(1)

Cilj Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je varovati delavce pred tveganji za njihovo zdravje in varnost zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem na delovnem mestu. Navedena direktiva vzpostavlja okvir splošnih načel, ki državam članicam omogočajo dosledno uporabo minimalnih zahtev, s čimer določa usklajeno raven varovanja pred tveganji zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem. Namen teh minimalnih zahtev je zaščititi delavce na ravni Unije. Države članice lahko določijo strožje določbe.

(2)

Direktiva 2004/37/ES z določitvijo minimalnih zahtev za zaščito delavcev po vsej Uniji izboljšuje jasnost in prispeva k bolj enakim konkurenčnim pogojem za gospodarske subjekte v sektorjih, ki uporabljajo snovi, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive, s čimer dokazuje pomen ukrepanja Unije na tem področju.

(3)

V skladu z najnovejšimi znanstvenimi dokazi lahko reprotoksične snovi škodljivo vplivajo na spolno delovanje in plodnost pri odraslih moških in ženskah ter na razvoj potomcev. Podobno kot rakotvorne ali mutagene snovi tudi reprotoksične snovi vzbujajo veliko zaskrbljenost, saj bi lahko imele resne in nepopravljive učinke na zdravje delavcev. Zato bi morala Direktiva 2004/37/ES urejati tudi reprotoksične snovi, da bi se med drugim izboljšala skladnost z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter zagotovila podobna raven minimalne zaščite na ravni Unije.

(4)

Za večino reprotoksičnih snovi je z znanstvenega vidika mogoče opredeliti ravni, pod katerimi izpostavljenost nima škodljivih učinkov na zdravje. Zahteve glede zmanjšanja izpostavljenosti iz Direktive 2004/37/ES bi se morale uporabljati samo za reprotoksične snovi, za katere ni mogoče ugotoviti varne ravni izpostavljenosti in ki so v stolpcu za opombe Priloge III k Direktivi 2004/37/ES opredeljene kot snovi „brez praga“. Kar zadeva vse druge reprotoksične snovi, bi morali delodajalci zagotoviti, da se tveganje, povezano z izpostavljenostjo delavcev, zmanjša na minimum.

(5)

Glede na najnovejše znanstvene podatke so v posebnih primerih morda potrebne biološke mejne vrednosti za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo nekaterim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem. Biološke mejne vrednosti in ustrezne določbe bi bilo zato treba vključiti v Direktivo 2004/37/ES.

(6)

Načelo št. 10 evropskega stebra socialnih pravic (5), ki so ga 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast skupaj razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija, delavcem zagotavlja pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu, kar vključuje varovanje pred izpostavljenostjo rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem na delovnem mestu.

(7)

Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so pomemben element splošne ureditve za varovanje delavcev, določene v Direktivi 2004/37/ES, in ne smejo biti presežene. Mejne vrednosti in druge neposredno povezane določbe bi morale biti določene za vse rakotvorne, mutagene in reprotoksične snovi, za katere razpoložljivi podatki, vključno s posodobljenimi znanstvenimi in tehničnimi podatki, to omogočajo.

(8)

Za mutagene snovi in večino rakotvornih snovi je znanstveno nemogoče opredeliti ravni, pod katerimi izpostavljenost ne bi imela škodljivih zdravstvenih učinkov. Čeprav določitev mejnih vrednosti za izpostavljenost na delovnem mestu v zvezi z rakotvornimi in mutagenimi snovmi iz Direktive 2004/37/ES ne izloči povsem tveganj za zdravje in varnost delavcev, ki se pojavijo zaradi izpostavljenosti pri delu (v nadaljnjem besedilu: preostalo tveganje), kljub vsemu s postopnim in ciljno usmerjenim pristopom, ki je bil sprejet v navedeni direktivi, prispeva k bistvenemu zmanjšanju tveganj, ki se pojavijo zaradi takšne izpostavljenosti.

(9)

Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost ne vplivajo na druge obveznosti, ki jih imajo delodajalci na podlagi Direktive 2004/37/ES, na primer zmanjšanje uporabe rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snovi na delovnem mestu, preprečevanje ali zmanjšanje izpostavljenosti delavcev rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem, ali ukrepe, ki bi jih bilo treba izvajati v ta namen. Navedeni ukrepi bi morali vključevati, kolikor je to mogoče s tehničnega vidika, zamenjavo rakotvorne, mutagene in reprotoksične snovi s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali ki je manj nevaren za zdravje delavcev, ter uporabo zaprtega sistema, ali druge ukrepe za zmanjšanje ravni izpostavljenosti delavcev.

(10)

Delavci, kadar so izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, vključno s tistimi, ki jih vsebujejo nekatera nevarna zdravila, morajo biti zadostno in ustrezno usposobljeni. Usposabljanje, ki ga mora delodajalec zagotoviti na podlagi člena 11 Direktive 2004/37/ES, bi bilo treba prilagoditi tako, da se upošteva novo ali spremenjeno tveganje, zlasti kadar so delavci izpostavljeni novim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem ali več različnim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, vključno z nevarnimi zdravili, ali v primeru spreminjajočih se okoliščin, povezanih z delom.

(11)

Nekatera nevarna zdravila vsebujejo eno ali več snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1A ali 1B), mutagene snovi (kategorija 1A ali 1B) ali snovi, strupene za razmnoževanje, (kategorija 1A ali 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zato spadajo na področje uporabe Direktive 2004/37/ES. Jasne in posodobljene informacije o tem, ali zdravilo izpolnjuje ta merila, pa delavcem, delodajalcem ali izvršilnim organom niso lahko dostopne. Za zagotovitev pravilnega izvajanja Direktive 2004/37/ES ter jasnosti v zvezi z uporabo in tveganji, povezanih z ravnanjem s temi nevarnimi zdravili, je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi delodajalcem pomagali prepoznati ta zdravila. Komisija bo v skladu s sporočilom Komisije z dne 28. junija 2021 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 zagotovila smernice, vključno o usposabljanju, protokolih, nadzoru in spremljanju, za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo nevarnim zdravilom.

(12)

V zvezi z oceno tveganja iz člena 3 Direktive 2004/37/ES bi morali delodajalci pri ocenjevanju izpostavljenosti nevarnim zdravilom, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive, posebno pozornost nameniti temu, da zahteva po nadomestitvi takih zdravil ne bi škodovala zdravju pacientov.

(13)

Ta direktiva izboljšuje varovanje zdravja in varnosti delavcev na delovnem mestu. Nove mejne vrednosti bi bilo treba v Direktivi 2004/37/ES določiti ob upoštevanju razpoložljivih informacij, vključno s posodobljenimi znanstvenimi in tehničnimi podatki, utemeljene pa bi morale biti tudi na temeljiti oceni socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivosti protokolov in tehnik merjenja izpostavljenosti na delovnem mestu. Navedene informacije bi morale po možnosti vključevati podatke o preostalih tveganjih za zdravje delavcev, mnenja Odbora za oceno tveganja (RAC) pri Evropski agenciji za kemikalije, ustanovljeni z Uredbo (ES) št. 1907/2006 (ECHA), ter mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, ustanovljenega s Sklepom Sveta z dne 22. julija 2003 (7) (ACSH). Informacije v zvezi s preostalim tveganjem, ki so javno dostopne na ravni Unije, so dragocena podlaga za nadaljnje delo, da bi omejili tveganja zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem.

(14)

Komisija bi morala naročiti ACSH, da na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, nadalje preuči možnost sprejetja metodologije na podlagi tveganja, da bi določili mejne vrednosti za raven izpostavljenosti, ki ustreza tveganju škodljivega učinka na zdravje, kot je rak, vključno z možnostjo določitve mejnih vrednosti v razponu med zgornjo in spodnjo ravnjo tveganja.

(15)

V skladu s priporočili odborov RAC in ACSH se, kadar je to mogoče, določijo mejne vrednosti za izpostavljenost z vdihavanjem, in sicer glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za dolgotrajno izpostavljenost), za nekatere rakotvorne, mutagene in reprotoksične snovi pa glede na krajše referenčno obdobje, praviloma na petnajstminutno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za kratkoročno izpostavljenost), da bi, kolikor je mogoče, omejili vplive, ki se pojavijo zaradi kratkoročne izpostavljenosti.

(16)

Za zagotovitev najvišje možne stopnje varovanja je pri vseh rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh treba upoštevati tudi druge načine absorpcije, ne samo z vdihavanjem, vključno z možnostjo vnosa prek kože. Dodatni podatki o nevarnih snoveh in zmeseh so določeni v Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(17)

Ocena učinkov rakotvornih snovi, za katere velja ta direktiva, na zdravje temelji na ustreznem znanstvenem strokovnem znanju, ki ga je zagotovil RAC. RAC na podlagi sporazuma o ravni storitve, ki sta ga podpisala Generalni direktorat Komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje in ECHA, podaja znanstvene ocene toksikološkega profila vsake od izbranih prednostnih kemičnih snovi, kar zadeva njihove škodljive učinke na zdravje delavcev.

(18)

Akrilonitril izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 in je zato rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je za to rakotvorno snov mogoče določiti mejno vrednost za dolgo- in kratkoročno izpostavljenost. Akrilonitril je mogoče absorbirati tudi prek kože. Zato je primerno v okviru obsega uporabe Direktive 2004/37/ES določiti mejno vrednost za akrilonitril ter mu dodati opombo glede vnosa prek kože. ACSH se je na podlagi mnenja RAC strinjal, da bi bilo biološko spremljanje za akrilonitril koristno. To bi bilo treba upoštevati pri razvoju smernic za praktično uporabo biološkega spremljanja.

(19)

Kar zadeva akrilonitril, bo kratkoročno morda težko spoštovati mejno vrednost 1 mg/m3 (0,45 ppm) in mejno vrednost za kratkoročno izpostavljenost 4 mg/m3 (1,8 ppm). Uvesti bi bilo treba štiriletno prehodno obdobje po začetku veljavnosti te direktive, po koncu katerega bi se morale uporabljati te mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.

(20)

Nikljeve spojine izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1A) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato so rakotvorne snovi v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je mogoče določiti mejno vrednost za to skupino rakotvornih snovi. Izpostavljenost nikljevim spojinam na delovnem mestu lahko povzroči tudi preobčutljivost kože in dihalnega trakta. Zato je primerno v okviru obsega uporabe Direktive 2004/37/ES določiti mejne vrednosti za delce, ki se jih lahko vdihuje, in respirabilno frakcijo nikljevih spojin ter dodati opombo glede preobčutljivosti kože in dihal.

(21)

Kar zadeva nikljeve spojine, bi bilo morda mejni vrednosti 0,01 mg/m3 za respirabilno frakcijo in 0,05 mg/m3 za delce, ki se jih lahko vdihuje, v številnih sektorjih ali postopkih, zlasti taljenje, rafinerije in varjenje, težko spoštovati. Poleg tega je mogoče za spojine šestvalentnega kroma in nikljeve spojine uporabiti enake ukrepe za obvladovanje tveganj, zato bi bilo treba uskladiti prehodne ukrepe, namenjene zmanjšanju izpostavljenosti tema skupinama rakotvornih snovi. Tako bi bilo treba uvesti prehodno obdobje do vključno 17. januarja 2025, med katerim bi se morala za delce nikljevih spojin, ki se jih lahko vdihuje, uporabljati mejna vrednost 0,1 mg/m3. Prehodno obdobje bi zagotovilo uskladitev z datumom uporabe mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost za spojine šestvalentnega kroma, sprejete v Direktivi (EU) 2017/2398 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(22)

Benzen izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1A) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Benzen je mogoče absorbirati tudi prek kože. Mejno vrednost, določeno v Prilogi III k Direktivi 2004/37/ES za benzen, bi bilo treba revidirati glede na novejše znanstvene podatke, poleg tega pa je primerno ohraniti opombo glede vnosa prek kože. ACSH se je na podlagi mnenja RAC strinjal, da bi bilo biološko spremljanje za benzen koristno. To bi bilo treba upoštevati pri razvoju smernic za praktično uporabo biološkega spremljanja.

(23)

Kar zadeva benzen, bo v nekaterih sektorjih kratkoročno morda težko spoštovati revidirano mejno vrednost 0,2 ppm (0,66 mg/m3). Zato bi bilo treba uvesti štiriletno prehodno obdobje po začetku veljavnosti te direktive. Kot prehodni ukrep bi se morala mejna vrednost 1 ppm (3,25 mg/m3) iz Direktive (EU) 2019/130 Evropskega parlamenta in Sveta (9) še naprej uporabljati do 5. aprila 2024, prehodna mejna vrednost 0,5 ppm (1,65 mg/m3) pa bi se morala uporabljati od 5. aprila 2024 do 5. aprila 2026.

(24)

Mejno vrednost za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje, iz Priloge III k Direktivi (EU) 2017/2398 bi bilo treba revidirati ob upoštevanju ocen Komisije na podlagi Direktive 2004/37/ES ter najnovejših znanstvenih in tehničnih podatkov.

(25)

Komisija je opravila dvostopenjsko posvetovanje med socialnimi partnerji na ravni Unije v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Posvetovala se je tudi z ACSH, ki je sprejel mnenja za vse prednostne snovi, na katere se nanaša ta direktiva, ter predlagal eno ali več zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za vsako od njih in opombe, kjer je to ustrezno.

(26)

Mejne vrednosti, določene v tej direktivi, je treba redno nadzorovati in pregledovati, da se zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 1907/2006. Komisija bo v tesnem sodelovanju z ACSH zlasti za benzen ocenila izvedljivost nadaljnjega zmanjšanja mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, pri tem pa bo upoštevala mnenje RAC iz leta 2018 in morebitne nove pomembne informacije.

(27)

Ker cilja te direktive, in sicer varovanja delavcev pred tveganji, ki ogrožajo njihovo zdravje in varnost, ki se pojavijo ali bi se lahko pojavila zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, vključno s preprečevanjem takšnih tveganj, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(28)

Ker se ta direktiva nanaša na varovanje zdravja in varnosti delavcev na delovnem mestu, bi morala biti prenesena v nacionalno zakonodajo v dveh letih po datumu začetka njene veljavnosti.

(29)

Direktivo 2004/37/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 2006/112/ES in Direktiva Sveta 2008/118/ES (2) sta bili spremenjeni z Direktivo Sveta (EU) 2019/2235 (3), s katero so bile uvedene oprostitve plačila DDV in trošarine za obrambna prizadevanja v okviru Unije. Države članice naj bi navedene oprostitve plačila uporabljale od 1. julija 2022.

(2)

Direktiva 2006/112/ES je bila dodatno spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2021/1159 (4), s katero so bile uvedene nove oprostitve plačila DDV v zvezi z ukrepi, sprejetimi na ravni Unije v odziv na pandemijo COVID-19. Glede na nujnost razmer zaradi pandemije COVID-19 naj bi države članice navedene oprostitve plačila uporabljale z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021.

(3)

Priloga II k Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 282/2011 (5) vsebuje potrdilo, ki dokazuje, da transakcija izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila DDV in/ali trošarine v skladu s členom 151 Direktive 2006/112/ES. Da bi državam članicam omogočili enotno uporabo nove oprostitve plačila DDV za obrambna prizadevanja v okviru Unije in nove oprostitve plačila DDV v zvezi z ukrepi, sprejetimi na ravni Unije v odziv na pandemijo COVID-19, bi bilo treba potrdilo spremeniti.

(4)

Kar zadeva nove oprostitve plačila DDV v zvezi z ukrepi, sprejetimi na ravni Unije v odziv na pandemijo COVID-19, bi bilo treba potrdilo spremeniti, da se kot upravičeni organ vključi Komisija ali katera koli agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, ki opravlja svoje naloge v odziv na pandemijo COVID-19. Da bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu v zvezi z dobavljenim blagom ali izvedenimi storitvami, oproščenimi plačila, ki so bili že obdelani z uporabo trenutne različice potrdila, je ustrezno, da se potrdilo, spremenjeno s to uredbo, ne uporablja retroaktivno.

(5)

Kar zadeva novo oprostitev plačila DDV za obrambna prizadevanja v okviru Unije, bi bilo treba potrdilo spremeniti, da se kot upravičeni organi vključijo Komisija ali katera koli agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, ki opravlja svoje naloge v odziv na pandemijo COVID-19, ter oborožene sile države članice, ki sodelujejo pri dejavnosti Unije v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). V ta namen in v skladu z datumom začetka uporabe zakonov, predpisov in drugih upravnih določb, potrebnih za uskladitev z Direktivo (EU) 2019/2235, bi bilo treba potrdilo spremeniti z učinkom od 1. julija 2022.

(6)

Zaradi retroaktivnega učinka novih oprostitev plačila DDV v zvezi z ukrepi, sprejetimi na ravni Unije v odziv na pandemijo COVID-19, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 282/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 17. februarja 2021 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla (v nadaljnjem besedilu: SSCR ali izdelek v preiskavi) s poreklom iz Indije in Indonezije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi). Komisija je v Uradnem listu Evropske unije (2) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 4. januarja 2021 vložilo Evropsko jeklarsko združenje (v nadaljnjem besedilu: združenje Eurofer ali pritožnik) v imenu industrije hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v Uniji v smislu člena 10(6) osnovne Uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o subvencioniranju in posledični škodi, ki so zadostovali za začetek preiskave.

(3)

Komisija je pred začetkom protisubvencijske preiskave v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe uradno obvestila indijsko (3) in indonezijsko vlado (4), da je prejela ustrezno dokumentirano pritožbo, ter ju povabila na posvetovanje. Posvetovanje z indijsko vlado je potekalo 10. februarja 2021, z indonezijsko vlado pa 15. februarja 2021. Kljub temu z nobeno vlado ni bilo mogoče doseči sporazumne rešitve.

(4)

Komisija je 18. novembra 2021 uvedla dokončne protidampinške dajatve in dokončno pobrane začasne dajatve, uvedene na uvoz enakega izdelka s poreklom iz Indije in Indonezije (5) (v nadaljnjem besedilu: protidampinška uredba), in sicer v preiskavi, ki se je začela z obvestilom o začetku, objavljenim 30. septembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: ločena protidampinška preiskava) (6).

(5)

Analize škode, vzročne zveze in interesa Unije, izvedene v tej protisubvencijski in ločeni protidampinški preiskavi, so smiselno enake, saj je opredelitev industrije Unije enaka, vzorčeni proizvajalci Unije, obravnavano obdobje in obdobje preiskave pa isti v obeh preiskavah.

(6)

Pritožnik je 7. aprila 2021 vložil zahtevek za registracijo uvoza. Komisija je zahtevek analizirala, vendar je ugotovila, da v zadevnih državah v sorazmerno kratkem obdobju ni bilo nobenega obsežnega uvoza izdelka, za katerega se uporabljajo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Uvoz SSCR iz Indije in Indonezije se je v sedmih mesecih po začetku v primerjavi z uvozom v obdobju preiskave zmanjšal za 46 %. Zato pogoji za registracijo uvoza v skladu s členom 24(5) osnovne uredbe niso bili izpolnjeni, Komisija pa ni uvedla obvezne registracije uvoza zadevnega izdelka.

(7)

Preiskava subvencij in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). Obe obdobji sta enaki kot v ločeni protidampinški preiskavi.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, indijsko in indonezijsko vlado, znane proizvajalce izvoznike v zadevnih državah, znane uvoznike in uporabnike v Uniji ter jih povabila k sodelovanju.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pri Komisiji in/ali pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaslišanja so potekala z združenjem Eurofer in drugo družbo.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala organe Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) tudi, naj sodelujejo v preiskavi kot zainteresirana stran. Poleg tega je Komisija kitajsko vlado obvestila o začetku preiskave in se izrecno sklicevala na povabilo k sodelovanju kot zainteresirana stran iz obvestila o začetku. Kitajska vlada je nato Komisijo obvestila, da se je v tej preiskavi registrirala kot zainteresirana stran.

(11)

Komisija je 11. oktobra 2021 kitajski vladi poslala zahtevo za informacije.

(12)

Kitajska vlada ni odgovorila na zahtevo za informacije Komisije, temveč je 21. oktobra 2021 predložila svoje pripombe na zahtevo za informacije.

(13)

Kitajska vlada je v tej predložitvi po eni strani navedla, da postopki Komisije morda kršijo pravila STO in pravo EU.

(14)

Prvič, kitajska vlada je navedla, da je Komisija ni obvestila o vložitvi pritožbe, z njo ni opravila posvetovanj pred začetkom preiskave, je ni obvestila o začetku in je ni neposredno pozvala, naj postane zainteresirana stran v preiskavi. Kitajska vlada ni država izvoznica, zato ni zainteresirana članica ali stran v smislu pravil STO, povabilo pa nima pravne podlage in osnovnih postopkovnih zahtev.

(15)

Komisija je ugotovila, da te trditve niso vsebinsko točne. Ko je bilo povabilo k sodelovanju kot zainteresirana stran vključeno v obvestilo o začetku, ki je bilo 17. februarja 2021 objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, je Komisija istega dne kitajski vladi poslala obvestilo o začetku in jo izrecno opozorila na povabilo. Kitajska vlada je najprej po elektronski pošti z dne 19. februarja 2021 zahtevala dostop do javnega spisa. V odgovoru na navedeno elektronsko pošto je Komisija istega dne kitajsko vlado ponovno izrecno vprašala, ali se namerava z zahtevo za dostop do javnega spisa registrirati kot zainteresirana stran. Kitajska vlada je istega dne potrdila, da se je registrirala kot zainteresirana stran. Celotna elektronska komunikacija je na voljo v javnem spisu. Komisija je torej kitajsko vlado neposredno obvestila o obvestilu o začetku in jo celo dvakrat pozvala, naj postane zainteresirana stran. Poleg tega Komisija kitajske vlade ni pozvala k posvetovanjem pred začetkom preiskave, saj je pričakovala, da bo indonezijska vlada pojasnila sodelovanje kitajske vlade pri zagotavljanju posredne finančne podpore proizvajalcem izvoznikom v Indoneziji. Ker torej Komisija ni nameravala preiskovati morebitnih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ki jih je dodelila LRK, ampak samo subvencije, ki jih je indonezijska vlada zagotovila s finančno podporo kitajske vlade, ni bilo pravne zahteve za izvedbo posvetovanj s kitajsko vlado pred začetkom preiskave.

(16)

Drugič, kitajska vlada je navedla, da je zahtevala spremljanje napredka zadeve zaradi zaskrbljenosti, da bi Komisija kršila pravila STO in pravo EU, vendar kitajska vlada ni predmet te preiskave in ji v preiskavi ni treba predložiti nobenih informacij. Po navedbah kitajske vlade je Komisija v protisubvencijski preiskavi v zvezi z uvozom nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska) in Egipta, ki se je začela 16. maja 2019 (7) in se je končala z uvedbo dokončnih izravnalnih dajatev, ki je bila objavljena 15. junija 2020 (8) (v nadaljnjem besedilu: protisubvencijska preiskava v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken), z vključitvijo običajnega dvostranskega gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med Kitajsko in Egiptom v področje uporabe tako imenovanih meddržavnih subvencij že kršila Sporazum STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum SCM) ter osnovno uredbo.

(17)

Komisija je opozorila, da ni kitajska vlada zahtevala spremljanja napredka zadeve, ampak je Komisija kitajsko vlado v obvestilu o začetku pozvala, naj se registrira kot zainteresirana stran. Kar zadeva trditve o protisubvencijski preiskavi v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, je Komisija menila, da so splošne in neutemeljene ter niso predmet te preiskave. Vsekakor pa je Komisija ugotovila, da finančna podpora, ki jo je dodelila kitajska vlada, spada v obseg te preiskave, če je tako podporo mogoče pripisati indonezijski vladi. Zato so v tem okviru potrebne informacije o finančni podpori, ki jo je dodelila kitajska vlada.

(18)

Tretjič, kitajska vlada je opozorila, da ji Komisija v prvih osmih mesecih po začetku ni poslala nobene zahteve za informacije, kar je v nasprotju z zahtevo STO, da morajo preiskovalni organi čim prej določiti informacije, ki se zahtevajo od zainteresiranih strani, in da je bil časovni okvir za odgovor deset dni namesto 37 dni, kot je določeno v členu 12.1.1 Sporazuma SCM in členu 11(2) osnovne uredbe

(19)

Komisija je opozorila, da je bil čas za pošiljanje zahteve za informacije kitajski vladi posledica razvoja preiskave. Elementi, za katere je bila zaprošena kitajska vlada, na začetku preiskave niso bili v celoti jasni, zahtevane informacije pa so temeljile na vidikih, zaradi katerih je bila potrebna nadaljnja preiskava po prvem navzkrižnem preverjanju na daljavo z indonezijskimi stranmi. Poleg tega je Komisija odgovorila, da je kitajski vladi poslala zahtevo za informacije in ne vprašalnika. Zahteve glede časovnega okvira, na katere se sklicuje kitajska vlada, se nanašajo samo na vprašalnike. Časovni okvir, predviden v zahtevi za informacije, je zadostoval za zagotovitev zahtevanih informacij. Če bi kitajska vlada menila, da je časovni okvir prestrog, bi v vsakem primeru lahko zahtevala podaljšanje roka, česar pa ni storila.

(20)

Indijska vlada pred posvetovanji pred začetkom preiskave ali po njih ni predložila pisnih pripomb. Vendar je med posvetovanjem trdila, da pritožba na splošno ne vsebuje zadostnih dokazov o obstoju domnevnih programov subvencij.

(21)

Komisija je upoštevala pripombe indijske vlade. Vendar je Komisija, kot je podrobno opisano v memorandumu o zadostnosti dokazov (v nadaljnjem besedilu: memorandum) (9), po proučitvi trditev glede subvencij sklenila, da je pritožba skupaj z dokazi, ki so na voljo Komisiji in so navedeni v memorandumu, vsebovala zadostne dokaze, ki kažejo na obstoj subvencioniranja zadevnega izdelka s poreklom iz Indije.

(22)

Indonezijska vlada je 15. februarja 2021 predložila pisno različico svojih izjav, podanih na posvetovanjih pred začetkom preiskave, ki so potekala istega dne. V njej je trdila, da pritožba na splošno ni vsebovala zadostnih dokazov o obstoju domnevnih programov subvencij.

(23)

Komisija je to predložitev upoštevala v fazi priprave memoranduma o zadostnosti dokazov in se vljudno ni strinjala s pripombami indonezijske vlade. Komisija je dejansko sklenila, da je pritožba skupaj z dokazi, ki so na voljo Komisiji in so navedeni v memorandumu o zadostnosti dokazov, vsebovala zadostne dokaze, ki kažejo na obstoj subvencioniranja. V vsakem primeru je bila posebna pozornost namenjena elementom, ki jih je med preiskavo izpostavila indonezijska vlada.

(24)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(25)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da se je odločila. da z vzorčenjem ustrezno omeji število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala, in da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Začasni vzorec je izbrala na podlagi podatkov o proizvodnji in obsegu prodaje v Uniji, ki so jih sporočili proizvajalci Unije v okviru analize ocene procesnega upravičenja pred začetkom preiskave, pri čemer je upoštevala tudi njihovo geografsko lego. V tako izbran začasni vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije, ki predstavljajo več kot 60 % proizvodnje in približno 70 % prodaje podobnega izdelka v Uniji, iz štirih različnih držav članic. Podrobnosti o tem začasnem vzorcu so bile navedene v spisu, ki je bila na vpogled zainteresiranim stranem, ki so imele tudi možnost, da predložijo pripombe. Pripomb ni bilo.

(26)

Ker do izteka roka ni bilo prejetih pripomb, je bil začasni vzorec proizvajalcev Unije potrjen. Zajemal je družbe Acciai Speciali Terni S.p.A., Aperam Stainless Europe in Outokumpu Stainless OY. Dokončni vzorec je reprezentativen za industrijo Unije. Ta vzorec je sovpadal z vzorcem proizvajalcev Unije v ločeni protidampinški preiskavi.

(27)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(28)

Kot zainteresirana stran se je javil en nepovezan uvoznik in tudi predložil zahtevane informacije. Zaradi majhnega števila prejetih odgovorov vzorčenje ni bilo potrebno. V zvezi s to odločitvijo ni bilo nobenih pripomb. Uvoznik je bil pozvan, naj izpolni vprašalnik.

(29)

Glede na potencialno veliko število proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah je bilo v obvestilu o začetku določeno vzorčenje v Indiji in Indoneziji. Zato je Komisija vse znane proizvajalce izvoznike v Indiji in Indoneziji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da se ugotovi, ali je vzorčenje potrebno, in da se v tem primeru izbere vzorec.

(30)

Poleg tega je Komisija misijo Indije pri Evropski uniji in veleposlaništvo Republike Indonezije v Bruslju pozvala, naj opredelita morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih lahko zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopita v stik z njimi.

(31)

Dve indijski družbi (skupini indijskih družb) sta predložili odgovor na obrazcu za vzorčenje v predpisanem roku. Zadevna proizvajalca izvoznika Družba Chromeni Steels Private Limited (v nadaljnjem besedilu: Chromeni) in skupina Jindal sta predstavljali 100 % obsega indijskega izvoza SSCR iz Indije v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je zato opustila vzorčenje v zvezi z Indijo.

(32)

Del skupine Jindal (Indija),vključen v proizvodnjo in prodajo SSCR, sestavljata dva proizvajalca izvoznika, dva trgovca, en ponudnik storitev in en dobavitelj surovin.

(33)

Skupina Jindal je vertikalno integrirana od proizvodnje koksa, plina in ferokroma, prek proizvodnje tekočega nerjavnega jekla, plošč, vroče valjanih kolobarjev, do proizvodnje SSCR.

(34)

Družba Chromeni ni vertikalno integrirana. SSCR začne proizvajati iz vroče valjanih kolobarjev iz nerjavnega jekla.

(35)

Trije proizvajalci izvozniki ali skupine proizvajalcev izvoznikov iz Indonezije so predložile zahtevane informacije in se strinjale z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza iz Indonezije v Unijo v obdobju preiskave, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času, tj. družbe PT Indonesia Ruipu Nickel and Chrome Alloy (IRNC) in PT Jindal Stainless Indonesia (v nadaljnjem besedilu: Jindal Indonesia). Vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov sta v obdobju preiskave predstavljali 71 % ocenjenega celotnega obsega uvoza SSCR iz Indonezije v Unijo v obdobju preiskave.

(36)

IRNC je vertikalno integrirana družba. Družba začne proizvajati SSCR iz nikljeve rude in ima zato svoje talilnice. Poleg tega je družba IRNC del skupine družb, ki proizvajajo različne vrste jeklenih izdelkov in so tudi vertikalno integrirane (začnejo iz nikljeve rude in imajo zato lastne talilnice) ter družbi IRNC zagotavljajo izdelke iz jekla višje v verigi za proizvodnjo SSCR. Te družbe (ki se skupaj z družbo IRNC imenujejo „skupina IRNC“) so PT Indonesia Guang Ching Nickel and Stainless Steel Industry (GCNS), PT Indonesia Tsingshan Stainless Steel (ITSS), PT Sulawesi Mining Investment (SMI) in PT Tsingshan Steel Indonesia (TSI). Vse se nahajajo v industrijskem parku Morowali v Indoneziji.

(37)

Družba Jindal Indonesia ni vertikalno integrirana. SSCR začne proizvajati iz kolobarjev iz nerjavnega jekla.

(38)

Komisija se je v skladu s členom 27(2) osnovne uredbe z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in indonezijsko vlado posvetovala o izbiri vzorca. Komisija ni prejela nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen.

(39)

Tretji indonezijski proizvajalec izvoznik, ki je poslal obrazec za vzorčenje, je Komisijo obvestil, da ne namerava zahtevati individualne preiskave na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe. Kljub temu je Komisija tega proizvajalca izvoznika, ki ni bil vključen v vzorec, obvestila, da mora predložiti izpolnjen vprašalnik, če želi individualno preiskavo. Vendar proizvajalec izvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Zato individualne preiskave niso bile mogoče.

(40)

Komisija je vprašalnike poslala trem vzorčenim proizvajalcem Unije, pritožniku, enemu nepovezanemu uvozniku, ki se je javil, in štirim proizvajalcem izvoznikom iz zadevnih držav. Isti vprašalniki so bili na dan začetka postopka na voljo tudi na spletu (10).

(41)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, pritožnik, en nepovezan uvoznik, dva proizvajalca izvoznika iz Indije in dva vzorčena proizvajalca izvoznika iz Indonezije.

(42)

Komisija je vprašalnik poslala tudi indijski in indonezijski vladi.

(43)

Vprašalnik za indijsko vlado je vključeval posebne vprašalnike za (i) vse finančne institucije, ki so družbam v preiskavi ali njihovim kupcem (v okviru izvoznih kreditov za kupce) zagotovile posojila ali izvozne kredite, in za (ii) deset največjih proizvajalcev in distributerjev vhodnih materialov, ki so jih dvema indijskima proizvajalcema izvoznikoma domnevno zagotavljali za plačilo, nižje od primernega (kromova ruda in železova ruda), za proizvodnjo izdelka v preiskavi.

(44)

Vprašalnik za indonezijsko vlado je vključeval poseben vprašalnik za družbo Lembaga Pembiayaan Ekspor Indonesia (v nadaljnjem besedilu: Indonezijska izvozno-uvozna banka). Ta finančna institucija je bila izrecno navedena v pritožbi kot javni organ ali organ, ki mu je indonezijska vlada dala pooblastilo ali navodilo za dodeljevanje subvencij. Poleg tega je bila indonezijska vlada zaradi poenostavitve upravnih postopkov pozvana, naj posebne vprašalnike pošlje (i) vsem drugim finančnim institucijam, ki so vzorčenim družbam ali kupcem vzorčenih družb (v okviru izvoznih kreditov za kupce) zagotovile posojila ali izvozne kredite (11), (ii) desetim največjim proizvajalcem in distributerjem glavnih vhodnih materialov za izdelek v preiskavi ter vsem drugim zadevnim proizvajalcem in distributerjem vhodnih materialov, ki so obema vzorčenima družbama zagotovili vhodne materiale, ter (iii) družbi PT Asuransi Asei Indonesia (ASEI), ki je v pritožbi izrecno navedena kot ponudnik zavarovanja izvoznih kreditov pod ugodnimi pogoji, potencialno tudi za proizvajalce izdelka v preiskavi.

(45)

Poleg tega je vprašalnik za indonezijsko vlado vključeval poseben vprašalnik za družbo PT Indonesia Morowali Industrial Park (IMIP), tj. družbo, ki upravlja industrijski park, kjer se nahaja družba IRNC, eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Ker je IMIP družba, ki je povezana z družbo IRNC, je bila družba IRNC pozvana, naj isti vprašalnik posreduje tudi družbi IMIP.

(46)

Indonezijska vlada je bila zaprošena, naj zbere vse odgovore teh subjektov in jih pošlje neposredno Komisiji.

(47)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike indijske vlade, ki pa niso vključevali izpolnjenih posebnih vprašalnikov iz uvodne izjave 43, pa tudi izpolnjene vprašalnike indonezijske vlade, ki so vključevali izpolnjene vprašalnike Indonezijske izvozno-uvozne banke, treh drugih finančnih institucij, enajstih dobaviteljev surovin, tj. štirih rudnikov premoga (PT Sungai Danau Jaya, PT Tanah Bumbu Resources, PT Wahana Baratama Mining in PT Bukit Asam Tbk), treh rudnikov nikljeve rude (PT GAG Nikel, PT Ceria Nugraha Indotama in PT Tiran Indonesia), štirih trgovcev z nikljevo rudo in premogom (PT Ekasa Yad Resouces, PT Batu Bara Global Energy, PT Rwood Resources Indonesia in PT Bumi Nusantara Jaya) ter družb ASEI in IMIP. Komisija je enak izpolnjen vprašalnik kot od družbe IMIP prejela tudi od družbe IRNC.

(48)

Zaradi izbruha COVID-19 in omejitev gibanja v različnih državah članicah in različnih tretjih državah Komisija v začasni fazi ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe. Komisija je namesto tega na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasne ugotovitve, v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (12).

(49)

Brez poseganja v uporabo člena 28 osnovne uredbe je Komisija prek videokonference na daljavo navzkrižno preverila izpolnjene vprašalnike indijske in indonezijske vlade. Pri navzkrižnem preverjanju na daljavo so sodelovali uradniki ustreznih ministrstev. Navzkrižno preverjanje na daljavo indonezijske vlade je vključevalo tudi navzkrižno preverjanje na daljavo v zvezi z informacijami, ki so jih predložili Indonezijska izvozno-uvozna banka in dva dobavitelja vhodnih materialov, in sicer družbi PT Gag Nikel in PT Sungai Danau Jaya.

(50)

Poleg tega je Komisija izvedla navzkrižna preverjanja na daljavo naslednjih družb/strani:

(51)

Komisija je 20. oktobra 2021 v skladu s členom 29(a)(2) osnovne uredbe obvestila zainteresirane strani, da ne namerava uvesti začasnih ukrepov in da namerava nadaljevati preiskavo.

(52)

Komisija je nadaljevala iskanje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(53)

Komisija je 17. decembra 2021 obvestila vse strani o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protisubvencijsko dajatev na uvoz zadevnega izdelka (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi s tem. Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(54)

Nato so zainteresirane strani 21. januarja 2022 prejele dodatno dokončno razkritje (v nadaljnjem besedilu: dodatno dokončno razkritje), pri čemer jim je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi s tem. Zainteresirane strani so imele možnost, da zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(55)

Pripombe so poslali pritožnik, indijska vlada, indonezijska vlada, kitajska vlada, vzorčeni proizvajalci izvozniki, nepovezani uvoznik LSI ter konzorcij uvoznikov in distributerjev Euranimi.

(56)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila odobrena tudi ta možnost. Zaslišanja so potekala s skupino IRNC in konzorcijem Euranimi.

(57)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane in po potrebi upoštevane v tej uredbi.

(58)

Skupina IRNC je trdila, da so bile njene pravice do obrambe kršene, ker ni imela dovolj časa za pripravo pripomb na dokončno razkritje. Komisija je v odgovoru poudarila, da je bil za skupino IRNC najprej določen 18-dnevni rok za predložitev pripomb, kar je precej več od predpisanega desetdnevnega roka, ki ga mora Komisija po dokončnem razkritju zagotoviti zainteresiranim stranem. Poleg tega je Komisija družbi na njeno zahtevo odobrila tridnevno podaljšanje. Zato je menila, da je imela skupina IRNC na voljo dovolj časa za predložitev pripomb o dokončnem razkritju, trditev pa je bila zavrnjena.

(59)

Skupina Jindal in družba Jindal Indonesia sta od Komisije zahtevali, naj zagotovi, da se predlagane izravnalne dajatve in zaščitni ukrepi za jeklo ne bodo sešteli, kot je bilo storjeno v protidampinški uredbi.

(60)

To je bilo obravnavano v uvodnih izjavah 1083 in 1084.

(61)

Zaradi pravne varnosti sta skupina Jindal in družba Jindal Indonesia od Komisije zahtevali tudi, naj predlagano uredbo o uvedbi protisubvencijskih dajatev vključi v Uredbo (EU) 2019/1382 (13).

(62)

Komisija je opozorila, da člen 3 že obravnava vprašanje medsebojnega vpliva med dajatvami, obračunanimi v skladu s to uredbo, in dajatvami, obračunanimi v skladu z Uredbo (EU) 2019/159 (14). Komisija je pri zadnji spremembi Uredbe (EU) 2019/1382 že napovedala, da bo v prihodnje vsaka uredba o uvedbi protidampinških in/ali protisubvencijskih ukrepov v zvezi z jeklenimi izdelki, za katere velja tudi zaščitni ukrep, vključevala posebne določbe, ki preprečujejo njihovo sočasno uporabo z zaščitno dajatvijo nad kvoto (15).

(63)

Po dokončnem razkritju sta konzorcij Euranimi in družba LSI trdila, da bi morala Komisija začasno opustiti ukrepe v skladu s členom 24(4) osnovne uredbe.

(64)

Komisija je potrdila prejem informacij, ki so jih predložile te strani, in jih opozorila, da se lahko, če bi to štela za primerno, odloči za začasno opustitev ukrepov, če bi se tržne razmere začasno toliko spremenile, da se škoda zaradi začasne opustitve najverjetneje ne bi ponovila, in če bi bilo to v interesu Unije.

(65)

Zadevni izdelek v tej preiskavi so ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, hladno valjani (hladno deformirani), brez nadaljnje obdelave, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7219 31 00, 7219 32 10, 7219 32 90, 7219 33 10, 7219 33 90, 7219 34 10, 7219 34 90, 7219 35 10, 7219 35 90, 7219 90 20, 7219 90 80, 7220 20 21, 7220 20 29, 7220 20 41, 7220 20 49, 7220 20 81, 7220 20 89, 7220 90 20 in 7220 90 80, s poreklom iz Indije in Indonezije. Te oznake KN so zgolj informativne.

(66)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(67)

Komisija je sklenila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(68)

En proizvajalec Unije, ki je deloval tudi kot uvoznik in končni uporabnik, je zahteval izključitev hladno valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla razredov 200 in 201 iz obsega izdelka. Preiskava je pokazala, da so taki izdelki zamenljivi, kar zadeva lastnosti. Komisija je tudi sklenila, da bi se z odobritvijo te zahteve za izključitev carinskim organom dejansko naložilo nerazumno breme, saj bi morali opraviti laboratorijski preskus in preveriti končno uporabo vsake pošiljke. Poleg tega so podatki, ki jih je družba predložila v zvezi z nakupi izdelkov iz jekla razredov 200 in 201 ter drugih izdelkov iz zadevnih držav, pokazali, da je od teh držav kupila druge izdelke, ki spadajo v obseg izdelka sedanje preiskave, kar samo po sebi pomeni tveganje navzkrižne kompenzacije. Poleg tega, čeprav družba trdi, da imajo ti razredi jekla le eno končno uporabo, ni mogoče izključiti, da se lahko ti razredi jekla uporabljajo tudi za druge namene.

(69)

Zato je Komisija sklenila, da odobritev tega zahtevka za izključitev iz obsega izdelka ne bi bila primerna, tako da je bila zavrnjena.

(70)

Na podlagi informacij iz pritožbe, obvestila o začetku in odgovorov na vprašalnik Komisije je bilo preverjeno domnevno subvencioniranje indijske vlade prek naslednjih subvencij:

(71)

Pritožnik je trdil, da indijske banke zagotavljajo financiranje izvoza pred odpremo izvoznikom, ki zahtevajo plačilo za prodano blago pred odpremo tega blaga. Podobno je financiranje izvoza po odpremi posojilo, ki ga finančne institucije zagotavljajo izvoznikom. To shemo upravlja indijska centralna banka. Trdil je tudi, da indijska vlada prek svoje centralne banke zasebnim indijskim bankam daje pooblastila ali navodila, naj zagotovijo finančni prispevek v obliki neposrednega prenosa sredstev (člen 3(1)(a)(i) in člen 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe). Da bi izvoznik izkoristil ugodnosti te sheme, mora le dokazati izvoz, pri čemer ni potrebna nobena ocena tveganja. Ugodnost za izvoznika je torej razlika med tako prejeto preferenčno obrestno mero in tržno obrestno mero za podobna posojila v Indiji.

(72)

Eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov je v obdobju preiskave v omejenem obsegu uporabljal kredite pred odpremo.

(73)

Družba je uporabljala kredite pred odpremo v okviru shem obratnega kapitala (kreditne linije), ki so jih odprle javne in zasebne banke. Uporabljena obrestna mera je bila določena v skladu s tržnimi razmerami in na ravni, ki so jo zaračunavale druge javne in zasebne banke (vključno z mednarodnimi bankami), pri katerih je imela družba odprte kreditne linije. Obrestna mera je temeljila na referenčni temeljni obrestni meri v primeru izvoznih kreditov v indijskih rupijah ali na obrestni meri LIBOR v primeru izvoznih kreditov v ameriških dolarjih. V obeh primerih je bil na podlagi bonitetne ocene družbe dodan razmik. Iste kreditne linije so bile uporabljene tudi za domače kratkoročno financiranje.

(74)

Indijska proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave nista uporabila izvoznih kreditov po odpremi.

(75)

Zato Komisiji te sheme ni bilo treba nadalje preiskovati.

(76)

Pritožnik je trdil, da program izravnave obresti izvoznikom zagotavlja finančni prispevek v obliki neposrednega prenosa sredstev, saj posojilodajalcem teh izvoznikov zagotavlja nadomestilo v višini od 3 % do 5 % vrednosti obresti, ki bi jih sicer bilo treba plačati za nekatera posojila.

(77)

Indijska proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave nista uporabila programa izravnave obresti.

(78)

Zato Komisiji ni bilo treba nadalje preiskovati tega programa.

(79)

Indijska vlada ima v celoti v lasti dve izvozni agenciji: agencijo Export Credit Guarantee Corporation of India Ltd (ECGC) in Indijsko izvozno-uvozno banko. Glavni cilj obeh agencij je spodbujanje indijskega izvoza. Pritožnik je trdil, da spodbude, ki jih zagotavljata ti agenciji, izvoznikom prinašajo ugodnosti, ker zagotavljajo zavarovanja, kreditna jamstva, kreditne linije in izvozne kredite pod manj strogimi pogoji kot na trgu.

(80)

Indijska proizvajalca izvoznika nista uporabila kreditnih jamstev, izvoznih kreditov ali kreditnih linij, ki sta jih zagotovili agencija ECGC ali izvozno-uvozna banka.

(81)

Dva proizvajalca iz skupine Jindal pa sta bila zavarovana z zavarovalnimi policami agencije ECGC. Vendar Komisija ni ugotovila, da bi te zavarovalne pogodbe odstopale od običajnih tržnih razmer. Premije so bile odvisne od največjega kritja izgube, držav in kupcev, ki jih zajema polica, in prejšnjih terjatev, tj. profila tveganja družb. Komisija je potrdila, da so bile plačane vse premije in pristojbine.

(82)

Zato Komisiji ni bilo treba nadalje preiskovati te sheme.

(83)

Pritožnik je trdil, da indijska vlada proizvajalcem nerjavnega jekla zagotavlja preferenčna posojila za posamezne sektorje prek indijske državne banke (SBI) in razvojnega sklada za jeklo (SDF).

(84)

SBI je bila ena od bank, ki so skupini Jindal odobrile dolgoročna posojila, vendar Komisija ni ugotovila, da so ta posojila namenjena posameznim sektorjem ali preferenčna. Obrestna mera je bila določena na podlagi referenčne temeljne obrestne mere in razmika. Dejansko je bila obrestna mera, ki jo je zaračunala banka SBI, nekoliko višja od obrestnih mer, ki so jih zaračunavale zasebne banke, ki so skupini Jindal odobrile dolgoročna posojila s podobnim trajanjem.

(85)

Indijska proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave nista prejela posojil iz razvojnega sklada za jeklo.

(86)

Zato Komisiji ni bilo treba nadalje preiskovati te sheme.

(87)

Pritožnik je trdil, da indijska vlada proizvajalcem jekla zagotavlja nepovratna sredstva za raziskave in razvoj prek SDF. Nepovratna sredstva za raziskave in razvoj je mogoče pridobiti tudi neposredno od ministrstva za jeklarstvo.

(88)

Indijska proizvajalca izvoznika nista prejela nepovratnih sredstev v obdobju preiskave ali nepovratnih sredstev, ki bi jih bilo mogoče dodeliti obdobju preiskave.

(89)

Zato Komisiji ni bilo treba nadalje preiskovati te sheme.

(90)

Pritožnik je trdil, da proizvajalci izdelka v preiskavi izkoristijo ugodnosti več shem za povračilo dajatev pred izvozom in po njem, v skladu s katerimi so lahko uvožene surovine ali investicijsko blago oproščene carinskih in uvoznih dajatev. Te sheme proizvajalcem izvoznikom zagotavljajo ugodnost v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe, ki je enaka znesku opuščenega prihodka vlade ter zato znesku dajatev in davkov, ki niso bili pobrani.

(91)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 117 do 205, sta eden ali oba indijska proizvajalca izvoznika uživala ugodnosti nekaterih shem za oprostitev in odpust dajatev, in sicer zaradi shem AAS, DDS, EPCGS in MEIS.

(92)

Vendar pa nobeden od obeh proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave ni imel ugodnosti zaradi sheme DFIA niti ni imel transakcij domače prodaje, ki bi bile razvrščene kot predvideni izvoz. Zato Komisiji ni bilo treba nadalje preiskovati zadnjih dveh shem.

(93)

Pritožnik je trdil, da proizvajalci izdelka v preiskavi izkoriščajo več davčnih spodbud, če so registrirani kot izvozno usmerjen obrat ali se nahajajo v posebni ekonomski coni.

(94)

Vendar nobeden od obeh indijskih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave ni bil registriran kot izvozno usmerjen obrat niti kot izvozno usmerjen obrat ni užival ugodnosti nobenih preteklih subvencij za investicijsko blago, ki bi se lahko dodelile v obdobju preiskave. Nobeden od obeh indijskih proizvajalcev izvoznikov se prav tako ne nahaja v posebni ekonomski coni.

(95)

Zato Komisiji te sheme ni bilo treba nadalje preiskovati.

(96)

Pritožnik je trdil, da proizvajalci izdelka v preiskavi izkoriščajo znižanja in oprostitve davka od dohodkov, ki izhajajo iz več programov, vključno z:

(97)

Indijska proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave nista bila deležna nobenih oprostitev davka, znižanj davka ali znižanih davčnih stopenj.

(98)

Zato Komisiji ni bilo treba nadalje preiskovati te sheme.

(99)

Pritožnik je trdil, da indonezijska vlada izvaja politiko, ki vključuje določanje visokih izvoznih dajatev na železovo rudo. Vlada je tako zagotovila povečanje domače dobave teh izdelkov in ohranitev cen železa precej pod mednarodnimi ravnmi. Te izvozne dajatve so skupaj z drugimi elementi pomenile, da je indijska vlada proizvajalcem surovin dala pooblastilo ali navodilo, naj indijskim proizvajalcem zagotovijo vhodne materiale za plačilo, nižje od primernega.

(100)

Vendar nobeden od dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov v svojem proizvodnem procesu ne uporablja železove rude. Zato Komisiji ni bilo treba nadalje preiskovati te sheme.

(101)

Pritožnik je trdil, da indijska vlada podpira indijsko industrijo hladno valjanega nerjavnega jekla z javnimi naročili. Trdil je, da morajo vladne agencije pri svojih naročilih uporabiti minimalni odstotek indijskega jekla in železa (med 15 % in 50 %). Poleg tega lahko, kadar tuji ponudnik ponudi najnižjo ceno, pridobijo le največ polovico količine naročila. Drugi del je treba dodeliti lokalnemu dobavitelju, ki lahko ponudi ceno v razponu 20 % nad ceno tujega ponudnika. Le če niti en lokalni dobavitelj ne more določiti cene v razponu 20 % nad najnižjo ceno (glede na široko maržo to ni verjetno), lahko učinkovitejši tuji ponudnik pridobi preostanek naročila.

(102)

Eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov je bil v obdobju preiskave uspešen v vladnem postopku za oddajo javnega naročila.

(103)

Komisija je preverila vse postopke za oddajo javnega naročila in ponudbe, povezane z zadevno indijsko družbo, v obdobju preiskave. Vendar ni bilo ugotovljenih nobenih elementov dejanskega subvencioniranja.

(104)

Razpisi so objavljeni na spletu, na spletiščih zadevnih indijskih upravnih enot, institucij ali javnih družb (npr. indijskih železnic), družbe pa lahko pošljejo svoje ponudbe. Standardna praksa je, da se obseg naročila razdeli med dve družbi. Družbi, ki ponudi najnižjo ceno, se dodeli 60 % naročila, družbi, ki ponudi drugo najnižjo ceno, pa se dodeli preostalih 40 % naročila, če bo svojo ceno prilagodila ravni, ki jo ponuja zmagovalec razpisa. To pravilo se uporablja tudi, če sta ena ali obe zadevni družbi tuja ponudnika.

(105)

Res je, da so nekatera naročila odprta samo za domače družbe. Če je postopek odprt za tuje ponudnike, ni cenovne diskriminacije, kot trdi pritožnik. Cenovni preferencial (20 %) za domače dobavitelje obstaja samo v primeru naročil, povezanih z investicijskim blagom (16).

(106)

Komisija je potrdila, da je izbrana družba v vseh postopkih za oddajo javnega naročila, dodeljenih indijskemu proizvajalcu SSCR v obdobju preiskave, ne glede na to, ali so bili odprti za tuje ponudnike ali ne, ponudila najnižjo ceno ali pa je morala kot družba z drugo najboljšo ponudbo svojo ceno prilagoditi najnižji ponujeni ceni.

(107)

Po dokončnem razkritju je pritožnik trdil, da je izključitev tujih ponudnikov iz nekaterih postopkov za oddajo javnega naročila povzročila manjšo konkurenco in zato višje skupne cene, ki so se izenačile s finančnim prispevkom z nakupom blaga za plačilo, višje od primernega.

(108)

Poleg tega je pritožnik ugotovil, da indijska pravila o javnem naročanju z izključitvijo uvoza iz nekaterih razpisov zagotavljajo določene količine nakupov indijskim proizvajalcem, kar samo po sebi pomeni ugodnosti zanje.

(109)

Komisija se strinja, da izključitev tujih ponudnikov potencialno zmanjšuje konkurenco in lahko pripelje do vzpostavitve trga samo za domače ponudnike. Vendar so bile količine, ki jih je skupina Jindal prodala na podlagi javnih razpisov, zanemarljive glede na celotno domačo prodajo družbe v obdobju preiskave. Poleg tega Komisija pri analizi postopkov za oddajo javnega naročila, dodeljenih indijskemu proizvajalcu SSCR v obdobju preiskave, ni opazila bistvenih razlik v ravneh cen med zmagovalnimi ponudbami na razpisih, odprtih za tuje družbe, in tistimi, na katerih niso sodelovale. Zato Komisija v tem posebnem primeru ni ugotovila nobenih znatnih ugodnosti v smislu člena 3(1)(b) osnovne uredbe.

(110)

Pritožnik je trdil, da izvozno-uvozna banka ponuja kreditne linije in kredite za kupce. Navedene spodbude niso namenjene izvoznikom, temveč tujim vladam, tujim razvojnim bankam in čezmorskim finančnim institucijam, poslovnim bankam v tujini ali drugim subjektom. Financiranje jim omogoča nakup od indijskih izvoznikov pod odloženimi kreditnimi pogoji.

(111)

Noben izvoz proizvajalcev izvoznikov v preiskavi v obdobju preiskave ni bil zajet v kreditnih linijah ali kreditu za kupce izvozno-uvozne banke.

(112)

Zato Komisiji te sheme ni bilo treba nadalje preiskovati.

(113)

Pritožnik je trdil, da lahko nekateri proizvajalci SSCR poleg subvencij, ki jih je dodelila indijska vlada, izkoristijo ugodnosti subvencijskih shem na državni ravni, ki jih zagotavlja vlada Gudžarata. V pritožbi so navedene štiri lokalne sheme:

(114)

Samo eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov v preiskavi je v državi Gudžarat in bi lahko uporabil zgoraj navedene lokalne subvencijske sheme. Vendar je bilo ugotovljeno, da družba v obdobju preiskave ni izkoristila ugodnosti nobene od teh shem.

(115)

Zato Komisiji te sheme ni bilo treba nadalje preiskovati.

(116)

Komisija je ugotovila, da je v obdobju preiskave en proizvajalec izvoznik izkoristil ta ukrep. Ker pa se je zdelo, da je bila ugodnost za to družbo zanemarljiva (0,02 %), se je Komisija odločila, da tega ukrepa ne bo nadalje preiskala.

(117)

Sheme AAS, EPCGS in MEIS temeljijo na zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (v nadaljnjem besedilu: zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil o izvozni in uvozni politiki. Ta so povzeta v dokumentih o zunanjetrgovinski politiki, ki jih ministrstvo za trgovino običajno izda vsakih pet let in jih redno posodablja.

(118)

Za obdobje preiskave je pomemben dokument o zunanjetrgovinski politiki v obdobju 2015–2020 (v nadaljnjem besedilu: dokument o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020). Poleg tega indijska vlada v priročniku o postopkih za obdobje 2015–2020 (v nadaljnjem besedilu: priročnik o postopkih 2015–2020) določa tudi postopke, ki urejajo dokument o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020.

(119)

Shema DDS temelji na oddelku 75 zakona o carini iz leta 1962, oddelku 37 zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, oddelkih 93A in 94 zakona o javnih financah iz leta 1994 ter predpisih za povračilo carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo.

(120)

Na splošno je treba opozoriti, da Komisija ni mogla v razumnem času dokončati preverjanja na daljavo v zvezi z nekaterimi dokumenti, povezanimi z izvoznimi/uvoznimi transakcijami v okviru shem za povračilo dajatev, opisanih v tem pododdelku, kot je bilo zahtevano in dogovorjeno med navzkrižnim preverjanjem na daljavo. V zvezi s tem je Komisija uporabila najboljša razpoložljiva dejstva v primeru ugotovljenih neskladnosti med podatki, ki so jih sporočile družbe in indijska vlada, na podlagi člena 28(3) osnovne uredbe.

(121)

Po dokončnem razkritju je eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov trdil, da je namen shem AAS, DDS in MEIS nevtralizirati carine, ki jih družba plačuje na uvoz surovin, uporabljenih v izvoženih izdelkih, zato te tri sheme ne pomenijo ugodnosti za družbo.

(122)

Vendar v nasprotju s to izjavo ugodnosti, ki so jih družbe prejele v okviru shem DDS in MEIS, niso neposredno povezane z dajatvami na uvoz surovin, ki jih družba uporablja za izvožene izdelke.

(123)

V primeru sheme DDS izvozna družba prejme gotovinska plačila, ki so povezana samo z vrednostjo FOB njenega izvoza. Zadevni družbi sploh ni treba uvažati nobenih surovin.

(124)

V primeru sheme MEIS proizvajalec izvoznik prejme dobropis, ki se lahko proda na trgu ali uporabi za izravnavo prihodnjih zapadlih uvoznih dajatev, vendar ta izravnava ni omejena na surovine, uporabljene pri proizvodnji izvoženih izdelkov, za katere so bili prejeti dobropisi iz sheme MEIS. Dobropisi iz sheme MEIS se torej lahko uporabijo za izravnavo vseh zapadlih uvoznih dajatev, vključno z uvoznimi dajatvami v zvezi z investicijsko opremo. Prav tako se lahko unovčijo, tudi če družba ne uvaža ničesar.

(125)

Samo v primeru sheme AAS obstaja neposredna povezava med oprostitvijo uvoznih dajatev na surovine, ki jih uvozi družba, in izvoženimi izdelki. Zato Komisija oprostitve dajatve ne obravnava kot ugodnost za družbo, če lahko ta dokaže dejansko potrošnjo surovin, uvoženih v okviru sheme AAS, pri proizvodnji izvoženih končnih izdelkov.

(126)

Komisija je ugotovila, da je en indijski proizvajalec izvoznik v obdobju preiskave uporabljal shemo AAS.

(127)

Shema je podrobno opisana v točkah 4.03 do 4.24 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 in poglavjih 4.04 do 4.52 priročnika o postopkih 2015–2020 ter v posodobljenem priročniku o postopkih 2015–2020.

(128)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, kot je podrobneje opisano v naslednjem oddelku. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, vezani na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do podsheme AAS za fizični izvoz in podsheme AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do sheme AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo za kategorije predvidenega izvoza, navedene v odstavku 7.02 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov, so upravičeni do izvozne podsheme, predvidene v okviru sheme AAS. Vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov pa so upravičeni do ugodnosti predvidenega izvoza v okviru podshem vnaprejšnje pripustitve naročil in vzajemnega notranjega akreditiva.

(129)

Shema AAS se lahko izda v primerih, opisanih v nadaljevanju.

(130)

Fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz vhodnih materialov za proizvodnjo določenega izvoženega končnega izdelka. „Fizični“ v tem primeru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Uvozno nadomestilo in izvozna obveznost, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta določena v dovoljenju.

(131)

Letna potreba: taka odobritev ni vezana na določen izvoženi izdelek, temveč na širšo skupino izdelkov (npr. kemične in sorodne izdelke). Imetnik dovoljenja lahko – do neke mejne vrednosti, določene glede na pretekli izvoz – brez dajatev uvaža vse vhodne materiale, ki se uporabljajo pri proizvodnji katerega koli izdelka, ki spada v tako skupino izdelkov. Če uporablja materiale, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v tako skupino izdelkov.

(132)

Vmesne dobave: ta podshema zajema primere, v katerih nameravata dva proizvajalca proizvajati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni proces. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko brez dajatev uvaža vhodne materiale in za ta namen pridobi shemo AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je obvezan izvoziti dokončani izdelek.

(133)

Predvideni izvoz: ta podshema glavnemu izvajalcu omogoča uvažanje vhodnih materialov z oprostitvijo uvoznih dajatev, potrebnih za proizvodnjo blaga, ki se bo prodajalo kot predvideni izvoz. Indijska vlada trdi, da se predvideni izvoz nanaša na tiste transakcije, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Številne kategorije dobav se štejejo za predviden izvoz, če je blago izdelano v Indiji, na primer dobava blaga izvozno usmerjenim obratom ali družbi, ki se nahaja v posebni ekonomski coni.

(134)

Vnaprejšnja pripustitev naročil (ARO): imetnik sheme AAS, ki namerava pridobivati vhodne materiale iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, jih lahko pridobiva z ARO. V teh primerih se vnaprejšnja dovoljenja potrdijo kot ARO in se domačemu dobavitelju potrdijo ob dobavi v njej določenih izdelkov. S potrditvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot so določene v odstavku 7.03 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 (tj. podsheme AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila za končne trošarine). V okviru mehanizma ARO prejme nadomestila za plačane davke in dajatve dobavitelj, namesto da bi bila ta vrnjena končnemu izvozniku v obliki povračil/nadomestil dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene vhodne materiale.

(135)

Vzajemni notranji akreditiv: ta podshema ponovno zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka potrdi odobritev za neposredni uvoz le za vrednosti in količine domačih izdelkov, za uvožene izdelke pa ne. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot je določeno v odstavku 7.03 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 (tj. podsheme AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila za končne trošarine).

(136)

Komisija je ugotovila, da je en proizvajalec izvoznik, ki uporablja shemo, v obdobju preiskave pridobil koncesije v okviru prve podsheme, tj. podsheme AAS za fizični izvoz. Zato ni treba ugotavljati, ali so neuporabljene podsheme take, da se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(137)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan, da vodi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo porabe in brez dajatev uvoženega/brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavje 4.51 ter Dodatek 4H k priročniku o postopkih 2015–20), tj. dejansko evidenco porabe. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu z Dodatkom 4H, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(138)

V zvezi s podshemo, ki jo je v obdobju preiskave uporabljala zadevna družba, tj. za fizični izvoz, indijska vlada določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na odobritev vpisati ustrezne transakcije. Obseg uvoza, dovoljenega v okviru sheme AAS, določi indijska vlada na podlagi standardnih vhodno-izhodnih normativov (SION), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z izdelkom v preiskavi.

(139)

Uvoženi vhodni materiali niso prenosljivi in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza je treba izpolniti v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (18 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(140)

Med uvoženimi vhodnimi materiali in izvoženimi končnimi izdelki ni tesne povezave. Upravičeni vhodni materiali se lahko uvažajo in uporabljajo tudi za druge izdelke, ne le za izdelek v preiskavi. Poleg tega se lahko dovoljenja za različne izdelke združujejo. To pomeni, da lahko izvoz v okviru dovoljenja AAS za en izdelek daje pravico za uvoz vhodnih materialov brez dajatev v okviru dovoljenja AAS za drug izdelek.

(141)

Preiskava je pokazala, da ni bilo zaprto nobeno od dovoljenj AAS, ki jih uporablja proizvajalec izvoznik. Zato proizvajalec izvoznik ni predložil nobenega Dodatka 4H za svoja dovoljenja AAS. Poleg tega je proizvajalec izvoznik priznal, da njegova evidenca potrošnje ne omogoča ugotavljanja dejanske potrošnje uvoženih surovin ter njihove povezave s proizvedenimi in izvoženimi končnimi izdelki. Opozoriti je treba, da je zadevni proizvajalec vertikalno integriran na več ravneh:

pri čemer se uvožene surovine uporabijo v fazi 2, kjer se zmešajo s surovinami, proizvedenimi v fazi 1 ali kupljenimi na domačem trgu.

(142)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, saj pomeni finančni prispevek indijske vlade, s katerim se odpove svojemu prihodku od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, preiskovanemu izvozniku pa zagotavlja ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost.

(143)

Poleg tega je podshema AAS za fizični izvoz zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato se šteje za specifično ter se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu členom 4(4), prvi pododstavek, točka (a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz te sheme.

(144)

V tem primeru se uporabljena podshema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Podshema ne izpolnjuje pravil iz Priloge I, točka (i), Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bili vhodni materiali porabljeni pri proizvodnji izvoženega izdelka (Priloga II(4) k osnovni uredbi in v primeru shem nadomestnega povračila Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Poleg tega SION za izdelek v preiskavi niso bili dovolj natančni in sami ne morejo pomeniti sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardnih normativov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin vhodnih materialov, porabljenih v izvozni proizvodnji. Indijska vlada niti ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih vhodnih materialov, čeprav bi to ob neobstoju učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(145)

Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(146)

Ker ni dovoljenih sistemov povračila dajatev in ni mogoče preveriti dejanske stopnje potrošnje zadevnih vhodnih materialov, se skupni znesek opuščenih carin (osnovna carina in carina na davek) šteje za presežni odpust, ki bi pomenil subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(147)

Proizvajalec izvoznik je bil z dopisom z dne 22. novembra 2021 obveščen o nameri Komisije, da uporabi člen 28 osnovne uredbe, in o najboljših razpoložljivih dejstvih v zvezi s tem.

(148)

V nasprotju z nadaljnjimi trditvami družbe, da taka metodologija izračuna ugodnosti na podlagi sheme AAS odstopa od prejšnje prakse Komisije ter temelji zgolj na predpostavkah in sklepih, se ponovno poudarja, da družba ni predložila nobenih podatkov, ki bi omogočali izračun dejanskega presežnega odpusta.

(149)

V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki jih je morala družba plačati za pridobitev subvencije, odštete od celotnega zneska subvencije, če je bil vložen zahtevek.

(150)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe bi bilo treba presežni odpust dodeliti za celotni prihodek od izvoza kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom.

(151)

Stopnja subvencije, določena v zvezi s to shemo v obdobju preiskave, je znašala 0,05 %.

(152)

Po dokončnem razkritju je zadevni indijski proizvajalec izvoznik ponovil svoje trditve v zvezi z neupravičeno uporabo člena 28 osnovne uredbe in metodologijo izračuna ugodnosti za družbo v okviru te sheme, ki jo je uporabila Komisija.

(153)

Vendar pa niso bile predložene nobene nove trditve. Opozoriti je treba, da Komisija ni imela druge možnosti, kot da se sklicuje na najboljša razpoložljiva dejstva, saj družba ni predložila podatkov, ki bi omogočali standardni izračun presežnega odpusta v okviru te sheme. V vsakem primeru se je Komisija ob upoštevanju določene stopnje subvencije, kot je navedena v uvodni izjavi 151, odločila, da ne bo izravnala zanemarljive ugodnosti, dodeljene skupini Jindal v okviru sheme AAS.

(154)

Komisija je ugotovila, da je en indijski proizvajalec izvoznik v obdobju preiskave uporabljal shemo DDS.

(155)

Pravna podlaga, ki se je uporabljala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, so bili predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: predpisi iz leta 1995), kakor so bili spremenjeni leta 2006 (17) in nato nadomeščeni s predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 2017 (18) (v nadaljnjem besedilu: predpisi iz leta 2017), ki so začeli veljati 1. oktobra 2017. V predpisu iz točke 3(2) predpisov iz leta 1995 se ureja metoda izračuna te sheme za povračilo dajatev. V predpisu iz točke 12(1)(a)(ii) navedenih predpisov se ureja izjava, ki jo morajo proizvajalci izvozniki izpolniti, da lahko izkoristijo zadevno shemo. Ta predpisa se v predpisih iz leta 2017 nista spremenila in ustrezata predpisu iz točke 3(2) oziroma točke 13(1)(a)(ii).

(156)

Poleg tega okrožnica št. 24/2001 (19) vsebuje posebna navodila glede izvajanja predpisa iz točke 3(2) in izjavo, ki jo morajo izvozniki predložiti na podlagi predpisa iz točke 12(1)(a)(ii).

(157)

Predpis iz točke 4 predpisov iz leta 1995 določa, da lahko centralna vlada spremeni znesek ali stopnje, določene na podlagi predpisa iz točke 3. Vlada je izvedla številne spremembe; stopnje so bile nazadnje spremenjene z obvestilom št. 95/2018 – CUSTOMS in obvestilom št. 07/2020 – CUSTOMS. Zato je stopnja povračila dajatev za izdelek v preiskavi znašala 1,8 % oziroma 1,6 % vrednosti FOB izvoženih izdelkov v prvem oziroma drugem delu (20) obdobja preiskave. Enake stopnje povračila dajatev se uporabljajo za vroče valjane izdelke iz nerjavnega jekla, ki jih izvaža zadevna indijska družba.

(158)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(159)

Na podlagi te sheme lahko vsaka družba, ki izvaža upravičene izdelke, prejme znesek, ki ustreza deležu deklarirane vrednosti FOB izvoženega izdelka. Predpis iz točke 3(2) predpisov za povračilo carin in osrednjih trošarin določa, kako se izračuna znesek subvencije:

(160)

Indijska vlada je torej znesek, ki ga je treba vrniti, izračunala na podlagi povprečnih vrednosti ustreznih carinskih dajatev na ravni industrije, plačanih za uvožene surovine, in povprečnega količnika potrošnje industrije, ki je bil zbran pri proizvajalcih upravičenih izvoznih izdelkov, za katere indijska vlada meni, da so reprezentativni. Indijska vlada nato znesek, ki ga je treba vrniti, izrazi kot delež povprečne izvozne vrednosti upravičenih izvoženih izdelkov.

(161)

Indijska vlada ta delež uporabi za izračun zneska povračila dajatev, ki ga lahko dobijo vsi upravičeni izvozniki. Stopnjo za to shemo določi za vsak izdelek posebej.

(162)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik, se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek povračila dajatev pa se nepreklicno določi. Potem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun bodisi z denarnim nakazilom.

(163)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokaz o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji. Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar indijska vlada izterja izplačani znesek, če izvoznik bančnega potrdila o realizaciji ne predloži v določenem roku.

(164)

Znesek povračila se lahko uporabi v kakršen koli namen in se lahko v skladu z indijskimi računovodskimi standardi po obračunskem načelu knjiži kot dohodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(165)

Indijska carinska uprava v skladu z ustrezno zakonodajo in upravnimi navodili ne bi smela zahtevati nobenega dokaza, da mora ali bo moral izvoznik, ki zahteva povračilo dajatve, poravnati carinsko dajatev za uvoz surovin, potrebnih za proizvodnjo izvoženega izdelka. Poleg tega je indijska vlada med navzkrižnim preverjanjem na daljavo potrdila, da bi družbe, ki bi vse surovine pridobile na domačem trgu, še vedno izkoristile polno stopnjo, izračunano na podlagi predpisa iz točke 3(2).

(166)

Shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(I) in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani indijske vlade. V zvezi z uporabo teh sredstev ni omejitev. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(167)

Indijska vlada stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima vseh značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe ter ne izpolnjuje pravil iz Priloge I, točka (I), Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Gotovinsko plačilo izvozniku ni nujno povezano z dejanskim plačilom uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin. Poleg tega ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, kateri vhodni podatki se porabijo pri proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnih količinah. Indijska vlada niti ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih vhodnih materialov, čeprav bi to ob neobstoju učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(168)

Plačilo, ki ga izplača indijska vlada po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, je odvisno od opravljenega izvoza, zato se ta shema šteje za specifično, proti njej pa se lahko v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(169)

Na podlagi navedenega se sklene, da se proti shemi DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(170)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost prejemniku dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat mora indijska vlada izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(I) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, na kateri je med drugim naveden znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli.

(171)

Glede na navedeno je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS izračunajo kot vsota zneskov povračil, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v obdobju preiskave. Komisija je upoštevala zneske povračila dajatev, prejete za vse izvozne transakcije indijskega proizvajalca izvoznika, saj družba izvaža samo izdelek v preiskavi in vroče valjane izdelke iz nerjavnega jekla, ki so polizdelki za proizvodnjo izdelka v preiskavi, za katerega veljajo enake stopnje povračila dajatev.

(172)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je Komisija te zneske subvencij dodelila za celotni prihodek družbe od izvoza v obdobju preiskave kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(173)

Stopnja subvencije, določena za skupino Jindal v zvezi s to shemo v obdobju preiskave, je znašala 1,65 %.

(174)

Komisija je ugotovila, da sta v obdobju preiskave dva indijska proizvajalca izvoznika v okviru sheme EPCGS prejela koncesije, ki bi lahko bile dodeljene zadevnemu izdelku.

(175)

Podroben opis sheme EPCGS je v poglavju 5 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 in poglavju 5 priročnika o postopkih 2015–2020.

(176)

Do tega ukrepa so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, vezani na spremljajoče proizvajalce, ter izvajalci storitev.

(177)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in do 10 let starega) po znižani stopnji dajatve. Indijska vlada v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine za izvoz predvidenega blaga v določenem obdobju. Na podlagi dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 in posodobljenega dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 se lahko investicijsko blago uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS. Vendar je bila v primeru investicijskega blaga, uvoženega pred letom 2015, alternativna možnost tudi 3-odstotna stopnja dajatve – v tem primeru je bil čas za izpolnitev obveznosti izvoza daljši. Obveznost izvoza, ki zajema šestkratnik privarčevane dajatve, mora biti izpolnjena v največ šestih letih.

(178)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko nabavlja investicijsko blago tudi na domačem trgu. V takem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Po drugi strani lahko domači proizvajalec zahteva ugodnost iz predvidenega izvoza v zvezi z dobavo investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(179)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve pomeni finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle. Poleg tega znižanje dajatve pomeni ugodnost za izvoznika, saj ob uvozu privarčevane dajatve izboljšajo likvidnost družbe.

(180)

Shema EPCGS je tudi zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(181)

Shema EPCGS se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Taki dovoljeni sistemi iz Priloge I, točka (I), k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne porabi pri proizvodnji izvoženih izdelkov.

(182)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Da bi se izrazila polna vrednost denarja v času, je bil tako izračunani znesek, ki se pripiše obdobju preiskave, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti. V ta namen se je za primerno štela komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave.

(183)

V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki jih je morala družba plačati za pridobitev subvencije, odštete od celotnega zneska subvencije, če je bil vložen zahtevek.

(184)

V skladu s členom 7(2) in členom 7(3) osnovne uredbe se je ta znesek subvencije dodelil za ustrezne prihodke od izvoza v obdobju preiskave kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine. V primeru ene od indijskih družb je bil kot imenovalec uporabljen prihodek od izvoza izdelka v preiskavi, saj družba uporablja stroje, kupljene v okviru sheme EPCGS, samo za proizvodnjo zadevnega izdelka.

(185)

Eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov je zahteval prilagoditev za prihodek od izvoza, ki je v izračunih uporabljen kot imenovalec. Družba je trdila, da je v obdobju preiskave šele začela s proizvodnjo in dosegla le 15 % svojih zmogljivosti. Zato je zahtevala ekstrapolacijo svojega prihodka od izvoza, da bi se upoštevala polna izkoriščenost njenih zmogljivosti.

(186)

Vendar izračun stopenj subvencij vedno temelji na dejanskih prihodkih. Ni mogoče predvidevati, da bo družba po zagonski fazi v celoti izkoristila svoje zmogljivosti. Poleg tega bi bilo razmerje med prihodki od domače prodaje in prihodki od izvoza v prihodnosti le špekulacija. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(187)

Po dokončnem razkritju je družba ponovila to trditev in poudarila, da je shema EPCGS neponavljajoča se subvencija, zato izračun brez prilagoditve imenovalca ne odraža pravilno ugodnosti, dodeljene družbi, ki je v zagonski fazi poslovanja.

(188)

Shema EPCGS je dejansko neponavljajoča se subvencija in jo je Komisija obravnavala kot tako: znesek ugodnosti v okviru sheme je bil dodeljen obdobju preiskave ob upoštevanju obdobja amortizacije zadevnega investicijskega blaga. Vendar Komisija ne more prilagoditi imenovalca s predpostavkami glede potencialnega prihodka od izvoza družbe, kot je že poudarjeno v uvodni izjavi 186. Zato se metodologija izračuna potrdi.

(189)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo, je znašala 5,69 % za družbo Chromeni in 0,36 % za skupino Jindal, kot je bila dodeljena za obdobje preiskave.

(190)

Komisija je ugotovila, da sta dva indijska proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave uporabljala shemo MEIS.

(191)

Shema MEIS je podrobno opisana v poglavju 3 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 in posodobljenega dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 ter v poglavju 3 priročnika o postopkih 2015–2020 in posodobljenega priročnika o postopkih 2015–2020.

(192)

Do te sheme so upravičeni vsi proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki.

(193)

Upravičene družbe imajo lahko korist od sheme MEIS, če izvažajo specifične izdelke izvažajo v specifične države, ki so uvrščene v skupino A (tradicionalni trgi, vključno z vsemi državami članicami EU), skupino B (trgi v vzponu in trgi posebne usmeritve) in skupino C (drugi trgi). Države, ki spadajo v posamezno skupino, in seznam izdelkov z ustreznimi stopnjami povračil so opredeljeni v Dodatku 3B k posodobljenemu priročniku o postopkih.

(194)

Ugodnost je v obliki dobropisa za dajatve, ki je enak odstotku vrednosti FOB izvoza. Stopnja MEIS je v obdobju preiskave znašala 2 % (21).

(195)

V skladu s točko 3.06 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 so nekatere vrste izvoza izključene iz te sheme, na primer izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enot.

(196)

Dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 18 mesecev od datuma izdaje, dobropisi za dajatve, izdani po 1. januarju 2016, pa so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje v skladu s točko 3.13 posodobljenega priročnika o postopkih 2015–2020.

(197)

Uporabijo se lahko za: (i) plačilo carin na uvoz vhodnih materialov ali blaga, vključno z investicijskim blagom, (ii) plačilo trošarin za domače nabave vhodnih materialov ali blaga, vključno z investicijskim blagom, in (iii) plačilo davka na storitve za naročilo storitev.

(198)

Vlogo, s katero se zaprosi za ugodnost v okviru sheme MEIS, je treba vložiti prek spleta na spletišču generalnega direktorata za zunanjo trgovino. Spletni vlogi je treba priložiti ustrezno dokumentacijo (odpremnice, bančna potrdila o realizaciji in dokazilo o iztovoru). Ustrezni regionalni organ indijske vlade po natančnem pregledu dokumentov izda dobropis za dajatve. Dokler izvoznik organom zagotavlja ustrezno dokumentacijo, regionalni organ nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(199)

Shema MEIS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS je finančni prispevek indijske vlade, saj se bo na koncu uporabil za izravnavo uvoznih dajatev, plačanih za investicijsko blago, s čimer se zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS pomeni ugodnost za izvoznika, saj mu ni treba plačati navedenih uvoznih dajatev.

(200)

Shema MEIS je tudi zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 4(4), prvi pododstavek, točka (a), osnovne uredbe.

(201)

Opozoriti je treba, da je shema MEIS po obdobju preiskave prenehala veljati, in sicer 1. januarja 2021. Vendar lahko družbe do konca leta 2021 še vedno zaprosijo za dobropise iz sheme MEIS za izvozne transakcije, opravljene v letu 2020. Poleg tega lahko družbe dobropise iz sheme MEIS, pridobljene leta 2021, še vedno uporabljajo za izravnavo zapadlih uvoznih dajatev, in sicer do 15. septembra 2023. Zato so bile ugodnosti iz te sheme prejete v obdobju preiskave in se bodo nadaljevale tudi po uvedbi ukrepov.

(202)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost prejemniku dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat indijska vlada izda dobropis za dajatve, ki ga proizvajalec izvoznik knjiži kot terjatev in ga lahko kadar koli izravna. To pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme MEIS izračunajo kot vsota zneskov, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v obdobju preiskave. Komisija je upoštevala zneske MEIS, prejete za vse izvozne transakcije indijskih proizvajalcev izvoznikov, saj družbe izvažajo samo izdelek v preiskavi in vroče valjane izdelke iz nerjavnega jekla, ki so polizdelki za proizvodnjo izdelka v preiskavi, za katerega veljajo enake stopnje MEIS.

(203)

V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki jih je morala družba plačati za pridobitev subvencije, odštete od celotnega zneska subvencije, če je bil vložen zahtevek.

(204)

V skladu s členom 7(2) in členom 7(3) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije dodelila za prihodek družb od izvoza v obdobju preiskave kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(205)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo, je v obdobju preiskave znašala 1,87 % za družbo Chromeni in 1,92 % za skupino Jindal.

(206)

Pritožnik je trdil, da indijska vlada zagotavlja umetno znižanje stroškov ključnih vhodnih materialov lokalne industrije, tako da družbe za pridobivanje kromove rude v Indiji spodbuja s številnimi regulativnimi ukrepi, vključno z omejitvami izvoza (kot so izvozna dajatev, izvozna dovoljenja in vključenost državnih trgovinskih podjetij v izvoz), da bi indijski industriji SSCR nižje v verigi zagotovila kromovo rudo za plačilo, nižje od primernega.

(207)

Pritožnik je nadalje trdil, da indijska vlada v celoti nadzoruje rudarski sektor, kar zadeva kromovo rudo, v Indiji. Indijska vlada s svojimi zakoni in drugimi predpisi določi, kdo pridobiva krom (rudarske družbe, ki potrebujejo dovoljenje). Med rudarskimi družbami so tudi družbe v državni lasti in/ali družbe, v katerih je prisotna država. Tako imajo rudarske družbe pooblastilo indijske vlade za uresničevanje ciljev njene politike.

(208)

Ker se kromova ruda uporablja predvsem za proizvodnjo ferokroma, ki se večinoma uporablja pri proizvodnji nerjavnega jekla, je bila ta ugodnost dodeljena indijskim proizvajalcem SSCR, ki proizvajajo ferokrom in nerjavno jeklo.

(209)

Rudarska politika, ki zajema kromovo rudo, se upravlja prek ministrstva za rudarstvo. Izvoz mineralov upravlja tudi ministrstvo za trgovino in industrijo.

(210)

Centralna in regionalne vlade imajo ključno vlogo v rudarski industriji, vključno s pridobivanjem kromove rude, saj določajo nacionalne rudarske politike, standarde, smernice in merila ter odločajo o postopkih za izdajo dovoljenj za rudarjenje.

(211)

Pravna podlaga ustreznih pravil in predpisov so:

(212)

Komisija je ugotovila, da je en vertikalno integriran indijski proizvajalec izvoznik SSCR na domačem trgu kupoval kromovo rudo za proizvodnjo ferokroma, ki ga je uporabljal za proizvodnjo plošč, nato za vroče valjane kolobarje in nazadnje za hladno valjane ploščate izdelke.

(213)

Velika večina nakupov kromove rude v obdobju preiskave je izvirala iz podjetja v državni lasti Odisha Mining Corporation (OMC). Poročalo se je tudi o manjših nakupih od dveh domnevno zasebnih rudarskih družb in ene trgovske družbe.

(214)

Komisija je indijsko vlado obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnih subvencij, dodeljenih industriji SSCR, tudi z zagotavljanjem kromove rude za plačilo, nižje od primernega, morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(215)

Komisija je indijsko vlado v svojem vprašalniku, pozivu k dopolnitvi in med navzkrižnim preverjanjem na daljavo pozvala, naj predloži nekatere informacije v zvezi z dobavitelji in delovanjem domačega trga kromove rude v Indiji. Te zahteve za informacije so med drugim vključevale vprašanja o pravnem in institucionalnem okviru, organizaciji trga kromove rude, proizvajalcih kromove rude v Indiji, mehanizmih določanja cen in cenah ter lastniških deležih družb.

(216)

Komisija je od indijske vlade na začetku zahtevala, naj predloži Dodatek B k protisubvencijskemu vprašalniku (vprašalniku za dobavitelje kromove rude) desetim največjim proizvajalcem in distributerjem kromove rude ter vsem drugim proizvajalcem in distributerjem kromove rude, ki so kromovo rudo zagotavljali proizvajalcem izvoznikom. Dodatek B je vseboval Wordov dokument (Appendix B_Input supplier) in Excelovo datoteko (Appendix B – Input suppliers tables). Odgovorov na Dodatek B ni bilo.

(217)

Komisija je v pozivu k dopolnitvi, poslanem indijski vladi 25. avgusta 2021, opozorila na dejstvo, da ni prejela nobenega odgovora na Dodatek B k vprašalniku.

(218)

Komisija je med navzkrižnim preverjanjem na daljavo in po njem indijsko vlado obvestila, da še vedno nima informacij v zvezi s celotno proizvodnjo in potrošnjo kromove rude na indijskem trgu. Indijska vlada je navedla tudi, da ni mogla predložiti statističnih podatkov o cenah zadevnih surovin na indijskem domačem trgu. Poleg tega je ostalo nekaj odprtih vprašanj glede strukture in akterjev na trgu ter glede tega, ali so bili v državni lasti ali zasebne strani. Nazadnje, Komisija še vedno ni imela prave pravne podlage v zvezi z izvoznimi dajatvami na kromovo rudo.

(219)

Zato je Komisija 8. decembra 2021 indijsko vlado obvestila, da namerava uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. Indijska vlada je po tem dopisu najprej predložila zelo majhen del manjkajočih informacij, predvsem o strukturi trga, lastništvu nekaterih rudarskih družb in pravni podlagi za izvozno dajatev. Dopis z informacijami je imel samo nekaj strani in ni bil podprt z dokazi. Nato je indijska vlada poslala dodaten dopis, v katerem je nasprotovala uporabi člena 28(1) osnovne uredbe na splošno in trdila, da bi morala Komisija upoštevati predložene dodatne informacije ter se tako vzdržati uporabe razpoložljivih dejstev.

(220)

Komisija je v odgovoru najprej navedla, da indijska vlada med preiskavo večkrat ni predložila zahtevanih informacij in da je Komisija dodatne informacije prejela zelo pozno v preiskavi, zato jih ni bilo mogoče upoštevati. Medtem je pridobila ustrezne manjkajoče informacije o lastništvu rudarskih družb in izvoznih dajatvah na kromovo rudo iz javnih virov. Zato je Komisija ugotovila, da indijska vlada ni zagotovila potrebnih informacij, kot je določeno v členu 28(1), prvi stavek, osnovne uredbe, in da informacij, ki jih je indijska vlada predložila tako pozno v preiskavi ni bilo mogoče uporabiti v skladu s pogoji iz člena 28(3) osnovne uredbe. V vsakem primeru je morala Komisija manjkajoče dele tistih nekaj informacij, ki jih je predložila indijska vlada, še vedno dopolniti z drugimi razpoložljivimi dejstvi, predvsem glede oblikovanja cen, pa tudi glede vloge indijske vlade in njenega vpliva na dobavitelje (vključno z zasebnimi akterji) na trgu kromove rude. Zato je Komisija trdila, da se je morala zanašati na člen 28(1) in uporabiti razpoložljiva dejstva.

(221)

Indijska vlada je po dokončnem razkritju ponovila svoje stališče, da uporaba člena 28 osnovne uredbe ni upravičena, saj so bile predložene vse informacije, ki jih je zahtevala Komisija.

(222)

Vendar, kot je podrobno pojasnjeno v uvodni izjavi 220, so bile te informacije, ki jih je Komisija prejela v zelo pozni fazi preiskave, nepopolne. To se je nanašalo zlasti na ključne elemente, kot so struktura trga kromove rude, metodologija določanja cen ali potrošnja kromove rude za lastne potrebe. Čeprav je Komisija informacije, ki jih je predložila indijska vlada, uporabila v največji možni meri, je morala uporabiti tudi dodatne vire in najboljša razpoložljiva dejstva.

(223)

Za potrditev obstoja subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, morajo biti v skladu s členom 3 in členom 4 osnovne uredbe prisotni trije elementi: (i) finančni prispevek, (ii) ugodnost in (iii) specifičnost (člen 3 osnovne uredbe).

(224)

V preiskavi se je najprej presodilo, ali je indijska vlada proizvajalcem nerjavnega jekla zagotovila kromovo rudo prek rudarskih družb, ki delujejo kot javni organ. Ustrezen pravni standard in razlaga za to presojo na podlagi člena 3(1)(a) in člena 2(b) osnovne uredbe izhajata iz sodne prakse STO v zvezi z javnim organom.

(225)

V skladu z ustrezno sodno prakso STO (33) je javni organ subjekt, ki „ima ali izvaja pooblastilo vlade“. Preiskavo o javnem organu je treba izvesti za vsak primer posebej, pri čemer je treba ustrezno upoštevati „glavne značilnosti in funkcije ustreznega subjekta“, razmerje tega subjekta „z vlado“ ter „pravno in gospodarsko okolje, ki prevladuje v državi, v kateri preiskovani subjekt deluje“. Glede na posebne okoliščine posameznega primera lahko ustrezni dokazi vključujejo: (i) dokaz, da „subjekt dejansko izvaja vladne funkcije“, zlasti kadar tak dokaz „kaže na stalno in sistematično prakso“; (ii) dokaz glede „obsega in vsebine vladnih politik, ki se nanašajo na sektor, v katerem deluje preiskovani subjekt“, ter (iii) dokaz, da vlada izvaja „smiseln nadzor nad subjektom in njegovim ravnanjem“. Preiskovalni organ mora v preiskavi o javnem organu „oceniti in ustrezno upoštevati vse ustrezne značilnosti subjekta“ ter proučiti vse vrste dokazov, ki bi lahko bili ustrezni za to oceno, pri tem pa naj se ne „osredotoči izključno ali neustrezno na eno samo značilnost, ne da bi ustrezno upošteval druge značilnosti, ki bi lahko bile pomembne“.

(226)

Za pravilno opredelitev subjekta kot javnega organa v posameznem primeru je lahko pomembno upoštevati, „ali so funkcije ali ravnanje [subjekta] v pravnem redu zadevne države običajno razvrščene kot vladne“ ter razvrstitev in funkcije subjektov v okviru članic STO na splošno. Ali so funkcije ali ravnanje take, da se v pravnem redu zadevne države običajno razvrstijo kot vladne, je lahko ustrezen pomislek pri odločitvi, ali je specifičen subjekt javni organ.

(227)

Obstaja veliko različnih načinov, na katere lahko vlada v ožjem smislu pooblasti subjekte. Skladno s tem so lahko ustrezne različne vrste dokazov, ki kažejo, da je bil določen subjekt pooblaščen. Dokaz, da subjekt dejansko izvaja vladne funkcije, se lahko uporablja kot dokaz, da ima pooblastilo vlade, zlasti kadar tak dokaz kaže na stalno in sistematično prakso.

(228)

Dokaz, da vlada izvaja smiseln nadzor nad subjektom in njegovim ravnanjem, v določenih okoliščinah dokazuje tudi, da ima zadevni subjekt pooblastilo vlade, na podlagi katerega izvaja vladne funkcije. Čeprav vladno lastništvo subjekta ni odločilno merilo, se lahko skupaj z drugimi elementi dejansko uporablja kot dokaz. Vendar zgolj obstoj formalnih povezav med subjektom in vlado v ožjem smislu verjetno ne zadostuje za ugotovitev, da ima subjekt pooblastilo vlade. Tako na primer zgolj dejstvo, da je vlada večinska delničarka subjekta, samo po sebi ne dokazuje, da izvaja smiseln nadzor nad ravnanjem tega subjekta, še manj pa, da ga je pooblastila za izvajanje vladnih funkcij. Vendar pa je v nekaterih primerih, kadar dokazi kažejo, da so formalni indici vladnega nadzora večplastni, in kadar obstajajo tudi dokazi, da se je tak nadzor smiselno izvajal, na podlagi teh dokazov mogoče sklepati, da zadevni subjekt izvaja pooblastilo vlade.

(229)

Glavni poudarek preiskave o javnem organu ni, ali je ravnanje, ki naj bi spodbudilo finančni prispevek, smiselno povezano z opredeljeno vladno funkcijo. V zvezi s tem pravni standard za odločanje o javnem organu v skladu s členom 1.1(a)(1) Sporazuma SCM ne določa povezave posebne stopnje ali vrste, ki jo je nujno treba vzpostaviti med opredeljeno vladno funkcijo in zadevnim finančnim prispevkom. Ustrezna preiskava je namesto tega odvisna od subjekta, vključenega v to ravnanje, njegovih glavnih značilnosti in njegovega razmerja z vlado. Ta poudarek na subjektu v nasprotju z ravnanjem, ki naj bi spodbudilo finančni prispevek, se ujema z dejstvom, da imata vlada (v ožjem smislu) in javni organ enako „stopnjo podobnosti ali prekrivanja bistvenih značilnosti“, tj. oba sta po naravni vladna.

(230)

Narava ravnanja ali prakse subjekta lahko zagotovo pomeni dokaz, ki je ustrezen za preiskavo o javnem organu. Ravnanje subjekta – zlasti kadar kaže na stalno in sistematično prakso – je namreč ena od različnih vrst dokazov, ki lahko glede na okoliščine vsake preiskave osvetlijo glavne značilnosti subjekta in njegovega razmerja z vlado v ožjem smislu. Vendar je namen presoje takih dokazov odgovoriti na osrednje vprašanje, ali ima subjekt sam glavne značilnosti in funkcije, ki bi ga opredelile kot javni organ. Na primer, za presojo, ali je subjekt javni organ v smislu kitajskih poslovnih bank v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: SOCB), v zadevi DS379 so bile relevantne informacije, ki kažejo, da (i) „[d]irektorje uprav kitajskih poslovnih bank v državni lasti imenuje vlada, [KKP] pa ohrani znaten vpliv pri njihovi izbiri“; (ii) kitajske poslovne banke v državni lasti pa „še vedno ne obvladujejo ustrezno tveganj in analitičnih spretnosti“. Ti dokazi niso bili omejeni na posojilno dejavnost kitajskih poslovnih bank v državni lasti kot tako, temveč so omenjali njihove organizacijske značilnosti, verige organov odločanja in splošno razmerje s kitajsko vlado. Zato je pritožbeni organ v zadevi DS379 ugotovil, da je ministrstvo Združenih držav za trgovino (USDOC) upoštevalo dokaze v zvezi z ravnanjem kitajskih poslovnih bank v državni lasti (posojila), vendar je to storilo v okviru svoje preiskave glavnih značilnostih teh subjektov in njihovega razmerja s kitajsko vlado. Te kitajske poslovne banke v državni lasti so izvajale vladne funkcije v imenu kitajske vlade.

(231)

Poleg tega je pritožbeni organ pomen pripisal tudi dejstvu, da zadevna vlada med preiskavo ni sodelovala. Dejansko je pritožbeni organ v zadevi DS379 potrdil ugotovitev USDOC, da so kitajske poslovne banke v državni lasti v preiskavi v zvezi s premazanim papirjem brez lesovine pomenile javne organe na podlagi naslednjih premislekov: (i) skoraj popolno državno lastništvo bančnega sektorja na Kitajskem; (ii) člen 34 zakona o poslovnem bančništvu, ki določa, da morajo banke „svojo posojilno dejavnost izvajati v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države“; (iii) evidentirani dokazi kažejo, da kitajskim poslovnim bankam v državni lasti še vedno primanjkuje ustreznega obvladovanja tveganj in analitičnih spretnosti, in (iv) dejstvo, da „v [tej] preiskavi [USDOC] ni prejelo potrebnih dokazov, da bi v celoti dokumentiralo postopek, po katerem je bilo zaprošeno za posojila za papirno industrijo ter po katerem so bila ta posojila odobrena in ocenjena (34)“.

(232)

Nazadnje, da bi se zadevna podjetja v državni lasti štela za javne organe, ni nujno, da bi jih kitajska vlada nadzorovala pri vsaki prodaji vhodnih materialov proizvajalcem nižje v verigi.

(233)

Skratka, ali so rudarske družbe v Indiji, ki dobavljajo kromovo rudo, javni organi, je treba proučiti z obravnavanjem glavnih značilnosti in funkcij teh družb ter njihovega razmerja z indijsko vlado. Dokazi o državnem lastništvu, neposrednem nadzoru države, posredovanju indijske vlade na trgu, da bi se dosegli določeni cilje politike, lahko tudi v okoliščinah, v katerih zadevna vlada ne sodeluje, kažejo, da rudarske družbe izvajajo vladne funkcije v imenu indijske vlade.

(234)

Najprej je Komisija želela pridobiti informacije o državnem lastništvu in druge formalne indice vladnega nadzora v rudnikih kromove rude v državni lasti. V ta namen se je Komisija lahko oprla le na informacije, ki jih je predložila družba OMC, edina rudarska družba, ki je sodelovala v preiskavi vsaj v fazi navzkrižnega preverjanja na daljavo in je bila skoraj izključni dobavitelj indijskega proizvajalca izvoznika SSCR, ki je v obdobju preiskave kupoval kromovo rudo na domačem trgu, kot je navedeno v uvodni izjavi 212.

(235)

Indijska vlada je navedla, da sta bila v obdobju preiskave dva dejavna proizvajalca kromove rude v državni lasti, in sicer družbi OMC in Industrial Development Corporation of Orissa Ltd, ki sta predstavljali 21 % celotne proizvodnje. Druga javna družba za pridobivanje kromove rude je imela v obdobju preiskave le minimalno proizvodnjo.

(236)

Podatki indijske vlade so se nanašali na šest zasebnih rudarskih družb, in sicer Misrilal Mines Ltd, B.C. Mohanty & Sons Ltd, Ferro Alloys Corporation Ltd, Indian Metals and Ferro Alloys Ltd, Balasore Alloys Ltd in Tata Steel Mining. Vendar po javno dostopnih informacijah štiri od njih proizvajajo kromovo rudo za lastne potrebe v zvezi s ferokromom in zato niso dejavne na prostem trgu. Poleg tega se je rudniški zakup dveh preostalih rudarskih družb v obdobju preiskave iztekel. Njun zakup je kupila družba Tata Steel Mining, da bi dopolnila širitev lastne proizvodnje ferokroma. Prva od teh družb je imela v obdobju preiskave še vedno omejeno proizvodnjo (9 % celotne proizvodnje).

(237)

Zato je trg kromove rude, ki ni namenjena za lastne potrebe, v Indiji omejen na dve rudarski družbi v državni lasti, od katerih je ena obrobni akter (0,1 % celotne proizvodnje), družba OMC pa zaradi tega edini dobavitelj kromove rude na prostem trgu.

(238)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je družba OMC v 100-odstotni državni lasti. Poleg tega so v skladu s statutom predsednik upravnega odbora, generalni direktor in eden od direktorjev člani indijske upravne službe (vladni oddelek za javna podjetja), en direktor pa zastopa vladni oddelek za finance. Poleg tega v skladu s statutom družbe vse direktorje imenuje in plačuje guverner države Odiša.

(239)

Nazadnje, v skladu s členom 54A statuta družbe OMC lahko „guverner občasno izda take direktive in navodila, če se mu to zdi primerno, v zvezi s financami in vodenjem poslovanja in drugih zadev družbe, direktorji pa morajo te direktive ali navodila ustrezno upoštevati in izvajati“.

(240)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da na trgu kromove rude, ki ni namenjena za lastne potrebe, prevladuje ena družba, tj. družba OMC, ki je v celoti v državni lasti, država pa trg tudi upravlja in nadzoruje. Indonezijska vlada s svojim lastništvom, prisotnostjo pri upravljanju družbe in usmerjanjem njenih poslovnih odločitev dejansko izvaja pomemben nadzor nad družbo OMC in njenim ravnanjem.

(241)

Komisija je ocenila, ali imajo rudarske družbe, zlasti družba OMC, pooblastilo vlade in ali na podlagi tega pooblastila izvajajo vladne funkcije.

(242)

Močan vpliv indijske vlade in smiseln nadzor vlade nad družbo OMC se odraža tudi v zelo reguliranem okolju v zvezi s kromovo rudo, ki ga je indijska vlada ustvarila v preteklih letih in je vključevalo omejitve izvoza skupaj z zahtevami za izdajanje rudarskih licenc, ki dajejo prednost rudarjenju za lastne potrebe, ter izvajanjem nadzora nad dobavo in prodajnimi cenami na domačem trgu prek gospodarskih subjektov v državni lasti. Iz dokazov je bilo razvidno, da rudarske družbe, vključno z družbo OMC, v zvezi s kromovo rudo spoštujejo cilje politike indijske vlade in tako izvajajo vladne funkcije.

(243)

Že leta 2005 je strokovna skupina, ki jo je ministrstvo za jeklarstvo ustanovilo za oblikovanje smernic za prednostno dodelitev rudniškega zakupa, objavila poročilo (v nadaljnjem besedilu: Dangovo poročilo) (35) s številnimi pomembnimi ugotovitvami in priporočili.

(244)

Takrat je bilo navedeno, da

„so železova ruda, manganova ruda in kromova ruda ključne vhodne surovine za jeklarsko industrijo. Njihova pravočasna in zagotovljena dolgoročna razpoložljivost v zadostni količini in kakovosti je nujen pogoj za hitro in urejeno rast industrije jekla in železnih kovin, ki je osrednji sektor nacionalnega gospodarstva (36).“

„Primerjava stroškov rudarjenja z neto realizacijo izvoza po teh cenah kaže nepričakovane dobičke peščice indijskih izvoznikov kroma na račun ohranjanja redkega neobnovljivega mineralnega vira. Čeprav ima Indija manj kot 1 % znanih svetovnih zalog kromove rude, je njen delež v svetovni trgovini s kromovo rudo zelo nesorazmeren in znaša 35 %. V Indiji pet glavnih proizvajalcev: M/s. TISCO, M/s. Orissa Mining Corporation Ltd, Balasore Alloys Ltd, Ferro Alloys Corporation Ltd Jindal Strips Ltd predstavljajo več kot 90 % proizvodnje. [...] Glede na zelo omejene zaloge kromove rude visoke kakovosti se zdi bistveno omejiti izvoz take naravne rude, po kateri domači proizvajalci jekla in zlitin veliko povprašujejo [...] (37)“.

(Poudarek je dodan.)

„S samo 1 % od 122 svetovnih zalog je indijski izvoz kromove rude trenutno zelo nesorazmeren glede na 35 % svetovne trgovine. To je očitno odstopanje, ki ga povzročajo velike stopnje dobička med stroški rudarjenja in neto realizacijo izvoza. Izvoz naravne kromove rude je treba v celoti ustaviti (38).“

(Poudarek je dodan.)

„Glede na veliko razliko med stroški rudarjenja in izvoznimi cenami bi morala vlada razmisliti o obdavčitvi dajatev na kategoriziran izvoz na ves izvoz kroma, vključno s koncentrati, če je sploh dovoljen (39).“

„V skladu z namenom zakona MMDR in kot velja v primeru železove rude, je treba domačim obratom, ki potrebujejo kromovo rudo za proizvodnjo železovih zlitin/kromovih jekel z dodano vrednostjo, dati absolutno prednost pri dodeljevanju zakupov kroma (40).“

„Po zagotovitvi prve prednostne obravnave proizvajalcem jekla v obliki rudnikov za lastne/delno lastne potrebe je bistveno, da se izvedejo ukrepi politike za spodbujanje svetovne konkurenčne rudarske industrije kot take, pri čemer se upoštevajo svetovna merila znanstvenega rudarjenja, optimalna uporaba vsega izkopanega materiala, bogatenje, sistematično in časovno omejeno iskanje ter ohranjanje okoljske in biotske raznovrstnosti. Taka profesionalna rudarska podjetja v javnem ali zasebnem sektorju morajo najprej nameniti določen minimalni delež proizvodnje (npr. 70 %) za izpolnitev potreb domačih uporabnikov (41).“

(Poudarek je dodan.)

(245)

Iz Dangovega poročila je torej razvidno, da se je kromova ruda štela za bistven vir za domačo jeklarsko industrijo, da so se izvozne cene štele za previsoke v primerjavi z domačimi cenami ter da je bila zaradi ohranjanja razumnih domačih cen upravičena kombinacija omejitev izvoza in preferenčnih rudniških zakupov za proizvodnjo za lastne potrebe. Iz njega je razviden tudi namen indijske vlade, da močno regulira sektor kromove rude kot osrednji sektor nacionalnega gospodarstva.

(246)

Poleg tega je v poročilu delovne skupine za jeklarsko industrijo za dvanajsti petletni načrt, objavljenem novembra 2011 (42), izrecno navedeno, da:

„Kromit se uporablja predvsem v metalurški industriji pri proizvodnji železovih zlitin, npr. ferokroma, nabojnega kroma in silicij-kroma, ki se uporabljajo kot dodatki pri izdelavi nerjavnega jekla in posebnega legiranega jekla..“ (43)

„Jeklarska industrija si je prizadevala za omejitve izvoza kromitnih rud. Vlada je vzpostavila fiskalni okvir za odvračanje od čezmernega izvoza kromitnih rud (44).“

(Poudarek je dodan.)

„V nadaljevanju so navedena glavna priporočila za razvoj sektorja kromita v Indiji: [...] (v) viri kromita v državi niso izdatni. Država ima le 1,8 % vseh zalog kromitne rude na svetu, vendar izvoz predstavlja 30–35 % svetovne trgovine. Zato je nujno treba ohraniti ta ključni vhodni material za uporabo v domači industriji in uvesti fiskalne ukrepe proti izvozu (45).“

(247)

Nazadnje je v nacionalni politiki indonezijske vlade o mineralih iz leta 2019 navedeno tudi, da si je treba prizadevati za spodbujanje domače industrije in rudniške zakupe, da se zagotovi neprekinjena dobava rude industriji nižje v verigi.

(248)

Komisija je nato ocenila, kako se je ta namen politike izvajal v zakonodajnem in regulativnem smislu. Prvič, v zvezi z omejitvami izvoza je indijska vlada sprejela več ukrepov za odvračanje od izvoza kromove rude, ki jih je mogoče preveriti na spletišču ministrstva za jeklarstvo (46) in v podatkovni zbirki OECD o omejevanju izvoza industrijskih surovin (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka OECD) (47).

(249)

Glavni ukrep je izvozna dajatev, ki je bila prvotno uvedena leta 2008 v obliki posebne dajatve v višini 2 000 INR na tono (48). Oblika tega davka je bila leta 2012 na začetku 12. petletnega načrta spremenjena v dajatev ad valorem v višini 30 % na tono in še vedno ostaja na tej ravni (49). V skladu s podatkovno zbirko OECD je namen tega ukrepa „zaščititi domačo dobavo“ in „spodbujati nadaljnjo predelavo/dodano vrednost“.

(250)

Druge omejitve izvoza vključujejo zahteve za izdajo dovoljenj in seznam kvalificiranih izvoznikov (v praksi omejen na državno trgovinsko podjetje Metal and Mineral Trading Corporation) za nekatere razrede kromove rude ter dodatno dajatev za zastoje, ki se zaračunava na osnovne prevoznine indijskih železnic pri železniškem prevozu kromove rude v Bangladeš in Pakistan (edini državi z železniško povezavo z Indijo).

(251)

Najočitnejši vpliv politike je bilo izrazito zmanjšanje obsega izvoza kromove rude po uvedbi ciljnih omejitev izvoza leta 2008 in nato znova po njihovi razširitvi leta 2012. Razvoj izvoza kromove rude je prikazan na spodnjem grafu:

IND, izvoz kroma (HS 261000)

L0882022SL110120220309SL0001.0002141141Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o področju uporabe Direktive 2004/37/ESEvropski parlament in Svet se strinjata, da nevarna zdravila, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1A ali 1B), mutagene snovi (kategorija 1A ali 1B) ali snovi, strupene za razmnoževanje (kategorija 1A ali 1B), v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, spadajo na področje uporabe Direktive 2004/37/ES. Za nevarna zdravila se zato uporabljajo vse zahteve iz Direktive 2004/37/ES.

(252)

Tako je bil s ciljnimi omejitvami izvoza dosežen cilj indijske vlade glede odvračanja od izvoza in ohranjanja razpoložljivosti kromove rude za domačo industrijo nižje v verigi.

(253)

Ta obseg izvoza je treba obravnavati glede na domačo potrošnjo kromove rude. Indijska vlada je v svojem odgovoru predložila le omejene podatke o izvozu kromove rude (od finančnega leta 2018/2019 (50) do finančnega leta 2020/2021), podatki o domači proizvodnji in potrošnji pa so bili predloženi za finančna leta 2016/2017 do 2019/2020. Oba sklopa teh podatkov sta predložena kot zaupna. Kljub temu je na tej podlagi mogoče primerjati obseg izvoza in domačo potrošnjo za finančno leto 2019/2020 (ki zajema devet mesecev obdobja preiskave) in prejšnje finančno leto, tj. leto 2018/2019. V nobenem finančnem letu obseg izvoza ni presegel 1,5 % domače potrošnje. Opozoriti je treba, da je bil zanemarljiv tudi delež uvoza na domačem trgu.

(254)

Indijski trg je pokazal tudi stalno in nerazumno presežno zmogljivost proizvodnje v primerjavi z vsoto domače potrošnje in izvoza, od katere se odšteje uvoz. Indijska vlada te presežne zmogljivosti ni mogla pojasniti. Tako presežno zmogljivost je torej mogoče pojasniti le z dejstvom, da so rudarske družbe, vključno z družbo OMC v sektorju kromove rude, izvajale vladne funkcije (zlasti zagotavljanje ustrezne dobave kromove rude v skladu s cilji politike indijske vlade za podporo industriji nižje v verigi in dodajanje vrednosti dobavni verigi).

(255)

Drugič, Komisija je ugotovila, da imajo v skladu s predpisi indijske vlade o koncesiji za minerale iz leta 2016 rudniki za lastne potrebe predkupno pravico, ko njihov rudniški zakup poteče. Člen 8a zakona o razvoju in upravljanju rudnikov in mineralov iz leta 1957 (kakor je bil spremenjen leta 2015) določa tudi podaljšana obdobja rudniških zakupov za uporabnike za lastne potrebe in ponovno poudarja predkupno pravico do rudniških zakupov na dražbah za uporabnike za lastne potrebe. To omogoča, da rudniški zakupi ostanejo v glavnem v rokah proizvajalcev ferokroma za lastne potrebe, ki so nižje v verigi, v skladu s trditvami iz uvodne izjave 244. Komisija je dejansko ugotovila tudi, kot je navedeno v uvodni izjavi 236, da so vsi zasebni lastniki rudnikov kromove rude dejansko uporabljali rudo za proizvodnjo za lastne potrebe. Tako je zaradi zaprtja zunanjih meja in prednostne dodelitve rudniških zakupov za lastne potrebe na trgu ostal le en prevladujoči akter v državni lasti, tj. družba OMK, ki ima torej nadzor nad količinami in cenami kromove rude, ki je na voljo na domačem trgu, ki ni namenjen za lastne potrebe. Družba OMC mora kot prevladujoči dobavitelj kromove rude na indijskem trgu izpolnjevati cilje politike indijske vlade za podporo industriji nižje v verigi z nizkimi cenami, kot je nadalje pojasnjeno v naslednjem oddelku, in tako izvajati vladne funkcije.

(256)

V naslednjem koraku je Komisija preverila, ali se je kromova ruda v praksi dobavljala za plačilo, nižje od primernega, zlasti s strani družbe OMC.

(257)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 213, indijska vlada ni mogla zagotoviti informacij o določanju cen ali statističnih podatkov o indijskih domačih cenah kromove rude. Veliko večino prodaje kromove rude na indijskem trgu, ki ni namenjena za lastne potrebe, opravi družba OMC, kar velja tudi za veliko večino nakupov skupine Jindal. Zato se je ta prodaja štela za reprezentativno za celoten indijski prosti trg.

(258)

Družba OMC prodaja to kromovo rudo na e-dražbah. Vendar je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je imela družba OMC omejen dostop do teh e-dražb: 70 % mesečne proizvodnje je zagotovljenih za tako imenovane „dolgotrajne kupce“ v državi Odiša. Za dolgoročne kupce so upravičeni samo proizvajalci ferokroma nižje v verigi, zajamčene kvote pa ne smejo presegati proizvodne zmogljivosti ferokroma, specifične za družbo. To kaže, da družba OMC pri izvajanju vladnih funkcij v praksi v drugi obliki uporablja prednostno dodelitev količin kromove rude proizvajalcem ferokroma nižje v verigi, kar se že izvaja tudi na ravni dodelitve rudniških zakupov. Preostalih 30 % je rezerviranih tudi za domače proizvajalce nižje v verigi zunaj države Odiša (razen trgovcev).

(259)

Tako dobavo kromove rude na prostem trgu nadzoruje družba OMC ter jo usmerja predvsem v industrijo nižje v verigi v skladu s splošnim namenom in zakonodajnim okvirom indijske vlade, kot je poudarjeno v uvodnih izjavah 242 do 255.

(260)

Vendar so obstajali dokazi, da oblikovanje cen za majhne količine, ki se ponujajo prek e-dražbe, ne temelji na prostih ponudbah družb. Dražba se začne z osnovno ceno, ki jo samovoljno določi upravni odbor družbe OMC. Indijska vlada je pojasnila, da je bila v obdobju po obdobju preverjanja ta osnovna cena določena kot del (kar ustreza 13,5 %) mednarodne cene izdelka, tj. ferokroma, nižje v verigi. Vendar indijska vlada ni mogla pojasniti, kako je bil ta del/korekcijski faktor določen. Po nadaljnji analizi je Komisija ugotovila, da je korekcijski faktor za cene po obdobju preiskave dejansko temeljil na preteklem povprečju cen kromove rude, določenih s sklepom upravnega odbora družbe OMC. Komisija ni dobila dostopa do prejšnjih sklepov upravnega odbora, indijska vlada pa ni mogla pojasniti načel, na katerih temeljijo ti sklepi. Komisija prav tako ni mogla najti nobene objektivne povezave med korekcijskim faktorjem in stroški pretvorbe kromove rude v ferokrom. Zato je morala uporabiti razpoložljiva dejstva v zvezi s ceno kromove rude na podlagi člena 28(1) osnovne uredbe.

(261)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je bila osnovna cena, kot je priznala indijska vlada, brez razloga arbitrarno nizka v primerjavi z mednarodnimi cenami. Zdi se, da se take umetno nizke cene ujemajo s politiko indijske vlade, tj. z zagotavljanjem poceni domače kromove rude industriji nižje v verigi. Poleg tega je Komisija pregledala empirične dokaze. Pri pregledu nakupnih cen zadevnih surovin, ki jih je družba OMC zagotovila skupini Jindal, je Komisija ugotovila, da so bile navedene cene, odvisno od vrste kromove rude, 15–40 % nižje od ustreznih izvoznih cen kromove rude turškega porekla (ki je najbolj podobna indijski kromovi rudi) za njen glavni izvozni trg – Kitajsko. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je bila osnovna cena kromove rude, prodane na e-dražbi, določena na umetno nizki ravni glede na tržne cene kromove rude. Cene kromove rude so bile prenizke tudi v primerjavi z izdelkom nižje v verigi (ferokromom). Zato so bile trditve indijske vlade in družbe OMC, da so bile cene ferokroma pomembne za cene kromove rude, zavrnjene.

(262)

Posledično je iz dokazov razvidno, da družba OMC, prevladujoči dobavitelj kromove rude na prostem trgu, od katerega je indijski prodajalec izvoznik kupil to surovino za nadaljnjo uporabo v proizvodnem procesu SSCR, ni ravnala kot udeleženec na trgu, ampak je pri zagotavljanju kromove rude izvajala vladne funkcije v imenu indijske vlade in v skladu s cilji politike indijske vlade glede dajanja prednosti industriji nižje v verigi.

(263)

Pravno in gospodarsko okolje v Indiji kažeta, da imajo rudarske družbe, ki dobavljajo kromovo rudo, in zlasti družba OMC v državni lasti, pooblastilo vlade ali ga izvajajo. Kromova ruda je tako kot drugi minerali v Indiji naravni vir, ki ga indijska vlada upravlja kot osrednji sektor nacionalnega gospodarstva. Indijska vlada je zlasti uvedla sklop ukrepov (in sicer omejitve izvoza, ki povzročajo čezmerno ponudbo in nizke domače cene, ter določitev osnovnih cen za dražbe rude na umetno nizki ravni za te proizvajalce), ki kažejo, da indijska vlada pri izvajanju vladnih funkcij smiselno nadzoruje dobavitelje kromove rude, zlasti družbo OMC. Komisija je zato na podlagi razpoložljivih dokazov sklenila, da je indonezijska vlada zagotovila kromovo rudo industriji nerjavnega jekla za plačilo, nižje od primernega, v smislu člena 3(1)(a)(iii) osnovne uredbe, kot se razlaga in uporablja v skladu z ustreznim standardom STO iz člena 1.1(a)(iv) Sporazuma SCM.

(264)

Po dokončnem razkritju je skupina Jindal ugotovila, da cilj sistema dražb ni zagotoviti kromovo rudo po nizki ceni, ampak čim bolj povečati prihodek vlade s prodajo kromove rude po najvišji možni ceni. Poleg tega je družba navedla, da indijska vlada ne usmerja cene kromove rude, temveč določa le najnižjo ceno na dražbi.

(265)

Nazadnje se je družba sklicevala na dejstvo, da so bile indijske izvozne cene ferokroma višje od izvoznih cen ferokroma iz Južne Afrike, Kazahstana in Turčije, kar po navedbah družbe pomeni, da skupina Jindal nima ugodnosti od subvencionirane kromove rude, ki se uporablja za proizvodnjo ferokroma.

(266)

Vendar prvi dve trditvi, ki ju je navedla družba, ne ovržeta glavnega sklepa Komisije v zvezi z dražbami kromove rude, kot je opisano v uvodnih izjavah 258 to 261, in sicer da sta dostop do dražbe in obseg prodaje omejena, najnižjo ceno določi upravni odbor družbe OMC samovoljno, njena raven pa je umetno nizka. Rezultat vsega navedenega je končna cena na dražbi, ki je dejansko višja od najnižje cene, vendar še vedno ne temelji na trgu, kar je zlasti razvidno iz primerjave s turškimi cenami (uvodna izjava 261).

(267)

Opozoriti je treba tudi, da kromova ruda, ki se skupini Jindal zagotavlja za plačilo, nižje od primernega, vpliva na stroške proizvodnje ferokroma, ki ga družba pozneje uporablja za lastne potrebe pri proizvodnji nerjavnega jekla. V vsakem primeru se finančni prispevek indijske vlade zagotovi na ravni kromove rude in ne na ravni izdelka nižje v verigi, tj. ferokroma. Zato primerjava izvoznih cen indijskega ferokroma z izvoznimi cenami ferokroma s poreklom iz drugih držav ni pomembna.

(268)

Ob upoštevanju navedenega se sklep iz uvodne izjave 263 potrdi.

(269)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija določila obstoj ugodnosti in izračunala znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave.

(270)

Samo eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov v preiskavi (skupina Jindal) je kupil kromovo rudo za proizvodnjo ferokroma in nazadnje SSCR.

(271)

Komisija je najprej določila obseg in tehtane povprečne cene vseh nakupov kromove rude, ki jih je skupina Jindal opravila v obdobju preiskave, razdeljene glede na vrsto rude, ki jo je družba opredelila glede na obliko (npr. drobljiva ali koncentrat) in vsebnost kromovega oksida. Ta dva parametra vplivata na razlike v ceni različnih vrst kromove rude.

(272)

Nato je Komisija dejanske cene posamezne vrste kupljene kromove rude nadomestila z ustrezno referenčno ceno.

(273)

Komisija je ugotovila, da struktura trga vpliva na vse prevladujoče tržne pogoje v Indiji. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 257, en prevladujoč akter, ki ima v bistvu 100-odstotni tržni delež na prostem trgu in deluje kot javni organ, vsiljuje svojo ceno. Zato za indijskega proizvajalca SSCR ali drugje na indijskem trgu ni bilo mogoče določiti neizkrivljene cene kromove rude. Posledično v Indiji ni bilo domačih cen, ki bi se lahko uporabile kot ustrezna referenčna vrednost.

(274)

Zato in v skladu s členom 6(d), drugi pododstavek, osnovne uredbe je Komisija za zunanjo referenčno vrednost, ustrezno prilagojeno prevladujočim tržnim razmeram v Indiji, uporabila drugo državo.

(275)

Komisija je poskusila določiti neizkrivljeno ceno kromove rude, proizvedene v rudniku reprezentativne druge države, in simulirati, da se je tak rudnik dejansko nahajal v Indiji. Večina kromove rude na svetu se izvozi iz Južne Afrike na Kitajsko. Zato je Komisija menila, da je izvozna cena iz Južne Afrike na Kitajsko možna referenčna cena. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da se kromova ruda s poreklom iz Južne Afrike zelo razlikuje od kromove rude s poreklom iz Indije v smislu dveh najpomembnejših parametrov: vsebnosti kromovega oksida ter razmerja med kromom in železom (51).

(276)

Druga referenčna vrednost, ki jo je predlagal pritožnik, je bila izvozna cena kromove rude iz Turčije (ki je tudi eden od največjih svetovnih proizvajalcev) na Kitajsko. Komisija je ugotovila, da sta parametra iz uvodne izjave 275 precej bolj podobna pri turško-indijski kromovi rudi kot pri južnoafriško-indijski kromovi rudi (52).

(277)

Skupina Jindal je po dokončnem razkritju izpodbijala ugotovitve Komisije, da je zaradi parametrov, kot sta vsebnost kromovega oksida in razmerje med kromom in železom, indijska kromova ruda bolj podobna turški kot južnoafriški kromovi rudi. Družba je navedla, da je pomembno razmerje med kromom in železom v kromovih rudah primerjati s podobno vsebnostjo kromovega oksida. Po navedbah družbe razmerje med kromom in železom v turški kromovi rudi s 40- do 42-odstotno vsebnostjo znaša 2,6–2,8, kar je veliko več kot v primeru indijske ali južnoafriške rude z enako vsebnostjo.

(278)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 281, Komisija za določitev osnovne referenčne vrednosti ni uporabila kromove rude s 40- do 42-odstotno vsebnostjo, na katero se je sklicevala skupina Jindal. Osnovna referenčna vrednost, ki jo je izbrala Komisija, je kromova ruda s 46- do 48-odstotno vsebnostjo ter razmerjem med kromom in železom, ki znaša 2,5 (53). Zato je zelo podobna indijski rudi s primerljivo vsebnostjo kromovega oksida, kot je potrdila skupina Jindal v svoji predložitvi:

„Indijska kromova ruda bo imela razmerje med kromom in železom 2,4 samo pri 46-odstotni vsebnosti Cr2O3 (54).“

„Da bi bilo razmerje med kromom in železom pri indijski kromovi rudi 2,6–2,8, bi morala imeti indijska ruda veliko večjo vsebnost Cr2O3, in sicer 48–50 % ali več (55).“

Navedeno potrjuje, da je indijska ruda veliko bolj podobna turški kot južnoafriški rudi z razmerjem med kromom in železom 1,3–1,5 (56).

(279)

Poleg tega je glede na specifikacijo kromita za metalurško industrijo iz standarda urada za indijske standarde IS:10818-1984 (57) običajno razmerje med kromom in železom za proizvodnjo ferokroma z visoko vsebnostjo ogljika, ki se uporablja pri proizvodnji nerjavnega jekla, približno 2,8. To pomeni, da je referenčna vrednost, ki jo je izbrala Komisija, tudi bolj reprezentativna kot južnoafriška alternativa, in sicer z vidika končne uporabe kromove rude s strani skupine Jindal. To je z vidika pretvorbe v ferokrom z visoko vsebnostjo ogljika za proizvodnjo nerjavnega jekla.

(280)

Poleg tega se je Komisija seznanila s trditvami indijskega proizvajalca izvoznika glede razlik v fizični obliki in vsebnosti kromovega oksida, ki še vedno obstajajo med turško in indijsko kromovo rudo. Vendar so bile te razlike obravnavane s prilagoditvami, opisanimi v uvodni izjavi 289.

(281)

Komisija je nato kot osnovno referenčno vrednost uporabila tehtano povprečno turško izvozno ceno za Kitajsko v obdobju preiskave (58). Osnovna referenčna vrednost 209 USD na tono se je nanašala na kromovo rudo v obliki koncentrata, s 46- do 48-odstotno vsebnostjo kromovega oksida, dobavljeno na podlagi CIF.

(282)

Komisija je upoštevala tudi odločitev pritožbenega organa, da morajo prilagoditve za stroške dobave izražati splošno veljavne stroške dobave za zadevno blago v državi, kjer se dobava opravi (59). Nabavne cene kromove rude, o katerih je poročala skupina Jindal, so v 99,96 % temeljile na dobavnih pogojih franko tovarna za rudnike.

(283)

Komisija je zato osnovno referenčno ceno prilagodila na raven franko tovarna. Cena CIF je bila znižana za stroške pomorskega prevoza in zavarovanja (60) ter stroške notranjega prevoza v Turčiji (61).

(284)

Po dokončnem razkritju je indijska vlada navedla, da so bili podatki OECD, ki jih je Komisija uporabila za prilagoditev izvozne cene CIF Turčije in Kitajske na raven franko tovarna, na voljo le do leta 2016. Indijska vlada je nadalje trdila, da ekstrapolacije ustreznega kazalnika na obdobje preiskave ni mogoče šteti za objektivno proučevanje cen.

(285)

Vendar Komisija ni le ekstrapolirala razmerja med CIF in FOB, kot ga je za leto 2016 navedla OECD. Prilagoditev obdobju preiskave je temeljila na dejanskih razlikah v stroških prevoza in zavarovanja med letom 2016 in obdobjem preiskave, kot so navedene z indeksom BDI organizacije Baltic Exchange za dvajset glavnih pomorskih poti. Podroben izračun osnovne referenčne cene franko tovarna je bil skupini Jindal predložen v posebnem razkritju.

(286)

Izračun prilagoditev v zvezi s prevozom in zavarovanjem, ki ga je opravila Komisija, je bil izpodbijan tudi v predložitvi skupine Jindal po razkritju. Družba je predlagala alternativni vir podatkov za prilagoditev izvozne cene CIF Turčije in Kitajske FOB (62). Po navedbah skupine Jindal je ta vir podatkov bolje pokazal dejanske stroške prevoza med Turčijo in Kitajsko v obdobju preiskave kot podatki OECD in BDI, ki so „tehtano povprečje vseh pomorskih poti“.

(287)

Vendar se navedba, ki jo je predložila skupina Jindal, nanaša le na en mesec obdobja preiskave, na prevoz med Turčijo in severovzhodno Azijo na splošno ter na prevoz natrijevega karbonata in ne kromove rude. Osnovno razmerje OECD med CIF in FOB, ki ga uporablja Komisija, upošteva celo leto, posebno morsko pot (Turčija–Kitajska) ter posebni izdelek (kromova ruda in koncentrati). Samo prilagoditev stroškov BDI med letom 2016 in obdobjem preiskave se nanaša na povprečje več pomorskih poti.

(288)

Ob upoštevanju navedenega se metodologija, ki se uporablja za prilagoditev osnovne referenčne cene franko tovarna, potrdi.

(289)

Komisija je nadalje prilagodila osnovno referenčno ceno franko tovarna za fizično obliko rude in vsebnost kromovega oksida, da bi ugotovila posebne referenčne cene za posamezno vrsto rude, ki jo je skupina Jindal kupila v obdobju preiskave. Prilagoditev za fizično obliko je temeljila na stroških briketiranja (drobljiva ruda) in peletiranju ter stroških sintranja (ruda v obliki koncentrata), kot jih je navedla skupina Jindal. Prilagoditev za vsebnost kromovega oksida je temeljila na kazalniku stroškov taljenja kroma, kot ga je predložil pritožnik (63). Prilagoditev za razlike v razmerju med kromom in železom niso bile izvedene, saj je ta parameter zelo podoben kot pri turški in indijski rudi. To je bil konservativen pristop, saj je razmerje med kromom in železom pri indijski rudi nekoliko večje, kar bi običajno pomenilo višjo ceno za rudo v enaki obliki in z enako vsebnostjo kromovega oksida.

(290)

Ker vladni ukrepi, ki izkrivljajo indijski trg, ne vplivajo na turško kromovo rudo in ker so prevladujoče tržne razmere v obeh državah, vključno s kakovostjo, razpoložljivostjo, tržljivostjo, prevozom ter drugimi pogoji nakupa ali prodaje, primerljivi, je Komisija menila, da je cena kromove rude v Turčiji primerljiva s ceno, ki bi prevladovala v Indiji, če ne bi bilo izkrivljajočih ukrepov indijske vlade.

(291)

Nazadnje je Komisija primerjala dejanske stroške nakupa domače kromove rude s strani skupine Jindal v obdobju preiskave s stroški, ki bi bili plačani, če bi se cene za vrsto rude nadomestile z ustreznimi referenčnimi cenami.

(292)

Skupni znesek razlike predstavlja prihranke indijskega proizvajalca, ki nabavlja kromovo rudo na izkrivljenem indijskem trgu, v primerjavi s ceno, ki bi jo moral plačati, če izkrivljanj ne bi bilo. Ta skupni znesek dejansko predstavlja ugodnost, ki jo je indijskemu proizvajalcu v obdobju preiskave zagotavljala indijska vlada.

(293)

Podrobni izračuni referenčnih vrednosti in dodeljenih ugodnosti so bili zadevnemu indijskemu proizvajalcu izvozniku predloženi v posebnem razkritju.

(294)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije dodelila za celotni prihodek družbe od prodaje v obdobju preiskave kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija zagotavljala ugodnost za celotno proizvodnjo zadevnega izdelka in izdelka višje v verigi (vroče valjanih kolobarjev), ne le za proizvodnjo, namenjeno izvozu.

(295)

Posredovanje indijske vlade v zvezi z zagotavljanjem kromove rude za plačilo, nižje od primernega, je namenjeno zagotavljanju ugodnosti nekaterim industrijam, zlasti industriji nerjavnega jekla, vključno s proizvajalci SSCR. Subvencija je zato specifična v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe. Posebne značilnosti kromove rude omejujejo možno uporabo subvencije na neko industrijo, vendar to ne pomeni, da je treba subvencijo dodatno omejiti na podskupino te industrije, da bi bila specifična (64).

(296)

Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da je posredovanje indijske vlade specifično za proizvajalce SSCR v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(297)

Komisija je ob upoštevanju navedenih elementov ugotovila, da je treba zagotavljanje kromove rude s strani indijske vlade šteti za specifično subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(iii) in člena 3(2) osnovne uredbe v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti.

(298)

Znesek subvencije, ugotovljen za skupino Jindal, je znašal 0,45 %.

(299)

Po dokončnem razkritju je pritožnik navedel, da ugotovitve Komisije kažejo, da velika večina subvencij, ugotovljenih za integrirane proizvajalce izvoznike, vpliva na faze višje v verigi proizvodnega procesa SSCR. Po navedbah pritožnika to pomeni, da je neintegrirani indijski proizvajalec SSCR, tj. družba Chromeni, lahko užival tudi ugodnosti subvencij, dodeljenih indijskim in/ali indonezijskim proizvajalcem višje v verigi. To bi se lahko zgodilo v primeru domače prodaje izdelkov višje v verigi skupine Jindal (Indija) družbi Chromeni ali če bi družba Chromeni kupila subvencionirane izdelke indonezijskega porekla višje v verigi.

(300)

Na podlagi analize proizvodnega procesa družbe Chromeni in nakupov surovin družbe v obdobju preiskave je Komisija sklenila, da družba ne bi mogla uživati ugodnosti nakupov subvencioniranih izdelkov indijskega porekla višje v verigi.

(301)

Vendar je družba Chromeni kupovala izdelke višje v verigi, in sicer vroče valjane kolobarje, od povezane družbe v Indoneziji, ki je morda uživala ugodnosti zagotavljanja nikljeve rude s strani indonezijske vlade za plačilo, nižje od primernega (glej oddelek 4.3). V zvezi s tem Komisija ni mogla sprejeti nobenih ugotovitev, saj v spisu ni bilo elementov, ki bi omogočali zadevno oceno.

(302)

Ugotovljeni zneski subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi:

(303)

Ob upoštevanju visoke ravni (100 %) sodelovanja indijskih proizvajalcev je Komisija menila, da je primerno preostali znesek subvencije za Indijo določiti na ravni najvišjega posameznega zneska subvencije, tj. 7,56 %.

(304)

Na podlagi informacij iz pritožbe, obvestila o začetku in odgovorov na vprašalnike Komisije je bilo preverjeno domnevno subvencioniranje indonezijske vlade z naslednjimi subvencijami:

(305)

Skupina IRNC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdila, da so bili za izračun razmerij prenosa za dve povezani družbi uporabljeni nepravilni podatki o prodaji.

(306)

Ugotovljeno je bilo, da je ta trditev utemeljena, zato je Komisija zadevna razmerja prenosa ustrezno popravila.

(307)

Indonezija ima znatne vire niklja. Z letom 2020 so bili njeni viri ocenjeni na 21 milijonov ton niklja (65) (1,1 milijarde ton nikljeve rude), kar je približno 20 % znanih svetovnih zalog nikljeve rude.

(308)

V preteklosti je bila Indonezija ena od največjih proizvajalk nikljeve rude. Ker je imela na domačem trgu omejene zmogljivosti za predelavo nikljeve rude (samo dve talilnici, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 315), je večino svoje nikljeve rude tradicionalno izvozila, predvsem na Kitajsko.

(309)

Hitrost pridobivanja nikljeve rude se je v Indoneziji močno povečala, in sicer s približno 5 milijonov ton leta 1996 na približno 10 milijonov ton leta 2007, nato pa na 70 milijonov ton leta 2013. Ta pospešitev je bila posledica povpraševanja kitajskih obratov/talilnic, ki proizvajajo surovo železo z vsebnostjo niklja. Surovo železo z vsebnostjo niklja je zlitina železa in niklja z nizko vsebnostjo niklja. Indonezijska nikljeva ruda je še zlasti primerna za kitajsko tehnologijo proizvodnje surovega železa z vsebnostjo niklja.

Preglednica 1

Indonezijski izvoz nikljeve rude (v tonah)

(310)