ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 102

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 64
24. marec 2021


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/505 z dne 23. marca 2021 o zavrnitvi dovoljenja za 60-odstotno fosforjevo kislino na silicijevem dioksidu kot nosilcu kot krmni dodatek iz funkcionalne skupine konzervansov ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/506 z dne 23. marca 2021 o dovoljenju za metantiol kot krmni dodatek za vse živalske vrste ( 1 )

4

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/507 z dne 23. marca 2021 o podaljšanju dovoljenja za piridoksin hidroklorid (vitamin B6) kot krmni dodatek za vse živalske vrste in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 515/2011 ( 1 )

8

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/508 z dne 23. marca 2021 o podaljšanju dovoljenja za pripravek iz Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 kot krmni dodatek za tekače in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 170/2011 (imetnik dovoljenja Prosol: S.p.A.) ( 1 )

11

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (SZVP) 2021/509 z dne 22. marca 2021 o vzpostavitvi Evropskega mirovnega instrumenta in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2015/528

14

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

24.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/505

z dne 23. marca 2021

o zavrnitvi dovoljenja za 60-odstotno fosforjevo kislino na silicijevem dioksidu kot nosilcu kot krmni dodatek iz funkcionalne skupine konzervansov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo ali zavrnitev takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo.

(2)

Z Direktivo 70/524/EGS je bila ortofosforjeva kislina odobrena kot krmni dodatek za vse živalske vrste brez časovne omejitve. Dodatek je bil nato v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 vpisan v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvod.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 navedene uredbe sta bila Komisiji predložena dva zahtevka za ponovno oceno ortofosforjeve kisline.

(4)

Prva od teh uporab se je nanašala na pripravek ortofosforjeve kisline (67 %–85,7 %) m/m (vodna raztopina). Navedeni pripravek je bil z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1055/2013 (3) dovoljen za deset let kot krmni dodatek za vse živalske vrste.

(5)

Drugi zahtevek je bil vložen za ponovno oceno 60-odstotne fosforjeve kisline na silicijevem dioksidu kot nosilcu kot krmnega dodatka za vse živalske vrste. Vložnik je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „konzervansi“. Zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(6)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 17. marca 2020 (4) navedla, da Agencija glede na omejene podatke iz prvotne dokumentacije in neodzivanje vložnika na več zahtev Agencije po dodatnih informacijah, in sicer najprej 22. julija 2011 in nazadnje 3. marca 2020, ni mogla podati mnenja o varnosti in učinkovitosti 60-odstotne fosforjeve kisline na silicijevem dioksidu kot nosilcu kot krmnega dodatka za vse živalske vrste.

(7)

Poleg tega je Komisija 8. maja 2020 od vložnika zahtevala, naj sporoči informacije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z zadevnim zahtevkom, vendar ni prejela nobenega odgovora.

(8)

V skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 mora vložnik v skladu z izvedbenimi ukrepi (5) k Uredbi (ES) št. 1831/2003 ustrezno in zadostno dokazati, da dodatek izpolnjuje pogoje za dovoljenje iz navedene uredbe.

(9)

Ker vložnik ni predložil zahtevanih informacij in podatkov, na podlagi katerih bi Agencija lahko ocenila varnost in učinkovitost 60-odstotne fosforjeve kisline na silicijevem dioksidu kot nosilcu, ni bilo ugotovljeno, da dodatek pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da ima vsaj eno od značilnosti iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(10)

Ocena 60-odstotne fosforjeve kisline na silicijevem dioksidu kot nosilcu je pokazala, da pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 niso izpolnjeni. Zato bi bilo treba zavrniti dovoljenje za ta dodatek.

(11)

60-odstotno fosforjevo kislino na silicijevem dioksidu kot nosilcu kot obstoječi proizvod v smislu člena 10 Uredbe (ES) št. 1831/2003 in krmo, ki jo vsebuje, bi bilo zato treba umakniti s trga. Vendar bi bilo treba dovoliti omejeno obdobje za umik obstoječih zalog dodatka in njegovih premiksov ter krme, ki jih vsebuje, s trga, da se nosilcem dejavnosti omogoči ustrezno izpolnjevanje obveznosti umika.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zavrnitev izdaje dovoljenja

Dovoljenje za 60-odstotno fosforjevo kislino na silicijevem dioksidu kot nosilcu kot krmni dodatek, ki spada v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „konzervansi“, se zavrne.

Člen 2

Umik s trga

1.   Obstoječe zaloge dodatka iz člena 1 in premiksov, ki ga vsebujejo, se umaknejo s trga do 13. oktobra 2021.

2.   Posamična krmila in krmne mešanice za živali za proizvodnjo hrane, ki so bili proizvedeni z dodatkom ali premiksi iz odstavka 1 pred 13. oktobrom 2021, se umaknejo s trga do 13. aprila 2022.

3.   Posamična krmila in krmne mešanice za živali, ki niso namenjene za proizvodnjo hrane, ki so bili proizvedeni z dodatkom ali premiksi iz odstavka 1 pred 13. oktobrom 2021, se umaknejo s trga do 13. aprila 2023.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L 270, 14.12.1970, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1055/2013 z dne 25. oktobra 2013 o izdaji dovoljenja za pripravek ortofosforjeve kisline kot krmnega dodatka za vse živalske vrste (UL L 288, 30.10.2013, str. 57).

(4)  EFSA Journal 2020;18(4):6064.

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 429/2008 z dne 25. aprila 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 v zvezi s pripravo in predložitvijo vlog ter oceno krmnih dodatkov in izdajo dovoljenj zanje (UL L 133, 22.5.2008, str. 1).


24.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/4


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/506

z dne 23. marca 2021

o dovoljenju za metantiol kot krmni dodatek za vse živalske vrste

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10(2) navedene uredbe določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo.

(2)

Metantiol je bil v skladu z Direktivo 70/524/EGS odobren brez časovne omejitve kot krmni dodatek za vse živalske vrste. Navedeni dodatek je bil v skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003 naknadno vpisan v register krmnih dodatkov kot obstoječ proizvod.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno metantiola kot krmnega dodatka za vse živalske vrste.

(4)

Vložnik je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ in funkcionalno skupino „aromatične snovi“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 17. aprila 2013 (3) in 30. septembra 2020 (4) ugotovila, da metantiol pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Ugotovila je tudi, da bi bilo treba dodatek obravnavati kot dražilnega za kožo in oči ter za dihala in da ni mogoče sprejeti nobenih sklepov o preobčutljivosti kože. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analiznih metodah krmnih dodatkov v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena metantiola je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo metantiola, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Treba bi bilo določiti omejitve in pogoje, da se omogoči boljši nadzor. Ker ni varnostnih razlogov, ki bi zahtevali določitev najvišje vsebnosti, in ob upoštevanju ponovne ocene, ki jo je opravila Agencija, bi bilo treba priporočeno vsebnost navesti na oznaki dodatka. Kadar je taka vsebnost presežena, bi bilo treba na oznaki premiksov navesti nekatere informacije.

(8)

Čeprav uporaba zadevne snovi v vodi za pitje ni dovoljena, to ne preprečuje njene uporabe v krmni mešanici, ki se daje v vodi.

(9)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za metantiol, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi dovoljenja.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje

Snov iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ in funkcionalno skupino „aromatične snovi“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali pod pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Prehodni ukrepi

1.   Snov iz Priloge in premiksi, ki vsebujejo navedeno snov, proizvedeni in označeni pred 13. oktobrom 2021 po pravilih, ki se uporabljajo pred 13. aprilom 2021, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog.

2.   Krmne mešanice in posamična krmila, ki vsebujejo snov iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 13. aprilom 2022 po pravilih, ki se uporabljajo pred 13. aprilom 2021, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni za živali za proizvodnjo živil.

3.   Krmne mešanice in posamična krmila, ki vsebujejo snov iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 13. aprilom 2023 po pravilih, ki se uporabljajo pred 13. aprilom 2021, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni za živali, ki niso namenjene za proizvodnjo živil.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L 270, 14.12.1970, str. 1).

(3)  EFSA Journal 2013;11(5):3208.

(4)  EFSA Journal 2020;18(11):6288.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

mg aktivne snovi/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Kategorija: senzorični dodatki.Funkcionalna skupina: aromatične snovi.

2b12003

metantiol

Sestava dodatka

Metantiol

Lastnosti aktivne snovi

Metantiol,

pridobljen s kemijsko sintezo.

Čistost: najmanj 98 %.

Kemijska formula: CH4S.

Št. CAS: 74-93-1.

Št. FLAVIS 12.003.

vse živalske vrste

1.

Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

3.

Na oznaki dodatka se navede naslednje:

„Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 0,05 mg/kg.“

4.

Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 0,05 mg/kg.

5.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj pri vdihavanju, stiku s kožo ali stiku z očmi za uporabnike dodatka in premiksov določijo operativne postopke in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala, kožo in oči.

13.4.2031

Analizna metoda  (1)

Za identifikacijo metantiola v krmnem dodatku in aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


24.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/8


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/507

z dne 23. marca 2021

o podaljšanju dovoljenja za piridoksin hidroklorid (vitamin B6) kot krmni dodatek za vse živalske vrste in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 515/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo in podaljšanje takih dovoljenj.

(2)

Piridoksin hidroklorid (vitamin B6) je bil z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 515/2011 (2) dovoljen za 10 let kot krmni dodatek za vse živalske vrste.

(3)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za podaljšanje dovoljenja za piridoksin hidroklorid kot krmni dodatek za vse živalske vrste in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 14(2) navedene uredbe.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 30. septembra 2020 (3) ugotovila, da je vložnik predložil podatke, ki dokazujejo, da dodatek izpolnjuje obstoječe pogoje za dovoljenje. Agencija je ugotovila, da piridoksin hidroklorid pod sedanjimi dovoljenimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali, varnost potrošnikov ali na okolje. Ugotovila je tudi, da dodatek ne draži kože in oči ter ne povzroča preobčutljivosti kože, vendar lahko povzroči preobčutljivost na svetlobo, prav tako pa ni bilo mogoče v celoti izključiti škodljivih učinkov na dihala, ker ni študij strupenosti pri vdihavanju. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je tudi ugotovila, da v okviru podaljšanja dovoljenja ni potrebe po ocenjevanju učinkovitosti dodatka.

(5)

Ocena piridoksin hidroklorida je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba podaljšati dovoljenje za navedeni dodatek.

(6)

Zaradi podaljšanja dovoljenja za piridoksin hidroklorid kot krmni dodatek bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) št. 515/2011 razveljaviti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje za dodatek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ in funkcionalno skupino „vitamini, provitamini in kemijsko natančno definirane snovi s podobnim učinkom“ za vse živalske vrste, se podaljša v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) št. 515/2011 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 515/2011 z dne 25. maja 2011 o izdaji dovoljenja za vitamin B6 kot krmni dodatek za vse živalske vrste (UL L 138, 26.5.2011, str. 40).

(3)  EFSA Journal 2020;18(11):6289.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Kategorija nutritivnih dodatkov

Funkcionalna skupina: vitamini, provitamini in kemijsko natančno definirane snovi s podobnimi učinki

3a831

„piridoksin hidroklorid“ ali „vitamin B6

Sestava dodatka

Piridoksin hidroklorid

C8H11NO3·HCl.

Merila čistosti: ne manj kot 98,5 %.

Lastnosti aktivne snovi

Piridoksin hidroklorid.

vse živalske vrste

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja ter obstojnost pri toplotni obdelavi in v vodi.

2.

Piridoksin hidroklorid ali vitamin B6 se lahko uporablja tudi v vodi za pitje.

3.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj za uporabnike dodatka in premiksov pri ravnanju z njimi določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala.

13. april 2031

Analizna metoda  (1)

Za določanje piridoksin hidroklorida (vitamin B6) v krmnem dodatku:

titracija s perklorovo kislino (10. izdaja Evropske farmakopeje, monografija 0245).

Za določanje piridoksin hidroklorida (vitamin B6) v premiksih:

tekočinska kromatografija visoke ločljivosti z reverzno fazo v povezavi z UV detektorjem (RP-HPLC-UV) – VDLUFA Bd.III, metoda 13.9.1.

Za določanje piridoksin hidroklorida (vitamin B6) v krmi in vodi:

tekočinska kromatografija visoke ločljivosti z reverzno fazo v povezavi s fluorescenčno detekcijo (RP-HPLC-FLD) – metoda, ki temelji na EN14164:2008.


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


24.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/11


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/508

z dne 23. marca 2021

o podaljšanju dovoljenja za pripravek iz Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 kot krmni dodatek za tekače in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 170/2011 (imetnik dovoljenja Prosol: S.p.A.)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo in podaljšanje takih dovoljenj.

(2)

Pripravek iz Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 je bil z Uredbo Komisije (EU) št. 170/2011 (2) dovoljen za 10 let kot krmni dodatek za tekače.

(3)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je imetnik navedenega dovoljenja vložil zahtevek za podaljšanje dovoljenja za pripravek iz Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 kot krmni dodatek za tekače ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 14(2) navedene uredbe.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 30. septembra 2020 (3) ugotovila, da je vložnik predložil podatke, ki dokazujejo, da dodatek izpolnjuje obstoječe pogoje za dovoljenje. Agencija je nadalje ugotovila, da pripravek iz Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 nima škodljivega učinka na zdravje živali, varnost potrošnikov ali na okolje. Ugotovila je tudi, da se pripravek šteje za morebiti dražilnega za kožo in oči ter za povzročitelja preobčutljivosti kože in dihal. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Potrdila je tudi poročilo o analiznih metodah krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba podaljšati dovoljenje za navedeni dodatek.

(6)

Zaradi podaljšanja dovoljenja za pripravek iz Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 kot krmni dodatek bi bilo treba Uredbo (EU) št. 170/2011 razveljaviti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje za pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „stabilizatorji mikroflore“, se podaljša v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Uredba (EU) št. 170/2011 se razveljavi

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 170/2011 z dne 23. februarja 2011 o izdaji dovoljenja za Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 kot krmni dodatek za (odstavljene) pujske ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1200/2005 (imetnik dovoljenja Prosol SpA) (UL L 49, 24.2.2011, str. 8).

(3)  EFSA Journal 2020;18(11):6284.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore.

4b1710

Prosol S.p.A.

Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885

Sestava dodatka

Pripravek iz Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885, ki vsebuje najmanj 1 × 109 CFU/g.

tekači

3 × 109

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj za uporabnike dodatka in premiksov pri ravnanju z njimi določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za kožo, oči in dihala.

13.4.2031

Lastnosti aktivne snovi:

žive celice Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885.

Analizna metoda  (1)

Metoda štetja: metoda razlitja na plošči z uporabo agarja z ekstraktom kvasovk, glukoze in kloramfenikola (CGYE) (EN 15789).

Identifikacija: metoda verižne reakcije s polimerazo (PCR).


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


SKLEPI

24.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/14


SKLEP SVETA (SZVP) 2021/509

z dne 22. marca 2021

o vzpostavitvi Evropskega mirovnega instrumenta in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2015/528

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 28(1), 41(2), 42(4) in 30(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko s podporo Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s točko (c) člena 21(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) se s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), katere sestavni del je tudi skupna varnostna in obrambna politika (SVOP), med drugim uresničuje cilj ohranjanja miru, preprečevanja konfliktov in krepitve mednarodne varnosti v skladu s cilji in načeli Ustanovne listine Združenih narodov (ZN) (v nadaljnjem besedilu: Ustanovna listina ZN).

(2)

Svet je v sklepih z dne 17. oktobra 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: globalna strategija Unije) zapisal, da globalna strategija Unije predstavlja okvir Unije za povezano in odgovorno zunanje ukrepanje v sodelovanju z drugimi, s čimer naj bi Unija uveljavila svoje vrednote in interese glede varnosti, demokracije, blaginje in svetovnega reda, ki temelji na pravilih, vključno s človekovimi pravicami in pravno državo. V navedenih sklepih je tudi zapisano, da se bo politična vizija iz globalne strategije Unije hitro prenesla v konkretne politične pobude in ukrepe, ki bodo osredotočeni na pet prednostnih nalog za zunanje ukrepanje Unije, opredeljenih v globalni strategiji Unije: krepitev varnosti in obrambe; vlaganje v odpornost držav in družb vzhodno in južno od Unije, oblikovanje celostnega pristopa do konfliktov in kriz, spodbujanje in podpiranje ureditev regionalnega sodelovanja ter utrditev svetovne politike, ki temelji na mednarodnem pravu, med drugim na načelih Ustanovne listine ZN in Helsinške sklepne listine.

(3)

Svet je v sklepih z dne 22. januarja 2018 o celostnem pristopu k zunanjim konfliktom in krizam, ki je v globalni strategiji Unije označen kot okvir za bolj usklajeno in vsestransko ukrepanje Unije v zvezi z zunanjimi konflikti in krizami, ponovno opozoril na povezave med trajnostnim razvojem, humanitarnim ukrepanjem in preprečevanjem konfliktov ter vzpostavitev miru.

(4)

Ukrepanje Unije v okviru SZVP bi moralo biti skladno s politikami in cilji zunanjega delovanja Unije in drugimi politikami Unije, zlasti s strateškim okvirom EU za podporo reformi varnostnega sektorja, celostnim pristopom k zunanjim konfliktom in krizam ter strateškim pristopom EU za ženske, mir in varnost, pa tudi z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN. Tako ukrepanje bi moralo obenem spoštovati pravo Unije, zlasti Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP (1). Ne sme posegati v posebno naravo varnostne in obrambne politike držav članic. V celoti mora spoštovati obveznosti Unije in njenih držav članic po mednarodnem pravu, zlasti na področju mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

(5)

Svet je v sklepih z dne 17. junija 2019 o varnosti in obrambi v okviru globalne strategije Unije izpostavil pomen, ki ga imajo okoljska vprašanja in podnebne spremembe za varnost in obrambo, priznal pomen podnebnih sprememb za misije in operacije SVOP ter pozdravil dejstvo, da se pri ukrepih Unije na področju preprečevanja konfliktov in trajnostne varnosti bolj upoštevajo podnebna vprašanja.

(6)

Unija za namene SZVP izvaja operacije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, in zagotavlja pomoč tretjim državam, mednarodnim organizacijam in regionalnim organizacijam za izboljšanje njihovih zmogljivosti na vojaškem in obrambnem področju ali v podporo vojaškim vidikom operacij v podporo miru pod njihovim vodstvom.

(7)

Svet je v sklepih z dne 14. novembra 2016 in 6. marca 2017 o izvajanju globalne strategije Unije na področju varnosti in obrambe opozoril, da je treba v celoti zajeti vse zahteve za nadaljnjo podporo partnerskim državam pri samostojnem preprečevanju in obvladovanju kriz, tudi v okviru misij ali operacij SVOP z nalogami usposabljanja, svetovanja in/ali mentorstva v okviru varnostnega sektorja.

(8)

Poleg tega je Svet v sklepih z dne 14. novembra 2016 o reformi varnostnega sektorja opozoril na nove ambicije, izražene v globalni strategiji Unije, ter na namen, da se uresničijo cilji trajnostnega razvoja iz Agende 2030. Podprl je tudi skupno sporočilo Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede elementov strateškega okvira EU za podporo reformi varnostnega sektorja, in zapisal, da je reforma varnostnega sektorja ključna sestavina preprečevanja konfliktov, saj se v njenem sklopu obravnavajo morebitni krizni dejavniki, ključna pa je tudi z vidika kriznega upravljanja, reševanja konfliktov, pokonfliktne stabilizacije, vzpostavljanja miru in oblikovanja države, saj ponovno vzpostavlja odgovorne varnostne institucije in učinkovite varnostne storitve za prebivalce, s čimer ustvarja okolje, naklonjeno trajnostnemu razvoju in miru.

(9)

Svet je v sklepih z dne 10. decembra 2018 o ženskah, miru in varnosti pozdravil strateški pristop EU k vprašanju žensk, miru in varnosti. Svet je tudi ponovno potrdil, da bo agenda za ženske, mir in varnost uveljavljena v okviru vsega zunanjega ukrepanja Unije, zato je pomemben element celostnega pristopa k zunanjim konfliktom in krizam.

(10)

V skladu s členom 41(2) PEU odhodki pri poslovanju, ki nastanejo zaradi izvajanja SZVP, bremenijo proračun Unije, kar pa ne velja za odhodke, ki nastanejo zaradi vojaških ali obrambnih ukrepov, in v primerih, ko Svet soglasno odloči drugače.

(11)

Zato bi bilo treba vzpostaviti Evropski mirovni instrument Unije (v nadaljnjem besedilu: Instrument) za financiranje skupnih stroškov vojaških operacij in misij v okviru SVOP, pa tudi odhodkov pri poslovanju – v primerih, ko se je Svet odločil zaračunavati takšne odhodke pri poslovanju državam članicam – za ukrepe za izboljšanje zmogljivosti na vojaškem in obrambnem področju tretjih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij ter za podporo vojaškim vidikom operacij v podporo miru, ki jih vodi regionalna ali mednarodna organizacija ali tretja država. Instrument ne bo financiral zmogljivosti, ki se financirajo iz proračuna Unije. Za financiranje kakršnega koli ukrepa v okviru Instrumenta bo treba v Svetu predhodno soglasno sprejeti temeljni pravni akt o vzpostavitvi takega ukrepa.

(12)

Glede na posebne značilnosti vojaških operacij in misij Unije se za finančno poslovodenje skupnih stroškov takih operacij in misij v okviru Instrumenta uporabljajo drugačni upravni dogovori in pravila kot za ukrepe pomoči. Instrument bo zagotavljal kontinuiteto ureditev iz Sklepa Sveta (SZVP) 2015/528 (2).

(13)

Svet se je v sklepih z dne 19. novembra 2018 o varnosti in obrambi v okviru globalne strategije Unije seznanil z možnostjo, ki jo ponuja Instrument za financiranje krepitve zmogljivosti partnerjev Unije v zvezi z vojaškimi ali obrambnimi zadevami pri uresničevanju ciljev SZVP, pri čemer je poudaril, da je treba v celoti izkoristiti možnosti v zvezi s tem v okviru proračuna Unije.

(14)

S tem sklepom se določajo postopki in zahteve za sprejetje in izvajanje ukrepov pomoči, ki se bodo financirali v okviru Instrumenta, vključno z ocenami občutljivosti za konflikte, tveganja in vplive, ukrepi za ublažitev ter strogim nadzorom in zaščitnimi ukrepi, pa tudi skladnosti z mednarodnim pravom, zlasti mednarodnim pravom o človekovih pravicah in mednarodnim humanitarnim pravom. Vsi ukrepi pomoči, ki vključujejo izvoz ali prenos blaga s Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije (3), morajo biti skladni z načeli iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP.

(15)

Unija bi si morala prizadevati za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja, kar bi se doseglo s skladnostjo, usklajenostjo in dopolnjevanjem med Instrumentom in instrumenti Unije za financiranje zunanjega delovanja, ki se financirajo iz proračuna Unije, zlasti iz uredbe o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, ter po potrebi drugimi politikami Unije. Svet bi moral zagotoviti dejansko skladnost na vseh ravneh, Politični in varnostni odbor (PVO) pa bi moral zagotoviti strateško usmeritev za vojaške operacije in ukrepe pomoči Unije, ki se financirajo v okviru Instrumenta, zlasti da se zagotovi skladnost, usklajenost in dopolnjevanje SZVP, vključno s SVOP.

(16)

Svet priznava, da partnerstvo med Afriko in EU za mir in varnost v okviru skupne strategije EU-Afrika ostaja strateškega pomena, zlasti okvir za sodelovanje, vzpostavljen v okviru mirovne pomoči za Afriko, ter vodilna vloga Afriške unije pri ohranjanju miru in varnosti na afriški celini. Svet ostaja še naprej zavezan krepitvi zmogljivosti Afriške unije na tem področju, zagotavljanju pomoči za operacije v podporo miru pod afriškim vodstvom ter krepitvi Afriške strukture za mir in varnost, da bi postala polno operativna, v skladu z Memorandumom o soglasju z dne 23. maja 2018 o miru, varnosti in upravljanju med Evropsko unijo in Afriško unijo, ter vzdrževanju vzpostavljenih mehanizmov sodelovanja, zlasti celostnega pristopa, temelječega na partnerstvu, posvetovanju in okrepljenem strateškem usklajevanju.

(17)

Skladno z globalno strategijo Unije bi moral Instrument prispevati k stabilnosti in miru ter krepitvi odpornosti partnerskih držav. Ukrepi, financirani v okviru Instrumenta, bi morali upoštevati potrebe pri krepitvi zmogljivosti partnerjev Unije, zlasti v njenem sosedstvu.

(18)

Instrument bo imel zato globalno geografsko področje uporabe. V okviru tega področja uporabe bo Instrument učinkovito zagotavljal polno kontinuiteto podpore in zavez, ki jih Unija daje Afriki, ter podpiral države v sosedstvu Unije, obravnaval pa bo tudi druge regije. Instrument bo izboljšal sposobnost Unije za preprečevanje kriz in konfliktov ter hitro odzivanje nanje, predvsem, a ne izključno, na območjih, ki izkazujejo najbolj pereče in kritične varnostne grožnje za Unijo. Namen Instrumenta je okrepiti sposobnost partnerskih držav za preprečevanje kriz in odzivanje nanje ter prispevati k njihovi odpornosti, da se jim omogoči boljša zaščita njihovega prebivalstva, pa tudi podpirati regionalne in mednarodne organizacije. Instrument bi bilo treba uporabljati kot del celostnega pristopa Unije, pri čemer bi bilo treba čim bolje izkoristiti sinergije z drugimi dejavnostmi in podpornimi ukrepi Unije in njenih držav članic, zlasti civilnimi misijami v okviru SVOP in projekti v okviru Uredbe o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje.

(19)

Evropski svet je v sklepih z dne 17.–21. julija 2020 navedel, da bo Evropski mirovni instrument vzpostavljen kot izvenproračunski Instrument, s katerim bodo financirani ukrepi na področju varnosti in obrambe, za katere se lahko odloči Svet, in bo nadomestil zdajšnjo mirovno pomoč za Afriko in mehanizem Athena. Finančna zgornja meja za Instrument za obdobje 2021–2027 bo 5 000 milijonov EUR v cenah iz leta 2018, ki se bodo financirali kot izvenproračunska postavka zunaj večletnega finančnega okvira s prispevki držav članic po porazdelitvenem ključu bruto nacionalnega dohodka (BND).

(20)

V skladu z drugim pododstavkom člena 41(2) PEU odhodki pri poslovanju za ukrepe v okviru SZVP v primerih, v katerih taki odhodki ne bremenijo proračuna Unije, bremenijo države članice po lestvici bruto nacionalnega proizvoda, razen če Svet soglasno odloči drugače. V navedeni določbi je tudi določeno, da država članica, ki se je glasovanja o sklepu Sveta o operaciji vzdržala in je dala formalno izjavo v skladu z drugim pododstavkom člena 31(1) PEU, ni zavezana prispevati k financiranju zadevne operacije.

(21)

Svet je v skladu z drugim pododstavkom člena 41(2) PEU in na podlagi izbirne prostovoljne zaveze držav članic ter ob upoštevanju posebne narave varnostne in obrambne politike nekaterih držav članic, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 42(2) PEU, določil (v nadaljnjem besedilu: določitev Sveta), da kadar se država članica na tej podlagi vzdrži sprejetja ukrepa pomoči in poda formalno izjavo v skladu z drugim pododstavkom člena 31(1) PEU, ker ukrep dopušča dobavo vojaške opreme ali platform, zasnovanih za uporabo smrtonosne sile, ta država članica ne bo prispevala k stroškom ukrepa. Ta država članica bo ob sklicevanju na svojo prvotno izbirno prostovoljno zavezo namesto tega prispevala dodatni znesek za druge ukrepe pomoči, ki niso povezani s takšno opremo ali platformami.

(22)

Z dodatnim zneskom, ki ga prispeva država članica, ki se je vzdržala sprejetja ukrepa pomoči, ki omogoča dobavo vojaške opreme ali platform, zasnovanih za uporabo smrtonosne sile, se bo zagotovilo, da bo skupni prispevek te države članice k ukrepom pomoči skladen z njenim deležem BND v skupnem BND držav članic. Dodatni prispevki ne bodo vplivali na znesek prispevkov, ki jih morajo za ukrepe, za katere se plačujejo takšni dodatni prispevki, nameniti druge države članice. Delež stroškov za ukrepe pomoči v zvezi z dobavo vojaške opreme ali platform, zasnovanih za uporabo smrtonosne sile, se bo v primerjavi z drugimi ukrepi pomoči, ki se financirajo v okviru Instrumenta, zaradi takšnih vzdržanj zato zmanjšal. Zaradi vzdržanja se bodo zmanjšale odobritve, ki so potencialno na voljo za ukrepe pomoči v zvezi z dobavo takšne opreme ali platform.

(23)

Ta določitev Sveta ne bi smela vplivati na dobro finančno poslovodenje Instrumenta in njegovo učinkovitost.

(24)

Ta določitev Sveta, ki izhaja iz izbirne prostovoljne zaveze držav članic, je izjemna in sui generis ter ne posega v splošno naravo drugega pododstavka člena 31(1) PEU in v upravičenje države članice, da poda formalno izjavo v skladu s pogoji navedene določbe, torej da v takem primeru zadevna država članica sklepa ni zavezana izvajati, vendar soglaša, da je sklep zavezujoč za Unijo. Drugi pododstavek člena 31(1) PEU določa tudi, da se zadevna država članica v duhu vzajemne solidarnosti vzdrži vseh dejanj, ki bi lahko nasprotovala ali ovirala ukrepanje Unije na podlagi tega sklepa, druge države članice pa spoštujejo njeno stališče.

(25)

Ta sklep bi bilo treba pregledati vsaka tri leta ali na zahtevo države članice.

(26)

V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska v zvezi z ukrepi, ki jih sprejme Svet na podlagi člena 26(1), člena 42 in členov 43 do 46 PEU, ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo, ter ne prispeva k financiranju teh sklepov in ukrepov.

(27)

V skladu s členom 41(1) PEU odhodki, ki nastanejo za poslovanje institucij zaradi izvajanja Instrumenta, bremenijo proračun Unije.

(28)

Sklep (SZVP) 2015/528 bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

NASLOV I

VZPOSTAVITEV IN STRUKTURA

POGLAVJE 1

Vzpostavitev, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Vzpostavitev in področje uporabe

1.   Vzpostavi se Evropski mirovni instrument (v nadaljnjem besedilu: Instrument), s katerim države članice v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) financirajo ukrepe Unije za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu s točko (c) člena 21(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v primerih, ko v skladu s členom 41(2) PEU odhodki pri poslovanju, ki nastanejo zaradi teh ukrepov, ne bremenijo proračuna Unije.

2.   Instrument se uporablja za financiranje:

(a)

skupnih stroškov operacij Unije na podlagi člena 42(4) in 43(2) PEU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena in zato v skladu s členom 41(2) PEU ne morejo bremeniti proračuna Unije;

(b)

ukrepov pomoči v okviru ukrepanja Unije na podlagi člena 28 PEU, kadar Svet v skladu s členom 41(2) PEU soglasno odloči, da odhodki pri poslovanju, ki nastanejo zaradi njih, bremenijo države članice.

Ukrepi pomoči pod točko (b) so:

(i)

ukrepi za krepitev zmogljivosti tretjih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij na vojaškem in obrambnem področju;

(ii)

podpora za vojaške vidike operacij v podporo miru, ki jih vodijo regionalne ali mednarodne organizacije ali tretje države.

3.   Ta sklep vzpostavlja tudi okvir za sprejetje in izvajanje ukrepov pomoči iz točke (b) odstavka 2, ki temelji na načelih in ciljih iz člena 56 ter upošteva strateške prednostne naloge in usmeritev iz člena 9.

Člen 2

Finančna zgornja meja

1.   Finančna zgornja meja za izvajanje Instrumenta za obdobje 2021–2027 je 5 692 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.   Porazdelitev te finančne zgornje meje po letih je določena v Prilogi I.

Člen 3

Pravna sposobnost ter oprostitev posrednih davkov in carin

1.   Instrument ima pravno sposobnost, zlasti za imetništvo bančnih računov, pridobivanje in posedovanje sredstev, blaga in storitev ali razpolaganje z njimi, zaposlovanje osebja, sklepanje pogodb, sporazumov in upravnih dogovorov, poravnavo svojih obveznosti ter nastopanje kot stranka v sodnih postopkih, kadar je to potrebno za izvajanje tega sklepa. Instrument nima namena ali učinka ustvarjanja dobička.

2.   V skladu z drugim odstavkom člena 3 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije države članice, vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za oprostitev, odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, kadar Instrument za svoje službene potrebe izvede večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Vendar pa se take določbe ne smejo uporabljati, kadar bi to povzročilo izkrivljanje konkurence v Uniji. Prav tako je v skladu s prvim odstavkom člena 4 navedenega protokola blago, ki ga Instrument uvozi v Unijo, oproščeno plačila vseh carin.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tem sklepu:

(a)

„operacija“ pomeni operacijo ali misijo Unije, vzpostavljeno v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) v skladu s členom 42 PEU, ki je vojaškega ali obrambnega pomena, vključno s primeri, ko je izvedba misije zaupana skupini držav članic v skladu s členom 44 PEU;

(b)

„poveljnik operacije“ pomeni poveljnika operacije EU, kakor je opredeljen v konceptu Evropske unije za vojaško poveljevanje in nadzor, kadar je ustrezno, vključno z direktorjem vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij;

(c)

„ukrep pomoči“ pomeni ukrep Unije iz točke (b) člena 1(2); načrtovana pomoč je lahko finančna, tehnična ali materialna; takšen ukrep ima lahko obliko posebnega ukrepa ali splošnega programa za podporo z določenim geografskim ali tematskim poudarkom;

(d)

„prispevajoče države članice“ pomeni države članice, ki prispevajo k financiranju operacije ali ukrepa pomoči, ki se financira v okviru Instrumenta;

(e)

„nosilec izvajanja“ pomeni nosilca, ki mu je zaupano izvajanje ukrepa pomoči ali njegovih delov in ki v ta namen sklene pogodbo z Instrumentom;

(f)

„upravičenka“ pomeni tretjo državo ali regionalno ali mednarodno organizacijo, za katero ukrep pomoči zagotavlja podporo.

Člen 5

Sodelovanje pri sklepih in prispevku za financiranje operacij in ukrepov pomoči

1.   Ob upoštevanju odstavkov 2, 3 in 4 države članice sodelujejo pri sklepih in prispevku za financiranje operacij in ukrepov pomoči, ki se financirajo v okviru Instrumenta v skladu z določbami tega sklepa.

2.   V skladu z drugim pododstavkom člena 41(2) PEU država članica, ki se je glasovanja o sklepu Sveta o operaciji vzdržala in je dala formalno izjavo skladno z drugim pododstavkom člena 31(1) PEU, ni zavezana prispevati k financiranju zadevne operacije.

3.   V primerih, ko se je država članica vzdržala glasovanja in dala formalno izjavo v skladu z drugim pododstavkom člena 31(1) PEU v zvezi z ukrepom pomoči, ki omogoča dobavo vojaške opreme ali platform, zasnovanih za uporabo smrtonosne sile, ta država članica ne prispeva k stroškom tega ukrepa pomoči. V tem primeru ta država članica zagotovi dodaten prispevek k ukrepom pomoči, ki niso povezani z dobavo takšne opreme ali platform.

4.   V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske Danska ne sodeluje pri sklepih o operacijah, ki zadevajo obrambo, ki jih sprejme Svet na podlagi členov 42 do 44 PEU, in ne prispeva k financiranju teh operacij.

5.   Prispevajoče države članice sodelujejo pri odločitvah Odbora Instrumenta iz člena 11 v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na zadevno operacijo ali ukrep pomoči.

Člen 6

Pobuda za operacije in ukrepe pomoči, ki se financirajo v okviru Instrumenta

Sklepi o vzpostavitvi operacij in ukrepov pomoči, ki se financirajo v okviru Instrumenta, se sprejmejo na podlagi predlogov ali pobud, predloženih v skladu s členom 42(4) oziroma 30(1) PEU.

Člen 7

Pravna podlaga za financiranje operacij in ukrepov pomoči Unije v okviru Instrumenta

1.   Za financiranje vsake operacije ali ukrepa pomoči v okviru Instrumenta je potrebno predhodno sprejeti temeljni pravni akt v obliki sklepa Sveta o vzpostavitvi operacije v skladu s členoma 42(4) in 43(2) PEU ali ukrepa pomoči v skladu s členom 28 PEU. Izjemoma se ne zahteva temeljni pravni akt za financiranje skupnih stroškov med pripravljalno fazo operacije ali odhodkov, potrebnih za dokončanje operacije, kot je navedeno v členu 44(1) oziroma (3) tega sklepa. Prav tako se ne zahteva temeljni pravni akt, če je Svet odobril financiranje pripravljalnih ukrepov za ukrep pomoči ali nujnih ukrepov, in sicer do odločitve o ukrepu pomoči v skladu s členom 57(2) oziroma členom 58 tega sklepa.

2.   Temeljni pravni akti iz odstavka 1 določajo cilje, obseg, trajanje in pogoje za izvajanje zadevne operacije ali ukrepa pomoči, navajajo pa tudi referenčni znesek za finančne vire, ki se financirajo v okviru Instrumenta.

Člen 8

Usklajenost ukrepanja Unije

1.   Svet in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) v skladu s členom 26(2) PEU zagotavljata skladnost med ukrepi, ki se financirajo v okviru Instrumenta, in drugimi ukrepi na področju SZVP. V skladu s členom 21(3) PEU Svet in Komisija, ki jima pomaga visoki predstavnik, zagotavljata skladnost ukrepov, ki se financirajo v okviru Instrumenta, in ukrepov v okviru instrumentov na drugih področjih zunanjega delovanja Unije, pa tudi njenih drugih politik, ter v ta namen sodelujeta.

2.   V skladu s členoma 18(4) in 27(1) PEU visoki predstavnik prispeva k zagotavljanju skladnosti in potrebnega usklajevanja pri izvajanju tega sklepa brez poseganja v dogovore za finančno poslovodenje Instrumenta, kakor je določeno v poglavju 2 tega sklepa.

3.   Upravitelja in drugi akterji, odgovorni za upravljanje financiranja operacij in ukrepov pomoči v okviru Instrumenta, sodelujejo in se med seboj usklajujejo s ciljem zagotavljanja učinkovitega delovanja Instrumenta.

Člen 9

Strateške prednostne naloge in strateška usmeritev

1.   Operacije in ukrepi pomoči se ravnajo po strateških prednostnih nalogah, ki jih določita Evropski svet in Svet, vključno v ustreznih sklepih, za ukrepe Unije v okviru SZVP.

2.   V okviru strateških prednostnih nalog iz odstavka 1 tega člena PVO zagotovi strateško usmeritev za operacije in ukrepe pomoči, ki se financirajo v okviru Instrumenta, in sicer za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti. V ta namen dvakrat letno opravi razpravo. Kar zadeva ukrepe pomoči, PVO izhaja iz ciljev in načel iz člena 56 ter ustrezno upošteva poročila, ki jih zagotovi visoki predstavnik v skladu s členom 63.

3.   Metodologijo v zvezi s tveganji in zaščitnimi ukrepi za ukrepe pomoči, ki se financirajo v okviru Instrumenta, določi Svet, redno pa jo pregleduje PVO.

4.   Strateška usmeritev iz odstavka 2 določi tako tematski kot geografski poudarek, ob upoštevanju mednarodnih razmer, ustreznih sklepov Sveta, zunanjega delovanja Unije v okviru veljavnih finančnih Instrumentov in ustreznih poročil visokega predstavnika, upraviteljev in poveljnikov operacij, da bi z operacijami in ukrepi pomoči, ki se financirajo v okviru Instrumenta, učinkovito in skladno prispevali k izpolnjevanju ciljev Unije.

5.   Metodologija v zvezi s tveganji in zaščitnimi ukrepi iz odstavka 3 vključuje morebitne olajševalne in spremljajoče elemente, ureditve za spremljanje in ocenjevanje ter kontrole in zaščitne ukrepe, tudi za ukrepe pomoči, ki vključujejo blago s Skupnega seznama vojaškega blaga Unije.

POGLAVJE 2

Organizacijska struktura Instrumenta

Člen 10

Upravni organi in osebje

1.   Instrument pod nadzorom in po navodilih Odbora Instrumenta iz člena 11 upravlja:

(a)

upravitelj za operacije;

(b)

poveljnik posamezne operacije v zvezi z operacijo, ki ji poveljuje, in v zvezi s katerim koli ukrepom pomoči ali njegovim delom, ki se lahko izvaja v okviru operacije, kot je določeno v členu 60;

(c)

upravitelj za ukrepe pomoči in

(d)

računovodja za operacije in računovodja za ukrepe pomoči.

2.   Instrument v največji možni meri uporablja institucije, organe in agencije Unije. V prvi vrsti uporabi obstoječe upravne strukture in osebje institucij, organov in agencij Unije ter osebje, ki ga napotijo države članice na zaprosilo pristojnega upravitelja.

3.   Generalni sekretar Sveta zagotovi upravitelja za operacije in računovodjo za operacije, pa tudi osebje in upravne vire, ki jih potrebujeta za izpolnjevanje svojih funkcij.

4.   Visoki predstavnik je odgovoren za zagotavljanje izvajanja sklepov Sveta o uvedbi ukrepov pomoči v skladu s členom 27(1) PEU.

5.   Za namene finančnega izvrševanja ukrepov pomoči, z izjemo ukrepov pomoči ali katerih koli njihovih delov, ki se izvajajo v okviru operacije, visokemu predstavniku pomagata upravitelj za ukrepe pomoči in računovodja za ukrepe pomoči. Visoki predstavnik izvršuje to pristojnost ob podpori službe Komisije iz člena 9(6) Sklepa Sveta 2010/427/EU (4) in po potrebi drugih služb Komisije.

Člen 11

Odbor Instrumenta

1.   Ustanovi se Odbor Instrumenta (v nadaljnjem besedilu: Odbor), sestavljen iz po enega predstavnika vsake države članice.

2.   Odboru predseduje predstavnik tiste države članice, ki predseduje Svetu. Predsedujoči sklicuje seje Odbora in jim predseduje.

3.   Odbor izvršuje svoje pristojnosti v skladu s tem sklepom. Odloča po pravilih iz odstavka 14.

4.   Odbor sprejme letni proračun Instrumenta in spremembe proračuna ob upoštevanju ustreznih referenčnih zneskov za vsako operacijo in ukrep pomoči.

5.   Odbor odobri letni zaključni račun ter podeli razrešnico upraviteljema in vsakemu poveljniku operacije v zvezi z zadevami, za katere so pristojni.

6.   Odbor na skupen predlog upraviteljev sprejme naslednja pravila za izvrševanje odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta, v dopolnilo pravilom, določenim v tem sklepu:

(a)

izvedbena pravila v zvezi z vojaškimi operacijami, ki morajo biti v smislu prožnosti podobna finančnim pravilom, ki se uporabljajo za mehanizem upravljanja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, določenim s Sklepom (SZVP) 2015/528 (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Athena);

(b)

izvedbena pravila v zvezi z ukrepi pomoči, ki morajo biti skladna s tistimi, ki so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5), in zagotavljati enako raven dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije kot navedena uredba. Ta pravila izrecno utemeljujejo primere, v katerih je potrebno razlikovanje od pravil Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, da se omogoči ciljno usmerjena prožnost, in zagotavljajo, da so računovodska pravila, ki jih je računovodja sprejel v skladu s točko (d) člena 13(4), skladna z mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi za javni sektor.

Odbor v tesnem sodelovanju z upraviteljema preuči predlagana izvedbena pravila iz točk (a) in (b), zlasti da se zagotovi, da so izvedbena pravila skladna z načeli dobrega finančnega poslovodenja in nediskriminacije ter spoštovanjem temeljnih pravic.

7.   Odbor na predlog predsedujočega ob pomoči upraviteljev sprejme svoj poslovnik.

8.   Kadar Odbor razpravlja o financiranju operacije ali ukrepa pomoči:

(a)

Odbor sestavlja po en predstavnik vsake prispevajoče države članice;

(b)

lahko predstavnik države članice, ki ne prispeva k operaciji ali ukrepu pomoči, prisostvuje posvetovanjem Odbora v zvezi s to operacijo ali ukrepom pomoči, pri glasovanju pa ne sodeluje;

(c)

vsak poveljnik operacije ali njegov predstavnik se udeleži posvetovanj Odbora v zvezi z operacijo, ki ji poveljuje, in v zvezi z ukrepom pomoči ali katerim koli njegovim delom, ki se izvaja v okviru operacije, pri glasovanju pa ne sodeluje;

(d)

predstavniki prispevajočih tretjih držav in prostovoljnih prispevajočih so vabljeni k udeležbi na posvetovanjih Odbora, če se razpravlja o vprašanju, neposredno povezanem z njihovim finančnim prispevkom; pri glasovanju pa ne sodelujejo in mu ne prisostvujejo;

(e)

predstavniki drugih relevantnih akterjev, še zlasti nosilcev izvajanja, so lahko vabljeni k udeležbi na posvetovanjih Odbora v zvezi z ukrepom pomoči, ki ga v celoti ali delno izvajajo, pri glasovanju pa ne sodelujejo.

9.   Sekretariat Odbora zagotavlja za zadeve v zvezi z operacijami in ukrepi pomoči, ki se izvajajo v okviru operacij, upravitelj za operacije, za zadeve v zvezi z ukrepi pomoči pa upravitelj za ukrepe pomoči. Vsak upravitelj prisostvuje sejam Odbora in sestavlja zapisnike teh sej za točke, povezane z zadevami, za katere je pristojen. Upravitelja lahko prisostvujeta tudi sejam, namenjenim drugim točkam. Upravitelja pri glasovanju Odbora ne sodelujeta.

10.   Predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in Komisije so vabljeni k prisostvovanju sejam Odbora, pri glasovanju pa ne sodelujejo.

11.   Predstavniki Evropske obrambne agencije (EDA) so lahko vabljeni k prisostvovanju sejam Odbora pri točkah, ki zadevajo delovno področje EDA, pri glasovanju pa ne sodelujejo in mu ne prisostvujejo.

12.   Računovodji Instrumenta se po potrebi udeležita posvetovanjem Odbora pri točkah v zvezi z zadevami, za katere je vsak od njiju pristojen, pri glasovanju pa ne sodelujeta.

13.   Če država članica, upravitelj ali poveljnik operacije zahteva sklic Odbora, ga predsedujoči skliče v 15 dneh.

14.   Odbor ob upoštevanju svoje sestave, opredeljene v odstavkih 1 in 8, odloča s soglasjem svojih članov. Vseeno pa o postopkovnih zadevah, na primer o odobritvi dnevnega reda in zapisnika ter pri sprejemanju svojega poslovnika, odloča z navadno večino članov.

15.   Odločitve Odbora so zavezujoče.

16.   V nujnih zadevah se lahko sklep sprejme po pisnem postopku v skladu s pravili, ki jih določi Odbor na pobudo predsednika, razen če član Odbora zahteva sejo Odbora.

17.   Upravitelja, poveljniki operacij in računovodji po potrebi seznanjajo Odbor z zadevami, za katere je vsak od njih pristojen. Zlasti pristojni upravitelj Odboru zagotovi zadostne informacije v primeru zahtevka ali spora, ki zadeva Instrument.

18.   Proračunske in druge akte, ki jih sprejme Odbor, podpišeta predsedujoči in ustrezni upravitelj za zadeve, za katere je pristojen.

19.   Kadar v Odboru o določeni točki dogovor ni dosežen, lahko Odbor odloči, da se vprašanje predloži v odločanje Svetu.

Člen 12

Upravitelja

1.   Generalni sekretar Sveta imenuje upravitelja za operacije in vsaj enega namestnika upravitelja za operacije za obdobje treh let, potem ko o tem obvesti Odbor.

2.   Visoki predstavnik imenuje upravitelja za ukrepe pomoči za obdobje treh let, potem ko o tem obvesti Odbor.

3.   Upravitelja svoje zadevne dolžnosti izpolnjujeta v imenu Instrumenta.

4.   Posebni naslovi proračuna v zvezi z izvajanjem ukrepov pomoči ali katerih koli njihovih delov v okviru operacije so v pristojnosti upravitelja za operacije.

5.   Vsak upravitelj je zakoniti zastopnik Instrumenta za zadeve, za katere je pristojen, vključno v pravnih postopkih in pri reševanju sporov.

6.   Vsak upravitelj:

(a)

pripravi in predloži Odboru naslove predloga letnega proračuna in sprememb proračuna, za katere je pristojen. Del „odhodki“ za posamezno operacijo in za kateri koli ukrep pomoči ali njegov del, ki se lahko izvaja v okviru operacije, v predlogu letnega proračuna in predlogih sprememb proračuna se sestavi na podlagi predloga zadevnega poveljnika operacije;

(b)

izvršuje letni proračun in zadevne spremembe proračuna v njegovi pristojnosti ter poroča o njih, potem ko jih je sprejel Odbor;

(c)

je ustrezni odredbodajalec za prihodke in odhodke Instrumenta, razen za odhodke, nastale med aktivno fazo operacij. Upravitelj lahko odredbodajalska pooblastila po potrebi prenese;

(d)

v zvezi s prihodki izvaja finančne dogovore, sklenjene s tretjimi stranmi, v zvezi s financiranjem operacij oziroma ukrepov pomoči.

7.   Vsak upravitelj pri zadevah, za katere je pristojen, zagotovi skladnost s pravili, določenimi s tem sklepom, in izvajanje odločitev Odbora uresničene. Upravitelj za ukrepe pomoči lahko v ta namen nosilcem izvajanja izda potrebna navodila, tudi za nujne ukrepe.

8.   Vsak upravitelj je v zvezi z zadevami, za katere je pristojen, pooblaščen, da v skladu s tem sklepom in pravili, ki jih določi Odbor v skladu s členom 11(6), sprejema ukrepe, ki jih šteje za potrebne za izvrševanje odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta. O tem obvešča Odbor.

9.   Vsak upravitelj pri zadevah, za katere je pristojen, usklajuje delo v zvezi s finančnimi vprašanji, ki se nanašajo na operacije in ukrepe pomoči. Glede teh vprašanj je kontaktna točka za nacionalne uprave oziroma po potrebi za mednarodne organizacije.

10.   Vsak upravitelj pri zadevah, za katere je pristojen, po potrebi zagotovi kontinuiteto svojih funkcij.

11.   Vsak upravitelj je odgovoren Odboru za zadeve iz njegove pristojnosti.

Člen 13

Računovodji

1.   Generalni sekretar Sveta imenuje računovodjo za operacije in vsaj enega namestnika računovodje za operacije za obdobje treh let.

2.   Visoki predstavnik imenuje računovodjo za ukrepe pomoči za obdobje treh let.

3.   Računovodji vsak svoje dolžnosti opravljata v imenu Instrumenta.

4.   Vsak od računovodij v zvezi z zadevami, za katere je pristojen:

(a)

pravilno izvršuje plačila, pobira prihodke in izterjuje zneske, prepoznane kot terjatve;

(b)

pripravi letni zaključni račun in ga predloži v odobritev Odboru;

(c)

vodi račune;

(d)

določa računovodska pravila in postopke ter kontni okvir;

(e)

določa, potrjuje in spremlja računovodske sisteme za prihodke ter po potrebi potrjuje in spremlja sisteme, ki jih določi vsakokratni odredbodajalec za pripravo ali utemeljitev računovodskih informacij, preverja prejete informacije in zahteva korektivne ukrepe, če se to zdi potrebno;

(f)

hrani dokazno dokumentacijo;

(g)

je odgovoren za upravljanje zakladnice.

5.   Za potrebe upravljanja zakladnice vsak od računovodij v imenu Instrumenta odpre ali poskrbi za odprtje enega ali več bančnih računov. Prav tako je odgovoren, da zapre ali poskrbi za zaprtje teh računov. Računovodji Instrumenta lahko nekatere naloge preneseta na podrejeno osebje.

6.   Upravitelja in vsak poveljnik operacije posredujejo ustreznemu računovodji vse informacije, potrebne za pripravo računovodskih izkazov, ki natančno izkazujejo finančni položaj in izvrševanje proračuna. Prav tako potrdijo zanesljivost teh informacij.

7.   Računovodji sta odgovorna Odboru.

Člen 14

Splošne določbe, ki se uporabljajo za upravitelja, računovodji in osebje

1.   Funkcije upravitelja ali namestnika upravitelja niso združljive s funkcijami računovodje ali namestnika računovodje.

2.   Namestnik upravitelja za operacije deluje pod nadzorom upravitelja za operacije. Namestnik računovodje za operacije deluje pod nadzorom računovodje za operacije.

3.   Namestnik upravitelja za operacije nadomešča upravitelja za operacije, kadar je ta odsoten. Namestnik računovodje za operacije nadomešča računovodjo za operacije, kadar je ta odsoten.

4.   Za uradnike in druge uslužbence Unije pri opravljanju funkcij v imenu Instrumenta še naprej veljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (6) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

5.   Za osebje, ki ga Instrumentu dajo na voljo države članice, veljajo pravila, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake, napotene v institucijo Unije, ki je odgovorna za njihovo upravno vodenje, in določbe, o katerih so se njihove nacionalne uprave dogovorile z zadevno institucijo Unije ali pristojnim upraviteljem v imenu Instrumenta.

6.   Člani osebja, ki so dani na voljo ali zaposleni pri Instrumentu, morajo predhodno prejeti varnostno potrdilo za dostop do tajnih podatkov vsaj do stopnje „SECRET UE/EU SECRET“ ali enakovredno potrdilo države članice.

Člen 15

Poveljniki operacij

1.   Vsak poveljnik operacije v imenu Instrumenta izpolnjuje svoje dolžnosti v zvezi s financiranjem skupnih stroškov operacije, ki ji poveljuje, in financiranjem katerega koli ukrepa pomoči ali njegovega dela, ki se lahko izvaja v okviru operacije.

2.   Za operacijo, ki ji poveljuje, in za vsak ukrep pomoči ali njegov del, ki se lahko izvaja v okviru operacije, vsak poveljnik operacije:

(a)

upravitelju za operacije pošilja predloge za del „odhodki“ predlogov proračunov;

(b)

kot odredbodajalec:

(i)

izvršuje odobritve, ki se nanašajo na skupne stroške, odhodke za stroške v breme posamezne države iz člena 48 ter odobritve, ki se nanašajo na ukrepe pomoči ali njihove dele, ki se lahko izvajajo v okviru operacije; izvaja nadzor nad vsemi osebami, udeleženimi pri izvrševanju teh odobritev, vključno s predhodnim financiranjem; je pooblaščen za dodeljevanje in sklepanje pogodb v imenu Instrumenta; in odpira bančne račune za operacijo, ki ji poveljuje, vključno za ukrepe pomoči ali njihove dele, ki se lahko izvajajo v okviru operacije;

(ii)

izvršuje odobritve, ki se nanašajo na odhodke za operacijo, ki ji poveljuje in ki se financira iz prostovoljnih prispevkov; izvaja nadzor nad vsemi osebami, ki sodelujejo pri izvrševanju teh odobritev, na podlagi ustreznih določb ad hoc upravnega dogovora z vlagateljem; je pooblaščen za dodeljevanje in sklepanje pogodb v imenu vlagatelja; in za vsak prispevek odpre po en bančni račun.

3.   Vsak poveljnik operacije je pooblaščen, da za operacijo, ki ji poveljuje, in za kateri koli ukrep pomoči ali njegov del, ki se lahko izvaja v okviru operacije, sprejema ukrepe, ki so po njegovem mnenju potrebni za izvrševanje odhodkov, financiranih v okviru Instrumenta, v skladu s tem sklepom in pravili, ki jih določi Odbor na podlagi člena 11(6). O tem poroča upravitelju za operacije in Odboru.

4.   Vsak poveljnik operacije vodi evidenco o sredstvih, prejetih iz Instrumenta, prevzetih odhodkih, opravljenih plačilih in prejetih prihodkih, kakor tudi inventar premičnega premoženja, financiranega iz proračuna Instrumenta in uporabljenega za operacijo, ki ji poveljuje, in za kateri koli ukrep pomoči ali njegov del, ki se lahko izvaja v okviru operacije. Ti izkazi so na zahtevo na voljo za pregled računovodji za operacije.

5.   Vsak poveljnik operacije uporablja računovodski sistem in sistem upravljanja sredstev, ki ga zagotovi Instrument, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki jih potrdita upravitelj in računovodja za operacije.

Člen 16

Odgovornost

1.   V primeru nepravilnosti ali malomarnosti s strani osebja, ki deluje za Instrument, pri izvajanju njihovih nalog v skladu s tem sklepom disciplinsko odgovornost osebja Unije urejajo kadrovski predpisi, disciplinsko odgovornost osebja, ki ga napoti ali da na voljo država članica, pa ustrezna nacionalna pravila in ureditve. Brez poseganja v Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki se uporablja za osebje Unije, kazensko odgovornost osebja, ki deluje za Instrument, ureja nacionalno pravo, ki se uporablja. Poleg tega lahko Odbor na lastno pobudo ali na zahtevo prispevajoče države članice ali prispevajoče tretje strani sklene proti takemu osebju vložiti civilno tožbo. Civilna odgovornost osebja Unije je omejena na škodo, povzročeno zaradi hude malomarnosti ali namerne nepravilnosti pri opravljanju ali v povezavi z opravljanjem njegovih nalog, urejajo pa jo kadrovski predpisi in izvedbena pravila, ki se zanje uporabljajo.

2.   Unija, generalni sekretar Sveta, visoki predstavnik ali Komisija prispevajoči državi članici ali prispevajoči tretji strani v nobenem primeru ne odgovarjajo, ker njihove naloge izvajajo upravitelja, računovodji ali Instrumentu dodeljeno ali napoteno osebje.

3.   Vse pogodbene obveznosti iz naslova pogodb, sklenjenih v imenu Instrumenta, prek Instrumenta krijejo prispevajoče države in prispevajoče tretje strani, kjer je to ustrezno. Za pogodbene odgovornosti se uporablja isto pravo kot za zadevno pogodbo.

4.   Nepogodbeno odgovornost za škodo, ki bi jo povzročil operativni štab, štab vojaških sil in štab komponent ali njihovo osebje pri opravljanju svojih dolžnosti, pa tudi nepogodbeno odgovornost za škodo, povzročeno pri izvajanju ukrepa pomoči, prek Instrumenta krijejo prispevajoče države članice in prispevajoče tretje strani, kjer je to ustrezno, v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravu držav članic.

5.   Unija ali države članice v nobenem primeru ne morejo odgovarjati prispevajoči državi članici ali prispevajoči tretji strani glede pogodb, sklenjenih v okviru izvrševanja proračuna, ali glede škode, ki bi jo povzročila operacija ali njeno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti.

6.   Ta člen ne posega v morebitne ureditve glede imunitete pred sodno pristojnostjo, ki jo uživa osebje posamezne operacije na podlagi sporazuma o statusu sil ali sporazuma o statusu misije, sklenjenega z državo gostiteljico ali na podlagi sporazuma o statusu sil Evropske unije (7).

NASLOV II

PRORAČUN

POGLAVJE 3

Načela in sestava, spremembe proračuna, prerazporeditve in prenosi odobritev

Člen 17

Proračunska načela

1.   Proračun, sestavljen v eurih, je akt, s katerim se za vsako proračunsko leto določijo in odobrijo vsi prihodki in odhodki, ki se upravljajo v okviru Instrumenta.

2.   Odobritve, knjižene v proračun, se odobrijo za čas trajanja proračunskega leta, ki se začne 1. januarja in konča 31. decembra istega leta. Vključujejo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.

3.   Odobritve za prevzem obveznosti, vključene v proračun, se odobrijo v okviru letnih proračunskih zgornjih mej iz Priloge I. Če pa je upoštevana skupna zgornja meja iz člena 2(1), lahko Odbor, kadar je to potrebno ali v izjemnih okoliščinah, sprejme letni proračun ali spremembo proračuna, ki presega zadevno letno proračunsko zgornjo mejo, in sicer v višini do 15 %. V tem primeru lahko visoki predstavnik ob upoštevanju prvega neuporabljenega dela zgornjih mej za prejšnja leta Svetu predloži predlog za prilagoditev letnih zgornjih mej iz Priloge I.

4.   Proračunski prihodki in odhodki so uravnoteženi.

5.   Vsi odhodki se navezujejo na konkretno operacijo ali ukrep pomoči, razen kadar stroški iz prilog II in III zahtevajo drugače.

6.   Vsi prihodki in odhodki se lahko izvršujejo le tako, da se knjižijo v enega od proračunskih naslovov, in le v okvirih tam knjiženih odobritev, razen v primerih iz člena 51(2) in (6) ter člena 58.

Člen 18

Letni proračun

1.   Letni proračun sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, razvrščene v naslove, ki se delijo v poglavja in člene.

2.   Vsak upravitelj vsako leto ob pripravi predloga proračuna za naslednje proračunsko leto pripravi naslove, za katere je pristojen v skladu s členom 12(1) in (2), in sicer na podlagi ocene potreb v okvirih ustrezne letne proračunske zgornje meje iz Priloge I. Poveljniki operacij pomagajo upraviteljem za operacije.

3.   Predlog proračuna vsebuje:

(a)

odobritve, ocenjene kot potrebne za kritje:

skupnih stroškov tekočih ali načrtovanih operacij,

stroškov ukrepov pomoči, ki so že vzpostavljeni ali ki naj bi jih odobril Svet;

(b)

splošni del, ki pokriva podporne in pripravljalne odhodke za operacije iz prilog II in III, ki niso povezani s posamezno operacijo;

(c)

splošni del, ki pokriva podporne in pripravljalne odhodke za ukrepe pomoči iz prilog II in III, ki niso povezani s posameznim ukrepom pomoči;

(d)

predvidene prihodke, potrebne za kritje odhodkov.

4.   Poseben naslov se dodeli vsaki operaciji ali ukrepu pomoči iz točke (a) odstavka 3, enako kot vsakemu od splošnih delov za podporne in pripravljalne odhodke za operacije in ukrepe pomoči. Kadar se del ukrepa pomoči izvaja v okviru operacije, se temu delu ukrepa dodeli poseben naslov, za katerega je pristojen upravitelj za operacije in je ločen od naslova za skupne stroške operacije.

5.   Podporni in pripravljalni odhodki, ki so skupni operacijam in ukrepom pomoči, se dodelijo vsakemu splošnemu delu glede na odstotne deleže, ki jih imajo naslovi za operacije in naslovi za ukrepe pomoči v začetnem letnem proračunu Instrumenta, ki ga sprejme Odbor v skladu s členom 11(4).

6.   Vsak naslov lahko vsebuje poglavje z naslovom „začasne odobritve“. Te odobritve se knjižijo, če iz tehtnih razlogov obstaja negotovost glede višine potrebnih odobritev ali možnosti za izvršitev knjiženih odobritev.

7.   Prihodke, razčlenjene po naslovih, sestavljajo:

(a)

prispevki, ki jih plačajo prispevajoče države članice in, kjer je to ustrezno, prispevajoče tretje države;

(b)

razni prihodki, ki vključujejo:

proračunski donos za preteklo proračunsko leto, kot ga določi Odbor,

prejete obresti in prihodki od prodaje,

izterjave neporabljenih sredstev med izvajanjem.

8.   Upravitelja predložita predlog letnega proračuna Odboru najpozneje do 30. septembra. Odbor sprejme predlog proračuna do 30. novembra. Upravitelja o sprejetem proračunu uradno obvestita države članice in prispevajoče tretje države.

Člen 19

Spremembe proračuna

1.   Upravitelj za operacije ali upravitelj za ukrepe pomoči Odboru predlaga spremembe proračuna v naslednjih primerih:

(a)

Svet se je odločil za novo operacijo ali ukrep pomoči in je zato treba v proračunu zanj ustvariti nov naslov;

(b)

realizacijo proračuna za proračunsko leto, za katero so bili računovodski izkazi potrjeni v skladu s členom 43(6), je treba knjižiti v proračun za naslednje proračunsko leto;

(c)

zaradi neizogibnih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščin odobritve, knjižene v naslove za operacije ali v naslove za ukrepe pomoči, ne ustrezajo potrebam ustrezne operacije ali ukrepa pomoči.

2.   Predlog spremembe proračuna, ki je posledica vzpostavitve ali podaljšanja operacije ali ukrepa pomoči, se Odboru predloži v roku štirih mesecev po odobritvi referenčnega zneska s strani Sveta, razen če Odbor ne določi daljšega roka.

3.   Vsaka sprememba proračuna, ki jo predlaga upravitelj, v največji možni meri izravna vsako povečanje odobrenih proračunskih sredstev z znižanji drugih naslovov, za katere je odgovoren ta upravitelj.

4.   Rebalans proračuna se oblikuje, predlaga, odobri in sprejme ter se o njem uradno obvešča po enakem postopku kot za letni proračun. Odbor razpravlja o spremembi proračuna in jo sprejme, pri tem pa upošteva njeno nujnost.

Člen 20

Prerazporejanje odobritev

1.   Vsak upravitelj lahko prerazporedi odobritve znotraj proračunskih naslovov, za katere je pristojen. Upravitelj za operacije deluje na podlagi predloga zadevnega poveljnika operacije, razen za naslove, za katere je odredbodajalec. Zadevni upravitelj o svoji nameri obvesti Odbor; če nujnost to dopušča, to stori vsaj en teden vnaprej.

2.   Vendar je ob upoštevanju člena 51(5) predhodna odobritev Odbora potrebna, ko načrtovana prerazporeditev med poglavji presega 10 % v naslovih v zvezi z operacijami in 20 % v naslovih v zvezi z ukrepi pomoči proračunskih sredstev, knjiženih v poglavje, iz katerega se sredstva črpajo, kakor so navedena v sprejetem proračunu za proračunsko leto na dan, ko se izda predlog za zadevno prerazporeditev sredstev. Ta zahteva se ne uporablja za prerazporeditve znotraj naslova za ukrep pomoči v obliki splošnega programa.

3.   Predhodna odobritev Odbora se zahteva za prerazporeditve odobrenih proračunskih sredstev med naslovi v okviru proračuna za operacije oziroma ukrepe pomoči. Prerazporeditve odobritev med naslovi so mogoče le, če iste države članice prispevajo k naslovu izvora in namembnem naslovu. V primerih, ko se del ukrepa pomoči izvaja v okviru operacije, kot je določeno v členu 60(1), predhodna odobritev Odbora ni potrebna za nujno prerazporeditev odobritev med naslovom za ukrep pomoči in naslovom, ki se nanaša na izvajanje dela ukrepa pomoči v okviru operacije.

4.   Prerazporeditev odobritev se ne sme izvesti med naslovom za operacije in naslovom za ukrepe pomoči.

Člen 21

Prenos odobritev

1.   Odobritve, ki ob koncu proračunskega leta, za katero so bile knjižene, ostanejo neporabljene in niso prenesene v naslednje proračunsko leto, se razveljavijo, razen če je v tem členu drugače določeno.

2.   Odbor se lahko do 31. marca vsako leto na predlog posameznega upravitelja odloči, da bo prenesel odobritve za prevzem obveznosti, ki še niso bile prevzete do konca predhodnega proračunskega leta, in po potrebi ustrezne odobritve plačil, ki se v tem primeru lahko prevzamejo in plačajo do 31. decembra.

3.   Upravitelja predložita vsak svoje predloge Odboru najpozneje do 1. marca vsako leto.

4.   Vendar se odobritve lahko prenesejo na podlagi odločitve odgovornega upravitelja v naslednjih primerih:

(a)

odobritve plačil, če so potrebne za kritje obstoječih obveznosti;

(b)

odobritve za prevzem obveznosti v naslovih za ukrepe pomoči, za katere je bila večina pripravljalnih faz postopka za prevzem obveznosti, ki jih je treba določiti v pravilih za izvajanje v skladu s členom 11(6), zaključena do 31. decembra predhodnega leta. Takšne odobritve se lahko tako prevzamejo do 31. marca;

(c)

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, ki so potrebne, ko Svet sprejme sklep o novem ukrepu pomoči v zadnjem četrtletju predhodnega proračunskega leta.

Vsak upravitelj obvesti Odbor o svojih odločitvah o prenosu do 1. marca vsako leto.

5.   Upravitelju za operacije pri izvajanju tega člena pomaga vsak poveljnik operacije.

Člen 22

Razdeljene obveznosti

Proračunske obveznosti, ki se raztezajo čez več kot eno proračunsko leto, se lahko razdelijo čez več let v letne dodelitve.

Člen 23

Izterjava sredstev

Vsaka izterjava se vključi kot prihodek v isti naslov, iz katerega je bila pridobljena. Kadar ta naslov ne obstaja več, se izterjava vključi v splošni del, za katerega je odgovoren zadevni upravitelj.

Člen 24

Predvideno izvajanje

Potem ko se sprejme letni proračun, se odobritve lahko uporabijo za kritje prevzetih obveznosti in plačil, kolikor je to potrebno za delovanje s predvidenim izvajanjem.

POGLAVJE 4

Prispevki

Člen 25

Zgodnje napovedovanje

1.   Upravitelja do 30. junija leta n predložita:

(a)

napoved za drugi razpis za prispevke za leto n;

(b)

napoved za zgornjo mejo za plačila za leto n + 1, da se upoštevajo prihodnje ali razširjene operacije in ukrepi pomoči, ki niso zajeti v predlogu proračuna;

(c)

okvirno oceno letnega zneska prispevkov za leto n + 1, n + 2, n + 3 in n + 4 v skladu z ocenjenimi potrebami;

(d)

napoved ali znesek prvega razpisa za prispevke za leto n + 1.

2.   Odbor do 31. julija leta n odloči o zgornji meji za plačila za leto n + 1.

3.   Upravitelja Odboru do 30. septembra leta n predložita:

(a)

napoved letnega zneska prispevkov za vse naslove predloga proračuna;

(b)

napoved za znesek prvega razpisa za prispevke za leto n + 1;

(c)

revidirano okvirno oceno, ki temelji na najboljših razpoložljivih informacijah za letne zneske prispevkov za leta n + 2, n + 3 in n + 4.

Člen 26

Določitev prispevkov

1.   Prispevki za določen proračunski naslov v teku posameznega leta so enaki odobritvam plačil, knjiženim v ta naslov, po odbitku prihodkov, knjiženih v isti naslov.

2.   Odobritve plačil za vsako operacijo ali ukrep pomoči se krijejo s prispevki prispevajočih držav za to operacijo ali ukrep pomoči.

3.   Odobritve plačil v splošnem delu proračuna za podporne in pripravljalne odhodke za operacije iz točke (b) člena 18(3) se krijejo iz prispevkov držav članic razen Danske.

4.   Odobritve plačil v splošnem delu proračuna za podporne in pripravljalne odhodke za ukrepe pomoči iz točke (c) člena 18(3) se krijejo iz prispevkov držav članic.

5.   Prispevki se med prispevajoče države članice porazdelijo po ključu bruto nacionalnega proizvoda, kakor je navedeno v členu 41(2) PEU in v skladu s Sklepom Sveta 2014/335/EU, Euratom (8) ali katerim koli drugim sklepom Sveta, ki bi ga nadomestil.

6.   Podatki za izračun prispevkov so podatki, navedeni v stolpcu „lastna sredstva iz naslova BND“ tabele „Povzetek financiranja splošnega proračuna po vrsti lastnih virov in po državah članicah“, ki je priložena zadnjemu splošnemu proračunu, ki ga sprejme Unija. Prispevek vsake države članice, ki je dolžna prispevati, je sorazmeren z deležem bruto nacionalnega dohodka (BND) zadevne države članice v skupnem znesku BND držav članic, ki so dolžne zagotoviti prispevek.

7.   Kadar se država članica v skladu s členom 5(3) vzdrži sprejetja ukrepa pomoči in ne prispeva k zadevnemu ukrepu, prispeva dodatni znesek k drugim ukrepom pomoči, ki niso ukrepi v zvezi z dobavo vojaške opreme ali platform, zasnovanih za uporabo smrtonosne sile. S takšnim dodatnim zneskom se zagotovi, da bo skupni prispevek zadevne države članice k ukrepom pomoči skladen z njenim deležem BND. Ti dodatni prispevki ne vplivajo na znesek prispevkov, ki jih morajo druge države članice nameniti za ukrepe, za katere se plačujejo takšni dodatni prispevki.

8.   Prispevki držav članic v katerem koli letu ne presegajo njihovega deleža zgornje meje plačil iz člena 25(2). Ta omejitev se ne uporablja za dodatne prispevke v skladu z odstavkom 7 tega člena, ki izhajajo iz vzdržanj od ukrepov pomoči v prejšnjih letih.

Člen 27

Prispevki po vzdržanju

1.   Država članica, ki je izrazila namero, da se vzdrži sprejetja ukrepa pomoči iz člena 5(3), lahko opredeli druge ukrepe pomoči, h katerim bo dodatno prispevala. Opredeli lahko bodisi obstoječe ukrepe bodisi morebitne prihodnje ukrepe, za katere je Svet predstavil ali odobril dokument o konceptu, ali pa lahko v ta namen zahteva druge nove ukrepe.

2.   Če država članica iz odstavka 1 v šestih mesecih ne opredeli ali zahteva drugih ukrepov pomoči, visoki predstavnik ali druge države članice opredelijo ukrepe, za katere se bodo zagotovili takšni dodatni prispevki.

3.   Visoki predstavnik po oceni potreb drugih ukrepov pomoči iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter ob ustreznem upoštevanju strateških prednostnih nalog Unije ter ciljev in načel iz člena 56 Svetu po potrebi predloži predloge v sprejetje.

4.   Upravitelj za ukrepe pomoči vodi evidenco o dodatnih prispevkih, ki jih morajo plačati države članice, ki se vzdržijo ukrepa pomoči v skladu s členom 5(3).

5.   Izvajanje tega člena spoštuje načela načrtovanja programov na podlagi potreb in dobrega finančnega poslovodenja Instrumenta ter ohranja njegovo učinkovitost v skladu s Pogodbami.

Člen 28

Začetno financiranje

1.   Instrument ima sistem minimalnih vlog za zagotavljanje začetnega financiranja za operacije hitrega odzivanja Unije in nujne ukrepe iz člena 58, kadar ni na voljo dovolj sredstev, redni postopek za zbiranje prispevkov pa ne bi omogočal pravočasnega izpolnjevanja teh potreb. Minimalne vloge za operacije hitrega odzivanja in nujne ukrepe upravlja vsak od upraviteljev.

2.   Odbor določi znesek minimalnih vlog in jih po potrebi spremeni, in sicer na podlagi predlogov upravitelja.

3.   Za začetno financiranje minimalnih vlog države članice bodisi:

(a)

prispevke za Instrument plačajo vnaprej bodisi

(b)

v primeru, da se Svet odloči izvesti operacijo hitrega odzivanja, k financiranju katere prispevajo, ali odobri nujen ukrep, in je treba uporabiti minimalno vlogo, plačajo svoje prispevke v petih dneh po pozivu v višini referenčnega zneska operacije hitrega odzivanja ali odobrenega stroška nujnega ukrepa, razen če Svet odloči drugače.

Člen 29

Pobiranje prispevkov

1.   Prispevki za Instrument se opravijo v eurih.

2.   Vsak upravitelj pristojne nacionalne upravne organe, za katere so mu bili sporočeni podatki, pošlje pozive za prispevke za odobritve, ki so v njegovi pristojnosti.

3.   Kadar se ukrep pomoči ali njegov del izvaja v okviru operacije, upravitelj za operacije pozove pristojne nacionalne upravne organe k plačilu prispevkov. Če je upravitelj za ukrepe pomoči že pozval k plačilu prispevkov za ukrep pomoči, preden je Svet odločil, da se bo ukrep ali njegov del izvajal v okviru operacije, upravitelju za operacije nakaže potrebna sredstva za izvajanje.

4.   Pozivi za prispevke se pošljejo, ko:

(a)

Odbor sprejme proračun za proračunsko leto. Prvi poziv k plačilu prispevkov se nanaša na plačilne potrebe za prvih osem mesecev. Drugi poziv k plačilu prispevkov se nanaša na preostale prispevke, pri čemer se upošteva saldo iz preteklega leta, če je Odbor sklenil ta saldo knjižiti v tekoči proračun;

(b)

je sprememba proračuna sprejeta, kot je določeno v členu 19, načrtovani pozivi za prispevke za zadevno leto pa ne bodo pravočasno izpolnili plačilnih potreb;

(c)

so prispevki za minimalne vloge in njihova dopolnitev potrebni, kot je določeno v členu 28(3) ter v odstavkih 9 in 10 tega člena.

5.   Upravitelj za operacije in upravitelj za ukrepe pomoči prispevajoče države članice pozoveta k plačilu prispevkov, kadar Svet sprejme sklep o vzpostavitvi operacije ali ukrepa pomoči, kolikor sredstva, ki so na razpolago za operacije oziroma ukrepe pomoči, ne zadostujejo za financiranje zneska plačil, ki jih je Svet odobril, na podlagi referenčnega zneska v zadevnem sklepu.

6.   Morebitne obračunane obresti na prispevke, ki so jih plačale države članice v skladu s točko (a) člena 28(3), se upoštevajo pri izračunu njihovih prispevkov v naslednjih običajnih pozivih k plačilu prispevkov.

7.   Vsak poziv k plačilu prispevkov vključuje prikaz porazdelitev povečanj in zmanjšanj pri prispevkih na proračunski naslov.

8.   Brez poseganja v druge določbe tega sklepa se prispevki plačajo v 30 dneh po zadevnem pozivu za plačilo prispevkov, z izjemo prvega poziva za plačilo prispevkov v proračun za novo proračunsko leto, kjer je rok za plačilo 40 dni po zadevnem pozivu za plačilo prispevkov.

9.   Vsak del, ki je bil porabljen za vnaprejšnje prispevke za minimalne vloge, se dopolni s povečanjem prispevka zadevnih držav članic v naslednjem rednem pozivu k plačilu prispevkov, razen če so vnaprej dopolnile svoj prispevek. Če je treba uporabiti minimalno vlogo in zadevne države članice medtem niso dopolnile svojega prispevka, v skladu s točko (b) člena 28(3) v petih dneh plačajo morebitni potrebni znesek.

10.   Vsaka država članica, ki vnaprej prispeva k minimalni vlogi, lahko pooblasti odgovornega upravitelja, da do 75 % tega prispevka porabi za kritje njenega prispevka k operaciji ali ukrepu pomoči. V tem primeru zadevna država članica dopolni prispevek, plačan vnaprej, v roku 90 dni po pozivu s strani odgovornega upravitelja.

11.   Potem ko je Odboru predložen predlog proračuna, lahko vsak upravitelj na tiste države članice, katerih proračunski in finančni postopki ne dopuščajo plačila prispevkov v določenih rokih, naslovi predhodni poziv k plačilu prispevkov za odobritve v svoji pristojnosti, in sicer kot predplačilo za prispevke v proračun naslednjega proračunskega leta.

12.   Vsaka prispevajoča država članica in tretja država plača bančne stroške, povezane s plačilom svojega prispevka.

13.   Upravitelj potrdi prejem prispevkov, h katerim je pozval.

14.   Kadar morebitnih potrebnih vračil ni mogoče v celoti izvršiti z odtegljajem od prispevkov v dobro Instrumenta, se zadevnim državam članicam zagotovijo v roku 30 dni.

Člen 30

Upravljanje prostovoljnih finančnih prispevkov, ki se izvaja v okviru Instrumenta

1.   Odbor lahko v skladu z ustreznimi določbami pravnega okvira, ki ureja operacijo ali ukrep pomoči, in s strinjanjem Političnega in varnostnega Odbora (PVO) odobri, da se administrativno upravljanje prostovoljnega finančnega prispevka države članice ali tretje strani zaupa Instrumentu. Tak prostovoljen finančni prispevek se lahko nameni za poseben projekt v podporo operaciji ali ukrepu pomoči.

2.   Upravni stroški, povezani z upravljanjem prostovoljnega prispevka, se krijejo iz samega prostovoljnega prispevka, razen če Odbor odloči drugače.

3.   Pristojni upravitelj po odobritvi v Odboru z zadevno državo članico ali tretjo stranjo sklene potreben upravni dogovor, v katerem so opredeljeni namen prostovoljnega prispevka, stroški, ki se bodo krili z njim, in njegovo upravljanje.

4.   Vsak prostovoljni prispevek se lahko uporabi le za namene, za katere je bil Instrumentu zagotovljen, kakor je določeno v upravnem dogovoru z zadevno državo članico ali tretjo stranjo.

5.   Pristojni upravitelj poskrbi, da je upravljanje prostovoljnih prispevkov skladno z ustreznim upravnim dogovorom. Vsakemu prispevajočemu neposredno ali, kjer je ustrezno, prek poveljnika operacije zagotovi vse relevantne informacije v zvezi z upravljanjem prostovoljnega prispevka, kakor je dogovorjeno v upravnem dogovoru, ki se uporablja.

Člen 31

Zamudne obresti

1.   Če Instrument do ustreznega roka od države članice ali tretje strani ne prejme plačila, se zaračunajo zamudne obresti po stopnji, ki je enaka obrestni meri za glavno refinanciranje pri Evropski centralni banki, povečani za 3,5 odstotne točke.

2.   Kadar zamuda pri plačilu ni daljša od 30 dni, se obresti ne zaračunajo. Če je zamuda pri plačilu daljša od 30 dni, se obresti zaračunajo za ves čas zamude.

POGLAVJE 5

Izvrševanje

Člen 32

Načela

1.   Odobritve Instrumenta se uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2.   Odredbodajalci so odgovorni za izvrševanje prihodkov in odhodkov Instrumenta v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje spoštovanja zahtev glede zakonitosti in pravilnosti.

Za izvrševanje odhodkov odredbodajalec:

(a)

prevzema proračunske obveznosti in pravne obveznosti, vključno s podpisovanjem pogodb v imenu Instrumenta;

(b)

potrjuje odhodke in odobrava plačila ter

(c)

sprejema predhodne ukrepe za izvrševanje odobritev.

3.   Odredbodajalec lahko svoje dolžnosti prenese s sklepom, v katerem so določeni:

(a)

člani osebja na ustrezni ravni, na katere se prenesejo te dolžnosti;

(b)

obseg prenesenih pooblastil in

(c)

obseg, v okviru katerega osebe, na katere so bila pooblastila prenesena, ta lahko prenesejo naprej.

4.   Zagotovi se, da izvrševanje odobritev poteka v skladu z načelom ločitve nalog odredbodajalca in računovodje. Funkciji odredbodajalca in računovodje nista združljivi.

Člen 33

Načini izvrševanja

1.   Financiranje skupnih stroškov operacije v imenu Instrumenta izvršuje poveljnik operacije, kadar mu je bil podeljen mandat, sicer pa upravitelj za operacije, v njuni vlogi odredbodajalcev.

2.   Ukrep pomoči se lahko izvaja v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Kadar se ukrep pomoči izvaja v okviru posrednega upravljanja, lahko nosilce izvajanja imenuje Svet iz ene od naslednjih kategorij:

(a)

ministrstva ali vladne službe držav članic ali njihovi drugi organi in agencije javnega prava ali organi zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo slednji na voljo ustrezna finančna jamstva;

(b)

mednarodna organizacija, regionalna organizacija ali njihovi organi in agencije;

(c)

tretja država ali njeni organi in agencije javnega prava, če ta tretja država ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic ter spoštuje mednarodno pravo in po potrebi načelo dobrih sosedskih odnosov z državami članicami;

(d)

agencije in organi Unije, ki imajo pravno osebnost.

3.   V izjemnih okoliščinah se lahko subjekti, ki ne spadajo v navedene kategorije, imenujejo za nosilce izvajanja, potem ko jih upravitelj potrdi v skladu z odstavkom 5, pod pogojem, da se ukrep pomoči izvaja v skladu s točko (c) odstavka 2.

4.   Ukrepe pomoči lahko v celoti ali delno izvaja tudi upravičenka ali organi, ki jih je imenovala. V tem primeru se določbe v zvezi z nosilci izvajanja v tem sklepu uporabljajo za tako upravičenko ali organe kot nosilce izvajanja.

5.   Upravitelj brez poseganja v člena 56(3) in 66(8) v fazi priprave ukrepa pomoči svetuje o zmogljivosti morebitnih nosilcev izvajanja za izvajanje ukrepa pomoči ali njegovih delov v skladu s poglavjem 10 in po potrebi o zmogljivosti prejemnika nepovratnih sredstev, dodeljenih brez razpisa za zbiranje predlogov za izvrševanje nepovratnih sredstev. Svet imenuje nosilca izvajanja ali prejemnika nepovratnih sredstev, potem ko upravitelj potrdi, da ima nosilec izvajanja ali prejemnik nepovratnih sredstev takšno zmogljivost. Če takšne zmogljivosti ni mogoče potrditi, upravitelj Svetu sporoči vse druge mogoče načine izvajanja ukrepa. Če je to ustrezno, upravitelj preuči, kako bi bilo treba obravnavati posebne omejitve zmogljivosti mogočih nosilcev izvajanja v skladu s členom 66(6).

6.   Ukrepi pomoči se lahko izvajajo tudi v celoti ali delno v okviru operacije, kot je odločil Svet v skladu s členom 60, zlasti z namenom zagotavljanja celostne pomoči, vključno z vojaškim usposabljanjem, svetovanjem, zagotavljanjem materialne podpore in spremljanjem njene uporabe s strani upravičenke.

7.   Država članica, institucija Unije, mednarodna organizacija, regionalna organizacija ali drug akter, kateremu je zaupano izvrševanje odhodkov operacije, ki se financira v okviru Instrumenta, uporablja pravila, ki se uporabljajo za izvrševanje njegovih lastnih odhodkov. Podobno lahko nosilec izvajanja za ukrep pomoči uporabi pravila, ki se uporabljajo za izvajanje njegovih odhodkov, in sicer ob upoštevanju ocene iz člena 66. V primeru bistvenih razlik med navedenimi pravili na eni strani in določbami tega sklepa ter pravili, ki jih sprejme Odbor v skladu s členom 11(6) na drugi strani, prevlada slednje dvoje. V ta namen lahko pristojni upravitelj sprejme potrebne popravne ukrepe, da se zagotovi zadostna zaščita finančnih interesov Instrumenta.

Člen 34

Bančni računi

1.   Vsi bančni računi Instrumenta se odprejo pri prvorazrednih finančnih institucijah, ki imajo glavni sedež v državi članici, in sicer kot tekoči ali kratkoročni računi v eurih.

2.   Kadar okoliščine to upravičujejo in po odobritvi ustreznega upravitelja, se lahko računi odprejo v finančnih institucijah, ki imajo sedež zunaj Unije, in v valutah, ki niso euro.

3.   Na nobenem od bančnih računov Instrumenta ne sme biti nedovoljenih prekoračitev.

4.   Prispevki držav članic se nakažejo na namenske bančne račune. Ti prispevki se uporabijo za:

(a)

zagotovitev potrebnih predujmov poveljnikom operacije za izvrševanje odhodkov v zvezi s skupnimi stroški operacij in stroški ukrepov pomoči ali njihovih delov, ki se izvajajo v okviru operacij, ter

(b)

za izvedbo potrebnih plačil nosilcem izvajanja in dobaviteljem, potrebnim za ukrepe pomoči.

5.   Prispevki na podlagi stroškov v breme posamezne države in prostovoljnih prispevkov se nakazujejo na namenske bančne račune. Uporabijo se za izvrševanje odhodkov, katerih upravljanje je bilo zaupano Instrumentu.

Člen 35

Javno naročanje

1.   Javna naročila, ki se financirajo ali predhodno financirajo v okviru Instrumenta, da se proti plačilu pridobi dobava premičnin ali nepremičnin, z nakupom, zakupom, najemom ali nakupom na obroke, z možnostjo nakupa ali brez te možnosti, ter opravljanje storitev ali izvedbo del, se izvedejo s pogodbami, ki se sklenejo v imenu Instrumenta, če jih Instrument izvaja neposredno ali v okviru posamezne operacije.

2.   Namen postopkov javnega naročanja je prek poštene in odprte konkurence zagotoviti najučinkovitejše javno naročanje, ki izpolnjuje zahteve operacij ali ukrepov pomoči.

3.   Pravila, ki jih sprejme Odbor v skladu s členom 11(6) za izvrševanje odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta, vključujejo določbe o določitvi postopkov za javna naročila v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena.

Člen 36

Nepovratna sredstva

1.   Ukrepi pomoči se lahko izvajajo z nepovratnimi sredstvi, dodeljenimi z razpisom za zbiranje predlogov ali brez njega.

2.   Pravila, ki jih sprejme Odbor v skladu s členom 11(6) za izvrševanje odhodkov, financiranih v okviru Instrumenta, vključujejo določbe za dodelitev in izvrševanje nepovratnih sredstev, tudi v ustrezno utemeljenih primerih, ko se nepovratna sredstva lahko dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov. Navedene določbe zagotavljajo strog nadzor upravitelja med celotnim izvrševanjem nepovratnih sredstev in še zlasti upoštevajo kontrole, ki jih upravitelj izvaja v primerih neposrednega upravljanja.

Člen 37

Upravni dogovori za lažje prihodnje javno naročanje ali vzajemno podporo

1.   Instrument lahko z državami članicami, institucijami, organi in agencijami Unije ter tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in regionalnimi organizacijami ter njihovimi agencijami sklene upravne dogovore, da se na stroškovno najučinkovitejši način olajša prihodnje javno naročanje ali finančni vidiki vzajemne podpore ali oboje.

2.   Upravni dogovori iz odstavka 1:

(a)

so predmet predhodnega posvetovanja v Odboru, če se sklenejo z državami članicami, institucijami Unije ali organi ali agencijami držav članic ali Unije, ali

(b)

se predložijo v predhodno odobritev Odboru, če se sklenejo s tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami ali regionalnimi organizacijami.

3.   Upravne dogovore iz odstavka 1 podpiše pristojni upravitelj ali po potrebi zadevni poveljnik operacije, ki nastopa v imenu Instrumenta, in pristojni upravni organi drugih strank iz odstavka 1.

4.   Okvirne pogodbe se lahko sklepajo, da bi na stroškovno najučinkovitejši način pospešili javna naročila. Preden pristojni upravitelj podpiše okvirne pogodbe, se te predložijo v odobritev Odboru. Države članice in poveljniki operacije lahko okvirne pogodbe uporabijo, če želijo. Sklenitev okvirnih pogodb v okviru Instrumenta ne zavezuje nobene države članice, ki ni pogodbenica teh pogodb, da na podlagi teh pogodb pridobi blago in storitve.

POGLAVJE 6

Finančna poročila, izkazi in revizija

Člen 38

Redna finančna poročila Odboru

Vsak upravitelj vsake tri mesece ob podpori pristojnega računovodje in poveljnikov operacij Odboru predloži poročilo o izvrševanju prihodkov in odhodkov v okviru svojih pristojnosti od začetka proračunskega leta, poročilo o denarnih tokovih in poročilo o ustrezni minimalni vlogi.

Člen 39

Obračuni

1.   Vsak od računovodij vodi evidenco o prispevkih, h katerim je bilo pozvano, in o izvršenih prerazporeditvah sredstev v njegovi pristojnosti. Poleg tega pripravlja računovodske izkaze za odhodke in prihodke, ki se izvršujejo pod odgovornostjo zadevnega upravitelja.

2.   Računovodja za operacije ob podpori poveljnikov operacij pripravi letni zaključni račun za operacije in za ukrepe pomoči ali katere koli njihove dele, ki se izvajajo v okviru operacij. Računovodja za ukrepe pomoči ob podpori nosilcev izvajanja pripravi letni zaključni račun za ukrepe pomoči.

Člen 40

Splošna pravila, ki veljajo za kontrole

1.   Instrument prek svojih predstavnikov ali kontrolnih ali revizijskih organov, ki jih lahko imenuje, opravlja preglede operacij in nosilcev izvajanja na kraju samem, da se zagotovi ustrezno izvajanje pravil, določenih v tem sklepu in sklepih Odbora, in da se spoštujejo določbe pogodb, ki so bile sklenjene z nosilci izvajanja.

2.   Osebe, odgovorne za revizijo prihodkov in odhodkov Instrumenta, pred začetkom opravljanja svoje naloge pridobijo varnostno potrdilo za dostop do tajnih podatkov vsaj do ravni „SECRET UE/EU SECRET“ ali po potrebi enakovredno varnostno potrdilo države članice ali Nata. Te osebe zagotovijo, da bodo spoštovale zaupnost informacij in varovale podatke, s katerimi se seznanijo med opravljanjem revizijske naloge, v skladu s pravili, ki veljajo za navedene informacije in podatke.

3.   Osebe, odgovorne za revizijo prihodkov in odhodkov Instrumenta, imajo brez predhodne najave takojšen dostop do vseh dokumentov in vsebine vseh nosilcev podatkov, ki se nanašajo na te prihodke in odhodke, in do vseh prostorov, kjer se ti dokumenti in nosilci hranijo. Lahko naredijo kopije navedenih dokumentov in vsebin. Osebe, ki sodelujejo pri izvrševanju prihodkov in odhodkov Instrumenta, upraviteljem in osebam, odgovornim za revizijo teh prihodkov in odhodkov, pri opravljanju njihove naloge zagotavljajo potrebno pomoč.

4.   Če se ugotovijo nepravilnosti, ki pomenijo finančno izgubo, Instrument z zadevno operacijo, nosilcem izvajanja ali ponudnikom izvede potrebne ukrepe za zagotovitev izterjave ali vračila zadevnih zneskov.

Člen 41

Notranja revizija Instrumenta

1.   Generalni sekretar Sveta na predlog upravitelja za operacije in po obvestilu Odbora imenuje notranjega revizorja in vsaj enega namestnika notranjega revizorja za operacije. Visoki predstavnik na predlog upravitelja za ukrepe pomoči in po obvestilu Odbora imenuje notranjega revizorja za ukrepe pomoči.

2.   Notranji revizorji se imenujejo za obdobje štirih let z možnostjo podaljšanja do obdobja, ki v celoti ne preseže osem let. Notranji revizorji morajo biti ustrezno strokovno usposobljeni in morajo zagotoviti zadostna jamstva glede varnosti in neodvisnosti. Odredbodajalec ali računovodja ne sme biti notranji revizor, notranji revizorji pa ne smejo sodelovati pri pripravi finančnih izkazov v zvezi z Instrumentom.

3.   Vsak notranji revizor pristojnemu upravitelju poroča o obvladovanju tveganj, tako da izdaja neodvisna mnenja o kakovosti sistemov upravljanja in kontrol ter priporočila za spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja. Notranji revizorji so odgovorni zlasti za ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov upravljanja ter dela zadevnih oddelkov pri izvajanju politik in uresničevanju ciljev ob upoštevanju tveganj, ki so s tem povezana.

4.   Notranji revizorji izpolnjujejo svoje dolžnosti v zadevah, za katere so pristojni, v zvezi z vsemi oddelki, ki sodelujejo pri pobiranju prihodkov Instrumenta ali izvrševanju njegovih odhodkov.

5.   Glede na potrebe vsak notranji revizor v proračunskem letu opravi eno ali več revizij in poroča pristojnemu upravitelju. Odgovorni notranji revizor o svojih ugotovitvah in priporočilih obvešča poveljnike operacij in po potrebi nosilce izvajanja. Vsak upravitelj za zadeve, za katere je pristojen, vključno z izdajo potrebnih navodil poveljnikom operacij in nosilcem izvajanja, zagotovi, da so na podlagi njegovih priporočil, pripravljenih v okviru revizije, sprejeti ustrezni ukrepi.

6.   Vsak upravitelj Odboru vsako leto predloži poročilo o opravljenih notranjih revizijah za zadeve, za katere je pristojen, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, ugotovitve teh revizij, priporočila za izboljšave in ukrepe, ki so bili izvedeni za uresničevanje teh priporočil.

7.   Rezultati dela in poročila notranjih revizorjev se skupaj z vsemi zadevnimi dokazili dajo na voljo revizijskemu kolegiju, ustanovljenemu v skladu s členom 42.

Člen 42

Zunanja revizija Instrumenta

1.   Ustanovi se revizijski kolegij. Prihodke in odhodke, ki izhajajo iz izvajanja tega sklepa v skladu s členom 1(2), ter letne zaključne račune operacij in ukrepov pomoči revidira revizijski kolegij.

2.   Odbor določi potrebno število revizorjev in izmed kandidatov, ki jih predlagajo države članice, imenuje člane revizijskega kolegija za obdobje do treh let, ki se lahko enkrat podaljša. Odbor lahko mandat člana podaljša za največ šest mesecev. Kandidati morajo biti člani najvišjega nacionalnega revizijskega organa države članice ali jih mora ta organ priporočiti in zagotoviti ustrezna jamstva glede varnosti in neodvisnosti.

3.   Odbor lahko na zahtevo revizijskega kolegija imenuje pomočnike članov revizijskega kolegija. Pomočniki morajo zagotoviti ustrezna jamstva glede varnosti in neodvisnosti. Odbor lahko na zahtevo revizijskega kolegija odobri, da revizijski kolegij za zunanjo revizijo Instrumenta uporabi kvalificirano zunanjo podporo.

4.   Revizijski kolegij v proračunskem letu in naknadno s kontrolami na kraju samem in v dokazni dokumentaciji preveri, da so prek Instrumenta financirani ali predhodno financirani odhodki izvršeni v skladu s tem sklepom in pravili, sprejetimi na podlagi člena 11(6), pa tudi veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, kjer je to ustrezno, ter načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ter da so notranje kontrole ustrezne.

5.   Člani revizijskega kolegija in njihovi pomočniki še naprej prejemajo plačo od svojega izvornega revizijskega organa; Instrument krije stroške njihovih službenih potovanj v skladu s pravili, ki jih sprejme Odbor, pa tudi stroške kvalificirane zunanje podpore.

6.   Člani revizijskega kolegija in njihovi pomočniki med mandatom:

(a)

ne zahtevajo niti ne sprejemajo nobenih navodil razen navodil od Odbora; v okviru svojega revizijskega mandata so revizijski kolegij in njegovi člani popolnoma neodvisni in odgovorni samo za opravljanje zunanjega revizijskega pregleda;

(b)

o svoji nalogi poročajo samo Odboru.

7.   Revizijski kolegij izmed svojih članov vsako leto izvoli predsedujočega ali podaljša mandat trenutnega predsedujočega. Revizijski kolegij sprejme pravila, ki veljajo za revizijske preglede, ki jih njegovi člani izvajajo v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Odobrava poročila o revizijskih pregledih, ki jih sestavijo njegovi člani, nakar se predložijo upraviteljem in Odboru.

8.   Upravitelja ali osebe, ki jih imenuje kateri koli od upraviteljev, lahko v vsakem trenutku opravijo revizijo odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta. Poleg tega lahko Odbor na podlagi predloga upraviteljev ali države članice kadar koli na ad hoc podlagi imenuje dodatne zunanje revizorje, za katere določi naloge in pogoje zaposlitve.

Člen 43

Predložitev letnega zaključnega računa in realizacije proračuna

1.   Vsak računovodja Instrumenta ob pomoči pristojnega upravitelja do 15. maja po koncu proračunskega leta pripravi in revizijskemu kolegiju predloži predlog letnega zaključnega računa Instrumenta za zadeve, za katere je pristojen. Računovodja za operacije uporablja izkaze, ki jih predložijo poveljniki operacij, vključno z izkazi ukrepov pomoči ali njihovih delov, ki so se izvajali v okviru operacije. Računovodja za ukrepe pomoči uporablja izkaze, ki jih predložijo nosilci izvajanja. Do istega datuma vsak računovodja Odboru predloži proračunski presežek iz proračunskega leta za vsak proračunski naslov, za katerega je odgovoren. Vsak upravitelj Odboru predloži letno poročilo o dejavnostih za zadeve, za katere je pristojen.

2.   Revizijski kolegij na podlagi opravljenega revizijskega dela, tudi s strani kvalificirane zunanje podpore iz člena 42(3), do 15. julija vsakemu računovodji in poveljniku operacije predloži revizijske ugotovitve v zvezi z zadevnimi izkazi.

3.   Vsak računovodja ob pomoči pristojnega upravitelja do 30. septembra predloži Odboru končni revidirani letni zaključni račun Instrumenta za zadeve, za katere je pristojen.

4.   Revizijski kolegij predloži svoje revizijsko poročilo, vključno z revizijskim mnenjem Odboru do 30. septembra po koncu proračunskega leta. Odbor preuči revizijsko poročilo, revizijsko mnenje in letni zaključni račun, da bi vsakemu upravitelju in vsakemu poveljniku operacije dal razrešnico.

5.   Dokazila Instrumenta za te letne zaključne račune se hranijo za obdobje petih let od datuma, ko je izdana ustrezna razrešnica. Ob prenehanju operacije poveljnik operacije poskrbi, da upravitelj za operacije prejme vsa dokazila, tudi o katerem koli ukrepu pomoči ali njegovem delu, ki se je izvajal v okviru operacije.

6.   Odbor odloči o vknjižbi realizacije proračuna za proračunsko leto, za katero so bili izkazi potrjeni, v proračun za prihodnje proračunsko leto v obliki prihodkov ali odhodkov, odvisno od okoliščin. Vendar se lahko Odbor pred to potrditvijo izkazov odloči, da vknjiži oceno realizacije proračuna, potem ko je od revizijskega kolegija prejel revizijsko mnenje. Pristojni upravitelj predloži potrebne spremembe proračuna, pri čemer upošteva prenos sredstev.

7.   Če vračila ni mogoče izvršiti v celoti z odtegljajem od plačil prispevkov iz naslova dolga Instrumenta, se saldo iz realizacije proračuna vrne zadevnim državam članicam na osnovi BND za leto vračanja.

NASLOV III

POSEBNA PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA OPERACIJE

POGLAVJE 7

Skupni stroški in stroški v breme posamezne države

Člen 44

Opredelitev skupnih stroškov in obdobij upravičenosti

1.   Instrument krije skupne stroške, navedene v Prilogi III, v pripravljalni fazi operacije, ki traja od odobritve koncepta kriznega upravljanja do imenovanja poveljnika operacije. Odbor lahko v posebnih okoliščinah in po posvetovanju s PVO podaljša obdobje, v katerem te stroške krije Instrument.

2.   Med aktivno fazo operacije, ki poteka od datuma imenovanja poveljnika operacije do dneva, ko operativni štab preneha delovati, Instrument iz naslova skupnih stroškov krije:

(a)

skupne stroške, navedene v delu A Priloge IV;

(b)

skupne stroške, navedene v delu B Priloge IV, kadar tako odloči Svet;

(c)

skupne stroške, navedene v delu C Priloge IV, kadar to zahteva poveljnik operacije in če jih Odbor odobri.

3.   Skupni stroški operacije vključujejo tudi odhodke, potrebne za njeno prenehanje, kakor so navedeni v Prilogi V.

4.   Operacija Unije je dokončno zaključena, ko sta oprema in infrastruktura, financirani iz skupnih sredstev te operacije, našli svoj končni namen in ko so potrjeni računovodski izkazi operacije.

5.   Skupni stroški so omejeni na dodatne stroške, torej stroške, ki niso stroški, ki bi jih v vsakem primeru krila ena ali več prispevajočih držav članic ali tretjih držav, institucija Unije ali mednarodna organizacija, neodvisno od organizacije operacije Unije.

6.   Svet lahko v sklepih o vzpostavitvi ali podaljšanju operacij določi, da se poleg tistih, ki se takrat štejejo za skupne stroške, določeni dodatni stroški štejejo za skupne stroške določene operacije.

7.   Poleg pristojnosti iz točke (b) odstavka 2 lahko Odbor za posamezne primere odloči, da se zaradi posebnih okoliščin nekateri dodatni stroški, ki niso navedeni v prilogah II do V, štejejo za skupne stroške določene operacije.

Člen 45

Vaje

1.   Skupni stroški za vaje Unije se financirajo v okviru Instrumenta v skladu s pravili in postopki, podobnimi tistim, ki veljajo za operacije, h katerim prispevajo vse države članice, razen Danske.

2.   Navedene skupne stroške za vaje sestavljajo, prvič, dodatni stroški za premestljive ali nepremične štabe, in drugič, dodatni stroški, ki nastanejo, kadar Unija uporabi skupna sredstva in zmogljivosti Nata, če so ti dani na voljo za potrebe vaje.

3.   Skupni stroški za vaje ne vključujejo stroškov glede:

(a)

pridobivanja osnovnih sredstev, vključno s stroški za zgradbe, infrastrukturo in opremo;

(b)

načrtovalne in pripravljalne faze vaj, razen če jih je odobril Odbor;

(c)

prevoza, vojašnic in nastanitve vojaških sil.

Člen 46

Referenčni znesek za operacijo

Vsak sklep Sveta o vzpostavitvi ali podaljšanju operacije vsebuje referenčni znesek za kritje skupnih stroškov te operacije. Upravitelj za operacije zlasti ob pomoči Vojaškega štaba EU in poveljnika operacije, če mu je bil podeljen mandat, oceni znesek, ki naj bi bil potreben za kritje skupnih stroškov operacije v načrtovanem obdobju. Upravitelj za operacije predlagani znesek predloži predsedstvu Sveta, da ga pregleda pripravljalno telo Sveta, pristojno za preučitev osnutka sklepa. Člani Odbora se na povabilo udeležujejo razprav v zvezi z referenčnim zneskom, ki potekajo v okviru tega organa.

Člen 47

Vračilo predhodnega financiranja

1.   Država članica, tretja država ali, če je primerno, mednarodna organizacija, ki jo je Svet pooblastil za predhodno financiranje dela skupnih stroškov operacije, lahko od Instrumenta pridobi vračilo na podlagi zahtevka, ki so mu priložena potrebna dokazila in ki ga pošlje upravitelju za operacije najpozneje dva meseca po zaključku zadevne operacije.

2.   Zahtevku za vračilo se ne ugodi, če tega ne odobrita poveljnik operacije, ki mu mandat še ni potekel, in upravitelj za operacije.

3.   Če se zahtevek za vračilo, ki ga predloži prispevajoča država članica ali tretja država, odobri, se zadevni znesek lahko odšteje od zneska iz naslednjega poziva k plačilu prispevkov, ki ga upravitelj za operacije naslovi na to državo.

4.   Če v času odobritve zahtevka ni predvidenega poziva k plačilu prispevkov ali če odobreni zahtevek za vračilo presega pričakovani prispevek, upravitelj za operacije izplača znesek za vračilo v 30 dneh ob upoštevanju denarnega toka Instrumenta in potreb po financiranju skupnih stroškov zadevne operacije.

5.   Vračilo se izplača v skladu s tem sklepom, tudi če se načrtovana operacija prekliče.

6.   V vračilo se vključijo obresti, obračunane na znesek predhodnega financiranja.

Člen 48

Upravljanje odhodkov, ki niso vključeni v skupne stroške (stroški v breme posamezne države), ki ga izvaja Instrument

1.   Odbor lahko na podlagi predloga upravitelja za operacije, ki mu pomaga poveljnik operacije, ali države članice odloči, da se upravno vodenje nekaterih odhodkov v zvezi s posamezno operacijo (v nadaljnjem besedilu: stroški v breme posamezne države), za katere so sicer še naprej odgovorne države članice, ki jih ti odhodki zadevajo, zaupa Instrumentu.

2.   Odbor lahko s sklepom pooblasti poveljnika operacije za sklepanje pogodb v imenu držav članic, ki prispevajo osebje ali sredstva za operacijo, in po potrebi tretjih strani za pridobitev storitev in blaga, ki se financirajo kot stroški v breme posamezne države.

3.   Odbor v svojem sklepu določi načine za upravljanje stroškov v breme posamezne države, tudi za njihovo predhodno financiranje in po potrebi trajanje pooblastila poveljnika operacije.

4.   Instrument vodi evidenco o stroških v breme posamezne države, ki so mu bili zaupani in jih je imela vsaka od držav članic in, če je to ustrezno, tretje strani. Upravitelj za operacije vsaki državi članici in po potrebi zadevnim tretjim stranem mesečno pošilja izkaze o odhodkih, ki so jih imele ali jih je imelo njihovo osebje v preteklem mesecu, in pozove k potrebnim sredstvom za plačilo teh odhodkov. Države članice in po potrebi zadevne tretje strani plačajo zahtevana sredstva Instrumentu v 30 dneh po pozivu k sredstvom.

Člen 49

Upravljanje predhodnega financiranja in odhodkov, ki niso vključeni v skupne stroške za pomoč pri začetni razmestitvi sil za posamezno operacijo, ki ga izvaja Instrument

1.   Če tako narekujejo posebne operativne okoliščine, lahko Odbor na podlagi predloga upravitelja za operacije, ki mu pomaga poveljnik operacije, ali države članice odloči, da se upravljanje predhodnega financiranja in administrativno upravljanje nekaterih odhodkov v zvezi s posamezno operacijo, za katere so sicer še naprej odgovorne države članice, ki jih ti odhodki zadevajo, zaupa Instrumentu, da se omogoči začetna razmestitev sil za posamezno operacijo, še preden je potrjeno, katere države članice bodo prispevale osebje ali sredstva za zadevno operacijo.

2.   Vodenje teh stroškov se opravlja v okviru obstoječih sredstev in virov ter začetnih izdatkov, ki so omejeni na 20 % referenčnega zneska. V takem primeru Odbor v svojem sklepu navede podrobnosti predhodnega financiranja in vračila predhodno financiranih zneskov s strani držav članic in tretjih strani, ki bodo prispevale osebje ali sredstva za operacijo.

Člen 50

Skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku ali ki niso neposredno povezani s konkretno operacijo

Upravitelj za operacije opravlja dolžnosti odredbodajalca za odhodke, s katerimi se krijejo skupni stroški, ki nastanejo v pripravljalni fazi in po koncu aktivne faze operacij, pa tudi skupni stroški, ki jih ni mogoče neposredno povezati s konkretno operacijo.

Člen 51

Skupni stroški v aktivni fazi operacije

1.   Poveljnik operacije opravlja dolžnosti odredbodajalca za odhodke, s katerimi se krijejo skupni stroški v aktivni fazi operacije, ki ji poveljuje.

2.   Z odstopanjem od člena 17(6) sprejetje referenčnega zneska s strani Sveta upravitelju za operacije in poveljniku operacije omogoči, da lahko vsak od njiju na področju, za katero je pristojen, prevzema obveznosti in izvršuje plačila v zvezi z izdatki zadevne operacije v višini 30 % referenčnega zneska, razen če Svet ne določi drugačne odstotne stopnje.

3.   Odbor lahko na podlagi predloga upravitelja za operacije ali poveljnika operacije ter ob upoštevanju operativnih potreb in nujnosti sprejme odločitev, da se lahko prevzamejo obveznosti za dodatne odhodke in se zanje po potrebi tudi izvršijo plačila. Ta izjema se preneha uporabljati po sprejetju proračuna za zadevno operacijo.

4.   V obdobju pred sprejetjem proračuna za operacijo upravitelj za operacije in poveljnik operacije ali njegov predstavnik vsak mesec poročata Odboru vsak o svojih zadevah v zvezi z izdatki, ki se upoštevajo kot upravičeni skupni stroški za zadevno operacijo. Odbor lahko na podlagi predloga upravitelja za operacije, poveljnika operacije ali države članice izda smernice za izvrševanje odhodkov v navedenem obdobju.

5.   Poveljnik operacije lahko tri mesece od začetka operacije in če meni, da je to potrebno za pravilen potek operacije, prerazporeja proračunska sredstva med členi in med poglavji v naslovu, ki je namenjen operaciji. O tem poroča upravitelju za operacije in Odboru.

6.   Z odstopanjem od člena 17(6) lahko ob neposredni življenjski nevarnosti za osebje, ki je udeleženo v operaciji Unije, poveljnik operacije za zadevno operacijo za rešitev teh življenj izvrši potrebne odhodke tudi čez meje odobritev, knjiženih v proračunu. O tem čim prej obvesti upravitelja za operacije in Odbor. V takem primeru upravitelj za operacije v navezi s poveljnikom operacije predlaga prerazporeditve, potrebne za financiranje zadevnih nepredvidenih odhodkov. Če zadostnih sredstev za te odhodke ni mogoče zagotoviti s prerazporejanjem, upravitelj za operacije predlaga spremembo proračuna.

POGLAVJE 8

Upravljanje sredstev

Člen 52

Končni namen skupno financirane opreme in infrastrukture

1.   Odbor na predlog upravitelja za operacije odobri amortizacijsko stopnjo za opremo in druga sredstva za vse operacije. Če tako narekujejo operativne okoliščine, lahko poveljnik operacije po odobritvi Odbora uporabi drugačno stopnjo amortizacije.

2.   Poveljnik operacije za dokončanje operacije Odboru predlaga, da se za opremo in infrastrukturo, ki se financirata iz skupnih sredstev za zadevno operacijo, poišče končni namen.

3.   Upravitelj za operacije opremo in infrastrukturo, ki ostaneta po koncu aktivne faze operacije, upravlja tako, da jima po potrebi poišče končni namen.

4.   Končni namen opreme in infrastrukture, ki sta bili financirani iz skupnih sredstev, odobri Odbor ob upoštevanju operativnih potreb in finančnih meril. Končni namen je lahko:

(a)

infrastruktura se lahko v okviru Instrumenta proda državi gostiteljici, državi članici ali tretji strani ali prenese nanje;

(b)

oprema se lahko v okviru Instrumenta proda državi članici, državi gostiteljici ali tretji strani ali jo Instrument, država članica ali zadevna tretja stran uskladišči in vzdržuje za uporabo v kateri od naslednjih operacij.

5.   V primeru prodaje se oprema in infrastruktura prodata po tržni vrednosti, oziroma, če tržne vrednosti ni mogoče določiti, po pošteni in razumni ceni ob upoštevanju posebnih lokalnih okoliščin.

6.   Prodaja ali prenos državi gostiteljici ali tretji strani se opravi v skladu z ustreznimi veljavnimi varnostnimi pravili.

7.   Če se sprejme odločitev, da Instrument zadrži skupno financirano opremo za posamezno operacijo, lahko prispevajoče države članice od drugih držav članic, razen od Danske, zahtevajo finančno nadomestilo. Odbor sprejme ustrezne odločitve, brez sodelovanja Danske, na podlagi predloga upravitelja za operacije.

Člen 53

Skupno podpisovanje plačil

Za vsa plačila iz sredstev, s katerimi upravlja Instrument, za operacije ali za ukrepe pomoči ali katere koli njihove dele, ki se izvajajo v okviru operacije, je potreben podpis odredbodajalca ter bodisi računovodje za operacije bodisi računovodje v posamezni operaciji.

Člen 54

Računovodenje

1.   Vsak poveljnik operacije vodi evidenco o prerazporeditvah sredstev, prejetih iz Instrumenta, prevzetih obveznostih za odhodke, izvršenih plačilih in prejetih prihodkih, pa tudi inventar premičnega premoženja, financiranega iz proračuna Instrumenta in uporabljenega za operacijo, ki ji poveljuje.

2.   Vsak poveljnik operacije računovodji za operacije redno zagotavlja to evidenco in inventar iz odstavka 1. Predvsem vsak poveljnik operacije računovodji za operacije do 31. marca po koncu proračunskega leta ali v štirih mesecih po koncu operacije, ki ji poveljuje, – kar nastopi prej – zagotovi informacije, potrebne za letni zaključni račun za skupne stroške, stroške v breme posamezne države ter ukrepe pomoči ali katere koli njihove dele, ki so se izvajali v okviru operacije, ter poročilo o dejavnostih.

3.   Podrobna pravila o odprtju in zagotavljanju evidenc in inventarja operacij se določijo v sklepu Odbora o določitvi pravil za izvrševanje odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta v skladu s členom 11(6), ter v računovodskih smernicah in pravilih, ki jih določi računovodja za operacije.

Člen 55

Revizija

Vsak poveljnik operacije upravitelju za operacije in revizorjem, ki delujejo za Instrument, zagotovi poln dostop do operacije, ki ji poveljuje, vključno s prostori, informacijami in podatki.

NASLOV IV

POSEBNA PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA UKREPE POMOČI

POGLAVJE 9

Cilji, načela in postopki za sprejetje ukrepov pomoči

Člen 56

Cilji in načela

1.   Glavni cilji ukrepov pomoči so:

(a)

krepitev zmogljivosti na vojaškem in obrambnem področju ter odpornosti tretjih držav in regionalnih in mednarodnih organizacij;

(b)

hitro in učinkovito prispevanje k vojaškemu odzivanju tretjih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij v kriznih razmerah;

(c)

učinkovito in uspešno prispevanje k preprečevanju konfliktov, stabilizaciji in utrjevanju miru, tudi v okviru operacij z nalogami usposabljanja, svetovanja in mentorstva v varnostnem sektorju, pa tudi v drugih pred- ali pokonfliktnih razmerah;

(d)

podpiranje sodelovanja na področju varnosti in obrambe med Unijo in tretjo državo ali regionalno ali mednarodno organizacijo.

2.   Ukrepi pomoči temeljijo na naslednjih načelih:

(a)

biti morajo skladni s politikami in cilji zunanjega delovanja Unije, katerih cilj je vzpostavitev miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti;

(b)

biti morajo skladni s pravom Unije ter politikami in strategijami Unije, zlasti s strateškim okvirom EU za podporo reformi varnostnega sektorja in celostnim pristopom k zunanjim konfliktom in krizam, strateškim pristopom EU za ženske, mir in varnost, pa tudi z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov;

(c)

spoštovati morajo mednarodnopravne obveznosti Unije in njenih držav članic, zlasti na področju mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava;

(d)

ne smejo posegati v posebno naravo varnostne in obrambne politike države članice in ne smejo biti v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic.

3.   Vsi ukrepi pomoči, ki vključujejo izvoz ali prenos blaga s Skupnega seznama vojaškega blaga Unije, morajo biti skladni z načeli iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP in ne smejo posegati v postopke, ki jih morajo upoštevati države članice v zvezi z zadevnim izvozom ali prenosom v skladu z navedenim Skupnim stališčem, tudi v smislu ocene. Prav tako taki ukrepi pomoči ne smejo posegati v diskrecijsko pravico držav članic glede politike o prenosu znotraj Unije in izvozu vojaške opreme.

4.   Predlogom za ukrepe pomoči se priloži ocena visokega predstavnika, vključno z analizo občutljivosti na konflikte in okoliščin ter oceno tveganja in učinka.; predlogi vključujejo ustrezne kontrole, zaščitne ukrepe, olajševalne in spremljajoče elemente ter ureditve spremljanja in ocenjevanja v skladu s členom 9(3) in načeli iz odstavka 2 tega člena. Da bi zagotovili potrebno učinkovitost in skladnost, bi se morale take analize in ocene, kjer je ustrezno, opirati na izkušnje, ki so jih na terenu pridobili akterji Unije. Redna poročila iz člena 63, ki jih visoki predstavnik predloži PVO v zvezi z izvajanjem ukrepov pomoči, zajemajo tudi zadeve iz tega odstavka.

Člen 57

Pripravljalna faza

1.   Visoki predstavnik ali država članica lahko Svetu predloži dokument o konceptu, v katerem opiše morebiten ukrep pomoči, vključno z njegovim področjem uporabe, trajanjem, vrsto ukrepov in morebitnimi nosilci izvajanja, in mu priloži predhodno analizo občutljivosti na konflikte, okoliščin in tveganj, skupaj s prvotnimi preudarki glede ocene učinka ter zaščitnih in olajševalnih ukrepov, ki jih je treba nadalje oblikovati v predlogu, kot je navedeno v členu 59.

2.   Pri odobritvi dokumenta o konceptu lahko Svet odobri ukrepe, ki se financirajo v okviru Instrumenta za pripravo morebitnega ukrepa pomoči.

3.   Kadar morebitni ukrep pomoči zajema dobavo vojaške opreme ali platform, zasnovanih za uporabo smrtonosne sile, kot je navedeno v členu 5(3), dokument o konceptu vključuje prvotno oceno stroškov ukrepa. Država članica, ki se namerava vzdržati sprejetja ukrepa in dati formalno izjavo v skladu z drugim pododstavkom člena 31(1) PEU, bi morala po predstavitvi dokumenta o konceptu to namero pravočasno pisno sporočiti Svetu. To sporočilo lahko vključuje tudi navedbo drugih ukrepov pomoči, h katerim želi prispevati namesto tega.

4.   V skladu s členom 3(2) Sklepa 2010/427/EU se ESZD pri pripravi dokumentov o konceptu in naknadnih predlogov visokega predstavnika za ukrepe pomoči posvetuje z ustreznimi službami Komisije, da se v skladu s členom 8 zagotovi potrebna skladnost politik Unije.

Člen 58

Nujni ukrepi

1.   Če nujnost razmer tako zahteva, Svet lahko do sprejetja odločitve o ukrepu pomoči odobri potrebne nujne ukrepe, ki se financirajo v okviru Instrumenta, pri tem pa upošteva metodologijo v zvezi s tveganji in zaščitnimi ukrepi, vzpostavljeno na podlagi člena 9(3). Nujni ukrepi in njihovi ocenjeni stroški se lahko določijo v dokumentu o konceptu, v katerem je opisan morebitni ukrep pomoči, ali v predlogu za uvedbo ukrepa pomoči v skladu s členom 57 oziroma členom 59(1).

2.   Nujni ukrepi ne vključujejo zagotavljanja opreme iz člena 5(3).

3.   Z odstopanjem od člena 17(6) lahko upravitelj za ukrepe pomoči potem, ko Svet odobri nujne ukrepe, prevzema obveznosti in izvršuje plačila v zvezi z izdatki za zadevni nujni ukrep do višine odobrenih stroškov.

Člen 59

Ukrepi pomoči

1.   Sklepe o uvedbi ukrepov pomoči sprejme Svet na predlog ali pobudo, kot je navedeno v členu 6, na zahtevo prihodnje upravičenke.

2.   V vsakem sklepu Sveta, s katerim se uvede ukrep pomoči, se določijo njegova upravičenka, cilji, obseg, trajanje, narava pomoči, ki jo je treba zagotoviti, in referenčni finančni znesek za kritje ocenjenih stroškov njegovega izvajanja. Kjer je ustrezno, se v njem določijo nosilci izvajanja ali prejemniki kakršnih koli nepovratnih sredstev, dodeljenih brez razpisa za zbiranje predlogov na podlagi člena 36. Določijo se kontrole in jamstva, ki se zahtevajo od upravičenke ali, kjer je ustrezno, nosilcev izvajanja, pa tudi potrebne določbe o spremljanju in ocenjevanju, v skladu z metodologijo za tveganje in zaščitne ukrepe, vzpostavljeno na podlagi člena 9(3). Vključijo se tudi določbe o začasni ustavitvi in prenehanju ukrepa v skladu s členom 64.

3.   Ukrepi pomoči imajo obliko posebnega ukrepa ali splošnega programa za podporo z določenim geografskim ali tematskim poudarkom. V sklepu Sveta o uvedbi splošnega programa se opredeli področje uporabe ukrepov, upravičenih v okviru tega programa. Ukrepi pomoči so lahko večletni.

4.   Sredstva v okviru ukrepov pomoči lahko vključujejo dodelitve, potrebne za nadaljnje ukrepanje, spremljanje, ocenjevanje, revizijo, komunikacijo in prepoznavnost.

5.   Ukrepi pomoči za dobavo vojaške opreme ali platform, zasnovanih za uporabo smrtonosne sile, kot je navedeno v členu 5(3), ne vključujejo drugega blaga ali oblik podpore. Ukrep pomoči se ne uporablja za dobavo katerega koli blaga, ki bi bilo v nasprotju s pravom Unije ali mednarodnimi obveznostmi Unije ali vseh držav članic.

6.   Ukrepi pomoči v obliki splošnega programa ne vključujejo zagotavljanja opreme ali platform iz člena 5(3).

7.   Podpora za kateri koli ukrep v okviru splošnega programa se odobri na zahtevo upravičenke in zahteva predhodni pregled in odobritev PVO v skladu s pogoji, določenimi v sklepu Sveta o ustanovitvi splošnega programa.

Člen 60

Izvajanje ukrepa pomoči v okviru operacije

1.   Svet lahko odloči, da se posamezni ukrep pomoči v celoti ali delno izvede v okviru operacije v skladu z zahtevami iz člena 59(2). V primeru delnega izvajanja so v tem sklepu navedeni posebni ukrepi, ki se bodo izvajali v okviru operacije, in z njimi povezan finančni znesek.

2.   Kadar Svet sprejme sklep iz odstavka 1 v ta namen odloči o potrebnih spremembah mandata zadevne operacije.

Člen 61

Pogodbe z nosilci izvajanja

1.   Upravitelj za ukrepe pomoči zagotovi, da se izvedejo potrebne ocene zmogljivosti nosilcev izvajanja iz člena 66, zlasti kar zadeva finančno poslovodenje. Te ocene se nanašajo na izvrševanje odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta v skladu s členom 67, in upravljanje sredstev, ki se financirajo v okviru Instrumenta v skladu s členom 68.

2.   Upravitelj za ukrepe pomoči od nosilcev izvajanja zahteva, da zagotovijo potrebno dokumentacijo, vključno s poročili o izvajanju, računovodskimi izkazi, izjavami o upravljanju in povzetki revizijskih poročil.

3.   Upravitelj za ukrepe pomoči obvesti Odbor o rezultatih ocen iz odstavka 1 in o pogodbah, ki se sklenejo z nosilci izvajanja. Vsak član Odbora lahko zahteva dodatne informacije o takih ocenah in pogodbah.

4.   Upravitelj za ukrepe pomoči, ki deluje v imenu Instrumenta, sklene pogodbe z nosilci izvajanja.

Člen 62

Dogovori z upravičenkami

1.   Visoki predstavnik sklene ustrezne dogovore z upravičenko za zagotovitev skladnosti z zahtevami in pogoji, ki jih je v skladu s členoma 56 in 59 določil Svet v zvezi z ukrepi pomoči, po potrebi tudi glede upravljanja in porabe sredstev, ki se financirajo v okviru Instrumenta, in potrebnega nadzora nad sredstvi.

2.   Dogovori, ki se sklenejo v skladu z odstavkom 1, vključujejo določbe, v skladu s pogoji ukrepa pomoči ali ustreznega sklepa Sveta ali Odbora, tudi v zvezi z zaščitnimi ukrepi, da se zagotovi:

(a)

pravilna in učinkovita raba sredstev za namene, za katere so bila zagotovljena;

(b)

ustrezno vzdrževanje sredstev, da se med življenjskim ciklom sredstev zagotovita njihova uporabnost in operativna razpoložljivost;

(c)

da sredstva ob koncu svojega življenjskega cikla ali ob izteku ali prenehanju ukrepa pomoči ne bodo izgubljena ali brez privolitve Odbora prenesena drugim osebam ali subjektom, ki niso opredeljeni v dogovorih;

(d)

skladnost z vsemi drugimi zahtevami, ki jih določi Svet.

3.   Visoki predstavnik o dogovorih iz odstavka 1 pravočasno obvesti Svet.

4.   Dogovori iz odstavka 1 ne posegajo v kakršne koli nadaljnje pogoje, ki jih lahko država članica naloži ob izdaji izvoznega dovoljenja v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP.

5.   Kjer imajo ukrepi pomoči obliko splošnega programa, lahko upravitelj za ukrepe pomoči sklene sporazum o financiranju z upravičenko na podlagi takega programa. Upravitelj za ukrepe pomoči obvesti Odbor o takih sporazumih, ki se sklenejo. Vsak član Odbora lahko zahteva dodatne informacije o takih sporazumih.

Člen 63

Poročanje in nadaljnje ukrepanje

Visoki predstavnik zagotovi PVO dvakrat letno ali kadar to zahteva PVO poročilo o izvajanju ukrepov pomoči. Taka poročila zajemajo politične, operativne in finančne vidike ukrepa pomoči. Vključujejo oceno njegovega učinka ter upravljanja in uporabe sredstev, pa tudi posodobitve analize občutljivosti na konflikte in okoliščin ter oceno tveganja in učinka.

Člen 64

Začasna ustavitev in prenehanje ukrepov pomoči

1.   Vsak sklep Sveta o ukrepu pomoči vsebuje naslednje določbe o začasni ustavitvi in prenehanju ukrepa, brez poseganja v pristojnosti organov držav članic v zvezi z začasnim preklicem izvoznih dovoljenj, kadar je takšno dovoljenje potrebno:

(a)

PVO se lahko odloči, da na zahtevo države članice ali visokega predstavnika v celoti ali delno začasno ustavi izvajanje ukrepa pomoči v naslednjih primerih:

(i)

če upravičenka krši svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom, zlasti pravom o človekovih pravicah in mednarodnim humanitarnim pravom, ali če ne izpolnjuje zavez, danih na podlagi dogovorov iz člena 62;

(ii)

če je bila pogodba z nosilcem izvajanja začasno ustavljena ali je prenehala zaradi kršitve njegovih pogodbenih obveznosti;

(iii)

če razmere v zadevni državi ali na zadevnem območju ne dopuščajo več, da bi se ukrep izvajal ob zagotavljanju zadostnih jamstev;

(iv)

če izvajanje ukrepa ne služi več njegovim ciljem ali ni več v interesu Unije;

(b)

v nujnih in izjemnih primerih lahko visoki predstavnik v celoti ali delno začasno ustavi izvajanje ukrepa pomoči, dokler PVO ne sprejme odločitve.

2.   PVO lahko Svetu priporoči prenehanje ukrepa pomoči.

Člen 65

Začasna ustavitev in prenehanje pogodb z nosilci izvajanja

Upravitelj lahko začasno ustavi ali dokončno prekine pogodbo, sklenjeno v skladu s členom 61, če nosilec izvajanja krši svoje pogodbene obveznosti. Upravitelj takoj po začasni ustavitvi pogodbe obvesti Odbor. Upravitelj pravočasno pred dokončno prekinitvijo pogodbe obvesti Odbor. Pred dokončno prekinitvijo lahko vsak član Odbora zahteva dodatne informacije in razpravo v Odboru o možnih posledicah dokončne prekinitve za zadevni ukrep pomoči.

POGLAVJE 10

Nadzor odhodkov in sredstev, ki se financirajo v okviru Instrumenta in so zaupani nosilcem izvajanja

Člen 66

Ocena zmogljivosti nosilcev izvajanja za izvrševanje odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta

1.   Kadar je izvrševanje odhodkov zaupano nosilcem izvajanja, upravitelj preveri, da zagotavljajo raven zaščite finančnih interesov Instrumenta, ki je enakovredna tisti, ki jo zagotavlja Instrument, kadar neposredno izvršuje svoje odhodke.

2.   V ta namen upravitelj pred podpisom pogodb iz člena 61 izvede oceno, namenjeno zagotovitvi, da sistemi, pravila in postopki nosilcev izvajanja dajejo razumno zagotovilo, da bodo izpolnjevali pogoje iz navedenih pogodb v skladu s členoma 67 in 68.

3.   Ocena iz odstavka 2 se izvede na sorazmeren način in ob ustreznem upoštevanju zadevnih finančnih tveganj.

4.   Nosilci izvajanja, ki jih je upravitelj ocenil v skladu z odstavkom 2, upravitelja nemudoma obvestijo, če pride do bistvenih sprememb njihovih pravil, sistemov ali postopkov.

5.   Če je nosilec izvajanja prejel pozitivno oceno v skladu z odstavkom 2, lahko uporablja pravila, ki se uporabljajo za izvrševanje njegovih lastnih odhodkov.

6.   Če nosilci izvajanja zahteve ocene iz odstavka 2 tega člena izpolnjujejo le delno, upravitelj sprejme ustrezne popravne ukrepe za zagotovitev zaščite interesov Instrumenta. Ti ukrepi se določijo v ustreznih pogodbah v skladu s členom 61.

7.   Instrument se lahko v celoti ali delno opira na ocene, ki jih je izvedla Komisija ali, kjer je ustrezno, drugi subjekti, če upravitelj meni, da te ocene ustrezajo zahtevam iz izvedbenih pravil, ki jih je Odbor sprejel v skladu s členom 11(6). Instrument v ta namen spodbuja priznavanje mednarodno sprejetih standardov ali mednarodnih dobrih praks.

8.   Upravitelj ne izvede ocen ministrstev ali vladnih služb držav članic, če so imenovani za nosilce izvajanja. Upravitelj se lahko odloči, da ne bo izvedel ocene:

(a)

agencij in organov Unije;

(b)

drugih subjektov javnega prava in agencij držav članic;

(c)

tretjih držav ali subjektov javnega prava in agencij, ki so jih imenovale.

9.   Kadar se v skladu z odstavkom 8 ocena ne izvede, upravitelj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja Instrumenta, vključno z ustrezno zaščito njegovih finančnih interesov. Upravitelj lahko nosilcem izvajanja naloži ustrezne kontrole in zagotovi, da se upoštevajo finančna in računovodska pravila in postopki, enakovredni pravilom in postopkom Instrumenta.

10.   Upravitelj obvesti Odbor o rezultatih ocene, da bi lahko preučil morebitne nadaljnje ukrepe. Če zmogljivosti za izvrševanje odhodkov v okviru Instrumenta ni mogoče potrditi, upravitelj sporoči vse druge mogoče načine izvajanja ukrepa. Kadar je to ustrezno, upravitelj preuči, kako bi bilo treba obravnavati posebne omejitve zmogljivosti mogočih nosilcev izvajanja v skladu z odstavkom 6.

Člen 67

Standardne določbe v pogodbah z nosilci izvajanja

1.   Pogodbe, sklenjene z nosilci izvajanja v skladu s členom 61 za izvrševanje odhodkov, financiranih v okviru Instrumenta, so skladne s cilji in načeli iz člena 56(1) in (2) ter zahtevami iz člena 59. Take pogodbe vključujejo podrobne ureditve, ki zagotavljajo zaščito interesov Instrumenta, in sicer, da je izvajanje usmerjeno v operativno učinkovitost pri doseganju ciljev ukrepa pomoči in v skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Upravitelj za ukrepe pomoči od nosilcev izvajanja zahteva, da po potrebi zagotovijo, da podizvajalci izpolnjujejo te cilje in načela ter cilje in načela, navedena v točki (c) člena 33(2).

2.   Poleg tega pogodbe, sklenjene z nosilci izvajanja, vključujejo zlasti določbe, ki zagotavljajo, da:

(a)

se morebitna sredstva, ki se financirajo iz sredstev Instrumenta, naročijo v skladu z veljavnim pravom Unije o javnem naročanju ali pravili, ki se štejejo za enakovredna tistim, ki jih je sprejel Odbor na podlagi člena 11(6) za neposredno naročanje s strani Instrumenta;

(b)

se uporablja računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja natančne, popolne in zanesljive informacije;

(c)

učinkovit in uspešen sistem notranjega nadzora ter politike in ukrepi, ki temeljijo na najboljših mednarodnih praksah, omogočajo zlasti zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta, ter se z njimi preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti, korupcija in goljufije;

(d)

revizijska služba, neodvisna od subjekta ali oseb, ki izvajajo ukrep pomoči, v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi izvaja neodvisno zunanjo revizijo zakonitosti in pravilnosti odhodkov, financiranih v okviru Instrumenta;

(e)

se Instrumentu zagotovijo redna finančna poročila o izvajanju ukrepov pomoči ter se Instrument brez odlašanja uradno obvesti o primerih odkritih goljufij in nepravilnosti v zvezi z Instrumentom ter o sprejetih preventivnih ali korektivnih ukrepih, vključno z izterjavo ali vračilom nepravilno plačanih zneskov;

(f)

se vsi neupravičeno plačani zneski vrnejo Instrumentu;

(g)

se Instrumentu pravočasno zagotovijo izkazi odhodkov, financiranih v okviru Instrumenta, ki so nastali med ustreznim referenčnim obdobjem, skupaj z izjavo o upravljanju, da so po mnenju pristojnih za upravljanje sredstev informacije pravilno predstavljene, popolne in natančne, da so bili odhodki uporabljeni za predvideni namen in da vzpostavljeni kontrolni sistemi zagotavljajo potrebna jamstva v tem smislu, ter mnenjem neodvisnega revizijskega organa, sestavljenega v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi;

(h)

Instrument, revizorji, ki jih imenuje, in revizijski kolegij dobijo pravico in vso potrebno pomoč nosilca izvajanja, da opravijo potrebne preglede na kraju samem in imajo brez predhodne najave takojšen dostop do dokumentov in podatkov, ki se nanašajo na odhodke, ki se financirajo v okviru Instrumenta, ter do prostorov, kjer se ti dokumenti in podatki hranijo;

(i)

se upoštevajo vsi dogovori, pogoji, omejitve ali olajševalne določbe iz sklepa Sveta, s katerim se uvede ukrep pomoči, ali v skladu z navedenim sklepom;

(j)

nosilec izvajanja nosi odgovornost za izvajanje pogodbe;

(k)

se obveznosti Instrumenta iz pogodbe začasno prekinejo, če je ukrep pomoči začasno ustavljen v skladu s členom 64(1), in da te obveznosti dokončno prenehajo, če Svet odloči, da ukrep pomoči preneha.

Člen 68

Dodatne določbe v pogodbah z nosilci izvajanja o upravljanju sredstev, ki se financirajo v okviru Instrumenta, in o pogodbah s podizvajalci

1.   Kadar je nosilec izvajanja zadolžen za sredstva, kot so infrastruktura, oprema ali blago, ki se financirajo v okviru Instrumenta, ali je zadolžen za njihovo naročanje, se v pogodbah, ki se sklenejo z upraviteljem v imenu Instrumenta v skladu s členom 61 in členom 68, opredelijo pogoji za zagotovitev, da se takšna sredstva upravljajo:

(a)

za učinkovito in pravočasno doseganje ciljev ukrepa pomoči;

(b)

v skladu z ureditvijo, določeno v ukrepu pomoči, vključno z vsemi omejitvami njihove uporabe, prodaje ali prenosa in vsemi drugimi olajševalnimi določbami;

(c)

ob upoštevanju ciljev in načel iz člena 56(1), (2) in (3) ter v skladu s členom 59.

2.   Pogodbe iz odstavka 1 vključujejo zlasti določbe, ki zagotavljajo, da se sredstva:

(a)

učinkovito dostavijo upravičenki v skladu z ukrepom pomoči;

(b)

hranijo pod stalnim nadzorom nosilca izvajanja, dokler se ne dostavijo upravičenki.

3.   Poleg tega pogodbe iz odstavka 1 vključujejo določbe, da nosilci izvajanja:

(a)

Instrumentu redno poročajo o izvajanju ukrepa pomoči, za katerega so zadolženi, po potrebi vključno z inventarji sredstev, financiranih iz Instrumenta, in informacijami o dobaviteljih in podizvajalcih;

(b)

dajo Instrumentu ali osebam, ki jih določi, pravico in vso potrebno pomoč za izvedbo potrebnih pregledov na kraju samem.

4.   Določbe o sklepanju pogodb s strani nosilcev izvajanja se vključijo v izvedbena pravila, ki jih sprejme Odbor v skladu s členom 11(6), da se zagotovi, da bo sodelovanje podizvajalcev pri izvajanju ukrepov pomoči skladno s tem sklepom, vključno z načeli iz člena 56(2) in točke (c) člena 33(2).

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 11

Druge določbe

Člen 69

Varnostni predpisi za varovanje tajnih podatkov

Za tajne podatke v zvezi z Instrumentom se uporabljajo pravila iz Sklepa Sveta 2013/488/EU (9) ali katerega koli drugega sklepa Sveta, ki ga nadomesti.

Člen 70

Varstvo osebnih podatkov

Instrument varuje posameznike pri obdelavi njihovih osebnih podatkov v skladu z načeli in postopki, ki jih določa Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (10), brez poseganja v člen 2(4) navedene uredbe. V ta namen Odbor na predlog visokega predstavnika sprejme potrebna izvedbena pravila.

Člen 71

Dostop javnosti do dokumentov

Odbor na predlog visokega predstavnika sprejme pravila, ki so potrebna za dostop javnosti do dokumentov Instrumenta v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

Člen 72

Komuniciranje, informiranje in prepoznavnost

1.   Visoki predstavnik po potrebi v posvetovanju z Odborom izvede dejavnosti informiranja in komuniciranja v zvezi z Instrumentom, njegovimi ukrepi in rezultati. Te dejavnosti se lahko izjemoma financirajo v okviru Instrumenta v primerih, ko Odbor tako odloči.

2.   Od prejemnikov podpore v okviru Instrumenta se lahko zahteva, da navedejo njen izvor in zagotovijo prepoznavnost Unije, zlasti pri oglaševanju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmerno ciljno usmerjenih informacij različnim profilom občinstva, vključno z mediji in javnostjo.

Člen 73

Prehodni ukrepi

1.   Visoki predstavnik, generalni sekretar Sveta in Komisija po potrebi skupaj organizirajo neoviran prehod z mehanizma Athena oziroma z mirovne pomoči za Afriko, vzpostavljene z Uredbo Sveta (EU) 2015/322 (12). O takih ureditvah se obvesti Odbor.

2.   Znesek v višini do 113 000 000 EUR iz Sklepa Sveta (EU) 2020/1422 (13) ali kateri koli del tega zneska, za katerega so bile sklenjene pogodbe do vključno 30. junija 2021, ni na voljo za ukrepe, financirane v okviru Instrumenta v letu 2021 ali pozneje.

3.   Finančna pravila, ki se uporabljajo za odhodke, financirane v okviru mehanizma Athena, se uporabljajo za izvrševanje odhodkov za operacije, financirane v okviru Instrumenta, do datuma, ko se začnejo uporabljati pravila, ki jih sprejme Odbor v skladu s členom 11(6).

4.   Imenovanja upravitelja, računovodje in notranjega revizorja mehanizma Athena ter njihovih namestnikov, pa tudi zunanjih revizorjev mehanizma Athena, opravljena na podlagi Sklepa (SZVP) 2015/528, se uporabljajo za enakovredne funkcije iz tega sklepa, dokler se ne opravijo nova imenovanja.

5.   Akt posebnega odbora Athena 12-0392 z dne 29. maja 2012, vključno z opisom dodatnih stroškov, ki se uporabljajo za napotitve bojnih skupin Unije, se uporablja za namene izvajanja tega sklepa, dokler se navedeni akt ne nadomesti s sklepom Odbora ali Sveta o isti zadevi.

6.   Sklepi posebnega odbora Athena, tudi sklepi v zvezi s posebno upravičenostjo do skupnega financiranja nekaterih dodatnih stroškov v skladu s členom 15(7) ali delom C Priloge III k Sklepu (SZVP) 2015/528 in sklepi o odstopanjih pri postopkih javnih naročil v skladu z delom II finančnih pravil, ki se uporabljajo za odhodke, financirane v okviru mehanizma Athena, ter sklepi upravitelja mehanizma Athena v zvezi s takšnimi odstopanji, se uporabljajo za namene izvajanja tega sklepa, dokler se takšni sklepi ne nadomestijo s sklepi Odbora ali upravitelja za operacije o istih zadevah.

7.   Kar zadeva operacije, je prvotni proračun Instrumenta za leto 2021 proračun, ki ga je odobril posebni odbor Athena za leto 2021.

8.   V okviru Instrumenta se financirajo operacije in ukrepi pomoči od 1. januarja 2021, razen če Svet v posameznem primeru sprejme odločitev o drugem datumu.

POGLAVJE 12

Razveljavitev, pregled in začetek veljavnosti

Člen 74

Razveljavitev mehanizma Athena

1.   Sklep (SZVP) 2015/528 se razveljavi. Vsa sklicevanja na Sklep (SZVP) 2015/528 ali katere koli njegove določbe v aktih Sveta in drugih ukrepih, ki zadevajo operacije, se razumejo kot sklicevanja na ta sklep ali njegove enakovredne določbe.

Vendar pa se določbe Sklepa (SZVP) 2015/528 še naprej uporabljajo za izvrševanje odhodkov za operacije, prevzetih do datuma začetka veljavnosti tega sklepa, ter za s tem povezano vodenje evidenc in inventarjev, revizijo in predložitev izkazov ter odgovornost, dokler se upravitelju mehanizma Athena in poveljnikom operacij ne podeli razrešnica za take odhodke.

2.   Za pogodbe, okvirne pogodbe in upravne dogovore, sklenjene v okviru mehanizma Athena, se šteje, da jih je sklenil Instrument, in Instrument prevzame pravice in obveznosti mehanizma Athena iz navedenih pogodb in dogovorov. Lastništvo sredstev in bančnih računov, ki pripadajo mehanizmu Athena, se prenese na Instrument in Instrument prevzame vse terjatve in obveznosti mehanizma Athena.

Člen 75

Pregled

1.   Svet pregleda ta sklep vsaka tri leta po začetku veljavnosti ali na zahtevo države članice.

2.   Med vsakim pregledom se lahko vsi strokovnjaki, ki so pomembni za ta posvetovanja, tudi v Odboru in organih upravljanja Instrumenta, pozovejo, naj prispevajo k razpravam.

Člen 76

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 22. marca 2021

Za Svet

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES


(1)  Skupno stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008 ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).

(2)  Sklep Sveta (SZVP) 2015/528 z dne 27. marca 2015 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena), in o razveljavitvi Sklepa 2011/871/SZVP (UL L 84, 28.3.2015, str. 39).

(3)  UL C 95, 12.3.2019, str. 1.

(4)  Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(5)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(6)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(7)  Sporazum med državami članicami Evropske unije o statusu začasno dodeljenega vojaškega in civilnega osebja pri institucijah Evropske unije, poveljstva in vojaških sil, ki jih ima lahko na voljo Evropska unija v okviru priprave in izvajanja misij iz člena 17(2) Pogodbe o Evropski uniji, tudi med vojaškimi vajami, ter o vojaškem in civilnem osebju držav članic, s katerim razpolaga Evropska unija za ukrepanje v tem okviru (UL C 321, 31.12.2003, str. 6).

(8)  Sklep Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 168, 7.6.2014, str. 105).

(9)  Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

(10)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(11)  Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(12)  Uredba Sveta (EU) 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada (UL L 58, 3.3.2015, str. 1).

(13)  Sklep Sveta (EU) 2020/1422 z dne 5. oktobra 2020 o dodelitvi sproščenih sredstev iz projektov v okviru 10. Evropskega razvojnega sklada za dopolnitev sredstev za mirovno pomoč za Afriko (UL L 329, 9.10.2020, str. 4).


PRILOGA I

LETNE FINANČNE ZGORNJE MEJE

Letne odobritve se odobrijo v okviru naslednjih zneskov, brez poseganja v člen 17(3) in ob upoštevanju člena 73(2):

Tekoče cene, v milijonih eurov

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

420

540

720

900

980

1 000

1 132


PRILOGA II

RAZNI STROŠKI V BREME INSTRUMENTA

(ki so ali niso neposredno povezani z operacijo ali ukrepom pomoči)

Odobritve, povezane z naslednjimi stroški, bi bilo treba v največjem mogočem obsegu vknjižiti v naslove proračuna za operacijo ali ukrep pomoči, na katerega se najbolj navezujejo:

1.

odhodki v zvezi z misijo, ki nastanejo, ko se poveljnik operacije, nosilec izvajanja ali drug ustrezni akter in njegovo osebje sestanejo z Odborom zaradi razprave o zadevni operaciji ali ukrepu pomoči ali na zahtevo Odbora;

2.

odškodnine za povrnitev škode in stroški, ki izhajajo iz zahtevkov in pravnih sporov, ki jih je treba poravnati v okviru Instrumenta;

3.

stroški na podlagi kakršne koli odločitve o skladiščenju materiala, pridobljenega na podlagi skupnih sredstev za operacijo ali ukrep pomoči;

4.

bančni stroški;

5.

stroški, povezani z razvojem in vzdrževanjem računovodskega IT sistema Instrumenta in IT sistema Instrumenta za upravljanje sredstev;

6.

stroški, povezani z upravnimi dogovori v skladu s členom 37;

7.

odhodki za pogodbeno osebje, ki dela za Instrument, in upravno podporo na sedežu in v delegacijah;

8.

spremljanje in ocenjevanje;

9.

stroški revizije;

10.

v izjemnih primerih: komuniciranje, informiranje in prepoznavnost.


PRILOGA III

STROŠKI V BREME INSTRUMENTA, POVEZANI S PRIPRAVLJALNO FAZO OPERACIJE ALI UKREPA POMOČI

Dodatni stroški, potrebni za raziskovalne misije in priprave (zlasti misije za ugotavljanje dejstev in izvidništvo) vojaških sil in civilnega osebja za posamezne operacije Unije: prevoz, nastanitev, uporaba komunikacijskih sredstev za operacijo ter zaposlovanje lokalnega civilnega osebja za izvajanje misije, kot so tolmači in vozniki.

Zdravstvene storitve: stroški nujnih zdravstvenih evakuacij (Medevac) oseb, ki sodelujejo v raziskovalnih misijah ter pripravah vojaških sil in civilnega osebja v zvezi s posamezno operacijo Unije, kadar zdravstvena oskrba na območju vojaške operacije ni mogoča.

Dodatni stroški, potrebni za pripravljalne ukrepe, ki jih Svet odobri v skladu s členom 57, za ukrep pomoči.


PRILOGA IV

DEL A

SKUPNI STROŠKI, KI SE NANAŠAJO NA AKTIVNO FAZO OPERACIJ UNIJE IN JIH VEDNO KRIJE INSTRUMENT

1.   Dodatni stroški (premestljivih ali nepremičnih) štabov operacij pod vodstvom Unije

1.1

Opredelitev štabov, katerih dodatni stroški se financirajo iz skupnih sredstev:

(a)

Štab poveljstva (HQ): štab poveljstva, poveljniške in podporne enote, kakor so določene v operativnem načrtu (OPLAN).

(b)

Operativni štab (OHQ): statični štab poveljnika operacije zunaj območja vojaškega delovanja, ki je odgovoren za vzpostavitev, začetek delovanja, vzdrževanje in vrnitev sil Unije.

Opredelitev skupnih stroškov, ki veljajo za operativni štab operacije, velja tudi za generalni sekretariat Sveta, ESZD, vključno z vojaško zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij, in Instrument, če delujejo neposredno za zadevno operacijo.

(c)

Štab vojaških sil (FHQ): sedež sil Unije, ki so razmeščene na območje operacij za vojaško operacijo z izvršilnimi pooblastili.

(d)

Štab poveljstva sil misije (MFHQ): sedež sil Unije, ki so razmeščene na območje operacij za misijo brez izvršilnih pooblastil.

(e)

Štab poveljstva komponente (CCHQ): štab poveljnika komponente Unije, razmeščene za zadevno operacijo (in sicer poveljnikov zračnih, kopenskih, pomorskih sil ali drugih specialnih enot, ki bi jih bilo morda treba imenovati glede na značaj operacije).

1.2

Opredelitev dodatnih stroškov štabov, ki se financirajo iz skupnih sredstev:

(a)

Stroški prevoza: prevoz na območje operacij in z njega z namenom razmestitve, vzdrževanja in vrnitve štabov vojaških sil, štabov poveljstva sil misije in štabov poveljstva komponent.

(b)

Potovanja in nastanitev: potni stroški in stroški nastanitve operativnega štaba za službene poti, potrebne za operacijo; potni stroški in stroški nastanitve osebja iz postavljenih štabov poveljstev za službena potovanja v Bruselj in/ali na sestanke, povezane z operacijo.

(c)

Prevozi/potovanja (brez stroškov za dnevna nadomestila) v zvezi s štabi poveljstva znotraj območja operacij: izdatki v zvezi s prevozi vozil in drugimi potovanji z drugimi sredstvi ter tovorni stroški, vključno s stroški potovanj nacionalnih okrepitev in obiskovalcev; dodatni stroški v zvezi z gorivom v primerjavi s stroški običajnih operacij; najem dodatnih vozil; stroški obveznega zavarovanja odgovornosti do tretjih oseb, ki jih nekatere države zahtevajo od mednarodnih organizacij, ki svoje operacije izvajajo na njihovem ozemlju.

(d)

Uprava: dodatna pisarniška oprema in oprema za nastanitev, pogodbene storitve in splošne storitve, stroški vzdrževanja zgradb štaba poveljstva.

(e)

Civilno osebje, zaposleno posebej v štabih poveljstva, upravičenih za potrebe operacije: civilno osebje, ki dela v Uniji, mednarodno in lokalno osebje, ki je najeto na območju operacij in potrebno za vodenje operacije zunaj običajnih zahtev v zvezi z operacijo (vključno s plačilom nadomestil za nadurno delo).

(f)

Komunikacije med upravičenimi štabi poveljstva ter med upravičenimi štabi poveljstva in neposredno podrejenimi silami: odhodki za osnovna sredstva za nakup in uporabo dodatne komunikacijske in IT opreme ter stroški za opravljene storitve (najem in vzdrževanje modemov, telefonskih vodov, satelitskih telefonov, kodiranih telefaksov, varovanih linij, internetnih dostopov, podatkovnih linij, omrežij na lokalnem območju).

(g)

Vojašnice in namestitev/infrastruktura: odhodki za pridobivanje, najem ali obnovo potrebnih objektov štabov poveljstva na območju operacij (najemi zgradb, zaklonišč, šotorov), če je to potrebno.

(h)

Obveščanje javnosti: stroški v zvezi z informacijskimi kampanjami in obveščanjem medijev na ravni štaba poveljstva, v skladu z informacijsko strategijo, ki jo oblikuje štab poveljstva.

(i)

Reprezentanca in sprejemi: stroški za reprezentanco; stroški na ravni štaba poveljstva, potrebni za vodenje operacije.

2.   Dodatni stroški, nastali v zvezi s podporo vojaškim silam kot celoti

V nadaljevanju so opredeljeni stroški, ki nastanejo zaradi razmestitve sil na zadevno lokacijo:

(a)

Dela za razmestitev/infrastrukturo: odhodki, nujno potrebni, da bi sile kot celota lahko izpolnile svojo nalogo (splošna raba letališča, železnice, pristanišč, glavne logistične cestne povezave, vključno s kraji izkrcanja in zbirališča; iskanje, črpanje, obdelava in distribucija vode ter odstranjevanje odpadne vode, preskrba z vodo in električno energijo, zemeljska dela in zaščita statičnih sil, objekti za skladiščenje (zlasti za gorivo in strelivo) ter logistična in zbirna mesta; tehnična podpora za skupno financirano infrastrukturo).

(b)

Identifikacijske oznake: posebne identifikacijske oznake, osebne identifikacijske izkaznice „European Union“, priponke, medalje, zastavice v barvah Unije ali druge identifikacijske oznake za vojaške sile ali štab poveljstva (razen oblek, pokrival ali uniform).

(c)

Zdravstvene storitve in objekti: nujne zdravstvene evakuacije (Medevac). Storitve in objekti za raven oskrbe 2 in 3 na ravni operativnih elementov na območju operacij, kot so letališča in pristanišča za izkrcavanje, ki so odobreni v OPLAN. Storitve in objekti za raven 1 za vojaške misije brez izvršilnih pooblastil.

(d)

Pridobivanje informacij: satelitske slike za pridobivanje obveščevalnih podatkov, odobrene v OPLAN, če financiranja zanje ni mogoče zagotoviti s sredstvi, ki so na voljo v proračunu Satelitskega centra Evropske unije (SATCEN).

3.   Dodatni stroški, značilni za bojno skupino EU

V nadaljevanju opredeljeni stroški so stroški, ki dodatno nastanejo zaradi razmestitve in prerazporeditve bojne skupine EU na območje operacij in z njega:

(a)

Stroški prevoza za razporeditev: dodatni stroški prevoza razporeditev bojnih skupin EU v kratkem roku na kopnem, morju ali v zraku od trenutka prenosa pristojnosti do skupnega območja operacij v skladu s konceptom bojnih skupin EU ter na podlagi Akta posebnega odbora z dne 29. maja 2012 in veljavnih pavšalnih zneskov za povračilo stroškov razporeditve bojnih skupin EU (dokument Sveta z dne 4. oktobra 2012, 11806/12). Stroški za razporeditev bojnih skupin EU na kopnem in na morju se štejejo kot skupni stroški le, če je to stroškovno učinkovitejša možnost in če omogočajo upoštevanje urnika, ki je bil določen za razporeditev bojnih skupin EU.

(b)

Tekoči stroški: dodatni stroški storitev, ki so nujno potrebne za neposredno podporo razmestitvi bojne skupine EU na morskih in/ali zračnih točkah vstopa ter na logističnih in zbirnih območjih, med drugim zlasti za varno shranjevanje opreme in materiala, storitve in objekte za raven oskrbe 1, nastanitvene prostore, sanitarne storitve (umivanje, prhe, stranišča), vojaška kuhinja in jedilnica, odstranjevanje odpadkov in splošno inženirsko podporo.

(c)

Sveženj pripravljenosti na razmestitev: dodatni stroški za hrano, vodo in gorivo za zaloge (do 10 dni) za razmestitev bojne skupine EU kot celoto, kot je odobreno v OPLAN.

(d)

Stroški prevoza za prerazporeditev: dodatni stroški prevoza osebja bojne skupine EU z območja operacij po kopnem, morju ali zraku zaradi prerazporeditve. Kot skupni stroški se bodo šteli samo tisti stroški prevoza, ki bodo stroškovno najbolj učinkoviti.

4.   Dodatni stroški, ki so nastali, ker je Unija uporabila skupna sredstva in zmogljivosti Nata za potrebe operacije pod vodstvom Unije

Stroški Unije pri izvajanju ene izmed svojih vojaških operacij v zvezi z uporabo posebnih dogovorov med Unijo in Natom, ki se nanašajo na dajanje na razpolago, spremljanje in vrnitev ali odpoklic skupnih sredstev in zmogljivosti Nata, danih na voljo za potrebe operacije pod vodstvom Unije. Vračila Nata Uniji.

5.

Dodatni stroški, ki jih ima Unija v zvezi z blagom, storitvami ali deli, vključenimi na seznam skupnih stroškov, ki jih za operacijo pod vodstvom Unije da na voljo država članica, institucija Unije, tretja država ali mednarodna organizacija v skladu z dogovorom iz člena 37. Vračila države, institucije Unije ali mednarodne organizacije na podlagi takega dogovora.

DEL B

SKUPNI STROŠKI V ZVEZI Z AKTIVNO FAZO DOLOČENE OPERACIJE, KI JIH KRIJE INSTRUMENT, ČE TAKO ODLOČI SVET

Stroški prevoza: prevoz na območje in z območja operacij zaradi razmestitve, podpore in vrnitve sil, potrebnih za izvedbo operacije.

Poveljstvo mednarodnih sil: mednarodno poveljstvo sil Unije, razmeščenih na območju operacije.

DEL C

SKUPNI STROŠKI, KI JIH KRIJE INSTRUMENT, ČE TAKO ZAHTEVA POVELJNIK OPERACIJE IN ODOBRI ODBOR

(a)

Vojašnice in namestitev/infrastruktura: odhodki za pridobivanje, najem ali obnovo prostorov na območju operacij (zgradbe, zaklonišča, šotori) glede na potrebe vojaških sil, razmeščenih za potrebe operacije.

(b)

Nujno potrebna dodatna oprema: najem ali nakup med potekom operacije nepredvidene posebne opreme, ki je bistvenega pomena za izvedbo operacije, v kolikor se kupljena oprema ob zaključku misije ne vrne v matično državo.

(c)

Zdravstvene storitve in objekti: storitve in objekti za raven oskrbe 2 na območju operacij, ki niso navedeni v delu A.

(d)

Pridobivanje informacij: pridobivanje informacij (satelitske slike; obveščanje z območja operacije, nadzorovanje in poizvedovanje (ISR), vključno z nadzorom terena iz zraka; zbiranje obveščevalnih podatkov z osebnimi stiki).

(e)

Druge ključne zmogljivosti na območju operacij: po potrebi odstranjevanje min za potrebe operacije, kemična, biološka, radiološka in jedrska zaščita; skladiščenje in uničenje orožja in streliva, zbranega na območju operacije.

(f)

Stroški prevoza za prerazporeditev: dodatni stroški prevoza opreme bojne skupine EU z območja operacij po kopnem, morju ali zraku zaradi prerazporeditve. Kot skupni stroški se bodo šteli samo tisti stroški prevoza, ki bodo stroškovno najbolj učinkoviti.

(g)

Tekoči stroški razmestitev operacije z izvršilnimi pooblastili na območje operacij: dodatni stroški storitev, ki so nujno potrebne za neposredno podporo začetni razmestitvi celotnih sil med njihovo začasno namestitvijo na morskih in/ali zračnih točkah vstopa ter na logističnih območjih in v zbirališčih, dokler ne dosežejo svojega končnega namembnega kraja (upravljanje zračnega/pomorskega prometa, ravnanje s tovorom in oskrba potnikov, carinske in tranzitne storitve, storitve varnosti in zaščite, vključno z zaščito sil, varno shranjevanje opreme in materiala, storitve in objekti za raven oskrbe 1, nastanitveni prostori, sanitarne storitve (pranje, prhe, stranišča), vojaška kuhinja in jedilnica, odstranjevanje odpadkov, splošna inženirska podpora).

(h)

Sveženj pripravljenosti na razmestitev operacije z izvršilnimi pooblastili: dodatni stroški za hrano, vodo in gorivo za največ desetdnevne zaloge za začetno razmestitev celotnih sil, kot je odobreno v OPLAN.


PRILOGA V

SKUPNI STROŠKI V ZVEZI Z ZAKLJUČKOM OPERACIJE, KI JIH KRIJE INSTRUMENT

Stroški, nastali zaradi iskanja končnega namena opreme in infrastrukture, ki sta bili skupno financirani za potrebe operacije.

Dodatni stroški v zvezi s pripravo računovodskih izkazov za operacijo. Upravičeni skupni stroški se določijo v skladu s Prilogo IV ob upoštevanju dejstva, da osebje, potrebno za pripravo računovodskih izkazov, pripada štabu poveljstva za zadevno operacijo tudi po tem, ko je prenehala z njenimi dejavnostmi.