1.   V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   V tej direktivi se šteje, da ima oseba prebivališče v državi, ki je navedena v naslovu na uradni listini, v kateri je naveden njen kraj prebivališča, kot je potni list ali nacionalna osebna izkaznica, ki se ob preverjanju nabave ali posedovanja predloži pristojnim organom države članice, trgovcu ali posredniku. Če na potnem listu ali nacionalni osebni izkaznici ni naveden naslov osebe, se njena država prebivališča določi na podlagi drugega uradnega dokazila o prebivališču, ki ga priznava zadevna država članica.

3.   „Evropsko dovoljenje za strelno orožje“ izdajo pristojni organi države članice na zahtevo osebi, ki strelno orožje zakonito pridobi v posest in ga uporablja. Velja za obdobje največ petih let, ki se lahko podaljša, in vsebuje informacije, določene v Prilogi II. Je neprenosljivo, v njem pa je navedeno strelno orožje, ki ga poseduje in uporablja imetnik dovvoljenja. Vedno je v posesti osebe, ki uporablja strelno orožje, na dovoljenju pa se označijo vse spremembe glede posesti ali lastnosti strelnega orožja, pa tudi vsaka izguba ali tatvina strelnega orožja.

1.   Ta direktiva ne posega v uporabo nacionalnih določb o nošenju orožja, lovu ali streljanju v tarčo ob uporabi zakonito nabavljenega in posedovanega orožja v skladu s to direktivo.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za nabavo ali posedovanje orožja in streliva, v skladu z nacionalnim pravom, s strani oboroženih sil, policije ali javnih organov. Prav tako se ne uporablja za prenose, ki jih ureja Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19).

1.   Kar zadeva strelno orožje, ki je proizvedeno v Uniji ali uvoženo vanjo 14. septembra 2018 ali po tem datumu, države članice zagotovijo, da je vsako tako strelno orožje ali pomemben sestavni del, dan v promet:

2.   Enotna oznaka iz točke (a) odstavka 1 vključuje ime proizvajalca ali blagovno znamko, državo ali kraj proizvodnje, serijsko številko in leto proizvodnje, če ni vključeno že v serijsko številko, ter model, če je to izvedljivo. To ne posega v pritrjevanje blagovne znamke proizvajalca. Kadar je pomemben sestavni del premajhen, da bi ga označili v skladu s tem členom, se ga označi vsaj s serijsko številko ali alfanumerično ali digitalno kodo.

Zahteve glede označevanja strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov, ki so zgodovinsko posebej pomembni, se določijo v skladu z nacionalnim pravom.

Države članice zagotovijo, da je vsaka osnovna embalaža vsega streliva označena tako, da navaja ime proizvajalca, serijsko ali identifikacijsko številko, kaliber in vrsto streliva.

Države članice lahko za namene odstavka 1 in tega odstavka uporabljajo določbe Konvencije o medsebojnem priznavanju žigov za ročno strelno orožje z dne 1. julija 1969 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija iz leta 1969).

Države članice poleg tega zagotovijo, da so strelno orožje ali njegovi pomembni sestavni deli ob prenosu iz državnih zalog v stalno civilno uporabo opremljeni z enotno oznako, kot je določeno v odstavku 1, da je mogoče identificirati subjekt tega prenosa.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije za označevanje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2).

4.   Vsaka država članica vzpostavi sistem za urejanje dejavnosti trgovcev in posrednikov. Ti sistemi zajemajo vsaj naslednja ukrepa:

5.   Države članice zagotovijo vzpostavitev in vzdrževanje bodisi centralizirane bodisi decentralizirane računalniško podprte zbirke podatkov, ki pooblaščenim organom zagotavlja dostop do zbirk podatkov, v katerih je zabeleženo vsako strelno orožje, za katero velja ta direktiva. V tej zbirki podatkov so zabeležene vse informacije v zvezi s strelnim orožjem, ki so potrebne za njegovo sledenje in identifikacijo, med drugim:

Države članice zagotovijo, da pristojni organi v zbirkah podatkov vodijo evidenco strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov, vključno s pripadajočimi osebnimi podatki, 30 let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov.

Dostop do evidence strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov iz prvega pododstavka tega odstavka ter pripadajočih osebnih podatkov imajo:

Države članice zagotovijo, da se osebni podatki po izteku obdobij iz drugega in tretjega pododstavka izbrišejo iz zbirk podatkov. To ne posega v primere, ko se določeni osebni podatki posredujejo organu, pristojnemu za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, in se uporabljajo v tem specifičnem kontekstu, ali ko se posredujejo drugim organom, pristojnim za s tem združljive namene, določene v nacionalnem pravu. V takih primerih obdelavo tovrstnih podatkov pri pristojnih organih ureja nacionalno pravo zadevne države članice, v popolni skladnosti s pravom Unije, zlasti o varstvu podatkov.

Trgovci in posredniki so v celotnem obdobju svojega delovanja dolžni voditi register, v katerem je zabeleženo vse strelno orožje in vsi pomembni sestavni deli, za katere velja ta direktiva in ki jih prejmejo ali oddajo, skupaj s podatki, ki omogočajo identifikacijo zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov ter njihovo sledenje, zlasti tip, znamka, model, kaliber, serijska številka ter ime in naslov dobaviteljev in oseb, ki jih nabavijo.

Ob prenehanju svojih dejavnosti trgovci in posredniki register izročijo nacionalnim organom, pristojnim za zbirke podatkov iz prvega pododstavka.

Države članice zagotovijo, da trgovci in posredniki s sedežem na njihovem ozemlju nacionalnim pristojnim organom brez nepotrebnega odlašanja poročajo o transakcijah, ki vključujejo strelno orožje ali pomembne sestavne dele, da imajo trgovci in posredniki za potrebe poročanja in posodabljanja zbirk podatkov takoj po prejemu informacij o teh transakcijah elektronsko povezavo s temi organi.

6.   Države članice zagotovijo, da se lahko vsako strelno orožje v vsakem trenutku poveže z njegovim lastnikom.

1.   Države članice brez poseganja v člen 3 dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja samo osebam, ki imajo utemeljen razlog in:

2.   Države članice imajo vzpostavljen sistem spremljanja, ki ga lahko uporabljajo redno ali občasno, da zagotovijo, da so pogoji za izdajo dovoljenja, določeni v nacionalnem pravu, izpolnjeni v celotnem obdobju trajanja dovoljenja in da se med drugim ocenjujejo ustrezne zdravstvene in psihološke informacije. Posebna ureditev se določi v skladu z nacionalnim pravom.

Kadar kateri od pogojev za izdajo dovoljenja ni več izpolnjen, države članice zadevno dovoljenje odvzamejo.

Države članice osebam, ki imajo prebivališče na njihovem ozemlju, ne smejo prepovedati posedovanja strelnega orožja, nabavljenega v drugi državi članici, razen če prepovejo nabavo iste vrste strelnega orožja na svojem ozemlju.

3.   Države članice zagotovijo, da se dovoljenje za nabavo in dovoljenje za posedovanje strelnega orožja, razvrščenega v razred B, odvzame, če se ugotovi, da oseba, ki ji je bilo dovoljenje izdano, nezakonito poseduje napravo za polnjenje, ki se lahko namesti v polavtomatsko strelno orožje s centralno udarno iglo ali repetirno strelno orožje in ki:

razen če je bilo tej osebi izdano dovoljenje v skladu s členom 9 ali dovoljenje, ki je bilo potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 10(5).

1.   Države članice brez poseganja v člen 2(2) sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da prepovejo nabavo in posedovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, razvrščenih v razred A. Zagotovijo, da se to strelno orožje, pomembni sestavni deli in strelivo, ki se v nasprotju s to prepovedjo nezakonito posedujejo, zasežejo.

2.   Za zaščito varnosti kritične infrastrukture, trgovskega ladijskega prometa, konvojev visoke vrednosti in občutljivih področij, ter v namene nacionalne obrambe in v izobraževalne, kulturne, raziskovalne in zgodovinske namene lahko nacionalni pristojni organi brez poseganja v odstavek 1 v posameznih in ustrezno utemeljenih primerih izjemoma izdajo dovoljenja za strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A, kadar to ni v nasprotju z javno varnostjo ali javnim redom.

3.   Države članice lahko v posameznih in ustrezno utemeljenih primerih izjemoma izdajo dovoljenje zbiralcem, da nabavijo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A, če upoštevajo stroge pogoje glede varnosti, vključno s tem, da nacionalnim pristojnim organom dokažejo, da so sprejeti ukrepi za preprečevanje tveganja za javno varnost ali javni red in da so strelno orožje, pomembni sestavni deli ali strelivo shranjeni s stopnjo varnosti, ki je sorazmerna s tveganjem, povezanim z nepooblaščenim dostopom do njih.

Države članice zagotovijo, da je zbiralce, ki imajo dovoljenje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, mogoče identificirati na podlagi zbirk podatkov iz člena 4. Ti zbiralci z dovoljenjem morajo vzdrževati register vsega strelnega orožja, razvrščenega v razred A, ki ga posedujejo, register pa je dostopen nacionalnim pristojnim organom. Države članice za zbiralce z dovoljenjem vzpostavijo ustrezen sistem spremljanja in pri tem upoštevajo vse pomembne dejavnike.

4.   Države članice lahko dovolijo trgovcem ali posrednikom, da ob upoštevanju strogih pogojev glede varnosti v svojih poklicnih dejavnostih nabavijo, proizvedejo, onesposobijo, popravijo, dobavijo, prenesejo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A.

5.   Države članice lahko dovolijo muzejem, da ob upoštevanju strogih pogojev glede varnosti nabavijo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A.

6.   Države članice lahko dovolijo strelcem v tarčo, da nabavijo in posedujejo polavtomatsko strelno orožje, razvrščeno v točko 6 ali 7 razreda A, in sicer pod naslednjimi pogoji:

V zvezi s strelnim orožjem, razvrščenim v točko 6 razreda A, lahko države članice, ki uporabljajo vojaški sistem, ki temelji na splošni vojaški obveznosti, ter imajo že zadnjih 50 let sistem prenosa vojaškega strelnega orožja na osebe, ki ob izpolnitvi svoje vojaške obveznosti zapustijo vojsko, tem osebam v njihovi vlogi strelcev na tarčo izdajo dovoljenje za obdržanje enega kosa strelnega orožja, ki so ga uporabljali med obveznim vojaškim rokom. To orožje ustrezni javni organ predela v polavtomatsko strelno orožje ter redno preverja, da osebe, ki ga uporabljajo, ne predstavljajo tveganja za javno varnost. Uporabljajo se določbe iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka.

7.   Dovoljenja, izdana po tem členu, se redno pregledujejo vsaj vsakih pet let.

1.   Nihče ne sme nabaviti strelnega orožja, razvrščenega v razred B, na ozemlju države članice, razen če mu je ta država članica to dovolila.

Nobeno takšno dovoljenje se ne sme izdati osebi, ki ima prebivališče v drugi državi članici, brez predhodnega soglasja te države članice.

2.   Nihče ne sme posedovati strelnega orožja, razvrščenega v razred B, na ozemlju države članice, razen če mu je to dovolila ta država članica. Če ima oseba prebivališče v drugi državi članici, se to državo članico o tem ustrezno obvesti.

3.   Dovoljenje za nabavo in dovoljenje za posedovanje strelnega orožja, razvrščenega v razred B, imata lahko obliko enotne upravne odločbe.

4.   Države članice se lahko odločijo, da bodo osebam, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenj za strelno orožje, izdale večletno licenco za nabavo in posedovanje vsega strelnega orožja, za katerega je potrebno dovoljenje, brez poseganja v:

Dovoljenja za posedovanje strelnega orožja se redno pregledujejo vsaj vsakih pet let. Dovoljenje se lahko obnovi ali podaljša, če so pogoji, na podlagi katerih je bilo izdano, še vedno izpolnjeni.

5.   Države članice se lahko odločijo, da potrdijo, obnovijo ali podaljšajo dovoljenja, izdana za polavtomatsko orožje, razvrščeno v točko 6, 7 ali 8 razreda A, za strelno orožje, ki je bilo razvrščeno v razred B in zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017, če so izpolnjeni drugi pogoji iz te direktive. Poleg tega države članice lahko dovolijo, da v skladu s to direktivo, to strelno orožje nabavijo druge osebe, ki imajo dovoljenje v državi članici.

6.   Države članice določijo pravila, s katerimi zagotovijo, da osebam, ki imajo dovoljenje za strelno orožje iz razreda B v skladu z nacionalnim pravom na dan 28. julija 2008, ni treba zaprositi za licenco ali dovoljenje za strelno orožje, ki so ga imeli iz razreda C ali D, pred tem datumom. Vendar pa mora za vsak prenos strelnega orožja iz razreda C ali D prevzemnik za prenos pridobiti ali imeti licenco ali imeti posebno dovoljenje za njegovo posedovanje v skladu z nacionalnim pravom.

1.   Nihče ne sme posedovati strelnega orožja, razvrščenega v razred C, razen če ga je prijavil organom države članice, v kateri se nahaja to strelno orožje.

Države članice lahko v zvezi z orožjem, nabavljenim pred 14. septembrom 2018, do 14. marca 2021 odložijo zahtevo glede prijave strelnega orožja, razvrščenega v točko 5, 6 ali 7 razreda C.

2.   Vsak prodajalec, trgovec ali zasebnik obvesti o vsakem prenosu ali izročitvi strelnega orožja, razvrščenega v razred C, organe države članice, v kateri se to opravi, in pri tem navede podrobnosti, s katerimi se lahko določi identiteta strelnega orožja in osebe, ki ga nabavlja. Če ima oseba, ki nabavi takšno strelno orožje, prebivališče v drugi državi članici, to drugo državo članico o nabavi obvestita država članica, v kateri je bilo orožje nabavljeno, in oseba, ki nabavi strelno orožje.

3.   Če država članica na svojem ozemlju prepove nabavo in posedovanje strelnega orožja, razvrščenega v razred B ali C, ali za to zahteva pridobitev dovoljenja, o tem obvesti druge države članice, ki izrecno vpišejo izjavo v zvezi s tem v vsako evropsko dovoljenje za strelno orožje, ki ga izdajo za takšno strelno orožje, v skladu s členom 17(2).

1.   Izročitev strelnega orožja, razvrščenega v razred A, B ali C, osebi, ki nima prebivališča v zadevni državi članici, se dovoli, če so izpolnjene obveznosti iz členov 9, 10 in 11, kadar:

2.   Države članice lahko dovolijo začasno izročitev strelnega orožja v skladu s postopki, ki jih same določijo.

1.   Ureditev glede nabave in posedovanja streliva je enaka kot za posedovanje strelnega orožja, za katero je namenjeno strelivo.

Nabava naprav za polnjenje polavtomatskega strelnega orožja s centralno udarno iglo, ki lahko sprejme več kot 20 nabojev ali več kot 10 nabojev v primeru dolgocevnega orožja, je dovoljena samo osebam, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi člena 9 ali dovoljenje, ki je bilo potrjeno, obnovljeno ali podaljšano na podlagi člena 10(5).

2.   Trgovci in posredniki lahko zavrnejo izvedbo vsake transakcije za nabavo celih nabojev s strelivom ali sestavnih delov streliva, ki se jim zaradi njene narave ali obsega utemeljeno zdi sumljiva, in vsak poskus takšne transakcije prijavijo pristojnim organom.

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da naprav s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom, ni mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke.

2.   Države članice med strelno orožje razvrstijo naprave s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom in ki jih je mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo tehnične specifikacije za plašilno in signalno orožje, proizvedeno v Uniji ali uvoženo vanjo 14. septembra 2018 ali po tem datumu, da se zagotovi, da ga ni mogoče predelati tako, da bi iz njega lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2).

1.   Države članice poskrbijo, da lahko pristojni organ preveri onesposobitev strelnega orožja, da se zagotovi, da so zaradi opravljenega prirejanja strelnega orožja vsi njegovi pomembni sestavni deli trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili. Države članice v okviru tega preverjanja zagotovijo, da se izdata potrdilo in zapis, ki potrjuje onesposobitev strelnega orožja in namestitev ustrezne jasno vidne oznake na njem.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo standardi in tehnike za onesposobitev, da se zagotavi, da so vsi bistveni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti na način, ki bi omogočal, da se strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2).

3.   Izvedbeni akti iz odstavka 2 se ne uporabljajo za strelno orožje, onesposobljeno pred datumom začetka uporabe teh izvedbenih aktov, razen če se to strelno orožje prenese v drugo državo članico ali da na trg po tem datumu.

4.   Države članice lahko Komisijo v dveh mesecih po 13. juniju 2017 uradno obvestijo o nacionalnih standardih in tehnikah za onesposobitev, ki so jih uporabljale pred 8. aprilom 2016, in utemeljijo, zakaj je raven varnosti, ki jih ti standardi in tehnike za onesposobitev zagotavljajo, enakovredna tisti, ki jih zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2403 (20), kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016.

5.   Ko države članice uradno obvestijo Komisijo v skladu z odstavkom 4, ta najpozneje v 12 mesecih po uradni obvestitvi sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči, ali ti nacionalni standardi in tehnike za onesposobitev zagotavljajo, da je bilo strelno orožje onesposobljeno z ravnjo varnosti, ki je enakovredna tisti, ki jo zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403, kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2).

6.   Do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz odstavka 5 mora vse strelno orožje, ki je bilo onesposobljeno v skladu z nacionalnimi standardi in tehnikami za onesposobitev, ki so se uporabljali pred 8. aprilom 2016, ko je preneseno v drugo državo članico ali dano na trg, izpolnjevati tehnične specifikacije za onesposobitev iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403.

7.   Za strelno orožje, ki je bilo pred 8. aprilom 2016 onesposobljeno v skladu z nacionalnimi standardi in tehnikami za onesposobitev, za katere je bilo ugotovljeno, da je raven varnosti enakovredna tisti, ki jo zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403, kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016, velja, da je onesposobljeno strelno orožje, tudi če se prenese v drugo državo članico ali da na trg po datumu začetka uporabe izvedbenih aktov iz odstavka 5.

1.   Strelno orožje se lahko brez poseganja v člen 17 prenese iz ene države članice v drugo samo v skladu s postopkom, določenim v tem členu. Ta postopek se uporablja tudi za prenos strelnega orožja pri prodaji prek pogodbe, sklenjene na daljavo, kakor je opredeljena v točki 7 člena 2 Direktive 2011/83/EU.

2.   Kadar je treba strelno orožje prenesti v drugo državo članico, zadevna oseba, preden se orožje dostavi tja, priskrbi državi članici, v kateri je takšno strelno orožje, naslednje podatke:

Podatkov iz točk (e) in (f) ni treba navesti, kadar prenos poteka med trgovci.

Država članica preveri pogoje, pod katerimi je treba izpeljati prenos strelnega orožja, zlasti glede varnosti.

Kadar država članica dovoli takšen prenos, izda dovoljenje, ki vključuje vse podatke iz prvega pododstavka. Takšno dovoljenje spremlja strelno orožje, dokler to ne pride v namembni kraj; predloži se vedno, kadar to zahtevajo organi držav članic.

3.   Za prenos strelnega orožja, ki ni bojno orožje, ki v skladu s členom 2(2) ni zajeto s to direktivo, lahko vsaka država članica dodeli trgovcem pravico prenosa strelnega orožja z njenega ozemlja trgovcu s sedežem v drugi državi članici, brez predhodnega dovoljenja iz odstavka 2 tega člena. V ta namen izda dovoljenje, ki velja največ tri leta in ki ga lahko kadarkoli razveljavi ali prekliče z obrazloženo odločitvijo. Listina, ki se sklicuje na to dovoljenje, spremlja strelno orožje, vse dokler to ne pride v namembni kraj. Ta listina se predloži vedno, kadar to zahtevajo organi držav članic.

Pred datumom prenosa trgovec organom države članice, iz katere bo potekal prenos, sporoči vse podatke iz prvega pododstavka odstavka 2. Ti organi izvedejo preglede, po potrebi na kraju samem, da preverijo ujemanje med informacijami, ki jih sporoči trgovec z orožjem, in dejanskimi karakteristikami prenosa. Informacije sporoči trgovec v roku, ki daje na razpolago dovolj časa.

4.   Vsaka država članica priskrbi drugim državam članicam seznam strelnega orožja, za katero se sme dovoliti prenos na njeno ozemlje brez njenega predhodnega soglasja.

Ti seznami strelnega orožja se pošljejo trgovcem, ki so pridobili dovoljenje za prenos strelnega orožja brez predhodnega dovoljenja po postopku iz odstavka 3.

1.   Če se ne uporabi postopek iz člena 16, se posedovanja strelnega orožja med potovanjem skozi dve ali več držav članic ne dovoli, razen če je zadevna oseba pridobila dovoljenje vsake od teh držav članic.

Države članice lahko izdajo takšno dovoljenje za eno ali več potovanj za največ eno leto z možnostjo podaljšanja. Takšna dovoljenja se vpišejo v evropsko dovoljenje za strelno orožje, ki ga potnik predloži, kadar to od njega zahtevajo organi držav članic.

2.   Ne glede na odstavek 1 lahko lovci in uprizoritelji zgodovinskih dogodkov, kar zadeva strelno orožje, razvrščeno v razred C, in strelci v tarčo, kar zadeva strelno orožje, razvrščeno v razred B ali C, ter strelno orožje, razvrščeno v razred A, za katero je bilo izdano dovoljenje na podlagi člena 9(6) ali za katero je bilo dovoljenje potrjeno, obnovljeno ali podaljšano na podlagi člena 10(5), brez predhodnega dovoljenja iz člena 16(2) posedujejo en ali več kosov strelnega orožja med potovanjem skozi dve ali več držav članic zato, da bi ga uporabili pri svojih dejavnostih, pod pogojem, da:

Države članice ne smejo pogojevati priznavanja evropskega dovoljenja za strelno orožje s plačilom kakršnih koli pristojbin ali dajatev.

Odstopanje iz prvega pododstavka tega odstavka pa se ne uporablja za potovanja v državo članico, ki na podlagi člena 11(3) prepoveduje nabavo in posedovanje zadevnega strelnega orožja ali za to zahteva pridobitev dovoljenja. V tem primeru se v evropsko dovoljenje za strelno orožje vnese izrecna izjava v zvezi s tem. Države članice lahko prav tako zavrnejo uporabo tega odstopanja v primeru strelnega orožja, razvrščenega v razred A, za katero je bilo izdano dovoljenje na podlagi člena 9(6) ali za katero je bilo dovoljenje potrjeno, obnovljeno ali podaljšano na podlagi člena 10(5).

V zvezi s poročilom iz člena 24 Komisija med posvetovanjem z državami članicami preuči tudi posledice uporabe tretjega pododstavka, zlasti kar zadeva njegov vpliv na javni red in javno varnost.

3.   Po sporazumih za vzajemno priznavanje nacionalnih listin lahko dve ali več držav članic določi ureditev, ki je prožnejša od predpisane v tem členu, za gibanje s strelnim orožjem na njihovem ozemlju.

1.   Vsaka država članica sporoči namembni državi članici vse pomembne informacije, s katerimi razpolaga, o dokončanih prenosih strelnega orožja.

2.   Vse informacije, ki jih prejmejo države članice po postopkih iz člena 16 za prenose strelnega orožja, ter iz člena 10(2) in člena 11(2) za nabavo in posedovanje strelnega orožja nerezidentov, se sporočijo namembnim državam članicam najpozneje do zadevnih prenosov in, kadar je primerno, najpozneje do prenosa v tranzitno državo članico.

3.   Za učinkovito uporabo te direktive si države članice redno izmenjujejo informacije v kontaktni skupini, ustanovljeni s členom 13(3) Direktive 91/477/EGS. Države članice obvestijo druge države članice in Komisijo o nacionalnih organih, odgovornih za prenos in sprejem informacij ter za izpolnjevanje obveznosti iz člena 16(4) te direktive.

4.   Pristojni organi držav članic si z elektronskimi sredstvi izmenjujejo informacije o dovoljenjih, izdanih za prenos strelnega orožja v drugo državo članico, in informacije o zavrnitvah izdaje dovoljenja iz členov 9 in 10 zaradi varnostnih razlogov ali v zvezi z zanesljivostjo zadevne osebe.

5.   Komisija zagotovi sistem za izmenjavo informacij iz tega člena.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo podrobne ureditve za sistematično izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 18(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 13. junija 2017.

3.   Prenos pooblastila iz člena 18(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 18(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Države članice okrepijo nadzor nad posedovanjem orožja na zunanjih mejah Unije. Še zlasti zagotovijo, da potniki iz tretjih držav, ki nameravajo nadaljevati pot v drugo državo članico, upoštevajo člen 17.

2.   Ta direktiva državam članicam ali prevozniku ne preprečuje izvajanja nadzora med vkrcevanjem v prevozno sredstvo.

3.   Države članice obvestijo Komisijo o tem, kako se izvaja nadzor iz odstavkov 1 in 2. Komisija te informacije zbere in jih da na voljo vsem državam članicam.

4.   Države članice obvestijo Komisijo o svojih nacionalnih predpisih, vključno s spremembami v zvezi z nabavo in posedovanjem orožja, kadar je nacionalno pravo strožje od najnižjega standarda, ki ga morajo sprejeti. Komisija takšne informacije pošlje drugim državam članicam.

„Natrijev klorid se uporablja v skladu s posebnimi pogoji, ki so vključeni v ugotovitve iz poročila o pregledu natrijevega klorida (SANTE/10383/2017), zlasti iz dodatkov I in II k poročilu.“

„Natrijev klorid se uporablja v skladu s posebnimi pogoji, ki so vključeni v ugotovitve iz poročila o pregledu natrijevega klorida (SANTE/10383/2017), zlasti iz dodatkov I in II k poročilu.“