20.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 258/1

DIREKTIVA (EU) 2021/1187 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 7. julija 2021

o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa skupni okvir za vzpostavitev najsodobnejših interoperabilnih omrežij v Uniji, ki nudijo storitve njenim državljanom, in ki imajo za cilj utrditi socialno, ekonomsko in ozemeljsko kohezijo Unije ter prispevajo k vzpostavitvi enotnega evropskega prometnega prostora in območja mobilnosti, s čimer krepijo notranji trg. Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) ima dvoplastno strukturo, ki jo sestavljata celovito omrežje in jedrno omrežje. Celovito omrežje zagotavlja povezljivost vseh regij Unije, medtem ko jedrno omrežje sestavljajo tisti elementi celovitega omrežja, ki so strateško najpomembnejši za Unijo. Uredba (EU) št. 1315/2013 določa zavezujoči cilj glede izgradnje, in sicer je treba jedrno omrežje dokončati do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050, zlasti z dajanjem prednosti čezmejnim povezavam, izboljšanjem interoperabilnosti in prispevanjem k večmodalnemu povezovanju prometne infrastrukture Unije.

(2)

Ne glede na potrebo po izgradnji omrežja TEN-T in zavezujoče časovne okvire za to so izkušnje pokazale, da se veliko naložb, katerih cilj je izgradnja omrežja TEN-T, srečuje s številnimi, različnimi in kompleksnimi postopki izdajanja dovoljenj, postopki čezmejnega javnega naročanja in drugimi postopki. To ogroža pravočasno izvedbo projektov ter v mnogih primerih povzroči velike zamude in višje stroške. Poleg tega se lahko pri nosilcih projektov in morebitnih zasebnih vlagateljih pojavi negotovost, ki bi lahko v nekaterih primerih celo povzročila, da projekti ne bi bili izvedeni, kot je bilo prvotno načrtovano. Namen te direktive je obravnavati ta vprašanja ter z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije omogočiti sinhrono in pravočasno izgradnjo omrežja TEN-T. Države članice bi morale pri pripravi nacionalnih načrtov in programov upoštevati razvoj omrežja TEN-T v skladu s členom 49(2) Uredbe (EU) št. 1315/2013.

(3)

Ta direktiva bi morala zajemati postopke, povezane s projektom, vključno s tistimi, ki so povezani z oceno vpliva na okolje. Vendar pa ta direktiva ne bi smela posegati v postopke v zvezi z urbanističnim načrtovanjem ali načrtovanjem rabe zemljišč za oddajo javnih naročil in v ukrepe, ki se izvajajo na strateški ravni in niso povezani s projektom, kot so strateške presoje vplivov na okolje, načrtovanje javnih proračunov ter nacionalni ali regionalni prometni načrti. Za povečanje učinkovitosti postopkov izdajanja dovoljenj in zagotavljanje visokokakovostne projektne dokumentacije bi morali nosilci projektov pred začetkom postopka izdajanja dovoljenj opraviti pripravljalno delo, denimo izdelati predhodne študije in poročila. Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za postopke pred upravnim pritožbenim organom ali sodiščem.

(4)

Ta direktiva bi se morala uporabljati za projekte, ki so del predhodno določenih odsekov jedrnega omrežja, navedenih v Prilogi k tej direktivi, in za druge projekte v zvezi s koridorji jedrnega omrežja v skupni vrednosti več kot 300 000 000 EUR. Projekti, katerih vrednost je večja od navedene, so pogosto strateškega pomena za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter prispevajo k doseganju ciljev Uredbe (EU) št. 1315/2013. Koridorji jedrnega omrežja so opredeljeni s trasami iz Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter z zemljevidi jedrnega omrežja iz Uredbe (EU) št. 1315/2013. Tehnična podlaga za te zemljevide je interaktivni geografski in tehnični informacijski sistem za TEN-T (TENtec), ki vsebuje natančnejše podatke o vseevropski prometni infrastrukturi.

(5)	Projekti, ki so izključno povezani s telematskimi aplikacijami, novimi tehnologijami in inovacijami, bi morali biti izključeni iz področja uporabe te direktive, saj njihova uvedba ni omejena na jedrno omrežje.

(6)

Države članice lahko sicer, da se doseže usklajen pristop za projekte prometne infrastrukture, to direktivo uporabljajo tudi za druge projekte v zvezi z jedrnim omrežjem in celovitim omrežjem, vključno s projekti, ki so izključno povezani s telematskimi aplikacijami, novimi tehnologijami in inovacijami. Objava seznamov posameznih projektov, ki spadajo na področje uporabe te direktive, s strani nacionalnih organov bi lahko povečala preglednost za nosilce projektov v zvezi s sedanjimi in prihodnjimi deli vzdolž TEN-T.

(7)

Glede na različne okoljske presoje, ki so določene v relevantnem pravu Unije in nacionalnem pravu, in so potrebne za izdajo dovoljenj za projekte v zvezi z jedrnim omrežjem, bi morale države članice, da bi pripomogle k doseganju ciljev, ki so določeni v tej direktivi in so namenjeni večji racionalizaciji ukrepov, kadar je to izvedljivo in ustrezno, vzpostaviti poenostavljen postopek, ki bi izpolnjeval zahteve iz navedenega prava Unije in nacionalnega prava.

(8)

Po potrebi bi bilo treba projekte, ki spadajo na področje uporabe te direktive, obravnavati prednostno. Takšna obravnava lahko vključuje krajše časovne okvire, sočasne postopke ali omejene časovne okvire za pritožbe, pri čemer se zagotovi, da se cilji drugih horizontalnih politik, kot so okoljske politike, katerih cilj je izogibanje, preprečevanje, zmanjšanje ali ublažitev škodljivih vplivov na okolje, dosežejo tudi v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom. Pravni okviri številnih držav članic zagotavljajo prednostno obravnavo nekaterih kategorij projektov na podlagi njihovega strateškega pomena za gospodarstvo. Če takšna prednostna obravnava obstaja v nacionalnem pravnem okviru, bi se morala samodejno uporabljati za projekte, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Kljub temu bi bilo treba državam članicam dovoliti, da preskusijo posebne postopke izdajanja dovoljenj za omejeno število projektov in tako ocenijo njihovo morebitno razširitev na druge projekte. V tem obdobju preskušanja se od zadevne države članice ne bi smelo zahtevati, da takšne postopke preskušanja uporabi za druge projekte, ki spadajo na področje uporabe te direktive.

(9)

Da se omogoči jasno upravljanje celotnega postopka in zagotovi kontaktna točka za nosilce projektov, bi morali biti projekti v zvezi s koridorji jedrnega omrežja podprti z učinkovitimi postopki izdajanja dovoljenj. V ta namen bi morale države članice glede na svoje nacionalne pravne okvire in upravne strukture ter vrsto zadevnega projekta imenovati enega ali več pristojnih organov. Kadar država članica imenuje več organov, bi morala poskrbeti, da je za določen projekt in za določen postopek izdajanja dovoljenj imenovan en sam organ.

(10)

Z imenovanjem organa, ki deluje kot kontaktna točka za nosilca projekta, bi se morala zmanjšati kompleksnost, izboljšati učinkovitost in povečati preglednost postopkov. Kjer je to ustrezno, bi to moralo hkrati izboljšati sodelovanje med državami članicami. Postopki bi morali spodbujati resnično sodelovanje med nosilci projektov in imenovanim organom.

(11)	Imenovani organ se lahko med drugim pooblasti za naloge, povezane z usklajevanjem in odobravanjem specifičnih projektov – v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom – za obnovo infrastrukture jedrnega omrežja v primeru naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek.

(12)

Postopek, določen v tej direktivi, ne bi smel posegati v izpolnjevanje zahtev mednarodnega prava in prava Unije, vključno z zahtevami za varstvo okolja in zdravja ljudi. Ta direktiva ne bi smela povzročiti znižanja standardov, katerih cilj je izogibanje, preprečevanje, zmanjševanje ali ublažitev škodljivih vplivov na okolje.

(13)

Glede na nujnost dokončanja jedrnega omrežja bi bilo treba ob poenostavitvi postopkov izdajanja dovoljenj določiti še rok za postopke, namenjene sprejetju sklepa o odobritvi izgradnje prometne infrastrukture. Ta rok bi moral spodbujati učinkovitejšo izvedbo postopkov ter nikakor ne bi smel ogroziti visokih standardov Unije za varovanje okolja in udeležbo javnosti. Rok za postopke izdajanja dovoljenj bi moralo biti mogoče v ustrezno utemeljenih primerih podaljšati, tudi kadar nastopijo nepredvidene okoliščine ali kadar je to potrebno za varovanje okolja. Podaljšanje se lahko na primer določi s časovnim obdobjem ali se zanj navede datum ali določen prihodnji dogodek. Podaljšani rok zlasti ne bi smel vključevati časa, potrebnega za izvedbo upravnih ali sodnih pritožbenih postopkov ali za vložitev pravnih sredstev pred sodiščem. Države članice ne bi smele biti odgovorne, kadar je neizpolnjevanje tega roka nastalo zaradi nosilca projekta, na primer kadar nosilec projekta ni upošteval rokov, določenih v nacionalnem pravu, ali okvirnih rokov, ki jih je določil imenovani organ, ali kadar je nosilec projekta ukrepal prepozno.

(14)	Države članice bi si morale prizadevati za kar najučinkovitejšo obravnavo pritožb zoper materialno ali postopkovno zakonitost sklepa o odobritvi.

(15)

Infrastrukturni projekti TEN-T, ki zadevajo dve ali več držav članic, se soočajo s posebnimi izzivi pri usklajevanju postopkov izdajanja dovoljenj. Zato bi morali imenovani organi zadevnih držav članic sodelovati s ciljem uskladitve svojih časovnih razporedov in dogovora o skupnem časovnem načrtu za postopek izdajanja dovoljenj, kolikor sta takšno usklajevanje časovnih razporedov in takšna določitev skupnega časovnega načrta mogoča in ustrezna glede na pripravljenost oziroma zrelost projekta, ki sta odvisna predvsem od nosilca projekta, zlasti datuma, ko je nosilec projekta slednjega priglasil imenovanemu organu vsake od zadevnih držav članic.

(16)	Evropski koordinatorji, imenovani v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013, bi morali biti obveščeni o ustreznih postopkih, da bi lahko olajšali njihovo časovno usklajevanje in dokončanje s ciljem pravočasne izvedbe jedrnega omrežja do leta 2030.

(17)	Kadar se TEN-T razširi na tretje države v skladu z informativnimi zemljevidi iz Uredbe (EU) št. 1315/2013, bi bilo treba te tretje države po potrebi pozvati, naj uporabijo podobna pravila, kot so določena v tej direktivi.

(18)

Javno naročanje pri čezmejnih projektih bi moralo potekati v skladu s pogodbama in po potrebi z Direktivo 2014/24/EU (6) ali 2014/25/EU (7) Evropskega parlamenta in Sveta. Javno naročanje, ki ga izvaja skupni subjekt, bi moralo zaradi zagotovitve uspešne izgradnje čezmejnih projektov jedrnega omrežja temeljiti na nacionalnem pravu ene države članice. Z odstopanjem od prava Unije o javnem naročanju bi se moralo načeloma uporabljati nacionalno pravo tiste države članice, v kateri je registriran sedež skupnega subjekta. Še vedno bi moralo biti mogoče, da se veljavno nacionalno pravo določi z medvladnim sporazumom. Za javno naročanje, ki ga izvaja hčerinska družba skupnega subjekta, bi morala ta hčerinska družba uporabljati nacionalno pravo ene od zadevnih držav članic, ki bi lahko bilo nacionalno pravo, ki se uporablja za skupni subjekt. Zaradi pravne varnosti bi se morale veljavne strategije javnega naročanja še naprej uporabljati za skupni subjekt, ustanovljen pred datumom začetka veljavnosti te direktive.

(19)

Komisija ni sistematično vključena v odobritev posameznih projektov. Kljub temu je treba v nekaterih primerih določene vidike priprave projekta odobriti na ravni Unije. Kadar je v postopke vključena Komisija, ta prednostno obravnava projekte Unije in nosilcem projektov zagotovi varnost. V nekaterih primerih je morda treba odobriti državno pomoč. Države članice bi morale imeti brez poseganja v roke, določene v tej direktivi, in v skladu s Kodeksom najboljših praks pri izvajanju postopkov za nadzor državne pomoči možnost, da Komisijo pozovejo, naj projekte v zvezi z jedrnim omrežjem, ki jih štejejo za prednostne, obravnava ob uporabi predvidljivejših časovnih okvirov v skladu s pristopom na podlagi portfelja primera ali v skladu z medsebojno dogovorjenim načrtovanjem.

(20)

Izvajanje infrastrukturnih projektov v zvezi z jedrnim omrežjem bi bilo treba podpreti tudi s smernicami Komisije, v katerih je bolje pojasnjeno izvajanje nekaterih vrst projektov ob upoštevanju pravnega reda Unije. V zvezi s tem Sporočilo Komisije z dne 27. aprila 2017 z naslovom „Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo“ zagotavlja smernice in prinaša več jasnosti o tem, kako izpolnjevati Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Direktivo Sveta 92/43/EGS (9). Za zagotovitev čim bolj smotrne porabe javnih sredstev bi bilo treba projektom dati na voljo neposredno podporo v zvezi z javnimi naročili.

(21)

Ker cilja te direktive, in sicer racionalizacije ukrepov za pospešitev TEN-T, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebe po okrepitvi okvira postopkov za izdajanje dovoljenj za projekte TEN-T z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(22)	Zaradi pravne varnosti se ta direktiva ne bi smela uporabljati za postopke izdajanja dovoljenj, ki so se začeli pred datumom prenosa te direktive –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za postopke izdajanja dovoljenj, ki so potrebni za odobritev izvajanja:

(a)	projektov, ki so del predhodno določenih odsekov jedrnega omrežja, navedenih v Prilogi;

(b)	drugih projektov v zvezi s koridorji jedrnega omrežja, kot so opredeljeni na podlagi člena 44(1) Uredbe (EU) št. 1315/2013, v skupni vrednosti več kot 300 000 000 EUR,

z izjemo projektov, ki so izključno povezani s telematskimi aplikacijami, novimi tehnologijami in inovacijami, kot so opredeljene v členih 31 in 33 navedene uredbe.

Ta direktiva se uporablja tudi za javna naročila v čezmejnih projektih, ki spadajo na področje uporabe te direktive.

2. Države članice se lahko odločijo, da to direktivo uporabljajo za druge projekte v zvezi z jedrnim omrežjem in celovitim omrežjem, vključno s projekti, ki so izključno povezani s telematskimi aplikacijami, novimi tehnologijami in inovacijami iz odstavka 1. Države članice o takšni odločitvi uradno obvestijo Komisijo.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„sklep o odobritvi“ pomeni sklep ali niz sklepov, ki so lahko upravne narave, ki jih istočasno ali zaporedoma sprejme organ ali organi države članice, ki ni upravni ali sodni pritožbeni organ v okviru nacionalnega pravnega sistema in upravnega prava, in v katerih je določeno, ali je nosilec projekta upravičen do izvajanja projekta na zadevnem geografskem območju ali ne, brez poseganja v kakršno koli odločitev, sprejeto v okviru upravnega ali sodnega pritožbenega postopka;

(2)

„postopek izdajanja dovoljenj“ pomeni vsak postopek, ki ga je treba upoštevati v zvezi s posameznim projektom, ki spada na področje uporabe te direktive, da se pridobi sklep o odobritvi, kot zahteva organ ali organi države članice, na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, z izjemo urbanističnega načrtovanja ali načrtovanja rabe zemljišča, postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil in ukrepov, ki se izvajajo na strateški ravni in se ne nanašajo na specifičen projekt, kot so strateška presoja vplivov na okolje, javno proračunsko načrtovanje ter nacionalni ali regionalni prometni načrti;

(3)	„projekt“ pomeni predlog za gradnjo, prilagoditev ali spremembo določenega odseka prometne infrastrukture, katere cilj je izboljšanje zmogljivosti, varnosti in učinkovitosti te infrastrukture in katere izvedba mora biti odobrena s sklepom o odobritvi;

(4)	„čezmejni projekt“ pomeni projekt, ki zajema čezmejni odsek med dvema ali več državami članicami;

(5)	„nosilec projekta“ pomeni vložnika, ki zaprosi za odobritev izvajanja projekta, ali javni organ, ki da pobudo za projekt;

(6)	„imenovani organ“ pomeni organ, ki je kontaktna točka za nosilca projekta in ki olajša učinkovito in strukturirano obdelavo postopkov izdajanja dovoljenj v skladu s to direktivo;

(7)

„skupni organ“ pomeni organ, ustanovljen z medsebojnim dogovorom med dvema ali več državami članicami s ciljem poenostavitve postopkov izdajanja dovoljenj, povezanih s čezmejnimi projekti, vključno s skupnimi organi, ki jih ustanovijo imenovani organi, kadar so te imenovane organe države članice pooblastile za ustanovitev skupnega organa.

Člen 3

Prednostni status

1. Države članice si prizadevajo zagotoviti, da vsi organi, tudi imenovani organ, ki so vključeni v postopek izdajanja dovoljenj, z izjemo sodišč, dajejo prednost projektom, ki spadajo na področje uporabe te direktive.

2. Kadar na podlagi nacionalnega prava obstajajo posebni postopki izdajanja dovoljenj za prednostne projekte, države članice brez poseganja v cilje, zahteve in roke iz te direktive zagotovijo, da se projekti, ki spadajo na področje uporabe te direktive, izvajajo v okviru teh postopkov. To državam članicam ne preprečuje, da bi preskusile posebne postopke izdajanja dovoljenj za omejeno število projektov in s tem ocenile njihovo morebitno razširitev na druge projekte, ne da bi bilo treba takšne postopke uporabiti za projekte, ki spadajo na področje uporabe te direktive.

3. Ta člen ne posega v nobene proračunske odločitve.

Člen 4

Imenovani organ

1. Vsaka država članica najpozneje do 10. avgusta 2023 na ustrezni upravni ravni imenuje organe, ki bodo delovali kot imenovani organ.

2. Država članica lahko, kjer je ustrezno, za imenovani organ imenuje različne organe, odvisno od projekta ali kategorije projektov, načina prevoza ali geografskega območja. V takšnem primeru poskrbi, da je za določen projekt in za določen postopek izdajanja dovoljenj imenovan en sam organ.

3. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da nosilcem projektov zagotovijo lahko dostopne informacije o identiteti imenovanega organa za določen projekt.

4. Države članice lahko na imenovani organ prenesejo pooblastilo za sprejetje sklepa o odobritvi.

Kadar je imenovani organ pooblaščen za sprejetje sklepa o odobritvi v skladu s prvim pododstavkom, preveri, ali so bila pridobljena vsa potrebna dovoljenja, odločitve in mnenja, potrebna za sprejetje sklepa o odobritvi, ter o sklepu o odobritvi uradno obvesti nosilca projekta.

5. Kadar imenovani organ ni pooblaščen za sprejetje sklepa o odobritvi, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je nosilec projekta uradno obveščen o sprejetju sklepa o odobritvi.

6. Države članice lahko pooblastijo imenovani organ, da določi okvirne roke za različne vmesne faze postopka izdajanja dovoljenj v skladu s členom 5(1) in brez poseganja v štiriletni rok iz navedenega odstavka.

7. Imenovani organ:

(a)	je kontaktna točka za obveščanje nosilca projekta in drugih ustreznih organov, vključenih v postopek sprejetja sklepa o odobritvi za določen projekt;

(b)	nosilcu projekta, kadar je to zahtevano v nacionalnem pravu, zagotovi podrobno predlogo vloge iz člena 6(4), vključno z informacijami o okvirnih rokih v zvezi s postopki izdajanja dovoljenj, v skladu z štiriletnim rokom iz člena 5(1);

(c)	nadzoruje časovni okvir postopka izdajanja dovoljenj, zlasti pa evidentira vsako podaljšanje roka iz člena 5(4);

(d)	nosilcu projekta na zahtevo zagotovi smernice v zvezi s predložitvijo vseh ustreznih informacij in dokumentov, vključno z vsemi dovoljenji, odločitvami in mnenji, ki jih je treba pridobiti in predložiti za sklep o odobritvi.

Imenovani organ lahko nosilcu projekta poleg tega zagotovi smernice glede tega, katere dodatne informacije in/ali dokumente naj predloži v primeru, da je priglasitev iz člena 6(1) zavrnjena.

8. Odstavek 7 ne posega v pristojnosti katerih koli drugih organov, vključenih v postopek izdajanja dovoljenj, kot tudi ne v možnost, da se nosilec projekta obrne na posamezne organe zaradi posebnih dovoljenj, odločitev ali mnenj, ki so del sklepa o odobritvi.

Člen 5

Trajanje postopka izdajanja dovoljenj

1. Države članice določijo postopek izdajanja dovoljenj, vključno z roki za ta postopek, ki ne presegajo obdobja štirih let od začetka postopka izdajanja dovoljenj. V skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom lahko sprejmejo potrebne ukrepe za razdelitev razpoložljivega obdobja na posamezne faze.

2. Štiriletno obdobje iz odstavka 1 ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega prava in prava Unije, ter ne vključuje obdobij, ki so potrebna za sprožitev upravnih in sodnih pritožbenih postopkov in za vložitev pravnih sredstev pred sodiščem ter vsa obdobja, ki so potrebna za izvedbo katere koli odločitve, ki iz tega izhaja.

3. Štiriletno obdobje iz odstavka 1 ne posega v pravico države članice, da določi, da mora biti postopek izdajanja dovoljenj zaključen do sprejetja posebnega akta nacionalne zakonodaje; v tem primeru lahko postopek za sprejetje navedenega akta z odstopanjem od odstavka 1 preseže štiriletno obdobje, če se pripravljalno delo, na podlagi katerega se ta akt sprejme, zaključi v tem obdobju. Pripravljalno delo se šteje za zaključeno, ko je posebni akt nacionalne zakonodaje predstavljen v nacionalnem parlamentu.

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se lahko štiriletno obdobje iz odstavka 1 v ustrezno utemeljenih primerih ustrezno podaljša. Trajanje podaljšanja je določeno za vsak primer posebej, ustrezno utemeljeno in omejeno na obdobje, potrebno za dokončanje postopka izdajanja dovoljenj in izdajo sklepa o odobritvi. Kadar je takšna razširitev odobrena, je nosilec projekta obveščen o razlogih za odobritev. Pod enakimi pogoji se lahko enkrat odobri nadaljnje podaljšanje.

5. Države članice v primeru neupoštevanja štiriletnega obdobja iz odstavka 1, podaljšanega v skladu z odstavkom 4, niso odgovorne, kadar je zamuda nastala zaradi nosilca projekta.

Člen 6

Organizacija postopka izdajanja dovoljenj

1. Nosilec projekta projekt priglasi imenovanemu organu ali, kjer je to ustrezno, skupnemu organu, ustanovljenem v skladu s členom 7(2). Za datum začetka postopka izdajanja dovoljenj se šteje datum, ko nosilec projekta projekt priglasi.

2. Da se olajša ocena zrelosti projekta lahko države članice opredelijo raven podrobnosti informacij in ustrezne dokumente, ki jih mora predložiti nosilec projekta pri priglasitvi projekta. Če projekt ni v zadostni stopnji pripravljenosti, se priglasitev zavrne z ustrezno utemeljenim sklepom v roku največ štirih mesecev po prejemu priglasitve.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da nosilci projektov - kadar je ustrezno, kot usmeritev za priglasitev - prejmejo splošne informacije, prilagojene glede na zadevni način prevoza, vključno z informacijami o dovoljenjih, odločitvah in mnenjih, ki se lahko zahtevajo za izvajanje projekta.

Te informacije za vsako dovoljenje, odločitev in mnenje vključujejo naslednje:

(a)	splošne informacije o stvarnem področju uporabe in ravni podrobnosti informacij, ki jih mora predložiti nosilec projekta,

(b)	veljavne roke ali, če teh ni, okvirne roke ter

(c)	kontaktne podatke organov in deležnikov, ki so običajno vključeni v posvetovanja, povezana z različnimi dovoljenji, odločitvami in mnenji.

Te informacije so zlahka dostopne vsem zadevnim nosilcem projektov, zlasti prek elektronskih ali fizičnih informacijskih portalov.

4. Države članice lahko za olajšanje uspešne priglasitve zahtevajo, da imenovani organ na zahtevo nosilca projekta pripravi podrobno predlogo vloge, ki vsebuje naslednje informacije, prilagojene posameznemu projektu:

(a)	posamezne faze postopka in veljavne roke ali, če teh ni, okvirne roke;

(b)	stvarno področje uporabe in ravni podrobnosti informacij, ki jih mora predložiti nosilec projekta;

(c)	seznam dovoljenj, odločitev in mnenj, ki jih nosilec projekta pridobi v postopku izdajanja dovoljenj, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom;

(d)	kontaktne podatke organov in deležnikov, ki bodo vključeni zaradi njihovih obveznosti, tudi med formalno fazo javnega posvetovanja.

5. Podrobna predloga vloge je veljavna v celotnem postopku izdajanja dovoljenj. Vse njene spremembe se ustrezno utemeljijo.

6. Imenovani organ lahko nosilcu projekta na zahtevo zagotovi informacije, s katerimi dopolni elemente iz odstavka 4.

7. Ko nosilec projekta predloži popolno projektno vlogo, se v roku, določenem v členu 5(1), sprejme sklep o odobritvi.

8. Organi, vključeni v postopek izdajanja dovoljenj, uradno obvestijo imenovani organ, da so bila izdana zahtevana dovoljenja, odločitve, mnenja ali sklep o odobritvi.

Člen 7

Usklajevanje čezmejnega postopka izdajanja dovoljenj

1. Države članice zagotovijo, da za projekte, ki zadevajo dve ali več držav članic, imenovani organi teh držav članic sodelujejo tako, da uskladijo svoje časovne razporede in se dogovorijo o skupnem časovnem načrtu za postopek izdajanja dovoljenj.

2. Pri čezmejnih projektih se lahko ustanovi skupni organ.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da evropski koordinatorji, imenovani v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 1315/2013, prejmejo informacije o postopkih izdajanja dovoljenj in da lahko evropski koordinatorji olajšajo stike med imenovanimi organi v okviru postopkov izdajanja dovoljenj za projekte, ki zadevajo dve ali več držav članic.

4. Če rok iz člena 5(1) ni upoštevan, države članice na zahtevo zadevnim evropskim koordinatorjem zagotovijo informacije o ukrepih, ki so bili ali naj bi bili sprejeti za to, da se postopek izdajanja dovoljenj dokonča z najmanjšo možno zamudo.

Člen 8

Javno naročanje pri čezmejnih projektih

1. Kadar postopke javnega naročanja izvaja skupni subjekt v okviru čezmejnega projekta, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da skupni subjekt uporablja nacionalno pravo ene od držav članic, pri čemer se to pravo z odstopanjem od direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU določi v skladu s točko (a) člena 39(5) Direktive 2014/24/EU ali točko (a) člena 57(5) Direktive 2014/25/EU, kot je ustrezno, razen če se sodelujoče države članice dogovorijo drugače. V okviru takšnega dogovora se za postopke javnega naročanja, ki jih izvaja skupni subjekt, v vsakem primeru določi uporaba nacionalnega prava ene države članice.

2. Za javno naročanje, ki ga izvaja hčerinska družba skupnega subjekta, zadevne države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da hčerinska družba uporablja nacionalno pravo ene od držav članic. V zvezi s tem se lahko zadevne države članice odločijo, da hčerinska družba uporablja nacionalno pravo, ki se uporablja za skupni subjekt.

Člen 9

Prehodne določbe

1. Ta direktiva se ne uporablja za projekte, za katere so se postopki izdajanja dovoljenj začeli pred 10. avgustom 2023.

2. Člen 8 se uporablja le za tiste pogodbe, za katere je bil poslan javni razpis oziroma – če javni razpis ni predviden – za katere je javni naročnik ali naročnik začel postopek javnega naročanja po 10. avgustu 2023.

3. Člen 8 se ne uporablja za skupni subjekt, ustanovljen pred 9. avgustom 2021, če postopke javnega naročanja navedenega subjekta še naprej ureja pravo, ki se uporablja za njegova javna naročila na navedeni datum.

Člen 10

Poročanje

1. Komisija do 10. februarja 2027 prvič poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju in rezultatih te direktive, ter po tem v rednih časovnih presledkih.

2. Poročilo temelji na informacijah, ki jih morajo države članice zagotoviti vsaki dve leti, prvič pa do 10. avgusta 2026, v zvezi s številom postopkov izdajanja dovoljenj, ki spadajo v področje uporabe te direktive, povprečnim trajanjem postopka izdajanja dovoljenj, številom postopkov izdajanja dovoljenj, ki prekoračijo rok, in ustanovitvijo morebitnega skupnega organa v poročevalskem obdobju.

Člen 11

Prenos

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 10. avgusta 2023. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 7. julija 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednik

A. LOGAR

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 269.

(2) UL C 168, 16.5.2019, str. 91.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 (UL C 449, 23.12.2020, str. 576) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 14. junija 2021 (UL C 273, 8.7.2021, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

(6) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(7) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(8) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(9) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

PRILOGA

Predhodno določeni odseki čezmejnih povezav in manjkajočih povezav koridorjev jedrnega omrežja (iz točke (a) člena 1(1))

Koridor jedrnega omrežja „Atlantik“
Čezmejne povezave	Évora–Mérida	železnica
	Vitoria-Gasteiz–San Sebastián–Bayonne–Bordeaux
	Aveiro–Salamanca
	Reka Douro (Via Navegável do Douro)	celinske plovne poti
Manjkajoče povezave	Interoperabilne proge s tirno širino, ki ni skladna z UIC, na Iberskem polotoku	železnica
Koridor jedrnega omrežja „Baltik–Jadran“
Čezmejne povezave	Katowice/Opole–Ostrava–Brno Katowice–Žilina Bratislava–Wien Graz–Maribor Venezia–Trieste–Divača–Ljubljana	železnica
Čezmejne povezave	Katowice–Žilina Brno–Wien	cesta
Manjkajoče povezave	Gloggnitz–Mürzzuschlag: bazni predor Semmering Graz–Klagenfurt: železniška proga in predor Koralm Koper–Divača	železnica
Koridor jedrnega omrežja „Sredozemlje“
Čezmejne povezave	Barcelona–Perpignan	železnica
	Lyon–Torino: bazni predor in dovozne poti
	Nice–Ventimiglia
	Venezia–Trieste–Divača–Ljubljana
	Ljubljana–Zagreb
	Zagreb–Budapest
	Budapest–Miskolc–UA meja
	Lendava–Letenye	cesta
	Vásárosnamény–UA meja	cesta
Manjkajoče povezave	Almería–Murcia	železnica
	Interoperabilne proge s tirno širino, ki ni skladna z UIC, na Iberskem polotoku
	Perpignan–Montpellier
	Koper–Divača
	Rijeka–Zagreb
	Milano–Cremona–Mantova–Porto Levante/Venezia–Ravenna/Trieste	celinske plovne poti
Koridor jedrnega omrežja „Severno morje–Baltik“
Čezmejne povezave	Tallinn–Rīga–Kaunas–Warszawa: nova popolnoma interoperabilna proga s tirno širino UIC na baltskem železniškem koridorju	železnica
	Świnoujście/Szczecin–Berlin	železnica in celinske plovne poti
	Koridor Via Baltica EE–LV–LT–PL	cesta
Manjkajoče povezave	Kaunas–Vilnius: del nove popolnoma interoperabilne proge s tirno širino UIC na baltskem železniškem koridorju	železnica
	Warszawa/Idzikowice–Poznań/Wrocław, vključno s povezavami z načrtovanim osrednjim prometnim vozliščem	železnica
	Nord-Ostsee-Kanal	celinske plovne poti
	Berlin–Magdeburg–Hannover; Mittellandkanal; zahodnonemški kanali
	Ren, Waal
	Noordzeekanaal, IJssel, Twentekanaal
Koridor jedrnega omrežja „Severno morje–Sredozemlje“
Čezmejne povezave	Brussel ali Bruxelles –Luxembourg–Strasbourg	železnica
	Terneuzen–Gent	celinske plovne poti
	Omrežje Sena–Šelda in povezana porečja Sene, Šelde in Meuse
	Koridor Ren–Šelda
Manjkajoče povezave	Albertkanaal/Canal Albert in Kanaal Bocholt–Herentals	celinske plovne poti
Koridor jedrnega omrežja „Orient/Vzhodno Sredozemlje“
Čezmejne povezave	Dresden–Praha/Kolín	železnica
	Wien/Bratislava–Budapest
	Békéscsaba–Arad–Timișoara
	Craiova–Calafat–Vidin–Sofia–Thessaloniki
	Sofia–RS meja/MK meja
	TR meja–Alexandroupoli
	MK meja–Thessaloniki
	Ioannina–Kakavia (AL meja)	cesta
	Drobeta Turnu Severin/Craiova–Vidin–Montana
	Sofia–RS meja
	Hamburg–Dresden–Praha–Pardubice	celinske plovne poti
Manjkajoče povezave	Igoumenitsa–Ioannina	železnica
	Praha–Brno
	Thessaloniki–Kavala–Alexandroupoli
	Timişoara–Craiova
Koridor jedrnega omrežja „Ren–Alpe“
Čezmejne povezave	Zevenaar–Emmerich–Oberhausen	železnica
	Karlsruhe–Basel
	Milano/Novara–CH meja
	Basel–Antwerpen/Rotterdam–Amsterdam	celinske plovne poti
Manjkajoče povezave	Genova–Tortona/Novi Ligure	železnica
Manjkajoče povezave	Zeebrugge–Gent	železnica
Koridor jedrnega omrežja „Ren–Donava“
Čezmejne povezave	München–Praha	železnica
	Nürnberg–Plzeň
	München–Mühldorf–Freilassing–Salzburg
	Strasbourg–Kehl Appenweier
	Hranice–Žilina
	Košice–UA meja
	Wien–Bratislava/Budapest
	Bratislava–Budapest
	Békéscsaba–Arad–Timișoara–RS meja
	București–Giurgiu–Ruse
	Donava (Kehlheim–Constanța/Midia/Sulina) in povezana porečja Váha, Save in Tise	celinske plovne poti
	Zlín–Žilina	cesta
	Timișoara–RS meja	cesta
Manjkajoče povezave	Stuttgart–Ulm	železnica
	Salzburg–Linz
	Craiova–București
	Arad–Sighișoara–Brașov–Predeal
Koridor jedrnega omrežja „Skandinavija–Sredozemlje“
Čezmejne povezave	RU meja–Helsinki	železnica
	København–Hamburg: dovozne poti fiksne povezave pasu Fehmarn
	München–Wörgl–Innsbruck–Fortezza–Bolzano–Trento–Verona: bazni predor Brenner in njegove dovozne poti
	Göteborg–Oslo
	København–Hamburg: fiksna povezava pasu Fehmarn	železnica/cesta

20.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 258/14

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2021/1188

z dne 19. julija 2021

o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2021/138

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (1) ter zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 5. februarja 2021 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) 2021/138 (2) o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001, ki določa posodobljen seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001 (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(2)	Svet je, kjer je bilo to praktično izvedljivo, vsem osebam, skupinam in subjektom podal utemeljitev za njihovo uvrstitev na seznam.

(3)	Z objavo v Uradnem listu Evropske unije je Svet obvestil osebe, skupine in subjekte s seznama, da jih je sklenil obdržati na seznamu. Prav tako je Svet obvestil te osebe, skupine in subjekte, da lahko od njega zahtevajo utemeljitev za njihovo uvrstitev na seznam, če jim ta še ni bila sporočena.

(4)

Svet je seznam pregledal, kot to zahteva člen 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001. Pri opravljanju tega pregleda je upošteval pripombe, ki so mu jih predložile zainteresirane strani, in posodobljene informacije, ki jih je prejel od pristojnih nacionalnih organov, glede statusa posameznikov in subjektov, uvrščenih na sezname na nacionalni ravni.

(5)

Svet je preveril, da so pristojni organi iz člena 1(4) Skupnega stališča Sveta 2001/931/SZVP (3) sprejeli odločitve v zvezi z vsemi osebami, skupinami in subjekti s seznama, v katerih je ugotovljeno, da so bili vpleteni v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča 2001/931/SZVP. Svet je tudi sklenil, da bi morali za osebe, skupine in subjekte, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz Uredbe (ES) št. 2580/2001.

(6)	Seznam bi bilo treba ustrezno posodobiti, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/138 pa razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Seznam iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 je določen v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) 2021/138 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2021

Za Svet

predsednica

J. PODGORŠEK

(1) UL L 344, 28.12.2001, str. 70.

(2) Izvedbena uredba Sveta (EU) 2021/138 z dne 5. februarja 2021 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2020/1128 (UL L 43, 8.2.2021, str. 1).

(3) Skupno stališče Sveta 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (UL L 344, 28.12.2001, str. 93).

PRILOGA

Seznam oseb, skupin in subjektov iz Člena 1

I. OSEBE

ABDOLLAHI Hamed (alias Mustafa Abdullahi), rojen 11.8.1960 v Iranu. Številka potnega lista: D9004878.

AL-NASSER, Abdelkarim Hussein Mohamed, rojen v Al Ihsi (Saudova Arabija), državljan Saudove Arabije.

AL YACOUB, Ibrahim Salih Mohammed, rojen 16.10.1966 v Tarutu (Saudova Arabija), državljan Saudove Arabije.

ARBABSIAR Manssor (alias Mansour Arbabsiar), rojen 6.3.1955 ali 15.3.1955 v Iranu. Državljan Irana in ZDA, številka potnega lista: C2002515 (Iran); Številka potnega lista: 477845448 (ZDA). Številka nacionalne osebne izkaznice: 07442833, datum izteka veljavnosti: 15.3.2016 (vozniško dovoljenje ZDA).

ASSADI Assadollah, rojen 22.12.1971 v Teheranu (Iran), državljan Irana. Številka iranskega diplomatskega potnega lista: D9016657.

BOUYERI, Mohammed (alias Abu ZUBAIR, alias SOBIAR, alias Abu ZOUBAIR), rojen 8.3.1978 v Amsterdamu (Nizozemska).

EL HAJJ, Hassan Hassan, rojen 22.3.1988 v kraju Zaghdraiya, Sidon, Libanon, državljan Kanade. Številka potnega lista: JX446643 (Kanada).

HASHEMI MOGHADAM Saeid, rojen 6.8.1962 v Teheranu (Iran), državljan Irana. Številka potnega lista: D9016290, datum izteka veljavnosti: 4.2.2019.

IZZ-AL-DIN, Hasan (alias GARBAYA, Ahmed, alias SA-ID, alias SALWWAN, Samir), Libanon, rojen leta 1963 v Libanonu, državljan Libanona.

10.

MELIAD, Farah, rojen 5.11.1980 v Sydneyju (Avstralija), državljan Avstralije. Številka potnega lista: M2719127 (Avstralija).

11.

MOHAMMED, Khalid Shaikh (alias ALI, Salem, alias BIN KHALID, Fahd Bin Adballah, alias HENIN, Ashraf Refaat Nabith, alias WADOOD, Khalid Adbul), rojen 14.4.1965 ali 1.3.1964 v Pakistanu, številka potnega lista: 488555.

12.

ȘANLI, Dalokay (alias Sinan), rojen 13.10.1976 v Pülümüru (Turčija).

13.

SHAHLAI Abdul Reza (alias Abdol Reza Shala’i, alias Abd-al Reza Shalai, alias Abdorreza Shahlai, alias Abdolreza Shahla’i, alias Abdul-Reza Shahlaee, alias Hajj Yusef, alias Haji Yusif, alias Hajji Yasir, alias Hajji Yusif, alias Yusuf Abu-al-Karkh), rojen okoli leta 1957 v Iranu. Naslova: (1) Kermanshah, Iran, (2) vojaško oporišče Mehran, provinca Ilam, Iran.

14.

SHAKURI Ali Gholam, rojen okoli leta 1965 v Teheranu, Iran.

II. SKUPINE IN SUBJEKTI

„Abu Nidal Organisation“ (Organizacija Abu Nidal) – „ANO“ (alias „Fatah Revolutionary Council“ (Revolucionarni svet Fataha), alias „Arab Revolutionary Brigades“ (Arabske revolucionarne brigade), alias „Black September“ (Črni september), alias „Revolutionary Organisation of Socialist Muslims“ (Revolucionarna organizacija socialističnih muslimanov)).

„Al-Aqsa Martyr’s Brigade“ (Brigada mučenikov Al Akse).

„Al-Aksa e.V.“.

„Babbar Khalsa“.

„Communist Party of the Philippines“ (Komunistična stranka Filipinov), vključno z „New People’s Army“ (Nova ljudska vojska) – „NPA“, Filipini.

„Directorate for Internal Security of the Iranian Ministry for Intelligence and Security“ (Direktorat za notranjo varnost iranskega Ministrstva za obveščevalno dejavnost in varnost).

„Gama’a al-Islamiyya“ (alias „Al-Gama’a al-Islamiyya“) („Islamic Group“ (Islamistična skupina) – „IG“).

„İslami Büyük Doğu Akıncılar Cephesi“ – „IBDA-C“ („Great Islamic Eastern Warriors Front“ (Fronta islamskih bojevnikov velikega vzhoda)).

„Hamas“, vključno s „Hamas-Izz al-Din al-Qassem“.

10.

„Hizballah Military Wing“ (vojaško krilo Hezbolaha) (alias „Hezbollah Military Wing“, alias „Hizbullah Military Wing“, alias „Hizbollah Military Wing“, alias „Hezballah Military Wing“, alias „Hisbollah Military Wing“, alias „Hizbu’llah Military Wing“, alias „Hizb Allah Military Wing“, alias „Jihad Council“ (in vse enote, ki mu poročajo, vključno s službo za zunanjo varnost)).

11.

„Hizbul Mudjahideen“ – „HM“.

12.

„Khalistan Zindabad Force“ (Skupina Kalistan Zindabad) – „KZF“.

13.

„Kurdistan Workers‘ Party“ (Delavska stranka Kurdistana) – „PKK“ (alias „KADEK“, alias „KONGRA-GEL“).

14.

„Liberation Tigers of Tamil Eelam“ (Osvobodilni tigri tamilskega Eelama) – „LTTE“.

15.

„Ejército de Liberación Nacional“ (Nacionalna osvobodilna vojska).

16.

„Palestinian Islamic Jihad“ (Palestinski islamski džihad) – „PIJ“.

17.

„Popular Front for the Liberation of Palestine“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine) – „PFLP“.

18.

„Popular Front for the Liberation of Palestine – General Command“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine – splošno poveljstvo) (alias „PFLP – General Command“ (PFLP – splošno poveljstvo)).

19.

„Devrimci Halk Kurtuluș Partisi-Cephesi“ – „DHKP/C“ (alias „Devrimci Sol“ („Revolutionary Left“ (Revolucionarna levica)), alias „Dev Sol“) („Revolutionary People’s Liberation Army/Front/Party“ (Revolucionarna ljudska osvobodilna vojska/fronta/stranka)).

20.

„Sendero Luminoso“ – „SL“ („Shining Path“ (Sijoča pot)).

21.

„Teyrbazen Azadiya Kurdistan“ – „TAK“ (alias „Kurdistan Freedom Falcons“, alias „Kurdistan Freedom Hawks“ (Kurdistanski sokoli svobode)).

20.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 258/18

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1189

z dne 7. maja 2021

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede pridelave in trženja rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala določenega roda ali vrste

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (1) ter zlasti člena 13(3) in člena 38(8)(a)(ii) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2018/848 določa, da se izvajalcem dejavnosti omogoči, da rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala tržijo brez izpolnjevanja zahtev za registracijo in brez izpolnjevanja zahtev za certificiranje kategorij pred-baznega, baznega in certificiranega materiala ali zahtev glede kakovosti, zdravja in pristnosti za kategorijo CAC ali standardno ali komercialno kategorijo, kot so določene v direktivah Sveta 66/401/EGS (2), 66/402/EGS (3), 68/193/EGS (4), 98/56/ES (5), 2002/53/ES (6), 2002/54/ES (7), 2002/55/ES (8), 2002/56/ES (9), 2002/57/ES (10), 2008/72/ES (11) in 2008/90/ES (12) ali aktih, sprejetih na podlagi navedenih direktiv. Prav tako navaja, da bi moralo biti trženje v skladu s harmoniziranimi zahtevami, ki jih je sprejela Komisija.

(2)

Za zadovoljitev potreb izvajalcev dejavnosti in potrošnikov rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala v zvezi s pristnostjo, zdravjem in kakovostjo takega materiala bi bilo treba določiti pravila o opisu, minimalnih zahtevah glede kakovosti partij semena, vključno s pristnostjo, analitsko čistostjo, stopnjami kalivosti in sanitarno kakovostjo, pakiranju in označevanju rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala ter, kadar je to mogoče, vzdrževanju takega materiala s strani izvajalcev dejavnosti in informacijah, ki jih morajo hraniti taki izvajalci dejavnosti.

(3)	Da bi spodbujali prilagoditev ekološkega heterogenega materiala različnim kmetijsko-ekološkim razmeram, bi bilo treba prenos omejenih količin rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala za namene raziskav in razvoja takega materiala izvzeti iz zahtev te uredbe.

(4)

Določiti bi bilo treba tudi posebna merila in pogoje za izvajanje uradnega nadzora, da bi se zagotovili sledljivost na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije ter skladnost z Uredbo (EU) 2018/848 v zvezi z nadzorom nad izvajalci dejavnosti, ki tržijo rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala.

(5)

Za ekološki heterogeni material je značilna visoka stopnja fenotipske in genske raznovrstnosti ter njegova dinamična narava, ki se razvija in prilagaja nekaterim rastnim razmeram. V nasprotju s semenskimi mešanicami, ki se letno obnavljajo na podlagi sort, ali sintetičnimi sortami, pridobljenimi s križanjem opredeljenega niza starševskih materialov, ki se večkrat navzkrižno oprašijo za rekonstrukcijo stabilne populacije, ali ohranjevalnimi in vrtičkarskimi sortami, vključno z domačimi sortami, kot so opredeljene v Direktivi Komisije 2008/62/ES (13) in Direktivi Komisije 2009/145/ES (14), je ekološki heterogeni material namenjen prilagajanju različnim biotskim in abiotskim obremenitvam zaradi ponavljajoče se naravne in človeške selekcije, zato se pričakuje, da se bo sčasoma spreminjal.

(6)

Določiti bi bilo treba pravila o identifikaciji partij semena iz ekološkega heterogenega materiala, da bi se upoštevale posebne značilnosti navedenega materiala. Pravila o minimalnih zahtevah glede kakovosti, kot so zdravje, analitska čistost in kalivost, bi morala zagotoviti enake standarde kot za najnižjo kategorijo semena in drug rastlinski razmnoževalni material (kategorija CAC, standardna, komercialna ali certificirana kategorija), kot je določeno v direktivah 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 98/56/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES. Taka pravila so potrebna, da služijo interesom uporabnikov navedenega ekološkega heterogenega materiala, in sicer kmetov in vrtnarjev, ki bi jim bilo treba zagotoviti ustrezno kakovost in pristnost. Izkušnje so pokazale, da rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala lahko izpolnjuje navedene standarde.

(7)

Izvajalci dejavnosti bi morali imeti možnost, da dajo na trg seme ekološkega heterogenega materiala, ki ne izpolnjuje pogojev glede kalivosti, da bi se zagotovila večja prožnost pri trženju navedenega materiala. Da pa bi uporabniki lahko sprejemali ozaveščene odločitve, bi moral dobavitelj na etiketi ali neposredno na embalaži rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala navesti stopnjo kalivosti zadevnega semena.

(8)

V skladu s členom 37 Uredbe (EU) 2018/848 se za ekološko pridelavo uporabljajo uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (15). Zato bi morale države članice imenovati ustrezne pristojne organe za uradni nadzor nad izvajalci dejavnosti, ki se ukvarjajo z ekološkim heterogenim materialom, da bi se zagotovila skladnost s pravili ekološke pridelave. Ekološki heterogeni material bi moral biti predmet uradnega nadzora na podlagi tveganja, da bi se zagotovilo izpolnjevanje zahtev iz te uredbe. Nadzor nad pristnostjo, analitsko čistostjo, stopnjo kalivosti in zdravjem rastlin ter njihovo skladnostjo z Uredbo (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta bi bilo treba izvajati v skladu z uradnimi protokoli preskušanja, ki se uporabljajo v laboratorijih, ki jih imenujejo pristojni organi, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi.

(9)	Izvajalci dejavnosti bi morali voditi potrebno evidenco za zagotovitev sledljivosti, nadzora nad zdravjem rastlin in najboljšega možnega upravljanja ekološkega heterogenega materiala, ki je pod njihovim nadzorom.

(10)

Ekološki heterogeni material ni stabilen, zato sedanje metode za preskušanje izenačenosti in nespremenljivosti, ki se uporabljajo za registracijo sort, niso ustrezne. Identifikacijo in sledljivost ekološkega heterogenega materiala bi bilo zato treba zagotoviti z opisom njegovih metod pridelave ter fenotipskih in agronomskih značilnosti.

(11)	Določiti bi bilo treba pravila za vzdrževanje ekološkega heterogenega materiala, da bi se zagotovili pristnost in kakovost, če je tako vzdrževanje mogoče.

(12)	Ta uredba bi se morala uporabljati od 1. januarja 2022, tako kot Uredba (EU) 2018/848 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala v smislu Uredbe (EU) 2018/848, in sicer semena poljščin in zelenjadnic, razmnoževalnega materiala zelenjadnic, razen semen, razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin, razmnoževalnega materiala trte in razmnoževalnega materiala sadnih rastlin v smislu direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/ES, 98/56/ES, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES.

Ta uredba se ne uporablja za prenos omejenih količin rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala, namenjenega za raziskave in razvoj ekološkega heterogenega materiala.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„ekološki heterogeni material“ pomeni skupino rastlin v smislu člena 3(18) Uredbe (EU) 2018/848, ki se prideluje v skladu z zahtevami iz člena 3(1) navedene uredbe;

(2)	„starševski material“ pomeni vsak rastlinski material, katerega križanje ali razmnoževanje je privedlo do ekološkega heterogenega materiala;

(3)	„majhna embalaža“ pomeni embalažo, ki vsebuje seme v količinah, ki ne presegajo tistih iz Priloge II.

Člen 3

Pridelava in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala v Uniji

Rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala se v Uniji prideluje ali trži le, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(1)

material izpolnjuje zahteve glede:

(a)	pristnosti iz člena 5;

(b)	sanitarne in analitske čistosti ter kalivosti iz člena 6;

(c)	pakiranja in označevanja iz člena 7;

(2)	njegov opis vključuje elemente iz člena 4;

(3)	je predmet uradnega nadzora v skladu s členom 9;

(4)	pridelujejo ali tržijo ga nosilci dejavnosti, ki izpolnjujejo zahteve glede informacij iz člena 8, ter

(5)	vzdržuje se v skladu s členom 10.

Člen 4

Opis ekološkega heterogenega materiala

1. Opis ekološkega heterogenega materiala vključuje vse naslednje elemente:

(a)

opis njegovih značilnosti, kar vključuje:

(i)	fenotipsko karakterizacijo ključnih značilnosti materiala, ki so skupne materialu, skupaj z opisom heterogenosti materiala z opredelitvijo fenotipske raznovrstnosti, ki jo je mogoče opaziti med posameznimi razmnoževalnimi enotami;

(ii)	dokumentacijo o njegovih pomembnih značilnostih, vključno z agronomskimi vidiki, kot so donos, stabilnost donosa, primernost za sisteme z nizkimi vložki, učinkovitost, odpornost proti abiotskemu stresu, odpornost proti boleznim, parametri kakovosti, okus ali barva;

(iii)

vse razpoložljive rezultate preskusov v zvezi z značilnostmi iz točke (ii);

(b)	opis vrste tehnike, ki se uporablja za metodo razmnoževanja ali pridelave ekološkega heterogenega materiala;

(c)	opis starševskega materiala, ki se uporablja za razmnoževanje ali pridelavo ekološkega heterogenega materiala, in programa lastne kontrole pridelave, ki ga uporablja zadevni izvajalec dejavnosti, s sklicevanjem na prakse iz odstavka 2(a) in, če je primerno, odstavka 2(c);

(d)	opis praks upravljanja in selekcije na kmetiji s sklicevanjem na odstavek 2(b) in, če je primerno, starševskega materiala s sklicevanjem na odstavek 2(c);

(e)	sklicevanje na državo razmnoževanja ali pridelave z informacijami o letu pridelave ter opisom talnih in podnebnih razmer.

2. Material iz odstavka 1 se lahko pridobiva z eno od naslednjih tehnik:

(a)

križanje več različnih vrst starševskega materiala z uporabo protokolov križanja za pridelavo raznovrstnega ekološkega heterogenega materiala s kopičenjem potomstva, večkratno ponovno setvijo in izpostavitvijo materiala naravni in/ali človeški selekciji, če ta material izkazuje visoko raven genske raznovrstnosti, ki je v skladu s členom 3(18) Uredbe (EU) 2018/848;

(b)	prakse upravljanja na kmetijah, vključno s selekcijo, vzpostavljanjem ali vzdrževanjem materiala, za katerega je značilna visoka raven genske raznovrstnosti v skladu s členom 3(18) Uredbe (EU) 2018/848;

(c)	katera koli druga tehnika, ki se uporablja za razmnoževanje ali pridelavo ekološkega heterogenega materiala, ob upoštevanju posebnih značilnosti razmnoževanja.

Člen 5

Zahteve glede pristnosti partij semena rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala

Rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala je prepoznaven na podlagi vseh naslednjih elementov:

(1)

starševskega materiala in načrta pridelave, ki se uporabljata pri križanju za ustvarjanje ekološkega heterogenega materiala, kot je določeno v členu 4(2)(a) ali, če je primerno, v členu 4(2)(c), ali zgodovine materiala in praks upravljanja na kmetiji, vključno s tem, ali je do selekcije prišlo naravno in/ali s človekovim posredovanjem, v primerih iz člena 4(2)(b) in člena 4(2)(c);

(2)	države razmnoževanja ali pridelave;

(3)	karakterizacije skupnih ključnih značilnosti in fenotipske heterogenosti materiala.

Člen 6

Zahteve glede sanitarne kakovosti, analitske čistosti in kalivosti rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala

1. Rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala je v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/2031, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 (16) in drugih ustreznih aktov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031, v zvezi s prisotnostjo karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje in nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo ter ukrepi proti njim.

2. Za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala vrst krmnih rastlin iz člena 2(1)(A) Direktive 66/401/EGS se uporabljajo naslednje določbe:

(a)	točka 1 in zadnji stolpec preglednice v točki 5 Priloge I k Direktivi 66/401/EGS;

(b)	točki 2 in 3 oddelka I ter oddelek III Priloge II k Direktivi 66/401/EGS.

3. Za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala vrst žit iz člena 2(1)(A) Direktive 66/402/EGS se uporabljajo naslednje določbe:

(a)	točka 1 in zadnji stolpec preglednice v točki 6 Priloge I k Direktivi 66/402/EGS;

(b)	tretja, šesta, deseta, trinajsta, šestnajsta, dvajseta in enaindvajseta vrstica preglednice v točki 2(A) in točki 2(B) Priloge II k navedeni direktivi;

(c)	zadnji stolpec preglednice v točki 3 Priloge II k navedeni direktivi;

(d)	tretja in šesta vrstica preglednice v točki 4 Priloge II k navedeni direktivi.

4. Za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala trte v smislu Direktive 68/193/EGS se uporabljajo naslednje določbe:

(a)	oddelki 2, 3, 4, 6 in 7 ter točka 6 oddelka 8 Priloge I k Direktivi 68/193/EGS;

(b)	Priloga II k Direktivi 68/193/EGS, razen točke 1(1).

5. Za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala okrasnih rastlin v smislu Direktive 98/56/ES se uporablja člen 3 Direktive 93/49/EGS (17).

6. Za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala pese v smislu Direktive 2002/54/ES se uporabljajo točke A(1), B(2) in B(3) Priloge I k navedeni direktivi.

7. Za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala zelenjadnic iz člena 2(1)(b) Direktive 2002/55/ES se uporabljata točki 2 in 3 Priloge II k navedeni direktivi.

8. Za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala semenskega krompirja v smislu Direktive 2002/56/ES se uporabljajo določbe za najnižjo kategorijo semenskega krompirja iz točke 3 Priloge I in iz Priloge II.

9. Za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala oljnic in predivnic iz člena 2(1)(b) Direktive 2002/57/ES se uporabljajo naslednje določbe:

(a)	točka 1 in zadnji stolpec preglednice v točki 4 Priloge I k Direktivi 2002/57/ES;

(b)	preglednica v točki I(4)(A) Priloge II, razen zahtev za osnovno seme Brassica ssp. in Sinapis alba, ter zadnji stolpec preglednice v točki I(5) Priloge II k Direktivi 2002/57/ES.

10. Za pridelavo in trženje ekološkega heterogenega razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena, v smislu Direktive 2008/72/ES se uporabljata člena 3 in 5 Direktive Komisije 93/61/EGS (18).

11. Za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja, v smislu Direktive 2008/90/ES se uporabljajo naslednje določbe:

(a)	člen 23, razen točke (1)(b), ter členi 24, 26, 27 in 27a Izvedbene direktive Komisije 2014/98/EU (19);

(b)	priloge I, II in III ter zahteve glede materiala CAC iz Priloge IV k Izvedbeni direktivi 2014/98/EU.

12. Odstavki 2 do 11 se uporabljajo le v zvezi z zahtevami glede analitske čistosti in kalivosti semena ter zahtevami glede kakovosti in zdravja drugega razmnoževalnega materiala, ne pa tudi v zvezi s sortno pristnostjo in sortno čistostjo ter zahtevami za poljski pregled sortne pristnosti in sortne čistosti rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala.

13. Z odstopanjem od določb odstavkov 1 do 12 lahko izvajalci dejavnosti dajejo na trg seme ekološkega heterogenega materiala, ki ne izpolnjuje pogojev glede kalivosti, če dobavitelj na etiketi ali neposredno na embalaži navede stopnjo kalivosti zadevnega semena.

Člen 7

Zahteve glede pakiranja in označevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala

1. Rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala, ki ni pakiran v majhni embalaži, je pakiran v embalaži ali posodah, ki so zaprte tako, da jih ni mogoče odpreti brez znakov nedovoljenega poseganja v embalažo ali posodo.

2. Izvajalec dejavnosti na embalažo ali posode semen ali rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala pritrdi etiketo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.

Navedena etiketa:

(a)	je čitljiva, z informacijami, natisnjenimi ali napisanimi na eni strani, neuporabljena in dobro vidna;

(b)	vključuje informacije iz Priloge I k tej uredbi;

(c)	je rumena z zelenim diagonalnim križem.

3. Informacije iz Priloge I se namesto na etiketo lahko natisnejo ali napišejo neposredno na embalažo ali posodo. V tem primeru se točka 2(c) ne uporablja.

4. V primeru majhne, prozorne embalaže se etiketa lahko namesti v embalažo, če je jasno čitljiva.

5. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 se lahko seme ekološkega heterogenega materiala, vsebovano v zaprti in označeni embalaži ali posodah, prodaja končnim uporabnikom v neoznačeni in nezapečateni embalaži v količinah, ki ne presegajo tistih iz Priloge II, pod pogojem, da je kupec ob dostavi na lastno zahtevo pisno obveščen o vrsti, poimenovanju materiala in referenčni številki partije.

Člen 8

Zahteve glede informacij, ki jih morajo hraniti izvajalci dejavnosti

1. Vsak izvajalec dejavnosti, ki prideluje ali trži rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala:

(a)	hrani kopijo uradnega obvestila, predloženega v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) 2018/848, kopijo izjave, predložene v skladu s členom 39(1)(d) Uredbe, in po potrebi kopijo certifikata, prejetega v skladu s členom 35 Uredbe;

(b)

zagotovi sledljivost ekološkega heterogenega materiala v načrtu pridelave, kot je določeno v členu 4(2)(a) ali, če je primerno, v členu 4(2)(c), in sicer tako, da hrani informacije, ki omogočajo identifikacijo izvajalcev dejavnosti, ki so dobavili starševski material iz ekološkega heterogenega materiala.

Izvajalec dejavnosti navedene dokumente hrani pet let.

2. Izvajalec dejavnosti, ki prideluje rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala, namenjen za trženje, evidentira in hrani tudi naslednje informacije o:

(a)	imenu vrste in uporabljenem poimenovanju za vsak priglašeni ekološki heterogeni material; vrsti tehnike, ki se uporablja za pridelavo ekološkega heterogenega materiala iz člena 4;

(b)	karakterizaciji priglašenega ekološkega heterogenega materiala, kot je določeno v členu 4;

(c)	lokaciji razmnoževanja ekološkega heterogenega materiala in lokaciji pridelave ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala, kot je določeno v členu 5;

(d)	površini za pridelavo ekološkega heterogenega materiala in pridelani količini.

3. Odgovorni uradni organi imajo v skladu z direktivami 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 98/56/ES, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES dostop do informacij iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Člen 9

Uradni nadzor

Pristojni organi držav članic ali pooblaščena telesa, kadar so pristojni organi prenesli naloge nadzora v skladu s poglavjem III naslova II Uredbe (EU) 2017/625, izvajajo uradni nadzor na podlagi tveganja v zvezi s pridelavo in trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala, da preverijo skladnost z zahtevami iz členov 4, 5, 6, 7, 8 in 10 te uredbe.

Preskušanje kalivosti in analitske čistosti se izvaja v skladu z veljavnimi metodami Mednarodne zveze za testiranje semena (ISTA).

Člen 10

Vzdrževanje ekološkega heterogenega materiala

Kadar je vzdrževanje mogoče, izvajalec dejavnosti, ki je pristojnim organom priglasil ekološki heterogeni material v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2018/848, ohrani glavne značilnosti materiala v času priglasitve in material vzdržuje ves čas njegovega trženja. Navedeno vzdrževanje se izvaja v skladu s sprejetimi praksami, prilagojenimi vzdrževanju takega heterogenega materiala. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za vzdrževanje, vodi evidenco o trajanju in vsebini vzdrževanja.

Pristojni organi imajo vedno dostop do celotne evidence, ki jo hrani izvajalec dejavnosti, odgovoren za material, da lahko preverijo njegovo vzdrževanje. Izvajalec dejavnosti hrani navedeno evidenco pet let po tem, ko se rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala ne trži več.

Člen 11

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. maja 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 150, 14.6.2018, str. 1.

(2) Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (UL 125, 11.7.1966, str. 2298).

(3) Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (UL 125, 11.7.1966, str. 2309).

(4) Direktiva Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (UL L 93, 17.4.1968, str. 15).

(5) Direktiva Sveta 98/56/ES z dne 20. julija 1998 o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin (UL L 226, 13.8.1998, str. 16).

(6) Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1).

(7) Direktiva Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (UL L 193, 20.7.2002, str. 12).

(8) Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 33).

(9) Direktiva Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (UL L 193, 20.7.2002, str. 60).

(10) Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74).

(11) Direktiva Sveta 2008/72/ES z dne 15. julija 2008 o trženju razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena (UL L 205, 1.8.2008, str. 28).

(12) Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 267, 8.10.2008, str. 8).

(13) Direktiva Komisije 2008/62/ES z dne 20. junija 2008 o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje kmetijskih domačih sort in sort poljščin, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije, ter za trženje semena in semenskega krompirja navedenih domačih sort in sort poljščin (UL L 162, 21.6.2008, str. 13).

(14) Direktiva Komisije 2009/145/ES z dne 26. novembra 2009 o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje domačih sort in sort zelenjadnic, ki se tradicionalno gojijo v posebnih krajih in regijah in so ogrožene zaradi genske erozije, in sort zelenjadnic, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih pogojih ter za trženje semena navedenih domačih sort in sort zelenjadnic (UL L 312, 27.11.2009, str. 44).

(15) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(16) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1).

(17) Direktiva Komisije 93/49/EGS z dne 23. junija 1993 o določitvi načrta in pogojev, ki jih mora izpolnjevati razmnoževalni material okrasnih rastlin in okrasne rastline v skladu z Direktivo Sveta 91/682/EGS (UL L 250, 7.10.1993, str. 9).

(18) Direktiva Komisije 93/61/EGS z dne 2. julija 1993 o določitvi načrtov s pogoji, ki jih mora izpolnjevati razmnoževalni in sadilni material zelenjadnic razen semena v skladu z Direktivo Sveta 92/33/EGS (UL L 250, 7.10.1993, str. 19).

(19) Izvedbena direktiva Komisije 2014/98/EU z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju Direktive Sveta 2008/90/ES v zvezi s posebnimi zahtevami za rodove in vrste sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi, posebnimi zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati dobavitelji, in podrobnimi predpisi za uradne preglede (UL L 298, 16.10.2014, str. 22).

PRILOGA I

INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO na etiketi embalaže V SKLADU S ČLENOM 7(2)(b)

A. Na etiketi so naslednje informacije:

1.	poimenovanje heterogenega materiala skupaj z besedilom „ekološki heterogeni material“;

2.	besedilo „pravila in standardi Unije“;

3.	ime in naslov izvajalca poslovnih dejavnosti, ki je pristojen za pritrditev etikete, ali njegova registrska šifra;

4.	država pridelave;

5.	referenčna številka, ki jo dodeli izvajalec poslovnih dejavnosti, odgovoren za pritrditev etiket;

6.	mesec in leto zaprtja ter za tem besedilo „zaprto“;

7.	vrsta, navedena vsaj z botaničnim imenom, ki je lahko navedeno v skrajšani obliki in brez imen avtorjev, v latinici;

8.	deklarirana neto ali bruto teža ali deklarirana količina v primeru semen, razen pri majhni embalaži;

9.	kadar je navedena teža in se uporabijo snovi za oblaganje ali drugi trdni dodatki, vrsta dodatka ter tudi približno razmerje med težo čistih semen in skupno težo;

10.	informacije o fitofarmacevtskih sredstvih, uporabljenih za rastlinski razmnoževalni material, kot je določeno v členu 49(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (1);

11.	stopnja kalivosti, kadar ekološki heterogeni material v skladu s členom 6(13) te uredbe ne izpolnjuje pogojev glede kalivosti.

B. Poimenovanje iz točke A.1. uporabnikom ne povzroča težav pri prepoznavanju ali reprodukciji ter:

(a)	ni identično ali zlahka zamenljivo s poimenovanjem, pod katerim je druga sorta ali ekološki heterogeni material iste ali tesno povezane vrste vpisan v uradni register sort rastlin ali na seznam ekološkega heterogenega materiala;

(b)	ni identično ali zlahka zamenljivo z drugimi označbami, ki se navadno uporabljajo za trženje blaga ali ki se po drugi zakonodaji ne smejo uporabljati;

(c)	ne sme zavajati ali povzročati zmede glede značilnosti, vrednosti ali pristnosti ekološkega heterogenega materiala ali identitete žlahtnitelja.

(1) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

PRILOGA II

NAJVEČJE KOLIČINE SEMENA V MAJHNI EMBALAŽI IZ ČLENA 7(5)

Vrsta	Največja neto masa semena (v kg)
Krmne rastline	10
Pesa	10
Žita	30
Oljnice in predivnice	10
Semenski krompir	30
Zelenjadnično seme:
Metuljnice	5
Čebula, krebuljica, beluš, listna blitva ali blitva, rdeča pesa, repa, lubenica, navadna buča, vrtna buča, korenje, vrtna redkev, črni koren, špinača, navadni motovilec	0,5
Vse druge zelenjadnice	0,1

20.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 258/28

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1190

z dne 15. julija 2021

o določitvi tehničnih specifikacij zahtev po podatkih za temo „uporaba IKT in e-trgovanje“ za referenčno leto 2022 v skladu z Uredbo (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju poslovne statistike (1) ter zlasti člena 7(1) in člena 17(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da se zagotovi pravilno izvajanje teme „uporaba IKT in e-trgovanje“ iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/2152, bi morala Komisija določiti spremenljivke, mersko enoto, statistično populacijo, klasifikacije in razčlenitve ter rok za posredovanje podatkov za zagotovitev podatkov o uporabi IKT in e-trgovanju, ki so primerljivi in usklajeni med državami članicami.

(2)	Države članice bi morale zagotoviti metapodatke in poročila o kakovosti za nacionalne statistične poslovne registre in vso poslovno statistiko. Zato je treba opredeliti ureditev, vsebino in roke navedenih poročil.

(3)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za vsebino „uporaba IKT in e-trgovanje“ iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/2152 države članice pošljejo podatke v skladu s tehničnimi specifikacijami zahtev po podatkih za referenčno leto 2022, določenimi v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Letno poročilo o metapodatkih za vsebino „uporaba IKT in e-trgovanje“ iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/2152 se posreduje Komisiji (Eurostatu) do 31. maja 2022.

Letno poročilo o kakovosti za temo „uporaba IKT in e-trgovanje“ iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/2152 se pošlje Komisiji (Eurostatu) do 5. novembra 2022.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. julija 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 327, 17.12.2019, str. 1.

PRILOGA

Tehnične specifikacije zahtev po podatkih za temo „uporaba IKT in e-trgovanje“

Obvezno/neobvezno

Področje uporabe (filter)

Spremenljivka

Obvezne spremenljivke

(i)	za vsa podjetja

(1)	glavna gospodarska dejavnost podjetja v prejšnjem koledarskem letu

(2)	povprečno število zaposlenih in samozaposlenih oseb v prejšnjem koledarskem letu

(3)	skupna vrednost prihodka (brez DDV) v prejšnjem koledarskem letu

(4)	število zaposlenih in samozaposlenih oseb ali odstotek skupnega števila zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki imajo dostop do interneta za poslovne namene

(5)	zaposlovanje strokovnjakov s področja IKT

(6)	zagotavljanje kakršnega koli usposabljanja strokovnjakov s področja IKT za pridobitev znanja na področju IKT v prejšnjem koledarskem letu

(7)	zagotavljanje kakršnega koli usposabljanja drugih zaposlenih oseb za pridobitev znanja za uporabo IKT v prejšnjem koledarskem letu

(8)	zaposlitev ali poskus zaposlitve strokovnjakov za IKT v prejšnjem koledarskem letu

(9)

izvajanje funkcij s področja IKT (npr. vzdrževanje infrastrukture IKT, podpora za pisarniško programsko opremo, razvoj ali podpora za programsko opremo/sisteme za poslovno upravljanje in/ali spletne rešitve, varnost in varstvo podatkov) s strani lastnih zaposlenih (vključno z zaposlenimi v matičnem ali povezanih podjetjih) v prejšnjem koledarskem letu

(10)	izvajanje funkcij s področja IKT (npr. vzdrževanje infrastrukture IKT, podpora za pisarniško programsko opremo, razvoj ali podpora za programsko opremo/sisteme za poslovno upravljanje in/ali spletne rešitve, varnost in varstvo podatkov) s strani zunanjih ponudnikov v prejšnjem koledarskem letu

(11)	uporaba industrijskih robotov

(12)	uporaba storitvenih robotov

(13)	uporaba ukrepov, ki v podjetju vplivajo na naslednje: količina papirja, porabljenega za tiskanje in kopiranje

(14)	uporaba ukrepov, ki v podjetju vplivajo na naslednje: poraba energije opreme IKT

(15)	upoštevanje okoljskega vpliva storitev IKT ali opreme IKT s strani podjetja pri njihovi izbiri (na primer poraba energije)

(16)	odlaganje opreme IKT (kot so računalniki, monitorji, mobilni telefoni) na mesta za zbiranje/recikliranje elektronskih odpadkov (vključno, kadar se odlaganje prepusti trgovcu) po koncu uporabe

(17)	hramba opreme IKT (kot so računalniki, monitorji, mobilni telefoni) v podjetju po koncu uporabe (na primer za rezervne dele, zaradi strahu pred razkritjem občutljivih informacij)

(18)	prodaja, vračanje lizinškim podjetjem ali darovanje opreme IKT (kot so računalniki, monitorji, mobilni telefoni) po koncu uporabe

(ii)	za podjetja, ki imajo zaposlene in samozaposlene osebe z dostopom do interneta za poslovne namene

(19)	internetna povezava: uporaba katere koli vrste fiksne povezave

(20)	izvajanje sestankov na daljavo

(21)	dostop na daljavo (prek računalnikov ali prenosnih naprav, kot so pametni telefoni) zaposlenih oseb do sistema elektronske pošte podjetja

(22)	dostop na daljavo (prek računalnikov ali prenosnih naprav, kot so pametni telefoni) zaposlenih oseb do dokumentov podjetja (kot so datoteke, razpredelnice, predstavitve, grafikoni, fotografije)

(23)	dostop na daljavo (prek računalnikov ali prenosnih naprav, kot so pametni telefoni) zaposlenih oseb do poslovnih aplikacij ali programske opreme podjetja (kot so dostop do računovodstva, prodaje, naročil, CRM (razen aplikacij, ki se uporabljajo za notranjo komunikacijo))

(24)	spletna prodaja blaga ali storitev prek spletnih mest ali aplikacij podjetja (vključno z ekstranetnimi omrežji) v prejšnjem koledarskem letu

(25)	spletna prodaja blaga ali storitev prek spletnih mest ali aplikacij za e-trgovanje (spletna tržnica), ki jih za trgovanje z blagom ali storitvami uporablja več podjetij, v prejšnjem koledarskem letu

(26)	prodaja RIP (prejem naročil, oddanih s sporočili prek računalniške izmenjave podatkov) blaga ali storitev v prejšnjem koledarskem letu

(27)	uporaba varnostnih ukrepov IKT za sisteme IKT podjetja: avtentikacija z močnim geslom (na primer z minimalno dolžino, uporabo številk in posebnih znakov, rednim spreminjanjem)

(28)	uporaba varnostnih ukrepov IKT za sisteme IKT podjetja: avtentikacija z biometričnimi metodami, ki se uporabljajo za dostop do sistema IKT podjetja (kot je avtentikacija na podlagi prstnih odtisov, govora, obraza)

(29)

uporaba varnostnih ukrepov IKT za sisteme IKT podjetja: avtentikacija na podlagi kombinacije najmanj dveh mehanizmov za avtentikacijo (tj. kombinacije na primer uporabniškega gesla, enkratnega gesla, kode, ustvarjene z varnostnim žetonom ali prejete prek pametnega telefona, biometrične metode (na primer na podlagi prstnih odtisov, govora, obraza))

(30)	uporaba varnostnih ukrepov IKT za sisteme IKT podjetja: šifriranje podatkov, dokumentov ali elektronske pošte

(31)	uporaba varnostnih ukrepov IKT za sisteme IKT podjetja: varnostno kopiranje podatkov na ločeni lokaciji (vključno z varnostnim kopiranjem v oblak)

(32)	uporaba varnostnih ukrepov IKT za sisteme IKT podjetja: nadzor omrežnega dostopa (upravljanje pravic uporabnikov v omrežju podjetja)

(33)	uporaba varnostnih ukrepov IKT za sisteme IKT podjetja: VPN (navidezno zasebno omrežje, ki razširja zasebno omrežje prek javnega omrežja za varno izmenjavo podatkov prek javnega omrežja)

(34)	uporaba varnostnih ukrepov IKT za sisteme IKT podjetja: sistem za nadzor varnosti IKT, ki omogoča zaznavanje sumljive dejavnosti v sistemih IKT in o tem opozori podjetje, razen samostojne protivirusne programske opreme

(35)	uporaba varnostnih ukrepov IKT za sisteme IKT podjetja: hramba dnevniških datotek, ki omogočajo analizo po varnostnih incidentih IKT

(36)	uporaba varnostnih ukrepov IKT za sisteme IKT podjetja: ocena tveganja IKT, tj. redna ocena verjetnosti in posledic varnostnih incidentov IKT

(37)	uporaba varnostnih ukrepov IKT za sisteme IKT podjetja: testiranje varnosti IKT (kot so penetracijsko testiranje, testiranje sistema opozarjanja na nevarnost, pregled varnostnih ukrepov, testiranje sistemov za varnostno kopiranje)

(38)	ozaveščanje zaposlenih o njihovih obveznostih v zvezi z varnostjo IKT v okviru prostovoljnega usposabljanja ali notranje dostopnih informacij (kot so informacije na intranetu)

(39)	ozaveščanje zaposlenih o njihovih obveznostih v zvezi z varnostjo IKT v okviru obveznega usposabljanja ali ogleda obveznega gradiva

(40)	ozaveščanje zaposlenih o njihovih obveznostih v zvezi z varnostjo IKT v okviru pogodbe (npr. pogodbe o zaposlitvi)

(41)	razpoložljivost dokumentov o ukrepih, praksah ali postopkih v zvezi z varnostjo IKT, kot so dokumenti o varnosti in zaupnosti podatkov IKT, ki zajemajo usposabljanje zaposlenih o uporabi IKT, varnostne ukrepe IKT, oceno varnostnih ukrepov IKT, načrte za posodabljanje varnostnih dokumentov IKT

(42)	varnostni incidenti, povezani z IKT, do katerih je prišlo v prejšnjem koledarskem letu in so imeli naslednje posledice: nerazpoložljivost storitev IKT zaradi okvar strojne ali programske opreme

(43)	varnostni incidenti, povezani z IKT, do katerih je prišlo v prejšnjem koledarskem letu in so imeli naslednje posledice: nerazpoložljivost storitev IKT zaradi zunanjih napadov, kot so napadi z izsiljevalskim programjem, napadi za zavrnitev storitve

(44)	varnostni incidenti, povezani z IKT, do katerih je prišlo v prejšnjem koledarskem letu in so imeli naslednje posledice: uničenje ali okvara podatkov zaradi okvare strojne ali programske opreme

(45)	varnostni incidenti, povezani z IKT, do katerih je prišlo v prejšnjem koledarskem letu in so imeli naslednje posledice: uničenje ali okvara podatkov zaradi okužbe z zlonamernim programjem ali nepooblaščenega vdora

(46)	varnostni incidenti, povezani z IKT, do katerih je prišlo v prejšnjem koledarskem letu in so imeli naslednje posledice: razkritje zaupnih podatkov zaradi vdora, farming napadov, ribarjenjem, namernih dejanj lastnih zaposlenih

(47)	varnostni incidenti, povezani z IKT, do katerih je prišlo v prejšnjem koledarskem letu in so imeli naslednje posledice: razkritje zaupnih podatkov zaradi nenamernih dejanj lastnih zaposlenih

(48)	dejavnosti v zvezi z varnostjo IKT, kot so testiranje varnosti, usposabljanje na področju IKT v zvezi z varnostjo, reševanje varnostnih incidentov IKT (razen posodobitev predpakirane programske opreme), ki jih izvajajo zaposleni v podjetju (vključno z zaposlenimi v matičnem ali povezanih podjetjih)

(49)	dejavnosti v zvezi z varnostjo IKT, kot so testiranje varnosti, usposabljanje na področju IKT v zvezi z varnostjo, reševanje varnostnih incidentov IKT (razen posodobitev predpakirane programske opreme), ki jih izvajajo zunanji ponudniki

(50)	razpoložljivost zavarovanja za primer varnostnih incidentov IKT

(iii)

za podjetja, ki uporabljajo katero koli vrsto fiksne internetne povezave

(51)	najhitrejša pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa pri najhitrejši fiksni internetni povezavi v naslednjih razponih: [0 Mbit/s, < 30 Mbit/s], [30 Mbit/s, < 100 Mbit/s], [100 Mbit/s, < 500 Mbit/s], [500 Mbit/s, < 1 Gbit/s], [≥ 1 Gbit/s]

(iv)	za podjetja, ki izvajajo sestanke na daljavo

(52)	obstoj varnostnih smernic IKT za izvajanje sestankov na daljavo prek interneta, kot sta zahtevano geslo, šifriranje od konca do konca

(53)	razpoložljivost smernic za dajanje prednosti sestankom na daljavo prek interneta namesto poslovnim potovanjem

(v)	za podjetja, ki imajo zaposlene ali samozaposlene osebe z dostopom na daljavo do sistema elektronske pošte podjetja

(54)	število zaposlenih in samozaposlenih oseb ali odstotek skupnega števila zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki imajo dostop na daljavo do sistema elektronske pošte podjetja

(vi)	za podjetja, ki imajo zaposlene ali samozaposlene osebe z dostopom na daljavo do dokumentov ali poslovnih aplikacij ali programske opreme podjetja

(55)	število zaposlenih in samozaposlenih oseb ali odstotek skupnega števila zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki imajo dostop na daljavo do dokumentov, poslovnih aplikacij ali programske opreme podjetja

(vii)

za podjetja, ki imajo zaposlene ali samozaposlene osebe z dostopom na daljavo do sistema elektronske pošte podjetja ali do dokumentov ali poslovnih aplikacij ali programske opreme podjetja

(56)	obstoj varnostnih smernic IKT za dostop na daljavo, kot so zahteva po izvajanju sestankov na daljavo, zavarovanih z geslom, prepoved uporabe javnega brezžičnega omrežja za delo, uporaba VPN, zahteve glede zasebnosti podatkov

(viii)

za podjetja, ki so imela spletno prodajo v prejšnjem koledarskem letu

(57)	vrednost spletne prodaje blaga ali storitev ali odstotek celotnega prihodka, ustvarjenega s spletno prodajo blaga in storitev, v prejšnjem koledarskem letu

(58)	odstotek vrednosti spletne prodaje, ustvarjene s spletno prodajo zasebnim potrošnikom (trgovanje med podjetji in potrošniki: B2C), v prejšnjem koledarskem letu

(59)	odstotek vrednosti spletne prodaje, ustvarjene s spletno prodajo drugim podjetjem (med podjetji: B2B) in javnemu sektorju (trgovanje med podjetji in državno upravo: B2G), v prejšnjem koledarskem letu

(ix)	za podjetja, ki so imela spletno prodajo blaga ali storitev prek spletnih mest ali aplikacij podjetja in prek spletnih mest ali aplikacij za e-trgovanje (spletna tržnica), ki jih za trgovanje z blagom ali storitvami uporablja več podjetij, v prejšnjem koledarskem letu

(60)	odstotek vrednosti spletne prodaje blaga ali storitev, ustvarjene s prodajo prek spletnih mest ali aplikacij podjetja, v prejšnjem koledarskem letu

(61)	odstotek vrednosti spletne prodaje blaga ali storitev, ustvarjene prek spletnih mest ali aplikacij za e-trgovanje (spletna tržnica), ki jih za trgovanje z blagom ali storitvami uporablja več podjetij, v prejšnjem koledarskem letu

(x)	za podjetja, ki so v prejšnjem koledarskem letu prodajala blago ali storitev prek RIP

(62)	vrednost prodaje blaga ali storitev prek RIP ali odstotek celotnega prometa, ustvarjenega s prodajo blaga in storitev prek RIP, v prejšnjem koledarskem letu

(xi)	za podjetja, ki so v prejšnjem koledarskem letu zaposlila ali so si prizadevala zaposliti strokovnjake s področja IKT

(63)	prosta delovna mesta za strokovnjake za IKT, ki jih je bilo težko zapolniti

(xii)

za podjetja, ki imajo dokumente o ukrepih, praksah ali postopkih v zvezi z varnostjo IKT

(64)	najnovejše definiranje ali pregled dokumentov podjetja o ukrepih, praksah ali postopkih na področju varnosti IKT: v zadnjih dvanajstih mesecih, pred več kot dvanajstimi meseci in do štiriindvajsetimi meseci, pred več kot štiriindvajsetimi meseci

(xiii)

za podjetja, ki uporabljajo industrijske ali storitvene robote

(65)	razlogi, ki so vplivali na odločitev o uporabi robotov v podjetju: visoki stroški dela

(66)	razlogi, ki so vplivali na odločitev o uporabi robotov v podjetju: težave pri zaposlitvi osebja

(67)	razlogi, ki so vplivali na odločitev o uporabi robotov v podjetju: izboljšanje varnosti pri delu

(68)	razlogi, ki so vplivali na odločitev o uporabi robotov v podjetju: zagotovitev velike natančnosti ali standardizirane kakovosti proizvodnih postopkov in/ali proizvedenega blaga ter storitev

(69)	razlogi, ki so vplivali na odločitev o uporabi robotov v podjetju: razširitev obsega proizvedenega blaga ali storitev, ki jih zagotavlja podjetje

(70)	razlogi, ki so vplivali na odločitev o uporabi robotov v podjetju: davčne ali druge državne spodbude

Neobvezne spremenljivke

(i)	za podjetja, ki imajo zaposlene in samozaposlene osebe z dostopom do interneta za poslovne namene

(1)	število zaposlenih in samozaposlenih oseb ali odstotek skupnega števila zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki jim je podjetje dalo na voljo prenosno napravo, ki omogoča povezavo z internetom po mobilnem telefonskem omrežju za poslovne namene

(ii)	za podjetja, ki so imela spletno prodajo v prejšnjem koledarskem letu

(2)	spletna prodaja strankam v državi podjetja v prejšnjem koledarskem letu

(3)	spletna prodaja strankam v drugih državah članicah v prejšnjem koledarskem letu

(4)	prodaja strankam v preostalem svetu v prejšnjem koledarskem letu

(iii)

za podjetja, ki so imela spletno prodajo strankam na najmanj dveh od naslednjih geografskih območij: lastna država, druge države članice ali preostali svet v prejšnjem koledarskem letu:

(5)	odstotek vrednosti spletne prodaje, ustvarjene s spletno prodajo strankam v državi podjetja, v prejšnjem koledarskem letu

(6)	odstotek vrednosti spletne prodaje, ustvarjene s spletno prodajo strankam v drugih državah članicah, v prejšnjem koledarskem letu

(7)	odstotek vrednosti spletne prodaje, ustvarjene s spletno prodajo strankam v preostalem svetu, v prejšnjem koledarskem letu

(iv)	za podjetja, ki so imela spletno prodajo strankam v drugih državah članicah v prejšnjem koledarskem letu

(8)	težave pri prodaji v druge države članice: visoki stroški dostave ali vračila izdelkov v prejšnjem koledarskem letu

(9)	težave pri prodaji v druge države članice: težave pri reševanju pritožb ali sporov v prejšnjem koledarskem letu

(10)	težave pri prodaji v druge države članice: prilagajanje označevanja proizvodov za prodajo v druge države članice v prejšnjem koledarskem letu:

(11)	težave pri prodaji v druge države članice: pomanjkanje znanja tujih jezikov za komuniciranje s strankami v drugih državah članicah v prejšnjem koledarskem letu

(12)	težave pri prodaji v druge države članice: omejitve s strani poslovnih partnerjev podjetja v zvezi s prodajo v določene države članice v prejšnjem koledarskem letu

(13)	težave pri prodaji v druge države članice: težave, povezane s sistemom DDV v drugih državah članicah (kot je negotovost glede obravnave DDV v različnih državah) v prejšnjem koledarskem letu

(v)	za podjetja s prostimi delovnimi mesti za strokovnjake za IKT, ki jih je bilo težko zapolniti, ko so si prizadevala zaposliti strokovnjake za IKT v prejšnjem koledarskem letu

(14)	težave pri zaposlitvi strokovnjakov za IKT zaradi pomanjkanja prijav v prejšnjem koledarskem letu

(15)	težave pri zaposlitvi strokovnjakov za IKT zaradi pomanjkanja ustreznih kvalifikacij kandidatov v zvezi z IKT, pridobljenih na podlagi izobraževanja in/ali usposabljanja v prejšnjem koledarskem letu

(16)	težave pri zaposlitvi strokovnjakov za IKT zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih izkušenj kandidatov v prejšnjem koledarskem letu

(17)	težave pri zaposlitvi strokovnjakov za IKT zaradi prevelikih pričakovanj kandidatov glede plač v prejšnjem koledarskem letu

(vi)	za podjetja, ki imajo industrijske ali storitvene robote

(18)	število industrijskih in storitvenih robotov, ki jih uporablja podjetje

Merska enota

Absolutne številke, razen za značilnosti, ki se nanašajo na promet v nacionalni valuti (v tisočih) ali odstotek (skupnega) prometa.

Statistična populacija

Zajete dejavnosti:

področja NACE C do J, L do N in skupina 95.1.

Zajetje po velikostnih razredih:

podjetja z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi osebami. Podjetja z manj kot 10 zaposlenimi in samozaposlenimi osebami se lahko zajamejo, vendar to ni obvezno.

Razčlenitve

Razčlenitev po dejavnosti:

za izračun nacionalnih agregatov:

—	agregati področij NACE in skupina C + D + E + F + G + H + I + J + L + M + N + 95.1, D + E,

—	področji NACE: C, F, G, H, I, J, L, M, N,

—	oddelki NACE: 47, 55,

—	agregati oddelkov NACE: 10 + 11 + 12 + 13 + 14 + 15 + 16 + 17 + 18, 19 + 20 + 21 + 22 + 23, 24 + 25, 26 + 27 + 28 + 29 + 30 + 31 + 32 + 33,

—	agregat oddelkov in skupin: 26.1 + 26.2 + 26.3 + 26.4 + 26.8 + 46.5 + 58.2 + 61 + 62 + 63.1 + 95.1;

za prispevek k evropski skupni vrednosti:

—	področji NACE: D, E,

—	oddelki NACE: 19, 20, 21, 26, 27, 28, 45, 46, 61, 72, 79,

—	skupina NACE: 95.1,

—	agregati oddelkov NACE: 10 + 11 + 12, 13 + 14 + 15, 16 + 17 + 18, 22 + 23, 29 + 30, 31 + 32 + 33, 58 + 59 + 60, 62 + 63, 69 + 70 + 71, 73 + 74 + 75, 77 + 78 + 80 + 81 + 82.

Velikostni razred števila zaposlenih in samozaposlenih oseb: 10+, 10–49, 50–249, 250+; neobvezno: 0–9, 0–1, 2–9.

Rok za pošiljanje podatkov

5. oktober 2022

20.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 258/37

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1191

z dne 19. julija 2021

o obnovitvi odobritve aktivne snovi klopiralid v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 20(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Klopiralid je bil z Direktivo Komisije 2006/64/ES (2) vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) kot aktivna snov.

(2)	Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)	Odobritev aktivne snovi klopiralid, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 30. aprila 2022.

(4)	Vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi klopiralid je bila vložena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)	Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot popolno.

(6)	Država članica poročevalka je pripravila osnutek poročila o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 31. maja 2017 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)	Agencija je javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije. Osnutek poročila o oceni obnovitve je poslala tudi vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje o njem. Prejete pripombe je poslala Komisiji.

(8)

Agencija je Komisiji 6. julija 2018 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za klopiralid lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je poročilo o obnovitvi in osnutek uredbe o klopiralidu 24. marca 2021 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(9)

Kar zadeva merila za opredelitev lastnosti endokrinih motilcev, uvedena z Uredbo Komisije (EU) 2018/605 (7), je v sklepu Agencije navedeno, da je na podlagi znanstvenih dokazov zelo malo verjetno, da bi klopiralid lahko povzročil endokrine motnje, saj niso bili opaženi toksični učinki na endokrine organe. Zato Komisija ugotavlja, da ni mogoče šteti, da ima klopiralid lastnosti endokrinih motilcev.

(10)	Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s tretjim odstavkom člena 14(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil pripombe na osnutek poročila o obnovitvi, ki so bile natančno pregledane.

(11)	V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje klopiralid, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(12)

Ocena tveganja za obnovitev odobritve aktivne snovi klopiralid temelji na reprezentativnih uporabah kot herbicid na ozimnih žitih in travinju. Čeprav glede na to oceno tveganja ni treba ohraniti omejitve samo na uporabo kot herbicid, pa je treba v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj določiti nekatere pogoje in omejitve. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(13)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/566 (8) je bilo obdobje odobritve klopiralida podaljšano do 30. aprila 2022, da bi bilo postopek obnovitve mogoče zaključiti pred prenehanjem veljavnosti obdobja odobritve navedene aktivne snovi. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati pred navedenim datumom.

(15)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Obnovitev odobritve aktivne snovi

Odobritev aktivne snovi klopiralid se obnovi, kot je določeno v Prilogi I.

Člen 2

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. oktobra 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2) Direktiva Komisije 2006/64/ES z dne 18. julija 2006 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve klopiralida, ciprodinila, fosetila in trineksapaka med aktivne snovi (UL L 206, 27.7.2006, str. 110).

(3) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).

(6) EFSA Journal 2018;16(8):5389. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu.

(7) Uredba Komisije (EU) 2018/605 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (UL L 101, 20.4.2018, str. 33).

(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/566 z dne 30. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi abamektin, Bacillus subtilis (Cohn 1872) sev QST 713, Bacillus thuringiensis subsp. aizawai seva ABTS-1857 in GC-91, Bacillus thuringiensis subsp. israeliensis (serotip H-14) sev AM65-52, Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki sevi ABTS 351, PB 54, SA 11, SA 12 in EG 2348, Beauveria bassiana seva ATCC 74040 in GHA, klodinafop, klopiralid, Cydia pomonella Granulovirus (CpGV), ciprodinil, diklorprop-P, fenpiroksimat, fosetil, mepanipirim, Metarhizium anisopliaen (var. anisopliae) sev BIPESCO 5/F52, metkonazol, metrafenon, pirimikarb, Pseudomonas chlororaphis sev MA 342, pirimetanil, Pythium oligandrum M1, rimsulfuron, spinosad, Streptomyces K61 (staro ime S. griseoviridis), Trichoderma asperellum (staro ime T. harzianum) sevi ICC012, T25 in TV1, Trichoderma atroviride (staro ime T. harzianum) sev T11, Trichoderma gamsii (staro ime T. viride) sev ICC080, Trichoderma harzianum seva T-22 in ITEM 908, triklopir, trineksapak, tritikonazol in ziram (UL L 118, 7.4.2021, str. 1).

PRILOGA I

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

klopiralid

št. CAS 1702-17-6

št. CIPAC 455

3,6-dikloropiridin-2-karboksilna kislina ali 3,6-dikloropikolinska kislina

≥ 950 g/kg

1. oktober 2021

30. september 2036

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi klopiralida ter zlasti dodatkov I in II k poročilu.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

—	specifikacijo tehničnega materiala v tržni proizvodnji;

—	varnost izvajalcev, pri čemer zagotovijo, da je v pogojih uporabe za izvajalce vključena uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;

—	morebitno prisotnost ostankov klopiralida v kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju;

—	morebiten prenos ostankov klopiralida prek komposta ali gnoja živali, ki dobivajo krmo s tretiranih območij, da se prepreči škoda na dovzetnih kmetijskih rastlinah;

—	zaščito podtalnice v občutljivih razmerah.

Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

Vlagatelj predloži Komisiji, državam članicam in Agenciji potrditvene informacije glede učinka postopkov čiščenja vode na naravo ostankov, prisotnih v pitni vodi.

Vlagatelj predloži te informacije v dveh letih po sprejetju smernic za oceno učinka postopkov čiščenja vode na naravo ostankov, prisotnih v površinski in podzemni vodi.

(1) Več podrobnosti o identiteti in specifikaciji aktivne snovi je na voljo v poročilu o obnovitvi.

PRILOGA II

Priloga k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 se spremeni:

(1)	v delu A se vnos 129 za klopiralid črta;

(2)

v delu B se doda naslednji vnos:

Št.

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

„147

klopiralid

št. CAS 1702-17-6

št. CIPAC 455

3,6-dikloropiridin-2-karboksilna kislina ali 3,6-dikloropikolinska kislina

≥ 950 g/kg

1. oktober 2021

torek, 30. september 2036

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi klopiralida ter zlasti dodatkov I in II k poročilu.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

—	specifikacijo tehničnega materiala v tržni proizvodnji;

—	varnost izvajalcev, pri čemer zagotovijo, da je v pogojih uporabe za izvajalce vključena uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;

—	morebitno prisotnost ostankov klopiralida v kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju;

—	morebiten prenos ostankov klopiralida prek komposta ali gnoja živali, ki dobivajo krmo s tretiranih območij, da se prepreči škoda na dovzetnih kmetijskih rastlinah;

—	zaščito podtalnice v občutljivih razmerah.

Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

Vlagatelj predloži Komisiji, državam članicam in Agenciji potrditvene informacije glede učinka postopkov čiščenja vode na naravo ostankov, prisotnih v pitni vodi.

Vlagatelj predloži te informacije v dveh letih po sprejetju smernic za oceno učinka postopkov čiščenja vode na naravo ostankov, prisotnih v površinski in podzemni vodi.

(1) Več podrobnosti o identiteti in specifikaciji aktivne snovi je na voljo v poročilu o obnovitvi.“

20.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 258/42

SKLEP SVETA (SZVP) 2021/1192

z dne 19. julija 2021

o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2021/142

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 27. decembra 2001 sprejel Skupno stališče 2001/931/SZVP (1).

(2)	Svet je 5. februarja 2021 sprejel Sklep (SZVP) 2021/142 (2) o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(3)	V skladu s členom 1(6) Skupnega stališča 2001/931/SZVP je treba redno pregledovati imena oseb, skupin in subjektov s seznama, da se zagotovi utemeljenost njihovega ohranjanja na seznamu.

(4)	V tem sklepu je naveden izid pregleda, ki ga je Svet opravil v zvezi z osebami, skupinami in subjekti, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP.

(5)

Svet je preveril, da so pristojni organi iz člena 1(4) Skupnega stališča 2001/931/SZVP sprejeli odločitve v zvezi z vsemi osebami, skupinami in subjekti s seznama, v katerih so ugotovili, da so bili ti vpleteni v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča 2001/931/SZVP. Svet je tudi sklenil, da bi morali za osebe, skupine in subjekte, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz Skupnega stališča 2001/931/SZVP.

(6)	Seznam bi bilo treba ustrezno posodobiti, Sklep (SZVP) 2021/142 pa razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, je določen v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Sklep (SZVP) 2021/142 se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 19. julija 2021

Za Svet

predsednik

J. PODGORŠEK

(1) Skupno stališče Sveta 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (UL L 344, 28.12.2001, str. 93).

(2) Sklep Sveta (SZVP) 2021/142 z dne 5. februarja 2021 o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2020/1132 (UL L 43, 8.2.2021, str. 14).

PRILOGA

SEZNAM OSEB, SKUPIN IN SUBJEKTOV IZ ČLENA 1

I. OSEBE

1.	ABDOLLAHI Hamed (alias Mustafa Abdullahi), rojen 11.8.1960 v Iranu. Številka potnega lista: D9004878.

2.	AL-NASSER, Abdelkarim Hussein Mohamed, rojen v Al Ihsi (Saudova Arabija), državljan Saudove Arabije.

3.	AL YACOUB, Ibrahim Salih Mohammed, rojen 16.10.1966 v Tarutu (Saudova Arabija), državljan Saudove Arabije.

4.	ARBABSIAR Manssor (alias Mansour Arbabsiar), rojen 6.3.1955 ali 15.3.1955 v Iranu. Državljan Irana in ZDA, številka potnega lista: C2002515 (Iran); številka potnega lista: 477845448 (ZDA). Številka nacionalne osebne izkaznice: 07442833, datum izteka veljavnosti: 15.3.2016 (vozniško dovoljenje ZDA).

5.	ASSADI Assadollah, rojen 22.12.1971 v Teheranu (Iran), državljan Irana. Številka iranskega diplomatskega potnega lista: D9016657.

6.	BOUYERI, Mohammed (alias Abu ZUBAIR, alias SOBIAR, alias Abu ZOUBAIR), rojen 8.3.1978 v Amsterdamu (Nizozemska).

7.	EL HAJJ, Hassan Hassan, rojen 22.3.1988 v kraju Zaghdraiya, Sidon, Libanon, državljan Kanade. Številka potnega lista: JX446643 (Kanada).

8.	HASHEMI MOGHADAM Saeid, rojen 6.8.1962 v Teheranu (Iran), državljan Irana. Številka potnega lista: D9016290, datum izteka veljavnosti: 4.2.2019.

9.	IZZ-AL-DIN, Hasan (alias GARBAYA, Ahmed, alias SA-ID, alias SALWWAN, Samir), Libanon, rojen leta 1963 v Libanonu, državljan Libanona.

10.	MELIAD, Farah, rojen 5.11.1980 v Sydneyju (Avstralija), državljan Avstralije. Številka potnega lista: M2719127 (Avstralija).

11.	MOHAMMED, Khalid Shaikh (alias ALI, Salem, alias BIN KHALID, Fahd Bin Adballah, alias HENIN, Ashraf Refaat Nabith, alias WADOOD, Khalid Adbul), rojen 14.4.1965 ali 1.3.1964 v Pakistanu, številka potnega lista: 488555.

12.	ȘANLI, Dalokay (alias Sinan), rojen 13.10.1976 v Pülümüru (Turčija).

13.

14.	SHAKURI Ali Gholam, rojen okoli leta 1965 v Teheranu, Iran.

II. SKUPINE IN SUBJEKTI

2.	„Al-Aqsa Martyr's Brigade“ (Brigada mučenikov Al Akse).

3.	„Al-Aksa e.V.“.

4.	„Babbar Khalsa“.

5.	„Communist Party of the Philippines“ (Komunistična stranka Filipinov), vključno z „New People’s Army“ (Nova ljudska vojska) – „NPA“, Filipini.

6.	„Directorate for Internal Security of the Iranian Ministry for Intelligence and Security“ (Direktorat za notranjo varnost iranskega Ministrstva za obveščevalno dejavnost in varnost).

7.	„Gama’a al-Islamiyya“ (alias „Al-Gama’a al-Islamiyya“) („Islamic Group“ (Islamistična skupina) – „IG“).

8.	„İslami Büyük Doğu Akıncılar Cephesi“ – „IBDA-C“ („Great Islamic Eastern Warriors Front“ (Fronta islamskih bojevnikov velikega vzhoda)).

9.	„Hamas“, vključno s „Hamas-Izz al-Din al-Qassem“.

10.

11.	„Hizbul Mudjahideen“ – „HM“.

12.	„Khalistan Zindabad Force“ (Skupina Kalistan Zindabad) – „KZF“.

13.	„Kurdistan Workers’ Party“ (Delavska stranka Kurdistana) – „PKK“ (alias „KADEK“, alias „KONGRA-GEL“).

14.	„Liberation Tigers of Tamil Eelam“ (Osvobodilni tigri tamilskega Eelama) – „LTTE“.

15.	„Ejército de Liberación Nacional“ (Nacionalna osvobodilna vojska).

16.	„Palestinian Islamic Jihad“ (Palestinski islamski džihad) – „PIJ“.

17.	„Popular Front for the Liberation of Palestine“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine) – „PFLP“.

18.	„Popular Front for the Liberation of Palestine – General Command“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine – splošno poveljstvo) (alias „PFLP – General Command“ (PFLP – splošno poveljstvo)).

19.	„Devrimci Halk Kurtuluș Partisi-Cephesi“ – „DHKP/C“ (alias „Devrimci Sol“ („Revolutionary Left“ (Revolucionarna levica)), alias „Dev Sol“) („Revolutionary People’s Liberation Army/Front/Party“ (Revolucionarna ljudska osvobodilna vojska/fronta/stranka)).

20.	„Sendero Luminoso“ – „SL“ („Shining Path“ (Sijoča pot)).

21.	„Teyrbazen Azadiya Kurdistan“ – „TAK“ (alias „Kurdistan Freedom Falcons“, alias „Kurdistan Freedom Hawks“ (Kurdistanski sokoli svobode)).

20.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 258/53

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/1196

z dne 19. julija 2021

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/167 glede harmoniziranih standardov za določeno radijsko opremo v zvezi z napravami za radijsko določanje v tleh in stenah, opremo za radiofrekvenčno identifikacijo, radijsko opremo za železniške sisteme Euroloop, omrežnimi napravami kratkega dosega, brezžičnimi industrijskimi aplikacijami ter širokopasovnimi radiokomunikacijskimi povezavami za ladje in odobalne naprave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 10(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 16 Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) se za radijsko opremo, ki je v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, sklici na katere so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, domneva, da je skladna z bistvenimi zahtevami iz člena 3 navedene direktive, zajetimi v navedenih standardih ali njihovih delih.

(2)

Komisija je z Izvedbenim sklepom C(2015) 5376 (3) od Evropskega odbora za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) in Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (ETSI) zahtevala pripravo in revizijo harmoniziranih standardov za radijsko opremo v podporo Direktivi 2014/53/EU (v nadaljnjem besedilu: zahtevek).

(3)	ETSI je na podlagi zahtevka pripravil harmonizirani standard EN 303 258 V1.1.1 za brezžične industrijske aplikacije.

(4)

Na podlagi zahtevka je ETSI revidiral harmonizirane standarde EN 302 066-2 V1.2.1, EN 302 208 V3.1.1, EN 302 609 V2.1.1, EN 303 204 V2.1.2 in EN 303 276 V1.1.1, sklici na katere so objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije (4). To je privedlo do sprejetja harmoniziranih standardov EN 302 066 V2.2.1 za naprave za radijsko določanje v tleh in stenah, EN 302 208 V3.3.1 za opremo za radiofrekvenčno identifikacijo, EN 302 609 V2.2.1 za radijsko opremo za železniške sisteme Euroloop, EN 303 204 V3.1.1 za omrežne naprave kratkega dosega in EN 303 276 V1.2.1 za širokopasovne radiokomunikacijske povezave za ladje in odobalne naprave.

(5)	Komisija je skupaj z ETSI ocenila, ali so navedeni harmonizirani standardi skladni z zahtevkom.

(6)	Harmonizirana standarda EN 303 204 V3.1.1 in EN 303 276 V1.2.1 izpolnjujeta bistvene zahteve, ki naj bi jih zajemala in ki so določene v Direktivi 2014/53/EU. Zato je primerno, da se sklica na navedena standarda objavita v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

Harmonizirani standard EN 302 066 V2.2.1 v zadnjem stavku devetega odstavka določbe 6.2.5 ter desetem in enajstem odstavku določbe 6.2.5 omogoča subjektivno razlago in opredelitev specifikacij, določenih v navedenem harmoniziranem standardu. Sklic na navedeni harmonizirani standard bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije z omejitvami.

(8)

Priporočilo Evropske konference poštnih in telekomunikacijskih uprav 74-01 o neželenih emisijah v območju za stransko oddajanje (Priporočilo ERC 74-01 (2019)) določa zahteve za učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra. Preglednica 6 Priporočila ERC 74-01 (2019) določa, da bi morala biti zaščita omejena na frekvenčno območje 694 MHz. Preglednica 2 harmoniziranega standarda EN 302 208 V3.3.1 ni usklajena s Priporočilom ERC 74-01, saj se mejna vrednost iz navedene preglednice razlikuje od mejne vrednosti iz Priporočila ERC 74-01(2019). Sklic na navedeni harmonizirani standard bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije z omejitvijo.

(9)	Harmonizirani standard EN 302 609 V2.2.1 v preglednici 3 vsebuje nedoslednosti glede frekvenčnih območij za merilni sprejemnik. Sklic na navedeni harmonizirani standard bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije z omejitvijo.

(10)	Določbe 4.2.8.2, 4.2.9.3 in 4.2.10.3 harmoniziranega standarda EN 303 258 V1.1.1 ne opredeljujejo preskusnih metod za dokazovanje skladnosti s specifikacijami iz navedenih določb. Sklic na navedeni harmonizirani standard bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije z omejitvami.

(11)

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2020/167 (5) so navedeni sklici na harmonizirane standarde, ki zagotavljajo domnevo o skladnosti z Direktivo 2014/53/EU, v Prilogi II k navedenemu izvedbenemu sklepu pa sklici na harmonizirane standarde, ki zagotavljajo domnevo o skladnosti z Direktivo 2014/53/EU z omejitvami. Da se zagotovi, da so sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/53/EU, navedeni v enem aktu, bi bilo treba sklica na standarda EN 303 204 V3.1.1 in EN 303 276 V1.2.1 vključiti v Prilogo I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/167, sklice na standarde EN 302 066 V2.2.1, EN 302 208 V3.3.1, EN 302 609 V2.2.1 in EN 303 258 V1.1.1 pa v Prilogo II k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(12)

Zato je treba sklice na harmonizirane standarde EN 302 066-2 V1.2.1, EN 302 208 V3.1.1, EN 302 609 V2.1.1, EN 303 204 V2.1.2 in EN 303 276 V1.1.1 umakniti iz serije C Uradnega lista Evropske unije (6), saj so bili ti standardi revidirani. V Prilogi III k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/167 so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/53/EU, ki so umaknjeni iz serije C Uradnega lista Evropske unije. Zato je navedene sklice primerno vključiti v navedeno prilogo.

(13)

Da bi imeli proizvajalci dovolj časa za pripravo na uporabo harmoniziranih standardov EN 302 066 V2.2.1, EN 302 208 V3.3.1, EN 302 609 V2.2.1, EN 303 204 V3.1.1 in EN 303 276 V1.2.1, je treba umik sklicev na harmonizirane standarde EN 302 066-2 V1.2.1, EN 302 208 V3.1.1, EN 302 609 V2.1.1, EN 303 204 V2.1.2 in EN 303 276 V1.1.1 odložiti.

(14)	Skladnost s harmoniziranim standardom ustvarja domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije od datuma objave sklica na tak standard v Uradnem listu Evropske unije. Ta sklep bi zato moral začeti veljati nemudoma –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep (EU) 2020/167 se spremeni:

(1)	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k temu sklepu;

(2)	Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k temu sklepu;

(3)	Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo III k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 19. julija 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(2) Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L 153, 22.5.2014, str. 62).

(3) Izvedbeni sklep Komisije C(2015) 5376 final z dne 4. avgusta 2015 o zahtevi za standardizacijo Evropskemu odboru za elektrotehnično standardizacijo in Evropskemu inštitutu za telekomunikacijske standarde v zvezi z radijsko opremo v podporo Direktivi 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

(4) UL C 326, 14.9.2018, str. 114.

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/167 z dne 5. februarja 2020 o harmoniziranih standardih za radijsko opremo, pripravljenih v podporo Direktivi 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 34, 6.2.2020, str. 46).

(6) UL C 326, 14.9.2018, str. 114.

PRILOGA I

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/167 se dodata naslednji vrstici:

Št.

Sklic na standard

„10.

EN 303 204 V3.1.1

Naprave fiksnega kratkega dosega (SRD) v podatkovnih omrežjih; Radijska oprema za uporabo v frekvenčnem območju od 870 MHz do 876 MHz z nivoji moči do 500 mW e.r.p.; Harmonizirani standard za dostop do radijskega spektra

11.

EN 303 276 V1.2.1

Pomorske širokopasovne radiokomunikacijske povezave, ki delujejo v pasovih od 5 852 MHz do 5 872 MHz in/ali od 5 880 MHz do 5 900 MHz za ladje in odobalne naprave, vključene v usklajene dejavnosti; Harmonizirani standard za dostop do radijskega spektra“

PRILOGA II

V Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/167 se dodajo naslednje vrstice:

Št.

Sklic na standard

„10.

EN 302 066 V2.2.1

Naprave kratkega dosega (SRD); Naprave za radijsko določanje v tleh in stenah (GPR/WPR); Harmonizirani standard za dostop do radijskega spektra

Opomba: Skladnost s tem harmoniziranim standardom ne ustvarja domneve o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3(2) Direktive 2014/53/EU, če se uporabi kar koli od naslednjega:

—	v devetem odstavku določbe 6.2.5 navedenega standarda stavek ‚Pri meritvah emisij bi se lahko za zajetje celotnega pasu od 30 MHz do 1 000 MHz uporabila tudi kombinacija dvostožčaste in log-periodne dipolne antene (znane kot log-periodna antena)‘;

—	deseti odstavek določbe 6.2.5 navedenega standarda;

—	enajsti odstavek določbe 6.2.5 navedenega standarda.

11.

EN 302 208 V3.3.1

Oprema za radiofrekvenčno identifikacijo, ki deluje v frekvenčnem pasu od 865 MHz do 868 MHz z nivoji moči do 2 W in v frekvenčnem pasu od 915 MHz do 921 MHz z nivoji moči do 4 W; Harmonizirani standard za dostop do radijskega spektra

Opomba: Za namene domneve o skladnosti z bistveno zahtevo iz člena 3(2) Direktive 2014/53/EU se v preglednici 2 tega harmoniziranega standarda mejna vrednost ‚692 MHz‘ nadomesti z naslednjim: ‚694 MHz‘.

12.

EN 302 609 V2.2.1

Naprave kratkega dosega (SRD); Radijska oprema za komunikacijske sisteme Euroloop; Harmonizirani standard za dostop do radijskega spektra

Opomba: Za namene domneve o skladnosti z bistveno zahtevo iz člena 3(2) Direktive 2014/53/EU:

—	v drugi vrstici preglednice 3 tega harmoniziranega standarda se mejna vrednost ‚29 090 MHz‘ razume kot ‚27 090 MHz‘;

—	v tretji vrstici preglednice 3 tega harmoniziranega standarda se mejna vrednost ‚29 100 MHz‘ razume kot ‚27 100 MHz‘.

13.

EN 303 258 V1.1.1

Brezžične industrijske aplikacije (WIA); Oprema, ki deluje v frekvenčnem območju od 5 725 MHz do 5 875 MHz z nivoji moči do 400 mW; Harmonizirani standard za dostop do radijskega spektra

Opomba: Skladnost s tem harmoniziranim standardom ne ustvarja domneve o skladnosti z bistveno zahtevo iz člena 3(2) Direktive 2014/53/EU, če se ne izvajajo ustrezne preizkuševalne metode za dokazovanje skladnosti z določbami 4.2.8.2, 4.2.9.3 in 4.2.10.3 tega harmoniziranega standarda.“

PRILOGA III

V Prilogi III k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/167 se dodajo naslednje vrstice:

Št.	Sklic na standard	Datum umika
„17.	EN 302 066-2 V1.2.1 Elektromagnetna združljivost in zadeve v zvezi z radijskim spektrom (ERM); Slikovni sistemi za radarsko določanje v tleh in stenah (GPR/WPR); Del 2: Harmonizirani EN standard, ki zajema bistvene zahteve člena 3.2 direktive R&TTE	20. januar 2023
18.	EN 302 208 V3.1.1 Oprema za radiofrekvenčno identifikacijo, ki deluje v frekvenčnem pasu od 865 MHz do 868 MHz z nivoji moči do 2 W in v frekvenčnem pasu od 915 MHz do 921 MHz z nivoji moči do 4 W; Harmonizirani standard, ki zajema bistvene zahteve člena 3.2 Direktive 2014/53/EU	20. januar 2023
19.	EN 302 609 V2.1.1 Naprave kratkega dosega (SRD); Radijska oprema za komunikacijske sisteme Euroloop; Harmonizirani standard za dostop do radijskega spektra	20. januar 2023
20.	EN 303 204 V2.1.2 Omrežne naprave kratkega dosega (SRD); Radijska oprema za uporabo v frekvenčnem območju od 870 MHz do 876 MHz z nivoji moči do 500 mW: Harmonizirani standard, ki zajema bistvene zahteve člena 3.2 Direktive 2014/53/EU	20. januar 2023
21.	EN 303 276 V1.1.1 Pomorske širokopasovne radiokomunikacijske povezave, ki delujejo v pasovih od 5 852 MHz do 5 872 MHz in/ali od 5 880 MHz do 5 900 MHz za ladje in odobalne naprave, vključene v usklajene dejavnosti; Harmonizirani standard, ki zajema bistvene zahteve člena 3.2 Direktive 2014/53/EU	20. januar 2023“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 258

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 20. julij 2021

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		DIREKTIVE
	*	Direktiva (EU) 2021/1187 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T)	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2021/1188 z dne 19. julija 2021 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2021/138	14
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1189 z dne 7. maja 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede pridelave in trženja rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala določenega roda ali vrste ( 1 )	18
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1190 z dne 15. julija 2021 o določitvi tehničnih specifikacij zahtev po podatkih za temo uporaba IKT in e-trgovanje za referenčno leto 2022 v skladu z Uredbo (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	28
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1191 z dne 19. julija 2021 o obnovitvi odobritve aktivne snovi klopiralid v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )	37
	SKLEPI
*	Sklep Sveta (SZVP) 2021/1192 z dne 19. julija 2021 o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2021/142	42
*	Sklep Sveta (SZVP) 2021/1193 z dne 19. julija 2021 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije v Bosni in Hercegovini in o spremembi Sklepa (SZVP) 2019/1340	46
*	Sklep Sveta (SZVP) 2021/1194 z dne 19. julija 2021 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije na Kosovu in o spremembi Sklepa (SZVP) 2020/1135	48
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1195 z dne 19. julija 2021 o harmoniziranih standardih za in vitro diagnostične medicinske pripomočke, pripravljenih v podporo Uredbi (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta	50
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1196 z dne 19. julija 2021 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/167 glede harmoniziranih standardov za določeno radijsko opremo v zvezi z napravami za radijsko določanje v tleh in stenah, opremo za radiofrekvenčno identifikacijo, radijsko opremo za železniške sisteme Euroloop, omrežnimi napravami kratkega dosega, brezžičnimi industrijskimi aplikacijami ter širokopasovnimi radiokomunikacijskimi povezavami za ladje in odobalne naprave	53

Št.	Sklic standarda
1.	EN ISO 11135:2014 Sterilizacija izdelkov za zdravstveno nego - Etilenoksid - Zahteve za razvoj, validacijo in rutinsko kontrolo sterilizacijskih postopkov za medicinske pripomočke (ISO 11135:2014) EN ISO 11135:2014/A1:2019
2.	EN ISO 11137-1:2015 Sterilizacija izdelkov za zdravstveno nego - Sevanje - 1. del: Zahteve za razvoj, validacijo in rutinsko kontrolo sterilizacijskih postopkov za medicinske pripomočke (ISO 11137-1:2006, vključno z dopolnilom Amd 1:2013) EN ISO 11137-1:2015/A2:2019
3.	EN ISO 11737-2:2020 Sterilizacija izdelkov za zdravstveno nego - Mikrobiološke metode - 2. del: Preskusi sterilnosti pri definiciji, validaciji in vzdrževanju sterilizacijskih postopkov (ISO 11737-2:2019)
4.	EN ISO 25424:2019 Sterilizacija izdelkov za zdravstveno nego - Para z nizko temperaturo in s formaldehidom - Zahteve za razvoj, validacijo in rutinsko kontrolo sterilizacijskih postopkov za medicinske pripomočke (ISO 25424:2018)


	(1) Besedilo velja za EGP.