(1)

Malta lahko na podlagi točke 13 člena 287 Direktive 2006/112/ES oprosti plačila davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) tri kategorije davčnih zavezancev: tiste, katerih letni promet ne presega 37 000 EUR, če gre pretežno za ekonomsko dejavnost dobave blaga; tiste, katerih letni promet ne presega 24 300 EUR, če gre pretežno za ekonomsko dejavnost opravljanja storitev z nizko dodano vrednostjo (visoki vložki); in tiste, katerih letni promet ne presega 14 600 EUR v drugih primerih, predvsem za opravljanje storitev z visoko dodano vrednostjo (nizki vložki).

(2)

Z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/279 (2) je Malta dobila dovoljenje, da do 31. decembra 2024 uporablja poseben ukrep, ki odstopa od točke 13 člena 287 Direktive 2006/112/ES, s katerim lahko davčne zavezance, katerih gospodarska dejavnost je pretežno opravljanje storitev z visoko dodano vrednostjo (nizki vložki) in katerih letni promet ne presega 20 000 EUR, oprosti plačila DDV.

(3)

Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 20. oktobra 2020, je Malta zaprosila za dovoljenje, da do 31. decembra 2024 uporablja ukrep odstopanja od točke 13 člena 287 Direktive 2006/112/ES, ki Malti omogoča oprostitev DDV za davčne zavezance, katerih ekonomska dejavnost zajema pretežno opravljanje storitev z nizko dodano vrednostjo (visoki vložki) ali storitev z visoko dodano vrednostjo (nizki vložki) in katerih letni promet ne presega 30 000 EUR (v nadaljevanju: ukrep odstopanja). Komisija je zahtevala dodatne informacije v zvezi z zahtevo, ki so bile predložene z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 9. novembra 2020.

(4)

Komisija je v skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES z dopisom z dne 17. decembra 2020 posredovala zahtevo Malte drugim državam članicam. Z dopisom z dne 18. decembra 2020 je Komisija uradno obvestila Malto, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(5)

Glede na to, da se pričakuje, da bo višji prag zmanjšal obveznosti v zvezi z DDV ter s tem upravno breme in stroške izpolnjevanja obveznosti za mala podjetja ter poenostavil pobiranje DDV za davčne organe, učinek na skupne prihodke Malte iz DDV, ki se poberejo na ravni končne potrošnje, pa je zanemarljiv, bi bilo treba Malti dovoliti uporabo ukrepa odstopanja.

(6)

Ukrep odstopanja ne bo imel negativnega vpliva na lastna sredstva Unije iz naslova DDV, ker bo Malta izračunala nadomestilo v skladu s členom 6 Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 (3).

(7)

Dovoljenje za uporabo ukrepa odstopanja bi moralo biti časovno omejeno. Rok bi moral zadostovati za oceno učinkovitosti in ustreznosti praga. Poleg tega se je člen 287 Direktive 2006/112/ES črtal z Direktivo Sveta (EU) 2020/285 (4), ki določa enostavnejša pravila o DDV za mala podjetja z učinkom od 1. januarja 2025. Zato bi bilo primerno dovoliti Malti, da ukrep odstopanja uporablja do 31. decembra 2024.

(8)

Izvedbeni sklep (EU) 2018/279 bi bilo zato treba spremeniti –

(1)

Estonski zdravstveni odbor (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) je 19. junija 2020 v skladu s prvim pododstavkom člena 55(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 sprejel odločitev, da se do 16. decembra 2020 dovoli dostopnost na trgu biocidnega proizvoda Biobor JF in njegova uporaba s strani poklicnih uporabnikov za antimikrobično tretiranje rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: ukrep). Pristojni organ je v skladu z drugim pododstavkom člena 55(1) navedene uredbe Komisijo in pristojne organe drugih držav članic obvestil o tem ukrepu in razlogih zanj.

(2)

Glede na informacije, ki jih je predložil pristojni organ, je bil ukrep potreben zaradi varovanja javnega zdravja. Mikrobiološka kontaminacija rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov lahko povzroči napake v delovanju motorja zrakoplova in ogrozi njegovo plovnost ter s tem varnost potnikov in posadke. Zaradi pandemije COVID-19 in posledičnih omejitev letov so bili številni zrakoplovi začasno parkirani. Nemobilnost zrakoplovov je oteževalen dejavnik mikrobiološke kontaminacije.

(3)

Biobor JF vsebuje 2,2’-(1-metiltrimetilendioksi)bis-(4-metil-1,3,2-dioksaborinan) (številka CAS 2665-13-6) in 2,2’-oksibis (4,4,6-trimetil-1,3,2-dioksaborinan) (številka CAS 14697-50-8), aktivni snovi za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 6 kot sredstvih za konzerviranje proizvodov med shranjevanjem, kot so opredeljeni v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. Ker navedeni aktivni snovi nista navedeni v Prilogi II Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 (2), nista vključeni v delovni program za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012. Člen 89 navedene uredbe se zato zanju ne uporablja, treba pa ju je oceniti in odobriti, preden se biocidni proizvodi, ki ju vsebujejo, lahko dovolijo tudi na nacionalni ravni.

(4)

Komisija je 16. decembra 2020 prejela utemeljeno zahtevo pristojnega organa za podaljšanje ukrepa v skladu s tretjim pododstavkom člena 55(1) Uredbe (EU) št. 528/2012. Utemeljena zahteva je bila podana na podlagi pomislekov, da bi bila lahko varnost zračnega prometa po 16. decembru 2020 še naprej ogrožena zaradi mikrobiološke kontaminacije rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov, ter trditve, da je Biobor JF bistvenega pomena za nadzor nad tako mikrobiološko kontaminacijo.

(5)

Glede na informacije, ki jih je predložil pristojni organ, je bil edini alternativni biocidni proizvod, ki so ga proizvajalci zrakoplovov in motorjev priporočili za tretiranje mikrobiološke kontaminacije (Kathon™ FP 1.5), marca 2020 umaknjen s trga zaradi resnih motenj v delovanju motorja, ugotovljenih po tretiranju z navedenim proizvodom.

(6)

Mehansko tretiranje mikrobiološke kontaminacije rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov ni vedno mogoče, dogovorjeni letalski postopki pa zahtevajo tretiranje z biocidnim proizvodom, tudi če je možno mehansko čiščenje. Poleg tega bi bili pri mehanskem tretiranju delavci izpostavljeni strupenim plinom in bi se mu bilo zato treba izogibati.

(7)

Glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, je proizvajalec Biobor JF sprejel ukrepe za redno izdajo dovoljenja za proizvod, v bližnji prihodnosti pa naj bi vložil vlogo za odobritev aktivnih snovi, ki jih proizvod vsebuje. Odobritev aktivnih snovi in poznejše dovoljenje za biocidni proizvod bi bila trajna rešitev za prihodnost, vendar bi bilo za dokončanje navedenih postopkov potrebnega precej časa.

(8)

Pomanjkanje nadzora nad mikrobiološko kontaminacijo rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov bi lahko ogrozilo varnost zračnega prometa, te nevarnosti pa ni mogoče ustrezno omejiti z uporabo drugega biocidnega proizvoda ali na drug način. Zato je primerno pristojnemu organu dovoliti, da ukrep podaljša.

(9)

Ker je ukrep prenehal veljati 16. decembra 2020, bi moral imeti ta sklep retroaktivni učinek.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –

(1)

Uredba (EU) 2017/625 določa pravila za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, med drugim za izbiro in določitev referenčnih centrov Evropske unije za dobrobit živali. Referenčni centri Evropske unije za dobrobit živali podpirajo horizontalne dejavnosti Komisije in držav članic na področju zahtev glede dobrobiti živali iz člena 1(2)(f) Uredbe (EU) 2017/625.

(2)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/329 (2) je bil določen referenčni center Evropske unije za dobrobit živali, ki naj bi se v skladu z delovnim programom osredotočal na prašiče, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1685 (3) pa referenčni center Evropske unije za dobrobit perutnine in drugih majhnih rejnih živali.

(3)

Zato je v skladu s členom 95 Uredbe (EU) 2017/625 Komisija izvedla javni razpis za izbiro in določitev referenčnega centra Evropske unije za dobrobit prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev.

(4)

Ocenjevalni in izbirni odbor, imenovan za razpis iz uvodne izjave 3, je sklenil, da konzorcij pod vodstvom univerze Swedish University of Agricultural Sciences in centra Swedish Centre for Animal Welfare (Švedska), v katerega so vključeni tudi univerza University of Natural Resources and Life Sciences (Avstrija), Ellinikos Georgikos Organismos-Dimitra/Veterinary Research Institute (Grčija), inštitut National Institute for Agriculture, Food, and Environment (Francija), University College Dublin (Irska) in inštitut Instituto Zooprofilattico Sperimentale dell’Abruzzo e del Molise „G. Caporale“ (Italija) (v nadaljnjem besedilu: konzorcij), izpolnjuje zahteve iz člena 95(3) Uredbe (EU) 2017/625 in bi moral biti odgovoren za naloge iz člena 96 navedene uredbe, kar zadeva prežvekovalce in enoprste kopitarje.

(5)

Ta konzorcij bi bilo zato treba določiti za referenčni center Evropske unije za dobrobit prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev, ki bo odgovoren za podporne naloge, vključene v letne ali večletne delovne programe referenčnih centrov Evropske unije. Ti delovni programi morajo biti oblikovani v skladu s cilji in prednostnimi nalogami ustreznih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(6)

Člen 95(2)(b) Uredbe (EU) 2017/625 zahteva, da je določitev referenčnega centra Evropske unije za dobrobit živali časovno omejena ali se redno pregleduje. Zato bi bilo treba določitev referenčnega centra Evropske unije za dobrobit prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev pregledati vsakih pet let.

(7)

Določeni referenčni center Evropske unije za dobrobit prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev bi moral imeti na voljo čas za pripravo delovnega programa za naslednje proračunsko obdobje. Zato bi se moral ta sklep uporabljati od 1. junija 2021 –