19.1.2022

Uradni list Evropske unije

L 12/34

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/72

z dne 18. januarja 2022

o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) ter zlasti člena 15 in člena 24(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Začetek

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 21. decembra 2020 na podlagi člena 10 osnovne uredbe začela protisubvencijski postopek v zvezi z uvozom kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska, LRK ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (2).

(2)

Komisija je preiskavo začela po prejemu pritožbe, ki jo je v imenu proizvajalcev Unije vložilo združenje Europacable (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožnik je predstavljal več kot 25 % celotne proizvodnje kablov iz optičnih vlaken v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o subvencioniranju in posledični znatni škodi, ki so zadostovali za začetek preiskave.

(3)

Komisija je pred začetkom protisubvencijske preiskave v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe kitajsko vlado uradno obvestila (3), da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, in jo povabila na posvetovanje. Posvetovanje s kitajsko vlado je potekalo 16. decembra 2020. Kljub temu sporazumne rešitve ni bilo mogoče doseči.

(4)

Evropska komisija je 24. septembra 2020 začela ločeno protidampinško preiskavo v zvezi z enakim izdelkom s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (4) (v nadaljnjem besedilu: ločena protidampinška preiskava). Analize škode, vzročne zveze in interesa Unije, izvedene v tej protisubvencijski in ločeni protidampinški preiskavi, so smiselno enake, saj je opredelitev industrije Unije enaka, vzorčeni proizvajalci Unije, obravnavano obdobje in obdobje preiskave pa isti v obeh preiskavah.

1.2 Pripombe v zvezi z začetkom postopka

(5)	Komisija je pripombe glede začetka preiskave prejela od kitajske vlade, kitajske gospodarske zbornice za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCME), enega uvoznika (družbe Connect Com) in pritožnika.

(6)

Kitajska vlada je trdila, da se preiskava ne bi smela začeti, ker pritožba ni zadostila zahtevam glede dokazovanja iz člena 11(2) in (3) Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih) ter člena 10(2) osnovne uredbe. Po mnenju kitajske vlade ni bilo zadostnih dokazov o obstoju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in škodo. Pritožnik je v odziv na to trditev kitajske vlade trdil, da je pritožba vsebovala informacije, ki so mu bile razumno na voljo, in da je predložil več kot zadostne dokaze o obstoju subvencioniranja, škode in vzročne zveze med njima. Kitajska vlada je ponovila, da pritožba ni vsebovala dovolj dokazov, da bi izpolnjevala dokazni standard, in da morajo ne glede na to, katere informacije so morda pritožniku razumno na voljo, vedno obstajati zadostni dokazi o obstoju in naravi subvencije, znatne škode in vzročne zveze.

(7)

Komisija je zavrnila trditev kitajske vlade. Dokazi, predloženi v pritožbi, so dejansko vsebovali informacije, ki so bile pritožniku takrat razumno na voljo. Kot je razvidno iz memoranduma o zadostnosti dokazov, ki vsebuje oceno Komisije glede vseh dokazov v zvezi z LRK, ki so ji bili na voljo, in na podlagi katerega je Komisija začela preiskavo, so bili v začetni fazi na voljo zadostni dokazi, da se lahko proti domnevnim subvencijam uvedejo izravnalni ukrepi glede na njihov obstoj, višino in naravo. Pritožba je vsebovala tudi zadostne dokaze o obstoju škode za industrijo Unije, ki je bila posledica subvencioniranega uvoza.

(8)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni mogla uporabiti razpoložljivih dejstev za odpravo pomanjkanja dokazov iz pritožbe. Komisija je opozorila, da je kitajska vlada napačno razumela, kaj je Komisija storila v začetni fazi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, je pritožba v skladu s členom 10(2) osnovne uredbe vsebovala dovolj dokazov za utemeljitev začetka preiskave. Logično je, da pritožba ni mogla vsebovati vseh potrebnih informacij, ki jih je zahtevala kitajska vlada, saj so bile te del podrobne ocene, ki jo je Komisija izvedla med preiskavo. Poleg tega je Komisija proučila pritožbo glede na vse razpoložljive informacije, ki jih je prejela v zvezi z domnevnim subvencioniranjem, vključno z njeno preteklo prakso. To ne pomeni, da Komisija uporablja razpoložljiva dejstva, ampak da uporablja vse razpoložljive informacije za potrditev obtožb iz pritožbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(9)

Kitajska vlada je med posvetovanji pred začetkom preiskave in v svojih pripombah po začetku preiskave natančneje trdila, da je pritožnik uporabljal kitajske zakone selektivno in napačno razlagal njihovo povezavo, kar zadeva industrijo kablov iz optičnih vlaken, ter navedla, da so politični dokumenti, kot so kitajski katalog visokotehnoloških izdelkov, strategija „Broadband China“, 13. petletni načrt ali strategija „Made in China 2025“, zgolj smernice, ki niso zavezujoče. Kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCME) je ponovila to trditev. Kitajska vlada je navedla še, da se dokument „Made in China 2025“ ne nanaša izrecno na kable iz optičnih vlaken. Pritožnik je trdil, da je Komisija že v prejšnjih preiskavah ugotovila, da so petletni načrti Kitajske zavezujoči.

(10)

Komisija je ugotovila, da kitajska vlada ne izpodbija obstoja takih načrtov, programov ali priporočil, ampak oporeka le temu, koliko so zavezujoči za industrijo kablov iz optičnih vlaken. Komisija je nadalje ugotovila, da je pritožnik predložil dokaze, ki kažejo, da so „optična vlakna“ omenjena v več vladnih dokumentih, medtem ko je „optično omrežje“ omenjeno v strategiji „Made in China 2025“. Kitajska vlada ni predložila nobenih dokazov, da navedene omembe ne veljajo za zadevni izdelek.

(11)

Kitajska vlada je navedla še, da podjetij v državni lasti, bank v državni lasti ali družbe Chinese Export & Credit Insurance Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba Sinosure) ni mogoče šteti za javne organe in da se je pritožnik neupravičeno zanašal na prejšnje ugotovitve Komisije za povsem nepovezane industrije. Zbornica CCCME je ponovila trditev, da bank v državni lasti ni mogoče šteti za javne organe. Pritožnik je trdil, da je Komisija v prejšnjih preiskavah priznala banke v državni lasti in družbo Sinosure kot javne organe. Kitajska vlada je trdila, da pretekle ugotovitve Komisije v zvezi z nepovezanimi industrijami niso mogle predstavljati zadostnih dokazov v pritožbi, da so banke v državni lasti in družba Sinosure v sedanji preiskavi delovale kot javni organi.

(12)

Komisija je ugotovila, da je ta trditev kitajske vlade povezana z zgoraj navedeno trditvijo in da je v pritožbi med drugim naveden zakon o bankah na Kitajskem, v zvezi s katerim kitajska vlada ne oporeka, da spada v kitajsko zakonodajo. Komisija je poudarila tudi, da so bili v okviru nedavnih protisubvencijskih preiskav EU v zvezi s tem sprejeti drugačni sklepi (5). Dejstvo, da so te preiskave zajemale industrije, ki niso povezane z industrijo kablov iz optičnih vlaken, ne preprečuje, da bi se navedene institucije opredelile kot javni organi. Poleg tega se za „dokaze o državnem lastništvu lahko šteje, da prispevajo k dokazom, ‚ki potrjujejo ali nakazujejo‘, da je subjekt javni organ, ki lahko dodeli finančni prispevek“ (6).

(13)

Kitajska vlada je po začetku preiskave trdila še, da pritožnik ni vzpostavil pogojev za uporabo tuje referenčne vrednosti za posojila in pravice do uporabe zemljišč. Vendar je Komisija ugotovila, da so trditve iz pritožbe podprte z zadnjimi protisubvencijskimi preiskavami EU, v katerih je bila v zvezi s tem ugotovljena potreba po tujih referenčnih vrednostih, prilagojenih prevladujočim pogojem v LRK (7).

(14)	Poleg tega je kitajska vlada trdila, da se različne subvencijske sheme, ki jih je navedel pritožnik, ne morejo šteti za subvencijo, saj pritožnik ni predložil podrobnih dokazov v zvezi z obstojem, višino in naravo teh subvencij ali neposredno povezavo med subvencijo in zadevnim izdelkom.

(15)

Pritožnik je trdil, da je pritožba vsebovala primere posameznih neposrednih prenosov sredstev in se je izrecno nanašala na letna poročila številnih kitajskih proizvajalcev izvoznikov kablov iz optičnih vlaken, v katerih so bili jasno navedeni neposredni prenosi sredstev, prejetih v obliki nepovratnih sredstev. Poleg tega je pritožnik predložil dokument, ki ga je objavil eden od proizvajalcev izvoznikov in v katerem je opredeljena finančna podpora, ki jo je prejel od kitajske vlade.

(16)

Kitajska vlada je v zvezi z različnimi subvencijami trdila še, da pritožnik ni predložil dokazov o ugodnostih in specifičnosti. Komisija meni, da je pritožnik predložil dovolj dokazov o ugodnostih in specifičnosti, ki so mu bili razumno na voljo. Komisija je vsekakor proučila dokaze, navedene v pritožbi, in v memorandumu o zadostnosti dokazov, ki je bil ob začetku preiskave vložen v odprto dokumentacijo, zagotovila svojo oceno vseh zadevnih elementov. Kitajska vlada je po začetku preiskave ponovila svoje pripombe, vendar ni predložila nobenih dodatnih dokazov.

(17)	Zato je Komisija ugotovila, da je bilo v pritožbi predloženih dovolj dokazov, ki kažejo na obstoj domnevnega subvencioniranja s strani kitajske vlade.

(18)

Kitajska vlada in zbornica CCCME sta po začetku preiskave trdili, da je pritožnik nepravilno prezrl, da so bile industriji kablov iz optičnih vlaken v Uniji dodeljene subvencije, ki so bile zelo podobne subvencijam v LRK, in da Komisija ne bi smela uporabljati dvojnih standardov. Pritožnik je trdil, da te trditve niso relevantne v tej preiskavi. Kitajska vlada se s tem ni strinjala in je trdila, da Komisija s preiskovanjem domnevnih subvencij na Kitajskem izkrivlja trg v škodo konkurentov iz držav zunaj Unije. Tak pristop bi privedel do protekcionističnih ukrepov ter na koncu oviral mednarodno trgovino in razvoj.

(19)	Ta trditev v zvezi s subvencijami v EU ni vplivala na oceno Komisije, ki je podlaga za začetek te zadeve, saj ne spada med dejavnike, ki se upoštevajo v ta namen.

(20)

Nazadnje, kitajska vlada je v pripombah po začetku preiskave trdila, da v izračunu nelojalnega nižanja cen/nelojalnega nižanja prodajnih cen niso bile navedene informacije o dejanski prodaji in da izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije niso zagotovili smiselnega povzetka občutljivih informacij. Kitajska vlada je trdila, da zaradi tega ni mogla ustrezno ovreči trditev pritožnika glede škode in da se je zdelo, da so bili ti izpolnjeni vprašalniki v nasprotju s pritožbo v zvezi z domnevno škodo.

(21)

Komisija je menila, da so različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, in izpolnjeni vprašalniki vsebovali vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke podatkov, za katere je bila zagotovljena zaupna obravnava, da so lahko zainteresirane strani v celotnem postopku uveljavljale svojo pravico do obrambe. Opozoriti je treba, da člen 29 osnovne uredbe omogoča varovanje zaupnih informacij v okoliščinah, v katerih bi razkritje dalo znatno konkurenčno prednost konkurentu ali bi močno škodovalo osebi, ki je te informacije predložila, ali pa osebi, od katere je te informacije prejela. Zato so bile trditve kitajske vlade v zvezi s tem zavrnjene.

(22)

V zvezi z vsebinskimi zahtevami glede začetka preiskave sta kitajska vlada in zbornica CCCME trdili, da pritožnik ni predložil primerljivih podatkov o prodajnih cenah in dobičkonosnosti. Trdila sta tudi, da ciljni dobiček, ki so ga navedli pritožniki, ni bil utemeljen, in da škode, ki so jo utrpeli pritožniki, niso mogli povzročiti drugi elementi, vključno s presežnimi zalogami enega proizvajalca Unije.

(23)

Družba Connect Com je podprla trditve kitajske vlade o začetku postopka. Trdila je zlasti, da bi bil rezultat protidampinške in vzporedne protisubvencijske preiskave verjetno dvojna pomoč za industrijo EU in da bi ti preiskavi lahko privedli do zlorabe izravnalnih ukrepov. Poleg tega je trdila, da trditve v pritožbi o obstoju subvencije, škodi in vzročni zvezi med subvencijo in škodo niso bile podprte z zadostnimi dokazi. Kar zadeva pomanjkanje dokazov o vzročni zvezi, je družba Connect Com trdila, da je obstajalo več alternativnih razlogov za zmanjšanje tržnega deleža industrije EU, kot je povečanje uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju, in da je v EU obstajala presežna zmogljivost. Poleg tega je trdila, da je bila pritožba zgolj kopija pritožbe v zvezi s protidampinško preiskavo in da bi moral pritožnik razlikovati med domnevno škodo zaradi dampinga in domnevno škodo zaradi subvencije.

(24)

Kitajska vlada in zbornica GOC sta trdili še, da v pritožbi ni bila izkazana škoda, saj je industrija Unije povečala svojo proizvodnjo, rahlo zmanjšanje proizvodne zmogljivosti, ki je posledica nezmožnosti industrije Unije, da bi zadostila celotni novonastali potrošnji v Evropi, pa samo po sebi ni kazalnik znatne škode. Povečal se je tudi obseg prodaje, čeprav je industrija Unije ohranila skoraj 80-odstotni tržni delež, gibanje dobičkonosnosti pa je bilo nejasno in ni izkazovalo škode. V zvezi s tem je pritožnik trdil, da je povečanje potrošnje Unije koristilo kitajskemu uvozu, da preostali tržni delež ni bil pomemben za oceno škode in da bi se učinki razpisov, na katerih so zmagali kitajski proizvajalci, pokazali po določenem času. Zbornica CCCME je odgovorila, da podatki o potrošnji, proizvodnji in proizvodni zmogljivosti kažejo, da je industrija Unije večinoma lahko zadostila povečanju potrošnje EU, hkrati pa razširila svoje poslovanje.

(25)

Poleg tega sta kitajska vlada in zbornica CCCME trdili, da pritožba ni vsebovala dokazov o vzročni zvezi med subvencioniranim uvozom in škodo. Prvič, kitajska vlada in zbornica CCCME sta trdili, da ni bilo korelacije med uvozom iz Kitajske in razvojem industrije Unije. Navedli sta na primer, da se je dobičkonosnost industrije Unije najizraziteje povečala med letoma 2017 in 2018, sredi najmočnejšega povečanja obsega uvoza iz Kitajske. Drugič, uvoz iz tretjih držav se je v nasprotju z uvozom iz Kitajske povečal med letoma 2018 in 2019, zaradi česar njegovega učinka ni bilo mogoče pripisati Kitajski, in, če obstaja škoda, je šlo za samopovzročeno škodo zaradi počasnega odzivanja industrije Unije na tržna gibanja.

(26)	Pritožnik je na to trditev odgovoril, da je mogoče ugotoviti vzročno zvezo, saj je škoda nastala hkrati s povečanjem uvoza iz Kitajske, in da uvoza iz tretjih držav ni bilo mogoče upoštevati, ker je bil bodisi de minimis bodisi ni bilo dokazov o škodljivem oblikovanju cen.

(27)

Zbornica CCCME je odgovorila, da je treba spomniti, da se je dobičkonosnost industrije Unije najizraziteje povečala med letoma 2017 in 2018, sredi najmočnejšega povečanja obsega uvoza iz Kitajske, ter da ni bilo nikakršne korelacije med povečanjem uvoza iz Kitajske in zmanjšanjem obsega prodaje industrije Unije. V zvezi z uvozom iz tretjih držav je zbornica CCCME namesto tega opozorila, da se je skupni uvoz iz tretjih držav povečal, čeprav se je uvoz iz Kitajske med letoma 2018 in 2019 zmanjšal. Nazadnje, zbornica CCCME je ugotovila, da pritožnik ni izpodbijal trditev, da so skoraj vsi kazalniki škode v pritožbi kazali pozitivna gibanja in da je bila domnevna škoda vsaj v določeni meri samopovzročena. Poleg tega je zbornica CCCME trdila, da bi bilo treba pri ocenjevanju vpliva subvencioniranega uvoza na razmere v industriji Unije upoštevati tudi učinke pandemije COVID-19 in trditve o obstoju kartela električnih kablov. Kitajska vlada in zbornica CCCME sta navedli še, da podatki o uvozu, ki jih je predložil pritožnik, niso bili zanesljivi, saj so bili zastareli in so temeljili na predpostavkah v zvezi s težo zadevnega izdelka in njegovim deležem v oznaki KN 8544 70 00. Poleg tega so bili po navedbah kitajske vlade in zbornice CCCME izračuni nelojalnega nižanja prodajnih cen v pritožbi napačni, saj so se nanašali le na enega izvoznika v enem konkretnem javnem naročilu.

(28)

Pritožnik se je skliceval na svoj odgovor v vzporedni protidampinški preiskavi, da bi bilo treba upoštevati daljše obdobje, da bi se videlo povečanje obsega uvoza, čemur zbornica CCCME ni oporekala in kar so potrdile tržne informacije tretjih oseb (CRU), ter da izračuni niso napačni, saj je moral pritožnik predložiti le razumno razpoložljive informacije, ki so vsebovale informacije več proizvajalcev v Uniji in na Kitajskem.

(29)

Zbornica CCCME je odgovorila, da mora pritožnik utemeljiti svoje trditve in predložiti dokaze v zvezi s podatki o uvozu ter da se tržni podatki (CRU) nanašajo na optična vlakna in ne na kable iz optičnih vlaken. V zvezi z izračuni nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen je zbornica CCCME ponovno poudarila, da ti ne izpolnjujejo standarda zadostnih dokazov in da se je pritožnik pri pomembnih izračunih skliceval le na cene enega kitajskega proizvajalca (npr. izvozna cena v prostem prometu, ki se je uporabila za izračun stopnje škode za prvo polovico leta 2019, in izvozna cena, ki se je uporabila za stroške proizvodnje za izračun stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen za drugo polovico leta 2019).

(30)

Komisija je menila, da nobena od trditev o začetku preiskave ni ovrgla sklepa, da obstajajo zadostni dokazi za uvedbo protisubvencijskega postopka. Dejansko je pritožba vsebovala dovolj dokazov, da je subvencionirani uvoz povzročil znatno škodo industriji Unije. Posebna analiza škode v okviru pritožbe je pokazala povečan prodor uvoza iz Kitajske na trg EU (v absolutnem in relativnem smislu) po cenah, ki močno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije. To pomeni, da je domnevni subvencionirani uvoz povzročil znatno škodo industriji Unije, kar se je kazalo na primer v zmanjšanju prodaje in tržnega deleža ali poslabšanju finančnih rezultatov.

(31)

Dokazi, predloženi v pritožbi, so vsebovali ločene izračune nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen za vsako reprezentativno vrsto izdelka. Komisija je bila zadovoljna z ravnjo dokazov o nelojalnem nižanju prodajnih in ciljnih cen, ki jih je predložil pritožnik, in je menila, da je pritožba izpolnila standard zadostnih dokazov, ki se zahteva za začetek preiskave.

(32)

V odgovor na trditev, da pritožnik ni predložil zanesljivih/primerljivih podatkov o prodajnih cenah, je Komisija menila, da je različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, vsebovala vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke podatkov, ki so se predložili zaupno, da so lahko zainteresirane strani v celotnem postopku uveljavljale svojo pravico do obrambe.

(33)

Člen 29 osnovne uredbe (in člen 12(4) Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih) omogoča varovanje zaupnih informacij v okoliščinah, v katerih bi razkritje dalo znatno konkurenčno prednost konkurentu ali bi močno škodovalo osebi, ki je te informacije dostavila, ali pa osebi, od katere je oseba, ki je dostavila informacije, informacije prejela.

(34)

V zvezi z zadostnimi dokazi o vzročni zvezi bi bilo treba opozoriti na naslednje. Prvič, v pritožbi je bilo navedeno, da so se razmere industrije Unije poslabšale hkrati s povečanjem subvencioniranega uvoza po cenah, ki so znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. To je že kazalo na obstoj vzročne zveze. Drugič, kar zadeva druge dejavnike, kot so uvoz iz tretjih držav in drugi elementi, ki sta jih navedla kitajska vlada in zbornica CCCME, njihov vpliv ni bil tak, da bi povzročil poslabšanje položaja industrije Unije, saj analiza ni razkrila samopovzročene škode. Poleg tega je Komisija v zvezi s trditvijo, da bi protisubvencijska preiskava povzročila dvojno uvedbo, kot je navedeno v uvodni izjavi 765, poskrbela, da uvedba skupne dajatve, ki izraža stopnjo subvencioniranja in celotno stopnjo dampinga, ne bi dvakrat izravnala učinkov subvencioniranja. Nazadnje, v zvezi z obsegom uvoza je pritožnik predložil podatke, ki so temeljili na razumnih predpostavkah, kot je teža zadevnega izdelka, ki ga proizvaja in prodaja industrija Unije, ter uporabil tržne informacije za izvedbo analize, kadar javne informacije niso bile na voljo. V zvezi z obdobjem merjenja uvoza iz pritožbe so domnevno škodo povzročile dampinške in subvencijske prakse, zaradi česar bi bilo drugačno obdobje preiskave nerazumno breme za industrijo, ki pritožbo vlaga.

1.3 Registracija uvoza

(35)	Komisija je 24. avgusta 2021 v skladu s členom 29a(2) osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila, da ne namerava uvesti začasnih izravnalnih ukrepov in da namerava nadaljevati preiskavo.

(36)	Ker začasni izravnalni ukrepi niso bili uvedeni, uvoz ni bil registriran.

1.4 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(37)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(38)	Ta protisubvencijska preiskava in ločena protidampinška preiskava iz uvodne izjave 4 se nanašata na isto obdobje preiskave in isto obravnavano obdobje.

1.5 Zainteresirane strani

(39)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se obrnejo nanjo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija pritožnika, kitajsko vlado, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, znane uvoznike in uporabnike izrecno obvestila o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(40)	Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Nihče ni zahteval posredovanja.

1.6 Vzorčenje

1.6.1 Vzorčenje proizvajalcev Unije

(41)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 52 % proizvodnje Unije v obdobju preiskave, za vzorec pa se je štelo, da je reprezentativen za industrijo Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Komisija ni prejela nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen.

1.6.2 Vzorčenje uvoznikov

(42)	Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(43)

Pet nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija se je po analizi vzorčenih informacij, ki so jih predložili uvozniki, odločila, da vzorčenje ni potrebno, od vseh sodelujočih uvoznikov pa zahtevala, naj predložijo svoje izpolnjene vprašalnike.

1.6.3 Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem

(44)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(45)

Petindvajset proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so predstavljale več kot 40 % izvoza kablov iz optičnih vlaken iz Kitajske v Unijo v obdobju preiskave, ki so ga sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki.

(46)	V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi zadevnimi znanimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(47)	Pripombe glede izbire vzorca je poslal en nevzorčeni proizvajalec izvoznik, tj. družba Yangtze Optical Fibre and Cable Joint Stock Limited Company (v nadaljnjem besedilu: družba YOFC), ki je želela biti vključena v vzorec.

(48)

Družba YOFC je trdila, da glede na veliko število sodelujočih proizvajalcev izvoznikov dve vzorčeni družbi predstavljata razmeroma majhen delež obsega izvoza v Unijo, ki ni reprezentativen za kitajske izvoznike, in da so se v skladu s prakso Komisije v predhodnih protidampinških preiskavah vzorčile najmanj tri družbe. Poleg tega je trdila, da bi bilo mogoče z vzorcem treh družb lažje preprečiti, da bi se zaradi sprememb vzorčenih družb vzorec lahko zmanjšal na eno družbo. Nazadnje, trdila je, da so nekateri programi subvencij regionalni, zaradi česar bi bilo treba za celovitejši pregled subvencijskih shem na Kitajskem pri izbiri vzorca upoštevati geografsko porazdelitev.

(49)

V skladu s členom 27(1) osnovne uredbe bi morala izbira vzorca temeljiti na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Kot je navedeno v uvodni izjavi 45, sta vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljali več kot 40 % sporočenega izvoza iz Kitajske v Unijo, tj. reprezentativen obseg. Komisija je menila, da je tako izbrani vzorec vseboval največji obseg uvoza, ki bi ga bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. V tem okviru sta dve vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov vključevali veliko subjektov (štiri proizvajalce izvoznike, sedem prodajnih subjektov in več kot 20 povezanih družb, ki so zagotavljale vhodne materiale ali financiranje). Poleg tega je to, ali bo vzorčena družba po vzorčenju dejansko sodelovala ali ne, potreben, vendar ne zadosten pogoj za to, da proizvajalec izvoznik pride v poštev za izbiro vzorca v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe. Komisija je upoštevala tudi geografsko porazdelitev družb, izbranih v vzorec, ta porazdelitev pa je zajemala dve kitajski provinci z dvema skupinama proizvajalcev izvoznikov in številne druge province z vsemi povezanimi družbami, ki zagotavljajo vhodne materiale ali financiranje. Ker so bile tako izpolnjene vse zahteve iz člena 27(1) osnovne uredbe, ni bilo obveznosti, da bi se vzorčila tretja družba.

(50)

Družba YOFC je trdila še, da bi jo bilo treba vključiti v vzorec, saj je izkušena proizvajalka, ki izvaža visokokakovostne kable iz optičnih vlaken v Unijo, njen proizvodni proces pa je drugačen kot pri drugih kitajskih proizvajalcih (je vertikalno integrirana, za proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken uporablja evropsko tehnologijo, uporablja napredne tehnologije, je edini nacionalni pametni proizvodno-predstavitveni obrat na Kitajskem in je v proizvodnji optičnih kabel dosegla visoko stopnjo avtomatizacije). Nadalje je trdila, da je bil obseg njenega uvoza v Unijo v obdobju preiskave razmeroma velik. Poleg tega je družba YOFC navedla, da je eden od vzorčenih proizvajalcev Unije posredni delničar družbe YOFC in dveh zadevnih povezanih družb YOFC, ter da bi zato vključitev družbe YOFC v vzorec Komisiji omogočila celovitejše poznavanje strukture industrije. Trdila je tudi, da je v skupini pet proizvajalcev izvoznikov, ki delujejo v provincah Hubej, Guangdong, Sečuan in Jiangsu ter mestu Šanghaj, kar pomeni, da bi Komisija z vključitvijo družbe YOFC v vzorec pridobila informacije o programih subvencij v več provincah.

(51)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je bil vzorec proizvajalcev izvoznikov izbran na podlagi največjega deleža obsega izvoza iz zadevne države, ki bi ga bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati in za katerega je bila po celotni Kitajski dosežena dobra geografska porazdelitev. Družba YOFC ni bila med največjimi proizvajalci izvozniki in zato ni bila vzorčena. Vsekakor sta tudi dve vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov veliki skupini izkušenih družb, ki proizvajajo in prodajajo visokokakovostne kable iz optičnih vlaken v Unijo, tudi z vertikalno integriranimi subjekti. Poleg tega v spisu ni nobenih informacij, ki bi kazale na to, da bi bila tehnologija vzorčenih proizvajalcev izvoznikov manj napredna od drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Družba YOFC ni predložila nobenega dokaza, ki bi bil v nasprotju s tem dejstvom. Poleg tega dejstvo, da je en vzorčeni proizvajalec Unije delničar v družbi proizvajalca izvoznika, ni pomembno za izbiro vzorca proizvajalcev izvoznikov. Zato so bile te trditve zavrnjene.

1.7 Individualna preiskava

(52)

Šest nevzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so vrnili obrazec za vzorčenje, je Komisijo obvestilo, da nameravajo zahtevati individualno preiskavo na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe. Komisija je na dan začetka postopka vprašalnik objavila na spletu. Poleg tega je nevzorčene proizvajalce izvoznike obvestila, da morajo za individualno preiskavo predložiti izpolnjen vprašalnik. Vprašalnik sta izpolnili dve družbi.

(53)	Ena od družb, ki je predložila izpolnjen vprašalnik, je zahtevala individualno preiskavo iz istih razlogov kot v svoji zahtevi za vključitev v vzorec, kot je navedeno v uvodnih izjavah 48 in 50.

(54)	Druga družba, ki je predložila izpolnjen vprašalnik, je zahtevala individualno preiskavo, ker je bila povezana z uvoznikom iz Unije, in je trdila, da ni prejela nobene od domnevnih subvencij.

(55)	Zaradi zapletenosti preiskave in zapletene strukture vzorčenih proizvajalcev izvoznikov se je Komisija odločila, da ne bo odobrila individualne preiskave, saj bi to pomenilo preveliko obremenitev in bi lahko Komisijo oviralo pri dokončanju preiskave v predpisanih rokih.

1.8 Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski

(56)	Komisija je poslala vprašalnik pritožniku, vprašalniki za proizvajalce Unije, uvoznike, uporabnike in proizvajalce izvoznike iz Kitajske pa so bili na dan začetka preiskave objavljeni na spletu (8).

(57)

Komisija je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi, vključeval pa je specifične vprašalnike za družbo Sinosure, banke in druge finančne institucije, ki so vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotavljale financiranje ali izvozne kredite, ter desetim največjim proizvajalcem in distributerjem vhodnih materialov, ki jih uporabljajo vzorčeni proizvajalci izvozniki. Od kitajske vlade se je zaradi poenostavitve upravnih postopkov tudi zahtevalo, naj zbere vse odgovore teh finančnih institucij in jih pošlje neposredno Komisiji.

(58)	Komisija je izpolnjen vprašalnik prejela od kitajske vlade, ki je vključeval izpolnjen vprašalnik Kitajske izvozno-uvozne banke. Ob tem pa ni prejela odgovora družbe Sinosure, nobene od drugih bank ali finančnih institucij ali od glavnih proizvajalcev in distributerjev vhodnih materialov.

(59)

Komisija je brez poseganja v uporabo člena 28 osnovne uredbe zbrala in navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev subvencije, nastale škode in interesa Unije. Zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, sprejetih za obvladovanje izbruha (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o COVID-19) (9), Komisija ni mogla opraviti preveritvenih obiskov v prostorih kitajske vlade, vzorčenih družb ter sodelujočih uvoznikov in uporabnikov. Namesto tega je na daljavo izvedla navzkrižno preverjanje informacij, ki jih je predložila kitajska vlada, med katerim so sodelovali uradniki iz ustreznih ministrstev in drugi vladni organi. Poleg tega je na daljavo prek videokonference izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih družb.

Proizvajalci Unije:

—	Acome S. A. (Francija),

—	Corning Optical Communications Sp. z o.o. in njene povezane družbe (Poljska, Danska, Francija, Nemčija, Italija, Španija),

—	Prysmian S.p.A. in njene povezane družbe (Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska).

Uvozniki:

—	Cable 77 Danmark ApS (Danska),

—	Connect Com GmbH (Nemčija),

—	Eku Kabel GmbH (Nemčija),

—	Har&Ca S.r.l. (Italija),

—	Infraconcepts B.V. (Nizozemska).

Uporabnik:

—	Deutsche Telekom GmbH (Nemčija).

Proizvajalci izvozniki na Kitajskem:

Skupina FTT:

—	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd, Wuhan,

—	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd., Nanjing,

—	Fiberhome Technologies Group Co., Ltd., Wuhan,

—	China Information Communication Technologies Group Corporation, Wuhan,

—	Jiangsu Telecom Industrial Co., Ltd., Nanjing,

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd., Nantong,

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd., Nantong.

1.9 Neuvedba začasnih ukrepov in naknadni postopek

(60)

Komisija je 10. maja 2021 poslala dodatno zahtevo po informacijah sodelujočim nevzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom in vzorčenim proizvajalcem Unije, med drugim za podatke o prodaji na podlagi skupin kontrolnih številk izdelka, naložbah in razpisih. Odgovore je preverila med navzkrižnimi preverjanji na daljavo.

(61)	Komisija je 24. avgusta 2021 v skladu s členom 29a(2) osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila, da ne namerava uvesti začasnih ukrepov in da namerava nadaljevati preiskavo.

(62)	Nadaljevala je iskanje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve.

1.10 Dokončno razkritje

(63)	Komisija je 14. septembra 2021 obvestila vse strani o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protisubvencijsko dajatev na uvoz zadevnega izdelka (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje).

(64)	Za vse strani je bil določen 20-dnevni rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(65)

Pripombe so predložili pritožnik, kitajska vlada, zbornica CCCME, dva vzorčena proizvajalca izvoznika in en nepovezan uvoznik, in sicer družba Connect Com GmbH (v nadaljnjem besedilu: Connect Com). Dva sodelujoča nevzorčena proizvajalca izvoznika sta pojasnila napake Komisije k zapisu glede njunega statusa sodelujočega in natančnega imena, te so bile ustrezno popravljene.

(66)	Po dokončnem razkritju so zainteresirane strani imele možnost zaslišanja v skladu z določbami iz točke 5.7 obvestila o začetku. Zaslišanje je potekalo z zbornico CCCME.

(67)	Komisija je v tej uredbi obravnavala pripombe, predložene med protisubvencijskim postopkom. Pripombe, predložene v okviru ločene protidampinške preiskave, v tej uredbi niso bile obravnavane, razen če so strani izrecno navedle, da predložene pripombe veljajo za oba postopka.

2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Zadevni izdelek

(68)

Zadevni izdelek so monomodalni kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz enega ali več posamično oplaščenih vlaken, z zaščitnim ovojem, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8544 70 00 (oznaka TARIC 8544700010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(69)

Izključeni so naslednji izdelki:

(i)	kabli, pri katerih so vsa optična vlakna posamično opremljena z operativnimi konektorji na enem koncu ali na obeh, in

(ii)	kabli za podvodno uporabo. Kabli za podvodno uporabo so kabli iz optičnih vlaken s plastično izolacijo, ki vsebujejo bakreni ali aluminijasti vodnik in v katerih so vlakna v kovinskih modulih.

(70)	Kabli iz optičnih vlaken se uporabljajo kot optični medij za prenos v telekomunikacijskih omrežjih na dolgih razdaljah, podzemni železnici in dostopovnih omrežjih.

2.2 Podobni izdelek

(71)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

—	zadevni izdelek,

—	izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu zadevne države, in

—	izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(72)	Komisija se je v tej fazi odločila, da sta ta izdelka zato podobna izdelka v smislu člena 2, točka (c), osnovne uredbe.

2.3 Trditve glede obsega izdelka

(73)

Skupina ZTT je zahtevala izključitev optičnih ozemljitvenih kablov in kablov optičnega faznega vodnika iz preiskave. Trdila je, da čeprav ti kabli spadajo v opredelitev izdelka, imajo drugačne fizikalne lastnosti in se drugače uporabljajo (npr. prenos električne energije), zanje veljajo drugačni tehnični standardi, se proizvajajo iz drugačnih surovin in v skladu z drugačnimi proizvodnimi postopki ter se prodajajo na ločenih trgih. Poleg tega je trdila, da optični ozemljitveni kabli in kabli optičnega faznega vodnika predstavljajo le majhen delež prodaje v Unijo. Skupina ZTT je zahtevala tudi, da se, če bo Komisija menila, da optični ozemljitveni kabli in kabli optičnega faznega vodnika spadajo v obseg izdelka v preiskavi, v preiskavi upoštevajo dejavniki, kot so posebne značilnosti, končna uporaba ali tržni segment.

(74)

Optični ozemljitveni kabli in kabli optičnega faznega vodnika se uporabljajo za prenos podatkov ter imajo enake osnovne lastnosti kot drugi kabli iz optičnih vlaken, vključno z naslednjim: (i) vsebujejo optična vlakna, (ii) premer oplaščenega optičnega vlakna je enakega razpona, (iii) tudi število vlaken je enakega razpona, (iv) tudi število vlaken na posamezni modul je enako in (v) zgradba jedra kabla je enaka. Dejstvo, da imajo optični ozemljitveni kabli in kabli optičnega faznega vodnika dodatno uporabo (prenos električne energije) in nekatere značilnosti (kot so električne značilnosti, brez zahteve po negorljivosti, z zahtevo po visoki natezni trdnosti itd.), na to ne vpliva.

(75)

Poleg tega za vse vrste kablov v določeni meri veljajo različne tehnične specifikacije in standardi. V zvezi s surovinami je dejstvo, da se en material, ki se uporablja za en gradnik kablov iz optičnih vlaken, morda razlikuje od ene do druge vrste kabla, nepomembno: vse vrste kablov iz optičnih vlaken se proizvajajo z uporabo optičnih vlaken. V zvezi s proizvodnimi postopki je preiskava razkrila, da so imeli nekateri posebno zaščiteni modeli standardnih kablov okoli svojega plašča plast jeklene žice, ti kabli pa so bili izdelani na enakih strojih, na katerih se izdelujejo optični ozemljitveni kabli. Poleg tega je proizvodnja oklepov optičnih ozemljitvenih kablov in kablov optičnega faznega vodnika veljala le za eno fazo konstrukcije teh kablov in ni upravičevala njihove izključitve iz obsega izdelka v preiskavi. Še več, dejstvo, da je prodaja optičnih ozemljitvenih kablov in kablov optičnega faznega vodnika obsegala manjši delež prodaje v Unijo med obdobjem preiskave, je za oceno verige nepomembno. Nazadnje, tudi industrija Unije proizvaja optične ozemljitvene kable in kable optičnega faznega vodnika, zato tudi neposredno konkurira kitajskim izvoznikom teh kablov.

(76)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da so optični ozemljitveni kabli in kabli optičnega faznega vodnika kabli iz optičnih vlaken, ki imajo enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti kot drugi kabli iz optičnih vlaken, zajeti v opredelitvi zadevnega izdelka, in zato ločena analiza teh izdelkov ni potrebna. Dejansko kontrolne številke izdelka, ki jih je uporabila Komisija za izračun stopenj dampinga in škode, pravilno označujejo optične ozemljitvene kable in kable optičnega faznega vodnika ter Komisiji ustrezno omogočajo izvedbo poštene primerjave cen med proizvajalci Unije in kitajskimi proizvajalci. Zahtevek je bil zato zavrnjen.

(77)

Skupina ZTT je predlagala tudi štiri metode za obravnavanje in preprečevanje vseh morebitnih vprašanj v zvezi z izogibanjem, če bi bili optični ozemljitveni kabli in kabli optičnega faznega vodnika izključeni iz obsega izdelka v preiskavi, kot so (i) vizualni pregled in dokumentacijski pregled carinskih uradnikov, (ii) sistem certificiranja, (iii) carinski postopek nadzora končne uporabe in (iv) sistem spremljanja. Ker je bilo ugotovljeno, da so optični ozemljitveni kabli in kabli optičnega faznega vodnika zajeti v preiskavi, predlaganih metod za preprečevanje izogibanja ni bilo treba obravnavati.

3. SUBVENCIONIRANJE

3.1 Uvod: vladni načrti, projekti in drugi dokumenti

(78)

Komisija je pred analizo domnevnega subvencioniranja v obliki subvencij ali programov subvencij ocenila vladne načrte, projekte in druge dokumente, ki so bili pomembni za sektor zadevnega izdelka in/ali njegovih vhodnih materialov ter so zato predstavljali celovit okvir za vsebinske ugotovitve. Ugotovila je, da so vse subvencije ali programi subvencij, ki se ocenjujejo, del izvajanja centralnega načrtovanja kitajske vlade za spodbujanje industrije kablov iz optičnih vlaken iz naslednjih razlogov.

(79)

Usmeritev kitajskega gospodarstva večinoma določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (10).

(80)

Kitajska vlada opremo kablov iz optičnih vlaken šteje za ključni izdelek, kot je bilo ugotovljeno na podlagi javnih političnih dokumentov in seznamov (11). Taka razvrstitev je zelo pomembna, saj se na njeni podlagi za zadevne sektorje šteje, da so upravičeni do uvrstitve na področje uporabe najrazličnejših posebnih politik in podpornih ukrepov, namenjenih spodbujanju razvoja v vsakem sektorju (12). Ker so kabli iz optičnih vlaken ključni gradnik infrastrukture internetnih omrežij, imajo poglavitno vlogo pri uvedbi optičnih omrežij in širokopasovnega interneta. Razvoj teh se v LRK vodi in upravlja na podlagi številnih načrtov, direktiv in drugih dokumentov, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni ter so medsebojno povezani. Primeri takih ključnih dokumentov politike vključujejo naslednje načrte, projekte in druge dokumente.

(81)

V 13. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK (v nadaljnjem besedilu: 13. petletni načrt), ki zajema obdobje 2016–2020, je poudarjena strateška vizija kitajske vlade za izboljšanje in spodbujanje ključnih industrij. V 13. petletnem načrtu je poudarjena namera kitajske vlade, da bo okrepila razvoj strateških visokih tehnologij, med katerimi je informacijska tehnologija vključena v poglavje 6. V poglavju 23 je dodatno določeno, da se informacijske mreže, v katere spadajo kabli iz optičnih vlaken, štejejo za „nastajajočo strateško industrijo“. V zvezi s tem je v 13. petletnem načrtu navedeno, da bo kitajska vlada „pomagala zagotoviti hiter razvoj proizvodnih in inovacijskih verig nastajajočih industrij za pospešitev oblikovanja industrijskih grozdov v skladu z njihovimi posebnimi značilnostmi“ in „spodbujala kitajska podjetja k dodeljevanju sredstev za inovacije po vsem svetu“.

(82)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da se 13. petletni načrt ne nanaša na kable iz optičnih vlaken in da je Komisija preprosto domnevala, da kabli iz optičnih vlaken spadajo v kategorijo „informacijskih mrež“. Po navedbah kitajske vlade je v poglavju 6 13. petletnega načrta jasno navedeno, da bodo v ospredju tehnologije za „splošno rabo“, da v poglavju 23 ni navedena industrija kablov iz optičnih vlaken ter da je iz izraza „informacijska mreža“ v poglavju 23 jasno razvidno, da se ne nanaša na kable iz optičnih vlaken ali posebne izdelke, temveč na splošno infrastrukturo. Podobno poglavje 25 govori o „optičnih omrežjih“ in ne o posebnih izdelkih, kot so kabli iz optičnih vlaken.

(83)

V poglavju 4 „Razvojna filozofija“ 13. petletnega načrta je med razvojnimi prednostnimi nalogami navedena „uvedba informacijske tehnologije“. V tem poglavju so opredeljene usmeritev in prednostne naloge za doseganje ciljev 13. petletnega načrta, v njem navedeni elementi pa so strateško pomembni. Zato se „informacijska tehnologija“ šteje za ključni element razvoja države v obdobju, ki ga zajema 13. petletni načrt. Poleg tega se 13. petletni načrt sklicuje na „informacijsko tehnologijo“ v številnih poglavjih, ki se nanašajo na različne gospodarske in družbene sektorje.

(84)

V oddelku 2 „Strateške industrije“ poglavja 23 „Razvoj novih strateških industrij“ 13. petletnega načrta je določeno, da „bomo spodbujali strateške industrije na področjih vesoljske in oceanografske industrije, informacijskih mrež, znanosti o življenju in jedrske tehnologije“. Poleg tega je v poglavju 25 „Gradnja vseprisotne, učinkovite informacijske mreže“ določeno, da „bomo pospešili gradnjo hitre, mobilne, varne in vseprisotne informacijske infrastrukture naslednje generacije ter širili uporabo tehnologije informacijskih mrež“, ki vključuje „novo generacijo hitrih optičnih omrežij“, „napredno in vseprisotno brezžično širokopasovno omrežje“ ter „novo tehnologijo informacijskih mrež“. Poleg tega je v okviru 9 seznam projektov na področju informacijske tehnologije, med katerimi je tudi nacionalni program za širokopasovne povezave, katerega cilj je „vzpostavitev optičnega telekomunikacijskega sistema visoke hitrosti in visoke zmogljivosti“.

(85)

13. petletni načrt je ključni politični dokument, ki določa prednostne naloge nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja LRK ter kot tak poudarja prednostna področja, ne da bi nujno zagotavljal vse podrobnosti za konkretno uresničevanje prednostnih nalog. Zato dejstvo, da kabli iz optičnih vlaken kot taki niso navedeni v 13. petletnem načrtu, ne pomeni, da se ne štejejo za ključni in nepogrešljivi element za doseganje splošnejšega strateškega cilja razvoja informacijske tehnologije in infrastrukture informacijske mreže.

(86)

Tudi „nova generacija industrije informacijske tehnologije“, ki vključuje kable iz optičnih vlaken kot informacijsko in komunikacijsko napravo, je spodbujana industrija v skladu s pobudo „Made in China 2025“ (13). V tej pobudi je spodbujana informacijska in komunikacijska oprema opredeljena tudi kot „pametna tehnologija za optične prenosne sisteme zelo visoke hitrosti in visoke zmogljivosti“, v nadaljevanju pa je v oddelku „Strateške in prednostne naloge“ prednost dana pospeševanju uporabe in izgradnje „optičnih omrežij“.

(87)

Ker se industrija kablov iz optičnih vlaken spodbuja v okviru strategije „Made in China 2025“, je upravičena do precejšnjega državnega financiranja. Ustanovljenih je bilo več skladov, namenjenih podpori pobudi „Made in China 2025“ (14) in s tem posredni podpori industriji kablov iz optičnih vlaken, kot so nacionalni sklad za industrijo integriranih vezij (National Integrated Circuit Industry Fund) (15), sklad za napredno proizvodnjo (Advanced Manufacturing Fund) (16) in investicijski sklad za nastajajoče industrije (Emerging Industries Investment Fund) (17).

(88)

Z vključitvijo izgradnje optičnega omrežja kot enega od ciljev v strategijo „Made in China 2025“ ali v kateri koli drug dokument strateškega načrtovanja izdelki, ki so ključni za doseganje okrepljene in izboljšane širitve gradnje takih omrežij, kot so kabli iz optičnih vlaken, ki se uporabljajo za prenos, spadajo na področje uporabe zadevnih strateških načrtov in so tako upravičeni do ustreznih preferencialnih ukrepov.

(89)

Poleg tega kabli iz optičnih vlaken pogosto spadajo pod okrilje „nove generacije industrije informacijske tehnologije“, zlasti kot „informacijska in komunikacijska oprema“. V časovnem načrtu pobude „Made in China 2025“ (18) je navedenih deset strateških sektorjev, ki jih kitajska vlada šteje za ključne industrije. V sektorju 1 „Nova generacija industrije informacijske tehnologije“/1.2 Informacijska in komunikacijska oprema sta kategoriji izdelkov „oprema za optične prenosne sisteme visoke hitrosti in visoke zmogljivosti (400 G/1 Tb/s)“ in „oprema za optični dostop visoke hitrosti (10 G/100 Gb/s)“ opisani kot izdelki, ki spadajo med razvojne prednostne naloge tega sektorja. Nova generacija informacijske tehnologije torej izkorišča prednosti, ki izhajajo iz podpornih mehanizmov, ki so navedeni v dokumentu in med drugim vključujejo politike finančne podpore, fiskalno in davčno politiko ter nadzor in podporo državnega sveta (19).

(90)

Poleg tega so kabli iz optičnih vlaken povezani s kategorijo „novi materiali“. V časovnem načrtu „Made in China 2025“ so v oddelku 9 navedeni „novi materiali“ in njihove podkategorije, vključno s ključnimi strateškimi materiali (točka 9.2), visokozmogljivimi vlakni in kompozitnimi materiali. Kot je razvidno iz kataloga visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologij (2006) v št. 6020004 in 6020005, se za izdelke iz optičnih vlaken, zlasti tiste, ki so povezani s predobliko optičnih vlaken, ki je glavni vhodni material za proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken, šteje, da predstavljajo „nove materiale“.

(91)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni pojasnila, na kateri podlagi je kable iz optičnih vlaken štela za „nove materiale“. Poudarila je, da se oddelek 9.2.3 časovnega načrta nanaša le na „visokozmogljiva vlakna in kompozitne materiale“ ter da se za „nove materiale“ šteje samo glavni vhodni material za proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken, ne pa kabli optičnih vlaken kot taki.

(92)

V zvezi s tem je Komisija znova poudarila, da se v katalogu visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo (2006) izdelki iz optičnih vlaken, vključno zlasti s predobliko optičnih vlaken, štejejo za „nove materiale“. Predoblika optičnih vlaken je ključni vhodni material z visoko dodano vrednostjo za proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken, ki predstavlja znaten del proizvodnih stroškov. Zato je Komisija sklenila, da ker je predoblika optičnih vlaken, ki je polizdelek kablov iz optičnih vlaken, navedena kot „nov material“, obstaja neposredna povezava med kabli iz optičnih vlaken in kategorijo „novi materiali“.

(93)

Poleg časovnega načrta „Made in China 2025“ je bil novembra 2016 na podlagi seznama desetih strateških sektorjev pripravljen katalog štirih osnov (Catalogue of Four Essentials) (20), ki ga je objavil nacionalni svetovalni odbor za proizvodno strategijo (NMSAC), ki je svetovalna skupina nacionalne vodilne ozke skupine za vzpostavitev nacionalne proizvodne zmogljivosti. To skupino je ustanovila kitajska vlada, da bi razvila načrte, politike, projekte in delovne ureditve za spodbujanje razvoja proizvodne industrije in usklajevanje zadev v regijah in okrožjih (21). V tem katalogu je vsak od desetih strateških sektorjev razdeljen na štiri poglavja: (i) glavni osnovni nadomestni deli, (ii) ključni osnovni materiali, (iii) napredni osnovni postopki/tehnologije in (iv) tehnološke platforme industrije. Kabli iz optičnih vlaken so obravnavani v sektorju 1: informacijska tehnologija nove generacije, točka (i) glavni osnovni nadomestni deli, podtočka 38 optična vlakna z zelo nizkimi izgubami, ki temeljijo na pasovni širini 400 G (napajalno omrežje) in pod točko (ii) ključni osnovni materiali, podtočka 22 materiali iz optičnih vlaken nove generacije.

(94)	Kitajska vlada je po dokončnem razkritju ponovila svoje stališče, da 13. petletni načrt in pobuda „Made in China 2025“ nista obvezna ali pravno zavezujoča dokumenta.

(95)

V zvezi s tem je Komisija poudarila, da v načrtu niso navedene le splošne izjave o spodbujanju, ampak je v njem uporabljeno besedilo, ki kaže na njegovo zavezujočo naravo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 85, je 13. petletni načrt vsekakor ključni politični dokument, ki določa prednostne naloge za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj ter je podlaga za različne zavezujoče pravne akte, ki jih morajo organi upoštevati in izvajati pri sprejemanju novih pravil ali razdeljevanju javnih sredstev.

(96)

Kar zadeva pobudo „Made in China 2025“, jo je treba razlagati v povezavi s časovnim načrtom „Made in China 2025“ in ob upoštevanju skladov, ki so bili oblikovani v podporo pobudi „Made in China 2025“. Čeprav pobuda „Made in China 2025“ določa zlasti splošna načela, ki jih je treba upoštevati, je njeno izvajanje z izplačevanjem državnih sredstev nekaterim spodbujanim industrijam zavezujoče, zaradi česar je posebej namenjena takšnim spodbujanim industrijam in se ne uporablja splošno. Poleg tega so v strategiji „Made in China 2025“ uporabljeni izrazi, ki izražajo cilje, ki jih je treba doseči, na primer: „pospešili bomo uvajanje in gradnjo optičnih omrežij“ in „odločno bomo spodbujali prebojni razvoj na ključnih področjih“, kadar gre za sklicevanje na „novo generacijo industrije informacijske tehnologije“, vključno z „informacijskimi in komunikacijskimi napravami“.

(97)	Komisija je zato zavrnila trditve kitajske vlade.

(98)

Industrija kablov iz optičnih vlaken je zajeta tudi v načrtu za razvoj pametne proizvodnje (2016–2020), ki ga je objavilo kitajsko ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo (22). Njegov cilj je izvesti 13. petletni načrt in določa deset ključnih nalog, katerih namen je skrajšati razvojni cikel izdelkov, izboljšati učinkovitost proizvodnje in kakovost izdelkov, znižati obratovalne stroške, zmanjšati porabo virov in energije ter pospešiti razvoj pametne proizvodnje. Državni svet je leta 2018 razglasil, da namerava Kitajska istega leta dodati približno 100 pilotnih projektov in tako razširiti svoj program za pametno proizvodnjo, glede na javno dostopne podatke pa je kitajsko ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo dve družbi, povezani z vzorčenimi proizvajalci izvozniki, tj. Zhongtian technology precision materials Ltd. in Fiberhome Communication Technology, uvrstilo na seznam pilotnih predstavitvenih projektov na področju pametne proizvodnje, in sicer prvo leta 2017 (23), drugo pa leta 2018 (24). Poleg tega je eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, tj. družba Yangtze Optical Fibre and Cable, prejel priznanje National First Batch Smart Manufacturing Pilot Enterprise (nacionalno pilotno podjetje na področju pametne proizvodnje prvih serij) (25).

(99)

Obstajajo jasni znaki, da uvrstitev na enega od teh seznamov, ki sta povezana s strategijo „Made in China 2025“, ne pomeni le pohvale, ampak da so z njo povezane tudi finančne ugodnosti. V dokumentu z naslovom „Obvestilo ministrstva za finance v zvezi s prenesenimi zneski za programe za preoblikovanje in posodobitev lokalne industrije za leto 2017“ je v vrstici 151 ustrezen vpis, ki navaja, da je družba Fiberhome Communication Technology v okviru programa „Nov način proizvodnje osnovne opreme za komunikacijska omrežja 5G“ prejela subvencijo v znesku 12 milijonov RMB.

(100)

Številni dodatni dokumenti podpirajo ugotovitev, da je kitajska vlada ustvarila širok okvir podpore za infrastrukturo internetne tehnologije in širokopasovnih omrežij, ki med drugim zajema industrijo kablov iz optičnih vlaken. Kitajska vlada je že leta 2009 v načrtu za prilagoditev in oživitev industrije elektronskih informacij (26) izrecno izrazila svoj cilj, da bo „usmerjala in spodbujala izgradnjo […] širokopasovnega optičnega dostopovnega omrežja“.

(101)

V strategiji „Broadband China“ iz leta 2013 (27) je kitajska vlada oblikovala cilj, da se bo spodbujala izgradnja „dostopovnih omrežij […] v skladu z idejami o hitrem dostopu“ in določila, da „se bodo v mestih pri gradnji in prenovi dostopovnih omrežij uporabljale tehnične metode, kot sta optika do doma in optika do zgradbe“. Poleg tega se v skladu s to strategijo spodbuja „razširitev optike na stran uporabnika “ in se postopoma zgradi „fiksno širokopasovno dostopovno omrežje z optičnimi vlakni kot glavnim virom“.

(102)

V poglavju strategije „Broadband China“, ki obravnava instrumente politike, kitajska vlada opisuje instrumente, ki se uporabljajo za doseganje ciljev te strategije, tj. „celovito izkoriščanje različnih posebnih skladov na centralni ravni države za usmerjanje ustreznih lokalnih skladov za naložbe v raziskave in razvoj ter industrializacijo širokopasovnih omrežij“ in za zagotavljanje „podpore s subvencioniranimi obrestnimi merami za posojila za upravičene projekte gradnje širokopasovnih omrežij na nacionalnih razvojnih območjih v zahodni regiji“ ter nazadnje za okrepitev „podpore za davčne koncesije“ in „podporo za gradnjo širokopasovnih omrežij“. Kot je navedeno v uvodni izjavi 80, je Komisija menila, da so kabli iz optičnih vlaken ključen sestavni del infrastrukture internetnih omrežij in nepogrešljivi za vzpostavitev širokopasovnih sistemov.

(103)

V strategiji „Broadband China“ niso navedeni zgolj nezavezujoči cilji v zvezi z razvojem internetne infrastrukture. Če jo obravnavamo skupaj z drugimi dokumenti, je jasno, da so finančni prispevki kitajske vlade bistven element, ki se uporablja za doseganje ciljev te strategije. V mnenjih o spodbujanju gradnje optičnih širokopasovnih omrežij (28) je navedeno, da „se lokalne oblasti na vseh ravneh spodbujajo k zagotavljanju finančnih subvencij za uporabo optičnih širokopasovnih omrežij v institucijah, ki zagotavljajo javne storitve“, da se povečajo „naložbe in podpora politike na področju raziskav in razvoja jedrnih čipov, naprav, sistemske opreme in aplikacij za optično širokopasovno komunikacijo“ ter da se spodbujajo „tehnološke inovacije na področju optične komunikacije“.

(104)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da strategija „Broadband China“ predstavlja zgolj smernice v zvezi s širokopasovno infrastrukturo. V zvezi s tem je kitajska vlada opozorila, da je odbor v poročilu v zadevi „Kitajska – GOES“ ugotovil, da „splošne informacije o vladni politiki, ki niso neposredno povezane z nobenim zadevnim programom, niso ‚zadosten dokaz‘ specifičnosti“.

(105)

V zvezi s tem je Komisija opozorila, da, kot je navedeno v uvodni izjavi 102, v poglavju Strategija „Broadband China“, ki obravnava instrumente politike, kitajska vlada opisuje instrumente, ki se uporabljajo za doseganje ciljev te strategije, kot so uporaba različnih posebnih skladov, podpora s subvencioniranimi obrestnimi merami, podpora z davčnimi koncesijami itd. Zato je Komisija v uvodni izjavi 103 menila, da je ob upoštevanju tudi drugih dokumentov jasno, da so finančni prispevki kitajske vlade bistveni element za doseganje ciljev te strategije. Čeprav se za strategijo „Broadband China“ trdi, da je usmeritvene narave, je zaradi njenega izvajanja z izplačevanjem državnih sredstev nekaterim spodbujanim industrijam zavezujoča le za takšne spodbujane industrije in nanje posebej osredotočena ter se ne uporablja splošno. V vsakem primeru sklicevanje na poročilo odbora v zadevi „Kitajska – GOES“ ni odločilno, kar zadeva specifičnost, saj v tem primeru številni načrti in politični dokumenti, ki jih je izdala kitajska vlada, zajeti v tem oddelku, zagotavljajo posebne smernice in podporo za zadevni izdelek. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(106)

V usmerjevalnih mnenjih državnega sveta o dejavni promociji načrta „Internet Plus“ (29) od leta 2015 je oblikovan jasen cilj z navedbo, da ta dokument prispeva k „pospešiti izvajanja strategije „Broadband China“, organizaciji in izvajanju nacionalnega projekta izgradnje informacijske infrastrukture nove generacije ter spodbujanju preobrazbe optičnega širokopasovnega omrežja“. Način za dosego tega cilja je opisan v „točki (6) Okrepitev smernic in podpore“, kjer je podrobno navedeno, da se poveča fiskalna in davčna podpora, ter so opredeljene naloge, kot sta „dejavno vlaganje v raziskave in razvoj ter predstavitev uporabe kvalificiranih integriranih inovacijskih ključnih tehnologij ‚Internet +‘. Usklajuje se uporaba obstoječih posebnih finančnih skladov za podporo izgradnji platform, povezanih s tehnologijami ‚Internet +‘, in predstavitvam uporabe“.

(107)

Poleg tega je kitajska vlada leta 2015 predstavila načrt za finančne naložbe, predvidene za „pospešitev gradnje infrastrukture“, v „smernicah generalnega urada državnega sveta o pospešitvi gradnje visokohitrostnih širokopasovnih omrežij ter spodbujanju pospešitve omrežja in znižanja pristojbin“ (30). V tem dokumentu je navedeno, da bo kitajska vlada za dosego tega cilja „pospešila gradnjo mest z vsemi optičnimi omrežji in omrežij četrte generacije mobilnih komunikacij (4G), pri čemer je bilo v gradnjo omrežij leta 2015 vloženih več kot 430 milijard juanov, v obdobju 2016–2017 pa vsaj 700 milijard juanov“, ter „spodbujala proces napeljave optike do doma, leta 2015 dokončala optično preobrazbo 45 000 območij dostopa z bakrenimi kabli in s tem ustvarila več kot 80 milijonov novih gospodinjstev z optiko do doma“.

(108)

Pristop kitajske vlade, da v katalogih opredeli spodbujane industrije in izdelke, da bi ustrezno dodelila sredstva na podlagi njihovega strateškega ali političnega pomena, kot ga pripisuje kitajska vlada, ter da izvaja in nadzoruje načrte na vsaki upravni ravni, je mogoče zaznati tudi ob pregledu kataloga strateških in novih izdelkov in storitev nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC) iz leta 2016 (31). Predvidena je vzpostavitev nove generacije industrije informacijske tehnologije, vključno z novo generacijo industrije informacijskih omrežij. Za dosego tega cilja so nekateri izdelki vključeni v katalog strateških in novih izdelkov. Kabli iz optičnih vlaken so očitno eden od takih izdelkov, saj je sklicevanje na „optično komunikacijsko opremo, vključno z vlakni“ nedvoumno. Naštevanje tehnoloških posebnosti zadevne opreme, kot so „vlakna G.657 za FTTx, vlakna G.655 z veliko učinkovito površino, vlakna G.656, svetloba z nizkimi in zelo nizkimi izgubami, ki ustreza vlaknom standarda G.652, […] optična prenosna oprema, enokanalna linijska hitrost 10 Gbit/s, 40 Gbit/s, 100 Gbit/s, 200 Gbit/s in 400 Gbit/s“, kaže, da kitajska vlada kable iz optičnih vlaken šteje za strateški in novi izdelek, pa tudi stopnjo podrobnega načrtovanja s strani kitajske vlade, ki sega do ravni nekaterih tehnoloških izdelkov.

(109)

Enak pristop – opredelitev ciljev v načrtih in njihovo nadaljnje izvajanje z opredelitvijo tehničnih podrobnosti v katalogih – je uporabljen v katalogu visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo (32), v katerem so kabli iz optičnih vlaken zajeti kot komunikacijski izdelek pod št. 1020011, ki vključuje „optični prenosni sistem SDH z enomodnim optičnim prenosnim medijem, visokohitrostni podatkovni kanal, hitrost prenosa 10 Gbit/s in 40 Gbit/s, za komunikacijske linije in hrbtenično omrežje podzemne železnice“. Kabli iz optičnih vlaken so bili že leta 2003 uvrščeni v katalog spodbujanih visokotehnoloških izdelkov za tuje naložbe v kategoriji Komunikacijska oprema in izdelki (33) pod številko 42 kot „optična komunikacijska oprema SDH s hitrostjo 10 Gb/s in več“.

(110)

Kitajska vlada in družba Connect Com sta po dokončnem razkritju trdili, da Komisija ni dokazala, da različni dokumenti iz oddelka 3.1 „posebej“ podpirajo ali spodbujajo industrijo kablov iz optičnih vlaken, čeprav člen 4(2), točka (a), osnovne uredbe določa, da mora Komisija dokazati, da dokument kitajska vlade „izrecno omejuje dostop“ na nekatera podjetja, in da takšna zahteva iz člena 2.1, točka (a), Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepi vključuje dokazilo o omejitvi, ki je „izrecna [...], nedvoumna in jasna“ (34). Družba Connect Com se je nadalje sklicevala na člen 4(5) osnovne uredbe, ki določa, da mora biti specifičnost jasno utemeljena na podlagi pozitivnih dokazov, in trdila, da Komisija ni izpolnila te zahteve. Poleg tega je kitajska vlada trdila, da se Komisija opira na napačno predpostavko, da če se domnevno spodbuja omrežna infrastruktura, se spodbuja tudi vse, kar sestavlja zadevno omrežje. Kitajska vlada je navedla, da se številni dokumenti, ki jih omenja Komisija, kot so 13. petletni načrt, pobuda „Made in China 2025“, načrt za razvoj pametne proizvodnje (2016–2020), načrt za prilagoditev in oživitev industrije elektronskih informacij iz leta 2009 in strategija „Broadband China“ iz leta 2013, ne nanašajo na kable iz optičnih vlaken ali industrijo kablov iz optičnih vlaken, temveč na omrežja nižje omrežne ravni ali uvajanje širokopasovnih povezav, tj. splošno infrastrukturo. Po mnenju kitajske vlade bi morala Komisija glede na to, da so za izgradnjo omrežij potrebni številni viri in izdelki, jasno pojasniti, katere izdelke in storitve, ki sestavljajo infrastrukturo, je treba spodbujati. Poleg tega je kitajska vlada trdila, da „uvajanje“ omrežja ali širokopasovne povezave ni povezano z blagom, temveč z razvojem infrastrukture in storitvami, saj takšno uvajanje zadeva izboljšanje splošnih telekomunikacijskih storitev.

(111)

Komisija se s tem ni strinjala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 80, so kabli iz optičnih vlaken ključen sestavni del infrastrukture internetnih omrežij ter imajo bistveno vlogo pri uvajanju optičnih omrežij in širokopasovnega interneta. Širokopasovna infrastruktura se nanaša na omrežja nameščene telekomunikacijske opreme in tehnologije, potrebne za zagotavljanje dostopa do hitrega interneta in drugih naprednih telekomunikacijskih storitev (35), kabli iz optičnih vlaken pa so glavni del prenosne opreme. Zato izgradnja širokopasovne infrastrukture in omrežij zahteva uporabo izdelkov, ki so potrebni za prenos podatkov, in ne pomeni večinoma zagotavljanje storitev, kot se zdi, da namiguje kitajska vlada. Dejansko bi bilo zagotavljanje storitev rezultat obstoja takšne infrastrukture, ko bi bila zgrajena. Če torej kitajska vlada spodbuja gradnjo širokopasovne infrastrukture, spodbuja tudi ključne izdelke, ki so nepogrešljivi za gradnjo takšne infrastrukture in so njen sestavni del. Komisija meni, da normativni okvir, ki izhaja iz izvajanja različnih dokumentov iz oddelka 3.1, „izrecno omejuje dostop“ do prednostne obravnave na nekatera podjetja v spodbujanih industrijah, kot je industrija kablov iz optičnih vlaken, ki je del informacijske tehnologije in širokopasovnih omrežij. Zato so različni dokumenti, navedeni v oddelku 3.1, predstavljali zadostne pozitivne dokaze za ugotovitev specifičnosti podpore in spodbujanja industrije kablov iz optičnih vlaken s strani kitajske vlade. Zato so bile trditve kitajske vlade in družbe Connect Com zavrnjene.

(112)

Poleg tega so v skladu z navedbami kitajske vlade omrežja za dostop do interneta in širokopasovna infrastruktura splošna infrastruktura. Kitajska vlada se je sklicevala na razlago „splošne infrastrukture“ s strani odbora v zadevi Evropske skupnosti in nekatere države članice – Veliki civilni zrakoplovi kot „infrastrukturo, ki ni zagotovljena samo enemu subjektu ali omejeni skupini subjektov ali v njihovo korist, temveč je na voljo vsem ali skoraj vsem subjektom“. Kitajska vlada je nadalje trdila, da je pritožbeni organ v zadevi „ZDA – Sečnja mehkega lesa IV“ potrdil, da je „edina izrecna izjema od splošnega načela, da bo zagotavljanje ‚blaga‘ s stani vlade zagotovilo finančni prispevek, kadar se takšno blago zagotavlja v obliki ‚splošne infrastrukture‘“.

(113)

V zvezi s tem je Komisija poudarila, da se razlaga „splošne infrastrukture“, na katero se je sklicevala kitajska vlada, nanaša na opredelitev zagotavljanja blaga s strani vlade v obliki splošne infrastrukture. Ta razlaga se ne nanaša na analizo specifičnosti programa subvencij. Poleg tega predmet te preiskave ni zagotavljanje kablov iz optičnih vlaken s strani vlade, za katere je kitajska vlada trdila, da spadajo v „splošno infrastrukturo“, temveč vse izravnalne subvencije, dodeljene proizvajalcem izvoznikom kablov iz optičnih vlaken, ki te kable iz optičnih vlaken izvažajo telekomunikacijskim operaterjem v Uniji. Zato je Komisija menila, da je trditev neutemeljena in nepomembna za oceno spodbujanja industrije kablov iz optičnih vlaken s strani kitajske vlade, zato jo je zavrnila.

(114)

Družba Connect Com je po dokončnem razkritju trdila, da splošno financiranje za širitev optičnega omrežja ne pomeni posebne subvencije za kable iz optičnih vlaken, in se sklicevala na uvodno izjavo 749, v skladu s katero kabli iz optičnih vlaken ne predstavljajo več kot 5 % celotnega obsega optičnega omrežja.

(115)

V zvezi s tem je Komisija poudarila, da se uvodna izjava 749 glasi: „V preiskavi je bilo ugotovljeno, da kabli iz optičnih vlaken predstavljajo samo majhen delež celotnih stroškov uvajanja pri projektih digitalnih omrežij – v primeru 5G precej manj kot 5 %.“ Prvič, ta izjava se nanaša na proizvodne stroške in ne na obseg. Drugič, dejstvo, da kabli iz optičnih vlaken morda predstavljajo manjši delež celotnega uvajanja omrežja, ne razveljavlja dejstva, da so kabli iz optičnih vlaken ključen in nepogrešljiv izdelek za uvajanje takega omrežja. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 80 in 111, so kabli iz optičnih vlaken sestavni del visokohitrostnih širokopasovnih omrežij zadnje generacije, ki temeljijo na tej tehnologiji, ki zato brez njih ne bi mogla delovati. Subvencije za ta ključni sestavni del so torej po definiciji specifične in ključne za uspešno delovanje celotnega optičnega omrežja. Trditev je bila zato zavrnjena.

(116)

Poglavje III začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture (sklep št. 40 državnega sveta iz leta 2005, v nadaljnjem besedilu: sklep št. 40) se sklicuje na „katalog smernic za prestrukturiranje industrije“, ki vsebuje tri vrste vsebin, in sicer spodbujane vsebine projektov, omejene vsebine projektov in izločene vsebine projektov. Člen XVII sklepa določa, da če „naložbeni projekt spada v spodbujano kategorijo, se prouči, odobri in evidentira v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi o naložbah; vse finančne institucije zagotavljajo kreditno podporo v skladu s kreditnimi načeli; uvožena oprema za lastno uporabo, katere vrednost je zajeta v skupnem znesku naložbe, razen blaga, navedenega v dokumentu ‚Uvoženo blago v okviru domačih naložbenih projektov, ki ni oproščeno‘ (spremenjen leta 2000), ki ga je izdalo ministrstvo za finance, je lahko oproščena uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost v zvezi z uvozom, razen če so bili sprejeti novi predpisi o vsebini naložbenih projektov, ki ni oproščena. Druge priljubljene politike v zvezi s spodbujanimi industrijskimi projekti se izvajajo v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi“.

(117)

Zato sklep št. 40, bran v povezavi s katalogom smernic za prestrukturiranje industrije, določa posebno obravnavo nekaterih projektov v nekaterih spodbujanih industrijah.

(118)

V katalogu smernic za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (36) in katalogu smernic za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2019) (37), odobrenem z odlokom št. 29 komisije Ljudske republike Kitajske za nacionalni razvoj in reforme z dne 27. avgusta 2019, ki je začel veljati 1. januarja 2020, so pod naslovom „Kategorija I Spodbujanje“ navedeni:

„XXVIII. Informacijska industrija

[…]

13.

Proizvodnja opreme za optične prenosne sisteme za multipleksiranje z delitvijo valovne dolžine (WDM) s hitrostjo 32 valov ali več;

14.

Proizvodnja opreme za optične komunikacijske sisteme za serije digitalne sinhronizacije s hitrostjo 10 GB/s ali več;

[…]

28.

Proizvodnja novih (nedisperzijskih) predoblik enomodnih in optičnih vlaken.“

(119)

Katalog smernic za prestrukturiranje industrije pod naslovom Industrijska industrija vsebuje posebne projekte, povezane z industrijo kablov iz optičnih vlaken, ki so spodbujani.

(120)

Kitajska vlada je trdila, da sklep št. 40 ni obvezen ali pravno zavezujoč, temveč je zgolj dokument s smernicami. Poleg tega po mnenju kitajske vlade člen V sklepa št. 40, ki se nanaša na „okrepitev gradnje informacijske infrastrukture, vključno s širokopasovnimi komunikacijami“, jasno zadeva le izboljšanje infrastrukture in ne omenja kablov iz optičnih vlaken. Zato je kitajska vlada trdila, da ta dokument ne bi mogel zagotoviti podpore ali spodbude industriji kablov iz optičnih vlaken.

(121)

Prvič, Komisija se ni strinjala, da sklep št. 40 ni obvezen. Sklep št. 40 dejansko določa začasne predpise, ki spodbujajo prestrukturiranje industrije, in se sklicuje na „katalog smernic za prestrukturiranje industrije“, ki opredeljuje tri vrste vsebine: spodbujane vsebine projektov, omejene vsebine projektov in izločene vsebine projektov. Člen XVII sklepa št. 40 določa obvezno obravnavo naložbenih projektov, ki spadajo v spodbujane vsebine, saj je v njem navedeno na primer: „vse finančne institucije zagotavljajo kreditno podporo v skladu s kreditnimi načeli“ in „druge priljubljene politike v zvezi s spodbujanimi industrijskimi projekti se izvajajo v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi“. Poleg tega člen XXI določa, da „se ustrezne preferenčne politike, ki se izvajajo v skladu z dokumentom ‚Vsebine glede industrije, izdelkov in tehnologij, ki jih država trenutno posebej spodbuja‘ (spremenjen leta 2000), prilagodijo tako, da se izvajajo v skladu s spodbujano vsebino kataloga smernic za prestrukturiranje industrije“. Zato je sklep št. 40 v zvezi s tem obvezen.

(122)

Drugič, člen V sklepa št. 40, ki spada v poglavje II „Usmeritve in prednostne naloge industrijskega prestrukturiranja“, kot prednostno nalogo določa krepitev „gradnje informacijske infrastrukture, vključno s širokopasovno komunikacijo“, in kot je razvidno iz uvodne izjave 80 in je dodatno pojasnjeno v uvodni izjavi 111, so kabli iz optičnih vlaken ključen in nepogrešljiv sestavni del takšne infrastrukture. Kot je Komisija sklenila v uvodni izjavi 111, če kitajska vlada spodbuja gradnjo širokopasovne infrastrukture, spodbuja tudi ključne izdelke, ki so nepogrešljivi za gradnjo takšne infrastrukture in so njen sestavni del. Poleg tega člen XIV sklepa št. 40, ki spada v poglavje III „kataloga smernic za prestrukturiranje industrije“ določa, da „spodbujana vsebina vključuje večinoma ključne tehnologije, opremo in izdelke, ki lahko spodbujajo družbeni in gospodarski razvoj, so koristni za varčevanje z viri, varstvo okolja ter optimizacijo in nadgradnjo industrijske strukture ter jih je treba spodbujati in podpirati z ustreznimi politikami in ukrepi“. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 118, so informacijska industrija in zlasti ključni vhodni materiali za proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken, kot so enomodna vlakna in predoblike optičnih vlaken, ter izdelki višje v prodajni verigi, kot so optični prenosni sistemi in optični komunikacijski sistemi, navedeni kot spodbujana vsebina. Poleg tega so kabli iz optičnih vlaken ključna oprema za uvajanje „informacijske infrastrukture, vključno s širokopasovnimi komunikacijami“, ki ga spodbuja kitajska vlada. Zato skupna razlaga zgornjih določb kaže, da so kabli iz optičnih vlaken spodbujan izdelek, po eni strani zato, ker so nepogrešljiv sestavni del spodbujane infrastrukture, po drugi strani pa zato, ker kitajska vlada spodbuja tudi njihove osnovne vhodne materiale, ki določajo njihovo dodano vrednost. Trditev je bila zato zavrnjena.

(123)

V podpiranje industrije kablov iz optičnih vlaken niso ciljno usmerjeni le načrti in strategije na nacionalni ravni. Na ravni provinc so bila ustanovljena tako imenovana nacionalna visokotehnološka industrijska razvojna območja. Eno od njih je novotehnološko industrijsko razvojno območje East Lake. Kot je opredeljeno v oddelku I.2 13. petletnega načrta za nacionalna visokotehnološka industrijska razvojna območja, naj bi ta območja zagotovila regionalno platformo za izvajanje poglobljenih nacionalnih strategij, kot sta „Internet +“ in „Made in China 2025“ (38). Družbe in podjetja, ki delujejo na enem od teh območij in se štejejo za subjekte, ki opravljajo dejavnost, ki spada na področje uporabe zadevnih strategij, so upravičeni do ugodne obravnave. Kot je razvidno iz dokumenta v zvezi s preferenčnimi politikami nacionalnih visokotehnoloških industrijskih razvojnih območij (39), se splošna oprostitev davka od dohodkov odobri v dveh letih od datuma ustanovitve, pozneje pa se prednostna obravnava nadaljuje z odobritvijo znižane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, izvzetja iz izvoznih tarif in drugih davčnih ugodnosti.

(124)

Ugodnosti za družbe, ki delujejo v visokotehnološki industriji na nacionalnem visokotehnološkem industrijskem razvojnem območju, niso omejene na davčne olajšave, ampak vključujejo tudi neposredno finančno podporo. Kot je razvidno iz citiranega dokumenta, v katerem so opredeljene preferenčne politike nacionalnih visokotehnoloških industrijskih razvojnih območij, mora država „vsako leto zagotoviti [...] določeno količino kapitalskih posojil za gradnjo in obseg naložb ter lahko izda določeno količino dolgoročnih obveznic za pridobitev sredstev od družbe“ (40). Natančnejši opis je podan v tem dokumentu, kjer je navedeno, da je „finančna podpora kitajske vlade visokotehnološkim industrijskim razvojnim območjem večinoma namenjena dodeljevanju nekaterih zagonskih sredstev razvojnim območjem na nacionalni ravni in izvajanju nekaterih načrtovanih projektov na nacionalni ravni za podjetja na razvojnih območjih. Večino razvojnih območij na Kitajskem lokalne oblasti podpirajo zlasti z oddajanjem zemljišč v najem po nizkih cenah“.

(125)

Poleg tega se „preferenčne politike za nacionalna razvojna območja“ sklicujejo na katalog ključnih visokotehnoloških področij, ki jih podpira država, iz leta 2016, v katerem so navedena podprta ključna visokotehnološka področja. V tem katalogu sta pod naslovom „I. Elektronske informacije“, točka 4 „Komunikacijska tehnologija“ jasno navedena „optično prenosno omrežje“ in „tehnologija optičnega prenosnega sistema“, ki zajemata kable iz optičnih vlaken, kot visokotehnološki področji, ki jih podpira država. Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov kablov iz optičnih vlaken ima sedež v provinci Vuhan, večina družb v skupini pa ima sedež na novotehnološkem industrijskem razvojnem območje East Lake. Zato so te družbe upravičene do ugodne obravnave, zagotovljene v okviru sheme nacionalnih visokotehnoloških industrijskih razvojnih območij.

(126)

To posebno industrijsko razvojno območje v Vuhanu, ki ga podpira kitajska vlada – novotehnološko industrijsko razvojno območje East Lake –, je delovalo kot glavna baza proizvodnje kablov iz optičnih vlaken. Kot eno od „nacionalnih visokotehnoloških industrijskih razvojnih območij“, ki jih je odobril državni svet, in „nacionalno avtohtono inovacijsko predstavitveno območje“ je postalo prva industrijska baza optoelektronike v LRK (imenovana tudi „kitajska dolina optike“). Proizvajalci kablov iz optičnih vlaken na območju imajo koristi od številnih oblik spodbud in državne podpore.

(127)

V zvezi z vhodnimi materiali, ki se uporabljajo za proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken, je Komisija ugotovila, da je kitajska vlada uvrstila aramid, kemično pridobljeno sintetično vlakno in vhodni material za proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken, kot ključni izdelek v katalog smernic za ključne izdelke in storitve v nastajajočih strateških industrijah (41). Zaradi te uvrstitve je ta surovina v ospredju številnih politik kitajske vlade.

(128)

Širše gledano veljajo za kemična vlakna državni predpisi in politike za upravljanje trga ne le na centralni ravni, temveč tudi v skladu s podcentralnimi dokumenti o načrtovanju, kot je akcijski načrt province Zhejiang za celovito preoblikovanje in posodobitev tradicionalnih predelovalnih industrij – v katerem so kemična vlakna predstavljena kot ena od desetih ključnih industrij, za katere velja posebno politično upravljanje (42) – ali 13. petletni načrt za razvoj kemijske industrije v provinci Jiangsu (2016–2020). Določbe zadnjenavedenega zadevajo nove kemične materiale, v ospredju pa je zlasti podpiranje razvoja in industrializacije aplikacij z visoko dodano vrednostjo nižje v prodajni verigi, kot so „visokozmogljivostna vlakna“, ki zajemajo vlakna, ki se uporabljajo v proizvodnji kablov iz optičnih vlaken.

(129)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da različni dokumenti, ki jih je navedla Komisija, kot so „katalog štirih osnov“, „katalog strateških in novih izdelkov in storitev nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC) iz leta 2016“ in „katalog smernic za prestrukturiranje industrije“, ne omenjajo kablov iz optičnih vlaken kot takih, ampak se nanašajo na vhodne materiale. Kitajska vlada je navedla še, da Komisija ni izvedla analize prenosa ali vračila, s katero bi dokazala, da so bile domnevne subvencije, ki so jih prejele industrije višje ali nižje v prodajni verigi, prenesene na industrijo kablov iz optičnih vlaken.

(130)

Komisija je v zvezi z industrijami višje v prodajni verigi ugotovila, da so bili vzorčeni proizvajalci izvozniki vertikalno integrirani, zato se je štelo, da so se subvencije, ki so jih prejeli njihovi povezani dobavitelji, prenesle na proizvajalce izvoznike kablov iz optičnih vlaken. Poleg tega so dokumenti, ki jih je navedla kitajska vlada in ki zajemajo vhodne materiale za kable iz optičnih vlaken, tudi ob predpostavki, da ne zajemajo vsaj posredno ali implicitno tudi kablov iz optičnih vlaken, quod non, v vsakem primeru pomembni skupaj z vsemi drugimi preferenčnimi politikami in dokumenti kitajske vlade, ki so zajeti v tem oddelku. Vsi dokumenti v tem oddelku zajemajo bodisi optična omrežja, v katerih so kabli iz optičnih vlaken ključni sestavni del, bodisi njihove glavne vhodne materiale, kar kaže, kako se spodbuja celoten sektor kablov iz optičnih vlaken, od proizvodnje višje v prodajni verigi do izdelave zadevnega izdelka nižje v prodajni verigi. Ti dokumenti so pomembni tudi za prikaz specifičnosti različnih programov subvencij. Analiza prenosa je potrebna samo za subvencije, ki se dejansko dodelijo za surovine, dobavljene za plačilo, nižje od primernega, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo za proizvodnjo zadevnega izdelka, in samo, če prodajalec in kupec teh vhodnih materialov nista povezana. Kot je pojasnjeno v oddelku 3.8.2, surovine, ki jih dobavljajo nepovezani dobavitelji za plačilo, ki je nižje od primernega, v tej preiskavi niso bile predmet izravnalnih ukrepov. Poleg tega so sodelujoči proizvajalci izvozniki, kot je navedeno zgoraj v tej uvodni izjavi, večinoma integrirani.

(131)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih načrtov in programov se torej industrija kablov iz optičnih vlaken šteje za ključno/strateško industrijo, kitajska vlada pa si dejavno prizadeva, da bi se kot cilj politike ustrezno razvijala. Kabli iz optičnih vlaken izstopajo kot izdelek bistvenega pomena za kitajsko vlado za izgradnjo omrežij in infrastrukture, ki so podlaga za vse plasti ključne povezljivosti in področja digitalne politike, ki jih razvija in nadzoruje država. Na podlagi političnih dokumentov iz tega oddelka je Komisija sklenila, da kitajska vlada posreduje v industriji kablov iz optičnih vlaken pri izvajanju povezanih politik in vpliva na svobodno delovanje tržnih sil v sektorju kablov iz optičnih vlaken, zlasti s spodbujanjem in podpiranjem sektorja na različne načine.

3.2 Delno nesodelovanje in uporaba razpoložljivih dejstev

(132)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju podala nekaj splošnih pripomb glede odločitve Komisije, da uporabi določbe člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi s preferenčnimi posojili, zavarovanjem izvoznih kreditov in vhodnimi materiali.

(133)

Kitajska vlada je trdila, da so bile vse zahteve Komisije po informacijah, na katere kitajska vlada ni mogla odgovoriti, nerazumne, saj so predpostavljale obstoj pravnih pooblastil, ki jih kitajska vlada ni imela.

(134)

Poleg tega je kitajska vlada trdila, da Komisija ni ustrezno ocenila dejstev, ki jih je imela na voljo, in ni ustrezno pojasnila, zakaj so razpoložljiva dejstva razumno nadomestila vse potrebne manjkajoče informacije.

(135)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 146, 160 in 168, je Komisija menila, da je imela kitajska vlada kot delničarka ali odgovorni organ subjektov, za katere je Komisija zahtevala informacije, pravno pooblastilo za pridobitev zahtevanih informacij. Komisija je v svojem sporočilu kitajski vladi, ki se ponovi v oddelkih 3.2.1 do 3.2.3 v nadaljevanju, navedla, zakaj se je morala zanašati na razpoložljiva dejstva. Menila je, da so javno dostopne informacije razumno nadomestilo za informacije, ki jih kitajska vlada ni zagotovila. Komisija je zato zavrnila trditve kitajske vlade.

3.2.1 Uporaba določb člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi s preferenčnimi posojili

(136)

Komisija je zaradi poenostavitve upravnih postopkov od kitajske vlade zahtevala, naj posebne vprašalnike pošlje vsem finančnim institucijam, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila ali izvozne kredite.

(137)

Sprva je prejela samo odgovor Kitajske izvozno-uvozno banke. Kitajska vlada se ni odzvala na zahtevo Komisije, naj predloži izpolnjene vprašalnike vseh finančnih institucij, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila ali izvozne kredite. Zato je Komisija v pozivu k dopolnitvi ponovila svojo zahtevo v zvezi s finančnimi institucijami, da bi povečala možnosti za njihovo sodelovanje v preiskavi z zagotovitvijo potrebnih informacij za ugotovitev obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja.

(138)

Kitajska vlada je na podlagi poziva k dopolnitvi navedla, da izpolnjeni vprašalniki finančnih institucij, ki so zagotavljale posojila, niso bili relevantni za preiskavo, saj nobeno izmed posojil in nobeden od izvoznih kreditov ni bil(-o) dodeljen(-o) v skladu z vladnimi načrti in projekti, kot se je domnevalo v pritožbi in kot je opredeljeno v vprašalniku.

(139)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Prvič, Komisija meni, da so informacije, zahtevane od subjektov v državni lasti, kitajski vladi na voljo za vse subjekte, v katerih je kitajska vlada glavni ali večinski delničar. Poleg tega ima kitajska vlada potrebna pooblastila za sodelovanje s finančnimi institucijami, tudi če niso v državni lasti, saj so vse v pristojnosti kitajskega bančnega regulativnega organa.

(140)

Komisija je informacije o strukturi, upravljanju in lastništvu podjetij nazadnje prejela le od ene banke v državni lasti, ne pa tudi od drugih finančnih institucij, ki so zagotavljale posojila vzorčenim družbam. Poleg tega Komisija od bank, razen Kitajske izvozno-uvozno banke, ni prejela preverljivih informacij o posameznih družbah.

(141)

Poleg tega Kitajska izvozno-uvozna banka, čeprav je zagotovila nekaj splošnih pojasnil o delovanju svojih sistemov odobritve posojil in obvladovanja tveganja, ni zagotovila posebnih informacij v zvezi z oceno posojil, zagotovljenih vzorčenim družbam. Trdila je, da teh dokumentov ni mogla razkriti, saj so se šteli za notranje in zaupne poslovne dokumente.

(142)

Zato je Komisija od vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov zahtevala, naj odobrijo dostop do informacij o posameznih družbah, ki so jih imele vse banke, državne in zasebne, od katerih so prejeli posojila. Čeprav so vzorčene družbe dale soglasje, da bodo zagotovile dostop do podatkov bank, ki se nanašajo nanje, delno sodelujoča banka ni hotela zagotoviti zahtevanih podrobnih informacij.

(143)

Ker Komisija ni prejela informacij v zvezi z večino bank, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila, je menila, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave.

(144)

Zato je kitajsko vlado obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega s preferenčnimi posojili, morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(145)

Kitajska vlada je v odgovoru na dopis Komisije ugovarjala uporabi člena 28(1) osnovne uredbe. Trdila je, da kitajska vlada ni dolžna zagotoviti zahtevanih informacij in da zahtevane informacije niso potrebne informacije.

(146)

Komisija je vztrajala pri svojem stališču, da je kitajska vlada kot regulativni organ pristojna za zagotavljanje odgovorov na posamezna vprašanja, zastavljena finančnim institucijam, ki so zagotavljale financiranje vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Kot je navedeno v dopisu Komisije, so informacije, ki so se zahtevale od subjektov v državni lasti, na voljo kitajski vladi za vse subjekte, v katerih je kitajska vlada glavni ali večinski delničar, in kitajska vlada ima potrebna pooblastila za sodelovanje s finančnimi institucijami, tudi če niso v državni lasti, saj so vse v pristojnosti kitajskega bančnega regulativnega organa.

(147)

Komisija je menila tudi, da so zahtevane informacije bistvene za oceno nadzora kitajske vlade nad države nad ravnanjem finančnih institucij v zvezi z njihovimi posojilnimi politikami in oceno tveganja v primeru dajanja posojil industriji kablov iz optičnih vlaken.

(148)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da informacije, ki jih je Komisija zahtevala v zvezi z informacijami finančnih institucij, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila ali izvozne kredite, niso bile potrebne ali so bile celo nepomembne za dokončanje analize Komisije, saj nobeno od zadevnih posojil ni bilo odobreno v skladu z vladnimi načrti ali drugimi dokumenti kitajske vlade.

(149)

Manjkajoče informacije so se nanašale na dva vidika. Prvič, informacije o lastništvu in strukturi upravljanja nesodelujočih bank je Komisija potrebovala, da bi ugotovila, ali so te banke javni organi ali ne. Drugič, informacije o posameznih družbah, ki jih je posredovala delno sodelujoča Kitajska izvozno-uvozna banka, kot so postopek odobritve posojila in ocena kreditne sposobnosti, ki jo je banka izvedla za posojila, zagotovljena vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, so bile potrebne za ugotovitev, ali so bila posojila tem proizvajalcem zagotovljena po preferenčnih obrestnih merah. Takšne notranje dokumente bi lahko zagotovile le banke in kitajska vlada, saj vzorčeni proizvajalci izvozniki do njih ne bi imeli dostopa.

(150)

Kitajska vlada je trdila še, da zahtevanih informacij ni imela na voljo. Trdila je, da je bilo pravno nemogoče pridobiti zahtevane informacije, ker v kitajski zakonodaji ni podlage za to, da bi lahko kitajska vlada finančne institucije prisilila k razkritju takšnih zaupnih informacij. Komisija je z zahtevanjem teh informacij kitajski vladi naložila nerazumno breme.

(151)

Komisija je opozorila, da je bila vsaka družba posebej zaprošena za soglasje za posojilne transakcije vsake posamezne banke. Menila je, da bi moralo tako posebno soglasje samo po sebi zadostovati za odobritev dostopa do evidenc v zvezi z vzorčenimi družbami. Poleg tega je delno sodelujoča banka dejansko predložila pregled neodplačanih posojil, ki so jih pri njej najele družbe, kar kaže, da ni bila omejena pri zagotavljanju informacij o posameznih transakcijah. Vendar nobena od bank ni predložila nobenih informacij v zvezi z lastno notranjo oceno razkritih transakcij.

(152)

Nazadnje, Komisija je menila, da kitajski vladi z zahtevanjem informacij o preferenčnih posojilih ni naložila nerazumnega bremena. Na začetku je svojo preiskavo omejila na tiste finančne institucije, ki so zagotovile posojila vzorčenim družbam. Komisija je opredelila te finančne institucije, zahteva za posredovanje vprašalnikov pa je bila posredovana kitajski vladi skupaj z vprašalnikom, ki ga je morala kitajska vlada izpolniti v zgodnji fazi preiskave. S tem je imela kitajska vlada na voljo dovolj časa za izpolnitev zahteve Komisije. Zato je Komisija menila, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi olajšala svojo zahtevo, naslovljeno na kitajsko vlado.

(153)

Komisija je zato trdila, da se je morala pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega s preferenčnimi posojili, delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

(154)

Pritožnik je po dokončnem razkritju trdil, da Komisija od kitajske vlade ni prejela ključnih informacij v zvezi s preferenčnimi posojili, zaradi česar stopnje subvencij verjetno nezadostno izražajo dejansko ugodnost, zagotovljeno s preferenčnimi posojili, dodeljenimi proizvajalcem izvoznikom.

(155)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so sodelovali v preiskavi in predložili podrobne informacije o posojilih, ki so jih prejeli od bank. Ker je bila ugodnost izračunana na podlagi razlike med temi informacijami in referenčno obrestno mero, se je štelo, da stopnja subvencije predstavlja dejansko ugodnost za vzorčene proizvajalce izvoznike. Trditev je bilo zato treba zavrniti.

3.2.2 Uporaba določb člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov

(156)

Komisija je zaradi poenostavitve upravnega postopka od kitajske vlade zahtevala, naj družbi Sinosure posreduje poseben vprašalnik.

(157)

Kitajska vlada je v svojem prvotnem izpolnjenem vprašalniku trdila, da družba Sinosure ni zagotavljala subvencij industriji kablov iz optičnih vlaken, zaradi česar je menila, da posebni vprašalnik, namenjen družbi Sinosure, ni bil relevanten. Kitajska vlada je predložila le letno poročilo družbe Sinosure.

(158)

Po pozivu k dopolnitvi je ponovila svoje stališče, da družba Sinosure ni zagotavljala subvencij vzorčenim proizvajalcem izvoznikom ali industriji kablov iz optičnih vlaken, čeprav je predložila delni odgovor na poseben vprašalnik. Vendar niti kitajska vlada niti družba Sinosure nista predložili nobenega od zahtevanih dokazil v zvezi z upravljanjem družbe Sinosure, kot je statut družbe, niti nista predložili popolnega in pravilnega seznama izvoznih kreditov, zagotovljenih vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Poleg tega nista predložili posebnih informacij o zavarovanju izvoznih kreditov, zagotovljenih industriji kablov iz optičnih vlaken, višini premij ali podrobnih podatkov v zvezi z dobičkonosnostjo svoje dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov.

(159)

Ker take informacije niso bile predložene, je Komisija menila, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave.

(160)

Po mnenju Komisije so informacije, ki so se zahtevale od subjektov v državni lasti (družb ali javnih/finančnih institucij), kitajski vladi na voljo za vse subjekte, v katerih je kitajska vlada glavni ali večinski delničar. To velja tudi za družbo Sinosure, ki je subjekt, ki je v celoti v državni lasti. Zato je Komisija kitajsko vlado obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega z zavarovanjem izvoznih kreditov, morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(161)

V odgovoru na dopis Komisije je kitajska vlada vztrajala pri svojem stališču, da družba Sinosure ni zagotavljala subvencij, namenjenih industriji kablov iz optičnih vlaken, in da pri izvajanju zadevnih zavarovalnih poslov upošteva tržno usmerjeno načelo ter da nima posebne prednostne obravnave v zvezi z industrijo kablov iz optičnih vlaken, kot je zahtevano v katerem koli političnem dokumentu.

(162)

Informacije, ki jih je v zvezi z družbo Sinosure predložila kitajska vlada, so bile nepopolne in Komisiji niso omogočile, da bi sprejela sklepe o ključnih delih preiskave v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov, zlasti o tem, ali je družba Sinosure javni organ in ali so bile premije, zaračunane vzorčenim družbam, skladne s trgom.

(163)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da so bile Komisiji predložene vse potrebne informacije in ker družba Sinosure ni zagotavljala subvencij, ki so specifične za industrijo kablov iz optičnih vlaken, zahtevane informacije v sedanji preiskavi niso bile relevantne.

(164)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 162, Komisija od družbe Sinosure ni prejela informacij, da bi lahko ocenila pravilnost trditve kitajske vlade, da družba Sinosure ni javni organ, in ali so bile premije, ki jih je družba Sinosure zaračunavala, skladne s trgom. Te informacije so se štele za potrebne, da bi Komisija lahko ugotovila, ali je zavarovanje izvoznih kreditov, ki ga je zagotovila družba Sinosure, predstavljalo subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in s katero je bila zagotovljena ugodnost vzorčenim proizvajalcem izvoznikom.

(165)

Komisija je zato sklenila, da se je morala pri svojih ugotovitvah v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

(166)

Pritožnik je po dokončnem razkritju trdil, da je Komisija od kitajske vlade prejela nepopolne informacije v zvezi z družbo Sinosure, zaradi česar ni mogla sklepati o ključnih delih preiskave v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov. Zato bi lahko stopnja subvencije, izračunana za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika, zelo verjetno nezadostno izražala dejansko ugodnost zaradi zavarovanja izvoznih kreditov, zagotovljeno proizvajalcem izvoznikom. Pritožnik je menil, da bi morala Komisija najvišjo stopnjo, ugotovljeno za enega proizvajalca izvoznika, samodejno uporabiti za drugega proizvajalca izvoznika.

(167)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so sodelovali v preiskavi in predložili podrobne informacije o zavarovanju izvoznih kreditov, ki so jih prejeli od družbe Sinosure. Ker je bila ugodnost izračunana na podlagi razlike med temi informacijami in ustrezno zunanjo referenčno vrednostjo, se je štelo, da znesek subvencije predstavlja dejansko ugodnost za vzorčene proizvajalce izvoznike. Trditev je bilo zato treba zavrniti.

3.2.3 Uporaba razpoložljivih dejstev v zvezi z vhodnimi materiali

(168)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, naj posreduje poseben vprašalnik desetim največjim proizvajalcem in distributerjem vhodnih materialov, ki se uporabljajo pri proizvodnji kablov iz optičnih vlaken, ter vsem drugim dobaviteljem zadevnih materialov, ki so vzorčenim družbam dobavljali vhodne materiale. Kitajska vlada je v izpolnjenem vprašalniku trdila, da nima nadzora nad dobavitelji vhodnih materialov, da bi od njih zahtevala zaupne informacije, zahtevane v vprašalniku, in da bi usklajevanje z zelo velikim številom dobaviteljev vhodnih materialov vzorčenih družb zanjo pomenilo nerazumno breme. Vendar je Komisija na podlagi javno dostopnih podatkov ugotovila, da so glavni proizvajalci germanija (delno) v državni lasti, kot je navedeno v oddelku 3.8.2. Zato je lahko kitajska vlada predložila zahtevane informacije.

(169)

Na zahtevo Komisije je predložila vladne načrte in obvestila, ki jih je izdala vlada province Junan in ki vplivajo na industrijo germanija. Vendar pa je kitajska vlada zavrnila zahtevo Komisije, naj posreduje vprašalnik dobaviteljem vhodnih materialov, da bi pridobila podrobnejše informacije o lastniški strukturi podjetij, ki proizvajajo in dobavljajo zadevne vhodne materiale. Zato Komisija zaradi le delnega sodelovanja kitajske vlade v zvezi z vhodnimi materiali, ki se uporabljajo pri proizvodnji kablov iz optičnih vlaken, ni pridobila potrebnih informacij o dobaviteljih vhodnih materialov.

(170)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da je Komisija nezakonito uporabila razpoložljiva dejstva v zvezi z informacijami proizvajalcev in distributerjev vhodnih materialov, in trdila, da ni razumno pričakovati, da se bo kitajska vlada usklajevala z neštetimi proizvajalci vhodnih materialov.

(171)

Komisija je v pozivu k dopolnitvi, naslovljenem na kitajsko vlado, izjemoma zastavila dodatna vprašanja le o enem od glavnih vhodnih materialov, germaniju, iz razlogov, pojasnjenih v oddelku 3.8.2 v nadaljevanju. Vendar pa kitajska vlada ni v celoti predložila potrebnih informacij v zvezi s tem vhodnim materialom.

(172)

Te manjkajoče informacije so se večinoma nanašale na dva vidika: prvič, informacije o lastništvu in strukturi upravljanja nesodelujočih proizvajalcev vhodnih materialov. Komisija brez takih informacij ni mogla ugotoviti, ali so ti proizvajalci javni organi ali ne. Drugič, informacije za posamezne družbe, ki so jih zagotovili nesodelujoči proizvajalci vhodnih materialov, kot so na primer informacije o določanju cen vhodnih materialov, ki so jih zagotovile vzorčene družbe. Take informacije so potrebne v smislu člena 28 osnovne uredbe, da se ugotovi, ali so bili vhodni materiali vzorčenim družbam zagotovljeni za plačilo, nižje od primernega. Poleg tega lahko take informacije zagotovijo samo proizvajalci in jih tako ni mogoče predložiti z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih družb.

(173)

Zato je Komisija sklenila, da se mora pri svojih ugotovitvah glede zagotavljanja vhodnih materialov za plačilo, nižje od primernega, v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

3.3 Subvencije in programi subvencij, ki spadajo na področje uporabe sedanje preiskave

(174)

Na podlagi informacij iz pritožbe, obvestila o začetku in izpolnjenih vprašalnikov Komisije je bilo preverjeno domnevno subvencioniranje kitajske vlade prek naslednjih subvencij:

(i)

programi nepovratnih sredstev:

—	nepovratna in druga sredstva za tehnologijo, inovacije in razvoj,

—	skladi za industrijsko preoblikovanje in posodobitve,

—	nepovratna sredstva na podlagi projektov,

—	nepovratna sredstva, povezana s premoženjem,

—	nepovratna sredstva za opremo in gradbene storitve,

—	sredstva za raziskave in razvoj,

—	subvencije, povezane s surovinami,

—	druga nepovratna sredstva;

(ii)	zagotavljanje preferenčnega financiranja, usmerjenih kreditov in financiranja z lastniškim kapitalom, navideznim lastniškim kapitalom in drugimi kapitalskimi instrumenti (npr. posojila politike, kreditne linije, bančni menični akcepti in financiranje izvoza);

(iii)

preferenčni izvozni krediti ter zavarovanje in jamstvo za izvozne kredite;

(iv)

prihodki, opuščeni prek programov oprostitve davka in znižanja davka:

—	znižanje davka od dohodkov podjetij za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo,

—	preferenčni odbitek stroškov za raziskave in razvoj pred davkom,

—	pospešena amortizacija instrumentov in opreme, ki jih visokotehnološka podjetja uporabljajo za visokotehnološki razvoj in proizvodnjo,

—	oprostitev plačila davka na dohodek od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje,

—	oprostitev ali opustitev davkov na nepremičnine in uporabo zemljišč,

—	zagotavljanje električne energije po znižani ceni;

(v)

blago in storitve, ki jih vlada zagotovi za plačilo, nižje od primernega:

—	pravice do uporabe zemljišč, ki jih vlada zagotovi za plačilo, nižje od primernega,

—	vhodni materiali, ki jih vlada zagotovi za plačilo, nižje od primernega.

3.4 Programi nepovratnih sredstev

(175)

Komisija je ugotovila, da sta bili vzorčeni skupini družb upravičeni do različnih programov nepovratnih sredstev, kot so nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem, nepovratna sredstva, povezana s premoženjem, popusti pri obrestih na posojila, nepovratna sredstva v podporo izvozu, nepovratna sredstva, ki so ciljno usmerjena v razvoj malih in srednjih podjetij, ter posebna nepovratna sredstva, povezana z gospodarskim vplivom pandemije COVID-19. Nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem, so predstavljale pomemben del nepovratnih sredstev, o katerih sta poročali vzorčeni skupini družb. Zato je Komisija razdelila nepovratna sredstva v dve kategoriji: (i) nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem, ter (ii) druga nepovratna sredstva.

3.4.1 Nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem

(176)

Obe vzorčeni skupini sta v obdobju preiskave prejeli nepovratna sredstva, povezana z raziskavami in razvojem ter industrializacijo, tehnološkimi izboljšavami in inovacijami.

(a) Pravna podlaga:

—	13. petletni načrt za tehnološke inovacije,

—	obvestilo o vzpostavitvi letnih projektov za leto 2018 za ključne posebne projekte na področju optoelektronskih in mikroelektronskih naprav ter integracije, ministrstvo za znanost in tehnologijo, Guo Ke Gao Fa Ji Zi (2019) št. 49,

—	obvestilo o vzpostavitvi ključnih posebnih projektov na področju širokopasovnih komunikacij in novih omrežij v okviru nacionalnega ključnega programa za raziskave in razvoj v letu 2019, ministrstvo za znanost in tehnologijo, Guo Ke Gao Fa Ji Zi (2020) št. 6,

—	skladi za podporo industriji in posebni skladi za raziskave in razvoj ter industrializacijo, Dong Ban Fa (2018) št. 62,

—	ukrepi za upravljanje nacionalnega programa za raziskave in razvoj na področju visoke tehnologije (863),

—

obvestilo pokrajinskega ministrstva za znanost in tehnologijo o razvoju in industrializaciji konvergentne opreme za optične prenosne sisteme –13. petletni načrt province Hubej za znanstveni in tehnološki razvoj (2014), št. 10 , objava projektov znanstvenega in tehnološkega načrta province Hubej za leto 2014 (prvi sklop),

—	projektni skladi za platformo dvojnih inovacijskih storitev,

—	obvestilo o izdaji prvega sklopa kazalnikov posebnega sklada za preoblikovanje in posodobitev industrijske in informacijske industrije v provincah v letu 2019,

—	neposredno financiranje z dodeljevanjem sredstev za projektne raziskave tretjega raziskovalnega inštituta ministrstva za javno varnost,

—	obvestila o dodelitvi posebnih sredstev za tehnično prenovo, posebnih sredstev za oživitev industrije, posebnih sredstev za tehnično preoblikovanje in posebnih sredstev za industrijski razvoj,

—	projekti za ohranjanje visoke vrednosti, dodeljeni v okviru lokalnih programov vuhanske občinske uprave za nadzor trga, in

—	dokument odbora za upravljanje gospodarskih in tehnoloških razvojnih območij v Nanjingu, 2018, št. 149.

(b) Ugotovitve

(177)

Komisija je ugotovila, da se je večina nepovratnih sredstev, povezanih s tehnološko posodobitvijo, prenovo ali preoblikovanjem, ki so jih prejele vzorčene družbe, izrecno nanašala na raziskave in razvoj. Nekaj nepovratnih sredstev se je nanašalo na preoblikovanje in inovacije družb ali njihovega proizvodnega procesa in s tem posredno na raziskave in razvoj.

(178)

En proizvajalec izvoznik v eni od vzorčenih skupin je poročal o 113 nepovratnih sredstvih za obdobje preiskave, od katerih je bilo po vrednosti več kot 80 % povezanih s projekti raziskav in razvoja. Vrednost nepovratnih sredstev za raziskave in razvoj drugega proizvajalca izvoznika v isti skupini je predstavljala več kot 70 % vseh nepovratnih sredstev, o katerih je poročal za obdobje preiskave.

(179)

V zvezi s to skupino družb je Komisija ugotovila še, da je kitajska vlada zagotovila nepovratna sredstva za raziskave in razvoj ter industrializacijo na različnih ravneh v skupini. Zlasti je kitajska vlada matičnim družbam, od katerih eno neposredno upravlja komisija za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: SASAC), dodelila sredstva za posebne namene, ki so bila nato dodeljena odvisnim družbam, vključno z enim od proizvajalcev izvoznikov, za projekte raziskav in razvoja.

(180)

Eden od proizvajalcev izvoznikov v skupini je od svojih matičnih družb prejel določen znesek sredstev v okviru pogodb za storitve na področju raziskav in razvoja, ki so mu jih naložile matične družbe in jih je zagotavljal matičnim družbam. Nepovratna sredstva je matičnim družbam dodelila kitajska vlada. Vendar je Komisija med navzkrižnim preverjanjem na daljavo ugotovila, da so bila nepovratna sredstva, ki jih je dodelila kitajska vlada, na koncu plačana v obliki pristojbin za storitve na področju raziskav in razvoja proizvajalcu izvozniku. Poleg tega je bilo v določbah pogodb navedeno, da rezultati raziskav in razvoja, vključno z vsemi pravicami intelektualne lastnine, ki izhajajo iz teh storitev, pripadajo obema stranema in da pravico do uporabe ohrani družba, ki izvaja projekt raziskav in razvoja, tj. proizvajalec izvoznik. Komisija je ugotovila, da so zadevne storitve na področju raziskav in razvoja zajemale tudi zadevni izdelek. Zato je Komisija na podlagi navedenega sredstva, zagotovljena v obliki pristojbin za raziskave in razvoj, obravnavala kot nepovratna sredstva, ki jih je kitajska vlada v celoti dodelila proizvajalcu izvozniku. Tudi povezani dobavitelji v skupini so prejeli znatna nepovratna sredstva za projekte raziskav in razvoja.

(181)

Velik delež družb v vzorčeni skupini ima sedež na novotehnološkem industrijskem razvojnem območju East Lake v Vuhanu in so prejele sredstva za raziskave in razvoj, ker imajo sedež na tem območju. To visokotehnološko območje zaradi svoje osredotočenosti na proizvodnjo optoelektronike, vključno s kabli iz optičnih vlaken, pogosto poimenovano kot „dolina optike“ (43). Kot je opisano v uvodnih izjavah 123 do 125 zgoraj, je bilo novotehnološko industrijsko razvojno območje East Lake v Vuhanu glavna proizvodna baza za kable iz optičnih vlaken, proizvajalci kablov iz optičnih vlaken, ki so dejavni na tem območju, pa imajo koristi od številnih oblik spodbud in državne podpore, vključno z nepovratnimi sredstvi (44).

(182)

V zvezi z drugo vzorčeno skupino je Komisija ugotovila, da je vrednost nepovratnih sredstev, ki podpirajo raziskave in razvoj ali so namenjena preoblikovanju ali inovacijam, predstavljala približno 90 % nepovratnih sredstev, prejetih v obdobju preiskave, za eno od družb izvoznic in več kot 40 % za drugo družbo izvoznico.

(183)

Izvajanje načrtov in programov, opisanih v uvodnih izjavah 81 do 126, se je preoblikovalo v konkretna denarna plačila. Dejansko so med instrumenti, s katerimi kitajska vlada usmerja razvoj sektorja kablov iz optičnih vlaken, tudi neposredne državne subvencije. Javno dostopno letno poročilo proizvajalca izvoznika skupine FTT za leto 2019 potrjuje, da je imela družba konec leta 2019 odložene prihodke v vladnih subvencijah v višini 393,8 milijona RMB in vladne subvencije v višini 45,8 milijona RMB, razporejene kot „druge prihodke“ (45). Javno dostopno letno poročilo proizvajalca izvoznika skupine ZTT potrjuje, da je imela družba konec leta 2019 odložene prihodke v vladnih subvencijah v višini 150,3 milijona RMB in vladne subvencije v višini 361,1 milijona RMB, povezane z vsakodnevnim poslovanjem družbe konec leta 2019 (46).

(184)

Programi nepovratnih sredstev, do katerih sta bili upravičeni vzorčeni skupini družb, so si po zasnovi zelo podobni. Glede na namen so določena merila, na podlagi katerih se lahko podjetja prijavijo, in če so merila izpolnjena, se dodeli finančna podpora.

(185)

Za nekatera nepovratna sredstva, dodeljena vzorčenim družbam, je pravna podlaga „nacionalni program za raziskave in razvoj na področju visoke tehnologije“, tako imenovani „ukrepi za upravljanje 863“. Ti ukrepi za upravljanje ponovno ponazarjajo delovanje državnega načrtovanja v LRK, kot je opisano v uvodni izjavi 79. V členu 2 je navedeno, da je „nacionalni načrt za raziskave in razvoj na področju visoke tehnologije (863) znanstveni in tehnološki program z jasnimi nacionalnimi cilji, ki se podpira s finančnimi dodelitvami na centralni ravni“. Člen 29 istega dokumenta določa postopek za odobritev upravičenih projektov. Odraža zgoraj opisani mehanizem: po prijavi, njenem sprejetju in oceni bo strokovna skupina predložila predloge projekta in ocene financiranja projekta, na koncu pa bo skupni urad odobril in podpisal nepovratna sredstva.

(186)

Obstajajo še druge pravne določbe, ki so podlaga za programe subvencij, v katerih sodelujejo proizvajalci kablov iz optičnih vlaken.

(187)

Eden od teh pravnih dokumentov je „obvestilo o vzpostavitvi letnih projektov za leto 2018 za ključne posebne projekte na področju optoelektronskih in mikroelektronskih naprav ter integracije“. V tem obvestilu je navedeno, da so za usklajevanje in spremljanje izvajanja projektov odgovorne tako imenovane vodilne enote projektov, ki so izbrane družbe, ki imajo koristi od zadevnega programa in nadzorujejo druge upravičence.

(188)

Posebna vsebina nepovratnih sredstev, ki se dodelijo na podlagi tega programa, je določena v njegovih prilogah. Eden od programov, ki se izvaja v OP, je na primer opisan kot „hibridna fotonska integrirana vezja in moduli 25 G/100 G v pasivnem optičnem omrežju (PON)“, njegova sredstva pa znašajo 50,54 milijona RMB. Enemu od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov so bila v okviru tega programa dodeljena nepovratna sredstva. Cilj kitajske vlade, tj. spodbujanje raziskav in razvoja s temi nepovratnimi sredstvi, je razviden iz „ciljev projekta“, ki so med drugim opisani kot „raziskave o tehnologiji visokozmogljivih laserskih vezij 25G za pasivno optično omrežje (PON)“. Pasivno optično omrežje je telekomunikacijska tehnologija optičnih vlaken za zagotavljanje širokopasovnega dostopa do omrežja končnim uporabnikom.

(189)

Na podlagi istega pravnega dokumenta se odobri projekt, imenovan „projekt optoelektronskih vezij in podsistema na osnovi silicija za optični dostop do pasivnega optičnega omrežja 25 G/50 G/100 G“ s skupnimi sredstvi v višini 64,17 milijona RMB. Cilj nepovratnih sredstev ne dopušča nobenega dvoma glede tega, da so nepovratna sredstva namenjena raziskavam na področju optičnih modulatorjev, optičnih detektorjev, fotodetektorjev in večkanalne tehnologije na osnovi silicija za pasivno optično omrežje 100Gb/s, ki se vsi uporabljajo za optična omrežja.

(190)

Drug projekt iz tega obvestila se imenuje „projekt na področju integriranih vezij za optično sevanje in nadzor v koherentnem optičnem komunikacijskem sistemu“, in je financiran v višini 41,77 milijona RMB ter se bo predvidoma izvajal od avgusta 2019 do julija 2022. Z opredelitvijo raziskovalnih ciljev v zvezi z laserji, laserskimi čipi in modulatorji ta nepovratna sredstva podpirajo proizvajalce v industriji optičnih omrežij na splošno in natančneje proizvajalce kablov iz optičnih vlaken. Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je med upravičenci do tega programa.

(191)

Dodatna shema, ki podpira internetno industrijo in zlasti proizvajalce kablov iz optičnih vlaken, izhaja iz „obvestila o vzpostavitvi ključnih posebnih projektov na področju širokopasovnih komunikacij in novih omrežij v okviru nacionalnega ključnega programa za raziskave in razvoj v letu 2019“. Na podlagi tega obvestila je bil odobren projekt, imenovan „Raziskave in predstavitev uporabe optičnega prenosnega sistema 100G z nizko porabo energije, visoko integracijo in visoko zmogljivostjo“ za katerega so zagotovljena sredstva v višini 95,47 milijona RMB. V opisu ciljev projekta je navedeno, da bodo ta nepovratna sredstva pripomogla k neodvisnosti od dobave tujih naprav, potrebnih za tehnologijo optičnega prenosa visoke hitrosti 100G, ter da so za to potrebne raziskave in izdelava optoelektronskih naprav in modulov visoke hitrosti ter opreme za optične prenosne platforme 100G, ki temelji na neodvisnih napravah z integriranim vezjem. Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je na podlagi tega programa prejel nepovratna sredstva za raziskave in razvoj v vrednosti 8 360 000 juanov.

(192)

Z nepovratnimi sredstvi, povezanimi s tehnologijo, inovacijami in razvojem, vključno z nepovratnimi sredstvi za projekte na področju raziskav in razvoja, opisane v uvodnih izjavah 184 do 191, se dodeljujejo subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe, tj. prenos sredstev s kitajske vlade na proizvajalce zadevnega izdelka v obliki nepovratnih sredstev. Kot je navedeno v uvodni izjavi 183, je večina teh sredstev v računovodskih izkazih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov knjižena kot državne subvencije.

(193)

Te subvencije so specifične v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj so do njih upravičene le družbe, ki delujejo na ključnih področjih ali v ključnih tehnologijah, navedenih v smernicah, upravnih ukrepih in katalogih, ki se redno objavljajo, med upravičenimi sektorji pa je tudi sektor kablov iz optičnih vlaken.

(194)

Kitajska vlada in družba Connect Com sta po dokončnem razkritju trdili, da nobeno od nepovratnih sredstev za raziskave in razvoj ni namenjeno industriji kablov iz optičnih vlaken in da novotehnološko industrijsko razvojno območje East Lake v Vuhanu ne zagotavlja podpore družbam, ki proizvajajo kable iz optičnih vlaken, saj se vsa domnevna podpora s tega območja nanaša na industrije kablov iz optičnih vlaken višje in nižje v prodajni verigi. Kitajska vlada je nadalje trdila, da Komisija ni dokazala, da so zadevna nepovratna sredstva specifična v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, in da ni izpolnila zahteve, ki jo je določila posebna skupina v zadevi „Evropske skupnosti – Zrakoplovi“ in v skladu s katero je treba za ugotovitev specifičnosti ugotoviti izrecno omejitev domnevne subvencije, pri čemer mora omejitev „ razločno izražati vse, kar pomeni, ničesar pa ne sme zgolj nakazovati ali namigovati“. Kitajska vlada je trdila še, da je sklep Komisije, da so ta nepovratna sredstva izrecno omejena na industrijo kablov iz optičnih vlaken, očitno napačen, pri čemer se je sklicevala na poročilo pritožbenega organa v zadevi „ZDA – Veliki civilni zrakoplovi“, v skladu s katerim se preiskava, ali je subvencija izrecno omejena, ne osredotoča le na to, „ali je bila subvencija zagotovljena določenim prejemnikom, navedenim v pritožbi, temveč tudi na vsa podjetja ali industrije, ki so upravičeni do prejema enake subvencije“.

(195)

Komisija je specifičnost nepovratnih sredstev že dokazala v uvodni izjavi 193. Dejansko so do njih upravičene le družbe, ki delujejo na ključnih področjih ali v ključnih tehnologijah, navedenih v smernicah, upravnih ukrepih in katalogih. Poleg tega so sodelujoči proizvajalci izvozniki predložili dokumente, povezane z nepovratnimi sredstvi, na primer pravne dokumente in obvestila o dodelitvi, iz katerih je bilo razvidno, da so bila nepovratna sredstva zagotovljena družbam, ki spadajo v nekatere določene industrije ali sektorje in/ali so vključene v posebne industrijske projekte, ki jih spodbuja država. Zato je Komisija ponovila svojo ugotovitev, da so ta nepovratna sredstva na voljo le natančno določeni podskupini nekaterih podjetij in/ali gospodarskih sektorjev, ki so vsekakor veliko ožje in natančneje opredeljeni kot tisti, ki so predmet spora v zadevi „Evropske skupnosti – Zrakoplovi“. Poleg tega je Komisija ugotovila, da pogoji za upravičenost do teh nepovratnih sredstev niso jasni in objektivni ter se ne uporabljajo samodejno, zato ne izpolnjujejo zahtev za nespecifičnost iz člena 4(2), točka (b), osnovne uredbe.

(196)

Komisija se ni strinjala z izjavo kitajske vlade, da novotehnološko industrijsko razvojno območje East Lake v Vuhanu ne zagotavlja podpore družbam, ki proizvajajo kable iz optičnih vlaken, in da se vsa domnevna podpora s tega območja nanaša na industrije kablov iz optičnih vlaken višje in nižje v prodajni verigi. Prvič, Komisija je ugotovila, da je imel eden od proizvajalcev izvoznikov koristi od sredstev za raziskave in razvoj, ki so jih organi novotehnološkega industrijskega razvojnega območja East Lake v Vuhanu dodelili njegovi matični družbi. Drugič, tudi če bi bila trditev kitajske vlade, da se domnevna podpora, ki izhaja s tega območja, nanaša samo na industrije kablov iz optičnih vlaken višje in nižje v prodajni verigi, resnična, to ne dokazuje, da povezani proizvajalci kablov iz optičnih vlaken niso imeli koristi od takih nepovratnih sredstev. Komisija je dejansko preiskala vse povezane družbe, ki so proizvajalcem izvoznikom dobavljale vhodne materiale in del svojih subvencij, vključno z nepovratnimi sredstvi, dodelile zadevnemu izdelku. Ta trditev se je zato štela za neutemeljeno.

(d) Izračun zneska subvencije

(197)

Komisija je za določitev ugodnosti v obdobju preiskave upoštevala nepovratna sredstva, prejeta v obdobju preiskave, in nepovratna sredstva, prejeta pred obdobjem preiskave, za katere se je obdobje amortizacije nadaljevalo v obdobju preiskave. V zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se ne amortizirajo, se je za ugodnost štel znesek, prejet v obdobju preiskave. V zvezi z nepovratnimi sredstvi, povezanimi s projekti, in nepovratnimi sredstvi, povezanimi s premoženjem, se je za ugodnost štel del celotnega zneska nepovratnih sredstev, ki se je amortiziral v obdobju preiskave.

(198)

V zvezi z nepovratnimi sredstvi, prejetimi kot plačilo za storitve na področju raziskav in razvoja, opisane v uvodni izjavi 180, je Komisija upoštevala zneske, prejete kot plačila za raziskave in razvoj v obdobju preiskave, in jih dodelila zadevnemu izdelku na podlagi deleža, ki ga ima promet zadevnega izdelka v celotnem prometu proizvajalca izvoznika.

(199)

Družba Connect Com je po dokončnem razkritju od Komisije zahtevala, naj razkrije znesek deleža nepovratnih sredstev, ki so bila posebej dodeljena za proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken in za proizvodnjo zadevnega izdelka sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, pri čemer je trdila, da ne more učinkovito uveljavljati svojih pravic do obrambe.

(200)

Komisija ni mogla deliti takih informacij, saj se štejejo za občutljive poslovne informacije. Družba tudi ni pojasnila, zakaj bi bilo poznavanje takšnega zneska ključno za uveljavljanje pravic družbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(201)

Komisija je proučila, ali bi uporabila dodatno komercialno letno obrestno mero v skladu z oddelkom F(a) smernic Komisije za izračun višine subvencij (47). Vendar bi tak pristop vključeval številne zapletene hipotetične dejavnike, za katere točne informacije niso na voljo. Komisija je zato menila, da je zneske obdobju preiskave primerneje dodeliti glede na amortizacijske stopnje projektov na področju raziskav in razvoja ter sredstev v skladu z metodologijo izračunavanja, uporabljeno v prejšnjih zadevah (48).

3.4.2 Druga nepovratna sredstva

(202)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 175, je Komisija ugotovila, da sta obe vzorčeni skupini družb prejeli tudi druga nepovratna sredstva, kot so nepovratna sredstva, povezana s premoženjem, popusti na obresti za posojila, nepovratna sredstva za podporo izvozu ter nepovratna sredstva, namenjena razvoju malih in srednjih podjetij.

(a) Pravna podlaga

(203)

Družbe so ta nepovratna sredstva prejele od nacionalnih, pokrajinskih, mestnih, deželnih ali okrajnih vladnih organov, pri čemer se zdi, da so bila vsa specifična za vzorčene družbe ali specifična v smislu geografske lokacije ali vrste industrije. Vse vzorčene družbe niso razkrile informacij o pravni podlagi, na podlagi katere so bila ta nepovratna sredstva dodeljena. Vendar je Komisija od nekaterih družb prejela kopijo dokumentov, ki jih je izdal vladni organ, ki je dodelil nepovratna sredstva, imenovanih „obvestilo“.

(b) Ugotovitve preiskave

(204)

Taka druga nepovratna sredstva so bila na primer nepovratna sredstva na podlagi premoženja, sredstva za patente, sredstva in nagrade za znanost in tehnologijo, sredstva za razvoj podjetništva, sredstva za spodbujanje izvoza, nepovratna sredstva za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti industrije, sredstva za podporo trgovini na ravni občin, sredstva za zunanji gospodarski in trgovinski razvoj ter nagrade za varnost proizvodnje.

(205)

Glede na visok znesek nepovratnih sredstev, ki ga je Komisija odkrila v poslovnih knjigah vzorčenih družb, je v tej uredbi predstavljen le povzetek ključnih ugotovitev. Dokaz o obstoju številnih nepovratnih sredstev in dejstvo, da so bila dodeljena na različnih ravneh kitajske vlade, sta bila prvotno pridobljena od dveh vzorčenih skupin. Podrobne ugotovitve o teh nepovratnih sredstvih so posameznim družbam zagotovljene v posebnih dokumentih o razkritju.

(206)

Ta nepovratna sredstva pomenijo subvencije v smislu člena 3(1), točka (a)(i), in (2) osnovne uredbe, saj je kitajska vlada na proizvajalce zadevnega izdelka prenesla sredstva v obliki nepovratnih sredstev, s čimer jim je bila dodeljena ugodnost.

(207)

Vzorčeni skupini družb sta zagotovili informacije o znesku nepovratnih sredstev in organu, ki je dodelil in izplačal posamezna nepovratna sredstva. Poleg tega so zadene družbe ta dohodek v računovodskih izkazih večinoma knjižile pod postavko „dohodek od subvencij“ in so te izkaze neodvisno revidirale. Informacije o teh nepovratnih sredstvih je Komisija štela za pozitiven dokaz o subvenciji, s katero je bila zagotovljena ugodnost.

(208)

Ker se zdi, da so ta nepovratna sredstva glede na s tem povezane dokumente, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, omejena na nekatere družbe, nekatere industrije, kot je industrija kablov iz optičnih vlaken, ali posebne projekte v določenih regijah, so tudi specifična v smislu člena 4(2)(a) in člena 4(3) osnovne uredbe. Poleg tega so nekatera nepovratna sredstva pogojena z izvozom v smislu člena 4(4), točka (a).

(209)

Poleg tega glede na to, da pogoji za upravičenost in dejanska merila za izbor podjetij, upravičenih do ugodnosti, niso pregledni in objektivni ter se ne uporabljajo samodejno, ta nepovratna sredstva ne izpolnjujejo zahtev za nespecifičnost iz člena 4(2), točka (b), osnovne uredbe.

(210)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da se domnevna nepovratna sredstva, če so jih zagotovili lokalni in/ali regionalni vladni organi, ne morejo šteti za regionalno specifične subvencije. Kitajska vlada je poudarila, da regionalne subvencije v skladu s členom 2.2 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ni mogoče šteti za specifično, če jo dodeli regija sama (tj. regionalni ali lokalni vladni organi) (49), in da mora Komisija dokazati, da obstaja omejitev dostopa do nepovratnih sredstev samo na podlagi geografske lokacije (50).

(211)

V zvezi s tem je Komisija poudarila, da je v uvodni izjavi 208 ugotovila, da so nepovratna sredstva, razen nepovratnih sredstev, povezanih s tehnologijo, inovacijami in razvojem, specifična v smislu člena 4(2)(a), člena 4(3) in člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Zdi se, da je bila večina teh nepovratnih sredstev omejena na nekatere družbe, ki so delovale v določenih industrijah, kot je industrija kablov iz optičnih vlaken. Zdi se tudi, da so se le nekatera nepovratna sredstva nanašala na posebne projekte v določenih regijah. Dejstvo, da so ta nepovratna sredstva družbam dodelili nacionalni, pokrajinski, mestni, deželni ali okrajni vladni organi, ne pomeni, da ta nepovratna sredstva nimajo pravne podlage na nacionalni ravni in da se niso nanašala na posebne projekte v določenih regijah. Kitajska vlada ni predložila nobenih konkretnih dokazov, da ta nepovratna sredstva niso specifična (na primer, da so bila nepovratna sredstva zagotovljena vsem družbam v pristojnosti lokalnega subjekta, ki je deloval kot organ, ki dodeljuje sredstva). Zato je Komisija ponovno poudarila, da je na podlagi dokazov, ki jih je imela na voljo, sklenila, da ta nepovratna sredstva ne izpolnjujejo zahtev glede nespecifičnosti iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe ter so specifična v skladu s členom 4(2)(a), členom 4(3) in členom 4(4)(a) osnovne uredbe, zato je zavrnila trditev kitajske vlade.

(212)

Družba Connect Com je po dokončnem razkritju trdila, da je subvencija specifična le, če se neposredno nanaša na industrijo kablov iz optičnih vlaken, in ne, če zadeva več industrij, „kot je“ proizvodnja kablov iz optičnih vlaken, kot je navedla Komisija v uvodni izjavi 208.

(213)

Komisija je v zvezi s tem pojasnila, da člen 4(2) osnovne uredbe določa: „Da bi ugotovili, ali je subvencija specifična za podjetje ali industrijo ali za skupino podjetij ali industrij (v nadaljnjem besedilu: nekatera podjetja) v pristojnosti organa, ki jo dodeljuje, se uporabijo naslednja načela [...]“. Iz besedila te določbe izhaja, da se specifičnost lahko nanaša tudi na „skupino podjetij ali industrij“. Komisija je zato trditev zavrnila.

(214)

Družba Connect Com je trdila tudi, da Komisija ni upoštevala člena 4(2), točka (b), osnovne uredbe, v skladu s katerim specifičnost ne obstaja, če organ, ki dodeljuje subvencije, določi objektivna merila, ki urejajo upravičenost do subvencije in njen znesek.

(215)

V zvezi s tem je Komisija pojasnila, da, kot je poudarjeno v uvodnih izjavah 195 in 209, glede na to, da pogoji za upravičenost in dejanska merila za izbor podjetij, upravičenih do ugodnosti, niso pregledni in objektivni ter se ne uporabljajo samodejno, ta nepovratna sredstva ne izpolnjujejo zahtev za nespecifičnost iz člena 4(2), točka (b), osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(d) Izračun zneska subvencije

(216)

Komisija je ugodnost izračunala v skladu z metodologijo, opisano v uvodni izjavi 197.

3.4.3 Sklep o programih nepovratnih sredstev

(217)

Stopnje subvencij, določene v zvezi z vsemi nepovratnimi sredstvi v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike:

Nepovratna sredstva

Ime družbe

Stopnja subvencije

Skupina FTT:

—	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

—	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

—	Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd.

1,79 %

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

0,33 %

3.5 Preferenčno financiranje

3.5.1 Finančne institucije, ki zagotavljajo preferenčno financiranje

(218)

Glede na informacije, ki sta jih predložili dve vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov, jima je financiranje zagotavljalo 32 finančnih institucij s sedežem v LRK. Od teh 32 finančnih institucij jih je bilo 25 v državni lasti. Nekatere od ostalih finančnih institucij so bile v zasebni lasti, za nekatere pa Komisija ni mogla ugotoviti, ali so v državni ali zasebni lasti. Vendar je posebni vprašalnik kljub pozivu, ki je bil poslan kitajski vladi in je zajemal vse finančne institucije, ki so zagotavljale posojila vzorčenim družbam, izpolnila le ena banka v državni lasti.

3.5.1.1 Finančne institucije v državni lasti, ki delujejo kot javni organ

(219)

Komisija je ugotavljala, ali banke v državni lasti delujejo kot javni organi v smislu člena 3 in člena 2, točka (b), osnovne uredbe. Na podlagi razlage osnovne uredbe v skladu z obveznostmi EU v okviru STO je preskusni postopek za preverjanje, ali je podjetje v državni lasti javni organ, naslednji (51): „Pomembno je, ali je subjektu zaupano pooblastilo za izvajanje vladnih funkcij, ne pa, kako je to doseženo. Obstaja veliko različnih načinov, na katere vlada v ožjem smislu pooblasti subjekte. Skladno s tem so lahko ustrezne različne vrste dokazov, ki kažejo, da je bil določen subjekt pooblaščen. Dokaz, da subjekt dejansko izvaja vladne funkcije, se lahko uporablja kot dokaz, da ima ali mu je bilo zaupano pooblastilo za izvajanje vladnih funkcij, zlasti kadar tak dokaz kaže na stalno in sistematično prakso. Po našem mnenju lahko zato dokaz, da vlada izvaja smiseln nadzor nad subjektom in njegovim ravnanjem, v določenih okoliščinah dokazuje, da ima zadevni subjekt pooblastilo vlade, na podlagi katerega izvaja vladne funkcije. Vendar poudarjamo, da razen izrecnega prenosa pooblastila s pravnim instrumentom obstoj zgolj formalnih povezav med subjektom in vlado v ožjem smislu verjetno ne zadostuje za ugotovitev, da ima subjekt pooblastilo vlade. Tako na primer zgolj dejstvo, da je vlada večinski delničar subjekta, ne dokazuje, da izvaja smiseln nadzor nad ravnanjem tega subjekta, še manj pa, da ga je pooblastila za izvajanje vladnih funkcij. Vendar je v nekaterih primerih, kadar dokazi kažejo, da so formalni indici vladnega nadzora večplastni, in kadar obstajajo tudi dokazi, da se je tak nadzor smiselno izvajal, na podlagi teh dokazov mogoče sklepati, da zadevni subjekt izvaja pooblastilo vlade.“

(220)

Komisija je želela pridobiti informacije o državnem lastništvu in formalne indice vladnega nadzora v bankah v državni lasti. Analizirala je tudi, ali se je nadzor smiselno izvajal. V ta namen se je morala delno zanašati na razpoložljiva dejstva, ker kitajska vlada in banke v državni lasti niso hotele predložiti dokazov o postopku odločanja, ki je vodil do preferenčnih posojil, kot je navedeno v uvodnih izjavah 136 do 153.

(221)

Da bi Komisija izvedla to analizo, je najprej proučila informacije banke v državni lasti, ki je izpolnila posebni vprašalnik.

(1) Delno sodelujoče finančne institucije v državni lasti

(222)

Samo ena banka v državni lasti, tj. Kitajska izvozno-uvozna banka, je predložila izpolnjen vprašalnik.

(a) Lastništvo in formalni indici nadzora, ki ga izvaja kitajska vlada

(223)

Komisija je na podlagi informacij, prejetih v izpolnjenem vprašalniku, ugotovila, da je imela kitajska vlada neposredno ali posredno v lasti več kot 50 % delnic v tej finančni instituciji.

(224)

Kar zadeva formalne indice vladnega nadzora nad sodelujočo banko v državni lasti, jo je Komisija štela za „ključno finančno institucijo v državni lasti“. Zlasti v obvestilu „Začasne določbe o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“ (52) je navedeno: „Ključne finančne institucije v državni lasti, ki so navedene v teh določbah, so državne banke, ki izvajajo državno politiko, poslovne banke, družbe za upravljanje finančnih sredstev, delniške družbe, zavarovalnice itd. (v nadaljnjem besedilu: državne finančne institucije), v katere državni svet razpošlje nadzorne odbore.“

(225)

Nadzorni odbor ključnih finančnih institucij v državni lasti je imenovan v skladu z „Začasnimi določbami o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“. Komisija je na podlagi členov 3 in 5 teh začasnih določb ugotovila, da člane nadzornega odbora imenuje državni svet, ki mu tudi odgovarjajo, iz česar je razviden institucionalni nadzor države nad poslovnimi dejavnostmi sodelujoče banke v državni lasti.

(226)

Poleg teh splošno veljavnih indicev je v zvezi s Kitajsko izvozno-uvozno banko ugotovila naslednje: Kitajska izvozno-uvozna banka je bila ustanovljena in deluje v skladu z obvestilom o ustanovitvi, ki ga je izdal državni svet, ter svojim statutom. V skladu s statutom te banke država neposredno imenuje njeno upravo. Nadzorni odbor imenuje državni svet v skladu z „Začasnimi določbami o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“ ter drugimi zakoni in predpisi, poleg tega odbor odgovarja državnemu svetu.

(227)

V statutu je navedeno še, da ima partijski odbor Kitajske izvozno-uvozne banke vodilno in osrednjo politično vlogo pri zagotavljanju, da ta banka izvaja politike in pomemben razvoj partije in države. Vodstvo partije je vključeno v vse vidike korporativnega upravljanja.

(228)

Poleg tega je v statutu navedeno, da je Kitajska izvozno-uvozna banka namenjena zagotavljanju podpore za razvoj zunanje trgovine in gospodarskega sodelovanja, čezmejne naložbe, pobudo „En pas, ena pot“, sodelovanje na področju mednarodne zmogljivosti in proizvodnjo opreme. Njeno področje delovanja vključuje kratko-, srednje- in dolgoročna posojila, kot so odobrena in usklajena z državno politiko za zunanjo trgovino, ter spodbujanje naložb po svetu, kot so izvozni krediti, uvozni krediti, tuja pogodbena posojila na področju inženirstva, posojila za naložbe v tujini, posojila kitajske vlade za tujo pomoč in izvozna posojila za prodajalce.

(229)

Poleg tega je Kitajska izvozno-uvozna banka v svojem letnem poročilu za leto 2019 navedla, da je v celoti izvedla vse glavne politike in sklepe centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta.

(230)

Komisija je ugotovila tudi, da so finančne institucije, ki so v državni lasti, leta 2017 spremenile svoje statute, da bi povečale vlogo Komunistične partije Kitajske na najvišji ravni odločanja bank (53).

(231)

Ti novi statuti določajo, da:

—	sta predsednik upravnega odbora in sekretar partijskega odbora ista oseba,

—	je naloga Komunistične partije Kitajske zagotavljati in nadzorovati izvajanje politik in smernic Komunistične partije Kitajske in države s strani banke ter imeti vodilno in nadzorno vlogo pri imenovanju osebja (vključno z višjimi vodstvenimi delavci) in

—	da pred sprejetjem kakšnih koli pomembnih odločitev upravni odbor obravnava mnenja partijskega odbora.

(b) Smiseln nadzor s strani kitajske vlade

(232)

Komisija je želela pridobiti tudi informacije o tem, ali je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem Kitajske izvozno-uvozne banke v zvezi z njenimi posojilnimi politikami in oceno tveganja, kadar je ta dajala posojila industriji kablov iz optičnih vlaken. V zvezi s tem so se upoštevali naslednji regulativni dokumenti:

—	člen 34 zakona LRK o poslovnih bankah (v nadaljnjem besedilu: zakon o bankah),

—	člen 15 splošnih pravil o posojilih (ki jih izvaja Ljudska banka Kitajske),

—	sklep št. 40,

—	izvedbeni ukrepi komisije bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (v nadaljnjem besedilu: komisija CBIRC) za vprašanja pridobitve upravnih dovoljenj za poslovne banke, ki jih financira Kitajska (odlok komisije CBIRC (2017) št. 1),

—	izvedbeni ukrepi komisije CBIRC za vprašanja pridobitve upravnih dovoljenj, povezana s poslovnimi bankami, ki se financirajo s tujim kapitalom (odlok komisije CBIRC (2015) št. 4),

—	upravni ukrepi za kvalifikacije direktorjev in višjih uradnikov finančnih institucij v bančnem sektorju (odlok komisije CBIRC (2013) št. 3).

(233)

Komisija je pri pregledovanju teh regulativnih dokumentov ugotovila, da finančne institucije v LRK poslujejo v splošnem pravnem okolju, ki jim nalaga, da se pri sprejemanju finančnih odločitev iz naslednjih razlogov prilagodijo ciljem industrijske politike kitajske vlade.

(234)

Kar zadeva Kitajsko izvozno-uvozno banko, so njena pooblastila v okviru javne politike določena v obvestilu o njeni ustanovitvi in v njenem statutu.

(235)

Člen 34 zakona o bankah se uporablja za vse finančne institucije, ki delujejo na Kitajskem, in na splošni ravni določa, da „poslovne banke svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter smernicami industrijske politike države“. Čeprav člen 4 zakona o bankah določa, da „poslovne banke opravljajo posle brez vmešavanja katere koli enote ali posameznika. Z vsem svojim premoženjem, ki ga imajo kot pravne osebe, so civilno odgovorne,“ je preiskava pokazala, da se člen 4 zakona o bankah uporablja v skladu s členom 34 zakona o bankah, tj. kadar država določi javno politiko, jo banke izvajajo in sledijo njenim navodilom.

(236)

Poleg tega člen 15 splošnih pravil o posojilih določa: „V skladu z državno politiko lahko ustrezne službe subvencionirajo posojilne obresti, in sicer z namenom spodbujanja rasti nekaterih industrij in gospodarskega razvoja na nekaterih območjih.“

(237)

Podobno se s sklepom št. 40 vsem finančnim institucijam daje navodilo, naj kreditno podporo zagotavljajo zlasti „spodbujanim“ projektom. Kot je pojasnjeno že v oddelku 3.1 in natančneje v uvodnih izjavah 81 in 86, spadajo projekti industrije kablov iz optičnih vlaken v „spodbujano“ kategorijo. Sklep št. 40 torej potrjuje predhodno ugotovitev v zvezi z zakonom o bankah, in sicer da banke izvajajo pooblastila vlade v obliki preferenčnih kreditnih poslov. Komisija je tudi ugotovila, da ima komisija CBIRC obsežna pooblastila za odobritev vseh vidikov upravljanja vseh finančnih institucij s sedežem v LRK (vključno s finančnimi institucijami v zasebni in tuji lasti), kot so (54):

—

odobritev imenovanja vseh vodstvenih delavcev finančnih institucij, tako na ravni sedežev kot na ravni lokalnih podružnic. Odobritev komisije CBIRC se zahteva pri zaposlovanju vodstvenega osebja na vseh ravneh, od najvišjih funkcij do vodij podružnic, in vključuje celo vodstvene delavce, imenovane v podružnicah v tujini, pa tudi vodstvene delavce, pristojne za podporne funkcije (npr. upravljavce IT), in

—	zelo dolg seznam upravnih odobritev, vključno z odobritvami za ustanovitev podružnic, uvedbo novih poslovnih področij ali prodajo novih produktov, spremembo statuta banke, prodajo več kot 5 % njihovih delnic, povečanje kapitala, spremembe sedeža, spremembe organizacijske oblike itd.

(238)

Zakon o bankah je pravno zavezujoč. V oddelku 3.1 je bilo ugotovljeno, da je narava petletnih načrtov in sklepa št. 40 zavezujoča. Zavezujoča narava regulativnih dokumentov komisije CBIRC izhaja iz njenih pooblastil kot bančnega regulativnega organa. Zavezujoča narava drugih dokumentov je razvidna iz klavzul o nadzoru in vrednotenju, ki jih vsebujejo.

(239)

Sklep št. 40 državnega sveta vsem finančnim institucijam daje navodilo, naj kreditno podporo zagotovijo samo spodbujanim projektom, ter napoveduje izvajanje „drugih preferenčnih politik za spodbujane projekte“. Na tej podlagi morajo banke zagotavljati kreditno podporo industriji kablov iz optičnih vlaken kot spodbujani industriji.

(240)

Zato je Komisija sklenila, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki sodelujoče banke v državni lasti, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti, kadar je ta zagotavljala posojila industriji kablov iz optičnih vlaken, opirala na ta normativni okvir.

(241)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih posojil, zagotovljenih vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Delno sodelujoča banka v državni lasti je v izpolnjenem vprašalniku pojasnila, da pri dodeljevanju spornih posojil uporablja napredne politike in modele za oceno kreditnega tveganja. Kitajska izvozno-uvozna banka je nadalje pojasnila, da se politika ne razlikuje glede na industrijo, v kateri deluje posojilojemalec, kreditni položaj, status kapitala itd.; vendar pa takšni dejavniki vplivajo na bonitetno oceno in stroške tveganja posojilojemalca. Pri zagotavljanju posojil se lahko sklicuje na ustrezne načrte in politike; vendar pri določanju posameznih posojilnih projektov uporablja oceno, ki temelji na trgu.

(242)

Kot je že navedeno v uvodni izjavi 141, delno sodelujoča banka v državni lasti ni hotela navesti konkretnih primerov svoje ocene kreditnega tveganja v zvezi z vzorčenimi družbami z utemeljitvijo, da so zahtevane informacije notranje informacije banke in vključujejo zaupne poslovne informacije, ki jih ni dovoljeno razkriti, čeprav je imela Komisija pisno soglasje vzorčenih družb o odpovedi pravicam do zaupnosti.

(243)

Ker ni bilo oprijemljivih dokazov o ocenah kreditne sposobnosti, je Komisija proučila splošno pravno okolje, kot je opisano v uvodnih izjavah 232 do 239, ter ravnanje sodelujoče banke v državni lasti v zvezi s posojili, zagotovljenimi vzorčenim družbam. To ravnanje je bilo v nasprotju z njenim uradnim stališčem, saj v praksi ni ravnala, kot bi finančne institucije običajno ravnale na podlagi temeljitih ocen tveganja, ki temeljijo na trgu.

(244)

Med preiskavo je Komisija ugotovila, da so se posojila obema vzorčenima skupinama proizvajalcev izvoznikov zagotavljala po obrestnih merah, podobnih referenčni obrestni meri posojil Ljudske banke Kitajske ali nižjih od nje in nižjih od prednostne obrestne mere posojil, ki jo je objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje in je bila uvedena 20. avgusta 2019 (55), ne glede na finančni položaj in kreditno tveganje družb. Posojila so se torej zagotavljala pod tržnimi obrestnimi merami, če jih primerjamo z obrestno mero, ki bi ustrezala profilu tveganja vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(245)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni dokazala, da je sodelujoča banka v državni lasti, tj. Kitajska izvozno-uvozna banka, javni organ in da je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad to banko. Kitajska vlada je poudarila, da „lastništvo in formalni indici nadzora“ ne zadostujejo za dokaz obstoja javnega organa in da Komisija ni dokazala pomanjkanja neodvisnosti upravljanja Kitajske izvozno-uvozne banke s trditvijo, da kitajska vlada izvaja nadzor nad Kitajsko izvozno-uvozno banko samo pri nadzoru imenovanja uprave banke in njenega odbora.

(246)

Kitajska vlada je trdila še, da zadevne finančne institucije ne opravljajo nobene funkcije, ki bi se lahko štela za vladno, in da kitajska vlada ni izvajala smiselnega nadzora nad Kitajsko izvozno-uvozno banko. Čeprav člen 34 kitajskega zakona o bankah določa, da morajo poslovne banke delovati „v skladu s smernicami industrijskih politik“ kitajske vlade, nikjer v tej določbi ni določeno, da bi morale banke delovati na določen način, in po mnenju kitajske vlade bi se morala ta določba šteti za vodilno načelo za kitajske banke. Kitajska vlada je navedla še, da kitajski zakon o bankah izrecno prepoveduje, da bi kitajska vlada izvajala kakršno koli obliko nadzora nad odločitvami poslovnih bank. V zvezi s tem se je sklicevala na člena 4 in 5 kitajskega zakona o bankah, ki določata, da poslovne banke „same sprejemajo odločitve“ in poslujejo „brez vmešavanja katere koli enote ali posameznika“. Kitajska vlada je poudarila še, da člen 41 kitajskega zakona o bankah določa, da „noben subjekt ali posameznik ne sme prisiliti poslovne banke, da dodeli posojila ali zagotovi garancijo“. Poleg tega je kitajska vlada trdila, da člen 15 splošnih pravil o posojilih in sklep št. 40 nista obvezna, temveč le usmeritvene narave. Nazadnje, kitajska vlada se ni strinjala s trditvijo, da je Kitajska izvozno-uvozna banka zagotavljala posojila po obrestnih merah, ugodnejših od tržnih, saj upošteva mednarodno sprejete standarde za oceno tveganja in izplačilo posojil ter deluje neodvisno od kitajske vlade.

(247)

Komisija se ni strinjala s trditvami kitajske vlade. Komisija se ni odzvala le v zvezi z „lastništvom in formalnimi indici nadzora“, da bi se sodelujoča Kitajska izvozno-uvozna banka v državni lasti štela za javni organ, ampak je tudi dokazala, da je kitajska vlada izvajala pomemben nadzor nad banko iz naslednjih razlogov.

(248)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 238, je Komisija menila, da kitajski zakon o bankah in sklep št. 40 nista obvezna. Poleg tega ugotovitve te preiskave in ugotovitve Komisije v prejšnjih preiskavah v zvezi z istim programom subvencij (56) niso podprle trditve, da banke pri sprejemanju odločitev o posojilih ne upoštevajo vladne politike in načrtov. Komisija je na primer ugotovila, da so imeli proizvajalci izvozniki koristi zaradi preferenčnih posojil po obrestnih merah, nižjih od tržnih. Eden od proizvajalcev izvoznikov je imel koristi od preferenčnih posojil sklada Kitajske razvojne banke, ki je, kot je opisano v uvodni izjavi 285, politično usmerjena naložbena organizacija, ki večinoma podpira „projekte v ključnih sektorjih, ki jih je priznala država“.

(249)

Preiskava je pokazala, da se člen 15 splošnih pravil o posojilih dejansko uporablja v praksi ter da se členi 4, 5 in 41 zakona o bankah uporabljajo v skladu s členom 34 zakona o bankah, tj. kadar država vzpostavi javno politiko, jo banke izvajajo in sledijo njenim navodilom. Člena 4 in 5 zakona o bankah sta del poglavja I, ki vsebuje splošne določbe, člen 34 pa je del poglavja IV, ki določa osnovna pravila za posojila. Besedilo člena 34: „poslovne banke opravljajo posojilne posle na podlagi potreb nacionalnega gospodarstva in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države“ kaže, da ta določba ni usmeritvene narave, temveč obvezna in da bankam daje jasno navodilo, naj pri opravljanju posojilnih poslov upoštevajo industrijske politike države. Komisija je ugotovila tudi, da sklep št. 40 državnega sveta vsem finančnim institucijam daje navodilo, naj kreditno podporo zagotovijo samo spodbujanim projektom, ter napoveduje izvajanje „drugih preferenčnih politik za spodbujane projekte.“ Člen 17 istega sklepa določa, da morajo banke upoštevati kreditna načela, vendar Komisija med preiskavo ni ugotovila, da bi se ta zahteva izvajala v praksi. Nasprotno, posojila so bila proizvajalcem izvoznikom zagotovljena ne glede na njihov finančni položaj in kreditno sposobnost.

(250)

Poleg tega je, kar zadeva posebej Kitajsko izvozno-uvozno banko, nesporno, da je to banka, ki, kot je sama priznala, neposredno izvaja vladne politike. Kot je pojasnjeno na njenem spletnem mestu (57), je Kitajska izvozno-uvozna banka banka, ki jo financira država in ki neposredno pod vodstvom državnega sveta izvaja državno politiko ter je med drugim namenjena podpiranju kitajske zunanje trgovine in izvajanju strategije „globalnega poslovanja“.

(251)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir ob upoštevanju posojil za spodbujane industrije, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki banke, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej vladi tudi odgovarjajo. Ta normativni okvir vodstvenim delavcem in nadzornikom banke ni puščal manevrskega prostora za odločanje o tem, ali bodo v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki upoštevali ta okvir ali ne, s čimer so bili vodstveni delavci zadevne banke postavljeni v odvisni položaj. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti, kadar je ta zagotavljala posojila industriji kablov iz optičnih vlaken, opirala na normativni okvir.

(252)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 241, je Komisija želela pridobiti tudi dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih posojil. Vendar sodelujoča banka v državni lasti ni zagotovila nekaterih potrebnih informacij, vključno s svojo posebno oceno kreditnega tveganja v zvezi z vzorčenimi družbami. Ker ni bilo konkretnih dokazov o takšnih ocenah kreditnega tveganja, je Komisija proučila splošno pravno okolje, ki se uporablja za dajanje posojil spodbujanim panogam, kot je industrija kablov iz optičnih vlaken, v povezavi z ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti in ugotovila, da banka ni delovala na podlagi temeljitih ocen tveganja, ki temeljijo na trgu. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 244, so bila posojila dvema vzorčenima skupinama proizvajalcev izvoznikov zagotovljena po obrestnih merah, podobnih netveganim referenčnim obrestnim meram posojil Ljudske banke Kitajske ali prednostni obrestni meri posojil ali nižjih od njih, in sicer ne glede na njihov finančni položaj in kreditno tveganje. Zato je Komisija ob upoštevanju profila tveganja vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, opisanega v oddelku 3.5.3.3, in dejstva, da bi morali proizvajalci izvozniki v skladu z analizo tveganja, ki jo je izvedla Komisija, prejeti bonitetno oceno BB in bi morali zato plačati obrestne mere, ki bi bile precej višje od netvegane obrestne mere, sklenila, da so bila zadevna posojila zagotovljena pod tržnimi obrestnimi merami.

(253)

Komisija je zato sklenila, da je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti v zvezi z njenimi posojilnimi politikami in oceno tveganja v zvezi z industrijo kablov iz optičnih vlaken.

(254)

Komisija je ugotovila, da je delno sodelujoča banka v državni lasti pri opravljanju vladnih nalog v zvezi s sektorjem kablov iz optičnih vlaken izvajala zgoraj navedeni pravni okvir. Zato je delovala kot javni organ v smislu člena 2, točka (b), osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1), točka (a)(i), osnovne uredbe in v skladu z ustrezno sodno prakso STO.

(2) Nesodelujoče finančne institucije v državni lasti

(255)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 218, nobena od drugih finančnih institucij v državni lasti, ki so zagotavljale posojila vzorčenim družbam, ni izpolnila vprašalnika. Kitajska vlada je predložila le nekaj informacij o lastništvu več bank, ne pa tudi o njihovi strukturi upravljanja, oceni tveganja ali primerih v zvezi s posebnimi posojili industriji kablov iz optičnih vlaken.

(256)

Zato se je Komisija v skladu s sklepi iz oddelka 3.2.1 odločila, da bo pri ugotavljanju, ali se navedene finančne institucije v državni lasti štejejo za javne organe, uporabila razpoložljiva dejstva.

(257)

Kitajska vlada je navedla, da so naslednje banke, ki so zagotavljale posojila vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov v tej preiskavi, delno ali v celoti v lasti države ali pravnih oseb v lasti države: Kitajska kmetijska banka, Banka Kitajske, Komunikacijska banka, Banka province Jiangsu, Kunlunska banka, Nanjingska banka, Banka China CITIC, Kitajska razvojna banka, Konstrukcijska banka Kitajske, Banka China Everbright, Banka China Guangfa, Poslovna banka Kitajske, Banka China Minsheng, Banka Hankou, Industrijska banka, Industrijska in poslovna banka Kitajske, Banka Ping An, Poštna hranilnica, Razvojna banka Shanghai Pudong in Banka Zheshang.

(258)

Poleg tega je Komisija na podlagi javno dostopnih informacij, kot so spletno mesto, letna poročila in informacije iz bančnih imenikov ali z interneta, ugotovila, da so naslednje finančne institucije, ki so dvema vzorčenima skupinama proizvajalcev izvoznikov zagotavljale posojila, delno ali v celoti v lasti države ali pravnih oseb v lasti države:

Ime	Informacije o lastniški strukturi
Pekinška banka	vsaj 21 % delnic je v lasti lokalne in nacionalne vlade ter podjetij v državni lasti
Sinomach Finance Ltd.	pripada podjetju v državni lasti China National Machinery Industry Corporation Ltd (Sinomach)

(259)

Ker zadevne finančne institucije niso predložile posebnih informacij, ki bi dokazovale nasprotno, je Komisija ugotovila še lastništvo in nadzor kitajske vlade na podlagi formalnih indicev iz istih razlogov, kot so navedeni v točki (1). Zlasti se na podlagi razpoložljivih dejstev zdi, da kitajska vlada vodstvene delavce in nadzornike v nesodelujočih finančnih institucijah v državni lasti imenuje enako kot v sodelujoči banki v državni lasti in da ji ti delavci tudi odgovarjajo.

(260)

Kar zadeva izvajanje smiselnega nadzora, je Komisija menila, da bi se lahko ugotovitve v zvezi s sodelujočo finančno institucijo v državni lasti štele za reprezentativne tudi za nesodelujoče finančne institucije v državni lasti. Zanje enako velja normativni okvir, analiziran v točki (1). Ker ni dokazov o nasprotnem, na podlagi razpoložljivih dejstev (58) velja zanje neobstoj konkretnih dokazov o ocenah kreditne sposobnosti tako kot glede sodelujoče banke v državni lasti.

(261)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da so argumenti Komisije nezadostni, saj je ugotovila, da so vse finančne institucije v državni lasti, razen Kitajske izvozno-uvozne banke, tudi javni organi. Kitajska vlada je trdila, da se je Komisija oprla na prejšnje protisubvencijske preiskave in lastne ugotovitve v zvezi s sodelujočimi finančnimi institucijami v državni lasti ter da ni izvedla analize vsakega primera posebej, ki bi bila posebej pomembna za posebne okoliščine posameznega primera in za vsako od nesodelujočih finančnih institucij. Kitajska vlada je trdila še, da Komisija ni predložila zadostnih dokazov za ugotovitev obstoja smiselnega nadzora nad finančnimi institucijami v državni lasti, saj se zdi, da je njihove vodstvene delavce in nadzornike imenovala kitajska vlada.

(262)

V zvezi s tem je Komisija spomnila, da se je morala zaradi nesodelovanja drugih bank v državni lasti zanašati na razpoložljiva dejstva. Komisija je sklenila, da so informacije iz prejšnjih preiskav skupaj s formalnimi indici nadzora in ugotovitvami same preiskave v zvezi s Kitajsko izvozno-uvozno banko in dejanskim ravnanjem bank v odnosu s proizvajalci izvozniki v tem primeru najboljša razpoložljiva dejstva. Vsekakor kitajska vlada ni predložila nobenih dokazov ali trditev, s katerimi bi izpodbijala ugotovitve Komisije glede dejstva, da so druge banke v državni lasti, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila, javni organi v smislu člena 2, točka (b), v povezavi s členom 3(1), točka (a)(i), osnovne uredbe. Komisija je zato vztrajala pri svojem stališču.

(3) Sklep o finančnih institucijah v državni lasti

(263)

Komisija je ob upoštevanju navedenih premislekov sklenila, da se vse kitajske finančne institucije v državni lasti, ki so zadevnima skupinama sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zagotavljale financiranje, štejejo za javne organe v smislu člena 2, točka (b), v povezavi s členom 3(1), točka (a)(i), osnovne uredbe.

(264)

Poleg tega je Komisija na podlagi istih informacij ugotovila, da tudi če se za finančne institucije v državni lasti ne bi štelo, da so javni organi, bi se v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe iz enakih razlogov, kot so navedeni v oddelku 3.5.1.2, kljub temu štelo, da jim je kitajska vlada zaupala ali ukazala, naj opravljajo funkcije, ki so po navadi v pristojnosti vlade. Njihovo ravnanje bi se zato v vsakem primeru pripisalo kitajski vladi.

3.5.1.2 Zasebne finančne institucije, ki jim je država zaupala ali ukazala, naj opravljajo funkcije

(265)

Na podlagi ugotovitev iz prejšnjih protisubvencijskih preiskav (59), dopolnjenih z javno dostopnimi informacijami, se je štelo, da so v zasebni lasti naslednje finančne institucije: HSBC, CITI Bank China, Zijinska podeželska poslovna banka, Banka Mizuho, Sumitomo Mitsui Banking (China), Banka MUFG, Bohai international Trust Co., Ltd. in Podeželska kreditna zadruga Hubei. Komisija je proučila, ali je tem finančnim institucijam kitajska vlada zaupala ali jim ukazala, naj dodelijo subvencije sektorju kablov iz optičnih vlaken v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe.

(266)

Po mnenju pritožbenega organa STO gre za „zaupanje“, kadar vlada zasebnemu organu naloži odgovornost, „ukazovanje“ pa se nanaša na primere, kadar vlada nad zasebnim organom izvaja nadzor (60). Vlada v obeh primerih uporablja zasebni organ kot pooblaščenca za izvršitev finančnega prispevka, pri čemer bi se „v večini primerov […] pričakovalo, da zaupanje ali ukazovanje, dano zasebnemu organu, vključuje neko obliko grožnje ali spodbude“ (61). Hkrati članice v skladu s členom 3(1), točka (a)(iv), ne smejo uvesti izravnalnih ukrepov za izdelke, „kadar vlada zgolj izvaja svoje splošne regulativne pristojnosti“ (62) ali kadar ima poseganje države „lahko ali pa tudi ne določen učinek zgolj na podlagi navedenih dejanskih okoliščin in uveljavljanja proste izbire akterjev na zadevnem trgu“ (63). Zaupanje ali ukazovanje pomeni „aktivnejšo vlogo vlade, ne zgolj spodbude“ (64).

(267)

Komisija je opozorila, da normativni okvir v zvezi z industrijo iz uvodnih izjav 232 do 238 velja za vse finančne institucije v LRK, vključno s finančnimi institucijami v zasebni lasti. Za ponazoritev, zakon o bankah in različni odloki komisije CBIRC zajemajo vse banke, ki jih financira Kitajska, in banke s tujimi naložbami v okviru upravljanja komisije CBIRC.

(268)

Poleg tega je imela večina posojilnih pogodb z zasebnimi finančnimi institucijami pogoje, ki so bili podobni pogojem pogodb z bankami v državni lasti, posojilne obrestne mere zasebnih finančnih institucij pa so bile podobne posojilnim obrestnim meram finančnih institucij v državni lasti.

(269)

Ker Komisija od zasebnih finančnih institucij ni prejela nasprotnih informacij, je sklenila, da je država, kar zadeva industrijo kablov iz optičnih vlaken, vsem finančnim institucijam (vključno z zasebnimi finančnimi institucijami), ki na Kitajskem poslujejo pod nadzorom komisije CBIRC, v smislu prve alinee člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe zaupala ali ukazala izvajanje vladnih politik in zagotavljanje posojil industriji kablov iz optičnih vlaken po preferenčnih obrestnih merah. (65)

(270)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni dokazala zaupanja ali ukazovanja s strani kitajske vlade, zlasti povezave med vlado in posebnim ravnanjem vseh finančnih institucij. Kitajska vlada trdi, da izvajanje njenih splošnih regulativnih pooblastil z zagotavljanjem zgolj smernic ali spodbud ne zadošča za dokazovanje zaupanja in ukazovanja; obstajati mora neka oblika grožnje ali prisile. Po mnenju kitajske vlade zakon o bankah izrecno prepoveduje vmešavanje kitajske vlade, splošna pravila o posojilih in sklep št. 40 pa zagotavljajo le smernice in niso obvezni ali pravno zavezujoči. Poleg tega je kitajska vlada trdila, da Komisija ni izpolnila svoje dolžnosti in izvedla takšne analize za vsak subjekt.

(271)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Ker je normativni okvir, ki je pojasnjen v uvodnih izjavah 232 do 239 ter velja za vse banke na Kitajskem, pravno zavezujoč, kot je nadalje potrjeno v uvodnih izjavah 248 in 249, ne pomeni zgolj spodbujanja ali usmerjanja s strani vlade. Komisija je že v uvodni izjavi 239 ugotovila, da sklep št. 40 vsem finančnim institucijam daje navodilo, naj kreditno podporo zagotavljajo samo spodbujanim projektom, čeprav člen 17 istega sklepa od bank zahteva tudi, naj upoštevajo kreditna načela. Poleg tega je Komisija v uvodni izjavi 251 ugotovila, da se je kitajska vlada zanašala na ta normativni okvir, da bi smiselno izvajala nadzor nad finančnimi institucijami, pri čemer jim ni pustila manevrskega prostora glede tega, ali ga bodo izvajale ali ne. Zato obstaja jasna povezava med kitajsko vlado in posebnim ravnanjem zasebnih bank, kar dokazuje zaupanje in ukazovanje s strani kitajske vlade.

(272)

Poleg tega je Komisija spomnila, da se je morala zaradi nesodelovanja zasebnih bank zanašati na razpoložljiva dejstva. Ker je delno sodelovala samo ena banka v državni lasti, je Komisija uporabila informacije, ki so bile na voljo za to banko, za katero se je dokazalo, da je javni organ, in jih primerjala s pogoji dodeljevanja posojil, ki jih ponujajo nesodelujoče zasebne banke. Poleg tega navzkrižna preverjanja vzorčenih družb na daljavo niso razkrila bistvenih razlik med posojilnimi pogoji ali obrestnimi merami posojil, ki jih zagotavljajo zasebne finančne institucije, in tistimi, ki jih zagotavljajo finančne institucije v državni lasti. Dejstvo, da so se obrestne mere prekrivale, kaže, da so zasebne banke prav tako zagotavljale posojila pod pogoji, ki ne dosegajo tržnih, v skladu z zgoraj navedenim normativnim okvirom. Zato je trditev kitajske vlade, da Komisija ni izpolnila svoje dolžnosti in izvedla takšne analize za vsak subjekt, neutemeljena.

(273)

Posledično je Komisija potrdila svoj sklep, da je država, kar zadeva industrijo kablov iz optičnih vlaken, vsem finančnim institucijam, vključno z zasebnimi finančnimi institucijami, ki poslujejo na Kitajskem, v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), prva alinea, osnovne uredbe zaupala ali ukazala izvajanje vladnih politik in zagotavljanje posojil industriji kablov iz optičnih vlaken po preferenčnih obrestnih merah.

3.5.2 Bonitetne ocene

(274)

Komisija je v prejšnjih protisubvencijskih preiskavah na podlagi študije, ki jo je objavil Mednarodni denarni sklad (MDS) (66) ter je pokazala neskladje med mednarodnimi in kitajskimi bonitetnimi ocenami, ter ugotovitev preiskave v zvezi z vzorčenimi družbami že ugotovila, da domače bonitetne ocene, dodeljene kitajskim družbam, niso zanesljive. Dejansko so po navedbah MDS lokalne bonitetne agencije več kot 90 % kitajskih obveznic ocenile z oceno od AA do AAA. To ni primerljivo z drugimi trgi, kot so Unija ali Združene države Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA). Na trgu ZDA ima na primer tako visoko oceno manj kot 2 % družb. Kitajske bonitetne agencije so torej močno nagnjene k dodeljevanju najvišjih ocen na bonitetni lestvici. Imajo bonitetne lestvice z zelo širokim razponom in običajno obveznice z zelo različnimi tveganji zaradi neplačila obveznosti združijo v eno obsežno bonitetno kategorijo (67). Glede na študijo družbe Bloomberg China bond market insight 2021 (Vpogled v kitajski trg obveznic leta 2021) (68) na trgu obveznic prevladuje pet kitajskih lokalnih bonitetnih agencij: China Chengxin, Dagong, Lianhe, Shanghai Brilliance in Golden credit rating, pri čemer so lokalne bonitetne agencije približno 90 % obveznic ocenile z oceno AAA. Vendar je veliko izdajateljev od družbe S&P prejelo nižjo globalno bonitetno oceno izdajatelja, in sicer A in BBB (69).

(275)

Poleg tega tuje bonitetne agencije, kot sta bonitetni agenciji Standard and Poor’s in Moody’s, pri ocenjevanju kitajskih obveznic, izdanih v tujini, običajno zvišajo izhodiščno bonitetno oceno izdajatelja na podlagi ocene strateškega pomena družbe za kitajsko vlado in trdnosti morebitnega implicitnega jamstva (70).

(276)

Komisija je pridobila tudi dodatne informacije, s katerimi je dopolnila to analizo. Prvič, Komisija je odločila, da lahko država izvaja določen vpliv na trg bonitetnega ocenjevanja.

(277)

Glede na informacije, ki jih je predložila kitajska vlada, je bilo v obdobju preiskave na kitajskem trgu obveznic dejavnih 14 bonitetnih agencij, od tega 12 domačih bonitetnih agencij.

(278)

Drugič, na kitajski trg bonitetnega ocenjevanja ni mogoče prosto vstopiti. V bistvu gre za zaprt trg, saj mora bonitetne agencije pred začetkom njihovega delovanja odobriti kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje ali Ljudska banka Kitajske (71). Ljudska banka Kitajske je sredi leta 2017 naznanila, da bodo tuje bonitetne agencije pod nekaterimi pogoji lahko izvajale kreditno ocenjevanje na delu domačega trga obveznic. V obdobju preiskave so na kitajskem trgu delovale dve bonitetni agenciji v tuji lasti in dve bonitetni agenciji, ki sta bili skupni podjetji s kitajskimi in drugimi tujimi vlagatelji. Vendar te bonitetne agencije uporabljajo kitajske bonitetne lestvice, zato ocene niso povsem primerljive z mednarodnimi bonitetnimi ocenami, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 275.

(279)

Nazadnje, študija iz leta 2017, ki jo je opravila sama Ljudska banka Kitajske, potrjuje ugotovitve Komisije, saj je bilo v njenih sklepih ugotovljeno, da „če je naložbeni razred tujih obveznic določen z mednarodno bonitetno oceno BBB– in več, bi se lahko naložbeni razred domačih obveznic ob upoštevanju dejstva, da se povprečna domača in mednarodna bonitetna ocena razlikujeta za 6 stopenj ali več, ocenil z oceno AA– in več“ (72).

(280)

Glede na stanje, opisano v uvodnih izjavah 274 do 279, je Komisija sklenila, da kitajske bonitetne ocene ne zagotavljajo zanesljive ocene kreditnega tveganja temeljnega sredstva. Poleg tega so izkrivljene zaradi ciljev politike za spodbujanje ključnih strateških industrij, kot je industrija kablov iz optičnih vlaken.

3.5.3 Preferenčno financiranje: Posojila

3.5.3.1 Vrste posojil

(1) Kratkoročna in dolgoročna posojila

(281)

Komisija je ugotovila, da so družbe v obeh vzorčenih skupinah za financiranje svojih dejavnosti uporabljala različna kratkoročna in dolgoročna posojila. Ta posojila so bila večinoma uporabljena za vsakodnevno poslovanje, potrebe po obratnem kapitalu, za posebne projekte, naložbe ali za nadomestitev drugih posojil. Obe skupini sta uporabljali tudi kratkoročne in dolgoročne izvozne kredite.

(2) Posojila s posebnim namenom nadomestitve drugih posojil

(282)

Komisija je med preiskavo ugotovila, da so nekatere vzorčene družbe najele posojila s posebnim namenom nadomestitve posojil drugih bank. S to prakso so lahko družbe preuredile svoje obveznosti in pridobile sredstva za poplačilo svojih prejšnjih obveznosti, kar kaže na težave pri odplačevanju dolga, če za to ni bilo nobenega drugega razloga.

(283)

Uporaba posojil izključno za odplačilo drugih tekočih posojil se šteje kot pokazatelj, da družba ni sposobna poravnati svojih tekočih obveznosti iz posojil in tako predstavlja dodatno tveganje, povezano s kratkoročnim in dolgoročnim financiranjem.

(3) Delničarsko posojilo

(284)

Komisija je ugotovila, da je eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov prek svoje matične družbe prejel bančno posojilo od Kitajske razvojne banke. Matična družba je z banko sklenila pogodbo o posojilu v okviru tako imenovanega „delničarskega posojila“ ali „zaupanega posojila“ za projekt na področju raziskav in razvoja, ki ga je izvedel proizvajalec izvoznik, in je prihodke od posojila nakazala proizvajalcu izvozniku pod enakimi pogodbenimi pogoji, kot so bili podpisani z banko. Zadevna družba je med navzkrižnim preverjanjem na daljavo pojasnila, da ima Kitajska razvojna banka posebna sredstva za projekte, ki jih lahko v obliki posojil zagotovi le subjektom v centralni lasti, ki so pod neposrednim nadzorom komisije SASAC. Vendar sta se o posojilu neposredno pogajala proizvajalec izvoznik in banka. Poleg tega posojilna pogodba določa, da banka pooblasti matično družbo za odobritev „zaupanega posojila“ proizvajalcu izvozniku za kapitalski vložek projekta.

(285)

Komisija je nadalje ugotovila, da je sklad Kitajske razvojne banke politično usmerjena naložbena organizacija, ki večinoma podpira „projekte v ključnih sektorjih, ki jih je priznala država“, s „kapitalskimi naložbami v projekte, naložbami subjektov, delničarskimi posojili ter naložbami v sklade lokalnih naložbenih in finančnih družb, da bi se zapolnile vrzeli v ključnih projektih“ (73).

(286)

Komisija je ob upoštevanju dejstva, da je vzorčeni proizvajalec izvoznik prihodke od posojila uporabil za lastne projekte, da sta se o posojilu neposredno pogajala vzorčeni proizvajalec izvoznik in banka ter da je imel proizvajalec izvoznik s svojo matično družbo sklenjeno posojilno pogodbo, ki odraža delničarsko pogodbo med matično družbo in banko, menila, da je imela matična družba le vlogo posrednika in da se je s Kitajsko razvojno banko dogovorila, da bo proizvajalcu izvozniku zagotovila posojilo. Zato je Komisija vključila zadevno posojilo kot financiranje, ki ga je banka zagotovila zadevnemu proizvajalcu izvozniku.

3.5.3.2 Specifičnost

(287)

Kot je razvidno iz uvodnih izjav 232 do 238, več pravnih dokumentov, ki so posebej namenjeni družbam v sektorju, finančnim institucijam nalaga, naj industriji kablov iz optičnih vlaken zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah. Ti dokumenti dokazujejo, da finančne institucije preferenčno financiranje zagotavljajo le omejenemu številu industrij/družb, ki delujejo v skladu z ustreznimi politikami kitajske vlade. Komisija je menila, da so sklicevanja na industrijo kablov iz optičnih vlaken dovolj jasna, saj je ta opredeljena bodisi z imenom bodisi s sklicevanjem na izdelek, ki ga izdeluje, ali panožno skupino podjetij, ki ji pripada. Poleg tega je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 286, eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov izkoristil posojilo, ki ga je zagotovil sklad Kitajske razvojne banke, ki podpira „projekte v ključnih sektorjih, ki jih je priznala država“. Zato je zaradi dejstva, da kitajska vlada podpira omejeno skupino spodbujanih industrij, vključno z industrijo kablov iz optičnih vlaken, ta subvencija specifična.

(288)

Kitajska vlada in skupina ZTT sta po dokončnem razkritju trdili, da zadevna posojila niso specifična. Po mnenju kitajske vlade Komisija ni dokazala, da zakonodaja, v skladu s katero se zagotavlja finančna podpora, izrecno omejuje dostop do podpore, in nobeden od dokumentov, na katere se sklicuje Komisija, ni namenjen industriji kablov iz optičnih vlaken, ki po mnenju kitajske vlade ni spodbujana industrija v LRK.

(289)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da čeprav dokumenti, navedeni v uvodni izjavi 232, in zlasti sklep št. 40, zakon o bankah in splošna pravila o posojilih ne opredeljujejo spodbujanih industrij na tako podrobni ravni, da bi vključevali industrijo kablov iz optičnih vlaken kot tako, se sklicujejo na industrijske politike kitajske vlade za podporo spodbujanih industrij. Kot je ugotovljeno v oddelku 3.1, je industrija kablov iz optičnih vlaken spodbujana industrija. Skupno branje zadevnih dokumentov je pokazalo, da je kitajska vlada naročila finančnim institucijam, naj pri svojih posojilnih poslih upoštevajo industrijske politike kitajske vlade in da morajo finančne institucije v skladu s temi industrijskimi politikami kitajske vlade zagotoviti kreditno podporo spodbujanim projektom. Posledično kitajska vlada izrecno podpira omejeno skupino spodbujanih industrij, vključno z industrijo kablov iz optičnih vlaken. Zato je ta subvencija specifična. Komisija je zato vztrajala pri svojih sklepih.

(290)

Sklenila je, da subvencije v obliki preferenčnih posojil niso na splošno na voljo vsem industrijam, ampak so specifične v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe.

3.5.3.3 Ugodnost in izračun zneska subvencije

(291)

Komisija je znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala na podlagi ugodnosti za prejemnike v obdobju preiskave. V skladu s členom 6, točka (b), osnovne uredbe je ugodnost za prejemnike razlika med zneskom obresti, ki ga je družba plačala za preferenčno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga dobila na trgu.

(292)

Kot je pojasnjeno v oddelkih 3.5.1 in 3.5.2, posojila, ki so jih zagotavljale kitajske finančne institucije, kažejo znatno poseganje države in ne izražajo obrestnih mer, ki bi bile običajne na delujočem trgu.

(293)

Vzorčeni skupini družb se razlikujeta glede na svoj splošni finančni položaj. Vsaka od njih je bila v obdobju preiskave deležna različnih vrst posojil, pri čemer so razlike v zapadlosti, zavarovanju, garancijah in drugih pogojih. Iz navedenih dveh razlogov je imela vsaka družba povprečno obrestno mero na podlagi sklopa posojil, ki jih je prejela.

(294)

Komisija je ocenila finančni položaj vsake vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov posebej, da bi upoštevala te posebnosti. V zvezi s tem je uporabila metodologijo izračuna za preferenčno financiranje prek posojil, ki je bila uvedena v protisubvencijski preiskavi o vroče valjanih ploščatih izdelkih iz jekla s poreklom iz LRK ter protisubvencijskih preiskavah o pnevmatikah s poreklom iz LRK in nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK (74) ter je pojasnjena v uvodnih izjavah v nadaljevanju. Na podlagi tega je za vsako vzorčeno skupino proizvajalcev izvoznikov posebej izračunala ugodnost, ki jo je ta prejela zaradi preferenčnega financiranja, in tako ugodnost dodelila zadevnemu izdelku.

(1) Skupina FTT

(295)

Komisija je ugotovila, da so kitajske bonitetne agencije proizvajalcem izvoznikom iz skupine FTT dodelile bonitetno oceno AAA, medtem ko so se bonitetne ocene njihovih povezanih družb gibale med B in AAA. Ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen iz oddelka 3.5.2 je sklenila, da te bonitetne ocene niso zanesljive.

(296)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 243 do 253, kitajske finančne institucije, ki so zagotavljale posojila, v tej preiskavi niso predložile nobene ocene kreditne sposobnosti. Da bi Komisija lahko določila ugodnost, je morala oceniti, ali so bile obrestne mere za posojila, dodeljena skupini FTT, na tržni ravni.

(297)

Proizvajalci izvozniki iz skupine FTT so bili glede na svoja finančna poročila na splošno v dobičkonosnem finančnem položaju s stopnjami dobička med 1 % in 3 %, čeprav so bile te stopnje dobička precej nižje od stopnje dobička, ki se na splošno pričakuje v industriji kablov iz optičnih vlaken in je v ločeni protidampinški preiskavi znašala 12,4 %.

(298)

Eden od proizvajalcev izvoznikov iz skupine FTT je za financiranje svojih dejavnosti uporabil kratkoročni in dolgoročni dolg. Komisija je ocenila stanje kratkoročne likvidnosti in dolgoročne plačilne sposobnosti družbe.

(299)

V zvezi s kratkoročno likvidnostjo je Komisija uporabila koeficiente likvidnosti, kot so kratkoročni koeficient, pospešeni koeficient, denarni koeficient in koeficient denarnega toka. Ti koeficienti merijo sposobnost družbe za poravnavo kratkoročnih obveznosti, vključno s kratkoročnim dolgom. Družba je imela v OP povprečni kratkoročni koeficient 1,1. Čeprav je kratkoročni koeficient nekoliko višji od 1, kratkoročna sredstva družbe zadostujejo le za poravnavo kratkoročnih obveznosti, kar ne zadostuje za utemeljitev visoke bonitetne ocene, za katero mora imeti družba koeficient najmanj 2. Pospešeni koeficient družbe je leta 2019 znašal 0,8, leta 2020 pa 0,6, za referenčnega pa se šteje koeficient najmanj 1. Dejansko se lahko zgodi, da družba, ki ima pospešeni koeficient nižji od 1, kratkoročno ne bo mogla poravnati svojih kratkoročnih obveznosti. Denarni koeficient družbe je v OP v povprečju znašal 0,1, zato družba ni imela na voljo dovolj denarnih sredstev za odplačilo kratkoročnega dolga. Družba je v letih 2019 in 2020 izkazovala tudi negativen denarni tok iz poslovanja. Koeficient denarnega toka je leta 2019 znašal –0,07, leta 2020 pa –0,00007. Koeficient denarnega toka, nižji od 1, pomeni, da družba ni ustvarilo dovolj denarnih sredstev za kritje svojih kratkoročnih obveznosti.

(300)

Komisija je ob upoštevanju kazalnikov likvidnosti, opisanih v uvodni izjavi 299, ugotovila, da je imela zadevna družba kratkoročne likvidnostne težave, zaradi česar ima profil dolžnika z visokim tveganjem.

(301)

Komisija je oceno tveganja dolgoročne plačilne sposobnosti utemeljila na različnih kazalnikih solventnosti, kot so deleži dolga in stopnje kritja. Kazalniki solventnosti merijo sposobnost družbe za poravnavo njenih dolgoročnih dolžniških obveznosti. Uporabljajo jih posojilodajalci in vlagatelji v obveznice pri ocenjevanju kreditne sposobnosti družbe.

(302)

Deleži dolga merijo znesek obveznosti, zlasti dolgoročni dolg. Družba je imela visoko razmerje med dolgom in sredstvi, ki je znašalo 0,67, kar pomeni, da se 67 % sredstev družbe financira z zadolževanjem. Razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom je leta 2019 znašalo 1,9, leta 2020 pa 2,8, kar kaže, da družba svojo dejavnost financira večinoma z zadolževanjem. Večje ko je razmerje med dolgom in sredstvi in razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom, večje je finančno tveganje družbe.

(303)

Stopnje kritja merijo sposobnost družbe za odplačilo dolga in izpolnitev finančnih obveznosti. Družba je svojo oceno utemeljila na stopnji kritja obresti in razmerju med negativnim denarnim tokom iz poslovanja in dolgom. Stopnja kritja obresti kaže sposobnost družbe za financiranje stroškov obresti. Ta stopnja je leta 2019 znašala 1,4, leta 2020 pa 0,6. V smislu finančne analize stopnja kritja obresti, nižja od 1,5, kaže, da ima družbe težave pri kritju stroškov obresti. Razmerje med negativnim denarnim tokom iz poslovanja in dolgom kaže sposobnost družbe odplačilo svojega dolga z denarnimi sredstvi, ustvarjenimi iz poslovanja. Povprečno razmerje med negativnim denarnim tokom iz poslovanja in dolgom družbe v OP je leta 2019 znašalo –6 %, leta 2020 pa –0,006 %. To pomeni, da bi družba glede na razmerje iz leta 2019 potrebovala 16 let, da bi z denarnim tokom iz poslovanja, ki ga ustvari, odplačala celoten dolg. Podatki iz leta 2020 kažejo še slabše stanje. To kaže, da ima družba resne težave z ustvarjanjem zadostnih denarnih sredstev za odplačilo dolga.

(304)

Poleg tega je ta družba najela posojila izključno za odplačilo posojil drugih bank. Kot je opisano v uvodnih izjavah 282 in 283, se tovrstna posojila štejejo za pokazatelj, da družba ni sposobna poravnati svojih tekočih obveznosti iz posojil in tako predstavlja dodatno tveganje, povezano s kratkoročnim in dolgoročnim financiranjem.

(305)

Zato je Komisija ob upoštevanju vprašanj glede likvidnosti in solventnosti, opisanih v uvodnih izjavah 299 do 304, menila, da je bila družba v ranljivem finančnem položaju in je imela visok profil tveganja za morebitne posojilodajalce in vlagatelje.

(306)

Drugi proizvajalec izvoznik v skupini ni imel nobenih posojil. Vendar je Komisija ugotovila, da je 35 % svojih nakupov financiral z bančnimi meničnimi akcepti, ki so, kot je navedeno v oddelku 3.5.4.2, prednostni kratkoročni finančni instrument. Dolg tega proizvajalca je v povprečju predstavljal 61 % vseh sredstev v OP, pri čemer je razmerje med dolgom in sredstvi znašalo 0,6, medtem ko je povprečno razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom v OP znašalo 1,6. To pomeni, da je družba svoje poslovanje večinoma financirala z zadolževanjem, kar je dejavnik tveganja.

(307)

Ker je ta družba svoje dejavnosti financirala večinoma s kratkoročnim financiranjem, se je Komisija pri analizi osredotočila na likvidnostni položaj družbe. Družba je v OP v povprečju izkazovala kratkoročni koeficient 0,9, pospešeni koeficient 0,7, denarni koeficient 0,1 in koeficient denarnega toka 0,1. Ti koeficienti kažejo na likvidnostne težave, saj skupne kratkoročne obveznosti presegajo skupna kratkoročna sredstva, družba pa je v položaju, ko ne more poravnati svojih kratkoročnih obveznosti z denarnimi sredstvi, ustvarjenimi z njenimi kratkoročnimi sredstvi in poslovanjem. V smislu finančne analize na splošno velja, da so koeficienti likvidnosti, nižji od 1, znak likvidnostnih težav, kar posojilne institucije obravnavajo kot tveganje.

(308)

Ob upoštevanju resnih težav z likvidnostjo in solventnostjo, na katere je opozorila finančna analiza dveh proizvajalcev izvoznikov iz skupine FTT, kot je opisano v uvodnih izjavah 298 do 307, je Komisija menila, da splošno finančno stanje skupine FTT ustreza oceni BB, kar je najvišja ocena, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“. „Naložbeni razred“ pomeni, da bodo obveznice, ki jih izda družba, po presoji bonitetne agencije dovolj verjetno izpolnile plačilne obveznosti, da lahko banke vlagajo vanje.

(309)

Komisija je na podlagi javno dostopnih podatkov družbe Bloomberg za določitev tržne obrestne mere kot referenčno vrednost uporabila premijo, pričakovano za obveznice, ki so jih izdala podjetja z bonitetno oceno BB, ki jo je uporabila za referenčno obrestno mero posojil Ljudske banke Kitajske, po 20. avgustu 2019 pa za prednostno obrestno mero posojil, ki jo je objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje (75).

(310)

Navedeni pribitek se je določil z izračunom relativnega razmika med indeksi podjetniških obveznic z bonitetno oceno AA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA na podlagi podatkov družbe Bloomberg za industrijske segmente. Tako izračunani relativni razmik se je nato prištel referenčni obrestni meri posojil, ki jo je objavila Ljudska banka Kitajske, po 20. avgustu 2019 pa k prednostni obrestni meri posojil, ki jo je nacionalno središče za medbančno financiranje objavilo na datum dodelitve posojila (76), in za tako dolgo obdobje, kot traja zadevno posojilo. To se je izvedlo za vsako posojilo, zagotovljeno skupini družb.

(311)

Enake razmere v zvezi z izkrivljanjem trga in neobstojem veljavnih bonitetnih ocen veljajo za posojila, izražena v tujih valutah, ker tudi ta posojila dodeljujejo iste kitajske finančne institucije. Zato so se za določitev ustrezne referenčne vrednosti, kot je bilo že ugotovljeno, uporabile podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v obdobju preiskave.

(312)

Ugodnost je bila določena z uporabo referenčne vrednosti, opisane v uvodni izjavi 310, za obdobje financiranja s posojili v obdobju preiskave.

(2) Skupina ZTT

(313)

Komisija je ugotovila, da je kitajska bonitetna agencija leta 2018 skupini ZTT dodelila bonitetno oceno AA+. Ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen iz oddelka 3.5.2 je sklenila, da bonitetna ocena AA+, dodeljena skupini ZTT, ni zanesljiva.

(314)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 243 do 253, kitajske finančne institucije, ki so zagotavljale posojila, niso predložile nobene ocene kreditne sposobnosti. Da bi Komisija lahko določila ugodnost, je morala oceniti, ali so bile obrestne mere za posojila, dodeljena skupini ZTT, na tržni ravni.

(315)

Proizvajalci izvozniki iz skupine ZTT so bili glede na svoja finančna poročila na splošno v dobičkonosnem finančnem položaju.

(316)

Vendar je analiza enega od proizvajalcev izvoznikov v skupini pokazala zmanjšanje prometa ob hkratnem znatnem povečanju njegovih obveznosti od leta 2018. Komisija je ugotovila, da družba spreminja svoj finančni vzvod, izražen kot razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom (77), povečuje svojo odvisnost od zunanjega financiranja in omejuje delež sredstev, ki so v celoti v njeni lasti, za financiranje svoje rasti. Poleg tega je družba sicer dobičkonosna, vendar je treba opozoriti, da sta se stopnja dobička in donosnost lastniškega kapitala (78) od leta 2018 zmanjšala Podobno je Komisija določila splošno uporabo kratkoročnih posojil za financiranje obratnega kapitala za tekoče poslovanje obeh proizvajalcev izvoznikov in drugih povezanih družb v skupini.

(317)

Komisija je pri analizi skupine ZTT na podlagi celovitega pristopa ugotovila, da je skupina izdala obveznice z namenom, da bi poleg drugih projektov dopolnila obratni kapital družbe. S tem dejanjem skupina priznava potrebo po dopolnitvi obratnega kapitala, da bi zagotovila zadostno likvidnost za trenutno širitev poslovanja. Poleg tega se je stopnja bruto dobička skupine ZTT v obdobju 2015–2018 zmanjševala in je bila tudi pod povprečjem primerljivih družb, ki proizvajajo optična vlakna (79). V preiskavi je bilo tudi ugotovljeno, da je družba Zhongtian Technology Group Co., Ltd, matična družba proizvajalcev izvoznikov, izdala kratkoročne obveznice za odplačilo dolga. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil dolg pretvorjen v lastniški delež (80).

(318)

Komisija je na podlagi navedenega menila, da splošni finančni položaj skupine ustreza bonitetni oceni BB, tj. najvišji oceni, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“. „Naložbeni razred“ pomeni, da bodo obveznice, ki jih izda družba, po presoji bonitetne agencije dovolj verjetno izpolnile plačilne obveznosti, da lahko banke vlagajo vanje.

(319)

Premija, ki se pričakuje za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno BB, se je nato uporabila za standardno posojilno obrestno mero referenčne obrestne mere posojil Ljudske banke Kitajske, po 20. avgustu 2019 pa za prednostno obrestno mero posojil, ki jo je objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje, da bi se določila tržna obrestna mera.

(320)

Navedeni pribitek se je določil z izračunom relativnega razmika med indeksi podjetniških obveznic z bonitetno oceno AA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA na podlagi podatkov družbe Bloomberg za industrijske segmente. Tako izračunani relativni razmik se je nato prištel referenčni obrestni meri posojil ali prednostni obrestni meri posojil, na datum dodelitve posojila, in za tako dolgo obdobje, kot traja zadevno posojilo. To se je izvedlo za vsako posojilo, zagotovljeno skupini družb.

(321)

(322)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da zadevna posojila niso zagotovila ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe in člena 1(1), točka (b), Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Kitajska vlada je menila, da Komisija nezakonito ni upoštevala bonitetne ocene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, in se ni strinjala z metodologijo, ki jo je Komisija uporabila za določitev referenčne vrednosti in ki temelji na neupoštevanju bonitetnih ocen proizvajalcev izvoznikov. Kitajska vlada je opozorila, da čeprav ugotovitve Komisije glede posojil v veliki meri temeljijo na njeni oceni domnevno slabega finančnega položaja zadevnih družb, je ocena Komisije v zvezi s tem napačna, zlasti v zvezi s posojili revolving, ki so jih prejele družbe.

(323)

Komisija se je v zvezi s tem sklicevala na svoje ugotovitve in sklepe iz oddelka 3.5.2, pri čemer je dokazala, da kitajske bonitetne ocene ne zagotavljajo zanesljive ocene kreditnega tveganja in da so te bonitetne ocene izkrivljene zaradi ciljev politike kitajske vlade za spodbujanje ključnih strateških industrij. Zato je trditev kitajske vlade glede bonitetnih ocen sodelujočih proizvajalcev izvoznikov neutemeljena. Komisija je za določitev bonitetne ocene, ki ustreza profilu tveganja sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, izvedla finančno analizo družb, ki jih zadevata točki (1) in (2) zgoraj, ki je pokazala, da finančni položaj družb ustreza bonitetni oceni BB. Zato je bila trditev kitajske vlade zavrnjena.

(324)

Kitajska vlada je trdila tudi, da Komisija ni utemeljila, zakaj ni uporabila primerljivega posojila na kitajskem trgu, in na podlagi pozitivnih dokazov ni dokazala, da je trg posojil v LRK izkrivljen zaradi poseganja države. Kitajska vlada je trdila še, da Komisija tudi pri uporabi zunanjih referenčnih vrednosti za določitev ugodnosti, ni izvedla zahtevanih prilagoditev svojemu približku referenčne vrednosti in ni ustrezno pojasnila, kako se s takim približkom oceni primerljivo komercialno posojilo, ki je na voljo na trgu. Po mnenju kitajske vlade bi morala Komisija upoštevati razlike, ki so med drugim obstajale pri višini posojil, pogojih odplačevanja in premislekih o tem, ali so bila posojila dejansko dodeljena ali ne, kar vpliva na posojilne obrestne mere.

(325)

Kot je pojasnjeno zgoraj, so bile v zvezi s tem domače bonitetne ocene, dodeljene kitajskim družbam, po mnenju kitajske vlade izkrivljene zaradi ciljev politike za spodbujanje ključnih strateških industrij in zato nezanesljive. Zato je morala Komisija poiskati referenčno vrednost, ki temelji na neizkrivljenih bonitetnih ocenah. Komisija se ni strinjala s stališčem kitajske vlade, da ni izvedla zahtevanih prilagoditev svoje nadomestne referenčne vrednosti. Komisija se ni strinjala s stališčem kitajske vlade, da ni izvedla zahtevanih prilagoditev svojemu približku referenčne vrednosti. Prvič, Komisija je kot izhodišče za izračun uporabila referenčno obrestno mero posojil Ljudske banke Kitajske in prednostno obrestno mero posojil. Drugič, uporaba relativnega razmika vključuje spremembe tržnih razmer iz posamezne države, ki niso izražene, če se uporablja logika absolutnega razmika. Komisija je navedla, da v približek ni mogoče vključiti vseh dejavnikov posamezne ocene tveganja banke. Vendar njena metodologija izračuna upošteva parametre posameznih posojil, kot so datum začetka in trajanje posojila ter spremenljivost obrestne mere. Trditve kitajske vlade so bile zato zavrnjene.

(326)

Kitajska vlada je nasprotovala uporabi relativnega razmika med obveznicami z bonitetno oceno AA in BB kot pribitka in njegovemu dodajanju obrestnim meram Ljudske banke Kitajske. Po mnenju kitajske vlade uporaba relativnega razmika dodatno izkrivlja izračun referenčne obrestne mere, po kateri bi kitajske družbe z bonitetno oceno BB lahko pridobile „primerljivo komercialno posojilo na trgu“, saj so bile referenčne obrestne mere Ljudske republike Kitajske v LRK v zadevnih letih precej višje od referenčne obrestne mere v ZDA. Poleg tega je kitajska vlada navedla, da je iz javno dostopnih informacij razvidno, da proizvajalci kablov iz optičnih vlaken iz EU z bonitetno oceno BB izdajajo obveznice po precej nižjih obrestnih merah od tistih, ki se uporabljajo za kitajske proizvajalce.

(327)

Skupina ZTT je pripomnila, da bi morala Komisija za referenčno obrestno mero posojil Ljudske banke Kitajske uporabiti absolutni razmik med ameriškimi podjetniškimi obveznicami z oceno AA in ameriškimi podjetniškimi obveznicami z oceno BB, s čimer bi se zadostno upoštevala izpostavljenost tveganju med podjetniškimi obveznicami z različnimi bonitetnimi ocenami. Po mnenju te stranke Komisija ni pojasnila, zakaj je uporabila relativni razmik in zakaj je menila, da je referenčna obrestna mera, ki jo objavi Ljudska banka Kitajske, ali prednostna obrestna mera posojil. ki jo objavi nacionalno središče za medbančno financiranje, enaka obrestni meri z bonitetno oceno AA.

(328)

V zvezi s pripombo o uporabi referenčne obrestne mere, ki jo objavi Ljudska banka Kitajske, ali prednostno obrestno mero posojil, ki jo objavi nacionalno središče za medbančno financiranje, kot izhodišča za izračun referenčne vrednosti je Komisija poudarila, da se te obrestne mere štejejo za netvegane obrestne mere, ki bi se pri konservativnem pristopu uporabljale za podjetja z bonitetno oceno AA.

(329)

Vprašanje uporabe relativnega razmika namesto absolutnega razmika je bilo pojasnjeno že v prejšnjih preiskavah (81).

(330)

Prvič, čeprav je Komisija priznala, da poslovne banke običajno uporabljajo pribitek, izražen v absolutnem smislu, je ugotovila, da so razlogi za to prakso večinoma praktični, kajti obrestna mera je navsezadnje absolutno število. Vendar absolutno število izraža oceno tveganja, ki temelji na relativnem vrednotenju. Relativna ocena pomeni, da je tveganje neplačila za družbo, ocenjeno z BB, X % verjetnejše kot plačilna nesposobnost vlade ali netvegane družbe.

(331)

Drugič, obrestne mere ne izražajo le profilov tveganja, specifičnih za določeno družbo, ampak tudi tveganja, specifična za določeno državo in valuto. Relativni razmik tako zajema spremembe tržnih razmer, ki niso izražene, če se uporablja logika absolutnega razmika. Pogosto, kot tudi v tej zadevi, se tveganja, odvisna od države in valute, spreminjajo skozi čas, pri čemer so tveganja od države do države različna. Zato se netvegane obrestne mere precej spreminjajo skozi čas in so včasih nižje v ZDA, včasih pa na Kitajskem. Te razlike so povezane z dejavniki, kot so ugotovljena in pričakovana rast BDP, zaupanje v gospodarstvo in stopnje inflacije. Ker se stopnje netveganih obrestnih mer skozi čas spreminjajo, lahko iste nominalne absolutne vrednosti pomenijo zelo različne ocene tveganja. Na primer, če banka oceni, da je za družbo specifično tveganje neplačila pri 10 % večje kot netvegana obrestna mera (relativna ocena), se lahko absolutna vrednost razmika, ki tako nastane, giba med 0,1 % (pri stopnji netvegane obrestne mere 1 %) in 1 % (pri stopnji netvegane obrestne mere 10 %). Z vidika vlagatelja je torej relativni razmik boljši merilni instrument, saj odraža obseg razmika donosa in način, kako nanj vpliva raven temeljne obrestne mere.

(332)

Tretjič, relativni razmik je tudi neodvisen od države. Na primer, če bo netvegana obrestna mera v ZDA nižja od netvegane obrestne mere na Kitajskem, bodo z uporabo te metode absolutne vrednosti pribitkov višje. Če pa bo netvegana obrestna mera na Kitajskem nižja kot v ZDA, bodo absolutne vrednosti pribitkov nižje.

(333)

Komisija je menila, da so pripombe kitajske vlade, ki se nanašajo na obrestne mere, ki se uporabljajo za družb z bonitetno oceno BB v Evropski uniji, neutemeljene, saj netvegana obrestna mera v Evropski uniji ni enaka netvegani obrestni meri v LRK, zato obrestnih mer ni mogoče primerjati v absolutnem smislu.

(334)

Skupina ZTT je trdila še, da tudi če se uporabi relativni razmik, se uporabi za del bazičnih točk v spremenljivih obrestnih merah (običajno izraženih v strukturi referenčna obrestna mera plus bazične točke) in da to velja za posojila v tujih valutah, kjer so obrestne mere izražene v obliki LIBOR plus bazične točke. Zato se izpostavljenost tveganju pri najemanju posojil ustrezno odraža v bazičnih točkah, ki se prištejejo obrestni meri LIBOR, z uporabo relativnega razmika pri obrestni meri LIBOR pa je komisija izračunala referenčno obrestno mero, ki nima nikakršne povezave z bonitetno oceno družbe. Pri posojilih, denominiranih v CNY, se enaka prilagoditev razmika izvede samo za bazične točke, kadar so spremenljive obrestne mere izražene kot prednostna obrestna mera plus bazične točke.

(335)

V zvezi s tem je Komisija za posojila, denominirana v tujih valutah, upoštevala konservativen pristop z uporabo obrestne mere LIBOR kot netvegane referenčne obrestne mere. Bazične točke, prištete obrestni meri LIBOR, kažejo posebna tveganja družbe. Prvič, takšno razlikovanje med referenčno obrestno mero in baznimi točkami se je upoštevalo samo za nekatera posojila vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Drugič, te bazne točke so se štele tudi za tržno izkrivljene. Zato je Komisija menila, da je netvegana obrestna mera, zvišana za relativni razmik, ustrezen približek, ki odraža dodatno tveganje družbe z oceno BB, kot so vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(336)

Kitajska vlada je tudi trdila, da je treba referenčno vrednost za posojila, ki temelji na relativnem razmiku med podjetniškimi obveznicami, prilagoditi navzdol zaradi razlike med tema obema finančnima instrumentoma.

(337)

Komisija je v zvezi s tem poudarila, da so posojila in podjetniške obveznice podobni finančni dolžniški instrumenti. Pravzaprav je podjetniška obveznica neke vrste posojilo, ki ga veliki subjekti uporabljajo za zbiranje kapitala. Dejansko je podjetniška obveznica vrsta posojila, ki ga veliki subjekti uporabljajo za zbiranje kapitala. Posojila in podjetniške obveznice se pogodbeno zagotovijo/izdajo za določeno obdobje in imajo obrestno mero/kuponsko obrestno mero. Dejstvo, da financiranje s posojilom zagotovi finančna institucija in da financiranje s podjetniško obveznico zagotovijo vlagatelji, ki so v večini primerov prav tako finančne institucije, ni pomembno za določitev glavnih značilnosti obeh instrumentov. Dejansko se oba instrumenta uporabljata za financiranje poslovnih dejavnosti, zagotavljata enako vrsto nadomestila ter imata podoben rok in pogoje odplačila. Poleg tega je Komisija med preiskavo ugotovila, da je imela podjetniška obveznica, ki jo je izdal eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, kuponsko obrestno mero in namen, ki sta bila zelo podobna obrestnim meram in namenu posojil s podobnim trajanjem, zato bi se z vidika proizvajalca lahko štela za zamenljiva. Na tej podlagi je Komisija zavrnila trditve kitajske vlade.

3.5.3.4 Sklep o preferenčnem financiranju: posojila

(338)

Komisija je ugotovila, da sta imeli obe vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave ugodnosti od preferenčnega financiranja prek posojil. Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti je Komisija preferenčno financiranje prek posojil štela za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(339)

Stopnje subvencij, določene v zvezi s preferenčnim financiranjem prek posojil v obdobju preiskave za vzorčene skupine družb:

Preferenčno financiranje: posojila

Ime družbe

Stopnja subvencije

Skupina FTT:

—	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

—	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

—	Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd.

0,90 %

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

0,38 %

3.5.4 Preferenčno financiranje: druge vrste financiranja

3.5.4.1 Kreditne linije

(a) Splošno

(340)

Namen kreditne linije je določiti omejitev najemanja posojil, v okviru katere lahko družba kadar koli uporabi posojila za financiranje svojega tekočega poslovanja, s čimer financiranje obratnega kapitala postane prilagodljivo in je na voljo takoj, ko ga družba potrebuje. Zato je Komisija menila, da bi moralo biti načeloma vse kratkoročno financiranje vzorčenih družb, kot so kratkoročna posojila, bančni menični akcepti itd., zajeto z instrumentom kreditne linije.

(b) Ugotovitve

(341)

Komisija je ugotovila, da so kitajske finančne institucije obema vzorčenima skupinama zagotovile kreditne linije v zvezi z zagotavljanjem financiranja. Te kreditne linije so vključevale okvirne sporazume, v skladu s katerimi banka vzorčenim družbam dovoli, da uporabljajo različne dolžniške instrumente, kot so posojila za obratni kapital, bančni menični akcepti, druge oblike financiranja trgovanja itd., do določenega najvišjega zneska.

(342)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 340, bi moralo biti vse kratkoročno financiranje zajeto s kreditno linijo. Zato je Komisija znesek kreditnih linij, ki so jih imele sodelujoče družbe na voljo v obdobju preiskave, primerjala z zneskom kratkoročnega financiranja, ki so ga te družbe porabile v istem obdobju, da bi ugotovila, ali je bilo vse kratkoročno financiranje zajeto s kreditno linijo. Če je znesek kratkoročnega financiranja presegel omejitev kreditne linije, je Komisija znesek obstoječe kreditne linije zvišala za znesek nad omejitvijo kreditne linije, ki so ga proizvajalci izvozniki dejansko porabili.

(343)

V normalnih tržnih razmerah bi bile kreditne linije predmet tako imenovane pogodbene provizije ali provizije za prevzete obveznosti za kritje stroškov in tveganj banke ob odprtju kreditne linije ter provizije za podaljšanje, ki se na letni osnovi zaračunava za podaljšanje veljavnosti kreditnih linij. Vendar je Komisija ugotovila, da sta obe vzorčeni skupini družb uživali ugodnosti kreditnih linij, ki so bile zagotovljene brezplačno. Zato je bila ugodnost dodeljena obema skupinama družb v smislu člena 6, točka (d), osnovne uredbe.

(344)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 116, finančne institucije v skladu s sklepom št. 40 zagotavljajo kreditno podporo spodbujanim industrijam.

(345)

Komisija je menila, da so kreditne linije oblika preferenčne finančne podpore, ki jo finančne institucije zagotavljajo spodbujanim industrijam, kot je sektor kablov iz optičnih vlaken. Kot je navedeno v oddelku 3.1, je sektor kablov iz optičnih vlaken med spodbujanimi industrijami in je zato upravičen do vse možne finančne podpore.

(346)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da kreditne linije, ki naj bi bile zagotovljene industriji kablov iz optičnih vlaken, niso specifične in da Komisija ni dokazala, kako je bil dostop do kreditnih linij izrecno omejen na industrijo kablov iz optičnih vlaken. Kitajska vlada je poudarila, da so vsa podjetja v LRK, ne glede na vrsto industrije, enako upravičena do pridobitve kreditnih linij. To trditev je ponovila tudi skupina FTT.

(347)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je trditev kitajske vlade, da lahko vsa podjetja v LRK uživajo ugodnosti kreditnih linij, neustrezna. Kitajska vlada ni dokazala, da lahko družbe v LRK enako koristijo preferenčne pogoje, ugotovljene v zvezi z industrijo kablov iz optičnih vlaken. Ker so kreditne linije neločljivo povezane z drugimi vrstami preferenčnih posojilnih instrumentov, kot so posojila, in ker so del kreditne podpore, ki se zagotavlja zlasti spodbujanim industrijam, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 239, se analiza specifičnosti, kot je za posojila predstavljena v oddelku 3.5.3.2, velja tudi za kreditne linije. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(d) Izračun ugodnosti

(348)

Komisija je v skladu s členom 6, točka (d)(ii), osnovne uredbe štela, da je dodeljena ugodnost za prejemnike razlika med zneskom, ki ga je družba plačala kot provizijo za odprtje ali podaljšanje veljavnosti kreditnih linij s strani kitajskih finančnih institucij, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo poslovno kreditno linijo, pridobljeno na trgu.

(349)

Ustrezni referenčni vrednosti za pogodbeno provizijo in provizijo za podaljšanje sta bili določeni pri 1,5 % oziroma 1,25 % s sklicevanjem na javno dostopne podatke (82) in referenčne vrednosti, uporabljene v prejšnjih preiskavah (83).

(350)

Načeloma se pogodbena provizija in provizija za podaljšanje plačata ob odprtju nove kreditne linije na podlagi pavšalnega zneska oziroma ob podaljšanju veljavnosti obstoječe kreditne linije. Vendar je Komisija za namene izračuna upoštevala kreditne linije, ki so bile odprte ali podaljšane pred obdobjem preiskave, vendar so bile vzorčenima skupinama na voljo v obdobju preiskave, in kreditne linije, ki so bile odprte ali podaljšane v obdobju preiskave. Komisija je nato izračunala ugodnost na podlagi obdobja znotraj obdobja preiskave, v katerem je bila kreditna linija na voljo.

(351)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju pripomnila, da Komisija ni dokazala, da je bila s kreditnimi linijami zagotovljena ugodnost. Trdila je, da Komisija ni dokazala, da je zaradi zadevne finančne pomoči prejemnik v boljšem položaju, kot bi bil, če tega prispevka ne bi bilo.

(352)

V zvezi s tem so, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 343, v normalnih tržnih razmerah kreditne linije predmet pogodbene provizije ali provizije za prevzete obveznosti ter provizije za podaljšanje, ki se na letni osnovi zaračunava za podaljšanje veljavnosti kreditnih linij. Ob upoštevanju dejstva, da so bili sodelujoči proizvajalci izvozniki uživali ugodnosti brezplačnih kreditnih linij, je bila ugodnost sestavljena iz zneska pogodbenih provizij in provizij za podaljšanje, ki bi ga morale družbe plačati. Zaradi prihrankov družb pri provizijah so bile te s finančnega vidika v boljšem položaju. Trditev je bila zato zavrnjena.

(353)

Skupina FTT je trdila, da odprtje kreditne linije ni finančni prispevek. Navedla je, da kreditne linije določajo le omejitev najemanja posojil, ki jo lahko družba uporabi za pridobitev obratnega kapitala ali finančnih instrumentov, in da ni svetovno sprejetih standardov glede načina ureditve odpiranja kreditnih linij ter da ni dokazov, da se provizije splošno in obvezno uporabljajo pri vseh bankah na svetu, ter da je Komisija svojo oceno in referenčno provizijo utemeljila le na eni banki, in sicer banka HSBC. Poleg tega je skupina FTT trdila, da so veljavne provizije zgolj bančni stroški poslovanja, ki niso povezani s tveganjem odprtja ali podaljšanja kreditne linije. Kitajska vlada je tudi trdila, da je Komisija napačno določila ustrezno referenčno vrednost.

(354)

V zvezi s tem je Komisija pojasnila, da je njen sklep o uporabi pogodbenih provizij in provizij za podaljšanje ter o ustrezni referenčni vrednosti temeljil na javno dostopnih podatkih. V uvodni izjavi 349 se je Komisija sklicevala na ugotovitve v prejšnjih protisubvencijskih preiskav in na prakso dveh velikih mednarodno delujočih bank, tj. HSBC in Barclays (84), da bi določila ustrezno referenčno vrednost. Glede na razpoložljive informacije je Komisija ocenila, da je bila uporaba referenčne pogodbene provizije v višini 1,5 % in referenčne provizije za podaljšanje v višini 1,25 % razumna. Komisija se ni strinjala s trditvijo skupine FTT, da so veljavne provizije zgolj stroški bančnega poslovanja, ki niso povezani s tveganjem odprtja ali podaljšanja kreditne linije. V skladu s poslovno prakso posojilodajalec zaračuna posojilojemalcu provizijo za prevzete obveznosti kot nadomestilo posojilodajalcu za ohranjanje odprte kreditne linije in razpoložljivih finančnih sredstev; provizija zagotavlja tudi obljubo posojilodajalca, da bo zagotovil kreditno linijo pod dogovorjenimi pogoji, in nadomestilo posojilodajalcu za tveganja, povezana z odprto kreditno linijo (85). Dejansko poslovna kreditna linija deluje na enak način kot osebna kreditna kartica, za katero banke vedno zaračunavajo provizije, povezane z uporabo kreditne kartice in razpoložljivostjo določenega zneska denarja. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(355)

Skupina ZTT se ni strinjala z izjavo Komisije, da je sporazum z banko o kreditni liniji temeljni pogoj za pridobitev financiranja od banke, in je navedla primere bank po svetu, ki za najemanje ad hoc posojil ne zahtevajo kreditnih linij. Po navedbah skupine ZTT so kreditne linije okvirni sporazumi, na podlagi katerih banka družbi brez ponovnih pogajanj dovoli uporabo različnih dolžniških instrumentov v okviru določenega najvišjega dovoljenega zneska kredita; vendar to ne izključuje samostojnih posojil družbi, ki se ocenijo in dodelijo za vsak primer posebej brez predhodne kreditne linije. Skupina ZTT se tudi ni strinjala, da so vse kreditne linije, zlasti tiste, ki so dogovorjene z velikimi in zahtevnimi strankami, predmet pogodbenih provizij ali provizij za podaljšanje. Trdila je, da so referenčne provizije, ki jih uporablja Komisija, previsoke, in navedla primere provizij, ki jih zaračunavata banki Lloyds (do 1,5 % pogodbene provizije in 1 % provizije za podaljšanje) in HSBC, pri katerih se zdi, da je natančna provizija določena dvostransko/pogodbeno.

(356)

Prvič, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 340, je namen kreditne linije določiti omejitev najemanja posojil, v okviru katere lahko družba kadar koli uporabi posojila za financiranje svojega tekočega poslovanja, s čimer financiranje obratnega kapitala postane prilagodljivo in je na voljo takoj, ko ga družba potrebuje. Ob upoštevanju praks kratkoročnega financiranja vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obliki bančnih meničnih akceptov in kratkoročnih posojil za obratni kapital, za katere morajo biti finančna sredstva takoj na voljo, ter dejstva, da so družbe večinoma imele le ustne dogovore o kreditni liniji brez kakršnih koli pisnih dokazil, je Komisija menila, da mora biti vse kratkoročno financiranje vzorčenih družb zajeto z instrumentom kreditne linije. Ta ugotovitev velja le za kratkoročno financiranje in se ne nanaša na dolgoročno financiranje, ki je predmet pogajanj za vsak primer posebej. Drugič, glede trditve, da so vse kreditne linije, zlasti tiste, ki so dogovorjene z velikimi in zahtevnimi strankami, predmet pogodbenih provizij ali provizij za podaljšanje, je Komisija ugotovila, da skupina ZTT ni predložila dokazov o kreditnih linijah brez provizij. Tretjič, glede referenčnih provizij, ki jih je uporabila Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi 354, je Komisija na podlagi ugotovitev v prejšnjih protisubvencijskih preiskavah in javno dostopnih podatkov ugotovila, da je bila uporaba referenčne pogodbene provizije v višini 1,5 % in referenčne provizije za podaljšanje v višini 1,25 % razumna. V zvezi s tem je Komisija poudarila, da na primer banka Barclays zaračunava provizijo za ureditev prekoračitve, ki je določena na 1,5 % dogovorjene najvišje dovoljene prekoračitve in provizijo za podaljšanje v višini 1,5 % za prekoračitve nad 15 000 GBP. V tem primeru je referenčna provizija za podaljšanje, ki jo je uporabila Komisija, nižja. Nadaljnje iskanje je pokazalo, da banka Barclays zaračunava provizije za poslovno prekoračitev v višini od 1,6 % do 2,5 % najvišjih dovoljenih prekoračitev za poslovna razreda od 15 001 do 20 000 GBP in od 20 001 do 25 000 GBP (86). Zato je Komisija ponovila svojo ugotovitev, da so referenčne provizije, ki jih je uporabila, razumne in temeljijo na razpoložljivih tržnih podatkih, ter zato zavrnila trditev.

3.5.4.2 Bančni menični akcepti

(a) Splošno

(357)

Bančni menični akcepti so finančni produkti, katerih namen je s širitvijo oblik posojil razviti aktivnejši domači denarni trg. So oblika kratkoročnega financiranja, ki lahko „zmanjša stroške financiranja in poveča učinkovitost kapitala“ izdajatelja menice (87). Poleg tega, kot je Ljudska banka Kitajske navedla na svojem spletnem mestu, „se lahko z bančnim meničnim akceptom zagotovita sklenitev in izvajanje pogodbe med kupcem in prodajalcem ter se spodbuja obračanje kapitala prek posojil Banke Kitajske“ (88). Poleg tega banka DBS na svojem spletnem mestu oglašuje bančne menične akcepte kot sredstvo za „izboljšanje obratnega kapitala z odložitvijo plačil“ (89).

(358)

Bančni menični akcepti se lahko uporabljajo samo za poravnavo pravih trgovinskih poslov, izdajatelj menice pa mora predložiti zadostne dokaze v zvezi s tem, na primer kupoprodajno pogodbo, račun in dobavnico itd. Bančni menični akcepti se lahko v prodajnih pogodbah uporabljajo kot standardna plačilna sredstva skupaj z drugimi sredstvi, na primer položnico ali nakaznico.

(359)

Bančni menični akcept izda vlagatelj (izdajatelj menice, ki je tudi kupec v osnovnem trgovinskem poslu), sprejme pa ga banka. Banka se s sprejetjem bančnega akcepta strinja, da bo prejemniku plačila/imetniku na določen datum (datum zapadlosti) brezpogojno plačala znesek denarja, naveden v akceptu.

(360)

Pogodbe o bančnih meničnih akceptih na splošno vsebujejo seznam poslov, pokritih z zneskom bančnega akcepta, ter navedbo roka plačila obveznosti do dobavitelja in datuma zapadlosti bančnega meničnega akcepta.

(361)

Bančni menični akcepti se na splošno izdajajo v okviru pogodbe o bančnem meničnem akceptu, v kateri so navedeni identiteta banke, dobaviteljev in kupca, obveznosti banke in kupca ter vrednost na dobavitelja, rok plačila, dogovorjen z dobaviteljem, in datum zapadlosti bančnega meničnega akcepta.

(362)

Komisija je ugotovila, da so bančni menični akcepti v sporazumih o kreditnih linijah običajno navedeni kot instrumenti, ki se lahko uporabljajo v okviru omejitve finančnih sredstev skupaj z drugimi kratkoročnimi finančnimi instrumenti, kot so posojila za obratni kapital.

(363)

Glede na pogoje, ki jih določi posamezna banka, se lahko od izdajatelja menice zahteva, da nakaže manjši polog na namenski račun, sprejme zavezo in plača akceptno provizijo. Izdajatelj menice mora celotni znesek bančnega meničnega akcepta na namenski račun vsekakor prenesti najpozneje na datum zapadlosti bančnega meničnega akcepta.

(364)

Ko banka sprejme bančni menični akcept, ga izdajatelj menice indosira in kot plačilo računa prenese prejemniku plačila, ki je tudi dobavitelj v osnovnem trgovinskem poslu. Posledično se plačilna obveznost kupca (izdajatelja menice) do dobavitelja (prejemnika plačila) prekliče. Nastane nova plačilna obveznost kupca do banke akceptantke v istem znesku (izdajatelj menice mora ta znesek banki plačati v gotovini pred zapadlostjo bančnega meničnega akcepta). Z izdajo bančnih meničnih akceptov se torej obveznost izdajatelja menice do njegovega dobavitelja nadomesti z obveznostjo do banke.

(365)

Zapadlost bančnih meničnih akceptov se razlikuje glede na pogoje, ki jih določi posamezna banka, obdobje zapadlosti pa lahko traja do enega leta.

(366)

Prejemnik plačila (ali imetnik) bančnega meničnega akcepta ima pred zapadlostjo tri možnosti:

—	lahko počaka do zapadlosti, da mu banka akceptantka v gotovini plača celotni znesek, enak nominalni vrednosti bančnega akcepta,

—	bančni menični akcept lahko indosira, tj. lahko ga uporabi kot plačilno sredstvo za svoje obveznosti do drugih oseb, ali

—	bančni menični akcept lahko predloži banki akceptantki ali drugi banki v diskontiranje in pridobi denarne prejemke proti plačilu diskontne stopnje.

(367)

Datum izdaje bančnega meničnega akcepta na splošno ustreza roku plačila, dogovorjenemu z dobaviteljem. Komisija je v zvezi z vzorčenimi družbami ugotovila, da se je datum izdaje na splošno ujemal z datumom roka plačila, dogovorjenega z dobaviteljem, ali je bil pred tem datumom, v nekaterih primerih pa celo nekaj dni po njem. Komisija je ugotovila, da je bil datum zapadlosti bančnih meničnih akceptov vzorčenih družb tri do dvanajst mesecev po datumu zapadlosti računa.

(368)

Kar zadeva računovodsko obravnavo bančnih meničnih akceptov, so ti v računovodskih izkazih izdajateljev, tj. vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, izkazani kot obveznosti do banke.

(369)

Kreditni bonitetni center Ljudske banke Kitajske (v nadaljnjem besedilu: CRCP) bančne menične akcepte priznava kot „neporavnani kredit“, ki ga zagotovijo banke, na isti ravni kot posojila, akreditive ali financiranje trgovine. Opozoriti je treba tudi, da se center CRCP napaja iz finančnih institucij, ki dajejo različne vrste posojil, in da so te finančne institucije zato bančne menične akcepte izkazale kot obveznosti do njih. Poleg tega pogodbe o bančnih meničnih akceptih, zbrane med preiskavo, določajo, da banka ob nepopolnem kupčevem plačilu na datum zapadlosti bančnih meničnih akceptov neplačani znesek obravnava kot zapadlo posojilo pri banki.

(370)

Komisija je ugotovila, da se bančni menični akcepti večinoma uporabljajo kot plačilno sredstvo v trgovinskih poslih kot nadomestek za nakazilo, s čimer spodbujajo obračanje denarja in obratni kapital izdajatelja menice. Z denarnega vidika se s tem instrumentom izdajatelju menice dejansko odobri odložitev roka plačila za največ eno leto, ker se dejansko gotovinsko plačilo zneska posla izvede ob zapadlosti bančnega meničnega akcepta in ne v trenutku, ko bi moral izdajatelj menice plačati svojemu dobavitelju. Brez takega finančnega instrumenta bi moral izdajatelj menice uporabiti svoj obratni kapital, kar pomeni stroške, ali pri banki najeti kratkoročno posojilo za obratni kapital, da bi plačal svojim dobaviteljem, kar prav tako pomeni stroške. Izdajatelj menice s plačilom z bančnim meničnim akceptom dobavljeno blago ali zagotovljene storitve dejansko uporablja tri mesece do enega leta, ne da bi plačal gotovinski predujem in kril kakršne koli stroške.

(371)

V normalnih tržnih razmerah bi bančni menični akcepti kot finančni instrument pomenili stroške financiranja za izdajatelja menice. Preiskava je pokazala, da so vse vzorčene družbe, ki so v obdobju preiskave uporabljale bančne menične akcepte, plačale samo akceptno provizijo za storitev, ki jo je opravila banka, pri čemer je ta provizija na splošno znašala 0,05 % nominalne vrednosti bančnega akcepta. Vendar nobena od vzorčenih družb ni krila stroškov za financiranje z bančnimi meničnimi akcepti, s katerimi je bilo odloženo gotovinsko plačilo za dobavo blaga in zagotovitev storitev. Zato je Komisija menila, da so imele preiskovane družbe ugodnosti od financiranja v obliki bančnih meničnih akceptov, za katere niso krile nobenih stroškov.

(372)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da je sistem bančnih meničnih akceptov, ki ga je vzpostavila LRK, vsem proizvajalcem izvoznikom zagotovil brezplačno financiranje tekočega poslovanja, s čimer jim je zagotovil ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, kot je opisano v uvodnih izjavah 384 do 388, v skladu s členom 3(1)(a)(i) in členom 3(2) osnovne uredbe.

(373)

Komisija je v prejšnji preiskavi (90) ugotovila, da imajo bančni menični akcepti dejansko enak namen in učinke kot kratkoročna posojila za obratni kapital, saj jih družbe uporabljajo za financiranje svojega tekočega poslovanja, namesto da bi uporabljale kratkoročna posojila za obratni kapital, zaradi česar bi morale kriti stroške, enake tistim za kratkoročno financiranje obratnega kapitala.

(374)

Skupina ZTT se po dokončnem razkritju ni strinjala s Komisijo, da so bančni menični akcepti oblika kratkoročnega financiranja in da delujejo kot bančna garancija. Po navedbah te strani je bančni menični akcept instrument, s katerim banka prevzame obveznost zagotovitve plačila stranki in ne prvotnemu dolžniku, ki je še vedno dolžan plačati banki. Namen takega instrumenta ni kratkoročno financiranje, temveč olajšanje prodaje blaga. Skupina ZTT je trdila, da sta se stranki transakcij z dogovorom o plačilu z bančnimi meničnimi akcepti strinjali s plačilnim rokom za poravnavo dolga med njima, kar pomeni, da je prodajalec pristal na kreditni pogoj do zapadlosti akcepta proti plačilu z bančno garancijo, kupec pa se je zavezal, da bo najpozneje na dan zapadlosti dal banki na voljo enako vrednost.

(375)

Komisija se ni strinjala, da bančni menični akcepti delujejo zgolj kot bančna garancija za plačilo na datum zapadlosti. Komisija je ugotovila, da je v primeru vzorčenih proizvajalcev izvoznikov bančni menični akcept dejansko plačilno sredstvo, priznano v prodajni pogodbi, in da se plačilna obveznost izdajatelja menice do dobavitelja ob plačilu z bančnim meničnim akceptom prekliče. Plačilo izdajatelja menice dobavitelju se izvede ob indosiranju bančnega meničnega akcepta, ob zapadlosti pa izdajatelj menice izpolni svojo plačilno obveznost do banke. Zato bančnega meničnega akcepta ni mogoče opredeliti zgolj kot dodatno garancijo za prihodnje plačilo in trditev je bila zavrnjena.

(376)

Komisija je zato ponovila svoj sklep, da so bančni menični akcepti z vidika njihovih učinkov oblika kratkoročnega financiranja, saj proizvajalcem izvoznikom omogočajo financiranje njihovih nakupov. Ugodnost, dodeljena sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, je prihranek stroškov za financiranje zaradi dejstva, da niso plačevali za uporabo financiranja prek bančnih meničnih akceptov.

(b) Specifičnost

(377)

Kar zadeva specifičnost, sklep št. 40 določa, da finančne institucije spodbujanim industrijam zagotavljajo kreditno podporo, kot je navedeno v uvodni izjavi 116.

(378)

Komisija je menila, da so bančni menični akcepti druga oblika preferenčne finančne podpore, ki jo finančne institucije zagotavljajo spodbujanim industrijam, kot je sektor kablov iz optičnih vlaken. Kot je navedeno v oddelku 3.1, je sektor kablov iz optičnih vlaken dejansko med spodbujanimi industrijami in je zato upravičen do vse možne finančne podpore. Bančni menični akcepti so kot oblika financiranja del sistema preferenčne finančne podpore, ki jo finančne institucije zagotavljajo spodbujanim industrijam, kot je industrija kablov iz optičnih vlaken.

(379)

Predložen ni bil noben dokaz, da lahko vsako podjetje v LRK (razen podjetja v spodbujanih industrijah) izkoristi bančne menične akcepte pod enakimi preferenčnimi pogoji.

(380)

Skupina ZTT je po dokončnem razkritju trdila, da bančni menični akcepti niso specifični, saj jih pogosto uporabljajo skoraj vsi poslovni subjekti v LRK in tako niso omejeni na sektor kablov iz optičnih vlaken ali skupino ZTT.

(381)

V zvezi s tem se je Komisija sklicevala na uvodno izjavo 116, v kateri je predstavila dokaze, da morajo finančne institucije spodbujanim industrijam v skladu s sklepom št. 40 zagotavljati kreditno podporo.

(382)

Komisija je svojo oceno glede specifičnosti subvencijske sheme utemeljila na razpoložljivih vladnih dokumentih o spodbujanih industrijah, kot so načrti in predpisi. Kitajska vlada je jasno določila, katere industrije se spodbujajo, s čimer je specifične ugodnosti preferenčnega financiranja omejila samo na te industrije. Zato tudi če je več drugih industrij, ki so posebej opredeljene kot spodbujane, prav tako uživalo enake ali podobne preferenčne pogoje kot industrija kablov iz optičnih vlaken, to ne pomeni, da so preferenčno financiranje in zlasti bančni menični akcepti na splošno na voljo vsem industrijam.

(383)

Poleg tega, tudi če bi bila lahko oblika financiranja načeloma na voljo družbam v drugih industrijah, bi lahko bila specifična zaradi konkretnih pogojev, pod katerimi se tako financiranje ponuja družbam iz določene industrije, na primer pogojev glede nadomestila za financiranje in obsega financiranja. Nobena od zainteresiranih strani ni predložila dokazov o tem, da preferenčno financiranje z bančnimi meničnimi akcepti družb v industriji kablov iz optičnih vlaken temelji na objektivnih merilih ali pogojih v smislu člena 4(2), točka (b), osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(384)

Komisija je pri izračunu zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ocenila ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave.

(385)

Kot je bilo navedeno že v uvodnih izjavah 357 in 370, so bančni menični akcepti oblika kratkoročnega financiranja, ki poveča učinkovitost kapitala izdajatelja menice, tako da spodbuja obratni kapital in izpolni potrebe izdajatelja po denarnih sredstvih, saj se bančni menični akcepti večinoma uporabljajo namesto gotovine kot plačilno sredstvo v trgovinskih poslih. Komisija je ugotovila, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki za izpolnitev svojih potreb po kratkoročnem financiranju uporabljali bančne menične akcepte, ne da bi plačali nadomestilo.

(386)

Zato je sklenila, da bi morali izdajatelji bančnih meničnih akceptov plačati nadomestilo za obdobje financiranja. Komisija je menila, da se je obdobje financiranja začelo na datum izdaje bančnega meničnega akcepta in končalo na datum zapadlosti bančnega meničnega akcepta. V zvezi z bančnimi meničnimi akcepti, izdanimi pred obdobjem preiskave, in bančnimi meničnimi akcepti z datumom zapadlosti po koncu obdobja preiskave je Komisija izračunala ugodnost samo za obdobje financiranja, ki ga je zajemalo obdobje preiskave.

(387)

V skladu s členom 6, točka (b), osnovne uredbe je Komisija štela, da je ugodnost, ki je bila tako dodeljena prejemnikom, razlika med zneskom, ki ga je družba dejansko plačala kot nadomestilo za financiranje z bančnimi meničnimi akcepti, in zneskom, ki bi ga morala plačati ob uporabi obrestne mere za kratkoročno financiranje.

(388)

Komisija je določila ugodnost, ki izhaja iz neplačila stroškov kratkoročnega financiranja. Ker so bančni menični akcepti oblika kratkoročnega financiranja in imajo dejansko enak namen kot kratkoročna posojila za obratni kapital, je Komisija menila, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih preiskavah (91), da bi bilo treba za bančne menične akcepte kriti enake stroške kot pri kratkoročnem financiranju s posojili. Zato je uporabila enako metodologijo kot za kratkoročno financiranje s posojili v RMB, opisano v oddelku 3.5.3.1.

(389)

Skupina FTT je po dokončnem razkritju trdila, da bi morala Komisija pri izračunu ugodnosti upoštevati provizije, ki jih je plačala skupina.

(390)

Komisije je že v uvodni izjavi 371 ugotovila, da so vzorčene družbe, ki so v obdobju preiskave uporabljale bančne menične akcepte, plačale samo akceptno provizijo za storitev, ki jo je opravila banka, pri čemer je ta provizija na splošno znašala 0,05 % nominalne vrednosti bančnega akcepta. Dejansko je ta provizija, plačana za obdelavo bančnega meničnega akcepta s strani banke, element, ločen od financiranja, ki ga je odobrila banka in za katerega sodelujoči proizvajalci izvozniki niso krili nobenih stroškov. Ta provizija se plača za pokritje administrativnih stroškov banke za obdelavo bančnih meničnih akceptov. Komisija je uvedla izravnalne ukrepe samo finančni del bančnih meničnih akceptov (in sicer za del, ki je enakovreden kratkoročnemu financiranju), ni pa proučila, ali je tudi akceptna provizija vključevala subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Trditev je bila zato zavrnjena.

(391)

Skupina ZTT se ni strinjala z uporabo referenčne vrednosti za kratkoročna posojila, saj je menila, da so bančni menični akcepti garancija, za katero je treba zaračunati provizijo. V zvezi s tem se je skupina ZTT sklicevala na newyorška banka zveznih rezerv, ki pojasnjuje, da so bančni menični akcepti bolj garancija kot posojilo.

(392)

Komisija se ni strinjala s stališčem skupine ZTT. Glede na javno dostopne podatke o bančnih meničnih akceptih v ZDA banka v praksi običajno odkupi bančni menični akcept od izdajatelja menice z uporabo diskontne stopnje, ki je podobna obrestni meri, zato se akcept uporablja kot sredstvo, s katerim banka odobri posojilo (92). Poleg tega v drugih jurisdikcijah, kot sta Kanada in Malezija, banka ob sprejemu menice izplača sredstva po odbitku veljavne diskontne stopnje (93). Dejansko je v dokumentu Banke Kanade za razpravo: A Primer on the Canadian Bankers’ Acceptance Market (Priročnik o kanadskem trgu bančnih akceptov) navedeno, da „posojilodajalci kupijo menice z diskontom na njihovo nominalno vrednost, posojilojemalec pa prejme diskontirani prejemek kot posojilo. Diskontna stopnja, po kateri posojilodajalci kupujejo menice, pogosto temelji na ponujeni obrestni meri za kanadski dolar“. V skladu s členom 14(4) malezijskih smernic o bančnih akceptih (2004) „izdajatelj bančnega akcepta diskontira bančni akcept pri banki akceptantki, če nakup še ni bil plačan; v tem primeru mora banka akceptantka plačati diskontirani prejemek dobavitelju blaga“. Zato bančni menični akcepti delujejo predvsem kot vrsta financiranja in ne kot garancija. Trditev je bila zato zavrnjena.

3.5.4.3 Zamenljive podjetniške obveznice

(393)

Družbe iz dveh vzorčenih skupin so v obdobju preiskave izdajale zamenljive podjetniške obveznice. Zamenljive obveznice obeh skupin imajo progresivno strukturo obrestnih mer z zelo nizkimi obrestnimi merami, ki se gibljejo med 0,2 % in 2 %, kar je precej pod referenčno obrestno mero posojil Ljudske banke Kitajske in prednostno obrestno mero nacionalnega središča za medbančno financiranje (94).

(394)

Komisija je ugotovila, da sta imeli obe vzorčeni skupini ugodnosti od preferenčnega financiranja v obliki zamenljivih obveznic.

—	Pravna podlaga (95):

—	zakon o vrednostnih papirjih Ljudske republike Kitajske (različica iz leta 2014) (v nadaljnjem besedilu: zakon o vrednostnih papirjih) (96),

—	upravni ukrepi za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi (različica iz leta 2008) (97),

—	upravni ukrepi za sponzoriranje izdaj in kotacij vrednostnih papirjev (različica iz leta 2008) (98),

—	upravni ukrepi za izdajanje in odkup vrednostnih papirjev (različica iz leta 2018),

—	predpisi o upravljanju podjetniških obveznic, ki jih je 18. januarja 2011 izdal državni svet,

—	upravni ukrepi za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi, odlok kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje št. 113, 15. januar 2015,

—	ukrepi za upravljanje dolžniških finančnih instrumentov nefinančnih podjetij na medbančnem trgu obveznic, ki jih izdaja Ljudska banka Kitajske, odlok Ljudske banke Kitajske (2008) št. 12, 9. april 2008.

—	Regulativni okvir, ki ureja zamenljive obveznice

(395)

Predpisi o upravljanju podjetniških obveznic in upravni ukrepi za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi določajo splošni pravni okvir, ki se uporablja za podjetniške obveznice. Vendar se za zamenljive podjetniške obveznice uporablja posebna zakonodaja, in sicer upravni ukrepi za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, upravni ukrepi za izdajanje in odkup vrednostnih papirjev ter upravni ukrepi za sponzoriranje izdaj in kotacij vrednostnih papirjev.

(396)

V členu 14 upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, so „zamenljive podjetniške obveznice“ opredeljene kot „podjetniške obveznice, ki jih izda družba izdajateljica v skladu z zakonom in ki se lahko v določenem obdobju in pod določenimi pogoji zamenjajo za delnice“.

(397)

V skladu s členom 11 zakona o vrednostnih papirjih (različica iz leta 2014), ki je veljal ob izdaji zamenljivih obveznic s strani vzorčenih družb, členom 45 upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, in členom 2 upravnih ukrepov za sponzoriranje izdaj in kotacij vrednostnih papirjev, morajo družbe, ki želijo izdati zamenljive podjetniške obveznice, zaprositi za storitve sponzorja vrednostnih papirjev, ki deluje kot zavarovatelj. Sponzor organizira izdajo obveznic, priporoči izdajatelja, predloži dokumentacijo vloge v odobritev kitajski nadzorni komisiji za vrednostne papirje, se pogaja o obrestnih merah, po katerih bo obveznica ponujena vlagateljem, in je odgovoren za iskanje vlagateljev, ki bi sprejeli dogovorjene pogoje izdaje obveznice, vključno z obrestno mero.

(398)

V skladu z regulativnim okvirom zamenljivih obveznic na Kitajskem ni mogoče prosto izdajati ali z njimi prosto trgovati. Izdajo vsake obveznice mora odobriti kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje. Člen 16 zakona o vrednostnih papirjih (različica iz leta 2014) določa, da „družbe, ki kotirajo na borzi, ki izdajajo zamenljive obveznice […] izpolnjujejo zahteve, ki so v tem zakonu določene za javno ponudbo delnic; in pridobijo odobritev regulativnih organov državnega sveta za vrednostne papirje“. V skladu s členom 3 upravnih ukrepov za izdajanje in odkup vrednostnih papirjev, ki se uporabljajo za zamenljive obveznice, „nadzorna komisija za vrednostne papirje nadzira in upravlja ponudbo in odkup vrednostnih papirjev v skladu z zakonom“. Poleg tega v skladu s členom 10 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic obstajajo letne kvote za izdajanje podjetniških obveznic.

(399)

V skladu s členom 16 zakona o vrednostnih papirjih (različica iz leta 2014) bi morale biti za javno izdajanje obveznic izpolnjene naslednje zahteve: „namen uporabe prihodkov je v skladu z industrijskimi politikami države“ in „prihodki iz javnega ponujanja podjetniških obveznic se uporabijo samo za odobrene namene“. V členu 12 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic je ponovno poudarjeno, da mora biti namen pridobljenih sredstev skladen z industrijskimi politikami države. Poleg tega člen 10(2) upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, ki je lex specialis in se uporablja za zamenljive obveznice, določa, da „so nameni uporabe zbranih sredstev v skladu z industrijsko politiko države“.

(400)

Kitajska vlada je med navzkrižnim preverjanjem na daljavo pojasnila, da ta stavek pomeni, da zbrana sredstva ne smejo biti namenjena projektom, ki spadajo med „omejene“ industrije iz „kataloga smernic za prestrukturiranje industrije“. Ta katalog vključuje tri kategorije projektov, tj. „spodbujane“, „omejene“ in „izločene“. V kategoriji „omejenih“ so novi projekti prepovedani, tekoča proizvodnja pa je usmerjena v inovacije in posodobitev, medtem ko je v kategoriji „izločenih“ obstoječim projektom prepovedano iskati naložbe. Zato je mogoče sklepati, da „v skladu z industrijskimi politikami države“ to lahko pomeni le, da naložbeni projekt spada v „spodbujano“ vsebino, ki je upravičena do kreditne podpore finančnih institucij.

(401)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 116, se sklep št. 40 sklicuje na „katalog smernic za prestrukturiranje industrije“ in določa, da če „naložbeni projekt spada v spodbujano vsebino, se pregleda in odobri ter evidentira v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi o naložbah, vse finančne institucije zagotavljajo kreditno podporo v skladu s kreditnimi načeli“. Iz tega sledi, da izdaja zamenljivih podjetniških obveznic, ki so, kot je prikazano, nujno usmerjene v spodbujano industrijo, ustreza praksi finančnih institucij, da podpirajo te industrije.

(402)

Tudi obrestne mere za podjetniške obveznice so strogo regulirane. Člen 16 upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, določa, da „obrestno mero zamenljive podjetniške obveznice določita družba izdajateljica in vodilni zavarovatelj s pogajanji, vendar upošteva ustrezne predpise države“. V skladu s členom 16(5) zakona o vrednostnih papirjih (različica iz leta 2014) „kuponska obrestna mera podjetniških obveznic ne presega kuponske obrestne mere, ki jo določi državni svet“. Poleg tega člen 18 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic, ki se na splošno uporablja za vse obveznice, določa, da „obrestna mera, ponujena za katero koli podjetniško obveznico, ni za več kot 40 % višja od prevladujoče obrestne mere, ki jo banke plačujejo posameznikom za vezane hranilne vloge z enako zapadlostjo“.

(403)

V skladu s členom 17 upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, „družba za javno izdajanje zamenljivih podjetniških obveznic pooblasti usposobljeno bonitetno agencijo za izdelavo bonitetnih ocen in nadaljnjih ocen“. Poleg tega člen 18 splošno veljavnih upravnih ukrepov za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi določa, da se lahko samo nekatere obveznice, ki izpolnjujejo stroga merila kakovosti, kot je bonitetna ocena AAA, javno izdajo javnim vlagateljem ali pa se javno izdajo poučenim vlagateljem samo po lastni presoji izdajatelja. Podjetniške obveznice, ki ne izpolnjujejo teh standardov, se lahko javno izdajo samo poučenim vlagateljem.

(a) Finančne institucije, ki delujejo kot javni organi

(404)

Glede na študijo družbe Bloomberg China bond market insight 2021 (Vpogled v kitajski trg obveznic leta 2021) je večina vlagateljev institucionalnih vlagateljev, vključno s finančnimi institucijami. Komercialne banke predstavljajo 57 % vlagateljev, banke, ki izvajajo državno politiko, pa 3 % (99). Poleg tega je Komisija ugotovila, da je 85 % vlagateljev v zamenljive obveznice, ki jih je izdala eno od vzorčenih družb, institucionalnih vlagateljev, tj. kategorija vlagateljev, ki vključuje finančne institucije.

(405)

Poleg tega je industrija kablov iz optičnih vlaken kot spodbujana industrija v skladu s „katalogom smernic za prestrukturiranje industrije“ na podlagi sklepa št. 40 upravičena do kreditne podpore finančnih institucij. Dejstvo, da imajo zamenljive obveznice, kot so zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, nizko obrestno mero, jasno kaže, da so finančne institucije glavni vlagatelj v te obveznice. Tem družbam morajo zagotoviti „kreditno podporo“ pri sprejemanju odločitev o naložbah/financiranju pa poleg nadomestila za obresti upoštevajo tudi druge vidike, kot so cilji politike. Vlagatelj, ki deluje v tržnih razmerah, bi bil namreč bolj občutljiv na finančni donos svoje naložbe in najverjetneje ne bi vlagal v zamenljive obveznice z zelo nizko obrestno mero. Poleg tega ugotovitve Komisije o finančnem stanju obeh skupin proizvajalcev izvoznikov iz oddelka 3.5.3.3 glede njunih profilov likvidnosti in solventnosti tudi kažejo, da vlagatelji, ki delujejo v tržnih razmerah, ne bi vlagali v finančne instrumente, kot so zamenljive obveznice, ki ponujajo majhen finančni donos, medtem ko izdajatelj predstavlja visoko likvidnostno in solventnostno tveganje. Zato bi po mnenju Komisije takšno naložbo izvedli le vlagatelji, ki imajo druge motive kot finančni donos na naložbo, kot je izpolnjevanje zakonske obveznosti zagotavljanja financiranja družbam v spodbujanih industrijah.

(406)

Zato je Komisija ob upoštevanju dejstev iz uvodnih izjav 404 in 405 menila, da obstajajo številni dokazi, ki potrjujejo, da velik delež vlagateljev v zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, predstavljajo finančne institucije, ki imajo zakonsko obveznost zagotavljati kreditno podporo proizvajalcem kablov iz optičnih vlaken.

(407)

Poleg tega je, kot je opisano v oddelku 3.5.1, za te finančne institucije značilna močna prisotnost države, kitajska vlada pa lahko pomembno vpliva nanje. Splošni pravni okvir, v katerem delujejo te finančne institucije, se uporablja tudi za zamenljive obveznice.

(408)

Komisija je v oddelkih 1 in 2 ugotovila, da so finančne institucije v državni lasti javni organi v smislu člena 2, točka (b), v povezavi s členom 3(1), točka (a)(i), osnovne uredbe in da se v vsakem primeru štejejo za organe, ki jim je kitajska vlada zaupala ali ukazala, naj opravljajo funkcije, ki so po navadi v pristojnosti vlade, v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe. V oddelku 3.5.1.2 je Komisija ugotovila, da so zaupanja in ukazov vlade deležne tudi zasebne finančne institucije.

(409)

Komisija je zahtevala tudi konkretne dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih izdaj zamenljivih obveznic. Zato je proučila splošno pravno okolje, kot je opisano v uvodnih izjavah 395 do 403, in konkretne ugotovitve preiskave.

(410)

Ugotovila je, da sta obe skupini vzorčenih proizvajalcev izvoznikov izdajali zamenljive obveznice po zelo nizkih in podobnih obrestnih merah, ne glede na finančno in kreditno tveganje družb.

(411)

V praksi na obrestne mere zamenljivih obveznic podobno kot pri posojilih vpliva bonitetna ocena. Kot je Komisija ugotovila v uvodni izjavi 280, je lokalni trg bonitetnega ocenjevanja izkrivljen, bonitetne ocene pa niso zanesljive. Kot je navedeno v uvodni izjavi 274, na trgu obveznic prevladuje pet kitajskih lokalnih bonitetnih agencij, lokalne bonitetne agencije pa so približno 90 % obveznic ocenile z bonitetno oceno AAA, medtem ko je veliko izdajateljev od bonitetne agencije S&P prejelo nižjo globalno bonitetno oceno izdajatelja, in sicer A in BBB.

(412)

To je bilo ponazorjeno z dejstvom, da se poročila o bonitetnih ocenah za obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, niso ujemala z dejanskim finančnim položajem družb.

(413)

Glede na zgornje premisleke je Komisija sklenila, da so kitajske finančne institucije, ki so glavni vlagatelj v zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, sledile usmeritvam politike, določenim v sklepu št. 40, z zagotavljanjem prednostnega financiranja družbam po zelo nizki obrestni meri, ki se nanaša na spodbujano industrijo, in tako delovale bodisi kot javni organi v smislu člena 2, točka (b), osnovne uredbe bodisi kot organi, ki jim je vlada zaupala ali ukazala v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe.

(414)

Finančne institucije so vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotovile ugodnost, ker so se strinjale z naložbami v zamenljive obveznice z zelo nizko stopnjo donosa ne glede na profil tveganja izdajatelja.

(415)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju izpodbijala sklep Komisije, da finančne institucije, ki so kupile večji del zadevnih zamenljivih podjetniških obveznic, delujejo kot javni organi. Trdila je, da je nakup podjetniških obveznic in zamenljivih podjetniških obveznic običajna poslovna praksa v vseh večjih jurisdikcijah, vključno z Unijo in ZDA. Po navedbah kitajske vlade je funkcija, ki jo opravljajo finančne institucije pri nakupu obveznic ali pri zagotavljanju posojil, povsem drugačna, zato je bila Komisija dolžna izvesti posebno oceno, ali se finančne institucije lahko štejejo za javne organe za funkcijo nakupa obveznic, in izvesti oceno vsake finančne institucije posebej. Kitajska vlada je navedla še, da Komisija ni proučila, ali so poleg kitajskih bank in finančnih institucij obstajali še drugi kupci podjetniških obveznic in zamenljivih obveznic ter ali so obstajali zasebni kupci. Poleg tega je kitajska vlada navedla, da je namen kitajskega sistema finančnega nadzora v zvezi s podjetniškimi obveznicami in zamenljivimi obveznicami zagotoviti varnost sistema ter zaščititi pravice in interese vlagateljev ter da ta sistem kot tak ne kaže vmešavanja vlade.

(416)

Komisija se ni strinjala z izjavo kitajske vlade, da ni izvedla posebne ocene ravnanja finančnih institucij kot javnih organov v zvezi s funkcijo nakupa obveznic. Poleg sklepov Komisije iz oddelka 3.5.1 je Komisija iskala tudi konkretne dokaze o smiselnem izvajanju nadzora na podlagi konkretnih izdaj zamenljivih obveznic in izvedla posebno oceno v uvodnih izjavah 409 do 413. Čeprav se je Komisija strinjala s kitajsko vlado, da je nakup podjetniških obveznic in zamenljivih obveznic načeloma lahko običajna poslovna praksa v vseh večjih jurisdikcijah, je poudarila, da je za nakup podjetniških obveznic s strani kitajskih finančnih institucij značilno vmešavanje države, kot je razvidno iz uvodne izjave 413. Komisija se ni strinjala s trditvijo kitajske vlade niti, da ni proučila, ali so poleg kitajskih bank in finančnih institucij obstajali tudi drugi kupci podjetniških obveznic in zamenljivih obveznic. Komisija je v uvodnih izjavah 404 in 406 poudarila, da je bilo 85 % vlagateljev v zamenljive obveznice, ki jih je izdala ena od vzorčenih družb, institucionalnih vlagateljev, vključno s finančnimi institucijami, in da obstaja vrsta dokazov, ki potrjujejo, da velik delež vlagateljev v zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, predstavljajo finančne institucije, ki imajo zakonsko obveznost zagotavljati kreditno podporo proizvajalcem kablov iz optičnih vlaken. Glede na velik delež institucionalnih vlagateljev, vključno s finančnimi institucijami, je Komisija menila, da so ti določili značilnosti izdanih zamenljivih podjetniških obveznic, zlasti nizko kuponsko obrestno mero, in da so drugi vlagatelji, kot so zasebni vlagatelji, le upoštevali te pogoje. Nazadnje je Komisija menila, da je kitajski sistem finančnega nadzora v zvezi s podjetniškimi obveznicami in zamenljivimi obveznicami le element, ki je skupaj z normativnim okvirom, ki ureja financiranje s strani finančnih institucij, opisanim v uvodnih izjavah 405 in 407, ter s konkretnim ravnanjem finančnih institucij kazal na vmešavanje kitajske vlade. Zato so bile trditve kitajske vlade zavrnjene.

(b) Specifičnost

(417)

Komisija je menila, da je preferenčno financiranje z zamenljivimi obveznicami specifično v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe. Zamenljivih obveznic dejansko ni mogoče izdati brez odobritve kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje, ki preveri, ali so izpolnjeni vsi regulativni pogoji za izdajo zamenljivih obveznic. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 399, mora biti v skladu z zakonom o vrednostnih papirjih LRK (različica iz leta 2014) in upravnimi ukrepi za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, ki se posebej uporabljajo za zamenljive obveznice, izdaja zamenljivih obveznic v skladu z industrijsko politiko države. Komisija je v uvodni izjavi 400 menila, da „v skladu z industrijskimi politikami države“ pomeni, da naložbeni projekt spada v „spodbujano“ vsebino iz kataloga smernic za prestrukturiranje industrije, v katero spada industrija kablov iz optičnih vlaken.

(418)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju navedla, da so trgi obveznic regulirani v vsaki državi, saj gre za vprašanje gospodarske stabilnosti. Merila, ki jih mora družba izpolnjevati, da lahko izda obveznice, so finančne narave in niso politično usmerjena. Kitajska vlada se ni strinjala s stališčem, da mora biti izdaja zamenljivih obveznic v skladu z industrijskimi politikami države, in ponovila, da industrija kablov iz optičnih vlaken ni spodbujana industrija. Kitajska vlada je nadalje trdila, da Komisija ni dokazala, da je prodaja obveznic izrecno omejena na nekatere družbe.

(419)

Čeprav se je Komisija v zvezi s tem strinjala, da so trgi obveznic regulirani v vsaki državi in da je večina meril, ki jih mora družba izpolnjevati za izdajo obveznic, finančne narave, pa se ni strinjala s trditvijo kitajske vlade, da izdaja zamenljivih obveznic na Kitajskem ni politično usmerjena. Prvič, Komisija je ponovila svoje stališče, da je sektor kablov iz optičnih vlaken spodbujana industrija. Drugič, Komisija je menila, da je besedilo zakona o vrednostnih papirjih LRK (različica iz leta 2014) in upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, ki se posebej uporabljajo za zamenljive obveznice, v skladu s katerim mora biti izdaja zamenljivih obveznic v skladu z industrijskimi politikami države, dovolj jasno. Nazadnje, Komisija je v uvodni izjavi 414 ugotovila, da so finančne institucije vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotovile ugodnost, ker so se strinjale z naložbami v zamenljive obveznice z zelo nizko stopnjo donosa ne glede na profil tveganja izdajatelja. Dejansko je finančna ugodnost, zagotovljena z nakupom zamenljivih podjetniških obveznic s tako nizko kuponsko obrestno mero „izrecno omejena“ na spodbujane industrije, kot je industrija kablov iz optičnih vlaken, v normativnem okviru, ki ga je oblikovala kitajska vlada. Zato so bile trditve kitajske vlade zavrnjene.

(420)

Zamenljive obveznice so hibridni dolžniški instrumenti, ki imajo značilnosti obveznic, kot so plačila obresti, obenem pa zagotavljajo možnost pretvorbe vloženega zneska za delnice pod določenimi pogoji. Komisije je ugotovila, da je bil samo zanemarljiv del zamenljivih obveznic obeh vzorčenih družb pretvorjen v delnice. Zato so v obdobju preiskave zamenljive obveznice obeh vzorčenih družb delovale le kot obveznice in so vlagateljem zagotavljale donos v obliki obresti, podobno kot posojila. Ker metodologija izračuna za posojila, opisana v uvodni izjavi 310, temelji na obveznicah, se je Komisija glede na posebne okoliščine tega primera odločila, da bo uporabila isto metodologijo (100). To pomeni, da se relativni razmik med ameriškimi podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno AA in ameriškimi podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB z enakim trajanjem uporabi za referenčne obrestne mere posojil, ki jih objavi Ljudska banka Kitajske, ali, po 20. avgustu 2019, za prednostno obrestno mero posojil, ki jo objavi nacionalno središče za medbančno financiranje (101), da se določi tržna obrestna mera za obveznice.

(421)

Kitajska vlada, skupina ZTT in skupina FTT so po dokončnem razkritju ugovarjale uporabi iste referenčne vrednosti za obveznice in zamenljive obveznice kot za posojila, saj so obveznice, zlasti zamenljive, in posojila različni finančni instrumenti in trg obveznic deluje drugače kot trg zasebnih posojil. Kitajska vlada je trdila, da Komisija nima podlage za uporabo referenčne vrednosti Ljudske banke Kitajske kot izhodišča in nato dodajanje pribitka. Kitajska vlada je menila, da bi morala Komisija neposredno uporabiti obrestno mero za obveznice, ki so jih izdale družbe z bonitetno oceno BB, in navedla primere, da so evropski proizvajalci kablov iz optičnih vlaken in jekla z bonitetno oceno BB v istem obdobju izdali obveznice za podobno obdobje zapadlosti po bistveno nižjih obrestnih merah od izračunane referenčne obrestne mere. Skupina ZTT je trdila, da je glavna prednost izdaje obveznic v primerjavi s pridobivanjem posojil pri bankah ta, da je obrestna mera (tj. kuponska obrestna mera), ki jo morajo družbe plačati vlagateljem v obveznice, pogosto nižja od obrestne mere, ki bi jo morale plačati za bančno posojilo. Po navedbah skupine ZTT je izdaja zamenljivih obveznic še bolj privlačna, saj imajo običajno nižjo kuponsko obrestno mero, ker vlagateljem omogočajo, da pretvorijo obveznice v lastniški kapital in s tem prejemajo donose naložbe prek dividend iz lastniškega kapitala. Skupina ZTT je navedla še, da prednost zamenljivih obveznic niso prihodki od obresti, ampak pravica do pretvorbe. Skupina FTT in skupina ZTT sta predlagali, naj se za izračun ugodnosti za obveznice in zamenljive obveznice kot referenčna vrednost uporabi kuponska obrestna mera ameriških podjetniških obveznic z bonitetno oceno BB.

(422)

Komisija je v uvodni izjavi 337 pojasnila, zakaj je menila, da so posojila in podjetniške obveznice podobni finančni dolžniški instrumenti, kar upravičuje uporabo iste referenčne vrednosti za oba instrumenta v posebnih okoliščinah tega primera. V uvodnih izjavah 325 do 333 je Komisija pojasnila, zakaj je ocenila, da je referenčna vrednost za posojila in podjetniške obveznice ustrezna, zakaj kot referenčno vrednost ne more uporabiti kuponske obrestne mere za podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB v ZDA in zakaj je primerjava z obrestnimi merami/kuponskimi obrestnimi merami EU nepomembna. Strinjala se je, da so zamenljive podjetniške obveznice hibridni dolžniški instrument, ki pod določenimi pogoji omogoča tudi pretvorbo vloženega zneska v delnice in se kot tak načeloma razlikuje od podjetniških obveznic. Proučila je možnost količinske opredelitve tega elementa zamenljivosti in uporabe podjetniških obveznic z bonitetno oceno BB v ZDA, kot so predlagale kitajska vlada, skupina FTT in skupina ZT. Vendar referenčna vrednost, ki so jo predlagale te strani, ni upoštevala takšne zamenljivosti in je bila referenčna vrednost za podjetniške obveznice, ki niso bile povezane s kitajskimi trgi, saj se je nanašala na obveznice, izdane v drugi valuti (tj. USD, ne CNY) in s precej drugačno netvegano obrestno mero. Druge možne referenčne vrednosti niso bile predložene, prav tako pa ni bilo na voljo dodatnih javnih informacij, ki bi zagotovile natančnejšo referenčno vrednost za zamenljive obveznice (npr. indeksi za premijo za zamenljive obveznice z bonitetno oceno AA in BB v ZDA) ali za vidik zamenljivosti teh obveznic. Lastni podatki družb tudi niso omogočali ustrezne primerjave razlike v kuponski obrestni meri med obveznicami in zamenljivimi obveznicami, saj ena od vzorčenih družb ni imela neporavnanih obveznic, obveznice druge vzorčene družbe pa so imele drugačno zapadlost in namen financiranja kot njene zamenljive obveznice. Poleg tega je Komisija v uvodni izjavi 420 ugotovila, da je bil le zanemarljiv del zamenljivih obveznic obeh vzorčenih družb pretvorjen v delnice in da so proizvajalci izvozniki v praksi uporabljali ta finančni instrument izmenično z drugimi finančnimi instrumenti, tj. posojili in podjetniškimi obveznicami. Ker so te zamenljive obveznice v obdobju preiskave delovale le kot obveznice in vlagateljem zagotavljale donos v obliki obresti podobno kot posojila in ker je bila uporaba referenčne vrednosti po netvegani obrestni meri, kot jo objavi Ljudska banka Kitajske ali nacionalno središče za medbančno financiranje, ocenjena kot konservativna, je Komisija potrdila svojo odločitev o uporabi referenčne vrednosti za posojila, kot je navedeno v uvodni izjavi 420.

(423)

Ugodnost je razlika med zneskom obresti, ki bi jih družba morala plačati z uporabo tržne obrestne mere iz uvodne izjave 420, in dejanskimi obrestmi, ki jih je družba plačala.

3.5.4.4 Podjetniške obveznice

(424)

Ena od vzorčenih skupin je imela ugodnosti od preferenčnega financiranja v obliki podjetniških obveznic.

(a) Pravna podlaga:

—	zakon o vrednostnih papirjih Ljudske republike Kitajske (različica iz leta 2014) (v nadaljnjem besedilu: zakon o vrednostnih papirjih) (102),

—	upravni ukrepi za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi, odlok kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje št. 113, 15. januar 2015,

—	predpisi o upravljanju podjetniških obveznic, ki jih je 18. januarja 2011 izdal državni svet,

—	ukrepi za upravljanje dolžniških finančnih instrumentov nefinančnih podjetij na medbančnem trgu obveznic, ki jih izdaja Ljudska banka Kitajske, odlok Ljudske banke Kitajske (2008) št. 12, 9. april 2008.

(b) Regulativni okvir, ki ureja zamenljive obveznice

(425)

V skladu z regulativnim okvirom obveznic na Kitajskem ni mogoče prosto izdajati ali z njimi prosto trgovati. Izdajo vsake obveznice morajo odobriti različni vladni organi, kot so Ljudska banka Kitajske, komisija za nacionalni razvoj in reforme ali kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje, odvisno od vrste obveznice in vrste izdajatelja. Poleg tega v skladu s predpisi o upravljanju podjetniških obveznic obstajajo letne kvote za izdajanje podjetniških obveznic.

(426)

Nadalje, v skladu s členom 16 zakona o vrednostnih papirjih, ki je veljal v OP, bi morale biti za javno ponujanje podjetniških obveznic izpolnjene naslednje zahteve: „namen uporabe prihodkov je v skladu z industrijskimi politikami države […]“ in „prihodki iz javnega ponujanja podjetniških obveznic se uporabijo samo za odobrene namene“. V členu 12 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic je ponovno poudarjeno, da mora biti namen pridobljenih sredstev skladen z industrijskimi politikami države. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 400 in 401, je izdajanje podjetniških obveznic pod takimi pogoji usmerjeno v spodbujano industrijo, kot je industrija kablov iz optičnih vlaken, in je skladno s prakso finančnih institucij, da podpirajo take industrije.

(427)

V skladu s členom 16(5) zakona o vrednostnih papirjih (različica iz leta 2014) „kuponska obrestna mera podjetniških obveznic ne presega kuponske obrestne mere, ki jo določi državni svet“. Poleg tega člen 18 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic, določa, da „obrestna mera, ponujena za katero koli podjetniško obveznico, ni za več kot 40 % višja od prevladujoče obrestne mere, ki jo banke plačujejo posameznikom za vezane hranilne vloge z enako zapadlostjo“.

(428)

Nadalje, člen 18 upravnih ukrepov za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi določa, da se lahko samo nekatere obveznice, ki izpolnjujejo stroga merila kakovosti, kot je bonitetna ocena AAA, javno izdajo javnim vlagateljem ali pa se javno izdajo poučenim vlagateljem samo po lastni presoji izdajatelja. Podjetniške obveznice, ki ne izpolnjujejo teh standardov, se lahko javno izdajajo samo poučenim vlagateljem. Iz tega sledi, da se večina podjetniških obveznic izdaja poučenim vlagateljem, ki jih je odobrila Ljudska banka Kitajske in ki so kitajski institucionalni vlagatelji.

(429)

Na Kitajskem morajo družbe, ki želijo izdajati podjetniške obveznice, uporabljati storitve finančne institucije, ki deluje kot zavarovatelj. Ta organizira izdajanje obveznic in se pogaja o obrestni meri, po katerih bo obveznica ponujena vlagateljem. Komisija je ugotovila, da je bil zavarovatelj podjetniške obveznice, ki jo je izdala ena od vzorčenih skupin, med finančnimi institucijami, ki so zagotovile tudi prednostno financiranje, kar je bilo pojasnjeno v oddelku 3.5.1.

(430)

Poleg tega glede na študijo družbe Bloomberg China bond market insight 2021 (Vpogled v kitajski trg obveznic leta 2021) obveznice, ki kotirajo na medbančnem trgu obveznic, predstavljajo 88 % skupnega obsega trgovanja z obveznicami. Glede na isto študijo je večina vlagateljev institucionalnih vlagateljev, vključno s finančnimi institucijami. Komercialne banke predstavljajo 57 % vlagateljev, banke, ki izvajajo državno politiko, pa 3 % (103). Zato so vlagatelji, ki kupujejo podjetniške obveznice, večinoma kitajske banke, vključno z bankami v državni lasti.

(431)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 405 in 406, je Komisija menila, da obstajajo številni dokazi, ki potrjujejo, da velik delež vlagateljev v zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, predstavljajo finančne institucije, ki imajo zakonsko obveznost zagotavljati kreditno podporo proizvajalcem kablov iz optičnih vlaken. Enaka utemeljitev in sklep veljata tudi za podjetniške obveznice, saj so pogoji izdaje zelo podobni, zlasti pogoj, da morajo izpolnjevati zahteve nacionalnih zakonov, predpisov in politike ter biti skladne z industrijsko politiko države.

(432)

Kot je opisano v uvodni izjavi 426, člen 16 zakona o vrednostnih papirjih (različica iz leta 2014) in člen 12 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic zahtevata, da je javno ponujanje podjetniških obveznic skladno z industrijsko politiko države. To pomeni, da se podjetniške obveznice lahko izdajajo samo za namene, ki so v skladu s cilji načrtovanja kitajske vlade v zvezi s spodbujanimi industrijami, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 393 in 394. Institucionalni vlagatelji, ki so, kot je navedeno v uvodnih izjavah 397 in 430, večinoma poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko, morajo upoštevati usmeritve politike iz sklepa št. 40.

(433)

Tako se mehanizem, kot je opisan v uvodnih izjavah 116, 401 in 413, uporablja tudi za podjetniške obveznice, tj. sklep št. 40, bran v povezavi s katalogom smernic za prestrukturiranje industrije, določa posebno obravnavo nekaterih projektov v nekaterih spodbujanih industrijah, kot je industrija kablov iz optičnih vlaken. Ugodna obravnava, ki je bila uporabljena v korist ene od vzorčenih skupin, se je združila v odločitvi za naložbe v podjetniške obveznice, izdane z obrestno mero, ki ne odraža tržnih meril.

(434)

Kot je opisano v oddelku 3.5.1, je za finančne institucije značilna močna prisotnost države in kitajska vlada lahko pomembno vpliva nanje. Splošni pravni okvir, v katerem delujejo te finančne institucije, se uporablja tudi za podjetniške obveznice.

(435)

(436)

Komisija je zahtevala tudi konkretne dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih izdaj podjetniških obveznic. Zato je proučila splošno pravno okolje, kot je opisano v uvodnih izjavah 425 do 428, in konkretne ugotovitve preiskave.

(437)

Komisija je ugotovila, da je bila podjetniška obveznica izdana z obrestno mero, nižjo od obrestne mere, ki bi jo bilo treba pričakovati glede na finančno stanje in kreditno tveganje družb.

(438)

V praksi na obrestne mere podjetniških obveznic podobno kot pri posojilih vpliva bonitetna ocena. Kot je Komisija ugotovila v uvodni izjavi 280, je lokalni trg bonitetnega ocenjevanja izkrivljen, bonitetne ocene pa niso zanesljive. Kot je navedeno v uvodni izjavi 274, na trgu obveznic prevladuje pet kitajskih lokalnih bonitetnih agencij, lokalne bonitetne agencije pa so približno 90 % obveznic ocenile z bonitetno oceno AAA, medtem ko je veliko izdajateljev od bonitetne agencije S&P prejelo nižjo globalno bonitetno oceno izdajatelja, in sicer A in BBB.

(439)

To je bilo ponazorjeno z dejstvom, da se poročila o bonitetnih ocenah za podjetniško obveznico, ki jo je izdala vzorčena družba, niso ujemala z dejanskim finančnim položajem družbe.

(440)

Glede na zgornje premisleke je Komisija sklenila, da so kitajske finančne institucije, ki so pri izdaji podjetniške obveznice s strani vzorčene družbe delovale kot zavarovatelj in ki so glavne vlagateljice v podjetniško obveznico, sledile usmeritvam politike, določenim v sklepu št. 40, z zagotavljanjem preferenčnega financiranja družba, ki spadajo v spodbujano industrijo, in tako delovale bodisi kot javni organi v smislu člena 2, točka (b), osnovne uredbe bodisi kot organi, ki jim je vlada zaupala ali ukazala v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe.

(441)

Finančne institucije so z organizacijo izdaje podjetniških obveznic z obrestno mero, nižjo od tržne, ki ustreza dejanskemu profilu tveganja izdajatelja, in s sprejetjem naložbe v take podjetniške obveznice zagotovile ugodnost vzorčenemu proizvajalcu izvozniku.

(d) Specifičnost

(442)

Kot je opisano v uvodni izjavi 417, je Komisija menila, da je preferenčno financiranje z obveznicami specifično v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj obveznic ni mogoče izdajati brez odobritve vladnih organov, zakon o vrednostnih papirjih LRK (različica iz leta 2014) pa določa, da mora biti izdajanje obveznic skladno z industrijskimi politikami države. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 131, se industrija kablov iz optičnih vlaken v katalogu smernic za prestrukturiranje industrije šteje za spodbujano industrijo.

(e) Izračun ugodnosti

(443)

Ker so obveznice v bistvu le še ena oblika dolžniškega instrumenta, podobna posojilom, in ker metodologija izračunavanja za posojila že temelji na košarici obveznic, se je Komisija odločila, da bo za posojila uporabila metodologijo izračunavanja, opisano v oddelku 3.5.3.3. To pomeni, da se za referenčno obrestno mero posojil Ljudske banke Kitajske oziroma po 20. avgustu 2019 za prednostno obrestno mero posojil, ki jo objavi nacionalno središče za medbančno financiranje, uporabi relativni razmik med podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno AA v ZDA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA z enakim trajanjem za določitev tržne obrestne mere za obveznice, ki se nato primerja z dejansko obrestno mero, ki jo plača družba, da se določi ugodnost.

3.5.4.5 Sklep o preferenčnem financiranju: druge vrste financiranja

(444)

Komisija je ugotovila, da sta bili obe vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov upravičeni do preferenčnega financiranja v obliki kreditnih linij, bančnih meničnih akceptov in zamenljivih obveznic. Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti je Komisija te vrste preferenčnega financiranja štela za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(445)

Stopnja subvencije, določena v zvezi z zgoraj navedenim preferenčnim financiranjem v obdobju preiskave za vzorčene skupine družb:

Preferenčno financiranje: druge vrste financiranja

Ime družbe

Stopnja subvencije

Skupina FTT:

—	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

—	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

—	Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd.

3,51 %

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

2,62 %

3.6 Preferenčno zavarovanje: zavarovanje izvoznih kreditov

(446)

Pritožnik je trdil, da družba Sinosure spodbujanim industrijam pod ugodnejšimi pogoji zagotavlja kratko-, srednje- in dolgoročno zavarovanje izvoznih kreditov, zavarovanje naložb in jamstva za obveznice ter druge storitve. Družba Sinosure na svojem splošnem spletnem mestu navaja, da spodbuja kitajski izvoz blaga, zlasti izvoz visokotehnoloških izdelkov. Glede na študijo, ki jo je izvedla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je kitajska visokotehnološka industrija, katere del je industrija kablov iz optičnih vlaken, prejela 21 % vseh zavarovanj izvoznih kreditov, ki jih je zagotovila družba Sinosure (104). Poleg tega je družba Sinosure dejavno sodelovala pri izvajanju pobude „Made in China 2025“, pri čemer je podjetja usmerjala k uporabi nacionalnih kreditnih virov, izvajala znanstvene in tehnološke inovacije in tehnološke nadgradnje ter pomagala podjetjem, ki vlagajo po svetu, postati konkurenčnejša na svetovnem trgu (105).

(a) Pravna podlaga:

(a)	obvestilo o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov (Shang Ji Fa (2004) št. 368), ki sta ga skupaj izdala ministrstvo za trgovino in družba Sinosure;

(b)	načrt 840, ki je vključen v obvestilo državnega sveta z dne 27. maja 2009;

(c)	obvestilo o Sklepu državnega sveta o pospeševanju pridelave in razvoja strateških nastajajočih industrij (GuoFa (2010) št. 32 z dne 18. oktobra 2010), ki ga je izdal državni svet, in izvedbene smernice državnega sveta (GuoFa (2011) št. 310 z dne 21. oktobra 2011);

(d)	obvestilo o izdaji kitajskega izvoznega kataloga visokotehnoloških izdelkov št. 16 iz leta 2006 Nacionalnega oddelka za znanost in tehnologijo.

(b) Ugotovitve preiskave

(447)

Vzorčeni skupini družb sta imeli v obdobju preiskave neizpolnjene pogodbe o zavarovanju izvoza, ki so jih sklenile z družbo Sinosure.

(448)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 158, družba Sinosure ni predložila zahtevanih dokazil v zvezi s svojim upravljanjem, kot je statut. Prav tako ni predložila podrobnejših informacij o zavarovanju izvoznih kreditov, zagotovljenih industriji kablov iz optičnih vlaken, višini zavarovalnih premij ali podrobnih podatkov v zvezi z dobičkonosnostjo dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov.

(449)

Zato je morala Komisija zagotovljene informacije dopolniti z razpoložljivimi dejstvi.

(450)

Družba Sinosure je glede na informacije, zagotovljene v prejšnjih protisubvencijskih preiskavah (106) in informacije, navedene na njenem spletnem mestu (107), zavarovalnica v lasti države, ki jo je ustanovila in jo podpira država, da bi podpirala razvoj in sodelovanje LRK na področju zunanjega gospodarstva in trgovine. Družba je v stoodstotni lasti države. Ima upravni odbor in nadzorni odbor. Vlada lahko imenuje in razreši višje vodstvo družbe. Komisija je na podlagi teh informacij sklenila, da obstajajo formalni indici vladnega nadzora v zvezi z družbo Sinosure.

(451)

Komisija je želela pridobiti tudi informacije o tem, ali je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem družbe Sinosure v zvezi z industrijo kablov iz optičnih vlaken.

(452)

Glede na obvestilo o izdaji izvoznega kataloga visokotehnoloških kitajskih izdelkov št. 16 iz leta 2006 „se lahko za izdelke, vključene v izvozni katalog iz leta 2006, uporabljajo preferenčne politike, ki jih odobri država za izvoz visokotehnoloških izdelkov“. V izvoznem katalogu visokotehnoloških izdelkov so izrecno navedeni optična vlakna, oprema za prenos komunikacije prek optičnih vlaken in kabli iz optičnih vlaken (108).

(453)

Poleg tega bi morala družba Sinosure v skladu z obvestilom o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov (109) povečati svojo podporo za ključne industrije in izdelke s krepitvijo svoje splošne podpore za izvoz visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo, vključno z „informacijskimi in komunikacijskimi“ izdelki. Njeno delovanje bi se moralo osredotočati na visokotehnološke industrije in industrije z novo tehnologijo, kot je industrija kablov iz optičnih vlaken, navedene v kitajskem izvoznem katalogu visokotehnoloških izdelkov, poleg tega pa bi morala zagotavljati celovito podporo v smislu postopkov zavarovanja, odobritve z omejitvami, hitrosti obdelave zahtevkov in prilagodljivosti obrestne mere. Kar zadeva prilagodljivost obrestnih mer, bi morala izdelkom dodeliti najvišji popust na premijsko stopnjo znotraj razpona spreminjanja premije, ki ga zagotavlja družba za zavarovanje kreditov. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 86 in 118, je industrija kablov iz optičnih vlaken vključena v splošnejšo kategorijo „informacijska industrija“. Poleg tega je v letnem poročilu družbe Sinosure za leto 2019 navedeno, de je družba Sinosure „podpirala stabilen razvoj ključnih industrij“ in „pospeševala rast nastajajočih strateških industrij“ (110).

(454)

Komisija je na tej podlagi sklenila, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem družbe Sinosure opirala na takšen normativni okvir.

(455)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih zavarovalnih pogodb. Kitajska vlada je med navzkrižnim preverjanjem na daljavo trdila, da so bile v praksi premije družbe Sinosure tržno usmerjene in so temeljile na načelih ocene tveganja. Vendar niso bili predloženi konkretni primeri v zvezi z industrijo kablov iz optičnih vlaken ali vzorčenimi družbami.

(456)

Ker ni bilo oprijemljivih dokazov, je Komisija proučila konkretno ravnanje družbe Sinosure v zvezi z zavarovanjem, zagotovljenim vzorčenim družbam. To ravnanje je bilo v nasprotju z njenim uradnim stališčem, saj ni ravnala v skladu s tržnimi načeli.

(457)

Po primerjavi vseh plačanih zahtevkov z vsemi zavarovanimi zneski na podlagi podatkov iz letnega poročila družbe Sinosure za leto 2019 (111) je Komisija sklenila, da bi morala družba Sinosure v povprečju zaračunavati 0,22 % zavarovanega zneska kot premijo za kritje stroškov zahtevkov (brez upoštevanja splošnih stroškov poslovanja). Vendar so bile v praksi premije, ki so jih plačevale vzorčene družbe, veliko nižje od najnižje pristojbine, potrebne za kritje operativnih stroškov.

(458)

Zato je Komisija sklenila, da družba Sinosure izvaja navedeni pravni okvir z izvajanjem vladnih funkcij v zvezi s sektorjem kablov iz optičnih vlaken. Družba Sinosure je delovala kot javni organ v smislu člena 2, točka (b), osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1), točka (a)(i), osnovne uredbe in v skladu z ustrezno sodno prakso STO. Poleg tega so vzorčeni proizvajalci izvozniki prejeli ugodnost, saj je bilo zavarovanje zagotovljeno po obrestnih merah, nižjih od najnižje pristojbine, ki je bila potrebna, da bi družba Sinosure lahko krila svoje stroške poslovanja.

(459)

Komisija je tudi ugotovila, da so subvencije, zagotovljene v okviru programa zavarovanja izvoza, specifične, saj jih ne bi bilo mogoče pridobiti brez izvoza in so zato odvisne od njega v smislu člena 4(4), točka (a), osnovne uredbe.

(460)

Ker je imela družba Sinosure v obdobju preiskave prevladujoč položaj na trgu, Komisija ni našla zavarovalne premije za domači trg. Zato je v skladu s prejšnjimi protisubvencijskimi preiskavami uporabila najprimernejšo zunanjo referenčno vrednost, za katero so bile na voljo informacije, tj. premijske stopnje, ki jih je Izvozno-uvozna banka Združenih držav Amerike uporabljala za nefinančne institucije za izvoz v države OECD.

(461)

Komisija je štela, da je ugodnost, ki je bila dodeljena prejemnikom, razlika med zneskom, ki ga je družba dejansko plačala kot zavarovalno premijo, in zneskom, ki bi ga morala plačati z uporabo zunanje referenčne premijske stopnje iz uvodne izjave 460.

(462)

Stopnja subvencije, določena v zvezi s to shemo v obdobju preiskave za skupino FTT in skupino ZTT:

Preferenčno financiranje in zavarovanje: zavarovanje izvoznih kreditov

Ime družbe

Stopnja subvencije

Skupina FTT:

—	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

—	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

—	Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd.

0,08 %

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

0,54 %

3.7 Izpadli prihodki zaradi programov oprostitve in znižanja davkov

3.7.1 Oprostitve in znižanja davka

3.7.1.1 Ugodnosti pri davku od dohodkov podjetij za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo

(463)

V skladu z zakonom Ljudske republike Kitajske o davku od dohodkov podjetij (v nadaljnjem besedilu: zakon o davku od dohodkov podjetij) (112) so visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jim mora država zagotavljati ključno podporo, upravičena do znižane 15-odstotne stopnje davka od dohodkov podjetij, namesto da bi se za njih uporabljala standardna 25-odstotna davčna stopnja.

(a) Pravna podlaga

(464)

Pravna podlaga za ta program so člen 28 zakona o davku od dohodkov podjetij in člen 93 predpisov za izvajanje zakona LRK o davku od dohodkov podjetij (113) ter:

—	okrožnica ministrstva za znanost in tehnologijo, ministrstva za finance in državne davčne uprave o revidiranju in izdaji upravnih ukrepov za priznavanje visokotehnoloških podjetij, G. K. F. H. (2016) št. 32,

—	okrožnica ministrstva za znanost in tehnologijo, ministrstva za finance in državne davčne uprave o revidiranju in izdaji smernic za upravljanje akreditacij visokotehnoloških podjetij, G. K. F. H. (2016) št. 195,

—	objava državne davčne uprave (2017) št. 24 o uporabi preferenčnih politik na področju davka od dohodkov za visokotehnološka podjetja,

—	katalog visokotehnoloških področij, ki jih podpira država, iz leta 2016 (114) in

—	objava ministrstva za finance in državne davčne uprave (2019) št. 68.

(465)

Poglavje IV zakona o davku od dohodkov podjetij vsebuje določbe o „preferenčni davčni obravnavi“. Člen 25 zakona o davku od dohodkov podjetij, ki je uvod v poglavje IV, določa, da „država podjetjem, ki delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, ponuja preferenčno obravnavo za namene davka od dohodkov“. Člen 28 navedenega zakona določa, da „se stopnja davka od dohodkov podjetij za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki potrebujejo posebno podporo države, zniža na 15 %“.

(466)

Člen 93 predpisov o izvajanju zakona o davku od dohodkov podjetij pojasnjuje:

„Pomembna visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jih mora podpirati država, kot je navedeno v odstavku 2 člena 28 zakona o davku od dohodkov podjetij, se nanašajo na podjetja, ki imajo ključne pravice intelektualne lastnine in izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.	spadajo na področje uporabe dokumenta o ključnih področjih visoke in nove tehnologije, ki jih podpira država;

2.	delež stroškov raziskav in razvoja glede na prihodke od prodaje ni manjši od predpisanega deleža;

3.	delež prihodkov iz visokotehnološke tehnologije/izdelkov/storitev v skupnih prihodkih podjetja ni manjši od predpisanega deleža;

4.	delež tehničnega osebja v skupnem številu zaposlenih v podjetju ni manjši od predpisanega deleža;

5.	izpolnjujejo druge pogoje, predpisane v ukrepih za upravljanje opredelitve visokotehnoloških podjetij.

Ukrepe za upravljanje opredelitve visokotehnoloških podjetij ter ključna področja visoke in nove tehnologije, ki jih podpira država, skupaj oblikujejo tehnološke, finančne in davčne službe državnega sveta, veljati pa začnejo po odobritvi s strani državnega sveta.“

(467)

Zgoraj navedene določbe jasno določajo, da je znižana stopnja davka od dohodkov podjetij omejena na „pomembna visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jih mora podpirati država“ ter imajo ključne pravice intelektualne lastnine in izpolnjujejo nekatere pogoje, na primer da „spadajo na področje uporabe dokumenta o ključnih področjih visoke in nove tehnologije, ki jih podpira država“.

(468)

V skladu s členom 11 upravnih ukrepov za priznavanje visokotehnoloških podjetij (G. K. F. H (2016) št. 32) mora podjetje, da se prizna kot visokotehnološko podjetje, izpolnjevati nekatere pogoje, med drugim: „da je pridobilo lastništvo pravic intelektualne lastnine, ki ima osrednjo vlogo pri tehnični podpori njegovih glavnih izdelkov (storitev), in sicer z neodvisnimi raziskavami, prenosom, nepovratnimi sredstvi, združitvami in prevzemi itd.“ in „da je tehnologija, ki ima osrednjo vlogo pri tehnični podpori njegovih glavnih izdelkov (storitev), v obsegu, ki je vnaprej določen na visokotehnoloških področjih, ki jih podpira država“.

(469)

Ključna visokotehnološka področja, ki jih podpira država, so navedena v katalogu visokotehnoloških področij, ki jih podpira država, iz leta 2016. V tem katalogu sta pod naslovom I. Elektronske informacije, točka 4 Komunikacijska tehnologija jasno navedena „optično prenosno omrežje“ in „tehnologija optičnega prenosnega sistema“, ki zajemata kable iz optičnih vlaken, kot visokotehnološki področji, ki jih podpira država.

(470)

Družbe, ki imajo zaradi tega ukrepa ugodnosti, morajo vložiti napoved za odmero davka od dohodkov in ustrezne priloge. Dejanski znesek ugodnosti je vključen v davčno napoved.

(b) Ugotovitve preiskave

(471)

Komisija je ugotovila, da so družbe iz vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave izpolnjevale pogoje za visokotehnološka podjetja in zato uživale znižane stopnje davka od dohodkov podjetij v višini 15 % ali 12,5 %.

(472)

Komisija je menila, da je zadevna davčna izravnava subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku.

(473)

Subvencija je specifična v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj zakonodaja omejuje uporabo te sheme le na podjetja, ki delujejo na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih, ki jih določi država, kot je razvidno iz uvodnih izjav 466 do 468. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 469, industrija kablov iz optičnih vlaken takšno visokotehnološko prednostno področje.

(474)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da programi oprostitve in znižanja davkov, proti katerim je Komisija uvedla izravnalne ukrepe, ne pomenijo subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Po mnenju kitajske vlade domnevni oprostitve in znižanja davkov izhajajo iz sistema, ki določa objektivna merila ali pogoje za upravičenost do dostopa do finančne podpore, pri čemer je upravičenost samodejna, merila in pogoji, določeni v programih, pa se strogo upoštevajo, ne dajejo prednosti nekaterim podjetjem pred drugimi ter so po naravi izključno ekonomski in horizontalni. Zato je kitajska vlada trdila, da niso specifični v smislu člena 4(2), točka (b), osnovne uredbe.

(475)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala, saj je menila, da so davčne sheme, opisane v oddelkih 3.7.1.1 do 3.7.1.3, specifične v skladu s členom 4(2), točka (a), osnovne uredbe, ki določa, da „kadar organ, ki dodeljuje subvencije, ali zakonodaja, na podlagi katere ta organ deluje, izrecno omeji dostop do subvencije na nekatera podjetja, je taka subvencija specifična“. Dejansko imajo zadevne subvencijske sheme pravno podlago v poglavju IV Davčne ugodnosti po zakonu o davku od dohodkov podjetij. To poglavje po svojem imenu in vsebini izrecno določa posebno prednostno obravnavo, ki „izrecno omeji dostop do subvencije na nekatera podjetja“. Zato so subvencije, zagotovljene v okviru teh davčnih shem, specifične v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(476)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, in zneskom celotnega davka, ki se plača po znižani davčni stopnji.

(477)

Stopnja subvencije, določena za to posebno shemo, je za skupino FTT znašala 0,10 %, za skupino ZTT pa 0,48 %.

3.7.1.2 Izravnava pri davku od dohodkov podjetij za stroške raziskav in razvoja

(478)

Družbe so na podlagi davčne izravnave za raziskave in razvoj upravičene do preferenčne davčne obravnave za dejavnosti raziskav in razvoja na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih, ki jih določi država, in kadar so doseženi nekateri pragovi porabe za raziskave in razvoj.

(479)

Natančneje, izdatki za raziskave in razvoj, ki nastanejo zaradi razvoja novih tehnologij, novih izdelkov in novih tehnik ter niso neopredmetena sredstva in se štejejo med dobiček in izgubo za tekoče obdobje, so po tem, ko se v celoti odbijejo, pri čemer se upošteva dejansko stanje, upravičeni do dodatnega 75-odstotnega odbitka. Kadar so navedeni izdatki za raziskave in razvoj neopredmetena sredstva, se amortizirajo na podlagi 175 % stroškov neopredmetenega sredstva. Od januarja 2021 se je dodatni odbitek stroškov za raziskave in razvoj pred davkom zvišal na 100 % (115).

(a) Pravna podlaga

(480)

Pravna podlaga za ta program so člen 30(1) zakona o davku od dohodkov podjetij, predpisi o izvajanju zakona LRK o davku od dohodkov podjetij in naslednja obvestila:

—	obvestilo ministrstva za finance, državne davčne uprave ter ministrstva za znanost in tehnologijo o izboljšanju politike odbitka stroškov za raziskave in razvoj pred davkom (Cai Shui (2015) št. 119),

—	okrožnica o povečanju deleža dodatnega odbitka stroškov za raziskave in razvoj pred davkom (Cai Shui (2018) št. 99),

—	objava državne davčne uprave (2015) št. 97 o pomembnih vprašanjih glede politik dodatnega odbitka stroškov podjetij za raziskave in razvoj pred davkom,

—	objava državne davčne uprave (2017) št. 40 o vprašanjih glede upravičenega obsega izračuna dodatnega odbitka stroškov za raziskave in razvoj pred davkom in

—	katalog visokotehnoloških področij, ki jih podpira država, iz leta 2016.

(481)

Komisija je v prejšnjih preiskavah (116) ugotovila, da „nove tehnologije, novi izdelki in nove obrti“, upravičeni do znižanja davka, spadajo na nekatera visokotehnološka področja, ki jih podpira država. Kot je navedeno v uvodni izjavi 469, so ključna visokotehnološka področja, ki jih podpira država, navedena v katalogu visokotehnoloških področij, ki jih podpira država, iz leta 2016.

(482)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 468, poglavje IV zakona o davku od dohodkov podjetij vsebuje določbe o „prednostni davčni obravnavi“, zlasti člen 25. V skladu s členom 30(1) zakona o davku od dohodkov podjetij, ki je prav tako del tega poglavja, se lahko „stroški raziskav in razvoja, ki nastanejo podjetjem pri razvoju novih tehnologij, novih izdelkov in novih tehnik“, dodatno odbijejo ob izračunu obdavčljivega dohodka. Člen 95 predpisov o izvajanju zakona o davku od dohodkov podjetij pojasnjuje pomen „izdatkov za raziskave in razvoj, ki nastanejo pri razvoju novih tehnologij, novih izdelkov in novih obrti“ iz člena 30(1) zakona o davku od dohodkov podjetij.

(483)

V skladu z okrožnico o povečanju deleža dodatnega odbitka stroškov raziskav in razvoja pred davkom (Cai Shui (2018) št. 99) „se v zvezi s stroški raziskav in razvoja, ki so podjetju dejansko nastali med izvajanjem njegovih dejavnosti raziskav in razvoja v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020 poleg drugih dejanskih odbitkov dodatnih 75 % dejanskega zneska stroškov odšteje pred davkom, če se navedeni stroški ne pretvorijo v neopredmetena sredstva in se ne izravnajo v tekoče dobičke in izgube tega podjetja; če pa so bili zadevni stroški pretvorjeni v neopredmeteno sredstvo, se lahko ti stroški amortizirajo po stopnji 175 % stroškov neopredmetenega sredstva pred obdavčitvijo v zgoraj navedenem obdobju“.

(b) Ugotovitve preiskave

(484)

Komisija je ugotovila, da so bile družbe v vzorčenih skupinah deležne „dodatnega odbitka za stroške raziskav in razvoja, ki so nastali pri raziskavah in razvoju novih tehnologij, novih izdelkov in novih tehnik“.

(485)

(486)

Subvencija je specifična v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj se v sami zakonodaji uporaba tega ukrepa omejuje le na podjetja, ki imajo izdatke za raziskave in razvoj na nekaterih prednostnih visokotehnoloških področjih, ki jih določi država, kot je sektor kablov iz optičnih vlaken.

(487)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača glede na običajno davčno stopnjo, in zneskom celotnega davka, ki se plača po dodatnem 75-odstotnem odbitku dejanskih stroškov za raziskave in razvoj.

(488)

Stopnja subvencije, določena za to posebno shemo, je za skupino FTT znašala 1,28 %, za skupino ZTT pa 0,13 %.

3.7.1.3 Oprostitev plačila davka na dohodek od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje

(489)

Zakon o davku od dohodkov podjetij podjetjem, ki delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, ponuja preferenčno obravnavo za namene davka od dohodkov, in sicer zlasti oprostitev plačila davka od dohodkov iz kapitalskih naložb, kot so dividende in bonusi, med upravičenimi rezidenčnimi podjetji.

(a) Pravna podlaga

(490)

Pravna podlaga za ta program so člen 26(2) zakona o davku od dohodkov podjetij in predpisi o izvajanju zakona LRK o davku od dohodkov podjetij.

(491)

Člen 25 zakona o davku od dohodkov podjetij, ki je uvod v poglavje IV Preferenčne davčne politike, določa, da „država podjetjem, ki delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, ponuja prednostno obravnavo za namene davka od dohodkov“. Poleg tega člen 26(2) določa, da se oprostitev plačila davka uporablja za dohodke iz kapitalskih naložb med „upravičenimi rezidenčnimi podjetji“, zaradi česar se zdi, da je njegovo področje uporabe omejeno le na nekatera rezidenčna podjetja.

(b) Ugotovitve preiskave

(492)

Komisija je ugotovila, da so bile nekatere družbe v vzorčenih skupinah oproščene plačila davka od dohodkov od dividend, ki se izplačujejo med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje.

(493)

Komisija je menila, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku.

(494)

Subvencija je specifična v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj se v sami zakonodaji uporaba te oprostitve omejuje le na rezidenčna podjetja, ki izpolnjujejo pogoje ter ki jih država močno podpira in katerih razvoj spodbuja.

(495)

Skupina ZTT je po dokončnem razkritju trdila, da je namen izvzetja dividend odpraviti dvojno obdavčitev istega dohodka v matični in odvisni družbi, kar je mednarodno sprejeta davčna praksa.

(496)

Čeprav se je Komisija strinjala, da je odprava dvojne obdavčitve mednarodno priznana davčna praksa, je člen 26(2) zakona o davku od dohodkov podjetij, ki spada v poglavje IV Davčne ugodnosti, ki določa številne prednostne davčne obravnave, ki so izjeme od splošnih davčnih predpisov. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 491, člen 25 zakona o davku od dohodkov podjetij, ki je uvod v poglavje IV Preferenčne davčne politike, določa, da „država podjetjem, ki delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, ponuja prednostno obravnavo za namene davka od dohodkov“. Poleg tega člen 26(2) določa, da se oprostitev plačila davka uporablja za dohodke iz kapitalskih naložb med „upravičenimi rezidenčnimi podjetji“, zaradi česar se zdi, da je njegovo področje uporabe omejeno le na nekatera rezidenčna podjetja. Zato je Komisija menila, da je takšna preferenčna davčna politika omejena na nekatere industrije, ki jih država posebej podpira in spodbuja, kot je industrija kablov iz optičnih vlaken, in je zato specifična v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe. Zato je Komisija potrdila svoj sklep iz uvodnih izjav 493 in 494, da je ta shema subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(497)

Komisija je izračunala znesek subvencije, tako da je za dohodek od dividend, odbit od obdavčljivega dohodka, uporabila običajno davčno stopnjo.

(498)

Skupina ZTT je po dokončnem razkritju trdila, da bi morala Komisija v napovedi za odmero davka razlikovati med dvema različnima davčnima obravnavama, tj. dohodkom od dividend in zneskom za prilagoditev davka za naložbe, pri čemer slednji ni dohodek od dividend, na katerega se nanašajo določbe člena 26(2) zakona o davku od dohodkov podjetij. Komisija se je s to trditvijo strinjala in izračune ugodnosti ustrezno popravila.

(499)

Stopnja subvencije, določena za to posebno shemo, je za skupino FTT znašala 1,05 %, za skupino ZTT pa 0,21 %.

3.7.1.4 Pospešena amortizacija opreme, ki jo uporabljajo visokotehnološka podjetja

(500)

Člen 32 zakona o davku od dohodkov podjetij določa naslednje: „[k]adar je pospešena amortizacija osnovnih sredstev podjetja res potrebna zaradi tehnološkega napredka ali drugih razlogov, se lahko število let za amortizacijo zmanjša ali se uporabi metoda pospešene amortizacije“.

(a) Pravna podlaga

(501)

Pravna podlaga za ta program so člen 32 zakona o davku od dohodkov podjetij, predpisi o izvajanju zakona LRK o davku od dohodkov podjetij in naslednja obvestila:

—	obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave o politikah odbitkov vrednosti opreme in naprav za namene davka od dohodkov podjetij (Cai Shui (2018) št. 54),

—	obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave o izpopolnjevanju politik na področju davka od dohodkov podjetij, ki se uporabljajo za pospešeno amortizacijo osnovnih sredstev (Cai Shui (2014) št. 75), in

—	obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave o nadaljnjem izpopolnjevanju politik na področju davka od dohodkov podjetij, ki se uporabljajo za pospešeno amortizacijo osnovnih sredstev (Cai Shui (2015) št. 106).

(b) Ugotovitve preiskave

(502)

Obvestilo o politikah odbitkov vrednosti opreme in naprav za namene davka od dohodkov podjetij (Cai Shui (2018) št. 54) določa: „če vrednost na enoto opreme ali naprave, ki jo podjetje na novo kupi v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020, ne presega 5 milijonov RMB, lahko podjetje njeno vrednost na pavšalni osnovi vključi v stroške in odhodke tekočega obdobja za odbitek pri izračunu svojega obdavčljivega dohodka ter mu ni treba več izračunavati amortizacije na letni osnovi“. Ta zakonodaja se ne uporablja za posamezno industrijo.

(503)

Za sredstva, katerih vrednost na enoto presega 5 milijonov RMB, se še vedno uporabljata obvestilo o izpopolnjevanju politik na področju davka od dohodkov podjetij, ki se uporabljajo za pospešeno amortizacijo osnovnih sredstev (Cai Shui (2014) št. 75), in obvestilo o nadaljnjem izpopolnjevanju politik na področju davka od dohodkov podjetij, ki se uporabljajo za pospešeno amortizacijo osnovnih sredstev (Cai Shui (2015) št. 106). V skladu s tema obvestiloma se lahko družbe v desetih ključnih industrijah odločijo za metodo pospešene amortizacije osnovnih sredstev, ki jih kupijo.

(504)

Komisija je ugotovila, da vzorčene družbe v obdobju preiskave niso uporabljale pospešene amortizacije za sredstva, katerih vrednost na enoto presega 5 milijonov RMB. Ker navedena sredstva niso spadala na področje uporabe obvestila Cai Shui (2014) št. 75 in obvestila Cai Shui (2015) št. 106, je Komisija ugotovila, da proizvajalci izvozniki niso prejeli subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(505)

Pritožnik je po dokončnem razkritju trdil, da bi lahko imeli vzorčeni proizvajalci izvozniki koristi od pospešene amortizacije hiš in stavb, ki so v skladu s členom 2 obvestila o politikah odbitkov vrednosti opreme in naprav za namene davka od dohodkov podjetij (Cai Shui (2018) št. 54) izključene iz obsega praga 5 milijonov RMB. V zvezi s tem je Komisija potrdila, da vzorčene družbe v obdobju preiskave niso imele koristi od pospešene amortizacije hiš in stavb.

(506)

Komisija je menila, da v OP proizvajalci izvozniki v okviru tega programa niso prejeli subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

3.7.1.5 Oprostitev davka za uporabo zemljišč

(507)

Organizacija ali posameznik, ki uporablja zemljišče v mestih, okrajih in upravnih mestih ter industrijskih in rudarskih okrožjih, običajno plača davek za uporabo mestnih zemljišč. Davek za uporabo zemljišč poberejo lokalni davčni organi v kraju, kjer se zemljišče uporablja. Vendar so iz davka za uporabo zemljišč izvzete nekatere kategorije zemljišč, kot so zemljišča, iztrgana morju, zemljišča, ki naj bi jih vladne institucije, ljudske organizacije in vojaške enote imele za lastno uporabo, zemljišča, ki naj bi jih uporabljale institucije, financirane z vladnimi sredstvi ministrstva za finance, zemljišča, ki jih uporabljajo verski templji, javni parki ter javni zgodovinski in slikoviti kraji, ceste, ulice, javni trgi, trate in druga mestna javna zemljišča.

(a) Pravna podlaga

(508)

Pravna podlaga tega programa so:

—	začasne določbe Ljudske republike Kitajske o davku na nepremičnine (Guo Fa (1986) št. 90, kot so bile spremenjene leta 2011),

—	začasne določbe Ljudske republike Kitajske o davku za uporabo mestnih zemljišč (revidirane leta 2019), odlok državnega sveta Ljudske republike Kitajske, št. 709, in

—	več mnenj o odločnem podpiranju trajnostnega in zdravega razvoja zasebnega gospodarstva (EFa (2018) št. 33).

(b) Ugotovitve preiskave

(509)

Ena družba iz ene od vzorčenih skupin je bila upravičena do 60-odstotnega znižanja višine davka za uporabo zemljišč na podlagi posebne politike, ki se je v letih 2019 in 2020 uporabljala za visokotehnološke družbe v skladu s členom 2(1) dokumenta „Več mnenj o odločnem podpiranju trajnostnega in zdravega razvoja zasebnega gospodarstva“ (EFa (2018) št. 33)“.

(510)

Zadevna družba ni spadala v nobeno od kategorij, oproščenih plačila davka, iz člena 6 začasnih določb Ljudske republike Kitajske o davku za uporabo mestnih zemljišč (revidiranih leta 2019).

(511)

Poleg tega je bila ista družba v prvem četrtletju leta 2020 v celoti oproščena plačila davka za uporabo zemljišč na podlagi „obvestila generalnega urada ljudske vlade province Hubej o tiskanju in razširjanju ustreznih politik in ukrepov za obvladovanje razmer v zvezi s COVID-19 ter podpori malim in srednjim podjetjem pri premagovanju težav“ (EZhengBanFa (2020) št. 5) in „obvestila ljudske vlade province Hubej o tiskanju in razširjanju ustreznih politik in ukrepov za pospešitev razvoja gospodarstva in družbe v provinci Hubej“ (EZhengBanFa (2020) št. 6).

(512)

Komisija je menila, da je zgoraj opisano znižanje davka za uporabo zemljišč za visokotehnološke družbe subvencija v smislu člena 3(1)(a)(i) ali člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki neposrednega prenosa sredstev (vračilo plačanega davka) ali opuščenega prihodka kitajske vlade (davek, ki ni bil plačan), ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Subvencija je specifična, saj je namenjena samo visokotehnološkim družbam.

(513)

Ugodnost za prejemnike je enaka povrnjenemu znesku/davčnemu prihranku. Subvencija je specifična v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj je bilo družbi zagotovljeno znižanje davka, čeprav ni izpolnjevala nobenega od objektivnih meril iz uvodne izjave 507.

(514)

V zvezi z oprostitvijo davka za uporabo zemljišč v prvem četrtletju leta 2020 je Komisija menila, da ukrep ni specifičen v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj glede na pandemijo COVID ta oprostitev davka ni bila omejena na določeno podjetje ali industrijo ali skupino podjetij ali industrij, ampak se je uporabljala za vse industrije.

(d) Izračun zneska subvencije

(515)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave. Štelo se je, da je ta ugodnost znesek, vrnjen v obdobju preiskave. Znesek subvencije, določen za to posebno shemo, je bil za skupino FTT zanemarljiv.

3.7.1.6 Skupni znesek za vse sheme oprostitev davka in programe znižanja davka

(516)

Skupna stopnja subvencije, določena v zvezi z vsemi shemami oprostitev davka v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike, je znašala:

Oprostitve in znižanja davka

Ime družbe

Stopnja subvencije

Skupina FTT:

—	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

—	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

—	Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd.

2,43 %

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

0,82 %

3.7.2 Zagotavljanje električne energije po znižani ceni

(a) Pravna podlaga:

—	okrožnica komisije za nacionalni razvoj in reforme ter nacionalne uprave za energijo o dejavnem spodbujanju tržno usmerjenih poslov z električno energijo in nadaljnjem izboljšanju mehanizma trgovanja, Fa Gai Yun Xing (2018) št. 1027, izdana 16. julija 2018,

—	več mnenj centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta o nadaljnji krepitvi reforme sistema oskrbe z električno energijo, Zhong Fa (2015) št. 9,

—	obvestilo o načrtu za popolno liberalizacijo proizvodnje in porabe električne energije (komisija za nacionalni razvoj in reforme) (2019) št. 1105),

—	pravila za trgovanje z električno energijo za (začasne) predpise o izvajanju srednje- in dolgoročne transakcije v provinci Hubej z dne 29. novembra 2019,

—	pravila za trgovanje z električno energijo za srednje- in dolgoročne transakcije v provinci Jiangsu,

—	obvestilo urada za cene province Jiangsu o razumni prilagoditvi strukture cen električne energije, Su Jia Gong (2017) št. 124, in

—	okrožnica komisije za nacionalni razvoj in reforme o znižanju stroškov električne energije podjetij za podporo obnovi razvoja dela in proizvodnje ter reformo cen (2020) št. 258.

(b) Ugotovitve preiskave

(517)

Vse vzorčene družbe so kupovale električno energijo.

(518)

Pri nekaterih podjetjih v vzorčenih skupinah so nakupne cene električne energije sledile uradnim cenam za velike industrijske uporabnike, določenim na ravni provinc. Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih preiskavah (117), dobava električne energije po uradno določenih cenah ne zagotavlja posebne prednosti.

(519)

Vendar je Komisija ugotovila, da so bile preiskovane družbe v dveh vzorčenih skupinah upravičene do znižanj ali povračil/prilagoditev dela njihovih stroškov električne energije.

(520)

Komisija je ugotovila, da so bile družbe v eni od vzorčenih skupin upravičene do posebnih povračil/prilagoditev njihovih stroškov električne energije, ker so te družbe lahko sodelovala v pilotnem programu za „tržno usmerjene posle z električno energijo“. Te družbe niso imele pogodbe s proizvajalcem električne energije za neposredno oskrbo z električno energijo. Povračila/prilagoditve so bili prejeti, ker so zadevne družbe elektrarne vnaprej obvestile o svojih potrebah po električni energiji.

(521)

Komisija je ugotovila še, da lahko nekatere preiskovane družbe, tako kot v prejšnjih preiskavah (118), kupujejo električno energijo neposredno od proizvajalcev električne energije s podpisom pogodb o neposrednem nakupu. Takšne pogodbe zagotavljajo določeno količino električne energije po določeni ceni, ki je nižja od uradnih cen, določenih na ravni province za velike industrijske uporabnike.

(522)

Možnost sklenitve pogodb o neposredni oskrbi z električno energijo ali koriščenja povračil/prilagoditev stroškov električne energije s sodelovanjem v „tržno usmerjenih poslih z električno energijo“ trenutno ni na voljo vsem velikim industrijskim uporabnikom. Na nacionalni ravni mnenja centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta o nadaljnji krepitvi reforme sistema oskrbe z električno energijo na primer določajo, da „podjetja, ki ne poslujejo v skladu z nacionalno industrijsko politiko ter katerih izdelki in postopki so izločeni, ne bi smela sodelovati v neposrednih poslih“ (119). Isti mnenji določata še, da „bi morali po določitvi standardov dostopa posodobiti tudi kataloge lokalnih podjetij za proizvodnjo električne energije in distributerjev električne energije, ki izpolnjujejo standarde, ki jih vsako leto objavijo vlade, ter izvajati dinamično urejanje uporabniškega kataloga. Podjetja za proizvodnjo električne energije, distributerji električne energije in uporabniki, vključeni v katalog, se lahko prostovoljno registrirajo pri institucijah za trgovanje in postanejo udeleženci na trgu“. Zato mora družba za sodelovanje v sistemu neposrednega trgovanja izpolnjevati določene standarde in biti vključena v „katalog uporabnikov“.

(523)

V praksi neposredno trgovanje z električno energijo izvajajo province. Družbe morajo od provincialnih organov pridobiti soglasje za sodelovanje v pilotni shemi neposrednega nakupa električne energije in izpolnjevati nekatera merila. Pri nekaterih družbah ni dejanskega postopka pogajanj ali zbiranja ponudb, ki bi temeljil na trgu, saj količine, kupljene na podlagi neposrednih pogodb, ne temeljijo na dejanski ponudbi in povpraševanju. Dejansko proizvajalci električne energije in njeni uporabniki ne morejo neposredno prodati ali kupiti vse svoje električne energije. Omejeni so s količinskimi kvotami, ki jim jih dodelijo lokalne oblasti. Čeprav bi bilo treba cene določiti z neposrednimi pogajanji med proizvajalci in uporabniki električne energije ali prek družb za posredniške storitve, račune za družbe dejansko izdaja družba, ki upravlja državno omrežje električne energije. Na koncu je treba vse podpisane neposredne pogodbe o nakupu predložiti lokalnim oblastem za evidenco.

(524)

Kitajska vlada je leta 2018 izdala okrožnico komisije za nacionalni razvoj in reforme ter nacionalne uprave za energijo o dejavnem spodbujanju tržno usmerjenih poslov z električno energijo in nadaljnjem izboljšanju mehanizma trgovanja (Fa Gai Yun Xing (2018) št. 1027). Čeprav je okrožnica namenjena povečanju števila neposrednih poslov na trgu električne energije, so v njej izrecno navedene nekatere industrije, vključno z visokotehnološkimi industrijami, kot je industrija kablov iz optičnih vlaken, ki uživajo podporo in koristi liberalizacije trga električne energije. Zlasti oddelek III Odpiranje za omogočanje vnosa uporabnikov, ki izpolnjujejo zahteve, točka 2, določa, da so „industrije v vzponu z visoko dodano vrednostjo, kot so visokotehnološke industrije, internetne industrije, industrije masovnih podatkov in vrhunske predelovalne industrije, ter podjetja z vidnimi prednostmi in značilnostmi ter visokotehnološko vsebino poslovanja spodbujeni k sodelovanju v poslih, brez omejitev ravni napetosti in porabe energije“.

(525)

Poleg tega obvestilo o načrtu za popolno liberalizacijo proizvodnje in porabe električne energije za komercialne uporabnike (2019) št. 1105, katerega cilj je nadaljnja liberalizacija trga električne energije, določa, da „med komercialnimi uporabniki električne energije tisti, ki ne upoštevajo nacionalnih industrijskih politik, začasno ne sodelujejo v tržno usmerjenih poslih, uporabniki električne energije, katerih izdelki in postopki spadajo v izločene in omejene kategorije ,glavnega kataloga o prilagajanju industrijske strukture‘, pa dosledno izvajajo veljavno politiko različnih cen električne energije.“

(526)

Zato zakonodaja določa selektivno uporabo „tržno usmerjenih poslov z električno energijo“ na trgu električne energije, ki je omejena na nekatere industrije, kot so industrije, ki upoštevajo nacionalne industrijske politike, s posebnim poudarkom na visokotehnoloških industrijah. Posledično te industrije plačujejo nižje cene električne energije. Posledično te industrije kupujejo električno energijo po nižjih cenah.

(527)

Komisija je tudi ugotovila, da so bile nekatere preiskovane družbe v obdobju od marca do junija 2020 upravičene do povračil/prilagoditev stroškov za električno energijo na podlagi nacionalne politike (120), katere cilj je razbremeniti družbe zaradi pandemije COVID-19. Komisija meni, da ta ukrep ni specifičen.

(528)

Komisija je menila, da so znižana cena električne energije in povračila/prilagoditve, ki izhajajo iz sodelovanja v „tržno usmerjenih poslih z električno energijo“, zagotovljeni s pogodbami o neposredni oskrbi z električno energijo ali brez njih, ki so jih prejele zadevne vzorčene družbe, subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek kitajske vlade (tj. upravljavca omrežja) v obliki opuščenega prihodka, ki zadevnim družbam zagotavlja ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka prihranku pri stroških električne energije, bodisi zaradi nižjih cen električne energije, dogovorjenih v okviru pogodb o neposredni oskrbi z električno energijo, bodisi zaradi povračil/prilagoditev zaradi sodelovanja v pilotnem programu za „tržno usmerjene posle z električno energijo“, saj je bila električna energija dobavljena po ceni, nižji od običajne cene v omrežju, ki jo plačujejo drugi veliki industrijski uporabniki, ki jim država ne dovoli sodelovati v „tržno usmerjenih poslih“ za oskrbo z električno energijo.

(529)

Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj zakonodaja omejuje uporabo te sheme le na podjetja, ki sledijo določenim ciljem industrijske politike, ki jih je določila država, in katerih izdelki ali postopek niso bili izločeni kot neupravičeni.

(530)

Komisija je tako sklenila, da se je subvencijska shema uporabljala v obdobju preiskave ter da je specifična v smislu člena 4(2)(a) in člena 4(3) osnovne uredbe.

(d) Izračun zneska subvencije

(531)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave. Ta ugodnost je bila izračunana kot razlika med skupno ceno električne energije v skladu z uradno ceno električne energije in skupno ceno električne energije, ki so jo plačevale vzorčene skupine družb po znižani stopnji in/ali z odbitkom različnih oblik povračil/prilagoditev.

(532)

Stopnja subvencije, določena v zvezi s to shemo v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike, je:

Zagotavljanje električne energije po znižani ceni

Ime družbe

Stopnja subvencije

Skupina FTT:

—	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

—	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

—	Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd.

0,18 %

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

0,06 %

3.8 Zagotavljanje blaga za plačilo, nižje od primernega

3.8.1 Zagotavljanje zemljišč za plačilo, nižje od primernega

(533)

Vsa zemljišča v LRK so v lasti države ali skupnosti, ki jo sestavljajo vasi ali okraji, preden se lahko lastninska pravica do zemljišča ali upravičenost, ki izhaja iz lastninske pravice, prenese na posameznika ali dodeli podjetju ali posameznim lastnikom. Vse parcele na mestnih območjih so v lasti države, vse parcele na podeželskih območjih pa so v lasti vasi ali občin, v katerih so.

(534)

Vendar lahko podjetja in posamezniki v skladu z ustavnim pravom LRK in zemljiškim pravom kupijo „pravice do uporabe zemljišč“. Zakupna pravica za industrijska zemljišča običajno velja 50 let in jo je mogoče obnoviti za nadaljnjih 50 let.

(535)

Po navedbah kitajske vlade člen 137 zakona Ljudske republike Kitajske o nepremičninah določa, da se „pravica do uporabe zemljišča, ki se uporablja za industrijske ali poslovne namene, zabavo ali komercialne stanovanjske hiše itd., ali pravica do uporabe zemljišča, pri katerem je predviden en ali več uporabnikov, prenese z dražbo, razpisom za oddajo ponudb ali katerim koli drugim načinom javnega zbiranja ponudb“. Poleg tega se kitajska vlada sklicuje na člen 3 začasnih določb Ljudske republike Kitajske o dodelitvi in prenosu pravice do uporabe državnih zemljišč na mestnih območjih. Ta člen določa, da „če ni drugače določeno z zakonom, lahko vsaka družba, podjetje, druga organizacija in posameznik v Ljudski republiki Kitajski ali zunaj nje pridobi pravico do uporabe zemljišča ter sodeluje pri razvoju, uporabi in upravljanju zemljišča v skladu z določbami teh predpisov“.

(a) Pravna podlaga

(536)

Za zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem se uporablja zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč. Poleg tega pravno podlago tvorijo naslednji dokumenti:

—	zakon Ljudske republike Kitajske o nepremičninah (odlok predsednika Ljudske republike Kitajske št. 62),

—	zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč (odlok predsednika Ljudske republike Kitajske št. 28),

—	zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju mestnih zemljišč (odlok predsednika Ljudske republike Kitajske št. 18),

—	začasne določbe Ljudske republike Kitajske o dodelitvi in prenosu pravice do uporabe državnih zemljišč na mestnih območjih (odlok državnega sveta Ljudske republike Kitajske št. 55),

—	predpis o izvajanju zakona Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč (odlok državnega sveta Ljudske republike Kitajske (2014) št. 653),

—	določba o dodeljevanju pravice do uporabe državnih stavbnih zemljišč z razpisom za oddajo ponudb, dražbo in ponudbo (obvestilo kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje št. 39) in

—	obvestilo državnega sveta o pomembnih vprašanjih v zvezi s krepitvijo nadzora nad zemljišči (Guo Fa (2006) št. 31).

(b) Ugotovitve preiskave

(537)

Lokalni organi v skladu s členom 10 določbe o dodeljevanju pravice do uporabe državnih stavbnih zemljišč z razpisom za oddajo ponudb, dražbo in ponudbo določijo cene zemljišč v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki se posodobi le vsaka tri leta, in vladno industrijsko politiko.

(538)

Komisija je v prejšnjih preiskavah ugotovila, da cene, ki so bile plačane za pravice do uporabe zemljišč v LRK, niso reprezentativne za tržne cene, ki se določajo glede na ponudbo in povpraševanje na prostem trgu, saj je bilo za sistem dražb ugotovljeno, da je nejasen, nepregleden in v praksi ne deluje, za cene pa je bilo ugotovljeno, da jih samovoljno določajo organi. (121) Kot je navedeno v prejšnji uvodni izjavi, organi cene določajo v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki vsebuje tudi merilo, da organi pri določanju cene industrijskega zemljišča upoštevajo tudi industrijsko politiko.

(539)

V sedanji preiskavi niso bile odkrite nobene opazne spremembe v zvezi s tem. Komisija je na primer ugotovila, da je večina vzorčenih družb pridobila pravice do uporabe zemljišč z dodelitvijo s strani lokalnih organov in ne z razpisnim postopkom.

(540)

Navedeni dokazi nasprotujejo trditvam kitajske vlade, da so cene pravic do uporabe zemljišč v LRK reprezentativne za tržne cene, ki se določajo glede na ponudbo in povpraševanje na prostem trgu.

(541)

Ugotovitve te preiskave kažejo, da je položaj v zvezi s pridobivanjem pravic do uporabe zemljišč v LRK nepregleden, organi pa so cene določali samovoljno.

(542)

Zato je treba pravice do uporabe zemljišč, ki jih je zagotovila kitajska vlada, obravnavati kot subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(iii) in člena 3(2) osnovne uredbe v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 537 do 540, v LRK ni delujočega trga za zemljišča, uporaba zunanje referenčne vrednosti (glej uvodne izjave 549 do 551) pa kaže, da je znesek, ki so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki plačali za pravice do uporabe zemljišč, precej nižji od običajne cene na trgu.

(543)

Komisija je v zvezi s preferenčnim dostopom do industrijskih zemljišč za družbe, ki delujejo v določenih industrijah, opozorila, da je treba pri ceni, ki jo določijo lokalni organi, upoštevati vladno industrijsko politiko, kot je navedeno v uvodni izjavi 538. V okviru te industrijske politike je industrija kablov iz optičnih vlaken navedena med spodbujanimi industrijami (122). Poleg tega javni organi v skladu s sklepom št. 40 državnega sveta pri zagotavljanju zemljišč upoštevajo „katalog smernic za prestrukturiranje industrije“ in industrijske politike. V členu XVIII sklepa št. 40 je jasno navedeno, da industrije, ki so „omejene“, ne bodo imele dostopa do pravic do uporabe zemljišč. Iz tega sledi, da je subvencija specifična v smislu člena 4(2)(a) in 4(2)(c) osnovne uredbe, ker je preferenčno zagotavljanje zemljišč omejeno na družbe, ki delujejo v določenih industrijah, v tem primeru v industriji brezkončnih steklenih vlaken, in ker so vladne prakse na tem področju nejasne in nepregledne.

(544)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da vzorčenim družbam z zagotovitvijo pravic do uporabe zemljišč ni bila zagotovljena ugodnost, ker v LRK obstaja prosti trg za zemljišča. V zvezi s tem se je kitajska vlada sklicevala na člen 347 civilnega zakonika LRK, v katerem je navedeno, da se v primeru, „kadar se zemljišče uporablja za industrijske, poslovne ali turistične namene ali za namene zabave, kot skladišče ali za druge pridobitne namene ali kadar želijo isto zemljišče uporabljati dve ali več oseb, pravica do uporabe zemljišča za gradnjo dodeli z razpisom za oddajo ponudb, dražbo ali drugim javnim zbiranjem ponudb. Cena zemljišča se določi glede na konkurenco na trgu“.

(545)

Komisija je ugotovila, da čeprav obstajajo zakonske določbe, namenjene dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč na pregleden način in po tržnih cenah, na primer z uvedbo postopkov zbiranja ponudb, se te določbe pogosto ne spoštujejo, saj nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali pod tržnimi cenami (123). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (124).

(546)

Poleg tega se kitajska vlada ni strinjala s Komisijo, da so ukrepi specifični, saj LRK nima posebne zemljiške politike za nobeno industrijo. Navedla je še, da javnim organom v skladu s sklepom št. 40 državnega sveta ni treba poskrbeti, da se spodbujanim industrijam zagotovi zemljišče.

(547)

V zvezi s tem v členu XII sklepa št. 40 državnega sveta ni navedeno, da je „katalog smernic za prestrukturiranje industrije“ pomemben referenčni dokument za usmerjanje naložb, upravljanje naložbenih projektov s strani vlade ter oblikovanje in izvajanje politik na področju davkov, kreditov, zemljišč (poudarek je dodan) ter uvoza in izvoza. Poleg tega je v uvodu v sklep št. 40 navedeno, da „vse zadevne službe pospešijo postopke za oblikovanje in spreminjanje ustreznih politik na področju davkov, kreditov, zemljišč [poudarek je dodan], uvoza in izvoza itd. ter okrepijo usklajevanje z industrijskimi politikami, da bi dodatno izpopolnile sistem politik spodbujanja prestrukturiranja industrije“. Zato je jasno, da morajo javni organi pri zagotavljanju zemljišč družbam upoštevati „katalog smernic za prestrukturiranje industrije“ in industrijske politike. V členu XVIII sklepa št. 40 je navedeno, da industrije, ki so omejene, „niso predmet proučitve, odobritve ali evidentiranja s strani služb, ki urejajo naložbe, poleg tega jim nobena finančna institucija ne sme dati posojil in nobena druga služba, odgovorna za gospodarjenje z zemljišči, urbanistično načrtovanje in gradnjo, varstvo okolja, nadzor kakovosti, gašenje požarov, carinske postopke, industrijo in trgovino itd., ne sme izvesti ustreznih postopkov“ (poudarek je dodan). Zato službe, ki urejajo gospodarjenje z zemljišči, ne smejo zagotavljati zemljišč omejenim industrijam. Zgoraj navedene določbe sklepa št. 40 v smislu „kataloga smernic za prestrukturiranje industrije“ kažejo na jasno povezavo med industrijskimi politikami za spodbujene industrije in politiko zagotavljanja zemljišč. Trditev kitajske vlade je bila zato zavrnjena.

(548)

Zato je Komisija menila, da se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(d) Izračun zneska subvencije

(549)

Tako kot v prejšnjih preiskavah (125) in v skladu s členom 6, točka (d)(ii), osnovne uredbe so se kot zunanja referenčna vrednost uporabile cene zemljišč z ločenega carinskega območja Tajvan, Penghu, Kinmen in Matsu (v nadaljnjem besedilu: Kitajski Tajpej) (126). Ugodnost za prejemnike se izračuna z upoštevanjem razlike med zneskom, ki ga je vsak vzorčeni proizvajalec izvoznik dejansko plačal za pravice do uporabe zemljišč (tj. dejansko ceno iz pogodbe, in kadar je to primerno, ceno iz pogodbe, znižano za znesek vračil/nepovratnih sredstev, ki ga je zagotovila lokalna vlada), in zneskom, ki bi moral biti običajno plačan na podlagi referenčne vrednosti Kitajskega Tajpeja.

(550)

Komisija šteje Kitajski Tajpej za primerno zunanjo referenčno vrednost iz naslednjih razlogov:

—	primerljiva stopnja gospodarskega razvoja, BDP in gospodarske strukture v Kitajskem Tajpeju ter v večini provinc in mest v LRK, kjer imajo vzorčeni proizvajalci izvozniki sedež,

—	fizična bližina LRK in Kitajskega Tajpeja,

—	visoka raven industrijske infrastrukture, ki jo imajo Kitajski Tajpej in številne province v LRK,

—	močne gospodarske vezi in čezmejna trgovina med Kitajskim Tajpejem in LRK,

—	velika gostota naseljenosti v številnih provincah LRK in Kitajskem Tajpeju,

—	podobnost med vrsto zemljišč in transakcijami, uporabljenimi za oblikovanje ustrezne referenčne vrednosti v Kitajskem Tajpeju, s tistimi v LRK in

—	skupne demografske, jezikovne in kulturne značilnosti Kitajskega Tajpeja in LRK.

(551)

V skladu z metodologijo, uporabljeno v prejšnjih preiskavah (127), in ker v zvezi s tem ni bilo ustreznih informacij, je Komisija uporabila povprečno ceno zemljišča na kvadratni meter, določeno v šestih okrožjih Kitajskega Tajpeja, kjer je večina tajvanskih industrijskih parkov (tj. Taipei, Taichung, Tainan, Kaohsiung, Taoyuan, Hsinchu), popravljeno zaradi inflacije in sprememb v zvezi z BDP od datumov zadevnih pogodb za pravice do uporabe zemljišč. Ker imajo so vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki sedeže svojih družb v industrijskih conah LRK, je Komisija menila, da je ustrezno določiti referenčno vrednost na podlagi transakcij, ki so bile prav tako izvedene v industrijski coni. Informacije glede cen industrijskih zemljišč od leta 2013 so bile pridobljene na spletišču industrijskega urada tajvanskega ministrstva za gospodarske zadeve (128). Cene so bile za pretekla leta popravljene glede na stopnje inflacije in spreminjanje BDP na prebivalca pri sedanjih cenah v USD za Tajvan, kot jih je objavil Mednarodni denarni sklad.

(552)

Kitajska vlada se po dokončnem razkritju ni strinjala z uporabo referenčne vrednosti zunaj celinske Kitajske, zaradi česar izračun ugodnosti ni bil skladen s členom 6(d) osnovne uredbe in členom 14(d) Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Kitajska vlada je trdila, da na celinski Kitajski obstajajo neizkrivljene referenčne vrednosti, ker se pravice do uporabe zemljišč v skladu z zakonom o upravljanju zemljišč prenašajo z javnim zbiranjem ponudb ali dražbo, in da bi morala Komisija kot referenčno vrednost uporabiti cene na celinski Kitajski, saj lahko zasebne družbe, ki imajo v lasti pravice do uporabe zemljišč, te pravice oddajo v najem ali prodajo nepovezanim kupcem. Poleg tega je kitajska vlada trdila, da dejstvo, da so cene določene s konkurenčnimi razpisnimi postopki in pogajanji, zagotavlja, da niso izkrivljene, temveč odražajo ustrezno tržno ceno.

(553)

Vendar kitajska vlada ni predložila nobenih statističnih ali drugih podatkov, ki bi Komisiji omogočili proučitev predloga za uporabo cen, po katerih zasebne družbe oddajajo v najem ali nadalje prodajajo pravice do uporabe zemljišč. Komisija tudi ni našla nobenih javno dostopnih podatkov na to temo. Poleg tega bi se te informacije, tudi če bi bile predložene, nanašale le na sekundarni trg prenosov, saj je na primarnem trgu samo en akter (tj. prvotno dodelitev pravice do uporabe zemljišča vedno opravi kitajska vlada). Primarni trg, na katerem se pravica prvotno dodeli za 50 let, se dejansko razlikuje od najemnine na sekundarnem trgu, ki bi se morala navadno nanašati na veliko krajše obdobje ali pa bi morale zanjo vsaj veljati drugačne klavzule glede prevrednotenja, prekinitve pogodbe itd. Zato se je Komisija še naprej zanašala na razpoložljive informacije o primarnem trgu, ki je v tem primeru trg, ki se preiskuje.

(554)

Poleg tega je kitajska vlada trdila, da sta bili metoda primerjave, ki jo je uporabila Komisija, in izbira Kitajskega Tajpeja napačni, če bi bilo treba uporabiti referenčno vrednost zunaj celinske Kitajske. Prvič, Komisija je napačno primerjala nekatere značilnosti Kitajskega Tajpeja, kot so gospodarski razvoj, stanje industrijske infrastrukture itd., z značilnostmi provinc in mest celinske Kitajske, saj si trga nista podobna. Drugič, kitajska vlada je trdila, da cene zemljišč v Kitajskem Tajpeju niso povezane s prevladujočimi tržnimi pogoji na celinski Kitajski, kot zahteva člen 14(d) Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, saj je treba v Kitajskem Tajpeju zemljišča kupiti, medtem ko se na celinski Kitajski zemljišča dajejo v zakup za obdobje 50 let. Poleg tega se gostota prebivalstva, velikost in BDP celinske Kitajske in Kitajskega Tajpeja zelo razlikujejo, zato trga nista primerljiva. Leta 2020 je na primer gostota prebivalstva na Kitajskem znašala 149 ljudi na kvadratni kilometer, v Kitajskem Tajpeju pa 650 ljudi na kvadratni kilometer. Poleg tega velikost Kitajskega Tajpeja znaša približno 36 197 km2, kar pomeni, da je veliko manjši od zadevnih provinc, kot sta Hubej (185 900 km2) in Jiangsu (102 600 km2). Zato je kitajska vlada trdila, da je treba izvesti prilagoditev, ki bo izražala te dejavnike. Trdila je še, da ni bila izvedena prilagoditev zaradi inflacije, in zahtevala podrobno razkritje podatkov, ki so bili podlaga za izračun referenčne vrednosti, zlasti v zvezi z uporabljeno referenčno vrednostjo cen v Kitajskem Tajpeju, in podatkov, uporabljenih za prilagoditev iz prejšnjih let.

(555)

Skupina ZTT je trdila še, da je referenčna vrednost, ki jo je uporabila Komisija, očitno neustrezna. Prvič, stanje razvoja kitajskih provinc bi bilo treba upoštevati in ga primerjati s stanjem v Kitajskem Tajpeju v času pridobitve pravice do uporabe zemljišč in ne v obdobju preiskave. Drugič, BDP Kitajskega Tajpeja je bil v zadnjih treh letih več kot trikrat višji od BDP celinske Kitajske, leta 2020 pa za več kot 50 % višji od BDP province Jiangsu. Tretjič, korekcijski indeksi, ki jih je treba uporabiti, bi morali biti indeksi kitajskih provinc, v katerih imajo sedež vzorčeni proizvajalci, ne Kitajskega Tajpeja Nazadnje, ta stran je od Komisije zahtevala, da zagotovi smiselne statistične podatke in podrobnosti za izračun referenčne vrednosti ali celovit nabor podatkov, uporabljenih za tak izračun.

(556)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je izbira Kitajskega Tajpeja kot referenčne vrednosti temeljila na proučitvi številnih dejavnikov, navedenih v uvodni izjavi 550. Čeprav že so nekatere razlike v tržnih pogojih med pravicami do uporabe zemljišč na celinski Kitajski in prodajo zemljišč v Kitajskem Tajpeju, te niso takšne narave, da bi razveljavile izbiro Kitajskega Tajpeja kot veljavne referenčne vrednosti. Poleg tega je kitajska vlada podatke o gostoti prebivalstva primerjala na ravni celotne države. Če se podatki o gostoti prebivalstva dejanskih lokacij proizvajalcev izvoznikov natančneje proučijo, se zdi, da so v povprečju podobni. Gostota prebivalstva v provinci Hubej je na primer leta 2020 znašala 308 ljudi na km2; v mestu Vuhan, kjer ima sedež večina družb, pa je znašala 1 145 ljudi na km2 (129). Gostota prebivalstva v provinci Jiangsu je znašala 830 ljudi na km2 (130). Komisija je zato menila, da prilagoditev ne bi bila upravičena.

(557)

Stopnja subvencije, določena v zvezi s to subvencijo v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike:

Zagotavljanje zemljišč za plačilo, nižje od primernega

Ime družbe

Stopnja subvencije

Skupina FTT:

—	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

—	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

—	Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd.

0,84 %

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

0,40 %

3.8.2 Zagotavljanje surovin za plačilo, nižje od primernega

(558)

Pritožnik je v svoji pritožbi predložil dokaze, da kitajski proizvajalci kablov iz optičnih vlaken delujejo v spodbujani industriji in da je smiselno sklepati, da subvencije, zagotovljene proizvajalcem surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji kablov iz optičnih vlaken, na koncu koristijo proizvajalcem kablov iz optičnih vlaken. To korist bi proizvajalci kablov iz optičnih vlaken pridobili neposredno, če so vertikalno integrirani, in posredno, če bi takšne subvencije povzročile nižje cene vhodnih materialov na kitajskem domačem trgu kot sicer.

(559)

Čeprav je kitajska vlada, kot je navedeno v uvodnih izjavah 168 in 169, med navzkrižnim preverjanjem na daljavo predložila dokumente o ustreznih politikah province Junan, Komisiji ni pomagala pri pridobivanju informacij od zasebnih podjetij ali podjetij v državni lasti, zato se je štelo, da je le delno sodelovala pri zahtevah Komisije za pridobitev informacij o zagotavljanju surovin in zadevnem trgu.

(560)

Te ugotovitve ni spremenila trditev kitajske vlade, da je Komisija zahtevala informacije v zvezi z nepomembnim trgom, saj surovina za proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken ni bila germanij, ampak germanijev tetraklorid. Ker je germanij surovina za germanijev tetraklorid, predpisi o germaniju in ustreznem trgu vplivajo na poseben derivat germanijev tetraklorid.

(561)

Ker so bile preiskovane skupine družb vertikalno integrirane, so bile v preiskavo načeloma vključene tudi surovine, ki so jih zagotavljali povezani dobavitelji proizvajalcev kablov iz optičnih vlaken. Zato so bile nekatere preiskovane subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, prejete na ravni teh povezanih dobaviteljev, vključene v izračune za vsako zgoraj analizirano subvencijsko shemo.

(562)

Komisija je proučila še, ali so nepovezani dobavitelji osnovnih surovin vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotavljali vhodne materiale za plačilo, nižje od primernega. Osredotočila se je zlasti na osnovne surovine za proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken, ki so jih vzorčene družbe večinoma kupovale od nepovezanih dobaviteljev, tj. germanijev tetraklorid in silicijev klorid.

(563)

Prvotni vhodni material germanijevega tetraklorida je germanij, ki je nepogrešljiv za številne visokotehnološke izdelke. Je pomemben vhodni material, ki se uporablja pri proizvodnji kablov iz optičnih vlaken, da se poveča njegov refrakcijski indeks in pomaga zmanjšati izgubo signala na dolgih razdaljah (131). Zaradi geoloških razmer ima regija Yunnan bogate zaloge germanija.

(564)

Komisija je zaradi delnega sodelovanja kitajske vlade analizirala omejen nabor dokumentov, ki jih je predložila kitajska vlada, in jih dopolnila z raziskavo vladnih načrtov in politik v zvezi s temi vhodnimi materiali na podlagi razpoložljivih informacij ter akterjev na trgu teh materialov. Ugotovila je, da je kitajska vlada izvajala načrte in strategije za podporo industriji germanija v provinci Junan. Načrti za proizvodnjo te surovine vključujejo „13. petletni načrt za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj province Junan“ (132), „obvestilo vlade province Junan o razvoju industrije v provinci Junan v obdobju 2016–2020“ (133) in „obvestilo vlade province Junan o več ukrepih za podporo razvoju realnega gospodarstva“ (134).

(565)

V 13. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj province Junan se pri opredelitvi cilja „dejavno razvijanje novih materialov za sončne celice, kot sta germanij in tanka izolacijska plast“, ter „podpiranje razvoja industrije informacijske tehnologije nove generacije, pospeševanje razvoja novih elektronskih informacijskih in polprevodniških funkcionalnih materialov na osnovi platinske skupine, germanija, indija ter drugih redkih in plemenitih kovin“ izrecno omenja germanij.

(566)

Cilji petletnega načrta se odražajo in razvijajo v nadaljnjih vladnih obvestilih in izvedbenih ukrepih. Kot je navedeno v uvodni izjavi 79, se po sistemu načrtovanja v LRK sredstva dodeljujejo sektorjem, ki jih kitajska vlada opredeli kot strateške ali kako drugače politično pomembne.

(567)

V „obvestilu vlade province Junan o razvoju industrije v provinci Junan v obdobju 2016–2020“ je vlada province kot strateške naloge izrecno določila „odločno spodbujanje industrijskega parka za nove materiale iz plemenitih kovin v provinci Junan, [... ] izgradnjo nacionalne industrijske baze germanija za nove optoelektronske materiale in naprave“, „odprava tujih tehničnih ovir in pospešitev gojenja novih materialov iz redkih kovin, kot so [...] germanij in novi materiali na osnovi germanija“ ter „proaktivno uvajanje raziskav in razvoja vrhunskih novih materialov, kot je [...] germanij“.

(568)

V tretjem dokumentu, ki določa mehanizem za spodbujanje industrije germanija v provinci Junan, je opisana neposredna finančna podpora: „V skladu z načelom ,nakupa podjetij in skladiščenja, bančnih posojil, finančnih subvencij, delovanja trga in samofinanciranja“ smo izvedli komercialni nakup in skladiščenje [...] germanija, [...] in drugih ključnih izdelkov iz neželeznih kovin v celotni provinci. Skupna količina nakupa in skladiščenja znaša približno 800 000 ton, čas zbiranja in skladiščenja pa je eno leto. Sredstva, potrebna za zbiranje in skladiščenje, podjetje posodi banki v obliki jamstva za izdelek. Vlada province je za subvencioniranje bančnih posojil podjetjem namenila poseben sklad v višini 1 milijarde juanov. Med drugim bodo podjetja, ki kupujejo in skladiščijo kositer, germanij in indij, prejela subvencijo v obliki 80-odstotnega popusta.“

(569)

Komisija je na podlagi javno dostopnih informacij ugotovila, da so družbe, ki delujejo v industriji germanija, vključno s proizvajalci germanijevega tetraklorida v provinci Junan, prejele državne subvencije. Družba YUNNAN Lincang Xinyuan Germanium, ki je delno v državni lasti, in njene odvisne družbe so na primer prejele več plačil kitajske vlade. Družba v svojem letnem poročilu iz leta 2020 poroča o znesku 21 847 627 RMB kot prihodku od plačil subvencij za leto 2019. Leta 2020 so nepovratna sredstva, prejeta od kitajske vlade, znašala 55 361 284 RMB (135). Nepovratna sredstva, ki jih je kitajska vlada zagotovila industriji germanija, niso omejena na eno samo podjetje. Družba v državni lasti Yunnan Chihong Zinc and Germanium je v svojem letnem poročilu za leto 2019 prav tako navedla, da je v zadevnem letu prejela subvencije v višini 43 771 439 RMB (136).

(570)

Zato je očitno, da je kitajska vlada vključena v celotno vrednostno verigo kablov iz optičnih vlaken, kar verjetno vpliva na cene, tako da te ne odražajo tržnih sil. Na zgoraj opisane načine vlada posega v sektorje, ki proizvajajo surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken, zlasti germanij in germanijev tetraklorid.

(571)

Glede na navedeno ter ob upoštevanju dejstva, da se protidampinška dajatev lahko določi na ravni stopnje dampinga, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 769, in morebitnega pomena okoliščin iz uvodne izjave 765 se je Komisija odločila, da ne bo nadaljevala preiskave o tej domnevni subvenciji, in si pridržala pravico, da po potrebi ponovno obravnava to vprašanje.

3.9 Sklep o subvencioniranju

(572)

Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij zneske subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za vzorčene družbe v skladu z določbami osnovne uredbe izračunala tako, da je proučila vsako subvencijo ali program subvencij, nato pa je te številke seštela in dobila skupni znesek subvencij za vsakega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave. Za izračun skupnega subvencioniranja v nadaljevanju je najprej izračunala delež subvencioniranja, ki ustreza znesku subvencije kot deležu skupnega dohodka podjetja od prodaje. Ta odstotek je bil nato uporabljen za izračun subvencije, dodeljene za izvoz zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave. Nato je bil izračunan znesek subvencije na tono zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo v obdobju preiskave, v nadaljevanju navedene stopnje pa so bile izračunane kot delež vrednosti stroškov, zavarovanja in prevoznine (v nadaljnjem besedilu: CIF) za isti izvoz na tono.

(573)

V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe se je skupni znesek subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, izračunal na podlagi skupnega tehtanega povprečnega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določenega za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu, razen zanemarljivih zneskov in zneskov subvencij, določenih za izdelke, za katere veljajo določbe člena 28(1) osnovne uredbe. Vendar Komisija ni prezrla ugotovitev, ki so delno temeljile na razpoložljivih dejstvih za določitev zadevnih zneskov. Dejansko meni, da razpoložljiva dejstva, ki se uporabljajo v navedenih primerih, niso bistveno vplivala na informacije, potrebne za pošteno določitev zneska subvencioniranja, tako da izvozniki, ki niso bili pozvani k sodelovanju v preiskavi, z uporabo tega pristopa ne bodo oškodovani (137).

(574)

Komisija je glede na visoko stopnjo sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in reprezentativnost vzorca, tudi v smislu upravičenosti do subvencij, menila, da je ustrezno določiti znesek za „vse druge družbe“ na raven najvišjega zneska, določenega za vzorčene družbe. Znesek za „vse druge družbe“ se je uporabljal za tiste družbe, ki v preiskavi niso sodelovale.

Ime družbe

Stopnja subvencije

Skupina FTT:

—	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

—	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

—	Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd.

10,33 %

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

5,1 %

Druge sodelujoče družbe

7,8 %

Vse druge družbe

10,33 %

4. ŠKODA

4.1 Merska enota

(575)

Čeprav so uradni statistični podatki o uvozu navedeni v kilogramih, je Komisija v skladu s pripombami proizvajalcev izvoznikov in industrije Unije menila, da ta merska enota ni primerna za ustrezno merjenje zadevnih količin. Preiskava kaže, da industrija kot glavni kazalnik obsega običajno ne uporablja teže, temveč dolžino. Lahko se meri dolžina kabla (kilometer kabla) ali skupna dolžina vlaken, ki jih ta vsebuje (kilometer vlaken). Glede na to, da se sedanja preiskava nanaša na kable, se za najustreznejšo mersko enoto šteje kilometer kabla, ki se bo uporabil pri določanju škode v nadaljevanju.

(576)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da bi bilo treba obseg uvoza izračunati na podlagi kilometrov vlaken namesto na podlagi kilometrov kablov, saj je kilometer vlaken sprejet industrijski standard in edina merska enota, ki odraža velike razlike v številu vlaken na kabel.

(577)

Komisija je trdila, da je kilometer kabla ustrezna merska enota, saj so izdelki, ki so predmet preiskave, kabli, število vlaken v kablu pa je posebna lastnost kabla, ki se odraža v kontrolni številki izdelka. Trditev je bila zato zavrnjena.

4.2 Opredelitev industrije Unije in proizvodnje Unije

(578)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 29 proizvajalcev. Z izjemo dveh družb, navedenih v naslednjem oddelku, pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe. Po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije določitev škode temelji na podatkih 27 držav članic (EU-27) za celotno obravnavano obdobje.

(579)

Celotna proizvodnja v Uniji v obdobju preiskave je bila določena pri 1,2 milijona na kilometer kabla. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so neposredne informacije devetih strani – šestih pritožnikov in treh družb, ki so podprle pritožbo –, in tržne informacije za preostale proizvajalce. Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali 52 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

4.3 Izključitev dveh proizvajalcev iz industrije Unije

(580)

V skladu s členom 9(1) osnovne uredbe je mogoče proizvajalce, ki so povezani s kitajskimi izvozniki ali uvozniki in/ali so sami uvozniki domnevno dampinškega izdelka, izključiti iz industrije Unije. Člen 9(2) določa, kdaj se proizvajalci štejejo za povezane z izvozniki ali uvozniki.

(581)

Komisija je proučila obstoječe povezave med industrijo Unije in izvozniki ali uvozniki zadevnega izdelka. Preiskava je pokazala, da je en vzorčeni proizvajalec Unije uvozil majhno količino kablov iz optičnih vlaken iz Kitajske, drugi pa ima manjšinski delež v nevzorčenem proizvajalcu izvozniku. Glede na zanemarljive količine, ki jih je uvozil prvi proizvajalec, ter dejstvo, da je drugi dokazal, da ne nadzoruje proizvajalca izvoznika niti proizvajalec izvoznik ne nadzoruje njega in da se zaradi učinka te povezave ni vedel drugače kot nepovezani proizvajalci, je Komisija sklenila, da ni razloga za izključitev katere koli od teh družb iz industrije Unije.

(582)

Kar zadeva tretjega nevzorčenega proizvajalca, je Komisija zaradi njegove povezave s kitajskim proizvajalcem izvoznikom (ki ga nadzoruje isti subjekt) in velike količine uvoza iz Kitajske menila, da ga je primerno izključiti iz opredelitve industrije Unije, čeprav je ta družba v Uniji imela precejšnjo proizvodnjo.

(583)

Podobno je Komisija v zvezi z nesodelujočim proizvajalcem v Uniji, ki je prijavil veliko količino uvoza iz Kitajske, odločila, da bi ga bilo treba ob upoštevanju povezave s kitajskim proizvajalcem izvoznikom in velikih količin uvoza prav tako izključiti iz industrije Unije.

(584)

Preiskava ni pokazala, da bi bil kateri koli drug proizvajalec bodisi povezan s kitajskimi izvozniki bodisi da bi uvažal iz Kitajske, zato niso potrebne nadaljnje izključitve iz opredelitve industrije Unije.

(585)

Zbornica CCCME je trdila, da so številni proizvajalci Unije povezani s kitajskimi proizvajalci kablov iz optičnih vlaken, in od Komisije zahtevala, naj izvede segmentirano analizo škode z ločeno analizo tega uvoznega toka.

(586)

V svojih pripombah na dokončno razkritje je ponovila svojo trditev, da je treba uvoz proizvajalcev Unije ločiti in oceniti ločeno od uvoza drugih strani. Menila je tudi, da bi morala Komisija razkriti obseg in delež uvoza proizvajalcev Unije od povezanih in nepovezanih kitajskih proizvajalcev v OP.

(587)

Kot je navedeno zgoraj, je Komisija v svoji analizi ustrezno upoštevala povezave proizvajalcev Unije s kitajskimi družbami, tako da je izključila proizvajalce z znatnim uvozom iz Kitajske, ter upoštevala njihov odnos s kitajskimi izvozniki. Vzorčeni proizvajalci Unije so uvažali majhne količine (manj kot 1 % svoje proizvodnje) zadevnega izdelka od povezanih družb na Kitajskem. Druge družbe, ki proizvajajo v Uniji in uvažajo znatne količine, se niso štele za industrijo Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe, kot je določeno v uvodnih izjavah 582 do 584. Trditev je bila zato zavrnjena.

(588)

Družba Connect Com je predložila seznam drugih proizvajalcev kablov iz optičnih vlaken v Uniji, ki v pritožbi niso bili upoštevani. Komisija je ugotovila, da te družbe niso sodelovale pri preiskavi in da so bile ocene za nesodelujoče proizvajalce Unije zagotovljene na podlagi zanesljivih tržnih informacij (138).

4.4 Določitev zadevnega trga Unije

(589)

Da bi ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter da bi določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija proučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

4.5 Uporaba za lastne potrebe

(590)

Komisija je ugotovila, da je bilo v obravnavanem obdobju med 5,8 % in 4,4 % proizvodnje proizvajalcev Unije namenjenih uporabi za lastne potrebe. Kabli so se v zadevnem primeru dobavljali znotraj iste družbe ali skupine družb za nadaljnjo predelavo nižje v prodajni verigi, zlasti za proizvodnjo kablov s konektorji.

(591)

Za analizo škode je pomembno razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni uporabi za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka.

(592)

Da bi lahko Komisija čim bolj celovito prikazala razmere industrije Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost na področju optičnih vlaken in proučila, ali je bila proizvodnja namenjena za uporabo za lastne potrebe ali za prosti trg.

(593)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije; tržni delež; rast; obseg izvoza in cene; dobičkonosnost; donosnost naložb in denarni tok. Kjer je bilo to mogoče in upravičeno, so se ugotovitve preiskave primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila celotna slika stanja industrije Unije.

(594)

Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno proučili le glede na celotno dejavnost, vključno z uporabo proizvodnje industrije Unije za lastne potrebe (139). Ti kazalniki so: proizvodnja; zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti; naložbe; zaloge; zaposlovanje; produktivnost; plače in zmožnost zbiranja kapitala.

(595)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da se pri analizi splošnega tržnega položaja industrije Unije zaprti trg ne bi smel zanemariti.

(596)

Kot je opisano spodaj, Komisija v zvezi s tem ni zanemarila zaprtega trga, ampak ga je opredelila in ocenila njegov razvoj skozi čas. To je zagotovilo celovito sliko položaja industrije Unije. Zaradi majhnosti in upadajoče velikosti tega trga ta trg nima pomembnega vpliva na položaj industrije Unije. Komisija nadalje opozarja, da kabli s konektorji niso zadevni izdelek.

4.6 Potrošnja Unije

(597)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi: podatkov o prodaji, kot jih je določil pritožnik, in podatkov o uvozu, pridobljenih v skladu z metodologijo, opisano v uvodnih izjavah 600 do 607.

(598)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v km kabla)

2017

2018

2019

Celotna potrošnja na prostem trgu Unije

1 276 902

1 537 999

1 655 737

1 760 092

Indeks

100

120

130

138

Zaprti trg

61 505

59 802

62 710

54 205

Indeks

100

102

Vir:	sodelujoči proizvajalci izvozniki, carinski organi EU, Eurostat, pritožniki.

(599)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja na prostem trgu v Uniji povečala za 38 %. To je trg, ki je povezan z intenzivno digitalizacijo v EU in dosega močno rast, ki se bo še naprej hitro povečevala (140). Potrošnja se je povečevala do OP kljub dejstvu, da je drugi del obdobja (tj. prva polovica leta 2020) sovpadal s prvimi meseci motenj, povezanih s pandemijo COVID-19. Ugotovitve preiskave kažejo, da so pandemija, ki se je začela v zadnjih mesecih OP, in z njo povezani preventivni ukrepi upočasnili rast, vendar niso preprečili povečanja potrošnje zadevnega izdelka v Uniji v celotnem obdobju preiskave. Zaprti trg vključuje uporabo kablov iz optičnih vlaken pri rešitvah povezljivosti, ki jih ponujajo družbe, tudi kablov, opremljenih s konektorji; njen obseg, ki je zelo omejen glede na celotni trg, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 %.

4.7 Uvoz iz zadevne države

4.7.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(600)

Uradni statistični podatki o uvozu za oznako KN 8544 70 00 so navedeni v kilogramih, ista oznaka pa poleg zadevnega izdelka vsebuje tudi druge izdelke. Da bi pridobila natančnejšo sliko uvoza, je Komisija pregledala podrobne informacije nacionalnih carinskih organov o celotnem sklopu enotnih uvoznih transakcij v obdobju 2017–OP, ki so jih uvozniki sporočili v svojih carinskih deklaracijah in so jih obdelali zgoraj navedeni organi. Informacije so se nanašale na uvoz v devet držav članic (Bolgarija, Danska, Francija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija in Španija) in so se štele za reprezentativne, saj so zajemale 79 % uvoza v obravnavanem obdobju. V skladu s podrobno analizo, opravljeno na tej podlagi, so bili sprejete spodaj navedene ugotovitve.

(601)

Družba Connect Com je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da je bil uvoz proučen samo v devetih državah članicah in da to ni reprezentativno, saj velike države članice, kot so Italija, Poljska, Avstrija itd., niso bile vključene v to analizo. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da so bile informacije, prejete od nacionalnih carinskih organov, dodatna analiza za natančnejšo opredelitev zadevnega izdelka v okviru celotne oznake KN 8544 70 00. Komisija je uporabila informacije vseh nacionalnih organov, ki so pravočasno odgovorili na njeno zahtevo po informacijah, in menila, da 79 % celotnega uvoza predstavlja reprezentativno sliko deleža zadevnega izdelka med celotnim uvozom pod oznako KN. Zato je Komisija menila, da je ta trditev neutemeljena.

(602)

Obseg uvoza iz Kitajske je bil določen na enaki podlagi kot v ločeni protidampinški preiskavi, tj. na podlagi informacij, ki so jih zagotovili kitajski proizvajalci izvozniki pri vzorčenju.

(603)

Uvoz iz drugih tretjih držav je bil določen na podlagi podrobnega pregleda iz uvodne izjave 600, v katerem je bil ugotovljen uvoz zadevnega izdelka v kg, in je bil pretvorjen v kilometre kabla z uporabo natančnih pretvorbenih faktorjev, ki so jih kitajski proizvajalci izvozniki navedli v svojih odgovorih na dodatno zahtevo po informacijah iz uvodne izjave 60.

(604)

Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi obsega uvoza glede na obseg potrošnje na prostem trgu iz preglednice 1.

(605)

Uvoz iz zadevne države se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza in tržni delež

2017

2018

2019

Obseg uvoza iz zadevne države (v km kabla)

189 479

354 167

434 754

498 335

Indeks

100

187

229

263

Tržni delež (v %)

14,8

23,0

26,3

28,3

Indeks

100

155

177

191

Vir:	sodelujoči proizvajalci izvozniki, Eurostat, carinski organi EU.

(606)

Zaradi velike kitajske presežne zmogljivosti (ki naj bi bila po ocenah dvakrat večja od zmogljivosti celotnega trga EU, na podlagi analize trga, ki so jo predložili pritožniki (141)) se je uvoz iz zadevne države v obravnavanem obdobju povečal s približno 190 000 kilometrov kabla na približno 500 000 kilometrov kabla, kar pomeni zelo hitro dvainpolkratno povečanje. To 163-odstotno povečanje je več kot štirikrat večje od povečanja potrošnje, kar priča o globini in zagonu kitajskega prodora na ta trg.

(607)

Posledično se je tržni delež tega uvoza v obravnavanem obdobju povečal s 14,8 % na 28,3 %, kar prav tako pomeni znatno, tj. 91-odstotno povečanje. Opozoriti je treba, da se je obseg kitajskega uvoza vsako leto obravnavanega obdobja povečal, kar kaže na hitrost in obseg prodora na trg.

(608)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da je tržni delež industrije Unije podcenjen in da je tržni delež kitajskega uvoza napihnjen. V zvezi s tem je zbornica CCCME nadalje trdila, da bi morali tržni podatki temeljiti na kilometrih vlaken namesto na kilometrih kabla, zaradi česar bi bil tržni delež kitajskega uvoza manjši.

(609)

Preiskava je pokazala, da je kabelski kilometer najustreznejša enota za merjenje zadevnega izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 575. Trditev je bila zato zavrnjena.

4.7.2. Cene uvoza iz zadevne države, nelojalno nižanje prodajnih cen in znižanje cen

(610)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi odgovorov, ki so jih predložili sodelujoči izvozniki v odgovor na zahtevo po informacijah.

(611)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države se je gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/km kabla)

2017

2018

2019

Kitajska

452,9

401,9

468,5

349,1

Indeks

100

103

Vir:	sodelujoči proizvajalci izvozniki.

(612)

Cene uvoza iz Kitajske so se v obravnavanem obdobju znižale s 452 na 349 EUR/km kabla, tj. za 23 %. Ta razvoj bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju povečane agresivnosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki je povezana s presežno zmogljivostjo v zadevni državi (glej uvodno izjavo 606). Ta kazalnik je treba nadalje obravnavati ob upoštevanju znatnih razlik v cenah za določeno dolžino med različnimi vrstami izdelka ter velikih razlik v ponudbi izdelkov iz leta v leto. Razlika v proizvodu je izhajala iz spremenljivosti in s tem cene vrst prodanih kablov, pa tudi iz dejstva, da se niso vsako leto objavili razpisi za vse vrste izdelkov oziroma se ti izdelki niso prodajali vsako leto.

(613)

Da bi se izognila razlikam v naboru izdelkov, ki so del serije cen v obravnavanem obdobju, ter da bi pridobila natančnejše in reprezentativnejše podatke, je Komisija analizirala tudi celovite informacije vzorčenih kitajskih izvoznikov in proizvajalcev Unije na podlagi bolj združenih skupin neposredno primerljivih izdelkov. Na podlagi tega je bilo opredeljenih 35 identičnih (primerljivih) skupin, ki jih prodajajo kitajski izvozniki in industrija Unije in za katere je bila v vsakem proučenem letu opravljena prodaja. Z drugimi besedami, Komisija je pridobila celotno časovno vrsto s ceno za posamezno vrsto izdelka za vsako leto v obravnavanem obdobju. Te cene se lahko štejejo za reprezentativne za celoten kitajski izvoz v tem obdobju, saj zajemajo 62 % izvoza vzorčenih družb v OP. Dobljena reprezentativna časovna vrsta se je gibala na naslednji način, in sicer na ponderirani združeni podlagi:

Preglednica 3a

Kitajski uvoz (v EUR/km kabla)

	2017	2018	2019	OP
Povprečna cena	854	720	593	320
Indeks	100	84	69	38
Reprezentativnost	94	35	59	62

(614)

To kaže na znaten in stalen padec cen kitajskega izvoza. Z drugimi besedami, kadar se prodaja istih vrst izdelka primerja za vsako leto posebej, je jasen in zaznaven padec cen kitajskega uvoza v vsakem letu, te pa so bile precej nižje od cen proizvajalcev Unije v obdobju 2018–OP (preglednica 7a).

(615)

Komisija je ob upoštevanju navedenega nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

—	tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, ter

—	ustrezne tehtane povprečne cene za posamezno uvoženo vrsto izdelka vzorčenih kitajskih proizvajalcev prvi neodvisni stranki na trgu Unije, določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za stroške, nastale po uvozu.

(616)

Primerjava cen je bila opravljena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine, po potrebi ustrezno prilagojene. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Primerjava je pokazala, da je bila tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen za dva vzorčena proizvajalca izvoznika 30,0-odstotna oziroma 33,2-odstotna, kar je pomenilo, da je bila splošna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen 31,5-odstotna. Kot je opisano v uvodni izjavi 673Error! No bookmark name given., analiza razpisov potrjuje obstoj nelojalnega nižanja prodajnih cen na ravni razpisov.

(617)

To je v skladu s cenami, opredeljenimi v uvodnih izjavah 613 in 614.

(618)

Skupina ZTT je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila tudi, da Komisija ni pojasnila združenih skupin kontrolnih številk izdelka, ki so bile zato poljubno oblikovane. Zbornica CCCME je trdila, da uporaba teh skupin pomeni, da obstaja problem usklajevanja in primerljivosti cen industrije Unije in kitajskih cen. Zbornica CCCME se je sklicevala na poročilo odbora v zadevi Kitajska – Rentgenska oprema (142), v katerem je bilo navedeno, da mora preiskovalni organ zagotoviti, da so izdelki, ki jih je primerjal v analizi nelojalnega nižanja in dviganja cen, dejansko primerljivi, in trdila, da Komisija ni zagotovila takšne primerljivosti cen.

(619)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala iz dveh razlogov. Prvič, te skupine niso bile uporabljene za izračun nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen. Drugič, uporabljene so bile za primerjavo cen po posameznih vrstah, kot je določeno v uvodni izjavi 613, in sicer ravno zato, da se je zagotovilo, da gibanja cen skozi čas niso bila oslabljena zaradi pomembnih sprememb v naboru izdelkov, s čimer se je povečala natančnost primerljivosti skozi čas na podlagi skupin, ki so bile, kot je pojasnjeno zgoraj, reprezentativne za zadevni izdelek.

(620)

Komisija je poudarila, da se pri oceni stopenj nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen za podlago pri primerjavi uporabijo modeli, ki se v Unijo izvažajo iz zadevne države. Pri primerjavi izvozne prodaje proizvajalcev izvoznikov s prodajo industrije Unije je popolnoma naravno, da industrija Unije vseh izvoženih modelov ni prodala. V tem primeru je stopnja ujemanja znašala približno 70 % za vzorčene kitajske proizvajalce izvoznike, ki jo je Komisija štela za povsem zadostno za zagotovitev široke in poštene primerjave izvoženih modelov in modelov, ki jih je prodajala industrija Unije.

4.8 Gospodarski položaj industrije Unije

4.8.1 Splošne pripombe

(621)

V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(622)

Komisija je prejela več pripomb strani v zvezi s škodo. Kitajska vlada je trdila, da uvoz iz Kitajske ni povzročil škode ali nevarnosti škode, saj so kazalniki kazali, da je bil položaj industrije Unije dober in da je imela industrija Unije s svojim tržnim deležem še vedno prevladujoč položaj. Družba Connect Com je opozorila, da je bilo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije zelo omejeno in se je zgodilo v okviru verjetno oligopolnega trga.

(623)

Navedla je, da bi bila škoda, tudi če bi obstajala, zanemarljiva, če bi dobiček dosegal minimalno 5-odstotno stopnjo dobička, in v zvezi s tem opozorila na sklep Komisije z dne 23. decembra 1988 o zaključku protidampinškega postopka v zvezi z nekaterimi brezžičnimi mobilnimi radiotelefoni s poreklom iz Kanade, Hongkonga in Japonske (143) ter na sodbo z dne 17. decembra 1997 v zadevi EFMA/Svet (144). Vendar je treba opozoriti, da je bila v sklepu o radiotelefonih stopnja dobička proučena ob upoštevanju drugih kazalnikov izboljšanja in da se je navedena sodba Sodišča nanašala na zahtevek, ki ga je Splošno sodišče zavrnilo, in sicer da bi moral biti ciljni dobiček, ki ga je Komisija določila med preiskavo, višji. Zato te precedenčne zadeve ne podpirajo mnenja, da bi bila škoda neznatna, kadar so stopnje dobička višje od 5 %. Škoda je ugotovljena na podlagi celovite ocene vseh dejavnikov iz člena 8(4) osnovne uredbe, analiziranih v okviru specifičnega trga in zadevne industrije. Poleg tega je bil dobiček, ki ga je ustvarila industrija, nižji od ciljnega dobička, določenega ob upoštevanju vseh elementov v zvezi z zadevno industrijo, kot zahteva člen 12(1a) osnovne uredbe.

(624)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik in je zajemal podatke, ki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(625)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja.

(626)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.8.2 Makroekonomski kazalniki

4.8.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(627)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

	2017	2018	2019	OP
Obseg proizvodnje (v km kabla)	1 062 482	1 195 017	1 250 881	1 229 252
Indeks	100	112	118	116
Proizvodna zmogljivost (v km kabla)	1 585 738	1 748 667	2 019 526	2 084 082
Indeks	100	110	127	131
Izkoriščenost zmogljivosti (v %)	67	68	62	59
Indeks	100	102	92	88

(628)

V celotnem obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije povečal za 16 %. Podrobna analiza kaže, da se je proizvodnja Unije v obdobju 2017–2019 povečala za 18 %, medtem ko se je v obdobju preiskave rahlo zmanjšala za 2 odstotni točki.

(629)

Skupno povečanje v obravnavanem obdobju je bilo rezultat povečanja povpraševanja, navedenega v preglednici 1. Vendar je industriji Unije v obravnavanem obdobju uspelo povečati svojo proizvodnjo le za 16 %, medtem ko se je trg povečal za 38 %. Industrija Unije zato ni mogla v celoti izkoristiti rasti trga.

(630)

V obravnavanem obdobju se je proizvodna zmogljivost Unije povečala za 31 %. To odraža naložbe nekaterih proizvajalcev Unije, s katerimi so sledili potencialu rasti trga. Ta poskus je oviral večji prodor kitajskih izdelkov, ki je temeljil na nepoštenih strategijah oblikovanja cen in vse bolj prevzemal tržne deleže industriji Unije.

(631)

Zato se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 12 % in v OP dosegla raven, nižjo od 60 %. Proizvajalci Unije niso mogli povečati proizvodnje v skladu z rastjo trga.

4.8.2.2 Obseg prodaje in tržni delež

(632)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

2017

2018

2019

Obseg prodaje na trgu Unije (v km kabla)

882 772

945 842

1 009 439

995 703

Indeks

100

107

114

113

Zaprti trg

61 505

59 802

62 710

54 205

Indeks

100

102

Prodaja na zaprtem trgu kot % prodaje Unije

7,0

6,3

6,2

5,4

Indeks

100

Prodaja na prostem trgu

821 268

886 040

946 729

941 498

Indeks

100

108

115

Tržni delež prodaje na prostem trgu

64,3

57,6

57,2

53,5

Indeks

100

Vir:	industrija Unije.

(633)

V celotnem obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije povečal za 13 %. Vendar se je tržni delež na prostem trgu zaradi povečanja potrošnje v obravnavanem obdobju zmanjšal s 64,3 % na 53,5 %, kar pomeni zmanjšanje za več kot 10 odstotnih točk (–17 %).

(634)

Obseg prodaje na prostem trgu Unije se je v obravnavanem obdobju prav tako povečal, in sicer za 15 %. Prodaja v Uniji je zelo tesno sledila gibanju proizvodnje Unije, saj industrija večinoma uporablja sistem proizvodnje po naročilu.

(635)

Zaprti trg industrije Unije (izražen kot odstotek celotne prodaje v Uniji) je bil v obravnavanem obdobju na zelo nizki ravni, pri čemer se je odstotek zmanjšal s 7 % leta 2017 na 5,4 % v OP. To je imelo majhen vpliv zaradi omejenega obsega tega trga.

4.8.2.3 Rast

(636)

Industrija Unije zaradi zmanjšanja tržnega deleža obsega prodaje v Uniji v obravnavanem obdobju ni mogla izkoristiti rasti na trgu Unije.

4.8.2.4 Zaposlenost in produktivnost

(637)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

2017

2018

2019

Število zaposlenih (v EPDČ (145))

4 088

4 589

4 815

4 659

Indeks

100

112

118

114

Produktivnost (v km kabla/ekvivalent polnega delovnega časa)

260

264

Indeks

100

102

Vir:	industrija Unije.

(638)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obdobju 2017–2019 povečala za 18 % na podlagi EPDČ. Temu povečanju je sledilo zmanjšanje za 4 odstotne točke v obdobju preiskave. Ta razvoj večinoma sledi gibanju obsega proizvodnje, prikazanemu v preglednici 3.

(639)

Ker so bili podatki za proizvodnjo in zaposlenost zelo podobni, je produktivnost, izražena v kilometrih kabla na zaposlenega, ostala večinoma stabilna.

4.8.2.5 Višina subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja

(640)

Vse subvencijske stopnje so bile nad stopnjo de minimis. Višina dejanskih subvencijskih stopenj je glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije.

(641)

To je prva protisubvencijska preiskava v zvezi z zadevnim izdelkom. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega subvencioniranja.

4.8.3 Mikroekonomski kazalniki

4.8.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(642)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

2017

2018

2019

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji (v EUR/km kabla)

816

861

944

821

Indeks

100

105

116

101

Stroški proizvodnje na enoto (v EUR/km kabla)

756

785

860

758

Indeks

100

104

114

100

Vir:	vzorčeni proizvajalci Unije.

(643)

Prodajne cene na trgu Unije za nepovezane strani (prosti trg) so se v obdobju 2017–2019 zvišale za 16 % ter se nato v OP znižale in dosegle podobno raven kot cene, zabeležene leta 2017 (+1 %). Vendar je raven cen močno odvisna od kompleksnosti prodajanih izdelkov, saj se cena lahko močno razlikuje glede na značilnosti kabla (vključno s številom vlaken, številom in vrsto premazov itd.).

(644)

To je očitno pri primerjavi razvoja cen z razvojem stroškov proizvodnje, saj kompleksnejši kabli, ki se lahko prodajajo po višjih cenah, pomenijo tudi višje stroške proizvodnje.

(645)

Stroški proizvodnje na enoto so se v obdobju 2017–2019 zvišali za 14 %, približno v skladu s povprečnimi cenami na prostem trgu Unije (16 %). Pozneje so se znižali za 14 %, prav tako v skladu s padcem cen v istem obdobju, tj. 2019–OP (15 %).

(646)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 613, je Komisija analizirala celovite informacije vzorčenih kitajskih izvoznikov in proizvajalcev Unije na podlagi bolj združenih skupin neposredno primerljivih izdelkov, da bi se izognila razlikam v naboru izdelkov, ki so del serije cen v obravnavanem obdobju. Na podlagi tega je bilo opredeljenih 35 identičnih (primerljivih) skupin, ki jih prodajajo kitajski izvozniki in industrija Unije in za katere v vsakem letu obravnavanega obdobja obstaja celovita časovna vrsta.

(647)

Te so reprezentativne za prodajo industrije EU v zadevnem obdobju, saj je bilo v obdobju preiskave prodanih več kot 34 % takih primerljivih izdelkov. Dobljena reprezentativna časovna vrsta je naslednja:

Preglednica 7a

Industrija Unije (v EUR/km kabla)

	2017	2018	2019	OP
Povprečna cena	817	780	792	719
Indeks	100	95	97	88
Reprezentativnost	42	38	35	34

(648)

To kaže na znaten padec cen industrije Unije, podoben padcu cen kitajskega izvoza iz uvodne izjave 613.

(649)

Poleg tega glede na to, da stranke pogosto zaprosijo za vrste kablov iz optičnih vlaken, narejene po meri, ki so prilagojene njihovim posebnim potrebam, in ker nekatere države članice opredeljujejo tudi posebne tehnične zahteve, primerjava cen za isto stranko in državo članico sčasoma ustvari še natančnejšo sliko gibanja cen. Industrija Unije je v zvezi s tem predložila dodatne podrobne informacije. Cene najpomembnejših dvajsetih takih kombinacij skupin proizvodov, strank in držav članic so se gibale na naslednji način (146):

Preglednica 7b

Industrija Unije (v EUR/km kabla, indeks)

2017	2018	2019	OP
100	73	56	59

(650)

To spet kaže na jasen padec cen industrije Unije v tem obdobju po padcu cen kitajskega izvoza, omenjenega v uvodnih izjavah 610 do 614.

4.8.3.2 Stroški dela

(651)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

2017

2018

2019

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR/EPDČ)

39 511

35 826

39 157

38 966

Indeks

100

Vir:	vzorčeni proizvajalci Unije.

(652)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so v obdobju 2017–OP ostali razmeroma stabilni. Rahlo zvišanje leta 2018 je skladno s 13-odstotnim povečanjem števila EPDČ in izraža stroške te dodatne delovne sile.

4.8.3.3 Zaloge

(653)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

2017

2018

2019

Končne zaloge (v km kabla)

134 925

161 561

161 878

171 058

Indeks

100

120

127

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

12,7

13,5

12,9

13,9

Indeks

100

106

102

110

Vir:	vzorčeni proizvajalci Unije.

(654)

Zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečale za 27 %. Medtem ko povečanje zalog pomeni manjši prihodek od prodaje nekaterih ponavljajočih se izdelkov in bi lahko bilo povezano z vse večjimi težavami industrije Unije pri prodaji njenih izdelkov zaradi zelo agresivne cenovne konkurenčnosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov, je tudi povečanje v obdobju 2019–OP lahko povezano s sezonskim učinkom. Glede na to, da večina proizvodnje temelji na naročilih in specifikacijah strank, zaloge vsekakor niso glavni kazalnik škode.

4.8.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(655)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

2017

2018

2019

Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje)

8,1

8,4

8,5

7,9

Indeks

100

104

Denarni tok (v EUR)

33 254 746

48 644 480

41 707 715

39 805 852

Indeks

100

146

125

120

Naložbe (v EUR)

60 405 839

67 794 023

82 761 718

59 886 812

Indeks

100

112

137

Donosnost naložb (v %)

Indeks

100

105

Vir:	vzorčeni proizvajalci Unije.

(656)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(657)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev je bila pozitivna, vendar nenormalno majhna v celotnem obravnavanem obdobju in se je zmanjšala z 8,1 % leta 2017 na 7,9 % v obdobju preiskave.

(658)

Skupina ZTT je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da je industrija Unije z obratnim inženiringom ustvarila zelo visoke dobičke z zaračunavanjem pretiranih cen na trgu Unije, zaradi česar obstaja resen dvom o škodi za industrijo Unije, in da je nelojalno nižanje prodajnih cen posledica nerazumnega oblikovanja cen industrije Unije in ne poceni uvoza iz Kitajske.

(659)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Analiza obratnega inženiringa, ki jo je predstavila skupina ZTT, je bila delna ter ni temeljila na celoviti oceni stroškov in cen. Komisija je na podlagi izčrpnih informacij preverila stopnje dobička in ta analiza je pokazala, da so bile takšne, kot je opisano v uvodnih izjavah 655 do 657. Trditev je bila zato zavrnjena.

(660)

Pritožniki so trdili, da bi bila za potrebne naložbe in raziskave v sektorju potrebna 15-odstotna stopnja dobička. Preiskava je pokazala, da bi bilo treba raven že načrtovanih naložb, ki bi se izvedle v običajnih okoliščinah, da bi se sledilo razvoju trga, vzdrževati s povprečno 13,4-odstotnim dobičkom na podlagi obravnavanega obdobja. Te naložbe so zajemale naslednje točke: stroški zamenjave in vzdrževanja obratov, da se zagotovi učinkovitost obstoječih zmogljivosti, pri čemer se zmogljivost prilagodi spreminjajoči se ponudbi izdelkov; povečanje zmogljivosti; izdatki za raziskave in razvoj (inovacije izdelkov in procesov).

(661)

Komisija je ugotovila, da je zgoraj navedeni obseg v skladu s preteklimi dobički brez kitajskega subvencioniranega uvoza, ki, kot je poudarjeno v analizi v preglednici 10a, znaša 12 %.

(662)

Iz tega je razvidno, da stopnja dobička v razponu 8 % v obravnavanem obdobju ne zadostuje za ohranitev dejavnosti na rastočem visokotehnološkem trgu in torej pomeni škodo za industrijo Unije.

Preglednica 10a

Dobičkonosnost industrije Unije pred letom 2017

	2014	2015	2016
Stopnja dobička (v %)	10,4	12,6	12,4

(663)

Vendar to ni bilo zaznano v obravnavanem primeru. Dobičkonosnost se je v primerjavi z obdobjem 2014–2016 dejansko zmanjšala. Nižja stopnja dobička v celotnem obravnavanem obdobju izraža znatno cenovno škodo v celotnem obravnavanem obdobju. Zaradi negativnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz iz Kitajske (v smislu večjega obsega in nizkih cen), industrija Unije ni mogla zvišati cen, da bi zmanjšala stroške in posledično dosegla normalne stopnje dobička, ki jih je dosegala pred najintenzivnejšo širitvijo, vsekakor pa dobička ni mogla povečati.

(664)

Po povečanju leta 2018 se je denarni tok v drugi polovici obravnavanega obdobja zmanjšal.

(665)

Zaradi neposrednega pritiska uvoženega blaga je morala industrija Unije odložiti naložbe, vključno z nekaterimi, že načrtovanimi in odobrenimi. Te naložbe, katerih cilj je bil povečati obstoječo proizvodno zmogljivost Unije, so bile v obravnavanem obdobju ustavljene (tudi ko se je izvajanje že začelo), kar je neposreden učinek spremenjenih tržnih razmer, ki so nastale zaradi agresivnega oblikovanja cen kitajskega uvoza. Zato so se naložbe proti koncu obravnavanega obdobja močno zmanjšale, kar je v nasprotju z gibanjem iz prejšnjih let in splošno rastjo trga.

(666)

Donosnost izvedenih naložb se je v obravnavanem obdobju razvijala negativno in se dejansko znižala za 42 %. Ta negativni razvoj kaže, da se je kljub nadaljnjim naložbam za ohranitev in izboljšanje učinkovitosti in konkurenčnosti donosnost zadevnih naložb v obravnavanem obdobju močno zmanjšala zaradi nezmožnosti industrije Unije, da bi izboljšala stopnjo dobičkonosnosti.

(667)

Zaradi tako hitrega upada donosnosti naložb je očitno ogrožena zmožnost vzorčenih proizvajalcev za zbiranje kapitala v prihodnosti, če se stanje ne bo izboljšalo.

4.9 Analiza prodaje na podlagi razpisov

(668)

Velika večina kablov iz optičnih vlaken se prodaja prek razpisnih postopkov. Za pridobitev potrebnega vpogleda v ta pomemben vidik trga in za dopolnitev preostale analize škode je Komisija od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, vzorčenih proizvajalcev Unije, uvoznikov in uporabnikov zahtevala podrobne informacije o razpisih. Zastavljena so bila vprašanja o naravi, postopku, časovnem okviru in drugih ustreznih značilnostih, ki so zajemala zaključene in tekoče razpise. Naročniki so pokazali zelo majhno pripravljenost na sodelovanje s Komisijo. V preiskavi ni sodeloval noben javni naročnik, od velikih telekomunikacijskih operaterjev pa je le Deutsche Telekom predložil podrobne informacije o razpisih.

(669)

Komisija je po neuvedbi začasnih ukrepov od vzorčenih proizvajalcev Unije zahtevala dodatne podrobne informacije o vseh razpisih, v katerih so sodelovali v obravnavanem obdobju, vključno z informacijami o ponudbah, cenah in konkurentih, če so bile na voljo.

(670)

Predložene informacije so pokazale zelo raznoliko in razdrobljeno sliko z zelo velikim številom razpisov, ki se vsako leto organizirajo v različnih državah članicah, številnimi naročniki in ponudniki ter različno dolgimi trajanji razpisov in razpisnimi pogoji. Kar zadeva naročnike, so lahko razpisi bodisi javni, ki jih organizirajo občine ali drugi javni subjekti, bodisi zasebni, ki jih organizirajo veliki telekomunikacijski operaterji ali omrežni operaterji. Obstajajo tudi številne druge manjše vrste ponudb, kotacije, e-dražbe in manjše količine, ki se lahko pridobijo z neposrednim stikom s strankami. Vsak razpisni postopek je posebej prilagojen naročniku, ki lahko uporabi različne postopke, odvisno od zadevnega razpisa in razvoja trga. Obstaja tudi veliko različnih akterjev, ki oddajajo ponudbe v okviru razpisov. Kitajski proizvajalci izvozniki sodelujejo neposredno (tudi prek svojih hčerinskih družb) in posredno s povezovanjem z lokalnimi družbami v različnih državah članicah. Proizvajalcem Unije konkurirajo tudi uvozniki, trgovci in distributerji. Včasih so vključeni tudi monterji, prek katerih poteka prodaja izbranih dobaviteljev telekomunikacijskim operaterjem.

(671)

Preiskava je tudi pokazala, da več razpisov, organiziranih v Uniji, vključuje zelo visoke zneske. Trije vzorčeni proizvajalci Unije so skupaj poročali o več kot 500 razpisih, na katerih so neposredno sodelovali v obdobju preiskave. Eden od sodelujočih nepovezanih uvoznikov sodeluje na 150–200 razpisih na leto, pri čemer se osredotoča samo na nemški trg.

(672)

Trajanje razpisov je zelo raznoliko, od takojšnje izvedbe do treh let. Pri daljših razpisih so cene sicer dogovorjene, vendar količine niso določene, zato lahko naročniki ob padcu cen objavijo dodatne razpise, ki nadomestijo obstoječe. Čeprav torej razpisi zagotavljajo neke vrste splošno „zgornjo mejo“ za cenovne pogoje, se lahko cene med trajanjem razpisa dinamično spreminjajo, kar se tudi dejansko dogaja. Zato se običajno prilagajajo in v veliki meri odražajo trenutne tržne razmere.

(673)

Komisija je analizirala podrobne informacije o razpisih, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci Unije v odgovor na njeno zahtevo. Od sporočenih razpisov, v katerih so proizvajalci Unije predložili ponudbo v obravnavanem obdobju, je Komisija analizirala tiste, za katere so obstajali konkretni dokazi o sodelovanju Kitajske. V obravnavanem obdobju je bilo 55 takih razpisov. Analizirani razpisi znašajo 45 % prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije in 14 % celotne potrošnje EU v obdobju preiskave. Za te razpise je bila opravljena podrobna analiza škode v zvezi s ceno in obsegom za posamezen razpis, ki je pokazala znatne izgube prodaje (med 25 % in 100 %) in/ali znižanje cen (med 5 % in 55 %) in/ali nelojalno nižanje prodajnih cen (med 8 % in 39 %). Ta analiza, izvedena za vsak posamezen razpis, je nadalje potrdila znižanje cen in nelojalno nižanje prodajnih cen, ki sta bila že ugotovljena za celotno obdobje.

(674)

Družba Connect Com je predložila pripombe v zvezi z razpisnimi postopki in poudarila, da proizvajalci Unije, ki jih je zastopal pritožnik, na splošno niso izgubili velikega števila razpisov, ampak samo enega ali nekaj velikih zasebnih razpisov. Poudarila je, da se je pritožba nanašala na eno povabilo k predložitvi ponudb in določanje cen enega kitajskega proizvajalca kot dokaza nelojalnega nižanja prodajnih cen. Predložila je obvestilo o oddaji naročil v nemškem okrožju, kjer so bile cene izbranega ponudnika izrecno navedene. Navedla je, da je pritožnik iz svoje predstavitve izpustil celoten tržni segment javnih razpisov. Po navedbah družbe Connect Com proizvajalci Unije, ki jih je zastopal pritožnik, niso bili uspešni na teh razpisih, ker niso izpolnili zahtevanih meril (npr. skladišča, zaloge, širok nabor izdelkov, logistični koncept). Družba Connect Com je poudarila zlasti majhno skladiščno zmogljivost družb Prysmian in Corning. Trdila je, da bi bilo zanikanje obstoja tržnega segmenta javnih naročil napačno, saj se cene na trgih javnih in zasebnih razpisov večinoma ujemajo ali so medsebojno odvisne. Po navedbah družbe Connect Com ne bi bilo prav uvesti dajatev na celotnem trgu, ki je segmentiran na javne in zasebne razpise. Naveden je bil sklic na uvodno izjavo 42 Sklepa Komisije 98/230/ES (147). Družba Connect Com je na podlagi navedenega sklepa trdila, da v primeru segmentiranih trgov industrija Unije na splošno ne utrpi škode, če ima kljub določenemu upadu prodaje v enem tržnem segmentu (v tem primeru so to zasebni razpisi) prodajne možnosti v drugem tržnem segmentu (v tem primeru javni razpisi), ki nadomestijo zmanjšanje obsega prodaje.

(675)

Trditve in analiza iz uvodne izjave 673 so v nasprotju s temi trditvami. Kljub znatnim prizadevanjem industrije Unije za ohranitev cenovne konkurenčnosti so velike deleže trgov prevzeli kitajski izvozniki, s ponudbami katerih se industrija Unije v smislu cen ni mogla kosati. Kar zadeva sklep Komisije iz leta 1998 v zvezi z uvozom volframovega oksida in volframove kisline, je Komisija v navedenem primeru ugotovila, da je treba zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije na odprtem trgu obravnavati ob upoštevanju težnje industrije Unije, da vse večji delež svoje proizvodnje zadevnega izdelka uporabi za proizvodnjo izdelkov na koncu proizvodne verige uporabi. Osnovno dejansko stanje v zvezi s tema različnima tržnima segmentoma industrije Unije (odprti trg in uporaba za lastne potrebe) se razlikuje od konkurenčnega položaja v tem primeru, ko se velikost zaprtega trga v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšuje in predstavlja zelo majhen del proizvodnje zadevnega izdelka. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(676)

Družba Connect Com je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da Komisija ni razkrila, na koliko razpisih je bil izbran kitajski proizvajalec in iz katerega razloga, ter ponovila svojo trditev, da cena nikoli ni bila edino odločilno merilo, temveč sta prevladali kakovost in logistika. Poleg tega je družba Connect Com zahtevala razkritje rezultatov analize iz uvodne izjave 673.

(677)

V zvezi s tem je Komisija zbrala podrobne informacije o razpisih v obravnavanem obdobju. Komisija je preverila in analizirala te informacije, ki so strogo zaupne, zaradi česar jih ni mogoče razkriti zainteresiranim stranem.

(678)

Analiza razpisov kaže na postopek pospešene zamenjave izdelkov industrije Unije s kitajskimi izdelki, kar potrjujejo javni razpisi ob koncu obdobja preiskave. To je razkrilo znižanje cen in nadaljnje znatne izgube količin za industrijo Unije, ki so skladne s splošno sliko škode in jo potrjujejo.

4.10 Sklep o škodi

(679)

Več kazalnikov je kazalo pozitivno gibanje, kot na primer proizvodnja, zmogljivost, obseg prodaje na trgu Unije in zaposlenost. Vendar se razvoj teh kazalnikov ni ujemal s povečanjem potrošnje in dejansko bi se morali taki kazalniki bolj povečati, da bi lahko industrija Unije v celoti izkoristila rast trga. Dejansko je industrija Unije kljub povečanju obsega prodaje izgubila 10,8 odstotne točke tržnega deleža (s 64,3 % na 53,5 %) na rastočem trgu. To je povezano s cenovnim pritiskom, ki so ga ustvarjali kitajski izvozniki z znatnim nelojalnim nižanjem prodajnih cen, vsekakor pa z znižanjem cen v celotnem obravnavanem obdobju.

(680)

To je povzročilo finančno škodo v obliki nižjih dobičkov ter zmanjšanja naložb in njihove donosnosti.

(681)

Poleg navedenega, kot je pojasnjeno zgoraj v uvodni izjavi 673, analize prodaje prek razpisov kažejo, da sta zmanjševanje tržnega deleža in nižanje cen vse hitrejša ter se bosta nadaljevala zaradi izjemno agresivnega vedenja kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(682)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da več ključnih kazalnikov ni kazalo, da bi industrija Unije utrpela škodo, saj je njena produktivnost ostala stabilna in se v OP celo povečala, obseg proizvodnje in zaposlenost sta ostala stabilna, zmogljivost se je povečala, prodajne cene so ostale stabilne z rahlim znižanjem, dobičkonosnost in naložbe pa so ostale na visoki ravni. Trdila je tudi, da je odbor v zadevi Tajska – H-nosilci (148) navedel, da „bi takšna pozitivna gibanja številnih dejavnikov zahtevala prepričljivo razlago, zakaj in kako je glede na takšne očitne pozitivne trende domača industrija utrpela ali ostala oškodovana v smislu Sporazuma“. Trdila je še, da Komisija ni zagotovila takšne prepričljive razlage. Poleg tega je trdila, da je Komisija v zadevi v zvezi z vinsko kislino (149) sklenila, da zadevna industrija ni utrpela škode, saj so se dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in zaposlenost v obravnavanem obdobju povečali kljub upadanju proizvodnje, obsega prodaje in tržnega deleža industrije.

(683)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 679, je treba te kazalnike oceniti glede na povečano potrošnjo na rastočem trgu in ta analiza je pokazala, da industrija Unije ni mogla ustrezno izkoristiti rastočega trga, kar priča o dejanskih negativnih učinkih na rast industrije Unije. Poleg tega je podrobna analiza razpisov pokazala zelo jasno nelojalno nižanje prodajnih cen in naraščajočo izgubo prodaje industrije Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(684)

Komisija opozarja, da se tehtanje dejavnikov škode od primera do primera razlikuje glede na industrijo in dejanske razmere. Vendar pa nobena od zadev, ki jih je navedla zbornica CCCME, ni dejansko primerljiva s tem primerom. Na primer, v zadevi v zvezi z vinsko kislino je dobičkonosnost industrije Unije v obravnavanem obdobju kazala stalno pozitivno gibanje in v obdobju preiskave celo presegla ciljni dobiček, kar pa v tem primeru ne drži. Podobno je bilo dejansko stanje v preiskavi, ki jo je obravnavala posebna skupina v zadevi Tajska – H-nosilci, bistveno drugačno. Najpomembnejše pa je, da je posebna skupina izrazila pomisleke glede dejstva, da tajski preiskovalni organ ni pojasnil, kako naj bi pozitivna gibanja (zlasti dobičkonosnost) podprli njegovo pozitivno ugotovitev o škodi. Tudi tukaj velja, da dejstva v tem primeru niso podobna dejstvom v zadevi v zvezi s H-nosilci. Razen dejstva, da je v tem primeru več kazalnikov škode pokazalo negativno gibanje, je Komisija v celoti pojasnila svojo analizo in sklepe glede dejavnikov škode. Zato je Komisija ugotovila, da sklepi v zadevah, ki jih je navedla zbornica CCCME, ne veljajo za sedanjo preiskavo.

(685)

Zbornica CCCME je trdila tudi, da samo merilo tržnega deleža ne more biti podlaga za ugotovitve o znatni škodi v skladu z razlago posebne skupine v zadevi Evropske skupnosti in nekatere države članice – Veliki civilni zrakoplovi (150) in da so s povečanjem povpraševanja vsi udeleženci na trgu povečali prodajo, kar kaže na odprt in konkurenčen trg. Poleg tega je zbornica CCCME trdila, da prihodnje poslabšanje položaja industrije Unije in presežna zmogljivost izvoznikov ne moreta biti podlaga za znatno škodo, saj v tej preiskavi ni bila ocenjena nevarnost škode in ni bil izpolnjen dokazni standard, ki se zahteva za tak primer v skladu z zadevo T-528/09 – Hubei Xinyegang Steel/Svet (151), v kateri je Splošno sodišče oceno presežne zmogljivosti izvoznikov obravnavalo kot del preskusa „nevarnosti škode“.

(686)

V zvezi s tem Komisija opozarja, da ugotovitev o znatni škodi ne temelji samo na tržnih deležih, temveč na vseh gospodarskih kazalnikih, ocenjenih v uvodnih izjavah 599, 606, 612 in 661, ki so med drugim vključevali dejanske negativne učinke na rast, padec cen, nelojalno nižanje prodajnih cen, nelojalno nižanje ciljnih cen in zmanjšane dobičke, ki kažejo na znatno škodo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(687)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(4) osnovne uredbe.

5. VZROČNA ZVEZA

(688)

Komisija je v skladu s členom 8(5) osnovne uredbe proučila, ali je subvencionirani uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 8(6) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne subvencionirani uvoz iz zadevne države, ni pripisala temu subvencioniranemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvozna uspešnost industrije Unije, prodaja za lastne potrebe in cene surovin.

5.1 Učinki subvencioniranega uvoza

(689)

Zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju je bilo sočasno in neposredno povezano z znatnim prodorom precejšnjega obsega uvoza iz Kitajske na trg Unije, kar je znatno nelojalno nižalo cene industrije Unije in v vsakem primeru povzročilo precejšnje znižanje prodajnih cen v Uniji.

(690)

Obseg uvoza iz Kitajske se je povečal (kot je navedeno v preglednici 2) s približno 189 000 kilometrov kabla leta 2017 na približno 498 000 kilometrov kabla v obdobju preiskave, kar pomeni dvainpolkratno povečanje (+163 %). Tržni delež se je v istem obdobju povečal s 14,8 % na 28,3 %, tj. za skoraj dvakrat (+91 %). V istem obdobju (kot je navedeno v preglednici 5) se je prodaja industrije Unije na prostem trgu povečala za samo 14 %, njen tržni delež pa se je zmanjšal s 64,3 % na 53,5 %, tj. za 10,8 odstotne točke (–17 %). Prodaja na manjšem zaprtem trgu se je rahlo zmanjšala (–12 %). Subvencionirani uvoz se je povečal v absolutnem in relativnem smislu. Kot je navedeno v preglednici 1, se je potrošnja na trgu Unije v obravnavanem obdobju povečala za 38 %, in očitno je, da je to rast večinoma izkoriščal uvoz iz Kitajske.

(691)

Cene subvencioniranega uvoza so se v obravnavanem obdobju znatno znižale, na primer za 62 % glede na preglednico 3a. Primerljive prodajne cene industrije Unije na trgu Unije nepovezanim stranem (prosti trg) so se v tem obdobju na podlagi analize v preglednici 7a skupno znižale za 12 %, na podlagi natančnejše analize v preglednici 7b pa za 41 %. Raven cen je v veliki meri odvisna od zapletenosti prodajanih vrst izdelka, za proučevanje gibanj cen pa je najbolj natančna primerjava med izdelki, proizvedenimi na domačem trgu, in uvoženimi izdelki iz zadevne države glede na vrsto izdelka (na podlagi vzorčenih družb). V obdobju preiskave to kaže tehtane povprečne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen za dva vzorčena proizvajalca izvoznika, višje od 30 %.

(692)

Zaradi tega agresivnega ravnanja se je začel tržni delež industrije Unije na začetku obravnavanega obdobja zmanjševati, v OP pa so bili na trgu še vedno na voljo kitajski izdelki po izjemno nizkih cenah (precej nižjih od stroškov proizvodnje industrije Unije). To je med drugim potekalo prek mehanizmov, opisanih v oddelku o razpisih (uvodne izjave 670 do 673), ter povzročilo znižanje cen, zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža ter finančno škodo v smislu zmanjšane dobičkonosnosti in zmanjševanja naložb, kar je ogrozilo obstoj industrije Unije.

(693)

Kot je opisano v uvodni izjavi 665, so obstajali tudi dokazi, da so bile nekatere načrtovane naložbe in projekti širitve industrije Unije odpovedani ali začasno ustavljeni zaradi povečanja uvoza iz Kitajske po agresivnih cenah in posledične izgube tržnega deleža industrije Unije.

5.2 Učinki drugih dejavnikov

5.2.1 Uvoz iz tretjih držav

(694)

Uvoz iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav

Država

2017

2018

2019

Koreja

Obseg (v km kabla)

20 450

51 339

44 405

45 908

Indeks

100

251

217

224

Tržni delež (v %)

1,6

3,3

2,7

2,6

Povprečna cena (v EUR/km kabla)

796

873

1 627

1 073

Indeks

100

110

204

135

Turčija

Obseg (v km kabla)

26 732

32 932

22 922

37 008

Indeks

100

123

138

Tržni delež (v %)

2,1

1,4

2,1

Povprečna cena (v EUR/km kabla)

428

501

776

594

Indeks

100

117

181

139

Norveška

Obseg (v km kabla)

12 143

11 622

22 728

26 471

Indeks

100

187

218

Tržni delež (v %)

1,0

0,8

1,4

1,5

Povprečna cena (v EUR/km kabla)

330

271

279

261

Indeks

100

Druge tretje države

Obseg (v km kabla)

126 307

114 520

77 787

107 334

Indeks

100

Tržni delež (v %)

9,9

7,4

4,7

6,1

Povprečna cena (v EUR/km kabla)

1 631

1 728

2 447

1 218

Indeks

100

106

150

Skupaj za vse tretje države, razen za zadevno državo

Obseg (v km kabla)

185 633

210 414

167 842

216 721

Indeks

100

113

117

Tržni delež (v %)

14,5

13,7

10,1

12,3

Povprečna cena (v EUR/km kabla)

1 280

1 247

1 708

964

Indeks

100

133

Vir:	podatki carinskih organov EU, Comext (Eurostat).

(695)

Uvoz iz Koreje se je v obravnavanem obdobju povečal s približno 20 000 kilometrov kabla leta 2017 na približno 45 000 kilometrov kabla v obdobju preiskave. Tržni delež tega uvoza se je povečal z 1,6 % leta 2017 na 2,6 % v obdobju preiskave. Povprečne cene Koreje se zdijo precej višje od cen industrije Unije in proizvajalcev izvoznikov. Zato je videti, da uvoz iz Koreje glede na visoke cene in omejen obseg ni vplival na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(696)

Zdi se, da se je uvoz iz Turčije prodajal po nizkih cenah, čeprav so bile te v obdobju 2018–OP višje od cen kitajskega uvoza in so se postopno zviševale. Tržni delež turških izvoznikov je bil v obravnavanem obdobju večinoma stabilen – nekoliko višji od 2 %. Ta gibanja temeljijo na statističnih podatkih, ki vključujejo veliko vrst izdelkov, zato Komisija glede na splošno omejen obseg ne more natančno oceniti vpliva tega uvoza na položaj industrije Unije. Čeprav ni mogoče izključiti, da je morda turški uvoz prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, glede na relativni obseg uvoza zadevnega izdelka in stabilen tržni delež v celotnem obdobju, je Komisija sklenila, da tudi če je ta uvoz omejeno vplival na položaj industrije, ni zmanjšal vzročne zveze med subvencioniranim uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(697)

Poleg tega se je tudi uvoz iz Norveške v obravnavanem obdobju povečal. Norveške cene, ki so bile že leta 2017 nizke, so se v obravnavanem obdobju še naprej zniževale (–21 % v obdobju 2017–OP), pri čemer je bila raven cen precej nižja od ravni industrije Unije in kitajskih izvoznikov. Tržni delež norveških izvoznikov se je v istem obdobju povečal z 1 % na 1,5 %. Ta gibanja temeljijo na statističnih podatkih, ki vključujejo veliko vrst izdelkov, zato Komisija glede na splošno omejen obseg ne more natančno oceniti vpliva tega uvoza na položaj industrije Unije. Čeprav ni mogoče izključiti, da je morda norveški uvoz prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, glede na relativni obseg uvoza zadevnega izdelka, je Komisija sklenila, da tudi če je ta uvoz omejeno vplival na položaj industrije, ni zmanjšal vzročne zveze med subvencioniranim uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(698)

Uvoz iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu nekoliko zmanjšal in pri tem izgubil velik tržni delež. Povprečne cene so bile visoke in zato nič ne kaže, da bi povzročile znatno škodo industriji Unije.

(699)

Zbornica CCCME je trdila, da ni bilo nikakršne korelacije med uvozom iz Kitajske in razvojem industrije Unije. Trdila je zlasti, da je industrija Unije ob največjem povečanju obsega uvoza iz Kitajske v letih 2017 in 2018 povečala svojo dobičkonosnost. Trdila je tudi, da so proizvajalci Unije v obdobju 2018–2019, ko se je kitajski uvoz povečal in cene znižale, zvišali prodajne cene, ne da bi izgubili tržni delež.

(700)

V zvezi s tem Komisija opozarja, da velika večina trga temelji na dolgoročnih dobavnih pogodbah, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 668 do 678. Poleg tega je bila dobičkonosnost industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju pod ciljnim dobičkom, kar kaže, da je industrija Unije utrpela škodo že v letih 2018 in 2019, ko se je, kot je ugotovila zbornica CCCME, močno povečal dampinški uvoz iz Kitajske. Zato Komisija meni, da zgoraj navedeni argumenti zbornice CCCME ne kažejo na neobstoj vzročne zveze med dampingom in škodo. Dejansko je samo potrdila, da je med povečanjem uvoza zadevnega izdelka iz Kitajske in negativnim gibanjem nekaterih kazalnikov škode obstajal določen časovni razkorak.

(701)

Glede na navedeno uvoz iz držav razen Kitajske ne bi mogel povzročiti ugotovljenega poslabšanja uspešnosti industrije Unije ter v nobenem primeru ne bi zmanjšal vzročne zveze med slabšanjem položaja industrije Unije in prodorom kitajskega uvoza.

5.2.2 Izvozna uspešnost industrije Unije

(702)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvozna uspešnost proizvajalcev Unije

2017

2018

2019

Obseg izvoza (v km kabla)

85 676

99 295

95 397

108 672

Indeks

100

116

111

127

Povprečna cena (v EUR/km kabla)

1 329

1 111

1 282

949

Indeks

100

Vir:	industrija Unije.

(703)

Izvoz industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 27 %, in sicer s približno 85 000 kilometrov kabla leta 2017 na približno 108 000 kilometrov kabla v obdobju preiskave.

(704)

Povprečna cena tega izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju znižala za 29 %, in sicer s 1 329 EUR/kilometer kabla leta 2017 na 949 EUR/kilometer kabla v obdobju preiskave. Ravni cen so bile višje od ravni v Uniji.

(705)

Glede na povečevanje izvoza in razmeroma visoke ravni cen je jasno, da ta izvoz ne bi povzročil škode industriji Unije.

5.2.3 Obseg za lastno uporabo

(706)

Kot je prikazano v preglednici 4, se je uporaba industrije Unije za lastne potrebe v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 %.

(707)

Ob upoštevanju omejene velikosti trga (ocenjene na manj kot 5 % proizvodnje Unije v OP) je Komisija ugotovila, da rahlo zmanjšanje uporabe za lastne potrebe ni povzročilo znatne škode industriji Unije.

5.2.4 Cena surovin

(708)

Glavna surovina, ki jo uporablja industrija Unije, so optična vlakna, proizvedena v Uniji ali uvožena. Več uvoznikov je trdilo, da vzorčeni proizvajalci Unije kupujejo vlakna od svojih povezanih družb zunaj Unije po transfernih cenah, ki ne ustrezajo tržni ceni te surovine. Dejansko so uvozniki menili, da so bile te transferne cene previsoke in so vodile do nizke stopnje dobička vzorčenih proizvajalcev EU.

(709)

Zlasti družba Connect Com je izrazila pomisleke glede notranjih transfernih cen za transakcije med družbami, ki so potekale znotraj skupin Prysmian in Corning.

(710)

Da bi Komisija proučila to trditev, je od vzorčenih proizvajalcev Unije zahtevala dodatne informacije o njihovih nakupih optičnih vlaken, ki so se v OP uporabljala za proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken. Zahtevala je tudi informacije o optičnih vlaknih, ki jih proizvajajo povezane družbe vzorčenih proizvajalcev Unije, ter o prodaji teh vlaken (obseg in količina) povezanim in nepovezanim strankam v Uniji in zunaj nje. S primerjavo prodaje istovrstnih vlaken povezanim in nepovezanim strankam je Komisija ugotovila, da so bile cene enako visoke in da je zato prodaja vlaken povezanim družbam potekala pod običajnimi tržnimi pogoji. Podatki o tej dejavnosti so specifični za posamezno družbo in zaupni, zato jih ni mogoče razkriti.

(711)

Zato je sklenila, da znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, ni bila posledica vpliva transfernih cen na dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije.

5.2.5 Učinek pandemije COVID-19

(712)

Zbornica CCCME je v pripombah glede začetka preiskave iz uvodne izjave 5 trdila, da obstaja jasna korelacija med upadom prodaje v industriji kablov iz optičnih vlaken v EU (in po svetu) in začetkom pandemije ter da se tega stanja ne bi smelo izkoriščati za uvedbo neupravičenih ukrepov trgovinske zaščite. Družba Connect Com je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da ni jasno, kateri del podatkov za OP se nanaša na leto 2019 in kateri na leto 2020, zato pričakovanega učinka pandemije COVID-19 ni mogoče oceniti, in zahtevala razčlenitev podatkov za OP. V zvezi s to trditvijo Komisija ugotavlja, da je zahtevala vse podatke za OP, ki so jih predložile strani, razčlenjene po četrtletjih, da bi ocenila morebitni učinek pandemije COVID-19 na OP. Preiskava je pokazala, da je imela pandemija COVID-19 le zelo omejen in začasen vpliv na industrijo (kot je opisano v uvodnih izjavah 599 in 729) ter ni preprečila znatnega povečanja potrošnje v Uniji v obravnavanem obdobju.

5.3 Sklep o vzročni zvezi

(713)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov subvencioniranega uvoza. Noben od drugih dejavnikov ni pojasnil negativnega razvoja industrije Unije v smislu izgube tržnega deleža, znižanja cen in nizke dobičkonosnosti ter zmanjšanja naložb in njihove donosnosti.

(714)

Negativni vpliv na dobičkonosnost, ki sta ga povzročila subvencionirani uvoz in stalen cenovni pritisk, industriji Unije ni omogočal, da bi izvedla potrebne naložbe za dolgoročno preživetje panoge. To potrjujeta trend zmanjševanja, kot je opisan v uvodni izjavi 657, in odpoved načrtovanih naložb, obravnavana v uvodni izjavi 665.

(715)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je subvencionirani uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. Drugi znani dejavniki, posamično ali skupaj, niso mogli zmanjšati vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in znatno škodo.

6. INTERES UNIJE

(716)

Komisija je v skladu s členom 31 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivih subvencijah jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in drugih zadevnih gospodarskih subjektov.

(717)

V zvezi z interesom Unije je bilo predloženih več pripomb. Kitajska vlada je trdila zlasti, da uvoz iz Kitajske učinkovito spodbuja razvoj tehnologije v panogi in konkurenco na trgu Unije. Po navedbah kitajske vlade bi industrija kablov iz optičnih kablov v Uniji, če bi bila preveč zaščitena, nazadovala samo v primerjavi s tretjimi državami, zato Unija nima interesa za izvedbo preiskave v sektorju, ki bi škodovala dvostranskemu sodelovanju med Kitajsko in Unijo na digitalnem področju.

(718)

Tudi družba Connect Com je trdila, da bi uvedba ukrepov škodovala industriji, saj uvozniki iz Kitajske na razpisih ne bi mogli več oddajati privlačnih ponudb. Posledično bi se raven cen v razpisnih postopkih zvišala, kar bi imelo negativne posledice za javne proračune.

(719)

Zbornica CCCME je opozorila, da bi bilo za agendo EU za digitalizacijo in prehod na 5G najbolj koristno, če se dobave visokokakovostnih kablov iz optičnih vlaken iz Kitajske ne bi dodatno omejevale.

(720)

Družba Cable 77 je poudarila, da bi uvedba dajatev za kable iz optičnih vlaken vplivala tudi na druge panoge in da bi bilo treba dajatve, če bi se uvedle za kable, uvesti tudi za vlakna, saj proizvajalci Unije uporabljajo tudi vlakna, proizvedena zunaj Unije.

(721)

Vendar, kot je podrobno opisano v naslednjih uvodnih izjavah, Komisija ni našla utemeljenih razlogov za sklep, da uvedba ukrepov na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Kitajske ni v interesu Unije.

6.1 Interes industrije Unije

(722)

V Uniji kable iz optičnih vlaken proizvaja 29 družb, ki imajo približno 4 700 zaposlenih. Proizvajalci so močno razpršeni po vsej Uniji.

(723)

Uvedba ukrepov bi industriji Unije omogočila, da ohrani konkurenčni položaj na trgu in ponovno pridobi izgubljen tržni delež ter hkrati izboljša svojo dobičkonosnost na trajnostno raven.

(724)

Odsotnost ukrepov bi verjetno imela znaten negativen učinek na industrijo Unije v smislu nadaljnjega zniževanja cen ter manjše prodajo in proizvodnjo, pri čemer bi se dodatno poslabšal finančni položaja v smislu dobičkonosnosti in naložb, kar bi ogrozilo njeno prihodnost.

6.2 Interes nepovezanih uvoznikov

(725)

Sektor uvoza je pokazal razmeroma majhno pripravljenost za sodelovanje. Obrazec za vzorčenje je v roku predložilo pet nepovezanih uvoznikov. Od teh petih uvoznikov so štirje predložili izpolnjen vprašalnik. Po začetku protisubvencijske preiskave v zvezi s kabli iz optičnih vlaken iz Kitajske se je javil še en uvoznik, ki je zaprosil za sodelovanje tudi v sedanji preiskavi. Komisija je temu uvozniku za sedanjo preiskavo dodelila status zainteresirane strani, ki je veljal od dneva, ko se je javil, in proučila informacije, predložene za to preiskavo, brez poseganja v postopkovne korake, ki so se že iztekli.

(726)

Pet sodelujočih uvoznikov je predstavljalo približno 12 % kitajskega uvoza. Dva uvoznika sta v izpolnjenem vprašalniku navedla popolne informacije, medtem ko preostali trije niso mogli predložiti točnih podatkov o dobičku za zadevni izdelek v OP. Vsi sodelujoči uvozniki so nasprotovali ukrepom.

(727)

Sodelujoči uvozniki so v štirih različnih državah članicah, na katere se osredotoča tudi večina njihove dejavnosti. 70–90 % kablov iz optičnih vlaken uvozijo iz Kitajske, preostali del pa kupujejo od proizvajalcev Unije in proizvajalcev v drugih tretjih državah. Poudarili so pomen različnih virov dobave. Za uvoz kablov iz optičnih vlaken iz tretjih držav se v Uniji ne plačuje carina.

(728)

Pomemben del dejavnosti sodelujočih uvoznikov je sodelovanje na razpisih za manjše projekte. Poleg teh ponudb strankam ponujajo tudi dodatne izdelke (npr. vode, priključke in omarice) in kompleksne storitve. V povprečju zadevni izdelek predstavlja približno tretjino njihovega celotnega prihodka.

(729)

Nobeden od uvoznikov ni trdil, da je pandemija COVID-19 pomembno vplivala na njegovo poslovno dejavnost. En uvoznik je navedel, da je prišlo marca 2020 do določenega upada zaradi omejitve gibanja, vendar je poudaril, da se je zaradi krize pomen vlaken za projekte na področju „optike do doma“ (FTTH) še povečal.

(730)

Uvozniki menijo, da je njihova konkurenčna prednost pred proizvajalci Unije v učinkoviti prodajni strukturi in logistiki. Skrajšali so dobavne roke z vzdrževanjem velikih količin zalog v skladiščih, njihov cilj pa je odzivati se hitro in prožno na potrebe strank.

(731)

Uvozniki so trdili, da ne morejo kupiti vseh kablov iz optičnih vlaken od industrije Unije, ker industrija ne more dobaviti zahtevanih količin v zahtevanih rokih. Trdili so tudi, da so morali zaradi pomanjkanja kablov iz optičnih vlaken in njihove glavne surovine (optičnih vlaken) na trgu v obdobju 2017–2018, ko industrija Unije ni mogla zadostiti njihovemu povpraševanju, poiskati druge dobavitelje. Nekateri uvozniki so poudarili, da se z uvajanjem optičnih omrežij in omrežij 5G povečuje povpraševanje po kablih iz optičnih vlaken, pričakuje pa se, da se bo še naprej povečevalo. Trdili so, da bi to povečano povpraševanje, v kombinaciji z morebitnimi ukrepi trgovinske zaščite, lahko vodilo do novega pomanjkanja na trgu ter zamud pri širitvi omrežij iz optičnih vlaken in omrežij 5G.

(732)

Industrija Unije je ovrgla trditev o težavah z dobavo in navedla, da ima industrija Unije veliko prostih zmogljivosti. Dejansko je preiskava pokazala, da je bila izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v OP 59-odstotna in da je proizvodna zmogljivost za kable iz optičnih vlaken 2 milijonov kilometrov kabla, kar je precej več od ocenjene potrošnje kablov iz optičnih vlaken v Uniji za prihodnja leta. Industrija Unije je predložila dokaze, da imajo proizvajalci Unije zmogljivost za proizvodnjo več kablov iz optičnih vlaken, če bi bilo to potrebno. Poleg tega v tretjih državah obstajajo alternativni viri dobave.

(733)

Uvozniki so tudi trdili, da imajo s svojimi strankami sklenjene dolgoročne pogodbe o dobavi, v katerih so dogovorjene fiksne cene za skupno obdobje od dveh do štirih let in ki ne vključujejo klavzule o prilagoditvi cen v primeru nepredvidenih zvišanj njihovih nakupnih cen. Zato ne bi bilo mogoče prenesti višjih stroškov na njihove stranke. Poleg tega so uvozniki trdili, da ne morejo sodelovati na razpisih, ki so objavljeni med sedanjo preiskavo, saj ne vedo, po kakšni ceni bodo plačali kable iz optičnih vlaken v primeru uvedbe ukrepov.

(734)

Uvozniki so tudi trdili, da se glede virov nabave v primeru veljavnih pogodb ne bi bilo mogoče preusmeriti na druge tretje države, saj so bili za kable opravljeni zapleteni postopki odobritve, zaradi česar obstaja tveganje velikih zamud in precejšnjih težav pri postopku pihanja, ki mora biti prilagojen togosti kabla, ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje, tudi za izdelke z enako tehnično specifikacijo.

(735)

Poleg tega so nekateri uvozniki trdili tudi, da so kitajski kabli kakovostnejši od kablov, ki jih proizvaja industrija Unije. Čeprav so tehnične specifikacije enake, trdijo, da se kitajski kabli iz optičnih vlaken proizvajajo na novejših proizvodnih linijah ter da za končno obdelavo, zvijanje in tehnične značilnosti velja višji standard. Ti uvozniki tudi trdijo, da se razlika v kakovosti ne nanaša le na izdelek, ampak da kitajski proizvajalci bolj prožno in pravočasno zadovoljujejo individualne potrebe strank ter zagotavljajo boljše poprodajne storitve. Poleg tega en uvoznik trdi, da je razlika v ceni med kabli iz optičnih vlaken iz Unije in Kitajske manjša, kot je navedeno v pritožbi. Ta uvoznik tudi trdi, da proizvajalci Unije dobavljajo druge izdelke (vode, vstopne jaške in zapirala), ter meni, da bi ukrepi omogočili proizvajalcem Unije, da te druge izdelke vežejo na kable iz optičnih vlaken in jih prodajajo v okviru projekta. Meni tudi, da bi ukrepi odvračali proizvajalce Unije od inovacij, saj bi jih ščitili pred konkurenco. Po njegovem mnenju bi to pripeljalo do upočasnitve vzpostavljanja omrežij.

(736)

Družba Connect Com je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da predlagana raven dajatev znatno presega njene stopnje dobička. To bi povzročilo znatne izgube, saj dajatev ne bi mogli prenesti na svoje stranke, s katerimi imajo sklenjene dolgoročne pogodbe s fiksnimi cenami Poleg tega je družba Connect Com trdila, da je njena stopnja dobička pri javnih naročilih običajno precej nižja od 20 % in da protisubvencijski ukrepi skupaj s protidampinškimi dajatvami ne bi omogočili izpolnjevanja obstoječih pogodb. Zato bi lahko dajatve sčasoma privedle do njenega stečaja. Trdila je tudi, da proizvajalci Unije niso bili sposobni ali pripravljeni pravočasno dobaviti kablov iz optičnih vlaken, ki bi ustrezali njihovim zahtevam, in da bi v primeru uvedbe ukrepov prišlo do pomanjkanja kablov iz optičnih vlaken ter znatne zamude pri pripravi in postavitvi omrežij. Poleg tega je družba Connect Com trdila, da ni prav, da se proizvajalcem iz EU poveča stopnja dobička z 8 % na 12 %, medtem ko se stopnja dobička uvoznikov zmanjša na nič ali celo na izgubo.

(737)

Komisija je ugotovila, da čeprav imajo sodelujoči uvozniki stabilne vezi s svojimi dobavitelji kablov iz optičnih vlaken na Kitajskem, z njimi nimajo sklenjenih dolgoročnih pogodb, v katerih bi bile določene količine ali nakupne cene. Dejansko oddajajo redna naročila za večje količine kablov iz optičnih vlaken in od kitajskih proizvajalcev za vsako naročilo prejmejo cenovno ponudbo. Čeprav uvozniki trdijo, da bi bila zamenjava dobaviteljev draga in zamudna, vsi kupujejo tudi od drugih virov (tj. v Uniji, Združenih državah, Indiji, Kazahstanu, Belorusiji in Ukrajini) in so med domnevnim pomanjkanjem v obdobju 2017–2018 uspešno našli nove dobavitelje. To kaže, da čeprav bi uvozniki dejansko morali plačati višjo ceno za naročila, ki so bila pred uvedbo ukrepov že oddana, niso pa bila še prejeta, zanje ne bi bilo pretežko preiti na nove dobavitelje v razmeroma kratkem času.

(738)

Čeprav bodo imeli izravnalni ukrepi verjetno določen negativni vpliv na uvoznike in lahko zmanjšajo njihovo dobičkonosnost, bodo uvozniki glede na svoje visoke, več kot 20-odstotne stopnje dobička lahko prevzeli del zvišanja stroškov, ki bi ga povzročila dajatev, in/ali del tega zvišanja prenesli na svoje stranke. Poleg tega imajo možnost, da poiščejo alternativne vire dobave, tudi iz drugih tretjih držav in industrije Unije. Zato bi kombinacija drugih virov dobave zadevnega izdelka in možnosti prevzema in/ali vsaj delnega prenosa učinka dajatev na stranke pomenila, da uvedba ukrepov ne vpliva nesorazmerno na nepovezane uvoznike.

(739)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da bi uvedba izravnalnih ukrepov škodovala agendi EU za digitalizacijo in ciljem povezljivosti, saj bi povzročila kritično pomanjkanje tega ključnega izdelka za omrežja 5G in zvišanje cen, ne da bi v zvezi s tem predložila dokaze.

(740)

Trditve v zvezi z razlikami v kakovosti, pomanjkanjem ponudbe, nezmožnostjo ali nepripravljenostjo industrije Unije za oskrbo trga, cenovnimi razlikami, dobičkonosnostjo uvoznikov, tveganji monopola ali oligopola, spodbudami za inovacije in časom vzpostavljanja telekomunikacijskih omrežij niso bile utemeljene in jih zato ni bilo mogoče sprejeti.

(741)

Preiskava je vsekakor pokazala, da je eden od pomembnih vidikov škode v tem primeru prav dejstvo, da industrija Unije zaradi kitajskega dampinškega uvoza ni mogla doseči stopnje dobička, ki bi ji omogočila, da bi med drugim še naprej vlaga v nadaljnjo zmogljivost za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja na rastočem trgu Unije. Pričakovani učinek ukrepov je prav ponovna vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev in omogočanje takšnih dobičkov, naložb in povečanja zmogljivosti.

(742)

Družba Connect Com je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da so se stroški surovin znatno zvišali v vseh sektorjih in da je to vplivalo tudi na proizvodnjo širokopasovnih kablov. V zvezi s tem je družba Connect Com navedla primere zvišanja cen nerazkritega kitajskega dobavitelja od drugega četrtletja leta 2020 do drugega četrtletja leta 2021. V zvezi s tem je družba Connect Com trdila, da je v Evropi nujno treba razširiti širokopasovna kabelska omrežja, vendar proizvajalci Unije povpraševanju kratkoročno ne morejo zadostiti po konkurenčnih in sprejemljivih cenah, zato se dajatve ne bi smele uvesti ali bi jih bilo treba vsaj začasno opustiti.

(743)

Niti reprezentativnost niti učinek tega zvišanja cen na uporabnike in uvoznike nista bila utemeljena. Trditev je bila zato zavrnjena.

6.3 Interes uporabnikov in distributerjev

(744)

Zadevni izdelek kupuje več industrij, večinoma veliki telekomunikacijski operaterji, javni organi (kot so občine), odgovorni za širitev širokopasovnega omrežja, monterji in operaterji ter distributerji.

(745)

V preiskavi je sodelovalo malo uporabnikov: dva velika telekomunikacijska operaterja (Deutsche Telekom iz Nemčije in Proximus iz Belgije), pet omrežnih monterjev in operaterjev, en distributer in majhen uporabnik. Sodelujoči uporabniki skupaj predstavljajo manj kot 12 % celotnega obsega uvoza kablov iz optičnih vlaken iz Kitajske in manj kot 9 % celotnega obsega porabe kablov iz optičnih vlaken v EU v OP.

(746)

Številni izpolnjeni vprašalniki uporabnikov so bili zelo pomanjkljivi in niso vsebovali trditev ali informacij o interesu Unije. Nobeden od javnih organov, ki kupujejo kable iz optičnih vlaken, ni sodeloval v preiskavi.

(747)

BYCN Axione in še en uporabnik, ki kable iz optičnih vlaken večinoma kupujeta od proizvajalcev Unije, nista nasprotovala ukrepom. Deutsche Telekom in španski distributer Comercial Electro Industrial S.A. („Comel“) sta nasprotovala uvedbi ukrepov.

(748)

Deutsche Telekom pričakuje povečanje povpraševanja po kablih iz optičnih vlaken zaradi množičnega uvajanja 5G in trdi, da so kabli iz optičnih vlaken svetovni trg s standardizirano tehnologijo ter globalno uporabo in globalnimi dobavitelji. Trdi tudi, da lahko dajatve na kable iz optičnih vlaken iz Kitajske pripeljejo do precejšnjih težav pri zagotavljanju povpraševanja po kablih v Uniji in ovirajo ali povzročijo zamude pri uvajanju omrežij ter vodijo do precejšnjega povišanja stroškov za stranke v EU. Poleg tega trdi, da so se cene znižale zaradi obstoječih presežnih zmogljivosti in da so med domnevnim pomanjkanjem dobave pred nekaj leti vsi akterji vlagali v povečanje zmogljivosti.

(749)

Komisija je sklenila, da bi izravnalne dajatve neizogibno povzročile stroške za uporabnike, ki kupujejo kable iz optičnih vlaken iz Kitajske, vendar da je bilo to posledica nepoštenega izvoznega ravnanja kitajskih izvoznikov. Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da kabli iz optičnih vlaken predstavljajo samo majhen delež celotnih stroškov uvajanja pri projektih digitalnih omrežij – v primeru 5G precej manj kot 5 %. Nakupi zadevnega izdelka s strani sodelujočih telekomunikacijskih operaterjev pomenijo zanemarljiv delež prihodkov družbe in družba velik del kablov iz optičnih vlaken kupuje iz drugih virov. Kar zadeva trditev drugega uporabnika, da je težko zamenjati dobavitelja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 737, je bilo ugotovljeno, da drugi uvozniki kupujejo tudi od drugih virov v tretjih državah. Poleg tega imajo uporabniki možnost, da poiščejo alternativne vire dobave, vključno z dobavitelji iz drugih tretjih držav. Ker se pričakuje, da se bo povpraševanje po kablih iz optičnih vlaken v prihodnjih letih povečalo, bodo uporabniki in distributerji konkurirali na večjem trgu kot prej. To je zanje priložnost, da ohranijo in razvijajo svoje dejavnosti, tudi če se njihove cene zvišajo zaradi izravnalnih dajatev.

(750)

Poudarjeno je tudi, da obstoj presežne zmogljivosti zaradi Kitajske ne upravičuje nepoštenih trgovinskih praks, ki povzročajo škodo industriji Unije, ki ogroža njeno prihodnost ter raznolikost ponudbe in s tem konkurenco na trgu Unije.

(751)

Zato je Komisija sklenila, da uvedba ukrepov ne vpliva nesorazmerno na uporabnike in distributerje.

6.4 Drugi dejavniki

(752)

Kabli iz optičnih vlaken so potrebni za izgradnjo hitrih širokopasovnih omrežij, zaradi česar so zelo pomembni za državljane, podjetja in javne subjekte v EU, ki so odvisni od teh omrežij zaradi dela od doma, učenja doma, vodenja podjetja ali zagotavljanja storitev. Naložbe v okviru programa NextGenerationEU (152) so ena od glavnih prednostnih nalog Evropske unije, katere cilj je tudi vzpostaviti visokotehnološko širokopasovno infrastrukturo, ki bi dosegla vse kotičke v EU. Kabli iz optičnih vlaken so tako ključni za digitalno desetletje EU (153) in tudi za njeno digitalno suverenost.

(753)

Glede na pomen zadevnega izdelka je Komisija ob upoštevanju zgoraj navedenih javnih ciljev skrbno proučila vpliv možnih ukrepov na projekte uvajanja širokopasovnih omrežij.

(754)

Več strani je trdilo, da bi uvedba ukrepov škodovala potrošnikom in javnim proračunom v Uniji, ker bi se cena kablov iz optičnih vlaken in s tem skupna cena projektov uvajanja omrežij zvišala.

(755)

Komisija je zato analizirala stroške kablov iz optičnih vlaken pri skupnih stroških projektov uvajanja omrežij. Preiskava je pokazala, da kabli iz optičnih vlaken predstavljajo majhen delež skupnih stroškov uvajanja digitalnih omrežij. Dejansko so gradbena dela (tj. izkopavanje tal za položitev kablov) najpomembnejša stroškovna postavka pri teh projektih, saj predstavljajo približno 80 % stroškov. Preostalih 20 % predstavljajo stroški materiala, ki vključujejo tudi druge izdelke, kot so vodi, priključne omarice in priključki. Komisija je ugotovila, da kabli iz optičnih vlaken predstavljajo majhen delež vseh stroškov projektov uvajanja omrežij, ki v primeru 5G po podatkih enega od velikih uporabnikov znašajo manj kot 5 %. Proizvajalci EU in sodelujoči uvozniki so tudi trdili, da kabli iz optičnih vlaken predstavljajo približno 5–10 % vseh stroškov projektov uvajanja omrežij.

(756)

Nizka raven sodelovanja glavnih operaterjev omrežij v EU in javnih organov, odgovornih za velike projekte uvajanja omrežij, tudi kaže, da morebitni ukrepi v zvezi s kabli iz optičnih vlaken ne bi bistveno vplivali na stroške in časovno razporeditev teh projektov.

6.5 Sklep o interesu Unije

(757)

Preiskava je pokazala, da v Uniji in drugih tretjih državah obstaja zadostna zmogljivost za nadomestitev uvoza iz Kitajske. Poleg tega bi uvedba izravnalnih ukrepov industriji Unije omogočila naložbe v proizvodne obrate v Uniji in nove tehnologije v korist industrije uporabnikov. Hkrati ukrepi ne bi preprečili, da bi uvoz iz tretjih držav (vključno s Kitajsko) pošteno konkuriral na trgu Unije. Tudi če bi se povpraševanje po kablih iz optičnih vlaken v naslednjih letih povečalo, kot pričakujejo udeleženci na trgu, uvozniki in uporabniki zadevnega izdelka ne bi bili izpostavljeni opaznim tveganjem nezadostne dobave in tako ne bi prihajalo do zamud pri uvajanju širokopasovnega omrežja iz optičnih vlaken za gospodinjstva in podjetja.

(758)

Čeprav bi na splošno uporabniki, uvozniki, končni odjemalci in javni proračuni zaradi neobstoja ukrepov kratkoročno lahko imeli koristi od cenejših izdelkov, bi subvencionirani uvoz iz Kitajske nedvomno pregnal proizvajalce Unije s trga Unije, kar bi vodilo do izgube dragocenih virov za industrijo uporabnikov in morebitnega znižanja uvoznih cen zaradi neobstoja konkurence proizvajalcev Unije. Nazadnje, preživetje proizvajalcev Unije je ključno za digitalno suverenost EU.

(759)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

7. DOKONČNI IZRAVNALNI UKREPI

(760)

Na podlagi ugotovitev o subvencioniranju, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije ter v skladu s členom 15 osnovne uredbe bi bilo treba uvesti dokončno izravnalno dajatev.

7.1 Raven dokončnih izravnalnih ukrepov

(761)

V tretjem pododstavku člena 15(1) osnovne uredbe je določeno, da znesek dokončne izravnalne dajatve ne preseže ugotovljenega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(762)

V četrtem pododstavku člena 15(1) osnovne uredbe je navedeno: „Kadar lahko Komisija na podlagi vseh predloženih informacij jasno ugotovi, da ni v interesu Unije, da se določi znesek ukrepov v skladu s tretjim pododstavkom, je znesek izravnalne dajatve nižji, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, povzročene industriji Unije.“

(763)

Komisija ni prejela takih informacij, zato bo raven izravnalnih ukrepov določena ob upoštevanju tretjega pododstavka člena 15(1).

(764)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončnih izravnalnih dajatev, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carinske dajatve, naslednje:

Družba

Stopnja izravnalne dajatve

Skupina FTT:

—	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

—	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

—	Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd.

10,3 %

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

5,1 %

Druge družbe, ki so sodelovale v protisubvencijski in protidampinški preiskavi, navedene v Prilogi I

7,8 %

Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa v protisubvencijski preiskavi, navedene v Prilogi II

10,3 %

Vse druge družbe

10,3 %

(765)

Protisubvencijska preiskava se je izvajala vzporedno z ločeno protidampinško preiskavo v zvezi z istim zadevnim izdelkom s poreklom iz LRK, v kateri je Komisija uvedla protidampinške ukrepe na ravni stopnje dampinga. Komisija je zagotovila, da uvedba skupne dajatve, ki izraža stopnjo subvencioniranja in celotno stopnjo dampinga, ne bo dvakrat izravnala učinkov subvencioniranja („dvojno štetje“) v skladu s členom 24(1) in členom 15(2) osnovne uredbe.

(766)

Normalna vrednost je bila konstruirana v skladu s členom 2(6)(a) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (154), s sklicevanjem na neizkrivljene stroške in dobičke v ustrezni zunanji reprezentativni državi. Zato je Komisija v skladu s členom 15(2) osnovne uredbe in za preprečitev dvojnega štetja najprej uvedla dokončno izravnalno dajatev na ravni določenega dokončnega zneska subvencioniranja, nato pa uvedla preostalo dokončno protidampinško dajatev, ki ustreza ustrezni stopnji dampinga, znižani za znesek izravnalne dajatve, do višine ustrezne stopnje odprave škode, določene v ločeni protidampinški preiskavi. Ker je Komisija znižala ugotovljeno stopnjo dampinga za celoten znesek subvencioniranja, ugotovljen v LRK, ni bilo vprašanj glede dvojnega štetja v smislu člena 24(1) osnovne uredbe.

(767)

Glede na visoko stopnjo sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija ugotovila, da bi bila raven najvišje dajatve, uvedene za vzorčene družbe, reprezentativna za „vse druge družbe“. Dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, se bo uporabljala za družbe, ki v tej preiskavi niso sodelovale.

(768)

V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe se je skupni znesek subvencije za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso zajeti v vzorcu, izračunal na podlagi skupnega tehtanega povprečnega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določenega za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu, razen zanemarljivih zneskov in tudi zneskov subvencij, določenih za izdelke, za katere veljajo določbe člena 28(1) osnovne uredbe. Vendar Komisija ni prezrla ugotovitev, ki so delno temeljile na razpoložljivih dejstvih za določitev zadevnih zneskov. Dejansko je menila, da razpoložljiva dejstva, ki se uporabljajo v navedenih primerih, niso bistveno vplivala na informacije, potrebne za pošteno določitev zneska subvencioniranja, tako da izvozniki, ki niso bili pozvani k sodelovanju v preiskavi, z uporabo tega pristopa ne bodo oškodovani.

(769)

Na podlagi navedenega so stopnje, po katerih se bodo uvedle take dajatve, določene na naslednji način:

Družba

Stopnja dampinga

Stopnja subvencije

Stopnja odprave škode

Stopnja izravnalne dajatve

Stopnja protidampinške dajatve

Skupina FTT:

—	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

—	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

—	Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd.

44,0 %

10,3 %

61,3 %

10,3 %

33,7 %

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

19,7 %

5,1 %

42,0 %

5,1 %

14,6 %

Druge družbe, ki so sodelovale v protisubvencijski in protidampinški preiskavi, navedene v Prilogi I

31,2 %

7,8 %

52,7 %

7,8 %

23,4 %

Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa v protisubvencijski preiskavi, navedene v Prilogi II

31,2 %

10,3 %

52,8 %

10,3 %

20,9 %

Vse druge družbe

44,0 %

10,3 %

61,3 %

10,3 %

33,7 %

(770)

Stopnja izravnalne dajatve za posamezne družbe iz te uredbe je bila določena na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato izraža stanje, ugotovljeno med preiskavo v zvezi z zadevno družbo. Ta stopnja dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporablja izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države in proizvedenih v navedeni družbi. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(771)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo. Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

7.2 Posebna klavzula o spremljanju

(772)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe posameznih izravnalnih dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne izravnalne dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti izravnalno dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(773)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje izravnalne dajatve za uvoz, to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in kot v vseh drugih primerih zahtevati dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotoviti, da je posledična uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(774)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 23(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(775)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje izravnalne dajatve, bi bilo treba stopnjo dajatve za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

8. RAZKRITJE

(776)

Zainteresirane strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se predlagala uvedba dokončne izravnalne dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz LRK. Zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe k točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

9. KONČNE DOLOČBE

(777)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (155) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(778)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 765 in 769, je Komisija od stopnje dampinga odbila del zneska subvencije, da bi preprečila dvojno štetje. Tako bi se morala v primeru kakršne koli spremembe ali odprave dokončnih izravnalnih dajatev višina protidampinških dajatev samodejno povečati v enakem razmerju, da bi izražale dejanski obseg dvojnega štetja kot rezultat spremembe ali odprave. Ta sprememba protidampinških dajatev bi se morala izvesti po začetku veljavnosti te uredbe.

(779)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 (156) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz monomodalnih kablov iz optičnih vlaken, izdelanih iz enega ali več posamično oplaščenih vlaken, z zaščitnim ovojem, kombiniranih z električnimi vodniki ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8544 70 00 (oznaka TARIC 8544700010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

Izključeni so naslednji izdelki:

(i)	kabli, pri katerih so vsa optična vlakna posamično opremljena z operativnimi konektorji na enem koncu ali na obeh, in

(ii)	kabli za podvodno uporabo. Kabli za podvodno uporabo so kabli iz optičnih vlaken s plastično izolacijo, ki vsebujejo bakreni ali aluminijasti vodnik in v katerih so vlakna v kovinskih modulih.

2. Dokončna izravnalna dajatev, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

Družba

Dokončna izravnalna dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Skupina FTT:

1.	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

2.	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

3.	Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd.

10,3 %

C696

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

5,1 %

C697

Druge družbe, ki so sodelovale v protisubvencijski in protidampinški preiskavi, navedene v Prilogi I

7,8 %

Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa v protisubvencijski preiskavi, navedene v Prilogi II

10,3 %

Vse druge družbe

10,3 %

C999

3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj izravnalne dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja tak račun, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

5. V carinski deklaraciji se navede dolžina izdelka iz člena 1(1) v kilometrih, če je ta navedba v skladu s Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (157).

6. Kadar se izravnalna dajatev odšteje od protidampinške dajatve za nekatere proizvajalce izvoznike, zahtevki za nadomestilo v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2016/1037 sprožijo tudi oceno stopnje dampinga za navedenega proizvajalca izvoznika, ki prevladuje v obdobju preiskave v zvezi z nadomestilom.

Člen 2

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2011 (158) se spremeni:

(1)

Člen 1(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Družba

Dokončna protidampinška dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Skupina FTT:

—	FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

—	Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

—	Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd.

33,7 %

C696

Skupina ZTT:

—	Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

—	Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

14,6 %

C697

Druge družbe, ki so sodelovale v protisubvencijski in protidampinški preiskavi, navedene v Prilogi I

23,4 %

Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa v protisubvencijski preiskavi, navedene v Prilogi II

20,9 %

Vse druge družbe

33,7 %

C699“

(2)

Vstavi se nov člen 1(7):

„7. Če bi se dokončne izravnalne dajatve, uvedene s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/72 (*1), spremenile ali odpravile, se dajatve iz odstavka 2 ali Priloge I ali Priloge II povečajo v enakem razmerju, pri čemer so omejene na dejansko ugotovljeno stopnjo dampinga ali ugotovljeno stopnjo škode, kot je ustrezno za posamezno družbo, in se uporabljajo od začetka veljavnosti te uredbe.

(*1) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/72 z dne 18. januarja 2022 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 12, 19.1.2022, str. 34).“."

(3)

Vstavi se nov člen 1(8):

„8. Kadar se izravnalna dajatev odšteje od protidampinške dajatve za nekatere proizvajalce izvoznike, zahtevki za nadomestilo v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2016/1037 sprožijo tudi oceno stopnje dampinga za navedenega proizvajalca izvoznika, ki prevladuje v obdobju preiskave v zvezi z nadomestilom.“.

(4)	Priloga I se nadomesti s Prilogo I in Prilogo II te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. januarja 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(2) UL C 442, 21.12.2020, str. 18.

(3) Izraz „kitajska vlada“ se v tej uredbi uporablja široko, tako da vključuje državni svet ter vsa ministrstva, službe, agencije in uprave na centralni, regionalni ali lokalni ravni.

(4) Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 316, 24.9.2020, str. 10).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17) (v nadaljnjem besedilu: zadeva v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1690 z dne 9. novembra 2018 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/1579 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 (UL L 283, 12.11.2018, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: zadeva v zvezi s pnevmatikami), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/72 z dne 17. januarja 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 16, 18.1.2019, str. 5) (v nadaljnjem besedilu: zadeva v zvezi z električnimi kolesi) ter Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/776 z dne 12. junija 2020 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/492 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL L 189, 15.6.2020, str. 33) (v nadaljnjem besedilu: zadeva v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken).

(6) Glej poročilo odbora, United States – Countervailing Duty Measures on Certain Products from China (Združene države – ukrepi izravnalnih dajatev na nekatere izdelke iz Kitajske), WT/DS437/R, sprejeto 16. januarja 2015, točka 7.152.

(7) Glej zadeve, navedene v opombi 5.

(8) Na voljo na spletni povezavi https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2508.

(9) Obvestilo o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (2020/C 86/06) (UL C 86, 16.3.2020, str. 6).

(10) Commission Staff Working Document on Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the purposes of Trade Defence Investigations (Delovni dokument služb Komisije o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite), 20. december 2017 (SWD(2017) 483 final/2) (v nadaljnjem besedilu: poročilo) – poglavje 4, str. 41, 42 in 83.

(11) Glej katalog smernic za ključne izdelke in storitve v nastajajočih strateških industrijah, http://www.gov.cn/xinwen/2018-09/22/5324533/files/dcf470fe4eac413cabb686a51d080eec.pdf, in katalog „štirih osnov“„Made in China 2025“, http://www.cm2025.org/show-14-126-1.html in http://www.cm2025.org/uploadfile/2016/1122/20161122053929266.pdf, vse nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(12) Poročilo – poglavje 2, str. 17.

(13) Notice of the State Council on the Issue of Made in China 2025 (Guofa (2015) No. 28) - Government Information Disclosure Column (Obvestilo državnega sveta o objavi pobude „Made in China 2025“ (Guofa (2015) št. 28) – stolpec o razkritju vladnih informacij) (www.gov.cn), nazadnje obiskano 28. junija 2021.

(14) Glej US-China Economic and Security Review Commission: The 13th Five-Year Plan (Komisija ZDA in Kitajske za pregled gospodarstva in varnosti: 13. petletni načrt), stran 12.

(15) http://www.gov.cn/xinwen/2014-10/14/content_2764849.htm, nazadnje obiskano 6. avgusta 2021.

(16) http://www.forestry.gov.cn/lczb/5/20210429/101204144404645.html, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(17) https://www.ndrc.gov.cn/fzggw/jgsj/gjss/sjdt/201806/t20180612_1154987.html?code=&state=123, nazadnje obiskano 6. avgusta 2021.

(18) https://www.cae.cn/cae/html/files/2015-10/29/20151029105822561730637.pdf, nazadnje obiskano 28. junija 2021.

(19) Glej časovni načrt „Made in China 2025“, poglavje 4: Strateška podpora in oskrba.

(20) http://www.cm2025.org/show-14-126-1.html, nazadnje obiskano 6. avgusta 2021.

(21) http://www.gov.cn/zhengce/content/2015-06/24/content_9972.htm, nazadnje obiskano 6. avgusta 2021.

(22) http://www.gov.cn/xinwen/2016-12/08/content_5145162.htm, nazadnje obiskano 6. avgusta 2021.

(23) http://www.miit.gov.cn/n1146295/n1652858/n1652930/n4509627/c5862297/part/5862506.doc, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(24) https://www.miit.gov.cn/ztzl/rdzt/znzzxggz/wjfb/art/2020/art_4430cca546bd4f4c9dd7c96b31bc7c11. html, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(25) https://www.directindustry.com/soc/yangtze-optical-fibre-cable-joint-stock-limited-company-212621.html, nazadnje obiskano 6. avgusta 2021.

(26) http://www.gov.cn/zwgk/2009-04/15/content_1282430.htm, nazadnje obiskano 2. avgusta 2021.

(27) http://www.gov.cn/zwgk/2013-08/17/content_2468348.htm, nazadnje obiskano 2. avgusta 2021.

(28) http://www.gov.cn/zwgk/2010-04/08/content_1576039.htm, nazadnje obiskano 2. avgusta 2021.

(29) http://www.gov.cn/zhengce/content/2015-07/04/content_10002.htm, nazadnje obiskano 2. avgusta 2021.

(30) http://www.gov.cn/zhengce/content/2015-05/20/content_9789.htm, nazadnje obiskano 5. avgusta 2021.

(31) https://www.ndrc.gov.cn/xxgk/zcfb/gg/201702/t20170204_961174.html?code=&state=123, nazadnje obiskano 3. avgusta 2021.

(32) http://www.gov.cn/zwgk/2006-12/21/content_474651.htm, nazadnje obiskano 7. avgusta 2021.

(33) http://www.most.gov.cn/xwzx/xwfb/200312/t20031214_10451.html, nazadnje obiskano 7. avgusta 2021.

(34) Poročilo pritožbenega organa, „Evropske skupnosti in nekatere države članice – Ukrepi, ki vplivajo na trgovino z velikimi civilnimi zrakoplovi“.

(35) https://itlaw.wikia.org/wiki/Broadband_infrastructure, nazadnje obiskano 26. oktobra 2021,

https://www.investopedia.com/terms/b/broadband.asp, nazadnje obiskano 26. oktobra 2021.

(36) Katalog smernic za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (izdan na podlagi odredbe št. 9 komisije za nacionalni razvoj in reforme z dne 27. marca 2011 ter spremenjen v skladu s sklepom komisije za nacionalni razvoj in reforme o spremembi ustreznih klavzul kataloga smernic za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011), izdanim 16. februarja 2013 na podlagi odredbe št. 21 komisije za nacionalni razvoj in reforme).

(37) http://www.gov.cn/xinwen/2019-11/06/5449193/files/26c9d25f713f4ed5b8dc51ae40ef37af.pdf, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(38) 13. petletni načrt za nacionalna visokotehnološka industrijska razvojna območja (2017), str. 9, http://www.most.gov.cn/xxgk/xinxifenlei/fdzdgknr/fgzc/gfxwj/gfxwj2017/201705/t20170510_132712.html, nazadnje obiskano 10. avgusta 2021.

(39) Preferenčne politike nacionalnih visokotehnoloških industrijskih razvojnih območij, stran 1.

(40) Preferenčne politike nacionalnih visokotehnoloških industrijskih razvojnih območij, stran 1.

(41) Glej oddelek 3.3.1 kataloga,

http://www.gov.cn/xinwen/2018-09/22/5324533/files/dcf470fe4eac413cabb686a51d080eec.pdf, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(42) Glej obvestilo Ljudske vlade province Zhejiang o izdaji „akcijskega načrta province Zhejiang za celovito preoblikovanje in posodobitev tradicionalnih predelovalnih industrij (2017–2020)“, http://jxt.zj.gov.cn/art/2017/6/4/art_1657971_35695741.htm, nazadnje obiskano 11. avgusta 2021.

(43) https://asiatimes.com/tag/donghu-high-tech-zone/, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(44) Glej članek z naslovom „Wuhan East Lake: a National High Tech Zone mixing investment and tax benefit policies“ (East Lake (Wuhan): nacionalno visokotehnološko območje združuje naložbene politike s politikami davčnih ugodnosti), spletno mesto Pedata, 27. februar 2013, https://free.pedata.cn/755314.html, nazadnje obiskano 10. avgusta 2021. Glej izvleček: „Deset družb je na seznamu ‚izvenborznega sistema NEEQ (imenovanega tudi New Third Board)‘ in prejemajo ustrezne vladne subvencije […] Kar zadeva pritegnitev institucij za kapitalske naložbe, da bi v parku registrirale svoje sedeže ali vložile v podjetja v parku, so ustrezna ministrstva province Hubej, občina Vuhan oziroma visokotehnološko območje East Lake ustanovile jamstvene sklade tveganega kapitala. V primerjavi z visokotehnološkimi območji na obalnih območjih je kljub temu, da se je industrija kapitalskih naložb na kopnem visokotehnološkem območju East Lake zagnala pozneje, zaradi njene majhne ovire za registracijo podjetja, močne podpore politike spodbud in velikega števila vladnih jamstvenih skladov njena privlačnost za institucije tveganega/zasebnega kapitala razmeroma velika.“

(45) https://pdf.dfcfw.com/pdf/H2_AN202004291379049397_1.pdf, str. 133, 138–139, nazadnje obiskano 11. avgusta 2021.

(46) https://pdf.dfcfw.com/pdf/H2_AN202004291379029468_1.pdf, str. 205 in 215, nazadnje obiskano 11. avgusta 2021.

(47) UL C 394, 17.12.1998, str. 6.

(48) Kot so Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 452/2011 (UL L 128, 14.5.2011, str. 18) (premazani fini papir), Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 215/2013 (UL L 73, 11.3.2013, str. 16) (jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/366 (UL L 56, 3.3.2017, str. 1) (solarni paneli), Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1379/2014 (UL L 367, 23.12.2014, str. 22) (steklena vlakna) in Izvedbeni sklep Komisije 2014/918/EU (UL L 360, 17.12.2014, str. 65) (rezana poliestrska vlakna).

(49) Poročilo odbora, Evropske skupnosti – Veliki civilni zrakoplovi, točke 7.1230–7.1231; poročilo odbora, ZDA – Dokončne protidampinške in izravnalne dajatve (Kitajska), točke 9.138–9.139.

(50) Poročilo odbora, ZDA – Dokončne protidampinške in izravnalne dajatve na nekatere izdelke iz Kitajske (WT/DS379/R), točke 9.140–9.144, 9.157.

(51) WT/DS379/AB/R (ZDA – Protidampinške in izravnalne dajatve na nekatere izdelke iz Kitajske), poročilo pritožbenega organa z dne 11 marca 2011, DS 379, točka 318. Glej tudi WT/DS436/AB/R (ZDA – Ogljikovo jeklo (Indija)), poročilo pritožbenega organa z dne 8. decembra 2014, točke 4.9 in 4.10 ter 4.17 do 4.20, in WT/DS437/AB/R (ZDA – Ukrepi izravnalnih dajatev na nekatere izdelke iz Kitajske), poročilo pritožbenega organa z dne 18. decembra 2014, točka 4.92.

(52) Odlok državnega sveta Ljudske republike Kitajske (št. 283).

(53) https://www.reuters.com/article/us-china-banks-party-idUSKBN1JN0XN, nazadnje obiskano 13. avgusta 2021.

(54) V skladu z izvedbenimi ukrepi komisije CBIRC za vprašanja pridobitve upravnih dovoljenj za poslovne banke, ki jih financira Kitajska (odlok komisije CBIRC (2017) št. 1), izvedbenimi ukrepi komisije CBIRC za vprašanja pridobitve upravnih dovoljenj v zvezi z bankami, ki se financirajo s tujim kapitalom (odlok komisije CBIRC (2015) št. 4) in upravnimi ukrepi za kvalifikacije direktorjev in višjih uradnikov finančnih institucij v bančnem sektorju (odlok komisije CBIRC (2013) št. 3).

(55) http://www.pbc.gov.cn/zhengcehuobisi/125207/125213/125440/3876551/de24575c/index2.html, nazadnje obiskano 3. avgusta 2021.

(56) Glej na primer zadeve v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki, pnevmatikami in električnimi kolesi, navedene v opombi 5, oddelke 3.4.1.1.b, 3.4.1.1.b oziroma 3.5.1.1.

(57) Glej http://english.eximbank.gov.cn/Profile/AboutTB/Introduction/, nazadnje obiskano 28. oktobra 2021.

(58) Glej zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken in zadevo v zvezi s pnevmatikami, navedeni v opombi 5.

(59) Glej zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken in zadevo v zvezi s pnevmatikami, navedeni v opombi 5.

(60) WT/DS/296 (DS 296 ZDA – Preiskava o izravnalni dajatvi za dinamične bralno-pisalne pomnilnike (DRAMS) iz Koreje), poročilo pritožbenega organa z dne 21. februarja 2005, točka 116.

(61) Poročilo pritožbenega organa, DS 296, točka 116.

(62) Poročilo pritožbenega organa, DS 296, točka 115.

(63) Poročilo pritožbenega organa, DS 296, točka 114, o strinjanju s poročilom odbora, DS 194, točka 8.31, v zvezi s tem.

(64) Poročilo pritožbenega organa, DS 296, točka 115.

(65) Glej zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken in zadevo v zvezi s pnevmatikami, navedeni v opombi 5.

(66) Delovni dokument MDS „Resolving China’s Corporate Debt Problem“ (Reševanje težave z dolgom podjetij na Kitajskem), Wojciech Maliszewski, Serkan Arslanalp, John Caparusso, José Garrido, Si Guo, Joong Shik Kang, W. Raphael Lam, T. Daniel Law, Wei Liao, Nadia Rendak, Philippe Wingender, Jiangyan, oktober 2016, WP/16/203.

(67) Livingston, M., Poon, W. P. H., in Zhou, L. (2017). Are Chinese Credit Ratings Relevant? A Study of the Chinese Bond Market and Credit Rating Industry (Ali so kitajske bonitetne ocene ustrezne? Študija o kitajskem trgu obveznic in panogi bonitetnega ocenjevanja), objavljeno v: Journal of Banking & Finance, str. 24.

(68) China bond market insight 2021, https://assets.bbhub.io/professional/sites/10/China-bond-market-booklet.pdf, nazadnje obiskano 8. avgusta 2021.

(69) China bond market insight 2021, opomba 59, str. 31.

(70) Price, A. H., Brightbill, T. C., DeFrancesco, R. E., Claeys, S. J., Teslik, A., in Neelakantan, U. (2017). China’s broken promises: why it is not a market-economy (Prelomljene obljube Kitajske: zakaj njeno gospodarstvo ni tržno), Wiley Rein LLP, str. 68.

(71) Glej okvirne ukrepe za upravljanje bonitetnega ocenjevanja v zvezi s trgom vrednostnih papirjev, ki jih je objavila kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje, odlok kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje (2007) št. 50, 24. avgust 2007; obvestilo Ljudske banke Kitajske o kvalifikacijah družbe China Cheng Xin Securities Rating Co., Ltd. in drugih institucij, vključenih v bonitetno ocenjevanje obveznic, Yinfa (1997) št. 547, 16. december 1997, ter obvestilo št. 14 (2018) Ljudske banke Kitajske in kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje o težavah v zvezi z zagotavljanjem storitev bonitetnega ocenjevanja s strani bonitetnih agencij na medbančnem trgu obveznic in borznem trgu obveznic.

(72) Delovni dokument Ljudske banke Kitajske št. 2017/5, 25. maj 2017, str. 28.

(73) Glej spletno mesto sklada Kitajske razvojne banke: http://www.cdb.com.cn/English/ywgl/zhjryw/gkfzjj/, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(74) Glej zadevo v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki (uvodne izjave 152 do 244), zadevo v zvezi s pnevmatikami (uvodna izjava 236) in zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken (uvodna izjava 300), navedene v opombi 5.

(75) Glej uvodno izjavo 189.

(76) V primeru posojil s stalno obrestno mero. Za posojila s spremenljivo obrestno mero je bila uporabljena referenčna obrestna mera Ljudske banke Kitajske, po 20. avgustu 2019 pa prednostna obrestna mera posojil.

(77) Razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom je razmerje, ki se uporablja za oceno finančnega vzvoda družbe. Izračuna se na podlagi primerjave vseh obveznosti družbe z lastniškim kapitalom njenih delničarjev.

(78) Donosnost lastniškega kapitala meri dobičkonosnost družbe glede na lastniški kapital delničarjev. Donosnost lastniškega kapitala se izračuna tako, da se dobiček pred obdavčitvijo deli z lastniškim kapitalom delničarjev.

(79) Vir: Capital IQ, 2018, vsebovan v pregledu obveznic družbe Jiangsu Zhongtian Technology.

(80) V okviru tega dogovora je lahko družba del svojega dolga pretvorila v delnice in tako zmanjšala obveznosti v svoji bilanci stanja.

(81) Zadevi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki in pnevmatikami, navedeni v opombi 5, uvodne izjave 175 do 187 v zadevi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki ter od uvodne izjave 256 v zadevi v zvezi s pnevmatikami.

(82) Glej https://www.barclays.co.uk/current-accounts/bank-account/overdrafts/overdraft-charges/, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021, provizije za prekoračitev stanj na izvršnih računih – „za prekoračitve stanj na računih za več kot 15 000 GBP se zaračunata provizija, ki je določena v višini 1,5 % pogodbeno določenega najvišjega dovoljenega zneska prekoračitve, in provizija za podaljšanje v višini 1,5 %“.

(83) Glej zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, navedeno v opombi 5 (uvodni izjavi 354 in 355).

(84) Glej opombo 79.

(85) https://corporatefinanceinstitute.com/resources/knowledge/finance/commitment-fee/

(86) https://www.barclays.co.uk/business-banking/borrow/overdrafts/.

(87) Glej spletno mesto Kitajske ljudske banke:

https://www.boc.cn/en/cbservice/cncb6/cb61/200811/t20081112_1324239.html, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(88) Prav tam.

(89) Glej spletno mesto banke DBS: https://www.dbs.com.cn/corporate/financing/working-capital/bank-acceptance-draft-bad-issuance, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(90) Glej zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, navedeno v opombi 5, uvodna izjava 385.

(91) Glej zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, navedeno v opombi 5, uvodna izjava 399.

(92) „Quarterly Review, Summer 1981“.

(93) Glej Bank of Canada Discussion Paper: A Primer on the Canadian Bankers’ Acceptance Market in https://fast.bnm.gov.my/fastweb/public/files/BA_Apr2004_Updated.pdf.

(94) Glej uvodno izjavo 189.

(95) Zakonodaja, ki se je uporabljala ob izdaji zamenljivih obveznic.

(96) Nazadnje spremenjen 28. decembra 2019 s predsedniškim odlokom št. 37, ki je začel veljati 1. marca 2020.

(97) Nazadnje spremenjeni 14. februarja 2020 v skladu s sklepom o reviziji „upravnih ukrepov o izdaji vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi“ kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje, ki je začel veljati 14. februarja 2020.

(98) Nadomeščeni z upravnimi ukrepi za storitev sponzoriranja izdaj in kotacij vrednostnih papirjev, odlok št. 170 kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje z dne 12. junija 2020, ki so začeli veljati 12. junija 2020.

(99) Glej China bond market insight 2021 (Vpogled v kitajski trg obveznic leta 2021), opomba 59, str. 33.

(100) Ker ni bilo javno dostopnih podatkov o zamenljivih podjetniških obveznicah, je Komisija uporabila podatke, ki so bili na voljo za podjetniške obveznice in ki bi morali vključevati tudi zamenljive podjetniške obveznice.

(101) Glej uvodno izjavo 189.

(102) Nazadnje spremenjen 28. decembra 2019 s predsedniškim odlokom št. 37, ki je začel veljati 1. marca 2020.

(103) Glej China bond market insight 2021, opomba 59, str. 33.

(104) Študija OECD o kitajskih politikah in programih za izvozne kredite, stran 7, točka 32, na voljo na spletni povezavi https://www.oecd.org/officialdocuments/publicdisplaydocumentpdf/?cote=TAD/ECG(2015)3&doclanguage=en, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(105) Glej spletno mesto družbe Sinosure, profil družbe, podpora pobudi „Made in China 2025“, https://www.sinosure.com.cn/en/Resbonsiblity/smic/index.shtml, nazadnje obiskano 17. avgusta 2021.

(106) Glej zadevo v zvezi s pnevmatikami, navedeno v opombi 5, uvodna izjava 429.

(107) https://asiatimes.com/tag/donghu-high-tech-zone/, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(108) Kitajski izvozni katalog visokotehnoloških izdelkov, npr. št. 775, 780, 781, 1035, 1098, 1100, 1104, 1107 in 1109.

(109) http://www.mofcom.gov.cn/aarticle/b/g/200411/20041100300040.html, nazadnje obiskano 12. avgusta 2021.

(110) Letno poročilo družbe Sinosure za leto 2019, str. 11, https://www.sinosure.com.cn/images/xwzx/ndbd/2020/08/27/38BBA5826A689D7D5B1DAE8BB66FACF8.pdf, nazadnje obiskano 18. avgusta 2019.

(111) Prav tam, str. 28 in 29.

(112) Odlok predsednika Ljudske republike Kitajske št. 23.

(113) Predpisi o izvajanju zakona Ljudske republike Kitajske o davku od dohodkov podjetij (revidiranega leta 2019) – odlok državnega sveta Ljudske republike Kitajske št. 714.

(114) http://kj.quanzhou.gov.cn/wsbs/xgxz/201703/t20170322_431820.htm, nazadnje obiskano 17. avgusta 2021.

(115) Objava ministrstva za finance in državne davčne uprave (2021) št. 13 o nadaljnjih izboljšavah politike tehtanega odbitka stroškov za raziskave in razvoj pred davkom.

(116) Glej zadeve v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki, pnevmatikami in tkaninami iz steklenih vlaken, navedenih v opombi 5, uvodne izjave 330, 521 oziroma 560.

(117) Uvodna izjava 182 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 215/2013 z dne 11. marca 2013 o uvedbi izravnalne dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 73, 15.3.2013, str. 16).

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 451/2011 z dne 6. maja 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 128, 14.5.2011, str. 1).

(118) Glej zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, uvodna izjava 531.

(119) Več mnenj centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta o nadaljnji krepitvi reforme sistema oskrbe z električno energijo (Zhong Fa (2015) št. 9). oddelek III (4).

(120) Okrožnica komisije za nacionalni razvoj in reforme o znižanju stroškov električne energije podjetij za podporo obnovi razvoja dela in proizvodnje ter reformo cen (2020) št. 258.

(121) Glej zadeve v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, in sončnimi paneli.

(122) Glej oddelek 3.1.

(123) Commission Staff Working Document on Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the purposes of Trade Defence Investigations (Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite), 20. december 2017 (SWD(2017) 483 final/2) – poglavje 9, str. 213–215.

(124) Commission Staff Working Document on Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the purposes of Trade Defence Investigations (Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite), 20. december 2017 (SWD(2017) 483 final/2) – poglavje 9, str. 209–211.

(125) Glej opombo 105.

(126) Kot je Splošno sodišče potrdilo v sodbi z dne 11. septembra 2014 v zadevi Gold East Paper in Gold Huacheng Paper/Svet, T-444/11, ECLI:EU:T:2014:773.

(127) Glej zadeve v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, in sončnimi paneli.

(128) https://idbpark.moeaidb.gov.tw/, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(129) Hubej – Wikipedija.

(130) Jiangsu – Wikipedija.

(131) https://www.earthmagazine.org/article/mineral-resource-month-germanium/, nazadnje obiskano 17. avgusta 2021.

(132) https://www.ndrc.gov.cn/fggz/fzzlgh/gjfzgh/201603/P020191104614882474091.pdf, nazadnje obiskano 4. avgusta 2021.

(133) http://www.yn.gov.cn/zwgk/zcwj/zxwj/201701/t20170106_143075.htm, nazadnje obiskano 4. avgusta 2021.

(134) http://www.yn.gov.cn/zwgk/zcwj/zxwj/202004/t20200426_203069.html, nazadnje obiskano 4. avgusta 2021.

(135) https://pdf.dfcfw.com/pdf/H2_AN202104221487092732_1.pdf?1619123432000.pdf, str. 171, nazadnje obiskano 5. avgusta 2021.

(136) https://chxz.chinalco.com.cn/tzzgx/dqbg/202103/P020210325553668267186.pdf, str. 221, nazadnje obiskano 6. avgusta 2021.

(137) Smiselno glej tudi WT/DS294/AB/RW, ZDA – „Nastavitev na ničlo“ (člen 21.5 dogovora o reševanju spora), poročilo pritožbenega organa z dne 14. maja 2009, točka 453.

(138) Tržne napovedi družbe CRU za trg kablov (avgust 2020), dopolnjene s tržnimi informacijami pritožnika.

(139) Ti kazalniki so temeljili na neposrednih podatkih, ki jih je pritožnik zbral o osmih proizvajalcih, ki so se pritožili ali podprli pritožbo (razen ene družbe iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 574) in so v OP predstavljali skoraj 80 % proizvodnje Unije, ter na oceni za preostale proizvajalce Unije, ki je temeljila na tržnih raziskavah in informacijah.

(140) CRU Cables Market Outlook (avgust 2020), str. 29, in CRU Worldwide Cable Market Summary by Application and Region, februar 2021.

(141) Ocene na podlagi javnih virov (članek CRU z dne 10. januarja 2020 z naslovom „Further instability on the horizon as tumultuous year ends“ in diapozitivi s konference CRU o žičnih kablih junija 2019), ki so bile predložene kot prilogi 6.1 in 6.5 k pritožbi in jih je pritožnik podrobno predstavil.

(142) Poročilo odbora, Kitajska – Dokončne protidampinške dajatve na rentgensko opremo za varnostne preglede iz Evropske unije, WT/DS425/R, točka 7.67.

(143) UL L 362, 30.12.1988, str. 59, uvodna izjava 7.

(144) Sodba z dne 17. decembra 1997, EFMA/Svet, T-121/95, EU:T:1997:198, točka 105 in naslednje.

(145) Ekvivalent polnega delovnega časa.

(146) Te so reprezentativne in zajemajo 36 % prodaje industrije EU v OP.

(147) Sklep Komisije 98/230/ES z dne 20. marca 1998 o ustavitvi protidampinškega postopka za uvoz volframovega oksida in volframove kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 87, 21.3.1998, str. 24).

(148) Poročilo odbora, Tajska – Protidampinške dajatve na kotne profile in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla ter H-nosilce iz Poljske, WT/DS122/R, točke 7.245–7.256.

(149) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/176 z dne 9. februarja 2016 o ustavitvi protidampinškega postopka za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvaja Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd (UL L 33, 10.2.2016, str. 14), uvodna izjava 140.

(150) Poročilo odbora, Evropske skupnosti in nekatere države članice – Ukrepi, ki vplivajo na trgovino velikih civilnih letal, WT/DS316, točka 7.2083.

(151) Sodba Splošnega sodišča z dne 29. januarja 2014 v zadevi Hubei Xinyegang Steel Co. Ltd/Svet Evropske unije, T-528/09, ECLI:EU:T:2014:35, točki 79 in 80.

(152) Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2020 navedla: „Spodbujanje naložb prek instrumenta NextGenerationEU je edinstvena priložnost, da širitev povezljivosti zajame prav vsako vas. Zato želimo naložbe osredotočiti na varno povezljivost, širitev omrežij 5G, 6G in optike. Poleg tega je NextGenerationEU enkratna priložnost za razvoj skladnejšega evropskega pristopa k povezljivosti in vzpostavitvi digitalne infrastrukture.“

https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/SPEECH_20_1655.

(153) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: 2030 Digital Compass: the European way for the Digital Decade (Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje), Bruselj, 9. marec 2021 (COM(2021) 118 final).

(154) Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21).

(155) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(156) Kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2018/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 143, 7.6.2018, str. 1).

(157) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. ulija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1), Priloga I „Kombinirana nomenklatura“.

(158) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2011 z dne 17. novembra 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 410, 18.11.2021, str. 51).

PRILOGA I

Druge družbe, ki so sodelovale tako v protisubvencijski kot v protidampinški preiskavi

Ime družbe

Dodatna oznaka TARIC

Dongjie Optical Technology (Suzhou) Co., Ltd.

C700

Fasten Group:

Jiangsu Fasten Optical Communication Technology Co., Ltd.

Jiangsu Fasten Optical Cable Co., Ltd.

C701

Hangzhou Futong Communication Technology Co., Ltd.

C702

Hangzhou Tuolima Network Technologies Co., Ltd.

C703

Jiangsu Etern Co., Ltd.

C704

Jiangsu Hengtong Group:

Hengtong Optic-Electric Co., Ltd.

Guangdong Hengtong Optic-electronical Technology Co., Ltd.

Jiangsu Hengtong Smart Grids Co., Ltd.

Zhejiang Dongtong Optical Network and IOT Technology Co., Ltd.

C705

Jiangsu Tongguang Optical Fiber Cable Co., Ltd.

C706

LEONI Cable (China) Co., Ltd

C707

Nanjing Huamai Technology Co., Ltd

C708

Ningbo Geyida Cable Technology Co., Ltd.

C709

SDG group:

—	Shenzhen SDG Information Co., Ltd.

—	Shenzhen SDGI Optical Network Technologies co., Ltd.

C725

Shanghai Qishen International Trade Co., Ltd.

C712

Shenzhen Wanbao Optical Fiber Communication Co., Ltd.

C713

Sichuan Huiyuan Optical Communications Co., Ltd.

C714

Suzhou Furukawa Power Optic Cable Co., Ltd.

C715

Suzhou Torres Optic-electric Technology Co., Ltd.

C716

Twentsche (Nanjing) Fibre Optics Ltd.

C717

XDK Communication Equipment (Huizhou) Ltd.

C718

Yangtze Optical Fibre and Cable group:

—	Yangtze Optical Fibre and Cable Joint Stock Limited Company

—	Yangtze Optical Fibre and Cable (Shanghai) Company Ltd.

—	Yangtze Zhongli Optical Fibre and Cable (Jiangsu) Co., Ltd.

—	Sichuan Lefei Optoelectronic Technology Company Limited

—	Everpro Technology Company Limited

C719

PRILOGA II

Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa tudi v protisubvencijski preiskavi

Ime družbe	Dodatna oznaka TARIC
Anhui Tianji Information Technology Co., Ltd.	C698
Prysmian Wuxi Cable Co., Ltd.	C710

19.1.2022

Uradni list Evropske unije

L 12/164

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/75

z dne 17. januarja 2022

o določitvi seznama programskih območij Interreg, ki bodo prejela podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in instrumentov Unije za zunanje financiranje, razčlenjenega po sklopih in programih Interreg v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“

(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 109)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (1), ter zlasti člena 8(1) Uredbe,

Po posvetovanju z odborom iz člena 115(1) Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) podpira cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ v nekaterih regijah, ki ustrezajo ravni 3 skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 3) za čezmejno sodelovanje, in v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 2) za transnacionalno sodelovanje, kakor so bile določene z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Te regije je treba zato navesti na seznamu.

(2)	V skladu s členom 8(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/1059 se zunanji čezmejni programi Interreg navedejo kot „programi Interreg A IPA III CBC“ (IPA III-CBC) ali „ programi Interreg A NEXT“ (NDICI-CBC).

(3)

V skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) 2021/1059 se na seznamu programskih območij Interreg navedejo tudi regije tretjih ali partnerskih držav ali ozemelj zunaj Unije, ki ne prejemajo podpore iz ESRR ali iz instrumenta Unije za zunanje financiranje ali ki prispevajo v proračun Unije v obliki zunanjih namenskih prejemkov.

(4)

V skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2021/1059 se v okviru transnacionalnega sodelovanja iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 2 v Uniji ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja. Te regije lahko vključujejo najbolj oddaljene regije, ki zajemajo večja transnacionalna ozemlja, in po potrebi se upoštevajo makroregionalne strategije ali strategije morskih bazenov. Transnacionalno sodelovanje lahko zajema tudi regije, ki bodo postale regije na ravni NUTS 2 ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja na Islandiji, Norveškem, v Švici in Združenem kraljestvu ter v Andori, na Ferskih otokih, v Lihtenštajnu, Monaku in San Marinu, čezmorskih ozemljih ali državah (ČDO) ter regije partnerskih držav v okviru instrumenta za predpristopno pomoč III (IPA III) ali Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI).

(5)

Kar zadeva medregionalno sodelovanje, se skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2021/1059 iz ESRR podpira celotno ozemlje Unije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami. Programi medregionalnega sodelovanja lahko zajemajo tudi celotno ozemlje tretjih držav, partnerskih držav v okviru IPA III ali NDICI in druga ozemlja ali njihove dele ali čezmorske države in ozemlja, ne glede na to, ali se podpirajo iz instrumentov Unije za zunanje financiranje. Zato ni treba določiti programskega območja za medregionalno sodelovanje.

(6)

V skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2021/1059 se v okviru sodelovanja najbolj oddaljenih regij iz ESRR podpirajo vse regije iz prvega odstavka člena 349 PDEU. Programi Interreg za najbolj oddaljene regije lahko zajemajo tudi partnerske države ali njihove dele, ki se podpirajo iz NDICI, ali čezmorske države in ozemlja, ki se podpirajo iz programa čezmorskih držav in ozemelj, ali oboje.

(7)

V skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) 2021/1059 bi bilo treba na seznamu regij za čezmejno sodelovanje navesti tudi tiste regije na ravni NUTS 3 v Uniji, ki se upoštevajo pri dodelitvi sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih mejah, ki jih zajemajo instrumenti Unije za zunanje financiranje. Regije na ravni NUTS 3 za programska območja iz programov čezmejnega sodelovanja bi bilo treba navesti na podlagi Uredbe (ES) št. 1059/2003, kakor je bila nazadnje spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1755 (4). Vendar za namene člena 8(2) Uredbe (EU) 2021/1059 regije na ravni NUTS 3, ki se upoštevajo pri dodelitvi sredstev ESRR, temeljijo na Uredbi (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/2066 (5).

(8)	Zato je treba določiti sezname programskih območij Interreg, ki prejmejo podporo, razčlenjene po sklopih in programih Interreg –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Seznam programskih območij, ki prejmejo podporo iz ESRR v okviru sklopa cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ za čezmejno sodelovanje, vključno v okviru čezmejnega sodelovanja, ki se podpira tudi iz IPA III in NDICI, ter vključno z regijami tretjih ali partnerskih držav ali ozemelj zunaj Unije, ki ne prejemajo podpore iz ESRR ali instrumentov Unije za zunanje financiranje ali ki prispevajo v proračun Unije v obliki zunanjih namenskih prejemkov, je določen v Prilogi I.

Člen 2

Seznam programskih območij, ki prejmejo podporo iz ESRR in instrumentov Unije za zunanje financiranje v okviru sklopa cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ za transnacionalno sodelovanje, vključno z regijami tretjih ali partnerskih držav ali ozemelj zunaj Unije, ki ne prejemajo podpore iz ESRR ali instrumentov Unije za zunanje financiranje ali ki prispevajo v proračun Unije v obliki zunanjih namenskih prejemkov, je določen v Prilogi II.

Člen 3

Seznam programskih območij, vključno s partnerskimi državami ali njihovimi deli, ki se podpirajo iz NDICI, ali čezmorskimi državami in ozemlji, ki se podpirajo iz programa čezmorskih držav in ozemelj, ali obojimi, ki prejmejo podporo iz ESRR v okviru sklopa cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ za najbolj oddaljene regije, je določen v Prilogi III.

Člen 4

Seznam regij na ravni NUTS 3 v Uniji, upoštevanih pri dodelitvi sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih mejah, ki jih zajemajo instrumenti Unije za zunanje financiranje, je določen v Prilogi IV.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 17. januarja 2022

Za Komisijo

Elisa FERREIRA

članica Komisije

(1) UL L 231, 30.6.2021, str. 94.

(2) UL L 231, 30.6.2021, str. 159.

(3) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1755 z dne 8. avgusta 2019 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 270, 24.10.2019, str. 1).

(5) Uredba Komisije (EU) 2016/2066 z dne 21. novembra 2016 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 322, 29.11.2016, str. 1).

PRILOGA I

Seznam programskih območij Interreg, ki prejmejo podporo iz sklopa A

Notranji čezmejni programi Interreg
CCI		Regije na ravni NUTS 3 (v skladu z Uredbo (EU) št. 1059/2003, kakor je bila nazadnje spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1755)
2021TC16RFCB001	BE DE NL	(Interreg VI-A) Maas-Rijn/Meuse-Rhin/Maas-Rhein (NL-BE-DE)
		BE223 Arr. Tongeren
		BE224 Arr. Hasselt
		BE225 Arr. Maaseik
		BE332 Arr. Liège
		BE335 Arr. Verviers - communes francophones
		BE336 Bezirk Verviers-Deutschsprachige Gemeinschaft
		DEA26 Düren
		DEA28 Euskirchen
		DEA29 Heinsberg
		DEA2D Städteregion Aachen
		DEB23 Eifelkreis Bitburg-Prüm
		DEB24 Vulkaneifel
		NL422 Midden-Limburg
		NL423 Zuid-Limburg
2021TC16RFCB002	AT CZ	(Interreg VI-A) Avstrija - Češka
		AT121 Mostviertel-Eisenwurzen
		AT123 Sankt Pölten
		AT124 Waldviertel
		AT125 Weinviertel
		AT126 Wiener Umland/Nordteil
		AT130 Wien
		AT311 Innviertel
		AT312 Linz-Wels
		AT313 Mühlviertel
		AT314 Steyr-Kirchdorf
		CZ031 Jihočeský kraj
		CZ063 Kraj Vysočina
		CZ064 Jihomoravský kraj
2021TC16RFCB003	AT SK	(Interreg VI-A) Slovaška - Avstrija
		SK010 Bratislavský kraj
		SK021 Trnavský kraj
		AT112 Nordburgenland
		AT122 Niederösterreich-Süd
		AT123 Sankt Pölten
		AT124 Waldviertel
		AT125 Weinviertel
		AT126 Wiener Umland/Nordteil
		AT127 Wiener Umland/Südteil
		AT130 Wien
2021TC16RFCB004	AT DE	(Interreg VI-A) Avstrija - Nemčija/Bavarska
		AT311 Innviertel
		AT312 Linz-Wels
		AT313 Mühlviertel
		AT315 Traunviertel
		AT321 Lungau
		AT322 Pinzgau-Pongau
		AT323 Salzburg und Umgebung
		AT331 Außerfern
		AT332 Innsbruck
		AT333 Osttirol
		AT334 Tiroler Oberland
		AT335 Tiroler Unterland
		AT341 Bludenz-Bregenzer Wald
		AT342 Rheintal-Bodenseegebiet
		DE213 Rosenheim, Kreisfreie Stadt
		DE214 Altötting
		DE215 Berchtesgadener Land
		DE216 Bad Tölz-Wolfratshausen
		DE21D Garmisch-Partenkirchen
		DE21F Miesbach
		DE21G Mühldorf a. Inn
		DE21K Rosenheim, Landkreis
		DE21M Traunstein
		DE21N Weilheim-Schongau
		DE221 Landshut, Kreisfreie Stadt
		DE222 Passau, Kreisfreie Stadt
		DE224 Deggendorf
		DE225 Freyung-Grafenau
		DE227 Landshut, Landkreis
		DE228 Passau, Landkreis
		DE229 Regen
		DE22A Rottal-Inn
		DE22C Dingolfing-Landau
		DE272 Kaufbeuren, Kreisfreie Stadt
		DE273 Kempten (Allgäu), Kreisfreie Stadt
		DE274 Memmingen, Kreisfreie Stadt
		DE27A Lindau (Bodensee)
		DE27B Ostallgäu
		DE27C Unterallgäu
		DE27E Oberallgäu
2021TC16RFCB005	ES PT	(Interreg VI-A) Španija - Portugalska (POCTEP)
		ES111 A Coruña
		ES112 Lugo
		ES113 Ourense
		ES114 Pontevedra
		ES148 Valladolid
		ES411 Ávila
		ES413 León
		ES415 Salamanca
		ES419 Zamora
		ES431 Badajoz
		ES432 Cáceres
		ES612 Cádiz
		ES613 Córdoba
		ES615 Huelva
		ES618 Sevilla
		PT111 Alto Minho
		PT112 Cávado
		PT119 Ave
		PT11A Area Metropolitana do Porto
		PT11B Alto Tâmega
		PT11C Tamega e Sousa
		PT11D Douro
		PT11E Terras de Trás-os-Montes
		PT150 Algarve
		PT16B Oeste
		PT16D Região de Aveiro
		PT16E Região de Coimbra
		PT16F Região de Leiria
		PT16G Viseu Dão Lafões
		PT16H Beira Baixa
		PT 16I Médio Tejo
		PT16J Beiras e Serra da Estrela
		PT181 Alentejo litoral
		PT184 Baixo Alentejo
		PT186 Alto Alentejo
		PT187 Alentejo Central

2021TC16RFCB006	ES FR AD	(Interreg VI-A) Španija - Francija - Andora (POCTEFA)
		ES211 Araba/Alava Álava
		ES212 GuipùzcoaGipuzkoa
		ES213 Vizcaya/Bizkaia
		ES220 Navarra
		ES230 La Rioja
		ES241 Huesca
		ES243 Zaragoza
		ES511 Barcelona
		ES512 Girona
		ES513 Lleida
		FRI15 Pyrénées-Atlantiques
		FRJ21 Ariège
		FRJ23 Haute -Garonne
		FRJ15 Pyrénées -Orientales
		FRJ26 Hautes-Pyrénées
		AD Andora (tretja država)
2021TC16RFCB007	HU HR	(Interreg VI-A) Madžarska - Hrvaška
		HR021 Bjelovarsko-bilogorska županija
		HR022 Virovitičko-podravska županija
		HR023 Požeško-slavonska županija
		HR025 Osječko-baranjska županija
		HR026 Vukovarsko-srijemska županija
		HR061 Međimurska županija
		HR062 Varaždinska županija
		HR063 Koprivničko-križevačka županija
		HU223 Zala
		HU231 Baranya
		HU232 Somogy
2021TC16RFCB008	DE CZ	(Interreg VI-A) Nemčija/Bavarska - Češka
		CZ031 Jihoceský kraj
		CZ032 Plzeňský kraj
		CZ041 Karlovarský kraj
		DE222 Passau, Kreisfreie Stadt
		DE223 Straubing, Kreisfreie Stadt
		DE224 Deggendorf
		DE225 Freyung-Grafenau
		DE228 Passau, Landkreis
		DE229 Regen
		DE22B Straubing-Bogen
		DE231 Amberg, Kreisfreie Stadt
		DE232 Regensburg, Kreisfreie Stadt
		DE233 Weiden i. d. Opf, Kreisfreie Stadt
		DE234 Amberg-Sulzbach
		DE235 Cham
		DE237 Neustadt a. d. Waldnaab
		DE238 Regensburg, Landkreis
		DE239 Schwandorf
		DE23A Tirschenreuth
		DE242 Bayreuth, Kreisfreie Stadt
		DE244 Hof, Kreisfreie Stadt
		DE246 Bayreuth, Landkreis
		DE249 Hof, Landkreis
		DE24A Kronach
		DE24B Kulmbach
		DE24D Wunsiedel i. Fichtelgebirge
2021TC16RFCB009	AT HU	(Interreg VI-A) Avstrija - Madžarska
		AT111 Mittelburgenland
		AT112 Nordburgenland
		AT113 Südburgenland
		AT122 Niederösterreich-Süd
		AT127 Wiener Umland/Südteil
		AT130 Wien
		AT221 Graz
		AT224 Oststeiermark
		HU221 Győr-Moson-Sopron
		HU222 Vas
		HU223 Zala
2021TC16RFCB010	DE PL	(Interreg VI-A) Nemčija/Brandenburg - Poljska
		DE402 Cottbus, Kreisfreie Stadt
		DE403 Frankfurt (Oder), Kreisfreie Stadt
		DE409 Märkisch-Oderland
		DE40C Oder-Spree
		DE40G Spree-Neiße
		PL431 Gorzowski
		PL432 Zielonogórski
2021TC16RFCB011	PL SK	(Interreg VI-A) Poljska - Slovaška
		PL214 Krakowski
		PL218 Nowosądecki
		PL219 Nowotarski
		PL21A Oświęcimski
		PL225 Bielski
		PL22C Tyski
		PL821 Krośnieński
		PL822 Przemyski
		PL823 Rzeszowski
		SK031 Žilinský kraj
		SK041 Prešovský kraj
		SK042 Košický kraj
2021TC16RFCB012	DE DK LT PL SE	(Interreg VI-A) Poljska - Danska - Nemčija - Litva - Švedska (Južni Baltik)
		DE80N Vorpommern-Greifswald
		DE803 Rostock, Kreisfreie Stadt
		DE80M Nordwestmecklenburg
		DE80L Vorpommern-Rügen
		DE80K Landkreis Rostock
		DK014 Bornholm
		DK021 Østsjælland
		DK022 Vest- og Sydsjælland
		LT023 Klaipėdos apskritis
		LT027 Tauragės apskritis
		LT028 Telšių apskritis
		PL424 Miasto Szczecin
		PL426 Koszaliński
		PL427 Szczecinecko-pyrzycki
		PL428 Szczeciński
		PL636 Słupski
		PL637 Chojnicki
		PL638 Starogardzki
		PL633 Trójmiejski
		PL634 Gdański
		PL621 Elbląski
		SE212 Kronobergs län
		SE213 Kalmar län
		SE221 Blekinge län
		SE224 Skåne län
2021TC16RFCB013	EE FI LV SE	(Interreg VI-A) Finska - Estonija - Latvija - Švedska (Osrednji Baltik)
		EE001 Põhja-Eesti
		EE004 Lääne-Eesti
		EE008 Lõuna-Eesti
		EE009 Kesk-Eesti
		EE00A Kirde-Eesti
		FI1B1 Helsinki-Uusimaa
		FI1C1 Varsinais-Suomi
		FI1C2 Kanta-Häme
		FI1C3 Päijät-Häme
		FI1C4 Kymenlaakso
		FI1C5 Etelä-Karjala
		FI196 Satakunta
		FI197 Pirkanmaa
		FI200 Åland
		LV003 Kurzeme
		LV006 Rīga
		LV007 Pierīga
		LV008 Vidzeme
		LV009 Zemgale
		SE110 Stockholms län
		SE121 Uppsala län
		SE122 Södermanlands län
		SE123 Östergötlands län
		SE124 Örebro län
		SE125 Västmanlands län
		SE214 Gotlands län
		SE313 Gävleborgs län
2021TC16RFCB014	HU SK	(Interreg VI-A) Madžarska - Slovaška
		HU110 Budapest
		HU120 Pest
		HU212 Komárom-Esztergom
		HU221 Győr-Moson-Sopron
		HU311 Borsod-Abaúj-Zemplén
		HU312 Heves
		HU313 Nógrád
		HU323 Szabolcs-Szatmár-Bereg
		SK010 Bratislavský kraj
		SK021 Trnavský kraj
		SK023 Nitriansky kraj
		SK032 Banskobystrický kraj
		SK042 Košický kraj
2021TC16RFCB015	SE NO	(Interreg VI-A) Švedska - Norveška
		SE311 Värmlands län
		SE312 Dalarnas län
		SE232 Västra Götalands län
		SE321 Västernorrlands län
		SE322 Jämtlands län
		NO020 Innlandet
		NO060 Trøndelag
		NO082 Viken
2021TC16RFCB016	CZ DE	(Interreg VI-A) Nemčija/Saška - Češka
		CZ041 Karlovarský kraj
		CZ042 Ústecký kraj
		CZ051 Liberecký kraj
		DED21 Dresden, Kreisfreie Stadt
		DED2C Bautzen
		DED2D Görlitz
		DED2F Sächsische Schweiz-Osterzgebirge
		DED41 Chemnitz, Kreisfreie Stadt
		DED42 Erzgebirgskreis
		DED43 Mittelsachsen
		DED44 Vogtlandkreis
		DED45 Zwickau
2021TC16RFCB017	DE PL	(Interreg VI-A) Poljska - Nemčija/Saška
		DED2C Bautzen
		DED2D Görlitz
		PL432 Zielonogórski
		PL515 Jeleniogórski
2021TC16RFCB018	DE PL	(Interreg VI-A) Nemčija/Mecklenburg-Vorpommern/Brandenburg - Poljska
		DE405 Barnim
		DE409 Märkisch-Oderland
		DE40I Uckermark
		DE80J Mecklenburgische Seenplatte
		DE80L Vorpommern-Rügen
		DE80N Vorpommern-Greifswald
		PL424 Miasto Szczecin
		PL426 Koszalinski
		PL427 Szczecinecko-pyrzycki
		PL428 Szczeciński
2021TC16RFCB019	EL IT	(Interreg VI-A) Grčija - Italija
		EL541 Άρτα, Πρέβεζα (Arta, Preveza)
		EL542 Θεσπρωτία (Tesprotija)
		EL543 Ιωάννινα (Joanina)
		EL621 Ζάκυνθος (Zakintos)
		EL622 Κέρκυρα (Kerkira)
		EL623 Ιθάκη, Κεφαλονιά (Itaka, Kefalonija)
		EL624 Λευκάδα (Levkada)
		EL631 Αιτωλοακαρνανία (Etolija - Akarnanija)
		EL632 Αχαΐα (Ahaja)
		EL633 Ηλεία (Elida)
		ITF43 Taranto
		ITF44 Brindisi
		ITF45 Lecce
		ITF46 Foggia
		ITF47 Bari
		ITF48 Barletta-Andria-Trani
		ITF52 Matera
		ITF61 Cosenza
		ITF62 Crotone
		ITF63 Catanzaro
		ITF65 Reggio di Calabria
2021TC16RFCB020	BG RO	(Interreg VI-A) Romunija - Bolgarija
		BG311 Видин (Vidin)
		BG312 Монтана (Montana)
		BG313 Враца (Vraca)
		BG314 Плевен (Pleven)
		BG321 Велико Търново (Veliko Trnovo)
		BG323 Русе (Ruse)
		BG325 Силистра (Silistra)
		BG332 Добрич (Dobrič)
		RO223 Constanţa
		RO312 Călăraşi
		RO314 Giurgiu
		RO317 Teleorman
		RO411 Dolj
		RO413 Mehedinţi
		RO414 Olt
2021TC16RFCB021	BG EL	(Interreg V-A) Grčija - Bolgarija
		BG413 Благоевград (Blagoevgrad)
		BG422 Хасково (Haskovo)
		BG424 Смолян (Smoljan)
		BG425 Кърджали (Krdžali)
		EL511 Έβρος (Evros)
		EL512 Ξάνθη (Ksanti)
		EL513 Ροδόπη (Rodopi)
		EL514 Δράμα (Drama)
		EL515 Καβάλα (Kavala)
		EL522 Θεσσαλονίκη (Solun)
		EL526 Σέρρες (Serres)
2021TC16RFCB022	DE NL	(Interreg VI-A) Nemčija - Nizozemska
		DE941 Delmenhorst, Kreisfreie Stadt
		DE942 Emden, Kreisfreie Stadt
		DE943 Oldenburg, Kreisfreie Stadt
		DE944 Osnabrück, Kreisfreie Stadt
		DE945 Wilhelmshaven, Kreisfreie Stadt
		DE946 Ammerland
		DE947 Aurich
		DE948 Cloppenburg
		DE949 Emsland
		DE94A Friesland (DE)
		DE94B Grafschaft Bentheim
		DE94C Leer
		DE94D Oldenburg, Landkreis
		DE94E Osnabrück, Landkreis
		DE94F Vechta
		DE94G Wesermarsch
		DE94H Wittmund
		DEA11 Düsseldorf, Kreisfreie Stadt
		DEA12 Duisburg, Kreisfreie Stadt
		DEA14 Krefeld, Kreisfreie Stadt
		DEA15 Mönchengladbach, Kreisfreie Stadt
		DEA1B Kleve
		DEA1D Rhein-Kreis Neuss
		DEA1E Viersen
		DEA1F Wesel
		DEA33 Münster, Kreisfreie Stadt
		DEA34 Borken
		DEA35 Coesfeld
		DEA37 Steinfurt
		DEA38 Warendorf
		NL111 Oost-Groningen
		NL112 Delfzijl en omgeving
		NL113 Overig Groningen
		NL124 Noord-Friesland
		NL125 Zuidwest-Friesland
		NL126 Zuidoost-Friesland
		NL131 Noord-Drenthe
		NL132 Zuidoost-Drenthe
		NL133 Zuidwest-Drenthe
		NL211 Noord-Overijssel
		NL212 Zuidwest-Overijssel
		NL213 Twente
		NL221 Veluwe
		NL224 Zuidwest-Gelderland
		NL225 Achterhoek
		NL226 Arnhem/Nijmegen
		NL230 Flevoland
		NL413 Noordoost-Noord-Brabant
		NL414 Zuidoost-Noord-Brabant
		NL421 Noord-Limburg
		NL422 Midden-Limburg
2021TC16RFCB023	AT DE CH LI	(Interreg VI-A) Nemčija - Avstrija - Švica - Lihtenštajn (Alpenrhein-Bodensee-Hochrhein)
		AT341 Bludenz-Bregenzer Wald
		AT342 Rheintal-Bodenseegebiet
		DE136 Schwarzwald-Baar-Kreis
		DE137 Tuttlingen
		DE138 Konstanz
		DE139 Lörrach
		DE13A Waldshut
		DE147 Bodenseekreis
		DE148 Ravensburg
		DE149 Sigmaringen
		DE272 Kaufbeuren, Kreisfreie Stadt
		DE273 Kempten (Allgäu), Kreisfreie Stadt
		DE274 Memmingen, Kreisfreie Stadt
		DE27A Lindau (Bodensee)
		DE27B Landkreis Ostallgäu
		DE27C Unterallgäu
		DE27E Oberallgäu
		CH033 Aargau
		CH040 Zürich
		CH051 Glarus
		CH052 Schaffhausen
		CH053 Appenzell Ausserrhoden
		CH054 Appenzell Innerrhoden
		CH055 St. Gallen
		CH056 Graubünden
		CH057 Thurgau
		LI000 Liechtenstein
2021TC16RFCB024	CZ PL	(Interreg VI-A) Češka - Poljska
		CZ051 Liberecký kraj
		CZ052 Královéhradecký kraj
		CZ053 Pardubický kraj
		CZ071 Olomoucký kraj
		CZ080 Moravskoslezský kraj
		PL22C Tyski
		PL225 Bielski
		PL227 Rybnicki
		PL515 Jeleniogórski
		PL517 Wałbrzyski
		PL518 Wrocławski
		PL523 Nyski
		PL524 Opolski
2021TC16RFCB025	SE NO DK	(Interreg VI-A) Švedska - Danska - Norveška (Öresund-Kattegat-Skagerrak)
		SE224 Skåne län
		SE231 Hallands län
		SE232 Västra Götalandsregionen
		NO081 Oslo
		NO082 Viken
		NO091 Vestfold og Telemark
		NO092 Agder
		DK011 Byen København
		DK012 Københavns omegn
		DK013 Nordsjælland
		DK014 Bornholm
		DK021 Østsjælland
		DK022 Vest- og Sydsjælland
		DK041 Vestjylland
		DK042 Østjylland
		DK050 Nordjylland
2021TC16RFCB026	LT LV	(Interreg VI-A) Latvija - Litva
		LT023 Klaipėdos apskritis
		LT025 Panevėžio apskritis
		LT026 Šiaulių apskritis
		LT028 Telšių apskritis
		LT029 Utenos apskritis
		LV003 Kurzeme
		LV005 Latgale
		LV009 Zemgale
2021TC16RFCB027	FI SE NO	(Interreg VI-A) Švedska - Finska - Norveška (AURORA)
		FI1D5 Keski-Pohjanmaa
		FI1D9 Pohjois-Pohjanmaa
		FI1D7 Lappi
		FI194 Etelä-Pohjanmaa
		FI195 Pohjanmaa
		SE312 Dalarnas län
		SE321 Västernorrlands län
		SE322 Jämtlands län
		SE331 Västerbottens län
		SE332 Norrbottens län
		NO020 Innlandet
		NO060 Trøndelag
		NO071 Nordland
		NO074 Troms og Finnmark
2021TC16RFCB028	SI HR	(Interreg VI-A) Slovenija - Hrvaška
		HR027 Karlovačka županija
		HR031 Primorsko-goranska županija
		HR036 Istarska županija
		HR050 Grad Zagreb
		HR061 Međimurska županija
		HR062 Varaždinska županija
		HR064 Krapinsko-zagorska županija
		HR065 Zagrebačka županija
		SI031 Pomurska
		SI032 Podravska
		SI034 Savinjska
		SI035 Zasavska
		SI036 Posavska (prej Spodnjeposavska)
		SI037 Jugovzhodna Slovenija
		SI038 Primorsko-notranjska (prej Notranjsko-kraška)
		SI041 Osrednjeslovenska
		SI044 Obalno-kraška
2021TC16RFCB029	SK CZ	(Interreg VI-A) Slovaška - Češka
		CZ064 Jihomoravsky kraj
		CZ072 Zlinsky kraj
		CZ080 Moravskoslezský kraj
		SK021 Trnavský kraj
		SK022 Trenčiansky kraj
		SK031 Žilinský kraj
2021TC16RFCB030	LT PL	(Interreg VI-A) Litva - Poljska
		LT011 Vilniaus apskritis
		LT021 Alytaus apskritis
		LT022 Kauno apskritis
		LT024 Marijampolės apskritis
		LT027 Tauragės apskritis
		PL623 Ełcki
		PL841 Białostocki
		PL843 Suwalski
2021TC16RFCB031	IT FR	(Interreg VI-A) Italija - Francija (Maritime)
		ITC31 Imperia
		ITC32 Savona
		ITC33 Genova
		ITC34 La Spezia
		ITG2D Sassari
		ITG2E Nuoro
		ITG2F Cagliari
		ITG2G Oristano
		ITG2H Sud Sardegna
		ITI11 Massa-Carrara
		ITI12 Lucca
		ITI16 Livorno
		ITI17 Pisa
		ITI1A Grosseto
		FRL03 Alpes-Maritimes
		FRL05 Var
		FRM02 Haute-Corse
		FRM01 Corse-du-Sud
2021TC16RFCB032	FR IT	(Interreg VI-A) Francija - Italija (ALCOTRA)
		FRK27 Savoie
		FRK28 Haute-Savoie
		FRL01 Alpes -de -Haute -Provence
		FRL02 Hautes -Alpes
		FRL03 Alpes -Maritimes
		ITC11 Torino
		ITC16 Cuneo
		ITC20 Valle d’Aosta/Vallée d’Aoste
		ITC31 Imperia
2021TC16RFCB033	IT CH	(Interreg VI-A) Italija - Švica
		ITC12 Vercelli
		ITC13 Biella
		ITC14 Verbano-Cusio-Ossola
		ITC15 Novara
		ITC20 Valle d’Aosta/Vallée d’Aoste
		ITC41 Varese
		ITC42 Como
		ITC43 Lecco
		ITC44 Sondrio
		ITH10 Bolzano-Bozen
		CH012 Valais
		CH056 Graubünden
		CH070 Ticino
2021TC16RFCB034	IT SI	(Interreg VI-A) Italija - Slovenija
		SI038 Notranjsko-kraška/Primorsko-notranjska
		SI042 Gorenjska
		SI043 Goriška
		SI044 Obalno-kraška
		SI041 Osrednjeslovenska
		ITH35 Venezia
		ITH41 Pordenone
		ITH42 Udine
		ITH43 Gorizia
		ITH44 Trieste
2021TC16RFCB035	IT MT	(Interreg VI-A) Italija - Malta
		ITG11 Trapani
		ITG12 Palermo
		ITG13 Messina
		ITG14 Agrigento
		ITG15 Caltanissetta
		ITG16 Enna
		ITG17 Catania
		ITG18 Ragusa
		ITG19 Siracusa
		MT001 Malta
		MT002 Gozo in Comino/Ghawdex u Kemmuna
2021TC16RFCB036	DE FR CH	(Interreg VI-A) Francija - Nemčija - Švica (Zgornje Porenje)
		DEB37 Pirmasens, Kreisfreie Stadt
		DEB3K Südwestpfalz
		DE121 Baden-Baden, Stadtkreis
		DE122 Karlsruhe, Stadtkreis
		DE123 Karlsruhe, Landkreis
		DE124 Rastatt
		DE131 Freiburg im Breisgau, Stadtkreis
		DE132 Breisgau-Hochschwarzwald
		DE133 Emmendingen
		DE134 Ortenaukreis
		DE139 Lörrach
		DE13A Waldshut
		DEB33 Landau in der Pfalz, Kreisfreie Stadt
		DEB3E Germersheim
		DEB3H Südliche Weinstrasse
		FRF11 Bas -Rhin
		FRF12 Haut -Rhin
		CH023 Solothurn
		CH025 Jura
		CH031 Basel-Stadt
		CH032 Basel-Landschaft
		CH033 Aargau
2021TC16RFCB037	FR CH	(Interreg VI-A) Francija - Švica
		FRC21 Doubs
		FRC22 Jura
		FRC24 Territoire de Belfort
		FRK21 Ain
		FRK28 Haute-Savoie
		CH011 Vaud
		CH012 Valais
		CH013 Genève
		CH021 Bern
		CH022 Fribourg
		CH024 Neuchâtel
		CH025 Jura
2021TC16RFCB038	IT HR	(Interreg VI-A) Italija - Hrvaška
		HR027 Karlovačka županija
		HR031 Primorsko-goranska županija
		HR032 Ličko-senjska županija
		HR033 Zadarska županija
		HR034 Šibensko-kninska županija
		HR035 Splitsko-dalmatinska županija
		HR036 Istarska županija
		HR037 Dubrovačko-neretvanska županija
		ITF12 Teramo
		ITF13 Pescara
		ITF14 Chieti
		ITF22 Campobasso
		ITF44 Brindisi
		ITF45 Lecce
		ITF46 Foggia
		ITF47 Bari
		ITF48 Barletta-Andria-Trani
		ITH35 Venezia
		ITH36 Padova
		ITH37 Rovigo
		ITH41 Pordenone
		ITH42 Udine
		ITH43 Gorizia
		ITH44 Trieste
		ITH56 Ferrara
		ITH57 Ravenna
		ITH58 Forlì-Cesena
		ITH59 Rimini
		ITI31 Pesaro e Urbino
		ITI32 Ancona
		ITI33 Macerata
		ITI34 Ascoli Piceno
		ITI35 Fermo

2021TC16RFCB039	BE FR	(Interreg VI-A) Belgija - Francija (Wallonie-Vlaanderen-France)
		BE234 Arr. Gent
		BE235 Arr. Oudenaarde
		BE251 Arr. Brugge
		BE252 Arr. Diksmuide
		BE253 Arr. Ieper
		BE254 Arr. Kortrijk
		BE255 Arr. Oostende
		BE256 Arr. Roeselare
		BE257 Arr. Tielt
		BE258 Arr. Veurne
		BE32A Arr. Ath
		BE32B Arr. Charleroi
		BE323 Arr. Mons
		BE328 Arr. Mouscron
		BE329 Arr. La Louvière
		BE32C Arr. Soignies
		BE32D Arr. Thuin
		BE328 Arr. Tournai
		BE341 Arr. Arlon
		BE342 Arr. Bastogne
		BE343 Arr. Marche-en-Famenne
		BE344 Arr. Neufchâteau
		BE345 Arr. Virton
		BE351 Arr. Dinant
		BE352 Arr. Namur
		BE353 Arr. Philippeville
		FRE11 Nord
		FRE12 Pas-de-Calais
		FRE21 Aisne
		FRE22 Oise
		FRE23 Somme
		FRF21 Ardennes
		FRF23 Marne
2021TC16RFCB040	BE DE FR LU	(Interreg VI-A) Francija - Belgija - Nemčija - Luksemburg (Grande Région/Großregion)
		BE331 Arr. Huy
		BE332 Arr. Liège
		BE334 Arr. Waremme
		BE335 Arr. Verviers - communes francophones
		BE336 Bezirk Verviers - Deutschsprachige Gemeinschaft
		BE341 Arr. Arlon
		BE342 Arr. Bastogne
		BE343 Arr. Marche-en-Famenne
		BE344 Arr. Neufchâteau
		BE345 Arr. Virton
		DEB21 Trier, Kreisfreie Stadt
		DEB23 Eifelkreis Bitburg-Prüm
		DEB25 Trier-Saarburg
		DEB37 Pirmasens, Kreisfreie Stadt
		DEB3A Zweibrücken, Kreisfreie Stadt
		DEB3K Südwestpfalz
		DEC01 Regionalverband Saarbrücken
		DEC02 Merzig-Wadern
		DEC04 Saarlouis
		DEC05 Saarpfalz-Kreis
		DEB15 Birkenfeld
		DEB22 Bernkastel-Wittlich
		DEB24 Vulkaneifel
		DEB32 Kaiserslautern, Kreisfreie Stadt
		DEB33 Landau in der Pfalz, Kreisfreie Stadt
		DEB3E Germersheim
		DEB3F Kaiserslautern, Landkreis
		DEB3G Kusel
		DEB3H Südliche Weinstraße
		DEC03 Neunkirchen
		DEC06 St. Wendel
		FRF31 Meurthe-et-Moselle
		FRF32 Meuse
		FRF33 Moselle
		LU000 Luxembourg
2021TC16RFCB041	BE NL	(Interreg VI-A) Belgija - Nizozemska (Vlaanderen-Nederland)
		BE211 Arr. Antwerpen
		BE212 Arr. Mechelen
		BE213 Arr. Turnhout
		BE224 Arr. Hasselt
		BE225 Arr. Maaseik
		BE223 Arr. Tongeren
		BE231 Arr. Aalst
		BE232 Arr. Dendermonde
		BE233 Arr. Eeklo
		BE234 Arr. Gent
		BE235 Arr. Oudenaarde
		BE236 Arr. Sint-Niklaas
		BE242 Arr. Leuven
		BE251 Arr. Brugge
		BE252 Arr. Diksmuide
		BE254 Arr. Kortrijk
		BE255 Arr. Oostende
		BE256 Arr. Roeselare
		BE257 Arr. Tielt
		NL341 Zeeuwsch-Vlaanderen
		NL342 Overig Zeeland
		NL411 West-Noord-Brabant
		NL412 Midden-Noord-Brabant
		NL413 Noordoost-Noord-Brabant
		NL414 Zuidoost-Noord-Brabant
		NL421 Noord-Limburg
		NL422 Midden-Limburg
		NL423 Zuid-Limburg
2021TC16RFCB042	RO HU	(Interreg VI-A) Romunija - Madžarska
		HU321 Hajdú-Bihar
		HU323 Szabolcs-Szatmár-Bereg
		HU332 Békés
		HU333 Csongrád
		RO111 Bihor
		RO115 Satu Mare
		RO421 Arad
		RO424 Timiş
2021TC16RFCB043	EE LV	(Interreg VI-A) Estonija - Latvija
		EE004 Lääne-Eesti
		EE008 Lõuna-Eesti
		LV003 Kurzeme
		LV006 Rīga
		LV007 Pierīga
		LV008 Vidzeme
2021TC16RFCB044	IT AT	(Interreg VI-A) Italija - Avstrija
		AT211 Klagenfurt-Villach
		AT212 Oberkärnten
		AT213: Unterkärnten
		AT321: Lungau
		AT322 Pinzgau-Pongau
		AT323: Salzburg und Umgebung
		AT331: Außerfern
		AT332 Innsbruck
		AT333 Osttirol
		AT334 Tiroler Oberland
		AT335 Tiroler Unterland
		ITH10 Bolzano-Bozen
		ITH32: Vicenza
		ITH33 Belluno
		ITH34: Treviso
		ITH41 Pordenone
		ITH42 Udine
		ITH43: Gorizia
		ITH44: Trieste
2021TC16RFCB045	SI HU	(Interreg VI-A) Slovenija - Madžarska
		HU222 Vas
		HU223 Zala
		SI031 Pomurska
		SI032 Podravska
2021TC16RFCB046	SI AT	(Interreg VI-A) Slovenija - Avstrija
		AT113 Südburgenland
		AT211 Klagenfurt-Villach
		AT212 Oberkärnten
		AT213 Unterkärnten
		AT221 Graz
		AT223 Östliche Obersteiermark
		AT224 Oststeiermark
		AT225 West- und Südsteiermark
		SI031 Pomurska
		SI032 Podravska
		SI033 Koroška
		SI034 Savinjska
		SI035 Zasavska
		SI041 Osrednjeslovenska
		SI042 Gorenjska
		SI043 Goriška
2021TC16RFCB047	EL CY	(Interreg VI-A) Grčija - Ciper
		CY000 Κύπρος (Ciper)
		EL411 Λέσβος, Λήμνος (Lezbos, Limnos)
		EL412 Ικαρία, Σάμος (Ikarija, Samos)
		EL413 Χίος (Hios)
		EL421 Κάλυμνος, Κάρπαθος, Κάσος, Κως, Ρόδος (Kalimnos, Karpatos, Kasos, Kos, Rodos)
		EL422 Άνδρος, Θήρα, Κέα, Μηλος, Μύκονος, Νάξος, Πάρος, Σύρος, Σύρος, Τήνος (Andros, Santorini, Kea, Milos, Mikonos, Naxos, Paros, Siros, Tinos)
		EL431 Ηράκλειο (Heraklion)
		EL432 Λασίθι (Lasiti)
		EL433 RethimniΡέθυμνο (Retimnο)
		EL434 Χανιά (Hania )
2021TC16RFCB048	DE DK	(Interreg VI-A) Nemčija - Danska
		DEF01 Flensburg, Kreisfreie Stadt
		DEF02 Kiel, Kreisfreie Stadt
		DEF03 Lübeck, Kreisfreie Stadt
		DEF04 Neumünster, Kreisfreie Stadt
		DEF07 Nordfriesland
		DEF08 Ostholstein
		DEF0A Plön
		DEF0B Rendsburg-Eckernförde
		DEF0C Schleswig-Flensburg
		DK021 Østsjælland
		DK022 Vest- og Sydsjælland
		DK031 Fyn
		DK032 Sydjylland

2014TC16RFPC001	IE UK	(Interreg VI-A) PEACE PLUS Irska - Severna Irska/Združeno kraljestvo
		IE041 Border
		IE062 Mid-East
		UKN06 Belfast
		UKN07 Armagh City, Banbridge and Craigavon
		UKN08 Newry, Mourne and Down
		UKN09 Ards and North Down
		UKN0A Derry City and Strabane
		UKN0B Mid Ulster
		UKN0C Causeway Coast and Glens
		UKN0D Antrim and Newtownabbey
		UKN0E Lisburn and Castlereagh
		UKN0F Mid and East Antrim
		UKN0G Fermanagh and Omagh

Programi Interreg A IPA III CBC (IPA III CBC)
CCI		Regije na ravni NUTS 3 (v skladu z Uredbo (EU) št. 1059/2003, kakor je bila nazadnje spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1755)
2021TC16IPCB001	HU RS	(Interreg VI-A) IPA Madžarska - Srbija
	HU331	Bács-Kiskun
	HU333	Csongrád
	RS121	Zapadnobačko upravno okrožje
	RS122	Južnobanatsko upravno okrožje
	RS123	Južnobačko upravno okrožje
	RS124	Severnobanatsko upravno okrožje
	RS125	Severnobačko upravno okrožje
	RS126	Srednjobanatsko upravno okrožje
	RS127	Sremsko upravno okrožje

2021TC16IPCB002	RO RS	(Interreg VI-A) IPA Romunija - Srbija
	RO413	Mehedinți
	RO422	Caraș-Severin
	RO424	Timiș
	RS122	Južnobanatsko upravno okrožje
	RS124	Severnobanatsko upravno okrožje
	RS126	Srednjobanatsko upravno okrožje
	RS221	Borsko upravno okrožje
	RS222	Braničevsko upravno okrožje
	RS227	Podunavsko upravno okrožje

2021TC16IPCB003	HR RS	(Interreg VI-A) IPA Hrvaška - Srbija
	HR023	Požeško-slavonska županija
	HR024	Brodsko-posavska županija
	HR025	Osječko-baranjska županija
	HR026	Vukovarsko-srijemska županija
	RS121	Zapadnobačko upravno okrožje
	RS123	Južnobačko upravno okrožje
	RS125	Severnobačko upravno okrožje
	RS127	Sremsko upravno okrožje
	RS213	Mačvansko upravno okrožje

2021TC16IPCB004	HR BA ME	(Interreg VI-A) IPA Hrvaška - Bosna in Hercegovina - Črna Gora
	HR021	Bjelovarsko-bilogorska županija
	HR023	Požeško-slavonska županija
	HR024	Brodsko-posavska županija
	HR026	Vukovarsko-srijemska županija
	HR027	Karlovačka županija
	HR028	Sisačko-moslavačka županija
	HR032	Ličko-senjska županija
	HR033	Zadarska županija
	HR034	Šibensko-kninska županija
	HR035	Splitsko-dalmatinska županija
	HR037	Dubrovačko-neretvanska županija
	HR065	Zagrebačka županija
	ME	Črna Gora
	BA	Distrikt Brčko
	BA	Republika Srpska
	BA	Unsko-sanski kanton
	BA	Posavski kanton
	BA	Tuzelski kanton
	BA	Zeniško-dobojski kanton
	BA	Osrednjebosanski kanton
	BA	Zahodnohercegovski kanton
	BA	Hercegovsko-neretvanski kanton
	BA	Kanton 10

2021TC16IPCB005	BG TR	(Interreg VI-A) IPA Bolgarija - Turčija
	BG341	Бургас/Burgas
	BG343	Ямбол/Jambol
	BG422	Хасково/Haskovo
	TR212	Edirne
	TR213	Kırklareli

2021TC16IPCB006	BG MK	(Interreg VI-A) IPA Bolgarija - Severna Makedonija
	BG413	Благоевград/Blagoevgrad
	BG415	Кюстендил/Kjustendil
	MK002	Vzhodna regija
	MK004	Jugovzhodna regija
	MK007	Severovzhodna

2021TC16IPCB007	BG RS	Interreg VI-A) IPA Bolgarija - Srbija
	BG311	Видин/Vidin
	BG312	Монтана/Montana
	BG313	Враца/Vraca
	BG412	София/Sofija
	BG414	Перник/Pernik
	BG415	Кюстендил/Kjustendil
	RS221	Borsko upravno okrožje
	RS223	Zaječarsko upravno okrožje
	RS224	Jablaničko upravno okrožje
	RS225	Nišavsko upravno okrožje
	RS226	Pirotsko upravno okrožje
	RS228	Pčinjsko upravno okrožje
	RS229	Topličko upravno okrožje

2021TC16IPCB008	IT AL ME	(Interreg VI-A) IPA Italija - Albanija - Črna Gora (Južni Jadran)
	ITF21	Isernia
	ITF22	Campobasso
	ITF43	Taranto
	ITF44	Brindisi
	ITF45	Lecce
	ITF46	Foggia
	ITF47	Bari
	ITF48	Barletta-Andria-Trani
	ME	Črna Gora
	AL	Albanija

2021TC16IPCB009	EL MK	(Interreg VI-A) IPA Grčija - Severna Makedonija
	EL522	Θεσσαλονίκη/Solun
	EL523	Κιλκίς/Kilkis
	EL524	Πέλλα/Pella
	EL526	Σέρρες/Serres
	EL531	Γρεβενά, Κοζάνη/Grevena, Kozani
	EL533	Φλώρινα/Florina
	MK001	Vardar
	MK003	Jugozahodna regija
	MK004	Jugovzhodna regija
	MK005	Pelagonija

2021TC16IPCB010	EL AL	(Interreg VI-A) IPA Grčija - Albanija
	EL531	Γρεβενά, Κοζάνη/ Grevena, Kozani
	EL532	Καστοριά/Kastorija
	EL533	Φλώρινα/Florina
	EL541	Άρτα, Πρέβεζα/Arta, Preveza
	EL542	Θεσπρωτία/Tesprotija
	EL543	Ιωάννινα/Joanina
	EL621	Ζάκυνθος/Zakintos
	EL622	Κέρκυρα/Kerkira
	EL623	Ιθάκη, Κεφαλληνία/Itaka, Kefalonija
	EL624	Λευκάδα/Lefkas
	AL031	Berat
	AL032	Fier
	AL033	Gjirokastër
	AL034	Korçë
	AL035	Vlorë

Programi Interreg A NEXT (NDICI-CBC)
CCI		Regije na ravni NUTS 3 (v skladu z Uredbo (EU) št. 1059/2003, kakor je bila nazadnje spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1755)
2021TC16NXCB001	FI NO RU SE	(Interreg VI-A) NEXT Kolarctic
	FI1D7	Lappi
	NO071	Nordland
	NO074	Troms og Finnmark
	RU	Arhangelskaja oblast
	RU	Murmanskaja oblast
	RU	Neneckij Avtonomnij okrug
	SE332	Norrbottens län

2021TC16NXCB002	FI RU	(Interreg VI-A) NEXT Karelija
	FI1D3	Pohjois-Karjala
	FI1D8	Kainuu
	FI1D9	Pohjois-Pohjanmaa
	RU	Respublika Karelija

2021TC16NXCB003	FI RU	(Interreg VI-A) NEXT Jugovzhodna Finska - Rusija
	FI1C4	Kymenlaakso
	FI1C5	Etelä-Karjala
	FI1D1	Etelä-Savo
	RU	Sankt-Peterburg
	RU	Leningradskaja oblast

2021TC16NXCB004	EE RU	(Interreg VI-A) NEXT Estonija - Rusija
	EE001	Põhja-Eesti
	EE008	Lõuna-Eesti
	EE009	Kesk-Eesti
	EE00A	Kirde-Eesti
	RU	Sankt-Peterburg
	RU	Pskovskaja oblast
	RU	Leningradskaja oblast

2021TC16NXCB005	LV RU	(Interreg VI-A) NEXT Latvija - Rusija
	LV005	Latgale
	LV008	Vidzeme
	LV006	Rīga
	LV007	Pierīga
	LV009	Zemgale
	RU	Pskovskaja oblast
	RU	Leningradskaja oblast
	RU	Sankt-Peterburg

2021TC16NXCB006	LT RU	(Interreg VI-A) NEXT Litva - Rusija
	LT021	Alytaus apskritis
	LT022	Kauno apskritis
	LT026	Šiaulių apskritis
	LT028	Telšių apskritis
	LT023	Klaipėdos apskritis
	LT024	Marijampolės apskritis
	LT027	Tauragės apskritis
	RU	Kaliningradskaja oblast

2021TC16NXCB007	PL RU	(Interreg VI-A) NEXT Poljska - Rusija
	PL841	Białostocki
	PL636	Słupski
	PL843	Suwalski
	PL621	Elbląski
	PL622	Olsztyński
	PL623	Ełcki
	PL633	Trójmiejski
	PL634	Gdański
	PL637	Chojnicki
	PL638	Starogardzki
	RU	Kaliningradskaja oblast

2021TC16NXCB008	LV BY	(Interreg VI-A) NEXT Latvija - Belorusija
	LV005	Latgale
	LV009	Zemgale
	BY	Vicebskaja voblasc
	BY	Minskaja voblasc
	BY	Magilevskaja voblasc

2021TC16NXCB009	PL BU UA	(Interreg VI-A) NEXT Poljska - Belorusija - Ukrajina (1)
	PL811	Bialski
	PL812	Chełmsko-zamojski
	PL814	Lubelski
	PL815	Puławski
	PL821	Krośnieński
	PL822	Przemyski
	PL823	Rzeszowski
	PL824	Tarnobrzeski
	PL841	Białostocki
	PL842	Łomżyński
	PL843	Suwalski
	PL924	Ostrołęcki
	PL925	Siedlecki
	BY	Gomelskaja voblasc
	BY	Minskaja voblasc
	BY	Bresckaja voblasc
	BY	Grodzenskaja voblasc
	UA	Ivano-Frankivska oblast
	UA	Rivnenska oblast
	UA	Ternopilska oblast
	UA	Lvivska oblast
	UA	Volinska oblast
	UA	Zakarpatska oblast

2021TC16NXCB010	HU SK RO UA	(Interreg VI-A) NEXT Madžarska - Slovaška - Romunija - Ukrajina (1)
	HU311	Borsod-Abaúj-Zemplén
	HU323	Szabolcs-Szatmár-Bereg
	RO215	Suceava
	RO114	Maramureş
	RO115	Satu Mare
	SK041	Prešovský kraj
	SK042	Košický kraj
	UA	Černivecka oblast
	UA	Ivano-Frankivska oblast
	UA	Zakarpatska oblast

2021TC16NXCB011	RO MD	(Interreg VI-A) NEXT Romunija - Moldavija
	RO212	Botoşani
	RO213	Iaşi
	RO216	Vaslui
	RO224	Galaţi
	MD	Moldavija

2021TC16NXCB012	RO UA	(Interreg VI-A) NEXT Romunija - Ukrajina (1)
	RO114	Maramureş
	RO115	Satu Mare
	RO212	Botoşani
	RO215	Suceava
	RO225	Tulcea
	UA	Černivecka oblast
	UA	Ivano-Frankivska oblast
	UA	Zakarpatska oblast
	UA	Odeska oblast

2021TC16NXCB013	IT TN	(Interreg VI-A) NEXT Italija - Tunizija
	ITG12	Palermo
	ITG16	Enna
	ITG17	Catania
	ITG11	Trapani
	ITG14	Agrigento
	ITG15	Caltanissetta
	ITG18	Ragusa
	ITG19	Siracusa
	ITG13	Messina
	TN	Beja
	TN	Zaghouan
	TN	Kairouan
	TN	Sidi Bouz
	TN	Gabes
	TN	Manouba
	TN	Bizerte
	TN	Ariana
	TN	Tunis
	TN	Ben Arous
	TN	Nabeul
	TN	Sousse
	TN	Monastir
	TN	Mahdia
	TN	Sfax
	TN	Medenine

2021TC16NXCB014	LT BY	(Interreg VI-A) NEXT Litva - Belorusija
	LT021	Alytaus apskritis
	LT029	Utenos apskritis
	LT011	Vilniaus apskritis
	LT022	Kauno apskritis
	LT025	Panevėžio apskritis
	BY	Grodzenskaja voblasc
	BY	Minskaja voblasc
	BY	Magilevskaja voblasc
	BY	Vicebskaja voblasc

(1) UA: Splošne omejitve EU glede sodelovanja v regijah, ki jih je Rusija nezakonito priključila, veljajo tudi za Interreg NEXT.

Seznam programskih območij Interreg, ki prejmejo podporo iz sklopa B

CCI		Imena
2021TC16IPTN001	IT EL HR SI AL BA ME MK RS SM	(Interreg VI-B) IPA Jadransko-jonska regija
	EL30	Aττική/Atika
	EL41	Βόρειο Αιγαίο/Severnoegejska
	EL42	Νότιο Αιγαίο/Južnoegejska
	EL43	Κρήτη/Kriti
	EL51	Aνατολική Μακεδονία, Θράκη/Vzhodna Makedonija, Trakija
	EL52	Κεντρική Μακεδονία/Osrednja Makedonija
	EL53	Δυτική Μακεδονία/Zahodna Makedonija
	EL54	Ήπειρος/Epir
	EL61	Θεσσαλία/Tesalija
	EL62	Ιόνια Νησιά/Jonski otoki
	EL63	Δυτική Ελλάδα/Zahodna Grčija
	EL64	Στερεά Ελλάδα/Osrednja Grčija
	EL65	Πελοπόννησος/Peloponez
	HR02	Panonska Hrvatska
	HR03	Jadranska Hrvatska
	HR05	Grad Zagreb
	HR06	Sjeverna Hrvatska
	ITC4	Lombardia
	ITF1	Abruzzo
	ITF2	Molise
	ITF4	Puglia
	ITF5	Basilicata
	ITF6	Calabria
	ITG1	Sicilia
	ITH1	Provincia Autonoma di Bolzano/Bozen
	ITH2	Provincia Autonoma di Trento
	ITH3	Veneto
	ITH4	Friuli-Venezia Giulia
	ITH5	Emilia-Romagna
	ITI2	Umbria
	ITI3	Marche
	SI03	Vzhodna Slovenija
	SI04	Zahodna Slovenija
	AL	Albanija
	BA	Bosna in Hercegovina
	ME	Črna Gora
	RS	Srbija
	MK	Severna Makedonija
	SM	San Marino

2021TC16RFTN001	AT DE FR IT SI CH LI	(Interreg VI-B) Alpski prostor
	DE11	Stuttgart
	DE12	Karlsruhe
	DE13	Freiburg
	DE14	Tübingen
	DE21	Oberbayern
	DE22	Niederbayern
	DE23	Oberpfalz
	DE24	Oberfranken
	DE25	Mittelfranken
	DE26	Unterfranken
	DE27	Schwaben
	FRC2	Franche-Comté
	FRF1	Alsace
	FRK2	Rhône-Alpes
	FRL0	Provence-Alpes-Côte d’Azur
	ITC1	Piemonte
	ITC2	Valle d’Aosta/Vallée d’Aoste
	ITC3	Liguria
	ITC4	Lombardia
	ITH1	Provincia Autonoma di Bolzano/Bozen
	ITH2	Provincia Autonoma di Trento
	ITH3	Veneto
	ITH4	Friuli-Venezia Giulia
	AT11	Burgenland
	AT12	Niederösterreich
	AT13	Wien
	AT21	Kärnten
	AT22	Steiermark
	AT31	Oberösterreich
	AT32	Salzburg
	AT33	Tirol
	AT34	Vorarlberg
	SI03	Vzhodna Slovenija
	SI04	Zahodna Slovenija
	CH	Schweiz/Suisse/Svizzera
	LI	Liechtenstein

2021TC16RFTN002	PT ES FR IE	(Interreg VI-B) Atlantsko območje
	ES11	Galicia
	ES12	Principado de Asturias
	ES13	Cantabria
	ES21	País Vasco
	ES22	Comunidad Foral de Navarra
	ES23	La Rioja
	ES61	Andalucía
	ES70	Canarias
	FRD1	Basse-Normandie
	FRD2	Haute-Normandie
	FRG0	Pays de la Loire
	FRH0	Bretagne
	FRI1	Aquitaine
	FRI2	Limousin
	FRI3	Poitou-Charentes
	IE04	Northern and Western
	IE05	Southern
	IE06	Eastern and Midland
	PT11	Norte
	PT15	Algarve
	PT16	Centro (PT)
	PT17	Área Metropolitana de Lisboa
	PT18	Alentejo
	PT20	Região Autónoma dos Açores
	PT30	Região Autónoma da Madeira

2021TC16FFTN003	DE DK EE LV LT PL FI SE BY NO RU	(Interreg VI-B) Baltsko morje
	DK01	Hovedstaden
	DK02	Sjælland
	DK03	Syddanmark
	DK04	Midtjylland
	DK05	Nordjylland
	DE30	Berlin
	DE40	Brandenburg
	DE50	Bremen
	DE60	Hamburg
	DE80	Mecklenburg-Vorpommern
	DE93	Lüneburg
	DEF0	Schleswig-Holstein
	EE00	Eesti
	LV00	Latvija
	LT01	Sostinės regionas
	LT02	Vidurio ir vakarų Lietuvos regionas
	PL21	Małopolskie
	PL22	Śląskie
	PL41	Wielkopolskie
	PL42	Zachodniopomorskie
	PL43	Lubuskie
	PL51	Dolnośląskie
	PL52	Opolskie
	PL61	Kujawsko-pomorskie
	PL62	Warmińsko-mazurskie
	PL63	Pomorskie
	PL71	Łódzkie
	PL72	Świętokrzyskie
	PL81	Lubelskie
	PL82	Podkarpackie
	PL84	Podlaskie
	PL91	Warszawski stołeczny
	PL92	Mazowiecki regionalny
	FI19	Länsi-Suomi
	FI1B	Helsinki-Uusimaa
	FI1C	Etelä-Suomi
	FI1D	Pohjois- ja Itä-Suomi
	FI20	Åland
	SE11	Stockholm

	SE12	Östra Mellansverige
	SE21	Småland med öarna
	SE22	Sydsverige
	SE23	Västsverige
	SE31	Norra Mellansverige
	SE32	Mellersta Norrland
	SE33	Övre Norrland
	BY	Belorusija
	NO02	Innlandet
	NO06	Trøndelag
	NO08	Oslo og Viken
	NO09	Agder og Sør-Østlandet
	NO0A	Vestlandet
	RU	Arhangelskaja oblast
	RU	Kaliningradskaja oblast
	RU	Karelja Republik
	RU	Komi Republik
	RU	Leningradskaja oblast
	RU	Murmanskaja oblast
	RU	Neneckij Avtonomnij okrug
	RU	Novgorodskaja oblast
	RU	Pskovskaja oblast
	RU	Sankt-Peterburg
	RU	Vologdskaja oblast

2021TC16RFTN003	AT CZ DE IT HR HU PL SI SK	(Interreg VI-B) Srednja Evropa
	CZ01	Praha
	CZ02	Střední Čechy
	CZ03	Jihozápad
	CZ04	Severozápad
	CZ05	Severovýchod
	CZ06	Jihovýchod
	CZ07	Střední Morava
	CZ08	Moravskoslezsko
	DE11	Stuttgart
	DE12	Karlsruhe
	DE13	Freiburg
	DE14	Tübingen
	DE21	Oberbayern
	DE22	Niederbayern
	DE23	Oberpfalz
	DE24	Oberfranken
	DE25	Mittelfranken
	DE26	Unterfranken
	DE27	Schwaben
	DE30	Berlin
	DE40	Brandenburg
	DE80	Mecklenburg-Vorpommern
	DE91	Braunschweig
	DED2	Dresden
	DED4	Chemnitz
	DED5	Leipzig
	DEE0	Sachsen-Anhalt
	DEG0	Thüringen
	ITC1	Piemonte
	ITC2	Valle d’Aosta/Vallée d’Aoste
	ITC3	Liguria
	ITC4	Lombardia
	ITH1	Provincia Autonoma di Bolzano/Bozen
	ITH2	Provincia Autonoma di Trento
	ITH3	Veneto
	ITH4	Friuli-Venezia Giulia
	ITH5	Emilia-Romagna
	HR02	Panonska Hrvatska
	HR03	Jadranska Hrvatska
	HR05	Grad Zagreb
	HR06	Sjeverna Hrvatska
	HU11	Budapest
	HU12	Pest
	HU21	Közép-Dunántúl
	HU22	Nyugat-Dunántúl
	HU23	Dél-Dunántúl
	HU31	Észak-Magyarország
	HU32	Észak-Alföld
	HU33	Dél-Alföld
	AT11	Burgenland
	AT12	Niederösterreich
	AT13	Wien
	AT21	Kärnten
	AT22	Steiermark
	AT31	Oberösterreich
	AT32	Salzburg
	AT33	Tirol
	AT34	Vorarlberg
	PL21	Małopolskie
	PL22	Śląskie
	PL41	Wielkopolskie
	PL42	Zachodniopomorskie
	PL43	Lubuskie
	PL51	Dolnośląskie
	PL52	Opolskie
	PL61	Kujawsko-pomorskie
	PL62	Warmińsko-mazurskie
	PL63	Pomorskie
	PL71	Łódzkie
	PL72	Świętokrzyskie
	PL81	Lubelskie
	PL82	Podkarpackie
	PL84	Podlaskie
	PL91	Warszawski stołeczny
	PL92	Mazowiecki regionalny
	SI03	Vzhodna Slovenija
	SI04	Zahodna Slovenija
	SK01	Bratislavský kraj
	SK02	Západné Slovensko
	SK03	Stredné Slovensko
	SK04	Východné Slovensko

2021TC16FFTN004	HU AT BG CZ DE HR RO SI SK BA ME RS MD UA	(Interreg VI-B) Donava (1)
	AT11	Burgenland
	AT12	Niederösterreich
	AT13	Wien
	AT21	Kärnten
	AT22	Steiermark
	AT31	Oberösterreich
	AT32	Salzburg
	AT33	Tirol
	AT34	Vorarlberg
	BG31	Северозападен/Severozapaden
	BG32	Северен централен/Severen centralen
	BG33	Североизточен/Severoiztočen
	BG34	Югоизточен/Jugoiztočen
	BG41	Югозападен/Jugozapaden
	BG42	Южен централен/Južen centralen
	CZ01	Praha
	CZ02	Střední Čechy
	CZ03	Jihozápad
	CZ04	Severozápad
	CZ05	Severovýchod
	CZ06	Jihovýchod
	CZ07	Střední Morava
	CZ08	Moravskoslezsko
	DE11	Stuttgart
	DE12	Karlsruhe
	DE13	Freiburg
	DE14	Tübingen
	DE21	Oberbayern
	DE22	Niederbayern
	DE23	Oberpfalz
	DE24	Oberfranken
	DE25	Mittelfranken
	DE26	Unterfranken
	DE27	Schwaben
	HR02	Panonska Hrvatska
	HR03	Jadranska Hrvatska
	HR05	Grad Zagreb
	HR06	Sjeverna Hrvatska
	HU11	Budapest
	HU12	Pest
	HU21	Közép-Dunántúl
	HU22	Nyugat-Dunántúl
	HU23	Dél-Dunántúl
	HU31	Észak-Magyarország
	HU32	Észak-Alföld
	HU33	Dél-Alföld
	RO11	Nord-Vest
	RO12	Centru
	RO21	Nord-Est
	RO22	Sud-Est
	RO31	Sud-Muntenia
	RO32	Bucureşti-Ilfov
	RO41	Sud-Vest Oltenia
	RO42	Vest
	SI03	Vzhodna Slovenija
	SI04	Zahodna Slovenija
	SK01	Bratislavský kraj
	SK02	Západné Slovensko
	SK03	Stredné Slovensko
	SK04	Východné Slovensko
	BA	Bosna in Hercegovina
	ME	Črna Gora
	RS1	Srbija – sever
	RS11	Beograd
	RS12	Avtonomna pokrajina Vojvodina
	RS21	Šumadija i Zapadna Srbija
	RS22	Južna i Istočna Srbija
	MD	Moldavija
	UA	Černivecka oblast
	UA	Ivano-Frankivska oblast
	UA	Zakarpatska oblast
	UA	Odeska oblast

2021TC16FFTN001	FR BG EL ES HR IT CY MT PT SI AL BA ME MK	(Interreg VI-B) Evro-sredozemske države (EURO MED)
	BG31	Северозападен/Severozapaden
	BG32	Северен централен/Severen centralen
	BG33	Североизточен/Severoiztočen
	BG34	Югоизточен/Jugoiztočen
	BG41	Югозападен/Jugozapaden
	BG42	Южен централен/Južen centralen
	EL30	Aττική/Atika
	EL41	Βόρειο Αιγαίο/Severnoegejska
	EL42	Νότιο Αιγαίο/Južnoegejska
	EL43	Κρήτη/Kreta
	EL51	Aνατολική Μακεδονία, Θράκη/Vzhodna Makedonija, Trakija
	EL52	Κεντρική Μακεδονία/Osrednja Makedonija
	EL53	Δυτική Μακεδονία/Zahodna Makedonija
	EL54	Ήπειρος/Epir
	EL61	Θεσσαλία/Tesalija
	EL62	Ιόνια Νησιά/Jonski otoki
	EL63	Δυτική Ελλάδα/Zahodna Grčija
	EL64	Στερεά Ελλάδα/Osrednja Grčija
	EL65	Πελοπόννησος/Peloponez
	ES24	Aragón
	ES30	Comunidad de Madrid
	ES42	Castilla-La Mancha
	ES43	Extremadura
	ES51	Cataluña
	ES52	Comunitat Valenciana
	ES53	Illes Balears
	ES61	Andalucía
	ES62	Región de Murcia
	ES63	Ciudad de Ceuta
	ES64	Ciudad de Melilla
	FRJ1	Languedoc-Roussillon
	FRJ2	Midi-Pyrénées
	FRK2	Rhône-Alpes
	FRL0	Provence-Alpes-Côte d’Azur
	FRM0	Corse
	HR02	Panonska Hrvatska
	HR03	Jadranska Hrvatska
	HR05	Grad Zagreb
	HR06	Sjeverna Hrvatska
	ITC1	Piemonte
	ITC2	Valle d’Aosta/Vallée d’Aoste
	ITC3	Liguria
	ITC4	Lombardia
	ITF1	Abruzzo
	ITF2	Molise
	ITF3	Campania
	ITF4	Puglia
	ITF5	Basilicata
	ITF6	Calabria
	ITG1	Sicilia
	ITG2	Sardegna
	ITH3	Veneto
	ITH4	Friuli-Venezia Giulia
	ITH5	Emilia-Romagna
	ITI1	Toscana
	ITI2	Umbria
	ITI3	Marche
	ITI4	Lazio
	CY	Κύπρος /Ciper
	MT	Malta
	PT15	Algarve
	PT17	Área Metropolitana de Lisboa
	PT18	Alentejo
	SI03	Vzhodna Slovenija
	SI04	Zahodna Slovenija
	ME	Črna Gora
	MK	Severna Makedonija
	AL	Albanija
	BA	Bosna in Hercegovina

2021TC16FFTN005	SE IE FI FO GL IS NO	(Interreg VI-B) Severno obrobje in Arktika
	IE04	Northern and Western
	IE05	Southern
	FI19	Länsi-Suomi
	FI1D	Pohjois- ja Itä-Suomi
	SE32	Mellersta Norrland
	SE33	Övre Norrland
	FO	Ferski otoki
	GL	Grenlandija (ČDO)
	IS	Ísland
	NO06	Trøndelag
	NO07	Nord-Norge
	NO0B	Svalbard og Jan Mayen

2021TC16RFTN004	DK BE DE FR NL SE NO	(Interreg V-B) Severno morje
	BE21	Prov. Antwerpen
	BE22	Prov. Limburg (BE)
	BE23	Prov. Oost-Vlaanderen
	BE24	Prov. Vlaams-Brabant
	BE25	Prov. West-Vlaanderen
	DK01	Hovedstaden
	DK02	Sjælland
	DK03	Syddanmark
	DK04	Midtjylland
	DK05	Nordjylland
	DE50	Bremen
	DE60	Hamburg
	DE91	Braunschweig
	DE92	Hannover
	DE93	Lüneburg
	DE94	Weser-Ems
	DEF0	Schleswig-Holstein
	FRD1	Basse-Normandie
	FRD2	Haute-Normandie
	FRE1	Nord-Pas de Calais
	FRE2	Picardie
	FRH0	Bretagne
	NL11	Groningen
	NL12	Friesland (NL)
	NL13	Drenthe
	NL21	Overijssel
	NL22	Gelderland
	NL23	Flevoland
	NL31	Utrecht
	NL32	Noord-Holland
	NL33	Zuid-Holland
	NL34	Zeeland
	NL41	Noord-Brabant
	NL42	Limburg (NL)
	SE21	Småland med öarna
	SE22	Sydsverige
	SE23	Västsverige
	SE31	Norra Mellansverige
	NO02	Innlandet
	NO06	Trøndelag
	NO08	Oslo og Viken
	NO09	Agder og Sør-Østlandet
	NO0A	Vestlandet

2021TC16RFTN005	FR BE DE IE NL LU CH	(Interreg VI-B) Severozahodna Evropa
	BE10	Région de Bruxelles-Capitale/ Brussels Hoofdstedelijk Gewest
	BE21	Prov. Antwerpen
	BE22	Prov. Limburg (BE)
	BE23	Prov. Oost-Vlaanderen
	BE24	Prov. Vlaams-Brabant
	BE25	Prov. West-Vlaanderen
	BE31	Prov. Brabant Wallon
	BE32	Prov. Hainaut
	BE33	Prov. Liège
	BE34	Prov. Luxembourg (BE)
	BE35	Prov. Namur
	DE11	Stuttgart
	DE12	Karlsruhe
	DE13	Freiburg
	DE14	Tübingen
	DE24	Oberfranken
	DE25	Mittelfranken
	DE26	Unterfranken
	DE27	Schwaben
	DE50	Bremen
	DE71	Darmstadt
	DE72	Gießen
	DE73	Kassel
	DE92	Hannover
	DE94	Weser-Ems
	DEA1	Düsseldorf
	DEA2	Köln
	DEA3	Münster
	DEA4	Detmold
	DEA5	Arnsberg
	DEB1	Koblenz
	DEB2	Trier
	DEB3	Rheinhessen-Pfalz
	DEC0	Saarland
	FR10	Ile-de-France
	FRB0	Centre-Val de Loire
	FRC1	Bourgogne
	FRC2	Franche-Comté
	FRD1	Basse-Normandie
	FRD2	Haute-Normandie
	FRE1	Nord-Pas de Calais
	FRE2	Picardie
	FRF1	Alsace
	FRF2	Champagne-Ardenne
	FRF3	Lorraine
	FRG0	Pays de la Loire
	FRH0	Bretagne
	IE04	Northern and Western
	IE05	Southern
	IE06	Eastern and Midland
	LU	Luxembourg
	NL11	Groningen
	NL12	Friesland (NL)
	NL13	Drenthe
	NL21	Overijssel
	NL22	Gelderland
	NL23	Flevoland
	NL31	Utrecht
	NL32	Noord-Holland
	NL33	Zuid-Holland
	NL34	Zeeland
	NL41	Noord-Brabant
	NL42	Limburg (NL)
	CH	Schweiz/Suisse/Svizzera

2021TC16RFTN006	ES FR PT AD	(Interreg VI-B) Jugozahodna Evropa (SUDOE)
	ES11	Galicia
	ES12	Principado de Asturias
	ES13	Cantabria
	ES21	País Vasco
	ES22	Comunidad Foral de Navarra
	ES23	La Rioja
	ES24	Aragón
	ES30	Comunidad de Madrid
	ES41	Castilla y León
	ES42	Castilla-La Mancha
	ES43	Extremadura
	ES51	Cataluña
	ES52	Comunitat Valenciana
	ES53	Illes Balears
	ES61	Andalucía
	ES62	Región de Murcia
	ES63	Ciudad de Ceuta
	ES64	Ciudad de Melilla
	FRI3	Poitou-Charentes
	FRI1	Aquitaine
	FRJ2	Midi-Pyrénées
	FRI2	Limousin
	FRK1	Auvergne
	FRJ1	Languedoc-Roussillon
	PT11	Norte
	PT15	Algarve
	PT16	Centro (PT)
	PT17	Área Metropolitana de Lisboa
	PT18	Alentejo
	AD	Andora

2021TC16NXTN001	IT EL ES FR CY MT PT TR DZ EG IL JO LB PS TN	(Interreg VI-B) NEXT Območje Sredozemskega morja (NEXT MED)
	EL30	Aττική/Attiki
	EL41	Βόρειο Αιγαίο/Severnoegejska
	EL42	Νότιο Αιγαίο/Južnoegejska
	EL43	Κρήτη/Kreta
	EL51	Aνατολική Μακεδονία, Θράκη/Vzhodna Makedonija, Trakija
	EL52	Κεντρική Μακεδονία/Osrednja Makedonija
	EL53	Δυτική Μακεδονία/Zahodna Makedonija
	EL54	Ήπειρος/Epir
	EL61	Θεσσαλία/Tesalija
	EL62	Ιόνια Νησιά/Jonski otoki
	EL63	Δυτική Ελλάδα/Zahodna Grčija
	EL64	Στερεά Ελλάδα/Osrednja Grčija
	EL65	Πελοπόννησος/Peloponez
	ES51	Cataluña
	ES52	Comunitat Valenciana
	ES53	Illes Balears
	ES61	Andalucía
	ES62	Región de Murcia
	ES63	Ciudad de Ceuta
	ES64	Ciudad de Melilla
	FRJ1	Languedoc-Roussillon
	FRJ2	Midi-Pyrénées
	FRL0	Provence-Alpes-Côte d’Azur
	FRM0	Corse
	ITC3	Liguria
	ITF3	Campania
	ITF4	Puglia
	ITF5	Basilicata
	ITF6	Calabria
	ITG1	Sicilia
	ITG2	Sardegna
	ITI1	Toscana
	ITI4	Lazio
	CY	Κύπρος / Ciper
	MT	Malta
	PT15	Algarve
	TR21	Tekirdağ, Edirne, Kırklareli
	TR22	Balıkesir, Çanakkale
	TR31	İzmir
	TR32	Aydın, Denizli, Muğla
	TR33	Manisa, Afyonkarahisar, Kütahya, Uşak
	TR61	Antalya, Isparta, Burdur
	TR62	Adana, Mersin
	TR63	Hatay, Kahramanmaraş, Osmaniye
	DZ	Tlemcen
	DZ	Ain-Temouchent
	DZ	Oran
	DZ	Mostaganem
	DZ	Chlef
	DZ	Tipaza
	DZ	Boumerdes
	DZ	Tizi Ouzou
	DZ	Bejaia
	DZ	Jijel
	DZ	Skikda
	DZ	Annaba
	DZ	El-Tarf
	DZ	Alger
	EG	Matruh
	EG	Al Iskandariyah (alex.)
	EG	Al Buhayrah (behera)
	EG	Kafr-el-sheikh
	EG	Ash Sharqiyah (sharkia)
	EG	Al Daqahliyah (dakahlia)
	EG	Dumyat (damietta)
	EG	As Ismailiyah (ismailia)
	EG	Bur Said (port Said)
	EG	Guvernat Kairo
	IL	Izrael (2)
	JO	Jordanija
	LB	Libanon
	PS	Palestina (3)
	TN	Zaghouan
	TN	Kairouan
	TN	Sidi Bouz
	TN	Manouba
	TN	Siliana
	TN	Le Kef
	TN	Gafsa
	TN	Kebili
	TN	Tataouine
	TN	Jendouba
	TN	Beja
	TN	Bizerte
	TN	Ariana
	TN	Tunis
	TN	Ben Arous
	TN	Nabeul
	TN	Sousse
	TN	Monastir
	TN	Mahdia
	TN	Sfax
	TN	Gabes
	TN	Medenine

2021TC16NXTN003	ES PT MA	(Interreg VI-B) NEXT Srednjeatlantske države (4)
	ES61	Andalucía
	ES70	Canarias
	PT15	Algarve
	PT18	Alentejo
	PT30	Região Autónoma da Madeira
	MA	Maroko

2021TC16NXTN002	BG EL RO TR AM GE MD UA RU	(Interreg VI-B) NEXT Območje Črnega morja (5)
	BG33	Североизточен/Severoiztočen
	BG34	Югоизточен/Jugoiztočen
	EL51	Aνατολική Μακεδονία, Θράκη/Vzhodna Makedonija, Trakija
	EL52	Κεντρική Μακεδονία/Osrednja Makedonija
	RO22	Sud-Est
	TR10	İstanbul
	TR21	Tekirdağ, Edirne, Kırklareli
	TR42	Kocaeli, Sakarya, Düzce, Bolu, Yalova
	TR81	Zonguldak, Karabük, Bartın
	TR82	Kastamonu, Çankırı, Sinop
	TR83	Samsun, Tokat, Çorum, Amasya
	TR90	Trabzon, Ordu, Giresun, Rize, Artvin, Gümüşhane
	AM	Armenija
	GE	Gruzija
	MD	Moldavija
	UA	Donetsk oblast (6) (okrožja Bakmut, Kramatorsk, Volnovaka, Mariupol, Pokrovsk)
	UA	Kerson oblast
	UA	Mikolajiv oblast
	UA	Odeska oblast
	UA	Zaporižija oblast
	RU	Republika Adigeja
	RU	Krasnodarskij Kraj
	RU	Rostovskaja oblast

(1) UA: Splošne omejitve EU glede sodelovanja v regijah, ki jih je Rusija nezakonito priključila, veljajo tudi za programe Interreg.

(2) V skladu s politiko EU se program CBC ne uporablja za ozemlja, ki jih Izrael zaseda od junija 1967. Zato so v skladu s Smernicami o upravičenosti izraelskih subjektov in njihovih dejavnosti na ozemljih, ki jih Izrael okupira od junija 1967, do nepovratnih sredstev, nagrad in finančnih instrumentov iz sredstev EU od leta 2014 (UL C 205, 19.7.2013, str. 9) do financiranja EU upravičeni samo izraelski subjekti s sedežem znotraj meja Izraela izpred leta 1967. Poleg tega se dejavnosti izraelskih subjektov, ki jih financira EU, ne smejo izvajati na ozemljih, ki jih Izrael zaseda od junija 1967.

(3) To poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic glede tega vprašanja.

(4) Opredelitev geografske pokritosti zunaj EU še poteka.

(5) UA: Splošne omejitve EU glede sodelovanja v regijah, ki jih je Rusija nezakonito priključila, veljajo tudi za Interreg NEXT.

(6) Upravičene so samo regije, ki so pod nadzorom vlade Ukrajine.

PRILOGA III

Seznam programskih območij Interreg, ki prejmejo podporo iz sklopa D

2021TC16FFOR001	ES PT Več tretjih držav ter čezmorskih držav in ozemelj	(Interreg VI-D) Madeira - Azori - Kanarski otoki (MAC)
	ES70	Canarias
	PT20	Região Autónoma dos Açores
	PT30	Região Autónoma da Madeira
	CV	Zelenortski otoki
	CI	Slonokoščena obala
	GM	Gambija
	GH	Gana
	MR	Mavretanija
	SN	Senegal
	ST	Sveti Tomaž in Princ

2021TC16FFOR002	FR Več tretjih držav ter čezmorskih držav in ozemelj	(Interreg VI-D) Mozambiški preliv
	FRY5	Mayotte
	FRY4	La Réunion
	KM	Zveza Komori
	MG	Madagaskar
	MZ	Mozambik
	SC	Sejšeli
	TZ	Tanzanija

2021TC16FFOR003	FR Več tretjih držav ter čezmorskih držav in ozemelj	(Interreg VI-D) Karibi
	FRY1	Gvadelup
	FRY1	Francoski Sveti Martin
	FRY2	Martinik
	FRY3	Gvajana
	AG	Antigua in Barbuda
	AW	Aruba (ČDO)
	BS	Bahami
	BB	Barbados
	BL	Sveti Bartolomej (ČDO)
	BZ	Belize
	BQ	Bonaire (ČDO)
	BQ	Sveti Evstahij (ČDO)
	BQ	Saba (ČDO)
	BR	Brazilija (samo zvezne države Amapa, Para, Amazonas in Roraima)
	CO	Kolumbija
	CR	Kostarika
	CU	Kuba
	CW	Curaçao (ČDO)
	DM	Dominika
	DO	Dominikanska republika
	SV	Salvador
	GD	Grenada
	GT	Gvatemala
	GY	Gvajana
	HT	Haiti
	HN	Honduras
	JM	Jamajka
	MX	Mehika
	NI	Nikaragva
	PA	Panama
	PR	Portoriko
	KN	Sveti Krištof in Nevis
	LC	Sveta Lucija
	VC	Sveti Vincencij in Grenadine
	SX	Nizozemski Sveti Martin (ČDO)
	SR	Surinam
	TT	Trinidad in Tobago
	VE	Venezuela

2021TC16FFOR004	FR Več tretjih držav ter čezmorskih držav in ozemelj	(Interreg VI-D) Indijski ocean
	FRY4	La Réunion
	FRY5	Mayotte
	TF	Francoska južna in antarktična ozemlja (ČDO)
	AU	Avstralija
	KM	Komori
	IN	Indija
	KE	Kenija
	MG	Madagaskar
	MV	Maldivi
	MU	Mavricij
	MZ	Mozambik
	SC	Sejšeli
	ZA	Južna Afrika
	LK	Šri Lanka
	TZ	Tanzanija

2021TC16FFOR005	FR Več tretjih držav ter čezmorskih držav in ozemelj	(Interreg VI-D) Amazonija
	FRY3	Gvajana
	BR	Brazilija (samo zvezne države Amapa, Para in Amazonas)
	SR	Surinam
	GY	Gvajana

PRILOGA IV

Regije v Uniji na ravni NUTS 3, upoštevane pri dodelitvi sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih mejah, ki se financirajo iz instrumentov Unije za zunanje financiranje

BE211	Arr. Antwerpen
BE213	Arr. Turnhout
BE221	Arr. Hasselt
BE222	Arr. Maaseik
BE223	Arr. Tongeren
BE232	Arr. Dendermonde
BE233	Arr. Eeklo
BE234	Arr. Gent
BE236	Arr. Sint-Niklaas
BE251	Arr. Brugge
BE252	Arr. Diksmuide
BE253	Arr. Ieper
BE254	Arr. Kortrijk
BE255	Arr. Oostende
BE256	Arr. Roeselare
BE257	Arr. Tielt
BE258	Arr. Veurne
BE321	Arr. Ath
BE322	Arr. Charleroi
BE323	Arr. Mons
BE324	Arr. Mouscron
BE325	Arr. Soignies
BE326	Arr. Thuin
BE327	Arr. Tournai
BE332	Arr. Liège
BE335	Arr. Verviers – communes francophones
BE336	Bezirk Verviers – Deutschsprachige Gemeinschaft
BE341	Arr. Arlon
BE342	Arr. Bastogne
BE344	Arr. Neufchâteau
BE345	Arr. Virton
BE351	Arr. Dinant
BE353	Arr. Philippeville
BG311	Видин (Vidin)
BG312	Монтана (Montana)
BG313	Враца (Vraca)
BG314	Плевен (Pleven)
BG321	Велико Търново (Veliko Trnovo)
BG323	Русе (Ruse)
BG325	Силистра (Silistra)
BG332	Добрич (Dobrič)
BG341	Бургас (Burgas)
BG343	Ямбол (Jambol)
BG412	София (Sofija)
BG413	Благоевград (Blagoevgrad)
BG414	Перник (Pernik)
BG415	Кюстендил (Kjustendil)
BG422	Хасково (Haskovo)
BG424	Смолян (Smoljan)
BG425	Кърджали (Krdžali)
CZ031	Jihočeský kraj
CZ032	Plzeňský kraj
CZ041	Karlovarský kraj
CZ042	Ústecký kraj
CZ051	Liberecký kraj
CZ052	Královéhradecký kraj
CZ053	Pardubický kraj
CZ064	Jihomoravský kraj
CZ071	Olomoucký kraj
CZ072	Zlínský kraj
CZ080	Moravskoslezský kraj
DK011	Byen København
DK012	Københavns omegn
DK013	Nordsjælland
DK014	Bornholm
DK021	Østsjælland
DK022	Vest- og Sydsjælland
DK031	Fyn
DK032	Sydjylland
DK042	Østjylland
DK050	Nordjylland
DE121	Baden-Baden, Stadtkreis
DE122	Karlsruhe, Stadtkreis
DE124	Rastatt
DE131	Freiburg im Breisgau, Stadtkreis
DE132	Breisgau-Hochschwarzwald
DE133	Emmendingen
DE134	Ortenaukreis
DE136	Schwarzwald-Baar-Kreis
DE138	Konstanz
DE139	Lörrach
DE13A	Waldshut
DE147	Bodenseekreis
DE213	Rosenheim, Kreisfreie Stadt
DE214	Altötting
DE215	Berchtesgadener Land
DE216	Bad Tölz-Wolfratshausen
DE21D	Garmisch-Partenkirchen
DE21F	Miesbach
DE21K	Rosenheim, Landkreis
DE21M	Traunstein
DE222	Passau, Kreisfreie Stadt
DE225	Freyung-Grafenau
DE228	Passau, Landkreis
DE229	Regen
DE22A	Rottal-Inn
DE233	Weiden i. d. Opf, Kreisfreie Stadt
DE235	Cham
DE237	Neustadt a. d. Waldnaab
DE239	Schwandorf
DE23A	Tirschenreuth
DE244	Hof, Kreisfreie Stadt
DE249	Hof, Landkreis
DE24D	Wunsiedel i. Fichtelgebirge
DE273	Kempten (Allgäu), Kreisfreie Stadt
DE27A	Lindau (Bodensee)
DE27B	Ostallgäu
DE27E	Oberallgäu
DE402	Cottbus, Kreisfreie Stadt
DE403	Frankfurt (Oder), Kreisfreie Stadt
DE405	Barnim
DE409	Märkisch-Oderland
DE40C	Oder-Spree
DE40G	Spree-Neiße
DE40I	Uckermark
DE803	Rostock, Kreisfreie Stadt
DE80K	Landkreis Rostock
DE80L	Vorpommern-Rügen
DE80M	Nordwestmecklenburg
DE80N	Vorpommern-Greifswald
DE942	Emden, Kreisfreie Stadt
DE949	Emsland
DE94B	Grafschaft Bentheim
DE94C	Leer
DEA15	Mönchengladbach, Kreisfreie Stadt
DEA1B	Kleve
DEA1E	Viersen
DEA26	Düren
DEA28	Euskirchen
DEA29	Heinsberg
DEA2D	Städteregion Aachen
DEA34	Borken
DEB21	Trier, Kreisfreie Stadt
DEB23	Eifelkreis Bitburg-Prüm
DEB25	Trier-Saarburg
DEB33	Landau in der Pfalz, Kreisfreie Stadt
DEB37	Pirmasens, Kreisfreie Stadt
DEB3A	Zweibrücken, Kreisfreie Stadt
DEB3E	Germersheim
DEB3H	Südliche Weinstraße
DEB3K	Südwestpfalz
DEC01	Regionalverband Saarbrücken
DEC02	Merzig-Wadern
DEC03	Neunkirchen
DEC04	Saarlouis
DEC05	Saarpfalz-Kreis
DED2C	Bautzen
DED2D	Görlitz
DED2F	Sächsische Schweiz-Osterzgebirge
DED42	Erzgebirgskreis
DED43	Mittelsachsen
DED44	Vogtlandkreis
DEF01	Flensburg, Kreisfreie Stadt
DEF02	Kiel, Kreisfreie Stadt
DEF03	Lübeck, Kreisfreie Stadt
DEF07	Nordfriesland
DEF08	Ostholstein
DEF0A	Plön
DEF0B	Rendsburg-Eckernförde
DEF0C	Schleswig-Flensburg
EE001	Põhja-Eesti
EE004	Lääne-Eesti
EE006	Kesk-Eesti
EE007	Kirde-Eesti
EE008	Lõuna-Eesti
IE041	Border
IE052	South-East
IE053	South-West
IE061	Dublin
IE062	Mid-East
EL411	Λέσβος, Λήμνος (Lezbos, Limnos)
EL412	Ικαρία, Σάμος (Ikarija, Samos)
EL413	Χίος (Hios)
EL421	Κάλυμνος, Κάρπαθος, Κως, Ρόδος (Kalimnos, Karpatos, Kos, Rodos)
EL422	Άνδρος, Θήρα, Κέα, Μήλος, Μύκονος, Νάξος, Πάρος, Σύρος, Τήνος (Andros, Santorini, Kea, Milos, Mikonos, Naxos, Paros, Siros, Tinos)
EL511	Έβρος (Evros)
EL512	Ξάνθη (Ksanti)
EL513	Ροδόπη (Rodopi)
EL514	Δράμα (Drama)
EL515	Θάσος, Καβάλα (Thasos, Kavala)
EL523	Κιλκίς (Kilkis)
EL524	Πέλλα (Pella)
EL526	Σέρρες (Serres)
EL532	Καστοριά (Kastorija)
EL533	Φλώρινα (Florina)
EL541	Άρτα, Πρέβεζα (Arta, Preveza)
EL542	Θεσπρωτία (Tesprotija)
EL543	Ιωάννινα (Joanina)
EL613	Μαγνησία, Σποράδες (Magnezija, Sporadi)
EL622	Κέρκυρα (Kerkira)
EL642	Εύβοια (Evboja)
ES113	Ourense
ES114	Pontevedra
ES212	Gipuzkoa
ES220	Navarra
ES241	Huesca
ES415	Salamanca
ES419	Zamora
ES431	Badajoz
ES432	Cáceres
ES512	Girona
ES513	Lleida
ES611	Almería
ES612	Cádiz
ES614	Granada
ES615	Huelva
ES617	Málaga
ES630	Ceuta
ES640	Melilla
FRC21	Doubs
FRC22	Jura
FRC24	Territoire de Belfort
FRD11	Calvados
FRD12	Manche
FRD21	Eure
FRD22	Seine-Maritime
FRE11	Nord
FRE12	Pas-de-Calais
FRE21	Aisne
FRE23	Somme
FRF11	Bas-Rhin
FRF12	Haut-Rhin
FRF21	Ardennes
FRF31	Meurthe-et-Moselle
FRF32	Meuse
FRF33	Moselle
FRI15	Pyrénées-Atlantiques
FRJ15	Pyrénées-Orientales
FRJ21	Ariège
FRJ23	Haute-Garonne
FRJ26	Hautes-Pyrénées
FRK21	Ain
FRK27	Savoie
FRK28	Haute-Savoie
FRL01	Alpes-de-Haute-Provence
FRL02	Hautes-Alpes
FRL03	Alpes-Maritimes
FRM01	Corse-du-Sud
FRM02	Haute-Corse
HR031	Primorsko-goranska županija
HR032	Ličko-senjska županija
HR033	Zadarska županija
HR034	Šibensko-kninska županija
HR035	Splitsko-dalmatinska županija
HR036	Istarska županija
HR037	Dubrovačko-neretvanska županija
HR041	Grad Zagreb
HR042	Zagrebačka županija
HR043	Krapinsko-zagorska županija
HR044	Varaždinska županija
HR045	Koprivničko-križevačka županija
HR046	Međimurska županija
HR048	Virovitičko-podravska županija
HR049	Požeško-slavonska županija
HR04A	Brodsko-posavska županija
HR04B	Osječko-baranjska županija
HR04C	Vukovarsko-srijemska županija
HR04D	Karlovačka županija
HR04E	Sisačko-moslavačka županija
ITC11	Torino
ITC12	Vercelli
ITC14	Verbano-Cusio-Ossola
ITC16	Cuneo
ITC20	Valle d’Aosta/Vallée d’Aoste
ITC31	Imperia
ITC32	Savona
ITC33	Genova
ITC34	La Spezia
ITC41	Varese
ITC42	Como
ITC44	Sondrio
ITF44	Brindisi
ITF45	Lecce
ITF46	Foggia
ITF47	Bari
ITG11	Trapani
ITG14	Agrigento
ITG15	Caltanissetta
ITG18	Ragusa
ITG19	Siracusa
ITG25	Sassari
ITG26	Nuoro
ITG29	Olbia-Tempio
ITG2A	Ogliastra
ITH10	Bolzano-Bozen
ITH33	Belluno
ITH42	Udine
ITH43	Gorizia
ITH44	Trieste
ITH56	Ferrara
ITH57	Ravenna
ITH58	Forlì-Cesena
ITH59	Rimini
ITI11	Massa-Carrara
ITI12	Lucca
ITI16	Livorno
ITI17	Pisa
ITI1A	Grosseto
ITI31	Pesaro e Urbino
ITI32	Ancona
ITI33	Macerata
ITI35	Fermo
ITI41	Viterbo
CY000	Κύπρος (Kýpros)
LV003	Kurzeme
LV005	Latgale
LV007	Pierīga
LV008	Vidzeme
LV009	Zemgale
LT011	Vilniaus apskritis
LT021	Alytaus apskritis
LT023	Klaipėdos apskritis
LT024	Marijampolės apskritis
LT025	Panevėžio apskritis
LT026	Šiaulių apskritis
LT027	Tauragės apskritis
LT028	Telšių apskritis
LT029	Utenos apskritis
LU000	Luxembourg
HU120	Pest
HU212	Komárom-Esztergom
HU221	Győr-Moson-Sopron
HU222	Vas
HU223	Zala
HU231	Baranya
HU232	Somogy
HU311	Borsod-Abaúj-Zemplén
HU313	Nógrád
HU321	Hajdú-Bihar
HU323	Szabolcs-Szatmár-Bereg
HU331	Bács-Kiskun
HU332	Békés
HU333	Csongrád
MT001	Malta
MT002	Gozo and Comino/Għawdex u Kemmuna
NL111	Oost-Groningen
NL112	Delfzijl en omgeving
NL132	Zuidoost-Drenthe
NL133	Zuidwest-Drenthe
NL211	Noord-Overijssel
NL213	Twente
NL225	Achterhoek
NL226	Arnhem/Nijmegen
NL33C	Groot-Rijnmond
NL341	Zeeuwsch-Vlaanderen
NL342	Overig Zeeland
NL411	West-Noord-Brabant
NL412	Midden-Noord-Brabant
NL414	Zuidoost-Noord-Brabant
NL421	Noord-Limburg
NL422	Midden-Limburg
NL423	Zuid-Limburg
AT111	Mittelburgenland
AT112	Nordburgenland
AT113	Südburgenland
AT124	Waldviertel
AT125	Weinviertel
AT126	Wiener Umland/Nordteil
AT127	Wiener Umland/Südteil
AT211	Klagenfurt-Villach
AT212	Oberkärnten
AT213	Unterkärnten
AT224	Oststeiermark
AT225	West- und Südsteiermark
AT311	Innviertel
AT313	Mühlviertel
AT322	Pinzgau-Pongau
AT323	Salzburg und Umgebung
AT331	Außerfern
AT332	Innsbruck
AT333	Osttirol
AT334	Tiroler Oberland
AT335	Tiroler Unterland
AT341	Bludenz-Bregenzer Wald
AT342	Rheintal-Bodenseegebiet
PL218	Nowosądecki
PL219	Nowotarski
PL225	Bielski
PL227	Rybnicki
PL424	Miasto Szczecin
PL426	Koszaliński
PL427	Szczecinecko-pyrzycki
PL428	Szczeciński
PL431	Gorzowski
PL432	Zielonogórski
PL515	Jeleniogórski
PL517	Wałbrzyski
PL523	Nyski
PL621	Elbląski
PL622	Olsztyński
PL623	Ełcki
PL634	Gdański
PL636	Słupski
PL811	Bialski
PL812	Chełmsko-zamojski
PL821	Krośnieński
PL822	Przemyski
PL841	Białostocki
PL842	Łomżyński
PL843	Suwalski
PT111	Alto Minho
PT112	Cávado
PT11B	Alto Tâmega
PT11D	Douro
PT11E	Terras de Trás-os-Montes
PT150	Algarve
PT16H	Beira Baixa
PT16J	Beiras e Serra da Estrela
PT184	Baixo Alentejo
PT186	Alto Alentejo
PT187	Alentejo Central
RO111	Bihor
RO114	Maramureş
RO115	Satu Mare
RO212	Botoşani
RO213	Iaşi
RO215	Suceava
RO216	Vaslui
RO223	Constanţa
RO224	Galaţi
RO225	Tulcea
RO312	Călăraşi
RO314	Giurgiu
RO317	Teleorman
RO411	Dolj
RO413	Mehedinţi
RO414	Olt
RO421	Arad
RO422	Caraş-Severin
RO424	Timiş
SI031	Pomurska
SI032	Podravska
SI033	Koroška
SI034	Savinjska
SI036	Posavska
SI037	Jugovzhodna Slovenija
SI038	Primorsko-notranjska
SI042	Gorenjska
SI043	Goriška
SI044	Obalno-kraška
SK010	Bratislavský kraj
SK021	Trnavský kraj
SK022	Trenčiansky kraj
SK023	Nitriansky kraj
SK031	Žilinský kraj
SK032	Banskobystrický kraj
SK041	Prešovský kraj
SK042	Košický kraj
FI195	Pohjanmaa
FI1B1	Helsinki-Uusimaa
FI1C1	Varsinais-Suomi
FI1C4	Kymenlaakso
FI1C5	Etelä-Karjala
FI1D3	Pohjois-Karjala
FI1D5	Keski-Pohjanmaa
FI1D7	Lappi
FI1D8	Kainuu
FI1D9	Pohjois-Pohjanmaa
FI200	Åland
SE110	Stockholms län
SE121	Uppsala län
SE213	Kalmar län
SE214	Gotlands län
SE221	Blekinge län
SE224	Skåne län
SE231	Hallands län
SE232	Västra Götalands län
SE311	Värmlands län
SE312	Dalarnas län
SE313	Gävleborgs län
SE321	Västernorrlands län
SE322	Jämtlands län
SE331	Västerbottens län
SE332	Norrbottens län

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/68 z dne 27. oktobra 2021 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/934 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede dovoljenih enoloških postopkov	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/69 z dne 12. januarja 2022 o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki ni manjša (Heumilch/Haymilk/Latte fieno/Lait de foin/Leche de heno (ZTP))	30
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/70 z dne 12. januarja 2022 o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki ni manjša (Schaf-Heumilch/Sheep’s Haymilk/Latte fieno di pecora/Lait de foin de brebis/Leche de heno de oveja (ZTP))	31
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/71 z dne 12. januarja 2022 o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki ni manjša (Ziegen-Heumilch/Goat’s Haymilk/Latte fieno di capra/Lait de foin de chèvre/Leche de heno de cabra (ZTP))	33
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/72 z dne 18. januarja 2022 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	34
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/73 z dne 18. januarja 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1490 glede dovoljenja Madžarski, da za nadaljnje obdobje uporablja poseben ukrep, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost	148
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/74 z dne 17. januarja 2022 o določitvi seznama programov Interreg in skupnega zneska skupne podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in vsakega od instrumentov Unije za zunanje financiranje za vsak program ter določitvi seznama zneskov, ki se prenesejo med sklopi v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje za obdobje 2021–2027 (notificirano po dokumentarno številko C(2022) 131)	151
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/75 z dne 17. januarja 2022 o določitvi seznama programskih območij Interreg, ki bodo prejela podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in instrumentov Unije za zunanje financiranje, razčlenjenega po sklopih in programih Interreg v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 109)	164

Št.	CCI	Ime programa	Države članice	Tretje države	Skupni prispevek iz ESRR	Prispevek iz IPA III	Prispevek iz NDICI	Skupaj
1	2021TC16IPTN001	(Interreg VI-B) IPA Jadransko-jonska regija	EL HR IT SI	AL BA ME RS SM	65 848 129	70 840 386		136 688 515
2	2021TC16RFTN001	(Interreg VI-B) Alpski prostor	DE FR IT AT SI	CH LI	107 051 188			107 051 188
3	2021TC16RFTN002	(Interreg VI-B) Atlantsko območje	ES FR PT		113 075 964			113 075 964
4	2021TC16FFTN003	(Interreg VI-B) Baltsko morje	DE DK EE LV LT PL FI SE	BY NO RU	250 984 823		8 800 000	259 784 823
5	2021TC16RFTN003	(Interreg VI-B) Srednja Evropa	CZ DE IT HR HU AT PL SI SK		224 623 802			224 623 802
6	2021TC16FFTN004	(Interreg VI-B) Donava	AT BG CZ DE HR HU RO SI SK	BA ME RS MD UA	165 424 228	30 000 000	17 679 725	213 103 953
7	2021TC16FFTN001	(Interreg VI-B) Evro-sredozemske države (EURO MED)	BG EL ES FR HR IT CY MT PT SI	ME MK AL BA	216 559 226	18 340 000		234 899 226
8	2021TC16FFTN005	(Interreg VI-B) Severno obrobje in Arktika	IE FI SE	FO GL IS NO	43 716 415			43 716 415
9	2021TC16RFTN004	(Interreg V-B) Severno morje	BE DK DE FR NL SE	NO	171 154 311			171 154 311
10	2021TC16RFTN005	(Interreg VI-B) Severozahodna Evropa	BE DE FR IE NL LU	CH	310 480 455			310 480 455
11	2021TC16RFTN006	(Interreg VI-B) Jugozahodna Evropa (SUDOE)	ES FR PT	AD	106 260 516			106 260 516
12	2021TC16NXTN001	(Interreg VI-B) NEXT Območje Sredozemskega morja (NEXT MED)	EL ES FR IT MT CY PT	TR DZ EG IL JO LB PS TN	96 199 962	9 500 000	138 713 588	244 413 550
13	2021TC16NXTN003	(Interreg VI-B) NEXT Srednjeatlantske države	ES PT	MA	55 100 000		55 100 000	110 200 000
14	2021TC16NXTN002	(Interreg VI-B) NEXT Območje Črnega morja	BG EL RO	TR UA AM GE MD RU	14 552 489	9 500 000	36 934 183	60 986 672
Skupaj:					1 941 031 508	138 180 386	257 227 496	2 336 439 390

Št.	CCI	Ime programa	Države članice	Tretje države	Skupni prispevek iz ESRR	Prispevek iz IPA III	Skupaj
1	2021TC16RFIR001	(Interreg VI-B) Srednja Evropa	vse države članice	NO CH	379 482 670		379 482 670
2	2021TC16FFIR001	(Interreg VI-C) Urbact IV	vse države članice	NO CH AL BA ME MK RS	79 769 799	5 000 000	84 769 799
3	2021TC16RFIR004	(Interreg VI-C) Program sodelovanja ESPON 2030	vse države članice	NO CH IS LI	48 000 000		48 000 000
4	2021TC16RFIR002	(Interreg VI-C) Interact	vse države članice	NO CH	45 000 000		45 000 000
Skupaj:					552 252 469	5 000 000	557 252 469

ID	DRŽAVA	SKLOP	DODELITVE SKUPAJ	SREDSTVA DČ	PRERAZPOREDITEV	%
BE	Belgija		374 383 720
BE		čezmejno	332 648 155	301 477 183	–31 170 972	–9,37 %
BE		transnacionalno	41 735 565	72 906 537	31 170 972
BG	Bolgarija		135 521 264
BG		čezmejno	109 183 390	113 134 071	3 950 681
BG		transnacionalno	26 337 874	22 387 193	–3 950 681	–15,00 %
CZ	Češka		310 867 301
CZ		čezmejno	271 822 272	277 679 027	5 856 755
CZ		transnacionalno	39 045 029	33 188 274	–5 856 755	–15,00 %
DK	Danska		152 000 000
DK		čezmejno	130 840 407	115 300 000	–15 540 407	–11,88 %
DK		transnacionalno	21 159 593	36 700 000	15 540 407
DE	Nemčija		1 017 882 396
DE		čezmejno	714 007 944	699 742 467	–14 265 477	–2,00 %
DE		transnacionalno	303 874 452	318 139 929	14 265 477
EE	Estonija		58 059 611
EE		čezmejno	53 200 437	53 200 437	0	0,00 %
EE		transnacionalno	4 859 174	4 859 174	0
IE	Irska		293 402 230
IE		čezmejno	275 852 846	234 474 919	–41 377 927	–15,00 %
IE		transnacionalno	17 549 384	58 927 311	41 377 927
EL	Grčija		128 236 156
EL		čezmejno	88 385 657	94 363 232	5 977 575
EL		transnacionalno	39 850 499	33 872 924	–5 977 575	–15,00 %
ES	Španija		694 796 132
ES		čezmejno	382 709 233	358 561 065	–24 148 168	–6,31 %
ES		transnacionalno	171 704 452	199 155 881	27 451 429
ES		najbolj oddaljene regije	140 382 447	137 079 186	–3 303 261	–2,35 %
FR	Francija		1 107 421 089
FR		čezmejno	718 304 673	639 687 357	–78 617 316	–10,94 %
FR		transnacionalno	246 523 404	308 457 615	61 934 211
FR		najbolj oddaljene regije	142 593 012	159 276 117	16 683 105
HR	Hrvaška		186 871 939
HR		čezmejno	171 461 871	171 461 871	0	0,00 %
HR		transnacionalno	15 410 068	15 410 068	0
IT	Italija		947 705 559
IT		čezmejno	723 649 055	682 037 150	–41 611 905	–5,75 %
IT		transnacionalno	224 056 504	265 668 409	41 611 905
CY	Ciper		37 259 150
CY		čezmejno	34 107 311	28 991 214	–5 116 097	–15,00 %
CY		transnacionalno	3 151 839	8 267 936	5 116 097
LV	Latvija		49 764 070
LV		čezmejno	42 523 827	43 609 864	1 086 037
LV		transnacionalno	7 240 243	6 154 206	–1 086 037	–15,00 %
LT	Litva		83 055 466
LT		čezmejno	72 459 911	72 459 911	0	0,00 %
LT		transnacionalno	10 595 555	10 595 555	0
LU	Luksemburg		29 026 447
LU		čezmejno	26 870 192	23 026 447	–3 843 745	–14,30 %
LU		transnacionalno	2 156 255	6 000 000	3 843 745
HU	Madžarska		258 768 190
HU		čezmejno	222 498 055	222 498 055	0	0,00 %
HU		transnacionalno	36 270 135	36 270 135	0
MT	Malta		23 116 871
MT		čezmejno	21 429 922	20 416 871	–1 013 051	–4,73 %
MT		transnacionalno	1 686 949	2 700 000	1 013 051
NL	Nizozemska		378 695 652
NL		čezmejno	315 751 099	274 554 348	–41 196 751	–13,05 %
NL		transnacionalno	62 944 553	104 141 304	41 196 751
AT	Avstrija		219 711 720
AT		čezmejno	187 482 629	186 882 629	– 600 000	–0,32 %
AT		transnacionalno	32 229 091	32 829 091	600 000
PL	Poljska		567 530 160
PL		čezmejno	425 499 779	446 804 336	21 304 557
PL		transnacionalno	142 030 381	120 725 824	–21 304 557	–15,00 %
PT	Portugalska		138 751 654
PT		čezmejno	67 766 585	73 491 424	5 724 839
PT		transnacionalno	38 165 592	32 440 753	–5 724 839	–15,00 %
PT		najbolj oddaljene regije	32 819 477	32 819 477	0
RO	Romunija		372 637 625
RO		čezmejno	299 820 777	310 743 304	10 922 527
RO		transnacionalno	72 816 848	61 894 321	–10 922 527	–15,00 %
SI	Slovenija		75 065 477
SI		čezmejno	67 436 070	67 436 070	0	0,00 %
SI		transnacionalno	7 629 407	7 629 407	0
SK	Slovaška		223 354 237
SK		čezmejno	203 286 462	203 286 462	0	0,00 %
SK		transnacionalno	20 067 775	20 067 775	0
FI	Finska		162 721 339
FI		čezmejno	142 416 484	122 514 000	–19 902 484	–13,97 %
FI		transnacionalno	20 304 855	40 207 339	19 902 484
SE	Švedska		356 338 406
SE		čezmejno	319 655 650	274 903 859	–44 751 791	–14,00 %
SE		transnacionalno	36 682 756	81 434 547	44 751 791

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 12

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 65 19. januar 2022