(1)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2019/1580 (2) je bil Sporazum o časovnih omejitvah dogovorov o zagotavljanju zrakoplova s posadko med Evropsko unijo, Združenimi državami Amerike, Islandijo in Kraljevino Norveško (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) podpisan 27. avgusta 2019 s pridržkom njegove poznejše sklenitve. Sporazum, ki je skupaj z Memorandumom o posvetovanjih (4) priložen Sklepu (EU) 2019/1580, se začasno uporablja od dne podpisa Sporazuma.

(2)

Kot je določeno v Skupni izjavi, ki je sestavni del Sporazuma, in Sklepu (EU) 2019/1580 je bil Sporazum, ki je bil podpisan v angleškem jeziku, sestavljen tudi v drugih uradnih jezikih Unije, te dodatne jezikovne različice pa se potrdijo kot verodostojne z izmenjavo diplomatskih not med pogodbenicami.

(3)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

(1)

Z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je vzpostavljen okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Obzorje Evropa). Deli Obzorja Evropa se lahko izvajajo prek evropskih partnerstev s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, da bi se dosegel največji možni učinek sredstev Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike Unije.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) 2021/695 se lahko zagotovi podpora skupnim podjetjem, ustanovljenim v okviru Obzorja Evropa. Taka partnerstva bi se morala izvajati le, kadar drugi deli Obzorja Evropa, vključno z drugimi oblikami evropskih partnerstev, ne bi dosegli njegovih ciljev ali ne bi imeli potrebnega pričakovanega učinka in če bi bila taka partnerstva upravičena zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje integracije. Pogoji, pod katerimi so sklenjena taka partnerstva, so določeni v navedeni uredbi.

(3)

Z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je vzpostavljen program Digitalna Evropa. Program Digitalna Evropa podpira izvajanje projektov skupnega interesa, katerih cilj je pridobitev, uvajanje in upravljanje superračunalniške, kvantne in podatkovne infrastrukture svetovnega razreda, združevanje in medsebojno povezovanje ter razširitev uporabe superračunalniških storitev in razvoj ključnih znanj in spretnosti.

(4)

Z Uredbo (EU) št. 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je vzpostavljen Instrument za povezovanje Evrope. Instrument za povezovanje Evrope omogoča, da so projekti skupnega interesa pripravljeni in izvedeni v okviru politike vseevropskih omrežij v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. Instrument za povezovanje Evrope zlasti podpira izvajanje tistih projektov skupnega interesa, katerih cilj je razvoj in vzpostavitev nove infrastrukture in novih storitev ali nadgraditev obstoječe infrastrukture in obstoječih storitev v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. Instrument za povezovanje Evrope prispeva k podpiranju infrastruktur skupnega interesa za digitalno povezljivost, ki prinašajo znatne družbene koristi z učinki prelivanja.

(5)

V sporočilu Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom „Evropska strategija za podatke“ je opisana evropska strategija za politične ukrepe in naložbe, ki bodo omogočile razvoj podatkovnega gospodarstva v naslednjih petih letih. Izpostavljeno je vzpostavljanje skupnih evropskih javnih podatkovnih prostorov, ki bodo spodbujali rast in ustvarjali vrednost. S podporo vzpostavljanju takih skupnih evropskih podatkovnih prostorov in združenih, varnih infrastruktur oblaka bi se zagotovilo, da bi bilo na voljo več podatkov za uporabo v gospodarstvu in družbi, pa tudi, da imajo podjetja in posamezniki, ki podatke ustvarjajo, nad njimi nadzor. Visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo sta bistvena elementa za nemoteno zagotavljanje računalniških virov z različnimi značilnostmi delovanja, ki so potrebni za čim večjo rast in izkoriščanje skupnih evropskih javnih podatkovnih prostorov ter združenih, varnih infrastruktur oblaka za uporabo v javnem sektorju, industriji in znanstveni skupnosti.

(6)

Sporočilo Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“ predstavlja evropsko digitalno strategijo in se osredotoča na ključne cilje za zagotovitev, da bodo digitalne rešitve pomagale Evropi nadaljevati pot k digitalni preobrazbi, ki koristi ljudem. Med ključnimi ukrepi, ki jih predlaga, so naložbe v vzpostavitev in izvajanje najsodobnejših skupnih digitalnih zmogljivosti, vključno s superračunalniškimi in kvantnimi tehnologijami, ter razširitev evropskih superračunalniških zmogljivosti za razvoj inovativnih rešitev na področjih medicine, prometa in okolja.

(7)

V sporočilu Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ je predstavljena ambiciozna industrijska strategija, s katero bo Evropa na čelu dvojnega prehoda k podnebni nevtralnosti in v vodilnemu položaju na digitalnem področju. V sporočilu je med drugim poudarjena podpora razvoju ključnih omogočitvenih tehnologij, ki so strateško pomembne za evropsko industrijsko prihodnost, vključno z visokozmogljivostnimi računalniškimi in kvantnimi tehnologijami.

(8)

V sporočilu Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ je več strateških digitalnih zmožnosti in zmogljivosti, ki vključujejo visokozmogljivostne računalnike in kvantne tehnologije, opredeljenih kot prednostna naloga Mehanizma za okrevanje in odpornost, programa InvestEU in Instrumenta za strateške naložbe.

(9)

Vodilna vloga Evrope v podatkovnem gospodarstvu, njena znanstvena odličnost in industrijska moč so vse bolj odvisne od njene zmožnosti, da razvije ključne visokozmogljivostne računalniške tehnologije, zagotovi dostop do superračunalniške in podatkovne infrastrukture svetovnega razreda ter ohrani zdajšnji vodilni položaj na področju aplikacij visokozmogljivostnega računalništva. Visokozmogljivostno računalništvo je prevladujoča tehnologija za digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva, saj številnim tradicionalnim industrijskim sektorjem omogoča inovacije z izdelki in storitvami visoke vrednosti. V kombinaciji z drugimi naprednimi digitalnimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca, velepodatki in tehnologije oblaka, visokozmogljiovostno računalništvo utira pot inovativnim družbenim in industrijskim aplikacijam na ključnih področjih za Evropo, kot so personalizirana medicina, vremenske napovedi in podnebne spremembe, pametni in zeleni razvoj in promet, novi materiali za čisto energijo, načrtovanje in virtualno preskušanje zdravil, trajnostno kmetijstvo ali inženirstvo in proizvodnja.

(10)

Visokozmogljivostno računalništvo je strateški vir za oblikovanje politik, saj poganja aplikacije, ki omogočajo razumevanje in zasnovo učinkovitih rešitev za obravnavanje številnih kompleksnih globalnih izzivov, ter za krizno upravljanje. Visokozmogljivostno računalništvo prispeva h ključnim politikam, kot je evropski zeleni dogovor, z modeli in orodji, ki vse številnejše kompleksne okoljske izzive spreminjajo v priložnosti za socialne inovacije in gospodarsko rast. Primer je pobuda Destinacija Zemlja, ki je bila napovedana v sporočilih Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „evropski zeleni dogovor“ ter z dne 19. februarja 2020 z naslovom „evropska strategija za podatke“ in „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“.

(11)

Globalni dogodki, kot je pandemija COVID-19, so pokazali pomen vlaganja v visokozmogljivostne računalniške ter z zdravjem povezane platforme in orodja za modeliranje, saj imajo ključno vlogo v boju proti pandemiji, pogosto v kombinaciji z drugimi digitalnimi tehnologijami, kot so velepodatki in umetna inteligenca. Visokozmogljivostno računalništvo se uporablja za pospešitev iskanja in proizvodnje zdravil, tudi cepiv, napovedovanje širjenja virusa, pomoč pri načrtovanju distribucije medicinske opreme in virov ter simulacijo postepidemičnih izhodnih ukrepov za vrednotenje različnih scenarijev. Visokozmogljivostne računalniške platforme in orodja za modeliranje so bistvena orodja v trenutni in prihodnjih pandemijah ter bodo imeli ključno vlogo v sektorju zdravja in personalizirane medicine.

(12)

Z Uredbo Sveta (EU) 2018/1488 (6) je bilo ustanovljeno Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje EuroHPC) s poslanstvom, da razvija, vzpostavlja, razširja in ohranja integrirano superračunalniško in podatkovno infrastrukturo svetovnega razreda ter razvija in podpira visoko konkurenčen in inovativen ekosistem visokozmogljivostnega računalništva v Uniji.

(13)

Glede na razvoj na področju visokozmogljivostnega računalništva je revizija Uredbe (EU) 2018/1488 za zagotovitev nadaljevanja pobude potrebna, da se opredelijo novo poslanstvo in cilji Skupnega podjetja EuroHPC glede na analizo ključnih socialno-ekonomskih in tehnoloških dejavnikov, ki vplivajo na prihodnji razvoj visokozmogljivostnih računalniških in podatkovnih infrastruktur, tehnologij in aplikacij v EU in po svetu, ter spoznanja iz sedanjih dejavnosti Skupnega podjetja EuroHPC. Revizija omogoča tudi uskladitev pravil Skupnega podjetja EuroHPC z novim pravnim okvirom, zlasti z Uredbo (EU) 2021/695, pa tudi z Uredbo (EU) 2021/694 in (EU) 2021/1153.

(14)

Da bi Uniji zagotovili računalniške zmogljivosti, ki jih potrebuje za ohranitev svojih vrhunskih raziskovalnih in industrijskih zmogljivosti, bi bilo treba uskladiti naložbe držav članic v visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo ter v javnem in zasebnem sektorju okrepiti uporabo tehnologij visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva v industriji in na trgu. Unija bi morala povečati svojo učinkovitost pri spreminjanju tehnoloških razvojnih dosežkov v visokokakovostne sisteme evropskega visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva, ki se odzivajo na povpraševanje in uporabo, s čimer bi vzpostavila učinkovito povezavo med dobavo tehnologije, sooblikovanjem z uporabniki in skupnim javnim naročanjem sistemov svetovnega razreda ter po vsej Evropi ustvarila ekosistem tehnologij in aplikacij visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva svetovnega razreda. Hkrati bi morala Unija svoji dobaviteljski industriji omogočiti, da se opre na take naložbe in jih izkoristi na obsežnih in novih področjih uporabe, kot so personalizirana medicina, podnebne spremembe, povezana in avtomatizirana vožnja ali drugi vodilni trgi, ki temeljijo na umetni inteligenci, tehnologijah veriženja podatkovnih blokov, računalništvu na robu ali v širšem smislu na digitalizaciji evropske industrije.

(15)

Da bi Unija in njene države članice prevzele vodilno vlogo pri ključnih digitalnih tehnologijah, kot sta visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo, bi morale vlagati v naslednje generacije energetsko učinkovitih superračunalniških tehnologij z majhno porabo, inovativno programsko opremo in napredne superračunalniške sisteme za računalništvo in kvantno računalništvo na eksaravni in post-eksaravni ter za inovativne superračunalniške in podatkovne aplikacije. To bi moralo evropski dobaviteljski industriji omogočiti, da uspeva na najrazličnejših ključnih tehnoloških področjih in področjih uporabe, ki presegajo visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo, ter s takimi tehnologijami dolgoročno oskrbuje širše trge IKT. Poleg tega bi se tako podprla tudi digitalna preobrazba visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva in uporabniške industrije ter povečal njihov inovacijski potencial.

(16)

Uresničevanje skupne strateške vizije Unije na področju visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva je bistvenega pomena, da se uresniči ambicija Unije in njenih držav članic o zagotovitvi vodilnega položaja v digitalnem gospodarstvu. Cilj bi bil vzpostaviti svetovno vodilen hiperpovezan, združen in varen ekosistem storitvene in podatkovne infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva v Evropi ter imeti sposobnost proizvajanja inovativnih in konkurenčnih sistemov visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva na podlagi odpornejše dobavne verige, ki bo zagotovila, da bodo sestavni deli, tehnologije in znanje na razpolago, ter tako omejila tveganje motenj.

(17)

Skupno podjetje je najboljši instrument za uresničitev strateške vizije EU na področju visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva ter s tem Uniji zagotavlja superračunalniške, kvantne računalniške in podatkovne zmogljivosti svetovnega razreda v skladu z njenim gospodarskim potencialom, ki ustrezajo potrebam evropskih uporabnikov. Je tudi najboljši instrument za premagovanje sedanjih omejitev, ki je priložen tej uredbi, pri čemer zagotavlja največji gospodarski, družbeni in okoljski učinek ter najbolje varuje interese Unije na področju visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva. Združi lahko vire iz Unije, držav članic in tretjih držav, pridruženih Obzorju Evropa, programu Digitalna Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope, ter zasebnega sektorja. Vzpostavi lahko okvir javnega naročanja in upravlja visokozmogljivostne računalniške in kvantne računalniške sisteme svetovnega razreda. Uvede lahko raziskovalne in inovacijske programe za razvoj evropskih tehnologij in njihovo nadaljnjo integracijo v superračunalniške sisteme svetovnega razreda.

(18)

Skupno podjetje bo del portfelja institucionaliziranih partnerstev v okviru Obzorja Evropa, ki bi si morala prizadevati za krepitev znanstvenih zmogljivosti Unije za spopadanje z novimi grožnjami in prihodnjimi izzivi v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru, zagotovitev trajnostno usmerjenih vrednostnih verig Unije in strateške avtonomije Unije ter okrepitev uvajanja inovativnih rešitev za obravnavanje podnebnih, okoljskih, zdravstvenih in drugih globalnih družbenih izzivov v skladu s strateškimi prednostnimi nalogami Unije, vključno z doseganjem podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050.

(19)

Skupno podjetje bi bilo treba financirati v okviru programov Unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027). Ustanoviti bi ga bilo treba leta 2021, delovati pa bi moralo začeti do 31. decembra 2033, da bi Uniji zagotovilo združeno, varno in hiperpovezano superračunalniško infrastrukturo svetovnega razreda ter razvilo potrebne tehnologije, aplikacije in spretnosti za vzpostavitev zmogljivosti na eksaravni približno med letoma 2022 in 2024 ter na post-eksaravni približno med letoma 2025 in 2027, ob tem pa bi moralo promovirati evropski inovacijski ekosistem visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva svetovnega razreda. V skladu s členom 10(2)(c) Uredbe (EU) 2021/695 imajo skupna podjetja jasen pristop k življenjskemu ciklu. Za ustrezno zaščito finančnih interesov Unije bi moralo biti Skupno podjetje ustanovljeno za obdobje, ki se konča 31. decembra 2033, da se mu omogoči izvajanje njegovih odgovornosti v zvezi z uporabo nepovratnih sredstev do dokončanja zadnjih uvedenih posrednih ukrepov in v zvezi z dokončanjem dejavnosti, povezanih z upravljanjem superračunalnikov EuroHPC.

(20)

Javno-zasebno partnerstvo v obliki Skupnega podjetja bi moralo združevati finančna in tehnična sredstva, ki so ključna za obvladovanje kompleksnosti vse hitrejšega razvoja inovacij na tem področju. Zato bi morale biti članice Skupnega podjetja Unija, države članice in tretje države, pridružene Obzorju Evropa, programu Digitalna Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope, ki se dogovorijo o skupni evropski pobudi za visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo, ter združenja, ki zastopajo subjekte v svoji sestavi, in druge organizacije, ki si izrecno in dejavno prizadevajo za doseganje rezultatov na področju raziskav in inovacij ter razvijanje in vzpostavljanja zmogljivosti visokozmogljivostnega ali kvantnega računalništva ali ki prispevajo k obravnavanju vrzeli v spretnostih ter ohranjanju strokovnega znanja in izkušenj na področju visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva v Evropi. Skupno podjetje bi moralo biti odprto za nove članice.

(21)

V skladu s Prilogo III k Uredbi (EU) 2021/695 bi morali finančni prispevki članov, z izjemo Unije, znašati najmanj 50 % skupnih proračunskih obveznosti Skupnega podjetja, morali pa bi imeti možnost znašati največ 75 % obveznosti. In obratno, prispevek Unije, vključno z dodatnimi sredstvi iz tretjih držav, pridruženih Obzorju Evropa, programu Digitalna Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope, ne bi smel presegati 50 % skupnih proračunskih obveznosti Skupnega podjetja.

(22)

Prispevek Unije bi moral kriti upravne stroške Skupnega podjetja.

(23)

V skladu s točko (c) člena 10(1) Uredbe (EU) 2021/695 Skupno podjetje vse prispevke centralno upravlja z usklajenim pristopom. Zato bi morala vsaka sodelujoča država s Skupnim podjetjem skleniti enega ali več upravnih sporazumov, v katerih je določen mehanizem usklajevanja za plačilo prispevkov vložnikom s sedežem v zadevni sodelujoči državi in poročanje o njih. Za zagotovitev skladnosti z nacionalnimi strateškimi prednostnimi nalogami bi morale imeti sodelujoče države pravico veta na uporabo njihovih finančnih prispevkov za vložnike s sedežem v zadevnih državah članicah. Za zagotovitev čim manjše upravne obremenitve upravičencev, poenostavitev in učinkovitejše izvajanje, bi si morala vsaka sodelujoča država prizadevati za to, da se pri svojem časovnem načrtu plačil, poročanju in revizijah časovno uskladi s Skupnim podjetjem ter da upravičenost svojih stroškov uskladi s pravili Obzorja Evropa. Upravičenci s sedežem v sodelujočih državah, ki so za dejavnosti plačevanja pooblastili Skupno podjetje, bi morali s Skupnim podjetjem podpisati samo en sporazum o nepovratnih sredstvih v skladu s pravili Obzorja Evropa.

(24)

Deležniki iz industrije in raziskovalne skupnosti v združenju Evropska tehnološka platforma za visokozmogljivostno računalništvo (ETP4HPC) so leta 2014 z Unijo vzpostavili pogodbeno javno-zasebno partnerstvo, da bi ponovno zavzeli vodilni položaj na področju tehnologij visokozmogljivostnega računalništva ter razvili celovit ekosistem visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva za Unijo. Poslanstvo partnerstva je vzpostaviti vrednostno verigo evropske tehnologije visokozmogljivostnega računalništva svetovnega razreda, ki bi bila konkurenčna na svetovni ravni in spodbujati sinergije med tremi glavnimi elementi ekosistema visokozmogljivostnega računalništva, in sicer med tehnološkim razvojem, aplikacijami in superračunalniško infrastrukturo. Glede na strokovnost ETP4HPC in njegovo vlogo pri povezovanju zadevnih zasebnih deležnikov na področju visokozmogljivostnega računalništva bi moralo biti to združenje upravičeno do članstva v Skupnem podjetju.

(25)

Deležniki iz industrije in raziskovalne skupnosti v Združenju na področju vrednosti velepodatkov (Big Data Value Association – BDVA) so leta 2014 z Unijo vzpostavili pogodbeno javno-zasebno partnerstvo, da bi okrepili podatkovno vrednostno verigo in oblikovanje skupnosti na podlagi podatkov ter pripravili podlago za uspešno podatkovno vodeno gospodarstvo v Uniji. Leta 2020 je BDVA spremenilo svoje ime v Združenje na področju podatkov, umetne inteligence in robotike (Data, AI and Robotics – DAIRO). Glede na strokovnost združenja DAIRO in njegovo vlogo pri povezovanju zadevnih zasebnih deležnikov na področju velepodatkov bi moralo biti to združenje upravičeno do članstva v Skupnem podjetju.

(26)

Zasebni združenji ETP4HPC in DAIRO sta pisno izrazili svojo pripravljenost prispevati k večletnemu strateškemu programu Skupnega podjetja ter s svojo strokovnostjo pripomoči k uresničitvi ciljev Skupnega podjetja. Primerno je, da zasebni združenji s potrditvenim dopisom sprejmeta Statut iz Priloge k tej uredbi.

(27)

Skupno podjetje bi moralo obravnavati jasno opredeljene teme, ki bi akademski skupnosti in evropskim industrijam na splošno omogočile načrtovanje, razvoj in uporabo najinovativnejših tehnologij na področju visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva ter vzpostavitev integrirane in združene varne omrežne infrastrukture po vsej Uniji z zmogljivostmi visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva svetovnega razreda, povezljivostjo visoke hitrosti, vrhunskimi aplikacijami ter podatkovnimi storitvami in storitvami programske opreme za svoje znanstvenike in ostale vodilne uporabnike iz industrije, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), in javnega sektorja. Skupno podjetje bi si moralo prizadevati za razvoj in uporabo tehnologij in infrastruktur najvišjega razreda, pri čemer bi moralo upoštevati stroge zahteve uporabnikov iz evropskega znanstvenega, industrijskega in javnega sektorja.

(28)

Poslanstvo Skupnega podjetja bi moralo imeti strukturo enega upravnega in šestih tehničnih stebrov, ki bi obravnavali infrastrukturne dejavnosti, dejavnosti združitve superračunalniških storitev, dejavnosti, povezane s tehnologijo, dejavnosti, povezane s superračunalniškimi aplikacijami, dejavnosti za povečanje uporabe ter znanj in spretnosti ter dejavnosti mednarodnega sodelovanja. Iz programa Digitalna Evropa bi bilo treba financirati infrastrukturni steber, del stebra za združitev superračunalniških storitev ter steber za povečanje uporabe ter znanj in spretnosti. Iz Instrumenta za povezovanje Evrope bi bilo treba financirati preostale dejavnosti stebra dejavnosti združitve superračunalniških storitev, tj. medsebojno povezovanje virov visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva ter podatkovnih virov ter medsebojno povezovanje s skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori in varnimi infrastrukturami oblaka. Iz Obzorja Evropa bi bilo treba financirati steber za tehnologijo, steber za aplikacije in steber za mednarodno sodelovanje.

(29)

Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da sodeluje s Partnerstvom za napredno računalništvo v Evropi (PRACE) pri zagotavljanju in upravljanju dostopa do združene in medsebojno povezane superračunalniške in podatkovne infrastrukture ter njenih storitev, pa tudi pri zagotavljanju prostorov za usposabljanje in priložnosti za razvijanje znanj in spretnosti. Prav tako bi moralo imeti možnost, da sodeluje z omrežjem GÉANT pri zagotavljanju povezljivosti med superračunalniki Skupnega podjetja, pa tudi z drugimi evropskimi superračunalniškimi in podatkovnimi infrastrukturami.

(30)

Skupno podjetje bi moralo prispevati k zmanjšanju vrzeli v posebnih znanjih in spretnostih v vsej Uniji ter v ta namen izvajati ukrepe za ozaveščanje ter pomagati pri pridobivanju novega znanja in krepitvi človeškega kapitala. To vključuje zasnovo posebnih dejavnosti izobraževanja in usposabljanja in podporo zanje v tesnem sodelovanju z ustreznimi javnimi in zasebnimi akterji.

(31)

V skladu s cilji zunanje politike in mednarodnimi zavezami Unije bi moralo Skupno podjetje olajšati sodelovanje med Unijo in mednarodnimi akterji z opredelitvijo strategije sodelovanja, vključno z določitvijo in promocijo področij za sodelovanje pri raziskavah in razvoju ter razvoju znanj in spretnosti ter z izvajanjem ukrepov, kadar obstaja vzajemna korist, pa tudi z zagotavljanjem politike dostopa do ustreznih zmogljivosti in aplikacij visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva, ki temeljijo predvsem na vzajemnosti.

(32)

Skupno podjetje bi si moralo prizadevati za spodbujanje uporabe vseh tehnologij visokozmogljivostnega računalništva, ki bodo tako nastale, v Uniji. Prav tako bi si moralo prizadevati za zaščito naložb v pridobljene superračunalnike. Pri tem bi moralo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev zanesljivosti dobavne verige za pridobljene tehnologije, ki bi morala zajemati celotno življenjsko dobo teh superračunalnikov.

(33)

Skupno podjetje bi moralo postaviti temelje za dolgoročno vizijo in zgraditi prvo hibridno infrastrukturo visokozmogljivostnega računalništva v Evropi, ki bi klasične računalniške arhitekture povezala s kvantnimi računalniškimi napravami. Potrebna je strukturirana in usklajena finančna podpora na evropski ravni, da bi lahko raziskovalne skupine in evropske industrije dosegle rezultate na svetovni ravni za zagotovitev hitrega in širokega industrijskega izkoriščanja evropskih raziskav in tehnologije po vsej Uniji, s čimer bi se ustvarili pomembni učinki prelivanja za družbo, delila tveganje ter z uskladitvijo strategij in naložb združile sile v skupno evropsko korist.

(34)

Da bi Skupno podjetje doseglo svoj cilj načrtovanja, razvoja in uporabe najinovativnejših tehnologij na področju visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva, bi moralo prek odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov in razpisov za zbiranje ponudb na podlagi letnih programov dela zagotoviti finančno podporo zlasti v obliki nepovratnih sredstev in javnih naročil. Taka finančna podpora bi morala biti usmerjena zlasti v odpravljanje dokazanega nedelovanja trga, ki preprečuje razvoj zadevnega programa, ne bi smela izrivati zasebnih naložb in bi morala imeti spodbujevalni učinek na spreminjanje prejemnikovega ravnanja.

(35)

Skupno podjetje bi moralo podpreti ustanovitev ter predvsem mreženje in usklajevanje nacionalnih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo v vseh sodelujočih državah, da bi doseglo svoje cilje povečanja inovacijskega potenciala industrije, zlasti MSP, prispevalo k zmanjšanju vrzeli v posebnih znanjih in spretnostih, podpiralo pridobivanje znanja in krepitev človeškega kapitala ter izboljšalo zmogljivosti visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva. Ti strokovni centri bi morali industriji, akademskim krogom in javni upravi na njihovo zahtevo zagotavljati storitve visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva. Predvsem bi morali spodbujati in omogočati dostop do inovacijskega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva, olajšati dostop do superračunalnikov in kvantnih računalnikov, obravnavati znatno pomanjkanje usposobljenih tehničnih strokovnjakov prek dejavnosti ozaveščanja, usposabljanja in informiranja ter izvajati dejavnosti mreženja z deležniki in drugimi nacionalnimi strokovnimi centri za visokozmogljivostno računalništvo in tako spodbujati inovacije v širšem smislu, na primer z izmenjavo in spodbujanjem primerov uporabe glede na dobre prakse ali izkušenj z aplikacijami, s souporabo prostorov za usposabljanje in skupnimi tečaji usposabljanja, olajšanjem skupnega razvijanja in izmenjave vzporednih kod ali s podpiranjem deljenja inovativnih aplikacij in orodij, namenjenih javnim in zasebnim uporabnikom, zlasti MSP.

(36)

Skupno podjetje bi moralo zagotoviti okvir, ki bi se odzival na povpraševanje in potrebe uporabnikov, ter omogočiti pristop sooblikovanja za pridobitev integrirane, združene, varne in hiperpovezane storitvene in podatkovne infrastrukture superračunalništva in kvantnega računalništva svetovnega razreda v Uniji, da bi uporabnikom zagotovilo strateški računalniški vir, ki ga potrebujejo za razvoj novih, inovativnih rešitev ter reševanje družbenih, okoljskih, gospodarskih in varnostnih izzivov. Skupno podjetje bi moralo v ta namen prispevati k pridobitvi superračunalnikov svetovnega razreda. Superračunalnike Skupnega podjetja, vključno s kvantnimi računalniki, bi bilo treba namestiti v sodelujoči državi, ki je država članica.

(37)

Da bi Skupno podjetje stroškovno učinkovito izvajalo svoje poslanstvo, da v Uniji razvije, vzpostavi, razširja in vzdržuje svetovno vodilen superračunalniški ekosistem, bi moralo, če je ustrezno, izkoristiti priložnost za nadgradnjo superračunalnikov v njegovi lasti. Nadgradnja bi morala tako podaljšati življenjsko dobo superračunalnikov, povečati njihovo operativno zmogljivost ali jih opremiti z novimi funkcionalnostmi za obravnavanje razvoja potreb uporabnikov. Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da za nadgradnjo svojih superračunalnikov objavi razpis za prijavo interesa v okviru infrastrukturnega stebra. V razpisih za prijavo interesa bi morali biti opredeljeni posebni pogoji za upravičenost, ki bi morali veljati za gostiteljski subjekt, ki že ima superračunalnik EuroHPC.

(38)

Skupno podjetje bi moralo vse superračunalnike in podatkovne infrastrukture, katerih lastnik ali solastnik je, hiperpovezati z najsodobnejšimi tehnologijami mreženja, da bi postali široko dostopni po vsej Uniji, ter svojo podatkovno infrastrukturo superračunalništva in kvantnega računalništva ter nacionalne, regionalne in druge računalniške infrastrukture medsebojno povezati in združiti s skupno platformo. Prav tako bi moralo zagotoviti medsebojno povezanost združenih, varnih storitvenih in podatkovnih infrastruktur superračunalništva in kvantnega računalništva s skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori, vključno z evropskim oblakom za odprto znanost, in združenimi, varnimi infrastrukturami oblaka, ki so bile napovedane v sporočilu Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom „evropska strategija za podatke”, za nemoteno zagotavljanje storitev širokemu krogu javnih in zasebnih uporabnikov po vsej Evropi.

(39)

Obzorje Evropa in program Digitalna Evropa bi morala s spodbujanjem sinergij z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), Evropskim socialnim skladom+ (ESS+), Evropskim skladom za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) ter Mehanizmom za okrevanje in odpornost prispevati k odpravi razkoraka med raziskavami in inovacijami v Uniji oziroma uvajanju širokopasovnih superračunalniških zmogljivosti. Zato bi si moralo Skupno podjetje prizadevati za vzpostavitev tesnih povezav s tistimi skladi, ki specifično lahko pomagajo okrepiti lokalne, regionalne in nacionalne raziskovalne in inovacijske zmogljivosti.

(40)

Skupno podjetje bi moralo zagotoviti ugoden okvir, ki bi sodelujočim državam, ki so države članice, omogočal, da finančne prispevke v okviru programov, ki se sofinancirajo iz ESRR, ESS+, ESPRA in EKSRP, uporabijo za pridobitev infrastruktur visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva in podatkovnih infrastruktur ter njihovo medsebojno povezovanje. Uporaba teh finančnih prispevkov za dejavnosti Skupnega podjetja je bistvena za razvoj integrirane, združene, varne in hiperpovezane storitvene in podatkovne infrastrukture visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva svetovnega razreda v Uniji, saj lahko taka infrastruktura koristi mnogo širši javnosti in ne le uporabnikom iz držav članic. Če se države članice odločijo, da bodo te finančne prispevke uporabile za dejavnosti Skupnega podjetja, bi bilo treba te prispevke šteti za nacionalne prispevke sodelujočih držav, ki so države članice, k proračunu Skupnega podjetja, pod pogojem, da spoštujejo člen 106 in druge veljavne določbe Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in uredb za posamezne sklade.

(41)

Skupno podjetje lahko sodelujočim državam, ki so države članice, omogoči uporabo sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Ukrepi, ki jih financira Skupno podjetje, se lahko dodatno financirajo iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, če podpora v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost dopolnjuje podporo iz sredstev Unije za Skupno podjetje in če ne krije istih stroškov. Uporaba Mehanizma za okrevanje in odpornost ne bi smela šteti za nacionalni prispevke v proračun Skupnega podjetja, zlasti ne za visokozmogljivostno računalniško in kvantno računalniško storitveno in podatkovno infrastrukturo ter za projekte za tehnologijo, aplikacije in razvoj znanj in spretnosti.

(42)

Prispevek Unije iz sredstev programa Digitalna Evropa bi moral delno pokriti stroške pridobitve vrhunskih superračunalnikov, kvantnih računalnikov, industrijskih superračunalnikov in superračunalnikov srednjega razreda za uskladitev s ciljem Skupnega podjetja, da prispeva k združevanju virov za opremljanje Unije z vrhunskimi superračunalniki in kvantnimi računalniki. Dodatne stroške teh superračunalnikov in kvantnih računalnikov bi morale kriti sodelujoče države, zasebni člani ali konzorciji zasebnih partnerjev. Delež časa dostopa Unije do teh superračunalnikov ali kvantnih računalnikov bi moral biti neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije za pridobitev teh superračunalnikov in kvantnih računalnikov ter ne bi smel presegati 50 % celotnega časa dostopa do teh superračunalnikov ali kvantnih računalnikov.

(43)

Skupno podjetje bi moralo biti lastnik vrhunskih superračunalnikov in kvantnih računalnikov, ki jih je pridobilo. Za upravljanje posameznih vrhunskih superračunalnikov ali kvantnih računalnikov bi bilo treba pooblastiti gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt bi moral imeti možnost, da zastopa eno samo sodelujočo državo, ki je država članica, ali gostiteljski konzorcij sodelujočih držav. Gostiteljski subjekt bi moral biti zmožen predložiti natančno oceno stroškov upravljanja superračunalnika in te stroške preveriti, tako da na primer zagotovi funkcionalno ločitev in, kolikor je to mogoče, fizično ločitev vrhunskih superračunalnikov ali kvantnih računalnikov Skupnega podjetja od vseh nacionalnih ali regionalnih računalniških sistemov, ki jih upravlja. Gostiteljski subjekt bi moral na podlagi razpisa za prijavo interesa, ki ga ocenijo neodvisni strokovnjaki, izbrati upravni odbor Skupnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor). Ko je gostiteljski subjekt izbran, bi sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali gostiteljski konzorcij moral imeti možnost odločitve, da k sodelovanju in prispevanju k financiranju vrhunskega superračunalnika ali kvantnega računalnika, ki bo nameščen v izbranem gostiteljskem subjektu, povabi tudi druge sodelujoče države. Če se dodatne sodelujoče države pridružijo izbranemu gostiteljskemu konzorciju, to ne bi smelo posegati v čas dostopa Unije do superračunalnikov. Prispevke sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju za superračunalnik ali kvantni računalnik bi bilo treba pretvoriti v deleže časa dostopa do navedenega superračunalnika ali kvantnega računalnika. Sodelujoče države bi se morale medsebojno dogovoriti o porazdelitvi svojega deleža časa dostopa do superračunalnika ali kvantnega računalnika.

(44)

Skupno podjetje bi moralo ostati lastnik pridobljenih superračunalnikov ali kvantnih računalnikov, dokler se ne amortizirajo. Imeti bi moralo možnost, da to lastništvo prenese na gostiteljski subjekt, ki bi naprave razgradil, odstranil ali jih kako drugače uporabil. Ko se lastništvo prenese na gostiteljski subjekt ali ko Skupno podjetje preneha delovati, bi moral gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrniti preostalo vrednost superračunalnika ali kvantnega računalnika.

(45)

Skupno podjetje bi moralo superračunalnike srednjega razreda nabaviti skupaj s sodelujočimi državami. Za upravljanje posameznih superračunalnikov srednjega razreda bi bilo treba pooblastiti gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt bi moral imeti možnost, da zastopa eno samo sodelujočo državo, ki je država članica, ali gostiteljski konzorcij sodelujočih držav. Skupno podjetje bi moralo biti lastnik dela, ki ustreza deležu finančnega prispevka Unije k stroškom pridobitve iz sredstev programa Digitalna Evropa. Gostiteljski subjekt bi moral na podlagi razpisa za prijavo interesa, ki ga ocenijo neodvisni strokovnjaki, izbrati upravni odbor. Delež časa dostopa Unije do posameznega superračunalnika srednjega razreda bi moral biti neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz sredstev programa Digitalna Evropa k stroškom pridobitve tega superračunalnika srednjega razreda. Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da najhitreje pet let po uspešno prestanem testu sprejemljivosti, ki ga izvede Skupno podjetje, ali ob prenehanju svojega delovanja svoje lastništvo prenese na gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt bi moral Skupnemu podjetju povrniti preostalo vrednost superračunalnika.

(46)

Za spodbujanje pravične in uravnotežene razporeditve superračunalnikov EuroHPC po vsej Uniji in oblikovanje pristopa ekosistema združene infrastrukture bi morali biti v razpisih za prijavo interesa za superračunalnik EuroHPC določeni pogoji za upravičenost, ki bi morali veljati za sodelujoče države, ki že imajo superračunalnik EuroHPC.

(47)

Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da skupaj s konzorcijem zasebnih partnerjev pridobi industrijske superračunalnike. Za upravljanje posameznih takih superračunalnikov bi bilo treba pooblastiti obstoječi gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt bi moral imeti možnost, da se poveže s konzorcijem zasebnih partnerjev za pridobitev in upravljanje takega superračunalnika. Skupno podjetje bi moralo biti lastnik dela, ki ustreza deležu finančnega prispevka Unije k stroškom pridobitve iz sredstev programa Digitalna Evropa. Gostiteljski subjekt in konzorcij zasebnih partnerjev, s katerim je povezan, bi moral izbrati upravni odbor na podlagi razpisa za prijavo interesa, ki ga ocenijo neodvisni strokovnjaki. Delež časa dostopa Unije do takega superračunalnika bi moral biti neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz sredstev programa Digitalna Evropa k stroškom pridobitve navedenega industrijskega superračunalnika. Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da sklene sporazum s konzorcijem zasebnih partnerjev za prodajo takega superračunalnika drugemu subjektu ali za njegovo razgradnjo. Prav tako bi moralo imeti možnost, da lastništvo takega superračunalnika prenese na konzorcij zasebnih partnerjev. V tem primeru ali če Skupno podjetje preneha delovati, bi moral konzorcij zasebnih partnerjev Skupnemu podjetju povrniti preostalo vrednost deleža superračunalnika, ki ga ima Unija. Če se Skupno podjetje in konzorcij zasebnih partnerjev odločijo za razgradnjo superračunalnika po njegovi popolni amortizaciji, bi moral take stroške kriti konzorcij zasebnih partnerjev.

(48)

Za industrijske superračunalnike bi moralo Skupno podjetje upoštevati posebne potrebe industrijskih uporabnikov, na primer postopke dostopa, kakovost in vrsto storitev, varstvo podatkov, zaščito industrijskih inovacij in intelektualne lastnine, uporabnost, zaupanje in druge zahteve glede varnosti in zaupnosti.

(49)

Pri zasnovi in delovanju superračunalnikov, ki jih podpira Skupno podjetje, bi bilo treba upoštevati energijsko učinkovitost in okoljsko trajnostnost, na primer z uporabo tehnologije z majhno porabo ter dinamičnih metod za varčevanje z energijo in ponovno uporabo, kot sta napredno hlajenje in recikliranje proizvedene toplote.

(50)

Superračunalniki Skupnega podjetja bi morali biti osredotočeni na civilne aplikacije za javne in zasebne uporabnike, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v državi članici ali tretji državi, ki je pridružena programu Digitalna Evropa in Obzorju Evropa, vključno z aplikacijami za kibernetsko varnost, ki so morda z dvojno rabo. Uporabnikom bi moral biti dodeljen delež časa dostopa Unije v skladu s pravili politike dostopa, ki jih določi upravni odbor. Pri uporabi teh superračunalnikov bi bilo treba spoštovati tudi mednarodne sporazume, ki jih je sklenila Unija.

(51)

Čas dostopa do superračunalnikov Skupnega podjetja, dodeljen posameznim uporabnikom, bi moral biti za javne uporabnike brezplačen. Prav tako naj bi bil brezplačen za zasebne uporabnike pri uporabah za dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se financirajo iz Obzorja Evropa ali programa Digitalna Evropa, ter, če je ustrezno, za zasebne dejavnosti MSP na področju inovacij. Taka dodelitev časa dostopa bi morala temeljiti predvsem na odprtih razpisih za prijavo interesa, ki jih objavi Skupno podjetje in ocenijo neodvisni strokovnjaki. Razen uporabnikov MSP, ki se ukvarjajo z zasebnimi dejavnostmi na področju inovacij, bi morali vsi uporabniki, ki imajo koristi od brezplačnega časa dostopa do superračunalnikov Skupnega podjetja, sprejeti odprt znanstveni pristop in razširjati znanje, pridobljeno s tem dostopom, v skladu z Uredbo (EU) 2021/695. Dodelitev časa dostopa uporabnikom za gospodarske dejavnosti, ki niso zasebne dejavnosti MSP (ki se soočajo s posebnim nedelovanjem trga) na področju inovacij, bi morala biti plačljiva glede na uporabo in na podlagi tržnih cen. Dodelitev časa dostopa za take gospodarske dejavnosti bi morala biti dovoljena, vendar omejena, upravni odbor pa bi moral določiti višino pristojbine, ki jo je treba plačati. Pravice dostopa bi bilo treba dodeliti pregledno. Upravni odbor bi moral določiti posebna pravila za brezplačno dodelitev časa dostopa, kjer je to primerno, in brez razpisa za prijavo interesa za pobude, ki štejejo za strateške za Unijo. Reprezentativni primeri strateških pobud Unije vključujejo: pobudo Destinacija Zemlja, vodilno pobudo Projekt o človeških možganih, pobudo 1+ milijon genomov, skupne evropske podatkovne prostore na področjih javnega interesa in zlasti podatkovni prostor z zdravstvenimi podatki, centre odličnosti na področju visokozmogljivostnega računalništva, nacionalne strokovne centre za visokozmogljivostno računalništvo in vozlišča za digitalne inovacije.

Na zahtevo Unije bi moralo Skupno podjetje začasno ali trajno odobriti neposreden čas dostopa do strateških pobud in obstoječih ali prihodnjih aplikacijskih platform, za katere meni, da so bistvene za zagotavljanje zdravstvenih ali drugih ključnih storitev nujne pomoči za javno dobro, v nujnih razmerah in razmerah kriznega upravljanja ali v primerih, za katere Unija meni, da so bistveni za njeno varnost in obrambo. Skupnemu podjetju bi bilo treba omogočiti, da za komercialne namene opravlja nekatere omejene gospodarske dejavnosti. Dostop bi moral biti omogočen uporabnikom, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v državi članici ali tretji državi, ki je pridružena programu Digitalna Evropa ali Obzorju Evropa. Pravice dostopa bi bilo treba vsem uporabnikom dodeliti pravično in pregledno. Upravni odbor bi moral za vsak superračunalnik opredeliti in spremljati pravice dostopa do deleža časa dostopa Unije.

(52)

Uporabnikom s sedežem v Uniji ali tretji državi, pridruženi programu Obzorje 2020, bi bilo treba še naprej zagotavljati dostop do deleža časa dostopa Unije do predhodnikov superračunalnikov na eksaravni in petaravni, ki jih je pridobilo Skupno podjetje EuroHPC, ustanovljeno na podlagi Uredbe (EU) 2018/1488.

(53)

Superračunalnike Skupnega podjetja bi bilo treba upravljati in uporabljati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter direktivama 2002/58/ES (9) in (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(54)

Za upravljanje Skupnega podjetja bi morala biti odgovorna dva organa, in sicer upravni odbor ter industrijski in znanstveni svetovalni odbor. Upravni odbor bi morali sestavljati predstavniki Unije in sodelujočih držav. Odgovoren bi moral biti za strateško oblikovanje politike in odločitve o financiranju, povezane z dejavnostmi Skupnega podjetja, vključno z vsemi dejavnostmi javnega naročanja. Industrijski in znanstveni svetovalni odbor bi moral vključevati predstavnike iz akademske skupnosti in industrije kot uporabnike oziroma dobavitelje tehnologije. Upravnemu odboru bi moral zagotavljati neodvisno svetovanje o strateškem programu za raziskave in inovacije, pridobitvi in upravljanju superračunalnikov v lasti Skupnega podjetja, programu dejavnosti na področju krepitve in razširjanja zmogljivosti ter programu dejavnosti na področju združitve, povezljivosti in mednarodnega sodelovanja.

(55)

Kar zadeva splošne upravne naloge Skupnega podjetja, bi morale biti glasovalne pravice sodelujočih držav enakomerno porazdeljene med njimi. Kar zadeva naloge, povezane z oblikovanjem dela programa dela v zvezi s pridobitvijo superračunalnikov in kvantnih računalnikov, izbiro gostiteljskega subjekta, dejavnostmi na področju združitve in povezljivosti ter raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi Skupnega podjetja, bi morale glasovalne pravice sodelujočih držav, ki so države članice, temeljiti na načelu kvalificirane večine. Sodelujoče države, ki so tretje države, pridružene Obzorju Evropa, programu Digitalna Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope, bi morale imeti tudi glasovalne pravice za zadevne dejavnosti, ki so podprte s proračunskimi sredstvi vsakega od teh programov. Za naloge, ki ustrezajo nabavi in upravljanju superračunalnikov in kvantnih računalnikov, bi morale imeti glasovalne pravice samo sodelujoče države in Unija, ki prispevajo sredstva za te naloge.

(56)

Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in ustreznimi pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Pravila, ki se uporabljajo za začetek postopka javnega naročanja Skupnega podjetja, bi morala biti določena v njegovih finančnih pravilih.

(57)

Skupno podjetje bi moralo za spodbujanje inovativnega in konkurenčnega ekosistema evropskega visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva priznane odličnosti po vsej Evropi ustrezno uporabljati instrumente javnega naročanja in nepovratnih sredstev, vključno s skupnim javnim naročanjem, predkomercialnim javnim naročanjem in javnim naročanjem inovativnih rešitev. Namen tega je vzpostavitev povezav med tehnologijami, ki se razvijajo predvsem v Uniji, sooblikovanjem z uporabniki in pridobivanjem najnovejših superračunalniških in kvantno računalniških sistemov svetovnega razreda.

(58)

Pri oceni splošnega učinka Skupnega podjetja bi bilo treba upoštevati naložbe zasebnih članov v posredne ukrepe kot prispevke v naravi, sestavljene iz upravičenih stroškov, ki jih imajo pri izvajanju ukrepov, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja, sodelujočih držav in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom. Pri oceni splošnega učinka Skupnega podjetja bi bilo treba upoštevati naložbe zasebnih članov v druge ukrepe kot prispevke v naravi, sestavljene iz upravičenih stroškov, ki jih imajo pri izvajanju ukrepov, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja, sodelujočih držav in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom.

(59)

Da bi se ohranili enaki konkurenčni pogoji za vsa podjetja, dejavna na notranjem trgu, bi moralo biti financiranje iz programov Unije v skladu z načeli državne pomoči, da bi se zagotovila učinkovita poraba javnih sredstev in preprečila izkrivljanja trga, kot so izrivanje zasebnega financiranja, ustvarjanje neučinkovitih tržnih struktur, ohranjanje neučinkovitih podjetij ali ustvarjanje kulture, odvisne od subvencij.

(60)

Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje, bi moralo biti v skladu z Uredbo (EU) 2021/695. Poleg tega bi moralo Skupno podjetje na podlagi ustreznih ukrepov, ki jih sprejme Komisija, zagotavljati dosledno uporabo teh pravil. Da bi sodelujoče države zagotovile ustrezno sofinanciranje posrednih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) 2021/695, bi si morale prizadevati za prispevanje zneska, ki bi bil vsaj enak povračilu Skupnega podjetja za upravičene stroške, ki nastanejo upravičencem pri izvajanju ukrepov. V ta namen bi moral upravni odbor v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/695določiti najvišje stopnje financiranja, določene v letnem programu dela Skupnega podjetja.

(61)

Za zagotovitev ustreznega ravnotežja pri sodelovanju deležnikov v ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje, je potrebno odstopanje od člena 34 Uredbe (EU) 2021/695, tako da bo mogoče v vseh sodelujočih državah in pri vseh upravičencih enako razlikovati med stopnjami povračil glede na vrsto udeležencev, in sicer MSP, in vrsto ukrepa. Za dejavnosti, financirane iz programa Digitalna Evropa, bi moralo Skupno podjetje dopustiti, da se za vse udeležence iz vseh sodelujočih držav enako uporabljajo stopnje povračil glede na vrsto udeleženca, in sicer MSP, in vrsto ukrepa.

(62)

Zagotavljanje finančne podpore za dejavnosti iz programa Digitalna Evropa bi moralo biti v skladu z Uredbo (EU) 2021/694. Zlasti kar zadeva tajne informacije, bi morali biti ukrepi, financirani iz programa Digitalna Evropa, v skladu s členom 12(1) navedene uredbe.

(63)

Zagotavljanje finančne podpore za dejavnosti iz Instrumenta za povezovanje Evrope bi moralo biti v skladu z Uredbo (EU) 2021/1153.

(64)

Upravičenci iz tretjih držav, ki so pridružene Obzorju Evropa, programu Digitalna Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope in so sodelujoče države, bi morali biti upravičeni do sodelovanja v ukrepih samo, kadar je sodelujoča država tretja država, pridružena k enemu ali več programom, povezanih z zadevnim ukrepom.

(65)

Finančne interese Unije in drugih članov Skupnega podjetja bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov varovati s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z uporabo upravnih in denarnih kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046.

(66)

Skupno podjetje bi moralo delovati odprto in pregledno ter pravočasno zagotavljati vse ustrezne informacije ter promovirati svoje dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij širši javnosti. Poslovnik organov Skupnega podjetja bi moral biti javno dostopen.

(67)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravno breme. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju.

(68)

Notranji revizor Komisije bi moral imeti v zvezi s Skupnim podjetjem enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

(69)

Komisija, Skupno podjetje, Računsko sodišče, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko javno tožilstvo (EJT) bi morali imeti dostop do vseh potrebnih informacij in prostorov za izvajanje revizij in preiskav v zvezi z nepovratnimi sredstvi, pogodbami in sporazumi, ki jih podpiše Skupno podjetje.

(70)

V vseh razpisih za zbiranje predlogov in razpisih za zbiranje ponudb iz te uredbe bi bilo treba upoštevati trajanje Obzorja Evropa, programa Digitalna Evropa in Instrumenta za povezovanje Evrope, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Postopki javnega naročanja za pridobitev superračunalnikov in kvantnih računalnikov Skupnega podjetja bi morali biti v skladu z veljavnimi določbami programa Digitalna Evropa. V ustrezno utemeljenih primerih, povezanih z razpoložljivostjo preostalega proračuna, ki izhaja iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi moralo imeti Skupno podjetje do 31. decembra 2028 možnost, da objavlja razpise za zbiranje predlogov ali razpise za zbiranje ponudb.

(71)

Komisija bi morala vmesno in končno oceno Skupnega podjetja opraviti ob pomoči neodvisnih strokovnjakov. Zaradi preglednosti bi moralo biti poročilo ustreznih neodvisnih strokovnjakov javno dostopno v skladu z veljavnimi pravili.

(72)

Ker ciljev te uredbe, in sicer krepitve raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, razvoja dejavnosti za krepitev in razširitev zmogljivosti superračunalništva, združenosti, povezljivosti in mednarodnega sodelovanja, pridobitve superračunalnikov svetovnega razreda ter dostopa do storitvene in podatkovne infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva v Uniji, ki bi jih izvajalo Skupno podjetje, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ti cilji zaradi preprečevanja nepotrebnega podvajanja, ohranitve kritične mase in zagotavljanja optimalne porabe javnega financiranja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Asparago di Badoere“, registrirano na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 923/2010 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Dne 18. decembra 2018 je bil vložen zahtevek za odobritev uporabe poliolov kot sladila v trdih slaščičarskih izdelkih (bomboni in lizike), mehkih slaščičarskih izdelkih (žvečljivi bonboni, sadni žele bomboni in izdelki iz sladkorne pene/marshmallows), sladkem korenu, nugatu in marcipanu, močno aromatiziranih pastilah za grlo ter mikro sladkornih izdelkih za osvežitev daha z zmanjšano energijsko vrednostjo. Zahtevek je bil pozneje dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(4)

Polioli so nizkokalorična sladila in se lahko uporabljajo za delno ali popolno nadomestitev kaloričnih sladkorjev v nekaterih slaščičarskih izdelkih. S tem se manjša njihova energijska vrednost in se potrošnikom ponudijo izdelki z zmanjšano energijsko vrednostjo v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1333/2008. Kombinirana uporaba poliolov in sladkorjev v slaščičarskih izdelkih z zmanjšano energijsko vrednostjo tem izdelkom zagotavlja sladkost ter želene funkcije in organoleptične lastnosti, ki jih ni mogoče doseči z uporabo drugih sestavin ali samo poliolov.

(5)

Omejena uporaba poliolov kot sladil v živilih se šteje za sprejemljivo, če se upošteva njihovo odvajalno delovanje (3). Uredba (ES) št. 1333/2008 na splošno ne dovoljuje uporabe poliolov v pijačah zaradi morebitnih odvajalnih učinkov. Vendar v primeru uporabe v trdnih živilih, kot so slaščičarski izdelki, na katere se nanaša zahtevek, ni verjetno, da bi polioli povzročali neželene odvajalne učinke, če zaužita količina ne presega 20 g poliolov iz vseh virov na dan (4). Zato Uredba (ES) št. 1333/2008 že dovoljuje njihovo uporabo pri quantum satis v kategoriji živil 05.2 „Drugi slaščičarski izdelki, vključno z mikro sladkornimi izdelki za osvežitev daha“, med drugim za popolno nadomestitev sladkorjev v izdelkih brez dodanih sladkorjev. Predlagana razširitev uporabe se nanaša le na delno nadomestitev sladkorjev v istih vrstah izdelkov, kar pomeni, da bi se polioli uporabljali na ravni, ki ni povezana z neželenimi odvajalnimi učinki.

(6)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 zaprositi za mnenje Agencije, razen če taka posodobitev ne bo imela učinka na zdravje ljudi. Odobritev uporabe poliolov kot sladil v slaščičarskih izdelkih z zmanjšano energijsko vrednostjo poleg njihove že odobrene uporabe v slaščičarskih izdelkih brez dodanih sladkorjev pomeni posodobitev navedenega seznama, ki ne bo imela učinka na zdravje ljudi. Zato ni treba zaprositi za mnenje Agencije. Da se potrošnikom zagotovijo ustrezne informacije, mora označevanje živil, ki vsebujejo več kot 10 % dodanih poliolov, odobrenih v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008, vključevati obvezno navedbo „prekomerno uživanje ima lahko odvajalni učinek“ v skladu s Prilogo III k Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(7)

Zato je primerno odobriti uporabo poliolov kot sladila v nekaterih izdelkih z zmanjšano energijsko vrednostjo, navedenih v prvem stavku uvodne izjave 3, iz podkategorije živil 05.2 „Drugi slaščičarski izdelki, vključno z mikro sladkornimi izdelki za osvežitev daha“, in sicer pri quantum satis.

(8)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih. Države članice, tretje države ali njihove regije glede na njihovo tveganje za govejo spongiformno encefalopatijo (BSE) razvršča v kategorijo zanemarljivega tveganja za BSE, nadzorovanega tveganjem za BSE ali nejasnega tveganja za BSE.

(2)

Priloga III k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa pravila glede sistema monitoringa za preprečevanje TSE, vključno s spremljanjem ovc in koz. Točka 8 dela II poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa obvezno genotipizacijo pozitivnih primerov TSE pri ovcah in obveznost takojšnjega poročanja Komisiji o vsakem primeru TSE pri ovcah genotipa ARR/ARR. Za ovce genotipa ARR/ARR velja, da so odporne proti klasičnemu praskavcu, zato je vsak primer bolezni pri takih ovcah nepričakovan pojav, ki zahteva pozornost. Zato je treba o njem takoj poročati, da se lahko izvede nadaljnja preiskava.

(3)

Uredba (ES) št. 999/2001 je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2020/772 (2) v skladu s priporočili iz znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 5. julija 2017 o genski odpornosti proti transmisivnim spongiformnim encefalopatijam (TSE) pri kozah (3), da bi se upoštevalo, da so lahko tudi koze, če imajo alele K222, D146 ali S146, gensko odporne proti sevom klasičnega praskavca, za katere je znano, da se naravno pojavljajo v populaciji koz v Uniji. Z Uredbo (EU) 2020/772 je bila spremenjena Priloga VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 z uvedbo pravil, ki omejujejo pokončanje in uničenje koz v čredi, v kateri je bil potrjen primer klasičnega praskavca, samo na tiste, ki so dovzetne za to bolezen. Vendar spremembe Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 z Uredbo (EU) 2020/772 niso zajemale genotipizacije pozitivnih primerov TSE pri kozah. Točko 8 dela II poglavja A Priloge III in točko 8 dela I.A poglavja B Priloge III bi bilo zato treba spremeniti, da bi se zagotovila ustrezna monitoring in poročanje o genotipu pozitivnih primerov TSE pri kozah.

(4)

Poleg tega Uredba (ES) št. 999/2001 določa pravila v zvezi s snovmi s specifičnim tveganjem in med drugim določa, da se snovi s specifičnim tveganjem odstranijo in uničijo v skladu s skladu s Prilogo V k Uredbi in Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Natančneje, v točki 1(b) Priloge V k Uredbi (ES) št. 999/2001 so opredeljene snovi s specifičnim tveganjem pri ovcah in kozah, starejših od 12 mesecev, ki jih je treba odstraniti in uničiti v skladu s Prilogo V k Uredbi in Uredbo (ES) št. 1069/2009.

(5)

Zaradi specifičnosti reje ovc in koz je le redko mogoče določiti točen datum rojstva navedenih živali, zato taki podatki niso vključeni v register na gospodarstvu, ki se zahteva v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 (5). Zato je bila pred spremembo Priloge V k Uredbi (ES) št. 999/2001 z Uredbo Komisije (EU) 2018/969 (6) potrebna odstranitev snovi s specifičnim tveganjem pri ovcah in kozah, starejših od 12 mesecev, ali pri ovcah in kozah, ki jim je stalni sekalec predrl dlesni.

(6)

Z Uredbo (EU) 2018/969 je bila spremenjena Priloga V k Uredbi (ES) št. 999/2001 tako, da je bila dodana možnost uporabe metode, ki jo je odobril pristojni organ države članice zakola, za identifikacijo ovc in koz, starejših od 12 mesecev. Ta možnost je bila dodana leta 2018, vendar je od navedene spremembe ni uporabila nobena država članica. Poleg tega naj bi se navedena možnost uporabljala le v državah članicah in naj ne bi bila razširjena na tretje države. V skladu s tem je zaradi pravne varnosti in jasnosti zdaj primerno, da se črta. Zato bi bilo treba možnost uporabe metode, ki jo je odobril pristojni organ države članice zakola, za identifikacijo ovc in koz, starejših od 12 mesecev, črtati iz točke 1(b) Priloge V k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(7)

Priloga VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa ukrepe za nadzor in izkoreninjenje TSE, vključno z atipičnim praskavcem. Zlasti v poglavju B navedene priloge so določeni ukrepi, ki jih je treba uporabiti po potrditvi prisotnosti TSE pri govedu, ovcah in kozah. Z Uredbo Komisije (EU) št. 630/2013 (7) je bila spremenjena Priloga VII k Uredbi (ES) št. 999/2001, da bi se odpravili vsi omejevalni ukrepi za premike ovc in koz, kadar je bil potrjen primer atipičnega praskavca, vendar se je ohranil poostreni nadzor v zadevnih čredah v obdobju dveh let, da bi se zbralo več znanstvenih podatkov o atipičnem praskavcu. Od datuma sprejetja Uredbe (EU) št. 630/2013 je bila zbrana znatna količina podatkov. Ukrep iz točke 2.2.3 poglavja B Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001, ki ni povezan z vprašanji javnega zdravja, bi bilo zato zdaj treba črtati.

(8)

Poglavje C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa zahteve za uvoz proizvodov govejega, ovčjega in kozjega izvora v Unijo. Te zahteve se razlikujejo glede na BSE-status države ali regije izvora proizvodov ter glede na BSE-status države ali regije izvora živali, iz katerih so bili proizvodi pridobljeni. BSE-status držav ali regij glede na njihovo tveganje za BSE je določen v Odločbi Komisije 2007/453/ES (8), v kateri je naveden seznam držav ali regij z zanemarljivim tveganjem za BSE in nadzorovanim tveganjem za BSE ter določeno, da se za vse druge države ali regije šteje, da imajo nejasno tveganje za BSE.

(9)

V točkah (g) in (h) oddelka B poglavja C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 so določene posebne zahteve za obravnavo primera uvoza proizvodov iz države ali regije z zanemarljivim tveganjem za BSE, pridobljenih iz živali, ki izvirajo iz države ali regije z nejasnim tveganjem za BSE: točka (g) določa, da živali ne smejo biti krmljene z mesno-kostno moko ali ocvirki, točka (h) pa določa, da morajo biti proizvodi proizvedeni in obdelani na način, ki zagotavlja, da ne vsebujejo živčnih in limfnih tkiv, izpostavljenih med procesom izkoščevanja, in da se niso kontaminirali z njimi.

(10)

Posebne zahteve iz točk (g) in (h) oddelka B poglavja C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 so skladne z zahtevami iz točke 1(a) in točke 1(c)(ii) oddelka D navedenega poglavja za neposredni uvoz v Unijo iz države ali regije z nejasnim tveganjem za BSE. Vendar navedene posebne zahteve trenutno niso določene v oddelku C poglavja C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001, ki določa zahteve za uvoz iz države ali regije z nadzorovanim tveganjem za BSE. Zato je zaradi navedene nenamerne opustitve trenutno dovoljeno, da se v Unijo, iz države ali regije z nadzorovanim tveganjem za BSE uvažajo proizvodi, pridobljeni iz živali, ki izvirajo iz države ali regije z nejasnim tveganjem za BSE, ki ne izpolnjujejo navedenih posebnih zahtev. Posebne zahteve iz točk (g) in (h) oddelka B poglavja C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba vključiti v oddelek C poglavja C navedene priloge.

(11)

Priloge III, V, VII in IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/408 (2) je bil pripravljen seznam aktivnih snovi, ki izpolnjujejo merila iz točke 4 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, da se štejejo kot kandidatke za zamenjavo. Propoksikarbazon je bil vključen na navedeni seznam, ker se je štelo, da izpolnjuje dve od navedenih treh meril, da se šteje kot obstojna, bioakumulativna in strupena snov (snov PBT) v skladu z drugo alineo točke 4 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009.

(2)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1115 (3) je bila obnovljena odobritev propoksikarbazona kot aktivne snovi, ne pa tudi kot kandidatke za zamenjavo. Nova ocena namreč ni potrdila obstojnosti navedene snovi, zaradi česar snov ne izpolnjuje več dveh meril, da bi se štela kot snov PBT. Zato je bila vljučena v del B Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Ker se aktivna snov propoksikarbazon ne šteje več kot kandidatka za zamenjavo, bi jo bilo treba v izogib zmedi črtati tudi iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/408, ki navaja aktivne snovi, ki se štejejo kot kandidatke za zamenjavo.

(4)

Izvedbeno uredbo (EU) 2015/408 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (EU) 2016/429 med drugim določa zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter se uporablja od 21. aprila 2021. Ena od navedenih zahtev za zdravstveno varstvo živali je, da morajo navedene pošiljke prihajati iz tretje države, z njenega ozemlja ali območja ali iz njenega kompartmenta, ki je na seznamu v skladu s členom 230(1) navedene uredbe.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) 2016/429 glede zahtev za zdravstveno varstvo živali za vstop pošiljk določenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav, z njihovih ozemelj ali območij ali, v primeru živali iz akvakulture, iz njihovih kompartmentov v Unijo ter se prav tako uporablja od 21. aprila 2021. Točka (a) člena 3 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 določa, da pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na njeno področje uporabe, lahko vstopijo v Unijo le, če prihajajo iz tretje države, z njenega ozemlja ali območja ali iz njenega kompartmenta s seznama za določene vrste živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v skladu z zahtevami za zdravstveno varstvo živali iz navedene delegirane uredbe.

(3)

Poleg tega Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 (3) določa sezname tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij ali, v primeru živali iz akvakulture, kompartmentov, iz katerih je dovoljen vstop navedenih vrst in kategorij živali, navedenih kategorij zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692, v Unijo.

(4)

Tudi Izvedbena uredba (EU) 2021/404 se uporablja od 21. aprila 2021, seznami tretjih držav, ozemelj ali območij iz prilog k navedeni uredbi pa imajo enak namen kot podobni seznami, ki so bili predhodno določeni v več aktih Komisije, ki so bili razveljavljeni in nadomeščeni z navedeno izvedbeno uredbo z učinkom od navedenega datuma. Vendar se številne spremembe seznamov iz navedenih prejšnjih aktov Komisije ne odražajo na seznamih, ki so zdaj določeni v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404. Razlog za to je predvsem to, da se taki seznami pogosto spreminjajo, da bi se upoštevale zadeve, kot so spreminjanje epidemiološkega stanja v zvezi z živalskimi boleznimi ali sanitarne razmere ali jamstva za zdravje živali ali javno zdravje, v tretjih državah ali na ozemljih.

(5)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 (4) določa seznam tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Unijo ter njihov tranzit skozi Unijo. Navedena uredba je bila razveljavljena in nadomeščena z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/404, prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 pa zdaj določata sezname tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine, svežega perutninskega mesa in pernate divjadi v Unijo. Vendar številne spremembe seznama iz Uredbe (ES) št. 798/2008 niso bile vključene na sezname iz prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404. Uredba (ES) št. 798/2008 je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/626 (5) glede vnosa za Republiko Severna Makedonija, z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1166 (6) glede vnosa za Združene države Amerike, z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1752 (7) glede vnosa za Avstralijo, z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/2083 (8) glede vnosa za Japonsko, z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/460 (9) glede vnosa za Ukrajino in z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/568 (10) glede vnosa za Združeno kraljestvo. Izvedbeno uredbo (EU) 2021/404 bi bilo zato treba spremeniti, da bi se upoštevale navedene spremembe seznama iz Uredbe (ES) št. 798/2008.

(6)

Poleg tega je Avstralija predložila posodobljene informacije o epidemiološkem stanju na svojem ozemlju po izbruhu visokopatogene aviarne influence, potrjenem 31. julija 2020 na gospodarstvu s perutnino na njenem ozemlju, in ukrepih, ki jih je sprejela za preprečitev nadaljnjega širjenja navedene bolezni. Po navedenem izbruhu visokopatogene aviarne influence je Avstralija izvedla politiko pokončanja okuženih živali za obvladovanje navedene bolezni in omejitev njenega širjenja. Poleg tega je Avstralija dokončala potrebne ukrepe čiščenja in razkuževanja po izvedbi politike pokončanja okuženih živali na predhodno okuženem gospodarstvu s perutnino na svojem ozemlju.

(7)

Komisija je ocenila informacije, ki jih je predložila Avstralija, in ugotovila, da je bil izbruh visokopatogene aviarne influence odpravljen in da ni več nobenega tveganja, povezanega z vstopom perutninskega blaga iz navedene tretje države v Unijo.

(8)

Poleg tega je Združeno kraljestvo predložilo posodobljene informacije o epidemiološkem stanju na svojem ozemlju v zvezi z izbruhi visokopatogene aviarne influence, potrjenimi na gospodarstvih s perutnino 27. januarja 2021 na otoku Anglesey v Walesu, 8. februarja 2021 v okraju Redcar and Cleveland v Angliji, 12. februarja 2021 v Glenrothesu v grofiji Fife na Škotskem in 29. marca 2021 v grofiji Staffordshire v Angliji, ter o ukrepih, ki jih je sprejelo za preprečitev nadaljnjega širjenja navedene bolezni. Po navedenih izbruhih visokopatogene aviarne influence je Združeno kraljestvo izvedlo politiko pokončanja okuženih živali za obvladovanje navedene bolezni in omejitev njenega širjenja. Poleg tega je Združeno kraljestvo dokončalo potrebne ukrepe čiščenja in razkuževanja po izvedbi politike pokončanja okuženih živali na okuženih gospodarstvih s perutnino na svojem ozemlju.

(9)

Komisija je ocenila informacije, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, in ugotovila, da so bili izbruhi visokopatogene aviarne influence na gospodarstvih s perutnino na otoku Anglesey v Walesu, v okraju Redcar and Cleveland v Angliji, v Glenrothesu v grofiji Fife na Škotskem in v grofiji Staffordshire v Angliji odpravljeni in da ni več nobenega tveganja, povezanega z vstopom perutninskega blaga z območij Združenega kraljestva, s katerih je bil vstop perutninskega blaga v Unijo začasno ustavljen zaradi navedenih izbruhov.

(10)

Vnosa za Avstralijo in Združeno kraljestvo v tabeli v delu 1 prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi zato morala upoštevati tudi trenutno epidemiološko stanje v navedenih tretjih državah.

(11)

Poleg tega Priloga VI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 določa seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk ptic v ujetništvu in zarodnega materiala ptic v ujetništvu v Unijo. Navedeni seznam bi moral upoštevati seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz ptic v ujetništvu v Unijo, ki je določen v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 139/2013 (11), ki je bila razveljavljena z Delegirano uredbo (EU) 2020/692. Prilogo VI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba spremeniti, da se vključijo Argentina in Filipini.

(12)

Nekatere tretje države so Komisiji predložile tudi odgovore na vprašalnik v zvezi z vstopom ovitkov v Unijo glede zaščite zdravja živali in javnega zdravja. Te tretje države so Komisiji predložile zadostna dokazila in jamstva za vključitev na seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk ovitkov v Unijo. Zato bi jih bilo treba vključiti na seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk ovitkov v Unijo, kot je določen v Prilogi XVI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404, navedeno prilogo pa bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(13)

Priloga XVII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 določa seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop surovega mleka, kolostruma, proizvodov na osnovi kolostruma, mlečnih proizvodov iz surovega mleka in mlečnih proizvodov, za katere ni obvezna posebna obdelava za zmanjšanje tveganja proti slinavki in parkljevki, v Unijo. Navedeni seznam bi moral upoštevati seznam tretjih držav ali njihovih delov, iz katerih je dovoljen vnos pošiljk surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma v Evropsko unijo, na njem pa bi bilo treba navesti tudi vrsto toplotne obdelave, ki je obvezna za tako blago in je navedena v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 605/2010 (12), saj je bila Izvedbena uredba (EU) št. 605/2010 razveljavljena in nadomeščena z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/404. Prilogo XVII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba spremeniti, da bi se vključila Bosna in Hercegovina.

(14)

Priloga XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 določa seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop mlečnih proizvodov, za katere je obvezna posebna obdelava za zmanjšanje tveganja proti slinavki in parkljevki, v Unijo. Seznam iz Priloge XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi moral odražati seznam iz stolpca C Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 605/2010, ki se je uporabljala do 20. aprila 2021. Moldavija je bila vključena v stolpec C Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 605/2010, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/645 (13). Prilogo XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba spremeniti, da bi se vključila Moldavija.

(15)

Priloga XXII določa seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je pod posebnimi pogoji dovoljen tranzit skozi Unijo. Da bi se izognili kakršnim koli neupravičenim motnjam v trgovini, bi morali navedeni posebni pogoji odražati pogoje iz pravil Unije, ki so se uporabljala pred datumom začetka uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2021/404. Zato bi bilo treba Prilogo XXII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 spremeniti, da se prilagodijo nekateri posebni pogoji za tranzit pošiljk nekaterih mesnih proizvodov iz Bosne in Hercegovine skozi Unijo.

(16)

Priloge V, VI, XIV, XVI, XVII, XVIII in XXII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Ker se Izvedbena uredba (EU) 2021/404 uporablja od 21. aprila 2021, bi morala ta uredba zaradi pravne varnosti začeti veljati čim prej.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –