(1)

Londonska medbančna obrestna mera za švicarski frank (CHF LIBOR) je ena od mer LIBOR, ki se izračunavajo za pet valut in ki jih upravlja Uprava za referenčne vrednosti ICE (IBA). CHF LIBOR odraža obrestno mero, po kateri se lahko velike, vodilne, mednarodno dejavne banke z dostopom do trga nezavarovanega grosističnega financiranja na tem trgu financirajo v švicarskih frankih. IBA izračuna obrestno mero na podlagi podatkov, ki ji jih sporoči odbor bank.

(2)

Organ Združenega kraljestva za finančno poslovanje (FCA) je napovedal, da bodo s koncem leta 2021 prenehale nekatere referenčne vrednosti LIBOR, vključno s CHF LIBOR. To prenehanje je posledica pomislekov glede tega, ali LIBOR v nekaterih svojih ročnostih ustrezno predstavlja osnovni trg ali gospodarsko stanje, ki odraža trg nezavarovanega grosističnega financiranja. Ti pomisleki izhajajo iz nepripravljenosti večine bank odbora LIBOR, da še naprej prispevajo k zadevnim ročnostim LIBOR, kot je IBA objavila 5. marca 2021 v svojem stališču ICE LIBOR do povratnih informacij iz posvetovanja o potencialnem prenehanju.

(3)

V preteklosti so številne banke v Uniji CHF LIBOR uporabljale kot referenčno obrestno mero za veliko število neodplačanih hipotekarnih posojil za prebivalstvo, od katerih se bo večina iztekla po koncu leta 2021. Glede na odzive na javno posvetovanje, ki ga je organizirala Komisija, je trenutno v Uniji za 35 milijard EUR hipotekarnih pogodb, ki se sklicujejo na CHF LIBOR. Največje število teh pogodb še ni poteklo na Poljskem, preostale pa še niso potekle v Avstriji, Sloveniji, na Nizozemskem in v Franciji.

(4)

V več izmenjavah med Komisijo in zadevnimi javnimi organi je bilo poudarjeno, kako velika bi lahko bila morebitna motnja, ki bi jo povzročilo prenehanje CHF LIBOR, in da je treba ohraniti kontinuiteto pogodb, ki se sklicujejo na CHF LIBOR, da ne bi prišlo do nje. Komisija je ustrezno upoštevala predložena dejstva, da bi ocenila, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 23b Uredbe (EU) 2016/1011, in tako ugotovila, ali mora ukrepati.

(5)

V poročilu o finančni stabilnosti za leto 2021, ki ga je izdala Poljska centralna banka (2), je navedeno, da je imelo ob koncu leta 2020 več kot 410 000 gospodinjstev na Poljskem hipoteke, povezane s CHF LIBOR, ki so temeljile na različnih ročnostih CHF LIBOR. To predstavlja približno 20 % celotnega poljskega portfelja hipotekarnih posojil, kar glede na druge podatke, ki so jih predložili ustrezni organi, skupaj znaša okrog 100 milijard PLN (približno 22 milijard EUR). Večina teh hipotekarnih posojil je dolgoročnih in bodo ostala neodplačana tudi po letu 2030. V poročilu so poudarjena tveganja, povezana s prenehanjem CHF LIBOR, in potreba po zagotovitvi kontinuitete pogodb o stanovanjskih posojilih, denominiranih v švicarskih frankih, da bi se izognili uresničitvi takih tveganj. V poročilu je nadalje poudarjeno, da bi lahko odsotnost rezervnih določb in pravnih aktov, ki bi določali nadomestitev referenčne vrednosti CHF LIBOR, ogrozila kontinuiteto takih pogodb in posledično pomenila finančne izgube bank. Poljsko ministrstvo za finance je Komisiji predložilo podobne podatke.

(6)

V Avstriji se je junija 2021 med 50 000 in 60 000 hipotekarnih posojil avstrijskim gospodinjstvom sklicevalo na CHF LIBOR, kar predstavlja 9,6 milijarde EUR in približno 5,7 % celotnega avstrijskega dolga gospodinjstev. Približno 400 avstrijskih bank ima portfelje hipotekarnih posojil, ki se sklicujejo na CHF LIBOR. Avstrijska centralna banka in avstrijski organ za finančni trg sta v dopisu Komisiji predložila podobne podporne podatke.

(7)

V Sloveniji je bilo na dan 31. decembra 2020 več kot 6 700 potrošniških posojilnih pogodb v skupni vrednosti več kot 300 milijonov EUR, ki so se sklicevale na CHF LIBOR, zadnji sklop teh pogodb pa se izteče šele leta 2043. Poleg tega je 9 od 15 bank izpostavljenih CHF LIBOR. Delež stanovanjskih posojil s CHF LIBOR v teh devetih bankah v primerjavi z vsemi stanovanjskimi posojili znaša 6,34 %, delež hipotekarnih posojil s CHF LIBOR v primerjavi z vsemi hipotekarnimi posojili pa 7,13 %.

(8)

Na Nizozemskem se ocenjuje, da vrednost hipotekarnih posojil prebivalstvu brez rezervnih določb, ki se sklicujejo na CHF LIBOR, znaša približno 500 milijonov EUR.

(9)

V Franciji imajo regionalne banke približno 6 400 posojilnih pogodb prebivalstvu, ki se sklicujejo na CHF LIBOR in zapadejo po letu 2021.

(10)

Uredba (EU) 2016/1011 zahteva, da uporabniki referenčnih vrednosti pripravijo in vzdržujejo zanesljive pisne načrte, v katerih so določeni ukrepi, ki bi jih sprejeli, če bi se referenčna vrednost bistveno spremenila ali prenehala zagotavljati, ter, kadar je to izvedljivo in primerno, določijo eno ali več alternativnih referenčnih vrednosti kot rezerve za referenčno vrednost, ki se ne bi več objavljala. Pogodbe, ki se sklicujejo na CHF LIBOR, so bile sklenjene veliko prej, preden je bilo mogoče pričakovati prenehanje CHF LIBOR in preden se je začela uporabljati Uredba (EU) 2016/1011. Navedene pogodbe zato ne vsebujejo rezervnih določb, ki bi obravnavale primer, ko upravljavec referenčne vrednosti po določenem datumu ne more več objavljati pogodbene referenčne mere.

(11)

Ker je bilo težko določiti ustrezno nadomestitev za CHF LIBOR, preden je švicarska nacionalna delovna skupina o obrestnih merah za švicarski frank dala jasna priporočila trgu, tudi pogodbe, sklenjene po datumu začetka uporabe (1. januar 2018) Uredbe (EU) 2016/1011, ne vsebujejo rezervnih določb ali vsebujejo neustrezne rezervne določbe.

(12)

Brez prehoda pogodb s sklici na CHF LIBOR na določeno nadomestitev za to referenčno vrednost v več državah članicah obstaja resno tveganje nezmožnosti izvršitve pogodb. Pri določitvi take nadomestitve bi bilo zato treba zagotoviti, da se ublaži tako tveganje, ki bi lahko znatno oviralo delovanje finančnih trgov v Uniji, če bi se uresničilo.

(13)

FCA je 5. marca 2021 napovedal konec reprezentativnosti in prenehanje vseh ročnosti CHF LIBOR v prihodnosti. Taka izjava je povod za Komisijo, da v skladu s členom 23b(8) Uredbe (EU) 2016/1011 uporabi pooblastilo za imenovanje zakonsko določene nadomestitve za CHF LIBOR.

(14)

Rezultati javnega posvetovanja Komisije so pokazali pomembno vlogo nekaterih ročnosti za CHF LIBOR v hipotekarnih pogodbah, zlasti pri enomesečnem, trimesečnem, šestmesečnem in dvanajstmesečnem obdobju ročnosti. Odsotnost jasne in nedvoumne nadomestne obrestne mere v hipotekarnih pogodbah, ki se sklicujejo na CHF LIBOR, bi povzročila pravno negotovost, kar bi lahko vodilo do pravnih sporov in nezmožnosti izvršitve pogodb. Zato je primerno, da Komisija določi zakonsko nadomestitev za navedene štiri ročnosti CHF LIBOR, ki se bo uporabljala v vseh pogodbah in finančnih instrumentih, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), kar med drugim vključuje varčevalne račune, hipoteke in posojila, vključno s potrošniškimi kreditnimi pogodbami in posojili za mala podjetja, ki jih ureja zakonodaja ene od držav članic in ki ne vsebujejo rezervnih določb ali vsebujejo neustrezne rezervne določbe.

(15)

Leta 2017 je švicarska nacionalna delovna skupina kot nadomestno obrestno mero za CHF LIBOR priporočila švicarsko povprečno obrestno mero čez noč (Swiss Average Rate Overnight – SARON), ki jo upravlja podjetje SIX Swiss Exchange Financial Information AG (SIX) (4). Švicarska nacionalna delovna skupina je septembra 2020, potem ko je potrdila, da ni mogoče ustvariti v prihodnost usmerjene terminske obrestne mere na podlagi SARON, priporočila, da se kot podlaga za rezervno mero za sklicevanja na CHF LIBOR za denarne produkte uporabi konformni SARON. Določeno nadomestitev za ustrezne ročnosti CHF LIBOR v obstoječih gotovinskih pogodbah bi bilo zato treba izračunati kot konformno obrestno mero SARON.

(16)

Rezultati javnega posvetovanja, ki ga je opravila Komisija, so pokazali podporo, tudi s strani javnih organov držav članic, ki jih to najbolj zadeva, da se zakonska nadomestitev za vse ročnosti CHF LIBOR določi v skladu s priporočili švicarske nacionalne delovne skupine. Medtem ko je CHF LIBOR obrestna mera, usmerjena v prihodnost, pri kateri stranka vnaprej pozna obresti, ki jih je treba plačati za prihodnje obdobje, je konformni SARON obrestna mera, usmerjena v preteklost. To pomeni, da je obrestna mera v danem obdobju znana šele ob koncu tega obdobja. Za lažjo uporabo obrestne mere na začetku obrestnega obdobja bi bila možna rešitev določitev obrestne mere na podlagi obdobja opazovanja pred obrestnim obdobjem. Švicarska nacionalna delovna skupina je 29. septembra 2020 priporočila, naj se v primerih, ko mora biti plačilo obresti znano na začetku obrestnega obdobja, v skladu z metodologijo „zadnje ponastavitve“ uporabi konformni SARON. S to metodologijo se obrestna mera za prihodnje obdobje določi na podlagi ugotovljene konformne obrestne mere, izračunane za predhodno obdobje, ki je enako dolgo kot dano obrestno obdobje.

(17)

V skladu s priporočilom švicarske delovne skupine z dne 1. februarja 2021 bi morali uporabniki kot nadomestno obrestno mero za enomesečni CHF LIBOR uporabiti enomesečni SARON in za trimesečni CHF LIBOR trimesečni SARON, določen v skladu z metodologijo zadnje ponastavitve, tj. konformno obrestno mero SARON, izračunano na podlagi enomesečnega oziroma trimesečnega obdobja neposredno pred obrestnim obdobjem.

(18)

Delovna skupina o eurskih netveganih obrestnih merah je v svojem priporočilu z dne 11. maja 2021 navedla, da bi lahko metodologija zadnje ponastavitve za obdobja, daljša od treh mesecev, povzročila težave pri obračunavanju in varovanju pred tveganjem, ki bi jih povzročile strukturne razlike med IBOR (ki je usmerjen v prihodnost) in SARON (ki je usmerjen v preteklost), ki so še posebej izrazite v primeru daljših ročnosti. Kot alternativno metodologijo je švicarska nacionalna delovna skupina 1. julija 2021 priporočila uporabo metodologije „najbolj nedavna“ z enomesečnim obdobjem opazovanja. Taka metodologija pomeni določitev obrestne mere za prihodnje obdobje na podlagi ugotovljene konformne obrestne mere, izračunane za predhodno obdobje, ki je krajše kot dano obrestno obdobje. Ob upoštevanju priporočil delovne skupine o eurskih netveganih obrestnih merah in da bi ostali čim bliže prvotnemu referenčnemu obdobju za vsako ročnost, se je trimesečni SARON štel za primernejšega za trimesečne in daljše ročnosti CHF LIBOR kot enomesečni SARON. Zato se zdi primerno uporabiti enomesečni SARON in trimesečni SARON kot nadomestitev za enomesečni CHF LIBOR oziroma trimesečni CHF LIBOR ter uporabiti trimesečni SARON tudi kot nadomestitev za šest- oziroma dvanajstmesečni CHF LIBOR.

(19)

Med CHF LIBOR in SARON obstaja razlika v vrednosti. Da bi se ta razlika odrazila in čim bolj zmanjšal gospodarski vpliv nadomestitve, bi bilo treba za vsako od ročnosti CHF LIBOR, ki jo nadomešča SARON, slednjemu dodati prilagoditev za fiksni razmik.

(20)

Javno posvetovanje, ki ga je organizirala Komisija, je potrdilo ustreznost izračuna prilagoditve za fiksni razmik na podlagi mediane preteklega razmika med obrestno mero LIBOR za švicarski frank in zadevnim SARON v petletnem obdobju zajema podatkov do 5. marca 2021.

(21)

Zato je primerno, da obrestne mere, ki jih je Komisija določila za nadomestitev zadevnih ročnosti CHF LIBOR, ustrezajo SARON, ki se mu prišteje ustrezna prilagoditev za razmik, kot je bila objavljena za vsako zadevno ročnost konformnega SARON (enomesečni, trimesečni, šestmesečni in dvanajstmesečni).

(22)

V skladu s členom 23b(3) Uredbe (EU) 2016/1011 nadomestitev CHF LIBOR zakonsko nadomesti vsa sklicevanja na to referenčno vrednost v vseh pogodbah in finančnih instrumentih, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU, ki ne vsebujejo nadomestnih določb ali vsebujejo neprimerne nadomestne določbe. Ta nadomestitev torej ne vpliva na pogodbe, ki so bile uspešno ponovno izpogajane zaradi prenehanja CHF LIBOR, kot je določeno v členu 23b(11) Uredbe (EU) 2016/1011.

(23)

Glede na to, da se LIBOR od 1. januarja 2022 ne bo več objavljal, bi morale določene obrestne mere od tega datuma nadomestiti sklice na CHF LIBOR.

(24)

FCA kot nadzornik upravljavca CHF LIBOR, Švicarska centralna banka, ki deluje kot sekretariat nacionalne delovne skupine za referenčne mere v švicarskih frankih, ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) so podali svoja mnenja o tej uredbi.

(25)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

(1)

Povprečje indeksa transakcij čez noč v eurih (EONIA) je ključna referenčna vrednost, ki predstavlja obrestne mere za nezavarovane posojilne transakcije čez noč v eurih. EONIA se uporablja v okviru zamenjav na indeks transakcij čez noč in najrazličnejših drugih produktov. Bistvena je za denarno poravnavo in zelo pomembna za druge namene, kot so različni postopki vrednotenja, ki se uporabljajo kot del procesov v zvezi z zavarovanjem s premoženjem in upravljanjem tveganj ali računovodstva.

(2)

Prvotna metodologija za izračun EONIA je temeljila na podatkih, ki jih prispeva odbor bank. Februarja 2018 je Evropski inštitut za denarne trge (EMMI), ki deluje kot upravljavec EONIA, objavil, da do trenutka, ko so se začele uporabljati obveznosti iz Uredbe (EU) 2016/1011, skladnosti EONIA s to uredbo ni bilo mogoče doseči. Zato sta EMMI in finančni sektor začela z postopki za prenehanje uporabe EONIA v skladu s predpisi. Delovna skupina za eurske netvegane obrestne mere je 13. septembra 2018 kot nadomestilo za EONIA priporočila eursko kratkoročno obrestno mero (€STR) kot netvegano obrestno mero, denominirano v eurih. Delovna skupina je 14. marca 2019 objavila tudi priporočila o prehodu z EONIA na €STR, ki so vključevala fazo, v kateri bi se metodologija za izračun EONIA spremenila in temeljila na €STR, ter metodo za določitev prilagoditve za razmik med €STR in EONIA.

(3)

Na podlagi teh priporočil je Evropska centralna banka (ECB) 31. maja 2019 izračunala enkratni razmik med EONIA in €STR, ki je bil določen na 8,5 bazičnih točk. Istega dne je EMMI sporočil, da se bo EONIA prenehala zagotavljati 3. januarja 2022. Med prehodom je EMMI objavil prenovljeno metodologijo za EONIA, v skladu s katero je EONIA enaka €STR, kot ga objavlja ECB, čemur se prišteje enkratna prilagoditev za razmik v višini 8,5 bazične točke. Ta spremenjena metodologija se za EONIA uporablja od 2. oktobra 2019 do njenega prenehanja 3. januarja 2022. Belgijski organ za finančne storitve in trge (FSMA) je 11. decembra 2019 EMMI izdal dovoljenje za zagotavljanje in upravljanje EONIA v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2016/1011, ki dovoljuje uporabo EONIA do njene ukinitve 3. januarja 2022.

(4)

Kljub zgodnjemu obvestilu o prenehanju zagotavljanja EONIA s 3. januarjem 2022 in zgodnjim priporočilom industrije, naj se sklicevanje na EONIA nadomesti z €STR, zlasti za pogodbe, ki zapadejo po tem datumu, je v številnih državah članicah še vedno neporavnanih veliko število pogodb in finančnih instrumentov, ki se sklicujejo na EONIA. Ta ima torej še naprej ključno vlogo na finančnih trgih v Evropski uniji. Take pogodbe in finančni instrumenti poleg tega zaradi procesa doseganja soglasja med strokovnjaki in v celotni panogi o ustreznem poteku prehoda na splošno ne vsebujejo primernih rezervnih določb, ki bi zajemale trajno prenehanje EONIA. Prenehanje EONIA bo zato verjetno imelo zelo moteč učinek na te pogodbe in finančne instrumente.

(5)

EONIA je bila določena kot ključna referenčna vrednost v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/482 (2). Z Uredbo (EU) 2021/168 Evropskega parlamenta in Sveta (3), s katero se je v Uredbo (EU) 2016/1011 vstavil člen 23b, je Evropska komisija dobila pooblastilo, da določi eno ali več nadomestitev za ključno referenčno vrednost, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 23b Uredbe (EU) 2016/1011. Izjava EMMI z dne 31. maja 2019, v kateri je napovedal ukinitev EONIA, skupaj z okoliščino, da ob objavi navedene izjave ni bilo upravljavca naslednika, ki bi še naprej zagotavljal navedeno referenčno vrednost, izpolnjuje pogoj iz člena 23b(2), točka (b), Uredbe (EU) 2016/1011.

(6)

Poleg tega podatki, ki so jih sporočili člani delovne skupine za eurske netvegane obrestne mere, kažejo, da je dne 9. julija 2021 v Uniji obstajalo več tisoč pogodb o izvedenih finančnih instrumentih z neposrednimi izpostavljenostmi do EONIA in dogovorov o zavarovanju s premoženjem, ki se sklicujejo na EONIA. Ta sklicevanja skupaj predstavljajo skupni nominalni znesek v višini več bilijonov eurov. Člani so navedli tudi, da so njihova prizadevanja za ponovna pogajanja o pogodbah v povprečju zaključena v manj kot polovici pogodb, ki vsebujejo sklicevanja na EONIA. Te stopnje zaključenosti kažejo na dejstvo, da bodo posamezna ponovna pogajanja o vseh preostalih sklicevanjih na EONIA pomenila velik izziv za pogodbenice v Uniji, zlasti za nadzorovane subjekte. Brez prehoda takih pogodb na določeno nadomestitev za referenčno vrednost v več državah članicah obstaja resno tveganje nezmožnosti izvršitve pogodb. Čeprav se od članov sektorja pričakujejo stalna dejavna prizadevanja, da bi vse pogodbe in finančni instrumenti, ki se še vedno sklicujejo na EONIA, do njenega prenehanja prešli na €STR, bi morala nadomestitev za sklicevanja na EONIA ublažiti nastanek takega tveganja, ki bi lahko zlasti vplivalo na stranke, ki se ukvarjajo z zamenjavami obrestne mere čez noč za varovanje pred obrestnim tveganjem.

(7)

Na podlagi rezultatov posvetovanj delovne skupine strokovnjakov je bila pripravljena predhodna ocena o pomembni vlogi EONIA na finančnih trgih v Uniji. Posvetovanja delovne skupine strokovnjakov so pokazala, da bi neusklajen pristop povzročil pravno negotovost, ki bi lahko sprožila pravne spore in motnje. Delovna skupina za eurske netvegane obrestne mere je 15. julija 2021 na Komisijo naslovila tudi uradni dopis, v katerem jo je pozvala k ukrepanju, da bi se hitro določila zakonska nadomestitev za EONIA. Zato je primerno, da Komisija določi zakonsko nadomestitev za EONIA, ki se bo uporabljala v pogodbah in finančnih instrumentih, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki ne vsebujejo rezervnih določb ali vsebujejo neprimerne rezervne določbe.

(8)

Posvetovanja v okviru delovne skupine za eurske netvegane obrestne mere so tudi pokazala, da je nadomestitev sklicevanj na EONIA v pogodbah s ponovnimi pogajanji o pogodbah pogosto ovirana zaradi števila pogodb, ki ne bodo zapadle pred končnim datumom EONIA, tj. 3. januarjem 2022, in težav pri pridobivanju soglasja od vseh strank v vsaki posamezni pogodbi. To pojasnjuje število pogodb, ki se še vedno sklicujejo na EONIA. Glede na te okoliščine in podatke, ki so jih sporočili člani delovne skupine o eurskih netveganih obrestnih merah, bi bilo treba zagotoviti, da vsaka pogodba ali finančni instrument, ki se še vedno sklicuje na EONIA, od datuma prenehanja te referenčne vrednosti sodi v okvir te izvedbene uredbe in spada na področje uporabe ukrepa določitve zakonske nadomestitve.

(9)

Skupaj z napovedjo z dne 31. maja 2019 o prenehanju objavljanja EONIA s 3. januarjem 2022 je EMMI napovedal spremembe metodologije EONIA, da se zagotovi nadaljnja skladnost z Uredbo (EU) 2016/1011 in nemoten prehod do dokončne ukinitve EONIA. Te spremembe se za metodologijo EONIA uporabljajo od 2. oktobra 2019 in neposredno povezujejo izračun EONIA z gibanjem €STR z navedbo, da je EONIA enaka €STR, ki se ji prišteje prilagoditev za fiksni razmik na podlagi razmika, ki ga izračuna ECB. Prištetje prilagoditve za fiksni razmik omejuje ekonomski vpliv določitve €STR kot zakonite nadomestitve za EONIA v vseh pogodbah, ki zapadejo po datumu prenehanja zagotavljanja EONIA 3. januarja 2022.

(10)

V uradnem dopisu delovne skupine o eurskih netveganih obrestnih merah z dne 15. julija 2021 je bilo izrecno zahtevano, naj zakonska nadomestitev EONIA temelji na €STR, ki se ji prišteje obstoječa prilagoditev za fiksni razmik med EONIA in €STR, s čimer bi se izognili prenosu vrednosti v prehodnem obdobju. Primerno je, da zakonsko določena nadomestitev za EONIA odraža priporočila zadevne delovne skupine za eurske netvegane obrestne mere in zato temelji na €STR, ki se ji prišteje prilagoditev za fiksni razmik, ki jo izračuna ECB.

(11)

Nadomestitev za EONIA zakonsko nadomešča vsa sklicevanja na to referenčno vrednost v pogodbah in finančnih instrumentih, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU in ne vsebujejo rezervnih določb ali vsebujejo neprimerne rezervne določbe v skladu s členom 23b(3) Uredbe (EU) 2016/1011. Ta nadomestitev torej ne vpliva na pogodbe, ki so bile uspešno ponovno izpogajane zaradi prenehanja EONIA, kot je določeno v členu 23b(11) Uredbe (EU) 2016/1011.

(12)

Glede na to, da se EONIA od 3. januarja 2022 ne bo več objavljala, bi morala od tega datuma sklicevanja na EONIA nadomestiti določena nadomestna obrestna mera.

(13)

FSMA kot nadzornik upravitelja EONIA in ECB kot centralna banka, odgovorna za valutno območje EONIA, sta predložila svoji mnenji o tej uredbi.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

(1)

Malteška, nemška in španska jezikovna različica Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/464 (2) vsebujejo napake v členu 26(1) do (7), saj se navedene jezikovne različice nanašajo na datum začetka veljavnosti namesto na datum začetka uporabe navedene izvedbene uredbe.

(2)

Malteško, nemško in špansko jezikovno različico Izvedbene uredbe (EU) 2020/464 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice teh napak ne vsebujejo.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ekološko pridelavo –

(1)

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene gojene in divje prašiče ter lahko močno vpliva na zadevno populacijo živali in donosnost gojenja, kar povzroča motnje pri premikih pošiljk navedenih živali in proizvodov iz njih znotraj Unije in pri izvozu v tretje države.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/605 (2) je bila sprejeta v okviru Uredbe (EU) 2016/429 in določa posebne ukrepe za obvladovanje afriške prašičje kuge, ki jih začasno uporabljajo države članice iz Priloge I k Uredbi (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) na območjih z omejitvami I, II in III iz navedene priloge.

(3)

Območja z omejitvami I, II in III iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 temeljijo na epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji. Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1794 (3), in sicer po spremembi epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo v Bolgariji, na Poljskem in Slovaškem.

(4)

Vse spremembe območij z omejitvami I, II in III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 bi morale temeljiti na epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo na območjih, ki jih je prizadela navedena bolezen, in splošnih epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo v zadevni državi članici, ravni tveganja za nadaljnje širjenje navedene bolezni, znanstveno utemeljenih načelih in merilih za geografsko opredelitev območij zaradi afriške prašičje kuge ter smernicah Unije, dogovorjenih z državami članicami v Stalnem odboru za rastline, živali in hrano, ki so javno dostopne na spletnem mestu Komisije (4). Take spremembe bi morale upoštevati tudi mednarodne standarde, kot je Kodeks za zdravje kopenskih živali (5) Svetovne organizacije za zdravje živali, in utemeljitve za določitev območij, ki jih predložijo pristojni organi zadevnih držav članic.

(5)

Od datuma sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2021/1794 je prišlo do novih izbruhov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na nekaterih območjih v Nemčiji in na Poljskem ter pri gojenih prašičih na Poljskem. Poleg tega so se epidemiološke razmere v zvezi z gojenimi prašiči na nekaterih območjih, navedenih kot območja z omejitvami III v Nemčiji, Litvi in na Poljskem, izboljšale zaradi ukrepov za obvladovanje bolezni, ki jih izvajajo navedene države članice v skladu z zakonodajo Unije.

(6)

Oktobra 2021 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v regiji Dolnośląskie na Poljskem na območju, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ta novi izbruh afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi in ga je prizadel navedeni nedavni izbruh afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območje z omejitvami I navesti kot območje z omejitvami II v navedeni prilogi, sedanje meje območja z omejitvami I pa je prav tako treba ponovno opredeliti, da se upošteva navedeni nedavni izbruh.

(7)

Oktobra 2021 je bil ugotovljen tudi en izbruh afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih v regiji Świętokrzyskie na Poljskem na območju, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ta novi izbruh afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi in ga je prizadel navedeni nedavni izbruh afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območje z omejitvami I navesti kot območje z omejitvami III v navedeni prilogi, sedanje meje območja z omejitvami I pa je prav tako treba ponovno opredeliti, da se upošteva navedeni nedavni izbruh.

(8)

Oktobra 2021 je bil ugotovljen tudi en izbruh afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v zvezni deželi Saška v Nemčiji na območju, ki trenutno ni navedeno v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ta novi izbruh afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Nemčiji, ki trenutno ni navedeno v navedeni prilogi in ga je prizadel ta nedavni izbruh afriške prašičje kuge, zdaj navesti kot območje z omejitvami II v navedeni prilogi.

(9)

Po navedenih izbruhih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Poljskem in v Nemčiji ter pri domačih prašičih na Poljskem ter ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji je bila določitev območij v navedenih državah članicah ponovno ocenjena in posodobljena. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi ukrepi za obvladovanje tveganja. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605.

(10)

Prav tako bi bilo treba ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na območjih z omejitvami III iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, ki se izvajajo v Nemčiji v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/687, in zlasti tistih iz členov 22, 25 in 40 navedene uredbe, in v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja za afriško prašičjo kugo iz Kodeksa OIE nekatera območja v zvezni deželi Brandenburg v Nemčiji, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, zdaj navesti kot območja z omejitvami II v navedeni prilogi zaradi odsotnosti izbruhov afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na navedenih območjih z omejitvami III v zadnjih 3 mesecih. Območja z omejitvami III bi bilo zdaj treba navesti kot območja z omejitvami II ob upoštevanju trenutnega epidemiološkega stanja afriške prašičje kuge.

(11)

Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na območjih z omejitvami III iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, ki se izvajajo v Litvi v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/687, in zlasti tistih iz členov 22, 25 in 40 navedene uredbe, in v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja za afriško prašičjo kugo iz Kodeksa OIE nekatera območja v občinah Jurbarkas, Kaunas, Kėdainiai, Plungė, Raseiniai in Skuodas v Litvi, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, zdaj navesti kot območja z omejitvami II v navedeni prilogi zaradi odsotnosti izbruhov afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na navedenih območjih z omejitvami III v zadnjih 12 mesecih. Območja z omejitvami III bi bilo zdaj treba navesti kot območja z omejitvami II ob upoštevanju trenutnega epidemiološkega stanja afriške prašičje kuge.

(12)

Prav tako bi bilo treba ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na območjih z omejitvami III iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, ki se izvajajo na Poljskem v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/687, in zlasti tistih iz členov 22, 25 in 40 navedene uredbe, in v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja za afriško prašičjo kugo iz Kodeksa OIE nekatera območja v regijah Warmińsko-Mazurskie, Mazowieckie, Świętokrzyskie, Lubelskie, Wielkopolskie na Poljskem, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, zdaj navesti kot območja z omejitvami II v navedeni prilogi zaradi odsotnosti izbruhov afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na navedenih območjih z omejitvami III v zadnjih 12 mesecih. Območja z omejitvami III bi bilo zdaj treba navesti kot območja z omejitvami II ob upoštevanju trenutnega epidemiološkega stanja afriške prašičje kuge.

(13)

Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na območjih z omejitvami III iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, ki se izvajajo na Poljskem v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/687, in zlasti tistih iz členov 22, 25 in 40 navedene uredbe, in v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja za afriško prašičjo kugo iz Kodeksa OIE nekatera območja v regijah Lódzkie in Opolskie na Poljskem, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605, zdaj navesti kot območja z omejitvami I v navedeni prilogi zaradi odsotnosti izbruhov afriške prašičje kuge pri gojenih in divjih prašičih na navedenih območjih z omejitvami III v zadnjih 3 mesecih.

(14)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba v Nemčiji, Litvi in na Poljskem razmejiti dovolj velika nova območja z omejitvami ter jih ustrezno navesti kot območja z omejitvami I, II in III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ker so razmere v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji zelo dinamične, so se pri razmejitvi navedenih novih območij z omejitvami upoštevale razmere na okoliških območjih.

(15)

Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da spremembe Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 iz te izvedbene uredbe začnejo veljati čim prej.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –