(1)

potrditev in sprejetje strank, da lahko v zvezi s pogodbo organ za reševanje izvaja pooblastila za mirovanje ali omejitev pravic in obveznosti, ki izhajajo iz take pogodbe, v skladu s členi 33a, 69, 70 in 71 Direktive 2014/59/EU, kot so preneseni z veljavnim nacionalnim pravom, in da se bodo uporabljali pogoji iz člena 68 navedene direktive, kot je prenesen z veljavnim nacionalnim pravom;

(2)

opis pooblastil organa za reševanje, kot so določena v členih 33a, 69, 70 in 71 Direktive 2014/59/EU, kot so preneseni z veljavnim nacionalnim pravom, ali sklicevanje nanje ter opis pogojev iz člena 68 Direktive 2014/59/EU, kot je prenesen z veljavnim nacionalnim pravom, ali sklicevanje nanje;

(3)

potrditev in sprejetje strank:

(4)

potrditev in sprejetje strank, da so pogodbena določila o priznanju v zvezi z zadevami, ki so v njih opisane, izčrpna in so izključeni vsi drugi sporazumi, ureditve ali dogovori med nasprotnimi strankami v zvezi s predmetom urejanja zadevnega sporazuma.

1.1

„sprožilno vedenje“ pomeni način vožnje vozila, ki ga spremlja sistem za opozarjanje na zaspanost in zmanjšano pozornost voznika (DDAW), pri čemer ta sistem opozori voznika, ko zazna tak način vožnje;

1.2

„prag zaspanosti“ je količinska opredelitev stopnje zaspanosti voznika, pri kateri ali pred katero sistem DDAW voznika opozori na zaspanost.

2.3.1

2.3.2

2.3.3

3.1.1

Lahko pa ročno deaktivira opozorila sistema DDAW prek vmesnika človek-stroj. Po ročnem deaktiviranju opozoril sistema DDAW prek vmesnika človek-stroj lahko voznik ta opozorila znova aktivira tako, da izvede največ toliko dejanj, kot jih je moral izvesti za njihovo deaktiviranje.

3.1.2

3.1.3

3.1.4

3.1.5

Pri hitrosti nad 130 km/h se ne deaktivira samodejno (čeprav je mogoče vedenje sistema prilagoditi poslabšanim razmeram).

3.1.6

3.1.7

Faza učenja se aktivira, ko so izpolnjeni vsi pogoji za aktiviranje sistema DDAW iz točk 3.1 in 3.2.

3.2.1

3.2.2

3.2.3

3.3.1

Sistem DDAW lahko voznika opozori, ko je dosežena stopnja zaspanosti, enakovredna stopnji 7 na lestvici KSS.

Poleg tega lahko proizvajalec v vmesnik človek-stroj vnese informacijsko strategijo, ki se izvede pred opozorilom.

Podrobne zahteve za potrditev sistema DDAW s strani proizvajalca so določene v delu 2.

3.3.2

Priporočljivo je, da sistem DDAW analizira druge sisteme vozila, da bi zaznal kazalnike vožnje zaspanega voznika s spremljanjem položaja na voznem pasu, tj. položaja vozila glede na bočne označbe voznega pasu, ali krmiljenja, tj. količinsko opredeljenega načina upravljanja volana s strani voznika, na primer stopnje popravljanja položaja volana, kotne hitrosti, standardnega odklona položaja na voznem pasu itd.

Uporabi se lahko alternativni način merjenja sposobnosti voznika z analizo sistemov vozila („metrike“), če zagotavlja natančno in zanesljivo merilo zaspanosti voznika.

Poleg priporočila iz drugega pododstavka točke 3.3.2 je mogoče uporabiti eno ali več sekundarnih metrik, ki prispevajo k zanesljivosti in robustnosti sistema. Primeri takih metrik so: dodatne metrike v zvezi z vozilom, časovne metrike (časovne meritve, neposredno povezane z voznikovim upravljanjem vozila), psihološke metrike in metrike v zvezi s krmiljenjem vozila.

3.4.1.1

Kot potrditev s strani voznika se lahko sprejme: izboljšanje načina vožnje na podlagi vhodnih podatkov, ki se uporabljajo za sistem DDAW (strategijo je treba opisati v dokumentaciji, ki jo predloži proizvajalec).

3.4.2.1

3.4.2.2

3.4.2.3

3.4.2.4

3.4.2.5

3.4.3.1

3.4.3.2

3.4.3.3

3.4.3.4

3.5.1

Začasni vidni opozorilni signal za okvaro se lahko uporablja kot dopolnilna informacija k stalnemu vidnemu opozorilnemu signalu za okvaro.

3.5.2

3.5.3

3.5.4

3.6.1

3.6.2

1.1.1

1.1.2

2.1

2.2

Varnostna rezerva posreduje, če voznik postane tako zaspan, da ne more več varno upravljati motornega vozila.

Če varnostna rezerva posreduje, udeleženec v okviru preskusa ne sme več voziti.

Če je varnostna rezerva rezervni voznik, se zahteva ustrezna varnostna strategija (na primer dvojni pedali).

Ob posredovanju varnostne rezerve se začne uporabljati varnostna strategija, pripravljena za ta preskus. Na primer: drug voznik, ki ni zaspan, prevzame primarno upravljanje vozila, zaspani voznik pa ne sme več voziti.

2.3

3.1

Najprej se za vsakega udeleženca izračuna občutljivost na udeleženca, nato pa se iz vrednosti občutljivosti na udeleženca izračunata povprečna občutljivost in njen standardni odklon.

Izrecno je dovoljeno predložiti rezultate iz podskupine udeležencev večjega preskusa, da se vključijo samo udeleženci, ki ustrezajo zgornjemu opisu.

3.2

3.3

3.4

4.1

Ni nujno, da je vsak udeleženec vključen v preskus v obeh vrstah razmer.

Pri sistemih, na katere svetloba ne vpliva, ni treba doseči minimalnega števila resnično pozitivnih dogodkov v vsakih od navedenih razmer.

4.1.1

4.1.2

5.1.1

5.1.1.1

Postopek usposabljanja je enak za vse udeležence.

Postopek usposabljanja je jasno dokumentiran v dokazni dokumentaciji, ki se tehnični službi predloži v skladu z delom 3.

5.1.1.2

5.1.2

Priporočeni intervali se ne uporabljajo, preden udeleženec poda prvo samooceno na stopnji 6 ali višji stopnji na lestvici KSS.

5.1.3

5.1.4

Ko se zgodi resnično pozitiven dogodek, se podatkovne točke po tem dogodku za ta specifični preskus štejejo za nerelevantne. Če je udeleženec po počitku ponovno začel preskus, se šteje, da gre za različen podatkovni niz (z istim udeležencem).

5.1.5

5.2.1

5.2.2

Pri videoanalizi zaspanosti se pričakovani dokazi nanašajo na kakovost uporabljenega videoposnetka, vidnost postavitve za udeleženca, ujemanje med ocenjevalno lestvico in lestvico KSS, usposabljanje ocenjevalcev (poleg tega se zahteva minimalna raven uspešnosti, tj. „stopnja skladnosti“, ki znaša 0,70 ali več), informacije o neodvisnosti ocenjevalcev od razvoja sistema DDAW ter opis, kako se na podlagi prispevkov strokovnjakov za spanje izračuna končna ocena.

„Stopnja skladnosti“ je ocena, izračunana na podlagi ocene, ki jo je strokovnjak za spanje podal v zvezi z videoposnetkom za usposabljanje glede obrazne mimike.

5.2.3

Če je časovni interval krajši od pet minut, se razlaga iz točke 5.1.5 ne uporablja. Namesto tega se lažno negativen dogodek zgodi le, če sistem DDAW v desetih minutah po zadnji oceni pod pragom zaspanosti ne aktivira opozorila. Če so ocene v petminutnem ali daljšem obdobju nad pragom zaspanosti, sledi pa jim ocena pod pragom zaspanosti, se podatkovna točka obravnava kot osamelec. Vsi osamelci se dokumentirajo v dokumentaciji.

5.2.4

6.1

Če se pri alternativnih meritvah uporablja lestvica, ki ima manj opisnih stopenj kot lestvica KSS, se enakovrednost med alternativno lestvico in lestvico KSS izrazi z najnižjo ustrezno ravnjo v primerjavi z lestvico KSS. Izjema je le stopnja na alternativni lestvici, ki je enakovredna stopnji 8 na lestvici KSS, in sicer se v tem primeru nanaša na najvišjo ustrezno stopnjo v primerjavi z lestvico KSS.

Če na primer stopnja 4 na alternativni lestvici ustreza območju med stopnjama 6 in 7 na lestvici KSS, se stopnja 4 na alternativni lestvici šteje kot stopnja 6 na lestvici KSS.

Če stopnja A na alternativni lestvici ustreza območju med 6,5 in 8,5 na lestvici KSS, se stopnja A na alternativni lestvici šteje kot stopnja 8 na lestvici KSS.

6.2

7.1

7.2

8.1

Vrednost občutljivosti za udeleženca:

Povprečna občutljivost za vse udeležence:

Standardni odklon (občutljivost):

pri čemer je:

n(TP) skupno število dogodkov, pri katerih sistem in voznik pravilno ocenita, da je voznik zaspan;

n(FN) skupno število dogodkov, pri katerih sistem predvidi, da voznik ni zaspan, čeprav je dejansko zaspan;

n(FP) skupno število dogodkov, pri katerih sistem predvidi, da je voznik zaspan, čeprav ni zaspan;

n(TN) skupno število dogodkov, pri katerih sistem in voznik pravilno ocenita, da voznik ni zaspan;

Σ vsota za vse udeležence.

Opomba: porazdelitev rezultatov je približno določena na podlagi Gaussove porazdelitve.

8.2

(a)

seznam vseh vhodnih sistemskih podatkov, ki vsebujejo primarne in sekundarne metrike;

(b)

opis, kako metrike delujejo in kako se na njihovi podlagi spremlja način vožnje;

(c)

opis sprožilnega vedenja, ki ga spremlja sistem;

(d)

dokaze o razmerju med vedenjem zaspanega voznika v smislu vožnje in/ali krmiljenja ter izbranim sprožilnim vedenjem;

(e)

prag zaspanosti sistema;

(f)

hitrost vozila, pri kateri se sistem aktivira;

(g)

razlago funkcij aktiviranja, ponovnega aktiviranja in deaktiviranja sistema;

(h)

dokument, ki podrobno opisuje delovanje vmesnika človek-stroj sistema. To vključuje dokaze o skladnosti z zahtevami za vmesnik človek-stroj sistema DDAW (točka 3.4 dela 1) ter utemeljitve, če se proizvajalec odloči, da ne bo upošteval priporočil iz točk 3.4.2.3, 3.4.2.4. in 3.4.2.5 dela 1;

(i)

dokument, ki vsebuje vsaj en preskusni protokol, ki ga mora izvesti tehnična služba in pri izvedbi katerega mora sistem DDAW aktivirati opozorilo.

(a)

informacije o številu ocenjenih udeležencev preskusov in njihovih demografskih značilnostih;

(b)

opis ocenjenih preskusnih pogojev;

(c)

dokaze, da sistem učinkovito deluje v vremenskih razmerah, ki ne omejujejo njegovega delovanja. Dokazi kažejo znane ali logične omejitve zaradi vremenskih razmer, tehnični izziv in strategijo za vedenje sistema v teh danih vremenskih razmerah (npr. močan dež, sneg, visoke temperature itd.);

(d)

opis celotne preskusne metodologije, uporabljene za oceno učinkovitosti sistema, in utemeljitev te metodologije, vključno z vsemi alternativnimi ali dopolnilnimi meritvami in alternativnim pragom zaspanosti (iz točke 5.2, točke 5.3 oziroma točke 6 dela 2);

(e)

opis uporabljene statistične analitične metode. Če se uporablja statistična analitična metoda, ki se razlikuje od metode iz točke 8.1, se predložijo dokazi o statistični analitični metodi in uporabljeni ravni statistične značilnosti;

(f)

analizo in opis rezultatov;

(g)

dokaze, da sistem opozori voznika v trenutku, ko je dosežena stopnja na lestvici KSS iz točke 3.3.1 dela 1, ali pred tem;

(h)

podatke vsakega udeleženca za oceno statističnih nepravilnosti.

(i)

merila za vključitev ali izključitev, uporabljena pri izbiri udeležencev, in

(ii)

izjavo o ustreznosti udeležencev glede na ciljno demografsko skupino za vozilo iz točke 3.3 dela 2.

(i)

dokaze, da so dopolnilne meritve ali kombinacija primarnih (lestvica KSS ali alternativne meritve) in dopolnilnih meritev veljavno in natančno sredstvo za ocenjevanje zaspanosti voznika;

(ii)

informacije o tem, kako so se podatki, pridobljeni s primarnimi in dopolnilnimi meritvami, analizirali in primerjali za oceno učinkovitosti sistema DDAW;

(iii)

dokaze, da je prag zaspanosti, uporabljen pri preskušanju za potrditev, enakovreden stopnji na lestvici KSS iz točke 3.3.1 dela 1.

1.2.1

Predložiti je treba na primer dokumente, ki dokazujejo tehnične podobnosti ali potrebne prilagoditve, da se lahko sistem DDAW uporablja v vozilu, predloženem v homologacijo. Tudi zahteve glede udeležencev morajo biti podobne (demografske značilnosti, vključenost poklicnega voznika).

1.2.2

Zagotoviti je treba na primer dodatno povezavo med tem, kar je omogočeno v različici sistema DDAW, vgrajeni v motorno vozilo, in ponovnim izračunom enakovrednih vrednosti občutljivosti na podlagi podatkov, pridobljenih v fazi raziskave.

2.1

V okviru ocene poročila o preskusih se preveri, ali se osnovni dokazi o opravljenih preskusih ujemajo s sporočenimi rezultati preskusov v takem obsegu, da se lahko izjava o učinkovitosti na splošno potrdi kot ustrezna. To vključuje oceno podatkov udeležencev za ugotovitev statističnih nepravilnosti, kot je število osamelcev.

Tehnična služba lahko po lastni presoji uporabi sredstva za oceno poročila o preskusih. Med takimi sredstvi sta lahko pregled celotnih naborov neobdelanih podatkov iz izbora preskusnih voženj, ki jih izbere tehnična služba (vključno z morebitnimi podatki, ki so bili izključeni iz analize), in ponovitev delov preskušanja za potrditev na podlagi zbranih podatkov (to je morda mogoče le pri nekaterih metodah potrjevanja, kot je videoanaliza zaspanosti).

2.2

2.2.1

2.2.2

2.2.3

2.2.4

(a)

Komisija lahko kadar koli spremeni specifikacije s seznama na podlagi prejetih informacij;

(b)

Komisija lahko začasno umakne vnos tretje države s seznama bodisi na podlagi prejetih informacij, bodisi kadar tretja država ni predložila zadostnih zahtevanih informacij ali če se ni strinjala s preverjanjem na kraju samem;

(c)

Komisija začasno umakne vnos tretje države s seznama, kadar tretja država kljub zahtevi Komisije ne sprejme ustreznih in pravočasnih popravnih ukrepov v roku, ki ga določi Komisija glede na resnost problema in ki ni krajši od 30 dni;

(d)

Komisija izbriše vnos tretje države s seznama, če: