ISSN 1977-0804
Uradni list
Evropske unije
L 167
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Letnik 65
24. junij 2022
|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 167 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 65 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/1 |
SPREMEMBE CARINSKE KONVENCIJE O MEDNARODNEM PREVOZU BLAGA NA PODLAGI ZVEZKOV TIR (KONVENCIJA TIR, 1975)
V skladu s sporočilom depozitarju ZN C.N.91.2022.TREATIES-XI.A.16 začnejo 25. junija 2022 za vse pogodbenice veljati naslednje spremembe Konvencije TIR
Člen 18, vrstica 3
Beseda štiri se nadomesti z osem
Doda se nov odstavek, ki se glasi: Carinski organi lahko omejijo največje število carinskih uradov odhoda (ali namembnih carinskih uradov) na svojem ozemlju na manj kot sedem, vendar ne manj kot tri.
Priloga 1, RAZLIČICA 1, stran 2 ovitka: Vzorec zvezka TIR, točka 5 pravil „Règles relatives à l’utilisation du carnet TIR“
Beseda quatre se nadomesti z huit.
Priloga 1, RAZLIČICA 1, stran 3 ovitka: Različica 1 vzorca zvezka TIR, točka 5 pravil „Rules regarding the use of the TIR Carnet“
Beseda four se nadomesti z eight.
Priloga 1, RAZLIČICA 1, stran 5 (bela) vzorca zvezka TIR, kupon št. 1
Obstoječi kupon št. 1 se nadomesti z naslednjim. (1)
Priloga 1, RAZLIČICA 1, stran 6 (zelena) različice 1 vzorca zvezka TIR, kupon št. 2
Obstoječi kupon št. 2 se nadomesti z naslednjim (2)
Priloga 1, RAZLIČICA 2, stran 2 ovitka: Vzorec zvezka TIR, točka 5 pravil „Règles relatives à l’utilisation du carnet TIR“
Beseda quatre se nadomesti z huit.
Priloga 1, RAZLIČICA 2, stran 3 ovitka: Različica 1 vzorca zvezka TIR, točka 5 pravil „Rules regarding the use of the TIR Carnet“
Beseda four se nadomesti z eight
Priloga 1, RAZLIČICA 2, stran 12 (bela) vzorca zvezka TIR, kupon št. 1
Obstoječi kupon št. 1 se nadomesti z naslednjim (3)
Priloga 1, RAZLIČICA 2, stran 13 (zelena) vzorca zvezka TIR, kupon št. 2
Obstoječi kupon št. 2 se nadomesti z naslednjim (4)
Priloga 6, nova pojasnjevalna opomba k členu 18
Doda se nova pojasnjevalna opomba 0.183, ki se glasi:
|
0.18.3 |
Pogodbenice javno objavijo informacije o takih omejitvah in o tem obvestijo izvršni odbor TIR, vključno z ustrezno uporabo elektronskih aplikacij, ki jih je v ta namen pripravil sekretariat TIR pod nadzorom izvršnega odbora TIR. |
GOODS MANIFEST
GOODS MANIFEST
GOODS MANIFEST
GOODS MANIFEST
(1) Glej stran 3 tega dokumenta.
(2) Glej strani 4 in 5 tega dokumenta.
(3) Glej strani 6 in 7 tega dokumenta.
(4) Glej strani 8 in 9 tega dokumenta.
UREDBE
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/10 |
UREDBA SVETA (EU) 2022/972
z dne 17. junija 2022
o spremembi Uredbe (EU) 2021/2283 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske proizvode
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 31 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi se zagotovila zadostna in neprekinjena oskrba z nekaterimi kmetijskimi in industrijskimi proizvodi, ki se v Uniji ne proizvajajo v zadostnih količinah, ter da bi se na ta način preprečile morebitne motnje na trgu teh proizvodov, so bile z Uredbo Sveta (EU) 2021/2283 (1) odprte avtonomne tarifne kvote (v nadaljnjem besedilu: kvote). Proizvodi v okviru navedenih kvot se lahko uvažajo v Unijo po znižanih stopnjah dajatve ali po stopnji dajatve nič. |
|
(2) |
Ker je v interesu Unije, da se zagotovi ustrezna oskrba z nekaterimi industrijskimi proizvodi, in ob upoštevanju dejstva, da se enaki, enakovredni ali nadomestni proizvodi v Uniji ne proizvajajo v zadostnih količinah, je treba odpreti nove kvote z zaporednimi številkami 09.2819, 09.2839, 09.2855, 09.2857 in 09.2702 po stopnji dajatve nič za ustrezne količine zadevnih proizvodov. |
|
(3) |
Ker obseg kvot pod zaporednima številkama 09.2583 in 09.2876 ne ustreza več potrebam gospodarskih subjektov v Uniji, bi bilo treba spremeniti poimenovanje proizvodov iz teh kvot. Navedbo oznake TARIC, ki se uporablja za zadevne proizvode, bi bilo zato treba spremeniti. |
|
(4) |
Ker ni več v interesu Unije, da se ohranijo kvote z zaporednimi številkami 09.2637, 09.2679 in 09.2740, bi bilo treba te kvote zapreti z učinkom od 1. julija 2022. |
|
(5) |
Ob upoštevanju sprememb, ki jih je treba sprejeti, in zaradi jasnosti bi bilo treba nadomestiti Prilogo k Uredbi (EU) 2021/2283. |
|
(6) |
Da bi se izognili prekinitvam pri uporabi sheme kvot in da bi upoštevali smernice iz Sporočila Komisije z dne 13. decembra 2011 o avtonomnih tarifnih opustitvah in kvotah, je treba spremembe kvot iz te uredbe za zadevne proizvode uporabljati od 1. julija 2022. Ta uredba bi morala zato začeti veljati nemudoma – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (EU) 2021/2283 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. julija 2022.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Luxembourgu, 17. junija 2022
Za Svet
predsednik
B. LE MAIRE
(1) Uredba Sveta (EU) 2021/2283 z dne 20. decembra 2021 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske proizvode ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1388/2013 (UL L 458, 22.12.2021, str. 33).
PRILOGA
„PRILOGA
|
Zaporedna številka |
Oznaka KN |
TARIC |
Poimenovanje blaga |
Obdobje veljavnosti kvote |
Višina kvote |
Stopnja dajatve v okviru kvote |
||||||||||||||||||||
|
09.2849 |
ex 0710 80 69 |
10 |
Gobe vrste Auricularia polytricha (nekuhane ali kuhane v vreli vodi ali pari), zamrznjene, namenjene za proizvodnjo pripravljenih jedi (1) (2) |
1.1.–31.12. |
700 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2664 |
ex 2008 60 39 |
30 |
Sladke češnje, ki vsebujejo dodan alkohol, z vsebnostjo sladkorja ne več kot 9 mas. %, s premerom ne več kot 19,9 mm, s koščico, za uporabo v čokoladnih izdelkih (1) |
1.1.–31.12. |
1 000 ton |
10 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2913 |
ex 2401 10 35 ex 2401 10 70 ex 2401 10 95 ex 2401 10 95 ex 2401 10 95 ex 2401 20 35 ex 2401 20 70 ex 2401 20 95 ex 2401 20 95 ex 2401 20 95 |
91 10 11 21 91 91 10 11 21 91 |
Naravni nepredelan tobak, narezan ali ne na običajno velikost, s carinsko vrednostjo ne manj kot 450 EUR za 100 kg neto mase, ki se uporablja kot vezivo ali ovoj v proizvodnji izdelkov iz tarifne podštevilke 2402 10 00 (1) |
1.1.–31.12. |
6 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2828 |
2712 20 90 |
|
Parafinski vosek, ki vsebuje manj kot 0,75 mas. % olja |
1.1.–31.12. |
100 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2600 |
ex 2712 90 39 |
10 |
Surovi parafinski vosek (CAS RN 64742-61-6) |
1.1.–31.12. |
100 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2578 |
ex 2811 19 80 |
50 |
Sulfamidna kislina (CAS RN 5329-14-6) s čistočo 95 mas. % ali več, z dodatkom največ 5 mas. % silicijevega dioksida (CAS RN 112926-00-8) kot sredstva proti strjevanju ali ne |
1.1.–31.12. |
27 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2928 |
ex 2811 22 00 |
40 |
Kremenčevo polnilo v obliki zrnc, s čistoto silicijevega dioksida 97 mas. % ali več |
1.1.–31.12. |
1 700 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2806 |
ex 2825 90 40 |
30 |
Volframov trioksid, vključno modri volframov oksid (CAS RN 1314-35-8 ali CAS RN 39318-18-8) |
1.1.–31.12. |
12 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2819 |
ex 2833 25 00 |
30 |
Bakrov hidroksid sulfat (Cu4(OH)6(SO4)), hidrat (CAS RN 12527-76-3) s čistoto 98 mas. % ali več |
1.7.–31.12. |
120 000 kg |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2872 |
ex 2833 29 80 |
40 |
Cezijev sulfat (CAS RN 10294-54-9) v trdni obliki ali kot vodna raztopina, ki vsebuje več kot 48 , vendar največ 52 mas. % cezijevega sulfata |
1.1.–31.12. |
400 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2567 |
ex 2903 22 00 |
10 |
Trikloretilen (CAS RN 79-01-6) s čistoto 99 mas. % ali več |
1.1.–31.12. |
11 885 000 kg |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2837 |
ex 2903 79 30 |
20 |
Bromoklorometan (CAS RN 74-97-5) |
1.1.–31.12. |
600 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2933 |
ex 2903 99 80 |
30 |
1,3-diklorobenzen (CAS RN 541-73-1) |
1.1.–31.12. |
2 600 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2700 |
ex 2905 12 00 |
10 |
Propan-1-ol (propil alkohol) (CAS RN 71-23-8) |
1.1.–31.12. |
15 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2830 |
ex 2906 19 00 |
40 |
Ciklopropilmetanol (CAS RN 2516-33-8) |
1.1.–31.12. |
20 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2851 |
ex 2907 12 00 |
10 |
O-krezol (CAS RN 95-48-7) s čistoto ne manj kot 98,5 mas. % |
1.1.–31.12. |
20 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2704 |
ex 2909 49 80 |
20 |
2,2,2',2'-tetrakis(hidroksimetil)-3,3'-oksidipropan-1-ol (CAS RN 126-58-9) |
1.1.–31.12. |
500 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2565 |
ex 2914 19 90 |
70 |
Kalcijev acetilacetonat (CAS RN 19372-44-2) s čistoto 95 mas. % ali več |
1.1.–31.12. |
400 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2852 |
ex 2914 29 00 |
60 |
Ciklopropil metil ketona (CAS RN 765-43-5) |
1.1.–31.12. |
300 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2638 |
ex 2915 21 00 |
10 |
Ocetna kislina s čistoto 99 mas. % ali več (CAS RN 64-19-7) |
1.1.–31.12. |
1 000 000 kg |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2702 |
2915 32 00 |
|
Vinil acetat (CAS RN 108-05-4) |
1.7.–31.12. |
225 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2728 |
ex 2915 90 70 |
85 |
Etil trifluoroacetat (CAS RN 383-63-1) |
1.1.–31.12. |
400 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2665 |
ex 2916 19 95 |
30 |
Kalijev (E,E)-heksa-2,4-dienoat (CAS RN 24634-61-5) |
1.1.–31.12. |
8 250 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2684 |
ex 2916 39 90 |
28 |
2,5-dimetilfenilacetil klorid (CAS RN 55312-97-5) |
1.1.–31.12. |
700 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2599 |
ex 2917 11 00 |
40 |
Dietil oksalat (CAS RN 95-92-1) |
1.1.–31.12. |
500 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2769 |
ex 2917 13 90 |
10 |
Dimetil sebacat (CAS RN 106-79-6) |
1.1.–31.12. |
1 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2634 |
ex 2917 19 80 |
40 |
Dodekanedojska kislina (CAS RN 693-23-2), s čistoto več kot 98,5 mas. % |
1.1.–31.12. |
8 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2808 |
ex 2918 22 00 |
10 |
O-acetilsalicilna kislina (CAS RN 50-78-2) |
1.1.–31.12. |
120 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2646 |
ex 2918 29 00 |
75 |
Oktadecil 3-(3,5-di-tert-butil-4-hidroksifenil)propionat (CAS RN 2082-79-3):
za uporabo v proizvodnji enopaketnih stabilizatorjev za obdelavo PVC na podlagi mešanic prahu (prahu ali granul) (1) |
1.1.–31.12. |
380 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2647 |
ex 2918 29 00 |
80 |
Pentaeritritol tetrakis(3-(3,5-di-terc-butil-4-hidroksifenil)propionat) (CAS RN 6683-19-8)
za uporabo v proizvodnji enopaketnih stabilizatorjev za obdelavo PVC na podlagi mešanic prahu (prahu ali granul) (1) |
1.1.–31.12. |
140 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2975 |
ex 2918 30 00 |
10 |
Benzofenon-3,3’,4,4’-tetrakarboksilni dianhidrid (CAS RN 2421-28-5) |
1.1.–31.12. |
1 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2688 |
ex 2920 29 00 |
70 |
Tris(2,4-di-terc-butilfenil)fosfit (CAS RN 31570-04-4) |
1.1.–31.12. |
6 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2598 |
ex 2921 19 99 |
75 |
Oktadecilamin (CAS RN 124-30-1) |
1.1.–31.12. |
400 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2649 |
ex 2921 29 00 |
60 |
Bis(2-dimetilaminoetil)(metil)amin (CAS RN 3030-47-5) |
1.1.–31.12. |
1 700 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2682 |
ex 2921 41 00 |
10 |
Anilin (CAS RN 62-53-3) s čistoto 99 mas. % ali več |
1.1.–31.12. |
150 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2617 |
ex 2921 42 00 |
89 |
4-fluoro-N-(1-metiletil)benzenamin (CAS RN 70441-63-3) |
1.1.–31.12. |
500 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2602 |
ex 2921 51 19 |
10 |
o-fenilendiamin (CAS RN 95-54-5) |
1.1.–31.12. |
1 800 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2563 |
ex 2922 41 00 |
20 |
L-lizin hidroklorid (CAS RN 657-27-2) ali vodna raztopina L-lizina (CAS RN 56-87-1), ki vsebuje 50 mas. % ali več L-lizina |
1.7.–31.12. |
122 500 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2592 |
ex 2922 50 00 |
25 |
L-treonin (CAS RN 72-19-5) |
1.1.–31.12. |
166 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2575 |
ex 2923 90 00 |
87 |
(3-kloro-2-hidroksipropil)trimetilamonijev klorid (CAS RN 3327-22-8), v obliki vodne raztopine, ki vsebuje 65 mas. % ali več, vendar ne več kot 71 mas. % (3-kloro-2-hidroksipropil)trimetilamonijevega klorida |
1.1.–31.12. |
19 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2854 |
ex 2924 19 00 |
85 |
3-iodoprop-2-il N-butilkarbamat (CAS RN 55406-53-6) |
1.1.–31.12. |
400 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2874 |
ex 2924 29 70 |
87 |
Paracetamol (INN) (CAS RN 103-90-2) |
1.1.–31.12. |
20 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2742 |
ex 2926 10 00 |
10 |
Akrilonitril (CAS RN 107-13-1) za uporabo v proizvodnji blaga iz 55. poglavja in tarifne številke 6815 (1) |
1.1.–31.12. |
60 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2583 |
ex 2926 10 00 |
30 |
Akrilonitril (CAS RN 107-13-1) za uporabo v proizvodnji blaga iz tarifnih številk 2921 , 2924 , 3903 , 3906 , 3908 , 3911 in 4002 (1) |
1.7.–31.12. |
20 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2856 |
ex 2926 90 70 |
84 |
2-nitro-4-(trifluorometil)benzonitril (CAS RN 778-94-9) |
1.1.–31.12. |
900 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2708 |
ex 2928 00 90 |
15 |
Monometilhidrazin (CAS RN 60-34-4) v obliki vodne raztopine z vsebnostjo monometilhidrazina 40 mas. (±5) % |
1.1.–31.12. |
900 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2581 |
ex 2929 10 00 |
25 |
1,5-naftilen diizocianat (CAS RN 3173-72-6) s čistoto 90 mas. % ali več |
1.1.–31.12. |
300 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2685 |
ex 2929 90 00 |
30 |
Nitrogvanidin (CAS RN 556-88-7) |
1.1.–31.12. |
6 500 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2597 |
ex 2930 90 98 |
94 |
Bis [3-(trietoksisilil)propil]disulfid (CAS RN 56706-10-6) |
1.1.–31.12. |
6 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2596 |
ex 2930 90 98 |
96 |
2-kloro-4-(metilsulfonil)-3-((2,2,2-trifluoroetoksi)metil) benzojska kislina (CAS RN 120100-77-8) |
1.1.–31.12. |
300 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2580 |
ex 2931 90 00 |
75 |
Heksadeciltrimetoksisilan (CAS RN 16415-12-6) s čistoto najmanj 95 mas. %, za uporabo v proizvodnji polietilena (1) |
1.1.–31.12. |
165 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2842 |
2932 12 00 |
|
2-furaldehid (furfuraldehid) |
1.1.–31.12. |
10 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2696 |
ex 2932 20 90 |
25 |
Dekan-5-olid (CAS RN 705-86-2) |
1.1.–31.12. |
6 000 kg |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2697 |
ex 2932 20 90 |
30 |
Dodekan-5-olid (CAS RN 713-95-1) |
1.1.–31.12. |
6 000 kg |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2812 |
ex 2932 20 90 |
77 |
Heksan-6-olid (CAS RN 502-44-3) |
1.1.–31.12. |
4 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2858 |
2932 93 00 |
|
Piperonal (CAS RN 120-57-0) |
1.1.–31.12. |
220 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2839 |
ex 2933 39 99 |
09 |
2-(2-piridil)etanol (CAS RN 103-74-2) s čistoto 99 mas. % ali več |
1.7.–31.12. |
350 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2673 |
ex 2933 39 99 |
43 |
2,2,6,6-tetrametilpiperidin-4-ol (CAS RN 2403-88-5) |
1.1.–31.12. |
1 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2880 |
ex 2933 59 95 |
39 |
Ibrutinib INN (CAS RN 936563-96-1) |
1.1.–31.12. |
5 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2860 |
ex 2933 69 80 |
30 |
1,3,5-Tris[3-(dimetilamino)propil]heksahidro-1,3,5-triazin (CAS RN 15875-13-5) |
1.1.–31.12. |
600 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2566 |
ex 2933 99 80 |
05 |
1,4,7,10-tetraazaciklododekan (CAS RN 294-90-6) s čistoto 96 mas. % ali več |
1.1.–31.12. |
60 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2658 |
ex 2933 99 80 |
73 |
5-(acetoacetilamino)benzimidazolon (CAS RN 26576-46-5) |
1.1.–31.12. |
400 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2593 |
ex 2934 99 90 |
67 |
5-klorotiopen-2-karbosilna kislina (CAS RN 24065-33-6) |
1.1.–31.12. |
45 000 kg |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2675 |
ex 2935 90 90 |
79 |
4-[[(2-metoksibenzoil)amino]sulfonil]benzoil klorid (CAS RN 816431-72-8) |
1.1.–31.12. |
1 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2710 |
ex 2935 90 90 |
91 |
2,4,4-trimetilpentan-2-aminijev (3R,5S,6E)-7-{2-[(etilsulfonil)amino]-4-(4- fluorofenil)-6-(propan-2-il)pirimidin-5-il}-3,5-dihidroksihept-6-enoat (CAS RN 917805-85-7) |
1.1.–31.12. |
5 000 kg |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2945 |
ex 2940 00 00 |
20 |
D-ksiloza (CAS RN 58-86-6) |
1.1.–31.12. |
400 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2686 |
ex 3204 11 00 |
75 |
Barvilo C.I. Disperse Yellow 54 (CAS RN 7576-65-0 ) in preparati na osnovi tega barvila, ki vsebujejo 99 mas. % ali več barvila C.I. Disperse Yellow 54 |
1.1.–31.12. |
250 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2676 |
ex 3204 17 00 |
14 |
Preparati na osnovi barvila C.I. Pigment Red 48:2 (CAS RN 7023-61-2), ki vsebujejo 60 ali več, vendar manj kot 85 mas. %, barvila C.I. Pigment Red 48:2 |
1.1.–31.12. |
50 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2698 |
ex 3204 17 00 |
30 |
Barvilo C.I. Pigment Red 4 (CAS RN 2814-77-9) in preparati na osnovi tega barvila, ki vsebujejo 60 mas. % ali več barvila C.I. Pigment Red 4 |
1.1.–31.12. |
150 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2659 |
ex 3802 90 00 |
19 |
S tokomsode kalcinirana diatomejska zemlja |
1.1.–31.12. |
35 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2908 |
ex 3804 00 00 |
10 |
Natrijev lignosulfonat (CAS RN 8061-51-6) |
1.1.–31.12. |
40 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2889 |
3805 10 90 |
|
Sulfatni terpentin |
1.1.–31.12. |
25 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2935 |
ex 3806 10 00 |
10 |
Kolofonija in smolne kisline, dobljene iz svežih oljnatih smol (oleo smol) |
1.1.–31.12. |
280 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2832 |
ex 3808 92 90 |
40 |
Pripravek, ki vsebuje 38 mas. % ali več, vendar ne več kot 50 mas. % cinkovega piritiona (INN) (CAS RN 13463-41-7) v vodni disperziji |
1.1.–31.12. |
500 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2876 |
ex 3811 29 00 |
57 |
Dodatki, sestavljeni iz reakcijskih produktov difenilamina in razvejanih nonenov:
za uporabo v proizvodnji mazalnih olj (1) |
1.1.–31.12. |
900 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2814 |
ex 3815 90 90 |
76 |
Katalizator, ki sestoji iz titanovega dioksida in volframovega trioksida |
1.1.–31.12. |
3 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2644 |
ex 3824 99 92 |
77 |
Preparat, ki vsebuje:
|
1.1.–31.12. |
10 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2681 |
ex 3824 99 92 |
85 |
Mešanica bis(3-trietoksisililpropil) sulfidov (CAS RN 211519-85-6 ) |
1.1.–31.12. |
9 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2650 |
ex 3824 99 92 |
87 |
Acetofenon (CAS RN 98-86-2) s čistoto 60 mas. % ali več, vendar največ 90 mas. % |
1.1.–31.12. |
2 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2829 |
ex 3824 99 93 |
43 |
Trdni ekstrakt ostankov, nastalih pri ekstrakciji kolofonije iz lesa, netopen v alifatskih topilih in ki ima naslednje značilnosti:
|
1.1.–31.12. |
1 600 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2907 |
ex 3824 99 93 |
67 |
Mešanica fitosterolov, v obliki prahu, ki vsebujejo:
za uporabo v proizvodnji stanolov/sterolov ali estrov stanolov/sterolov (1) |
1.1.–31.12. |
2 500 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2568 |
ex 3824 99 96 |
91 |
Mešanica, v obliki peletov, ki vsebuje:
od katerega 75 mas. % ali več lahko prehaja skozi sito z velikostjo odprtin 0,60 mm, skozi sito z velikostjo odprtin 0,25 mm pa ne prehaja več kot 10 mas. % (določeno po metodi ASTM D1511) |
1.1.–31.12. |
1 500 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2820 |
ex 3827 90 00 |
10 |
Zmesi, ki vsebujejo:
|
1.1.–31.12. |
6 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2671 |
ex 3905 99 90 |
81 |
Polivinil butiral (CAS RN 63148-65-2):
|
1.1.–31.12. |
12 500 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2846 |
ex 3907 40 00 |
25 |
Mešanica polimerov iz polikarbonata in poli(metilmetakrilata) z masnim deležem polikarbonata najmanj 98,5, v obliki peletov ali granul, s svetlobno prepustnostjo najmanj 88,5 %, izmerjeno na preskusnem vzorcu debeline 4,0 mm pri valovni dolžini λ = 400 nm (po ISO 13468-2) |
1.1.–31.12. |
2 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2585 |
ex 3907 99 80 |
70 |
Kopolimer poli(etilentereftalata) in cikloheksan dimetanola, ki vsebuje več kot 10 mas. % cikloheksan dimetanola |
1.1.–31.12. |
60 000 ton |
2 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2855 |
ex 3910 00 00 |
10 |
Tekoči poli(metilhidrosiloksan) s končnimi (terminalnimi) trimetilsililnimi skupinami (CAS RN 63148-57-2) s čistoto 99,9 mas. % ali več |
1.7.–31.12. |
250 tonnes |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2723 |
ex 3911 90 19 |
10 |
Poli(oksi-1,4-fenilensulfonil-1,4-fenilenoksi-4,4'-bifenilen) |
1.1.–31.12. |
5 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2816 |
ex 3912 11 00 |
20 |
Kosmiči iz celuloznega acetata |
1.1.–31.12. |
75 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2573 |
ex 3913 10 00 |
20 |
Natrijev alginat, pridobljen iz rjave morske (CAS RN 9005-38-3) alge
|
1.1.–31.12. |
2 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2641 |
ex 3913 90 00 |
87 |
Natrijev hialuronat, nesterilen:
|
1.1.–31.12. |
300 kg |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2661 |
ex 3920 51 00 |
50 |
Plošče iz polimetilmetakrilata, ki izpolnjujejo naslednje standarde:
|
1.1.–31.12. |
100 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2645 |
ex 3921 14 00 |
20 |
Celičast blok regenerirane celuloze, impregniran z vodo, ki vsebuje magnezijev klorid in kvaterno amonijevo spojino, v velikosti 100 cm (± 10 cm) x 100 cm (± 10 cm) x 40 cm (± 5 cm) |
1.1.–31.12. |
1 700 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2572 |
ex 5205 26 00 ex 5205 27 00 |
10 10 |
Surova bela enojna bombažna preja
|
1.1.–31.12. |
50 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2576 |
ex 5208 12 16 |
20 |
Nebeljene tkanine v platnovi vezavi:
Od znotraj navzven je rob tkanine, širine 15 mm (± 2 mm), sestavljen iz 6 mm ali več, vendar ne več kot 9 mm širokega traku v platnovi vezavi, in 6 mm ali več, vendar ne več kot 9 mm širokega traku v panama vezavi |
1.1.–31.12. |
1 500 000 m2 |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2577 |
ex 5208 12 96 |
20 |
Nebeljene tkanine v platnovi vezavi:
Od znotraj navzven je rob tkanine, širine 15 mm (± 2 mm), sestavljen iz 6 mm ali več, vendar ne več kot 9 mm širokega traku v platnovi vezavi, in 6 mm ali več, vendar ne več kot 9 mm širokega traku v panama vezavi |
1.1.–31.12. |
2 300 000 m2 |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2848 |
ex 5505 10 10 |
10 |
Odpadki sintetičnih vlaken (vključno z izčeski, odpadno prejo in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) iz najlona ali drugih poliamidov (PA6 in PA66) |
1.1.–31.12. |
10 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2721 |
ex 5906 99 90 |
20 |
Tkan in laminiran gumirani tekstilni material z naslednjimi lastnostmi:
ki se uporablja v proizvodnji zložljivih streh za motorna vozila (1) |
1.1.–31.12. |
375 000 m2 |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2866 |
ex 7019 12 00 ex 7019 12 00 |
06 26 |
Predpreja (roving) iz S-stekla:
za uporabo v aeronavtiki (1) |
1.1.–31.12. |
1 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2628 |
ex 7019 66 00 |
10 |
Steklena tkana mreža iz steklenih vlaken, prevlečenih s plastiko, z maso 120 g/m2 (± 10 g/m2), za uporabo v proizvodnji navojnih komarnikov s fiksnim okvirjem |
1.1.–31.12. |
3 000 000 m2 |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2799 |
ex 7202 49 90 |
10 |
Fero-krom, ki vsebuje 1,5 mas % ali več, vendar ne več kot 4 mas % ogljika in ne več kot 70 mas% kroma |
1.1.–31.12. |
50 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2652 |
ex 7409 11 00 ex 7410 11 00 |
30 40 |
Folije in trakovi iz prečiščenega bakra, proizvedeni z elektrolizo, debeline 0,015 mm ali več |
1.1.–31.12. |
1 020 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2734 |
ex 7409 19 00 |
20 |
Plošče ali listi:
|
1.1.–31.12. |
7 000 000 kg |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2662 |
ex 7410 21 00 |
55 |
Plošče:
|
1.1.–31.12. |
80 000 m2 |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2835 |
ex 7604 29 10 |
30 |
Palice iz aluminijeve zlitine s premerom 300,1 mm ali več, do vključno 533,4 mm |
1.1.–31.12. |
1 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2736 |
ex 7607 11 90 ex 7607 11 90 ex 7607 11 90 ex 7607 11 90 |
75 77 78 79 |
Trak ali folija iz zlitine aluminija in magnezija:
za uporabo v proizvodnji lamel za žaluzije (1) |
1.1.–31.12. |
600 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2722 |
8104 11 00 |
|
Surov magnezij, ki vsebuje vsaj 99,8 mas % magnezija |
1.1.–31.12. |
120 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2840 |
ex 8104 30 00 |
20 |
Magnezij v obliki prahu:
|
1.1.–31.12. |
2 000 ton |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2629 |
ex 8302 49 00 |
91 |
Teleskopski ročaj iz aluminija, ki se uporablja za proizvodnjo potovalnih kovčkov, potovalnih torb (1) |
1.1.–31.12. |
1 500 000 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2720 |
ex 8413 91 00 |
50 |
Glava črpalke za visokotlačno črpalko z dvema valjema iz kovanega jekla z:
ki se uporablja v sistemih za vbrizgavanje dizelskega goriva |
1.1.–31.12. |
65 000 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2569 |
ex 8414 90 00 |
80 |
Ohišje turbine turbinskega polnilnika iz lite aluminijeve zlitine ali litega železa:
za uporabo v avtomobilski industriji (1) |
1.1.–31.12. |
4 000 000 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2570 |
ex 8482 91 90 |
10 |
Valjčki z logaritmičnim profilom in premerom 25 mm ali več, vendar ne več kot 70 mm, ali kroglice s premerom 30 mm ali več, vendar ne več kot 100 mm,
za uporabo v industriji vetrnih turbin (1) |
1.1.–31.12. |
600 000 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2738 |
ex 8482 99 00 |
30 |
Medeninaste kletke z naslednjimi lastnostmi:
ki se uporabljajo za proizvodnjo krogličnih ležajev |
1.1.–31.12. |
50 000 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2857 |
ex 8482 99 00 |
50 |
Notranji in zunanji obroči iz jekla, nezglajeni, zunanji obroč z notranjim žlebom, notranji obroč z zunanjim žlebom, zunanjega premera:
|
1.7.–31.12. |
10 000 000 kg |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2763 |
ex 8501 40 20 ex 8501 40 80 |
40 30 |
Električni komutatorski motor na izmenični tok, enofazni, z izhodno močjo 250 W ali več, z vhodno močjo 700 W ali več, vendar ne več kot 2 700 W, z zunanjim premerom več kot 120 mm (± 0,2 mm), vendar ne več kot 135 mm (± 0,2 mm), z nominalno hitrostjo več kot 30 000 obr./min, vendar ne več kot 50 000 obr./min, opremljen z ventilatorjem za indukcijo zraka, za uporabo pri proizvodnji sesalnikov za prah (1) |
1.1.–31.12. |
2 000 000 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2672 |
ex 8529 90 92 ex 9405 42 31 |
75 70 |
Plošča tiskanega vezja s svetlečimi diodami:
za proizvodnjo enot za osvetlitev ozadja za blago iz tarifne številke 8528 (1) |
1.1.–31.12. |
115 000 000 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2574 |
ex 8537 10 91 |
73 |
Večnamenska naprava (instrumenti na armaturni plošči vozila)
za uporabo v proizvodnji osebnih avtomobilov, ki jih poganja izključno električni motor iz tarifne podštevilke HS 8703 80 (1) |
1.1.–31.12. |
66 900 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2003 |
ex 8543 70 90 |
63 |
Z napetostjo krmiljeni frekvenčni generator, ki je sestavljen iz aktivnih in pasivnih elementov, nameščenih na tiskanem vezju, v ohišju z zunanjimi dimenzijami ne več kot 30 mm x 30 mm |
1.1.–31.12. |
1 400 000 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2910 |
ex 8708 99 97 |
75 |
Podporni nosilec iz aluminijeve zlitine, z odprtinami za pritrditev, z maticami ali brez, za posredno pritrditev menjalnika na karoserijo vozila, za uporabo pri proizvodnji blaga iz poglavja 87 (1) |
1.1.–31.12. |
200 000 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2694 |
ex 8714 10 90 |
30 |
Vpenjala za osi, ohišja, vilični mostovi in vpenjalni deli iz aluminijeve zlitine za motorna kolesa |
1.1.–31.12. |
1 000 000 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2668 |
ex 8714 91 10 ex 8714 91 10 ex 8714 91 10 |
21 31 75 |
Okvirji koles, izdelani iz ogljikovih vlaken in umetnih smol, za uporabo v proizvodnji koles (vključno z električnimi kolesi) (1) |
1.1.–31.12. |
600 000 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2564 |
ex 8714 91 10 ex 8714 91 10 ex 8714 91 10 |
25 35 77 |
Okvir, izdelan iz aluminija ali aluminija, ogljikovih vlaken in umetne smole, za uporabo pri proizvodnji koles (vključno z električnimi kolesi) (1) |
1.1.–31.12. |
9 600 000 kosov |
0 % |
||||||||||||||||||||
|
09.2579 |
ex 9029 20 31 ex 9029 90 00 |
40 40 |
Kombinirana instrumentna plošča:
za uporabo v proizvodnji izdelkov iz poglavja 87 (1) |
1.1.–31.12. |
160 000 kosov |
0 % |
(1) Za opustitev dajatev velja carinski nadzor glede posebne rabe v skladu s členom 254 Uredbe (EU) št. 952/2013.
(2) Vendar se opustitev tarifnih dajatev ne uporablja, če obdelavo izvajajo podjetja za trgovino na drobno ali gostinska podjetja.
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/29 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/973
z dne 14. marca 2022
o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo meril glede agronomske učinkovitosti in varnosti za uporabo stranskih proizvodov v sredstvih za gnojenje EU
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (1) in zlasti člena 42(7) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (EU) 2019/1009 določa pravila o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu. Sredstva za gnojenje EU vsebujejo sestavne materiale ene ali več kategorij iz Priloge II k navedeni uredbi. V skladu s kategorijo sestavnih materialov (KSM) 11 iz navedene priloge lahko sredstva za gnojenje EU vsebujejo stranske proizvode v smislu Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), z nekaterimi izjemami, ki jih je treba registrirati v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3). |
|
(2) |
Komisija mora v skladu s členom 42(7) Uredbe (EU) 2019/1009 dopolniti del II, KSM 11, točka 3, Priloge II z določitvijo merila glede agronomske učinkovitosti in varnosti za uporabo stranskih proizvodov v smislu Direktive 2008/98/ES v sredstvih za gnojenje EU. V ta namen je Komisija pooblastila Skupno raziskovalno središče, da pripravi znanstveno mnenje (4). |
|
(3) |
Stranski proizvodi v smislu Direktive 2008/98/ES tvorijo zelo heterogeno kategorijo snovi. Te snovi imajo drugačne fizikalne in kemične lastnosti in se lahko pridobijo med različnimi proizvodnimi postopki. Za namene te uredbe so stranski proizvodi razdeljeni v dve kategoriji, odvisno od njihove vrste agronomske učinkovitosti. Prva kategorija se nanaša na stranske proizvode, ki zagotavljajo hranila rastlinam ali gobam ali izboljšujejo njihovo hranilno učinkovitost. Druga kategorija se nanaša na stranske proizvode, ki se uporabljajo kot tehnični dodatki v manjših koncentracijah. Čeprav niso neposredno povezani s hranili ali hranilno učinkovitostjo, izboljšujejo kakovost gnojilnega proizvoda ali varnost pri ravnanju z njim. |
|
(4) |
Za prvo kategorijo je Skupno raziskovalno središče opredelilo stranske proizvode iz različnih proizvodnih postopkov, ki vsebujejo amonijeve soli, sulfatne soli, fosfatne soli, elementarno žveplo, kalcijev karbonat in kalcijev oksid. Da bi zagotovili, da imajo ti stranski proizvodi jasno agronomsko vrednost in nimajo škodljivega vpliva na zdravje ljudi in okolje, bi bilo treba določiti strogo zahtevo glede čistosti. |
|
(5) |
Za drugo kategorijo je Skupno raziskovalno središče predlagalo, da se dovoli uporaba stranskih proizvodov kot tehničnih dodatkov, kot so sredstva za strjevanje, vezivna sredstva ali polnila ali sredstva proti prašenju za izboljšanje varovanja zdravja uporabnikov. Da bi zagotovili, da uporaba takih stranskih proizvodov ne ogroža splošne agronomske učinkovitosti sredstva za gnojenje EU in nima škodljivega vpliva na zdravje ljudi ali okolje, bi bilo treba določiti najvišjo koncentracijo v končnem sredstvu za gnojenje EU. |
|
(6) |
Poleg tega je Skupno raziskovalno središče ocenilo najpogosteje uporabljene stranske proizvode v skladu z obstoječimi praksami. Navedeni stranski proizvodi so bili izbrani na podlagi njihovega tržnega potenciala, razpoložljivih podatkov, trenutnega pravnega položaja, zgodovine uporabe in jasne agronomske vrednosti ter na podlagi enostavnosti razvoja varnostnih meril glede na časovne omejitve pri izvajanju ocene. Opredeljeni stranski proizvodi so bili matična lužina iz reakcije 5(β-metil-tioetil)-hidantoina s kalijevim karbonatom v postopku proizvodnje metionina, ostanki pri predelavi in prečiščevanju mineralov in rud, tekočina po destilaciji iz postopka Solvay, karbidno apno iz proizvodnje acetilena, železova žlindra, kovinske soli iz predelave koncentrata rude in površinske obdelave kovin ter huminske in fulvične kisline iz razbarvanja pitne vode. Ti posebni stranski proizvodi bi se morali uporabljati v sredstvih za gnojenje EU brez upoštevanja omejevalne ravni čistosti za prvo kategorijo stranskih proizvodov ali z namenom in najvišjo dovoljeno koncentracijo za drugo kategorijo stranskih proizvodov. To pa zato, ker so takšni stranski proizvodi jasno opredeljeni, kar je Skupnemu raziskovalnemu središču omogočilo, da temeljito oceni njihove agronomske vrednosti in vsa posebna tveganja, do katerih lahko privedejo. |
|
(7) |
Poleg tega bi bilo treba določiti ustrezna dodatna varnostna merila za uporabo stranskih proizvodov. |
|
(8) |
Nekateri od navedenih stranskih proizvodov bi morali izpolnjevati varnostna merila za omejitev vsebnosti onesnaževal in drugih problematičnih snovi, ki se uporabljajo poleg tistih iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009 za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstev, brez poseganja v Uredbo (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta (5). |
|
(9) |
Za onesnaževala celotni krom, talij in vanadij bi bilo treba določiti dodatne mejne vrednosti. Nekateri stranski proizvodi lahko vsebujejo takšna onesnaževala zaradi posebnosti njihovega proizvodnega postopka. Predlagane mejne vrednosti za navedena onesnaževala bi morale zagotoviti, da uporaba sredstev za gnojenje EU, ki vsebujejo stranske proizvode s takimi onesnaževali, ne privedejo do njihovega kopičenja v tleh. Mejne vrednosti za taka onesnaževala bi bilo treba določiti kot koncentracijo v končnem proizvodu, podobno zahtevam iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009. To utemeljuje dejstvo, da varnostna merila, ki so bila uvedena na podlagi kakršnih koli ugotovljenih posebnih tveganj, praviloma zadevajo končno sredstvo in ne sestavni material. S tem bi se moralo olajšati ugotavljanje skladnosti in nadzor trga takih proizvodov, saj se testi izvajajo samo na končnem proizvodu. |
|
(10) |
Za ostanke iz predelave ali prečiščevanja sedimentne fosfatne rude je znano, da vsebujejo naravno prisotne radionuklide. Za zagotovitev varne uporabe takih stranskih proizvodov v sredstvih za gnojenje EU je primerno določiti najvišje dovoljene vrednosti koncentracije aktivnosti naravno prisotnih radionuklidov iz serije urana in torija v sredstvih za gnojenje EU, ki vsebujejo take materiale. |
|
(11) |
Poleg tega bi bilo treba določiti dodatna varnostna merila za omejitev vsebnosti 16 policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH16) (6) ter polikloriranih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov (PCDD/PCDF) (7). Uredba (EU) 2019/1021 določa zmanjšanja sproščanja za PAH16 in PCDD/PCDF kot nenamerno proizvedene snovi med proizvodnimi postopki, vendar v takih primerih ne uvaja mejne vrednosti. Glede na veliko tveganje, ki ga povzroča prisotnost takih onesnaževal v sredstvih za gnojenje, se zdi primerno uvesti strožje zahteve od zahtev iz navedene uredbe. Take mejne vrednosti bi bilo treba določiti na ravni sestavnih materialov in ne kot koncentracijo v končnem proizvodu, da se zagotovi skladnost z Uredbo (EU) 2019/1021. |
|
(12) |
Mejne vrednosti za onesnaževala, PAH16 in PCDD/PCDF, morda niso ustrezne v vseh primerih. Zato bi morali imeti proizvajalci možnost, da domnevajo skladnost sredstva za gnojenje z določeno zahtevo brez preverjanja, kot je testiranje, kadar skladnost z navedeno zahtevo nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali proizvodnega postopka stranskih proizvodov, ki spadajo v KSM 11, ali sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje tak stranski proizvod. |
|
(13) |
Nekateri stranski proizvodi lahko vsebujejo selen, ki je lahko strupen, če je prisoten v visoki koncentraciji. Nekateri lahko vsebujejo tudi klorid, kar lahko vzbuja pomisleke glede slanosti v tleh. Kadar so navedene snovi prisotne v koncentracijah, ki presegajo določeno mejno vrednost, bi bilo treba njihovo vsebnost navesti na oznaki in tako o tem ustrezno obvestiti uporabnike sredstva za gnojenje. |
|
(14) |
Ker se bo Uredba (EU) 2019/1009 v celoti uporabljala od 16. julija 2022, je treba začetek uporabe te uredbe preložiti na isti datum – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Stranski proizvodi, ki spadajo v kategorijo sestavnih materialov (KSM) 11 iz dela II Priloge II k Uredbi (EU) 2019/1009 in ki zagotavljajo hranila rastlinam ali gobam ali izboljšujejo njihovo hranilno učinkovitost, izpolnjujejo naslednja merila glede agronomske učinkovitosti in varnosti:
|
(a) |
v suhi snovi vsebujejo vsaj 95 % amonijevih soli, sulfatnih soli, fosfatnih soli, elementarnega žvepla, kalcijevega karbonata ali kalcijevega oksida ali njihovih mešanic; |
|
(b) |
proizvedeni so kot sestavni del proizvodnega postopka, v katerem se kot vhodni materiali uporabljajo snovi in zmesi, ki niso živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8); |
|
(c) |
vsebnost organskega ogljika (Corg) ne presega 0,5 % suhe snovi stranskega proizvoda; |
|
(d) |
vsebujejo največ 6 mg/kg suhe snovi policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH16) (9); |
|
(e) |
vsebujejo največ 20 ng ekvivalentov toksičnosti SZO (10)/kg suhe snovi polikloriranih dibenzo-para-dioksinov in dibenzofuranov (PCDD/PCDF) (11). |
Sredstvo za gnojenje EU, ki vsebuje stranske proizvode ali je iz njih sestavljeno in rastlinam ali gobam zagotavlja hranila ali izboljšuje njihovo hranilno učinkovitost, vsebuje največ:
|
(a) |
400 mg/kg suhe snovi celotnega kroma (Cr); |
|
(b) |
2 mg/kg suhe snovi talija (Tl). |
2. Stranski proizvodi, ki spadajo v KSM 11 iz dela II Priloge II k Uredbi (EU) 2019/1009 in se uporabljajo kot tehnični dodatki, izpolnjujejo naslednja merila glede agronomske učinkovitosti in varnosti:
|
(a) |
imajo vlogo izboljšanja varnosti ali agronomske učinkovitosti sredstva za gnojenje EU; |
|
(b) |
v sredstvu za gnojenje EU so prisotni v skupni koncentraciji, ki ne presega 5 masnih odstotkov; |
|
(c) |
vsebujejo največ 6 mg/kg suhe snovi policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH16); |
|
(d) |
vsebujejo največ 20 ng ekvivalentov toksičnosti SZO (12)/kg suhe snovi polikloriranih dibenzo-para-dioksinov in dibenzofuranov (PCDD/PCDF). |
Člen 2
1. Merila iz člena 1 se ne uporabljajo za stranske proizvode, ki spadajo v KSM 11 iz dela II Priloge II k Uredbi (EU) 2019/1009 in so bodisi:
|
(a) |
matična lužina iz reakcije 5(β-metil-tioetil)-hidantoina s kalijevim karbonatom v postopku proizvodnje metionina; |
|
(b) |
ostanki pri predelavi in prečiščevanju mineralov in rud, če vsebujejo kalcijeve karbonate, magnezijeve karbonate, kalcijeve sulfate, magnezijev oksid, fosfatne soli in/ali vodotopne soli kalija, magnezija ali natrija, v skupni vsebnosti več kot 60 % suhe snovi ostankov; |
|
(c) |
tekočina po destilaciji iz postopka Solvay; |
|
(d) |
karbidno apno iz proizvodnje acetilena; |
|
(e) |
železova žlindra; |
|
(f) |
snovi, pridobljene s predelavo koncentrata rude in površinsko obdelavo kovin, ki vsebujejo vsaj 2 masna odstotka di- ali trivalentnih prehodnih kovinskih kationov (cinka (Zn), bakra (Cu), železa (Fe), mangana (Mn) ali kobalta (Co)) v raztopini; |
|
(g) |
bodisi huminske in fulvične kisline iz razbarvanja pitne vode. |
2. Vrednosti koncentracije aktivnosti naravno prisotnih radionuklidov iz serije U-238 in Th-232 v sredstvu za gnojenje EU, ki vsebuje ostanke iz predelave ali prečiščevanja sedimentne fosfatne rude ali je iz njih sestavljeno v skladu z odstavkom 1, točka (b), ne presegajo 1 kBq/kg sredstva.
3. Sredstvo za gnojenje EU, ki vsebuje stranske proizvode iz točk (e) in (f) prvega odstavka, vsebuje največ:
|
(a) |
400 mg/kg suhe snovi celotnega kroma (Cr); |
|
(b) |
2 mg/kg suhe snovi talija (Tl); |
|
(c) |
600 mg/kg suhe snovi vanadija (V). |
Člen 3
Če skladnost z določeno zahtevo iz člena 1(1), prvi pododstavek, točki (d) in (e), člena 1(1), drugi pododstavek, člena 1(2), točki (c) in (d), ter člena 2(2) in (3) nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali proizvodnega postopka stranskega proizvoda ali sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje tak stranski proizvod, kot je ustrezno, se ta skladnost lahko domneva v postopku ugotavljanja skladnosti brez preverjanja (kot je testiranje) na odgovornost proizvajalca.
Člen 4
1. Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje stranske proizvode iz člena 1(1), prvi pododstavek, in člena 2, prvi odstavek, točke (b) do (f), ali je iz njih sestavljeno ter vsebnost selena (Se) presega 10 mg/kg suhe snovi, se vsebnost selena navede.
2. Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje stranske proizvode iz člena 1(1), prvi pododstavek, ter člena 2, prvi odstavek, točke (b), (c) in (g), ali je iz njih sestavljeno, ter vsebnost klorida (Cl-) presega 30 g/kg suhe snovi, se vsebnost klorida navede, razen če se sredstvo za gnojenje EU proizvaja s proizvodnim postopkom, v katerem je bil klorid, ki vsebuje snovi ali zmesi, uporabljen z namenom proizvajanja soli alkalijskih kovin ali soli zemljoalkalijskih kovin, informacije o teh soleh pa so v skladu s Prilogo III.
3. Kadar je vsebnost selena ali klorida navedena v skladu z odstavkoma 1 in 2, se jasno loči od navedbe hranil in se lahko izrazi kot razpon vrednosti.
4. Kadar dejstvo, da tako sredstvo za gnojenje EU vsebuje selen ali klorid pod mejnimi vrednostmi iz odstavkov 1 in 2, nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali proizvodnega postopka stranskega proizvoda ali sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje tak stranski proizvod, kot je ustrezno, etiketa ne sme vsebovati informacij o teh parametrih brez preverjanja (kot je testiranje) na odgovornost proizvajalca.
Člen 5
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja od 16. julija 2022.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 14. marca 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 170, 25.6.2019, str. 1.
(2) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(3) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(4) Huygens D, Saveyn HGM, Technical proposals for by-products and high purity materials as component materials for EU Fertilising Products (Tehnični predlogi za stranske proizvode in materiale visoke čistosti kot sestavne materiale sredstev za gnojenje EU), JRC128459, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2022.
(5) Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 169, 25.6.2019, str. 45).
(6) Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena.
(7) Vsota 2,3,7,8-TCDD, 1,2,3,7,8-PeCDD, 1,2,3,4,7,8-HxCDD, 1,2,3,6,7,8-HxCDD, 1,2,3,7,8,9-HxCDD, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDD, OCDD, 2,3,7,8-TCDF, 1,2,3,7,8-PeCDF, 2,3,4,7,8-PeCDF, 1,2,3,4,7,8-HxCDF, 1,2,3,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,7,8,9-HxCDF, 2,3,4,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDF, 1,2,3,4,7,8,9-HpCDF in OCDF.
(8) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih), (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).
(9) Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena.
(10) Van den Berg M., L.S. Birnbaum, M. Denison, M. De Vito, W. Farland in drugi, 2006. Ponovna ocena faktorjev toksične ekvivalentnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological sciences: uradno glasilo organizacije Society of Toxicology, 93:223-241. doi:10.1093/toxsci/kfl055.
(11) Vsota 2,3,7,8-TCDD, 1,2,3,7,8-PeCDD, 1,2,3,4,7,8-HxCDD, 1,2,3,6,7,8-HxCDD, 1,2,3,7,8,9-HxCDD, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDD, OCDD, 2,3,7,8-TCDF, 1,2,3,7,8-PeCDF, 2,3,4,7,8-PeCDF, 1,2,3,4,7,8-HxCDF, 1,2,3,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,7,8,9-HxCDF, 2,3,4,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDF, 1,2,3,4,7,8,9-HpCDF in OCDF.
(12) Van den Berg M., L.S. Birnbaum, M. Denison, M. De Vito, W. Farland in drugi, 2006. Ponovna ocena faktorjev toksične ekvivalentnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological sciences: uradno glasilo organizacije Society of Toxicology, 93:223-241. doi:10.1093/toxsci/kfl055.
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/34 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/974
z dne 16. junija 2022
o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Cidre du Perche / Perche“ (ZOP))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Francije za registracijo imena „Cidre du Perche / Perche“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). |
|
(2) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Cidre du Perche / Perche“ registrirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ime „Cidre du Perche / Perche“ (ZOP) se registrira.
Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.8 Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.) iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. junija 2022
Za Komisijo
v imenu predsednice
Janusz WOJCIECHOWSKI
član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL C 100, 1.3.2022, str. 43.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/35 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/975
z dne 17. marca 2022
o spremembi regulativnih tehničnih standardov iz Delegirane uredbe (EU) 2017/653 v zvezi s podaljšanjem prehodne ureditve iz člena 14(2) navedene uredbe in spremembi regulativnih tehničnih standardov iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2268 glede datuma začetka uporabe navedene uredbe
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (1) ter zlasti členov 8(5) in 10(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (EU) št. 1286/2014 določa enotna pravila o obliki in vsebini dokumenta s ključnimi informacijami, ki ga morajo pripraviti proizvajalci paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktov (PRIIP), ter enotna pravila o posredovanju dokumenta s ključnimi informacijami malim vlagateljem, da se jim omogoči razumevanje in primerjavo ključnih elementov PRIIP in ključnih tveganj, povezanih z njimi. Vendar so v skladu s členom 32(1) navedene uredbe družbe za upravljanje, kot so opredeljene v členu 2(1), točka (b), Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), investicijske družbe iz člena 27 navedene direktive ter osebe, ki prodajajo enote KNPVP, kot so opredeljeni v členu 1(2) navedene direktive, ali o njih svetujejo, izvzete iz obveznosti na podlagi navedene uredbe do 31. decembra 2021. Kadar država članica pravila o obliki in vsebini dokumenta s ključnimi informacijami iz členov 78 do 81 Direktive 2009/65/ES uporablja za sklade, ki niso KNPVP in se ponujajo malim vlagateljem, se prehodna ureditev iz člena 32(1) navedene uredbe uporablja za družbe za upravljanje, investicijske družbe in osebe, ki prodajajo enote takih skladov malim vlagateljem ali jim o njih svetujejo. Z Uredbo (EU) 2021/2259 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila Uredba (EU) št. 1286/2014 spremenjena, da bi se navedena prehodna ureditev podaljšala do 31. decembra 2022. |
|
(2) |
Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/653 (4), ki je bila sprejeta na podlagi členov 8(5), 10(2) in 13(5) Uredbe (EU) št. 1286/2014, določa pravila glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogoje za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov. Člen 14(2) navedene delegirane uredbe je proizvajalcem PRIIP omogočil uporabo dokumenta s ključnimi informacijami za vlagatelje, pripravljenega v skladu s členi 78 do 81 Direktive 2009/65/ES, za zagotavljanje specifičnih informacij za namene členov 11 do 13 navedene delegirane uredbe namesto dokumenta s ključnimi informacijami iz Delegirane uredbe (EU) 2017/653 do 31. decembra 2019, če je vsaj ena od osnovnih naložbenih možnosti iz člena 14(1) navedene delegirane uredbe sklad KNPVP ali sklad, ki ni KNPVP, iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1286/2014. Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1866 (5) je bila navedena prehodna ureditev podaljšana do 31. decembra 2021, Delegirana uredba (EU) 2017/653 pa je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2268 (6), da se je navedena prehodna ureditev dodatno podaljšala do 30. junija 2022. |
|
(3) |
Ker se je z Uredbo (EU) 2021/2259 prehodna ureditev iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1286/2014 zdaj podaljšala do 31. decembra 2022, je treba navedeno podaljšanje upoštevati tudi v Delegirani uredbi (EU) 2017/653 in dodatno podaljšati prehodno ureditev od 30. junija 2022 do 31. decembra 2022. Delegirano uredbo (EU) 2017/653 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(4) |
Zagotoviti je treba, da se Delegirana uredba (EU) 2021/2268 uporablja šele od dneva, ki sledi koncu prehodne ureditve iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1286/2014. Datum iz člena 2, drugi odstavek, Delegirane uredbe (EU) 2021/2268 bi bilo zato treba nadomestiti. Delegirano uredbo (EU) 2021/2268 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprememba Delegirane uredbe (EU) 2017/653
V členu 18 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/653 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:
„Člen 14(2) se uporablja do 31. decembra 2022.“
Člen 2
Sprememba Delegirane uredbe (EU) 2021/2268
V členu 2, drugi odstavek, Delegirane uredbe (EU) 2021/2268 se datum „1. julija 2022“ nadomesti s „1. januarja 2023“.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. marca 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 352, 9.12.2014, str. 1.
(2) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
(3) Uredba (EU) 2021/2259 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 1286/2014 v zvezi s podaljšanjem prehodne ureditve za družbe za upravljanje, investicijske družbe in osebe, ki svetujejo o enotah kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in skladov, ki niso KNPVP, ali jih prodajajo (UL L 455, 20.12.2021, str. 1).
(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/653 z dne 8. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov (UL L 100, 12.4.2017, str. 1).
(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1866 z dne 3. julija 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/653 zaradi uskladitve prehodne ureditve za proizvajalce PRIIP, ki enote skladov iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ponujajo kot osnovne naložbene možnosti, s podaljšanim obdobjem izjeme iz navedenega člena (UL L 289, 8.11.2019, str. 4).
(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2268 z dne 6. septembra 2021 o spremembi regulativnih tehničnih standardov iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/653 v zvezi z osnovno metodologijo in prikazom scenarijev uspešnosti, prikazom stroškov in metodologijo za izračun zbirnih kazalnikov stroškov, prikazom in vsebino informacij o pretekli uspešnosti in prikazom stroškov glede na paketne naložbene produkte za male vlagatelje in zavarovalne naložbene produkte (PRIIP), ki ponujajo več različnih možnosti naložb, ter uskladitvijo prehodne ureditve za proizvajalce PRIIP, ki ponujajo enote skladov, iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta kot osnovne naložbene možnosti s podaljšano prehodno ureditvijo iz navedenega člena (UL L 455 I, 20.12.2021, str. 1).
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/38 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/976
z dne 22. junija 2022
o spremembi prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 glede vnosov za Kanado, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike na seznamih tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) in zlasti členov 230(1), 232(1) in 232(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (EU) 2016/429 zahteva, da morajo pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora prihajati iz tretje države ali z ozemlja ali z njenega oz. njegovega območja ali iz njenega oz. njegovega kompartmenta s seznama v skladu s členom 230(1) navedene uredbe, da lahko vstopajo v Unijo. |
|
(2) |
V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/692 (2) so določene zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki jih pošiljke določenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali z ozemelj ali z njihovih območij ali, v primeru živali iz akvakulture, iz njihovih kompartmentov morajo izpolnjevati za vstop v Unijo. |
|
(3) |
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 (3) določa sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen vstop vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692, v Unijo. |
|
(4) |
Natančneje, prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 določata sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo. |
|
(5) |
Kanada je obvestila Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence pri perutnini v provinci Saskatchewan v Kanadi, ki je bil 4. maja 2022 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR). |
|
(6) |
Kanada je obvestila Komisijo tudi o dveh izbruhih visokopatogene aviarne influence pri perutnini v provinci Britanska Kolumbija v Kanadi, ki sta bila 4. junija 2022 potrjena z laboratorijsko analizo (RT-PCR). |
|
(7) |
Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence blizu mesta Southwell v okrožju Newark and Sherwood v grofiji Nottinghamshire v Angliji v Združenem kraljestvu, ki je bil 19. maja 2022 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR). |
|
(8) |
Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo tudi o izbruhu visokopatogene aviarne influence blizu mesta Bexhill-on-Sea v okrožju Rother v grofiji East Sussex v Angliji v Združenem kraljestvu, ki je bil 15. junija 2022 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR). |
|
(9) |
Združene države Amerike so obvestile Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence pri perutnini v zvezni državi Severna Dakota v Združenih državah Amerike, ki je bil 6. junija 2022 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR). |
|
(10) |
Združene države Amerike so obvestile Komisijo tudi o treh izbruhih visokopatogene aviarne influence pri perutnini: en izbruh je v zvezni državi Kolorado v Združenih državah Amerike, drugi izbruh je v zvezni državi Indiana v Združenih državah Amerike, tretji izbruh je v zvezni državi Washington v Združenih državah Amerike, vsi trije izbruhi pa so bili potrjeni 7. junija 2022 z laboratorijsko analizo (RT-PCR). |
|
(11) |
Po teh izbruhih visokopatogene aviarne influence so veterinarski organi Kanade, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike so okrog prizadetih obratov vzpostavili 10-kilometrsko območje pod nadzorom in izvedli politiko pokončanja za nadzor prisotnosti visokopatogene aviarne influence in omejitev širjenja navedene bolezni. |
|
(12) |
Kanada, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike so Komisiji predložili informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju in o ukrepih, ki so jih sprejeli za preprečitev nadaljnjega širjenja visokopatogene aviarne influence. Komisija je ocenila navedene informacije. Na podlagi navedene ocene in za varovanje zdravstvenega statusa živali v Uniji ne bi smel biti več dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi z območij z omejitvami, ki so jih vzpostavili veterinarski organi Kanade, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike zaradi nedavnih izbruhov visokopatogene aviarne influence, v Unijo. |
|
(13) |
Poleg tega je Kanada predložila posodobljene informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju v zvezi z izbruhom visokopatogene aviarne influence v obratih s perutnino v provinci Nova Škotska, ki je bila potrjen 8. februarja 2022. Kanada je prav tako predložila informacije o ukrepih, ki jih je sprejela za preprečitev nadaljnjega širjenja navedene bolezni. Po tem izbruhu visokopatogene aviarne influence je Kanada izvedla politiko pokončanja okuženih živali za obvladovanje navedene bolezni in omejitev njenega širjenja. Poleg tega je Kanada dokončala potrebne ukrepe čiščenja in razkuževanja po izvedbi politike pokončanja okuženih živali v okuženih obratih s perutnino na svojem ozemlju. |
|
(14) |
Poleg tega je Združeno kraljestvo predložilo posodobljene informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju v zvezi z desetimi izbruhi visokopatogene aviarne influence v obratih s perutnino: enim izbruhom blizu mesta Alford v okrožju East Lindsey v grofiji Lincolnshire v Angliji v Združenem kraljestvu, ki je bil potrjen 16. decembra 2021, enim izbruhom blizu mesta Washington v okrožju Sunderland v grofiji Tyne & Wear v Angliji v Združenem kraljestvu, ki je bil potrjen 11. decembra 2021, enim izbruhom blizu mesta Mablethorpe v okrožju East Lindsey v grofiji Lincolnshire v Angliji v Združenem kraljestvu, ki je bil potrjen 31. decembra 2021, enim izbruhom blizu mesta Eton v okrožju Windsor & Maidenhead v grofiji Berkshire v Angliji v Združenem kraljestvu, ki je bil potrjen 2. januarja 2022, enim izbruhom blizu mesta Alford v okrožju East Lindsey v grofiji Lincolnshire v Angliji v Združenem kraljestvu, ki je bil potrjen 3. januarja 2022, enim izbruhom blizu vasi Upholland v okrožju West Lancashire v grofiji Lancashire v Angliji v Združenem kraljestvu, ki je bil potrjen 7. januarja 2022, enim izbruhom blizu okraja Byker v okrožju Newcastle Upon Tyne v grofiji Tyne & Wear v Angliji v Združenem kraljestvu, ki je bil potrjen 25. januarja 2022, enim izbruhom blizu mesta Bishop’s Waltham v okrožju Winchester v grofiji Hampshire v Angliji v Združenem kraljestvu, ki je bil potrjen 4. februarja 2022, enim izbruhom blizu mesta Welshpool v okrožju Montgomeryshire v regiji Powys v Walesu v Združenem kraljestvu, ki je bil potrjen 21. februarja 2022 ter enim izbruhom blizu vasi Collieston v okrožju Aberdeenshire na Škotskem v Združenem kraljestvu, ki je bil potrjen 11. marca 2022. Združeno kraljestvo je prav tako predložilo informacije o ukrepih, ki jih je sprejelo za preprečitev nadaljnjega širjenja navedene bolezni. Po teh izbruhih visokopatogene aviarne influence je Združeno kraljestvo izvedlo politiko pokončanja okuženih živali za obvladovanje navedene bolezni in omejitev njenega širjenja. Poleg tega je Združeno kraljestvo dokončalo potrebne ukrepe čiščenja in razkuževanja po izvedbi politike pokončanja okuženih živali v okuženih obratih s perutnino na svojem ozemlju. |
|
(15) |
Komisija je ocenila informacije, ki sta jih predložila Kanada in Združeno kraljestvo, in ugotovila, da so bili izbruhi visokopatogene aviarne influence v obratih s perutnino odpravljeni in da ni več nobenega tveganja, povezanega z vstopom perutninskega blaga z območij Kanade in Združenega kraljestva, s katerih je bil vstop perutninskega blaga v Unijo začasno ustavljen zaradi navedenih izbruhov. |
|
(16) |
Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba spremeniti, da se upoštevajo trenutne epidemiološke razmere v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco v Kanadi, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike. Uredbo (EU) 2021/404 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(17) |
Ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco v Kanadi, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike ter resnega tveganja za vnos te bolezni v Unijo bi morale spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2021/404, uvedene s to uredbo, začeti veljati čim prej. |
|
(18) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. junija 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 84, 31.3.2016, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 1).
PRILOGA
Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 se spremenita:
|
(1) |
Priloga V se spremeni:
|
|
(2) |
v Prilogi XIV se del 1 spremeni:
|
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/55 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/977
z dne 22. junija 2022
o sprejetju dveh zahtevkov za obravnavo novega proizvajalca izvoznika v zvezi z dokončnimi protidampinškimi ukrepi, uvedenimi na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/325
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/325 z dne 24. februarja 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (2) in zlasti člena 2 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
A. VELJAVNI UKREPI
|
(1) |
Svet je 29. novembra 2010 z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1105/2010 (3) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK). |
|
(2) |
Komisija je 26. februarja 2017 po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/325 podaljšala ukrepe iz prvotne uredbe za nadaljnjih pet let. |
|
(3) |
V preiskavi, ki je privedla do uvedbe protidampinških dajatev (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava), je bilo za preiskavo proizvajalcev izvoznikov v LRK uporabljeno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki niso vključeni v vzorec, so navedeni na seznamu v prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/325. |
|
(4) |
Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike iz LRK uvedla individualne stopnje protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka v razponu od 0 % do 9,8 %. Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila uvedena stopnja dajatve v višini 5,3 %. |
|
(5) |
V skladu s členom 4 prvotne uredbe lahko Komisija prilogo navedene uredbe spremeni tako, da novemu proizvajalcu izvozniku odobri stopnjo dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, če novi proizvajalec izvoznik v LRK Komisiji predloži zadostne dokaze, da:
|
B. ZAHTEVEK ZA STATUS NOVEGA PROIZVAJALCA IZVOZNIKA
|
(6) |
Družbi Fujian Billion Polymerisation Fiber Technology Industrial Co., Ltd., in Zhejiang Sanwei Material Technology Co., Ltd., (v nadaljnjem besedilu: vložnika) sta Komisiji predložili zahtevek za odobritev obravnave novega proizvajalca izvoznika (v nadaljnjem besedilu: ONPI). Vložnika sta trdila, da izpolnjujeta vse tri pogoje iz člena 4 prvotne uredbe (v nadaljnjem besedilu: pogoji za ONPI). |
|
(7) |
Da bi Komisija ugotovila, ali vložnika izpolnjujeta pogoje za ONPI, je vložnikoma najprej poslala vprašalnik in ju pozvala, naj predložita dokaze, da izpolnjujeta pogoje za ONPI. |
|
(8) |
Komisija je po analizi izpolnjenega vprašalnika zahtevala dodatne informacije in dokazila, ki sta jih vložnika predložila. |
|
(9) |
Komisija si je prizadevala preveriti vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev, ali vložnika izpolnjujeta pogoje za ONPI. V ta namen je analizirala dokaze, ki sta jih vložnika predložila v izpolnjenem vprašalniku, poizvedovala pa je tudi v različnih spletnih podatkovnih zbirkah, vključno z zbirko Orbis (4), ter navzkrižno preverila informacije družbe z informacijami, javno dostopnimi na internetu. Komisija je industrijo Unije hkrati obvestila o zahtevku vložnikov in jo pozvala, naj po potrebi predloži morebitne pripombe. Industrija Unije ni predložila pripomb v zvezi s skladnostjo vložnikov s pogoji za ONPI. |
C. ANALIZA ZAHTEVKA
Fujian Billion Polymerisation Fiber Technology Industrial Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Billion)
|
(10) |
V zvezi s prvim pogojem za ONPI družba Billion v obdobju prvotne preiskave ni imela industrijske zmogljivosti za proizvodnjo preje in zato ni izvažala v Unijo. Družba Billion je vlagala v tovrstno proizvodno zmogljivost od leta 2019 (5). Vložnik zato in zaradi odsotnosti dokazov o nasprotnem izpolnjuje ta pogoj. |
|
(11) |
V zvezi z drugim pogojem za ONPI je Komisija ugotovila, da družba Billion ni povezana z nobenim od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, za katere veljajo prvotni protidampinški ukrepi. Poleg tega je Komisija proučila delničarje družbe Billion in za nobenega od njih ne veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s prvotno uredbo. Vložnik zato izpolnjuje ta pogoj. |
|
(12) |
V zvezi s tretjim pogojem za ONPI je Komisija ugotovila, da je vložnik izvažal v Unijo leta 2021, torej po obdobju prvotne preiskave. Družba Billion je predložila račune, seznam pošiljk, nakladnico in potrdilo o plačilu za naročilo s strani družb v Belgiji in na Nizozemskem iz leta 2021. Družba Billion zato izpolnjuje ta pogoj. |
|
(13) |
V skladu s tem družba Billion izpolnjuje vse tri pogoje za odobritev ONPI, zato bi bilo treba zahtevek sprejeti. Za vložnika bi tako morala veljati protidampinška dajatev za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec iz prvotne preiskave. |
Zhejiang Sanwei Material Technology Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Sanwei)
|
(14) |
V zvezi s prvim pogojem za ONPI je Komisija ugotovila, da vložnik v obdobju prvotne preiskave ni izvažal v Unijo, saj je bila družba Sanwei ustanovljena oktobra 2017. Vložnik zato in zaradi odsotnosti dokazov o nasprotnem izpolnjuje ta pogoj. |
|
(15) |
V zvezi z drugim pogojem za ONPI je Komisija ugotovila, da družba Sanwei ni povezana z nobenim od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, za katere veljajo prvotni protidampinški ukrepi. Poleg tega je Komisija proučila delničarje družbe Sanwei in za nobenega od njih ne veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s prvotno uredbo. Vložnik zato izpolnjuje ta pogoj. |
|
(16) |
V zvezi s tretjim pogojem za ONPI je Komisija ugotovila, da je vložnik izvažal v Unijo leta 2021, torej po obdobju prvotne preiskave. Družba Sanwei je predložila račune, seznam pošiljk, nakladnico in potrdilo o plačilu za naročilo s strani družbe v Nemčiji iz leta 2021. Družba Sanwei zato izpolnjuje ta pogoj. |
|
(17) |
V skladu s tem družba Sanwei izpolnjuje vse tri pogoje za odobritev ONPI, zato bi bilo treba zahtevek sprejeti. Za vložnika bi tako morala veljati protidampinška dajatev za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec iz prvotne preiskave. |
D. RAZKRITJE
|
(18) |
Vložnika in industrija Unije so bili obveščeni o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je štelo za primerno, da se stopnja protidampinške dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec iz prvotne preiskave, odobri družbama Billion Polymerization Fiber Technology Industrial Co., Ltd., in Zhejiang Sanwei Material Technology Co., Ltd. |
|
(19) |
Stranem je bila dana možnost, da predložijo pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb. |
|
(20) |
Uredba je v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Na seznam proizvajalcev izvoznikov iz Ljudske republike Kitajske iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/325 se dodata naslednji družbi:
|
Družba |
Dodatna oznaka TARIC |
|
Fujian Billion Polymerisation Fiber Technology Industrial Co., Ltd. |
A977 |
|
Zhejiang Sanwei Material Technology Co., Ltd. |
A977 |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. junija 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) UL L 49, 25.2.2017, str. 6.
(3) UL L 315, 1.12.2010, str. 1.
(4) Orbis je svetovni ponudnik podatkov o družbah, ki zajema več kot 220 milijonov družb po vsem svetu. Zagotavlja predvsem standardizirane informacije o zasebnih družbah in korporacijskih strukturah.
(5) https://www.oerlikon.com: ECOMA, datoteka: 2020–07_OBA_Billion_IDY_en.pdf.
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/58 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/978
z dne 23. junija 2022
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnega zaščitnega ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (1) ter zlasti členov 16 in 20 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (2) ter zlasti členov 13 in 16 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. OZADJE
|
(1) |
Evropska komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (3) uvedla dokončni zaščitni ukrep za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrep), ki ga sestavljajo tarifne kvote za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), ki zajemajo 26 kategorij izdelkov iz jekla, določene na ravneh, s katerimi se ohranjajo tradicionalni trgovinski tokovi glede na posamezno kategorijo izdelka. 25-odstotna tarifna dajatev se uporablja le, če so količinsko opredeljeni pragi teh tarifnih kvot preseženi. Zaščitni ukrep je bil uveden za začetno triletno obdobje, tj. do 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: dokončna uredba). |
|
(2) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1029 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o podaljšanju) zaščitni ukrep podaljšala do 30. junija 2024. |
|
(3) |
Komisija se je v uvodni izjavi 161 dokončne uredbe zavezala, da bo „redno ocenjevala razmere in preučila možnosti za pregled vsaj ob koncu vsakega leta od uvedbe ukrepov“. Tako je v letih 2019 in 2020 izvedla dve preiskavi v zvezi s pregledom delovanja. |
|
(4) |
Komisija je v uvodni izjavi 85 uredbe o podaljšanju navedla, da bo „izvedla pregled delovanja, kakršen je bil izveden v letih 2019 in 2020, da bi v tem času ohranila delovanje zaščitnega ukrepa, prilagojeno razvoju trga in v skladu z interesi vseh zainteresiranih strani. Takšen pregled delovanja se bo začel dovolj vnaprej, da bodo s 1. julijem 2022, tj. po prvem letu podaljšanja, uvedene morebitne potrebne spremembe.“ |
|
(5) |
V skladu s tem je Komisija preiskavo v zvezi s pregledom delovanja začela z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije17. decembra 2021 (5), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoja stališča in dokaze zlasti v zvezi z naslednjimi razlogi za pregled:
|
2. POSTOPEK
|
(6) |
Dolžno pravno postopanje je potekalo z dvostopenjskim pisnim postopkom, v okviru katerega so strani najprej predložile svoja stališča in dokaze, nato pa so lahko ovrgle prvotna stališča drugih strani. Komisija je skupaj prejela več kot sto stališč in protiargumentov. |
|
(7) |
Med potekom preiskave v zvezi s pregledom delovanja in pred njenim zaključkom je bila izvedena vrsta sprememb zaščitnega ukrepa. EU je marca 2022 v okviru četrtega svežnja sankcij v odziv na rusko invazijo na Ukrajino z Uredbo (EU) 2022/428 (6) uvedla prepoved uvoza nekaterih izdelkov iz jekla iz Rusije in Belorusije (7). Da bi se preprečilo morebitno pomanjkanje dobave na trgu jekla v Uniji zaradi prepovedi uvoza, je Komisija z Uredbo (EU) 2022/434 (8) spremenila zaščitni ukrep s sorazmerno prerazporeditvijo kvot za posamezne države za Rusijo in Belorusijo med druge države dobaviteljice v vsaki prizadeti kategoriji izdelkov. |
|
(8) |
Poleg tega je Komisija z Uredbo (EU) 2022/664 (9)1. maja 2022, ko se je izteklo izvzetje, ki je veljalo na podlagi dvostranskega Sporazuma o gospodarskem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: SGP), za Južno Afriko in druge države podpisnice SGP z Južnoafriško razvojno skupnostjo (v nadaljnjem besedilu: SADC) uvedla zaščitni ukrep. |
|
(9) |
Nazadnje, Komisija je začasno prekinila uporabo zaščitnega ukrepa v razmerju do Ukrajine (10). Učinek te začasne prekinitve je, da dokler ostaja veljavna, se uvoz iz Ukrajine ne upošteva v nobeni kvoti, niti kvoti za posamezno državo niti preostali kvoti (11). Podobno se uvoz iz Ukrajine v referenčnem obdobju prvotne preiskave (2015–2017) (12) ne upošteva pri izračunu preostalih kvot. |
3. UGOTOVITVE PREISKAVE
|
(10) |
Komisija je po poglobljeni analizi vseh prejetih stališč in na podlagi razpoložljivih podatkov sprejela naslednje ugotovitve. Te ugotovitve so glede na strukturo v obvestilu o začetku razvrščene v naslednje pododdelke v nadaljevanju. |
3.1 Dodelitev in upravljanje kvot
Pripombe zainteresiranih strani
|
(11) |
Nekatere zainteresirane strani (nekatere tretje države in uporabniki) so zahtevale zamenjavo četrtletnega upravljanja kvot z letnim upravljanjem, druge (industrija Unije) pa so zahtevale uvedbo mesečnega upravljanja. Nekatere strani (industrija Unije) so zahtevale tudi omejitev prenosa neporabljenih kvot na 4 %, druge (nekatere tretje države in uporabniki) pa so zahtevale prerazporeditev deleža določenih neporabljenih kvot za posamezne države. Poleg tega so druge strani (nekatere tretje države in uporabniki) zahtevale odpravo sistema kvot za posamezne države in namesto njega globalno upravljanje kvot. Nazadnje, druge zainteresirane strani so zahtevale, da se kvote nekaterih držav odpravijo in porazdelijo med druge države porekla ter da se določenim državam, ki izvažajo v okviru preostale kvote, dodelijo kvote za posamezne države. |
Ocena
|
(12) |
Kvote za posamezne države ali preostale kvote so bile dodeljene na podlagi izvozne učinkovitosti v referenčnem obdobju prvotne preiskave (13). Sistem četrtletnega upravljanja kvot se je izkazal za učinkovitega pri zagotavljanju stabilnosti na trgu Unije, preprečevanju nenadnih povečanj uvoza, ki bi destabilizirala trg (14), ter zagotavljanju urejenega in predvidljivega toka uvoza skozi vse leto. Ta sistem omogoča tudi, da so tradicionalni trgovinski tokovi v smislu količin in porekla dovoljeni brez dodatnih dajatev. |
|
(13) |
Ta sistem vzpostavlja ravnovesje med zadevnimi nasprotujočimi si interesi. Prvič, deluje v korist industrije Unije, ker preprečuje val uvoza v kratkem obdobju, ki bi negativno vplival na trg. Drugič, koristi tudi nekaterim tretjim državam in uporabnikom Unije, ki bi jih v nasprotnem primeru neupravičeno s trga izrinili drugi večji dobavitelji in tako ne bi mogli dobavljati uporabnikom Unije, ti pa zato ne bi mogli kupovati materiala, ki ga potrebujejo od teh specifičnih držav porekla. Nazadnje, večjim državam izvoznicam omogoča, da presežejo svoje tradicionalne trgovinske tokove v večini kategorij izdelkov z dostopom do preostale kvote v zadnjem četrtletju obdobja, ko uveljavljeni dobavitelji niso mogli uporabiti vseh kvot. |
|
(14) |
Če bi Komisija sprejela trditve zainteresiranih strani, kot so povzete v uvodni izjavi (11), bi se s tem porušilo to ravnovesje in ogrozila učinkovitost ukrepa. Poleg tega strani v svojih pripombah z ničemer niso dokazale, zakaj sedanji sistem ne bi bil primeren ter kako bi bile različne prilagoditve, ki so jih predlagale, v splošnem interesu Unije (in ne le v njihovem posamičnem interesu) in združljive z logiko in ustreznim delovanjem ukrepa. |
|
(15) |
Na podlagi navedenega je Komisija menila, da so ohranitev sedanjega sistema upravljanja kvot (četrtletno upravljanje ter kombinacija kvot za posamezne države in preostale kvote), ohranitev prenosa neporabljenih kvot in dostop do preostale kvote v četrtem četrtletju še naprej ustrezni, to pa je pravično v razmerju do vseh zainteresiranih strani. |
3.1.1 Prilagoditev na kategoriji izdelkov 7 in 17
|
(16) |
Sedanji sistem dodelitve in upravljanja kvot je ustrezen, vendar je Komisija kljub temu menila, da je potrebnih nekaj tehničnih prilagoditev za izboljšanje njegovega delovanja glede na spremenjene okoliščine. Te zadevajo kategoriji izdelkov 7 (plošče kvarto) in 17 (kotni profili in drugi profili). |
|
(17) |
Ukrajina je bila v teh dveh kategorijah izdelkov v preteklosti vedno pomemben izvoznik (15) (pomenila je približno 33 % vseh kvot v vsaki od kategorij) in je svoje kvote stalno uporabljala na precej visokih ravneh. Vendar je Komisija opazila (16), da od neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije na Ukrajino skoraj ni bilo uvoza teh dveh kategorij iz Ukrajine v Unijo. To kaže, da Ukrajina zdaj ne more proizvajati in/ali izvažati teh kategorij izdelkov v pomembnih količinah na trg Unije. Komisija je v teh okoliščinah in po analizi uporabe kvote s strani drugih držav izvoznic, za katere velja ukrep, menila, da bi, če ne bi ukrepala, v teh kategorijah obstajalo tveganje morebitnega pomanjkanja dobave za uporabnike Unije. |
|
(18) |
Komisija je iz tega razloga, v interesu Unije, menila, da je treba globalizirati upravljanje kvot, ki ostajajo v okviru ukrepa (17) v kategorijah 7 in 17. Povedano drugače, obstoječe kvote za posamezne države bodo odpravljene, namesto njih pa bo uvedena enotna kvota za vse države porekla, s čimer se bo znatno izboljšala prožnost za uporabnike v zvezi z uvozom jekla, ki ga morda potrebujejo, iz katerega koli vira, razpoložljivega v okviru obsega kvote v teh kategorijah. |
|
(19) |
Komisija je sklenila, da glede na pretekli uvoz (uporaba kvot) in države porekla ta prilagoditev ne pomeni tveganja ogrožanja učinkovitosti ukrepa v razmerju do proizvajalcev Unije, da ni verjetno, da bi prišlo do izrivanja, in da bodo tradicionalni trgovinski tokovi ohranjeni. Ta prilagoditev bo ponovno ocenjena glede na razvoj trgovinskih tokov v teh kategorijah in glede na začasno prekinitev uporabe zaščitnega ukrepa v razmerju do Ukrajine ali če bodo ugotovljeni neupravičeni učinki izrivanja. |
3.2 Izrivanje tradicionalnih trgovinskih tokov
|
(20) |
Komisija je v dokončnem ukrepu uvedla mehanizem, po katerem bi lahko države, ki so že izčrpale svoje kvote za posamezne države, dostopale tudi do preostale kvote (brez dajatev do njenega izčrpanja), prvotno razpoložljive v zadnjem četrtletju (od aprila do junija) vsakega letnega obdobja ukrepa. |
|
(21) |
Komisija je upravičila ta mehanizem v interesu uvoznikov in uporabnikov Unije, saj se s tem ne bi le zagotovilo ohranjanje tradicionalnih trgovinskih tokov, ampak bi se tudi preprečilo, odvisno od primera, da bi deli preostale tarifne kvote ostali neporabljeni. |
|
(22) |
Komisija je v okviru prvega pregleda delovanja leta 2019 ugotovila, da so v zadevnih kategorijah izdelkov države, upravičene do tarifnih kvot za posamezne države, skoraj izključno izkoristile celotni obseg preostale kvote v četrtem četrtletju, in to zgolj v dveh dneh. Posledično pretekli – manjši – dobavitelji v zadnjem četrtletju obdobja niso mogli izvažati brez dajatev. To je negativno vplivalo na tradicionalne trgovinske tokove v smislu države porekla v škodo nekaterih tretjih držav in uporabnikov Unije. Komisija je, da bi izravnala ta nenamerni negativni vpliv, uvedla zgornjo mejo v višini 30 % na državo, ki ima dostop do preostale kvote v četrtem četrtletju v kategoriji 13 (armaturne palice) in kategoriji 16 (žice). |
|
(23) |
Komisija je v okviru drugega pregleda delovanja leta 2020 in po tem, ko je opredelila več primerov izrivanja v več kategorijah izdelkov, oblikovala sistem, pri katerem bi bil dostop do četrtega četrtletja odvisen od opaženih gibanj uvoza in dejanske uporabe preostale kvote s strani manjših dobaviteljev, ki so naravni upravičenci tega dela tarifne kvote (18). |
|
(24) |
Komisija je, da bi zmanjšala izrivanje tradicionalnih držav porekla v preostali kvoti in da bi bil hkrati še naprej omogočen dodaten dostop v tistih kategorijah, kjer je treba zagotoviti največjo uporabo kvote, oblikovala sistem, po katerem bi vsaka kategorija izdelkov spadala v eno od naslednjih treh različnih skupin, ki ustrezajo trem različnim scenarijem dostopa. Ta sistem izpolnjuje enega od ključnih načel in ciljev zaščitnega ukrepa, in sicer zagotoviti, da se ohranijo tradicionalni trgovski tokovi v smislu držav porekla. |
|
(25) |
Te tri trenutno vzpostavljene ureditve so:
|
Pripombe zainteresiranih strani
|
(26) |
Nekaj zainteresiranih strani (nekatere tretje države in uporabniki) je zahtevalo, da se dostop do preostale kvote v četrtem četrtletju povsem odpravi. Druge so zahtevale, da se posebej za določene kategorije izdelkov uvedejo spremembe, nekatere druge (vključno z nekaterimi tretjimi državami in uporabniki ter industrijo Unije) pa so zahtevale, da se večjim državam izvoznicam v določeni kategoriji sploh prepove dostop do preostale kvote ali da se izvede bolj omejevalen pristop. |
Ocena
|
(27) |
Komisija je po pregledu prejetih stališč in pregledu delovanja ukrepa menila, da je trenutni sistem še vedno najustreznejši, saj je zagotavljal, da lahko uporabniki čim bolj izkoristijo preostalo kvoto, hkrati pa tudi, da se spoštujejo tradicionalni trgovinski tokovi v smislu držav porekla (kar je prav tako v interesu uporabnikov). Sistem omogočanja dostopa do preostale kvote je bil pravilo v vseh kategorijah izdelkov razen štirih. |
|
(28) |
Če bi Komisija sprejela zahteve zainteresiranih strani, bi s tem bodisi nekaterim uporabnikom onemogočila, da povečajo svoj uvoz brez dajatev v primeru povpraševanja na trgu Unije, bodisi bi zaradi učinkov izrivanja drugim uporabnikom Unije onemogočila nakup izdelkov od nekaterih držav porekla, ki so prav tako potrebne za trg Unije. Hkrati sistem zagotavlja, da dodatne količine, ki jih nekatere države morda izvažajo na podlagi tega sistema, ostajajo v okviru omejitev, ki zagotavljajo, da v zvezi s proizvajalci Unije ne ogrozijo učinkovitosti ukrepa. Zato je trenutni sistem najustreznejši za splošni interes Unije. |
Prilagoditev
|
(29) |
Komisija je v tekočem pregledu ocenila, ali je prišlo do učinkov izrivanja. V ta namen je na podlagi enake vrste analize, ki je bila izvedena v drugem pregledu, posodobila različne ureditve na podlagi podatkov, ki so od takrat na voljo. To pomeni, da je analizirala podatke o uvozu in uporabo kvote po državi porekla in kategoriji od 1. aprila 2020 do 31. marca 2022. |
|
(30) |
Na podlagi enake metodologije, uporabljene pri drugem pregledu delovanja, vendar s posodobljenimi podatki, so ureditve dostopa na kategorijo izdelkov posodobljene, kot sledi (za specifične količine glej Prilogo II):
|
|
(31) |
V skladu z načeli, uporabljenimi pri prejšnjem pregledu delovanja, bo posebna ureditev veljala za naslednji kategoriji:
|
|
(32) |
Kategorije 7, 8, 17 in 25.A se bodo upravljale globalno. Zato možnost dostopa v četrtem četrtletju ni relevantna, saj nobena država ne izvaža na podlagi kvote za posamezno državo. |
|
(33) |
Za kategoriji 1 in 4.B se trenutna ureditev, po kateri se dostop v četrtem četrtletju odobri z zgornjo mejo v višini 30 % za državo izvoznico, še naprej šteje za ustrezno, da se zagotovijo dovolj raznovrstni viri dobave, hkrati pa preprečijo učinki izrivanja zaradi pretiranega toka dodatnega uvoza, ki presega tradicionalne trgovinske tokove. |
|
(34) |
Na splošno bi ukrep s to značilnostjo še naprej omogočal dostop do preostale kvote v četrtem četrtletju v veliki večini kategorij izdelkov (v vseh razen v treh). |
3.3 Posodobitev seznama držav v razvoju, za katere velja ukrep
|
(35) |
Iz uporabe dokončnega ukrepa so bile izključene vse države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež uvoza ostaja pod 3 % celotnega uvoza za vsako kategorijo izdelkov. Komisija se je zavezala, da bo spremljala razvoj uvoza po sprejetju ukrepa in redno preverjala seznam izključenih držav. |
|
(36) |
Zadnja posodobitev je bila izvedena v okviru preiskave v zvezi s pregledom po sporazumu o izstopu med Unijo in Združenim kraljestvom, ki je začel veljati 1. januarja 2021, in se po tem datumu ni spreminjala. Zato je Komisija, da bi prilagodila seznam držav v razvoju, za katere velja ukrep in ki so iz ukrepa izključene, ponovno izvedla izračune na podlagi najnovejših razpoložljivih konsolidiranih podatkov o uvozu, tj. statističnih podatkov o uvozu za leto 2021 (19). |
Prilagoditev
|
(37) |
Spremembe, ki so posledica te posodobitve, so naslednje (posodobljena preglednica je na voljo v Prilogi I):
|
3.4 Raven liberalizacije
|
(38) |
Trenutna raven liberalizacije zaščitnega ukrepa je bila določena na letni stopnji v višini 3 %. Komisija je v tej preiskavi ocenila, ali je bila ta raven liberalizacije še naprej ustrezna. |
Pripombe zainteresiranih strani
|
(39) |
Nekatere zainteresirane strani (zlasti proizvajalci izvozniki in uporabniki Unije) so zahtevale, naj Komisija zviša raven liberalizacije nad 3 % (veliko jih je zahtevalo raven liberalizacije v višini 5 %), industrija Unije pa je zahtevala, naj se hitrost liberalizacije zniža na 1 %. |
Ocena
|
(40) |
Zaščitni instrument naj bi bil začasen. 1. julija 2022 se bo ukrep uporabljal že peto leto. Cilj liberalizacije (ki je na podlagi pravil STO (21) in EU (22) pravna obveznost) je postopoma omogočiti več uvozne konkurence na trgu, medtem ko se domača industrija prilagaja na večji obseg uvoza. Namen je izogniti se ukrepu, ki v svojem obdobju veljavnosti ne bi spodbujal prilagoditev za domačo industrijo in ki bi povzročil težave v zvezi s konkurenčnostjo, ko bo domača industrija izpostavljena večji tuji konkurenci v scenariju po obdobju veljavnosti zaščitnega ukrepa. |
|
(41) |
Komisija je s tem v mislih menila, da bi bilo treba v tem trenutku (po štirih letih ukrepa) predvideti nekoliko višjo raven liberalizacije v primerjavi s prejšnjim letom, da se domačo industrijo spodbudi k nadaljevanju prilagoditev, hkrati pa je treba paziti, da se ne ogrozi učinkovitost ukrepa. |
Prilagoditev
|
(42) |
Komisija je menila, da bi bila določitev letne ravni liberalizacije v višini 4 % od 1. julija 2022 ustrezna. |
|
(43) |
To povečanje bi moralo tudi prispevati k zmanjšanju morebitne napetosti za uporabnike Unije v določenih kategorijah izdelkov, in sicer v okoliščinah, za katere je značilna visoka stopnja negotovosti na trgu. Po drugi strani pa omejeno dodatno povečanje ne bi pomenilo tveganja za industrijo Unije in ne bi ogrozilo učinkovitosti ukrepa. |
3.5 Vpliv sprememb ukrepa iz člena 232 zakona ZDA
|
(44) |
Marca 2018 so ZDA uvedle 25-odstotno dajatev na uvoz nekaterih izdelkov iz jekla na podlagi ukrepa iz člena 232 zakona ZDA. Ukrep še vedno velja, čeprav so bile izvedene nekatere spremembe. V tej preiskavi v zvezi s pregledom je Komisija te spremembe ocenila, da bi ugotovila, ali kakor koli vplivajo na zaščitni ukrep EU, zlasti v zvezi s tveganjem za preusmeritev trgovine na trg Unije. |
Pripombe zainteresiranih strani
|
(45) |
Zahteve, prejete v zvezi s tem, je mogoče razdeliti na tri vrste. V okviru prvih dveh vrst zahtev so nekateri uporabniki in tretje države navedli, da je tveganje za preusmeritev trgovine majhno (ali manjše) zaradi različnih prilagoditev ukrepu iz člena 232. Nato je nekaj strani navedlo, da bi industrija Unije zaradi tarifnih kvot, dodeljenih izvoznikom Unije, prodajo preusmerila na trg ZDA v škodo domače prodaje in s tem povzročila pomanjkanje na domačem trgu. |
|
(46) |
Po drugi strani pa je jeklarska industrija Unije zagotovila, da tveganje za preusmeritev trgovine ostaja in da izboljšan dostop EU do trga ZDA ne bo vplival na njihovo zmožnost dobave na domačem trgu (trgu Unije). |
Ocena
Spremembe v razmerju do EU
|
(47) |
Oktobra 2021 so se ZDA odločile, da bodo za uvoz iz EU v okviru ukrepa iz člena 232 uvedle sistem tarifnih kvot. EU bi v okviru te nove ureditve lahko izvažala brez dajatev do določene ravni (na podlagi preteklega obsega izvoza) (23), 25-odstotna dajatev pa bi se začela uporabljati šele, ko bi bila ta raven izčrpana. Namen tega ukrepa je bil izboljšati položaj izvoznikov EU na trgu ZDA, za katere je do tedaj veljala 25-odstotna dajatev za vsako izvoženo tono. Ta novi sistem se uporablja od 1. januarja 2022. |
|
(48) |
Nekaj zainteresiranih strani je navedlo, da bi proizvajalci EU, ker so cene v ZDA običajno višje od cen v Uniji, raje izvažali v ZDA v škodo domače prodaje, s čimer bi obstajalo tveganje za pomanjkanje na trgu Unije v nekaterih kategorijah. |
|
(49) |
Komisija je iz več razlogov menila, da bi bilo treba te trditve zavrniti. Prvič, pojem preusmeritve trgovine na trg Unije ne more zajemati omejitve izvoza v ZDA s strani same industrije EU. Povedano drugače, industriji Unije nikoli ne more groziti preusmeritev trgovine lastne prodaje. To nasprotuje logiki preusmeritve trgovine. Zato je dejstvo, da lahko EU izboljša svojo prisotnost na trgu ZDA, nevtralno v zvezi s tveganjem za preusmeritev trgovine iz držav izvoznic na trg Unije. |
|
(50) |
Drugič, trditve, da bi industrija Unije izkoristila svoje tarifne kvote na račun (zlasti ali celo izključno) domače prodaje, niso podprte z dokazi. V teh trditvah se ni upoštevalo, da bi industrija Unije lahko tudi teoretično povečala obseg svoje proizvodnje (24), s čimer ne bi žrtvovala domače prodaje in bi z večjim izvozom v ZDA ustvarila dodatne prihodke, poleg tega bi lahko količine v ZDA preusmerila iz izvoza na druge trge, ki so morda iz več razlogov manj privlačni, tudi zaradi ravni cen (25). |
|
(51) |
Ne glede na vse te teoretične možnosti se je dejansko pokazalo, da EU v prvem četrtletju od začetka veljavnosti sistema tarifnih kvot še zdaleč ni izkoristila svojih kvot. V prvem četrtletju je dejansko uporabila le približno 42 % kvote (26). |
|
(52) |
Zato sta se ključna domneva nekaterih zainteresiranih strani in predpostavka njihove argumentacije, in sicer da bi lahko proizvajalci izvozniki EU uporabili vse svoje kvote v ZDA, takoj izkazali za napačni. |
|
(53) |
Komisija je sklenila, da dejstvo, da za EU velja sistem tarifnih kvot na podlagi ukrepov iz člena 232 zakona ZDA, ne vpliva na delovanje zaščitnega ukrepa v zvezi s tveganjem za preusmeritev trgovine. Prav tako nobena stran nikakor ni dokazala, da bi izvoz na podlagi ureditve tarifne kvote iz člena 232 kot tak povzročil tveganje pomanjkanja dobave na trgu Unije. |
Spremembe v razmerju do nekaterih tretjih držav (razen EU)
|
(54) |
V zvezi s trditvami glede sprememb člena 232 zakona ZDA v razmerju do drugih tretjih držav so podatki, ki jih je imela Komisija na voljo, pokazali, da so bile uvedene naslednje spremembe ukrepa iz člena 232 zakona ZDA:
|
|
(55) |
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo te prilagoditve členu 232 zakona ZDA na splošno majhen vpliv na delovanje in utemeljitev našega zaščitnega ukrepa iz več razlogov. Prvič, za ustrezno razumevanje teh sprememb je treba navesti, da večina navedenih držav trenutno skoraj ne izvaža jekla v Unijo (če sploh) (27), poleg tega pa tudi niso pretekle dobaviteljice (28). Kar zadeva nekaj držav s pomembnejšimi količinami izvoza v Unijo, tj. Združeno kraljestvo, Japonska in Koreja, za te tri države še vedno velja ukrep iz člena 232 zakona ZDA, torej da ne morejo izvažati na trg ZDA brez dajatev. Koreja lahko tako izvaža le na podlagi kvote (količinska omejitev), brez možnosti izvoza nad določeno količino, za Združeno kraljestvo in Japonsko pa velja tarifna kvota, izven katere se uporablja 25-odstotna dajatev. Poleg tega vzpostavljena tarifna kvota še ne pomeni nujno, da bodo te države lahko učinkovito uporabile količine, ki so ji dodeljene, kot to kaže primer tarifne kvote, dodeljene EU. Nazadnje, za večino držav porekla, ki predstavljajo večino uvoza v Unijo, še vedno velja 25-odstotna dajatev za izvoz v ZDA. |
|
(56) |
V zvezi s tem tveganje za preusmeritev trgovine izhaja zlasti iz glavnih držav dobaviteljic jekla v Unijo, ki imajo (v nekaterih primerih precej velike) neizkoriščene zmogljivosti in so zato zmožne hitro povečati (29) svojo prisotnost na trgu Unije (30), ki je, kot so pokazale prejšnje preiskave, v smislu cen in velikosti privlačen trg (31). |
|
(57) |
Poleg tega strani v svojih stališčih niso dokazale (niti omenile), kako so se ugotovitve Komisije v prejšnjih preiskavah (32) pomembneje spremenile. Zlasti med drugim svetovna presežna zmogljivost v jeklarskem sektorju, ki še vedno vztraja (33), znatno zmanjšanje uvoza na trg ZDA v primerjavi z obdobjem pred uvedbo ukrepa iz člena 232 zakona ZDA (34) ali pomanjkanje nadomestnih trgov za izgubljene količine (35). |
|
(58) |
Vsekakor bi izboljšanje dostopa do trga ZDA iz nekaterih tretjih držav iz uvodne izjave (54) ostalim državam kvečjemu še bolj otežilo izvoz na trg ZDA, saj so zaradi obveznosti plačila 25-odstotne dajatve v primerljivo slabšem konkurenčnem položaju. Dejansko je bila hitrost zmanjševanja uvoza iz držav, za katere ni veljal prednostni dostop na podlagi ukrepa iz člena 232 zakona ZDA, znatno višja od povprečja (36). Zato bi lahko prilagoditve ukrepu ZDA še nadalje povečale verjetnost preusmeritve trgovine iz tistih tretjih držav, ki niso upravičene do kakršne koli prednostne obravnave na podlagi ukrepa iz člena 232, pri čemer za nekatere od njih velja, da so države, za katere obstaja večja verjetnost, da bodo povzročile povečanje uvoza na trg Unije. |
Sklep
|
(59) |
Iz razlogov, navedenih v tem pododdelku, je Komisija sklenila, da spremembe ukrepa iz člena 232 zakona ZDA ne vplivajo na delovanje zaščitnega ukrepa EU za jeklo ter ne spreminjajo podlage, na kateri temelji njena ocena v zvezi s tveganjem za preusmeritev trgovine. |
4. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI
|
(60) |
Zainteresirane strani so poleg vprašanj, obravnavanih v oddelku 3, navedle še druge trditve, ki so obravnavane v tem oddelku. |
4.1 Zahteve za odpravo ali začasno prekinitev ukrepa zaradi gibanja cen jekla v Uniji
|
(61) |
Med preiskavo in po zaključku pisne faze postopka se je več zainteresiranih strani samovoljno obrnilo na Komisijo in navedlo, da bi bilo treba zaščitni ukrep odpraviti ali začasno prekiniti zaradi zvišanja cen jekla v Uniji. Te strani so navedle, da bi se z odpravo ali začasno prekinitvijo zaščitnega ukrepa cene jekla znižale. |
|
(62) |
Predvsem v obseg pregleda ni bila vključena morebitna odprava ali začasna prekinitev ukrepa. Zato vrsta zbranih dokazov in analiza, izvedena med preiskavo, nista bili taki, kot bi morali biti za morebitno odpravo zaščitnega ukrepa. Odprava zaščitnega ukrepa torej ni bila del tega pregleda. |
|
(63) |
Komisija je kljub temu in zaradi izčrpnosti menila, da je primerno te navedbe postaviti v okvir in v tej uredbi zagotoviti analizo dejstev glede na nedavni razvoj trga. V zvezi s tem je ugotovila, da so se cene jekla v Uniji v prvih mesecih leta 2022 zviševale in najvišjo vrednost dosegle tik po neizzvani in neupravičeni vojaški agresiji Rusije na Ukrajino ter da se stalno znižujejo (21-odstotno znižanje v primerjavi z najvišjo vrednostjo, doseženo leta 2022 (37)) od konca aprila 2022 (38). |
|
(64) |
To gibanje cen je potekalo ob splošni inflaciji, ki je vplivala tudi na surovine in energijo za proizvodnjo jekla. Svetovno jeklarsko združenje je v svojih kratkoročnih obetih (39) za leti 2022 in 2023 navedlo, da bo neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije na Ukrajino povzročila še večji inflacijski pritisk, in sicer, po eni strani, zaradi višjih cen energije in surovin za proizvodnjo jekla ter, po drugi strani, zaradi stalnih motenj v dobavni verigi. To so dodatno potrdile najnovejše razpoložljive informacije o gibanju cen surovin za proizvodnjo jekla (vključno z energijo) iz virov, kot so OECD (40), Svetovna banka (41) in S&P Platts (42), ki kažejo zvišanje cen in splošno zviševanje z ravnmi, ki so znatno višje kot v prejšnjih obdobjih. |
|
(65) |
Tudi v statistični oceni Komisije (43) je bilo potrjeno, da je gibanje cen na glavnih trgih jekla po vsem svetu izkazalo podobno gibanje kot v Uniji, torej je bilo gibanje cene, opaženo na trgu Unije, povsem skladno z gibanjem, ki je prevladovalo na glavnih trgih po svetu. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da zaščitni ukrep nikakor ni mogel biti vzrok za gibanje cen v Uniji. |
4.2 Domnevno pomanjkanje jekla v Uniji
|
(66) |
Nekatere zainteresirane strani so navedle, da je na trgu Unije pomanjkanje jekla in da zaščitni ukrep za jeklo pomanjkanje še poslabšuje, saj so določene kvote izčrpane. Zato so ob višjih cenah jekla navedle, da bi bilo treba ukrep začasno prekiniti ali odpraviti. |
|
(67) |
Komisija je upoštevala, da je uporaba tarifne kvote v prvih treh četrtletjih četrtega leta ukrepa (od 1. julija 2021 do 31. marca 2022) znašala 77 %, tj. več kot 5,6 milijona ton kvote je ostalo neporabljenih, kot prikazuje spodnja preglednica. To kaže, da bi uporabniki Unije v vsakem obdobju lahko še bolj povečali uvoz jekla brez dajatev. Čeprav to sicer ne pomeni, da pri uporabi kvote v določenih kategorijah v primerjavi z drugimi morda ni bilo več napetosti, pa je bila za večino kategorij izdelkov v vsakem četrtletju na voljo dajatev prosta kvota. Preglednica 1. Gibanje uporabe tarifne kvote v prvih treh četrtletjih četrtega leta (44)
|
|
(68) |
Komisija je ugotovila tudi, da je bila raven uvoza leta 2021 zelo blizu najvišji stopnji uvoza, doseženi leta 2018 (45). Poleg tega je bila (46)v kratkoročnih obetih Svetovnega jeklarskega združenja za leti 2022 in 2023 poudarjena negotovost v gospodarskih obetih. Obeti na trgu jekla za leto 2022 so bili slabši zlasti zaradi vojne, povpraševanje po jeklu pa se bo po pričakovanjih povečalo za 0,4 % leta 2022 in za 2,2 % leta 2023. |
|
(69) |
Komisija je na podlagi navedenega in ob upoštevanju, da se bo raven kvot, kot je pojasnjeno v oddelku 3.4, 1. julija 2022 še dodatno povečala za 4 %, menila, da bi se morali vsi domnevni pritiski v določenih segmentih trga vsekakor zmanjšati, učinkovitost ukrepa pa bi se morala ohraniti. |
4.3 Zahteve za začasno prekinitev ukrepa zaradi vpliva prepovedi uvoza iz Rusije in Belorusije na nekatere uporabnike
|
(70) |
Nekatere zainteresirane strani so navedle, da prepoved uvoza iz Rusije in Belorusije močno vpliva na njihovo zmožnost uvoza ter da bi morala Komisija zaradi tega odpraviti ukrep. |
|
(71) |
V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je nestabilnost, ki je posledica neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije na Ukrajino ter posledičnih sankcij za jeklo, ki jih je uvedla EU, neizogiben dejavnik na trgu, ki se mu morajo vse zainteresirane strani postopoma prilagoditi. |
|
(72) |
Komisija je kljub temu takoj ukrepala v okviru zaščitnega ukrepa, da bi čim bolj zmanjšala postransko škodo, ki je posledica prepovedi uvoza, in od aprila 2022 učinkovito prerazporeja kvote. Ta prilagoditev ukrepu bo večinoma olajšala motnje za nekatere uporabnike zaradi prepovedi uvoza iz Rusije in Belorusije, saj jim bo omogočila dostop do količin brez dajatev iz drugih držav porekla. Vendar bodo uporabniki Unije neizogibno potrebovali nekaj časa, da se prilagodijo tem razmeram in začnejo uporabljati dobavitelje iz druge države porekla (47). Zlasti je Komisija upoštevala, da bodo morali v določenih primerih nekateri uporabniki skoraj v celoti zamenjati dobavitelje, saj so bili zelo odvisni od uvoza jekla iz Rusije in/ali Belorusije. Vendar zgolj zaradi obstoja teh sankcij na področju jekla ni mogoče dvomiti o veljavnosti ali nujnosti zaščitnega ukrepa. |
4.4 Zahteve za prerazporeditev kvot iz Ukrajine
|
(73) |
Nekatere zainteresirane strani so zahtevale, naj Komisija prerazporedi kvote za posamezne države, dodeljene Ukrajini, ker Ukrajina zaradi neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije nanjo v Unijo ne bo mogla izvažati pomembnih količin. Nekaj teh strani je predlagalo, naj Komisija uporabi enak pristop, kot ga uporablja za prerazporeditev kvot iz Rusije in Belorusije. |
|
(74) |
Analiza Komisije o uporabi kvot Ukrajine pred začasno prekinitvijo uredbe o zaščitnih ukrepih, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 9, je pokazala, da je Ukrajina v večini kategorij izdelkov, kjer je imela kvoto za posamezno državo, še naprej uporabljala kvote. Za kategorije, za katere ni beležila izvoza, je Komisija globalizirala kvote iz vseh drugih držav porekla, za katere je veljal ukrep v vsaki kategoriji izdelka, kot je pojasnjeno v oddelku 3.1.1. Komisija je opozorila, da kvote, ki bi pripadale Ukrajini, če ne bi bilo začasne prekinitve, ne bi bile na voljo, dokler velja začasna prekinitev ukrepa v razmerju do te države. |
4.5 Zahteve za različno obravnavo med določenimi kategorijami izdelkov
|
(75) |
Več zainteresiranih strani je predložilo zahteve glede posameznih kategorij izdelkov (kategorije so se razlikovale glede na stran, ki je predložila zahtevo). Te zahteve so vključevale izključitev določene kategorije izdelka iz ukrepa, različno obravnavo določene države porekla znotraj določene kategorije izdelka in uporabo različnih ravni liberalizacije, odvisno od kategorije izdelka. |
|
(76) |
Kot je Komisija pojasnila v prejšnjih uredbah, področje uporabe ukrepa zadeva en sam izdelek, in sicer nekatere izdelke iz jekla. Tako kategorij izdelkov, ki zajemajo zadevni izdelek, ne more obravnavati, kot da so kot take same zadevni izdelek. Komisija je, pri upravljanju nasploh in upravljanju kvot ter kadar je bilo to v interesu Unije, prilagodila ukrep, da bi zagotovila izpolnitev ciljev zaščitnega ukrepa. Vendar ne more spremeniti osnovne strukture ukrepa, na primer opredelitve obsega izdelka, da bi ustregla zahtevam zainteresiranih strani, kar bi privedlo do diskriminatorne obravnave v razmerju do drugih kategorij izdelkov in zainteresiranih strani ter, kar je še pomembnejše, ne bi bilo skladno z zasnovo ukrepa in obsegom izdelka, opredeljenim v dokončni uredbi. |
4.6 Zahteve za odpravo zaščitnega ukrepa v tistih kategorijah, za katere veljajo protidampinški in/ali izravnalni ukrepi
|
(77) |
Nekatere zainteresirane strani so navedle, da je Komisija odpravila zaščitni ukrep za tiste kategorije izdelkov, za katere veljajo protidampinške in/ali izravnalne dajatve, saj bi te po njihovih navedbah industriji Unije dale dovolj zaščite. |
|
(78) |
Komisija je opozorila, da se utemeljitev in namen zaščitnega instrumenta ter utemeljitev in namen drugih instrumentov trgovinske zaščite razlikujejo, saj se ne nanašajo na iste težave. Medtem ko so zaščitni ukrepi namenjeni večjemu uvozu, ki je posledica nepredvidenih dogodkov, so protidampinški in izravnalni instrumenti namenjeni nepoštenim trgovinskim praksam. Upoštevati je mogoče razmere, ko država izvaja damping v določeni kategoriji izdelkov v določenem trenutku, pozneje pa kljub temu pride do povečanja uvoza zaradi nepredvidenih dogodkov iz kombinacije držav porekla. Poleg tega se področje uporabe obeh instrumentov z vidika zajetih držav porekla običajno močno razlikuje, kot se razlikujejo tudi vrste izvedenih preiskav, vključno s postopkovnimi pravili. Hkratna uporaba obeh instrumentov za določeno kategorijo izdelkov je torej popolnoma združljiva v skladu s pravili STO in EU (48). |
4.7 Zahteva za povečanje tarifnih kvot Združenega kraljestva, da se vključi trgovina med Veliko Britanijo in Severno Irsko
|
(79) |
Nekatere zainteresirane strani so navedle, da bi bilo treba kvote, dodeljene Združenemu kraljestvu, povečati, da bi se upoštevala pretekla trgovina med Veliko Britanijo in Severno Irsko. |
|
(80) |
V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je Protokol o Irski/Severni Irski (v nadaljnjem besedilu: Protokol) (49) ustrezni pravni akt, ki ureja status Severne Irske v razmerju do pravil trgovanja in carinskih pravil EU. Zato in v skladu z določbami Protokola se prodaja jekla v Severno Irsko (ne glede na to, ali iz Velike Britanije ali iz katere koli druge tretje države) ni štela za pretekli uvoz v Unijo in torej ni bila del izračuna kvote (50). S tem pristopom se je zagotovilo, da izvedbena zakonodaja EU na področju zaščitnih ukrepov ostaja povsem skladna s Protokolom. Zato je bila ta zahteva zavrnjena. |
4.8 Navedbe o domnevnem izogibanju
|
(81) |
Nekatere strani so opozorile na možne primere izogibanja ukrepu. Zlasti so nekatere strani opozorile na domnevno izogibanje Rusije v kategorijah 12 in 13 ter na splošno v kategoriji 28. |
|
(82) |
V zvezi s tem Komisija poudarja, da za Rusijo trenutno velja prepoved uvoza. Zato vsak poskus izogibanja veljavnim ukrepom spremljajo EU in nacionalni carinski organi. |
|
(83) |
Nazadnje, Komisija poudarja, da je sedanji pregled v zvezi s spremembo veljavnega zaščitnega ukrepa skladen tudi z obveznostmi, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, podpisanih z nekaterimi tretjimi državami. |
|
(84) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za zaščitne ukrepe, ustanovljenega na podlagi člena 3(3) Uredbe (EU) 2015/478 oziroma člena 22(3) Uredbe (EU) 2015/755 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) 2019/159 se spremeni:
|
(1) |
odstavek 5 člena 1 se nadomesti z naslednjim: „5. Kadar se ustrezna tarifna kvota iz odstavka 2 za določeno državo izčrpa, se lahko uvoz iz te države za nekatere kategorije izdelkov opravi v okviru preostalega dela tarifne kvote za isto kategorijo izdelkov. Ta določba se uporablja le v zadnjem četrtletju vsakega leta uporabe dokončne tarifne kvote. Za kategorije izdelkov 5, 9 in 21 ne bo omogočen noben nadaljnji dostop do preostalega dela tarifne kvote. Za kategorije izdelkov 12, 13, 14, 16, 20 in 27 bo omogočen le dostop do določene količine v okviru količine tarifne kvote, ki je prvotno na voljo v zadnjem četrtletju. V zvezi s kategorijama izdelkov 1 in 4.B se nobeni državi izvoznici ne dovoli, da sama uporabi več kot 30 % količine preostale tarifne kvote, ki je prvotno na voljo v zadnjem četrtletju vsakega leta uporabe ukrepov. Za kategorije izdelkov 2, 3.A, 3.B, 4.A, 6, 10, 15, 18, 19, 22, 24, 25.B, 26 in 28 bo omogočen dostop do skupne količine tarifne kvote, ki je prvotno na voljo v zadnjem četrtletju za zadevne kategorije izdelkov.“; |
|
(2) |
točka III.2 v Prilogi III se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi in |
|
(3) |
Priloga IV se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. julija 2022.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. junija 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 83, 27.3.2015, str. 16.
(2) UL L 123, 19.5.2015, str. 33.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 31, 1.2.2019, str. 27).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1029 z dne 24. junija 2021 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/159 zaradi podaljšanja zaščitnega ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 225 I, 25.6.2021, str. 1).
(5) Obvestilo o začetku pregleda zaščitnega ukrepa, ki se uporablja za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla (2021/C 509/10) (UL C 509, 17.12.2021, str. 12).
(6) Uredba Sveta (EU) 2022/428 z dne 15. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 87 I, 15.3.2022, str. 13).
(7) Za Belorusijo je prepoved uvoza veljala za vse izdelke iz jekla (tj. vključeni so bili vsi izdelki, za katere je veljal zaščitni ukrep), medtem ko je prepoved za Rusijo veljala le za izdelke iz jekla, za katere je veljal zaščitni ukrep za jeklo.
(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/434 z dne 15. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 88, 16.3.2022, str. 181).
(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/664 z dne 21. aprila 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 121, 22.4.2022, str. 12).
(10) Uredba (EU) 2022/870 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o začasnih ukrepih za trgovinsko liberalizacijo, ki dopolnjujejo trgovinske koncesije, ki se uporabljajo za ukrajinske izdelke v okviru Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (UL L 152, 3.6.2022, str. 103).
(11) Zato se zadevne kvote za posamezne države, ki imajo povezano zaporedno številko, ne uporabljajo, čeprav se v nekaterih kategorijah zdi, da je Ukrajina navedena v Prilogi.
(12) Vključno s poznejšimi povečanji zaradi liberalizacije.
(13) Glej uvodno izjavo 33 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/894 z dne 29. junija 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 206, 30.6.2020, str. 27): „Nazadnje, Komisija ugotavlja tudi, da je referenčno obdobje, uporabljeno za izračun tarifnih kvot, eden od stebrov za oblikovanje ukrepov, prvotno določenih z dokončno uredbo, in da obseg pregleda ne zajema bistvene spremembe osnovne strukture ukrepov.“.
(14) Prav tam, oddelek 3.2.1.
(15) Na kategorijo 7 vpliva tudi prepoved uvoza za pomembnega preteklega dobavitelja: Rusijo.
(16) Vir: posvetovanje o kvoti, na voljo na:
https://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/taric/quota_consultation.jsp.
(17) Kvote, ki ustrezajo Ukrajini, niso del zaščitnega ukrepa, zato niso na voljo nobeni drugi državi, dokler velja začasna prekinitev iz uvodne izjave 9.
(18) Glej oddelek 3.2.3 Izvedbene uredbe (EU) 2020/894.
(19) Vir: Eurostat.
(20) To ne velja, dokler je zaščitni ukrep v razmerju do Ukrajine začasno preklican.
(21) Člen 7.4 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih.
(22) Člen 19(4) Uredbe (EU) 2015/478.
(23) Raven tarifnih kvot, dodeljenih EU, znaša približno 3,3 milijona ton na leto, kar pomeni približno 2,5 % povprečnega obsega domače prodaje industrije Unije na trgu Unije (v letih 2018 in 2019).
(24) Z dokončno uredbo in uredbo o podaljšanju se je pokazalo, da ima industrija Unije na splošno na voljo določeno dodatno zmogljivost.
(25) Več zainteresiranih strani je navedlo, da se v ZDA na splošno dosegajo najvišje ravni cen.
(26) Poročilo ZDA o porabi tarifnih kvot.
(27) Leta 2021 je delež uvoza iz Kanade, Mehike, Brazilije, Avstralije in Argentine na trg Unije znašal 0,9 %.
(28) Skupni delež uvoza v Unijo iz Kanade, Mehike, Brazilije, Avstralije in Argentine v obdobju 2013–2021 je znašal 2,25 % celotnega uvoza (leta 2016 je dosegel najvišjo vrednost v višini le 3,7 %).
(29) V preteklih pregledih delovanja se je izkazalo, da so bile nekatere države zmožne znatno in hitro povečati svojo prisotnost na trgu Unije, na primer z zelo hitrim izčrpanjem kvot, vključno z dodatnimi kvotami v četrtem četrtletju.
(30) Ustrezno je poudariti, da so največje države izvoznice v Unijo dosledno trdile (tudi v stališčih v okviru tega pregleda), da bi obstoječe kvote močno omejevale njihovo zmožnost izvažanja v Unijo, kar pomeni, da bi lahko v primeru neobstoja zaščitnega ukrepa povečale svojo prisotnost na trgu Unije.
(31) Za podrobnejšo oceno glej oddelek 3.1.2, točka (g), uredbe o podaljšanju. Trg Unije je z vidika količin še vedno glavni uvozni trg jekla na svetu. Glej poročilo OECD z naslovom Steel Market Developments – Q2 2022 (Razvoj na trgu jekla za drugo četrtletje 2022), (DSTI/SC(2022)1), preglednica 8.
(32) Glej na primer ugotovitve Komisije v oddelkih 3.1.2 in 3.1.3 uredbe o podaljšanju.
(33) Glej na primer izjavo predsednika na 91. seji Odbora OECD za jeklo (29. do 31. marec 2022): „presežna zmogljivost, ki je leta 2021 znašala 544 milijonov ton in je bila od leta 2018 vztrajno na višjih ravneh, kar poudarja potrebo po nadaljnjem zmanjšanju zmogljivosti v zadevnih jurisdikcijah“. Na voljo na: 91. seja Odbora OECD za jeklo – Izjava predsednika – OECD;
glej tudi poročilo OECD z naslovom Latest Developments in Steelmaking Capacity (Nedavni razvoj zmogljivosti proizvodnje jekla), str. 4 in 6 (DSTI/SC(2022)3): „Svetovna presežna zmogljivost se še naprej povečuje. Svetovna zmogljivost proizvodnje surovega jekla se je leta 2021 povečala za 6,0 milijona metričnih ton (mmt) ali za 0,2 % na 2 454,3 mmt“;
glej tudi skupno izjavo ministrov za trgovino skupine G7 z dne 21. oktobra 2021: „Ponovno smo potrdili pomen svetovnega foruma o presežni jeklarski zmogljivosti kot foruma, ki lahko pripomore k obravnavi vprašanja svetovne presežne zmogljivosti proizvodnje jekla v večstranskem okviru. Še naprej bomo podpirali OECD in sodelovali z njim ter nadgrajevali njegovo izvrstno do zdaj opravljeno delo, vključno z nadaljnjo osredotočenostjo na analizo pojavnosti in obsega praks izkrivljanja trga in vplivov, ki jih lahko imajo te prakse na vprašanja, kot sta ustvarjanje in ohranjanje presežne zmogljivosti.“ Na voljo na: https://www.g7uk.org/g7-trade-ministers-communique-2/.
(34) Uvoz v ZDA je bil leta 2021 na splošno za 21 % manjši kot leta 2017, tj. pred ukrepom iz člena 232 zakona ZDA.
(35) Količine izgubljenega izvoza med drugim za trga ZDA in Unije ter druge tretje trge. Za več podrobnosti glej oddelek 3.1.2 uredbe o podaljšanju.
(36) V državah s pomembnim izvozom v Unijo, ki niso upravičene do nobene prednostne obravnave na podlagi ukrepa iz člena 232 zakona ZDA, med drugim vključno s Kitajsko, Indijo, Rusijo, Tajvanom, Turčijo, Ukrajino in Združenim kraljestvom, je zmanjšanje uvoza znašalo –48 %, medtem ko je skupno zmanjšanje uvoza znašalo –21 % (glej opombo 34). Vir: Mednarodna komisija ZDA za trgovino – https://dataweb.usitc.gov.
(37) Če kot referenco vzamemo ceno vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji (primerjava med najvišjo vrednostjo, doseženo sredi marca, in podatki iz sredine maja 2022).
(38) Vir: S&P Platts Global in Steel Business Briefing (SBB) (na voljo na podlagi plačila naročnine).
Za dokaze iz javno dostopnih virov o gibanju cen v Uniji glej med drugim: MEPS International – https://mepsinternational.com/gb/en/news/buying-panic-subsides-in-european-steel-market (20. april 2022); EUROMETAL – Lower import offers, poor demand drags down EU HRC prices - EUROMETAL (2. maj 2022); Metal Bulletin – https://www.metalbulletin.com/Article/5097739/HRC-prices-across-Europe-continue-to-slide- on-weak-demand.html (10. maj 2022) in https://www.metalbulletin.com/Article/5098015/hot-rolled-coil/European-HRC-buyers-continue-to-be-held-back-by-sufficient-stocks-weak-demand.html (12. maj 2022).
(39) Glej kratkoročne obete Svetovnega jeklarskega združenja, april 2022, na voljo na: worldsteel Short Range Outlook April 2022 - worldsteel.org.
(40) Glej poročilo OECD z naslovom Economic and Social Impacts and Policy Implications of the War in Ukraine (Ekonomski in socialni vplivi vojne v Ukrajini in njeni vplivi na politiko), 29. marec 2022, str. 7 in 8, na voljo na: https://www.oecd.org/industry/ind/Item_3.1_Economic_and_financial_market_Impacts.pdf.
Glej tudi Izjavo predsednika na 91. seji Odbora OECD za jeklo, na voljo na: https://www.oecd.org/sti/ind/91-oecd-steel-chair-statement.htm; „Vse večji pritiski na svetovne dobavne verige, vključno s pomanjkanjem polprevodniških čipov, naraščajočimi cenami energije in verjetnostjo višjih obrestnih mer zaradi višje inflacije, so zavirali industrijsko dejavnost in svetovno povpraševanje po jeklu. […] Vplive je mogoče občutiti neposredno kot pomemben negativni pretres pri dobavi jekla in surovin iz Rusije in Ukrajine, ki zlasti vpliva na evropsko jeklarsko industrijo, kar povzroča naraščanje cen jekla in surovin. Svetovna jeklarska industrija čuti tudi negativne posredne posledice, kot so višji stroški energije in proizvodnje ter upočasnitev svetovne gospodarske rasti, ki bo v prihodnje še bolj zavirala povpraševanje po jeklu.“
(41) Glej cene blaga Svetovne banke, maj 2022, na voljo na: CMO-Pink-Sheet-May-2022.pdf (worldbank.org).
(42) Glej gibanje cen izdelkov iz jekla pri S&P Platts Global, svetovna tržna napoved Global Market Outlook, april 2022 (na voljo na podlagi plačila naročnine).
(43) Vir: podatkovna zbirka podatkov Global Trade Atlas – analiza je bila osredotočena na primerjavo (leto 2021 v primerjavi z letom 2019) ravni izvoznih cen nekaterih glavnih držav proizvajalk jekla na svetu za kategorije, za katere velja zaščitni ukrep EU za jeklo. Analiza je pokazala naslednje gibanje izvoznih cen nekaterih glavnih držav proizvajalk jekla na svetu, ki proizvajajo izdelek, za katerega velja zaščitni ukrep EU: Kitajska (+43 %), Indija (+32 %), Japonska (+14 %), Rusija (+28 %), Južna Koreja (+27 %), Turčija (+43 %) in Združeno kraljestvo (+21 %).
(44) Vir: https://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/taric/quota_consultation.jsp.
(45) Obseg uvoza je bil leta 2021 le za 1,5 % manjši od obsega uvoza leta 2018.
(46) Glej kratkoročne obete Svetovnega jeklarskega združenja, na voljo na: worldsteel Short Range Outlook of 14 April 2022 - worldsteel.org.
(47) V zvezi s tem člen 3g Uredbe (EU) 2022/428 dovoljuje nadaljevanje uvoza iz Rusije in Belorusije v okviru preostale kvote, če se pogodbe, sklenjene pred 16. marcem 2022, ali povezane pogodbe, potrebne za izvrševanje takih pogodb, izvršijo do 17. junija 2022.
(48) V zvezi s tem je Komisija opozorila, da Uredba (EU) 2015/477 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o ukrepih, ki jih lahko sprejme Unija v zvezi s kombiniranim učinkom protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov z zaščitnimi ukrepi (UL L 83, 27.3.2015, str. 11), ustrezno obravnava medsebojno delovanje zaščitnega ukrepa ter protidampinških in izravnalnih ukrepov. Glej tudi sodbo z dne 20. oktobra 2021, Novolipetsk Steel PAO/Evropska komisija, T-790/19, ECLI:EU:T:2021:706.
(49) Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu) (UL L 63, 31.1.2020, str. 7).
(50) Glej Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2037 z dne 10. decembra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 416, 11.12.2020, str. 32).
PRILOGA I
„III.2 — Seznam kategorij izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo dokončni ukrepi
|
Seznam kategorij izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo dokončni ukrepi |
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Država / Skupina izdelkov |
1 |
2 |
3A |
3B |
4A |
4B |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
17 |
18 |
19 |
20 |
21 |
22 |
24 |
25A |
25B |
26 |
27 |
28 |
|
Brazilija |
|
|
|
|
X |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
Kitajska |
|
X |
X |
X |
X |
X |
|
X |
|
X |
X |
X |
X |
|
X |
X |
|
|
X |
X |
|
X |
X |
X |
|
X |
X |
X |
X |
|
Egipt |
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
Indija |
X |
X |
|
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
X |
X |
|
|
|
|
X |
|
X |
X |
|
|
X |
|
|
|
Indonezija |
|
|
|
|
X |
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
Kazahstan |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
Moldavija |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
Severna Makedonija |
|
|
|
|
X |
|
|
|
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
|
X |
|
|
|
|
|
|
Južna Afrika |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
Tunizija |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
Turčija |
X |
X |
|
|
X |
X |
X |
X |
|
X |
X |
|
X |
X |
|
|
X |
X |
|
X |
X |
X |
|
X |
|
X |
X |
X |
X |
|
Ukrajina |
X |
X |
|
|
X |
X |
|
|
X |
|
|
|
|
X |
X |
|
X |
X |
|
|
X |
X |
X |
X |
|
|
X |
X |
X“ |
|
Združeni arabski emirati |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
X |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
Vietnam |
X |
|
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
Vse druge države v razvoju |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
PRILOGA II
„PRILOGA IV
IV.1 – Količine tarifnih kvot
|
Številka izdelka |
Kategorija izdelka |
Oznake KN |
Dodelitev po državah (če je ustrezno) |
Leto 5 |
Leto 6 |
Stopnja dodatne dajatve |
Zaporedne številke |
||||||
|
Od 1.7.2022 do 30.9.2022 |
Od 1.10.2022 do 31.12.2022 |
Od 1.1.2023 do 31.3.2023 |
Od 1.4.2023 do 30.6.2023 |
Od 1.7.2023 do 30.9.2023 |
Od 1.10.2023 do 31.12.2023 |
Od 1.1.2024 do 31.3.2024 |
Od 1.4.2024 do 30.6.2024 |
||||||
|
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
||||||||||||
|
1 |
Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi |
7208 10 00 , 7208 25 00 , 7208 26 00 , 7208 27 00 , 7208 36 00 , 7208 37 00 , 7208 38 00 , 7208 39 00 , 7208 40 00 , 7208 52 10 , 7208 52 99 , 7208 53 10 , 7208 53 90 , 7208 54 00 , 7211 13 00 , 7211 14 00 , 7211 19 00 , 7212 60 00 , 7225 19 10 , 7225 30 10 , 7225 30 30 , 7225 30 90 , 7225 40 15 , 7225 40 90 , 7226 19 10 , 7226 91 20 , 7226 91 91 , 7226 91 99 |
Ruska federacija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8966 |
|
Turčija |
452 373,88 |
452 373,88 |
442 539,66 |
447 456,77 |
469 183,40 |
469 183,40 |
464 083,58 |
464 083,58 |
25 % |
09.8967 |
|||
|
Indija |
287 227,31 |
287 227,31 |
280 983,24 |
284 105,28 |
297 900,24 |
297 900,24 |
294 662,20 |
294 662,20 |
25 % |
09.8968 |
|||
|
(Republika) Koreja |
179 365,46 |
179 365,46 |
175 466,21 |
177 415,83 |
186 030,40 |
186 030,40 |
184 008,33 |
184 008,33 |
25 % |
09.8969 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
150 045,49 |
150 045,49 |
146 783,63 |
148 414,56 |
155 620,95 |
155 620,95 |
153 929,42 |
153 929,42 |
25 % |
09.8976 |
|||
|
Srbija |
159 231,56 |
159 231,56 |
155 770,01 |
157 500,79 |
165 148,37 |
165 148,37 |
163 353,27 |
163 353,27 |
25 % |
09.8970 |
|||
|
Druge države |
900 290,25 |
900 290,25 |
880 718,72 |
890 504,48 |
933 743,65 |
933 743,65 |
923 594,27 |
923 594,27 |
25 % |
||||
|
2 |
Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina |
7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7209 90 20 , 7209 90 80 , 7211 23 20 , 7211 23 30 , 7211 23 80 , 7211 29 00 , 7211 90 20 , 7211 90 80 , 7225 50 20 , 7225 50 80 , 7226 20 00 , 7226 92 00 |
Indija |
156 974,80 |
156 974,80 |
153 562,31 |
155 268,55 |
162 807,74 |
162 807,74 |
161 038,10 |
161 038,10 |
25 % |
09.8801 |
|
(Republika) Koreja |
91 042,24 |
91 042,24 |
89 063,06 |
90 052,65 |
94 425,23 |
94 425,23 |
93 398,87 |
93 398,87 |
25 % |
09.8802 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
84 142,99 |
84 142,99 |
82 313,80 |
83 228,39 |
87 269,62 |
87 269,62 |
86 321,03 |
86 321,03 |
25 % |
09.8977 |
|||
|
Ukrajina |
69 898,31 |
69 898,31 |
68 378,78 |
69 138,54 |
72 495,62 |
72 495,62 |
71 707,62 |
71 707,62 |
25 % |
09.8803 |
|||
|
Srbija |
39 631,71 |
39 631,71 |
38 770,15 |
39 200,93 |
41 104,37 |
41 104,37 |
40 657,58 |
40 657,58 |
25 % |
09.8805 |
|||
|
Druge države |
321 824,43 |
321 824,43 |
314 828,25 |
318 326,34 |
333 782,94 |
333 782,94 |
330 154,85 |
330 154,85 |
25 % |
||||
|
3.A |
Elektropločevina (razen GOES) |
7209 16 10 , 7209 17 10 , 7209 18 10 , 7209 26 10 , 7209 27 10 , 7209 28 10 |
Ruska federacija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8808 |
|
Združeno kraljestvo |
532,59 |
532,59 |
521,01 |
526,80 |
552,38 |
552,38 |
546,38 |
546,38 |
25 % |
09.8978 |
|||
|
Iran, Islamska republika |
159,72 |
159,72 |
156,25 |
157,98 |
165,65 |
165,65 |
163,85 |
163,85 |
25 % |
09.8809 |
|||
|
(Republika) Koreja |
244,60 |
244,60 |
239,29 |
241,94 |
253,69 |
253,69 |
250,93 |
250,93 |
25 % |
09.8806 |
|||
|
Druge države |
817,65 |
817,65 |
799,87 |
808,76 |
848,03 |
848,03 |
838,81 |
838,81 |
25 % |
||||
|
3.B |
7225 19 90 , 7226 19 80 |
Ruska federacija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8811 |
|
|
(Republika) Koreja |
33 860,21 |
33 860,21 |
33 124,12 |
33 492,16 |
35 118,40 |
35 118,40 |
34 736,68 |
34 736,68 |
25 % |
09.8812 |
|||
|
Kitajska |
29 777,29 |
29 777,29 |
29 129,96 |
29 453,62 |
30 883,77 |
30 883,77 |
30 548,08 |
30 548,08 |
25 % |
09.8813 |
|||
|
Tajvan |
23 288,87 |
23 288,87 |
22 782,59 |
23 035,73 |
24 154,25 |
24 154,25 |
23 891,70 |
23 891,70 |
25 % |
09.8814 |
|||
|
Druge države |
8 303,99 |
8 303,99 |
8 123,47 |
8 213,73 |
8 612,56 |
8 612,56 |
8 518,94 |
8 518,94 |
25 % |
||||
|
4.A |
Pločevina s kovinsko prevleko |
Oznake TARIC: 7210410020 , 7210410030 , 7210490020 , 7210490030 , 7210610020 , 7210610030 , 7210690020 , 7210690030 , 7212300020 , 7212300030 , 7212 50 20 , 7212506120 , 7212506130 , 7212506920 , 7212506930 , 7225920020 , 7225920030 , 7225990011 , 7225990022 , 7225990023 , 7225990041 , 7225990045 , 7225990091 , 7225990092 , 7225990093 , 7226993010 , 7226993030 , 7226997011 , 7226997013 , 7226997091 , 7226997093 , 7226997094 |
(Republika) Koreja |
36 115,37 |
36 115,37 |
35 330,25 |
35 722,81 |
37 457,36 |
37 457,36 |
37 050,22 |
37 050,22 |
25 % |
09.8816 |
|
Indija |
51 623,89 |
51 623,89 |
50 501,64 |
51 062,77 |
53 542,16 |
53 542,16 |
52 960,18 |
52 960,18 |
25 % |
09.8817 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
34 028,35 |
34 028,35 |
33 288,60 |
33 658,47 |
35 292,79 |
35 292,79 |
34 909,17 |
34 909,17 |
25 % |
09.8979 |
|||
|
Druge države |
454 338,51 |
454 338,51 |
444 461,58 |
449 400,05 |
471 221,03 |
471 221,03 |
466 099,06 |
466 099,06 |
25 % |
||||
|
4.B |
Oznake KN: 7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7226 99 10 Oznake TARIC: 7210410080 , 7210490080 , 7210610080 , 7210690080 , 7212300080 , 7212506180 , 7212506980 , 7225920080 , 7225990025 , 7225990095 , 7226993090 , 7226997019 , 7226997096 |
Kitajska |
123 409,30 |
123 409,30 |
120 726,49 |
122 067,90 |
127 995,00 |
127 995,00 |
126 603,75 |
126 603,75 |
25 % |
09.8821 |
|
|
(Republika) Koreja |
160 163,83 |
160 163,83 |
156 682,01 |
158 422,92 |
166 115,27 |
166 115,27 |
164 309,67 |
164 309,67 |
25 % |
09.8822 |
|||
|
Indija |
73 708,96 |
73 708,96 |
72 106,59 |
72 907,78 |
76 447,88 |
76 447,88 |
75 616,92 |
75 616,92 |
25 % |
09.8823 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
34 028,35 |
34 028,35 |
33 288,60 |
33 658,47 |
35 292,79 |
35 292,79 |
34 909,17 |
34 909,17 |
25 % |
09.8980 |
|||
|
Druge države |
100 848,08 |
100 848,08 |
98 655,73 |
99 751,91 |
104 595,44 |
104 595,44 |
103 458,53 |
103 458,53 |
25 % |
||||
|
5 |
Pločevina z organsko prevleko |
7210 70 80 , 7212 40 80 |
Indija |
75 642,86 |
75 642,86 |
73 998,45 |
74 820,66 |
78 453,64 |
78 453,64 |
77 600,88 |
77 600,88 |
25 % |
09.8826 |
|
(Republika) Koreja |
68 363,40 |
68 363,40 |
66 877,24 |
67 620,32 |
70 903,68 |
70 903,68 |
70 132,99 |
70 132,99 |
25 % |
09.8827 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
33 563,94 |
33 563,94 |
32 834,29 |
33 199,12 |
34 811,13 |
34 811,13 |
34 432,75 |
34 432,75 |
25 % |
09.8981 |
|||
|
Tajvan |
21 910,16 |
21 910,16 |
21 433,85 |
21 672,00 |
22 724,31 |
22 724,31 |
22 477,30 |
22 477,30 |
25 % |
09.8828 |
|||
|
Turčija |
15 126,78 |
15 126,78 |
14 797,94 |
14 962,36 |
15 688,87 |
15 688,87 |
15 518,34 |
15 518,34 |
25 % |
09.8829 |
|||
|
Druge države |
41 252,54 |
41 252,54 |
40 355,75 |
40 804,14 |
42 785,42 |
42 785,42 |
42 320,36 |
42 320,36 |
25 % |
||||
|
6 |
Izdelki iz bele pločevine |
7209 18 99 , 7210 11 00 , 7210 12 20 , 7210 12 80 , 7210 50 00 , 7210 70 10 , 7210 90 40 , 7212 10 10 , 7212 10 90 , 7212 40 20 |
Kitajska |
106 758,00 |
106 758,00 |
104 437,17 |
105 597,58 |
110 724,96 |
110 724,96 |
109 521,43 |
109 521,43 |
25 % |
09.8831 |
|
Združeno kraljestvo |
38 940,37 |
38 940,37 |
38 093,84 |
38 517,11 |
40 387,34 |
40 387,34 |
39 948,34 |
39 948,34 |
25 % |
09.8982 |
|||
|
Srbija |
21 429,38 |
21 429,38 |
20 963,53 |
21 196,46 |
22 225,67 |
22 225,67 |
21 984,08 |
21 984,08 |
25 % |
09.8832 |
|||
|
(Republika) Koreja |
15 501,05 |
15 501,05 |
15 164,07 |
15 332,56 |
16 077,04 |
16 077,04 |
15 902,29 |
15 902,29 |
25 % |
09.8833 |
|||
|
Tajvan |
12 887,99 |
12 887,99 |
12 607,82 |
12 747,90 |
13 366,89 |
13 366,89 |
13 221,60 |
13 221,60 |
25 % |
09.8834 |
|||
|
Druge države |
35 715,05 |
35 715,05 |
34 938,63 |
35 326,84 |
37 042,16 |
37 042,16 |
36 639,53 |
36 639,53 |
25 % |
||||
|
7 |
Nelegirane in druge legirane plošče kvarto |
7208 51 20 , 7208 51 91 , 7208 51 98 , 7208 52 91 , 7208 90 20 , 7208 90 80 , 7210 90 30 , 7225 40 12 , 7225 40 40 , 7225 40 60 , 7225 99 00 |
Ukrajina |
270 017,57 |
270 017,57 |
264 147,62 |
267 082,59 |
280 051,01 |
280 051,01 |
277 006,97 |
277 006,97 |
25 % |
09.8836 |
|
Druge države |
554 571,27 |
554 571,27 |
542 515,37 |
548 543,32 |
575 178,29 |
575 178,29 |
568 926,35 |
568 926,35 |
25 % |
||||
|
8 |
Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi |
7219 11 00 , 7219 12 10 , 7219 12 90 , 7219 13 10 , 7219 13 90 , 7219 14 10 , 7219 14 90 , 7219 22 10 , 7219 22 90 , 7219 23 00 , 7219 24 00 , 7220 11 00 , 7220 12 00 |
Druge države |
105 581,29 |
105 581,29 |
103 286,04 |
104 433,67 |
109 504,53 |
109 504,53 |
108 314,26 |
108 314,26 |
25 % |
|
|
9 |
Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi |
7219 31 00 , 7219 32 10 , 7219 32 90 , 7219 33 10 , 7219 33 90 , 7219 34 10 , 7219 34 90 , 7219 35 10 , 7219 35 90 , 7219 90 20 , 7219 90 80 , 7220 20 21 , 7220 20 29 , 7220 20 41 , 7220 20 49 , 7220 20 81 , 7220 20 89 , 7220 90 20 , 7220 90 80 |
(Republika) Koreja |
47 773,95 |
47 773,95 |
46 735,39 |
47 254,67 |
49 549,16 |
49 549,16 |
49 010,58 |
49 010,58 |
25 % |
09.8846 |
|
Tajvan |
44 302,39 |
44 302,39 |
43 339,29 |
43 820,84 |
45 948,59 |
45 948,59 |
45 449,15 |
45 449,15 |
25 % |
09.8847 |
|||
|
Indija |
29 610,23 |
29 610,23 |
28 966,53 |
29 288,38 |
30 710,50 |
30 710,50 |
30 376,69 |
30 376,69 |
25 % |
09.8848 |
|||
|
Južna Afrika |
25 765,68 |
25 765,68 |
25 205,56 |
25 485,62 |
26 723,10 |
26 723,10 |
26 432,63 |
26 432,63 |
25 % |
09.8853 |
|||
|
Združene države |
24 090,93 |
24 090,93 |
23 567,21 |
23 829,07 |
24 986,11 |
24 986,11 |
24 714,52 |
24 714,52 |
25 % |
09.8849 |
|||
|
Turčija |
20 046,66 |
20 046,66 |
19 610,86 |
19 828,76 |
20 791,56 |
20 791,56 |
20 565,57 |
20 565,57 |
25 % |
09.8850 |
|||
|
Malezija |
12 700,45 |
12 700,45 |
12 424,35 |
12 562,40 |
13 172,38 |
13 172,38 |
13 029,20 |
13 029,20 |
25 % |
09.8851 |
|||
|
Druge države |
50 944,84 |
50 944,84 |
49 837,34 |
50 391,09 |
52 837,87 |
52 837,87 |
52 263,55 |
52 263,55 |
25 % |
||||
|
10 |
Nerjavne vroče valjane plošče kvarto |
7219 21 10 , 7219 21 90 |
Kitajska |
4 731,30 |
4 731,30 |
4 628,44 |
4 679,87 |
4 907,10 |
4 907,10 |
4 853,77 |
4 853,77 |
25 % |
09.8856 |
|
Indija |
2 007,05 |
2 007,05 |
1 963,42 |
1 985,24 |
2 081,63 |
2 081,63 |
2 059,01 |
2 059,01 |
25 % |
09.8857 |
|||
|
Južna Afrika |
1 374,32 |
1 374,32 |
1 344,44 |
1 359,38 |
1 425,39 |
1 425,39 |
1 409,89 |
1 409,89 |
25 % |
09.8859 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
827,96 |
827,96 |
809,96 |
818,96 |
858,73 |
858,73 |
849,39 |
849,39 |
25 % |
09.8984 |
|||
|
Tajvan |
764,41 |
764,41 |
747,79 |
756,10 |
792,81 |
792,81 |
784,19 |
784,19 |
25 % |
09.8858 |
|||
|
Druge države |
1 002,95 |
1 002,95 |
981,14 |
992,04 |
1 040,21 |
1 040,21 |
1 028,91 |
1 028,91 |
25 % |
||||
|
12 |
Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili |
7214 30 00 , 7214 91 10 , 7214 91 90 , 7214 99 31 , 7214 99 39 , 7214 99 50 , 7214 99 71 , 7214 99 79 , 7214 99 95 , 7215 90 00 , 7216 10 00 , 7216 21 00 , 7216 22 00 , 7216 40 10 , 7216 40 90 , 7216 50 10 , 7216 50 91 , 7216 50 99 , 7216 99 00 , 7228 10 20 , 7228 20 10 , 7228 20 91 , 7228 30 20 , 7228 30 41 , 7228 30 49 , 7228 30 61 , 7228 30 69 , 7228 30 70 , 7228 30 89 , 7228 60 20 , 7228 60 80 , 7228 70 10 , 7228 70 90 , 7228 80 00 |
Kitajska |
135 003,41 |
135 003,41 |
132 068,55 |
133 535,98 |
140 019,93 |
140 019,93 |
138 497,97 |
138 497,97 |
25 % |
09.8861 |
|
Združeno kraljestvo |
112 785,82 |
112 785,82 |
110 333,95 |
111 559,89 |
116 976,77 |
116 976,77 |
115 705,28 |
115 705,28 |
25 % |
09.8985 |
|||
|
Turčija |
101 999,52 |
101 999,52 |
99 782,14 |
100 890,83 |
105 789,67 |
105 789,67 |
104 639,78 |
104 639,78 |
25 % |
09.8862 |
|||
|
Ruska federacija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8863 |
|||
|
Švica |
65 555,05 |
65 555,05 |
64 129,94 |
64 842,50 |
67 990,98 |
67 990,98 |
67 251,94 |
67 251,94 |
25 % |
09.8864 |
|||
|
Belorusija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8865 |
|||
|
Druge države |
58 414,15 |
58 414,15 |
57 144,27 |
57 779,21 |
60 584,73 |
60 584,73 |
59 926,20 |
59 926,20 |
25 % |
||||
|
13 |
Armaturne palice |
7214 20 00 , 7214 99 10 |
Turčija |
90 856,92 |
90 856,92 |
88 881,77 |
89 869,35 |
94 233,03 |
94 233,03 |
93 208,76 |
93 208,76 |
25 % |
09.8866 |
|
Ruska federacija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8867 |
|||
|
Ukrajina |
42 298,50 |
42 298,50 |
41 378,96 |
41 838,73 |
43 870,24 |
43 870,24 |
43 393,39 |
43 393,39 |
25 % |
09.8868 |
|||
|
Bosna in Hercegovina |
32 685,87 |
32 685,87 |
31 975,31 |
32 330,59 |
33 900,43 |
33 900,43 |
33 531,95 |
33 531,95 |
25 % |
09.8869 |
|||
|
Republika Moldavija |
27 318,01 |
27 318,01 |
26 724,14 |
27 021,07 |
28 333,10 |
28 333,10 |
28 025,13 |
28 025,13 |
25 % |
09.8870 |
|||
|
Druge države |
132 668,90 |
132 668,90 |
129 784,79 |
131 226,85 |
137 598,67 |
137 598,67 |
136 103,03 |
136 103,03 |
25 % |
||||
|
14 |
Nerjavne palice in lahki profili |
7222 11 11 , 7222 11 19 , 7222 11 81 , 7222 11 89 , 7222 19 10 , 7222 19 90 , 7222 20 11 , 7222 20 19 , 7222 20 21 , 7222 20 29 , 7222 20 31 , 7222 20 39 , 7222 20 81 , 7222 20 89 , 7222 30 51 , 7222 30 91 , 7222 30 97 , 7222 40 10 , 7222 40 50 , 7222 40 90 |
Indija |
30 542,92 |
30 542,92 |
29 878,94 |
30 210,93 |
31 677,84 |
31 677,84 |
31 333,52 |
31 333,52 |
25 % |
09.8871 |
|
Združeno kraljestvo |
4 463,47 |
4 463,47 |
4 366,44 |
4 414,96 |
4 629,33 |
4 629,33 |
4 579,01 |
4 579,01 |
25 % |
09.8986 |
|||
|
Švica |
4 393,46 |
4 393,46 |
4 297,95 |
4 345,71 |
4 556,72 |
4 556,72 |
4 507,19 |
4 507,19 |
25 % |
09.8872 |
|||
|
Ukrajina |
3 393,31 |
3 393,31 |
3 319,54 |
3 356,42 |
3 519,40 |
3 519,40 |
3 481,14 |
3 481,14 |
25 % |
09.8873 |
|||
|
Druge države |
4 956,51 |
4 956,51 |
4 848,76 |
4 902,63 |
5 140,68 |
5 140,68 |
5 084,81 |
5 084,81 |
25 % |
||||
|
15 |
Nerjavne žice |
7221 00 10 , 7221 00 90 |
Indija |
7 103,74 |
7 103,74 |
6 949,31 |
7 026,53 |
7 367,70 |
7 367,70 |
7 287,62 |
7 287,62 |
25 % |
09.8876 |
|
Tajvan |
4 580,21 |
4 580,21 |
4 480,64 |
4 530,43 |
4 750,40 |
4 750,40 |
4 698,77 |
4 698,77 |
25 % |
09.8877 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
3 679,69 |
3 679,69 |
3 599,69 |
3 639,69 |
3 816,42 |
3 816,42 |
3 774,93 |
3 774,93 |
25 % |
09.8987 |
|||
|
(Republika) Koreja |
2 286,74 |
2 286,74 |
2 237,03 |
2 261,88 |
2 371,71 |
2 371,71 |
2 345,93 |
2 345,93 |
25 % |
09.8878 |
|||
|
Kitajska |
1 548,74 |
1 548,74 |
1 515,07 |
1 531,90 |
1 606,28 |
1 606,28 |
1 588,83 |
1 588,83 |
25 % |
09.8879 |
|||
|
Japonska |
1 536,99 |
1 536,99 |
1 503,57 |
1 520,28 |
1 594,10 |
1 594,10 |
1 576,77 |
1 576,77 |
25 % |
09.8880 |
|||
|
Druge države |
773,87 |
773,87 |
757,04 |
765,46 |
802,62 |
802,62 |
793,90 |
793,90 |
25 % |
||||
|
16 |
Nelegirane in druge legirane žice |
7213 10 00 , 7213 20 00 , 7213 91 10 , 7213 91 20 , 7213 91 41 , 7213 91 49 , 7213 91 70 , 7213 91 90 , 7213 99 10 , 7213 99 90 , 7227 10 00 , 7227 20 00 , 7227 90 10 , 7227 90 50 , 7227 90 95 |
Združeno kraljestvo |
176 384,36 |
176 384,36 |
172 549,92 |
174 467,14 |
182 938,53 |
182 938,53 |
180 950,07 |
180 950,07 |
25 % |
09.8988 |
|
Ukrajina |
118 599,40 |
118 599,40 |
116 021,16 |
117 310,28 |
123 006,38 |
123 006,38 |
121 669,35 |
121 669,35 |
25 % |
09.8881 |
|||
|
Švica |
130 373,45 |
130 373,45 |
127 539,25 |
128 956,35 |
135 217,93 |
135 217,93 |
133 748,17 |
133 748,17 |
25 % |
09.8882 |
|||
|
Ruska federacija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8883 |
|||
|
Turčija |
113 300,38 |
113 300,38 |
110 837,33 |
112 068,85 |
117 510,45 |
117 510,45 |
116 233,16 |
116 233,16 |
25 % |
09.8884 |
|||
|
Belorusija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8885 |
|||
|
Republika Moldavija |
66 581,74 |
66 581,74 |
65 134,31 |
65 858,02 |
69 055,81 |
69 055,81 |
68 305,20 |
68 305,20 |
25 % |
09.8886 |
|||
|
Druge države |
116 864,97 |
116 864,97 |
114 324,43 |
115 594,70 |
121 207,50 |
121 207,50 |
119 890,02 |
119 890,02 |
25 % |
||||
|
17 |
Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla |
7216 31 10 , 7216 31 90 , 7216 32 11 , 7216 32 19 , 7216 32 91 , 7216 32 99 , 7216 33 10 , 7216 33 90 |
Ukrajina |
30 113,25 |
30 113,25 |
29 458,61 |
29 785,93 |
31 232,21 |
31 232,21 |
30 892,73 |
30 892,73 |
25 % |
09.8891 |
|
Druge države |
64 947,85 |
64 947,85 |
63 535,94 |
64 241,90 |
67 361,21 |
67 361,21 |
66 629,03 |
66 629,03 |
25 % |
||||
|
18 |
Piloti |
7301 10 00 |
Kitajska |
6 736,44 |
6 736,44 |
6 590,00 |
6 663,22 |
6 986,76 |
6 986,76 |
6 910,82 |
6 910,82 |
25 % |
09.8901 |
|
Združeni arabski emirati |
3 333,90 |
3 333,90 |
3 261,43 |
3 297,67 |
3 457,79 |
3 457,79 |
3 420,20 |
3 420,20 |
25 % |
09.8902 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
864,55 |
864,55 |
845,76 |
855,16 |
896,68 |
896,68 |
886,93 |
886,93 |
25 % |
09.8990 |
|||
|
Druge države |
274,44 |
274,44 |
268,47 |
271,45 |
284,63 |
284,63 |
281,54 |
281,54 |
25 % |
||||
|
19 |
Železniški material |
7302 10 22 , 7302 10 28 , 7302 10 40 , 7302 10 50 , 7302 40 00 |
Združeno kraljestvo |
4 916,90 |
4 916,90 |
4 810,01 |
4 863,46 |
5 099,61 |
5 099,61 |
5 044,18 |
5 044,18 |
25 % |
09.8991 |
|
Ruska federacija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8906 |
|||
|
Turčija |
1 498,14 |
1 498,14 |
1 465,57 |
1 481,86 |
1 553,81 |
1 553,81 |
1 536,92 |
1 536,92 |
25 % |
09.8908 |
|||
|
Kitajska |
1 449,19 |
1 449,19 |
1 417,68 |
1 433,44 |
1 503,04 |
1 503,04 |
1 486,70 |
1 486,70 |
25 % |
09.8907 |
|||
|
Druge države |
759,42 |
759,42 |
742,91 |
751,17 |
787,64 |
787,64 |
779,08 |
779,08 |
25 % |
||||
|
20 |
Cevi za plinovode |
7306 30 41 , 7306 30 49 , 7306 30 72 , 7306 30 77 |
Turčija |
47 578,14 |
47 578,14 |
46 543,83 |
47 060,99 |
49 346,07 |
49 346,07 |
48 809,70 |
48 809,70 |
25 % |
09.8911 |
|
Indija |
18 309,56 |
18 309,56 |
17 911,53 |
18 110,55 |
18 989,92 |
18 989,92 |
18 783,51 |
18 783,51 |
25 % |
09.8912 |
|||
|
Severna Makedonija |
6 762,54 |
6 762,54 |
6 615,53 |
6 689,04 |
7 013,83 |
7 013,83 |
6 937,59 |
6 937,59 |
25 % |
09.8913 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
6 432,95 |
6 432,95 |
6 293,10 |
6 363,03 |
6 671,99 |
6 671,99 |
6 599,47 |
6 599,47 |
25 % |
09.8992 |
|||
|
Druge države |
10 690,62 |
10 690,62 |
10 458,21 |
10 574,41 |
11 087,86 |
11 087,86 |
10 967,34 |
10 967,34 |
25 % |
||||
|
21 |
Votli profili |
7306 61 10 , 7306 61 92 , 7306 61 99 |
Turčija |
94 689,32 |
94 689,32 |
92 630,86 |
93 660,09 |
98 207,83 |
98 207,83 |
97 140,35 |
97 140,35 |
25 % |
09.8916 |
|
Združeno kraljestvo |
50 502,05 |
50 502,05 |
49 404,18 |
49 953,11 |
52 378,63 |
52 378,63 |
51 809,29 |
51 809,29 |
25 % |
09.8993 |
|||
|
Ruska federacija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8917 |
|||
|
Severna Makedonija |
27 955,71 |
27 955,71 |
27 347,98 |
27 651,85 |
28 994,51 |
28 994,51 |
28 679,35 |
28 679,35 |
25 % |
09.8918 |
|||
|
Ukrajina |
20 676,33 |
20 676,33 |
20 226,85 |
20 451,59 |
21 444,63 |
21 444,63 |
21 211,54 |
21 211,54 |
25 % |
09.8919 |
|||
|
Švica |
15 453,34 |
15 453,34 |
15 117,40 |
15 285,37 |
16 027,57 |
16 027,57 |
15 853,35 |
15 853,35 |
25 % |
09.8920 |
|||
|
Belorusija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8921 |
|||
|
Druge države |
19 871,64 |
19 871,64 |
19 439,65 |
19 655,65 |
20 610,04 |
20 610,04 |
20 386,02 |
20 386,02 |
25 % |
||||
|
22 |
Nerjavne brezšivne cevi |
7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , 7304 41 00 , 7304 49 83 , 7304 49 85 , 7304 49 89 |
Indija |
5 659,79 |
5 659,79 |
5 536,75 |
5 598,27 |
5 870,10 |
5 870,10 |
5 806,30 |
5 806,30 |
25 % |
09.8926 |
|
Ukrajina |
3 543,95 |
3 543,95 |
3 466,91 |
3 505,43 |
3 675,64 |
3 675,64 |
3 635,69 |
3 635,69 |
25 % |
09.8927 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
1 798,90 |
1 798,90 |
1 759,80 |
1 779,35 |
1 865,75 |
1 865,75 |
1 845,47 |
1 845,47 |
25 % |
09.8994 |
|||
|
(Republika) Koreja |
1 114,07 |
1 114,07 |
1 089,85 |
1 101,96 |
1 155,47 |
1 155,47 |
1 142,91 |
1 142,91 |
25 % |
09.8928 |
|||
|
Japonska |
1 036,03 |
1 036,03 |
1 013,51 |
1 024,77 |
1 074,53 |
1 074,53 |
1 062,85 |
1 062,85 |
25 % |
09.8929 |
|||
|
Kitajska |
888,89 |
888,89 |
869,57 |
879,23 |
921,92 |
921,92 |
911,90 |
911,90 |
25 % |
09.8931 |
|||
|
Druge države |
2 586,28 |
2 586,28 |
2 530,05 |
2 558,16 |
2 682,38 |
2 682,38 |
2 653,22 |
2 653,22 |
25 % |
||||
|
24 |
Druge brezšivne cevi |
7304 19 10 , 7304 19 30 , 7304 19 90 , 7304 23 00 , 7304 29 10 , 7304 29 30 , 7304 29 90 , 7304 31 20 , 7304 31 80 , 7304 39 50 , 7304 39 82 , 7304 39 83 , 7304 39 88 , 7304 51 81 , 7304 51 89 , 7304 59 82 , 7304 59 83 , 7304 59 89 , 7304 90 00 |
Kitajska |
36 946,09 |
36 946,09 |
36 142,92 |
36 544,50 |
38 318,95 |
38 318,95 |
37 902,44 |
37 902,44 |
25 % |
09.8936 |
|
Ukrajina |
30 880,76 |
30 880,76 |
30 209,44 |
30 545,10 |
32 028,25 |
32 028,25 |
31 680,11 |
31 680,11 |
25 % |
09.8937 |
|||
|
Belorusija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8938 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
11 268,07 |
11 268,07 |
11 023,11 |
11 145,59 |
11 686,77 |
11 686,77 |
11 559,74 |
11 559,74 |
25 % |
09.8995 |
|||
|
Združene države |
8 110,65 |
8 110,65 |
7 934,33 |
8 022,49 |
8 412,03 |
8 412,03 |
8 320,60 |
8 320,60 |
25 % |
09.8940 |
|||
|
Druge države |
43 742,37 |
43 742,37 |
42 791,45 |
43 266,91 |
45 367,77 |
45 367,77 |
44 874,64 |
44 874,64 |
25 % |
||||
|
25.A |
Velike varjene cevi |
7305 11 00 , 7305 12 00 |
Druge države |
115 747,59 |
115 747,59 |
113 231,34 |
114 489,47 |
120 048,60 |
120 048,60 |
118 743,72 |
118 743,72 |
25 % |
|
|
25.B |
Velike varjene cevi |
7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00 |
Turčija |
14 371,47 |
14 371,47 |
14 059,05 |
14 215,26 |
14 905,49 |
14 905,49 |
14 743,48 |
14 743,48 |
25 % |
09.8971 |
|
Kitajska |
8 134,62 |
8 134,62 |
7 957,78 |
8 046,20 |
8 436,89 |
8 436,89 |
8 345,18 |
8 345,18 |
25 % |
09.8972 |
|||
|
Ruska federacija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8973 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
5 903,81 |
5 903,81 |
5 775,46 |
5 839,64 |
6 123,18 |
6 123,18 |
6 056,63 |
6 056,63 |
25 % |
09.8996 |
|||
|
(Republika) Koreja |
2 781,17 |
2 781,17 |
2 720,71 |
2 750,94 |
2 884,52 |
2 884,52 |
2 853,16 |
2 853,16 |
25 % |
09.8974 |
|||
|
Druge države |
6 251,05 |
6 251,05 |
6 115,16 |
6 183,11 |
6 483,33 |
6 483,33 |
6 412,86 |
6 412,86 |
25 % |
||||
|
26 |
Druge varjene cevi |
7306 11 00 , 7306 19 00 , 7306 21 00 , 7306 29 00 , 7306 30 12 , 7306 30 18 , 7306 30 80 , 7306 40 20 , 7306 40 80 , 7306 50 21 , 7306 50 29 , 7306 50 80 , 7306 69 10 , 7306 69 90 , 7306 90 00 |
Švica |
46 275,35 |
46 275,35 |
45 269,36 |
45 772,35 |
47 994,87 |
47 994,87 |
47 473,18 |
47 473,18 |
25 % |
09.8946 |
|
Turčija |
36 650,08 |
36 650,08 |
35 853,34 |
36 251,71 |
38 011,94 |
38 011,94 |
37 598,77 |
37 598,77 |
25 % |
09.8947 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
11 192,00 |
11 192,00 |
10 948,70 |
11 070,35 |
11 607,88 |
11 607,88 |
11 481,71 |
11 481,71 |
25 % |
09.8997 |
|||
|
Tajvan |
8 671,66 |
8 671,66 |
8 483,14 |
8 577,40 |
8 993,88 |
8 993,88 |
8 896,12 |
8 896,12 |
25 % |
09.8950 |
|||
|
Kitajska |
7 769,95 |
7 769,95 |
7 601,04 |
7 685,50 |
8 058,67 |
8 058,67 |
7 971,08 |
7 971,08 |
25 % |
09.8949 |
|||
|
Ruska federacija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8952 |
|||
|
Druge države |
19 298,91 |
19 298,91 |
18 879,37 |
19 089,14 |
20 016,03 |
20 016,03 |
19 798,47 |
19 798,47 |
25 % |
||||
|
27 |
Hladno dodelane palice iz nelegiranih in drugih legiranih jekel |
7215 10 00 , 7215 50 11 , 7215 50 19 , 7215 50 80 , 7228 10 90 , 7228 20 99 , 7228 50 20 , 7228 50 40 , 7228 50 61 , 7228 50 69 , 7228 50 80 |
Ruska federacija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8956 |
|
Švica |
40 584,14 |
40 584,14 |
39 701,88 |
40 143,01 |
42 092,18 |
42 092,18 |
41 634,66 |
41 634,66 |
25 % |
09.8957 |
|||
|
Združeno kraljestvo |
24 483,32 |
24 483,32 |
23 951,08 |
24 217,20 |
25 393,08 |
25 393,08 |
25 117,07 |
25 117,07 |
25 % |
09.8998 |
|||
|
Kitajska |
25 900,31 |
25 900,31 |
25 337,26 |
25 618,79 |
26 862,73 |
26 862,73 |
26 570,74 |
26 570,74 |
25 % |
09.8958 |
|||
|
Ukrajina |
29 232,30 |
29 232,30 |
28 596,82 |
28 914,56 |
30 318,53 |
30 318,53 |
29 988,98 |
29 988,98 |
25 % |
09.8959 |
|||
|
Druge države |
30 366,43 |
30 366,43 |
29 706,29 |
30 036,36 |
31 494,80 |
31 494,80 |
31 152,46 |
31 152,46 |
25 % |
||||
|
28 |
Nelegirana žica |
7217 10 10 , 7217 10 31 , 7217 10 39 , 7217 10 50 , 7217 10 90 , 7217 20 10 , 7217 20 30 , 7217 20 50 , 7217 20 90 , 7217 30 41 , 7217 30 49 , 7217 30 50 , 7217 30 90 , 7217 90 20 , 7217 90 50 , 7217 90 90 |
Belorusija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8961 |
|
Kitajska |
75 996,55 |
75 996,55 |
74 344,45 |
75 170,50 |
78 820,47 |
78 820,47 |
77 963,72 |
77 963,72 |
25 % |
09.8962 |
|||
|
Ruska federacija |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
25 % |
09.8963 |
|||
|
Turčija |
49 453,52 |
49 453,52 |
48 378,45 |
48 915,98 |
51 291,14 |
51 291,14 |
50 733,63 |
50 733,63 |
25 % |
09.8964 |
|||
|
Ukrajina |
37 294,60 |
37 294,60 |
36 483,85 |
36 889,22 |
38 680,41 |
38 680,41 |
38 259,97 |
38 259,97 |
25 % |
09.8965 |
|||
|
Druge države |
47 545,89 |
47 545,89 |
46 512,29 |
47 029,09 |
49 312,63 |
49 312,63 |
48 776,62 |
48 776,62 |
25 % |
||||
IV.2 – Količine globalnih in preostalih tarifnih kvot na četrtletje
|
Številka izdelka |
Dodelitev po državah (če je ustrezno) |
Leto 2 |
Leto 3 |
||||||
|
Od 1.7.2022 do 30.9.2022 |
Od 1.10.2022 do 31.12.2022 |
Od 1.1.2023 do 31.3.2023 |
Od 1.4.2023 do 30.6.2023 |
Od 1.7.2023 do 30.9.2023 |
Od 1.10.2023 do 31.12.2023 |
Od 1.1.2024 do 31.3.2024 |
Od 1.4.2024 do 30.6.2024 |
||
|
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
||
|
1 |
Druge države |
900 290,25 |
900 290,25 |
880 718,72 |
890 504,48 |
933 743,65 |
933 743,65 |
923 594,27 |
923 594,27 |
|
2 |
Druge države |
321 824,43 |
321 824,43 |
314 828,25 |
318 326,34 |
333 782,94 |
333 782,94 |
330 154,85 |
330 154,85 |
|
3A |
Druge države |
817,65 |
817,65 |
799,87 |
808,76 |
848,03 |
848,03 |
838,81 |
838,81 |
|
3B |
Druge države |
8 303,99 |
8 303,99 |
8 123,47 |
8 213,73 |
8 612,56 |
8 612,56 |
8 518,94 |
8 518,94 |
|
4A |
Druge države |
454 338,51 |
454 338,51 |
444 461,58 |
449 400,05 |
471 221,03 |
471 221,03 |
466 099,06 |
466 099,06 |
|
4B |
Druge države |
100 848,08 |
100 848,08 |
98 655,73 |
99 751,91 |
104 595,44 |
104 595,44 |
103 458,53 |
103 458,53 |
|
5 |
Druge države |
41 252,54 |
41 252,54 |
40 355,75 |
40 804,14 |
42 785,42 |
42 785,42 |
42 320,36 |
42 320,36 |
|
6 |
Druge države |
35 715,05 |
35 715,05 |
34 938,63 |
35 326,84 |
37 042,16 |
37 042,16 |
36 639,53 |
36 639,53 |
|
7 |
Druge države |
554 571,27 |
554 571,27 |
542 515,37 |
548 543,32 |
575 178,29 |
575 178,29 |
568 926,35 |
568 926,35 |
|
8 |
Druge države |
105 581,29 |
105 581,29 |
103 286,04 |
104 433,67 |
109 504,53 |
109 504,53 |
108 314,26 |
108 314,26 |
|
9 |
Druge države |
50 944,84 |
50 944,84 |
49 837,34 |
50 391,09 |
52 837,87 |
52 837,87 |
52 263,55 |
52 263,55 |
|
10 |
Druge države |
1 002,95 |
1 002,95 |
981,14 |
992,04 |
1 040,21 |
1 040,21 |
1 028,91 |
1 028,91 |
|
12 |
Druge države |
58 414,15 |
58 414,15 |
57 144,27 |
57 779,21 |
60 584,73 |
60 584,73 |
59 926,20 |
59 926,20 |
|
13 |
Druge države |
132 668,90 |
132 668,90 |
129 784,79 |
131 226,85 |
137 598,67 |
137 598,67 |
136 103,03 |
136 103,03 |
|
14 |
Druge države |
4 956,51 |
4 956,51 |
4 848,76 |
4 902,63 |
5 140,68 |
5 140,68 |
5 084,81 |
5 084,81 |
|
15 |
Druge države |
773,87 |
773,87 |
757,04 |
765,46 |
802,62 |
802,62 |
793,90 |
793,90 |
|
16 |
Druge države |
116 864,97 |
116 864,97 |
114 324,43 |
115 594,70 |
121 207,50 |
121 207,50 |
119 890,02 |
119 890,02 |
|
17 |
Druge države |
64 947,85 |
64 947,85 |
63 535,94 |
64 241,90 |
67 361,21 |
67 361,21 |
66 629,03 |
66 629,03 |
|
18 |
Druge države |
274,44 |
274,44 |
268,47 |
271,45 |
284,63 |
284,63 |
281,54 |
281,54 |
|
19 |
Druge države |
759,42 |
759,42 |
742,91 |
751,17 |
787,64 |
787,64 |
779,08 |
779,08 |
|
20 |
Druge države |
10 690,62 |
10 690,62 |
10 458,21 |
10 574,41 |
11 087,86 |
11 087,86 |
10 967,34 |
10 967,34 |
|
21 |
Druge države |
19 871,64 |
19 871,64 |
19 439,65 |
19 655,65 |
20 610,04 |
20 610,04 |
20 386,02 |
20 386,02 |
|
22 |
Druge države |
2 586,28 |
2 586,28 |
2 530,05 |
2 558,16 |
2 682,38 |
2 682,38 |
2 653,22 |
2 653,22 |
|
24 |
Druge države |
43 742,37 |
43 742,37 |
42 791,45 |
43 266,91 |
45 367,77 |
45 367,77 |
44 874,64 |
44 874,64 |
|
25A |
Druge države |
115 747,59 |
115 747,59 |
113 231,34 |
114 489,47 |
120 048,60 |
120 048,60 |
118 743,72 |
118 743,72 |
|
25B |
Druge države |
6 251,05 |
6 251,05 |
6 115,16 |
6 183,11 |
6 483,33 |
6 483,33 |
6 412,86 |
6 412,86 |
|
26 |
Druge države |
19 298,91 |
19 298,91 |
18 879,37 |
19 089,14 |
20 016,03 |
20 016,03 |
19 798,47 |
19 798,47 |
|
27 |
Druge države |
30 366,43 |
30 366,43 |
29 706,29 |
30 036,36 |
31 494,80 |
31 494,80 |
31 152,46 |
31 152,46 |
|
28 |
Druge države |
47 545,89 |
47 545,89 |
46 512,29 |
47 029,09 |
49 312,63 |
49 312,63 |
48 776,62 |
48 776,62 |
IV.3 – Največja količina preostale kvote, dostopna v zadnjih četrtletjih za države s kvoto za posamezno državo
|
Kategorija izdelka |
Nova dodeljena kvota v tonah |
|
|
Od 1.4.2023 do 30.6.2023 |
Od 1.4.2024 do 30.6.2024 |
|
|
1 |
Posebna ureditev |
Posebna ureditev |
|
2 |
318 326,34 |
330 154,85 |
|
3.A |
808,76 |
838,81 |
|
3.B |
8 213,73 |
8 518,94 |
|
4.A |
449 400,05 |
466 099,06 |
|
4.B |
Posebna ureditev |
Posebna ureditev |
|
5 |
Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju |
Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju |
|
6 |
35 326,84 |
36 639,53 |
|
7 |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
|
8 |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
|
9 |
Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju |
Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju |
|
10 |
992,04 |
1 028,91 |
|
12 |
22 671,97 |
23 514,42 |
|
13 |
53 215,94 |
55 193,36 |
|
14 |
3 652,73 |
3 788,46 |
|
15 |
765,46 |
793,90 |
|
16 |
18 138,68 |
18 812,69 |
|
17 |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
|
18 |
271,45 |
281,54 |
|
19 |
751,17 |
779,08 |
|
20 |
960,89 |
996,60 |
|
21 |
Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju |
Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju |
|
22 |
2 558,16 |
2 653,22 |
|
24 |
43 266,91 |
44 874,64 |
|
25.A |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
|
25.B |
6 183,11 |
6 412,86 |
|
26 |
19 089,14 |
19 798,47 |
|
27 |
4 699,24 |
4 873,85 |
|
28 |
47 029,09 |
48 776,62 |
(1) Od 1.7. do 31.3.: 09.8601
Od 1.4. do 30.6.: 09.8602
Od 1.4. do 30.6.: za Turčijo*: 09.8572, za Indijo*: 09.8573, za (Republiko) Korejo*: 09.8574, za Srbijo*: 09.8575 in za Združeno kraljestvo*: 09.8599 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s
členom 1.5.
(2) Od 1.7. do 31.3.: 09.8603
Od 1.4. do 30.6.: 09.8604
Od 1.4. do 30.6.: za Indijo*, (Republiko) Korejo*, Ukrajino*, Brazilijo*, Srbijo* in Združeno kraljestvo*: 09.8567 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(3) Od 1.7. do 31.3.: 09.8605
Od 1.4. do 30.6.: 09.8606
Od 1.4. do 30.6.: za (Republiko) Korejo*, (Islamsko republiko) Iran* in Združeno kraljestvo*: 09.8568 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(4) Od 1.7. do 31.3.: 09.8607
Od 1.4. do 30.6.: 09.8608
09.8816 Od 1.4. to 30.6.: za (Republiko) Korejo*, Kitajsko* in Tajvan*: 09.8569 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(5) Od 1.7. do 31.3.: 09.8609
Od 1.4. do 30.6.: 09.8610
Od 1.4. do 30.6.: za Indijo*, (Republiko) Korejo* in Združeno kraljestvo*: 09.8570 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(6) Od 1.7. do 31.3.: 09.8611
Od 1.4. do 30.6.: 09.8612
Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko*: 09.8581, za (Republiko) Korejo*: 09.8582, za Indijo*: 09.8583, za Združeno kraljestvo*: 09.8584 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(7) Od 1.7. do 31.3.: 09.8613
Od 1.4. do 30.6.: 09.8614
(8) Od 1.7. do 31.3.: 09.8615
Od 1.4. do 30.6.: 09.8616
Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko*, (Republiko) Korejo*, Tajvan*, Srbijo* in Združeno kraljestvo*: 09.8576 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(9) Od 1.7. do 31.3.: 09.8617
Od 1.4. do 30.6.: 09.8618
(10) Od 1.7. do 31.3.: 09.8619
Od 1.4. do 30.6.: 09.8620
(11) Od 1.7. do 31.3.: 09.8621
Od 1.4. do 30.6.: 09.8622
Od 1.4. do 30.6.: za (Republiko) Korejo*, Tajvan*, Indijo*, Južno Afriko*, Združene države Amerike*, Turčijo* in Malezijo*: 09.8578 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(12) Od 1.7. do 31.3.: 09.8623
Od 1.4. do 30.6.: 09.8624
Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko*, Indijo*, Južno Afriko*, Tajvan* in Združeno kraljestvo*: 09.8591 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(13) Od 1.7. do 31.3.: 09.8625
Od 1.4. do 30.6.: 09.8626
Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko*, Turčijo*, Švico* in Združeno kraljestvo*: 09.8592 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(14) Od 1.7. do 31.3.: 09.8627
Od 1.4. do 30.6.: 09.8628
Od 1.4. do 30.6.: za Turčijo*, Ukrajino*, Bosno in Hercegovino* ter Moldavijo*: 09.8593 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(15) Od 1.7. do 31.3.: 09.8629
Od 1.4. do 30.6.: 09.8630
Od 1.4. do 30.6.: za Indijo*, Švico*, Ukrajino* in Združeno kraljestvo*: 09.8594 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(16) Od 1.7. do 31.3.: 09.8631 09.8907
Od 1.4. do 30.6.: 09.8632
Od 1.4. do 30.6.: za Indijo*, Tajvan*, (Republiko) Korejo*, Kitajsko*, Japonsko* in Združeno kraljestvo*: 09.8595 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(17) Od 1.7. do 31.3.: 09.8633
Od 1.4. do 30.6.: 09.8634
Od 1.4. do 30.6.: za Ukrajino*, Švico*, Turčijo*, Moldavijo* in Združeno kraljestvo*: 09.8558 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(18) Od 1.7. do 31.3.: 09.8635
Od 1.4. do 30.6.: 09.8636
(19) Od 1.7. do 31.3.: 09.8637
Od 1.4. do 30.6.: 09.8638
Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko*, Združene arabske emirate* in Združeno kraljestvo*: 09.8580 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(20) Od 1.7. do 31.3.: 09.8639
Od 1.4. do 30.6.: 09.8640
Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko*, Turčijo*, in Združeno kraljestvo*: 09.8585 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(21) Od 1.7. do 31.3.: 09.8641
Od 1.4. do 30.6.: 09.8642
(22) Od 1.7. do 31.3.: 09.8643
Od 1.4. do 30.6.: 09.8644
(23) Od 1.7. do 31.3.: 09.8645
Od 1.4. do 30.6.: 09.8646
Od 1.4. do 30.6.: za Indijo*, Ukrajino*, (Republiko) Korejo*, Japonsko*, Kitajsko* in Združeno kraljestvo*: 09.8597 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(24) Od 1.7. do 31.3.: 09.8647
Od 1.4. do 30.6.: 09.8648
Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko*, Ukrajino*, Združene države Amerike* in Združeno kraljestvo*: 09.8586 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(25) Od 1.7. do 31.3.: 09.8657
Od 1.4. do 30.6.: 09.8658
(26) Od 1.7. do 31.3.: 09.8659
Od 1.4. do 30.6.: 09.8660
Od 1.4. do 30.6.: za Turčijo*, Kitajsko*, (Republiko) Korejo* in Združeno kraljestvo*: 09.8587 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(27) Od 1.7. do 31.3.: 09.8651
Od 1.4. do 30.6.: 09.8652
Od 1.4. do 30.6.: za Švico*, Turčijo*, Tajvan*, Kitajsko* in Združeno kraljestvo*: 09.8588 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(28) Od 1.7. do 31.3.: 09.8653
Od 1.4. do 30.6.: 09.8654
Od 1.4. do 30.6.: za Švico*, Kitajsko*, Ukrajino* in Združeno kraljestvo*: 09.8539 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
(29) Od 1.7. do 31.3.: 09.8655
Od 1.4. do 30.6.: 09.8656
Od 1.4. do 30.6.: za Turčijo*, Ukrajino* in Kitajsko *: 09.8598 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/88 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/979
z dne 22. junija 2022
o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 183, točka (b), Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (2) ter zlasti člena 5(6), točka (a), Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc. |
|
(2) |
Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo. |
|
(3) |
Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti. |
|
(4) |
Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. junija 2022
Za Komisijo
v imenu predsednice
Wolfgang BURTSCHER
generalni direktor
Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) UL L 150, 20.5.2014, str. 1.
(3) Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 z dne 28. junija 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in o določitvi reprezentativnih cen v sektorju za perutninsko meso in v sektorju za jajca ter za albumine iz jajc in o razveljavitvi Uredbe št. 163/67/EGS (UL L 145, 29.6.1995, str. 47).
PRILOGA
„PRILOGA I
|
Oznaka KN |
Poimenovanje blaga |
Reprezentativna cena (v EUR/100 kg) |
Varščina iz člena 3 (v EUR/100 kg) |
Poreklo (1) |
|
0207 14 10 |
Kosi perutnine vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni |
259,0 250,1 |
12 15 |
BR TH |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7).“
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/91 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/980
z dne 23. junija 2022
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 75/2013 glede dodatnih uvoznih dajatev v sektorju sladkorja
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 182(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 36 Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 (2) določa dodatne uvozne dajatve za nekatere proizvode v sektorju sladkorja. |
|
(2) |
Zaradi takratnih tržnih pogojev in napovedi je bilo z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 75/2013 (3) določeno, da se do 30. septembra 2015 za več proizvodov iz sladkorja ne uporabljajo dodatne uvozne dajatve. Ker se prevladujoče tržne razmere po navedenem datumu niso bistveno spremenile, je bilo z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1278/2014 (4) to obdobje podaljšano do 30. septembra 2017, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1409 (5) pa do 30. septembra 2022. |
|
(3) |
V skladu s členom 182(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 dodatnih uvoznih dajatev ni, kadar ni verjetno, da bi takšen uvoz povzročil motnje na trgu Unije, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni glede na zastavljeni cilj. Ob upoštevanju temeljev svetovnega trga sladkorja in trga sladkorja Unije še vedno ni verjetno, da bi uvoz proizvodov iz sladkorja, za katere velja uvozna dajatev, predvidena v skupni carinski tarifi, povzročil motnje na trgu Unije. Za ta uvoz se zato ne bi smele uporabljati dodatne dajatve, razen če se razmere na trgu bistveno spremenijo. |
|
(4) |
Obdobje iz člena 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 75/2013, v katerem se za številne proizvode iz sladkorja ne uporabljajo dodatne uvozne dajatve, bi bilo zato treba podaljšati. |
|
(5) |
Izvedbeno uredbo (EU) št. 75/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(6) |
Zaradi pravne varnosti bi se morala ta uredba začeti uporabljati dan po izteku obdobja iz člena 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 75/2013. |
|
(7) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V členu 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 75/2013 se datum „30. september 2022“ nadomesti z datumom „30. september 2027“.
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. oktobra 2022.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. junija 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (UL L 178, 1.7.2006, str. 24).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 75/2013 z dne 25. januarja 2013 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 951/2006 v zvezi z uporabo reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja in o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 892/2012 o določitvi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja za tržno leto 2012/2013 (UL L 26, 26.1.2013, str. 19).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1278/2014 z dne 1. decembra 2014 o spremembi uredb (ES) št. 967/2006, (ES) št. 828/2009, (ES) št. 891/2009 in Izvedbene uredbe (EU) št. 75/2013 (UL L 346, 2.12.2014. str. 26).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1409 z dne 1. avgusta 2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 75/2013 in Uredbe (ES) št. 951/2006 glede dodatnih uvoznih dajatev v sektorju sladkorja in izračuna vsebnosti saharoze v izoglukozi in nekaterih sirupih (UL L 201, 2.8.2017, str. 21).
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/93 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/981
z dne 23. junija 2022
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/546 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1), in zlasti člena 14(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Za uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske veljajo dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/546 (2). |
|
(2) |
Družba Guangdong Huachang Aluminium Factory Co., Ltd., dodatna oznaka TARIC (3) C575, za katero velja stopnja protidampinške dajatve v višini 22,1 % za sodelujoče nevzorčene proizvajalce, je 9. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: datum zahtevka) obvestila Komisijo, da je svoje ime spremenila v Guangdong Huachang Group Co., Ltd. |
|
(3) |
Družba je Komisijo zaprosila za potrditev, da sprememba imena ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje protidampinške dajatve, ki se je zanjo uporabljala pod njenim prejšnjim imenom. |
|
(4) |
Komisija je preučila predložene informacije in ugotovila, da je bila sprememba imena ustrezno evidentirana pri ustreznih organih in ni privedla do novih odnosov z drugimi skupinami družb, ki jih Komisija ni preiskala. |
|
(5) |
V skladu s tem sprememba imena ne vpliva na ugotovitve iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/546 in na stopnjo protidampinške dajatve, ki se uporablja za družbo. |
|
(6) |
Dokazi v spisu so tudi potrdili, da se sprememba imena uporablja od 26. aprila 2021, saj je na ta dan spremembo imena odobrila uprava za regulacijo trga Foshan Nanhai. |
|
(7) |
Glede na premisleke iz zgornjih uvodnih izjav je Komisija menila, da je primerno spremeniti Izvedbeno uredbo (EU) 2021/546, da se upošteva spremenjeno ime družbe, ki je bilo prej dodeljeno dodatni oznaki TARIC C575. Sprememba imena bi zato morala začeti veljati z datumom zahtevka, tj. 9. junijem 2021. |
|
(8) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/546 se spremeni:
|
„Guangdong Huachang Aluminium Factory Co., Ltd. |
C575“ |
se nadomesti z:
|
„Guangdong Huachang Group Co., Ltd. |
C575“ |
2. Dodatna oznaka TARIC C575, ki je bila prej dodeljena družbi Guangdong Huachang Aluminium Factory Co., Ltd., se za družbo Guangdong Huachang Group Co., Ltd. uporablja od 9. junija 2021.
3. Vse dokončne dajatve, plačane na uvoz izdelkov, ki jih proizvaja družba Guangdong Huachang Group Co., Ltd., ki presegajo protidampinško dajatev, določeno v členu 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2021/546 za družbo Guangdong Huachang Aluminium Factory Co., Ltd., se povrnejo ali odpustijo v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. junija 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/546 z dne 29. marca 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 109, 30.3.2021, str. 1).
(3) Integrirana tarifa Evropske unije.
SKLEPI
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/95 |
SKLEP SVETA (EU) 2022/982
z dne 16. junija 2022
o predložitvi predlogov za spremembe dodatkov I in II h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) na 19. zasedanju konference pogodbenic CITES v imenu Evropske unije in o vrsti, ki se vključi v Dodatek III k CITES
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Unija je s Sklepom Sveta (EU) 2015/451 (1) pristopila h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki je začela veljati 1. julija 1975. |
|
(2) |
Na podlagi člena XI(3) CITES lahko konferenca pogodbenic CITES med drugim sprejme sklepe o spremembi dodatkov I in II k CITES. |
|
(3) |
Poleg tega lahko vsaka pogodbenica CITES na podlagi člena XVI CITES sekretariatu CITES predloži seznam vrst za vključitev v Dodatek III CITES, za katere navedena pogodbenica ugotovi, da se urejajo pod njeno jurisdikcijo, da bi preprečila ali omejila izkoriščanje in da je pri nadzoru trgovine z njimi potrebno sodelovanje drugih pogodbenic. |
|
(4) |
Na 19. zasedanju, ki bo potekalo od 14. do 25. novembra 2022, bo konferenca pogodbenic CITES odločala o predlogih za spremembo dodatkov I in II k CITES. Pogodbenice morajo take predloge sekretariatu CITES predložiti do 17. junija 2022. Unija lahko kot pogodbenica CITES pripravi takšne predloge. |
|
(5) |
Predložitev predlogov za uvrstitev na seznam, ki naj bi jih obravnavala konferenca pogodbenic CITES, temelji na strokovni analizi prednosti takšnih predlogov v skladu z merili, določenimi v CITES, in ob upoštevanju najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazov. Takšni dokazi podpirajo predloge iz tega sklepa, da se zagotovi, da trgovina z zadevnimi vrstami ne ogroža njihovega preživetja v naravi – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Unija za 19. zasedanje konference pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES):
|
— |
predloži predloge za spremembe dodatkov I in II k CITES iz Priloge I tega sklepa, |
|
— |
sopredloži predloge sprememb Dodatka II k CITES iz Priloge II tega sklepa. |
Člen 2
Unija predloži vrsto iz Priloge III tega sklepa za vključitev v Dodatek III k CITES.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 16. junija 2022
Za Svet
predsednik
O. DUSSOPT
(1) Sklep Sveta (EU) 2015/451 z dne 6. marca 2015 o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) (UL L 75, 19.3.2015, str. 1).
PRILOGA I
Spremembe Dodatkov I in II k CITES
|
Taksonomska skupina |
Takson (splošno ime) |
Predlog |
|
plazilci |
Physignathus cocincinus (tajski vodni zmaj) |
vključitev v Dodatek II |
|
|
Cuora galbinifrons (indokitajska vodna škatlarica) |
prenos iz Dodatka II v Dodatek I |
|
dvoživke |
Laotriton laoensis (laoški močerad) |
vključitev v Dodatek II z ničelno kvoto (izvorna oznaka W) za komercialne namene |
|
Agalychnis lemur |
vključitev v Dodatek II z ničelno kvoto (izvorna oznaka W) za komercialne namene |
|
|
ribe |
vse vrste Sphyrnidae spp. (kladvenice), ki še niso vključene v Dodatek II |
vključitev v Dodatek II |
|
nevretenčarji |
Thelenota ananas, T. anax, T. rubralineata (morske kumare) |
vključitev v Dodatek II |
|
Drevesa |
Khaya spp. (afriški mahagoni) afriške populacije |
vključitev v Dodatek II z oznako št. 17 |
|
Afzelia spp. (afzelija) afriške populacije |
vključitev v Dodatek II z oznako št. 17 |
|
|
|
Dipteryx spp. |
vključitev v Dodatek II z oznako št. 17 + semena |
|
|
Handroanthus spp.; Tabebuia spp. in Roseodendron spp. |
vključitev v Dodatek II z oznako št. 17 |
|
|
Pterocarpus spp. (paduki) afriške populacije |
vključitev v Dodatek II z oznako št. 17 |
|
druge rastline |
Rhodiola spp. |
vključitev v Dodatek II z oznako št. 2 |
PRILOGA II
Sopredložitev vloge za spremembo Dodatka II k CITES
|
Predlagal(a) |
Taksonomska skupina |
Takson (splošno ime) |
Predlog |
|
Panama |
hrustančnice |
Carcharhinidae spp. pravi morski psi |
vključitev v Dodatek II |
PRILOGA III
Predložitev vloge za spremembo Dodatka III h konvenciji CITES
|
Caribena versicolor |
Dodatek III |
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/100 |
SKLEP SVETA (EU) 2022/983
z dne 17. junija 2022
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Svetu Svetovne carinske organizacije v zvezi z odobritvijo osnutka sprememb poslovnika Odbora za harmonizirani sistem
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 31, člena 43(2) in člena 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), je Unija sklenila s Sklepom Sveta 87/369/EGS (1), in je začela veljati 1. januarja 1988. |
|
(2) |
V skladu s členom 6(6) Konvencije Odbor za harmonizirani sistem (v nadaljnjem besedilu: Odbor za HS) sprejme svoj poslovnik s sklepom najmanj dveh tretjin glasov njegovih članov. Tako sprejet poslovnik potrdi Svet Svetovne carinske organizacije (WCO). |
|
(3) |
Svet WCO naj bi na junijskih zasedanjih (139. in 140. zasedanje, 23. do 25. junija 2022) odobril osnutek sprememb poslovnika Odbora za HS. Takšen osnutek sprememb bo odobren na podlagi predloga, ki ga je pripravil Odbor za HS in je bil dokončno oblikovan na 64. zasedanju (18. do 27. septembra 2019) in 68. zasedanju (6. do 28. septembra 2021). Spremembe bodo začele veljati po njihovem sprejetju. |
|
(4) |
Nadvse pomembno je, da Odbor za HS sprejema odločitve na pregleden in učinkovit način ter da te odločitve v največji možni meri podpirajo člani Odbora za HS. |
|
(5) |
Glede na to, da naj bi Svet WCO sprejel osnutek sprememb poslovnika Odbora za HS, je primerno določiti stališče, ki se zastopa v imenu Unije v Svetu WCO, saj bo spremenjeni poslovnik, potem ko bo sprejet, imel za Unijo pravne učinke in bo lahko odločilno vplival na vsebino prava Unije, zlasti na Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2). |
|
(6) |
Stališče Unije je, da se podpre osnutek sprememb poslovnika Odbora za HS in vse manjše redakcijske ali jezikovne prilagoditve, ki se zdijo potrebne – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na zasedanjih Sveta Svetovne carinske organizacije (WCO) junija 2022, je, da se podpre osnutek sprememb poslovnika Odbora za harmonizirani sistem, kakor je določen v Prilogi k temu sklepu.
2. Predstavniki Unije v Svetu WCO se lahko dogovorijo o manjših redakcijskih ali jezikovnih prilagoditvah osnutka sprememb iz odstavka 1, glede na razvoj na prihodnjih zasedanjih Sveta WCO, po posvetovanju z državami članicami ali med usklajevalnimi sestanki na kraju samem brez nadaljnjega sklepa Sveta.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 17. junija 2022
Za Svet
predsednik
B. LE MAIRE
(1) Sklep Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 o sprejetju Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga in Protokola o spremembah Konvencije (UL L 198, 20.7.1987, str. 1).
(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter o skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
PRILOGA
OSNUTEK SPREMEMB POSLOVNIKA ODBORA ZA HARMONIZIRANI SISTEM
1. Osnutek sprememb člena 19 poslovnika
|
tretji odstavek |
Odločitve o spremembah Konvencije se sprejemajo z najmanj dvotretjinsko večino glasov, ki jih oddajo člani Odbora. Če pa obstajata dve ali več možnosti za spremembo, Odbor najprej izvede postopen postopek glasovanja, kot je opisano v nadaljevanju v okviru postopka glasovanja z navadno večino, da se možnosti omejijo na eno. Ko bo za spremembo na voljo ena sama možnost, bo končno glasovanje o tem, ali naj se sprememba sprejme ali zavrne, potekalo v skladu s pravilom dvotretjinske večine. |
|
četrti odstavek |
Druge odločitve se sprejmejo z navadno večino glasov (več kot 50 odstotkov), ki jih oddajo člani Odbora. Če obstajata več kot dve možnosti in nobena od njih ne doseže več kot 50 odstotkov glasov, ki so jih oddali člani Odbora, se pri glasovanju z navadno večino uporabi postopek postopnega glasovanja, s katerim se zmanjša število možnosti, tako da se črta možnost z najmanj glasovi, dokler možnost z največ glasovi ne doseže več kot 50 odstotkov glasov, ki so jih oddali člani Odbora. |
2. Osnutek sprememb člena 20 poslovnika
|
Uradna obvestila generalnemu sekretarju o predložitvi katere koli zadeve Svetu ali Odboru v ponovno preučitev v skladu z drugim odstavkom člena 8 Konvencije in Sklepom Sveta št. 298 se ne smejo predložiti pred dnem po zaključku zasedanja Odbora, temveč jih je treba predložiti do konca drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bilo zasedanje zaključeno. Šteje se, da je uradno obvestilo predloženo v roku, če ga je generalni sekretar prejel pred 24. uro (po bruseljskem času) zadnjega dne roka. V skladu s Sklepom Sveta št. 298 lahko generalni sekretar zadeve, ki izhajajo iz drugega odstavka člena 8 Konvencije, na zahtevo pogodbenice vrne neposredno Odboru, pod pogojem, da je zahteva predložena v roku, določenem v prejšnjem odstavku. Generalni sekretar nato zadevo uvrsti na dnevni red naslednjega zasedanja Odbora v ponovno preučitev. Če različne pogodbenice Svetu in Odboru predložijo zahteve v zvezi z isto zadevo ali če pogodbenica ne določi, ali naj se zadeva predloži Svetu ali neposredno Odboru, se zadeva predloži Svetu. Generalni sekretar obvesti vse pogodbenice o prejemu zahteve za predložitev zadeve Svetu ali Odboru. Pogodbenica, ki zahteva predložitev zadeve Svetu ali Odboru, lahko svojo zahtevo kadar koli umakne, preden zadevo preuči Svet ali ponovno preuči Odbor. Vendar pa bo Odbor preučil zadevo, če jo je predložil Svet. V primeru, da pogodbenica umakne zahtevo, se šteje, da je prvotna odločitev Odbora odobrena, razen če zahteva druge pogodbenice, ki obravnava isto zadevo, še ni zaključena. Generalni sekretar obvesti pogodbenice o kakršnem koli umiku. Kadar se v skladu z določbami člena 8.3 Konvencije in Sklepa Sveta št. 298 katera koli zadeva v celoti ali delno predloži Odboru v ponovno preučitev, pogodbenica, ki je zahtevala ponovno preučitev zadeve, generalnemu sekretarju najmanj 60 dni pred datumom začetka naslednjega zasedanja Odbora predloži uradno obvestilo, v katerem navede razloge za zahtevo za ponovno preučitev, skupaj s svojimi predlogi za rešitev zadeve. Generalni sekretar to obvestilo razpošlje drugim pogodbenicam. |
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/103 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/984
z dne 22. junija 2022
o enakovrednosti regulativnega okvira Ljudske republike Kitajske za centralne nasprotne stranke, ki imajo dovoljenje za kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC na medbančnem trgu in jih nadzoruje Ljudska banka Kitajske, z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (1) ter zlasti člena 25(6) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Navedeni postopek priznanja in v tem okviru predvideni sklepi o enakovrednosti tako prispevajo k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširitvijo uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: izvedeni finančni instrumenti OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi. |
|
(2) |
Da bi se pravna ureditev tretje države v zvezi s CNS štela za enakovredno pravni ureditvi Unije, bi morali biti dejanski učinki pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo, v smislu doseganja regulativnih ciljev enakovredni zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Ljudske republike Kitajske zagotavljajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi za kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC na medbančnem trgu klirinških članov in mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja, kot bi ji bili ti klirinški člani in mesta trgovanja lahko izpostavljeni v primeru CNS z dovoljenjem v Uniji, ter posledično ne predstavljajo nesprejemljivih ravni sistemskega tveganja v Uniji. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati znatno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnem trgu, manjšem od finančnega trga Unije. |
|
(3) |
V členu 25(6), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) št. 648/2012, so navedeni trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se določi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim iz navedene uredbe. |
|
(4) |
V skladu s členom 25(6), točka (a), Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV navedene uredbe. |
|
(5) |
Ta sklep zajema regulativno in nadzorno ureditev, ki se uporablja za CNS, ki jim je Ljudska banka Kitajske izdala dovoljenje za kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC na medbančnem trgu. Ljudska banka Kitajske je odgovorna za izdajanje dovoljenj in nadzor CNS, ki zagotavljajo centralni kliring transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC na kitajskih medbančnih trgih. V Ljudski republiki Kitajski so medbančne transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC opredeljene kot transakcije med institucionalnimi vlagatelji s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se ne trguje na borzi pod nadzorom kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje (China Securities Regulatory Commission – CSRC) (2). Kitajske medbančne trge sestavljajo predvsem medbančni trg obveznic (3), medbančni trg posojil (4) in medbančni devizni trg (5). Medbančni trgi izvedenih finančnih instrumentov OTC vključujejo obrestne izvedene finančne instrumente, valutne izvedene finančne instrumente, izvedene finančne instrumente na obveznice, kreditne izvedene finančne instrumente in izvedene finančne instrumente na blago. Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki spadajo pod pristojnost Ljudske banke Kitajske, ustrezajo podskupini pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih zajemajo določbe, ki se uporabljajo za CNS, iz Uredbe (EU) št. 648/2012. |
|
(6) |
Ta sklep ne zajema regulativne in nadzorne ureditve, ki se uporablja za CNS, ki opravljajo kliring izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi pod nadzorom CSRC, v skladu s poglavjem V zakona o vrednostnih papirjih Ljudske republike Kitajske, poglavjem II uredbe o upravljanju terminskega trgovanja ter zakonom Ljudske republike Kitajske o standardiziranih terminskih pogodbah in izvedenih finančnih instrumentih. |
|
(7) |
Pravno zavezujoče zahteve Ljudske republike Kitajske za CNS z dovoljenjem Ljudske banke Kitajske sestavljajo zakon Ljudske republike Kitajske o Ljudski banki Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zakon o Ljudski banki Kitajske) (6) in podrejeni predpisi, ki določajo pravne obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati CNS s sedežem in dovoljenjem v Ljudski republiki Kitajski. Zlasti morajo CNS z dovoljenjem v skladu z obvestilom splošnega urada Ljudske republike Kitajske o zadevah v zvezi z izvajanjem načel za infrastrukture finančnih trgov iz leta 2013 (7) uporabljati in izvajati mednarodne standarde, določene z načeli za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačila in tržno infrastrukturo ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (8). |
|
(8) |
Temeljna načela za CNS, določena v pravilih, ki se uporabljajo v Ljudski republiki Kitajski, določajo visoke standarde, ki jih morajo izpolnjevati CNS za pridobitev dovoljenja za opravljanje klirinških storitev na Kitajskem. V skladu s temi načeli morajo CNS upoštevati načela za infrastrukture finančnih trgov, imeti jasno in pregledno ureditev upravljanja, spodbujati varnost in učinkovitost infrastruktur finančnih trgov ter podpirati stabilnost širšega finančnega sistema. Ljudska banka Kitajske lahko CNS naloži tudi posebne zahteve, zlasti v zvezi z mehanizmi notranjega nadzora in sistemi upravljanja tveganj. |
|
(9) |
CNS z dovoljenjem so pod stalnim nadzorom Ljudske banke Kitajske. CNS z dovoljenjem morajo Ljudsko banko Kitajske obvestiti o vseh spremembah pravil CNS in vseh pomembnih zadevah, vključno s spremembami obsega poslovanja, začetkom opravljanja novih storitev, vsemi spremembami nadzora upravljanja tveganj in načrtov za izredne razmere, vsemi spremembami statuta, notranjih postopkov in notranjih politik ter vsemi združitvami in prevzemi. Vse take spremembe ali pomembne zadeve mora odobriti Ljudska banka Kitajske. |
|
(10) |
Pravno zavezujoče zahteve v Ljudski republiki Kitajski za CNS pod nadzorom Ljudske banke Kitajske imajo torej dvostopenjsko strukturo. Prvo stopnjo sestavljajo zakon o Ljudski banki Kitajske in njegovi podrejeni predpisi, ki določajo visoke standarde, vključno z uporabo načel za infrastrukture finančnih trgov, ki jih morajo izpolnjevati CNS. Drugo stopnjo sestavljajo pravila in postopki, v skladu s katerimi mora CNS, ki ima dovoljenje, kakršne koli spremembe svojega nabora storitev in pravil vodenja poslov, vključno s pravili za upravljanje tveganj ter notranjimi pravili in postopki, predložiti v odobritev Ljudski banki Kitajske. |
|
(11) |
Pri oceni, ali so pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za CNS s sedežem v Ljudski republiki Kitajski, ki so pod nadzorom Ljudske banke Kitajske, enakovredne pravnim in nadzornim ureditvam Unije, bi bilo treba upoštevati tudi rezultat zmanjševanja tveganja, ki ga te pravne in nadzorne ureditve zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so mu izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji zaradi sodelovanja v navedenih subjektih. Rezultat zmanjševanja tveganja določata stopnja tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernost pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enak rezultat zmanjševanja tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi večja, kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša. |
|
(12) |
Finančni trgi, na katerih CNS z dovoljenjem na medbančnem trgu v Ljudski republiki Kitajski opravljajo klirinške dejavnosti, so znatno manjši od tistih, na katerih opravljajo klirinške dejavnosti CNS s sedežem v Uniji. Zlasti je v zadnjih treh letih skupna vrednost transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere je bil opravljen kliring prek CNS, ki jih nadzira Ljudska banka Kitajske, predstavljala manj kot 1 % skupne vrednosti transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, ki sodelujejo v takih CNS, izpostavljeni znatno manjšim tveganjem, kot če sodelujejo v CNS z dovoljenjem v Uniji. |
|
(13) |
Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za CNS s sedežem v Ljudski republiki Kitajski pod nadzorom Ljudske banke Kitajske, bi bilo zato treba šteti za enakovredne pravnim in nadzornim ureditvam Unije, kadar so te pravne in nadzorne ureditve primerne za zmanjšanje navedene nižje stopnje tveganja. Osnovna pravila, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem Ljudske banke Kitajske, vključno z obveznostjo, naloženo CNS z dovoljenjem, da uporabljajo in izvajajo načela za infrastrukture finančnih trgov, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki obstaja na zadevnem trgu, in dosegajo rezultat zmanjševanja tveganja, ki je enakovreden rezultatu iz Uredbe (EU) št. 648/2012. |
|
(14) |
Komisija zato ugotavlja, da pravne in nadzorne ureditve Ljudske republike Kitajske zagotavljajo, da CNS z dovoljenjem Ljudske banke Kitajske izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012. |
|
(15) |
V skladu s členom 25(6), točka (b), Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve tretje države v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati, da so navedene CNS predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja. |
|
(16) |
Ljudska banka Kitajske je odgovorna za nadzor CNS z dovoljenjem na medbančnem trgu in sodeluje pri vsakodnevnem upravljanju CNS, ki jih nadzoruje. Ljudska banka Kitajske ima obsežna pooblastila za nadzor in kaznovanje CNS z dovoljenjem, vključno s pooblastilom, da izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem in zunaj njega, od CNS z dovoljenjem zahteva popravke, izdaja opozorila, zapleni nezakonite dobičke, CNS nalaga kazni ter opozarja in kaznuje direktorje, višje vodstvene delavce CNS in druge neposredno odgovorne zaposlene. |
|
(17) |
Komisija zato ugotavlja, da so CNS, ki jim je izdala dovoljenje in jih nadzoruje Ljudska banka Kitajske, predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja. |
|
(18) |
V skladu s členom 25(6), točka (c), Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve tretje države vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS, ki so pridobile dovoljenje v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedilu: CNS iz tretjih držav). |
|
(19) |
V skladu s členoma 4(1)(9) in 32(8) zakona o Ljudski banki Kitajske je Ljudska banka Kitajske odgovorna za vzdrževanje normalnega delovanja klirinških sistemov in je pooblaščena za izvajanje pravil in predpisov o klirinškem sistemu. CNS s sedežem zunaj Ljudske republike Kitajske, ki želijo opravljati kliring finančnih instrumentov za poslovne banke s sedežem v Ljudski republiki Kitajski, lahko zaprosijo za pismo o nenasprotovanju |
|
(20) |
Komisija zato ugotavlja, da pravne in nadzorne ureditve Ljudske republike Kitajske za CNS pod nadzorom Ljudske banke Kitajske zagotavljajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS iz tretjih držav. |
|
(21) |
Zato bi bilo treba šteti, da pravne in nadzorne ureditve Ljudske republike Kitajske izpolnjujejo pogoje iz člena 25(6), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) št. 648/2012 in bi jih bilo treba šteti za enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Ta sklep temelji na pravnih in nadzornih ureditvah, ki se uporabljajo za CNS, ki imajo dovoljenje Ljudske banke Kitajske za kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC ob sprejetju tega sklepa. Komisija in Evropski organ za vrednostne papirje in trge bosta še naprej redno spremljala razvoj pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za CNS v Ljudski republiki Kitajski, ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep. |
|
(22) |
Komisija bi morala vsaj vsaka tri leta pregledati razloge, na podlagi katerih se pravne in nadzorne ureditve Ljudske republike Kitajske štejejo za enakovredne pravnim in nadzornim ureditvam Unije, vključno s pravnimi in nadzornimi ureditvami, ki se uporabljajo za CNS, ki so pod nadzorom Ljudske banke Kitajske. Takšni redni pregledi ne posegajo v pooblastilo Komisije, da kadar koli opravi poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti enakovrednost teh pravnih in nadzornih ureditev s pravnimi in nadzornimi ureditvami Unije. Na podlagi ugotovitev navedenih pregledov se lahko Komisija kadar koli odloči, da spremeni ali razveljavi ta sklep, zlasti kadar razvoj regulativnih in nadzornih ureditev v Ljudski republiki Kitajski vpliva na pogoje, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep. |
|
(23) |
Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za namene člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 se pravne in nadzorne ureditve Ljudske republike Kitajske, ki jih sestavljajo zakon Ljudske republike Kitajske o Ljudski banki Kitajske in njegovi podrejeni predpisi, ki se uporabljajo za centralne nasprotne stranke, ki jim je Ljudska banka Kitajske izdala dovoljenje za kliring izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu, na medbančnem trgu, štejejo za enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012.
Člen 2
Komisija do 22. junija 2025 in nato vsaka tri leta pregleda razloge, na katerih je temeljil sklep iz člena 1.
Člen 3
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 22. junija 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
(2) Poglavje V zakona o vrednostnih papirjih Ljudske republike Kitajske (odredba predsednika Ljudske republike Kitajske št. 14) in poglavje II uredbe o upravljanju terminskega trgovanja (odredba državnega sveta št. 676).
(3) Člen 3, Ukrepi za upravljanje transakcij z obveznicami na nacionalnem medbančnem trgu obveznic, odredba Ljudske banke Kitajske št. 2 [2000].
(4) Člen 3, Ukrepi za upravljanje medbančnega posojanja, odredba Ljudske banke Kitajske št. 3 [2007].
(5) Člen 2, Začasne določbe o upravljanju medbančnega deviznega trga, YF [1996] št. 423.
(6) Zakon Ljudske republike Kitajske o Ljudski banki Kitajske, sprejet na tretjem zasedanju osmega nacionalnega ljudskega kongresa 18. marca 1995.
(7) Obvestilo o zadevah v zvezi z izvajanjem načel za infrastrukture finančnih trgov splošnega urada Ljudske republike Kitajske (YBF [2013] št. 187).
(8) Odbor za plačilne in poravnalne sisteme / Tehnični odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, Načela za infrastrukture finančnih trgov, april 2012, dokumenti CPMI št. 101.
(9) Obvestilo o zadevah v zvezi z izvajanjem načel za infrastrukture finančnih trgov splošnega urada Ljudske republike Kitajske (YBF [2013] št. 187, str. 11).
(10) CBIRC 2013-33.
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/108 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/985
z dne 22. junija 2022
o enakovrednosti regulativnega okvira Izraela za centralne nasprotne stranke z zahtevami Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (1) ter zlasti člena 25(6) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni tistim iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Navedeni postopek priznanja in v tem okviru predviden sklep o enakovrednosti tako prispevata k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširitvijo uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi. |
|
(2) |
Da bi se pravna ureditev tretje države v zvezi s CNS štela za enakovredno pravni ureditvi Unije, bi morali biti dejanski učinki pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo, v smislu doseganja regulativnih ciljev enakovredni zahtevam Unije. Namen take ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve zadevne tretje države zagotavljajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v navedeni tretji državi klirinških članov in mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja, kot bi ji bili ti klirinški člani in mesta trgovanja lahko izpostavljeni v primeru CNS z dovoljenjem v Uniji, ter posledično ne predstavljajo nesprejemljivih ravni sistemskega tveganja v Uniji. |
|
(3) |
Ocena, ali so pravne in nadzorne ureditve Izraela enakovredne tistim v Uniji, bi zato morala temeljiti ne le na primerjalni analizi pravno zavezujočih zahtev, ki se uporabljajo za CNS v Izraelu, temveč tudi na oceni učinkov teh zahtev. Komisija bi morala oceniti tudi ustreznost teh zahtev za zmanjšanje tveganj, ki so jim lahko izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, ob upoštevanju velikosti finančnega trga, na katerem delujejo CNS v Izraelu. Da bi bil dosežen enakovreden rezultat zmanjševanja tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi višja, kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi nižja. |
|
(4) |
V členu 25(6), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) št. 648/2012 so navedeni trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se določi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim iz navedene uredbe. |
|
(5) |
V skladu s členom 25(6), točka (a), morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV navedene uredbe. |
|
(6) |
Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v Izraelu, predstavlja Zakon o vrednostnih papirjih 5728-1968 (2) (v nadaljnjem besedilu: zakon o vrednostnih papirjih), zlasti njegovi oddelki 50A, 50B, 50B19 in 50C. Zakon o vrednostnih papirjih uporablja oddelek 10 Zakona o plačilnih sistemih 5768-2008 (3) (v nadaljnjem besedilu: zakon o plačilnih sistemih), ki določa merila za izvajanje nadzora klirinških družb s sedežem v Izraelu (zagotavljanje stabilnih in učinkovitih klirinških družb) s strani izraelskega organa za vrednostne papirje. Ta pravni okvir dopolnjuje sklop direktiv izraelskega organa za vrednostne papirje za CNS s sedežem v Izraelu. Zakon o vrednostnih papirjih, zakon o plačilnih sistemih in direktive izraelskega organa za vrednostne papirje zagotavljajo celovito izvajanje mednarodnih standardov, določenih z načeli za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačila in tržno infrastrukturo (CPMI) in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (4). |
|
(7) |
CNS s sedežem v Izraelu morajo imeti dovoljenje izraelskega ministra za finance, ki ga ta izda po posvetovanju z izraelskim organom za vrednostne papirje in po odobritvi odbora za finance v knesetu. Za opravljanje klirinških storitev morajo CNS izpolnjevati posebne določbe iz zakona o vrednostnih papirjih ter imeti vzpostavljena notranja pravila in postopke, ki zlasti zagotavljajo skladnost z vsemi ustreznimi standardi načel za infrastrukture finančnih trgov. CNS s sedežem v Izraelu morajo zlasti poslovati varno in učinkovito ter preudarno upravljati tveganja, povezana z njihovimi posli in delovanjem. V skladu z navodilom izraelskega organa za vrednostne papirje z dne 15. decembra 2015 v direktivi za CNS z dovoljenjem v Izraelu morajo imeti CNS tudi zadostne finančne in človeške vire ter vire za upravljanje tveganj, informacijsko tehnologijo, sisteme in infrastrukturo, da lahko opravljajo svojo funkcijo kot CNS. Poleg tega je vsaka CNS z dovoljenjem v Izraelu odgovorna za oblikovanje svojih notranjih pravil, razen za spremembo pravil o članstvu, za katero je potrebna uradna odobritev izraelskega organa za vrednostne papirje v skladu z oddelkom 50B(a)(1) zakona o vrednostnih papirjih. Ne glede na to določbo lahko izraelski organ za vrednostne papirje v skladu z oddelkom 50C(b) zakona o vrednostnih papirjih odredi spremembe pravil CNS z dovoljenjem v Izraelu, če ta pravila niso v skladu z izraelskim pravnim okvirom za CNS in načeli za infrastrukture finančnih trgov. |
|
(8) |
Izraelski finančni trg je znatno manjši od finančnega trga Unije. Zlasti je od leta 2015 skupna vrednost transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Izraelu, predstavljala manj kot 1 % skupne vrednosti transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, ki sodelujejo v CNS z dovoljenjem v Izraelu, izpostavljeni znatno manjšim tveganjem, kot če sodelujejo v CNS z dovoljenjem v Uniji. |
|
(9) |
Komisija ugotavlja, da pravne in nadzorne ureditve Izraela zagotavljajo, da CNS z dovoljenjem v Izraelu izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012. |
|
(10) |
V skladu s členom 25(6), točka (b), Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve v zvezi s CNS, ki jim je bilo izdano dovoljenje v tretji državi, zagotavljati, da so CNS predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja. |
|
(11) |
V skladu z oddelkom 50C zakona o vrednostnih papirjih je izraelski organ za vrednostne papirje pooblaščen za nadzor delovanja CNS z dovoljenjem v Izraelu. Cilji nadzora s strani izraelskega organa za vrednostne papirje so zagotavljanje stabilnosti in učinkovitosti CNS ter nadzor skladnosti izraelskih CNS z njihovimi obveznostmi. Poleg tega določbe iz oddelka 10 zakona o plačilnih sistemih ter oddelkov 56A in 50C(d) zakona o vrednostnih papirjih dopolnjujejo sklop pooblastil, podeljenih izraelskemu organu za vrednostne papirje, ki lahko izvede revizijo CNS, izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem in zahteva dokumente, ki dokazujejo ustrezno izvajanje pravno zavezujočih zahtev za CNS z dovoljenjem v Izraelu. Izraelski organ za vrednostne papirje lahko CNS s sedežem v tej državi naloži notranja pravila, če obstaja sum kršitve, kot je določeno v oddelku 50C(b) zakona o vrednostnih papirjih. |
|
(12) |
Komisija ugotavlja, da pravne in nadzorne ureditve v zvezi s CNS z dovoljenjem v Izraelu zagotavljajo stalen učinkovit nadzor in izvrševanje. |
|
(13) |
V skladu s členom 25(6), točka (c), Uredbe (EU) št. 648/2012 mora pravni okvir tretje države zagotavljati učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS, ki so dobile dovoljenje v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedilu: CNS iz tretjih držav). |
|
(14) |
Neizraelske CNS, ki želijo opravljati kliring izvedenih finančnih instrumentov v Izraelu, morajo zaprositi za dovoljenje pri predsedniku izraelskega organa za vrednostne papirje in pridobiti odobritev izraelskega ministra za finance. V skladu z oddelkom 50A(a8) zakona o vrednostnih papirjih lahko izraelski organ za vrednostne papirje, če predsednik izraelskega organa za vrednostne papirje šteje, da lahko izraelski organ za vrednostne papirje sodeluje s pristojnim organom neizraelskih CNS z dovoljenjem, da so pravne zahteve za zadevno CNS enakovredne izraelskemu okviru in da izdaja dovoljenja zadevni CNS ne bi škodovala interesom vlagateljev v Izraelu, odloči, da zadevno CNS izvzame iz regulativnih določb izraelskega pravnega okvira za CNS. Pod temi pogoji je torej mogoče priznanje neizraelske CNS. |
|
(15) |
Komisija ugotavlja, da pravni okvir Izraela zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS iz tretjih držav. |
|
(16) |
Komisija zato šteje, da pravne in nadzorne ureditve Izraela, ki se uporabljajo za CNS, izpolnjujejo pogoje iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato bi bilo treba te pravne in nadzorne ureditve šteti za enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012. |
|
(17) |
Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah, ki se uporabljajo za CNS v Izraelu ob sprejetju tega sklepa. Komisija in Evropski organ za vrednostne papirje in trge bosta še naprej spremljala razvoj pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za CNS v Izraelu, ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep. |
|
(18) |
Komisija se lahko kadar koli odloči spremeniti ali razveljaviti ta sklep, zlasti kadar razvoj regulativnega in nadzornega okvira v Izraelu vpliva na pogoje, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet. |
|
(19) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za namene člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 se pravne in nadzorne ureditve Izraela, ki se uporabljajo za centralne nasprotne stranke in so določene v Zakonu o vrednostnih papirjih 5728-1968 in Zakonu o plačilnih sistemih 5768-2008 ter jih dopolnjujejo direktive izraelskega organa za vrednostne papirje za centralne nasprotne stranke v Izraelu, štejejo za enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 22. junija 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
(2) Zakon o vrednostnih papirjih 5728-1968.
(3) Zakon o plačilnih sistemih 5768-2008.
(4) Odbor za plačilne in poravnalne sisteme / Tehnični odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, Načela za infrastrukture finančnih trgov, april 2012, dokumenti CPMI št. 101.
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/111 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/986
z dne 23. junija 2022
o neodobritvi N-(3-aminopropil)-N-dodecilpropan-1,3-diamina kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 8. vrste proizvodov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti člena 89(1), tretji pododstavek, Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih. Ta seznam vključuje N-(3-aminopropil)-N-dodecilpropan-1,3-diamin (št. ES: 219-145-8; št. CAS: 2372-82-9). |
|
(2) |
N-(3-aminopropil)-N-dodecilpropan-1,3-diamin je bil ocenjen za uporabo v biocidnih proizvodih 8. vrste proizvodov (pripravki za zaščito lesa), kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki ustreza 8. vrsti proizvodov, kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. |
|
(3) |
Portugalska je bila imenovana za državo članico poročevalko in njen ocenjevalni pristojni organ je 9. novembra 2005 Komisiji predložil poročilo o oceni skupaj s svojimi ugotovitvami. Po predložitvi poročila o oceni so potekale razprave na tehničnih sestankih, ki jih je organizirala Komisija, po 1. septembru 2013 pa Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija). |
|
(4) |
Iz člena 90(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 je mogoče izpeljati, da bi bilo treba snovi, katerih ocena je bila v državah članicah pripravljena do 1. septembra 2013, oceniti v skladu z določbami Direktive 98/8/ES. |
|
(5) |
Odbor za biocidne proizvode v skladu s členom 75(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 pripravi mnenje Agencije o vlogah za odobritev aktivnih snovi. Odbor za biocidne proizvode je v skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 2. decembra 2020 (4) sprejel mnenje Agencije ob upoštevanju ugotovitev ocenjevalnega pristojnega organa. |
|
(6) |
Iz tega mnenja je mogoče izpeljati, da se lahko pričakuje, da biocidni proizvodi 8. vrste proizvodov, ki vsebujejo N-(3-aminopropil)-N-dodecilpropan-1,3-diamin, ne izpolnjujejo meril iz člena 5(1), točka (b), Direktive 98/8/ES, ki ustrezajo merilom iz člena 19(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 528/2012, saj so bila ugotovljena nesprejemljiva tveganja za zdravje ljudi, ob čemer ni bil ugotovljen noben ustrezen ukrep za zmanjšanje tveganja. |
|
(7) |
V razpravah s predstavniki držav članic v Stalnem odboru za biocidne proizvode se je štelo, da so bili pri ocenjevanju upoštevani realno najslabši pogoji in da omejitev števila ciklov obdelave lesa na dva cikla na dan na izvajalca dejavnosti zaradi težav pri izvrševanju in nadzoru ne bi bil ustrezen ukrep za zmanjšanje ugotovljenih tveganj za zdravje ljudi na sprejemljivo raven. |
|
(8) |
Ob upoštevanju mnenja Agencije in razprav v Stalnem odboru za biocidne proizvode N-(3-aminopropil)-N-dodecilpropan-1,3-diamina ni primerno odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih 8. vrste proizvodov. |
|
(9) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
N-(3-aminopropil)-N-dodecilpropan-1,3-diamin (št. ES: 219-145-8; št. CAS: 2372-82-9) se ne odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 8. vrste proizvodov.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 23. junija 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).
(3) Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1).
(4) Mnenje Odbora za biocidne proizvode o vlogi za odobritev aktivne snovi: N-(3-aminopropil)-N-dodecilpropan-1,3-diamin, vrsta proizvoda: 8, ECHA/BPC/270/2020, sprejeto 2. decembra 2020.
SMERNICE
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/113 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2022/987
z dne 2. maja 2022
o spremembi Smernice (EU) 2015/510 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (ECB/2022/17)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, členov 9.2, 12.1, 14.3 in 18.2 in prvega odstavka člena 20 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Enotna denarna politika zahteva opredelitev orodij, instrumentov in postopkov, ki jih uporablja Eurosistem, da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh državah članicah, katerih valuta je euro. |
|
(2) |
V Smernico Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1) bi bilo treba vnesti potrebne tehnične in redakcijske spremembe v zvezi z nekaterimi vidiki operacij denarne politike. |
|
(3) |
Ohranitev dvostranskih postopkov za posle denarnega trga ni več upravičena, saj so izkušnje pokazale, da so avkcijski postopki učinkoviti in primernim nasprotnim strankam zagotavljajo enak dostop do operacij denarne politike Eurosistema. |
|
(4) |
Prilagoditi je treba kriterije primernosti za listinjene vrednostne papirje, da se izrecno izključi finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in ki ne vključuje pravice do poplačila iz celotnega premoženja dolžnikov, ter da se izboljša preglednost zahtev Eurosistema za razkritje v zvezi s postopkom ocenjevanja primernosti listinjenih vrednostnih papirjev. |
|
(5) |
Nekatere prilagoditve so potrebne za večjo jasnost glede obravnave bančnih posojil, ki imajo negativen denarni tok iz naslova tekočega kupona, za namene primernosti. |
|
(6) |
Glede na odločitev Eurosistema, da spremeni zahteve za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila iz okvira Eurosistema za zavarovanje v skladu z zahtevami za razkritje, določenimi v Uredbi (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (2), je treba prilagoditi zahteve za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili. |
|
(7) |
Nekatere prilagoditve so potrebne, da se zagotovi skladnost okvira Eurosistema za zavarovanje z ustreznimi določbami Direktive (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) po spremembah, ki so bile v navedeno uredbo uvedene v zvezi s kritimi obveznicami z Uredbo (EU) 2019/2160 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki se uporabljajo od 8. julija 2022. |
|
(8) |
Število bonitetnih virov, ki jih Eurosistem sprejema za mobilizacijo bančnih posojil kot zavarovanje, se je zmanjšalo s štirih na tri, in sicer po postopnem prenehanju uporabe bonitetnih orodij kot bonitetnih virov v splošnem okviru. Ustrezne določbe je treba posodobiti, da bodo upoštevale to spremembo. |
|
(9) |
Svet ECB je celovito preveril začasne ukrepe za znižanje zahtev glede zavarovanja, ki so bili sprejeti od leta 2020 kot odziv na izjemne gospodarske in finančne okoliščine, povezane s širitvijo koronavirusne bolezni (COVID-19). Ti ukrepi so vključevali povišanje omejitve v zvezi z nezavarovanimi dolžniškimi instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije in subjekti, ki so z njimi v tesni povezavi, ter ki jih lahko nasprotne stranke Eurosistema predložijo ali uporabijo kot zavarovanje. Pri preverjanju je Svet ECB upošteval: (a) da bi morale biti nasprotne stranke Eurosistema, ki sodelujejo v ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja na podlagi Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2019/1311 (ECB/2019/21) (6), zmožne še naprej mobilizirati zadostno zavarovanje za te operacije, (b) vpliv vsakega od teh ukrepov na zavarovanje nasprotnih strank Eurosistema; (c) vidike tveganj, povezane z vsakim od teh ukrepov, ter (d) druge vidike trga in politike. V tej zvezi je Svet ECB 23. marca 2022 med drugim odločil, da znova določi prej veljavno omejitev v zvezi z zgoraj omenjenimi nezavarovanimi dolžniškimi instrumenti, da bi zmanjšal izpostavljenost Eurosistema tveganju koncentracije. To je treba upoštevati v ustreznih določbah Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60). |
|
(10) |
Primerne nasprotne stranke, katerih dostop do operacij denarne politike je bil omejen iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja ali ob nastopu primera kršitve v skladu s členom 158 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), lahko dostopajo do mejnega posojila na podlagi avtomatičnega zahtevka po postopku odobritve posojila, določenem v Prilogi III k Smernici ECB/2012/27 (7). Določiti je treba sankcije, ki se uporabljajo, če in kolikor se v takih okoliščinah zaradi uporabe mejnega posojila prekoračijo sprejete omejitve. |
|
(11) |
Zagotoviti je treba večjo jasnost glede obravnave referenčnih obrestnih mer za tržno in netržno finančno premoženje za namene primernosti. |
|
(12) |
V skladu z odločitvijo Sveta ECB z dne 17. februarja 2021 je treba dodatno pojasniti kriterije primernosti zavarovanja, ki se uporabljajo za obveznice, povezane s trajnostnostjo. |
|
(13) |
Posodobiti je treba določbe o primernosti sistemov poravnave vrednostnih papirjev in povezav, da se izrecno uredi primer centralnih depotnih družb, ustanovljenih v državah članicah, ki se pridružijo euroobmočju, in da se upošteva dejstvo, da je zaradi zaključka postopka za izdajo dovoljenj v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8) sklicevanje na zadevni okvir za ocenjevanje uporabnikov postalo odveč. |
|
(14) |
Ohranitev okvira za zavarovanje v tujih valutah v izrednih razmerah ni več upravičena zaradi operativnega bremena vzdrževanja tega okvira, dejstva, da okvir nikoli ni bil aktiviran, in verjetne omejene razpoložljivosti ciljnega finančnega premoženja za nasprotne stranke Eurosistema, kadar bi bilo to potrebno. |
|
(15) |
Uredba (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke (ECB/2003/9) (9) o uporabi obveznih rezerv je bila prenovljena in razveljavljena z Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) (10). Spremembe, uvedene z Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), je treba upoštevati v določbah v zvezi z obveznimi rezervami v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60). |
|
(16) |
Nekatere določbe smernice je treba posodobiti, da bodo upoštevale posledice za okvir izvajanja denarne politike ter pravice in obveznosti deležnikov, zlasti v zvezi z operacijami odprtega trga, upravljanjem likvidnosti, odprtimi ponudbami, sistemom sankcij, zahtevami glede obveznih rezerv in obrestovanjem tekočih računov, v primeru aktivacije rešitve za izredne razmere (ECONS) v okviru sistema TARGET2 ter motnje v sistemu TARGET2, ki traja več kot en delovni dan. |
|
(17) |
Zato je treba Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Spremembe
Smernica (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se spremeni:
|
1. |
člen 2 se spremeni:
|
|
2. |
v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Zahteve glede obveznih rezerv so določene v Uredbi (ES) št. 2531/98 in Uredbi (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). Nekatere značilnosti zahtev glede obveznih rezerv so v informativne namene prikazane v Prilogi I.“; |
|
3. |
v členu 4 se tabela 1 spremeni:
|
|
4. |
v členu 8(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
|
5. |
v členu 10(4) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
|
6. |
v členu 11(5) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
|
7. |
v členu 12(6) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
|
8. |
v členu 14(3) se točka (d) nadomesti z naslednjim:
|
|
9. |
v členu 17 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: „6. Svet ECB redno odloča o obrestnih merah odprtih ponudb. Spremenjene obrestne mere se začnejo uporabljati z začetkom novega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv, kakor je opredeljeno v členu 8 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). ECB objavi koledar obdobij izpolnjevanja obveznih rezerv vsaj tri mesece pred začetkom vsakega koledarskega leta.“; |
|
10. |
člen 19 se spremeni:
|
|
11. |
v členu 22 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Do mejnega depozita imajo dostop institucije, ki izpolnjujejo kriterije primernosti po členu 55 in imajo dostop do računa pri NCB, kjer se transakcija lahko poravna, predvsem v sistemu TARGET2. Dostop do mejnega depozita se odobri samo na delovne dni v sistemu TARGET2, razen dni, ko sistem TARGET2 ob koncu dneva ni na voljo zaradi več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET2, kakor je navedeno v členu 187a.“; |
|
12. |
v delu 2, naslov III, se naslov poglavja 1 nadomesti z naslednjim: „ Avkcijski postopki za operacije odprtega trga Eurosistema “; |
|
13. |
člen 24 se nadomesti z naslednjim: „Člen 24 Vrste postopkov za operacije odprtega trga Operacije odprtega trga se izvajajo na podlagi avkcijskih postopkov.“; |
|
14. |
v delu 2, naslov III, poglavje 1, se črta oddelek 3, kar vključuje člene 44 do 48; |
|
15. |
v členu 50(2) se v tabeli 8 besedilo „Datum poravnave operacije odprtega trga na podlagi hitrih avkcij in dvostranskih postopkov“ nadomesti z besedilom „Datum poravnave operacije odprtega trga na podlagi hitrih avkcij“; |
|
16. |
člen 52 se nadomesti z naslednjim: „Člen 52 Poravnava operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov 1. Eurosistem si prizadeva poravnati operacije odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, na trgovalni dan. Lahko se določijo tudi drugi datumi poravnave, zlasti za dokončne transakcije in valutne zamenjave. 2. Operacije finega uravnavanja in strukturne operacije v obliki dokončnih transakcij, ki se izvajajo na podlagi dvostranskih postopkov, se poravnajo decentralizirano prek NCB.“; |
|
17. |
v členu 54 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim: „1. V skladu s členom 3(1)(b) in (c) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) se lahko poravnalni računi nasprotne stranke pri NCB uporabijo kot računi rezerv. Imetja rezerv na poravnalnih računih se lahko uporabijo za potrebe poravnav med dnem. Dnevna imetja rezerv nasprotne stranke se izračunajo kot vsota stanj ob koncu dneva na njenih računih rezerv. Za namene tega člena ima pojem „računi rezerv“ enak pomen kot v Uredbi (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). 2. Imetja rezerv, ki izpolnjujejo zahteve glede obveznih rezerv v skladu z Uredbo (ES) št. 2531/98 in Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), se obrestujejo v skladu z Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).“; |
|
18. |
v členu 55 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
|
19. |
v členu 55a se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Subjekt za prenehanje ni primeren za dostop do operacij denarne politike Eurosistema.“; |
|
20. |
člen 57 se spremeni:
|
|
21. |
člen 63 se spremeni:
|
|
22. |
v členu 73 se doda naslednji odstavek 6: „6. Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, mora vključevati pravico do poplačila iz celotnega premoženja dolžnikov.“; |
|
23. |
vstavi se naslednji člen 79a: „Člen 79a Ocena informacij v zvezi s primernostjo listinjenih vrednostnih papirjev Eurosistem se lahko na podlagi svoje ocene predloženih informacij odloči, da listinjenih vrednostnih papirjev ne sprejme za uporabo kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema. Eurosistem pri svoji oceni upošteva, ali se predložene informacije štejejo za dovolj jasne, skladne in celovite, da dokazujejo izpolnjevanje vsakega od kriterijev primernosti, ki se uporabljajo za listinjene vrednostne papirje, zlasti v zvezi s tem, ali je bilo finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, pridobljeno na način, ki ga Eurosistem šteje za ‚pravo prodajo‘, kakor je določeno v členu 75(2).“; |
|
24. |
člen 80 se spremeni:
|
|
25. |
člen 90 se spremeni:
|
|
26. |
v členu 107a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, morajo imeti fiksen, brezpogojen znesek glavnice in strukturo kupona, ki izpolnjuje kriterije, določene v členu 63. Kritni sklad lahko vsebuje le bančna posojila, za katera je na voljo posebni obrazec ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili.“; |
|
27. |
v členu 110 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Nasprotne stranke, ki mobilizirajo bančna posojila kot zavarovanje, izberejo en bonitetni sistem pri enem od treh bonitetnih virov, ki jih Eurosistem sprejema v skladu s splošnimi kriteriji sprejemljivosti iz naslova V v delu 4. Kadar nasprotne stranke kot vir izberejo zunanje bonitetne agencije, se lahko uporabi katera koli od njih.“; |
|
28. |
v členu 112a se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim: „1. Za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, se ne zahteva, da so ocenjeni pri enem od treh bonitetnih virov, ki jih Eurosistem sprejema v skladu s splošnimi kriteriji sprejemljivosti iz naslova V v delu 4. 2. V kritnem skladu netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, mora imeti vsako bančno posojilo, ki služi kot zavarovanje, bonitetno oceno enega od treh bonitetnih virov, ki jih Eurosistem sprejema v skladu s splošnimi kriteriji sprejemljivosti iz naslova V v delu 4. Poleg tega mora biti uporabljeni bonitetni sistem ali vir isti sistem ali vir, kot ga originator izbere v skladu s členom 110. Za ta bančna posojila se uporabljajo pravila o zahtevah Eurosistema glede kreditne kvalitete za bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, kakor so določena v oddelku 1.“; |
|
29. |
naslov VII in člen 137 se črtata; |
|
30. |
člen 138 se spremeni:
|
|
31. |
člen 141 se spremeni:
|
|
32. |
v členu 153 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. ECB institucijam, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz uredb in sklepov ECB v zvezi z uporabo obveznih rezerv, naloži sankcije v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98, Uredbo (ES) št. 2157/1999 (ECB/1999/4), Uredbo (ES) št. 2531/98, Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) in Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2021/1815 (ECB/2021/45) (*6). Ustrezne sankcije in postopkovna pravila za njihovo uporabo so določena v teh pravnih aktih. (*6) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1815 z dne 7. oktobra 2021 o metodologiji za izračun sankcij za neizpolnjevanje zahteve za imetje obveznih rezerv in povezanih zahtev glede obveznih rezerv (ECB/2021/45) (UL L 367, 15.10.2021, str. 4).“;" |
|
33. |
v členu 154(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:
|
|
34. |
v členu 155 se doda naslednji odstavek 2a: „2a. Kadar je znesek denarne kazni, izračunan v skladu s Prilogo VII, po znižanju za 50 % iz odstavka 2 nižji od 500 EUR, se naloži najnižja denarna kazen v višini 500 EUR.“; |
|
35. |
za člen 187 se vstavi naslednji novi DEL 7A, ki vsebuje člene 187a do 187d: „DEL 7A POSEBNE DOLOČBE V PRIMERU VEČ DELOVNIH DNI TRAJAJOČE MOTNJE V SISTEMU TARGET2 Člen 187a Več delovnih dni trajajoča motnja v sistemu TARGET2 1. ECB lahko razglasi, da je motnja v sistemu TARGET2, ki ovira normalno obdelavo plačil, ‚več delovnih dni trajajoča motnja v sistemu TARGET2‘, če:
Ob aktivaciji rešitve za izredne razmere iz točke (a) se lahko redne operacije denarne politike odložijo ali prekličejo. 2. Razglasitev iz odstavka 1 se sporoči prek spletne strani ECB. ECB v okviru te razglasitve ali po njej sporoči, kakšne so posledice motnje za posamezne operacije in instrumente denarne politike. 3. Po razglasitvi v skladu s tem členom se lahko v zvezi z nekaterimi operacijami in instrumenti denarne politike uporabijo posebni ukrepi in določbe, kakor so določeni v tej smernici, zlasti v členih 187b, 187c in 187d. 4. Ko se motnja v sistemu TARGET2 odpravi, ECB prek svoje spletni strani izda sporočilo, da se posebni ukrepi in določbe, sprejeti zaradi več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET2, ne uporabljajo več. Člen 187b Obravnava operacij denarne politike Eurosistema v primeru več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET2 V primeru razglasitve več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET2 v skladu s členom 187a se lahko v zvezi z obravnavo operacij denarne politike Eurosistema uporabljajo naslednje določbe.
Člen 187c Dostop do mejnega posojila v primeru več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET2 V primeru razglasitve več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET2 v skladu s členom 187a se lahko v zvezi z dostopom do mejnega posojila uporabljajo naslednje določbe.
Člen 187d Ni naložitve sankcij v primeru več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET2 Če je bila v skladu s členom 187a razglašena več delovnih dni trajajoča motnja v sistemu TARGET2, ki vpliva na zmožnost nasprotne stranke, da izpolni obveznosti v skladu s to smernico, se tej nasprotni stranki ne naloži nobena sankcija v skladu s členom 154.“; |
|
36. |
Priloga I se nadomesti s Prilogo I k tej smernici; |
|
37. |
Prilogi VIa in VII se spremenita v skladu s Prilogo II k tej smernici. |
Člen 2
Začetek učinkovanja in izvedba
1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.
2. Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 8. julija 2022. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo Evropsko centralno banko najpozneje do 20. maja 2022.
Člen 3
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
V Frankfurtu na Majni, 2. maja 2022
Za Svet ECB
predsednica ECB
Christine LAGARDE
(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
(2) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).
(3) Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/EU (UL L 328, 18.12.2019, str. 29).
(4) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(5) Uredba (EU) 2019/2160 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice (UL L 328, 18.12.2019, str. 1).
(6) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1311 z dne 22. julija 2019 o tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (ECB/2019/21) (UL L 204, 2.8.2019, str. 100).
(7) Smernica ECB/2012/27 z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1).
(8) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).
(9) Uredba (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (UL L 250, 2.10.2003, str. 10).
(10) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/378 z dne 22. januarja 2021 o uporabi zahtev glede obveznih rezerv (ECB/2021/1) (UL L 73, 3.3.2021, str. 1).
PRILOGA I
Priloga I k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA I
OBVEZNE REZERVE
Vsebina te priloge je zgolj informativna. V primeru nasprotja med to prilogo in pravnim okvirom sistema obveznih rezerv Eurosistema, kakor je opisan v odstavku 1, prevlada slednji.
1.
V skladu s členom 19 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) Evropska centralna banka (ECB) od kreditnih institucij zahteva, da imajo obvezne rezerve na računih pri nacionalnih centralnih bankah (NCB) v sklopu sistema obveznih rezerv Eurosistema. Pravni okvir za ta sistem je določen v členu 19 Statuta ESCB, Uredbi (ES) št. 2531/98 in Uredbi (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). Uporaba Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) zagotavlja, da so pogoji sistema obveznih rezerv Eurosistema enotni v vseh državah članicah, katerih valuta je euro.
2.
Cilj sistema obveznih rezerv Eurosistema je predvsem stabilizacija obrestnih mer denarnega trga in ustvarjanje (ali povečanje) strukturnega likvidnostnega primanjkljaja.
3.
V skladu s členom 1(a) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) se sistem obveznih rezerv Eurosistema uporablja za kreditne institucije, ki:|
(i) |
imajo dovoljenje v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU ali |
|
(ii) |
so izvzete iz obveznosti pridobitve takega dovoljenja v skladu s členom 2(5) Direktive 2013/36/EU. |
Poleg tega velja sistem obveznih rezerv Eurosistema tudi za v euroobmočju ustanovljene podružnice kreditnih institucij, ki nimajo sedeža v euroobmočju. Za zunaj euroobmočja ustanovljene podružnice kreditnih institucij, ki imajo sedež v euroobmočju, ta sistem ne velja.
4.
V skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) se institucije izvzamejo iz zahtev glede obveznih rezerv, če se njihovo dovoljenje odvzame ali se mu odpovejo ali če so v postopku prenehanja v skladu z Direktivo 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*1).
5.
V skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) lahko ECB na podlagi prošnje zadevne NCB v okoliščinah, določenih v točkah (a) do (d) navedenega člena, institucije izvzame iz zahtev glede obveznih rezerv. Te institucije med drugim vključujejo institucije, za katere velja reorganizacijski ukrep v skladu z Direktivo 2001/24/ES, institucije, za katere velja nalog za zamrznitev sredstev, ki ga je izdala Unija ali država članica, ali ukrepi, ki jih je naložila Unija v skladu s členom 75 Pogodbe, kar omejuje njihovo zmožnost, da uporabijo svoja sredstva, institucije, ki jim je z odločitvijo Eurosistema začasno ali trajno onemogočen dostop do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema, in institucije, od katerih ni primerno zahtevati obveznih rezerv.
6.
Izvzetja iz člena 4 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) se uporabljajo od začetka obdobja izpolnjevanja, v katerem nastopi zadevni dogodek.
7.
V skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) ECB na svoji spletni strani objavi seznam institucij, za katere veljajo zahteve Eurosistema glede obveznih rezerv v skladu z navedeno uredbo.
8.
ECB objavi tudi seznam institucij, ki so izvzete iz zahtev glede obveznih rezerv, razen institucij iz točk (a) do (c) člena 4(2) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).
9.
Osnova za obvezne rezerve posamezne institucije se določi glede na postavke njene bilance stanja. Podatki bilance stanja se poročajo NCB znotraj splošnega okvira denarne in finančne statistike ECB. Institucije v skladu s členom 5(5) Uredbe 2021/378 (ECB/2021/1) izračunajo osnovo za obvezne rezerve za določeno obdobje izpolnjevanja na podlagi podatkov za mesec, ki je dva meseca pred mesecem, v katerem se začne to obdobje izpolnjevanja, ob upoštevanju izjem za institucije na repu, kakor je določeno v členu 5(6) navedene uredbe.
10.
Stopnje obveznih rezerv določi ECB ob upoštevanju zgornje meje, ki je določena v Uredbi (ES) št. 2531/98.
11.
Znesek obveznih rezerv, ki ga morajo imeti institucije, se izračuna z uporabo stopenj obveznih rezerv, določenih v členu 6(1) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), za vsako obveznost v osnovi za obvezne rezerve v skladu s členom 5 navedene uredbe. NCB morajo obvezne rezerve, izračunane v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), uporabiti za obrestovanje imetij obveznih rezerv in ocenjevanje, ali institucije izpolnjujejo obveznost imeti zahtevani znesek obveznih rezerv.
12.
Z namenom slediti cilju stabilizacije obrestnih mer sistem obveznih rezerv Eurosistema omogoča institucijam uporabo določb o povprečenju, kar pomeni, da se izpolnjevanje zahtev glede obveznih rezerv ugotovi na podlagi povprečnega stanja ob koncu dneva na enem ali več računih rezerv v obdobju izpolnjevanja. Obdobje izpolnjevanja je opredeljeno v členu 8 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).
13.
V skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) se imetja obveznih rezerv institucij obrestujejo po povprečni obrestni meri Eurosistema (ponderirani glede na število koledarskih dni) za operacije glavnega refinanciranja v obdobju izpolnjevanja po naslednji formuli (pri čemer se rezultat zaokroži na najbližji cent):
pri čemer je:
|
Rt |
= |
obresti na imetja obveznih rezerv za obdobje izpolnjevanja t; |
|
Ht |
= |
povprečna dnevna imetja obveznih rezerv v obdobju izpolnjevanja t; |
|
nt |
= |
število koledarskih dni v obdobju izpolnjevanja t; |
|
rt |
= |
obrestna mera na imetja obveznih rezerv za obdobje izpolnjevanja t; uporabi se standardno zaokroževanje obrestne mere na dve decimalni mesti; |
|
i |
= |
i-ti koledarski dan obdobja izpolnjevanja t; |
|
MRi |
= |
mejna obrestna mera za zadnjo opravljeno operacijo glavnega refinanciranja, poravnano na koledarski dan i ali pred koledarskim dnevom i. |
Stanje ob koncu dneva v sistemu TARGET2 v obdobju več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET2 iz člena 187a se pri izračunu po tej formuli upošteva za nazaj po odpravi motnje v sistemu TARGET2. Stanje ob koncu dneva, ki se uporabi za število dni pri več delovnih dni trajajoči motnji v sistemu TARGET2, se določi na podlagi najboljših informacij, ki so na voljo ECB. Stanje, ki se vodi čez dan ali za daljše obdobje v rešitvi za izredne razmere, ki se uporablja med več delovnih dni trajajočo motnjo v sistemu TARGET2, se obrestuje po obrestni meri nič odstotkov.
Če institucija ne izpolni drugih obveznosti iz uredb in sklepov ECB, povezanih s sistemom obveznih rezerv Eurosistema (npr. če zadevni podatki niso poslani pravočasno ali niso točni), ima ECB pooblastilo, da naloži sankcije v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98, Uredbo (EU) št. 2157/1999 (ECB/1999/4) in Sklepom (EU) 2021/1815 (ECB/2021/45).
(*1) Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L 125, 5.5.2001, str. 15).“
PRILOGA II
Prilogi VIa in VII k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se spremenita:
|
1. |
v Prilogi VIa se oddelek I nadomesti z naslednjim: „I. KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA SISTEME PORAVNAVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV (SPVP) IN POVEZAVE MED SPVP“
(*1) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“;" |
|
2. |
v Prilogi VII, oddelek II, se odstavek 10 črta. |
(*1) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“;“
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/131 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2022/988
z dne 2. maja 2022
o spremembi Smernice (EU) 2016/65 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35) (ECB/2022/18)
Svet Evropske centralne banke je –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, členov 9.2, 12.1, 14.3 in 18.2 in prvega odstavka člena 20 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Splošni pogoji, po katerih so ECB in NCB pripravljene skleniti kreditne posle, vključno s kriteriji za ugotavljanje primernosti zavarovanja za namene kreditnih poslov Eurosistema, so določeni v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1). |
|
(2) |
Za vse primerno finančno premoženje za kreditne posle Eurosistema se uporabljajo posamezni ukrepi za obvladovanje tveganj, da se Eurosistem zaščiti pred finančnimi izgubami v primeru izvršitve zavarovanja zaradi neplačila nasprotne stranke. Eurosistemov okvir za obvladovanje tveganj se redno preverja, da se zagotovi ustrezna zaščita. |
|
(3) |
Svet ECB je celovito preveril začasne ukrepe za znižanje zahtev glede zavarovanja, ki so bili sprejeti od leta 2020 kot odziv na izjemne gospodarske in finančne okoliščine, povezane s širitvijo koronavirusne bolezni (COVID-19), vključno z začasnim znižanjem odbitkov pri vrednotenju. Pri tem preverjanju je upošteval: (a) da bi morale biti nasprotne stranke Eurosistema, ki sodelujejo v ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja na podlagi Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2019/1311 (ECB/2019/21) (2), zmožne še naprej mobilizirati zadostno zavarovanje za te operacije, (b) vpliv vsakega od teh ukrepov na zavarovanje nasprotnih strank Eurosistema; (c) vidike tveganj, povezane z vsakim od teh ukrepov, ter (d) druge vidike trga in politike. V tej zvezi je Svet ECB 23. marca 2022 med drugim odločil, da zgoraj navedeno znižanje odbitkov postopno odpravi v dveh fazah, od katerih se bo prva začela 8. julija 2022, da bi izboljšal zaščito Eurosistema pred tveganji in njegovo učinkovitost na področju tveganj. To je treba upoštevati v ustreznih določbah. |
|
(4) |
Zato je treba Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/65 (ECB/2015/35) (3) ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Spremembe
Smernica (EU) 2016/65 (ECB/2015/35) se spremeni:
|
(1) |
v členu 4 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:
|
|
(2) |
v členu 5 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Za netržne hipotekarne dolžniške instrumente se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 28,4 %.“; |
|
(3) |
Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej smernici. |
Člen 2
Začetek učinkovanja in izvedba
1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene NCB.
2. NCB sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 8. julija 2022. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo Evropsko centralno banko najpozneje do 20. maja 2022.
Člen 3
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na NCB.
V Frankfurtu na Majni, 2. maja 2022
Za Svet ECB
predsednica ECB
Christine LAGARDE
(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
(2) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1311 z dne 22. julija 2019 o tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (ECB/2019/21) (UL L 204, 2.8.2019, str. 100).
(3) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/65 z dne 18. novembra 2015 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35) (UL L 14, 21.1.2016, str. 30).
PRILOGA
V Prilogi se tabele 2, 2a in 3 se nadomestijo z naslednjim:
„Tabela 2
Stopnje odbitkov pri vrednotenju (v %), ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje v kategorijah odbitkov I do IV
|
|
Kategorije odbitkov |
||||||||||||
|
Kreditna kvaliteta |
Preostala zapadlost (leta) (*1) |
Kategorija I |
Kategorija II |
Kategorija III |
Kategorija IV |
||||||||
|
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
variabilen kupon |
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
variabilen kupon |
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
variabilen kupon |
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
variabilen kupon |
||
|
Stopnji 1 in 2 |
[0,1 ) |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0,9 |
0,9 |
0,9 |
0,9 |
0,9 |
0,9 |
6,8 |
6,8 |
6,8 |
|
[1,3 ) |
0,9 |
1,8 |
0,5 |
1,4 |
2,3 |
0,9 |
1,8 |
2,7 |
0,9 |
9,0 |
9,5 |
6,8 |
|
|
[3,5 ) |
1,4 |
2,3 |
0,5 |
2,3 |
3,2 |
0,9 |
2,7 |
4,1 |
0,9 |
11,7 |
12,2 |
6,8 |
|
|
[5,7 ) |
1,8 |
2,7 |
0,9 |
3,2 |
4,1 |
1,4 |
4,1 |
5,4 |
1,8 |
13,1 |
14,0 |
9,0 |
|
|
[7,10 ) |
2,7 |
3,6 |
1,4 |
4,1 |
5,9 |
2,3 |
5,4 |
7,2 |
2,7 |
14,9 |
16,2 |
11,7 |
|
|
[10 , ∞) |
4,5 |
6,3 |
1,8 |
7,2 |
9,5 |
3,2 |
8,1 |
11,7 |
4,1 |
18,0 |
23,0 |
13,1 |
|
|
Stopnja 3 |
[0,1 ) |
5,4 |
5,4 |
5,4 |
6,3 |
6,3 |
6,3 |
7,2 |
7,2 |
7,2 |
11,7 |
11,7 |
11,7 |
|
[1,3 ) |
6,3 |
7,2 |
5,4 |
8,6 |
12,2 |
6,3 |
10,8 |
13,5 |
7,2 |
20,3 |
22,5 |
11,7 |
|
|
[3,5 ) |
8,1 |
9,0 |
5,4 |
12,2 |
16,7 |
6,3 |
14,9 |
19,8 |
7,2 |
25,2 |
29,3 |
11,7 |
|
|
[5,7 ) |
9,0 |
10,4 |
6,3 |
12,6 |
18,0 |
8,6 |
16,7 |
23,4 |
10,8 |
27,5 |
31,5 |
20,3 |
|
|
[7,10 ) |
10,4 |
11,7 |
8,1 |
14,4 |
22,1 |
12,2 |
17,1 |
25,2 |
14,9 |
27,9 |
33,3 |
25,2 |
|
|
[10 , ∞) |
11,7 |
14,4 |
9,0 |
17,1 |
26,6 |
12,6 |
17,6 |
27,0 |
16,7 |
28,4 |
34,2 |
27,5 |
|
Tabela 2a
Stopnje odbitkov pri vrednotenju (v %), ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje v kategoriji odbitkov V
|
|
|
Kategorija V |
|
Kreditna kvaliteta |
Tehtano povprečno trajanje (*2) |
Odbitek pri vrednotenju |
|
Stopnji 1 in 2 |
[0,1 ) |
3,6 |
|
[1,3 ) |
4,1 |
|
|
[3,5 ) |
4,5 |
|
|
[5,7 ) |
8,1 |
|
|
[7,10 ) |
11,7 |
|
|
[10 , ∞) |
18 |
Tabela 3
Stopnje odbitkov pri vrednotenju (v %), ki se uporabljajo za primerna bančna posojila
|
Kreditna kvaliteta |
Preostala zapadlost (leta) (*3) |
Plačilo obresti po fiksni obrestni meri |
Plačilo obresti po variabilni obrestni meri |
|
Stopnji 1 in 2 |
[0,1 ) |
7,2 |
7,2 |
|
[1,3 ) |
10,8 |
7,2 |
|
|
[3,5 ) |
14,4 |
7,2 |
|
|
[5,7 ) |
16,7 |
10,8 |
|
|
[7,10 ) |
21,6 |
14,4 |
|
|
[10 , ∞) |
31,5 |
16,7 |
|
|
Stopnja 3 |
[0,1 ) |
13,5 |
13,5 |
|
[1,3 ) |
25,2 |
13,5 |
|
|
[3,5 ) |
32,9 |
13,5 |
|
|
[5,7 ) |
38,7 |
25,2 |
|
|
[7,10 ) |
40,5 |
32,9 |
|
|
[10 , ∞) |
43,2 |
38,7 |
(*1) Tj. [0,1) pomeni, da je preostala zapadlost manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je preostala zapadlost eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.
(*2) Tj. [0,1) pomeni, da je tehtano povprečno trajanje manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je tehtano povprečno trajanje eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.
(*3) Tj. [0,1) pomeni, da je preostala zapadlost manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je preostala zapadlost eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.“
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/135 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2022/989
z dne 2. maja 2022
o spremembi Smernice (EU) 2021/975 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (ECB/2014/31) (ECB/2022/19)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1 in členov 5.1, 12.1, 14.3 in 18.2 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), za doseganje ciljev Evropskega sistema centralnih bank sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Splošni pogoji, po katerih so ECB in NCB pripravljene skleniti kreditne posle, vključno s kriteriji za ugotavljanje primernosti zavarovanja za namene kreditnih poslov Eurosistema, so določeni v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1). |
|
(2) |
Zagotoviti je treba večjo jasnost glede obravnave referenčnih obrestnih mer za tržno finančno premoženje za namene primernosti. |
|
(3) |
Svet ECB je celovito preveril začasne ukrepe za znižanje zahtev glede zavarovanja, ki so bili sprejeti od leta 2020 kot odziv na izjemne gospodarske in finančne okoliščine, povezane s širitvijo koronavirusne bolezni (COVID-19). Ti ukrepi so vključevali začasno znižanje odbitkov pri vrednotenju, ohranitev primernosti finančnega premoženja in izdajateljev in garantov tega finančnega premoženja, ki so 7. aprila 2020 izpolnjevali minimalne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete in se jim je nato bonitetna ocena znižala, ter dovolitev, da NCB kot primerno zavarovanje sprejmejo državne dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda centralna država Helenske republike in ki ne izpolnjujejo zahtev Eurosistema glede kreditne kvalitete. Pri tem preverjanju je Svet ECB upošteval: (a) da bi morale biti nasprotne stranke Eurosistema, ki sodelujejo v ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja na podlagi Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2019/1311 (ECB/2019/21) (2), zmožne še naprej mobilizirati zadostno zavarovanje za te operacije, (b) vpliv vsakega od teh ukrepov na zavarovanje nasprotnih strank Eurosistema; (c) vidike tveganj, povezane z vsakim od teh ukrepov, ter (d) druge vidike trga in politike. |
|
(4) |
V tej zvezi je Svet ECB 23. marca 2022 med drugim odločil, da zgoraj navedeno znižanje odbitkov postopno odpravi v dveh fazah, od katerih se bo prva začela 8. julija 2022, da bi izboljšal zaščito Eurosistema pred tveganji in njegovo učinkovitost na področju tveganj. |
|
(5) |
Prav tako je odločil, da se od 8. julija 2022 kot primerni ne bodo več sprejemali tržno finančno premoženje in izdajatelji in garanti tega finančnega premoženja, ki so 7. aprila 2020 izpolnjevali minimalne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete in so jim nato bonitetne agencije, sprejete v Eurosistemu, znižale bonitetno oceno pod najnižjo raven kreditne kvalitete za Eurosistem, da bi ponovno vzpostavil dosledno obravnavo izdajateljev, tržnega finančnega premoženja in garantov v okviru Eurosistema za zavarovanje neodvisno od časa ravnanja bonitetnih agencij. |
|
(6) |
Svet ECB je tudi odločil, da NCB še naprej dovoli, da kot primerno zavarovanje sprejemajo tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda centralna država Helenske republike in ki ne izpolnjujejo zahtev Eurosistema glede kreditne kvalitete, izpolnjujejo pa vse druge kriterije primernosti, ki se uporabljajo za tržno finančno premoženje, in sicer vsaj tako dolgo, dokler se bo nadaljevalo reinvestiranje teh vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (3), ob upoštevanju posebnega seznama odbitkov. Ta ukrep bo začasen in temelji na naslednjih dodatnih vidikih: (a) potrebi po nadaljnjem preprečevanju razdrobljenosti dostopa do operacij denarne politike Eurosistema, ki bi oslabila pravilno delovanje mehanizma transmisije denarne politike v grško gospodarstvo, ko to še okreva po upadu zaradi pandemije; (b) zavezi Helenske republike v kontekstu okrepljenega nadzora po Uredbi (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in spremljanju izvajanja teh zavez s strani institucij Unije; (c) dejstvu, da so srednjeročni ukrepi za odpis dolga Helenske republike, ki se izvajajo prek evropskega instrumenta za finančno stabilnost in Evropskega mehanizma za stabilnost, odvisni od neprekinjenega izvajanja teh zavez; (d) informacijah o gospodarskih in finančnih razmerah v Helenski republiki, ki so ECB na voljo kot posledica njenega sodelovanja v okviru okrepljenega nadzora; (e) dejstvu, da bodo tudi po koncu okrepljenega nadzora: (i) gospodarske, fiskalne in finančne razmere v Helenski republiki redno pregledovane v okviru nadzora po izteku programa v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 472/2013 in sistema za zgodnje opozarjanje na četrtletni ravni v Evropskem mehanizmu za stabilnost, (ii) ukrepi za odpis dolga Helenske republike še povezani s tem nadzorom po izteku programa ter (iii) načrtovana izplačila Helenski republiki v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost po Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (5) odvisna od uspešne izpolnitve dogovorjenih mejnikov in ciljev v skladu s členom 24 navedene uredbe; (f) rednem ocenjevanju vzdržnosti državnega dolga, ki ga bodo izvajali Evropski mehanizem za stabilnost, Evropska komisija in ECB, ter (g) dejstvu, da bo imela ECB dostop do informacij o gospodarskih in finančnih razmerah v Helenski republiki tudi po koncu okrepljenega nadzora, in sicer prek mehanizmov, opisanih v točkah (e)(i) in (e)(iii). |
|
(7) |
Zato je treba Smernico 2014/528/EU Evropske centralne banke (ECB/2014/31) (6) ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Spremembe
Smernica ECB/2014/31 se spremeni:
|
1. |
v členu 7 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Tržni dolžniški instrumenti, opisani v odstavku 1, s kuponi, ki so vezani na eno samo obrestno mero na denarnem trgu, ki jo zagotavlja centralna banka ali jo zagotavlja upravljavec v skladu s členom 36 Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), ali obrestno mero na denarnem trgu, ki je kot referenčna vrednost iz tretje države vključena v register iz člena 36 navedene uredbe, v valuti, v kateri so denominirani, ali na indeks inflacije za zadevno državo, pri katerih izplačilo oziroma natekanje ni vezano na vnaprej določen razpon referenčnega indeksa (ki ne vsebujejo strukture discrete range) ali katerih višina ni že vnaprej omejena (ki ne vsebujejo struktur range accrual ali ratchet) ali ki ne vsebujejo podobnih kompleksnih struktur, prav tako predstavljajo primerno zavarovanje za namene operacij denarne politike Eurosistema. (*1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2016/1011 z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).“;" |
|
2. |
v členu 8a se odstavek 3 črta; |
|
3. |
v členu 8b se odstavek 12 nadomesti z naslednjim: „12. Določbe tega člena učinkujejo do 7. julija 2022.“; |
|
4. |
Priloga IIa se nadomesti s Prilogo I k tej smernici; |
|
5. |
Priloga IIb se nadomesti s Prilogo II k tej smernici. |
Člen 2
Začetek učinkovanja in izvedba
1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene NCB.
2. NCB sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 8. julija 2022, razen ukrepov za uskladitev s členom 1, točki 2 in 3, ki jih uporabljajo od 30. junija 2022. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo Evropsko centralno banko najpozneje do 20. maja 2022.
Člen 3
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
V Frankfurtu na Majni, 2. maja 2022
Za Svet ECB
predsednica ECB
Christine LAGARDE
(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
(2) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1311 z dne 22. julija 2019 o tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (ECB/2019/21) (UL L 204, 2.8.2019, str. 100).
(3) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/440 z dne 24. marca 2020 o začasnem izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (ECB/2020/17) (UL L 91, 25.3.2020, str. 1).
(4) Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).
(5) Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).
(6) Smernica 2014/528/EU Evropske centralne banke z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (ECB/2014/31) (UL L 240, 13.8.2014, str. 28).
PRILOGA I
Priloga IIa k Smernici ECB/2014/31 se nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA IIA
Stopnje odbitkov pri vrednotenju (v %), ki se uporabljajo za listinjene vrednostne papirje, primerne v skladu s členom 3(2) te smernice
|
Tehtano povprečno trajanje (*1) |
Odbitek pri vrednotenju |
|
[0,1) |
5,4 |
|
[1,3) |
8,1 |
|
[3,5) |
11,7 |
|
[5,7) |
13,5 |
|
[7,10) |
16,2 |
|
[10, ∞) |
27 |
(*1) Tj. [0,1) pomeni, da je tehtano povprečno trajanje manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je tehtano povprečno trajanje eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.
PRILOGA II
Priloga IIb k Smernici ECB/2014/31 se nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA IIB
Stopnje odbitkov pri vrednotenju (v %), ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje iz člena 8a
|
Kreditna kvaliteta |
Preostala zapadlost (leta) (*1) |
Kategorija I |
||
|
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
variabilen kupon |
||
|
Stopnja 4 |
[0,1) |
7,2 |
7,2 |
7,2 |
|
[1,3) |
10,8 |
11,7 |
10,8 |
|
|
[3,5) |
12,6 |
13,5 |
12,6 |
|
|
[5,7) |
14,0 |
15,3 |
14,0 |
|
|
[7,10) |
14,9 |
16,2 |
14,9 |
|
|
[10, ∞) |
16,2 |
18,9 |
16,2 |
|
|
Stopnja 5 |
[0,1) |
9 |
9 |
9 |
|
[1,3) |
12,6 |
13,5 |
12,6 |
|
|
[3,5) |
14,9 |
15,8 |
14,9 |
|
|
[5,7) |
16,2 |
17,6 |
16,2 |
|
|
[7,10) |
17,1 |
18,5 |
17,1 |
|
|
[10, ∞) |
18,5 |
21,2 |
18,5 |
|
(*1) Tj. [0,1) pomeni, da je preostala zapadlost manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je preostala zapadlost eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.0
AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
|
24.6.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/140 |
SKLEP št. 1/2022 PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-JORDANIJA
z dne 2. junija 2022
o prednostnih nalogah partnerstva EU-Jordanija 2021–2027 [2022/990]
PRIDRUŽITVENI SVET EU-JORDANIJA JE –
ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 24. novembra 1997, veljati pa je začel 1. maja 2002. |
|
(2) |
Pridružitveni svet EU-Jordanija je na podlagi člena 91 Sporazuma pooblaščen za sprejemanje ustreznih sklepov za namen doseganja ciljev Sporazuma. |
|
(3) |
V skladu s členom 101 Sporazuma pogodbenici sprejmeta vse splošne in posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz Sporazuma, ter poskrbita za doseganje ciljev iz Sporazuma. |
|
(4) |
Na podlagi pregleda evropske sosedske politike je bila predlagana nova faza sodelovanja s partnerji, ki omogoča večjo odgovornost obeh strani. |
|
(5) |
Evropska unija in Jordanija sta se dogovorili, da bosta utrdili svoje partnerstvo z dogovorom o sklopu prednostnih nalog za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: prednostne naloge partnerstva EU-Jordanija 2021–2027) s ciljem podpiranja in krepitve odpornosti in stabilnosti Jordanije ob hkratnem prizadevanju za obravnavanje učinka dolgotrajnega konflikta v Siriji. |
|
(6) |
Evropska unija in Jordanija sta se dogovorili o besedilu prednostnih nalog partnerstva EU-Jordanija 2021–2027, ki bodo podpirale izvajanje Sporazuma, pri čemer bo poudarek na sodelovanju v zvezi s skupno opredeljenimi skupnimi interesi – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Pridružitveni svet EU-Jordanija priporoča, da pogodbenici Sporazuma izvajata prednostne naloge partnerstva EU-Jordanija 2021–2027, kot so določene v Prilogi k temu Sklepu.
Člen 2
Prednostne naloge partnerstva EU-Jordanija 2021–2027 se nadomestijo s prednostnimi nalogami partnerstva EU-Jordanija, dogovornjenimi s Sklepom št. 1/2016 Pridružitvenega sveta EU-Jordanija (1).
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 2. junija 2022
Za Pridružitveni svet EU-Jordanija
predsednik
J. BORRELL-FONTELLES
(1) Sklep št. 1/2016 Pridružitvenega sveta EU-Jordanija z dne 19. decembra 2016 o prednostnih nalogah partnerstva EU-Jordanija (UL L 355, 24.12.2016, str. 31).
PRILOGA
PREDNOSTNE NALOGE PARTNERSTVA EU-JORDANIJA V OBDOBJU 2021–2027
UVOD
EU in Jordanija vzdržujeta močno partnerstvo. Jordanija je ključna partnerica EU in EU zelo ceni pomembno povezovalno vlogo, ki jo ima Jordanija v regiji. Z namenom nadaljnje krepitve trdnega in večplastnega odnosa med partnericama so bile opredeljene prednostne naloge, ki bodo podpirale izvajanje pridružitvenega sporazuma med EU in Jordanijo, ta pa bo usmerjal partnerstvo v obdobju 2021–2027.
Prednostne naloge partnerstva EU-Jordanija utelešajo skupne cilje evropske sosedske politike glede skupnega območja miru, blaginje in stabilnosti. Predstavljajo njegove glavne lastnosti, razlike in skupno odgovornost ter tudi prožnost za prilagajanje na spreminjajoče se okoliščine v skladu z dogovorom med EU in Jordanijo. Poleg tega se ujemajo s prizadevanji, navedenimi v sklepih Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2020 (1), za demokratično, stabilnejše, bolj zeleno in uspešnejše južno sosedstvo kot strateško prednostno nalogo EU.
Prednostne naloge partnerstva vsebujejo tudi cilje nove, ambiciozne in inovativne agende za Sredozemlje, ki je določena v skupnem sporočilu Komisije in visokega predstavnika o južnem sosedstvu z dne 9. februarja 2021 (2) in naknadnih sklepih Sveta o prenovljenem partnerstvu z južnim sosedstvom z dne 16. aprila 2021 (3) ter namenjena ponovni vzpostavitvi sodelovanja in uresničitvi njegovega neizkoriščenega potenciala. Agenda podpira učinkovito in pravočasno izvajanje skupno dogovorjenih vodilnih pobud iz gospodarskega in naložbenega načrta za države južnega sosedstva (4), s katerim se bo poglobilo partnerstvo EU z Jordanijo in zagotovila pomoč pri zaščiti naših sredozemskih skupnih dobrin. Nova agenda za Sredozemlje ponuja priložnosti za nova partnerstva glede strateških prednostnih nalog zelenega in digitalnega prehoda, ki bodo prispevala k trajnostnosti, blaginji in odpornosti. EU in Jordanija se bosta pri teh prizadevanjih oprli partnerstvo z Jordanijo in nadgradili izvajanje programa reform v tej državi. V okviru sopredsedovanja Uniji za Sredozemlje bosta še naprej konstruktivno sodelovali in tako spodbujali trdno partnerstvo v Sredozemlju.
Partnerstvo EU-Jordanija bo v skladu z novo agendo še naprej temeljilo na skupnih vrednotah in dialogu ter se razvijalo na podlagi skupne družbeno-gospodarske in politične agende, vključno z reformami in njihovem izvajanju na področjih, kot so dobro upravljanje, vladavina prava, človekove pravice, socialna kohezija in enake možnosti za vse, nediskriminacija, varstvo okolja in podnebja, makroekonomska stabilnost in poslovno okolje. Prizadevalo si bo za zeleno, digitalno, odporno in pravično okrevanje po pandemiji COVID-19 v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, Pariškim sporazumom in evropskim zelenim dogovorom.
Spodbujanje dolgoročnega trajnostnega družbeno-gospodarskega okrevanja in ustvarjanja delovnih mest v južnem sosedstvu je ključna skupna prednostna naloga in inovativni temelj nove agende za Sredozemlje. Skupni delovni dokument služb Komisije o gospodarskem in naložbenem načrtu za države južnega sosedstva, ki je priložen sporočilu in v katerem ima Jordanija pomembno mesto, predstavlja odločno prizadevanje za vsebinsko izpopolnitev tega partnerstva in osredotočanje na ključne projekte, s katerimi se bo utrdilo partnerstvo EU z Jordanijo. Izvajanje vodilnih pobud gospodarskega in naložbenega načrta iz nove agende za Sredozemlje bo prispevalo k uresničitvi prednostnih nalog partnerstva in tvorilo pomemben del sodelovanja EU z Jordanijo.
EU bo na podlagi skupnega sporočila ter gospodarskega in naložbenega načrta pa tudi sklepov Sveta združila moči tudi s svojimi državami članicami in tako na ključnih področjih skupnega interesa spodbujala pobude Ekipe Evropa, pri čemer bo gradila na uspešnem odzivu Ekipe Evropa na krizo zaradi COVID-19 tako na svetovni ravni kot tudi v Jordaniji.
Prednostne naloge partnerstva so živ dokument in kažejo izpolnitev vzajemnih zavez.
Partnerstvo in prednostna področja sodelovanja se bodo ohranjali prek rednih političnih srečanj na visoki ravni, dialogov o gospodarstvu, zaposlovanju in socialnih zadevah, trgovini, pravosodju, človekovih pravicah, demokratičnih procesih, podnebju in okolju, partnerstva EU-Jordanija za mobilnost, sporazuma EU-Jordanija o znanosti in tehnologiji in drugih obstoječih področij sodelovanja, zaveze med EU in Jordanijo, da okrepita dialog in sodelovanje na področju varnosti, tudi na področju boja proti nasilnemu ekstremizmu in terorizmu ter kibernetske varnosti, ter tekočega dvostranskega sodelovanja v podporo Jordaniji.
Prednostne naloge partnerstva potrjujejo vezi med EU in Jordanijo ter opredeljujejo možnosti za poglobitev vzajemnega sodelovanja.
Trenutne razmere so še posebno ugodne za utrditev odnosov med EU in Jordanijo na podlagi skupnih ciljev, vrednot in interesov pri spopadanju s skupnimi izzivi.
Pandemija COVID-19 je še dodatno obremenila zdravstveni, izobraževalni in gospodarski sektor ter je velik družbeno-gospodarski izziv. EU in Jordanija si bosta po tej krizi med drugim lažje opomogli z zeleno in digitalno preobrazbo svojih gospodarstev, okrepitvijo odpornosti ter vključujočim ustvarjanjem blaginje in priložnosti za dostojno delo v svojih skupnostih. EU in njene partnerice bodo v okviru spodbude za vključujoče okrevanje po pandemiji COVID-19 poglobile sodelovanje v boju proti vsem oblikam diskriminacije, tudi na podlagi vere ali prepričanja, in pri spodbujanju enakosti spolov na vseh področjih politike.
Kriza v Siriji od leta 2011 močno vpliva na Jordanijo, regijo in tudi EU. EU in Jordanija sta potrdili skupne cilje in skupne interese pri mirovnem procesu in ponovni vzpostavitvi stabilnosti in miru v Siriji. To bo sčasoma omogočilo prostovoljno, varno in dostojno vrnitev beguncev. Pomembno je, da Jordanija medtem ohranja ravni podpore za sirske begunce ter dostop do zaščite, izobraževanja, možnosti preživljanja in storitev.
EU priznava ključno vlogo Jordanije na nacionalnih, regionalnih in mednarodnih prizoriščih ter podpira njeno sodelovanje v večstranskem sistemu. EU Jordaniji izreka priznanje za njeno velikodušno in stalno sprejemanje in zaščito velikega števila beguncev, med katerimi so Sirci, Palestinci, Iračani, Libijci in Jemenci, ki iščejo zatočišče v Jordaniji, ter zagotavljanje izobraževanja, zdravstvenega varstva, možnosti preživljanja in socialne zaščite. EU bo tudi v prihodnje pomagala Jordaniji pri zagotavljanju pomoči beguncem, ki zaprosijo za zaščito v Jordaniji, in krepitvi njene odpornosti, vključno s stalnim sodelovanjem za blaženje posledic pandemije COVID-19. Podpora, ki jo EU nudi Jordaniji pri odzivanju na begunsko krizo, tako kot v preteklosti dopolnjuje dvostranske podporne programe. Nujno se je treba boriti proti revščini, diskriminaciji in neenakostim med spoloma, zagotavljati ustrezno dohodkovno podporo, nediskriminatoren dostop do socialne zaščite v skladu z nacionalnimi okviri, kot je nacionalna strategija Jordanije za socialno zaščito, spodbujati trajnostni razvoj, rast, varovati človekove pravice ter zagotavljati enakopraven dostop do kakovostnih storitev.
Poleg tega si Jordanija še naprej zgledno prizadeva za spodbujanje miru in varnosti na Bližnjem vzhodu, zlasti v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, ter ima pri tem pomembno in uravnoteženo vlogo. Poleg tega je zelo koristna tudi vloga Jordanije pri preprečevanju radikalizacije in terorizma ter nasilnega ekstremizma in v boju proti njim. Še en primer vodilne stabilizacijske vloge Jordanije je njeno sopredsedovanje skupaj z EU Uniji za Sredozemlje, v okviru katere se zavzema za politične rešitve različnih kriz v regiji, regionalno povezovanje in razvoj, trajnostna, zelena, krožna in z viri gospodarna gospodarstva z nizkimi emisijami toplogrednih plinov.
Jordanija in EU bosta v okviru celovitega, prilagojenega in vzajemno koristnega partnerstva ter partnerstva za mobilnost, ki zagotavlja skladen okvir za ukrepe na področju migracij, mobilnosti in varnosti, s katerimi se obravnavajo težave, povezane z upravljanjem meja, preprečevanjem nedovoljenih migracij in mednarodno zaščito (5), še naprej sodelovali tudi pri reševanju izzivov, povezanih z vsemi vidiki migracij.
Prednostne naloge partnerstva temeljijo na skupnih dosežkih na področjih skupnega interesa, vključno s ciljem spodbujanja nadaljnjega izvajanja reform, s čimer v skladu s prednostnimi nalogami revidiranega programa Mednarodnega denarnega sklada prispevajo k makroekonomski stabilnosti Jordanije in upoštevajo posledice pandemije COVID-19. Prav tako gradijo na zavezah londonske konference „Podpora Siriji in tamkajšnji regiji“ iz leta 2016 ter zavezah mednarodnega pakta, ki so jih oblikovale Jordanija in sogostiteljice navedene konference, katere namen je bil ohranjanje razvojnega napredka Jordanije v okoliščinah nenehne humanitarne pomoči in ustrezne podpore gostiteljske skupnosti. Na naslednjih petih bruseljskih konferencah o podpori prihodnosti Sirije in širše regije je bila obnovljena in okrepljena politična, humanitarna in finančna zaveza mednarodne skupnosti, da bo podprla sirsko prebivalstvo, sosednje države in gostiteljske skupnosti, ki jih je konflikt najbolj prizadel, poleg tega je bil pregledan napredek, ki so ga vlade, donatorji in Združeni narodi dosegli pri izpolnjevanju zavez in zaobljub, sprejetih na navedenih konferencah. EU in Jordanija zaradi nenehne izredne ranljivosti sirskih beguncev in ranljivosti gostiteljskih skupnosti, ki jo je še dodatno povečala pandemija COVID-19, ponovno potrjujeta svojo zavezo, da za vse begunce v Jordaniji zagotovita pomoč in učinkovito zaščito. Pomembno je, da se nadalje izboljša njihov dostop do storitev, zagotovi spoštovanje njihovih človekovih pravic in nadaljujejo prizadevanja za izboljšanje njihovih možnosti za samostojnost ter ustvarijo priložnosti, da bodo lahko prispevali h gospodarskemu razvoju Jordanije. EU in Jordanija bosta pri podpiranju beguncev, tudi iz Sirije, sprejeli pristop, ki temelji na ranljivosti in pri katerem je ustrezna pozornost namenjena razmeram v ranljivih gostiteljskih skupnostih.
EU ostaja zavezana, da bo palestinskim beguncem še naprej zagotavljala pomoč in zaščito tudi v Jordaniji. EU in Jordanija sta v zvezi s tem poudarili ključno vlogo Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), ki jo ima ta v skladu s svojim mandatom, navedenim v ustreznih resolucijah Združenih narodov, pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v regiji, ter se zavezali, da bosta agencijo še naprej politično in finančno podpirali. Zavedata se pomembne vloge, ki jo še naprej ima UNRWA, in se zavezujeta, da jo bosta podpirali pri izvajanju njenega mandata na področjih njenega delovanja, pa tudi pri reformah poslovodenja in upravnih reformah za povečanje preglednosti, odgovornosti in dobrega finančnega poslovodenja, ki se jih je lotila agencija, ter se pri donatorski skupnosti zavzemali za vzdržnejše in predvidljivejše večletno financiranje in za pravično porazdelitev bremena.
PREDNOSTNE NALOGE
Prednostne naloge partnerstva odražajo skupne interese in se osredotočajo na tista področja, kjer prinaša sodelovanje med EU in Jordanijo obojestranske koristi. EU in Jordanija sta v skladu s skupnim sporočilom in sklepi Sveta zavezani okrepitvi sodelovanja pri različnih ukrepih na naslednjih ključnih področjih politike: krepitev odpornosti in medsebojne povezanosti/udeležbe v svetovnem gospodarstvu, zagotavljanje blaginje ter izkoriščanje priložnosti dvojnega zelenega in digitalnega prehoda; človekov razvoj, dobro upravljanje, vladavina prava in človekove pravice; mir in varnost; migracije in mobilnost; podnebni ukrepi, energija in okolje.
Na podlagi navedenega so za obdobje 2021–2027 določene tri prednostne naloge:
EU in Jordanija si bosta prizadevali za krepitev sodelovanja za regionalno stabilnost in varnost, vključno z bojem proti terorizmu. EU in Jordanija sta zanesljivi partnerici na področju zunanje in varnostne politike. Strateško in operativno sodelovanje bo potekalo dvostransko, znotraj večstranskih forumov in na regionalni ravni, tudi prek sopredsedovanja EU in Jordanije Uniji za Sredozemlje, izkoristila pa se bodo tudi predlagana letna srečanja med zunanjimi ministri EU in južnih partnerskih držav ter morebitna srečanja resornih ministrov. Spodbujanje miru in stabilnosti v regiji in po svetu s sodelovanjem v bližnjevzhodnem mirovnem procesu v skladu z mednarodnim pravom in ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov je v skupnem interesu EU in Jordanije ter v podporo politični tranziciji in izgradnji miru v Siriji, med drugim na podlagi resolucije Varnostnega sveta ZN št. 2254. EU in Jordanija si prizadevata biti vzor tolerantnih družb, kar je še en razlog za okrepitev sodelovanja na področju zunanje politike.
Partnerstvo se osredotoča na spodbujanje gospodarskega okrevanja in stabilnosti, zelene, digitalne in vključujoče rasti, ki temelji na znanju, kakovosti izobraževanja in ustvarjanja dostojnih delovnih mest, tudi za mlade, v skladu s prednostnimi nalogami vlade, izvedbenim okvirnim razvojnim programom, strategijo „Jordanija 2025 – nacionalna vizija in strategija“ ter sektorskimi politikami in strategijami. Podpora je namenjena okrepitvi odpornosti Jordanije za spoprijemanje s posledicami sirske krize in regionalno nestabilnostjo ter gospodarskimi in družbenimi posledicami pandemije COVID-19 ob sočasnem izkoriščanju priložnosti za boljšo obnovo po krizi.
EU in Jordanija bosta pri obvladovanju podnebnih sprememb in degradacije okolja sodelovanje poglobili tako, da si bosta skupaj prizadevali za spodbujanje zelene rasti in energetskega prehoda na podnebno nevtralnost v skladu s strategijo Jordanije za energetski sektor (2020–2030) ter nacionalno določenim prispevkom Jordanije in nacionalnim načrtom prilagajanja. Močno, vključujoče, zeleno in povezano jordansko gospodarstvo, ki ga podpirajo območje proste trgovine, vzpostavljeno v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Jordanijo, shema poenostavljenih pravil o poreklu ter izboljšano naložbeno ozračje (prek reform poslovnega okolja) in dostop do financiranja zlasti za podjetnike ter mala in srednja podjetja (MSP), tudi s spodbujanjem javno-zasebnega dialoga in neposrednejšim sodelovanjem z zasebnim sektorjem, bo močna spodbuda za ustvarjanje dostojnih delovnih mest. Posodobitev, ekologizacija in diverzifikacija gospodarstva se bodo še dodatno okrepile s podporo za rast, ki temelji na inovativnosti, in izmenjavo znanja. K regionalnemu in gospodarskemu povezovanju bosta prispevala tudi sodelovanje pri trajnostni, pametni in odporni prometni povezljivosti (vključno z letalskim sporazumom med EU in Jordanijo) ter izvajanje dolgoročne nacionalne prometne strategije za obdobje 2015–2030.
Posebna pozornost bo namenjena povečanju zaposljivosti in udeležbe mladih in žensk v gospodarstvu. Tovrstna pozornost bo namenjena tudi ustvarjanju trajnostnih in enakih gospodarskih priložnosti, tudi na podlagi visokokakovostnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter zagotavljanja primernih storitev javnega prevoza, pa tudi spodbujanju kulture podjetništva in inovativnosti ter prehoda na zeleno krožno in digitalno gospodarstvo. Razmisliti bi bilo treba o pobudah na področju kulture, vključno s tistimi za razvoj kulturne in ustvarjalne industrije, saj pomembno prispevajo k spodbujanju medkulturnega dialoga in družbeno-gospodarskega razvoja.
S popolnim izvrševanjem pridružitvenega sporazuma in nadaljevanjem skupnega dela za okrepitev obstoječega trgovinskega in naložbenega odnosa bi se tudi povečalo vključevanje Jordanije na trg EU ter ustvarile nove priložnosti za trgovino, naložbe in razvoj. EU bo v skladu s sporočilom o pregledu trgovinske politike (6) zainteresiranim partnerjem v južnem sosedstvu in Afriki predlagala novo pobudo za trajnostne naložbe.
Partnerstvo je osredotočeno na podpiranje prizadevanj in zaveze Jordanije za krepitev dobrega upravljanja, vladavine prava, demokratične reforme in človekovih pravic, vključno s socialnimi pravicami in pravicami delavcev. Človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so določene v mednarodnih, regionalnih in nacionalnih zakonih, pomenijo skupne vrednote. Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic je bistven element odnosov med EU in Jordanijo ter trajnostnega družbeno-gospodarskega razvoja in stabilnosti v Jordaniji.
Na področju migracij in mobilnosti je ob upoštevanju sporočila Evropske komisije o novem paktu o migracijah in azilu (7) ter zakonodaje Jordanije napredek pri učinkovitem izvajanju različnih elementov partnerstva za mobilnost pomembna medsektorska prednostna naloga, ki bi prispevala tudi k rednemu in lažjemu gibanju oseb med Jordanijo in EU, med drugim z namenom krepitve turizma, lajšanja izmenjav na področju izobraževanja in sodelovanja z jordanskimi izseljenskimi skupnostmi v tujini. Celovit in trajnosten pristop k migracijam in azilu, vključno s sodelovanjem pri vračanju v skladu z nacionalnimi pristojnostmi EU in njenih držav članic, bi se lahko izkazal za učinkovitega tako za EU kot tudi za Jordanijo.
1. KREPITEV SODELOVANJA ZA REGIONALNO STABILNOST IN VARNOST, VKLJUČNO Z BOJEM PROTI TERORIZMU
EU priznava vsa zadevna prizadevanja Jordanije. EU in Jordanija bi morali nadaljevati tesno sodelovanje pri obravnavi regionalne nestabilnosti, vključno z varnostno grožnjo zaradi Daiša in drugih terorističnih skupin. EU je glede tega zavezana, da bo Jordaniji pomagala pri njenih prizadevanjih za stabilizacijo in varovanje njenih zunanjih meja. EU in Jordanija podpirata potrebo po trajnih in vzdržnih rešitvah krize v Siriji v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 2254 (2015). Reševanje krize v Siriji v ustreznih mednarodnih forumih bi se moralo nadaljevati, prav tako tudi sodelovanje v okviru časovnega načrta EU-Jordanija za okrepljeno varnost/boj proti terorizmu s posebnim poudarkom na skupnih projektih in izmenjavi informacij.
EU in Jordanija bi prav tako morali okrepiti „gradnjo mostov“ v drugih konfliktnih razmerah, vključno z bližnjevzhodnim mirovnim procesom. EU priznava nepogrešljivo in konstruktivno vlogo Jordanije pri zagotavljanju stabilnosti regije ter ponovno poudarja pomen ohranjanja zgodovinskega statusa quo svetih krajev v Jeruzalemu, tudi v zvezi s hašemitskim skrbništvom. EU in Jordanija bosta še naprej tesno sodelovali pri iskanju pravične in celovite rešitve izraelsko-palestinskega konflikta, ki bo temeljila na dvodržavni rešitvi, mednarodno dogovorjenih parametrih in mednarodnem pravu. Zunaj neposredne razsežnosti konfliktov bosta v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite krepili sodelovanje in odpornost na področju obvladovanja tveganja nesreč in civilne zaščite, okrepili delo na področju odpornosti proti podnebnim spremembam in prilagajanja nanje ter vlagali v preventivne ukrepe.
EU in Jordanija sta partnerici pri spodbujanju in krepitvi medverskega in medkulturnega dialoga na svetovni in regionalni ravni, kjer ima Jordanija vodilno vlogo. EU in Jordanija bosta sodelovali in opredelili načine za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine kot pomembnega sredstva za mir, demokracijo in trajnostni razvoj ter za vzpostavitev konstruktivnega dialoga in vključevanje, predlagali pa bosta tudi ukrepe za uresničitev teh ciljev.
Še en bistveni vidik dolgoročne stabilnosti bo dostop do naravnih virov, zlasti do varne pitne vode. Jordanija in EU bosta še naprej sodelovali, da bi dodatno izboljšali učinkovitost in trajnostnost gospodarjenja z vodnimi viri.
Preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma ter radikalizacije in boj proti njim morata ostati visoko na dnevnem redu. Na podlagi tega in kot dopolnilo rednemu političnemu in tematskemu dialogu bosta EU in Jordanija okrepili konkretno sodelovanje in izmenjavo informacij za reševanje teh izzivov v okviru pravne države ter ob polnem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. EU in Jordanija bosta sodelovali pri odpravljanju temeljnih vzrokov radikalizacije, terorizma in nasilnega ekstremizma ob upoštevanju socialne kohezije, pomembne vloge žensk in mladih ter izobrazbe, tudi prek vzajemno dogovorjenih izobraževalnih programov in ob udeležbi širše jordanske civilne družbe.
EU in Jordanija sta vzpostavili tudi okvir za sodelovanje Jordanije v operacijah EU za krizno upravljanje, kar je še en primer tesnega sodelovanja pri varnostnih vprašanjih, na katerem se lahko gradi.
2. SPODBUJANJE TRAJNOSTNE GOSPODARSKE STABILNOSTI, ZELENE, DIGITALNE IN VKLJUČUJOČE RASTI, KI TEMELJI NA ZNANJU, KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA IN USTVARJANJA DOSTOJNIH DELOVNIH MEST
Kriza v Siriji in posledična dolgotrajna prisotnost beguncev imata ogromen vpliv na družbeno-gospodarske razmere v Jordaniji, njene omejene naravne vire in zagotavljanje osnovnih storitev, kar še zaostruje že tako negotove gospodarske razmere. Pandemija COVID-19 je znatno povečala družbeno-gospodarske izzive, ranljivost in neenakosti. Zato se bodo nadalje razvijali in izvajali gospodarski dialog, reforme in sodelovanje glede makroekonomskih vprašanj, in sicer za spodbujanje zdravih makroekonomskih in strukturnih politik, ki krepijo potencial trajnostne in vključujoče rasti, povečujejo odpornost jordanskega gospodarstva na gospodarske pretrese ter krepijo vzdržnost javnih financ ob usklajevanju z večstranskimi in dvostranskimi donatorji. Prizadevanja za ohranitev makroekonomske stabilnosti bi se morala nadaljevati v okviru revidiranega programa Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in zavez, ki jih je Jordanija sklenila z mednarodno skupnostjo po londonski konferenci leta 2019, ter načrta Jordanije za reforme. EU podpira taka prizadevanja z zagotavljanjem svoje pomoči za sodelovanje, pa tudi prek programov znatne makrofinančne pomoči.
Sodelovanje se bo poleg trdnega fiskalnega in proračunskega upravljanja nadaljevalo na področju reform v jordanskem javnem sektorju z namenom izboljšanja upravljanja javnih financ ter tudi njegove splošne učinkovitosti in zmogljivosti za zagotavljanje storitev.
Glavni družbeno-gospodarski izzivi Jordanije, med drugim zaradi dolgotrajnih regionalnih kriz, so neenak dostop do zaposlovanja, tudi za ženske in mlade, slaba gospodarska rast, visoka stopnja brezposelnosti in rastoči dolg. Odpraviti bi jih bilo treba z ustvarjanjem dostojnega dela, podpiranjem podjetništva in inovativnosti (zlasti v zelenem, digitalnem in socialnem gospodarstvu), razvojem znanja, spretnosti in kvalifikacij (s spodbujanjem usmerjenega usposabljanja, izobraževanja in raziskovanja) ter razvojem usmerjenega in celovitega sistema socialne zaščite. V okviru prednostnih nalog partnerstva se to obravnava z uporabo različnih orodij politike: trgovine, razvoja podjetij, izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter povečane mobilnosti. Cilj vseh teh instrumentov je tudi krepitev gospodarskega položaja in udeležbe vseh segmentov družbe.
|
(a) |
Trgovina za razvoj je ključni element prednostnih nalog partnerstva. S pospeševanjem izvoza v EU na podlagi sheme poenostavljenih pravil o poreklu in spremljevalnimi ukrepi se bo podprlo ustvarjanje delovnih mest, kar bo koristilo Jordaniji. EU in Jordanija bosta skupaj opredelili primerne pristope za krepitev posodobitve dvostranskih trgovinskih in naložbenih odnosov. Poleg tega bosta sodelovali na področju malih in srednjih podjetij, razvoja, tehnologije in strokovnega znanja, da bi poglobili dvostranske in gospodarske vezi. |
|
(b) |
Hkrati bosta EU in Jordanija nadaljevali dialog, da bi spodbudili usklajevanje na področjih, kot so sanitarni in fitosanitarni ukrepi, tehnične ovire v trgovini in storitve, ter tako olajšali trgovino in povečali privlačnost Jordanije za naložbe. Da bi EU bolje zaščitila zdravje in varnost potrošnikov ter olajšala trgovino, bo z Jordanijo sodelovala in jo podprla pri oblikovanju učinkovitih okvirov za varnost izdelkov v skladu z mednarodnimi standardi, pri čemer bi se izognili netarifnim oviram. |
|
(c) |
EU in Jordanija bosta prednostno obravnavali in okrepili prizadevanja za: izboljšanje poslovnega ozračja in privabljanje naložb, zlasti tistih, ki podpirajo prehod na odporno in krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami; podpiranje produktivnosti in konkurenčnosti zasebnega sektorja ter spodbujanje podjetništva (tudi prek pravne, regulativne in upravne reforme, ki vključuje politiko varstva konkurence in pravila za nadzor subvencij, posojanja podjetjem ter čim boljšega izkoriščanja digitalne preobrazbe in zelenega prehoda); oblikovanje ustreznega nabora znanj in spretnosti, potrebnega na jordanskem trgu dela ter za zeleno, digitalno in socialno gospodarstvo. Pri uresničevanju teh ciljev bi si lahko pomagali z zgoraj navedeno novo pobudo za trajnostne naložbe. EU in Jordanija bosta poleg tega sodelovali pri krepitvi sektorjev, ki temeljijo na znanju, kar je pomembno za ustvarjanje dostojnih delovnih mest, zlasti med mladimi in ženskami, pa tudi pri podpiranju in krepitvi vloge podjetij, zlasti v gospodarskih sektorjih, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela. |
|
(d) |
Izobraževanje je še en močan instrument za spodbujanje družbenega in gospodarskega razvoja. Uresničevanje te prednostne naloge v sodelovanju z EU bo ključno za Jordanijo, saj bo koristilo vsem prebivalcem Jordanije ter pomagalo pri premagovanju izzivov, povezanih s pandemijo COVID-19 in zapolnjevanjem vrzeli pri učenju. Vodilo sodelovanja EU-Jordanija bo dostop do varnega in kakovostnega javnega izobraževanja za vse otroke, mlade in mlajše odrasle na vseh ravneh, da se vsem zagotovi možnost študija, ustvarjanja lastne prihodnosti ter prispevanja h gospodarski rasti in razvoju države. Posebno pozornost je treba nameniti tudi poklicnemu usposabljanju in izobraževanju glede na potrebe trga dela, pa tudi visokošolskemu in vseživljenjskemu izobraževanju. |
EU in Jordanija bosta dvostransko in v okviru Unije za Sredozemlje sodelovali tudi na področjih strategije za znanost, tehnologijo in inovacije, vključno z izvajanjem načrtov za obravnavanje skupnih prednostnih nalog, kot so podnebne spremembe, zdravje in obnovljivi viri energije.
EU in Jordanija bosta pospeševali inovativne raziskave, rešitve, ki temeljijo na znanju, in sodelovanje na področju energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti, usklajene s strategijo za jordanski energetski sektor (2020–2030), in trajnostnega upravljanja naravnih virov, tudi za trajnostne kmetijske prakse in trajnostno gospodarjenje z vodo in ravnanjem z odpadki, vključno z varno pitno vodo. Njuno sodelovanje bo usklajeno z agendo do leta 2030 in Pariškim sporazumom, tudi v okviru evropskega zelenega dogovora, pri čemer bodo okrepljeni ukrepi za spodbujanje prehoda na podnebno nevtralno, odporno in krožno gospodarstvo. Sodelovanje na področju raziskav in inovacij bo še naprej potekalo v okviru programa Obzorje Evropa, partnerstva na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA) ter regionalne platforme Unije za Sredozemlje za raziskave in inovacije.
EU in Jordanija bosta ustanovili forum za opredelitev in pripravo prihodnjih naložbenih projektov v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami Jordanije ter ob usklajevanju z dvostranskimi in večstranskimi donatorji. EU si bo v sodelovanju z drugimi donatorji med drugim prizadevala za podpiranje Jordanije pri njenih načrtih za izvajanje projekta razsoljevanja in prenosa vode med Akabo in Amanom (AAWDC – Aqaba-Amman Water Desalination and Conveyance) kot nacionalnega strateškega projekta, katerega namen je zmanjšati pomanjkanje v državnih ključnih vodnih virih.
EU in Jordanija bosta sodelovali, da bi zagotovili skladnost med prednostnimi nalogami na področjih energije, vode, hrane, zdravja in podnebnih sprememb, spodbujali njihovo izvajanje ter zagotovili participativne procese na regionalni in mednarodni ravni.
3. KREPITEV DOBREGA UPRAVLJANJA, VLADAVINE PRAVA, DEMOKRATIČNE REFORME IN SPOŠTOVANJA ČLOVEKOVIH PRAVIC
V skladu s trdno zavezo Jordanije za nadaljnji proces reform, ki ga spodbuja kraljevi odbor za posodobitev političnega sistema, bosta EU in Jordanija nadaljevali sodelovanje, da bi dodatno okrepili demokratični in pravosodni sistem v Jordaniji, vladavino prava, enakost spolov ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. EU in Jordanija bosta podpirali ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije, vse vidike, povezane z uspešno in dobro uveljavljeno civilno družbo, tudi z vzpostavitvijo zakonitega delovnega okolja in delovnega prostora, ki sta spodbudna za razvoj vitalne civilne družbe.
Sodelovanje bo osredotočeno na izvajanje obsežnih in vključujočih reform, nadaljnjo krepitev učinkovitosti, uspešnosti in neodvisnosti sodstva ter enak dostop do pravnega varstva za vse v skladu z mednarodno sprejetimi standardi. Vključevalo bo pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, in sicer s spodbujanjem pristopa k ustreznim mednarodnim konvencijam in njihovega izvajanja ter prizadevanjem za sklenitev mednarodnega sporazuma o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah z Eurojustom. Sodelovanje bo osredotočeno tudi na volilni proces (vključno z nadaljnjimi ukrepi na podlagi priporočil misije EU za opazovanje volitev in strokovne misije za volitve), podporo enakosti spolov, vključno z bojem proti nasilju na podlagi spola, pa tudi smiselnemu političnemu sodelovanju žensk in mladih ter krepitvi vloge žensk v političnem in javnem življenju. Sodelovanje med EU in Jordanijo bo zajemalo tudi ekonomske, socialne in kulturne pravice, državljansko vzgojo, krepitev večstrankarskega političnega sistema ter nadzorno in zakonodajno vlogo parlamenta, povezave med lokalno in nacionalno politiko, konstruktivni socialni dialog, proces decentralizacije, pluralistične in neodvisne medije, preglednost, tudi finančno, in odgovornost ter boj proti korupciji.
EU in Jordanija bosta ohranili reden dialog o demokraciji in dobrem upravljanju, pravičnosti, vladavini prava in človekovih pravicah. Dialog bo temeljil na mednarodnih, regionalnih in nacionalnih dosežkih in zavezah Jordanije. Civilna družba bo skupaj povabljena k sodelovanju.
Kar zadeva človekove pravice, bo redni dialog med drugim obravnaval: vse oblike svobode izražanja, svobodo združevanja, vključno z delovnim okoljem za civilno družbo in socialne partnerje, kot so delavski sindikati in gospodarske zbornice, pravice žensk in krepitev vloge žensk v političnem, gospodarskem in javnem življenju ter pravice otrok. Odgovorna, pregledna, učinkovita in vključujoča javna uprava je ključnega pomena za izvajanje teh ciljev ter za nadaljnje spodbujanje in krepitev demokracije, dobrega upravljanja in njenega boja proti goljufijam in korupciji, tudi z uspešnim in učinkovitim sodelovanjem z Evropskim uradom za boj proti goljufijam in Evropskim javnim tožilstvom.
V dialogu se bodo ustrezno upoštevale obstoječe zaveze, ki jih je Jordanija dala na večstranski ravni. Ta dialog bo zajemal tudi ekonomske, socialne in kulturne pravice, na primer na področju izobraževanja in dela. V dialogu se bodo obravnavala zlasti področja, ki sodijo v prednostne naloge partnerstva.
Da bi EU zagotovila visoko raven varstva osebnih podatkov, bo še naprej sodelovala pri spodbujanju nadaljnjega zbliževanja s standardi EU in mednarodnimi standardi za varstvo podatkov. Jordanija bi morala sprejeti nadaljnje praktične ukrepe za zagotavljanje spoštovanja pravic do zasebnosti in varstva osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju, tudi na področjih preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter kazenskega pravosodja.
ODZIV NA KRIZO V SIRIJI
EU in Jordanija bosta še naprej sodelovali, da bi našli trajne in vzdržne rešitve krize v Siriji v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 2254 (2015) ter tako omogočili prostovoljno, varno in dostojno vračanje beguncev. Še naprej si bosta prizadevali, da tako beguncem kot tudi ranljivim gostiteljskim skupnostim zagotovita dostop do zaščite, možnosti preživljanja in storitev tudi z naslednjimi ukrepi:
|
— |
nadaljnjim lajšanjem upravnega statusa beguncev, da se jim zagotovijo učinkovita zaščita, dostop do osnovnih storitev ter spoštovanje njihovih temeljnih človekovih in pravnih pravic; |
|
— |
izboljšanjem dostopa do bistvenih storitev in njihove kakovosti, vključno s socialnim varstvom, storitvami glede odpadne vode, zdravstvenim varstvom, tudi duševnim zdravjem in psihološko podporo, ter formalnim in neformalnim izobraževanjem; |
|
— |
povečanjem njihovih možnosti preživljanja in samostojnosti z ustvarjanjem priložnosti, da prispevajo h gospodarskemu razvoju Jordanije, med drugim z: izboljšanjem poslovnega ozračja, produktivnosti in razmer na trgu dela, podpiranjem politik, da bi uskladili znanja in spretnosti ter potrebe trga delovne sile, olajšanjem dostopa do izobraževanja in usposabljanja, izboljšanjem in razširitvijo dostopa do priložnosti za delo, tudi s podpiranjem dela od doma in delovnih dovoljenj, krepitvijo gospodarskega položaja in udeležbe žensk in mladih; |
|
— |
pospeševanjem izvoza na trg EU, tudi z učinkovitim izvajanjem sheme pravil o poreklu za Jordanijo, da bi spodbudili naložbe in ustvarjanje delovnih mest, kar bi koristilo tako Jordancem kot tudi sirskim beguncem. |
MEHANIZMI DIALOGA IN MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA
Splošni okvir za odnose med EU in Jordanijo je določen s pridružitvenim sporazumom, ki je začel veljati leta 2002, in naprednim statusom, doseženim leta 2010. Izvajanje pridružitvenega sporazuma je bilo uspešno poenostavljeno z združitvijo pododborov v nekaj tematskih dialogov v skladu s prednostnimi nalogami partnerstva in z dopolnitvijo političnih dialogov.
V povezavi s pregledom agende za Sredozemlje in sklepov Sveta leta 2024 je predviden tudi vmesni pregled, da se oceni učinek prednostnih nalog partnerstva, ki bodo skupno dogovorjene med EU in Jordanijo, in da se te po potrebi prilagodijo.
Poleg tega bo v podporo zagotavljanju pomoči EU kot odziva na sirsko begunsko krizo potekal redni pregled ustreznih skupnih zavez iz teh prednostnih nalog v okviru dvostranskega sodelovanja med EU in Jordanijo ter drugih zadevnih dialogov in srečanj, pa tudi ukrepov, sprejetih po bruseljskih konferencah.
V skladu z načelom večje odgovornosti evropske sosedske politike bo EU, ob tesnem usklajevanju z državami članicami, sodelovala pri usklajevanju mehanizmov z jordansko vlado na centralni in lokalni ravni ter partnerji, kot sta civilna družba in zasebni sektor.
EU je pri uresničevanju ambicij, opredeljenih v prednostnih nalogah partnerstva, zavezana ohranitvi finančne podpore in prizadevanjem znotraj mednarodne skupnosti v podporo Jordaniji, Jordanija pa se zavezuje, da bo še naprej izvajala svoj program reform, kar bo bistveno za skupno uspešnost partnerstva.
(1) EUCO 22/20 z dne 11. decembra 2020.
(2) JOIN(2021) 2 final.
(3) https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7931-2021-INIT/sl/pdf
(4) SWD(2021) 23 final.
(5) https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10055-2014-REV-3/sl/pdf
(6) COM(2021) 66 final z dne 18. februarja 2021.
(7) COM(2020) 609 final z dne 23. septembra 2020.
