ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 442

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 64
9. december 2021


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev  ( 1 )

1

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

9.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 442/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2139

z dne 4. junija 2021

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (1) ter zlasti členov 10(3) in 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2020/852 določa splošni okvir za ugotavljanje, ali se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna, za namene določitve stopnje okoljske trajnostnosti naložbe. Navedena uredba se uporablja za ukrepe, ki jih sprejmejo Unija ali države članice, o določitvi zahtev za udeležence na finančnem trgu ali izdajatelje v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki so dane na voljo kot okoljsko trajnostne, za udeležence na finančnem trgu, ki dajejo na voljo finančne produkte, in za podjetja, za katera velja obveznost objave izjave o nefinančnem poslovanju v skladu s členom 19a Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju v skladu s členom 29a navedene direktive. Gospodarski subjekti ali javni organi, ki niso zajeti v Uredbi (EU) 2020/852, lahko prav tako prostovoljno uporabljajo navedeno uredbo.

(2)

S členoma 10(3) in 11(3) Uredbe (EU) 2020/852 se od Komisije zahteva, da sprejme delegirana akta za vzpostavitev tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb oziroma prilagajanju podnebnim spremembam, ter za vsak zadevni okoljski cilj iz člena 9 navedene uredbe določi tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali zadevna gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno enemu ali več od teh okoljskih ciljev.

(3)

V skladu s točko (h) člena 19(1) Uredbe (EU) 2020/852 morajo tehnična merila za pregled upoštevati naravo in obseg gospodarske dejavnosti ter sektor, na katerega se nanašajo, pa tudi, ali gre za prehodno gospodarsko dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 ali omogočitveno dejavnost iz člena 16 navedene uredbe. Da bi tehnična merila za pregled učinkovito in uravnoteženo izpolnjevala zahteve iz člena 19 Uredbe (EU) 2020/852, bi morala biti določena v obliki kvantitativnega praga ali minimalne zahteve, sorazmerne izboljšave, sklopa kvalitativnih zahtev glede uspešnosti, procesnih ali praktičnih zahtev ali natančnega opisa narave same gospodarske dejavnosti, kadar lahko navedena dejavnost že po svoji naravi bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb.

(4)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, bi morala zagotavljati, da gospodarska dejavnost pozitivno vpliva na podnebni cilj ali zmanjšuje negativni vpliv na podnebni cilj. Ta tehnična merila za pregled bi se zato morala nanašati na pragove ali ravni uspešnosti, ki bi jih gospodarska dejavnost morala doseči, da bi se zanjo lahko štelo, da bistveno prispeva k doseganju enega od navedenih podnebnih ciljev. Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje bi morala zagotavljati, da gospodarska dejavnost nima bistvenega negativnega vpliva na okolje. Zato bi bilo treba v teh tehničnih merilih za pregled določiti minimalne zahteve, ki bi jih morala gospodarska dejavnost izpolnjevati, da bi se lahko štela kot okoljsko trajnostna.

(5)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam in ne škoduje bistveno kateremu od okoljskih ciljev, bi morala po potrebi temeljiti na veljavnem pravu, dobrih praksah, standardih in metodologijah Unije ter dobro uveljavljenih standardih, praksah in metodologijah, ki so jih razvili mednarodno priznani javni subjekti. Kadar objektivno ni na voljo izvedljivih alternativ za določeno področje politike, bi lahko tehnična merila za pregled temeljila tudi na dobro uveljavljenih standardih, ki so jih razvili mednarodno priznani zasebni subjekti.

(6)

Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev bi za iste kategorije gospodarskih dejavnosti morala veljati ista tehnična merila za pregled za vsak podnebni cilj. Zato je nujno, da tehnična merila za pregled, kadar je to mogoče, upoštevajo klasifikacijo za gospodarske dejavnosti v okviru sistema klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Da bi podjetja in udeleženci na finančnem trgu lažje opredelili ustrezne gospodarske dejavnosti, za katere bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled, bi moral posamezen opis gospodarske dejavnosti vključevati tudi sklice na oznake NACE, ki jih je mogoče povezati z navedeno dejavnostjo. Navedeni sklici bi se morali šteti za okvirne in ne bi smeli prevladati nad zadevno opredelitvijo dejavnosti, navedeno v njenem opisu.

(7)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, pod katerimi pogoji se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, bi morala odražati potrebo po preprečevanju ustvarjanja emisij toplogrednih plinov, zmanjševanju teh emisij ali povečanju odvzemov toplogrednih plinov in dolgoročnega shranjevanja ogljika. Zato se je najprej primerno osredotočiti na tiste gospodarske dejavnosti in sektorje, ki imajo največji potencial za doseganje teh ciljev. Izbor navedenih gospodarskih dejavnosti in sektorjev bi moral temeljiti na njihovem deležu pri skupnih emisijah toplogrednih plinov in dokazih v zvezi z njihovim potencialom, da prispevajo k preprečevanju ustvarjanja emisij toplogrednih plinov, zmanjšajo take emisije ali prispevajo k odstranjevanju toplogrednih plinov, ali da omogočajo tako preprečevanje, zmanjšanje, odstranjevanje ali dolgoročno skladiščenje za druge dejavnosti.

(8)

Metodologija za izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu bi morala biti zanesljiva in široko uporabna ter tako spodbujati primerljivost izračunov emisij toplogrednih plinov znotraj sektorjev in med njimi. Zato je primerno zahtevati uporabo enake metodologije za izračun pri različnih dejavnostih, kadar je tak izračun potreben, in obenem zagotoviti zadostno prožnost za subjekte, ki uporabljajo Uredbo (EU) 2020/852. V skladu s tem je Priporočilo Komisije 2013/179/EU koristno za izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu z alternativno možnostjo uporabe standarda ISO 14067 ali ISO 14064-1. Kadar so alternativna dobro uveljavljena orodja ali standardi še zlasti ustrezni za zagotovitev natančnih in primerljivih informacij o izračunu emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu za določen sektor, kot sta orodje G-res za sektor vodne energije in standard ETSI ES 203 199 za informacijski in komunikacijski sektor, je ustrezno tako orodje ali standarde vključiti kot dodatne alternative za navedeni sektor.

(9)

Metodologija za izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu za dejavnosti v sektorju vodne energije bi morala upoštevati posebnosti navedenega sektorja, vključno z novimi metodologijami za modeliranje, znanstvenimi dognanji in empiričnimi meritvami v zbiralnikih po vsem svetu. Zato je za točno poročanje o neto vplivu na emisije toplogrednih plinov za sektor vodne energije primerno omogočiti uporabo orodja G-res, ki je javno dostopno brezplačno in ki ga je razvilo združenje International Hydropower Association v sodelovanju z Unescovim oddelkom za globalne okoljske spremembe.

(10)

Metodologija za izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu za dejavnosti v informacijskem in komunikacijskem sektorju bi morala upoštevati posebnosti navedenega sektorja, zlasti specializirane dejavnosti in smernice, ki jih je Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI) zagotovil za izvajanje ocen življenjskega cikla v informacijskem in komunikacijskem sektorju. Zato je primerno omogočiti uporabo standarda ETSI ES 203 199 kot metodologijo za točen izračun emisij toplogrednih plinov za navedeni sektor.

(11)

Tehnična merila za pregled so za nekatere dejavnosti odvisna od elementov, ki so tehnično zelo zapleteni, za oceno, ali so navedena merila izpolnjena, pa je lahko potrebno strokovno znanje, ki ga vlagatelji morda ne bodo mogli zagotoviti. Da bi se navedeno ocenjevanje olajšalo, bi morala skladnost s takimi tehničnimi merili za pregled za take dejavnosti preveriti neodvisna tretja oseba.

(12)

Omogočitvene gospodarske dejavnosti iz člena 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852 z lastno uspešnostjo ne prispevajo bistveno k blažitvi podnebnih sprememb. Take dejavnosti imajo ključno vlogo pri razogljičenju gospodarstva, ker neposredno omogočajo, da se druge dejavnosti izvajajo na ravni okoljske uspešnosti z nizkimi emisijami ogljika. Zato bi bilo treba opredeliti tehnična merila za pregled za tiste gospodarske dejavnosti, ki so ključnega pomena za to, da se ciljnim dejavnostim omogoči postati nizkoogljične ali zagotoviti zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Navedena tehnična merila za pregled bi morala zagotoviti, da se pri dejavnosti, ki ta merila izpolnjuje, upoštevajo zaščitni ukrepi iz člena 16 Uredbe (EU) 2020/852, zlasti da dejavnost ne povzroča odvisnosti od sredstev in da ima pomemben pozitiven vpliven na okolje.

(13)

Prehodnih gospodarskih dejavnosti iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 še ni mogoče nadomestiti s tehnološko in ekonomsko izvedljivimi nizkoogljičnimi alternativami, vendar podpirajo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo. Navedene dejavnosti imajo lahko ključno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb z bistvenim zmanjševanjem njihovega sedanjega visokega ogljičnega odtisa, vključno s prispevanjem k postopni odpravi odvisnosti od fosilnih goriv. Tehnična merila za pregled bi bilo zato treba opredeliti za tiste gospodarske dejavnosti, pri katerih rešitve s skoraj ničelnimi emisijami ogljika še niso izvedljive ali pri katerih dejavnosti s skoraj ničelnimi emisijami ogljika že obstajajo, vendar še niso uresničljive v zadostnem obsegu, in ki imajo največji potencial za bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Navedena tehnična merila za pregled bi morala zagotoviti, da se pri dejavnosti, ki ta merila izpolnjuje, upoštevajo zaščitni ukrepi iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, zlasti da ima dejavnost raven emisij toplogrednih plinov, ki ustreza najboljšim rezultatom v sektorju ali industriji, ne ovira razvoja in uporabe alternativ z nizkimi emisijami ogljika ter ne povzroča odvisnosti od sredstev z visokimi emisijami ogljika.

(14)

Glede na tekoča pogajanja o skupni kmetijski politiki (SKP) in za zagotovitev večje skladnosti med različnimi instrumenti za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev zelenega dogovora bi bilo treba določitev tehničnih meril za pregled za kmetijstvo odložiti.

(15)

Gozdovi so pod vse večjim pritiskom zaradi podnebnih sprememb, kar poslabšuje druge ključne dejavnike pritiska, kot so škodljivi organizmi, bolezni, ekstremni vremenski dogodki in gozdni požari. Drugi pritiski so posledica opuščanja podeželja, slabega upravljanja in razdrobljenosti zaradi sprememb rabe zemljišč, vse bolj intenzivnega upravljanja zaradi naraščajočega povpraševanja po lesu, gozdarskih proizvodih in energiji, razvoja infrastrukture, urbanizacije in izkoriščanja zemljišč. Obenem imajo gozdovi ključno vlogo pri doseganju ciljev Unije glede preprečevanja izgube biotske raznovrstnosti in krepitve ambicij v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, zmanjševanja in nadziranja tveganja nesreč, zlasti zaradi poplav, suš ali požarov v naravi, ter spodbujanja krožnega biogospodarstva. Za zagotovitev podnebne nevtralnosti in zdravega okolja je treba povečati kakovost in obseg gozdnih območij, ki so največji ponor ogljika v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Dejavnosti, povezane z gozdovi, lahko prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb s povečanjem neto odvzemov ogljikovega dioksida, ohranjanjem zalog ogljika ter zagotavljanjem materialov in energije iz obnovljivih virov, s čimer ustvarjajo posredne koristi za prilagajanje podnebnim spremembam, biotsko raznovrstnost, krožno gospodarstvo, trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov ter preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja. Zato bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled za dejavnosti na področju pogozdovanja, obnove gozdov, gospodarjenja z gozdovi in ohranjanja gozdov. Navedena tehnična merila za pregled bi morala biti v celoti usklajena s cilji Unije glede prilagajanja podnebnim spremembam, biotske raznovrstnosti in krožnega gospodarstva.

(16)

Da bi se izmerilo gibanje prihrankov emisij toplogrednih plinov in zalog ogljika v gozdnih ekosistemih, je primerno, da lastniki gozdov izvedejo analizo podnebnih koristi. Da bi se upoštevala sorazmernost in čim bolj zmanjšalo upravno breme zlasti za male lastnike gozdov, se analiza podnebnih koristi ne bi smela zahtevati za gozdarska gospodarstva, ki so manjša od 13 hektarjev. Da bi se še bolj zmanjšali upravni stroški, bi moralo biti manjšim lastnikom gozdov dovoljeno, da za potrditev svojih izračunov vsakih deset let opravijo skupinsko oceno z drugimi gospodarstvi. Za oceno višine stroškov ter zmanjšanje stroškov in bremen malih gozdarjev so na voljo ustrezna brezplačna orodja, kot so orodja, ki jih zagotavlja Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in ki temeljijo na podatkih Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) (4). Orodje se lahko zlasti prilagodi različnim ravnem analize, kot so specifične vrednosti in podroben izračun za velika gospodarstva ter privzete vrednosti in poenostavljen izračun za manjše lastnike.

(17)

Na podlagi sporočil Komisije „Evropski zeleni dogovor“ (5) z dne 11. decembra 2019, „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030“ (6) z dne 20. maja 2020 in „Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov“ (7) z dne 17. septembra 2020 ter v skladu s širšimi ambicijami Unije v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in podnebno nevtralnostjo, sporočilom Komisije „Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam“ (8) z dne 24. februarja 2021 in novo strategijo za gozdove, načrtovano v letu 2021, bi bilo treba tehnična merila za pregled za gozdarske dejavnosti dopolniti, pregledati in po potrebi revidirati ob sprejetju delegiranega akta iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2020/852. Navedena tehnična merila za pregled bi bilo treba pregledati, da bi se bolje upoštevale nastajajoče prakse, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, kot je sonaravno gozdarstvo.

(18)

Glede na pomen obnove mokrišč za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in krepitev ponorov ogljika v tleh lahko ta bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb. Obnova mokrišč lahko prispeva tudi k prilagajanju podnebnim spremembam, med drugim z omilitvijo vplivov podnebnih sprememb, in pomaga obrniti trend izgubljanja biotske raznovrstnosti ter ohraniti količino in kakovost vode. Za zagotovitev skladnosti z evropskim zelenim dogovorom, sporočilom „Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030“ in strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 bi morala tehnična merila za pregled vključevati tudi obnovo mokrišč.

(19)

Predelovalni sektor izpusti približno 21 % neposrednih emisij toplogrednih plinov v Uniji (9). Je tretji največji vir teh emisij v Uniji, zato ima lahko osrednjo vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb. Proizvodnja pa je lahko obenem tudi ključni sektor za omogočanje preprečevanja in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v drugih sektorjih gospodarstva, in sicer s proizvodnjo izdelkov in tehnologij, ki jih ti drugi sektorji potrebujejo, da bi postali ali ostali nizkoogljični. Tehnična merila za pregled za predelovalni sektor bi zato morala biti določena tako za proizvodne dejavnosti, povezane z najvišjimi ravnmi emisij toplogrednih plinov, kot za proizvodnjo nizkoogljičnih izdelkov in tehnologij.

(20)

Proizvodne dejavnosti, za katere ni tehnološko in ekonomsko izvedljivih nizkoogljičnih alternativ, vendar podpirajo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, bi se morale šteti za prehodne gospodarske dejavnosti iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852. Da bi spodbudili zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, bi morali biti pragovi tehničnih meril za pregled za te dejavnosti določeni na ravni, ki jo bodo lahko dosegli le najuspešnejši subjekti v posameznem sektorju, v večini primerov na podlagi emisij toplogrednih plinov na proizvedeno enoto.

(21)

Za zagotovitev, da prehodne proizvodne dejavnosti iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 še naprej verodostojno sledijo cilju razogljičenja, in v skladu s členom 19(5) navedene uredbe bi bilo treba tehnična merila za pregled za te gospodarske dejavnosti pregledati najmanj vsaka tri leta. Tak pregled bi moral vključevati analizo za preverjanje, ali tehnična merila za pregled temeljijo na najustreznejših standardih in ali so emisije v življenjskem ciklu iz teh dejavnosti v zadostni meri upoštevane. Z vidika tehnološkega razvoja bi bilo treba pri navedenem pregledu oceniti tudi možno uporabo zajetega ogljika. V zvezi s proizvodnjo železa in jekla bi bilo treba nadalje upoštevati nove podatke in dokaze, ki izhajajo iz pilotnih postopkov nizkoogljične proizvodnje jekla z uporabo vodika, ter nadalje oceniti uporabo sistema EU za trgovanje z emisijami in drugih možnih referenčnih meril v sklopu tehničnih meril za pregled.

(22)

Za proizvodne dejavnosti, ki naj bi se štele za omogočitvene dejavnosti iz točke (i) člena 10(1) Uredbe (EU) 2020/852, bi morala tehnična merila za pregled temeljiti predvsem na naravi proizvedenih izdelkov, po potrebi skupaj z dodatnimi količinskimi pragovi, da se zagotovi, da lahko ti izdelki bistveno prispevajo k preprečevanju ali zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v drugih sektorjih. Da se upošteva dejstvo, da imajo prednost dejavnosti z največjim potencialom za preprečevanje ustvarjanja emisij toplogrednih plinov, zmanjševanje teh emisij ali povečanje odvzemov toplogrednih plinov in dolgoročnega shranjevanja ogljika, bi morale biti omogočitvene proizvodne dejavnosti osredotočene na proizvodnjo izdelkov, ki so potrebni za izvajanje teh gospodarskih dejavnosti.

(23)

Proizvodnja električne opreme za električno energijo ima pomembno vlogo pri nadgradnji, uporabi in izravnavi nihanj električne energije iz obnovljivih virov v elektroenergetskih omrežjih Unije, polnjenju brezemisijskih vozil in uporabi aplikacij za pametne zelene domove. Obenem bi lahko proizvodnja električne opreme za električno energijo omogočila razvoj koncepta pametnih domov s ciljem dodatno spodbuditi uporabo obnovljivih virov energije in dobro upravljanje opreme v domovih. Zato bo morda treba dopolniti tehnična merila za pregled v predelovalnem sektorju in oceniti potencial proizvodnje električne opreme, da bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam.

(24)

Ukrepi za energijsko učinkovitost in drugi ukrepi za blažitev podnebnih sprememb, kot je uporaba tehnologij energije iz obnovljivih virov na kraju samem, ter obstoječe najsodobnejše tehnologije lahko omogočijo bistvena zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v predelovalnem sektorju. Navedeni ukrepi imajo zato lahko pomembno vlogo pri tem, da gospodarskim dejavnostim v predelovalnem sektorju, za katere bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled, pomagajo doseči njihove zadevne standarde uspešnosti in pragove za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb.

(25)

Energetski sektor povzroča približno 22 % neposrednih emisij toplogrednih plinov v Uniji in približno 75 % navedenih emisij, če se upošteva raba energije v drugih sektorjih. Zato ima ključno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb. Energetski sektor ima znaten potencial za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in več dejavnosti v tem sektorju deluje kot omogočitvene dejavnosti, ki lajšajo prehod energetskega sektorja k električni energiji ali toploti iz obnovljivih virov ali nizkoogljični električni energiji ali toploti. Zato je primerno določiti tehnična merila za pregled za širok razpon dejavnosti, povezanih z verigo oskrbe z energijo, ki segajo od proizvodnje električne energije ali toplote iz različnih virov prek prenosnih in distribucijskih omrežij do shranjevanja, pa tudi toplotnih črpalk ter proizvodnje bioplina in biogoriv.

(26)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali dejavnosti proizvodnje električne energije ali toplote, vključno z dejavnostmi soproizvodnje, bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, bi morala zagotavljati zmanjševanje ali preprečevanje emisij toplogrednih plinov. Tehnična merila za pregled, ki temeljijo na emisijah toplogrednih plinov, bi morala nakazovati proces razogljičenja teh dejavnosti. Tehnična merila za pregled za omogočitvene dejavnosti, ki olajšujejo dolgoročno razogljičenje, bi morala temeljiti predvsem na naravi dejavnosti ali na najboljših razpoložljivih tehnologijah.

(27)

Z Uredbo (EU) 2020/852 se priznava pomen „podnebno nevtralne energije“ in od Komisije zahteva, da oceni potencialni prispevek in izvedljivost vseh zadevnih obstoječih tehnologij. V primeru jedrske energije je ocenjevanje še vedno v teku, Komisija pa bo takoj po zaključku namenskega postopka na podlagi njegovih rezultatov nadalje ukrepala v okviru te uredbe.

(28)

S pravnimi omejitvami za prehodne dejavnosti iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 so omejene dejavnosti, ki ustvarjajo velike emisije toplogrednih plinov in imajo velik potencial za zmanjšanje emisij. Take prehodne dejavnosti bi morale bistveno prispevati k blažitvi podnebnih sprememb, kadar ni tehnološko in ekonomsko izvedljivih nizkoogljičnih alternativ, če so v skladu s procesom za omejitev povečanja temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko stopnjo, ustrezajo najboljšim rezultatom, ne ovirajo razvoja in uporabe alternativ z nizkimi emisijami ogljika in ne povzročajo odvisnosti od sredstev z visokimi emisijami ogljika. Poleg tega se s členom 19 iste uredbe zlasti zahteva, da morajo tehnična merila za pregled temeljiti na prepričljivih znanstvenih dokazih. Če bodo dejavnosti, povezane z zemeljskim plinom, izpolnjevale navedene zahteve, bodo vključene v prihodnji delegirani akt. Za te dejavnosti bodo tehnična merila za pregled za oceno bistvenega prispevka k blažitvi podnebnih sprememb in nebistvenega škodovanja drugim okoljskim ciljem določena v zadevnem prihodnjem delegiranem aktu. Dejavnosti, ki teh zahtev ne izpolnjujejo, ne morejo biti priznane v okviru Uredbe (EU) 2020/852. Da bi se priznala vloga zemeljskega plina kot pomembne tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, bo Komisija proučila možnost posebne zakonodaje za zagotovitev, da dejavnosti, ki prispevajo k zmanjšanju emisij, ne bi ostale brez ustreznega financiranja.

(29)

Tehnična merila za pregled za dejavnosti proizvodnje električne energije ali toplote ter za prenosna in distribucijska omrežja bi morala zagotavljati skladnost s sporočilom Komisije z dne 14. oktobra 2020 o strategiji EU za zmanjšanje emisij metana (10). Zato bo morda treba navedena tehnična merila za pregled pregledati, dopolniti in po potrebi revidirati, da bi se upoštevale vse prihodnje meritve in zahteve v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi navedene strategije.

(30)

Tehnična merila za pregled za proizvodnjo toplotne in hladilne energije ter energije iz bioenergije ter proizvodnjo biogoriv in bioplina za promet bi morala biti skladna s celovitim okvirom za trajnostnost za navedene sektorje iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11), ki določa zahteve za trajnostno pridobivanje, upoštevanje ogljika in prihranke emisij toplogrednih plinov.

(31)

Na podlagi evropskega zelenega dogovora, predloga evropskih podnebnih pravil (12) in strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter v skladu z ambicijami Unije v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in podnebno nevtralnostjo bi bilo treba tehnična merila za pregled za dejavnosti bioenergije dopolniti, pregledati in po potrebi revidirati, da bi se upoštevali najnovejši dokazi in razvoj politike ob sprejetju delegiranega akta iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju zadevnega prava Unije, vključno z Direktivo (EU) 2018/2001 in njenimi prihodnjimi revizijami.

(32)

V Uniji so emisije toplogrednih plinov, ki izhajajo iz sektorja vode, kanalizacije, odpadkov in sanacije okolja, razmeroma nizke. Ta sektor pa lahko kljub temu močno prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v drugih sektorjih, zlasti z zagotavljanjem sekundarnih surovin za nadomestitev primarnih surovin, z nadomestitvijo izdelkov, gnojil in energije fosilnega izvora ter s transportom in trajnim skladiščenjem zajetega ogljikovega dioksida. Poleg tega so dejavnosti, ki vključujejo anaerobno razgradnjo in kompostiranje ločeno zbranih bioloških odpadkov ter preprečujejo odlaganje bioloških odpadkov na odlagališčih, še zlasti pomembne za zmanjševanje emisij metana. S tehničnimi merili za pregled za dejavnosti v zvezi z odpadki bi se zato morale navedene dejavnosti priznati kot dejavnosti, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, če se pri njihovem izvajanju uporabljajo nekatere dobre prakse za zadevni sektor. Ta tehnična merila za pregled bi morala zagotavljati tudi, da so možnosti ravnanja z odpadki usklajene z višjimi ravnmi hierarhije ravnanja z odpadki. S tehničnimi merili za pregled bi se morale kot dejavnosti, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, priznati tiste dejavnosti, pri katerih se enotno določen najmanjši delež sortiranih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov predela v sekundarne surovine. Vendar v tej fazi s tehničnimi merili za pregled, ki temeljijo na enotno določenem cilju za predelavo odpadkov, ni mogoče v celoti obravnavati potenciala posameznih tokov materialov za blažitev podnebnih sprememb. Zato bo ta tehnična merila za pregled morda treba dodatno oceniti in pregledati. Enotno določen cilj ne bi smel posegati v cilje ravnanja z odpadki, ki so na države članice naslovljeni v zakonodaji Unije o odpadkih. V zvezi z dejavnostmi, povezanimi z zbiranjem in čiščenjem vode ter oskrbo z vodo in centraliziranimi sistemi čiščenja odpadnih voda, bi morala navedena tehnična merila za pregled upoštevati cilje za izboljšanje absolutne in relativne uspešnosti v zvezi s porabo energije in alternativne meritve, kjer je to ustrezno, kot so ravni uhajanja v sistemih oskrbe z vodo.

(33)

Dejavnosti prevoza porabijo tretjino vse energije v Uniji in povzročajo približno 23 % vseh neposrednih emisij toplogrednih plinov v Uniji. Razogljičenje prometnega voznega parka in infrastrukture ima zato lahko osrednjo vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb. Tehnična merila za pregled za prometni sektor bi se morala osredotočati na zmanjšanje glavnih virov emisij iz tega sektorja, obenem pa upoštevati potrebo po preusmeritvi prevoza ljudi in blaga k načinom prevoza z manj emisijami ter po vzpostavitvi infrastrukture, ki omogoča čisto mobilnost. Tehnična merila za pregled za prometni sektor bi se zato morala osredotočati na uspešnost znotraj enega načina prevoza, obenem pa upoštevati uspešnost tega načina prevoza v primerjavi z drugimi načini prevoza.

(34)

Pomorski prevoz in letalstvo sta zaradi svojega potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in s tem prispevanje k okolju prijaznejšemu prometu pomembna načina prevoza za prehod na nizkoogljično gospodarstvo. V skladu s sporočilom Komisije „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“ z dne 9. decembra 2020 (13) naj bi brezemisijska plovila bila pripravljena za trg do leta 2030. Veliki brezemisijski zrakoplovi naj bi bili v skladu z navedeno strategijo pripravljeni za trg do leta 2035 za kratke razdalje, pri daljših razdaljah pa naj bi razogljičenje predvidoma temeljilo na gorivih iz obnovljivih virov in z nizkimi emisijami ogljika. Opravljene so bile tudi ločene študije o merilih za trajnostno financiranje za navedena sektorja. Pomorski prevoz bi se zato moral šteti za prehodno gospodarsko dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852. Pomorski prevoz je eden od načinov prevoza blaga z najnižjimi emisijami ogljika. Za zagotovitev enake obravnave pomorskega prevoza v primerjavi z drugimi načini prevoza bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled za pomorski prevoz, ki bi morala veljati do konca leta 2025. Pomorski prevoz pa bo treba tudi dodatno oceniti in po potrebi določiti tehnična merila za pregled za pomorski prevoz, ki bodo veljala od leta 2026. Dodatno bo treba oceniti tudi letalstvo in po potrebi določiti ustrezna tehnična merila za pregled. Tehnična merila za pregled bi bilo treba določiti tudi za nizkoogljično prometno infrastrukturo za nekatere načine prevoza. Vendar bo glede na potencial prometne infrastrukture, da prispeva k prehodu na druge načine prevoza, treba oceniti in po potrebi določiti ustrezna tehnična merila za pregled za celotno infrastrukturo, ki je ključna za nizkoogljične načine prevoza, zlasti celinske plovne poti. Glede na rezultat tehnične ocene bi bilo treba ob sprejetju delegiranega akta iz členov 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU) 2020/852 ustrezna tehnična merila za pregled določiti tudi za gospodarske dejavnosti iz te uvodne izjave.

(35)

Za zagotovitev, da prometne dejavnosti, ki se štejejo za trajnostne, ne spodbujajo uporabe fosilnih goriv, bi morala tehnična merila za pregled za zadevne dejavnosti izključiti sredstva, dejavnosti in infrastrukturo, namenjene transportu fosilnih goriv. Pri uporabi tega merila je treba priznati večnamensko uporabo, različno lastništvo, ureditve za uporabnike in stopnje mešanja goriv v skladu z ustreznimi obstoječimi tržnimi praksami. Platforma za trajnostno financiranje bi morala oceniti uporabnost tega merila v okviru izvajanja svojih nalog.

(36)

Stavbe v vseh sektorjih v Uniji porabljajo 40 % energije in povzročajo 36 % emisij ogljika. Posledično imajo lahko pomembno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb. Zato bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled za gradnjo novih stavb, prenovo stavb, namestitev različne opreme za energijsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov na kraju samem, zagotavljanje energetskih storitev ter nakup in lastništvo stavb. Ta tehnična merila za pregled bi morala temeljiti na potencialnem učinku teh dejavnosti, energetski učinkovitosti stavb ter s tem povezanimi emisijami toplogrednih plinov in vsebovanim ogljikom. V zvezi z novimi stavbami bo morda treba pregledati tehnična merila za pregled, da se zagotovi njihova nadaljnja usklajenost s podnebnimi in energetskimi cilji Unije.

(37)

Gradnja sredstva ali objekta, ki je sestavni del dejavnosti, za katero bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, je lahko pomemben pogoj za izvajanje navedene gospodarske dejavnosti. Zato je primerno vključiti gradnjo takih sredstev ali objektov kot del dejavnosti, za katero je ta gradnja pomembna, zlasti za dejavnosti v energetskem sektorju, sektorju vode, kanalizacije, odpadkov in sanacije okolja ter prometnem sektorju.

(38)

Informacijski in komunikacijski sektor je sektor, ki se nenehno širi in predstavlja vse večji delež emisij toplogrednih plinov. Obenem pa lahko informacijske in komunikacijske tehnologije prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v drugih sektorjih, na primer s ponujanjem rešitev, ki lahko pripomorejo k odločitvam, na podlagi katerih se lahko zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Zato bi morala biti določena tehnična merila za pregled za obdelavo osebnih podatkov in dejavnosti gostovanja, ki povzročajo velike količine emisij toplogrednih plinov, ter za rešitve, temelječe na podatkih, ki omogočajo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v drugih sektorjih. Tehnična merila za pregled za te dejavnosti bi morala temeljiti na dobrih praksah in standardih v navedenem sektorju. V prihodnosti jih bo morda treba pregledati in posodobiti, da bo v njih upoštevan potencial za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov na podlagi bolj trajnih rešitev strojne opreme informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter potencial za uporabo digitalnih tehnologij neposredno v vsakem sektorju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Poleg tega elektronska komunikacijska omrežja pri uvedbi in obratovanju porabijo velike količine energije in imajo potencial, da bistveno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Zato bi bilo morda treba oceniti navedene dejavnosti in po potrebi določiti ustrezna tehnična merila za pregled.

(39)

Poleg tega lahko rešitve informacijske in komunikacijske tehnologije, ki so sestavni del tistih gospodarskih dejavnosti, za katere bi bilo treba v zvezi z njihovo uspešnostjo določiti tehnična merila za pregled za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, tudi pomembno prispevajo k temu, da zadevne različne dejavnosti dosežejo standarde in pragove, določene na podlagi navedenih meril.

(40)

Raziskave, razvoj in inovacije lahko pripomorejo k temu, da bodo drugi sektorji izpolnjevali svoje cilje za blažitev podnebnih sprememb. Tehnična merila za pregled za raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti bi se morala zato osredotočati na morebitne rešitve, postopke, tehnologije in druge izdelke za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Tudi raziskave, namenjene omogočitvenim dejavnostim iz člena 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852, imajo lahko pomembno vlogo pri omogočanju navedenim gospodarskim dejavnostim in njihovim ciljnim dejavnostim, da znatno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov ali izboljšajo svojo tehnološko in ekonomsko izvedljivost, kar posledično omogoči njihovo širitev. Raziskave imajo lahko tudi pomembno vlogo pri nadaljnjem razogljičenju prehodnih dejavnosti iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, saj omogočajo izvajanje navedenih dejavnosti z bistveno nižjimi ravnmi emisij toplogrednih plinov v primerjavi s pragovi, določenimi v tehničnih merilih za pregled za bistveno prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb za navedene dejavnosti.

(41)

Poleg tega lahko raziskave, razvoj in inovacije, ki so sestavni del tistih gospodarskih dejavnosti, za katere bi bilo treba v zvezi z njihovo uspešnostjo določiti tehnična merila za pregled za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, tudi pomembno prispevajo k temu, da zadevne različne dejavnosti dosežejo standarde in pragove, določene na podlagi navedenih meril.

(42)

Tehnična merila za pregled za določitev, pod katerimi pogoji se šteje, da dejavnost bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, bi morala odražati dejstvo, da bodo podnebne spremembe verjetno vplivale na vse sektorje gospodarstva. Zato bo treba vse sektorje prilagoditi škodljivemu vplivu sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja. Vendar je treba zagotoviti, da gospodarska dejavnost, ki bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, ne škoduje bistveno kateremu drugemu okoljskemu cilju iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852. Zato je primerno, da se najprej določijo tehnična merila za pregled za prilagajanje podnebnim spremembam za tiste sektorje in gospodarske dejavnosti, ki so zajeti s tehničnimi merili za pregled za blažitev podnebnih sprememb, vključno z ustreznimi merili za nebistveno škodovanje okoljskim ciljem. Opisi gospodarskih dejavnosti, za katere se šteje, da bistveno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam, bi morali ustrezati obsegu, za katerega je mogoče določiti ustrezna merila za nebistveno škodovanje. Zaradi potrebe po povečanju splošne odpornosti gospodarstva proti podnebnim spremembam bi bilo treba tehnična merila za pregled, vključno z zadevnimi merili za nebistveno škodovanje, v prihodnosti razviti za dodatne gospodarske dejavnosti.

(43)

Tehnična merila za pregled bi morala zagotoviti, da je najširši možen obseg kritične infrastrukture, zlasti vključno z infrastrukturo za prenos ali shranjevanje energije ali prometno infrastrukturo, prilagojen škodljivemu vplivu sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja, s čimer bi se preprečili resni negativni vplivi na zdravje, varnost, zaščito ali gospodarsko blaginjo državljank in državljanov ali učinkovito delovanje vlad v državah članicah. Vendar bo morda treba navedena tehnična merila za pregled pregledati, da bi se bolje upoštevale posebne značilnosti infrastrukture za obrambo pred poplavami.

(44)

Tehnična merila za pregled bi bilo treba določiti tudi za dejavnosti na področju izobraževanja, zdravja ljudi, socialnega dela ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti. Navedene dejavnosti zagotavljajo bistvene storitve in rešitve za povečanje kolektivne odpornosti celotne družbe ter lahko povečajo podnebno pismenost in ozaveščenost.

(45)

Namen tehničnih meril za pregled za ugotavljanje, ali se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam z vključevanjem prilagoditvenih rešitev v skladu s členom 11(1)(a) Uredbe (EU) 2020/852, bi moral biti povečanje odpornosti gospodarskih dejavnosti proti opredeljenim podnebnim tveganjem, ki so pomembna za navedene dejavnosti. Tehnična merila za pregled bi morala od zadevnih gospodarskih subjektov zahtevati, da opravijo oceno tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami in izvedejo prilagoditvene rešitve, ki zmanjšujejo najpomembnejša tveganja, ugotovljena v tej oceni. Tehnična merila za pregled bi morala upoštevati tudi posebne okoliščine in značilnosti lokacije prilagoditvenih potreb in rešitev. Poleg tega bi morala tehnična merila za pregled zagotavljati celovitost okoljskih in podnebnih ciljev ter ne bi smela biti nesorazmerno predpisujoča glede vrste izvedenih rešitev. V teh tehničnih merilih za pregled bi morala biti upoštevana potreba po preprečevanju nesreč, povezanih s podnebjem in vremenom, in upravljanju takih nesreč ter zagotavljanju odpornosti kritične infrastrukture v skladu z ustrezno zakonodajo Unije v zvezi z ocenjevanjem tveganja in blažitvijo posledic takih nesreč.

(46)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam z zagotavljanjem prilagoditvenih rešitev v skladu s členom 11(1)(b) Uredbe (EU) 2020/852, bi bilo treba določiti za inženirske dejavnosti in s tem povezano tehnično svetovanje, namenjeno prilagajanju podnebnim spremembam, raziskave, razvoj in inovacije, neživljenjsko zavarovanje z vključenimi kritji za škodne primere, ki so posledica podnebnih sprememb, ter pozavarovanje. Navedene dejavnosti lahko zagotavljajo prilagoditvene rešitve, ki bistveno prispevajo k preprečevanju ali zmanjševanju tveganja za škodljiv vpliv sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja na ljudi, naravo ali sredstva, ne da bi se pri tem povečalo tveganje za škodljiv vpliv.

(47)

S tehničnimi merili za pregled bi se moralo priznati, da lahko nekatere gospodarske dejavnosti bistveno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam z zagotavljanjem prilagoditvenih rešitev v skladu s členom 11(1)(b) Uredbe (EU) 2020/852 ali z vključevanjem prilagoditvenih rešitev v skladu s členom 11(1)(a) navedene uredbe. To možnost bi morala priznavati tehnična merila za pregled za gozdarske dejavnosti, obnovo mokrišč, radijsko in televizijsko dejavnost ter izobraževalne, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Navedene dejavnosti bi bilo treba na eni strani prilagoditi škodljivemu vplivu sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja, na drugi strani pa imajo tudi potencial, da zagotovijo prilagoditvene rešitve, ki bistveno prispevajo k preprečevanju ali zmanjševanju tveganja za ta škodljiv vpliv na ljudi, naravo ali sredstva.

(48)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, bi morala zagotoviti, da gospodarska dejavnost postane odporna proti podnebnim spremembam ali da zagotavlja rešitve, s katerimi lahko druge dejavnosti postanejo odporne proti podnebnim spremembam. Kadar gospodarska dejavnost postane odporna proti podnebnim spremembam, izvajanje fizičnih in nefizičnih rešitev, ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za navedeno dejavnost, pomeni bistven prispevek navedene dejavnosti k prilagajanju podnebnim spremembam. Zato je primerno, da se samo naložbe v osnovna sredstva v zvezi z vsemi fazami, ki so potrebne, da dejavnost postane odporna proti podnebnim spremembam, upoštevajo kot delež naložb v osnovna in obratna sredstva v zvezi s sredstvi ali postopki, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne, in da se prihodki iz navedene gospodarske dejavnosti, ki je postala odporna, ne štejejo kot prihodki iz izdelkov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne. Kadar pa je osrednji namen gospodarskih dejavnosti, ki omogočajo prilagajanje v skladu s členom 11(1)(b) Uredbe (EU) 2020/852, zagotoviti tehnologije, izdelke, storitve, informacije ali prakse, da se poveča raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev ali drugih gospodarskih dejavnosti proti fizičnim podnebnim tveganjem, bi bilo treba poleg naložb v osnovna sredstva tudi prihodek iz izdelkov ali storitev, povezanih z navedenimi gospodarskimi dejavnostmi, upoštevati kot delež prihodka iz izdelkov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne.

(49)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ne škodujejo bistveno kateremu drugemu okoljskemu cilju, bi morala biti namenjena zagotavljanju, da se prispevek k enemu od okoljskih ciljev ne izvaja na škodo drugih okoljskih ciljev. Merila za nebistveno škodovanje so zato ključnega pomena za zagotavljanje okoljske celovitosti klasifikacije okoljsko trajnostnih dejavnosti. Merila za nebistveno škodovanje za določen okoljski cilj bi morala biti opredeljena za tiste dejavnosti, ki bi lahko bistveno škodovale navedenemu cilju. Merila za nebistveno škodovanje bi morala upoštevati ustrezne zahteve iz veljavnega prava Unije ter temeljiti na njih.

(50)

Tehnična merila za pregled za zagotavljanje, da dejavnosti, ki bistveno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam, ne škodujejo bistveno blažitvi podnebnih sprememb, bi bilo treba določiti za tiste dejavnosti, ki lahko privedejo do znatnih emisij toplogrednih plinov, čeprav bi lahko bistveno prispevale k prilagajanju podnebnim spremembam.

(51)

Podnebne spremembe bodo verjetno vplivale na vse sektorje gospodarstva. Tehnična merila za pregled za zagotavljanje, da gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, ne škodujejo bistveno prilagajanju podnebnim spremembam, bi se zato morala uporabljati za vse navedene gospodarske dejavnosti. Ta merila bi morala zagotoviti, da se opredelijo obstoječa in prihodnja tveganja, ki so pomembna za dejavnost, in da se izvedejo prilagoditvene rešitve, da se čim bolj zmanjšajo ali preprečijo možne izgube ali posledice za neprekinjeno poslovanje.

(52)

Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov bi bilo treba določiti za vse dejavnosti, ki lahko ogrozijo tako trajnostno rabo in varstvo. Ta merila bi morala biti namenjena preprečevanju, da bi dejavnosti škodovale dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali dobremu okoljskemu stanju morskih voda, in sicer z zahtevo po določitvi in obravnavanju tveganj za okoljsko degradacijo v skladu z načrtom upravljanja rabe in varstva voda.

(53)

Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje prehodu na krožno gospodarstvo bi morala biti prilagojena posameznim sektorjem za zagotovitev, da gospodarske dejavnosti ne povzročajo neučinkovitosti pri rabi virov ali vezanosti na modele linearne proizvodnje, da se odpadki preprečijo ali zmanjšajo ter, kadar jih ni mogoče preprečiti, da se z njimi ravna v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. Ta merila bi morala zagotavljati tudi, da gospodarske dejavnosti ne ogrožajo cilja prehoda na krožno gospodarstvo.

(54)

Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja bi morala odražati sektorske posebnosti za obravnavanje zadevnih virov in vrst onesnaževanja zraka, vode ali tal, po potrebi s sklicevanjem na zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, določenih z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(55)

Merila za nebistveno škodovanje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov bi bilo treba določiti za vse dejavnosti, ki lahko ogrozijo stanje habitatov, vrst ali ekosistemov, ter bi morala zahtevati, da se po potrebi izvedejo presoje vplivov na okolje ali ustrezne ocene ter se zaključki teh presoj in ocen nato izvajajo. Ta merila bi morala zagotavljati, da tudi če ne obstaja zahteva po izvedbi presoje vplivov na okolje ali druge ustrezne ocene, dejavnosti ne povzročajo vznemirjanja, lovljenja ali ubijanja zakonsko zaščitenih vrst ali poslabšanja zakonsko zaščitenih habitatov.

(56)

Tehnična merila za pregled ne bi smela posegati v zahtevo po skladnosti z določbami v zvezi z okoljem, zdravjem, varnostjo in družbeno trajnostnostjo, določenimi v pravu Unije in nacionalnem pravu, in v sprejetje ustreznih ukrepov za blažitev v zvezi z navedenim, kjer je primerno.

(57)

Določbe te uredbe so tesno povezane, saj obravnavajo merila za ugotavljanje, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam ter ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno enemu ali več okoljskim ciljem iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852. Da se zagotovi skladnost med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, omogoči celovit pregled nad pravnim okvirom za deležnike in olajša uporaba Uredbe (EU) 2020/852, je treba te določbe vključiti v eno samo uredbo.

(58)

Za zagotovitev, da uporaba Uredbe (EU) 2020/852 sledi tehnološkemu, tržnemu in političnemu razvoju, bi bilo treba to uredbo redno pregledovati in po potrebi spremeniti, kar zadeva dejavnosti, za katere se šteje, da bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, in ustrezna tehnična merila za pregled.

(59)

Zaradi skladnosti s členoma 10(6) in 11(6) Uredbe (EU) 2020/852 bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2022 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852, so določena v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 2

Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852, so določena v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. junija 2021

Za Komisijo

v imenu predsednice

Mairead McGUINNESS

članica Komisije


(1)  UL L 198, 22.6.2020, str. 13.

(2)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(3)  Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(4)  Orodje EX-Ante Carbon-balance Tool (EX-ACT) (različica z dne 4. junija 2021: http://www.fao.org/in-action/epic/ex-act-tool/suite-of-tools/ex-act/en/).

(5)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final).

(6)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020) 380 final).

(7)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov (COM(2020) 562 final).

(8)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021) 82 final).

(9)  Deleži emisij na sektor, ki predstavljajo neposredne emisije in temeljijo na podatkih Eurostata iz let 2018 in 2019 (raven NACE 2), razen za gradbeni sektor, ki nima povezane oznake NACE, zato se njegove emisije upoštevajo v različnih sektorjih (različica z dne 4. junija 2021: https://ec.europa.eu/info/news/new-rules-greener-and-smarter-buildings-will-increase-quality-life-all-europeans-2019-apr-15_en).

(10)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za zmanjšanje emisij metana (COM(2020) 663 final).

(11)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(12)  Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (COM(2020) 563 final).

(13)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“ (COM(2020) 789 final).

(14)  Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).


PRILOGA I

Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev

KAZALO

1.

Gozdarstvo 16

1.1

Pogozdovanje 16

1.2

Sanacija in obnova gozdov, vključno s ponovnim pogozdovanjem in naravnim obnavljanjem gozda po ekstremnem dogodku 21

1.3

Gospodarjenje z gozdovi 27

1.4

Ohranitveno gozdarstvo 32

2.

Dejavnosti varstva in obnove okolja 37

2.1

Obnova mokrišč 37

3.

Proizvodnja 40

3.1

Proizvodnja tehnologij za energijo iz obnovljivih virov 40

3.2

Proizvodnja opreme za proizvodnjo in uporabo vodika 41

3.3

Proizvodnja nizkoogljičnih tehnologij za promet 42

3.4

Proizvodnja baterij 45

3.5

Proizvodnja energijsko učinkovite opreme za stavbe 46

3.6

Proizvodnja drugih nizkoogljičnih tehnologij 48

3.7

Proizvodnja cementa 49

3.8

Proizvodnja aluminija 50

3.9

Proizvodnja železa in jekla 51

3.10

Proizvodnja vodika 53

3.11

Proizvodnja rastlinskega oglja 54

3.12

Proizvodnja natrijevega karbonata 55

3.13

Proizvodnja klora 56

3.14

Proizvodnja organskih osnovnih kemikalij 57

3.15

Proizvodnja brezvodnega amoniaka 59

3.16

Proizvodnja dušikove kisline 60

3.17

Proizvodnja plastičnih mas v primarni obliki 61

4.

Energija 62

4.1

Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije 62

4.2

Proizvodnja električne energije z uporabo tehnologije za proizvodnjo koncentrirane sončne energije 63

4.3

Proizvodnja električne energije iz vetrne energije 63

4.4

Proizvodnja električne energije s tehnologijami za izkoriščanje oceanske energije 64

4.5

Proizvodnja električne energije iz vodne energije 65

4.6

Proizvodnja električne energije iz geotermalne energije 68

4.7

Proizvodnja električne energije iz nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov 69

4.8

Proizvodnja električne energije iz bioenergije 70

4.9

Prenos in distribucija električne energije 72

4.10

Shranjevanje električne energije 75

4.11

Shranjevanje toplotne energije 76

4.12

Shranjevanje vodika 77

4.13

Proizvodnja bioplina in biogoriva za uporabo v prometu ter proizvodnja tekočega biogoriva 77

4.14

Prenosna in distribucijska omrežja za pline iz obnovljivih virov in nizkoogljične pline 79

4.15

Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja 79

4.16

Namestitev in upravljanje električnih toplotnih črpalk 80

4.17

Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz sončne energije 81

4.18

Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz geotermalne energije 82

4.19

Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov 83

4.20

Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz bioenergije 84

4.21

Proizvodnja toplote/hladu iz ogrevanja s sončno toplotno energijo 85

4.22

Proizvodnja toplote/hladu iz geotermalne energije 86

4.23

Proizvodnja toplote/hladu iz nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov 87

4.24

Proizvodnja toplote/hladu iz bioenergije 88

4.25

Proizvodnja toplote/hladu z uporabo odpadne toplote 89

5.

Oskrba z vodo, ravnanje z odpadnimi vodami in odpadki, saniranje okolja 90

5.1

Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode 90

5.2

Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode 91

5.3

Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda 92

5.4

Obnova sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda 93

5.5

Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo pri viru 95

5.6

Anaerobna razgradnja blata iz čistilne naprave 95

5.7

Anaerobna razgradnja bioloških odpadkov 96

5.8

Kompostiranje bioloških odpadkov 97

5.9

Snovna predelava iz nenevarnih odpadkov 98

5.10

Zajemanje in uporaba deponijskega plina 99

5.11

Transport CO2 100

5.12

Podzemno trajno geološko shranjevanje CO2 100

6.

Prevoz 101

6.1

Medmestni železniški potniški prevoz 101

6.2

Železniški prevoz tovora 102

6.3

Mestni in primestni prevoz, cestni prevoz potnikov 103

6.4

Upravljanje naprav za osebno mobilnost, prevoz s kolesi 104

6.5

Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili 105

6.6

Cestni prevoz tovora 107

6.7

Prevoz potnikov po celinskih vodah 108

6.8

Prevoz tovora po celinskih vodah 109

6.9

Naknadno opremljanje plovil za prevoz potnikov in tovora po celinskih vodah 110

6.10

Pomorski in obalni prevoz tovora, plovila za pristaniške dejavnosti in pomožne dejavnosti 111

6.11

Pomorski in obalni prevoz potnikov 114

6.12

Naknadno opremljanje plovil za pomorski in obalni prevoz tovora in potnikov 116

6.13

Infrastruktura za osebno mobilnost, prevoz s kolesi 117

6.14

Infrastruktura za železniški prevoz 119

6.15

Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega cestnega prevoza in javnega prevoza 120

6.16

Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh 121

6.17

Nizkoogljična letališka infrastruktura 123

7.

Gradnja in poslovanje z nepremičninami 124

7.1

Gradnja novih stavb 124

7.2

Prenova obstoječih stavb 126

7.3

Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme 128

7.4

Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami) 129

7.5

Namestitev, vzdrževanje in popravilo instrumentov in naprav za merjenje, reguliranje in nadzor energijske učinkovitosti stavb 130

7.6

Namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov 131

7.7

Nakup in lastništvo stavb 132

8.

Informiranje in komuniciranje 132

8.1

Obdelava podatkov, podatkovno gostovanje in s tem povezane dejavnosti 132

8.2

Rešitve na podlagi podatkov za znižanje emisij toplogrednih plinov 134

9.

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 135

9.1

Raziskave, razvoj in inovacije blizu trga 135

9.2

Raziskave, razvoj in inovacije za neposredno zajemanje CO2 iz zraka 137

9.3

Poklicne storitve, povezane z energijsko učinkovitostjo stavb 138

Dodatek A:

Splošna merila za nebistveno škodovanje prilagajanju podnebnim spremembam 140

Dodatek B:

Splošna merila za nebistveno škodovanje trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov 142

Dodatek C:

Splošna merila za nebistveno škodovanje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja v zvezi z uporabo in prisotnostjo kemikalij 143

Dodatek D:

Splošna merila za nebistveno škodovanje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov 144

Dodatek E:

Tehnične specifikacije za naprave za oskrbo z vodo 145

1.   GOZDARSTVO

1.1.   Pogozdovanje

Opis dejavnosti

Osnovanje gozda z zasaditvijo, namernim sejanjem ali naravnim obnavljanjem na zemljišču, ki dotlej ni bilo opredeljeno kot gozd ali se ni uporabljalo. Pogozdovanje vključuje spremembo rabe zemljišča iz negozdnega v gozdno v skladu z opredelitvijo pogozdovanja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: FAO) (1), pri čemer gozd pomeni zemljišče, ki ustreza opredelitvi gozda v nacionalnem pravu ali, če ta ne obstaja, opredelitvi gozda s strani FAO (2). Pogozdovanje lahko zajema preteklo pogozdovanje, če je to potekalo v obdobju med zasaditvijo dreves in trenutkom, ko je bila raba zemljišča opredeljena kot gozd.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE A2 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006. Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so omejene na NACE II 02.10, tj. gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti, 02.20, tj. sečnja, 02.30, tj. nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa, in 02.40, tj. storitve za gozdarstvo.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.   Načrt pogozdovanja ter poznejši načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument

1.1

Območje, na katerem se izvaja dejavnost, je zajeto v načrtu pogozdovanja, ki traja najmanj pet let oziroma najkrajše obdobje, določeno v nacionalnem pravu, pripravljenem pred začetkom dejavnosti, ki se redno posodablja, dokler to območje ne ustreza opredelitvi gozda v nacionalnem pravu ali, če ta ne obstaja, opredelitvi gozda s strani FAO.

Načrt pogozdovanja vsebuje vse elemente, ki jih nacionalno pravo zahteva v zvezi s presojo vplivov pogozdovanja na okolje.

1.2

Po možnosti v načrtu pogozdovanja, v primeru pomanjkljivih informacij pa s katerim koli drugim dokumentom, se zagotovijo podrobne informacije o naslednjem:

(a)

opisu območja v skladu z njegovo opredelitvijo v zemljiški knjigi;

(b)

pripravi območja in njenih vplivih na predhodno obstoječe zaloge ogljika, vključno s tlemi in nadzemno biomaso, za zaščito zemljišča z veliko zalogo ogljika (3);

(c)

ciljih gospodarjenja, vključno z glavnimi ovirami;

(d)

splošnih strategijah in dejavnostih, načrtovanih za doseganje ciljev gospodarjenja, vključno s predvidenimi dejavnostmi v celotnem gozdnem ciklu;

(e)

opredelitvi okvira gozdnih habitatov, vključno z glavnimi obstoječimi in predvidenimi gozdnimi drevesnimi vrstami ter njihovim številom in porazdelitvijo;

(f)

predelih, cestah, pravicah do prehoda in drugega javnega dostopa, fizičnih značilnostih, vključno z vodnimi potmi in območji, za katera veljajo pravne in druge omejitve;

(g)

ukrepih, ki se uporabljajo za vzpostavitev in ohranjanje dobrega stanja gozdnih ekosistemov;

(h)

upoštevanju družbenih vprašanj (vključno z ohranjanjem krajine in posvetovanjem z deležniki v skladu s pogoji iz nacionalnega prava);

(i)

oceni z gozdovi povezanih tveganj, vključno z gozdnimi požari ter napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, katere cilj je preprečiti, zmanjšati in nadzorovati tveganja, ter ukrepih, ki se uporabljajo za zaščito pred preostalimi tveganji in prilagajanje nanje;

(j)

presoji vplivov na prehransko varnost;

(k)

vseh merilih za nebistveno škodovanje, ki so povezana s pogozdovanjem.

1.3

Kadar območje postane gozd, načrtu pogozdovanja sledi poznejši načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument, kot je opredeljen v nacionalnem pravu ali, če nacionalno pravo ne opredeljuje načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, kot je naveden v opredelitvi „gozdnega območja z dolgoročnim načrtom za gospodarjenje z gozdovi“ (4) FAO. Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument zajema obdobje 10 let ali več ter se redno posodablja.

1.4

Zagotovijo se informacije o naslednjih točkah, ki še niso dokumentirane v načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem sistemu:

(a)

ciljih gospodarjenja, vključno z glavnimi ovirami (5);

(b)

splošnih strategijah in dejavnostih, načrtovanih za doseganje ciljev gospodarjenja, vključno s predvidenimi dejavnostmi v celotnem gozdnem ciklu;

(c)

opredelitvi okvira gozdnih habitatov, vključno z glavnimi obstoječimi in predvidenimi gozdnimi drevesnimi vrstami ter njihovim številom in porazdelitvijo;

(d)

opredelitvi območja v skladu z njegovo opredelitvijo v zemljiški knjigi;

(e)

predelih, cestah, pravicah do prehoda in drugega javnega dostopa, fizičnih značilnostih, vključno z vodnimi potmi in območji, za katera veljajo pravne in druge omejitve;

(f)

ukrepih, ki se uporabljajo za ohranjanje dobrega stanja gozdnih ekosistemov;

(g)

upoštevanju družbenih vprašanj (vključno z ohranjanjem krajine in posvetovanjem z deležniki v skladu s pogoji iz nacionalnega prava);

(h)

oceni z gozdovi povezanih tveganj, vključno z gozdnimi požari ter napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, katere cilj je preprečiti, zmanjšati in nadzorovati tveganja, ter ukrepih, ki se uporabljajo za zaščito pred preostalimi tveganji in prilagajanje nanje;

(i)

vseh merilih za nebistveno škodovanje, ki so povezana z gospodarjenjem z gozdovi.

1.5

Dejavnost upošteva dobre prakse pogozdovanja, določene v nacionalnem pravu, ali, če take dobre prakse pogozdovanja niso določene v nacionalnem pravu, izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

dejavnost je skladna z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 807/2014 (6);

(b)

dejavnost upošteva Vseevropske smernice za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje s posebnim poudarkom na določbah UNFCCC (7);

1.6

Dejavnost ne vključuje degradacije zemljišč z veliko zalogo ogljika (8).

1.7

Sistem gospodarjenja, povezan z vzpostavljeno dejavnostjo, izpolnjuje obveznost potrebne skrbnosti in zahteve glede zakonitosti iz Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

1.8

Načrt pogozdovanja ter poznejši načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument predvidevajo spremljanje, ki zagotavlja točnost informacij v načrtu, zlasti kar zadeva podatke, ki se nanašajo na vključeno območje.

2.   Analiza podnebnih koristi

2.1

Za območja, ki izpolnjujejo zahteve na ravni gozdarskih območij izvora za zagotovitev ohranitve ali dolgoročnega povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednji merili:

(a)

analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na vključenem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)

dolgoročne podnebne koristi se štejejo za dokazane na podlagi dokaza o uskladitvi s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001.

2.2

Za območja, ki ne izpolnjujejo zahtev na ravni gozdarskega območja izvora, da se zagotovi ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

(a)

analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na vključenem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)

predvidena dolgoročna povprečna neto bilanca toplogrednih plinov dejavnosti je nižja od dolgoročne povprečne bilance toplogrednih plinov, predvidene za izhodišče iz točke 2.2, kadar dolgoročnost pomeni daljše trajanje, in sicer med 100 leti in trajanjem celotnega gozdnega cikla.

2.3

Izračun podnebnih koristi izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

analiza je skladna z izpopolnitvijo Smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019 (10). Analiza podnebnih koristi temelji na preglednih, točnih, skladnih, popolnih in primerljivih informacijah, zajema vsa skladišča ogljika, na katera vpliva dejavnost, vključno z nadzemno biomaso, podzemno biomaso, odmrlimi drevesi, odpadki in zemljo, temelji na najbolj konservativnih predpostavkah za izračune ter ustrezno obravnava tveganja nestalnosti in obratnosti pri sekvestraciji ogljika, tveganje za nasičenost in tveganje za uhajanje;

(b)

običajne prakse, vključno s praksami spravila, so ene od naslednjih:

(i)

prakse gospodarjenja, kot so dokumentirane v zadnji različici načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta pred začetkom dejavnosti, če obstaja,

(ii)

najnovejše običajne prakse pred začetkom dejavnosti ali

(iii)

prakse, ki ustrezajo sistemu gospodarjenja, ki zagotavlja ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov na gozdnem območju, kot je določeno v členu 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001;

(c)

raven podrobnosti analize je sorazmerna z velikostjo zadevnega območja in uporabljene so vrednosti, specifične za zadevno območje;

(d)

emisije in odvzemi, ki so posledica naravnih motenj, kot so napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, gozdni požari, veter in škoda, ki jo povzročijo neurja, ki vplivajo na območje in povzročajo slabše rezultate, ne pomenijo neizpolnjevanja Uredbe (EU) 2020/852, če je analiza podnebnih koristi skladna z izpopolnitvijo Smernic IPPC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019, v zvezi z emisijami in odvzemi zaradi naravnih motenj.

2.4

Za gozdarska gospodarstva, manjša od 13 ha, izvedba analize podnebnih koristi ni potrebna.

3.   Jamstvo trajnosti

3.1

V skladu z nacionalnim pravom opredelitev območja, na katerem se izvaja dejavnost, kot gozda zagotavlja eno od naslednjih meril:

(a)

območje je razvrščeno kot stalno gozdno območje, kot ga opredeljuje FAO (11);

(b)

območje je razvrščeno kot zavarovano območje;

(c)

za območje velja pravno ali pogodbeno jamstvo, ki zagotavlja, da bo območje ostalo gozd.

3.2

V skladu z nacionalnim pravom se subjekt, ki izvaja dejavnost, zaveže, da bodo prihodnje posodobitve načrta pogozdovanja in poznejšega načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta po zaključku financirane dejavnosti še naprej usmerjene v zagotavljanje podnebnih koristi, kot je določeno v točki 2. Subjekt, ki izvaja dejavnost, se poleg tega zaveže, da bo kakršno koli zmanjšanje podnebnih koristi iz točke 2 uravnal z enakovredno podnebno koristjo, ki izhaja iz izvajanja dejavnosti, ki ustreza eni od gozdarskih dejavnosti, opredeljenih v tej uredbi.

4.   Revizija

V dveh letih po začetku dejavnosti in nato vsakih deset let skladnost dejavnosti z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in merili za nebistveno škodovanje preveri eden od naslednjih subjektov:

(a)

ustrezni nacionalni pristojni organi;

(b)

neodvisni certifikacijski organ tretje osebe, na zahtevo nacionalnih organov ali subjekta, ki izvaja dejavnost.

Za zmanjšanje stroškov se lahko revizije izvedejo skupaj s certificiranjem gozdov, podnebnim certificiranjem ali drugo revizijo.

Neodvisni certifikacijski organ tretje osebe ni neposredno povezan z lastnikom ali ustanoviteljem in ni vključen v razvoj ali izvajanje dejavnosti.

5.   Ocena skupine

Skladnost z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in z merili za nebistveno škodovanje se lahko preveri:

(a)

na ravni gozdarskega območja izvora (12), kot je opredeljeno v členu 2(30) Direktive (EU) 2018/2001;

(b)

na ravni skupine gospodarstev, ki so dovolj homogena, da se lahko oceni tveganje glede trajnostnosti gozdarske dejavnosti, kadar so vsa ta gospodarstva medsebojno trajno povezana in sodelujejo v dejavnosti ter skupina teh gospodarstev ostaja enaka pri vseh naslednjih revizijah.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

Podrobne informacije iz točke 1.2 (k) vključujejo določbe za izpolnjevanje meril iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Uporaba pesticidov je zmanjšana in prednost imajo alternativni pristopi in tehnike, kar lahko vključuje nekemične alternative pesticidom, v skladu z Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), z izjemo primerov, ko je uporaba pesticidov potrebna za nadzorovanje napadov škodljivih organizmov ali izbruhov bolezni.

Dejavnost zmanjšuje uporabo gnojil in ne uporablja gnoja. Dejavnost je skladna z Uredbo (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ali nacionalnimi pravili o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko rabo.

Sprejeti so dobro dokumentirani in preverljivi ukrepi za preprečevanje uporabe aktivnih snovi, ki so navedene v delu A Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1021 (15) Evropskega parlamenta in Sveta (16), Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (17), Konvenciji Minamata o živem srebru (18) in Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (19), ter aktivnih snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti razvrščene v razred Ia („izjemno nevarne“) ali Ib („zelo nevarne“) (20). Dejavnost je skladna z ustreznim nacionalnim pravom o aktivnih snoveh.

Preprečuje se onesnaževanje vode in tal, v primeru onesnaževanja pa se sprejmejo sanacijski ukrepi.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Na območjih, ki jih pristojni nacionalni organ določi kot ohranitvena, ali v habitatih, ki so zaščiteni, je dejavnost skladna s cilji ohranjanja za taka območja.

Habitati, ki so posebej občutljivi na izgubo biotske raznovrstnosti ali imajo visoko ohranitveno vrednost, ali območja, rezervirana za obnovo takih habitatov v skladu z nacionalnim pravom, se ne spreminjajo.

Podrobne informacije iz točk 1.2(k) (načrt pogozdovanja) in 1.4(i) (načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden sistem) vključujejo določbe za ohranjanje in po možnosti povečanje biotske raznovrstnosti v skladu z nacionalnimi in lokalnimi določbami, vključno z naslednjimi:

(a)

zagotavljanje dobrega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, ohranjanje značilnih vrst v habitatih;

(b)

izključevanje uporabe ali izpusta invazivnih tujerodnih vrst;

(c)

izključevanje uporabe tujerodnih vrst, razen če se lahko dokaže, da:

(i)

uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala vodi do ugodnih in ustreznih pogojev v ekosistemih (kot so podnebje, merila za tla, rastlinski pasovi in odpornost proti gozdnim požarom),

(ii)

domorodne vrste na območju niso več prilagojene predvidenim podnebnim ter talnim in hidrološkim razmeram;

(d)

zagotavljanje ohranjanja in izboljšanja fizikalne, kemijske in biološke kakovosti tal;

(e)

spodbujanje praks, ki koristijo biotski raznovrstnosti in krepijo naravne procese v gozdovih;

(f)

izključevanje spreminjanja ekosistemov z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti v ekosisteme z nižjo stopnjo biotske raznovrstnosti;

(g)

zagotavljanje raznovrstnosti povezanih habitatov in vrst, povezanih z gozdovi;

(h)

zagotavljanje raznovrstnosti struktur sestoja ter ohranjanje ali povečevanje sestojev v zreli fazi in mrtvega gozda.

1.2.   Sanacija in obnova gozdov, vključno s ponovnim pogozdovanjem in naravnim obnavljanjem gozda po ekstremnem dogodku

Opis dejavnosti

Sanacija in obnova gozdov, kot je opredeljena v nacionalnem pravu. Kadar nacionalno pravo take opredelitve ne vsebuje, sanacija in obnova ustrezata opredelitvi, za katero velja široko strinjanje v strokovno pregledani znanstveni literaturi za določene države, ali opredelitvi, ki ustreza konceptu obnove gozdov FAO (21), ali opredelitvi, ki je v skladu z eno od opredelitev ekološke obnove (22), ki se uporablja za gozd, ali sanacije gozdov (23) na podlagi Konvencije o biološki raznovrstnosti (24). Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji vključujejo tudi gozdarske dejavnosti v skladu z opredelitvama FAO za „ponovno pogozdovanje“ (25) in „naravno obnavljajoči se gozd“ (26) po ekstremnem dogodku, pri čemer je ekstremni dogodek opredeljen v nacionalnem pravu, kadar nacionalno pravo ne vsebuje take opredelitve, pa je skladen z opredelitvijo ekstremnega vremenskega dogodka Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) (27), ali po požaru v naravi, kadar je požar v naravi opredeljen v nacionalnem pravu, kadar nacionalno pravo ne vsebuje take opredelitve, pa kot je opredeljen v Evropskem glosarju požarov v naravi in gozdnih požarov (28).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji ne predvidevajo spremembe rabe zemljišča in se izvajajo na degradiranem zemljišču, pri čemer gozd pomeni zemljišče, ki ustreza opredelitvi gozda v nacionalnem pravu ali, če ta ne obstaja, opredelitvi gozda s strani FAO (29).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE A2 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006. Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so omejene na NACE II 02.10, tj. gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti, 02.20, tj. sečnja, 02.30, tj. nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa, in 02.40, tj. storitve za gozdarstvo.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.   Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument

1.1

Dejavnost se izvaja na območju, ki je predmet načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu ali, če nacionalno pravo ne opredeljuje načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, kot je navedeno v opredelitvi „gozdnega območja z dolgoročnim načrtom za gospodarjenje z gozdovi“ (30) FAO.

Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument zajema obdobje 10 let ali več ter se redno posodablja.

1.2

Zagotovijo se informacije o naslednjih točkah, ki še niso dokumentirane v načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem sistemu:

(a)

ciljih gospodarjenja, vključno z glavnimi ovirami (31);

(b)

splošnih strategijah in dejavnostih, načrtovanih za doseganje ciljev gospodarjenja, vključno s predvidenimi dejavnostmi v celotnem gozdnem ciklu;

(c)

opredelitvi okvira gozdnih habitatov, vključno z glavnimi obstoječimi in predvidenimi gozdnimi drevesnimi vrstami ter njihovim številom in porazdelitvijo;

(d)

opredelitvi območja v skladu z njegovo opredelitvijo v zemljiški knjigi;

(e)

predelih, cestah, pravicah do prehoda in drugega javnega dostopa, fizičnih značilnostih, vključno z vodnimi potmi in območji, za katera veljajo pravne in druge omejitve;

(f)

ukrepih, ki se uporabljajo za ohranjanje dobrega stanja gozdnih ekosistemov;

(g)

upoštevanju družbenih vprašanj (vključno z ohranjanjem krajine in posvetovanjem z deležniki v skladu s pogoji iz nacionalnega prava);

(h)

oceni z gozdovi povezanih tveganj, vključno z gozdnimi požari ter napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, katere cilj je preprečiti, zmanjšati in nadzorovati tveganja, ter ukrepih, ki se uporabljajo za zaščito pred preostalimi tveganji in prilagajanje nanje;

(i)

vseh merilih za nebistveno škodovanje, ki so povezana z gospodarjenjem z gozdovi.

1.3

Trajnostnost sistemov gospodarjenja z gozdovi, kot so dokumentirani v načrtu iz točke 1.1, se zagotavlja z izbiro najbolj ambicioznega med naslednjimi pristopi:

(a)

gospodarjenje z gozdovi ustreza veljavni nacionalni opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;

(b)

gospodarjenje z gozdovi ustreza opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi Forest Europe (32) in je skladno z vseevropskimi smernicami na operativni ravni za trajnostno gospodarjenje z gozdovi (33);

(c)

vzpostavljeni sistem gospodarjenja je skladen s trajnostnimi merili za gozdove iz člena 29(6) Direktive (EU) 2018/2001 in, od datuma začetka njegove uporabe, z izvedbenim aktom o operativnih smernicah za energijo iz gozdne biomase iz člena 29(8) navedene direktive.

1.4

Dejavnost ne vključuje degradacije zemljišč z veliko zalogo ogljika (34).

1.5

Sistem gospodarjenja, povezan z vzpostavljeno dejavnostjo, izpolnjuje obveznost potrebne skrbnosti in zahteve glede zakonitosti iz Uredbe (EU) št. 995/2010.

1.6

Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument predvideva spremljanje, ki zagotavlja točnost informacij v načrtu, zlasti kar zadeva podatke, ki se nanašajo na vključeno območje.

2.   Analiza podnebnih koristi

2.1

Za območja, ki izpolnjujejo zahteve na ravni gozdarskih območij izvora za zagotovitev ohranitve ali dolgoročnega povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednji merili:

(a)

analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na vključenem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)

dolgoročne podnebne koristi se štejejo za dokazane na podlagi dokaza o uskladitvi s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001.

2.2

Za območja, ki ne izpolnjujejo zahtev na ravni gozdarskega območja izvora, da se zagotovi ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

(a)

analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na vključenem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)

predvidena dolgoročna povprečna neto bilanca toplogrednih plinov dejavnosti je nižja od dolgoročne povprečne bilance toplogrednih plinov, predvidene za izhodišče iz točke 2.2, kadar dolgoročnost pomeni daljše trajanje, in sicer med 100 leti in trajanjem celotnega gozdnega cikla.

2.3

Izračun podnebnih koristi izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

analiza je skladna z izpopolnitvijo Smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019 (35). Analiza podnebnih koristi temelji na preglednih, točnih, skladnih, popolnih in primerljivih informacijah, zajema vsa skladišča ogljika, na katera vpliva dejavnost, vključno z nadzemno biomaso, podzemno biomaso, odmrlimi drevesi, odpadki in zemljo, temelji na najbolj konservativnih predpostavkah za izračune ter ustrezno obravnava tveganja nestalnosti in obratnosti pri sekvestraciji ogljika, tveganje za nasičenost in tveganje za uhajanje;

(b)

običajne prakse, vključno s praksami spravila, so ene od naslednjih:

(i)

prakse gospodarjenja, kot so dokumentirane v zadnji različici načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta pred začetkom dejavnosti, če obstaja,

(ii)

najnovejše običajne prakse pred začetkom dejavnosti ali

(iii)

prakse, ki ustrezajo sistemu gospodarjenja, ki zagotavlja ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov na gozdnem območju, kot je določeno v členu 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001;

(c)

raven podrobnosti analize je sorazmerna z velikostjo zadevnega območja in uporabljene so vrednosti, specifične za zadevno območje;

(d)

emisije in odvzemi, ki so posledica naravnih motenj, kot so napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, gozdni požari, veter in škoda, ki jo povzročijo neurja, ki vplivajo na območje in povzročajo slabše rezultate, ne pomenijo neizpolnjevanja Uredbe (EU) 2020/852, če je analiza podnebnih koristi skladna z izpopolnitvijo Smernic IPPC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019, v zvezi z emisijami in odvzemi zaradi naravnih motenj.

2.4

Za gozdarska gospodarstva, manjša od 13 ha, izvedba analize podnebnih koristi ni potrebna.

3.   Jamstvo trajnosti

3.1

V skladu z nacionalnim pravom opredelitev območja, na katerem se izvaja dejavnost, kot gozda zagotavlja eno od naslednjih meril:

(a)

območje je razvrščeno kot stalno gozdno območje, kot ga opredeljuje FAO (36);

(b)

območje je razvrščeno kot zavarovano območje;

(c)

za območje velja pravno ali pogodbeno jamstvo, ki zagotavlja, da bo območje ostalo gozd.

3.2

V skladu z nacionalnim pravom se subjekt, ki izvaja dejavnost, zaveže, da bodo prihodnje posodobitve načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta po zaključku financirane dejavnosti še naprej usmerjene v zagotavljanje podnebnih koristi, kot je določeno v točki 2. Subjekt, ki izvaja dejavnost, se poleg tega zaveže, da bo kakršno koli zmanjšanje podnebnih koristi iz točke 2 uravnal z enakovredno podnebno koristjo, ki izhaja iz izvajanja dejavnosti, ki ustreza eni od gozdarskih dejavnosti, opredeljenih v tej uredbi.

4.   Revizija

V dveh letih po začetku dejavnosti in nato vsakih deset let skladnost dejavnosti z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in merili za nebistveno škodovanje preveri eden od naslednjih subjektov:

(a)

ustrezni nacionalni pristojni organi;

(b)

neodvisni certifikacijski organ tretje osebe, na zahtevo nacionalnih organov ali subjekta, ki izvaja dejavnost.

Za zmanjšanje stroškov se lahko revizije izvedejo skupaj s certificiranjem gozdov, podnebnim certificiranjem ali drugo revizijo.

Neodvisni certifikacijski organ tretje osebe ni neposredno povezan z lastnikom ali ustanoviteljem in ni vključen v razvoj ali izvajanje dejavnosti.

5.   Ocena skupine

Skladnost z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in z merili za nebistveno škodovanje se lahko preveri:

(a)

na ravni gozdarskega območja izvora (37), kot je opredeljeno v členu 2(30) Direktive (EU) 2018/2001;

(b)

na ravni skupine gospodarstev, ki so dovolj homogena, da se lahko oceni tveganje glede trajnostnosti gozdarske dejavnosti, kadar so vsa ta gospodarstva medsebojno trajno povezana in sodelujejo v dejavnosti ter skupina teh gospodarstev ostaja enaka pri vseh naslednjih revizijah.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

Podrobne informacije iz točke 1.2 (i) vključujejo določbe za izpolnjevanje meril iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Gozdnogojitvena sprememba, ki jo dejavnost povzroči na območju, zajetem z dejavnostjo, verjetno ne bo povzročila bistvenega zmanjšanja trajnostne oskrbe s primarno gozdno biomaso, primerno za proizvodnjo lesnih proizvodov z dolgoročnim potencialom za krožnost. To merilo se lahko dokaže z analizo podnebnih koristi iz točke 2.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Uporaba pesticidov je zmanjšana in prednost imajo alternativni pristopi in tehnike, kar lahko vključuje nekemične alternative pesticidom, v skladu z Direktivo 2009/128/ES, z izjemo primerov, ko je uporaba pesticidov potrebna za nadzorovanje napadov škodljivih organizmov ali izbruhov bolezni.

Dejavnost zmanjšuje uporabo gnojil in ne uporablja gnoja. Dejavnost je skladna z Uredbo (EU) 2019/1009 ali nacionalnimi pravili o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko rabo.

Sprejeti so dobro dokumentirani in preverljivi ukrepi za preprečevanje uporabe aktivnih snovi, ki so navedene v delu A Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1021 (38), Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, Konvenciji Minamata o živem srebru in Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, ter aktivnih snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti razvrščene v razred Ia („izjemno nevarne“) ali Ib („zelo nevarne“). Dejavnost je skladna z ustreznim nacionalnim pravom o aktivnih snoveh.

Preprečuje se onesnaževanje vode in tal, v primeru onesnaževanja pa se sprejmejo sanacijski ukrepi.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Na območjih, ki jih pristojni nacionalni organ določi kot ohranitvena, ali v habitatih, ki so zaščiteni, je dejavnost skladna s cilji ohranjanja za taka območja.

Habitati, ki so posebej občutljivi na izgubo biotske raznovrstnosti ali imajo visoko ohranitveno vrednost, ali območja, rezervirana za obnovo takih habitatov v skladu z nacionalnim pravom, se ne spreminjajo.

Podrobne informacije iz točke 1.2(i) vključujejo določbe za ohranjanje in po možnosti povečanje biotske raznovrstnosti v skladu z nacionalnimi in lokalnimi določbami, vključno z naslednjimi:

(a)

zagotavljanje dobrega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, ohranjanje značilnih vrst v habitatih;

(b)

izključevanje uporabe ali izpusta invazivnih tujerodnih vrst;

(c)

izključevanje uporabe tujerodnih vrst, razen če se lahko dokaže, da:

(i)

uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala vodi do ugodnih in ustreznih pogojev v ekosistemih (kot so podnebje, merila za tla, rastlinski pasovi in odpornost proti gozdnim požarom),

(ii)

domorodne vrste na območju niso več prilagojene predvidenim podnebnim ter talnim in hidrološkim razmeram;

(d)

zagotavljanje ohranjanja in izboljšanja fizikalne, kemijske in biološke kakovosti tal;

(e)

spodbujanje praks, ki koristijo biotski raznovrstnosti in krepijo naravne procese v gozdovih;

(f)

izključevanje spreminjanja ekosistemov z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti v ekosisteme z nižjo stopnjo biotske raznovrstnosti;

(g)

zagotavljanje raznovrstnosti povezanih habitatov in vrst, povezanih z gozdovi;

(h)

zagotavljanje raznovrstnosti struktur sestoja ter ohranjanje ali povečevanje sestojev v zreli fazi in mrtvega gozda.

1.3.   Gospodarjenje z gozdovi

Opis dejavnosti

Gospodarjenje z gozdovi, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu. Kadar nacionalno pravo ne vsebuje take opredelitve, gospodarjenje z gozdovi ustreza kateri koli gospodarski dejavnosti, ki izhaja iz sistema, ki se uporablja za gozd in vpliva na ekološke, gospodarske ali socialne funkcije gozda. Gospodarjenje z gozdovi ne predvideva spremembe rabe zemljišča in se izvaja na zemljišču, ki ustreza opredelitvi gozda v nacionalnem pravu ali, če ta ne obstaja, opredelitvi gozda s strani FAO (39).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE A2 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006. Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so omejene na NACE II 02.10, tj. gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti, 02.20, tj. sečnja, 02.30, tj. nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa, in 02.40, tj. storitve za gozdarstvo.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.   Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument

1.1

Dejavnost se izvaja na območju, ki je predmet načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu ali, če nacionalno pravo ne opredeljuje načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, kot je navedeno v opredelitvi „gozdnega območja z dolgoročnim načrtom za gospodarjenje z gozdovi“ (40) FAO.

Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument zajema obdobje 10 let ali več ter se redno posodablja.

1.2

Zagotovijo se informacije o naslednjih točkah, ki še niso dokumentirane v načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem sistemu:

(a)

ciljih gospodarjenja, vključno z glavnimi ovirami (41);

(b)

splošnih strategijah in dejavnostih, načrtovanih za doseganje ciljev gospodarjenja, vključno s predvidenimi dejavnostmi v celotnem gozdnem ciklu;

(c)

opredelitvi okvira gozdnih habitatov, vključno z glavnimi obstoječimi in predvidenimi gozdnimi drevesnimi vrstami ter njihovim številom in porazdelitvijo;

(d)

opredelitvi območja v skladu z njegovo opredelitvijo v zemljiški knjigi;

(e)

predelih, cestah, pravicah do prehoda in drugega javnega dostopa, fizičnih značilnostih, vključno z vodnimi potmi in območji, za katera veljajo pravne in druge omejitve;

(f)

ukrepih, ki se uporabljajo za ohranjanje dobrega stanja gozdnih ekosistemov;

(g)

upoštevanju družbenih vprašanj (vključno z ohranjanjem krajine in posvetovanjem z deležniki v skladu s pogoji iz nacionalnega prava);

(h)

oceni z gozdovi povezanih tveganj, vključno z gozdnimi požari ter napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, katere cilj je preprečiti, zmanjšati in nadzorovati tveganja, ter ukrepih, ki se uporabljajo za zaščito pred preostalimi tveganji in prilagajanje nanje;

(i)

vseh merilih za nebistveno škodovanje, ki so povezana z gospodarjenjem z gozdovi.

1.3

Trajnostnost sistemov gospodarjenja z gozdovi, kot so dokumentirani v načrtu iz točke 1.1, se zagotavlja z izbiro najbolj ambicioznega med naslednjimi pristopi:

(a)

gospodarjenje z gozdovi ustreza veljavni nacionalni opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;

(b)

gospodarjenje z gozdovi ustreza opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi Forest Europe (42) in je skladno z vseevropskimi smernicami na operativni ravni za trajnostno gospodarjenje z gozdovi (43);

(c)

vzpostavljeni sistem gospodarjenja dokazuje skladnost s trajnostnimi merili za gozdove iz člena 29(6) Direktive (EU) 2018/2001 in, od datuma začetka njegove uporabe, z izvedbenim aktom o operativnih smernicah za energijo iz gozdne biomase iz člena 29(8) navedene direktive.

1.4

Dejavnost ne vključuje degradacije zemljišč z veliko zalogo ogljika (44).

1.5

Sistem gospodarjenja, povezan z vzpostavljeno dejavnostjo, izpolnjuje obveznost potrebne skrbnosti in zahteve glede zakonitosti iz Uredbe (EU) št. 995/2010.

1.6

Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument predvideva spremljanje, ki zagotavlja točnost informacij v načrtu, zlasti kar zadeva podatke, ki se nanašajo na vključeno območje.

2.   Analiza podnebnih koristi

2.1

Za območja, ki izpolnjujejo zahteve na ravni gozdarskih območij izvora za zagotovitev ohranitve ali dolgoročnega povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednji merili:

(a)

analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na vključenem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)

dolgoročne podnebne koristi se štejejo za dokazane na podlagi dokaza o uskladitvi s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001.

2.2

Za območja, ki ne izpolnjujejo zahtev na ravni gozdarskega območja izvora, da se zagotovi ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

(a)

analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na zadevnem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)

predvidena dolgoročna povprečna neto bilanca toplogrednih plinov dejavnosti je nižja od dolgoročne povprečne bilance toplogrednih plinov, predvidene za izhodišče iz točke 2.2, kadar dolgoročnost pomeni daljše trajanje, in sicer med 100 leti in trajanjem celotnega gozdnega cikla.

2.3

Izračun podnebnih koristi izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

analiza je skladna z izpopolnitvijo Smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019 (45). Analiza podnebnih koristi temelji na preglednih, točnih, skladnih, popolnih in primerljivih informacijah, zajema vsa skladišča ogljika, na katera vpliva dejavnost, vključno z nadzemno biomaso, podzemno biomaso, odmrlimi drevesi, odpadki in zemljo, temelji na najbolj konservativnih predpostavkah za izračune ter ustrezno obravnava tveganja nestalnosti in obratnosti pri sekvestraciji ogljika, tveganje za nasičenost in tveganje za uhajanje;

(b)

običajne prakse, vključno s praksami spravila, so ene od naslednjih:

(i)

prakse gospodarjenja, kot so dokumentirane v zadnji različici načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta pred začetkom dejavnosti, če obstaja,

(ii)

najnovejše običajne prakse pred začetkom dejavnosti ali

(iii)

prakse, ki ustrezajo sistemu gospodarjenja, ki zagotavlja ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov na gozdnem območju, kot je določeno v členu 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001;

(c)

raven podrobnosti analize je sorazmerna z velikostjo zadevnega območja in uporabljene so vrednosti, specifične za zadevno območje;

(d)

emisije in odvzemi, ki so posledica naravnih motenj, kot so napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, gozdni požari, veter in škoda, ki jo povzročijo neurja, ki vplivajo na območje in povzročajo slabše rezultate, ne pomenijo neizpolnjevanja Uredbe (EU) 2020/852, če je analiza podnebnih koristi skladna z izpopolnitvijo Smernic IPPC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019, v zvezi z emisijami in odvzemi zaradi naravnih motenj.

2.4

Za gozdarska gospodarstva, manjša od 13 ha, izvedba analize podnebnih koristi ni potrebna.

3.   Jamstvo trajnosti

3.1

V skladu z nacionalnim pravom stanje gozda na območju, na katerem se izvaja dejavnost, zagotavlja eno od naslednjih meril:

(a)

območje je razvrščeno kot stalno gozdno območje, kot ga opredeljuje FAO (46);

(b)

območje je razvrščeno kot zavarovano območje;

(c)

za območje velja pravno ali pogodbeno jamstvo, ki zagotavlja, da bo območje ostalo gozd.

3.2

V skladu z nacionalnim pravom se subjekt, ki izvaja dejavnost, zaveže, da bodo prihodnje posodobitve načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta po zaključku financirane dejavnosti še naprej usmerjene v zagotavljanje podnebnih koristi, kot je določeno v točki 2. Subjekt, ki izvaja dejavnost, se poleg tega zaveže, da bo kakršno koli zmanjšanje podnebnih koristi iz točke 2 uravnal z enakovredno podnebno koristjo, ki izhaja iz izvajanja dejavnosti, ki ustreza eni od gozdarskih dejavnosti, opredeljenih v tej uredbi.

4.   Revizija

V dveh letih po začetku dejavnosti in nato vsakih deset let skladnost dejavnosti z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in merili za nebistveno škodovanje preveri eden od naslednjih subjektov:

(a)

ustrezni nacionalni pristojni organi;

(b)

neodvisni certifikacijski organ tretje osebe, na zahtevo nacionalnih organov ali subjekta, ki izvaja dejavnost.

Za zmanjšanje stroškov se lahko revizije izvedejo skupaj s certificiranjem gozdov, podnebnim certificiranjem ali drugo revizijo.

Neodvisni certifikacijski organ tretje osebe ni neposredno povezan z lastnikom ali ustanoviteljem in ni vključen v razvoj ali izvajanje dejavnosti.

5.   Ocena skupine

Skladnost z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in z merili za nebistveno škodovanje se lahko preveri:

(a)

na ravni gozdarskega območja izvora (47), kot je opredeljeno v členu 2(30) Direktive (EU) 2018/2001;

(b)

na ravni skupine gospodarstev, ki so dovolj homogena, da se lahko oceni tveganje glede trajnostnosti gozdarske dejavnosti, kadar so vsa ta gospodarstva medsebojno trajno povezana in sodelujejo v dejavnosti ter skupina teh gospodarstev ostaja enaka pri vseh naslednjih revizijah.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

Podrobne informacije iz točke 1.2 (i) vključujejo določbe za izpolnjevanje meril iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Gozdnogojitvena sprememba, ki jo dejavnost povzroči na območju, zajetem z dejavnostjo, verjetno ne bo povzročila bistvenega zmanjšanja trajnostne oskrbe s primarno gozdno biomaso, primerno za proizvodnjo lesnih proizvodov z dolgoročnim potencialom za krožnost. To merilo se lahko dokaže z analizo podnebnih koristi iz točke 2.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Uporaba pesticidov je zmanjšana in prednost imajo alternativni pristopi in tehnike, kar lahko vključuje nekemične alternative pesticidom, v skladu z Direktivo 2009/128/ES, z izjemo primerov, ko je uporaba pesticidov potrebna za nadzorovanje napadov škodljivih organizmov ali izbruhov bolezni.

Dejavnost zmanjšuje uporabo gnojil in ne uporablja gnoja. Dejavnost je skladna z Uredbo (EU) 2019/1009 ali nacionalnimi pravili o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko rabo.

Sprejeti so dobro dokumentirani in preverljivi ukrepi za preprečevanje uporabe aktivnih snovi, ki so navedene v delu A Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1021 (48), Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, Konvenciji Minamata o živem srebru in Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, ter aktivnih snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti (49) razvrščene v razred Ia („izjemno nevarne“) ali Ib („zelo nevarne“). Dejavnost je skladna z ustreznim nacionalnim pravom o aktivnih snoveh.

Preprečuje se onesnaževanje vode in tal, v primeru onesnaževanja pa se sprejmejo sanacijski ukrepi.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Na območjih, ki jih pristojni nacionalni organ določi kot ohranitvena, ali v habitatih, ki so zaščiteni, je dejavnost skladna s cilji ohranjanja za taka območja.

Habitati, ki so posebej občutljivi na izgubo biotske raznovrstnosti ali imajo visoko ohranitveno vrednost, ali območja, rezervirana za obnovo takih habitatov v skladu z nacionalnim pravom, se ne spreminjajo.

Podrobne informacije iz točke 1.2(i) vključujejo določbe za ohranjanje in po možnosti povečanje biotske raznovrstnosti v skladu z nacionalnimi in lokalnimi določbami, vključno z naslednjimi:

(a)

zagotavljanje dobrega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, ohranjanje značilnih vrst v habitatih;

(b)

izključevanje uporabe ali izpusta invazivnih tujerodnih vrst;

(c)

izključevanje uporabe tujerodnih vrst, razen če se lahko dokaže, da:

(i)

uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala vodi do ugodnih in ustreznih pogojev v ekosistemih (kot so podnebje, merila za tla, rastlinski pasovi in odpornost proti gozdnim požarom),

(ii)

domorodne vrste na območju niso več prilagojene predvidenim podnebnim ter talnim in hidrološkim razmeram;

(d)

zagotavljanje ohranjanja in izboljšanja fizikalne, kemijske in biološke kakovosti tal;

(e)

spodbujanje praks, ki koristijo biotski raznovrstnosti in krepijo naravne procese v gozdovih;

(f)

izključevanje spreminjanja ekosistemov z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti v ekosisteme z nižjo stopnjo biotske raznovrstnosti;

(g)

zagotavljanje raznovrstnosti povezanih habitatov in vrst, povezanih z gozdovi;

(h)

zagotavljanje raznovrstnosti struktur sestoja ter ohranjanje ali povečevanje sestojev v zreli fazi in mrtvega gozda.

1.4.   Ohranitveno gozdarstvo

Opis dejavnosti

Dejavnost zajema dejavnosti gospodarjenja z gozdovi, katerih cilj je ohranitev enega ali več habitatov ali vrst. Ohranitveno gozdarstvo ne predvideva spremembe rabe zemljišča in se izvaja na zemljišču, pri čemer gozd pomeni zemljišče, ki ustreza opredelitvi gozda v nacionalnem pravu ali, če ta ne obstaja, opredelitvi gozda s strani FAO (50).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE A2 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006. Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so omejene na NACE II 02.10, tj. gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti, 02.20, tj. sečnja, 02.30, tj. nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa, in 02.40, tj. storitve za gozdarstvo.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.   Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument

1.1

Dejavnost se izvaja na območju, ki je predmet načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, kot je določeno v nacionalnem pravu ali, če načrt za gospodarjenje z gozdovi ni opredeljen v nacionalni ureditvi, v skladu z opredelitvijo „gozdne površine z dolgoročnim načrtom za gospodarjenje z gozdovi“ (51) organizacije FAO.

Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument zajema obdobje 10 let ali več ter se redno posodablja.

1.2

Zagotovijo se informacije o naslednjih točkah, ki še niso dokumentirane v načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem sistemu:

(a)

ciljih gospodarjenja, vključno z glavnimi ovirami;

(b)

splošnih strategijah in dejavnostih, načrtovanih za doseganje ciljev gospodarjenja, vključno s predvidenimi dejavnostmi v celotnem gozdnem ciklu;

(c)

opredelitvi okvira gozdnih habitatov, glavnih obstoječih in predvidenih gozdnih drevesnih vrstah ter njihovem številu in porazdelitvi v skladu z okvirom lokalnih gozdnih ekosistemov;

(d)

opredelitvi območja v skladu z njegovo opredelitvijo v zemljiški knjigi;

(e)

predelih, cestah, pravicah do prehoda in drugega javnega dostopa, fizičnih značilnostih, vključno z vodnimi potmi in območji, za katera veljajo pravne in druge omejitve;

(f)

ukrepih, ki se uporabljajo za ohranjanje dobrega stanja gozdnih ekosistemov;

(g)

upoštevanju družbenih vprašanj (vključno z ohranjanjem krajine in posvetovanjem z deležniki v skladu s pogoji iz nacionalnega prava);

(h)

oceni z gozdovi povezanih tveganj, vključno z gozdnimi požari ter napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, katere cilj je preprečiti, zmanjšati in nadzorovati tveganja, ter ukrepih, ki se uporabljajo za zaščito pred preostalimi tveganji in prilagajanje nanje;

(i)

vseh merilih za nebistveno škodovanje, ki so povezana z gospodarjenjem z gozdovi.

1.3

Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument:

(a)

izkazuje glavni opredeljeni cilj gospodarjenja (52), ki zajema varstvo tal in vode (53), ohranjanje biotske raznovrstnosti (54) ali socialne vloge (55) na podlagi opredelitev FAO;

(b)

spodbuja prakse, ki koristijo biotski raznovrstnosti in krepijo naravne procese v gozdovih;

(c)

vključuje analizo:

(i)

vplivov in pritiskov na ohranjanje habitatov ter raznolikost povezanih habitatov;

(ii)

pogojevanje spravila za zmanjšanje vplivov na tla;

(iii)

druge dejavnosti, ki vplivajo na cilje ohranjanja, kot so lov in ribolov, kmetijske, pašniške in gozdarske dejavnosti ter industrijske, rudarske in komercialne dejavnosti.

1.4

Trajnostnost sistemov gospodarjenja z gozdovi, kot so dokumentirani v načrtu iz točke 1.1, se zagotavlja z izbiro najbolj ambicioznega med naslednjimi pristopi:

(a)

gospodarjenje z gozdovi ustreza nacionalni opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, če obstaja;

(b)

gospodarjenje z gozdovi ustreza opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi Forest Europe (56) in je skladno z vseevropskimi smernicami na operativni ravni za trajnostno gospodarjenje z gozdovi (57);

(c)

vzpostavljeni sistem gospodarjenja dokazuje skladnost s trajnostnimi merili za gozdove, kot so opredeljena v členu 29(6) Direktive (EU) 2018/2001, in, od datuma začetka njegove uporabe, z izvedbenim aktom o operativnih smernicah za energijo iz gozdne biomase iz člena 29(8) navedene direktive.

1.5

Dejavnost ne vključuje degradacije zemljišč z veliko zalogo ogljika (58).

1.6

Sistem gospodarjenja, povezan z vzpostavljeno dejavnostjo, izpolnjuje obveznost potrebne skrbnosti in zahteve glede zakonitosti iz Uredbe (EU) št. 995/2010.

1.7

Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument predvideva spremljanje, ki zagotavlja točnost informacij v načrtu, zlasti kar zadeva podatke, ki se nanašajo na vključeno območje.

2.   Analiza podnebnih koristi

2.1

Za območja, ki izpolnjujejo zahteve na ravni gozdarskih območij izvora za zagotovitev ohranitve ali dolgoročnega povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednji merili:

(a)

analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na zadevnem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)

dolgoročne podnebne koristi se štejejo za dokazane na podlagi dokaza o uskladitvi s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001.

2.2

Za območja, ki ne izpolnjujejo zahtev na ravni gozdarskega območja izvora, da se zagotovi ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

(a)

analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na zadevnem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)

predvidena dolgoročna povprečna neto bilanca toplogrednih plinov dejavnosti je nižja od dolgoročne povprečne bilance toplogrednih plinov, predvidene za izhodišče iz točke 2.2, kadar dolgoročnost pomeni daljše trajanje, in sicer med 100 leti in trajanjem celotnega gozdnega cikla.

2.3

Izračun podnebnih koristi izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

analiza je skladna z izpopolnitvijo Smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019 (59). Analiza podnebnih koristi temelji na preglednih, točnih, skladnih, popolnih in primerljivih informacijah, zajema vsa skladišča ogljika, na katera vpliva dejavnost, vključno z nadzemno biomaso, podzemno biomaso, odmrlimi drevesi, odpadki in zemljo, temelji na najbolj konservativnih predpostavkah za izračune ter ustrezno obravnava tveganja nestalnosti in obratnosti pri sekvestraciji ogljika, tveganje za nasičenost in tveganje za uhajanje;

(b)

običajne prakse, vključno s praksami spravila, so ene od naslednjih:

(i)

prakse gospodarjenja, kot so dokumentirane v zadnji različici načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta pred začetkom dejavnosti, če obstaja,

(ii)

najnovejše običajne prakse pred začetkom dejavnosti ali

(iii)

prakse, ki ustrezajo sistemu gospodarjenja, ki zagotavlja ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov na gozdnem območju, kot je določeno v členu 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001;

(c)

raven podrobnosti analize je sorazmerna z velikostjo zadevnega območja in uporabljene so vrednosti, specifične za zadevno območje;

(d)

emisije in odvzemi, ki so posledica naravnih motenj, kot so napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, gozdni požari, veter in škoda, ki jo povzročijo neurja, ki vplivajo na območje in povzročajo slabše rezultate, ne pomenijo neizpolnjevanja meril iz Uredbe (EU) 2020/852, če je analiza podnebnih koristi skladna z izpopolnitvijo Smernic IPPC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019, v zvezi z emisijami in odvzemi zaradi naravnih motenj.

2.4

Za gozdarska gospodarstva, manjša od 13 ha, izvedba analize podnebnih koristi ni potrebna.

3.   Jamstvo trajnosti

3.1

V skladu z nacionalnim pravom opredelitev območja, na katerem se izvaja dejavnost, kot gozda zagotavlja eno od naslednjih meril:

(a)

območje je razvrščeno kot stalno gozdno območje, kot ga opredeljuje FAO (60);

(b)

območje je razvrščeno kot zavarovano območje;

(c)

za območje velja pravno ali pogodbeno jamstvo, ki zagotavlja, da bo območje ostalo gozd.

3.2

V skladu z nacionalnim pravom se subjekt, ki izvaja dejavnost, zaveže, da bodo prihodnje posodobitve načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta po zaključku financirane dejavnosti še naprej usmerjene v zagotavljanje podnebnih koristi, kot je določeno v točki 2. Subjekt, ki izvaja dejavnost, se poleg tega zaveže, da bo kakršno koli zmanjšanje podnebnih koristi iz točke 2 uravnal z enakovredno podnebno koristjo, ki izhaja iz izvajanja dejavnosti, ki ustreza eni od gozdarskih dejavnosti, opredeljenih v tej uredbi.

4.   Revizija

V dveh letih po začetku dejavnosti in nato vsakih deset let skladnost dejavnosti z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in merili za nebistveno škodovanje preveri eden od naslednjih subjektov:

(a)

ustrezni nacionalni pristojni organi;

(b)

neodvisni certifikacijski organ tretje osebe, na zahtevo nacionalnih organov ali subjekta, ki izvaja dejavnost.

Za zmanjšanje stroškov se lahko revizije izvedejo skupaj s certificiranjem gozdov, podnebnim certificiranjem ali drugo revizijo.

Neodvisni certifikacijski organ tretje osebe ni neposredno povezan z lastnikom ali ustanoviteljem in ni vključen v razvoj ali izvajanje dejavnosti.

5.   Ocena skupine

Skladnost z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in z merili za nebistveno škodovanje se lahko preveri:

(a)

na ravni gozdarskega območja izvora (61), kot je opredeljeno v členu 2(30) Direktive (EU) 2018/2001;

(b)

na ravni skupine gozdarskih gospodarstev, ki so dovolj homogena, da se lahko oceni tveganje glede trajnostnosti gozdarske dejavnosti, kadar so vsa ta gospodarstva medsebojno trajno povezana in sodelujejo v dejavnosti ter skupina teh gospodarstev ostaja enaka pri vseh naslednjih revizijah.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

Podrobne informacije iz točke 1.2(i) vključujejo določbe za izpolnjevanje meril iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Gozdnogojitvena sprememba, ki jo dejavnost povzroči na območju, zajetem z dejavnostjo, verjetno ne bo povzročila bistvenega zmanjšanja trajnostne oskrbe s primarno gozdno biomaso, primerno za proizvodnjo lesnih proizvodov z dolgoročnim potencialom za krožnost. To merilo se lahko dokaže z analizo podnebnih koristi iz točke 2.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Pri dejavnosti se ne uporabljajo pesticidi ali gnojila.

Sprejeti so dobro dokumentirani in preverljivi ukrepi za preprečevanje uporabe aktivnih snovi, ki so navedene v delu A Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1021 (62), Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, Konvenciji Minamata o živem srebru in Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, ter aktivnih snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti (63) razvrščene v razred Ia („izjemno nevarne“) ali Ib („zelo nevarne“). Dejavnost je skladna z ustreznim nacionalnim pravom o aktivnih snoveh.

Preprečuje se onesnaževanje vode in tal, v primeru onesnaževanja pa se sprejmejo sanacijski ukrepi.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Na območjih, ki jih pristojni nacionalni organ določi kot ohranitvena, ali v habitatih, ki so zaščiteni, je dejavnost skladna s cilji ohranjanja za taka območja.

Habitati, ki so posebej občutljivi na izgubo biotske raznovrstnosti ali imajo visoko ohranitveno vrednost, ali območja, rezervirana za obnovo takih habitatov v skladu z nacionalnim pravom, se ne spreminjajo.

Podrobne informacije iz točke 1.2(i) vključujejo določbe za ohranjanje in po možnosti povečanje biotske raznovrstnosti v skladu z nacionalnimi in lokalnimi določbami, vključno z naslednjimi:

(a)

zagotavljanje dobrega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, ohranjanje značilnih vrst v habitatih;

(b)

izključevanje uporabe ali izpusta invazivnih tujerodnih vrst;

(c)

izključevanje uporabe tujerodnih vrst, razen če se lahko dokaže, da:

(i)

uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala vodi do ugodnih in ustreznih pogojev v ekosistemih (kot so podnebje, merila za tla, rastlinski pasovi in odpornost proti gozdnim požarom),

(ii)

domorodne vrste na območju niso več prilagojene predvidenim podnebnim ter talnim in hidrološkim razmeram;

(d)

zagotavljanje ohranjanja in izboljšanja fizikalne, kemijske in biološke kakovosti tal;

(e)

spodbujanje praks, ki koristijo biotski raznovrstnosti in krepijo naravne procese v gozdovih;

(f)

izključevanje spreminjanja ekosistemov z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti v ekosisteme z nižjo stopnjo biotske raznovrstnosti;

(g)

zagotavljanje raznovrstnosti povezanih habitatov in vrst, povezanih z gozdovi;

(h)

zagotavljanje raznovrstnosti struktur sestoja ter ohranjanje ali povečevanje sestojev v zreli fazi in mrtvega gozda.

2.   DEJAVNOSTI VARSTVA IN OBNOVE OKOLJA

2.1.   Obnova mokrišč

Opis dejavnosti

Obnova mokrišč se nanaša na gospodarske dejavnosti, ki spodbujajo ponovno vzpostavitev izvornega stanja mokrišč, in gospodarske dejavnosti, ki izboljšujejo funkcije mokrišč, ne nujno s spodbujanjem ponovne vzpostavitve stanja pred motnjo, pri čemer mokrišče pomeni območje, ki ustreza mednarodni opredelitvi mokrišča (64) ali šotišča (65), kot je določena v Konvenciji o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic (Ramsarska konvencija) (66). Zadevno območje ustreza opredelitvi mokrišč s strani Unije, kot je navedeno v sporočilu Komisije o preudarni uporabi in ohranjanju mokrišč (67).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji ne sodijo pod posebno kodo NACE v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006, ampak so povezane z razredom 6 statistične klasifikacije dejavnosti za varovanje okolja, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 691/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (68).

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.   Načrt obnove

1.1

Območje je zajeto v načrtu obnove, ki je skladen z načeli in smernicami o obnovi mokrišč iz Ramsarske konvencije (69), dokler ni območje razvrščeno kot mokrišče in zajeto v načrtu za gospodarjenje z mokrišči, ki je skladen s smernicami Ramsarske konvencije za načrtovanje gospodarjenja za območja iz Ramsarske konvencije in druga mokrišča (70). Za šotišča se v načrtu obnove upoštevajo priporočila iz ustreznih resolucij k Ramsarski konvenciji, vključno z resolucijo XIII/13.

1.2

V načrtu obnove so podrobno proučene lokalne hidrološke in pedološke razmere, vključno z dinamiko nasičenosti tal z vodo ter spreminjanjem aerobnih in anaerobnih pogojev.

1.3

V načrtu obnove so obravnavana vsa merila za nebistveno škodovanje, ki se nanašajo na gospodarjenje z mokrišči.

1.4

Načrt obnove predvideva spremljanje, ki zagotavlja točnost informacij v načrtu, zlasti kar zadeva podatke, ki se nanašajo na vključeno območje.

2.   Analiza podnebnih koristi

2.1

Dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

(a)

analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na zadevnem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)

predvidena dolgoročna povprečna neto bilanca toplogrednih plinov dejavnosti je nižja od dolgoročne povprečne bilance toplogrednih plinov, predvidene za izhodišče iz točke 2.2, kadar dolgoročnost pomeni 100 let.

2.2

Izračun podnebnih koristi izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

analiza je skladna z izpopolnitvijo Smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019 (71). Zlasti če se opredelitev mokrišča, uporabljena v taki analizi, razlikuje od opredelitve mokrišča, uporabljene v nacionalnem registru toplogrednih plinov, analiza vključuje opredelitev različnih kategorij zemljišč, zajetih na vključenem območju. Analiza podnebnih koristi temelji na preglednih, točnih, skladnih, popolnih in primerljivih informacijah, zajema vsa skladišča ogljika, na katera vpliva dejavnost, vključno z nadzemno biomaso, podzemno biomaso, odmrlimi drevesi, odpadki in zemljo, temelji na najbolj konservativnih predpostavkah za izračune ter ustrezno obravnava tveganja nestalnosti in obratnosti pri sekvestraciji ogljika, tveganje za nasičenost in tveganje za uhajanje. Za obalna mokrišča se v analizi podnebnih koristi upoštevajo napovedi o pričakovanem relativnem dvigu morske gladine in možnosti migracije mokrišč;

(b)

običajne prakse, vključno s praksami spravila, so ene od naslednjih:

(i)

prakse gospodarjenja, kot so bile dokumentirane pred začetkom dejavnosti, če obstajajo;

(ii)

najnovejše običajne prakse pred začetkom dejavnosti;

(c)

raven podrobnosti analize je sorazmerna z velikostjo zadevnega območja in uporabljene so vrednosti, specifične za zadevno območje;

(d)

emisije in odvzemi, ki so posledica naravnih motenj, kot so napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, požari, veter in škoda, ki jo povzročijo neurja, ki vplivajo na območje in povzročajo slabše rezultate, ne pomenijo neizpolnjevanja meril iz Uredbe (EU) 2020/852, če je analiza podnebnih koristi skladna z izpopolnitvijo Smernic IPPC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019, v zvezi z emisijami in odvzemi zaradi naravnih motenj.

4.   Jamstvo trajnosti

4.1

V skladu z nacionalnim pravom opredelitev območja, na katerem se izvaja dejavnost, kot mokrišča zagotavlja eno od naslednjih meril:

(a)

območje je namenjeno temu, da se ohranja kot mokrišče, in pri njem sprememba rabe zemljišča ni mogoča;

(b)

območje je razvrščeno kot zavarovano območje;

(c)

za območje velja pravno ali pogodbeno jamstvo, ki zagotavlja, da bo območje ostalo mokrišče.

4.2

V skladu z nacionalnim pravom se subjekt, ki izvaja dejavnost, zaveže, da bodo prihodnje posodobitve načrta obnove po zaključku financirane dejavnosti še naprej usmerjene v zagotavljanje podnebnih koristi, kot je določeno v točki 2. Subjekt, ki izvaja dejavnost, se poleg tega zaveže, da bo kakršno koli zmanjšanje podnebnih koristi iz točke 2 uravnal z enakovredno podnebno koristjo, ki izhaja iz izvajanja dejavnosti, ki ustreza eni od dejavnosti varstva in obnove okolja, opredeljenih v tej uredbi.

5.   Revizija

V dveh letih po začetku dejavnosti in nato vsakih deset let skladnost dejavnosti z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in merili za nebistveno škodovanje preveri eden od naslednjih subjektov:

(a)

ustrezni nacionalni pristojni organi;

(b)

neodvisni certifikacijski organ tretje osebe, na zahtevo nacionalnih organov ali subjekta, ki izvaja dejavnost.

Za zmanjšanje stroškov se lahko revizije izvedejo skupaj s certificiranjem gozdov, podnebnim certificiranjem ali drugo revizijo.

Neodvisni certifikacijski organ tretje osebe ni neposredno povezan z lastnikom ali ustanoviteljem in ni vključen v razvoj ali izvajanje dejavnosti.

6.   Ocena skupine

Skladnost z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in z merili za nebistveno škodovanje se lahko preveri na ravni skupine gospodarstev, ki so dovolj homogena, da se lahko oceni tveganje glede trajnostnosti gozdarske dejavnosti, kadar so vsa ta gospodarstva medsebojno trajno povezana in sodelujejo v dejavnosti ter skupina teh gospodarstev ostaja enaka pri vseh naslednjih revizijah.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Izkopavanje šote je čim manjše.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Uporaba pesticidov je zmanjšana na najnižjo možno raven in prednost imajo alternativni pristopi ali tehnike, ki lahko vključujejo nekemične alternative pesticidom, v skladu z Direktivo 2009/128/ES, z izjemo primerov, ko je uporaba pesticidov potrebna za nadzorovanje napadov škodljivih organizmov ali izbruhov bolezni.

Dejavnost zmanjšuje uporabo gnojil in ne uporablja gnoja. Dejavnost je skladna z Uredbo (EU) 2019/1009 ali nacionalnimi pravili o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko rabo.

Sprejeti so dobro dokumentirani in preverljivi ukrepi za preprečevanje uporabe aktivnih snovi, ki so navedene v delu A Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1021 (72), Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, Konvenciji Minamata o živem srebru in Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, ter aktivnih snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti (73) razvrščene v razred Ia („izjemno nevarne“) ali Ib („zelo nevarne“). Dejavnost je skladna z ustrezno nacionalno izvedbeno zakonodajo o aktivnih snoveh.

Preprečuje se onesnaževanje vode in tal, v primeru onesnaževanja pa se sprejmejo sanacijski ukrepi.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Na območjih, ki jih pristojni nacionalni organ določi kot ohranitvena, ali v habitatih, ki so zaščiteni, je dejavnost skladna s cilji ohranjanja za taka območja.

Habitati, ki so posebej občutljivi na izgubo biotske raznovrstnosti ali imajo visoko ohranitveno vrednost, ali območja, rezervirana za obnovo takih habitatov v skladu z nacionalnim pravom, se ne spreminjajo.

Načrt iz točke 1 (načrt obnove) tega oddelka vključuje določbe za ohranjanje in po možnosti povečanje biotske raznovrstnosti v skladu z nacionalnimi in lokalnimi določbami, vključno z naslednjima:

(a)

zagotavljanje dobrega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, ohranjanje značilnih vrst v habitatih;

(b)

izključevanje uporabe ali izpusta invazivnih tujerodnih vrst.

3.   PROIZVODNJA

3.1.   Proizvodnja tehnologij za energijo iz obnovljivih virov

Opis dejavnosti

Proizvodnja tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, pri čemer je energija iz obnovljivih virov opredeljena v členu 2(1) Direktive (EU) 2018/2001.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C25, C27 in C28, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

S to gospodarsko dejavnostjo se proizvajajo tehnologije za energijo iz obnovljivih virov.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se ocenjuje razpoložljivost in, če je izvedljivo, sprejmejo tehnike, ki podpirajo:

(a)

ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)

zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)

ravnanje z odpadki v proizvodnem procesu, pri katerem ima recikliranje prednost pred odlaganjem;

(d)

informacije o problematičnih snoveh in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.2.   Proizvodnja opreme za proizvodnjo in uporabo vodika

Opis dejavnosti

Proizvodnja opreme za proizvodnjo in uporabo vodika.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C25, C27 in C28, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Gospodarska dejavnost proizvaja opremo za proizvodnjo vodika v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelka 3.10 te priloge in opremo za uporabo vodika.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se ocenjuje razpoložljivost in, če je izvedljivo, sprejmejo tehnike, ki podpirajo:

(a)

ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)

zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)

ravnanje z odpadki v proizvodnem procesu, pri katerem ima recikliranje prednost pred odlaganjem;

(d)

informacije o problematičnih snoveh in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.3.   Proizvodnja nizkoogljičnih tehnologij za promet

Opis dejavnosti

Proizvodnja, popravilo, vzdrževanje, naknadno opremljanje, spreminjanje namena in nadgradnja nizkoogljičnih vozil, tirnih vozil in plovil za prevoz.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C29.1, C30.1, C30.2, C30.9, C33.15 in C33.17, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Gospodarska dejavnost proizvaja, popravlja, vzdržuje, naknadno opremlja (74), spreminja namen ali nadgrajuje:

(a)

vlake in potniške vagone z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi);

(b)

vlake in potniške vagone z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) pri vožnji po tirih s potrebno infrastrukturo, kjer taka infrastruktura ni na voljo, pa z uporabo konvencionalnega motorja (bimodalnost).

(c)

prevozna sredstva za mestni, primestni in cestni potniški promet z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) iz vozil;

(d)

do 31. decembra 2025 vozila, razvrščena v kategoriji M2 in M3 (75), katerih karoserija je razvrščena kot „CA“ (enonivojsko vozilo), „CB“ (dvonivojsko vozilo), „CC“ (enonivojsko členkasto vozilo) ali „CD“ (dvonivojsko členkasto vozilo) (76) ter ki so v skladu z najnovejšim standardom Euro VI, tj. z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (77) in, od začetka veljavnosti sprememb te uredbe, iz zadevnih aktov o spremembah, še preden se začnejo uporabljati, ter z najnovejšo stopnjo standarda Euro VI iz preglednice 1 iz Dodatka 9 k Prilogi I k Uredbi Komisije (EU) št. 582/2011 (78), kadar so določbe, ki urejajo to stopnjo, že začele veljati, vendar se še ne uporabljajo za ta tip vozila (79). Kadar tak standard ni na voljo, so neposredne emisije CO2 vozil ničelne;

(e)

pripomočke za osebno mobilnost s pogonom, ki se ustvari s fizično aktivnostjo uporabnika, brezemisijskim motorjem ali kombinacijo brezemisijskega motorja in fizične aktivnosti;

(f)

vozila kategorij M1 in N1, ki so razvrščena kot lahka vozila (80) z:

(i)

do 31. decembra 2025: specifičnimi emisijami CO2, kot so opredeljene v členu 3(1)(h) Uredbe (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta (81), nižjimi od 50 g CO2/km (nizko- in brezemisijska lahka vozila);

(ii)

od 1. januarja 2026: ničelnimi specifičnimi emisijami CO2, kot so opredeljene v členu 3(1)(h) Uredbe (EU) 2019/631;

(g)

vozila kategorije L (82) z emisijami CO2 iz izpušne cevi 0 g CO2e/km, izračunanimi v skladu s preskusom emisij, določenim v Uredbi (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (83);

(h)

vozila kategorij N2 in N3 ter N1, ki so razvrščena kot težka vozila in niso namenjena transportu fosilnih goriv, katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 7,5 tone in ki so brezemisijska težka vozila, kot so opredeljena v členu 3(11) Uredbe (EU) 2019/1242 Evropskega parlamenta in Sveta (84);

(i)

vozila kategorij N2 in N3, ki niso namenjena transportu fosilnih goriv, katerih največja tehnično dovoljena masa presega 7,5 tone in ki so brezemisijska težka vozila, kot so opredeljena v členu 3(11) Uredbe (EU) 2019/1242, ali nizkoemisijska težka vozila, kot so opredeljena v členu 3(12) navedene uredbe;

(j)

potniška plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki:

(i)

imajo ničelne neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi);

(ii)

do 31. decembra 2025, so hibridna plovila in plovila na kombinirano gorivo, ki za normalno delovanje uporabljajo vsaj 50 % svoje energije iz goriv z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali priključne moči;

(k)

tovorna plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki niso namenjena transportu fosilnih goriv, ki:

(i)

imajo ničelne neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi);

(ii)

do 31. decembra 2025, imajo neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi) na tonski kilometer (g CO2/tkm), izračunane (ali ocenjene v primeru novih plovil) z operativnim kazalnikom energijske učinkovitosti (85), za 50 % nižje od povprečne referenčne vrednosti za emisije CO2, določene za težka vozila (podskupina vozil 5-LH) v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2019/1242;

(l)

plovila za pomorski in obalni prevoz tovora ter plovila za pristaniške dejavnosti in pomožne dejavnosti, ki niso namenjena transportu fosilnih goriv, ki:

(i)

imajo ničelne neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi);

(ii)

do 31. decembra 2025, so hibridna plovila in plovila na kombinirano gorivo, ki za normalno delovanje na morju in v pristaniščih pridobijo vsaj 25 % svoje energije iz goriv z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali priključne moči;

(iii)

do 31. decembra 2025 in samo, kadar se lahko dokaže, da se plovila uporabljajo izključno za izvajanje storitev obalnega prevoza in pomorskega prevoza na kratkih razdaljah, ki so oblikovane tako, da omogočajo prehod tovora, ki se trenutno prevaža po kopnem, na pomorski prevoz, so plovila, ki imajo neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi), izračunane z uporabo projektnega indeksa energijske učinkovitosti Mednarodne pomorske organizacije (IMO) (86), 50 % nižje od povprečne referenčne vrednosti emisij CO2, določene za težka vozila (podskupina vozil 5-LH) v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2019/1242;

(iv)

do 31. decembra 2025, so plovila dosegla vrednost projektnega indeksa energijske učinkovitosti, ki je 10 % nižja od zahtev tega indeksa, ki veljajo na dan 1. aprila 2022 (87), če lahko uporabljajo goriva z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali goriva iz obnovljivih virov energije (88);

(m)

plovila za pomorski in obalni prevoz potnikov, ki niso namenjena transportu fosilnih goriv, ki:

(i)

imajo ničelne neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi);

(ii)

do 31. decembra 2025, so hibridna plovila in plovila na kombinirano gorivo, ki za normalno delovanje na morju in v pristaniščih pridobijo vsaj 25 % svoje energije iz goriv z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali priključne moči;

(iii)

do 31. decembra 2025, so plovila dosegla vrednost projektnega indeksa energijske učinkovitosti, ki je 10 % nižja od zahtev iz tega indeksa, ki veljajo na dan 1. aprila 2022, če lahko uporabljajo goriva z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali goriva iz obnovljivih virov energije (89).

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se ocenjuje razpoložljivost in, če je izvedljivo, sprejmejo tehnike, ki podpirajo:

(a)

ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)

zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)

ravnanje z odpadki v proizvodnem procesu, pri katerem ima recikliranje prednost pred odlaganjem;

(d)

informacije o problematičnih snoveh in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Kjer je to ustrezno, vozila ne vsebujejo svinca, živega srebra, šestvalentnega kroma in kadmija v skladu z Direktivo 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta (90).

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.4.   Proizvodnja baterij

Opis dejavnosti

Proizvodnja polnilnih baterij, akumulatorskih sklopov in akumulatorjev za prevoz, stacionarno uporabo in shranjevanje energije, ki ne prihaja iz električnega omrežja, ter drugo industrijsko uporabo. Proizvodnja ustreznih sestavnih delov (aktivni baterijski materiali, baterijski členi, ohišja baterij in elektronski sestavni deli).

Recikliranje izrabljenih baterij.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodama NACE C27.2 in E38.32 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Gospodarska dejavnost proizvaja polnilne baterije, akumulatorske sklope in akumulatorje (ter njihove sestavne dele), vključno z uporabo sekundarnih sestavin, ki vodijo do bistvenega znižanja emisij toplogrednih plinov pri prevozu, stacionarni uporabi in shranjevanju energije, ki ne prihaja iz električnega omrežja, ter pri drugi industrijski uporabi.

Gospodarska dejavnost reciklira izrabljene baterije.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Za proizvodnjo novih baterij, sestavnih delov in materialov dejavnost ocenjuje razpoložljivost in, če je izvedljivo, sprejme tehnike, ki podpirajo:

(a)

ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)

zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)

informacije o problematičnih snoveh in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

Postopki recikliranja izpolnjujejo pogoje iz člena 12 Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta (91) ter dela B Priloge III k tej direktivi, vključno z uporabo najnovejših ustreznih najboljših razpoložljivih tehnik ter doseganjem učinkovitosti, določene za svinčevo-kislinske baterije, nikelj-kadmijeve baterije in druge kemijske tehnologije. Ti postopki zagotavljajo, da se kovinski sestavni deli reciklirajo v največji tehnično mogoči meri, pri čemer ne nastanejo prekomerni stroški.

Kjer je to ustrezno, objekti, v katerih se izvajajo postopki recikliranja, izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (92).

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Baterije so v skladu s pravili o trajnostnosti, ki se uporabljajo za dajanje baterij na trg Unije, vključno z omejitvami uporabe nevarnih snovi v baterijah, med drugim z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (93) ter Direktive 2006/66/ES.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.5.   Proizvodnja energijsko učinkovite opreme za stavbe

Opis dejavnosti

Proizvodnja energijsko učinkovite opreme za stavbe.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C16.23, C23.11, C23.20, C23.31, C23.32, C23.43, C.23.61, C25.11, C25.12, C25.21, C25.29, C25.93, C27.31, C27.32, C27.33, C27.40, C27.51, C28.11, C28.12, C28.13 in C28.14, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z gospodarsko dejavnostjo se proizvaja eden ali več od naslednjih proizvodov in njihovih ključnih sestavnih delov (94):

(a)

okna z U-vrednostjo, ki je nižja od ali enaka 1,0 W/m2K;

(b)

vrata z U-vrednostjo, ki je nižja od ali enaka 1,2 W/m2K;

(c)

sistemi zunanjih sten z U-vrednostjo, ki je nižja od ali enaka 0,5 W/m2K;

(d)

sistemi kritin z U-vrednostjo, ki je nižja od ali enaka 0,3 W/m2K;

(e)

izolacijski material, katerega vrednost lambda je nižja od ali enaka 0,06 W/mK;

(f)

gospodinjski aparati, ki se uvrščajo v najvišja razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta (95) ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe;

(g)

svetlobni viri, ki se uvrščajo v najvišja razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe;

(h)

sistemi za ogrevanje prostorov in toplo sanitarno vodo, ki se uvrščajo v najvišja razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe;

(i)

hladilni in prezračevalni sistemi, ki se uvrščajo v najvišja razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe;

(j)

krmilne enote za zaznavanje prisotnosti in dnevne svetlobe za sisteme razsvetljave;

(k)

toplotne črpalke, ki izpolnjujejo tehnična merila za pregled iz oddelka 4.16 te priloge;

(l)

fasadni in strešni elementi s funkcijo sončnega senčenja ali sončnonadzorno funkcijo, vključno s tistimi, ki podpirajo gojenje rastlin;

(m)

energijsko učinkoviti sistemi za avtomatizacijo in nadzor stavb za stanovanjske in nestanovanjske stavbe;

(n)

območni termostati in naprave za pametno spremljanje glavnih električnih obremenitev ali toplotnih obremenitev za stavbe ter senzorska oprema;

(o)

izdelki za merjenje toplote in termostatični regulatorji za posamezne domove, priključene na sisteme daljinskega ogrevanja, in posamezna stanovanja, priključena na sisteme centralnega ogrevanja za celotno stavbo, ter za sisteme centralnega ogrevanja;

(p)

izmenjevalniki daljinskega ogrevanja in razdelilne postaje, skladni z dejavnostjo distribucije daljinskega ogrevanja/hlajenja iz oddelka 4.15 te priloge;

(q)

izdelki za pametno spremljanje in regulacijo ogrevalnega sistema ter senzorska oprema.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se ocenjuje razpoložljivost in, če je izvedljivo, sprejmejo tehnike, ki podpirajo:

(a)

ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)

zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)

ravnanje z odpadki v proizvodnem procesu, pri katerem ima recikliranje prednost pred odlaganjem;

(d)

informacije o problematičnih snoveh in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.6.   Proizvodnja drugih nizkoogljičnih tehnologij

Opis dejavnosti

Proizvodnja tehnologij, katerih cilj je bistveno znižati emisije toplogrednih plinov v drugih gospodarskih sektorjih, kadar te tehnologije niso zajete v oddelkih 3.1 do 3.5 te priloge.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C22, C25, C26, C27 in C28, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Gospodarska dejavnost proizvaja tehnologije, katerih cilj so bistveni prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu in ki kažejo te prihranke v primerjavi z najučinkovitejšo alternativno tehnologijo/izdelkom/rešitvijo, ki je na voljo na trgu.

Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU (96) oziroma standarda ISO 14067:2018 (97) ali ISO 14064-1:2018 (98).

Količinsko opredeljene prihranke emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se ocenjuje razpoložljivost in, če je izvedljivo, sprejmejo tehnike, ki podpirajo:

(a)

ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)

zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)

ravnanje z odpadki v proizvodnem procesu, pri katerem ima recikliranje prednost pred odlaganjem;

(d)

informacije o problematičnih snoveh in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.7.   Proizvodnja cementa

Opis dejavnosti

Proizvodnja cementnega klinkerja, cementa ali drugega veziva.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE C23.51 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja eno od naslednjega:

(a)

sivi cementni klinker, kadar so specifične emisije toplogrednih plinov (99) nižje od 0,722 (100) tCO2e na tono sivega cementnega klinkerja;

(b)

cement iz sivega klinkerja ali alternativno hidravlično vezivo, kadar so specifične emisije toplogrednih plinov (101) iz proizvodnje klinkerja in cementa ali alternativnega veziva nižje od 0,469 (102) tCO2e na tono proizvedenega cementa ali alternativnega veziva.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med proizvodnim procesom, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo cementa, apna in magnezijevega oksida (103).

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja (104).

Za proizvodnjo cementa, pri kateri se kot alternativna goriva uporabljajo nevarni odpadki, so vzpostavljeni ukrepi za zagotavljanje varnega ravnanja z odpadki.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.8.   Proizvodnja aluminija

Opis dejavnosti

Proizvodnja aluminija s predelavo primarnega aluminija (boksita) ali recikliranjem sekundarnega aluminija.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodama NACE C24.42 in C24.53 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja eno od naslednjega:

(a)

primarni aluminij, kadar gospodarska dejavnost izpolnjuje dve od naslednjih meril do leta 2025 in vsa naslednja merila (105) po letu 2025:

(i)

emisije toplogrednih plinov (106) ne presegajo 1,484 (107) tCO2e na tono proizvedenega aluminija (108);

(ii)

povprečna intenzivnost emisij CO2 za posredne emisije toplogrednih plinov (109) ne presega 100 g CO2e/kWh;

(iii)

poraba električne energije za proizvodni proces ne presega 15,5 MWh/t Al;

(b)

sekundarni aluminij.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za industrijo neželeznih kovin (110). Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.9.   Proizvodnja železa in jekla

Opis dejavnosti

Proizvodnja železa in jekla.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C24.10, C24.20, C24.31, C24.32, C24.33, C24.34, C24.51 in C24.52, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja eno od naslednjega:

(a)

železo in jeklo, pri čemer emisije toplogrednih plinov (111), znižane za količino emisij zaradi nastanka odpadnih plinov v skladu s točko 10.1.5(a) Priloge VII k Uredbi (EU) 2019/331, ne presegajo naslednjih vrednosti, ki se uporabljajo za različne korake proizvodnega procesa:

(i)

vroča litina = 1,331 (112) tCO2e/t izdelka;

(ii)

sintrana ruda = 0,163 (113) tCO2e/t izdelka;

(iii)

koks (razen lignitnega koksa) = 0,144 (114) tCO2e/t izdelka;

(iv)

železova litina = 0,299 (115) tCO2e/t izdelka;

(v)

visokolegirano jeklo, proizvedeno s postopkom EAF = 0,266 (116) tCO2e/t izdelka;

(vi)

ogljikovo jeklo, proizvedeno s postopkom EAF = 0,209 (117) tCO2e/t izdelka;

(b)

jeklo v pečeh z električnim oblokom (EAF) za proizvodnjo ogljikovega jekla s postopkom EAF ali visokolegiranega jekla s postopkom EAF, kot je določeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/331, kadar vložek odpadnega jekla glede na proizvedeno količino ni manjši od:

(i)

70 % za proizvodnjo visokolegiranega jekla;

(ii)

90 % za proizvodnjo ogljikovega jekla.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med proizvodnim procesom, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo železa in jekla (118).

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.10.   Proizvodnja vodika

Opis dejavnosti

Proizvodnja vodika in sintetičnih goriv na osnovi vodika.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE C20.11 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje zahtevo za prihranke emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu, in sicer 73,4 % za vodik [pri čemer so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu nižje od 3 tCO2e/tH2] in 70 % za sintetična goriva na osnovi vodika glede na primerjalno vrednost za fosilna goriva v višini 94 g CO2e/MJ, po analogiji s pristopom iz člena 25(2) Direktive (EU) 2018/2001 in Priloge V k njej.

Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo po metodologiji iz člena 28(5) Direktive (EU) 2018/2001 oziroma z uporabo standarda ISO 14067:2018 (119) ali ISO 14064-1:2018 (120).

Količinsko opredeljeni prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se preverjajo v skladu s členom 30 Direktive (EU) 2018/2001 ali pa jih, kjer je to ustrezno, preverja neodvisna tretja oseba.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med proizvodnim procesom, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 oziroma 5.12 te priloge.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov (121) ter zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (122);

(b)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za rafiniranje nafte in plina (123).

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.11.   Proizvodnja rastlinskega oglja

Opis dejavnosti

Proizvodnja rastlinskega oglja.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE C20.13 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov (124) iz postopkov proizvodnje rastlinskega oglja so nižje od 1,141 (125) tCO2e na tono izdelka.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)

referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za večje količine anorganskih kemikalij – industrija trdnih in drugih kemikalij (126);

(b)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (127).

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.12.   Proizvodnja natrijevega karbonata

Opis dejavnosti

Proizvodnja natrijevega karbonata.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE C20.13 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov (128) iz postopkov proizvodnje natrijevega karbonata so nižje od 0,789 (129) tCO2e na tono izdelka.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)

referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za večje količine anorganskih kemikalij – industrija trdnih in drugih kemikalij (130);

(b)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (131).

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.13.   Proizvodnja klora

Opis dejavnosti

Proizvodnja klora.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE C20.13 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Poraba električne energije za elektrolizo in obdelavo s klorom je enaka ali manjša od 2,45 MWh na tono klora.

Povprečne emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu pri električni energiji, ki se uporablja za proizvodnjo klora, so nižje od 100 g CO2e/kWh.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 (132) ali ISO 14064-1:2018 (133).

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov (134);

(b)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (135).

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.14.   Proizvodnja organskih osnovnih kemikalij

Opis dejavnosti

Proizvodnja:

(a)

kemikalij visoke vrednosti:

(i)

acetilena,

(ii)

etilena,

(iii)

propilena,

(iv)

butadiena;

(b)

aromatov:

(i)

mešanih alkilbenzenov, mešanih alkilnaftalenov razen HS 2707 ali 2902,

(ii)

cikloheksana,

(iii)

benzena,

(iv)

toluena,

(v)

o-ksilena,

(vi)

p-ksilena,

(vii)

m-ksilena in mešanih ksilenovih izomerov,

(viii)

etilbenzena,

(ix)

kumena,

(x)

bifenila, terfenilov, viniltoluenov, drugih cikličnih ogljikovodikov (razen ciklanov, ciklenov, cikloterpenov, benzena, toluena, ksilenov, stirena, etilbenzena, kumena, naftalena, antracena),

(xi)

benzola (benzena), toluola (toluena) in ksilola (ksilenov),

(xii)

naftalina in drugih mešanic aromatskih ogljikovodikov (razen benzola, toluola in ksilola);

(c)

vinil klorida;

(d)

stirena;

(e)

etilenoksida;

(f)

monoetilen glikola;

(g)

adipinske kisline.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE C20.14 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov (136) iz postopkov proizvodnje organskih osnovnih kemikalij so nižje od:

(a)

za HVC: 0,693 (137) tCO2e/t HVC;

(b)

za aromatske spojine: 0,0072 (138) tCO2e/t kompleksne tehtane prepustnosti;

(c)

za vinil klorid: 0,171 (139) tCO2e/t vinil klorida;

(d)

za stiren: 0,419 (140) tCO2e/t stirena;

(e)

za etilenoksid / etilen glikole: 0,314 (141) tCO2e/t etilenoksida / glikola;

(f)

za adipinsko kislino: 0,32 (142) tCO2e/t adipinske kisline.

Kadar se organske kemikalije s področja uporabe v celoti ali delno proizvajajo iz obnovljivih surovin, so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu kemikalije, ki je v celoti ali delno proizvedena iz obnovljivih surovin, nižje od emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu enakovredne kemikalije, ki je proizvedena iz fosilnih surovin.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 (143) ali ISO 14064-1:2018 (144).

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Kmetijska biomasa, ki se uporablja za proizvodnjo organskih osnovnih kemikalij, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001. Gozdna biomasa, ki se uporablja za proizvodnjo organskih osnovnih kemikalij, izpolnjuje merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za proizvodnjo organskih kemikalij v velikih količinah (145);

(b)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (146).

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.15.   Proizvodnja brezvodnega amoniaka

Opis dejavnosti

Proizvodnja brezvodnega amoniaka.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE C20.15 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

amoniak se proizvaja iz vodika, ki izpolnjuje tehnična merila za pregled iz oddelka 3.10 te priloge (proizvodnja vodika);

(b)

amoniak se zajame iz odpadnih voda.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)

referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo velikih količin anorganskih kemikalij – amoniaka, kislin in gnojil (147);

(b)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (148).

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.16.   Proizvodnja dušikove kisline

Opis dejavnosti

Proizvodnja dušikove kisline.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE C20.15 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov (149) iz proizvodnje dušikove kisline so nižje od 0,038 (150) tCO2e na tono dušikove kisline.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)

referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo velikih količin anorganskih kemikalij – amoniaka, kislin in gnojil (151);

(b)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (152).

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

3.17.   Proizvodnja plastičnih mas v primarni obliki

Opis dejavnosti

Proizvodnja smol, plastičnih mas in nevulkaniziranih termoplastičnih elastomerov, mešanje smol po naročilu kupca in proizvodnja sintetičnih smol po naročilu.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE C20.16 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

plastične mase v primarni obliki so v celoti proizvedene z mehanskim recikliranjem plastičnih odpadkov;

(b)

kadar mehansko recikliranje ni tehnično izvedljivo ali ekonomsko vzdržno, so plastične mase v primarni obliki v celoti proizvedene s kemičnim recikliranjem plastičnih odpadkov, emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu proizvedenih plastičnih mas, z izključitvijo morebitnih izračunanih dobropisov iz proizvodnje goriv, pa so nižje od emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu enakovrednih plastičnih mas v primarni obliki, proizvedenih iz fosilnih surovin. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 (153) ali ISO 14064-1:2018 (154). Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba;

(c)

plastične mase v primarni obliki so v celoti ali delno proizvedene iz obnovljivih surovin (155), njihove emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu pa so nižje od emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu enakovrednih plastičnih mas v primarni obliki, proizvedenih iz fosilnih surovin. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018. Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Kmetijska biomasa, ki se uporablja za proizvodnjo plastičnih mas v primarni obliki, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001. Gozdna biomasa, ki se uporablja za proizvodnjo plastičnih mas v primarni obliki, izpolnjuje merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)

referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo polimerov (156);

(b)

zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (157).

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.   ENERGIJA

4.1.   Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije.

Kadar je gospodarska dejavnost sestavni del namestitve, vzdrževanja in popravila tehnologij za energijo iz obnovljivih virov iz oddelka 7.6 te priloge, se uporabljajo tehnična merila za pregled iz oddelka 7.6.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in F42.22, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja električna energija z uporabo fotovoltaične tehnologije.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Ni relevantno.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.2.   Proizvodnja električne energije z uporabo tehnologije za proizvodnjo koncentrirane sončne energije

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije z uporabo tehnologije za proizvodnjo koncentrirane sončne energije.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in F42.22, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja električna energija z uporabo tehnologije za proizvodnjo koncentrirane sončne energije.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.3.   Proizvodnja električne energije iz vetrne energije

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo iz vetrne energije.

Kadar je gospodarska dejavnost sestavni del namestitve, vzdrževanja in popravila tehnologij za energijo iz obnovljivih virov iz oddelka 7.6 te priloge, se uporabljajo tehnična merila za pregled iz oddelka 7.6.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in F42.22, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja električna energija iz vetrne energije.

Nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Pri gradnji vetrnih elektrarn na morju dejavnost ne ovira doseganja dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (158), ki zahteva, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje ali blažitev učinkov v zvezi z deskriptorjem 11 (hrup/energija), določenim v Prilogi I k tej direktivi, in kot je določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/848 (159) v zvezi z ustreznimi merili in metodološkimi standardi za navedeni deskriptor.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi (160).

Pri vetrnih elektrarnah na morju dejavnost ne ovira doseganja dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES, ki zahteva, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje ali blažitev učinkov v zvezi z deskriptorjem 1 (biotska raznovrstnost) in deskriptorjem 6 (neoporečnost morskega dna), določenima v Prilogi I k tej direktivi, in kot je določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/848 v zvezi z ustreznimi merili in metodološkimi standardi za navedena deskriptorja.

4.4.   Proizvodnja električne energije s tehnologijami za izkoriščanje oceanske energije

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo iz oceanske energije.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in F42.22, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja električna energija iz energije oceanov.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost ne ovira doseganja dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES, ki zahteva, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje ali blažitev učinkov v zvezi z deskriptorjem 11 (hrup/energija), določenim v Prilogi I k tej direktivi, in kot je določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/848 v zvezi z ustreznimi merili in metodološkimi standardi za navedeni deskriptor.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Vzpostavljeni so ukrepi za zmanjšanje toksičnosti antivegetacijskih sredstev in biocidov, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (161), s katero se v pravo Unije prenaša Mednarodna konvencija o nadzoru škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah, ki je bila sprejeta 5. oktobra 2001.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Dejavnost ne ovira doseganja dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES, ki zahteva, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje ali blažitev učinkov v zvezi z deskriptorjem 1 (biotska raznovrstnost), določenim v Prilogi I k tej direktivi, in kot je določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/848 v zvezi z ustreznimi merili in metodološkimi standardi za navedeni deskriptor.

4.5.   Proizvodnja električne energije iz vodne energije

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo iz vodne energije.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in F42.22, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

objekt za proizvodnjo električne energije je pretočna hidroelektrarna in nima umetnega zbiralnika;

(b)

gostota moči objekta za proizvodnjo električne energije presega 5 W/m2;

(c)

emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije iz vodne energije so nižje od 100 g CO2e/kWh. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 (162), ISO 14064-1:2018 (163) ali orodja G-res (164). Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

1.

Dejavnost je skladna z določbami Direktive 2000/60/ES, zlasti z vsemi zahtevami iz člena 4 Direktive.

2.

Za upravljanje obstoječih hidroelektrarn, vključno z dejavnostmi obnove za krepitev potenciala energije iz obnovljivih virov ali shranjevanja energije, dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

2.1

V skladu z Direktivo 2000/60/ES ter zlasti členoma 4 in 11 navedene direktive se izvajajo vsi tehnično izvedljivi in ekološko ustrezni ukrepi za blažitev škodljivih vplivov na vodo ter zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode.

2.2

Kadar je to ustrezno in glede na naravno prisotne ekosisteme v prizadetih vodnih telesih, ukrepi vključujejo:

(a)

ukrepe za zagotavljanje selitev dolvodnih in gorvodnih rib (kot so turbine, ki ne škodujejo ribam, strukture za vodenje rib, najsodobnejši popolnoma delujoči ribji prehodi, ukrepi za prekinitev ali zmanjšanje delovanja in izpustov med selitvijo ali drstitvijo);

(b)

ukrepe za zagotovitev najmanjšega ekološkega pretoka (vključno z blažitvijo hitrih, kratkotrajnih sprememb v pretoku ali vršnega obratovanja) in toka plavin;

(c)

ukrepe za zaščito ali izboljšanje habitatov.

2.3

Učinkovitost takih ukrepov se spremlja v okviru odobritve ali dovoljenja, v katerih so določeni pogoji, namenjeni doseganju dobrega stanja ali potenciala prizadetega vodnega telesa.

3.

Za gradnjo novih hidroelektrarn dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

3.1

V skladu s členom 4 Direktive 2000/60/ES in zlasti odstavkom 7 navedenega člena se pred gradnjo izvede presoja vpliva projekta, da se ocenijo vsi njegovi potencialni vplivi na stanje vodnih teles v istem povodju ter na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode, pri čemer se zlasti upoštevajo selitveni koridorji, neregulirane reke ali ekosistemi, ki so blizu razmeram brez motenj.

Presoja temelji na nedavnih, celovitih in natančnih podatkih, vključno s podatki spremljanja elementov biološke kakovosti, ki so posebej občutljivi na hidromorfološke spremembe, in podatki o pričakovanem stanju vodnega telesa kot rezultatu novih dejavnosti v primerjavi z njegovim trenutnim stanjem.

Ocenjuje zlasti kumulativne vplive tega novega projekta skupaj z drugo obstoječo ali načrtovano infrastrukturo v povodju.

3.2

Na podlagi te presoje vpliva se ugotovi, da je obrat glede na načrt, lokacijo in blažitvene ukrepe zasnovan tako, da izpolnjuje eno od naslednjih zahtev:

(a)

obrat ne slabša in ne ogroža doseganja dobrega stanja ali potenciala določenega vodnega telesa, s katerim je povezan;

(b)

kadar bi lahko obrat poslabšal ali ogrozil doseganje dobrega stanja/potenciala določenega vodnega telesa, s katerim je povezan, tako poslabšanje ni bistveno in je utemeljeno s podrobno analizo stroškov in koristi, ki izkazuje oboje od naslednjega:

(i)

razloge za prevladujoči javni interes ali dejstvo, da pričakovane koristi načrtovane hidroelektrarne pretehtajo stroške zaradi poslabšanja stanja vode, ki jih nosita okolje in družba;

(ii)

dejstvo, da prevladujočega javnega interesa ali pričakovanih koristi obrata zaradi tehnične izvedljivosti ali nesorazmernih stroškov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki bi zagotovila boljše okoljske rezultate (na primer z obnovo obstoječih hidroelektrarn ali uporabo tehnologij, ki ne prekinjajo kontinuitete toka reke).

3.3

Izvajajo se vsi tehnično izvedljivi in ekološko ustrezni ukrepi za blažitev škodljivih vplivov na vodo ter zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode.

Kadar je to ustrezno in glede na naravno prisotne ekosisteme v prizadetih vodnih telesih, blažitveni ukrepi vključujejo:

(a)

ukrepe za zagotavljanje selitev dolvodnih in gorvodnih rib (kot so turbine, ki ne škodujejo ribam, strukture za vodenje rib, najsodobnejši popolnoma delujoči ribji prehodi, ukrepi za prekinitev ali zmanjšanje delovanja in izpustov med selitvijo ali drstitvijo);

(b)

ukrepe za zagotovitev najmanjšega ekološkega pretoka (vključno z blažitvijo hitrih, kratkotrajnih sprememb v pretoku ali vršnega obratovanja) in toka plavin;

(c)

ukrepe za zaščito ali izboljšanje habitatov.

Učinkovitost takih ukrepov se spremlja v okviru odobritve ali dovoljenja, v katerih so določeni pogoji, namenjeni doseganju dobrega stanja ali potenciala prizadetega vodnega telesa.

3.4

Obrat ne ogroža trajno doseganja dobrega stanja/potenciala v nobenem vodnem telesu v istem vodnem območju.

3.5

Poleg zgornjih blažitvenih ukrepov in kadar je to ustrezno, se izvajajo izravnalni ukrepi, ki zagotavljajo, da projekt ne bo povečal razdrobljenosti vodnih teles v istem vodnem območju. To se doseže s ponovno vzpostavitvijo kontinuitete na istem vodnem območju v takem obsegu, da se nadomesti prekinitev kontinuitete, ki jo lahko povzroči načrtovana hidroelektrarna. Nadomeščanje se začne pred izvedbo projekta.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi (165).

4.6.   Proizvodnja električne energije iz geotermalne energije

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo iz geotermalne energije.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in F42.22, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije iz geotermalne energije so nižje od 100 g CO2e/kWh. Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018. Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za upravljanje sistemov visokoentalpijske geotermalne energije so vzpostavljeni ustrezni sistemi za zmanjševanje ravni emisij, da se ne ogrozi doseganje mejnih vrednosti za kakovost zraka, določenih v Direktivi 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta (166) ter Direktivi 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta (167).

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.7.   Proizvodnja električne energije iz nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov. Ta dejavnost ne vključuje proizvodnje električne energije z izključno uporabo bioplina in tekočega biogoriva (glej oddelek 4.8 te priloge).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in F42.22, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije z uporabo plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov so nižje od 100 g CO2e/kWh.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 (168) ali ISO 14064-1:2018 (169).

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

2.

Če objekti vključujejo kakršno koli obliko zniževanja emisij (tudi z zajemanjem ogljika ali uporabo razogljičenih goriv), takšna dejavnost zniževanja emisij izpolnjuje merila iz ustreznega oddelka te priloge, kjer je to ustrezno.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med postopkom proizvodnje električne energije, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge.

3.

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

med gradnjo se namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, kot je uhajanje metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja;

(b)

med delovanjem se poroča o fizikalni meritvi emisij metana in uhajanje se odpravi.

4.

Kadar dejavnost uporablja mešanico plinastih ali tekočih goriv iz obnovljivih virov ter bioplina ali tekočega biogoriva, kmetijska biomasa, ki se uporablja pri proizvodnji bioplina ali tekočega biogoriva, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001, gozdna biomasa pa merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave (170). Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge II k Direktivi (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta (171).

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.8.   Proizvodnja električne energije iz bioenergije

Opis dejavnosti

Gradnja in upravljanje obratov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo izključno iz biomase, bioplina ali tekočega biogoriva, z izjemo pridobivanja električne energije iz mešanice goriv iz obnovljivih virov in bioplina ali tekočega biogoriva (glej oddelek 4.7 te priloge).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE D35.11 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.

Kmetijska biomasa, ki se uporablja pri dejavnosti, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001. Gozdna biomasa, ki se uporablja pri dejavnosti, izpolnjuje merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

2.

Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biomase so najmanj 80-odstotni glede na metodologijo za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov in ustrezno primerjalno vrednost za fosilna goriva, opredeljeno v Prilogi VI k Direktivi (EU) 2018/2001.

3.

Če so obrati odvisni od anaerobne razgradnje organskega materiala, proizvodnja digestata izpolnjuje merila iz oddelka 5.6 ter merili 1 in 2 iz oddelka 5.7 te priloge, kadar je to ustrezno.

4.

Točki 1 in 2 se ne uporabljata za obrate za proizvodnjo električne energije s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, manjšo od 2 MW, ki uporabljajo plinasta goriva iz biomase.

5.

Za obrate za proizvodnjo električne energije s skupno nazivno vhodno toplotno močjo med 50 in 100 MW dejavnost uporablja tehnologijo soproizvodnje z visokim izkoristkom, pri obratih, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije, pa dejavnost dosega raven energijske učinkovitosti, ki je povezana z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave (172).

6.

Pri obratih za proizvodnjo električne energije s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, večjo od 100 MW, dejavnost izpolnjuje eno ali več naslednjih meril:

(a)

dosega najmanj 36-odstotni električni izkoristek;

(b)

uporablja tehnologijo soproizvodnje z visokim izkoristkom (soproizvodnja toplote in električne energije) iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (173);

(c)

uporablja tehnologijo za zajemanje in shranjevanje ogljika. Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med postopkom proizvodnje električne energije, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 oziroma 5.12 te priloge.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za obrate, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (174), so emisije enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave (175). Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge II k Direktivi (EU) 2015/2193.

Za naprave na območjih ali delih območij, ki ne dosegajo skladnosti z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka iz Direktive 2008/50/ES, se izvedejo ukrepi za zmanjšanje ravni emisij ob upoštevanju rezultatov izmenjave informacij (176), ki jih objavi Komisija v skladu s členom 6(9) in (10) Direktive (EU) 2015/2193.

Za anaerobno razgradnjo organskega materiala, kadar se proizvedeni digestat neposredno ali po kompostiranju oziroma drugi obdelavi uporablja kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal, izpolnjuje zahteve za materiale za gnojenje, opredeljene v kategorijah sestavnih materialov 4 in 5 v Prilogi II k Uredbi (EU) 2019/1009, ali nacionalna pravila o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko uporabo.

Za obrate za anaerobno razgradnjo, ki obdelujejo več kot 100 ton dnevno, so emisije v zrak in vodo enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik za anaerobno obdelavo odpadkov, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za obdelavo odpadkov (177). Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.9.   Prenos in distribucija električne energije

Opis dejavnosti

Gradnja in upravljanje prenosnih sistemov za prenos električne energije po izrednovisokonapetostnem in visokonapetostnem povezanem sistemu.

Gradnja in upravljanje distribucijskih sistemov za prenos električne energije po visoko- srednje- in nizkonapetostnih distribucijskih sistemih.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.12 in D35.13, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

1.

Infrastruktura ali oprema za prenos in distribucijo je del elektroenergetskega sistema, ki izpolnjuje vsaj eno od naslednjih meril:

(a)

sistem je medsebojno povezan evropski sistem, tj. medsebojno povezana območja nadzora držav članic, Norveške, Švice in Združenega kraljestva, ter njegovi podrejeni sistemi;

(b)

več kot 67 % novo omogočene proizvodne zmogljivosti v sistemu je pod mejno vrednostjo proizvodnje 100 g CO2e/kWh, izmerjeno na podlagi življenjskega cikla v skladu z merili za proizvodnjo električne energije v drsečem petletnem obdobju delovanja;

(c)

povprečni emisijski faktor sistemskega omrežja, izračunan kot skupne letne emisije iz proizvodnje električne energije v sistemu, deljene s skupno letno neto proizvodnjo električne energije v tem sistemu, je pod mejno vrednostjo 100 g CO2e/kWh, izmerjeno na podlagi življenjskega cikla v skladu z merili za proizvodnjo električne energije v drsečem petletnem obdobju delovanja.

Infrastruktura, namenjena vzpostavitvi neposredne povezave ali razširitvi obstoječe neposredne povezave med razdelilno transformatorsko postajo ali omrežjem ter obratom za proizvodnjo energije, katere intenzivnost toplogrednih plinov je večja od 100 g CO2e/kWh, izmerjeno na podlagi življenjskega cikla, ne izpolnjuje meril.

Namestitev merilne infrastrukture, ki ne izpolnjuje zahtev za sisteme naprednega merjenja iz člena 20 Direktive (EU) 2019/944, ne izpolnjuje meril.

2.

Dejavnost je nekaj od naslednjega:

(a)

gradnja in upravljanje neposredne povezave ali razširitev obstoječe neposredne povezave za proizvodnjo električne energije z majhnimi emisijami ogljika pod mejno vrednostjo 100 g CO2e/kWh, izmerjenimi na podlagi življenjskega cikla, za razdelilno transformatorsko postajo ali omrežje;

(b)

gradnja in upravljanje polnilnih postaj za električna vozila in podporne električne infrastrukture za elektrifikacijo prometa, če so izpolnjena tehnična merila za pregled iz oddelka te priloge, ki se nanaša na promet;

(c)

namestitev prenosnih in distribucijskih transformatorjev, ki izpolnjujejo zahteve stopnje 2 (od 1. julija 2021) iz Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 548/2014 (178) in, za srednje transformatorje, pri katerih najvišja napetost za opremo ne presega 36 kV, zahteve glede doseganja ravni AAA0, kar zadeva izgube prostega teka, določene v standardu EN 50588-1 (179);

(d)

gradnja/namestitev in upravljanje opreme in infrastrukture, pri čemer je glavni cilj povečati proizvodnjo ali uporabo električne energije iz obnovljivih virov;

(e)

namestitev opreme za povečanje možnosti nadzora in opazovanja elektroenergetskega sistema ter omogočanje razvoja in vključevanja obnovljivih virov energije, vključno s:

(i)

senzorji in merilnimi orodji (vključno z meteorološkimi senzorji za napovedovanje proizvodnje iz obnovljivih virov);

(ii)

komunikacijo in nadzorom (vključno z napredno programsko opremo in kontrolnimi sobami, avtomatizacijo razdelilnih transformatorskih postaj ali napajalnikov in zmogljivostmi za regulacijo napetosti za prilagoditev bolj decentraliziranemu dovajanju energije iz obnovljivih virov);

(f)

namestitev opreme, med drugim bodočih sistemov naprednega merjenja ali sistemov, ki nadomeščajo sisteme naprednega merjenja, v skladu s členom 19(6) Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta (180), ki izpolnjujejo zahteve iz člena 20 Direktive (EU) 2019/944, ki lahko prenaša informacije uporabnikom, da bi ti lahko na daljavo uravnavali porabo, vključno z vozlišči s podatki o strankah;

(g)

izdelava/namestitev opreme za omogočanje izmenjave izrecno električne energije iz obnovljivih virov med uporabniki;

(h)

gradnja in upravljanje interkonektorjev med prenosnimi sistemi, če eden od sistemov izpolnjuje merila.

Za namene tega oddelka se uporabljajo naslednje specifikacije:

(a)

drseče petletno obdobje delovanja, ki se uporabi za določitev skladnosti s pragovi, temelji na petih zaporednih preteklih letih, vključno z letom, za katero so na voljo najnovejši podatki;

(b)

„sistem“ pomeni območje nadzora prenosnega ali distribucijskega omrežja za električno energijo, v katerem je nameščena infrastruktura ali oprema;

(c)

prenosni sistemi lahko vključujejo proizvodno zmogljivost, povezano s podrejenim distribucijskim sistemom;

(d)

za distribucijske sisteme, ki so podrejeni prenosnemu sistemu, za katerega se šteje, da je na poti do popolnega razogljičenja, se lahko prav tako šteje, da so na poti do popolnega razogljičenja;

(e)

za ugotavljanje skladnosti je mogoče upoštevati sistem, ki zajema več povezanih območij nadzora z znatno medsebojno izmenjavo energije, pri čemer se uporabi tehtani povprečni emisijski faktor vseh vključenih območij nadzora, posameznim podrejenim prenosnim ali distribucijskim sistemom znotraj navedenega sistema pa ni treba posebej dokazovati skladnosti;

(f)

sistem lahko preneha biti skladen, potem ko je bil pred tem skladen. V sistemih, ki prenehajo biti skladni, od takrat naprej niso skladne nobene nove dejavnosti prenosa in distribucije, dokler sistem ponovno ne doseže skladnosti z mejno vrednostjo (razen za dejavnosti, ki so vedno skladne, glej zgoraj). Dejavnosti v podrejenih sistemih so lahko še vedno skladne, če ti sistemi izpolnjujejo merila iz tega oddelka;

(g)

neposredna povezava ali razširitev obstoječe neposredne povezave z obrati za proizvodnjo vključuje infrastrukturo, ki je nujna za prenos povezane električne energije iz objekta za proizvodnjo električne energije v razdelilno transformatorsko postajo ali v omrežje.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Ni relevantno.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Vzpostavljen je načrt ravnanja z odpadki, ki zagotavlja čim večjo ponovno uporabo ali recikliranje po koncu življenjske dobe v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, tudi na podlagi pogodbenih dogovorov s partnerji na področju ravnanja z odpadki, razmisleka o finančnih projekcijah ali uradne projektne dokumentacije.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Nadzemni visokonapetostni vodi:

(a)

za dejavnosti na gradbišču se upoštevajo načela iz Splošnih okoljskih, zdravstvenih in varnostnih smernic Mednarodne finančne korporacije (181).

(b)

pri dejavnostih se upoštevajo veljavni standardi in predpisi za omejitev vpliva elektromagnetnega sevanja na zdravje ljudi, kar vključuje dejavnosti, ki se izvajajo v Uniji, pri katerih se upošteva priporočilo Sveta o omejevanju izpostavljanja javnosti elektromagnetnim poljem (od 0 Hz do 300 GHz) (182), in dejavnosti, ki se izvajajo v tretjih državah, pri katerih se upoštevajo smernice Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) iz leta 1998 (183).

Pri dejavnostih se ne uporabljajo poliklorirani bifenili (PCB).

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi (184).

4.10.   Shranjevanje električne energije

Opis dejavnosti

Gradnja in upravljanje objektov, ki shranjujejo električno energijo in jo pozneje vračajo v obliki električne energije. Dejavnost vključuje shranjevanje v črpalnih hidroelektrarnah.

Kadar je gospodarska dejavnost sestavni del namestitve, vzdrževanja in popravila tehnologij za energijo iz obnovljivih virov iz oddelka 7.6 te priloge, se uporabljajo tehnična merila za pregled iz oddelka 7.6.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji ne sodijo pod posebno kodo NACE v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost je gradnja in upravljanje zmogljivosti za shranjevanje električne energije, vključno s črpalnimi hidroelektrarnami.

Kadar dejavnost vključuje kemično shranjevanje energije, medij shranjevanja (kot je vodik ali amoniak) izpolnjuje merila za proizvodnjo ustreznega izdelka iz oddelkov 3.7 do 3.17 te priloge. Pri uporabi vodika za shranjevanje električne energije se, kadar vodik izpolnjuje tehnična merila za pregled iz oddelka 3.10 te priloge, ponovna elektrifikacija vodika prav tako šteje za del dejavnosti.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Pri shranjevanju v črpalnih hidroelektrarnah, ki niso povezane z rečnim telesom, dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

Pri shranjevanju v črpalnih hidroelektrarnah, ki so povezane z rečnim telesom, dejavnost izpolnjuje merila za nebistveno škodovanje trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov iz oddelka 4.5 (proizvodnja električne energije iz vodne energije).

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Vzpostavljen je načrt ravnanja z odpadki, ki zagotavlja čim večjo ponovno uporabo ali recikliranje po koncu življenjske dobe v skladu s hierarhijo odpadkov, tudi na podlagi pogodbenih dogovorov s partnerji na področju ravnanja z odpadki, razmisleka o finančnih projekcijah ali uradne projektne dokumentacije.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.11.   Shranjevanje toplotne energije

Opis dejavnosti

Gradnja in upravljanje objektov, ki shranjujejo toplotno energijo in jo pozneje vračajo v obliki toplotne energije ali drugih nosilcev energije.

Kadar je gospodarska dejavnost sestavni del namestitve, vzdrževanja in popravila tehnologij za energijo iz obnovljivih virov iz oddelka 7.6 te priloge, se uporabljajo tehnična merila za pregled iz oddelka 7.6.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji ne sodijo pod posebno kodo NACE v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost shranjuje toplotno energijo, vključno s podzemnim shranjevanjem toplotne energije ali shranjevanjem toplotne energije v vodonosniku.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Za shranjevanje toplotne energije v vodonosniku dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Vzpostavljen je načrt ravnanja z odpadki, ki zagotavlja največjo možno ponovno uporabo, predelavo ali recikliranje po koncu življenjske dobe, tudi na podlagi pogodbenih dogovorov s partnerji na področju ravnanja z odpadki, razmisleka o finančnih projekcijah ali uradne projektne dokumentacije.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.12.   Shranjevanje vodika

Opis dejavnosti

Gradnja in upravljanje objektov za shranjevanje vodika in njegovo poznejše vračanje.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji ne sodijo pod posebno kodo NACE v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost je nekaj od naslednjega:

(a)

gradnja objektov za shranjevanje vodika;

(b)

sprememba obstoječih objektov za podzemno shranjevanje plina v objekte, namenjene shranjevanju vodika;

(c)

upravljanje objektov za shranjevanje vodika, pri čemer vodik, shranjen v napravi, izpolnjuje merila za proizvodnjo vodika iz oddelka 3.10 te priloge.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Ni relevantno.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Vzpostavljen je načrt ravnanja z odpadki, ki zagotavlja največjo možno ponovno uporabo, predelavo ali recikliranje po koncu življenjske dobe, tudi na podlagi pogodbenih dogovorov s partnerji na področju ravnanja z odpadki, razmisleka o finančnih projekcijah ali uradne projektne dokumentacije.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

V primeru shranjevanja več kot petih ton dejavnost izpolnjuje zahteve iz Direktive 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta (185).

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.13.   Proizvodnja bioplina in biogoriva za uporabo v prometu ter proizvodnja tekočega biogoriva

Opis dejavnosti

Proizvodnja bioplina ali biogoriva za uporabo v prometu ter proizvodnja tekočega biogoriva.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE D35.21 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.

Kmetijska biomasa, ki se uporablja pri proizvodnji bioplina ali biogoriva za uporabo v prometu ter proizvodnji tekočega biogoriva, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001. Gozdna biomasa, ki se uporablja pri proizvodnji bioplina ali biogoriva za uporabo v prometu ter proizvodnji tekočega biogoriva, izpolnjuje merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

Poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo, se ne uporabljajo pri proizvodnji biogoriva za uporabo v prometu in proizvodnji tekočega biogoriva.

2.

Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi proizvodnje biogoriva in bioplina za uporabo v prometu in proizvodnje tekočega biogoriva so najmanj 65-odstotni glede na metodologijo za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov in ustrezno primerjalno vrednost za fosilna goriva, opredeljeno v Prilogi V k Direktivi (EU) 2018/2001.

3.

Če je proizvodnja bioplina odvisna od anaerobne razgradnje organskega materiala, proizvodnja digestata izpolnjuje merila iz oddelkov 5.6 ter merili 1 in 2 iz oddelka 5.7 te priloge, kadar je to ustrezno.

4.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med proizvodnim procesom, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za proizvodnjo bioplina se v objektih za shranjevanje digestata uporablja pokrov, ki je neprepusten za plin.

Za obrate za anaerobno razgradnjo, ki obdelujejo več kot 100 ton dnevno, so emisije v zrak in vodo enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik za anaerobno obdelavo odpadkov, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za obdelavo odpadkov (186). Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za anaerobno razgradnjo organskega materiala, kadar se proizvedeni digestat neposredno ali po kompostiranju oziroma drugi obdelavi uporablja kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal, izpolnjuje zahteve za materiale za gnojenje, opredeljene v kategorijah sestavnih materialov 4 in 5 za digestat oziroma kategoriji sestavnih materialov 3 za kompost, kot je ustrezno, v Prilogi II k Uredbi (EU) 2019/1009, ali nacionalna pravila o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko uporabo.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.14.   Prenosna in distribucijska omrežja za pline iz obnovljivih virov in nizkoogljične pline

Opis dejavnosti

Sprememba, sprememba namena ali naknadno opremljanje plinskih omrežij za prenos in distribucijo plinov iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih plinov.

Gradnja ali upravljanje prenosnih in distribucijskih cevovodov, namenjenih transportu vodika ali drugih nizkoogljičnih plinov.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.22, F42.21 in H49.50, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.

Dejavnost sestavlja eno od naslednjega:

(a)

gradnja ali upravljanje novih prenosnih in distribucijskih omrežij, namenjenih vodiku ali drugim nizkoogljičnim plinom;

(b)

sprememba/sprememba namena obstoječih omrežij zemeljskega plina za prehod na 100 % odstotkov vodika;

(c)

naknadno opremljanje omrežij za prenos in distribucijo plina, ki omogoča vključitev vodika in drugih nizkoogljičnih plinov v omrežje, vključno z vsemi dejavnostmi omrežij za prenos ali distribucijo plina, ki omogočajo povečanje mešanice vodika ali drugih nizkoogljičnih plinov v plinskem sistemu.

2.

Dejavnost vključuje odkrivanje uhajanja in popravilo obstoječih cevovodov in drugih elementov omrežja za zmanjšanje uhajanja metana.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ventilatorji, kompresorji, črpalke in druga uporabljena oprema, zajeti v Direktivi 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (187), izpolnjujejo, kjer je to ustrezno, zahteve za najvišji razred v okviru energijske nalepke in so skladni z izvedbenimi predpisi na podlagi navedene direktive ter predstavljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.15.   Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja

Opis dejavnosti

Gradnja, obnavljanje in upravljanje cevovodov in z njimi povezane infrastrukture za distribucijo energije za ogrevanje in hlajenje, ki se konča na razdelilni transformatorski postaji ali v toplotnem izmenjevalniku.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

za gradnjo in upravljanje cevovodov ter z njimi povezane infrastrukture za distribucijo ogrevanja in hlajenja sistem ustreza opredelitvi sistemov učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja iz člena 2(41) Direktive 2021/27/EU;

(b)

za obnovo cevovodov in z njimi povezane infrastrukture za distribucijo ogrevanja in hlajenja se naložba, ki zagotavlja, da sistem ustreza opredelitvi učinkovitega daljinskega ogrevanja ali hlajenja iz člena 2(41) Direktive 2012/27/EU, začne v obdobju treh let na podlagi pogodbene obveznosti ali enakovredne obveznosti v primeru upravljavcev, odgovornih za proizvodnjo in omrežje;

(c)

dejavnost je:

(i)

sprememba na nižji temperaturni režim;

(ii)

napredni pilotni sistemi (sistemi za nadzor in upravljanje z energijo, internet stvari).

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ventilatorji, kompresorji, črpalke in druga uporabljena oprema, zajeti v Direktivi 2009/125/ES, izpolnjujejo, kjer je to ustrezno, zahteve za najvišji razred v okviru energijske nalepke, sicer pa so skladni z izvedbenimi predpisi na podlagi navedene direktive ter predstavljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.16.   Namestitev in upravljanje električnih toplotnih črpalk.

Opis dejavnosti

Namestitev in upravljanje električnih toplotnih črpalk.

Kadar je gospodarska dejavnost sestavni del namestitve, vzdrževanja in popravila tehnologij za energijo iz obnovljivih virov iz oddelka 7.6 te priloge, se uporabljajo tehnična merila za pregled iz oddelka 7.6.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.30 in F43.22, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Namestitev in upravljanje električnih toplotnih črpalk izpolnjujeta obe naslednji merili:

(a)

mejna vrednost hladiva: potencial globalnega segrevanja ne presega 675;

(b)

izpolnjene so zahteve za energijsko učinkovitost, določene v izvedbenih uredbah (188) v skladu z Direktivo 2009/125/ES.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

Vzpostavljen je načrt ravnanja z odpadki, ki zagotavlja največjo možno ponovno uporabo, predelavo ali recikliranje po koncu življenjske dobe, tudi na podlagi pogodbenih dogovorov s partnerji na področju ravnanja z odpadki, razmisleka o finančnih projekcijah ali uradne projektne dokumentacije.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za toplotne črpalke zrak/zrak z nazivno močjo največ 12 kW so notranje in zunanje ravni zvočne moči pod mejno vrednostjo iz Uredbe Komisije (EU) št. 206/2012 (189).

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Ni relevantno.

4.17.   Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz sončne energije

Opis dejavnosti

Gradnja in upravljanje objektov za soproizvodnjo električne energije ter toplote/hladu iz sončne energije.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in D35.30, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost vključuje soproizvodnjo (190) električne energije in toplote/hladu iz sončne energije.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Ni relevantno.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.18.   Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz geotermalne energije

Opis dejavnosti

Gradnja in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije iz geotermalne energije.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in D35.30, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz soproizvodnje toplote/hladu in električne energije (191) iz geotermalne energije so nižje od 100 g CO2e/kWh izhodne energije za soproizvodnjo.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za upravljanje sistemov visokoentalpijske geotermalne energije so vzpostavljeni ustrezni sistemi za zmanjševanje ravni emisij, da se ne ogrozi doseganje mejnih vrednosti za kakovost zraka, določenih v direktivah 2004/107/ES in 2008/50/ES.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.19.   Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov

Opis dejavnosti

Gradnja in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije z uporabo plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov. Ta dejavnost ne vključuje soproizvodnje toplote/hladu in električne energije z izključno uporabo bioplina in tekočega biogoriva (glej oddelek 4.20 te priloge).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in D35.30, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz soproizvodnje toplote/hladu in električne energije (192) z uporabo plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov so nižje od 100 g CO2e/kWh izhodne energije za soproizvodnjo.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 (193) ali ISO 14064-1:2018 (194).

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

2.

Če objekti vključujejo kakršno koli obliko zniževanja emisij (tudi z zajemanjem ogljika ali uporabo razogljičenih goriv), takšna dejavnost zniževanja emisij izpolnjuje merila iz ustreznih oddelkov te priloge, kjer je to ustrezno.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med postopkom soproizvodnje, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge.

3.

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

med gradnjo se namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, kot je uhajanje metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja;

(b)

med delovanjem se poroča o fizikalni meritvi emisij metana in uhajanje se odpravi.

4.

Kadar dejavnost uporablja mešanico plinastih ali tekočih goriv iz obnovljivih virov ter bioplina ali tekočega biogoriva, kmetijska biomasa, ki se uporablja pri proizvodnji bioplina ali tekočega biogoriva, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001, gozdna biomasa pa merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave (195). Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge II k Direktivi (EU) 2015/2193.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.20.   Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz bioenergije

Opis dejavnosti

Gradnja in upravljanje obratov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije izključno iz biomase, bioplina ali tekočega biogoriva, z izjemo soproizvodnje iz mešanice goriv iz obnovljivih virov in bioplina ali tekočega biogoriva (glej oddelek 4.19 te priloge).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in D35.30, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.

Kmetijska biomasa, ki se uporablja pri dejavnosti, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001. Gozdna biomasa, ki se uporablja pri dejavnosti, izpolnjuje merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

2.

Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biomase v obratih za soproizvodnjo so najmanj 80-odstotni glede na metodologijo za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov in primerjalno vrednost za fosilna goriva, opredeljeno v Prilogi VI k Direktivi (EU) 2018/2001.

3.

Če so obrati za soproizvodnjo odvisni od anaerobne razgradnje organskega materiala, proizvodnja digestata izpolnjuje merila iz oddelkov 5.6 ter merili 1 in 2 iz oddelka 5.7 te priloge, kadar je to ustrezno.

4.

Točki 1 in 2 se ne uporabljata za obrate za soproizvodnjo s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, manjšo od 2 MW, ki uporabljajo plinasta goriva iz biomase.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za obrate, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2010/75/EU, so emisije enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave (196), ob hkratnem zagotavljanju, da ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge II k Direktivi (EU) 2015/2193.

Za naprave na območjih ali delih območij, ki ne dosegajo skladnosti z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka iz Direktive 2008/50/ES, se upoštevajo rezultati izmenjave informacij (197), ki jih objavi Komisija v skladu s členom 6(9) in (10) Direktive (EU) 2015/2193.

Za anaerobno razgradnjo organskega materiala, kadar se proizvedeni digestat neposredno ali po kompostiranju oziroma drugi obdelavi uporablja kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal, izpolnjuje zahteve za materiale za gnojenje, opredeljene v kategorijah sestavnih materialov 4 in 5 v Prilogi II k Uredbi (EU) 2019/1009, ali nacionalna pravila o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko uporabo.

Za obrate za anaerobno razgradnjo, ki obdelujejo več kot 100 ton dnevno, so emisije v zrak in vodo enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik za anaerobno obdelavo odpadkov, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za obdelavo odpadkov (198). Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.21.   Proizvodnja toplote/hladu iz ogrevanja s sončno toplotno energijo

Opis dejavnosti

Gradnja in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote/hladu s tehnologijo ogrevanja s sončno toplotno energijo.

Kadar je gospodarska dejavnost sestavni del namestitve, vzdrževanja in popravila tehnologij za energijo iz obnovljivih virov iz oddelka 7.6 te priloge, se uporabljajo tehnična merila za pregled iz oddelka 7.6.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja toplota/hlad z uporabo ogrevanja s sončno toplotno energijo.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Ni relevantno.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.22.   Proizvodnja toplote/hladu iz geotermalne energije

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo toplote/hladu iz geotermalne energije.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje toplote/hladu iz geotermalne energije so nižje od 100 g CO2e/kWh.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Merila za nebistveno škodovanje

(2)

Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)

Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)

Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)

Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za upravljanje sistemov visokoentalpijske geotermalne energije so vzpostavljeni ustrezni sistemi za zmanjševanje ravni emisij, da se ne ogrozi doseganje mejnih vrednosti za kakovost zraka, določenih v direktivah 2004/107/ES in 2008/50/ES.

(6)

Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.23.   Proizvodnja toplote/hladu iz nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov

Opis dejavnosti

Gradnja in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad z uporabo plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov. Ta dejavnost ne vključuje proizvodnje toplote/hladu z izključno uporabo bioplina in tekočega biogoriva (glej oddelek 4.24 te priloge).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje toplote/hladu z uporabo plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov so nižje od 100 g CO2e/kWh.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 (199) ali ISO 14064-1:2018 (200).

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

2.

Če objekti vključujejo kakršno koli obliko zniževanja emisij (tudi z zajemanjem ogljika ali uporabo razogljičenih goriv), takšna dejavnost zniževanja emisij izpolnjuje merila iz ustreznih oddelkov te priloge, kjer je to ustrezno.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med postopkom proizvodnje električne energije, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge.

3.

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

med gradnjo se namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, kot je uhajanje metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja;

(b)

med delovanjem se poroča o fizikalni meritvi emisij metana in uhajanje se odpravi.

4.

Kadar dejavnost uporablja mešanico plinastih ali tekočih goriv iz obnovljivih vi