(1)

Pandemija COVID-19 je povzročila močno zmanjšanje železniškega prometa zaradi znatnega upada povpraševanja in neposrednih ukrepov, ki so jih države članice sprejele za zajezitev pandemije.

(2)

Prevozniki v železniškem prometu nimajo nadzora nad temi okoliščinami ter se srečujejo s precejšnjimi likvidnostnimi težavami in velikimi izgubami, v nekaterih primerih pa jim grozi insolventnost.

(3)

Da bi se preprečile negativne gospodarske posledice pandemije COVID-19 in podprli prevozniki v železniškem prometu, Uredba (EU) 2020/1429 državam članicam omogoča, da upravljavcem infrastrukture dovolijo, da znižajo, oprostijo ali odložijo plačilo uporabnin za dostop do železniške infrastrukture. Ta možnost je bila odobrena od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020, z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2180 (2) pa je bila podaljšana do 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje).

(4)

Omejitve mobilnosti v obdobju pandemije so znatno vplivale na uporabo storitev železniškega potniškega prometa. V manjši meri pa so vplivale tudi na storitve železniškega tovornega prometa. Po podatkih upravljavcev železniške infrastrukture v Uniji je pandemija močneje prizadela segment potniških storitev, zlasti segment komercialnih storitev potniškega prometa, pri čemer se je ponudba znatno zmanjšala v vseh državah članicah in se še vedno ni vrnila na ravni iz leta 2019. Med marcem 2020 in februarjem 2021 so se storitve potniškega prometa, izražene v vlakovnih kilometrih, v primerjavi z enakim obdobjem 2019–2020 zmanjšale za 11,5 %, storitve tovornega prometa pa za 6,1 %. Med marcem 2020 in februarjem 2021 so se storitve potniškega prometa, ki se izvajajo v okviru obveznosti javne službe, izražene v vlakovnih kilometrih, v primerjavi z enakim obdobjem 2019–2020 zmanjšale za 5,9 %, komercialne storitve potniškega prometa pa za 33,1 %. V zadnjem četrtletju leta 2020 se je potniški promet v potniških kilometrih zmanjšal za 56 %, število potnikov pa se je v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019 prepolovilo. Ta trend lahko pomembno vpliva na konkurenco na trgih železniškega potniškega prometa, na vzpostavitev resnično enotnega evropskega železniškega območja in na premik k bolj trajnostnemu prometnemu sektorju, v katerem se več ljudi in blaga prevaža po železnici. Tovorni promet v tonskih kilometrih se je v zadnjem četrtletju leta 2020 povečal za 5 % v primerjavi z letom 2019, količina ton, prepeljanih z vlakom, pa se je povečala za 3 %.

(5)

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je število dnevno zabeleženih primerov COVID-19 v Evropi še vedno zelo veliko, saj so 9. maja 2021 samo za tisti dan poročali o 107 253 novih primerih.

(6)

Konec aprila 2021 je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni poudaril, da je „Evropa na kritični točki boja proti COVID-19. Številne države trenutno rahljajo omejitve, pri čemer se v nekaterih državah srečujejo z naraščanjem števila primerov in pojavom novih različic, obenem pa še vedno uvajajo vsedržavne programe cepljenja.“

(7)

Zmanjševanje obsega železniškega prometa v primerjavi z obsegom v ustreznem obdobju v prejšnjih letih ne pojema in se bo najverjetneje nadaljevalo še vsaj do konca cepljenja. Te razmere so posledica izbruha COVID-19.

(8)

Zato je treba referenčno obdobje iz člena 1 Uredbe (EU) 2020/1429 podaljšati do konca decembra 2021.

(9)

Če bi Evropski parlament in Svet pregledovala to uredbo v celotnem obdobju za nasprotovanje iz člena 6(6) Uredbe (EU) 2020/1429, bi ta Uredba začela veljati šele po koncu referenčnega obdobja, trenutno predvidenega v členu 1 Uredbe (EU) 2020/1429. Da bi se izognili pravni negotovosti, bi bilo treba to uredbo sprejeti po postopku v nujnih primerih iz člena 7 Uredbe (EU) 2020/1429 in bi morala nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Švedska jezikovna različica Uredbe Komisije (EU) št. 965/2012 (2) vsebuje napake v točkah NCO.SPEC.MCF.100, NCO.SPEC.MCF.110, NCO.SPEC.MCF.120 in NCO.SPEC.MCF.125 poddela E Priloge VII [del NCO] ter v točkah SPO.SPEC.MCF.100 in SPO.SPEC.MCF.125 oddelka 5 poddela E Priloge VIII [del SPO].

(2)

Švedsko jezikovno različico Uredbe (EU) št. 965/2012 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice teh napak ne vsebujejo.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 127 Uredbe (EU) 2018/1139 –

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih. Navedeni seznam vključuje alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12-C16)), ki se za namene te uredbe na podlagi njegove ocene preimenuje v alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid.

(2)

Alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid je bil ocenjen za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 3 (veterinarsko higienski biocidni pripravki) in vrste proizvodov 4 (dezinfekcijska sredstva za območja s hrano in krmo), kot sta opredeljeni v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki ustrezata vrstama proizvodov 3 in 4, kot sta opredeljeni v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(3)

Italija je bila imenovana za državo članico poročevalko in njen pristojni ocenjevalni organ je 10. septembra 2012 Komisiji predložil poročilo o oceni skupaj s svojimi ugotovitvami.

(4)

Odbor za biocidne proizvode je 6. oktobra 2020 v skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 sprejel mnenji Evropske agencije za kemikalije (4) (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ob upoštevanju ugotovitev pristojnega ocenjevalnega organa.

(5)

Glede na navedeni mnenji je za biocidne proizvode vrst proizvodov 3 in 4, ki vsebujejo alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(b), (c) in (d) Direktive 98/8/ES, če so izpolnjeni nekatere specifikacije in pogoji za njihovo uporabo.

(6)

Ob upoštevanju mnenj Agencije je primerno, da se alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih vrst proizvodov 3 in 4, če so izpolnjeni nekatere specifikacije in pogoji.

(7)

Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, da se zainteresiranim stranem omogoči, da sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

(1)

Uredba (EU) 2016/429 določa pravila o preprečevanju in obvladovanju bolezni živali, ki se prenašajo na živali ali ljudi. V poglavjih 1 in 2 naslova I dela IV navedene uredbe so določena pravila za obrate, ki gojijo kopenske živali, in valilnice ter za sledljivost nekaterih gojenih kopenskih živali in valilnih jajc v Uniji. Z Uredbo (EU) 2016/429 je Komisija tudi pooblaščena, da z delegiranimi akti sprejema pravila za dopolnitev nekaterih nebistvenih elementov navedene uredbe.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2035 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) 2016/429 z določitvijo pravil za registrirane in odobrene obrate za gojene kopenske živali in valilna jajca ter za sledljivost nekaterih gojenih kopenskih živali in valilnih jajc. Del III navedene delegirane uredbe vključuje pravila za sledljivost gojenih kopenskih živali, natančneje so v naslovih I in II dela III določena pravila za sledljivost gojenega goveda, ovc in koz.

(3)

Za zagotovitev enotne uporabe pravil za sledljivost iz Uredbe (EU) 2016/429 in Delegirane uredbe (EU) 2019/2035 v Uniji so izvedbena pravila za sledljivost nekaterih gojenih kopenskih živali določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/520 (3).

(4)

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu), zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, se Uredba (EU) 2016/429 kot tudi akti Komisije, ki na njej temeljijo, uporabljajo za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko po koncu prehodnega obdobja, določenega v sporazumu o izstopu. Posledično se pravila iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/520 uporabljajo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko. Zaradi jasnosti se je primerno v členu 1 navedene izvedbene uredbe sklicevati na sporazum o izstopu.

(5)

Poleg tega so v točki (a) člena 12 Izvedbene uredbe (EU) 2021/520 določena pravila za konfiguracijo identifikacijske kode gojenega goveda, ovc, koz, kamel in jelenov. Prvi element identifikacijske kode je oznaka države članice, v kateri je bilo sredstvo za identifikacijo prvič nameščeno na živali, bodisi v obliki dvočrkovne oznake v skladu s standardom 3166-1 alfa-2 Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO), razen za Grčijo, za katero se uporablja dvočrkovna oznaka „EL“, bodisi trimestne številčne oznake države v skladu s standardom ISO 3166-1. Glede na to, da v ISO standardih iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/520 za Združeno kraljestvo ni pododdelkov v zvezi s Severno Irsko, bi bilo treba navedeno uredbo spremeniti tako, da se določi, katera oznaka države bi morala biti prvi element identifikacijske kode gojenega goveda, ovc, koz, kamel in jelenov, identificiranih v navedeni regiji Združenega kraljestva.

(6)

Priloga I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1470 (4) določa nomenklaturo držav in ozemelj za evropsko statistiko o mednarodni trgovini z blagom, v kateri je navedeno, da je „XI“ dvočrkovna oznaka, ki se uporablja, če je treba ločevati Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko pod pogoji iz ustreznih določb Unije. Zato bi se bilo treba v členu 12(a)(i) Izvedbene uredbe (EU) 2021/520 za Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko sklicevati na navedeno oznako.

(7)

Poleg tega ni bila opredeljena ustrezna trimestna oznaka, ki bi se uporabljala, kadar je treba ločevati Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko. Trimestna številčna oznaka „899“ ni dodeljena v standardu ISO 3166-1. Zato bi se bilo treba v členu 12(a)(ii) Izvedbene uredbe (EU) 2021/520 za Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko sklicevati na navedeno oznako.

(8)

Izvedbeno uredbo (EU) 2021/520 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Svet je 12. decembra 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/889/SZVP (1) o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah).

(2)

Svet je 30. junija 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/955 (2) o spremembi Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP in njegovem podaljšanju do 30. junija 2021.

(3)

Politični in varnostni odbor (PVO) se je 4. marca 2021 v okviru strateškega pregleda EU BAM Rafah dogovoril, da bi bilo treba misijo podaljšati za nadaljnjih 24 mesecev, tj. do 30. junija 2023.

(4)

1. junija 2021 je PVO ugotovil, ob upoštevanju informacij, ki so jih predložile Izrael in Palestinske oblasti, da se EU BAM Rafah v tej fazi podaljša za eno leto, do 30. junija 2022.

(5)

Skupni ukrep 2005/889/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Misija EU BAM Rafah se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

(1)

Svet je 3. julija 2013 sprejel Sklep 2013/354/SZVP (1), s katerim se je misija EUPOL COPPS nadaljevala tudi po 1. juliju 2013.

(2)

Svet je 29. junija 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/902 (2) o spremembi Sklepa 2013/354/SZVP in njegovem podaljšanju od 1. julija 2020 do 30. junija 2021.

(3)

Politični in varnostni odbor (PVO) se je 4. marca 2021 v okviru strateškega pregleda EUPOL COPPS dogovoril, da bi bilo treba EUPOL COPPS podaljšati za nadaljnjih 24 mesecev, tj. do 30. junija 2023.

(4)

PVO je 1. junija 2021 nadalje ugotovil, da bi bilo treba ob upoštevanju informacij, ki sta jih predložila Izrael in Palestinska oblast, EUPOL COPPS v tej fazi podaljšati za eno leto, tj. do 30. junija 2022.

(5)

Sklep 2013/354/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Misija EUPOL COPPS se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –