ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 104

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 64
25. marec 2021


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2021/515 z dne 22. marca 2021 o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Avstralsko zvezo v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembi koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije

27

 

*

Sklep Sveta (EU) 2021/516 z dne 22. marca 2021 o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije

29

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/517 z dne 11. februarja 2021 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/2361 v zvezi z ureditvami plačil prispevkov za upravne odhodke enotnega odbora za reševanje

30

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/518 z dne 18. marca 2021 o registraciji geografske označbe žgane pijače v skladu s členom 30(2) Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta (Vasi vadkörte pálinka)

34

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/519 z dne 24. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1375 glede testiranja na trihinelo pri enoprstih kopitarjih in odstopanja od testiranja na trihinelo pri domačih prašičih, ki velja za Združeno kraljestvo ( 1 )

36

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/520 z dne 24. marca 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sledljivostjo nekaterih gojenih kopenskih živali ( 1 )

39

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/521 z dne 24. marca 2021 o posebni ureditvi za mehanizem, v skladu s katerim je treba za izvoz nekaterih izdelkov predložiti izvozno dovoljenje

52

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

DIREKTIVE

25.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 104/1


DIREKTIVA SVETA (EU) 2021/514

z dne 22. marca 2021

o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 113 in 115 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi upoštevanja novih pobud Unije na področju davčne transparentnosti je bila Direktiva Sveta 2011/16/EU (3) v zadnjih letih večkrat spremenjena. S temi spremembami so bile uvedene predvsem obveznosti poročanja, nato pa še sporočanje drugim državam članicam, ki se nanaša na finančne račune, vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnje cenovne sporazume, poročila po posameznih državah ter čezmejne aranžmaje, o katerih se poroča. S temi spremembami se je tako razširil obseg avtomatične izmenjave podatkov. Davčni organi držav članic imajo zdaj na voljo širši nabor orodij za sodelovanje pri odkrivanju in odpravljanju davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanja davkom.

(2)

Komisija je zadnja leta spremljala uporabo Direktive 2011/16/EU in leta 2019 dokončala njeno oceno. Na področju avtomatične izmenjave podatkov je sicer prišlo do znatnih izboljšav, še vedno pa je treba izboljšati določbe, ki se nanašajo na vse oblike izmenjave informacij in upravnega sodelovanja.

(3)

Zaprošeni organ na podlagi člena 5 Direktive 2011/16/EU organu prosilcu sporoči vse informacije, s katerimi razpolaga ali ki jih pridobi na podlagi administrativne preiskave in ki naj bi bile pomembne za izvajanje in izvrševanje notranjega prava držav članic v zvezi z davki, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive. Da bi zagotovili učinkovitost izmenjave informacij in preprečili neupravičene zavrnitve zaprosil ter zagotovili pravno varnost za davčne uprave in davčne zavezance, bi moral biti jasno opredeljen in kodificiran mednarodno dogovorjeni standard verjetne primernosti.

(4)

Včasih je treba obravnavati zaprosila za informacije, ki se nanašajo na skupine davčnih zavezancev, ki jih ni mogoče opredeliti posamično, temveč je verjetno primernost zaprošenih informacij mogoče opisati le na podlagi skupnih značilnosti. Glede na to bi morale davčne uprave skupinska zaprosila za informacije še naprej uporabljati v skladu z jasnim pravnim okvirom.

(5)

Pomembno je, da države članice izmenjujejo informacije, povezane s prihodki, ki izhajajo iz intelektualne lastnine, saj je to gospodarsko področje zaradi izrazito mobilnih temeljnih sredstev dovzetno za preusmerjanje dobičkov. Zato bi bilo treba licenčnine, kot so opredeljene v točki (b) člena 2 Direktive Sveta 2003/49/ES (4) vključiti v kategorije prihodkov, za katere velja obvezna avtomatična izmenjava podatkov, ter tako okrepiti boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom. Države članice bi si morale na vse mogoče in razumne načine prizadevati, da v sporočanje kategorij prihodkov in kapitala, za katere velja obvezna avtomatična izmenjava podatkov, vključijo identifikacijsko številko davčnega zavezanca (IŠD) rezidentov, ki jo izda država članica rezidentstva.

(6)

Digitalizacija gospodarstva v zadnjih letih hitro narašča. Posledično prihaja do vse večjega števila zapletenih situacij, povezanih z davčnimi goljufijami, davčnimi utajami in izogibanjem davkom. Čezmejna razsežnost storitev, ki jih ponujajo operaterji platform, je ustvarila zapleteno okolje, ki lahko predstavlja izziv za uveljavljanje davčnih pravil in zagotavljanje izpolnjevanja davčnih obveznosti. Izpolnjevanje davčnih obveznosti je pomanjkljivo, vrednost neprijavljenih prihodkov pa je precejšnja. Davčne uprave držav članic nimajo dovolj informacij za pravilno oceno in nadzor bruto prihodkov, zasluženih v njihovi državi s komercialnimi dejavnostmi, ki se izvajajo s posredovanjem digitalnih platform. To je še posebej problematično, kadar se prihodki ali obdavčljivi zneski prenašajo prek digitalnih platform s sedežem v drugi jurisdikciji.

(7)

Davčne uprave operaterje platform pogosto zaprosijo za informacije. Zato imajo operaterji platform znatne upravne stroške in stroške izpolnjevanja obveznosti. Hkrati so nekatere države članice uvedle enostransko obveznost poročanja, kar za operaterje platform ustvarja dodatno upravno breme, saj morajo izpolnjevati številne nacionalne standarde poročanja. Zato je bistveno, da se vzpostavi standardizirana zahteva glede poročanja, ki se uporablja za notranji trg.

(8)

Ker gre večina prihodkov ali obdavčljivih zneskov prodajalcev na digitalnih platformah čez mejo, bi sporočanje informacij v zvezi z zadevno dejavnostjo dalo dodatne pozitivne rezultate, če bi se o teh informacijah obveščalo tudi države članice, ki bi bile upravičene do obdavčitve ustvarjenih prihodkov. Ključnega pomena je zlasti avtomatična izmenjava podatkov med davčnimi organi, s čimer bi ti imeli potrebne informacije, da bi lahko pravilno ocenili dolgovani davek od dohodkov in dolgovani davek na dodano vrednost (DDV).

(9)

Za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga bi morala biti pravila glede poročanja učinkovita in enostavna. Ob priznavanju težav pri odkrivanju obdavčljivih dogodkov, do katerih pride pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki se izvaja prek digitalnih platform, in ob upoštevanju dodatnega upravnega bremena, s katerim bi se morale v takem primeru soočiti davčne uprave, je treba operaterjem platform naložiti obveznost poročanja. Operaterji platform lažje zbirajo in preverjajo potrebne informacije o vseh prodajalcih, ki delujejo na določeni digitalni platformi in jo uporabljajo.

(10)

Obveznost poročanja bi morala zajemati čezmejne dejavnosti in dejavnosti, ki ne segajo prek meja, s čimer bi se zagotovili učinkovitost pravil glede poročanja, pravilno delovanje notranjega trga, enaki konkurenčni pogoji in načelo nediskriminacije. Poleg tega bi taka uporabo pravil glede poročanja zmanjšala upravno breme za digitalne platforme.

(11)

Glede na široko uporabo digitalnih platform s strani posameznikov in subjektov pri opravljanju gospodarskih dejavnosti je bistveno zagotoviti, da se obveznosti poročanja uporabljajo ne glede na pravno naravo prodajalca. Kljub temu bi bilo treba določiti izjemo za državne subjekte, za katere naj ne bi veljala obveznost poročanja.

(12)

Davčne uprave bi morale s poročanjem o prihodkih, pridobljenih s takimi dejavnostmi, pridobiti celovite informacije, potrebne za pravilno oceno dolgovanega davka od dohodkov.

(13)

Zaradi poenostavitve in ublažitve stroškov izpolnjevanja obveznosti bi bilo smiselno od operaterjev platform zahtevati, da poročajo o prihodkih prodajalcev z uporabo digitalne platforme v eni sami državi članici.

(14)

Glede na značaj in prožnost digitalnih platform bi morala obveznost poročanja veljati tudi za tiste operaterje platform, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v Uniji, vendar niso niti rezidenti za davčne namene niti niso ustanovljeni ali se upravljajo in nimajo stalne poslovne enote v državi članici (v nadaljnjem besedilu: operaterji tujih platform). Tako bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za vse digitalne platforme in preprečili nelojalno konkurenco. Za lažjo dosego tega cilja bi bilo treba od operaterjev tujih platform zahtevati, da se za namene delovanja na notranjem trgu registrirajo in poročajo v eni sami državi članici. Države članice bi morale po preklicu registracije operaterja tuje platforme zagotoviti, da je tak operater tuje platforme ob vnovični registraciji v Uniji zadevni državi članici dolžan predložiti ustrezna jamstva, kot so zaprisežene pisne izjave ali varščine.

(15)

Kljub temu je primerno določiti ukrepe, s katerimi bi, kadar obstaja ustrezna ureditev, za operaterje tujih platform in davčne organe držav članic zmanjšali upravno breme ter tako zagotovili izmenjavo enakovrstnih informacij med jurisdikcijo zunaj Unije in državo članico. V teh primerih bi bilo operaterje platform, ki so poročali v jurisdikciji zunaj Unije, primerno oprostiti obveznosti poročanja v državi članici, kolikor se informacije, ki jih prejme država članica, nanašajo na dejavnosti s področja uporabe te direktive in so informacije enakovrstne zahtevanim informacijam v skladu s pravili glede poročanja iz te direktive. Da bi spodbudili upravno sodelovanje na tem področju z jurisdikcijami zunaj Unije ter ob priznavanju potrebe po prožnosti pri pogajanjih glede sporazumov med državami članicami in jurisdikcijami zunaj Unije, bi morala ta direktiva kvalificiranemu operaterju platforme iz jurisdikcije zunaj Unije omogočati, da enakovrstne informacije o prodajalcih, o katerih se poroča, sporoča le davčnemim organom jurisdikcije zunaj Unije, ta pa te informacije pošlje davčnim upravam držav članic. Ta mehanizem bi bilo treba omogočiti, kadar koli je to primerno, ter tako preprečiti večkratno sporočanje in prenos enakovrstnih informacij.

(16)

Ker se davčni organi po vsem svetu soočajo z izzivi, povezanimi z rastočim digitalnim platformnim gospodarstvom, je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) razvila vzorčna pravila za poročanje operaterjev platform v zvezi s prodajalci v delilnem gospodarstvu in gospodarstvu priložnostnih del (v nadaljnjem besedilu: vzorčna pravila). Glede na razširjenost čezmejnih dejavnosti, ki jih izvajajo digitalne platforme in prodajalci, ki so na njih dejavni, je mogoče razumno pričakovati, da bodo imele jurisdikcije zunaj Unije zadostne spodbude za sledenje vodilnemu zgledu Unije ter za zbiranje in vzajemno avtomatično izmenjavo podatkov o prodajalcih, o katerih se poroča, v skladu z vzorčnimi pravili. Čeprav vzorčna pravila niso enaka področju uporabe te direktive, kar zadeva prodajalce, o katerih je treba poročati, in digitalne platforme, prek katerih je treba poročati, naj bi omogočala sporočanje enakovrstnih informacij v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, ki spadajo na področji uporabe te direktive in vzorčnih pravil, ki pa se lahko dodatno razširita, da bi vključevala dodatne zadevne dejavnosti.

(17)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Natančneje, Komisija bi morala z izvedbenimi akti določiti, ali so informacije, ki jih je treba izmenjati na podlagi sporazuma med pristojnimi organi države članice in jurisdikcijo zunaj Unije, enakovredne informacijam, določenim v tej direktivi. Ker sklepanje sporazumov o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja z jurisdikcijami zunaj Unije ostaja v pristojnosti držav članic, bi se lahko ukrepanje Komisije sprožilo tudi z zaprosilom države članice. Ta upravni postopek bi moral – brez spreminjanja področja uporabe in pogojev te direktive – zagotavljati pravno varnost, kar zadeva korelacijo med obveznostmi, ki izhajajo iz te direktive, in kakršnimi koli sporazumi o izmenjavi informacij, ki jih imajo lahko države članice z jurisdikcijami zunaj Unije. V ta namen je nujno, da bi se na podlagi zaprosila države članice lahko pred predvideno sklenitvijo takega sporazuma določila tudi enakovrednost. Če izmenjava takih informacij temelji na večstranskem instrumentu, bi bilo treba odločitev o enakovrednosti sprejeti za celotni ustrezni okvir, ki ga tak instrument zajema. Kljub temu bi moralo biti po potrebi še vedno mogoče sprejeti odločitev o enakovrednosti v zvezi z dvostranskim instrumentom ali izmenjavo s posamezno jurisdikcijo zunaj Unije.

(18)

Zaradi preprečevanja davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanja davkom je primerno, da poročanje o poslovni dejavnosti vključuje najem nepremičnin, osebne storitve, prodajo blaga in najem katerega koli načina prevoza. Dejavnosti, ki jih izvaja prodajalec, ki deluje kot zaposleni pri operaterju platforme, ne bi smele spadati na področje uporabe takega poročanja.

(19)

Zaradi zmanjšanja nepotrebnih stroškov izpolnjevanja obveznosti za prodajalce, ki se ukvarjajo z dajanjem v najem nepremičnin, kot so hotelske verige ali organizatorji potovanj, bi bilo treba določiti prag glede števila najemov na oglaševano nepremičnino, nad katerim se obveznost poročanja ne bi uporabljala. Da bi se izognili tveganju izogibanja obveznostim poročanja s strani posrednikov, ki se na digitalnih platformah pojavljajo kot en sam prodajalec, pri čemer upravljajo številne nepremičninske enote, pa bi bilo treba kljub temu vzpostaviti ustrezne zaščitne ukrepe.

(20)

Cilj preprečevanja davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanja davkom bi bilo mogoče zagotoviti tako, da bi od operaterjev platform zahtevali, da o prihodkih, zasluženih prek digitalnih platform, poročajo že v zgodnji fazi, še preden davčni organi držav članic izvedejo svoje letne davčne odmere. Da bi davčnim organom držav članic olajšali delo, bi bilo treba sporočene informacije izmenjati v enem mesecu po poročanju. Za lažjo avtomatično izmenjavo podatkov in učinkovitejšo rabo virov bi morala izmenjava informacij potekati elektronsko, prek obstoječega skupnega komunikacijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: omrežje CCN), ki ga je razvila Unija.

(21)

Če operaterji tujih platform zadevnim davčnim organom jurisdikcij zunaj Unije sporočajo enakovrstne informacije o prodajalcih, o katerih se poroča, se od davčnih organov teh jurisdikcij pričakuje, da zagotovijo učinkovito izvajanje postopkov dolžne skrbnosti in zahtev glede poročanja. Kadar ni tako, pa bi morali biti operaterji tujih platform dolžni registrirati se in poročati v Uniji, države članice pa bi morale zagotoviti izvrševanje obveznosti registracije, dolžne skrbnosti in poročanja takih operaterjev tujih platform. Zato bi morale države članice določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Čeprav izbira kazni ostaja v pristojnosti držav članic, bi morale biti predpisane kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Ker imajo digitalne platforme pogosto velik geografski doseg, je primerno, da si države članice pri zagotavljanju izpolnjevanja zahtev glede registracije in poročanja, ki se uporabljajo za digitalne platforme, ki delujejo iz jurisdikcij zunaj Unije, prizadevajo za usklajeno ukrepanje, tudi tako, da v skrajnem primeru preprečijo, da bi digitalne platforme lahko delovale v Uniji. Komisija bi morala v mejah svoje pristojnosti olajšati usklajevanje ukrepov teh držav članic ter pri tem upoštevati morebitne prihodnje skupne ukrepe v zvezi z digitalnimi platformami in različnost morebitnih ukrepov, ki so na voljo državam članicam.

(22)

Okrepiti je treba določbe Direktive 2011/16/EU glede prisotnosti uradnikov ene države članice na ozemlju druge države članice in izvajanja sočasnega davčnega nadzora s strani dveh ali več držav članic, da se zagotovi učinkovitost navedenih določb. Odgovore na zaprosila za prisotnost uradnikov iz druge države članice bi zato morala zaprošena država članica zagotoviti v določenem roku. Kadar so uradniki ene države članice prisotni na ozemlju druge države članice med administrativno preiskavo ali pri njej sodelujejo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, bi morali, če želijo s posamezniki opraviti neposredne razgovore in preučiti dokumentacijo, upoštevati postopkovne ureditve, ki jih določi zaprošena država članica.

(23)

Od države članice, ki namerava izvesti sočasni davčni nadzor, bi bilo treba zahtevati, da svoj namen sporoči ostalim zadevnim državam članicam. Zaradi učinkovitosti in pravne varnosti je primerno določiti, da je pristojni organ vsake zadevne države članice dolžan odzvati se v določenem roku.

(24)

Z večstranskim nadzorom, ki se izvaja ob podpori programa Fiscalis 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), so se pokazale koristi usklajenega nadzora enega ali več davčnih zavezancev, ki so v skupnem ali dopolnilnem interesu pristojnih uprav dveh ali več držav članic. Taki skupni ukrepi se trenutno izvajajo le na podlagi kombinirane uporabe obstoječih določb glede prisotnosti uradnikov ene države članice na ozemlju druge države članice in sočasnega davčnega nadzora. Vendar se je v številnih primerih uporabe te prakse izkazalo, da so za zagotovitev pravne varnosti potrebne dodatne izboljšave.

(25)

Zato je primerno, da se Direktiva 2011/16/EU dopolni z več določbami, s katerimi bi dodatno pojasnili okvir in glavna načela, ki bi se morala uporabljati, kadar se pristojni organi držav članic odločijo zateči se k sredstvom skupne revizije. Skupne revizije, ki bi morale biti dodatno orodje pri upravnem sodelovanju med državami članicami na področju obdavčevanja, bi dopolnjevale obstoječi okvir, ki določa možnosti za prisotnost uradnikov druge države članice v upravnih uradih, udeležbo v administrativnih preiskavah in sočasni davčni nadzor. Potekale bi v obliki administrativne preiskave, ki bi jo skupaj izvajali pristojni organi dveh ali več držav članic, in bile povezane z eno ali več osebami, ki so v skupnem ali dopolnilnem interesu pristojnih organov teh držav članic. Skupne revizije imajo lahko pomembno vlogo pri prispevanju k boljšemu delovanju notranjega trga. Strukturirane bi morale biti tako, da bi davčnim zavezancem zagotovile pravno varnost z jasnimi postopkovnimi pravili, vključno z ukrepi za ublažitev tveganja dvojne obdavčitve.

(26)

Zaradi zagotovitve pravne varnosti bi morale določbe Direktive 2011/16/EU o skupni reviziji vsebovati tudi glavne vidike nadaljnjih podrobnosti tega orodja, kot so določen rok za odgovor na zaprosilo za skupno revizijo, obseg pravic in obveznosti uradnikov, ki sodelujejo pri skupni reviziji, ter postopek za pripravo končnega poročila o skupni reviziji. Te določbe o skupni reviziji se ne bi smele razlagati tako, da prejudicirajo postopke, ki bi potekali v državi članici v skladu z nacionalnim pravom kot posledica skupne revizije ali nadaljnje ukrepanje na njeni podlagi, kot je obračun ali odmera davka na podlagi odločbe davčnih organov držav članic, pritožbeni postopek ali postopek poravnave v zvezi z njo ali pravna sredstva, ki so davčnim zavezancem na voljo in izhajajo iz teh postopkov. Za zagotovitev pravne varnosti bi morale biti v končnem poročilu o skupni reviziji upoštevane ugotovitve, o katerih so se zadevni pristojni organi strinjali. Poleg tega pa bi se lahko zadevni pristojni organi strinjali tudi, da se v končno poročilo v o skupni reviziji ključijo vsa vprašanja, o katerih niso mogli doseči dogovora. Vzajemno dogovorjene ugotovitve iz končnega poročila o skupni reviziji bi bilo treba upoštevati v ustreznih instrumentih, ki jih izdajo pristojni organi sodelujočih držav članic po navedeni skupni reviziji.

(27)

Za zagotovitev pravne varnosti je primerno določiti, da se skupne revizije izvajajo na vnaprej dogovorjen in usklajen način ter v skladu z zakoni in postopkovnimi zahtevami države članice, v kateri se izvajajo dejavnosti skupne revizije. Take zahteve lahko vključujejo tudi obveznost zagotovitve tega, da uradniki države članice, ki so sodelovali pri skupni reviziji v drugi državi članici, po potrebi sodelujejo tudi v morebitnem postopku ugovora, preiskave ali pritožbe v tej državi članici.

(28)

Pravice in obveznosti uradnikov, ki sodelujejo pri skupni reviziji, če sodelujejo pri dejavnostih, ki se izvajajo v drugi državi članici, bi bilo treba določiti v skladu z zakoni države članice, v kateri se dejavnosti skupne revizije izvajajo. Uradniki druge države članice sicer upoštevajo zakone države članice, v kateri se izvajajo dejavnosti skupne revizije, hkrati pa ne bi smeli izvajati pooblastil, ki bi presegala obseg pooblastil, ki so jim podeljena po zakonih njihove države članice.

(29)

Čeprav je cilj določb o skupni reviziji zagotoviti koristno orodje za upravno sodelovanje na področju obdavčevanja, se ničesar v tej direktivi ne bi smelo razlagati, kot da je v neskladju z uveljavljenimi pravili o sodelovanju držav članic v pravosodnih zadevah.

(30)

Pomembno je, da se informacije, sporočene na podlagi Direktive 2011/16/EU, načeloma uporabljajo za odmero, upravljanje in izterjavo davkov, zajetih v stvarno področje uporabe navedene direktive. Čeprav to doslej ni bilo izključeno, so se zaradi nejasnega okvira pojavile negotovosti glede uporabe informacij. Ob upoštevanju pomena, ki ga ima DDV za delovanje notranjega trga, je zato primerno pojasniti, da se lahko informacije, sporočene med državami članicami, uporabijo tudi za odmero, upravljanje in izterjavo DDV in drugih posrednih davkov.

(31)

Država članica, ki sporoča informacije drugi državi članici za davčne namene, bi morala dovoliti uporabo teh informacij za drugačne namene, kolikor je to dovoljeno po nacionalnem pravu obeh držav članic. Država članica lahko to stori bodisi tako, da dovoli tako drugačno uporabo po obveznem zaprosilu druge države članice, bodisi tako, da vsem državam članicam sporoči seznam dovoljenih drugačnih namenov.

(32)

V pomoč davčnim upravam, ki sodelujejo pri izmenjavi informacij na podlagi te direktive, bi morale države članice ob pomoči Komisije pripraviti praktične ureditve, po potrebi vključno s sporazumom skupnih upravljavcev podatkov, sporazumom med obdelovalcem in upravljavcem podatkov ali njihovimi modeli. Do informacij, sporočenih na podlagi Direktive 2011/16/EU in predloženih z elektronskimi sredstvi z uporabo omrežja CCN, imajo lahko dostop le osebe, ki jih ustrezno pooblasti Urad Komisije za varnostno akreditacijo, in sicer le, če je to potrebno za oskrbovanje, vzdrževanje in razvoj osrednje podatkovne zbirke za upravno sodelovanje na področju obdavčenja in omrežja CCN. Komisija je odgovorna tudi za zagotavljanje varnosti osrednje podatkovne zbirke za upravno sodelovanje na področju obdavčenja in omrežja CCN.

(33)

Za preprečitev kršitve varstva podatkov in omejitev morebitne škode je zelo pomembno, da se izboljša varnost vseh podatkov, ki si jih izmenjujejo pristojni organi držav članic v okviru Direktive 2011/16/EU. Zato je primerno, da se navedena direktivo dopolni s pravili o postopku, ki ga morajo države članice in Komisija upoštevati v primeru kršitve varstva podatkov v državi članici, pa tudi v primerih, ko do kršitve pride v omrežju CCN. Glede na občutljivo naravo podatkov, ki so lahko predmet kršitve varstva podatkov, bi bilo primerno določiti ukrepe, kot je zaprosilo za začasno prekinitev izmenjave informacij z državo članico ali državami članicami, v kateri(h) je prišlo do kršitve varstva podatkov, oziroma začasna prekinitev take izmenjave informacij ali začasna prekinitev dostopa do omrežja CCN eni ali več državam članicam, dokler kršitev varstva podatkov ni odpravljena. Glede na tehnično naravo postopkov, povezanih z izmenjavo podatkov, bi se morale države članice ob pomoči Komisije dogovoriti o praktičnih ureditvah, potrebnih za izvajanje postopkov, ki jih je treba upoštevati v primeru kršitve varstva podatkov, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za preprečitev prihodnjih kršitev varstva podatkov.

(34)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2011/16/EU, zlasti pa za avtomatično izmenjavo podatkov med pristojnimi organi, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje standardnega obrazca z omejenim številom elementov, vključno z jezikovno ureditvijo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(35)

V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (7) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(36)

Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvede v okviru Direktive 2011/16/EU, bi morala biti še naprej skladna z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Uredbo (EU) 2018/1725. Obdelava podatkov je določena v Direktivi 2011/16/EU izključno s ciljem, ki je v splošnem javnem interesu, in sicer davčne zadeve ter nameni boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom, zaščite davčnih prihodkov in spodbujanja pravične obdavčitve, kar krepi možnosti za socialno, politično in gospodarsko vključevanje v državah članicah. Zato bi bilo treba v Direktivi 2011/16/EU posodobiti sklicevanja na ustrezno pravo Unije o varstvu podatkov, ki velja tudi za pravila, vzpostavljena s to direktivo. To je pomembno zlasti zato, da se zagotovita pravna varnost za upravljavce in obdelovalce podatkov v smislu uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 ter varstvo pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(37)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Njen namen je zlasti zagotoviti dosledno spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov in svobode gospodarske pobude.

(38)

Ker cilja te direktive, tj. učinkovitega upravnega sodelovanja med državami članicami pod pogoji, ki so združljivi s pravilnim delovanjem notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, Ker je namen te direktive izboljšati sodelovanje med davčnimi upravami, za kar so potrebna enotna pravila, ki so lahko učinkovita v čezmejnih primerih, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(39)

Direktivo 2011/16/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2011/16/EU se spremeni:

(1)

člen 3 se spremeni:

(a)

v točki 9 prvega pododstavka se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

v členu 8(1) ter členih 8a do 8ac, sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici brez predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih. V členu 8(1) se sklicevanje na podatke, ki so na voljo, nanaša na informacije, ki so v davčnih spisih države članice, ki sporoča informacije, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo informacij v navedeni državi članici;“;

(b)

v točki 9 prvega pododstavka se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

v vseh drugih določbah te direktive, razen člena 8(1), člena 8(3a) ter členov 8a do 8ac, sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij, določenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka te točke.“;

(c)

v točki 9 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V členu 8(3a), členu 8(7a), členu 21(2) in Prilogi IV ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz Priloge I. V členu 25(3) in (4) ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz Priloge I ali V. V členu 8aa in v Prilogi III ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz Priloge III. V členu 8ac in Prilogi V ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz Priloge V;“;

(d)

vstavijo se naslednje točke:

„26.

„skupna revizija“ pomeni administrativno preiskavo, ki jo skupaj izvajajo pristojni organi dveh ali več držav članic in je povezana z eno ali več osebami, ki so v skupnem ali dopolnilnem interesu pristojnih organov teh držav članic.

27.

„kršitev varstva podatkov“ pomeni kršitev varstva, ki povzroči uničenje, izgubo, spremembo ali kakršen koli neprimeren ali nepooblaščen dostop, razkritje ali uporabo informacij, med drugim osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani, kot posledico namernih nezakonitih dejanj, malomarnosti ali nesreč. Kršitev varstva podatkov lahko zadeva zaupnost, razpoložljivost in celovitost podatkov.“;

(2)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 5a

Verjetna primernost

1.   Za namene zaprosila iz člena 5 so zaprošene informacije verjetno primerne, če v času vložitve zaprosila organ prosilec meni, da v skladu z nacionalnim pravom obstaja razumna možnost, da bodo zaprošene informacije pomembne za davčne zadeve enega ali več davčnih zavezancev, ne glede na to, ali so identificirani z imenom ali kako drugače, in so upravičene za namene preiskave.

2.   Da bi se dokazala verjetna primernost zaprošenih informacij, organ prosilec zaprošenemu organu zagotovi vsaj naslednje informacije:

(a)

davčni namen, za katerega se informacije zahtevajo,

(b)

navedbo informacij, potrebnih za izvajanje ali izvrševanje nacionalnega prava.

3.   Če se zaprosilo iz člena 5 nanaša na skupino davčnih zavezancev, ki jih ni mogoče opredeliti posamično, organ prosilec zaprošenemu organu zagotovi vsaj naslednje informacije:

(a)

podroben opis skupine,

(b)

razlago veljavnega prava in dejstev, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da davčni zavezanci v skupini niso izpolnjevali obveznosti veljavnega prava,

(c)

razlago, kako bi zaprošene informacije pomagale pri ugotavljanju izpolnjevanja obveznosti davčnih zavezancev v skupini, ter

(d)

po potrebi dejstva in okoliščine, povezane s sodelovanjem tretje osebe, ki je dejavno prispevala k morebitnemu neizpolnjevanju obveznosti veljavnega prava s strani davčnih zavezancev v skupini.“;

(3)

v členu 6 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Zaprosilo iz člena 5 lahko vsebuje obrazloženo zaprosilo za administrativno preiskavo. Če zaprošeni organ meni, da administrativna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organ prosilec o razlogih za tako mnenje.“;

(4)

v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Zaprošeni organ predloži informacije iz člena 5 takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa tri mesece po datumu prejema zaprosila. Če pa na zaprosilo ne more odgovoriti v zadevnem roku, nemudoma, najpozneje pa v treh mesecih od prejema zaprosila, obvesti organ prosilec o razlogih za to in o datumu, do katerega bi lahko po svojem mnenju odgovoril. Rok ne sme biti daljši od šestih mesecev po datumu prejema zaprosila.

Če pa zaprošeni organ navedene informacije že ima, se te pošljejo v dveh mesecih od tega datuma.“;

(5)

v členu 7 se odstavek 5 črta;

(6)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Pristojni organ vsake države članice pristojnemu organu katere koli druge države članice z avtomatično izmenjavo sporoči vse podatke, ki so na voljo glede rezidentov v tej drugi državi članici, o naslednjih posebnih kategorijah prihodkov in kapitala, kakor se razlagajo po nacionalni zakonodaji države članice, ki te podatke sporoči:

(a)

dohodek iz zaposlitve;

(b)

plačila direktorjem;

(c)

produkti življenjskih zavarovanj, ki niso zajeti v drugih pravnih instrumentih Unije o izmenjavi podatkov in v drugih podobnih ukrepih;

(d)

pokojnine;

(e)

lastništvo nepremičnin in iz njih izhajajoči dohodek;

(f)

licenčnine.

Države članice si prizadevajo, da v sporočanje podatkov iz prvega pododstavka za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, vključijo identifikacijsko številko davčnega zavezanca (IŠD) rezidentov, ki jo izda država članica rezidentstva.

Države članice vsako leto obvestijo Komisijo o najmanj dveh kategorijah prihodkov in kapitala iz prvega pododstavka, v zvezi s katerima sporočajo podatke o rezidentih druge države članice.

2.   Države članice pred 1. januarjem 2024 obvestijo Komisijo o najmanj štirih kategorijah iz prvega pododstavka odstavka 1, v zvezi s katerimi pristojni organ vsake države članice pristojnemu organu katere koli druge države članice z avtomatično izmenjavo sporoči podatke o rezidentih v tej drugi državi članici. Taki podatki se nanašajo na davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali pozneje.“;

(b)

v odstavku 3 se črta drugi pododstavek;

(7)

člen 8a se spremeni:

(a)

v odstavku 5 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

za podatke, ki se sporočajo v skladu z odstavkom 1: nemudoma po izdaji, spremembi ali obnovitvi vnaprejšnjih davčnih stališč s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, najpozneje pa tri mesece po preteku polovice koledarskega leta, v katerem so bili vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani, spremenjeni ali obnovljeni;“;

(b)

v odstavku 6 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

povzetek vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z opisom zadevnih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij, in vse druge informacije, ki bi pristojnemu organu lahko pomagale pri oceni morebitnega davčnega tveganja, ne da bi to povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;“;

(8)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 8ac

Področje uporabe in pogoji obvezne avtomatične izmenjave podatkov, ki jih sporočajo operaterji platform

1.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi od Poročevalskih operaterjev platform zahteva, da izvajajo postopke dolžne skrbnosti in izpolnjujejo zahteve glede poročanja iz oddelkov II in III Priloge V. Zagotovi tudi učinkovito izvajanje takih ukrepov v skladu z oddelkom IV Priloge V in skladnost z njimi.

2.   Pristojni organ države članice, kadar je poročal v skladu z odstavkom 1, z avtomatično izmenjavo v roku, določenem v odstavku 3, pristojnemu organu države članice, v kateri je Prodajalec, o katerem se poroča, rezident, kot je določeno na podlagi odstavka D oddelka II Priloge V, in – kadar Prodajalec, o katerem se poroča, opravlja storitve najema nepremičnin – vsekakor pristojnemu organu države članice, v kateri se nahaja nepremičnina, na podlagi veljavnih postopkov dolžne skrbnosti in zahtev glede poročanja iz oddelkov II in III Priloge V sporoči naslednje podatke o vsakem Prodajalcu, o katerem se poroča:

(a)

ime, naslov registriranega sedeža, IŠD in po potrebi individualno identifikacijsko številko, dodeljeno na podlagi prvega pododstavka odstavka 4, Poročevalskega operaterja platforme ter poslovno(-a) ime(-na) Platforme (Platform), v zvezi s katero(-imi) Poročevalski operater platforme poroča;

(b)

ime in priimek Prodajalca, o katerem se poroča, ki je posameznik, in pravno ime Prodajalca, o katerem se poroča, ki je Subjekt;

(c)

Primarni naslov;

(d)

vsako IŠD Prodajalca, vključno z zadevno državo članico izdajateljico, če IŠD ne obstaja, pa kraj rojstva Prodajalca, o katerem se poroča, ki je posameznik;

(e)

matično številko podjetja Prodajalca, o katerem se poroča, ki je Subjekt;

(f)

identifikacijsko številko za DDV Prodajalca, o katerem se poroča, če je na voljo;

(g)

datum rojstva Prodajalca, o katerem se poroča, ki je posameznik;

(h)

Identifikator finančnega računa, na katerega se Nadomestilo plača ali pripiše, kolikor je na voljo Poročevalskemu operaterju platforme in pristojni organ države članice, v kateri je Prodajalec, o katerem se poroča, rezident v smislu odstavka D oddelka II Priloge V, ni uradno obvestil pristojnih organov vseh drugih držav članic, da ne namerava v ta namen uporabiti Identifikatorja finančnega računa;

(i)

če se razlikuje od imena Prodajalca, o katerem se poroča, poleg Identifikatorja finančnega računa še ime imetnika finančnega računa, na katerega se Nadomestilo plača ali pripiše, če je na voljo Poročevalskemu operaterju platforme, in vse druge informacije za finančno identifikacijo, ki so Poročevalskemu operaterju platforme na voljo v zvezi z imetnikom tega računa;

(j)

vsako državo članico, v katerih je Prodajalec, o katerem se poroča, rezident, kot je določeno na podlagi odstavka D oddelka II Priloge V;

(k)

skupno Nadomestilo, plačano ali pripisano v vsakem četrtletju Poročevalnega obdobja, in število Zadevnih dejavnosti, za katere je bilo plačano ali pripisano;

(l)

vse pristojbine, provizije ali davke, ki jih Poročevalski operater platforme zadrži ali zaračuna v vsakem četrtletju Poročevalnega obdobja.

Če Prodajalec, o katerem se poroča, opravlja storitve najema nepremičnin, se sporočijo naslednje dodatne informacije:

(a)

naslov vsake Oglaševane nepremičnine, ki je določen na podlagi postopkov iz odstavka E oddelka II Priloge V, in ustrezno registrsko številko v zemljiški knjigi oziroma enakovredno številko po nacionalnem pravu države članice, v kateri se nahaja, če je na voljo;

(b)

skupni znesek Nadomestila, plačanega ali pripisanega v vsakem četrtletju Poročevalnega obdobja, in število Zadevnih dejavnosti, posredovano v zvezi z vsako Oglaševano nepremičnino;

(c)

če je na voljo, število dni, ko je bila vsaka Oglaševana nepremičnina v Poročevalnem obdobju dana v najem, in vrsto vsake Oglaševane nepremičnine.

3.   Sporočanje na podlagi odstavka 2 tega člena se izvede z uporabo standardne elektronske oblike iz člena 20(4) v dveh mesecih po koncu Poročevalnega obdobja, na katerega se nanašajo veljavne zahteve glede poročanja Poročevalskega operaterja platforme. Prve informacije se sporočijo za Poročevalna obdobja od 1. januarja 2023 dalje.

4.   Za namene izpolnjevanja zahtev glede poročanja na podlagi odstavka 1 tega člena vsaka država članica določi potrebna pravila, v skladu s katerimi od Poročevalskega operaterja platforme v smislu točke (b) pododstavka A(4) oddelka I Priloge V zahteva, da se registrira v Uniji. Pristojni organ države članice registracije takemu Poročevalskemu operaterju platforme izda individualno identifikacijsko številko.

Države članice določijo pravila, na podlagi katerih se lahko Poročevalski operater platforme odloči za registracijo pri pristojnem organu ene same države članice v skladu s pravili iz odstavka F oddelka IV Priloge V. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi od Poročevalskega operaterja platforme v smislu točke (b) pododstavka A(4) oddelka I Priloge V, katerega registracija je bila preklicana v skladu s pododstavkom F(7) oddelka IV Priloge V, zahtevajo, da se lahko vnovič registrira le pod pogojem, da organom zadevne države članice predloži ustrezna jamstva za svojo zavezo, da bo izpolnil zahteve glede poročanja v Uniji, vključno z vsemi še neizpolnjenimi zahtevami glede poročanja.

Komisija z izvedbenimi akti določi praktične ureditve, potrebne za registracijo in identifikacijo Poročevalskih operaterjev platform. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).

5.   Če se za Operaterja platforme šteje, da je Izključeni operater platforme, pristojni organ države članice, v kateri je bil predložen dokaz v skladu s pododstavkom A(3) oddelka I Priloge V, o tem in o vseh naknadnih spremembah uradno obvesti pristojne organe vseh drugih držav članic.

6.   Komisija do 31. decembra 2022 vzpostavi centralni register, v katerem se beležijo informacije, ki so bile uradno posredovane v skladu z odstavkom 5 tega člena in sporočene v skladu s pododstavkom F(2) oddelka IV Priloge V. Ta centralni register je na voljo pristojnim organom vseh držav članic.

7.   Komisija z izvedbenimi akti na podlagi obrazloženega zaprosila države članice ali na lastno pobudo določi, ali so podatki, ki jih je treba avtomatično izmenjati na podlagi sporazuma med pristojnimi organi zadevne države članice in jurisdikcijo zunaj Unije, v smislu pododstavka (A)7 oddelka I Priloge V enakovredni tistim iz odstavka B oddelka III Priloge V. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).

Država članica, ki zaprosi za ukrep iz prvega pododstavka, obrazloženo zaprosilo pošlje Komisiji.

Če Komisija meni, da nima vseh informacij, potrebnih za presojo zaprosila, o tem v dveh mesecih od prejema zaprosila obvesti zadevno državo članico in podrobno navede, katere dodatne informacije potrebuje. Ko Komisija prejme vse informacije, za katere meni, da so potrebne, v roku enega meseca o tem uradno obvesti državo članico prosilko, ustrezne informacije pa predloži odboru iz člena 26(2).

Če ukrepa na lastno pobudo, Komisija sprejme izvedbeni akt iz prvega pododstavka šele potem, ko država članica sklene sporazum med pristojnimi organi z jurisdikcijo zunaj Unije, s katerim se zahteva avtomatična izmenjava podatkov o prihodkih prodajalcev, ki izhajajo iz dejavnosti, ki jih omogočajo Platforme.

Pri ugotavljanju, ali so informacije enakovrstne v smislu prvega pododstavka v zvezi z Zadevno dejavnostjo, Komisija ustrezno upošteva, v kolikšni meri ureditev, na kateri take informacije temeljijo, ustreza ureditvi iz Priloge V, zlasti kar zadeva:

(i)

opredelitve Poročevalskega operaterja platforme, Prodajalca, o katerem se poroča, in Zadevne dejavnosti;

(ii)

postopke, ki se uporabljajo za identifikacijo Prodajalcev, o katerih se poroča;

(iii)

zahteve glede poročanja ter

(iv)

pravila in upravne postopke, ki jih uvedejo jurisdikcije zunaj Unije, da bi zagotovile učinkovito izvajanje in izpolnjevanje postopkov dolžne skrbnosti in zahtev glede poročanja, določenih v tej ureditvi.

Enak postopek se uporablja za določitev, da informacije niso več enakovrstne.“;

(9)

člen 8b se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice Komisiji vsako leto pošljejo statistične podatke o obsegu avtomatičnih izmenjav v skladu s členi 8(1), 8(3a), 8aa in 8ac ter informacije o upravnih in drugih zadevnih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami, ter vse morebitne spremembe, tako za davčne uprave kot tudi za tretje osebe.“;

(b)

odstavek 2 se črta;

(10)

člen 11 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Za namene izmenjave informacij iz člena 1(1) lahko pristojni organ države članice od pristojnega organa druge države članice v zvezi z uradniki, ki jih pooblasti prvi organ, v skladu s postopkovnimi ureditvami, ki jih določi slednji, zahteva, da:

(a)

so prisotni v uradih, kjer upravni organi zaprošene države članice opravljajo svoje dolžnosti;

(b)

so prisotni med administrativnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice;

(c)

z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, kadar je to primerno, sodelujejo v administrativnih preiskavah, ki jih izvaja zaprošena država članica.

Zaprošeni organ odgovori na zaprosilo v skladu s prvim pododstavkom v 60 dneh po prejemu zaprosila, pri čemer potrdi, da se strinja, ali pa organu prosilcu posreduje obrazloženo zavrnitev.

Kadar so zaprošene informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, se uradnikom organa prosilca zagotovijo izvodi take dokumentacije.“;

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar so uradniki organa prosilca prisotni med administrativnimi preiskavami ali v njih sodelujejo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, lahko v skladu s postopkovnimi ureditvami, ki jih določi zaprošena država članica, opravijo razgovore s posamezniki in preučijo dokumentacijo.“;

(11)

v členu 12 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Pristojni organ vsake zadevne države članice se odloči, ali želi sodelovati pri sočasnem davčnem nadzoru. V 60 dneh od prejetja predloga potrdi, da se strinja, ali posreduje obrazloženo zavrnitev organu, ki je predlagal sočasni nadzor.“;

(12)

vstavi se naslednji oddelek:

„ODDELEK IIa

Skupne revizije

Člen 12a

Skupne revizije

1.   Pristojni organ ene države članice lahko zaprosi pristojni organ druge države članice (ali drugih držav članic) za izvedbo skupne revizije. Zaprošeni pristojni organi na zaprosilo za skupno revizijo odgovorijo v 60 dneh od njegovega prejema. Zaprošeni pristojni organ lahko iz upravičenih razlogov zavrne zaprosilo za skupno revizijo, ki ga poda pristojni organ države članice.

2.   Skupno revizijo na vnaprej dogovorjen in usklajen način, vključno z jezikovno ureditvijo, izvajajo pristojni organi države članice prosilke in zaprošene države članice, in sicer v skladu z zakoni in postopkovnimi zahtevami države članice, v kateri se izvajajo dejavnosti skupne revizije. Pristojni organ vsake države članice, v kateri se izvajajo dejavnosti skupne revizije, imenuje predstavnika, ki je odgovoren za spremljanje in usklajevanje skupne revizije v zadevni državi članici.

Pravice in obveznosti uradnikov držav članic, ki sodelujejo pri skupni reviziji, kadar so ti prisotni pri dejavnostih, ki se izvajajo v drugi državi članici, se določijo v skladu z zakoni države članice, v kateri se dejavnosti skupne revizije izvajajo. Uradniki druge države članice upoštevajo zakone države članice, v kateri se izvajajo dejavnosti skupne revizije, vendar ne izvajajo pooblastil, ki bi presegala obseg pooblastil, ki so jim podeljena po zakonih njihove države članice.

3.   Brez poseganja v odstavek 2 država članica, v kateri se izvajajo dejavnosti skupne revizije, sprejme potrebne ukrepe, s katerimi:

(a)

uradnikom druge države članice, ki sodelujejo pri dejavnostih skupne revizije, dovolijo, da v skladu s postopkovnimi ureditvami, ki jih določi država članica, v kateri se izvajajo dejavnosti skupne revizije, opravijo razgovore s posamezniki in preučijo dokumentacijo skupaj z uradniki države članice, v kateri se izvajajo navedene dejavnosti;

(b)

zagotovijo, da se dokazi, zbrani med dejavnostmi skupne revizije, lahko ocenijo, tudi kar zadeva njihovo dopustnost, pod enakimi pravnimi pogoji kot v primeru revizije, ki se izvaja v tisti državi članici in pri kateri sodelujejo samo uradniki te države članice, tudi med postopkom ugovora, preiskave ali pritožbe; in

(c)

zagotovi, da ima oseba ali osebe, ki so predmet skupne revizije ali na katere skupna revizija vpliva, enake pravice in obveznosti kot v primeru revizije, pri kateri sodelujejo samo uradniki te države članice, tudi med postopkom ugovora, preiskave ali pritožbe;

4.   Kadar pristojni organi dveh ali več držav članic izvajajo skupno revizijo, si prizadevajo za dogovor o dejstvih in okoliščinah zadevne skupne revizije ter za dogovor o davčnem položaju osebe ali oseb, ki so predmet revizije, na podlagi rezultatov skupne revizije. Ugotovitve skupne revizije se vključijo v končno poročilo. Vprašanja, o katerih se pristojni organi strinjajo, se vključijo v končno poročilo in upoštevajo v ustreznih instrumentih, ki jih izdajo pristojni organi sodelujočih držav članic po zadevni skupni reviziji.

Ob upoštevanju prvega pododstavka se ukrepi pristojnih organov države članice ali njihovih uradnikov po skupni reviziji in vsi nadaljnji postopki v zadevni državi članici, kot so odločba davčnih organov, pritožbeni postopek ali s tem povezana poravnava, izvedejo v skladu z nacionalnim pravom te države članice.

5.   Oseba ali osebe, ki -so predmet revizije, se v 60 dneh po objavi končnega poročila obvestijo o rezultatu skupne revizije, prejmejo pa tudi kopijo končnega poročila.“;

(13)

člen 16 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Za informacije, ki se na podlagi te direktive v kateri koli obliki sporočajo med državami članicami, velja obveznost varovanja uradne tajnosti, informacije pa morajo biti varovane tako, kot so varovane podobne informacije v nacionalnem pravu države članice, ki je informacije prejela. Take informacije se lahko uporabijo za ocenjevanje, izvajanje in uveljavljanje nacionalnega prava držav članic s področja davkov iz člena 2, DDV in drugih posrednih davkov.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Z dovoljenjem pristojnega organa države članice, ki sporoča informacije na podlagi te direktive, in samo, če to dovoljuje nacionalno pravo države članice pristojnega organa, ki prejme informacije, se lahko informacije in dokumenti, prejeti na podlagi te direktive, uporabijo za drugačne namene, kot so opredeljeni v odstavku 1. Tako dovoljenje se izda, če se lahko informacije uporabijo za podobne namene v državi članici pristojnega organa, ki sporoča informacije.

Pristojni organ vsake države članice lahko pristojnim organom vseh drugih držav članic posreduje seznam namenov, za katere se lahko v skladu z njegovim nacionalnim pravom uporabijo informacije in dokumenti, razen tistih iz odstavka 1. Pristojni organ, ki prejme informacije in dokumente, lahko prejete informacije in dokumente uporabi brez dovoljenja iz prvega pododstavka tega odstavka za katerega koli od namenov, ki jih navede država članica, ki sporoča informacije.“;

(14)

člen 20 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Standardni obrazec iz odstavka 1 vključuje najmanj naslednje informacije, ki jih predloži organ prosilec:

(a)

identiteto osebe, ki je predmet preverjanja ali preiskave, in – v primeru skupinskih zaprosil iz tretjega odstavka člena 5a(3) – podroben opis skupine;

(b)

davčni namen, za katerega se zahtevajo informacije.“;

(b)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Informacije, posredovane na lastno pobudo, in potrdilo o njihovem prejemu na podlagi členov 9 oziroma 10, zaprosila za vročitev na podlagi člena 13, povratne informacije na podlagi člena 14 in sporočila na podlagi člena 16(2) in (3) ter člena 24(2) se pošljejo na standardnem obrazcu, ki ga sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2).

4.   Avtomatična izmenjava podatkov na podlagi členov 8 in 8ac se izvede z uporabo standardne elektronske oblike, ki je namenjena spodbujanju take avtomatične izmenjave in jo Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 26(2).“;

(15)

v členu 21 se doda naslednji odstavek:

„7.   Komisija razvije varen osrednji vmesnik za upravno sodelovanje na področju obdavčevanja ter zanj zagotovi tehnično in logistično podporo, države članice pa prek njega komunicirajo z uporabo standardnih obrazcev v skladu s členom 20(1) in (3). Dostop do navedenega vmesnika imajo pristojni organi vseh držav članic. Za namen zbiranja statističnih podatkov ima Komisija dostop do informacij o izmenjavah informacij, shranjenih na vmesniku, ki se lahko pridobijo samodejno. Komisija ima dostop samo do anonimnih in zbirnih podatkov. Dostop Komisije ne posega v obveznost držav članic, da zagotovijo statistične podatke o izmenjavi informacij v skladu s členom 23(4).

Komisija z izvedbenimi akti določi potrebno praktično ureditev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).“;

(16)

v členu 22 se odstavek 1a nadomesti z naslednjim:

„1a.   Za namene izvedbe in izvršitve zakonov držav članic, ki uveljavljajo to direktivo, ter za zagotovitev delovanja upravnega sodelovanja, ki ga vzpostavlja, države članice z zakonom omogočijo dostop davčnim organom do mehanizmov, postopkov, dokumentov in informacij iz členov 13, 30, 31, 32a in 40 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*1)

(*1)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;"

(17)

v členu 23a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Informacije, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 23, in kakršno koli poročilo ali dokument, ki ga pripravi Komisija s pomočjo teh informacij, se lahko pošljejo drugim državam članicam. Za poslane informacije velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, varovani pa morajo biti tako, kot so varovane podobne informacije v nacionalnem pravu države članice, ki jih je prejela.

Države članice lahko poročila in dokumente iz prvega pododstavka, ki jih pripravi Komisija, uporabijo le v analitične namene in jih ne smejo objaviti ali dati na voljo nobeni drugi osebi ali organu brez izrecne privolitve Komisije.

Ne glede na prvi in drugi pododstavek lahko Komisija vsako leto objavi anonimizirane povzetke statističnih podatkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 23(4).“;

(18)

člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

Varstvo podatkov

1.   Za vse izmenjave informacij na podlagi te direktive velja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (*2). Vendar pa države članice za namene pravilne uporabe te direktive omejijo obseg obveznosti in pravic iz člena 13, člena 14(1) in člena 15 Uredbe (EU) 2016/679 na obseg, ki je potreben zaradi zaščite interesov, navedenih v točki (e) člena 23(1) navedene uredbe.

2.   Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) se uporablja za kakršno koli obdelavo osebnih podatkov v okviru te direktive s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije. Vendar se za namene pravilne uporabe te direktive obseg obveznosti in pravic iz člena 15, člena 16(1) ter členov 17 do 21 Uredbe (EU) 2018/1725 omeji, kolikor je to potrebno zaradi zaščite interesov, navedenih v točki (c) člena 25(1) navedene uredbe.

3.   Poročevalske finančne institucije, posredniki, Poročevalski operaterji platform in pristojni organi držav članic se štejejo za upravljavce podatkov, kadar posamezno ali skupaj določijo namene in sredstva obdelave osebnih podatkov v smislu Uredbe (EU) 2016/679.

4.   Ne glede na odstavek 1 vsaka država članica zagotovi, da vsaka Poročevalska finančna institucija, posrednik oziroma Poročevalski operater platforme, ki spada pod njeno jurisdikcijo:

(a)

obvesti vsakega zadevnega posameznika, da se bodo z njim povezane informacije zbirale in pošiljale v skladu s to direktivo, in

(b)

vsakemu zadevnemu posamezniku zagotovi vse informacije, do katerih je posameznik upravičen od upravljavca podatkov, in sicer dovolj zgodaj, da lahko ta posameznik uveljavlja svoje pravice do varstva podatkov, v vsakem primeru pa pred sporočanjem informacij.

Ne glede na točko (b) prvega pododstavka vsaka država članica določi pravila, v skladu s katerimi morajo Poročevalski operaterji platform obvestiti Prodajalce, o katerih se poroča, o Nadomestilu, o katerem se poroča.

5.   Informacije, obdelane v skladu s to direktivo, se hranijo le toliko, kolikor je potrebno za dosego namenov te direktive, v vsakem primeru pa skladno z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov.

6.   Država članica, v kateri je prišlo do kršitve varstva podatkov, Komisiji nemudoma prijavi to kršitev in naknadne popravne ukrepe. Komisija o kršitvi varstva podatkov, ki ji je bila prijavljena ali s katero je seznanjena, in o morebitnih popravnih ukrepih, nemudoma obvesti vse države članice.

Vsaka država članica lahko začasno prekine izmenjavo informacij z državo članico ali državami članicami, v katerih je prišlo do kršitve varstva podatkov, o čemer pisno obvesti Komisijo in zadevne države članice. Taka začasna prekinitev ima takojšnji učinek.

Država članica ali države članice, v katerih je prišlo do kršitve varstva podatkov, preišče, ustavi in odpravi kršitev varstva podatkov, ter v pisnem obvestilu Komisiji zaprosi za začasno prekinitev dostopa do omrežja CCN za namene te direktive, če kršitve varstva podatkov ni mogoče takoj in ustrezno ustaviti. Komisija na tako prošnjo tej državi članici ali tem državam članicam začasno prekine dostop do omrežja CCN za namene te direktive.

Po prejemu prijave s strani države članice, v kateri je prišlo do kršitve varstva podatkov, o odpravi kršitve varstva podatkov Komisija ponovno vzpostavi dostop do omrežja CCN za zadevno državo članico ali države članice za namene te direktive. Če ena ali več držav članic Komisijo zaprosi za skupno preverjanje, ali je bila kršitev varstva podatkov uspešno odpravljena, Komisija po takem preverjanju ponovno vzpostavi dostop do omrežja CCN za zadevno državo članico ali države članice za namene te direktive.

Če pride do kršitve varstva podatkov v osrednji podatkovni zbirki ali omrežju CCN za namene te direktive in če bi to lahko vplivalo na izmenjave med državami članicami prek omrežja CNN, Komisija brez nepotrebnega odlašanja obvesti države članice o kršitvi varstva podatkov in vseh sprejetih popravnih ukrepih. Taki popravni ukrepi lahko vključujejo začasno prekinitev dostopa do osrednje podatkovne zbirke ali omrežja CCN za namene te direktive, dokler kršitev varstva podatkov ni odpravljena.

7.   Države članice se ob pomoči Komisije dogovorijo o praktični ureditvi, potrebni za izvajanje tega člena, vključno s postopki za obvladovanje kršitev varstva podatkov, ki so usklajeni z mednarodno priznanimi dobrimi praksami, in po potrebi sporazumom skupnih upravljavcev podatkov, sporazumom med obdelovalcem in upravljavcem podatkov ali njihovimi modeli.

(*2)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1)."

(*3)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).“;"

(19)

člen 25a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25a

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive v zvezi s členi 8aa, 8ab in 8ac, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“;

(20)

doda se nova Priloga V, katere besedilo je navedeno v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice do 31. decembra 2022 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice te predpise uporabljajo od 1. januarja 2023.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice z odstopanjem od odstavka 1 tega člena do 31. decembra 2023 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s točko (1)(d) člena 1 te direktive v zvezi s točko 26 člena 3 Direktive 2011/16/EU, in s točko 12 člena 1 te Direktive v zvezi z oddelkom IIa Direktive 2011/16/EU. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice začnejo te predpise uporabljati najpozneje od 1. januarja 2024.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3.   Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 22. marca 2021

Za Svet

predsednica

M. do C. ANTUNES


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(3)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(4)  Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26.6.2003, str. 49).

(5)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6)  Uredba (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi akcijskega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 25).

(7)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(8)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).


PRILOGA

„PRILOGA V

POSTOPKI DOLŽNE SKRBNOSTI, ZAHTEVE GLEDE POROČANJA IN DRUGA PRAVILA ZA OPERATERJE PLATFORM

V tej prilogi so določeni postopki dolžne skrbnosti in zahteve glede poročanja in druga pravila, ki jih morajo uporabljati Poročevalski operaterji platform, da bi državam članicam omogočili sporočanje informacij iz člena 8ac te direktive v okviru avtomatične izmenjave podatkov.

V tej prilogi so prav tako določena pravila in upravni postopki, ki jih uvedejo države članice, da bi zagotovile učinkovito izvajanje in izpolnjevanje postopkov dolžne skrbnosti in zahtev glede poročanja, navedenih v tej prilogi.

Oddelek I

Opredeljeni izrazi

Navedeni izrazi pomenijo naslednje:

A.

Poročevalski operaterji platform

1.

‚Platforma‘ pomeni katero koli programsko opremo, vključno s spletnim mestom ali njegovim delom in aplikacijami, tudi mobilnimi, ki je dostopna uporabnikom in Prodajalcem omogoča, da so povezani z drugimi uporabniki, da zanje posredno ali neposredno izvajajo Zadevno dejavnost. Vključuje tudi kakršno koli ureditev za zbiranje in plačilo Nadomestila v zvezi z Zadevno dejavnostjo.

Izraz ‚Platforma‘ ne vključuje programske opreme, ki brez nadaljnjega posredovanja pri izvajanju Zadevne dejavnosti izključno dovoljuje kar koli od naslednjega:

(a)

obdelavo plačil v zvezi z Zadevno dejavnostjo;

(b)

navedbo ali oglaševanje Zadevne dejavnosti s strani uporabnikov;

(c)

preusmeritev ali prenos uporabnikov na Platformo.

2.

‚Operater platforme‘ pomeni Subjekt, ki sklene pogodbe s Prodajalci, da jim da na voljo celo Platformo ali njen del.

3.

‚Izključeni operater platforme‘ pomeni Operaterja platforme, ki vnaprej in vsako leto pristojnemu organu države članice, ki bi mu moral Upravljavec platforme v skladu s pravili iz pododstavkov A(1) do A(3) oddelka III sicer poročati, zadovoljivo dokaže, da je celoten poslovni model Platforme tak, da nima Prodajalcev, o katerih se poroča.

4.

‚Poročevalski operater platforme‘ pomeni Operaterja platforme, razen Izključenega operaterja platforme, za katerega velja kateri koli od naslednjih primerov:

(a)

je rezident za davčne namene v državi članici ali, če tak Operater platforme nima rezidentstva za davčne namene v državi članici, izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

(i)

je ustanovljen po zakonih države članice;

(ii)

je njegov sedež uprave (tudi dejanske uprave) v državi članici;

(iii)

ima stalno poslovno enoto v državi članici in ni Kvalificirani operater platforme zunaj Unije;

(b)

ni niti rezident za davčne namene niti ni ustanovljen ali se upravlja v državi članici in nima stalne poslovne enote v državi članici, temveč Prodajalcem, o katerih se poroča, omogoča izvajanje Zadevne dejavnosti, ali omogoča izvajanje Zadevne dejavnosti, ki vključuje dajanje v najem nepremičnin, ki se nahajajo v državi članici, in ni Kvalificirani operater platforme zunaj Unije.

5.

‚Kvalificirani operater platforme zunaj Unije‘ pomeni Operaterja platforme, za katerega so vse Zadevne dejavnosti, ki jih omogoča, tudi Kvalificirane zadevne dejavnosti, in ki je rezident za davčne namene v Kvalificirani jurisdikciji zunaj Unije ali, če tak Operater platforme nima rezidentstva za davčne namene v Kvalificirani jurisdikciji zunaj Unije, izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

(a)

je ustanovljen po zakonih Kvalificirane jurisdikcije zunaj Unije ali

(b)

je njegov sedež uprave (tudi dejanske uprave) v Kvalificirani jurisdikciji zunaj Unije.

6.

‚Kvalificirana jurisdikcija zunaj Unije‘ pomeni jurisdikcijo zunaj Unije, ki ima s pristojnimi organi vseh držav članic, ki so na seznamu, ki ga objavi jurisdikcija zunaj Unije, opredeljene kot jurisdikcije, o katerih se poroča, sklenjen Veljaven kvalificiran sporazum med pristojnimi organi.

7.

‚Veljaven kvalificiran sporazum med pristojnimi organi‘ pomeni sporazum med pristojnimi organi države članice in jurisdikcijo zunaj Unije, s katerim se zahteva avtomatična izmenjava podatkov, enakovrstnih tistim iz odstavka B oddelka III te priloge, kot je potrjeno z izvedbenim aktom v skladu s členom 8ac(7).

8.

‚Zadevna dejavnost‘ pomeni dejavnost, ki se izvede za Nadomestilo in je kar koli od naslednjega:

(a)

najem nepremičnin, vključno s stanovanjskimi in poslovnimi nepremičninami, pa tudi vseh drugih nepremičnin in parkirišč;

(b)

Osebna storitev;

(c)

prodaja Blaga;

(d)

najem katere koli vrste prevoza;

Izraz ‚Zadevna dejavnost‘ ne vključuje dejavnosti Prodajalca, ki deluje kot zaposleni pri Operaterju platforme ali povezanem Subjektu Operaterja platforme.

9.

‚Kvalificirane zadevne dejavnosti‘ pomenijo vse Zadevne dejavnosti, za katere velja avtomatična izmenjava na podlagi Veljavnega kvalificiranega sporazuma med pristojnimi organi.

10.

‚Nadomestilo‘ pomeni nadomestilo v kakršni koli obliki, brez kakršnih koli pristojbin, provizij ali davkov, ki ga Poročevalski operater platforme zadrži ali zaračuna in ki je plačano ali pripisano Prodajalcu v zvezi z Zadevno dejavnostjo ter katerega znesek je Operaterju platforme znan oziroma se razumno pričakuje, da mu je znan.

11.

‚Osebna storitev‘ pomeni storitev, ki vključuje delo na podlagi časa ali nalog, ki ga opravi en ali več posameznikov, ki delujejo neodvisno ali v imenu Subjekta, in se izvede na zahtevo uporabnika bodisi prek spleta bodisi v fizični obliki izven spleta po tem, ko je bila omogočena prek platforme.

B.

Prodajalci, o katerih se poroča

1.

‚Prodajalec‘ pomeni uporabnika Platforme, bodisi posameznika bodisi Subjekt, ki je kadar koli v Poročevalnem obdobju registriran na Platformi in izvaja Zadevno dejavnost.

2.

‚Aktivni prodajalec‘ pomeni katerega koli Prodajalca, ki v Poročevalnem obdobju bodisi zagotavlja Zadevno dejavnost bodisi se mu v Poročevalnem obdobju v zvezi z Zadevno dejavnostjo plača ali pripiše Nadomestilo.

3.

‚Prodajalec, o katerem se poroča‘ pomeni katerega koli Aktivnega prodajalca, razen Izključenega prodajalca, ki je rezident v državi članici ali je dal v najem nepremičnino, ki se nahaja v državi članici.

4.

‚Izključeni prodajalec‘ pomeni katerega koli prodajalca:

(a)

ki je Državni subjekt

(b)

ki je Subjekt, s katerega delnicami se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali pa je povezan Subjekt Subjekta, s katerega delnicami se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev;

(c)

ki je Subjekt, za katerega je Operater platforme omogočil več kot 2 000 Zadevnih dejavnosti z najemanjem nepremičnine v zvezi z Oglaševano nepremičnino med Poročevalnim obdobjem; ali

(d)

za katerega je Operater platforme omogočil manj kot 30 Zadevnih dejavnosti s prodajo Blaga in za katerega skupni znesek Nadomestila, plačanega ali pripisanega med Poročevalnim obdobjem, ni presegel 2 000 EUR.

C.

Druge opredelitve

1.

‚Subjekt‘ pomeni pravno osebo ali pravni dogovor, kot je družba, partnerstvo, skrbniški sklad ali fundacija. Subjekt je povezan Subjekt drugega Subjekta, če en Subjekt nadzoruje drugega ali pa sta oba pod skupnim nadzorom. V ta namen nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta. Pri posredni udeležbi se izpolnjevanje zahteve glede več kot 50-odstotnega deleža lastninske pravice pri kapitalu drugega Subjekta določi tako, da se pomnožijo deleži po zaporednih stopnjah. Za osebo z več kot 50 % glasovalnih pravic se šteje, da jih ima 100 %.

2.

‚Državni subjekt‘ pomeni vlado države članice ali druge jurisdikcije, katero koli politično enoto države članice ali druge jurisdikcije (kar vključuje zvezno državo, pokrajino, okrožje ali občino) ali katero koli agencijo ali javni organ v popolni lasti države članice ali druge jurisdikcije oziroma enega ali več navedenih subjektov (pri čemer vsak velja za ‚Državni subjekt‘).

3.

‚IŠD‘ pomeni identifikacijsko številko davčnega zavezanca, ki jo izda država članica, ali enakovredno oznako, če identifikacijska številka davčnega zavezanca ne obstaja.

4.

‚Identifikacijska številka za DDV‘ pomeni edinstveno številko za identifikacijo davčnega zavezanca ali pravnega subjekta, ki ni davčni zavezanec, registriranega za namene davka na dodano vrednost.

5.

‚Primarni naslov‘ pomeni naslov, ki je primarno prebivališče Prodajalca, ki je posameznik, in naslov, ki je registrirani sedež Prodajalca, ki je Subjekt.

6.

‚Poročevalno obdobje‘ pomeni koledarsko leto, za katero je poročanje zaključeno v skladu z oddelkom III.

7.

‚Oglaševana nepremičnina‘ pomeni vse nepremičninske enote na isti ulici in številki, ki so v lasti istega lastnika in jih na Platformi ponuja v najem isti Prodajalec.

8.

‚Identifikator finančnega računa‘ pomeni Operaterju platforme razpoložljivo edinstveno identifikacijsko številko ali sklic bančnega računa ali drugega podobnega računa plačilnih storitev, na katerega se Nadomestilo plača ali pripiše.

9.

‚Blago‘ pomeni vsako premoženje v stvareh.

Oddelek II

Postopki dolžne skrbnosti

Za identifikacijo Prodajalcev, o katerih se poroča, se uporabljajo naslednji postopki:

A.

Prodajalci, za katere se ne zahteva pregled

Za namene ugotavljanja, ali se Prodajalec, ki je Subjekt, šteje za Izključenega prodajalca v smislu točk (a) in (b) pododstavka B(4) oddelka I, se lahko Poročevalski operater platforme opira na javno dostopne informacije ali potrditev Prodajalca, ki je Subjekt.

Za namene ugotavljanja, ali se Prodajalec šteje za Izključenega prodajalca v smislu točk (c) in (d) pododstavka B(4) oddelka I, se lahko Poročevalski operater platforme opira na evidence, ki so mu na voljo.

B.

Zbiranje informacij o Prodajalcu

1.

Poročevalski operater platforme za vsakega Prodajalca, ki je posameznik, vendar ni Izključeni prodajalec, zbere vse naslednje informacije:

(a)

ime in priimek;

(b)

Primarni naslov;

(c)

vsako IŠD, izdano temu Prodajalcu, vključno z vsako državo članico izdajateljico, če IŠD ne obstaja, pa kraj rojstva tega Prodajalca;

(d)

Identifikacijsko številko za DDV tega Prodajalca, če je na voljo;

(e)

datum rojstva.

2.

Poročevalski operater platforme za vsakega Prodajalca, ki je Subjekt, vendar ni Izključeni prodajalec, zbere vse naslednje informacije:

(a)

pravno ime;

(b)

Primarni naslov;

(c)

vsako IŠD, izdano temu Prodajalcu, vključno z vsako državo članico izdajateljico;

(d)

Identifikacijsko številko za DDV tega Prodajalca, če je na voljo;

(e)

matično številko podjetja;

(f)

obstoj kakršne koli stalne poslovne enote, prek katere se izvajajo Zadevne dejavnosti v Uniji, če je na voljo, z navedbo vsake države članice, v kateri je taka stalna poslovna enota.

3.

Ne glede na pododstavka B(1) in (2) Poročevalskemu operaterju platforme ni treba zbrati informacij iz točk (b) do (e) pododstavka B(1) in točk (b) do (f) pododstavka B(2), kadar se za ugotavljanje identitete in davčnega rezidentstva Prodajalca opira na neposredno potrditev identitete in rezidentstva Prodajalca s strani identifikacijske storitve, ki jo je dala na voljo država članica ali Unija.

4.

Ne glede na točko (c) pododstavka B(1) ter točki (c) in (e) pododstavka B(2) Poročevalskemu operaterju platforme ni treba zbrati IŠD oziroma matične številke podjetja, odvisno od primera, v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

država članica, katere rezident je Prodajalec, Prodajalcu ne izda IŠD ali matične številke podjetja;

(b)

država članica, katere rezident je Prodajalec, ne zahteva zbiranja IŠD, izdane Prodajalcu.

C.

Preverjanje informacij o Prodajalcu

1.

Poročevalski operater platforme z uporabo vseh informacij in dokumentov, ki so mu na voljo v njegovih evidencah, ter elektronskega vmesnika, ki ga država članica ali Unija da na voljo brezplačno za preverjanje veljavnosti IŠD in/ali Identifikacijske številke za DDV, ugotovi, ali so informacije, zbrane v skladu z odstavkom A, pododstavkom B(1), točkami (a) do (e) pododstavka B(2) in odstavkom E, zanesljive.

2.

Ne glede na pododstavek C(1) lahko Poročevalski operater platforme za dokončanje postopkov dolžne skrbnosti v skladu s pododstavkom F(2) z uporabo informacij in dokumentov, ki so mu na voljo v njegovih evidencah, po katerih je omogočeno elektronsko iskanje, ugotovi, ali so informacije, zbrane v skladu z odstavkom A, pododstavkom B(1), točkami (a) do (e) pododstavka B(2) in odstavkom E, zanesljive.

3.

Pri uporabi točke (b) pododstavka F(3) in ne glede na pododstavka C(1) in C(2) Poročevalski operater platforme v primerih, kadar utemeljeno domneva, da je katera koli od informacij, opisanih v odstavku B ali E, morda netočna na podlagi informacij, ki jih je predložil pristojni organ države članice v zaprosilu, ki se nanaša na določenega Prodajalca, od Prodajalca zahteva, da popravi informacije, za katere je bilo ugotovljeno, da so netočne, in predloži zanesljiva in od neodvisnih virov pridobljena dokazila, podatke ali informacije, na primer:

(a)

veljaven identifikacijski dokument, ki ga izda vlada;

(b)

novejše potrdilo o davčnem rezidentstvu.

D.

Določitev države članice/držav članic rezidentstva Prodajalca za namene te direktive

1.

Poročevalski operater platforme šteje, da je Prodajalec rezident v državi članici, v kateri ima Primarni naslov. Če država članica rezidentstva Prodajalca ni država članica, v kateri ima Prodajalec Primarni naslov, Poročevalski operater platforme šteje, da je Prodajalec rezident tudi v državi članici izdajateljici IŠD. Če je Prodajalec predložil informacije v zvezi z obstojem stalne poslovne enote v skladu s točko (f) pododstavka B(2), Poročevalski operater platforme šteje, da je Prodajalec rezident tudi v zadevni državi članici, ki jo je navedel Prodajalec.

2.

Ne glede na pododstavek D(1) Poročevalski operater platforme šteje, da je Prodajalec rezident v vsaki državi članici, ki je bila potrjena s storitvijo elektronske identifikacije, ki jo je v skladu s pododstavkom B(3) dala na voljo država članica ali Unija.

E.

Zbiranje informacij o najetih nepremičninah

Kadar Prodajalec izvaja Zadevno dejavnost, ki vključuje najem nepremičnin, Poročevalski operater platforme zbere naslov vsake Oglaševane nepremičnine in ustrezno registrsko številko v zemljiški knjigi, če je bila izdana, oziroma njen ekvivalent po nacionalnem pravu države članice, v kateri se nahaja. Če je Poročevalski operater platforme omogočil več kot 2 000 Zadevnih dejavnosti z najemanjem Oglaševane nepremičnine za istega Prodajalca, ki je Subjekt, Poročevalski operater platforme zbere dokazila, podatke ali informacije, da je Oglaševana nepremičnina v lasti istega lastnika.

F.

Časovni okvir in veljavnost postopkov dolžne skrbnosti

1.

Poročevalski operater platforme zaključi postopke dolžne skrbnosti iz odstavkov A do E do 31. decembra Poročevalnega obdobja.

2.

Ne glede na pododstavek F(1) morajo biti za Prodajalce, ki so že bili registrirani na Platformi 1. januarja 2023 ali na datum, ko Subjekt postane Poročevalski operater platforme, postopki dolžne skrbnosti iz odstavkov A do E zaključeni do 31. decembra drugega Poročevalnega obdobja za Poročevalskega operaterja platforme.

3.

Ne glede na pododstavek F(1) se lahko Poročevalski operater platforme opira na postopke dolžne skrbnosti, izvedene v zvezi s prejšnjimi Poročevalnimi obdobji, če:

(a)

so bile informacije o Prodajalcu, zahtevane v pododstavkih B(1) in B(2), bodisi zbrane in preverjene bodisi potrjene v zadnjih 36 mesecih in

(b)

Poročevalski operater platforme nima razloga, da bi domneval, da so informacije, zbrane v skladu z odstavki A, B in E, nezanesljive ali netočne oziroma so postale nezanesljive ali netočne.

G.

Uporaba postopkov dolžne skrbnosti samo za Aktivne prodajalce

Poročevalski operater platforme se lahko odloči, da postopke dolžne skrbnosti v skladu z odstavki A do F zaključi samo v zvezi z Aktivnimi prodajalci.

H.

Zaključek postopkov dolžne skrbnosti s strani tretjih oseb

1.

Poročevalski operater platforme se lahko pri izpolnitvi obveznosti dolžne skrbnosti iz tega oddelka opira na tretjega ponudnika storitev, vendar je za take obveznosti še naprej odgovoren Poročevalski operater platforme.

2.

Kadar Operater platforme izpolni obveznosti dolžne skrbnosti za Poročevalskega operaterja platforme v zvezi z isto Platformo na podlagi pododstavka H(1), ta Operater platforme izvede postopke dolžne skrbnosti na podlagi pravil iz tega oddelka. Za obveznosti dolžne skrbnosti je še naprej odgovoren Poročevalski operater platforme.

Oddelek III

Zahteve glede poročanja

A.

Čas in način poročanja

1.

Poročevalski operater platforme v smislu točke (a) pododstavka A(4) oddelka I pristojnemu organu države članice, določene v skladu s točko (a) pododstavka A(4) oddelka I, sporoči informacije iz odstavka B tega oddelka v zvezi s Poročevalnim obdobjem najpozneje 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je Prodajalec identificiran kot Prodajalec, o katerem se poroča. Če je Poročevalskih operaterjev platform več, je vsak izmed njih oproščen poročanja o informacijah, če ima v skladu z nacionalnim pravom dokaz, da je o istih informacijah poročal drug Poročevalski operater platforme.

2.

Če Poročevalski operater platforme v smislu točke (a) pododstavka A(4) oddelka I izpolnjuje katerega koli od tam navedenih pogojev v več kot eni državi članici, za izpolnitev zahtev glede poročanja iz tega oddelka izbere eno od teh držav članic. Tak Poročevalski operater platforme sporoči informacije iz odstavka B tega oddelka v zvezi s Poročevalnim obdobjem pristojnemu organu izbrane države članice, določene v skladu s pododstavkom E oddelka IV, najpozneje 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je Prodajalec identificiran kot Prodajalec, o katerem se poroča. Če je Poročevalskih operaterjev platform več, je vsak izmed njih oproščen poročanja o informacijah, če ima v skladu z nacionalnim pravom dokaz, da je o istih informacijah poročal drug Poročevalski operater platforme v drugi državi članici.

3.

Poročevalski operater platforme v smislu točke (b) pododstavka A(4) oddelka I sporoči informacije iz odstavka B tega oddelka v zvezi s Poročevalnim obdobjem pristojnemu organu države članice registracije, določene v skladu s pododstavkom F(1) oddelka IV, najpozneje 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je Prodajalec identificiran kot Prodajalec, o katerem se poroča.

4.

Ne glede na pododstavek A(3) tega oddelka Poročevalskemu operaterju platforme v smislu točke (b) pododstavka A(4) oddelka I ni treba predložiti informacij iz odstavka B tega oddelka v zvezi s Kvalificiranimi zadevnimi dejavnostmi, ki jih zajema Veljaven kvalificiran sporazum med pristojnimi organi, v katerem je že predvidena avtomatična izmenjava enakovrstnih informacij z državo članico o Prodajalcih, o katerih se poroča in ki so rezidenti v tej državi članici.

5.

Poročevalski operater platforme tudi Prodajalcu, o katerem se poroča in na katerega se informacije nanašajo, zagotovi informacije iz pododstavkov B(2) in B(3) najpozneje 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je Prodajalec identificiran kot Prodajalec, o katerem se poroča.

6.

Informacije o Nadomestilu, plačanem ali pripisanem v fiat valuti, se sporočijo v valuti, v kateri je bilo Nadomestilo plačano ali pripisano. Če je bilo Nadomestilo plačano ali pripisano v obliki, ki ni fiat valuta, se o njem poroča v lokalni valuti, preračunani ali vrednoteni na način, ki ga dosledno določi Poročevalski operater platforme.

7.

Informacije o Nadomestilu in drugih zneskih se sporočijo za četrtletje Poročevalnega obdobja, v katerem je bilo Nadomestilo plačano ali pripisano.

B.

Informacije, o katerih se poroča

Vsak Poročevalski operater platforme sporoči naslednje informacije:

1.

ime, naslov registriranega sedeža, IŠD in po potrebi individualno identifikacijsko številko, dodeljeno na podlagi pododstavka F(4) oddelka IV, Poročevalskega operaterja platforme ter poslovno ime ali imena Platforme ali Platform, v zvezi s katerimi Poročevalski operater platforme poroča;

2.

za vsakega Prodajalca, o katerem se poroča, ki je izvajal Zadevno dejavnost, razen najema nepremičnin:

(a)

informacije, ki jih je treba zbrati v skladu z odstavkom B oddelka II;

(b)

Identifikator finančnega računa, če je Poročevalskemu operaterju platforme na voljo in pristojni organ države članice, v kateri je Prodajalec, o katerem se poroča, rezident v smislu odstavka D oddelka II, ni objavil, da Identifikatorja finančnega računa ne namerava uporabiti v ta namen;

(c)

če se razlikuje od imena Prodajalca, o katerem se poroča, poleg Identifikatorja finančnega računa še ime imetnika finančnega računa, na katerega se Nadomestilo plača ali pripiše, v obsegu, ki je na voljo Poročevalskemu operaterju platforme, ter vse druge informacije za finančno identifikacijo, ki so Poročevalskemu operaterju platforme na voljo v zvezi z zadevnim imetnikom računa;

(d)

vsako državo članico, v kateri je Prodajalec, o katerem se poroča, rezident za namene te direktive, kot je določeno na podlagi odstavka D oddelka II;

(e)

skupni znesek Nadomestila, plačanega ali pripisanega v vsakem četrtletju Poročevalnega obdobja, in število Zadevnih dejavnosti, za katere je bilo plačano ali pripisano;

(f)

vse pristojbine, provizije ali davke, ki jih Poročevalski operater platforme zadrži ali zaračuna v vsakem četrtletju Poročevalnega obdobja;

3.

za vsakega Prodajalca, o katerem se poroča, ki je izvajal Zadevno dejavnost najema nepremičnin:

(a)

informacije, ki jih je treba zbrati v skladu z odstavkom B oddelka II;

(b)

Identifikator finančnega računa, če je Poročevalskemu operaterju platforme na voljo in če pristojni organ države članice, v kateri je Prodajalec, o katerem se poroča, rezident v smislu odstavka D oddelka II, ni objavil, da Identifikatorja finančnega računa ne namerava uporabiti v ta namen;

(c)

če se razlikuje od imena Prodajalca, o katerem se poroča, poleg Identifikatorja finančnega računa še ime imetnika finančnega računa, na katerega se Nadomestilo plača ali pripiše, v obsegu, ki je na voljo Poročevalskemu operaterju platforme, ter vse druge informacije za finančno identifikacijo, ki so Poročevalskemu operaterju platforme na voljo v zvezi z imetnikom računa;

(d)

vsako državo članico, v kateri je Prodajalec, o katerem se poroča, rezident za namene te direktive, kot je določeno na podlagi pododstavka D oddelka II;

(e)

naslov vsake Oglaševane nepremičnine, ki je določen na podlagi postopkov iz odstavka E oddelka II, in ustrezno registrsko številko v zemljiški knjigi oziroma njen ekvivalent po nacionalnem pravu države članice, v kateri se nahaja, če je na voljo;

(f)

skupni znesek Nadomestila, plačanega ali pripisanega v vsakem četrtletju Poročevalnega obdobja, in število Zadevnih dejavnosti, posredovano v zvezi z vsako Oglaševano nepremičnino;

(g)

vse pristojbine, provizije ali davke, ki jih Poročevalski operater platforme zadrži ali zaračuna v vsakem četrtletju Poročevalnega obdobja;

(h)

če je na voljo, število dni, ko je bila vsaka Oglaševana nepremičnina v Poročevalnem obdobju dana v najem, in vrsto vsake Oglaševane nepremičnine.

Oddelek IV

Učinkovito izvajanje

Države članice morajo na podlagi člena 8ac imeti pravila in upravne postopke, s katerimi zagotovijo učinkovito izvajanje in izpolnjevanje postopkov dolžne skrbnosti in zahtev glede poročanja iz oddelkov II in III te priloge.

A.

Pravila za izvrševanje zahtev glede zbiranja in preverjanja iz oddelka II

1.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi od Poročevalskih operaterjev platform zahtevajo, da v zvezi s svojimi Prodajalci izvršujejo zahteve glede zbiranja in preverjanja iz oddelka II.

2.

Če Prodajalec po dveh opominih Poročevalskega operaterja platforme, ki sledita prvotnemu zaprosilu, vendar ne pred iztekom 60 dni, poročevalski operater platforme ne predloži informacij, zahtevanih v skladu z oddelkom II, Poročevalski operater platforme zapre račun Prodajalca in mu prepreči, da bi se ponovno registriral na Platformi, ali zadrži plačilo Nadomestila Prodajalcu, dokler Prodajalec ne zagotovi zahtevanih informacij.

B.

Pravila, v skladu s katerimi morajo Poročevalski operaterji platform voditi evidenco izvedenih ukrepov in vseh informacij, na katere se oprejo pri izvajanju postopkov dolžne skrbnosti in zahtev glede poročanja, ter ustrezni ukrepi za pridobitev teh evidenc

1.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi od Poročevalskih operaterjev platform zahtevajo, da vodijo evidenco izvedenih ukrepov in vseh informacij, na katere se oprejo pri izvajanju postopkov dolžne skrbnosti in zahtev glede poročanja iz oddelkov II in III. Take evidence morajo biti na voljo dovolj dolgo in v vsakem primeru najmanj 5 let, vendar največ 10 let po koncu Poročevalnega obdobja, na katerega se nanašajo.

2.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, vključno z možnostjo naslovitve naloga za poročanje na Poročevalske operaterje platform, da se zagotovi, da se vse potrebne informacije sporočijo pristojnemu organu, da lahko ta izpolni obveznost sporočanja informacij v skladu s členom 8ac(2).

C.

Upravni postopki za preverjanje, ali Poročevalski operaterji platform izpolnjujejo postopke dolžne skrbnosti in zahteve glede poročanja

Države članice določijo upravne postopke za preverjanje, ali Poročevalski operaterji platform izpolnjujejo postopke dolžne skrbnosti in zahteve glede poročanja iz oddelkov II in III.

D.

Upravni postopki za nadaljnje ukrepanje v zvezi s Poročevalskim operaterjem platforme pri poročanju nepopolnih ali netočnih informacij

Države članice določijo postopke za nadaljnje ukrepanje v zvezi s Poročevalskimi operaterji platform, kadar so sporočene informacije nepopolne ali netočne.

E.

Upravni postopek za izbiro ene same države članice, v kateri se poroča

Če Poročevalski operater platforme v smislu točke (a) pododstavka A(4) oddelka I izpolnjuje katerega koli od tam navedenih pogojev v več kot eni državi članici, za izpolnitev zahtev glede poročanja v skladu z oddelkom III izbere eno od teh držav članic. Poročevalski operater platforme o svoji izbiri uradno obvesti vse pristojne organe teh držav članic.

F.

Upravni postopek za enkratno registracijo Poročevalskega operaterja platforme

1.

Poročevalski operater platforme v smislu točke (b) pododstavka A(4) oddelka I te priloge se registrira pri pristojnem organu katere koli države članice na podlagi člena 8ac(4), ko začne izvajati dejavnost kot Operater platforme.

2.

Poročevalski operater platforme državi članici enkratne registracije sporoči naslednje informacije:

(a)

ime;

(b)

poštni naslov;

(c)

elektronske naslove, vključno s spletnimi mesti;

(d)

vsako IŠD, izdano Poročevalskemu operaterju platforme;

(e)

izjavo z informacijami o tem, da je ta poročevalski operater platforme identificiran za namene DDV v Uniji, na podlagi oddelkov 2 in 3 poglavja 6 naslova XII Direktive Sveta 2006/112/ES (*1);

(f)

države članice, v katerih so Prodajalci, o katerih se poroča, rezidenti v smislu odstavka D oddelka II.

3.

Poročevalski operater platforme uradno obvesti državo članico enkratne registracije o vseh spremembah sporočenih informacij iz pododstavka F(2).

4.

Država članica enkratne registracije dodeli Poročevalskemu operaterju platforme individualno identifikacijsko številko in jo sporoči pristojnim organom držav članic z elektronskimi sredstvi.

5.

Država članica enkratne registracije zaprosi Komisijo za izbris Poročevalskega operaterja platforme iz centralnega registra v naslednjih primerih:

(a)

če Operater platforme to državo članico obvesti, da ne izvaja več dejavnosti kot Operater platforme;

(b)

če ni obvestila na podlagi točke (a), kadar je mogoče domnevati, da je dejavnost Operaterja platforme prenehala;

(c)

če Operater platforme ne izpolnjuje več pogojev iz točke (b) pododstavka A(4) oddelka I;

(d)

če so države članice preklicale registracijo pri svojem pristojnem organu na podlagi pododstavka F(7).

6.

Vsaka država članica takoj uradno obvesti Komisijo o vsakem Operaterju platforme v smislu točke (b) pododstavka A(4) oddelka I, ki začne izvajati dejavnost kot Operater platforme, vendar se ne registrira na podlagi tega odstavka.

Če Poročevalski operater platforme ne izpolni obveznosti registracije ali če je bila registracija preklicana v skladu s pododstavkom F(7) tega oddelka, države članice brez poseganja v člen 25a sprejmejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne ukrepe za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti v njihovi jurisdikciji. Izbira takih ukrepov ostaja v pristojnosti držav članic. Države članice si prizadevajo tudi za usklajevanje ukrepov za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti, vključno s tem, da v skrajnem primeru preprečijo, da bi Poročevalski operater platforme lahko deloval v Uniji.

7.

Če Poročevalski operater platforme po dveh opominih države članice enkratne registracije ne izpolni obveznosti poročanja v skladu s pododstavkom A(3) oddelka III te priloge, država članica brez poseganja v člen 25a sprejme potrebne ukrepe za preklic registracije Poročevalskega operaterja platforme, opravljene na podlagi člena 8ac(4). Registracija se prekliče najpozneje po izteku 90 dni, vendar ne pred iztekom 30 dni po drugem opominu.


(*1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).‘


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

25.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 104/27


SKLEP SVETA (EU) 2021/515

z dne 22. marca 2021

o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Avstralsko zvezo v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembi koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 15. junija 2018 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o porazdelitvi tarifnih kvot, vključenih na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije.

(2)

Pogajanja z Avstralijo so se zaključila in Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Avstralsko zvezo v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembi koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 18. decembra 2020.

(3)

Sporazum bi bilo treba podpisati–

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Avstralsko zvezo v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembi koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije se odobri s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma (1).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 22. marca 2021

Za Svet

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES


(1)  Besedilo Sporazuma bo objavljeno skupaj s sklepom o njegovi sklenitvi.


25.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 104/29


SKLEP SVETA (EU) 2021/516

z dne 22. marca 2021

o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 15. junija 2018 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o porazdelitvi tarifnih kvot, vključenih v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije.

(2)

Pogajanja z Indonezijo so se zaključila in Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), je bil parafiran 28. januarja 2021.

(3)

Sporazum bi bilo treba podpisati –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije se odobri s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma (1).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 22. marca 2021

Za Svet

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES


(1)  Besedilo Sporazuma bo objavljeno skupaj s sklepom o njegovi sklenitvi.


UREDBE

25.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 104/30


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/517

z dne 11. februarja 2021

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/2361 v zvezi z ureditvami plačil prispevkov za upravne odhodke enotnega odbora za reševanje

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (1) in zlasti člena 65(5) Uredbe;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Enotni odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) se pri izračunu posameznih letnih prispevkov iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/2361 (2) opira zlasti na podatke o bilančni vsoti in skupni izpostavljenosti tveganju, ki jih Evropska centralna banka (ECB) zbira od subjektov, za katere velja enotni mehanizem za reševanje, za izračun nadomestil za nadzor iz Uredbe (EU) št. 1163/2014 Evropske centralne banke (3). V ta namen in v skladu s členom 6 Delegirane uredbe (EU) 2017/2361 ECB odboru vsako leto posreduje podatke o vsakem zavezancu za plačilo prispevka, ki jih je ECB zbrala v navedenem letu. Navedeni podatki se posredujejo v petih delovnih dneh po izdaji obvestil ECB o nadomestilu in v vsakem primeru najpozneje 31. decembra leta, za katero so obvestila o nadomestilu izdana.

(2)

Uredba (EU) št. 1163/2014 je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2155 Evropske centralne banke (4), med drugim zaradi spremembe sistema, s katerim ECB zbira podatke za določanje nadomestil za nadzor. Pred navedeno spremembo je bilo z Uredbo (EU) št. 1163/2014 določeno predplačilo letnih nadomestil za nadzor ECB. Po spremembi Uredba (EU) št. 1163/2014 določa obračunavanje nadomestil za nadzor šele po koncu zadevnega obdobja zaračunavanja nadomestila, ko so določeni dejanski letni odhodki, in zahteva, da ECB vsako leto v šestih mesecih po začetku naslednjega obdobja zaračunavanja nadomestila izda obvestilo o nadomestilu vsakemu zavezancu za plačilo nadomestila.

(3)

Ker ECB zdaj zbira nadomestila za nadzor šele po začetku poslovnega leta odbora, lahko najnovejše podatke odboru posreduje šele naknadno. Zato roki, določeni v Delegirani uredbi (EU) 2017/2361 za posredovanje podatkov ECB odboru, odboru ne omogočajo več izračuna in vnaprejšnjega pobiranja posameznih letnih prispevkov, ki jih je treba zbrati v danem poslovnem letu. Da se ohrani skladnost med sistemom odbora za vnaprejšnje zaračunavanje prispevkov in novo ureditvijo ECB ter da se odboru omogoči, da še naprej izračunava in vnaprej zbira letne prispevke, je treba spremeniti roke za posredovanje podatkov in izdajo obvestil o prispevkih v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2017/2361. Ker je rok, do katerega mora ECB zaračunati nadomestila za nadzor, konec junija vsako leto, bi moral biti odbor upravičen do pobiranja predplačil za prispevke za kritje odhodkov za del poslovnega leta pred navedenim datumom. Da bi se čim bolj zmanjšalo upravno breme za zadevne subjekte in skupine ter odbor, bi bilo treba obroke pobirati le od subjektov in skupin, za katere je neposredno odgovoren odbor.

(4)

Izkušnje z uporabo Delegirane uredbe (EU) 2017/2361 so pokazale, da je pomembno, da se spremembe v sestavi skupine subjektov, ki spadajo na področje uporabe člena 2 Uredbe (EU) št. 806/2014 in morajo zato prispevati k upravnim odhodkom odbora, pravočasno odražajo v letnem izračunu upravnih prispevkov. Odbor bi zato moral uporabiti najnovejše informacije o sestavi skupine navedenih subjektov. ECB, nacionalni organi za reševanje in nacionalni pristojni organi bi morali zato odboru pomagati z vsemi relevantnimi informacijami, da lahko ta oceni, ali mora subjekt prispevati k upravnim odhodkom odbora. Poleg tega je treba pojasniti, na kakšen način mora odbor obravnavati primere, ko obveznost prispevka k upravnim odhodkom odbora, začne za subjekte veljati v času leta, ko ECB ne določa več ustreznih podatkov.

(5)

Iz operativnih razlogov mora imeti odbor jasen presečni datum za določitev sestave skupine subjektov, za katere začne veljati obveznost izračuna letnih prispevkov v danem letu. Odbor bi moral ta izračun v naslednjem letu pregledati, da bi vključil morebitne spremembe, do katerih je prišlo po navedenem presečnem datumu.

(6)

Zaradi prehoda ECB s sistema vnaprejšnjega izdajanja obvestil o nadomestilu na sistem naknadnega izdajanja obvestil o nadomestilu je prišlo do vrzeli pri prenosu podatkov z ECB na odbor za obdobje od decembra 2019 do junija 2021. Za zagotovitev, da lahko odbor zbere sredstva za kritje svojih upravnih odhodkov za leto 2021 s podatki, ki so mu na voljo na začetku navedenega leta, so za poslovno leto 2021 potrebne prehodne ureditve. Da bi se upošteval položaj prispevajočih subjektov bliže poslovnemu letu 2021, bi moral odbor v letu 2022 ponovno izračunati navedene prispevke na podlagi novejših podatkov, ki mu bodo medtem na voljo. Razliko med zneskom posameznega letnega prispevka za poslovno leto 2021, kot se ponovno izračuna v letu 2022, in zneskom navedenega prispevka, kot se izračuna v letu 2021, bi bilo treba prišteti oziroma odšteti od zneska posameznega letnega prispevka za poslovno leto 2022.

(7)

Ker mora odbor uporabiti prehodno ureditev, da bi čim prej po začetku leta zbral prispevke za svoje upravne odhodke za poslovno leto 2021, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi. Takšen zgodnji začetek veljavnosti ne vpliva na subjekte, ki plačujejo prispevke, saj je splošno pravilo, da lahko odbor za izračun prispevkov uporabi najnovejše razpoložljive podatke, če ECB odboru ni pravočasno zagotovila najnovejših podatkov, določeno že v členu 6(7) Delegirane uredbe (EU) 2017/2361. Zato se od zadevnih subjektov ne zahteva nobena priprava.

(8)

Delegirano uredbo (EU) 2017/2361 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delegirana uredba (EU) 2017/2361 se spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen 4a:

„Člen 4a

Vnaprej plačani obroki posameznih letnih prispevkov

1.   Odbor lahko vsako poslovno leto pred prejemom podatkov v skladu s členom 6(1) od subjektov in skupin iz člena 4(1)(a) za zadevno poslovno leto zbere vnaprej plačane obroke za posamezne letne prispevke v višini do 75 % zneska letnih prispevkov iz člena 3(1). Vnaprej plačani obrok vsakega subjekta ali skupine se izračuna sorazmerno s posameznimi letnimi prispevki, izračunanimi za tak subjekt ali skupino v neposrednem predhodnem poslovnem letu.

2.   Odbor odšteje vnaprej plačani obrok od individualnega letnega prispevka subjekta ali skupine za zadevno poslovno leto.“;

(2)

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   ECB vsako leto v petih dneh po izdaji obvestil o nadomestilu s strani ECB v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. 1163/2014 in v vsakem primeru najpozneje 7. julija leta, za katero so obvestila o nadomestilu izdana, predloži odboru podatke o vsakem zavezancu za plačilo prispevka, kot jih je uporabila v zadevnem letu za določitev nadomestil za nadzor v skladu z Uredbo (EU) št. 1163/2014.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a.   Kadar je zavezanec za plačilo prispevka ustanovljen v danem poslovnem letu in ni nadzorovani subjekt ali nadzorovana skupina, kot je navedeno v členu 10(3)(bc) Uredbe (EU) št. 1163/2014, se posamezni letni prispevki, ki jih mora navedeni zavezanec plačati za navedeno poslovno leto in za naslednje poslovno leto, izračunajo z nastavitvijo faktorjev za izračun nadomestila na nič. V tretjem poslovnem letu, za katero mora zavezanec za plačilo plačati posamezni letni prispevek, se posamezni letni upravni prispevek za dve predhodni poslovni leti ponovno izračuna na podlagi faktorjev za izračun nadomestila, uporabljenih za navedeno poslovno leto, razlika pa se ustrezno poravna.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Kadar mora odbor za namene te uredbe ugotoviti, ali je subjekt del skupine, ki je imenovala danega zavezanca za plačilo prispevka, ali preveriti, ali mora subjekt prispevati k upravnim odhodkom odbora, ECB, nacionalni organi za reševanje in nacionalni pristojni organi pomagajo odboru z vsemi potrebnimi informacijami.“;

(d)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Za izračun posameznih letnih prispevkov, ki jih je treba plačati v danem poslovnem letu, odbor uporabi podatke, ki jih je ECB uporabila v navedenem letu za določitev nadomestil za nadzor za predhodno leto v skladu z Uredbo (EU) št. 1163/2014 in predložila odboru v skladu s tem členom.“;

(3)

člen 7 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek 4a:

„4a.   Za namene izračuna posameznih letnih prispevkov, ki jih je treba plačati v danem poslovnem letu, odbor v naslednjem poslovnem letu upošteva vse spremembe iz odstavkov 1, 2 in 3, do katerih pride po 1. januarju navedenega leta.“;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Razen v primerih iz člena 6(2a) se posamezni letni prispevki subjektov ali skupin, pri katerih ne pride do sprememb iz odstavkov 1, 2 ali 3 tega člena, ne prilagodijo.“;

(4)

v členu 8 se odstavki 3 do 8 nadomestijo z naslednjim:

„3.   V obvestilu o prispevku je naveden znesek posameznega letnega prispevka ali vnaprej plačanega obroka iz člena 4a in način plačila letnega prispevka ali vnaprej plačanega obroka. Poleg tega vsebuje ustrezno utemeljitev dejstev in pravnih vidikov odločitve o posameznem prispevku ali vnaprej plačanem obroku.

4.   Odbor vsa druga sporočila v zvezi s posameznim letnim prispevkom, vključno z vsemi odločitvami o poravnavi v skladu s členom 10(8), in po potrebi v zvezi z vnaprej plačanim obrokom, naslovi na zavezanca za plačilo prispevka.

5.   Posamezni letni prispevek ali vnaprej plačani obrok se plača v eurih.

6.   Zavezanec za plačilo prispevka plača znesek posameznega letnega prispevka ali vnaprej plačanega obroka v 35 koledarskih dneh po izdaji obvestila o prispevku. Zavezanec za plačilo prispevka izpolni zahteve iz obvestila o prispevku v zvezi s plačilom posameznega letnega prispevka ali vnaprej plačanega obroka. Datum plačila je datum, ko se znesek knjiži v dobro računa odbora.

7.   Posamezni letni prispevek ali vnaprej plačani obrok, ki ga morajo plačati subjekti iz člena 2 Uredbe (EU) št. 806/2014, ki so člani iste skupine, se pobere pri zavezancu za plačilo prispevka te skupine.

8.   Brez poseganja v katero koli drugo pravno sredstvo, ki ga ima na voljo odbor, se v primeru delnega plačila, neplačila ali neizpolnjevanja pogojev za plačilo, določenih v obvestilu o prispevku, na neporavnani znesek posameznega letnega prispevka in po potrebi vnaprej plačanega obroka dnevno natečejo obresti po obrestni meri ECB za operacije glavnega refinanciranja, povečane za osem odstotnih točk, od datuma zapadlosti plačila.“;

(5)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Plačila zapadlih posameznih letnih prispevkov in vnaprej plačanih obrokov ter obresti za pozna plačila v skladu s členom 8(8) so izvršljiva.“;

(6)

vstavi se naslednji člen 14a:

„Člen 14a

Prehodne ureditve za poslovno leto 2021

Odbor v letu 2021 izračuna posamezne letne prispevke, ki jih je treba plačati za poslovno leto 2021, na podlagi podatkov, ki jih je ECB v skladu s členom 6 predložila odboru leta 2019, in vseh njihovih naknadnih posodobitev. Odbor v letu 2022 preračuna posamezne letne prispevke, ki jih je treba plačati za poslovno leto 2021, na podlagi podatkov, ki jih ECB v skladu s členom 6 predloži odboru v letu 2021. Morebitne razlike med zneskom, ki je bil prvotno izračunan za poslovno leto 2021, in ponovno izračunanim zneskom se poravnajo pri izračunu posameznih letnih prispevkov za poslovno leto 2022.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. februarja 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 225, 30.7.2014, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/2361 z dne 14. septembra 2017 o dokončnem sistemu prispevkov za upravne odhodke enotnega odbora za reševanje (UL L 337, 19.12.2017, str. 6).

(3)  Uredba (EU) št. 1163/2014 Evropske centralne banke z dne 22. oktobra 2014 o nadomestilih za nadzor (ECB/2014/41) (UL L 311, 31.10.2014, str. 23).

(4)  Uredba Evropske Centralne Banke (EU) 2019/2155 z dne 5. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1163/2014 o nadomestilih za nadzor (ECB/2019/37) (UL L 327, 17.12.2019, str. 70).


25.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 104/34


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/518

z dne 18. marca 2021

o registraciji geografske označbe žgane pijače v skladu s členom 30(2) Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta

(„Vasi vadkörte pálinka“)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (1) in zlasti člena 30(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) preučila zahtevek Madžarske z dne 14. oktobra 2016 za registracijo geografske označbe „Vasi vadkörte pálinka“.

(2)

Uredba (EU) 2019/787, ki nadomešča Uredbo (ES) št. 110/2008, je začela veljati 25. maja 2019. V skladu s členom 49(1) navedene uredbe se poglavje III Uredbe (ES) št. 110/2008 o geografskih označbah razveljavi z učinkom od 8. junija 2019.

(3)

Ker je Komisija ugotovila, da je zahtevek skladen z Uredbo (ES) št. 110/2008, je glavne specifikacije tehnične dokumentacije v skladu s členom 17(6) navedene uredbe in prvim pododstavkom člena 50(4) Uredbe (EU) 2019/787 objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(4)

Komisija v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) 2019/787 ni prejela nobenega obvestila o ugovoru.

(5)

Zato bi bilo treba ime „Vasi vadkörte pálinka“ registrirati kot geografsko označbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Geografska označba „Vasi vadkörte pálinka“ se registrira. Ta uredba v skladu s členom 30(4) Uredbe (EU) 2019/787 imenu „Vasi vadkörte pálinka“ zagotovi zaščito iz člena 21 Uredbe (EU) 2019/787.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. marca 2021

Za Komisijo

V imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

Član Komisije


(1)  UL L 130, 17.5.2019, str. 1.

(2)  Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

(3)  UL C 417, 2.12.2020, str. 59.


25.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 104/36


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/519

z dne 24. marca 2021

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1375 glede testiranja na trihinelo pri enoprstih kopitarjih in odstopanja od testiranja na trihinelo pri domačih prašičih, ki velja za Združeno kraljestvo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) ter zlasti točke (a) prvega pododstavka člena 18(8) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2017/625 določa pravila za izvajanje uradnega nadzora in ukrepanje pristojnih organov v zvezi s proizvodnjo proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi.

(2)

Trihinela je parazit, ki je lahko prisoten v mesu dovzetnih vrst, kot so prašiči in konji, in povzroča bolezni, ki se prenašajo z živili, pri ljudeh, kadar se zaužije okuženo meso. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1375 (2) določa posebna pravila za uradni nadzor trihinele v mesu, vključno s pogoji za odstopanje od testiranja na trihinelo ob vstopu mesa domačih prašičev v Unijo.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane je 6. junija 2013 sprejela znanstveno mnenje o nevarnostih za zdravje ljudi, ki jih je treba upoštevati pri pregledu mesa (enoprstih kopitarjev) (3). V navedenem mnenju je kot pomembna prednostna naloga priporočen nadzor trihinele pri vseh enoprstih kopitarjih (ne le pri konjih, ampak tudi oslih in mulah). Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/627 (4) zato določa obvezno testiranje trupov vseh enoprstih kopitarjev na trihinelo. Izvedbena uredba (EU) 2015/1375 določa obvezno testiranje konjev in drugih dovzetnih vrst. Zaradi doslednosti in da bi se izognili kakršni koli dvoumnosti, bi se morala Izvedbena uredba (EU) 2015/1375 nanašati na enoprste kopitarje namesto na konje.

(4)

Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 (5) dovoljuje vstop mesa domačih prašičev iz Združenega kraljestva v Unijo. Navedena uredba navaja, da Združeno kraljestvo uporablja odstopanje od testiranja trupov in mesa neodstavljenih domačih prašičev, mlajših od petih tednov, na trihinelo v skladu s členom 3(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/1375.

(5)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 (6) razveljavlja Uredbo (EU) št. 206/2010 z učinkom od 21. aprila 2021. Zaradi navedene razveljavitve je bila z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1478 (7) dodana Priloga VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1375 z učinkom od 21. aprila 2021, v kateri so navedene tretje države, ki uporabljajo odstopanje od testiranja na trihinelo iz člena 13(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/1375.

(6)

Združeno kraljestvo je 12. januarja 2021 predložilo informacije, da pretekli podatki o stalnem testiranju populacije zaklanih domačih prašičev z vsaj 95-odstotno zanesljivostjo zagotavljajo, da razširjenost trihinele v navedeni populaciji ne presega enega primera na milijon v skladu s členom 3(3)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2015/1375. Poleg tega je Združeno kraljestvo Komisijo obvestilo, da namerava uporabiti odstopanje od testiranja trupov in mesa domačih prašičev na trihinelo v primerih, ko živali prihajajo z gospodarstva, ki je uradno priznano kot gospodarstvo, ki uporablja nadzorovane pogoje bivanja v skladu s Prilogo IV k navedeni izvedbeni uredbi.

(7)

Zato bi bilo treba Združeno kraljestvo navesti v Prilogi VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1375 brez poseganja v uporabo prava Unije za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko v skladu s členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski k Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu.

(8)

Prilogo VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1375 bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevala uporaba odstopanj iz člena 3(2) in (3) navedene izvedbene uredbe s strani Združenega kraljestva.

(9)

Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1375 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ker se Uredba (EU) št. 206/2010 razveljavi z učinkom od 21. aprila 2021 in ker je bila z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1478 dodana Priloga VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1375 z učinkom od navedenega datuma, bi se morala uvrstitev Združenega kraljestva na seznam v navedeni prilogi uporabljati od istega datuma.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) 2015/1375 se spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

prvi pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„Trupi enoprstih kopitarjev, divjih prašičev ter drugih gojenih in prostoživečih živalskih vrst, ki so dovzetne za okužbo s trihinelo, se sistematično vzorčijo v klavnicah ali obratih za predelavo divjadi v okviru post mortem pregleda.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Do pridobitve rezultatov pregleda na trihinelo in pod pogojem, da nosilec živilske dejavnosti zagotavlja popolno sledljivost, se trupi domačih prašičev in enoprstih kopitarjev lahko razrežejo na največ šest delov v klavnici ali razsekovalnici, ki je v istih prostorih.“;

(2)

v Prilogi III se uvodni stavek ter točki (a) in (b) nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Meso enoprstih kopitarjev, meso divjadi in druge vrste mesa, ki bi lahko vsebovali parazite rodu Trichinella, je treba pregledati v skladu z eno od digestivnih metod iz poglavja I ali II Priloge I z naslednjimi spremembami:

(a)

Vzorci, ki tehtajo najmanj 10 g, se pri enoprstih kopitarjih vzamejo iz jezične ali žvekalne mišice, pri divjih prašičih pa iz sprednje noge, jezika ali trebušne prepone.

(b)

Če pri enoprstih kopitarjih primanjkuje mišic, se večji vzorec vzame iz preponskega stebra pri prehodu v mišični del. Mišica ne sme vsebovati veznega tkiva in maščobe.“;

(3)

v Prilogi IV se točka (b) poglavja II nadomesti z naslednjim:

„(b)

Število in rezultati testov, opravljenih za trihinelo pri domačih prašičih, divjih prašičih, enoprstih kopitarjih, divjadi in drugih dovzetnih živalskih vrstah, se predložijo v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2003/99/ES. Podatki o domačih prašičih morajo vsebovati vsaj posebne informacije o:

(i)

testiranju živali, gojenih v nadzorovanih pogojih bivanja;

(ii)

testiranju plemenskih svinj, merjascev in prašičev pitancev.“;

(4)

Priloga VII se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VII

Tretje države ali njihove regije, ki uporabljajo odstopanja iz člena 13(2)

Oznaka ISO države

Tretja država ali njena regija

Opombe

GB

Združeno kraljestvo (*1)

Uporaba odstopanj iz člena 3(2) in (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(4) se uporablja od 21. aprila 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1375 z dne 10. avgusta 2015 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor trihinel v mesu (UL L 212, 11.8.2015, str. 7).

(3)  EFSA Journal 2013;11(6):3263.

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (UL L 131, 17.5.2019, str. 51).

(5)  Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (UL L 73, 20.3.2010, str. 1).

(6)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1478 z dne 14. oktobra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1375 glede vzorčenja, referenčne metode odkrivanja in uvoznih pogojev v zvezi z nadzorom trihinele (UL L 338, 15.10.2020, str. 7).

(*1)  V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, za namene te priloge sklici na Združeno kraljestvo ne vključujejo Severne Irske.


25.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 104/39


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/520

z dne 24. marca 2021

o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sledljivostjo nekaterih gojenih kopenskih živali

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) ter zlasti člena 120(1) in člena 120(2)(c), (d) in (f) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi (EU) 2016/429 so določene zahteve za sledljivost gojenih kopenskih živali in zarodnega materiala, Komisija pa je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s tem.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2035 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) 2016/429, tako da določa podrobna pravila glede sledljivosti gojenih kopenskih živali in valilnih jajc.

(3)

Da bi se pravila o sledljivosti iz Uredbe (EU) 2016/429 in Delegirane uredbe (EU) 2019/2035 v Uniji enotno uporabljala, bi bilo treba s to uredbo sprejeti nekatera pravila.

(4)

V členih 112, 113 in 115 Uredbe (EU) 2016/429 so določene obveznosti izvajalcev dejavnosti, ki gojijo govedo, ovce, koze in prašiče, da informacije o svojih živalih vnesejo v računalniške podatkovne zbirke, vzpostavljene v skladu s členom 109(1) navedene uredbe. Da bi zagotovili, da se vse posodobitve redno vnašajo v te podatkovne zbirke, je treba v tej uredbi določiti roke za vnos teh informacij.

(5)

Poleg tega bi morali imeti izvajalci dejavnosti, ki gojijo govedo, ovce, koze in prašiče ter vnesejo informacije o teh živalih, po vnosu dostop do informacij o svojih živalih in obratih. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti pravila za enoten dostop do podatkov v računalniških podatkovnih zbirkah, vzpostavljenih v skladu s členom 109(1) Uredbe (EU) 2016/429.

(6)

Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi določiti tudi nekatere druge tehnične in operativne podrobnosti ter formate računalniških podatkovnih zbirk za gojeno govedo, ovce, koze in prašiče, da se zagotovi primerljiva kakovost podatkovnih zbirk po vsej Uniji.

(7)

Pod pogoji iz člena 110(1)(b) in člena 112(b) Uredbe (EU) 2016/429 lahko izmenjava elektronskih podatkov med državami članicami nadomesti izdajo identifikacijskih dokumentov za govedo, kadar se navedene živali premikajo med državami članicami. Protokol BOVEX, ki ga je vzpostavila Komisija, je namenjen izmenjavi elektronskih podatkov med računalniškimi podatkovnimi zbirkami držav članic v zvezi z govedom. Komisija bi morala priznati polno operativnost take izmenjave elektronskih podatkov med računalniškimi podatkovnimi zbirkami držav članic po tem protokolu.

(8)

Medtem ko so sredstva za identifikacijo, ki se uporabljajo za različne vrste kopenskih živali, zlasti za gojeno govedo, ovce, koze, prašiče, kamele in jelene ter papige, določena v Delegirani uredbi (EU) 2019/2035, bi bilo treba tehnične specifikacije za ta sredstva za identifikacijo določiti v tej uredbi.

(9)

Delegirana uredba (EU) 2019/2035 določa zahteve za elektronsko identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov ter papig. Take elektronske identifikatorje bi moral odobriti pristojni organ države članice, v kateri se živali gojijo. Da se zagotovi berljivost teh elektronskih identifikatorjev pri premikih živali med državami članicami, bi bilo treba v tej uredbi določiti pravila in pogoje, pod katerimi lahko pristojni organ odobri take elektronske identifikatorje. Pri teh odobritvah bi se morali upoštevati tudi ustrezni standardi ISO/IEC.

(10)

Da bi se identifikacija in sledljivost enotno uporabljali po vsej Uniji, bi bilo treba v tej uredbi določiti obdobja uporabe sredstev za identifikacijo za gojeno govedo, ovce, koze, prašiče, kamele in jelene ter papige.

(11)

Dokler se Uredba (EU) 2016/429 ne bo začela uporabljati, vključujejo pravila Unije o sledljivosti različne izjeme od sistema za identifikacijo in registracijo v zvezi z nekaterimi kategorijami živali, kot so živali, ki se gojijo v pogojih ekstenzivne reje. Navedena pravila je primerno pregledati ter uporabiti uravnotežen in usklajen pristop k izjemam od sistema za identifikacijo in registracijo, pri čemer je treba upoštevati ustrezna tveganja na eni strani ter sorazmernost in učinkovitost ukrepov na drugi strani. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti nova pravila, ki odražajo ta pristop.

(12)

Bistveno je, da se v vsakem trenutku ohrani popolna sledljivost gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov ter papig in da se preprečijo vsa dejanja, ki bi lahko ogrozila sledljivost. Odstranitev, sprememba in nadomestitev sredstev za identifikacijo so dejanja, ki bi lahko ogrozila sledljivost. Zato se lahko ta dejanja opravijo šele po tem, ko pristojni organ izvajalcem dejavnosti to dovoli. Nekatera pravila v zvezi z odstranitvijo, spremembo in nadomestitvijo so določena v Delegirani uredbi (EU) 2019/2035. Zaradi obravnave posebnih vidikov so za ta dejanja potrebne dodatne določbe, vključno z roki za ta dejanja, ki bi jih bilo treba določiti v tej uredbi.

(13)

Za nemoten prehod na novi pravni okvir bi morali imeti izvajalci dejavnosti v državah članicah v prehodnem obdobju, ki ni daljše od dveh let po datumu začetka uporabe te uredbe, možnost, da še naprej uporabljajo sredstva za identifikacijo, odobrena pred 21. aprilom 2021 v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (3), Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 (4) in Direktivo Sveta 2008/71/ES (5) ter v skladu z akti, sprejetimi na podlagi navedenih uredb in navedene direktive.

(14)

Ker se Uredba (EU) 2016/429 začne uporabljati 21. aprila 2021, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa pravila o:

(1)

rokih, do katerih morajo izvajalci dejavnosti vnesti informacije za registracijo gojenega goveda, ovc, koz in prašičev v računalniške podatkovne zbirke;

(2)

enotnem dostopu do podatkov v računalniških podatkovnih zbirkah gojenega goveda, ovc, koz in prašičev ter tehničnih specifikacijah in pravilih o delovanju takih podatkovnih zbirk;

(3)

tehničnih pogojih in načinih izmenjave elektronskih podatkov o gojenem govedu med računalniškimi podatkovnimi zbirkami držav članic in priznavanju polne operativnosti sistema za izmenjavo podatkov;

(4)

tehničnih specifikacijah, formatih in obliki sredstev za identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov;

(5)

tehničnih zahtevah za sredstva za identifikacijo gojenih papig;

(6)

rokih za namestitev sredstev za identifikacijo na gojeno govedo, ovce, koze, prašiče, kamele in jelene, rojene v Uniji, ali po vstopu navedenih živali v Unijo;

(7)

konfiguraciji identifikacijske kode gojenega goveda, ovc, koz, kamel in jelenov;

(8)

odstranitvi, spremembi in nadomestitvi sredstev za identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov ter rokih za taka dejanja;

(9)

prehodnih ukrepih v zvezi z odobritvijo sredstev za identifikacijo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2019/2035.

POGLAVJE 2

RAČUNALNIŠKE PODATKOVNE ZBIRKE

Člen 3

Roki, do katerih morajo izvajalci dejavnosti vnesti informacije za registracijo gojenega goveda, ovc, koz in prašičev, ter postopki za ta vnos

1.   Izvajalci dejavnosti, ki gojijo govedo, ovce, koze in prašiče, vnesejo informacije o premikih, rojstvih in poginih iz točke (d) člena 112 Uredbe (EU) 2016/429 ter o premikih iz člena 113(1)(c) navedene uredbe in točke (b) člena 56 Delegirane uredbe (EU) 2019/2035 za registracijo v računalniških podatkovnih zbirkah, vzpostavljenih za navedene vrste, v roku za vnos, ki ga določijo države članice. Zadnji rok za vnos informacij je največ 7 dni po premiku, rojstvu ali poginu živali, kot je ustrezno.

2.   Kar zadeva rojstva, lahko države članice pri določanju zadnjega roka za vnos informacij kot izhodišče uporabijo datum, ko se na žival namesti sredstvo za identifikacijo, če ni nevarnosti zamenjave med tem datumom in datumom rojstva živali.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ podaljša zadnji rok za vnos informacij o premikih iz odstavka 1 na največ 14 dni po premiku goveda znotraj iste države članice iz obratov izvora na registrirane pašne obrate na gorskih območjih za pašo. Pristojni organ se lahko odloči, da od izvajalcev dejavnosti v registriranih pašnih obratih sprejme sezname goveda, ki je namenjeno za premike v navedene obrate. Na teh seznamih so navedeni:

(a)

edinstvena registracijska številka registriranega pašnega obrata;

(b)

identifikacijska koda živali;

(c)

edinstvena registracijska številka obrata izvora;

(d)

datum prihoda živali v registrirani pašni obrat;

(e)

ocenjeni datum odhoda živali iz registriranega pašnega obrata.

Člen 4

Enoten dostop do podatkov v računalniških podatkovnih zbirkah gojenega goveda, ovc, koz in prašičev

Države članice zagotovijo, da imajo izvajalci dejavnosti, ki gojijo govedo, ovce, koze in prašiče, na zahtevo in brezplačno vsaj dostop samo za branje do minimalnih informacij o svojih obratih, ki jih vsebujejo računalniške podatkovne zbirke iz člena 109(1)(a) do (c) Uredbe (EU) 2016/429.

Člen 5

Tehnične specifikacije za računalniške podatkovne zbirke gojenega goveda, ovc, koz in prašičev

Države članice zagotovijo, da so računalniške podatkovne zbirke gojenega goveda, ovc, koz in prašičev iz člena 109(1)(a) do (c) Uredbe (EU) 2016/429 vzpostavljene tako, da je mogoča izmenjava informacij iz navedenih podatkovnih zbirk med računalniškimi podatkovnimi zbirkami držav članic v formatu, določenem v tretjem stolpcu preglednice v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 6

Pravila o delovanju računalniških podatkovnih zbirk gojenega goveda, ovc, koz in prašičev

Države članice izvajajo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da računalniške podatkovne zbirke gojenega goveda, ovc, koz in prašičev iz člena 109(1)(a) do (c) Uredbe (EU) 2016/429 v primeru morebitnih motenj še naprej delujejo. Ti ukrepi zagotavljajo tudi varnost, celovitost in verodostojnost informacij, shranjenih v takih podatkovnih zbirkah.

Člen 7

Tehnični pogoji in načini za elektronsko izmenjavo podatkov iz identifikacijskih dokumentov gojenega goveda med računalniškimi podatkovnimi zbirkami držav članic

1.   Kadar si države članice elektronsko izmenjujejo podatke iz identifikacijskih dokumentov gojenega goveda iz točk (a) do (c) člena 44 Delegirane uredbe (EU) 2019/2035 z drugimi državami članicami, se navedeni podatki izmenjajo v formatu sheme XML, ki jo Komisija da na voljo pristojnemu organu.

2.   Pristojni organ v državi članici izvora gojenega goveda, namenjenega za premik, zagotovi, da se podatki iz identifikacijskih dokumentov pred odhodom živali elektronsko pošljejo namembni državi članici in da je pri vsakem pošiljanju naveden časovni žig.

Člen 8

Priznavanje polne operativnosti sistema za elektronsko izmenjavo podatkov iz identifikacijskih dokumentov gojenega goveda med računalniškimi podatkovnimi zbirkami držav članic

1.   Državam članicam, ki si elektronsko izmenjujejo podatke iz identifikacijskih dokumentov prek sistema, ki ga je vzpostavila Komisija in je namenjen izmenjavi podatkov o gojenem govedu med računalniškimi podatkovnimi zbirkami držav članic, se prizna, da imajo polno operativen sistem.

2.   Komisija na svojem spletnem mestu določi in objavi seznam držav članic, ki si prek tega sistema izmenjujejo podatke iz identifikacijskih dokumentov.

POGLAVJE 3

SREDSTVA ZA IDENTIFIKACIJO

Člen 9

Tehnične specifikacije, formati in oblika sredstev za identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov

1.   Pristojni organ odobri uporabo običajnih ušesnih znamk ali običajnih biceljnih trakov iz točk (a) in (b) Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2019/2035 kot sredstev za identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov le, če navedena sredstva za identifikacijo izpolnjujejo tehnične specifikacije iz dela 1 Priloge II k tej uredbi.

2.   Pristojni organ odobri uporabo tetoviranih znamenj iz točke (g) Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2019/2035 kot sredstva za identifikacijo gojenih ovc, koz, prašičev in jelenov, kot je določeno v členu 46(2) in (3) ter členih 52(1)(b), 73(2)(c) in 76(1)(c) navedene delegirane uredbe, le, če so navedena tetovirana znamenja neizbrisna in jasno berljiva.

3.   Pristojni organ odobri uporabo elektronskih identifikatorjev iz točk (c) do (f) Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2019/2035 kot sredstev za identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov le, če navedena sredstva za identifikacijo izpolnjujejo tehnične specifikacije iz dela 2 Priloge II k tej uredbi. Poleg tega morajo elektronski identifikatorji iz točk (c) in (f) Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2019/2035 izpolnjevati tehnične specifikacije iz dela 1 Priloge II k tej uredbi.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko pristojni organ odobri uporabo elektronskih ušesnih znamk kot sredstev za identifikacijo gojenih prašičev, če navedena sredstva za identifikacijo izpolnjujejo tehnične specifikacije države članice, v kateri se gojijo prašiči, ter jasno, čitljivo in neizbrisno prikazujejo edinstveno registracijsko številko:

(a)

obrata rojstva živali ali

(b)

zadnjega obrata v dobavni verigi iz člena 53 Delegirane uredbe (EU) 2019/2035, ko so te živali premaknjene v obrat zunaj zadevne dobavne verige.

Člen 10

Tehnične specifikacije, formati in oblika sredstev za identifikacijo gojenih papig

1.   Izvajalci dejavnosti, ki gojijo papige, zagotovijo, da:

(a)

nožni obroček iz člena 76(1)(a) Delegirane uredbe (EU) 2019/2035 izpolnjuje tehnične specifikacije iz dela 1 Priloge II k tej uredbi;

(b)

je tetovirano znamenje iz člena 76(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2019/2035 neizbrisno in jasno berljivo.

2.   Pristojni organ odobri uporabo injicirnih transponderjev iz člena 76(1)(b) Delegirane uredbe (EU) 2019/2035 kot sredstev za identifikacijo gojenih papig le, če navedena sredstva za identifikacijo izpolnjujejo tehnične specifikacije iz točke 2 dela 2 Priloge II k tej uredbi.

Člen 11

Pravila glede delovanja elektronskih identifikatorjev gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov ter papig zaradi njihove odobritve

1.   Pristojni organ pri odobritvi elektronskih identifikatorjev iz točk (c) do (f) Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2019/2035 za gojeno govedo, ovce, koze, prašiče, kamele in jelene ter papige zagotovi, da proizvajalci elektronskih identifikatorjev predložijo dokaze, da so bili preskusi skladnosti in delovanja iz točke 4 dela 2 Priloge II k tej uredbi opravljeni v testnih centrih, akreditiranih v skladu s standardom ISO/IEC 17025 „Splošne zahteve za usposobljenost preizkuševalnih in kalibracijskih laboratorijev“.

2.   Pristojni organ lahko pri odobritvi elektronskih identifikatorjev iz odstavka 1 zahteva, da proizvajalci elektronskih identifikatorjev izvedejo dodatne preskuse odpornosti in vzdržljivosti, da zagotovijo njihovo funkcionalnost v posebnih geografskih ali podnebnih razmerah zadevne države članice, v skladu s standardi, ki jih določi zadevna država članica.

Člen 12

Konfiguracija identifikacijske kode gojenega goveda, ovc, koz, kamel in jelenov

Identifikacijska koda gojenega goveda, ovc, koz, kamel in jelenov je sestavljena iz naslednjih elementov:

(a)

prvi element identifikacijske kode je oznaka države članice, v kateri je bilo sredstvo za identifikacijo prvič nameščeno na živali, bodisi v obliki:

(i)

dvočrkovne oznake v skladu s standardom ISO 3166-1 alfa-2, razen za Grčijo, za katero se uporablja dvočrkovna oznaka „EL“, bodisi

(ii)

trimestne številčne oznake države v skladu s standardom ISO 3166-1;

(b)

drugi element identifikacijske kode je edinstvena koda za vsako žival, ki ni daljša od 12 numeričnih znakov.

Člen 13

Roki za namestitev sredstev za identifikacijo gojenega goveda

1.   Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da se sredstva za identifikacijo iz točke (a) člena 112 Uredbe (EU) 2016/429 namestijo na gojeno govedo pred iztekom zadnjega roka po rojstvu, ki ga določi država članica, v kateri so bile živali rojene. Ta rok se izračuna od dneva rojstva živali in ni daljši od 20 dni.

2.   Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 1 izvajalcem dejavnosti dovolijo, da podaljšajo zadnji rok za namestitev drugega sredstva za identifikacijo na največ 60 dni po datumu rojstva živali iz razlogov, povezanih s fiziološkim razvojem živali, če je drugo sredstvo za identifikacijo ruminalni bolus.

3.   Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 1 izvajalcem dejavnosti dovolijo, da podaljšajo zadnji rok iz odstavka 1 na največ 9 mesecev pod naslednjimi pogoji:

(a)

živali:

(i)

se gojijo v pogojih ekstenzivne reje, pri čemer teleta ostanejo pri svojih materah;

(ii)

niso vajene rednega stika z ljudmi;

(b)

območje, na katerem se gojijo živali, omogoča visoko stopnjo izolacije živali;

(c)

podaljšanje ne ogroža sledljivosti živali.

Države članice lahko omejijo dovoljenje iz prvega pododstavka na določena geografska območja ali posebne vrste ali pasme gojenega goveda.

4.   Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da nobeno gojeno govedo ne zapusti obrata rojstva, če niso bila na navedene živali nameščena sredstva za identifikacijo iz točke (a) člena 112 Uredbe (EU) 2016/429.

Člen 14

Roki za namestitev sredstev za identifikacijo gojenih ovc in koz

1.   Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da se sredstva za identifikacijo iz člena 113(1)(a) Uredbe (EU) 2016/429 namestijo na gojene ovce in koze pred iztekom zadnjega roka po rojstvu, ki ga določi država članica, v kateri so bile živali rojene. Ta rok se izračuna od dneva rojstva živali in ni daljši od 9 mesecev.

2.   Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da nobene gojene ovce ali koze ne zapustijo obrata rojstva, če niso bila na navedene živali nameščena sredstva za identifikacijo iz člena 113(1)(a) Uredbe (EU) 2016/429.

Člen 15

Roki za namestitev sredstev za identifikacijo gojenih prašičev

1.   Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da se sredstva za identifikacijo iz točke (a) člena 115 Uredbe (EU) 2016/429 namestijo na gojene prašiče pred iztekom zadnjega roka po rojstvu, ki ga določi država članica, v kateri so bile živali rojene. Ta rok se izračuna od dneva rojstva živali in ni daljši od 9 mesecev.

2.   Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da nobeni gojeni prašiči ne zapustijo obrata rojstva ali dobavne verige, če niso bila na navedene živali nameščena sredstva za identifikacijo iz točke (a) člena 115 Uredbe (EU) 2016/429.

Člen 16

Roki za namestitev sredstev za identifikacijo gojenih kamel in jelenov

1.   Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da se sredstva za identifikacijo iz člena 73(1) in (2) Delegirane uredbe (EU) 2019/2035 namestijo na gojene kamele in jelene pred iztekom zadnjega roka po rojstvu, ki ga določi država članica, v kateri so bile živali rojene. Ta rok se izračuna od dneva rojstva živali in ni daljši od 9 mesecev.

2.   Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da gojene kamele ali jeleni ne zapustijo obrata rojstva ali obrata prvega prihoda, če so bile te živali premaknjene v navedeni obrat iz habitata, v katerem so bivale kot divje živali, razen če so bila na navedene živali nameščena sredstva za identifikacijo iz člena 73(1) in (2) Delegirane uredbe (EU) 2019/2035.

3.   Pristojni organ lahko izvajalce dejavnosti, ki gojijo severne jelene, izvzame od izpolnjevanja zahtev iz odstavkov 1 in 2, če izvzetje ne ogroža sledljivosti živali.

4.   Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 1 izvajalce dejavnosti, ki gojijo jelene, izvzamejo od izpolnjevanja zahtev iz odstavka 1 pod naslednjimi pogoji:

(a)

živali:

(i)

se gojijo v pogojih ekstenzivne reje;

(ii)

niso vajene rednega stika z ljudmi;

(b)

območje, na katerem se gojijo živali, zagotavlja visoko stopnjo izolacije živali;

(c)

to izvzetje ne ogroža sledljivosti živali.

Člen 17

Roki za namestitev sredstev za identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov po njihovem vstopu v Unijo

1.   Po vstopu gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov v Unijo ter kadar navedene živali ostanejo v Uniji, izvajalci dejavnosti zagotovijo, da se sredstva za identifikacijo iz člena 81 Delegirane uredbe (EU) 2019/2035 namestijo na navedene živali v 20 dneh po njihovem prihodu v obrat prvega prihoda.

2.   Države članice prvega prihoda lahko z odstopanjem od odstavka 1 izvajalcem dejavnosti dovolijo, da podaljšajo zadnji rok za namestitev drugega sredstva za identifikacijo na največ 60 dni po datumu rojstva živali iz razlogov, povezanih s fiziološkim razvojem živali, če je drugo sredstvo za identifikacijo ruminalni bolus.

3.   Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da nobeno gojeno govedo, ovce, koze, prašiči, kamele ali jeleni ne zapustijo obrata prvega prihoda, če niso bila na navedene živali nameščena sredstva za identifikacijo iz člena 81 Delegirane uredbe (EU) 2019/2035.

Člen 18

Odstranitev in sprememba sredstev za identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov

Pristojni organ lahko izvajalcem dejavnosti dovoli, da odstranijo ali spremenijo sredstva za identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov le, če odstranitev ali sprememba ne ogroža sledljivosti živali, vključno s sledljivostjo obrata, v katerem so bile rojene, in če je še vedno mogoča individualna identifikacija živali, kjer je to ustrezno.

Člen 19

Nadomestitev sredstev za identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov ter roki za taka dejanja

1.   Pristojni organ lahko izvajalcem dejavnosti dovoli, da nadomestijo sredstva za identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov le, če nadomestitev ne ogroža sledljivosti živali, vključno s sledljivostjo obrata, v katerem so bile rojene, in če je še vedno mogoča individualna identifikacija živali, kjer je to ustrezno.

2.   Nadomestitev iz odstavka 1 se lahko odobri v naslednjih primerih:

(a)

kadar so živali identificirane z dvema sredstvoma za identifikacijo in je eno od teh sredstev za identifikacijo postalo nečitljivo ali se je izgubilo, pod pogojem, da identifikacijska koda živali ostane nespremenjena in se še naprej ujema s kodo na preostalem sredstvu za identifikacijo;

(b)

kadar so živali identificirane z enim ali dvema sredstvoma za identifikacijo, na katerih je prikazana identifikacijska koda živali, in sta ti sredstvi za identifikacijo postali nečitljivi ali sta se izgubili, pod pogojem, da je še vedno mogoče z razumno gotovostjo določiti identifikacijsko kodo živali in ta ostane nespremenjena;

(c)

kadar so gojene ovce, koze ali prašiči identificirani s sredstvom za identifikacijo, ki prikazuje edinstveno registracijsko številko obrata, in je to sredstvo za identifikacijo postalo nečitljivo ali se je izgubilo, pod pogojem, da je še vedno mogoče z razumno gotovostjo določiti obrat rojstva živali ali, če je ustrezno, zadnji obrat v dobavni verigi in da nadomestno sredstvo za identifikacijo prikazuje edinstveno registracijsko številko navedenega obrata ali, kjer je to ustrezno, zadnjega obrata;

(d)

v primeru gojenih ovc in koz se lahko odobri nadomestitev sredstev za identifikacijo iz točk (a) in (b) z novimi sredstvi za identifikacijo, ki prikazujejo novo identifikacijsko kodo, če sledljivost ni ogrožena.

3.   Nadomestitev sredstev za identifikacijo iz odstavka 1 se izvede čim prej in pred iztekom zadnjega roka, ki ga določi država članica, katere pristojni organ je izvajalce dejavnosti pooblastil, da nadomestijo sredstva za identifikacijo, ter preden se živali premaknejo v drug obrat.

4.   Če identifikacijske kode gojenega goveda, ovc, koz in prašičev, prikazane na sredstvih za identifikacijo iz točk (a) in (b) Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2019/2035, zaradi tehničnih omejitev na elektronskem identifikatorju ni mogoče reproducirati, pristojni organ na navedenih živalih dovoli namestitev novega elektronskega identifikatorja, ki prikazuje novo identifikacijsko kodo, le, če sta obe identifikacijski kodi evidentirani v računalniških podatkovnih zbirkah iz člena 109(1) Uredbe (EU) 2016/429.

POGLAVJE 4

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Prehodni ukrepi v zvezi z odobritvijo sredstev za identifikacijo

Z odstopanjem od členov 9, 10 in 11 te uredbe lahko države članice v prehodnem obdobju, ki se konča 20. aprila 2023, še naprej uporabljajo sredstva za identifikacijo, odobrena pred 21. aprilom 2021 v skladu z uredbama (ES) št. 1760/2000 in (ES) št. 21/2004, Direktivo 2008/71/ES ter akti, sprejetimi na podlagi navedenih uredb in navedene direktive.

Člen 21

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 21. aprila 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2035 z dne 28. junija 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za obrate, ki gojijo kopenske živali, in valilnice ter za sledljivost nekaterih gojenih kopenskih živali in valilnih jajc (UL L 314, 5.12.2019, str. 115).

(3)  Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

(5)  Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2008, str. 31).


PRILOGA I

Tehnične specifikacije za formate informacij v računalniških podatkovnih zbirkah gojenega goveda, ovc, koz in prašičev

Vrsta informacij

Opis

Format

Identifikacijska koda živali

Oznaka države

Ena od naslednjih možnosti:

črkovna oznaka: oznaka ISO 3166-1 alfa-2 (1),

številčna oznaka: številčna oznaka ISO 3166-1.

Edinstvena koda za vsako žival

12 numeričnih znakov

Elektronski identifikator (neobvezno)

 

Ena od naslednjih možnosti:

elektronska ušesna znamka,

ruminalni bolus,

injicirni transponder,

elektronski biceljni trak.

Edinstvena registracijska številka obrata

 

Oznaka države, ki ji sledi 12 alfanumeričnih znakov

Ime izvajalca dejavnosti v obratu

 

140 alfanumeričnih znakov

Naslov izvajalca dejavnosti v obratu

Ulica in hišna številka

140 alfanumeričnih znakov

Poštna številka

10 alfanumeričnih znakov

Kraj

35 alfanumeričnih znakov

Datum

 

Datum (LLLL-MM-DD)

Skupno število živali

 

15 numeričnih znakov


(1)  Razen za Grčijo, za katero se uporablja dvočrkovna oznaka „EL“.


PRILOGA II

DEL 1

Tehnične specifikacije za sredstva za identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov ter papig

1.

Sredstva za identifikacijo gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov ter papig iz točk (a), (b), (c), (f) in (h) Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2019/2035 so:

(a)

namenjena enkratni uporabi;

(b)

iz nerazgradljivega materiala;

(c)

zaščitena pred nedovoljenimi posegi;

(d)

lahko berljiva v celotni življenjski dobi živali;

(e)

oblikovana tako, da ostanejo varno pritrjena na živali, ne da bi jim to škodovalo;

(f)

enostavno odstranljiva iz prehranske verige.

2.

Sredstva za identifikacijo iz točke 1 jasno, čitljivo in neizbrisno prikazujejo nekaj od naslednjega:

(a)

prvi in drugi element identifikacijske kode živali v skladu s členom 12;

(b)

edinstveno registracijsko številko obrata živali iz točke (a) člena 18 Delegirane uredbe (EU) 2019/2035; ali

(c)

alfanumerično identifikacijsko kodo iz člena 76(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/2035.

3.

Sredstva za identifikacijo iz točke 1 lahko vsebujejo druge informacije, če to odobri pristojni organ in če sredstva za identifikacijo izpolnjujejo zahteve iz točke 2.

DEL 2

Tehnične specifikacije za elektronske identifikatorje gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, kamel in jelenov

1.

Elektronski identifikatorji iz točk (c) do (f) Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2019/2035 prikazujejo prvi element identifikacijske kode živali v obliki trimestne oznake države in drugi element identifikacijske kode živali v skladu s členom 12.

2.

Elektronski identifikatorji iz točke 1 so:

(a)

pasivni transponderji samo za branje, ki uporabljajo tehnologijo HDX ali FDX-B, v skladu s standardoma ISO 11784 in 11785; ter

(b)

berljivi z napravami, ki so v skladu s standardom ISO 11785 in lahko odčitavajo transponderje HDX in FDX-B.

3.

Elektronske identifikatorje iz točke 1 je mogoče odčitati z najmanjše razdalje:

(a)

pri gojenem govedu:

(i)

12 centimetrov za ušesne znamke pri odčitavanju s prenosnim čitalnikom;

(ii)

15 centimetrov za injicirne transponderje pri odčitavanju s prenosnim čitalnikom;

(iii)

25 centimetrov za ruminalne boluse pri odčitavanju s prenosnim čitalnikom;

(iv)

80 centimetrov za vse elektronske identifikatorje pri odčitavanju s prenosnim čitalnikom;

(b)

za gojene ovce in koze:

(i)

12 centimetrov za ušesne znamke in biceljne trakove pri odčitavanju s prenosnim čitalnikom;

(ii)

20 centimetrov za ruminalne boluse in injicirne transponderje pri odčitavanju s prenosnim čitalnikom;

(iii)

50 centimetrov za vse elektronske identifikatorje pri odčitavanju s prenosnim čitalnikom.

4.

Elektronski identifikatorji iz točke 1 se preskusijo, rezultati pa morajo biti ugodni glede:

(a)

skladnosti s standardoma ISO 11784 in 11785 v skladu z metodo iz točke 7 standarda ISO 24631-1; ter

(b)

najmanjše zmogljivosti pri razdaljah odčitavanja iz točke 3 tega dela v skladu z metodo iz točke 7 standarda ISO 24631-3.


25.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 104/52


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/521

z dne 24. marca 2021

o posebni ureditvi za mehanizem, v skladu s katerim je treba za izvoz nekaterih izdelkov predložiti izvozno dovoljenje

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za izvoz (1) ter zlasti člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je 30. januarja 2021 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2021/111 (2), s katero se za izvoz cepiv proti COVID-19, vključno z aktivnimi snovmi ter glavnimi in delovnimi celičnimi bankami, ki se uporabljajo za proizvodnjo takih cepiv, zahteva predložitev izvoznega dovoljenja v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/479. Šest tednov po datumu začetka veljavnosti teh ukrepov je Komisija v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2015/479 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2021/442 (3), v skladu s katero je treba za izvoz teh izdelkov do 30. junija 2021 predložiti izvozno dovoljenje.

(2)

Svetovno pomanjkanje cepiv proti COVID-19 je še vedno prisotno in se še povečuje zaradi zamud pri proizvodnji.

(3)

V skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/442 države članice zavrnejo izvozna dovoljenja, če zadevni izvoz ogroža izvajanje vnaprejšnjih dogovorov o nabavi med Unijo in proizvajalci cepiv ob upoštevanju količine tega izvoza ali drugih relevantnih okoliščin, kot je količina cepiv, dobavljenih Uniji v času zahtevka.

(4)

Poleg vztrajnih omejitev pri proizvodnji cepiv proti COVID-19 ter zamud pri njihovi dobavi v Uniji je preglednost še vedno pomanjkljiva, kar lahko v Uniji ogrozi zanesljivost oskrbe z blagom, ki je zajeto v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/442. Zato bi bilo treba pri odločitvi o izdaji ali zavrnitvi izvoznega dovoljenja upoštevati tudi dodatne elemente.

(5)

Informacije, ki jih je Komisija zbrala prek mehanizma za izvozna dovoljenja, vzpostavljenega z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/111, ki se še naprej uporablja v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/442, in carinski podatki so pokazali, da se lahko izvoz, za katerega velja mehanizem za izvozna dovoljenja, preusmeri prek držav, ki so bile doslej izvzete iz zahteve za izvozno dovoljenje, zaradi česar zahtevana raven preglednosti ni izvedljiva. Ta izvzetja bi bilo zato treba začasno preklicati.

(6)

Izvzetja bi bilo treba ohraniti za nekatere države in ozemlja iz člena 1(9)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2021/442, in sicer za tiste države in ozemlja, ki so posebej odvisna od metropolitanskih dobavnih verig držav članic, ki jim pripadajo, oziroma od dobavnih verig sosednjih držav članic.

(7)

Informacije iz uvodne izjave (5) so tudi pokazale, da so proizvajalci Unije izvažali velike količine blaga, zajetega v mehanizmu za izvozna dovoljenja, v države, ki imajo same velike proizvodne zmogljivosti, čeprav te države z zakonom ali s pogodbenimi ali drugimi dogovori, sklenjenimi s proizvajalci cepiv s sedežem na njihovem ozemlju, omejujejo svoj izvoz v Unijo. To neravnovesje povzroča pomanjkanje oskrbe v Uniji.

(8)

Poleg tega so iste informacije pokazale, da so proizvajalci Unije izvažali velike količine blaga, zajetega v mehanizmu za izvozna dovoljenja, v nekatere države brez proizvodne zmogljivosti, ki imajo višjo stopnjo precepljenosti kot Unija ali pa so tam trenutne epidemiološke razmere manj resne kot v Uniji. Izvoz v te države lahko torej ogrozi zanesljivost oskrbe v Uniji.

(9)

Države članice bi morale v skladu s tem zavrniti izvozna dovoljenja.

(10)

Komisija bi morala pri oceni osnutka sklepa, ki ga je pristojni organ države članice priglasil v skladu s členom 2(4) Izvedbene uredbe (EU) 2021/442, upoštevati enake dodatne elemente.

(11)

Zaradi nujnosti razmer bi bilo treba ukrepe iz te uredbe sprejeti v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) 2015/479.

(12)

Ta uredba mora začeti veljati takoj. Ob upoštevanju člena 5(5) Uredbe (EU) 2015/479 bi se morali ukrepi iz te uredbe uporabljati šest tednov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uporaba točke (a) člena 1(9) Izvedbene uredbe (EU) 2021/442 se začasno prekine.

Vendar se navedeno ne preneha uporabljati za naslednje države in ozemlja:

Andora,

Ferski otoki,

San Marino,

Vatikan,

čezmorske države in ozemlja iz Priloge II k Pogodbi o delovanju Evropske unije,

Büsingen,

Helgoland,

Livigno,

Ceuta in Melilla.

Člen 2

1.   Pristojni organ države članice izda izvozno dovoljenje, za katero se zaprosi v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/442, če:

(a)

izvozno dovoljenje izpolnjuje pogoj iz člena 1(7) Izvedbene uredbe (EU) 2021/442;

(b)

dovoljenje sicer ne ogroža zanesljivosti oskrbe z blagom, ki je zajeto v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/442, v Uniji.

2.   Da se ugotovi, ali je pogoj iz točke (b) odstavka 1 izpolnjen, pristojni organ države članice oceni naslednje dejavnike:

(a)

ali namembna država izvoza bodisi z zakonom bodisi na kakršen koli drug način, vključno s sklenitvijo pogodbenih dogovorov s proizvajalci navedenega blaga, omejuje svoj izvoz blaga, ki je zajeto v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/442, ali surovin, iz katerih je izdelano, v Unijo;

(b)

ustrezne pogoje, ki prevladujejo v namembni državi izvoza, vključno z epidemiološkimi razmerami, stopnjo precepljenosti in obstoječo razpoložljivostjo blaga, ki je zajeto v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/442.

3.   Komisija pri oceni osnutka sklepa, ki ga je pristojni organ države članice priglasil v skladu s členom 2(4) Izvedbene uredbe (EU) 2021/442, oceni tudi, ali je izpolnjen pogoj iz točke (b) odstavka 1 tega člena, pri čemer upošteva dejavnike iz odstavka 2 tega člena.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do šest tednov od začetka veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. marca 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 83, 27.3.2015, str. 34.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/111 z dne 29. januarja 2021 o določitvi obvezne predložitve izvoznega dovoljenja pri izvozu nekaterih proizvodov (UL L 31 I, 30.1.2021, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/442 z dne 11. marca 2021 o določitvi obvezne predložitve izvoznega dovoljenja pri izvozu nekaterih proizvodov (UL L 85, 12.3.2021, str. 190).