(1)

V skladu s členom 3(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je eden od ciljev Unije spodbujanje blaginje njenih narodov.

(2)

V skladu s členoma 9 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členom 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi.

(3)

Člen 168 PDEU določa, da Unija dopolnjuje in podpira nacionalne zdravstvene politike, spodbuja sodelovanje med državami članicami in usklajevanje njihovih programov ob doslednem upoštevanju odgovornosti držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike in za organizacijo, upravljanje in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe.

(4)

Ukrepi so se sprejemali zlasti v okviru predhodnih programov ukrepov Unije na področju javnega zdravja, in sicer tistih iz sklepov št. 1786/2002/ES (4) in št. 1350/2007/ES (5) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (EU) št. 282/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) za izpolnjevanje zahtev iz člena 168 PDEU.

(5)

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je 11. marca 2020 izbruh novega koronavirusa (COVID-19) razglasila za svetovno pandemijo. Navedena pandemija je povzročila svetovno zdravstveno krizo brez primere z resnimi socialno-ekonomskimi posledicami in trpljenje ljudi, ki zlasti prizadene osebe s kroničnimi obolenji. Poleg tega je zdravstveno osebje, ki ima v času krize zaradi COVID-19 ključno vlogo, izpostavljeno velikim zdravstvenim tveganjem.

(6)

Za zdravstvene politike so sicer odgovorne države članice same, vendar bi morale varovati javno zdravje v duhu evropske solidarnosti, k čemur je bilo pozvano s sporočilom Komisije z dne 13. marca 2020 o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh virusa COVID-19. Izkušnje, pridobljene s trenutno krizo zaradi COVID-19, so pokazale, da je potrebno nadaljnje ukrepanje na ravni Unije v podporo sodelovanju in usklajevanju med državami članicami. Na podlagi tega sodelovanja bi se morala izboljšati pripravljenost, preprečevanje in obvladovanje širjenja hudih človeških okužb in bolezni prek meja, da bi se borili proti drugim resnim čezmejnim nevarnostim za zdravje ter zaščitili in izboljšali zdravje in dobro počutje vseh ljudi v Uniji. Pripravljenost je ključnega pomena za izboljšanje odpornosti na prihodnje grožnje. V zvezi s tem bi morale države članice imeti možnost, da prostovoljno izvajajo stresne teste in tako izboljšajo svojo pripravljenost ter povečajo odpornost.

(7)

Zato je primerno, da se vzpostavi nov in okrepljen program za ukrepe Unije na področju zdravja, imenovan „Program EU za zdravje“ (v nadaljnjem besedilu: Program) za obdobje 2021–2027. V skladu s cilji ukrepov Unije in pristojnostmi Unije na področju javnega zdravja bi moral biti v Programu poudarek na ukrepih, za katere sodelovanje na ravni Unije prinaša prednosti in večjo učinkovitost, ter ukrepih z učinkom na notranji trg.

(8)

Program bi moral spodbujati ukrepe na področjih, na katerih se lahko izkaže dodana vrednost Unije. Ti ukrepi bi morali vključevati med drugim krepitev izmenjave najboljših praks med državami članicami, podpiranje mrež za izmenjavo znanja ali za vzajemno učenje, obravnavanje in zmanjšanje čezmejnih nevarnosti za zdravje z namenom zmanjšanja tveganj zaradi teh nevarnosti in omilitve njihovih posledic, obravnavanje nekaterih vprašanj v zvezi z notranjim trgom, za katerega lahko Unija doseže visokokakovostne rešitve na celotnem območju Unije in s tem sprosti potencial inovacij na področju zdravja ter izboljša učinkovitost z izogibanjem podvajanju dejavnosti in optimizacijo uporabe finančnih sredstev. Program bi moral podpirati tudi ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju strateškega načrtovanja in dostopa do financiranja iz več virov ter zmogljivosti za naložbe v ukrepe Programa in njihovo izvajanje. Pri tem bi Program moral zagotoviti pomoč, prilagojeno posameznim državam članicam ali skupinam držav članic z največjimi potrebami.

(9)

Ta uredba določa finančna sredstva za Program, ki jih Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku obravnavata kot prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (7). Ta finančna sredstva v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 22. decembra 2020 (8) o okrepitvi posebnih programov in prilagoditvi temeljnih aktov znašajo 500 milijonov EUR v cenah iz leta 2018.

(10)

V tej uredbi bi bilo treba opredeliti najmanjše in največje deleže celotnega proračuna za nekatera področja ukrepanja, da se zagotovijo smernice za dodeljevanje sredstev za izvajanje Programa, s čimer bi zagotovili njegovo uravnoteženost in ciljno naravnanost.

(11)

Zaradi resne narave čezmejnih nevarnosti za zdravje bi moral Program podpirati usklajene javnozdravstvene ukrepe na ravni Unije za obravnavanje različnih vidikov takih nevarnosti. Da bi se okrepila zmogljivost Unije za pripravo in odzivanje na katere koli prihodnje zdravstvene krize ter njihovo obvladovanje, bi moral Program zagotavljati podporo ukrepom, sprejetim v okviru mehanizmov in struktur, vzpostavljenih s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9), ter drugih ustreznih mehanizmov in struktur iz sporočila Komisije z dne 11. novembra 2020 z naslovom: „Oblikovanje evropske zdravstvene unije: krepitev odpornosti EU na čezmejne grožnje za zdravje“, vključno z ukrepi za krepitev zmogljivosti načrtovanja pripravljenosti in odzivanja na nacionalni ravni in ravni Unije, krepitev vloge Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropske agencije za zdravila (EMA) ter ustanovitev organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere. Taki ukrepi bi lahko vključevali krepitev zmogljivosti za odzivanje na zdravstvene krize, preventivne ukrepe v zvezi s cepljenjem in imunizacijo ter okrepljene programe nadzora, zagotovitev informacij na področju zdravja in platform za izmenjavo najboljših praks. V tem okviru bi moral Program spodbujati vseevropsko in medsektorsko preprečevanje kriz, pripravljenost nanje in njihov nadzor ter upravljanje zmogljivosti ter zmogljivost akterjev za odzivanje na ravni Unije ter držav članic, vključno z načrtovanjem ravnanja v nepredvidljivih razmerah in vajami za pripravljenost, v skladu s pristopoma „eno zdravje“ in „zdravje v vseh politikah“. Program bi moral olajšati vzpostavitev integriranega medsektorskega okvira za obveščanje o tveganjih za vse faze zdravstvene krize, in sicer pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.

(12)

Da bi se okrepile zmogljivosti Unije za preprečevanje zdravstvenih kriz, pripravo in odzivanje nanje ter njihovo obvladovanje, bi bilo treba s Programom podpirati ukrepe, sprejete v okviru mehanizmov in struktur, vzpostavljenih z ustrezno zakonodajo Unije. Ta podpora bi lahko vključevala krepitev zmogljivosti za odzivanje na zdravstvene krize, vključno z načrtovanjem ravnanja v nepredvidljivih razmerah in pripravljenost nanje, preventivne ukrepe, kot so tisti na področju cepljenja in imunizacije, okrepljene programe nadzora ter izboljšano usklajevanje in sodelovanje.

(13)

V okviru javnozdravstvenih kriz lahko klinična preskušanja in vrednotenje zdravstvenih tehnologij prispevajo k pospešitvi razvoja in opredelitvi učinkovitih zdravstvenih protiukrepov. Zato bi moralo biti mogoče, da Program zagotavlja podporo za lažje izvajanje ukrepov na teh področjih.

(14)

Za zaščito ljudi v ranljivem položaju, vključno s tistimi z duševnimi motnjami, tistimi, ki imajo ali na katere najbolj vplivajo nalezljive in nenalezljive bolezni, in tistimi s kroničnimi boleznimi, bi moral Program spodbujati tudi ukrepe, ki obravnavajo in preprečujejo stranske posledice zdravstvenih kriz za ljudi v takih ranljivih skupinah ter ukrepe, ki izboljšujejo duševno zdravje.

(15)

Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila številne izzive, vključno z odvisnostjo Unije od tretjih držav pri zagotavljanju oskrbe s surovinami, aktivnimi farmacevtskimi sestavinami, zdravili, medicinskimi pripomočki in osebno zaščitno opremo, ki so v Uniji potrebni med zdravstvenimi krizami, zlasti pandemijami. Program bi moral zato zagotavljati podporo ukrepom, ki spodbujajo proizvodnjo, javno naročanje in upravljanje v krizi pomembnih izdelkov v Uniji, da bi omilili tveganje pomanjkanja, in ob tem poskrbeli za dopolnjevanje z drugimi instrumenti Unije.

(16)

Da bi čim bolj zmanjšali javnozdravstvene posledice resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, bi bilo treba omogočiti, da ukrepi, ki se podpirajo v okviru Programa, izboljšujejo interoperabilnost držav članic, in sicer s sodelovanjem in izmenjavo najboljših praks, tudi s povečanjem števila skupnih ukrepov. Ti ukrepi bi morali zagotoviti, da se bodo lahko države članice odzivale na izredne zdravstvene razmere, kar vključuje načrtovanje ravnanja v nepredvidljivih razmerah, vaje za pripravljenost, izpopolnjevanje zdravstvenih in javnozdravstvenih delavcev ter vzpostavitev, v skladu z nacionalnimi strategijami, mehanizmov za učinkovito spremljanje in distribucijo ali dodeljevanje blaga in storitev glede na potrebe v času krize.

(17)

Obveščanje posameznikov ima pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni in odzivanju nanje. Program bi moral zato podpirati dejavnosti komuniciranja s splošno javnostjo ali s posameznimi skupinami oseb ali strokovnjakov, da bi spodbujali preprečevanje bolezni in zdrav način življenja, ukrepali proti napačnim informacijam in dezinformacijam v zvezi s preprečevanjem, povzročanjem in zdravljenjem bolezni, odpravljali nezaupanje v cepljenje ter podpirali prizadevanja za krepitev nesebičnega vedenja, kot so darovanje organov in krvi, tako, da bi dopolnjevali nacionalne kampanje na tem področju.

(18)

V sinergiji z drugimi programi Unije, kot so program Digitalna Evropa, vzpostavljen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240, Obzorje Evropa - okvirni program za raziskave in inovacije, vzpostavljen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (v nadaljnjem besedilu: Obzorje Evropa), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), vzpostavljen z Uredbo o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu, Evropski socialni sklad plus (ESS+), vzpostavljen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+), Program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter Mehanizem za okrevanje in odpornost, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (11), bi lahko s Programom podprli ukrepe, ki spodbujajo digitalno preobrazbo na področju zdravstvenih storitev in izboljšujejo interoperabilnost takih storitev, vključno z razvojem evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora.

(19)

Zdravje je naložba in to načelo bi moralo biti v samem jedru Programa. Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost ljudi ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje z izboljšanjem zdravstvene pismenosti, bodo pozitivno vplivali na zdravje, zmanjšanje neenakosti v zdravju in nepravičnosti, dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva, kakovost življenja, zdravje delavcev, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne zdravstvene sisteme in nacionalne proračune. Program bi moral spodbujati tudi ukrepe za zmanjšanje neenakosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, zlasti na podeželju in v oddaljenih regijah, tudi v najbolj oddaljenih, kar je pomembno za doseganje vključujoče rasti. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, določenih v resoluciji Združenih narodov z dne 25. septembra 2015 z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“ (v nadaljnjem besedilu Agenda ZN 2030), zlasti cilja trajnostnega razvoja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“. Program bi zato moral prispevati k ukrepom za doseganje teh ciljev.

(20)

Nenalezljive bolezni so pogosto posledica kombinacije genetskih, fizioloških, okoljskih in vedenjskih dejavnikov. Nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, duševne bolezni, nevrološke motnje, kronične bolezni dihal in sladkorna bolezen, so glavni vzroki za invalidnost, zdravstvene težave, upokojitve iz zdravstvenih razlogov in prezgodnje smrti v Uniji in imajo precejšen socialni in ekonomski učinek. Za zmanjšanje učinka nenalezljivih bolezni na posameznike in družbo v Uniji ter doseganje cilja trajnostnega razvoja 3 iz Agende ZN 2030, zlasti, vendar ne izključno, podcilja 3.4, in sicer do leta 2030 za tretjino zmanjšati število primerov prezgodnje smrti zaradi nenalezljivih bolezni, je ključno zagotoviti celosten odziv s poudarkom na promociji zdravja in preprečevanju bolezni v zadevnih sektorjih.

(21)

Program bi moral zato podpirati promocijo zdravja in preprečevanje bolezni ter izboljšati duševno zdravje skozi celotno življenje posameznika z obravnavanjem dejavnikov tveganja in zdravja, s čimer bi prispevali tudi k doseganju cilja 3 ciljev trajnostnega razvoja iz Agende ZN 2030. Program bi moral zato prispevati tudi k ciljem, ki so določeni v sporočilu Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (v nadaljnjem besedilu: Evropski zeleni dogovor).

(22)

Program bi moral še naprej podpirati ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje škode zaradi uživanja alkohola, s posebnim poudarkom na zaščiti mladih.

(23)

Kronične bolezni v Uniji predstavljajo veliko breme. Splošno je priznano, da sta preventiva in zgodnje odkrivanje pomembna v tem oziru. Program bi moral podpirati ukrepe na teh področjih ter pripravo posebnih smernic Unije za preprečevanje in obvladovanje bolezni in si tako prizadevati, da bi lahko države članice na podlagi sodelovanja zmanjšale svoje breme ter se bolje in učinkoviteje spoprijele s kroničnimi boleznimi. Zaradi demografskih sprememb, zlasti staranja družbe, je ogrožena vzdržnost zdravstvenih sistemov. Posebno pozornost je treba nameniti boleznim in motnjam, povezanim s starostjo, kot je demenca, ter starostni invalidnosti.

(24)

Rak je za boleznimi srca in ožilja drugi najpogostejši vzrok smrti v državah članicah. Prav tako je ena od nenalezljivih bolezni, ki imajo skupne dejavnike tveganja ter katerih preprečevanje in nadzor bi koristila večini državljank in državljanov. Slaba prehrana, telesna nedejavnost, debelost, uživanje tobaka in škodljivo uživanje alkohola so dejavniki tveganja, ki so skupni tudi pri drugih kroničnih boleznih, denimo boleznih srca in ožilja, zato bi bilo treba programe za preprečevanje raka izvajati v okviru celovitega pristopa k preprečevanju kroničnih bolezni. Ustrezni ukrepi iz „Evropskega načrta za boj proti raku“, ki so določeni v sporočilu Komisije z dne 3. februarja 2021, bi morali prejemati sredstva iz Programa in misije o raku Obzorja Evropa ter prispevati k oblikovanju celostnega pristopa, ki bi moral zajemati preprečevanje, presejalne programe, zgodnje odkrivanje, spremljanje, zdravljenje in oskrbo ter izboljšanje kakovosti življenja bolnikov in preživelih.

(25)

Omogočena bi morala biti podpora študijam o vplivu spola na potek bolezni, da bi prispevali k poglobitvi znanja in izobraževanja na tem področju ter tako izboljšali preprečevanje, diagnosticiranje, spremljanje in zdravljenje.

(26)

Program bi moral delovati v sinergiji in na način, ki dopolnjuje druge politike, programe in sklade Unije, kot so program Digitalna Evropa, Obzorje Evropa, rezerve rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljen s Sklepom (EU) 2019/420 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (v nadaljnjem besedilu: rezerva rescEU), Instrument za nujno pomoč, vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) 2016/369 (13), ESS+, katerega del je tudi sklop za zaposlovanje in socialne inovacije, vključno v zvezi s sinergijami za boljše varovanje zdravja in večjo varnost milijonov delavcev v Uniji, Program InvestEU, program Enotni trg, vzpostavljen z Uredbo Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, sektor rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014 in (EU) št. 652/2014, ESRR, Mehanizem za okrevanje in odpornost, program Erasmus+, vzpostavljen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Erasmus+: program Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013, program evropske solidarnostne enote, vzpostavljen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote ter razveljavitvi uredb (EU) 2018/1475 in (EU) št. 375/2014 ter instrumenti Unije za zunanje delovanje,

kot sta Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, vzpostavljen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje - Evropa v svetu, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009, ter Instrument za predpristopno pomoč III, vzpostavljen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III). Po potrebi bi se vzpostavila skupna pravila, da bi zagotovili skladnost in dopolnjevanje med politikami Unije, programi in skladi, hkrati pa zagotovili spoštovanje posebnosti teh politik, ter da bi uskladili strateške zahteve teh politik, programov in skladov, kot so omogočitveni pogoji v okviru ESRR in ESS+. Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da so te sinergije in dopolnjevanja upoštevana pri pripravi letnih programov dela iz te uredbe.

(27)

Komisija bi se morala prek usmerjevalne skupine EU za zdravje, ki bo vzpostavljena s to uredbo, z državami članicami posvetovati o prednostnih nalogah in strateških usmeritvah Programa, da bi zagotovila skladnost in dopolnjevanje med Programom in drugimi politikami, instrumenti in ukrepi Unije, ter o izvajanju Programa.

(28)

Program bi moral prispevati k oblikovanju rezerve nujnih, v krizi pomembnih izdelkov, v sinergiji in dopolnjevanju z rezervo rescEU, z nujno pomočjo, vzpostavljeno na podlagi Uredbe (EU) 2016/369 v Uniji, Mehanizmom za okrevanje in odpornost ter drugimi politikami, programi in skladi Unije, ter bi tako po potrebi na ravni Unije dopolnjeval ustvarjanje nacionalnih zalog.

(29)

Zaradi vse večjega povpraševanja po zdravstvenem varstvu se sistemi zdravstvenega varstva držav članic soočajo z izzivi glede razpoložljivosti in cenovne dostopnosti zdravil. Za zagotovitev boljšega varovanja javnega zdravja ter varnosti in krepitve vloge pacientov v Uniji je bistveno, da imajo pacienti in zdravstveni sistemi dostop do trajnostnih, učinkovitih, enakopravnih, cenovno dostopnih in visokokakovostnih zdravil, tudi v čezmejnem okviru, in lahko ta zdravila v celoti izkoristijo na podlagi preglednih in doslednih zdravstvenih informacij, ki so osredotočene na paciente.

(30)

Zaradi med drugim vse večjega povpraševanja po zdravstvenem varstvu bi moral Program podpirati razvoj sistema Unije za spremljanje, poročanje in obveščanje o pomanjkanju zdravil in medicinskih pripomočkov, da bi preprečili razdrobljenost notranjega trga ter zagotovili večjo razpoložljivost in cenovno dostopnost zdravil in medicinskih pripomočkov, hkrati pa omejili odvisnost njihovih dobavnih verig od tretjih držav. Zato bi moral Program spodbujati proizvodnjo zdravil in medicinskih pripomočkov v Uniji. Da bi se obravnavale neizpolnjene zdravstvene potrebe, bi moral Program zlasti zagotavljati podporo za iskanje kliničnih in praktičnih dokazov, da bi omogočili razvoj, odobritev in ocenjevanje učinkovitih zdravil ter dostop do njih, vključno z generičnimi in podobnimi biološkimi zdravili, medicinskimi pripomočki in zdravljenjem, spodbujali raziskave in razvoj novih zdravil, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti antimikrobikom in cepivom za boj proti odpornosti na antimikrobike oziroma boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, podpirali spodbude za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo antimikrobikov, posamezniku prilagojenega zdravljenja in cepljenja ter spodbujali digitalno preobrazbo zdravstvenih izdelkov in platform za spremljanje in zbiranje informacij o zdravilih. Program bi moral prav tako krepiti sprejemanje odločitev na področju zdravil, tako da bi omogočil dostop do stvarnih podatkov o zdravstvenem varstvu. Prispevati bi moral k zagotovitvi najboljše uporabe rezultatov raziskav ter olajšati uvedbo, razširitev in uporabo zdravstvenih inovacij v sistemih zdravstvenega varstva in klinični praksi.

(31)

Ker se z optimalno dobavo ter uporabo zdravil in antimikrobikov zagotavljajo koristi zlasti posameznikom in zdravstvenim sistemom, bi moral Program spodbujati njihovo preudarno in učinkovito rabo v skladu s pristopom „eno zdravje“, z Evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom, določenim v sporočilu Komisije z dne 29. junija 2017 in s sporočilom Komisije z dne 11. marca 2019. Program bi moral spodbujati tudi ukrepe za okrepitev ocenjevanja in ustreznega obvladovanja okoljskih tveganj, povezanih s proizvodnjo, uporabo in odstranjevanjem zdravil.

(32)

Zdravstvena zakonodaja Unije neposredno vpliva na javno zdravje, življenja ljudi, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter primerno delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za medicinske izdelke in tehnologije, vključno z zdravili, medicinskimi pripomočki ter snovmi človeškega izvora, in regulativni okvir za tobak, pravice pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje sta bistvena za varovanje zdravja v Uniji. Program bi moral zato podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje zdravstvene zakonodaje Unije ter v sodelovanju z ustreznimi organi, kot sta EMA in ECDC, zagotavljati visokokakovostne, primerljive in zanesljive podatke, vključno s stvarnimi podatki na področju zdravstvenega varstva, da bi s tem podprli oblikovanje in spremljanje politik, opredelili cilje in razvili orodja za merjenje napredka.

(33)

Evropske referenčne mreže, ki so bile vzpostavljene na podlagi Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14), so virtualne mreže, ki vključujejo izvajalce zdravstvenega varstva po vsej Evropi. Njihov cilj je olajšati razpravo o kompleksnih ali redkih boleznih ter zdravstvenih stanjih, ki zahtevajo visokospecializirano zdravljenje ter združevanje znanja in virov. Ker lahko evropske referenčne mreže izboljšajo dostop do diagnoze in zagotavljanje visokokakovostnega zdravstvenega varstva za paciente z redkimi boleznimi ter so lahko informacijske točke za medicinsko usposabljanje ter raziskave in širjenje informacij, bi moral Program prispevati k okrepitvi mreženja prek evropskih referenčnih mrež in drugih nadnacionalnih omrežij.

(34)

Evropske referenčne mreže in čezmejno sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva za paciente, ki se gibajo med državami članicami, so primeri področij, ki zahvaljujoč integriranemu delu med državami članicami dokazano ustvarjajo veliko dodano vrednost in velik potencial za povečanje učinkovitosti zdravstvenih sistemov in s tem izboljšanje javnega zdravja na splošno. Sodelovanje pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij je še eno področje, ki državam članicam ustvarja dodano vrednost. Program bi zato moral podpirati dejavnosti, ki omogočajo tako integrirano in trajnostno usklajeno delo, s katerim se spodbuja tudi izvajanje najboljših praks, katerih cilj je čim bolj učinkovito razdeliti razpoložljiva sredstva zadevnim prebivalcem ter območjem, da se čim bolj poveča njihov učinek.

(35)

Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (15) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(36)

Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje specifičnih ciljev zadevnih ukrepov in za doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Ta izbira bi morala vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja na podlagi pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter uporabe financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe. S tehničnimi zahtevami in zahtevami glede računovodskega poročanja za upravičence bi bilo treba zagotavljati skladnost z veljavnimi finančnimi določbami, hkrati pa čim bolj zmanjšati upravno breme.

(37)

Za optimizacijo dodane vrednosti in učinka naložb, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije, in sicer zlasti med Programom in drugimi programi Unije, vključno s tistimi v okviru deljenega upravljanja. Za čim večjo sinergijo in preprečevanje podvajanja bi bilo treba zagotoviti ustrezne mehanizme, vključno s kumulativnim financiranjem v ukrep iz Programa in drugega programa Unije, če tako kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa. V ta namen bi morala ta uredba določiti ustrezna pravila, zlasti glede možnosti, da se enaki stroški ali odhodki sorazmerno prijavijo za povračilo v okviru Programa in drugega programa Unije, da se zagotovi natančno in pregledno poročanje.

(38)

Glede na posebno naravo ciljev in ukrepov, ki jih zajema Program, so ustrezni pristojni organi držav članic v nekaterih primerih najprimernejši za izvajanje ukrepov povezanih s Programom. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice, bi bilo zato treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena 195 finančne uredbe,. nepovratna sredstva pa takim organom dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov. Naložbe v okviru Programa bi bilo treba izvajati v tesnem sodelovanju z državami članicami

(39)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo tudi za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da lahko vložnik dokaže, da je bilo treba ta ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti v sklepu o financiranju za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira 2021–2027 in le v ustrezno utemeljenih primerih mogoče določiti, da so dejavnosti in stroški od začetka proračunskega leta 2021 upravičeni, tudi če so se te dejavnosti začele izvajati in so stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(40)

Evropske referenčne mreže odobri odbor držav članic za evropske referenčne mreže v skladu s postopkom odobritve iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/287/EU (16). Zato bi jih bilo treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena 195 finančne uredbe, nepovratna sredstva pa bi jim bilo treba dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov. Neposredna nepovratna sredstva bi bilo treba dodeliti tudi drugim subjektom, ki so imenovani v skladu s pravili Unije, na primer referenčnim laboratorijem in centrom, centrom odličnosti in nadnacionalnim omrežjem.

(41)

Glede na skupne dogovorjene vrednote solidarnosti v zvezi s pravično in univerzalno pokritostjo s kakovostnimi zdravstvenimi storitvami kot podlago za politike Unije na tem področju in dejstvom, da ima Unija osrednjo vlogo pri pospeševanju napredka, usklajevanja in sodelovanja pri spoprijemanju s svetovnimi zdravstvenimi izzivi iz sklepov Sveta z dne 10. maja 2010 o vlogi EU na področju zdravja v svetu in kot so izraženi v ciljih trajnostnega razvoja iz Agende ZN 2030, bi moral Program okrepiti podporo Unije pri izvajanju mednarodnih in svetovnih zdravstvenih pobud, zlasti tistih, ki jih pripravi SZO, za izboljšanje zdravja, zmanjšanje zdravstvenih neenakosti in krepitev zaščite pred svetovnimi nevarnostmi za zdravje.

(42)

Da bi se čim bolj povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov na ravni Unije in na mednarodni ravni, bi bilo treba za izvajanje Programa vzpostaviti sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in Svetovna banka, ter s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Da bi bil učinek čim večji, bi si bilo treba prizadevati tudi za ustvarjanje sinergije z nacionalnimi organizacijami držav članic, ki so dejavne na področju zdravja na svetovni ravni. V skladu s Sklepom Sveta 2013/755/EU (17) bi morale biti osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja iz Programa v skladu s pravili in cilji Programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.

(43)

Izvajanje Programa bi bilo treba podpreti z obsežnimi dejavnostmi ozaveščanja, da bi zagotovili ustrezno zastopanost in upoštevanje stališč in potreb civilne družbe. Komisija bi morala v ta namen enkrat na leto pridobiti povratne informacije od ustreznih deležnikov, vključno s predstavniki civilne družbe in društev bolnikov, akademskega sveta in društev zdravstvene stroke, o prednostnih nalogah in strateških usmeritvah Programa ter o potrebah, na katere se mora odzvati z ukrepi. Poleg tega bi morala Komisija vsako leto pred zaključkom pripravljalnega dela za delovne programe Evropski parlament obvestiti o poteku tega pripravljalnega dela in rezultatih svojih dejavnosti za ozaveščanje deležnikov.

(44)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (18), ki določa izvajanje takih programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav, ki sodelujejo v Programu, zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(45)

Okrepiti bi bilo treba sodelovanje s tretjimi državami pri izmenjavi znanja in najboljših praks, s čimer bi izboljšali pripravljenost in zmožnosti odzivanja zdravstvenih sistemov.

(46)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (20), (Euratom, ES) št. 2185/96 (21) in (EU) 2017/1939 (22) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 OLAF pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

(47)

V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(48)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so navedena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja, finančnih instrumentov, proračunskih jamstev, finančne pomoči in povračila zunanjim strokovnjakom, obenem pa urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(49)

Glede na to, kako pomemben je boj proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, in ciljev iz Agende ZN 2030 za trajnostni razvoj, bi Program moral prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da se najmanj 30 % celotnega zneska proračuna Unije in odhodkov Instrumenta Evropske unije za okrevanje, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (24), nameni za uresničevanje podnebnih ciljev. Program bi moral podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde, prednostne naloge Unije ter načelo „ne škodujmo“ iz Evropskega zelenega dogovora. Ustrezni ukrepi bi morali biti opredeljeni med pripravo in izvajanjem Programa ter ponovno ocenjeni v okviru vmesne ocene.

(50)

Unija si v skladu s členom 8 PDEU pri vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami. Med celotnim procesom ocenjevanja, priprav, izvajanja in spremljanja Programa bi bilo treba upoštevati in spodbujati enakost med spoloma ter pravice in enake priložnosti za vse ter jih vključevati v politike.

(51)

Treba bi bilo omogočiti, da se cilje politike Programa obravnava tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi v okviru Sklada InvestEU, ki je zagotovljen s Programom InvestEU. Finančna podpora bi se morala uporabiti za sorazmerno odpravljanje tržnih nepopolnosti in naložbenih okoliščin, ki niso optimalne. Ukrepi, ki se financirajo s sredstvi iz Programa, ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Na splošno bi morali imeti ukrepi dodano vrednost Unije.

(52)

Program bi se moral izvajati ob upoštevanju pristojnosti držav članic za opredelitev njihovih zdravstvenih politik ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe. Zagotoviti bi bilo treba, da bodo pri upravljanju in izvajanju Programa tesno sodelovale tudi države članice.

(53)

Glede na naravo in potencialni obseg čezmejnih nevarnosti za zdravje države članice ne morejo same zadovoljivo doseči cilja varovanja ljudi v Uniji pred takimi nevarnostmi ter izboljšati preprečevanje zdravstvenih kriz in pripravljenost nanje. V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU se z ukrepi na ravni Unije podpirajo tudi prizadevanja držav članic pri doseganju visoke ravni varovanja javnega zdravja, za izboljšanje razpoložljivosti, trajnosti, sprejemljivosti, dostopnosti, varnosti in cenovne dostopnosti zdravil v Uniji, medicinskih pripomočkov in v krizi pomembnih izdelkov in storitev, za podporo inovacijam, za podporo integriranemu in usklajenemu delu in izvajanju najboljših praks med državami članicami ter za zmanjšanje neenakosti in nepravičnosti pri dostopu do zdravstvenega varstva po vsej Uniji na način, ki ustvarja večjo učinkovitost in učinke z dodano vrednostjo, ki jih ne bi bilo mogoče ustvariti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, ob spoštovanju pristojnosti in odgovornosti držav članic na področjih, ki jih zajema Program. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(54)

Da se omogočijo morebitne prilagoditve, potrebne za doseganje ciljev Programa, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pregledom, spremembo in dodajanjem kazalnikov iz Priloge II k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (25). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(55)

Države članice in sodelujoče države so določile nacionalne kontaktne točke za pomoč Komisiji pri promociji tretjega programa za ukrepe Unije na področju zdravja (2014–2020), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 282/2014, ter po potrebi pri razširjanju njegovih rezultatov in razpoložljivih informacij o njegovem učinku v državah članicah in sodelujočih državah. Glede na pomembnost teh dejavnosti je primerno, da se v okviru Programa te dejavnosti podprejo, s čimer se zagotovi njihovo nadaljnje izvajanje.

(56)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi določi letne programe dela v skladu z merili iz te uredbe, odobri nekatere upravičene ukrepe ter določi pravila o tehničnih in upravnih ureditvah, potrebnih za izvajanje ukrepov Programa, ter o enotnih predlogah za zbiranje podatkov, potrebnih za spremljanje izvajanja Programa. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (26). Za sprejetje navedenih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, saj se nanašajo na program z bistvenimi posledicami.

(57)

Vrednost in učinek Programa bi bilo treba redno in skrbno spremljati ter ocenjevati. Pri ocenjevanju bi se bilo treba osredotočiti na cilje Programa ter upoštevati, da lahko uresničevanje teh ciljev poteka tudi po koncu trajanja Programa. V ta namen bi bilo treba pripraviti vmesno oceno, ob zaključku Programa pa tudi ocenjevalno poročilo, da se lahko oceni izvajanje prednostnih nalog Programa.

(58)

Ker se je tretji program za ukrepe Unije na področju zdravja (2014–2020) iztekel, je Uredba (EU) št. 282/2014 postala obsoletna in bi jo bilo treba razveljaviti.

(59)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri zagotavljanju podpore na področju zdravja in omogočilo izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira 2021–2027, bi ta uredba morala začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –

(1)

Pandemija COVID-19 je velik pretres za svetovno gospodarstvo in gospodarstvo Unije in močno vpliva na države članice in regije. Zaradi nujnih zajezitvenih ukrepov je v Uniji znatno upadla gospodarska dejavnost. BDP Unije naj bi se v letu 2020 zmanjšal za okoli 7,4 %, kar je veliko bolj kot med finančno krizo leta 2009. Naložbena dejavnost se je znatno zmanjšala. Spoprijeti se je treba s šibkimi točkami, kot je preveliko zanašanje na premalo razpršene zunanje dobavne vire in pomanjkanje kritične infrastrukture, zlasti pri malih in srednjih podjetjih (MSP), vključno z mikropodjetji, na primer z razpršitvijo in okrepitvijo strateških dobavnih verig, da se izboljša odzivanje Unije na izredne razmere ter poveča odpornost vsega gospodarstva, obenem pa ohrani odprtost za konkurenco in trgovino v skladu z njenimi pravili. Celo pred pandemijo, ko je bilo mogoče v Uniji opaziti zviševanje deleža naložb v razmerju do BDP, je bila naložbena dejavnost nižja, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhna, da bi nadomestila leta nezadostnega vlaganja, ki so sledila krizi leta 2009. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi zaradi tehnoloških sprememb in svetovne konkurenčnosti ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah za ponovni zagon in ohranjanje dolgoročne rasti, vključno na področju inovacij, znanj in spretnosti, infrastrukture ter MSP, ter ne zadoščajo za to, da bi se spoprijeli s ključnimi družbenimi izzivi, kot sta trajnostnost in staranje prebivalstva. Da bi uresničili cilje politik Unije ter podprli hitro, trajnostno, vključujoče, trajno in zdravo gospodarsko okrevanje, je posledično treba zagotoviti podporo za odpravo tržnih nepopolnosti in naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, ter za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih.

(2)

V ocenah se poudarja, da se zaradi raznolikosti finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, deloma prekrivajo tudi njihova področja uporabe. Obenem je ta raznolikost obremenila posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja. Ker pri tem ni bilo usklajenih pravil, je to oviralo kombiniranje več skladov Unije, čeprav bi bilo to koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba vzpostaviti enoten sklad, in sicer Sklad InvestEU, ki bi se oprl na izkušnje z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), ustanovljenim v skladu z naložbenim načrtom za Evropo, da bi končnim prejemnikom zagotovili učinkovitejšo podporo s povezovanjem in poenostavitvijo financiranja, ponujenega v okviru enotnega sistema proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek podpore Unije in hkrati zmanjšalo stroške Unije, ki se krijejo iz proračuna.

(3)

Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje notranjega trga ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest. K takšnim strategijam spadajo „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ z dne 3. marca 2010, „Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov“ z dne 30. septembra 2015, sporočilo „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ z dne 2. decembra 2015, „Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami“ z dne 20. julija 2016, „Vesoljska strategija za Evropo“ z dne 26. oktobra 2016, sporočilo „Čista energija za vse Evropejce“ z dne 30. novembra 2016, „Evropski obrambni akcijski načrt“ z dne 30. novembra 2016, sporočilo „Vzpostavitev evropskega obrambnega sklada“ z dne 7. junija 2017, medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic z dne 13. decembra 2017, „Nova agenda za kulturo“ z dne 22. maja 2018, „Evropski zeleni dogovor„ z dne 11. decembra 2019, „Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor“ z dne 14. januarja 2020, „Močna socialna Evropa za pravičen prehod“ z dne 14. januarja 2020, strategija za „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“, „Evropska strategija za podatke“ in "Bela knjiga o umetni inteligenci - evropski pristop k odličnosti in zaupanju" z dne 19. februarja 2020, „Nova industrijska strategija za Evropo“ z dne 10. marca 2020 ter „Strategija za mala in srednja podjetja za trajnostno in digitalno Evropo“ z dne 10. marca 2020. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in okrepiti sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer tako, da bi zagotovil podporo za naložbe in dostop do financiranja. Poleg tega je Unija sprejela Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(4)

Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik je na ravni Unije okvir za določitev nacionalnih prednostnih področij reform in za spremljanje njihovega izvajanja. Države članice, če je to ustrezno v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, v podporo tem reformnim prednostnim področjem oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform, da bi lahko oblikovali in uskladili prednostne naložbene projekte, ki naj bi se financirali z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije ali obojimi. Prav tako bi morale te strategije usklajeno uporabljati sredstva Unije in dosegati kar najvišjo dodano vrednost finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, Mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter Programa InvestEU.

(5)

Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti ter socialno-ekonomske konvergence in kohezije Unije, vključno na področju inovacij in digitalizacije, k učinkoviti rabi virov v skladu s krožnim gospodarstvom, k trajnostnosti in vključujoči gospodarski rasti Unije ter k socialni odpornosti in povezovanju kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za odpravo razdrobljenosti kapitalskih trgov Unije in za razpršitev virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral Sklad InvestEU podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov navideznega lastniškega kapitala in instrumentov delitve tveganj, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in, kjer je ustrezno, finančni prispevki izvajalskih partnerjev. Sklad InvestEU bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi moral biti osredotočen na strateške in dolgoročne koristi na ključnih področjih politik Unije, ki se sicer ne bi financirala ali se ne bi financirala dovolj, in bi tako prispeval k doseganju ciljev politik Unije. Podpora iz Sklada InvestEU bi morala zajemati širok razpon sektorjev in regij, vendar pa bi se morala izogibati pretirani sektorski ali geografski koncentraciji in olajšati dostop do financiranja za projekte, pri katerih sodelujejo partnerski subjekti v več regijah Unije, vključno s projekti, s katerimi se spodbuja razvoj omrežij, grozdov in vozlišč za digitalne inovacije.

(6)

Kulturni in ustvarjalni sektor sta ključna in tudi hitro rastoča sektorja v Uniji, ki imata lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostnega okrevanja, saj intelektualno lastnino in ustvarjalnost posameznikov pretvarjata v ekonomsko in kulturno vrednost. Vendar je imelo omejevanje socialnih stikov, ki je bilo uvedeno med krizo zaradi COVID-19, v teh sektorjih znatne negativne gospodarske posledice. Poleg tega nepredmetna narava sredstev v teh sektorjih omejuje dostop MSP in organizacij iz teh sektorjev do zasebnega financiranja, ki je bistvenega pomena za naložbe, povečevanje poslovanja in konkurenčnost na mednarodni ravni. MSP ter organizacijam iz teh sektorjev bi bilo treba s Programom InvestEU še naprej olajševati dostop do financiranja. Kulturni in ustvarjalni, avdiovizualni in medijski sektorji so bistveni za svobodo govora in kulturno raznovrstnost ter za oblikovanje demokratičnih in povezanih družb v digitalni dobi ter so neločljiv del naše suverenosti in avtonomnosti. Naložbe v te sektorje bi določale njihovo konkurenčnost in njihove dolgoročne zmogljivosti za proizvodnjo in razširjanje visokokakovostnih vsebin širokemu občinstvu prek nacionalnih meja.

(7)

Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, tudi v kulturno dediščino, da bi spodbudili trajnostno in vključujočo rast, naložbe in zaposlovanje ter s tem prispevali k večji blaginji, pravičnejši porazdelitvi dohodka ter večji ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji. Projekti, ki se financirajo iz Sklada InvestEU, bi morali izpolnjevati okoljske in socialne standarde Unije, vključno s standardi glede pravic delavcev. Uporaba sredstev iz Sklada InvestEU bi morala dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

(8)

Unija je potrdila cilje iz Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), njenih ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (5) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), kot tudi iz Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev teh ciljev, kot tudi ciljev, ki so določeni v okoljskih politikah Unije, je treba znatno okrepiti prizadevanja za trajnostni razvoj. Zato bi morala pri oblikovanju Sklada InvestEU pomembno vlogo odigrati načela trajnostnega razvoja.

(9)

Program InvestEU bi moral prispevati k vzpostavitvi vzdržnega finančnega sistema v Uniji, ki podpira preusmeritev zasebnega kapitala v trajnostne naložbe v skladu s cilji iz sporočila Komisije z dne 8. marca 2018 z naslovom „Akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti“ in sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 o naložbenem načrtu za evropski zeleni dogovor.

(10)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, zavezami Unije glede ciljev trajnostnega razvoja ZN in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter novega podnebnega cilja Unije do leta 2030, bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k izpolnitvi skupnega cilja nameniti vsaj 30 % odhodkov v okviru večletnega finančnega okvira za podnebne cilje in uresničitvi pričakovanj, da bi v proračunu za leto 2024 za biotsko raznovrstnost namenili 7,5 % odhodkov, v proračunu za leto 2026 in 2027 pa 10 %, pri čemer je treba upoštevati sedanje prekrivanje med cilji na področju podnebja in biotske raznovrstnosti. Za ukrepe v okviru Programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev prispevali vsaj 30 % skupnih finančnih sredstev Programa InvestEU.

(11)

Prispevek Sklada InvestEU k doseganju podnebnih ciljev se bo spremljal prek sistema Unije za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga mora oblikovati Komisija v sodelovanju s potencialnimi izvajalskimi partnerji, in ob ustrezni uporabi meril, določenih v Uredbi (EU) 2020/852, da se ugotovi, ali je posamezna gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k izvajanju drugih vidikov ciljev trajnostnega razvoja.

(12)

V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je pet od desetih najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaževanje zraka, tal, celinskih voda in oceanov, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti ter neuspešno blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Okoljska načela so globoko vtkana v Pogodbi in številne politike Unije. Zato bi bilo treba v dejavnostih Sklada InvestEU, spodbujati upoštevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja ter preprečevanje in obvladovanje s tem povezanih tveganj. Unija bi morala tudi spremljati izdatke, povezane z biotsko raznovrstnostjo in nadzorom nad onesnaževanjem zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja na podlagi Konvencije o biološki raznovrstnosti (6) in Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Zato bi bilo treba naložbe, namenjene ciljem okoljske trajnostnosti, spremljati z uporabo teh skupnih metodologij, da bodo skladne z metodologijami, oblikovanimi v okviru drugih programov Unije, ki se uporabljajo za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaževanja zraka, zato da bi omogočili oceno posameznega in skupnega učinka naložb na osnovne elemente naravnega kapitala, in sicer zrak, vodo, tla in biotsko raznovrstnost.

(13)

Naložbene projekte, ki prejmejo znatno podporo Unije, zlasti na področju infrastrukture, bi moral pregledati izvajalski partner, da ugotovi ali imajo okoljski, podnebni ali socialni učinek. Pri naložbenih projektih, ki takšen učinek imajo, bi bilo treba opraviti preverjanje trajnostnosti v skladu s smernicami, ki bi jih morala Komisija pripraviti v tesnem sodelovanju s potencialnimi izvajalskimi partnerji v okviru Programa InvestEU. Pri teh smernicah bi morala biti ustrezno uporabljena merila, določena v Uredbi (EU) 2020/852, da se ugotovi, ali je posamezna gospodarska aktivnost trajnostna, vključno s spoštovanjem načela, da se ne povzroči bistvene škode, in ali je skladna s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale take smernice vključevati ustrezne določbe za preprečevanje nepotrebnih upravnih bremen, projekte, ki ne bi dosegali v smernicah določene velikosti, pa bi bilo treba izključiti iz preverjanja trajnostnosti. Kadar izvajalski partner ugotovi, da preverjanje trajnostnosti ni potrebno, bi moral naložbenemu odboru, ustanovljenemu za Sklad InvestEU (v nadaljnjem besedilu: naložbeni odbor), to ustrezno utemeljiti. Operacije, ki niso skladne z doseganjem podnebnih ciljev, ne bi smele biti upravičene do podpore na podlagi te uredbe.

(14)

Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo in znova med krizo zaradi COVID-19 so ogrozile zmožnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, njenih prizadevanj za podnebno nevtralnost, njene konkurenčnosti in konvergence ter odpiranja novih delovnih mest. To prinaša tudi tveganje vse večjih neravnovesij, razhajanj in neenakosti v državah članicah in med njimi ter dolgoročno negativno vpliva na razvoj na ravni Unije ali na nacionalni ali regionalni ravni. Da bi dosegli trajnostne cilje Unije, vključno z zavezami glede ciljev trajnostnega razvoja, ter energetske in podnebne cilje za leto 2030, so bistvenega pomena obsežne naložbe v infrastrukturo Unije, zlasti za večjo medsebojno povezanost in energijsko učinkovitost ter oblikovanje enotnega evropskega prometnega prostora. V skladu s tem bi bilo treba podporo Sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko, vključno na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih ter drugih varnih in trajnostnih nizkoemisijskih virov, in okoljsko infrastrukturo, infrastrukturo, povezano s podnebnimi ukrepi, ter pomorsko in digitalno infrastrukturo, vključno s hitro in ultrahitro širokopasovno povezljivostjo po vsej Uniji, da se pospeši digitalna preobrazba gospodarstva Unije. Program InvestEU bi moral dati prednost področjem, kjer je stopnja vlaganja prenizka in kjer so potrebne dodatne naložbe. Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil, da bodo nabori projektov prepoznavni in bo kar najbolj povečana sinergija med ustreznimi programi Unije na področjih, kot so promet, energetika in digitalizacija.

Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi groženj za varnost in zaščito vključiti ukrepe za odpornost infrastrukture ter njeno vzdrževanje in varnost in upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja v okviru drugih skladov Unije, ki zagotavljajo podporo za varnostne komponente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo kritično infrastrukturo, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj.

(15)

Kadar je primerno, bi moral Program InvestEU prispevati k ciljem Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter pri naložbenih odločitvah spodbujati energijsko učinkovitost.

(16)

Prava večmodalnost je priložnost za vzpostavitev učinkovitega in okolju prijaznega prometnega omrežja, ki bo v celoti izkoristilo potencial vseh načinov prevoza in ustvarilo sinergije med njimi. Program InvestEU bi moral podpirati naložbe v večmodalna prometna vozlišča, saj kljub znatnemu gospodarskemu potencialu in upravičenosti pomenijo precejšnje tveganje za zasebne vlagatelje. Prav tako bi moral Program InvestEU prispevati k razvoju in uvedbi inteligentnih prometnih sistemov. Program InvestEU bi moral pomagati okrepiti prizadevanja za zasnovo in uporabo tehnologij, ki bodo izboljšale varnost vozil in cestne infrastrukture.

(17)

Program InvestEU bi moral prispevati k politikam Unije v zvezi z morji in oceani, in sicer z razvojem projektov in podjetij na področju modrega gospodarstva ter načel financiranja trajnostnega modrega gospodarstva. To lahko zajema ukrepe na področju pomorskega podjetništva in industrije, inovativnega in konkurenčnega pomorskega sektorja, pa tudi oceanske energije in krožnega gospodarstva.

(18)

Čeprav se je v Uniji raven skupnih naložb pred krizo zaradi COVID-19 povečevala, so bile naložbe v dejavnosti z višjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne in se zdaj pričakuje, da bodo zaradi te krize utrpele znaten upad. Raziskave in inovacije imajo ključno vlogo pri premagovanju krize, utrjevanju odpornosti Unije pri spoprijemanju s prihodnjimi izzivi in ustvarjanju potrebnih tehnologij za uresničevanje politik in ciljev Unije. Zato bi moral Sklad InvestEU prispevati k uresničitvi skupnega cilja, da bi vsaj 3% BDP Unije namenili raziskavam in inovacijam. Države članice in zasebni sektor bi morali za izpolnitev tega cilja dopolniti Sklad InvestEU z lastnimi in okrepljenimi naložbenimi ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij, da naložb v to področje ne bi bilo premalo, saj to škoduje industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona deležnikov, zlasti da se omogočita nadgradnja in uvedba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo te rešitve konkurenčne na svetovnih trgih in da se spodbudi odličnost Unije na področju trajnostnih tehnologij na svetovni ravni, v sinergiji s programom Obzorje Evropa, ki bo vzpostavljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba Obzorje Evropa), vključno z Evropskim svetom za inovacije. V zvezi s tem bi morale kot trdna podlaga za zagotavljanje te ciljno usmerjene podpore služiti izkušnje s finančnimi instrumenti, kot je InnovFin – finančna sredstva EU za inovatorje, ki je bil uveden v okviru programa Obzorje 2020 za lažje in hitrejše dostopanje inovativnih podjetij do financiranja.

(19)

Turizem, vključno z gostinstvom, je za gospodarstvo Unije področje izjemnega pomena, na katerem se je gospodarska dejavnost zaradi pandemije COVID-19 še posebej močno skrčila. To so izrazito občutila MSP in družinska podjetja in je povzročilo obsežno brezposelnost. Program InvestEU bi moral prispevati k okrevanju tega sektorja in njegovih vrednostnih verig ter prispevati k njihovi dolgoročni konkurenčnosti in trajnostnosti s podpiranjem operacij za spodbujanje trajnostnega, inovativnega in digitalnega turizma, vključno z inovativnimi ukrepi za zmanjšanje podnebnega in okoljskega odtisa tega sektorja.

(20)

Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo, njeno pospešitev ter razširjanje njenih koristi na vse državljane in podjetja v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za digitalni enotni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, vključno v umetno inteligenco, v skladu s programom Digitalna Evropa, ki bo vzpostavljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240.

(21)

MSP predstavljajo več kot 99 % podjetij v Uniji in njihova ekonomska vrednost je znatna in ključna. Vendar se pri dostopanju do financiranja srečujejo s težavami zaradi znatnega visokega tveganja in tudi zaradi nezadostne možnosti zavarovanja s premoženjem. Dodatni izzivi izhajajo iz potrebe MSP ter podjetij socialnega gospodarstva, da z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije, preobrazbe v smislu krožnega gospodarstva in inovacij ter z izpopolnjevanjem znanj in spretnosti svoje delovne sile ostanejo konkurenčna. Kriza zaradi COVID-19 je hudo prizadela prav MSP. Poleg tega imajo MSP ter podjetja socialnega gospodarstva v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja, ker običajno ne izdajajo obveznic in imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Za MSP in podjetja socialnega gospodarstva so tudi vse bolj značilne inovativne rešitve, kot je nakup podjetja s strani zaposlenih ali njihova udeležba v lastništvu podjetja. Dostop do finančnih sredstev je še težji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so namreč močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki kreditov za prekoračitev stanja na bančnih računih, od bančnih posojil ali zakupa. MSP, ki se spopadajo z omenjenimi izzivi, je treba olajšati dostop do financiranja in jim ponuditi bolj razpršene vire financiranja, da bodo bolj zmožna financirati svojo ustanovitev, rast, inovacije in trajnostni razvoj, da bodo konkurenčna in odpornejša proti gospodarskim pretresom ter bodo tako prispevala k odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času upada gospodarske rasti ter da bodo zmožna ustvarjati delovna mesta in socialno blaginjo. Ta uredba dopolnjuje tudi pobude, ki se izvajajo že v okviru unije kapitalskih trgov.

Sklad InvestEU bi se zato moral opreti na uspešne programe Unije, kot je Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), ter nuditi podporo digitalnim zagonskim podjetjem in inovativnim MSP, da bodo lažje konkurirala na trgu in širila poslovanje, in podjetjem zagotavljati obratna sredstva in naložbe v vsem življenjskem ciklu, jim pomagati financirati posle finančnega zakupa ter nuditi priložnost za osredotočanje na specifične in bolj ciljno usmerjene finančne produkte. Prav tako bi moral ta sklad čim bolj okrepiti učinkovitost javnih/zasebnih skladov, kot je Sklad za prvo javno ponudbo malih in srednjih podjetij (SME IPO), ter tako podpirati ta podjetja z usmerjanjem bolj zasebnega in javnega kapitala.

(22)

Kot je navedeno v razmisleku Komisije o socialni razsežnosti Evrope z dne 26. aprila 2017, Sporočilu o evropskem stebru socialnih pravic, okviru Unije o Konvenciji ZN o pravicah invalidov in sporočilu o močni socialni Evropi za pravičen prehod z dne 14. januarja 2020, je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti zadevajo zlasti dostop do izobraževanja, usposabljanja, kulture, zaposlovanja ter zdravstvenih in socialnih storitev. Naložbe v gospodarstvo, povezano s socialnim kapitalom, znanji in spretnostmi ter človeškimi viri, ter naložbe v vključevanje ranljivih skupin prebivalstva v družbo pa lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Kriza zaradi COVID-19 je pokazala, da so potrebne naložbe v socialno infrastrukturo. S Skladom InvestEU bi bilo treba podpirati naložbe v izobraževanje in usposabljanje, na primer prekvalificiranje in strokovno izpopolnjevanje delavcev, na primer v regijah, ki so odvisne od ogljično intenzivnega gospodarstva in doživljajo težje posledice strukturnega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Iz sklada bi bilo treba podpirati projekte s pozitivnimi učinki na družbo, ki krepijo socialno vključenost in spodbujajo večjo zaposlenost v vseh regijah, zlasti med nekvalificiranimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter izboljšati razmere na področju enakosti spolov, enakih možnosti, nediskriminacije, dostopnosti, medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja in sektorja socialnih storitev, socialnih stanovanj, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja lokalnih skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Poleg tega bi moral Program InvestEU podpirati tudi evropsko kulturo in ustvarjalnost s socialnim ciljem.

(23)

Kriza zaradi COVID-19 je izredno negativno vplivala na ženske, tako v socialnem kot ekonomskem pogledu. Glede na to bi moral Program InvestEU prispevati k doseganju ciljev Unije na področju enakosti žensk in moških, med drugim z odpravljanjem digitalnega razkoraka med njimi ter s spodbujanjem ustvarjalnosti in podjetniškega potenciala žensk.

(24)

Da bi v prihodnjem desetletju obvladali negativne posledice velikih sprememb v družbi Unije in na trgu dela, je treba vlagati v človeški kapital, socialno infrastrukturo, mikrofinanciranje, financiranje etičnih in socialnih podjetij ter v nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti novonastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikropodjetja in socialna podjetja ter ustanove socialne solidarnosti, da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu projektne skupine na visoki ravni za vlaganje v socialno infrastrukturo v Evropi z naslovom Spodbujanje naložb v socialno infrastrukturo v Evropi, ki je bilo objavljeno januarja 2018, je bila za obdobje 2018–2030 na področju socialne infrastrukture in storitev, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ugotovljena skupna naložbena vrzel v višini vsaj 1,5 bilijona EUR. Za to je potrebna podpora, vključno na ravni Unije. Izkoristiti bi bilo torej treba združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo fundacij in alternativnih vrst ponudnikov financiranja, na primer tistih, ki podpirajo etične, socialne in trajnostne vidike, da bi podprli razvoj vrednostne verige socialnega trga in utrdili odpornost Unije.

(25)

Pri gospodarski krizi zaradi pandemije COVID-19 tržno dodeljevanje sredstev ni povsem učinkovito, tok zasebnih naložb pa močno ovira občutek tveganosti. V teh okoliščinah je zelo dragocena osrednja značilnost Sklada InvestEU, namreč zmanjševanje tveganja pri ekonomsko vzdržnih projektih za pritegnitev zasebnega financiranja, med drugim zato, da se prepreči tveganje asimetričnega okrevanja. Program InvestEU bi moral zagotavljati ključno podporo podjetjem v fazi okrevanja, vključno s kapitalsko podporo za MSP, ki po pogojih državne pomoči konec leta 2019 niso bila v težavah, a jih je prizadela kriza zaradi COVID-19, pa tudi odločno osredotočenost vlagateljev na srednje- in dolgoročne politične prednostne naloge Unije, kot so evropski zeleni dogovor, naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor, strategija o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope, nova industrijska strategija za Evropo in močna socialna Evropa za pravičen prehod, pri čemer je treba spoštovati načelo, da se ne povzroči bistvene škode. V podporo gospodarskemu okrevanju bi se morala s tem povečati zmožnost prevzemanja tveganj pri skupini Evropske investicijske banke (EIB) ter nacionalnih spodbujevalnih bankah in institucijah kot tudi drugih izvajalskih partnerjih.

(26)

Močno zmanjšanje BDP Unije, ki je posledica krize zaradi COVID-19, bo imelo neizogibne negativne socialne posledice. Pandemija COVID-19 je pokazala, da je treba nujno in učinkovito odpraviti strateške šibke točke, da se izboljša odzivanje Unije v izrednih razmerah ter poveča odpornost in trajnostnost vsega gospodarstva. Samo odporno, trajnostno, vključujoče in povezano gospodarstvo Unije lahko ohrani celovitost enotnega trga in enake konkurenčne pogoje tudi v korist najbolj prizadetih držav članic in regij.

(27)

Sklad InvestEU bi moral delovati v okviru štirih sklopov politike, in sicer sklopa za trajnostno infrastrukturo; sklopa za raziskave, inovacije in digitalizacijo; sklopa za MSP; ter sklopa za socialne naložbe ter znanja in spretnosti.

(28)

Čeprav bi moral biti sklop politike za MSP osredotočen predvsem na pomoč tem podjetjem, bi morala biti do podpore v okviru tega sklopa upravičena tudi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo bi morala biti upravičena do podpore iz preostalih treh sklopov politike.

(29)

Kot je predlagano v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za evropski zeleni dogovor, se mora vzpostaviti mehanizem za pravičen prehod, s katerim se zoperstavi socialnim, gospodarskim in okoljskim izzivom pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije do leta 2030 in njenega cilja glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. Ta mehanizem bi bil sestavljen iz treh stebrov, in sicer iz Sklada za pravični prehod, ki bo ustanovljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: uredba o Skladu za pravični prehod) (steber 1), namenske sheme za pravični prehod v okviru Programa InvestEU (steber 2) in instrumenta za posojila v javnem sektorju, ki bo ustanovljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: uredba o instrumentu za posojila v javnem sektorju za obdobje 2021 do 2027) (steber 3). Navedeni mehanizem bi moral biti osredotočen na regije, ki jih bo zaradi odvisnosti od fosilnih goriv, vključno s premogom, šoto in oljnimi skrilavci, ali od toplogredno-intenzivnih industrijskih procesov prehod najbolj prizadel ter ki imajo tudi manjše zmogljivosti za financiranje potrebnih naložb. Program za pravičen prehod bi moral zagotavljati tudi podporo za naložbe v korist območij za pravični prehod. Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo ustreznim območjem omogočiti, da bi lahko pridobila tehnično pomoč.

(30)

Za izvajanje stebra 2 v okviru mehanizma za pravični prehod bi se morala v okviru Programa InvestEU horizontalno vzpostaviti namenska shema za pravičen prehod, ki bi zajemal vse sklope politike in bi podpiral dodatne naložbe na območjih, določenih v območnih načrtih za pravičen prehod, določenih v skladu z uredbo o skladu za pravični prehod. Ta shema bi morala omogočati naložbe v najraznovrstnejše projekte glede na upravičenost naložb v okviru Programa InvestEU. Iz sheme se lahko financirajo projekti na območjih, navedenih v območnih načrtih za pravičen prehod, pa tudi projekti, ki se ne izvajajo na teh območjih, a jim prinašajo koristi, vendar le, če financiranje teh projektov prinaša koristi tem območjem pri njihovem prehodu.

(31)

Moralo bi biti omogočeno podpiranje strateških naložb, vključno s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa, iz katerega koli sklopa politike, zlasti glede na zeleni in digitalni prehod ter na potrebo po povečani konkurenčnosti in odpornosti, spodbujanju podjetništva in odpiranju novih delovnih mest ter okrepljenih strateških vrednostnih verigah.

(32)

Vsak sklop politike bi moral biti sestavljen iz dveh oddelkov, tj. oddelka za EU in oddelka za države članice. Oddelek za EU bi moral obravnavati sorazmerne ukrepe za odpravo določenih tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, v vsej Uniji ali v državah članicah. Podprte operacije bi morale imeti nedvoumno unijsko dodano vrednost. Oddelek za države članice bi moral državam članicam in prek njih regionalnim organom omogočiti, da iz skladov v okviru deljenega upravljanja prispevajo delež svojih sredstev k oblikovanju rezervacij za jamstvo EU ter to jamstvo uporabijo za operacije financiranja ali naložbene operacije, da bi na svojem ozemlju, tudi na ranljivih in oddaljenih območjih, kot so najbolj oddaljene regije Unije, v skladu s sporazumom o prispevku odpravili določene tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, da se dosežejo cilji skladov v okviru deljenega upravljanja. Oddelek za države članice bi moral državam članicam omogočiti tudi prispevanje drugih dodatnih zneskov, vključno s tistimi, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241, za zagotavljanje jamstva EU in uporabo tega jamstva za operacije financiranja ali naložbene operacije v namene, določene v sporazumu o prispevku, ki bi moral po potrebi vključevati tudi ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost. Med drugim bi to lahko pomenilo možnost, da bi kapitalsko podprli MSP, ki jih je prizadela kriza zaradi COVID-19, če konec leta 2019 niso bila v težavah po pogojih državne pomoči. Operacije, ki jih podpira Sklad InvestEU prek oddelka za EU ali oddelka za države članice, ne bi smele podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(33)

Oddelek za države članice bi moral biti zasnovan tako, da bi za oblikovanje rezervacij za jamstvo, ki ga izda Unija, omogočal uporabo skladov v okviru deljenega upravljanja ali dodatnih prispevkov držav članic, vključno s prispevki s podporo iz Uredbe (EU) 2021/241. Ta možnost bi povečala dodano vrednost jamstva EU, saj bi bila njegova podpora na voljo širšemu krogu končnih prejemnikov in projektov, obenem pa bi se razpršili načini za doseganje ciljev skladov v okviru deljenega upravljanja ali nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ob hkratnem doslednem obvladovanju tveganj pri pogojnih obveznostih, in sicer z izvajanjem jamstva EU v okviru posrednega upravljanja. Unija bi morala jamčiti za operacije financiranja in naložbene operacije, določene v sporazumih o jamstvu, ki se v okviru oddelka za države članice sklenejo med Komisijo in izvajalskimi partnerji. Sredstva v okviru deljenega upravljanja ali drugi dodatni prispevki držav članic, vključno s prispevki, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241, bi morala omogočiti oblikovanje rezervacij za jamstvo po stopnji rezervacij, ki jo določi Komisija in je navedena v sporazumu o prispevku, sklenjenem z državo članico, pri čemer se upoštevajo narava operacij in posledične pričakovane izgube. Država članica bi izgube, ki bi presegale pričakovane izgube, prevzela z izdajo kritnega jamstva v korist Unije, to pa bi moralo veljati toliko časa, dokler ne bi bile zaključene vse finančne in naložbene operacije iz oddelka te države članice. Ta ureditev bi morala biti določena v enem samem sporazumu o prispevku z vsako državo članico, ki prostovoljno izbere to možnost.

Sporazum o prispevku bi moral zajemati enega ali več posebnih sporazumov o jamstvu, ki se bodo v zadevni državi članici izvajali na podlagi pravil Sklada InvestEU, in morebitne regionalne omejitve. Za določitev stopnje rezervacij za vsak primer posebej je potrebno odstopanje od člena 211(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Ta določitev zagotavlja tudi enoten sklop pravil za proračunska jamstva, podprta s centralno upravljanimi skladi ali s skladi v okviru deljenega upravljanja, kar naj bi olajšalo njihovo kombiniranje. Oblikovanje rezervacij za jamstvo EU v zvezi z oddelkom posamezne države članice, podprto z dodatnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241, bi moralo šteti kot zunanji namenski prejemek.

(34)

Na osnovi relativnih prednosti obeh partneric bi bilo treba vzpostaviti partnerstvo med Komisijo in skupino EIB, da se zagotovi čim večji učinek politike, učinkovita uporaba ter ustrezen nadzor nad upravljanjem proračuna in tveganj, ter na ta način podpreti učinkovit in vključujoč neposredni dostop do jamstva EU.

(35)

Uniji, ki jo zastopa Komisija, bi morala biti omogočena udeležba pri povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada (EIF), da bi lahko EIF še naprej podpiral evropsko gospodarstvo in njegovo okrevanje. Poglavitni namen povečanja kapitala bi bilo, da bi se EIF omogočilo prispevanje k izvajanju Programa InvestEU. Unija bi morala biti zmožna ohraniti svoj skupni delež v kapitalu EIF. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 bi bilo treba predvideti zadostna finančna sredstva v ta namen. Odbor direktorjev EIF se je 3. decembra 2020 odločil, da se delničarjem predlaga povečanje odobrenega kapitala EIF, kar bi pomenilo denarni vložek vanj v vrednosti 1 250 000 000 EUR. Cena novih delnic temelji na formuli čiste vrednosti sredstev, o kateri se dogovorijo delničarji EIF, in je sestavljena iz vplačanega dela in vplačanega presežka kapitala. V skladu s členom 7 statuta EIF je treba za vsak vpisani delež vplačati 20 % njegove nominalne vrednosti.

(36)

Komisija bi se morala s skupino EIB in drugimi potencialnimi izvajalskimi partnerji po potrebi posvetovati o naložbenih smernicah, sistemu za spremljanje podnebnih ukrepov ter smernicah in skupnih metodologijah na področju preverjanja trajnostnosti, da bi zagotovila vključevalnost in delovanje, dokler ne bodo ustanovljeni upravljavski organi, nato pa bi morali izvajalski partnerji sodelovati v svetovalnem in usmerjevalnem odboru Programa InvestEU.

(37)

Sklad InvestEU bi moral biti odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, pristopnih držav, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema evropska sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, dogovorjenimi med Unijo in temi državami, zlasti glede na to, da bi ta odprtost pozitivno vplivala na gospodarstvo držav članic. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer bi bilo primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

(38)

Ta uredba določa finančna sredstva tudi za druge ukrepe Programa InvestEU poleg oblikovanja rezervacij za jamstvo EU, ki za Evropski parlament in Svet pomeni prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (11).

(39)

Za jamstvo EU v višini 2 672 292 573 EUR v tekočih cenah bi se morale iz virov za dodatne prispevke v skladu s členom 5 in Priloge II Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (12) oblikovati rezervacije v najvišjem znesku 1 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018. Od tega zneska bi bilo treba zagotoviti 63 800 000 EUR v tekočih cenah za skupni znesek za svetovalno vozlišče InvestEU, ki znaša 430 000 000 EUR v tekočih cenah.

(40)

Jamstvo EU v višini 26 152 310 073 EUR v tekočih cenah za oddelek za EU naj bi mobiliziralo več kot 372 000 000 000 EUR dodatnih naložb po vsej Uniji in bi ga bilo treba okvirno razporediti med posamezne sklope politik.

(41)

Komisija je 18. aprila 2019 izjavila, da bi bilo treba brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja Pakta za stabilnost in rast enkratne prispevke, ki jih v tematske ali večdržavne naložbene platforme vplačajo države članice – in sicer bodisi država članica bodisi nacionalne spodbujevalne banke, ki so razvrščene v sektor država ali delujejo v imenu države članice –, načeloma obravnavati kot enkratne ukrepe v smislu členov 5(1) in 9(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (13) ter člena 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (14). Poleg tega bo Komisija brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja Pakta za stabilnost in rast preučila, do katere mere bi bilo mogoče Program InvestEU kot instrument, ki je nasledil EFSI, obravnavati enako kot EFSI v kontekstu njenega sporočila o prilagodljivosti, kar zadeva enkratne gotovinske prispevke držav članic za financiranje dodatnega zneska jamstva EU za namene oddelka za države članice.

(42)

Jamstvo EU, ki podpira Sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki lahko po potrebi dosežejo finančne posrednike oziroma končne prejemnike. Izvajalski partnerji bi morali biti izbrani pregledno in brez navzkrižja interesov. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli jamstvena zmogljivost Sklada InvestEU za podporo operacijam financiranja in naložbenim operacijam, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost Sklada InvestEU. Obvladovanje tveganj v zvezi z jamstvom EU ne bi smelo ovirati neposrednega dostopanja izvajalskih partnerjev do jamstva. Potem ko se v oddelku za EU izvajalskim partnerjem odobri jamstvo EU, bi morali biti izvajalski partnerji v celoti odgovorni za ves naložbeni proces in primerno skrbnost pri operacijah financiranja in naložbenih operacijah. Sklad InvestEU bi moral podpirati projekte, ki imajo običajno višji profil tveganja kot projekti, ki jih izvajalski partnerji podpirajo z običajnimi operacijami, in ki jih z drugimi javnimi ali zasebnimi viri brez podpore iz Sklada InvestEU v obdobju, v katerem je mogoče uporabiti jamstvo EU, ne bi bilo mogoče izvesti ali pa jih ne bi bilo mogoče izvesti v enakem obsegu.

(43)

Sklad InvestEU bi moral imeti upravljavsko strukturo, katere naloga bi morala biti skladna z njenim edinim namenom, tj. skrbjo za primerno uporabo jamstva EU ob zagotavljanju politične neodvisnosti pri naložbenih odločitvah. Upravljavsko strukturo bi morali sestavljati svetovalni odbor, usmerjevalni odbor in povsem neodvisen naložbeni odbor. Pri sestavi upravljavske strukture bi si morali prizadevati za uravnoteženo zastopanost spolov. Upravljavska struktura ne bi smela posegati v odločitve skupine EIB in drugih izvajalskih partnerjev oziroma jih ovirati, prav tako pa ne bi smela nadomestiti njihovih upravljavskih organov.

(44)

Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki izvajalskih partnerjev in držav članic, strokovnjak, ki bi ga imenoval Evropski ekonomsko-socialni odbor, in strokovnjak, ki bi ga imenoval Odbor regij, za izmenjevanje informacij in mnenj o uporabi finančnih produktov, ki se izvajajo v okviru Sklada InvestEU, ter razpravo o novonastajajočih potrebah in novih produktih, vključno s tržnimi vrzelmi na specifičnih ozemljih.

(45)

Da bi posvetovalni odbor lahko ustanovili že takoj na začetku, bi morala Komisija začasno imenovati predstavnike potencialnih izvajalskih partnerjev za eno leto. Po tem obdobju bi to odgovornost prevzeli izvajalski partnerji, ki bodo podpisali sporazume o jamstvu.

(46)

Strateške in operativne smernice za Sklad InvestEU bi moral določiti usmerjevalni odbor, sestavljen iz predstavnikov Komisije, predstavnikov izvajalskih partnerjev in strokovnjaka brez glasovalne pravice, ki ga imenuje Evropski parlament.

(47)

Komisija bi morala oceniti združljivost operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predložijo izvajalski partnerji, z vsem pravom in politikami Unije. Odločitve o operacijah financiranja in naložbenih operacijah bi moral nazadnje sprejeti izvajalski partner.

(48)

O odobritvi podpore iz jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost Sklada InvestEU, bi moral odločati naložbeni odbor, sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, kar bi zagotavljalo zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi se kar najbolje pokrili različna področja in sektorji politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah.

(49)

Naložbenemu odboru bi moral pomagati neodvisen sekretariat v sklopu Komisije, odgovoren predsedniku tega odbora.

(50)

Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za uporabo Sklada InvestEU upoštevati njihovo zmožnost, da izpolnijo cilje Sklada InvestEU in prispevajo svoja lastna sredstva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganj in rešitve za odpravljanje tržnih nepopolnosti in naložbenih okoliščin, ki niso optimalne. Skupina EIB bi morala glede na vlogo v skladu s Pogodbama, na zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati prednostni izvajalski partner v okviru oddelka za EU v Skladu InvestEU. Poleg skupine EIB bi morale imeti nacionalne spodbujevalne banke in institucije možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov, saj bi bile lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na nacionalni in regionalni ravni koristne pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na vsem ozemlju Unije in pri zagotavljanju pravične geografske uravnoteženosti projektov. Program InvestEU bi bilo treba izvajati tako, da bi se spodbujali enaki konkurenčni pogoji za manjše in novejše spodbujevalne banke in institucije. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar imajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v posameznih državah članicah in kadar imajo pri njih večinski delež delničarji iz Unije. Prav tako bi moralo biti omogočeno, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

(51)

Za čim boljšo geografsko razpršenost se lahko vzpostavijo naložbene platforme, ki prizadevanja in strokovno znanje izvajalskih partnerjev združujejo z drugimi nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami, ki imajo omejene izkušnje z uporabo finančnih instrumentov. Te strukture bi bilo treba spodbujati tudi z razpoložljivo podporo svetovalnega vozlišča InvestEU. Primerno bi bilo združiti sovlagatelje, javne organe, strokovnjake, ustanove za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, relevantne socialne partnerje, predstavnike civilne družbe in druge ustrezne akterje na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni, da se spodbudi uporaba naložbenih platform v ustreznih sektorjih.

(52)

Jamstvo EU v okviru oddelka za države članice bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je do tega upravičen v skladu s točko (c) člena 62(1) finančne uredbe, vključno z nacionalnimi ali regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, EIF in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami. Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev v okviru oddelka za države članice upoštevati predloge posameznih držav članic, kot so podani v sporazumu o prispevku. V skladu s členom 154 finančne uredbe Komisija ocenjuje pravila in postopke izvajalskega partnerja in se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja Komisija.

(53)

O operacijah financiranja in naložbenih operacijah bi moral nazadnje v svojem imenu odločati izvajalski partner, izvedene bi morale biti v skladu z njegovimi notranjimi pravili, politikami in postopki ter prikazane v njegovih računovodskih izkazih oziroma po možnosti razkrite v opombah k računovodskim izkazom. Komisija bi zato morala prikazati izključno vsako finančno obveznost, ki izhaja iz jamstva EU, in razkriti najvišji znesek jamstva, vključno z vsemi relevantnimi informacijami v zvezi z zagotovljenim jamstvom.

(54)

Sklad InvestEU bi moral, kadar je primerno, omogočiti nemoteno, tekoče in učinkovito kombiniranje nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov ali obojih, ki se financirajo iz proračuna Unije ali drugih skladov, kot je Inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), z jamstvom EU, v primerih, ko je to potrebno, da se kar najbolje podprejo naložbe, s katerimi se odpravljajo določene tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne.

(55)

Projekti, ki jih izvajalski partnerji predložijo za podporo iz Programa InvestEU in pri katerih se podpora iz Sklada InvestEU kombinira s podporo iz drugih programov Unije, bi morali biti kot celota skladni s cilji in merili za upravičenost zadevnih drugih programov Unije. O uporabi jamstva EU bi se bilo treba odločiti v skladu s Programom InvestEU.

(56)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo prek svetovalnih pobud, ki jih uresničijo skupina EIB ali drugi svetovalni partnerji oziroma jih neposredno izvaja Komisija, podpirati razvoj zanesljivega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike. Svetovalno vozlišče InvestEU bi se moralo zavzemati za geografsko razpršenost, da bi prispevalo k doseganju ciljev Unije glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter k zmanjševanja regionalnih razlik. Posebno pozornost bi moralo nameniti povezovanju manjših projektov in njihovemu združevanju v večje portfelje. Komisija, skupina EIB in drugi svetovalni partnerji bi morali tesno sodelovati, da bi zagotovili učinkovitost, sinergijo in dobro geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, ter pri tem upoštevati strokovno znanje in lokalne zmogljivosti lokalnih izvajalskih partnerjev pa tudi Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (15). Da bi se čim bolj povečala učinkovitost in vpliv svetovalnega vozlišča InvestEU, bi bilo treba skrbno preučiti ugotovitve iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 12/2020 z naslovom Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe: vzpostavljeno je bilo za spodbujanje naložb v EU, vendar je njegov učinek še vedno omejen (16). Poleg tega bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU zagotoviti osrednjo vstopno točko za pomoč pri razvoju projektov, ki se v njegovem okviru ponudi javnim organom in nosilcem projektov.

(57)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi morala ustanoviti Komisija skupaj s skupino EIB kot glavno partnerico, pri tem pa bi se morala opreti na izkušnje, pridobljene v okviru Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe. Komisija bi morala biti odgovorna za usmerjanje politik svetovalnega vozlišča InvestEU in za upravljanje osrednje vstopne točke. Skupina EIB bi morala skrbeti svetovalne pobude po posameznih sklopih politike. Poleg tega bi morala opravljati operativne storitve za Komisijo ter pri tem med drugim prispevati k strateškim in političnim smernicam glede svetovalnih pobud, evidentirati obstoječe in nove svetovalne pobude, ocenjevati potrebe po svetovanju in svetovati Komisiji o optimalnih načinih za zadostitev teh potreb z obstoječimi ali novimi svetovalnimi pobudami.

(58)

Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno izkoristili lokalno znanje o Skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi in ob upoštevanju že obstoječih podpornih shem ter navzočnosti lokalnih partnerjev zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno pomoč na terenu. Da bi se olajšalo zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni ter poskrbelo za učinkovitost, sinergijo in dobro geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU sodelovati z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami ter izkoristiti njihovo strokovno znanje.

(59)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo zagotavljati svetovalno podporo pri manjših projektih in projektih za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zagonska podjetja zaščititi svoje naložbe v raziskave in inovacije s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti, pri tem pa izkoristiti že obstoječe sinergije z drugimi storitvami, ki lahko krijejo takšne ukrepe, in poiskati nove.

(60)

V okviru Sklada InvestEU je treba zagotoviti podporo za razvoj projektov in gradnjo zmogljivosti, da bi se razvile organizacijske zmogljivosti in dejavnosti razvoja trga, ki bodo potrebne za pripravo kakovostnih projektov. Takšna podpora bi morala biti usmerjena tudi na finančne posrednike, ki lahko MSP odločilno pomagajo, da pridobijo financiranje in v celoti izkoristijo svoj potencial. Poleg tega je namen svetovalne podpore ustvariti pogoje za razširitev možnega števila upravičenih prejemnikov v novonastajajočih tržnih segmentih, zlasti kadar se zaradi majhnega obsega posameznih projektov znatno povečajo stroški poslovanja na ravni projekta, kot velja za ekosistem socialnega financiranja, vključno s človekoljubnimi organizacijami, ali za kulturni in ustvarjalni sektor. Zato bi morala podpora za gradnjo zmogljivosti dopolnjevati ukrepe, sprejete v okviru drugih programov Unije, ki zajemajo specifično področje politike, in se izvajati vzporedno z njimi. Prizadevati bi si bilo treba tudi za podporo gradnji zmogljivosti pri potencialnih nosilcih projektov, zlasti lokalnih organizacijah in organih.

(61)

Vzpostaviti bi bilo treba portal InvestEU, ki bi bil zlahka dostopna in uporabniku prijazna podatkovna zbirka projektov, tako da bi bili naložbeni projekti, ki iščejo financiranje, opaznejši, in bi portal stremel predvsem k temu, da bi izvajalskim partnerjem zagotavljal možen nabor naložbenih projektov, združljivih s pravom in politikami Unije.

(62)

V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (17) in v mejah sredstev, ki so v njej dodeljena, bi bilo treba izvajati ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru Programa InvestEU, da bi se odzvali na vpliv krize brez primere zaradi COVID-19. Takšni dodatni viri bi se morali uporabiti tako, da bi bila zagotovljena skladnost s časovnimi omejitvami, določenimi v Uredbi (EU) 2020/2094.

(63)

V skladu s točkama 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (18) bi bilo treba Program InvestEU presojati na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje učinkov Programa InvestEU na terenu.

(64)

Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev Unije bi bilo treba zagotoviti trden okvir za spremljanje, ki bi temeljil na kazalnikih izložkov, izidov in učinkov. Za zagotovitev odgovornosti do državljanov Unije bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati o napredku, učinku in operacijah Programa InvestEU.

(65)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo preverjanje odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, vključujejo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(66)

Za Program InvestEU se uporablja finančna uredba. Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o proračunskih jamstvih.

(67)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (20), (Euratom, ES) št. 2185/96 (21) ter (EU) 2017/1939 (22) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(68)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (24), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(69)

Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (25) so posamezniki in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa InvestEU ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(70)

Da bi nebistvene elemente te uredbe dopolnili z naložbenimi smernicami in preglednico kazalnikov, olajšali hitro in prožno prilagajanje kazalnikov smotrnosti ter prilagodili stopnjo rezervacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo naložbenih smernic za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru različnih sklopov politike, preglednico kazalnikov, spremembo Priloge III k tej uredbi, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, ter prilagoditvijo stopnje rezervacij. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale naložbene smernice vsebovati ustrezne določbe, s katerimi bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev. Zlasti pomembno je, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(71)

Operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih izvajalski partner podpiše ali sklene v obdobju od 1. januarja 2021 do podpisa njihovih ustreznih sporazumov o jamstvu, bi morale biti upravičene do jamstva EU, če so takšne operacije navedene v sporazumu o jamstvu, če se zanje izvede pregled politike ali poda pozitivno mnenje v okviru postopka iz člena 19 Protokola št. 5 o statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU (v nadaljnjem besedilu: statut EIB), in jih v obeh primerih odobri naložbeni odbor.

(72)

Da se čim bolj optimizira raba proračunskih sredstev, bi moralo biti omogočeno, da bi se ustrezni portfelji finančnih instrumentov, ustanovljenih v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, in jamstvo EU v okviru Uredbe (EU) 2015/1017 kombinirali z jamstvom EU v okviru te uredbe. Povečana zmožnost za prevzemanje tveganj, ki bi jo dosegli s kombiniranjem, bi morala povečati učinkovitost jamstva EU v okviru te uredbe in tako omogočiti več podpore za končne uporabnike. Načini kombiniranja bi morali biti opredeljeni v sporazumu o jamstvu med Komisijo in EIB ali EIF. Pogoji kombiniranja bi morali biti skladni s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (26).

(73)

Ker ciljev te uredbe, in sicer odpraviti določene tržne nepopolnosti in naložbene okoliščine, ki niso optimalne, v vsej Uniji in državah članicah ter zagotovi v vsej Uniji tržno testiranje inovativnih finančnih produktov, zasnovanih za odpravljanje novih oziroma kompleksnih tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, ter sistemov razširjanja takih produktov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(74)

Da bi zagotovili nadaljevanje zagotavljanja podpore na zadevnem področju politike in da bi bilo mogoče izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati, z retroaktivnim učinkom, od 1. januarja 2021 –