(1)

Svet je 18. januarja 2016 sprejel Uredbo (EU) 2016/44.

(2)

Na podlagi pregleda, ki ga je opravil Svet, bi bilo treba črtati vnos za eno osebo, uvrščeno na seznam.

(3)

Prilogo III k Uredbi (EU) 2016/44 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Uredba (EU) št. 576/2013 določa zahteve v zvezi z zdravjem živali, ki se uporabljajo pri netrgovskih premikih hišnih živali, vključno s pticami iz dela B Priloge I k Uredbi (hišne ptice), in določa, da se lahko z delegiranimi akti sprejmejo preventivni zdravstveni ukrepi za varovanje zdravja živali in javnega zdravja pred boleznimi ali okužbami, ki bi se lahko zaradi netrgovskih premikov hišnih ptic z ozemlja ali iz tretje države razširile v državo članico.

(2)

Uredba (EU) št. 576/2013 določa tudi, da preventivni zdravstveni ukrepi temeljijo na ustreznih, zanesljivih in preverjenih znanstvenih informacijah ter se uporabljajo sorazmerno s tveganjem, ki ga širjenje navedenih bolezni ali okužb s čezmejnimi premiki hišnih ptic pomeni za javno zdravje ali zdravje živali.

(3)

Zaradi enostavnosti in preglednosti pravil Unije ter da bi se olajšala njihova uporaba in preprečilo podvajanje pravil, bi bilo treba pravila za netrgovske premike hišnih ptic z ozemlja ali iz tretje države v državo članico določiti v enem samem aktu in ne v več ločenih aktih, ki se sklicujejo drug na drugega. Ta pristop je tudi v skladu s sedanjim pristopom na področju zakonodaje Unije o zdravju živali, kot je tisti iz Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (2), s katerim se podpira racionalizacija pravil Unije, da se olajša njihova uporaba in zmanjša upravno breme.

(4)

Aviarna influenca je nalezljiva virusna bolezen ptic, ki lahko negativno vpliva na zdravje živali in javno zdravje. Natančneje, okužba domače perutnine z virusi aviarne influence povzroča dve glavni obliki navedene bolezni, ki se ločita po virulenci. Nizkopatogena oblika na splošno povzroča samo blage simptome, medtem ko visokopatogena oblika povzroča visoko smrtnost pri večini vrst perutnine. Navedena bolezen lahko zato resno vpliva na donosnost perutninske reje. Poleg tega aviarna influenca prizadene predvsem ptice, vendar se lahko z njo v nekaterih okoliščinah okužijo tudi ljudje, čeprav je tveganje na splošno zelo majhno.

(5)

Po prvem pojavu primera visokopatogene aviarne influence (HPAI) podtipa H5N1 leta 2005 pri ptici v ujetništvu, ki je bila vnesena v Unijo, so bili z Odločbo Komisije 2005/759/ES (3) določeni zaščitni ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja virusa visokopatogene aviarne influence s premiki hišnih ptic v spremstvu njihovih lastnikov v Unijo. Odločba 2005/759/ES je bila zaradi stalnih tveganj za zdravje živali, ki so jih pomenili taki premiki, razveljavljena in nadomeščena z Odločbo Komisije 2007/25/ES (4). Odločba 2007/25/ES je bila nato spremenjena zaradi spremenjenega epidemiološkega stanja v Uniji, njen datum uporabe pa je bil večkrat podaljšan, nazadnje z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/2107 (5). Odločba 2007/25/ES bo prenehala veljati 31. decembra 2021.

(6)

Ker se je globalno tveganje za aviarno influenco v zadnjih letih povečalo in se v bližnji prihodnosti ne pričakuje izboljšanje epidemiološkega stanja, je primerno, da se v okviru Uredbe (EU) št. 576/2013 določijo stalni zaščitni ukrepi za zagotovitev, da se z netrgovskimi premiki hišnih ptic v Unijo ne tvegata vnos in širjenje virusa aviarne influence.

(7)

Nekatera ozemlja in tretje države za netrgovske premike hišnih ptic na svoje ozemlje uporabljajo pravila o zdravju živali, enakovredna pravilom iz te uredbe. Zato se lahko za netrgovske premike hišnih ptic z navedenih ozemelj in iz navedenih tretjih držav v Unijo šteje, da pomenijo minimalno tveganje za zdravje živali v Uniji, pravila za netrgovske premike hišnih ptic iz te uredbe pa se ne bi smela uporabljati za netrgovske premike hišnih ptic s teh določenih ozemelj in iz teh določenih tretjih držav v Unijo.

(8)

Da trgovski premiki ptic v Unijo ne bi bili goljufivo prikazani kot netrgovski premiki, bi moralo biti število hišnih ptic, ki lahko med posameznim netrgovskim premikom spremljajo svojega lastnika ali pooblaščeno osebo, omejeno na največ pet hišnih ptic. Ker večje število ptic predstavlja večje tveganje za vnos in širjenje virusa aviarne influence, se premiki več kot petih hišnih ptic v Unijo ne bi smeli šteti za posamezen netrgovski premik hišnih ptic, taki premiki pa ne bi smeli spadati na področje uporabe pravil iz tega akta. Namesto tega bi se morali taki premiki še naprej izvajati v skladu z zahtevami iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/692 (6) za vstop ptic v ujetništvu v Unijo, zanje pa bi moral veljati tudi uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, kakor je določeno v Uredbi (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(9)

Poleg tega bi morala biti v tem aktu za zagotovitev povezave med hišno ptico in ustreznim identifikacijskim dokumentom določena pravila v zvezi z načini prepoznavanja hišnih ptic, katerih premik se bo opravil z ozemlja ali iz tretje države v državo članico.

(10)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v svojem znanstvenem mnenju o aviarni influenci, prvič objavljenem 16. oktobra 2017 (8), menila, da zahteve v zvezi z zdravjem živali iz Odločbe 2007/25/ES učinkovito zmanjšujejo tveganja za vnos virusa aviarne influence v Unijo z netrgovskimi premiki hišnih ptic z ozemelj ali iz tretjih držav v države članice. Zato bi bilo treba zahteve v zvezi z zdravjem živali iz navedene odločbe uporabiti kot podlago za zahteve iz te uredbe.

(11)

S preventivnimi zdravstvenimi ukrepi za netrgovske premike hišnih ptic v Unijo bi bilo treba za njihov vstop določiti več možnosti zahtev, vključno z izolacijo, in sicer pred takimi netrgovskimi premiki ali v namembnem kraju, pa tudi testiranje za podtipa H5 in H7 virusa visokopatogene aviarne influence ter cepljenje proti podtipoma H5 in H7 virusa visokopatogene aviarne influence pred premikom.

(12)

Vendar bi bilo treba možnost izolacije pred netrgovskim premikom v Unijo dovoliti le za hišne ptice, ki izvirajo z ozemelj ali iz tretjih držav, ocenjenih glede aviarne influence in drugih bolezni, pomembnih za ptičje vrste. Zato bi morala biti ta možnost omejena na tretje države ali ozemlja, navedene v tabeli v delu 1 Priloge V, Priloge XIV ali Priloge XIX k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/404 (9), s katerih je dovoljen vstop perutnine in zarodnega materiala perutnine, svežega mesa perutnine in pernate divjadi ali jajc in jajčnih proizvodov v Unijo.

(13)

Kar zadeva možnost izolacije hišnih ptic v namembnem kraju, bi se to smelo izvajati le v obratu, v katerem se lahko zagotovi zdravstveni status živali. Zato bi bilo treba zahtevati, da se hišne ptice v okviru te možnosti namestijo v karantenski obrat, odobren v skladu s členom 14 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2035 (10).

(14)

Za nadaljnje zmanjšanje tveganj širjenja virusa aviarne influence v Unijo z netrgovinskimi premiki hišnih ptic z ozemelj ali iz tretjih držav bi bilo treba po vstopu navedenih hišnih ptic v Unijo za ustrezno obdobje prepovedati njihov vnos na predstave, sejme, razstave ali druge prireditve za ptice. Zato bi bilo treba zahtevati, da se dajo hišne ptice v navedenem obdobju v izolacijo pod uradnim nadzorom v skladu z uradnim nadzorom iz člena 35(1)(b) Uredbe (EU) št. 576/2013.

(15)

Skladnost z zahtevami iz te uredbe bi moral potrditi uradni veterinar ozemlja ali tretje države odpreme ali pooblaščeni veterinar, nato pa potrditi pristojni organ ozemlja ali tretje države odpreme, in sicer v skladu z veterinarskim spričevalom iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/1938 (11), ki se bo uporabljala skupaj s pravili iz te uredbe.

(16)

Da bi se izognili pravni praznini v pravilih za netrgovske premike hišnih ptic z ozemelj ali iz tretjih držav v državo članico, bi se morala ta uredba začeti uporabljati od 1. januarja 2022, saj pravila iz te uredbe nadomeščajo številna pravila, ki so trenutno določena v Odločbi 2007/25/ES, ki se uporablja do 31. decembra 2021 –

(1)

Člen 60 Uredbe (EU) št. 952/2013 določa pravila za določitev nepreferencialnega porekla blaga. V skladu z odstavkom 1 navedenega člena se šteje, da ima blago, v celoti pridobljeno v posamezni državi ali na ozemlju, poreklo navedene države ali ozemlja. Da bi pojasnili, kako določiti nepreferencialno poreklo rastlinskih proizvodov, ki se štejejo za v celoti pridobljene v posamezni državi ali na ozemlju, je treba spremeniti točko (b) člena 31 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (2), da se določi, da morajo biti rastlinski proizvodi ne le pobrani, ampak tudi pridelani samo v zadevni državi ali na zadevnem ozemlju.

(2)

Za uskladitev določitve nepreferencialnega porekla proizvodov, za katere predelava ali obdelava nista gospodarsko upravičeni, zajetih v Prilogi 22-01 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 ali ne, je treba spremeniti tretji odstavek člena 33 navedene uredbe, da se določi, da bi moralo merilo za določitev večjega deleža uporabljenih materialov temeljiti na teži ali vrednosti navedenih materialov. Specifikacije bi bilo treba opraviti glede na poglavje nomenklature harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki ga sprejme organizacija, vzpostavljena s Konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, podpisano 15. decembra 1950 v Bruslju (v nadaljnjem besedilu: harmonizirani sistem).

(3)

V skladu s členom 34 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 se minimalni postopki ne štejejo za bistveno, gospodarsko upravičeno predelavo ali obdelavo za namen pridobitve nepreferencialnega porekla. Zato je treba v primerih, ko je zadnja predelava ali obdelava blaga sestavljena iz minimalnega postopka, določiti metodo, ki omogoča določitev nepreferencialnega porekla zadevnega blaga. Člen 34 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba dopolniti, da se določi, da bi se moralo za tako blago šteti, da je bilo nazadnje bistveno obdelano ali predelano v državi ali na ozemlju, s katerega izvira večji delež materialov, in sicer na podlagi teže ali vrednosti materialov, kot je ustrezno v poglavju harmoniziranega sistema.

(4)

V skladu s členom 35(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 se šteje, da imajo bistveni nadomestni deli za uporabo z blagom iz posebnih oddelkov kombinirane nomenklature, ki je bilo predhodno sproščeno v prosti promet v Uniji, enako poreklo kakor navedeno blago, če vključitev bistvenih nadomestnih delov v fazi proizvodnje ne bi spremenila njihovega porekla. Zaradi doslednosti bi bilo treba opredelitev „bistvenih nadomestnih delov“ iz člena 35(3) navedene uredbe spremeniti, da se v točki (a) navedene določbe črta sklicevanje na blago, ki je bilo predhodno izvoženo, .

(5)

Priloga 22-01 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 določa posebna pravila za določanje države, v kateri je bilo določeno blago nazadnje bistveno predelano ali obdelano v smislu člena 32 navedene uredbe. Pravila iz navedene priloge se uporabljajo za blago, navedeno v tej prilogi, na podlagi njegove uvrstitve v harmoniziranem sistemu. Ker je bil harmonizirani sistem spremenjen v različici iz leta 2022, bi bilo treba Prilogo 22-01 ustrezno posodobiti.

(6)

Priloga 22-03 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa pogoje, pod katerimi se izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz držav upravičenk za namene splošnega sistema preferencialov (GSP). Pravila iz navedene priloge se uporabljajo za navedene izdelke, zlasti na podlagi njihove uvrstitve v harmonizirani sistem. Ker je bil harmonizirani sistem spremenjen v različici iz leta 2022, bi bilo treba Prilogo 22-03 ustrezno posodobiti.

(7)

V Prilogi 22-04 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 so navedeni materiali, izključeni iz regionalne kumulacije v okviru GSP. Pravila iz navedene priloge se uporabljajo za navedene materiale, zlasti na podlagi njihove uvrstitve v harmonizirani sistem. Ker je bil harmonizirani sistem spremenjen v različici iz leta 2022, bi bilo treba Prilogo 22-04 ustrezno posodobiti.

(8)

Različica harmoniziranega sistema iz leta 2022 se bo uporabljala šele od 1. januarja 2022, zato bi se morale spremembe prilog 22.01, 22.03 in 22.04 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, ki izhajajo iz različice harmoniziranega sistema iz leta 2022, uporabljati od 1. januarja 2022.

(9)

Delegirano uredbo (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 31 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(2)

v členu 33 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Za blago, ki ni zajeto v Prilogi 22-01 se, če se za zadnjo obdelavo ali predelavo ugotovi, da ni gospodarsko upravičena, šteje, da je bila opravljena njegova zadnja bistvena gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje, v državi ali na ozemlju, s katerega izvira večji delež uporabljenih materialov. Kadar se končni izdelek uvršča v poglavja 1 do 29 ali 31 do 40 harmoniziranega sistema, se večji delež materialov določi na podlagi teže materialov. Kadar se končni izdelek uvršča v poglavja 30 ali 41 do 97 harmoniziranega sistema, se večji delež materialov določi na podlagi vrednosti materialov.“;

(3)

v členu 34 se doda naslednji pododstavek:

„Za blago, ki je zajeto v Prilogi 22-01, se uporabljajo preostala pravila za navedeno blago za to poglavje. Za blago, ki ni zajeto v Prilogi 22-01, za katerega se zadnja obdelava ali predelava šteje za minimalen postopek, je poreklo končnega izdelka država ali ozemlje, s katerega izvira večji delež materialov. Kadar se končni izdelek uvršča v poglavja 1 do 29 ali 31 do 40 harmoniziranega sistema, se večji delež materialov določi na podlagi teže materialov. Kadar se končni izdelek uvršča v poglavja 30 ali 41 do 97 harmoniziranega sistema, se večji delež materialov določi na podlagi vrednosti materialov.“;

(4)

v členu 35(3) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(5)

Priloga 22-01 se spremeni, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi;

(6)

Priloga 22-03 se spremeni, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi;

(7)

Priloga 22-04 se spremeni, kot je določeno v Prilogi III k tej uredbi.

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/723 (2) določa standardni vzorčni obrazec, ki se uporablja v letnih poročilih, ki jih vsaka država članica predloži v skladu s členom 113(1) Uredbe (EU) 2017/625.

(2)

V oddelku 9 navedenega standardnega vzorčnega obrazca se od držav članic zahteva, da sporočajo podatke o ekološki pridelavi v skladu s predlogami iz Priloge XIIIc k Uredbi Komisije (ES) št. 889/2008 (3).

(3)

Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa nova pravila o nadzoru ekološke pridelave in označevanju ekoloških proizvodov, vključno z nadzorom za preverjanje vzpostavitve in delovanja sistema notranjega nadzora skupin izvajalcev dejavnosti ter ponovnim pregledom minimalnega števila izvajalcev dejavnosti, ki so člani skupine izvajalcev dejavnosti. Poleg tega bodo morale države članice razviti nacionalni katalog ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru neskladnosti, med drugim z razvrstitvijo neskladnosti in zanje ustreznih ukrepov. Države članice bodo morale poročati o uradnem nadzoru, ki izhaja iz teh novih pravil, ter sporočiti informacije o ugotovljenih neskladnostih in izvrševanju ukrepov po svojem nacionalnem katalogu ukrepov.

(4)

Da bi se v letnem poročilu, ki ga je treba predložiti v skladu s členom 113(1) Uredbe (EU) 2017/625, upoštevala navedena nova pravila in zahteve, je treba posodobiti oddelek 9 dela II standardnega vzorčnega obrazca.

(5)

Izvedbeno uredbo (EU) 2019/723 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ekološko pridelavo –

(1)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

(2)

v Prilogi se oddelek 9 standardnega obrazca nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/2019 (2) je bil na podlagi predhodne ocene določen seznam zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2018 (3) določa posebna pravila v zvezi s postopkom, ki ga je treba upoštevati za izvedbo ocene tveganja iz člena 42(4) Uredbe (EU) 2016/2031 za zelo tvegane rastline, rastlinske proizvode in druge predmete.

(3)

Po predhodni oceni je bilo v Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019 vključenih 35 rastlin za saditev s poreklom iz vseh tretjih držav kot zelo tveganih rastlin, med katerimi so tudi rastline iz vrste Ficus carica L. in rodu Persea Mill.

(4)

V skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 velja, da mora Komisija, kadar se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet s poreklom iz tretje države, skupine tretjih držav ali z določenega območja zadevne tretje države predstavlja nesprejemljivo tveganje v zvezi s škodljivimi organizmi, vendar se navedeno tveganje lahko zmanjša na sprejemljivo raven z uporabo nekaterih ukrepov, navedeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet črtati s seznama, določenega s Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019, in jo/ga dodati na seznam iz člena 41(2) Uredbe (EU) 2016/2031.

(5)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1213 (4) določa fitosanitarne ukrepe za vnos na ozemlje Unije nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki so bili črtani s seznama, določenega s Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019.

(6)

Izrael je 18. septembra 2019 Komisiji predložil zahtevek za izvoz v Unijo enoletnih rastlin za saditev z golimi koreninami v stanju mirovanja brez listov z največjim premerom 2 cm na spodnjem delu stebla in enoletnih ukoreninjenih potaknjencev brez listov rastlin za saditev z rastnim substratom in z največjim premerom 1 cm na spodnjem delu stebla Ficus carica L. Navedenemu zahtevku je bila priložena zadevna tehnična dokumentacija.

(7)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 26. novembra 2020 sprejela znanstveno mnenje o oceni tveganja blaga za rastline za saditev Ficus carica L. iz Izraela (5). Agencija je opredelila Aonidiella orientalis, Colletotrichum siamense, Euwallacea fornicatus sensu lato, Hypothenemus leprieuri, Icerya aegyptiaca, Neocosmospora euwallaceae, Neoscytalidium dimidiatum, Nipaecoccus viridis, Oligonychus mangiferus, Phenacoccus solenopsis, Plicosepalus acaciae, Retithrips syriacus, Russellaspis pustulans, Scirtothrips dorsalis in Spodoptera frugiperda kot škodljive organizme za navedene rastline za saditev, ovrednotila ukrepe za zmanjšanje tveganja, opisane v dokumentaciji za navedene škodljive organizme, ter ocenila verjetnost odsotnosti škodljivih organizmov.

(8)

Izrael je 1. septembra 2019 Komisiji predložil zahtevek za izvoz v Unijo cepljenih rastlin za saditev z rastnim substratom s koreninami in listi ter z največjim premerom 1 cm na spodnjem delu stebla ter neukoreninjenih potaknjencev rastlin za saditev Persea americana Mill. Navedenemu zahtevku je bila priložena zadevna tehnična dokumentacija.

(9)

Agencija je 26. novembra 2020 sprejela znanstveno mnenje o oceni tveganja blaga za rastline za saditev Persea americana Mill. iz Izraela (6). Agencija je opredelila Aonidiella orientalis, Aulacaspis tubercularis, Avocado sunblotch viroid, Bemisia tabaci, Colletotrichum aenigma, Colletotrichum alienum, Colletotrichum fructicola, Colletotrichum perseae, Colletotrichum siamense, Colletotrichum theobromicola, Euwallacea fornicatus, Icerya aegyptiaca, Lasiodiplodia pseudotheobromae, Maconellicoccus hirsutus, Milviscutulus mangiferae, Neocosmospora euwallaceae, Neoscytalidium dimidiatum, Nipaecoccus viridis, Oligonychus perseae, Paracoccus marginatus, Penthimiola bella, Pseudococcus cryptus, Pulvinaria psidii, Retithrips syriacus, Scirtothrips dorsalis in Tetraleurodes perseae kot škodljive organizme za navedene rastline za saditev, ovrednotila ukrepe za zmanjšanje tveganja, opisane v dokumentaciji za navedene škodljive organizme, ter ocenila verjetnost odsotnosti škodljivih organizmov.

(10)

Na podlagi navedenih mnenj bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe za obravnavo tveganja v zvezi z zadevnimi škodljivimi organizmi kot fitosanitarne uvozne zahteve, da se zagotovi zmanjšanje fitosanitarnega tveganja pri vnosu zadevnih rastlin v Unijo na sprejemljivo raven. Zato bi bilo treba enoletne rastline za saditev z golimi koreninami v stanju mirovanja brez listov z največjim premerom 2 cm na spodnjem delu stebla Ficus carica L. in enoletne ukoreninjene potaknjence brez listov rastlin za saditev z rastnim substratom in z največjim premerom 1 cm na spodnjem delu stebla Ficus carica L. s poreklom iz Izraela ter cepljene rastline za saditev z rastnim substratom s koreninami in listi ter z največjim premerom 1 cm na spodnjem delu stebla Persea americana Mill. in neukoreninjene potaknjence rastlin za saditev Persea americana Mill. s poreklom iz Izraela črtati iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019 ter v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1213 dodati potrebne fitosanitarne uvozne ukrepe.

(11)

Glede na veliko število opredeljenih škodljivih organizmov za vsako od zadevnih rastlin in negotovosti, ki jih je ugotovila Agencija, se šteje, da samo uporaba ukrepov, ki jih je v dokumentaciji predlagal Izrael, ne more zmanjšati tveganja pri vnosu zadevnih rastlin v Unijo na sprejemljivo raven. Za zmanjšanje fitosanitarnega tveganja na sprejemljivo raven in brez poseganja v uvozne zahteve iz Priloge VII k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072 (7) bi bilo treba navedene rastline gojiti na enotah pridelave, ki so proste škodljivih organizmov, s fizično zaščito pred vnosom zadevnih škodljivih žuželk in jih uradno pregledati, da se odkrijejo navedeni škodljivi organizmi. Poleg tega bi bilo treba v zvezi z neukoreninjenimi potaknjenci rastlin za saditev Persea americana Mill. s poreklom iz Izraela, za katere največji premer na spodnjem delu stebla ni določen v dokumentaciji, za uvoz takih rastlin v Unijo sprejeti največji premer 2 cm na spodnjem delu stebla. Prav tako bi bilo treba okrepiti pregled pošiljk zadevnih rastlin neposredno pred izvozom v primerjavi s pregledom, navedenim v dokumentaciji, ki jo je predložil Izrael.

(12)

Bemisia tabaci, Euwallacea fornicatus sensu lato (iz družine Scolytidae (neevropska)), Hypothenemus leprieuri (iz družine Scolytidae (neevropska)), Scirtothrips dorsalis in Spodoptera frugiperda so navedeni kot karantenski škodljivi organizmi za Unijo v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. Aonidiella orientalis, Aulacaspis tubercularis, Avocado sunblotch viroid, Colletotrichum aenigma, Colletotrichum alienum, Colletotrichum fructicola, Colletotrichum perseae, Colletotrichum siamense, Colletotrichum theobromicola, Icerya aegyptiaca, Lasiodiplodia pseudotheobromae, Maconellicoccus hirsutus, Milviscutulus mangiferae, Neocosmospora euwallaceae, Neoscytalidium dimidiatum, Nipaecoccus viridis, Oligonychus mangiferus, Oligonychus perseae, Paracoccus marginatus, Penthimiola bella, Phenacoccus solenopsis, Plicosepalus acaciae, Pseudococcus cryptus, Pulvinaria psidii, Retithrips syriacus, Russellaspis pustulans in Tetraleurodes perseae še niso vključeni na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, vendar bi lahko izpolnjevali pogoje za vključitev, ko bo izvedena popolna ocena tveganja. Zato so navedeni fitosanitarni ukrepi potrebni tudi v zvezi z navedenimi škodljivimi organizmi, dokler se ne izvede popolna ocena tveganja.

(13)

Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019 in (EU) 2020/1213 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1213 vsebuje več napak pri sklicevanju na drugo zakonodajo Unije o zdravju rastlin.

(15)

Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1213 bi bilo zato treba ustrezno popraviti.

(16)

Za izpolnitev obveznosti Unije, ki izhajajo iz Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, bi bilo treba uvoz navedenega blaga ponovno začeti v najkrajšem možnem času. Zato bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (EU) 2016/429 med drugim določa zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter se uporablja od 21. aprila 2021. Ena od navedenih zahtev za zdravstveno varstvo živali je, da morajo navedene pošiljke prihajati iz tretje države ali z ozemlja ali z njenega/njegovega območja ali iz njenega/njegovega kompartmenta, ki je na seznamu v skladu s členom 230(1) navedene uredbe.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) 2016/429 glede zahtev za zdravstveno varstvo živali za, med drugim, vstop pošiljk nekaterih vrst in kategorij vodnih živali iz tretjih držav ali z ozemelj ali z njihovih območij ali, v primeru živali iz akvakulture, iz njihovih kompartmentov v Unijo. Delegirana uredba (EU) 2020/692 določa, da pošiljke vodnih živali, ki spadajo na njeno področje uporabe, lahko vstopijo v Unijo le, če prihajajo iz tretje države ali z ozemlja ali z njenega/njegovega območja ali, v primeru živali iz akvakulture, iz njenega/njegovega kompartmenta s seznama za določene vrste in kategorije vodnih živali v skladu z zahtevami za zdravstveno varstvo živali iz navedene delegirane uredbe.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 (3) določa seznam tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij ali kompartmentov, iz katerih je med drugim dovoljen vstop vrst in kategorij navedenih vodnih živali, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692, v Unijo.

(4)

Mehkužci in raki, namenjeni za gojenje v okrasne namene v zaprtih obratih, že več let vstopajo v Unijo iz tretjih držav ali z ozemelj s seznama Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), vzpostavljenega v skladu s poglavjem IV Direktive Sveta 2006/88/ES (4), ki je zdaj razveljavljena z Uredbo (EU) 2016/429, in členom 11 Uredbe Komisije (ES) št. 1251/2008 (5), ki je zdaj razveljavljena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2236 (6). Uvoz teh vodnih živali ni bil povezan z izbruhi bolezni mehkužcev ali rakov s seznama, v tem času pa so bile pridobljene izkušnje z uradnim nadzorom takih pošiljk na vstopnih točkah v Unijo in v nekaterih primerih z uradnim nadzorom, ki ga je Komisija izvedla v zadevni tretji državi ali na zadevnem ozemlju.

(5)

V skladu s členom 230(1), točka (i), Uredbe (EU) 2016/429 lahko Komisija z izvedbenimi akti določi seznam tretjih držav in ozemelj, iz katerih se lahko dovoli vstop določenih vrst in kategorij živali v Unijo, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih pri predhodnih vstopih živali iz zadevne tretje države ali z zadevnega ozemlja, in rezultatov uradnega nadzora, opravljenega na točki vstopa takih živali v Unijo.

(6)

Izvedbeno uredbo (EU) 2021/404 je primerno spremeniti, da se upoštevajo izkušnje, pridobljene s prejšnjo trgovino z navedenimi mehkužci ali raki vrst s seznama, s čimer se zagotovi nemoten prehod s prejšnjega zakonodajnega okvira v skladu z Direktivo 2006/88/ES in Uredbo (ES) št. 1251/2008 na nov zakonodajni okvir v skladu z Uredbo (EU) 2016/429.

(7)

Člen 3(1), točka (t), Izvedbene uredbe (EU) 2021/404 bi bilo zato treba spremeniti, da se upošteva novi seznam tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij ali kompartmentov, določen s to uredbo, iz katerih je dovoljen vstop pošiljk mehkužcev in rakov vrst s seznama, namenjenih za gojenje v okrasne namene v zaprtih obratih, v Unijo.

(8)

Prilogo XXI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 o določitvi seznama tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen vstop pošiljk nekaterih vodnih živali v Unijo, bi bilo treba spremeniti, da se vključi navedeni novi seznam, obstoječi seznam pa ustrezno posodobiti. Zaradi jasnosti bi bilo treba veljavno različico Priloge XXI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 nadomestiti z novo.

(9)

Izvedbeno uredbo (EU) 2021/404 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ker se Izvedbena uredba (EU) 2021/404 uporablja od 21. aprila 2021, bi morale spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2021/404, ki se uvedejo s to uredbo, zaradi pravne varnosti začeti veljati čim prej.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

v členu 3(1) se točka (t) nadomesti z naslednjim:

(2)

Priloga XXI se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(1)

V Uredbi (EU) št. 576/2013 so določene zahteve v zvezi z zdravjem živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, vključno s pticami iz dela B Priloge I k navedeni uredbi (hišne ptice), z ozemlja ali iz tretje države v državo članico, vključno s pravili za preverjanje dokumentov in identitete pri takšnih netrgovskih premikih.

(2)

V členu 14 Uredbe (EU) št. 576/2013 je določeno, da mora hišne ptice pri premiku z ozemlja ali iz tretje države v državo članico spremljati identifikacijski dokument. V členu 30 navedene uredbe je tudi navedeno, da lahko Komisija z izvedbenim aktom določi vzorec identifikacijskega dokumenta, ki vsebuje pisno izjavo lastnika ali pooblaščene osebe, ki potrjuje, da gre pri premiku hišne ptice v Unijo za netrgovski premik (pisna izjava). V skladu s tem bi bilo treba v tej uredbi določiti navedeni vzorec identifikacijskega dokumenta, ki bi moral vsebovati veterinarsko spričevalo in pisno izjavo.

(3)

Zahteve v zvezi z zdravjem živali za netrgovske premike hišnih ptic z ozemlja ali iz tretje države v državo članico so določene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/1933 (2), ki se uporablja od 1. januarja 2022. V vzorcu identifikacijskega dokumenta bi se zato morala upoštevati pravila iz navedene delegirane uredbe.

(4)

Sedanja pravila certificiranja v zvezi z netrgovskimi premiki hišnih ptic z ozemlja ali iz tretje države v državo članico so določena v Odločbi Komisije 2007/25/ES (3). Ker bodo pravila iz navedene odločbe nadomeščena s pravili iz Delegirane uredbe (EU) 2021/1933 in te uredbe, bi bilo treba Odločbo 2007/25/ES razveljaviti in vsako sklicevanje na navedeno odločbo razumeti kot sklicevanje na to uredbo in Delegirano uredbo (EU) 2021/1933.

(5)

Da bi se preprečile vsakršne motnje v zvezi z vnosom hišnih ptic v Unijo, bi bilo treba pod določenimi pogoji v trimesečnem prehodnem obdobju po datumu začetka uporabe te uredbe dovoliti uporabo veterinarskega spričevala in izjave, ki sta v skladu s pravili iz Odločbe 2007/25/ES.

(6)

Ker se bodo pravila iz te uredbe uporabljala skupaj s pravili iz Delegirane uredbe (EU) 2021/1933, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od 1. januarja 2022.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Trgovinski sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo, Perujem in Ekvadorjem na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je Unija podpisala 26. junija 2012 za Kolumbijo in Peru v skladu s Sklepom Sveta 2012/735/EU (1), 11. novembra 2016 pa za Ekvador v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2016/2369 (2). Sporazum se, v skladu z njegovim členom 330(3), začasno uporablja od 1. marca 2013 med Unijo in Perujem, od 1. avgusta 2013 med Unijo in Kolumbijo ter od 1. januarja 2017 med Unijo in Ekvadorjem.

(2)

V skladu členom 13, odstavek 2, točka (g)(iii), Sporazuma lahko Odbor za trgovino spremeni posebna pravila o poreklu iz Priloge II (o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načine upravnega sodelovanja) k Sporazumu.

(3)

Odbor za trgovino s pisnim postopkom, ki naj bi predvidoma pptekal pred koncem leta 2021, sprejme sklep o spremembi dodatka 2 (Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom), dodatka 2A (Dopolnilo k seznamu obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom) in dodatka 5 (Izdelki, za katere se uporablja pododstavek (b) Izjave Evropske unije o členu 5 v zvezi z izdelki s poreklom iz Kolumbije, Ekvadorja in Peruja) k Prilogi II. Navedeni dodatki temeljijo na harmoniziranem sistemu (HS) 2007. Pravila o poreklu za določene izdelke iz teh dodatkov se morajo uskladiti s posodobljenim HS, kot se uporablja od leta 2017. Taka uskladitev vključuje spremembe, uvedene s HS 2012 in HS 2017, v zvezi s pravili o poreklu za določene izdelke iz dodatkov 2, 2A in 5. Zaradi jasnosti in ob upoštevanju večjega števila sprememb, ki jih je treba vnesti v dodatke, bi bilo treba dodatke nadomestiti v celoti.

(4)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Odboru za trgovino glede sprememb dodatkov 2, 2A in 5 k Prilogi II k navedenemu sporazumu, saj bo imel ta sklep Odbora za trgovino pravni učinek v Uniji.

(5)

Stališče Unije v okviru Odbora za trgovino bi moralo zato temeljiti na osnutku sklepa Odbora za trgovino –

(1)

Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Belorusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o poenostavitvi) je začel veljati 1. julija 2020, vzporedno s Sporazumom med Evropsko unijo in Republiko Belorusijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o ponovnem sprejemu).

(2)

Namen Sporazuma o poenostavitvi je na podlagi vzajemnosti poenostaviti izdajanje vizumov za načrtovano bivanje za največ 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni za državljane Unije in Belorusije. Sporazum o poenostavitvi prispeva h krepitvi medosebnih stikov in skupnih vrednot, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in demokratičnih načel.

(3)

Na podlagi člena 14(5) Sporazuma o poenostavitvi lahko vsaka pogodbenica začasno preneha izvajati celoten Sporazum o poenostavitvi ali njegov del. O odločitvi o začasnem prenehanju izvajanja je treba uradno obvestiti drugo pogodbenico najpozneje 48 ur pred začetkom veljavnosti odločitve. Pogodbenica, ki je začasno prenehala izvajati Sporazum o poenostavitvi, mora nemudoma obvestiti drugo pogodbenico, ko razlogi za začasno prenehanje izvajanja prenehajo.

(4)

EU je v odziv na nadaljevanje brutalne represije nad vsemi segmenti beloruske družbe, zlasti na ugrabitev potniškega letala 23. maja 2021, beloruskim prevoznikom prepovedala prelete ozemlja Unije in dostop do letališč Unije ter z Uredbo Sveta (ES) št. 765/2006 (3) in Sklepom Sveta 2012/642/SZVP (4) uvedla četrti sveženj sankcij proti fizičnim in pravnim osebam, subjektom in organom ter usmerjene gospodarske sankcije.

(5)

Belorusija se je kot odziv na te omejitvene ukrepe 28. junija 2021 odzvala z napovedjo prekinitve sodelovanja v vzhodnem partnerstvu in začasnega prenehanja izvajanja Sporazuma o ponovnem sprejemu. V beloruskemu parlamentu je bil 8. septembra 2021 vložen predlog zakona o začasnem prenehanju izvajanja Sporazuma o ponovnem sprejemu.

(6)

Hkrati Litva, nedavno pa tudi Poljska in Latvija, doživljajo doslej največji porast tokov nedovoljenih migracij iz Belorusije. To nenadno povečanje kaže, da beloruski režim spodbuja nedovoljene migracije za politične namene, zlasti kot povračilne ukrepe proti Litvi, Poljski in Latviji zaradi njihovega stališča do Belorusije.

(7)

Ukrepi Belorusije kršijo temeljna načela, na podlagi katerih je bil sklenjen Sporazum o poenostavitvi, ter so v nasprotju z interesi Unije in njenih držav članic. Navedeni ukrepi zlasti ne izkazujejo spoštovanja človekovih pravic ali demokratičnih načel ter povzročajo nedovoljene migracije z ozemlja Belorusije na ozemlje Unije.

(8)

Zato bi bilo treba začasno prenehati izvajati nekatere določbe Sporazuma o poenostavitvi, ki se nanašajo na izdajanje kratkoročnih vizumov za nekatere kategorije prosilcevpri izvajanju njihovih nalog, in sicer za člane beloruskih uradnih delegacij, člane beloruskih nacionalnih in regionalnih vlad in parlamentov ter člane beloruskega ustavnega sodišča in beloruskega vrhovnega sodišča.

(9)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (5) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(10)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(a)

člen 4(1), točka (a), v zvezi s prosilci za vizum, ki so člani beloruske uradne delegacije, vključno s stalnimi člani takih delegacij, ki bi na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na Belorusijo, morali sodelovati na uradnih srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju ene od držav članic pripravijo medvladne organizacije;

(b)

člen 5(1), točki (a) in (b), v zvezi s prosilci za vizum, ki so pri izvajanju svojih nalog člani beloruske nacionalne ali regionalne vlade ali parlamenta, beloruskega ustavnega sodišča ali beloruskega vrhovnega sodišča, ter v zvezi z vsemi prosilci za vizum, ki so stalni člani beloruske uradne delegacije, ki bi na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na Belorusijo, morali redno sodelovati na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju ene od držav članic pripravijo medvladne organizacije;

(c)

člen 5(2), točka (a), v zvezi s prosilci za vizum, ki so člani beloruske uradne delegacije, ki bi na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na Belorusijo, morali redno sodelovati na uradnih srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju države članice pripravijo medvladne organizacije;

(d)

člen 6(3), točki (a) in (b), v zvezi s prosilci za vizum, ki so člani beloruske nacionalne ali regionalne vlade ali parlamenta, beloruskega ustavnega sodišča ali beloruskega vrhovnega sodišča, ter v zvezi z vsemi prosilci za vizum, ki so člani beloruske uradne delegacije, vključno s stalnimi člani takšnih delegacij, ki bi na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na Belorusijo, morali sodelovati na uradnih srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju ene od držav članic pripravijo medvladne organizacije.

(1)

V skladu s postopkom iz členov 19 do 22 Uredbe (EU) 2018/1877 je morala Komisija do 15. oktobra 2021 predstaviti predlog, v katerem se določi zgornja meja prispevka za leto 2023, letni znesek prispevka za leto 2022 in znesek prvega obroka prispevka za leto 2022 ter okvirna in nezavezujoča napoved pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti 2024 in 2025.

(2)

Na podlagi člena 46 Uredbe (EU) 2018/1877 Evropska investicijska banka (EIB) Komisiji sporoči posodobljene ocene obveznosti in plačil za instrumente, ki jih upravlja.

(3)

Člen 20(1) Uredbe (EU) 2018/1877 določa, da se pri zahtevkih za prispevke najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih evropskih razvojnih skladih (ERS). Zato bi bilo treba pozvati k vplačilu sredstev na podlagi Uredbe (EU) 2018/1877 za Komisijo in za EIB.

(4)

Na podlagi člena 152 Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu) Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo) ostane članica ERS do zaključka 11. ERS in vseh prejšnjih nezaključenih ERS. Vendar se na podlagi člena 153 Sporazuma o izstopu delež Združenega kraljestva od sproščenih sredstev iz projektov v okviru 11. ERS, kadar so bila ta sredstva sproščena po 31. decembru 2020, ali v okviru prejšnjih ERS ne uporabi ponovno.

(5)

Sklep Sveta (EU) 2020/1708 (4) določa zgornjo mejo letnega zneska prispevkov članic ERS za leto 2022 v višini 2 500 000 000 EUR za Evropsko komisijo in v višini 300 000 000 EUR za EIB.

(6)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz tega sklepa, bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –