19.4.2021

Uradni list Evropske unije

L 132/4

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/629

z dne 4. novembra 2020

o spremembi delegiranih uredb (EU) št. 532/2014 in (EU) št. 1255/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim glede podrobnih minimalnih zahtev za namene revizije ter glede podatkov, ki jih je treba zajemati in hraniti

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (1), zlasti členov 13(6) ter 32(8) in (9) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 223/2014 Komisiji omogoča, da za dopolnitev nebistvenih elementov iz navedene uredbe v zvezi s Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) sprejme delegirane akte.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 532/2014 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) št. 223/2014 glede minimalnih zahtev za revizijsko sled in seznama podatkov, ki jih mora organ upravljanja za vsako operacijo zajeti in hraniti v sistemu za namene spremljanja, vrednotenja, finančnega upravljana, preverjanja in revizije.

(3)	Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1255/2014 (3) dopolnjuje Uredbo (EU) št. 223/2014 z določitvijo vsebine letnih in končnih poročil o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov.

(4)

Z Uredbo (EU) 2020/559 Evropskega parlamenta in Sveta (4) se je spremenila Uredba (EU) št. 223/2014 zaradi uvedbe posebnih ukrepov za obravnavanje izbruha COVID-19. Zlasti je bila z Uredbo (EU) 2020/559 uvedena možnost, da države članice najbolj ogroženim hrano ali osnovno materialno pomoč ali oboje zagotovijo posredno, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov.

(5)

S posrednim zagotavljanjem hrane in osnovne materialne pomoči prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov so v primerjavi z neposrednim zagotavljanjem pomoči najbolj ogroženim povezani posebni izzivi glede izvajanja. Zato je primerno določiti posebne določbe za sheme neposrednega zagotavljanja pomoči v zvezi z minimalnimi zahtevami za revizijsko sled, da se prilagodi seznam podatkov, ki jih mora organ upravljanja za vsako operacijo zajeti in hraniti v sistemu za namene spremljanja, vrednotenja, finančnega upravljanja, preverjanja in revizije, ter seznam kazalnikov, ki jih mora organ upravljanja sporočiti.

(6)	Da bi se ublažila večja tveganja nepravilnosti in goljufij, kadar se zagotavljanje hrane ali osnovne materialne pomoči ali oboje izvaja prek kuponov ali kartic v papirni obliki, je v takih primerih primerno določiti dodatne minimalne zahteve za revizijsko sled.

(7)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe ter preprečile nepravilnosti in goljufije, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(8)	Delegirani uredbi (EU) št. 532/2014 in (EU) št. 1255/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delegirana uredba (EU) št. 532/2014 se spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 3a

Podrobne minimalne zahteve za revizijsko sled za pomoč, ki se najbolj ogroženim zagotavlja posredno, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

(člen 32(9) Uredbe (EU) št. 223/2014)

1. Poleg podrobnih minimalnih zahtev za revizijsko sled iz člena 3 revizijska sled za operacije zagotavljanja hrane ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim osebam prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov v skladu s členom 23(4a) Uredbe (EU) št. 223/2014:

(a)

omogoča uskladitev skupnega števila izdanih kuponov, kartic ali drugih instrumentov s skupnim številom kuponov, kartic ali drugih instrumentov, izdanih končnim prejemnikom in uporabljenih, in sicer na podlagi računovodskih evidenc in dokazil, ki jih hranijo organ za potrjevanje, organ upravljanja, posredniški organi in upravičenci;

(b)	v zvezi z upravičenimi stroški iz člena 26(2)(a) omogoča uskladitev skupnih zneskov, potrjenih in sporočenih Komisiji, z vrednostjo kuponov, kartic ali drugih instrumentov, ki so jih končni prejemniki uporabili;

(c)	vključuje dokumente v zvezi z odobritvijo kuponov, kartic ali drugih instrumentov končnim prejemnikom, njihovim razdeljevanjem končnim prejemnikom in njihovo uporabo.

Za uporabo kartic, kuponov ali drugih instrumentov revizijska sled dokazuje, da so bili kuponi, kartice ali drugi instrumenti uporabljeni samo za nakup hrane ali osnovne materialne pomoči ali obojega.

2. Kadar se hrana in/ali osnovna materialna pomoč najbolj ogroženim osebam zagotovi prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov v papirni obliki, revizijska sled vključuje tudi naslednje:

(a)	varnostne ukrepe za preprečevanje ponarejanja, ki jih sprejmejo organ upravljanja, posredniški organi in upravičenci;

(b)	ukrepe za zaščito zalog kuponov;

(c)	identifikacijo organov, ki identificirajo končne prejemnike, in organov, ki končnim prejemnikom razdeljujejo kupone, kartice ali druge instrumente;

(d)	dokumentacijo, ki dokazuje, da so končni prejemniki prejeli kupone, kartice ali druge instrumente.“;

(2)	Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 2

Priloga k Delegirani uredbi (EU) št. 1255/2014 se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. novembra 2020

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 72, 12.3.2014, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 532/2014 z dne 13. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 148, 20.5.2014, str. 54).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1255/2014 z dne 17. julija 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim z določitvijo vsebine letnih in končnih poročil o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov (UL L 337, 25.11.2014, str. 46).

(4) Uredba (EU) 2020/559 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za obravnavanje izbruha COVID-19 (UL L 130, 24.4.2020, str. 7).

PRILOGA I

„PRILOGA I

Seznam podatkov, ki se zajemajo in hranijo v računalniški obliki v sistemu spremljanja (člen 2)

Podatki so obvezni pri operacijah, ki prejemajo podporo iz OP I in OP II (1), in pri vseh vrstah dostave, če ni v drugem stolpcu drugače določeno.

Podatkovna polja

Navedba vrst operativnih programov ali vrst dostave, za katere se podatki ne zahtevajo

Podatki o upravičencu (2)

1.	Ime ali edinstvena identifikacijska oznaka vsakega upravičenca

2.	Informacija o tem, ali je upravičenec oseba javnega ali zasebnega prava

3.	Informacija o tem, ali je DDV, obračunan na izdatke upravičenca, v skladu z nacionalno zakonodajo o DDV ni izterljiv

4.	Kontaktni podatki upravičenca

Podatki o operaciji

5.	Ime ali edinstvena identifikacijska oznaka operacije

6.	Kratek opis operacije

7.	Datum vložitve vloge za operacijo

8.	Datum začetka, kot je naveden v dokumentu o pogojih za podporo

9.	Datum zaključka, kot je naveden v dokumentu o pogojih za podporo

10.	Dejanski datum, ko se operacija fizično zaključi ali v celoti izvede

11.	Organ, ki izda dokument o pogojih za podporo

12.	Datum dokumenta o pogojih za podporo

13.	Valuta operacije

14.	Številka CCI programov, v okviru katerih operacija prejema podporo

15.	Vrste obravnavane materialne pomoči

Ni relevantno za OP II

16.	Vrste podprtih ukrepov

Ni relevantno za OP I

17.	Oznake oblike financiranja

18.	Oznake lokacije

19.	Količina hrane, ki jo kupi javni organ ali partnerska organizacija, če je to primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

20.	Količina hrane, ki jo pridobi javni organ v skladu s členom 23(4) Uredbe (EU) št. 223/2014, če je primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

21.	Količina dostavljene hrane partnerskim organizacijam, če je primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

22.	Količina dostavljene hrane končnim prejemnikom, če je primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

23.	Količina osnovne materialne pomoči, ki jo kupi javni organ ali partnerska organizacija, če je primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

24.	Količina osnovne materialne pomoči, dostavljene partnerskim organizacijam, če je primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

25.	Količina osnovne materialne pomoči, dostavljene končnim prejemnikom, če je primerno

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za posredno dostavo hrane, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov

26.	Število izdanih kuponov ali kartic (ali drugih instrumentov posredne dostave)

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za neposredno dostavo hrane in/ali osnovne materialne pomoči

27.	Število kuponov ali kartic (ali drugih instrumentov posredne dostave), dostavljenih končnim prejemnikom

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za neposredno dostavo hrane in/ali osnovne materialne pomoči

28.	Število kuponov ali kartic (ali drugih instrumentov posredne dostave), ki so jih končni prejemniki uporabili

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za neposredno dostavo hrane in/ali osnovne materialne pomoči

29.	Skupni izdatki za kupone ali kartice (ali druge instrumente posredne dostave), dostavljene končnim prejemnikom

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za neposredno dostavo hrane in/ali osnovne materialne pomoči

30.	Skupni izdatki za kupone ali kartice (ali druge instrumente posredne dostave), ki so jih končni prejemniki uporabili

Ni relevantno za OP II

Ni relevantno za neposredno dostavo hrane in/ali osnovne materialne pomoči

Podatki o kazalnikih

31.	Naziv skupnih kazalnikov, ki so relevantni za operacijo

32.	Oznaka za skupne kazalnike, ki so relevantni za operacijo

33.	Doseganje ravni skupnih kazalnikov za vsako leto izvajanja ali ob koncu operacije

34.	Naziv kazalnikov posameznih programov, ki so relevantni za operacijo

Ni relevantno za OP I

35.	Oznaka za kazalnike posameznih programov, ki so relevantni za operacijo

Ni relevantno za OP I

36.	Posebni cilji za kazalnike učinka za posamezne programe

Ni relevantno za OP I

37.	Doseganje ravni kazalnikov učinka za posamezne programe za vsako leto izvajanja ali ob koncu operacije

Ni relevantno za OP I

38.	Merska enota za vsak cilj glede učinka

Ni relevantno za OP I

39.	Izhodišče za kazalnike učinkov

Ni relevantno za OP I

40.	Ciljna raven za kazalnike učinkov

Ni relevantno za OP I

41.	Merska enota za vsak cilj rezultata in izhodišče

Ni relevantno za OP I

42.	Merska enota za vsak kazalnik

Finančni podatki o posamezni operaciji (v valuti, ki se uporablja za operacijo)

43.	Znesek skupnih upravičenih stroškov operacije, kot je bil odobren v dokumentu o pogojih za podporo

44.	Znesek skupnih upravičenih stroškov, ki pomenijo javne izdatke v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014

45.	Znesek javne podpore, naveden v dokumentu o pogojih za podporo

Podatki o zahtevkih upravičenca za plačilo (v valuti, ki se uporablja za operacijo)

46.	Datum prejema posameznega zahtevka za plačilo od upravičenca

47.	Datum posameznega plačila upravičencu na podlagi zahtevka za plačilo

48.	Znesek upravičenih izdatkov v zahtevku za plačilo, ki so podlaga za vsako plačilo upravičencu

49.	Znesek javnih izdatkov v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustreza upravičenim izdatkom, ki so podlaga za posamezno plačilo

50.	Znesek posameznega plačila upravičencu na podlagi zahtevka za plačilo

51.	Datum začetka preverjanj operacije na kraju samem v skladu s členom 32(5)(b) Uredbe (EU) št. 223/2014

52.	Datum revizij operacije na kraju samem v skladu s členom 34(1) Uredbe (EU) št. 223/2014 in členom 6 Delegirane uredbe (EU) št. 532/2014 (3)

53.	Organ, ki izvede revizijo ali preverjanje

Podatki o izdatkih v zahtevku upravičenca za plačilo na podlagi dejanskih stroškov (v valuti, ki se uporablja za operacijo)

54.	Upravičeni javni izdatki, prijavljeni Komisiji, določeni na podlagi dejansko nastalih in plačanih stroškov

55.	Javni izdatki v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustrezajo upravičenim javnim izdatkom, prijavljenim Komisiji ter določenim na podlagi dejansko povrnjenih in plačanih stroškov

56.	Vrsta naročila, če se naročilo odda v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) (opravljanje storitev/dobava blaga) ali Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5)

57.	Znesek naročila, če se naročilo odda v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES ali Direktive 2014/23/EU

58.	Upravičeni izdatki, nastali in plačani na podlagi naročila, če se naročilo odda v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES ali Direktive 2014/23/EU

59.	Uporabljeni postopek oddaje javnega naročila, če se naročilo odda v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES ali Direktive 2014/23/EU

60.	Ime ali edinstvena identifikacijska oznaka izvajalca, če se naročilo odda v skladu z določbami Direktive 2014/23/EU

Podatki o izdatkih v zahtevku upravičenca za plačilo na podlagi standardnih stroškov na enoto (v valuti, ki se uporablja za operacijo)

61.	Znesek upravičenih javnih izdatkov, prijavljenih Komisiji, določen na podlagi standardnih stroškov na enoto

62.	Javni izdatki v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustrezajo upravičenim javnim izdatkom, prijavljenim Komisiji ter določenim na podlagi standardnih stroškov na enoto

63.	Opredelitev enote, ki se uporablja za standardne stroške na enoto

64.	Število dobavljenih enot v skladu z zahtevkom za plačilo za vsako postavko enote

65.	Stroški na enoto za posamezno enoto za vsako postavko enote

Podatki o izdatkih v zahtevku upravičenca za plačilo na podlagi plačil pavšalnih zneskov (v valuti, ki se uporablja za operacijo)

66.	Znesek upravičenih javnih izdatkov, prijavljenih Komisiji, določen na podlagi pavšalnih zneskov

67.	Javni izdatki v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustrezajo upravičenim javnim izdatkom, prijavljenim Komisiji ter določenim na podlagi pavšalnih zneskov

68.	Za vsak pavšalni znesek dogovorjeni dosežki (učinki ali rezultati) iz dokumenta o pogojih za podporo kot podlaga za izplačilo pavšalnih zneskov

69.	Za vsak pavšalni znesek dogovorjeni znesek iz dokumenta o pogojih za podporo

Podatki o izdatkih v zahtevku upravičenca za plačilo na podlagi pavšalnih stopenj (v valuti, ki se uporablja za operacijo)

70.	Znesek upravičenih javnih izdatkov, prijavljenih Komisiji, določen na podlagi pavšalne stopnje

71.	Javni izdatki v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustrezajo upravičenim javnim izdatkom, prijavljenim Komisiji ter določenim na podlagi pavšalne stopnje

Podatki o izterjavah od upravičenca

72.	Datum posameznega sklepa o izterjavi

73.	Znesek javne podpore, ki ga zadeva posamezen sklep o izterjavi

74.	Skupni upravičeni izdatki, ki jih zadeva posamezen sklep o izterjavi

75.	Datum prejema posameznega zneska, ki ga upravičenec vrne na podlagi sklepa o izterjavi

76.	Znesek javne podpore, ki ga upravičenec vrne na podlagi sklepa o izterjavi (brez obresti ali kazni)

77.	Skupni upravičeni izdatki, ki ustrezajo javni podpori, ki jo vrne upravičenec

78.	Znesek javne podpore, ki je na podlagi sklepa o izterjavi ni mogoče izterjati

79.	Skupni upravičeni izdatki, ki ustrezajo neizterljivi javni podpori

Podatki o vlogah za plačilo, predloženih Komisiji (v EUR)

80.	Datum vložitve posamezne vloge za plačilo, vključno z upravičenimi izdatki operacije

81.	V posamezno vlogo za plačilo vključeni skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, ki jih je imel upravičenec in so bili plačani pri izvajanju operacije

82.	V posamezno vlogo za plačilo vključeni skupni znesek javnih izdatkov v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki so bili uporabljeni v okviru operacije

Podatki o računovodskih izkazih, predloženih Komisiji v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. 223/2014 (v EUR)

83.	Datum predložitve posameznega sklopa računovodskih izkazov, v katere so vključeni izdatki, nastali v okviru operacije

84.	Datum predložitve računovodskih izkazov, v katere so vključeni končni izdatki zaključene operacije (če skupni upravičeni izdatki znašajo 1 000 000 EUR ali več (člen 51 Uredbe (EU) št. 223/2014))

85.	V računovodske izkaze vključen skupni znesek upravičenih javnih izdatkov operacije, ki je bil vnesen v računovodske sisteme organa za potrjevanje

86.	V računovodske izkaze vključen skupni znesek javnih izdatkov v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, nastalih pri izvajanju operacije, ki ustreza skupnemu znesku upravičenih javnih izdatkov, vnesenemu v računovodske sisteme organa za potrjevanje

87.	V računovodske izkaze vključen skupni znesek plačil upravičencu v skladu s členom 42(2) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustreza skupnemu znesku upravičenih javnih izdatkov, vnesenemu v računovodske sisteme organa za potrjevanje

88.	V računovodske izkaze vključeni skupni upravičeni javni izdatki operacije, preklicani med obračunskim letom

89.	V računovodske izkaze vključeni skupni javni izdatki v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) št. 223/2014, ki ustrezajo javnim upravičenim izdatkom, preklicanim med obračunskim letom

90.	V računovodske izkaze vključeni skupni upravičeni javni izdatki operacije, izterjani med obračunskim letom

91.	V računovodske izkaze vključeni skupni javni izdatki, ki ustrezajo skupnim javnim upravičenim izdatkom operacije, izterjanim med obračunskim letom

92.	V računovodske izkaze vključeni skupni javni upravičeni izdatki operacije, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta

93.	V računovodske izkaze vključeni skupni javni izdatki operacije, ki ustrezajo skupnim javnim upravičenim izdatkom, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta

94.	V računovodske izkaze vključeni skupni upravičeni znesek javnih izdatkov operacije, ki jih ni mogoče izterjati na koncu obračunskega leta

95.	V računovodske izkaze vključeni skupni javni izdatki operacije, ki ustrezajo skupnemu upravičenemu znesku javnih izdatkov, ki jih ni mogoče izterjati na koncu obračunskega leta.

“

(1) OP I se nanaša na operativne programe za hrano in/ali materialno pomoč, OP II pa na operativne programe za socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb.

(2) Upravičenec po potrebi navede izdatke drugih organov v okviru operacije, ki se obravnavajo kot izdatki upravičenca.

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 532/2014 z dne 13. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 148, 20.5.2014, str. 54).

(4) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).

(5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/23/EU z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

PRILOGA II

„PRILOGA

SKUPNI KAZALNIKI ZA OP I IN OP II

Kazalniki vložka

(1)

Skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, odobrenih v dokumentih, ki določajo pogoje za podporo dejavnosti.

(2)

Skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti.

Od tega, če je primerno:

(a)	skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti, povezanih s hrano, zagotovljeno neposredno najbolj ogroženim osebam;

(b)	skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti, povezanih z materialno pomočjo, zagotovljeno neposredno najbolj ogroženim osebam;

(c)	skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti, povezanih s hrano in/ali osnovno materialno pomočjo, zagotovljeno posredno najbolj ogroženim, na primer prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov.

(3)

Skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, prijavljenih Komisiji.

Ti podatki so izraženi v eurih.

SKUPNI KAZALNIKI ZA OP I ZA PODPORO, KI SE ZAGOTAVLJA NEPOSREDNO NAJBOLJ OGROŽENIM

Kazalniki učinka za razdeljeno pomoč v hrani (1)

(4)

Količina sadja in zelenjave.

(5)

Količina mesa, jajc, rib, morskih sadežev.

(6)

Količina moke, kruha, krompirja, riža in drugih škrobnih proizvodov.

(7)

Količina sladkorja.

(8)

Količina mlečnih proizvodov.

(9)

Količina maščob, olja.

(10)

Količina pripravljene hrane, drugih živil (ki ne spadajo v že navedene kategorije).

(11)

Skupna količina razdeljene pomoči v hrani,

od tega:

(a)	delež živil, za katere so bili iz OP plačani le prevoz, distribucija in skladiščenje (v %);

(b)	delež živil, ki jih sofinancira Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, v skupni količini hrane, ki jo razdelijo partnerske organizacije (v %) (2).

(12)

Skupno število razdeljenih obrokov, ki jih delno ali v celoti financira OP (3).

(13)

Skupno število razdeljenih paketov hrane, ki jih delno ali v celoti financira OP (4).

Kazalniki rezultatov za razdeljeno pomoč v hrani (5)

(14)

Skupno število oseb, ki prejemajo podporo v hrani,

od tega:

(a)	število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)	število oseb, starih 65 let ali več;

(c)	število žensk;

(d)	število migrantov, udeležencev tujega rodu, manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);

(e)	število invalidov;

(f)	število brezdomcev.

Kazalniki učinka za razdeljeno osnovno materialno pomoč

(15)

Skupna denarna vrednost razdeljenih dobrin,

od tega:

(a)	skupna denarna vrednost blaga za otroke;

(b)	skupna denarna vrednost blaga za brezdomce;

(c)	skupna denarna vrednost blaga za ostale ciljne skupine.

(16)

Seznam najpomembnejših kategorij dobrin, razdeljenih otrokom (6):

(a)	oprema za novorojenčke;

(b)	šolske torbe;

(c)	pisarniški material, delovni zvezki, pisala, oprema za barvanje in druga oprema, ki je potrebna v šoli (brez oblačil);

(d)	športna oprema (športni čevlji, dres, kopalke …);

(e)	oblačila (zimski plašč, obutev, šolska uniforma …);

(f)	druga kategorija – potrebno opredeliti.

(17)

Seznam najpomembnejših kategorij dobrin, razdeljenih brezdomcem (6):

(a)	spalne vreče/odeje;

(b)	pripomočki za kuhanje (lonci, ponve, pribor …);

(c)	oblačila (zimski plašč, obutev …);

(d)	gospodinjsko perilo (brisače, posteljnina);

(e)	higienski pripomočki (komplet prve pomoči, milo, zobna ščetka, britev za enkratno uporabo …);

(f)	druga kategorija – potrebno opredeliti.

(18)

Seznam najpomembnejših kategorij dobrin, razdeljenih drugim ciljnim skupinam (6):

(a)	potrebno opredeliti kategorije.

Kazalniki rezultatov za razdeljeno osnovno materialno pomoč (5)

(19)

Skupno število oseb, ki prejemajo osnovno materialno pomoč,

od tega:

(a)	število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)	število oseb, starih 65 let ali več;

(c)	število žensk;

(d)	število migrantov udeležencev tujega rodu, manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);

(e)	število invalidov;

(f)	število brezdomcev.

SKUPNI KAZALNIKI ZA OPERATIVNI PROGRAM I ZA PODPORO, KI SE POSREDNO ZAGOTAVLJA NAJBOLJ OGROŽENIM, NA PRIMER PREK KUPONOV, KARTIC ALI DRUGIH INSTRUMENTOV

Kazalniki rezultatov za razdeljeno pomoč prek elektronskih kuponov, kartic ali drugih instrumentov posredne dostave (5)

(19a)

Skupno število oseb, ki prejemajo pomoč prek kuponov, kartic ali drugih instrumentov posredne dostave,

od tega:

(a)	število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)	število oseb, starih 65 let ali več;

(c)	število žensk;

(d)	število migrantov, udeležencev tujega rodu, manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);

(e)	število invalidov;

(f)	število brezdomcev.

SKUPNI KAZALNIKI ZA OP II

Kazalniki učinka za pomoč pri socialnem vključevanju

(20)

Skupno število oseb, ki prejemajo pomoč pri socialnem vključevanju,

od tega:

(a)	število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)	število oseb, starih 65 let ali več;

(c)	število žensk;

(d)	število migrantov, udeležencev tujega rodu, manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);

(e)	število invalidov;

(f)	število brezdomcev.

Ti podatki za OP II so osebni podatki v skladu s členom 7 Direktive 95/46/ES. Njihova obdelava je potrebna za skladnost z zakonsko obveznostjo, ki velja za upravljavca (člen 7(c) Direktive 95/46/ES). Za opredelitev upravljavca glej člen 2 Direktive 95/46/ES.

“

(1) Kazalniki (4) do (11) vključujejo kakršno koli obliko teh proizvodov, npr. sveža ali zamrznjena živila ali živila v pločevinkah, in so izraženi v tonah.

(2) Vrednosti za ta kazalnik se določijo z informirano oceno partnerskih organizacij.

(3) Kaj pomeni obrok, se lahko opredeli na ravni partnerske organizacije, dejavnosti ali organa upravljanja. Vrednosti za ta kazalnik z oceno določijo partnerske organizacije.

(4) Kaj pomeni paket hrane, se lahko opredeli na ravni partnerske organizacije, dejavnosti ali organa upravljanja. Paketov ni treba standardizirati glede na velikost ali vsebino. Vrednosti za ta kazalnik z oceno določijo partnerske organizacije.

(5) Vrednosti za te kazalnike se določijo na podlagi informirane ocene partnerskih organizacij. Ni niti pričakovano niti potrebno, da temeljijo na informacijah, ki jih predložijo končni prejemniki.

(6) Seznam vključuje vse zadevne kategorije, ki zajemajo najmanj 75 % razdeljenih dobrin.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

L 132/24

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/632

z dne 13. aprila 2021

o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, sestavljenih proizvodov ter sena in slame, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2007 in Odločbe Komisije 2007/275/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) in zlasti točke (a) prvega pododstavka člena 47(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2017/625 določa pravila, v skladu s katerimi pristojni organi držav članic izvajajo uradni nadzor nad živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo, da bi preverili skladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi.

(2)	V skladu z Uredbo (EU) 2017/625 je treba nekatere kategorije živali in blaga iz tretjih držav na mejni kontrolni točki predložiti v uradni nadzor, ki ga je treba opraviti pred njihovim vstopom v Unijo.

(3)

V skladu z Uredbo (EU) 2017/625 mora Komisija določiti sezname živali in proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, vključno pridobljenimi proizvodi, sestavljenih proizvodov ter sena in slame, ki se predložijo v uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, z navedbo ustrezne oznake kombinirane nomenklature (KN) iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 (2).

(4)

Da bi se pristojnim organom olajšal uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah v skladu z Uredbo (EU) 2017/625, bi moral seznam iz te uredbe vsebovati podroben opis živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, sestavljenih proizvodov ter sena in slame, za katere velja tak uradni nadzor.

(5)	Ta uredba v celoti nadomešča pravila v zvezi z uradnim nadzorom pri vstopu živali in blaga v Unijo, določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2007 (3). Navedeno izvedbeno uredbo bi bilo zato treba razveljaviti.

(6)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/630 (4) določa primere in pogoje, za katere velja, da je lahko nekatero blago z nizkim tveganjem, vključno s sestavljenimi proizvodi, izvzeto iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, in določa pravila za izvajanje posebnega uradnega nadzora nad navedenim blagom. Delegirana uredba (EU) 2021/630 črta določbe Odločbe Komisije 2007/275/ES (5), ki sestavljene proizvode izvzemajo iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah. Ta uredba nadomešča preostale določbe Odločbe 2007/275/ES v zvezi s sestavljenimi proizvodi, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah. Za zagotovitev pravne varnosti in jasnosti bi bilo zato treba Odločbo 2007/275/ES razveljaviti.

(7)	Ker se Delegirana uredba (EU) 2021/630 uporablja od 21. aprila 2021, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma.

(8)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa sezname živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, sestavljenih proizvodov ter sena in slame, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah v skladu z Uredbo (EU) 2017/625, ter navaja njihove oznake kombinirane nomenklature.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„sestavljeni proizvod“ pomeni sestavljeni proizvod, kakor je opredeljen v točki 14 člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2019/625;

2.	„neobdelane ščetine prašičev“ pomenijo neobdelane ščetine prašičev, kakor so opredeljene v točki 33 Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011 (6);

3.	„neobdelano perje in deli peres“ pomenijo neobdelano perje in dele peres, kakor so opredeljeni v točki 30 Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011;

4.	„neobdelana dlaka“ pomeni neobdelano dlako, kakor je opredeljena v točki 32 Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011;

5.	„vmesni proizvod“ pomeni vmesni proizvod, kakor je opredeljen v točki 35 Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011;

6.	„obdelane kože“ pomenijo obdelane kože, kakor so opredeljene v točki 28 Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011;

7.	„neobdelana volna“ pomeni neobdelano volno, kakor je opredeljena v točki 31 Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011.

Člen 3

Uradni nadzor nad živalmi in blagom, navedenimi v Prilogi

Za živali, proizvode živalskega izvora, zarodni material, živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, sestavljene proizvode ter seno in slamo iz Priloge k tej uredbi velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah v skladu z Uredbo (EU) 2017/625.

Člen 4

Razveljavitve

1. Izvedbena uredba (EU) 2019/2007 in Odločba 2007/275/ES se razveljavita z učinkom od 21. aprila 2021.

2. Sklicevanja na navedena razveljavljena akta se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 5

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 21. aprila 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2007 z dne 18. novembra 2019 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov ter sena in slame, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, in o spremembi Odločbe 2007/275/ES (UL L 312, 3.12.2019, str. 1).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/630 z dne 16. februarja 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih kategorij blaga, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, in spremembi Odločbe Komisije 2007/275/ES (glej stran 17 tega Uradnega lista).

(5) Odločba Komisije 2007/275/ES z dne 17. aprila 2007 o seznamih sestavljenih proizvodov, ki jih je treba pregledati na mejnih kontrolnih točkah (UL L 116, 4.5.2007, str. 9).

(6) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

PRILOGA

SEZNAM ŽIVALI, PROIZVODOV ŽIVALSKEGA IZVORA, ZARODNEGA MATERIALA, ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN PRIDOBLJENIH PROIZVODOV, SESTAVLJENIH PROIZVODOV TER SENA IN SLAME, ZA KATERE VELJA URADNI NADZOR NA MEJNIH KONTROLNIH TOČKAH IZ ČLENA 3

Opombe:

1. Splošne opombe

Splošne opombe se dodajo nekaterim poglavjem za pojasnitev, katere živali ali blago so zajeti v zadevnem poglavju. Poleg tega je po potrebi naveden sklic na posebne zahteve iz Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 (1).

Seznam sestavljenih proizvodov, ki izpolnjujejo posebne pogoje in so izvzeti iz pregledov na mejnih kontrolnih točkah, je določen v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/630 na podlagi člena 48(h) in člena 77(1)(k) Uredbe (EU) 2017/625 (2).

2. Opomba k poglavju

Seznami v tej prilogi so strukturirani v poglavjih, ki ustrezajo zadevnim poglavjem kombinirane nomenklature (KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (3).

Opombe k poglavjem so obrazložitve, po potrebi povzete iz opomb k posameznim poglavjem KN.

3. Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema in mnenj o uvrstitvi v harmonizirani sistem

Dodatne informacije o različnih poglavjih so bile po potrebi povzete iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema in mnenj o uvrstitvi v harmonizirani sistem Svetovne carinske organizacije.

Preglednice:

4. Stolpec 1 – Oznaka KN

V tem stolpcu je navedena oznaka KN. KN, določena z Uredbo (EGS) št. 2658/87, temelji na Mednarodni konvenciji o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (HS), ki je bila sklenjena 14. junija 1983 v Bruslju in odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS (4). V KN so povzete šestmestne tarifne številke in podštevilke HS, njej lastni sta le sedma in osma števka, ki označujeta nadaljnje tarifne podštevilke.

Kadar je uporabljena štirimestna oznaka, se vse živali in blago, določeni ali vključeni pod to štirimestno oznako, predložijo v uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, če ni drugače določeno. V večini takih primerov so zadevne oznake KN, ki so vključene v sistem Traces iz člena 133(4) Uredbe (EU) 2017/625, razčlenjene na šest- ali osemmestne oznake.

Kadar se uradni nadzor zahteva samo za nekatere določene živali in blago pod katero koli štiri-, šest- ali osemmestno oznako in v KN pod to oznako ne obstaja noben specifični pododdelek, je oznaka označena z „ex“. V tem primeru so živali in blago, ki jih zajema ta uredba, določeni s področjem uporabe oznake KN in ustreznega poimenovanja v stolpcu 2 ter kvalifikacijo in obrazložitvijo v stolpcu 3.

5. Stolpec 2 – Poimenovanje

Poimenovanje živali in blaga je takšno, kakor je določeno v stolpcu za poimenovanja v KN.

Brez poseganja v pravila za razlago KN se šteje, da ima besedilo poimenovanja živali in blaga v stolpcu 2 samo indikativno vrednost, saj so živali in blago, zajeti v tej uredbi, določeni z oznakami KN.

6. Stolpec 3 – Kvalifikacija in obrazložitev

Ta stolpec vključuje podrobnosti o zajetih živalih ali blagu. Nadaljnje informacije o živalih ali blagu, zajetih v različnih poglavjih KN, so na voljo v pojasnjevalnih opombah kombinirane nomenklature Evropske unije (5).

Proizvodi, pridobljeni iz živalskih stranskih proizvodov, ki so zajeti v Uredbi (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter Uredbi (EU) št. 142/2011, niso posebej opredeljeni v pravu Unije. Uradni nadzor se opravi za proizvode, ki so delno obdelani, vendar so še vedno surovi proizvodi, ki jih je treba nadalje obdelati v odobrenem ali registriranem namembnem obratu. Uradni inšpektorji na mejnih kontrolnih točkah po potrebi ocenijo in navedejo, ali je pridobljeni proizvod dovolj obdelan, da zanj ni potreben nadaljnji uradni nadzor v skladu s pravom Unije.

POGLAVJE 1

Žive živali

Opomba k poglavju 1 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

To poglavje obsega vse žive živali, razen:

(a)	rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev iz tar. št. 0301, 0306, 0307 ali 0308;

(b)	kultur mikroorganizmov in drugih izdelkov iz tar. št. 3002, in

(c)	živali iz tar. št. 9508.“

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Tarifna številka 0106 med drugim zajema naslednje domače ali divje živali:

(A)

Sesalce

(1)

primate;

(2)	kite, delfine in pliskavke (sesalce reda Cetacea); morske krave in dugonge (sesalce reda Sirenia); tjulnje, morske leve in mrože (sesalce podreda Pinnipedia);

(3)	druge (kot so severni jeleni, mačke, psi, levi, tigri, medvedi, sloni, kamele (vključno z dromedarji), zebre, zajci, kunci, jelenjad, antilope (razen tistih iz poddružine Bovinae), gamsi, lisice, nerci in druge živali za krznarsko rabo).

(B)	Plazilce (vključno s kačami in želvami).

(C)

Ptice

(1)

ujede;

(2)	papige (vključno z dolgorepimi papigami, makai in kakaduji);

(3)	druge (kot so jerebice, fazani, prepelice, kljunači, močvirski kljunači, golobi, ruševci, strnadi, divje race, divje gosi, drozgi, kosi, škrjanci, ščinkavci, sinice, kolibriji, pavi, labodi in druge ptice, ki niso navedene pod tarifno številko 0105).

(D)	Žuželke, kot so čebele (ne glede na to, ali potujejo v škatlah, kletkah ali panjih).

(E)	Druge, npr. žabe.

Iz te tarifne številke so izključene živali, ki so del cirkusov, zverinjakov ali drugih podobnih potujočih živalskih predstav (tarifna številka 95.08).“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
0101	Živi konji, osli, mezge in mule	Vsi.
0102	Živo govedo	Vsi.
0103	Živi prašiči	Vsi.
0104	Žive ovce in koze	Vsi.
0105	Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke	Vsi.
0106	Druge žive živali	Vsi; zajema vse žive živali iz naslednjih tarifnih podštevilk: 0106 11 00 (primati) 0106 12 00 (kiti, delfini in pliskavke (sesalci reda Cetacea); morske krave in dugongi (sesalci reda Sirenia); tjulnji, morski levi in mroži (sesalci podreda Pinnipedia); 0106 13 00 (kamele in drugi kamelidi (Camelidae)) 0106 14 (zajci in kunci) 0106 19 00 (drugi): sesalci, razen tistih iz tarifnih številk 0101 , 0102 , 0103 , 0104 , 0106 11 , 0106 12 , 0106 13 in 0106 14 ; zajema pse in mačke 0106 20 00 (plazilci, vključno kače in želve) 0106 31 00 (ptice: ujede) 0106 32 00 (ptice: papige (vključno dolgorepe papige, makai in kakaduji) 0106 33 00 (noji; emuji (Dromaius novaehollandiae) 0106 39 (druge): zajema ptice, razen tistih iz tarifnih številk 0105 , 0106 31 , 0106 32 in 0106 33 , vključno z golobi 0106 41 00 (čebele) 0106 49 00 (druge žuželke, razen čebel) 0106 90 00 (druge): vse druge žive živali, ki niso zajete na drugem mestu, razen sesalcev, plazilcev, ptic in žuželk. Ta tarifna številka zajema žive žabe, ne glede na to, ali so namenjene za vivarij ali za človeško prehrano.

POGLAVJE 2

Meso in užitni klavnični proizvodi

Opomba k poglavju 2 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	izdelki vrst, opisanih pod tar. št. 0201 do 0208 ali 0210, ki so neprimerni za človeško prehrano;

(b)	čreva, mehurji ali želodci živali (tar. št. 0504) in živalska kri (tar. št. 0511 ali 3002), ali

(c)	maščobe živalskega izvora, razen izdelkov iz tar. št. 0209 (poglavje 15).

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
0201	Meso, goveje, sveže ali ohlajeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0202	Goveje meso, zamrznjeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0203	Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0204	Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0205 00	Meso konj, oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0206	Užitni klavnični proizvodi goved, prašičev, ovac, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0207	Meso in užitni klavnični proizvodi perutnine iz tarifne številke 0105 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako.
0208	Drugo meso in užitni klavnični proizvodi, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	Vsi; vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako. To zajema druge surovine za proizvodnjo želatine ali kolagena za človeško prehrano. Zajema vse meso in užitne klavnične proizvode iz naslednjih tarifnih podštevilk: 0208 10 (kuncev ali zajcev) 0208 30 00 (primatov) 0208 40 (kitov, delfinov in pliskavk (sesalcev reda Cetacea); morskih krav in dugongov (sesalcev reda Sirenia); tjulnjev, morskih levov in mrožev (sesalcev podreda Pinnipedia)) 0208 50 00 (plazilcev (vključno kače in želve)) 0208 60 00 (kamel in drugih kamelidov (Camelidae)) 0208 90 (drugo: domačih golobov; divjačine, razen zajcev ali kuncev; itd.): zajema meso prepelic, severnih jelenov ali katere koli druge vrste sesalcev. Zajema žabje krake pod oznako KN 0208 90 70 .
0209	Svinjska maščoba brez pustega mesa in perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena	Vsi; zajema maščobo in predelano maščobo, kot je poimenovana v stolpcu 2, tudi če je primerna samo za industrijsko uporabo (neprimerna za človeško prehrano).
0210	Meso in užitni klavnični proizvodi, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih proizvodov	Vsi; zajema meso, mesne proizvode in druge proizvode živalskega izvora. Vendar surovine, ki niso namenjene ali primerne za človeško prehrano, niso zajete v to oznako. Zajema predelane živalske beljakovine in posušene prašičje uhlje za človeško prehrano. Tudi če se taki posušeni prašičji uhlji uporabljajo kot krma za živali, Priloga k Uredbi Komisije (ES) št. 1125/2006 (7) pojasnjuje, da so lahko zajeti v oznako 0210 99 49 . Posušeni klavnični proizvodi in prašičji uhlji, neprimerni za človeško prehrano, pa so zajeti pod tarifno številko 0511 99 85 . Kosti za človeško prehrano so zajete pod tarifno številko 0506 . Klobase so zajete pod tarifno številko 1601 . Ekstrakti in sokovi iz mesa so zajeti pod tarifno številko 1603 . Ocvirki so zajeti pod tarifno številko 2301 .

POGLAVJE 3

Ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji

Splošne opombe

To poglavje zajema žive ribe za rejo in razmnoževanje, žive okrasne ribe ter žive ribe ali žive rake, ki se prevažajo živi, vendar se uvažajo za človeško prehrano.

Za vse proizvode v tem poglavju se zahteva uradni nadzor.

Opombe k poglavju 3 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	sesalci iz tar. št. 0106;

(b)	meso sesalcev iz tar. št. 0106 (tar. št. 0208 ali 0210);

(c)

ribe (vključno njihova jetra, ikre in mlečje) ali raki, mehkužci ali drugi vodni nevretenčarji, ki so mrtvi in neprimerni za človeško prehrano bodisi zaradi njihove vrste ali njihovega stanja (poglavje 5); moka, zdrob ali peleti iz rib ali iz rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neprimerni za človeško prehrano (tar. št. 2301), ali

(d)	kaviar ali kaviarjevi nadomestki, pripravljeni iz ribjih jajčec (tar. št. 1604).

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
0301	Ribe, žive	Vsi; zajema postrvi, jegulje, krape ali katero koli drugo vrsto ali katero koli drugo ribo, uvoženo za rejo ali razmnoževanje. Žive ribe, uvožene za takojšnjo človeško prehrano, so za namene uradnega nadzora obravnavane kot proizvodi. Zajema okrasne ribe iz tarifnih podštevilk 0301 11 00 in 0301 19 00 .
0302	Ribe, sveže ali ohlajene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304	Vsi; zajema jetra, ikre in mlečje, sveže ali ohlajene, iz oznake KN 0302 91 00 .
0303	Ribe, zamrznjene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304	Vsi; zajema jetra, ikre in mlečje, zamrznjene, iz tarifne podštevilke 0303 91 .
0304	Ribji fileti in drugo ribje meso (nemleto ali mleto), sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	Vsi.
0305	Ribe, sušene, nasoljene ali v slanici; dimljene ribe, termično obdelane ali ne pred ali med procesom dimljenja; ribja moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano	Vsi; zajema druge ribiške proizvode, kot so moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano, pripravljeni iz rib; zajema glave, repe in želodce rib ter druge ribiške proizvode.
0306	Raki v oklepu ali brez oklepa, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni raki v oklepu ali brez oklepa, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja; raki v oklepu, kuhani v sopari ali v vreli vodi, ohlajeni ali neohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; moka, zdrob in peleti iz rakov, primerni za človeško prehrano	Vsi. Živi raki, uvoženi za takojšnjo človeško prehrano, so za namene uradnega nadzora obravnavani kot proizvodi. Zajema okrasne morske rakce in njihova jajčeca za uporabo kot hišne živali in vse žive okrasne rake.
0307	Mehkužci v lupini ali brez lupine, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni mehkužci, v lupini ali brez lupine, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja; moka, zdrob in peleti iz mehkužcev, primerni za človeško prehrano	Zajema mehkužce, ki so morda bili termično obdelani in nato dimljeni. Drugi termično obdelani mehkužci so zajeti pod tarifno številko 1605 . Zajema žive okrasne mehkužce. Živi mehkužci, uvoženi za takojšnjo človeško prehrano, so za namene uradnega nadzora obravnavani kot proizvodi. Zajema vse tarifne podštevilke od 0307 11 do 0307 99 , kot so naslednji primeri: 0307 60 (polži, razen morskih polžev): zajema kopenske gastropode vrst Helix pomatia, Helix aspersa, Helix lucorum in vrste iz družine Achatinidae. Zajema žive polže (vključno s sladkovodnimi polži) za takojšnjo človeško prehrano in prav tako polžje meso za človeško prehrano. Zajema blanširane ali vnaprej obdelane polže. Nadalje obdelani proizvodi so zajeti pod tarifno številko 1605 . 0307 91 00 (živi, sveži ali ohlajeni drugi mehkužci, tj. razen ostrig, pokrovač, klapavic (Mytilus spp., Perna spp.), sip, lignjev, hobotnic, morskih polžev, koritnic, srčank, barčic, morskih ušes (Haliotis spp.) in stromboidnih polžev (Strombus spp.): zajema meso vrst morskih polžev v lupini ali brez lupine. 0307 99 (drugi mehkužci, razen živih, svežih, ohlajenih ali zamrznjenih, tj. razen ostrig, pokrovač, klapavic (Mytilus spp., Perna spp.), sip, lignjev, hobotnic, morskih polžev, koritnic, srčank, barčic, morskih ušes (Haliotis spp.) in stromboidnih polžev (Strombus spp.); tudi vključno z moko, zdrobom in peleti teh živali, primernimi za človeško prehrano).
0308	Vodni nevretenčarji, razen rakov in mehkužcev, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni vodni nevretenčarji, razen rakov in mehkužcev, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja; moka, zdrob in peleti vodnih nevretenčarjev, razen rakov in mehkužcev, primerni za človeško prehrano	Vsi.

POGLAVJE 4

Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

Opombe k poglavju 4 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.	Z izrazom ‚mleko‘ je mišljeno polnomastno mleko ali delno ali popolnoma posneto mleko.

Pri tar. št. 0405:

(a)

‚maslo‘ pomeni naravno maslo, sirotkino maslo ali rekombinirano maslo (sveže, soljeno ali žarko, vključno v konzervah), pridobljeno izključno iz mleka z vsebnostjo mlečnih maščob 80 mas. % ali več, vendar ne več kot 95 mas. %, največ do 2 mas. % trdnih, nemaščobnih mlečnih snovi in največ do 16 mas. % vode. Maslu ne smejo biti dodani emulgatorji, lahko je dodan natrijev klorid, živilska barvila, nevtralizacijske soli in kulture neškodljivih mlečno-kislinskih bakterij;

(b)	‚mlečni namazi‘ pomeni mazljive emulzije vrste ‚voda v olju‘, ki vsebujejo mlečno maščobo kot edino maščobo v izdelku, z vsebnostjo mlečnih maščob 39 mas. % ali več, toda manj kot 80 mas. %.

Proizvodi, dobljeni s koncentracijo sirotke in z dodajanjem mleka ali mlečnih maščob, se uvrščajo kot sir pod tar. št. 0406 pod pogojem, da izpolnjujejo naslednje tri značilnosti:

(a)	vsebujejo 5 mas. % ali več mlečnih maščob, računano na suho snov;

(b)	vsebujejo vsaj 70 mas. %, vendar ne več kot 85 mas. % suhe snovi, in

(c)	da so oblikovani ali da se lahko oblikujejo.

To poglavje ne vključuje:

(a)	izdelkov, ki se pridobivajo iz sirotke in ki vsebujejo več kot 95 mas. % laktoze, izražene kot brezvodna laktoza, računano na suho snov (tar. št. 1702);

(b)	izdelkov, ki se pridobivajo iz mleka z nadomestitvijo ene ali več njegovih naravnih sestavin (na primer maslene maščobe) z drugo snovjo (na primer z oleinsko maščobo) (tar. št. 1901 ali 2106), ali

(c)	albuminov (vključno s koncentrati dveh ali več beljakovin sirotke, ki vsebujejo več kot 80 mas. % proteinov sirotke, računano na suho snov) (tar. št. 3502) ali globulinov (tar. št. 3504).

…“

Povzetki iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Tarifna številka 0408 zajema cela jajca brez lupine in jajčne rumenjake vseh ptic. Proizvodi pod to tarifno številko so lahko sveži, sušeni, kuhani v pari ali v vreli vodi in oblikovani (npr. ‚dolga jajca‘ cilindrične oblike), zamrznjeni ali kako drugače konzervirani. Vsi ti proizvodi so vključeni pod to tarifno številko, če vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne in če se uporabljajo kot hrana ali v industrijske namene (npr. pri strojenju).

Ta tarifna številka ne zajema:

(a)	olja iz jajčnega rumenjaka (tarifna številka 1506);

(b)	jajčnih proizvodov, ki vsebujejo začimbe ali druge aditive (tarifna številka 2106);

(c)	lecitina (tarifna številka 2923);

(d)	ločenega jajčnega beljaka (jajčni albumin) (tarifna številka 3502).

…

Tarifna številka 0409 zajema med, ki ga proizvedejo čebele (Apis mellifera) ali druge žuželke, centrifugiran ali v satovju ali ki vsebuje kose satovja, pod pogojem, da ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih snovi. Takšen med lahko določa cvetlični vir, poreklo ali barva.

Iz tarifne številke 0409 so izključeni umetni med ter mešanice naravnega in umetnega medu (tarifna številka 1702).

…

Tarifna številka 0410 zajema proizvode živalskega izvora, primerne za človeško prehrano, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v kombinirani nomenklaturi. To vključuje:

(a)	želvja jajca. To so jajca, ki jih izležejo sladkovodne ali morske želve; lahko so sveža, sušena ali kako drugače konzervirana. Jajčno olje želvjih jajc je izključeno (tarifna številka 1506);

(b)

gnezda salangane (‚ptičja gnezda‘). Ta sestoje iz snovi, ki jo izločajo ptice in ki se v stiku z zrakom hitro strdi.

Gnezda so lahko neobdelana ali pa so očiščena perja, puha, prahu in drugih nečistoč, da bi bila primerna za uživanje. Običajno so v obliki trakov ali niti belkaste barve.

Gnezda salangane vsebujejo veliko beljakovin in se uporabljajo skoraj izključno za pripravo juh ali drugih prehrambnih proizvodov.

Iz tarifne številke 0410 je izključena živalska kri, užitna ali neužitna, tekoča ali posušena (tarifna številka 0511 ali 3002).“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
0401	Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil	Vsi. Mleko za živalsko krmo je zajeto pod to tarifno številko, živalska krma, ki vsebuje mleko, pa je zajeta pod tarifno številko 2309 . Mleko za terapevtske/profilaktične namene je zajeto pod tarifno številko 3001 .
0402	Mleko in smetana, koncentrirana, ali ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila	Vsi.
0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ali ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani, ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne	Vsi; zajema aromatizirano smetano ali smetano, ki vsebuje dodano sadje, zamrznjeno in fermentirano mleko za človeško prehrano. Sladoled je zajet pod tarifno številko 2105 . Pijače, ki vsebujejo mleko, aromatizirano s kakavom ali drugimi snovmi, so zajete pod tarifno številko 2202 .
0404	Sirotka, koncentrirana ali ne, ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne; proizvodi, sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin, ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	Vsi; vključno mlečni proizvodi za dojenčke. Pod oznako KN 0404 10 48 je zajet kolostrum govedi, v tekoči obliki, z odstranjenima maščobo in kazeinom, za človeško prehrano, pod oznako KN 0404 90 21 z razprševanjem posušeni prah kolostruma z zmanjšano količino maščobe, z nezmanjšano količino kazeina, za človeško prehrano.
0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi	Vsi.
0406	Sir in skuta	Vsi.
0407	Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana	Vsi; zajema valilna jajca in jajca, prosta specifičnih patogenih organizmov, oplojena jajca za inkubiranje (0407 11 in 0407 19 ). Zajema sveža jajca (od 0407 21 do 0407 29 ) in druga jajca (0407 90 ), ki so neprimerna in primerna za človeško prehrano. Zajema „100 let stara jajca“. Jajčni albumin, neprimeren in primeren za človeško prehrano, je zajet pod tarifno številko 3502 .
0408	Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v sopari ali v vreli vodi, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih	Vsi; ta tarifna številka zajema jajčne proizvode, ne glede na to, ali so toplotno obdelani ali ne, in proizvode, neprimerne za človeško prehrano.
0409 00 00	Med, naravni	Vsi.
0410 00 00	Užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	Vsi. Ta tarifna številka zajema matični mleček in propolis (za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov in prehranskih dopolnil) ter druge snovi, dobljene iz živali, za človeško prehrano, razen kosti (ki so zajete pod tarifno številko 0506 ). Žuželke ali jajca žuželk za človeško prehrano so zajeta pod to oznako KN.

POGLAVJE 5

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

Splošne opombe

Posebne zahteve za nekatere proizvode v tem poglavju so določene v preglednici 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011:

vrstica 7: ščetine prašičev;

vrstica 8: neobdelana volna in dlaka, proizvedena iz drugih živali, razen prašičev;

vrstica 9: obdelano perje, deli peres in puh.

Opombe k poglavju 5 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	užitni proizvodi (razen živalskih črev, mehurjev in želodcev, celih ali v kosih, in tekoče ali posušene živalske krvi);

(b)	surove kože, z dlako ali brez dlake (vključno s krznom), razen izdelkov, ki se uvrščajo pod tar. št. 0505, ter odrezkov in podobnih odpadkov iz surove kože, ki se uvrščajo pod tar. št. 0511 (poglavje 41 ali 43);

(c)	tekstilni materiali živalskega izvora, razen konjske žime in odpadkov konjske žime (oddelek XI), ali

(d)	pripravljeni snopi ali šopi za izdelavo metel ali ščetk (tar. št. 9603).

…

3.	V vsej nomenklaturi so z izrazom ‚slonovina‘ mišljeni okli slona, povodnega konja, mroža, narvala in divjega prašiča, rogovi nosorogov in zobje vseh živali.

4.	V vsej nomenklaturi je s ‚konjsko žimo‘ mišljena žima iz grive ali repa kopitarjev ali goved. Pod tar. št. 0511 med drugim spadajo konjska žima in odpadki konjske žime, zloženi v plasteh ali ne, s podlago ali brez podlage.“

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Tarifna številka 0505 zajema

(1)	kožo in druge dele ptic (npr. glave, krila), s perjem in puhom, ter

(2)	perje in dele perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh,

samo če so bodisi neobdelani bodisi le očiščeni, dezinficirani ali pripravljeni za konzerviranje, vendar ne drugače obdelani ali pripravljeni.

Tarifna številka 0505 zajema tudi prah, zdrob in odpadke perja ali delov perja.“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
0502 10 00	Ščetine in dlake domačega ali divjega prašiča in odpadki teh ščetin	Vsi; obdelani in neobdelani.
0504 00 00	Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih), celi ali v kosih, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni	Vsi; zajema želodce, mehurje in črevesje goved, prašičev, ovac, koz ali perutnine, očiščeno, nasoljeno, sušeno ali toplotno obdelano.
ex 0505	Kože in drugi deli ptic, s perjem ali puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja	Vsi; vključno z lovskimi trofejami ptic, toda brez predelanega okrasnega perja, predelanega perja, ki ga potniki nosijo za svojo osebno uporabo, ali pošiljk predelanega perja, poslanih posameznikom za neindustrijske namene. S členom 25(1)(b) Uredbe (EU) št. 142/2011 sta prepovedana uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo neobdelanega perja ali delov perja ter puha. Uradni nadzor se zahteva za perje neodvisno od njegove obdelave, kot je navedena v točki C poglavja VII Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011. Nadaljnje posebne zahteve za lovske trofeje so določene v oddelku 5 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011. Oddelek 6 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011 zajema perje, ki se uporablja za polnjenje, puh, surovo ali drugo perje.
0506	Kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike), obdelani s kislino ali deželatinizirani; prah in odpadki teh izdelkov	Zajema kosti, ki se uporabljajo kot pasje žvečilke, za proizvodnjo želatine ali kolagena, če so dobljene iz trupov živali, zaklanih za človeško prehrano. Kostna moka za človeško prehrano je zajeta pod tarifno številko 0410 . Posebne zahteve za take proizvode, ki niso namenjeni za človeško prehrano, so določene v vrstici 6 (lovske trofeje), vrstici 11 (kosti in proizvodi iz kosti (razen kostne moke), rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit), namenjeni drugim vrstam uporabe, kakor za posamična krmila, organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal) in vrstici 12 (pasje žvečilke) preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
0507	Slonovina, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, neobdelano ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov	Zajema predelane lovske trofeje ptic in kopitarjev, ki sestojijo le iz kosti, rogov, kopit, krempljev, rogovja in zobovja. Posebne zahteve za lovske trofeje so določene v vrstici 6 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 0508 00 00	Korale in podobni materiali, neobdelani ali enostavno pripravljeni, vendar drugače neobdelani; oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev in sipine kosti, neobdelani ali enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike; prah in odpadki teh izdelkov	Prazni oklepi za uporabo v prehrani in uporabo kot surovine za glukozamin. Poleg tega so zajeti oklepi, vključno s sipinimi kostmi, ki vsebujejo mehko tkivo in meso, iz točke (k)(i) člena 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009.
ex 0510 00 00	Ambra, bobrovina, cibet in mošus, kantaride, žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani	Ambra in kantaride so izključene. Ta oznaka zajema žleze, druge živalske proizvode in žolče. Sušene žleze in proizvodi so zajeti pod tarifno številko 3001 . Posebne zahteve za živalske stranske proizvode za proizvodnjo hrane za hišne živali, razen surove hrane za hišne živali, in pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige (za farmacevtske izdelke in druge tehnične proizvode) so lahko določene v vrstici 14 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 0511	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano	Vsi. Zajema genski material (seme in zarodke, ki izvirajo iz živali, kot so vrste goved, ovc, koz, enoprstih kopitarjev in prašičev) in živalske stranske proizvode kategorij snovi 1 in 2, kot sta določeni v členih 8 in 9 Uredbe (ES) št. 1069/2009. V nadaljevanju so navedeni primeri proizvodov živalskega izvora, ki se uvrščajo pod tarifne podštevilke od 0511 10 do 0511 99 : 0511 10 00 (bikovo seme); 0511 91 (proizvodi iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev): vsi, zajema ribje ikre za valjenje, mrtve živali, živalske stranske proizvode za proizvodnjo hrane za hišne živali ter za farmacevtske izdelke in druge tehnične proizvode. Zajema mrtve živali iz poglavja 3, ki niso užitne ali pa se štejejo kot neprimerne za človeško prehrano (npr. posušene vodne bolhe in drugi posušeni dvoklopniki ali listonožci, ki se uporabljajo kot hrana za akvarijske ribe); zajema vabo za ribe. ex 0511 99 10 (tetive in kite; obrezki in podobni odpadki surovih kož). Uradni nadzor je potreben za kože, ki niso obdelane v skladu s točko C.2 poglavja V Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, če so v skladu s točko B.1 ali C.1 poglavja V Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011. ex 0511 99 31 (surove spužve, naravne, živalskega izvora): vse, če so za človeško prehrano; če niso za človeško prehrano, samo tiste, namenjene za hrano za hišne živali. Posebne zahteve za proizvode, ki niso primerni za človeško prehrano, so določene v vrstici 12 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011. ex 0511 99 39 (druge spužve razen surovih, naravnih, živalskega izvora): vse, če so za človeško prehrano; če niso za človeško prehrano, samo tiste, namenjene za hrano za hišne živali. Posebne zahteve za proizvode, ki niso primerni za človeško prehrano, so določene v vrstici 12 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011. ex 0511 99 85 (drugi proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1, neuporabne za človeško prehrano): pod to tarifno številko sodijo zarodki, jajčne celice, seme in genski material, ki niso zajeti pod tarifno številko 0511 10 in so drugih vrst, razen goveda. Zajema živalske stranske proizvode za proizvodnjo hrane za hišne živali ali druge tehnične proizvode. Zajema neobdelano konjsko žimo, čebelarske proizvode, razen voskov za čebelarstvo ali tehnično uporabo, spermacete za tehnično uporabo, mrtve živali iz poglavja 1, ki niso užitne ali niso za človeško prehrano (na primer: psi, mačke, žuželke), snovi živalskega izvora, pri katerih niso bile spremenjene bistvene značilnosti, in užitno živalsko kri, ki ni dobljena iz rib, za človeško prehrano.

POGLAVJE 6

Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje

Splošne opombe

To poglavje zajema gobji micelij v steriliziranem kompostu živalskega izvora.

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb KN

„ 0602 90 10 Gobji micelij:

Gobji micelij je izraz za mrežo nežnih vlaken (Thallus ali Mycellium), ki se pogosto nahaja v zemlji ter živi in raste na površju razpadajoče živalske ali rastlinske snovi v kopreni, ter se razvije v gobo.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi proizvode, sestavljene iz nepopolno razvitega gobjega micelija, ki je v mikroskopskih količinah položen na plast žitnih zrn, pomešanih s steriliziranim konjskim kompostom (mešanica slame in konjskega gnoja).“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 0602 90 10	Gobji micelij	Samo, če vsebuje predelan gnoj živalskega izvora; posebna pravila so določena v vrstici 1 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 12

Oljna semena in plodovi; različna zrna, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 1212 99 95	Drugi rastlinski proizvodi, ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	Čebelji cvetni prah.
ex 1213 00 00	Žitna slama in pleve, nepripravljene, vključno zrezane, stisnjene ali ne, ali v obliki peletov	Samo slama.
ex 1214 90	Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke, seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v peletih: razen zdroba in peletov iz lucerne (alfalfa)	Samo seno.

POGLAVJE 15

Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; pripravljene užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora

Splošne opombe

Vsi masti in olja, dobljeni iz živali. V Prilogi XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011 so določene posebne zahteve za naslednje proizvode:

1.	topljene maščobe in ribje olje iz vrstice 3 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I;

2.	topljene maščobe iz kategorije 2 za nekatere namene zunaj krmne verige za rejne živali (na primer za oleokemijske namene) iz vrstice 17 preglednice 2 v oddelku 1 Poglavja II;

3.	maščobni derivati iz vrstice 18 preglednice 2 v oddelku 1 Poglavja II.

Maščobni derivati vključujejo proizvode prve stopnje, dobljene iz masti in olj, ko so v svojem čistem stanju in proizvedeni po metodi, določeni v točki 1 poglavja XI Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011.

Za derivate, pomešane z drugimi snovmi, se zahteva uradni nadzor.

Opombe k poglavju 15 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	svinjska in perutninska maščoba iz tar. št. 0209;

(b)	kakavovo maslo, njegova mast in olje (tar. št. 1804);

(c)	užitni preparati, ki vsebujejo nad 15 mas. % proizvodov iz tar. št. 0405 (običajno poglavje 21);

(d)	ocvirki (tar. št. 2301) in ostanki iz tar. št. od 2304 do 2306;

…

3.	Tar. št. 1518 ne obsega olj in masti ter njihovih frakcij, ki so samo denaturirani, ki pa se uvrščajo pod ustrezno tarifno številko, predvideno za nedenaturirana olja in masti ter njihove frakcije.

4.	Milnice (soap-stocks), oljne gošče in usedline, stearinska smola, glicerinska smola in ostanki maščob iz volne se uvrščajo pod tar. št. 1522.“

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Tarifna številka 1516 zajema masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora, ki so bili specifično kemično predelani na način, naveden v nadaljevanju, toda nadalje nepredelani.

Tarifna številka prav tako zajema podobno predelane frakcije živalskih ali rastlinskih masti in olj.

Hidrogeniranje, pri čemer so proizvodi v stiku s čistim vodikom pri primerni temperaturi in pritisku ob prisotnosti katalizatorja (običajno fino uprašen nikelj), dvigne tališče masti in poveča gostoto olj s pretvorbo nenasičenih gliceridov (npr. oleinske, linolne itd. kisline) v nasičene gliceride z višjim tališčem (npr. palmitinsko, stearinsko itd. kislino).

Tarifna številka 1518 zajema neužitne mešanice ali preparate iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu.

Ta del med drugim zajema olje za cvrtje, ki vsebuje na primer olje iz oljne repice, olje iz soje in majhno količino živalskih maščob, za uporabo pri pripravi krme za živali.

Tarifna številka zajema tudi hidrogenirane, interesterificirane, reesterificirane ali elaidinizirane masti in olja ali njihove frakcije, kadar sprememba vključuje več kot eno maščobo ali olje.“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
1501	Svinjska maščoba (vključno z mastjo) in perutninska maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503	Vsi.
1502	Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503	Vsi.
1503 00	Stearin iz svinjske masti, olje iz svinjske masti, oleostearin, oleo olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani	Vsi.
1504	Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani	Vsi; ribja olja in olja ribiških proizvodov in morskih sesalcev. Razna živila so na splošno zajeta pod tarifno številko 1517 ali v poglavju 21.
1505 00	Maščobe iz volne in maščobne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom	Vsi; maščobe iz volne, uvožene kot topljene maščobe, kakor je določeno v Prilogi XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011, ali lanolin, ki je bil uvožen kot vmesni proizvod.
1506 00 00	Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani	Vsi. Necepljene masti ali olja ter njihove začetne frakcije, proizvedene po metodi iz točke 1 poglavja XI Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011.
1516 10	Živalske masti in olja in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali ne, toda nadalje nepredelani	Vsi; živalske masti in olja. Za uradni nadzor maščobni derivati vključujejo proizvode prve stopnje, dobljene iz masti in olj živalskega izvora, ko so v svojem čistem stanju in proizvedeni po metodi, določeni v točki 1 poglavja XI Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1518 00 91	Živalske ali rastlinske maščobe in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516	Samo, če vsebujejo živalske masti in olja. Maščobni derivati, proizvedeni po metodi iz točke 1 poglavja XI Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011. Posebne zahteve so določene v vrstici 17 (topljene maščobe) in vrstici 18 (maščobni derivati) preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 1518 00 95	Neužitne mešanice ali pripravki iz živalskih ali iz živalskih in rastlinskih maščob in olj in njihovih frakcij	Samo maščobe in pripravki iz olja, topljene maščobe in derivati, dobljeni iz živali; vključno z rabljenim oljem za kuhanje, namenjenim za uporabo v okviru področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009. Maščobni derivati, proizvedeni po metodi iz točke 1 poglavja XI Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 1518 00 99	Drugo	Samo, če vsebujejo maščobe živalskega izvora.
ex 1520 00 00	Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
1521 90 91	Surovi čebelji vosek in voski drugih insektov	Vsi; zajema voske v naravnih satovjih, surov čebelji vosek za čebelarstvo ali tehnične namene. S členom 25(1)(c) Uredbe (EU) št. 142/2011 sta prepovedana uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo čebeljega voska v obliki čebeljega satja. Posebne zahteve za čebelarske stranske proizvode so določene v vrstici 10 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
1521 90 99	Čebelji vosek in voski drugih insektov, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani, razen surovih	Vsi; zajema voske, predelane ali prečiščene, beljene ali ne, barvane ali ne, za čebelarstvo ali tehnične namene. Posebne zahteve za čebelarske stranske proizvode so določene v vrstici 10 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011. Za čebelarske stranske proizvode, razen čebeljih voskov, se zahteva uradni nadzor pod oznako KN 0511 99 85 „Drugo“.
ex 1522 00	Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora. Posebne zahteve so določene v vrstici 18 (maščobni derivati) preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 16

Izdelki iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

Opombe k poglavju 16 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.	V to poglavje ne spadajo meso, klavnični proizvodi, ribe, raki, mehkužci ali drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali konzervirani po postopkih, navedenih v poglavjih 2 ali 3 ali pod tar. št. 0504.

Prehrambni proizvodi se uvrščajo v to poglavje pod pogojem, da vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov. Kadar vsebuje prehrambni proizvod dva ali več prej navedenih proizvodov, se uvršča pod ustrezno tarifno številko poglavja 16 po sestavini oziroma sestavinah, ki prevladujejo po masi. Te določbe se ne uporabljajo za polnjene proizvode iz tar. št. 1902 ali za proizvode iz tar. št. 2103 in 2104.

Pri proizvodih, ki vsebujejo jetra, določila drugega stavka ne veljajo pri določanju tar. podšt. v okviru tar. št. 1601 ali 1602.

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
1601 00	Klobase in podobni proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi; prehrambni proizvodi na osnovi teh proizvodov	Vsi; zajema konzervirano meso v različnih oblikah.
1602	Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi	Vsi; zajema konzervirano meso v različnih oblikah.
1603 00	Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev	Vsi; zajema mesne ekstrakte in mesne koncentrate, ribje beljakovine v obliki želeja, ohlajene ali zamrznjene, ter tudi hrustanec morskega psa.
1604	Pripravljene ali konzervirane ribe, kaviar in kaviarjevi nadomestki, pripravljeni iz ribjih iker	Vsi; kuhani ali predkuhani kulinarični proizvodi, ki vsebujejo ribe ali ribje izdelke ali so mešani z njimi. Zajema pripravke iz surimija pod oznako KN 1604 20 05 . Zajema ribe in kaviar v nepredušni embalaži ter suši (če se ne uvrstijo pod oznako KN iz poglavja 19). Tako imenovana ribja nabodala (surovo ribje meso ali surove kozice z zelenjavo na leseni palčki) so uvrščena pod oznako KN 1604 19 97 .
1605	Raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali konzervirani	Vsi; zajema v celoti pripravljene ali predpripravljene polže, rake ali druge vodne nevretenčarje v pločevinkah ter prašek školjk.

POGLAVJE 17

Sladkorji in sladkorni proizvodi

Opombe k poglavju 17 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	sladkorni proizvodi, ki vsebujejo kakav (tar. št. 1806);

(b)	kemično čisti sladkorji (razen saharoze, laktoze, maltoze, glukoze in fruktoze) ali drugi izdelki iz tar. št. 2940,

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora. Sladkorji in umetni med, kadar je mešan z naravnim medom.
ex 1704	Sladkorni proizvodi (vključno bela čokolada), ki ne vsebujejo kakava	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.

POGLAVJE 18

Kakav in kakavovi proizvodi

Opombe k poglavju 18 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.	To poglavje ne obsega proizvodov iz tar. št. 0403, 1901, 1904, 1905, 2105, 2202, 2208, 3003 ali 3004.

2.	Tar. št. 1806 obsega sladkorne proizvode, ki vsebujejo kakav, in v skladu z opombo 1 k temu poglavju tudi druge prehrambne proizvode, ki vsebujejo kakav. …“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 1806	Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.

POGLAVJE 19

Proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski proizvodi

Opombe k poglavju 19 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	razen v primeru polnjenih proizvodov iz tarifne številke 1902 prehrambni proizvodi, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov (poglavje 16);

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 1901	Prehrambni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prehrambni proizvodi iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404 , ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora. Zajema nekuhana živila (npr. pice), ki vsebujejo proizvode živalskega izvora. Kulinarični proizvodi so zajeti v poglavjih 16 in 21.
ex 1902 11 00	Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene, ki vsebujejo jajca	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1902 20 10	Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas. % rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1902 20 30	Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnih proizvodov, iz mesa in klavničnih odpadkov vseh vrst, vključno z maščobami kakršnih koli vrst ali izvora	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1902 20 91	Kuhane polnjene testenine	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1902 20 99	Drugo [druge polnjene testenine, nekuhane]	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1902 30	Druge testenine, razen testenin iz podtarifnih številk 1902 11 , 1902 19 in 1902 20	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1902 40	Kuskus	Samo, če vsebuje proizvode živalskega izvora.
ex 1904 10 10	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem koruze	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 1904 90 10	Pripravljena živila, pridobljena iz riža	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora. Na primer suši (če niso uvrščena v poglavje 16).
ex 1905	Pecivo	Samo, če vsebuje proizvode živalskega izvora.

POGLAVJE 20

Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin

Opombe k poglavju 20 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

…

(b)	prehrambni proizvodi, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov (poglavje 16);

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini	Samo, če vsebuje proizvode živalskega izvora.
ex 2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006	Samo, če vsebuje proizvode živalskega izvora.
ex 2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006	Samo, če vsebuje proizvode živalskega izvora.

POGLAVJE 21

Razna živila

Opombe k poglavju 21 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.	V to poglavje ne spadajo:

…

(e)	prehrambni proizvodi, razen proizvodov opisanih v tar. št. 2103 ali 2104, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov (poglavje 16);

…

Za namen tar. št. 2104 izraz ‚homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi‘ pomeni proizvode, sestavljene iz popolnoma homogenizirane mešanice dveh ali več osnovnih sestavin, kot so: meso, ribe, vrtnine, sadje ali oreški, pripravljeni za prodajo na drobno kot hrana, primerna za dojenčke ali majhne otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g. Pri uporabi te definicije se ne upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki so lahko dodane mešanici kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti proizvodi lahko vsebujejo majhno količino vidnih delcev sestavin.

Dodatne opombe

…

5.	Druga živila, ki so pakirana v odmerjenih dozah, kot so kapsule, tablete, pastile in pilule, ter namenjena uporabi kot prehranska dopolnila, se uvrščajo pod tar. št. 2106, razen če niso navedena ali zajeta na drugem mestu.

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh proizvodov ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2103	Pripravki za omake in pripravljene omake; mešanice začimb in dišavne mešanice; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2104	Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2106 10	Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2106 90 51	Laktozni sirupi	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2106 90 92	Druga živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu, ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2106 90 98	Druga živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.

POGLAVJE 22

Pijače, alkoholne tekočine in kis

Opombe k poglavju 22 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„…

3.	Za namen tar. št. 2202 izraz ‚brezalkoholne pijače‘ pomeni pijače, z vsebnostjo alkohola do vključno 0,5 vol. %. Alkoholne pijače se, odvisno od primera, uvrščajo pod tar. št. 2203 do 2206 ali pod tar. št. 2208.

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 2202 99 91	Druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009 , ki vsebujejo manj kot 0,2 mas. % maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2202 99 95	Druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009, ki vsebujejo 0,2 mas. % ali več maščobe, toda manj kot 2 mas. % maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2202 99 99	Druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009 , ki vsebujejo 2 mas. % ali več maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.
ex 2208 70	Likerji in krepilne pijače	Samo, če vsebujejo proizvode živalskega izvora.

POGLAVJE 23

Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali

Opomba k poglavju 23 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

Tar. št. 2309 obsega proizvode, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, dobljene s predelavo rastlinskih ali živalskih materialov, do te mere, da so izgubili bistvene značilnosti osnovnega materiala, razen rastlinskih odpadkov, rastlinskih ostankov in stranskih proizvodov take predelave.

…“

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Ocvirki, membranska tkiva, ki ostanejo po topljenju svinjske masti ali drugih masti živalskega izvora. Uporabljajo se v glavnem za pripravo krme za živali (npr. pasji piškoti), vendar ostanejo uvrščeni pod tarifno številko 2301, tudi če so primerni za človeško prehrano.“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
2301	Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih proizvodov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neprimerni za prehrano ljudi; ocvirki	Vsi; zajema predelane živalske beljakovine, neprimerne za človeško prehrano, zdrob iz mesa, neprimeren za človeško prehrano, in ocvirke, primerne za človeško prehrano ali ne. Zdrob iz perja je zajet pod tarifno številko 0505 . Posebne zahteve za predelane živalske beljakovine so določene v vrstici 1 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 2309	Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali	Vsi; če vsebujejo proizvode živalskega izvora, razen tarifnih podštevilk 2309 90 20 in 2309 90 91 . Med drugim zajema hrano za pse ali mačke, pripravljeno za prodajo na drobno (tarifna podštevilka 2309 10 ), ki vsebuje proizvode živalskega izvora, ter topljivo hrano za ribe ali morske sesalce (oznaka KN 2309 90 10 ). Proizvodi živalskega izvora za krmo za živali, vključno z mešanicami zdrobov (npr. iz kopit in rogov). Ta tarifna številka zajema tekoče mleko, kolostrum in proizvode, ki vsebujejo mlečne proizvode, kolostrum ali ogljikove hidrate, ki so neprimerni za prehrano ljudi, toda primerni za krmo za živali. Zajema hrano za hišne živali, pasje žvečilke in mešanice zdrobov, mešanice lahko vsebujejo mrtve insekte. Posebne zahteve za hrano za hišne živali, vključno s pasjimi žvečilkami, so določene v vrstici 12 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011. Zajema jajčne proizvode, ki niso namenjeni za človeško prehrano, in druge predelane proizvode živalskega izvora, ki niso namenjeni za človeško prehrano. Posebne zahteve za jajčne proizvode so določene v vrstici 9 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 28

Anorganski kemijski proizvodi; organske in anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin in radioaktivnih elementov ali izotopov

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 2835 25 00	Kalcijev hidrogenortofosfat („dikalcijev fosfat“)	Samo živalskega izvora. Posebne zahteve za dikalcijev fosfat so določene v vrstici 6 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 2835 26 00	Drugi kalcijevi fosfati	Samo trikalcijev fosfat živalskega izvora. Posebne zahteve za dikalcijev fosfat so določene v vrstici 7 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 29

Organski kemijski proizvodi

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 2922 41	Lizin in njegovi estri; njegove soli	Samo živalskega izvora.
ex 2922 42	Glutaminska kislina in njene soli	Samo živalskega izvora.
ex 2922 43	Antranilna kislina in njene soli	Samo živalskega izvora.
ex 2922 49	Druge amino kisline in njihovi estri, razen tistih, ki vsebujejo več kot eno vrsto kisikove funkcije; njihove soli	Samo živalskega izvora.
ex 2925 29 00	Drugi imini in njihovi derivati, razen klordimeforma (ISO); njihove soli	Kreatin živalskega izvora.
ex 2930	Organske žveplove spojine	Amino kisline živalskega izvora, kot so: ex 2930 90 13 cistein in cistin; ex 2930 90 16 derivati cisteina ali cistina.
ex 2932 99 00	Druge heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi kisika	Samo živalskega izvora, na primer glukozamin, glukozamin-6-fosfat in njuni sulfati.
ex 2942 00 00	Druge organske spojine	Samo živalskega izvora.

POGLAVJE 30

Farmacevtski izdelki

Splošne opombe

Končna zdravila, ki niso zajeta v uredbah (ES) št. 1069/2009 in (EU) št. 142/2011, so izključena s seznama. Vključeni so vmesni izdelki.

V okviru tarifne številke 3001 (žleze in drugi organi za organoterapevtske namene, sušeni, tudi v prahu; ekstrakti iz žlez ali drugih organov ali njihovih izločkov za organoterapevtske namene; heparin in njegove soli; druge človeške ali živalske snovi, pripravljene za terapevtske ali profilaktične namene, ki niso navedene in ne zajete na drugem mestu) se uradni nadzor zahteva samo za proizvode, pridobljene iz živali, iz tarifnih podštevilk 3001 20 in 3001 90. Sklicujte se na naslednje posebne zahteve v Prilogi XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011:

1.	v vrstici 2 preglednice 2 v oddelku 1 Poglavja II za proizvode iz krvi za tehnične proizvode, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, in

2.	v vrstici 3 preglednice 2 v oddelku 1 Poglavja II za kri in proizvode iz krvi enoprstih kopitarjev, ter

3.	v vrstici 14 preglednice 2 v oddelku 1 Poglavja II za živalske stranske proizvode za proizvodnjo hrane za hišne živali, razen surove hrane za hišne živali, in pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige.

V okviru tarifne številke 3002 (človeška kri; živalska kri, pripravljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi ter imunološki proizvodi, modificirani ali nemodificirani ali dobljeni po biotehničnih postopkih; cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) in podobni proizvodi) se uradni nadzor zahteva samo za tarifni podštevilki 3002 12 in 3002 90. Za človeško kri iz tarifne podštevilke 3002 90 10 in cepiva iz tarifnih podštevilk 3002 20 in 3002 30 uradni nadzor ni potreben.

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
3001 20 90	Ekstrakti iz žlez ali drugih organov ali iz njihovih izločkov, razen ekstraktov človeškega izvora	Vsi; zajema proizvod, ki deluje kot nadomestek za materin kolostrum in se uporablja za krmljenje telet.
ex 3001 90 91	Živalske snovi, pripravljene za terapevtske ali profilaktične namene: heparin in njegove soli	Vsi proizvodi živalskega izvora, ki so namenjeni za nadaljnjo obdelavo v skladu s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz točk od (a) do (f) člena 33 navedene uredbe.
3001 90 98	Druge živalske snovi, razen heparina in njegovih soli, pripravljene za terapevtske ali profilaktične namene, ki niso navedene in ne zajete na drugem mestu	Vsi. Poleg žlez in drugih organov iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema k tarifni številki 3001 se pod te tarifne podštevilke uvrščajo hipofiza, nadledvične ovojnice in tiroidna žleza; razen tistih iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1069/2009.
ex 3002 12 00	Antiserumi in druge frakcije krvi	Samo proizvodi, dobljeni iz živali. Izključuje končna zdravila za končnega potrošnika. Izključuje protitelesa in DNK. V okviru tarifne številke 3002 so posebne zahteve za živalske stranske proizvode določene v preglednici 2 v oddelku 1 Poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011, in sicer v naslednjih vrsticah: vrstica 2: proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev; vrstica 3: kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev.
3002 90 30	Živalska kri, pripravljena za terapevtsko, profilaktično ali diagnostično rabo	Vsi.
ex 3002 90 50	Kulture mikroorganizmov	Samo patogeni in kulture patogenov za živali.
ex 3002 90 90	Drugo	Samo patogeni in kulture patogenov za živali.
ex 3006 92 00	Odpadni farmacevtski izdelki	Samo proizvodi, dobljeni iz živali. Farmacevtski odpadki, farmacevtski izdelki, ki niso primerni za prvotni namen.

POGLAVJE 31

Gnojila

Opombe k poglavju 31 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	živalska kri iz tar. št. 0511;

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 3101 00 00	Gnojila živalskega ali rastlinskega izvora, nepomešana ali med seboj pomešana ali kemično obdelana; gnojila, dobljena z mešanjem ali kemično obdelavo proizvodov živalskega ali rastlinskega izvora	Samo proizvodi, dobljeni iz živali, v naravni obliki. Zajema gvano, razen mineraliziranega gvana. Zajema gnoj, mešan s predelanimi živalskimi beljakovinami, če se uporablja kot gnojilo; vendar so izključene mešanice gnoja in kemikalij, ki se uporabljajo kot gnojila (glej tarifno številko 3105 , ki zajema samo mineralna ali kemična gnojila). Posebne zahteve za predelan gnoj ter proizvode, pridobljene iz predelanega gnoja in gvana netopirjev, so določene v vrstici 1 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 3105 10 00	Proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase	Samo gnojila, ki vsebujejo proizvode, dobljene iz živali. Posebne zahteve za predelan gnoj ter proizvode, pridobljene iz predelanega gnoja in gvana netopirjev, so določene v vrstici 1 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 32

Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila

Opombe k poglavju 32 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„…

Tar. št. 3203, 3204, 3205 in 3206 obsegajo tudi preparate na osnovi barvilnih snovi (vključno pri tar. št. 3206 pigmente iz tar. št. 2530 ali iz poglavja 28, kovinske luske in kovinski prah), ki se uporabljajo za barvanje katerega koli materiala ali se uporabljajo kot sestavine pri proizvodnji barvnih preparatov. Te tarifne številke pa ne obsegajo pigmentov, dispergiranih v nevodnih medijih, v tekočem ali pastoznem stanju, ki se uporabljajo za proizvodnjo premaznih sredstev, vključno emajlov (tar. št. 3212) ali drugih preparatov iz tar. št. 3207, 3208, 3209, 3210, 3212, 3213 ali 3215.

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 3203	Barvilne snovi živalskega izvora (vključno z ekstrakti za barvanje, toda brez živalskega črnega pigmenta, nastalega z žganjem živalskih snovi), kemično opredeljene ali neopredeljene; preparati na osnovi barvilnih snovi živalskega izvora, navedeni v opombi 3 k temu poglavju	Samo barvne disperzije na osnovi mlečne maščobe, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil ali krme.
ex 3204	Sintetične organske barvilne snovi, kemično opredeljene ali neopredeljene; preparati na osnovi sintetičnih organskih barvilnih snovi, navedeni v opombi 3 k temu poglavju; sintetični organski proizvodi, ki se uporabljajo kot sredstva za fluorescenčna belilna sredstva ali kot luminofori, kemično opredeljeni ali neopredeljeni	Samo barvne disperzije na osnovi mlečne maščobe, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil ali krme.

POGLAVJE 33

Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični ali toaletni izdelki

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač	Samo aromatične snovi na osnovi mlečne maščobe, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil ali krme.

POGLAVJE 35

Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila	Kazein za človeško prehrano, živalsko krmo ali tehnične namene. Posebne zahteve za mleko, proizvode na osnovi mleka in kolostrum, ki niso za človeško prehrano, so določene v vrstici 4 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 3502	Albumini (vključno koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati	Zajema proizvode, dobljene iz jajc in dobljene iz mleka, namenjene človeški prehrani ali ne (vključno za živalsko krmo). Posebne zahteve za mleko, proizvode na osnovi mleka in kolostrum, ki niso za človeško prehrano, so določene v vrstici 4 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011, za jajčne izdelke, ki niso za človeško prehrano, pa v vrstici 9 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
3503 00	Želatina (vključno z želatino v pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, po površini obdelano ali ne ali barvano) in njeni derivati; želatina iz ribjih mehurjev; druga lepila živalskega izvora, razen kazeinskih lepil iz tarifne številke 3501	Zajema želatino za človeško prehrano, krmo in tehnično uporabo. Želatina, uvrščena pod tarifni številki 3913 (strjene beljakovine) in 9602 (obdelana, neutrjena želatina in izdelki iz neutrjene želatine), na primer prazne kapsule, če ni za prehrano ljudi ali živali, je izključena iz uradnega nadzora. Posebne zahteve za želatino in hidrolizirane beljakovine, ki niso za človeško prehrano, so določene v vrstici 5 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011, za želatino za fotografske namene pa v oddelku 11 poglavja II Priloge XIV k navedeni uredbi.
ex 3504 00	Peptoni in njihovi derivati; druge proteinske snovi in njihovi derivati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; prah iz kož, strojenih s kromom ali ne	Zajema kolagen in hidrolizirane beljakovine za človeško prehrano, krmo in tehnično uporabo. Zajema kolagenske proizvode na osnovi beljakovin, pridobljene iz živalskih kož in kit, pri prašičih, perutnini in ribah tudi iz kosti. Zajema hidrolizirane beljakovine, ki sestoje iz polipeptidov, peptidov ali amino kislin in mešanic teh snovi, pridobljene s hidrolizo živalskih stranskih proizvodov. Zanje se ne zahteva uradni nadzor, če se uporabljajo kot dodatki v živilih (tarifna številka 2106 ). Zajema vse mlečne stranske proizvode za človeško prehrano, če že niso zajeti pod tarifno številko 0404 . Posebne zahteve za kolagen so določene v vrstici 8, za želatino in hidrolizirane beljakovine pa v vrstici 5 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.
ex 3507 10 00	Sirilo in njegovi koncentrati	Samo sirilo in koncentrati za človeško prehrano, dobljeni iz proizvodov živalskega izvora.
ex 3507 90 90	Drugi encimi, razen sirila in njegovih koncentratov ali lipoproteinske lipaze ali aspergilne alkalne proteaze	Samo živalskega izvora.

POGLAVJE 38

Razni kemijski proizvodi

Opombe k poglavju 38 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„…

Z izrazom ‚komunalni odpadki‘ so v celotni nomenklaturi mišljeni odpadki, ki se zberejo v gospodinjstvih, hotelih, restavracijah, bolnicah, trgovinah, pisarnah, itn., smeti, pometene s cest in pločnikov, kot tudi odpadki z gradbišč in ostanki rušenja. V glavnem vsebujejo veliko različnih materialov, kot so plastika, guma, les, papir, tkanine, steklo, kovine, hrana, polomljeno pohištvo in drugi poškodovani ali odvrženi predmeti.

...“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 3822 00 00	Diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi (nosilcu); pripravljeni diagnostični ali laboratorijski reagenti na nosilcu ali brez njega, razen tistih iz tarifne številke 3002 ali 3006 ; certificirani referenčni materiali	Samo proizvodi, dobljeni iz živali, razen medicinskih pripomočkov iz člena 1(2)(a) Direktive Sveta 93/42/EGS (8) ter in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov iz člena 1(2)(b) Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9).
ex 3825 10 00	Komunalni odpadki	Samo odpadki iz gostinskih dejavnosti, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora, če spadajo na področje uporabe točke (g) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen odpadkov iz gostinskih dejavnosti, ki izvirajo neposredno iz prevoznih sredstev v mednarodnem prometu in se odstranijo v skladu s členom 12(d) navedene uredbe. Rabljeno olje za kuhanje, namenjeno za uporabo v okviru področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009, na primer za organska gnojila, bioplin, biodizel ali gorivo, je lahko zajeto pod to oznako KN.

POGLAVJE 39

Plastične mase in izdelki iz plastičnih mas

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 3913 90 00	Drugi naravni polimeri (razen alginske kisline, njenih soli in estrov) in modificirani naravni polimeri (npr. strjene beljakovine, kemični derivati naravnega kavčuka), ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah	Samo dobljeni iz proizvodov živalskega izvora, na primer hondroitin sulfata, hitosana, utrjene želatine.
ex 3917 10 10	Umetna čreva (čreva za klobasne izdelke) iz strjenih beljakovin ali celuloznih materialov	Samo proizvodi, dobljeni iz živali.
ex 3926 90 97	Drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov iz tarifnih številk 3901 do 3914 , razen narejenih iz plošč ali folij	Prazne kapsule utrjene želatine za prehrano ljudi in živali; posebne zahteve so določene v vrstici 5 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 41

Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje

Splošne opombe

Uradni nadzor se zahteva samo za kože kopitarjev iz tarifnih številk 4101, 4102 in 4103.

Posebne zahteve za kože kopitarjev so določene v vrsticah 4 in 5 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

Opombe k poglavju 41 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	obrezki in podobni odpadki iz surove kože (tar. št. 0511);

(b)	ptičje kože in deli ptičjih kož z njihovim perjem in puhom, ki se uvrščajo pod tar. št. 0505 ali 6701, ali

(c)

surove kože z dlako ali volno, strojene ali obdelane (poglavje 43); v poglavje 41 se uvrščajo surove kože z dlako ali z volno goved (tudi bivolov), kopitarjev, ovac in jagnjet (razen astrahanskih jagnjet, jagnjet z debelim repom iz Male Azije, karakul, perzijskih ali sličnih jagnjet, indijskih, kitajskih, mongolskih ali tibetskih jagnjet), koz ali kozličkov (razen jemenskih, mongolskih in tibetskih koz ter kozličkov), prašičev (vključno pekarji), gamsov, gazel, kamel (vključno dromedarjev), severnih jelenov, losov, jelenov, srnjakov ali psov.

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 4101	Surove kože, kože govedi (vključno bivolov) ali kopitarjev (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene	Samo sveže, ohlajene ali obdelane kože, vključno posušene, suho nasoljene, mokro nasoljene ali drugače konzervirane kot s strojenjem ali enakovrednim postopkom. Uvoz brez omejitev je mogoč za obdelane kože, kot so določene v točki C.2 poglavja V Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, če so v skladu s členom 41(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, zlasti za ex 4101 20 80 in ex 4101 50 90 .
ex 4102	Surove kože ovac ali jagnjet (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene, pergamentno neobdelane in tudi ne kako drugače naprej obdelane), z volno ali brez nje, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1(c) k temu poglavju	Samo sveže, ohlajene ali obdelane kože, vključno posušene, suho nasoljene, mokro nasoljene ali drugače konzervirane kot s strojenjem ali enakovrednim postopkom. Uvoz brez omejitev je mogoč za obdelane kože, kot so določene v točki C.2 poglavja V Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, če so v skladu s členom 41(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, zlasti za ex 4102 21 00 in ex 4102 29 00 .
ex 4103	Druge surove kože (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene in pergamentno neobdelane ali nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1(b) ali (c) k temu poglavju	Samo sveže, ohlajene ali obdelane kože, vključno posušene, suho nasoljene, mokro nasoljene ali drugače konzervirane kot s strojenjem ali enakovrednim postopkom. Uvoz brez omejitev je mogoč za obdelane kože, kot so določene v točki C.2 poglavja V Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, če so v skladu s členom 41(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, zlasti za ex 4103 90 00 .

POGLAVJE 42

Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta)

Opombe k poglavju 42 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„…

V to poglavje ne spadajo:

(a)	sterilni kirurški katgut ali podobni sterilni materiali za kirurška šivanja (tar. št. 3006);

…

(ij)	strune za glasbila, usnje za bobne ali nekaj sličnega ali drugi deli za glasbila (tar. št. 9209);

…“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 4205 00 90	Drugi proizvodi iz usnja ali sestavljenega usnja	Zajema pasje žvečilke in snovi za proizvodnjo proizvodov za žvečenje za pse.
ex 4206 00 00	Izdelki iz črev (razen iz svilenega katguta), pozlatarskih open, mehurjev ali kit	Zajema pasje žvečilke in snovi za proizvodnjo proizvodov za žvečenje za pse.

POGLAVJE 43

Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki

Opombe k poglavju 43 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.	Z izrazom ‚krzno‘ so v tej nomenklaturi mišljene kože vseh vrst živali, ki so strojene ali obdelane, z dlako ali volno, razen surovega krzna iz tar. št. 4301.

V to poglavje ne spadajo:

(a)	ptičje kože in deli teh kož s perjem ali puhom (tar. št. 0505 ali 6701);

(b)	surove kože z dlako ali volno iz poglavja 41 (glej opombo 1(c) k poglavju 41);

…“

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Tarifna številka 4301: krzno se obravnava kot surovo ter se uvršča pod to tarifno številko ne samo v svoji naravni obliki, temveč tudi če je očiščeno in zaščiteno pred uničenjem, npr. če je sušeno ali soljeno (mokro ali suho). Krzno je lahko tudi ‚puljeno‘ ali ‚striženo‘, tj. groba dlaka se izpuli ali odreže, ali pa je površina kože lahko ‚ostrgana‘.“

Oznaka KN

Poimenovanje

Kvalifikacija in obrazložitev

(1)

(2)

(3)

ex 4301

Surovo neustrojeno krzno (vključno z glavami, repi, tacami in drugimi kosi ali odrezki, primernimi za krznarsko rabo), razen surovih kož, ki se uvrščajo pod tarifno številko 4101 , 4102 ali 4103

Vsi; razen krzno, obdelano v skladu s poglavjem VIII Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, če je v skladu s členom 41(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Zajema naslednje tarifne podštevilke:

ex 4301 10 00 (nerca, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez njih): posebne zahteve za pridobljene proizvode za uporabo zunaj krmne verige (krzno) so določene v vrstici 14 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011;

ex 4301 30 00 (naslednjih vrst jagnjet: astrahanskih, jagnjet s širokim repom iz Male Azije, karakul, perzijskih in sličnih jagnjet, indijskih, kitajskih, mongolskih ali tibetskih jagnjet, celih, z glavo, repom ali tacami ali brez): posebne zahteve za kože kopitarjev so določene v vrstici 5 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011;

ex 4301 60 00 (lisice, cele, z glavo, repom ali tacami ali brez njih): posebne zahteve za pridobljene proizvode za uporabo zunaj krmne verige (krzno) so določene v vrstici 14 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011;

ex 4301 80 00 (drugo krzno, celo, z glavo, repom ali tacami ali brez njih): razen kopitarjev, na primer svizcev, divjih mačk (zveri), tjulnjev, nutrije. Posebne zahteve za pridobljene proizvode za uporabo zunaj krmne verige (krzno) so določene v vrstici 14 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011;

ex 4301 90 00 (glave, repi, tace in drugi kosi ali odrezki, primerni za krznarsko rabo): posebne zahteve za pridobljene proizvode za uporabo zunaj krmne verige (krzno) so določene v vrstici 14 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 51

Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanine iz konjske žime

Splošne opombe

V okviru tarifnih številk 5101 do 5103 so posebne zahteve za neobdelano volno in dlako določene v vrstici 8 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

Opomba k poglavju 51 (povzetek iz opomb k temu poglavju KN)

„1.

Po vsej nomenklaturi je z izrazom:

(a)	‚volna‘ mišljeno naravno vlakno ovc in jagnjet;

(b)	‚fina živalska dlaka‘ mišljena dlaka alpake, lame, vikunje, kamele (vključno dromedarja), jaka, angorskih, tibetskih, kašmirskih ali podobnih koz (ne pa tudi navadnih koz), domačih zajcev (tudi angorskih), divjega zajca, bobra, nutrije ali pižmovk;

(c)	‚groba živalska dlaka‘ mišljena dlaka živali, ki niso navedene v prejšnjem odstavku, razen dlak in ščetin za izdelavo ščetk (tar. št. 0502) in konjske žime (tar. št. 0511).“

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Po vsej nomenklaturi je z izrazom ‚groba živalska dlaka‘ mišljena vsa druga živalska dlaka, ki ni ‚fina živalska dlaka‘, razen volne (tarifna številka 5101), žime iz grive ali repa kopitarjev ali goved (razvrščene kot ‚konjska žima‘ pod tarifno številko 0511), ščetin in dlake domačih ali divjih prašičev ter jazbečeve dlake in drugih živalskih dlak za izdelovanje ščetk (tarifna številka 0502) (glej opombo 1(c)).“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 5101	Volna, nemikana ali nečesana	Neobdelana volna.
ex 5102	Fina ali groba živalska dlaka, nemikana ali nečesana	Neobdelana dlaka, vključno z grobo dlako s potrebušine goved ali enoprstih kopitarjev.
ex 5103	Odpadki volne ali fine ali grobe živalske dlake, vključno z odpadki preje, toda brez razvlaknjenih tekstilnih materialov	Neobdelana volna ali dlaka.

POGLAVJE 67

Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Tarifna številka 6701 zajema

(A)

kože in druge dele ptic, s perjem in puhom, perje in puh ter dele perja, ki sicer še ne sestavljajo proizvodov, vendar so bili obdelani po postopku, ki ni postopek preprostega čiščenja, dezinficiranja ali konzerviranja (glej pojasnjevalno opombo k tarifni podštevilki 0505); blago pod to tarifno številko je lahko na primer beljeno, barvano, skodrano ali ukrivljeno;

(B)

izdelke iz kož ali drugih delov ptic, s perjem in puhom, izdelke iz perja, puha ali delov perja, tudi če perje in puh itd. nista obdelana ali sta samo očiščena, toda brez izdelkov iz peresnih tulcev ali obdelanih peres. Tarifna številka zato vključuje:

(1)	enojna obdelana peresa, ki imajo žično oporo ali so namenjena uporabi za na primer okraske za klobuke, ter enojna sestavljena peresa iz različnih elementov;

(2)	perje v šopih ter perje ali puh, prilepljeno ali pritrjeno na tekstilni material ali drugo podlago;

(3)	okraske iz ptic, delov ptic iz perja ali puha za klobuke, boe, ovratnike, ogrinjala ali druga oblačila ali dodatke za oblačila;

(4)	pahljače iz okrasnega perja, z držalom iz katerega koli materiala. Pahljače z držalom iz plemenite kovine so uvrščene pod tarifno številko 7113.“

Oznaka KN

Poimenovanje

Kvalifikacija in obrazložitev

(1)

(2)

(3)

ex 6701 00 00

Kože in drugi deli ptic z njihovim perjem ali puhom, perje, deli perja, puh in iz njih narejeni izdelki (razen izdelkov iz tarifne številke 0505 in obdelanih peres in peresnih tulcev)

Samo kože in drugi deli ptic z njihovim perjem ali puhom, perje in puh ter deli perja.

Izdelki iz neobdelanih ali samo očiščenih kož, perja ali puha in delov perja;

razen obdelanega okrasnega perja, obdelanega perja, ki ga potniki nosijo za svojo osebno uporabo, ali pošiljke obdelanega perja, poslanega zasebnikom za neindustrijske namene.

Posebne zahteve za perje so določene v vrstici 9 v preglednici 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 71

Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci

Mnenje o uvrstitvi v harmonizirani sistem 7101,21/1

„Ostrige, neprimerne za prehrano ljudi, ki vsebujejo enega ali več kultiviranih biserov, konzervirane v slanici in pakirane v nepredušni kovinski embalaži.“

Oznaka KN

Poimenovanje

Kvalifikacija in obrazložitev

(1)

(2)

(3)

ex 7101 21 00

Neobdelani kultivirani biseri

Vključuje ostrige, neprimerne za prehrano ljudi, ki vsebujejo enega ali več kultiviranih biserov, konzervirane v slanici ali z različnimi metodami, pakirane v nepredušni embalaži.

Neobdelani kultivirani biseri iz oddelka 2 poglavja IV Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011, razen če so izključeni iz področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009, kot je določeno v točki (f) člena 2(2) navedene uredbe.

POGLAVJE 95

Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Sejemski predmeti za razvedrilo, potujoči cirkusi, potujoči zverinjaki in potujoča gledališča se uvrščajo pod tarifno številko 9508 pod pogojem, da obsegajo vse bistvene enote, ki so potrebne za njihovo normalno delovanje. Pod to tarifno številko se uvrščajo tudi deli dodatne opreme pod pogojem, da so predloženi skupaj z njimi in kot njihovi sestavni deli, ne glede na to, da bi se taki predmeti (npr. šotori, živali, glasbila, elektrarne, motorji, svetila, sedeži ter orožje in strelivo) uvrstili pod druge tarifne številke nomenklature, če bi bili predloženi ločeno.“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 9508 10 00	Potujoči cirkusi, potujoči zverinjaki	Samo žive živali.
ex 9508 90 00	Drugo: sejemski predmeti za razvedrilo, potujoča gledališča	Samo žive živali.

POGLAVJE 96

Razni izdelki

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„Za namene te tarifne številke se izraz ‚obdelano‘ nanaša na materiale, obdelane s postopkom, ki presega preprosto obdelavo, dovoljeno pod tarifno številko za zadevne surovine (glej pojasnjevalne opombe k tarifnim številkam 05.05 do 05.08). Tarifna številka tako zajema kose slonovine, paličice itd., ki so bili razrezani v oblike (vključno kvadratne ali pravokotne) ali polirani ali drugače obdelani z drobljenjem, vrtanjem, mletjem, struženjem itd. Vendar so kosi, ki jih je mogoče opredeliti kot dele izdelkov, izključeni iz te tarifne številke, če se taki deli uvrščajo pod drugo tarifno številko nomenklature. Tako se ploščice za klavirske tipke in ploščice, ki se vstavijo v kopito strelnega orožja, uvrščajo pod tarifno številko 92.09 oziroma 93.05. Obdelani materiali, ki niso opredeljeni kot deli izdelkov, pa se še naprej uvrščajo pod to tarifno številko (npr. preprosti diski, ploščice ali trakovi za pripravo intarzij itd. ali za nadaljnjo uporabo v proizvodnji klavirskih tipk).

Pod tarifno številko 9602 se uvrščajo listi neutrjene želatine, razrezane v obliko, ki ni kvadratna ali pravokotna. Listi, razrezani v pravokotne (vključno kvadratne) oblike, po površini obdelani ali ne, se uvrščajo pod tarifno številko 35.03 ali v poglavje 49 (npr. razglednice) (glej pojasnjevalne opombe k tarifni številki 35.03). Izdelki iz neutrjene želatine vključujejo na primer:

(i)	majhne ploščice za lepljenje čepov za palice za biljard;

(ii)	kapsule za farmacevtske izdelke in za gorivo za mehanske vžigalnike.“

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 9602 00 00	Obdelana, neutrjena želatina (razen želatine, ki se uvršča pod tarifno številko 3503 ) in izdelki iz neutrjene želatine	Prazne kapsule neutrjene želatine za prehrano ljudi ali živali; posebne zahteve so določene v vrstici 5 preglednice 1 v oddelku 1 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 97

Umetniški izdelki, zbirke in starine

Povzetek iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema

„(A)

Pod to tarifno številko se uvrščajo zbirke in zbirateljski predmeti, ki imajo zoološki, botanični, mineraloški ali anatomski pomen, kot so:

(1)	Mrtve živali katere koli vrste, konzervirane v suhem stanju ali v tekočini; nagačene živali za zbiranje.

(2)	Izpihana jajca; insekti v škatlah, okvirjih itd. (razen izdelkov, vdelanih v imitacije nakita ali obeske); prazne lupine, razen tistih, ki so primerne za industrijsko rabo.

(3)	Semena ali rastline, sušeni ali konzervirani v tekočini; herbariji.

(4)	Primerki mineralov (ki niso dragi ali poldragi kamni iz poglavja 71); primerki petrifikacije.

(5)	Primerki kosti (okostja, lobanje, kosti).

(6)	Anatomski in patološki primerki.“

Oznaka KN

Poimenovanje

Kvalifikacija in obrazložitev

(1)

(2)

(3)

ex 9705 00 00

Zbirke in zbirateljski predmeti, ki imajo zoološki, botanični, mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki, paleontološki, etnografski ali numizmatični pomen

Samo proizvodi, dobljeni iz živali.

Razen lovskih trofej in drugih preparatov iz katere koli živalske vrste, ki so bili v celoti taksidermično obdelani za zagotavljanje njihovega obstoja pri sobni temperaturi.

Razen lovskih trofej in drugih preparatov iz drugih vrst razen parkljarjev in ptic (obdelani ali neobdelani).

Posebne zahteve za lovske trofeje so določene v vrstici 6 preglednice 2 v oddelku 1 poglavja II Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011.

POGLAVJE 99

Posebne oznake kombinirane nomenklature

Statistične oznake za nekatera posebna gibanja blaga

Splošne opombe

To poglavje zajema blago iz tretjih držav za oskrbo plovil in zrakoplovov v Evropski uniji po carinskem tranzitnem postopku (T1).

Oznaka KN	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
(1)	(2)	(3)
ex 9930 24 00	Blago iz poglavij 1 do 24 KN za oskrbo plovil in zrakoplovov	Proizvodi živalskega izvora za oskrbo plovil, kot je določeno v členih 21 in 29 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2124 (10).
ex 9930 99 00	Drugje uvrščeno blago za oskrbo plovil in zrakoplovov	Proizvodi živalskega izvora za oskrbo plovil, kot je določeno v členih 21 in 29 Delegirane uredbe (EU) 2019/2124.

(1) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/630 z dne 16. februarja 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih kategorij blaga, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, in spremembi Odločbe Komisije 2007/275/ES (UL L 132, XX.2021, str. 17).

(3) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(4) Sklep Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 o sprejetju Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga in Protokola o spremembah Konvencije (UL L 198, 20.7.1987, str. 1).

(5) Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije (UL C 119, 29.3.2019, str. 1), kakor so bile naknadno spremenjene.

(6) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(7) Uredba Komisije (ES) št. 1125/2006 z dne 21. julija 2006 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 200, 22.7.2006, str. 3).

(8) Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, 12.7.1993, str. 1).

(9) Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (UL L 331, 7.12.1998, str. 1).

(10) Delegirana Uredba Komisije (EU) 2019/2124 z dne 10. oktobra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o uradnem nadzoru pošiljk živali in blaga, ki so v tranzitu, se prenašajo ali nadalje prevažajo skozi Unijo, ter o spremembi uredb Komisije (ES) št. 798/2008, (ES) št. 1251/2008, (ES) št. 119/2009, (EU) št. 206/2010, (EU) št. 605/2010, (EU) št. 142/2011 in (EU) št. 28/2012, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/759 ter Odločbe Komisije 2007/777/ES (UL L 321, 12.12.2019, str. 73).

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

L 132/63

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/633

z dne 14. aprila 2021

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indonezije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava v zvezi s Kitajsko) z Uredbo (ES) št. 1187/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz mononatrijevega glutamata (v nadaljnjem besedilu: MNG) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska).

(2)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je januarja 2015 z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/83 (3) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz MNG s poreklom iz Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa).

(3)	Komisija je januarja 2015 z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/84 (4) uvedla protidampinško dajatev na uvoz MNG s poreklom iz Indonezije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava v zvezi z Indonezijo).

(4)

Trenutno veljavne stopnje protidampinške dajatve so 33,8 % do 36,5 % na uvoz od proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v prvotni preiskavi, in 39,7 % na uvoz od vseh drugih družb na Kitajskem. Kar zadeva Indonezijo, so trenutno veljavne stopnje protidampinške dajatve od 7,2 % do 13,3 % na uvoz od proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v prvotni preiskavi v zvezi z Indonezijo, in 28,4 % na uvoz od vseh drugih družb v Indoneziji.

1.2 Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(5)	Komisija je po objavi dveh obvestil o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (5) prejela dva zahtevka za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Oba zahtevka je 21. oktobra 2019 vložila družba Ajinomoto Foods Europe S.A.S. (v nadaljnjem besedilu: družba AFE ali vložnik), ki predstavlja 100 % celotne proizvodnje MNG v Uniji. Zahtevka sta bila utemeljena s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje in ponovitev dampinga ter nadaljevanje ali ponovitev škode za industrijo Unije (6).

1.3 Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(7)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 21. januarja 2020 začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom MNG s poreklom iz LRK in Indonezije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi) na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (7) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

1.4 Vzporedna preiskava proti izogibanju

(8)

Komisija je 19. februarja 2020 začela preiskavo v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe v zvezi z morebitnim izogibanjem protidampinškim ukrepom, ki veljajo za uvoz MNG s poreklom iz LRK, in uvedla registracijo takega uvoza (8). Preiskava se je začela na podlagi zahtevka, ki ga je vložila družba Ajinomoto Foods Europe S.A.S., ki je tudi vložnik v zvezi s sedanjimi pregledi zaradi izteka ukrepa. Izdelek v preiskavi glede morebitnega izogibanja je bil MNG v zmeseh ali raztopinah z vsaj 50 % suhe teže MNG.

(9)	Preiskava je pokazala, da se je z uvozom izdelka v preiskavi izogibalo obstoječim ukrepom za uvoz MNG s poreklom iz LRK. Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1427 (9) razširila veljavne ukrepe za uvoz MNG s poreklom iz LRK v zmeseh ali raztopinah z vsaj 50 % suhe teže MNG.

1.5 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(10)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje) (10).

1.6 Zainteresirane strani

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila vložnika, znane proizvajalce MNG na Kitajskem in v Indoneziji ter organe zadevnih držav, znane uvoznike in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

(12)	Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.6.1 Vzorčenje

(13)	Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev v zadevnih državah in nepovezanih uvoznikov v Uniji je Komisija v obvestilu o začetku navedla, da bo morda vzorčila proizvajalce in nepovezane uvoznike v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.6.1.1 Vzorčenje proizvajalcev v Ljudski republiki Kitajski in Indoneziji

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce na Kitajskem in v Indoneziji pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvi LRK in Indonezije v Evropski uniji, naj navedeta morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavita stik z njimi.

(15)

Zahtevane informacije sta zagotovila dva proizvajalca izvoznika iz LRK, ki sta se strinjala z vključitvijo v vzorec. Komisija je ti družbi povabila k sodelovanju v preiskavi in jima poslala vprašalnike. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno, in z obvestilom k dokumentaciji o tem obvestila vse zainteresirane strani.

(16)

Komisija je predstavništvo LRK obvestila, da namerava zaradi neustreznega sodelovanja teh dveh proizvajalcev izvoznikov iz LRK uporabiti člen 18 osnovne uredbe in zato ugotovitve o nadaljevanju ali ponovitvi dampinga in škode v zvezi z LRK utemeljiti na dostopnih dejstvih. V zvezi s tem obvestilom ni prejela nobenih pripomb.

(17)

Javil se ni noben proizvajalec izvoznik iz Indonezije. Kljub temu je obrazce za vzorčenje predložila skupina družb iz Indonezije, ki proizvajajo in prodajajo MNG na indonezijskem domačem trgu (v nadaljnjem besedilu: skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev). Te družbe izdelka, ki se pregleduje, niso izvažale v Unijo. Komisija je te družbe povabila k sodelovanju v preiskavi in jim poslala vprašalnike.

(18)

Komisija je predstavništvo Indonezije obvestila, da namerava zaradi nezadostnega sodelovanja proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev iz Indonezije uporabiti člen 18 osnovne uredbe in tako ugotovitve o nadaljevanju ali ponovitvi dampinga in škode v zvezi s proizvajalci izvozniki/proizvajalci iz Indonezije utemeljiti na dostopnih dejstvih. V zvezi s tem obvestilom ni prejela nobenih pripomb.

1.6.1.2 Vzorčenje uvoznikov

(19)	Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(20)

Štirje nepovezani uvozniki so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija se je odločila, da vzorčenje ni potrebno in da bo proučila vse nepovezane uvoznike, ki so se javili. Vsi štirje nepovezani uvozniki so v celoti sodelovali in predložili popolno izpolnjen vprašalnik.

1.6.2 Izpolnjeni vprašalniki

(21)	Popolno izpolnjene vprašalnike so poslali skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev MNG, edini proizvajalec Unije in štirje nepovezani uvozniki.

(22)	Komisija je vse proizvajalce izvoznike/proizvajalce iz LRK, ki so se javili in predložili zahtevane informacije o vzorčenju, pozvala, naj izpolnijo vprašalnik za proizvajalce izvoznike. Ob začetku je bil izvod vprašalnika na voljo na spletišču GD TRADE.

(23)

Proizvajalci izvozniki/proizvajalci iz LRK niso poslali nobenega izpolnjenega vprašalnika. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 15 in 16, je Komisija dva proizvajalca izvoznika/proizvajalca iz LRK, ki sta se javila na začetku, obvestila, da namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe in zato svoje ugotovitve utemeljiti na dostopnih dejstvih, ki so lahko manj ugodna za zadevno stran. Prejela ni nobenih pripomb.

(24)	Zato proizvajalci izvozniki/proizvajalci iz LRK ali Indonezije v preiskavi niso sodelovali. Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, pa je sodelovala skupina družb iz Indonezije, ki proizvajajo in prodajajo MNG na indonezijskem domačen trgu, vendar ga ne izvažajo v Unijo.

1.6.3 Preverjanje

(25)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Vendar Komisija zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, sprejetih za obvladovanje izbruha (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o COVID-19) (11), ni mogla opraviti preveritvenih obiskov v prostorih vseh družb. Namesto tega je Komisija na daljavo navzkrižno preverila informacije, ki so jih prek videokonference predložile naslednje družbe:

—	Ajinomoto Foods Europe SAS, Mesnil-Saint-Nicaise, Francija (v nadaljnjem besedilu: družba AFE),

—	skupina sodelujočih proizvajalcev iz Indonezije,

—	PT Ajinomoto Indonesia, Indonezija,

—	PT Ajinomoto Sales Indonesia, Indonezija.

2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Izdelek, ki se pregleduje

(26)

Izdelek, ki se pregleduje, je izdelek iz prejšnjih preiskav, omenjenih v uvodnih izjavah 1 do 4, tj. mononatrijev glutamat s poreklom iz LRK in Indonezije, ki je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2922 42 00 (oznaka TARIC 2922420010) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje). MNG je aditiv za živila in se uporablja predvsem kot ojačevalec okusa v juhah, mesnih juhah, ribjih in mesnih jedeh, mešanicah začimb ter pripravljeni hrani. Proizvaja se v obliki različno velikih belih kristalov brez vonja. MNG se uporablja tudi v kemični industriji za neprehrambene izdelke, kot so detergenti.

(27)	Proizvaja se predvsem s fermentacijo različnih virov sladkorja (koruzni škrob, škrob tapioke, sladkorni sirup, melasa iz sladkornega trsa in melasa iz sladkorne pese).

2.2 Podobni izdelek

(28)

Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih preiskavah, omenjenih v uvodnih izjavah 1 do 4, in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

—	izdelek, ki se pregleduje,

—	izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu zadevnih držav, ter

—	izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(29)	Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

3.1 Uvodne pripombe

(30)	Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK in/ali Indonezije po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

3.1.1 LRK

(31)

V preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik/proizvajalec. Predložili niso nikakršnih informacij ali dokazil o domnevnem znatnem izkrivljanju v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, noben proizvajalec izvoznik iz Kitajske ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(32)

Kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika ali obravnavala dokazov v spisu zadeve, ki jih je predložil vložnik, vključno z delovnim dokumentom služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (12).

(33)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga, opredeljene v uvodnih izjavah 36 do 135, temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti informacijah v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in razpoložljivih statističnih podatkih, tj. statističnih podatkih Eurostata in statističnih podatkih Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA).

3.1.2 Indonezija

(34)	Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz Indonezije. Sodelovala pa je skupina indonezijskih proizvajalcev, ki prodajajo na domačem trgu in trgih drugih tretjih držav.

(35)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga, opredeljene v uvodnih izjavah 137 do 144, temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti informacijah v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in razpoložljivih statističnih podatkih, tj. statističnih podatkih Eurostata in GTA, pa tudi podatkih, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21.

3.2 Nadaljevanje dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

3.2.1 LRK

(36)

Iz statističnih podatkov Eurostata za obdobje preiskave v zvezi s pregledom je razvidno, da je bilo iz LRK uvoženih 3 500 ton MNG, kar predstavlja [4–7]-odstotni tržni delež v Uniji (13). Komisija je sklenila, da je takšen obseg uvoza dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.2.2 Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK

(37)	Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(38)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(39)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Tajsko kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Nadalje je navedla, da bo v skladu z merili iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(40)

Komisija je 21. februarja 2020 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih) zainteresirane strani obvestila o relevantnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, če bi bila potrjena uporaba metodologije na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji MNG. Poleg tega je na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, izrazila namero, da bo kot ustrezno reprezentativno državo izbrala Tajsko ali Malezijo. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo svoje pripombe, ter prejela samo pripombe vložnika. Vložnik je podprl izbiro Tajske zaradi velikega števila družb z javno dostopnimi podatki v tej državi. Vložnik je v pripombah zahteval tudi, da se izračuna povprečje podatkov primernih družb, da bi se zagotovila boljša in zanesljivejša podlaga za ugotovitve Komisije v primerjavi z uporabo podatkov, ki temeljijo na informacijah za eno samo družbo.

(41)

Komisija je 8. aprila 2020 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih) zainteresirane strani obvestila o relevantnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer bi bila Tajska reprezentativna država, če bi bila potrjena uporaba metodologije na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za naslednjih pet družb, tj. proizvajalcev MNG v reprezentativni državi:

(1)	Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd.,

(2)	Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos),

(3)	Thai Churos,

(4)	Thai Foods International Co. Ltd.,

(5)

KT MSG.

(42)	Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe, in prejela pripombe samo enega uvoznika, ki je podprl izbiro Tajske kot reprezentativne države.

3.2.2.1 Normalna vrednost

(43)	V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(44)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu imenujejo PSU-stroški).

(45)	Kot je podrobneje pojasnjeno v uvodnih izjavah 46 do 107, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.2.3 Obstoj znatnih izkrivljanj

3.2.3.1 Uvod

(46)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je znatno izkrivljanje „izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

—	ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice;

—	ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške;

—	ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga;

—	ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje;

—	ali so stroški plač izkrivljeni;

—	ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.“

(47)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prve določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja upošteva možni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške izdelka, ki se pregleduje, v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanj se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(48)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(49)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (glej sprotno opombo 12) in opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta sektor kemikalij in predelave koruze). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v spisu preiskave, ki so vključevali poročilo, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Komisija ni prejela nobene pripombe.

(50)

V zahtevku za pregled so bili predloženi dodatni dokazi o znatnih izkrivljanjih v sektorju MNG v smislu člena 2(6a)(b), ki dopolnjujejo poročilo. Vložnik je predložil dokaze, da izkrivljanja, navedena v poročilu, zlasti visoke ravni vmešavanja države v vrednostno verigo MNG, tj. vmešavanje v sektor MNG in sektorje, povezane s proizvodnjo MNG, zlasti sektorje vložkov in proizvodne dejavnike, vplivajo (vsaj potencialno) na proizvodnjo in prodajo izdelka, ki se pregleduje.

(51)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih, zlasti kitajski zakonodaji, objavljenih uradnih kitajskih političnih dokumentih, poročilih, ki so jih objavile mednarodne organizacije, in študijah/člankih priznanih akademikov, izrecno navedenih v poročilu. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK.

(52)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, proizvajalci izvozniki/proizvajalci iz Kitajske v preiskavi niso sodelovali. Poleg tega noben proizvajalec izvoznik/proizvajalec iz Kitajske, ki je pridobil status zainteresirane strani, ni predložil dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom, in dodatne dokaze o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavanem primeru, ki jih je predložil vložnik v zahtevku za pregled.

3.2.3.2 Znatna izkrivljanja, ki vplivajo na domače cene in stroške v LRK

(53)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (14). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (15).

(54)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (16). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata razmere, ki so običajne v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(55)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (17). Orodja interventne gospodarske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(56)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno mrežo sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo relevantnim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji stalnica v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.3.5 spodaj) (18).

(57)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.3.8) (19). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (20).

(58)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Pravila o javnem naročanju se na primer redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in s tem spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (21). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsegom državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (22).

(59)	Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (23).

3.2.3.3 Znatna izkrivljanja v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice

(60)	V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(61)

Zaradi nesodelovanja LRK ima Komisija omejene informacije o lastniški strukturi družb, dejavnih v sektorju MNG v LRK. Zdi se, da nobena od treh kitajskih družb, ki jih je vložnik označil za velike proizvajalce, kar je bilo potrjeno z drugimi viri na podlagi lastne raziskave Komisije (24), ni v državni lasti.

(62)

Vendar je Komisija ugotovila, da je imel eden od velikih proizvajalcev izvoznikov, tj. skupina Fufeng, podporo članov KKP in lokalnih javnih organov ter da so slednji usklajevali zadeve v interesu družbe. Na uradnem spletišču družbe je na primer o uradnem obisku predstavnikov lokalne oblasti navedeno: „Jiao Gangwei je po svojem govoru omenil problem, povezan s premogom, ki je v zadnjih dveh letih pomenil oviro za podjetja, ter poudaril, da občinski partijski odbor in uprava mesta Zalantun usklajujeta zadevo. […] Delegacija Liuja Qifana se je še naprej seznanjala s socialnimi prispevki družbe, dejavnostmi za krepitev partije in MNG […]. Liu Qifan je pohvalil tudi vpliv, ki ga je imel začetek množične proizvodnje visokokakovostnih aminokislin v skupini Fufeng na svetovne cene, in podprl dejavnosti za krepitev partije v družbi. Nazadnje je delegaciji dejal: ‚Ta družba je vodilna in tako dobrih projektov ni nikjer drugje. Uprava ji mora dobro služiti.‘ Sekretar Liu je trikrat zapored omenil, da bi morala uprava dobro služiti družbi. Poleg tega je družbo podprl s tem, ko je dejal, da njen položaj izraža odločnost višjih voditeljev avtonomne regije Notranja Mongolija, da bodo oblikovali upravo, usmerjeno k storitvam“ (25). Podpora lokalne oblasti je vidna tudi v zvezi s podružnico skupine Fufeng v Čičiharju v provinci Heilongjiang, kot je bilo potrjeno na spletišču uprave Čičiharja: „Da bi pokazali moč podjetja, pridobili notranjo moč, razširili bojni duh in se zahvalili lokalni oblasti za močno podporo odvisnemu podjetju skupine, tj. družbi Qiqihar Longjiang Fufeng Biotechnology Co., Ltd., je bilo 26. julija popoldne ob 20. obletnici ustanovitve skupine Fufeng v hotelu Wanda Jiahua v Čičiharju organizirano srečanje predstavnikov medijev na temo ‚novo izhodišče, novo potovanje, nove sanje‘“ (26). Komisija je nadaljnje dokaze o odnosih družbe Fufeng s KKP ter podpori in navodilih lokalnih organov našla v naslednji izjavi na spletišču skupine: „Namestnik sekretarja občinskega partijskega odbora in župan Čičiharja Li Yugang je 7. decembra 2019 obiskal sedež skupine Fufeng. Pri preiskavi so ga spremljali namestnik župana Wang Yongshi, generalni sekretar mestne uprave Qi Xiaotong, namestnik sekretarja partijskega odbora in župan okrožja Angangxi Ren Guangcai ter namestnik župana Li Yugang Jing itd. Obisku so se pridružili predsednik uprave Li Xuechun, generalni direktor Zhao Qiang in drugi vodje. […] Med razpravo je župan Li dejal, da so v sedanji industrijski ureditvi mesta Čičihar zlasti pomembni ključna intenzivna predelava in njeni stranski proizvodi. Družba je kot prva svetovna proizvajalka aminokislin pomembno prispevala k lokalni intenzivni predelavi koruze. Predsednik uprave se je županu Liju zahvalil za obisk in dejal:‚Mesto Čičihar je družbi zagotovilo storitve inkubatorja. Tokrat ne bomo v novicah samo v mestu Čičihar, ampak tudi na CCTV. Družba bo v skladu z vladnim gospodarskim razmišljanjem še naprej stabilizirala zunanjo trgovino, tuji kapital, naložbe in pričakovanja. Še naprej bo širila bojni duh, izkoriščala lastne prednosti in stalno sodelovala z lokalno oblastjo za skupni razvoj.‘“ (27) Tudi naslednja izjava za javnost potrjuje, da je skupina Fufeng pri svojih dejavnostih sledila ciljem in ideologiji državne politike: „Skupina Fufeng se je odzvala na predloge predsednika Ši Džinpinga o pobudah za sodelovanje pri izgradnji ‚gospodarskega pasu nove svilene ceste‘ in ‚pomorske svilne ceste 21. stoletja‘ ter dejavno razvijala gospodarska partnerstva z državami ob ‚pasu in cesti‘ (28).“

(63)

V primeru drugega od treh glavnih proizvajalcev MNG, tj. družbe Ningxia Eppen, je Komisija ugotovila, da je družba pri svojih dejavnostih izvajala državne politike in ideologijo KKP, kot je navedla zveza za industrijo in trgovino avtonomne regije Ningxia: „[d]ružba Ningxia Eppen Biological od začetka tega leta skrbno organizira, obsežno uporablja, temeljito proučuje in izvaja duh 18. nacionalnega kongresa Komunistične partije Kitajske, pri čemer upošteva dejanski položaj družbe in si prizadeva za ‚dve izboljšavi, šest izdelkov‘ ter okrepljeno izvaja dejavnosti za krepitev partije, kar je zelo pripomoglo k razvoju podjetja.“ (29) Družba je pridobila tudi podporo javnih organov za ustanovitev nacionalnega tehnološkega centra. Po navedbah ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo avtonomne regije Ningxia Hui je cilj ustanovitve takih centrov zlasti usmerjati družbe k nekaterim političnim dosežkom: „[m]inistrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo avtonomne regije odločno spodbuja gradnjo podjetniških tehnoloških centrov za izvajanje razvojne strategije, ki temelji na inovacijah, ter usmerjanje in podpiranje podjetij pri krepitvi njihovih tehnoloških zmogljivosti na področju inovacij. […] Podjetniški tehnološki centri so postali glavni akterji tehnoloških inovacij v naši regiji ter zagotavljajo močno in učinkovito tehnološko podporo za visokokakovostni razvoj industrije v naši regiji. […] Podjetniški tehnološki center družbe Ningxia Eppen je bil ustanovljen leta 2006, leta 2011 pa je bil priznan za podjetniški tehnološki center na ravni države. Tehnološki center s stalnimi inovacijami zagotavlja vodilno vlogo pri napredku industrije in dosega pomembne rezultate (30).“

(64)

V zvezi s ponudniki vložkov za proizvodnjo MNG, kot jih je predložil vložnik in so jih potrdili drugi viri (31), je glavna surovina pri proizvodnji MNG v LRK običajno koruzni škrob, ki predstavlja znaten del proizvodnih stroškov. Kot je ugotovila Komisija, je najmanj eden od velikih proizvajalcev koruznega škroba, tj. družba Cofco Biotech, podjetje v državni lasti pod nadzorom komisije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (32). Državni organi so tudi neposredni ali posredni delničarji več drugih velikih proizvajalcev koruznega škroba. Pomemben primer je družba Zhucheng Xingmao Corn Developing Co. Ltd, tj. vodilni proizvajalec koruznega škroba (13,29-odstotni tržni delež) (33), v kateri ima 74 % delnic v lasti družba Zhucheng Foreign Trade Corp., ki je v 26,54-odstotni lasti mesta Zhucheng (34).

(65)

Kot je navedel vložnik, proizvodnja MNG zajema kemijski proces, ki vključuje uporabo koruznega škroba in amoniaka. Zato se lahko proizvajalci MNG štejejo tudi za dejavne udeležence v kitajski kemijski industriji. V zvezi s to industrijo je Komisija ugotovila, da so leta 2015 v skladu z nacionalnimi statističnimi podatki podjetja v državni lasti predstavljala 52 % skupnih sredstev kemijskih družb (35). Podjetja v državni lasti, predvsem velika centralna podjetja, imajo tradicionalno prevladujočo vlogo v kemijski industriji LRK zaradi oligopolnega položaja pri nabavi surovin, enostavnega dostopa do vladnih sredstev (finančna sredstva, posojila, zemljišča itd.) in močnega vpliva na odločanje vlade.

(66)

V zvezi z navedenim kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti ali podjetja pod nadzorom države. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje splošnih ekonomskih politik v družbah (zlasti v družbah v državni lasti ali družbah pod nadzorom države) in nadzor nad njihovim izvajanjem, temveč tudi uveljavlja pravice do udeležbe pri njihovem operativnem odločanju. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in temi družbami, prisotnostjo članov stranke v izvršnih organih družb in prisotnostjo strankarskih celic v strukturah družb (glej tudi oddelek 3.2.3.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju (36). V primeru podjetij v državni lasti ali podjetij pod nadzorom države imajo slednja v zameno poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem (37) . Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad podjetji v vrednostni verigi MNG in kemijski industriji na splošno, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.2.3.4 v nadaljevanju.

(67)

Zaradi precejšnjega poseganja države v kemijske vrednostne verige v LRK, državnega lastništva in nadzora nad nekaterimi vodilnimi podjetji za proizvodnjo koruznega škroba ter dejstva, da, kot je ugotovila Komisija, nekateri vodilni proizvajalci MNG upoštevajo navodila države, se zanašajo na njeno podporo in v nekaterih primerih izvajajo ideologijo KKP, se celo zasebnim proizvajalcem izdelka, ki se pregleduje, onemogoča delovanje pod tržnimi pogoji. Podjetja v javni in zasebni lasti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo MNG in vložkov, uporabljenih pri njegovi proizvodnji, so prav tako pod neposrednim ali posrednim nadzorom politike, zanje pa se uporabljajo navodila, kot je opredeljeno v oddelku 3.2.3.5 v nadaljevanju.

3.2.3.4 Znatna izkrivljanja v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: prisotnost v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške

(68)

Poleg tega, da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (38), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu Komunistične partije Kitajske (39)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v podjetjih v državni lasti zaradi političnih načel. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (40) . Leta 2017 so v skladu s poročili partijske celice obstajale v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah, vse večji (41). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci MNG in dobavitelji vložkov.

(69)

Strukture KKP se na primer, če je vodilnih proizvajalcev MNG več, kadrovsko prekrivajo z upravnim organom. Komisija je ugotovila, da je bil predsednik uprave skupine Fufeng, Li Xuechun, leta 2013 imenovan za člana ljudskega kongresa mesta Linyi za obdobje petih let (42). Poleg tega družba, kot je razvidno iz uvodne izjave 62, izvaja dejavnosti za krepitev partije, ki vplivajo na njeno poslovanje.

(70)

V primeru skupine Meihua, še enega od treh velikih proizvajalcev MNG, je bilo v letu 2019 pet od 12 članov uprave članov KKP (43). Komisija je našla tudi naslednji dokaz o dejavnostih za krepitev partije v skupini Meihua in vplivu KKP na poslovanje družbe: „[d]ružba Jilin Meihua je 30. junija organizirala in izvedla dan partije, posvečen ‚krepitvi učečega se podjetja, ki žari pri delu‘. Dogodka so se udeležili predstavnik oddelka za organizacijo partijskega odbora občine Baicheng in koordinator dejavnosti za krepitev partije v družbi Jilin Meihua Wang Xingang, direktor partijskega predsedstva industrijskega parka Baicheng Guo Baoyu, partijski sekretar v družbi Jilin Meihua in generalni direktor Zhang Jinlong ter 22 članov partije. […] Na dogodku je Wang Xingang vsem članom partije vneto predaval o partiji, pri čemer se je osredotočil na ‚razvojni proces partije, kako bi morali delovati člani podružnic partije v novoustanovljenih podjetjih in kako bi morali imeti predstavniki partije vodilno vlogo‘. Nato je Wang Xingang vsakemu članu partije izročil partijski znak in statut. Podobno kot pri obnovitveni prisegi partiji s partijskim znakom na prsih in ‚partijskim statutom‘ v rokah je bil zgrajen ‚most med srci‘ organizacije partije in člani partije, s čimer so se dejansko okrepili čut za čast, odgovornost in pripadnost vseh članov ter kadrov partije. Vendar ne gre samo za čast, ampak tudi za odgovornost. Tako ‚politično rojstvo‘ članom partije omogoča, da se vedno zavedajo svoje identitete in poslanstva, v celoti igrajo pionirsko in vzorno vlogo pri prihodnjem delu, združijo in vodijo večino kadrov in zaposlenih, delajo trdo, so ustvarjalni, si upajo biti prvi in nikoli ne obupajo. ‚Prostovoljno se pridružujem Komunistični partiji Kitajske, podpiram njen program in upoštevam njen statut‘ – s temi besedami so sodelujoči člani partije pod vodstvom partijskega sekretarja Zhanga Jinlonga skupaj dvignili desne pesti ob koncu prireditve ter pred svetlo rdečo partijsko zastavo obnovili prisego partiji. Ob tem dnevu partije so lahko vsi člani partije dodatno okrepili svoje ideale in prepričanja ter partijski duh in dobili jasno usmeritev za prihodnje delo (44).“

(71)

V primeru družbe Ningxia Eppen, tretjega velikega proizvajalca MNG, je Komisija ugotovila, da je imel predsednik uprave najmanj do julija 2020 funkcijo predstavnika 12. ljudskega kongresa avtonomne regije Ningxia Hui (45). Hkrati je zveza za industrijo in trgovino avtonomne regije Ningxia jasno poročala o vlogi KKP v zvezi s poslovanjem družbe: „[p]rvič, predpisi določajo, da se mora sekretar partijskega odbora udeležiti sestankov, na katerih se sprejemajo odločitve o pomembnih korporativnih zadevah, in drugih pomembnih srečanj ter v celoti prisluhniti mnenjem in predlogom, podanih na teh sestankih in srečanjih. Drugič, od zdaj naprej se mora zadevna oseba, odgovorna za organizacijo partije, udeleževati pomembnih sestankov ter v celoti prisluhniti mnenjem in predlogom, podanim na teh sestankih, ali pomembnim odločitvam v zvezi z upravljanjem proizvodnje in oddelki podjetja. Zadevna oseba, odgovorna za organizacijo partije, mora z izostrenim čutom za odgovornost člane partije pravočasno in ustrezno obveščati o odločitvah in večjih delovnih projektih v zvezi s proizvodnjo ter v njihovo pospeševanje v celoti vključiti glavne deležnike“ (46).

(72)

Prisotnost države na finančnih trgih in poseganje nanje (glej tudi oddelek 3.2.3.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (47). Prisotnost države v podjetjih, vključno s podjetji v državni lasti, v sektorju MNG in drugih povezanih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

3.2.3.5 Znatna izkrivljanja v skladu s tretjo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga

(73)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (48).

(74)	Kitajska vlada šteje kemijsko industrijo, v katero spadajo proizvajalci MNG, za pomemben sektor. To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, ki se nanašajo na kemijsko industrijo ter so izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni (49).

(75)

Natančneje, v LRK se za MNG uporabljajo tudi posebni politični dokumenti, ki se nanašajo na intenzivno predelavo koruze, saj je ta eden od ključnih vložkov, ki se uporabljajo pri njegovi proizvodnji, in sicer s fermentacijo koruznega škroba (glej zgoraj, zlasti uvodno izjavo 64). Zlasti postopki proizvodnje MNG so zajeti v določbah 13. petletnega načrta predelave žit in olj. Njihov cilj je upravljati različne vidike sektorja predelave koruze (vključno s podsektorjem MNG), zlasti v zvezi z razvojem vrednostne verige, vzorci dobave, izbiro tehnologije, lokalizacijo proizvodnje ali politično podporo: „[p]ospešitev razvoja intenzivne predelave žit: spodbujati velika predelovalna podjetja, da razvijejo inovativne modele za industrijo predelave žit in olja, v celoti izkoristijo potencialno vrednost stranskih proizvodov in čim bolj razširijo industrijsko verigo. Podpreti prenos industrije fine in intenzivne predelave, kot je predelava koruze, na ugodna proizvodna območja in ključna logistična območja ter pospešiti črpanje zalog. Razviti nove izdelke, izdelane iz novih vrst funkcionalnih škrobnih sladkorjev in novih vrst encimskih pripravkov, poliglutaminske kisline, polilizina in drugih proizvodov primarne fermentacije […]. Industrija intenzivne predelave koruze: spodbujati podjetja na področju intenzivne predelave koruze, da razvijejo nove učinkovite načine uporabe koruze in znatno povečajo pretvorbeni količnik za intenzivno predelavo koruze. […] Dejavno razvijati nove funkcionalne fermentirane izdelke z visokotehnološko vsebino, kot so aminokisline in nukleozidi, nove organske kisline, škrobni sladkorji, polioli, novi encimski pripravki, pa tudi posebni modificirani škrobi, ki se uporabljajo za hrano, izdelavo papirja, tekstil, fine kemikalije itd. […] Na območju, ki zajema tri severovzhodne province, pa tudi območje Huanghuaihai in druga večja proizvodna območja, je treba povečati prizadevanja za spodbujanje združitev in reorganizacijo podjetij, ki iz predelane koruze proizvajajo škrob in škrobni sladkor, alkohol, mononatrijev glutanat […] Spodbujati začetek uporabe neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti s sodelovanjem in skupnim delovanjem (50).“

(76)

Poleg tega je Komisija v zvezi z vložki ugotovila, da je sektor koruze v LRK intenzivno reguliran. Država ima velike zaloge koruze, ki vladi omogočajo, da umetno znižuje ali zvišuje cene tega blaga z nakupom ali prodajo velikih količin koruze na trgu. Čeprav je Kitajska leta 2016 začela reševati težavo prevelikih rezerv koruze, ima še vedno zelo velike zaloge, ki izkrivljajoče vplivajo na cene (51). Poleg tega vlada nadzoruje različne vidike celotne vrednostne verige koruze, vključno s subvencijami za pridelavo koruze (52) in nadzorom predelovalnih dejavnosti, kot potrjuje naslednje obvestilo Nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC): „[v]si lokalni organi razširijo spremljanje in analizo ponudbe koruze in povpraševanja po njej na ustreznih območjih, okrepijo nadzor nad projekti intenzivne predelave koruze v fazi njihove priprave in po njej, spodbujajo ravnotežje med ponudbo koruze in povpraševanjem po njej ter zagotavljajo nacionalno prehransko varnost“ (53). V drugem ključnem političnem dokumentu vlade (54) je navedeno: „[s]e osredotočiti na tri glavna žita, tj. riž, pšenico in koruzo […]; proučiti razvoj ‚celovitega procesa‘ sistema socialnih storitev in proizvodni model ‚celovite industrijske verige‘; razviti in spodbujati višjo stopnjo produktivnosti v ‚celotni pokrajini‘ ter povečati zeleno in kakovostno preskrbo s kmetijskimi izdelki. Zadevne province, ki izvajajo te naloge, so deležne podpore na podlagi ureditev, vključenih v proračunsko napoved centralne vlade.“

(77)	Komisija je ugotovila tudi, da so v LRK vzpostavljeni ukrepi nadzora nad naložbami v zvezi s pridelavo koruze: „[z]a vložitev zahtevka za pripravo projektov intenzivne predelave koruze je potrebno usklajeno upravljanje v skladu z odredbo Državnega sveta št. 673 (55)“.

(78)

Državne politike, ki posegajo v sile prostega trga v sektorju koruze, se odražajo tudi na ravni provinc. Kot je navedel vložnik in potrdila Komisija, je provinca Heilongjiang avgusta 2017 objavila politični dokument o upravljanju sektorja predelave koruze v obliki usmerjevalnega mnenja o ureditvi razvoja industrije intenzivne predelave koruze v provinci Heilongjiang. Dokument je naslovljen na „vsa mesta (okrožja), pokrajine (mesta), ljudsko vlado (njeno upravno pisarno) in vse enote pod neposredno pristojnostjo vlade province“, ki morajo „zagotoviti [njegovo] skrbno izvajanje“. V mnenju je glede meril za vstop na trg navedeno, da „se morajo novi projekti intenzivne predelave koruze izvajati predvsem na glavnih območjih pridelave koruze“ in da morajo vsi izvajalski subjekti „[s]podbujati vzpostavljanje projektov intenzivne predelave z velikim obsegom predelave, dolgimi industrijskimi verigami ter prostorom za povpraševanje na proizvodnem trgu; podpirati zlasti nove projekte intenzivne predelave koruze z letno zmogljivostjo predelave najmanj 600 000 ton ter spodbujati nove projekte intenzivne predelave koruze, ki presegajo 1,2 milijona ton“. Z dokumentom se uvaja posebna vizija „ključnih industrijskih verig“: „[p]rojekti, ki se nanašajo na ureditev industrije, morajo: biti osredotočeni predvsem na razvoj in proizvodnjo izdelkov nižje v prodajni verigi, ki so povezani s škrobom, alkoholom in funkcionalnimi skupinami izdelkov, razširiti industrijsko verigo, optimizirati strukturo izdelkov, poudariti specializacijo različnih okrožij in različnih podjetij ter izvajati diferenciran razvoj funkcionalnosti izdelka“. Za skupino škrobnih izdelkov to pomeni: „razviti predvsem poseben modificirani škrob, ki ga potrebuje industrija, kot je živilska industrija, papirna industrija, tekstilna industrija in industrija finih kemikalij“. V mnenju so določena tudi merila za geografsko ureditev industrijske strukture: „celovito se upoštevajo dejavniki, kot so proizvodnja koruze, predelava, trg in stalna razpoložljivost surovin za predelavo, ključna jamstva; projekti intenzivne predelave koruze se večinoma izvajajo na sedmih območjih“. V primeru enega od navedenih območij je posebej navedeno, da lahko: „Longjiang, Nehe, Yi’an, Nenjiang ter okoliška območja Gannan, Lindian, Wudalianchi, Bei’an, Fuyu, Dorbod, Baiquan, Keshan, Tailai, Kedong in drugih 14 pokrajin (mest) ter območje mesta Čičihar zagotovijo 8,67 milijona ton koruze za predelavo, izvajajo sedem projektov z zmogljivostjo intenzivne predelave 1,2 milijona ton koruze ali 14 projektov z zmogljivostjo 600 000 ton ter na tem območju spodbujajo vzpostavitev obsežnih projektov intenzivne predelave koruze, ki presegajo 1,2 milijona ton“. Vsi izvajalski subjekti morajo reorganizirati sektor, kot sledi: „[s]podbujati združitev in reorganizacijo obstoječih letnih zmogljivosti predelave koruze, ki ne dosegajo 300 000 ton, da bi se izboljšala konkurenčnost podjetij na trgu. V zvezi z neizkoriščeno zmogljivostjo intenzivne predelave koruze na tem območju spodbujati ustanavljanje močnih podjetij in povezovanje podobnih vrst izdelkov ter podjetij višje in nižje v prodajni verigi z združitvami in prevzemi, strateškim sodelovanjem itd. […] Usmerjati podjetja h krepitvi trženja, povečanju tržnega deleža in oblikovanju številnih vodilnih skupin podjetij z vplivom na industrijo.“ Poleg tega je v zvezi s političnimi ukrepi v mnenju posebej predvidena državna podpora podjetjem, ki izpolnjujejo dana merila za financiranje: „[p]odpirati financiranje podjetij na borzi in zagotavljati subvencije za podjetja na področju intenzivne predelave koruze, ki kotirajo na domači ali tuji borzi ali v izvenborznem sistemu NEEQ (imenovanem tudi New Third Board) (56)“.

(79)	Poleg tega je Komisija ugotovila, da so lokalni organi v provinci Heilongjiang podpirali, usklajevali in nadzorovali (tudi s sankcijami) vzpostavitev in delovanje vsaj enega industrijskega parka na področju dejavnosti predelave koruze (57).

(80)

Komisija je prišla tudi do ugotovitev glede vmešavanja države v sektor amoniaka – še ene surovine, ki se uporablja pri proizvodnji MNG. Kitajska vlada je v 13. petletnem načrtu za petrokemično in kemijsko industrijo določila letne cilje za proizvodnjo amoniaka s spodbujanjem „sklopov tehnologije in opreme, ki zagotavljajo letno proizvodnjo, ki presega 1 milijon ton sintetičnega amoniaka in sintetičnega metanola“ (58). Tako vmešavanje na strani ponudbe se dodatno odraža v podobnih politikah lokalnih organov. 13. petletni načrt za petrokemično industrijo province Hebei vsebuje navodila, da se je treba „osredotočiti na spodbujanje vzpostavitve druge faze zmogljivosti družbe Cangzhou Zhengyuan v višini 600 000 ton amoniaka“ (59). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da industrijski provinci Chongqing in Žedžiang nudita prednostno nižje cene električne energije zlasti za proizvodnjo sintetičnega amoniaka (60).

(81)

Kot je že navedeno v opombi uvodne izjave 64 zgoraj, je premog v LRK običajno še en ključni vložek v postopku proizvodnje MNG (v zvezi z zagotavljanjem energije v proizvodnem procesu). Kot je v poročilu ugotovila Komisija, cene energije na Kitajskem niso tržno določene. Trg premoga je zlasti izpostavljen izkrivljanjem, predvsem zaradi subvencioniranja (61). Poleg tega je Komisija ugotovila, da se javni organi vmešavajo v tržne sile v sektorju premoga na ravni provinc, zlasti province Šandong, in sicer z dokumenti o načrtovanju, ki urejajo vzorce dobave, lokalizacije in industrije. Eden od takih dokumentov je načrt srednje- in dolgoročnega razvoja province Šandong na področju energije, ki je bil objavljen leta 2016 in zajema obdobje do leta 2030. Ideološka motivacija načrta za upravljanje trga je razvidna zlasti iz vodilnega načela, da je treba „[t]emeljito izvajati duh 18. nacionalnega kongresa Komunistične partije Kitajske ter njenega tretjega, četrtega, petega in šestega plenarnega zasedanja; vneto izvajati niz pomembnih govorov generalnega sekretarja Ši Džinpinga ter govore, ki jih je imel med pregledom v provinci Šandong.“ V načrtu je priznano tudi, da je bilo delovanje energijskega trga do nedavnega centralizirano, saj je eden od ciljev, navedenih v načrtu „spodbujanje preoblikovanja popolnoma centraliziranega vzorca oskrbe z energijo v centralizirani in decentralizirani vzorec“. Cilj določb dokumenta je zlasti ureditev posebnih vzorcev lokalizacije in razvoja industrije premoga (62). V zvezi z energijo, proizvedeno iz premoga, je v dokumentu med drugim navedeno, da se je treba: „[o]sredotočiti na načrtovanje in vzpostavitev projektov mega-kilovatnih visoko učinkovitih ultrasuperkritičnih elektrarn na premog ter na severnem obalnem območju zgraditi grozd ekoloških elektrarn na premog“ in „načrtovati gradnjo baze za integriran razvoj električne energije, proizvedene iz premoga, na jugozahodu province Šandong“. V okviru dokumenta poseben akcijski načrt za preoblikovanje in razvoj na področju premoga usmerja k naslednjim vzorcem razvoja in gradnje industrije ne glede na prosto delovanje tržnih sil in prosto korporativno odločanje: „urejen pregled nad čezmerno proizvodno zmogljivostjo in delovno silo province ter njen prenos; nadaljnje izboljševanje in krepitev temeljev dveh velikih skupin podjetij Shandong Energy in Yankuang; pospešitev in spodbujanje združitve ter reorganizacije lokalnih premogovniških podjetij, izboljšanje ravni koncentracije industrije, spodbujanje preoblikovanja vzorca razvoja iz vzorca, ki temelji na količini in hitrosti, v vzorec, ki temelji na kakovosti in koristih. […] Poudarek je na gradnji integriranih projektov na področju energije, proizvedene iz premoga, zunaj province v Notranji Mongoliji, provinci Shaanxi, avtonomnem ozemlju Sinkiang itd.“ (63)

(82)	Taka vpletenost države in lokalnih organov v celotno vrednostno verigo MNG lahko vsaj potencialno izkrivljajoče vpliva na cene.

(83)

Kitajska vlada usmerja razvoj sektorja MNG v skladu z raznovrstnimi orodji, na primer zagotavljanjem subvencij. Letno poročilo proizvajalca izvoznika Meihua iz leta 2019 potrjuje, da je družba leta 2018 prejela najmanj 130 milijonov RMB državnih subvencij (64). V primeru družbe Ningxia Eppen revizijsko poročilo iz leta 2018 kaže, da je ta v letu 2017 prejela 62,3 milijona RMB državnih subvencij (65). Poleg tega se zdi, da so bila družbi Ningxia Eppen tistega leta dodeljena sredstva v višini 200 000 RMB za vzpostavitev predstavitvenega mesta za krepitev partije (66).

(84)	Poleg tega je Komisija ugotovila, da je LRK v zadnjih letih začela uporabljati 13-odstotno znižanje DDV na izvoz MNG, kar zdaj pomeni popolno oprostitev plačila DDV na ta izvoz. To pomeni tudi stroškovno spodbudo za kitajske subjekte na trgu MNG (67).

(85)	S temi in drugimi sredstvi vlada posega v sektor MNG in sektorje, ki proizvajajo surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo MNG, pri čemer kitajska vlada usmerja in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja vrednostne verige MNG.

(86)	Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike, med drugim proizvajalce MNG in vložkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo MNG. Taki ukrepi preprečujejo prosto delovanje tržnih sil.

3.2.3.6 Znatna izkrivljanja v skladu s četrto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje

(87)

Glede na informacije v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (68).

(88)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (69). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po cenah, nižjih od tržnih (70). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (71).

(89)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce MNG veljajo splošna pravila kitajske zakonodaje o stečaju, družbah in lastnini. To pomeni, da tudi na te družbe vplivajo izkrivljanja od zgoraj navzdol, ki izhajajo iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve. Komisija je zato predhodno sklenila, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Zdi se, da ti premisleki glede na razpoložljive dokaze v celoti veljajo tudi za sektor MNG in sektorje proizvodnje surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(90)	Komisija je ob upoštevanju navedenega sklenila, da gre za diskriminatorno uporabo ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v kemijski vrednostni verigi in vrednostni verigi predelave koruze, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje.

3.2.3.7 Znatna izkrivljanja v skladu s peto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: stroški plač so izkrivljeni

(91)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnem dogovarjanju (72). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (73). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (74). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(92)

Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, da za družbe, ki proizvajajo MNG ali z njim povezane vložke, opisani kitajski sistem delovnega prava ne bi veljal. Na sektor MNG torej vpliva izkrivljanje stroškov plač tako neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje) kot posredno (pri dostopu proizvajalcev MNG do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

3.2.3.8 Znatno izkrivljanje v skladu s šesto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države

(93)	Za dostop družb iz LRK do kapitala so značilna različna izkrivljanja.

(94)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (75), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja ne upoštevajo ekonomske uspešnosti projekta, temveč druga merila. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi kadrovsko (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti nazadnje imenuje KKP) (76), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (77). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (78).

(95)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(96)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (79).

(97)

Te razmere še poslabšujejo dodatna veljavna pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (80). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(98)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To povzroča čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedavna rast zadolženosti podjetij v državnem sektorju kljub velikemu zmanjšanju dobičkonosnosti, kar kaže na to, da mehanizmi v bančnem sistemu ne sledijo običajnim tržnim odzivom.

(99)	Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(100)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečuje. Ker je bilo tveganih posojil vedno več, se je kitajska vlada odločila, da se izogne neplačilom. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(101)

Kljub nedavnim ukrepom, ki so bili sprejeti za liberalizacijo trga, na sistem kreditiranja podjetij v LRK vplivajo pomembna izkrivljanja zaradi še vedno razširjene vloge države na kapitalskih trgih.

(102)

Dokazi o tem, da bi bil sektor MNG izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem, niso bili predloženi. Komisija je ugotovila tudi, da so vodilni proizvajalci MNG prejemali državne subvencije (glej uvodno izjavo 83). Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

3.2.3.9 Sistemska narava opisanih izkrivljanj

(103)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor je opisan zgoraj v oddelkih 3.2.3.2 do 3.2.3.5 in delu A poročila, veljajo za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.2.3.6 do 3.2.3.8 in delu B poročila.

(104)

Komisija opozarja, da je za proizvodnjo MNG potreben širok razpon vložkov. V zvezi s tem je LRK ena od velikih pridelovalk koruze, ki je ključna surovina v postopku proizvodnje MNG (glej uvodno izjavo 64). Ko proizvajalci MNG kupijo/naročijo te vložke v LRK, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim sistemskim izkrivljanjem, kot so navedena zgoraj. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Morda si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(105)

Posledica tega je, da domače prodajne cene MNG niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, to pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

3.2.3.10 Sklep

(106)

Analiza iz oddelkov 3.2.3.2 do 3.2.3.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor MNG in z njim povezano dobavno verigo, je pokazala, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(107)

Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

3.2.4 Reprezentativna država

3.2.4.1 Splošne pripombe

(108)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

—	stopnji gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji v LRK. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo glede na podatkovno zbirko Svetovne banke (81) podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot LRK,

—	proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi,

—	razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi,

—	kadar je več možnih reprezentativnih držav, imajo prednost države z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to ustrezno.

(109)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 40 in 41, je Komisija v zvezi s spisom, ki je bil na voljo zainteresiranim stranem, izdala dve obvestili o virih za določitev normalne vrednosti, ki sta bili evidentirani 21. februarja 2020 (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih) oziroma 8. aprila 2020 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih). V zadnjem obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila o svojem sklepu, da je Tajska v tem primeru primerna reprezentativna država, če bo potrjena uporaba metodologije na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

3.2.4.2 Proizvodnja izdelka v preiskavi v reprezentativni državi in stopnja gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji v LRK

(110)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla, da je po podatkih Svetovne banke med državami s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot v LRK, tj. tistimi, ki jih Svetovna banka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom na podlagi bruto nacionalnega dohodka, znano, da proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, poteka v Argentini, Braziliji, Fidžiju, Iranu, na Jamajki, v Maleziji, Mauritiusu, Mehiki, Peruju, Južni Afriki, na Tajskem in v Turčiji. Na podlagi tega obvestila ni bilo nobenih pripomb glede stopnje gospodarskega razvoja in proizvodnje izdelka v preiskavi v potencialnih reprezentativnih državah.

3.2.4.3 Podatki, ki so v reprezentativni državi na voljo takoj

(111)

Komisija bi lahko opredelila družbe proizvajalke MNG, katerih finančni podatki so na voljo takoj in ki bi se zato lahko štele za primerne za namene člena 2(6a)(a) osnovne uredbe samo v dveh državah, ki ju je Komisija opredelila kot potencialni reprezentativni državi, tj. na Tajskem in v Maleziji.

(112)

Vendar je bila, kot je navedeno v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih, v Maleziji opredeljena samo ena družba, ki je proizvajala MNG, tj. Ajinomoto Malaysia Bhd, ki je proizvajala tudi druga živila in dodatke. Na Tajskem je bilo opredeljenih pet družb, in sicer Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd., Thai Fermentation Industry Co. Ltd. (Racha Churos), Thai Churos, Thai Foods International Co. Ltd. in KT MSG. Vse navedene družbe so proizvajale MNG in druga živila ali dodatke. Vendar se zdi, da sta dve od njih, tj. Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos) in Thai Churos proizvajali predvsem MNG in omejen obseg drugih izdelkov. Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da bi bili javno razpoložljivi finančni podatki s Tajske reprezentativni in točni za oceno neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov za to preiskavo.

(113)

Komisija je skrbno proučila vse ustrezne razpoložljive podatke v spisu za proizvodne dejavnike na Tajskem in ugotovila naslednje:

—

Komisija je analizirala statistične podatke o uvozu za vse proizvodne dejavnike iz prvega obvestila o proizvodnih dejavnikih, kot je bilo posodobljeno z drugim obvestilom o proizvodnih dejavnikih, in ugotovila, da so se v OPP uvažali vsi proizvodni dejavniki, potrebni za proizvodnjo izdelka v preiskavi.

—	Statistični podatki o energiji (industrijske cene električne energije) za OPP so bili takoj na voljo kot podatki, ki jih je predložil provincialni organ za električno energijo in objavil tajski odbor za naložbe (82).

—	Vir za stroške dela so statistični podatki o povprečnih mesečnih plačah v proizvodnem sektorju in tedenskih opravljenih urah na Tajskem, ki so na voljo na spletišču Mednarodne organizacije dela (MOD) (83).

(114)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirana normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za PSU-stroške in dobiček. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v proizvodne dejavnike. Kot je že bilo navedeno v uvodni izjavi 112, je Komisija sklenila, da so bili za pet družb na Tajskem, tj. Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd., Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos), Thai Churos, Thai Foods International Co. Ltd. in KT MSG, na voljo računovodski izkazi, ki jih je bilo mogoče uporabiti kot približek za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za PSU-stroške in dobiček.

(115)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi teh elementov Tajska primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

3.2.4.4 Sklep glede reprezentativne države

(116)

Na podlagi zgornje analize je Tajska izpolnila vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zato jo je mogoče šteti za ustrezno reprezentativno državo. Tajska ima predvsem znatno proizvodnjo izdelka v preiskavi in celovit nabor takoj dostopnih podatkov za vse proizvodne dejavnike, PSA-stroške in dobiček.

3.2.5 Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov in referenčnih vrednosti

(117)

Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla, da namerava za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabiti statistične podatke GTA (84), da bi opredelila neizkrivljene stroške vseh surovin, vključenih med proizvodne dejavnike v reprezentativni državi, ter statistične podatke MOD in nacionalne statistične podatke za določitev neizkrivljenih stroškov dela v reprezentativni državi. Navedla je tudi, da namerava za stroške električne energije uporabiti cene, ki jih uporablja tajski provincialni organ za električno energijo. Za stroške vode je nameravala uporabiti tarife, ki jih uporablja tajski metropolitanski organ za oskrbo z vodo. Poleg tega bi se finančni podatki petih družb, tj. Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd., Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos), Thai Churos, Thai Foods International Co. Ltd. in KT MSG, uporabili za določitev PSU-stroškov in dobička.

3.2.6 Proizvodni dejavniki

(118)

Za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe je Komisija analizirala vse razpoložljive podatke za proizvodne dejavnike ter se odločila uporabiti naslednje vrednosti:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki MNG

Proizvodni dejavnik	Oznaka blaga	Merska enota	Neizkrivljena vrednost
Surovine
Koruza	1005 90 90 00 2	kg	1,59 CNY/kg
Encimi	3507	kg	73,81 CNY/kg
Brezvodni amoniak	2814 10	kg	1,97 CNY/kg
Aminospojine s kisikovo funkcijo	2922 49	kg	57,89 CNY/kg
Žveplova kislina	2807 0000 10 2	kg	0,49 CNY/kg
Fosforjeva kislina	2809 20 32	kg	7,89 CNY/kg
Natrijev hidroksid v vodni raztopini	2815 12	kg	2,30 CNY/kg
Natrijev bikarbonat	2836 30	kg	3,20 CNY/kg
Dinatrijev fosfat	2835 22 00	kg	7,4 CNY/kg
Aktivno oglje	3802 10 00 00 0	kg	25,75 CNY/kg
Utekočinjeni kisik	2804 40	kg	1,06 CNY/kg
Energija/potrošni material
Olje	2710 19	l	3,35 CNY/l
Riževe luščine	1213 00	kg	3,91 CNY/kg
Električna energija	tajski provincialni organ za električno energijo	kWh	0,71 CNY/kWh
Delo
Stroški neposrednega dela	Mednarodna organizacija dela – ILOSTAT	ure	17,13 CNY/uro
Stranski proizvod/odpadek
Tekoče gnojilo	3105	kg	2,64 (neg.) CNY/kg

(119)

Komisija je vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska so se uporabili podatki iz zahtevka, zlasti podatki tajske tovarne KKP družbe Ajinomoto. Metodologija je ustrezno pojasnjena v uvodnih izjavah 127 in 128.

3.2.6.1 Surovine

(120)

Stroškovna struktura MNG se določi predvsem s stroški surovin, zlasti vira sladkorja in različnih kemikalij (predvsem karbonatov) ter energije.

(121)

Pri določitvi neizkrivljene cene surovin se je Komisija oprla na uvozne cene za reprezentativno državo, kot so navedene v statističnih podatkih GTA, ki so jim bile dodane uvozne dajatve. Za določitev normalne vrednosti v skladu z metodologijo Komisije bi bilo treba tem uvoznim cenam običajno prišteti stroške notranjega prevoza. Komisija se je glede na ugotovitev iz uvodne izjave 133, da zaradi nesodelovanja izvoznika/proizvajalcev iz LRK stroški notranjega prevoza niso bili na voljo, ter narave te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne, saj bi se zaradi njih zgolj povečala normalna vrednost in posledično povišala stopnja dampinga.

(122)

Uvozna cena posameznega proizvodnega dejavnika v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza na enoto tega proizvodnega dejavnika iz vseh tretjih držav, razen LRK, in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (85). Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 106 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni bilo razpoložljivih dokazov, da ta izkrivljanja niso vplivala enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da so ta izkrivljanja vplivala na izvozne cene.

3.2.6.2 Delo

(123)

MOD objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih na Tajskem. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke MOD o mesečnih plačah v proizvodnem sektorju in tedenskih opravljenih urah na Tajskem za obdobje preiskave v zvezi s pregledom (86).

3.2.6.3 Električna energija

(124)

Cene električne energije za družbe (industrijske uporabnike) na Tajskem objavlja tajski odbor za naložbe. Komisija je uporabila cene, veljavne za velike družbe na področju splošnih storitev, kot jih uporablja provincialni organ za električno energijo in kot jih je objavil tajski odbor za naložbe (87).

3.2.6.4 Potrošno blago/zanemarljive količine

(125)

Zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov so bile nekatere surovine, ki so imele zgolj zanemarljiv (tj. manj kot 0,5-odstoten) vpliv na skupne stroške proizvodnje, združene pod postavko „potrošno blago“.

(126)

Komisija je izračunala delež potrošnega blaga na podlagi skupnih stroškov surovin, navedenih v zahtevku, zlasti podatkov tajske tovarne KKP družbe Ajinomoto, in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih cen.

3.2.6.5 Režijski stroški proizvodnje, PSU-stroški, dobiček in amortizacija

(127)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v proizvodne dejavnike.

(128)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev je Komisija uporabila dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je Komisija na podlagi podatkov iz zahtevka, zlasti podatkov tajske tovarne KKP družbe Ajinomoto, določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost režijskih stroškov proizvodnje.

(129)

Komisija se je pri določitvi neizkrivljenega in razumnega zneska za PSA-stroške in dobiček oprla na finančne podatke petih družb iz reprezentativne države, tj. Tajske, navedenih v uvodni izjavi 117, in sicer Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd., Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos), Thai Churos, Thai Foods International Co. Ltd. in KT MSG, kot so bili pridobljeni iz podatkovnih zbirk Orbis Bureau van Dijk (88) (v nadaljnjem besedilu: Orbis). Kot je navedeno v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih, so podatki družbe Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd. zajemali poslovno leto od aprila 2018 do marca 2019. Najnovejši finančni podatki za druge štiri družbe so zajemali poslovno leto od januarja do decembra 2018. Prihodki od prodaje družbe Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd. so predstavljali več kot 80 % celotnega prihodka od prodaje petih družb, zato imajo podatki, ki delno zajemajo OPP, zelo pomemben vpliv na povprečne PSU-stroške in dobiček, uporabljene v tej preiskavi. Vključitev podatkov drugih družb, ki sicer zajemajo obdobje tik pred OPP, se je štela za reprezentativno, saj ni bilo nasprotnih dokazov. Prejetih ni bilo nobenih pripomb o tem pristopu, kot je opisan v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih. Komisija je menila, da je ta pristop v teh okoliščinah ustrezen glede na to, da so bili PSU-stroški in dobiček družbe Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd. (oboje 16 %) v skladu z uporabljenim povprečjem, navedenim v uvodni izjavi 132, ki odraža podatke drugih družb, za katere so bili na voljo podatki do konca leta 2018. V vsakem primeru bi kateri koli nabor podatkov dokazal visoko stopnjo dampinga in glede na to, da gre pri zadevni preiskavi za pregled zaradi izteka ukrepa, ni treba določiti natančne stopnje dampinga. Komisija je januarja 2021 v podatkovni zbirki Dun & Bradstreet (v nadaljnjem besedilu: D&B) (89) preverila, ali so bili finančni podatki vseh petih družb posodobljeni. Edina ugotovljena posodobitev je bila za družbo Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd. za obdobje od aprila 2019 do marca 2020, vendar je bil nabor podatkov nepopoln, saj ni vključeval čistega dobička. Zato je bil uporabljen izvirni nabor podatkov, ki je bil razkrit v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih.

3.2.7 Izračun

(130)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna. Glede na nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev na Kitajskem in dejstvo, da zato ni bilo na voljo informacij o vrstah izdelka, ki se prodaja na domačem trgu, normalna vrednost ni bila določena na podlagi posamezne vrste izdelka.

(131)

Komisija je najprej določila neizkrivljene proizvodne stroške. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev se je oprla za informacije o uporabi vsakega od dejavnikov (materialov in dela) pri proizvodnji MNG, ki jih je predložil vložnik v zahtevku na podlagi stroškovne strukture in ustreznih tehničnih proizvodnih razmerij njegovih proizvodnih obratov, prilagojenih glavnim virom sladkorja (koruznemu škrobu), ki se uporabljajo na Kitajskem. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, tj. na Tajskem.

(132)

Komisija je nato razmerje režijskih stroškov proizvodnje, ki so bili določeni, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 128, uporabila za neizkrivljene proizvodne stroške. Za PSU-stroške in dobiček je uporabila tehtano povprečje PSU-stroškov in dobička, evidentirano v javno razpoložljivih računovodskih izkazih petih opredeljenih proizvajalcev MNG na Tajskem, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 129. Neizkrivljenim stroškom proizvodnje je torej dodala naslednje elemente:

—	režijske stroške proizvodnje, ki so znašali [5 %–10 %] skupnih proizvodnih stroškov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 128,

—	PSU-stroške v višini 16 %, ki so bili uporabljeni pri vsoti proizvodnih stroškov in režijskih stroškov proizvodnje, ter

—	dobiček v višini 18 %, ki je bil uporabljen pri vsoti proizvodnih stroškov in režijskih stroškov proizvodnje.

3.2.8 Izvozna cena

(133)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev v LRK so bile izvozne cene v Unijo določene na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija je izvozno ceno določila na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov, in sicer iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat). Ker so cene v podatkovni zbirki Comext evidentirane na ravni stroškov, zavarovanja in prevoznine (v nadaljnjem besedilu: CIF), je bila raven franko tovarna določena na podlagi dokazov iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa za stroške prevoza, manipulativne stroške, stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja.

3.2.9 Primerjava in stopnja dampinga

(134)

Komisija je konstruirano normalno vrednost v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe in izvozno ceno primerjala, kot je navedeno zgoraj. Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena v odstotku cene CIF meja Unije brez plačane dajatve iz podatkovne zbirke Comext, znašala 112,8 %.

3.2.10 Sklep

(135)

Komisija je zato sklenila, da se je damping iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

3.3 Indonezija

(136)

Iz statističnih podatkov Eurostata za obdobje preiskave v zvezi s pregledom je razvidno, da je bilo iz Indonezije uvoženih 5 535 ton MNG, kar predstavlja [5–10]-odstotni tržni delež v Uniji. Komisija je sklenila, da je takšen obseg uvoza dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.3.1 Normalna vrednost

(137)

Zaradi nesodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila dostopna dejstva. V tem smislu je Komisija uporabila informacije, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev.

(138)

Normalna vrednost je torej temeljila na domačih prodajnih cenah, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev. Zaradi nesodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov ni bilo razpoložljivih podrobnih izvoznih cen za vrsto izdelka. Posledično ni bilo mogoče izvesti podrobnega preskusa običajnega poteka trgovine, kot je določeno v členu 2(4) do (6) osnovne uredbe. Komisija je ugotovila, da je bila povprečna domača prodajna cena dobičkonosna, tj. višja od povprečnih stroškov proizvodnje, določenih za skupino sodelujočih indonezijskih proizvajalcev. Zato je normalna vrednost temeljila na povprečni domači prodajni ceni celotne domače prodaje sodelujoče skupine indonezijskih proizvajalcev.

(139)

V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da se je MNG prodajal v razsutem stanju in za prodajo na drobno. Vložnik je predložil informacije, da je MNG v razsutem stanju (tj. prodaja v pakiranjih, težkih 20 kg in več) predstavljal veliko večino izvoza v Unijo, prodaja na domačem trgu v Indoneziji pa je zajemala tako prodajo v razsutem stanju kot prodajo na drobno (prodaja v manjših pakiranjih za potrošnike).

(140)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev, je bilo potrjeno, da se je MNG v razsutem stanju na indonezijskem domačem trgu prodajal po cenah, nižjih od stroškov proizvodnje, in je razvidno, da je bila med prodajo v razsutem stanju in prodajo na drobno dosledna razlika v ceni.

(141)

Komisija je zaradi popolnosti in za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno zato izračunala tudi alternativno normalno vrednost, in sicer samo na podlagi domače prodaje v razsutem stanju, ki jo je bilo mogoče primerjati z izvoznimi prodajnimi cenami, predvsem za razsuto stanje. Kot je navedeno zgoraj, so prodajne cene MNG v razsutem stanju temeljile na informacijah, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev. Ker je bila vrednost domače prodaje v razsutem stanju nižja od povprečnih stroškov proizvodnje, je Komisija normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe konstruirala tako, da je prištela tehtano povprečje PSU-stroškov in dobička, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nastali skupini sodelujočih indonezijskih proizvajalcev pri celotni domači prodaji MNG (v razsutem stanju in za prodajo na drobno). Ker ni bilo razpoložljivih nobenih drugih informacij, se je to štelo za najbolj ustrezen in razumen vir informacij.

3.3.2 Izvozna cena

(142)

Zaradi nesodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe določena na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat). Ker so cene v podatkovni zbirki Comext evidentirane na ravni CIF in skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev ni izvažala v Unijo, je bila raven franko tovarna določena na podlagi dokazov iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa za stroške prevoza in zavarovanja od Indonezije do meje Unije.

3.3.3 Primerjava in stopnja dampinga

(143)

Komisija je normalno vrednost primerjala z izvozno ceno, kot je bila določena zgoraj, na podlagi dveh različnih, zgoraj opisanih scenarijev. Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena v odstotku cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašala:

—	87,03 %, izračunano na podlagi celotne domače prodaje MNG v Indoneziji, kot je opisano v uvodni izjavi 138,

—	44,26 %, izračunano na podlagi konstruirane normalne vrednosti, kot je opisano v uvodni izjavi 141.

3.3.4 Sklep

(144)

Komisija je zato sklenila, da se je damping iz Indonezije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

4. VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA

4.1 LRK

(145)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov, kar zadeva uvoz iz LRK. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev iz LRK je Komisija svojo oceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe oprla na dostopna dejstva, in sicer na ugotovitve iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, navedenega v uvodni izjavi 2, ter na informacije iz zahtevka za pregled, javno razpoložljive informacije, podatkovno zbirko Comext (Eurostat) in statistične podatke GTA. Analizirala je naslednje elemente: proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v LRK, izvozne cene za trge tretjih držav, privlačnost trga Unije in prakse izogibanja.

4.1.1 Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK

(146)

Komisija je morala zaradi nesodelovanja svojo oceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe opreti na dostopna dejstva, zlasti na informacije iz zahtevka in ugotovitev iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, pa tudi na druge javne vire, kot je podrobno opredeljeno v uvodni izjavi 149.

(147)

Po informacijah, ki jih je predložil vložnik, se je proizvodna zmogljivost MNG na Kitajskem od leta 2015 stalno povečevala. Od leta 2013 so se manjši proizvajalci MNG na Kitajskem zaradi strožjih zakonov o varstvu okolja umaknili s trga MNG, večji proizvajalci pa so razširili svoje obrate in povečali proizvodno zmogljivost za [10–30] %, tako da so med letoma 2016 in 2018 dosegli [3 500 000–4 000 000] ton. V istem obdobju se je skupna neizkoriščena zmogljivost povečala za [100–130] %. Od leta 2018 je neizrabljena zmogljivost med dejavnimi proizvajalci MNG v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po ocenah znašala [12 do 15]-kratnik potrošnje Unije.

(148)

Poleg tega je v več javno objavljenih člankih (90), ki temeljijo na poročilih o trgu, potrjeno hitro povečevanje obsega kitajske proizvodnje. Glede na te javno objavljene informacije je več vodilnih proizvajalcev MNG v LRK od leta 2015 povečalo svojo zmogljivost.

(149)

Iz drugih javno objavljenih informacij (91) je bilo razvidno, da je družba Fufeng Group, eden od vodilnih proizvajalcev MNG v LRK in glavni izvoznik v Unijo po navedbah vložnika, povečala svojo proizvodno zmogljivost za 41 %, in sicer z 940 000 ton v letu 2015 na 1 330 000 ton v letu 2019. Hkrati se je njena izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala na 80 %. To pomeni, da je neizkoriščena zmogljivost enega samega kitajskega proizvajalca leta 2019 znašala 266 000 ton, kar je več kot [dvakrat do štirikrat] več, kot je znašala potrošnja Unije v istem obdobju.

(150)

Glede na to, da je v LRK več drugih proizvajalcev MNG, ki so podobno veliki kot omenjena družba Fufeng Group, je razumno skleniti, da v LRK obstaja znatna presežna zmogljivost.

4.1.2 Privlačnost trga Unije, izvozne cene za trge tretjih držav in izogibanje ukrepom

(151)

Komisija je proučila, ali je verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali izvoz v Unijo po dampinških cenah. Zato je proučila ravni cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo v primerjavi s trgi drugih tretjih držav, da bi ugotovila, ali je bil trg Unije privlačen v smislu ravni cen.

(152)

Komisija je zaradi nesodelovanja uporabila statistične podatke Eurostata in GTA. Ugotovila je, da je bila povprečna kitajska izvozna cena za Unijo le nekoliko nižja od skupne povprečne kitajske izvozne cene za trge drugih tretjih držav. Ker so, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 221, kitajske uvozne cene v EU (brez protidampinške dajatve) v OPP znatno nelojalno nižale cene industrije Unije, je zelo verjetno, da bi bil trg Unije v primeru izteka ukrepov privlačnejši za kitajske izvoznike kot trgi drugih tretjih držav. Kitajski izvozniki bi namreč lahko brez dajatev izvažali v Unijo po cenah, višjih od cen za trge drugih tretjih držav, vendar še vedno nižjih od cen industrije Unije.

(153)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je kljub veljavnim protidampinškim ukrepom uvoz iz Kitajske ostal razmeroma stabilen v smislu obsega in tržnega deleža, saj je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal [4–7]-odstotni tržni delež (od tega ga je bila več kot polovica v postopku aktivnega oplemenitenja, glej oddelek 5.3.2 v nadaljevanju). Poleg tega je bilo ugotovljeno, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 8 in 9, da so se kitajski proizvajalci izvozniki veljavnim protidampinškim ukrepom izogibali tako, da so izvažali nekoliko spremenjen izdelek (MNG v zmesi in raztopini). Iz praks izogibanja sta razvidna zanimanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov za dostop do trga Unije brez omejitev in torej privlačnost trga Unije za kitajske izvoznike.

(154)

Glede na znatno presežno zmogljivost v LRK in privlačnost trga Unije za kitajske proizvajalce izvoznike, kot je razvidno iz izvoznih cen tretjih držav in praks izogibanja, je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov povečal dampinški izvoz.

4.1.3 Sklep v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga

(155)

Komisija je ob upoštevanju ugotovitev o nadaljevanju dampinga v OPP in o verjetnem gibanju izvoza v primeru izteka ukrepov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 154, sklenila, da je velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov za uvoz iz LRK damping nadaljeval.

4.2 Indonezija

(156)

Po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Indonezije je Komisija svojo oceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe oprla na dostopna dejstva, zlasti na informacije iz zahtevka in razpoložljive statistične podatke, in sicer Eurostata in GTA. Analizirala je naslednje elemente: proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v Indoneziji, razmere na domačem trgu v Indoneziji, izvozne cene za trge drugih tretjih držav ter privlačnost trga Unije.

4.2.1 Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Indoneziji

(157)

Zaradi slabega sodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Indoneziji v skladu s členom 18 osnovne uredbe določeni na podlagi dostopnih dejstev in zlasti informacij, ki jih je predložil vložnik.

(158)

Proizvodna zmogljivost v Indoneziji je znatno presegla obseg proizvodnje. Po navedbah v zahtevku je proizvodna zmogljivost za MNG med julijem 2018 in junijem 2019 znašala približno 240 000 ton, obseg proizvodnje v istem obdobju pa približno 200 000 ton. Zato je izkoriščenost zmogljivosti znašala približno 85 %, kar je po ocenah pomenilo neizkoriščeno zmogljivost v višini približno 35 000 ton, to pa je [nič do dva]-krat več kot celotna potrošnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(159)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo indonezijski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo MNG za izvoz na trg Unije.

4.2.2 Tržne razmere v Indoneziji

(160)

Po statističnih podatkih GTA se je izvoz MNG iz Kitajske v Indonezijo med letoma 2016 in 2019 povečal za 71 %, in sicer s 26 668 ton na 45 498 ton v letu 2019. V istem obdobju so se cene MNG, izvoženega iz Kitajske v Indonezijo, znižale za več kot 8 %, in sicer z 949 EUR/tono v letu 2016 na 874 EUR/tono v letu 2019.

(161)

Zaradi naraščajočega uvoza po nizkih cenah iz Kitajske so indonezijski proizvajalci čedalje težje prodajali MNG na domačem trgu in/ali krili stroške proizvodnje z domačo prodajo. Med preiskavo je bilo to mogoče opaziti tudi na ravni skupine sodelujočih indonezijskih proizvajalcev, ki so prodajali MNG v razsutem stanju pod ravnjo stroškov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 139. Take razmere spodbujajo indonezijske proizvajalce, da povečajo svoj izvoz v tretje države, vključno z Unijo, s katerim bi krili vsaj stalne stroške proizvodnje.

4.2.3 Privlačnost trga Unije in izvozne cene za trge tretjih držav

(162)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je indonezijski tržni delež v celotnem obravnavanem obdobju ostal reprezentativen in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub veljavnim protidampinškim ukrepom znašal [5–9] %. Iz tega je jasno razvidna privlačnost trga Unije za indonezijske proizvajalce MNG.

(163)

Komisija je proučila, ali je verjetno, da bi indonezijski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali izvoz v Unijo po dampinških cenah. Zato je proučila ravni cen indonezijskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo v primerjavi s trgi drugih tretjih držav, da bi ugotovila, ali je trg Unije privlačen v smislu ravni cen.

(164)

Zaradi nesodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov je primerjava indonezijskih izvoznih cen v Unijo z indonezijskimi izvoznimi cenami na druge izvozne trge v obdobju preiskave v zvezi s pregledom temeljila na statističnih podatkih GTA. Na tej podlagi je bila povprečna indonezijska izvozna cena FOB v Unijo nekoliko višja (za 1,6 %) od skupne povprečne indonezijske izvozne cene za trge drugih tretjih držav. Čeprav so bile cene v Uniji le nekoliko višje, stalni in še vedno znaten tržni delež indonezijskega izvoza v Unijo potrjuje, da so bile ravni cen za Unijo privlačne. Poleg tega bi bila raven cen za Unijo glede na to, da cene FOB, evidentirane v statističnih podatkih GTA, ne vključujejo protidampinških dajatev (ki za indonezijske proizvajalce izvoznike znašajo med 7,2 % in 28,4 %), za indonezijske izvoznike očitno privlačna, če bi dajatve prenehale veljati, saj bi jim to omogočilo zvišanje izvoznih cen. Po tem scenariju bi se na trgu Unije ustvarila donosnejša raven cen kot na trgih drugih tretjih držav, kar bi pomenilo veliko spodbudo za povečanje izvoza v Unijo.

(165)

Glede na znatno presežno zmogljivost indonezijskih proizvajalcev, razmere na domačem trgu v Indoneziji in privlačnost trga Unije za indonezijske proizvajalce izvoznike je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov povečal dampinški uvoz.

4.2.4 Sklep v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga

(166)

Komisija je ob upoštevanju ugotovitev o nadaljevanju dampinga v OPP in o verjetnem gibanju izvoza v primeru izteka ukrepov, kot je določeno v uvodni izjavi 165, sklenila, da je velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov za uvoz iz Indonezije damping nadaljeval.

5. ŠKODA

5.1 Opredelitev industrije Unije in proizvodnje Unije

(167)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji izdeloval en proizvajalec. Ta predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

5.2 Potrošnja Unije

(168)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je obsegu prodaje industrije Unije na trgu Unije prištela uvoz iz LRK, Indonezije in drugih tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata.

(169)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Prosti trg	[48 170 –78 448 ]	[49 430 –80 501 ]	[46 745 –76 127 ]	[45 712 –74 445 ]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	103	97	95
Zaprti trg	[78–127]	[104–169]	[125–204]	[190–310]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	134	161	245
Potrošnja za lastno uporabo proti potrošnji na prostem trgu	0,16 %	0,21 %	0,27 %	0,42 %
Vir: izpolnjeni vprašalniki, Eurostat

(170)

Potrošnja Unije na prostem trgu se je med letoma 2016 in 2017 nekoliko povečala, nato pa se je proti koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala. Na splošno se je potrošnja Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %.

(171)

V Uniji je potrošnja za lastno uporabo zelo majhna, saj je v celotnem obravnavanem obdobju predstavljala manj kot 0,5 % potrošnje na prostem trgu. Potrošnja za lastno uporabo se je v obravnavanem obdobju povečala za 145 %.

5.3 Uvoz iz zadevnih držav

5.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(172)

Komisija je obseg in tržni delež uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata.

(173)

Uvoz iz zadevnih držav in njegov tržni delež se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Obseg uvoza iz LRK	3 604	3 643	2 223	3 485
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	101	62	97
Tržni delež	[3,7 %–6,0 %]	[3,6 %–5,9 %]	[2,3 %–3,8 %]	[3,7 %–6,1 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	99	64	102
Obseg uvoza iz Indonezije	7 496	7 855	8 269	5 060
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	105	110	68
Tržni delež	[7,6 %–12,4 %]	[7,8 %–12,7 %]	[8,7 %–14,1 %]	[5,4 %–8,8 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	102	114	71
Vir: Eurostat

(174)

Obseg uvoza iz LRK je bil med letoma 2016 in 2017 skoraj nespremenjen, leta 2018 se je znatno zmanjšal (za 39 % v primerjavi z letom 2017), nato pa se je do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom povečal za 57 % v primerjavi z letom 2018. Na splošno se je obseg uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %.

(175)

Obseg uvoza iz Indonezije se je med letoma 2016 in 2018 povečal za 10 % in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom znatno zmanjšal, in sicer za 39 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2018. V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza iz Indonezije zmanjšal za 32 %.

(176)

Tržni delež LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 2 %, tržni delež Indonezije pa zmanjšal za 29 %. Kljub temu je bil tržni delež LRK in Indonezije v celotnem obravnavanem obdobju nad stopnjo de minimis.

5.3.2 Sistem aktivnega oplemenitenja

(177)

MNG se uvaža iz Kitajske v okviru običajnega režima, pa tudi v okviru sistema aktivnega oplemenitenja.

(178)

Uvoz iz LRK v okviru običajnega režima in sistema aktivnega oplemenitenja se je gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg uvoza (v tonah) iz LRK v okviru običajnega režima in sistema aktivnega oplemenitenja

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Obseg uvoza iz LRK v okviru običajnega režima	1 930	1 022	872	1 125
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	53	45	58
Tržni delež	[2,0 %–3,2 %]	[1,0 %–1,7 %]	[0,9 %–1,5 %]	[1,2 %–2,0 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	52	47	61
Obseg uvoza iz LRK v okviru sistema aktivnega oplemenitenja	1 673	2 621	1 351	2 359
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	157	81	141
Tržni delež	[1,7 %–2,8 %]	[2,6 %–4,2 %]	[1,4 %–2,3 %]	[2,5 %–4,1 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	153	83	149
Vir: Eurostat

(179)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo v okviru sistema aktivnega oplemenitenja izvedenih 68 % celotnega uvoza iz LRK. Njegov obseg se je v obravnavanem obdobju povečal za 41 %.

5.3.3 Cene uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen

(180)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata.

(181)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozne cene (EUR/kg)

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
LRK	1,06	0,89	0,88	0,93
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	85	83	88
Indonezija	1,24	1,12	1,07	1,17
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	91	87	94
Vir: Eurostat (brez uvoza v okviru aktivnega oplemenitenja)

(182)

Uvozna cena iz LRK se je med letoma 2016 in 2018 znižala za 17 % in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 5 %. Na splošno se je uvozna cena iz LRK v obravnavanem obdobju znižala za 12 %.

(183)

Uvozna cena iz Indonezije je sledila enakemu trendu kot uvozna cena iz LRK, pri čemer se je med letoma 2016 in 2018 znižala za 13 % in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 9 %. V obravnavanem obdobju se je uvozna cena iz Indonezije znižala za 6 %.

(184)

Zaradi nesodelovanja kitajskih in indonezijskih proizvajalcev izvoznikov, kot je navedeno v uvodni izjavi 24, je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala tehtano povprečno prodajno ceno edinega proizvajalca Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven franko tovarna, in tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi podatkov Eurostata, vključno s protidampinško dajatvijo, po ustreznih prilagoditvah za carinske dajatve in stroške po uvozu. Kar zadeva uvoz iz LRK, se cena obsega MNG, uvoženega v okviru sistema aktivnega oplemenitenja, ni upoštevala, saj se ta obseg ne sprosti v prosti promet na trgu Unije.

(185)

Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje edinega proizvajalca Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V zvezi z LRK in Indonezijo ni bilo ugotovljenega nelojalnega nižanja prodajnih cen.

5.4 Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK in Indonezije

(186)

Poleg LRK in Indonezije se je MNG iz tretjih držav uvažal predvsem iz Vietnama in Brazilije.

(187)

Obseg ter tržni delež in cene uvoza MNG iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Uvoz iz tretjih držav

Država		2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Vietnam	obseg (v tonah)	3 399	1 523	1 642	2 642
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	45	48	78
	tržni delež	[3,5 %–5,6 %]	[1,5 %–2,5 %]	[1,7 %–2,8 %]	[2,8 %–4,6 %]
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	44	50	82
	povprečna cena (EUR/kg)	1,32	1,34	1,24	1,31
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	101	94	99
Brazilija	obseg (v tonah)	1 900	1 296	1 014	1 339
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	68	53	70
	tržni delež	[1,9 %–3,1 %]	[1,3 %–2,1 %]	[1,1 % do 1,7 %]	[1,4 %–2,3 %]
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	67	55	74
	povprečna cena (EUR/kg)	1,20	1,20	1,21	1,22
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	100	101	102
Druge tretje države	obseg (v tonah)	344	345	386	365
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	100	112	106
	tržni delež	[0,3 %–0,6 %]	[0,3 %–0,6 %]	[0,4 %–0,7 %]	[0,4 %–0,6 %]
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	98	116	112
	povprečna cena (EUR/kg)	2,49	2,83	2,39	2,65
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	114	96	107
Vse tretje države skupaj, razen zadevnih držav	obseg (v tonah)	5 642	3 164	3 041	4 346
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	56	54	77
	tržni delež	[5,7 %–9,3 %]	[3,1 %–5,1 %]	[3,2 %–5,2 %]	[4,7 %–7,6 %]
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	55	56	81
	povprečna cena (EUR/kg)	1,35	1,44	1,38	1,40
	indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	107	102	103
Vir: Eurostat

(188)

Na splošno se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav zmanjšal s 5 642 400 kg v letu 2016 na 4 345 700 kg v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %. Pripadajoči tržni delež se je v istem obdobju zmanjšal za 19 %. Na splošno so se cene uvoza tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 3 % in so znatno višje kot cene uvoza iz zadevnih držav.

5.5 Gospodarski položaj industrije Unije

5.5.1 Splošne pripombe

(189)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

5.5.2 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(190)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 7

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Obseg proizvodnje (v tonah)	[47 400 –77 195 ]	[50 105 –81 599 ]	[48 624 –79 188 ]	[50 108 –81 605 ]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	106	103	106
Proizvodna zmogljivost (v tonah)	[61 600 –100 320 ]	[61 600 –100 320 ]	[61 600 –100 320 ]	[61 600 –100 320 ]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	100	100	100
Izkoriščenost zmogljivosti	[54 %–88 %]	[57 %–93 %]	[55 %–90 %]	[57 %–93 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	106	103	106
Vir: izpolnjen vprašalnik

(191)

Obseg proizvodnje je v obravnavanem obdobju nekoliko nihal. Med letoma 2016 in 2017 se je povečal za 6 %, med letoma 2017 in 2018 se je zmanjšal za 3 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je ponovno povečal za 3 %. Skupaj se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju povečal za 6 %. Preiskava je pokazala, da so bila nihanja predvsem posledica zaprtja zaradi vzdrževanja v industriji Unije (v nekaterih letih za 16 dni in v drugih za 10 dni).

(192)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena.

(193)

Zaradi stabilne proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti gibala v skladu z obsegom proizvodnje, in sicer se je med letoma 2016 in 2017 najprej povečala, nato se je med letoma 2017 in 2018 zmanjšala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je spet povečala. Tudi izkoriščenost zmogljivosti se je torej v obravnavanem obdobju povečala za 6 %.

5.5.3 Obseg prodaje in tržni delež

(194)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 8

Obseg prodaje in tržni delež

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)	[36 451 –59 363 ]	[39 167 –63 787 ]	[37 272 –60 700 ]	[36 689 –59 750 ]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	107	102	101
Tržni delež	[53 %–89 %]	[55 %–93 %]	[56 %–93 %]	[56 %–94 %]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	105	105	106
Vir: izpolnjen vprašalnik

(195)

Obseg prodaje MNG s strani industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal samo za 1 %. Najprej se je med letoma 2016 in 2017 povečal za 7 % in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 6 %. Zaradi hkratnega zmanjšanja potrošnje se je v obravnavanem obdobju tržni delež industrije Unije povečal za 6 %.

5.5.3.1 Rast

(196)

Kot je navedeno zgoraj, se je potrošnja Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju sicer zmanjšala za 5 %, obseg prodaje industrije Unije pa se je nekoliko povečal, in sicer za 1 %, kar pomeni, da se je tržni delež povečal za 6 %.

5.5.4 Zaposlenost in produktivnost

(197)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Zaposlenost in produktivnost

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Število zaposlenih	[137–222]	[138–225]	[133–217]	[132–215]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	101	97	97
Produktivnost (v tonah/zaposlenega)	[243–396]	[253–413]	[256–416]	[266–433]
Indeks (poslovno leto 2016 = 100)	100	104

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2021/628 z dne 16. aprila 2021 o izvajanju člena 17(3) Uredbe (EU) št. 224/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/629 z dne 4. novembra 2020 o spremembi delegiranih uredb (EU) št. 532/2014 in (EU) št. 1255/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim glede podrobnih minimalnih zahtev za namene revizije ter glede podatkov, ki jih je treba zajemati in hraniti	4
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/630 z dne 16. februarja 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih kategorij blaga, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, in spremembi Odločbe Komisije 2007/275/ES ( 1 )	17
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/631 z dne 12. aprila 2021 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Budaörsi őszibarack (ZGO))	23
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/632 z dne 13. aprila 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, sestavljenih proizvodov ter sena in slame, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2007 in Odločbe Komisije 2007/275/ES ( 1 )	24
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/633 z dne 14. aprila 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indonezije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta	63
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/634 z dne 15. aprila 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/404 glede prehodnih ureditev, vnosov za Združeno kraljestvo in kronska odvisna ozemlja Guernsey, Otok Man in Jersey ter seznama tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop mlečnih proizvodov, za katere je obvezna posebna obdelava za zmanjšanje tveganja proti slinavki in parkljevki, v Unijo ( 1 )	108
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/635 z dne 16. aprila 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta	145
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2021/636 z dne 16. aprila 2021 o izvajanju Sklepa 2013/798/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Srednjeafriški republiki	194

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 132

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 19. april 2021


	(1) Besedilo velja za EGP.