19.4.2021

Uradni list Evropske unije

L 132/4

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/629

z dne 4. novembra 2020

o spremembi delegiranih uredb (EU) št. 532/2014 in (EU) št. 1255/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim glede podrobnih minimalnih zahtev za namene revizije ter glede podatkov, ki jih je treba zajemati in hraniti

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (1), zlasti členov 13(6) ter 32(8) in (9) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 223/2014 Komisiji omogoča, da za dopolnitev nebistvenih elementov iz navedene uredbe v zvezi s Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) sprejme delegirane akte.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 532/2014 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) št. 223/2014 glede minimalnih zahtev za revizijsko sled in seznama podatkov, ki jih mora organ upravljanja za vsako operacijo zajeti in hraniti v sistemu za namene spremljanja, vrednotenja, finančnega upravljana, preverjanja in revizije.

(3)	Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1255/2014 (3) dopolnjuje Uredbo (EU) št. 223/2014 z določitvijo vsebine letnih in končnih poročil o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov.

(4)

Z Uredbo (EU) 2020/559 Evropskega parlamenta in Sveta (4) se je spremenila Uredba (EU) št. 223/2014 zaradi uvedbe posebnih ukrepov za obravnavanje izbruha COVID-19. Zlasti je bila z Uredbo (EU) 2020/559 uvedena možnost, da države članice najbolj ogroženim hrano ali osnovno materialno pomoč ali oboje zagotovijo posredno, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov.

(5)

S posrednim zagotavljanjem hrane in osnovne materialne pomoči prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov so v primerjavi z neposrednim zagotavljanjem pomoči najbolj ogroženim povezani posebni izzivi glede izvajanja. Zato je primerno določiti posebne določbe za sheme neposrednega zagotavljanja pomoči v zvezi z minimalnimi zahtevami za revizijsko sled, da se prilagodi seznam podatkov, ki jih mora organ upravljanja za vsako operacijo zajeti in hraniti v sistemu za namene spremljanja, vrednotenja, finančnega upravljanja, preverjanja in revizije, ter seznam kazalnikov, ki jih mora organ upravljanja sporočiti.

(6)	Da bi se ublažila večja tveganja nepravilnosti in goljufij, kadar se zagotavljanje hrane ali osnovne materialne pomoči ali oboje izvaja prek kuponov ali kartic v papirni obliki, je v takih primerih primerno določiti dodatne minimalne zahteve za revizijsko sled.

(7)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe ter preprečile nepravilnosti in goljufije, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(8)	Delegirani uredbi (EU) št. 532/2014 in (EU) št. 1255/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delegirana uredba (EU) št. 532/2014 se spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 3a

Podrobne minimalne zahteve za revizijsko sled za pomoč, ki se najbolj ogroženim zagotavlja posredno, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

(člen 32(9) Uredbe (EU) št. 223/2014)

1. Poleg podrobnih minimalnih zahtev za revizijsko sled iz člena 3 revizijska sled za operacije zagotavljanja hrane ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim osebam prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov v skladu s členom 23(4a) Uredbe (EU) št. 223/2014:

(a)

omogoča uskladitev skupnega števila izdanih kuponov, kartic ali drugih instrumentov s skupnim številom kuponov, kartic ali drugih instrumentov, izdanih končnim prejemnikom in uporabljenih, in sicer na podlagi računovodskih evidenc in dokazil, ki jih hranijo organ za potrjevanje, organ upravljanja, posredniški organi in upravičenci;

(b)	v zvezi z upravičenimi stroški iz člena 26(2)(a) omogoča uskladitev skupnih zneskov, potrjenih in sporočenih Komisiji, z vrednostjo kuponov, kartic ali drugih instrumentov, ki so jih končni prejemniki uporabili;

(c)	vključuje dokumente v zvezi z odobritvijo kuponov, kartic ali drugih instrumentov končnim prejemnikom, njihovim razdeljevanjem končnim prejemnikom in njihovo uporabo.

Za uporabo kartic, kuponov ali drugih instrumentov revizijska sled dokazuje, da so bili kuponi, kartice ali drugi instrumenti uporabljeni samo za nakup hrane ali osnovne materialne pomoči ali obojega.

2. Kadar se hrana in/ali osnovna materialna pomoč najbolj ogroženim osebam zagotovi prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov v papirni obliki, revizijska sled vključuje tudi naslednje:

(a)	varnostne ukrepe za preprečevanje ponarejanja, ki jih sprejmejo organ upravljanja, posredniški organi in upravičenci;

(b)	ukrepe za zaščito zalog kuponov;

(c)	identifikacijo organov, ki identificirajo končne prejemnike, in organov, ki končnim prejemnikom razdeljujejo kupone, kartice ali druge instrumente;

(d)	dokumentacijo, ki dokazuje, da so končni prejemniki prejeli kupone, kartice ali druge instrumente.“;

(2)	Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 2

Priloga k Delegirani uredbi (EU) št. 1255/2014 se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. novembra 2020

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 72, 12.3.2014, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 532/2014 z dne 13. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 148, 20.5.2014, str. 54).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1255/2014 z dne 17. julija 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim z določitvijo vsebine letnih in končnih poročil o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov (UL L 337, 25.11.2014, str. 46).

(4) Uredba (EU) 2020/559 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za obravnavanje izbruha COVID-19 (UL L 130, 24.4.2020, str. 7).

PRILOGA I

„PRILOGA I

Seznam podatkov, ki se zajemajo in hranijo v računalniški obliki v sistemu spremljanja (člen 2)

Podatki so obvezni pri operacijah, ki prejemajo podporo iz OP I in OP II (1), in pri vseh vrstah dostave, če ni v drugem stolpcu drugače določeno.

Podatkovna polja

Navedba vrst operativnih programov ali vrst dostave, za katere se podatki ne zahtevajo

Podatki o upravičencu (2)

1.	Ime ali edinstvena identifikacijska oznaka vsakega upravičenca

2.	Informacija o tem, ali je upravičenec oseba javnega ali zasebnega prava

3.	Informacija o tem, ali je DDV, obračunan na izdatke upravičenca, v skladu z nacionalno zakonodajo o DDV ni izterljiv

4.	Kontaktni podatki upravičenca

Podatki o operaciji

5.	Ime ali edinstvena identifikacijska oznaka operacije

6.	Kratek opis operacije

7.	Datum vložitve vloge za operacijo

8.	Datum začetka, kot je naveden v dokumentu o pogojih za podporo

9.	Datum zaključka, kot je naveden v dokumentu o pogojih za podporo

10.	Dejanski datum, ko se operacija fizično zaključi ali v celoti izvede

11.	Organ, ki izda dokument o pogojih za podporo

12.	Datum dokumenta o pogojih za podporo

13.	Valuta operacije

14.	Številka CCI programov, v okviru katerih operacija prejema podporo

15.	Vrste obravnavane materialne pomoči

Ni relevantno za OP II

16.	Vrste podprtih ukrepov

Ni relevantno za OP I

17.	Oznake oblike financiranja

18.	Oznake lokacije

19.	Količina hrane, ki jo kupi javni organ ali partnerska organizacija, če je to primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

20.	Količina hrane, ki jo pridobi javni organ v skladu s členom 23(4) Uredbe (EU) št. 223/2014, če je primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

21.	Količina dostavljene hrane partnerskim organizacijam, če je primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

22.	Količina dostavljene hrane končnim prejemnikom, če je primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

23.	Količina osnovne materialne pomoči, ki jo kupi javni organ ali partnerska organizacija, če je primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

24.	Količina osnovne materialne pomoči, dostavljene partnerskim organizacijam, če je primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

25.	Količina osnovne materialne pomoči, dostavljene končnim prejemnikom, če je primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

26.	Število izdanih kuponov ali kartic (ali drugih instrumentov posredne dostave)

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za neposredno dostavo hrane in/ali osnovne materialne pomoči

27.	Število kuponov ali kartic (ali drugih instrumentov posredne dostave), dostavljenih končnim prejemnikom

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za neposredno dostavo hrane in/ali osnovne materialne pomoči

28.	Število kuponov ali kartic (ali drugih instrumentov posredne dostave), ki so jih končni prejemniki uporabili

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za neposredno dostavo hrane in/ali osnovne materialne pomoči

29.	Skupni izdatki za kupone ali kartice (ali druge instrumente posredne dostave), dostavljene končnim prejemnikom

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za neposredno dostavo hrane in/ali osnovne materialne pomoči

30.	Skupni izdatki za kupone ali kartice (ali druge instrumente posredne dostave), ki so jih končni prejemniki uporabili

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za neposredno dostavo hrane in/ali osnovne materialne pomoči

Podatki o kazalnikih

31.	Naziv skupnih kazalnikov, ki so relevantni za operacijo

32.	Oznaka za skupne kazalnike, ki so relevantni za operacijo

33.	Doseganje ravni skupnih kazalnikov za vsako leto izvajanja ali ob koncu operacije

34.	Naziv kazalnikov posameznih programov, ki so relevantni za operacijo

Ni relevantno za OP I

35.	Oznaka za kazalnike posameznih programov, ki so relevantni za operacijo

Ni relevantno za OP I

36.	Posebni cilji za kazalnike učinka za posamezne programe

Ni relevantno za OP I

37.	Doseganje ravni kazalnikov učinka za posamezne programe za vsako leto izvajanja ali ob koncu operacije

Ni relevantno za OP I

38.	Merska enota za vsak cilj glede učinka

Ni relevantno za OP I

39.	Izhodišče za kazalnike učinkov

Ni relevantno za OP I

40.	Ciljna raven za kazalnike učinkov

Ni relevantno za OP I

41.	Merska enota za vsak cilj rezultata in izhodišče

Ni relevantno za OP I

42.	Merska enota za vsak kazalnik

Finančni podatki o posamezni operaciji (v valuti, ki se uporablja za operacijo)

43.	Znesek skupnih upravičenih stroškov operacije, kot je bil odobren v dokumentu o pogojih za podporo

44.	Znesek skupnih upravičenih stroškov, ki pomenijo javne izdatke v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014

45.	Znesek javne podpore, naveden v dokumentu o pogojih za podporo

Podatki o zahtevkih upravičenca za plačilo (v valuti, ki se uporablja za operacijo)

46.	Datum prejema posameznega zahtevka za plačilo od upravičenca

47.	Datum posameznega plačila upravičencu na podlagi zahtevka za plačilo

48.	Znesek upravičenih izdatkov v zahtevku za plačilo, ki so podlaga za vsako plačilo upravičencu

49.	Znesek javnih izdatkov v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustreza upravičenim izdatkom, ki so podlaga za posamezno plačilo

50.	Znesek posameznega plačila upravičencu na podlagi zahtevka za plačilo

51.	Datum začetka preverjanj operacije na kraju samem v skladu s členom 32(5)(b) Uredbe (EU) št. 223/2014

52.	Datum revizij operacije na kraju samem v skladu s členom 34(1) Uredbe (EU) št. 223/2014 in členom 6 Delegirane uredbe (EU) št. 532/2014 (3)

53.	Organ, ki izvede revizijo ali preverjanje

Podatki o izdatkih v zahtevku upravičenca za plačilo na podlagi dejanskih stroškov (v valuti, ki se uporablja za operacijo)

54.	Upravičeni javni izdatki, prijavljeni Komisiji, določeni na podlagi dejansko nastalih in plačanih stroškov

55.	Javni izdatki v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustrezajo upravičenim javnim izdatkom, prijavljenim Komisiji ter določenim na podlagi dejansko povrnjenih in plačanih stroškov

56.	Vrsta naročila, če se naročilo odda v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) (opravljanje storitev/dobava blaga) ali Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5)

57.	Znesek naročila, če se naročilo odda v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES ali Direktive 2014/23/EU

58.	Upravičeni izdatki, nastali in plačani na podlagi naročila, če se naročilo odda v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES ali Direktive 2014/23/EU

59.	Uporabljeni postopek oddaje javnega naročila, če se naročilo odda v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES ali Direktive 2014/23/EU

60.	Ime ali edinstvena identifikacijska oznaka izvajalca, če se naročilo odda v skladu z določbami Direktive 2014/23/EU

Podatki o izdatkih v zahtevku upravičenca za plačilo na podlagi standardnih stroškov na enoto (v valuti, ki se uporablja za operacijo)

61.	Znesek upravičenih javnih izdatkov, prijavljenih Komisiji, določen na podlagi standardnih stroškov na enoto

62.	Javni izdatki v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustrezajo upravičenim javnim izdatkom, prijavljenim Komisiji ter določenim na podlagi standardnih stroškov na enoto

63.	Opredelitev enote, ki se uporablja za standardne stroške na enoto

64.	Število dobavljenih enot v skladu z zahtevkom za plačilo za vsako postavko enote

65.	Stroški na enoto za posamezno enoto za vsako postavko enote

Podatki o izdatkih v zahtevku upravičenca za plačilo na podlagi plačil pavšalnih zneskov (v valuti, ki se uporablja za operacijo)

66.	Znesek upravičenih javnih izdatkov, prijavljenih Komisiji, določen na podlagi pavšalnih zneskov

67.	Javni izdatki v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustrezajo upravičenim javnim izdatkom, prijavljenim Komisiji ter določenim na podlagi pavšalnih zneskov

68.	Za vsak pavšalni znesek dogovorjeni dosežki (učinki ali rezultati) iz dokumenta o pogojih za podporo kot podlaga za izplačilo pavšalnih zneskov

69.	Za vsak pavšalni znesek dogovorjeni znesek iz dokumenta o pogojih za podporo

Podatki o izdatkih v zahtevku upravičenca za plačilo na podlagi pavšalnih stopenj (v valuti, ki se uporablja za operacijo)

70.	Znesek upravičenih javnih izdatkov, prijavljenih Komisiji, določen na podlagi pavšalne stopnje

71.	Javni izdatki v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustrezajo upravičenim javnim izdatkom, prijavljenim Komisiji ter določenim na podlagi pavšalne stopnje

Podatki o izterjavah od upravičenca

72.	Datum posameznega sklepa o izterjavi

73.	Znesek javne podpore, ki ga zadeva posamezen sklep o izterjavi

74.	Skupni upravičeni izdatki, ki jih zadeva posamezen sklep o izterjavi

75.	Datum prejema posameznega zneska, ki ga upravičenec vrne na podlagi sklepa o izterjavi

76.	Znesek javne podpore, ki ga upravičenec vrne na podlagi sklepa o izterjavi (brez obresti ali kazni)

77.	Skupni upravičeni izdatki, ki ustrezajo javni podpori, ki jo vrne upravičenec

78.	Znesek javne podpore, ki je na podlagi sklepa o izterjavi ni mogoče izterjati

79.	Skupni upravičeni izdatki, ki ustrezajo neizterljivi javni podpori

Podatki o vlogah za plačilo, predloženih Komisiji (v EUR)

80.	Datum vložitve posamezne vloge za plačilo, vključno z upravičenimi izdatki operacije

81.	V posamezno vlogo za plačilo vključeni skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, ki jih je imel upravičenec in so bili plačani pri izvajanju operacije

82.	V posamezno vlogo za plačilo vključeni skupni znesek javnih izdatkov v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki so bili uporabljeni v okviru operacije

Podatki o računovodskih izkazih, predloženih Komisiji v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. 223/2014 (v EUR)

83.	Datum predložitve posameznega sklopa računovodskih izkazov, v katere so vključeni izdatki, nastali v okviru operacije

84.	Datum predložitve računovodskih izkazov, v katere so vključeni končni izdatki zaključene operacije (če skupni upravičeni izdatki znašajo 1 000 000 EUR ali več (člen 51 Uredbe (EU) št. 223/2014))

85.	V računovodske izkaze vključen skupni znesek upravičenih javnih izdatkov operacije, ki je bil vnesen v računovodske sisteme organa za potrjevanje

86.	V računovodske izkaze vključen skupni znesek javnih izdatkov v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, nastalih pri izvajanju operacije, ki ustreza skupnemu znesku upravičenih javnih izdatkov, vnesenemu v računovodske sisteme organa za potrjevanje

87.	V računovodske izkaze vključen skupni znesek plačil upravičencu v skladu s členom 42(2) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustreza skupnemu znesku upravičenih javnih izdatkov, vnesenemu v računovodske sisteme organa za potrjevanje

88.	V računovodske izkaze vključeni skupni upravičeni javni izdatki operacije, preklicani med obračunskim letom

89.	V računovodske izkaze vključeni skupni javni izdatki v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustrezajo javnim upravičenim izdatkom, preklicanim med obračunskim letom

90.	V računovodske izkaze vključeni skupni upravičeni javni izdatki operacije, izterjani med obračunskim letom

91.	V računovodske izkaze vključeni skupni javni izdatki, ki ustrezajo skupnim javnim upravičenim izdatkom operacije, izterjanim med obračunskim letom

92.	V računovodske izkaze vključeni skupni javni upravičeni izdatki operacije, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta

93.	V računovodske izkaze vključeni skupni javni izdatki operacije, ki ustrezajo skupnim javnim upravičenim izdatkom, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta

94.	V računovodske izkaze vključeni skupni upravičeni znesek javnih izdatkov operacije, ki jih ni mogoče izterjati na koncu obračunskega leta

95.	V računovodske izkaze vključeni skupni javni izdatki operacije, ki ustrezajo skupnemu upravičenemu znesku javnih izdatkov, ki jih ni mogoče izterjati na koncu obračunskega leta.

“

(1) OP I se nanaša na operativne programe za hrano in/ali materialno pomoč, OP II pa na operativne programe za socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb.

(2) Upravičenec po potrebi navede izdatke drugih organov v okviru operacije, ki se obravnavajo kot izdatki upravičenca.

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 532/2014 z dne 13. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 148, 20.5.2014, str. 54).

(4) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).

(5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/23/EU z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

PRILOGA II

„PRILOGA

SKUPNI KAZALNIKI ZA OP I IN OP II

Kazalniki vložka

(1)

Skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, odobrenih v dokumentih, ki določajo pogoje za podporo dejavnosti.

(2)

Skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti.

Od tega, če je primerno:

(a)	skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti, povezanih s hrano, zagotovljeno neposredno najbolj ogroženim osebam;

(b)	skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti, povezanih z materialno pomočjo, zagotovljeno neposredno najbolj ogroženim osebam;

(c)	skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti, povezanih s hrano in/ali osnovno materialno pomočjo, zagotovljeno posredno najbolj ogroženim, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov.

(3)

Skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, prijavljenih Komisiji.

Ti podatki so izraženi v eurih.

SKUPNI KAZALNIKI ZA OP I ZA PODPORO, KI SE ZAGOTAVLJA NEPOSREDNO NAJBOLJ OGROŽENIM

Kazalniki učinka za razdeljeno pomoč v hrani (1)

(4)

Količina sadja in zelenjave.

(5)

Količina mesa, jajc, rib, morskih sadežev.

(6)

Količina moke, kruha, krompirja, riža in drugih škrobnih proizvodov.

(7)

Količina sladkorja.

(8)

Količina mlečnih proizvodov.

(9)

Količina maščob, olja.

(10)

Količina pripravljene hrane, drugih živil (ki ne spadajo v že navedene kategorije).

(11)

Skupna količina razdeljene pomoči v hrani,

od tega:

(a)	delež živil, za katere so bili iz OP plačani le prevoz, distribucija in skladiščenje (v %);

(b)	delež živil, ki jih sofinancira Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, v skupni količini hrane, ki jo razdelijo partnerske organizacije (v %) (2).

(12)

Skupno število razdeljenih obrokov, ki jih delno ali v celoti financira OP (3).

(13)

Skupno število razdeljenih paketov hrane, ki jih delno ali v celoti financira OP (4).

Kazalniki rezultatov za razdeljeno pomoč v hrani (5)

(14)

Skupno število oseb, ki prejemajo podporo v hrani,

od tega:

(a)	število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)	število oseb, starih 65 let ali več;

(c)	število žensk;

(d)	število migrantov, udeležencev tujega rodu, manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);

(e)	število invalidov;

(f)	število brezdomcev.

Kazalniki učinka za razdeljeno osnovno materialno pomoč

(15)

Skupna denarna vrednost razdeljenih dobrin,

od tega:

(a)	skupna denarna vrednost blaga za otroke;

(b)	skupna denarna vrednost blaga za brezdomce;

(c)	skupna denarna vrednost blaga za ostale ciljne skupine.

(16)

Seznam najpomembnejših kategorij dobrin, razdeljenih otrokom (6):

(a)	oprema za novorojenčke;

(b)	šolske torbe;

(c)	pisarniški material, delovni zvezki, pisala, oprema za barvanje in druga oprema, ki je potrebna v šoli (brez oblačil);

(d)	športna oprema (športni čevlji, dres, kopalke …);

(e)	oblačila (zimski plašč, obutev, šolska uniforma …);

(f)	druga kategorija – potrebno opredeliti.

(17)

Seznam najpomembnejših kategorij dobrin, razdeljenih brezdomcem (6):

(a)	spalne vreče/odeje;

(b)	pripomočki za kuhanje (lonci, ponve, pribor …);

(c)	oblačila (zimski plašč, obutev …);

(d)	gospodinjsko perilo (brisače, posteljnina);

(e)	higienski pripomočki (komplet prve pomoči, milo, zobna ščetka, britev za enkratno uporabo …);

(f)	druga kategorija – potrebno opredeliti.

(18)

Seznam najpomembnejših kategorij dobrin, razdeljenih drugim ciljnim skupinam (6):

(a)	potrebno opredeliti kategorije.

Kazalniki rezultatov za razdeljeno osnovno materialno pomoč (5)

(19)

Skupno število oseb, ki prejemajo osnovno materialno pomoč,

od tega:

(a)	število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)	število oseb, starih 65 let ali več;

(c)	število žensk;

(d)	število migrantov udeležencev tujega rodu, manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);

(e)	število invalidov;

(f)	število brezdomcev.

SKUPNI KAZALNIKI ZA OPERATIVNI PROGRAM I ZA PODPORO, KI SE POSREDNO ZAGOTAVLJA NAJBOLJ OGROŽENIM, NA PRIMER PREK KUPONOV, KARTIC ALI DRUGIH INSTRUMENTOV

Kazalniki rezultatov za razdeljeno pomoč prek elektronskih kuponov, kartic ali drugih instrumentov posredne dostave (5)

(19a)

Skupno število oseb, ki prejemajo pomoč prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov posredne dostave,

od tega:

(a)	število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)	število oseb, starih 65 let ali več;

(c)	število žensk;

(d)	število migrantov, udeležencev tujega rodu, manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);

(e)	število invalidov;

(f)	število brezdomcev.

SKUPNI KAZALNIKI ZA OP II

Kazalniki učinka za pomoč pri socialnem vključevanju

(20)

Skupno število oseb, ki prejemajo pomoč pri socialnem vključevanju,

od tega:

(a)	število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)	število oseb, starih 65 let ali več;

(c)	število žensk;

(d)	število migrantov, udeležencev tujega rodu, manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);

(e)	število invalidov;

(f)	število brezdomcev.

Ti podatki za OP II so osebni podatki v skladu s členom 7 Direktive 95/46/ES. Njihova obdelava je potrebna za skladnost z zakonsko obveznostjo, ki velja za upravljavca (člen 7(c) Direktive 95/46/ES). Za opredelitev upravljavca glej člen 2 Direktive 95/46/ES.

“

(1) Kazalniki (4) do (11) vključujejo kakršno koli obliko teh proizvodov, npr. sveža ali zamrznjena živila ali živila v pločevinkah, in so izraženi v tonah.

(2) Vrednosti za ta kazalnik se določijo z informirano oceno partnerskih organizacij.

(3) Kaj pomeni obrok, se lahko opredeli na ravni partnerske organizacije, dejavnosti ali organa upravljanja. Vrednosti za ta kazalnik z oceno določijo partnerske organizacije.

(4) Kaj pomeni paket hrane, se lahko opredeli na ravni partnerske organizacije, dejavnosti ali organa upravljanja. Paketov ni treba standardizirati glede na velikost ali vsebino. Vrednosti za ta kazalnik z oceno določijo partnerske organizacije.

(5) Vrednosti za te kazalnike se določijo na podlagi informirane ocene partnerskih organizacij. Ni niti pričakovano niti potrebno, da temeljijo na informacijah, ki jih predložijo končni prejemniki.

(6) Seznam vključuje vse zadevne kategorije, ki zajemajo najmanj 75 % razdeljenih dobrin.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

L 132/24

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/632

z dne 13. aprila 2021

o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, sestavljenih proizvodov ter sena in slame, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2007 in Odločbe Komisije 2007/275/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) in zlasti točke (a) prvega pododstavka člena 47(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2017/625 določa pravila, v skladu s katerimi pristojni organi držav članic izvajajo uradni nadzor nad živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo, da bi preverili skladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi.

(2)	V skladu z Uredbo (EU) 2017/625 je treba nekatere kategorije živali in blaga iz tretjih držav na mejni kontrolni točki predložiti v uradni nadzor, ki ga je treba opraviti pred njihovim vstopom v Unijo.

(3)

V skladu z Uredbo (EU) 2017/625 mora Komisija določiti sezname živali in proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, vključno pridobljenimi proizvodi, sestavljenih proizvodov ter sena in slame, ki se predložijo v uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, z navedbo ustrezne oznake kombinirane nomenklature (KN) iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 (2).

(4)

Da bi se pristojnim organom olajšal uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah v skladu z Uredbo (EU) 2017/625, bi moral seznam iz te uredbe vsebovati podroben opis živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, sestavljenih proizvodov ter sena in slame, za katere velja tak uradni nadzor.

(5)	Ta uredba v celoti nadomešča pravila v zvezi z uradnim nadzorom pri vstopu živali in blaga v Unijo, določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2007 (3). Navedeno izvedbeno uredbo bi bilo zato treba razveljaviti.

(6)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/630 (4) določa primere in pogoje, za katere velja, da je lahko nekatero blago z nizkim tveganjem, vključno s sestavljenimi proizvodi, izvzeto iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, in določa pravila za izvajanje posebnega uradnega nadzora nad navedenim blagom. Delegirana uredba (EU) 2021/630 črta določbe Odločbe Komisije 2007/275/ES (5), ki sestavljene proizvode izvzemajo iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah. Ta uredba nadomešča preostale določbe Odločbe 2007/275/ES v zvezi s sestavljenimi proizvodi, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah. Za zagotovitev pravne varnosti in jasnosti bi bilo zato treba Odločbo 2007/275/ES razveljaviti.

(7)	Ker se Delegirana uredba (EU) 2021/630 uporablja od 21. aprila 2021, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma.

(8)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa sezname živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, sestavljenih proizvodov ter sena in slame, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah v skladu z Uredbo (EU) 2017/625, ter navaja njihove oznake kombinirane nomenklature.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„sestavljeni proizvod“ pomeni sestavljeni proizvod, kakor je opredeljen v točki 14 člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2019/625;

2.	„neobdelane ščetine prašičev“ pomenijo neobdelane ščetine prašičev, kakor so opredeljene v točki 33 Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011 (6);

3.	„neobdelano perje in deli peres“ pomenijo neobdelano perje in dele peres, kakor so opredeljeni v točki 30 Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011;

4.	„neobdelana dlaka“ pomeni neobdelano dlako, kakor je opredeljena v točki 32 Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011;

5.	„vmesni proizvod“ pomeni vmesni proizvod, kakor je opredeljen v točki 35 Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011;

6.	„obdelane kože“ pomenijo obdelane kože, kakor so opredeljene v točki 28 Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011;

7.	„neobdelana volna“ pomeni neobdelano volno, kakor je opredeljena v točki 31 Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011.

Člen 3

Uradni nadzor nad živalmi in blagom, navedenimi v Prilogi

Za živali, proizvode živalskega izvora, zarodni material, živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, sestavljene proizvode ter seno in slamo iz Priloge k tej uredbi velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah v skladu z Uredbo (EU) 2017/625.

Člen 4

Razveljavitve

1. Izvedbena uredba (EU) 2019/2007 in Odločba 2007/275/ES se razveljavita z učinkom od 21. aprila 2021.

2. Sklicevanja na navedena razveljavljena akta se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 5

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 21. aprila 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2007 z dne 18. novembra 2019 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov ter sena in slame, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, in o spremembi Odločbe 2007/275/ES (UL L 312, 3.12.2019, str. 1).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/630 z dne 16. februarja 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih kategorij blaga, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, in spremembi Odločbe Komisije 2007/275/ES (glej stran 17 tega Uradnega lista).

(5) Odločba Komisije 2007/275/ES z dne 17. aprila 2007 o seznamih sestavljenih proizvodov, ki jih je treba pregledati na mejnih kontrolnih točkah (UL L 116, 4.5.2007, str. 9).

(6) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

PRILOGA

SEZNAM ŽIVALI, PROIZVODOV ŽIVALSKEGA IZVORA, ZARODNEGA MATERIALA, ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN PRIDOBLJENIH PROIZVODOV, SESTAVLJENIH PROIZVODOV TER SENA IN SLAME, ZA KATERE VELJA URADNI NADZOR NA MEJNIH KONTROLNIH TOČKAH IZ ČLENA 3

Opombe:

1. Splošne opombe

Splošne opombe se dodajo nekaterim poglavjem za pojasnitev, katere živali ali blago so zajeti v zadevnem poglavju. Poleg tega je po potrebi naveden sklic na posebne zahteve iz Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 (1).

Seznam sestavljenih proizvodov, ki izpolnjujejo posebne pogoje in so izvzeti iz pregledov na mejnih kontrolnih točkah, je določen v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/630 na podlagi člena 48(h) in člena 77(1)(k) Uredbe (EU) 2017/625 (2).

2. Opomba k poglavju

Seznami v tej prilogi so strukturirani v poglavjih, ki ustrezajo zadevnim poglavjem kombinirane nomenklature (KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (3).

Opombe k poglavjem so obrazložitve, po potrebi povzete iz opomb k posameznim poglavjem KN.

3. Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema in mnenj o uvrstitvi v harmonizirani sistem

Dodatne informacije o različnih poglavjih so bile po potrebi povzete iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema in mnenj o uvrstitvi v harmonizirani sistem Svetovne carinske organizacije.

Preglednice:

4. Stolpec 1 – Oznaka KN

V tem stolpcu je navedena oznaka KN. KN, določena z Uredbo (EGS) št. 2658/87, temelji na Mednarodni konvenciji o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (HS), ki je bila sklenjena 14. junija 1983 v Bruslju in odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS (4). V KN so povzete šestmestne tarifne številke in podštevilke HS, njej lastni sta le sedma in osma števka, ki označujeta nadaljnje tarifne podštevilke.

Kadar je uporabljena štirimestna oznaka, se vse živali in blago, določeni ali vključeni pod to štirimestno oznako, predložijo v uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, če ni drugače določeno. V večini takih primerov so zadevne oznake KN, ki so vključene v sistem Traces iz člena 133(4) Uredbe (EU) 2017/625, razčlenjene na šest- ali osemmestne oznake.

Kadar se uradni nadzor zahteva samo za nekatere določene živali in blago pod katero koli štiri-, šest- ali osemmestno oznako in v KN pod to oznako ne obstaja noben specifični pododdelek, je oznaka označena z „ex“. V tem primeru so živali in blago, ki jih zajema ta uredba, določeni s področjem uporabe oznake KN in ustreznega poimenovanja v stolpcu 2 ter kvalifikacijo in obrazložitvijo v stolpcu 3.

5. Stolpec 2 – Poimenovanje

Poimenovanje živali in blaga je takšno, kakor je določeno v stolpcu za poimenovanja v KN.

Brez poseganja v pravila za razlago KN se šteje, da ima besedilo poimenovanja živali in blaga v stolpcu 2 samo indikativno vrednost, saj so živali in blago, zajeti v tej uredbi, določeni z oznakami KN.

6. Stolpec 3 – Kvalifikacija in obrazložitev

Ta stolpec vključuje podrobnosti o zajetih živalih ali blagu. Nadaljnje informacije o živalih ali blagu, zajetih v različnih poglavjih KN, so na voljo v pojasnjevalnih opombah kombinirane nomenklature Evropske unije (5).

Proizvodi, pridobljeni iz živalskih stranskih proizvodov, ki so zajeti v Uredbi (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter Uredbi (EU) št. 142/2011, niso posebej opredeljeni v pravu Unije. Uradni nadzor se opravi za proizvode, ki so delno obdelani, vendar so še vedno surovi proizvodi, ki jih je treba nadalje obdelati v odobrenem ali registriranem namembnem obratu. Uradni inšpektorji na mejnih kontrolnih točkah po potrebi ocenijo in navedejo, ali je pridobljeni proizvod dovolj obdelan, da zanj ni potreben nadaljnji uradni nadzor v skladu s pravom Unije.

POGLAVJE 1

Žive živali

Opomba k poglavju 1 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

To poglavje obsega vse žive živali, razen:

(a)	rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev iz tar. št. 0301, 0306, 0307 ali 0308;

(b)	kultur mikroorganizmov in drugih izdelkov iz tar. št. 3002, in

(c)	živali iz tar. št. 9508.“

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Tarifna številka 0106 med drugim zajema naslednje domače ali divje živali:

(A)

Sesalce

(1)

primate;

(2)	kite, delfine in pliskavke (sesalce reda Cetacea); morske krave in dugonge (sesalce reda Sirenia); tjulnje, morske leve in mrože (sesalce podreda Pinnipedia);

(3)	druge (kot so severni jeleni, mačke, psi, levi, tigri, medvedi, sloni, kamele (vključno z dromedarji), zebre, zajci, kunci, jelenjad, antilope (razen tistih iz poddružine Bovinae), gamsi, lisice, nerci in druge živali za krznarsko rabo).

(B)	Plazilce (vključno s kačami in želvami).

(C)

Ptice

(1)

ujede;

(2)	papige (vključno z dolgorepimi papigami, makai in kakaduji);

(3)	druge (kot so jerebice, fazani, prepelice, kljunači, močvirski kljunači, golobi, ruševci, strnadi, divje race, divje gosi, drozgi, kosi, škrjanci, ščinkavci, sinice, kolibriji, pavi, labodi in druge ptice, ki niso navedene pod tarifno številko 0105).

(D)	Žuželke, kot so čebele (ne glede na to, ali potujejo v škatlah, kletkah ali panjih).

(E)	Druge, npr. žabe.

Iz te tarifne številke so izključene živali, ki so del cirkusov, zverinjakov ali drugih podobnih potujočih živalskih predstav (tarifna številka 95.08).“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
0101	Živi konji, osli, mezge in mule	Vsi.
0102	Živo govedo	Vsi.
0103	Živi prašiči	Vsi.
0104	Žive ovce in koze	Vsi.
0105	Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke	Vsi.
0106	Druge žive živali	Vsi; zajema vse žive živali iz naslednjih tarifnih podštevilk: 0106 11 00 (primati) 0106 12 00 (kiti, delfini in pliskavke (sesalci reda Cetacea); morske krave in dugongi (sesalci reda Sirenia); tjulnji, morski levi in mroži (sesalci podreda Pinnipedia); 0106 13 00 (kamele in drugi kamelidi (Camelidae)) 0106 14 (zajci in kunci) 0106 19 00 (drugi): sesalci, razen tistih iz tarifnih številk 0101 , 0102 , 0103 , 0104 , 0106 11 , 0106 12 , 0106 13 in 0106 14 ; zajema pse in mačke 0106 20 00 (plazilci, vključno kače in želve) 0106 31 00 (ptice: ujede) 0106 32 00 (ptice: papige (vključno dolgorepe papige, makai in kakaduji) 0106 33 00 (noji; emuji (Dromaius novaehollandiae) 0106 39 (druge): zajema ptice, razen tistih iz tarifnih številk 0105 , 0106 31 , 0106 32 in 0106 33 , vključno z golobi 0106 41 00 (čebele) 0106 49 00 (druge žuželke, razen čebel) 0106 90 00 (druge): vse druge žive živali, ki niso zajete na drugem mestu, razen sesalcev, plazilcev, ptic in žuželk. Ta tarifna številka zajema žive žabe, ne glede na to, ali so namenjene za vivarij ali za človeško prehrano.

POGLAVJE 2

Meso in užitni klavnični proizvodi

Opomba k poglavju 2 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	izdelki vrst, opisanih pod tar. št. 0201 do 0208 ali 0210, ki so neprimerni za človeško prehrano;

(b)	čreva, mehurji ali želodci živali (tar. št. 0504) in živalska kri (tar. št. 0511 ali 3002), ali

(c)	maščobe živalskega izvora, razen izdelkov iz tar. št. 0209 (poglavje 15).

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
0201	Meso, goveje, sveže ali ohlajeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0202	Goveje meso, zamrznjeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0203	Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0204	Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0205 00	Meso konj, oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0206	Užitni klavnični proizvodi goved, prašičev, ovac, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0207	Meso in užitni klavnični proizvodi perutnine iz tarifne številke 0105 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0208	Drugo meso in užitni klavnični proizvodi, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako. To zajema druge surovine za proizvodnjo želatine ali kolagena za človeško prehrano. Zajema vse meso in užitne klavnične proizvode iz naslednjih tarifnih podštevilk: 0208 10 (kuncev ali zajcev) 0208 30 00 (primatov) 0208 40 (kitov, delfinov in pliskavk (sesalcev reda Cetacea); morskih krav in dugongov (sesalcev reda Sirenia); tjulnjev, morskih levov in mrožev (sesalcev podreda Pinnipedia)) 0208 50 00 (plazilcev (vključno kače in želve)) 0208 60 00 (kamel in drugih kamelidov (Camelidae)) 0208 90 (drugo: domačih golobov; divjačine, razen zajcev ali kuncev; itd.): zajema meso prepelic, severnih jelenov ali katere koli druge vrste sesalcev. Zajema žabje krake pod oznako KN 0208 90 70 .
0209	Svinjska maščoba brez pustega mesa in perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena	Vsi; zajema maščobo in predelano maščobo, kot je poimenovana v stolpcu 2, tudi če je primerna samo za industrijsko uporabo (neprimerna za človeško prehrano).
0210	Meso in užitni klavnični proizvodi, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih proizvodov	Vsi; zajema meso, mesne proizvode in druge proizvode živalskega izvora. Vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako. Zajema predelane živalske beljakovine in posušene prašičje uhlje za človeško prehrano. Tudi če se taki posušeni prašičji uhlji uporabljajo kot krma za živali, Priloga k Uredbi Komisije (ES) št. 1125/2006 (7) pojasnjuje, da so lahko zajeti v oznako 0210 99 49 . Posušeni klavnični proizvodi in prašičji uhlji, neprimerni za človeško prehrano, pa so zajeti pod tarifno številko 0511 99 85 . Kosti za človeško prehrano so zajete pod tarifno številko 0506 . Klobase so zajete pod tarifno številko 1601 . Ekstrakti in sokovi iz mesa so zajeti pod tarifno številko 1603 . Ocvirki so zajeti pod tarifno številko 2301 .

POGLAVJE 3

Ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji

Splošne opombe

To poglavje zajema žive ribe za rejo in razmnoževanje, žive okrasne ribe ter žive ribe ali žive rake, ki se prevažajo živi, vendar se uvažajo za človeško prehrano.

Za vse proizvode v tem poglavju se zahteva uradni nadzor.

Opombe k poglavju 3 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	sesalci iz tar. št. 0106;

(b)	meso sesalcev iz tar. št. 0106 (tar. št. 0208 ali 0210);

(c)

ribe (vključno njihova jetra, ikre in mlečje) ali raki, mehkužci ali drugi vodni nevretenčarji, ki so mrtvi in neprimerni za človeško prehrano bodisi zaradi njihove vrste ali njihovega stanja (poglavje 5); moka, zdrob ali peleti iz rib ali iz rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neprimerni za človeško prehrano (tar. št. 2301), ali

(d)	kaviar ali kaviarjevi nadomestki, pripravljeni iz ribjih jajčec (tar. št. 1604).

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
0301	Ribe, žive	Vsi; zajema postrvi, jegulje, krape ali katero koli drugo vrsto ali katero koli drugo ribo, uvoženo za rejo ali razmnoževanje. Žive ribe, uvožene za takojšnjo človeško prehrano, so za namene uradnega nadzora obravnavane kot proizvodi. Zajema okrasne ribe iz tarifnih podštevilk 0301 11 00 in 0301 19 00 .
0302	Ribe, sveže ali ohlajene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304	Vsi; zajema jetra, ikre in mlečje, sveže ali ohlajene, iz oznake KN 0302 91 00 .
0303	Ribe, zamrznjene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304	Vsi; zajema jetra, ikre in mlečje, zamrznjene, iz tarifne podštevilke 0303 91 .
0304	Ribji fileti in drugo ribje meso (nemleto ali mleto), sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	Vsi.
0305	Ribe, sušene, nasoljene ali v slanici; dimljene ribe, termično obdelane ali ne pred ali med procesom dimljenja; ribja moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano	Vsi; zajema druge ribiške proizvode, kot so moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano, pripravljeni iz rib; zajema glave, repe in želodce rib ter druge ribiške proizvode.
0306	Raki v oklepu ali brez oklepa, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni raki v oklepu ali brez oklepa, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja; raki v oklepu, kuhani v sopari ali v vreli vodi, ohlajeni ali neohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; moka, zdrob in peleti iz rakov, primerni za človeško prehrano	Vsi. Živi raki, uvoženi za takojšnjo človeško prehrano, so za namene uradnega nadzora obravnavani kot proizvodi. Zajema okrasne morske rakce in njihova jajčeca za uporabo kot hišne živali in vse žive okrasne rake.
0307	Mehkužci v lupini ali brez lupine, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni mehkužci, v lupini ali brez lupine, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja; moka, zdrob in peleti iz mehkužcev, primerni za človeško prehrano	Zajema mehkužce, ki so morda bili termično obdelani in nato dimljeni. Drugi termično obdelani mehkužci so zajeti pod tarifno številko 1605 . Zajema žive okrasne mehkužce. Živi mehkužci, uvoženi za takojšnjo človeško prehrano, so za namene uradnega nadzora obravnavani kot proizvodi. Zajema vse tarifne podštevilke od 0307 11 do 0307 99 , kot so naslednji primeri: 0307 60 (polži, razen morskih polžev): zajema kopenske gastropode vrst Helix pomatia, Helix aspersa, Helix lucorum in vrste iz družine Achatinidae. Zajema žive polže (vključno s sladkovodnimi polži) za takojšnjo človeško prehrano in prav tako polžje meso za človeško prehrano. Zajema blanširane ali vnaprej obdelane polže. Nadalje obdelani proizvodi so zajeti pod tarifno številko 1605 . 0307 91 00 (živi, sveži ali ohlajeni drugi mehkužci, tj. razen ostrig, pokrovač, klapavic (Mytilus spp., Perna spp.), sip, lignjev, hobotnic, morskih polžev, koritnic, srčank, barčic, morskih ušes (Haliotis spp.) in stromboidnih polžev (Strombus spp.): zajema meso vrst morskih polžev v lupini ali brez lupine. 0307 99 (drugi mehkužci, razen živih, svežih, ohlajenih ali zamrznjenih, tj. razen ostrig, pokrovač, klapavic (Mytilus spp., Perna spp.), sip, lignjev, hobotnic, morskih polžev, koritnic, srčank, barčic, morskih ušes (Haliotis spp.) in stromboidnih polžev (Strombus spp.); tudi vključno z moko, zdrobom in peleti teh živali, primernimi za človeško prehrano).
0308	Vodni nevretenčarji, razen rakov in mehkužcev, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni vodni nevretenčarji, razen rakov in mehkužcev, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja; moka, zdrob in peleti vodnih nevretenčarjev, razen rakov in mehkužcev, primerni za človeško prehrano	Vsi.

POGLAVJE 4

Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

Opombe k poglavju 4 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.	Z izrazom ‚mleko‘ je mišljeno polnomastno mleko ali delno ali popolnoma posneto mleko.

Pri tar. št. 0405:

(a)

‚maslo‘ pomeni naravno maslo, sirotkino maslo ali rekombinirano maslo (sveže, soljeno ali žarko, vključno v konzervah), pridobljeno izključno iz mleka z vsebnostjo mlečnih maščob 80 mas. % ali več, vendar ne več kot 95 mas. %, največ do 2 mas. % trdnih, nemaščobnih mlečnih snovi in največ do 16 mas. % vode. Maslu ne smejo biti dodani emulgatorji, lahko je dodan natrijev klorid, živilska barvila, nevtralizacijske soli in kulture neškodljivih mlečno-kislinskih bakterij;

(b)	‚mlečni namazi‘ pomeni mazljive emulzije vrste ‚voda v olju‘, ki vsebujejo mlečno maščobo kot edino maščobo v izdelku, z vsebnostjo mlečnih maščob 39 mas. % ali več, toda manj kot 80 mas. %.

Proizvodi, dobljeni s koncentracijo sirotke in z dodajanjem mleka ali mlečnih maščob, se uvrščajo kot sir pod tar. št. 0406 pod pogojem, da izpolnjujejo naslednje tri značilnosti:

(a)	vsebujejo 5 mas. % ali več mlečnih maščob, računano na suho snov;

(b)	vsebujejo vsaj 70 mas. %, vendar ne več kot 85 mas. % suhe snovi, in

(c)	da so oblikovani ali da se lahko oblikujejo.

To poglavje ne vključuje:

(a)	izdelkov, ki se pridobivajo iz sirotke in ki vsebujejo več kot 95 mas. % laktoze, izražene kot brezvodna laktoza, računano na suho snov (tar. št. 1702);

(b)	izdelkov, ki se pridobivajo iz mleka z nadomestitvijo ene ali več njegovih naravnih sestavin (na primer maslene maščobe) z drugo snovjo (na primer z oleinsko maščobo) (tar. št. 1901 ali 2106), ali

(c)	albuminov (vključno s koncentrati dveh ali več beljakovin sirotke, ki vsebujejo več kot 80 mas. % proteinov sirotke, računano na suho snov) (tar. št. 3502) ali globulinov (tar. št. 3504).

…“

Povzetki iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Tarifna številka 0408 zajema cela jajca brez lupine in jajčne rumenjake vseh ptic. Proizvodi pod to tarifno številko so lahko sveži, sušeni, kuhani v pari ali v vreli vodi in oblikovani (npr. ‚dolga jajca‘ cilindrične oblike), zamrznjeni ali kako drugače konzervirani. Vsi ti proizvodi so vključeni pod to tarifno številko, če vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne in če se uporabljajo kot hrana ali v industrijske namene (npr. pri strojenju).

Ta tarifna številka ne zajema:

(a)	olja iz jajčnega rumenjaka (tarifna številka 1506);

(b)	jajčnih proizvodov, ki vsebujejo začimbe ali druge aditive (tarifna številka 2106);

(c)	lecitina (tarifna številka 2923);

(d)	ločenega jajčnega beljaka (jajčni albumin) (tarifna številka 3502).

…

Tarifna številka 0409 zajema med, ki ga proizvedejo čebele (Apis mellifera) ali druge žuželke, centrifugiran ali v satovju ali ki vsebuje kose satovja, pod pogojem, da ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih snovi. Takšen med lahko določa cvetlični vir, poreklo ali barva.

Iz tarifne številke 0409 so izključeni umetni med ter mešanice naravnega in umetnega medu (tarifna številka 1702).

…

Tarifna številka 0410 zajema proizvode živalskega izvora, primerne za človeško prehrano, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v kombinirani nomenklaturi. To vključuje:

(a)	želvja jajca. To so jajca, ki jih izležejo sladkovodne ali morske želve; lahko so sveža, sušena ali kako drugače konzervirana. Jajčno olje želvjih jajc je izključeno (tarifna številka 1506);

(b)

gnezda salangane (‚ptičja gnezda‘). Ta sestoje iz snovi, ki jo izločajo ptice in ki se v stiku z zrakom hitro strdi.

Gnezda so lahko neobdelana ali pa so očiščena perja, puha, prahu in drugih nečistoč, da bi bila primerna za uživanje. Običajno so v obliki trakov ali niti belkaste barve.

Gnezda salangane vsebujejo veliko beljakovin in se uporabljajo skoraj izključno za pripravo juh ali drugih prehrambnih proizvodov.

Iz tarifne številke 0410 je izključena živalska kri, užitna ali neužitna, tekoča ali posušena (tarifna številka 0511 ali 3002).“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
0401	Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil	Vsi. Mleko za živalsko krmo je zajeto pod to tarifno številko, živalska krma, ki vsebuje mleko, pa je zajeta pod tarifno številko 2309 . Mleko za terapevtske/profilaktične namene je zajeto pod tarifno številko 3001 .
0402	Mleko in smetana, koncentrirana, ali ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila	Vsi.
0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ali ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani, ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne	Vsi; zajema aromatizirano smetano ali smetano, ki vsebuje dodano sadje, zamrznjeno in fermentirano mleko za človeško prehrano. Sladoled je zajet pod tarifno številko 2105 . Pijače, ki vsebujejo mleko, aromatizirano s kakavom ali drugimi snovmi, so zajete pod tarifno številko 2202 .
0404	Sirotka, koncentrirana ali ne, ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne; proizvodi, sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin, ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	Vsi; vključno mlečni proizvodi za dojenčke. Pod oznako KN 0404 10 48 je zajet kolostrum govedi, v tekoči obliki, z odstranjenima maščobo in kazeinom, za človeško prehrano, pod oznako KN 0404 90 21 z razprševanjem posušeni prah kolostruma z zmanjšano količino maščobe, z nezmanjšano količino kazeina, za človeško prehrano.
0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi	Vsi.
0406	Sir in skuta	Vsi.
0407	Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana	Vsi; zajema valilna jajca in jajca, prosta specifičnih patogenih organizmov, oplojena jajca za inkubiranje (0407 11 in 0407 19 ). Zajema sveža jajca (od 0407 21 do 0407 29 ) in druga jajca (0407 90 ), ki so neprimerna in primerna za človeško prehrano. Zajema „100 let stara jajca“. Jajčni albumin, neprimeren in primeren za človeško prehrano, je zajet pod tarifno številko 3502 .
0408	Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v sopari ali v vreli vodi, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih	Vsi; ta tarifna številka zajema jajčne proizvode, ne glede na to, ali so toplotno obdelani ali ne, in proizvode, neprimerne za človeško prehrano.
0409 00 00	Med, naravni	Vsi.
0410 00 00	Užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	Vsi. Ta tarifna številka zajema matični mleček in propolis (za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov in prehranskih dopolnil) ter druge snovi, dobljene iz živali, za človeško prehrano, razen kosti (ki so zajete pod tarifno številko 0506 ). Žuželke ali jajca žuželk za človeško prehrano so zajeta pod to oznako KN.

POGLAVJE 5

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

Splošne opombe

Posebne zahteve za nekatere proizvode v tem poglavju so določene v preglednici 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011:

vrstica 7: ščetine prašičev;

vrstica 8: neobdelana volna in dlaka, proizvedena iz drugih živali, razen prašičev;

vrstica 9: obdelano perje, deli peres in puh.

Opombe k poglavju 5 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	užitni proizvodi (razen živalskih črev, mehurjev in želodcev, celih ali v kosih, in tekoče ali posušene živalske krvi);

(b)	surove kože, z dlako ali brez dlake (vključno s krznom), razen izdelkov, ki se uvrščajo pod tar. št. 0505, ter odrezkov in podobnih odpadkov iz surove kože, ki se uvrščajo pod tar. št. 0511 (poglavje 41 ali 43);

(c)	tekstilni materiali živalskega izvora, razen konjske žime in odpadkov konjske žime (oddelek XI), ali

(d)	pripravljeni snopi ali šopi za izdelavo metel ali ščetk (tar. št. 9603).

…

3.	V vsej nomenklaturi so z izrazom ‚slonovina‘ mišljeni okli slona, povodnega konja, mroža, narvala in divjega prašiča, rogovi nosorogov in zobje vseh živali.

4.	V vsej nomenklaturi je s ‚konjsko žimo‘ mišljena žima iz grive ali repa kopitarjev ali goved. Pod tar. št. 0511 med drugim spadajo konjska žima in odpadki konjske žime, zloženi v plasteh ali ne, s podlago ali brez podlage.“

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Tarifna številka 0505 zajema

(1)	kožo in druge dele ptic (npr. glave, krila), s perjem in puhom, ter

(2)	perje in dele perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh,

samo če so bodisi neobdelani bodisi le očiščeni, dezinficirani ali pripravljeni za konzerviranje, vendar ne drugače obdelani ali pripravljeni.

Tarifna številka 0505 zajema tudi prah, zdrob in odpadke perja ali delov perja.“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
0502 10 00	Ščetine in dlake domačega ali divjega prašiča in odpadki teh ščetin	Vsi; obdelani in neobdelani.
0504 00 00	Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih), celi ali v kosih, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni	Vsi; zajema želodce, mehurje in črevesje goved, prašičev, ovac, koz ali perutnine, očiščeno, nasoljeno, sušeno ali toplotno obdelano.
ex 0505	Kože in drugi deli ptic, s perjem ali puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja	Vsi; vključno z lovskimi trofejami ptic, toda brez predelanega okrasnega perja, predelanega perja, ki ga potniki nosijo za svojo osebno uporabo, ali pošiljk predelanega perja, poslanih posameznikom za neindustrijske namene. S členom 25(1)(b) Uredbe (EU) št. 142/2011 sta prepovedana uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo neobdelanega perja ali delov perja ter puha. Uradni nadzor se zahteva za perje neodvisno od njegove obdelave, kot je navedena v točki C poglavja VII Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011. Nadaljnje posebne zahteve za lovske trofeje so določene v oddelku 5 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011. Oddelek 6 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011 zajema perje, ki se uporablja za polnjenje, puh, surovo ali drugo perje.
0506	Kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike), obdelani s kislino ali deželatinizirani; prah in odpadki teh izdelkov	Zajema kosti, ki se uporabljajo kot pasje žvečilke, za proizvodnjo želatine ali kolagena, če so dobljene iz trupov živali, zaklanih za človeško prehrano. Kostna moka za človeško prehrano je zajeta pod tarifno številko 0410 . Posebne zahteve za take proizvode, ki niso namenjeni za človeško prehrano, so določene v vrstici 6 (lovske trofeje), vrstici 11 (kosti in proizvodi iz kosti (razen kostne moke), rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit), namenjeni drugim vrstam uporabe, kakor za posamična krmila, organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal) in vrstici 12 (pasje žvečilke) preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
0507	Slonovina, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, neobdelano ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov	Zajema predelane lovske trofeje ptic in kopitarjev, ki sestojijo le iz kosti, rogov, kopit, krempljev, rogovja in zobovja. Posebne zahteve za lovske trofeje so določene v vrstici 6 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 0508 00 00	Korale in podobni materiali, neobdelani ali enostavno pripravljeni, vendar drugače neobdelani; oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev in sipine kosti, neobdelani ali enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike; prah in odpadki teh izdelkov	Prazni oklepi za uporabo v prehrani in uporabo kot surovine za glukozamin. Poleg tega so zajeti oklepi, vključno s sipinimi kostmi, ki vsebujejo mehko tkivo in meso, iz točke (k)(i) člena 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009.
ex 0510 00 00	Ambra, bobrovina, cibet in mošus, kantaride, žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani	Ambra in kantaride so izključene. Ta oznaka zajema žleze, druge živalske proizvode in žolče. Sušene žleze in proizvodi so zajeti pod tarifno številko 3001 . Posebne zahteve za živalske stranske proizvode za proizvodnjo hrane za hišne živali, razen surove hrane za hišne živali, in pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige (za farmacevtske izdelke in druge tehnične proizvode) so lahko določene v vrstici 14 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 0511	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano	Vsi. Zajema genski material (seme in zarodke, ki izvirajo iz živali, kot so vrste goved, ovc, koz, enoprstih kopitarjev in prašičev) in živalske stranske proizvode kategorij snovi 1 in 2, kot sta določeni v členih 8 in 9 Uredbe (ES) št. 1069/2009. V nadaljevanju so navedeni primeri proizvodov živalskega izvora, ki se uvrščajo pod tarifne podštevilke od 0511 10 do 0511 99 : 0511 10 00 (bikovo seme); 0511 91 (proizvodi iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev): vsi, zajema ribje ikre za valjenje, mrtve živali, živalske stranske proizvode za proizvodnjo hrane za hišne živali ter za farmacevtske izdelke in druge tehnične proizvode. Zajema mrtve živali iz poglavja 3, ki niso užitne ali pa se štejejo kot neprimerne za človeško prehrano (npr. posušene vodne bolhe in drugi posušeni dvoklopniki ali listonožci, ki se uporabljajo kot hrana za akvarijske ribe); zajema vabo za ribe. ex 0511 99 10 (tetive in kite; obrezki in podobni odpadki surovih kož). Uradni nadzor je potreben za kože, ki niso obdelane v skladu s točko C.2 poglavja V Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, če so v skladu s točko B.1 ali C.1 poglavja V Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011. ex 0511 99 31 (surove spužve, naravne, živalskega izvora): vse, če so za človeško prehrano; če niso za človeško prehrano, samo tiste, namenjene za hrano za hišne živali. Posebne zahteve za proizvode, ki niso primerni za človeško prehrano, so določene v vrstici 12 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011. ex 0511 99 39 (druge spužve razen surovih, naravnih, živalskega izvora): vse, če so za človeško prehrano; če niso za človeško prehrano, samo tiste, namenjene za hrano za hišne živali. Posebne zahteve za proizvode, ki niso primerni za človeško prehrano, so določene v vrstici 12 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011. ex 0511 99 85 (drugi proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1, neuporabne za človeško prehrano): pod to tarifno številko sodijo zarodki, jajčne celice, seme in genski material, ki niso zajeti pod tarifno številko 0511 10 in so drugih vrst, razen goveda. Zajema živalske stranske proizvode za proizvodnjo hrane za hišne živali ali druge tehnične proizvode. Zajema neobdelano konjsko žimo, čebelarske proizvode, razen voskov za čebelarstvo ali tehnično uporabo, spermacete za tehnično uporabo, mrtve živali iz poglavja 1, ki niso užitne ali niso za človeško prehrano (na primer: psi, mačke, žuželke), snovi živalskega izvora, pri katerih niso bile spremenjene bistvene značilnosti, in užitno živalsko kri, ki ni dobljena iz rib, za človeško prehrano.

POGLAVJE 6

Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje

Splošne opombe

To poglavje zajema gobji micelij v steriliziranem kompostu živalskega izvora.

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb KN

„ 0602 90 10 Gobji micelij:

Gobji micelij je izraz za mrežo nežnih vlaken (Thallus ali Mycellium), ki se pogosto nahaja v zemlji ter živi in raste na površju razpadajoče živalske ali rastlinske snovi v kopreni, ter se razvije v gobo.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi proizvode, sestavljene iz nepopolno razvitega gobjega micelija, ki je v mikroskopskih količinah položen na plast žitnih zrn, pomešanih s steriliziranim konjskim kompostom (mešanica slame in konjskega gnoja).“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 0602 90 10	Gobji micelij	Samo, če vsebuje predelan gnoj živalskega izvora; posebna pravila so določena v vrstici 1 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 12

Oljna semena in plodovi; različna zrna, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 1212 99 95	Drugi rastlinski proizvodi, ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	Čebelji cvetni prah.
ex 1213 00 00	Žitna slama in pleve, nepripravljene, vključno zrezane, stisnjene ali ne, ali v obliki peletov	Samo slama.
ex 1214 90	Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke, seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v peletih: razen zdroba in peletov iz lucerne (alfalfa)	Samo seno.

POGLAVJE 15

Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; pripravljene užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora

Splošne opombe

Vsi masti in olja, dobljeni iz živali. V Prilogi XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011 so določene posebne zahteve za naslednje proizvode:

1.	topljene maščobe in ribje olje iz vrstice 3 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I;

2.	topljene maščobe iz kategorije 2 za nekatere namene zunaj krmne verige za rejne živali (na primer za oleokemijske namene) iz vrstice 17 preglednice 2 v oddelku 1 Poglavja II;

3.	maščobni derivati iz vrstice 18 preglednice 2 v oddelku 1 Poglavja II.

Maščobni derivati vključujejo proizvode prve stopnje, dobljene iz masti in olj, ko so v svojem čistem stanju in proizvedeni po metodi, določeni v točki 1 poglavja XI Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011.

Za derivate, pomešane z drugimi snovmi, se zahteva uradni nadzor.

Opombe k poglavju 15 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	svinjska in perutninska maščoba iz tar. št. 0209;

(b)	kakavovo maslo, njegova mast in olje (tar. št. 1804);

(c)	užitni preparati, ki vsebujejo nad 15 mas. % proizvodov iz tar. št. 0405 (običajno poglavje 21);

(d)	ocvirki (tar. št. 2301) in ostanki iz tar. št. od 2304 do 2306;

…

3.	Tar. št. 1518 ne obsega olj in masti ter njihovih frakcij, ki so samo denaturirani, ki pa se uvrščajo pod ustrezno tarifno številko, predvideno za nedenaturirana olja in masti ter njihove frakcije.

4.	Milnice (soap-stocks), oljne gošče in usedline, stearinska smola, glicerinska smola in ostanki maščob iz volne se uvrščajo pod tar. št. 1522.“

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Tarifna številka 1516 zajema masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora, ki so bili specifično kemično predelani na način, naveden v nadaljevanju, toda nadalje nepredelani.

Tarifna številka prav tako zajema podobno predelane frakcije živalskih ali rastlinskih masti in olj.

Hidrogeniranje, pri čemer so proizvodi v stiku s čistim vodikom pri primerni temperaturi in pritisku ob prisotnosti katalizatorja (običajno fino uprašen nikelj), dvigne tališče masti in poveča gostoto olj s pretvorbo nenasičenih gliceridov (npr. oleinske, linolne itd. kisline) v nasičene gliceride z višjim tališčem (npr. palmitinsko, stearinsko itd. kislino).

Tarifna številka 1518 zajema neužitne mešanice ali preparate iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu.

Ta del med drugim zajema olje za cvrtje, ki vsebuje na primer olje iz oljne repice, olje iz soje in majhno količino živalskih maščob, za uporabo pri pripravi krme za živali.

Tarifna številka zajema tudi hidrogenirane, interesterificirane, reesterificirane ali elaidinizirane masti in olja ali njihove frakcije, kadar sprememba vključuje več kot eno maščobo ali olje.“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
1501	Svinjska maščoba (vključno z mastjo) in perutninska maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503	Vsi.
1502	Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503	Vsi.
1503 00	Stearin iz svinjske masti, olje iz svinjske masti, oleostearin, oleo olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani	Vsi.
1504	Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani	Vsi; ribja olja in olja ribiških proizvodov in morskih sesalcev. Razna živila so na splošno zajeta pod tarifno številko 1517 ali v poglavju 21.
1505 00	Maščobe iz volne in maščobne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom	Vsi; maščobe iz volne, uvožene kot topljene maščobe, kakor je določeno v Prilogi XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011, ali lanolin, ki je bil uvožen kot vmesni proizvod.
1506 00 00	Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani	Vsi. Necepljene masti ali olja ter njihove začetne frakcije, proizvedene po metodi iz točke 1 poglavja XI Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011.
1516 10	Živalske masti in olja in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali ne, toda nadalje nepredelani	Vsi; živalske masti in olja. Za uradni nadzor maščobni derivati vključujejo proizvode prve stopnje, dobljene iz masti in olj živalskega izvora, ko so v svojem čistem stanju in proizvedeni po metodi, določeni v točki 1 poglavja XI Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1518 00 91	Živalske ali rastlinske maščobe in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516	Samo, če vsebujejo živalske masti in olja. Maščobni derivati, proizvedeni po metodi iz točke 1 poglavja XI Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011. Posebne zahteve so določene v vrstici 17 (topljene maščobe) in vrstici 18 (maščobni derivati) preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 1518 00 95	Neužitne mešanice ali pripravki iz živalskih ali iz živalskih in rastlinskih maščob in olj in njihovih frakcij	Samo maščobe in pripravki iz olja, topljene maščobe in derivati, dobljeni iz živali; vključno z rabljenim oljem za kuhanje, namenjenim za uporabo v okviru področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009. Maščobni derivati, proizvedeni po metodi iz točke 1 poglavja XI Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 1518 00 99	Drugo	Samo, če vsebujejo maščobe živalskega izvora.
ex 1520 00 00	Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
1521 90 91	Surovi čebelji vosek in voski drugih insektov	Vsi; zajema voske v naravnih satovjih, surov čebelji vosek za čebelarstvo ali tehnične namene. S členom 25(1)(c) Uredbe (EU) št. 142/2011 sta prepovedana uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo čebeljega voska v obliki čebeljega satja. Posebne zahteve za čebelarske stranske proizvode so določene v vrstici 10 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
1521 90 99	Čebelji vosek in voski drugih insektov, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani, razen surovih	Vsi; zajema voske, predelane ali prečiščene, beljene ali ne, barvane ali ne, za čebelarstvo ali tehnične namene. Posebne zahteve za čebelarske stranske proizvode so določene v vrstici 10 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011. Za čebelarske stranske proizvode, razen čebeljih voskov, se zahteva uradni nadzor pod oznako KN 0511 99 85 „Drugo“.
ex 1522 00	Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora. Posebne zahteve so določene v vrstici 18 (maščobni derivati) preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 16

Izdelki iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

Opombe k poglavju 16 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.	V to poglavje ne spadajo meso, klavnični proizvodi, ribe, raki, mehkužci ali drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali konzervirani po postopkih, navedenih v poglavjih 2 ali 3 ali pod tar. št. 0504.

Prehrambni proizvodi se uvrščajo v to poglavje pod pogojem, da vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov. Kadar vsebuje prehrambni proizvod dva ali več prej navedenih proizvodov, se uvršča pod ustrezno tarifno številko poglavja 16 po sestavini oziroma sestavinah, ki prevladujejo po masi. Te določbe se ne uporabljajo za polnjene proizvode iz tar. št. 1902 ali za proizvode iz tar. št. 2103 in 2104.

Pri proizvodih, ki vsebujejo jetra, določila drugega stavka ne veljajo pri določanju tar. podšt. v okviru tar. št. 1601 ali 1602.

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
1601 00	Klobase in podobni proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi; prehrambni proizvodi na osnovi teh proizvodov	Vsi; zajema konzervirano meso v različnih oblikah.
1602	Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi	Vsi; zajema konzervirano meso v različnih oblikah.
1603 00	Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev	Vsi; zajema mesne ekstrakte in mesne koncentrate, ribje beljakovine v obliki želeja, ohlajene ali zamrznjene, ter tudi hrustanec morskega psa.
1604	Pripravljene ali konzervirane ribe, kaviar in kaviarjevi nadomestki, pripravljeni iz ribjih iker	Vsi; kuhani ali predkuhani kulinarični proizvodi, ki vsebujejo ribe ali ribje izdelke ali so mešani z njimi. Zajema pripravke iz surimija pod oznako KN 1604 20 05 . Zajema ribe in kaviar v nepredušni embalaži ter suši (če se ne uvrstijo pod oznako KN iz poglavja 19). Tako imenovana ribja nabodala (surovo ribje meso ali surove kozice z zelenjavo na leseni palčki) so uvrščena pod oznako KN 1604 19 97 .
1605	Raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali konzervirani	Vsi; zajema v celoti pripravljene ali predpripravljene polže, rake ali druge vodne nevretenčarje v pločevinkah ter prašek školjk.

POGLAVJE 17

Sladkorji in sladkorni proizvodi

Opombe k poglavju 17 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	sladkorni proizvodi, ki vsebujejo kakav (tar. št. 1806);

(b)	kemično čisti sladkorji (razen saharoze, laktoze, maltoze, glukoze in fruktoze) ali drugi izdelki iz tar. št. 2940,

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora. Sladkorji in umetni med, kadar je mešan z naravnim medom.
ex 1704	Sladkorni proizvodi (vključno bela čokolada), ki ne vsebujejo kakava	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.

POGLAVJE 18

Kakav in kakavovi proizvodi

Opombe k poglavju 18 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.	To poglavje ne obsega proizvodov iz tar. št. 0403, 1901, 1904, 1905, 2105, 2202, 2208, 3003 ali 3004.

2.	Tar. št. 1806 obsega sladkorne proizvode, ki vsebujejo kakav, in v skladu z opombo 1 k temu poglavju tudi druge prehrambne proizvode, ki vsebujejo kakav. …“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 1806	Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.

POGLAVJE 19

Proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski proizvodi

Opombe k poglavju 19 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	razen v primeru polnjenih proizvodov iz tarifne številke 1902 prehrambni proizvodi, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov (poglavje 16);

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 1901	Prehrambni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prehrambni proizvodi iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404 , ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora. Zajema nekuhana živila (npr. pice), ki vsebujejo proizvode živalskega izvora. Kulinarični proizvodi so zajeti v poglavjih 16 in 21.
ex 1902 11 00	Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene, ki vsebujejo jajca	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1902 20 10	Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas. % rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1902 20 30	Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnih proizvodov, iz mesa in klavničnih odpadkov vseh vrst, vključno z maščobami kakršnih koli vrst ali izvora	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1902 20 91	Kuhane polnjene testenine	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1902 20 99	Drugo [druge polnjene testenine, nekuhane]	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1902 30	Druge testenine, razen testenin iz podtarifnih številk 1902 11 , 1902 19 in 1902 20	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1902 40	Kuskus	Samo, če vsebuje proizvode živalskega izvora.
ex 1904 10 10	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem koruze	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1904 90 10	Pripravljena živila, pridobljena iz riža	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora. Na primer suši (če niso uvrščena v poglavje 16).
ex 1905	Pecivo	Samo, če vsebuje proizvode živalskega izvora.

POGLAVJE 20

Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin

Opombe k poglavju 20 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

…

(b)	prehrambni proizvodi, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov (poglavje 16);

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini	Samo, če vsebuje proizvode živalskega izvora.
ex 2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006	Samo, če vsebuje proizvode živalskega izvora.
ex 2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006	Samo, če vsebuje proizvode živalskega izvora.

POGLAVJE 21

Razna živila

Opombe k poglavju 21 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.	V to poglavje ne spadajo:

…

(e)	prehrambni proizvodi, razen proizvodov opisanih v tar. št. 2103 ali 2104, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov (poglavje 16);

…

Za namen tar. št. 2104 izraz ‚homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi‘ pomeni proizvode, sestavljene iz popolnoma homogenizirane mešanice dveh ali več osnovnih sestavin, kot so: meso, ribe, vrtnine, sadje ali oreški, pripravljeni za prodajo na drobno kot hrana, primerna za dojenčke ali majhne otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g. Pri uporabi te definicije se ne upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki so lahko dodane mešanici kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti proizvodi lahko vsebujejo majhno količino vidnih delcev sestavin.

Dodatne opombe

…

5.	Druga živila, ki so pakirana v odmerjenih dozah, kot so kapsule, tablete, pastile in pilule, ter namenjena uporabi kot prehranska dopolnila, se uvrščajo pod tar. št. 2106, razen če niso navedena ali zajeta na drugem mestu.

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh proizvodov ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2103	Pripravki za omake in pripravljene omake; mešanice začimb in dišavne mešanice; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2104	Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2106 10	Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2106 90 51	Laktozni sirupi	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2106 90 92	Druga živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu, ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2106 90 98	Druga živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.

POGLAVJE 22

Pijače, alkoholne tekočine in kis

Opombe k poglavju 22 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„…

3.	Za namen tar. št. 2202 izraz ‚brezalkoholne pijače‘ pomeni pijače, z vsebnostjo alkohola do vključno 0,5 vol. %. Alkoholne pijače se, odvisno od primera, uvrščajo pod tar. št. 2203 do 2206 ali pod tar. št. 2208.

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 2202 99 91	Druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009 , ki vsebujejo manj kot 0,2 mas. % maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2202 99 95	Druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009, ki vsebujejo 0,2 mas. % ali več maščobe, toda manj kot 2 mas. % maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2202 99 99	Druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009 , ki vsebujejo 2 mas. % ali več maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2208 70	Likerji in krepilne pijače	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.

POGLAVJE 23

Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali

Opomba k poglavju 23 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

Tar. št. 2309 obsega proizvode, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, dobljene s predelavo rastlinskih ali živalskih materialov, do te mere, da so izgubili bistvene značilnosti osnovnega materiala, razen rastlinskih odpadkov, rastlinskih ostankov in stranskih proizvodov take predelave.

…“

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Ocvirki, membranska tkiva, ki ostanejo po topljenju svinjske masti ali drugih masti živalskega izvora. Uporabljajo se v glavnem za pripravo krme za živali (npr. pasji piškoti), vendar ostanejo uvrščeni pod tarifno številko 2301, tudi če so primerni za človeško prehrano.“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
2301	Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih proizvodov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neprimerni za prehrano ljudi; ocvirki	Vsi; zajema predelane živalske beljakovine, neprimerne za človeško prehrano, zdrob iz mesa, neprimeren za človeško prehrano, in ocvirke, primerne za človeško prehrano ali ne. Zdrob iz perja je zajet pod tarifno številko 0505 . Posebne zahteve za predelane živalske beljakovine so določene v vrstici 1 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 2309	Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali	Vsi; če vsebujejo proizvode živalskega izvora, razen tarifnih podštevilk 2309 90 20 in 2309 90 91 . Med drugim zajema hrano za pse ali mačke, pripravljeno za prodajo na drobno (tarifna podštevilka 2309 10 ), ki vsebuje proizvode živalskega izvora, ter topljivo hrano za ribe ali morske sesalce (oznaka KN 2309 90 10 ). Proizvodi živalskega izvora za krmo za živali, vključno z mešanicami zdrobov (npr. iz kopit in rogov). Ta tarifna številka zajema tekoče mleko, kolostrum in proizvode, ki vsebujejo mlečne proizvode, kolostrum ali ogljikove hidrate, ki so neprimerni za prehrano ljudi, toda primerni za krmo za živali. Zajema hrano za hišne živali, pasje žvečilke in mešanice zdrobov, mešanice lahko vsebujejo mrtve insekte. Posebne zahteve za hrano za hišne živali, vključno s pasjimi žvečilkami, so določene v vrstici 12 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011. Zajema jajčne proizvode, ki niso namenjeni za človeško prehrano, in druge predelane proizvode živalskega izvora, ki niso namenjeni za človeško prehrano. Posebne zahteve za jajčne proizvode so določene v vrstici 9 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 28

Anorganski kemijski proizvodi; organske in anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin in radioaktivnih elementov ali izotopov

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 2835 25 00	Kalcijev hidrogenortofosfat („dikalcijev fosfat“)	Samo živalskega izvora. Posebne zahteve za dikalcijev fosfat so določene v vrstici 6 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 2835 26 00	Drugi kalcijevi fosfati	Samo trikalcijev fosfat živalskega izvora. Posebne zahteve za dikalcijev fosfat so določene v vrstici 7 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 29

Organski kemijski proizvodi

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 2922 41	Lizin in njegovi estri; njegove soli	Samo živalskega izvora.
ex 2922 42	Glutaminska kislina in njene soli	Samo živalskega izvora.
ex 2922 43	Antranilna kislina in njene soli	Samo živalskega izvora.
ex 2922 49	Druge amino kisline in njihovi estri, razen tistih, ki vsebujejo več kot eno vrsto kisikove funkcije; njihove soli	Samo živalskega izvora.
ex 2925 29 00	Drugi imini in njihovi derivati, razen klordimeforma (ISO); njihove soli	Kreatin živalskega izvora.
ex 2930	Organske žveplove spojine	Amino kisline živalskega izvora, kot so: ex 2930 90 13 cistein in cistin; ex 2930 90 16 derivati cisteina ali cistina.
ex 2932 99 00	Druge heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi kisika	Samo živalskega izvora, na primer glukozamin, glukozamin-6-fosfat in njuni sulfati.
ex 2942 00 00	Druge organske spojine	Samo živalskega izvora.

POGLAVJE 30

Farmacevtski izdelki

Splošne opombe

Končna zdravila, ki niso zajeta v uredbah (ES) št. 1069/2009 in (EU) št. 142/2011, so izključena s seznama. Vključeni so vmesni izdelki.

V okviru tarifne številke 3001 (žleze in drugi organi za organoterapevtske namene, sušeni, tudi v prahu; ekstrakti iz žlez ali drugih organov ali njihovih izločkov za organoterapevtske namene; heparin in njegove soli; druge človeške ali živalske snovi, pripravljene za terapevtske ali profilaktične namene, ki niso navedene in ne zajete na drugem mestu) se uradni nadzor zahteva samo za proizvode, pridobljene iz živali, iz tarifnih podštevilk 3001 20 in 3001 90. Sklicujte se na naslednje posebne zahteve v Prilogi XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011:

1.	v vrstici 2 preglednice 2 v oddelku 1 Poglavja II za proizvode iz krvi za tehnične proizvode, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, in

2.	v vrstici 3 preglednice 2 v oddelku 1 Poglavja II za kri in proizvode iz krvi enoprstih kopitarjev, ter

3.	v vrstici 14 preglednice 2 v oddelku 1 Poglavja II za živalske stranske proizvode za proizvodnjo hrane za hišne živali, razen surove hrane za hišne živali, in pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige.

V okviru tarifne številke 3002 (človeška kri; živalska kri, pripravljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi ter imunološki proizvodi, modificirani ali nemodificirani ali dobljeni po biotehničnih postopkih; cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) in podobni proizvodi) se uradni nadzor zahteva samo za tarifni podštevilki 3002 12 in 3002 90. Za človeško kri iz tarifne podštevilke 3002 90 10 in cepiva iz tarifnih podštevilk 3002 20 in 3002 30 uradni nadzor ni potreben.

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
3001 20 90	Ekstrakti iz žlez ali drugih organov ali iz njihovih izločkov, razen ekstraktov človeškega izvora	Vsi; zajema proizvod, ki deluje kot nadomestek za materin kolostrum in se uporablja za krmljenje telet.
ex 3001 90 91	Živalske snovi, pripravljene za terapevtske ali profilaktične namene: heparin in njegove soli	Vsi proizvodi živalskega izvora, ki so namenjeni za nadaljnjo obdelavo v skladu s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz točk od (a) do (f) člena 33 navedene uredbe.
3001 90 98	Druge živalske snovi, razen heparina in njegovih soli, pripravljene za terapevtske ali profilaktične namene, ki niso navedene in ne zajete na drugem mestu	Vsi. Poleg žlez in drugih organov iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema k tarifni številki 3001 se pod te tarifne podštevilke uvrščajo hipofiza, nadledvične ovojnice in tiroidna žleza; razen tistih iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1069/2009.
ex 3002 12 00	Antiserumi in druge frakcije krvi	Samo proizvodi, dobljeni iz živali. Izključuje končna zdravila za končnega potrošnika. Izključuje protitelesa in DNK. V okviru tarifne številke 3002 so posebne zahteve za živalske stranske proizvode določene v preglednici 2 v oddelku 1 Poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011, in sicer v naslednjih vrsticah: vrstica 2: proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev; vrstica 3: kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev.
3002 90 30	Živalska kri, pripravljena za terapevtsko, profilaktično ali diagnostično rabo	Vsi.
ex 3002 90 50	Kulture mikroorganizmov	Samo patogeni in kulture patogenov za živali.
ex 3002 90 90	Drugo	Samo patogeni in kulture patogenov za živali.
ex 3006 92 00	Odpadni farmacevtski izdelki	Samo proizvodi, dobljeni iz živali. Farmacevtski odpadki, farmacevtski izdelki, ki niso primerni za prvotni namen.

POGLAVJE 31

Gnojila

Opombe k poglavju 31 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	živalska kri iz tar. št. 0511;

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 3101 00 00	Gnojila živalskega ali rastlinskega izvora, nepomešana ali med seboj pomešana ali kemično obdelana; gnojila, dobljena z mešanjem ali kemično obdelavo proizvodov živalskega ali rastlinskega izvora	Samo proizvodi, dobljeni iz živali, v naravni obliki. Zajema gvano, razen mineraliziranega gvana. Zajema gnoj, mešan s predelanimi živalskimi beljakovinami, če se uporablja kot gnojilo; vendar so izključene mešanice gnoja in kemikalij, ki se uporabljajo kot gnojila (glej tarifno številko 3105 , ki zajema samo mineralna ali kemična gnojila). Posebne zahteve za predelan gnoj ter proizvode, pridobljene iz predelanega gnoja in gvana netopirjev, so določene v vrstici 1 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 3105 10 00	Proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase	Samo gnojila, ki vsebujejo proizvode, dobljene iz živali. Posebne zahteve za predelan gnoj ter proizvode, pridobljene iz predelanega gnoja in gvana netopirjev, so določene v vrstici 1 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 32

Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila

Opombe k poglavju 32 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„…

Tar. št. 3203, 3204, 3205 in 3206 obsegajo tudi preparate na osnovi barvilnih snovi (vključno pri tar. št. 3206 pigmente iz tar. št. 2530 ali iz poglavja 28, kovinske luske in kovinski prah), ki se uporabljajo za barvanje katerega koli materiala ali se uporabljajo kot sestavine pri proizvodnji barvnih preparatov. Te tarifne številke pa ne obsegajo pigmentov, dispergiranih v nevodnih medijih, v tekočem ali pastoznem stanju, ki se uporabljajo za proizvodnjo premaznih sredstev, vključno emajlov (tar. št. 3212) ali drugih preparatov iz tar. št. 3207, 3208, 3209, 3210, 3212, 3213 ali 3215.

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 3203	Barvilne snovi živalskega izvora (vključno z ekstrakti za barvanje, toda brez živalskega črnega pigmenta, nastalega z žganjem živalskih snovi), kemično opredeljene ali neopredeljene; preparati na osnovi barvilnih snovi živalskega izvora, navedeni v opombi 3 k temu poglavju	Samo barvne disperzije na osnovi mlečne maščobe, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil ali krme.
ex 3204	Sintetične organske barvilne snovi, kemično opredeljene ali neopredeljene; preparati na osnovi sintetičnih organskih barvilnih snovi, navedeni v opombi 3 k temu poglavju; sintetični organski proizvodi, ki se uporabljajo kot sredstva za fluorescenčna belilna sredstva ali kot luminofori, kemično opredeljeni ali neopredeljeni	Samo barvne disperzije na osnovi mlečne maščobe, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil ali krme.

POGLAVJE 33

Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični ali toaletni izdelki

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač	Samo aromatične snovi na osnovi mlečne maščobe, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil ali krme.

POGLAVJE 35

Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila	Kazein za človeško prehrano, živalsko krmo ali tehnične namene. Posebne zahteve za mleko, proizvode na osnovi mleka in kolostrum, ki niso za človeško prehrano, so določene v vrstici 4 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 3502	Albumini (vključno koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati	Zajema proizvode, dobljene iz jajc in dobljene iz mleka, namenjene človeški prehrani ali ne (vključno za živalsko krmo). Posebne zahteve za mleko, proizvode na osnovi mleka in kolostrum, ki niso za človeško prehrano, so določene v vrstici 4 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011, za jajčne izdelke, ki niso za človeško prehrano, pa v vrstici 9 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
3503 00	Želatina (vključno z želatino v pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, po površini obdelano ali ne ali barvano) in njeni derivati; želatina iz ribjih mehurjev; druga lepila živalskega izvora, razen kazeinskih lepil iz tarifne številke 3501	Zajema želatino za človeško prehrano, krmo in tehnično uporabo. Želatina, uvrščena pod tarifni številki 3913 (strjene beljakovine) in 9602 (obdelana, neutrjena želatina in izdelki iz neutrjene želatine), na primer prazne kapsule, če ni za prehrano ljudi ali živali, je izključena iz uradnega nadzora. Posebne zahteve za želatino in hidrolizirane beljakovine, ki niso za človeško prehrano, so določene v vrstici 5 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011, za želatino za fotografske namene pa v oddelku 11 poglavja II Priloge XIV k navedeni uredbi.
ex 3504 00	Peptoni in njihovi derivati; druge proteinske snovi in njihovi derivati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; prah iz kož, strojenih s kromom ali ne	Zajema kolagen in hidrolizirane beljakovine za človeško prehrano, krmo in tehnično uporabo. Zajema kolagenske proizvode na osnovi beljakovin, pridobljene iz živalskih kož in kit, pri prašičih, perutnini in ribah tudi iz kosti. Zajema hidrolizirane beljakovine, ki sestoje iz polipeptidov, peptidov ali amino kislin in mešanic teh snovi, pridobljene s hidrolizo živalskih stranskih proizvodov. Zanje se ne zahteva uradni nadzor, če se uporabljajo kot dodatki v živilih (tarifna številka 2106 ). Zajema vse mlečne stranske proizvode za človeško prehrano, če že niso zajeti pod tarifno številko 0404 . Posebne zahteve za kolagen so določene v vrstici 8, za želatino in hidrolizirane beljakovine pa v vrstici 5 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 3507 10 00	Sirilo in njegovi koncentrati	Samo sirilo in koncentrati za človeško prehrano, dobljeni iz proizvodov živalskega izvora.
ex 3507 90 90	Drugi encimi, razen sirila in njegovih koncentratov ali lipoproteinske lipaze ali aspergilne alkalne proteaze	Samo živalskega izvora.

POGLAVJE 38

Razni kemijski proizvodi

Opombe k poglavju 38 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„…

Z izrazom ‚komunalni odpadki‘ so v celotni nomenklaturi mišljeni odpadki, ki se zberejo v gospodinjstvih, hotelih, restavracijah, bolnicah, trgovinah, pisarnah, itn., smeti, pometene s cest in pločnikov, kot tudi odpadki z gradbišč in ostanki rušenja. V glavnem vsebujejo veliko različnih materialov, kot so plastika, guma, les, papir, tkanine, steklo, kovine, hrana, polomljeno pohištvo in drugi poškodovani ali odvrženi predmeti.

...“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 3822 00 00	Diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi (nosilcu); pripravljeni diagnostični ali laboratorijski reagenti na nosilcu ali brez njega, razen tistih iz tarifne številke 3002 ali 3006 ; certificirani referenčni materiali	Samo proizvodi, dobljeni iz živali, razen medicinskih pripomočkov iz člena 1(2)(a) Direktive Sveta 93/42/EGS (8) ter in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov iz člena 1(2)(b) Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9).
ex 3825 10 00	Komunalni odpadki	Samo odpadki iz gostinskih dejavnosti, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora, če spadajo na področje uporabe točke (g) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen odpadkov iz gostinskih dejavnosti, ki izvirajo neposredno iz prevoznih sredstev v mednarodnem prometu in se odstranijo v skladu s členom 12(d) navedene uredbe. Rabljeno olje za kuhanje, namenjeno za uporabo v okviru področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009, na primer za organska gnojila, bioplin, biodizel ali gorivo, je lahko zajeto pod to oznako KN.

POGLAVJE 39

Plastične mase in izdelki iz plastičnih mas

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 3913 90 00	Drugi naravni polimeri (razen alginske kisline, njenih soli in estrov) in modificirani naravni polimeri (npr. strjene beljakovine, kemični derivati naravnega kavčuka), ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah	Samo dobljeni iz proizvodov živalskega izvora, na primer hondroitin sulfata, hitosana, utrjene želatine.
ex 3917 10 10	Umetna čreva (čreva za klobasne izdelke) iz strjenih beljakovin ali celuloznih materialov	Samo proizvodi, dobljeni iz živali.
ex 3926 90 97	Drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov iz tarifnih številk 3901 do 3914 , razen narejenih iz plošč ali folij	Prazne kapsule utrjene želatine za prehrano ljudi in živali; posebne zahteve so določene v vrstici 5 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 41

Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje

Splošne opombe

Uradni nadzor se zahteva samo za kože kopitarjev iz tarifnih številk 4101, 4102 in 4103.

Posebne zahteve za kože kopitarjev so določene v vrsticah 4 in 5 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

Opombe k poglavju 41 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	obrezki in podobni odpadki iz surove kože (tar. št. 0511);

(b)	ptičje kože in deli ptičjih kož z njihovim perjem in puhom, ki se uvrščajo pod tar. št. 0505 ali 6701, ali

(c)

surove kože z dlako ali volno, strojene ali obdelane (poglavje 43); v poglavje 41 se uvrščajo surove kože z dlako ali z volno goved (tudi bivolov), kopitarjev, ovac in jagnjet (razen astrahanskih jagnjet, jagnjet z debelim repom iz Male Azije, karakul, perzijskih ali sličnih jagnjet, indijskih, kitajskih, mongolskih ali tibetskih jagnjet), koz ali kozličkov (razen jemenskih, mongolskih in tibetskih koz ter kozličkov), prašičev (vključno pekarji), gamsov, gazel, kamel (vključno dromedarjev), severnih jelenov, losov, jelenov, srnjakov ali psov.

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 4101	Surove kože, kože govedi (vključno bivolov) ali kopitarjev (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene	Samo sveže, ohlajene ali obdelane kože, vključno posušene, suho nasoljene, mokro nasoljene ali drugače konzervirane kot s strojenjem ali enakovrednim postopkom. Uvoz brez omejitev je mogoč za obdelane kože, kot so določene v točki C.2 poglavja V Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, če so v skladu s členom 41(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, zlasti za ex 4101 20 80 in ex 4101 50 90 .
ex 4102	Surove kože ovac ali jagnjet (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene, pergamentno neobdelane in tudi ne kako drugače naprej obdelane), z volno ali brez nje, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1(c) k temu poglavju	Samo sveže, ohlajene ali obdelane kože, vključno posušene, suho nasoljene, mokro nasoljene ali drugače konzervirane kot s strojenjem ali enakovrednim postopkom. Uvoz brez omejitev je mogoč za obdelane kože, kot so določene v točki C.2 poglavja V Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, če so v skladu s členom 41(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, zlasti za ex 4102 21 00 in ex 4102 29 00 .
ex 4103	Druge surove kože (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene in pergamentno neobdelane ali nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1(b) ali (c) k temu poglavju	Samo sveže, ohlajene ali obdelane kože, vključno posušene, suho nasoljene, mokro nasoljene ali drugače konzervirane kot s strojenjem ali enakovrednim postopkom. Uvoz brez omejitev je mogoč za obdelane kože, kot so določene v točki C.2 poglavja V Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, če so v skladu s členom 41(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, zlasti za ex 4103 90 00 .

POGLAVJE 42

Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta)

Opombe k poglavju 42 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„…

V to poglavje ne spadajo:

(a)	sterilni kirurški katgut ali podobni sterilni materiali za kirurška šivanja (tar. št. 3006);

…

(ij)	strune za glasbila, usnje za bobne ali nekaj sličnega ali drugi deli za glasbila (tar. št. 9209);

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 4205 00 90	Drugi proizvodi iz usnja ali sestavljenega usnja	Zajema pasje žvečilke in snovi za proizvodnjo proizvodov za žvečenje za pse.
ex 4206 00 00	Izdelki iz črev (razen iz svilenega katguta), pozlatarskih open, mehurjev ali kit	Zajema pasje žvečilke in snovi za proizvodnjo proizvodov za žvečenje za pse.

POGLAVJE 43

Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki

Opombe k poglavju 43 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.	Z izrazom ‚krzno‘ so v tej nomenklaturi mišljene kože vseh vrst živali, ki so strojene ali obdelane, z dlako ali volno, razen surovega krzna iz tar. št. 4301.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	ptičje kože in deli teh kož s perjem ali puhom (tar. št. 0505 ali 6701);

(b)	surove kože z dlako ali volno iz poglavja 41 (glej opombo 1(c) k poglavju 41);

…“

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Tarifna številka 4301: krzno se obravnava kot surovo ter se uvršča pod to tarifno številko ne samo v svoji naravni obliki, temveč tudi če je očiščeno in zaščiteno pred uničenjem, npr. če je sušeno ali soljeno (mokro ali suho). Krzno je lahko tudi ‚puljeno‘ ali ‚striženo‘, tj. groba dlaka se izpuli ali odreže, ali pa je površina kože lahko ‚ostrgana‘.“

Oznaka KN

Poimenovanje

Kvalifikacija in obrazložitev

(1)

(2)

(3)

ex 4301

Surovo neustrojeno krzno (vključno z glavami, repi, tacami in drugimi kosi ali odrezki, primernimi za krznarsko rabo), razen surovih kož, ki se uvrščajo pod tarifno številko 4101 , 4102 ali 4103

Vsi; razen krzno, obdelano v skladu s poglavjem VIII Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, če je v skladu s členom 41(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Zajema naslednje tarifne podštevilke:

ex 4301 10 00 (nerca, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez njih): posebne zahteve za pridobljene proizvode za uporabo zunaj krmne verige (krzno) so določene v vrstici 14 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011;

ex 4301 30 00 (naslednjih vrst jagnjet: astrahanskih, jagnjet s širokim repom iz Male Azije, karakul, perzijskih in sličnih jagnjet, indijskih, kitajskih, mongolskih ali tibetskih jagnjet, celih, z glavo, repom ali tacami ali brez): posebne zahteve za kože kopitarjev so določene v vrstici 5 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011;

ex 4301 60 00 (lisice, cele, z glavo, repom ali tacami ali brez njih): posebne zahteve za pridobljene proizvode za uporabo zunaj krmne verige (krzno) so določene v vrstici 14 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011;

ex 4301 80 00 (drugo krzno, celo, z glavo, repom ali tacami ali brez njih): razen kopitarjev, na primer svizcev, divjih mačk (zveri), tjulnjev, nutrije. Posebne zahteve za pridobljene proizvode za uporabo zunaj krmne verige (krzno) so določene v vrstici 14 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011;

ex 4301 90 00 (glave, repi, tace in drugi kosi ali odrezki, primerni za krznarsko rabo): posebne zahteve za pridobljene proizvode za uporabo zunaj krmne verige (krzno) so določene v vrstici 14 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 51

Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanine iz konjske žime

Splošne opombe

V okviru tarifnih številk 5101 do 5103 so posebne zahteve za neobdelano volno in dlako določene v vrstici 8 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

Opomba k poglavju 51 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

Po vsej nomenklaturi je z izrazom:

(a)	‚volna‘ mišljeno naravno vlakno ovc in jagnjet;

(b)	‚fina živalska dlaka‘ mišljena dlaka alpake, lame, vikunje, kamele (vključno dromedarja), jaka, angorskih, tibetskih, kašmirskih ali podobnih koz (ne pa tudi navadnih koz), domačih zajcev (tudi angorskih), divjega zajca, bobra, nutrije ali pižmovk;

(c)	‚groba živalska dlaka‘ mišljena dlaka živali, ki niso navedene v prejšnjem odstavku, razen dlak in ščetin za izdelavo ščetk (tar. št. 0502) in konjske žime (tar. št. 0511).“

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Po vsej nomenklaturi je z izrazom ‚groba živalska dlaka‘ mišljena vsa druga živalska dlaka, ki ni ‚fina živalska dlaka‘, razen volne (tarifna številka 5101), žime iz grive ali repa kopitarjev ali goved (razvrščene kot ‚konjska žima‘ pod tarifno številko 0511), ščetin in dlake domačih ali divjih prašičev ter jazbečeve dlake in drugih živalskih dlak za izdelovanje ščetk (tarifna številka 0502) (glej opombo 1(c)).“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 5101	Volna, nemikana ali nečesana	Neobdelana volna.
ex 5102	Fina ali groba živalska dlaka, nemikana ali nečesana	Neobdelana dlaka, vključno z grobo dlako s potrebušine goved ali enoprstih kopitarjev.
ex 5103	Odpadki volne ali fine ali grobe živalske dlake, vključno z odpadki preje, toda brez razvlaknjenih tekstilnih materialov	Neobdelana volna ali dlaka.

POGLAVJE 67

Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Tarifna številka 6701 zajema

(A)

kože in druge dele ptic, s perjem in puhom, perje in puh ter dele perja, ki sicer še ne sestavljajo proizvodov, vendar so bili obdelani po postopku, ki ni postopek preprostega čiščenja, dezinficiranja ali konzerviranja (glej pojasnjevalno opombo k tarifni podštevilki 0505); blago pod to tarifno številko je lahko na primer beljeno, barvano, skodrano ali ukrivljeno;

(B)

izdelke iz kož ali drugih delov ptic, s perjem in puhom, izdelke iz perja, puha ali delov perja, tudi če perje in puh itd. nista obdelana ali sta samo očiščena, toda brez izdelkov iz peresnih tulcev ali obdelanih peres. Tarifna številka zato vključuje:

(1)	enojna obdelana peresa, ki imajo žično oporo ali so namenjena uporabi za na primer okraske za klobuke, ter enojna sestavljena peresa iz različnih elementov;

(2)	perje v šopih ter perje ali puh, prilepljeno ali pritrjeno na tekstilni material ali drugo podlago;

(3)	okraske iz ptic, delov ptic iz perja ali puha za klobuke, boe, ovratnike, ogrinjala ali druga oblačila ali dodatke za oblačila;

(4)	pahljače iz okrasnega perja, z držalom iz katerega koli materiala. Pahljače z držalom iz plemenite kovine so uvrščene pod tarifno številko 7113.“

Oznaka KN

Poimenovanje

Kvalifikacija in obrazložitev

(1)

(2)

(3)

ex 6701 00 00

Kože in drugi deli ptic z njihovim perjem ali puhom, perje, deli perja, puh in iz njih narejeni izdelki (razen izdelkov iz tarifne številke 0505 in obdelanih peres in peresnih tulcev)

Samo kože in drugi deli ptic z njihovim perjem ali puhom, perje in puh ter deli perja.

Izdelki iz neobdelanih ali samo očiščenih kož, perja ali puha in delov perja;

razen obdelanega okrasnega perja, obdelanega perja, ki ga potniki nosijo za svojo osebno uporabo, ali pošiljke obdelanega perja, poslanega zasebnikom za neindustrijske namene.

Posebne zahteve za perje so določene v vrstici 9 v preglednici 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 71

Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci

Mnenje o uvrstitvi v harmonizirani sistem 7101,21/1

„Ostrige, neprimerne za prehrano ljudi, ki vsebujejo enega ali več kultiviranih biserov, konzervirane v slanici in pakirane v nepredušni kovinski embalaži.“

Oznaka KN

Poimenovanje

Kvalifikacija in obrazložitev

(1)

(2)

(3)

ex 7101 21 00

Neobdelani kultivirani biseri

Vključuje ostrige, neprimerne za prehrano ljudi, ki vsebujejo enega ali več kultiviranih biserov, konzervirane v slanici ali z različnimi metodami, pakirane v nepredušni embalaži.

Neobdelani kultivirani biseri iz oddelka 2 poglavja IV Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011, razen če so izključeni iz področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009, kot je določeno v točki (f) člena 2(2) navedene uredbe.

POGLAVJE 95

Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Sejemski predmeti za razvedrilo, potujoči cirkusi, potujoči zverinjaki in potujoča gledališča se uvrščajo pod tarifno številko 9508 pod pogojem, da obsegajo vse bistvene enote, ki so potrebne za njihovo normalno delovanje. Pod to tarifno številko se uvrščajo tudi deli dodatne opreme pod pogojem, da so predloženi skupaj z njimi in kot njihovi sestavni deli, ne glede na to, da bi se taki predmeti (npr. šotori, živali, glasbila, elektrarne, motorji, svetila, sedeži ter orožje in strelivo) uvrstili pod druge tarifne številke nomenklature, če bi bili predloženi ločeno.“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 9508 10 00	Potujoči cirkusi, potujoči zverinjaki	Samo žive živali.
ex 9508 90 00	Drugo: sejemski predmeti za razvedrilo, potujoča gledališča	Samo žive živali.

POGLAVJE 96

Razni izdelki

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Za namene te tarifne številke se izraz ‚obdelano‘ nanaša na materiale, obdelane s postopkom, ki presega preprosto obdelavo, dovoljeno pod tarifno številko za zadevne surovine (glej pojasnjevalne opombe k tarifnim številkam 05.05 do 05.08). Tarifna številka tako zajema kose slonovine, paličice itd., ki so bili razrezani v oblike (vključno kvadratne ali pravokotne) ali polirani ali drugače obdelani z drobljenjem, vrtanjem, mletjem, struženjem itd. Vendar so kosi, ki jih je mogoče opredeliti kot dele izdelkov, izključeni iz te tarifne številke, če se taki deli uvrščajo pod drugo tarifno številko nomenklature. Tako se ploščice za klavirske tipke in ploščice, ki se vstavijo v kopito strelnega orožja, uvrščajo pod tarifno številko 92.09 oziroma 93.05. Obdelani materiali, ki niso opredeljeni kot deli izdelkov, pa se še naprej uvrščajo pod to tarifno številko (npr. preprosti diski, ploščice ali trakovi za pripravo intarzij itd. ali za nadaljnjo uporabo v proizvodnji klavirskih tipk).

Pod tarifno številko 9602 se uvrščajo listi neutrjene želatine, razrezane v obliko, ki ni kvadratna ali pravokotna. Listi, razrezani v pravokotne (vključno kvadratne) oblike, po površini obdelani ali ne, se uvrščajo pod tarifno številko 35.03 ali v poglavje 49 (npr. razglednice) (glej pojasnjevalne opombe k tarifni številki 35.03). Izdelki iz neutrjene želatine vključujejo na primer:

(i)	majhne ploščice za lepljenje čepov za palice za biljard;

(ii)	kapsule za farmacevtske izdelke in za gorivo za mehanske vžigalnike.“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 9602 00 00	Obdelana, neutrjena želatina (razen želatine, ki se uvršča pod tarifno številko 3503 ) in izdelki iz neutrjene želatine	Prazne kapsule neutrjene želatine za prehrano ljudi ali živali; posebne zahteve so določene v vrstici 5 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 97

Umetniški izdelki, zbirke in starine

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„(A)

Pod to tarifno številko se uvrščajo zbirke in zbirateljski predmeti, ki imajo zoološki, botanični, mineraloški ali anatomski pomen, kot so:

(1)	Mrtve živali katere koli vrste, konzervirane v suhem stanju ali v tekočini; nagačene živali za zbiranje.

(2)	Izpihana jajca; insekti v škatlah, okvirjih itd. (razen izdelkov, vdelanih v imitacije nakita ali obeske); prazne lupine, razen tistih, ki so primerne za industrijsko rabo.

(3)	Semena ali rastline, sušeni ali konzervirani v tekočini; herbariji.

(4)	Primerki mineralov (ki niso dragi ali poldragi kamni iz poglavja 71); primerki petrifikacije.

(5)	Primerki kosti (okostja, lobanje, kosti).

(6)	Anatomski in patološki primerki.“

Oznaka KN

Poimenovanje

Kvalifikacija in obrazložitev

(1)

(2)

(3)

ex 9705 00 00

Zbirke in zbirateljski predmeti, ki imajo zoološki, botanični, mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki, paleontološki, etnografski ali numizmatični pomen

Samo proizvodi, dobljeni iz živali.

Razen lovskih trofej in drugih preparatov iz katere koli živalske vrste, ki so bili v celoti taksidermično obdelani za zagotavljanje njihovega obstoja pri sobni temperaturi.

Razen lovskih trofej in drugih preparatov iz drugih vrst razen parkljarjev in ptic (obdelani ali neobdelani).

Posebne zahteve za lovske trofeje so določene v vrstici 6 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 99

Posebne oznake kombinirane nomenklature

Statistične oznake za nekatera posebna gibanja blaga

Splošne opombe

To poglavje zajema blago iz tretjih držav za oskrbo plovil in zrakoplovov v Evropski uniji po carinskem tranzitnem postopku (T1).

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 9930 24 00	Blago iz poglavij 1 do 24 KN za oskrbo plovil in zrakoplovov	Proizvodi živalskega izvora za oskrbo plovil, kot je določeno v členih 21 in 29 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2124 (10).
ex 9930 99 00	Drugje uvrščeno blago za oskrbo plovil in zrakoplovov	Proizvodi živalskega izvora za oskrbo plovil, kot je določeno v členih 21 in 29 Delegirane uredbe (EU) 2019/2124.

(1) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/630 z dne 16. februarja 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih kategorij blaga, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, in spremembi Odločbe Komisije 2007/275/ES (UL L 132, XX.2021, str. 17).

(3) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(4) Sklep Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 o sprejetju Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga in Protokola o spremembah Konvencije (UL L 198, 20.7.1987, str. 1).

(5) Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije (UL C 119, 29.3.2019, str. 1), kakor so bile naknadno spremenjene.

(6) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(7) Uredba Komisije (ES) št. 1125/2006 z dne 21. julija 2006 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 200, 22.7.2006, str. 3).

(8) Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, 12.7.1993, str. 1).

(9) Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (UL L 331, 7.12.1998, str. 1).

(10) Delegirana Uredba Komisije (EU) 2019/2124 z dne 10. oktobra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o uradnem nadzoru pošiljk živali in blaga, ki so v tranzitu, se prenašajo ali nadalje prevažajo skozi Unijo, ter o spremembi uredb Komisije (ES) št. 798/2008, (ES) št. 1251/2008, (ES) št. 119/2009, (EU) št. 206/2010, (EU) št. 605/2010, (EU) št. 142/2011 in (EU) št. 28/2012, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/759 ter Odločbe Komisije 2007/777/ES (UL L 321, 12.12.2019, str. 73).

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

L 132/63

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/633

z dne 14. aprila 2021

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indonezije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava v zvezi s Kitajsko) z Uredbo (ES) št. 1187/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz mononatrijevega glutamata (v nadaljnjem besedilu: MNG) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska).

(2)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je januarja 2015 z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/83 (3) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz MNG s poreklom iz Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa).

(3)	Komisija je januarja 2015 z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/84 (4) uvedla protidampinško dajatev na uvoz MNG s poreklom iz Indonezije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava v zvezi z Indonezijo).

(4)

Trenutno veljavne stopnje protidampinške dajatve so 33,8 % do 36,5 % na uvoz od proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v prvotni preiskavi, in 39,7 % na uvoz od vseh drugih družb na Kitajskem. Kar zadeva Indonezijo, so trenutno veljavne stopnje protidampinške dajatve od 7,2 % do 13,3 % na uvoz od proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v prvotni preiskavi v zvezi z Indonezijo, in 28,4 % na uvoz od vseh drugih družb v Indoneziji.

1.2 Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(5)	Komisija je po objavi dveh obvestil o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (5) prejela dva zahtevka za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Oba zahtevka je 21. oktobra 2019 vložila družba Ajinomoto Foods Europe S.A.S. (v nadaljnjem besedilu: družba AFE ali vložnik), ki predstavlja 100 % celotne proizvodnje MNG v Uniji. Zahtevka sta bila utemeljena s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje in ponovitev dampinga ter nadaljevanje ali ponovitev škode za industrijo Unije (6).

1.3 Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(7)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 21. januarja 2020 začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom MNG s poreklom iz LRK in Indonezije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi) na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (7) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

1.4 Vzporedna preiskava proti izogibanju

(8)

Komisija je 19. februarja 2020 začela preiskavo v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe v zvezi z morebitnim izogibanjem protidampinškim ukrepom, ki veljajo za uvoz MNG s poreklom iz LRK, in uvedla registracijo takega uvoza (8). Preiskava se je začela na podlagi zahtevka, ki ga je vložila družba Ajinomoto Foods Europe S.A.S., ki je tudi vložnik v zvezi s sedanjimi pregledi zaradi izteka ukrepa. Izdelek v preiskavi glede morebitnega izogibanja je bil MNG v zmeseh ali raztopinah z vsaj 50 % suhe teže MNG.

(9)	Preiskava je pokazala, da se je z uvozom izdelka v preiskavi izogibalo obstoječim ukrepom za uvoz MNG s poreklom iz LRK. Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1427 (9) razširila veljavne ukrepe za uvoz MNG s poreklom iz LRK v zmeseh ali raztopinah z vsaj 50 % suhe teže MNG.

1.5 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(10)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje) (10).

1.6 Zainteresirane strani

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila vložnika, znane proizvajalce MNG na Kitajskem in v Indoneziji ter organe zadevnih držav, znane uvoznike in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

(12)	Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.6.1 Vzorčenje

(13)	Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev v zadevnih državah in nepovezanih uvoznikov v Uniji je Komisija v obvestilu o začetku navedla, da bo morda vzorčila proizvajalce in nepovezane uvoznike v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.6.1.1 Vzorčenje proizvajalcev v Ljudski republiki Kitajski in Indoneziji

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce na Kitajskem in v Indoneziji pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvi LRK in Indonezije v Evropski uniji, naj navedeta morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavita stik z njimi.

(15)

Zahtevane informacije sta zagotovila dva proizvajalca izvoznika iz LRK, ki sta se strinjala z vključitvijo v vzorec. Komisija je ti družbi povabila k sodelovanju v preiskavi in jima poslala vprašalnike. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno, in z obvestilom k dokumentaciji o tem obvestila vse zainteresirane strani.

(16)

Komisija je predstavništvo LRK obvestila, da namerava zaradi neustreznega sodelovanja teh dveh proizvajalcev izvoznikov iz LRK uporabiti člen 18 osnovne uredbe in zato ugotovitve o nadaljevanju ali ponovitvi dampinga in škode v zvezi z LRK utemeljiti na dostopnih dejstvih. V zvezi s tem obvestilom ni prejela nobenih pripomb.

(17)

Javil se ni noben proizvajalec izvoznik iz Indonezije. Kljub temu je obrazce za vzorčenje predložila skupina družb iz Indonezije, ki proizvajajo in prodajajo MNG na indonezijskem domačem trgu (v nadaljnjem besedilu: skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev). Te družbe izdelka, ki se pregleduje, niso izvažale v Unijo. Komisija je te družbe povabila k sodelovanju v preiskavi in jim poslala vprašalnike.

(18)

Komisija je predstavništvo Indonezije obvestila, da namerava zaradi nezadostnega sodelovanja proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev iz Indonezije uporabiti člen 18 osnovne uredbe in tako ugotovitve o nadaljevanju ali ponovitvi dampinga in škode v zvezi s proizvajalci izvozniki/proizvajalci iz Indonezije utemeljiti na dostopnih dejstvih. V zvezi s tem obvestilom ni prejela nobenih pripomb.

1.6.1.2 Vzorčenje uvoznikov

(19)	Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(20)

Štirje nepovezani uvozniki so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija se je odločila, da vzorčenje ni potrebno in da bo proučila vse nepovezane uvoznike, ki so se javili. Vsi štirje nepovezani uvozniki so v celoti sodelovali in predložili popolno izpolnjen vprašalnik.

1.6.2 Izpolnjeni vprašalniki

(21)	Popolno izpolnjene vprašalnike so poslali skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev MNG, edini proizvajalec Unije in štirje nepovezani uvozniki.

(22)	Komisija je vse proizvajalce izvoznike/proizvajalce iz LRK, ki so se javili in predložili zahtevane informacije o vzorčenju, pozvala, naj izpolnijo vprašalnik za proizvajalce izvoznike. Ob začetku je bil izvod vprašalnika na voljo na spletišču GD TRADE.

(23)

Proizvajalci izvozniki/proizvajalci iz LRK niso poslali nobenega izpolnjenega vprašalnika. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 15 in 16, je Komisija dva proizvajalca izvoznika/proizvajalca iz LRK, ki sta se javila na začetku, obvestila, da namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe in zato svoje ugotovitve utemeljiti na dostopnih dejstvih, ki so lahko manj ugodna za zadevno stran. Prejela ni nobenih pripomb.

(24)	Zato proizvajalci izvozniki/proizvajalci iz LRK ali Indonezije v preiskavi niso sodelovali. Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, pa je sodelovala skupina družb iz Indonezije, ki proizvajajo in prodajajo MNG na indonezijskem domačen trgu, vendar ga ne izvažajo v Unijo.

1.6.3 Preverjanje

(25)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Vendar Komisija zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, sprejetih za obvladovanje izbruha (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o COVID-19) (11), ni mogla opraviti preveritvenih obiskov v prostorih vseh družb. Namesto tega je Komisija na daljavo navzkrižno preverila informacije, ki so jih prek videokonference predložile naslednje družbe:

—	Ajinomoto Foods Europe SAS, Mesnil-Saint-Nicaise, Francija (v nadaljnjem besedilu: družba AFE),

—	skupina sodelujočih proizvajalcev iz Indonezije,

—	PT Ajinomoto Indonesia, Indonezija,

—	PT Ajinomoto Sales Indonesia, Indonezija.

2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Izdelek, ki se pregleduje

(26)

Izdelek, ki se pregleduje, je izdelek iz prejšnjih preiskav, omenjenih v uvodnih izjavah 1 do 4, tj. mononatrijev glutamat s poreklom iz LRK in Indonezije, ki je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2922 42 00 (oznaka TARIC 2922420010) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje). MNG je aditiv za živila in se uporablja predvsem kot ojačevalec okusa v juhah, mesnih juhah, ribjih in mesnih jedeh, mešanicah začimb ter pripravljeni hrani. Proizvaja se v obliki različno velikih belih kristalov brez vonja. MNG se uporablja tudi v kemični industriji za neprehrambene izdelke, kot so detergenti.

(27)	Proizvaja se predvsem s fermentacijo različnih virov sladkorja (koruzni škrob, škrob tapioke, sladkorni sirup, melasa iz sladkornega trsa in melasa iz sladkorne pese).

2.2 Podobni izdelek

(28)

Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih preiskavah, omenjenih v uvodnih izjavah 1 do 4, in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

—	izdelek, ki se pregleduje,

—	izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu zadevnih držav, ter

—	izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(29)	Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

3.1 Uvodne pripombe

(30)	Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK in/ali Indonezije po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

3.1.1 LRK

(31)

V preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik/proizvajalec. Predložili niso nikakršnih informacij ali dokazil o domnevnem znatnem izkrivljanju v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, noben proizvajalec izvoznik iz Kitajske ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(32)

Kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika ali obravnavala dokazov v spisu zadeve, ki jih je predložil vložnik, vključno z delovnim dokumentom služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (12).

(33)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga, opredeljene v uvodnih izjavah 36 do 135, temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti informacijah v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in razpoložljivih statističnih podatkih, tj. statističnih podatkih Eurostata in statističnih podatkih Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA).

3.1.2 Indonezija

(34)	Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz Indonezije. Sodelovala pa je skupina indonezijskih proizvajalcev, ki prodajajo na domačem trgu in trgih drugih tretjih držav.

(35)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga, opredeljene v uvodnih izjavah 137 do 144, temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti informacijah v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in razpoložljivih statističnih podatkih, tj. statističnih podatkih Eurostata in GTA, pa tudi podatkih, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21.

3.2 Nadaljevanje dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

3.2.1 LRK

(36)

Iz statističnih podatkov Eurostata za obdobje preiskave v zvezi s pregledom je razvidno, da je bilo iz LRK uvoženih 3 500 ton MNG, kar predstavlja [4–7]-odstotni tržni delež v Uniji (13). Komisija je sklenila, da je takšen obseg uvoza dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.2.2 Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK

(37)	Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(38)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(39)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Tajsko kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Nadalje je navedla, da bo v skladu z merili iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(40)

Komisija je 21. februarja 2020 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih) zainteresirane strani obvestila o relevantnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, če bi bila potrjena uporaba metodologije na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji MNG. Poleg tega je na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, izrazila namero, da bo kot ustrezno reprezentativno državo izbrala Tajsko ali Malezijo. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo svoje pripombe, ter prejela samo pripombe vložnika. Vložnik je podprl izbiro Tajske zaradi velikega števila družb z javno dostopnimi podatki v tej državi. Vložnik je v pripombah zahteval tudi, da se izračuna povprečje podatkov primernih družb, da bi se zagotovila boljša in zanesljivejša podlaga za ugotovitve Komisije v primerjavi z uporabo podatkov, ki temeljijo na informacijah za eno samo družbo.

(41)

Komisija je 8. aprila 2020 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih) zainteresirane strani obvestila o relevantnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer bi bila Tajska reprezentativna država, če bi bila potrjena uporaba metodologije na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za naslednjih pet družb, tj. proizvajalcev MNG v reprezentativni državi:

(1)	Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd.,

(2)	Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos),

(3)	Thai Churos,

(4)	Thai Foods International Co. Ltd.,

(5)

KT MSG.

(42)	Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe, in prejela pripombe samo enega uvoznika, ki je podprl izbiro Tajske kot reprezentativne države.

3.2.2.1 Normalna vrednost

(43)	V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(44)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu imenujejo PSU-stroški).

(45)	Kot je podrobneje pojasnjeno v uvodnih izjavah 46 do 107, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.2.3 Obstoj znatnih izkrivljanj

3.2.3.1 Uvod

(46)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je znatno izkrivljanje „izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

—	ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice;

—	ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške;

—	ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga;

—	ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje;

—	ali so stroški plač izkrivljeni;

—	ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.“

(47)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prve določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja upošteva možni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške izdelka, ki se pregleduje, v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanj se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(48)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(49)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (glej sprotno opombo 12) in opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta sektor kemikalij in predelave koruze). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v spisu preiskave, ki so vključevali poročilo, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Komisija ni prejela nobene pripombe.

(50)

V zahtevku za pregled so bili predloženi dodatni dokazi o znatnih izkrivljanjih v sektorju MNG v smislu člena 2(6a)(b), ki dopolnjujejo poročilo. Vložnik je predložil dokaze, da izkrivljanja, navedena v poročilu, zlasti visoke ravni vmešavanja države v vrednostno verigo MNG, tj. vmešavanje v sektor MNG in sektorje, povezane s proizvodnjo MNG, zlasti sektorje vložkov in proizvodne dejavnike, vplivajo (vsaj potencialno) na proizvodnjo in prodajo izdelka, ki se pregleduje.

(51)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih, zlasti kitajski zakonodaji, objavljenih uradnih kitajskih političnih dokumentih, poročilih, ki so jih objavile mednarodne organizacije, in študijah/člankih priznanih akademikov, izrecno navedenih v poročilu. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK.

(52)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, proizvajalci izvozniki/proizvajalci iz Kitajske v preiskavi niso sodelovali. Poleg tega noben proizvajalec izvoznik/proizvajalec iz Kitajske, ki je pridobil status zainteresirane strani, ni predložil dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom, in dodatne dokaze o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavanem primeru, ki jih je predložil vložnik v zahtevku za pregled.

3.2.3.2 Znatna izkrivljanja, ki vplivajo na domače cene in stroške v LRK

(53)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (14). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (15).

(54)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (16). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata razmere, ki so običajne v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(55)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (17). Orodja interventne gospodarske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(56)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno mrežo sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo relevantnim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji stalnica v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.3.5 spodaj) (18).

(57)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.3.8) (19). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (20).

(58)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Pravila o javnem naročanju se na primer redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in s tem spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (21). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsegom državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (22).

(59)	Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (23).

3.2.3.3 Znatna izkrivljanja v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice

(60)	V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(61)

Zaradi nesodelovanja LRK ima Komisija omejene informacije o lastniški strukturi družb, dejavnih v sektorju MNG v LRK. Zdi se, da nobena od treh kitajskih družb, ki jih je vložnik označil za velike proizvajalce, kar je bilo potrjeno z drugimi viri na podlagi lastne raziskave Komisije (24), ni v državni lasti.

(62)

Vendar je Komisija ugotovila, da je imel eden od velikih proizvajalcev izvoznikov, tj. skupina Fufeng, podporo članov KKP in lokalnih javnih organov ter da so slednji usklajevali zadeve v interesu družbe. Na uradnem spletišču družbe je na primer o uradnem obisku predstavnikov lokalne oblasti navedeno: „Jiao Gangwei je po svojem govoru omenil problem, povezan s premogom, ki je v zadnjih dveh letih pomenil oviro za podjetja, ter poudaril, da občinski partijski odbor in uprava mesta Zalantun usklajujeta zadevo. […] Delegacija Liuja Qifana se je še naprej seznanjala s socialnimi prispevki družbe, dejavnostmi za krepitev partije in MNG […]. Liu Qifan je pohvalil tudi vpliv, ki ga je imel začetek množične proizvodnje visokokakovostnih aminokislin v skupini Fufeng na svetovne cene, in podprl dejavnosti za krepitev partije v družbi. Nazadnje je delegaciji dejal: ‚Ta družba je vodilna in tako dobrih projektov ni nikjer drugje. Uprava ji mora dobro služiti.‘ Sekretar Liu je trikrat zapored omenil, da bi morala uprava dobro služiti družbi. Poleg tega je družbo podprl s tem, ko je dejal, da njen položaj izraža odločnost višjih voditeljev avtonomne regije Notranja Mongolija, da bodo oblikovali upravo, usmerjeno k storitvam“ (25). Podpora lokalne oblasti je vidna tudi v zvezi s podružnico skupine Fufeng v Čičiharju v provinci Heilongjiang, kot je bilo potrjeno na spletišču uprave Čičiharja: „Da bi pokazali moč podjetja, pridobili notranjo moč, razširili bojni duh in se zahvalili lokalni oblasti za močno podporo odvisnemu podjetju skupine, tj. družbi Qiqihar Longjiang Fufeng Biotechnology Co., Ltd., je bilo 26. julija popoldne ob 20. obletnici ustanovitve skupine Fufeng v hotelu Wanda Jiahua v Čičiharju organizirano srečanje predstavnikov medijev na temo ‚novo izhodišče, novo potovanje, nove sanje‘“ (26). Komisija je nadaljnje dokaze o odnosih družbe Fufeng s KKP ter podpori in navodilih lokalnih organov našla v naslednji izjavi na spletišču skupine: „Namestnik sekretarja občinskega partijskega odbora in župan Čičiharja Li Yugang je 7. decembra 2019 obiskal sedež skupine Fufeng. Pri preiskavi so ga spremljali namestnik župana Wang Yongshi, generalni sekretar mestne uprave Qi Xiaotong, namestnik sekretarja partijskega odbora in župan okrožja Angangxi Ren Guangcai ter namestnik župana Li Yugang Jing itd. Obisku so se pridružili predsednik uprave Li Xuechun, generalni direktor Zhao Qiang in drugi vodje. […] Med razpravo je župan Li dejal, da so v sedanji industrijski ureditvi mesta Čičihar zlasti pomembni ključna intenzivna predelava in njeni stranski proizvodi. Družba je kot prva svetovna proizvajalka aminokislin pomembno prispevala k lokalni intenzivni predelavi koruze. Predsednik uprave se je županu Liju zahvalil za obisk in dejal:‚Mesto Čičihar je družbi zagotovilo storitve inkubatorja. Tokrat ne bomo v novicah samo v mestu Čičihar, ampak tudi na CCTV. Družba bo v skladu z vladnim gospodarskim razmišljanjem še naprej stabilizirala zunanjo trgovino, tuji kapital, naložbe in pričakovanja. Še naprej bo širila bojni duh, izkoriščala lastne prednosti in stalno sodelovala z lokalno oblastjo za skupni razvoj.‘“ (27) Tudi naslednja izjava za javnost potrjuje, da je skupina Fufeng pri svojih dejavnostih sledila ciljem in ideologiji državne politike: „Skupina Fufeng se je odzvala na predloge predsednika Ši Džinpinga o pobudah za sodelovanje pri izgradnji ‚gospodarskega pasu nove svilene ceste‘ in ‚pomorske svilne ceste 21. stoletja‘ ter dejavno razvijala gospodarska partnerstva z državami ob ‚pasu in cesti‘ (28).“

(63)

V primeru drugega od treh glavnih proizvajalcev MNG, tj. družbe Ningxia Eppen, je Komisija ugotovila, da je družba pri svojih dejavnostih izvajala državne politike in ideologijo KKP, kot je navedla zveza za industrijo in trgovino avtonomne regije Ningxia: „[d]ružba Ningxia Eppen Biological od začetka tega leta skrbno organizira, obsežno uporablja, temeljito proučuje in izvaja duh 18. nacionalnega kongresa Komunistične partije Kitajske, pri čemer upošteva dejanski položaj družbe in si prizadeva za ‚dve izboljšavi, šest izdelkov‘ ter okrepljeno izvaja dejavnosti za krepitev partije, kar je zelo pripomoglo k razvoju podjetja.“ (29) Družba je pridobila tudi podporo javnih organov za ustanovitev nacionalnega tehnološkega centra. Po navedbah ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo avtonomne regije Ningxia Hui je cilj ustanovitve takih centrov zlasti usmerjati družbe k nekaterim političnim dosežkom: „[m]inistrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo avtonomne regije odločno spodbuja gradnjo podjetniških tehnoloških centrov za izvajanje razvojne strategije, ki temelji na inovacijah, ter usmerjanje in podpiranje podjetij pri krepitvi njihovih tehnoloških zmogljivosti na področju inovacij. […] Podjetniški tehnološki centri so postali glavni akterji tehnoloških inovacij v naši regiji ter zagotavljajo močno in učinkovito tehnološko podporo za visokokakovostni razvoj industrije v naši regiji. […] Podjetniški tehnološki center družbe Ningxia Eppen je bil ustanovljen leta 2006, leta 2011 pa je bil priznan za podjetniški tehnološki center na ravni države. Tehnološki center s stalnimi inovacijami zagotavlja vodilno vlogo pri napredku industrije in dosega pomembne rezultate (30).“

(64)

V zvezi s ponudniki vložkov za proizvodnjo MNG, kot jih je predložil vložnik in so jih potrdili drugi viri (31), je glavna surovina pri proizvodnji MNG v LRK običajno koruzni škrob, ki predstavlja znaten del proizvodnih stroškov. Kot je ugotovila Komisija, je najmanj eden od velikih proizvajalcev koruznega škroba, tj. družba Cofco Biotech, podjetje v državni lasti pod nadzorom komisije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (32). Državni organi so tudi neposredni ali posredni delničarji več drugih velikih proizvajalcev koruznega škroba. Pomemben primer je družba Zhucheng Xingmao Corn Developing Co. Ltd, tj. vodilni proizvajalec koruznega škroba (13,29-odstotni tržni delež) (33), v kateri ima 74 % delnic v lasti družba Zhucheng Foreign Trade Corp., ki je v 26,54-odstotni lasti mesta Zhucheng (34).

(65)

Kot je navedel vložnik, proizvodnja MNG zajema kemijski proces, ki vključuje uporabo koruznega škroba in amoniaka. Zato se lahko proizvajalci MNG štejejo tudi za dejavne udeležence v kitajski kemijski industriji. V zvezi s to industrijo je Komisija ugotovila, da so leta 2015 v skladu z nacionalnimi statističnimi podatki podjetja v državni lasti predstavljala 52 % skupnih sredstev kemijskih družb (35). Podjetja v državni lasti, predvsem velika centralna podjetja, imajo tradicionalno prevladujočo vlogo v kemijski industriji LRK zaradi oligopolnega položaja pri nabavi surovin, enostavnega dostopa do vladnih sredstev (finančna sredstva, posojila, zemljišča itd.) in močnega vpliva na odločanje vlade.

(66)

V zvezi z navedenim kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti ali podjetja pod nadzorom države. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje splošnih ekonomskih politik v družbah (zlasti v družbah v državni lasti ali družbah pod nadzorom države) in nadzor nad njihovim izvajanjem, temveč tudi uveljavlja pravice do udeležbe pri njihovem operativnem odločanju. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in temi družbami, prisotnostjo članov stranke v izvršnih organih družb in prisotnostjo strankarskih celic v strukturah družb (glej tudi oddelek 3.2.3.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju (36). V primeru podjetij v državni lasti ali podjetij pod nadzorom države imajo slednja v zameno poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem (37) . Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad podjetji v vrednostni verigi MNG in kemijski industriji na splošno, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.2.3.4 v nadaljevanju.

(67)

Zaradi precejšnjega poseganja države v kemijske vrednostne verige v LRK, državnega lastništva in nadzora nad nekaterimi vodilnimi podjetji za proizvodnjo koruznega škroba ter dejstva, da, kot je ugotovila Komisija, nekateri vodilni proizvajalci MNG upoštevajo navodila države, se zanašajo na njeno podporo in v nekaterih primerih izvajajo ideologijo KKP, se celo zasebnim proizvajalcem izdelka, ki se pregleduje, onemogoča delovanje pod tržnimi pogoji. Podjetja v javni in zasebni lasti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo MNG in vložkov, uporabljenih pri njegovi proizvodnji, so prav tako pod neposrednim ali posrednim nadzorom politike, zanje pa se uporabljajo navodila, kot je opredeljeno v oddelku 3.2.3.5 v nadaljevanju.

3.2.3.4 Znatna izkrivljanja v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: prisotnost v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške

(68)

Poleg tega, da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (38), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu Komunistične partije Kitajske (39)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v podjetjih v državni lasti zaradi političnih načel. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (40) . Leta 2017 so v skladu s poročili partijske celice obstajale v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah, vse večji (41). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci MNG in dobavitelji vložkov.

(69)

Strukture KKP se na primer, če je vodilnih proizvajalcev MNG več, kadrovsko prekrivajo z upravnim organom. Komisija je ugotovila, da je bil predsednik uprave skupine Fufeng, Li Xuechun, leta 2013 imenovan za člana ljudskega kongresa mesta Linyi za obdobje petih let (42). Poleg tega družba, kot je razvidno iz uvodne izjave 62, izvaja dejavnosti za krepitev partije, ki vplivajo na njeno poslovanje.

(70)

V primeru skupine Meihua, še enega od treh velikih proizvajalcev MNG, je bilo v letu 2019 pet od 12 članov uprave članov KKP (43). Komisija je našla tudi naslednji dokaz o dejavnostih za krepitev partije v skupini Meihua in vplivu KKP na poslovanje družbe: „[d]ružba Jilin Meihua je 30. junija organizirala in izvedla dan partije, posvečen ‚krepitvi učečega se podjetja, ki žari pri delu‘. Dogodka so se udeležili predstavnik oddelka za organizacijo partijskega odbora občine Baicheng in koordinator dejavnosti za krepitev partije v družbi Jilin Meihua Wang Xingang, direktor partijskega predsedstva industrijskega parka Baicheng Guo Baoyu, partijski sekretar v družbi Jilin Meihua in generalni direktor Zhang Jinlong ter 22 članov partije. […] Na dogodku je Wang Xingang vsem članom partije vneto predaval o partiji, pri čemer se je osredotočil na ‚razvojni proces partije, kako bi morali delovati člani podružnic partije v novoustanovljenih podjetjih in kako bi morali imeti predstavniki partije vodilno vlogo‘. Nato je Wang Xingang vsakemu članu partije izročil partijski znak in statut. Podobno kot pri obnovitveni prisegi partiji s partijskim znakom na prsih in ‚partijskim statutom‘ v rokah je bil zgrajen ‚most med srci‘ organizacije partije in člani partije, s čimer so se dejansko okrepili čut za čast, odgovornost in pripadnost vseh članov ter kadrov partije. Vendar ne gre samo za čast, ampak tudi za odgovornost. Tako ‚politično rojstvo‘ članom partije omogoča, da se vedno zavedajo svoje identitete in poslanstva, v celoti igrajo pionirsko in vzorno vlogo pri prihodnjem delu, združijo in vodijo večino kadrov in zaposlenih, delajo trdo, so ustvarjalni, si upajo biti prvi in nikoli ne obupajo. ‚Prostovoljno se pridružujem Komunistični partiji Kitajske, podpiram njen program in upoštevam njen statut‘ – s temi besedami so sodelujoči člani partije pod vodstvom partijskega sekretarja Zhanga Jinlonga skupaj dvignili desne pesti ob koncu prireditve ter pred svetlo rdečo partijsko zastavo obnovili prisego partiji. Ob tem dnevu partije so lahko vsi člani partije dodatno okrepili svoje ideale in prepričanja ter partijski duh in dobili jasno usmeritev za prihodnje delo (44).“

(71)

V primeru družbe Ningxia Eppen, tretjega velikega proizvajalca MNG, je Komisija ugotovila, da je imel predsednik uprave najmanj do julija 2020 funkcijo predstavnika 12. ljudskega kongresa avtonomne regije Ningxia Hui (45). Hkrati je zveza za industrijo in trgovino avtonomne regije Ningxia jasno poročala o vlogi KKP v zvezi s poslovanjem družbe: „[p]rvič, predpisi določajo, da se mora sekretar partijskega odbora udeležiti sestankov, na katerih se sprejemajo odločitve o pomembnih korporativnih zadevah, in drugih pomembnih srečanj ter v celoti prisluhniti mnenjem in predlogom, podanih na teh sestankih in srečanjih. Drugič, od zdaj naprej se mora zadevna oseba, odgovorna za organizacijo partije, udeleževati pomembnih sestankov ter v celoti prisluhniti mnenjem in predlogom, podanim na teh sestankih, ali pomembnim odločitvam v zvezi z upravljanjem proizvodnje in oddelki podjetja. Zadevna oseba, odgovorna za organizacijo partije, mora z izostrenim čutom za odgovornost člane partije pravočasno in ustrezno obveščati o odločitvah in večjih delovnih projektih v zvezi s proizvodnjo ter v njihovo pospeševanje v celoti vključiti glavne deležnike“ (46).

(72)

Prisotnost države na finančnih trgih in poseganje nanje (glej tudi oddelek 3.2.3.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (47). Prisotnost države v podjetjih, vključno s podjetji v državni lasti, v sektorju MNG in drugih povezanih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

3.2.3.5 Znatna izkrivljanja v skladu s tretjo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga

(73)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (48).

(74)	Kitajska vlada šteje kemijsko industrijo, v katero spadajo proizvajalci MNG, za pomemben sektor. To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, ki se nanašajo na kemijsko industrijo ter so izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni (49).

(75)

Natančneje, v LRK se za MNG uporabljajo tudi posebni politični dokumenti, ki se nanašajo na intenzivno predelavo koruze, saj je ta eden od ključnih vložkov, ki se uporabljajo pri njegovi proizvodnji, in sicer s fermentacijo koruznega škroba (glej zgoraj, zlasti uvodno izjavo 64). Zlasti postopki proizvodnje MNG so zajeti v določbah 13. petletnega načrta predelave žit in olj. Njihov cilj je upravljati različne vidike sektorja predelave koruze (vključno s podsektorjem MNG), zlasti v zvezi z razvojem vrednostne verige, vzorci dobave, izbiro tehnologije, lokalizacijo proizvodnje ali politično podporo: „[p]ospešitev razvoja intenzivne predelave žit: spodbujati velika predelovalna podjetja, da razvijejo inovativne modele za industrijo predelave žit in olja, v celoti izkoristijo potencialno vrednost stranskih proizvodov in čim bolj razširijo industrijsko verigo. Podpreti prenos industrije fine in intenzivne predelave, kot je predelava koruze, na ugodna proizvodna območja in ključna logistična območja ter pospešiti črpanje zalog. Razviti nove izdelke, izdelane iz novih vrst funkcionalnih škrobnih sladkorjev in novih vrst encimskih pripravkov, poliglutaminske kisline, polilizina in drugih proizvodov primarne fermentacije […]. Industrija intenzivne predelave koruze: spodbujati podjetja na področju intenzivne predelave koruze, da razvijejo nove učinkovite načine uporabe koruze in znatno povečajo pretvorbeni količnik za intenzivno predelavo koruze. […] Dejavno razvijati nove funkcionalne fermentirane izdelke z visokotehnološko vsebino, kot so aminokisline in nukleozidi, nove organske kisline, škrobni sladkorji, polioli, novi encimski pripravki, pa tudi posebni modificirani škrobi, ki se uporabljajo za hrano, izdelavo papirja, tekstil, fine kemikalije itd. […] Na območju, ki zajema tri severovzhodne province, pa tudi območje Huanghuaihai in druga večja proizvodna območja, je treba povečati prizadevanja za spodbujanje združitev in reorganizacijo podjetij, ki iz predelane koruze proizvajajo škrob in škrobni sladkor, alkohol, mononatrijev glutanat […] Spodbujati začetek uporabe neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti s sodelovanjem in skupnim delovanjem (50).“

(76)

Poleg tega je Komisija v zvezi z vložki ugotovila, da je sektor koruze v LRK intenzivno reguliran. Država ima velike zaloge koruze, ki vladi omogočajo, da umetno znižuje ali zvišuje cene tega blaga z nakupom ali prodajo velikih količin koruze na trgu. Čeprav je Kitajska leta 2016 začela reševati težavo prevelikih rezerv koruze, ima še vedno zelo velike zaloge, ki izkrivljajoče vplivajo na cene (51). Poleg tega vlada nadzoruje različne vidike celotne vrednostne verige koruze, vključno s subvencijami za pridelavo koruze (52) in nadzorom predelovalnih dejavnosti, kot potrjuje naslednje obvestilo Nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC): „[v]si lokalni organi razširijo spremljanje in analizo ponudbe koruze in povpraševanja po njej na ustreznih območjih, okrepijo nadzor nad projekti intenzivne predelave koruze v fazi njihove priprave in po njej, spodbujajo ravnotežje med ponudbo koruze in povpraševanjem po njej ter zagotavljajo nacionalno prehransko varnost“ (53). V drugem ključnem političnem dokumentu vlade (54) je navedeno: „[s]e osredotočiti na tri glavna žita, tj. riž, pšenico in koruzo […]; proučiti razvoj ‚celovitega procesa‘ sistema socialnih storitev in proizvodni model ‚celovite industrijske verige‘; razviti in spodbujati višjo stopnjo produktivnosti v ‚celotni pokrajini‘ ter povečati zeleno in kakovostno preskrbo s kmetijskimi izdelki. Zadevne province, ki izvajajo te naloge, so deležne podpore na podlagi ureditev, vključenih v proračunsko napoved centralne vlade.“

(77)	Komisija je ugotovila tudi, da so v LRK vzpostavljeni ukrepi nadzora nad naložbami v zvezi s pridelavo koruze: „[z]a vložitev zahtevka za pripravo projektov intenzivne predelave koruze je potrebno usklajeno upravljanje v skladu z odredbo Državnega sveta št. 673 (55)“.

(78)

Državne politike, ki posegajo v sile prostega trga v sektorju koruze, se odražajo tudi na ravni provinc. Kot je navedel vložnik in potrdila Komisija, je provinca Heilongjiang avgusta 2017 objavila politični dokument o upravljanju sektorja predelave koruze v obliki usmerjevalnega mnenja o ureditvi razvoja industrije intenzivne predelave koruze v provinci Heilongjiang. Dokument je naslovljen na „vsa mesta (okrožja), pokrajine (mesta), ljudsko vlado (njeno upravno pisarno) in vse enote pod neposredno pristojnostjo vlade province“, ki morajo „zagotoviti [njegovo] skrbno izvajanje“. V mnenju je glede meril za vstop na trg navedeno, da „se morajo novi projekti intenzivne predelave koruze izvajati predvsem na glavnih območjih pridelave koruze“ in da morajo vsi izvajalski subjekti „[s]podbujati vzpostavljanje projektov intenzivne predelave z velikim obsegom predelave, dolgimi industrijskimi verigami ter prostorom za povpraševanje na proizvodnem trgu; podpirati zlasti nove projekte intenzivne predelave koruze z letno zmogljivostjo predelave najmanj 600 000 ton ter spodbujati nove projekte intenzivne predelave koruze, ki presegajo 1,2 milijona ton“. Z dokumentom se uvaja posebna vizija „ključnih industrijskih verig“: „[p]rojekti, ki se nanašajo na ureditev industrije, morajo: biti osredotočeni predvsem na razvoj in proizvodnjo izdelkov nižje v prodajni verigi, ki so povezani s škrobom, alkoholom in funkcionalnimi skupinami izdelkov, razširiti industrijsko verigo, optimizirati strukturo izdelkov, poudariti specializacijo različnih okrožij in različnih podjetij ter izvajati diferenciran razvoj funkcionalnosti izdelka“. Za skupino škrobnih izdelkov to pomeni: „razviti predvsem poseben modificirani škrob, ki ga potrebuje industrija, kot je živilska industrija, papirna industrija, tekstilna industrija in industrija finih kemikalij“. V mnenju so določena tudi merila za geografsko ureditev industrijske strukture: „celovito se upoštevajo dejavniki, kot so proizvodnja koruze, predelava, trg in stalna razpoložljivost surovin za predelavo, ključna jamstva; projekti intenzivne predelave koruze se večinoma izvajajo na sedmih območjih“. V primeru enega od navedenih območij je posebej navedeno, da lahko: „Longjiang, Nehe, Yi’an, Nenjiang ter okoliška območja Gannan, Lindian, Wudalianchi, Bei’an, Fuyu, Dorbod, Baiquan, Keshan, Tailai, Kedong in drugih 14 pokrajin (mest) ter območje mesta Čičihar zagotovijo 8,67 milijona ton koruze za predelavo, izvajajo sedem projektov z zmogljivostjo intenzivne predelave 1,2 milijona ton koruze ali 14 projektov z zmogljivostjo 600 000 ton ter na tem območju spodbujajo vzpostavitev obsežnih projektov intenzivne predelave koruze, ki presegajo 1,2 milijona ton“. Vsi izvajalski subjekti morajo reorganizirati sektor, kot sledi: „[s]podbujati združitev in reorganizacijo obstoječih letnih zmogljivosti predelave koruze, ki ne dosegajo 300 000 ton, da bi se izboljšala konkurenčnost podjetij na trgu. V zvezi z neizkoriščeno zmogljivostjo intenzivne predelave koruze na tem območju spodbujati ustanavljanje močnih podjetij in povezovanje podobnih vrst izdelkov ter podjetij višje in nižje v prodajni verigi z združitvami in prevzemi, strateškim sodelovanjem itd. […] Usmerjati podjetja h krepitvi trženja, povečanju tržnega deleža in oblikovanju številnih vodilnih skupin podjetij z vplivom na industrijo.“ Poleg tega je v zvezi s političnimi ukrepi v mnenju posebej predvidena državna podpora podjetjem, ki izpolnjujejo dana merila za financiranje: „[p]odpirati financiranje podjetij na borzi in zagotavljati subvencije za podjetja na področju intenzivne predelave koruze, ki kotirajo na domači ali tuji borzi ali v izvenborznem sistemu NEEQ (imenovanem tudi New Third Board) (56)“.

(79)	Poleg tega je Komisija ugotovila, da so lokalni organi v provinci Heilongjiang podpirali, usklajevali in nadzorovali (tudi s sankcijami) vzpostavitev in delovanje vsaj enega industrijskega parka na področju dejavnosti predelave koruze (57).

(80)

Komisija je prišla tudi do ugotovitev glede vmešavanja države v sektor amoniaka – še ene surovine, ki se uporablja pri proizvodnji MNG. Kitajska vlada je v 13. petletnem načrtu za petrokemično in kemijsko industrijo določila letne cilje za proizvodnjo amoniaka s spodbujanjem „sklopov tehnologije in opreme, ki zagotavljajo letno proizvodnjo, ki presega 1 milijon ton sintetičnega amoniaka in sintetičnega metanola“ (58). Tako vmešavanje na strani ponudbe se dodatno odraža v podobnih politikah lokalnih organov. 13. petletni načrt za petrokemično industrijo province Hebei vsebuje navodila, da se je treba „osredotočiti na spodbujanje vzpostavitve druge faze zmogljivosti družbe Cangzhou Zhengyuan v višini 600 000 ton amoniaka“ (59). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da industrijski provinci Chongqing in Žedžiang nudita prednostno nižje cene električne energije zlasti za proizvodnjo sintetičnega amoniaka (60).

(81)

Kot je že navedeno v opombi uvodne izjave 64 zgoraj, je premog v LRK običajno še en ključni vložek v postopku proizvodnje MNG (v zvezi z zagotavljanjem energije v proizvodnem procesu). Kot je v poročilu ugotovila Komisija, cene energije na Kitajskem niso tržno določene. Trg premoga je zlasti izpostavljen izkrivljanjem, predvsem zaradi subvencioniranja (61). Poleg tega je Komisija ugotovila, da se javni organi vmešavajo v tržne sile v sektorju premoga na ravni provinc, zlasti province Šandong, in sicer z dokumenti o načrtovanju, ki urejajo vzorce dobave, lokalizacije in industrije. Eden od takih dokumentov je načrt srednje- in dolgoročnega razvoja province Šandong na področju energije, ki je bil objavljen leta 2016 in zajema obdobje do leta 2030. Ideološka motivacija načrta za upravljanje trga je razvidna zlasti iz vodilnega načela, da je treba „[t]emeljito izvajati duh 18. nacionalnega kongresa Komunistične partije Kitajske ter njenega tretjega, četrtega, petega in šestega plenarnega zasedanja; vneto izvajati niz pomembnih govorov generalnega sekretarja Ši Džinpinga ter govore, ki jih je imel med pregledom v provinci Šandong.“ V načrtu je priznano tudi, da je bilo delovanje energijskega trga do nedavnega centralizirano, saj je eden od ciljev, navedenih v načrtu „spodbujanje preoblikovanja popolnoma centraliziranega vzorca oskrbe z energijo v centralizirani in decentralizirani vzorec“. Cilj določb dokumenta je zlasti ureditev posebnih vzorcev lokalizacije in razvoja industrije premoga (62). V zvezi z energijo, proizvedeno iz premoga, je v dokumentu med drugim navedeno, da se je treba: „[o]sredotočiti na načrtovanje in vzpostavitev projektov mega-kilovatnih visoko učinkovitih ultrasuperkritičnih elektrarn na premog ter na severnem obalnem območju zgraditi grozd ekoloških elektrarn na premog“ in „načrtovati gradnjo baze za integriran razvoj električne energije, proizvedene iz premoga, na jugozahodu province Šandong“. V okviru dokumenta poseben akcijski načrt za preoblikovanje in razvoj na področju premoga usmerja k naslednjim vzorcem razvoja in gradnje industrije ne glede na prosto delovanje tržnih sil in prosto korporativno odločanje: „urejen pregled nad čezmerno proizvodno zmogljivostjo in delovno silo province ter njen prenos; nadaljnje izboljševanje in krepitev temeljev dveh velikih skupin podjetij Shandong Energy in Yankuang; pospešitev in spodbujanje združitve ter reorganizacije lokalnih premogovniških podjetij, izboljšanje ravni koncentracije industrije, spodbujanje preoblikovanja vzorca razvoja iz vzorca, ki temelji na količini in hitrosti, v vzorec, ki temelji na kakovosti in koristih. […] Poudarek je na gradnji integriranih projektov na področju energije, proizvedene iz premoga, zunaj province v Notranji Mongoliji, provinci Shaanxi, avtonomnem ozemlju Sinkiang itd.“ (63)

(82)	Taka vpletenost države in lokalnih organov v celotno vrednostno verigo MNG lahko vsaj potencialno izkrivljajoče vpliva na cene.

(83)

Kitajska vlada usmerja razvoj sektorja MNG v skladu z raznovrstnimi orodji, na primer zagotavljanjem subvencij. Letno poročilo proizvajalca izvoznika Meihua iz leta 2019 potrjuje, da je družba leta 2018 prejela najmanj 130 milijonov RMB državnih subvencij (64). V primeru družbe Ningxia Eppen revizijsko poročilo iz leta 2018 kaže, da je ta v letu 2017 prejela 62,3 milijona RMB državnih subvencij (65). Poleg tega se zdi, da so bila družbi Ningxia Eppen tistega leta dodeljena sredstva v višini 200 000 RMB za vzpostavitev predstavitvenega mesta za krepitev partije (66).

(84)	Poleg tega je Komisija ugotovila, da je LRK v zadnjih letih začela uporabljati 13-odstotno znižanje DDV na izvoz MNG, kar zdaj pomeni popolno oprostitev plačila DDV na ta izvoz. To pomeni tudi stroškovno spodbudo za kitajske subjekte na trgu MNG (67).

(85)	S temi in drugimi sredstvi vlada posega v sektor MNG in sektorje, ki proizvajajo surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo MNG, pri čemer kitajska vlada usmerja in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja vrednostne verige MNG.

(86)	Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike, med drugim proizvajalce MNG in vložkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo MNG. Taki ukrepi preprečujejo prosto delovanje tržnih sil.

3.2.3.6 Znatna izkrivljanja v skladu s četrto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje

(87)

Glede na informacije v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (68).

(88)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (69). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po cenah, nižjih od tržnih (70). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (71).

(89)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce MNG veljajo splošna pravila kitajske zakonodaje o stečaju, družbah in lastnini. To pomeni, da tudi na te družbe vplivajo izkrivljanja od zgoraj navzdol, ki izhajajo iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve. Komisija je zato predhodno sklenila, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Zdi se, da ti premisleki glede na razpoložljive dokaze v celoti veljajo tudi za sektor MNG in sektorje proizvodnje surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(90)	Komisija je ob upoštevanju navedenega sklenila, da gre za diskriminatorno uporabo ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v kemijski vrednostni verigi in vrednostni verigi predelave koruze, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje.

3.2.3.7 Znatna izkrivljanja v skladu s peto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: stroški plač so izkrivljeni

(91)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnem dogovarjanju (72). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (73). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (74). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(92)

Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, da za družbe, ki proizvajajo MNG ali z njim povezane vložke, opisani kitajski sistem delovnega prava ne bi veljal. Na sektor MNG torej vpliva izkrivljanje stroškov plač tako neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje) kot posredno (pri dostopu proizvajalcev MNG do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

3.2.3.8 Znatno izkrivljanje v skladu s šesto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države

(93)	Za dostop družb iz LRK do kapitala so značilna različna izkrivljanja.

(94)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (75), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja ne upoštevajo ekonomske uspešnosti projekta, temveč druga merila. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi kadrovsko (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti nazadnje imenuje KKP) (76), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (77). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (78).

(95)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(96)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (79).

(97)

Te razmere še poslabšujejo dodatna veljavna pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (80). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(98)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To povzroča čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedavna rast zadolženosti podjetij v državnem sektorju kljub velikemu zmanjšanju dobičkonosnosti, kar kaže na to, da mehanizmi v bančnem sistemu ne sledijo običajnim tržnim odzivom.

(99)	Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(100)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečuje. Ker je bilo tveganih posojil vedno več, se je kitajska vlada odločila, da se izogne neplačilom. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(101)

Kljub nedavnim ukrepom, ki so bili sprejeti za liberalizacijo trga, na sistem kreditiranja podjetij v LRK vplivajo pomembna izkrivljanja zaradi še vedno razširjene vloge države na kapitalskih trgih.

(102)

Dokazi o tem, da bi bil sektor MNG izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem, niso bili predloženi. Komisija je ugotovila tudi, da so vodilni proizvajalci MNG prejemali državne subvencije (glej uvodno izjavo 83). Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

3.2.3.9 Sistemska narava opisanih izkrivljanj

(103)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor je opisan zgoraj v oddelkih 3.2.3.2 do 3.2.3.5 in delu A poročila, veljajo za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.2.3.6 do 3.2.3.8 in delu B poročila.

(104)

Komisija opozarja, da je za proizvodnjo MNG potreben širok razpon vložkov. V zvezi s tem je LRK ena od velikih pridelovalk koruze, ki je ključna surovina v postopku proizvodnje MNG (glej uvodno izjavo 64). Ko proizvajalci MNG kupijo/naročijo te vložke v LRK, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim sistemskim izkrivljanjem, kot so navedena zgoraj. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Morda si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(105)

Posledica tega je, da domače prodajne cene MNG niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, to pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

3.2.3.10 Sklep

(106)

Analiza iz oddelkov 3.2.3.2 do 3.2.3.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor MNG in z njim povezano dobavno verigo, je pokazala, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(107)

Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

3.2.4 Reprezentativna država

3.2.4.1 Splošne pripombe

(108)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

—	stopnji gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji v LRK. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo glede na podatkovno zbirko Svetovne banke (81) podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot LRK,

—	proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi,

—	razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi,

—	kadar je več možnih reprezentativnih držav, imajo prednost države z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to ustrezno.

(109)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 40 in 41, je Komisija v zvezi s spisom, ki je bil na voljo zainteresiranim stranem, izdala dve obvestili o virih za določitev normalne vrednosti, ki sta bili evidentirani 21. februarja 2020 (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih) oziroma 8. aprila 2020 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih). V zadnjem obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila o svojem sklepu, da je Tajska v tem primeru primerna reprezentativna država, če bo potrjena uporaba metodologije na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

3.2.4.2 Proizvodnja izdelka v preiskavi v reprezentativni državi in stopnja gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji v LRK

(110)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla, da je po podatkih Svetovne banke med državami s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot v LRK, tj. tistimi, ki jih Svetovna banka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom na podlagi bruto nacionalnega dohodka, znano, da proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, poteka v Argentini, Braziliji, Fidžiju, Iranu, na Jamajki, v Maleziji, Mauritiusu, Mehiki, Peruju, Južni Afriki, na Tajskem in v Turčiji. Na podlagi tega obvestila ni bilo nobenih pripomb glede stopnje gospodarskega razvoja in proizvodnje izdelka v preiskavi v potencialnih reprezentativnih državah.

3.2.4.3 Podatki, ki so v reprezentativni državi na voljo takoj

(111)

Komisija bi lahko opredelila družbe proizvajalke MNG, katerih finančni podatki so na voljo takoj in ki bi se zato lahko štele za primerne za namene člena 2(6a)(a) osnovne uredbe samo v dveh državah, ki ju je Komisija opredelila kot potencialni reprezentativni državi, tj. na Tajskem in v Maleziji.

(112)

Vendar je bila, kot je navedeno v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih, v Maleziji opredeljena samo ena družba, ki je proizvajala MNG, tj. Ajinomoto Malaysia Bhd, ki je proizvajala tudi druga živila in dodatke. Na Tajskem je bilo opredeljenih pet družb, in sicer Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd., Thai Fermentation Industry Co. Ltd. (Racha Churos), Thai Churos, Thai Foods International Co. Ltd. in KT MSG. Vse navedene družbe so proizvajale MNG in druga živila ali dodatke. Vendar se zdi, da sta dve od njih, tj. Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos) in Thai Churos proizvajali predvsem MNG in omejen obseg drugih izdelkov. Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da bi bili javno razpoložljivi finančni podatki s Tajske reprezentativni in točni za oceno neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov za to preiskavo.

(113)

Komisija je skrbno proučila vse ustrezne razpoložljive podatke v spisu za proizvodne dejavnike na Tajskem in ugotovila naslednje:

—

Komisija je analizirala statistične podatke o uvozu za vse proizvodne dejavnike iz prvega obvestila o proizvodnih dejavnikih, kot je bilo posodobljeno z drugim obvestilom o proizvodnih dejavnikih, in ugotovila, da so se v OPP uvažali vsi proizvodni dejavniki, potrebni za proizvodnjo izdelka v preiskavi.

—	Statistični podatki o energiji (industrijske cene električne energije) za OPP so bili takoj na voljo kot podatki, ki jih je predložil provincialni organ za električno energijo in objavil tajski odbor za naložbe (82).

—	Vir za stroške dela so statistični podatki o povprečnih mesečnih plačah v proizvodnem sektorju in tedenskih opravljenih urah na Tajskem, ki so na voljo na spletišču Mednarodne organizacije dela (MOD) (83).

(114)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirana normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za PSU-stroške in dobiček. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v proizvodne dejavnike. Kot je že bilo navedeno v uvodni izjavi 112, je Komisija sklenila, da so bili za pet družb na Tajskem, tj. Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd., Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos), Thai Churos, Thai Foods International Co. Ltd. in KT MSG, na voljo računovodski izkazi, ki jih je bilo mogoče uporabiti kot približek za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za PSU-stroške in dobiček.

(115)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi teh elementov Tajska primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

3.2.4.4 Sklep glede reprezentativne države

(116)

Na podlagi zgornje analize je Tajska izpolnila vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zato jo je mogoče šteti za ustrezno reprezentativno državo. Tajska ima predvsem znatno proizvodnjo izdelka v preiskavi in celovit nabor takoj dostopnih podatkov za vse proizvodne dejavnike, PSA-stroške in dobiček.

3.2.5 Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov in referenčnih vrednosti

(117)

Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla, da namerava za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabiti statistične podatke GTA (84), da bi opredelila neizkrivljene stroške vseh surovin, vključenih med proizvodne dejavnike v reprezentativni državi, ter statistične podatke MOD in nacionalne statistične podatke za določitev neizkrivljenih stroškov dela v reprezentativni državi. Navedla je tudi, da namerava za stroške električne energije uporabiti cene, ki jih uporablja tajski provincialni organ za električno energijo. Za stroške vode je nameravala uporabiti tarife, ki jih uporablja tajski metropolitanski organ za oskrbo z vodo. Poleg tega bi se finančni podatki petih družb, tj. Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd., Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos), Thai Churos, Thai Foods International Co. Ltd. in KT MSG, uporabili za določitev PSU-stroškov in dobička.

3.2.6 Proizvodni dejavniki

(118)

Za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe je Komisija analizirala vse razpoložljive podatke za proizvodne dejavnike ter se odločila uporabiti naslednje vrednosti:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki MNG

Proizvodni dejavnik	Oznaka blaga	Merska enota	Neizkrivljena vrednost
Surovine
Koruza	1005 90 90 00 2	kg	1,59 CNY/kg
Encimi	3507	kg	73,81 CNY/kg
Brezvodni amoniak	2814 10	kg	1,97 CNY/kg
Aminospojine s kisikovo funkcijo	2922 49	kg	57,89 CNY/kg
Žveplova kislina	2807 0000 10 2	kg	0,49 CNY/kg
Fosforjeva kislina	2809 20 32	kg	7,89 CNY/kg
Natrijev hidroksid v vodni raztopini	2815 12	kg	2,30 CNY/kg
Natrijev bikarbonat	2836 30	kg	3,20 CNY/kg
Dinatrijev fosfat	2835 22 00	kg	7,4 CNY/kg
Aktivno oglje	3802 10 00 00 0	kg	25,75 CNY/kg
Utekočinjeni kisik	2804 40	kg	1,06 CNY/kg
Energija/potrošni material
Olje	2710 19	l	3,35 CNY/l
Riževe luščine	1213 00	kg	3,91 CNY/kg
Električna energija	tajski provincialni organ za električno energijo	kWh	0,71 CNY/kWh
Delo
Stroški neposrednega dela	Mednarodna organizacija dela – ILOSTAT	ure	17,13 CNY/uro
Stranski proizvod/odpadek
Tekoče gnojilo	3105	kg	2,64 (neg.) CNY/kg

(119)

Komisija je vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska so se uporabili podatki iz zahtevka, zlasti podatki tajske tovarne KKP družbe Ajinomoto. Metodologija je ustrezno pojasnjena v uvodnih izjavah 127 in 128.

3.2.6.1 Surovine

(120)

Stroškovna struktura MNG se določi predvsem s stroški surovin, zlasti vira sladkorja in različnih kemikalij (predvsem karbonatov) ter energije.

(121)

Pri določitvi neizkrivljene cene surovin se je Komisija oprla na uvozne cene za reprezentativno državo, kot so navedene v statističnih podatkih GTA, ki so jim bile dodane uvozne dajatve. Za določitev normalne vrednosti v skladu z metodologijo Komisije bi bilo treba tem uvoznim cenam običajno prišteti stroške notranjega prevoza. Komisija se je glede na ugotovitev iz uvodne izjave 133, da zaradi nesodelovanja izvoznika/proizvajalcev iz LRK stroški notranjega prevoza niso bili na voljo, ter narave te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne, saj bi se zaradi njih zgolj povečala normalna vrednost in posledično povišala stopnja dampinga.

(122)

Uvozna cena posameznega proizvodnega dejavnika v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza na enoto tega proizvodnega dejavnika iz vseh tretjih držav, razen LRK, in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (85). Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 106 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni bilo razpoložljivih dokazov, da ta izkrivljanja niso vplivala enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da so ta izkrivljanja vplivala na izvozne cene.

3.2.6.2 Delo

(123)

MOD objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih na Tajskem. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke MOD o mesečnih plačah v proizvodnem sektorju in tedenskih opravljenih urah na Tajskem za obdobje preiskave v zvezi s pregledom (86).

3.2.6.3 Električna energija

(124)

Cene električne energije za družbe (industrijske uporabnike) na Tajskem objavlja tajski odbor za naložbe. Komisija je uporabila cene, veljavne za velike družbe na področju splošnih storitev, kot jih uporablja provincialni organ za električno energijo in kot jih je objavil tajski odbor za naložbe (87).

3.2.6.4 Potrošno blago/zanemarljive količine

(125)

Zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov so bile nekatere surovine, ki so imele zgolj zanemarljiv (tj. manj kot 0,5-odstoten) vpliv na skupne stroške proizvodnje, združene pod postavko „potrošno blago“.

(126)

Komisija je izračunala delež potrošnega blaga na podlagi skupnih stroškov surovin, navedenih v zahtevku, zlasti podatkov tajske tovarne KKP družbe Ajinomoto, in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih cen.

3.2.6.5 Režijski stroški proizvodnje, PSU-stroški, dobiček in amortizacija

(127)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v proizvodne dejavnike.

(128)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev je Komisija uporabila dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je Komisija na podlagi podatkov iz zahtevka, zlasti podatkov tajske tovarne KKP družbe Ajinomoto, določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost režijskih stroškov proizvodnje.

(129)

Komisija se je pri določitvi neizkrivljenega in razumnega zneska za PSA-stroške in dobiček oprla na finančne podatke petih družb iz reprezentativne države, tj. Tajske, navedenih v uvodni izjavi 117, in sicer Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd., Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos), Thai Churos, Thai Foods International Co. Ltd. in KT MSG, kot so bili pridobljeni iz podatkovnih zbirk Orbis Bureau van Dijk (88) (v nadaljnjem besedilu: Orbis). Kot je navedeno v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih, so podatki družbe Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd. zajemali poslovno leto od aprila 2018 do marca 2019. Najnovejši finančni podatki za druge štiri družbe so zajemali poslovno leto od januarja do decembra 2018. Prihodki od prodaje družbe Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd. so predstavljali več kot 80 % celotnega prihodka od prodaje petih družb, zato imajo podatki, ki delno zajemajo OPP, zelo pomemben vpliv na povprečne PSU-stroške in dobiček, uporabljene v tej preiskavi. Vključitev podatkov drugih družb, ki sicer zajemajo obdobje tik pred OPP, se je štela za reprezentativno, saj ni bilo nasprotnih dokazov. Prejetih ni bilo nobenih pripomb o tem pristopu, kot je opisan v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih. Komisija je menila, da je ta pristop v teh okoliščinah ustrezen glede na to, da so bili PSU-stroški in dobiček družbe Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd. (oboje 16 %) v skladu z uporabljenim povprečjem, navedenim v uvodni izjavi 132, ki odraža podatke drugih družb, za katere so bili na voljo podatki do konca leta 2018. V vsakem primeru bi kateri koli nabor podatkov dokazal visoko stopnjo dampinga in glede na to, da gre pri zadevni preiskavi za pregled zaradi izteka ukrepa, ni treba določiti natančne stopnje dampinga. Komisija je januarja 2021 v podatkovni zbirki Dun & Bradstreet (v nadaljnjem besedilu: D&B) (89) preverila, ali so bili finančni podatki vseh petih družb posodobljeni. Edina ugotovljena posodobitev je bila za družbo Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd. za obdobje od aprila 2019 do marca 2020, vendar je bil nabor podatkov nepopoln, saj ni vključeval čistega dobička. Zato je bil uporabljen izvirni nabor podatkov, ki je bil razkrit v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih.

3.2.7 Izračun

(130)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna. Glede na nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev na Kitajskem in dejstvo, da zato ni bilo na voljo informacij o vrstah izdelka, ki se prodaja na domačem trgu, normalna vrednost ni bila določena na podlagi posamezne vrste izdelka.

(131)

Komisija je najprej določila neizkrivljene proizvodne stroške. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev se je oprla za informacije o uporabi vsakega od dejavnikov (materialov in dela) pri proizvodnji MNG, ki jih je predložil vložnik v zahtevku na podlagi stroškovne strukture in ustreznih tehničnih proizvodnih razmerij njegovih proizvodnih obratov, prilagojenih glavnim virom sladkorja (koruznemu škrobu), ki se uporabljajo na Kitajskem. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, tj. na Tajskem.

(132)

Komisija je nato razmerje režijskih stroškov proizvodnje, ki so bili določeni, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 128, uporabila za neizkrivljene proizvodne stroške. Za PSU-stroške in dobiček je uporabila tehtano povprečje PSU-stroškov in dobička, evidentirano v javno razpoložljivih računovodskih izkazih petih opredeljenih proizvajalcev MNG na Tajskem, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 129. Neizkrivljenim stroškom proizvodnje je torej dodala naslednje elemente:

—	režijske stroške proizvodnje, ki so znašali [5 %–10 %] skupnih proizvodnih stroškov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 128,

—	PSU-stroške v višini 16 %, ki so bili uporabljeni pri vsoti proizvodnih stroškov in režijskih stroškov proizvodnje, ter

—	dobiček v višini 18 %, ki je bil uporabljen pri vsoti proizvodnih stroškov in režijskih stroškov proizvodnje.

3.2.8 Izvozna cena

(133)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev v LRK so bile izvozne cene v Unijo določene na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija je izvozno ceno določila na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov, in sicer iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat). Ker so cene v podatkovni zbirki Comext evidentirane na ravni stroškov, zavarovanja in prevoznine (v nadaljnjem besedilu: CIF), je bila raven franko tovarna določena na podlagi dokazov iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa za stroške prevoza, manipulativne stroške, stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja.

3.2.9 Primerjava in stopnja dampinga

(134)

Komisija je konstruirano normalno vrednost v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe in izvozno ceno primerjala, kot je navedeno zgoraj. Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena v odstotku cene CIF meja Unije brez plačane dajatve iz podatkovne zbirke Comext, znašala 112,8 %.

3.2.10 Sklep

(135)

Komisija je zato sklenila, da se je damping iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

3.3 Indonezija

(136)

Iz statističnih podatkov Eurostata za obdobje preiskave v zvezi s pregledom je razvidno, da je bilo iz Indonezije uvoženih 5 535 ton MNG, kar predstavlja [5–10]-odstotni tržni delež v Uniji. Komisija je sklenila, da je takšen obseg uvoza dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.3.1 Normalna vrednost

(137)

Zaradi nesodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila dostopna dejstva. V tem smislu je Komisija uporabila informacije, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev.

(138)

Normalna vrednost je torej temeljila na domačih prodajnih cenah, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev. Zaradi nesodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov ni bilo razpoložljivih podrobnih izvoznih cen za vrsto izdelka. Posledično ni bilo mogoče izvesti podrobnega preskusa običajnega poteka trgovine, kot je določeno v členu 2(4) do (6) osnovne uredbe. Komisija je ugotovila, da je bila povprečna domača prodajna cena dobičkonosna, tj. višja od povprečnih stroškov proizvodnje, določenih za skupino sodelujočih indonezijskih proizvajalcev. Zato je normalna vrednost temeljila na povprečni domači prodajni ceni celotne domače prodaje sodelujoče skupine indonezijskih proizvajalcev.

(139)

V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da se je MNG prodajal v razsutem stanju in za prodajo na drobno. Vložnik je predložil informacije, da je MNG v razsutem stanju (tj. prodaja v pakiranjih, težkih 20 kg in več) predstavljal veliko večino izvoza v Unijo, prodaja na domačem trgu v Indoneziji pa je zajemala tako prodajo v razsutem stanju kot prodajo na drobno (prodaja v manjših pakiranjih za potrošnike).

(140)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev, je bilo potrjeno, da se je MNG v razsutem stanju na indonezijskem domačem trgu prodajal po cenah, nižjih od stroškov proizvodnje, in je razvidno, da je bila med prodajo v razsutem stanju in prodajo na drobno dosledna razlika v ceni.

(141)

Komisija je zaradi popolnosti in za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno zato izračunala tudi alternativno normalno vrednost, in sicer samo na podlagi domače prodaje v razsutem stanju, ki jo je bilo mogoče primerjati z izvoznimi prodajnimi cenami, predvsem za razsuto stanje. Kot je navedeno zgoraj, so prodajne cene MNG v razsutem stanju temeljile na informacijah, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev. Ker je bila vrednost domače prodaje v razsutem stanju nižja od povprečnih stroškov proizvodnje, je Komisija normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe konstruirala tako, da je prištela tehtano povprečje PSU-stroškov in dobička, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nastali skupini sodelujočih indonezijskih proizvajalcev pri celotni domači prodaji MNG (v razsutem stanju in za prodajo na drobno). Ker ni bilo razpoložljivih nobenih drugih informacij, se je to štelo za najbolj ustrezen in razumen vir informacij.

3.3.2 Izvozna cena

(142)

Zaradi nesodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe določena na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat). Ker so cene v podatkovni zbirki Comext evidentirane na ravni CIF in skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev ni izvažala v Unijo, je bila raven franko tovarna določena na podlagi dokazov iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa za stroške prevoza in zavarovanja od Indonezije do meje Unije.

3.3.3 Primerjava in stopnja dampinga

(143)

Komisija je normalno vrednost primerjala z izvozno ceno, kot je bila določena zgoraj, na podlagi dveh različnih, zgoraj opisanih scenarijev. Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena v odstotku cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašala:

—	87,03 %, izračunano na podlagi celotne domače prodaje MNG v Indoneziji, kot je opisano v uvodni izjavi 138,

—	44,26 %, izračunano na podlagi konstruirane normalne vrednosti, kot je opisano v uvodni izjavi 141.

3.3.4 Sklep

(144)

Komisija je zato sklenila, da se je damping iz Indonezije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

4. VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA

4.1 LRK

(145)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov, kar zadeva uvoz iz LRK. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev iz LRK je Komisija svojo oceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe oprla na dostopna dejstva, in sicer na ugotovitve iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, navedenega v uvodni izjavi 2, ter na informacije iz zahtevka za pregled, javno razpoložljive informacije, podatkovno zbirko Comext (Eurostat) in statistične podatke GTA. Analizirala je naslednje elemente: proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v LRK, izvozne cene za trge tretjih držav, privlačnost trga Unije in prakse izogibanja.

4.1.1 Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK

(146)

Komisija je morala zaradi nesodelovanja svojo oceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe opreti na dostopna dejstva, zlasti na informacije iz zahtevka in ugotovitev iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, pa tudi na druge javne vire, kot je podrobno opredeljeno v uvodni izjavi 149.

(147)

Po informacijah, ki jih je predložil vložnik, se je proizvodna zmogljivost MNG na Kitajskem od leta 2015 stalno povečevala. Od leta 2013 so se manjši proizvajalci MNG na Kitajskem zaradi strožjih zakonov o varstvu okolja umaknili s trga MNG, večji proizvajalci pa so razširili svoje obrate in povečali proizvodno zmogljivost za [10–30] %, tako da so med letoma 2016 in 2018 dosegli [3 500 000–4 000 000] ton. V istem obdobju se je skupna neizkoriščena zmogljivost povečala za [100–130] %. Od leta 2018 je neizrabljena zmogljivost med dejavnimi proizvajalci MNG v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po ocenah znašala [12 do 15]-kratnik potrošnje Unije.

(148)

Poleg tega je v več javno objavljenih člankih (90), ki temeljijo na poročilih o trgu, potrjeno hitro povečevanje obsega kitajske proizvodnje. Glede na te javno objavljene informacije je več vodilnih proizvajalcev MNG v LRK od leta 2015 povečalo svojo zmogljivost.

(149)

Iz drugih javno objavljenih informacij (91) je bilo razvidno, da je družba Fufeng Group, eden od vodilnih proizvajalcev MNG v LRK in glavni izvoznik v Unijo po navedbah vložnika, povečala svojo proizvodno zmogljivost za 41 %, in sicer z 940 000 ton v letu 2015 na 1 330 000 ton v letu 2019. Hkrati se je njena izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala na 80 %. To pomeni, da je neizkoriščena zmogljivost enega samega kitajskega proizvajalca leta 2019 znašala 266 000 ton, kar je več kot [dvakrat do štirikrat] več, kot je znašala potrošnja Unije v istem obdobju.

(150)

Glede na to, da je v LRK več drugih proizvajalcev MNG, ki so podobno veliki kot omenjena družba Fufeng Group, je razumno skleniti, da v LRK obstaja znatna presežna zmogljivost.

4.1.2 Privlačnost trga Unije, izvozne cene za trge tretjih držav in izogibanje ukrepom

(151)

Komisija je proučila, ali je verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali izvoz v Unijo po dampinških cenah. Zato je proučila ravni cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo v primerjavi s trgi drugih tretjih držav, da bi ugotovila, ali je bil trg Unije privlačen v smislu ravni cen.

(152)

Komisija je zaradi nesodelovanja uporabila statistične podatke Eurostata in GTA. Ugotovila je, da je bila povprečna kitajska izvozna cena za Unijo le nekoliko nižja od skupne povprečne kitajske izvozne cene za trge drugih tretjih držav. Ker so, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 221, kitajske uvozne cene v EU (brez protidampinške dajatve) v OPP znatno nelojalno nižale cene industrije Unije, je zelo verjetno, da bi bil trg Unije v primeru izteka ukrepov privlačnejši za kitajske izvoznike kot trgi drugih tretjih držav. Kitajski izvozniki bi namreč lahko brez dajatev izvažali v Unijo po cenah, višjih od cen za trge drugih tretjih držav, vendar še vedno nižjih od cen industrije Unije.

(153)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je kljub veljavnim protidampinškim ukrepom uvoz iz Kitajske ostal razmeroma stabilen v smislu obsega in tržnega deleža, saj je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal [4–7]-odstotni tržni delež (od tega ga je bila več kot polovica v postopku aktivnega oplemenitenja, glej oddelek 5.3.2 v nadaljevanju). Poleg tega je bilo ugotovljeno, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 8 in 9, da so se kitajski proizvajalci izvozniki veljavnim protidampinškim ukrepom izogibali tako, da so izvažali nekoliko spremenjen izdelek (MNG v zmesi in raztopini). Iz praks izogibanja sta razvidna zanimanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov za dostop do trga Unije brez omejitev in torej privlačnost trga Unije za kitajske izvoznike.

(154)

Glede na znatno presežno zmogljivost v LRK in privlačnost trga Unije za kitajske proizvajalce izvoznike, kot je razvidno iz izvoznih cen tretjih držav in praks izogibanja, je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov povečal dampinški izvoz.

4.1.3 Sklep v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga

(155)

Komisija je ob upoštevanju ugotovitev o nadaljevanju dampinga v OPP in o verjetnem gibanju izvoza v primeru izteka ukrepov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 154, sklenila, da je velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov za uvoz iz LRK damping nadaljeval.

4.2 Indonezija

(156)

Po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Indonezije je Komisija svojo oceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe oprla na dostopna dejstva, zlasti na informacije iz zahtevka in razpoložljive statistične podatke, in sicer Eurostata in GTA. Analizirala je naslednje elemente: proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v Indoneziji, razmere na domačem trgu v Indoneziji, izvozne cene za trge drugih tretjih držav ter privlačnost trga Unije.

4.2.1 Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Indoneziji

(157)

Zaradi slabega sodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Indoneziji v skladu s členom 18 osnovne uredbe določeni na podlagi dostopnih dejstev in zlasti informacij, ki jih je predložil vložnik.

(158)

Proizvodna zmogljivost v Indoneziji je znatno presegla obseg proizvodnje. Po navedbah v zahtevku je proizvodna zmogljivost za MNG med julijem 2018 in junijem 2019 znašala približno 240 000 ton, obseg proizvodnje v istem obdobju pa približno 200 000 ton. Zato je izkoriščenost zmogljivosti znašala približno 85 %, kar je po ocenah pomenilo neizkoriščeno zmogljivost v višini približno 35 000 ton, to pa je [nič do dva]-krat več kot celotna potrošnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(159)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo indonezijski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo MNG za izvoz na trg Unije.

4.2.2 Tržne razmere v Indoneziji

(160)

Po statističnih podatkih GTA se je izvoz MNG iz Kitajske v Indonezijo med letoma 2016 in 2019 povečal za 71 %, in sicer s 26 668 ton na 45 498 ton v letu 2019. V istem obdobju so se cene MNG, izvoženega iz Kitajske v Indonezijo, znižale za več kot 8 %, in sicer z 949 EUR/tono v letu 2016 na 874 EUR/tono v letu 2019.

(161)

Zaradi naraščajočega uvoza po nizkih cenah iz Kitajske so indonezijski proizvajalci čedalje težje prodajali MNG na domačem trgu in/ali krili stroške proizvodnje z domačo prodajo. Med preiskavo je bilo to mogoče opaziti tudi na ravni skupine sodelujočih indonezijskih proizvajalcev, ki so prodajali MNG v razsutem stanju pod ravnjo stroškov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 139. Take razmere spodbujajo indonezijske proizvajalce, da povečajo svoj izvoz v tretje države, vključno z Unijo, s katerim bi krili vsaj stalne stroške proizvodnje.

4.2.3 Privlačnost trga Unije in izvozne cene za trge tretjih držav

(162)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je indonezijski tržni delež v celotnem obravnavanem obdobju ostal reprezentativen in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub veljavnim protidampinškim ukrepom znašal [5–9] %. Iz tega je jasno razvidna privlačnost trga Unije za indonezijske proizvajalce MNG.

(163)

Komisija je proučila, ali je verjetno, da bi indonezijski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali izvoz v Unijo po dampinških cenah. Zato je proučila ravni cen indonezijskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo v primerjavi s trgi drugih tretjih držav, da bi ugotovila, ali je trg Unije privlačen v smislu ravni cen.

(164)

Zaradi nesodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov je primerjava indonezijskih izvoznih cen v Unijo z indonezijskimi izvoznimi cenami na druge izvozne trge v obdobju preiskave v zvezi s pregledom temeljila na statističnih podatkih GTA. Na tej podlagi je bila povprečna indonezijska izvozna cena FOB v Unijo nekoliko višja (za 1,6 %) od skupne povprečne indonezijske izvozne cene za trge drugih tretjih držav. Čeprav so bile cene v Uniji le nekoliko višje, stalni in še vedno znaten tržni delež indonezijskega izvoza v Unijo potrjuje, da so bile ravni cen za Unijo privlačne. Poleg tega bi bila raven cen za Unijo glede na to, da cene FOB, evidentirane v statističnih podatkih GTA, ne vključujejo protidampinških dajatev (ki za indonezijske proizvajalce izvoznike znašajo med 7,2 % in 28,4 %), za indonezijske izvoznike očitno privlačna, če bi dajatve prenehale veljati, saj bi jim to omogočilo zvišanje izvoznih cen. Po tem scenariju bi se na trgu Unije ustvarila donosnejša raven cen kot na trgih drugih tretjih držav, kar bi pomenilo veliko spodbudo za povečanje izvoza v Unijo.

(165)

Glede na znatno presežno zmogljivost indonezijskih proizvajalcev, razmere na domačem trgu v Indoneziji in privlačnost trga Unije za indonezijske proizvajalce izvoznike je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov povečal dampinški uvoz.

4.2.4 Sklep v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga

(166)

Komisija je ob upoštevanju ugotovitev o nadaljevanju dampinga v OPP in o verjetnem gibanju izvoza v primeru izteka ukrepov, kot je določeno v uvodni izjavi 165, sklenila, da je velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov za uvoz iz Indonezije damping nadaljeval.

5. ŠKODA

5.1 Opredelitev industrije Unije in proizvodnje Unije

(167)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji izdeloval en proizvajalec. Ta predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

5.2 Potrošnja Unije

(168)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je obsegu prodaje industrije Unije na trgu Unije prištela uvoz iz LRK, Indonezije in drugih tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata.

(169)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Prosti trg	[48 170 –78 448 ]	[49 430 –80 501 ]	[46 745 –76 127 ]	[45 712 –74 445 ]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	103	97	95
Zaprti trg	[78–127]	[104–169]	[125–204]	[190–310]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	134	161	245
Potrošnja za lastno uporabo proti potrošnji na prostem trgu	0,16 %	0,21 %	0,27 %	0,42 %
Vir: izpolnjeni vprašalniki, Eurostat

(170)

Potrošnja Unije na prostem trgu se je med letoma 2016 in 2017 nekoliko povečala, nato pa se je proti koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala. Na splošno se je potrošnja Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %.

(171)

V Uniji je potrošnja za lastno uporabo zelo majhna, saj je v celotnem obravnavanem obdobju predstavljala manj kot 0,5 % potrošnje na prostem trgu. Potrošnja za lastno uporabo se je v obravnavanem obdobju povečala za 145 %.

5.3 Uvoz iz zadevnih držav

5.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(172)

Komisija je obseg in tržni delež uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata.

(173)

Uvoz iz zadevnih držav in njegov tržni delež se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Obseg uvoza iz LRK	3 604	3 643	2 223	3 485
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	101	62	97
Tržni delež	[3,7 %–6,0 %]	[3,6 %–5,9 %]	[2,3 %–3,8 %]	[3,7 %–6,1 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	99	64	102
Obseg uvoza iz Indonezije	7 496	7 855	8 269	5 060
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	105	110	68
Tržni delež	[7,6 %–12,4 %]	[7,8 %–12,7 %]	[8,7 %–14,1 %]	[5,4 %–8,8 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	102	114	71
Vir: Eurostat

(174)

Obseg uvoza iz LRK je bil med letoma 2016 in 2017 skoraj nespremenjen, leta 2018 se je znatno zmanjšal (za 39 % v primerjavi z letom 2017), nato pa se je do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom povečal za 57 % v primerjavi z letom 2018. Na splošno se je obseg uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %.

(175)

Obseg uvoza iz Indonezije se je med letoma 2016 in 2018 povečal za 10 % in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom znatno zmanjšal, in sicer za 39 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2018. V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza iz Indonezije zmanjšal za 32 %.

(176)

Tržni delež LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 2 %, tržni delež Indonezije pa zmanjšal za 29 %. Kljub temu je bil tržni delež LRK in Indonezije v celotnem obravnavanem obdobju nad stopnjo de minimis.

5.3.2 Sistem aktivnega oplemenitenja

(177)

MNG se uvaža iz Kitajske v okviru običajnega režima, pa tudi v okviru sistema aktivnega oplemenitenja.

(178)

Uvoz iz LRK v okviru običajnega režima in sistema aktivnega oplemenitenja se je gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg uvoza (v tonah) iz LRK v okviru običajnega režima in sistema aktivnega oplemenitenja

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Obseg uvoza iz LRK v okviru običajnega režima	1 930	1 022	872	1 125
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	53	45	58
Tržni delež	[2,0 %–3,2 %]	[1,0 %–1,7 %]	[0,9 %–1,5 %]	[1,2 %–2,0 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	52	47	61
Obseg uvoza iz LRK v okviru sistema aktivnega oplemenitenja	1 673	2 621	1 351	2 359
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	157	81	141
Tržni delež	[1,7 %–2,8 %]	[2,6 %–4,2 %]	[1,4 %–2,3 %]	[2,5 %–4,1 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	153	83	149
Vir: Eurostat

(179)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo v okviru sistema aktivnega oplemenitenja izvedenih 68 % celotnega uvoza iz LRK. Njegov obseg se je v obravnavanem obdobju povečal za 41 %.

5.3.3 Cene uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen

(180)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata.

(181)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozne cene (EUR/kg)

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
LRK	1,06	0,89	0,88	0,93
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	85	83	88
Indonezija	1,24	1,12	1,07	1,17
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	91	87	94
Vir: Eurostat (brez uvoza v okviru aktivnega oplemenitenja)

(182)

Uvozna cena iz LRK se je med letoma 2016 in 2018 znižala za 17 % in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 5 %. Na splošno se je uvozna cena iz LRK v obravnavanem obdobju znižala za 12 %.

(183)

Uvozna cena iz Indonezije je sledila enakemu trendu kot uvozna cena iz LRK, pri čemer se je med letoma 2016 in 2018 znižala za 13 % in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 9 %. V obravnavanem obdobju se je uvozna cena iz Indonezije znižala za 6 %.

(184)

Zaradi nesodelovanja kitajskih in indonezijskih proizvajalcev izvoznikov, kot je navedeno v uvodni izjavi 24, je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala tehtano povprečno prodajno ceno edinega proizvajalca Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven franko tovarna, in tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi podatkov Eurostata, vključno s protidampinško dajatvijo, po ustreznih prilagoditvah za carinske dajatve in stroške po uvozu. Kar zadeva uvoz iz LRK, se cena obsega MNG, uvoženega v okviru sistema aktivnega oplemenitenja, ni upoštevala, saj se ta obseg ne sprosti v prosti promet na trgu Unije.

(185)

Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje edinega proizvajalca Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V zvezi z LRK in Indonezijo ni bilo ugotovljenega nelojalnega nižanja prodajnih cen.

5.4 Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK in Indonezije

(186)

Poleg LRK in Indonezije se je MNG iz tretjih držav uvažal predvsem iz Vietnama in Brazilije.

(187)

Obseg ter tržni delež in cene uvoza MNG iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Uvoz iz tretjih držav

Država		2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Vietnam	obseg (v tonah)	3 399	1 523	1 642	2 642
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	45	48	78
	tržni delež	[3,5 %–5,6 %]	[1,5 %–2,5 %]	[1,7 %–2,8 %]	[2,8 %–4,6 %]
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	44	50	82
	povprečna cena (EUR/kg)	1,32	1,34	1,24	1,31
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	101	94	99
Brazilija	obseg (v tonah)	1 900	1 296	1 014	1 339
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	68	53	70
	tržni delež	[1,9 %–3,1 %]	[1,3 %–2,1 %]	[1,1 % do 1,7 %]	[1,4 %–2,3 %]
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	67	55	74
	povprečna cena (EUR/kg)	1,20	1,20	1,21	1,22
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	100	101	102
Druge tretje države	obseg (v tonah)	344	345	386	365
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	100	112	106
	tržni delež	[0,3 %–0,6 %]	[0,3 %–0,6 %]	[0,4 %–0,7 %]	[0,4 %–0,6 %]
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	98	116	112
	povprečna cena (EUR/kg)	2,49	2,83	2,39	2,65
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	114	96	107
Vse tretje države skupaj, razen zadevnih držav	obseg (v tonah)	5 642	3 164	3 041	4 346
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	56	54	77
	tržni delež	[5,7 %–9,3 %]	[3,1 %–5,1 %]	[3,2 %–5,2 %]	[4,7 %–7,6 %]
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	55	56	81
	povprečna cena (EUR/kg)	1,35	1,44	1,38	1,40
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	107	102	103
Vir: Eurostat

(188)

Na splošno se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav zmanjšal s 5 642 400 kg v letu 2016 na 4 345 700 kg v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %. Pripadajoči tržni delež se je v istem obdobju zmanjšal za 19 %. Na splošno so se cene uvoza tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 3 % in so znatno višje kot cene uvoza iz zadevnih držav.

5.5 Gospodarski položaj industrije Unije

5.5.1 Splošne pripombe

(189)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

5.5.2 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(190)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 7

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Obseg proizvodnje (v tonah)	[47 400 –77 195 ]	[50 105 –81 599 ]	[48 624 –79 188 ]	[50 108 –81 605 ]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	106	103	106
Proizvodna zmogljivost (v tonah)	[61 600 –100 320 ]	[61 600 –100 320 ]	[61 600 –100 320 ]	[61 600 –100 320 ]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	100	100	100
Izkoriščenost zmogljivosti	[54 %–88 %]	[57 %–93 %]	[55 %–90 %]	[57 %–93 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	106	103	106
Vir: izpolnjen vprašalnik

(191)

Obseg proizvodnje je v obravnavanem obdobju nekoliko nihal. Med letoma 2016 in 2017 se je povečal za 6 %, med letoma 2017 in 2018 se je zmanjšal za 3 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je ponovno povečal za 3 %. Skupaj se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju povečal za 6 %. Preiskava je pokazala, da so bila nihanja predvsem posledica zaprtja zaradi vzdrževanja v industriji Unije (v nekaterih letih za 16 dni in v drugih za 10 dni).

(192)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena.

(193)

Zaradi stabilne proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti gibala v skladu z obsegom proizvodnje, in sicer se je med letoma 2016 in 2017 najprej povečala, nato se je med letoma 2017 in 2018 zmanjšala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je spet povečala. Tudi izkoriščenost zmogljivosti se je torej v obravnavanem obdobju povečala za 6 %.

5.5.3 Obseg prodaje in tržni delež

(194)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 8

Obseg prodaje in tržni delež

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)	[36 451 –59 363 ]	[39 167 –63 787 ]	[37 272 –60 700 ]	[36 689 –59 750 ]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	107	102	101
Tržni delež	[53 %–89 %]	[55 %–93 %]	[56 %–93 %]	[56 %–94 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	105	105	106
Vir: izpolnjen vprašalnik

(195)

Obseg prodaje MNG s strani industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal samo za 1 %. Najprej se je med letoma 2016 in 2017 povečal za 7 % in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 6 %. Zaradi hkratnega zmanjšanja potrošnje se je v obravnavanem obdobju tržni delež industrije Unije povečal za 6 %.

5.5.3.1 Rast

(196)

Kot je navedeno zgoraj, se je potrošnja Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju sicer zmanjšala za 5 %, obseg prodaje industrije Unije pa se je nekoliko povečal, in sicer za 1 %, kar pomeni, da se je tržni delež povečal za 6 %.

5.5.4 Zaposlenost in produktivnost

(197)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Zaposlenost in produktivnost

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Število zaposlenih	[137–222]	[138–225]	[133–217]	[132–215]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	101	97	97
Produktivnost (v tonah/zaposlenega)	[243–396]	[253–413]	[256–416]	[266–433]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	104	105	109
Vir: izpolnjen vprašalnik

(198)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 %. To zmanjšanje je bilo posledica sinergij pri skupnih storitvah (na primer informacijski tehnologiji in človeških virih) po vključitvi zamrznjene trgovine na drobno v družbo AFE.

(199)

Produktivnost se je povečala zaradi zmanjšanja zaposlenosti in povečanja obsega proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 191.

5.5.5 Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(200)

Stopnje dampinga za zadevne države so bile precej nad stopnjo de minimis, kot je navedeno v uvodnih izjavah 134 in 143, obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav pa sta v obravnavanem obdobju ostala precejšnja, kot je opisano v uvodnih izjavah 174 do 176.

(201)

Zaradi nenehnega nepoštenega oblikovanja cen proizvajalcev izvoznikov iz LRK in Indonezije zato ni bilo mogoče, da bi industrija Unije okrevala od preteklih dampinških praks.

5.5.6 Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(202)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto edinega proizvajalca Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 10

Prodajne cene in stroški v Uniji

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Povprečna prodajna cena na enoto na prostem trgu (v EUR/kg)	[0,94–1,52]	[0,86–1,40]	[0,84–1,36]	[0,87–1,42]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	92	90	93
Stroški proizvodnje na enoto (EUR/kg)	[0,91–1,49]	[0,91–1,49]	[0,95–1,55]	[0,88–1,43]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	100	104	96
Vir: izpolnjen vprašalnik

(203)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto, zaračunana nepovezanim strankam v Uniji, se je v obravnavanem obdobju znižala za 7 %. Med letoma 2016 in 2018 se je znižala, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zvišala. Gibanje prodajnih cen industrije Unije je sledilo gibanju kitajskih in indonezijskih uvoznih cen na trgu Unije.

(204)

V obravnavanem obdobju so se stroški proizvodnje na enoto zmanjšali za 4 %. Med letoma 2016 in 2017 so ostali nespremenjeni, nato pa so se leta 2018 v primerjavi z letom 2017 povečali za 4 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa zmanjšali za 8 %. Zmanjšanje stroškov proizvodnje v letu 2019 v primerjavi z letom 2018 je posledica prizadevanj industrije Unije za zmanjšanje porabe surovin v proizvodnem procesu in znižanja cen surovin.

5.5.7 Stroški dela

(205)

Povprečni stroški dela edinega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Povprečni stroški dela na zaposlenega

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)	[49 321 –80 323 ]	[50 538 –82 304 ]	[48 606 –79 159 ]	[48 282 –78 631 ]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	102	99	98
Vir: izpolnjen vprašalnik

(206)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 2 %. To zmanjšanje je povezano s sinergijami na področju informacijske tehnologije, financ, človeških virov in najvišjih vodstvenih funkcij, ki so nastale po vključitvi zamrznjene trgovine na drobno v družbo AFE, kot je navedeno v uvodni izjavi 198.

5.5.8 Zaloge

(207)

Ravni zalog edinega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 12

Zaloge

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Končne zaloge (v tonah)	[12 765 –20 789 ]	[9 706 –15 807 ]	[8 054 –13 116 ]	[9 926 –16 166 ]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	76	63	78
Končne zaloge kot delež proizvodnje	[19 %–31 %]	[14 %–22 %]	[12 %–19 %]	[14 %–23 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	72	62	74
Vir: izpolnjen vprašalnik

(208)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšale za 22 %. Med letoma 2016 in 2018 so se zmanjšale, nato pa so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2018 povečale za 23 %. Kljub zmanjševanju je raven zalog v obravnavanem obdobju ostala visoka.

(209)

Končne zaloge kot delež proizvodnje so se med letoma 2016 in 2018 zmanjšale za 38 %, nato pa so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečale za 20 %. Skupno so se zmanjšale za 26 %. To zmanjševanje je sledilo zmanjševanju končnih zalog in majhnemu povečanju obsega proizvodnje.

5.5.9 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(210)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb edinega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 13

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodkov od prodaje)	[1,6 % do 2,7 %]	[–7,2 % do –4,4 %]	[–15,35 % do –9,4 %]	[–0,6 % do –0,4 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	–269	–574	–22
Denarni tok (v tisoč EUR)	[5 822 do 9 481 ]	[3 838 do 6 251 ]	[–3 733 do –2 292 ]	[2 886 do 4 699 ]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	66	–39	50
Naložbe (v tisoč EUR)	[4 302 do 7 006 ]	[4 609 do 7 506 ]	[5 419 do 8 825 ]	[3 307 do 5 386 ]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	107	126	77
Donosnost naložb	[0,3 % do 0,5 %]	[–6,3 % do –3,9 %]	[–14,6 % do –8,9 %]	[–1,5 % do –0,9 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	–1 168	–2 701	–286
Vir: izpolnjen vprašalnik

(211)

Komisija je dobičkonosnost edinega proizvajalca Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost se je med letoma 2016 in 2018 močno zmanjšala. Edini proizvajalec Unije je med letoma 2017 in 2019 zabeležil izgubo. Leta 2019 se je dobičkonosnost v primerjavi z letom 2018 izboljšala zaradi zvišanja prodajne cene in zmanjšanja stroškov proizvodnje, kot je navedeno v uvodnih izjavah 203 in 204. Kljub temu se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju zmanjšala z [1,6 % do 2,7 %] v letu 2016 na [–0,6 % do –0,4 %] v OPP, kar je pomenilo izgubo.

(212)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je gibal enako kot dobičkonosnost: med letoma 2016 in 2018 se je zmanjšal, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal. Na splošno se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal za 50 %.

(213)

V obravnavanem obdobju so se naložbe zmanjšale za 23 %. Predstavljale so predvsem naložbe, potrebne za vzdrževanje opreme in zmanjšanje porabe surovin, ter naložbe za skladnost s pravnimi zahtevami glede varnosti in varstva okolja.

(214)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Tako kot pri drugih finančnih kazalnikih se je donosnost naložb med letoma 2016 in 2018 zmanjševala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je nekoliko povečala. V obravnavanem obdobju se je donosnost naložb zmanjšala za 386 %.

(215)

Nazadnje, zaradi zmanjševanja dobičkonosnosti in denarnega toka se je zmanjšala tudi zmožnost družbe za zbiranje kapitala.

5.6 Sklep o škodi

(216)

Dampinški uvoz iz Kitajske in Indonezije se je kljub veljavnim ukrepom nadaljeval v znatnem obsegu.

(217)

Industrija Unije je v težkem finančnem položaju. Čeprav je gibanje nekaterih kazalnikov škode, kot so obseg proizvodnje, tržni delež in zaloge, pozitivno, je gibanje drugih kazalnikov, kot so prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb, negativno.

(218)

Kljub veljavnim ukrepom, povečanju produktivnosti in dejstvu, da je industriji Unije uspelo znižati stroške proizvodnje, je industrija Unije med letoma 2017 in 2019 še vedno beležila izgubo.

(219)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(220)

Nato je Komisija ocenila, ali obstaja vzročna zveza med uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(221)

V zvezi z LRK je preiskava pokazala, da je obseg uvoza v celotnem obravnavanem obdobju ostal nad stopnjami de minimis. Čeprav je bila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen pri uporabi protidampinških dajatev na ceno uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom negativna, je bila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen brez vključenih protidampinških dajatev več kot 20-odstotna. Poleg tega, ker industrija Unije ustvarja izgubo in glede na ciljni dobiček med 5 % in 15 %, kot je bil med prvotno preiskavo ugotovljen za Indonezijo (92), so cene kitajskega uvoza v Unijo očitno škodljive.

(222)

V zvezi z Indonezijo je preiskava pokazala tudi, da je bil uvoz tako kot v primeru LRK v celotnem obravnavanem obdobju nad stopnjami de minimis. Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen je bila brez protidampinške dajatve negativna. Kljub temu bi sedanje uvozne cene brez protidampinških dajatev povzročile več kot 7-odstotno stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen v primerjavi s ciljno ceno, določeno na podlagi stroškov proizvodnje industrije EU v OPP, in ciljni dobiček med 5 % in 15 %, kot je bilo med prvotno preiskavo ugotovljeno za Indonezijo.

(223)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil uvoz iz LRK in da je ni mogel povzročiti uvoz iz Indonezije, saj je bil ta zaradi učinka ukrepov izveden po cenah, ki niso povzročile škode industriji Unije.

(224)

Zato je Komisija nadalje proučila verjetnost nadaljevanja škode, ki bi jo povzročil dampinški uvoz iz LRK, in verjetnost ponovitve škode, ki bi jo povzročil dampinški uvoz iz Indonezije v primeru razveljavitve ukrepov.

6. VERJETNOST NADALJEVANJA IN/ALI PONOVNEGA POJAVA ŠKODE

6.1 Verjetnost nadaljevanja škode iz LRK

(225)

Komisija je v uvodni izjavi 219 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. V uvodni izjavi 223 je tudi ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil uvoz iz LRK. Nadalje je Komisija ocenila, ali bi v tem primeru obstajala verjetnost nadaljevanja škode, ki bi jo povzročil dampinški uvoz iz LRK v primeru izteka ukrepov.

(226)

Komisija je v zvezi s tem analizirala naslednje elemente: obseg proizvodnje in neizkoriščeno zmogljivost v LRK, privlačnosti trga Unije za kitajske proizvajalce izvoznike, verjetne ravni cen uvoza iz LRK brez protidampinških ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije.

6.1.1 Proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije

(227)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 147 do 153, je Komisija glede na znatno presežno zmogljivost v LRK in privlačnost trga Unije za kitajske proizvajalce izvoznike sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov izvoz povečal.

6.1.2 Vpliv uvoza iz LRK na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov

(228)

Glede verjetnega učinka takega uvoza je Komisija proučila verjetne ravni cen v primeru izteka ukrepov. V zvezi s tem je Komisija menila, da so ravni uvoznih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom brez protidampinške dajatve razumen indic. Na podlagi tega je Komisija ugotovila znatno nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije (več kot 20 %).

(229)

Ker je industrija Unije ustvarjala izgubo skoraj v celotnem obravnavanem obdobju, kot je navedeno v uvodni izjavi 211, in ob upoštevanju, da je ciljni dobiček, določen za tako industrijo, med 5 % in 15 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 221, so cene kitajskega uvoza v Unijo očitno škodljive.

(230)

Zato se sklene, da bi se položaj industrije Unije, ki je že utrpela znatno škodo, v primeru razveljavitve ukrepov še poslabšal. Če ne bi bilo ukrepov, bi se zaradi kitajskega dampinškega uvoza po škodljivih cenah prodajne cene na trgu Unije verjetno še dodatno znižale. Industrija Unije bi zelo verjetno morala znižati svoje prodajne cene, kar bi povzročilo nadaljnje zmanjšanje dobičkonosnosti in po vsej verjetnosti znatno kratkoročno izgubo.

(231)

Po drugi strani pa bo vsak poskus zvišanja prodajnih cen industrije Unije na dobičkonosne ravni zelo verjetno povzročil izgubo obsega prodaje in tržnega deleža glede na uvoz po nizkih cenah. Glede na velike neizkoriščene zmogljivosti v LRK bodo kitajski proizvajalci izvozniki lahko kratkoročno povečali izvoz in pridobili pomemben tržni delež na račun industrije Unije. Industrija Unije bo zelo verjetno izgubila ekonomijo obsega, zaradi česar se bodo proizvodni stroški na enoto povečali, dobičkonosnost industrije Unije pa posledično nadalje zmanjšala. Posledično bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena.

6.1.3 Sklep

(232)

Glede na navedene ugotovitve, tj. obsežno neizkoriščeno zmogljivost v LRK, privlačnost trga Unije, ravni cen uvoza iz LRK brez protidampinških ukrepov in njihov verjetni vpliv na industrijo Unije, je Komisija sklenila, da bi odsotnost ukrepov po vsej verjetnosti pomenila znatno povečanje dampinškega uvoza iz LRK po škodljivih cenah in nadaljevanje znatne škode.

6.2 Verjetnost ponovitve škode zaradi uvoza iz Indonezije

(233)

Komisija je v uvodni izjavi 219 sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo. V uvodni izjavi 223 je tudi ugotovila, da znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni mogel povzročiti uvoz iz Indonezije. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Indonezije, če bi se ukrepi proti njemu iztekli.

(234)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v Indoneziji, razmere na trgu v Indoneziji, privlačnost trga Unije za indonezijske proizvajalce izvoznike, verjetne ravni cen uvoza iz Indonezije brez protidampinških ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije.

6.2.1 Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Indoneziji, razmere na trgu v Indoneziji ter privlačnost trga Unije

(235)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 158 do 165, je Komisija glede na znatno presežno zmogljivost indonezijskih proizvajalcev, razmere na domačem trgu v Indoneziji in privlačnost trga Unije za indonezijske proizvajalce izvoznike sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov izvoz povečal.

6.2.2 Vpliv uvoza iz Indonezije na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov

(236)

Komisija je proučila verjetne ravni cen indonezijskega uvoza v primeru izteka veljavnosti ukrepov na podlagi ravni indonezijskih uvoznih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in njihov učinek na položaj industrije Unije. Čeprav indonezijski izvozniki ob upoštevanju odbitka veljavnih protidampinških dajatev niso nelojalno nižali prodajnih cen industrije Unije, so povzročili nelojalno nižanje ciljnih cen za več kot 7 %, pri čemer je bil uporabljen ciljni dobiček med 5 % in 15 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 229. To kaže, da bi bile v primeru izteka ukrepov ravni cen indonezijskega uvoza škodljive, s čimer bi se povečal cenovni pritisk na industrijo Unije, ki bi nato zmanjšala obseg prodaje ali pa bi morala znižati ravni cen. To bi se zelo hitro spremenilo v znatno izgubo, kar kratkoročno ni vzdržno.

6.2.3 Sklep

(237)

Glede na navedene ugotovitve, in sicer obstoj neizkoriščene zmogljivosti v Indoneziji, razmere na trgu v Indoneziji, privlačnost trga Unije in pričakovane ravni cen uvoza iz Indonezije brez protidampinških ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije, se sklene, da bi odsotnost ukrepov po vsej verjetnosti pomenila znatno povečanje dampinškega uvoza iz Indonezije po škodljivih cenah in ponovitev znatne škode.

7. INTERES UNIJE

(238)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(239)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(240)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in škode v zvezi z LRK ter verjetnostjo nadaljevanja dampinga in ponovitve škode v zvezi z Indonezijo obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

7.1 Interes industrije Unije

(241)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 223, je znatna škoda posledica dampinškega uvoza iz LRK, zato je bilo sklenjeno, da v primeru izteka ukrepov proti LRK obstaja verjetnost nadaljevanja znatne škode. V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da v primeru izteka ukrepov proti indonezijskemu uvozu obstaja verjetnost ponovitve znatne škode. Če bi se kitajski in indonezijski uvoz MNG po dampinških cenah na trg Unije povečal, bi bilo predvsem verjetno ogroženo pričakovano okrevanje industrije Unije po nastali znatni škodi.

(242)

V primeru ohranitve ukrepov se pričakuje, da bo industrija Unije postopno lahko v celoti izkoristila učinke uvedenih ukrepov. To potrjuje tudi dejstvo, da so bili protidampinški ukrepi za uvoz MNG iz LRK po preiskavi proti izogibanju leta 2020 razširjeni na uvoz MNG v zmeseh ali raztopini s poreklom iz LRK, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 8 in 9.

(243)

V primeru izteka ukrepov bi se položaj industrije Unije zelo verjetno še poslabšal, kot je pojasnjeno v analizi verjetnosti nadaljevanja/ponovitve škode v uvodnih izjavah 225 do 237 zgoraj.

(244)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila ohranitev veljavnih ukrepov proti LRK in Indoneziji v interesu industrije Unije.

7.2 Interes nepovezanih uvoznikov

(245)

Po objavi obvestila o začetku so se javili štirje nepovezani uvozniki. Vsi so v celoti sodelovali v preiskavi, tako da so predložili popolno izpolnjen vprašalnik.

(246)

Dva od sodelujočih nepovezanih uvoznikov sta uvažala MNG iz LRK in Indonezije, druga dva pa samo iz Indonezije. Pri vseh je bil vpliv dejavnosti v zvezi z MNG na njihov celotni prihodek od prodaje zelo omejen (manj kot 1,5 % celotnega prihodka od prodaje). Poleg tega je preiskava pokazala, da so uvozniki kljub veljavnim ukrepom poslovali z dobičkom. Uvoženi MNG se je uporabljal tako v živilskem kot v neživilskem sektorju.

(247)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v primeru ohranitve ukrepov vpliv na gospodarski položaj uvoznikov verjetno ne bo znaten.

7.3 Interes uporabnikov

(248)

Uporabniki so dejavni predvsem v sektorju hrane in pijače, MNG pa uporabljajo pri proizvodnji mešanic začimb, juh in drugih pripravkov. MNG se lahko uporablja za posebne namene v neživilskem sektorju, na primer za proizvodnjo detergentov.

(249)

V preiskavi ni sodeloval noben uporabnik.

(250)

Sedanja preiskava ni razkrila znatnih škodljivih vplivov veljavnih ukrepov na uporabnike. Prejšnji preiskavi proti Kitajski in Indoneziji sta razkrili, da se ni zdelo, da bi imeli ukrepi znaten škodljiv učinek na sodelujoče uporabnike.

(251)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v primeru ohranitve ukrepov vpliv na gospodarski položaj teh subjektov verjetno ne bo znaten.

7.4 Sklep o interesu Unije

(252)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz MNG s poreklom iz zadevnih držav ni v interesu Unije.

8. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(253)

Na podlagi sklepov Komisije o verjetnosti nadaljevanja dampinga v zvezi z LRK in Indonezijo, verjetnosti nadaljevanja škode v zvezi z LRK in ponovitve škode v zvezi z Indonezijo ter interesa Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz MNG s poreklom iz LRK in Indonezije ohraniti.

(254)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi zelo različnih stopenj dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(255)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev upravičenosti poznejše uporabe nižje stopnje dajatve v skladu s carinsko zakonodajo.

(256)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(257)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki se pregledujejo in jih proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti, temveč zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) bi bilo treba takoj predložiti Komisiji (93) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(258)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil določen tudi rok za predložitev stališč. Samo vložnik je predložil pripombe, v katerih je pozdravil ugotovitve Komisije.

(259)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (94) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(260)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz mononatrijevega glutamata, ki je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2922 42 00 (oznaka TARIC 2922420010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Država	Družba	Protidampinška dajatev (v %)	Dodatna oznaka TARIC
LRK	Hebei Meihua MSG Group Co. Ltd in Tongliao Meihua Bio-Tech Co. Ltd	33,8	A883
LRK	Fujian Province Jianyang Wuyi MSG Co. Ltd	36,5	A884
LRK	Vse druge družbe	39,7	A999

3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja tak račun, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [zadevna država]. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

1. Dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“, kot je določena v členu 1(2), se razširi na uvoz mononatrijevega glutamata v zmeseh ali raztopini z vsaj 50 % suhe teže mononatrijevega glutamata, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 2103 90 90, ex 2104 10 00, ex 2104 20 00, ex 3824 99 92, ex 3824 99 93 in ex 3824 99 96 (oznake TARIC 2103909011, 2103909081, 2104100011, 2104100081, 2104200011, 3824999298, 3824999389 in 3824999689), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 3

1. Zahtevki za izvzetje iz dajatve, razširjene s členom 2, se predložijo v pisni obliki v enem od uradnih jezikov Evropske unije, podpiše pa jih oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta, ki je zaprosil za izvzetje. Zahtevek je treba poslati na naslov:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate G

Office: CHAR 04/039

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

2. Komisija lahko v skladu s členom 13(4) Uredbe (EU) 2016/1036 s sklepom odobri izvzetje za uvoz družb, ki se ne izogibajo protidampinškim ukrepom, uvedenim s členom 1 te uredbe.

Člen 4

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz mononatrijevega glutamata, ki je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2922 42 00 (oznaka TARIC 2922420010), s poreklom iz Indonezije.

2. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Država	Družba	Protidampinška dajatev (v %)	Dodatna oznaka TARIC
Indonezija	PT. Cheil Jedang Indonesia	7,2	B961
Indonezija	PT. Miwon Indonesia	13,3	B962
Indonezija	Vse druge družbe	28,4	B999

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1187/2008 z dne 27. novembra 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 322, 2.12.2008, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/83 z dne 21. januarja 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 15, 22.1.2015, str. 31).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/84 z dne 21. januarja 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Indonezije (UL L 15, 22.1.2015, str. 54).

(5) Obvestili o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 165, 14.5.2019, str. 4 in 5).

(6) Ker je v Uniji samo en proizvajalec MNG, so nekateri podatki v tej uredbi predstavljeni v razponih ali v obliki indeksa, da se ohrani zaupnost podatkov proizvajalca Unije.

(7) Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indonezije (UL C 20, 21.1.2020, str. 18).

(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/230 z dne 19. februarja 2020 o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/83 za uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, in o uvedbi registracije takega uvoza (UL L 47, 20.2.2020, str. 9).

(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1427 z dne 12. oktobra 2020 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, ki je bila z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/83 uvedena na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz mononatrijevega glutamata v zmeseh ali raztopinah s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 336, 13.10.2020, str. 1).

(10) Združeno kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Unije. Unija in Združeno kraljestvo sta se skupaj dogovorila o prehodnem obdobju, ki se je končalo 31. decembra 2020, v katerem je za Združeno kraljestvo še naprej veljalo pravo Unije. Združeno kraljestvo ni več država članica Unije, zato se v podatkih, ugotovitvah in sklepih iz te uredbe obravnava kot tretja država.

(11) Obvestilo o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (2020/C 86/06) (UL C 86, 16.3.2020, str. 6).

(12) Commission Staff Working Document on Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the purposes of Trade Defence Investigations (Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite) z dne 20. decembra 2017 (SWD(2017) 483 final/2).

(13) Kot je navedeno v uvodni izjavi 6, vložnik predstavlja 100 % celotne proizvodnje MNG v Uniji. Zato so za zaščito poslovnih skrivnosti nekateri podatki v tej uredbi predstavljeni samo v razponih in/ali indeksih.

(14) Poročilo – poglavje 2, str. 6 in 7.

(15) Poročilo – poglavje 2, str. 10.

(16) Na voljo na spletnem naslovu http://www.fdi.gov.cn/1800000121_39_4866_0_7.html (zadnji ogled 27. oktobra 2020).

(17) Poročilo – poglavje 2, str. 20 in 21.

(18) Poročilo – poglavje 3, str. 41, 73 in 74.

(19) Poročilo – poglavje 6, str. 120 in 121.

(20) Poročilo – poglavje 6, str. 122–135.

(21) Poročilo – poglavje 7, str. 167 in 168.

(22) Poročilo – poglavje 8, str. 169, 170, 200 in 201.

(23) Poročilo – poglavje 2, str. 15 in 16, poročilo – poglavje 4, str. 50 in 84, poročilo – poglavje 5, str. 108 in 109.

(24) Glej izvleček iz analitične publikacije družbe Guosheng Securities o eni izmed navedenih družb, tj. Meihua Biological: „Na strani ponudbe mononatrijevega glutamata so trije deležniki in oligopol je očiten: za MNG je značilna oligopolna struktura, v kateri prevladujejo skupina Fufeng Group, družba Meihua Biological in družba Ningxia Eppen, katerih proizvodna zmogljivost in proizvodnja predstavljata več kot 90 % vrednosti v državi. Zaradi konkurence in povezovanja v industriji ter velikih kapitalskih naložb so vsa tri podjetja razvila celovito industrijsko verigo ter ustvarila razmeroma veliko vrzel do drugih, zdaj pa imajo očitno vodilno prednost v industriji. […] Z vidika MNG so družbe Meihua, Fufeng in Eppen dosegle soodvisno in povsem oligopolno ureditev. Tako visoka koncentracija v podsektorju kemijske industrije obstaja samo pri zelo redkih izdelkih.“ 1. avgust 2019. http://pdf.dfcfw.com/pdf/H3_AP201908011342041272_1.PDF (zadnji ogled 19. januarja 2021).

(25) Glej članek na spletišču družbe, ki je bil objavljen 2. januarja 2018: Liu Qifan, član stalnega odbora partijskega odbora in sekretar disciplinske komisije avtonomne regije Notranja Mongolija, je zaradi preiskave obiskal družbo Northeast Fufeng Company. http://www.fufeng-group.com/news/details-236_1.html (zadnji ogled 19. januarja 2021).

(26) Glej članek Tiskovna konferenca ob 20. obletnici skupine Fufeng v mestu Čičihar. 29. julij 2019. http://www.qqhr.gov.cn/News_showNews.action?messagekey=175677 (zadnji ogled 19. januarja 2021).

(27) Glej članek Župan mesta Čičihar Li Yugang zaradi preiskave obiskal sedež skupine Fufeng. 11. december 2019. http://en.fufeng-group.cn/news/details-260_1.html (zadnji ogled 19. januarja 2021).

(28) Glej članek Dongfang Financial News: Krepitev vodilne vloge v industriji, osrednji poudarek na odpravljanju revščine in ohranitev vodilnih položajev; 20 let skupine Fufeng: bliža se rast. 19. avgust 2019. http://www.jinxingwenshi.com/caijing/shh/201908195018.html (zadnji ogled 21. januarja 2021).

(29) Glej članek o družbi Ningxia Eppen Biotech z dne 20. avgusta 2013: http://nxgsl.com/hyzl/hyfc/201308/t20130820_1163706.html (zadnji ogled 21. januarja 2021).

(30) Glej uradno spletišče ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo avtonomne regije Ningxia Hui: Rezultati podjetniškega tehnološkega centra družbe Ningxia Eppen Biotech. 23. november 2020. https://gxt.nx.gov.cn/info/1004/8250.htm (zadnji ogled 26. januarja 2021).

(31) „Glavna stroška pri MNG sta koruza in premog. Zato imajo družbe, ki so izkoristile priložnost v zvezi z nizkimi cenami koruze in premoga, konkurenčno prednost, kar zadeva stroške“ – iz članka Napoved in analiza razvojnih obetov industrije MNG v obdobju 2018–2022. China Investment Consulting Network, 5. maj 2018.

http://www.ocn.com.cn/touzi/chanye/201806/ypxwt05100100-2.shtml (zadnji ogled 25. januarja 2021).

(32) Glej spletišče komisije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti: http://www.sasac.gov.cn/n2588035/n2641579/n2641645/index.html (zadnji ogled 22. januarja 2021).

(33) Glej podatke kitajskega združenja industrije koruznega škroba, predstavljene na spletišču: https://www.ershicimi.com/p/a14ff87430b1ea50d458d1347123cba5 (zadnji ogled 22. januarja 2021).

(34) Glej: https://www.qcc.com/firm/d8b3787389e66016cbede3e1dea817bf.html (zadnji ogled 22. januarja 2021).

(35) Podatki za leto 2015 na podlagi kitajskega statističnega letopisa za leto 2016, ki ga je izdal nacionalni statistični urad Kitajske.

(36) Poročilo – poglavje 3, str. 22–24, in poglavje 5, str. 97–108.

(37) Poročilo – poglavje 5, str. 104–109.

(38) Poročilo – poglavje 5, str. 100 in 101.

(39) Poročilo – poglavje 2, str. 26.

(40) Poročilo – poglavje 2, str. 31 in 32.

(41) Na voljo na spletnem naslovu https://www.reuters.com/article/us-china-congress-companies-idUSKCN1B40JU (zadnji ogled 27. oktobra 2020).

(42) Glej spletišče ljudskega kongresa mesta Linyi: http://www.lyrenda.gov.cn/view-SpecialArticles.aspx?id=1285&spid=39 (zadnji ogled 22. januarja 2021).

(43) Glej letno poročilo družbe iz leta 2019:

http://pdf.dfcfw.com/pdf/H2_AN202004151378041301_1.pdf, str. 54 (zadnji ogled 22. januarja 2021).

(44) Glej spletišče družbe: http://www.meihuagrp.com/index.php/article/1237.html (zadnji ogled 22. januarja 2021).

(45) Glej https://baike.baidu.com/item/%E9%97%AB%E6%99%93%E5%B9%B3 (zadnji ogled 22. januarja 2021).

(46) Glej informacije o družbi Ningxia Eppen Biotech z dne 20. avgusta 2013 na spletišču zveze za industrijo in trgovino avtonomne regije Ningxia: http://nxgsl.com/hyzl/hyfc/201308/t20130820_1163706.html (zadnji ogled 22. januarja 2021).

(47) Poročilo – poglavja 14.1 do 14.3.

(48) Poročilo – poglavje 4, str. 41, 42 in 83.

(49) Poročilo – poglavje 16, str. 406–424.

(50) Glej 13. petletni načrt za predelavo žit in olj, str. 16 in 22. http://www.gov.cn/xinwen/2017-01/03/5155835/files/5bd8566b8a254067a076ef41d38ce6b3.doc (zadnji ogled 25. januarja 2021).

(51) Poročilo – poglavje 12, str. 319.

(52) Informacije o subvencijah, ki so na voljo na spletišču ministrstva za kmetijstvo: http://www.moa.gov.cn/gk/zcfg/qnhnzc/201904/t20190416_6179338.htm.

(53) Glej obvestilo Nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC) 2017/627 o razveljavitvi „Obvestila nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC) o zadevah v zvezi z upravljanjem projektov intenzivne predelave koruze“, ki je na voljo na spletnem naslovu:

https://www.ndrc.gov.cn/fggz/cyfz/zcyfz/201704/t20170417_1149901.html (zadnji ogled 25. januarja 2021).

(54) Glej sporočilo za javnost: Ministrstvo za kmetijstvo in podeželje ter ministrstvo za finance sta leta 2019 objavili ključne politike za okrepitev in podporo kmetijstvu. 16. april 2019. http://www.moa.gov.cn/gk/zcfg/qnhnzc/201904/t20190416_6179338.htm (zadnji ogled 25. januarja 2021).

(55) Glej obvestilo Nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC) 2017/627.

(56) Glej obvestilo glavnega urada ljudske vlade province Heilongjiang z dne 1. avgusta 2017: http://ydscyl.cn/goods.php?id=1271 (zadnji ogled 26. januarja 2021).

(57) „V treh letih je bil nacionalni park za povezovalni razvoj in predstavitev industrije na podeželju mesta Mishan v okrožju Jixi v provinci Heilongjiang vzpostavljen kot park s posebnimi značilnostmi industrije, visoko stopnjo koncentracije, naprednimi objekti in opremo, zelenimi proizvodnimi metodami, očitnimi gospodarskimi koristmi in močnim vplivom. […] Organizacijski ukrepi: mesto Mishan je vzpostavilo majhno vodilno skupino, ki so jo sestavljali sekretar občinskega partijskega odbora in župan kot vodji skupine, namestnik sekretarja občinskega partijskega odpora in namestnik župana kot namestnika vodij ter glavni vodje različnih oddelkov. Skupina je odgovorna za spodbujanje gradbenih del predstavitvenega parka, usklajevanje in pravočasno reševanje težav, ki nastajajo pri gradnji parka, ter zagotavljanje nemotenega napredovanja gradnje demonstracijskega parka. Hkrati je potrebna ocena uspešnosti gradnje predstavitvenega parka, ki mora zajemati ključna prizadevanja oddelka na področju promocije, spodbude in napredek, pa tudi strog sistem nagrajevanja in kaznovanja. Oddelke in subjekte, ki projekt slabo izvajajo, slabo razmišljajo in počasi spodbujajo delo, je treba nadzorovati. […] Okrepitev politične podpore: Mesto Mishan je leta 2017 objavilo politike podpore spodbujanju naložb, dejavno izvajalo podporo davčne politike za zadevna podjetja, kot so ‚tri oprostitve, tri znižanja‘ in oprostitev tarif, ter uvedlo in izvajalo ustrezne nacionalne politike podpore v zvezi z obdavčitvijo, rabo zemljišč, financiranjem hidroelektrarn itd., cenami vodne energije za kmetijsko rabo in preferenčno dobavo novih stavbnih zemljišč. Mesto Mishan je kupilo in rezerviralo 157 hektarov zemljišč in ima še vedno 81 hektarov zemljišč, ki se lahko uporabijo za gradnjo predstavitvenih parkov.“ Izvleček s spletišča Nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC): Izkušnje in praksa v zvezi z nacionalnim parkom za povezovalni razvoj in predstavitev industrije na podeželju (Heilongjiang) – predstavitveni park Jixi Mishan (del 1). 26. julij 2019. https://www.ndrc.gov.cn/fggz/nyncjj/njxx/201907/t20190726_1144182.html (zadnji ogled 25. januarja 2021).

(58) Poročilo – poglavje 16, str. 411.

(59) Poročilo – poglavje 4, str. 69.

(60) Poročilo – poglavje 10, str. 223.

(61) Poročilo – poglavje 10.

(62) „Zanašanje na osrednja premogovniška podjetja za oblikovanje vzorca razvoja na področju premoga ‚1 + 5‘, pri čemer je ‚1‘ območje proizvodnje premoga zahodno od okrožja Luxi: v skladu z načelom ‚umika z vzhodnih območij, krčenja na osrednjih območjih, stabilizacije na zahodnih območjih in ohranjanja rezerv na severnih območjih‘, zmanjševanje in zapiranje območij Longkou, Zibo, Linyi, Jinan in drugih zastarelih premogovniških območij z izčrpanimi viri, zmanjšanje obsega rudarjenja na območjih Yanzhou, Jining, Zaoteng, Feicheng, Xinwen, Laiwu in na drugih premogovniških območjih, ohranjanje v osnovi stabilne proizvodnje premoga v okrožju Juye ter izvajanje strateških rezerv in strogega nadzora nad razvojem in gradnjo v premogovnikih in na premogovniških območjih s koncentriranimi in neizkoriščenimi viri premoga ob severnem delu Rumene reke, ‚5‘ pa pomeni stalno spodbujanje gradnje čezmorskih premogovniških središč poleg petih glavnih območij, ki so Ning (Notranja Mongolija), Shaanxi, Guizhou (Junan), Sinkiang in Avstralija, ter izboljšanje njihove ravni razvoja.“

(63) Glej http://www.energynews.com.cn/uploadfile/2016/1220/20161220020713472.pdf (zadnji ogled 27. januarja 2021).

(64) Glej letno poročilo družbe iz leta 2019: http://pdf.dfcfw.com/pdf/H2_AN202004151378041301_1.pdf, str. 167 (zadnji ogled 26. januarja 2021).

(65) Glej http://pdf.dfcfw.com/pdf/H2_AN201905051326655801_1.pdf, str. 70 (zadnji ogled 26. januarja 2021).

(66) Prav tam, str. 68.

(67) Glej spletišči http://transcustoms.com/China_HS_Code/China_Tariff.asp?HS_Code=2922422000 in http://www.hlbrdaily.com.cn/news/3/html/286480.html (zadnji ogled 26. januarja 2021).

(68) Poročilo – poglavje 6, str. 138–149.

(69) Poročilo – poglavje 9, str. 216.

(70) Poročilo – poglavje 9, str. 213–215.

(71) Poročilo – poglavje 9, str. 209–211.

(72) Poročilo – poglavje 13, str. 332–337.

(73) Poročilo – poglavje 13, str. 336.

(74) Poročilo – poglavje 13, str. 337–341.

(75) Poročilo – poglavje 6, str. 114–117.

(76) Poročilo – poglavje 6, str. 119.

(77) Poročilo – poglavje 6, str. 120.

(78) Poročilo – poglavje 6, str. 121 in 122, 126–128 ter 133–135.

(79) Glej delovni dokument MDS „Resolving China’s Corporate Debt Problem“ (Reševanje težave z dolgom podjetij na Kitajskem), Wojciech Maliszewski, Serkan Arslanalp, John Caparusso, José Garrido, Si Guo, Joong Shik Kang, W. Raphael Lam, T. Daniel Law, Wei Liao, Nadia Rendak, Philippe Wingender, Jiangyan, oktober 2016, WP/16/203.

(80) Poročilo – poglavje 6, str. 121 in 122, 126–128 ter 133–135.

(81) Odprti podatki Svetovne banke – višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(82) https://www.boi.go.th/index.php?page=utility_costs.

(83) https://ilostat.ilo.org/?_afrLoop=767707374397500&_afrWindowMode=0&_afrWindowId=null.

(84) http://www.gtis.com/gta/secure/default.cfm.

(85) Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti in da so taki podatki o uvozu v vsakem primeru zanemarljivi.

(86) https://ilostat.ilo.org/?_afrLoop=767707374397500&_afrWindowMode=0&_afrWindowId=null.

(87) https://www.boi.go.th/index.php?page=utility_costs.

(88) https://orbis4.bvdinfo.com/version-201866/orbis/Companies.

(89) https://ec.altares.eu/.

(90) https://www.prnewswire.com/news-releases/global-monosodium-glutamate-msg-market-2019-2024-key-players-growth-price-demands-and-forecasts---reportsnreports-300795733.html,

https://ihsmarkit.com/products/monosodium-glutamate-chemical-economics-handbook.html#:~:text=Currently%2C%20China%20is%20the%20world's,world's%20largest%20exporter%20of%20MSG,

https://ihsmarkit.com/products/monosodium-glutamate-chemical-economics-handbook.html#:~:text=Currently%2C%20China%20is%20the%20world's,world's%20largest%20exporter%20of%20MSG.

(91) http://en.fufeng-group.cn/investor/.

(92) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 904/2014 z dne 20. avgusta 2014 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Indonezije (UL L 246, 21.8.2014, str. 1), uvodna izjava 151.

(93) European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, Rue de la Loi 170, 1040 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.

(94) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

L 132/108

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/634

z dne 15. aprila 2021

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/404 glede prehodnih ureditev, vnosov za Združeno kraljestvo in kronska odvisna ozemlja Guernsey, Otok Man in Jersey ter seznama tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop mlečnih proizvodov, za katere je obvezna posebna obdelava za zmanjšanje tveganja proti slinavki in parkljevki, v Unijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) ter zlasti člena 230(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/429 med drugim določa zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter se uporablja od 21. aprila 2021. Ena od navedenih zahtev za zdravstveno varstvo živali je, da morajo navedene pošiljke prihajati iz tretje države, z njenega ozemlja ali območja ali iz njenega kompartmenta v skladu s členom 230(1) navedene uredbe.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) 2016/429 glede zahtev za zdravstveno varstvo živali za vstop pošiljk določenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav, z njihovih ozemelj ali območij ali, v primeru živali iz akvakulture, iz njihovih kompartmentov v Unijo. Prvi odstavek točke (a) člena 3 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 določa, da pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na njeno področje uporabe, lahko vstopijo v Unijo le, če prihajajo iz tretje države, z njenega ozemlja ali območja ali iz njenega kompartmenta s seznama za določene vrste živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v skladu z zahtevami za zdravstveno varstvo živali iz navedene delegirane uredbe.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 (3) določa sezname tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij ali, v primeru živali iz akvakulture, kompartmentov, iz katerih je dovoljen vstop navedenih vrst in kategorij živali, navedenih kategorij zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692v Unijo.

(4)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 določa prehodne določbe glede vstopa pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav, z njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop v Unijo, v Unijo v skladu z akti Komisije, ki se prenehajo uporabljati 21. aprila 2021, in jih spremlja ustrezno spričevalo, izdano v skladu z navedenimi akti Komisije. V navedenih prehodnih določbah bi bilo treba pojasniti, da bi se morala sklicevanja na določbe razveljavljenih aktov iz spričeval šteti kot sklicevanja na ustrezne nadomestne določbe in bi se morala brati v skladu s korelacijsko tabelo, kot je primerno.

(5)

Združeno kraljestvo in kronska odvisna ozemlja Guernsey, Otok Man in Jersey bi bilo treba vključiti v priloge II do XVII ter priloge XIX, XXI in XXII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 brez poseganja v uporabo prava Unije za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko v skladu s členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski k Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu.

(6)

Prehodno obdobje, določeno v Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, se je izteklo 31. decembra 2020. Zarodni material goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev, ki je bil odvzet oziroma zbran ali pridobljen, pripravljen in shranjen v Združenem kraljestvu pred 1. januarjem 2021 in je namenjen za vstop v Unijo od 21. aprila 2021, bi morala spremljati spričevala na podlagi vzorcev spričeval za pošiljke zarodnega materiala, ki se premikajo znotraj Unije, iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/403 (4). Zato bi bilo treba ta posebni pogoj določiti v ustreznem stolpcu na seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop zarodnega materiala goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev v Unijo.

(7)

Priloga XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 določa seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je od 21. aprila 2021 dovoljen vstop mlečnih proizvodov v Unijo, pod pogojem, da so bili navedeni mlečni proizvodi obdelani s posebno obdelavo za zmanjšanje tveganja proti slinavki in parkljevki. Seznam iz Priloge XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi moral odražati seznam iz stolpca C Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 605/2010 (5), ki se uporablja do 20. aprila 2021. Prilogo XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba spremeniti, da se vključijo Mehika, Namibija, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Rusija in Singapur.

(8)

Da bi se izognili kakršni koli dvoumnosti med zahtevami za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali za vstop nekaterih živih vodnih živali, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo, bi bilo treba posebne pogoje iz dela 3 v Prilogi XXI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 v zvezi z uporabo vzorca uradnega spričevala MOL-HC iz poglavja 31 Priloge III k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/2235 (6) spremeniti za pojasnitev, da lahko pošiljke živih vodnih živali, namenjenih za prehrano ljudi, ki so skladne s poglavjem V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter merili iz točk 1.17 in 1.25 poglavja I Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 2073/2005 (8), vstopijo v Unijo le, če jih spremlja spričevalo, sestavljeno v skladu z vzorcem uradnega spričevala.

(9)	Izvedbeno uredbo (EU) 2021/404 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Zaradi pravne varnosti bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(11)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) 2021/404 se spremeni:

(1)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Prehodne določbe

1. Pošiljkam živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav, z njihovih ozemelj ali delov, s katerih je dovoljen vstop v Unijo v skladu z naslednjimi akti Komisije, in ki jih spremlja ustrezno spričevalo, izdano v skladu z navedenimi akti, se vstop v Unijo dovoli do 20. oktobra 2021, če je oseba, pooblaščena za podpis spričevala v skladu z navedenimi akti, podpisala spričevalo pred 21. avgustom 2021:

—	Uredba (ES) št. 798/2008,

—	Uredba (ES) št. 1251/2008,

—	Uredba (EU) št. 206/2010,

—	Uredba (EU) št. 605/2010,

—	Izvedbena uredba (EU) št. 139/2013,

—	Izvedbena uredba (EU) 2016/759,

—	Izvedbena uredba (EU) 2018/659,

—	Odločba 2006/168/ES,

—	Odločba 2007/777/ES,

—	Odločba 2008/636/ES,

—	Sklep 2010/472/EU,

—	Sklep 2011/630/EU,

—	Izvedbeni sklep 2012/137/EU,

—	Sklep (EU) 2019/294.

2. Sklicevanja na določbe razveljavljenih aktov v spričevalu iz odstavka 1 se štejejo kot sklicevanja na ustrezne nadomestne določbe in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo, kot je primerno.“;

(2)	priloge I do XIX ter prilogi XXI in XXII se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 1)

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/403 z dne 24. marca 2021 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) 2016/429 in (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede vzorcev veterinarskih spričeval in vzorcev veterinarskih/uradnih spričeval za vstop pošiljk nekaterih kategorij kopenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo ter njihove premike med državami članicami, glede uradnega potrjevanja navedenih spričeval ter o razveljavitvi Sklepa 2010/470/EU (UL L 113, 31.3.2021, str. 1).

(5) Uredba Komisije (EU) št. 605/2010 z dne 2. julija 2010 o pogojih zdravstvenega varstva živali, javnozdravstvenih pogojih in veterinarskih spričevalih za vnos surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (UL L 175, 10.7.2010, str. 1).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2235 z dne 16. decembra 2020 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) 2016/429 in (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede vzorcev veterinarskih spričeval, vzorcev uradnih spričeval in vzorcev veterinarskih/uradnih spričeval za vstop pošiljk nekaterih kategorij živali in blaga v Unijo in njihove premike znotraj Unije, uradne potrditve takšnih spričeval ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 599/2004, izvedbenih uredb (EU) št. 636/2014 in (EU) 2019/628, Direktive 98/68/ES ter odločb 2000/572/ES, 2003/779/ES in 2007/240/ES (UL L 442, 30.12.2020, str. 1).

(7) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(8) Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).

PRILOGA

Priloge I do XIX ter prilogi XXI in XXII k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 se spremenijo:

(1)

v Prilogi I se doda naslednja točka:

„(12)

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, za namene prilog II do XXII sklici na Združeno kraljestvo ne vključujejo Severne Irske.“;

(2)

Priloga II se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Čile vstavita naslednja vnosa:

„GB Združeno kraljestvo	GB-1	govedo	živali za nadaljnje gojenje1	BOV-X	BRU, EBL
		ovce in koze	živali za nadaljnje gojenje1 in namenjene za zakol	OV/CAP-X, OV/CAP-Y	BRU
		prašiči	živali za nadaljnje gojenje1 in namenjene za zakol	SUI-X, SUI-Y	ADV
		kamele	živali za nadaljnje gojenje1	CAM-CER
		jeleni	živali za nadaljnje gojenje1	CAM-CER
		drugi kopitarji	živali za nadaljnje gojenje1	RUM, RHINO, HIPPO
	GB-2	govedo	živali za nadaljnje gojenje1	BOV-X	TB, BRU, EBL
		ovce in koze	živali za nadaljnje gojenje1 in namenjene za zakol	OV/CAP-X, OV/CAP-Y	BRU
		prašiči	živali za nadaljnje gojenje1 in namenjene za zakol	SUI-X, SUI-Y	ADV
		kamele	živali za nadaljnje gojenje1	CAM-CER
		jeleni	živali za nadaljnje gojenje1	CAM-CER
		drugi kopitarji	živali za nadaljnje gojenje1	RUM, RHINO, HIPPO
GG Guernsey	GG-0	govedo	živali za nadaljnje gojenje1	BOV-X
		ovce in koze	živali za nadaljnje gojenje1	OV/CAP-X	BRU
		prašiči	živali za nadaljnje gojenje1	SUI-X	ADV
		drugi kopitarji	živali za nadaljnje gojenje1	RUM, RHINO, HIPPO“

(b)

v delu 1 se za vnosom za Grenlandijo vstavi naslednji vnos:

„IM

Otok Man

IM-0

govedo

živali za nadaljnje gojenje1 in namenjene za zakol

BOV-X,

BOV-Y

TB, BRU, EBL

ovce in koze

živali za nadaljnje gojenje1 in namenjene za zakol

OV/CAP-X,

OV/CAP-Y

BRU“

(c)

v delu 1 se za vnosom za Islandijo vstavi naslednji vnos:

„JE

Jersey

JE-0

govedo

živali za nadaljnje gojenje1 in namenjene za zakol

BOV-X,

BOV-Y

EBL“

(d)

del 2 se nadomesti z naslednjim:

„DEL 2

Opisi območij tretjih držav ali ozemelj iz stolpca 2 tabele v delu 1

Ime tretje države ali ozemlja	Oznaka območja	Opis območja
Združeno kraljestvo	GB-1	Anglija in Wales
Združeno kraljestvo	GB-2	Škotska“

(3)

Priloga III se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Falklandske otoke vstavita naslednja vnosa:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-0

CONFINED-RUM, CONFINED-SUI, CONFINED-TRE, CONFINED-HIPPO

Guernsey

GG-0

CONFINED-RUM, CONFINED-SUI, CONFINED-TRE, CONFINED-HIPPO“

(b)

v delu 1 se za vnosom za Izrael vstavi naslednji vnos:

„IM

Otok Man

IM-0

CONFINED-RUM, CONFINED-SUI, CONFINED-TRE, CONFINED-HIPPO“

(c)

v delu 1 se za vnosom za Islandijo vstavi naslednji vnos:

„JE

Jersey

JE-0

CONFINED-RUM, CONFINED-SUI, CONFINED-TRE, CONFINED-HIPPO“

(4)

Priloga IV se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Falklandske otoke vstavita naslednja vnosa:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-0

registrirani konji; registrirani enoprsti kopitarji; drugi enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol; enoprsti kopitarji za zakol

EQUI-X,

EQUI-TRANSIT-X,

EQUI-Y,

EQUI-TRANSIT-Y,

EQUI-RE-ENTRY-30,

EQUI-RE-ENTRY-90-COMP,

EQUI-RE-ENTRY-90-RACE

Guernsey

GG-0

registrirani konji; registrirani enoprsti kopitarji; drugi enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol

EQUI-X,

EQUI-TRANSIT-X,

EQUI-RE-ENTRY-30,

EQUI-RE-ENTRY-90-COMP,

EQUI-RE-ENTRY-90-RACE“

(b)

v delu 1 se za vnosom za Izrael vstavi naslednji vnos:

„IM

Otok Man

IM-0

registrirani konji; registrirani enoprsti kopitarji; drugi enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol

EQUI-X,

EQUI-TRANSIT-X,

EQUI-RE-ENTRY-30,

EQUI-RE-ENTRY-90-COMP,

EQUI-RE-ENTRY-90-RACE“

(c)

v delu 1 se za vnosom za Islandijo vstavi naslednji vnos:

„JE

Jersey

JE-0

registrirani konji; registrirani enoprsti kopitarji; drugi enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol

EQUI-X,

EQUI-TRANSIT-X,

EQUI-RE-ENTRY-30,

EQUI-RE-ENTRY-90-COMP,

EQUI-RE-ENTRY-90-RACE“

(5)

Priloga V se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Čile vstavita naslednja vnosa:

„GB Združeno kraljestvo	GB-0	jajca, prosta specificiranih patogenov	SPF
	GB-1	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N
		valilna jajca tekačev	HER	N
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N
	GB-2
	GB-2.1	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		1.1.2021	6.1.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		1.1.2021	6.1.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		1.1.2021	6.1.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		1.1.2021	6.1.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		1.1.2021	6.1.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		1.1.2021	6.1.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		1.1.2021	6.1.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P2		1.1.2021	6.1.2021
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		1.1.2021	6.1.2021
	GB-2.2	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		1.1.2021	8.1.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		1.1.2021	8.1.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		1.1.2021	8.1.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		1.1.2021	8.1.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		1.1.2021	8.1.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		1.1.2021	8.1.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		1.1.2021	8.1.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P2		1.1.2021	8.1.2021
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		1.1.2021	8.1.2021
	GB-2.3	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		1.1.2021	10.1.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		1.1.2021	10.1.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		1.1.2021	10.1.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		1.1.2021	10.1.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		1.1.2021	10.1.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		1.1.2021	10.1.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		1.1.2021	10.1.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P2		1.1.2021	10.1.2021
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		1.1.2021	10.1.2021
	GB-2.4	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		1.1.2021	11.1.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		1.1.2021	11.1.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		1.1.2021	11.1.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		1.1.2021	11.1.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		1.1.2021	11.1.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		1.1.2021	11.1.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		1.1.2021	11.1.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P2		1.1.2021	11.1.2021
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		1.1.2021	11.1.2021
	GB-2.5	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		1.1.2021	17.1.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		1.1.2021	17.1.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		1.1.2021	17.1.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		1.1.2021	17.1.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		1.1.2021	17.1.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		1.1.2021	17.1.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		1.1.2021	17.1.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P2		1.1.2021	17.1.2021
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		1.1.2021	17.1.2021
	GB-2.6	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		1.1.2021	19.1.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		1.1.2021	19.1.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		1.1.2021	19.1.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		1.1.2021	19.1.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		1.1.2021	19.1.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		1.1.2021	19.1.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		1.1.2021	19.1.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P2		1.1.2021	19.1.2021
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		1.1.2021	19.1.2021
	GB-2.7	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
	GB-2.8	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		1.1.2021	20.1.2021
	GB-2.9	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		1.1.2021	23.1.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		1.1.2021	23.1.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		1.1.2021	23.1.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		1.1.2021	23.1.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		1.1.2021	23.1.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		1.1.2021	23.1.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		1.1.2021	23.1.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P2		1.1.2021	23.1.2021
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		1.1.2021	23.1.2021
	GB-2.10	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		1.1.2021	28.1.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		1.1.2021	28.1.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		1.1.2021	28.1.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		1.1.2021	28.1.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		1.1.2021	28.1.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		1.1.2021	28.1.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		1.1.2021	28.1.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P2		1.1.2021	28.1.2021
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		1.1.2021	28.1.2021
	GB-2.11	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		1.1.2021	7.2.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		1.1.2021	7.2.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		1.1.2021	7.2.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		1.1.2021	7.2.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		1.1.2021	7.2.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		1.1.2021	7.2.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		1.1.2021	7.2.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P2		1.1.2021	7.2.2021
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		1.1.2021	7.2.2021
	GB-2.12	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		1.1.2021	31.1.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		1.1.2021	31.1.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		1.1.2021	31.1.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		1.1.2021	31.1.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		1.1.2021	31.1.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		1.1.2021	31.1.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		1.1.2021	31.1.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P2		1.1.2021	31.1.2021
		manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		1.1.2021	31.1.2021
	GB-2.13	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		27.1.2021
matični tekači in proizvodni tekači		BPR	N, P2		27.1.2021
perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev		SP	N, P2		27.1.2021
enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev		DOC	N, P2		27.1.2021
enodnevni piščanci tekačev		DOR	N, P2		27.1.2021
manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev		POU-LT20	N, P2		27.1.2021
valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev		HEP	N, P2		27.1.2021
valilna jajca tekačev		HER	N, P2		27.1.2021
manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev		HE-LT20	N, P2		27.1.2021
GB-2.14	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P2		8.2.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P2		8.2.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P2		8.2.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P2		8.2.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P2		8.2.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P2		8.2.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P2		8.2.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P2		8.2.2021
	manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HE-LT20	N, P2		8.2.2021
GG Guernsey	GG-0	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N
GG Guernsey	GG-0	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N“

(b)

v delu 2 se za opisi območij za Kanado vstavijo naslednji opisi:

„Združeno kraljestvo	GB-1	celotno ozemlje Združenega kraljestva, razen območja GB-2
	GB-2	ozemlje Združenega kraljestva, ki zajema:
	GB-2.1	grofija North Yorkshire: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N54.30 in W1.47
	GB-2.2	grofija North Yorkshire: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N54.29 in W1.45
	GB-2.3	grofija Norfolk: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.49 in E0.95
	GB-2.4	grofija Norfolk: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.72 in E0.15
	GB-2.5	grofija Derbyshire: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.93 in W1.57
	GB-2.6	grofija North Yorkshire: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N54.37 in W2.16
	GB-2.7	Orkneyski otoki: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N59.28 in W2.44
	GB-2.8	grofija Dorset: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N51.06 in W2.27
	GB-2.9	grofija Norfolk: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.52 in E0.96
	GB-2.10	grofija Norfolk: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.52 in E0.95
	GB-2.11	grofija Norfolk: območje v krogu s polmerom 10,4 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.53 in E0.66
	GB-2.12	grofija Devon: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N50.70 in W3.36
	GB-2.13	blizu Amlwcha na otoku Anglesey, Wales: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N53.38 in W4.30
	GB-2.14	blizu Redcarja v okraju Redcar and Cleveland, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N54.57 in W1.07“

(6)

v delu 1 Priloge VI se za vnosom za Čile vstavi naslednji vnos:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-0

ptice v ujetništvu

CAPTIVE-BIRDS

valilna jajca ptic v ujetništvu

HE-CAPTIVE-BIRDS“

(7)

Priloga VII se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Kostariko vstavita naslednja vnosa:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-0

matice medonosnih čebel in čmrlji

QUE, BBEE

Guernsey

GG-0

matice medonosnih čebel in čmrlji

QUE, BBEE“

(b)

v delu 1 se za vnosom za Izrael vstavita naslednja vnosa:

„IM

Otok Man

IM-0

matice medonosnih čebel in čmrlji

QUE, BBEE

Jersey

JE-0

matice medonosnih čebel in čmrlji

QUE, BBEE“

(8)

Priloga VIII se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Ferske otoke vstavita naslednja vnosa:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-0

psi, mačke in beli dihurji za trgovske namene

DOCAFE

Guernsey

GG-0

psi, mačke in beli dihurji za trgovske namene

DOCAFE“

(b)

v delu 1 se za vnosom za Izrael vstavi naslednji vnos:

„IM

Otok Man

IM-0

psi, mačke in beli dihurji za trgovske namene

DOCAFE“

(c)

v delu 1 se za vnosom za Islandijo vstavi naslednji vnos:

„JE

Jersey

JE-0

psi, mačke in beli dihurji za trgovske namene

DOCAFE“

(9)

Priloga IX se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Čile vstavita naslednja vnosa:

„GB Združeno kraljestvo	GB-0	seme	BOV-SEM-A-ENTRY BOV-SEM-B-ENTRY BOV-SEM-C-ENTRY BOV-GP-PROCESSING-ENTRY BOV-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
„GB Združeno kraljestvo	GB-0	oociti in zarodki	BOV-OOCTYES-EMB-A-ENTRY BOV-in-vivo-EMB-B-ENTRY BOV-in-vitro-EMB-C-ENTRY BOV-in-vitro-EMB-D-ENTRY BOV-GP-PROCESSING-ENTRY BOV-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
GG Guernsey	GG-0	seme	BOV-SEM-A-ENTRY BOV-SEM-B-ENTRY BOV-SEM-C-ENTRY BOV-GP-PROCESSING-ENTRY BOV-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
GG Guernsey	GG-0	oociti in zarodki	BOV-OOCTYES-EMB-A-ENTRY BOV-in-vivo-EMB-B-ENTRY BOV-in-vitro-EMB-C-ENTRY BOV-in-vitro-EMB-D-ENTRY BOV-GP-PROCESSING-ENTRY BOV-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021“

(b)

v delu 1 se za vnosom za Islandijo vstavita naslednja vnosa:

„IM Otok Man	IM-0	seme	BOV-SEM-A-ENTRY BOV-SEM-B-ENTRY BOV-SEM-C-ENTRY BOV-GP-PROCESSING-ENTRY BOV-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
„IM Otok Man	IM-0	oociti in zarodki	BOV-OOCTYES-EMB-A-ENTRY BOV-in-vivo-EMB-B-ENTRY BOV-in-vitro-EMB-C-ENTRY BOV-in-vitro-EMB-D-ENTRY BOV-GP-PROCESSING-ENTRY BOV-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
JE Jersey	JE-0	seme	BOV-SEM-A-ENTRY BOV-SEM-B-ENTRY BOV-SEM-C-ENTRY BOV-GP-PROCESSING-ENTRY BOV-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
JE Jersey	JE-0	oociti in zarodki	BOV-OOCTYES-EMB-A-ENTRY BOV-in-vivo-EMB-B-ENTRY BOV-in-vitro-EMB-C-ENTRY BOV-in-vitro-EMB-D-ENTRY BOV-GP-PROCESSING-ENTRY BOV-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021“

(c)

del 3 se nadomesti z naslednjim:

„DEL 3

Posebni pogoji iz stolpca 5 tabele v delu 1

obdobje pred 1. januarjem 2021

Vzorci spričeval, ki se uporabljajo za vstop semena, oocitov in zarodkov z območja iz stolpca 2 tabele v delu 1, ki so bili odvzeti oziroma zbrani ali pridobljeni ter pripravljeni in shranjeni pred 1. januarjem 2021, v Unijo, so določeni v poglavjih 24, 25, 27, 28 in 29 Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/403 (*1).

(10)

Priloga X se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Čile vstavita naslednja vnosa:

„GB Združeno kraljestvo	GB-0	seme	OV/CAP-SEM-A-ENTRY OV/CAP-SEM-B-ENTRY OV/CAP-GP-PROCESSING-ENTRY OV/CAP-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
„GB Združeno kraljestvo	GB-0	oociti in zarodki	OV/CAP-OOCTYES-EMB-A-ENTRY OV/CAP-OOCTYES-EMB-B-ENTRY OV/CAP-GP-PROCESSING-ENTRY OV/CAP-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
GG Guernsey	GG-0	seme	OV/CAP-SEM-A-ENTRY OV/CAP-SEM-B-ENTRY OV/CAP-GP-PROCESSING-ENTRY OV/CAP-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
GG Guernsey	GG-0	oociti in zarodki	OV/CAP-OOCTYES-EMB-A-ENTRY OV/CAP-OOCTYES-EMB-B-ENTRY OV/CAP-GP-PROCESSING-ENTRY OV/CAP-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021“

(b)

v delu 1 se za vnosom za Grenlandijo vstavi naslednji vnos:

„IM

Otok Man

IM-0

seme

OV/CAP-SEM-A-ENTRY

OV/CAP-SEM-B-ENTRY

OV/CAP-GP-PROCESSING-ENTRY

OV/CAP-GP-STORAGE-ENTRY

obdobje pred 1. januarjem 2021

oociti in zarodki

OV/CAP-OOCTYES-EMB-A-ENTRY

OV/CAP-OOCTYES-EMB-B-ENTRY

OV/CAP-GP-PROCESSING-ENTRY

OV/CAP-GP-STORAGE-ENTRY

obdobje pred 1. januarjem 2021“

(c)

v delu 1 se za vnosom za Islandijo vstavi naslednji vnos:

„JE

Jersey

JE-0

seme

OV/CAP-SEM-A-ENTRY

OV/CAP-SEM-B-ENTRY

OV/CAP-GP-PROCESSING-ENTRY

OV/CAP-GP-STORAGE-ENTRY

obdobje pred 1. januarjem 2021

oociti in zarodki

OV/CAP-OOCTYES-EMB-A-ENTRY

OV/CAP-OOCTYES-EMB-B-ENTRY

OV/CAP-GP-PROCESSING-ENTRY

OV/CAP-GP-STORAGE-ENTRY

obdobje pred 1. januarjem 2021“

(d)

del 3 se nadomesti z naslednjim:

„DEL 3

Posebni pogoji iz stolpca 5 tabele v delu 1

obdobje pred 1. januarjem 2021

Vzorci spričeval, ki se uporabljajo za vstop semena, oocitov in zarodkov z območja iz stolpca 2 tabele v delu 1, ki so bili odvzeti oziroma zbrani ali pridobljeni ter pripravljeni in shranjeni pred 1. januarjem 2021, v Unijo, so določeni v poglavjih 31, 32 ter 34 do 37 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/403.“

(11)

Priloga XI se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Švico vstavijo naslednji vnosi:

„GB Združeno kraljestvo	GB-0	seme	POR-SEM-A-ENTRY POR-SEM-B-ENTRY POR-GP-PROCESSING-ENTRY POR-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
„GB Združeno kraljestvo	GB-0	oociti in zarodki	POR-OOCTYES-EMB-ENTRY POR-GP-PROCESSING-ENTRY POR-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
GG Guernsey	GG-0	seme	POR-SEM-A-ENTRY POR-SEM-B-ENTRY POR-GP-PROCESSING-ENTRY POR-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
GG Guernsey	GG-0	oociti in zarodki	POR-OOCTYES-EMB-ENTRY POR-GP-PROCESSING-ENTRY POR-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
IM Otok Man	IM-0	seme	POR-SEM-A-ENTRY POR-SEM-B-ENTRY POR-GP-PROCESSING-ENTRY POR-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
IM Otok Man	IM-0	oociti in zarodki	POR-OOCTYES-EMB-ENTRY POR-GP-PROCESSING-ENTRY POR-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
JE Jersey	JE-0	seme	POR-SEM-A-ENTRY POR-SEM-B-ENTRY POR-GP-PROCESSING-ENTRY POR-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
JE Jersey	JE-0	oociti in zarodki	POR-OOCTYES-EMB-ENTRY POR-GP-PROCESSING-ENTRY POR-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021“

(b)

del 3 se nadomesti z naslednjim:

„DEL 3

Posebni pogoji iz stolpca 5 tabele v delu 1

obdobje pred 1. januarjem 2021

Vzorci spričeval, ki se uporabljajo za vstop semena, oocitov in zarodkov z območja iz stolpca 2 tabele v delu 1, ki so bili odvzeti oziroma zbrani ali pridobljeni ter pripravljeni in shranjeni pred 1. januarjem 2021, v Unijo, so določeni v poglavjih 39 ter 41 do 44 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/403.“

(12)

Priloga XII se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Švico vstavita naslednja vnosa:

„GB Združeno kraljestvo	GB-0	registrirani konji	seme	EQUI-SEMEN-A-ENTRY EQUI-SEMEN-B-ENTRY EQUI-SEMEN-C-ENTRY EQUI-SEMEN-D-ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		registrirani konji	oociti in zarodki	EQUI-OOCTYES-EMB-A- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-B- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-C- ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		registrirani enoprsti kopitarji	seme	EQUI-SEMEN-A-ENTRY EQUI-SEMEN-B-ENTRY EQUI-SEMEN-C-ENTRY EQUI-SEMEN-D-ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		registrirani enoprsti kopitarji	oociti in zarodki	EQUI-OOCTYES-EMB-A- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-B- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-C- ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		drugi enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol	seme	EQUI-SEMEN-A-ENTRY EQUI-SEMEN-B-ENTRY EQUI-SEMEN-C-ENTRY EQUI-SEMEN-D-ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		drugi enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol	oociti in zarodki	EQUI-OOCTYES-EMB-A- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-B- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-C- ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
GG Guernsey	GG-0	registrirani konji	seme	EQUI-SEMEN-A-ENTRY EQUI-SEMEN-B-ENTRY EQUI-SEMEN-C-ENTRY EQUI-SEMEN-D-ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		registrirani konji	oociti in zarodki	EQUI-OOCTYES-EMB-A- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-B- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-C- ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		registrirani enoprsti kopitarji	seme	EQUI-SEMEN-A-ENTRY EQUI-SEMEN-B-ENTRY EQUI-SEMEN-C-ENTRY EQUI-SEMEN-D-ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		registrirani enoprsti kopitarji	oociti in zarodki	EQUI-OOCTYES-EMB-A- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-B- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-C- ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		drugi enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol	seme	EQUI-SEMEN-A-ENTRY EQUI-SEMEN-B-ENTRY EQUI-SEMEN-C-ENTRY EQUI-SEMEN-D-ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		drugi enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol	oociti in zarodki	EQUI-OOCTYES-EMB-A- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-B- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-C- ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021“

(b)

v delu 1 se za vnosom za Izrael vstavi naslednji vnos:

„IM Otok Man	IM-0	registrirani konji	seme	EQUI-SEMEN-A-ENTRY EQUI-SEMEN-B-ENTRY EQUI-SEMEN-C-ENTRY EQUI-SEMEN-D-ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		registrirani konji	oociti in zarodki	EQUI-OOCTYES-EMB-A- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-B- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-C- ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		registrirani enoprsti kopitarji	seme	EQUI-SEMEN-A-ENTRY EQUI-SEMEN-B-ENTRY EQUI-SEMEN-C-ENTRY EQUI-SEMEN-D-ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		registrirani enoprsti kopitarji	oociti in zarodki	EQUI-OOCTYES-EMB-A- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-B- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-C- ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		drugi enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol	seme	EQUI-SEMEN-A-ENTRY EQUI-SEMEN-B-ENTRY EQUI-SEMEN-C-ENTRY EQUI-SEMEN-D-ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		drugi enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol	oociti in zarodki	EQUI-OOCTYES-EMB-A- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-B- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-C- ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021“

(c)

v delu 1 se za vnosom za Islandijo vstavi naslednji vnos:

„JE Jersey	JE-0	registrirani konji	seme	EQUI-SEMEN-A-ENTRY EQUI-SEMEN-B-ENTRY EQUI-SEMEN-C-ENTRY EQUI-SEMEN-D-ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		registrirani konji	oociti in zarodki	EQUI-OOCTYES-EMB-A- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-B- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-C- ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		registrirani enoprsti kopitarji	seme	EQUI-SEMEN-A-ENTRY EQUI-SEMEN-B-ENTRY EQUI-SEMEN-C-ENTRY EQUI-SEMEN-D-ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		registrirani enoprsti kopitarji	oociti in zarodki	EQUI-OOCTYES-EMB-A- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-B- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-C- ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		drugi enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol	seme	EQUI-SEMEN-A-ENTRY EQUI-SEMEN-B-ENTRY EQUI-SEMEN-C-ENTRY EQUI-SEMEN-D-ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021
		drugi enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol	oociti in zarodki	EQUI-OOCTYES-EMB-A- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-B- ENTRY EQUI-OOCTYES-EMB-C- ENTRY EQUI-GP-PROCESSING-ENTRY EQUI-GP-STORAGE-ENTRY	obdobje pred 1. januarjem 2021“

(d)

del 3 se nadomesti z naslednjim:

„DEL 3

Posebni pogoji iz stolpca 6 tabele v delu 1

obdobje pred 1. januarjem 2021

Vzorci spričeval, ki se uporabljajo za vstop semena, oocitov in zarodkov z območja iz stolpca 2 tabele v delu 1, ki so bili odvzeti oziroma zbrani ali pridobljeni ter pripravljeni in shranjeni pred 1. januarjem 2021, v Unijo, so določeni v poglavjih 46, 47, 48 ter 50 do 54 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/403.“

(13)

Priloga XIII se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Falklandske otoke vstavi naslednji vnos:

„GB Združeno kraljestvo	GB-0	govedo	BOV, RUM-MSM
		ovce in koze	OVI, RUM-MSM
		prašiči	POR, SUI-MSM
		kopitarji, ki se gojijo kot gojena divjad	RUF, SUF, RUM-MSM, SUI-MSM
		divji kopitarji	RUW, SUW“

(b)

v delu 1 se za vnosom za Honduras vstavi naslednji vnos:

„IM

Otok Man

IM-0

govedo

BOV, RUM-MSM

ovce in koze

OVI, RUM-MSM

prašiči

POR, SUI-MSM“

(14)

Priloga XIV se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Kitajsko vstavi naslednji vnos:

„GB Združeno kraljestvo	GB-1	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N
		sveže meso tekačev	RAT	N
		sveže meso pernate divjadi	GBM
	GB-2
	GB-2.1	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	1.1.2021	6.1.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	1.1.2021	6.1.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	1.1.2021	6.1.2021
	GB-2.2	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	1.1.2021	8.1.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	1.1.2021	8.1.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	1.1.2021	8.1.2021
	GB-2.3	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	1.1.2021	10.1.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	1.1.2021	10.1.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	1.1.2021	10.1.2021
	GB-2.4	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	1.1.2021	11.1.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	1.1.2021	11.1.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	1.1.2021	11.1.2021
	GB-2.5	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	1.1.2021	17.1.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	1.1.2021	17.1.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	1.1.2021	17.1.2021
	GB-2.6	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	1.1.2021	19.1.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	1.1.2021	19.1.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	1.1.2021	19.1.2021
	GB-2.7	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	1.1.2021	20.1.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	1.1.2021	20.1.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	1.1.2021	20.1.2021
	GB-2.8	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	1.1.2021	20.1.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	1.1.2021	20.1.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	1.1.2021	20.1.2021
	GB-2.9	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	1.1.2021	23.1.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	1.1.2021	23.1.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	1.1.2021	23.1.2021
	GB-2.10	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	1.1.2021	28.1.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	1.1.2021	28.1.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	1.1.2021	28.1.2021
	GB-2.11	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	1.1.2021	7.2.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	1.1.2021	7.2.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	1.1.2021	7.2.2021
	GB-2.12	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	1.1.2021	31.1.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	1.1.2021	31.1.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	1.1.2021	31.1.2021“
	GB-2.13	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	27.1.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	27.1.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	27.1.2021
	GB-2.14	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P2	8.2.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P2	8.2.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P2	8.2.2021

(b)

v delu 2 se za opisi območij za Kitajsko vstavita naslednja opisa:

„Združeno kraljestvo	GB-1	celotno ozemlje Združenega kraljestva, razen območja GB-2
„Združeno kraljestvo	GB-2	območja Združenega kraljestva, opisana pod GB-2 v delu 2 Priloge V“

(15)

Priloga XV se spremeni:

(a)

v oddelku A dela 1 se za vnosom za Etiopijo vstavita naslednja vnosa:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-0

ni dovoljeno

MPNT**

MPST

GB-1

MPNT**

MPST

GB-2

MPNT**

MPST“

Guernsey

GG-0

ni dovoljeno

(b)

v oddelku A dela 1 se za vnosom za Izrael vstavi naslednji vnos:

„IM

Otok Man

IM-0

ni dovoljeno

MPNT**

MPST“

(c)

v oddelku A dela 1 se za vnosom za Indijo vstavi naslednji vnos:

„JE

Jersey

JE-0

ni dovoljeno

ni dovoljeno“

(d)

v delu 2 se za opisi območij za Kitajsko vstavijo naslednji opisi:

„Združeno kraljestvo	GB-1	celotno ozemlje Združenega kraljestva, razen območja GB-2
„Združeno kraljestvo	GB-2	območja Združenega kraljestva, opisana pod GB-2 v delu 2 Priloge V“

(16)

Priloga XVI se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Kolumbijo vstavijo naslednji vnosi:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-0

kopitarji in perutnina

CAS

Guernsey

GG-0

kopitarji in perutnina

CAS

Otok Man

IM-0

kopitarji in perutnina

CAS“

(b)

v delu 1 se za vnosom za Indijo vstavi naslednji vnos:

„JE

Jersey

JE-0

kopitarji in perutnina

CAS“

(17)

Priloga XVII se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Čile vstavita naslednja vnosa:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-0

kopitarji

MILK-RM, MILK-RMP/NT, COLOSTRUM, COLOSTRUM-BP, DAIRY-PRODUCTS-PT

Guernsey

GE-0

kopitarji

MILK-RM, MILK-RMP/NT, COLOSTRUM, COLOSTRUM-BP, DAIRY-PRODUCTS-PT“

(b)

v delu 1 se za vnosom za Grenlandijo vstavi naslednji vnos:

„JE

Jersey

JE-0

kopitarji

MILK-RM, MILK-RMP/NT, COLOSTRUM, COLOSTRUM-BP, DAIRY-PRODUCTS-PT“

(18)

v delu 1 Priloge XVIII se za vnosom za Mavricij vstavijo naslednji vnosi:

„MX Mehika	MX-0	kopitarji	DAIRY-PRODUCTS-ST
NA Namibija	NA-0	kopitarji	DAIRY-PRODUCTS-ST
NI Nikaragva	NI-0	kopitarji	DAIRY-PRODUCTS-ST
PA Panama	PA-0	kopitarji	DAIRY-PRODUCTS-ST
PY Paragvaj	PY-0	kopitarji	DAIRY-PRODUCTS-ST
RU Rusija	RU-0	kopitarji	DAIRY-PRODUCTS-ST
SG Singapur	SG-0	kopitarji	DAIRY-PRODUCTS-ST“

(19)

v delu 1 Priloge XIX se za vnosom za Kitajsko vstavi naslednji vnos:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-0

jajca

jajčni proizvodi

EP“

(20)

Priloga XXI se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Cookove otoke vstavita naslednja vnosa:

„GB Združeno kraljestvo	GB-0	vse vrste s seznama	AQUA-ENTRY-ESTAB/RELEASE/OTHER
			FISH-CRUST-HC	A
			MOL-HC	B
GG Guernsey	GG-0	vse vrste s seznama	AQUA-ENTRY-ESTAB/RELEASE/OTHER
			FISH-CRUST-HC	A
			MOL-HC	B“

(b)

v delu 1 se za vnosom za Izrael vstavita naslednja vnosa:

„IM Otok Man	IM-0	vse vrste rib s seznama	AQUA-ENTRY-ESTAB/RELEASE/OTHER
			FISH-CRUST-HC	A
JE Jersey	JE-0	vse vrste s seznama	AQUA-ENTRY-ESTAB/RELEASE/OTHER
			FISH-CRUST-HC	A
			MOL-HC	B“

(c)

v delu 3 se posebni pogoj „B“ nadomesti z naslednjim:

„B

Vodne živali in proizvodi živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, za katere se uporablja del II.2.4 vzorca uradnega spričevala MOL-HC, morajo izvirati iz države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta, navedenega v stolpcu 2 dela 1 te priloge. V vseh primerih to velja brez poseganja v Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/405 (*2).

To uradno spričevalo se lahko uporablja le za vstop živih vodnih živali, namenjenih za prehrano ljudi, ki so skladne s poglavjem V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) ter merili iz točk 1.17 in 1.25 poglavja I Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 2073/2005 (*4).

(21)

Priloga XXII se spremeni:

(a)

v delu 1 se za vnosom za Belorusijo vstavijo naslednji vnosi:

„GB Združeno kraljestvo	GB-0	živali in zarodni material, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/692 (*5)	vzorci spričeval za premike znotraj Unije	iz države članice v druge države članice prek Združenega kraljestva ali njegovih kronskih odvisnih ozemelj
GG Guernsey	GG-0	živali in zarodni material, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692	vzorci spričeval za premike znotraj Unije	iz države članice v druge države članice prek Združenega kraljestva ali njegovih kronskih odvisnih ozemelj
IM Otok Man	IM-0	živali in zarodni material, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692	vzorci spričeval za premike znotraj Unije	iz države članice v druge države članice prek Združenega kraljestva ali njegovih kronskih odvisnih ozemelj
JE Jersey	JE-0	živali in zarodni material, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692	vzorci spričeval za premike znotraj Unije	iz države članice v druge države članice prek Združenega kraljestva ali njegovih kronskih odvisnih ozemelj

(b)

v delu 3 se za vnosom „iz Rusije v Rusijo“ vstavi naslednji posebni pogoj:

„iz države članice v druge države članice prek Združenega kraljestva ali njegovih kronskih odvisnih ozemelj

Pošiljke živali in zarodnega materiala, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692 ter ki izvirajo iz države članice in vstopajo v Unijo po tranzitu skozi Združeno kraljestvo ali njegova kronska odvisna ozemlja, smejo vstopiti v Unijo, če jih spremlja spričevalo v skladu z vzorci spričeval iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/2236 (*6) in Izvedbene uredbe (EU) 2021/403 o premikih živali in zarodnega materiala po Uniji.

(*1) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/403 z dne 24. marca 2021 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) 2016/429 in (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede vzorcev veterinarskih spričeval in vzorcev veterinarskih/uradnih spričeval za vstop pošiljk nekaterih kategorij kopenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo ter njihove premike med državami članicami, glede uradnega potrjevanja navedenih spričeval ter o razveljavitvi Sklepa 2010/470/EU (UL L 113, 31.3.2021, str. 1)“.

(*2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/405 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 118).

(*3) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(*4) Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).“

(*5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).“

(*6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2236 z dne 16. decembra 2020 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) 2016/429 in (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede vzorcev veterinarskih spričeval za vstop pošiljk vodnih živali in nekaterih proizvodov živalskega izvora iz vodnih živali v Unijo ter njihove premike znotraj Unije, in uradnega potrjevanja navedenih spričeval ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1251/2008 (UL L 442, 30.12.2020, str. 410).“

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

L 132/145

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/635

z dne 16. aprila 2021

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1256/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK), Rusije, Tajske in Ukrajine (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v razponu od 10,1 % do 90,6 %.

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/110 (3) ponovno uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, LRK in Rusije ter po pregledu zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa) zaključila postopek za uvoz s poreklom iz Ukrajine.

(3)	Trenutno veljavne protidampinške dajatve znašajo 10,1 % in 16,8 % na uvoz od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz Rusije, 20,5 % na uvoz od vseh drugih družb iz Rusije, 90,6 % na uvoz od vseh proizvajalcev izvoznikov iz LRK in 38,1 % na uvoz od vseh proizvajalcev izvoznikov iz Belorusije.

1.2 Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(4)	Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku (4) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek za pregled je 25. oktobra 2019 vložil Zaščitni odbor industrije varjenih jeklenih cevi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla v Uniji. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

1.3 Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(6)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 24. januarja 2020 začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, LRK in Rusije (v nadaljnjem besedilu: zadevne države) na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

1.4 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(7)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.5 Zainteresirane strani

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, sindikate, znane proizvajalce v Belorusiji, LRK in Rusiji ter organe v teh državah, znane uvoznike, uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(9)	Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(10)

Komisija je ob začetku postopka zainteresirane strani obvestila, da bo morala za sodelovanje zaprositi vsaj enega proizvajalca izvoznika v primerni reprezentativni državi za Belorusijo v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe. O začetku postopka je obvestila tudi organe v Mehiki, Rusiji, Južni Afriki, Južni Koreji, na Tajskem, v Turčiji, Ukrajini in ZDA ter njihove proizvajalce izvoznike povabila k sodelovanju. Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe in predložijo stališča v zvezi s tem (glej oddelek 3.1.2 spodaj).

(11)	Po razkritju so beloruski organi trdili, da vložnik v zahtevku za pregled ni ustrezno dokazal verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode.

(12)

Komisija je menila, da je zahtevek za pregled vseboval zadostne dokaze za začetek preiskave, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 6. Poleg tega je bila v preiskavi dokazana verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode v zvezi z uvozom iz Belorusije, kot je pojasnjeno v oddelku 3.1.2 in oddelku 5.

(13)	Ta trditev je bila zato zavrnjena.

1.5.1 Vzorčenje

(14)	Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.5.2 Vzorčenje proizvajalcev Unije

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi obsega proizvodnje in prodaje izdelka, ki se pregleduje, s čimer je zagotovila dobro geografsko porazdelitev. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 40 % ocenjene celotne proizvodnje in 38 % ocenjenega celotnega obsega prodaje izdelka, ki se pregleduje, v Uniji.

(16)	Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. V zvezi z vzorcem ni prejela pripomb. Vzorec se je zato štel za reprezentativen za industrijo Unije.

1.5.3 Vzorčenje uvoznikov

(17)	Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(18)	Zahtevanih informacij ni predložil noben nepovezani uvoznik. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

1.5.4 Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah

(19)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Belorusije, LRK in Rusije pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala misijo Republike Belorusije pri Evropski uniji, misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji in misijo Ruske federacije pri Evropski uniji, naj opredelijo morebitne preostale proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi.

(20)

Trije proizvajalci izvozniki iz Belorusije so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Glede na majhno število proizvajalcev, ki so se javili, je Komisija menila, da vzorčenje ni potrebno. Zato so bili navedeni trije proizvajalci izvozniki pozvani, naj izpolnijo vprašalnik, namenjen proizvajalcem izvoznikom.

(21)

Javila sta se dva proizvajalca izvoznika iz Rusije, ki sta izrazila pripravljenost za sodelovanje v preiskavi. Glede na majhno število proizvajalcev, ki so se javili, je Komisija menila, da vzorčenje ni potrebno. Oba proizvajalca izvoznika sta bila pozvana, naj izpolnita vprašalnik, namenjen proizvajalcem izvoznikom.

(22)	Noben proizvajalec iz LRK ni predložil zahtevanih informacij in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Kitajski proizvajalci torej niso sodelovali, ugotovitve v zvezi z uvozom iz LRK pa temeljijo na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

1.6 Izpolnjeni vprašalniki

(23)	Izvodi vprašalnikov so bili ob začetku postopka na voljo na spletišču GD za trgovino.

(24)	Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije in en distributer v Uniji.

(25)	Izpolnjene vprašalnike so poslali tudi trije sodelujoči proizvajalci iz Belorusije, medtem ko je le eden od dveh ruskih proizvajalcev izvoznikov, ki sta se javila ob začetku preiskave, predložil izpolnjen vprašalnik in sodeloval v postopku.

1.7 Preveritev na kraju samem in navzkrižno preverjanje na daljavo

(26)	Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo.

(27)	Komisija je pred začetkom veljavnosti omejitev zaradi COVID-19 opravila preveritveni obisk v prostorih družbe Arcelor Mittal Tubular Products na Poljskem. Med tem obiskom so bili preverjeni proizvodni proces, uporabljene surovine in pridobljeni stranski proizvodi.

(28)

Za preverjanje vseh drugih zahtevanih informacij in podatkov je bilo v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (6), izvedeno navzkrižno preverjanje na daljavo prek videokonference z naslednjimi družbami:

proizvajalci Unije

—	Arcelor Mittal Tubular Products, Krakow, Poljska, in povezana družba Arcelor Mittal Tubular Products, Karvina, Češka,

—	Celsa Atlantic, S.L., Vitoria-Gasteiz, Španija,

—	Arvedi Tubi Acciaio S.p.A., Cremona, Italija,

proizvajalci izvozniki v Rusiji

—	PAO Severstal, Cherepovets, Ruska federacija.

1.8 Naknadni postopek

(29)	Komisija je 2. februarja 2021 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve na uvoz iz zadevnih držav. Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z razkritjem.

(30)	Komisija je obravnavala pripombe štirih zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Prejetih ni bilo nobenih zahtev za zaslišanje.

2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Izdelek, ki se pregleduje

(31)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, in sicer varjene cevi iz železa ali nelegiranega jekla, s krožnim prečnim prerezom in zunanjim premerom do vključno 168,3 mm (razen cevi za naftovode ali plinovode, zaščitnih cevi („casing“) in proizvodnih cevi („tubing“), ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte ali plina, preciznih cevi in cevi, opremljenih s priborom (fitingi), primernih za pretok plina ali tekočine, ki se uporabljajo za civilne zrakoplove), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7306 30 41, ex 7306 30 49, ex 7306 30 72 in ex 7306 30 77 (oznake TARIC 7306304120, 7306304920, 7306307280 in 7306307780), s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje, ali varjene cevi).

(32)	Varjene cevi se uporabljajo predvsem za transport plinov in tekočin v vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih sistemih itd.

2.2 Podobni izdelek

(33)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

—	izdelek, ki se pregleduje,

—	izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu zadevnih držav, in

—	izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(34)	Ti izdelki se torej v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

3. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

(35)	Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz Belorusije, LRK ali Rusije po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

3.1 Belorusija

3.1.1 Nadaljevanje dampinškega uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

(36)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 25, so v preiskavi sodelovali trije proizvajalci iz Belorusije, ki so izpolnili vprašalnik. Vendar nobeden od njih ni poročal o znatnem obsegu izvoza v EU. Dejansko je v obdobju preiskave z zvezi s pregledom uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Belorusije v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave (tj. od julija 2006 do junija 2007) praktično izginil. Po statističnih podatkih Comext (Eurostat) je uvoz varjenih cevi iz Belorusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal manj kot štiri tone, v primerjavi z več kot 29 000 tonami v prvotni preiskavi. Podobno nizka raven uvoza je bila opažena med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa.

(37)	Ker uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz Belorusije praktično ni bilo, ni bilo mogoče sprejeti nobenih sklepov glede nadaljevanja dampinga v EU v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato je Komisija proučila tudi verjetnost ponovitve dampinga.

3.1.2 Verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov

(38)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Belorusiji, razmerje med cenami v Uniji in Belorusiji; razmerje med izvoznimi cenami v tretje države in cenami v Belorusiji; razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter privlačnost trga Unije.

(a) Normalna vrednost

(39)	Ker Belorusija ni članica STO in je navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (7), se v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe normalna vrednost določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(40)

Komisija je po začetku postopka zaprosila za sodelovanje vsaj enega proizvajalca izvoznika s sedežem v potencialni reprezentativni državi. Zato je vzpostavila stik z organi v osmih znanih državah proizvajalkah jekla, in sicer v Južni Afriki, Južni Koreji, Mehiki, Rusiji, na Tajskem, v Turčiji, Ukrajini in ZDA.

(41)	S Komisijo ni sodelovala nobena od zgoraj navedenih držav, je pa Komisija prejela en v celoti izpolnjen vprašalnik od proizvajalca s sedežem v Rusiji, ki je bil predmet iste preiskave. Zato je Komisija prvotno menila, da je Rusija primerna izbira kot reprezentativna država za Belorusijo.

(42)	V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe so bila opravljena posvetovanja z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci in organi zadevnih držav o izbiri reprezentativne države. Zainteresirane strani niso poslale nobenih pripomb.

(43)

Vendar se je sodelovanje proizvajalca iz Rusije po navzkrižnem preverjanju na daljavo štelo za nezadostno (glej oddelek 3.3.1 spodaj). V skladu z drugim pododstavkom člena 2(7) osnovne uredbe je pri izbiri primerne reprezentativne države treba upoštevati „vse zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire, zlasti pa sodelovanje vsaj enega izvoznika in proizvajalca v tej državi“. Ker noben ruski proizvajalec varjenih cevi ni sodeloval v zadostnem obsegu in ni predložil zanesljivih informacij, se je Komisija odločila, da Rusije ne bo upoštevala kot primerne reprezentativne države.

(44)

Ker v potencialni reprezentativni državi ni sodeloval noben drug proizvajalec, je bila normalna vrednost določena na podlagi cen, dejansko plačanih v Uniji za podobni izdelek, glede na osnovno vrsto izdelka na podlagi franko tovarna, kot je določeno v prvem pododstavku člena 2(7) osnovne uredbe. Za črne in galvanizirane (8) izdelke so bile določene ločene normalne vrednosti.

(45)

Po razkritju so beloruski organi trdili, da Komisija ni dokazala, da za določitev normalne vrednosti niso mogoče nobene druge možnosti razen cen, ki so se dejansko plačevale v Uniji za podobni izdelek. Po njihovem mnenju se Komisija ni dejavno prizadevala za sodelovanje organov potencialnih reprezentativnih držav. Poleg tega so beloruski organi trdili, da bi morala Komisija namesto cen Unije uporabiti normalno vrednost, določeno za Rusijo, ali, alternativno, razpoložljive podatke za Tajsko, uporabljene za konstruiranje normalne vrednosti za Kitajsko, kot je opisano v uvodni izjavi 150 spodaj.

(46)

Kar zadeva prvo točko, Komisija potrjuje, da si je, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 40 in 41 zgoraj, dejavno prizadevala za sodelovanje v osmih potencialnih reprezentativnih državah, vendar zaman. Dopisi, ki jih je v zvezi s tem poslala Komisija, so na voljo v spisu, odprtem za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi.

(47)

Kar zadeva drugo točko, je bila Rusija začasno izbrana kot reprezentativna država za Belorusijo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43. Vendar zaradi pomanjkanja zadostnega sodelovanja in zanesljivih informacij s strani vsaj enega proizvajalca izvoznika Komisija ni imela druge izbire, kot da Rusije ne upošteva kot reprezentativne države. V zvezi s Tajsko je treba opozoriti, da izbor ustrezne reprezentativne države za Belorusijo v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe zahteva sodelovanje vsaj enega izvoznika in proizvajalca v navedeni državi. Vendar pa se to ne zahteva za konstruiranje normalne vrednosti za Kitajsko v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. Zato Tajska ni bila primerna reprezentativna država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe za Belorusijo.

(48)	Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(b) Izvozna cena

(49)	V obdobju preiskave v zvezi s pregledom nobeden od sodelujočih proizvajalcev v Belorusiji izdelka, ki se pregleduje, ni izvažal na trge drugih tretjih držav v znatnih količinah.

(50)

Ker pa je iz beloruskih trgovinskih statističnih podatkov o uvozu in izvozu razvidno, da se je izdelek, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejansko izvažal iz Belorusije v druge tretje države v znatnih količinah, je bilo sklenjeno, da se noben proizvajalec, ki dejansko izvaža izdelek, ki se pregleduje, ni javil in ni sodeloval v preiskavi.

(51)	Zato je Komisija beloruske organe obvestila, da bo zaradi znatne ravni nesodelovanja proizvajalcev, ki dejansko izvažajo izdelek, ki se pregleduje, za ugotovitve glede Belorusije morda uporabila člen 18 osnovne uredbe.

(52)

Beloruski organi so v svojih pripombah glede predvidene uporabe člena 18 trdili, da je ustrezneje uporabiti podatke, ki so jih predložili trije sodelujoči proizvajalci, kot pa statistične podatke o uvozu in izvozu. Poleg tega so trdili in po razkritju ponovili trditev, da oznake harmoniziranega sistema (HS), uporabljene za oceno izvoza izdelka, ki se pregleduje, niso bile ustrezne. Nazadnje so trdili, da Komisija ni upoštevala ponovnega izvoza, saj je po njihovem mnenju izvoz izdelka, ki se pregleduje, v tretje države (tj. Rusijo) znašal 2 400 ton in je vključeval izvoz družbe, ki izdelek, ki se pregleduje, kupi v Rusiji, opravi postopek galvanizacije in ga ponovno izvozi nazaj.

(53)

V zvezi s prvo trditvijo je Komisija pojasnila, da ne izpodbija niti ne zanemarja podatkov treh sodelujočih beloruskih proizvajalcev. Te tri družbe preprosto niso izvažale znatnih količin izdelka, ki se pregleduje, ki bi jih Komisija lahko uporabila za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga.

(54)

V zvezi z drugo trditvijo je Komisija ugotovila, da se skoraj ves beloruski izvoz izdelka, ki se pregleduje, opravi v Rusijo. Komisija je navzkrižno preverila statistične podatke o izvozu iz Belorusije v Rusijo (na ravni 8-mestne oznake) z uvozom v Rusijo (na ravni 10-mestne oznake) na podlagi statističnih podatkov Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) (9). Komisija je potrdila, da izdelek, ki se pregleduje, spada v opis za oznake na 8-mestni ravni, ki se uporabljajo za izvoz iz Belorusije, in pod oznake na 10-mestni ravni, ki se uporabljajo za ruski uvoz. Na koncu je Komisija uporabila podatke o ruskem uvozu na 10-mestni ravni, saj je tako pridobila podrobnejše informacije o različnih vrstah varjenih cevi.

(55)

Komisija je v zvezi s tretjo trditvijo navedla tri točke: prvič, na podlagi zbranih informacij je izvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Belorusije v Rusijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal več kot 4 800 ton. Drugič, izvozne količine galvaniziranega izdelka so glede na iste vire znašale manj kot 1 000 ton. Nazadnje, dejstvo, da proizvajalec za ponovni izvoz, na katerega so se sklicevali beloruski organi, ni sodeloval, je upravičilo oceno Komisije na podlagi člena 18 osnovne uredbe zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz Belorusije, ki bi izvažali znatne količine obravnavanega izdelka.

(56)	Te trditve so bile zato zavrnjene.

(57)	Zato je bila v skladu s členom 18 osnovne uredbe verjetna izvozna cena določena na podlagi dostopnih dejstev. Posledično so bile prodajne cene za tretje države določene na podlagi statističnih podatkov o uvozu v Rusijo v okviru Global Trade Atlas (GTA), poročil Svetovne banke (10) in OECD (11).

(58)

Natančneje, Komisija je opredelila največjega uvoznika varjenih cevi iz Belorusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. Rusijo, ki absorbira 92 % beloruskega izvoza izdelka, ki se pregleduje. Količine, izvožene v tretje države, ki niso Rusija, so bile zanemarljive in se zato niso štele za reprezentativne.

(59)	Vrednost uvoza v Rusijo je bila sporočena na ravni CIF. Zato je Komisija sporočene cene prilagodila za izračun izvozne cene na ravni franko tovarna, tako da je odštela stroške notranjega prevoza v Belorusiji (12). Za črne in galvanizirane izdelke so bile določene ločene verjetne izvozne cene.

(60)

Komisija je primerjala normalno vrednost in verjetne izvozne cene v Rusijo na podlagi franko tovarna. Glede na to, da je bil izvoz galvaniziranih izdelkov izveden v omejenih količinah in je kazal neskladen cenovni trend, ter ob upoštevanju pripomb beloruskih organov o ponovnem izvozu (podrobnosti v uvodni izjavi 52 zgoraj) je bila primerjava opravljena samo za črne izdelke.

(61)	Zgornja primerjava je pokazala verjetno stopnjo dampinga na ravni države za beloruski izvoz v Rusijo, izraženo kot odstotek vrednosti CIF, v višini 8,0 %.

(62)	Po razkritju so beloruski organi in dva proizvajalca iz Belorusije trdili, da bi morala Komisija spremeniti raven ukrepov za Belorusijo, saj je stopnja dampinga, določena v sedanjem postopku, znatno nižja od stopenj, določenih v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in prvotni preiskavi.

(63)	V skladu z določbo člena 11(2) osnovne uredbe se ukrepi pri pregledu zaradi izteka ukrepa lahko razveljavijo ali ohranijo na ravni, določeni v prvotni preiskavi. Komisija zato pri pregledu zaradi izteka ukrepa ne more spremeniti stopnje dajatev.

(64)	Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(65)	Poleg tega so beloruski organi zahtevali razkritje izračuna dampinga in dodaten čas za predložitev pripomb v zvezi z njim.

(66)

Metodologija izračuna dampinga za Belorusijo je podrobno opisana v uvodnih izjavah 39 do 61 zgoraj. Po razkritju je Komisija na zahtevo beloruskih organov v spisu, odprtem za posvetovanje, dala na voljo statistične podatke o Rusiji, ki so bili uporabljeni za določitev verjetne cene izvoza iz Belorusije. Zainteresirane strani so imele na voljo tri dni za predložitev pripomb.

(67)	Beloruski organi so predložili pripombe glede (i) porekla izdelka, ki se pregleduje, v statističnih podatkih, (ii) pretvorbe valut in (iii) posebnosti statističnih evidenc med Belorusijo in Rusijo.

(68)	Kar zadeva prvo točko, so beloruski organi trdili, da je ena od oznak, uporabljenih za določitev uvoza iz Belorusije v Rusijo, vsebovala izdelke s poreklom ne le iz Belorusije, ampak tudi iz drugih držav, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 54.

(69)

Komisija je pojasnila, da so informacije, zbrane med preiskavo, potrdile, da so izdelki, uvoženi pod navedeno oznako, v statističnih podatkih navedeni kot izdelki s poreklom iz Belorusije. Poleg tega ni bil predložen noben dokaz, da so bili izdelki, navedeni kot izdelki s poreklom iz Belorusije, dejansko po poreklu iz katere koli druge države. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(70)

Kar zadeva drugo točko, so beloruski organi trdili, da je Komisija uporabila statistične podatke o uvozu Rusije v eurih, medtem ko zvezna carinska služba Rusije zagotavlja statistične podatke v ameriških dolarjih. Zato bi morala Komisija po njihovem mnenju uporabiti menjalni tečaj na dan prodaje, kot zahteva člen 2(10)(j) osnovne uredbe.

(71)

Prvič, določbe člena 2(10)(j) se uporabljajo za primerjavo med izvoznimi cenami in normalno vrednostjo v prisotnosti dejanskih prodajnih transakcij. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 57 zgoraj, je bila v tem primeru povprečna izvozna cena določena na podlagi statističnih podatkov o uvozu iz GTA in ne na podlagi dejanskih prodajnih transakcij. Drugič, obračunski tečaj, uporabljen v GTA, je mesečno povprečje, izračunano iz dnevnih povprečij v mesecu. Zato je po mnenju Komisije omogočil natančno primerjavo med izvozno ceno in normalno vrednostjo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(72)

V zvezi s tretjo točko so beloruski organi trdili, da sta Republika Belorusija in Ruska federacija obe članici Evrazijske gospodarske unije. To je pomenilo, da se prosti pretok blaga med članicami Evrazijske gospodarske unije izvaja brez carinskih kontrol, zato po njihovem mnenju skladnost deklarirane carinske oznake z blagom, ki je bilo dejansko izvoženo, ni zagotovljena.

(73)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Odsotnost carinskih kontrol ne odpravlja zahtev glede poročanja o uvoznih in izvoznih transakcijah. Opis uporabljenih carinskih oznak je skladen z opredelitvijo izdelka, ki se pregleduje, in dokazi o nasprotnem niso bili predloženi. Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

3.1.2.1 Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Belorusiji

(74)	Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Belorusiji sta bili določeni na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik, in podatkov, ki so jih predložili trije sodelujoči beloruski proizvajalci.

(75)	Glede na podatke iz zahtevka znaša neizkoriščena proizvodna zmogljivost izdelka, ki se pregleduje, v Belorusiji približno 50 000 ton. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je neizkoriščena proizvodna zmogljivost treh sodelujočih proizvajalcev za izdelek, ki se pregleduje, najmanj 30 000 ton.

(76)

Poleg tega, kot je bilo ugotovljeno tudi v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, se proizvodne linije izdelka, ki se pregleduje, lahko uporabijo tako za proizvodnjo varjenih cevi kot tudi za proizvodnjo votlih profilov (proizvodnja obeh izdelkov se loči le v manjšem proizvodnem koraku). Poleg tega bi se lahko na istih proizvodnih linijah proizvajale tudi varjene cevi s premerom nad 168,3 mm („velike cevi“), ki jih ta postopek ne zadeva.

(77)

Zato je ob upoštevanju možnosti spremembe nabora izdelkov neizkoriščena zmogljivost v Belorusiji ocenjena na približno 50 000 ton za sodelujoče proizvajalce ali več kot 9 % potrošnje Unije. Ker poleg tega sodelujoči proizvajalci predstavljajo le 40 % celotne proizvodnje v Belorusiji in ob predpostavki enakega razmerja neizkoriščenih zmogljivosti za nesodelujoče proizvajalce, se lahko neizkoriščena zmogljivost na ravni države oceni na približno 125 000 ton.

(78)	Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo beloruski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo varjenih cevi za izvoz v Unijo.

(79)	Po razkritju so en beloruski proizvajalec in beloruski organi nasprotovali izračunu Komisije glede neizkoriščene zmogljivosti v Belorusiji, saj je po njihovem mnenju znatno precenjena in ne upošteva drugih izdelkov, proizvedenih na isti proizvodni liniji.

(80)

Komisija pojasnjuje, da je ocena neizkoriščene proizvodne zmogljivosti temeljila na dejanskih podatkih, ki so jih trije sodelujoči proizvajalci predložili v izpolnjenih vprašalnikih. Poleg tega je Komisija, upoštevala druge izdelke, proizvedene na isti proizvodni liniji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 77. Poleg tega je bilo glede na privlačnost trga Unije sklenjeno, da je verjetno, da bodo beloruski proizvajalci v primeru izteka ukrepov spremenili svoj nabor izdelkov in povečali svojo proizvodno zmogljivost izdelka, ki se pregleduje.

(81)	Zato je bila trditev zavrnjena.

3.1.2.2 Privlačnost trga Unije

(82)

Glede na podatke GTA so beloruski proizvajalci izvozniki na svoj glavni tretji trg, Rusijo, izvažali po cenah, ki so bile v povprečju vsaj 5 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Ob upoštevanju te ravni cen je izvoz v Unijo za beloruske izvoznike potencialno privlačnejši od izvoza v skoraj vse druge države. Poleg tega je v OPP izvoz v Rusijo znašal približno 4 800 ton, kar je manj kot 10 % ocenjene neizkoriščene zmogljivosti sodelujočih proizvajalcev v Belorusiji in manj kot 4 % ocenjene neizkoriščene zmogljivosti na ravni države.

(83)	Trg Unije je s skupno potrošnjo 541 000 ton za beloruske proizvajalce privlačen tudi zaradi svoje geografske bližine in velikosti.

3.1.2.3 Sklep o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga

(84)	Komisija je ugotovila, da se je damping v zvezi z beloruskim izvozom na glavni trg tretje države (Rusija) nadaljeval.

(85)	Poleg tega je Komisija našla druge dokaze, da se bo damping v primeru izteka ukrepov verjetno ponovil.

(86)	Privlačnost trga Unije glede na velikost in cene ter precejšnja neizkoriščena zmogljivost, ki je še vedno na voljo v Belorusiji, sta pokazali, da bi se v primeru izteka ukrepov beloruski izvoz in neizkoriščene zmogljivosti verjetno (pre)usmerili v Unijo.

(87)	Zato je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga, če se ukrepi ne bi podaljšali.

3.2 Ljudska republika Kitajska

3.2.1 Uvodne pripombe

(88)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK nadaljeval, čeprav na veliko nižji ravni kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od julija 2006 do junija 2007). Po statističnih podatkih Comext (Eurostat) je uvoz varjenih cevi iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 0,1 % trga Unije v primerjavi s 13,8-odstotnim tržnim deležem v prvotni preiskavi. Podobno nizka raven tržnega deleža (0,03 %) je bila ugotovljena med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa. V absolutnem smislu se je uvoz iz LRK drastično zmanjšal s skoraj 184 887 ton v prvotni preiskavi na 118 ton v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in 559 ton v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa.

(89)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz LRK. Proizvajalci izvozniki torej niso predložili odgovorov na vprašalnik niti nobenih podatkov o izvoznih cenah in stroških, domačih cenah in stroških, porabi vložkov v proizvodnem procesu, režijskih stroških proizvodnje, zmogljivosti, proizvodnji, naložbah itd. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki prav tako niso obravnavali dokazov iz spisa zadeve, vključno z delovnim dokumentom služb Komisije z naslovom Significant Distortions in the Economy of the People ‘ s Republic of China for the Purposes of Trade Defense Investigations (Znatna izkrivljanja v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite) (13) (v nadaljnjem besedilu: poročilo).

(90)	Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija ni prejela pripomb.

(91)

Zato so v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga v zvezi z LRK temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in stališč zainteresiranih strani, v povezavi z drugimi viri informacij, kot so trgovinski statistični podatki o uvozu in izvozu (Eurostat in GTA), statistični podatki s spletnih mest kitajske davčne in carinske uprave (14), poročila Svetovne banke in OECD ter neodvisni ponudniki podatkov za oblikovanje cen, novic, podatkov, analize in konferenc za železarsko in jeklarsko industrijo, kot so družbe Deloitte (15), Transcustoms (16), Global Trade Alert (17) in raziskovalni inštitut za industrijo Huajing (18).

3.2.2 Nadaljevanje dampinškega uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

3.2.2.1 Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe

(92)	Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo v zvezi s to državo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(93)

(94)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Mehiko kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi se določila normalna vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nadalje navedla, da bo v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(95)

Komisija je 11. maja 2020 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki bi se lahko uporabili pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila morebitne reprezentativne države (in sicer Brazilijo, Malezijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo). V zvezi s prvim obvestilom ni prejela pripomb.

(96)

Komisija je 4. junija 2020 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je Tajsko izbrala kot reprezentativno državo (19). Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij od proizvajalcev v reprezentativni državi. tj. Pacific Pipe Co., Ltd. in Asia Metal Co., Ltd. V zvezi z drugim obvestilom ni prejela pripomb.

3.2.2.2 Normalna vrednost

(97)	V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(98)

(99)	Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(a) Obstoj znatnega izkrivljanja

(1) Uvod

(100)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

—	ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice;

—	ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške;

—	ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga;

—	ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje;

—	ali so stroški plač izkrivljeni;

—	ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države“.

(101)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prejšnje določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja upošteva morebitni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške izdelka, ki se pregleduje, v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(102)

(103)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi (20), ki se nanaša na LRK in opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj izpodbijajo dokaze v dokumentaciji o preiskavi ob začetku postopka, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo v dokumentacijo o preiskavi vključeno ob njenem začetku.

(104)

Skupaj z zahtevkom so bili predloženi dodatni dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj v smislu zgoraj navedenega člena 2(6a)(b), ki dopolnjujejo poročilo.

(105)

Vložnik se je skliceval zlasti na prakse, ki vplivajo na stroške in cene v sektorju varjenih cevi in jeklarskem sektorju (toplo valjano jeklo v kolobarjih je glavni vložek v proizvodnji varjenih cevi):

—	od petih največjih kitajskih proizvajalcev jekla so štiri podjetja v državni lasti, zato te družbe delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in pod nadzorom politik kitajske vlade,

—	stroški surovin in energije v LRK niso rezultat sil prostega trga, saj nanje vplivajo znatna poseganja države, kot je bilo potrjeno v nedavni protisubvencijski preiskavi v zvezi s toplo valjanimi ploščatimi izdelki (21),

—	proizvajalci toplo valjanih izdelkov iz jekla so upravičeni do preferenčnih posojil, ki pomenijo subvencije, kar je bilo potrjeno tudi v zgoraj navedenem protisubvencijskem postopku.

(106)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 93, kitajska vlada prejetega vprašalnika ni izpolnila. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 22 in 89, proizvajalci izvozniki niso sodelovali, prav tako pa niso predložili dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom, in dodatne dokaze, ki jih je predložil vložnik, o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavanem primeru.

(107)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje.

(2) Znatna izkrivljanja, ki vplivajo na domače cene in stroške v LRK

(108)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Navedeni koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (22). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (23).

(109)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (24). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor, znotraj katerega v določenih mejah delujejo sile prostega trga.

(110)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (25). Orodja interventne gospodarske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(111)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji stalnica v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.2.2(a)(5) spodaj) (26).

(112)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne zgolj ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.2.2(a)(8) spodaj) (27). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (28).

(113)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in s tem spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (29). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (30).

(114)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (31).

(3) Znatna izkrivljanja v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice

(115)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(116)

Kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti in nadzor nad njihovim izvajanjem, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do sodelovanja pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s prisotnostjo članov stranke v izvršnih organih podjetij v državni lasti in strankarskih celic v družbah (glej tudi oddelek 3.2.2.2(a)(4)) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju podjetij v državni lasti (32). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem (33). Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad podjetji v sektorju varjenih cevi, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.2.2.2(a)(4) spodaj.

(117)

Zlasti v jeklarskem sektorju, iz katerega izhaja glavna surovina za proizvodnjo varjenih cevi, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva. Medtem ko je nominalno število podjetij v državni lasti in zasebnih družb skoraj enako, so med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki so uvrščeni med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, štiri podjetja v državni lasti (34). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, je kitajska vlada istega leta določila cilj, da do leta 2025 konsolidira 60 % do 70 % proizvodnje jekla v približno desetih velikih podjetjih (35). To namero je ponovila aprila 2019, ko je napovedala objavo smernic o konsolidaciji jeklarske industrije (36). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi podjetji v državni lasti (37).

(118)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je velik delež podjetij v državni lasti v jeklarskem sektorju, ki je glavni dobavitelj surovin za proizvodnjo varjenih cevi. Ker kitajski izvozniki varjenih cevi niso sodelovali, natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci varjenih cevi ni bilo mogoče določiti. Vendar je preiskava pokazala, da za javna in zasebna podjetja v sektorju varjenih cevi veljajo nadzor politik in smernice, kot je navedeno v oddelku 3.2.2.2(a)(5) spodaj.

(4) Znatna izkrivljanja v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške

(119)

Poleg tega, da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (38), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu Komunistične partije Kitajske (39)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti kot stvar političnega načela. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (40). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer je obstajal vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (41). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci varjenih cevi in dobavitelji vložkov zanje.

(120)

Številni proizvajalci varjenih cevi na svojih spletnih mestih izrecno poudarjajo dejavnosti za krepitev partije, v svojih upravah imajo člane partije in poudarjajo svojo povezanost s KKP. Preiskava je razkrila dejavnosti za krepitev partije pri številnih proizvajalcih varjenih cevi, vključno s skupinama Jinghua Steel Pipe Group in Kingland Group ter družbo Jiangsu Guoqiang Zinc-plating Industrial Co. Ltd. Dokazi za enega proizvajalca izdelka, ki se pregleduje, so pokazali, da so take dejavnosti med drugim vključevale sodelovanje članov KKP pri razpravah o položaju, poslovnem modelu in razvojni strategiji družbe, spodbujanje zaposlovanja članov partije; predavanja, simpozije in druge izobraževalne dejavnosti v zvezi s KKP, komunistično filozofijo itd.; formalne dogodke, povezane s KKP, itd. Poleg tega je Komisija med preiskavo ugotovila osebne povezave med proizvajalci varjenih cevi in KKP, kot so člani KKP med višjim vodstvom ali člani upravnih odborov številnih družb, ki proizvajajo izdelek, ki se pregleduje, vključno s skupinami Jinghua Steel Pipe Group, Kingland Group, Fubo Group ter družbama Weifang East Steel Pipe Co. Ltd in Huludao City Steel Pipe Industrial Co. Ltd.

(121)

V jeklarskem sektorju, ki je dobavitelj glavne surovine za proizvodnjo varjenih cevi, so številni največji proizvajalci v lasti države. Nekateri so posebej navedeni v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020 (42). Na primer, kitajska družba v državni lasti Shanxi Taiyuan Iron & Steel Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: TISCO) na svojem spletnem mestu navaja, da je „velikan na področju železa in jekla“, ki se je „razvil v izjemno obsežen kompleks železa in jekla, ki je povezan z rudarjenjem železa ter proizvodnjo, predelavo, dobavo in trgovanjem železa in jekla“ (43). Baosteel je še eno pomembno kitajsko podjetje v državni lasti, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla in je del nedavno konsolidirane družbe China Baowu Steel Group Co. Ltd. (prej Baosteel Group and Wuhan Iron & Steel) (44).

(122)

Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje (glej tudi oddelek 3.2.2.2(a)(7) spodaj) ter zagotavljanje surovin in vložkov imata dodatni učinek izkrivljanja na trgu (45). Prisotnost države v družbah, vključno s podjetji v državni lasti, v jeklarskem in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(5) Znatna izkrivljanja v skladu s tretjo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga

(123)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (46).

(124)

Čeprav so varjene cevi specializirana industrija in med preiskavo ni bilo mogoče opredeliti posebnih dokumentov politike, ki bi posebej usmerjali razvoj industrije varjenih cevi, ima industrija varjenih cevi koristi od vladnih smernic in poseganja v glavno surovino za proizvodnjo varjenih cevi, in sicer jeklo. Izkrivljajoče učinke posredovanja vlade na industrijo varjenih cevi je mogoče ponazoriti s težavo velikih presežnih zmogljivosti. Poročilo o stanju industrije jeklenih varjenih cevi v letu 2018 potrjuje obstoj resne presežne zmogljivosti (glej celotno navedbo v uvodni izjavi 209) (47).

(125)

Poleg tega kitajska vlada jeklarsko industrijo šteje za ključno (48). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih, osredotočenih na jeklo, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, na primer v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije za obdobje 2016–2020. V njem je navedeno, da je jeklarstvo „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva, nacionalni temelj“ (49). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (50).

(126)

13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (51) predvideva podporo za podjetja, ki proizvajajo vrhunske vrste jeklenih izdelkov (52). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (53).

(127)

V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (54) (v nadaljnjem besedilu: katalog) je jeklarstvo navedeno kot spodbujana industrija.

(128)

Kitajska vlada nadalje usmerja razvoj sektorja v skladu z raznovrstnimi orodji in smernicami politike, ki so med drugim povezani s: sestavo in prestrukturiranjem trga, surovinami, naložbami, zmanjšanjem zmogljivosti, obsegom izdelkov, premestitvijo, nadgradnjo itd. S temi in drugimi sredstvi kitajska vlada usmerja in nadzira skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja (55). Sedanja težava presežne zmogljivosti je verjetno najbolj jasen prikaz posledic politik kitajske vlade in izkrivljanja, ki izhaja iz tega.

(129)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo jekla kot glavne surovine za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(6) Znatna izkrivljanja v skladu s četrto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje

(130)

Glede na informacije v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (56).

(131)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (57). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (58). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (59).

(132)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce varjenih cevi veljajo splošna pravila o kitajskem stečajnem pravu, pravu gospodarskih družb in stvarnem pravu. To pomeni, da tudi na te družbe vplivajo izkrivljanja od zgoraj navzdol, ki izhajajo iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja stečajnega in stvarnega prava. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve. Komisija je zato predhodno sklenila, da kitajsko stečajno in stvarno pravo ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor varjenih cevi.

(133)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v sektorju varjenih cevi diskriminatorna oziroma je bilo njuno izvrševanje neustrezno.

(7) Znatna izkrivljanja v skladu s peto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: izkrivljeni stroški plač

(134)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (60). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (61). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (62). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(135)

Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, da za sektor varjenih cevi ne velja zgoraj opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor varjenih cevi prizadelo neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(8) Znatna izkrivljanja v skladu s šesto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države

(136)

V LRK so za dostop gospodarskih subjektov do kapitala značilna različna izkrivljanja.

(137)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (63), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (64), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (65).

(138)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe le drugotno vlogo pri uporabi različnih pravnih instrumentov.

(139)

(140)

Ta vprašanja dopolnjujejo dodatna pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (67). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih družb in družb v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(141)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedaven porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(142)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Dejansko delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je manjši od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil in zdi se, da se je povečala uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(143)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečeval. Ker je bilo tveganih posojil vedno več, se je kitajska vlada odločila, da se izogne neplačilom. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(144)

Kljub nedavnim ukrepom, ki so bili sprejeti za liberalizacijo trga, na sistem kreditiranja podjetij v LRK še vedno vplivajo pomembna izkrivljanja zaradi še vedno razširjene vloge države na kapitalskih trgih.

(145)

Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, da je sektor varjenih cevi izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(9) Sistemska narava opisanih izkrivljanj

(146)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor je opisan zgoraj v oddelkih 3.2.2.2(a)(1) do 3.2.2.2(a)(5) in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.2.2.2(a)(6) do 3.2.2.2(a)(8) in delu B poročila.

(147)

Komisija opozarja, da je za proizvodnjo varjenih cevi potreben širok razpon vložkov. Ko proizvajalci varjenih cevi kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim sistemskim izkrivljanjem, kot so navedena zgoraj. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(148)

Posledica tega je, da domače prodajne cene varjenih cevi niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zaznamovani pa so tudi vsi stroški vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(10) Sklep

(149)

Analiza iz oddelkov 3.2.2.2(a)(2) do 3.2.2.2(a)(9), ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v njeno gospodarstvo na splošno ter v sektor varjenih cevi (vključno z izdelkom, ki se pregleduje), je pokazala, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov iz LRK je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(150)

Komisija je zato konstruirala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku. Komisija je opozorila, da niso bile navedene nobene trditve, da nekateri domači stroški niso izkrivljeni na podlagi tretje alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(b) Reprezentativna država

(1) Splošne pripombe

(151)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

—	stopnji gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji v LRK. Komisija e za ta namen uporabila države, ki imajo podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot LRK glede na podatkovno zbirko Svetovne banke (68),

—	proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi (69),

—	razpoložljivosti ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi,

—	kadar je več možnih reprezentativnih držav, imajo prednost države z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to ustrezno.

(152)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 95 in 96, je Komisija 11. maja in 4. junija 2020 objavila dve obvestili za dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti in proizvodnih dejavnikov (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo in drugo obvestilo). V drugem obvestilu je zainteresirane strani obvestila o svoji odločitvi, da je v obravnavanem primeru kot reprezentativna država primerna Tajska.

(2) Stopnja gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji v LRK

(153)

V prvem obvestilu je Komisija za države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, opredelila Brazilijo, Malezijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo, tj. Svetovna banka vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom.

(154)

Na to obvestilo v zvezi s stopnjo gospodarskega razvoja ni prejela nobenih pripomb.

(3) Proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v reprezentativni državi

(155)

Komisija je v prvem obvestilu navedla, da je bila proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, opredeljena v Braziliji, Maleziji, Mehiki, Rusiji, na Tajskem in v Turčiji. Vendar je bila Malezija izključena kot potencialna reprezentativna država, saj je bil opredeljen le en proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, za OPP pa ni bilo javno dostopnih računovodskih izkazov.

(156)

V zvezi s proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, v morebitnih reprezentativnih državah po prvem obvestilu ni bila prejeta nobena pripomba.

(4) Razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi

(157)

Komisija je za države, opredeljene in omenjene zgoraj, dodatno preverila razpoložljivost javnih podatkov, zlasti javnih finančnih podatkov proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje.

(158)

Komisija je iskala proizvajalce varjenih cevi z javno dostopnimi finančnimi podatki, ki bi se lahko uporabili za določitev neizkrivljenih in razumnih zneskov za PSU-stroške ter dobiček. Iskanje je omejila na družbe z javno dostopnimi izkazi poslovnega izida za OPP in dobičkonosne družbe v tem obdobju. Poleg tega so imeli prednost proizvajalci varjenih cevi, katerih računovodski izkazi so bili javno dostopni na ravni družbe in ne na konsolidirani ravni za zadevno celotno skupino. Zato sta bili v drugo obvestilo vključeni samo dve družbi na Tajskem in ena v Turčiji.

(159)

Na podlagi kakovosti in podrobnosti javno dostopnih finančnih podatkov, ki so na voljo na Tajskem in v Turčiji, ter ob upoštevanju razpoložljivosti in reprezentativnosti referenčnih vrednosti za proizvodne dejavnike (70) je Komisija menila, da je Tajska primerna reprezentativna država.

(160)

Komisija je skrbno proučila vse ustrezne razpoložljive podatke v spisu za proizvodne dejavnike na Tajskem in ugotovila naslednje:

—	Komisija je analizirala je statistične podatke o uvozu za vse proizvodne dejavnike iz prvega obvestila, kot je bilo posodobljeno z drugim obvestilom, in ugotovila, da so se v OPP uvažali vsi proizvodni dejavniki, potrebni za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje,

—	statistični podatki o energiji (cene električne energije in zemeljskega plina) za OPP so bili na voljo kot podatki, ki sta jih predložila tajska državno podjetje Metropolitan Electricity Authority in ministrstvo za energetiko,

—	statistični podatki za stroške dela so bili na voljo na spletnem mestu nacionalnega statističnega urada.

(161)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirana normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za PSU-stroške in dobiček. Kot je navedeno v uvodni izjavi 96, je Komisija ugotovila, da so za tajska proizvajalca Pacific Pipe Co., Ltd. in Asia Metal Co., Ltd. na voljo javno razpoložljivi računovodski izkazi, ki bi jih bilo mogoče uporabiti kot približek za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za PSU-stroške in dobiček.

(5) Raven socialne zaščite in varstva okolja

(162)

(6) Sklep glede reprezentativne države

(163)

Glede na zgornjo analizo je Tajska izpolnila vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, da jo je mogoče šteti za primerno reprezentativno državo. Tajska je zlasti imela znatno proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, in celovit nabor dostopnih podatkov za vse proizvodne dejavnike, PSU-stroške in dobiček.

(164)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov v reprezentativni državi.

(165)

Komisija je nadalje navedla, da bodo statistični podatki MOD in nacionalni statistični podatki uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov dela v reprezentativni državi; medtem ko bodo nacionalni statistični podatki, kot so navedeni v uvodni izjavi 160, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov energije.

(166)

Komisija je v izračun vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je uporabila finančne podatke enega od proizvajalcev Unije, ki je sodeloval v preiskavi dampinga in je v ta namen predložil posebne informacije (71), tj. družbe Arcelor Mittal Tubular Products, Poljska (v nadaljnjem besedilu: AMTP). Metodologija je pojasnjena v oddelku 3.2.2.2(e).

(167)

Nazadnje, kot je navedeno v drugem obvestilu, je Komisija za določitev PSU-stroškov in dobička uporabila finančne podatke izbranih tajskih družb, navedenih v uvodni izjavi 161.

(d) Neizkrivljeni stroški in referenčne vrednosti

(168)

Komisija si je z obema obvestiloma o proizvodnih dejavnikih prizadevala določiti seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki bi se uporabil za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci v LRK uporabijo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Komisija ni prejela nobenih pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov, ki ga je zainteresiranim stranem poslala v navedenih obvestilih.

(169)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov v postopku pregleda se je morala Komisija pri določitvi proizvodnih dejavnikov, ki se uporabljajo v proizvodnji varjenih cevi, zanesti na evropskega proizvajalca AMTP. Na podlagi podatkov, zbranih od kitajskih družb med prvotno preiskavo, in informacij, ki so na voljo na spletnih mestih kitajskih proizvajalcev varjenih cevi, se zdi, da so njihovi proizvodni postopki in uporabljeni materiali podobni tistim, ki jih je zagotovila družba AMTP.

(170)

Zaradi nesodelovanja Komisija razen šestmestnih oznak HS za vsak proizvodni dejavnik ni imela na voljo natančnejših tarifnih oznak. Uporabljene oznake HS so se v celoti ujemale s tajskimi tarifnimi oznakami.

(171)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki jih je predložila družba AMTP, in zaradi neobstoja pripomb na obvestili o virih za določitev normalne vrednosti v zvezi s proizvodnimi dejavniki so bili, kjer je primerno, opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in tarifne oznake:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki varjenih cevi

Proizvodni dejavnik	Oznaka HS	Vir podatkov	Neizkrivljena vrednost na enoto
Surovina
Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, v kolobarjih, samo vroče valjani, neplatirani, neprevlečeni ali neprekriti, debeline 4,75 mm ali več, toda manj kot 10 mm, neluženi (nedekapirani), brez reliefnih vzorcev	7208 37	GTA	4,34 CNY/kg
Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, v kolobarjih, samo vroče valjani, neplatirani, neprevlečeni ali neprekriti, debeline 3 mm ali več, toda manj kot 4,75 mm, neluženi (nedekapirani), brez reliefnih vzorcev	7208 38	GTA	3,96 CNY/kg
Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, v kolobarjih, samo vroče valjani, neplatirani, neprevlečeni ali neprekriti, debeline manj kot 3 mm, neluženi (nedekapirani), brez reliefnih vzorcev	7208 39	GTA	4,05 CNY/kg
Cink	7901 11	GTA	20,69 CNY/kg
Žveplova kislina	2807 00	GTA	0,56 CNY/kg
Delo
Plače v proizvodnem sektorju	[n. r.]	glej oddelek 3.2.2.2(d)(2)	19,91 CNY/uro
Energija
Električna energija	[n. r.]	glej oddelek 3.2.2.2(d)(3)	0,88 CNY/kWh
Zemeljski plin	[n. r.]	glej oddelek 3.2.2.2(d)(4)	2,73 CNY/m3
Stranski proizvodi
Odpadno nelegirano jeklo	7204 41	GTA	3,12 CNY/kg
Okruški pri pridobivanju izdelkov iz nelegiranega jekla	7204 41	GTA	3,12 CNY/kg
Škaja pri pridobivanju izdelkov iz nelegiranega jekla	7204 49	GTA	2,11 CNY/kg
Cinkov pepel	2620 19	GTA	8,11 CNY/kg
Surovi cink	2620 11	GTA	14,74 CNY/kg

(1) Surovine in stranski proizvodi

(172)

Da bi Komisija določila neizkrivljene cene materialov, kot so dostavljeni do vrat tovarne proizvajalca, kot je določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a), in ob upoštevanju, da ni bilo sodelujočih proizvajalcev iz LRK, je uporabila uvozne cene posameznega materiala v reprezentativni državi, ki ga za proizvodnjo varjenih cevi uporablja družba AMTP. Komisija je preverila sporočene uporabljene surovine, nastale stranske proizvode in ustrezne deleže porabe pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(173)

Za vse surovine in stranske proizvode je Komisija upoštevala uvozne cene v reprezentativni državi. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen LRK, na enoto. Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 149 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Samo v primeru žveplove kisline je bil izključeni obseg uvoza iz Kitajske opazen, saj je predstavljal 4,7 % celotnega uvoza reprezentativne države. Za vse druge surovine in stranske proizvode so se zadevni deleži uvoza gibali od nič do 0,3 %.

(174)

Običajno bi bil izključen tudi obseg uvoza v reprezentativno državo iz držav, ki niso članice STO in so naštete v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755. Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti. Vendar v tem primeru na Tajskem v OPP ni bil zabeležen noben uvoz surovin in stranskih proizvodov iz teh držav.

(175)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, dostavljenih do vrat tovarne proizvajalca izvoznika, kot je določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, uporabila uvozno dajatev reprezentativne države na ustreznih ravneh, odvisno od države porekla uvoženih količin. Poleg tega je dodala stroške notranjega prevoza, izračunane na kg na podlagi navedbe cene za dobave na relaciji pristanišče Laem Chabang–Bangkok, kot je navedeno v poročilu Svetovne banke (72).

(2) Delo

(176)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za stroške dela uporabila statistične podatke MOD skupaj z javno dostopnimi tajskimi nacionalnimi statističnimi podatki in informacijami družbe KPMG o davkih in dajatvah na Tajskem (73).

(177)

Statistični podatki MOD so zagotovili podatke o povprečju dejansko opravljenih tedenskih ur na zaposlenega v proizvodnem sektorju na Tajskem v OPP (74).

(178)

Čeprav so bili podatki o mesečnih dohodkih zaposlenih v proizvodnem sektorju navedeni tudi v statistiki MOD, se je Komisija odločila, da se bo sklicevala na statistične podatke tajskega nacionalnega statističnega urada, ki je zagotovil podrobnejše informacije o plačah in neplačnih prejemkih v različnih gospodarskih sektorjih po četrtletjih (75).

(179)

Nazadnje, Komisija je uporabila informacije, ki jih je predložila družba KPMG, da bi določila davek za socialno varnost, ki ga plačuje delodajalec.

(180)

Na podlagi teh podatkov je izračunala urno postavko v proizvodnji, ki so ji bili dodani dodatni stroški, povezani z delom, ki jih krije delodajalec.

(3) Električna energija

(181)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za električno energijo uporabila navedbo cene električne energije za podjetja ter industrijska in državna podjetja, ki je na voljo na spletnem mestu tajskega državnega podjetja Metropolitan Electricity Authority (76).

(182)

Ob upoštevanju nesodelovanja kitajskih proizvajalcev so vsi preostali parametri, ki so bili potrebni za izračun povprečne neizkrivljene referenčne cene električne energije, kot so območje napetosti, čas znotraj/zunaj konice in konična poraba, temeljili na podatkih, ki jih je predložila družba AMTP.

(4) Zemeljski plin

(183)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za zemeljski plin uporabila statistično poročilo tajskega urada za energetsko politiko in načrtovanje (ministrstvo za energijo) (77). To poročilo je zajemalo celotno OPP, vendar je vsebovalo skupne podatke o količini in vrednosti porabe zemeljskega plina ne glede na vrsto uporabnika (gospodinjstva, industrija, promet) in v vseh oblikah. Vendar Komisija ni mogla opredeliti nobenega vira, ki bi omogočal, da se ti podatki omejijo le na proizvodni sektor. V podrobnejšem letnem poročilu oddelka za razvoj alternativne energije in njeno učinkovitost (ministrstvo za energijo) (78) so podatki o porabi navedeni le v smislu količine, zato cene zemeljskega plina ni mogoče izračunati na tej podlagi. Na podlagi zadevnega poročila je proizvodni sektor na Tajskem v OPP predstavljal 44 % celotne porabe zemeljskega plina.

(e) Režijski stroški proizvodnje, PSU-stroški in dobiček

(184)

Poleg proizvodnih dejavnikov, povzetih v uvodni izjavi 171 zgoraj, so bili izračunani tudi režijski stroški proizvodnje. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev je izračun teh režijskih stroškov proizvodnje temeljil na količniku režijskih stroškov proizvodnje, deljenih s stroški proizvodnje, ki jih je sporočila družba AMTP. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(185)

Komisija je za PSU-stroške in dobiček uporabila finančne podatke tajskih proizvajalcev Pacific Pipe Co., Ltd (79). in družbe Asia Metal Co., Ltd (80). Najprej je za vsako od družb izračunala njuna deleža PSU-stroškov in dobička od stroškov prodanega blaga. Nato je določila povprečne PSU-stroške in dobiček v reprezentativni državi (ponderirane s prihodki od prodaje družb). Javno dostopni revidirani računovodski izkazi teh družb so bili dani na voljo zainteresiranim stranem kot priloga k drugemu obvestilu.

(f) Izračun normalne vrednosti

(186)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na osnovno vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(187)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija oprla na informacije, ki jih je predložila družba AMTP o porabi vsakega proizvodnega dejavnika (surovine, delo in energija) za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Ta obseg porabe je bil pomnožen z neizkrivljenimi stroški na enoto, določenimi na Tajskem, kot je opisano v oddelku (d) zgoraj.

(188)

Izračun je bil opravljen ločeno za dve osnovni vrsti varjenih cevi, tj. za črne cevi in galvanizirane cevi. Galvanizirane cevi so črne cevi, ki so bile naknadno galvanizirane, pri čemer se cev prekrije s plastjo cinka. Zato je za proizvodnjo galvaniziranega izdelka potrebna dodatna poraba energije in delovne sile ter dodatna uporaba cinka in žveplove kisline, ki se pri proizvodnji črnih cevi sploh ne porabita.

(189)

Drugič, da bi Komisija dobila neizkrivljene stroške proizvodnje, je neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala delež režijskih stroškov proizvodnje, ki je bil določen, kot je opisano v uvodni izjavi 184.

(190)

Nazadnje je Komisija poleg proizvodnih stroškov, določenih, kot je opisano v uvodni izjavi 189, uporabila PSU-stroške in dobiček v reprezentativni državi, določene, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 185. PSU-stroški in dobiček, izražen kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 4,3 % oziroma 3,0 %.

(191)

Normalne vrednosti za obe vrsti izdelkov, izračunane, kot je opisano v uvodnih izjavah 187 do 190, so bile znižane za neizkrivljene vrednosti stranskih proizvodov na podlagi seznama stranskih proizvodov, ki ga je predložila družba AMTP. Neizkrivljene vrednosti stranskih proizvodov so bile določene tako, da so se količine, prodane v OPP, kot jih je sporočila družba AMTP, pomnožile z neizkrivljenimi stroški na enoto, določenimi na Tajskem, kot je opisano v oddelku (d). Prilagoditev za nekatere stranske proizvode (cinkov pepel, surovi cink) je bila opravljena le v zvezi z normalno vrednostjo, določeno za galvanizirane izdelke, saj so ti stranski proizvodi pridobljeni v postopku galvanizacije.

(192)

Na tej podlagi je Komisija konstruirala normalno vrednost na podlagi franko tovarna v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. Ker ni sodeloval nobeden od proizvajalcev izvoznikov, je bila normalna vrednost določena na ravni države.

3.2.2.3 Izvozna cena

(193)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven cen franko tovarna. Tako je bila izvozna cena CIF znižana za stroške pomorskega prevoza in zavarovanja (81) ter stroške notranjega prevoza na Kitajskem (82). Za črne in galvanizirane izdelke je bila določena ločena izvozna cena.

3.2.2.4 Primerjava in stopnja dampinga

(194)

Komisija je za posamezno vrsto izdelka konstruirano normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, primerjala z izvozno ceno, kot je določena zgoraj.

(195)

LRK za nekatere izdelke izvaja politiko povračila DDV le delno ob izvozu. Za zagotovitev, da je normalna vrednost izražena z enako stopnjo obdavčitve kot izvozna cena, se normalna vrednost običajno prilagodi navzgor z delom DDV, ki je bil obračunan na izvoz izdelka, ki se pregleduje, in ki kitajskim proizvajalcem izvoznikom ni bil povrnjen. Vendar statistični podatki s spletnega mesta kitajske davčne in carinske uprave ter podatki družbe Transcustoms (83) kažejo, da je bil DDV v OPP, zaračunan za izvoz varjenih cevi, v celoti povrnjen. Zato prilagoditev za DDV ni bila uporabljena.

(196)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, negativna.

3.2.2.5 Sklep

(197)

Komisija je sklenila, da izvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Kitajske v OPP ni bil dampinški. Vendar je bil obseg zadevnega uvoza zelo omejen in je predstavljal 0,2 % celotnega uvoza EU in 0,1 % deleža na trgu Unije, zato so se cene štele za nereprezentativne. Zato je Komisija proučila tudi verjetnost ponovitve dampinga.

3.2.3 Verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov

(198)

Komisija je po ugotovitvi neobstoja dampinga v OPP proučila verjetnost ponovitve dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni, v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: obstoj dampinškega izvoza v tretje države, proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK, razpoložljivost drugih trgov in privlačnost trga Unije.

3.2.3.1 Izvoz v tretje države

(199)

Komisija je na podlagi statističnih podatkov GTA o uvozu opredelila pet največjih uvoznikov varjenih cevi iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom: Filipine, Hongkong, Peru, Indonezijo in Singapur (84). Komisija se je odločila, da Hongkong izključi iz svoje analize, saj so bila pri primerjavi zadevnih poročil GTA o uvozu in izvozu ugotovljena velika razhajanja v sporočenem obsegu trgovine med LRK in Hongkongom ter ker se zdi, da Hongkong ni končni namembni kraj kitajskega izvoza izdelka, ki se pregleduje. V zvezi s kitajskim izvozom varjenih cevi na preostale štiri glavne trge, so bili izračuni dampinga opravljeni po spodaj opisani metodologiji.

(a) Normalna vrednost

(200)

Komisija je za oceno dampinga iz LRK v tretje države uporabila enako normalno vrednost kot pri izračunu dampinga v zvezi s trgom Unije, ki je bila konstruirana, kot je opisano v uvodnih izjavah 168 do 192.

(b) Izvozna cena

(201)

Ker kitajski proizvajalci niso sodelovali, je bila verjetna izvozna cena za Unijo ocenjena z analizo trenutnih kitajskih izvoznih cen za tretje države na podlagi ustreznih statističnih podatkov GTA o uvozu za posamezne države.

(202)

Vse štiri zadevne države so svojo uvozno vrednost sporočile na ravni CIF. Zato je Komisija sporočene cene prilagodila za izračun izvozne cene na ravni franko tovarna, tako da je odštela stroške pomorskega prevoza in zavarovanja (85) ter stroške notranjega prevoza na Kitajskem (86).

(203)

V primeru Peruja stroški pomorskega prevoza in zavarovanja za dobave iz LRK v zgornjem viru niso bili navedeni. Zato se je Komisija odločila, da bo za dobave med LRK in Čilom uporabila navedbo cene, ki je bila na voljo iz istega vira.

(204)

Komisija je konstruirano normalno vrednost in cene izvoza v tretje države primerjala na podlagi franko tovarna. Kjer je bilo mogoče (87), je bila primerjava opravljena glede na vrsto izdelka (črni/galvanizirani) in določen je bil tehtani povprečni znesek dampinga.

(205)

Zgornja primerjava je pokazala stopnjo dampinga na ravni države za kitajski izvoz v štiri države, izraženo kot odstotek njihovih vrednosti CIF, kot sledi:

Država	% celotnega „svetovnega“ uvoza izdelka v preiskavi iz LRK	Stopnja dampinga (v %)
Filipini	19,3	71,7
Peru	5,3	25,6
Indonezija	4,4	21,4
Singapur	4,2	18,9

3.2.3.2 Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK

(206)

Glede na nesodelovanje kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK določeni na podlagi dostopnih dejstev in zlasti informacij, ki sta jih predložila vložnik in inštitut Huajing Industry Research Institute (88) (v nadaljnjem besedilu: HIRI), v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(207)

Glede na oba vira proizvodna zmogljivost v LRK znatno presega sedanji obseg proizvodnje in domače povpraševanje na kitajskem trgu. Podatki iz uvodnih izjav 208 in 209 spodaj se nanašajo na celotno proizvodnjo varjenih cevi iz železa in jekla. Vložnik je ocenil, da približno 80 % te proizvodnje predstavljajo „majhne cevi“ z zunanjim premerom 406,4 mm ali manj, kar ustreza izdelku, ki se pregleduje. To oceno potrjuje poročilo inštituta HIRI. Čeprav natančni podatki niso navedeni, je v poročilu navedeno, da ima „večina varjenih cevi, ki jih proizvaja industrija varjenih cevi na Kitajskem, majhen premer in debele stene“. Zato je Komisija menila, da je neskladje med proizvodno zmogljivostjo ter dejansko proizvodnjo in povpraševanjem na kitajskem trgu, kot je prikazano spodaj, reprezentativno za izdelek, ki se pregleduje.

(208)

Glede na podatke iz zahtevka, ki so bili naknadno posodobljeni med preiskavo, je proizvodnja varjenih cevi v LRK v OPP znašala 60 milijonov ton. V poročilu inštituta HIRI je navedena nekoliko nižja številka, in sicer 56 milijonov ton. Poleg tega je v tem poročilu navedeno, da ta obseg proizvodnje že presega notranje povpraševanje v LRK, ki je ocenjeno na 52,4 milijona ton, tudi brez upoštevanja neizkoriščene zmogljivosti.

(209)

Po navedbah vložnika neizkoriščena proizvodna zmogljivost izdelka, ki se pregleduje, v LRK znaša približno 10 milijonov ton. V poročilu inštituta HIRI ni nobenih podatkov o dejanski zmogljivosti. Vendar pa sta jasno poudarjena obstoj prekomerne proizvodnje varjenih cevi v LRK in obstoj resne presežne zmogljivosti. V poročilu je med drugim navedeno, da je „ob hitrem razvoju kitajske industrije, čeprav se je povpraševanje Kitajske po varjenih ceveh znatno povečalo, stopnja rasti njenega povpraševanja še vedno razmeroma nizka, kar je nižje od stopnje proizvodnje varjenih cevi. To je povzročilo sedanjo presežno zmogljivost na področju varjenih cevi in ne prispeva k razvoju industrije varjenih cevi. Poleg tega je eden od razlogov za presežno zmogljivost ta, da imajo nekatere domače industrije višje zahteve za varjene cevi, vključno z zahtevami glede kakovosti, premeri in zahtevami glede sten cevi. Kitajske varjene cevi ne morejo zadovoljiti potreb teh industrij in jih je treba kupiti od tujih držav. Posledica tega je trenutno stanje manjšega povpraševanja, zaradi česar se je povečala domača presežna zmogljivost.“ (89)

(210)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo varjenih cevi za izvoz v Unijo.

3.2.3.3 Razpoložljivost drugih trgov

(211)

Za izvoz varjenih cevi s poreklom iz LRK veljajo številni ukrepi trgovinske zaščite in druge uvozne omejitve. Po podatkih organizacije Global Trade Alert (90) se taki ukrepi uporabljajo v Avstraliji (protidampinške in izravnalne dajatve), Kanadi (protidampinške in izravnalne dajatve), Kolumbiji (protidampinški ukrepi), Mehiki (protidampinški ukrepi), Pakistanu (prepoved uvoza), Tajski (protidampinški ukrepi), Turčiji (zaščitni ukrepi) in ZDA (protidampinški ukrepi in ukrepi iz oddelka 232). Ti ukrepi ne omejujejo le dostopa kitajskih proizvajalcev do zgoraj navedenih trgov, temveč potrjujejo tudi nenehno nepošteno trgovinsko prakso kitajskih proizvajalcev varjenih cevi.

(212)

Komisija je zato sklenila, da obstaja verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki preusmerili izvoz v Unijo po dampinških cenah, če bi bili trenutni ukrepi razveljavljeni.

3.2.3.4 Privlačnost trga Unije

(213)

Glede na podatke GTA so kitajski proizvajalci izvozniki izvažali na svoje glavne tretje trge po cenah, ki so bile od 8 % do 21 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Ob upoštevanju te ravni cen je izvoz v Unijo za kitajske izvoznike potencialno veliko privlačnejši od izvoza v skoraj vse druge države.

(214)

Trg Unije je glede na svojo velikost privlačen tudi za kitajske proizvajalce, saj skupna potrošnja presega 540 000 ton.

3.2.3.5 Sklep o verjetnosti ponovitve dampinga

(215)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da bi se kitajski damping v EU, ne glede na to, ali je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom obstajal, v primeru izteka ukrepov zelo verjetno ponovil.

3.2.4 Splošni sklep o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga

(216)

Čeprav preiskava ni pokazala, da je kitajski uvoz v OPP še naprej vstopal na trg Unije po dampinških cenah, to ne omogoča sklepa, da se nepoštene prakse oblikovanja cen kitajskih proizvajalcev varjenih cevi v primeru izteka ukrepov ne bi ponovile.

(217)

Kitajski izvoz v glavne tretje države, na katere so bili usmerjeni kitajski proizvajalci varjenih cevi, je namreč vključeval obstoječe dampinške prakse. Ob upoštevanju znatnega obsega izvoza v te države (od 20 000 do 93 000 ton v primerjavi s samo 559 tonami, izvoženimi v Unijo) se cene navedenega izvoza štejejo za bolj reprezentativne za določitev morebitnih dampinških praks. Nenehne nepoštene prakse oblikovanja cen potrjujejo tudi številni ukrepi trgovinske zaščite, ki veljajo za kitajski izvoz varjenih cevi v druge države.

(218)

Poleg tega je Komisija našla druge kazalnike, da se bo damping v primeru izteka ukrepov verjetno ponovil.

(219)

Neizkoriščena zmogljivost v LRK je zelo velika in v obdobju preiskave z zvezi s pregledom presega več kot desetkratnik celotne potrošnje Unije. Poleg tega je v poročilu inštituta HIRI navedeno, da se je kitajska zmogljivost proizvodnje varjenih cevi samo v obdobju 2018–2019 povečala za 10 milijonov ton in da se pričakuje nadaljnje povečanje.

(220)

Nazadnje, privlačnost trga Unije glede na velikost in cene ter dejstvo, da drugi trgi ostajajo zaprti zaradi zaščitnih ukrepov, kaže, da bi se kitajski izvoz in neizkoriščene zmogljivosti v primeru izteka ukrepov verjetno (pre)usmerili v Unijo.

(221)

Zato je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga, če se ukrepi ne bi podaljšali.

3.3 Rusija

3.3.1 Uvodne pripombe

(222)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Rusije nadaljeval, čeprav na znatno nižji ravni kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od julija 2006 do junija 2007). Po statističnih podatkih Comext (Eurostat) je uvoz varjenih cevi iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal manj kot 2 000 ton v primerjavi z več kot 36 000 tonami v obdobju prvotne preiskave (tj. od julija 2006 do junija 2007). Podobno nizka raven uvoza je bila opažena med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa. Uvoz varjenih cevi iz Rusije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 0,4 % trga Unije v primerjavi z 2,7-odstotnim tržnim deležem v obdobju prvotne preiskave in 0,7 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa.

(223)

Dva ruska proizvajalca izvoznika, tj. PAO Severstal in TMK, sta se javila ob začetku postopka in izrazila pripravljenost za sodelovanje. Vendar je skupina TMK pozneje obvestila Komisijo, da ne namerava izpolniti vprašalnika za proizvajalca izvoznika.

(224)

Poleg tega je Komisija med navzkrižnim preverjanjem informacij, ki jih je zagotovila družba PAO Severstal, ki je potekalo na daljavo od 11. do 13. novembra 2020, ugotovila znatne in resne pomanjkljivosti pri poročanju o domači prodaji izdelka, ki se pregleduje. Te pomanjkljivosti so bistveno ovirale običajni postopek preiskave za navedeni del izpolnjenega vprašalnika. Družba PAO Severstal je predložila napačne informacije zlasti o številu sporočenih transakcij, količini celotne prodaje, vrednosti celotne prodaje in nadomestilih, sporočenih za domačo prodajo izdelka, ki se pregleduje, nepovezanim strankam.

(225)

Družba je pozno popoldne 13. novembra predložila posodobljeno različico domače prodaje. Vendar Komisija zaradi pomanjkanja časa ni mogla navzkrižno preveriti te revidirane različice in je uskladiti z drugimi predloženimi informacijami.

(226)

Poleg tega je bil sporočeni dobiček dodeljen izdelku, ki se pregleduje, in različnim prodajnim tokovom izdelka, ki se pregleduje, sorazmerno glede na prihodke od prodaje. To ni bilo sprejemljivo, saj na dobiček neposredno vplivajo proizvodni stroški, ki se razlikujejo med izdelki in vrstami izdelka. Poleg tega bi bilo treba glede na to, da so napake iz uvodne izjave 224 vplivale tudi na sporočene prihodke od prodaje izdelka, ki se pregleduje, na podlagi rezultatov analize domače prodaje pregledati tudi podatke o dobičku.

(227)

Komisija je menila, da so te znatne in resne pomanjkljivosti znatno ovirale običajni postopek preiskave za ta oddelek vprašalnika. Zato je družbo PAO Severstal obvestila, da namerava v zvezi z domačo prodajo in izračunom normalne vrednosti v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe uporabiti dostopna dejstva.

(228)

Ker noben drug proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v Rusiji ni sodeloval in predložil izpolnjenega vprašalnika, je Komisija organe Ruske federacije obvestila, da namerava v zvezi z izračunom normalne vrednosti uporabiti dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe ter svoje ugotovitve o dampingu in verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga v zvezi z vsemi proizvajalci izvozniki v Rusiji utemeljiti na dostopnih dejstvih.

(229)

Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(230)

Zato so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti je bila normalna vrednost konstruirana na podlagi informacij, ki jih je predložila družba PAO Severstal in ki so bile navzkrižno preverjene, ugotovljeno pa je bilo tudi, da so bile pravilno sporočene.

3.3.2 Nadaljevanje dampinškega uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

3.3.2.1 Normalna vrednost

(231)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 230 zgoraj, je morala Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Rusije pri določanju normalne vrednosti uporabiti dostopna dejstva. V ta namen so bile uporabljene informacije, ki jih je predložil delno sodelujoči ruski proizvajalec.

(232)

V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je tehtanemu povprečju proizvodnih stroškov na kontrolno številko izdelka podobnega izdelka delno sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prištelo naslednje:

—	tehtano povprečje prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški), ki jih je imel sodelujoči proizvajalec izvoznik pri domači prodaji podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in

—	tehtani povprečni dobiček, ki ga je dosegel sodelujoči proizvajalec izvoznik pri domači prodaji podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(233)

Ker ni bilo nobenega drugega zanesljivega in preverjenega dobička, je Komisija uporabila dobiček, ki ga je prijavila družba, čeprav je bilo ugotovljeno, da je bil nepravilno dodeljen, kot je pojasnjeno zgoraj v uvodni izjavi 226. Uporabljena stopnja dobička ustreza skupnemu dobičku družbe (za vse izdelke), kot je navedeno v revidiranih računovodskih izkazih, zato se je štela za najzanesljivejšo referenčno vrednost. Poleg tega bi bil pravilni dobiček nujno višji od tistega, ki ga je prijavila družba. Glede na to, da je bila stopnja dampinga, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 238 spodaj, že tako visoka, da je potrdila obstoj dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v obravnavani zadevi povišanje stopnje dampinga zaradi te prilagoditve torej ni pomembno za izid tega pregleda.

(234)

Proizvodni stroški so bili prilagojeni, kadar koli je bilo to potrebno.

3.3.2.2 Izvozna cena

(235)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Rusije je morala Komisija pri določanju izvozne cene uporabiti dostopna dejstva. Informacij edinega delno sodelujočega ruskega proizvajalca ni bilo mogoče uporabiti, saj ta proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni izvažal v EU.

(236)

Zato je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven franko tovarna. Tako je bila izvozna cena CIF znižana za stroške prevoza in zavarovanja (91) ter stroške notranjega prevoza v Rusiji (92).

3.3.2.3 Primerjava

(237)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno izdelka, ki se pregleduje, primerjala na podlagi franko tovarna.

(238)

Zgornja primerjava je pokazala stopnjo dampinga na ravni države za ruski izvoz v EU, izraženo kot odstotek vrednosti CIF, v višini 12,4 %. Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

3.3.2.4 Sklep

(239)

Komisija je zato sklenila, da se je damping iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval. Ker pa je bil obseg zadevnega uvoza zelo omejen in je predstavljal 0,7 % celotnega uvoza EU in 0,4 % deleža na trgu Unije, je Komisija proučila tudi verjetnost ponovitve dampinga.

(240)

Po razkritju so organi Ruske federacije trdili, da verjetnosti nadaljevanja dampinga v zvezi z ruskimi izvozniki ni mogoče zanesljivo ugotoviti, saj ugotovitev dampinga tako v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa kot v prvotni preiskavi ni bila skladna s pravili STO.

(241)

Ruski organi so v svojih pripombah trdili, da je prilagoditev stroškov zemeljskega plina, ki jo je Komisija uporabila v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in v prvotni preiskavi, nezdružljiva s členom 2.2.1.1, členom 2.2.1 in členom 2.2 protidampinškega sporazuma STO ter z ugotovitvami v naslednjih zadevah STO: EU – biodizel (Argentina), Ukrajina – amonijev nitrat in EU – metodologije prilagajanja stroškov. Ruski organi se izrecno sklicujejo na ugotovitve iz poročila o slednjem primeru, ki je bil izdan 24. julija 2020 (93) (v nadaljnjem besedilu: poročilo DS494), in sicer da domnevno poseganje države / izkrivljanje trga v Rusiji ni bilo ustrezna podlaga za sklep, da evidence proizvajalcev izvoznikov ne odražajo ustrezno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka.

(242)

To pripombo je bilo treba zavrniti iz naslednjih razlogov. Prvič, ugotovitve iz poročila DS494 so predmet pritožbenega postopka, zato ugotovitve odbora še niso dokončne. Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi 232, je Komisija v sedanji preiskavi normalno vrednost določila z uporabo proizvodnih stroškov podobnega izdelka, kot jih je sporočil delno sodelujoči ruski proizvajalec izvoznik v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ne da bi uporabila kakršno koli prilagoditev stroškov.

3.3.3 Verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov

(243)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: obstoj dampinškega izvoza v tretje države, proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v Rusiji ter privlačnost trga Unije.

3.3.3.1 Izvoz v tretje države

(a) Normalna vrednost

(244)

Normalna vrednost je bila konstruirana, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 232.

(b) Izvozna cena

(245)

Izvozna cena je bila določena na podlagi prodajnih cen delno sodelujočega ruskega proizvajalca v druge tretje države.

(246)

Komisija je konstruirano normalno vrednost in povprečne izvozne cene za tretje države primerjala na podlagi franko tovarna. Primerjava je bila opravljena glede na vrsto izdelka in določen je bil tehtani povprečni znesek dampinga.

(247)

Zgornja primerjava je pokazala stopnjo dampinga na ravni države za ruski izvoz v tretje države, izraženo kot odstotek vrednosti CIF, v višini 4,3 %.

3.3.3.2 Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Rusiji

(248)

Glede na omejeno sodelovanje ruskih proizvajalcev izvoznikov sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Rusiji določeni na podlagi dostopnih dejstev in zlasti informacij, ki sta jih predložila vložnik in edini delno sodelujoči ruski proizvajalec.

(249)

Glede na informacije, objavljene v publikaciji Metal Expert, ki jih je predložil vložnik, skupna proizvodna zmogljivost izdelka, ki se pregleduje, v Rusiji presega 8 milijonov ton. Vložnik je ocenil, da imajo ruski proizvajalci neizkoriščene zmogljivosti v višini približno enega milijona ton, ki jih domači trg ne more absorbirati. Poleg tega je v Rusiji vsaj 11 proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje, edini sodelujoči pa ima sam nominalno proizvodno zmogljivost, ki presega celotno potrošnjo Unije.

(250)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo ruski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo varjenih cevi za izvoz v Unijo.

3.3.3.3 Privlačnost trga Unije

(251)

Preiskava je pokazala, da je ruski proizvajalec izvoznik izvažal na svoje glavne tretje trge po cenah, ki so bile za približno 29 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Ob upoštevanju te ravni cen je izvoz v Unijo potencialno veliko privlačnejši za ruske izvoznike kot izvoz v vse druge države.

(252)

Trg Unije je privlačen tudi zaradi svoje geografske bližine in velikosti s skupno potrošnjo 541 000 ton.

(253)

Ruski organi so po razkritju nasprotovali stališču Komisije glede privlačnosti trga Unije za ruske izvoznike. Po njihovem mnenju se ruski proizvajalci bolj osredotočajo na rastoč notranji trg in na svoje glavne izvozne trge, tj. države Skupnosti neodvisnih držav (94), ki so privlačne zaradi odsotnosti uvoznih dajatev.

(254)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Prvič, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 238 in 251, so prodajne cene na trgu Unije veliko privlačnejše za ruske proizvajalce kot domače cene in cene izvoza v druge tretje države. Drugič, kot so priznali ruski organi sami, odsotnost dajatev povečuje privlačnost izvoznega trga, zato bodo ruski proizvajalci močno spodbujeni, da v primeru razveljavitve ukrepov svoj izvoz preusmerijo na trg Unije.

3.3.3.4 Sklep o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga

(255)

Preiskava je pokazala, da je ruski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej vstopal na trg Unije po dampinških cenah.

(256)

Pri tem se je izkazalo, da so dampinške prakse obstajale tudi v zvezi z ruskim izvozom na glavne trge tretjih držav.

(257)

Poleg tega je Komisija našla še druge dokaze, da se bo damping v primeru izteka ukrepov verjetno ponovil.

(258)

Neizkoriščena zmogljivost v Rusiji je zelo velika in presega celotno potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega se je glede na informacije, ki jih je predložil vložnik, med letoma 2018 in 2019 zmogljivost ruske proizvodnje varjenih cevi povečala za skoraj en milijon ton.

(259)

Ruski organi so nasprotovali oceni neizkoriščene zmogljivosti v Rusiji, ki jo je predložil vložnik, saj po njihovem mnenju ni upoštevala dejstva, da so nekatere tovarne sposobne proizvajati proizvode, ki niso zadevni izdelek, in so to tudi storile, s čimer so znatno zmanjšale svojo neizkoriščeno zmogljivost.

(260)

V zvezi s tem je Komisija upoštevala druge izdelke, ki se lahko proizvedejo na isti proizvodni liniji. Vendar je potrjeno, da je skupna nominalna zmogljivost zadevnega izdelka v Rusiji na ravni, kot je ocenjena v uvodni izjavi 258 zgoraj. Zato je Komisija sklenila, da je glede na privlačnost trga Unije verjetno, da bodo ruski proizvajalci v primeru izteka ukrepov spremenili svoj nabor izdelkov in povečali svojo proizvodno zmogljivost izdelka, ki se pregleduje.

(261)

Nazadnje, privlačnost trga Unije v smislu velikosti in cen, kot je prikazano zgoraj, kaže na verjetnost, da bi bila ruski izvoz in neizkoriščena zmogljivost v primeru izteka ukrepov (pre)usmerjena v Unijo.

(262)

Zato je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga, če se ukrepi ne bi podaljšali.

4. ŠKODA

4.1 Opredelitev industrije Unije in proizvodnje Unije

(263)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju proizvajalo 12 proizvajalcev v Uniji, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa 11 proizvajalcev v Uniji. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(264)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 291 704 ton. Komisija je ta podatek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so podatki, ki jih je predložil vložnik (95). Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali približno 40 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

4.2 Potrošnja Unije

(265)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Unije, namenjene za trg Unije, in podatkov o obsegu uvoza na trg Unije, pridobljenih iz statističnih podatkov Eurostata.

(266)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah) (96)

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Celotna potrošnja Unije	499 998	505 443	577 397	541 409
Indeks	100	101	115	108
Vir: Eurostat.

(267)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala. Leta 2018 se je povečala za 15 odstotnih točk, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2018 zmanjšala za 7 odstotnih točk. Na splošno se je potrošnja Unije med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečala za 8 %.

4.3 Uvoz iz zadevnih držav

4.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(268)

Komisija je obseg uvoza iz zadevnih držav določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je navedena v uvodni izjavi 266.

(269)

Uvoz iz zadevnih držav in njegov tržni delež sta se gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež (97)

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Obseg uvoza iz Rusije	1 235	883	1 732	1 912
Indeks	100	72	140	155
Tržni delež uvoza iz Rusije (v %)	0,25	0,17	0,30	0,35
Indeks	100	71	121	143
Obseg uvoza iz Belorusije	18	0	0	4
Indeks	100	0	0	19
Tržni delež uvoza iz Belorusije (v %)	0	0	0	0
Indeks	100	0	0	18
Obseg uvoza iz LRK	478	589	424	559
Indeks	100	123	89	117
Tržni delež uvoza iz LRK (v %)	0,10	0,12	0,07	0,10
Indeks	100	122	77	108
Delež uvoza iz zadevnih držav	1 731	1 472	2 156	2 475
Indeks	100	85	125	143
Tržni delež uvoza iz zadevnih držav (v %)	0,35	0,29	0,37	0,45
Indeks	100	84	108	132
Vir: Eurostat

(270)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz zadevnih držav je v obravnavanem obdobju in obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostal majhen. Čeprav se je uvoz iz Rusije in LRK med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal, je tržni delež teh dveh držav ostal zelo majhen (manj kot 1 %), medtem ko je bil tržni delež uvoza iz Belorusije v obravnavanem obdobju manjši od 0,0033 %.

4.3.2 Cene uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen

4.3.2.1 Cene

(271)

Komisija je povprečne cene uvoza določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata.

(272)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (EUR/tono) (98)

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Cena uvoza iz Rusije	410,52	499,74	475,80	540,37
Indeks	100	122	116	132
Cena uvoza iz Belorusije	101,65	0	0	531,43
Indeks	100	0	0	523
Cena uvoza iz LRK	1 429,16	2 562,52	1 954,28	1 515,58
Indeks	100	179	137	106
Vir: Eurostat

(273)

V zvezi z uvozom iz Rusije je bilo med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ugotovljeno zvišanje povprečne cene na enoto. Ta razvoj cen je skladen s splošnim razvojem cen izdelka, ki se pregleduje (glej tudi preglednici 5 in 9).

(274)

Glede na zelo majhen obseg uvoza iz LRK in Belorusije ni bilo mogoče smiselno analizirati cen tega uvoza.

4.3.2.2 Nelojalno nižanje prodajnih cen

(275)

Ker proizvajalci izvozniki v LRK niso sodelovali in ker so bile količine uvoza iz LRK v Unijo zelo majhne, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo mogoče določiti zanesljivih uvoznih cen. V teh okoliščinah je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(1)	tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka (črne ali galvanizirane varjene cevi), zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, in

(2)	ustrezne tehtane povprečne cene za vrsto izdelka, ki se pregleduje, proizvedenega v LRK in prodanega preostalemu svetu, določene na podlagi CIF, z ustreznimi prilagoditvami za carine in stroške po uvozu. Ker ni bilo drugih informacij, so bili ti stroški ocenjeni na 1 % vrednosti CIF (99).

(276)

Kar zadeva uvoz iz Rusije, se je obseg uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom štel za zadostnega, da se zagotovi dober pokazatelj prihodnje cenovne politike v primeru izteka ukrepov. Ob upoštevanju nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Rusije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 235, je Komisija za določitev uvozne cene uporabila podatke o cenah CIF iz Eurostata. Delno sodelujoči proizvajalec izvoznik v Rusiji je proizvajal le črne varjene cevi, izvoz v Unijo v Eurostatu pa je sestavljen skoraj izključno iz črnih varjenih cevi. Zato je bila primerjava opravljena samo za črne varjene cevi. Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(1)	tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za črne varjene cevi, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, in

(2)	ustrezne tehtane povprečne uvozne cene za črne varjene cevi iz Rusije, določene na podlagi CIF, z ustreznimi prilagoditvami za carine in stroške po uvozu. Ker ni bilo drugih informacij, so bili ti stroški ocenjeni na 1 % vrednosti CIF.

(277)

V zvezi z uvozom iz Belorusije glede na zelo majhne količine uvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo mogoče določiti zanesljivih uvoznih cen v Unijo. Zato je Komisija uporabila cene izdelkov, ki se pregledujejo in so proizvedeni v Belorusiji ter prodani tretjim trgom, zlasti Rusiji, ki je glavni izvozni trg. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 60, je bil izvoz galvaniziranih varjenih cevi v omejenih količinah in je kazal neskladen cenovni trend. Zato je bila primerjava opravljena samo za negalvanizirane varjene cevi, ki vključujejo črne varjene cevi in druge varjene cevi. Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(1)	tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za negalvanizirane varjene cevi, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, in

(2)	ustrezne tehtane povprečne cene negalvaniziranih varjenih cevi, proizvedenih v Belorusiji in prodanih Rusiji, določene na podlagi CIF, z ustreznimi prilagoditvami za carine in stroške po uvozu. Ker ni bilo drugih informacij, so bili ti stroški ocenjeni na 1 % vrednosti CIF.

(278)

Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Pokazal je tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen za zadevne države med 6,2 % in 23,5 %.

4.4 Uvoz iz tretjih držav, razen Rusije, Belorusije in LRK

(279)

Izdelek, ki se pregleduje, se je iz tretjih držav, razen Rusije, Belorusije in LRK, uvažal večinoma iz Turčije, Indije in Republike Severne Makedonije.

(280)

(Skupni) obseg uvoza ter tržni delež in cenovni trendi za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav (100)

Država		2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Turčija	Obseg (v tonah)	76 782	105 062	147 155	151 189
	Indeks	100	137	192	197
	Tržni delež (v %)	15	21	25	28
	Povprečna cena (EUR/tono)	547	643	702	626
	Indeks	100	117	128	114
Indija	Obseg (v tonah)	59 483	51 718	53 545	48 903
	Indeks	100	87	90	82
	Tržni delež (v %)	12	10	9	9
	Povprečna cena (EUR/tono)	540	683	758	740
Republika Severna Makedonija	Indeks	100	126	140	137
	Obseg (v tonah)	22 239	24 472	29 702	21 040
	Indeks	100	110	134	95
	Tržni delež (v %)	4	5	5	4
	Povprečna cena (EUR/tono)	494	607	626	574
	Indeks	100	123	127	116
Druge tretje države	Obseg (v tonah)	51 179	49 700	64 076	51 956
	Indeks	100	97	125	102
	Tržni delež (v %)	10	10	11	10
	Povprečna cena (EUR/tono)	794	884	907	917
	Indeks	100	111	114	115
Skupno vse tretje države, razen zadevnih držav	Obseg (v tonah)	209 683	230 951	294 478	273 088
	Indeks	100	110	140	130
	Tržni delež (v %)	42	46	51	50
	Povprečna cena (EUR/tono)	600	700	749	698
	Indeks	100	117	125	116
Vir: Eurostat.

(281)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Turčije se je v obravnavanem obdobju znatno povečal. Tržni delež tega uvoza se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal za 13 odstotnih točk ali približno 100 %. Uvoz iz Indije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal, vendar je njen tržni delež v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostal pomemben, in sicer 9-odstoten. Uvoz iz Republike Severne Makedonije je ostal nespremenjen in je predstavljal 4-odstotni tržni delež. Skupni uvoz iz tretjih držav, razen zadevnih držav, se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal za 30 %, tako da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 50-odstotni tržni delež v primerjavi z 42 % leta 2016.

(282)

Povprečne prodajne cene uvoza iz tretjih držav, razen zadevnih držav, so se v obravnavanem obdobju zvišale. Ta trend je skladen s trendom, ugotovljenim za uvoz iz zadevnih držav iz preglednice 4 zgoraj, in cenovnim trendom, ugotovljenim za prodajo industrije Unije na trgu Unije v preglednici 9 spodaj.

4.5 Gospodarski položaj industrije Unije

4.5.1 Splošne pripombe

(283)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(284)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, je bilo vzorčenje uporabljeno za oceno gospodarskega položaja industrije Unije.

(285)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, povezanih z vsemi proizvajalci Unije, ki jih je predložil vložnik. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, povezanih z vzorčenimi proizvajalci Unije, ki so navedeni v izpolnjenih vprašalnikih. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(286)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(287)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.5.2 Makroekonomski kazalniki (101)

4.5.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(288)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Obseg proizvodnje (v tonah)	319 525	286 386	305 907	291 704
Indeks	100	90	96	91
Proizvodna zmogljivost (v tonah)	804 342	803 896	799 426	791 354
Indeks	100	100	99	98
Izkoriščenost zmogljivosti (v %)	40	36	38	37
Indeks	100	90	96	93
Vir: Informacije, ki jih je predložil vložnik, informacije, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije

(289)

Čeprav se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 8 odstotnih točk, kot je navedeno v uvodni izjavi 267, se je obseg proizvodnje podobnega izdelka v istem obdobju zmanjšal s 319 525 ton leta 2016 na 291 704 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar pomeni zmanjšanje za 9 odstotnih točk. Zato povečanje potrošnje Unije ni koristilo industriji Unije.

(290)

Zmanjšanje obsega proizvodnje je predvsem posledica vse večje konkurence, s katero se srečuje industrija Unije zaradi uvoza izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz tretjih držav, ki niso zadevne države. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 281 in 282, se je obseg uvoza iz tretjih držav, zlasti iz Turčije, v obravnavanem obdobju znatno povečal. Tržni delež uvoza iz tretjih držav, razen zadevnih držav, se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal za 8 odstotnih točk. Celotni obseg uvoza iz teh držav v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je znašal 273 088 ton, kar predstavlja 50-odstotni tržni delež, medtem ko je celotni obseg uvoza iz zadevnih držav v istem obdobju znašal samo 2 475 ton, kar predstavlja tržni delež, manjši od 0,5 %.

(291)

Čeprav je proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju ostala stabilna, se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala s 40 % na 37 % po enakem trendu kot obseg proizvodnje.

4.5.2.2 Obseg prodaje in tržni delež

(292)

Obseg prodaje in tržni delež Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Celoten obseg prodaje na trgu Unije nepovezanim strankam (v tonah)	288 584	273 020	280 763	265 846
Indeks	100	95	97	92
Tržni delež (v %)	58	54	49	49
Indeks	100	94	84	85
Vir: Informacije, ki jih je predložil vložnik, informacije, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije

(293)

Obseg prodaje industrije Unije lastne proizvodnje nepovezanim strankam v Uniji je sledil istemu trendu kot obseg proizvodnje ter se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom podobno zmanjšal za 8 odstotnih točk. Tržni delež industrije Unije se je prav tako zmanjšal z 58 % leta 2016 na 49 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar ustreza povečanju tržnega deleža uvoza iz tretjih držav, razen zadevnih držav, tj. za 8 odstotnih točk.

(294)

Zato je bilo zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije in njenega tržnega deleža posledica povečanja uvoza iz tretjih držav, ki niso zadevne države.

4.5.2.3 Rast

(295)

Čeprav se je potrošnja Unije med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečala za 8 %, se je obseg prodaje nepovezanim strankam v Uniji zmanjšal prav tako za 8 %, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža industrije Unije za 9 odstotnih točk v obravnavanem obdobju. Zato industrija Unije v obravnavanem obdobju ni beležila rasti.

4.5.2.4 Zaposlenost in produktivnost

(296)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Število zaposlenih	628	630	624	608
Indeks	100	100	99	97
Produktivnost (v tonah/zaposlenega)	508	455	491	480
Indeks	100	89	96	94
Vir: Informacije, ki jih je predložil vložnik, informacije, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije

(297)

Število zaposlenih v industriji Unije, vključenih v proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšalo za 3 %. Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposlenega, je sledila istemu trendu, pri čemer se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %.

(298)

Zmanjšanje števila zaposlenih je posledica zmanjšanja obsega proizvodnje, ki je povezano tudi z zmanjšanjem prodaje in povpraševanja po izdelkih industrije Unije. Zmanjšanje produktivnosti je mogoče pojasniti z večjim zmanjšanjem obsega proizvodnje v primerjavi z zmanjšanjem števila zaposlenih.

4.5.2.5 Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(299)

Komisija je v uvodni izjavi 239 sklenila, da se je damping iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval. Ugotovila je tudi, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga iz Belorusije in LRK, če se ukrepi ne bi podaljšali.

(300)

Hkrati je bil obseg uvoza iz zadevnih držav v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zelo omejen in je predstavljal samo 0,45 % potrošnje Unije. Zato je bil vpliv višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije precej omejen.

(301)

Zgoraj proučeni makroekonomski kazalniki kažejo, da je gospodarski položaj industrije Unije kljub protidampinškim ukrepom, ki veljajo od leta 2008, ostal zelo ranljiv in oslabljen. Zato ni bilo mogoče ugotoviti okrevanja od preteklega dampinga in industrija Unije ostaja zelo ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije.

4.5.3 Mikroekonomski kazalniki (102)

4.5.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(302)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji na celotnem trgu (v EUR/tono)	662	763	825	778
Indeks	100	115	125	118
Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)	731	875	913	912
Indeks	100	120	125	125
Vir: Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije

(303)

Povprečne prodajne cene industrije Unije na enoto so se v obravnavanem obdobju zvišale. Cene so se med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zvišale za 18 %. Izdelek, ki se pregleduje, je blago, na prodajno ceno pa vpliva cena glavne surovine – toplo valjanih kolobarjev, ki predstavlja več kot 50 % proizvodnih stroškov. Zvišanje prodajnih cen je v določeni meri sledilo razvoju proizvodnih stroškov, ki so se med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečali za 25 %. Vendar se povprečna prodajna cena ni zvišala po isti stopnji kot proizvodni stroški na enoto, ki so poleg tega v obravnavanem obdobju dosledno ostali nad povprečno prodajno ceno. Ta trend je posledica zvišanja cene surovin in povečane konkurence zaradi uvoza, kar je povzročilo pritisk na prodajne cene industrije Unije.

4.5.3.2 Stroški dela

(304)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)	40 005	36 579	39 466	43 066
Indeks	100	91	99	108
Vir: Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije

(305)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se med letoma 2016 in 2017 najprej znižali, nato pa so se leta 2018 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom postopoma zviševali. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zvišali za 8 %.

4.5.3.3 Zaloge

(306)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Končne zaloge (v tonah)	20 722	12 356	14 952	17 600
Indeks	100	60	72	85
Vir: Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije

(307)

Zaloge industrije Unije so se med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšale. Prvotno so se med letoma 2016 in 2017 zmanjšale za 40 %, nato pa so se leta 2018 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom postopoma povečevale, vendar so ostale na ravni, nižji od leta 2016. Na splošno so se zaloge med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšale za 15 %.

4.5.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(308)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodkov od prodaje)	–6	–5	–4	–11
Indeks	–100	–76	–70	–177
Denarni tok (v EUR)	–4 874 323	2 363 932	–3 670 718	–8 123 363
Indeks	–100	48	–75	–167
Naložbe (v EUR)	2 457 649	1 647 452	1 301 235	2 095 539
Indeks	100	67	53	85
Donosnost naložb (v %)	–18	–17	–17	–41
Indeks	–100	–96	–96	–228
Vir: Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije

(a) Dobičkonosnost

(309)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(310)

Leta 2016 je imela industrija Unije negativno stopnjo dobička v višini –6 %, ki se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadalje znižala na –11 %. Negativna stopnja dobička industrije Unije v obravnavanem obdobju je posledica dejstva, da so bili proizvodni stroški na enoto vedno višji od povprečne prodajne cene izdelka, ki se pregleduje. Kot je razvidno iz preglednice 9 zgoraj, se je vrzel med proizvodnimi stroški na enoto in povprečno prodajno ceno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še povečala. To stanje je mogoče pojasniti z dejstvom, da je izdelek, ki se pregleduje, blago, zato je prodajna cena odvisna od cene glavne surovine (toplo valjanih kolobarjev) in konkurence na trgu. Ugotovljeno je bilo, da industrija Unije zaradi povečane konkurence zaradi uvoza iz tretjih držav v smislu obsega in nizkih cen ni mogla določiti prodajnih cen na ravni, ki bi ji omogočala vsaj pokritje proizvodnih stroškov.

(b) Denarni tok

(311)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je leta 2017 najprej izboljšal, nato pa se je leta 2018 ponovno zmanjšal in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel –8 milijonov EUR. To zmanjšanje je mogoče pojasniti predvsem z zmanjšanjem dobičkonosnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 310.

(312)

Naložbe so se med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšale za 15 %, kar dodatno kaže na težak finančni položaj industrije Unije. Donosnost naložb, ki je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala z –18 % na –41 % in je torej sledila enakemu trendu kot dobičkonosnost.

4.6 Sklep o škodi

(313)

Razvoj mikro- in makrokazalnikov v obravnavanem obdobju je pokazal, da se je finančni položaj industrije Unije poslabšal. Na splošno so se gibanja vseh ekonomskih kazalnikov v obravnavanem obdobju poslabšala.

(314)

Proizvodnja in obseg prodaje sta se zmanjšala, kar je negativno vplivalo na zaposlenost in produktivnost ter dobičkonosnost. Zaradi povečane konkurence in cenovnega pritiska zaradi uvoza iz tretjih držav se je dobičkonosnost industrije Unije še poslabšala. To je industriji Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povzročilo negativno stopnjo dobička v višini –11 %. Poslabšali so se tudi denarni tok, naložbe in donosnost naložb, zaradi česar je industrija Unije težko zbirala kapital in izvajala naložbe.

(315)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(316)

Komisija je ocenila, ali obstaja vzročna zveza med uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(317)

Obseg uvoza iz zadevnih držav je bil v obravnavanem obdobju zelo majhen, skupni tržni delež uvoza iz teh držav pa je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal le 0,43 %.

(318)

Hkrati je nenadno povečanje uvoza po nizkih cenah iz tretjih držav, ki niso zadevne države, kot so Turčija, Indija in Republika Severna Makedonija, povzročilo močan pritisk na cene in obseg prodaje industrije Unije. Za ponazoritev: povprečna prodajna cena industrije Unije za nepovezane stranke v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je znašala 778 EUR/tono, povprečna prodajna cena izdelkov, uvoženih iz Turčije, pa 626 EUR/tono in 574 EUR/tono za izdelke, uvožene iz Republike Severne Makedonije. Poleg tega se je tržni delež uvoza iz držav, ki niso zadevne države, med letoma 2016 in 2019 povečal z 42 % na 50 %.

(319)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da uvoz iz zadevnih držav zaradi svojega zelo omejenega obsega ni mogel povzročiti znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(320)

Zato je Komisija nadalje proučila verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav, v primeru razveljavitve ukrepov.

5. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE, KI JO JE PRVOTNO POVZROČIL DAMPINŠKI UVOZ IZ ZADEVNIH DRŽAV, V PRIMERU RAZVELJAVITVE UKREPOV

(321)

Komisija je v uvodni izjavi 315 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. V uvodni izjavi 319 je tudi ugotovila, da znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni mogel povzročiti uvoz iz zadevnih držav. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav, v primeru izteka ukrepov.

(322)

Da bi Komisija ugotovila, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav, je upoštevala naslednje elemente: (1) neizkoriščeno zmogljivost v zadevnih državah in privlačnost trga Unije ter (2) vpliv morebitnega uvoza in ravni cen takega uvoza iz teh držav na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

5.1 Neizkoriščena zmogljivost v zadevnih državah ter privlačnost trga Unije

(323)

Kot je že opisano v uvodnih izjavah 78, 210 in 250, imajo proizvajalci izvozniki v Belorusiji, LRK in Rusiji znatne neizkoriščene zmogljivosti, ki skupaj bistveno presegajo sedanji obseg proizvodnje in notranje povpraševanje v teh državah (103), te neizkoriščene zmogljivosti pa bi se lahko v primeru izteka ukrepov uporabile za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, za izvoz v Unijo.

(324)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 205 in 213, so kitajski proizvajalci izvozniki izvažali na svoje glavne tretje trge po dampinških cenah, ki so v povprečju od 8 % do 21 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 251, so bile ruske izvozne cene za tretje države za približno 29 % nižje od cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Nazadnje, v uvodni izjavi 82 je bilo ugotovljeno, da so beloruski proizvajalci izvozniki izvažali na svoj glavni tretji trg, Rusijo, po cenah, ki so bile za približno 5 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Zato je ob upoštevanju ravni cen izvoza iz Belorusije, LRK in Rusije na druge trge tretjih držav izvoz v Unijo potencialno veliko privlačnejši za beloruske, kitajske in ruske izvoznike. Posledično je mogoče razumno pričakovati, da bi v primeru razveljavitve ukrepov beloruski, kitajski in ruski proizvajalci izvozniki ponovno začeli izvažati velike količine izdelka, ki se pregleduje, v Unijo. To pričakovanje še dodatno krepi razpoložljivost znatnih neizkoriščenih zmogljivosti v teh državah.

5.2 Vpliv morebitnega uvoza iz zadevnih držav na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov

(325)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.2.2, je Komisija izvedla analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen brez protidampinških ukrepov, da bi ugotovila, kako bi uvoz iz zadevnih držav vplival na industrijo Unije, če bi se ukrepi odpravili.

(326)

Komisija je v uvodni izjavi 278 ugotovila, da je izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen za zadevne države pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 6,2 % in 23,5 %.

(327)

Poleg tega je Komisija izvedla simulacijo, da bi bolje ocenila verjetni učinek uvoza iz zadevnih držav na finančni položaj industrije Unije. V zvezi s tem je predpostavljala, da bodo proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav v Unijo izvažali enake količine kot pred uvedbo ukrepov (tj. skupno 250 559 ton) in da bo potrošnja Unije ostala enaka kot v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (tj. 541 409 ton). Predpostavljala je tudi, da bo 50 % celotnega uvoza iz teh držav vplivalo na industrijo Unije, preostalih 50 % pa na uvoz iz drugih tretjih držav, saj so tržni deleži na podobni ravni obsega. Nazadnje je Komisija predpostavljala, da bo industrija Unije ohranila enake prodajne cene kot v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, saj že ustvarja izgubo.

(328)

Rezultat te simulacije kaže, da bo industrija Unije verjetno izgubila obseg prodaje in tržni delež na trgu Unije. To bi vplivalo na splošno dobičkonosnost industrije, ki bi se zmanjšala z –11 % na –25 %.

(329)

To je konzervativna analiza, pri kateri se upošteva, da so povprečne prodajne cene uvoza iz drugih tretjih držav nižje od povprečnih prodajnih cen industrije Unije. To pomeni, da bi dampinški uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz zadevnih držav najverjetneje najprej pridobil tržni delež na račun industrije Unije, preden bi prevzel tržni delež izvoza iz drugih tretjih držav v Unijo. To bi povzročilo še dodatno poslabšanje dobičkonosnosti industrije Unije.

(330)

Po razkritju je beloruska vlada trdila, da bi bilo treba ugotovitve simulacijske vaje umakniti iz te uredbe v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe, v katerem je navedeno, da „[k]adar je uvoz izdelka iz več držav istočasno predmet protidampinških preiskav, se učinki takega uvoza ocenjujejo kumulativno samo, če se ugotovi, da […] obseg uvoza iz vsake od teh držav ni zanemarljiv“, ter glede na to, da je bil uvoz iz Belorusije, LRK in Rusije v letu 2019 zanemarljiv.

(331)

Komisija je opozorila, da se člen 3(4) osnovne uredbe nanaša na oceno učinkov dejanskega uvoza na industrijo Unije za določitev škode v okviru protidampinške preiskave, simulacija, ki jo je izvedla Komisija, iz uvodnih izjav 327 do 329 pa se nanaša na ugotavljanje verjetnosti ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil uvoz iz zadevnih držav, v primeru izteka ukrepov. Za oceno možnih učinkov takega uvoza na industrijo Unije temelji simulacija na hipotetičnem scenariju, po katerem se predvideva, da bodo zadevne države izvažale enake količine kot pred uvedbo ukrepov. Te količine niso bile zanemarljive (104). Ker se člen 3(4) osnovne uredbe ne uporablja za izvedeno simulacijo in ker potencialni obseg uvoza iz vsake države, obravnavane v simulaciji, ni zanemarljiv, je bila trditev zavrnjena.

(332)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav po cenah, ki nelojalno nižajo cene industrije Unije, in s tem še dodatno povečala škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Posledično bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena.

(333)

Po razkritju je ruska vlada trdila, da ni vzročne zveze med uvozom iz Rusije in položajem industrije Unije. V zvezi s tem je Komisija poudarila, da člen 11(2) osnovne uredbe od Komisije ne zahteva, da v pregledih zaradi izteka ukrepa opravi analizo vzročne povezave med uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Ugotovitve, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev škode, zadostujejo za utemeljitev nadaljevanja ukrepov. Komisija je v uvodni izjavi 332 sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije, s čimer bi se še povečala škoda, ki jo je utrpela industrija Unije. Tako je dokazala verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav, vključno z Rusijo, v primeru razveljavitve ukrepov. Zato je bila trditev zavrnjena.

6. INTERES UNIJE

(334)

(335)

Vse zainteresirane strani so imele v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe možnost, da izrazijo svoja stališča.

6.1 Interes industrije Unije

(336)

Čeprav so veljavni protidampinški ukrepi preprečevali, da bi dampinški uvoz iz zadevnih držav v velikem obsegu vstopil na trg Unije, je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo, njen položaj pa je šibek, kot potrjujejo negativna gibanja kazalnikov škode.

(337)

Kljub zelo majhnemu obsegu uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz zadevnih držav je Komisija ugotovila, da v primeru izteka ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil uvoz iz teh držav. Pritok velikih količin dampinškega uvoza iz zadevnih držav bi povzročil nadaljnjo škodo industriji Unije. To bi poslabšalo že tako zelo negotov gospodarski položaj industrije Unije in ogrozilo njeno sposobnost preživetja.

(338)

Komisija je zato sklenila, da je ohranitev protidampinških ukrepov proti zadevnim državam v interesu industrije Unije.

6.2 Interes nepovezanih uvoznikov, trgovcev in uporabnikov

(339)

Komisija je stopila v stik z vsemi znanimi nepovezanimi uvozniki, trgovci in uporabniki. Samo en distributer je predložil zgolj izpolnjene preglednice, ne da bi odgovoril na opisni del vprašalnika.

(340)

Analiza interesa Unije v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in prvotni preiskavi prav tako ni pokazala negativnega učinka ukrepov na nepovezane uvoznike, trgovce in uporabnike.

(341)

Na podlagi tega ni bilo znakov, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na nepovezane uvoznike, trgovce in uporabnike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

(342)

Po razkritju je ruska vlada trdila, da bi nadaljevanje ukrepov negativno vplivalo na industrije EU v spodnjem delu verige. V zvezi s tem je Komisija poudarila, da so imele industrije EU v spodnjem delu verige priložnost sodelovati v preiskavi in predložiti pripombe v zvezi z razkritjem. Komisija ni prejela pripomb nepovezanih uvoznikov, trgovcev in uporabnikov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

6.3 Sklep o interesu Unije

(343)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v interesu Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz zadevnih držav.

7. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(344)

Komisija na podlagi svojih sklepov glede nadaljevanja dampinga iz Rusije, ponovitve dampinga iz Belorusije in LRK, ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav, in interesa Unije ugotavlja, da bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla iz Belorusije, LRK in Rusije ohraniti.

(345)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Rusije, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(346)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (105). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(347)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Belorusije, LRK in Rusije. Po tem razkritju jim je bil določen tudi rok za predložitev stališč. Komisija je upoštevala vse prejete pripombe.

(348)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (106) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(349)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla, s krožnim prečnim prerezom in zunanjim premerom do vključno 168,3 mm (razen cevi za naftovode ali plinovode, zaščitnih cevi („casing“) in proizvodnih cevi („tubing“), ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte ali plina, preciznih cevi in cevi, opremljenih s priborom (fitingi), primernih za pretok plina ali tekočine, ki se uporabljajo za civilne zrakoplove), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7306 30 41, ex 7306 30 49, ex 7306 30 72 in ex 7306 30 77 (oznake TARIC 7306304120, 7306304920, 7306307280 in 7306307780), s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije.

2. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Država	Družba	Protidampinška dajatev	Dodatna oznaka TARIC
Ljudska republika Kitajska	Vse družbe	90,6 %
Rusija	TMK Group (Seversky Pipe Plant Open Joint Stock Company in Joint Stock Company Taganrog Metallurgical Works)	16,8 %	A892
	OMK Group (Open Joint Stock Company Vyksa Steel Works in Joint Stock Company Almetjvesk Pipe Plant)	10,1 %	A893
	Vse druge družbe	20,5 %	A999
Belorusija	Vse družbe	38,1 %

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1256/2008 z dne 16. decembra 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih varjenih cevi in votlih profilov iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije na podlagi postopka v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 384/96, s poreklom iz Tajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) iste uredbe, s poreklom iz Ukrajine na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) iste uredbe, ter o zaključku postopkov v zvezi z uvozom enakega izdelka s poreklom iz Bosne in Hercegovine ter Turčije (UL L 343, 19.12.2008, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/110 z dne 26. januarja 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije ter o zaključku postopka za uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Ukrajine po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 20, 27.1.2015, str. 6).

(4) UL C 166, 15.5.2019, str. 7.

(5) UL C 24, 24.1.2020, str. 17.

(6) UL C 86, 16.3.2020, str. 6.

(7) Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33).

(8) Galvanizirane cevi so črne cevi, ki so bile naknadno galvanizirane, pri čemer se cev prekrije s plastjo cinka.

(9) http://www.gtis.com/gta/secure/default.cfm

(10) https://www.doingbusiness.org/

(11) https://stats.oecd.org/

(12) Na podlagi nabora podatkov OECD: International Transport and Insurance Costs of Merchandise Trade (ITIC), Belarus – Russia (Stroški mednarodnega prevoza in zavarovanja trgovine z blagom (ITIC), Belorusija–Rusija). https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CIF_FOB_ITIC.

(13) Commission Staff Working Document on Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the purposes of Trade Defence Investigations (Delovni dokument služb Komisije o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite) z dne 20. decembra 2017 (SWD(2017) 483 final/2).

(14) http://www.gov.cn/zhengce/content/2017-12/01/content_5243734.htm

http://www.chinatax.gov.cn/n810341/n810755/c3377945/content.html

http://www.gov.cn:8080/gongbao/content/2019/content_5416183.htm

(15) https://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/cn/Documents/tax/deloitte-cn-tax-changes-to-vat-regulations-zh-171205.pdf

(16) http://www.transcustoms.cn/index.asp

(17) https://www.globaltradealert.org/

(18) https://m.huaon.com/detail/407989.html

https://m.huaon.com/detail/617918.html

(19) Kot je navedeno v uvodnih izjavah 144 do 152.

(20) Navedeno v uvodni izjavi 82 zgoraj.

(21) Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2017/969.

(22) Poročilo – poglavje 2, str. 6 in 7.

(23) Poročilo – poglavje 2, str. 10.

(24) Na voljo na http://www.fdi.gov.cn/1800000121_39_4866_0_7.html (zadnji ogled 15. julija 2019).

(25) Poročilo – poglavje 2, str. 20 in 21.

(26) Poročilo – poglavje 3, str. 41, 73 in 74.

(27) Poročilo – poglavje 6, str. 120 in 121.

(28) Poročilo – poglavje 6, str. 122 do 135.

(29) Poročilo – poglavje 7, str. 167 in 168.

(30) Poročilo – poglavje 8, str. 169, 170, 200 in 201.

(31) Poročilo – poglavje 2, str. 15 in 16, poročilo – poglavje 4, str. 50 in 84, poročilo – poglavje 5, str. 108 in 109.

(32) Poročilo – poglavje 3, str. 22 do 24, in poglavje 5, str. 97 do 108.

(33) Poročilo – poglavje 5, str. 104 do 109.

(34) Poročilo – poglavje 14, str. 358. 51 % zasebnih družb in 49 % podjetij v državni lasti glede na proizvodnjo ter 44 % podjetij v državni lasti in 56 % zasebnih družb glede na zmogljivost.

(35) Na voljo na: www.gov.cn/zhengce/content/2016-02/04/content_5039353.htm (zadnji ogled 2. marca 2020); https://policycn.com/policy_ticker/higher-expectations-for-large-scale-steel enterprise/?iframe=1&secret=c8uthafuthefra4e (zadnji ogled 2. marca 2020) in www.xinhuanet.com/english/2019-04/23/c_138001574.htm (zadnji ogled 2. marca 2020).

(36) Na voljo na http://www.xinhuanet.com/english/2019-04/23/c_138001574.htm (zadnji ogled 2. marca 2020) in http://www.jjckb.cn/2019-04/23/c_137999653.htm (zadnji ogled 2. marca 2020).

(37) Taka je bila na primer združitev zasebne družbe Rizhao in podjetja v državni lasti Shandong Iron and Steel leta 2009. Glej pekinško poročilo o jeklu, str. 58, in pridobljeni večinski delež družbe China Baowu Steel Group v družbi Magang Steel junija 2019, glej https://www.ft.com/content/a7c93fae-85bc-11e9-a028-86cea8523dc2 (zadnji ogled 2. marca 2020).

(38) Poročilo – poglavje 5, str. 100 in 101.

(39) Poročilo – poglavje 2, str. 26.

(40) Poročilo – poglavje 2, str. 31 in 32.

(41) Na voljo na https://www.reuters.com/article/us-china-congress-companies-idUSKCN1B40JU (zadnji ogled 15. julija 2019).

(42) Celotno besedilo načrta je na voljo na spletnem mestu ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo:

http://www.miit.gov.cn/n1146295/n1652858/n1652930/n3757016/c5353943/content.html (zadnji ogled 2. marca 2020).

(43) Profil družbe TISCO: http://en.tisco.com.cn/CompanyProfile/20151027095855836705.html (zadnji ogled 2. marca 2020).

(44) Profil družbe Baowu: http://www.baowugroup.com/en/contents/5273/102759.html (zadnji ogled 2. marca 2020).

(45) Poročilo – poglavja 14.1 do 14.3.

(46) Poročilo – poglavje 4, str. 41, 42 in 83.

(47) Analiza industrije jeklenih varjenih cevi na Kitajskem za leto 2018, Huajing Information Network, objavljena 5. marca 2019, https://m.huaon.com/detail/407989.html.

(48) Poročilo, del III, poglavje 14, str. 346 in naslednje.

(49) Uvod v načrt za prilagoditev in posodobitev jeklarstva.

(50) Poročilo – poglavje 14, str. 347.

(51) The 13th Five-Year Plan for Economic and Social Development of the People’s Republic of China (13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj Ljudske republike Kitajske) (2016–2020), na voljo na spletnem naslovu

https://en.ndrc.gov.cn/newsrelease_8232/201612/P020191101481868235378.pdf (zadnji ogled 2. marca 2020).

(52) Poročilo – poglavje 14, str. 349.

(53) Poročilo – poglavje 14, str. 352.

(54) Katalog s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013), izdan na podlagi odredbe št. 9 nacionalne komisije za razvoj in reforme z dne 27. marca 2011 in spremenjen v skladu s sklepom nacionalne komisije za razvoj in reforme o spremembi ustreznih klavzul kataloga s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011), izdanim na podlagi odredbe št. 21 nacionalne komisije za razvoj in reforme z dne 16. februarja 2013.

(55) Poročilo – poglavje 14, str. 375 in 376.

(56) Poročilo – poglavje 6, str. 138 do 149.

(57) Poročilo – poglavje 9, str. 216.

(58) Poročilo – poglavje 9, str. 213 do 215.

(59) Poročilo – poglavje 9, str. 209 do 211.

(60) Poročilo – poglavje 13, str. 332 do 337.

(61) Poročilo – poglavje 13, str. 336.

(62) Poročilo – poglavje 13, str. 337 do 341.

(63) Poročilo – poglavje 6, str. 114 do 117.

(64) Poročilo – poglavje 6, str. 119.

(65) Poročilo – poglavje 6, str. 120.

(66) Glej Delovni dokument MDS Resolving China’s Corporate Debt Problem (Reševanje težave z dolgom podjetij na Kitajskem), Wojciech Maliszewski, Serkan Arslanalp, John Caparusso, José Garrido, Si Guo, Joong Shik Kang, W. Raphael Lam, T. Daniel Law, Wei Liao, Nadia Rendak, Philippe Wingender, Jiangyan, oktober 2016, WP/16/203.

(67) Poročilo – poglavje 6, str. 121 in 122, 126 do 128 ter 133 do 135.

(68) Odprti podatki Svetovne banke – višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(69) Če nobena država s podobno stopnjo razvoja ne proizvaja izdelka, ki se pregleduje, se lahko upošteva proizvodnja izdelka, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek, ki se pregleduje.

(70) V Turčiji v OPP ni bilo podatkov o uvozu pomembnega proizvodnega dejavnika – glavnega stranskega proizvoda (odpadno nelegirano jeklo). Poleg tega so bile uvedene omejitve izvoza žveplove kisline. Na Tajskem so bili podatki o uvozu na voljo za vse surovine in stranske proizvode, izvozne/uvozne omejitve pa niso bile ugotovljene v zvezi z nobenim od proizvodnih dejavnikov.

(71) Podatki, predloženi za režijske stroške proizvodnje, so bili na daljavo navzkrižno preverjeni in usklajeni z računovodskimi izkazi družbe.

(72) https://www.doingbusiness.org/content/dam/doingBusiness/country/t/thailand/THA.pdf str. 48.

(73) https://home.kpmg/xx/en/home/insights/2011/12/thailand-other-taxes-levies.html

(74) https://www.ilo.org/shinyapps/bulkexplorer17/?lang=en&segment=indicator&id=HOW_TEMP_SEX_ECO_NB_A

(75) http://www.nso.go.th/sites/2014en/Pages/Statistical%20Themes/Population-Society/Labour/Labour-Force.aspx (1. do 4. četrtletje, datoteka Excel, – mapa 1–19 Wk, preglednica 15).

(76) http://www.mea.or.th/en/profile/109/114 – uporabljena je bila industrijska tarifa glede na uro porabe.

(77) http://www.eppo.go.th/index.php/en/en-energystatistics/energy-economy-static, preglednica 7.2.4.

(78) https://www.dede.go.th/ewt_news.php?nid=42079

(79) https://www.pacificpipe.co.th/EN/investor.html#financial_information

(80) https://asiametal.co.th/Investor/index.php?page=fin_data&lang=0

(81) Na podlagi nabora podatkov OECD: International Transport and Insurance Costs of Merchandise Trade (ITIC), China – the Netherlands (Stroški mednarodnega prevoza in zavarovanja trgovine z blagom (ITIC), Kitajska–Nizozemska). https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CIF_FOB_ITIC.

(82) Na podlagi navedbe cene za dobave na relaciji pristanišče Tjandžin–Peking, kot jo je določila Svetovna banka, https://www.doingbusiness.org/content/dam/doingBusiness/country/c/china/CHN.pdf, str. 88.

(83) http://www.transcustoms.cn/index.asp

(84) Države so razvrščene glede na obseg uvoza iz LRK.

(85) Na podlagi nabora podatkov OECD: International Transport and Insurance Costs of Merchandise Trade (ITIC), China – country in question (Stroški mednarodnega prevoza in zavarovanja trgovine z blagom (ITIC), Kitajska–zadevna država). https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CIF_FOB_ITIC.

(86) Na podlagi navedbe cene za dobave na relaciji pristanišče Tjandžin–Peking, kot jo je določila Svetovna banka, https://www.doingbusiness.org/content/dam/doingBusiness/country/c/china/CHN.pdf, str. 88.

(87) V primeru Peruja carinske oznake države ne omogočajo razlikovanja med črnimi in galvaniziranimi izdelki. Zato so bile vse cevi, ki se pregledujejo, v izračunu obravnavane kot ena vrsta izdelka.

(88) https://m.huaon.com/detail/407989.html; https://m.huaon.com/detail/617918.html

(89) Analiza industrije jeklenih varjenih cevi na Kitajskem za leto 2018, Huajing Information Network, objavljena 5. marca 2019, https://m.huaon.com/detail/407989.html.

(90) https://www.globaltradealert.org/

https://www.globaltradealert.org/data_extraction

https://www.globaltradealert.org/latest/state-acts

(91) Na podlagi nabora podatkov OECD: International Transport and Insurance Costs of Merchandise Trade (ITIC) – Russia-Latvia (Stroški mednarodnega prevoza in zavarovanja trgovine z blagom (ITIC) – Rusija–Latvija): https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CIF_FOB_ITIC#.

(92) Na podlagi navedbe cene za dobave na relaciji Moskva–Sankt Peterburg, kot jo je določila Svetovna banka: https://www.doingbusiness.org/content/dam/doingBusiness/country/r/russia/RUS.pdf, str. 85.

(93) Evropska unija – Cost Adjustment Methodologies and Certain Anti-Dumping Measures on Imports from Russia (Metodologije prilagajanja stroškov in nekateri protidampinški ukrepi za uvoz iz Rusije), poročilo odbora z dne 24. julija 2020, WT/DS494/R.

(94) Azerbajdžan, Armenija, Belorusija, Kazahstan, Kirgiška republika, Moldavija, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan in Ukrajina.

(95) Obseg proizvodnje temelji na podatkih EU-27, saj je Združeno kraljestvo s 1. februarjem 2020 prenehalo biti del Evropske unije, prehodno obdobje za izstop Združenega kraljestva pa se je končalo 31. decembra 2020.

(96) Potrošnja temelji na podatkih EU-27, brez podatkov, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo.

(97) Obseg uvoza temelji na podatkih EU-27, brez podatkov, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo.

(98) Uvozne cene temeljijo na podatkih EU-27, brez podatkov, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo.

(99) Glej Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/566 z dne 9. aprila 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Ruske federacije, Republike Koreje in Malezije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta ter o zaključku preiskave v zvezi z uvozom enakega izdelka s poreklom iz Republike Turčije (UL L 99, 10.4.2019, str. 9), uvodna izjava 128.

(100) Uvoz iz tretjih držav temelji na podatkih EU-27, razen podatkov, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo kot državo članico, a vključno s podatki, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo kot tretjo državo.

(101) Makroekonomski kazalniki temeljijo na podatkih EU-27, brez podatkov, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo.

(102) Mikroekonomski kazalniki temeljijo na podatkih EU-28, vključno z Združenim kraljestvom. Glede na majhen obseg prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v Združenem kraljestvu (približno 3 % povprečne prodaje teh proizvajalcev v EU v OPP) se zdi, da je vpliv transakcij v zvezi z Združenim kraljestvom na ugotovitve o škodi minimalen, zato se sklepi o znatni škodi ob uporabi podatkov EU-27 ne bi spremenili.

(103) Neizkoriščena zmogljivost v LRK presega več kot desetkratnik celotne potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, medtem ko ima edini sodelujoči ruski proizvajalec izvoznik nominalno proizvodno zmogljivost, ki presega celotno potrošnjo Unije. Neizkoriščena zmogljivost v Belorusiji predstavlja 9 % potrošnje Unije.

(104) 184 887 ton iz LRK, 36 057 ton iz Rusije in 29 615 ton iz Belorusije.

(105) European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, Rue de la Loi 170, 1040 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.

(106) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2021/628 z dne 16. aprila 2021 o izvajanju člena 17(3) Uredbe (EU) št. 224/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/629 z dne 4. novembra 2020 o spremembi delegiranih uredb (EU) št. 532/2014 in (EU) št. 1255/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim glede podrobnih minimalnih zahtev za namene revizije ter glede podatkov, ki jih je treba zajemati in hraniti	4
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/630 z dne 16. februarja 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih kategorij blaga, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, in spremembi Odločbe Komisije 2007/275/ES ( 1 )	17
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/631 z dne 12. aprila 2021 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Budaörsi őszibarack (ZGO))	23
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/632 z dne 13. aprila 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, sestavljenih proizvodov ter sena in slame, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2007 in Odločbe Komisije 2007/275/ES ( 1 )	24
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/633 z dne 14. aprila 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indonezije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta	63
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/634 z dne 15. aprila 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/404 glede prehodnih ureditev, vnosov za Združeno kraljestvo in kronska odvisna ozemlja Guernsey, Otok Man in Jersey ter seznama tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop mlečnih proizvodov, za katere je obvezna posebna obdelava za zmanjšanje tveganja proti slinavki in parkljevki, v Unijo ( 1 )	108
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/635 z dne 16. aprila 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta	145
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2021/636 z dne 16. aprila 2021 o izvajanju Sklepa 2013/798/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Srednjeafriški republiki	194

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 132

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 19. april 2021


	(1) Besedilo velja za EGP.