(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/898 z dne 8. junija 2016 (2) je bila dovoljena uporaba pripravka iz Bacillus licheniformis (ATCC 53757) in njegove proteaze (EC 3.4.21.19) kot krmnega dodatka. Imetnik dovoljenja je Novus Europe SA/NV.

(3)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/982 z dne 11. julija 2018 (3) je bila dovoljena uporaba pripravka iz benzojske kisline, kalcijevega formata in fumarne kisline kot krmnega dodatka.

(4)

Družba Novus Europe NV je v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 predložila zahtevek za spremembo imena imetnika dovoljenja iz izvedbenih uredb (EU) 2016/898 in (EU) 2018/982.

(5)

Vložnik trdi, da je spremenil svoje ime iz Novus Europe SA/NV v Novus Europe NV. Zahtevku so bili priloženi ustrezni podporni podatki.

(6)

Predlagana sprememba pogojev dovoljenj je povsem upravnega značaja in ne vključuje nove ocene zadevnih krmnih dodatkov. Evropska agencija za varnost hrane je bila o zahtevku obveščena.

(7)

Da bi se vložniku omogočilo, da izkorišča svoje pravice trženja pod novim svojim imenom Novus Europe NV, je treba spremeniti pogoje dovoljenj.

(8)

Izvedbeni uredbi (EU) 2016/898 in (EU) 2018/982 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremembi izvedbenih uredb (EU) 2016/898 in (EU) 2018/982, uvedeni s to uredbo, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, v katerem se lahko porabijo obstoječe zaloge zadevnih krmnih dodatkov.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

v naslovu se besede „imetnik dovoljenja Novus Europe SA/NV“ nadomestijo z besedami „imetnik dovoljenja Novus Europe NV“;

(2)

v Prilogi, drugi stolpec, „Ime imetnika dovoljenja“, se besede „Novus Europe SA/NV“ nadomestijo z besedami „Novus Europe NV“.

(1)

v naslovu se besede „imetnik dovoljenja Novus Europe N.A/S.V.“ nadomestijo z besedami „imetnik dovoljenja Novus Europe NV“;

(2)

v Prilogi, drugi stolpec, „Ime imetnika dovoljenja“, se besede „Novus Europe N.A./S.V.“ nadomestijo z besedami „Novus Europe NV“.

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1410 (2) je bila za obdobje desetih let dovoljena uporaba pripravka iz Bacillus licheniformis DSM 28710 kot krmnega dodatka za kokoši nesnice, manj pomembne vrste perutnine za nesenje jajc, vrste perutnine za razplod in okrasne ptice.

(2)

V Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/1410 je bila v stolpec „Vrsta ali kategorija živali“ vnesena napačna identifikacija vrste, za katero je dodatek odobren, ki je izključila purane za vzrejo.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) 2021/1410 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Zaradi jasnosti je primerno, da se nadomesti celotna Priloga k navedeni izvedbeni uredbi.

(4)

Da bi nosilci dejavnosti poslovanja s krmo lahko prilagodili označevanje dodatka in krme, ki ga vsebuje, popravljenim pogojem dovoljenja, bi bilo treba določiti prehodno obdobje za dajanje navedenih proizvodov na trg.

(5)

Za ohranitev upravičenih pričakovanj zainteresiranih strani v zvezi s pogoji dovoljenja za dodatek bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1760 (2) je bila za obdobje 10 let dovoljena uporaba Bacillus subtilis DSM 25841 kot krmnega dodatka za vse vrste prašičev, vključno s svinjami, razen doječih svinj, da koristi sesnim pujskom.

(2)

V Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1760 je bila v stolpec „Identifikacijska številka dodatka“ vstavljena napačna identifikacijska številka.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1760 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Zaradi jasnosti je primerno, da se celotna Priloga k navedeni izvedbeni uredbi nadomesti s popravljeno različico navedene izvedbene uredbe.

(4)

Da bi nosilci dejavnosti poslovanja s krmo lahko prilagodili označevanje dodatka in krme, ki ga vsebuje, popravljenim pogojem dovoljenja, bi bilo treba določiti prehodno obdobje za dajanje navedenih proizvodov na trg.

(5)

Za ohranitev upravičenih pričakovanj zainteresiranih strani v zvezi s pogoji dovoljenja za dodatek bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za pripravek iz Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 kot krmni dodatek za vse prašiče, razen tekačev in svinj, ter pse, in njegovo uvrstitev v kategorijo „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 23. junija 2021 (2) (3) ugotovila, da Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali, varnost potrošnikov ali na okolje. Ugotovila je tudi, da se pripravek šteje za morebiti dražilnega za kožo in oči ter za povzročitelja preobčutljivosti kože in dihal. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je tudi ugotovila, da je pripravek pri prašičih lahko učinkovit kot zootehnični dodatek v krmi, pri psih pa je lahko učinkovit pri izboljšanju konsistence blata. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analiznih metodah krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili vloženi zahtevki za dovoljenje za pripravke iz Lacticaseibacillus rhamnosus IMI 507023, Pediococcus pentosaceus IMI 507024, Pediococcus pentosaceus IMI 507025, Lactiplantibacillus plantarum IMI 507026, Lactiplantibacillus plantarum IMI 507027 in Lactiplantibacillus plantarum IMI 507028. Navedenim zahtevkom so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevki zadevajo dovoljenje za pripravke iz Lacticaseibacillus rhamnosus IMI 507023, Pediococcus pentosaceus IMI 507024, Pediococcus pentosaceus IMI 507025, Lactiplantibacillus plantarum IMI 507026, Lactiplantibacillus plantarum IMI 507027 in Lactiplantibacillus plantarum IMI 507028 kot silirne dodatke za vse živalske vrste in njihovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 23. junija 2021 (2) , (3) , (4) , (5) , (6) , (7) ugotovila, da pripravki iz Lacticaseibacillus rhamnosus IMI 507023, Pediococcus pentosaceus IMI 507024, Pediococcus pentosaceus IMI 507025, Lactiplantibacillus plantarum IMI 507026, Lactiplantibacillus plantarum IMI 507027 in Lactiplantibacillus plantarum IMI 507028 pod predlaganimi pogoji uporabe nimajo škodljivega vpliva na zdravje živali, varnost potrošnikov ali na okolje. Ugotovila je tudi, da bi bilo treba dodatke šteti za povzročitelje preobčutljivosti dihal, in navedla, da ni bilo mogoče sprejeti nobenih ugotovitev o dražilnosti za oči in kožo ali potencialu dodatkov za povzročanje preobčutljivosti kože. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatkov. Agencija je tudi ugotovila, da zadevni pripravki lahko izboljšajo ohranjanje hranilnih snovi v silaži, pripravljeni s krmo, ki se preprosto ali srednje težko silira. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnih dodatkov v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravkov iz Lacticaseibacillus rhamnosus IMI 507023, Pediococcus pentosaceus IMI 507024, Pediococcus pentosaceus IMI 507025, Lactiplantibacillus plantarum IMI 507026, Lactiplantibacillus plantarum IMI 507027 in Lactiplantibacillus plantarum IMI 507028 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenih pripravkov, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete uporabe iz Priloge III k navedeni direktivi.

(2)

Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi.

(3)

Živo srebro je omejena snov iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

(4)

Komisija je s Sklepom 2010/571/EU (2) med drugim odobrila izjemo za uporabo živega srebra v hladnih katodnih fluorescentnih sijalkah in fluorescentnih sijalkah z zunanjo elektrodo (CCFL in EEFL) za posebne namene (v nadaljnjem besedilu: izjema), ki je zdaj navedena kot izjema 3(a), 3(b) in 3(c) v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU. Izjema je v skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, točka (a), navedene direktive prenehala veljati 21. julija 2016.

(5)

Izjema zajema heterogeno skupino sijalk, ki imajo različne oblike, tehnologije, uporabo in namene. Živo srebro se uporablja v razelektritveni cevki, ki je bistvena za pretvorbo električne energije v svetlobo.

(6)

Komisija je 15. januarja 2015 prejela zahtevek za obnovitev izjeme (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za obnovitev), kar je v roku iz člena 5(5) Direktive 2011/65/EU, ki mu je januarja 2020 sledil dodaten zahtevek istih vlagateljev za obnovitev izjeme. V skladu s členom 5(5) Direktive 2011/65/EU ostane izjema veljavna, dokler se ne sprejme odločitev o zahtevku za obnovitev.

(7)

V oceni zahtevka za obnovitev, pri kateri sta bila upoštevana razpoložljivost nadomestkov in družbeno-ekonomski vpliv nadomestitve, je bilo ugotovljeno, da nadomestitev ali odstranitev živega srebra pri zadevnih vrstah uporabe trenutno tehnično ni izvedljiva. V navedeni oceni je bilo poudarjeno, da so na voljo nadomestki brez živega srebra v obliki svetlečih diod (LED), ki se uporabljajo kot svetlobni viri v novi opremi, ki prihaja na trg. Ocena je vključevala posvetovanja z deležniki v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču.

(8)

Izjema je v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), zato ne znižuje ravni varovanja okolja in zdravja, ki jo zagotavlja navedena uredba.

(9)

Čeprav so bili svetlobni viri CCFL in EEFL pri številnih vrstah uporabe nadomeščeni z nadomestki brez živega srebra, so pri nekaterih vrstah uporabe še vedno potrebne take sijalke, da se zagotovi delovanje in prepreči prezgodnji nastanek električnih in elektronskih odpadkov.

(10)

Zato je primerno odobriti obnovitev izjeme samo za sijalke, ki se uporabljajo v električni in elektronski opremi, ki je bila dana na trg pred sprejetjem te direktive, za obdobje treh let v skladu s členom 5(2), prvi pododstavek, Direktive 2011/65/EU. V skladu s členom 5(2), prvi pododstavek, Direktive 2011/65/EU obdobje veljavnosti izjeme verjetno ne bo negativno vplivalo na inovacije.

(11)

Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete uporabe iz Priloge III k navedeni direktivi.

(2)

Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi.

(3)

Živo srebro je omejena snov iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

(4)

Komisija je s Sklepom 2010/571/EU (2) med drugim odobrila izjemo za uporabo živega srebra v drugih visokotlačnih natrijevih sijalkah za splošno razsvetljavo (v nadaljnjem besedilu: izjema), ki je zdaj navedena kot izjema 4(c)-I, 4(c)-II in 4(c)-III v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU. Izjema je v skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, točka (a), navedene direktive prenehala veljati 21. julija 2016.

(5)

Živo srebro se uporablja v visokotlačnih natrijevih sijalkah za lastnosti barve svetlobe in barvnega videza.

(6)

Komisija je 15. januarja 2015 prejela zahtevek za obnovitev izjeme (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za obnovitev), kar je v roku iz člena 5(5) Direktive 2011/65/EU, ki je bil nato 20. januarja 2020 posodobljen z dodatnimi informacijami. V skladu s členom 5(5) Direktive 2011/65/EU ostane izjema veljavna, dokler se ne sprejme odločitev o zahtevku za obnovitev.

(7)

V oceni zahtevka za obnovitev, pri kateri sta bila upoštevana razpoložljivost nadomestkov in družbeno-ekonomski vpliv nadomestitve, je bilo ugotovljeno, da nadomestitev ali odstranitev živega srebra pri zadevnih vrstah uporabe trenutno tehnično ni izvedljiva. V oceni je bilo ugotovljeno tudi, da bi bilo treba vsebnost živega srebra, dovoljeno pri navedenih posebnih vrstah uporabe, znižati, da bi ustrezala spremembam na trgu za posebne vrste sijalk. Ocena je vključevala posvetovanja z deležniki v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču.

(8)

Izjema je v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), zato ne znižuje ravni varovanja okolja in zdravja, ki jo zagotavlja navedena uredba.

(9)

Zato je primerno odobriti obnovitev izjeme za vnose 4(c)-I, 4(c)-II in 4(c)-III v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU za najdaljše obdobje petih let v skladu s členom 5(2), prvi pododstavek, navedene direktive, saj trenutno ni na voljo zanesljivih nadomestkov. Glede na rezultate nenehnih prizadevanj za iskanje ustreznih nadomestkov ni verjetno, da bi obdobje veljavnosti te izjeme negativno vplivalo na inovacije.

(10)

Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete vrste uporabe iz Priloge III k Direktivi.

(2)

Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi.

(3)

Živo srebro je omejena snov iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

(4)

Komisija je s Sklepom 2010/571/EU (2) med drugim odobrila izjemo za uporabo živega srebra v (kompaktnih) fluorescentnih sijalkah z enojnim podnožjem za splošno razsvetljavo (v nadaljnjem besedilu: izjema), ki je zdaj navedena kot izjema 1(a), 1(b), 1(c), 1(d) in 1(e) v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU. Izjema je v skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, točka (a), navedene direktive prenehala veljati 21. julija 2016.

(5)

Živo srebro se uporablja v (kompaktnih) fluorescentnih sijalkah z enojnim podnožjem za proizvodnjo ultravijolične svetlobe, ki se nato s fluorescentnim premazom na sijalki pretvori v vidno svetlobo.

(6)

Komisija je 19. decembra 2014 in 15. januarja 2015 prejela zahtevka za obnovitev izjeme (v nadaljnjem besedilu: zahtevka za obnovitev), kar je v roku iz člena 5(5) Direktive 2011/65/EU, en zahtevek pa je bil nato 20. januarja 2020 posodobljen. V skladu s členom 5(5), drugi pododstavek, Direktive 2011/65/EU ostane izjema veljavna, dokler se ne sprejme odločitev o zahtevku za obnovitev.

(7)

V oceni zahtevkov za obnovitev, pri kateri sta bila upoštevana razpoložljivost nadomestkov in družbeno-ekonomski vpliv nadomestitve, je bilo ugotovljeno, da so zadostno zanesljivi nadomestki brez živega srebra za vrste sijalk, ki jih zajema izjema, že široko dostopni ter da je nadomestitev živega srebra v teh sijalkah znanstveno in tehnično izvedljiva. Poleg tega je bilo v navedeni oceni ugotovljeno, da bodo prednosti nadomestitve jasno odtehtale vse negativne vplive.

(8)

Ocena zahtevkov za obnovitev je vključevala posvetovanja z deležniki v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču.

(9)

Ker pogoji iz člena 5(1), točka (a), Direktive 2011/65/EU niso več izpolnjeni, bi bilo treba zahtevka za obnovitev zavrniti.

(10)

Datum izteka izjeme bi bilo treba določiti v skladu s členom 5(6) navedene direktive. Določiti bi bilo treba najzgodnejši možni datum 12 mesecev od odločitve Komisije o razveljavitvi izjeme, saj ni praktičnih okoliščin, ki bi upravičevale daljši čas izteka izjeme, zlasti ob upoštevanju, da so številne zadevne sijalke zajete tudi v Uredbi Komisije (EU) 2019/2020, ki določa minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, ki jih je treba upoštevati za dajanje izdelkov na trg, kar bo pomenilo, da se navedene sijalke dejansko od 1. septembra 2021 ne bodo več dajale na trg.

(11)

Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete vrste uporabe iz Priloge III k Direktivi.

(2)

Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi.

(3)

Živo srebro je omejena snov iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

(4)

Komisija je z Delegirano direktivo 2014/14/EU (2) odobrila izjemo za uporabo živega srebra z največjo vsebnostjo 3,5 mg v (kompaktnih) fluorescentnih sijalkah z enojnim podnožjem za splošno razsvetljavo < 30 W z življenjsko dobo enako ali daljšo od 20 000 h (v nadaljnjem besedilu: izjema), ki je zdaj navedena kot izjema 1(g) v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU. Izjema je v skladu s Prilogo III k Direktivi 2014/14/EU prenehala veljati 31. decembra 2017.

(5)

Živo srebro se uporablja v (kompaktnih) fluorescentnih sijalkah z enojnim podnožjem za proizvodnjo ultravijolične svetlobe, ki se nato s fluorescentnim premazom na sijalki pretvori v vidno svetlobo.

(6)

Komisija je 28. junija 2016 prejela zahtevek za obnovitev izjeme (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za obnovitev), kar je v roku iz člena 5(5) Direktive 2011/65/EU, ki je bil nato 17. januarja 2020 posodobljen. V skladu s členom 5(5) Direktive 2011/65/EU ostane izjema veljavna, dokler se ne sprejme odločitev o zahtevku za obnovitev.

(7)

V oceni zahtevka za obnovitev, pri kateri sta bila upoštevana razpoložljivost nadomestkov in družbeno-ekonomski vpliv nadomestitve, je bilo ugotovljeno, da so na voljo zadostno zanesljivi nadomestki brez živega srebra za vrste sijalk, ki jih zajema izjema, ter da je nadomestitev znanstveno in tehnično izvedljiva. Poleg tega je bilo v navedeni oceni ugotovljeno, da bodo prednosti nadomestitve jasno odtehtale vse negativne vplive. Ocena je vključevala posvetovanja z deležniki v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču.

(8)

Ker pogoji iz člena 5(1), točka (a), Direktive 2011/65/EU niso več izpolnjeni, bi bilo izjemo razveljaviti.

(9)

Datum izteka te izjeme bi bilo treba določiti v skladu s členom 5(6) Direktive 2011/65/EU. Medtem ko za majhen delež vrst sijalk (3), ki jih zajema ta izjema, veljajo merila za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge II k Uredbi Komisije (EU) 2019/2020 (4), ki se uporabljajo od 1. septembra 2021, in se zato te sijalke ne bodo več dajale na trg, pa merila iz navedene uredbe o okoljsko primerni zasnovi ne vplivajo na veliko večino sijalk, ki jih zajema ta izjema. Zato bi bilo treba za celotni vnos izjeme določiti najdaljši možni datum izteka 18 mesecev po sprejetju odločitve, da bi se izognili nepotrebnim visokim družbeno-ekonomskim stroškom udeležencev na trgu, ki so neposredno povezani z nadomestitvijo te kategorije sijalk.

(10)

Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete uporabe iz Priloge III k navedeni direktivi.

(2)

Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi.

(3)

Živo srebro je omejena snov iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

(4)

Komisija je s Sklepom 2010/571/EU (2) med drugim odobrila izjemo za uporabo živega srebra v metalhalogenidnih sijalkah (v nadaljnjem besedilu: izjema), ki je zdaj navedena kot izjema 4(e) v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU. Izjema je v skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, točka (a), navedene direktive prenehala veljati 21. julija 2016.

(5)

Živo srebro se v metalhalogenidnih sijalkah uporablja za izboljšanje barve, učinkovitosti, življenjske dobe in stabilnega delovanja teh sijalk.

(6)

Komisija je 15. januarja 2015 prejela zahtevek za obnovitev izjeme (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za obnovitev), kar je v roku iz člena 5(5) Direktive 2011/65/EU. Posodobljeni zahtevek za obnovitev je bil vložen 20. januarja 2020. V skladu s členom 5(5) navedene direktive ostane izjema veljavna, dokler se ne sprejme odločitev o zahtevku za obnovitev.

(7)

V oceni zahtevka za obnovitev, pri kateri sta bila upoštevana razpoložljivost nadomestkov in družbenoekonomski vpliv nadomestitve, je bilo ugotovljeno, da nadomestitev ali odstranitev živega srebra pri zadevnih vrstah uporabe trenutno tehnično ni izvedljiva. Ocena je vključevala posvetovanja z deležniki v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču.

(8)

Izjema je v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), zato ne znižuje ravni varovanja okolja in zdravja, ki jo zagotavlja navedena uredba.

(9)

Zato je primerno odobriti obnovitev izjeme za najdaljše obdobje petih let v skladu s členom 5(2), prvi pododstavek, Direktive 2011/65/EU. Glede na rezultate nenehnih prizadevanj za iskanje zanesljivih nadomestkov ni verjetno, da bi obdobje veljavnosti te izjeme negativno vplivalo na inovacije.

(10)

Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete uporabe iz Priloge III k navedeni direktivi.

(2)

Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi.

(3)

Živo srebro je omejena snov iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

(4)

Komisija je s Sklepom 2010/571/EU (2) med drugim odobrila izjemo za uporabo živega srebra v drugih sijalkah na razelektrenje za posebne namene, ki niso posebej omenjene (v nadaljnjem besedilu: izjema), ki je zdaj navedena kot izjema 4(f) v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU. Izjema je v skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, točka (a), navedene direktive prenehala veljati 21. julija 2016.

(5)

Funkcija živega srebra v plinskih sijalkah na razelektrenje za posebne namene je povezana s postopkom proizvodnje svetlobe za pretvorbo električne energije v svetlobo.

(6)

Komisija je 15. januarja 2015 prejela več zahtevkov za obnovitev izjeme (v nadaljnjem besedilu: zahtevki za obnovitev), kar je v roku iz člena 5(5) Direktive 2011/65/EU. V skladu s členom 5(5) Direktive 2011/65/EU ostane izjema veljavna, dokler se ne sprejme odločitev o zahtevku za obnovitev.

(7)

V oceni zahtevkov za obnovitev, pri kateri sta bila upoštevana razpoložljivost nadomestkov in družbenoekonomski vpliv nadomestitve, je bilo ugotovljeno, da nadomestitev ali odstranitev živega srebra pri vrstah uporabe, ki jih zadeva izjema, trenutno tehnično ni izvedljiva. Glede na možnosti nadomestitve, ki v prihodnosti omejujejo izjemo, pa je primerno odobriti obnovitev izjeme samo za obdobje treh let. V oceni je bilo ugotovljeno tudi, da je mogoče nadalje opredeliti vrste uporabe, za katere je upravičena obnovitev izjeme v skladu z merili iz člena 5(1), točka (a), Direktive 2011/65/EU zaradi posebne funkcionalnosti in področja uporabe, in sicer za visokotlačne živosrebrove sijalke, ki se uporabljajo v projektorjih ali za osvetlitev v vrtnarstvu ali oddajajo svetlobo v ultravijoličnem spektru. Za te posebne vrste uporabe bi bilo treba izjemo podaljšati za najdaljše obdobje petih let. Ocena je vključevala posvetovanja z deležniki v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču.

(8)

Izjema je v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), zato ne znižuje ravni varovanja okolja in zdravja, ki jo zagotavlja navedena uredba.

(9)

Glede na rezultate nenehnih prizadevanj za iskanje zanesljivih nadomestkov ni verjetno, da bi obdobje veljavnosti te izjeme negativno vplivalo na inovacije.

(10)

Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete uporabe iz Priloge III k navedeni direktivi.

(2)

Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi.

(3)

Živo srebro je omejena snov iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

(4)

Komisija je s Sklepom 2010/571/EU (2) med drugim odobrila izjemo za uporabo živega srebra v drugih nizkotlačnih sijalkah na razelektrenje (v nadaljnjem besedilu: izjema), ki je zdaj navedena kot izjema 4(a) v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU. Izjema je v skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, točka (a), navedene direktive prenehala veljati 21. julija 2016.

(5)

Živo srebro se uporablja v nizkotlačnih sijalkah na razelektrenje za proizvodnjo ultravijolične svetlobe, ki se uporablja za ultravijolično germicidno ali protibakterijsko dezinfekcijo in/ali čiščenje zraka, vode in površin.

(6)

Komisija je 19. decembra 2014 in 15. januarja 2015 prejela zahtevka za obnovitev izjeme (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za obnovitev), kar je v roku iz člena 5(5) Direktive 2011/65/EU, en zahtevek pa je bil nato 20. januarja 2020 posodobljen. V skladu s členom 5(5) Direktive 2011/65/EU ostane izjema veljavna, dokler se ne sprejme odločitev o zahtevku za obnovitev.

(7)

V oceni zahtevka za obnovitev, pri kateri sta bila upoštevana razpoložljivost nadomestkov in družbenoekonomski vpliv nadomestitve, je bilo ugotovljeno, da odstranitev živega srebra pri zadevnih vrstah uporabe ali njegova nadomestitev s snovjo s primerljivimi značilnostmi trenutno tehnično ni izvedljiva. V navedeni oceni je bilo nadalje ugotovljeno, da se lahko sedanje področje uporabe izjeme omeji na nizkotlačne sijalke na razelektrenje, ki niso premazane s fosforjem in oddajajo svetlobo v ultravijoličnem območju. Ocena je vključevala posvetovanja z deležniki v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču.

(8)

Izjema je v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), zato ne znižuje ravni varovanja okolja in zdravja, ki jo zagotavlja navedena uredba.

(9)

Zato je primerno odobriti obnovitev izjeme s popravljenim besedilom, v katerem je določeno omejeno področje uporabe izjeme, za najdaljše obdobje petih let v skladu s členom 5(2), prvi pododstavek, Direktive 2011/65/EU. V skladu s členom 5(6) Direktive 2011/65/EU bi bilo treba za trenutno izjemo 4(a) določiti obdobje veljavnosti 12 mesecev. Glede na rezultate nenehnih prizadevanj za iskanje zanesljivih nadomestkov ni verjetno, da bi obdobje veljavnosti te izjeme negativno vplivalo na inovacije.

(10)

Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema (EEO), dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete uporabe iz Priloge III k navedeni direktivi.

(2)

Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi.

(3)

Živo srebro je omejena snov iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

(4)

Komisija je s Sklepom 2010/571/EU (2) med drugim odobrila izjemo za uporabo živega srebra v (kompaktnih) fluorescentnih sijalkah z enojnim podnožjem za posebne namene (v nadaljnjem besedilu: izjema), ki je zdaj navedena kot izjema 1(f) v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU. Izjema je v skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, točka (a), navedene direktive prenehala veljati 21. julija 2016.

(5)

Živo srebro se uporablja v (kompaktnih) fluorescentnih sijalkah z enojnim podnožjem za posebne namene za proizvodnjo ultravijolične svetlobe, ki se nato s fluorescentnim premazom na sijalki pretvori v vidno svetlobo.

(6)

Komisija je 19. decembra 2014 in 15. januarja 2015 prejela zahtevka za obnovitev izjeme (v nadaljnjem besedilu: zahtevka za obnovitev), kar je v roku iz člena 5(5) Direktive 2011/65/EU, en zahtevek pa je bil nato 20. januarja 2020 posodobljen. V skladu s členom 5(5), drugi pododstavek, Direktive 2011/65/EU ostane izjema veljavna, dokler se ne sprejme odločitev o zahtevku za obnovitev.

(7)

V oceni zahtevkov za obnovitev, pri kateri sta bila upoštevana razpoložljivost nadomestkov in družbenoekonomski vpliv nadomestitve, je bilo ugotovljeno, da odstranitev živega srebra pri zadevnih vrstah uporabe ali njegova nadomestitev s snovjo s primerljivimi značilnostmi trenutno tehnično ni izvedljiva. Ocena je vključevala posvetovanja z deležniki v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču.

(8)

Glede na to, da bi morale imeti izjeme od omejitve za nekatere posebne materiale ali komponente omejeno področje uporabe in trajanje, da bi se dosegla postopna opustitev nevarnih snovi v EEO, je bilo v oceni ugotovljeno tudi, da bi bilo treba področje uporabe izjeme po eni strani omejiti na nadalje opredeljene vrste uporabe, po drugi strani pa se trajanje sedanje široke izjeme lahko skrajša.

(9)

Izjema je v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), zato ne znižuje ravni varovanja okolja in zdravja, ki jo zagotavlja navedena uredba.

(10)

Zato je primerno odobriti obnovitev izjeme za kompaktne fluorescentne sijalke za posebne namene, ki so zasnovane za oddajanje svetlobe v ultravijoličnem spektru, za najdaljše obdobje petih let v skladu s členom 5(2), prvi pododstavek, Direktive 2011/65/EU, saj trenutno ni na voljo zanesljivih alternativ. Za vse druge vrste kompaktnih fluorescentnih sijalk, ki spadajo v kategorijo kompaktnih fluorescentnih sijalk za posebne namene, bi bilo treba izjemo obnoviti za tri leta, da bi lahko industrija pripravila podrobne informacije za utemeljitev nadaljevanja te izjeme za določene kategorije sijalk za posebne namene v skladu s ciljem Direktive, da je treba omejiti področje uporabe in trajanje izjem. Glede na rezultate nenehnih prizadevanj za iskanje ustreznih nadomestkov ni verjetno, da bi obdobje veljavnosti te izjeme negativno vplivalo na inovacije.

(11)

Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete uporabe iz Priloge III k navedeni Direktivi.

(2)

Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi.

(3)

Živo srebro je omejena snov iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

(4)

Komisija je s Sklepom 2010/571/EU (2) med drugim odobrila izjemo za uporabo živega srebra v nelinearnih tripasovnih fosfornih sijalkah s premerom cevi > 17 mm (npr. T9) (v nadaljnjem besedilu: izjema), ki je zdaj navedena kot izjema 2(b)(3) v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU. Izjema je v skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, točka (a), navedene direktive prenehala veljati 21. julija 2016.

(5)

Živo srebro se uporablja v nelinearnih tripasovnih fosfornih sijalkah za proizvodnjo ultravijolične svetlobe, ki se nato s fluorescentnim premazom na sijalki pretvori v vidno svetlobo. Sestava premaza, ki vsebuje živo srebro, določa barvo svetlobe in barvni videz.

(6)

Komisija je 19. decembra 2014 in 15. januarja 2015 prejela zahtevka za obnovitev izjeme (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za obnovitev), kar je v roku iz člena 5(5) Direktive 2011/65/EU, en zahtevek pa je bil nato januarja 2020 posodobljen z dodatnimi informacijami. V skladu s členom 5(5) Direktive 2011/65/EU ostane izjema veljavna, dokler se ne sprejme odločitev o zahtevku za obnovitev.

(7)

V oceni zahtevka za obnovitev, pri kateri sta bila upoštevana razpoložljivost nadomestkov in družbenoekonomski vpliv nadomestitve, je bilo ugotovljeno, da nadomestitev ali odstranitev živega srebra pri zadevnih vrstah uporabe trenutno tehnično ni izvedljiva. V oceni je bilo ugotovljeno tudi, da se mejna koncentracija živega srebra v kategorijah sijalk, ki jih zajema ta izjema, lahko zniža s 15 mg na 10 mg na sijalko. Ocena je vključevala posvetovanja z deležniki v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču.

(8)

Izjema je v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), zato ne znižuje ravni varovanja okolja in zdravja, ki jo zagotavlja navedena uredba.

(9)

Zato je primerno odobriti obnovitev izjeme s popravljenim besedilom, v katerem je določeno omejeno področje uporabe izjeme, za obdobje treh let v skladu s členom 5(2), prvi pododstavek, Direktive 2011/65/EU, da bi se zbrali nadaljnji podatki v zvezi z razpoložljivostjo snovi za posebne vrste sijalk, ki jih zajema za izjema. V skladu s členom 5(6) Direktive 2011/65/EU bi bilo treba za sedanjo izjemo 2(b)(3) določiti obdobje veljavnosti 12 mesecev. Glede na rezultate nenehnih prizadevanj za iskanje zanesljivih nadomestkov ni verjetno, da bi obdobje veljavnosti te izjeme negativno vplivalo na inovacije.

(10)

Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete uporabe iz Priloge III k navedeni direktivi.

(2)

Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi.

(3)

Živo srebro je omejena snov iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

(4)

Komisija je s Sklepom 2010/571/EU (2) med drugim odobrila izjemo za uporabo živega srebra v visokotlačnih natrijevih sijalkah za splošno razsvetljavo, ki v sijalkah z izboljšanim indeksom barvnega videza Ra > 60 ne presega določenih vrednosti (na razelektritveno cevko) (v nadaljnjem besedilu: izjema), ki je zdaj navedena kot izjema 4(b)-I, 4(b)-II in 4(b)-III v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU. Izjema je v skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, točka (a), navedene direktive prenehala veljati 21. julija 2016.

(5)

Živo srebro se uporablja v visokotlačnih natrijevih sijalkah za lastnosti barve svetlobe in barvnega videza.

(6)

Komisija je januarja 2015 prejela zahtevek za obnovitev izjeme za vrste uporabe v vnosih 4(b)-I, 4(b)-II in 4(b)-III (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za obnovitev), kar je v roku iz člena 5(5) Direktive 2011/65/EU. Isti vlagatelj je januarja 2020 predložil posodobljen zahtevek za obnovitev samo v zvezi z vnosom 4(b)-I. V skladu s členom 5(5) Direktive 2011/65/EU ostane izjema veljavna, dokler se ne sprejme odločitev o zahtevku za obnovitev.

(7)

V oceni zahtevka za obnovitev, v kateri sta bila upoštevana razpoložljivost nadomestkov in družbenoekonomski vpliv nadomestitve, je bilo ugotovljeno, da je nadomestitev ali odstranitev živega srebra pri zadevnih vrstah uporabe znanstveno in tehnično izvedljiva, kar zadeva del vnosa 4(b)-I ter vnosa 4(b)-II in 4(b)-III iz Priloge III k Direktivi 2011/65/EU. Vendar je bilo v oceni ugotovljeno, da bi bilo treba izjemo obnoviti za del vnosa 4(b)-I, ki se nanaša na sijalke z visokim indeksom barvnega videza, višjim od 80, z močjo, enako ali nižjo od 105 W, in da se lahko uporaba živega srebra, čeprav je še vedno potrebna, dodatno zniža. Ocena je vključevala posvetovanja z deležniki v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču.

(8)

Zato je primerno obnoviti del izjeme 4(b)-I in jo preštevilčiti v izjemo 4(b) za najdaljše obdobje petih let v skladu s členom 5(2), prvi pododstavek, Direktive 2011/65/EU. Besedilo obnovljene izjeme je preoblikovano, v njem pa je določeno nadalje omejeno področje uporabe izjeme. Glede na rezultate nenehnih prizadevanj za iskanje zanesljivih nadomestkov ni verjetno, da bi obdobje veljavnosti te izjeme negativno vplivalo na inovacije.

(9)

Obnovljena izjema je v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), zato ne znižuje ravni varovanja okolja in zdravja, ki jo zagotavlja navedena uredba.

(10)

Ker pogoji za obnovitev izjeme iz člena 5(1), točka (a), Direktive 2011/65/EU niso več izpolnjeni za vrste uporabe, navedene v preostanku vnosa 4(b)-I ter v vnosih 4(b)-II in 4(b)-III iz Priloge III k navedeni direktivi, bi bilo treba izjemo za navedene vrste uporabe razveljaviti. Datume izteka navedenih izjem bi bilo treba določiti v skladu s členom 5(6) Direktive 2011/65/EU.

(11)

Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete vrste uporabe iz Priloge III k navedeni direktivi.

(2)

Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi.

(3)

Živo srebro je omejena snov iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

(4)

Komisija je s Sklepom 2010/571/EU (2) med drugim odobrila izjemo za uporabo živega srebra v linearnih fluorescentnih sijalkah za splošno razsvetljavo z dvojnim podnožjem (v nadaljnjem besedilu: izjema), ki je zdaj navedena kot izjema 2(a)(1), 2(a)(2), 2(a)(3), 2(a)(4) in 2(a)(5) v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU. Izjema je v skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, točka (a), navedene direktive prenehala veljati 21. julija 2016.

(5)

Živo srebro se uporablja v linearnih fluorescentnih sijalkah za splošno razsvetljavo z dvojnim podnožjem za proizvodnjo ultravijolične svetlobe, ki se nato s fluorescentnim premazom na sijalki pretvori v vidno svetlobo.

(6)

Komisija je 19. decembra 2014 in 15. januarja 2015 prejela zahtevka za obnovitev izjeme (v nadaljnjem besedilu: zahtevka za obnovitev), kar je v roku iz člena 5(5) Direktive 2011/65/EU, en zahtevek pa je bil nato 20. januarja 2020 posodobljen. V skladu s členom 5(5), drugi pododstavek, Direktive 2011/65/EU ostane izjema veljavna, dokler se ne sprejme odločitev o zahtevku za obnovitev.

(7)

V oceni zahtevkov za obnovitev, pri kateri sta bila upoštevana razpoložljivost nadomestkov in družbenoekonomski vpliv nadomestitve, je bilo ugotovljeno, da so postali na voljo zadostno zanesljivi nadomestki brez živega srebra za vrste sijalk, ki jih zajema izjema, ter da je nadomestitev živega srebra v teh sijalkah znanstveno in tehnično izvedljiva. Poleg tega je bilo v navedeni oceni ugotovljeno, da bi prednosti nadomestitve jasno odtehtale vse negativne vplive.

(8)

Ocena zahtevkov za obnovitev je vključevala posvetovanja z deležniki v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču.

(9)

Ker pogoji iz člena 5(1), točka (a), Direktive 2011/65/EU niso več izpolnjeni, bi bilo treba zahtevka za obnovitev zavrniti. Datume izteka izjeme bi bilo treba določiti v skladu s členom 5(6) navedene direktive.

(10)

Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Na podlagi člena 300(3) Pogodbe je Odbor regij sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

(2)

Svet je 10. decembra 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/2157 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025.

(3)

Zaradi konca nacionalnih mandatov, na podlagi katerih je bilo predlagano imenovanje Josepha CORDINE in Paula FARRUGIE, sta se sprostili mesti članov Odbora regij.

(4)

Mesto nadomestnega člana Odbora regij je bilo prosto od 26. januarja 2020.

(5)

Malteška vlada je za člana Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala naslednja predstavnika regionalne ali lokalne skupnosti, ki sta izvoljena v regionalno ali lokalno skupnost: Paula FARRUGIO, Reġjun Port – President (Pristaniška regija – predsednik) in Marka GRECHA, Kunsill Lokali Ħaż-Żabbar – Kunsillier Lokali (Občinski svet Żabbar – občinski svetnik).

(6)

V zvezi z navedenim prostim mestom je malteška vlada za nadomestnega člana Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, še predlagala Stephena SULTANO, predstavnika lokalne skupnosti, ki je izvoljen v lokalno skupnost, Kunsill Lokali Santa Venera – Sindku (Občinski svet Santa Venera – župan) –

(a)

za člana:

in

(b)

za nadomestnega člana:

(1)

Na podlagi člena 300(3) Pogodbe je Odbor regij sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

(2)

Svet je 10. decembra 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/2157 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025.

(3)

Zaradi odstopa Michaela SCHNEIDERJA se je sprostilo mesto člana Odbora regij.

(4)

Nemška vlada je za člana Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala Svena SCHULZEJA, predstavnika regionalne ali lokalne skupnosti, ki je politično odgovoren izvoljeni skupščini, Minister für Wirtschaft, Tourismus, Landwirtschaft und Forsten des Landes Sachsen-Anhalt (minister za gospodarstvo, turizem, kmetijstvo in gozdarstvo zvezne dežele Saška-Anhalt) –

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje nevarnih snovi iz Priloge II k navedeni direktivi. Navedena omejitev se ne uporablja za nekatere izvzete uporabe iz Priloge III k navedeni Direktivi.

(2)

Kategorije električne in elektronske opreme, za katere se uporablja Direktiva 2011/65/EU, so naštete v Prilogi I k navedeni direktivi.

(3)

Živo srebro je omejena snov iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

(4)

Komisija je s Sklepom 2010/571/EU (2) med drugim odobrila izjemo za uporabo živega srebra v drugih fluorescentnih sijalkah za druge namene splošne razsvetljave in druge posebne namene (v nadaljnjem besedilu: izjema), ki je zdaj navedena kot izjema 2(b)(4) v Prilogi III k Direktivi 2011/65/EU. Izjema je v skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, točka (a), navedene direktive prenehala veljati 21. julija 2016.

(5)

Izjema zajema nehomogeno skupino sijalk, ki imajo različne oblike, tehnologije, uporabo in namene. Živo srebro se uporablja v razelektritveni cevki, ki je bistvena za pretvorbo električne energije v svetlobo.

(6)

Komisija je 15. januarja 2015 prejela zahtevek za obnovitev izjeme (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za obnovitev), kar je v roku iz člena 5(5) Direktive 2011/65/EU, ki je bil nato 20. januarja 2020 posodobljen z dodatnim zahtevkom za obnovitev. V skladu s členom 5(5) navedene direktive ostane izjema veljavna, dokler se ne sprejme odločitev o zahtevku za obnovitev.

(7)

V oceni zahtevka za obnovitev, pri kateri sta bila upoštevana razpoložljivost nadomestkov in družbeno-ekonomski vpliv nadomestitve, je bilo ugotovljeno, da nadomestitev ali odstranitev živega srebra pri zadevnih vrstah uporabe trenutno tehnično ni izvedljiva. Ta ocena je vključevala posvetovanja z deležniki v skladu s členom 5(7) Direktive 2011/65/EU. Pripombe, prejete med temi posvetovanji, so bile javno dostopne na posebnem spletišču.

(8)

Izjema je v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), zato ne znižuje ravni varovanja okolja in zdravja, ki jo zagotavlja navedena uredba.

(9)

Zato je primerno odobriti obnovitev izjeme ob upoštevanju splošnega cilja, da je treba omejiti obseg in trajanje izjem od omejitve za nekatere posebne materiale ali komponente, da se doseže postopno opuščanje nevarnih snovi v EEO.

(10)

Da se omogoči pravočasna ponovna ocena razpoložljivosti nadomestnih sijalk brez živega srebra za različne vrste sijalk, ki jih zajema ta izjema, je primerno odobriti obnovitev izjeme za omejeno obdobje treh let. Vendar je za posebne kategorije sijalk, in sicer sijalke, ki oddajajo svetlobo v nevidnem spektru (nova podtočka 2(b)(4)-II v Prilogi III), in sijalke za zasilno razsvetljavo (nova podtočka 2(b)(4)-III v Prilogi III) na voljo dovolj informacij o tem, da je nadomestitev v naslednjih letih tehnično neizvedljiva, zato bi bilo za navedene kategorije sijalk v skladu s členom 5(2), prvi pododstavek, Direktive 2011/65/EU upravičeno obdobje veljavnosti pet let. Glede na rezultate nenehnih prizadevanj za iskanje zanesljivih nadomestkov ni verjetno, da bi obdobje veljavnosti te izjeme negativno vplivalo na inovacije.

(11)

Direktivo 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Sklep št. 1313/2013/EU določa pravni okvir rescEU. rescEU je rezerva zmogljivosti na ravni Unije, ki je namenjena zagotavljanju pomoči v izrednih razmerah, v katerih celotne obstoječe zmogljivosti na nacionalni ravni in tiste, ki so jih države članice namenile evropskemu naboru civilne zaščite, ne morejo zagotoviti učinkovitega odziva na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

(2)

V skladu s členom 12(2) Sklepa št. 1313/2013/EU se zmogljivosti rescEU opredelijo tako, da se upoštevajo ugotovljena in nastajajoča tveganja, celotne zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije. Obstajajo štiri področja, na katera bi se moral rescEU posebej osredotočati, in sicer gašenje gozdnih požarov iz zraka, kemične, biološke, radiološke in jedrske (v nadaljnjem besedilu: KBRJ) nesreče, nujna medicinska pomoč ter prevoz in logistika.

(3)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/570 (2) določa začetno sestavo rescEU v smislu zmogljivosti in zahtev glede kakovosti. Trenutno rezerva rescEU obsega zmogljivosti za gašenje gozdnih požarov iz zraka, medicinsko evakuacijo po zraku, ekipe za nujno medicinsko pomoč ter ustvarjanje zalog medicinske opreme ali osebne zaščitne opreme (zmogljivosti ustvarjanja zalog medicinske opreme) ali oboje, zmogljivosti za dekontaminacijo KBRJ in zmogljivosti za ustvarjanje zalog na področju KBRJ varnosti.

(4)

Analiza ugotovljenih in nastajajočih tveganj ter zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije razkriva potrebo po zmogljivostih za začasno zatočišče.

(5)

V različnih operacijah mehanizma Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije) v zadnjih letih je bila ugotovljena potreba po odpravi kvalitativnih in kvantitativnih vrzeli v zmogljivostih za zatočišče, ki se je odražala v ocenjevalni študiji opredelitev, vrzeli in stroškov zmogljivosti za odzivanje za mehanizem Unije na področju civilne zaščite (Evaluation Study of Definitions, Gaps and Cost of Response Capacities for the Union Civil Protection Mechanism) (3) iz leta 2019. Poleg tega so operativne izkušnje s potresi, ki so prizadeli Hrvaško marca 2020 in decembra 2020, potrdile vrzel v zmogljivostih za zatočišče kljub takojšnjim odzivnim operacijam v okviru mehanizma Unije, v katerih je sodelovalo več držav članic.

(6)

Glavni namen zmogljivosti za začasno zatočišče rescEU, uporabljenih med odzivno operacijo v okviru mehanizma Unije, je zagotoviti začasno zatočišče prizadetemu prebivalstvu, ki vključuje prostor za nastanitev, higieno in sanitarne storitve, osnovne zdravstvene storitve in družabne stike.

(7)

Zmogljivosti za začasno zatočišče v okviru rescEU bi morale biti sestavljene iz fizične rezerve visokokakovostnih sredstev za hitro odzivanje ali virtualne rezerve prilagodljivih sredstev, ki bi se lahko uporabila v naslednji fazi, kadar je to potrebno za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije, ali obojega.

(8)

V skladu s členom 12(4) Sklepa št. 1313/2013/EU se zahteve glede kakovosti za odzivne zmogljivosti, ki so del rescEU, določijo ob posvetovanju z državami članicami. Minimalni standardi za zmogljivosti za začasno zatočišče bi morali temeljiti na standardih za zatočišča iz poglavja „Zatočišče in nastanitev“ (Shelter and Settlement) priročnika Sphere Handbook (4).

(9)

Zmogljivosti za začasno zatočišče bi bilo treba vzpostaviti za odzivanje na tveganja z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, v skladu s kategorijami iz člena 3d Izvedbenega sklepa (EU) 2019/570 in po posvetovanju z državami članicami.

(10)

Da bi se zagotovila finančna pomoč Unije za razvoj takih zmogljivosti za začasno zatočišče v skladu s členom 21(3) Sklepa št. 1313/2013/EU, bi bilo treba opredeliti upravičene stroške ob upoštevanju kategorij iz Priloge Ia k navedenemu sklepu.

(11)

Globalna pobuda Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za ekipo za nujno medicinsko pomoč je nedavno revidirala standarde (5) za zmogljivosti ekipe za nujno medicinsko pomoč tipa 3 (bolnišnična oskrba napotenih pacientov). Zato bi bilo treba zahteve glede kakovosti za to vrsto ekipe za nujno medicinsko pomoč v okviru rescEU ustrezno spremeniti.

(12)

Razmisleki o izkušnjah, pridobljenih med krizo zaradi COVID-19, so potrdili potrebo po dodatni prožnosti in modularnosti zmogljivosti ekip rescEU za nujno medicinsko pomoč. RescEU bi zato moral vključevati zmogljivosti ekipe za nujno medicinsko pomoč tipa 2 (bolnišnična urgentna kirurška oskrba), ki bi jih dopolnjevale storitve specializirane oskrbe v skladu s standardi globalne pobude Svetovne zdravstvene organizacije za ekipo za nujno medicinsko pomoč.

(13)

Izvedbeni sklep (EU) 2019/570 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 33(1) Sklepa št. 1313/2013/EU –

(1)

člen 1a se spremeni:

(2)

člen 2 se spremeni:

(3)

člen 3a se nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 3e se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

(5)

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

(1)

Bolgarija, Češka, Danska, Francija, Italija, Finska in Mednarodni center za napredne sredozemske agronomske študije so Komisiji predložili vlogo za ustanovitev ERIC Analiza in eksperimentiranje na ekosistemih (AnaEE-ERIC) (v nadaljnjem besedilu: vloga). Belgija je sporočila svojo odločitev, da bo v AnaEE-ERIC sprva sodelovala kot opazovalka.

(2)

Vlagatelji so se dogovorili, da bo Francija država članica gostiteljica AnaEE-ERIC.

(3)

Uredba (ES) št. 723/2009 je bila vključena v Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 72/2015 (2).

(4)

Komisija je v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 723/2009 ocenila vlogo in ugotovila, da izpolnjuje zahteve iz navedene uredbe. Komisija je med ocenjevanjem pridobila mnenja neodvisnih strokovnjakov na področju analize in eksperimentiranja na ekosistemih.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 20 Uredbe (ES) št. 723/2009 –

(1)

Svet je 30. junija 2020 sprejel Priporočilo (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (1).

(2)

Svet je 2. februarja 2021 spremenil Priporočilo (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (2), da bi posodobil merila, ki se uporabljajo za oceno, ali so nenujna potovanja iz tretjih držav varna in ali bi morala biti dovoljena.

(3)

Z isto spremembo so bili uvedeni mehanizmi za zajezitev širjenja skrb vzbujajočih različic virusa SARS-COV-2 na območju EU (3).

(4)

Svet je 20. maja 2021 spremenil Priporočilo (EU) 2020/912 (4), da bi se upoštevala uvedba in pozitivni učinki kampanj cepljenja pri zajezitvi širjenja virusa ter da bi se nadalje omejila uvoz in širjenje novih spremljanih različic ali zaskrbljujočih različic v EU.

(5)

Parlament in Svet sta 14. junija 2021 sprejela uredbi (EU) 2021/953 (5) in (EU) 2021/954 (6) o digitalnem COVID potrdilu EU. Digitalno COVID potrdilo EU se je izkazalo za temeljno orodje za pomoč pri ponovni vzpostavitvi potovanj znotraj EU.

(6)

Od sprejetja Uredbe (EU) 2021/953 je Komisija sprejela več izvedbenih aktov, ki določajo, da se potrdila o COVID-19, ki jih izda določena tretja država, štejejo za enakovredna potrdilom, ki jih izdajo države članice v skladu z navedeno uredbo. Potrdila o cepljenju, prebolelosti in testiranju, zajeta v takih izvedbenih aktih, se tako lahko varno in zanesljivo potrdijo. Tako so digitalno COVID potrdilo EU in zlasti izvedbeni sklepi, sprejeti na tej podlagi, prav tako olajšali varno ponovno odprtje meja za potnike iz tretjih držav v EU (7).

(7)

Glede na razvoj pandemije, vključno s pojavom skrb vzbujajoče različice omikron, ter vse večje število cepljenj in postopno odpravo omejitev potovanj po vsem svetu bi bilo treba sedanji pristop iz Priporočila (EU) 2020/912 posodobiti, da bi se upoštevala vzpostavitev digitalnega COVID potrdila EU.

(8)

Evropski svet je 22. oktobra 2021 v svojih sklepih glede na razvoj epidemioloških razmer pozval k nadaljnjemu usklajevanju za olajšanje prostega gibanja znotraj EU in potovanja v EU ter k reviziji obeh priporočil, vključno s Priporočilom Sveta (EU) 2020/912.

(9)

Standardno obdobje priznavanja potrdil o cepljenju, ki jih tretje države izdajo po zaključku serije primarnega cepljenja, bi bilo treba določiti na 270 dni. Za zagotovitev usklajenega pristopa države članice ne bi smele priznavati potrdil o cepljenju, izdanih po zaključku serije primarnega cepljenja, če je minilo več kot 270 dni od prejema odmerka, navedenega v potrdilu. V tem primeru bi morale države članice priznavati potrdila o cepljenju, iz katerih je razvidno, da je bil po zaključku serije primarnega cepljenja prejet dodaten odmerek.

(10)

Da bi se dodatno olajšalo varno potovanje v EU, bi bilo treba prag stopnje skupno sporočenih primerov COVID-19 v 14-dnevnem obdobju zvišati s 75 na 100 na 100 000 prebivalcev. Da bi se upoštevale povečane zmogljivosti testiranja skoraj dve leti po prvem pojavu virusa, bi bilo hkrati treba povečati zahtevano minimalno tedensko testiranje s 300 na 600 testov na 100 000 prebivalcev. To bi moralo dodatno povečati zanesljivost podatkov, ki se uporabljajo za določitev obsega nenujnih potovanj iz določene tretje države.

(11)

Za boljše omogočanje nenujnih potovanj v Unijo in povečanje predvidljivosti za potnike iz tretjih držav bi morale države članice sprejeti ne le cepiva proti COVID-19, ki jim je bilo izdano dovoljenje za promet na podlagi Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ampak tudi tista cepiva, ki jih je SZO po zaključenem postopku uvrstila na seznam cepiv za nujno uporabo.

(12)

Poleg tega bi morale države članice kot alternativo cepljenju dovoliti nenujna potovanja osebam, ki so prebolele COVID-19 v 180 dneh pred potovanjem v EU in imajo digitalno COVID potrdilo EU ali potrdilo, ki je bilo priznano kot enakovredno.

(13)

Hkrati bi lahko države članice za nadaljnje zmanjšanje tveganja prenosa virusa SARS-CoV-2 zahtevale tudi veljavno dokazilo o negativnem testu verižne reakcije s polimerazo v realnem času (RT-PCR) pred odhodom, če je potnik (i) prejel cepivo proti COVID-19, za katerega je bil zaključen postopek za uvrstitev na seznam SZO cepiv za nujno uporabo, ki pa ni na seznamu cepiv, odobrenih v EU v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, ali (ii) okreval po COVID-19 v 180 dneh pred potovanjem v EU.

(13a)

Ker morda ni mogoče preveriti verodostojnosti, celovitosti in veljavnosti potrdil o cepljenju, ki jih izdajo tretje države, ki ne uporabljajo okvira zaupanja digitalnega COVID potrdila EU ali potrdila o cepljenju, ki je priznano kot enakovredno, bi lahko države članice pred odhodom zahtevale tudi veljavno dokazilo o negativnem testu RT-PCR, če je potnik v celoti cepljen s cepivom proti COVID-19, za katerega je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, vendar nima digitalnega COVID potrdila EU ali potrdila o cepljenju, ki je priznano kot enakovredno.

(14)

Otrokom, starejšim od 6 let in mlajšim od 18 let, bi moralo biti omogočeno potovanje pod pogojem, da je bil njihov test RT-PCR pred odhodom negativen. V teh primerih bi lahko države članice po prihodu zahtevale dodatni test, prestajanje karantene ali samoosamitev. Kadar imajo otroci, starejši od 6 let in mlajši od 18 let, veljavno dokazilo o cepljenju proti COVID-19, izdano na podlagi cepiva proti COVID-19, odobrenega v EU v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, testa ne bi smeli zahtevati. Za otroke, mlajše od 6 let, ki potujejo z odraslo osebo, ne bi smele veljati dodatne zahteve.

(14a)

Države članice bi lahko dovolile nenujna potovanja osebam, za katere je priznano cepljenje proti COVID-19 zdravstveno kontraindicirano, če so te osebe pred odhodom predložile potrebno dokumentacijo in je bil njihov test RT-PCR pred odhodom negativen.

(15)

Glede na vse večje število cepljenj po vsem svetu je primerno začeti preučevati možnost postopnega prehoda s sedanjega hibridnega pristopa, ki temelji na državi/osebi, na pristop, ki bi temeljil izključno na osebi, odpravo omejitev potovanj pa temeljiti zgolj na cepilnem statusu ali funkciji/potrebi, ki jo opravljajo potniki. Trenutno pa še vedno obstajajo tretje države z omejenim dostopom do cepiv ali nizko stopnjo precepljenosti. Ob upoštevanju vse večje precepljenosti po svetu bi zato morala Komisija glede na predhodne splošne ocene stanja precepljenosti v tretjih državah na podlagi podatkov, ki so jih med drugim predložile delegacije EU, do 30. aprila 2022 pregledati priporočilo z namenom črtanja Priloge I, s čimer bi tretjim državam dali dovolj časa, da povečajo precepljenost in da prebivalci prejmejo poživitvene odmerke, da se zagotovi veljavnost potrdil o cepljenju. Komisija bi morala poročati Svetu in mu po potrebi predložiti predlog za črtanje Priloge I.

(16)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila, ki zato zanjo ni zavezujoče in se v njej ne uporablja. Ker to priporočilo nadgrajuje schengenski pravni red, bi se morala Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to priporočilo, odločiti, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(17)

To priporočilo predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES ne sodeluje (9). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč ali se v njej ne uporablja.

(18)

To priporočilo za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES (11).

(19)

To priporočilo za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (13).

(20)

To priporočilo za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (14), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa 2011/350/EU (15) –

(21)

Pravni status tega priporočila, kakor je naveden v uvodnih izjavah 15 in 19, ne posega v potrebo po tem, da v interesu ustreznega delovanja schengenskega območja vse države članice sprejmejo usklajeno odločitev o odpravi omejitve nenujnih potovanj v Unijo –

(1)

V skladu s členom 164(5), točka (d), Sporazuma o izstopu lahko skupni odbor, ustanovljen na podlagi člena 164(1) navedenega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor), sprejema sklepe o spremembah navedenega sporazuma, če so take spremembe potrebne za popravljanje napak, odstranjevanje izpuščenega ali drugih pomanjkljivosti ali obravnavanje razmer, ki v času podpisa Sporazuma niso bile predvidene, in če se s takimi sklepi ne spreminjajo bistvene sestavine navedenega sporazuma. Na podlagi člena 166(2) Sporazuma o izstopu so sklepi, ki jih sprejme skupni odbor, zavezujoči za Unijo in Združeno kraljestvo. Unija in Združeno kraljestvo morata izvajati te sklepe, ki imajo enak pravni učinek kot Sporazum o izstopu.

(2)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba spremeniti Prilogo I, del I, k Sporazumu o izstopu tako, da se dodajo pet sklepov in dve priporočili Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti, ki niso bili predhodno navedeni v Prilogi I, del I, k Sporazumu o izstopu, ter črtata in nadomestita dva sklepa –

(1)

v delu I Priloge I k Sporazumu o izstopu se pod naslovom „Veljavna zakonodaja (serija A)“ doda Priporočilo št. A1 Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti o izdaji potrdila iz člena 19(2) Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2);

(2)

v delu I Priloge I k Sporazumu o izstopu se pod naslovom „Elektronska izmenjava podatkov (serija E)“ doda Sklep št. E6 Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti o določitvi, kdaj se elektronsko sporočilo šteje za zakonito dostavljeno v sistemu elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI) (3);

(3)

v delu I Priloge I k Sporazumu o izstopu se pod naslovom „Horizontalna vprašanja (serija H)“ doda Sklep št. H9 Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti o odložitvi rokov iz členov 67 in 70 Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter iz Sklepa št. S9 zaradi pandemije COVID-19 (4);

(4)

v delu I Priloge I k Sporazumu o izstopu se pod naslovom „Horizontalna vprašanja (serija H)“ doda Sklep št. H10 Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti o načinu delovanja in sestavi Tehnične komisije za obdelavo podatkov Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti (5);

(5)

v delu I Priloge I k Sporazumu o izstopu se pod naslovom „Horizontalna vprašanja (serija H)“ doda Sklep št. H11 Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti o odložitvi rokov iz členov 67 in 70 Uredbe (ES) št. 987/2009 ter iz Sklepa št. S9 zaradi pandemije COVID-19 (6);

(6)

v delu I Priloge I k Sporazumu o izstopu se pod naslovom „Horizontalna vprašanja (serija H)“ doda Priporočilo št. H2 Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti o vključitvi elementov za potrditev pristnosti v prenosne dokumente, ki jih izda nosilec države članice in ki potrjujejo položaj neke osebe za namen uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(7)

v delu I Priloge I k Sporazumu o izstopu se pod naslovom „Bolezen (serija S)“ doda Sklep št. S11 Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti o postopkih povračil za izvajanje členov 35 in 41 Uredbe (ES) št. 883/2004 (8);

(8)

v delu I Priloge I k Sporazumu o izstopu se črtata in nadomestita naslednja akta:

1.

Na podlagi člena 171(1) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu) je skupni odbor do konca prehodnega obdobja, določenega v okviru navedenega sporazuma, sestavil seznam 25 oseb, ki so pripravljene in sposobne za sodelovanje v arbitražnem senatu v vlogi rednih članov. Skupni odbor zagotovi, da seznam vedno izpolnjuje navedene zahteve.

2.

Na podlagi člena 171(2) Sporazuma o izstopu na seznamu ni oseb, ki so člani, uradniki ali drugi uslužbenci institucij Unije, vlade države članice ali vlade Združenega kraljestva.

3.

Ena od oseb s seznama, ki jih je predlagala Unija, je bila imenovana za članico institucije Unije in zato ne izpolnjuje več zahtev za arbitra v skladu s Sporazumom o izstopu.

4.

Zato je treba navedeno osebo nadomestiti na seznamu oseb iz Priloge I k Sklepu št. 7/2020 Skupnega odbora (2) –