ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 170 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 64 |
|
|
II Nezakonodajni akti |
|
|
|
SKLEPI |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Zakonodajni akti
UREDBE
12.5.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/1 |
UREDBA (EU) 2021/695 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 28. aprila 2021
o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 173(3), člena 182(1), člena 183 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Cilj Unije je okrepiti njene znanstvene in tehnološke temelje s krepitvijo evropskega raziskovalnega prostora (ERA), v katerem raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožijo, spodbujati njeno večjo konkurenčnost, vključno z industrijo, hkrati pa pospeševati vse raziskovalne in inovacijske dejavnosti za izpolnjevanje strateških prednostnih nalog in zavez Unije, katerih končni cilj je krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov. |
(2) |
Da bi Unija v prizadevanju za uresničitev tega splošnega cilja zagotovila znanstveni, tehnološki, gospodarski, okoljski in družbeni učinek ter da bi dosegla čim večjo dodano vrednost svojih naložb v raziskave in inovacije, bi morala prek okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Program) vlagati v raziskave in inovacije. Program bi moral podpirati ustvarjanje, boljše širjenje in prenos visokokakovostnega in odličnega znanja ter visokokakovostnih tehnologij v Uniji, privabljati talente na vseh ravneh in prispevati k polni vključenosti nabora talentov Unije, olajševati sodelovalne povezave in krepiti učinek raziskav in inovacij pri oblikovanju, podpiranju in izvajanju politik Unije, podpirati in pospeševati uveljavitev in uvedbo inovativnih in trajnostnih rešitev v gospodarstvu Unije, zlasti v mala in srednja podjetja (MSP), in v družbi, obravnavati globalne izzive, vključno s podnebnimi spremembami in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: cilji trajnostnega razvoja), ustvarjati delovna mesta, pospeševati gospodarsko rast, spodbujati industrijsko konkurenčnost ter povečevati privlačnost Unije na področju raziskav in inovacij. Program bi moral spodbujati vse oblike inovacij, vključno s prebojnimi inovacijami, in krepiti uvajanje inovativnih rešitev na trg ter optimizirati rezultate takih naložb za večji učinek v okrepljenem ERA. |
(3) |
Program bi bilo treba vzpostaviti za čas trajanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, kot je določen v Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (4), brez poseganja v roke iz Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 (5). |
(4) |
Program bi moral prispevati k večanju javnih in zasebnih naložb v raziskave in inovacije v državah članicah, s čimer bi pripomogel doseči cilj, da bi skupne naložbe v raziskave in razvoj znašale vsaj 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije. Za dosego tega cilja bi morale države članice in zasebni sektor Program dopolniti z lastnimi okrepljenimi naložbenimi ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij. |
(5) |
Za dosego ciljev Programa in ob upoštevanju načela odličnosti bi se moral Program med drugim zavzemati za krepitev sodelovalnih povezav v Evropi in s tem prispevati k zmanjšanju vrzeli na področju raziskav in inovacij. |
(6) |
Po potrebi bi morali pri dejavnostih, ki se podpirajo v okviru Programa, kot pomoč pri doseganju ciljev politike Unije skladno z načelom inovativnosti čim bolje uporabiti inovacijam naklonjeno regulativo in tako regulativo tudi navdihovati, da bi pripomogli k temu, da bi se znaten fond znanja, ki ga premore Unija, hitreje in intenzivneje preobražal v inovacije. |
(7) |
Koncepti odprte znanosti, odprtih inovacij in odprtosti v svet bi morali zagotavljati odličnost in učinek naložb Unije v raziskave in inovacije in hkrati ščititi interese Unije. |
(8) |
Odprta znanost, vključno z odprtim dostopom do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov, ter optimalno razširjanje in izkoriščanje znanja lahko pripomorejo k povečanju kakovosti, učinka in koristi znanosti. Prav tako lahko pospešijo napredovanje znanja tako, da postane zanesljivejše, učinkovitejše in natančnejše, družbi razumljivejše in bolj odzivno na družbene izzive. Z ustreznimi določbami bi bilo treba doseči, da bi upravičenci omogočali odprt dostop do recenziranih znanstvenih objav. Prav tako bi bilo treba zagotoviti, da bi upravičenci omogočali odprt dostop do raziskovalnih podatkov v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“, in hkrati tudi omogočiti izjeme, ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev. Večji poudarek bi moral biti zlasti na odgovornem upravljanju raziskovalnih podatkov, pri katerem bi bilo treba spoštovati načela „findability“ (podatke je mogoče najti), „accessibility“ (do njih je mogoče dostopati), „interoperability“ (so interoperabilni) in „reusability“ (jih je mogoče vnovič uporabiti) (v nadaljnjem besedilu: načela FAIR), zlasti na podlagi vključevanja načrtov upravljanja podatkov. Kadar je primerno, bi morali upravičenci uporabiti možnosti, ki jih ponujata evropski oblak odprte znanosti (EOSC) in evropska podatkovna infrastruktura, in upoštevati dodatna načela in prakse na področju odprte znanosti. Vzajemnost odprte znanosti bi bilo treba spodbujati v vseh pridružitvenih sporazumih in sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami. |
(9) |
Upravičence programa, zlasti MSP, je treba spodbujati k uporabi ustreznih obstoječih instrumentov Unije, kot je evropska služba za pomoč uporabnikom pravic intelektualne lastnine, ki podpira MSP in druge udeležence v Programu tako pri zaščiti kot pri uveljavljanju njihovih pravic intelektualne lastnine. |
(10) |
Zasnova in oblikovanje Programa bi morala zadostiti potrebi po doseganju kritične mase podprtih dejavnosti po vsej Uniji, spodbujajoč na odličnosti temelječe sodelovanje vseh držav članic, in v okviru mednarodnega sodelovanja v skladu z Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom, sprejetim na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (6) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum). Z izvajanjem Programa bi se morala okrepiti prizadevanja za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja ter zaveza Unije in njenih držav članic za izvajanje Agende 2030, da se na dosleden in celovit način dosežejo njegove tri razsežnosti – gospodarska, družbena in okoljska. |
(11) |
Dejavnosti, ki se podpirajo v okviru Programa, bi morale prispevati k uresničevanju ciljev, prednostnih nalog in mednarodnih zavez Unije. |
(12) |
Program bi moral imeti koristi od dopolnjevanja z obstoječimi relevantnimi evropskimi raziskovalnimi in inovacijskimi načrti in strategijami ter po potrebi s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa, pod pogojem, da so s tem povezane raziskovalne in inovacijske potrebe opredeljene v okviru strateškega načrtovanja Programa. |
(13) |
Program bi moral zagotoviti preglednost in prevzemanje odgovornosti pri javnem financiranju raziskovalnih in inovacijskih projektov, ob tem pa ohranjati javni interes. |
(14) |
Program bi moral podpirati raziskovalne in inovacijske dejavnosti na področju družbenih ved in humanistike. To vključuje doseganje napredka pri znanstvenem znanju na tem področju ter uporabo dognanj in napredka družbenih ved in humanistike za večji gospodarski in družbeni učinek Programa. V okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ bi morale biti družbene vede in humanistika v celoti vključene v vse sklope. Poleg promoviranja družbenih ved in humanistike v projektih bi morali njihovo vključitev po potrebi podpirati tudi z vključevanjem neodvisnih zunanjih strokovnjakov s področja družbenih ved in humanistike v strokovne in ocenjevalne odbore, pa tudi s pravočasnim spremljanjem in poročanjem o družbenih vedah in humanistiki v okviru financiranih raziskovalnih ukrepov. Zlasti bi bilo treba v celotnem obsegu Programa spremljati raven vključevanja družbenih ved in humanistike. |
(15) |
Program bi moral ohranjati uravnotežen pristop med raziskavami na eni strani in inovacijami na drugi strani ter med financiranjem od spodaj navzgor (ki ga usmerjajo raziskovalci ali inovatorji) in od zgoraj navzdol (ki ga določajo strateško opredeljene prednostne naloge) glede na naravo vključenih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti po vsej Uniji, vrsto in namen dejavnosti, ki se izvajajo, ter želene učinke. Kombinacija teh dejavnikov bi morala določiti izbiro pristopa pri ustreznih delih Programa, od katerih vsak prispeva k vsem splošnim in specifičnim ciljem Programa. |
(16) |
Skupni proračun za komponento „Širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti“ v delu „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“ Programa bi moral biti najmanj 3,3 % skupnega proračuna Programa ter bi moral biti namenjen predvsem pravnim subjektom s sedežem v državah širitve. |
(17) |
Pobude odličnosti bi morale biti namenjene krepitvi odličnosti raziskav in inovacij v državah upravičenkah, vključno s podpiranjem usposabljanja za izboljšanje vodstvenih sposobnosti na področju raziskav in inovacij, nagrajevanjem, utrjevanjem inovacijskih ekosistemov ter vzpostavitvijo omrežij na področju raziskav in inovacij, tudi na podlagi raziskovalnih infrastruktur, ki jih financira Unija. Vložniki bi morali jasno pokazati, da so projekti povezani z nacionalnimi in/ali regionalnimi raziskovalnimi in inovacijskimi strategijami, da bi bili upravičeni, da zaprosijo za financiranje v okviru komponente „Širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti“ v delu „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“ Programa. |
(18) |
Da se malim sodelovalnim konzorcijem omogoči, da bi hitreje in „od spodaj navzgor“ dostopali do sredstev, bi moralo biti mogoče, da se v zvezi z ukrepi, ki segajo od temeljnih raziskav do tržne uporabe, uporabi hitri postopek za raziskave in inovacije, v katerem čas do dodelitve sredstev ne bi smel biti daljši od šest mesecev. |
(19) |
Program bi moral podpirati vse faze raziskav in inovacij, predvsem v okviru sodelovalnih projektov ter v sklopu misij in evropskih partnerstev, kakor je ustrezno. Temeljne raziskave so ključnega pomena in bistven pogoj za izboljšanje sposobnosti Unije, da privabljala najboljše znanstvenike in tako postane globalno stičišče odličnosti. V Programu bi bilo treba zagotoviti ravnotežje med temeljnimi in uporabnimi raziskavami. Skupaj z inovacijami bo to ravnotežje podpiralo gospodarsko konkurenčnost Unije ter njeno rast in delovna mesta. |
(20) |
Dokazano je, da je sprejemanje raznolikosti – v vseh pogledih – ključno za dobro znanost, saj je raznolikost zanjo koristna. Raznolikost in vključevanje prispevata k odličnosti sodelovalnih raziskav in inovacij: sodelovanje med različnimi disciplinami in sektorji ter po celotnem ERA pomeni boljše raziskave in kakovostnejše predloge projektov, lahko vodi k višjim stopnjam sprejemanja v družbi ter lahko stopnjuje koristi inovacij, s tem pa Evropa napreduje. |
(21) |
Da bi se povečal učinek Programa, bi bilo treba posebno pozornost nameniti multidisciplinarnemu, interdisciplinarnemu in transdisciplinarnemu pristopu, ki so ključni dejavniki za večji znanstveni napredek. |
(22) |
Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru stebra „Odlična znanost“, bi se morale določiti glede na potrebe in priložnosti na področju znanosti ter bi morale spodbujati znanstveno odličnost. Raziskovalno agendo bi bilo treba oblikovati v tesnem sodelovanju z znanstveno skupnostjo, v njem pa bi morali izpostaviti privabljanje svežih talentov na področju raziskav in inovacij in raziskovalcev na začetku poklicne poti ter pri tem krepiti ERA, preprečevati beg možganov in spodbujati kroženje možganov. |
(23) |
Program bi moral podpirati Unijo in njene države članice pri privabljanju najboljših talentov ter znanj in spretnosti, ob upoštevanju dejstva, da obstaja zelo močna mednarodna konkurenca. |
(24) |
Treba bi bilo vzpostaviti steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ v obliki sklopov raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, da bi se doseglo čim večje vključevanje na vseh zadevnih tematskih področjih, hkrati pa glede na porabljena sredstva zagotovile visoke in vzdržne ravni učinka za Unijo. V okviru tega stebra bi se v prizadevanju za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja, ob upoštevanju načel iz Agende 2030 in Pariškega sporazuma ter ob krepitvi konkurenčnosti industrijskih panog Unije, spodbujalo meddisciplinarno, medsektorsko in čezmejno sodelovanje, ki bi zajemalo več politik. Z organiziranjem ambicioznih in obsežnih pobud v obliki raziskovalnih in inovacijskih misij bi se Programu omogočilo doseči preobrazben in sistemski učinek na družbo v podporo ciljem trajnostnega razvoja, tudi na podlagi mednarodnega sodelovanja in znanstvene diplomacije. Dejavnosti v okviru tega stebra bi morale zajemati celoten obseg raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, da bi Unija ostala na čelu strateško opredeljenih prednostnih nalog. |
(25) |
Sklop „Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba“ bi moral znatno prispevati k raziskavam na področju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, tudi kulturni dediščini Unije, ter zlasti omogočiti vzpostavitev sodelovalnega okolja za evropsko kulturno dediščino. |
(26) |
Polna in pravočasna udeležba vseh industrijskih sektorjev v Programu, od posameznih podjetnikov ter MSP do velikih podjetij, bi znatno prispevala k uresničevanju ciljev Programa ter zlasti k ustvarjanju trajnostnih delovnih mest in rasti v Uniji. Taka vključenost industrije bi se morala odražati v podpori za njeno sodelovanje pri ukrepih vsaj v obsegu, primerljivem s tistim iz okvirnega programa Obzorje 2020, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020). |
(27) |
Ukrepi v okviru Programa bi bistveno prispevali k sprostitvi potenciala strateških sektorjev Unije, vključno s ključnimi omogočitvenimi tehnologijami, ki odražajo cilje iz strategije Unije na področju industrijske politike. |
(28) |
Posvetovanje z več deležniki, vključno s civilno družbo in industrijo, bi moralo prispevati k perspektivam in prednostnim nalogam, določenim med strateškim načrtovanjem. Rezultat tega bi morali biti periodični strateški načrti na področju raziskav in inovacij, ki bi se sprejemali z izvedbenimi akti za oblikovanje vsebine programov dela. |
(29) |
Za financiranje zadevnega ukrepa bi bilo treba v programu dela upoštevati izide specifičnih prejšnjih projektov ter stanje v znanosti, tehnologiji in na področju inovacij na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije, pa tudi zadevni razvoj v politiki, na trgih in v družbi. |
(30) |
Industrijo Unije je treba podpreti, da bi ostala ali postala vodilna v svetu na področju inovacij, digitalizacije in podnebne nevtralnosti, zlasti z naložbami v ključne omogočitvene tehnologije, na katerih bo osnovana gospodarska dejavnost prihodnosti. Ukrepi v okviru Programa bi morali obravnavati situacije nedelovanja trga ali suboptimalnih naložbenih razmer ter na sorazmeren in pregleden način – brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja – spodbujati naložbe ter imeti jasno evropsko dodano vrednost in zagotavljati naložbene donose v prid javnosti. To bo zagotovilo skladnost ukrepov Programa in pravil Unije o državni pomoči, da bi se spodbujale inovacije in preprečevalo neutemeljeno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. |
(31) |
Program bi moral raziskave in inovacije podpirati povezano, ob upoštevanju vseh ustreznih predpisov v okviru Svetovne trgovske organizacije. Koncept raziskav, vključno z eksperimentalnim razvojem, bi bilo treba razumeti skladno s priročnikom Frascati, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), koncept inovacij pa bi bilo treba uporabljati v skladu s priročnikom iz Osla, ki sta ga razvila OECD in Eurostat, in sledi širšemu pristopu, ki zajema tudi družbene inovacije in inovativno zasnovo. Tako kot v Obzorju 2020 bi bilo treba pri klasifikaciji dejavnosti na področju tehnoloških raziskav, razvijanja proizvodov in predstavitvenih dejavnosti ter pri opredeljevanju vrst ukrepov, ki so na voljo v razpisih za zbiranje predlogov, še naprej upoštevati opredelitve pojmov, ki jih je v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti (TRL) oblikovala OECD. Nepovratnih sredstev ne bi smeli dodeljevati za ukrepe, pri katerih dejavnosti presegajo TRL 8. Moralo bi biti mogoče, da bi se v programu dela lahko dopustilo dodeljevanje nepovratnih sredstev za potrjevanje proizvodov v velikem obsegu in za tržno replikacijo za vsakokratni razpis v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“. |
(32) |
Program bi moral k ciljem v zvezi z vesoljem prispevati na taki ravni izdatkov, ki je vsaj sorazmerna z ravnjo iz Obzorja 2020. |
(33) |
V sporočilu Komisije z dne 11. januarja 2018 z naslovom: „Vmesna ocena programa Obzorje 2020: zagotavljanje čim večjega učinka raziskav in inovacij v EU“, v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2017 o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa (8) ter v sklepih Sveta z dne 1. decembra 2017 z naslovom „Od vmesne ocene programa Obzorje 2020 k devetemu okvirnemu programu“ so podana priporočila za Program, vključno s pravili za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov. Ta priporočila temeljijo na spoznanjih, pridobljenih v okviru Obzorja 2020, ter prispevkih institucij Unije in deležnikov. Ta priporočila vključujejo predlog ukrepov za spodbujanje kroženja možganov in omogočanje večje odprtosti omrežij na področju raziskav in inovacij, da bi se ambiciozneje vlagalo za dosego kritične mase in zagotovitev čim večjega učinka; za podporo prebojnih inovacij; za dajanje prednosti naložbam Unije v raziskave in inovacije na področjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti izhajajoč iz usmerjenosti v misije ter na podlagi popolne, ozaveščene in dovolj zgodnje udeležbe državljanov in na podlagi širokega obveščanja; za urejanje okolja financiranja v Uniji, tudi z racionalizacijo palete evropskih partnerskih pobud in programov sofinanciranja, da bi v celoti izkoristili potencial Unije na področju raziskav in inovacij, vključno z raziskovalnimi infrastrukturami; za razvoj več in bolj konkretnih sinergij med različnimi instrumenti Unije za financiranje, zlasti s preseganjem nekomplementarne intervencijske logike in zapletenosti različnega financiranja in drugih ureditev, tudi z namenom, da se pomaga mobilizirati premalo izkoriščen potencial za raziskave in inovacije po vsej Uniji; za okrepitev mednarodnega sodelovanja in povečanje odprtosti za sodelovanje tretjih držav ter za nadaljevanje poenostavljanja na podlagi izkušenj iz Obzorja 2020. |
(34) |
Glede na to, da je treba posebno pozornost nameniti usklajevanju in dopolnjevanju med različnimi politikami Unije, bi si moral Program prizadevati za sinergije z drugimi programi Unije, od same zasnove in strateškega načrtovanja programov pa vse do izbire projekta, vodenja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov ter spremljanja, revizije in upravljanja. Pri financiranju raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti bi morale sinergije omogočati čim večjo harmonizacijo pravil, tudi pravil o upravičenosti stroškov. Z namenom izogniti se podvajanju in prekrivanju ter povečati finančni vzvod financiranja Unije in zmanjšati upravno breme za vložnike in upravičence bi moralo biti mogoče spodbujati sinergije, zlasti z alternativnim, kombiniranim in kumulativnim financiranjem ter prerazporeditvami sredstev. |
(35) |
V skladu z Uredbo (EU) 2020/2094 in v mejah sredstev, dodeljenih v okviru navedene uredbe, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru Programa, da se obravnavajo brezprimerne posledice krize zaradi COVID-19. Takšna dodatna sredstva bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz Uredbe (EU) 2020/2094. Takšna dodatna sredstva bi bilo treba dodeliti izključno za ukrepe za raziskave in inovacije, namenjene obravnavanju posledic krize zaradi COVID-19 in zlasti njenih gospodarskih, socialnih in družbenih posledic. |
(36) |
Da bi bil učinek financiranja Unije čim večji, prispevek k ciljem njenih politik in zavez pa karseda uspešen, bi moralo biti Uniji omogočeno, da sklene evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja. Taki partnerji vključujejo industrijo, MSP, univerze, raziskovalne organizacije, deležnike na področju raziskav in inovacij, organe, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ali organizacije civilne družbe, tudi ustanove in nevladne organizacije, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije, pod pogojem, da je želene učinke mogoče doseči učinkoviteje v okviru partnerstva, kot pa če bi Unija ukrepala sama. |
(37) |
Glede na odločitev države članice bi moralo biti možno, da se prispevki iz programov, ki se sofinancirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), štejejo za prispevek sodelujoče države članice za evropska partnerstva v okviru Programa. Vendar pa ta možnost ne bi smela vplivati na potrebo po skladnosti z vsemi določbami, ki se uporabljajo za te prispevke, kot je določeno v uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za obdobje 2021–2027) in uredbah za posamezne sklade. |
(38) |
Program bi moral krepiti sodelovanje med evropskimi partnerstvi in partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja na mednarodni ravni, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, ki prinašajo obojestranske koristi ljudem in podjetjem, hkrati pa zagotavljajo, da Unija lahko podpira svoje interese na strateških področjih. |
(39) |
Vodilne pobude prihodnjih nastajajočih tehnologij (FET) so se izkazale za učinkovit in uspešen instrument, ki ob skupnem in usklajenem prizadevanju Unije in njenih držav članic družbi zagotavljajo koristi. Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru vodilnih pobud FET „Graphene“ (grafen), „Human Brain Project“ (projekt človeški možgani) in „Quantum Technology“ (kvantna tehnologija), ki se podpirajo v okviru Obzorja 2020, bodo v okviru Programa še naprej podprte prek razpisov za zbiranje predlogov, vključenih v program dela. Pripravljalni ukrepi, ki se podpirajo v okviru dela Obzorja 2020, ki ureja vodilne pobude FET, bodo prispevali k strateškemu načrtovanju v okviru Programa ter k delu v zvezi z misijami, sofinanciranimi in/ali sonačrtovanimi evropskimi partnerstvi in rednimi razpisi za zbiranje predlogov. |
(40) |
Skupno raziskovalno središče (JRC) bi moralo še naprej zagotavljati neodvisne in v uporabnike usmerjene znanstvene dokaze ter tehnično podporo za politike Unije skozi njihov celoten ciklus. Neposredne ukrepe JRC bi bilo treba izvajati prožno, učinkovito in pregledno, pri tem pa upoštevati potrebe politik Unije in zadevne potrebe uporabnikov JRC ter zagotavljati zaščito finančnih interesov Unije. JRC bi moral še naprej zagotavljati dodatna sredstva. |
(41) |
V okviru stebra „Inovativna Evropa“ bi bilo treba vzpostaviti niz ukrepov za zagotavljanje celovite podpore za potrebe podjetnikov in podjetništva, ki bi omogočili uresničevanje in pospeševanje prebojnih inovacij za hitro rast trga ter spodbujanje strateške neodvisnosti Unije in hkrati zagotovili ohranjanje odprtega gospodarstva. Obenem bi bilo treba zagotoviti točko „vse na enem mestu“, da bi privabljali in podpirali vsakovrstne inovatorje in inovativna podjetja, na primer MSP, med drugim zagonska podjetja in izjemoma tudi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, s potencialom za razširitev na ravni Unije in na mednarodni ravni. Steber bi moral nuditi hitro razpoložljiva, prilagodljiva nepovratna sredstva in sovlaganje, tudi z zasebnimi vlagatelji. Te cilje bi bilo treba uresničevati z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije (EIC). Steber bi moral podpirati tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in evropske inovacijske ekosisteme nasploh, zlasti prek evropskih partnerstev z nacionalnimi in regionalnimi akterji za podporo inovacij. |
(42) |
Za namene te uredbe, zlasti pa za dejavnosti, ki se izvajajo v okviru EIC, bi bilo treba kot zagonsko podjetje razumeti MSP v zgodnji fazi njegovega življenjskega cikla, vključno z zagonskimi podjetji, ki so ustvarjena kot spin-offi univerzitetnih raziskovalnih dejavnosti, katerega cilj je najti inovativne rešitve in prilagodljive poslovne modele in ki je samostojno v smislu člena 3 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (9); „podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ bi bilo treba razumeti kot podjetje, ki ni MSP in ki ima med 250 in 3 000 zaposlenih, njihovo število pa se izračuna v skladu s členi 3 do 6 naslova I Priloge k navedenemu priporočilu; „malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pa bi bilo treba razumeti kot podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki ima do 499 zaposlenih. |
(43) |
Cilje politike v okviru Programa je treba uresničevati tudi prek finančnih instrumentov in proračunskih jamstev programa InvestEU, kar spodbuja sinergije med obema programoma. |
(44) |
EIC bi moral skupaj z drugimi komponentami Programa spodbujati vse oblike inovacij – od inkrementalnih do prebojnih in prelomnih, s posebnim poudarkom na takih, ki ustvarjajo nove trge. S svojima instrumentoma Iskalec (Pathfinder) in Pospeševalec (Accelerator) bi moral EIC skušati identificirati, razviti in uvesti raznovrstne visoko tvegane inovacije, vključno z inkrementalnimi inovacijami, pri tem pa se posebej osredotočiti na prebojne, prelomne in visokotehnološke inovacije, ki imajo potencial, da postanejo inovacije, ki ustvarjajo nove trge. Z dosledno in racionalizirano podporo bi moral EIC zapolniti trenutno praznino v javni podpori in zasebnih naložbah za prebojne inovacije. Instrumenta EIC zahtevata specifične pravne in upravljavske značilnosti, da bi odražala cilje EIC, zlasti ukrepe na področju uvajanja na trg. |
(45) |
Pospeševalec je namenjen premostitvi „inovacijskega prepada“ med raziskavami, komercializacijo pred serijsko proizvodnjo in širitvijo podjetij. Pospeševalec bo podpiral zlasti dejavnosti z velikim potencialom, pri katerih pa je tehnološko, znanstveno, finančno, upravljavsko ali tržno tveganje tako veliko, da še ne štejejo za zmožne pridobiti pomoči bank in zato na trgu ne morejo zbrati dovolj naložb; s tem bo dopolnjeval program InvestEU. |
(46) |
Pospeševalec – v obliki kombiniranega financiranja in v obliki lastniškega kapitala – bi moral v tesni sinergiji s programom InvestEU financirati projekte, ki jih vodijo MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ter v izjemnih primerih mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki še niso sposobna ustvarjati prihodkov, še niso dobičkonosna ali še niso sposobna privabiti zadostnih naložb, da bi v celoti izpeljala poslovni načrt za svoje projekte. Taki upravičeni subjekti bi šteli za nezmožne pridobiti pomoč bank, medtem ko bi lahko ali bo lahko delu njihovih potreb po naložbah zadostil eden ali več vlagateljev, kot je zasebna ali javna banka, upravljavec družinskega premoženja, sklad tveganega kapitala ali poslovni angel. Tako je Pospeševalec namenjen premagovanju nedelovanja trga in financiranju subjektov, ki so obetavni, a še niso zmožni pridobiti pomoči bank, in so dejavni v prebojnih inovacijskih projektih, ki ustvarjajo nove trge. Ko postanejo zmožni pridobiti pomoč bank, bi se ti projekti lahko financirali v okviru programa InvestEU. |
(47) |
Glavnino proračuna Pospeševalca bi bilo sicer treba razdeliti skozi kombinirano financiranje, za namene člena 48 pa bi morala njegova podpora, ki je izključno v obliki nepovratnih sredstev in je namenjena MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ustrezati podpori iz proračuna instrumenta za MSP iz Obzorja 2020. |
(48) |
EIT bi si moral prizadevati, zlasti prek svojih skupnosti znanja in inovacij in z razširitvijo svoje regionalne inovacijske sheme, za krepitev inovacijskih ekosistemov, ki se spopadajo z globalnimi izzivi. To bi bilo treba doseči s spodbujanjem povezovanja inovacij, raziskav, terciarnega izobraževanja in podjetništva. EIT bi moral v skladu z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: uredba EIT) ter svojim strateškim inovacijskim programom iz sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje 2021–2027 spodbujati inovacije prek svojih dejavnosti in bi moral znatno okrepiti svojo podporo vključevanju terciarnega izobraževanja v inovacijski ekosistem, zlasti s podpiranjem podjetniškega izobraževanja, spodbujanjem trdnega izvendisciplinarnega sodelovanja med industrijo in akademskimi krogi ter identificiranjem perspektivnih znanj in spretnosti, ki vključujejo napredna digitalna in inovacijska znanja in spretnosti, za prihodnje inovatorje, da bi lahko reševali globalne izzive. Programi podpore, ki jih zagotavlja EIT, bi morali koristiti upravičencem EIC, zagonska podjetja, ki izhajajo iz skupnosti znanja in inovacij EIT, pa bi morala imeti poenostavljen in s tem hitrejši dostop do ukrepov EIC. EIT bi moral poleg stebra „Inovativna Evropa“, v katerega naj bi bil vključen že zaradi svoje osredotočenosti na inovacijske ekosisteme, po potrebi podpirati tudi druge stebre. Preprečiti bi bilo treba nepotrebno podvajanje skupnosti znanja in inovacij in drugih instrumentov na istem področju, predvsem drugih evropskih partnerstev. |
(49) |
Treba bi bilo zagotoviti in ohranjati enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki tekmujejo na določenem trgu, saj so ključna zahteva za razcvet vseh vrst inovacij, tudi prebojnih, prelomnih in postopnih inovacij, zato da bi lahko zlasti veliko število malih in srednje velikih inovatorjev okrepilo zmogljivosti na področju raziskav in inovacij, v celoti izkoristilo prednosti svojih naložb in si zagotovilo tržni delež. |
(50) |
Program bi moral spodbujati in vključevati sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter pobude, ki temeljijo na interesih Unije, vzajemnih koristih, mednarodnih zavezah, znanstveni diplomaciji in, kolikor je mogoče, vzajemnosti. V sklopu mednarodnega sodelovanja bi se morali zavzemati za krepitev odličnosti Unije na področju raziskav in inovacij, privlačnosti, zmogljivosti za ohranjanje najboljših talentov ter gospodarske in industrijske konkurenčnosti z namenom spopadanja z globalnimi izzivi, vključno s cilji trajnostnega razvoja, ob upoštevanju načel iz Agende 2030 in iz Pariškega sporazuma, in z namenom podpiranja zunanjih ciljev Unije. Zavzeti bi bilo treba pristop splošne odprtosti za mednarodno udeležbo in ciljno usmerjeno mednarodno sodelovanje, tudi prek ustrezne upravičenosti za financiranje subjektov s sedežem v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki. Unija bi si morala prizadevati za sklenitev mednarodnih sporazumov o sodelovanju na področju raziskav in inovacij s tretjimi državami. Hkrati bi bilo treba spodbujati pridruževanje tretjih držav Programu, zlasti k njegovim sodelovalnim delom, v skladu s pridružitvenimi sporazumi, in se pri tem osredotočiti na dodano vrednost za Unijo. Komisija bi morala pri dodeljevanju finančnih prispevkov pridruženih držav Programu upoštevati raven sodelovanja pravnih subjektov teh tretjih držav v različnih delih Programa. |
(51) |
Da bi se poglobil odnos med znanostjo in družbo ter čim bolje izkoristila njuno interakcija, bi moral Program k sodelovanju pritegniti vse družbene akterje, kot so državljani in organizacije civilne družbe, ter jih vključiti v sooblikovanje in soustvarjanje odgovornih raziskovalnih in inovacijskih programov, vsebin in temeljitih postopkov, ki obravnavajo pomisleke, potrebe in pričakovanja civilne družbe, pri čemer bi moral spodbujati znanstveno izobraževanje, javno dostopnost znanstvenih spoznanj ter sodelovanje državljanov in organizacij civilne družbe v njegovih dejavnostih. To bi moralo potekati v celotnem Programu in prek posebnih dejavnosti v delu „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“. Vključevanje državljanov in civilne družbe v raziskave in inovacije bi morale spremljati dejavnosti ozaveščanja javnosti, s katerimi bi se ustvarjala in ohranjala javna podpora za Program. Program bi si moral prizadevati tudi za odstranjevanje ovir in spodbujanje sinergij med znanostjo, tehnologijo, kulturo in umetnostjo, da bi dosegel novo kakovost trajnostnih inovacij. Ukrepe, sprejete za izboljšanje vključenosti državljanov in civilne družbe v podprte projekte, bi bilo treba spremljati. |
(52) |
Program bi moral, kadar je ustrezno, upoštevati posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij, kot so opredeljene v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s sporočilom Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“, ki ga je pozdravil Svet. |
(53) |
Cilji dejavnosti, razvitih v okviru Programa, bi morali biti odpravljanje pristranskosti na podlagi spola in neenakosti, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi na področju raziskav in inovacij, vključno s spoštovanjem načela enakega plačila brez diskriminacije na podlagi spola, v skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členoma 8 in 157 PDEU. Vidik spolov bi bilo treba vključiti v vsebino raziskav in inovacij ter upoštevati v vseh fazah raziskovalnega cikla. Cilja dejavnosti v okviru Programa bi morala biti tudi odpravljanje neenakosti ter spodbujanje enakosti in raznolikosti v vseh vidikih raziskav in inovacij, kar zadeva starost, invalidnost, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje ter spolno usmerjenost. |
(54) |
Glede na posebnosti v sektorju obrambne industrije bi morale biti podrobne določbe o financiranju Unije za raziskovalne projekte na področju obrambe določene v Uredbi (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: Evropski obrambni sklad), ki opredeljuje pravila za sodelovanje pri raziskavah na področju obrambe. Dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru Evropskega obrambnega sklada, bi morale biti osredotočene izključno na raziskave in razvoj na področju obrambe, med tem ko bi morale biti dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa, vzpostavljenega s Sklepom Sveta (EU) 2021/764 (11) (v nadaljnjem besedilu: posebni program), in EIT osredotočene izključno na uporabo v civilne namene. Treba bi se bilo izogniti nepotrebnemu podvajanju. |
(55) |
V tej uredbi so določena finančna sredstva za celotno trajanje Programa, ki v letnem proračunskem postopku za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (12). Ta finančna sredstva vključujejo znesek v višini 580 000 000 EUR v tekočih cenah za posebni program, vzpostavljen s Sklepom (EU) 2021/764 in za EIT, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 16. decembra 2020 o okrepitvi posebnih programov in prilagoditvi temeljnih aktov (13). |
(56) |
Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (14) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom. |
(57) |
V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se lahko nepovratna sredstva dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da bi se izognili motnjam v podpori Unije, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi bilo treba v sklepu o financiranju omogočiti, da se v omejenem časovnem obdobju na začetku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in le v ustrezno utemeljenih primerih določi upravičenost dejavnosti in stroškov od začetka proračunskega leta 2021, tudi če so se izvajali in so nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva. |
(58) |
Skozi ves Program bi si bilo treba nenehno prizadevati za upravno poenostavitev, zlasti za zmanjšanje upravnega bremena za upravičence. Komisija bi morala dodatno poenostaviti svoja orodja in smernice, tako da bi bili upravičenci čim manj obremenjeni. Zlasti bi morala Komisija razmisliti o izdaji skrajšane različice smernic. |
(59) |
Dokončanje digitalnega enotnega trga in vse večje možnosti povezovanja digitalnih in fizičnih tehnologij zahtevajo povečanje naložb. Program bi moral k tem prizadevanjem prispevati z znatnim povečanjem naložb v glavne digitalne raziskovalne in inovacijske dejavnosti v primerjavi z Obzorjem 2020 (15). To bi moralo zagotoviti, da Evropa ohrani vodilno vlogo v svetovnih raziskavah in inovacijah na digitalnem področju. |
(60) |
Kvantne raziskave v sklopu „Digitalno področje, industrija in vesolje“ v okviru stebra II bi se morale glede na njihovo ključno vlogo pri digitalnem prehodu obravnavati prednostno, in sicer z razširitvijo vodilne vloge Evrope in njene odličnosti na področju znanosti, kar zadeva kvantne tehnologije, kar bi omogočilo doseganje predvidenega proračuna, določenega leta 2018. |
(61) |
V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (17), (Euratom, ES) št. 2185/96 (18) in (EU) 2017/1939 (19) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (20). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. |
(62) |
Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (21), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. |
(63) |
V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (22) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa in morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano. |
(64) |
Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (23) bi bilo treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede poročanja in spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam in upravičencem Programa. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih učinkov Programa. |
(65) |
Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Programa pri doseganju njegovih ciljev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo Priloge V glede kazalnikov poti do učinka, kadar se šteje, da je to potrebno, ter določi izhodišča in cilje, pa tudi da dopolni to uredbo z določbami o vzpostavitvi okvira spremljanja in ocenjevanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
(66) |
Skladnost in sinergije med Programom in Vesoljskim programom Unije bodo spodbujale inovativnost in konkurenčnost evropskega vesoljskega sektorja v svetovnem merilu ter krepile avtonomnost Evrope pri dostopu do vesolja in njegovem izkoriščanju v zaščitenem in varnem okolju, pa tudi vlogo Evrope kot globalne akterke. Odličnost v raziskavah, prebojne rešitve in nadaljnji uporabniki v Programu bodo podprti s podatki in storitvami, ki bodo na razpolago v okviru Vesoljskega programa Unije. |
(67) |
Skladnost in sinergije med Programom in Erasmus+ bodo spodbujale uveljavljanje rezultatov raziskav prek dejavnosti usposabljanja, pripomogle k razširjanju inovativnega duha v izobraževalnem sistemu ter zagotovile, da bosta izobraževanje in usposabljanje temeljila na najsodobnejših raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih. V tem smislu bo po pilotnih ukrepih v zvezi s pobudo Evropske univerze, ki so se začeli izvajati v okviru Erasmus+ za obdobje 2014–2020, Program, kadar bo ustrezno, sinergijsko dopolnjeval podporo, dodeljeno pobudi Evropske univerze v okviru Erasmus+. |
(68) |
Da bi povečali učinek Programa pri obravnavanju prednostnih nalog Unije, bi bilo treba spodbujati in iskati sinergije s programi in instrumenti, namenjenimi odzivanju na nove potrebe Unije, tudi z mehanizmom za pravični prehod, Instrumentom za okrevanje in odpornost ter programom EU za zdravje. |
(69) |
Pravila za sodelovanje in razširjanje rezultatov bi morala ustrezno odražati potrebe Programa, pri čemer bi bilo treba upoštevati pomisleke in priporočila, ki so jih navedli različni deležniki, ter pomisleke in priporočila iz vmesne ocene Obzorja 2020, ki je bila izvedena s pomočjo neodvisnih zunanjih strokovnjakov. |
(70) |
Skupna pravila v celotnem Programu bi morala zagotoviti skladen okvir, ki bo olajšal sodelovanje v programih, financiranih iz proračuna Programa, vključno s sodelovanjem v programih, ki jih upravljajo organi financiranja, kot so EIT, skupna podjetja ali katere koli druge strukture v skladu s členom 187 PDEU, pa tudi v programih, ki jih izvajajo države članice na podlagi člena 185 PDEU. Sprejetje posebnih pravil bi moralo biti mogoče, vendar bi morale biti take izjeme omejene na primere, v katerih je to nujno potrebno in ustrezno utemeljeno. |
(71) |
Ukrepi, ki spadajo v področje uporabe Programa, bi morali spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Taki ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in vsemi zadevnimi odločitvami Komisije, kot je obvestilo Komisije z dne 28. junija 2013 (24), ter z etičnimi načeli, kar vključuje preprečevanje vsakršnih kršitev raziskovalne integritete. Po potrebi bi bilo treba upoštevati mnenje Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah, Agencije Evropske unije za temeljne pravice in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 PDEU ter obenem zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih s ciljem, da se njihova uporaba v celoti ukine. |
(72) |
Da bi se zagotovila znanstvena odličnost in v skladu s členom 13 Listine, bi moral Program spodbujati spoštovanje akademske svobode v vseh državah, ki prejemajo njegova sredstva. |
(73) |
V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja iz členov 180 in 186 PDEU bi bilo treba na podlagi vzajemnih koristi in interesov Unije spodbujati sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter mednarodnih organizacij. Izvajanje Programa bi moralo biti skladno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 75 in 215 PDEU, ter bi moralo spoštovati mednarodno pravo. Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi Unije ter njenimi interesi, samostojnostjo ali varnostjo, bi moralo biti mogoče sodelovanje v specifičnih ukrepih v okviru Programa omejiti bodisi izključno na pravne subjekte s sedežem v državah članicah bodisi na pravne subjekte s sedežem v državah članicah in tiste s sedežem v določenih pridruženih ali drugih tretjih državah. Pri vsaki izključitvi pravnih subjektov s sedežem v Uniji ali pridruženih državah, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom nepridruženih tretjih držav ali pravnih subjektov nepridruženih tretjih držav, bi bilo treba upoštevati tveganja, ki bi jih vključitev takih subjektov pomenila na eni strani, in koristi, ki bi jih ustvarilo njihovo sodelovanje na drugi strani. |
(74) |
Program priznava, da so podnebne spremembe eden od največjih globalnih in družbenih izzivov, ter odseva pomen boja proti tem spremembam v skladu z zavezo Unije v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma in doseganjem ciljev trajnostnega razvoja. Program bi tako moral prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi 30 % proračunskih odhodkov Unije podpiralo podnebne cilje. Vključevanje podnebnih vprašanj bi bilo treba ustrezno vgraditi v vsebino raziskav in inovacij ter upoštevati v vseh fazah raziskovalnega cikla. |
(75) |
Komisija bi morala v sklopu s podnebjem povezane poti do učinka poročati o rezultatih, inovacijah in skupnih ocenjenih učinkih s podnebjem povezanih projektov, tudi ločeno po delih Programa in načinih izvajanja. Komisija bi morala pri izvajanju svoje analize upoštevati dolgoročne gospodarske, družbene in okoljske stroške in koristi za državljane Unije, ki izhajajo iz dejavnosti v okviru Programa, vključno z uveljavitvijo inovativnih rešitev za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ocenjenim učinkom na delovna mesta in ustanavljanje podjetij, gospodarsko rastjo in konkurenčnostjo, čisto energijo, zdravjem in dobrim počutjem, vključno s kakovostjo zraka, tal in vode. Rezultati te analize učinka bi morali biti objavljeni, bi morali biti ocenjeni v sklopu podnebnih in energetskih ciljev Unije ter bi morali prispevati h kasnejšemu strateškemu načrtovanju in prihodnjim programom dela. |
(76) |
Glede na pomen boja proti dramatični izgubi biotske raznovrstnosti bi morale raziskovalne in inovacijske dejavnosti v okviru Programa prispevati k ohranjanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti ter doseganju splošne ambicije, da bi za cilje na področju biotske raznovrstnosti v letu 2024 namenili 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira, v letih 2026 in 2027 pa 10 %, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti in v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev. |
(77) |
Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila, ki so navedena v finančni uredbi, določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja, obenem pa urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije. |
(78) |
Možno je, da bi uporaba občutljivih informacij v zvezi z obstoječim znanjem ali dostop nepooblaščenih posameznikov do občutljivih rezultatov škodila interesom Unije ali interesom ene ali več držav članic. Zato bi moralo za ravnanje z zaupnimi in tajnimi podatki veljati vso ustrezno pravo Unije, vključno z notranjimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (25). |
(79) |
Treba je določiti minimalne pogoje za sodelovanje, in sicer tako v smislu splošnega pravila, kadar naj bi konzorcij vključeval vsaj en pravni subjekt iz države članice, kot tudi glede na posebnosti posamezne vrste ukrepa v okviru Programa. |
(80) |
Treba je določiti pogoje za zagotovitev finančnih sredstev Unije udeležencem ukrepov v okviru Programa. Glavna oblika podpore v Programu bi morala biti nepovratna sredstva. Pri dodeljevanju teh sredstev bi bilo treba upoštevati vse oblike prispevkov iz finančne uredbe, tudi pavšalne zneske, pavšalne stopnje ali stroške na enoto, z namenom nadaljnje poenostavitve. V sporazumu o nepovratnih sredstvih bi morale biti določene pravice in obveznosti upravičencev, po potrebi vključno z vlogo in nalogami koordinatorja. Pri pripravi in vsaki bistveni spremembi vzorčnih sporazumov o nepovratnih sredstvih bi bilo treba tesno sodelovati s strokovnjaki iz držav članic, med drugim tudi zaradi dodatne poenostavitve za upravičence. |
(81) |
V tej uredbi so stopnje financiranja navedene kot najvišje možne, da se upošteva načelo sofinanciranja. |
(82) |
V skladu s finančno uredbo bi moral biti Program podlaga za širše priznavanje običajnih praks stroškovnega računovodstva, ki jih uporabljajo upravičenci, kar zadeva stroške za osebje in stroške na enoto za interno fakturirano blago in storitve, tudi za velike raziskovalne infrastrukture v smislu Obzorja 2020. Vsi upravičenci bi morali imeti možnost, da v zvezi z interno fakturiranim blagom in storitvami uporabijo stroške na enoto, izračunane v skladu s svojimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva z združevanjem dejanskih neposrednih in posrednih stroškov. Pri tem bi morali imeti upravičenci možnost, da dejanske posredne stroške, izračunane na podlagi razdelitvenih ključev, vključijo v take stroške na enoto za interno fakturirano blago in storitve. |
(83) |
Sedanji sistem povračila dejanskih stroškov osebja bi bilo treba še poenostaviti v skladu s pristopom plačila na podlagi projekta, razvitim v okviru Obzorja 2020, ter dodatno uskladiti s finančno uredbo, da bi se zmanjšala razlika med plačili raziskovalcev Unije, ki sodelujejo v Programu. |
(84) |
Jamstveni sklad za udeležence, ki je bil ustanovljen na podlagi Obzorja 2020 in ga upravlja Komisija, se je izkazal za pomemben zaščitni mehanizem za zmanjševanje tveganj, povezanih z zneski, ki jih udeleženci dolgujejo in jih niso povrnili. Zato bi bilo ta jamstveni sklad za udeležence, preimenovan v mehanizem vzajemnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), treba ohraniti in dodatno razširiti na druge organe financiranja, zlasti na pobude na podlagi člena 185 PDEU. Mehanizem bi moralo biti mogoče razširiti na upravičence katerega koli drugega neposredno upravljanega programa Unije. Komisija bi morala na podlagi natančnega spremljanja morebitnih negativnih donosov naložb mehanizma sprejeti ustrezne blažitvene ukrepe, da bi mehanizmu omogočila nadaljnje posredovanje za zaščito finančnih interesov Unije in vračilo prispevka upravičencem ob plačilu preostalega zneska. |
(85) |
Določiti bi bilo treba pravila za urejanje izkoriščanja in razširjanja rezultatov, s katerimi bi zagotovili, da udeleženci ustrezno ščitijo, izkoriščajo in razširjajo te rezultate ter zagotavljajo dostop do njih, kakor je primerno. Večji poudarek bi moral biti na izkoriščanju teh rezultatov, Komisija pa bi morala ugotoviti, kakšne so možnosti, da upravičenci izkoristijo rezultate, zlasti v Uniji, in prispevati k povečanju teh možnosti. Pri izkoriščanju rezultatov bi se morala upoštevati načela Programa, kar med drugim vključuje spodbujanje inovacij v Uniji in krepitev ERA. |
(86) |
Ohraniti bi bilo treba ključne elemente sistema ocenjevanja in izbire predlogov iz Obzorja 2020 s posebnim poudarkom na odličnosti in, po potrebi, učinku ter kakovosti in učinkovitosti izvajanja. Predloge bi bilo treba še naprej izbirati na podlagi ocene neodvisnih zunanjih strokovnjakov. Postopek ocenjevanja bi moral biti zasnovan tako, da se preprečijo nasprotja interesov in pristranskost. Upoštevati bi bilo treba možnost dvostopenjskega postopka predložitve, v prvi fazi ocenjevanja pa bi lahko po potrebi ocenjevali anonimizirane predloge. Komisija bi morala v proces ocenjevanja po potrebi še naprej vključevati neodvisne opazovalce. Pri dejavnostih in misijah Iskalca ter v drugih ustrezno utemeljenih primerih, kot so določeni v programu dela, se lahko upošteva potreba po zagotovitvi splošne skladnosti portfelja projektov, pod pogojem, da so predlogi presegli veljavne pragove. Cilje in postopke za tako postopanje bi bilo treba objaviti vnaprej. V skladu s členom 200(7) finančne uredbe bi morali vložniki prejeti povratne informacije o oceni njihovega predloga, v primeru zavrnitve pa tudi in zlasti razloge zanjo. |
(87) |
Za vse dele Programa bi bilo treba, kadar je mogoče, izvajati sistematično navzkrižno opiranje na ocene in revizije glede na druge programe Unije v skladu s členoma 126 in 127 finančne uredbe, da bi zmanjšali upravno breme za upravičence do sredstev Unije. Navzkrižno opiranje bi moralo biti izrecno predvideno ob upoštevanju tudi drugih elementov zagotovila, kot so revizije sistemov in procesov. |
(88) |
Za posebne izzive na področjih raziskav in inovacij bi bilo treba predvideti nagrade, kadar je ustrezno tudi skupne ali združene nagradne natečaje, ki bi jih Komisija ali ustrezni organ financiranja organiziral skupaj z drugimi organi Unije, pridruženimi državami, drugimi tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami ali neprofitnimi pravnimi subjekti. Doseganje ciljev Programa bi bilo treba podpirati z nagradami. |
(89) |
Vrste financiranja in načini izvajanja na podlagi te uredbe bi se morali izbrati na podlagi njihove ustreznosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in zagotavljanje rezultatov, ob upoštevanju zlasti stroškov nadzora, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja. To bi moralo vključevati tudi razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto. |
(90) |
Da bi se zagotovila kontinuiteta pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo, da se izvajanje začne z začetkom večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021. |
(91) |
Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi izogibanja podvajanju, dosega kritične mase na ključnih področjih in maksimiranja dodane vrednosti Unije lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(92) |
Uredbo (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (26) in Uredbo (EU) št. 1291/2013 bi zato bilo treba razveljaviti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
1. Ta uredba vzpostavlja okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Program) za čas trajanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, določa pravila za sodelovanje in razširjanje rezultatov v zvezi s posrednimi ukrepi v okviru Programa ter določa okvir, ki ureja podporo Unije za raziskovalne in inovacijske dejavnosti za enako trajanje.
Ta uredba določa cilje Programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
2. Program se izvaja s:
(a) |
posebnim programom, vzpostavljenim s Sklepom (EU) 2021/764; |
(b) |
finančnim prispevkom za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, ustanovljen z uredbo EIT; |
(c) |
posebnim programom za raziskave na področju obrambe, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/697. |
3. Ta uredba se ne uporablja za posebni program za raziskave na področju obrambe iz točke (c) odstavka 2 tega člena, z izjemo členov 1 in 5, člena 7(1) in člena 12(1).
4. Izrazi „Obzorje Evropa“, „Program“ in „posebni program“, ki se uporabljajo v tej Uredbi, se nanašajo na zadeve, relevantne le za posebni program iz točke (a) odstavka 2, razen če je določeno drugače.
5. EIT izvaja Program v skladu s svojimi strateškimi cilji za obdobje 2021–2027, kot so določeni v strateškem inovacijskem programu EIT, pri tem pa se upošteva strateško načrtovanje, kot je navedeno v členu 6 in v posebnem programu iz točke (a) odstavka 2 tega člena.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„raziskovalne infrastrukture“ pomeni zmogljivosti, ki raziskovalnim skupnostim zagotavljajo vire in storitve za opravljanje raziskav in spodbujanje inovacij na njihovih področjih, vključno z njimi povezane človeške vire, večjo opremo ali sklope instrumentov; zmogljivosti, povezane z znanjem, kot so zbirke, arhivi ali infrastrukture znanstvenih podatkov; računalniške sisteme, komunikacijska omrežja in vso drugo infrastrukturo edinstvene narave, ki je odprta za zunanje uporabnike in bistvena za doseganje odličnosti pri raziskavah in inovacijah; kadar je to ustrezno, se lahko uporabljajo za namene zunaj področja raziskav, na primer za izobraževanje ali javne storitve, ter so lahko „na enem mestu“, „virtualne“ ali „razpršene“; |
(2) |
„strategija pametne specializacije“ pomeni nacionalne ali regionalne strategije za inovacije, ki določajo prednostne naloge za izgradnjo konkurenčne prednosti z razvojem lastnih prednosti na področju raziskav in inovacij ter njihovim usklajevanjem s poslovnimi potrebami, da se novo nastajajoče priložnosti in razvoj trga obravnavajo skladno, ob hkratnem preprečevanju podvajanja in drobljenja prizadevanj, vključno s tistimi, ki so v obliki nacionalnega ali regionalnega strateškega okvira politike za raziskave in inovacije ali so vključena vanj in izpolnjujejo omogočitvene pogoje iz ustreznih določb uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027; |
(3) |
„evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, oblikovano ob zgodnjem sodelovanju držav članic in pridruženih držav, s katero se Unija skupaj z zasebnimi in/ali javnimi partnerji (kot so industrija, univerze, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ali organizacije civilne družbe, vključno s fundacijami in nevladnimi organizacijami) zaveže k skupnemu podpiranju razvoja in izvajanja programa raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno s tistimi, ki so povezane s trgom in uveljavljanjem regulative ali politike; |
(4) |
„odprt dostop“ pomeni spletni dostop, brezplačno zagotovljen končnemu uporabniku, do izsledkov raziskav, ki izhajajo iz ukrepov v okviru Programa, v skladu s členom 14 in členom 39(3); |
(5) |
„odprta znanost“ pomeni pristop k znanstvenemu procesu, ki temelji na odprtem sodelovanju, orodjih in razširjanju znanja ter vključuje elemente iz člena 14; |
(6) |
„misija“ pomeni portfelj dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki temeljijo na odličnosti in so usmerjene k učinkom v različnih disciplinah in sektorjih, njihov namen pa je: (i) v danem časovnem okviru dosegati merljiv cilj, ki ga ne bi bilo mogoče doseči s posameznimi ukrepi; (ii) vplivati na družbo in oblikovanje politik prek znanosti in tehnologije ter (iii) biti relevantne za velik del evropskega prebivalstva in širok krog evropskih državljanov; |
(7) |
„predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključujejo delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji ter konkurenčni razvoj v fazah, pri čemer so naročene raziskovalne in razvojne storitve jasno ločene od uvajanja tržnih količin končnih proizvodov; |
(8) |
„javno naročanje inovativnih rešitev“ pomeni naročanje, kjer javni naročniki nastopajo kot stranka za uvajanje inovativnega blaga ali storitev, ki še niso na voljo v serijski tržni obliki, na trg, in lahko vključuje tudi preskušanje skladnosti; |
(9) |
„pravice dostopa“ pomeni pravice do uporabe rezultatov ali obstoječega znanja pod pogoji, določenimi v skladu s to uredbo; |
(10) |
„obstoječe znanje“ pomeni podatke, znanje ali informacije kakršne koli oblike ali narave, tako materialne kot nematerialne, vključno z vsemi pravicami, kot so pravice intelektualne lastnine, ki: (i) jih imajo upravičenci pred pristopom k določenemu ukrepu in (ii) jih upravičenci določijo v pisnem sporazumu kot potrebne za izvajanje ukrepa ali izkoriščanje njegovih rezultatov; |
(11) |
„razširjanje rezultatov“ pomeni javno razkritje rezultatov z ustreznimi sredstvi – razen zaradi zaščite ali izkoriščanja rezultatov –, vključno z znanstvenimi objavami na katerem koli nosilcu; |
(12) |
„izkoriščanje“ pomeni uporabo rezultatov v nadaljnjih raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, ki niso zajete v zadevnem ukrepu in med drugim vključujejo komercialno izkoriščanje, kot je razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje proizvoda ali postopka, ustvarjanje in zagotavljanje storitve ali pri dejavnostih standardizacije; |
(13) |
„pošteni in razumni pogoji“ pomeni ustrezne pogoje, vključno z morebitnimi finančnimi pogoji ali pogoji dostopa prosto plačila, ob upoštevanju specifičnih okoliščin zahteve za dostop, na primer dejanske ali potencialne vrednosti rezultatov ali obstoječega znanja, do katerih se zahteva dostop, in/ali obsega, trajanja ali drugih značilnosti predvidenega izkoriščanja; |
(14) |
„organ financiranja“ pomeni organ ali organizacijo, kakor je določen v točki (c) člena 62(1) finančne uredbe in mu je Komisija zaupala naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna v okviru Programa; |
(15) |
„mednarodna evropska raziskovalna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, v kateri je večina članov držav članic ali pridruženih držav, njen glavni cilj pa je spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Evropi; |
(16) |
„pravni subjekt“ pomeni fizično osebo ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu s pravom Unije, nacionalnim ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in sposobnost, da deluje v svojem imenu, uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti, kot je navedeno v točki (c) člena 197(2) finančne uredbe; |
(17) |
„države širitve “ ali „države z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij“ pomeni države, v katerih je treba ustanoviti pravne subjekte, da bi bili upravičeni nastopiti kot koordinatorji v okviru komponente „Širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti“ v delu „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“ Programa; od držav članic so to Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija za celotno trajanje Programa; za pridružene države pomeni seznam držav upravičenk, kot je opredeljen na podlagi kazalnika in objavljen v programu dela. V okviru navedene komponente so kot koordinatorji v celoti upravičeni nastopiti tudi pravni subjekti iz najbolj oddaljenih regij, kot so opredeljene v členu 349 PDEU; |
(18) |
„neprofitni pravni subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki je po svoji pravni obliki neprofitne narave ali ima pravno ali statutarno obveznost, da dobička ne deli svojim delničarjem ali posameznim članom; |
(19) |
„malo ali srednje podjetje“ ali „MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje, kot je opredeljeno v členu 2 Priloge k Priporočilu 2003/361/ES (27); |
(20) |
„malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni MSP in ima do 499 zaposlenih, pri čemer se število zaposlenih izračuna v skladu s členi 3 do 6 Priloge k Priporočilu 2003/361/ES; |
(21) |
„rezultati“ pomeni kakršen koli materialni ali nematerialni učinek določenega ukrepa, kot so podatki, znanje ali informacije, ne glede na obliko in naravo in ne glede na to, ali ga je mogoče zaščititi, ter vse pravice, ki so povezane z njim, vključno s pravicami intelektualne lastnine; |
(22) |
„izsledki raziskav“ pomeni rezultate, ki se ustvarijo v okviru določenega ukrepa, do katerih se lahko zagotovi dostop v obliki znanstvenih publikacij, podatkov ali drugih obdelanih rezultatov in postopkov, kot so programska oprema, algoritmi, protokoli in elektronske beležnice; |
(23) |
„pečat odličnosti“ pomeni znak kakovosti, ki kaže, da je predlog, poslan na razpis za zbiranje predlogov, presegel vse pragove ocenjevanja, določene v programu dela, vendar ga ni bilo mogoče financirati zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ki so na voljo za ta razpis za zbiranje predlogov v programu dela, in bi lahko bil podprt z drugimi viri financiranja Unije ali nacionalnimi viri financiranja; |
(24) |
„strateški načrt za raziskave in inovacije“ pomeni izvedbeni akt, ki določa strategijo izvajanja vsebine programa dela za obdobje največ štirih let, ki se sprejme po obsežnem in obveznem postopku posvetovanja z več deležniki in ki določa prednostne naloge, ustrezne vrste ukrepov in oblike izvajanja, ki se uporabijo; |
(25) |
„program dela“ pomeni dokument, ki ga sprejme Komisija za izvajanje posebnega programa v skladu s členom 14 Sklepa (EU) 2021/764, ali enakovreden dokument po vsebini in strukturi, ki ga sprejme organ financiranja; |
(26) |
„pogodba“ pomeni sporazum, ki ga sklene Komisija ali ustrezni organ financiranja s pravnim subjektom, ki izvaja ukrep na področju inovacij in uvajanja na trg in je podprt s kombiniranim financiranjem iz Obzorja Evropa ali kombiniranega financiranja iz EIC; |
(27) |
„vračljiv predujem“ pomeni del kombiniranega financiranja iz Obzorja Evropa ali kombiniranega financiranja iz EIC, ki ustreza posojilu na podlagi naslova X finančne uredbe, vendar ga neposredno dodeli Unija na neprofitni osnovi za kritje stroškov dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, in ga mora upravičenec vrniti Uniji v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi; |
(28) |
„tajni podatek“ pomeni tajni podatek Evropske unije, kot je opredeljen v členu 3 Sklepa (EU, Euratom) 2015/444, kot tudi tajni podatek držav članic, tajni podatek tretjih držav, s katerimi je Unija sklenila sporazum o varnosti podatkov, in tajni podatek mednarodne organizacije, s katero je Unija sklenila sporazum o varnosti podatkov; |
(29) |
„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrep, ki se podpira iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizma mešanega financiranja ali platforme, kot sta opredeljena v točki 6 člena 2 finančne uredbe, ki kombinira nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije z odplačnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; |
(30) |
„kombinirano financiranje iz Obzorja Evropa“ pomeni finančno podporo za program, ki izvaja ukrep na področju inovacij in uvajanja na trg, sestavljeno iz posebne kombinacije nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma ter naložbe v lastniški kapital ali katere koli druge odplačne oblike podpore; |
(31) |
„kombinirano financiranje iz EIC“ pomeni neposredno finančno podporo iz EIC za ukrep na področju inovacij in uvajanja na trg, ki je sestavljena iz posebne kombinacije nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma ter naložbe v lastniški kapital ali katere koli druge odplačne oblike podpore; |
(32) |
„ukrep na področju raziskav in inovacij“ pomeni ukrep, ki je sestavljen zlasti iz dejavnosti, katerih cilj je odkrivanje novega znanja ali preučitev izvedljivosti nove ali izboljšane tehnologije, proizvoda, procesa, storitve ali rešitve. Vključuje lahko temeljne in uporabne raziskave, tehnološki razvoj in povezovanje, preskušanje, predstavitvene dejavnosti in preverjanje prototipov manjšega obsega v laboratorijskem ali simuliranem okolju; |
(33) |
„ukrep na področju inovacij“ pomeni ukrep, ki je sestavljen zlasti iz dejavnosti, neposredno usmerjenih v izdelavo načrtov in ureditev ali zasnov za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, procese ali storitve, kar bi lahko vključevalo izdelavo prototipov, preskušanje, predstavitvene dejavnosti, poskusno izvajanje, potrjevanje proizvodov v velikem obsegu in tržno replikacijo; |
(34) |
„pionirski raziskovalni ukrep ERC“ pomeni raziskovalni ukrep, vključno s potrditvijo koncepta ERC, ki ga vodi glavni raziskovalec in gosti en ali več upravičencev, ki prejemajo financiranje iz Evropskega raziskovalnega sveta (ERC); |
(35) |
„ukrep na področju usposabljanja in mobilnosti“ pomeni ukrep, usmerjen v izboljšanje spretnosti, znanja in poklicnih možnosti raziskovalcev na podlagi mobilnosti med državami ter po potrebi med sektorji ali disciplinami; |
(36) |
„ukrep sofinanciranja programa“ pomeni ukrep za zagotovitev večletnega sofinanciranja programa dejavnosti, ki jih določijo ali izvajajo pravni subjekti, ki upravljajo ali financirajo programe raziskav in inovacij in ne spadajo med organe financiranja Unije; tak program dejavnosti lahko podpira mreženje in usklajevanje, raziskave, inovacije, pilotne ukrepe ter ukrepe na področju inovacij in uvajanja na trg, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ozaveščanje in komuniciranje, razširjanje in izkoriščanje rezultatov ali za zagotovitev vseh ustreznih oblik finančne podpore, kot so nepovratna sredstva, nagrade in javna naročila ter kombinirano financiranje iz Obzorja Evropa ali kombinacija tega. Ukrep sofinanciranja programa lahko izvajajo ti pravni subjekti neposredno ali tretje osebe v njihovem imenu; |
(37) |
„ukrep predkomercialnega naročanja“ pomeni ukrep, katerega glavni cilj je uresničitev predkomercialnega naročila, ki ga izvedejo upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki; |
(38) |
„ukrep javnega naročanja inovativnih rešitev“ pomeni ukrep, katerega glavni cilj je uresničitev skupnega ali usklajenega javnega naročila inovativnih rešitev, ki ga izvedejo upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki; |
(39) |
„usklajevalni in podporni ukrep“ pomeni ukrep, ki prispeva k ciljem Programa, iz česar so izvzete raziskovalne in inovacijske dejavnosti, razen kadar se opravljajo v okviru komponente „Širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti“ dela „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“, in usklajevanje od spodaj navzgor brez sofinanciranja Unije za raziskovalne dejavnosti, kar omogoča sodelovanje med pravnimi subjekti iz držav članic in pridruženih držav, da se okrepi ERA; |
(40) |
„nagrada za spodbujanje“ pomeni nagrado za spodbujanje določene usmerjenosti naložb z določitvijo cilja pred izvajanjem dela; |
(41) |
„nagrada za priznanje“ pomeni nagrado za pretekle dosežke in izjemno delo, potem ko je bilo opravljeno; |
(42) |
„ukrep na področju inovacij in uvajanja na trg“ pomeni ukrep, ki vključuje ukrep na področju inovacij in druge dejavnosti, potrebne za uvedbo inovacije na trgu, vključno s širitvijo podjetij, in zagotavljajo kombinirano financiranje iz Obzorja Evropa ali kombinirano financiranje iz EIC; |
(43) |
„posredni ukrepi“ pomeni raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere Unija zagotavlja finančno podporo in ki jih izvajajo udeleženci; |
(44) |
„neposredni ukrepi“ pomeni raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki jih izvaja Komisija prek svojega JRC; |
(45) |
„javno naročanje“ pomeni javno naročanje, kot je opredeljeno v točki 49 člena 2 finančne uredbe; |
(46) |
„subjekt, povezan z upravičencem“ pomeni subjekt, kot je opredeljen v členu 187(1) finančne uredbe; |
(47) |
„inovacijski ekosistem“ pomeni ekosistem, ki na ravni Unije združuje akterje ali subjekte, katerih funkcionalni cilj je omogočanje tehnološkega razvoja in inovacij; vključuje razmerja med materialnimi viri (kot so finančna sredstva, oprema in prostori), institucionalnimi subjekti (kot so terciarne izobraževalne institucije in podporne službe, raziskovalne in tehnološke organizacije, podjetja, vlagatelji tveganega kapitala in finančni posredniki) ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi subjekti, ki so organi odločanja in organi financiranja; |
(48) |
„plačilo na podlagi projekta“ pomeni plačilo, ki je povezano s sodelovanjem osebe v projektih, je del običajne prakse upravičenca glede plačila in se izplačuje dosledno. |
Člen 3
Cilji Programa
1. Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, tehnološkega, gospodarskega in družbenega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze Unije ter spodbujanje konkurenčnosti Unije v vseh državah članicah, tudi v njeni industriji, uresničevanje strateških prednostnih nalog Unije, prispevanje k izpolnjevanju ciljev in politik Unije, spopadanje z globalnimi izzivi, vključno s cilji trajnostnega razvoja na podlagi načel Agende 2030 in Pariškega sporazuma, ter okrepitev ERA. Program maksimira dodano vrednost Unije, tako da se osredotoči na cilje in dejavnosti, ki jih države članice same ne morejo učinkovito uresničiti, temveč se učinkovito uresničujejo s sodelovanjem.
2. Specifični cilji Programa so:
(a) |
razvijanje, spodbujanje in napredovanje znanstvene odličnosti, podpiranje ustvarjanja in razširjanja visokokakovostnega novega temeljnega in uporabnega znanja, spretnosti, tehnologij ter rešitev, podpiranje usposabljanja in mobilnosti raziskovalcev, privabljanje talentov na vseh ravneh in prispevanje k polni vključenosti nabora talentov v Uniji v ukrepe, ki se podpirajo v okviru Programa; |
(b) |
ustvarjanje znanja, krepitev učinka raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik Unije ter podpiranje dostopa do inovativnih rešitev in njihovega uveljavljanja v evropski industriji, zlasti MSP, in v družbi za reševanje globalnih izzivov, tudi podnebnih sprememb in ciljev trajnostnega razvoja; |
(c) |
spodbujanje vseh oblik inovacij, olajševanje tehnološkega razvoja, predstavitvenih dejavnosti ter prenosa znanja in tehnologije, krepitev uvajanja in izkoriščanje inovativnih rešitev; |
(d) |
optimizacija rezultatov Programa z namenom krepitve in povečanja učinka in privlačnosti ERA, spodbujanje na odličnosti temelječega sodelovanja iz vseh držav članic, tudi držav z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij, v Programu ter olajševanje sodelovalnih povezav na področju evropskih raziskav in inovacij. |
Člen 4
Struktura Programa
1. Za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in EIT je Program sestavljen iz naslednjih delov, ki prispevajo k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3:
(a) |
steber I „Odlična znanost“ z naslednjimi komponentami:
|
(b) |
steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ z naslednjimi komponentami, pri čemer se upošteva, da imajo družbene vede in humanistika pomembno vlogo v vseh sklopih:
|
(c) |
steber III „Inovativna Evropa“ z naslednjimi komponentami:
|
(d) |
del „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“ z naslednjima komponentama:
|
2. Splošne smernice za dejavnosti Programa so določene v Prilogi I k tej uredbi.
Člen 5
Raziskave in razvoj na področju obrambe
Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa iz točke (c) člena 1(2) in so določene v Uredbi (EU) 2021/697, so osredotočene izključno na raziskave in razvoj na področju obrambe, cilji in splošne smernice za dejavnosti pa so usmerjene v spodbujanje konkurenčnosti, učinkovitosti in inovacijske zmogljivosti tehnološke in industrijske baze evropske obrambe.
Člen 6
Strateško načrtovanje in izvajanje ter oblike financiranja Unije
1. Program se izvaja z neposrednim upravljanjem ali s posrednim upravljanjem z organi financiranja.
2. Financiranje v okviru Programa se lahko odobri s posrednimi ukrepi v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, vendar pa so nepovratna sredstva glavna oblika podpore v okviru Programa. Financiranje v okviru Programa se lahko zagotovi tudi z nagradami, javnimi naročili ter finančnimi instrumenti v okviru operacij mešanega financiranja in v obliki podpore za lastniški kapital v okviru Pospeševalca.
3. Za posredne ukrepe se uporabljajo pravila za sodelovanje in razširjanje rezultatov iz te uredbe.
4. Glavne vrste ukrepov, ki se uporabijo v okviru Programa, so opredeljene v členu 2. Oblike financiranja iz odstavka 2 tega člena se uporabljajo prožno za vse cilje Programa, njihova uporaba pa se določa na podlagi potreb in značilnosti posameznih ciljev.
5. Program podpira tudi neposredne ukrepe. Kadar ti neposredni ukrepi prispevajo k pobudam, vzpostavljenim na podlagi člena 185 ali 187 PDEU, se ta prispevek ne šteje za del finančnega prispevka, dodeljenega tem pobudam.
6. Izvajanje posebnega programa iz točke (a) člena 1(2) ter skupnosti znanja in inovacij EIT se podpira s preglednim in strateškim načrtovanjem raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, kot je določeno v posebnem programu iz točke (a) člena 1(2), zlasti za steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, pokriva pa tudi ustrezne dejavnosti v drugih stebrih in del „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“.
Komisija zagotovi zgodnjo vključenost držav članic in obsežna posvetovanja z Evropskim parlamentom, ki jih dopolnjujejo posvetovanja z deležniki in splošno javnostjo.
S strateškim načrtovanjem se zagotovi usklajenost z ustreznimi drugimi programi Unije ter prednostnimi nalogami in zavezami Unije, povečajo pa se tudi dopolnjevanje in sinergije z nacionalnimi in regionalnimi programi za financiranje razvoja in inovacij, s tem pa krepi ERA. Področja morebitnih misij in morebitnih institucionaliziranih evropskih partnerstev so določena v Prilogi VI.
7. Da se malim sodelovalnim konzorcijem omogoči hitrejši dostop do sredstev, se lahko, kadar je ustrezno, pri nekaterih razpisih za zbiranje predlogov, namenjenih izboru ukrepov na področju raziskav in inovacij ali ukrepov na področju inovacij v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ in Iskalca Evropskega sveta za inovacije, predlaga hitri postopek za raziskave in inovacije.
Razpis za zbiranje predlogov po hitrem postopku za raziskave in inovacije ima naslednje kumulativne značilnosti:
(a) |
razpisi za zbiranje predlogov od spodaj navzgor; |
(b) |
krajši čas do dodelitve sredstev, ki ne presega šest mesecev; |
(c) |
podpora se dodeli zgolj malim sodelovalnim konzorcijem, ki jih sestavlja največ šest različnih in neodvisnih upravičenih pravnih subjektov; |
(d) |
najvišji znesek finančne podpore na konzorcij ne presega 2,5 milijona EUR. |
V programu dela se določijo razpisi za zbiranje predlogov, pri katerih se uporablja hitri postopek za raziskave in inovacije.
8. Dejavnosti Programa se izvajajo predvsem prek odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, tudi v okviru misij in evropskih partnerstev.
Člen 7
Načela Programa
1. Raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa iz točke (a) člena 1(2) in EIT, so osredotočene izključno na uporabo v civilne namene. Prerazporeditve proračunskih sredstev med zneskom, dodeljenim za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in EIT, ter zneskom, dodeljenim za posebni program iz točke (c) člena 1(2), niso dovoljene in se je treba izogniti nepotrebnemu podvajanju med obema programoma.
2. Program zagotavlja multidisciplinarni pristop in po potrebi določa vključevanje družbenih ved in humanistike v vse sklope in dejavnosti, ki se razvijajo v okviru Programa, vključno s posebnimi razpisi za zbiranje predlogov za teme, povezane z družbenimi vedami in humanistiko.
3. Sodelovalni deli Programa zagotavljajo ravnotežje med nižjimi in višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti ter tako zajemajo vso vrednostno verigo.
4. Program zagotavlja učinkovito spodbujanje in vključevanje sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami in pobudami na podlagi vzajemnih koristi, interesov Unije, mednarodnih zavez in, kadar je primerno, vzajemnosti.
5. Program državam širitve pomaga, da okrepijo svoje sodelovanje v njem in spodbujajo široko geografsko pokritost v sodelovalnih projektih, tudi s širjenjem znanstvene odličnosti, spodbujanjem novih sodelovalnih povezav in kroženja možganov ter z izvajanjem člena 24(2) in člena 50(5). Države članice skušajo ta prizadevanja sorazmerno dopolnjevati, tudi s privlačnimi plačami za raziskovalce, podporo Unije ter nacionalnimi in regionalnimi skladi. Ne da bi pri tem spodkopavali merila odličnosti, se posebna pozornost nameni geografski uravnoteženosti ob upoštevanju razmer na posameznem področju raziskav in inovacij, v ocenjevalnih odborih in organih, kot so odbori in strokovne skupine.
6. Program zagotavlja učinkovito spodbujanje enakih možnosti za vse in izvajanje vključevanja vidika spolov, vključno z razsežnostjo spolov, v vsebino raziskav in inovacij. Usmerjen je v obravnavo vzrokov neuravnotežene zastopanosti spolov. Posebna pozornost se nameni čim bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v ocenjevalnih odborih in drugih ustreznih svetovalnih organih, kot so odbori in strokovne skupine.
7. Program poteka v sinergiji z drugimi programi Unije s ciljem čim večje upravne poenostavitve. Neizčrpen seznam sinergij z drugimi programi Unije je vključen v Prilogo IV.
8. Program prispeva k povečanju javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj v državah članicah, s čimer prispeva k skupni vrednosti naložb vsaj 3 % BDP Unije v raziskave in razvoj.
9. Pri izvajanju Programa si Komisija še naprej prizadeva za upravno poenostavljanje in zmanjševanje bremena za vložnike in upravičence.
10. V sklopu splošnega cilja Unije o vključevanju podnebnih ukrepov v sektorske politike in sklade Unije ukrepi v okviru tega programa, kadar je ustrezno, prispevajo k podnebnim ciljem z vsaj 35 % odhodkov. Pri vsebini raziskav in inovacij se ustrezno upošteva vključevanje podnebnih vprašanj.
11. Program spodbuja soustvarjanje in sooblikovanje z vključevanjem državljanov in civilne družbe.
12. Program zagotavlja preglednost in prevzemanje odgovornosti pri javnem financiranju raziskovalnih in inovacijskih projektov, ob tem pa ohranja javni interes.
13. Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da so v času objave razpisa za zbiranje predlogov vsem morebitnim udeležencem na voljo zadostna navodila in informacije, zlasti vzorci sporazumov o nepovratnih sredstvih, ki se uporabljajo.
Člen 8
Misije
1. Misije se načrtujejo v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, vendar se lahko zanje uporabijo tudi ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih delov Programa, ter dopolnilni ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih programov Unije. Misije omogočajo konkurenčne rešitve, ki prinašajo vseevropsko dodano vrednost in učinek.
2. Misije se opredelijo in izvajajo v skladu s to uredbo in posebnim programom iz točke (a) člena 1(2), pri čemer se zagotovijo aktivna in zgodnja vključitev držav članic ter obsežna posvetovanja z Evropskim parlamentom. Misije, njihovi cilji, proračun, ciljne vrednosti, obseg, kazalniki in mejniki se določijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije ali v programih dela, kar je primerneje. Ocenjevanje predlogov v okviru misij se opravi v skladu s členom 29.
3. V prvih treh letih Programa se največ 10 % letnega proračuna stebra II načrtuje s posebnimi razpisi za zbiranje predlogov za izvajanje misij. V preostalih letih trajanja Programa se lahko ta delež poveča, če sta bila izbira misij in postopek upravljanja pozitivno ocenjena. Komisija sporoči skupni proračunski delež posameznega programa dela, namenjen misijam.
4. Misije:
(a) |
imajo z uporabo ciljev trajnostnega razvoja kot podlag za njihovo oblikovanje in izvajanje jasno raziskovalno in inovacijsko vsebino ter dodano vrednost Unije in prispevajo k uresničevanju prednostnih nalog in zavez Unije ter k ciljem Programa iz člena 3; |
(b) |
pokrivajo področja skupnega evropskega pomena, so vključujoče, spodbujajo široko vključenost in dejavno sodelovanje različnih kategorij deležnikov iz javnega in zasebnega sektorja, vključno z državljani in končnimi uporabniki, ter prinašajo rezultate na področju raziskav in inovacij, ki bi lahko bili v korist vsem državam članicam; |
(c) |
so drzne in navdihujoče, zato imajo velik znanstveni, tehnološki, družbeni, okoljski ali politični pomen in učinek; |
(d) |
imajo jasno usmeritev in jasne cilje, so ciljno usmerjene, merljive ter časovno omejene in imajo jasna proračunska sredstva; |
(e) |
so izbrane na pregleden način in osredotočene na ambiciozne, na odličnosti temelječe in k učinkom usmerjene, vendar realistične cilje ter raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti; |
(f) |
imajo potreben obseg in stopnjo ter se zanje uporabljajo ustrezna sredstva in vzvod dodatnih javnih in zasebnih sredstev, ki so potrebna za doseganje njihovih rezultatov; |
(g) |
spodbujajo dejavnosti med disciplinami (vključno z družbenimi vedami in humanistiko) ter obsegajo dejavnosti z različnih, tudi nižjih ravni tehnološke pripravljenosti; |
(h) |
so odprte za več različnih pristopov in rešitev od spodaj navzgor, upoštevajo človekove in družbene potrebe in koristi, hkrati pa se pri njih priznava pomen različnih prispevkov za njihovo uresničitev; |
(i) |
na pregleden način izkoriščajo sinergije z drugimi programi Unije ter nacionalnimi in po potrebi regionalnimi inovacijskimi ekosistemi. |
5. Komisija spremlja in oceni vsako misijo v skladu s členoma 50 in 52 ter Prilogo V, vključno z napredkom pri uresničevanju kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev, ki zajemajo izvajanje, spremljanje in postopno prenehanje izvajanja misij. Ocena prvih misij, vzpostavljenih v okviru Programa, se opravi najpozneje leta 2023 in pred sprejetjem kakršne koli odločitve o oblikovanju novih misij ali o nadaljevanju, ukinitvi ali preusmeritvi potekajočih misij. Rezultati te ocene se objavijo in vključujejo vsaj analizo njihovega izbirnega postopka, njihovega upravljanja, proračuna, osredotočenosti in doseženega napredka.
Člen 9
Evropski svet za inovacije
1. Komisija ustanovi EIC kot centralno upravljano točko „vse na enem mestu“ za izvajanje ukrepov iz stebra III „Inovativna Evropa“, ki se nanašajo na EIC. EIC se osredotoča predvsem na prebojne in prelomne inovacije, pri čemer je usmerjen zlasti v tiste, ki ustvarjajo nove trge, obenem pa podpira vse vrste inovacij, tudi inkrementalne.
EIC deluje v skladu z naslednjimi načeli:
(a) |
jasna dodana vrednost Unije; |
(b) |
samostojnost; |
(c) |
sposobnost za prevzemanje tveganja; |
(d) |
učinkovitost; |
(e) |
uspešnost; |
(f) |
preglednost; |
(g) |
odgovornost. |
2. EIC je odprt za vse vrste inovatorjev, vključno za posameznike, univerze, raziskovalne organizacije in podjetja (MSP, tudi zagonska podjetja, ter izjemoma mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo) ter posamezne upravičence in multidisciplinarne konzorcije. Vsaj 70 % proračuna EIC se nameni za MSP, vključno z zagonskimi podjetji.
3. Odbor EIC in funkcije upravljanja EIC so opisani v Sklepu (EU) 2021/764
Člen 10
Evropska partnerstva
1. Deli Programa se lahko izvajajo prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih je v kateri koli od naslednjih oblik:
(a) |
sodelovanje v evropskih partnerstvih, vzpostavljenih na podlagi memorandumov o soglasju ali pogodbenih dogovorov med Komisijo in partnerji iz točke 3 člena 2, v katerih so navedeni cilji evropskega partnerstva, zadevne zaveze Unije in drugih partnerjev glede njihovih finančnih prispevkov in/ali njihovih prispevkov v naravi, ključni kazalniki uspešnosti in učinka, rezultati, ki jih je treba doseči, in ureditve poročanja. Vključujejo opredelitev dopolnilnih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki jih izvajajo partnerji in se izvajajo v okviru Programa (skupaj načrtovana evropska partnerstva); |
(b) |
sodelovanje v programu raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti ter finančni prispevek za ta program, ob določitvi ciljev, ključnih kazalnikov uspešnosti in učinka ter rezultatov, ki jih je treba doseči, na podlagi zaveze partnerjev glede njihovih finančnih prispevkov in/ali prispevkov v naravi ter združitev njihovih ustreznih dejavnosti z uporabo ukrepa sofinanciranja programa (sofinancirana evropska partnerstva); |
(c) |
sodelovanje v programih raziskav in inovacij ter finančni prispevek za te programe, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 PDEU ali organov, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU, kot so skupna podjetja, ali skupnosti znanja in inovacij EIT v skladu z uredbo EIT (institucionalizirana evropska partnerstva). Institucionalizirana evropska partnerstva se izvedejo le, kadar drugi deli Programa, vključno z drugimi oblikami evropskih partnerstev, ne bi dosegli ciljev ali ne bi ustvarili potrebnih pričakovanih učinkov in kadar so upravičena zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje povezanosti. Evropska partnerstva v skladu s členom 185 ali 187 PDEU centralno upravljajo vse finančne prispevke, razen v ustrezno utemeljenih primerih. V primeru centralnega upravljanja vseh finančnih prispevkov, se prispevki na projektni ravni sodelujoče države pripravijo na podlagi finančnih sredstev, ki se zahtevajo v predlogih pravnih subjektov s sedežem v tej sodelujoči državi, razen če se vse sodelujoče države dogovorijo drugače. Pravila za institucionalizirana evropska partnerstva med drugim določajo cilje, ključne kazalnike uspešnosti in učinka ter rezultate, ki jih je treba doseči, pa tudi s tem povezane zaveze partnerjev za finančne prispevke in/ali prispevke v naravi. |
2. Evropska partnerstva:
(a) |
se vzpostavijo za reševanje evropskih ali globalnih izzivov le v primerih, kadar bi se cilji Programa učinkoviteje dosegli prek evropskega partnerstva, kot bi jih dosegla Unija sama in v primerjavi z drugimi oblikami podpore v okviru Programa; ustrezni delež proračuna Programa se nameni tistim ukrepom Programa, ki se izvajajo prek evropskih partnerstev; večina proračuna v okviru stebra II se dodeli ukrepom zunaj evropskih partnerstev; |
(b) |
izhajajo iz načel dodane vrednosti Unije, preglednosti in odprtosti, ter imeti učinek v Evropi in za Evropo, močnega učinka finančnega vzvoda zadostne stopnje, dolgoročnih obveznosti vseh udeleženih strani, prožnosti pri izvajanju, skladnosti, usklajenosti in dopolnjevanju s pobudami Unije, lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in po potrebi mednarodnimi pobudami ali drugimi evropskimi partnerstvi in misijami; |
(c) |
imajo jasen pristop življenjskega cikla, so časovno omejena in vključujejo pogoje za postopno ukinjanje financiranja iz Programa. |
3. Evropska partnerstva iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena se določijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije, preden se začnejo izvajati v programih dela.
4. Določbe in merila za izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno ukinjanje evropskih partnerstev so določena v Prilogi III.
Člen 11
Pregled področij misij in partnerstev
Komisija do 31. decembra 2023 pregleda Prilogo VI k tej uredbi v okviru splošnega spremljanja Programa, vključno z misijami in institucionaliziranimi evropskimi partnerstvi, vzpostavljenimi na podlagi člena 185 ali 187 PDEU, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah.
Člen 12
Proračun
1. Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 86 123 000 000 EUR v tekočih cenah za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in za EIT ter 7 953 000 000 EUR v tekočih cenah za posebni program iz točke (c) člena 1(2).
2. Okvirna porazdelitev zneska iz odstavka 1 za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in za EIT je:
(a) |
23 546 000 000 EUR za steber I „Odlična znanost“ za obdobje 2021–2027, od tega:
|
(b) |
47 428 000 000 EUR za steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ za obdobje 2021–2027, od tega:
|
(c) |
11 937 000 000 EUR za steber III „Inovativna Evropa“ za obdobje 2021–2027, od tega:
|
(d) |
3 212 000 000 EUR za del „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“ za obdobje 2021–2027, od tega:
|
3. Kot rezultat prilagoditve za Program iz člena 5 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 se znesek iz odstavka 1 za posebni program iz točke (a) člena 1(2) te uredbe in za EIT poveča za dodatna sredstva v višini 3 000 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018, kot je določeno v Prilogi II k Uredbi (EU, Euratom) 2020/2093.
4. Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 3 je naslednja:
(a) |
1 286 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 za steber I „Odlična znanost“, od tega:
|
(b) |
1 286 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 za steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, od tega:
|
(c) |
270 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 za steber III „Inovativna Evropa“, od tega:
|
(d) |
159 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 za del „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“, od tega:
|
5. Komisija lahko v odziv na nepredvidene razmere ali nove dogodke in potrebe v okviru letnega proračunskega postopka odstopa od zneskov iz odstavka 2 za največ 10 %. Tako odstopanje ni dovoljeno pri zneskih iz točke (b)(vii) odstavka 2 tega člena in skupnem znesku za del „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“ iz odstavka 2.
6. Iz zneska iz odstavkov 1 in 3 tega člena za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in za EIT se lahko krijejo tudi izdatki za pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo, ocenjevanje ter druge dejavnosti in odhodki, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje Programa, vključno z vsemi upravnimi odhodki in ocenjevanjem doseganja ciljev. Upravni izdatki za posredne ukrepe ne presegajo 5 % celotnega zneska za posredne ukrepe v okviru posebnega programa iz točke (a) člena 1(2) in v okviru EIT. Poleg tega se lahko iz zneska iz odstavkov 1 in 3 tega člena za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in za EIT krijejo tudi:
(a) |
izdatki za študije, srečanja strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komuniciranja, kolikor so povezani s cilji Programa; |
(b) |
izdatki, povezani z informacijskotehnološkimi omrežji, osredotočenimi predvsem na obdelavo in izmenjavo informacij, vključno z institucionalnimi orodji informacijske tehnologije ter drugo tehnično in upravno pomočjo, ki je potrebna v povezavi z upravljanjem Programa. |
7. Če je potrebno omogočiti upravljanje ukrepov, ki niso zaključeni do 31. decembra 2027, se lahko v proračun Unije po letu 2027 po potrebi knjižijo odobritve za kritje izdatkov iz odstavka 6.
8. Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke čez več let.
9. V skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 193(2) finančne uredbe, se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v sklepu o financiranju, in za omejeno obdobje dejavnosti, ki se podpirajo v okviru te uredbe, in osnovni stroški štejejo za upravičene od 1. januarja 2021, tudi če so se izvajali in so nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.
Člen 13
Sredstva iz instrumenta Evropske unije za okrevanje
1. Ob upoštevanju člena 3(3), (4), (7) in (9) Uredbe (EU) 2020/2094 se ukrepi iz člena 1(2) navedene uredbe izvajajo v okviru Programa z zneski iz točke (a)(iv) člena 2(2) navedene uredbe.
2. Zneski iz točke (a)(iv) člena 2(2) Uredbe (EU) 2020/2094 pomenijo zunanje namenske prejemke v smislu člena 3(1) navedene uredbe. Ti dodatni zneski se dodelijo izključno za ukrepe za raziskave in inovacije, namenjene odzivanju na posledice krize zaradi COVID-19, zlasti na njene gospodarske, socialne in družbene posledice. Prednost imajo inovativna MSP, posebna pozornost pa se nameni njihovemu vključevanju v sodelovalne projekte v okviru stebra II.
3. Okvirna razdelitev zneskov iz točke (a)(iv) člena 2(2) Uredbe (EU) 2020/2094 je:
(a) |
25 % za sklop „Zdravje“; |
(b) |
25 % za sklop „Digitalno področje, industrija in vesolje“; |
(c) |
25 % za sklop „Podnebje, energija in mobilnost“; |
(d) |
25 % za EIC. |
Člen 14
Odprta znanost
1. Program spodbuja odprto znanost kot pristop k znanstvenemu procesu, ki temelji na sodelovanju in širjenju znanja, zlasti v skladu z naslednjima elementoma, ki se zagotavljata v skladu s členom 39(3) te uredbe:
(a) |
odprt dostop do znanstvenih publikacij iz raziskav, financiranih v okviru Programa; |
(b) |
odprt dostop do raziskovalnih podatkov, tudi tistih, ki so podlaga za znanstvene publikacije, v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“. |
2. Načelo vzajemnosti v odprti znanosti se podpira in spodbuja v vseh pridružitvenih sporazumih in sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami, tudi v sporazumih, ki jih sklenejo organi financiranja, katerim je zaupano posredno upravljanje Programa.
3. Odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načeli findability (podatke je mogoče najti), accessibility (do njih je mogoče dostopati), interoperability (so interoperabilni) in reusability (jih je mogoče vnovič uporabiti) (v nadaljnjem besedilu: načela FAIR). Pozornost se nameni tudi dolgoročnemu ohranjanju podatkov.
4. Podpirajo in spodbujajo se druge prakse odprte znanosti, tudi v korist MSP.
Člen 15
Alternativno, kombinirano in kumulativno financiranje ter prerazporeditve sredstev
1. Program se izvaja v sinergiji z drugimi programi Unije v skladu z načelom iz člena 7(7).
2. Pečat odličnosti se podeli za razpise za zbiranje predlogov, določene v programu dela. V skladu z ustreznimi določbami uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 in ustreznimi določbami uredbe o strateških načrtih SKP lahko ESRR, ESS+ ali EKSRP podpira:
(a) |
sofinancirane ukrepe, izbrane v okviru Programa, in |
(b) |
ukrepe, ki jim je bil podeljen pečat odličnosti, če izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
|
3. Finančni prispevki v okviru programov, ki se sofinancirajo iz ESRR, ESS+, ESPRA in EKSRP, se lahko štejejo za prispevek vključene države članice za evropska partnerstva v skladu s točkama (b) in (c) člena 10(1) te uredbe, pod pogojem, da se spoštujejo ustrezne določbe uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 ter uredbe za posamezne sklade.
4. Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če se s prispevki ne krijejo isti stroški. Za zadevni prispevek k ukrepu se uporabljajo pravila ustreznega programa Unije. Kumulativno financiranje ne sme presegati skupnih upravičenih stroškov ukrepa. Podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so navedeni pogoji za podporo.
5. Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na zahtevo zadevne države članice prerazporedijo v Program pod pogoji iz ustreznih določb uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka. Ta sredstva se uporabijo v korist zadevne države članice.
6. Kadar Komisija ni prevzela pravne obveznosti v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja sredstev, prerazporejenih v skladu z odstavkom 5, se lahko zadevna neporabljena sredstva na zahtevo države članice prerazporedijo nazaj v enega ali več ustreznih operativnih programov v skladu s pogoji iz ustreznih določb uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027.
Člen 16
Tretje države, pridružene Programu
1. Program je odprt za pridružitev naslednjih tretjih držav (pridružene države):
(a) |
članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice EGP, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru; |
(b) |
države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami; |
(c) |
države iz evropske sosedske politike v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali v podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami; |
(d) |
tretje države in ozemlja, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:
|
2. Pridružitev Programu vsake od tretjih držav iz točke (d) odstavka 1 je v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu, ki ureja sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:
(a) |
zagotavlja pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije; |
(b) |
določa pogoje za sodelovanje v programih Unije, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe, in administrativne stroške programov; |
(c) |
na tretjo državo ne prenaša nobenega pooblastila za odločanje v zvezi s programom Unije; |
(d) |
jamči pravice Unije, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese. |
Prispevki iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.
3. Pri obsegu pridružitve vsake tretje države Programu se upošteva analiza koristi za Unijo in cilj pospeševanja gospodarske rasti v Uniji z inovacijami. V skladu s tem se lahko deli Programa izključijo iz sporazuma o pridružitvi za določeno državo, z izjemo članic EGP, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk.
4. V sporazumu o pridružitvi je, kolikor je mogoče, določeno vzajemno sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v Uniji v enakovrednih programih pridruženih držav v skladu s pogoji, določenimi v teh programih.
5. Pogoji, ki določajo stopnjo finančnega prispevka, zagotavljajo reden samodejen popravek večjega neravnotežja v primerjavi z zneskom, ki ga subjekti s sedežem v pridruženi državi prejmejo prek sodelovanja v Programu, pri tem pa se upoštevajo stroški upravljanja, izvrševanja in delovanja Programa. Pri dodelitvi finančnih prispevkov se upošteva raven sodelovanja pravnih subjektov pridruženih držav v vsakem delu Programa.
NASLOV II
PRAVILA ZA SODELOVANJE IN RAZŠIRJANJE REZULTATOV
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 17
Organi financiranja in neposredni ukrepi JRC
1. Pravila iz tega naslova se ne uporabljajo za neposredne ukrepe, ki jih izvede JRC.
2. V ustrezno utemeljenih primerih lahko organi financiranja odstopajo od pravil iz tega naslova, razen od členov 18, 19 in 20:
(a) |
če je takšno odstopanje določeno v temeljnem aktu o ustanovitvi organa financiranja ali o prenosu misij izvrševanja proračuna nanje, ali |
(b) |
za organe financiranja iz točke (ii), (iii) ali (v) točke (c) člena 62(1) finančne uredbe, če je to predvideno v sporazumu o prispevku in če to zahtevajo njihove posebne operativne potrebe ali narava ukrepov. |
Člen 18
Upravičeni ukrepi in etična načela
1. Brez poseganja v odstavek 2 tega člena so do financiranja upravičeni le ukrepi za izvajanje ciljev iz člena 3.
Naslednja področja raziskovanja se ne financirajo:
(a) |
dejavnosti, usmerjene v kloniranje človeka za reproduktivne namene; |
(b) |
dejavnosti za namene spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi take spremembe lahko postale dedne (28); |
(c) |
dejavnosti za namene ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja matičnih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice. |
2. Raziskave človeških matičnih celic odraslih in zarodkov se lahko financirajo, odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevnih vključenih držav članic. Finančna sredstva se ne dodelijo ne znotraj ne zunaj Unije za raziskovalne dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah. Finančna sredstva se ne dodelijo v državi članici za raziskovalno dejavnost, ki je v tej državi članici prepovedana.
Člen 19
Etika
1. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, morajo biti skladni z etičnimi načeli ter ustreznim pravom Unije, nacionalnim in mednarodnim pravom, vključno z Listino ter Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenimi dopolnilnimi protokoli.
Posebno pozornost treba nameniti načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne integritete, pravici do nediskriminacije in potrebi po zagotavljanju varstva okolja in visoke stopnje varovanja zdravja ljudi.
2. Pravni subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, zagotovijo:
(a) |
etično samooceno z navedbo in podrobnejšo opredelitvijo vseh predvidljivih etičnih vprašanj, povezanih s ciljem, izvajanjem in verjetnim učinkom dejavnosti, ki se bodo financirale, vključno s potrditvijo skladnosti z odstavkom 1, in opis, kako bo to zagotovljeno; |
(b) |
potrditev, da bodo dejavnosti skladne z Evropskim kodeksom ravnanja za raziskovalno integriteto, ki ga je objavila Zveza evropskih akademij, in da se dejavnosti, ki so izključene iz financiranja, ne bodo izvajale; |
(c) |
v primeru dejavnosti, ki se izvajajo zunaj Unije, potrditev, da bi bile iste dejavnosti dovoljene v državi članici, in |
(d) |
za dejavnosti, ki uporabljajo matične celice človeških zarodkov, podrobnosti o izdaji dovoljenj in nadzornih ukrepih, ki jih morajo izvesti pristojni organi zadevnih držav članic, oziroma podatki o etičnih soglasjih, ki jih je treba pridobiti pred začetkom zadevnih dejavnosti. |
3. Predlogi se sistematično pregledajo, da se prepoznajo ukrepi, ob katerih se zastavljajo kompleksna ali resna etična vprašanja, in se predložijo v etično oceno. Etično oceno izvede Komisija, razen če se prenese na organ financiranja. Za vse ukrepe, ki vključujejo uporabo človeških matičnih celic ali človeških zarodkov, se izvede etična ocena. Etični pregledi in ocene se izvajajo ob podpori strokovnjakov za etiko. Komisija in organi financiranja zagotovijo preglednost postopkov v zvezi z etiko brez poseganja v zaupnost vsebine teh postopkov.
4. Pravni subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti od ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko ali drugih organov, kot so organi za varstvo podatkov, pridobijo vsa soglasja ali druge obvezne dokumente. Ti dokumenti se hranijo v dosjeju in se na zahtevo predložijo Komisiji ali ustreznemu organu financiranja.
5. Če je primerno, etične presoje izvaja Komisija ali ustrezni organ financiranja. V primeru resnih ali kompleksnih etičnih vprašanj etične presoje izvaja Komisija, razen če Komisija to nalogo prenese na organ financiranja.
Etične presoje se izvajajo ob podpori strokovnjakov za etiko.
6. Ukrepi, ki ne izpolnjujejo etičnih zahtev iz odstavkov 1 do 4 in torej etično niso sprejemljivi, se zavrnejo ali ukinejo, ko se ugotovi, da so etično nesprejemljivi.
Člen 20
Varnost
1. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, morajo biti skladni z veljavnimi varnostnimi pravili, zlasti pravili glede zaščite tajnih podatkov pred nepooblaščenim razkritjem, vključno z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom. Če se raziskava izvaja zunaj Unije ter se pri njej uporabljajo ali v njenem okviru nastajajo tajni podatki, je poleg skladnosti s temi zahtevami potrebno imeti sklenjen sporazum o varnosti podatkov med Unijo in tretjo državo, v kateri naj bi se raziskava izvajala.
2. Predlogi po potrebi vključujejo samooceno varnosti, v kateri so ugotovljena vsa varnostna vprašanja in je podrobneje opredeljeno, kako se bodo ta vprašanja reševala, da se upošteva ustrezno pravo Unije in nacionalno pravo.
3. Kadar je to ustrezno, Komisija ali ustrezni organ financiranja izvede postopek varnostnega pregleda za predloge, ob katerih se zastavljajo vprašanja glede varnosti.
4. Kadar je to ustrezno, morajo biti ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, skladni s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili.
5. Pravni subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, zagotovijo zaščito pred nepooblaščenim razkritjem tajnih podatkov, ki so bili uporabljeni ali so nastali v okviru ukrepa. Pred začetkom zadevne dejavnosti predložijo dokazila o osebnem varnostnem dovoljenju ali varnostnem dovoljenju organizacije, ki ga izda ustrezni nacionalni varnostni organ.
6. Če v stik s tajnimi podatki pridejo neodvisni zunanji strokovnjaki, se pred njihovim imenovanjem zahteva ustrezno varnostno dovoljenje.
7. Kadar je to ustrezno, lahko Komisija ali ustrezni organ financiranja izvede varnostno presojo.
8. Ukrepi, ki niso skladni z varnostnimi pravili iz tega člena, se lahko zavrnejo ali kadar koli ukinejo.
POGLAVJE II
Nepovratna sredstva
Člen 21
Nepovratna sredstva
Nepovratna sredstva v okviru Programa se dodelijo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe, razen če je v tem poglavju določeno drugače.
Člen 22
Pravni subjekti, ki so upravičeni do sodelovanja
1. Pri ukrepih v okviru Programa lahko sodeluje vsak pravni subjekt, ne glede na kraj njegovega sedeža, in tudi pravni subjekti iz nepridruženih tretjih držav ali mednarodne organizacije, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe in vsi pogoji, določeni v programu dela ali razpisu za zbiranje predlogov.
2. Razen v ustrezno utemeljenih primerih, ko je v programu dela določeno drugače, so pravni subjekti, ki so člani konzorcija, upravičeni do sodelovanja pri ukrepih v okviru Programa pod pogojem, da konzorcij vključuje:
(a) |
najmanj eno neodvisno pravno osebo, ki ima sedež v državi članici, in |
(b) |
vsaj dva druga neodvisna pravna subjekta, ki imata sedež v različnih državah članicah ali pridruženih državah. |
3. Pionirske raziskovalne ukrepe ERC, ukrepe EIC, ukrepe s področja usposabljanja in mobilnosti ali ukrepe sofinanciranja Programa lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov, pod pogojem, da ima en od teh pravnih subjektov sedež v državi članici ali pridruženi državi na podlagi sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 16.
4. Usklajevalne in podporne ukrepe lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov, ki imajo lahko sedež v državi članici, pridruženi državi ali, v izjemnih primerih, v drugi tretji državi.
5. Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, avtonomijo ali varnostjo Unije, se lahko s programom dela določi, da se sodelovanje lahko omeji samo na pravne subjekte s sedežem v državah članicah ali na pravne subjekte s sedežem v določenih pridruženih ali drugih tretjih državah poleg držav članic. Vsaka omejitev sodelovanja pravnih subjektov s sedežem v pridruženih državah, ki so države članice EGP, mora biti skladna s pogoji Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru. Iz ustrezno utemeljenih in izjemnih razlogov zaradi zagotovitve zaščite strateških interesov Unije in njenih držav članic je lahko v programu dela iz posameznih razpisov za zbiranje predlogov izključeno tudi sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v Uniji ali pridruženih državah, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom nepridruženih tretjih držav ali pravnih subjektov iz nepridruženih tretjih držav ali pa za njihovo sodelovanje veljajo pogoji, določeni v programu dela.
6. Kadar je primerno in ustrezno utemeljeno, se lahko v programu dela poleg meril iz odstavkov 2 do 5, da se upoštevajo zahteve posebnih politik ali vrsta in cilji ukrepa, opredelijo dodatna merila za upravičenost, ki vključujejo tudi število pravnih subjektov, vrsto in sedež pravnega subjekta.
7. Pri ukrepih, ki so jim namenjeni zneski v skladu s členom 15(5), se sodelovanje omeji na en sam pravni subjekt s sedežem na območju pristojnosti delegirajočega organa upravljanja, razen če je drugače dogovorjeno s tem organom upravljanja.
8. JRC lahko sodeluje pri ukrepih, kadar je to navedeno v programu dela.
9. Za JRC, mednarodne evropske raziskovalne organizacije in pravne subjekte, ustanovljene v skladu s pravom Unije, se šteje, da imajo sedež v drugi državi članici in ne v državi članici, v kateri imajo sedež drugi pravni subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu.
10. Pri pionirskih raziskovalnih ukrepih ERC, ukrepih usposabljanja in mobilnosti ter če je določeno v programu dela, se za mednarodne organizacije s sedežem v državi članici ali pridruženi državi šteje, da imajo sedež v tej državi članici ali pridruženi državi. Pri drugih delih Programa se za mednarodne organizacije, ki niso mednarodne evropske raziskovalne organizacije, šteje, da imajo sedež v nepridruženi tretji državi.
Člen 23
Pravni subjekti, upravičeni do financiranja
1. Pravni subjekti so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi. Do financiranja za ukrepe, ki so jim namenjeni zneski iz člena 15(5), so upravičeni le pravni subjekti s sedežem na območju pristojnosti delegirajočega organa upravljanja, razen če je drugače dogovorjeno s tem organom upravljanja.
2. Pravni subjekti s sedežem v nepridruženi tretji državi morajo kriti stroške svojega sodelovanja. Vendar pa je pravni subjekt s sedežem v nepridruženih tretjih državah z nizkimi ali srednjimi dohodki in izjemoma v drugih nepridruženih tretjih državah upravičen do financiranja v ukrepu, če:
(a) |
je tretja država navedena v programu dela, ki ga je sprejela Komisija, ali |
(b) |
Komisija ali ustrezni organ financiranja meni, da je sodelovanje zadevnega pravnega subjekta ključnega pomena za izvedbo ukrepa. |
3. Subjekti, povezani z upravičencem, so upravičeni do financiranja v ukrepu, če imajo sedež v državi članici, pridruženi državi ali tretji državi, navedeni v programu dela, ki ga je sprejela Komisija.
4. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno zagotavlja informacije o znesku finančnih prispevkov Unije za pravne subjekte s sedežem v pridruženih in nepridruženih tretjih državah. Kar zadeva pridružene države, te informacije vključujejo tudi informacije o njihovi finančni bilanci.
Člen 24
Razpisi za zbiranje predlogov
1. Vsebina razpisov za zbiranje predlogov za vse ukrepe se vključi v program dela.
2. Če je to potrebno za doseganje ciljev razpisov za zbiranje predlogov, se lahko ti razpisi v izrednih primerih omejijo, da bi se razvile dodatne dejavnosti ali vključili dodatni partnerji v obstoječe ukrepe. V programu dela je lahko poleg tega predvidena možnost, da se pravni subjekti iz držav z manj razvitim področjem raziskav in inovacij pridružijo že izbranim sodelovalnim ukrepom na področju raziskav in razvoja, če se s tem strinja zadevni konzorcij in če pravni subjekti iz teh držav pri njih še ne sodelujejo.
3. Razpis za zbiranje predlogov ni potreben za usklajevalne in podporne ukrepe ali ukrepe sofinanciranja Programa, ki:
(a) |
naj bi jih izvajali JRC ali pravni subjekti, določeni v programu dela; |
(b) |
ne spadajo v področje razpisa za zbiranje predlogov v skladu s točko (e) člena 195 finančne uredbe. |
4. V programu dela se določijo razpisi za zbiranje predlogov, za katere se lahko podelijo pečati odličnosti. Na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti.
Člen 25
Skupni razpisi za zbiranje predlogov
Komisija ali ustrezni organ financiranja lahko izda skupni razpis za zbiranje predlogov s:
(a) |
tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami; |
(b) |
mednarodnimi organizacijami; |
(c) |
neprofitnimi pravnimi subjekti. |
V primeru skupnega razpisa za zbiranje predlogov vložniki izpolnjujejo zahteve iz člena 22 in določijo se skupni postopki za izbor in oceno predlogov. Taki postopki vključujejo uravnoteženo skupino strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stran.
Člen 26
Predkomercialno naročanje in naročanje inovativnih rešitev
1. Ukrepi lahko zajemajo ali imajo za glavni cilj predkomercialno naročanje ali javno naročanje inovativnih rešitev, kar izvedejo upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki, kot so opredeljeni v direktivah 2014/24/EU (29) in 2014/25/EU (30) Evropskega parlamenta in Sveta.
2. Postopki naročanja:
(a) |
so skladni s pravili o konkurenci in načeli preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja, dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti; |
(b) |
lahko dovolijo oddajo več naročil v istem postopku (več virov); |
(c) |
omogočijo oddajo naročil ponudnikom, ki dajo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ob zagotovitvi, da ni nasprotij interesov. |
V primeru predkomercialnega naročanja je lahko, kadar je primerno in brez poseganja v načela iz točke (a), postopek naročanja poenostavljen ali pospešen in lahko določa posebne pogoje, na primer, da se kraj izvajanja naročenih dejavnosti omeji na ozemlje držav članic in pridruženih držav.
3. Izvajalec, ki ustvarja rezultate v predkomercialnem naročanju, je lastnik vsaj pravic intelektualne lastnine, ki so povezane s temi rezultati. Javni naročniki imajo vsaj pravice dostopa do rezultatov za lastno uporabo prosto plačila in pravico, da podelijo ali od sodelujočih izvajalcev zahtevajo, da izdajo tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov za javni organ naročnik pod poštenimi in razumnimi pogoji, brez pravice do izdajanja podlicenc. Če izvajalec v določenem roku po predkomercialnem naročilu, ki je določen v pogodbi, komercialno ne izkoristi rezultatov, lahko javni naročniki, po posvetovanju z izvajalcem o razlogih za neizkoriščanje, od njega zahtevajo, da morebitno lastništvo rezultatov prenese na javne naročnike.
Člen 27
Finančna sposobnost vložnikov
1. Poleg izjem, navedenih v členu 198(5) finančne uredbe, se finančna sposobnost preverja zgolj za koordinatorja in le, če zahtevana finančna sredstva Unije za ukrep znašajo 500 000 EUR ali več.
2. Ne glede na odstavek 1, če obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti vložnika, ali če obstaja večje tveganje zaradi sodelovanja v več tekočih dejavnostih, ki se financirajo iz programov Unije za raziskave in inovacije, Komisija ali ustrezni organ financiranja preveri tudi finančno sposobnost drugih vložnikov ali koordinatorjev, tudi kadar so zahtevana finančna sredstva pod pragom iz odstavka 1.
3. Kadar za finančno sposobnost strukturno jamči drug pravni subjekt, se preveri finančna sposobnost tega drugega pravnega subjekta.
4. V primeru šibke finančne sposobnosti vložnika lahko Komisija ali ustrezni organ financiranja vložnikovo sodelovanje pogoji s predložitvijo izjave o solidarni odgovornosti subjekta, povezanega z upravičencem.
5. Prispevek v mehanizem iz člena 37 te uredbe se šteje za zadostno jamstvo iz člena 152 finančne uredbe. Od upravičencev se ne zahteva ali se jim naložiti nobeno dodatno jamstvo ali poroštvo.
Člen 28
Merila za dodelitev in izbira
1. Predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev:
(a) |
odličnost; |
(b) |
učinek; |
(c) |
kakovost in učinkovitost izvajanja. |
2. Za predloge pionirskih raziskovalnih ukrepov ERC se uporablja zgolj merilo iz točke (a) odstavka 1.
3. V programu dela se določijo dodatne podrobnosti glede uporabe meril za dodelitev iz odstavka 1, vključno z morebitnim ponderiranjem, pragovi in, kadar je ustrezno, pravili za obravnavo enako uvrščenih predlogov, pri čemer se upoštevajo cilji razpisa za zbiranje predlogov. Pogoji za obravnavanje enako uvrščenih predlogov lahko med drugim vključujejo naslednja merila: MSP, spol in geografsko raznolikost.
4. Komisija in drugi organi za financiranje upoštevajo možnost dvostopenjskega postopka predložitve in ocenjevanja, kadar je ustrezno, pa se lahko na prvi stopnji ocenjevanja anonimizirani predlogi ocenijo na podlagi enega ali več meril za dodelitev iz odstavka 1.
Člen 29
Ocenjevanje
1. Predloge oceni odbor za ocenjevanje, ki ga sestavljajo neodvisni zunanji strokovnjaki.
Za dejavnosti EIC, misije in v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v programu dela, ki ga je sprejela Komisija, je lahko odbor za ocenjevanje sestavljen delno, ali v primeru usklajevanja in podpornih ukrepov, delno ali v celoti iz predstavnikov institucij ali organov Unije, kot je navedeno v členu 150 finančne uredbe.
Postopek ocenjevanja lahko spremljajo neodvisni opazovalci.
2. Kadar je ustrezno, odbor za ocenjevanje določi vrstni red predlogov, ki so presegli veljavne pragove, glede na:
(a) |
točke, dosežene pri ocenjevanju; |
(b) |
njihov prispevek k doseganju posebnih ciljev politike, vključno s sestavo skladnega portfelja projektov, namreč za dejavnosti Iskalca, misije in v drugih ustrezno utemeljenih primerih, podrobno določenih v programu dela, ki ga je sprejela Komisija. |
Za dejavnosti EIC, misije in v drugih ustrezno utemeljenih primerih, podrobno določenih v programu dela, ki ga je sprejela Komisija, lahko ocenjevalni odbor predlaga tudi prilagoditve predlogov, če so te prilagoditve potrebne za skladnost pristopa portfelja. Te prilagoditve so skladne s pogoji za sodelovanje in z načelom enakega obravnavanja. Programski odbor je obveščen o takih primerih.
3. Postopek ocenjevanja se zasnuje tako, da ne prihaja do nasprotij interesov in pristranskosti. Zagotovi se preglednost meril za ocenjevanje in metode točkovanja predlogov.
4. V skladu s členom 200(7) finančne uredbe vložniki prejmejo povratne informacije v vseh fazah ocenjevanja in, kadar je predlog zavrnjen, razloge za zavrnitev.
5. Pravni subjekti s sedežem v državah z manj razvitim področjem raziskav in inovacij, ki so uspešno sodelovali v komponenti „Širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti“, na prošnjo prejmejo potrdilo o svojem sodelovanju, ki ga lahko priložijo predlogom za sodelovalni del Programa, ki ga koordinirajo.
Člen 30
Postopek pregleda ocenjevanja, poizvedbe in pritožbe
1. Vložnik lahko zahteva pregled ocenjevanja, če meni, da veljavni postopek ocenjevanja za njegov predlog ni bil pravilno izveden (31).
2. Zahteva za pregled ocenjevanja se lahko nanaša samo na postopkovne vidike ocenjevanja. Ocenjevanje ustreznosti predloga ne more biti predmet pregleda ocenjevanja.
3. Zahteva za pregled ocenjevanja se mora nanašati na določen predlog in se vloži v 30 dneh od objave rezultatov ocenjevanja.
Mnenje o postopkovnih vidikih ocenjevanja zagotovi odbor za pregled ocenjevanja, v katerem sodeluje in ga tudi vodi osebje Komisije ali ustreznega organa financiranja, ki ni bilo vključeno v ocenjevanje predlogov. Odbor za pregled ocenjevanja lahko priporoči eno od naslednjega:
(a) |
vnovično ocenjevanje predloga, ki ga izvedejo ocenjevalci, ki niso sodelovali pri prejšnjem ocenjevanju, ali |
(b) |
potrditev prvotnega ocenjevanja. |
4. Pregled ocenjevanja ne odloži postopka izbire predlogov, ki niso predmet tega pregleda.
5. Komisija poskrbi za obstoj postopka, ki ga udeleženci lahko uporabijo za neposredno poizvedovanje ali pritožbe v zvezi s svojim sodelovanjem v Programu. Informacije o tem, kako vložiti poizvedbe ali pritožbe, se objavijo na spletu.
Člen 31
Čas do dodelitve sredstev
1. Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se uporabljata naslednja roka:
(a) |
vsi vložniki se o izidu ocenjevanja njihovih vlog obvestijo najpozneje v petih mesecih od končnega roka za predložitev popolnih predlogov; |
(b) |
sporazum o nepovratnih sredstvih se podpiše z vložniki najpozneje osem mesecev od končnega roka za predložitev popolnih predlogov. |
2. V programu dela se lahko določijo tudi krajši roki od tistih iz odstavka 1.
3. Poleg izjem iz drugega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se lahko roka iz odstavka 1 tega člena podaljšata za ukrepe ERC, za ocenjevanje v več korakih, za misije in kadar se ukrepi predložijo v etično oceno ali varnostni pregled.
Člen 32
Izvrševanje nepovratnih sredstev
1. Če upravičenec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem ukrepa, morajo te obveznosti izpolniti drugi upravičenci brez dodatnih finančnih sredstev Unije, razen če so izrecno oproščeni te obveznosti. Finančna odgovornost vsakega upravičenca je omejena na njegov lastni dolg, ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na mehanizem.
2. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se lahko določijo mejniki in z njimi povezani obroki predhodnega financiranja. Če mejniki niso doseženi, se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni ali, kadar je to ustrezno utemeljeno, ukine.
3. Ukrep se lahko ukine tudi, kadar pričakovani rezultati za Unijo ne bi bili več pomembni iz znanstvenih ali tehnoloških razlogov ali – v primeru Pospeševalca – tudi iz gospodarskih razlogov, v primeru EIC in misij pa tudi na podlagi njihove pomembnosti kot dela portfelja ukrepov. Preden se Komisija odloči za ukinitev ukrepa, izvede postopek, v katerega vključi koordinatorja ukrepa in po potrebi neodvisne zunanje strokovnjake, v skladu s členom 133 finančne uredbe.
Člen 33
Sporazumi o nepovratnih sredstvih
1. Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in v skladu s to uredbo sestavi vzorčne sporazume o nepovratnih sredstvih med Komisijo ali ustreznim organom financiranja in upravičenci. Če je potrebna bistvena sprememba vzorčnega sporazuma o nepovratnih sredstvih, med drugim zaradi dodatne poenostavitve za upravičence, Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami ta vzorčni sporazum o nepovratnih sredstvih ustrezno spremeni.
2. V sporazumih o nepovratnih sredstvih se določijo pravice in obveznosti upravičencev ter Komisije ali ustreznega organa financiranja v skladu s to uredbo. V njih se določijo tudi pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki postanejo upravičenci med izvajanjem ukrepa, ter vloga in naloge koordinatorja.
Člen 34
Stopnje financiranja
1. Za posamezni ukrep se uporablja enotna stopnja financiranja za vse dejavnosti, ki jih ta ukrep financira. Najvišja stopnja financiranja za posamezni ukrep se določi v programu dela.
2. Povrnjenih je lahko do 100 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa v okviru Programa, razen za:
(a) |
ukrepe na področju inovacij, za katere je lahko povrnjenih do 70 % skupnih upravičenih stroškov, razen za neprofitne pravne subjekte, za katere je lahko povrnjenih do 100 % skupnih upravičenih stroškov; |
(b) |
ukrepe sofinanciranja Programa, za katere je lahko povrnjenih najmanj 30 %, v ugotovljenih in ustrezno utemeljenih primerih pa do 70 % skupnih upravičenih stroškov. |
3. Stopnje financiranja, določene v tem členu, se uporabljajo tudi za ukrepe, za katere je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, financiranje na enoto ali pavšalni znesek.
Člen 35
Posredni stroški
1. Posredni upravičeni stroški znašajo 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, finančne podpore tretjim osebam ter vseh stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ki vključujejo posredne stroške.
Kadar je to ustrezno, se posredni stroški, vključeni v stroške na enoto ali pavšalne zneske, izračunajo z uporabo pavšalne stopnje iz prvega pododstavka, razen pri stroških na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev, ki se izračunajo na podlagi dejanskih stroškov v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca.
2. Ne glede na odstavek 1 se lahko posredni stroški, če je to določeno v programu dela, prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto.
Člen 36
Upravičeni stroški
1. Poleg meril iz člena 186 finančne uredbe so za upravičence s plačilom na podlagi projekta stroški osebja upravičeni do višine plačila, ki bi ga oseba prejela za delo v raziskovalnih in inovacijskih projektih, financiranih iz nacionalnih programov, vključno s prispevki za socialno varnost in drugimi stroški, povezanimi s plačilom osebja, dodeljenega ukrepu, ki izhajajo iz nacionalnega prava ali pogodbe o zaposlitvi.
2. Z odstopanjem od člena 190(1) finančne uredbe se stroški sredstev, ki jih zagotovijo tretje osebe v obliki prispevkov v naravi, štejejo za upravičene do višine neposrednih upravičenih stroškov tretje osebe.
3. Z odstopanjem od člena 192 finančne uredbe se prihodki, ustvarjeni z izkoriščanjem rezultatov, ne štejejo za prihodke ukrepa.
4. Upravičenci lahko uporabljajo svoje običajne računovodske prakse za opredelitev in prijavo stroškov, ki nastanejo v zvezi z ukrepom v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih ter v skladu s to uredbo in členom 186 finančne uredbe.
5. Z odstopanjem od člena 203(4) finančne uredbe je treba ob plačilu preostalega zneska obvezno priložiti potrdilo o računovodskih izkazih, če je znesek, ki je bili prijavljen kot dejanski stroški in stroški na enoto ter izračunan v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva, 325 000 EUR ali več.
Potrdilo o računovodskih izkazih lahko izda pooblaščeni zunanji revizor, v primeru javnih organov pa pristojni in neodvisen javni uslužbenec v skladu s členom 203(4) finančne uredbe.
6. Kadar je ustrezno, se za ukrepe usposabljanja in mobilnosti v okviru MSCA pri prispevku Unije ustrezno upoštevajo morebitni dodatni stroški upravičenca, povezani z materinskim dopustom, starševskim dopustom, bolniškim dopustom, posebnim dopustom ali spremembo organizacije gostiteljice ali spremembo družinskega statusa raziskovalca v času trajanja sporazuma o nepovratnih sredstvih.
7. Stroški, povezani z odprtim dostopom, vključno z načrti za upravljanje podatkov, so upravičeni do povračila, kot je dodatno določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih.
Člen 37
Mehanizem vzajemnega zavarovanja
1. S to uredbo se ustanovi mehanizem vzajemnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki nadomesti in nasledi sklad, ustanovljen v skladu s členom 38 Uredbe (EU) št. 1290/2013. Mehanizem krije tveganja, povezana z neizterjavo zneskov, ki jih dolgujejo upravičenci:
(a) |
Komisiji v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (32); |
(b) |
Komisiji in organom Unije v okviru Obzorja 2020; |
(c) |
Komisiji in organom financiranja v okviru Programa. |
Kritje tveganja v zvezi z organi financiranja iz točke (c) prvega pododstavka se lahko opravi prek sistema posrednega kritja, določenega v veljavnem sporazumu, in ob upoštevanju narave organa financiranja.
2. Mehanizem upravlja Unija, zastopa pa jo Komisija, ki deluje kot pooblaščenka. Komisija določi posebna pravila za delovanje mehanizma.
3. Prispevek upravičencev znaša 5 % finančnih sredstev, ki jih je za ukrep namenila Unija. Na podlagi rednih preglednih ocenjevanj lahko Komisija ta prispevek poveča na največ 8 % ali zmanjša na manj kot 5 %. Prispevek upravičencev v mehanizem se poravna z začetnim predhodnim financiranjem in vplača v mehanizem v imenu upravičencev. Ta prispevek ne presega zneska začetnega predhodnega financiranja.
4. Prispevek upravičencev se povrne ob plačilu preostalega zneska.
5. Vsi finančni prihodki, ki jih ustvari mehanizem, se pripišejo mehanizmu. Če prihodki ne zadoščajo, mehanizem ne posreduje, Komisija ali ustrezni organ financiranja pa vse dolgovane zneske izterja neposredno od upravičencev ali tretjih oseb.
6. Izterjani zneski so prihodek, ki se v smislu člena 21(5) finančne uredbe pripiše mehanizmu. Po izvršitvi vseh nepovratnih sredstev, katerih tveganje neposredno ali posredno krije mehanizem, Komisija izterja vse neporavnane zneske in jih vključi v proračun Unije na podlagi sklepov zakonodajnega organa.
7. Mehanizem se lahko razširi na upravičence katerega koli drugega neposredno upravljanega programa Unije. Komisija sprejme pogoje za sodelovanje upravičencev drugih programov.
Člen 38
Lastništvo in zaščita
1. Upravičenci so lastniki rezultatov, ki jih ustvarijo. Upravičenci poskrbijo, da se vse pravice njihovih zaposlenih ali drugih strank v zvezi z rezultati lahko uresničujejo na način, ki je združljiv z obveznostmi upravičencev iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.
Rezultati so v skupni lasti dveh ali več upravičencev, kadar:
(a) |
so jih ustvarili skupaj in |
(b) |
ni mogoče:
|
Skupni lastniki se pisno dogovorijo o dodelitvi in pogojih uveljavljanja skupnega lastništva. Če v konzorcijskem sporazumu ali sporazumu o skupnem lastništvu ni dogovorjeno drugače, lahko vsak skupni lastnik tretjim osebam izda neizključne licence za izkoriščanje rezultatov, ki so v skupni lasti (brez pravice do podeljevanja podlicenc), če druge skupne lastnike o tem vnaprej obvesti ter jim zagotovi pošteno in razumno nadomestilo. Skupni lastniki se lahko pisno dogovorijo, da bodo namesto skupnega lastništva uporabili drugačno ureditev.
2. Upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, ustrezno zaščitijo svoje rezultate, če je zaščita možna in upravičena, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno z možnostmi za komercialno izkoriščanje in morebitnimi drugimi legitimnimi interesi. Pri odločanju o zaščiti upravičenci upoštevajo tudi legitimne interese drugih upravičencev v ukrepu.
Člen 39
Izkoriščanje in razširjanje rezultatov
1. Vsak upravičenec, ki je prejel finančna sredstva Unije, si po najboljših močeh prizadeva za izkoriščanje rezultatov, ki so v njegovi lasti, ali za to, da bi jih izkoriščal drug pravni subjekt. Rezultate lahko izkoriščajo neposredno upravičenci ali pa izkoriščanje poteka posredno, predvsem s prenosom rezultatov in izdajanjem licenc za rezultate v skladu s členom 40.
V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede izkoriščanja.
Če se kljub upravičenčevim prizadevanjem za neposredno ali posredno izkoriščanje svojih rezultatov rezultati ne izkoristijo v obdobju, ki je določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih, upravičenec uporabi ustrezno spletno platformo, ki je navedena v sporazumu o nepovratnih sredstvih, da bi našel osebe, ki so zainteresirane za izkoriščanje teh rezultatov. Na prošnjo upravičenca se ta obveznost lahko opusti, če je to utemeljeno.
2. Upravičenci razširijo svoje rezultate takoj, ko je mogoče, in v javno razpoložljivem formatu, ob upoštevanju omejitev zaradi zaščite intelektualne lastnine, varnostnih pravil ali legitimnih interesov.
V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede razširjanja rezultatov, pri čemer se varujejo gospodarski in znanstveni interesi Unije.
3. Upravičenci zagotovijo, da se odprt dostop do znanstvenih publikacij uporablja v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Zlasti poskrbijo, da sami ali avtorji obdržijo zadostne pravice intelektualne lastnine, da lahko izpolnijo svoje zahteve glede odprtega dostopa.
Odprt dostop do raziskovalnih podatkov je splošno pravilo v okviru pogojev, določenih v sporazumu o nepovratnih sredstvih, kar zagotavlja možnost izjem na podlagi načela „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“, ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev, vključno s komercialnim izkoriščanjem, in vseh drugih omejitev, kot so pravila o varstvu podatkov, zasebnost, zaupnost, poslovne skrivnosti, konkurenčni interesi Unije, varnostna pravila ali pravice intelektualne lastnine.
V programu dela se lahko določijo dodatne spodbude ali obveznosti, da bi se spoštovale prakse odprte znanosti.
4. Upravičenci upravljajo vse raziskovalne podatke, nastale v okviru ukrepa Programa , v skladu z načeli FAIR in sporazumom o nepovratnih sredstvih, ter pripravijo načrt upravljanja podatkov.
V programu dela se lahko, kadar je upravičeno, določijo tudi dodatne obveznosti, da bi se za shranjevanje raziskovalnih podatkov in zagotavljanje dostopa do njih uporabljal EOSC.
5. Upravičenci, ki nameravajo razširjati svoje rezultate, o tem vnaprej obvestijo druge upravičence v ukrepu. Vsak drugi upravičenec lahko temu nasprotuje, če lahko dokaže, da bi razširjanje rezultatov znatno škodilo njegovim legitimnim interesom v zvezi z njegovimi rezultati ali obstoječim znanjem. V takih primerih se rezultati ne smejo razširjati, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh legitimnih interesov.
6. Razen če je v programu dela določeno drugače, morajo predlogi vključevati načrt za izkoriščanje in razširjanje rezultatov. Če pričakovano izkoriščanje rezultatov vključuje razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje proizvoda ali procesa ali ustvarjanje in opravljanje storitve, ta načrt vsebuje strategijo za tako izkoriščanje. Če načrt predvideva izkoriščanje rezultatov predvsem v nepridruženih tretjih državah, pravni subjekti pojasnijo, zakaj se tako izkoriščanje še vedno šteje v interesu Unije.
Upravičenci načrt za izkoriščanje in razširjanje rezultatov med trajanjem in po koncu ukrepa posodabljajo v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih.
7. Upravičenci za potrebe spremljanja in razširjanja rezultatov, ki ju izvaja Komisija ali ustrezni organ financiranja, zagotovijo vse informacije, ki se zahtevajo v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem svojih rezultatov, v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih. Ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev se te informacije dajo na voljo javnosti.
Člen 40
Prenos in izdajanje licenc
1. Upravičenci lahko lastništvo nad svojimi rezultati prenesejo. Zagotovijo, da njihove obveznosti veljajo tudi za novega lastnika in da mora slednji te obveznosti prenesti naprej pri vsakem naslednjem prenosu lastništva.
2. Razen če je za posebej določene tretje osebe, tudi za subjekte, povezane z upravičenci, v pisni obliki dogovorjeno drugače ali če to na podlagi veljavnega pravom ni izvedljivo, upravičenci, ki nameravajo prenesti lastništvo nad rezultati, o tem vnaprej obvestijo vsakega drugega upravičenca, ki ima še vedno pravice dostopa do rezultatov. Obvestilo mora vsebovati dovolj informacij o novem lastniku, da lahko upravičenec oceni posledice prenosa na svoje pravice dostopa.
Razen če je za posebej določene tretje osebe, tudi za subjekte, povezane z upravičenci, v pisni obliki dogovorjeno drugače, sme upravičenec nasprotovati prenosu lastništva nad rezultati s strani drugega upravičenca, če lahko dokaže, da bi prenos škodil uveljavljanju njegovih pravic dostopa. V tem primeru prenos lastništva ni mogoč, dokler zadevni upravičenci ne dosežejo dogovora. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.
3. Upravičenci lahko podelijo licenco za svoje rezultate ali kako drugače podelijo pravico do izkoriščanja rezultatov, tudi izključno, če to ne vpliva na izpolnjevanje njihovih obveznosti. Izključne licence za rezultate se lahko podelijo, če vsi ostali zadevni upravičenci potrdijo, da se odpovedujejo pravicam dostopa do njih.
4. Kadar je utemeljeno, se v sporazumu o nepovratnih sredstvih določi pravica Komisije ali ustreznega organa financiranja do ugovora glede prenosa lastništva nad rezultati ali podelitve izključne licence v zvezi z rezultati, če:
(a) |
so upravičenci, ki so ustvarili rezultate, prejeli finančna sredstva Unije; |
(b) |
gre za prenos lastništva ali podelitev licence pravnemu subjektu s sedežem v nepridruženi tretji državi in |
(c) |
prenos lastništva ali podelitev licence ni v skladu z interesi Unije. |
Če je določena pravica do ugovora, upravičenec vnaprej sporoči svojo namero, da bo prenesel lastništvo nad rezultati ali podelil izključno licenco v zvezi z rezultati. Pravici do ugovora v zvezi s prenosi ali podelitvami posebej določenim pravnim subjektom se je mogoče odpovedati v pisni obliki, če so vzpostavljeni ukrepi za zaščito interesov Unije.
Člen 41
Pravice dostopa
1. Zahteve za uveljavljanje pravic dostopa in odpoved pravicam dostopa se podajo pisno.
2. Razen če je z izdajateljem licence dogovorjeno drugače, pravice dostopa ne zajemajo pravice do izdajanja podlicenc.
3. Upravičenci se pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih medsebojno obvestijo o morebitnih omejitvah dostopa do svojega obstoječega znanja.
4. Če upravičenec ni več vključen v ukrep, to ne vpliva na njegovo obveznost, da dovoli dostop.
5. Če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti, se lahko upravičenci dogovorijo, da ta upravičenec nima več pravic dostopa.
6. Upravičenci dovolijo dostop do:
(a) |
svojih rezultatov prosto plačila drugemu upravičencu v ukrepu, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog; |
(b) |
svojega obstoječega znanja drugemu upravičencu v ukrepu, ki obstoječe znanje potrebuje za izvajanje svojih nalog, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 3; ta dostop se dovoli prosto plačila, razen če se upravičenci pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih dogovorijo drugače; |
(c) |
svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 3, do svojega obstoječega znanja vsakemu drugemu upravičencu v ukrepu, ki jih potrebuje za izkoriščanje lastnih rezultatov; ta dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor. |
7. Razen če se upravičenci dogovorijo drugače, dovolijo dostop do svojih rezultatov in – ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 3 – do svojega obstoječega znanja tudi pravnemu subjektu, ki:
(a) |
ima sedež v državi članici ali pridruženi državi; |
(b) |
je pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega upravičenca ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot ta upravičenec ali neposredno ali posredno nadzoruje tega upravičenca in |
(c) |
potrebuje dostop za izkoriščanje rezultatov tega upravičenca v skladu z obveznostmi izkoriščanja, ki jih ima ta upravičenec. |
Dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor.
8. Razen če se upravičenci dogovorijo o drugačnem roku, se zahteva za dostop za namene izkoriščanja lahko poda največ eno leto po koncu ukrepa.
9. Upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov prosto plačila institucijam Unije, organom, uradom ali agencijam za razvoj, izvajanje in spremljanje politik ali programov Unije. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.
Take pravice dostopa pa ne veljajo tudi za obstoječe znanje upravičencev.
Pri ukrepih v okviru sklopa „Civilna varnost v družbi“ upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov prosto plačila tudi nacionalnim organom držav članic za razvijanje, izvajanje in spremljanje njihovih politik ali programov na zadevnem področju. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo in se zanj uporabi dvostranski dogovor, ki opredeljuje posebne pogoje, s katerimi se zagotovi, da se te pravice dostopa uporabljajo le za načrtovane namene in da se določijo ustrezne obveznosti glede zaupnosti. Države članice ter institucije, organi, uradi ali agencije Unije o takih svojih zahtevah obvestijo vse države članice.
10. V programu dela se lahko določijo tudi dodatne pravice dostopa, kadar je to ustrezno.
Člen 42
Posebne določbe
1. Za ukrepe ERC, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ukrepe predkomercialnega naročanja, ukrepe javnega naročanja inovativnih rešitev, ukrepe sofinanciranja Programa ter usklajevalne in podporne ukrepe lahko veljajo posebne določbe v zvezi z lastništvom, izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov, prenosom in izdajanjem licenc ter pravicami dostopa.
2. Posebne določbe iz odstavka 1 se določijo v sporazumu o nepovratnih sredstvih in ne spreminjajo načel in obveznosti glede odprtega dostopa.
Člen 43
Nagrade
1. Če ni v tem poglavju določeno drugače, se nagrade za spodbujanje ali nagrade za priznanje v okviru Programa podeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom IX finančne uredbe.
2. Če ni v programu dela ali pravilih natečaja določeno drugače, lahko na natečaju sodeluje vsak pravni subjekt, ne glede na kraj njegovega sedeža.
3. Komisija ali ustrezni organ financiranja lahko organizira, kadar je to ustrezno, nagradne natečaje skupaj z:
(a) |
drugimi organi Unije; |
(b) |
tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami; |
(c) |
mednarodnimi organizacijami ali |
(d) |
neprofitnimi pravnimi subjekti. |
4. Programi dela ali pravila natečaja vsebujejo obveznosti v zvezi s komunikacijo in, kadar je to ustrezno, izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov, lastništvom ter pravicami dostopa, vključno z določbami o izdajanju licenc.
POGLAVJE III
Javno naročanje
Člen 44
Javno naročanje
1. Če ni v tem poglavju določeno drugače, se javna naročila v okviru Programa izvajajo v skladu z naslovom VII finančne uredbe.
2. Javno naročanje je mogoče tudi v obliki predkomercialnega naročanja ali javnega naročanja inovativnih rešitev, ki ga izvede Komisija ali ustrezni organ financiranja v svojem imenu ali skupaj z javnimi naročniki iz držav članic in pridruženih držav. V takšnih primerih se uporabljajo pravila iz člena 26.
POGLAVJE IV
Operacije mešanega financiranja in kombinirano financiranje
Člen 45
Operacije mešanega financiranja
Operacije mešanega financiranja v okviru Programa se izvajajo v skladu s programom InvestEU in naslovom X finančne uredbe.
Člen 46
Kombinirano financiranje iz Obzorja Evropa in kombinirano financiranje iz EIC
1. Za nepovratna sredstva in vračljiv predujem, ki sta komponenti kombiniranega financiranja iz Obzorja Evropa in kombiniranega financiranja iz EIC, se uporabljajo členi 34 do 37.
2. Kombinirano financiranje iz EIC se izvaja v skladu s členom 48 te uredbe. Podpora v okviru kombiniranega financiranja iz EIC se lahko dodeli, dokler je mogoče ukrep financirati kot operacijo mešanega financiranja ali operacijo financiranja in naložbe, za katero v celoti velja jamstvo Unije v okviru programa InvestEU. Z odstopanjem od člena 209 finančne uredbe se pogoji, določeni v odstavku 2 navedenega člena ter zlasti točkah (a) in (d) navedenega odstavka, ne uporabljajo ob dodelitvi kombiniranega financiranja iz EIC.
3. Kombinirano financiranje iz Obzorja Evropa se lahko dodeli za ukrep sofinanciranja programa, kadar skupni program držav članic in pridruženih držav določa uvedbo finančnih instrumentov v podporo izbranim ukrepom. Taki ukrepi se ocenijo in izberejo v skladu s členi 15, 23, 24, 27, 28 in 29. Pogoji izvajanja kombiniranega financiranja iz Obzorja Evropa so skladni s členom 32, smiselno s členom 48(10) ter vsemi dodatnimi in utemeljenimi pogoji, določenimi v programu dela.
4. Vračila, skupaj z vrnjenimi predujmi, ter prihodki od kombiniranega financiranja iz Obzorja Evropa in kombiniranega financiranja iz EIC se štejejo za notranje namenske prihodke v skladu s točko (f) člena 21(3) in členom 21(4) finančne uredbe.
5. Kombinirano financiranje iz Obzorja Evropa in kombinirano financiranje iz EIC se zagotovita na način, ki spodbuja konkurenčnost Unije, hkrati pa ne izkrivlja konkurence na notranjem trgu.
Člen 47
Iskalec
1. Iskalec (Pathfinder) zagotavlja nepovratna sredstva za zelo tvegane vrhunske projekte, ki jih izvajajo konzorciji ali posamezni upravičenci ter katerih namen je razvoj radikalnih inovacij in novih tržnih priložnosti. Iskalec podpira najzgodnejše faze znanstvenih, tehnoloških ali visokotehnoloških raziskav in razvoja, vključno s potrditvijo koncepta in prototipov za validacijo tehnologije.
Iskalec se izvaja predvsem z odprtim razpisom za zbiranje predlogov od spodaj navzgor z rednimi letnimi presečnimi datumi, obenem pa zagotavlja konkurenčne izzive za razvoj ključnih strateških ciljev, ki zahtevajo visokotehnološko in radikalno razmišljanje.
2. Prehodne dejavnosti Iskalca pomagajo vsem vrstam raziskovalcev in inovatorjev najti pot do komercialnega razvoja v Uniji, kot so predstavitvene dejavnosti in študije izvedljivosti, s katerimi se ocenijo potencialni poslovni modeli, ter podpirajo ustvarjanje odcepljenih ali zagonskih podjetij.
Začetek in vsebina razpisov za zbiranje predlogov za prehodne dejavnosti se določita ob upoštevanju ciljev in proračuna, ki so določeni v programu dela v zvezi z zadevnim portfeljem ukrepov.
Dodatna nepovratna sredstva za določen znesek, ki ne presega 50 000 EUR, se lahko dodelijo vsakemu predlogu, ki je na podlagi razpisa za zbiranje predlogov že izbran v okviru Iskalca, ter po potrebi prehodnih dejavnosti , za izvedbo dopolnilnih dejavnosti, tudi nujnih usklajevalnih in podpornih ukrepov, za krepitev skupnosti upravičencev portfelja, na primer za oceno morebitnih odcepljenih podjetij, potencialnih inovacij, ki ustvarjajo nove trge, ali za razvoj poslovnega načrta. O takih primerih se obvesti programski odbor, ustanovljen na podlagi posebnega programa.
3. Za Iskalca veljajo merila za dodelitev iz člena 28.
Člen 48
Pospeševalec
1. Pospeševalec (Accelerator) si prizadeva podpirati zlasti inovacije, ki ustvarjajo nove trge. Podpira zgolj posamezne upravičence in predvsem zagotavlja kombinirano financiranje. Pod določenimi pogoji lahko zagotavlja tudi podporo izključno v obliki nepovratnih sredstev in izključno v obliki lastniškega kapitala.
Pospeševalec zagotavlja naslednje vrste podpore:
(a) |
podporo v obliki kombiniranega financiranja za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, v izjemnih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki izvajajo prebojne in prelomne inovacije, ki niso zmožne pridobiti pomoč bank; |
(b) |
podporo izključno v obliki nepovratnih sredstev za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki izvajajo vse vrste inovacij, segajoč od postopnih do prebojnih in prelomnih inovacij, in se nameravajo pozneje širiti; |
(c) |
podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP, ki niso zmožna pridobiti pomoč bank, vključno z zagonskimi podjetji, ki so že prejela podporo izključno v obliki nepovratnih sredstev. |
Podpora izključno v obliki nepovratnih sredstev v okviru Pospeševalca se zagotovi le pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:
(a) |
projekt vsebuje informacije o zmogljivostih in pripravljenosti vložnika za širitev; |
(b) |
upravičenec je zagonsko podjetje ali MSP; |
(c) |
podpora izključno v obliki nepovratnih sredstev v okviru Pospeševalca se upravičencu zagotovi le enkrat v obdobju izvajanja Programa v znesku največ 2,5 milijona EUR. |
2. Upravičenec Pospeševalca je pravni subjekt, ki spada med zagonska podjetja, MSP ali – v izjemnih primerih – mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki se nameravajo širiti. Predlog lahko predloži bodisi upravičenec bodisi – ob predhodnem soglasju upravičenca – ena ali več fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki nameravajo ustanoviti ali podpreti tega upravičenca. V zadnjem primeru se sporazum o financiranju podpiše zgolj z upravičencem.
3. En sam sklep o dodelitvi zajema in zagotavlja financiranje za vse oblike prispevka Unije, ki se zagotavljajo v okviru kombiniranega financiranja iz EIC.
4. Predloge ocenjujejo neodvisni zunanji strokovnjaki na podlagi njihove ustreznosti, izberejo pa se za financiranje prek odprtega razpisa za zbiranje predlogov s presečnimi datumi, ki temelji na členih 27, 28 in 29 ob upoštevanju odstavka 5 tega člena.
5. Predloženi predlogi se ocenijo na podlagi naslednjih meril za dodelitev:
(a) |
odličnost; |
(b) |
učinek; |
(c) |
stopnja tveganosti ukrepa, ki bi preprečila naložbe, kakovost in učinkovitost izvajanja, ter potreba po podpori Unije. |
6. S soglasjem zadevnih vložnikov lahko Komisija ali organi financiranja, ki izvajajo Program (vključno s skupnostmi znanja in inovacij EIT), v ocenjevanje na podlagi merila za dodelitev iz točke (c) odstavka 5 neposredno vložijo predlog za ukrep na področju inovacij ali uvajanja na trg, ki že izpolnjuje merila za dodelitev iz točk (a) in (b) odstavka 5, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
(a) |
predlog izvira iz katerega koli drugega ukrepa, financiranega v okviru Obzorja 2020, iz Programa, ali – če se v okviru prvega programa dela izvede raziskovalna pilotna faza – iz nacionalnih in/ali regionalnih programov, začenši z ugotavljanjem potrebe po taki shemi; podrobne določbe glede tega se navedejo v posebnem programu iz točke (a) člena 1(2); |
(b) |
predlog temelji na pregledu projekta, ki je bil opravljen v zadnjih dveh letih ter v okviru katerega sta bila ocenjena odličnost in učinek predloga ob hkratnem upoštevanju pogojev in postopkov, podrobneje določenih v programu dela. |
7. Pečat odličnosti se lahko podeli pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:
(a) |
upravičenec je zagonsko podjetje, MSP ali malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo; |
(b) |
predlog je bil upravičen in je presegel veljavne pragove za merila za dodelitev iz točke (a) in (b) odstavka 5; |
(c) |
dejavnost bi bila upravičena v okviru ukrepa na področju inovacij. |
8. Za predlog, ki je uspešno prestal ocenjevanje, neodvisni zunanji strokovnjaki predlagajo ustrezno podporo Pospeševalca na podlagi nastalega tveganja ter sredstev in časa, ki so potrebni za prenos in uvedbo inovacije na trg.
Komisija lahko iz utemeljenih razlogov zavrne predlog, ki so ga izbrali neodvisni zunanji strokovnjaki, vključno zaradi neskladja s cilji politik Unije. O razlogih za tako zavrnitev se obvesti programski odbor.
9. Nepovratna sredstva ali vračljiv predujem kot komponenti podpore Pospeševalca ne presegajo 70 % skupnih upravičenih stroškov izbranega ukrepa na področju inovacij.
10. Pogoji izvedbe lastniškega kapitala in odplačne podpore kot komponent podpore Pospeševalca so določeni v Sklepu (EU) 2021/764
11. Pogodba za izbrani ukrep določa posebne merljive mejnike ter ustrezno predhodno financiranje in plačila v obrokih za podporo Pospeševalca.
V primeru kombiniranega financiranja iz EIC se lahko še pred izvedbo drugih komponent dodeljenega kombiniranega financiranja iz EIC začnejo izvajati dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, in izplača prvi obrok predhodnega financiranja nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma. Pogoj za izvedbo teh komponent je, da so doseženi posebni mejniki, določeni v pogodbi.
12. V skladu s pogodbo se lahko, če merljivi mejniki niso doseženi, ukrep začasno ustavi, spremeni ali, če je to ustrezno utemeljeno, ukine. Ukine se lahko tudi, kadar ni mogoče doseči pričakovane uvedbe na trg, zlasti ne v Uniji.
V izjemnih primerih se lahko Komisija po nasvetu odbora EIC na podlagi pregleda projekta, ki ga opravijo neodvisni zunanji strokovnjaki, odloči za povečanje podpore Pospeševalca. O takih primerih se obvesti programski odbor.
POGLAVJE V
Strokovnjaki
Člen 49
Imenovanje neodvisnih zunanjih strokovnjakov
1. Neodvisni zunanji strokovnjaki se določijo in izberejo na podlagi razpisov za prijavo interesa posameznikov in prek razpisov, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so raziskovalne agencije, raziskovalne institucije, univerze, organizacije za standardizacijo, organizacije civilne družbe ali podjetja, da se vzpostavi podatkovna zbirka kandidatov.
Z odstopanjem od člena 237(3) finančne uredbe lahko Komisija ali ustrezni organ financiranja v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih na pregleden način izbere katerega koli posameznega strokovnjaka z ustreznimi znanji in spretnostmi, ki ni vključen v podatkovno zbirko, če se z razpisom za prijavo interesa ni našlo ustreznih neodvisnih zunanjih strokovnjakov.
Taki strokovnjaki izjavijo, da so neodvisni in sposobni podpreti cilje Programa.
2. V skladu s členom 237(2) in (3) finančne uredbe so neodvisni zunanji strokovnjaki plačani na podlagi standardnih pogojev. Če je to upravičeno, se lahko v izjemnih primerih dodeli ustrezna raven plačila, ki presega standardne pogoje, ki temeljijo na ustreznih tržnih standardih, zlasti za posebne strokovnjake na visoki ravni. Take stroške krije Program.
3. Poleg informacij iz člena 38(2) in (3) finančne uredbe se imena neodvisnih zunanjih strokovnjakov, ki ocenjujejo vloge za nepovratna sredstva in so imenovani kot posamezniki, objavijo – skupaj z njihovim strokovnim področjem – vsaj enkrat letno na spletni strani Komisije ali organa financiranja. Take informacije se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (33).
4. Komisija ali ustrezni organ financiranja sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nasprotij interesov v zvezi s sodelovanjem neodvisnih zunanjih strokovnjakov v skladu s členom 61 in členom 150(5) finančne uredbe.
Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da strokovnjak, ki se znajde v nasprotju interesov v zvezi z zadevo, za katero je zaprošen za mnenje, te zadeve ne ocenjuje ter pri njej ne svetuje ali pomaga.
5. Komisija ali ustrezni organ financiranja pri imenovanju neodvisnih zunanjih strokovnjakov sprejme ustrezne ukrepe, da bi ob upoštevanju razmer na področju ukrepa v skupinah strokovnjakov in ocenjevalnih odborih dosegli uravnoteženo sestavo z vidika spretnosti, izkušenj, znanja, tudi kar zadeva specializacijo, zlasti na področju družbenih ved in humanistike, geografske raznolikosti in spola.
6. Za zajamčenje kakovosti ocenjevanja se za vsak predlog po potrebi zagotovi ustrezno število neodvisnih zunanjih strokovnjakov.
7. Informacije o višini plačila vseh neodvisnih zunanjih strokovnjakov se dajo na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.
NASLOV III
SPREMLJANJE, KOMUNICIRANJE, OCENJEVANJE IN NADZOR PROGRAMA
Člen 50
Spremljanje in poročanje
1. Komisija stalno spremlja upravljanje in izvajanje Programa, njegovega posebnega programa iz točke (a) člena 1(2) in dejavnosti EIT. Da se poveča preglednost, se podatki v skladu z zadnjo posodobitvijo tudi dajo na voljo javnosti na dostopen način na spletnem mestu Komisije. Zlasti podatki o projektih, ki se financirajo v okviru ERC, evropskih partnerstev, misij, EIC in EIT, se vključijo v isto podatkovno zbirko.
Podatkovna zbirka zajema:
(a) |
časovno opredeljene kazalnike za letno poročanje o napredku Programa pri doseganju ciljev iz člena 3, kot so določeni v Prilogi V na podlagi poti do učinka; |
(b) |
informacije o ravni vključevanja družbenih in humanističnih ved, razmerju med nižjimi in višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti v skupnih raziskavah, napredku pri sodelovanju držav širitve, geografski sestavi konzorcijev v sodelovalnih projektih, razvoju plač raziskovalcev, uporabi dvostopenjskega postopka predložitve in ocenjevanja, ukrepih za spodbujanje sodelovalnih povezav na področju evropskih raziskav in inovacij, uporabi pregleda ocenjevanja ter število in vrste pritožb, ravni vključevanj podnebnih ukrepov in s tem povezanih odhodkov, sodelovanju MSP, sodelovanju zasebnega sektorja, sodelovanju po spolu pri financiranih ukrepih, ocenjevalnih skupinah, odborih in svetovalnih skupinah, „pečatih odličnosti“, evropskih partnerstvih in stopnji sofinanciranja, dopolnilnem in kumulativnem financiranju iz drugih programov Unije, raziskovalnih infrastrukturah, času do dodelitve sredstev, ravni mednarodnega sodelovanja, vključenosti državljanov in sodelovanju civilne družbe; |
(c) |
ravni odhodkov, razčlenjene na ravni projektov, da se omogočijo posebne analize, tudi glede na področje ukrepanja; |
(d) |
raven prevelikega števila prijav, zlasti skupno število predlogov in število predlogov na razpis za zbiranje predlogov, njihovo povprečno oceno ter delež predlogov nad in pod pragovi kakovosti. |
2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Programa pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 55, da se spremeni Priloga V glede kazalnikov poti do učinka, kadar je to potrebno, in določijo izhodišča in cilji ter da se ta uredba dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno, pri čemer se ne poveča upravno breme za upravičence. V ta namen se prejemnikom sredstev Unije, tudi na ravni raziskovalcev, ki sodelujejo pri ukrepih, da bi lahko sledili njihovi poklicni poti in mobilnosti, in po potrebi državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
4. Kvalitativna analiza Komisije in organov financiranja Unije ali nacionalnih organov financiranja v največji možni meri dopolnjuje kvantitativne podatke.
5. Ukrepi za spodbujanje sodelovalnih povezav na področju evropskih raziskav in inovacij se spremljajo in pregledujejo v okviru programov dela.
Člen 51
Informiranje, komuniciranje, obveščanje javnosti ter razširjanje in izkoriščanje rezultatov
1. Prejemniki sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, tudi ko gre za nagrade.
2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Programom, ukrepi v okviru Programa in doseženimi rezultati. Zagotavlja tudi pravočasne in izčrpne informacije državam članicam in upravičencem. Zainteresiranim subjektom se zagotovijo z dokazi podprte storitve povezovanja, ki temeljijo na podatkovni analizi in omrežni afiniteti, da bi se oblikovali konzorciji za sodelovalne projekte, s posebnim poudarkom na prepoznavanju priložnosti za mreženje za pravne subjekte iz držav z manj razvitim področjem raziskav in inovacij. Na podlagi take analize se lahko organizirajo ciljne prireditve za povezovanje za namen konkretnih razpisov za zbiranje predlogov.
3. Komisija vzpostavi tudi strategijo razširjanja in izkoriščanja rezultatov za povečanje razpoložljivosti in razširjenosti rezultatov raziskav in inovacij ter znanja iz Programa, da bi pospešila izkoriščanje rezultatov v smeri uvajanja na trgu ter povečala učinek Programa.
4. Finančna sredstva, dodeljena Programu, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o prednostnih nalogah politik Unije ter dejavnostim informiranja, komuniciranja, obveščanja javnosti, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji iz člena 3.
Člen 52
Ocenjevanje Programa
1. Ocenjevanje Programa se izvede pravočasno, da bi ga bilo mogoče upoštevati v postopku odločanja o Programu, naslednjemu okvirnemu programu in drugih pobudah, pomembnih za raziskave in inovacije.
2. Vmesna ocena Programa se opravi s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, izbranih po preglednem postopku, potem ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Programa, najpozneje pa štiri leta po začetku tega izvajanja. Vsebuje analizo portfelja in oceno dolgoročnega učinka predhodnih okvirnih programov ter je podlaga za prilagoditev ali preusmeritev Programa, kakor je primerno. Z njo se oceni učinkovitost, uspešnost, relevantnost in skladnost Programa ter dodana vrednost Unije.
3. Ob koncu izvajanja Programa, najpozneje pa štiri leta po koncu obdobja, določenega v členu 1, Komisija zaključi končno oceno Programa. Ta vsebuje oceno dolgoročnega učinka predhodnih okvirnih programov.
4. Komisija objavi in sporoči ugotovitve ocen ter jih skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Člen 53
Revizije
1. Nadzorni sistem za Program zagotavlja ustrezno ravnotežje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov kontrol na vseh ravneh, zlasti za upravičence. Revizijska pravila morajo biti v celotnem Programu jasna, dosledna in skladna.
2. Revizijska strategija za Program temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem Programu. Reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. Za ukrepe, deležne skupnega financiranja iz različnih programov Unije, se revizija opravi le enkrat, pri čemer se zajamejo vsi vključeni programi in njihova veljavna pravila.
3. Poleg tega se lahko Komisija ali ustrezni organ financiranja opre na revizije sistemov in procesov na ravni upravičenca. Te revizije so za nekatere vrste upravičencev neobvezne ter se z njimi pregledajo sistemi in procesi upravičenca, kar se dopolni z revizijo transakcij. Opravi jih pristojni neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (34). Revizije sistemov in procesov lahko uporablja Komisija ali ustrezni organ financiranja za določitev splošnega zagotovila o dobrem finančnem poslovodenju glede odhodkov ter za vnovično preučitev ravni naknadnih revizij in potrdil o računovodskih izkazih.
4. Komisija ali ustrezni organ financiranja se v skladu s členom 127 finančne uredbe lahko opre na revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo druge neodvisne in pristojne osebe ali subjekti, tudi tisti, ki niso pooblaščeni s strani institucij ali organov Unije.
5. Revizije se lahko opravijo do dveh let po plačilu preostalega zneska.
6. Komisija objavi smernice za revizijo, da bi z njimi zagotovila zanesljivo in enotno uporabo in razlago revizijskih postopkov in pravil med celotnim trajanjem Programa.
Člen 54
Zaščita finančnih interesov Unije
Kadar tretja država sodeluje v Programu po odločitvi, sprejeti na podlagi mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. V primeru OLAF take pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanji na kraju samem in inšpekcijami, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013.
Člen 55
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 50(2) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.
3. Prenos pooblastila iz člena 50(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 50(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
NASLOV IV
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 56
Razveljavitev
Uredbi (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2021.
Člen 57
Prehodne določbe
1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih na podlagi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013, ki se še naprej uporabljata za te ukrepe do njihovega zaključka. Za delovne načrte in ukrepe, predvidene v delovnih načrtih, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 1290/2013 in ustreznih temeljnih aktov organov financiranja, se še naprej uporabljajo Uredba (EU) št. 1290/2013 in navedeni temeljni akti, dokler niso zaključeni.
2. Finančna sredstva za Program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) št. 1291/2013.
Člen 58
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2021.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 28. aprila 2021
Za Evropski parlament
predsednik
D. M. SASSOLI
Za Svet
predsednica
A. P. ZACARIAS
(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 33 in UL C 364, 28.10.2020, str. 124.
(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 79.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 16. marca 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(4) Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).
(5) Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23).
(6) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.
(7) Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).
(8) UL C 331, 18.9.2018, str. 30.
(9) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(10) Uredba (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092 (glej stran 149 tega Uradnega lista).
(11) Sklep Sveta (EU) 2021/764 z dne 10. maja 2021 o vzpostavitvi Posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter razveljavitvi Sklepa 2013/743/EU (UL LI 167, 12.5.2021, str. 1).
(12) UL L 433I, 22.12.2020, str. 28.
(13) UL C 444I, 22.12.2020, str. 1.
(14) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(15) V sporočilu Komisije z dne 14. februarja 2018 z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“ je navedeno, da je bilo za glavne digitalne dejavnosti iz okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 porabljenih 13 milijard EUR.
(16) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(17) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(18) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(19) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(20) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(21) UL L 1, 3.1.1994, str. 3.
(22) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
(23) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(24) UL C 205, 19.7.2013, str. 9.
(25) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
(26) Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).
(27) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(28) Financirajo se lahko raziskave v zvezi z zdravljenjem rakastih obolenj na spolnih žlezah.
(29) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES. (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(30) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(31) Ta postopek bo pojasnjen v dokumentu, objavljenem pred začetkom procesa ocenjevanja.
(32) Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).
(33) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(34) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. Maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).
PRILOGA I
SPLOŠNE SMERNICE ZA DEJAVNOSTI
Splošni in specifični cilji iz člena 3 te uredbe se uresničujejo v celotnem Programu prek področij ukrepanja in splošnih smernic za dejavnosti, opisanih v tej prilogi in Prilogi II k tej uredbi, pa tudi v Prilogi I k Sklepu (EU) 2021/764
(1)
Steber I „Odlična znanost“Ta steber z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 spodbuja znanstveno odličnost, privablja najbolj nadarjene v Evropo, nudi ustrezno podporo raziskovalcem na začetku poklicne poti ter podpira ustvarjanje in razširjanje znanstvene odličnosti, visokokakovostnega znanja, metodologij in spretnosti, tehnologij in rešitev za globalne družbene, okoljske in gospodarske izzive. Hkrati prispeva k drugim specifičnim ciljem Programa, kot so navedeni v členu 3.
(a) |
ERC: zagotavljanje privlačnega in prožnega financiranja, ki bo na podlagi natečaja na ravni Unije, temelječega izključno na merilu odličnosti, posameznim nadarjenim in ustvarjalnim raziskovalcem, zlasti tistim na začetku poklicne poti, in njihovim ekipam – ne glede na njihovo državljanstvo in državo izvora – omogočilo, da raziskujejo najobetavnejše poti pionirskih znanosti. Področje ukrepanja: pionirska znanost. |
(b) |
MSCA: opremljanje raziskovalcev – s pomočjo mobilnosti in izpostavljenosti prek meja, sektorjev in disciplin – z novimi znanji in spretnostmi, krepitev sistemov usposabljanja in razvoja poklicne poti ter strukturiranje in izboljševanje institucionalnih in nacionalnih sistemov zaposlovanja ob upoštevanju Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev; pri tem MSCA pomagajo postavljati temelje za odlično evropsko raziskovalno okolje po vsej Evropi, pri čemer prispevajo k spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb ter reševanju sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov. Področja ukrepanja: spodbujanje odličnosti s pomočjo mobilnosti raziskovalcev prek meja, sektorjev in disciplin; spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega usposabljanja raziskovalcev; krepitev razvoja človeških virov ter znanj in spretnosti v celotnem ERA; izboljšanje in olajševanje sinergij; spodbujanje ozaveščanja javnosti. |
(c) |
Raziskovalne infrastrukture: opremljanje Evrope z vrhunskimi trajnostnimi raziskovalnimi infrastrukturami, ki so prosto dostopne najboljšim raziskovalcem iz Evrope in zunaj nje. Spodbujanje uporabe obstoječih raziskovalnih infrastruktur, vključno s tistimi, ki se financirajo iz skladov v okviru kohezijske politike Unije. S tem pa izboljšanje potenciala raziskovalne infrastrukture za podpiranje znanstvenega napredka in inovacij ter omogočanje odprte in odlične znanosti v skladu z načeli FAIR, pa tudi dejavnosti v zvezi s politikami in mednarodnim sodelovanjem Unije. Področja ukrepanja: utrjevanje in razvijanje okolja evropskih raziskovalnih infrastruktur; odpiranje, vključevanje in medsebojno povezovanje raziskovalnih infrastruktur; inovacijski potencial evropskih raziskovalnih infrastruktur ter dejavnosti za inovacije in usposabljanje; krepitev evropske politike na področju raziskovalnih infrastruktur in mednarodnega sodelovanja. |
(2)
Steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“Ta steber z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 podpira ustvarjanje in boljše razširjanje visokokakovostnega novega znanja, tehnologij in trajnostnih rešitev, krepi evropsko industrijsko konkurenčnost, povečuje učinek raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik Unije ter podpira uvajanje inovativnih rešitev v industriji, zlasti v MSP in zagonskih podjetjih, in družbi za reševanje globalnih izzivov. Hkrati prispeva k drugim specifičnim ciljem Programa, kot so navedeni v členu 3.
Družbene vede in humanistika se v celoti vključijo v vse sklope, vključno s posebnimi in namenskimi dejavnostmi.
Za zagotovitev čim večjega učinka, prožnosti in sinergij so raziskovalne in inovacijske dejavnosti organizirane v šest sklopov, ki so medsebojno povezani z vseevropskimi raziskovalnimi infrastrukturami ter posamično in skupaj spodbujajo interdisciplinarno, medsektorsko, čezmejno in mednarodno sodelovanje, ki bo zajemalo več politik. Steber II Programa zajema dejavnosti z najrazličnejših ravni tehnološke pripravljenosti, tudi nižjih.
Vsak sklop prispeva k doseganju več ciljev trajnostnega razvoja, pri čemer so številni cilji trajnostnega razvoja podprti z več kot enim sklopom.
Raziskovalne in inovacijske dejavnosti se izvajajo v sklopih, navedenih v nadaljevanju, in med njimi:
(a) |
Sklop „Zdravje“: izboljšanje in varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov vseh starosti z ustvarjanjem novega znanja, razvojem inovativnih rešitev, zagotavljanjem (kadar je ustrezno) vključevanja vidika spola z namenom preprečevanja, diagnosticiranja, spremljanja in zdravljenja bolezni ter razvojem zdravstvenih tehnologij; zmanjšanje tveganj za zdravje; zaščita prebivalstva ter spodbujanje dobrega zdravja in dobrega počutja, tudi na delovnem mestu; povečanje stroškovne učinkovitosti, pravičnosti in vzdržnosti javnega zdravstva; preprečevanje bolezni, povezanih z revščino, in spopadanje z njimi, ter podpiranje in omogočanje sodelovanja bolnikov ter njihove skrbi za lastno zdravje. Področja ukrepanja: zdravje v celotnem življenjskem obdobju; determinante okoljskega in družbenega zdravja; nenalezljive in redke bolezni; nalezljive bolezni, vključno z boleznimi, povezanimi z revščino, in zapostavljenimi boleznimi; orodja, tehnologije in digitalne rešitve za zdravje in oskrbo, vključno s personalizirano medicino; sistemi zdravstvenega varstva. |
(b) |
Sklop „Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba“: krepitev demokratičnih vrednot, vključno s pravno državo in temeljnimi pravicami; varovanje naše kulturne dediščine; raziskovanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter spodbujanje družbeno-ekonomskih sprememb, ki prispevajo k vključevanju in rasti, vključno z upravljanjem migracij in vključevanjem migrantov. Področja ukrepanja: demokracija in upravljanje; kultura, kulturna dediščina in ustvarjalnost; družbene in ekonomske spremembe. |
(c) |
Sklop „Civilna varnost za družbo“: odzivanje na izzive, ki izvirajo iz neprestanih varnostnih groženj, vključno s kibernetsko kriminaliteto ter naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek. Področja ukrepanja: družbe, odporne proti nesrečam; zaščita in varnost; kibernetska varnost. |
(d) |
Sklop „Digitalno področje, industrija in vesolje“: krepitev zmogljivosti in zagotavljanje suverenosti Evrope na področju ključnih omogočitvenih tehnologij za digitalizacijo in proizvodnjo ter na področju vesoljske tehnologije vzdolž celotne vrednostne verige; vzpostavitev konkurenčne, digitalne, nizkoogljične in krožne industrije; zagotavljanje trajnostne oskrbe s surovinami; razvoj naprednih materialov in zagotovitev podlage za napredek in inovacije v zvezi z globalnimi družbenimi izzivi. Področja ukrepanja: proizvodne tehnologije; ključne digitalne tehnologije, vključno s kvantnimi tehnologijami; nastajajoče omogočitvene tehnologije; napredni materiali; umetna inteligenca in robotika; internet naslednje generacije; napredno računalništvo in velepodatki; krožna industrija; nizkoogljična in čista industrija; vesolje, vključno z opazovanjem Zemlje. |
(e) |
Sklop „Podnebje, energija in mobilnost“: boj proti podnebnim spremembam z boljšim razumevanjem njihovih vzrokov, razvoja, tveganj, učinkov in priložnosti, s tako prilagoditvijo energetskega in prometnega sektorja, da bosta podnebju in okolju prijaznejša, učinkovitejša in konkurenčnejša, pametnejša, varnejša in odpornejša, s spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, z izboljšanjem odpornosti Unije na zunanje pretrese ter s prilagoditvijo socialnega vedenja glede na cilje trajnostnega razvoja. Področja ukrepanja: podnebna znanost in rešitve; oskrba z energijo; energetski sistemi in omrežja; stavbe ter industrijski objekti in naprave v energetskem prehodu; skupnosti in mesta; konkurenčnost industrije v prometu; čist, varen in dostopen promet in mobilnost; pametna mobilnost; shranjevanje energije. |
(f) |
Sklop „Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje“: varovanje okolja, obnavljanje, trajnostno upravljanje in uporaba naravnih in bioloških virov s kopnega, iz celinskih voda in morja za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti, za obravnavo prehranske in hranilne varnosti za vse kot tudi prehod na nizkoogljično, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo ter trajnostno biogospodarstvo. Področja ukrepanja: opazovanje okolja; biotska raznovrstnost in naravni viri; kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja; morja, oceani in celinske vode; prehranski sistemi; sistemi biotehnoloških inovacij v biogospodarstvu Unije; krožni sistemi. |
(g) |
Nejedrski neposredni ukrepi JRC: ustvarjanje visokokakovostnih znanstvenih izsledkov za učinkovite in cenovno dostopne dobre javne politike. Da bi bile nove pobude in predlogi za pravne akte Unije pametno zasnovani, so potrebni pregledni, izčrpni in uravnoteženi izsledki, ti pa so potrebni za merjenje in spremljanje izvajanja politik. JRC politikam Unije zagotavlja neodvisne znanstvene izsledke in tehnično podporo v celotnem ciklu politike. JRC osredotoča svoje raziskave na prednostne naloge politik Unije. Področja ukrepanja: okrepitev baze znanja za oblikovanje politik; globalni izzivi (zdravje; kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba; civilna varnost za družbo; digitalno področje, industrija in vesolje; podnebje, energija in mobilnost; hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje); inovacije, gospodarski razvoj in konkurenčnost; znanstvena odličnost; prostorski razvoj in podpora državam članicam in regijam. |
(3)
Steber III „Inovativna Evropa“Ta steber prek dejavnosti, navedenih v nadaljevanju, v skladu s členom 4 z omogočanjem tehnološkega razvoja, predstavitvenih dejavnosti in prenosom znanja zlasti v MSP in zagonskih podjetjih spodbuja vse oblike inovacij, vključno z netehnološkimi, ter krepi uvajanje inovativnih rešitev. Hkrati prispeva k drugim specifičnim ciljem Programa, kot so navedeni v členu 3. EIC se izvaja predvsem prek dveh vrst instrumentov: prek Iskalca (Pathfinder), ki se izvaja zlasti prek skupnih raziskav, in Pospeševalca (Accelerator).
(a) |
EIC: osredotočen je zlasti na prebojne in prelomne inovacije, usmerjen je večinoma na inovacije, ki ustvarjajo nove trge, hkrati pa podpira vse vrste inovacij, tudi postopne inovacije. Področja ukrepanja: Iskalec za napredne raziskave, ki podpira prihodnje in nastajajoče prebojne tehnologije, tehnologije, ki ustvarjajo nove trge, in/ali visokotehnološke tehnologije; Pospeševalec, ki premošča vrzel v financiranju med poznimi fazami raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti in uvajanjem na trg, da se učinkovito uvedejo prebojne inovacije, ki ustvarjajo nove trge, in zagotovi širitev podjetij, če trg ne zagotavlja uspešnega financiranja, dodatne dejavnosti EIC, kot so nagrade in štipendije ter poslovne storitve z dodano vrednostjo. |
(b) |
Evropski inovacijski ekosistemi Področja ukrepanja: dejavnosti vključujejo zlasti povezovanje – kjer je ustrezno, v sodelovanju z EIT – z nacionalnimi in regionalnimi inovacijskimi akterji ter podporo izvajanju skupnih čezmejnih inovacijskih programov držav članic, regij in pridruženih držav, od izmenjave praks in znanja o urejanju inovacij prek izboljšanja mehkih veščin za inovacije do dejavnosti na področju raziskav in inovacij, vključno z odprtimi inovacijami ali inovacijami, ki jih usmerjajo uporabniki, da bi se povečala učinkovitost evropskega inovacijskega sistema. To bi se moralo izvajati med drugim v sinergiji s podporo iz ESRR za inovacijske ekosisteme in medregionalna partnerstva, povezana s tematiko pametne specializacije. |
(c) |
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo Področja ukrepanja (opredeljena v Prilogi II): trajnostni inovacijski ekosistemi po vsej Evropi; inovacije ter podjetniška znanja in spretnosti z vidika vseživljenjskega učenja, vključno s povečevanjem zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij po vsej Evropi; nove rešitve za trg za reševanje globalnih izzivov; sinergije in dodana vrednost v okviru Programa. |
(4)
Del „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“Ta del si z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, prizadeva za uresničevanje specifičnih ciljev, določenih v točki (d) člena 3(2). Hkrati prispeva k drugim specifičnim ciljem Programa, kot so navedeni v členu 3. Ta del je temelj za celoten Program, hkrati pa podpira dejavnosti, ki prispevajo k privabljanju nadarjenih, k spodbujanju kroženja možganov in preprečevanju njihovega bega, k Evropi, ki bo v večji meri temeljila na znanju, bo inovativna in bo upoštevala enakost spolov, ki bo na čelu globalne konkurence, spodbujala nadnacionalno sodelovanje ter tako optimizirala nacionalne prednosti in potencial po vsej Evropi v dobro delujočem ERA, v katerem znanje in visoko usposobljena delovna sila na uravnotežen način prosto krožita, kjer se rezultati raziskav in inovacij razširjajo, obveščeni državljani jih razumejo in jim zaupajo ter sami rezultati prinašajo koristi družbi kot celoti ter v katerem politika Unije, zlasti politika na področju raziskav in inovacij, temelji na visokokakovostnih znanstvenih izsledkih.
Ta del prav tako podpira dejavnosti, katerih cilj je izboljšanje kakovosti predlogov pravnih subjektov iz držav z manj razvitim področjem raziskav in inovacij, kot so strokovni preliminarni pregledi predlogov in nasveti, ter spodbujanje dejavnosti nacionalnih kontaktnih točk za podporo mednarodnemu povezovanju, ter dejavnosti, namenjenih podpiranju pravnih subjektov iz držav z manj razvitim področjem raziskav in inovacij, ki se pridružujejo že izbranim sodelovalnim projektom, v katerih pravni subjekti iz teh držav ne sodelujejo.
Področja ukrepanja: širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti, tudi prek povezovanja, tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, pobud kateder ERA, evropskega sodelovanja v znanosti in tehnologiji (COST) ter dejavnosti za spodbujanje kroženja možganov; reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij, tudi na primer s podpiranjem reforme nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih politik, zagotavljanjem privlačnih poklicnih okolij ter podpiranjem enakosti spolov in znanosti za državljane.
PRILOGA II
EVROPSKI INŠTITUT ZA INOVACIJE IN TEHNOLOGIJO (EIT)
Navedeno se uporablja pri izvajanju programskih dejavnosti EIT:
(1) |
Utemeljitev Kot je jasno navedeno v poročilu skupine na visoki ravni o učinku raziskav in inovacij v Uniji (Lamyjeva skupina na visoki ravni), je pot naprej „izobraziti se za prihodnost in vlagati v ljudi, ki bodo nekaj spremenili“. Zlasti se pozivajo evropske terciarne izobraževalne institucije, naj spodbujajo podjetništvo, odstranijo meje posameznih disciplin ter institucionalizirajo močno interdisciplinarno sodelovanje med akademskim svetom in industrijo. Novejše raziskave kažejo, da je dostop do nadarjenih ljudi daleč najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na izbiro lokacije pri evropskih ustanoviteljih zagonskih podjetij. Podjetniško izobraževanje, priložnosti za usposabljanje in razvoj ustvarjalnih veščin imajo ključno vlogo pri kultiviranju bodočih inovatorjev in razvoju sposobnosti obstoječih inovatorjev za širitev poslovanja na višje ravni uspešnosti. Dostop do podjetniškega talenta, skupaj z dostopom do poklicnih storitev, kapitala in trgov na ravni Unije, ter povezovanje ključnih inovacijskih akterjev s ciljem uresničitve skupnega cilja so ključni elementi za spodbujanje inovacijskega ekosistema. Nujno je usklajevati prizadevanja po vsej Uniji, da se ustvari kritična masa medsebojno povezanih podjetniških grozdov in ekosistemov na ravni celotne Unije. Danes je EIT največji integrirani inovacijski ekosistem v Evropi, ki združuje partnerje s poslovnega, raziskovalnega in izobraževalnega področja pa tudi iz drugih področij. EIT še naprej podpira svoje skupnosti znanja in inovacij, ki so obsežna evropska partnerstva za reševanje specifičnih globalnih izzivov, ki krepijo inovacijske ekosisteme, ki jih obdajajo. To dosega s pospeševanjem vključevanja izobraževanja, raziskav in inovacij na najvišji ravni, s čimer ustvarja okolja, ugodna za inovacije, s promocijo in podpiranjem nove generacije podjetnikov ter s spodbujanjem ustanavljanja inovativnih podjetij v tesni sinergiji in ob dopolnjevanju z EIC. Po vsej Evropi so še vedno potrebna prizadevanja za razvoj ekosistemov, v katerih lahko raziskovalci, inovatorji, industrije in vlade zlahka komunicirajo. Inovacijski ekosistemi pravzaprav še vedno ne delujejo optimalno iz različnih razlogov:
Za reševanje prihodnjih družbenih izzivov, sprejemanje priložnosti, ki jih nudijo nove tehnologije, ter prispevanje k okolju prijazni in trajnostni gospodarski rasti, zaposlovanju, konkurenčnosti in blaginji evropskih državljanov je treba nadalje okrepiti zmogljivost Evrope za inovacije, in sicer s krepitvijo obstoječih in spodbujanjem ustvarjanja novih okolij, ugodnih za sodelovanje in inovacije, s krepitvijo inovacijskih zmogljivosti v akademskem in raziskovalnem sektorju, s podpiranjem nove generacije podjetnikov, s spodbujanjem ustanavljanja in razvoja inovativnih podjetij ter s krepitvijo prepoznavnosti in priznavanja raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki jih financira Unija, zlasti financiranja EIT, v širši javnosti. Narava in obseg inovacijskih izzivov zahtevata povezovanje in mobiliziranje akterjev in virov v evropskem merilu, s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja. Obstaja potreba po odpravljanju izoliranosti disciplin in elementov vzdolž vrednostnih verig ter spodbujanju vzpostavitve ugodnega okolja za učinkovito izmenjavo znanja in strokovnega znanja ter za razvoj in privabljanje podjetniških talentov. Strateški inovacijski program EIT zagotavlja skladnost z izzivi Programa ter dopolnjuje EIC. |
(2) |
Področja ukrepanja
|
PRILOGA III
EVROPSKA PARTNERSTVA
Evropska partnerstva se izbirajo in izvajajo, spremljajo, ocenjujejo, postopoma ukinjajo ali obnavljajo na podlagi naslednjih meril:
1. |
Izbor Dokaz, da je evropsko partnerstvo učinkovitejše pri doseganju zadevnih ciljev Programa prek vključevanja in zavezanosti partnerjev, predvsem pri ustvarjanju jasno vidnih učinkov za Unijo in njene državljane, zlasti glede na reševanje globalnih izzivov ter cilje raziskav in inovacij, zagotavljanje konkurenčnosti in trajnosti Unije ter prispevek h krepitvi ERA, pa tudi, kjer je ustrezno, mednarodnih zavez. V primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev, vzpostavljenih v skladu s členom 185 PDEU, je obvezno sodelovanje najmanj 40 % držav članic:
V primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev, vzpostavljenih v skladu s členom 185 ali 187 PDEU, morajo finančni prispevki partnerjev, z izjemo Unije, in/ali njihovi prispevki v naravi znašati najmanj 50 % skupnih proračunskih obveznosti evropskega partnerstva, lahko pa znašajo največ 75 % teh obveznosti. Za vsako tako institucionalizirano evropsko partnerstvo mora biti delež prispevkov partnerjev, z izjemo Unije, v obliki finančnih prispevkov. Za partnerje, z izjemo Unije in sodelujočih držav, bi morali biti finančni prispevki namenjeni predvsem kritju administrativnih stroškov, pa tudi usklajevanju in podpori ter drugim nekonkurenčnim dejavnostim. |
2. |
Izvajanje:
|
3. |
Spremljanje:
|
4. |
Ocena, postopna ukinitev in obnova:
|
PRILOGA IV
SINERGIJE Z DRUGIMI PROGRAMI UNIJE
Sinergije z drugimi programi Unije temeljijo na komplementarnosti zasnove in ciljev programa ter na združljivosti pravil in postopkov financiranja na ravni izvajanja.
Financiranje iz Programa se uporablja zgolj za financiranje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. S strateškim načrtovanjem se zagotovijo uskladitev prednostnih nalog za različne programe Unije in skladne možnosti financiranja v različnih fazah raziskovalnega in inovacijskega cikla. Od sinergij z drugimi programi in politikami Unije za financiranje imajo med drugim koristi misije in evropska partnerstva.
S podporo drugih programov Unije, zlasti s pomočjo strategij razširjanja in izkoriščanja, prenosa znanja, dopolnilnih in kumulativnih virov financiranja ter spremljajočih ukrepov politike, bo mogoče lažje uvesti rezultate raziskav in inovativne rešitve, razvite v Programu. Usklajena pravila, ki so zasnovana, da bi zagotovila dodano vrednost Unije, preprečila prekrivanje z različnimi programi Unije ter omogočila maksimalno učinkovitost in upravno enostavnost, prinašajo koristi za financiranje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti.
Način uporabe sinergij med Programom in različnimi programi Unije je podrobneje predstavljen v naslednjih odstavkih:
1. |
Sinergije z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS) in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru skupne kmetijske politike (SKP) zagotavljajo, da:
|
2. |
Sinergije z Evropskim skladom za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) zagotavljajo, da:
|
3. |
Sinergije z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) zagotavljajo, da:
|
4. |
Sinergije z Evropskim socialnim skladom plus (ESS+) zagotavljajo, da:
|
5. |
Sinergije s programom EU za zdravje zagotavljajo, da:
|
6. |
Sinergije z Instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) zagotavljajo, da:
|
7. |
Sinergije s programom Digitalna Evropa (PDE) zagotavljajo, da:
|
8. |
Sinergije s programom Enotni trg zagotavljajo, da:
|
9. |
Sinergije s Programom za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) zagotavljajo, da:
|
10. |
Sinergije z Erasmus+ zagotavljajo, da:
|
11. |
Sinergije z Vesoljskim programom Unije zagotavljajo, da:
|
12. |
Sinergije z Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) in instrumentom za predpristopno pomoč (IPA III) zagotavljajo, da:
|
13. |
Sinergije s Skladom za notranjo varnost in instrumentom za upravljanje meja v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja zagotavljajo, da:
|
14. |
Sinergije s programom InvestEU zagotavljajo, da:
|
15. |
Sinergije z Inovacijskim skladom sistema trgovanja z emisijami (v nadaljnjem besedilu: Inovacijski sklad) zagotavljajo, da:
|
16. |
Sinergije z Mehanizmom za pravični prehod zagotavljajo, da:
|
17. |
Sinergije s programom Euratoma za raziskave in usposabljanje zagotavljajo, da:
|
18. |
Morebitne sinergije z Evropskim obrambnim skladom v skladu s členom 5 in členom 7(1) koristijo civilnim raziskavam in raziskavam na področju obrambe, da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju. |
19. |
Sinergije s programom Ustvarjalna Evropa se spodbujajo z opredelitvijo potreb po raziskavah in inovacijah na področju politik kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v okviru strateškega načrtovanja Programa. |
20. |
Sinergije z mehanizmom za okrevanje in odpornost zagotavljajo, da:
|
PRILOGA V
KLJUČNI KAZALNIKI POTI DO UČINKA
Poti do učinka in z njimi povezani ključni kazalniki poti do učinka strukturirajo spremljanje napredka Programa pri doseganju ciljev, kot so navedeni v členu 3. Poti do učinka so časovno pogojene in odražajo tri dopolnjujoče se kategorije učinkov, ki odsevajo nelinearni značaj naložb v raziskave in inovacije: znanstveno, družbeno in tehnološko ali gospodarsko. Za vsako od teh kategorij učinkov se za sledenje napredku uporabljajo nadomestni kazalniki z razlikovanjem med kratkoročnim, srednjeročnim in dolgoročnejšim obdobjem, tudi po izteku Programa, z možnostmi razčlenitve, tudi po državah članicah in pridruženih državah. Ti kazalniki se zberejo z uporabo kvantitativnih in kvalitativnih metodologij. Posamezni deli Programa k tem kazalnikom prispevajo v različnem obsegu in prek različnih mehanizmov. Kjer je ustrezno, se za spremljanje posameznih delov Programa lahko uporabljajo dodatni kazalniki.
Mikropodatki za ključne kazalnike poti do učinka se za vse dele Programa in vse mehanizme za izvajanje zbirajo na centralno upravljan in usklajen način ter na ustrezni ravni granularnosti, s čim manjšo obremenitvijo glede poročanja za upravičence.
Poleg tega in z izjemo ključnih kazalnikov poti do učinka se podatki o optimiziranem uresničevanju Programa za krepitev ERA, spodbujanje udeležbe iz vseh držav članic v Programu na podlagi odličnosti ter spodbujanje sodelovalnih povezav v evropskih raziskavah in inovacijah zbirajo in sporočajo v okviru izvajanja in upravljanja iz člena 45 v skoraj realnem času. To vključuje spremljanje sodelovalnih povezav, omrežne analitike, podatkov o predlogih, vlogah, sodelovanju, projektih, vložnikih in udeležencih (vključno s podatki o vrsti organizacije (kot so organizacije civilne družbe, MSP in zasebni sektor), državi (kot je posebna razvrstitev za skupine držav, kot so države članice, pridružene države in tretje države), spolu, vlogi v projektu, znanstveni disciplini ali sektorju, vključno z družbenimi vedami in humanistiko) kot tudi spremljanje ravni vključevanja podnebnih ukrepov in s tem povezanih odhodkov.
Kazalniki poti do znanstvenega učinka
Program naj bi imel znanstveni učinek z ustvarjanjem visoko kakovostnega novega znanja, s krepitvijo človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij ter s spodbujanjem širjenja znanja in odprte znanosti. Napredek v smeri tega učinka se spremlja z nadomestnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinka.
tabela 1
V smeri znanstvenega učinka |
Kratkoročno |
Srednjeročno |
Dolgoročnejše |
Ustvarjanje visokokakovostnega novega znanja |
Publikacije – število recenziranih znanstvenih objav, ki izhajajo iz Programa |
Citiranost – indeksi citiranosti s faktorjem področja recenziranih objav, ki izhajajo iz Programa |
Vrhunska znanost – število in delež recenziranih objav, ki izhajajo iz projektov, financiranih s Programom, ki so ključni prispevek k znanstvenim področjem |
Krepitev človeškega kapitala v raziskavah in inovacijah |
Znanja in spretnosti – število raziskovalcev, vključenih v dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja (usposabljanje, mentorstvo/inštruiranje, mobilnost in dostop do infrastruktur za raziskave in inovacije) v projektih, financiranih s Programom |
Poklicne poti – število in delež dodatno strokovno usposobljenih raziskovalcev, udeleženih v Programu, s povečanim individualnim učinkom na svojem področju raziskav in inovacij |
Delovni pogoji – število in delež dodatno strokovno usposobljenih raziskovalcev, udeleženih v Programu, z boljšimi delovnimi pogoji, vključno s plačami raziskovalcev |
Spodbujanje širjenja znanja in odprta znanost |
Izmenjava znanja – delež neposrednih izsledkov raziskav (odprti podatki/publikacija/programska oprema itd.), ki izhajajo iz Programa, kise izmenjujejo v odprtih infrastrukturah znanja |
Širjenje znanja – delež izsledkov raziskav z odprtim dostopom, ki izhajajo iz Programa, ki se dejavno uporabljajo/citirajo |
Novo sodelovanje – delež upravičencev Programu, ki so razvili nova naddisciplinarna/nadsektorska sodelovanja z uporabniki njihovih izsledkov raziskav z odprtim dostopom, ki izhajajo iz Programa |
Kazalniki poti do družbenega učinka
Program naj bi imel družbeni učinek z obravnavo prednostnih nalog politike Unije in globalnih izzivov, tudi ciljev trajnostnega razvoja, z upoštevanjem načel Agende 2030 in ciljev Pariškega sporazuma prek raziskav in inovacij, z zagotavljanjem koristi in učinka prek raziskovalnih in inovacijskih misij ter evropskih partnerstev kot tudi s krepitvijo uvajanja inovacij v družbi, kar nazadnje prispeva k blaginji ljudi. Napredek v smeri tega učinka se spremlja z nadomestnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinka.
tabela 2
V smeri družbenega učinka |
Kratkoročno |
Srednjeročno |
Dolgoročnejše |
Obravnavanje prednostnih nalog politik Unije in reševanje globalnih izzivov prek raziskav in inovacij |
Rezultati – število in delež rezultatov, namenjenih obravnavanju opredeljenih prednostnih nalog politik Unije in reševanju globalnih izzivov (vključno s cilji trajnostnega razvoja) (večdimenzionalno: za vsako opredeljeno prednostno nalogo) vključno s številom in deležem s podnebjem povezanih rezultatov, namenjenih uresničevanju zaveze Unije iz Pariškega sporazuma |
Rešitve – število in delež inovacij in izsledkov raziskav, namenjenih obravnavanju opredeljenih prednostnih nalog politik Unije in reševanju globalnih izzivov (vključno s cilji trajnostnega razvoja) (večdimenzionalno: za vsako opredeljeno prednostno nalogo) vključno s številom in deležem s podnebjem povezanih inovacij in izsledkov raziskav, namenjenih uresničevanju zaveze Unije iz Pariškega sporazuma |
Koristi – zbirni ocenjeni učinki uporabe/izkoriščanja rezultatov, financiranih s Programom, na obravnavanje opredeljenih prednostnih nalog politik Unije in reševanje globalnih izzivov (vključno s cilji trajnostnega razvoja), vključno s prispevkom k ciklu oblikovanja politik in priprave zakonodaje (kot so norme in standardi) (večdimenzionalno: za vsako opredeljeno prednostno nalogo) vključno z zbirnimi ocenjenimi učinki uporabe/izkoriščanja s podnebjem povezanih rezultatov, financiranih s Programom, na izpolnjevanje zaveze Unije iz Pariškega sporazuma, vključno s prispevkom k ciklu oblikovanja politik in priprave zakonodaje (kot so norme in standardi) |
Zagotavljanje koristi in učinka prek misij raziskav in inovacij |
Rezultati misij raziskav in inovacij – rezultati posameznih misij raziskav in inovacij (večdimenzionalno: za vsako opredeljeno misijo) |
Izsledki misij raziskav in inovacij – izsledki posameznih misij raziskav in inovacij (večdimenzionalno: za vsako opredeljeno misijo) |
Doseženi cilji misij raziskav in inovacij – Cilji, doseženi v posameznih misijah raziskav in inovacij (večdimenzionalno: za vsako opredeljeno misijo) |
Krepitev uvajanja raziskav in inovacij v družbi |
Soustvarjanje – število in delež projektov, financiranih s Programom, pri katerih državljani Unije in končni uporabniki v Uniji prispevajo k soustvarjanju vsebine na področju raziskav in inovacij |
Vključenost – število in delež udeleženih pravnih subjektov z mehanizmi vključenosti državljanov in končnih uporabnikov po koncu projekta, financiranega s Programom |
Uvajanje raziskav in inovacij v družbi – uvajanje soustvarjenih znanstvenih rezultatov in inovativnih rešitev, ustvarjenih v okviru Programa, ter ozaveščanje o njih |
Kazalniki poti do tehnološkega in gospodarskega učinka
Program naj bi imel tehnološki in gospodarski učinek zlasti v Uniji z vplivanjem na ustanavljanje in rast podjetij, zlasti MSP, vključno z zagonskimi podjetji, z ustvarjanjem neposrednih in posrednih delovnih mest zlasti v Uniji ter s spodbujanjem naložb za raziskave in inovacije. Napredek v smeri tega učinka se spremlja z nadomestnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinka.
tabela 3
V smeri tehnološkega/gospodarskega učinka |
Kratkoročno |
Srednjeročno |
Dolgoročnejše |
Ustvarjanje na inovacijah temelječe rasti |
Inovativni rezultati – število inovativnih proizvodov, procesov ali metod, ki izhajajo iz Programa (po vrsti inovacij), in vlog za dodelitev pravic intelektualne lastnine |
Inovacije – število inovacij, ki izhajajo iz projektov, financiranih s Programom (po vrsti inovacij), vključno s tistimi, ki izhajajo iz dodeljenih pravic intelektualne lastnine |
Gospodarska rast – ustvarjanje, rast in tržni deleži podjetij, ki so razvila inovacije v Programu |
Ustvarjanje več in boljših delovnih mest |
Podpora zaposlovanju – število ustvarjenih delovnih mest z ekvivalentom polnega delovnega časa in ohranjenih delovnih mest pri udeleženih pravnih subjektih za projekt, financiran s Programom (po vrsti delovnih mest) |
Trajnostno zaposlovanje – povečanje števila delovnih mest z ekvivalentom polnega delovnega časa pri udeleženih pravnih subjektih po končanem projektu, financiranem s Programom (po vrsti delovnih mest) |
Skupaj število zaposlitev – število delovnih mest, ki so bila neposredno in posredno odprta ali ohranjena zaradi razširjanja rezultatov iz Programa (po vrsti delovnih mest) |
Spodbujanje naložb v raziskave in inovacije |
Sovlaganje – znesek javnih in zasebnih naložb, ki jih je pritegnila začetna naložba iz Programa |
Širitev – znesek javnih in zasebnih naložb, pritegnjenih s ciljem izkoriščanja ali širitve rezultatov iz Programa (vključno z neposrednimi tujimi naložbami) |
Prispevek k „cilju 3 %“ – napredek Unije proti cilju 3 % BDP zaradi Programa |
PRILOGA VI
PODROČJA MOREBITNIH MISIJ IN MOREBITNIH INSTITUCIONALIZIRANIH EVROPSKIH PARTNERSTEV, KI SE VZPOSTAVIJO NA PODLAGI ČLENA 185 ALI 187 PDEU
V skladu s členoma 8 in 12 te uredbe so v tej prilogi določena področja morebitnih misij in morebitnih evropskih partnerstev, ki se vzpostavijo na podlagi člena 185 ali 187 PDEU.
I. |
Področja morebitnih misij
Vsaka misija temelji na načelih, določenih v členu 8(4) te uredbe. |
II. |
Področja morebitnih institucionaliziranih evropskih partnerstev na podlagi člena 185 ali 187 PDEU
|
Proces ocenjevanja potrebe po institucionaliziranem evropskem partnerstvu na enem od navedenih področij partnerstev lahko privede do zakonodajnega predloga v skladu s pravico Komisije do pobude. Drugače lahko za zadevno področje partnerstev velja tudi evropsko partnerstvo, ki temelji na točki (a) člena 10(1) ali točki (b) člena 10(1) te uredbe, ali pa se partnerstvo lahko izvaja na podlagi drugih razpisov za zbiranje predlogov v okviru Programa.
Morebitna področja institucionaliziranih evropskih partnerstev zajemajo široka tematska področja, zato se lahko na podlagi ocenjenih potreb izvajajo v okviru več kot enega evropskega partnerstva.
12.5.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/69 |
UREDBA (EU) 2021/696 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 28. aprila 2021
o vzpostavitvi Vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 377/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 189(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov. Vesoljska industrija Unije je že med najbolj konkurenčnimi na svetu. Vendar pojav novih akterjev in razvoj novih tehnologij povsem spreminjata tradicionalne industrijske modele. Da bi Unija ostala vodilni mednarodni akter z obsežno svobodo delovanja na področju vesolja, je zato bistveno, da spodbuja znanstveni in tehnični napredek ter podpira konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost vesoljske industrije v Uniji, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP), zagonskih in inovativnih podjetij. |
(2) |
Možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost Unije in njenih držav članic, bi bilo treba izkoristiti, kot je navedeno zlasti v globalni strategiji Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko iz junija 2016, pri tem pa ohraniti civilno naravo Vesoljskega programa Unije (v nadaljnjem besedilu: Program) in spoštovati morebitne določbe o nevtralnosti ali neuvrščenosti iz ustavnega prava držav članic. Razvoj vesoljskega sektorja je bil zgodovinsko povezan z varnostjo. V številnih primerih imajo oprema, sestavni deli in instrumenti, ki se uporabljajo v vesoljskem sektorju, pa tudi vesoljski podatki in storitve, dvojno rabo. Vendar se v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji (PEU) varnostna in obrambna politika Unije določa v okviru skupne zunanje in varnostne politike. |
(3) |
Unija že od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS) in pozneje Galileo in Copernicus, ki se odzivajo na potrebe državljanov Unije in zahteve javnih politik. Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto teh pobud in programov, in izboljšati storitve, ki jih zagotavljajo, tako da bi zadostile novim potrebam uporabnikov, ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike, kot so podnebne spremembe, vključno s spremljanjem sprememb na polarnem območju, pa tudi promet, varnost in obramba. |
(4) |
Izkoristiti je treba sinergije med potrebami prometnega, vesoljskega in digitalnega sektorja, da bi se spodbudila širša raba novih tehnologij, kot so eCall, digitalni tahograf, nadzor in upravljanje prometa, avtonomna vožnja in vozila brez voznika ter brezpilotni zrakoplovi, in da bi se odzvalo na potrebe po varni in nemoteni povezljivosti, zanesljivem določanju položaja, intermodalnosti in interoperabilnosti. S takim izkoriščanjem sinergij bi se povečala konkurenčnost prometnih storitev in industrije. |
(5) |
Da bi vse države članice in vsi njihovi državljani v celoti izkoristili prednosti Programa, je tudi bistveno, da se spodbuja uporaba podatkov, informacij in storitev in poseganje po njih ter podpre razvoj aplikacij navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti, ki bodo temeljile na teh podatkih, informacijah in storitvah. V ta namen bi lahko države članice, Komisija in pristojni subjekti zlasti redno izvajali informacijske kampanje o koristih Programa. |
(6) |
Za dosego ciljev svobode delovanja, samostojnosti in varnosti je, da bistveno, da ima Unija avtonomen dostop do vesolja in ga lahko varno uporablja. Zato je bistveno, da Unija podpre avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer za lastne potrebe ter, na njihovo zahtevo, za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Da bi Unija ostala konkurenčna na hitro razvijajočem se trgu, je bistveno tudi, da ima še naprej dostop do sodobnih, učinkovitih in prilagodljivih izstrelitvenih infrastrukturnih zmogljivosti ter koristi ustrezne izstrelitvene sisteme. Zato bi moralo biti mogoče v okviru Programa brez poseganja v ukrepe, ki jih bodo sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija (ESA), podpreti prilagoditve zemeljske infrastrukture za dostop do vesolja, vključno z novim razvojem, potrebne za izvajanje Programa, in prilagoditve vesoljskih izstrelitvenih sistemov, vključno s tehnološkim razvojem, ki so potrebni za izstrelitev satelitov, vključno z alternativnimi tehnologijami in inovativnimi sistemi, za izvajanje komponent Programa. Te dejavnosti bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), da se doseže večja stroškovna učinkovitost programa. Glede na to, da ne bo namenskega proračuna, ukrepi v podporo dostopu do vesolja ne bi smeli posegati v izvajanje komponent Programa. |
(7) |
Za krepitev konkurenčnosti vesoljske industrije Unije ter povečanje zmogljivosti za oblikovanje, gradnjo in delovanje lastnih sistemov bi morala Unija podpirati izgradnjo, rast in razvoj celotne vesoljske industrije. Na evropski, regionalni in nacionalni ravni bi bilo treba podpirati tudi oblikovanje do podjetništva in inovacij prijaznega modela, in sicer s pobudami, kot so vozlišča vesoljskih dejavnosti, ki bodo združevala vesoljski in digitalni sektor ter druge sektorje, pa tudi uporabnike. Namen teh vozlišč vesoljskih dejavnosti bi moralo biti spodbujanje podjetništva ter znanj in spretnosti in prizadevanje za sinergije z vozlišči za digitalne inovacije. Unija bi morala spodbujati ustvarjanje in širitev vesoljskih družb s sedežem v Uniji, da bi jim pomagali uspeti, tudi s podpiranjem njihovega dostopa do financiranja tveganih naložb glede na to, da v Uniji ni ustreznega dostopa do zasebnega kapitala za vesoljska zagonska podjetja, in s spodbujanjem povpraševanja, znanega kot pristop prve pogodbe. |
(8) |
Vesoljska vrednostna veriga je na splošno razdrobljena med dejavnosti navzgor in dejavnosti navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti. Dejavnosti navzgor v verigi vesoljskih dejavnosti vključujejo dejavnosti, ki vodijo do delujočega vesoljskega sistema, vključno z dejavnostmi razvoja in proizvodnje ter izstrelitvenimi dejavnostmi, in obratovanjem takšnega sistema. Dejavnosti navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti obsegajo zagotavljanje z vesoljem povezanih storitev in proizvodov za uporabnike. Pomemben element za podporo razvoja vesoljskega sektorja so tudi digitalne platforme. Omogočajo dostop do podatkov in proizvodov, pa tudi do nabora orodij, zmogljivosti za shranjevanje in računalniških zmogljivosti. |
(9) |
Na področju vesolja Unija izvaja svoje pristojnosti v skladu s členom 4(3) PDEU. Komisija bi morala zagotoviti skladnost dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Programa. |
(10) |
Medtem ko ima več držav članic tradicijo dejavnih, z vesoljem povezanih industrij, bi se bilo treba zavedati, da je treba v državah članicah z nastajajočimi zmogljivostmi vesoljske industrije razviti in izpopolniti ter se odzvati na izzive, ki jih za tradicionalne vesoljske panoge predstavlja pojav „novo vesolje”. Spodbujati bi bilo treba ukrepe za razvoj zmogljivosti vesoljske industrije po vsej Uniji in za lajšanje sodelovanja akterjev v vesoljski industriji, ki so dejavni v vseh državah članicah. |
(11) |
Ukrepi v okviru Programa bi morali temeljiti na nacionalnih in evropskih zmogljivostih, ki obstajajo v trenutku, ko se ukrep izvaja, in jih čim bolje izkoristiti. |
(12) |
Vesoljske dejavnosti imajo zaradi pokritosti Programa in njegovega potenciala za reševanje globalnih izzivov močno mednarodno razsežnost. Ustrezni organi Programa lahko v zadevah, ki se nanašajo na Program, v tesnem sodelovanju z državami članicami in z njihovim soglasjem vstopajo v mednarodno sodelovanje in delujejo v ustreznih sektorskih organih Združenih narodov (ZN). Za zadeve, povezane s Programom, bi lahko Komisija v imenu Unije in na svojem področju pristojnosti usklajevala dejavnosti na mednarodni ravni, zlasti za zastopanje interesov Unije in njenih držav članic v mednarodnih forumih, med drugim na področju frekvenc v zvezi z Programom, brez poseganja v pristojnosti držav članic na tem področju. Zlasti pomembno je, da Unija, ki jo zastopa Komisija, sodeluje v organih mednarodnega programa Cospas-Sarsat. |
(13) |
Mednarodno sodelovanje je bistveno za spodbujanje vloge Unije kot globalnega akterja v vesoljskem sektorju ter promoviranje tehnologije in industrije Unije, saj spodbuja pošteno konkurenco na mednarodni ravni, pri čemer je treba zagotoviti vzajemnost glede pravic in obveznosti strank ter spodbujati sodelovanje na področju usposabljanja. Mednarodno sodelovanje je ključni element vesoljske strategije za Evropo, kot je določila Komisija v svojem sporočilu z dne 26. oktobra 2016. Komisija bi morala uporabiti Program za to, da bi prispevala k mednarodnim prizadevanjem in jih izkoristila prek pobud, spodbujala evropsko tehnologijo in industrijo na mednarodni ravni, na primer z dvostranskimi dialogi, industrijskimi delavnicami in podporo internacionalizaciji MSP, ter olajšala dostop do mednarodnih trgov in spodbujala pošteno konkurenco, s čimer bi podprla tudi pobude gospodarske diplomacije. Pobude evropske vesoljske diplomacije bi morale biti popolnoma usklajene in bi morale dopolnjevati obstoječe politike, prednostne naloge in instrumente Unije, Unija in njene države članice pa imajo ključno vlogo pri ohranjanju vodilnega položaja na mednarodnem prizorišču. |
(14) |
Komisija bi morala brez poseganja v pristojnosti držav članic skupaj z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) in v tesnem usklajevanju z državami članicami spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju pri izvajanju Programa, vključno z zmanjšanjem širjenja vesoljskih odpadkov. Komisija bi morala preučiti tudi možnost, da bi Unija sprejela pravice in obveznosti iz ustreznih pogodb in konvencij ZN, ter po potrebi predložila ustrezne predloge. |
(15) |
Program ima podobne cilje kot drugi programi Unije, zlasti Obzorje Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (3), program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (4), in Evropski obrambni sklad, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ter skladi iz uredbe o določitvi skupnih določb o Evropskem regionalnem razvojnem skladu, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost ter Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah). Zato bi bilo treba predvideti kumulativno financiranje iz teh programov, pod pogojem, da ne zajemajo istih stroškovnih postavk, zlasti prek ureditev za dodatno financiranje iz programov Unije, kadar načini upravljanja, in sicer zaporedno, izmenično ali s kombinacijo skladov, vključno s skupnim financiranjem ukrepov, kjer je to mogoče, omogočajo inovacijska partnerstva in operacije mešanega financiranja. Komisija bi morala zato med izvajanjem Programa spodbujati sinergije z drugimi povezanimi programi in finančnimi instrumenti Unije, kar bi, kadar je to mogoče, omogočilo dostop do financiranja tveganih naložb, inovacijska partnerstva ter kumulativno financiranje ali mešano financiranje. Komisija bi morala poskrbeti tudi za sinergije in skladnost med rešitvami, razvitimi v okviru teh programov, zlasti v okviru Obzorja Evropa, in rešitvami, razvitimi v okviru Programa. |
(16) |
V skladu s členom 191(3) finančne uredbe se iz proračuna Unije isti stroški v nobenih okoliščinah ne krijejo dvakrat. |
(17) |
Cilji politike iz Programa bi bili obravnavani tudi kot upravičena področja za financiranje in naložbene operacije prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva programa InvestEU, zlasti v okviru političnih področij trajnostna infrastruktura in raziskave, inovacije ter digitalizacija. Finančna podpora bi se morala uporabiti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin in ukrepi ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost. |
(18) |
Skladnost in sinergije med Obzorjem Evropa in Programom bodo spodbujale konkurenčnost in inovativnost evropskega vesoljskega sektorja ter krepile avtonomnost Evrope pri dostopu do vesolja in njegovem izkoriščanju v zaščitenem in varnem okolju, pa tudi vlogo Evrope kot globalnega akterja. Prebojne rešitve v okviru Obzorja Evropa bi bile podprte s podatki in storitvami, ki jih Program daje na voljo raziskovalni in inovacijski skupnosti. |
(19) |
Da bi se čim bolj povečal socialno-ekonomski donos iz Programa, je nujno ohranjati najsodobnejše sisteme in jih nadgrajevati, da bi lahko izpolnjevali spreminjajoče se potrebe uporabnikov ter da bi sektor aplikacij navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti, ki jih omogoča vesoljska tehnologija, ponujal novosti. Unija bi morala podpirati dejavnosti, povezane z raziskavami in tehnološkim razvojem, ali začetne faze razvoja v zvezi z infrastrukturami, vzpostavljenimi v okviru Programa, ter podpirati raziskovalne in razvojne dejavnosti v zvezi z aplikacijami in storitvami, ki temeljijo na sistemih, vzpostavljenih v okviru Programa, in tako spodbujati gospodarske dejavnosti navzgor in navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti. Ustrezen instrument na ravni Unije za financiranje teh dejavnosti na področju raziskav in inovacij je Obzorje Evropa. Vendar pa bi se moral zelo specifičen del razvojnih dejavnosti financirati iz proračunskih sredstev, ki se komponentama Galileo in EGNOS dodelijo na podlagi te uredbe, zlasti kadar se te dejavnosti nanašajo na bistvene elemente, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira Galileo, kar bi spodbudilo razvoj aplikacij v različnih gospodarskih sektorjih. Tovrstno financiranje pa ne bi smelo ogroziti uvajanja ali obratovanja infrastrukture, vzpostavljene v okviru Programa. |
(20) |
Program bi moral za zagotovitev konkurenčnosti evropske vesoljske industrije v prihodnosti podpirati razvoj naprednih znanj in spretnosti na z vesoljem povezanih področjih ter podpirati dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bi bilo treba spodbujati enake možnosti, vključno z enakostjo spolov, da bi čim bolje izkoristili potencial državljanov Unije na tem področju. |
(21) |
V zvezi z infrastrukturo, namenjeno Programu, bi lahko bile potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi se lahko podprle v okviru Obzorja Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi ESA na tem področju. S sinergijami z Obzorjem Evropa bi bilo treba zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju opredelijo in vzpostavijo v okviru postopka strateškega načrtovanja raziskav in inovacij. Vesoljski podatki in storitve, ki so brezplačno na voljo v okviru Programa, bi se uporabili za razvoj prebojnih rešitev z raziskavami in inovacijami, tudi v Obzorju Evropa, v podporo prednostnim nalogam politike Unije. V postopku strateškega načrtovanja v okviru Obzorja Evropa bi bile opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bi bili bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve Copernicus. |
(22) |
Pomembno je, da se vsa opredmetena in neopredmetena sredstva Unije ustvarijo ali razvijejo prek javnih naročil, ki jih Unija financira v okviru Programa. Da bi se v celoti spoštovale vse temeljne pravice, izhajajoče iz lastništva, bi bilo treba z vsemi obstoječimi lastniki skleniti potrebne dogovore. Tako lastništvo Unije ne bi smelo posegati v možnost, da Unija v skladu s to uredbo in kadar se na podlagi ocene vsakega posameznega primera zdi ustrezno, takšna sredstva da na voljo tretjim stranem ali jih odpiše. |
(23) |
Da bi se spodbudila čim širša uporaba storitev, ki jih ponuja Program, bi bilo smiselno poudariti, da se podatki, informacije in storitve zagotavljajo brez jamstva in brez poseganja v obveznosti, ki jih nalagajo pravno zavezujoče določbe. |
(24) |
Komisija bi morala biti zmožna pri opravljanju nekaterih svojih nalog neregulativne narave, po potrebi in v kolikšni meri je to nujno, za tehnično pomoč obrniti se na nekatere zunanje strani. Drugi subjekti, udeleženi pri javnem upravljanju Programa, bi morali prav tako imeti možnost, da zaprosijo za tako tehnično pomoč pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe. |
(25) |
Ta uredba določa finančna sredstva za celotno trajanje Programa, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (6). |
(26) |
Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (7), in zavezami za doseganje ciljev ZN za trajnostni razvoj, bi morali ukrepi v okviru te uredbe prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo najmanj 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bi morali biti opredeljeni med pripravo in izvajanjem Programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda. Evropski parlament, Svet in Komisija bodo sodelovali pri učinkoviti, pregledni in celoviti metodologiji, ki jo bo določila Komisija, da bi se ocenila poraba za cilje biotske raznovrstnosti v okviru vseh programov večletnega finančnega okvira, ob hkratnem upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju ciljev biotske raznovrstnosti. |
(27) |
Prihodke, ustvarjene s komponentami Programa, bi morala prejeti Unija, da bi se delno izravnale njene že izvedene naložbe, in s temi prihodki bi se moralo podpreti uresničevanje ciljev Programa. Iz istega razloga bi moralo biti mogoče v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določiti mehanizem za delitev prihodkov. |
(28) |
Za Program se uporablja finančna uredba. Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjih strokovnjakom. |
(29) |
Ker Program načeloma financira Unija, bi morala biti javna naročila za dejavnosti, financirane iz Programa, ki so oddana v okviru Programa, v skladu s pravili Unije. V tem okviru bi morala biti Unija odgovorna tudi za opredelitev ciljev na področju javnih naročil. Finančna uredba določa, da se lahko Komisija na podlagi rezultatov predhodne ocene opre na sisteme in postopke oseb ali subjektov, ki izvršujejo finančna sredstva Unije. Konkretne potrebne prilagoditve teh sistemov in postopkov ter ureditve za podaljšanje obstoječih pogodb bi bilo treba opredeliti v ustreznem sporazumu o okvirnem finančnem partnerstvu ali sporazumu o prispevku. |
(30) |
Program temelji na kompleksnih in nenehno spreminjajočih se tehnologijah. Odvisnost od takšnih tehnologij ustvarja negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru Programa, kolikor ta javna naročila vključujejo dolgoročne zaveze v zvezi z opremo ali storitvami. Zato so poleg pravil, določenih v finančni uredbi, potrebni posebni ukrepi v zvezi z javnimi naročili. Tako bi morala obstajati možnost, da se naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru uspešnosti njenega izvajanja ali določi najmanjša stopnja oddaje naročil podizvajalcem, zlasti zato, da se omogoči sodelovanje MSP ter zagonskih podjetij. Končno zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za komponente Programa, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato bi morala obstajati možnost, da se pogodbe sklenejo brez določitve fiksnih in dokončnih cen ter da se vanje vključijo določbe o varovanju finančnih interesov Unije. |
(31) |
Za povečanje javnega povpraševanja in inovacij v javnem sektorju bi moral Program spodbujati uporabo svojih podatkov, informacij in storitev Programa, da se na regionalni in lokalni ravni podpre razvoj prilagojenih rešitev v industriji ter MSP, in sicer prek z vesoljem povezanih partnerstev za inovacije, kot je navedeno v točki 7 Priloge 1 k finančni uredbi, kar bi omogočilo, da so zajete vse faze, od razvoja do uvedbe in naročanja prilagojenih interoperabilnih vesoljskih rešitev za javne storitve. |
(32) |
Za dosego ciljev Programa je pomembno, da se je mogoče, kadar je to ustrezno, opreti na zmogljivosti, ki jih nudijo javni in zasebni subjekti Unije, dejavni na področju vesolja, ter da je mogoče delovati na mednarodni ravni s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Zato je treba predvideti možnost, da se uporabijo vsa ustrezna orodja in metode upravljanja, določene v PDEU in finančni uredbi, ter skupni postopki javnega naročanja. |
(33) |
Zlasti v primeru nepovratnih sredstev izkušnje kažejo, da je dejavnosti spodbujanja uporabe pri uporabnikih in na trgu ter splošnega ozaveščanja bolje izvajati decentralizirano, kot pa da jih od zgoraj navzdol izvaja Komisija. Med ukrepe z najvišjo stopnjo uspešnosti za nove udeležence ter MSP spadajo kuponi, ki so oblika finančne podpore upravičenca do nepovratnih sredstev tretjim stranem. Vendar pa jih ovira zgornja meja finančne podpore, ki je določena v finančni uredbi. Zato bi bilo treba za Program to zgornjo mejo zvišati, da bi se ohranil korak z vedno večjim potencialom za komercialno uporabo v vesoljskem sektorju. |
(34) |
Oblike financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove zmožnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe. |
(35) |
Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (8) bi morale biti osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano. |
(36) |
Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije. |
(37) |
V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (10), (Euratom, ES) št. 2185/96 (11) in (EU) 2017/1939 (12) se finančni interese Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in preganjanje kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (13). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. |
(38) |
Članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, pa tudi države iz evropske sosedske politike, lahko v skladu z njihovimi zadevnimi sporazumi sodelujejo v Programu, z izjemo Galileo, EGNOS, GOVSATCOM in podkomponente nadzor in spremljanje v vesolju (SST). V Programu, z izjemo Galileo, EGNOS, GOVSATCOM in podkomponente SST, lahko sodelujejo tudi druge tretje države, in sicer na podlagi sporazuma, ki se sklene v skladu s členom 218 PDEU. Galileo in EGNOS bi morala biti odprta za sodelovanje članic EFTA, ki so članice EGP, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (14). Druge tretje države lahko sodelujejo v Galileo in EGNOS na podlagi sporazuma, ki se sklene v skladu s členom 218 PDEU. GOVSATCOM bi moral biti odprt za katero koli tretjo državo zgolj na podlagi sporazuma, ki se sklene v skladu s členom 218 PDEU. |
(39) |
V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. |
(40) |
Od mednarodnih organizacij, ki nimajo sedeža v Uniji in ki želijo dostop do storitev SST, ki niso javno dostopne, bi bilo treba zahtevati, da sklenejo sporazum v skladu s členom 218 PDEU. Mednarodne organizacije s sedežem v Uniji, ki so javne lastnice in upravljavke vesoljskih plovil, bi bilo treba šteti za glavne uporabnice SST. |
(41) |
Za javno dostopne informacije za storitve SST bi se moralo razumeti, da pomenijo kakršne koli informacije, za katere ima uporabnik razumno podlago, da jih šteje za zakonito dostopne. Storitve SST za preprečevanje trkov, ponovni vstop in razdrobljenost temeljijo na zunanjih javno dostopnih informacijah SST, ki so na voljo na podlagi zahteve za dostop. Zato bi bilo treba storitve SST za preprečevanje trkov, ponovni vstop in razdrobljenost razumeti kot javno dostopne storitve, za katere se ne bi smel zahtevati sporazum v skladu s členom 218 PDEU. Dostop do njih bi moral biti omogočen na zahtevo morebitnega uporabnika. |
(42) |
Za dobro javno upravljanje Programa je potrebna jasna porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene subjekte, da bi se izognili nepotrebnemu prekrivanju ter zmanjšali prekoračitve stroškov in zamude. Vsi akterji upravljanja bi morali v okviru svojih pristojnosti in v skladu z njimi podpirati doseganje ciljev Programa. |
(43) |
Države članice so na področju vesolja dejavne že dolgo. Imajo sisteme, infrastrukturo, nacionalne agencije in organe, povezane z vesoljem. Zato lahko pomembno prispevajo k vesoljskemu programu, zlasti k njegovemu izvajanju. Lahko bi sodelovale z Unijo pri spodbujanju storitev in aplikacij Programa. Komisija bi lahko imela možnost, da mobilizira sredstva, ki so na voljo državam članicam, izkoristi njihovo pomoč ter jim pod skupno dogovorjenimi pogoji zaupa neregulativne naloge v okviru izvajanja Programa. Poleg tega bi morale zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Države članice in Komisija bi morale tudi sodelovati med seboj ter z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da so frekvence, potrebne za Program, na voljo in zaščitene na ustrezni ravni, kar bo omogočilo nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi storitev, ki so na voljo, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15). |
(44) |
Komisija ima kot zagovornica splošnega interesa Unije odgovornost za izvajanje Programa ter mora prevzeti splošno odgovornost zanj in spodbujati njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih deležnikov bi morala Komisija imeti možnost, da ob upravičenih okoliščinah nekatere naloge zaupa drugim subjektom. Ker ima splošno odgovornost za Program, bi morala Komisija določiti glavne tehnične in operativne zahteve, potrebne za izvedbo sistemov in razvoj storitev. To bi morala storiti po posvetovanju s strokovnjaki držav članic, uporabniki in drugimi ustreznimi deležniki. Nazadnje, ob ugotovitvi, da na področju vesolja v skladu s členom 4(3) PDEU izvajanje pristojnosti s strani Unije ne preprečuje državam članicam, da bi izvajale svoje pristojnosti, bi morala Komisija zagotoviti skladnost dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Programa. |
(45) |
Poslanstvo Agencije Evropske unije za Program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (16), je prispevati k Programu, zlasti na področju varnostne akreditacije ter razvoja trga in aplikacij navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti. Zato bi ji bilo treba podeliti nekatere naloge, povezane s temi področji. V zvezi z varnostjo in glede na izkušnje na tem področju bi morala biti Agencija odgovorna za naloge varnostne akreditacije za vse ukrepe Unije v vesoljskem sektorju. Na podlagi pozitivnih izkušenj pri spodbujanju uporabe Galileo in EGNOS med uporabniki ter njunega uveljavljanja na trgu bi bilo treba Agenciji zaupati tudi dejavnosti, s katerimi se med uporabniki povečuje stopnja uporabe drugih komponent Programa poleg komponent Galileo in EGNOS, ter dejavnosti razvoja aplikacij navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti za vse komponente Programa. To bi omogočilo Agenciji, da izkoristi ekonomija obsega in zagotovi priložnosti za razvoj aplikacij, ki bi temeljile na več komponentah Programa (integrirane aplikacije). Vendar pa te dejavnosti ne bi smele posegati v dejavnosti za povečanje stopnje uporabe med storitvami in uporabniki, ki jih Komisija zaupa pooblaščenim subjektom v okviru Copernicus. Pooblastitev Agencije za razvoj aplikacij navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti ne bi smela preprečevati drugim pooblaščenim subjektom, da razvijajo aplikacije navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti. Poleg tega bi morala Agencija opravljati naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prispevkih v okviru sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu, ki zajemajo druge posebne naloge, povezane z Programom. Pri prenosu nalog na Agencijo bi ji bilo treba zagotoviti ustrezne človeške, upravne in finančne vire. |
(46) |
V nekaterih ustrezno utemeljenih okoliščinah bi morala imeti Agencija možnost, da državam članicam ali skupini držav članic zaupa posebne naloge. To bi moralo biti omejeno na dejavnosti, ki jih Agencija ne more izvesti sama, in ne bi smelo vplivati na upravljanje programa in razdelitev nalog, kot je opredeljeno v tej uredbi. |
(47) |
Galileo in EGNOS sta kompleksna sistema, ki zahtevata intenzivno usklajevanje. Glede na to, da sta komponenti Programa, bi morala to usklajevanje izvajati institucija ali organ Unije. Zaradi strokovnega znanja, ki je bilo razvito v preteklih letih, je Agencija najprimernejši organ za usklajevanje vseh operativnih nalog, povezanih z obratovanjem teh sistemov, razen za mednarodno sodelovanje. Agenciji bi bilo zato treba zaupati upravljanje obratovanja Galileo in EGNOS. Kljub temu pa to ne pomeni, da bi morala Agencija sama opravljati vse naloge v zvezi z obratovanjem teh sistemov. Lahko bi se oprla na strokovno znanje drugih subjektov, zlasti ESA. To bi moralo zajemati tudi dejavnosti v zvezi z razvojem sistemov, oblikovanjem in razvojem delov zemeljskega segmenta in satelitov, kar bi bilo treba zaupati ESA. Dodeljevanje nalog drugim subjektom temelji na pristojnostih takih subjektov in ne bi smelo povzročiti podvajanja dela. |
(48) |
ESA je mednarodna organizacija z obsežnim strokovnim znanjem na področju vesolja, ki je leta 2004 z Evropsko skupnostjo sklenila okvirni sporazum (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum 2004) (17). Zato je pomembna partnerica pri izvajanju Programa, s katero bi bilo treba vzpostaviti ustrezne odnose. V zvezi s tem in v skladu s finančno uredbo bi Komisija morala skleniti sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu z ESA in Agencijo, ki bi urejal vse finančne odnose med Komisijo, Agencijo in ESA, zagotovil njihovo usklajenost ter bi bil skladen z okvirnim sporazumom iz leta 2004, zlasti s členoma 2 in 5 navedenega sporazuma. Ker pa ESA ni organ Unije in se zanjo ne uporablja pravo Unije, je za zagotovitev zaščite interesov Unije in njenih držav članic bistveno, da ESA sprejme ustrezne ukrepe in da so, kar zadeva izvrševanje proračuna, naloge, ki so ji zaupane, skladne z odločitvami Komisije. Sporazum bi moral vsebovati tudi vse določbe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije. |
(49) |
Delovanje Satelitskega centra Evropske unije (SATCEN) kot evropske avtonomne zmogljivosti za zagotavljanje dostopa do informacij in storitev, ki so rezultat uporabe ustreznih vesoljskih sredstev in dodatnih podatkov, je že bilo priznano z izvajanjem Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18). |
(50) |
Za strukturno vključitev zastopanosti uporabnikov v upravljanje sistema GOVSATCOM ter za združevanje potreb in zahtev uporabnikov prek nacionalnih in civilnovojaških razmejitev bi morali relevantni subjekti Unije s tesnimi stiki z uporabniki, kot so Evropska obrambna agencija, Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za nadzor ribištva, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vojaška/civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij ter Center za usklajevanje nujnega odziva, imeti usklajevalno vlogo za posamezne skupine uporabnikov. Na združeni ravni bi morala Agencija za skupnosti civilnih uporabnikov usklajevati uporabniške vidike ter imeti možnost spremljati operativno uporabo, povpraševanje, skladnost z zahtevami ter spreminjajoče se potrebe in zahteve. |
(51) |
Zaradi velikega pomena z vesoljem povezanih dejavnosti za gospodarstvo Unije in življenja državljanov Unije bi morali biti ključni prednostni nalogi Programa zagotavljanje dvojne narave sistemov in aplikacij, ki temeljijo na teh sistemih, ter doseganje in ohranjanje visoke stopnje varnosti, zlasti zaradi zaščite interesov Unije in njenih držav članic, vključno v zvezi s tajnimi in drugimi občutljivimi netajnimi podatki. |
(52) |
Komisija in visoki predstavnik bi morala brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti v okviru svojih pristojnosti zagotoviti varnost Programa v skladu s to uredbo in, kadar je to ustrezno, s Sklepom Sveta (SZVP) 2021/698 (19). |
(53) |
Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) lahko glede na svoje specifično strokovno znanje in redne kontakte z organi tretjih držav in mednarodnih organizacij v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (20) pomaga Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo Programa na področju zunanjih odnosov. |
(54) |
Brez poseganja v izključno pristojnost držav članic na področju nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU, in na pravico držav članic, da v skladu s členom 346 PDEU zaščitijo svoje bistvene varnostne interese, bi bilo treba poskrbeti za posebno upravljanje varnosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje Programa. To upravljanje bi moralo temeljiti na treh ključnih načelih. Prvo načelo je, da je treba bogate in edinstvene izkušnje držav članic na področju varnostnih zadev nujno upoštevati v največji možni meri. Drugo načelo je, da morajo biti zaradi preprečevanja nasprotij interesov in morebitnih pomanjkljivosti pri uporabi varnostnih pravil operativne funkcije ločene od funkcij v zvezi z varnostno akreditacijo. In tretje načelo je, da je subjekt, ki je odgovoren za upravljanje vseh ali dela komponent Programa, hkrati tudi najprimernejši za upravljanje varnosti nalog, ki so mu zaupane. Varnost Programa bi temeljila na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju Galileo, EGNOS in Copernicus v zadnjih letih. Dobro upravljanje varnosti zahteva tudi, da morajo biti vloge ustrezno porazdeljene med različne akterje. Kot odgovorna za izvajanje Programa bi morala Komisija brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti določiti splošne varnostne zahteve, ki veljajo za vsako posamezno komponento Programa. |
(55) |
Kibernetska varnost evropske vesoljske infrastrukture, tako na Zemlji kot v vesolju, je bistvena za zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistemov in storitev. Pri določanju varnostnih zahtev bi bilo zato treba ustrezno upoštevati potrebo po zaščiti sistemov in njihovih storitev pred kibernetskimi napadi, vključno z uporabo novih tehnologij. |
(56) |
Komisija bi morala po potrebi po analizi tveganja in nevarnosti določiti strukturo za spremljanje varnosti. Ta struktura za spremljanje varnosti bi morala biti subjekt, ki ustreza navodilom, pripravljenim v okviru Sklepa (SZVP) 2021/698. Za Galileo bi ta organ moral biti Center za nadzor varnosti Galileo. Kar zadeva izvajanje Sklepa (SZVP) 2021/698, bi morala biti vloga odbora za varnostno akreditacijo omejena na zagotavljanje informacij o varnostni akreditaciji sistema Svetu ali visokemu predstavniku. |
(57) |
Zaradi edinstvenosti in kompleksnosti Programa in njegove povezave z varnostjo bi bilo treba pri varnostni akreditaciji upoštevati priznana in uveljavljena načela. Zato je nujno, da se dejavnosti varnostne akreditacije izvajajo na podlagi skupne odgovornosti za varnost Unije in njenih držav članic, in sicer s prizadevanjem za dosego soglasja in vključitev vseh, ki jih to zadeva, ter z uvedbo postopka za stalno spremljanje tveganja. Nujno je tudi, da se tehnične dejavnosti varnostne akreditacije zaupajo strokovnjakom, ki so ustrezno usposobljeni za akreditiranje kompleksnih sistemov in imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje. |
(58) |
Tajne podatke EU je treba obravnavati v skladu z varnostnimi pravili, določenimi v Sklepu Sveta 2013/488/EU (21) in Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (22). V skladu s Sklepom 2013/488/EU morajo države članice spoštovati načela in minimalne standarde, določene v njem, da se zagotovi enakovredna raven zaščite tajnih podatkov EU. |
(59) |
Za zagotovitev varne izmenjave informacij bi bilo treba sprejeti ustrezne sporazume, da se zagotovi zaščita tajnih podatkov EU, posredovanih tretjim državam in mednarodnim organizacijam v okviru Programa. |
(60) |
Pomemben cilj Programa je zagotavljati njegovo varnosti in krepitev strateške avtonomije na področju ključnih tehnologij in vrednostnih verig, obenem pa ohranjanje odprtega gospodarstva, vključno s prosto in pravično trgovino, ter izkoriščanje možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost Unije in njenih držav članic. V posebnih primerih ta cilj zahteva v posebnih primerih določitev ustreznih pogojev za upravičenost in sodelovanje, da se zagotovi zaščita celovitosti, varnosti in odpornosti operativnih sistemov Unije. To ne bi smelo ogroziti potrebe po konkurenčnosti in stroškovni učinkovitosti. Komisija bi morala pri ocenjevanju pravnih subjektov, nad katerimi izvaja nadzor tretja država ali subjekt iz tretje države, upoštevati načela in merila, določena v Uredbi (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta (23). |
(61) |
V okviru Programa se nekateri podatki, ki sicer niso tajni, obravnavajo v skladu z že veljavnimi pravnimi akti Unije ali nacionalnimi zakoni, pravili in predpisi, vključno z omejitvami glede razširjanja. |
(62) |
Satelitske navigacijske sisteme in sisteme za opazovanje Zemlje uporablja vse več ključnih gospodarskih sektorjev, zlasti promet, telekomunikacije, kmetijstvo in energetika. Program bi moral izkoristiti sinergije med temi sektorji in pri tem upoštevati koristi, ki jim jih prinašajo vesoljske tehnologije, podpirati razvoj združljive opreme ter spodbujati razvoj ustreznih standardov in certifikatov. Vse več je tudi sinergij med vesoljskimi dejavnostmi in dejavnostmi, povezanimi z varnostjo in obrambo Unije in njenih držav članic. Popoln nadzor nad satelitsko navigacijo bi zato moral zagotavljati tehnološko neodvisnost Unije, dolgoročno tudi za sestavne dele infrastrukturne opreme, in zagotoviti njeno strateško avtonomnost. |
(63) |
Cilj Galileo je vzpostavitev in upravljanje prve infrastrukture za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene in ki jo lahko uporablja vrsta javnih in zasebnih akterjev v Evropi in po vsem svetu. Galileo deluje neodvisno od drugih obstoječih ali morebitnih prihodnjih sistemov in s tem med drugim prispeva k strateški avtonomnosti Unije. Druga generacija Galileo bi morala biti postopno uvedena pred letom 2030, sprva z zmanjšano operativno zmogljivostjo. |
(64) |
Cilj EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, zlasti tistih, ki jih oddaja Galileo. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, bi morale do konca leta 2026 predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Ciper, Azore, Kanarske otoke in Madeiro. Na področju letalstva bi morala imeti ta ozemlja možnost, da bi EGNOS uporabila za navigacijske službe zračnega prometa na vseh ravneh učinkovitosti, ki jih podpira EGNOS. Kolikor je to tehnično izvedljivo in kar zadeva varovanje življenj, bi se geografska pokritost storitev, ki jih zagotavlja EGNOS, na podlagi mednarodnih sporazumov lahko razširila tudi na druge svetovne regije. Brez poseganja v Uredbo (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (24) in v potrebno spremljanje kakovosti storitev Galileo za namene letalstva bi bilo treba opozoriti, da čeprav se lahko signali, ki jih oddaja Galileo, uporabljajo tudi za lažje določanje položaja zrakoplovov v vseh fazah leta prek nujnega sistema za povečevanje, vključno z regionalnim, lokalnim in elektronskim sistema na krovu, so lahko v storitve upravljanja zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS) vključeni samo lokalni ali regionalni sistemi za povečevanje, kot je EGNOS v Evropi. Storitev EGNOS za varovanje življenj bi morala biti zagotovljena v skladu z veljavnimi standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (v nadaljnjem besedilu: standardi ICAO). |
(65) |
Nujno je treba zagotoviti trajnost Galileo in EGNOS ter kontinuiteto, razpoložljivost, natančnost, zanesljivost in varnost njunih storitev. V spreminjajočem se okolju in na hitro razvijajočem se trgu je treba tudi poskrbeti za njun nadaljnji razvoj ter zasnovati nove generacije teh sistemov, vključno z razvojem povezanega vesoljskega in zemeljskega segmenta. |
(66) |
Izraz „komercialna storitev“ iz Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (25) zaradi razvoja te storitve ni več primeren. Namesto tega sta bili v Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2017/224 (26) opredeljeni ločeni storitvi, in sicer zelo natančna storitev in storitev za avtentikacijo. |
(67) |
Za optimizacijo uporabe storitev bi morale biti storitve, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, združljive in interoperabilne tako med seboj, vključno na ravni uporabnikov, pa tudi, kolikor je mogoče, z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi in s konvencionalno radionavigacijo, kadar sta tovrstna združljivost in interoperabilnost določeni v mednarodnih sporazumih, in sicer brez poseganja v cilj strateške avtonomnosti Unije. |
(68) |
Glede na pomembnost zemeljske infrastrukture za Galileo in EGNOS in njenega vpliva na njuno varnost bi morala lokacijo te infrastrukture določiti Komisija. Zemeljska infrastruktura teh sistemov bi se morala tudi v prihodnje uvajati po odprtem in preglednem postopku, pri čemer lahko sodeluje Agencija, kjer je to ustrezno glede na njene pristojnosti. |
(69) |
Da bi kar najbolj povečali socialno-ekonomske koristi Galileo in EGNOS in pri tem prispevali k strateški avtonomnosti Unije, zlasti v občutljivih sektorjih in na področju varnosti in zaščite, bi bilo treba spodbujati uporabo storitev, ki jih zagotavljata EGNOS in Galileo, v drugih politikah Unije, tudi z regulativnimi sredstvi, kadar je to upravičeno in koristno. Tudi ukrepi za spodbujanje uporabe teh storitev v vseh državah članicah so pomemben del procesa. |
(70) |
Komponente Programa bi morale spodbujati uporabo digitalne tehnologije v vesoljskih sistemih, distribucijo podatkov in storitev ter razvoj navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti. V tem kontekstu bi bilo treba posebno pozornost nameniti pobudam in ukrepom, ki jih je Komisija predlagala v svojih sporočilih z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“ in z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Akcijski načrt za 5G v Evropi“. |
(71) |
Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Unijo podprli pri prizadevanju za neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področju okolja, podnebnih sprememb, morja in pomorske politike, kmetijstva in razvoja podeželja, ohranjanja kulturne dediščine, civilne zaščite, spremljanja kopnega in infrastrukture, varnosti in digitalnega gospodarstva. |
(72) |
Copernicus bi moral temeljiti na dejavnostih in dosežkih na podlagi Uredbe (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (27) o vzpostavitvi programa Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus) ter Uredbe (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (28), ki je vzpostavila predhodnik programa za globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti, zagotoviti kontinuiteto teh dejavnosti in dosežkov in jih še okrepiti, ob upoštevanju najnovejših trendov na področju raziskav, tehnološkega napredka in inovacij, ki vplivajo na opazovanje Zemlje, ter razvoja analitike velepodatkov in umetne inteligence ter s tem povezanih strategij in pobud na ravni Unije, kot je Komisija navedla v svoji beli knjigi o umetni inteligenci z dne 19. februarja 2020 z naslovom „Evropski pristop k odličnosti in zaupanju” ter v svojem sporočilu z dne 19. februarja 2020 z naslovom „Evropska strategija za podatke”. Za razvoj novih sredstev bi Komisija morala tesno sodelovati z državami članicami, ESA, Evropsko organizacijo za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT) in po potrebi z drugimi subjekti, ki imajo v lasti ustrezna vesoljska sredstva ter sredstva in situ. V največji možni meri bi moral Copernicus uporabiti zmogljivosti za opazovanje Zemlje iz vesolja držav članic, ESA, EUMETSAT in drugih subjektov, vključno s komercialnimi pobudami v Uniji, ter s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Kadar je to izvedljivo in ustrezno, bi moral Copernicus uporabiti tudi razpoložljive podatke in situ in pomožne podatke, ki jih v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (29) zagotovijo predvsem države članice. Komisija bi morala sodelovati z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da se zagotovi učinkovit dostop in uporaba sklopov podatkov in situ za Copernicus. |
(73) |
Copernicus bi se moral izvajati v skladu s cilji Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (30), zlasti v skladu s cilji glede preglednosti, ustvarjanja pogojev, ki omogočajo razvoj storitev, ter prispevanja h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest v Uniji. Dostop do podatkov in informacij Copernicus bi moral biti prost in neomejen. |
(74) |
Ves potencial, ki ga ima Copernicus za družbo in gospodarstvo Unije, bi bilo treba popolnoma sprostiti širše od neposrednih upravičencev, in sicer tako, da se poveča stopnja uporabe pri uporabnikih, za kar je treba sprejeti dodatne ukrepe, da bi lahko te podatke uporabljali tudi nestrokovnjaki, s čimer bi se spodbudili rast, ustvarjanje delovnih mest in prenosi znanja. |
(75) |
Copernicus je uporabniško usmerjen program. Njegov razvoj bi zato moral temeljiti na razvijajočih se zahtevah glavnih uporabnikov Copernicus, hkrati pa bi moral upoštevati tudi nastanek novih javnih ali zasebnih skupnosti uporabnikov. Copernicus bi se moral opreti na analizo možnosti za zadovoljevanje razvijajočih se potreb uporabnikov, vključno s tistimi, ki so povezane z izvajanjem in spremljanjem politik Unije, za katere je potrebna stalna in učinkovita udeleženost uporabnikov, zlasti v zvezi z opredelitvijo in potrjevanjem zahtev. |
(76) |
Copernicus se že izvaja. Zato je pomembno zagotoviti kontinuiteto že obstoječe infrastrukture in storitev, hkrati pa jih prilagoditi spreminjajočim se potrebam uporabnikov, spreminjajočemu se tržnemu okolju, zlasti pojavu privatnih akterjev v vesolju, in družbeno-političnemu razvoju, za kar je potrebna zmožnost hitrega odzivanja. To zahteva razvoj funkcionalne strukture Copernicus, da bi bolje odražal premik od prve faze operativnih storitev k zagotavljanju naprednih in bolj ciljno usmerjenih storitev novim skupnostim uporabnikov ter k spodbujanju trgov navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti z dodano vrednostjo. V ta namen bi bilo treba pri njegovem nadaljnjem izvajanju sprejeti pristop, ki bi temeljil na podatkovni vrednostni verigi, tj. pridobivanju podatkov, obdelavi, razširjanju in uporabi podatkov in informacij ter dejavnostih za povečanje stopnje uporabe med uporabniki in uveljavljanja na trgu in za izgradnjo zmogljivosti, medtem ko bi bile v procesu strateškega načrtovanja v okviru Obzorja Evropa opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki bi morale uporabljati Copernicus. |
(77) |
V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo dolgoročne zamenjave satelitov na koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, ki bodo obravnavale zlasti nove sisteme opazovanja, s katerimi se bo podprlo reševanje izziva svetovnih podnebnih sprememb, kot je spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov. Dejavnosti v okviru Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije v kmetijstvu, upravljanju z gozdnimi, vodnimi in morskimi viri ter kulturni dediščini, kot je spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov. Pri tem bi se moral Copernicus opreti na naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), tudi naložbe držav članic, ESA in EUMETSAT, in jih kar najbolj izkoristiti ter preučiti nove operativne in poslovne modele za nadaljnjo dopolnitev zmogljivosti Copernicus. Nadaljnji razvoj svoje varnostne razsežnosti, da bi se Copernicus lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi lahko temeljil na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja. |
(78) |
V okviru funkcije za obdelavo podatkov in informacij bi moral Copernicus zagotavljati svojo dolgoročno vzdržnost in nadaljnji razvoj svojih storitev, informacije za zadovoljitev potreb javnega sektorja in tistih, ki izhajajo iz mednarodnih zavez Unije, ter čim bolj povečati priložnosti za komercialno uporabo. Copernicus bi moral na evropski, nacionalni, lokalni in svetovni ravni zagotavljati zlasti informacije o sestavi ozračja in kakovosti zraka; informacije o stanju in dinamiki oceanov; informacije v podporo spremljanju kopnega in ledu, ki so v pomoč pri izvajanju politik Unije ter nacionalnih in lokalnih politik; informacije v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic; geoprostorske informacije v podporo obvladovanju izrednih razmer, vključno prek dejavnosti preprečevanja, zagotavljanju okoljske skladnosti, kot tudi in civilni zaščiti, vključno s podporo zunanjemu delovanju Unije. Komisija bi morala opredeliti ustrezne pogodbene ureditve, ki bi spodbujale trajnost zagotavljanja storitev. |
(79) |
Pri izvajanju storitev Copernicus bi se morala Komisija zanašati na pristojne subjekte, zadevne agencije Unije, skupine ali konzorcije nacionalnih organov ali kateri koli drug zadevni organ, ki bi lahko bil upravičen za sklenitev sporazuma o prispevkih. Pri izbiri teh subjektov bi morala Komisija zagotoviti, da ni motenj v delovanju in zagotavljanju storitev ter da imajo zadevni subjekti v zvezi z varnostno občutljivimi podatki ustrezne zmogljivosti za zgodnje opozarjanje in spremljanje kriznih razmer v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter zlasti skupne varnostne in obrambne politike. V skladu s členom 154(2) finančne uredbe morajo osebe in subjekti, ki so pooblaščeni za izvrševanje sredstev Unije, spoštovati načelo nediskriminacije do vseh držav članic. Skladnost s tem načelom bi bilo treba zagotoviti z ustreznimi sporazumi o prispevkih v zvezi z zagotavljanjem storitev Copernicus. |
(80) |
Izvajanje storitev Copernicus bi moralo spodbujati javno uporabo storitev, saj bi uporabniki lahko predvideli razpoložljivost in razvoj storitev, ter spodbujati sodelovanje z državami članicami in drugimi stranmi. V ta namen bi morali Komisija in njeni pooblaščeni subjekti pri nadaljnjem razvoju portfelja storitev in informacij Copernicus tesno sodelovati s skupnostmi glavnih uporabnikov Copernicus iz vse Evrope za zagotovitev, da se zadosti spreminjajočim se potrebam javnega sektorja in politik ter se lahko tako kar najbolj poveča stopnja uporabe podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Komisija in države članice bi morale sodelovati, da bi razvile komponento Copernicus in situ ter olajšale vključevanje podatkov Copernicus in situ v zbirke vesoljskih podatkov za nadgrajene storitve Copernicus. |
(81) |
Politika brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov Copernicus je bila ocenjena kot eden najuspešnejših elementov izvajanja Copernicus in je bila ključnega pomena pri spodbujanju velikega povpraševanja po njegovih podatkih in informacijah, s čimer je ta program postal eden največjih svetovnih ponudnikov podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Nedvomno je treba zagotoviti dolgoročno in varno kontinuiteto zagotavljanja brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov, dostop do teh podatkov pa bi bilo treba zavarovati, da bi uresničili ambiciozne cilje, določene v vesoljski strategiji za Evropo. Podatki Copernicus so ustvarjeni predvsem zato, da bi koristili evropskim državljanom, in s tem, ko so ti podatki prosto dostopni po vsem svetu, se povečujejo priložnosti sodelovanja za podjetja in akademike iz Unije ter prispeva k učinkovitemu evropskemu vesoljskemu ekosistemu. Če bi dostop do podatkov in informacij Copernicus kakor koli omejili, bi bilo to treba storiti v skladu s politiko glede podatkov Copernicus, kot je določeno v tej uredbi in Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1159/2013 (31). |
(82) |
Pod ustreznimi pogoji in omejitvami bi bilo treba omogočiti popoln, odprt in brezplačen dostop do podatkov in informacij, pridobljenih v okviru Copernicus, da bi se spodbudila njihova uporaba in souporaba ter okrepili evropski trgi za opazovanje Zemlje, zlasti v sektorju navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti, s čimer bi se omogočila rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji. S tem bi se morali še naprej zagotavljati podatki in informacije z visoko stopnjo doslednosti, stalnosti, zanesljivosti in kakovosti. To zahteva obsežen in uporabnikom prijazen dostop do podatkov Copernicus in informacij Copernicus ter njihovo obdelavo in uporabo z različnimi stopnjami pravočasnosti, za kar bi morala Komisija še naprej uporabljati celostni pristop tako na ravni Unije kot držav članic, kar bi omogočilo tudi združevanje z drugimi viri podatkov in informacij. Zato bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da bodo podatki Copernicus in informacije Copernicus zlahka in dejansko dostopni in jih bo mogoče enostavno in učinkovito uporabiti, zlasti s spodbujanjem storitev dostopa do podatkov in informacij v državah članicah ter, kadar je mogoče, s spodbujanjem interoperabilnosti med obstoječimi evropskimi infrastrukturami za podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, da se vzpostavijo sinergije s temi sredstvi, da bi se čim bolj povečala in okrepila uporaba podatkov Copernicus in informacij Copernicus na trgu. |
(83) |
Komisija bi morala v skladu s to uredbo in veljavnimi pravicami tretjih strani pri določanju pogojev za izdajo licenc za podatke tretjih strani sodelovati s ponudniki podatkov, da se olajša njihova uporaba v Copernicus. Nekateri podatki Copernicus in informacije Copernicus, vključno s slikami visoke ločljivosti, lahko vplivajo na varnost Unije ali držav članic, zato je mogoče v ustrezno utemeljenih primerih sprejeti ukrepe v odziv na tveganja in grožnje za varnost Unije in držav članic. |
(84) |
Da se nacionalni, regionalni in lokalni organi, MSP, znanstveniki in raziskovalci spodbudijo k uporabi podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, in tehnologij za opazovanje Zemlje ter se jim olajša uporaba teh podatkov in tehnologij, bi bilo treba z dejavnostmi za povečanje stopnje uporabe med uporabniki spodbujati namenska omrežja za razširjanje podatkov Copernicus, vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi, kot sta Releji Copernicus in Akademija Copernicus. V zvezi s tem bi si morale Komisija in države članice prizadevati za vzpostavitev tesnejših povezav med Copernicus ter politikami Unije in nacionalnimi politikami, da bi se spodbudilo povpraševanje po komercialnih aplikacijah in storitvah ter da bi lahko podjetja, zlasti MSP ter zagonska podjetja, razvijala aplikacije na podlagi podatkov Copernicus in informacij Copernicus, s pomočjo katerih bi se v Evropi vzpostavil konkurenčen ekosistem podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. |
(85) |
Na mednarodnem področju bi moral Copernicus zagotavljati natančne in zanesljive informacije za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter v podporo zunanji politiki in politiki razvojnega sodelovanja Unije. Copernicus bi bilo treba obravnavati kot evropski prispevek h Globalnemu sistemu sistemov za opazovanje zemlje, Odboru za satelite za opazovanje Zemlje, Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 1992, doseganju ciljev ZN za trajnostni razvoj in Sendajskemu okviru za zmanjševanje tveganja nesreč. Komisija bi morala vzpostaviti ali ohraniti ustrezno sodelovanje z ustreznimi sektorskimi organi ZN in Svetovno meteorološko organizacijo. |
(86) |
Kadar je to ustrezno, bi se morala Komisija pri izvajanju Copernicus, kar zadeva razvoj, usklajevanje, izvajanje in razvoj vesoljskih komponent, dostop do podatkov tretjih strani, ko je to ustrezno, ter izvajanje namenskih misij, kadar tega ne počne kakšen drug subjekt, opreti na evropske mednarodne organizacije, s katerimi je že sklenila partnerstva, zlasti na ESA. Poleg tega bi se morala Komisija opreti na EUMETSAT, kar zadeva izvajanje namenskih misij ali njihovih delov in, kadar je to ustrezno, dostop do podatkov sodelujočih misij v skladu s strokovnim znanjem in pooblastili EUMETSAT. |
(87) |
Na področju storitev bi morala Komisija ustrezno izkoristiti posebne zmogljivosti agencij Unije, kot so Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za pomorsko varnost, Frontex, SATCEN ter medvladni Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi, pa tudi že izvedene evropske naložbe prek podjetja Mercator Ocean v storitve spremljanja morskega okolja. Kar zadeva varnost, se bi z visokim predstavnikom skušal doseči celovit pristop na ravni Unije. Skupno raziskovalno središče (JRC) Komisije je dejavno sodelovalo že na začetku pobude GMES in je podpiralo razvoj v zvezi z Galileo in podkomponento vesoljski vremenski dogodki (SWE). V skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 JRC upravlja storitev Copernicus za obvladovanje izrednih razmer in globalno komponento storitve Copernicus za spremljanje kopnega; prispeva k pregledu kakovosti in ustreznosti podatkov in informacij ter k prihodnjemu razvoju. Komisija bi se morala pri izvajanju Programa tudi v prihodnje opirati na znanstveno in tehnično svetovanje JRC. |
(88) |
Unija je na podlagi zahtev Evropskega parlamenta in Sveta iz Sklepa št. 541/2014/EU vzpostavila okvir podpore za SST. Vesoljski odpadki resno ogrožajo varnost in trajnost vesoljskih dejavnosti. Podkomponenta SST je zato bistvena za ohranitev kontinuitete komponent Programa in njihovih prispevkov k politikam Unije. S prizadevanji za preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov podkomponenta SST prispeva k zagotavljanju trajnostnega in zajamčenega dostopa do vesolja ter njegove uporabe, kar je globalni skupni cilj. V tem kontekstu bi to lahko podprlo pripravo evropskih projektov za čiščenje Zemljine orbite. |
(89) |
Učinkovitost in avtonomija zmogljivosti v okviru podkomponente SST bi se morali naprej razvijati. V ta namen bi morala na podlagi podatkov iz mreže senzorjev SST podkomponenta SST vzpostaviti avtonomen evropski katalog vesoljskih objektov. Kadar je ustrezno, bi lahko Unija razmislila o tem, da bi nekatere svoje podatke dala na voljo za komercialne, nekomercialne in raziskovalne namene. Podkomponenta SST bi morala še naprej podpirati delovanje in zagotavljanje storitev SST. Ker so storitve SST uporabniško usmerjene, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme za zbiranje zahtev uporabnikov, vključno z varnostnimi zahtevami in s tistimi, ki se nanašajo na prenos pomembnih informacij javnim ustanovam in od javnih ustanov, da bi se izboljšala učinkovitost sistema, ob hkratnem spoštovanju nacionalne varnosti in varnostnih politik. |
(90) |
Zagotavljanje storitev SST bi moralo temeljiti na sodelovanju med Unijo in državami članicami ter na uporabi obstoječih in prihodnjih nacionalnih strokovnih znanj in sredstev, vključno s tistimi, ki so bila razvita prek ESA ali Unije. Obstajati bi morala možnost zagotavljanja finančne podpore razvoju novih senzorjev SST. Ob upoštevanju občutljive narave SST bi morale države članice, ki sodelujejo v podkomponenti SST, ohraniti nadzor nad nacionalnimi senzorji in njihovim delovanjem, vzdrževanjem in obnovo ter nad obdelavo podatkov, na podlagi katerih se zagotavljajo storitve SST. |
(91) |
Države članice z lastništvom ali dostopom do ustreznih zmogljivosti, ki so na voljo za podkomponento SST, bi morale imeti možnost sodelovati pri zagotavljanju storitev SST. Za sodelujoče države članice v konzorciju, ustanovljenem s Sklepom št. 541/2014/EU, bi moralo veljati, da imajo lastništvo ali dostop do ustreznih zmogljivosti, ki so na voljo za podkomponento SST. Države članice, ki želijo sodelovati pri zagotavljanju storitev SST, bi morale predložiti enoten skupen predlog in dokazati skladnost z dodatnimi elementi v zvezi z operativno ureditvijo. Določiti bi bilo treba ustrezna pravila za izbor in organizacijo teh držav članic. |
(92) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejem podrobnih postopkov in elementov za ugotavljanje udeležbe držav članic pri zagotavljanju storitev SST. Kadar ni vložen noben skupen predlog držav članic, ki želijo sodelovati pri zagotavljanju storitev SST, ali kadar Komisija meni, da takšen vložen predlog ne izpolnjuje določenih meril, bi morala Komisija imeti možnost, da začne drugi korak za vzpostavitev sodelovanja držav članic pri zagotavljanju storitev SST. V postopkih in elementih za drugi korak bi morale biti opredeljene orbite, ki jih je treba zajeti, in bi se moralo upoštevati, da je treba čim bolj povečati sodelovanje držav članic pri zagotavljanju storitev SST. Kadar ti postopki in elementi predvidevajo možnost, da Komisija izbere več predlogov, da se zajamejo vse orbite, bi bilo prav tako treba zagotoviti ustrezne mehanizme za usklajevanje med skupinami držav članic in učinkovito rešitev, da se zajamejo vse storitve SST. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (32). |
(93) |
Ko se podkomponenta SST vzpostavi, bi moral upoštevati načela dopolnjevanja dejavnosti in kontinuitete visokokakovostnih uporabniško usmerjenih storitev SST, temeljiti pa bi moral na najboljšem strokovnem znanju. Zato bi se bilo treba pri podkomponenti SST izogibati nepotrebnemu podvajanju. Odvečne zmogljivosti bi morale zagotavljati kontinuiteto, kakovost in odpornost storitev SST. Dejavnosti skupin strokovnjakov bi morale prispevati k temu, da se izogne takemu nepotrebnemu podvajanju. |
(94) |
Poleg tega bi morala podkomponenta SST spodbujati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot so smernice za zmanjšanje vesoljskih odpadkov odbora ZN COPUOS in smernice za dolgoročno vzdržnost vesoljskih dejavnosti, ali druge pobude za zagotovitev varnosti, zaščite in vzdržnosti vesoljskih dejavnosti. Da bi se zmanjšalo tveganje trkov, bi si bilo treba v okviru podkomponente SST prizadevati tudi za sinergije s pobudami za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov. Podkomponenta SST bi morala prispevati k zagotavljanju miroljubne uporabe in raziskovanja vesolja. Povečanje vesoljskih dejavnosti lahko vpliva na mednarodne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Unija bi morala spremljati ta razvoj in bi ga lahko upoštevala pri vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira. |
(95) |
Dejavnosti v okviru podkomponent SST, SWE in NEO bi morali upoštevati sodelovanje z mednarodnimi partnerji, zlasti Združenimi državami, mednarodnimi organizacijami in drugimi tretjimi stranmi, zlasti za preprečevanje trkov v vesolju, preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov in povečanje pripravljenosti na učinke ekstremnih vesoljskih vremenskih dogodkov in objektov v bližini Zemlje. |
(96) |
Varnostni odbor Sveta je priporočil vzpostavitev strukture za obvladovanje tveganja, da bi bila pri izvajanju Sklepa št. 541/2014/EU ustrezno upoštevana vprašanja glede varnosti podatkov. V ta namen in ob upoštevanju že opravljenega dela bi morale države članice, ki sodelujejo v podkomponenti SST, določiti ustrezne strukture in postopke za obvladovanje tveganja. |
(97) |
Varnost državljanov lahko ogrozijo ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki, ki motijo tudi delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru Programa določiti podkomponento SWE, da bi se ocenila tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, povečala ozaveščenost o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbelo za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev SWE in izboljšale zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve SWE. Komisija bi morala prednostno razvrstiti sektorje, za katere se bodo zagotavljale operativne storitve SWE, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno bi se lahko obravnavale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bi bile potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev SWE. Zagotavljanje storitev SWE bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic, evropskih in mednarodnih organizacij in vključevanje zasebnega sektorja. |
(98) |
Bela knjiga Komisije z dne 1. marca 2017 o prihodnosti Evrope, Rimska izjava voditeljev držav in vlad 27 držav članic EU z dne 25. marca 2017 ter več resolucij Evropskega parlamenta opozarjajo, da ima Unija pomembno vlogo pri zagotavljanju varne, varovane in odporne Evrope, ki je sposobna obravnavati izzive, kot so regionalni konflikti, terorizem, kibernetske grožnje in naraščajoči migracijski pritiski. Varen in zagotovljen dostop do satelitskih komunikacij je nepogrešljivo orodje za varnostne akterje, združevanje in souporaba tega ključnega varnostnega vira na ravni Unije pa krepi Unijo, ki ščiti svoje državljane. |
(99) |
Evropski svet je v svojih sklepih z zasedanja 19. in 20. decembra 2013 z odobravanjem sprejel priprave na področju satelitskih komunikacij za naslednjo generacijo vladnih satelitskih komunikacij (GOVSATCOM) v tesnem sodelovanju med državami članicami, Komisijo in ESA. GOVSATCOM je bil prav tako opredeljen kot eden od elementov globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016. GOVSATCOM bi moral prispevati k odzivu EU na hibridne grožnje in podpirati pomorsko varnostno strategijo EU ter politiko EU za Arktiko. |
(100) |
GOVSATCOM je uporabniško usmerjen program z močno varnostno razsežnostjo. Zadevni akterji bi morali imeti možnost analizirati tri glavne sklope primerov uporabe GOVSATCOM: krizno upravljanje, ki lahko vključuje civilne in vojaške misije in operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, humanitarne krize ter izredne razmere na morju; nadzor, ki lahko zajema varovanje meje in predmejnih območij, varovanje morske meje, pomorski nadzor in nadzor nad nezakonito trgovino, ter osrednja infrastruktura, ki lahko zajema diplomatsko mrežo, policijsko komunikacijo, digitalno infrastrukturo, kot so podatkovni centri in strežniki, ključno infrastrukturo (npr. energija, prevoz, vodne pregrade, kot so jezi) in vesoljsko infrastrukturo. |
(101) |
Akterji Unije in držav članic bi morali zmogljivost in storitve GOVSATCOM uporabljati v misijah in operacijah, ki so kritične za zaščito in varnost. Zato je potrebna ustrezna raven neodvisnosti od tretjih strani (tretjih držav in subjektov iz tretjih držav), in sicer pri vseh elementih GOVSATCOM, kot so vesoljske in zemeljske tehnologije na ravni komponent, podsistemov in sistemov, proizvodne industrije, lastniki in upravljavci vesoljskih sistemov ter fizična lokacija komponent zemeljskih sistemov. |
(102) |
Satelitske komunikacije niso neizčrpen vir, temveč so omejene s satelitsko zmogljivostjo, frekvenco in geografsko pokritostjo. Da bi bil GOVSATCOM stroškovno učinkovit in da bi lahko izkoriščal ekonomije obsega, mora optimizirati usklajevanje med povpraševanjem uporabnikov GOVSATCOM in ponudbo zmogljivosti in storitev v okviru pogodb GOVSATCOM. Ker se povpraševanje in potencialna ponudba s časom spreminjata, sta potrebna stalno spremljanje in prožnost za prilagoditev storitev GOVSATCOM. |
(103) |
Operativne zahteve bi morale temeljiti na analizi primerov uporabe. Iz navedenih operativnih zahtev in v povezavi z varnostnimi zahtevami bi bilo treba razviti portfelj storitev. Portfelj storitev bi moral služiti kot referenca, ki se uporablja za storitve GOVSATCOM. Da bi se ohranila najboljša možna usklajenost med povpraševanjem in zagotovljenimi storitvami, bi bilo treba imeti možnost portfelj za storitve GOVSATCOM redno posodabljati. |
(104) |
V prvi fazi GOVSATCOM, približno do leta 2025, bi se uporabljale obstoječe zmogljivosti. V tem kontekstu bi morala Komisija zmogljivosti GOVSATCOM priskrbeti od držav članic z nacionalnimi sistemi in vesoljskimi zmogljivostmi ter od komercialnih ponudnikov satelitskih komunikacij ali storitev, pri čemer bi morala upoštevati bistvene varnostne interese Unije. V tej prvi fazi bi se storitve uvajale postopoma. Če se v prvi fazi pri podrobni analizi prihodnje ponudbe in povpraševanja ugotovi, da ta pristop ne zadostuje za pokrivanje naraščajočega povpraševanja, bi moralo biti mogoče sprejeti odločitev o prehodu na drugo fazo in razvoju dodatne prilagojene vesoljske infrastrukture ali zmogljivosti prek enega ali več javno-zasebnih partnerstev, npr. s satelitskimi operaterji v Uniji. |
(105) |
Da bi optimizirali razpoložljive vire satelitske komunikacije, zagotovili dostop v nepredvidljivih razmerah, kot so naravne nesreče, ter zagotovili operativno učinkovitost in kratek čas obdelave zahtev, je potreben zemeljski segment, kot so vozlišča GOVSATCOM in morebitni drugi zemeljski elementi. Moral bi biti zasnovan na podlagi operativnih in varnostnih zahtev. Da bi se zmanjšala tveganja, lahko vozlišče GOVSATCOM vključuje več fizičnih lokacij. Za zemeljski segment bodo morda potrebni drugi zemeljski elementi, kot so sidrne postaje. |
(106) |
Za uporabnike satelitskih komunikacij je uporabniška oprema najpomembnejši operativni vmesnik. Pristop GOVSATCOM bi moral omogočati, da bo lahko večina uporabnikov za storitve GOVSATCOM še naprej uporabljala svojo obstoječo uporabniško opremo. |
(107) |
Uporabniki so v interesu operativne učinkovitosti navedli, da si je pomembno prizadevati za interoperabilnost uporabniške opreme in za uporabniško opremo, ki omogoča uporabo različnih satelitskih sistemov. Na tem področju bi lahko bili potrebni raziskave in razvoj. |
(108) |
Na ravni izvajanja bi bilo treba naloge in odgovornosti porazdeliti med specializirane subjekte, kot so Evropska obrambna agencija (EDA), ESZD, ESA, Agencija in druge agencije Unije, in sicer tako, da se zagotovi uskladitev z njihovo glavno vlogo, zlasti pri vidikih, povezanih z uporabniki. |
(109) |
Pristojni organ za GOVSATCOM ima pomembno vlogo pri nadzoru nad tem, da uporabniki in drugi nacionalni subjekti, ki so udeleženi pri GOVSATCOM, upoštevajo pravila o souporabi in prednostni razvrstitvi ter varnostne postopke, kot je določeno v varnostnih zahtevah. Država članica, ki ni določila pristojnega organa za GOVSATCOM, bi morala v vsakem primeru določiti kontaktno točko za obravnavanje katerega koli odkritega poskusa motenja, ki vpliva na GOVSATCOM. |
(110) |
Države članice, Svet, Komisija in ESZD bi morali imeti možnost, da postanejo udeleženci GOVSATCOM, če se odločijo izdajati odobritve uporabnikom GOVSATCOM ali zagotavljati zmogljivosti, lokacije ali podporne objekte. Glede na to, da se država članica sama odloči, ali bo izdajala odobritve uporabnikom GOVSATCOM ali zagotavljala zmogljivosti, lokacije ali podporne objekte, države članice ne morejo biti obvezane, da postanejo udeleženke GOVSATCOM ali gostijo infrastrukturo GOVSATCOM. GOVSATCOM kot komponenta torej ne bi posegal v pravico držav članic, da ne sodelujejo v GOVSATCOM, vključno v skladu s svojim nacionalnim pravom ali ustavnimi zahtevami v zvezi s politikami glede neuvrščenosti in nesodelovanja v vojaških zavezništvih. |
(111) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje operativnih zahtev glede storitev GOVSATCOM in storitev portfelja za storitve GOVSATCOM. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
(112) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja podrobnih pravil o izmenjavi in prednostni razvrstitvi za uporabo združenih satelitskih komunikacijskih zmogljivosti GOVSATCOM. Pri opredelitvi podrobnih pravil o izmenjavi in prednostni razvrstitvi bi Komisija morala upoštevati operativne in varnostne zahteve ter analizo tveganj in pričakovanega povpraševanja udeležencev GOVSATCOM. Čeprav bi bilo treba storitve GOVSATCOM za uporabnike GOVSATCOM načeloma zagotavljati brezplačno, se lahko kot del teh podrobnih pravil o izmenjavi in prednostni razvrstitvi razvije politika oblikovanja cen, če analiza pokaže, da ni dovolj zmogljivosti, in če je namen to, da se prepreči izkrivljanje trga. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
(113) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z lokacijo infrastrukture zemeljskega segmenta za GOVSATCOM. Komisija bi morala imeti možnost, da za izbiro teh lokacij upošteva operativne in varnostne zahteve, pa tudi obstoječo infrastrukturo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
(114) |
Z Uredbo (EU) št. 912/2010 je bila za upravljanje nekaterih vidikov satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ustanovljena agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS. Ta uredba Agenciji za evropski GNSS nalaga nove naloge, zlasti varnostno akreditacijo, ne samo v zvezi z Galileo in EGNOS, temveč tudi v zvezi z drugimi komponentami Programa. Zato je treba ustrezno prilagoditi ime, naloge in organizacijske vidike Agencije za evropski GNSS. |
(115) |
V skladu s Sklepom 2010/803/EU (33) je sedež Agencije v Pragi. Uslužbenci Agencije so za izvajanje nalog Agencije lahko zaposleni v katerem od zemeljskih centrov Galileo ali EGNOS iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/413 (34) z namenom izvajanja dejavnosti Programa, navedenih v ustreznem sporazumu. Poleg tega bi lahko za to, da bi Agencija delovala čim bolj učinkovito in uspešno, omejeno število osebja dodelili lokalnim uradom v eni ali več državah članicah. Takšna dodelitev osebja zunaj sedeža Agencije ali zemeljskih centrov Galileo in EGNOS ne bi smela povzročiti prenosa bistvenih dejavnosti Agencije na te lokalne urade. |
(116) |
Glede na njeno razširjeno področje pristojnosti, ki ne bi smelo biti več omejeno na Galileo in EGNOS, bi bilo treba ime Agencije za evropski GNSS spremeniti. Vendar pa bi morala biti v okviru Agencije zagotovljena kontinuiteta dejavnosti Agencije za evropski GNSS, vključno glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev. |
(117) |
Glede na pooblastila Agencije in vlogo Komisije pri izvajanju Programa je ustrezno določiti, da se nekatere odločitve, ki jih sprejme upravni odbor, ne bi smele sprejeti brez pozitivnega glasovanja predstavnikov Komisije. |
(118) |
Brez poseganja v pristojnosti Komisije bi morali biti upravni odbor, odbor za varnostno akreditacijo in izvršni direktor pri opravljanju svojih nalog neodvisni in bi morali delovati v javnem interesu. |
(119) |
Mogoče je in dejansko verjetno, da bi nekatere komponente Programa temeljile na uporabi občutljive ali varnostne nacionalne infrastrukture. V tem primeru bi bilo treba zaradi nacionalne varnosti določiti, da se smejo sestankov upravnega odbora in odbora za varnostno akreditacijo udeležiti predstavniki držav članic in predstavniki Komisije, in sicer na podlagi potrebe po seznanitvi. V upravnem odboru se glasovanja udeležujejo le predstavniki držav članic, ki imajo to infrastrukturo, in predstavnik Komisije. V poslovniku upravnega odbora in odbora za varnostno akreditacijo bi moralo biti določeno, kdaj se ta postopek uporabi. |
(120) |
Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (35) bi bilo treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa. |
(121) |
Uporaba storitev, ki temeljijo na Copernicus in Galileo, bo imela predvidoma na splošno velik učinek na evropsko gospodarstvo. Vendar se zdi, da zaenkrat prevladujejo ad hoc meritve in študije primerov. Komisija (Eurostat) bi morala opredeliti ustrezne statistične meritve in kazalnike, ki bi bili podlaga za sistematično in verodostojno spremljanje učinka vesoljskih dejavnosti Unije. |
(122) |
Evropski parlament in Svet bi bilo treba nemudoma obvestiti o programih dela. |
(123) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede prerazporeditve sredstev med kategorijami odhodkov proračuna Programa, sprejetja sklepov o prispevkih v zvezi s sporazumi o prispevkih, določitve tehničnih in operativnih zahtev, potrebnih za izvajanje in razvoj komponent Programa in storitev, ki jih zagotavljajo, določitve sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu, sprejetja ukrepov, potrebnih za nemoteno delovanje Galileo in EGNOS ter njuno sprejetje na trgu, sprejetja podrobnih določb glede dostopa do storitev SST in zadevnih postopkov, sprejetja večletnega načrta in ključnih kazalnikov uspešnosti za razvoj storitve SST Unije, sprejetja podrobnih pravil o delovanju organizacijskega okvira za države članice, ki sodelujejo v podkomponenti SST, izbora storitev SWE in sprejetja programov dela. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Komisiji bi moral pomagati odbor, ki bi se sestajal v posebni sestavi. |
(124) |
Komponente Programa so uporabniško naravnane, zato je za njihovo izvajanje in razvoj potrebna nepretrgana in dejanska udeležba uporabnikov, zlasti pri opredeljevanju in potrjevanju zahtev v zvezi s storitvami. Da bi imel Program večjo vrednost za uporabnike, bi bilo treba njihov doprinos aktivno podpirati prek rednih posvetovanj s končnimi uporabniki iz javnega in zasebnega sektorja držav članic in iz mednarodnih organizacij, kadar je to ustrezno. V ta namen bi bilo treba ustanoviti delovno skupino (v nadaljnjem besedilu: forum uporabnikov) za pomoč programskemu odboru pri opredelitvi zahtev uporabnikov in potrjevanju skladnosti storitev, pa tudi pri odkrivanju vrzeli v storitvah, ki se zagotavljajo. V poslovniku programskega odbora bi morala biti določena organizacija foruma uporabnikov, da bi se upoštevale posebnosti vsake komponente Programa in vsake storitve v okviru komponent. Kadar je to mogoče, bi morale države članice prispevati k forumu uporabnikov na podlagi sistematičnega in usklajenega posvetovanja z uporabniki na nacionalni ravni. |
(125) |
Ker so za dobro javno upravljanje potrebni enotno vodenje Programa, hitrejše sprejemanje odločitev in enakopraven dostop do informacij, bi moralo biti predstavnikom subjektov, ki so jim zaupane naloge, povezane s Programom, omogočeno, da kot opazovalci sodelujejo pri delu programskega odbora, ustanovljenega pri uporabi Uredbe (EU) št. 182/2011. Iz istih razlogov bi lahko imeli predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so sklenile mednarodni sporazum z Unijo, ki je povezan s Programom ali njegovimi komponentami oziroma podkomponentami, možnost sodelovanja pri delu programskega odbora, ob upoštevanju varnostnih omejitev in v skladu s pogoji takšnega sporazuma. Predstavniki subjektov, ki so jim zaupane naloge, povezane s Programom, tretjih držav in mednarodnih organizacij ne bi smeli imeti pravice sodelovati pri glasovanju v programskem odboru. Pogoji za udeležbo opazovalcev in ad hoc udeležencev bi morali biti določeni v poslovniku programskega odbora. |
(126) |
Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Programa pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba v skladu s členom 290 PDEU na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi z dopolnitvijo določb o podatkih Copernicus in informacijah Copernicus, ki se zagotovijo uporabnikom Copernicus glede specifikacij ter pogojev in postopkov za dostop do takih podatkov in takih informacij, v zvezi s spremembo Priloge k tej uredbi glede na kazalnike, kadar je to potrebno, in dopolnitvijo te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
(127) |
Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa, ki presegajo finančne in tehnične zmogljivosti katere koli posamezne države članice, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
(128) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja varnostnih zahtev Programa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Države članice bi morale imeti možnost, da v največji možni meri nadzirajo varnostne zahteve Programa. Pri sprejemanju izvedbenih aktov na področju varnosti Programa bi moral Komisiji pomagati programski odbor v posebni sestavi za varnost. Glede na občutljivost varnostnih zadev bi si predsednik programskega odbora moral prizadevati poiskati rešitve, ki bi v odboru imele največjo možno podporo. Komisija ne bi smela sprejemati izvedbenih aktov, ki bi določali splošne varnostne zahteve Programa, kadar programski odbor ne poda mnenja. |
(129) |
Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira za obdobje 2021 do 2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (36) (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027). Za Agencijo, ki opravlja lastne naloge, ta časovna omejitev ne bi smela veljati. |
(130) |
Za zagotovitev kontinuitete pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in da se omogoči začetek izvajanja od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021. |
(131) |
Uredbe (EU) št. 912/2010, (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 377/2014 ter Sklep št. 541/2014/EU bi bilo zato treba razveljaviti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
S to uredbo se vzpostavi Vesoljski program Unije (v nadaljnjem besedilu: Program) za obdobje večletnega finančnega okvira 2021–2027. Določa cilje Programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja ter pravila za izvajanje Programa.
S to uredbo se ustanovi Agencija Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki nadomesti in nasledi Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010, in določijo pravila o delovanju Agencije.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„vesoljsko plovilo“ pomeni objekt, ki kroži okoli Zemlje in je zasnovan za opravljanje določene funkcije ali naloge, kot so komunikacija, navigacija ali opazovanje Zemlje, vključno s sateliti, zadnjimi stopnjami nosilnih raket in plovilom za ponovni vstop v Zemljino atmosfero; vesoljsko plovilo, ki ne more več izpolnjevati naloge, za katero je bilo namenjeno, se šteje za nedelujoče; vesoljska plovila, ki so v rezervi ali v stanju pripravljenosti in čakajo na morebitno reaktivacijo, se štejejo za delujoča; |
(2) |
„vesoljski objekt“ pomeni vsak umetni objekt v vesolju; |
(3) |
„objekti v bližini Zemlje“ ali „NEO“ pomeni naravne objekte v osončju, ki se približujejo Zemlji; |
(4) |
„vesoljski odpadki“ pomeni vse vesoljske objekte, vključno z vesoljskimi plovili ali njihovimi deli in elementi, ki krožijo v Zemljini orbiti ali ponovno vstopajo v Zemljino atmosfero, ki ne delujejo ali se ne uporabljajo več za noben poseben namen, vključno z deli raket ali umetnih satelitov ali neaktivnimi umetnimi sateliti; |
(5) |
„vesoljski vremenski dogodki“ ali „SWE“ pomeni naravna nihanja v vesolju na Soncu in okoli Zemlje, vključno s Sončevimi baklami, Sončevimi energetskimi delci, nihanji v Sončevem vetru, izbruhi koronalne mase, geomagnetnimi viharji in dinamiko, radiacijskimi nevihtami in ionosferskimi motnjami, kar bi lahko vplivalo na Zemljo in vesoljsko infrastrukturo; |
(6) |
„spremljanje razmer v vesolju“ ali „SSA“ pomeni celosten pristop, vključno s celovitim poznavanjem in razumevanjem, v zvezi z glavnimi nevarnostmi v vesolju, med katere spadajo trki med vesoljskimi objekti, razbitje in ponovni vstop vesoljskih objektov v atmosfero, vesoljski vremenski dogodki in objekti v bližini Zemlje; |
(7) |
„sistem za nadzor in spremljanje v vesolju“ ali „sistem za SST“ pomeni omrežje zemeljskih in vesoljskih senzorjev, ki so zmožni nadzorovati in spremljati vesoljske objekte, skupaj z zmogljivostmi za obdelavo, katerih namen je zagotoviti podatke, informacije in storitve o vesoljskih objektih, ki krožijo okoli Zemlje; |
(8) |
„senzor SST“ pomeni napravo ali kombinacijo naprav, kot so zemeljski ali vesoljski radarji, laserji in teleskopi, ki lahko opravlja nadzor ali spremljanje v vesolju in ki lahko meri fizikalne parametre, povezane z vesoljskimi objekti, kot so velikost, lokacija in hitrost; |
(9) |
„podatki SST“ pomeni fizikalne parametre vesoljskih objektov, vključno z vesoljskimi odpadki, pridobljene s senzorji SST, ali orbitalne parametre vesoljskih objektov, ki izhajajo iz opazovanj s senzorji SST v okviru podkomponente SST; |
(10) |
„informacije SST“ pomeni obdelane podatke SST, ki so takoj na voljo in pomembni za prejemnika; |
(11) |
„povratna povezava“ pomeni funkcionalno zmogljivost storitve iskanja in reševanja (SAR) Galileo; storitev SAR Galileo bo prispevala h globalni storitvi spremljanja za zrakoplove, kakor jo je opredelila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO); |
(12) |
„Sentineli Copernicus“ pomeni namenske satelite, vesoljska plovila ali koristni tovor vesoljskega plovila za opazovanje Zemlje iz vesolja za Copernicus; |
(13) |
„podatki Copernicus“ pomeni podatke, ki jih posredujejo Sentineli Copernicus, vključno z njihovimi metapodatki; |
(14) |
„podatki in informacije tretjih strani Copernicus“ pomeni prostorske podatke in informacije, ki so licencirani ali dani na voljo za uporabo v okviru Copernicus in so bili pridobljeni drugače kot s Sentineli Copernicus; |
(15) |
„podatki Copernicus in situ“ pomeni podatke na podlagi opazovanj s senzorji, nameščenimi na tleh, morju ali v zraku, ter referenčne in pomožne podatke, licencirane ali dane za uporabo v Copernicus; |
(16) |
„informacije Copernicus“ pomeni informacije iz storitev Copernicus po obdelavi ali modeliranju, vključno z njihovimi metapodatki; |
(17) |
„države, ki sodelujejo v Copernicus“ pomeni tretje države, ki finančno prispevajo in sodelujejo v Copernicus v skladu s pogoji mednarodnega sporazuma, sklenjenega z Unijo; |
(18) |
„glavni uporabniki Copernicus“ pomeni institucije in organe Unije ter evropske, nacionalne ali regionalne javne organe v Uniji ali državah, ki sodelujejo v Copernicus, ki so pooblaščeni za opravljanje javnih storitev za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje civilnih javnih politik, kot so okoljska politika, politika civilne zaščite, varnosti, vključno z varnostjo infrastrukture, ali varnostna politika, in imajo koristi od podatkov Copernicus in informacij Copernicus ter imajo dodatno vlogo pri razvoju Copernicus; |
(19) |
„drugi uporabniki Copernicus“ pomeni raziskovalne in izobraževalne organizacije, poslovne in zasebne subjekte, dobrodelne ustanove ter nevladne in mednarodne organizacije, ki imajo koristi od podatkov Copernicus in informacij Copernicus; |
(20) |
„uporabniki Copernicus“ pomeni glavne uporabnike Copernicus in druge uporabnike Copernicus; |
(21) |
„storitve Copernicus“ pomeni storitve z dodano vrednostjo splošnega in skupnega interesa Unije in držav članic, ki se financirajo iz Programa in ki pretvarjajo podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, podatke Copernicus in situ in druge pomožne podatke v obdelane, združene in interpretirane informacije, prilagojene potrebam uporabnikov Copernicus; |
(22) |
„uporabnik GOVSATCOM“ pomeni javni organ, urad, ki mu je zaupano izvajanje javnega pooblastila, mednarodno organizacijo ali fizično ali pravno osebo, ustrezno pooblaščeno in odgovorno za opravljanje funkcij v zvezi z nadzorom in upravljanjem misij, operacij in infrastrukture, ki so kritične za varnost; |
(23) |
„vozlišče GOVSATCOM“ pomeni operativni center, katerega glavna naloga je, da varno poveže uporabnike GOVSATCOM s ponudniki zmogljivosti in storitev GOVSATCOM ter s tem v vsakem danem trenutku optimizira ponudbo in povpraševanje; |
(24) |
„primer uporabe GOVSATCOM“ pomeni operativni scenarij v določenem okolju, v katerem so potrebne storitve GOVSATCOM; |
(25) |
„tajni podatki EU“ pomeni vse podatke ali gradivo, ki mu je določena stopnja tajnosti EU in katerih nepooblaščeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom Unije ali ene ali več držav članic; |
(26) |
„občutljivi netajni podatki“ pomeni netajne podatke v smislu člena 9 Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (37), na podlagi katerega uvedena obveznost varovanja občutljivih netajnih podatkov velja samo za Komisijo ter agencije in organe Unije, za katere po zakonu veljajo varnostna pravila Komisije; |
(27) |
„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, vključno v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki kombinirajo nepovratne oblike podpore ali finančne instrumente ali proračunska jamstva iz proračuna Unije z odplačnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, kot tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; |
(28) |
„pravni subjekt“ pomeni fizično osebo ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu s pravom Unije, nacionalnim ali mednarodnim pravom, ki je pravna oseba in ima sposobnost delovati v svojem imenu, uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt, ki ni pravna oseba iz točke (c) člena 197(2) finančne uredbe; |
(29) |
„fiduciaren subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki je neodvisen od Komisije ali tretje strani in ki od Komisije ali te tretje strani prejme te podatke v varno hrambo in obdelavo. |
Člen 3
Komponente Programa
1. Program zajema naslednje komponente:
(a) |
„Galileo“, avtonomni civilni globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) pod civilnim nadzorom, ki obsega konstelacijo satelitov, centrov in globalno mrežo zemeljskih postaj, omogoča storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa ter vključuje potrebe in zahteve glede varnosti; |
(b) |
„skupna Evropska geostacionarna navigacijska storitev“ ali „EGNOS“, civilni regionalni satelitski navigacijski sistem pod civilnim nadzorom, ki obsega zemeljske centre in postaje ter več transponderjev, nameščenih na geosinhronih satelitih, in ki krepi ter popravlja odprte signale, ki jih oddajajo Galileo in drugi GNSS, med drugim za upravljanje zračnega prometa, za navigacijske službe zračnega prometa in za druge prometne sisteme; |
(c) |
„Copernicus“, operativen, avtonomen, uporabniško usmerjen civilni sistem za opazovanje Zemlje pod civilnim nadzorom, ki temelji na obstoječih nacionalnih in evropskih zmogljivostih in ponuja geoinformacijske podatke in storitve, obsega satelite, zemeljsko infrastrukturo, zmogljivosti za obdelavo podatkov in informacij ter infrastrukturo za razširjanje, ki temelji na politiki brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov ter po potrebi vključuje potrebe in zahteve glede varnosti; |
(d) |
„spremljanje razmer v vesolju“ ali „SSA“, ki vključuje naslednje podkomponente:
|
(e) |
„GOVSATCOM“, satelitska komunikacijska storitev pod civilnim in vladnim nadzorom, ki omogoča zagotavljanje satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev organom Unije in držav članic, ki upravljajo misije in infrastrukturo, ki so kritične za varnost. |
2. Program vključuje dodatne ukrepe za zagotovitev učinkovitega in avtonomnega dostopa do vesolja v okviru Programa ter za spodbujanje inovativnega in konkurenčnega evropskega vesoljskega sektorja navzgor in navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti, za krepitev vesoljskega ekosistema Unije in za utrditev vloge Unije kot globalnega akterja.
Člen 4
Cilji
1. Splošni cilji Programa so:
(a) |
brez prekinitev in, kadar je mogoče, na svetovni ravni zagotavljati ali prispevati k zagotavljanju visokokakovostnih in najsodobnejših ter po potrebi varnih z vesoljem povezanih podatkov, informacij in storitev, ob izpolnjevanju sedanjih in prihodnjih potreb ter zmožnosti podpiranja političnih prednostnih nalog Unije in s tem povezanega na dokazih temelječega in neodvisnega odločanja, med drugim v zvezi s podnebnimi spremembami, prometom in varnostjo; |
(b) |
čim bolj povečati socialno-ekonomske koristi, zlasti s spodbujanjem razvoja inovativnih in konkurenčnih evropskih sektorjev navzgor in navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti, vključno z MSP ter zagonskimi podjetji, s čimer se omogočata rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji ter spodbuja čim širše uveljavljanje in uporaba podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente Programa, tako znotraj kot zunaj Unije; vse to ob hkratnem zagotavljanju sinergij in dopolnjevanja z dejavnostmi Unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja, ki se izvajajo v okviru Uredbe (EU) 2021/695; |
(c) |
povečati varnost in zaščito Unije in njenih držav članic ter okrepiti neodvisnost Unije, zlasti kar zadeva tehnologije; |
(d) |
spodbujati vlogo Unije kot globalnega akterja v vesoljskem sektorju, spodbujati mednarodno sodelovanje, krepiti evropsko vesoljsko diplomacijo, vključno s spodbujanjem načel vzajemnosti in poštene konkurence, ter krepiti njeno vlogo pri reševanju globalnih izzivov, podpiranju globalnih pobud, vključno v zvezi s trajnostnim razvojem, in ozaveščanju o vesolju kot skupni dediščini vsega človeštva; |
(e) |
izboljšati varnost, zaščito in trajnost vseh vesoljskih dejavnosti, ki se nanašajo na vesoljske objekte, širjenje odpadkov in vesoljsko okolje, in sicer z izvajanjem ustreznih ukrepov, vključno z razvojem in uporabo tehnologij za odstranitev vesoljskih plovil ob koncu njihove operativne življenjske dobe in za odstranitev vesoljskih odpadkov. |
2. Specifični cilji Programa so:
(a) |
za Galileo in EGNOS: zagotavljati dolgoročne, najsodobnejše in varne storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa, ob hkratnem zagotavljanju kontinuitete in odpornosti storitev; |
(b) |
za Copernicus: dolgoročno in trajno zagotavljati natančne in zanesljive podatke, informacije in storitve, ki vključujejo druge vire podatkov in ki so pridobljeni z opazovanjem Zemlje, v podporo oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik in ukrepov Unije in njenih držav članic na podlagi zahtev uporabnikov; |
(c) |
za SSA: okrepiti zmogljivosti za nadzor, spremljanje in opredelitev vesoljskih objektov in vesoljskih odpadkov z namenom nadaljnjega povečevanja učinkovitosti in neodvisnosti zmogljivosti v okviru podkomponente SST na ravni Unije, zagotavljanje storitev SWE ter kartiranje in povezovanje zmogljivosti držav članic v okviru podkomponente NEO; |
(d) |
za GOVSATCOM: zagotoviti dolgoročno razpoložljivost zanesljivih, varnih in stroškovno učinkovitih satelitskih komunikacijskih storitev za uporabnike GOVSATCOM; |
(e) |
podpirati avtonomno, varno in stroškovno učinkovito zmogljivost dostopa do vesolja, ob upoštevanju ključnih varnostnih interesov Unije; |
(f) |
spodbujati razvoj močnega vesoljskega gospodarstva Unije, vključno s podpiranjem vesoljskega ekosistema in krepitvijo konkurenčnosti, inovacij, podjetništva, znanja in spretnosti ter izgradnje zmogljivosti v vseh državah članicah in regijah Unije, s posebnim poudarkom na MSP ter zagonskih podjetjih ali fizičnih in pravnih osebah v Uniji, ki so dejavne ali želijo postati dejavne v tem sektorju. |
Člen 5
Dostop do vesolja
1. Program podpira naročanje in združevanje izstrelitvenih storitev za potrebe Programa ter združevanje za države članice in mednarodne organizacije na njihovo zahtevo.
2. V sinergiji z drugimi programi in shemami financiranja Unije ter brez poseganja v dejavnosti ESA na področju dostopa do vesolja lahko Program podpre:
(a) |
prilagoditve, vključno z razvojem tehnologije, vesoljskih izstrelitvenih sistemov, ki so potrebne za izstrelitev satelitov, vključno z alternativnimi tehnologijami in inovativnimi sistemi za dostop do vesolja, za izvajanje komponent Programa; |
(b) |
prilagoditve zemeljske infrastrukture za dostop do vesolja, vključno z novimi izboljšavami, ki so potrebne za izvajanje Programa. |
Člen 6
Ukrepi v podporo inovativnemu in konkurenčnemu vesoljskemu sektorju Unije
1. Program spodbuja izgradnjo zmogljivosti po vsej Uniji s tem, da podpira:
(a) |
inovativne dejavnosti za čim boljše izkoriščanje vesoljskih tehnologij, infrastrukture ali storitev ter ukrepov za lažje uvajanje inovativnih rešitev, ki izhajajo iz dejavnosti raziskav in inovacij, ter za podpiranje razvoja v sektorju navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti, zlasti prek sinergij z drugimi programi in finančnimi instrumenti Unije, vključno s programom InvestEU; |
(b) |
dejavnosti, namenjene spodbujanju javnega povpraševanja in inovacij v javnem sektorju, da bi se izkoristil ves potencial javnih storitev za državljane in podjetja; |
(c) |
podjetništvo, vključno od začetne do razširitvene faze, v skladu s členom 21 in ob opiranju na druge določbe o dostopu do financiranja iz člena 18 in poglavja I naslova III ter ob uporabi pristopa prve pogodbe; |
(d) |
vzpostavitev podjetjem prijaznega vesoljskega ekosistema prek sodelovanja med podjetji v obliki mreže vozlišč vesoljskih dejavnosti:
|
(e) |
zagotavljanje dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, zlasti za strokovnjake, podjetnike, diplomante in študente, in sicer prek sinergij s pobudami na nacionalni in regionalni ravni, za razvoj naprednih znanj in spretnosti; |
(f) |
dostop do zmogljivosti za obdelavo in preizkušanje za strokovnjake iz zasebnega in javnega sektorja, študente in podjetnike; |
(g) |
dejavnosti certificiranja in standardizacije; |
(h) |
krepitev evropskih dobavnih verig po vsej Uniji s široko udeležbo podjetij, zlasti MSP ter zagonskih podjetij, v vseh komponentah Programa, zlasti na podlagi določb člena 14, ter ukrepov za podporo konkurenčnosti teh podjetij na svetovni ravni. |
2. Pri izvajanju dejavnosti iz odstavka 1 se podpira potreba po razvoju zmogljivosti v državah članicah z nastajajočo vesoljsko industrijo, da se vsem državam članicam zagotovi enaka možnost sodelovanja v Programu.
Člen 7
Sodelovanje tretjih držav in mednarodnih organizacij v Programu
1. V komponentah Galileo, EGNOS in Copernicus ter podkomponentah SWE in NEO, razen podkomponente SST, lahko sodelujejo članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru.
V komponenti Copernicus ter podkomponentah SWE in NEO, razen podkomponente SST, lahko sodelujejo naslednje tretje države:
(a) |
države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami; |
(b) |
države iz evropske sosedske politike v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali v podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami; |
2. V skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, sklenjenem v skladu s členom 218 PDEU, ki ureja sodelovanje tretje države ali mednarodne organizacije v katerem koli programu Unije, lahko:
(a) |
v Galileo in EGNOS sodelujejo tretje države iz točk (a) in (b) drugega pododstavka odstavka 1; |
(b) |
v GOVSATCOM sodelujejo članice EFTA, ki so članice EGP, pa tudi tretje države iz točk (a) in (b) drugega pododstavka odstavka 1, in |
(c) |
v Galileo, EGNOS, Copernicus in GOVSATCOM ter podkomponentah SWE in NEO, razen podkomponente SST, lahko sodelujejo tretje države, ki niso tretje države, na katere se nanaša odstavek 1, ali mednarodne organizacije. |
Posebni sporazum iz prvega pododstavka tega odstavka:
(a) |
zagotavlja pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države ali mednarodne organizacije, ki sodeluje v programih Unije; |
(b) |
določa pogoje za sodelovanje v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe, upravne stroške programov; |
(c) |
na tretjo državo ali mednarodno organizacijo ne prenaša nobenega pooblastila za odločanje v zvezi s programom Unije; |
(d) |
jamči pravice Unije, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese. |
Prispevki iz točke (b) drugega pododstavka tega odstavka so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.
3. V komponentah ali podkomponentah Programa, razen podkomponente SST, lahko tretje države in mednarodne organizacije v skladu s tem členom sodelujejo le pod pogojem, da se ohranijo bistveni varnostni interesi Unije in njenih držav članic, vključno kar zadeva varovanje tajnih podatkov v skladu s členom 43.
Člen 8
Dostop tretjih držav in mednarodnih organizacij do storitev SST, storitev GOVSATCOM in regulirane javne storitve Galileo
1. Tretje države in mednarodne organizacije lahko do storitev GOVSATCOM dostopajo le pod pogojem, da:
(a) |
v skladu s členom 218 PDEU sklenejo sporazum, v katerem se določijo pogoji za dostop do storitev GOVSATCOM, in |
(b) |
spoštujejo člen 43 te uredbe. |
2. Tretje države in mednarodne organizacije, ki nimajo sedeža v Uniji, lahko do storitev SST iz točke (d) člena 55(1) dostopajo pod pogojem, da:
(a) |
v skladu s členom 218 PDEU sklenejo sporazum, v katerem se določijo pogoji za dostop do takih storitev SST, in |
(b) |
spoštujejo člen 43 te uredbe. |
3. Sporazum v skladu s členom 218 PDEU se ne zahteva za dostop do storitev SST iz točk (a), (b) in (c) člena 55(1), ki so javno dostopne. Dostop do teh storitev se omogoči na zahtevo morebitnih uporabnikov v skladu s členom 56.
4. Dostop tretjih držav in mednarodnih organizacij do regulirane javne storitve (PRS), ki jo zagotavlja Galileo, ureja člen 3(5) Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (39).
Člen 9
Lastništvo in uporaba sredstev
1. Razen kakor je določeno v členu 2 je Unija lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru komponent Programa. V ta namen Komisija zagotavlja, da zadevne pogodbe, sporazumi in drugi dogovori v zvezi z dejavnostmi, s katerimi se lahko morda ustvarijo ali razvijejo taka sredstva, vključujejo določbe, s katerimi se zagotavlja lastništvo Unije nad temi sredstvi.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za opredmetena in neopredmetena sredstva, ustvarjena ali razvita v okviru komponent Programa, kadar za dejavnosti, s katerimi so bila morda ustvarjena ali razvita taka sredstva, velja naslednje:
(a) |
izvedena so na podlagi nepovratnih sredstev ali nagrad, ki jih v celoti financira Unija; |
(b) |
Unija jih ne financira v celoti ali |
(c) |
nanašajo se na razvoj, proizvodnjo ali uporabo sprejemnikov PRS, ki vključujejo tajne podatke EU, ali komponente takih sprejemnikov. |
3. Komisija zagotavlja, da pogodbe, sporazumi in drugi dogovori v zvezi z dejavnostmi iz odstavka 2 tega člena vsebujejo določbe, s katerimi se določi ustrezna lastniška ureditev za ta sredstva, ter da zagotavljajo, da lahko Unija, kar zadeva točko (c) odstavka 2 tega člena, uporablja sprejemnike PRS v skladu s Sklepom št. 1104/2011/EU.
4. Komisija si prizadeva skleniti pogodbe, sporazume ali druge dogovore s tretjimi stranmi v zvezi s:
(a) |
predhodno obstoječimi lastninskimi pravicami v zvezi z opredmetenimi in neopredmetenimi sredstvi, ustvarjenimi ali razvitimi v okviru komponent Programa; |
(b) |
pridobitvijo lastništva ali licenčnih pravic v zvezi z drugimi opredmetenimi in neopredmetenimi sredstvi, ki so potrebna za izvajanje Programa. |
5. Komisija z ustreznim okvirom zagotovi optimalno uporabo opredmetenih in neopredmetenih sredstev iz odstavkov 1 in 2 v lasti Unije.
6. Kadar sredstva iz odstavkov 1 in 2 obsegajo pravice intelektualne lastnine, Komisija te pravice čim bolj učinkovito upravlja, pri čemer upošteva;
(a) |
potrebo po tem, da se zaščiti in ovrednoti sredstva; |
(b) |
legitimne interese vseh zadevnih deležnikov in |
(c) |
potrebo po usklajenem razvoju trgov in novih tehnologij ter |
(d) |
potrebo po kontinuiteti storitev, ki jih zagotavljajo komponente Programa. |
Komisija zlasti zagotovi, da zadevne pogodbe, sporazumi in drugi dogovori vključujejo možnost prenosa teh pravic intelektualne lastnine na tretje strani ali podelitev licenc tretjim stranem za te pravice, vključno z ustvarjalcem intelektualne lastnine, in da lahko Agencija prosto uživa te pravice, kadar je to potrebno za izvajanje njenih nalog na podlagi te uredbe.
Okvirni sporazum o finančnem partnerstvu iz člena 28(4) ali sporazumi o prispevkih iz člena 32(1) morajo vsebovati ustrezne določbe, s katerimi se ESA in drugim pooblaščenim subjektom dovoli uporaba pravice intelektualne lastnine iz prvega pododstavka tega odstavka, kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbe, določajo pa tudi pogoje za to uporabo.
Člen 10
Jamstvo
1. Brez poseganja v obveznosti, ki jih nalagajo pravno obvezujoče določbe, se storitve, podatki in informacije, ki se zagotavljajo v okviru komponent Programa, zagotavljajo brez izrecnega ali implicitnega jamstva glede njihove kakovosti, natančnosti, razpoložljivosti, zanesljivosti, hitrosti in primernosti za kakršen koli namen.
2. Komisija zagotovi, da so uporabniki teh storitev, podatkov in informacij o odstavku 1 ustrezno obveščeni.
NASLOV II
PRORAČUNSKI PRISPEVEK IN MEHANIZMI
Člen 11
Proračun
1. Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 in za kritje povezanih tveganj, znašajo 14,880 milijarde EUR v tekočih cenah.
Znesek iz prvega pododstavka se razporedi v naslednje kategorije odhodkov:
(a) |
za Galileo in EGNOS: 9,017 milijarde EUR; |
(b) |
za Copernicus: 5,421 milijarde EUR; |
(c) |
za SSA in GOVSATCOM: 0,442 milijarde EUR. |
2. Komisija lahko prerazporedi sredstva med kategorijami odhodkov iz odstavka 1 tega člena v višini do največ 7,5 % kategorije odhodkov, ki prejema sredstva, ali kategorije, ki zagotavlja sredstva. Komisija lahko z izvedbenimi akti prerazporedi sredstva med kategorijami odhodkov iz odstavka 1 tega člena, kadar ta prerazporeditev presega skupni znesek več kot 7,5 % zneska, dodeljenega kategoriji odhodkov, ki prejema sredstva, ali kategoriji, ki zagotavlja sredstva. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
3. Dodatni ukrepi, določeni v členu 3(2), in sicer dejavnosti iz členov 5 in 6, se financirajo v okviru komponent Programa.
4. Proračunska sredstva Unije, dodeljena Programu, zajemajo vse dejavnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje ciljev iz člena 4. Taki odhodki lahko zajemajo:
(a) |
študije in sestanke strokovnjakov, zlasti za oceno upoštevanja stroškovnih in časovnih omejitev; |
(b) |
dejavnosti obveščanja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede prednostnih nalog politike Unije, kadar so neposredno povezane s cilji te uredbe, zlasti z namenom ustvarjanja sinergij z drugimi politikami Unije; |
(c) |
omrežja informacijske tehnologije, katerih naloga je obdelava ali izmenjava informacij, in administrativne ukrepe za upravljanje, vključno na področju varnosti, ki jih izvaja Komisija; |
(d) |
tehnično in administrativno pomoč za izvajanje Programa, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, vključno z institucionalnimi informacijskotehnološkimi sistemi. |
5. V zvezi z ukrepi, ki so upravičeni do kumulativnega financiranja iz različnih programov Unije, se opravi samo ena revizija, pri čemer se zajamejo vsi vključeni programi in ustrezna pravila, ki se zanje uporabljajo.
6. Proračunske obveznosti, ki so povezane s Programom in zajemajo dejavnosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo prek več let v letne obroke.
7. Sredstva, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na zahtevo zadevne države članice prerazporedijo na Program, ob upoštevanju pogojev iz člena 26 uredbe o splošnih določbah. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka. Ti viri se uporabijo v korist zadevne države članice.
Člen 12
Namenski prejemki
1. Prejemki, ki jih ustvarijo komponente Programa, se vplačajo v proračun Unije in porabijo za financiranje komponente, ki je ustvarila prihodek.
2. Države članice lahko komponenti Programa dodelijo dodatni finančni prispevek za kritje dodatnih elementov, pod pogojem, da taki dodatni elementi ne povzročijo nobenih finančnih ali tehničnih obremenitev ali zamud za zadevno komponento. Komisija z izvedbenimi akti odloči, ali sta ta pogoja izpolnjena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
3. Dodatni finančni prispevek iz tega člena se obravnava kot zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(2) finančne uredbe.
Člen 13
Izvajanje in oblike financiranja Unije
1. Program se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s finančno uredbo ali v okviru posrednega upravljanja z organi iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe.
2. S Programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.
3. Kadar se proračun Copernicus izvršuje v okviru posrednega upravljanja, se smejo pravila glede javnih naročil subjektov, pooblaščenih za naloge izvrševanja proračuna, uporabljati do take mere, kot je dovoljeno v skladu s členoma 62 in 154 finančne uredbe. Potrebne posebne prilagoditve teh pravil glede javnih naročil se opredelijo v ustreznih sporazumih o prispevkih.
NASLOV III
FINANČNE DOLOČBE
POGLAVJE I
Javna naročila
Člen 14
Načela javnega naročanja
1. V postopkih javnega naročanja za namene Programa javi naročnik ravna v skladu z naslednjimi načeli:
(a) |
v vseh državah članicah v Uniji in v celotni dobavni verigi spodbuja čim širšo in čim bolj odprto udeležbo vseh gospodarskih subjektov, zlasti zagonskih podjetij, novih udeležencev na trgu ter MSP, vključno v primeru, če ponudniki sklenejo pogodbe s podizvajalci; |
(b) |
zagotavlja pošteno konkurenco in se po možnosti izogiba prekomernemu zanašanju na enega samega ponudnika, zlasti za ključno opremo in storitve, ob upoštevanju ciljev tehnološke neodvisnosti in kontinuitete storitev; |
(c) |
z odstopanjem od člena 167 finančne uredbe uporabi več dobavnih virov, kadar je to primerno, da se zagotovi boljši splošni nadzor nad vsemi komponentami Programa, njihovimi stroški in časovnim razporedom; |
(d) |
spoštuje načeli prostega dostopa in poštene konkurence v celotni industrijski dobavni verigi, z izvajanjem javnega naročanja na podlagi preglednih in pravočasnih informacij, jasnega obveščanja o veljavnih pravilih in postopkih glede javnih naročil, merilih za izbor in oddajo ter vseh drugih ustreznih informacij, da se omogočijo enaki konkurenčni pogoji za vse potencialne ponudnike, vključno z MSP in zagonskimi podjetji; |
(e) |
krepi avtonomnost Unije, zlasti v tehnološkem smislu; |
(f) |
izpolnjuje zahteve glede varnosti komponent Programa in prispeva k zaščiti bistvenih varnostnih interesov Unije in njenih držav članic; |
(g) |
spodbuja kontinuiteto in zanesljivost storitev; |
(h) |
zadovoljuje ustrezna družbena in okoljska merila. |
2. Odbor za javna naročila v okviru Komisije nadzoruje postopek javnega naročila za vse komponente Programa in spremlja, kako pooblaščeni subjekti po pogodbi izvršujejo proračun Unije. Po potrebi je povabljen tudi predstavnik vsakega od pooblaščenih subjektov.
Člen 15
Javna naročila s pogojnimi deli
1. V zvezi z operativnimi in na infrastrukturo vezanimi dejavnostmi lahko javni naročnik javno naročilo odda v obliki naročila s pogojnimi deli v skladu s tem členom.
2. Dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila za naročilo s pogojnimi deli se nanašajo na specifične elemente naročil s pogojnimi deli. Zlasti določijo predmet naročila, ceno ali podrobna pravila o določanju cene in podrobna pravila o izvajanju dela, ter zagotavljanju dobav in storitev iz vsakega dela.
3. Naročilo s pogojnimi deli vključuje:
(a) |
fiksni del, katerega posledica je trdna zaveza, da se izvedejo dela ali zagotovijo blago ali storitve, dogovorjeni za ta del, ter |
(b) |
enega ali več delov, ki so pogojni tako z vidika proračuna kot z vidika izvedbe. |
4. Obveznosti iz fiksnega dela in obveznosti iz vsakega pogojnega dela so skladna celota, ob upoštevanju obveznosti iz vseh prejšnjih ali prihodnjih delov.
5. Za izvajanje posameznega pogojnega dela je potrebna odločitev javnega naročnika, o kateri je izvajalec obveščen v z javnim naročilom.
Člen 16
Javna naročila s povračilom stroškov
1. Javni naročnik se lahko pod pogoji iz odstavka 3 odloči za naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov.
2. Cena, ki jo je treba plačati na podlagi naročila s celotnim povračilom stroškov, je sestavljena iz povračila:
(a) |
vseh neposrednih stroškov, ki jih je dejansko imel izvajalec pri izvajanju naročila, kot so stroški dela, materiala, potrošnega materiala ter uporabe opreme in infrastrukture, potrebnih za izvajanje naročila; |
(b) |
posrednih stroškov; |
(c) |
fiksnega dobička in |
(d) |
ustrezne premije glede na izpolnitev zastavljenih ciljev v smislu rezultatov in časovnega razporeda. |
3. Javni naročnik se lahko odloči za naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov v primerih, kadar je zaradi negotovosti, ki so neločljivo povezane z izvajanjem naročila, težko ali neprimerno določiti natančno fiksno ceno, ker:
(a) |
naročilo vsebuje elemente, ki so zelo kompleksni ali pri katerih je potrebna uporaba nove tehnologije, in zato vključuje znatna tehnična tveganja, ali |
(b) |
se morajo dejavnosti, ki so predmet naročila, iz operativnih razlogov začeti izvajati takoj, čeprav še ni mogoče v celoti določiti točne fiksne cene, ker obstajajo znatna tveganja ali ker je izvajanje naročila deloma odvisno od izvajanja drugih naročil. |
4. V naročilu s povračilom stroškov se določi najvišja zgornja cenovna meja. Najvišja zgornja cenovna meja pri naročilu s celotnim ali delnim povračilom stroškov je najvišja cena, ki se lahko plača. Cena se lahko spremeni v skladu s členom 172 finančne uredbe.
Člen 17
Oddaja naročil podizvajalcem
1. Za spodbujanje novih udeležencev, MSP in zagonskih podjetij ter njihove čezmejne udeležbe ter za zagotovitev najširše možne geografske pokritosti, ob hkratnem varovanju avtonomnosti Unije, javni naročnik od ponudnika zahteva, da del naročila odda podizvajalcem s konkurenčnim razpisnim postopkom za podizvajalce na ustreznih ravneh, in sicer podjetjem, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam.
2. Ponudnik utemelji kakršno koli odstopanje od zahteve v skladu z odstavkom 1.
3. Za naročila v vrednosti nad 10 milijonov EUR si naročnik prizadeva zagotoviti, da se vsaj 30 % vrednosti naročila s konkurenčnim razpisnim postopkom na različnih ravneh odda v podizvajanje podjetjem, ki ne spadajo v skupino glavnega ponudnika, zlasti da se omogoči čezmejna udeležba MSP. Komisija obvesti programski odbor iz člena 107(1) o izpolnjevanju tega cilja za naročila, podpisane po začetku veljavnosti te uredbe.
POGLAVJE II
Nepovratna sredstva, nagrade in operacije mešanega financiranja
Člen 18
Nepovratna sredstva in nagrade
1. Unija lahko brez poseganja v načelo sofinanciranja pokrije do 100 % upravičenih stroškov.
2. Z odstopanjem od člena 181(6) finančne uredbe lahko odgovorni odredbodajalec pri uporabi pavšalnih stopenj dovoli ali naloži, da se upravičencu financirajo posredni stroški do največ 25 % skupnih upravičenih neposrednih stroškov ukrepa.
3. Ne glede na odstavek 2 tega člena se lahko posredni stroški prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto, kadar je to določeno v programu dela iz člena 100.
4. Z odstopanjem od člena 204 finančne uredbe najvišji znesek finančne podpore, ki se lahko izplača tretji strani, ne sme presegati 200 000 EUR.
Člen 19
Skupni razpisi za nepovratna sredstva
1. Komisija ali pooblaščeni subjekt v okviru Programa lahko izda skupni razpis za zbiranje predlogov s subjekti, organi ali osebami iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe.
2. V primeru skupnega razpisa iz odstavka 1 tega člena:
(a) |
se uporabijo pravila iz naslova VIII finančne uredbe; |
(b) |
pri postopkih ocenjevanja sodeluje uravnotežena skupina strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stranka, in |
(c) |
komisije za ocenjevanje ravnajo v skladu s členom 150 finančne uredbe. |
3. V sporazumu o dodelitvi sredstev se navede ureditev, ki se uporablja za pravice intelektualne lastnine.
Člen 20
Nepovratna sredstva za predkomercialno naročanje in javno naročanje inovativnih rešitev
1. Del ali glavni cilj ukrepov je lahko predkomercialno naročanje ali javno naročanje inovativnih rešitev, ki ga izvajajo upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki, kot so opredeljeni v direktivah 2014/24/EU (40), 2014/25/EU (41) in 2009/81/ES (42) Evropskega parlamenta in Sveta.
2. V postopkih za oddajo javnega naročila za inovativne rešitve:
(a) |
se upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije, enake obravnave, dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti ter pravila konkurence; |
(b) |
v primeru predkomercialnega naročanja se lahko določijo posebni pogoji, kot je omejitev kraja izvajanja naročenih dejavnosti na ozemlje držav članic in tretjih držav, ki sodelujejo v Programu; |
(c) |
se lahko odobri oddaja več naročil v okviru istega postopka (različni dobavni viri) ter |
(d) |
se zagotovi, da se naročila oddajo ponudniku(-om), ki ponuja(jo) najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, ter se hkrati zagotavlja odsotnost navzkrižja interesov. |
3. Izvajalec, ki v predkomercialnem naročanju doseže rezultate, je lastnik vsaj pravic intelektualne lastnine, ki so povezane z rezultati. Javni naročniki imajo vsaj pravice brezplačnega dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da podelijo ali od izvajalca zahtevajo, da podeli tretjim stranem neizključne licence za izkoriščanje rezultatov za javnega naročnika pod poštenimi in razumnimi pogoji, brez pravice do podeljevanja podlicence. Če izvajalec komercialno ne izkoristi rezultatov v določenem obdobju po predkomercialnem naročanju, kot je določeno v naročilu, lahko javni naročniki od njega zahtevajo, da vsako lastništvo rezultatov prenese na javne naročnike.
Člen 21
Operacije mešanega financiranja
Operacije mešanega financiranja iz Programa se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/523 in naslovom X finančne uredbe.
POGLAVJE III
Druge finančne določbe
Člen 22
Kumulativno in alternativno financiranje
1. Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme tudi prispevek v okviru Programa, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Za vsak prispevek programa Unije k ukrepu se uporabljajo pravila zadevnega programa. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa. Podpora iz različnih programov Unije se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so navedeni pogoji za podporo.
2. Ukrepi, ki jim je bil v okviru Programa podeljen pečat odličnosti, lahko v skladu s členom 73(4) uredbe o skupnih določbah prejmejo podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj ali Evropskega socialnega sklada Plus, če izpolnjujejo naslednje kumulativne pogoje:
(a) |
so bili ocenjeni v sklopu razpisa za zbiranje predlogov v okviru Programa; |
(b) |
izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti, kar zadeva ta razpis za zbiranje predlogov; |
(c) |
zaradi proračunskih omejitev ne morejo biti financirani v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov. |
Člen 23
Skupna javna naročila
1. Poleg določb člena 165 finančne uredbe lahko Komisija ali Agencija izvedeta postopke skupnih javnih naročil z ESA ali drugimi mednarodnimi organizacijami, udeleženimi pri izvajanju komponent Programa.
2. Pravila o javnem naročanju iz člena 165 finančne uredbe se uporabljajo smiselno pod pogojem, da se v vsakem primeru uporabljajo postopkovne določbe, ki se uporabljajo za institucije Unije.
Člen 24
Pogoji za upravičenost in sodelovanje za ohranitev varnosti, celovitosti in odpornosti operativnih sistemov Unije
1. Komisija uporablja pogoje za upravičenost in sodelovanje iz odstavka 2 za javna naročila, nepovratna sredstva ali nagrade na podlagi tega naslova, če meni, da je to potrebno in ustrezno za ohranitev varnosti, celovitosti in odpornosti operativnih sistemov Unije, pri čemer upošteva cilj spodbujanja strateške avtonomije Unije, zlasti v smislu tehnologije na področju ključnih tehnologij in vrednostnih verig, ob hkratnem ohranjanju odprtega gospodarstva.
Preden uporabi pogoje za upravičenost in sodelovanje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka Komisija obvesti programski odbor iz točke (e) člena 107(1) in v največji možni meri upošteva stališča držav članic o področju uporabe ter utemeljitvi teh pogojev za upravičenost in sodelovanje.
2. Pogoji za upravičenost in sodelovanje so:
(a) |
upravičeni pravni subjekt ima sedež in izvršne upravne strukture v državi članici; |
(b) |
upravičeni pravni subjekt se zaveže, da bo vse ustrezne dejavnosti izvajal v eni ali več državah članicah, in |
(c) |
upravičeni pravni subjekt ni pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države. |
V tem členu „nadzor“ pomeni možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov.
V tem členu „izvršna upravna struktura“ pomeni organ pravnega subjekta, ki je imenovan v skladu z nacionalnim pravom in ki po potrebi poroča glavnemu izvršnemu direktorju ali kateri koli drugi osebi s primerljivimi pristojnostmi odločanja in ki je pooblaščen za vzpostavljanje strategije, ciljev in splošne usmeritve pravnega subjekta ter nadzoruje in spremlja odločitve vodstva.
3. Komisija lahko za posamezni pravni subjekt opusti pogoje iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka odstavka 2, in sicer na podlagi ocene, ki temelji na naslednjih kumulativnih merilih:
(a) |
za posamezne tehnologije, blago ali storitve, potrebne za dejavnosti iz odstavka 1, v državah članicah ni takoj na voljo alternativnih možnosti; |
(b) |
pravni subjekt ima sedež in izvršno upravno strukturo v državi, ki je članica EGP ali Efte in ki je z Unijo sklenila mednarodni sporazum iz člena 7, in dejavnosti, povezane z javnimi naročili, nepovratnimi sredstvi ali nagradami, se izvajajo v tej državi ali v eni ali več takih državah, ter |
(c) |
izvajajo se zadostni ukrepi za zagotovitev varovanja tajnih podatkov EU v skladu s členom 43 ter celovitosti, varnosti in odpornosti komponent Programa, njihovega delovanja in storitev. |
Z odstopanjem od točke (b) prvega pododstavka tega odstavka lahko Komisija opusti pogoje iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka odstavka 2 za pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki ni članica EGP ali Efte, če ni takoj na voljo alternativnih možnosti v državah, ki so članice EGP ali Efte, in so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (c) prvega pododstavka.
4. Komisija lahko opusti pogoj iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 2, če pravni subjekt s sedežem v državi članici zagotovi naslednja jamstva:
(a) |
nadzor nad pravnim subjektom se ne izvaja na način, ki zmanjšuje ali omejuje njegovo zmožnost:
|
(b) |
tretja država ali subjekt iz tretje države, ki izvaja nadzor, se zaveže, da v zvezi z javnimi naročili, nepovratnimi sredstvi ali nagradami pri pravnem subjektu ne bo uveljavljal nobenih pravic nadzora ali od njega zahteval, naj izpolni svoje obveznosti poročanja, ter |
(c) |
pravni subjekt izpolnjuje zahteve iz člena 34(7). |
5. Pristojni organi države članice, v kateri ima pravni subjekt sedež, ocenijo, ali pravni subjekt izpolnjuje merila iz točke (c) odstavka 3 in jamstva iz odstavka 4. Komisija ravna v skladu s to oceno.
6. Komisija programskemu odboru iz točke (e) člena 107(1) predloži naslednje:
(a) |
področje uporabe pogojev za upravičenost in sodelovanje iz odstavka 1 tega člena; |
(b) |
podrobnosti in utemeljitve opustitev pogojev, odobrenih v skladu s tem členom, ter |
(c) |
oceno, ki je bila podlaga za opustitev pogojev, ob upoštevanju odstavkov 3 in 4 tega člena, ne da bi razkrila poslovno občutljive informacije. |
7. Pogoji iz odstavka 2, merila iz odstavka 3 in jamstva iz odstavka 4 se vključijo v dokumente o javnih naročilih, nepovratnih sredstvih ali nagradah, kot je ustrezno, in se v primeru javnega naročila uporabljajo za celotno trajanje pogodbe, ki izhaja iz naročila.
8. Ta člen ne posega v Sklep št. 1104/2011/EU in Delegirani sklep Komisije z dne 15. septembra 2015 (43), Uredbo (EU) 2019/452, Sklep 2013/488/EU in Sklep (EU, Euratom) 2015/444 ter v varnostno preverjanje, ki ga v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni in predpisi izvajajo države članice v zvezi s pravnimi subjekti, vključenimi v dejavnosti, ki zahtevajo dostop do tajnih podatkov EU.
Če so pogodbe, ki izhajajo iz uporabe tega člena, tajne, pogoji za upravičenost in sodelovanje, ki jih uporablja Komisija v skladu z odstavkom 1, ne smejo posegati v pristojnosti nacionalnih varnostnih organov.
Ta člen ne posega v noben obstoječi postopek izdaje varnostnega dovoljenja organizacije in postopek varnostnega preverjanja osebja v državi članici oziroma ga spreminjati ali mu nasprotovati.
Člen 25
Zaščita finančnih interesov Unije
Kadar tretja država sodeluje v Programu po odločitvi, sprejeti na podlagi mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. V primeru OLAF take pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanji na kraju samem in inšpekcijami, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013.
NASLOV IV
UPRAVLJANJE PROGRAMA
Člen 26
Načela upravljanja
Upravljanje Programa temelji na naslednjih načelih:
(a) |
jasni razdelitvi nalog in odgovornosti med subjekti, udeleženimi pri izvajanju vsake komponente in ukrepa Programa, zlasti med državami članicami, Komisijo, Agencijo, ESA in EUMETSAT, na podlagi pristojnosti vsakega subjekta ter ob izogibanju prekrivanja nalog in odgovornosti; |
(b) |
ustreznosti strukture upravljanja glede na specifične potrebe vsake komponente in ukrepa Programa, po potrebi; |
(c) |
strogem nadzoru Programa, pri čemer morajo vsi subjekti v okviru svoje vloge in nalog v skladu s to uredbo dosledno upoštevati stroškovni in časovni okvir ter okvir uspešnosti; |
(d) |
preglednem in stroškovno učinkovitem upravljanju; |
(e) |
kontinuiteti storitev in kontinuiteti potrebne infrastrukture, vključno z zaščito pred relevantnimi grožnjami; |
(f) |
sistematičnem in strukturiranem upoštevanju potreb uporabnikov podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente Programa, ter s tem povezanega znanstvenega in tehnološkega razvoja; |
(g) |
stalnih prizadevanjih za obvladovanje in zmanjšanje tveganj. |
Člen 27
Vloga držav članic
1. Države članice lahko sodelujejo v Programu. Države članice, ki sodelujejo v Programu, prispevajo svojo tehnično usposobljenost, strokovno znanje in pomoč, zlasti na področju varnosti in zaščite, ali po potrebi in po možnosti dajo Uniji na voljo podatke, informacije, storitve in infrastrukturo, ki jo imajo v lasti ali ki se nahaja na njihovem ozemlju, vključno z zagotavljanjem učinkovitega in neoviranega dostopa do podatkov Copernicus in situ in njihove uporabe ter sodelovanjem s Komisijo z namenom izboljšanja razpoložljivosti podatkov Copernicus in situ, ki so potrebni za Program, pri tem pa upoštevajo ustrezne licence in obveznosti.
2. Komisija lahko organizacijam držav članic s sporazumi o prispevkih zaupa posebne naloge, kadar je zadevna država članica imenovala takšne organizacije. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklepe o prispevkih v zvezi s sporazumi o prispevkih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 107(2).
3. Za naloge iz člena 29 lahko Agencija v nekaterih ustrezno utemeljenih okoliščinah s sporazumi o prispevkih zaupa posebne naloge organizacijam držav članic, kadar so zadevne države članice imenovale takšne organizacije.
4. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo nemoteno delovanje Programa, tudi tako, da na primerni ravni prispevajo k zaščiti frekvenc, potrebnih za Program.
5. Države članice in Komisija lahko sodelujejo pri razširitvi uporabe podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente Programa.
6. Kadar je mogoče, se prispevek držav članic za forum uporabnikov iz člena 107(6) opira na sistematično in koordinirano posvetovanje s skupnostmi končnih uporabnikov na nacionalni ravni, zlasti glede Galileo, EGNOS in Copernicus.
7. Države članice in Komisija sodelujejo, da bi razvile komponento Copernicus in situ in storitve zemeljske kalibracije, potrebne za povečanje stopnje uporabe vesoljskih sistemov, ter omogočile, da bi se izkoristil celoten potencial sklopov podatkov Copernicus in situ in referenčnih podatkov, pri tem pa se opirajo na že obstoječe zmogljivosti.
8. Na področju varnosti države članice opravljajo naloge iz člena 34(6).
Člen 28
Vloga Komisije
1. Za izvajanje Programa, tudi na področju varnosti, je na splošno odgovorna Komisija, brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti. Komisija v skladu s to uredbo določi prednostne naloge in dolgoročni razvoj Programa glede na zahteve uporabnikov ter nadzoruje njegovo izvajanje, brez poseganja v druge politike Unije.
2. Komisija upravlja vse komponente ali podkomponente Programa, ki niso zaupane drugim subjektom, zlasti GOVSATCOM, podkomponento NEO, podkomponento SWE in dejavnosti iz točke (d) člena 55(1).
3. Komisija poskrbi za jasno razdelitev nalog in odgovornosti med različnimi subjekti, udeleženimi v Programu, in usklajuje dejavnosti teh subjektov. Komisija zagotovi tudi, da vsi pooblaščeni subjekti, vključeni v izvajanje Programa, varujejo interese Unije, skrbijo za preudarno upravljanje sredstev Unije ter spoštujejo finančno uredbo in to uredbo.
4. Komisija z Agencijo in ob upoštevanju okvirnega sporazuma iz leta 2004 tudi z ESA sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu, kot je določeno v členu 130 finančne uredbe.
5. Kadar je to potrebno za nemoteno delovanje Programa in nemoteno opravljanje storitev, ki jih zagotavljajo komponente Programa, Komisija po posvetovanju z uporabniki, tudi prek foruma uporabnikov iz člena 107(6), in drugimi deležniki z izvedbenimi akti določi tehnične in operativne zahteve, potrebne za izvajanje in razvoj teh komponent in storitev, ki jih zagotavljajo. Komisija se pri določanju teh tehničnih in operativnih zahtev izogiba zmanjšanju splošne ravni varnosti in mora izpolniti zahteve glede povratne združljivosti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
6. Komisija brez poseganja v naloge Agencije ali drugih pooblaščenih subjektov poskrbi, da se spodbujata in čim bolj povečata uveljavljanje in uporaba podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo komponente Programa, v javnem in zasebnem sektorju, vključno s podporo ustreznemu razvoju teh storitev in uporabnikom prijaznih vmesnikov ter s spodbujanjem stabilnega dolgoročnega okolja. Razvija ustrezne sinergije med aplikacijami različnih komponent Programa. Poskrbi za dopolnjevanje, usklajenost, sinergije in povezave med Programom ter drugimi ukrepi in programi Unije.
7. Kadar je ustrezno, Komisija zagotovi, da so dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Programa, in dejavnosti, ki se izvajajo na področju vesolja na ravni Unije ter na nacionalni ali mednarodni ravni, medsebojno usklajene. Spodbuja sodelovanje med državami članicami ter si prizadeva za zbliževanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja, če je to relevantno za Program. Komisija v ta namen po potrebi in v okviru svojih pristojnosti sodeluje z Agencijo in ESA.
8. Komisija obvesti programski odbor iz člena 107 o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja vseh javnih razpisov in o vseh pogodbah z zasebnimi in javnimi subjekti, vključno s podizvajalskimi pogodbami.
Člen 29
Vloga Agencije
1. Agencija ima naslednje lastne naloge:
(a) |
prek svojega odbora za varnostno akreditacijo zagotovi varnostno akreditacijo vseh komponent Programa v skladu s poglavjem II naslova V; |
(b) |
opravlja naloge iz člena 34(3) in (5); |
(c) |
izvaja dejavnosti komunikacije, promocije in razvoja trga v zvezi s storitvami, jih ponujata Galileo in EGNOS, zlasti dejavnosti glede uveljavljanja na trgu in usklajevanja potreb uporabnikov; |
(d) |
izvaja dejavnosti komunikacije, razvoja trga in promocije v zvezi s podatki, informacijami in storitvami, ki jih ponuja Copernicus, brez poseganja v dejavnosti, ki jih izvajajo drugi pooblaščeni subjekti in Komisija; |
(e) |
Komisiji zagotavlja strokovno znanje, vključno za pripravo z vesoljem povezanih raziskovalnih prednostnih nalog navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti. |
2. Komisija Agenciji zaupa naslednje naloge:
(a) |
upravljanje obratovanja EGNOS in Galileo kot je določeno v členu 44; |
(b) |
splošno usklajevanje uporabniških vidikov GOVSATCOM v tesnem sodelovanju z državami članicami, ustreznimi agencijami Unije, ESZD in drugimi subjekti za namen misij in operacij kriznega upravljanja; |
(c) |
izvajanje dejavnosti, povezanih z razvojem aplikacij navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti na podlagi komponent Programa in temeljnih elementov in integriranih aplikacij na podlagi podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo Galileo, EGNOS in Copernicus, tudi kadar se financiranje za te dejavnosti da na voljo v okviru Obzorja Evropa ali kadar je to potrebno za izpolnitev ciljev iz točke (b) člena 4(1); |
(d) |
izvajanje dejavnosti, povezanih s povečanjem stopnje uporabe podatkov, informacij in storitev, ki jih ponujajo druge komponente Programa, ki niso Galileo in EGNOS; ne da bi s tem vplivali na dejavnosti Copernicus in storitve Copernicus, zaupane drugim subjektom; |
(e) |
posebne ukrepe iz člena 6. |
3. Komisija lahko na podlagi ocen iz člena 102(5) Agenciji zaupa druge naloge, pod pogojem, da se z njimi ne podvajajo dejavnosti, ki jih v okviru Programa izvajajo drugi pooblaščeni subjekti, in da je namen teh nalog izboljšati učinkovitost izvajanja dejavnosti Programa.
4. Kadar se Agenciji zaupajo dejavnosti, se ji zagotovijo ustrezni finančni, kadrovski in administrativni viri za njihovo izvajanje.
5. Z odstopanjem od člena 62(1) finančne uredbe in glede na oceno Komisije o varovanju interesov Unije lahko Agencija s sporazumi o prispevkih posamezne dejavnosti zaupa drugim subjektom na področju njihovih pristojnosti, pod pogoji posrednega upravljanja, ki veljajo za Komisijo.
Člen 30
Vloga ESA
1. Pod pogojem, da se varujejo interesi Unije, se ESA zaupajo naslednje naloge:
(a) |
v zvezi s Copernicus:
|
(b) |
v zvezi z Galileo in EGNOS: razvoj sistemov ter zasnova in razvoj delov zemeljskega segmenta in satelitov, vključno s preskušanjem in potrjevanjem; |
(c) |
v zvezi z vsemi komponentami Programa: raziskovalne in razvojne dejavnosti navzgor v verigi vesoljskih dejavnosti na strokovnih področjih ESA. |
2. Na podlagi ocene Komisije se lahko ESA zaupajo druge naloge, glede na potrebe Programa, pod pogojem, da te naloge ne podvajajo dejavnosti, ki jih v okviru Programa izvajajo drugi pooblaščeni subjekti, in da je njihov namen izboljšati učinkovitost izvajanja dejavnosti Programa.
3. Brez poseganja v sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 31 lahko Komisija ali Agencija zaprosi ESA, da pod vzajemno dogovorjenimi pogoji zagotovi tehnično strokovno znanje in informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki so jima dodeljene s to uredbo.
Člen 31
Sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu
1. V sporazumu o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 28(4):
(a) |
se jasno opredelijo vloge, odgovornosti in obveznosti Komisije, Agencije in ESA v zvezi z vsako komponento Programa ter določijo potrebni mehanizmi usklajevanja in nadzora; |
(b) |
se zahteva, da ESA uporablja varnostna pravila Unije, ki so opredeljena v sporazumih o varnosti, sklenjenih med Unijo, njenimi institucijami in agencijami ter ESA, zlasti glede obdelave tajnih podatkov; |
(c) |
se določijo pogoji za upravljanje sredstev, zaupanih ESA, zlasti v zvezi z javnim naročanjem, vključno z uporabo pravil Unije o javnem naročanju za javna naročila v imenu in za račun Unije ali uporabo pravil pooblaščenega subjekta v skladu s členom 154 finančne uredbe, v zvezi s postopki upravljanja, pričakovanimi rezultati, ki se merijo s kazalniki uspešnosti, ukrepi, ki se uporabijo v primeru pomanjkljivega ali goljufivega izvajanja pogodb z vidika stroškov, časovnega načrta in rezultatov, ter v zvezi s komunikacijsko strategijo in pravili glede lastništva nad vsemi opredmetenimi in neopredmetenimi sredstvi; ti pogoji morajo biti v skladu z naslovoma III in V te uredbe in finančno uredbo; |
(d) |
se zahteva, da kadar Agencija ali ESA za javno naročilo, ki se izvede v okviru sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu, oblikuje odbor za ocenjevanje ponudb, na srečanjih odbora za ocenjevanje ponudb kot člani sodelujejo strokovnjaki Komisije in, kadar je ustrezno, drugega pooblaščenega subjekta. Tako sodelovanje ne vpliva na tehnično neodvisnost odbora za ocenjevanje ponudb; |
(e) |
se določijo ukrepi za spremljanje in nadzor, ki vključujejo zlasti:
|
(f) |
se določijo načela za plačilo ESA za vsako komponento Programa, ki ustreza razmeram, v katerih se izvajajo ukrepi, pri čemer se ustrezno upoštevajo krizne in nestabilne razmere, in ki se, kadar je ustrezno, določijo na podlagi uspešnosti; plačila krijejo samo splošne stroške, povezane z dejavnostmi, ki jih je Unija zaupala ESA; |
(g) |
se določi, da ESA sprejme ustrezne ukrepe, da bi zagotovila varstvo interesov Unije in spoštovanje odločitev Komisije v zvezi z vsako komponento Programa pri uporabi te uredbe. |
2. Komisija z izvedbenimi akti odloči o sporazumu o okvirnem finančnem partnerstvu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3). Evropski parlament in Svet sta v celoti obveščena o sporazumu o okvirnem finančnem partnerstvu, precej preden se sklene, in o njegovem izvajanju.
3. V okviru sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu iz odstavka 1 tega člena se naloge iz člena 29(2) in (3) zaupajo Agenciji in naloge iz člena 30(1) ESA na podlagi sporazumov o prispevkih. Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o prispevkih v zvezi s sporazumi o prispevkih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 107(2). Evropski parlament in Svet sta pravočasno v celoti obveščena o sporazumih o prispevkih, precej preden se sklenejo, in o njihovem izvajanju.
Člen 32
Vloga EUMETSAT in drugih subjektov
1. Komisija lahko s sporazumi o prispevkih subjektom, ki niso navedeni v členih 29 in 30, v celoti ali delno zaupa izvajanje naslednjih nalog:
(a) |
nadgradnjo, pripravo na obratovanje in obratovanje vesoljske infrastrukture Copernicus ali njenih delov, po potrebi tudi upravljanje dostopa do podatkov sodelujočih misij, ki se lahko zaupajo EUMETSAT; |
(b) |
izvajanje storitev Copernicus ali njihovih delov ustreznim agencijam, organom ali organizacijam, kot so Evropska agencija za okolje, Frontex, Evropska agencija za pomorsko varnost, SATCEN in Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi; naloge, zaupane navedenim agencijam, organom ali organizacijam, se opravljajo na lokacijah v Uniji; agencija, organ ali organizacija, ki je že v postopku, da bo opravljanje nalog, ki so ji bile zaupane, prenesla na lokacije v Uniji, lahko na lokaciji zunaj Unije te naloge še naprej opravlja v omejenem obdobju, ki se konča najpozneje do 31. decembra 2023. |
2. Merila za izbor takih pooblaščenih subjektov zlasti odražajo njihovo zmožnost zagotavljanja kontinuitete in po potrebi varnosti obratovanja brez motenj dejavnosti Programa.
3. Kadar koli je mogoče, so pogoji sporazuma o prispevkih iz odstavka 1 tega člena skladni s pogoji sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 31(1).
4. S programskim odborom se v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 107(2) opravi posvetovanje o sklepu o prispevkih v zvezi s sporazumom o prispevkih iz odstavka 1 tega člena. Programski odbor se vnaprej obvesti o sporazumih o prispevkih, ki jih nameravajo skleniti Unija, ki jo zastopa Komisija, in subjekti iz odstavka 1 tega člena.
NASLOV V
VARNOST PROGRAMA
POGLAVJE I
Varnost Programa
Člen 33
Načela varnosti
Varnost Programa temelji na naslednjih načelih:
(a) |
upoštevanje izkušenj držav članic na področju varnosti in črpanje navdiha iz njihovih dobrih praks; |
(b) |
uporaba varnostnih pravil Sveta in Komisije, ki med drugim ločujejo med operativnimi nalogami in nalogami, povezanimi z akreditacijo. |
Člen 34
Upravljanje varnosti
1. Komisija v okviru svojih pristojnosti in s podporo Agencije zagotovi visoko stopnjo varnosti, zlasti v zvezi z:
(a) |
zaščito zemeljske in vesoljske infrastrukture ter opravljanja storitev, zlasti pred fizičnimi ali kibernetskimi napadi, vključno z motnjami tokov podatkov; |
(b) |
nadzorom in upravljanjem prenosov tehnologije; |
(c) |
razvojem in ohranjanjem pridobljenih kompetenc in znanja v Uniji; |
(d) |
varovanjem občutljivih netajnih podatkov in tajnih podatkov. |
2. Za namen odstavka 1 tega člena Komisija zagotovi, da se za vsako komponento Programa izvede analiza tveganja in nevarnosti. Na podlagi te analize do konca leta 2023 za vsako komponento Programa z izvedbenimi akti določi splošne varnostne zahteve. Pri tem upošteva vpliv teh zahtev na nemoteno delovanje posamezne komponente, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega razporeda, ter zagotovi, da se ne zmanjša splošna raven varnosti ali ogrozi delovanje obstoječe opreme, ki temelji na tej komponenti, in upošteva tveganja glede kibernetske varnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Komisija po začetku veljavnosti te uredbe pošlje programskemu odboru okvirni seznam izvedbenih aktov, ki naj bi ga preučila njegova sestava za varnost. Temu seznamu se priloži okvirni časovni razpored za predložitev teh izvedbenih aktov.
3. Subjekt, odgovoren za upravljanje komponente Programa, je odgovoren za operativno varnost te komponente in v ta namen opravi analizo tveganja in nevarnosti ter vse potrebne dejavnosti za zagotovitev in spremljanje varnosti te komponente, zlasti določitev tehničnih specifikacij in operativnih postopkov, ter spremlja njihovo skladnost s splošnimi varnostnimi zahtevami iz odstavka 2 tega člena. Na podlagi člena 29 je ta subjekt za Galileo in EGNOS Agencija.
4. Na podlagi analize tveganj in nevarnosti Komisija po potrebi opredeli strukturo za spremljanje varnosti in upoštevanje navodil, pripravljenih v okviru Sklepa (SZVP) 2021/698 Struktura deluje v skladu z varnostnimi zahtevami iz odstavka 2. Za Galileo je ta struktura Center za nadzor varnosti Galileo.
5. Agencija:
(a) |
zagotovi varnostno akreditacijo vseh komponent Programa v skladu s poglavjem II tega naslova in brez poseganja v pristojnosti držav članic; |
(b) |
zagotovi delovanje Centra za nadzor varnosti Galileo v skladu z zahtevami iz odstavka 2 tega člena in navodili, pripravljenimi v okviru Sklepa (SZVP) 2021/698; |
(c) |
izvaja naloge, ki so ji dodeljene na podlagi Sklepa št. 1104/2011/EU; |
(d) |
Komisiji da na voljo svoje tehnično strokovno znanje in vse informacije, potrebne za opravljanje njenih nalog na podlagi te uredbe. |
6. Države članice za zaščito zemeljske infrastrukture, ki je sestavni del Programa in ki je na njihovem ozemlju:
(a) |
sprejmejo ukrepe, ki so vsaj enakovredni tistim, potrebnim za:
|
(b) |
opravljajo naloge varnostne akreditacije iz člena 42 te uredbe. |
7. Subjekti, udeleženi v Programu, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti Programa, vključno ob upoštevanju vprašanj, opredeljenih v analizi tveganja.
Člen 35
Varnost sistemov in uporabljenih storitev
Kadar lahko obratovanje sistemov vpliva na varnost Unije ali njenih držav članic, se uporabijo postopki iz Sklepa (SZVP) 2021/698
POGLAVJE II
Varnostna akreditacija
Člen 36
Organ za varnostno akreditacijo
Odbor za varnostno akreditacijo, vzpostavljen v okviru Agencije, je organ za varnostno akreditacijo za vse komponente Programa.
Člen 37
Splošna načela varnostne akreditacije
Dejavnosti varnostne akreditacije za vse komponente Programa se izvajajo v skladu z naslednjimi načeli:
(a) |
dejavnosti varnostne akreditacije in odločitve o varnostni akreditaciji potekajo oziroma se sprejemajo v okviru kolektivne odgovornosti za varnost Unije in držav članic; |
(b) |
prizadeva se za soglasno sprejemanje odločitev v odboru za varnostno akreditacijo; |
(c) |
pri izvajanju dejavnosti varnostne akreditacije se uporablja pristop ocene in obvladovanja tveganja, ob upoštevanju tveganj za varnost zadevne komponente in vpliva na stroške ali časovni razpored katerega koli ukrepa za zmanjšanje tveganj, ob upoštevanju cilja ohranitve splošne ravni varnosti te komponente; |
(d) |
odločitve o varnostni akreditaciji, ki jih sprejme odbor za varnostno akreditacijo, pripravljajo in sprejemajo strokovnjaki, ki so primerno usposobljeni za akreditiranje kompleksnih sistemov, imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje in delujejo objektivno; |
(e) |
prizadevati si je treba za posvetovanja z vsemi zadevnimi stranmi, zainteresiranimi za varnostna vprašanja v zvezi z zadevno komponento; |
(f) |
dejavnosti varnostne akreditacije izvajajo ustrezni deležniki, udeleženi pri zadevni komponenti, v skladu s strategijo za varnostno akreditiranje in brez poseganje v vlogo Komisije; |
(g) |
sklepi o varnostni akreditaciji, ki jih sprejme odbor za varnostno akreditacijo v skladu s postopkom, ki ga je ta odbor za varnostno akreditacijo opredelil v ustrezni strategiji za varnostno akreditacijo, temeljijo na lokalnih sklepih o varnostni akreditaciji, ki so jih sprejeli ustrezni nacionalni organi držav članic za varnostno akreditacijo; |
(h) |
s stalnim, preglednim in popolnoma razumljivim postopkom spremljanja se zagotovi, da so varnostna tveganja za zadevno komponento znana, da so opredeljeni varnostni ukrepi za zmanjšanje takih tveganj na sprejemljivo raven glede na varnostne potrebe Unije in njenih držav članic ter za nemoteno delovanje komponente, pa tudi, da se ti ukrepi izvajajo v skladu s konceptom obrambe v globino. Učinkovitost takih ukrepov se nenehno ocenjuje. Postopek v zvezi z oceno in obvladovanjem varnostnega tveganja kot ponavljajoč se postopek skupaj izvajajo deležniki, udeleženi pri zadevni komponenti; |
(i) |
sklepe o varnostni akreditaciji sprejme odbor za varnostno akreditacijo popolnoma neodvisno, tudi glede na Komisijo in druge organe, odgovorne za izvajanje zadevne komponente in zagotavljanje povezanih storitev, ter glede na izvršnega direktorja in upravni odbor Agencije; |
(j) |
dejavnosti varnostne akreditacije se izvajajo ob ustreznem upoštevanju potrebe po zadostni usklajenosti med Komisijo in organi, pristojnimi za izvajanje varnostnih pravil; |
(k) |
varnostna akreditacija EGNOS, ki jo opravi odbor za varnostno akreditacijo, ne posega v dejavnosti akreditacije, ki jih za letalstvo opravlja Evropska agencija za varnost v letalstvu. |
Člen 38
Naloge odbora za varnostno akreditacijo
1. Odbor za varnostno akreditacijo opravlja svoje naloge brez poseganja v pristojnosti Komisije ali pristojnosti, ki so bile zaupane drugim organom Agencije, zlasti glede zadev, povezanih z varnostjo, in brez poseganja v pristojnosti držav članic v zvezi z varnostno akreditacijo.
2. Odbor za varnostno akreditacijo opravlja naslednje naloge:
(a) |
opredelitev in odobritev strategije za varnostno akreditiranje, ki določa:
|
(b) |
sprejemanje sklepov o varnostni akreditaciji, zlasti v zvezi z odobritvijo izstrelitev satelitov, dovoljenji za upravljanje sistemov, vzpostavljenih v okviru komponent Programa ali elementov teh komponent v različnih konfiguracijah in za različne storitve, ki jih zagotavljajo, do vključno signala v vesolju, ter dovoljenji za upravljanje zemeljskih postaj. |
(c) |
sprejemanje odločitev glede omrežij in opreme, ki so povezani s PRS iz člena 45 ali s katero koli drugo varno storitvijo, ki izhaja iz komponent Programa, samo o izdajanju dovoljenj organom za razvoj ali proizvodnjo občutljive tehnologije PRS, sprejemnikov PRS ali varnostnih modulov PRS ali kakršne koli druge tehnologije ali opreme, ki jo je treba preveriti v skladu s splošnimi zahtevami glede varnosti iz člena 34(2), ob upoštevanju nasvetov nacionalnih subjektov, pristojnih za varnostne zadeve, in splošnih varnostnih tveganj; |
(d) |
preučitev in odobritev vse dokumentacije v zvezi z varnostno akreditacijo, razen dokumentov, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 34(2) te uredbe in člena 8 Sklepa št. 1104/2011/EU; |
(e) |
svetovanje Komisiji, v okviru svojih pristojnosti, pri pripravi osnutkov besedil aktov iz člena 34(2) te uredbe in člena 8 Sklepa št. 1104/2011/EU, tudi glede vzpostavitve varnostnooperativnih postopkov, in predložitev izjave s končnim stališčem; |
(f) |
preučitev in odobritev ocene varnostnega tveganja, pripravljene v skladu s postopkom spremljanja iz točke (h) člena 37 te uredbe, ob upoštevanju skladnosti z dokumenti iz točke (c) tega odstavka in dokumenti, pripravljenimi v skladu s členom 34(2) te uredbe in členom 8 Sklepa št. 1104/2011/EU, ter sodelovanje s Komisijo pri opredelitvi ukrepov za zmanjšanje tveganj; |
(g) |
preverjanje izvajanja varnostnih ukrepov v zvezi z varnostno akreditacijo komponent Programa z izvedbo ali naročilom varnostnih ocen, inšpekcij, revizij ali pregledov v skladu s členom 42(2) te uredbe; |
(h) |
potrditev izbora odobrenih izdelkov in ukrepov za zaščito pred elektronskim prisluškovanjem (TEMPEST) ter odobrenih kriptografskih proizvodov, ki se uporabljajo za zagotavljanje varnosti komponent Programa; |
(i) |
odobritev medsebojne povezave sistemov, vzpostavljenih v okviru komponent Programa ali delov teh komponent, z drugimi sistemi ali po potrebi sodelovanje z zadevnimi subjekti, pristojnimi za varnostne zadeve, pri skupni odobritvi; |
(j) |
dogovor z ustrezno državo članico o predlogi za nadzor dostopa iz člena 42(4); |
(k) |
priprava poročil o tveganju ter obveščanje Komisije, upravnega odbora in izvršnega direktorja o svojih ocenah tveganja in svetovanje glede možnosti za obvladovanje preostalih tveganj v zvezi s posameznim sklepom o varnostni akreditaciji; |
(l) |
zagotavljanje podpore Svetu in visokemu predstavniku pri izvajanju Sklepa (SZVP) 2021/698 na izrecno zahtevo Sveta ali visokega predstavnika in v tesnem sodelovanju s Komisijo; |
(m) |
izvedba posvetovanj, potrebnih za opravljanje svojih nalog; |
(n) |
sprejetje in objava svojega poslovnika. |
3. Brez poseganja v pristojnosti in odgovornosti držav članic se pod nadzorom odbora za varnostno akreditacijo vzpostavi poseben podrejeni organ, ki zastopa države članice, in sicer za opravljanje zlasti naslednjih nalog:
(a) |
upravljanje ključev za polete v okviru Programa; |
(b) |
preverjanje, spremljanje in ocenjevanje vzpostavitve in izvrševanja postopkov za obračunavanje, shranjevanje, razpošiljanje in odstranjevanje ključev PRS Galileo in varno ravnanje z njimi. |
Člen 39
Sestava odbora za varnostno akreditacijo
1. Odbor za varnostno akreditacijo sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, predstavnik Komisije in predstavnik visokega predstavnika. Mandat članov odbora za varnostno akreditacijo traja štiri leta in se lahko podaljša.
2. Udeležba na sestankih odbora za varnostno akreditacijo temelji na potrebi po seznanitvi. Predstavniki ESA in predstavniki Agencije, ki ne sodelujejo pri varnostni akreditaciji, so po potrebi lahko povabljeni, da se sestankov odbora za varnostno akreditacijo udeležijo kot opazovalci. Izjemoma so lahko k udeležbi na sestankih odbora za varnostno akreditacijo kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki agencij Unije, tretjih držav ali mednarodnih organizacij, glede zadev, ki so neposredno povezane s temi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, zlasti zadeve o infrastrukturi, ki je v njihovi lasti ali je na njihovem ozemlju. Ureditve za takšno udeležbo predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij in pogoji za tako udeležbo se določijo v zadevnih sporazumih ter so skladni s poslovnikom odbora za varnostno akreditacijo.
Člen 40
Pravila glasovanja v odboru za varnostno akreditacijo
Če soglasja v skladu s splošnim načelom iz točke (b) člena 37 te uredbe ni mogoče doseči, odbor za varnostno akreditacijo sprejme odločitve s kvalificirano večino v skladu s členom 16 PEU. Predstavnik Komisije in predstavnik visokega predstavnika ne glasujeta. Sklepe, ki jih sprejme odbor za varnostno akreditacijo, v njegovem imenu podpiše predsednik odbor za varnostno akreditacijo.
Člen 41
Komunikacija in učinek sklepov odbora za varnostno akreditacijo
1. Sklepi odbora za varnostno akreditacijo se naslovijo na Komisijo.
2. Komisija stalno obvešča odbor za varnostno akreditacijo o učinku vseh sklepov, ki jih načrtuje odbor za varnostno akreditacijo, na pravilno izvajanje komponent Programa in o izvajanju načrtov za obvladovanje preostalih tveganj. Odbor za varnostno akreditacijo se seznani z vsemi takšnimi informacijami Komisije.
3. Komisija brez odlašanja obvešča Evropski parlament in Svet o učinku sprejetja sklepov o varnostni akreditaciji na pravilno izvajanje komponent Programa. Če Komisija meni, da bi sklep, ki ga je sprejel odbor za varnostno akreditacijo, lahko bistveno vplival na pravilno izvajanje teh komponent, na primer kar zadeva stroške, časovni razpored ali uspešnost, o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet.
4. Upravni odbor se redno obvešča o poteku dela v odboru za varnostno akreditacijo.
5. Časovni razpored dela odbora za varnostno akreditacijo ne ovira časovnega razporeda dejavnosti iz programa dela iz člena 100.
Člen 42
Vloga držav članic pri varnostni akreditaciji
1. Države članice odboru za varnostno akreditacijo posredujejo vse informacije, za katere menijo, da so pomembne za varnostno akreditacijo.
2. V soglasju z nacionalnimi subjekti, pristojnimi za varnostne zadeve, in pod njihovim nadzorom države članice ustrezno pooblaščenim osebam, ki jih imenuje odbor za varnostno akreditacijo, dovolijo dostop do vseh informacij in vseh območij in lokacij, povezanih z varnostjo sistemov, ki spadajo v njihovo pristojnost, v skladu z njihovimi nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, tudi za namene varnostnih pregledov, presoj in preizkusov, kot odloči odbor za varnostno akreditacijo, in postopka spremljanja varnostnih tveganj iz točke (h) člena 37. Ta dostop ne diskriminira na podlagi državljanstva državljanov držav članic.
3. Revizije in preizkusi iz odstavka 2 se izvajajo v skladu z naslednjimi načeli:
(a) |
poudari se pomen varnosti in učinkovitega obvladovanja tveganja v subjektih, kjer poteka inšpekcijski pregled; |
(b) |
priporočijo se protiukrepi za blažitev specifičnih posledic izgube zaupnosti, celovitosti ali razpoložljivosti tajnih podatkov. |
4. Vsaka država članice je pristojna za oblikovanje predloge za nadzor dostopa, ki opisuje in navaja področja ali območja, ki jih je treba akreditirati. O predlogi za nadzor dostopa se države članice in odbor za varnostno akreditacijo vnaprej dogovorijo, in tako zagotovijo, da vse države članice zagotavljajo enako stopnjo nadzora dostopa.
5. Države članice so na lokalni ravni odgovorne za varnostno akreditacijo lokacij, ki so na njihovem ozemlju in so del območja varnostne akreditacije za komponente Programa, ter o tem poročajo odboru za varnostno akreditacijo.
POGLAVJE III
Varovanje tajnih podatkov
Člen 43
Varovanje tajnih podatkov
1. Izmenjava tajnih podatkov, povezanih s Programom, se vrši na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma med Unijo in tretjo državo ali mednarodno organizacijo o izmenjavi tajnih podatkov ali, kadar je potrebno, na podlagi ureditve o izmenjavi tajnih podatkov med pristojno institucijo ali organom Unije in ustreznimi organi tretje države ali mednarodne organizacije in pod tam določenimi pogoji.
2. Fizičnim osebam s prebivališčem v tretji državi in pravnim osebam s sedežem v tretji državi se ravnanje s tajnimi podatki Evropske unije v zvezi s Programom dovoli samo, če se zanje v teh tretjih državah uporabljajo varnostni predpisi, ki zagotavljajo najmanj enakovredno raven varstva kot varnostna pravila Komisije iz Sklepa (EU, Euratom) 2015/444 in varnostna pravila Sveta iz prilog k Sklepu 2013/488/EU. Enakovrednost varnostnih predpisov, ki se uporabljajo v tretji državi ali mednarodni organizaciji, se opredeli v sporazumu o varovanju tajnosti podatkov, ki po potrebi vključuje vprašanja industrijske varnosti, sklenjenim med Unijo in zadevno tretjo državo oziroma mednarodno organizacijo, v skladu s postopkom iz člena 218 PDEU in ob upoštevanju člena 13 Sklepa 2013/488/EU.
3. Brez poseganja v člen 13 Sklepa 2013/488/EU in pravila na področju industrijske varnosti iz Sklepa (EU, Euratom) 2015/444 se lahko fizični ali pravni osebi, tretji državi ali mednarodni organizaciji dovoli dostop do tajnih podatkov EU, kadar se presodi, da je to v posameznem primeru nujno glede na naravo in vsebino takih podatkov, potrebo prejemnika po seznanitvi z njimi ter koristi, ki jih bo imela Unija.
NASLOV VI
Galileo in EGNOS
Člen 44
Upravičeni ukrepi
Obratovanje Galileo in EGNOS zajema naslednje upravičene ukrepe:
(a) |
upravljanje, obratovanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, nadaljnji razvoj in zaščito vesoljske infrastrukture, vključno z nadgradnjami in upravljanjem zaradi zastarelosti; |
(b) |
upravljanje, obratovanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, nadaljnji razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, zlasti zemeljskih centrov in postaj iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/413 ali Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/1406 (45), ter omrežij, vključno z nadgradnjami in upravljanjem zaradi zastarelosti; |
(c) |
razvoj prihodnjih generacij sistemov in nadaljnji razvoj storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, vključno z upoštevanjem potreb ustreznih deležnikov; to ne posega v prihodnje odločitve o finančnih perspektivah Unije; |
(d) |
podpora za razvoj aplikacij navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti Galileo in EGNOS ter za zasnovo in nadaljnji razvoj temeljnih tehnoloških elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki podpirajo Galileo; |
(e) |
podpora dejavnostim certificiranja in standardizacije, ki so povezane z Galileo in EGNOS, zlasti v prometnem sektorju; |
(f) |
neprekinjeno zagotavljanje storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, in tržni razvoj teh storitev ob dopolnjevanju pobud držav članic in zasebnega sektorja, zlasti da bi se čim bolj povečale družbeno-ekonomske koristi iz točke (b) člena 4(1); |
(g) |
sodelovanje z drugimi regionalnimi ali globalnimi satelitskimi navigacijskimi sistemi, med drugim za lažjo združljivost in interoperabilnost; |
(h) |
elemente za spremljanje zanesljivosti sistemov in njihovega obratovanja ter uspešnosti storitev; |
(i) |
dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem storitev in koordiniranim širjenjem območja pokritosti z njimi. |
Člen 45
Storitve, ki jih zagotavlja Galileo
1. Storitve, ki jih zagotavlja Galileo, zajemajo:
(a) |
odprto storitev Galileo, ki je brezplačna za uporabnike in zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo, namenjene zlasti množičnim satelitskim navigacijskim aplikacijam za potrošniško uporabo; |
(b) |
zelo natančno storitev, ki je brezplačna za uporabnike in z razširjanjem dodatnih podatkov v dodatnem frekvenčnem pasu zagotavlja zelo natančne informacije za določanje položaja in sinhronizacijo, namenjene zlasti satelitskim navigacijskim aplikacijam za poslovne ali komercialne namene; |
(c) |
storitev za avtentikacijo signala, ki temelji na šifriranih kodah, vključenih v signale, namenjena pa je zlasti satelitskim navigacijskim aplikacijam za poslovne ali komercialne namene; |
(d) |
PRS, ki je namenjena izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo vlade, za občutljive aplikacije, ki zahtevajo visoko raven kontinuitete storitev, vključno na področju varnosti in obrambe, in ki uporablja močne, šifrirane signale; za države članice, Svet, Komisijo, ESZD in po potrebi za ustrezno pooblaščene agencije Unije je brezplačna; vprašanje, ali se PRS zaračunava drugim uporabnikom iz člena 2 Sklepa št. 1104/2011/EU, se oceni za vsak primer posebej, ustrezne določbe pa se opredelijo v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 3(5) navedenega sklepa; dostop do PRS se ureja v skladu s Sklepom št. 1104/2011/EU; |
(e) |
storitev za ravnanje v izrednih razmerah, ki je za uporabnike brezplačna in ki z oddajanjem signalov pošilja opozorila v zvezi z naravnimi nesrečami ali drugimi izrednimi razmerami na določenih območjih; po možnosti se zagotavlja v sodelovanju z nacionalnimi organi civilne zaščite v državah članicah; |
(f) |
storitev določanja točnega časa, ki je brezplačna za uporabnike in zagotavlja določanje točnega in zanesljivega referenčnega časa ter realizacijo koordiniranega univerzalnega časa, kar olajšuje razvoj časovnih aplikacij, ki temeljijo na Galileo, in uporabo v kritičnih aplikacijah. |
2. Galileo prispeva tudi k:
(a) |
storitvi iskanja in reševanja (SAR) sistema COSPAS-SARSAT, in sicer z zaznavanjem signalov v sili, ki jih oddajajo javljalniki, in vračanjem sporočil tem javljalnikom s povratno povezavo; |
(b) |
storitvam za nadzor popolnosti delovanja, standardiziranim na ravni Unije ali mednarodni ravni, ki jih uporabljajo storitve za varovanje življenj na podlagi signalov odprte storitve Galileo in v kombinaciji s EGNOS ter drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi; |
(c) |
informacijam o vesoljskem vremenu prek storitvenega centra GNSS, kot je navedeno v Izvedbenem sklepu (EU) 2016/413, in storitvam zgodnjega opozarjanja, ki se zagotavljajo prek zemeljske infrastrukture Galileo, s katerimi naj bi se zmanjšala morebitna tveganja v zvezi z vesoljem za uporabnike storitev, ki jih zagotavljajo Galileo in drugi GNSS. |
Člen 46
Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS
1. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, zajemajo:
(a) |
odprto storitev EGNOS, ki je za neposredne uporabnike brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo, namenjene zlasti množičnim satelitskim navigacijskim aplikacijam za potrošniško uporabo; |
(b) |
storitev EGNOS za dostop do podatkov, ki je za neposredne uporabnike brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo, namenjene zlasti satelitskim navigacijskim aplikacijam za poslovne ali komercialne namene, ter ponuja večjo učinkovitost in podatke z večjo dodano vrednostjo v primerjavi s podatki, pridobljenimi z odprto storitvijo EGNOS; |
(c) |
storitev varovanja življenj, ki je za neposredne uporabnike brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in časovno sinhronizacijo z visoko ravnjo kontinuitete, razpoložljivosti in natančnosti, vključno s sporočilom o popolnosti delovanja, ki uporabnika opozarja na napake v Galileo in drugih GNSS, ki jih EGNOS krepi na območju pokritosti, ali na signale z nedovoljenim odstopanjem, ki jih oddajajo Galileo in drugi GNSS, ki jih EGNOS krepi na območju pokritosti, je namenjena predvsem uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena, zlasti v sektorju civilnega letalstva za navigacijske službe zračnega prometa v skladu s standardi ICAO ali za druge prometne sektorje. |
2. Storitve iz odstavka 1 se do konca leta 2026 prednostno zagotovijo na ozemlju vseh držav članic z zemljepisno lego v Evropi, v ta namen pa so zajeti tudi Ciper, Azori, Kanarski otoki in Madeira.
3. Geografska pokritost EGNOS se lahko razširi tudi na druge svetovne regije, zlasti na ozemlja držav kandidatk, tretjih držav, ki so pridružene enotnemu evropskemu nebu, in tretjih držav v okviru evropske sosedske politike, če je to tehnično izvedljivo in skladno z varnostnimi zahtevami iz člena 34(2) in se, kadar gre za storitev varovanja življenj, izvede na podlagi mednarodnih sporazumov.
4. Stroški širitve geografske pokritosti EGNOS iz odstavka 3 tega člena in povezani stroški obratovanja, specifični za te regije, se ne krijejo iz proračuna iz člena 11. Komisija preuči, ali bi se lahko take dejavnosti financirale iz drugih programov ali instrumentov. Zaradi take širitve se ne odloži ponujanje storitev iz odstavka 1 tega člena na celotnem ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.
Člen 47
Izvedbeni ukrepi za Galileo in EGNOS
Za nemoteno delovanje Galileo in EGNOS in njuno sprejetje na trgu Komisija z izvedbenimi akti po potrebi določi ukrepe, ki so potrebni za:
(a) |
obvladovanje in zmanjševanje tveganj, ki so neločljivo povezana z delovanjem Galileo in EGNOS, zlasti za zagotavljanje kontinuitete storitev; |
(b) |
opredelitev ključnih faz odločitev za spremljanje in ocenjevanje izvajanja Galileo in EGNOS; |
(c) |
določitev lokacije centrov, ki spadajo k zemeljski infrastrukturi Galileo in EGNOS, v skladu z varnostnimi zahtevami v odprtem in preglednem postopku, ter zagotovitev njihovega delovanja; |
(d) |
določitev tehničnih in operativnih specifikacij v zvezi s storitvami iz točk (c), (e) in (f) člena 45(1) ter točke (c) člena 45(2). |
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Člen 48
Združljivost, interoperabilnost in standardizacija
1. Galileo in EGNOS ter storitve, ki jih zagotavljata, so s tehničnega vidika združljivi in interoperabilni, tudi na uporabniški ravni.
2. Galileo in EGNOS ter storitve, ki jih zagotavljata, so združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter konvencionalno radionavigacijo, kadar so potrebne zahteve po združljivosti in interoperabilnosti in s tem povezani pogoji določeni v mednarodnih sporazumih.
NASLOV VII
COPERNICUS
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 49
Obseg Copernicus
1. Copernicus se izvaja na podlagi predhodnih naložb, tudi naložb deležnikov, kot sta ESA in EUMETSAT, ter se, kadar je to ustrezno in stroškovno učinkovito, opira na nacionalne ali regionalne zmogljivosti držav članic, pri čemer upošteva zmogljivosti komercialnih dobaviteljev primerljivih podatkov in informacij ter potrebo po spodbujanju konkurence in razvoja trga, hkrati pa ustvarja čim več priložnosti za evropske uporabnike.
2. Copernicus zagotavlja podatke in informacije na podlagi potreb uporabnikov Copernicus in v skladu s politiko brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov.
3. Copernicus podpira oblikovanje, izvajanje in spremljanje politik Unije in njenih držav članic, zlasti na področju okolja, podnebnih sprememb, morja in pomorstva, ozračja, kmetijstva in razvoja podeželja, ohranjanja kulturne dediščine, civilne zaščite, spremljanja infrastrukture, varnosti in zaščite ter digitalnega gospodarstva, da bi se še bolj zmanjšalo upravno breme.
4. Copernicus zajema naslednje elemente:
(a) |
pridobivanje podatkov, ki vključuje:
|
(b) |
obdelavo podatkov in informacij s storitvami Copernicus, ki vključuje dejavnosti za ustvarjanje informacij z dodano vrednostjo, s katerimi se podprejo spremljanje okolja, poročanje in zagotavljanje skladnosti, civilna zaščita in varnostne storitve; |
(c) |
dostop do podatkov in njihovo razširjanje, kar vključuje infrastrukturo in storitve za zagotovitev iskanja, pregledovanja, dostopa, razširjanja in uporabe ter dolgoročne hrambe podatkov Copernicus in informacij Copernicus na uporabnikom prijazen način; |
(d) |
povečanje stopnje uporabe pri uporabnikih, razvoj trga in gradnjo zmogljivosti v skladu s členom 28(6), kar vključuje ustrezne dejavnosti, vire in storitve za promocijo Copernicus, podatkov Copernicus in storitev Copernicus ter s tem povezane aplikacije navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti in njihov razvoj na vseh ravneh, da bi se kar najbolj povečale socialno-ekonomske koristi iz člena 4(1), pa tudi zbiranje in analizo podatkov o potrebah uporabnikov Copernicus. |
5. Copernicus spodbuja mednarodno koordinacijo sistemov za opazovanje in s tem povezane izmenjave podatkov, da bi se okrepila njegova razsežnost in komplementarnost na svetovni ravni, ob upoštevanju mednarodnih sporazumov in koordinacijskih postopkov.
POGLAVJE II
Upravičeni ukrepi
Člen 50
Upravičeni ukrepi za pridobivanje podatkov
Upravičeni ukrepi v okviru Copernicus zajemajo:
(a) |
ukrepe za zagotavljanje večje kontinuitete obstoječih misij Sentinel Copernicus ter razvoj, izstrelitev, vzdrževanje in upravljanje nadaljnjih Sentinelov Copernicus, s katerimi bi razširili področje opazovanj, pri čemer imajo prednost predvsem opazovalne zmogljivosti za spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov, da se omogočijo spremljanje polarnih območij ter inovativne okoljske aplikacije na področju kmetijstva, gozdarstva, gospodarjenja s sladkovodnimi in morskimi viri ter kulturne dediščine; |
(b) |
ukrepe za zagotovitev dostopa do podatkov in informacij tretjih strani Copernicus, ki so potrebni za pripravo storitev Copernicus ali za uporabo v institucijah, agencijah in decentraliziranih službah Unije ter, kadar je to ustrezno in stroškovno učinkovito, v nacionalnih ali regionalnih javnih organih; |
(c) |
ukrepe za zagotovitev in usklajevanje dostopa do podatkov Copernicus in situ in drugih pomožnih podatkov, ki so potrebni za ustvarjanje, umerjanje in potrjevanje podatkov Copernicus in informacij Copernicus, vključno z uporabo obstoječih nacionalnih zmogljivosti, če je to ustrezno in stroškovno učinkovito, in ob preprečevanju podvajanja. |
Člen 51
Upravičeni ukrepi za storitve Copernicus
1. Upravičeni ukrepi v okviru storitev Copernicus vključujejo:
(a) |
storitve za spremljanje okolja, poročanje in zagotavljanje skladnosti, ki zajemajo:
|
(b) |
storitev obvladovanja izrednih razmer za zagotavljanje informacij v podporo javnim organom, ki delujejo na področju civilne zaščite, ter za usklajevanje z njimi, operacijam civilne zaščite in operacijam za odziv na izredne razmere (izboljšanje dejavnosti zgodnjega opozarjanja in zmogljivosti za odzivanje na krize) ter ukrepe preprečevanja in pripravljenosti (analize tveganj in vzpostavitve normalnega stanja) v zvezi z različnimi vrstami nesreč; |
(c) |
varnostni storitvi v podporo nadzoru v Uniji in na njenih zunanjih mejah, pomorskemu nadzoru, zunanjemu delovanju Unije v odziv na varnostne izzive, s katerimi se sooča Unija, ter ciljem in ukrepom v okviru skupne zunanje in varnostne politike. |
2. Komisija, po potrebi ob podpori neodvisnih zunanjih strokovnjakov, zagotavlja ustreznost storitev Copernicus:
(a) |
s preverjanjem, ali so zahteve, ki jih oblikujejo skupnosti uporabnikov, tehnično izvedljive in ali ustrezajo svojemu namenu; |
(b) |
z oceno, ali predlagana oziroma izvedena sredstva in rešitve izpolnjujejo zahteve skupnosti uporabnikov in cilje Programa. |
Člen 52
Upravičeni ukrepi za dostop do podatkov in informacij ter njihovo razširjanje
1. Copernicus vključuje ukrepe za zagotovitev boljšega dostopa do vseh podatkov Copernicus in informacij Copernicus ter po potrebi zagotovi dodatno infrastrukturo in storitve za spodbujanje razširjanja in uporabe navedenih podatkov in informacij ter dostopa do njih.
2. Kadar so podatki Copernicus ali informacije Copernicus varnostno občutljivi v smislu členov 12 do 16 Delegirane uredbe (EU) št. 1159/2013, lahko Komisija njihovo javno naročanje, nadzor nad njihovim pridobivanjem, dostop do njih in njihovo razširjanje zaupa enemu ali več fiduciarnim subjektom. Taki subjekti vzpostavijo in vodijo register pooblaščenih uporabnikov ter odobrijo dostop do tajnih podatkov v ločenem delovnem postopku.
POGLAVJE III
Politika glede podatkov Copernicus
Člen 53
Politika glede podatkov Copernicus in informacij Copernicus
1. Podatki Copernicus in informacije Copernicus se uporabnikom Copernicus zagotovijo v skladu z naslednjo politiko brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov:
(a) |
uporabniki Copernicus lahko vse podatke Copernicus in informacije Copernicus brezplačno in kjerkoli na svetu reproducirajo, razširjajo, sporočajo javnosti, prilagajajo in spreminjajo ter združujejo z drugimi podatki in informacijami; |
(b) |
politika brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov vključuje naslednje omejitve:
|
2. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 105 za dopolnitev posebnih določb iz odstavka 1 tega člena v zvezi s specifikacijami ter pogoji in postopki za dostop do podatkov Copernicus in informacij Copernicus ter njihovo uporabo.
3. Kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 106.
4. Komisija v skladu s politiko glede podatkov Copernicus, kot je določena v tej uredbi, in veljavnimi delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 2, izdaja licence in obvestila glede dostopa do podatkov Copernicus in informacij Copernicus ter njihove uporabe, vključno z atribucijskimi klavzulami.
NASLOV VIII
DRUGE KOMPONENTE PROGRAMA
POGLAVJE I
Spremljanje razmer v vesolju (SSA)
Člen 54
Obseg dejavnosti podkomponente SST
1. Podkomponenta SST podpira naslednje dejavnosti:
(a) |
vzpostavitev, razvoj in delovanje mreže zemeljskih in vesoljskih senzorjev SST držav članic, vključno s senzorji, razvitimi v okviru ESA ali zasebnega sektorja Unije, in senzorji Unije, s katerimi se upravlja na nacionalni ravni, za opazovanje in sledenje vesoljskih objektov ter pripravo evropskega kataloga vesoljskih objektov; |
(b) |
obdelavo in analizo podatkov SST na nacionalni ravni, da se pripravijo informacije SST in storitve SST iz člena 55(1); |
(c) |
zagotavljanje storitev SST iz člena 55(1) uporabnikom SST iz člena 56; |
(d) |
spremljanje in iskanje sinergij s pobudami, ki spodbujajo razvoj in uporabo tehnologij za odstranjevanje vesoljskih plovil ob koncu njihovega operacijskega cikla ter tehnoloških sistemov za preprečevanje in odstranjevanje vesoljskih odpadkov, pa tudi z mednarodnimi pobudami na področju upravljanja vesoljskega prometa. |
2. Podkomponenta SST zagotavlja tudi tehnično in upravno podporo za zagotovitev prehoda med Programom in okvirom podpore za SST, vzpostavljenim s Sklepom št. 541/2014/EU.
Člen 55
Storitve SST
1. Storitve SST zajemajo:
(a) |
oceno tveganja trka med vesoljskimi plovili ali med vesoljskim plovilom in vesoljskimi odpadki ter pripravo morebitnih opozoril za preprečevanje trkov med fazami izstrelitve, vstopa v orbito, zvišanja orbite, obratovanja v orbiti in prenehanja misije vesoljskih plovil; |
(b) |
zaznavanje in opredelitev razpadanja na dele, razbitij ali trkov v orbiti; |
(c) |
oceno tveganja nenadzorovanega ponovnega vstopa vesoljskih objektov in vesoljskih odpadkov v Zemljino atmosfero ter pripravo s tem povezanih informacij, vključno z oceno časa in verjetne lokacije morebitnega trka. |
(d) |
razvoj dejavnosti za priprave na:
|
2. Storitve SST so brezplačne, na voljo vselej in brez prekinitve ter prilagojene potrebam uporabnikov SST iz člena 56.
3. Države članice, ki sodelujejo v podkomponenti SST, Komisija in po potrebi centralna kontaktna točka SST iz člena 59(1) niso odgovorne za:
(a) |
škodo, ki je posledica pomanjkanja ali prekinitve zagotavljanja storitev SST; |
(b) |
zamudo pri zagotavljanju storitev SST; |
(c) |
nenatančnost informacij, ki se posredujejo prek storitev SST; |
(d) |
ukrepe, sprejete na podlagi zagotovljenih storitev SST. |
Člen 56
Uporabniki SST
1. Med uporabnike SST Unije sodijo:
(a) |
glavni uporabniki SST: države članice, ESZD, Komisija, Svet, Agencija ter javni in zasebni lastniki in upravljavci vesoljskih plovil s sedežem v Uniji; |
(b) |
preostali uporabniki SST: drugi javni in zasebni subjekti s sedežem v Uniji. |
Glavni uporabniki SST imajo dostop do vseh storitev SST iz člena 55(1).
Preostali uporabniki SST lahko imajo dostop do storitev SST iz točk (b), (c) in (d) člena 55(1).
2. Med mednarodne uporabnike SST sodijo tretje države, mednarodne organizacije brez sedeža v Uniji ter zasebni subjekti brez sedeža v Uniji. Dostop do storitev SST iz točke (d) člena 55(1) imajo pod naslednjimi pogoji:
(a) |
tretje države in mednarodne organizacije brez sedeža v Uniji lahko imajo dostop do storitev SST v skladu s členom 8(2); |
(b) |
zasebni subjekti brez sedeža v Uniji lahko imajo dostop do storitev SST, če je v skladu s členom 8(2) Unija sklenila mednarodni sporazum s tretjo državo, v kateri imajo sedež, v okviru katerega se jim zagotovi dostop. |
Za dostop do storitev SST iz točk (a), (b) in (c) člena 55(1), ki so javno dostopne, se ne zahteva mednarodni sporazum.
3. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe glede dostopa do storitev SST in zadevnih postopkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Člen 57
Sodelovanje držav članic v podkomponenti SST
1. Države članice, ki želijo sodelovati pri zagotavljanju storitev SST iz člena 55(1) za vse orbite, Komisiji predložijo enoten skupen predlog, v katerem dokažejo skladnost z naslednjimi merili:
(a) |
so lastnice ali imajo dostop do bodisi ustreznih senzorjev SST, ki so na voljo za podkomponento SST, in človeških virov za upravljanje z njimi bodisi ustreznih zmogljivosti za operativno analizo in obdelavo podatkov, posebej zasnovanih za SST in razpoložljivih za podkomponento SST; |
(b) |
zadevna država članica je izvedla in potrdila prvotno oceno varnostnega tveganja vsakega posameznega sredstva SST; |
(c) |
akcijski načrt za izvajanje dejavnosti iz člena 54 te uredbe, ki upošteva načrt za usklajevanje, sprejet v skladu s členom 6 Sklepa št. 541/2014/EU; |
(d) |
porazdelitev različnih dejavnosti med skupine strokovnjakov, imenovane na podlagi člena 58 te uredbe; |
(e) |
pravila o izmenjavi podatkov, potrebnih za izpolnitev ciljev iz člena 4 te uredbe. |
Vsaka država članica, ki želi sodelovati pri zagotavljanju storitev SST, posebej dokaže skladnost z merili iz točk (a) in (b) prvega pododstavka.
Vse države članice, ki želijo sodelovati pri zagotavljanju storitev SST, skupaj dokažejo skladnost z merili iz točk (c), (d) in (e) prvega pododstavka.
2. Šteje se, da države članice, ki sodelujejo v podkomponenti SST, katerih imenovani nacionalni subjekti so člani konzorcija, ustanovljenega na podlagi člena 7(3) Sklepa št. 541/2014/EU z dne 12. maja 2021, izpolnjujejo merila iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.
3. Kadar ni bil vložen skupen predlog v skladu z odstavkom 1 ali kadar Komisija meni, da tako vložen skupen predlog ne izpolnjuje meril iz odstavka 1, lahko vsaj pet držav članic Komisiji predloži nov skupen predlog, v katerem se dokaže skladnost z merili iz odstavka 1.
4. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe glede postopkov in elementov iz odstavkov 1 do 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Člen 58
Organizacijski okvir za sodelovanje držav članic v podkomponenti SST
1. Vsaka država članica, ki je dala skupni predlog, za katerega je Komisija v skladu s členom 57(1) ugotovila, da je skladen, ali ki ga je Komisija izbrala v skladu s postopkom iz člena 57(3), na svojem ozemlju imenujejo ustanovni nacionalni subjekt, ki jih zastopa. Ustanovni nacionalni subjekt je javni organ države članice ali urad, pristojen za izvajanje javnih pooblastil.
2. Ustanovni nacionalni subjekti, imenovani na podlagi odstavka 1 tega člena, sklenejo sporazum o ustanovitvi partnerstva za SST (v nadaljnjem besedilu: sporazum o partnerstvu za SST) ter določitvi pravil in mehanizmov za njihovo sodelovanje pri izvajanju dejavnosti iz člena 54. Sporazum o partnerstvu za SST zlasti vključuje elemente iz točk (c), (d) in (e) člena 57(1) ter vzpostavitev strukture za obvladovanje tveganj, da se zagotovi izvajanje določb glede uporabe in varne izmenjave podatkov SST in informacij SST.
3. Ustanovni nacionalni subjekti na podlagi dejavnosti skupin strokovnjakov iz odstavka 6 tega člena v skladu z večletnim načrtom, ustreznimi ključnimi kazalniki uspešnosti in zahtevami uporabnikov razvijejo visokokakovostne storitve SST Unije. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme večletni načrt in ključne kazalnike uspešnosti v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu z postopkom pregleda iz člena 107(3).
4. Ustanovni nacionalni subjekti obstoječe in morebitne prihodnje senzorje povežejo v mrežo, da se lahko z njimi usklajeno in optimizirano upravlja z namenom vzpostavitve in posodabljanja skupnega evropskega kataloga, ne da bi vplival na pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti.
5. Države članice, ki sodelujejo v podkomponenti SST, opravljajo varnostno akreditacijo na podlagi splošnih varnostnih zahtev iz člena 34(2).
6. Države članice, ki sodelujejo v podkomponenti SST, imenujejo skupine strokovnjakov, zadolžene za obravnavo specifičnih vprašanj v zvezi z različnimi dejavnostmi SST. Skupine strokovnjakov so stalne, za njihovo upravljanje in kadrovanje so odgovorni ustanovni nacionalni subjekti držav članic, ki so jih imenovale, ter lahko vključujejo strokovnjake iz katerega koli ustanovnega nacionalnega subjekta.
7. Ustanovni nacionalni subjekti in skupine strokovnjakov zagotovijo zaščito podatkov, informacij in storitev SST.
8. Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o delovanju organizacijskega okvira za države članice, ki sodelujejo v podkomponenti SST. Ta pravila urejajo tudi pridružitev države članice sporazumu o partnerstvu za SST, s tem da postane pogodbenica sporazuma o partnerstvu za SST iz odstavka 2 tega člena v poznejši fazi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Člen 59
Centralna kontaktna točka za SST
1. Komisija ob upoštevanju priporočila ustanovnih nacionalnih subjektov določi centralno kontaktno točko za SST na podlagi najobsežnejšega strokovnega znanja na področju varnosti in zagotavljanja storitev. Centralna kontaktna točka:
(a) |
zagotovi potrebne varne vmesnike za centralizacijo, hranjenje in dajanje na voljo informacij SST uporabnikom SST iz člena 56, da se zagotovita ustrezno ravnanje z njimi in sledljivost; |
(b) |
partnerstvu za SST iz člena 58(2) in Komisiji poroča o uspešnosti storitev SST; |
(c) |
zbira povratne informacije, ki jih potrebuje partnerstvo za SST iz člena 58(2), da zagotovi potrebne prilagoditve storitev glede na pričakovanja uporabnikov SST; |
(d) |
podpira, promovira in spodbuja uporabo storitev SST. |
2. Ustanovni nacionalni subjekti sklenejo potrebne izvedbene dogovore s centralno kontaktno točko za SST.
Člen 60
Dejavnosti SWE
1. Podkomponenta SWE lahko podpira naslednje dejavnosti:
(a) |
oceno in opredelitev potreb uporabnikov v sektorjih iz točke (b) odstavka 2, da se določijo storitve v zvezi z SWE, ki jih je treba zagotavljati; |
(b) |
zagotavljanje storitev SWE uporabnikom storitev SWE v skladu opredeljenimi potrebami uporabnikov in tehničnimi zahtevami. |
2. Storitve SWE so na voljo vselej in brez prekinitve. Komisija jih izbere z izvedbenimi akti v skladu z naslednjima praviloma:
(a) |
Komisija glede na potrebe uporabnikov SWE, tehnološko pripravljenost storitev in rezultate ocene tveganj določi prednostne storitve SWE, ki jih je treba zagotavljati na ravni Unije; |
(b) |
storitve SWE lahko prispevajo k dejavnostim civilne zaščite in zaščiti širokega nabora sektorjev, kot so vesolje, promet, GNSS ter električna in komunikacijska omrežja. |
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 107(2).
3. Javni ali zasebni subjekti za zagotavljanje storitev SWE se izberejo na podlagi razpisa za zbiranje ponudb.
Člen 61
Dejavnosti NEO
1. Podkomponenta NEO lahko podpira naslednje dejavnosti:
(a) |
kartiranje zmogljivosti držav članic za odkrivanje in spremljanje objektov v bližini Zemlje; |
(b) |
spodbujanje povezovanja zmogljivosti in raziskovalnih središč držav članic v mreže; |
(c) |
razvoj storitve iz odstavka 2; |
(d) |
razvoj službe za rutinsko hitro odzivanje, ki bo lahko opredelila novoodkrite objekte v bližini Zemlje; |
(e) |
vzpostavitev evropskega kataloga objektov v bližini Zemlje. |
2. V primeru, da se odkrije, da se Zemlji približuje objekt v bližini Zemlje, lahko Komisija v okviru svojih pristojnosti uvede postopke, s katerimi ob sodelovanju z ustreznimi organi ZN usklajuje ukrepe Unije in nacionalnih javnih organov s področja civilne zaščite.
POGLAVJE II
GOVSATCOM
Člen 62
Področje uporabe GOVSATCOM
V okviru komponente GOVSATCOM so satelitske komunikacijske zmogljivosti in storitve združene v skupni sklop satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev Unije z ustreznimi varnostnimi zahtevami. Ta komponenta zajema:
(a) |
razvoj, izgradnjo in delovanje infrastrukture zemeljskega segmenta iz člena 67 ter morebitne vesoljske infrastrukture iz člena 102(2); |
(b) |
nabavo vladnih in komercialnih satelitskih komunikacijskih zmogljivosti, storitev in uporabniške opreme, ki so potrebne za zagotavljanje storitev GOVSATCOM; |
(c) |
ukrepe, potrebne za izboljšanje interoperabilnosti in standardizacijo uporabniške opreme GOVSATCOM. |
Člen 63
Zmogljivosti in storitve GOVSATCOM
1. Zmogljivosti in storitve GOVSATCOM, kot so določene v portfelju storitev iz odstavka 3 tega člena, se zagotavljajo v skladu z operativnimi zahtevami iz odstavka 2 tega člena, posebnimi varnostnimi zahtevami GOVSATCOM iz člena 34(2) ter v okviru pravil o souporabi in prednostni razvrstitvi iz člena 66.
Dostop do zmogljivosti in storitev GOVSATCOM je za institucionalne in vladne uporabnike GOVSATCOM brezplačen, razen če Komisija določi politiko oblikovanja cen v skladu s členom 66(2).
2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme operativne zahteve za storitve, zagotovljene v okviru GOVSATCOM, v obliki tehničnih specifikacij za primere uporabe GOVSATCOM, povezane predvsem s kriznim upravljanjem, nadzorom in upravljanjem ključne infrastrukture, vključno z diplomatskimi komunikacijskimi omrežji. Te operativne zahteve temeljijo na podrobni analizi zahtev uporabnikov GOVSATCOM, pri čemer se upoštevajo zahteve, ki izhajajo iz obstoječe uporabniške opreme in omrežij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
3. Komisija z izvedbenimi akti sprejme portfelj storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM, v obliki seznama kategorij satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev in njihovih značilnosti, vključno z geografsko pokritostjo, frekvenco, pasovno širino, uporabniško opremo in varnostnimi elementi. V portfelju storitev se upoštevajo obstoječe komercialno dostopne storitve, da bi preprečili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Ti izvedbeni akti se redno posodabljajo in temeljijo na operativnih in varnostnih zahtevah iz odstavka 1 tega člena ter prednostno razvrščajo storitve za uporabnike glede na njihovo relevantnost in kritičnost. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
4. Uporabniki GOVSATCOM imajo dostop do zmogljivosti in storitev, navedenih v portfelju storitev iz odstavka 3 tega člena. Ta dostop se omogoči prek vozlišč GOVSATCOM iz člena 67(1).
Člen 64
Ponudniki satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev
Satelitske komunikacijske zmogljivosti in storitve v okviru GOVSATCOM lahko zagotavljajo naslednji subjekti:
(a) |
udeleženci GOVSATCOM iz člena 68 in |
(b) |
pravne osebe, ki so za zagotavljanje satelitskih komunikacijskih zmogljivosti ali storitev ustrezno pooblaščene v skladu s postopkom varnostne akreditacije iz člena 37, ki je opravljen v skladu s splošnimi varnostnimi zahtevami za komponento GOVSATCOM iz člena 34(2). |
Člen 65
Uporabniki GOVSATCOM
1. Uporabniki GOVSATCOM so lahko naslednji subjekti, če jim je bilo zaupano opravljanje nalog v zvezi z nadzorom in upravljanjem misij, operacij in infrastrukture, ki so nujne in kritične za varnost:
(a) |
javni organ Unije ali države članice ali urad, pristojen za izvajanje javnih pooblastil; |
(b) |
fizična ali pravna oseba, ki deluje v imenu ali pod nadzorom subjekta iz točke (a) tega odstavka. |
2. Uporabniki GOVSATCOM iz odstavka 1 tega člena izpolnjujejo splošne varnostne zahteve iz člena 34(2), opredeljene za GOVSATCOM, za uporabo zmogljivosti in storitev GOVSATCOM pa jih ustrezno pooblasti udeleženec GOVSATCOM iz člena 68.
Člen 66
Souporaba in prednostna razvrstitev
1. Udeleženci GOVSATCOM iz člena 68 souporabljajo združene satelitske komunikacijske zmogljivosti, storitve in uporabniško opremo, ki se mednje prednostno razvrstijo na podlagi analize varnostnih tveganj uporabnikov. Pri tej analizi se upoštevajo obstoječa komunikacijska infrastruktura in razpoložljivost obstoječih zmogljivosti ter geografska pokritost na ravni Unije in nacionalni ravni. Pri tej souporabi in prednostni razvrstitvi se da prednost uporabnikom GOVSATCOM glede na relevantnost in kritičnost.
2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o souporabi in prednostni razvrstitvi satelitskih komunikacijskih zmogljivosti, storitev in uporabniške opreme, pri čemer upošteva pričakovano povpraševanje za različne primere uporabe GOVSATCOM in analizo varnostnih tveganj za te primere uporabe, kadar je ustrezno pa tudi stroškovno učinkovitost.
Komisija z določitvijo politike oblikovanja cen v teh pravilih poskrbi, da zagotavljanje zmogljivosti in storitev GOVSATCOM ne izkrivlja trga in da je na voljo dovolj zmogljivosti GOVSATCOM.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
3. Souporabo in prednostno razvrstitev satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev med uporabniki GOVSATCOM, ki jih je odobril isti udeleženec GOVSATCOM, določi in izvaja ta udeleženec GOVSATCOM.
Člen 67
Infrastruktura in delovanje zemeljskega segmenta
1. Zemeljski segment vključuje infrastrukturo, ki omogoča zagotavljanje storitev uporabnikom GOVSATCOM v skladu s členom 66, zlasti vozlišča GOVSATCOM, ki se nabavijo v okviru te komponente in povezujejo uporabnike GOVSATCOM s ponudniki satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev. Zemeljski segment in njegovo delovanje izpolnjujeta splošne varnostne zahteve iz člena 34(2), opredeljene za GOVSATCOM.
2. Komisija z izvedbenimi akti določi lokacijo infrastrukture zemeljskega segmenta. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3) in ne posegajo v pravico držav članic, da zavrnejo namestitev infrastrukture na svojem ozemlju.
Člen 68
Udeleženci in pristojni organi v okviru GOVSATCOM
1. Udeleženci GOVSATCOM so države članice, Svet, Komisija in ESZD, kolikor izdajajo odobritve uporabnikom GOVSATCOM ali zagotavljajo satelitske komunikacijske zmogljivosti, lokacije zemeljskega segmenta ali del zmogljivosti zemeljskega segmenta.
Kadar Svet, Komisija ali ESZD izdajajo odobritve uporabnikom GOVSATCOM ali zagotavljajo satelitske komunikacijske zmogljivosti ali lokacije zemeljskega segmenta oziroma del zmogljivosti zemeljskega segmenta na ozemlju države članice, to ne sme biti v nasprotju z določbami o nevtralnosti ali neuvrščenosti v ustavnem pravu te države članice.
2. Agencije Unije lahko postanejo udeleženke GOVSATCOM le, kolikor je to potrebno za izpolnjevanje njihovih nalog, in v skladu s podrobnimi pravili iz upravnega dogovora, sklenjenega med zadevno agencijo in institucijo Unije, ki jo nadzira.
3. Tretje države in mednarodne organizacije lahko postanejo udeleženke GOVSATCOM v skladu s členom 7.
4. Vsak udeleženec GOVSATCOM imenuje en pristojni organ za GOVSATCOM.
5. Pristojni organ za GOVSATCOM zagotavlja, da:
(a) |
se storitve uporabljajo v skladu z veljavnimi varnostnimi zahtevami; |
(b) |
se določijo in upravljajo pravice dostopa za uporabnike GOVSATCOM; |
(c) |
se uporabniška oprema ter z njo povezane povezave in informacije za elektronsko komunikacijo uporabljajo in upravljajo v skladu z veljavnimi varnostnimi zahtevami; |
(d) |
se vzpostavi centralna kontaktna točka za morebitno pomoč pri poročanju o varnostnih tveganjih in grožnjah, zlasti pri odkrivanju potencialno škodljivih elektromagnetnih motenj, ki bi lahko vplivale na storitve v okviru te komponente. |
Člen 69
Spremljanje ponudbe in povpraševanja v zvezi z GOVSATCOM
Da lahko kar najbolj uravnoteži ponudbo in povpraševanje po storitvah GOVSATCOM, Komisija stalno spremlja gibanje ponudbe, vključno z obstoječimi zmogljivostmi GOVSATCOM v orbiti za združevanje in souporabo, in povpraševanja po zmogljivostih in storitvah GOVSATCOM, pri čemer upošteva nova tveganja in grožnje ter tehnološki razvoj.
NASLOV IX
AGENCIJA EVROPSKE UNIJE ZA VESOLJSKI PROGRAM
POGLAVJE I
Splošne določbe v zvezi z Agencijo
Člen 70
Pravni status Agencije
1. Agencija je organ Unije. Je pravna oseba.
2. Agencija ima v vsaki državi članici kar najširšo pravno sposobnost, ki se pravnim osebam priznava na podlagi njihove nacionalne zakonodaje. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v pravnih postopkih.
3. Agencijo zastopa njen izvršni direktor.
Člen 71
Sedež in lokalni uradi Agencije
1. Agencija ima sedež v Pragi (Češka).
2. Uslužbenci Agencije lahko dejavnosti Programa, navedene v ustreznem sporazumu, izvajajo v katerem od zemeljskih centrov Galileo ali EGNOS iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/413 ali (EU) 2017/1406.
3. Glede na potrebe Programa se lahko v skladu s postopkom iz člena 79(2) odprejo lokalni uradi v državah članicah.
POGLAVJE II
Organizacija Agencije
Člen 72
Upravna in vodstvena struktura
1. Upravno in vodstveno strukturo Agencije sestavljajo:
(a) |
upravni odbor, |
(b) |
izvršni direktor, |
(c) |
odbor za varnostno akreditacijo. |
2. Upravni odbor, izvršni direktor in odbor za varnostno akreditacijo sodelujejo, da bi zagotovili delovanje Agencije in usklajevanje v skladu s postopki, določenimi z notranjimi predpisi Agencije, kot so poslovnik upravnega odbora, poslovnik odbora za varnostno akreditacijo, finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, pravila za izvajanje Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi) in pravila o dostopu do dokumentov.
Člen 73
Upravni odbor
1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in trije predstavniki Komisije, ki imajo vsi glasovalno pravico. Upravni odbor ima tudi enega člana, ki ga imenuje Evropski parlament in nima glasovalne pravice.
2. Predsednik ali namestnik predsednika odbora za varnostno akreditacijo, predstavnik Sveta, predstavnik visokega predstavnika in predstavnik ESA so povabljeni, da se sestankov upravnega odbora udeležijo kot opazovalci pri zadevah, ki se neposredno nanašajo nanje, v skladu s pogoji iz poslovnika upravnega odbora.
3. Vsak član upravnega odbora ima svojega nadomestnega člana. Nadomestni član zastopa člana v primeru odsotnosti.
4. Vsaka država članica imenuje člana in nadomestnega člana upravnega odbora, pri čemer upošteva njihovo znanje s področja nalog Agencije ter relevantne vodstvene, upravne in proračunske spretnosti in znanja. Za zagotovitev kontinuitete dejavnosti upravnega odbora, si Evropski parlament, Komisija in države članice prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov v upravnem odboru. Vse strani si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.
5. Mandat članov upravnega odbora in njihovih nadomestnih članov traja štiri leta in se lahko podaljša.
6. Po potrebi se udeležba predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij ter pogoji za tako udeležbo določijo v sporazumih iz člena 98 ter so skladni s poslovnikom upravnega odbora. Ti predstavniki nimajo glasovalnih pravic.
Člen 74
Predsednik upravnega odbora
1. Upravni odbor izmed svojih članov z glasovalno pravico izvoli predsednika in njegovega namestnika. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.
2. Mandat predsednika in namestnika predsednika traja dve leti in se lahko enkrat podaljša. Vsak mandat se konča, ko ta oseba preneha biti član upravnega odbora.
3. Upravni odbor ima pooblastilo, da razreši predsednika, njegovega namestnika ali oba.
Člen 75
Sestanki upravnega odbora
1. Sestanke upravnega odbora skliče predsednik.
2. Izvršni direktor se udeležuje posvetovanj upravnega odbora, razen če predsednik odloči drugače. Izvršni direktor nima glasovalne pravice.
3. Upravni odbor se redno sestane vsaj dvakrat na leto. Sestane se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.
4. Upravni odbor lahko osebe, katerih mnenje bi utegnilo biti koristno, povabi, da se njegovih sestankov udeležijo kot opazovalci. Članom upravnega odbora lahko v skladu z njegovim poslovnikom pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.
5. Kadar se razprava nanaša na uporabo občutljive nacionalne infrastrukture, se lahko sestankov in posvetovanj upravnega odbora na podlagi potrebe po seznanitvi udeležijo predstavniki držav članic in Komisije. Vendar pa lahko pri glasovanju sodelujejo le predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, in predstavniki Komisije. Kadar predsednik upravnega odbora ne zastopa ene od držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, ga nadomestijo predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo. V poslovniku upravnega odbora je določeno, kdaj se ta postopek lahko uporabi.
6. Agencija zagotovi sekretariat upravnega odbora.
Člen 76
Pravila glasovanja v upravnem odboru
1. Če s to uredbo ni določeno drugače, upravni odbor svoje odločitve sprejema z večino vseh članov z glasovalno pravico.
Za izvolitev in razrešitev predsednika upravnega odbora in njegovega namestnika je potrebna dvotretjinska večina vseh članov z glasovalno pravico; ta je potrebna tudi za sprejetje proračuna, programov dela, odobritev dogovorov iz člena 98(2) in varnostnih pravil Agencije, sprejetje poslovnika, vzpostavitev lokalnih uradov ter odobritev sporazumov o gostovanju iz člena 92.
2. Vsak predstavnik držav članic in Komisije ima en glas. Ob odsotnosti člana z glasovalno pravico je do glasovanja upravičen njegov nadomestni član. Odločitve na podlagi točke (a) člena 77(2), razen glede zadev na podlagi poglavja II naslova V, ali na podlagi člena 77(5) se sprejmejo samo ob pozitivnem glasovanju predstavnikov Komisije.
3. V poslovniku upravnega odbora se določijo podrobnejša pravila o glasovanju, zlasti pogoji, pod katerimi lahko člani delujejo v imenu drugih članov, in po potrebi zahteve glede sklepčnosti.
Člen 77
Naloge upravnega odbora
1. Upravni odbor zagotavlja, da Agencija naloge, ki so ji zaupane, opravlja pod pogoji iz te uredbe, in v ta namen sprejme vse potrebne odločitve. To ne vpliva na pristojnosti, ki jih ima odbor za varnostno akreditacijo v zvezi z dejavnostmi na podlagi poglavja II naslova V.
2. Poleg tega ima upravni odbor naslednje naloge:
(a) |
do 15. novembra vsakega leta sprejme program dela Agencije za naslednje leto, potem ko vanj brez vsakršnih sprememb vključi del, ki ga pripravi odbor za varnostno akreditacijo v skladu s točko (b) člena 80, in potem ko prejme mnenje Komisije; |
(b) |
najpozneje 30. junija prvega leta večletnega finančnega okvira iz člena 312 PDEU sprejme večletni program dela Agencije za obdobje, zajeto v zadevnem večletnem finančnem okviru, potem ko vanj brez vsakršnih sprememb vključi del, ki ga pripravi odbor za varnostno akreditacijo v skladu s točko (a) člena 80 te uredbe, in potem ko prejme mnenje Komisije. Glede večletnega programa dela se posvetuje z Evropskim parlamentom, če je namen tega posvetovanja izmenjava stališč, izid pa za Agencijo ni zavezujoč; |
(c) |
opravlja naloge v zvezi s proračunom iz člena 84(5), (6), (10) in (11); |
(d) |
nadzoruje delovanje centra za nadzor varnosti Galileo iz točke (b) člena 34(5); |
(e) |
v skladu s členom 94 te uredbe sprejme ureditev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (46); |
(f) |
odobri dogovore iz člena 98, potem ko se z odborom za varnostno akreditacijo posvetuje o določbah dogovorov v zvezi z varnostno akreditacijo; |
(g) |
sprejme tehnične postopke, potrebne za opravljanje svojih nalog; |
(h) |
sprejme letno poročilo o dejavnostih in prihodnjih možnostih Agencije, potem ko vanj brez vsakršnih sprememb vključi del, ki ga pripravi odbor za varnostno akreditacijo v skladu s točko (c) člena 80, ter ga o posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, do 1. julija vsako leto; |
(i) |
poskrbi za ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz ocenjevanj in revizij iz člena 102, pa tudi iz preiskav OLAF ter vseh notranjih ali zunanjih revizijskih poročil, ter proračunskemu organu posreduje vse pomembne informacije v zvezi z rezultati ocenjevalnih postopkov; |
(j) |
pred podpisom sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 31 ter sporazumov o prispevkih iz člena 27(3) in člena 29(5) se z njim posvetuje izvršni direktor; |
(k) |
sprejme varnostna pravila Agencije iz člena 96; |
(l) |
na podlagi predloga izvršnega direktorja odobri strategijo za boj proti goljufijam; |
(m) |
po potrebi in na predlog izvršnega direktorja odobri organizacijske strukture iz točke (l) člena 79(1); |
(n) |
imenuje računovodjo, ki je lahko računovodja Komisije:
|
(o) |
sprejme in objavi svoj poslovnik. |
3. V zvezi z osebjem Agencije upravni odbor izvaja pooblastila organa za imenovanja in organa za sklepanje pogodb o zaposlitvi, dodeljena na podlagi Kadrovskih predpisov oziroma pogojev za zaposlitev (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanja).
Upravni odbor v skladu s postopkom iz člena 110 Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekine. Izvršni direktor o izvajanju prenesenih pooblastil poroča upravnemu odboru. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.
Ob uporabi drugega pododstavka tega odstavka lahko upravni odbor, kadar tako zahtevajo izjemne okoliščine, s sprejetjem sklepa začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in pooblastil, ki jih je izvršni direktor prenesel naprej, ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.
Z odstopanjem od drugega pododstavka tega odstavka mora upravni odbor na predsednika odbora za varnostno akreditacijo prenesti pooblastila iz prvega pododstavka, ki se nanašajo na zaposlovanje, ocenjevanje in prerazporejanje osebja, udeleženega pri dejavnostih iz poglavja II naslova V, ter disciplinske ukrepe, ki jih je treba sprejeti glede takega osebja.
Upravni odbor sprejme določbe za izvajanje Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev v skladu s postopkom iz člena 110 Kadrovskih predpisov. V zvezi z zaposlovanjem, ocenjevanjem in prerazporejanjem osebja, udeleženega pri dejavnostih na podlagi poglavja II naslova V te uredbe, ter zadevnimi disciplinskimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti glede tega osebja, se predhodno posvetuje z odborom za varnostno akreditacijo in ustrezno upošteva njegova opažanja.
Upravni odbor tudi sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Agencijo. Pred sprejetjem tega sklepa se z odborom za varnostno akreditacijo posvetuje o napotitvi nacionalnih strokovnjakov, udeleženih pri dejavnostih varnostne akreditacije na podlagi poglavja II naslova V, in ustrezno upošteva njegova opažanja.
4. Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja ter lahko podaljša ali predčasno konča njegov mandat v skladu s členom 89.
5. Razen v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v skladu s poglavjem II naslova V, upravni odbor nad izvršnim direktorjem opravlja disciplinski nadzor v zvezi z njegovo uspešnostjo, zlasti glede varnostnih zadev, za katere je pristojna Agencija.
Člen 78
Izvršni direktor
1. Agencijo vodi njen izvršni direktor. Izvršni direktor odgovarja upravnemu odboru.
Ta odstavek ne posega v samostojnost ali neodvisnost odbora za varnostno akreditacijo in osebja Agencije, ki je v skladu s členom 82 pod njegovim nadzorom, pa tudi ne v pooblastila, ki so bila odboru za varnostno akreditacijo in njegovemu predsedniku dodeljena v skladu s členoma 38 oziroma 81.
2. Brez poseganja v pristojnosti Komisije in upravnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju dolžnosti in niti ne zahteva niti ne sprejema nobenih navodil katere koli vlade ali drugega organa.
Člen 79
Naloge izvršnega direktorja
1. Izvršni direktor opravlja naslednje naloge:
(a) |
zastopa Agencijo in podpiše sporazume iz člena 27(3), člena 29(5) in člena 31; |
(b) |
pripravi delo upravnega odbora in pri njem sodeluje v skladu z drugim pododstavkom člena 75(2), vendar nima glasovalne pravice; |
(c) |
izvaja sklepe upravnega odbora; |
(d) |
pripravi večletne in letne programe dela Agencije ter jih predloži upravnemu odboru v odobritev, razen delov, ki jih pripravi in sprejme odbor za varnostno akreditacijo v skladu s točkama (a) in (b) člena 80; |
(e) |
izvaja večletne in letne programe dela, razen delov, ki jih izvaja predsednik odbora za varnostno akreditacijo; |
(f) |
za vsak sestanek upravnega odbora pripravi poročilo o napredku pri izvajanju letnega programa dela, po potrebi pa tudi večletnega programa dela, v katerega brez vsakršnih sprememb vključi del, ki ga pripravi predsednik odbora za varnostno akreditacijo; |
(g) |
pripravi letno poročilo o dejavnostih in prihodnjih možnostih Agencije, razen dela v zvezi z dejavnostmi na podlagi naslova V, ki ga pripravi in odobri odbor za varnostno akreditacijo v skladu s točko (c) člena 80, in ga predloži upravnemu odboru v odobritev; |
(h) |
izvaja tekoče upravljanje Agencije in sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev delovanja Agencije v skladu s to uredbo, vključno s sprejetjem notranjih upravnih navodil in objavo obvestil, da zagotovi delovanje Agencije v skladu s to uredbo; |
(i) |
pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije v skladu s členom 84 ter izvršuje proračun v skladu s členom 85; |
(j) |
skrbi za to, da se je Agencija kot operater centra za nadzor varnosti Galileo zmožna odzivati na navodila, dana na podlagi Sklepa (SZVP) 2021/698, in opravljati svojo vlogo iz člena 6 Sklepa št. 1104/2011/EU; |
(k) |
skrbi za širjenje vseh ustreznih informacij, zlasti v zvezi z varnostjo, znotraj strukture Agencije iz člena 72(1); |
(l) |
za vprašanja, povezana z dejavnostmi varnostne akreditacije na podlagi poglavja II naslova V, v tesnem sodelovanju s predsednikom odbora za varnostno akreditacijo določi organizacijske strukture Agencije in jih predloži upravnemu odboru v odobritev. Te strukture odražajo specifične značilnosti različnih komponent Programa; |
(m) |
v zvezi z osebjem Agencije izvaja pooblastila organa za imenovanja iz prvega pododstavka člena 77(3), kolikor so mu ta pooblastila dodeljena v skladu z drugim pododstavkom člena 77(3); |
(n) |
skrbi, da so odboru za varnostno akreditacijo, organom iz člena 38(3) in člena 82(3) in predsedniku odbora za varnostno akreditacijo na voljo storitve sekretariata in vsi viri, potrebni za njihovo nemoteno delovanje; |
(o) |
razen za del akcijskega načrta v zvezi z dejavnostmi na podlagi poglavja II naslova V, pripravi akcijski načrt za zagotovitev nadaljnjega ukrepanja na podlagi ugotovitev in priporočil ocen iz člena 102 ter Komisiji predloži polletno poročilo o doseženem napredku, potem ko je vanj brez vsakršnih sprememb vključil del, ki ga pripravi odbor za varnostno akreditacijo; to poročilo se v vednost predloži tudi upravnemu odboru; |
(p) |
sprejme naslednje ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije:
|
(q) |
za Agencijo pripravi strategijo za boj proti goljufijam, ki je ob upoštevanju analize stroškov in koristi v zvezi z ukrepi, ki se bodo izvajali, sorazmerna s tveganjem goljufij ter v kateri so upoštevani ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz preiskav OLAF, in jo predloži upravnemu odboru v odobritev; |
(r) |
Evropskemu parlamentu na zahtevo predloži poročila o opravljanju svojih dolžnosti. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti. |
2. Izvršni direktor odloči, ali je za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije treba enega ali več članov osebja namestiti v eni ali več državah članicah. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada pridobi predhodno odobritev Komisije, upravnega odbora in zadevnih držav članic. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Agencije. Kadar je mogoče, se učinek dodeljenih kadrovskih in proračunskih virov vključi v osnutek enotnega programskega dokumenta iz člena 84(6).
Člen 80
Vodstvene naloge odbora za varnostno akreditacijo
Odbor za varnostno akreditacijo kot del vodstvene strukture Agencije poleg opravljanja nalog iz člena 38:
(a) |
pripravi in odobri tisti del večletnega programa dela, ki se nanaša na operativne dejavnosti na podlagi poglavja II naslova V ter finančne in človeške vire, potrebne za izvršitev navedenih dejavnosti, in ga pravočasno predloži upravnemu odboru, da se lahko vključi v večletni program dela; |
(b) |
pripravi in odobri tisti del letnega programa dela, ki se nanaša na operativne dejavnosti na podlagi poglavja II naslova V ter finančne in človeške vire, potrebne za izvršitev navedenih dejavnosti, in ga pravočasno predloži upravnemu odboru, da se lahko vključi v letni program dela; |
(c) |
pripravi in odobri tisti del letnega poročila, ki se nanaša na dejavnosti in prihodnje možnosti Agencije na podlagi poglavja II naslova V, ter finančne in človeške vire, potrebne za izvršitev navedenih dejavnosti in prihodnjih možnosti, in ga pravočasno predloži upravnemu odboru, da se lahko vključi v letno poročilo. |
Člen 81
Predsednik odbora za varnostno akreditacijo
1. Odbor za varnostno akreditacijo izmed svojih članov z dvotretjinsko večino vseh članov z glasovalno pravico izvoli predsednika in njegovega namestnika. Če po dveh sestankih odbora za varnostno akreditacijo dvotretjinska večina ni bila dosežena, za izvolitev zadostuje navadna večina.
2. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, če predsednik ne more opravljati svojih dolžnosti.
3. Odbor za varnostno akreditacijo ima pooblastilo, da razreši predsednika, njegovega namestnika ali oba. Odločitev o razrešitvi sprejme z dvotretjinsko večino.
4. Mandat predsednika in namestnika predsednika odbora za varnostno akreditacijo traja dve leti in se lahko enkrat podaljša. Vsak mandat se konča, če preneha članstvo zadevne osebe v odboru za varnostno akreditacijo.
Člen 82
Organizacijski vidiki odbora za varnostno akreditacijo
1. Odbor za varnostno akreditacijo ima dostop do vseh človeških in materialnih virov, potrebnih za neodvisno opravljanje njegovih nalog. Ima dostop do vseh informacij v lasti drugih organov Agencije, ki bi mu lahko koristile pri izvajanju njegovih nalog, brez poseganja v načeli samostojnosti in neodvisnosti iz točke (i) člena 37.
2. Odbor za varnostno akreditacijo in osebje Agencije pod njegovim nadzorom svoje delo opravljata na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost glede na ostale dejavnosti Agencije, zlasti operativne dejavnosti, povezane z obratovanjem sistemov, v skladu s cilji različnih komponent Programa. Član osebja Agencije pod nadzorom odbora za varnostno akreditacijo ni hkrati zadolžen za druge naloge znotraj Agencije.
V ta namen se znotraj Agencije vzpostavi učinkovita organizacijska razmejitev med osebjem, udeleženim pri dejavnostih na podlagi poglavja II naslova V, in preostalim osebjem Agencije. Odbor za varnostno akreditacijo nemudoma obvesti izvršnega direktorja, upravni odbor in Komisijo o kakršnih koli okoliščinah, ki bi lahko ogrozile njegovo samostojnost ali neodvisnost. Če se sredstvo za odpravo takšne okoliščine ne najde v okviru Agencije, razmere ob posvetovanju z zadevnimi stranmi preuči Komisija. Na podlagi izida te preučitve Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki jih mora izvesti Agencija, ter o tem obvesti Evropski parlament in Svet.
3. Odbor za varnostno akreditacijo ustanovi posebne podorgane, ki delujejo po njegovih navodilih in obravnavajo specifična vprašanja. Ob zagotavljanju potrebne kontinuitete dela ustanovi zlasti komisijo, ki opravlja preglede varnostnih analiz in preizkuse ter pripravi ustrezna poročila o tveganju in s tem svetu pomaga pri sprejemanju odločitev. Odbor za varnostno akreditacijo lahko ustanovi in razpusti skupine strokovnjakov, ki prispevajo k delu te komisije.
Člen 83
Naloge predsednika odbora za varnostno akreditacijo
1. Predsednik odbora za varnostno akreditacijo zagotovi, da odbor svoje dejavnosti varnostne akreditacije izvaja neodvisno, ter opravlja naslednje naloge:
(a) |
vodi dejavnosti varnostne akreditacije pod nadzorom odbora za varnostno akreditacijo; |
(b) |
izvaja del večletnega in letnega programa dela Agencije na podlagi poglavja II naslova V, ki je pod nadzorom odbora za varnostno akreditacijo; |
(c) |
sodeluje z izvršnim direktorjem pri pripravi osnutka kadrovskega načrta iz člena 84(4) in organizacijskih struktur Agencije; |
(d) |
pripravi tisti del poročila o napredku, ki se nanaša na operativne dejavnosti na podlagi poglavja II naslova V, ter ga pravočasno predloži odboru za varnostno akreditacijo in izvršnemu direktorju, da se lahko vključi v poročilo o napredku; |
(e) |
pripravi del letnega poročila in akcijskega načrta, ki se nanaša na operativne dejavnosti na podlagi poglavja II naslova V, ter ga pravočasno predloži izvršnemu direktorju; |
(f) |
zastopa Agencijo v zvezi z dejavnostmi in odločitvami na podlagi poglavja II naslova V; |
(g) |
v zvezi z osebjem Agencije, udeleženim pri dejavnostih na podlagi poglavja II naslova V, izvaja pooblastila iz prvega pododstavka člena 77(3), ki so mu dodeljena v skladu s četrtim pododstavkom člena 77(3). |
2. Za dejavnosti na podlagi poglavja II naslova V, lahko Evropski parlament in Svet predsednika odbora za varnostno akreditacijo pozoveta, da z njima izmenja stališča o delu in prihodnjih možnostih Agencije, tudi v zvezi z večletnim in letnim programom dela.
POGLAVJE III
Finančne določbe v zvezi z Agencijo
Člen 84
Proračun Agencije
1. Brez poseganja v druge vire in dajatve prihodki Agencije vključujejo prispevek Unije, predviden v proračunu Unije, za zagotovitev uravnoteženosti prihodkov in odhodkov. Agencija lahko prejme ad hoc nepovratna sredstva iz proračuna Unije.
2. Odhodki Agencije zajemajo odhodke za zaposlene, poslovanje in infrastrukturo, operativne stroške ter odhodke, povezane z delovanjem odbora za varnostno akreditacijo, vključno z organi iz člena 38(3) in člena 82(3), ter s pogodbami in sporazumi, ki jih Agencija sklene za opravljanje nalog, ki so ji zaupane.
3. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.
4. Izvršni direktor v tesnem sodelovanju s predsednikom odbora za varnostno akreditacijo za dejavnosti na podlagi poglavja II naslova V pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, pri čemer jasno razlikuje med elementi osnutka načrta, ki se nanašajo na dejavnosti varnostne akreditacije, in tistimi, ki se nanašajo na preostale dejavnosti Agencije. Predsednik odbora za varnostno akreditacijo lahko napiše izjavo o tem osnutku, izvršni direktor pa osnutek načrta in to izjavo, skupaj z osnutkom kadrovskega načrta, posreduje upravnemu odboru in odboru za varnostno akreditacijo.
5. Upravni odbor na podlagi osnutka načrta prihodkov in odhodkov ter v tesnem sodelovanju z odborom za varnostno akreditacijo za dejavnosti na podlagi poglavja II naslova V vsako leto pripravi načrt prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.
6. Upravni odbor Komisiji in tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, s katerimi je Agencija sklenila dogovore v skladu s členom 98, do 31. januarja vsako leto posreduje osnutek enotnega programskega dokumenta, ki med drugim vključuje načrt prihodkov in odhodkov, osnutek kadrovskega načrta in začasni letni program dela.
7. Komisija načrt prihodkov in odhodkov skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).
8. Komisija na podlagi načrta v predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi sredstva, ki so po njenem mnenju potrebna za kadrovski načrt, in znesek subvencije v breme splošnega proračuna. Komisija skladu s členom 314 PDEU predloži osnutek splošnega proračuna proračunskemu organu.
9. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek Agenciji in sprejme kadrovski načrt Agencije.
10. Proračun sprejme upravni odbor. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se proračun ustrezno prilagodi.
11. Upravni odbor čim prej uradno obvesti proračunski organ o svoji nameri glede izvajanja projektov, ki bi imeli znatne finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti morebitnih projektov v zvezi z nepremičninami, kot je najem ali nakup stavb. O tem obvesti Komisijo.
12. Kadar oddelek proračunskega organa uradno sporoči, da namerava izdati mnenje, to mnenje predloži upravnemu odboru v šestih tednih od datuma uradne priglasitve projekta.
Člen 85
Izvrševanje proračuna Agencije
1. Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.
2. Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto sporoči vse informacije, potrebne za izvedbo nalog v zvezi z ocenjevanjem.
Člen 86
Predstavitev računovodskih izkazov Agencije in razrešnica
Pri predstavitvi začasnih in končnih računovodskih izkazov Agencije ter razrešnici se upoštevajo pravila in časovni razpored finančne uredbe in okvirne finančne uredbe za organe iz člena 70 finančne uredbe.
Člen 87
Finančne določbe v zvezi z Agencijo
Finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila lahko od okvirne finančne uredbe za organe iz člena 70 finančne uredbe odstopajo le, če to terjajo posebnosti delovanja Agencije in je Komisija dala predhodno soglasje.
POGLAVJE IV
Človeški viri Agencije
Člen 88
Osebje Agencije
1. Za osebje, zaposleno pri Agenciji, se uporabljajo Kadrovski predpisi, Pogoji za zaposlitev in pravila, ki jih skupaj sprejmejo institucije Unije za uporabo teh Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev.
2. Osebje Agencije sestavljajo uslužbenci, ki jih po potrebi zaposli Agencija za opravljanje svojih nalog. Imajo varnostna dovoljenja, ki ustrezajo stopnji tajnosti podatkov, ki jih obdelujejo.
3. Notranji predpisi Agencije, kot so poslovnik upravnega odbora, poslovnik odbora za varnostno akreditacijo, finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, pravila za izvajanje Kadrovskih predpisov in določbe o dostopu do dokumentov, zagotavljajo samostojnost in neodvisnost osebja, ki opravlja dejavnosti varnostne akreditacije, v odnosu do osebja, ki opravlja preostale dejavnosti Agencije, skladno s točko (i) člena 37.
Člen 89
Imenovanje in mandat izvršnega direktorja
1. Izvršni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s točko (a) člena 2 Pogojev za zaposlitev.
Izvršnega direktorja s seznama vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem in preglednem izbirnem postopku, ki sledi objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije ali drugod, imenuje upravni odbor na podlagi dosežkov in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj.
Kandidat za položaj izvršnega direktorja, ki ga izbere upravni odbor, je lahko povabljen, da ob prvi priložnosti poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vprašanja poslancev.
Za sklenitev pogodbe z izvršnim direktorjem Agencijo zastopa predsednik upravnega odbora.
Upravni odbor sprejme odločitev o imenovanju izvršnega direktorja z dvotretjinsko večino svojih članov.
2. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Ob zaključku tega mandata Komisija opravi oceno uspešnosti izvršnega direktorja ob upoštevanju prihodnjih nalog in izzivov Agencije.
Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju ocene iz prvega pododstavka mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za obdobje do petih let.
Odločitev o podaljšanju mandata izvršnega direktorja se sprejme z dvotretjinsko večino članov upravnega odbora.
Izvršni direktor, čigar mandat je bil podaljšan, po izteku podaljšanja ne sodeluje v izbirnem postopku za isto mesto.
Upravni odbor o tem, da namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja, obvesti Evropski parlament. Pred podaljšanjem mandata je lahko izvršni direktor povabljen, da poda izjavo pred ustreznimi odbori Evropskega parlamenta in odgovori na vprašanja njihovih poslancev.
3. Upravni odbor lahko na predlog Komisije ali tretjine svojih članov izvršnega direktorja razreši z odločitvijo, sprejeto z dvotretjinsko večino svojih članov.
4. Evropski parlament in Svet lahko izvršnega direktorja pozoveta, da z njima izmenja stališča o delu in prihodnjih možnostih Agencije, tudi v zvezi z večletnim in letnim programom dela. Ta izmenjava stališč ne zadeva vprašanj, povezanih z dejavnostmi varnostne akreditacije na podlagi poglavja II naslova V.
Člen 90
Napotitev nacionalnih strokovnjakov v Agencijo
Agencija lahko zaposli nacionalne strokovnjake iz držav članic, v skladu s členom 98(2) pa tudi nacionalne strokovnjake iz tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki sodelujejo pri delu Agencije. Ti strokovnjaki imajo varnostno dovoljenje, ki ustreza stopnji tajnosti podatkov, ki jih obdelujejo, na podlagi člena 43(2). Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev se zanje ne uporabljajo.
POGLAVJE V
Druge določbe
Člen 91
Privilegiji in imunitete
Za Agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.
Člen 92
Sporazum o sedežu in sporazumi o gostovanju za lokalne urade
1. Potrebna ureditev glede namestitve Agencije v državi članici gostiteljici, v kateri je sedež Agencije, in objektov, ki jih da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu. Sporazum o sedežu se sklene med Agencijo in zadevno državo članico, v kateri je sedež Agencije, ki se sklene po odobritvi upravnega odbora.
2. Kadar je to potrebno za delovanje lokalnega urada Agencije, ustanovljenega v skladu s členom 79(2), Agencija in zadevna država članica, v kateri je lokalni urad, po odobritvi upravnega odbora skleneta sporazum o gostovanju.
3. Države članice gostiteljice Agenciji zagotovijo najboljše možne pogoje za njeno nemoteno in učinkovito delovanje, vključno z večjezičnim evropsko usmerjenim izobraževanjem in ustreznimi prometnimi povezavami.
Člen 93
Jezikovna ureditev za Agencijo
1. Za Agencijo se uporablja Uredba Sveta št. 1 (48).
2. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.
Člen 94
Politika dostopa do dokumentov Agencije
1. Za dokumente Agencije se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.
2. Upravni odbor sprejme ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.
3. Proti odločitvam, ki jih Agencija sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, se je mogoče pritožiti pri varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pred Sodiščem Evropske unije v skladu s členom 228 oziroma 263 PDEU.
Člen 95
Preprečevanje goljufij s strani Agencije
1. Za olajšanje boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Agencija v šestih mesecih od začetka svojega delovanja pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (49) in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene v Agenciji, pri čemer uporabi vzorec sklepa iz Priloge k navedenemu sporazumu.
2. Evropsko računsko sodišče ima pooblastilo, da na podlagi dokumentov in na kraju samem opravlja revizije pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od Agencije prejeli sredstva Unije.
3. OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013, izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, da ugotovi, ali je v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira Agencija, prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega protipravnega ravnanja, ki vpliva na finančne interese Unije.
4. Sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi ter sklepi Agencije o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Evropsko računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi. To ne vpliva na odstavke 1, 2 in 3.
Člen 96
Varovanje tajnih podatkov EU ali občutljivih netajnih podatkov s strani Agencije
Agencija na podlagi predhodnega posvetovanja s Komisijo sprejme varnostna pravila, enakovredna varnostnim pravilom Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, vključno s pravili o izmenjavi, obdelavi in hrambi takšnih podatkov, v skladu s sklepoma (EU, Euratom) 2015/443 in (EU, Euratom) 2015/444.
Člen 97
Odgovornost Agencije
1. Pogodbeno odgovornost Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.
2. Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Agencija, je pristojno Sodišče Evropske unije.
3. V primeru nepogodbene odgovornosti Agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene enote ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih nalog.
4. V sporih v zvezi s povrnitvijo škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.
5. Osebno odgovornost uslužbencev do Agencije urejajo določbe Kadrovskih predpisov ali zanje veljavnih Pogojev za zaposlitev.
Člen 98
Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami
1. Agencija je odprta za udeležbo tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so z Unijo sklenile mednarodni sporazum v ta namen.
2. Na podlagi ustreznih določb sporazumov iz odstavka 1 tega člena in iz člena 43 se dosežejo dogovori, v katerih so navedeni zlasti značaj, obseg in način sodelovanja zadevnih tretjih držav in mednarodnih organizacij pri delu Agencije, vključno z določbami glede udeležbe pri pobudah Agencije, finančnih prispevkov in osebja. Kar zadeva kadrovska vprašanja, so ti dogovori v vseh pogledih skladni s Kadrovskimi predpisi. Po potrebi zajemajo tudi določbe o izmenjavi tajnih podatkov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter o njihovem varovanju. Te določbe mora predhodno odobriti Komisija.
3. Upravni odbor v okviru mednarodnih sporazumov iz odstavka 1 sprejme strategijo o odnosih s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v zvezi z vprašanji, za katera je pristojna Agencija.
4. Komisija s sklenitvijo ustreznega delovnega dogovora z izvršnim direktorjem zagotovi, da Agencija v svojih odnosih s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami deluje v skladu s svojimi pristojnostmi in obstoječim institucionalnim okvirom.
Člen 99
Nasprotja interesov
1. Člani upravnega odbora in odbora za varnostno akreditacijo, izvršni direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki in opazovalci podajo izjavo o zavezah in izjavo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. Te izjave:
(a) |
so natančne in popolne; |
(b) |
zadevne osebe podajo pisno ob začetku opravljanja nalog; |
(c) |
se vsako leto obnovijo in |
(d) |
po potrebi, zlasti v primeru pomembnih sprememb osebnih okoliščin zadevnih oseb, se posodobijo. |
2. Člani upravnega odbora in odbora za varnostno akreditacijo, izvršni direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki, opazovalci in zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v ad hoc delovnih skupinah, pred vsakim sestankom, ki se ga udeležijo, podajo natančno in popolno izjavo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost glede katere koli točke na dnevnem redu, in se, če obstaja kakršen koli tak interes, vzdržijo sodelovanja v razpravi in glasovanja o takšnih točkah.
3. Upravni odbor in odbor za varnostno akreditacijo v svojem poslovniku določita praktično ureditev glede pravil o izjavi o interesih iz odstavkov 1 in 2 ter glede preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov.
NASLOV X
NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN NADZOR
Člen 100
Program dela
Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe, ki so specifični in povsem ločeni programi dela za vsako komponento Programa. V programih dela se določijo ukrepi in z njimi povezana proračunska sredstva, potrebni za doseganje ciljev Programa, in po potrebi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.
Komisija sprejme programe dela z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Člen 101
Spremljanje in poročanje
1. Kazalniki za poročanje o napredku Programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 4 so določeni v Prilogi.
2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Programa pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105 za spremembo Priloge v zvezi s kazalniki, kadar je to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.
3. Kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 106.
4. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno.
V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je to ustrezno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
5. Za namene odstavka 1 prejemniki finančnih sredstev Unije zagotavljajo ustrezne informacije. Podatki, potrebni za preverjanje smotrnosti, se zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno.
Člen 102
Ocenjevanje
1. Komisija ocenjevanja Programa opravi pravočasno, da se lahko upoštevajo pri postopku odločanja.
2. Komisija do 30. junija 2024 in nato vsaka štiri leta oceni izvajanje Programa. Ocenjevanje zajema vse komponente in ukrepe Programa. Oceni:
(a) |
uspešnost zagotovljenih storitev v okviru Programa; |
(b) |
razvoj potreb uporabnikov Programa, in |
(c) |
pri ocenjevanju izvajanja SSA in GOVSATCOM razvoj razpoložljivih zmogljivosti za souporabo in združevanje ali pri ocenjevanju izvajanja Galileo, Copernicus in EGNOS pa razvoj podatkov in storitev, ki jih ponuja konkurenca. |
Za vsako komponento Programa se na podlagi analize stroškov in koristi ocenijo tudi posledice razvoja iz točke (c) prvega pododstavka, vključno s potrebo po spremembi cenovne politike ali dodatni vesoljski ali zemeljski infrastrukturi.
Po potrebi se oceni priloži ustrezen predlog.
3. Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
4. Subjekti, udeleženi pri izvajanju te uredbe, Komisiji sporočijo podatke in informacije, potrebne za pripravo ocene iz odstavka 1.
5. Komisija do 30. junija 2024 in nato vsaka štiri leta v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, mandata in nalog. Ocena temelji na analizi stroškov in koristi. Ocena zlasti obravnava morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije in finančne posledice vsake take spremembe. Obravnava tudi politiko Agencije glede nasprotij interesov ter neodvisnost in samostojnost odbora za varnostno akreditacijo. Poleg tega lahko Komisija oceni uspešnost Agencije, da preuči možnost, da bi ji zaupala dodatne naloge v skladu s členom 29(3). Po potrebi se oceni priloži ustrezen predlog.
Kadar Komisija meni, da ni več razlogov, da bi Agencija v skladu s svojimi cilji, mandatom in nalogami še naprej izvajala svoje dejavnosti, lahko predlaga, da se ta uredba ustrezno spremeni.
Komisija poročilo o oceni Agencije in svoje sklepe predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter upravnemu odboru in odboru za varnostno akreditacijo Agencije. Ugotovitve ocene se objavijo.
Člen 103
Revizije
Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno z revizijami, ki jih niso pooblastile institucije ali organi Unije, so podlaga za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.
Člen 104
Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti
1. Vsakršna obdelava osebnih podatkov pri opravljanju nalog in dejavnosti na podlagi te uredbe, tudi takšna, ki jo izvede Agencija, se izvaja v skladu z veljavnim pravom na področju varstva osebnih podatkov, zlasti z uredbama (EU) 2016/679 (50) in (EU) 2018/1725 (51) Evropskega parlamenta in Sveta.
2. Upravni odbor določi ukrepe, v skladu s katerimi Agencija uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe za varstvo podatkov pri Agenciji. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.
NASLOV XI
PRENOS POOBLASTIL IN IZVEDBENI UKREPI
Člen 105
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 53 in 101 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.
3. Prenos pooblastila iz členov 53 in 101 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 53 in 101, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 106
Postopek v nujnih primerih
1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.
2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 105(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.
Člen 107
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga programski odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
Programski odbor se sestaja se v naslednjih posebnih sestavah:
(a) |
Galileo in EGNOS; |
(b) |
Copernicus; |
(c) |
SSA; |
(d) |
GOVSATCOM; |
(e) |
sestava za varnost: vsi varnostni vidiki Programa brez poseganja v vlogo odbora za varnostno akreditacijo; predstavnike ESA in Agencije se lahko povabi kot opazovalce; za pomoč se zaprosi tudi ESZD; |
(f) |
horizontalna sestava: strateški pregled izvajanja Programa, skladnost med različnimi komponentami Programa, medsektorski ukrepi in prerazporejanje proračuna, kot je navedeno v členu 11. |
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
4. Kadar programski odbor ne poda mnenja o osnutku izvedbenega akta iz člena 34(2) te uredbe, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
5. V skladu z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija, se lahko na seje odbora kot opazovalci povabijo predstavniki tretjih držav ali mednarodnih organizacij, in sicer pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku, pri čemer se upošteva varnost Unije.
6. Programski odbor v skladu s svojim poslovnikom ustanovi forum uporabnikov kot delovno skupino, ki programskemu odboru svetuje glede vidikov, povezanih z uporabniškimi zahtevami, razvojem storitev in stopnjo uporabe. Forum uporabnikov si prizadeva za nenehno in učinkovito sodelovanje uporabnikov ter se za vsako komponento Programa sestaja v specifični sestavi.
NASLOV XII
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 108
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje
1. Prejemniki sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo njihovo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov.
2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Programom, ukrepi, izvedenimi na podlagi Programa, in doseženimi rezultati.
Finančna sredstva, dodeljena Programu, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji iz člena 4.
3. Agencija lahko na področju svojih pristojnosti na lastno pobudo izvaja dejavnosti komuniciranja. Dodelitev sredstev za dejavnosti komuniciranja ne sme škodljivo vplivati na učinkovito izvajanje nalog iz člena 29. Take dejavnosti komuniciranja se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti komuniciranja in razširjanja informacij, ki jih sprejme upravni odbor.
Člen 109
Razveljavitve
1. Uredbe (EU) št. 912/2010, (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 377/2014 ter Sklep št. 541/2014/EU se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2021.
2. Sklicevanje na razveljavljene akte se šteje za sklicevanje na to uredbo.
Člen 110
Prehodne določbe in kontinuiteta storitev po letu 2027
1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih na podlagi uredb (EU) št. 912/2010, (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU, ki se še naprej uporabljajo za te ukrepe do njihovega zaključka. Zlasti konzorcij, ustanovljen na podlagi člena 7(3) Sklepa št. 541/2014/EU, zagotavlja storitve SST do tri mesece po tem, ko so ustanovni nacionalni subjekti podpisali sporazum o partnerstvu za SST iz člena 58 te uredbe.
2. Finančna sredstva za Program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi uredb (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU.
3. Za kritje odhodkov, potrebnih za izpolnjevanje ciljev iz člena 4, pa tudi odhodkov za ključne operativne dejavnosti in opravljanje storitev, tudi v okviru okvirnega sporazuma o finančnem partnerstvu in sporazumov o prispevkih, se lahko odobritve po potrebi knjižijo v proračun Unije po letu 2027, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do izteka Programa.
Člen 111
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2021.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 28. aprila 2021
Za Evropski parlament
predsednik
D. M. SASSOLI
Za Svet
predsednica
A. P. ZACARIAS
(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 19. aprila 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(3) Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov (glej stran 1 tega Uradnega lista).
(4) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).
(5) Uredba (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092 (glej stran 149 tega Uradnega lista).
(6) UL L 433I, 22.12.2020, str. 28.
(7) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.
(8) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
(9) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(10) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(11) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi [...] (UL L 292, 15.11.1996, str. 2[...]5).
(12) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(13) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(14) UL L 1, 3.1.1994, str. 3.
(15) Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).
(16) Uredba (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 276, 20.10.2010, str. 11).
(17) UL L 261, 6.8.2004, str. 64.
(18) Sklep št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (UL L 158, 27.5.2014, str. 227).
(19) Sklep Sveta (SZVP) 2021/698 z dne 30. aprila 2021 o varnosti sistemov in storitev, ki so nameščeni, delujejo in se uporabljajo v okviru Vesoljskega programa Unije in lahko vplivajo na varnost Unije, ter razveljavitvi Sklepa 2014/496/SZVP (glej stran178 tega Uradnega lista).
(20) Sklep Sveta z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (2010/427/EU) (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
(21) Sklep Sveta z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (2013/488/EU) (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).
(22) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
(23) Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79I, 21.3.2019, str. 1).
(24) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).
(25) Uredba (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 20.12.2013, str. 1).
(26) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/224 z dne 8. februarja 2017 o določitvi tehničnih in operativnih specifikacij, ki komercialni storitvi, ki jo nudi sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, omogočajo, da izpolni funkcijo iz člena 2(4)(c) Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 34, 9.2.2017, str. 36).
(27) Uredba (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).
(28) Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) (UL L 276, 20.10.2010, str. 1).
(29) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).
(30) Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 345, 31.12.2003, str. 90).
(31) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1159/2013 z dne 12. julija 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) z opredelitvijo pogojev za registracijo in izdajo licenc uporabnikom GMES in opredelitvijo meril za omejitev dostopa do namenskih podatkov GMES in informacij storitev GMES (UL L 309, 19.11.2013, str. 1).
(32) Uredba (EU) No 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(33) Sklep, sprejet v medsebojnem dogovoru predstavnikov vlad držav članic, z dne 10. decembra 2010 o sedežu Agencije za evropski GNSS (2010/803/EU) (UL L 342, 28.12.2010, str. 15).
(34) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/413 z dne 18. marca 2016 o določitvi lokacije talne infrastrukture sistema, ki izhaja iz programa Galileo, in potrebnih ukrepov za zagotovitev njenega obratovanja ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2012/117/EU 2012/117/EU (UL L 74, 19.3.2016, str. 45).
(35) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(36) Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).
(37) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).
(38) Uredba (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (UL L 166, 11.5.2021, str. 1).
(39) Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo (UL L 287, 4.11.2011, str. 1).
(40) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(41) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(42) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).
(43) Delegirani sklep Komisije z dne 15. septembra 2015 o dopolnitvi Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih minimalnih standardov, ki jih morajo upoštevati pristojni organi za PRS C(2015) 6123.
(44) Direktiva Sveta (ES) št. 114/2008 z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite (UL L 345, 23.12.2008, str. 75).
(45) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1406 z dne 31. julija 2017 o določitvi lokacije talne infrastrukture sistema EGNOS (UL L 200, 1.8.2017, str. 4).
(46) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(47) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.
(48) Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).
(49) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.
(50) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(51) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
PRILOGA
KLJUČNI KAZALNIKI
Ključni kazalniki vnašajo strukturo v spremljanje uspešnosti Programa glede na cilje iz člena 4, da bi karseda zmanjšali upravno breme in stroške.
1.
V ta namen se v okviru letnega poročanja zbirajo podatki za naslednje nize ključnih kazalnikov, za katere se podrobnosti o izvajanju, kot so metrika, zneski ter s tem povezane nominalne in mejne vrednosti (vključno s kvantitativnimi podatki in kvalitativnimi primeri) v skladu z veljavnimi zahtevami za misije in pričakovano uspešnostjo, opredelijo v sporazumih, sklenjenih s pooblaščenimi subjekti:
1.1
Specifični cilj iz točke (a) člena 4(2)Kazalnik 1: natančnost navigacijskih storitev in storitev določanja časa, ki jih ločeno zagotavljata Galileo in EGNOS
Kazalnik 2: razpoložljivost in neprekinjenost delovanja storitev, ki jih ločeno zagotavljata Galileo in EGNOS
Kazalnik 3: geografska pokritost storitev EGNOS in število objavljenih postopkov EGNOS (tako APV-I kot LPV-200)
Kazalnik 4: zadovoljstvo uporabnikov iz Unije s storitvami Galileo in EGNOS
Kazalnik 5: delež sprejemnikov, ki podpirajo Galileo in EGNOS, na svetovnem in evropskem trgu sprejemnikov GNSS/SBAS (globalni satelitski navigacijski sistem/satelitski sistem za povečevanje)
1.2
Specifični cilj iz točke (b) člena 4(2)Kazalnik 1: Število uporabnikov storitev in podatkov Copernicus ter storitev dostopa do podatkov in informacij (DIAS) v Uniji, po možnosti z informacijami, kot so tip uporabnika, geografska porazdelitev in sektor dejavnosti
Kazalnik 2: po potrebi število zahtevanih in/ali opravljenih aktivacij storitev Copernicus
Kazalnik 3: zadovoljstvo uporabnikov iz Unije s storitvami Copernicus in DIAS
Kazalnik 4: zanesljivost, razpoložljivost in neprekinjenost delovanja storitev in podatkovnega toka Copernicus
Kazalnik 5: število novih informacijskih proizvodov v portfeljih posameznih storitev Copernicus
Kazalnik 6: količina podatkov, ki jih ustvarijo Sentineli Copernicus
1.3
Specifični cilj iz točke (c) člena 4(2)Kazalnik 1: število uporabnikov komponente SSA, po možnosti z informacijami, kot so tip uporabnika, geografska porazdelitev in sektor dejavnosti
Kazalnik 2: razpoložljivost storitev
1.4
Specifični cilj iz točke (d) člena 4(2)Kazalnik 1: število uporabnikov GOVSATCOM, po možnosti z informacijami, kot so tip uporabnika, geografska porazdelitev in sektor dejavnosti
Kazalnik 2: razpoložljivost storitev
1.5
Specifični cilj iz točke (e) člena 4(2)Kazalnik 1: število izstrelitev za Program (tudi podatki, razvrščeni po tipu nosilnih raket)
1.6
Specifični cilj iz točke (f) člena 4(2)Kazalnik 1: število in lokacija vozlišč vesoljskih dejavnosti v Uniji
Kazalnik 2: odstotek MSP s sedežem v Uniji kot delež skupne vrednosti sklenjenih pogodb za Program
2.
Pri ocenjevanju iz člena 102 se upoštevajo dodatni elementi, kot so:
2.1
uspešnost konkurentov na področjih navigacije in opazovanja Zemlje
2.2
sprejemanje storitev Galileo in EGNOS med uporabniki
2.3
celovitost storitev EGNOS
2.4
sprejemanje storitev Copernicus med glavnimi uporabniki Copernicus
2.5
število politik Unije ali držav članic, ki izkoriščajo Copernicus ali imajo koristi od njega
2.6
analiza samostojnosti podkomponente SST in stopnje neodvisnosti Unije na tem področju
2.7
pregled stanja pri mreženju za dejavnosti podkomponente NEO
2.8
ocena zmogljivosti GOVSATCOM glede potreb uporabnikov iz členov 69 in 102
2.9
zadovoljstvo uporabnikov storitev SSA in GOVSATCOM
2.10
delež izstrelitev raket Ariane in Vega na skupnem trgu po javno dostopnih podatkih
2.11
razvoj sektorja navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti, ki se, kadar so podatki na voljo, meri s številom novih podjetij, ki uporabljajo vesoljske podatke, informacije in storitve Unije, številom ustvarjenih delovnih mest in prihodkom, pri čemer so podatki razvrščeni po državah članicah, pri njihovem pridobivanju pa se uporabljajo raziskave Komisije (Eurostat), ko so na voljo
2.12
razvoj vesoljskega sektorja Unije navzgor v verigi vesoljskih dejavnosti, ki se, kadar so podatki na voljo, meri s številom ustvarjenih delovnih mest in prihodki po državah članicah, pa tudi z deležem evropske vesoljske industrije na svetovnem trgu, pri čemer se uporabljajo raziskave Komisije (Eurostat), ko so na voljo
12.5.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/149 |
UREDBA (EU) 2021/697 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 29. aprila 2021
o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 173(3), člena 182(4), člena 183 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Geopolitični položaj Unije se je v zadnjem desetletju drastično spremenil. Razmere v sosednjih regijah Evrope so nestabilne, Unija pa se sooča z zapletenim in zahtevnim okoljem, ki združuje nastanek novih groženj, kot so hibridni napadi in kibernetski napadi, ter vračanje tradicionalnejših izzivov. V teh okoliščinah se tako evropski državljani kot njihovi politični voditelji strinjajo, da je treba kolektivno narediti več na področju obrambe. |
(2) |
Za obrambni sektor so značilni vedno višji stroški opreme za obrambo in visoki stroški raziskav in razvoja, kar omejuje vzpostavljanje novih obrambnih programov ter neposredno vpliva na konkurenčnost in inovativnost tehnološke in industrijske baze evropske obrambe. Glede na ta porast stroškov bi bilo treba na ravni Unije podpreti razvoj nove generacije večjih obrambnih sistemov in novih obrambnih tehnologij, da bi se povečalo sodelovanje med državami članicami glede naložb v opremo za obrambo. |
(3) |
Komisija se je v sporočilu z dne 30. novembra 2016 z naslovom „Evropski obrambni akcijski načrt“ zavezala, da bo dopolnila, okrepila in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju tehnoloških in industrijskih obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno, inovativno in učinkovito evropsko obrambno industrijo po vsej Uniji in zunaj nje. Poleg tega se je Komisija zavezala, da bo podprla vzpostavitev bolj povezanega obrambnega trga v Uniji in spodbudila uvajanje evropskih obrambnih proizvodov in tehnologij na notranjem trgu, s čimer bi se povečala neodvisnost od virov zunaj Unije. Komisija je predlagala zlasti ustanovitev Evropskega obrambnega sklada za podporo naložbam v skupne raziskave in skupen razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij in s tem povečanje sinergij in stroškovne učinkovitosti ter za spodbujanje držav članic k skupnim nabavam in vzdrževanju opreme za obrambo. Evropski obrambni sklad bi moral dopolnjevati nacionalna finančna sredstva, ki se že uporabljajo v ta namen, države članice pa spodbujati k okrepitvi obrambnega sodelovanja in naložb ter podpiral sodelovanje med celotnim življenjskim ciklom obrambnih proizvodov in tehnologij. |
(4) |
Evropski obrambni sklad bi moral prispevati k močni, konkurenčni in inovativni tehnološki in industrijski baze evropske obrambe in dopolnjevati pobude Unije za bolj povezan evropski obrambni trg, zlasti direktivi 2009/43/ES (3) in 2009/81/ES (4) Evropskega parlamenta in Sveta o prenosih in javnem naročanju Unije v obrambnem sektorju, ki sta bili sprejeti leta 2009. |
(5) |
Da se prispeva k večji konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije Unije, bi bilo treba na podlagi celostnega pristopa vzpostaviti Evropski obrambni sklad (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (5). Cilj Sklada je povečati konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost in tehnološko neodvisnost obrambne industrije Unije, s čimer bi se prispevalo k strateški neodvisnosti Unije s podpiranjem čezmejnega sodelovanja med državami članicami ter sodelovanja med podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami po vsej Uniji tako v fazi raziskav kot razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Za doseganje inovativnejših rešitev in spodbujanje odprtega notranjega trga bi moral Sklad podpirati in olajšati širitev čezmejnega sodelovanja malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambnem sektorju. V Uniji se pomanjkljivosti na področju skupnih obrambnih zmogljivosti ugotavljajo v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti prek načrta za razvoj zmogljivosti, medtem ko so skupni cilji na področju obrambnih raziskav opredeljeni v krovnem strateškem raziskovalnem programu. Namen drugih procesov Unije, kot so usklajeni letni pregled na področju obrambe in stalno strukturno sodelovanje (PESCO), je podpreti izvajanje zadevnih prednostnih nalog na podlagi ugotavljanja in spodbujanja priložnosti za okrepljeno sodelovanje, da izpolni raven ambicij Unije na področju varnosti in obrambe. Kadar je ustrezno, se lahko upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer se skuša izogniti nepotrebnemu podvajanju. |
(6) |
Razvojna faza, povezana z razvojem obrambnih zmogljivosti, je bistvenega pomena, saj podpira sposobnost in samostojnost evropske industrije pri razvoju obrambnih proizvodov ter neodvisnost držav članic kot končnih uporabnikov takih proizvodov. Raziskovalna faza lahko vključuje precejšnja tveganja, zlasti v zvezi z nedozorelostjo in prebojno naravo tehnologij. Razvojna faza, ki ponavadi sledi raziskovalni fazi, je povezana tudi z znatnimi tveganji in stroški, ki ovirajo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav ter negativno vplivajo na konkurenčnost in inovativnost obrambne industrije Unije. Sklad bi moral zato spodbujati povezavo med raziskovalno in razvojno fazo. |
(7) |
Sklad ne podpira temeljnih raziskav, ki bi jih bilo namesto tega treba podpirati prek drugih programov financiranja, lahko pa podpora Sklada vključuje temeljne raziskave, usmerjene v obrambo, ki bi lahko bile podlaga za rešitev znanih ali pričakovanih težav ali ustvarile nove možnosti. |
(8) |
Sklad bi lahko podpiral ukrepe, ki zadevajo nove obrambne proizvode in tehnologije, pa tudi nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno z njihovo interoperabilnostjo. Ukrepi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij bi morali biti upravičeni le, kadar za predhodne informacije, potrebne za izvedbo ukrepa, ne veljajo nobene omejitve nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države na način, ki bi onemogočal izvedbo ukrepa. Ko pravni subjekti zaprosijo za financiranje Unije, bi morali predložiti relevantne informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da ni omejitev. Brez predložitve takih informacij financiranja Unije ne bi smelo biti. |
(9) |
Sklad bi moral podpirati ukrepe, ki spodbujajo razvoj prebojnih tehnologij za obrambo. Prebojne tehnologije lahko temeljijo na konceptih ali zamislih netradicionalnih akterjev s področja obrambe, zato bi moral Sklad omogočati dovolj prožnosti v zvezi s posvetovanjem z deležniki ter z izvajanjem takih ukrepov. |
(10) |
Da bi bilo pri izvajanju te uredbe zagotovljeno spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije in njenih držav članic, Sklad ne bi smel podpirati ukrepov v zvezi z obrambnimi proizvodi ali tehnologijami, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana v skladu z mednarodnim pravom. V tem okviru bi bilo treba mednarodnopravne spremembe upoštevati tudi pri upravičenosti ukrepov v zvezi z novimi obrambnimi proizvodi in tehnologijami. Poleg tega ukrepi za razvoj smrtonosnega avtonomnega orožja brez možnosti ustreznega človeškega nadzora nad odločitvami o izbiri in sodelovanju pri izvajanju napadov na ljudi ne bi smeli biti upravičeni do podpore iz Sklada, brez poseganja v možnost financiranja ukrepov za razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja in protiukrepov za obrambne namene. |
(11) |
Dejstvo, da je težko doseči soglasje o harmoniziranih zahtevah za obrambne zmogljivosti in skupnih tehničnih specifikacijah ali standardih, ovira čezmejno sodelovanje med državami članicami in med pravnimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah. Neobstoj takšnih zahtev, specifikacij in standardov je privedel do vse večje razdrobljenosti v obrambnem sektorju, tehnične zapletenosti, zamud, pretiranih stroškov, nepotrebnega podvajanja, pa tudi zmanjšanja interoperabilnosti. Soglasje o skupnih tehničnih specifikacijah bi moralo biti predpogoj za ukrepe na višji ravni tehnološke pripravljenosti. Do podpore iz Sklada bi morale biti upravičene tudi dejavnosti, ki vodijo do harmoniziranih zahtev za obrambne zmogljivosti, in dejavnosti namenjene podpori oblikovanju skupne opredelitve tehničnih specifikacij ali standardov, zlasti kadar spodbujajo interoperabilnost. |
(12) |
Cilj Sklada je podpirati konkurenčnost, učinkovitost in inovativnost obrambne industrije Unije s spodbujanjem in dopolnjevanjem skupnih dejavnosti v raziskavah in tehnologiji na področju obrambe in zmanjševanjem tveganja v razvojni fazi projektov na podlagi sodelovanja, zato bi morali biti ukrepi v zvezi z raziskovalno in razvojno fazo obrambnega proizvoda ali tehnologije upravičeni do podpore iz Sklada. |
(13) |
Ker je Sklad namenjen predvsem krepitvi sodelovanja med pravnimi subjekti in državami članicami po vsej Uniji, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja le, če ga izvajajo pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorciju vsaj treh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v vsaj treh različnih državah članicah ali pridruženih državah. Vsaj trije od teh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v vsaj dveh različnih državah članicah ali pridruženih državah v celotnem obdobju, v katerem se ukrep izvaja, ne bi smeli biti pod neposrednim ali posrednim nadzorom istega pravnega subjekta in se ne bi smeli medsebojno nadzorovati. V zvezi s tem bi bilo treba nadzor razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Ob upoštevanju posebnosti prebojnih tehnologij za obrambo in študij bi te ukrepe lahko izvajal en sam pravni subjekt. Za spodbujanje sodelovanja med državami članicami bi moralo biti možno, da Sklad podpira skupno predkomercialno naročanje. |
(14) |
Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2013/755/EU (6) so subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo za državo članico, s katero je povezana zadevna čezmorska država in ozemlje. |
(15) |
Cilj Sklada je povečati konkurenčnost in učinkovitost obrambne industrije Unije, zato bi morali biti do podpore načeloma upravičeni le pravni subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali v pridruženih državah in ki jih ne nadzorujejo nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav. V zvezi s tem bi bilo treba nadzor razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Poleg tega bi za zaščito bistvenih varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic morali biti infrastruktura, objekti, sredstva in viri prejemnikov in podizvajalcev, vključenih v ukrep, ki ga podpira Sklad, na ozemlju države članice ali pridružene države ves čas izvajanja ukrepa, izvršna upravna struktura prejemnikov in podizvajalcev, vključenih v ukrep, pa bi morala biti v Uniji ali v pridruženi državi. Pravni subjekt s sedežem v nepridruženi tretji državi ali pravni subjekt s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi, vendar ki ima izvršno upravno strukturo v nepridruženi tretji državi, tako ne bi smel biti upravičen kot prejemnik ali podizvajalec, vključen v ukrepu. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, bi morala ta merila za upravičenost z odstopanjem od člena 176 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) veljati tudi za financiranje, zagotovljeno prek javnega naročanja. |
(16) |
V določenih okoliščinah bi moralo biti mogoče odstopati od načela, da nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav nimajo nadzora nad prejemniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, ki ga podpira Sklad. V zvezi s tem bi morali biti pravni subjekti s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi, ki so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, upravičeni kot prejemniki ali podizvajalci, vključeni v ukrep, pod pogojem, da so izpolnjeni strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Udeležba takšnih pravnih subjektov ne bi smela biti v nasprotju s cilji Sklada. Vložniki bi morali zagotoviti vse relevantne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni pri ukrepu. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati tudi pomisleke držav članic glede zanesljivosti oskrbe. |
(17) |
V okviru omejevalnih ukrepov Unije, sprejetih na podlagi člena 29 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 215(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), se imenovanim pravnim osebam, subjektom ali organom ne smejo neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarski viri. Zato takšnih imenovanih subjektov in subjektov, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, Sklad ne more podpirati. |
(18) |
Finančna sredstva Unije bi bilo treba dodeliti na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v skladu s finančno uredbo. Vendar bi moralo biti v nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah mogoče tudi, da se finančna sredstva Unije dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov v skladu s točko (e) prvega odstavka člena 195 finančne uredbe. Ker pomeni dodelitev finančnih sredstev v skladu s točko (e) prvega odstavka člena 195 finančne uredbe odstopanje od splošnega pravila, da naj bi se finančna sredstva dodeljevala na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, bi bilo treba te izjemne okoliščine razlagati restriktivno. Če naj bi bila nepovratna sredstva dodeljena brez razpisa za zbiranje predlogov, bi morala v zvezi s tem Komisija ob pomoči odbora držav članic (v nadaljnjem besedilu: odbor) oceniti, v kolikšni meri predlagani ukrep ustreza ciljem Sklada z vidika čezmejnega industrijskega sodelovanja in konkurenčnosti vzdolž celotne dobavne verige. |
(19) |
Če želi konzorcij sodelovati pri upravičenem ukrepu in naj bi imela podpora Unije obliko nepovratnih sredstev, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja. Koordinator bi moral biti glavna točka za stike za namene odnosov konzorcija s Komisijo. |
(20) |
Kadar ukrep, ki ga podpira Sklad, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice ali pridružene države, bi se morala Komisija z njim posvetovati o doseženem napredku v zvezi z ukrepom pred izvršitvijo plačila prejemnikom, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da prejemniki spoštujejo roke. Vodja projekta bi moral Komisiji sporočiti opažanja o napredku v zvezi z ukrepom, tako da lahko Komisija ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo plačila. |
(21) |
Sklad bi se moral izvajati v okviru neposrednega upravljanja, da bi se čim bolj povečali učinkovitost in uspešnost izvedbe ter zagotovila popolna skladnost z drugimi pobudami Unije. Zato bi morala Komisija ostati odgovorna za postopke izbire in dodeljevanja, tudi glede etičnega preverjanja in ocene. V utemeljenih primerih pa bi morala Komisija imeti možnost, da naloge izvrševanja proračuna za posebne ukrepe, ki jih Sklad podpira, zaupa organom iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe, na primer kadar države članice, ki sofinancirajo ukrep, imenujejo vodjo projekta, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve finančne uredbe. Takšna dodelitev nalog izvrševanja proračuna bi pripomogla k racionalizaciji upravljanja sofinanciranih ukrepov in zagotovila nemoteno usklajevanje med sporazumom o financiranju in pogodbo, sklenjeno med konzorcijem in vodjo projekta, ki ga imenujejo države članice, ki sofinancirajo ukrep. |
(22) |
Za zagotovitev, da so financirani razvojni ukrepi finančno vzdržni, je potrebno, da vložniki dokažejo, da se stroški ukrepa, ki niso kriti s finančnimi sredstvi Unije, krijejo z drugimi oblikami financiranja. |
(23) |
Državam članicam bi morale biti za skupni razvoj in nabavo obrambnih zmogljivosti na razpolago različne vrste finančnih dogovorov. Komisija bi lahko poskrbela za različne vrste dogovorov, s pomočjo katerih bi lahko države članice prostovoljno reševale finančne izzive na področju skupnega razvoja in skupnega javnega naročanja. Uporaba takšnih finančnih dogovorov bi lahko nadalje spodbujala začetek skupnih in čezmejnih projektov na področju obrambe in povečala učinkovitost obrambnih izdatkov, tudi pri projektih, ki jih podpira Sklad. |
(24) |
Glede na posebnosti obrambne industrije, v kateri povpraševanje prihaja skoraj izključno od držav članic in pridruženih držav, ki nadzorujejo tudi vso nabavo proizvodov in tehnologij, povezanih z obrambo, vključno z izvozom, delovanje obrambnega sektorja ne sledi običajnim pravilom in poslovnim modelom, ki prevladujejo na bolj tradicionalnih trgih. Zato se industrija ne more lotevati večjih projektov raziskav in razvoja na področju obrambe, ki bi jih financirala sama, vse stroške raziskav in razvoja pa pogosto krijejo države članice in pridružene države. Za dosego ciljev Sklada, zlasti za spodbuditev sodelovanja med pravnimi subjekti iz različnih držav članic in pridruženih držav, ob upoštevanju posebnosti obrambnega sektorja, bi bilo treba pri ukrepih, ki potekajo pred fazo prototipa, upravičene stroške kriti do celotne višine. |
(25) |
Faza prototipa je ključna faza, v kateri se države članice ali pridružene države navadno odločijo glede svoje skupne naložbe in začnejo postopek nabave svojih prihodnjih obrambnih proizvodov in tehnologij. To je razlog, zakaj se države članice in pridružene države ravno v tej fazi dogovorijo o potrebnih zavezah, vključno z delitvijo stroškov in lastništvom nad projektom. Za zagotovitev verodostojnosti njihove zaveze podpora iz Sklada praviloma ne bi smela presegati 20 % upravičenih stroškov. |
(26) |
Pri ukrepih po fazi prototipa bi bilo treba določiti financiranje v višini do 80 %. Pri takih ukrepih, ki so bližji dokončanju proizvoda in tehnologije, so stroški še vedno lahko visoki. |
(27) |
Deležniki v obrambnem sektorju se srečujejo s posebnimi posrednimi stroški, kot so stroški v zvezi z varnostjo. Poleg tega deležniki delujejo na posebnem trgu, kjer brez povpraševanja s strani kupcev ne morejo povrniti stroškov raziskav in razvoja na enak način, kot tisti v civilnem sektorju. Zato je primerno dovoliti pavšalno stopnjo 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov ukrepa ter možnost, da se zaračunajo posredni upravičeni stroški, izračunani v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva prejemnikov, če te prakse sprejmejo njihovi nacionalni organi, ko gre za primerljive dejavnosti na obrambnem področju, in če jih je prejemnik sporočil Komisiji. |
(28) |
Ukrepi, pri katerih so udeležena čezmejna MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, podpirajo odpiranje dobavnih verig in prispevajo k ciljem Sklada. Takšni ukrepi bi morali biti zato upravičeni do višje stopnje financiranja v korist vsem sodelujočim pravnim subjektom. |
(29) |
Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, je pomembno, da države članice nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo, zlasti preko čezmejnega javnega naročanja, kjer države članice skupaj organizirajo svoje postopke javnega naročanja, zlasti prek osrednjega nabavnega organa. |
(30) |
Za zagotovitev da ukrepi, ki jih podpira Sklad, prispevajo h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, bi morali biti tržno usmerjeni, temeljiti na povpraševanju ter biti srednje- do dolgoročno tržno donosni. Pri merilih za upravičenost na področju razvojnih ukrepov bi bilo zato treba upoštevati namero držav članic, da – tudi z memorandumom o soglasju ali pismom o nameri – na usklajen način naročijo končni proizvod ali uporabljajo tehnologijo. Pri merilih za dodelitev na področju razvojnih ukrepov bi bilo treba poleg tega upoštevati politično ali pravno zavezanost držav članic, da bodo na usklajen način skupaj uporabljale, imele v lasti ali vzdrževale končni proizvod ali tehnologijo. |
(31) |
Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati skladno z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije. Zato bi morali prispevki ukrepov k tem interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih raziskav in zmogljivosti, o katerih so se skupaj dogovorile države članice, služiti kot merilo za dodelitev. |
(32) |
Upravičeni ukrepi, oblikovani v sklopu projektov PESCO znotraj institucionalnega okvira Unije, bi morali zagotoviti stalno okrepljeno sodelovanje med pravnimi subjekti v različnih državah članicah in bi morali s tem neposredno prispevati k ciljem Sklada. Če so tovrstni ukrepi izbrani, bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja. |
(33) |
Komisija bo upoštevala druge dejavnosti, financirane znotraj Obzorja Evropa – okvirnega programa za raziskave in inovacije, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (8), – da se prepreči nepotrebno podvajanje in zagotovijo medsebojno plemenitenje in sinergije med civilnimi in obrambnimi raziskavami. |
(34) |
Kibernetska varnost in kibernetska obramba sta vse pomembnejša izziva, zato sta Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko priznala potrebo po vzpostavitvi sinergij med ukrepi kibernetske obrambe s področja uporabe te uredbe in pobudami Unije na področju kibernetske varnosti, kot so pobude, napovedane v Sporočilu Komisije z dne 13. septembra 2017 z naslovom „Odpornost, odvračanje in obramba: okrepitev kibernetske varnosti za EU“. Deležniki bi si morali zlasti prizadevati za sinergije med civilnimi in obrambnimi razsežnostmi kibernetske varnosti, da bi povečali kibernetsko odpornost. |
(35) |
Treba bi bilo zagotoviti celosten pristop z združevanjem dejavnosti iz Pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe (PADR), ki ga je Komisija začela izvajati v skladu s točko (b) člena 58(2) finančne uredbe, in iz evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta (9), in s harmoniziranjem pogojev za sodelovanje. Takšen celosten pristop bi moral ustvariti bolj skladen sklop instrumentov ter okrepiti inovativni, sodelovalni in gospodarski vpliv Sklada, hkrati pa preprečili nepotrebno podvajanje in drobljenje. Prav tako bi zagotovil, da Sklad prispeva k boljšemu izkoriščanju rezultatov obrambnih raziskav s premoščanjem vrzeli med fazo raziskav in fazo razvoja ob upoštevanju posebnosti obrambnega sektorja ter s spodbujanjem vseh oblik inovacij, tudi prebojnih tehnologij za obrambo. Mogoče je pričakovati tudi pozitivne učinke prelivanja na civilno področje, kadar je to primerno. |
(36) |
Kadar je to ustrezno zaradi posebnosti ukrepa, bi morali cilje Sklada obravnavati tudi v okviru finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v okviru Programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (10). |
(37) |
Podpora iz Sklada bi se morala sorazmerno uporabiti za odpravljanje tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, ukrepi pa ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno dodano vrednost za Unijo. |
(38) |
Oblike financiranja Unije in načine izvajanja Sklada bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja. Ta izbira bi morala vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen 125(1) finančne uredbe. |
(39) |
Komisija z izvedbenimi akti sprejme letne programe dela v skladu s cilji Sklada ob upoštevanju prvotnih izkušenj, pridobljenih pri izvajanju EDIDP in PADR. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi programov dela pomagati odbor. Komisija bi si morala prizadevati poiskati rešitve, ki bi v odboru imele največjo možno podporo. V zvezi s tem bi moral odbor imeti možnost, da se sestaja v sestavi nacionalnih strokovnjakov za obrambo in varnost, ki bi Komisiji zagotavljali posebno pomoč, med drugim bi ji svetovali glede varovanja tajnih podatkov v okviru ukrepov. O imenovanju svojega predstavnika v tem odboru odloča vsaka država članica sama. Članom odbora bi bilo treba dovolj zgodaj in dejansko omogočiti, da preučijo osnutke izvedbenih aktov in izrazijo svoje stališče. |
(40) |
Kategorije, določene v programih dela, bi morale po potrebi zajemati zahteve glede funkcionalnosti, da bi bilo industriji jasno, katere funkcije in naloge naj bi izvajale zmogljivosti, ki naj bi se razvile. Takšne zahteve bi morale jasno nakazovati pričakovano delovanje, ne bi pa smele biti usmerjene v specifične rešitve ali specifične pravne subjekte in ne bi smele preprečevati konkurence na ravni razpisov za zbiranje predlogov. |
(41) |
Poleg tega bi morala Komisija med razvijanjem programov dela na podlagi ustreznega posvetovanja odbora tudi zagotoviti, da se predlagani raziskovalni ukrepi ali razvojni ukrepi izognejo nepotrebnemu podvajanju. V zvezi s tem lahko Komisija opravi predhodno oceno morebitnih primerov podvajanja z obstoječimi zmogljivostmi ali že financiranimi projekti raziskav ali razvoja v Uniji. |
(42) |
Komisija bi morala zagotoviti skladnost programov dela v celotnem industrijskem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij. |
(43) |
Delovni programi bi morali tudi zagotoviti, da se verodostojen delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo MSP. |
(44) |
Evropska obrambna agencija bi morala imeti status opazovalke v odboru, da se izkoristi njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. Glede na posebnosti področja obrambe bi morala v odboru pomagati tudi Evropska služba za zunanje delovanje. |
(45) |
Za zagotovitev učinkovitosti te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo Priloge k tej uredbi v zvezi s kazalniki, kadar je to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
(46) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja programov dela in glede dodelitve finančnih sredstev za izbrane raziskovalne in razvojne ukrepe. Zlasti pri izvajanju raziskovalnih in razvojnih ukrepov bi bilo treba upoštevati posebnosti obrambnega sektorja, zlasti pristojnost držav članic, pridruženih držav ali obojih, za proces načrtovanja in nabave. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12). |
(47) |
Komisija bi morala vzpostaviti seznam neodvisnih strokovnjakov. Varnostne kvalifikacije teh neodvisnih strokovnjakov bi morale potrditi zadevne države članice. Ta seznam ne bi smel biti javen. Neodvisni strokovnjaki bi morali biti izbrani na podlagi svojih spretnosti, izkušenj in znanja ob upoštevanju nalog, ki jim bodo dodeljene. Kolikor je mogoče, bi morala Komisija pri imenovanju neodvisnih strokovnjakov sprejeti ustrezne ukrepe, da bi v neodvisnih strokovnih skupinah in odborih za ocenjevanje zagotovili uravnoteženo sestavo v smislu različnih spretnosti, izkušenj in znanja ter geografske raznolikosti in zastopanosti spolov, ob upoštevanju stanja na posameznem področju. Poleg tega bi si bilo treba prizadevati tudi za ustrezno rotacijo neodvisnih strokovnjakov ter ustrezno uravnoteženost med javnim in zasebnim sektorjem. |
(48) |
Neodvisni strokovnjaki ne bi smeli ocenjevati, svetovati ali pomagati pri zadevah, pri katerih bi bilo, zlasti zaradi njihovega položaja v času ocenjevanja, prisotno kakršni koli nasprotje interesov. Zlasti ne bi smeli biti v položaju, ko bi lahko prejete informacije izrabili v škodo konzorcija, ki ga ocenjujejo. |
(49) |
Po ocenjevanju predlogov s pomočjo neodvisnih strokovnjakov bi morala Komisija izbrati ukrepe, ki jih bo podprl Sklad. Države članice bi bilo treba obvestiti o rezultatih ocenjevanja prek seznama z uvrstitvijo izbranih ukrepov in o napredku pri financiranih ukrepih. |
(50) |
Pri predlaganju novih obrambnih proizvodov ali tehnologij oziroma nadgradenj obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij bi se morali vložniki zavezati k spoštovanju etičnih načel, kot so načela v zvezi z dobrim počutjem ljudi in varstvom človeškega genoma, kar se odraža tudi v ustreznem pravu Unije, nacionalnem pravu in mednarodnem pravu, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter, kadar je ustrezno, njenimi protokoli. Komisija bi morala predloge sistematično pregledovati, da bi ugotovila, kateri ukrepi sprožajo resne etične pomisleke. Po potrebi bi bilo treba za take predloge opraviti etično oceno. |
(51) |
Zaradi podpore odprtemu notranjemu trgu bi bilo treba spodbujati udeležbo čezmejnih MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, kot članov konzorcijev, podizvajalcev ali drugih pravnih subjektov v dobavni verigi. |
(52) |
Komisija bi si morala prizadevati za vzdrževanje dialoga z državami članicami in industrijo, da bi zagotovila uspeh Sklada. Kot sozakonodajalec in ključni deležnik bi pri tem moral sodelovati tudi Evropski parlament. |
(53) |
Ta uredba določa finančna sredstva za Sklad, ki za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo (13) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020). Komisija bi morala zagotoviti, da so upravni postopki čim enostavnejši in povzročijo čim manj dodatnih stroškov. |
(54) |
Če ni drugače določeno, se za Sklad uporablja finančna uredba. Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnega naročanja, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih in finančni pomoči. |
(55) |
Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Navedena pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, nagrad, javnega naročanja in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, vključujejo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije. |
(56) |
V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (15), (Euratom, ES) št. 2185/96 (16) in (EU) 2017/1939 (17) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, vključno z goljufijami, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (18). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. |
(57) |
Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (19), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od teh tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. |
(58) |
Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bi bilo treba ta sklad oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Sklada. Komisija bi morala izvesti vmesno ocenjevanje najpozneje štiri leta po začetku obdobja izvajanja Sklada, med drugim zato, da bi predložila predloge za morebitne ustrezne spremembe te uredbe. Komisija bi morala opraviti tudi končno ocenjevanje ob koncu obdobja izvajanja Sklada, pri čemer bi morala v okviru teh ocenjevanj preveriti finančne dejavnosti v smislu rezultatov finančnega izvrševanja in, kolikor bi bilo v tistem času mogoče, v smislu rezultatov izvajanja in učinka Sklada. V zvezi s tem bi moralo poročilo o končnem ocenjevanju pripomoči tudi k ugotavljanju, na katerih področjih razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij je Unija odvisna od tretjih držav. Končno poročilo bi moralo analizirati tudi čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih, ki jih podpira Sklad, ter udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalni vrednostni verigi, analizirati bi moralo prispevek Sklada k odpravljanju pomanjkljivosti, ugotovljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti, ter vključevati informacije o državah porekla prejemnikov, številu držav članic in pridruženih držav, vključenih v posamezne dejavnosti, in porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine. Komisija lahko tudi predlaga spremembe te uredbe, da bi se odzvala na morebitne spremembe med izvajanjem Sklada. |
(59) |
Komisija bi morala redno spremljati izvajanje Sklada in Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo o napredku, vključno s tem, kako se pri izvajanju Sklada upoštevajo izkušnje, pridobljene pri EDIDP in PADR. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti potrebno ureditev spremljanja. Poročilo ne bi smelo vsebovati občutljivih podatkov. |
(60) |
Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (20), in ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja Sklad prispeva k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in k doseganju krovnega cilja, da se 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi se bodo opredelili med pripravo in izvajanjem Sklada ter ponovno ocenili v okviru vmesnega ocenjevanja. |
(61) |
Glede na pomen boja proti dramatični izgubi biotske raznovrstnosti ta uredba prispeva k vključevanju ukrepov na področju biotske raznovrstnosti v politike Unije in doseganju splošnega cilja, da se za cilje biotske raznovrstnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 v letu 2024 nameni 7,5 % letne porabe, v letih 2026 in 2027 pa 10 % letne porabe, pri čemer se upoštevajo obstoječa prekrivanja ciljev na področju podnebja in biotske raznovrstnosti v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 16. decembra 2020. |
(62) |
Sklad bi moral podpirati samo fazi raziskav in razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij, zato Unija načeloma ne bi smela imeti lastništva nad obrambnimi proizvodi ali tehnologijami, nastalimi v okviru financiranih ukrepov, ali pravic intelektualne lastnine za te proizvode ali tehnologije, razen če se podpora Unije zagotovi prek javnega naročanja. Vendar bi morale pri raziskovalnih ukrepih zainteresirane države članice in pridružene države imeti možnost uporabe rezultatov financiranih ukrepov za sodelovanje pri nadaljnjem skupnem razvoju. |
(63) |
Podpora Unije ne bi smela vplivati na prenos proizvodov, povezanih z obrambo, znotraj Unije v skladu z Direktivo 2009/43/ES ali na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij. Izvoz vojaške opreme in tehnologij s strani držav članic ureja Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP (21). |
(64) |
Uporaba občutljivih osnovnih informacij, tudi podatkov, tehničnega znanja ali informacij, ustvarjenih pred začetkom delovanja Sklada ali zunaj njegovega delovanja, ali dostop nepooblaščenih posameznikov do rezultatov, ustvarjenih v povezavi z ukrepi, ki jih podpira Sklad, bi lahko škodila interesom Unije ali interesom ene ali več držav članic. Zato bi moralo za ravnanje z občutljivimi podatki veljati ustrezno pravo Unije in nacionalno pravo. |
(65) |
Za zagotovitev varnosti tajnih podatkov na zahtevani ravni bi bilo treba pri podpisovanju sporazumov o finančnih sredstvih in o financiranju, ki vsebujejo tajne podatke, upoštevati minimalne standarde industrijske varnosti. Komisija bi morala v ta namen in v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (22) neodvisnim strokovnjakom, ki jih imenujejo države članice, v posvetovalne namene sporočiti varnostna navodila za zadevni program, vključno z vodnikom po stopnjah tajnosti. |
(66) |
Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(67) |
Komisija bi morala pri upravljanju Sklada ustrezno upoštevati zahteve zaupnosti in varnosti, zlasti zahteve glede občutljivih podatkov, vključno s tajnimi podatki. |
(68) |
Za zagotovitev kontinuitete pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočanje izvajanja Sklada od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021. |
(69) |
Uredbo (EU) 2018/1092 bi bilo zato treba razveljaviti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
SKUPNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba vzpostavlja Evropski obrambni sklad (v nadaljnjem besedilu: Sklad), kot je določeno v točki (c) člena 1(2) Uredbe (EU) 2021/695, in sicer za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. Trajanje Sklada je usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.
Ta uredba določa cilje Sklada, njegov proračun za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„pravni subjekt“ pomeni pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu s pravom Unije, nacionalnim pravom ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in sposobnost, da v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt, ki nima pravne osebnosti, iz točke (c) člena 197(2) finančne uredbe; |
(2) |
„vložnik“ pomeni pravni subjekt, ki na podlagi razpisa za zbiranje predlogov ali v skladu s točko (e) prvega odstavka člena 195 finančne uredbe predloži vlogo za pridobitev podpore iz Sklada; |
(3) |
„prejemnik“ pomeni pravni subjekt, s katerim je bil podpisan sporazum o finančnih sredstvih ali o financiranju ali kateremu je bil priglašen sklep o finančnih sredstvih ali o financiranju; |
(4) |
„konzorcij“ pomeni kolaborativno skupino vložnikov ali prejemnikov, ki jo zavezuje sporazum in je ustanovljena z namenom, da ukrepa na podlagi Sklada; |
(5) |
„koordinator“ pomeni pravni subjekt, ki je član konzorcija in so ga vsi člani konzorcija imenovali za glavno točko za stike za namene odnosov konzorcija s Komisijo; |
(6) |
„nadzor“ pomeni možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov; |
(7) |
„izvršna upravna struktura“ pomeni organ pravnega subjekta, ki je imenovan v skladu z nacionalnim pravom in ki, kadar je to ustrezno, poroča izvršnemu direktorju, ki je pooblaščen za vzpostavljanje strategije, ciljev in splošne usmerjenosti pravnega subjekta ter ki nadzoruje in spremlja odločanje uprave; |
(8) |
„sistemski prototip“ pomeni model proizvoda ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju; |
(9) |
„kvalifikacija“ pomeni celoten proces, s katerim se dokaže, da zasnova obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije izpolnjuje določene zahteve, in v katerem se zagotovijo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da so bile posebne zahteve glede zasnove izpolnjene; |
(10) |
„certifikacija“ pomeni proces, v skladu s katerim nacionalni organ potrdi, da je obrambni proizvod, materialni ali nematerialni sestavni del ali tehnologija v skladu z veljavnimi predpisi; |
(11) |
„raziskovalni ukrep“ pomeni ukrep, ki je sestavljen predvsem iz raziskovalnih dejavnosti – zlasti uporabnih raziskav ali, kadar je potrebno, temeljnih raziskav –, katerih namen je pridobivanje novega znanja in ki so usmerjene izključno v obrambne aplikacije; |
(12) |
„razvojni ukrep“ pomeni ukrep, ki je sestavljen iz dejavnosti, usmerjenih v obrambo, predvsem v fazi razvoja, in ki zajema nove obrambne proizvode ali tehnologije ali nadgradnjo obstoječih, ne zajema pa proizvodnje ali uporabe orožja; |
(13) |
„prebojna tehnologija za obrambo“ pomeni izboljšano ali povsem novo tehnologijo, ki sproži korenito spremembo, vključno s temeljnim premikom v zasnovi in vodenju obrambnih zadev, na primer tako, da nadomesti obstoječe obrambne tehnologije ali da zaradi nje te tehnologije zastarajo; |
(14) |
„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (23); |
(15) |
„podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni MSP in ki zaposluje največ 3 000 oseb, pri čemer je število zaposlenih izračunano v skladu s členi 3 do 6 Priloge k Priporočilu 2003/361/ES; |
(16) |
„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrep, ki se podpira iz proračuna Unije, vključno v okviru mehanizma mešanega financiranja ali platforme, kot je opredeljeno v točki 6 člena 2 finančne uredbe, ki kombinira nepovratne oblike podpore ali finančne instrumente iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; |
(17) |
„predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključuje delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji ter konkurenčni razvoj v fazah, v pri čemer so naročene raziskovalne in razvojne storitve jasno ločene od uvajanja tržnih količin končnih proizvodov; |
(18) |
„vodja projekta“ pomeni naročnika s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ga je država članica, pridružena država ali skupina držav članic ali pridruženih držav trajno ali za posamezen primer imenovala za upravljanje večnacionalnih projektov na področju oboroževanja; |
(19) |
„rezultati“ pomeni kakršen koli materialni ali nematerialni učinek določenega ukrepa, kot so podatki, tehnično znanje in izkušnje ali informacije ne glede na obliko in naravo in ne glede na to, ali jih je mogoče zaščititi, ter pravice, ki so povezane z njimi, vključno s pravicami intelektualne lastnine; |
(20) |
„nove informacije“ pomeni podatke, tehnično znanje in izkušnje ali informacije, ustvarjene v okviru delovanja Sklada, ne glede na njihovo obliko in naravo; |
(21) |
„tajni podatki“ pomeni podatke ali material v kakršni koli obliki, katerih nepooblaščeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom Unije ali ene ali več držav članic in ki imajo eno od oznak stopnje tajnosti EU ali enakovredno oznako stopnje tajnosti, določeno v Sporazumu med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (24); |
(22) |
„občutljivi podatki“ pomeni informacije in podatke, vključno s tajnimi podatki, ki jih je treba zaščititi pred nepooblaščenim dostopom ali razkritjem, ker tako izhaja iz obveznosti, določenih v pravu Unije ali nacionalnem pravu, ali zato da se zaščiti zasebnost ali varnost fizične ali pravne osebe; |
(23) |
„posebno poročilo“ pomeni poseben konkreten rezultat raziskovalnega ukrepa, ki povzema rezultate ukrepa in v katerem so navedene obsežne informacije o temeljnih načelih, ciljih, izidih, osnovnih lastnostih, opravljenih preizkusih, mogočih koristih, možnostih uporabe v obrambne namene in pričakovani poti izkoriščanja raziskave v smeri razvoja, pa tudi informacije o lastništvu nad pravicami intelektualne lastnine, pri čemer ni treba vključiti informacij o pravicah intelektualne lastnine; |
(24) |
„subjekt iz nepridružene tretje države“ pomeni pravni subjekt, ki ima sedež v nepridruženi tretji državi, ali – kadar gre za pravni subjekt s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi – ki ima v nepridruženi tretji državi izvršno upravno strukturo. |
Člen 3
Cilji
1. Splošni cilj Sklada je spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacijske zmogljivosti tehnološke in industrijske baze evropske obrambe po vsej Uniji, ki prispeva k strateški avtonomiji Unije in k njeni svobodi ukrepanja, s podporo skupnim ukrepom in čezmejnemu sodelovanju med pravnimi subjekti po vsej Uniji, zlasti MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter z okrepitvijo in izboljšanjem prožnosti obrambne dobavne in vrednostne verige, razširitvijo čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti in spodbujanjem boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v vseh fazah industrijskega življenjskega cikla obrambnih proizvodov in tehnologij.
2. Specifični cilji Sklada so:
(a) |
podpirati skupne raziskave, ki bi lahko občutno povečale učinkovitost prihodnjih zmogljivosti po vsej Uniji, zato da se ustvari čim več inovacij, uvedejo novi obrambni proizvodi in tehnologije, tudi prebojne tehnologije za obrambo, ter poskusi na najbolj učinkovit način uporabiti izdatke za raziskave v obrambi v Uniji; |
(b) |
podpirati skupni razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij in tako prispevati k večji učinkovitosti obrambnih proizvodov v Uniji, doseči večjo ekonomijo obsega, zmanjšati tveganje nepotrebnega podvajanja in s tem spodbuditi tržno uvajanje evropskih obrambnih proizvodov in tehnologij ter zmanjšati razdrobljenost obrambnih proizvodov in tehnologij po vsej Uniji, kar bo v končni fazi prineslo več standardizacije obrambnih sistemov in večjo interoperabilnost med zmogljivostmi držav članic. |
Takšno sodelovanje bo v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice skupno dogovorile v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti.
V zvezi s tem se lahko po potrebi upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, kadar služijo varnostnim in obrambnim interesom Unije, kot so določeni v okviru SZVP, kadar ne izključujejo možnosti sodelovanja katere koli od držav članic ali pridruženih držav, pri čemer se upošteva potreba, da se prepreči nepotrebno podvajanje.
Člen 4
Proračun
1. V skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2021/695 finančna sredstva za izvajanje Sklada za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 7 953 000 000 EUR v tekočih cenah.
2. Razdelitev zneska iz odstavka 1 je:
(a) |
2 651 000 000 EUR za raziskovalne ukrepe; |
(b) |
5 302 000 000 EUR za razvojne ukrepe. |
Komisija lahko za odziv na nepredvidene okoliščine ali na nove spremembe in potrebe prerazporedi do največ 20 % zneska, dodeljenega za raziskovalne ali razvojne ukrepe.
3. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Sklada, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno z zasnovo, vzpostavitvijo, delovanjem in vzdrževanjem korporativnih sistemov informacijske tehnologije.
4. Vsaj 4 % in največ 8 % finančnih sredstev iz odstavka 1 se nameni za razpis za zbiranje predlogov ali za dodelitev sredstev za podporo prebojnim tehnologijam za obrambo.
Člen 5
Pridružene države
Sklad je odprt za sodelovanje članic Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (pridružene tretje države).
Člen 6
Podpora prebojnim tehnologijam za obrambo
1. Komisija z izvedbenimi akti dodeli finančna sredstva na podlagi odprtih in javnih posvetovanj o prebojnih tehnologijah za obrambo na področjih ukrepov, opredeljenih v programih dela iz člena 24. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).
2. V programih dela so določene najustreznejše oblike financiranja za prebojne tehnologije za obrambo.
Člen 7
Etika
1. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada, morajo biti skladni z ustreznim pravom Unije, nacionalnim pravom in mednarodnim pravom, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Ti ukrepi morajo biti poleg tega skladni z etičnimi načeli, ki so prav tako odražena v ustreznem pravu Unije, nacionalnem pravu in mednarodnem pravu.
2. Pred podpisom sporazuma o financiranju predloge na podlagi etične samoocene, ki jo pripravi konzorcij, pregleda Komisija, da ugotovi, pri katerih se zastavljajo resna etična vprašanja, tudi v zvezi s pogoji, pod katerimi se morajo izvajati dejavnosti. Po potrebi se za takšne predloge opravi etična ocena.
Etično preverjanje in oceno izvede Komisija ob podpori neodvisnih strokovnjakov, ki so imenovani v skladu s členom 26. Ti neodvisni strokovnjaki prihajajo z različnih področij, imajo priznano zlasti strokovno znanje na področju obrambne etike ter so državljani čim več različnih držav članic.
Pogoji, pod katerimi se morajo izvajati dejavnosti z etično občutljivimi zadevami, se opredelijo v sporazumu o financiranju.
Komisija zagotovi, da so etični postopki kar se da pregledni in jih vključi v svoje poročilo o vmesnem ocenjevanju iz člena 29.
3. Pravni subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa ustrezna soglasja ali druge dokumente, ki jih zahtevajo nacionalni ali lokalni odbori za etiko ter drugi organi, kot so organi za varstvo podatkov. Ta soglasja in drugi dokumenti se hranijo in na zahtevo dajo na razpolago Komisiji.
4. Predlogi, ki se štejejo za etično nesprejemljive, se zavrnejo.
Člen 8
Izvajanje in oblike financiranja Unije
1. Sklad se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s finančno uredbo.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko v utemeljenih primerih v okviru posrednega upravljanja posebne ukrepe izvajajo organi iz točke (c) člena 62(1) finančne uredbe. To ne zajema postopka izbire in dodeljevanja iz člena 11 te uredbe.
3. Sklad lahko zagotovi financiranje v skladu s finančno uredbo v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnega naročanja, zaradi posebnosti ukrepa pa, kadar je to ustrezno, tudi v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.
4. Operacije mešanega financiranja se izvajajo v skladu z naslovom X finančne uredbe in Uredbo (EU) 2021/523.
5. Finančni instrumenti so namenjeni izključno prejemnikom.
Člen 9
Upravičeni pravni subjekti
1. Prejemniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, morajo imeti sedež v Uniji ali v pridruženi državi.
2. Infrastruktura, objekti, sredstva in viri prejemnikov in podizvajalcev, vključenih v ukrep, ki se uporabljajo za namene ukrepa, ki ga podpira Sklad, morajo ves čas izvajanja ukrepa biti na ozemlju države članice ali pridružene države, njihova izvršna upravna struktura pa mora imeti sedež v Uniji ali v pridruženi državi.
3. Za namene ukrepa, ki ga podpira Sklad, prejemniki in podizvajalci, vključeni v ukrep, ne smejo biti pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države.
4. Z odstopanjem od odstavka 3 je pravni subjekt, ki ima sedež v Uniji ali v pridruženi državi in je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, upravičen biti prejemnik ali podizvajalec, vključen v ukrep, le, če se Komisiji dajo na voljo jamstva, ki jih je v skladu s svojimi nacionalnimi postopki odobrila država članica ali pridružena država, v kateri ima ta pravni subjekt sedež. Ta jamstva se lahko nanašajo na izvršno upravno strukturo pravnega subjekta s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi. Ta jamstva se lahko nanašajo tudi na posebne državne pravice pri nadzoru nad pravnim subjektom, če država članica ali pridružena država, v kateri ima pravni subjekt sedež, presodi, da je to ustrezno.
Ta jamstva dajejo zagotovila, da vključitev takega pravnega subjekta pri ukrepu ne bi bila v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, določenimi v okviru SZVP na podlagi naslova V PEU, ali cilji, določenimi v členu 3 te uredbe. Jamstva morajo biti tudi skladna s členoma 20 in 23 te uredbe. Jamstva zlasti utemeljijo, da je za namene ukrepa poskrbljeno za zagotovitev, da:
(a) |
se nadzor nad pravnim subjektom ne izvaja tako, da bi zmanjševal ali omejeval sposobnost pravnega subjekta za izvedbo ukrepa in dosego rezultatov, da bi nalagal omejitve glede infrastrukture, objektov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja pravnega subjekta, potrebnih za namene ukrepa, ali da bi slabil zmogljivosti in standarde pravnega subjekta, potrebne za izvedbo ukrepa; |
(b) |
je nepridruženi tretji državi ali subjektu iz nepridružene tretje države onemogočen dostop do občutljivih podatkov v zvezi z ukrepom in da bodo zaposleni ali druge osebe, vključene v ukrep, po potrebi imeli nacionalno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga bo izdala država članica ali pridružena država; |
(c) |
prejemnik v času trajanja ukrepa in po njegovem zaključku obdrži lastništvo nad intelektualno lastnino, ki izhaja iz ukrepa, in rezultatov ukrepa, ki niso predmet nadzora ali omejitve nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, se ne izvažajo iz Unije ali iz pridruženih držav in do katerih ni mogoče dostopati zunaj Unije ali zunaj pridruženih držav, če tega ne odobri država članica ali pridružena država, v kateri ima pravni subjekt sedež, in če to ni v skladu s cilji, določenimi v členu 3. |
Zagotovijo se lahko dodatna jamstva, če država članica ali pridružena država, v kateri ima pravni subjekt sedež, presodi, da je to ustrezno.
Komisija obvesti odbor iz člena 34 o vseh pravnih subjektih, za katere se šteje, da so upravičeni v skladu s tem odstavkom.
5. Prejemniki in podizvajalci, vključeni v ukrep, lahko uporabljajo svoja sredstva, infrastrukturo, objekte in vire, ki so zunaj ozemlja držav članic ali pridruženih držav, kadar konkurenčne nadomestne rešitve v Uniji ali v pridruženi državi niso na voljo, vendar pod pogojem, da takšna uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, se ujema s cilji iz člena 3 in je skladna s členoma 20 in 23.
Stroški, povezani s temi dejavnostmi, niso upravičeni do podpore iz Sklada.
6. Prejemniki in podizvajalci, vključeni v upravičen ukrep, lahko pri njegovem izvajanju sodelujejo tudi s pravnimi subjekti, ki imajo sedež zunaj ozemlja držav članic ali pridruženih držav ali so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, pri čemer med drugim lahko uporabijo sredstva, infrastrukturo, objekte in vire takšnih pravnih subjektov, pod pogojem, da to ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Takšno sodelovanje se mora ujemati s cilji iz člena 3 in biti skladno s členoma 20 in 23.
Nepridružena tretja država ali drugi subjekt iz nepridružene tretje države nima dostopa do tajnih podatkov v zvezi z izvedbo ukrepa, če za to ni pooblaščen, in treba je preprečiti negativne učinke na varnost dobave nujnih sredstev za ukrep.
Stroški, povezani s temi dejavnostmi, niso upravičeni do podpore iz Sklada.
7. Vložniki predložijo vse relevantne informacije, ki so potrebne, da se oceni, ali izpolnjujejo merila za upravičenost. V primeru spremembe med izvajanjem ukrepa, ki bi lahko postavila pod vprašaj izpolnitev meril za upravičenost, zadevni pravni subjekt obvesti Komisijo, ki oceni, ali so navedena merila za upravičenost še vedno izpolnjena, in pretehta morebitne posledice te spremembe za financiranje ukrepa.
8. Za namene tega člena se za podizvajalce, ki sodelujejo pri ukrepu, štejejo podizvajalci, ki imajo neposreden pogodbeni odnos s prejemnikom, drugi podizvajalci, ki jim je dodeljenih vsaj 10 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, ter podizvajalci, ki za izvajanje ukrepa morda potrebujejo dostop do tajnih podatkov. Podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, niso člani konzorcija.
Člen 10
Upravičeni ukrepi
1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.
2. Sklad zagotavlja podporo za ukrepe, ki zajemajo nove obrambne proizvode in tehnologije ter nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij, pod pogojem, da za uporabo predobstoječih informacij, potrebnih za izvedbo ukrepa za posodobitev, ne velja omejitev nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države – bodisi neposredno bodisi, prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov, posredno – na način, ki bi onemogočal izvedbo ukrepa.
3. Ukrep, ki je upravičen, se nanaša na eno ali več naslednjih dejavnosti:
(a) |
dejavnosti, katerih namen je ustvarjanje, podpora in izboljšanje znanja, proizvodov in tehnologij, vključno s prebojnimi tehnologijami za obrambo, ki lahko dosežejo znatne učinke na področju obrambe; |
(b) |
dejavnosti, katerih namen je povečati interoperabilnost in odpornost, tudi varovano ustvarjanje in izmenjava podatkov, za obvladovanje kritičnih obrambnih tehnologij, za izboljšanje zanesljivosti oskrbe ali za omogočanje učinkovitega izkoriščanja rezultatov za obrambne proizvode in tehnologije; |
(c) |
študije, kot so študije izvedljivosti, s katerimi se preučuje izvedljivost novih ali nadgrajenih proizvodov, tehnologij, procesov, storitev in rešitev; |
(d) |
zasnovo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne sestavne dele ali tehnologije ter opredelitev tehničnih specifikacij, na podlagi katerih je bila zasnova razvita, vključno z vsemi delnimi preizkusi za zmanjšanje tveganja v industrijskem ali reprezentativnem okolju; |
(e) |
izdelavo sistemskega prototipa obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije; |
(f) |
preizkušanje obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne sestavne dele ali tehnologije; |
(g) |
kvalifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne sestavne dele ali tehnologije; |
(h) |
certifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne sestavne dele ali tehnologije; |
(i) |
razvoj tehnologij ali sredstev za večjo učinkovitost v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij. |
4. Ukrep izvedejo pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorciju vsaj treh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v vsaj treh različnih državah članicah ali pridruženih državah. Vsaj trije od teh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v vsaj dveh različnih državah članicah ali pridruženih državah v celotnem obdobju izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim nadzorom istega pravnega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.
5. Odstavek 4 se ne uporablja za ukrepe, ki se nanašajo na prebojne tehnologije za obrambo, ali za dejavnosti iz točke (c) odstavka 3.
6. Ukrepi za razvoj proizvodov in tehnologij, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana z mednarodnim pravom, ki se uporablja, niso upravičeni do podpore iz Sklada.
Poleg tega ukrepi za razvoj smrtonosnega avtonomnega orožja brez možnosti smiselnega človeškega nadzora nad odločitvami o izbiri in sodelovanju pri izvajanju napadov na ljudi niso upravičeni do podpore iz Sklada, brez poseganja v možnost financiranja ukrepov za razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja in protiukrepov za obrambne namene.
Člen 11
Postopek izbire in dodeljevanja
1. Finančna sredstva Unije se dodelijo na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v skladu s finančno uredbo.
V nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah je mogoče finančna sredstva Unije dodeliti tudi brez razpisov za zbiranje predlogov v skladu s točko (e) prvega odstavka člena 195 finančne uredbe.
2. Komisija z izvedbenimi akti dodeli finančna sredstva iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).
Člen 12
Merila za dodelitev
Vsak predlog se oceni na podlagi naslednjih meril:
(a) |
njegov prispevek k odličnosti ali možnost za preboj na obrambnem področju, zlasti s prikazom, da imajo pričakovani rezultati predlaganega ukrepa pomembne prednosti v primerjavi z obstoječimi obrambnimi proizvodi ali tehnologijami; |
(b) |
njegov prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju evropske obrambne industrije, zlasti s prikazom, da predlagani ukrep vključuje pionirske ali novo zasnovo in nove pristope, nove obetajoče tehnološke izboljšave v prihodnosti ali uporabo tehnologij ali zasnov, ki v obrambnem sektorju še niso bile uporabljene, ob preprečevanju nepotrebnega podvajanja; |
(c) |
njegov prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije s prikazom, da predlagani ukrep predstavlja dokazano pozitivno ravnotežje med stroškovno učinkovitostjo in uspešnostjo, s čimer se ustvarjajo nove tržne priložnosti v Uniji in globalno ter spodbuja hitrejša rast podjetij po vsej Uniji; |
(d) |
njegov prispevek k avtonomiji tehnološke in industrijske baze evropske obrambe, tudi s povečanjem neodvisnosti od virov zunaj Unije in okrepitvijo zanesljive oskrbe, ter k varnostnim in obrambnim interesom Unije v skladu s prednostnimi nalogami iz člena 3; |
(e) |
njegov prispevek k vzpostavljanju novega čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti s sedežem v državah članicah ali pridruženih državah, zlasti MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo z znatnim sodelovanjem pri ukrepu, kot prejemniki, podizvajalci ali drugi pravni subjekti v dobavni verigi, in s sedežem v državah članicah ali pridruženih državah, ki niso države, v katerih imajo sedež pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorciju, ki niso MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; |
(f) |
kakovost in učinkovitost izvajanja ukrepa. |
Člen 13
Stopnja sofinanciranja
1. Sklad financira do 100 % upravičenih stroškov dejavnosti iz člena 10(3) te uredbe brez poseganja v člen 190 finančne uredbe.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena:
(a) |
za dejavnosti iz točke (e) člena 10(3) podpora iz Sklada ne presega 20 % upravičenih stroškov; |
(b) |
za dejavnosti iz točk (f), (g) in (h) člena 10(3) podpora iz Sklada ne presega 80 % upravičenih stroškov. |
3. Pri razvojnih ukrepih se stopnje financiranja povečajo v naslednjih primerih:
(a) |
za ukrep, oblikovan v okviru projekta PESCO, kot je vzpostavljen s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/2315 (25), se lahko uporabi stopnja financiranja, povišana za 10 odstotnih točk; |
(b) |
za dejavnost se lahko uporabi povišana stopnja financiranja iz te točke, kadar je vsaj 10 % skupnih upravičenih stroškov dejavnosti dodeljenih MSP s sedežem v državah članicah ali pridruženih državah, ki sodelujejo v dejavnosti kot prejemniki, podizvajalci ali drugi pravni subjekti v dobavni verigi. Stopnja financiranja se lahko zviša za toliko odstotnih točk, kot je odstotek skupnih upravičenih stroškov dejavnosti, dodeljen MSP s sedežem v državah članicah ali pridruženih državah, v katerih imajo sedež prejemniki, ki niso MSP, in ki sodelujejo v dejavnosti kot prejemniki, podizvajalci ali drugi pravni subjekti v dobavni verigi, in to za največ 5 dodatnih odstotnih točk. Stopnja financiranja se lahko zviša za toliko odstotnih točk, kot je dvakratnik odstotka skupnih upravičenih stroškov dejavnosti, dodeljen MSP s sedežem v državah članicah ali pridruženih državah, ki niso države, v katerih imajo sedež prejemniki, ki niso MSP, in ki sodelujejo v dejavnosti kot prejemniki, podizvajalci ali drugi pravni subjekti v dobavni verigi; |
(c) |
za dejavnost se lahko uporabi stopnja financiranja, ki je višja za dodatnih 10 odstotnih točk, kadar je vsaj 15 % skupnih upravičenih stroškov dejavnosti dodeljenih podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državah članicah ali pridruženih državah. |
Skupno zvišanje stopnje financiranja dejavnosti po uporabi točk (a), (b) in (c) ne sme presegati 35 odstotnih točk.
Podpora iz Sklada, vključno z zvišanimi stopnjami financiranja, ne krije več kot 100 % upravičenih stroškov ukrepa.
Člen 14
Finančna sposobnost
1. Ne glede na člen 198(5) finančne uredbe se preverja samo finančna sposobnost koordinatorja in samo, kadar se zahtevajo finančna sredstva Unije v višini vsaj 500 000 EUR.
Kadar pa obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti enega od vložnikov ali koordinatorja, Komisija preveri tudi finančno sposobnost vseh vložnikov in koordinatorja, kadar se zahtevajo finančna sredstva Unije pod 500 000 EUR.
2. Finančna sposobnost se ne preverja pri pravnih subjektih, pri katerih za sposobnost jamčijo ustrezni organi držav članic.
3. Če za finančno sposobnost strukturno jamči drug pravni subjekt, se preveri finančna sposobnost tega drugega pravnega subjekta.
Člen 15
Posredni stroški
1. Posredni upravičeni stroški se z odstopanjem od člena 181(6) finančne uredbe določijo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov ukrepa, pri čemer so izključeni neposredni upravičeni stroški oddaje naročil podizvajalcem in podpora tretjim stranem ter stroški na enoto ali pavšalni zneski, ki vključujejo posredne stroške.
2. Posredni upravičeni stroški se lahko določijo tudi v skladu s prejemnikovimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva na podlagi dejanskih posrednih stroškov pod pogojem, da take prakse stroškovnega računovodstva sprejemajo nacionalni organi za primerljive dejavnosti na obrambnem področju v skladu s členom 185 finančne uredbe in da je prejemnik o njih obvestil Komisijo.
Člen 16
Uporaba prispevka, ki ni povezan s stroški, ali enotnega pavšalnega zneska
Kadar se z nepovratnimi sredstvi Unije sofinancira manj kot 50 % skupnih stroškov ukrepa, lahko Komisija uporabi:
(a) |
prispevek, ki ni povezan s stroški iz člena 180(3) finančne uredbe in izhaja iz doseženih rezultatov, ki se merijo glede na prejšnje mejnike ali s kazalniki smotrnosti, ali |
(b) |
enoten pavšalni znesek iz člena 182 finančne uredbe na podlagi začasnega proračuna ukrepa, ki so ga že podprli nacionalni organi sofinancirajočih držav članic in pridruženih držav. |
Posredni stroški so vključeni v pavšalni znesek iz točke (b) prvega odstavka.
Člen 17
Predkomercialno naročanje
1. Unija lahko podpira predkomercialno naročanje z dodelitvijo nepovratnih sredstev javnim naročnikom ali naročnikom, kot so opredeljeni v direktivah 2014/24/EU (26) in 2014/25/EU (27) Evropskega parlamenta in Sveta, ki skupaj naročajo storitve raziskav in razvoja na področju obrambe ali usklajujejo svoje postopke javnega naročanja.
2. Postopki javnega naročanja iz odstavka 1:
(a) |
morajo biti skladni s to uredbo; |
(b) |
lahko dovolijo oddajo več naročil v istem postopku(več virov); |
(c) |
omogočijo oddajo naročil ponudnikom, ki dajo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ob zagotovitvi, da ni nasprotja interesov. |
Člen 18
Jamstveni sklad
Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo zneskov, ki bi jih morali plačati prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporablja se člen 37 Uredbe (EU) 2021/695.
Člen 19
Merila za upravičenost pri javnem naročanju in nagradah
1. Za nagrade se smiselno uporabljata člena 9 in 10.
2. Z odstopanjem od člena 176 finančne uredbe se člen 9 te uredbe kot tudi člen 10 te uredbe smiselno uporabljata za javno naročila študij iz točke (c) člena 10(3) te uredbe.
NASLOV II
POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZISKOVALNE UKREPE
Člen 20
Lastništvo nad rezultati raziskovalnih ukrepov
1. Lastniki rezultatov raziskovalnih ukrepov, ki jih podpira Sklad, so prejemniki, ki jih ustvarjajo. Kadar pravne osebe ustvarijo rezultate skupaj in kadar ni mogoče ugotoviti prispevka vsake od njih ali kadar takih skupnih rezultatov ni mogoče ločiti, so pravni subjekti skupni lastniki rezultatov. Skupni lastniki sklenejo sporazum o razdelitvi njihovih deležev in pogojih uveljavljanja njihovega skupnega lastništva v skladu z obveznostmi iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 je lastnik raziskovalnih ukrepov, ki jih podpira Sklad, Unija, kadar se njena podpora zagotavlja v obliki javnega naročanja. Države članice in pridružene države imajo na pisno zahtevo pravice do brezplačnega dostopa do rezultatov.
3. Rezultati raziskovalnih ukrepov, ki jih podpira Sklad, niso neposredno ali posredno – prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov – predmet nadzora ali omejitve nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, kar velja tudi za prenos tehnologije.
4. V zvezi z rezultati, ki so jih ustvarili prejemniki prek raziskovalnih ukrepov, ki jih podpira Sklad, in brez poseganja v odstavek 9 tega člena se Komisijo uradno obvesti pred vsakim prenosom lastništva na nepridruženo tretjo državo ali subjekt iz nepridružene tretje države ali podelitvijo ekskluzivne licence taki državi ali takemu subjektu. Kadar je tak prenos lastništva ali podelitev ekskluzivne licence v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic ali s cilji iz člena 3, se mora podpora, zagotovljena v okviru Sklada, vrniti.
5. Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav imajo pravice dostopa do posebnih poročil. Take pravice dostopa se podelijo brezplačno, Komisija pa jih prenese na države članice in pridružene države, potem ko je Komisija zagotovila vzpostavitev ustreznih obveznosti varovanja tajnosti.
6. Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav posebno poročilo uporabijo samo za namene, povezane z uporabo s strani njihovih oboroženih sil, varnostnih sil ali obveščevalnih služb ali uporabo za njihove oborožene sile, varnostne sile ali obveščevalne službe, tudi v okviru svojih programov sodelovanja. Tovrstna uporaba vključuje študije, ocenjevanje, ocene, raziskave, zasnovo, sprejetje in certifikacijo proizvoda, delovanje, usposabljanje in odstranitev, pa tudi oceno in pripravo tehničnih zahtev za javno naročanje.
7. Prejemniki institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije podelijo pravice brezplačnega dostopa do rezultatov raziskovalnih ukrepov, ki jih podpira Sklad, za ustrezno utemeljene namene oblikovanja, izvajanja in spremljanja obstoječih politik in programov Unije na področjih v njeni pristojnosti. Takšne pravice do dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.
8. Posebne določbe o lastništvu, pravicah dostopa in licenciranju se določijo v sporazumih o financiranju in pogodbah za predkomercialno naročanje, da se zagotovi čim boljše črpanje rezultatov in prepreči vsaka nepoštena prednost. Javni naročniki imajo vsaj pravice brezplačnega dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da tretjim stranem podelijo neizključne licence za izkoriščanje rezultatov pod poštenimi in razumnimi pogoji brez pravice do podelitve podlicenc, oziroma da od prejemnikov zahtevajo podelitev takih licenc. Vse države članice in pridružene države imajo brezplačen dostop do posebnega poročila. Kadar izvajalec v obdobju po predkomercialnem naročilu, kot je določeno v pogodbi, rezultatov ne izkoristi komercialno, lastništvo nad rezultati prenese na javne naročnike.
9. Ta uredba ne vpliva na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij, ki vključujejo rezultate raziskovalnih ukrepov, ki jih podpira Sklad, in ne vpliva na diskrecijsko pravico držav članic glede njihove politike v zvezi z izvozom proizvodov, povezanih z obrambo.
10. Kadar dve ali več držav članic ali pridruženih držav večstransko ali v okviru Unije skupaj sklenejo eno ali več pogodb z enim ali več prejemniki, da bi skupaj nadalje razvijali rezultate raziskovalnih ukrepov, ki jih podpira Sklad, imajo te države pravice dostopa do teh rezultatov, kolikor so v lasti takšnih prejemnikov in so potrebni za izvajanje pogodbe ali pogodb. Takšne pravice dostopa se podelijo brezplačno in na podlagi posebnih pogojev, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za namene pogodbe ali pogodb in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti.
NASLOV III
POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZVOJNE UKREPE
Člen 21
Dodatna merila za upravičenost na področju razvojnih ukrepov
1. Konzorcij prikaže, da bodo stroški ukrepa, ki jih ne krije podpora Unije, kriti z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic ali pridruženih držav ali sofinanciranje s strani pravnih subjektov.
2. Dejavnosti iz točke (d) člena 10(3) temeljijo na harmoniziranih zahtevah za obrambne zmogljivosti, o katerih sta se dogovorili vsaj dve državi članici ali pridruženi državi.
3. Kar zadeva dejavnosti iz točk (e) do (h) člena 10(3), konzorcij z dokumenti, ki so jih izdali nacionalni organi, prikaže, da:
(a) |
nameravata vsaj dve državi članici ali pridruženi državi usklajeno, vključno prek skupnega javnega naročanja, kadar je to ustrezno, naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo; |
(b) |
dejavnost temelji na skupnih tehničnih specifikacijah, o katerih so se dogovorile države članice ali pridružene države, ki naj bi sofinancirale ukrep ali ki nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali skupaj uporabljati tehnologijo. |
Člen 22
Dodatna merila za dodelitev na področju razvojnih ukrepov
Poleg meril za dodelitev iz člena 12 se v programu dela upošteva tudi:
(a) |
prispevek k večji učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno s stroškovno učinkovitostjo ter možnostjo sinergij v postopkih javnega naročanja, vzdrževanja in odstranjevanja; |
(b) |
prispevek k nadaljnjemu povezovanju evropske obrambne industrije po vsej Uniji, tako da prejemniki prikažejo, da so se države članice zavezale, da bodo na usklajen način skupaj uporabljale, imele v lasti ali vzdrževale končni proizvod ali tehnologijo. |
Člen 23
Lastništvo nad rezultati razvojnih ukrepov
1. Unija nima v lasti obrambnih proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz razvojnih ukrepov, ki jih podpira Sklad, niti nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine v zvezi s temi ukrepi.
2. Rezultati razvojnih ukrepov, ki jih podpira Sklad, niso neposredno ali posredno – prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov – predmet nadzora ali omejitve nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav, kar velja tudi za prenos tehnologije.
3. Ta uredba ne vpliva na diskrecijsko pravico držav članic glede njihove politike izvoza proizvodov, povezanih z obrambo.
4. V zvezi z rezultati, ki so jih ustvarili prejemniki prek razvojnih ukrepov, ki jih podpira Sklad, in brez poseganja v odstavek 3 tega člena se Komisijo uradno obvesti pred vsakim prenosom lastništva na nepridruženo tretjo državo ali subjekt iz nepridružene tretje države. Kadar je tak prenos lastništva v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic ali s cilji iz člena 3, se mora podpora, zagotovljena v okviru Sklada, vrniti.
5. Kadar se podpora Unije zagotovi v obliki javnega naročila študije, imajo vse države članice ali pridružene države na pisno zahtevo pravico do brezplačne neizključne licence za uporabo študije.
NASLOV IV
UPRAVLJANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA
Člen 24
Programi dela
1. Sklad se izvaja prek letnih programov dela iz člena 110(2) finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. V programih dela se določi skupni proračun za čezmejno udeležbo MSP.
2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme programe dela iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).
3. V programih dela se podrobno določijo raziskovalne teme in kategorije ukrepov, ki jih podpira Sklad. Te kategorije morajo biti skladne s prednostnimi nalogami na področju obrambe iz člena 3.
Z izjemo dela delovnega programa, ki je namenjen prebojnim tehnologijam za obrambo, raziskovalne teme in kategorije ukrepov iz prvega pododstavka zajemajo obrambne proizvode in tehnologije na področjih:
(a) |
priprave, zaščite, napotitve in trajnosti; |
(b) |
upravljanja informaciji in informacijske premoči ter poveljevanja, kontrole, komunikacij, računalnikov, obveščevalnih dejavnosti, nadzora in izvidovanja (C4ISR), kibernetske obrambe in kibernetske varnosti ter |
(c) |
delovanja in efektorjev. 4. Programi dela po potrebi vsebujejo zahteve glede funkcionalnosti in določajo obliko financiranja Unije na podlagi člena 8, obenem pa ne preprečujejo konkurence na ravni razpisov za zbiranje predlogov. V programih dela se lahko upošteva tudi prehod rezultatov raziskovalnih ukrepov, ki dokazujejo dodano vrednost in jih že podpira Sklad, v razvojno fazo. |
Člen 25
Posvetovanje z vodjem projekta
Kadar se imenuje vodja projekta, se Komisija pred izvedbo plačila posvetuje z njim o doseženem napredku v zvezi z ukrepom.
Člen 26
Neodvisni strokovnjaki
1. Komisija imenuje neodvisne strokovnjake, ki pomagajo pri etičnem preverjanju in oceni iz člena 7 te uredbe in pri ocenjevanju predlogov na podlagi člena 237 finančne uredbe.
2. Neodvisni strokovnjaki iz odstavka 1 tega člena so državljani iz čim več različnih držav članic in se izberejo na podlagi razpisov za prijavo interesa, naslovljenih na ministrstva za obrambo in agencije, ki so jim podrejene, druge ustrezne vladne organe, raziskovalne inštitute, univerze, poslovna združenja ali podjetja v obrambnem sektorju, s ciljem sestaviti seznam neodvisnih strokovnjakov. Z odstopanjem od člena 237 finančne uredbe se seznam neodvisnih strokovnjakov ne objavi.
3. Varnostne kvalifikacije imenovanih neodvisnih strokovnjakov potrdi zadevna država članica.
4. Odbor iz člena 34 se vsako leto obvesti o seznamu neodvisnih strokovnjakov, da se omogoči preglednost glede njihovih varnostnih kvalifikacij. Komisija zagotovi, da neodvisni strokovnjaki ne ocenjujejo, svetujejo ali pomagajo pri zadevah, pri katerih je prisotno kakršno koli nasprotje interesov.
5. Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, relevantnih za izvajanje dodeljenih nalog.
Člen 27
Uporaba pravil o tajnih podatkih
1. V okviru področja uporabe te uredbe:
(a) |
vsaka država članica zagotovi, da omogoča stopnjo varstva tajnih podatkov EU, ki je enakovredna tisti iz varnostnih pravil Sveta, določenih v Sklepu Sveta 2013/488/EU (28); |
(b) |
Komisija varuje tajne podatke v skladu z varnostnimi pravili, določenimi v Sklepu (EU, Euratom) 2015/444; |
(c) |
fizične osebe s prebivališčem v tretjih državah in pravne osebe s sedežem v tretjih državah lahko delajo s tajnimi podatki EU v zvezi s Skladom samo, kadar zanje v navedenih državah veljajo varnostni predpisi, ki zagotavljajo stopnjo varstva, ki je vsaj enakovredna tisti iz varnostnih pravil Komisije in Sveta, določenih v Sklepu (EU, Euratom) 2015/444 oziroma Sklepa 2013/488/EU; |
(d) |
enakovrednost varnostnih predpisov, ki se uporabljajo v tretji državi ali mednarodni organizaciji, se določi v sporazumu o varnosti podatkov, vključno z zadevami industrijske varnosti, če je to relevantno, ki ga skleneta ali ga bosta sklenili Unija in navedena tretja država ali mednarodna organizacija v skladu s postopkom iz člena 218 PDEU in ob upoštevanju člena 13 Sklepa 2013/488/EU, in |
(e) |
brez poseganja v člen 13 Sklepa 2013/488/EU in v pravila, ki veljajo za področje industrijske varnosti, določena v Sklepu (EU, Euratom) 2015/444, lahko fizična ali pravna oseba, tretja država ali mednarodna organizacija dobi dostop do tajnih podatkov EU, kadar se šteje, da je to potrebno, in sicer po presoji vsakega posameznega primera v skladu z naravo in vsebino takih podatkov, nujnostjo, da je zadevna oseba seznanjena z njimi, in stopnjo koristi za Unijo. |
2. Če gre pri ukrepih za tajne podatke, če so taki podatki pri njih potrebni ali če jih vsebujejo, ustrezni organ financiranja v dokumentih razpisa za zbiranje predlogov ali ponudb navede ukrepe in zahteve, potrebne za zagotovitev varnosti takih podatkov na zahtevani ravni.
3. Komisija vzpostavi zavarovan sistem izmenjave za olajšanje izmenjave občutljivih podatkov, vključno s tajnimi podatki, med Komisijo ter državami članicami in pridruženimi državami ter po potrebi z vložniki in prejemniki. Ta sistem upošteva nacionalne varnostne predpise držav članic.
4. Izvor novih tajnih informacij, pridobljenih pri izvajanju raziskovalnega ali razvojnega ukrepa, določijo države članice, na ozemlju katerih imajo prejemniki sedež. V ta namen se lahko te države članice odločijo za poseben varnostni okvir za varovanje in obdelavo tajnih podatkov, povezanih z ukrepom, in o tem obvestijo Komisijo. Tak varnostni okvir ne posega v možnost Komisije, da dostopa do potrebnih podatkov za izvajanje raziskovalnega ali razvojnega ukrepa.
Če te države članice ne vzpostavijo posebnega varnostnega okvira, ga v skladu s Sklepom (EU, Euratom) 2015/444 za ukrep vzpostavi Komisija.
Veljavni varnostni okvir za ukrep se v vsakem primeru vzpostavi pred podpisom sporazuma o financiranju ali pogodbe.
Člen 28
Spremljanje in poročanje
1. Kazalniki za poročanje o napredku Sklada pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3(2) so določeni v Prilogi.
2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Sklada pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33 za spremembo Priloge glede kazalnikov, kadar je to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.
3. Komisija redno spremlja izvajanje Sklada in vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o napredku, vključno s tem, kako se pri izvajanju Sklada upoštevajo izkušnje, opredeljene in pridobljene pri EDIDP in PADR. V ta namen Komisija vzpostavi potrebno ureditev spremljanja.
4. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Sklada zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno.
V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in po potrebi državam članicam, naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
Člen 29
Ocenjevanje Sklada
1. Ocenjevanja Sklada se opravijo, da pravočasno prispevajo k postopku odločanja.
2. Vmesno ocenjevanje Sklada se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka obdobja izvajanja Sklada.
Poročilo o vmesnem ocenjevanju zajema obdobje do 31. julija 2024 ter vključuje zlasti:
(a) |
oceno upravljanja Sklada, vključno kar zadeva:
|
(b) |
upoštevanje izkušenj, pridobljenih pri EDIDP in PADR; |
(c) |
stopnje izvrševanja; |
(d) |
rezultate pri dodeljevanju projektov, vključno s stopnjo udeležbe MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter stopnjo njihovega čezmejnega sodelovanja; |
(e) |
stopnje povračila posrednih stroškov, kot so opredeljeni v členu 15 te uredbe; |
(f) |
zneske, ki so bili v razpisih za zbiranje predlogov dodeljeni za prebojne tehnologije za obrambo, in |
(g) |
finančna sredstva, dodeljena v skladu s členom 195 finančne uredbe. |
Vmesno ocenjevanje poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov, številu držav, vključenih v posamezne projekte, in, kadar je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine. Komisija lahko predloži predloge za kakršne koli ustrezne spremembe te uredbe.
3. Na koncu obdobja izvajanja, vendar najpozneje 31. decembra 2031, Komisija opravi končno ocenjevanje in pripravi poročilo o izvajanju Sklada.
Poročilo o končnem ocenjevanju:
(a) |
vključuje rezultate izvajanja in, kolikor je mogoče, učinek Sklad; |
(b) |
temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami, pridruženimi državami in ključnimi deležniki in predvsem oceni napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 3; |
(c) |
prispeva k ugotavljanju, na katerih področjih razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij je Unija odvisna od tretjih držav; |
(d) |
analizira čezmejno udeležbo, vključno MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru Sklada, kot tudi vključevanje MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalno vrednostno verigo ter prispevek Sklada k odpravljanju pomanjkljivosti, opredeljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti, in |
(e) |
vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov in, kadar je to mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine. |
4. Komisija zaključke teh ocenjevanj skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Člen 30
Revizije
Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije, organi, uradi ali agencije Unije, so osnova za splošno zagotovilo na podlagi člena 127 finančne uredbe. Računsko sodišče preveri računovodske izkaze vseh prihodkov in odhodkov Unije v skladu s členom 287 PDEU.
Člen 31
Zaščita finančnih interesov Unije
Kadar tretja država sodeluje v Skladu po odločitvi, sprejeti na podlagi mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. V primeru OLAF take pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanji na kraju samem in inšpekcijami, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013.
Člen 32
Obveščanje, sporočanje in oglaševanje
1. Prejemniki finančnih sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov. Sporazumu o finančnih sredstvih ali financiranju vsebuje določbe, ki uredijo možnost objave znanstvenih člankov na podlagi rezultatov raziskovalnih ukrepov.
2. Komisija izvaja ukrepe obveščanja in sporočanja v zvezi s Skladom, ukrepi, izvedenimi na podlagi Sklada, in doseženimi rezultati.
Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi h korporativnemu sporočanju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji iz člena 3.
3. Finančna sredstva, dodeljena Skladu, se lahko uporabijo tudi za organizacijo dejavnosti razširjanja, prireditev za povezovanje in dejavnosti ozaveščanja, ki so zlasti namenjene odpiranju dobavnih verig za spodbujanje čezmejne udeležbe MSP.
NASLOV V
DELEGIRANI AKTI, IZVEDBENI AKTI, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 33
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 28 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 12. maja 2021.
3. Prenos pooblastila iz člena 28 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 28, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 34
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
Evropska obrambna agencija je pozvana, da kot opazovalka predstavi svoja stališča in zagotovi strokovno znanje odboru. Za pomoč v odboru se zaprosi tudi Evropska služba za zunanje delovanje.
Odbor se sestaja tudi v posebnih sestavah, med drugim da bi obravnaval obrambne in varnostne vidike v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 35
Razveljavitev
Uredba (EU) 2018/1092 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.
Člen 36
Prehodne določbe
1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih na podlagi Uredbe (EU) 2018/1092, ali PADR, ki se še naprej uporabljata za te ukrepe do njihovega zaključka in za njihove rezultate.
2. Finančna sredstva za Sklad lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Skladom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) 2018/1092 in PADR.
3. Po potrebi se lahko v proračun Unije po 31. decembru 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(4), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki niso zaključeni do konca trajanja Sklada.
Člen 37
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2021.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. aprila 2021
Za Evropski parlament
predsednik
D. M. SASSOLI
Za Svet
predsednica
A. P. ZACARIAS
(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 75.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 16. marca 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).
(4) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).
(5) Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).
(6) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
(7) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(8) Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (glej stran 1 tega Uradnega lista).
(9) Uredba (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije (UL L 200, 7.8.2018, str. 30 ).
(10) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).
(11) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(12) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(13) UL L 433I, 22.12.2020, str. 28.
(14) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(15) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(16) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(17) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(18) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(19) UL L 1, 3.1.1994, str. 3.
(20) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.
(21) Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008 ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).
(22) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
(23) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(24) Sporazum med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (UL C 202, 8.7.2011, str. 13).
(25) Sklep Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic (UL L 331, 14.12.2017, str. 57).
(26) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(27) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(28) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).
PRILOGA
KAZALNIKI ZA POROČANJE O NAPREDKU SKLADA PRI DOSEGANJU NJEGOVIH SPECIFIČNIH CILJEV
Specifični cilj iz točke (a) člena 3(2):
Kazalnik 1: |
udeleženci
|
Kazalnik 2: |
skupne raziskave Merilo:
|
Kazalnik 3: |
inovativni proizvodi Merilo:
|
Specifični cilj iz točke (b) člena 3(2):
Kazalnik 4: |
skupni razvoj zmogljivosti
|
Kazalnik 5: |
stalna podpora med celotnim ciklom raziskav in razvoja
|
Kazalnik 6: |
ustvarjanje novih delovnih mest/podpora ustvarjanju delovnih mest
|
II Nezakonodajni akti
SKLEPI
12.5.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/178 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2021/698
z dne 30. aprila 2021
o varnosti sistemov in storitev, ki so nameščeni, delujejo in se uporabljajo v okviru Vesoljskega programa Unije in lahko vplivajo na varnost Unije, ter razveljavitvi Sklepa 2014/496/SZVP
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 28 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski globalni navigacijski satelitski sistem (GNSS) je zlasti ob upoštevanju njegove strateške razsežnosti, regionalne in svetovne pokritosti ter večnamenske uporabe občutljiva infrastruktura, katere namestitev in uporaba bi lahko vplivala na varnost Unije in njenih držav članic. |
(2) |
Kadar so zaradi mednarodnih razmer potrebni operativni ukrepi Unije in kadar bi delovanje GNSS lahko vplivalo na varnost Unije ali njenih držav članic ali v primeru grožnje delovanju sistema GNSS, bi moral Svet odločiti o sprejetju potrebnih ukrepov. |
(3) |
V ta namen je Svet sprejel Sklep 2014/496/SZVP (1). |
(4) |
Uredba (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja Vesoljski program Unije (v nadaljnjem besedilu: Program) in ustanavlja Agencijo Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Člen 3 navedene uredbe določa, da Program vključuje pet komponent: globalni satelitski navigacijski sistem (Galileo); regionalni satelitski navigacijski sistem (EGNOS); sistem za opazovanje Zemlje (Copernicus); sistem za nadzor in spremljanje v vesolju, ki ga dopolnjujejo opazovalni parametri v zvezi z vesoljskim vremenom in objekti v bližini Zemlje, (v nadaljnjem besedilu: spremljanje razmer v vesolju) in satelitska komunikacijska storitev (GOVSATCOM). |
(5) |
Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov Unije in njenih držav članic. Poleg tega so z vesoljem povezani sistemi in storitve sami potencialne tarče groženj varnosti. |
(6) |
Številne potencialne grožnje varnosti in bistvenim interesom Unije in njenih držav članic bi lahko izhajale iz namestitve, delovanja in uporabe vsake izmed komponent Programa. Zato je primerno razširiti področje uporabe Sklepa 2014/496/SZVP na sisteme in storitve, vzpostavljene v okviru teh komponent, ki jih je varnostna sestava odbora, ustanovljenega na podlagi člena 107(1)(e) Uredbe (EU) 2021/696, opredelila kot varnostno občutljive, in ob upoštevanju razlik med komponentami Programa, zlasti kar zadeva pristojnost držav članic in nadzor nad senzorji, sistemi ali drugimi zmogljivostmi, relevantnimi za Program. |
(7) |
Iz izkušenj z izvajanjem Sklepa 2014/496/SZVP v zadnjih letih izhajajo nekateri nauki. Operativni postopek, predviden v Sklepu 2014/496/SZVP, bi bilo zato treba ustrezno prilagoditi. |
(8) |
Informacije in strokovno znanje o tem, ali dogodek, povezan z vesoljem povezanim sistemom ali storitvijo, ki predstavlja grožnjo Uniji, državam članicam ali z vesoljem povezanim sistemom in storitvam, bi morala Svetu in visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) posredovati Agencija ali ustrezna struktura, po potrebi določena za spremljanje varnosti vzpostavljenega sistema ali opravljane storitve v okviru komponente Programa v skladu s členom 34(4) Uredbe (EU) 2021/696 (v nadaljnjem besedilu: imenovana struktura za spremljanje varnosti), ali države članice ali Evropska komisija. Poleg tega lahko take informacije zagotovijo tudi tretje države. |
(9) |
Vloge Sveta, visokega predstavnika, Agencije, katere koli imenovane strukture za spremljanje varnosti in držav članic bi bilo treba pojasniti v okviru verige operativnih odgovornosti, ki jih je treba vzpostaviti v odziv na grožnjo Uniji, državam članicam oziroma kateremu koli sistemu in storitvam, vzpostavljenim v okviru Programa. |
(10) |
Člen 28 Uredbe (EU) 2021/696 določa, da je Komisija na splošno odgovorna za izvajanje Programa, tudi na področju varnosti. Ta sklep bi moral opredeliti odgovornosti Sveta in visokega predstavnika, da odvrneta grožnje, ki izhajajo iz namestitve, delovanja in uporabe z vesoljem povezanih sistemov in storitev ali v primeru grožnje tem sistemom ali storitvam. |
(11) |
V tem oziru so osnovna sklicevanja na grožnje vsebovana v izjavah o varnostnih zahtevah, ki so specifične za sistem, ki vsebuje glavne generične grožnje, ki jih obravnava vsaka posamezna komponenta Programa, in ustrezni načrti za sistemsko varnost, ki vsebujejo registre varnostnih tveganj, vzpostavljene v okviru postopkov varnostne akreditacije za vsako posamezno komponento. Ta osnovna sklicevanja bodo služila kot sklicevanja za določanje groženj, ki jih je treba obravnavati posebej v okviru tega sklepa in za dopolnitev operativnih postopkov za izvajanje tega sklepa. |
(12) |
Odločitve v nujnih primerih je morda treba sprejeti v nekaj urah po prejemu informacij o grožnji. V primeru, da okoliščine ne dopuščajo, da bi Svet sprejel sklep za preprečitev grožnje ali ublažitev resne škode ključnim interesom Unije ali ene ali več držav članic, ali v primeru grožnje z vesoljem povezanim sistemom ali storitvam, bi moral biti visoki predstavnik pooblaščen za izdajanje potrebnih začasnih navodil. V takšnih okoliščinah je treba nemudoma obvestiti Svet in čim prej pregledati začasna navodila. |
(13) |
V skladu s členom 34(5)(b) Uredbe (EU) 2021/696 bi morala Agencija v okviru svojih pristojnosti zagotavljati delovanje centra za nadzor varnosti Galileo (GSMC) v skladu z zahtevami iz odstavka 2 navedenega člena in navodili, oblikovanimi v okviru področja uporabe tega sklepa. V skladu s členom 79(1)(j) Uredbe (EU) 2021/696 bi moral izvršni direktor Agencije zagotoviti, da se je Agencija, kot operater GSMC, zmožna odzivati na navodila, dana na podlagi tega sklepa. |
(14) |
Ustrezne imenovane strukture za spremljanje varnosti, bi morale delovati v skladu z varnostnimi zahtevami iz prvega pododstavka člena 34(2) Uredbe (EU) 2021/696 in navodili, oblikovanimi na podlagi tega sklepa. |
(15) |
Poleg tega so v Sklepu št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) določena pravila, v skladu s katerimi lahko države članice, Svet, Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje, agencije Unije, tretje države in mednarodne organizacije dostopajo do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo. Zlasti je v členu 6 Sklepa št. 1104/2011/EU navedeno, da GSMC zagotavlja operativni vmesnik med pristojnimi organi regulirane javne storitve, Svetom in visokim predstavnikom ter centri nadzora – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Ta sklep določa odgovornosti, ki jih izvajata Svet in visoki predstavnik:
(a) |
za preprečevanje grožnje varnosti Unije ali ene ali več njenih držav članic ali da ublaži resno škodo bistvenim interesom Unije ali ene ali več njenih držav članic zaradi namestitve, delovanja ali uporabe vzpostavljenih sistemov in storitev, ki se zagotavljajo v okviru komponent Vesoljskega programa Unije (v nadaljnjem besedilu: Program), ali |
(b) |
v primeru grožnje delovanju katerega koli od teh sistemov ali zagotavljanju teh storitev. |
2. Pri izvajanju tega sklepa se ustrezno upoštevajo razlike med komponentami Programa, zlasti glede pooblastil in nadzora držav članic nad senzorji, sistemi ali drugimi zmogljivostmi, pomembnimi za Program.
Člen 2
1. V primeru takšne grožnje države članice, Komisija, Agencija Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ali katera koli struktura za spremljanje varnosti, imenovana v skladu s členom 34(4) Uredbe (EU) 2021/696 (v nadaljnjem besedilu: imenovana struktura za spremljanje varnosti), kakor je ustrezno, o vseh elementih, s katerimi razpolaga in za katere meni, da so pomembni, nemudoma obvesti visokega predstavnika.
2. Visoki predstavnik nemudoma obvesti Svet o grožnji in morebitnem vplivu te grožnje na varnost Unije ali ene ali več njenih držav članic oziroma na delovanje zadevnih sistemov ali zagotavljanje storitev.
Člen 3
1. Svet soglasno na predlog visokega predstavnika sprejme odločitev o potrebnih navodilih za Agencijo oziroma katero koli imenovano strukturo za spremljanje varnosti.
2. Agencija ali ustrezna imenovana struktura za spremljanje varnosti in Komisija svetujeta visokemu predstavniku pri vprašanju, kakšen širši učinek bi lahko imela navodila, ki jih visoki predstavnik namerava predlagati Svetu v skladu z odstavkom 1, na vzpostavljene sisteme in storitve, ki se zagotavljajo v okviru komponent Programa.
3. Predlog visokega predstavnika iz odstavka 1 vključuje oceno učinka predlaganih navodil.
4. Politični in varnostni odbor (PVO) Svetu po potrebi poda mnenje o vseh predlaganih navodilih.
Člen 4
1. Če je zaradi nujnosti primera potrebno takojšnje ukrepanje preden je Svet na podlagi člena 3(1) sprejel sklep, je visoki predstavnik pooblaščen za izdajo potrebnih začasnih navodil Agenciji ali ustrezni imenovani strukturi za spremljanje varnosti. Visoki predstavnik lahko naroči generalnemu sekretarju Evropske službe za zunanje delovanje, da v imenu visokega predstavnika izda takšna navodila Agenciji ali ustrezni imenovani strukturi za spremljanje varnosti.
2. Visoki predstavnik nemudoma obvesti Svet in Komisijo o kakršnih koli navodilih, izdanih v skladu z odstavkom 1.
3. Svet takoj, ko je to mogoče, potrdi, spremeni ali prekliče začasna navodila visokega predstavnika.
4. Visoki predstavnik ta začasna navodila redno pregleduje, jih po potrebi spremeni ali prekliče, če nujno ukrepanje ni več potrebno. Začasna navodila pa v vsakem primeru prenehajo veljati štiri tedne po njihovi izdaji ali na podlagi sklepa Sveta v skladu z odstavkom 3.
Člen 5
1. V letu dni po tem, ko varnostna sestava odbora, ustanovljenega na podlagi člena 107(1)(e) Uredbe (EU) 2021/696, določi, na podlagi analize tveganja in groženj, ki jo izvede Komisija v skladu s členom 34(2) Uredbe (EU) 2021/696 v skladu s postopkom iz člena 107(3) Uredbe, ali je vzpostavljeni sistem ali storitev, ki se zagotavlja, ali oboje v okviru posamezne komponente Programa, varnostno občutljivo, visoki predstavnik pripravi in predloži v odobritev PVO potrebne operativne postopke za praktično izvajanje določb iz tega sklepa v zvezi z zadevnim sistemom ali storitvijo, ali obojim. V ta namen visokemu predstavniku po potrebi pomagajo strokovnjaki iz držav članic, Komisija, Agencija in ustrezne imenovane strukture za spremljanje varnosti, kakor je ustrezno.
2. Operativni postopki iz odstavka 1 lahko vključujejo predhodno določena navodila, ki jih izvede Agencija oziroma katera koli ustrezna imenovana struktura za nadzor varnosti, kakor je ustrezno.
3. Visoki predstavnik operativne postopke pregleda vsaj vsaki dve leti, zlasti zaradi pridobljenih naukov o procesu pregleda iz letne vaje o izvajanju tega sklepa ali na zahtevo države članice, in jih predloži PVO v odobritev.
4. Visoki predstavnik o dejavnostih, ki potekajo za praktično izvajanje tega sklepa, vsaj enkrat letno obvesti PVO.
Člen 6
1. V skladu z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi s strani Unije ali Unije in njenih držav članic, vključno s tistimi, ki dovoljujejo dostop do regulirane javne storitve v skladu s členom 3(5) Sklepa št. 1104/2011/EU, je visoki predstavnik pooblaščen za sklepanje upravnih dogovorov s tretjimi državami o sodelovanju za namene izvajanja tega sklepa. Taki dogovori so predmet odobritve Sveta, ki o tem odloča soglasno.
2. Če taki dogovori zahtevajo dostop do tajnih podatkov Unije, se razkritje ali izmenjava tajnih podatkov odobri v skladu z varnostnimi pravili, ki se uporabljajo.
Člen 7
Svet pregleda in po potrebi spremeni pravila in postopke iz tega sklepa najpozneje tri leta po datumu začetka njegove veljavnosti ali na zahtevo države članice.
Člen 8
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja tega sklepa na področjih njihove pristojnosti, tudi v skladu s členom 34(6)(a) Uredbe (EU) 2021/696. V ta namen države članice določijo eno ali več kontaktnih točk, ki pomagajo pri operativnem upravljanju grožnje. Te kontaktne točke so lahko fizične ali pravne osebe.
Člen 9
Sklep 2014/496/SZVP se razveljavi.
Operativni postopki, oblikovani v okviru Sklepa 2014/496/SZVP glede sistema Galileo, ostanejo v veljavi, dokler se ne posodobijo v skladu s tem sklepom.
Člen 10
Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2021.
V Bruslju, 30. aprila 2021
Za Svet
predsednica
A. P. ZACARIAS
(1) Sklep Sveta 2014/496/SZVP z dne 22. julija 2014 o vidikih namestitve, delovanja in uporabe evropskega globalnega navigacijskega satelitskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije in razveljavitvi Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP (UL L 219, 25.7.2014, str. 53).
(2) Uredba (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi Vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 377/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU (glej stran 69 tega Uradnega lista).
(3) Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo (UL L 287, 4.11.2011, str. 1).