(1)

V skladu s členom 11(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so države članice pooblaščene, da sprejmejo ohranitvene ukrepe na področju ribištva, ki se uporabljajo v njihovih vodah ter so nujni za izpolnjevanje obveznosti na podlagi člena 6 Direktive Sveta 92/43/EGS (v nadaljnjem besedilu: direktiva o habitatih) (2), člena 4 Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: direktiva o pticah) (3) in člena 13(4) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: okvirna direktiva o morski strategiji) (4).

(2)

Člen 6 direktive o habitatih od držav članic zahteva, da določijo potrebne ohranitvene ukrepe za posebna ohranitvena območja, ki ustrezajo ekološkim zahtevam zadevnih naravnih habitatnih tipov in vrst na teh območjih, kakor so navedeni v prilogah k navedeni direktivi.

(3)

Člen 4 direktive o pticah od držav članic zahteva, da določijo posebne ohranitvene ukrepe v zvezi s habitatom vrst iz Priloge I k navedeni direktivi. Od držav članic prav tako zahteva, da sprejmejo podobne ohranitvene ukrepe za redno pojavljajoče se selitvene vrste, ki niso navedene v Prilogi I k navedeni direktivi.

(4)

V skladu s členom 13(4) okvirne direktive o morski strategiji morajo države članice sprejeti programe ukrepov za doseganje ali ohranjanje dobrega okoljskega stanja, vključno s prostorskimi varovalnimi ukrepi, ki prispevajo k skladnim in reprezentativnim mrežam zaščitenih morskih območij, ustrezno vključujejo raznovrstnost sestavnih ekosistemov, kot so posebna ohranitvena območja v skladu z direktivo o habitatih, posebna območja varstva v skladu z direktivo o pticah in zaščitena morska območja, kakor so se dogovorile Unija oziroma zadevne države članice v okviru mednarodnih ali regionalnih sporazumov, katerih pogodbenice so.

(5)

Kadar država članica meni, da je treba sprejeti ukrepe za izpolnjevanje obveznosti na podlagi okoljske zakonodaje Unije in imajo druge države članice neposreden upravljalni interes za ribištvo, na katerega bodo vplivali taki ukrepi, je Komisija pooblaščena za sprejetje takih ukrepov z delegiranimi akti na podlagi skupnega priporočila, ki ga predložijo države članice.

(6)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/118 (5) vzpostavlja ohranitvene ukrepe na nekaterih zaščitenih morskih območjih Kattegata in zaščitenem morskem območju Bratten v Severnem morju.

(7)

Po posvetovanju s svetovalnim svetom za Severno morje so Danska, Švedska in Nemčija 2. februarja 2021 Komisiji predložile skupni priporočili za urejanje ribolova na nekaterih območjih Kattegata. Danska je predložila skupno priporočilo za zaščito mehkega morskega dna in struktur grebenov pred ribolovom z mobilnim pridnenim orodjem na šestih območjih iz okvirne direktive o morski strategiji in enem območju Natura 2000 v danskem delu Kattegata. Švedska je predložila skupno priporočilo za varstvo občutljivih vrst in habitatnih tipov na štirih zaščitenih morskih območjih v švedskem delu Kattegata, na katerih bi bila dovoljena le uporaba določenega ribolovnega orodja.

(8)

Komisija je oktobra 2021 te ukrepe v pisnem postopku predstavila skupini strokovnjakov, sestavljeni iz predstavnikov držav članic.

(9)

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) je skupni priporočili pregledal in ugotovil (6), da ukrepi predstavljajo napredek pri zmanjševanju negativnih učinkov ribolovnih dejavnosti na zadevne habitate. Pričakuje se tudi, da bosta skupni priporočili prispevali k ustreznemu varstvu določenih in občutljivih vrst in habitatnih tipov, vključno s povezanimi ekološkimi funkcijami na zaščitenih morskih območjih.

(10)

Cilj ukrepov, ki jih je predlagala Danska, je prepovedati uporabo mobilnega pridnenega orodja na določenih območjih. STECF je ugotovil (7), da bo prepoved uporabe tega orodja v teh ranljivih habitatih pomenila boljšo zaščito mehkega morskega dna in struktur grebenov (habitatni tip 1170) pred učinkom ribolovnih dejavnosti in tako prispevala k doseganju okoljskih ciljev.

(11)

Cilj ukrepov, ki jih je predlagala Švedska, je določiti ribolovna območja z omejitvami in območja, na katerih so ribolovne operacije prepovedane. STECF je ugotovil (8), da bo učinek uporabe predlaganega ribolovnega orodja na ribolovnih območjih z omejitvami verjetno majhen in da bodo predlagani ukrepi predstavljali napredek pri zmanjševanju negativnih učinkov ribolovnih dejavnosti na zadevne habitate. Komisija ugotavlja tudi, da so se države članice v skupnem priporočilu zavezale, da bodo predlagale nadaljnje prilagoditve in po potrebi omejile ribolov z zabodnimi mrežami.

(12)

Države članice so za posebna območja predlagale nadzorne in izvršilne ukrepe, ki temeljijo na uporabi sistema samodejnega prepoznavanja (AIS). STECF je ugotovil (9), da bi morala uporaba AIS na teh območjih zadostovati za spremljanje v realnem času.

(13)

Delegirano uredbo (EU) 2017/118 bi bilo treba spremeniti tako, da se v opredelitev mobilnega pridnenega orodja vključi škotska potegalka, upravljana z dveh plovil. Škotska potegalka, upravljana z dveh plovil, je bila nenamerno izpuščena iz skupnih priporočil, ki ju je Danska predložila leta 2015 in leta 2016 za prepoved uporabe mobilnega pridnenega orodja na območjih 1. Države članice so od Komisije zahtevale, da ta izpust popravi.

(14)

Delegirana uredba (EU) 2017/118 in skupno priporočilo, ki ga je predložila Danska, vključujeta le pridneno orodje, ki je mobilno. Zaradi jasnosti je treba torej izraz „mobilen“ vključiti v opredelitev pridnenega orodja iz te uredbe.

(15)

Delegirano uredbo (EU) 2017/118 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Ta delegirana uredba ne posega v potrebo po dodatnih ohranitvenih ukrepih, potrebnih za uskladitev z ustreznimi določbami, in v stališče Komisije glede izpolnjevanja obveznosti zainteresiranih držav članic na podlagi ustrezne okoljske zakonodaje Unije –

(1)

Komisija je proučila vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Επανομή“ (Epanomi), ki jo je Grčija poslala v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(2)

Komisija je objavila vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda v Uradnem listu Evropske unije (2), kot zahteva člen 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(3)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(4)

Spremembo specifikacije proizvoda bi bilo zato treba odobriti v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Na podlagi opredelitve popravka zaradi kreditnega tveganja iz člena 4(1), točka 95, Uredbe (EU) št. 575/2013 se lahko pri dodelitvi uteži tveganja za namene člena 127(1) navedene uredbe upoštevajo samo pričakovane kreditne izgube, ki se odražajo v posebnih popravkih zaradi kreditnega tveganja, ki jih izvede institucija, ki ima neplačano izpostavljenost. Vendar kreditnih izgub, obračunanih v transakcijski ceni neplačane izpostavljenosti, ki jih institucija, ki prodaja, zadrži kot realizirano izgubo, institucija, ki kupuje, po prodaji ne more pripoznati. Zato se lahko veljavna utež tveganja, ki se uporablja za neplačano izpostavljenost, po prodaji te izpostavljenosti spremeni, čeprav transakcijska cena vključuje diskont v znesku, ki je enak posebnim popravkom zaradi kreditnega tveganja za pričakovane kreditne izgube, ki jih je institucija, ki prodaja, knjižila pred prodajo. Ta položaj ustvarja regulativno oviro za oblikovanje sekundarnih trgov za neplačane izpostavljenosti, saj bi morebitno neskladje med utežmi tveganja, ki jih institucija, ki prodaja, in institucija, ki kupuje, uporabita za neplačano izpostavljenost, lahko zmanjšalo privlačnost posla za institucijo, ki kupuje, in zato ustvarilo nepotrebne ovire za kreditne institucije, da neplačane izpostavljenosti izločijo iz svojih bilanc stanja.

(2)

Da bi upoštevali tudi možnost, da bi se lahko zaradi pandemije COVID-19 ravni neplačanih izpostavljenosti v kreditnih institucijah povečale, je zaželeno, da se odpravijo vse regulativne ovire za oblikovanje sekundarnih trgov za neplačane izpostavljenosti. Zato je treba zagotoviti, da posebni popravki zaradi kreditnega tveganja, pripoznani za namene člena 127(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključujejo vsak diskont pri transakcijski ceni za neplačano izpostavljenost, ki ga institucija, ki kupuje, ni pripoznala s povečanjem navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Zlasti diskont ne bi smel več vključevati dela zneska prevrednotenja neplačane izpostavljenosti, ki je bil pripoznan kot povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, da bi se po nakupu preprečilo neupravičeno dvojno pripoznanje morebitnega zmanjšanja ravni pričakovane izgube s strani institucije, ki kupuje, v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu te institucije in za namene določitve uteži tveganja v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 v primeru prevrednotenja neplačane izpostavljenosti, do katerega pride po njenem nakupu.

(3)

Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 183/2014 (2) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(5)

Evropski bančni organ je opravil javna odprta posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 (3) –

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Taleggio“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je Komisija preučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Monte Etna“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1491/2003 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Radicchio di Verona“, registrirano na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 98/2009 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Švedske za registracijo imena „Äkta Gränna Polkagrisar“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker Komisija v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Äkta Gränna Polkagrisar“ registrirati –

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 (2) v delu A Priloge II določa seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, za katere ni znano, da bi se pojavljali na ozemlju Unije. Njen namen je preprečiti vstop, naselitev in širjenje teh karantenskih škodljivih organizmov na ozemlju Unije, zato v Prilogi VII določa posebne zahteve za vnos nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije.

(2)

Thaumatotibia leucotreta (Meyrick) (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem) je v delu A Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 naveden kot karantenski škodljivi organizem za Unijo, za katerega ni znano, da bi se pojavljal v Uniji. V Prilogi k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/1702 (3) je naveden tudi kot prednostni škodljivi organizem. Zadevni škodljivi organizem je polifag in je bil pri mejnih kontrolah na ozemlju Unije prestrežen na več gostiteljskih rastlinah.

(3)

Da bi ozemlje Unije zaščitili pred zadevnim škodljivim organizmom, so za plodove Capsicum (L.), Citrus L., razen Citrus aurantiifolia (Christm.) Swingle in Citrus limon (L.) Osbeck, ter za plodove Prunus persica (L.) Batsch in Punica granatum L. v veljavi posebne uvozne zahteve (4). Plodovi Citrus sinensis Pers. sodijo v kategorijo Citrus L.

(4)

V skladu z veljavnimi uvoznimi zahtevami je treba pred trgovanjem sporočiti informacije o nenapadenosti države in območja z zadevnim škodljivim organizmom ter uporabi sistemskega pristopa in morebitnem tretiranju po spravilu skupaj z dokazili o učinkovitosti navedenih zahtev. Te informacije naj bi omogočale lažjo oceno učinkovitosti veljavnih posebnih zahtev. Njihovo učinkovitost bi bilo treba meriti glede na število neskladnosti zaradi zadevnega škodljivega organizma na uvoženem gostiteljskem blagu.

(5)

Ker se pri mejnih kontrolah na ozemlju Unije še vedno pojavljajo pošiljke, ki ne izpolnjujejo posebnih uvoznih zahtev, ker je na gostiteljskem blagu prisoten zadevni škodljivi organizem, je upravičeno spremeniti posebne zahteve iz Priloge VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. Zlasti bi bilo treba spremeniti posebne zahteve glede nenapadenosti mesta pridelave, uporabe tretiranja po spravilu in sistemskega pristopa, da bi se zagotovila boljša zagotovila, da so sadni proizvodi, s katerimi se trguje, brez škodljivih organizmov.

(6)

Sprememba posebnih zahtev temelji na znanstvenih in tehničnih informacijah analize tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jo je izvedla Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: EPPO), na ocenah tveganja za blago, ki jih je izvedla Evropska agencija za varnost hrane za plodove Citrus spp., uvožene iz Izraela (5) in Južne Afrike (6), na ustrezni znanstveni literaturi in pripombah tretjih držav po posvetovanju v okviru Svetovne trgovinske organizacije (Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov).

(7)

Za zagotovitev fitosanitarne varnosti in sledljivosti bi bilo treba zagotoviti ustrezno odobritev objektov, zahteve za objekte za tretiranje, spremljanje, revizijo, postopke dokumentiranja in vodenje evidenc o uporabljenem tretiranju.

(8)

Trenutno se zahteve iz Priloge VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 za plodove Citrus L. uporabljajo tudi za plodove Citrus sinensis Pers. Na podlagi podatkov o neskladnosti zaradi prisotnosti zadevnega škodljivega organizma na plodovih Citrus bi morale za plodove Citrus sinensis Pers veljati ločene zahteve, ne pa enake zahteve kot za druge plodove Citrus L. To je pomembno za boljše zagotavljanje, da na njih ne bo zadevnega škodljivega organizma. Te zahteve bi morale vključevati sistemski pristop s posebnim režimom hladnega tretiranja, po možnosti s predhodnim hlajenjem, da se zagotovi največja možna verjetnost nenapadenosti s škodljivim organizmom.

(9)

Da bi se pristojni organi in izvajalci poslovnih dejavnosti lahko prilagodili sistemskemu pristopu za Citrus sinensis Pers., bi bilo treba za obdobje do 31. decembra 2022 določiti alternativno in začasno zahtevo za sistemski pristop, ki vključuje predhodno ohlajanje pulpe ploda na 5 °C, čemur sledi hladno tretiranje za najmanj 25 dni pri nastavljeni temperaturi med –1 °C in +2 °C.

(10)

V primeru hladnega tretiranja plodov Citrus sinensis Pers. med prevozom je treba voditi evidenco o uporabi tega tretiranja in jo na zahtevo dati na voljo.

(11)

Ta uredba bi morala začeti veljati in se uporabljati čim prej, da se bodo lahko strožje zahteve, s katerimi se bo povečalo varstvo Unije pred tem škodljivim organizmom, začele karseda hitro izvajati in se bodo upoštevale pošiljke zadevnih plodov, ki bodo ob začetku veljavnosti te uredbe na poti v Unijo.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Češka jezikovna različica Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1502 (2) vsebuje napako v oddelku 2.1.2. Priloge (Dokazovanje in preverjanje identitete (fizična oseba)), in sicer v vrstici v zvezi z ravnijo zanesljivosti „Visoka“ in stolpcu „Zahtevani elementi“ pod točko 1(c), kar zadeva identifikacijo zahtevane ravni zanesljivosti.

(2)

Češko jezikovno različico Delegirane uredbe (EU) 2015/1502 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice te napake ne vsebujejo.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 48 Uredbe (EU) št. 910/2014 –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg Unije lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije novih živil.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2) v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 vzpostavlja seznam Unije novih živil.

(3)

Družba „Sabinsa Europe GmbH“ (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 22. januarja 2020 pri Komisiji v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283 vložila vlogo za odobritev dajanja tetrahidrokurkuminoidov na trg Unije kot novega živila. Tetrahidrokurkuminoidi se pridobivajo s hidrogeniranjem kurkuminoidov, ekstrahiranih iz korenik kurkume (Curcuma longa L.). Vložnik je zahteval uporabo tetrahidrokurkuminoidov na ravneh, ki ne presegajo 300 mg/dan, v prehranskih dopolnilih, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), namenjenih odrasli populaciji, razen nosečnic in doječih mater.

(4)

Vložnik je 22. januarja 2020 Komisijo tudi zaprosil za varstvo pravno zaščitenih podatkov za analizne podatke (4), bakterijski test povratnih mutacij (5), in vitro mikronukleus test (6), 90-dnevno študijo subkronične oralne toksičnosti in presejalni test toksičnosti za razmnoževanje/razvoj pri glodavcih (7), ki so bili predloženi v podporo vlogi.

(5)

Komisija je 29. julija 2020 Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zaprosila za oceno tetrahidrokurkuminoidov kot novega živila.

(6)

Agencija je 27. oktobra 2021 v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2015/2283 sprejela znanstveno mnenje o varnosti tetrahidrokurkuminoidov iz kurkume (Curcuma longa L.) kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 (8).

(7)

V svojem znanstvenem mnenju je ugotovila, da so tetrahidrokurkuminoidi varni pod predlaganimi pogoji uporabe za predlagane ciljne populacije na ravneh, ki ne presegajo 140 mg/dan. Nadalje je navedla, da tak vnos, čeprav je nižji od ravni 300 mg/dan, ki jo je predlagal vložnik, zagotavlja ustrezno mejo izpostavljenosti (v nadaljnjem besedilu: MOE) opredeljenim ravnem brez opaženega škodljivega učinka (v nadaljnjem besedilu: NOAEL) iz študij subkronične toksičnosti in toksičnosti za razmnoževanje/razvoj. Zato je v navedenem znanstvenem mnenju dovolj dokazov za ugotovitev, da tetrahidrokurkuminoidi, uporabljeni na ravneh, ki ne presegajo 140 mg/dan, v prehranskih dopolnilih, namenjenih odrasli populaciji, razen nosečnic in doječih mater, izpolnjujejo pogoje za dajanje na trg v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(8)

Agencija je v svojem znanstvenem mnenju navedla, da je njena ugotovitev o varnosti novega živila temeljila na analiznih podatkih, bakterijskem testu povratnih mutacij, in vitro mikronukleus testu, 90-dnevni študiji subkronične oralne toksičnosti in presejalnem testu toksičnosti za razmnoževanje/razvoj pri glodavcih, vključenih v vložnikovo dokumentacijo, brez katerih ne bi mogla oceniti novega živila in priti do svoje ugotovitve.

(9)

Komisija je od vložnika zahtevala, naj dodatno pojasni predloženo utemeljitev glede zahteve za pravno zaščito navedenih študij in testov ter pojasni zahtevo za izključno pravico do sklicevanja na navedene podatke v skladu s členom 26(2), točka (b), Uredbe (EU) 2015/2283.

(10)

Vložnik je izjavil, da je imel v času predložitve vloge lastninske in izključne pravice sklicevanja na analizne podatke, bakterijski test povratnih mutacij, in vitro mikronukleus test, 90-dnevno študijo subkronične oralne toksičnosti in presejalni test toksičnosti za razmnoževanje/razvoj pri glodavcih ter da tretje osebe ne morejo zakonito dostopati do teh podatkov ali jih uporabljati ali se nanje sklicevati.

(11)

Komisija je ocenila vse informacije, ki jih je predložil vložnik, in ugotovila, da je ta zadovoljivo utemeljil izpolnjevanje zahtev iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283. Zato bi bilo treba analizne podatke, bakterijski test povratnih mutacij, in vitro mikronukleus test, 90-dnevno študijo subkronične oralne toksičnosti in presejalni test toksičnosti za razmnoževanje/razvoj pri glodavcih zavarovati v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) 2015/2283. V skladu s tem bi bilo treba v obdobju petih let od začetka veljavnosti te uredbe samo vložniku odobriti dajanje tetrahidrokurkuminoidov na trg v Uniji.

(12)

Vendar omejevanje odobritve tetrahidrokurkuminoidov in sklicevanja na znanstvene podatke, ki jih vsebuje vložnikova dokumentacija, na izključno uporabo vložnika poznejšim vložnikom ne preprečuje vložitve vloge za odobritev dajanja na trg istega novega živila, če njihova vloga temelji na zakonito pridobljenih informacijah, ki podpirajo tako odobritev.

(13)

Ustrezno je, da vključitev tetrahidrokurkuminoidov kot novega živila na seznam Unije novih živil vključuje informacije iz člena 9(3) Uredbe (EU) 2015/2283. Nehidrogenirani kurkuminoidi in/ali kurkumin so se v prehranskih dopolnilih na trgu Unije uporabljali pred 15. majem 1997. Kurkumin in kurkuminoidi se v telesu presnavljajo po istih presnovnih poteh, po katerih se lahko presnavljajo tetrahidrokurkuminoidi. Ker ni mogoče izključiti, da bi vnos kurkuminoidov zaradi kombinirane uporabe obojega lahko privedel do nižje MOE od MOE, ki jo je določila Agencija, je treba potrošnike obvestiti, da se prehranska dopolnila, ki vsebujejo tetrahidrokurkuminoide, ne bi smela uživati, če se v istem dnevu uživajo prehranska dopolnila, ki vsebujejo kurkumin in/ali kurkuminoide.

(14)

Tetrahidrokurkuminoide bi bilo treba vključiti na seznam Unije novih živil iz Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470. Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Svet je 23. junija 2014 sprejel Sklep 2014/386/SZVP (1).

(2)

Unija ne priznava nezakonite priključitve Krima in Sevastopola Ruski federaciji in jo še naprej obsoja kot kršitev mednarodnega prava. Unija je še naprej trdno odločena zagovarjati suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja in zavezana doslednemu izvajanju politike nepriznavanja.

(3)

Na podlagi pregleda Sklepa 2014/386/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe, določene navedenem sklepu, podaljšati do 23. junija 2023.

(4)

Sklep 2014/386/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Visokopatogena aviarna influenca je kužna virusna bolezen pri pticah, ki lahko resno vpliva na donosnost reje perutnine ter povzroča motnje v trgovini znotraj Unije in pri izvozu v tretje države. Virusi visokopatogene aviarne influence lahko okužijo ptice selivke, te pa jih nato lahko razširijo prek velikih razdalj med svojimi jesenskimi in spomladanskimi migracijami. Prisotnost virusov visokopatogene aviarne influence pri divjih pticah torej pomeni stalno grožnjo za neposreden in posreden vnos teh virusov na gospodarstva, na katerih se goji perutnina ali ptice v ujetništvu. Ob izbruhu visokopatogene aviarne influence obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni razširi na druga gospodarstva, na katerih se goji perutnina ali ptice v ujetništvu.

(2)

Uredba (EU) 2016/429 določa nov zakonodajni okvir za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se prenašajo na živali ali ljudi. Visokopatogena aviarna influenca ustreza opredelitvi bolezni s seznama v navedeni uredbi, zanjo pa veljajo v njej določena pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Poleg tega Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/687 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) 2016/429 glede pravil za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama, vključno z ukrepi za obvladovanje bolezni za visokopatogeno aviarno influenco.

(3)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/641 (3) je bil sprejet v okviru Uredbe (EU) 2016/429 in določa ukrepe za obvladovanje bolezni pri izbruhih visokopatogene aviarne influence.

(4)

Natančneje, Izvedbeni sklep (EU) 2021/641 določa, da morajo zaščitna območja, ogrožena območja in dodatna območja z omejitvami, ki jih države članice po izbruhih visokopatogene aviarne influence vzpostavijo v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, obsegati vsaj območja, navedena kot zaščitna območja, ogrožena območja in dodatna območja z omejitvami v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(5)

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2021/641 je bila nedavno spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2022/898 (4), in sicer po izbruhih visokopatogene aviarne influence pri perutnini ali pticah v ujetništvu na Madžarskem, Nizozemskem in Slovaškem, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo.

(6)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2022/898 so Nemčija, Madžarska in Nizozemska obvestile Komisijo o novih izbruhih visokopatogene aviarne influence na gospodarstvih, na katerih gojijo perutnino ali ptice v ujetništvu, znotraj ali zunaj območij s seznama v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(7)

Hrvaška je obvestila Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence na gospodarstvu, na katerem gojijo perutnino ali ptice v ujetništvu, v županiji Osječko-baranjska v navedeni državi članici.

(8)

Bolgarija je obvestila Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence na gospodarstvu, na katerem gojijo perutnino ali ptice v ujetništvu, v pokrajini Dobrič v navedeni državi članici.

(9)

Potrjeni izbruh na Hrvaškem je v neposredni bližini meje z Madžarsko, pristojni organi navedenih držav članic pa so ustrezno sodelovali pri vzpostavitvi potrebnega ogroženega območja v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, ker ogroženo območje sega tudi na ozemlje Madžarske.

(10)

Pristojni organi Bolgarije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske in Nizozemske so sprejeli potrebne ukrepe za obvladovanje bolezni v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, vključno z vzpostavitvijo zaščitnih in ogroženih območij okoli navedenih izbruhov.

(11)

Komisija je v sodelovanju z Bolgarijo, Nemčijo, Hrvaško, Madžarsko in Nizozemsko proučila ukrepe za obvladovanje bolezni, ki so jih sprejele navedene države članice, in presodila, da so meje zaščitnih in ogroženih območij v Bolgariji, Nemčiji ter na Hrvaškem, Madžarskem in Nizozemskem, ki so jih vzpostavili pristojni organi navedenih držav članic, dovolj oddaljene od gospodarstev, na katerih so bili potrjeni izbruhi visokopatogene aviarne influence.

(12)