11.3.2021

Uradni list Evropske unije

L 84/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/424

z dne 17. decembra 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z alternativnim standardiziranim pristopom za tržno tveganje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti člena 461a Uredbe,

(1)	Baselski odbor za bančni nadzor (v nadaljnjem besedilu: Baselski odbor) je leta 2019 objavil revidirane „minimalne kapitalske zahteve za tržno tveganje“, ki so obravnavale pomanjkljivosti bonitetne obravnave dejavnosti bank, povezanih s trgovalno knjigo (2).

(2)	Zaradi odsotnosti tehničnih specifikacij za alternativni standardizirani pristop iz poglavja 1a naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 se ta še ne more v celoti uporabljati. Te specifikacije bi morale biti usklajene z minimalnimi kapitalskimi zahtevami Baselskega odbora za tržno tveganje.

(3)

Minimalne kapitalske zahteve Baselskega odbora za tržno tveganje določajo izračun kapitalskih zahtev za tveganje ukrivljenosti za instrumente z opcionalnostjo. Ta izračun obsega več korakov, vključno s tem, kako uporabiti šoke za dejavnike tveganja in kako združiti tveganje ukrivljenosti za vse dejavnike tveganja. Za dejavnike valutnega tveganja je treba izračun prilagoditi, da se prepreči dvojno štetje tveganj ukrivljenosti. Brez te prilagoditve lahko pride do takega dvojnega štetja, ker so v minimalnih kapitalskih zahtevah Baselskega odbora za tržno tveganje dejavniki valutnega tveganja izraženi z uporabo valute poročanja institucije.

(4)

Za instrumente brez opcionalnosti bi morale veljati le kapitalske zahteve za delta tveganje za neeksotične osnovne instrumente instrumentov, ne pa tudi za tveganje ukrivljenosti. Vendar minimalne kapitalske zahteve Baselskega odbora za tržno tveganje institucijam dajejo možnost, da za vse instrumente, vključno s tistimi brez opcionalnosti, uporabljajo kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti. Ta možnost je lahko koristna za institucije, ki pozicije z opcionalnostjo in brez nje upravljajo in varujejo skupaj. Da pa bi se preprečilo, da bi se ta možnost uporabljala predvsem za zniževanje kapitalskih zahtev, bi morala institucija, ki želi uporabiti to možnost, o svoji nameri glede njene uporabe obvestiti pristojni organ, ki bi moral imeti možnost, da zavrne uporabo te možnosti. Enako bi moralo veljati, kadar institucija ne želi več uporabljati te možnosti.

(5)

V zvezi z obravnavo pozicij v kolektivnih naložbenih podjemih (CIU) je pristop vpogleda najnatančnejši pristop za izračun kapitalskih zahtev za pozicije v KNP, ker se ta pristop opira na dejansko sestavo KNP namesto na približno sestavo. Toda za možnost uporabe pristopa vpogleda je treba izpolniti nekatere stroge pogoje. Institucijam bi zato moralo biti dovoljeno, da uporabijo druge pristope, pod pogojem, da so seznanjene z vsebino mandata KNP in lahko pridobijo dnevne cene. V tem primeru lahko institucije določijo hipotetičen portfelj za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje pozicije v KNP. Te institucije bi morale imeti tudi možnost, da kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja pozicij v izvedenih finančnih instrumentih, vključenih v KNP, izračunajo z uporabo poenostavljenega pristopa, kadar ni na voljo dovolj informacij za izračun kapitalskih zahtev za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja na podlagi obstoječih pristopov. To možnost bi bilo treba uskladiti s poenostavljenim pristopom, ki se uporablja za pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, vključene v KNP, ki so dodeljene netrgovalni knjigi. Zaradi številnih predpostavk, ki jih morajo institucije narediti pri uporabi tega pristopa, bi moral njegovo uporabo odobriti pristojni organ na ravni vsakega posameznega KNP.

(6)

Poleg tega bi morale imeti institucije možnost, da pozicijo v KNP, ki sledi indeksu, obravnavajo kot neposredno pozicijo v tem indeksu za namene izračuna kapitalskih zahtev za tržno tveganje. Ta pristop bi bilo treba dovoliti, kadar je razlika v donosu na letni ravni med KNP in indeksom, ki mu sledi, v 12-mesečnem obdobju pod 1 %. Če je na voljo manj kot za 12 mesecev podatkov, bi morale institucije pridobiti dovoljenje svojega pristojnega organa za uporabo tega pristopa.

(7)	V vseh drugih primerih bi bilo treba pozicije v KNP razvrstiti v netrgovalno knjigo in jih ustrezno obravnavati za namene izračuna kapitalskih zahtev za te pozicije.

(8)

Minimalne kapitalske zahteve Baselskega odbora za tržno tveganje predlagajo pristop „osnovne valute“ kot dodaten pristop za določitev kapitalskih zahtev za delta tveganje in tveganje ukrivljenosti dejavnikov valutnega tveganja. V skladu s tem pristopom bi morale imeti institucije pri izračunu kapitalskih zahtev za tržno tveganje za izražanje dejavnikov valutnega tveganja možnost izbrati valuto, ki ni njihova valuta poročanja. Ta pristop bi bilo treba dovoliti, kadar institucija izpolnjuje več pogojev, povezanih z upravljanjem valutnega tveganja institucije, zanj pa bi morala biti potrebna odobritev nadzornih organov.

(9)

Minimalne kapitalske zahteve Baselskega odbora za tržno tveganje določajo uteži tveganja, ki se uporabljajo za občutljivosti na dejavnike tveganja netvegane stopnje donosa, na inflacijo, na dejavnike tveganja medvalutne osnove, na dejavnike tveganja kreditnega razmika za nelistinjenja v skupini 11 v tabeli 4 člena 325ah Uredbe (EU) št. 575/2013, na dejavnike tveganja kritih obveznic, ki so jih izdale kreditne institucije v tretjih državah, na dejavnike tveganja kreditnega razmika za listinjenja, vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, na dejavnike tveganja kreditnega razmika za listinjenja, ki niso vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, na dejavnike tveganja lastniških finančnih instrumentov in na dejavnike blagovnega tveganja. Uteži tveganja, ki se uporabljajo za občutljivosti navedenih dejavnikov tveganja v alternativnem standardiziranem pristopu, bi bilo treba uskladiti z minimalnimi kapitalskimi zahtevami Baselskega odbora za tržno tveganje.

(10)

Minimalne kapitalske zahteve Baselskega odbora za tržno tveganje določajo korelacije znotraj skupin za dejavnike tveganja kritih obveznic, ki jih izdajo kreditne institucije v tretjih državah, korelacije znotraj skupin za tveganje lastniških finančnih instrumentov in korelacije med skupinami za tveganje lastniških finančnih instrumentov. Korelacije, ki se uporabljajo v alternativnem standardiziranem pristopu, bi bilo treba prilagoditi minimalnim kapitalskim zahtevam Baselskega odbora za tržno tveganje.

(11)	Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)	Institucijam bi bilo treba dati dovolj časa za implementacijo sprememb alternativnega standardiziranega pristopa za tržno tveganje, ki se uvaja s to delegirano uredbo. Uporabo te delegirane uredbe bi bilo zato treba odložiti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:

(1)

člen 325e se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)	za vse pozicije instrumentov z opcionalnostjo veljajo kapitalske zahteve iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 za tveganja, ki niso eksotični osnovni instrumenti instrumentov iz točke (a) člena 325u(2);

(b)	za vse pozicije instrumentov brez opcionalnosti veljajo kapitalske zahteve iz točke (a) odstavka 1 za tveganja, ki niso eksotični osnovni instrumenti instrumentov iz točke (a) člena 325u(2).“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„3. Z odstopanjem od točke (b) odstavka 2 se lahko institucija odloči, da za vse pozicije instrumentov brez opcionalnosti uporablja kapitalske zahteve iz točk (a) in (c) odstavka 1.

Institucija, ki se odloči uporabiti pristop iz prvega pododstavka, o tem obvesti svoj pristojni organ vsaj tri mesece pred prvo uporabo. Po preteku teh treh mesecev in pod pogojem, da pristojni organ temu ni nasprotoval, lahko institucija uporablja ta pristop, dokler pristojni organ ne obvesti institucije, da to ni več dovoljeno.

Institucija, ki želi prenehati uporabljati pristop iz prvega pododstavka, o tem obvesti pristojni organ vsaj tri mesece pred prenehanjem uporabe pristopa. Institucija lahko preneha uporabljati ta pristop, razen če je pristojni organ temu nasprotoval v navedenem obdobju treh mesecev.“;

(2)

člen 325g se nadomesti z naslednjim:

„Člen 325g

Kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti

1. Institucije izvedejo izračune iz odstavka 2 za vsak dejavnik tveganja instrumentov, za katere se uporablja kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti, z izjemo dejavnikov tveganja iz odstavka 3.

Institucije za dani dejavnik tveganja navedene izračune izvedejo na neto osnovi za vse pozicije instrumentov, za katere se uporablja kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti, ki vsebujejo ta dejavnik tveganja.

2. Za dani dejavnik tveganja k, vključen v enega ali več instrumentov iz odstavka 1, institucije izračunajo neto pozicijo, tj. kapitalsko zahtevo, za tveganje ukrivljenosti ob spremembi navzgor za ta dejavnik tveganja () in neto pozicijo (kapitalsko zahtevo) za tveganje ukrivljenosti ob spremembi navzdol za ta dejavnik tveganja (), kot sledi:

pri čemer:

i	=	indeks, ki označuje vse pozicije instrumentov iz odstavka 1, ki vključujejo faktor tveganja k;
xk	=	trenutna vrednost dejavnika tveganja k;
Vi (xk )	=	vrednost instrumenta i, kot je ocenjena z modelom za določanje cen institucije na podlagi trenutne vrednosti dejavnika tveganja k;
	=	vrednost instrumenta i, kot je ocenjena z modelom za določanje cen institucije na podlagi spremembe vrednosti dejavnika tveganja k navzgor;
	=	vrednost instrumenta i, kot je ocenjena z modelom za določanje cen institucije na podlagi spremembe vrednosti dejavnika tveganja k navzdol;
	=	utež tveganja, ki se uporablja za dejavnik tveganja k, določena v skladu z oddelkom 6;
sik	=	občutljivost delta instrumenta i glede na faktor tveganja k, izračunana v skladu s členom 325r.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 institucije za krivulje dejavnikov tveganja, ki spadajo v razrede splošnega obrestnega tveganja, tveganja kreditnega razmika in blagovnega tveganja, izvedejo izračune iz odstavka 6 na ravni celotne krivulje namesto na ravni vsakega dejavnika tveganja, ki pripada krivulji.

Kadar je za namene izračuna iz odstavka 2 xk krivulja dejavnikov tveganja, dodeljenih razredom splošnega obrestnega tveganja, tveganja kreditnega razmika in blagovnega tveganja, je sik vsota občutljivosti delta na dejavnik tveganja krivulje za vse točke krivulje.

4. Za določitev kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti na ravni skupine institucije na podlagi naslednje formule združijo neto pozicije za tveganje ukrivljenosti ob spremembi navzgor in navzdol, izračunane v skladu z odstavkom 2, za vse dejavnike tveganja, razvrščene v to skupino v skladu s pododdelkom 1 oddelka 3:

pri čemer:

b	=	indeks, ki označuje skupino danega razreda tveganja;
Kb	=	kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti za skupino b;

;

pkl	=	korelacije znotraj skupin med dejavnikoma tveganja k in l, kot je določeno v oddelku 6;
k, l	=	indeksa, ki označujeta vse dejavnike tveganja instrumentov iz odstavka 1, ki so razvrščeni v skupino b;
( )	=	neto pozicija (kapitalska zahteva) za tveganje ukrivljenosti ob spremembi navzgor;
( )	=	neto pozicija (kapitalska zahteva) za tveganje ukrivljenosti ob spremembi navzdol.

5. Z odstopanjem od odstavka 4 se za kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti na ravni skupine za skupino 18 v členu 325ah, skupino 18 v členu 325ak, skupino 25 v členu 325am in skupino 11 v členu 325ap uporabi naslednja formula:

6. Institucije izračunajo kapitalske zahteve razreda tveganja za tveganje ukrivljenosti z združitvijo vseh kapitalskih zahtev za tveganje ukrivljenosti na ravni skupine znotraj danega razreda tveganja, kot sledi:

pri čemer:

b, c	=	indeksa, ki označujeta vse skupine danega razreda tveganja, ki ustreza instrumentom iz odstavka 1;
Kb	=	kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti za skupino b;

;

γbc

korelacije med skupinami med skupinama b in c, kot je določeno v oddelku 6.

7. Kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti je vsota kapitalskih zahtev razreda tveganja za tveganje ukrivljenosti, izračunanih v skladu z odstavkom 6, za vse razrede tveganja, ki jim pripada vsaj en faktor tveganja instrumentov iz odstavka 1.“;

(3)

v členu 325h(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	scenarij ‚nizkih korelacij‘, pri katerem se korelacijska parametra ρkl in γbc, ki sta določena v oddelku 6, nadomestita s oziroma .“;

(4)

Člena 325i in 325j se nadomestita z naslednjim:

„Člen 325i

Obravnava indeksnih instrumentov in drugih instrumentov z več osnovnimi instrumenti

1. Institucije uporabijo pristop vpogleda za indeksne in druge instrumente z več osnovnimi instrumenti v skladu z naslednjim:

(a)

za namene izračuna kapitalskih zahtev za delta tveganje in tveganje ukrivljenosti institucije štejejo, da neposredno posedujejo posamezne pozicije v osnovnih sestavnih delih indeksnih ali drugih instrumentov z več osnovnimi instrumenti, z izjemo pozicije v indeksu, vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, za katero izračunajo enotno občutljivost na indeks;

(b)

institucije lahko občutljivosti na dejavnik tveganja določenega sestavnega dela indeksnega ali drugega instrumenta z več osnovnimi instrumenti pobotajo z občutljivostmi na isti dejavnik tveganja istega sestavnega dela instrumentov za eno samo izpostavljenost z izjemo pozicij, vključenih v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo;

(c)

institucije lahko za namene izračuna kapitalskih zahtev za vega tveganje štejejo, da neposredno posedujejo posamezne pozicije v osnovnih sestavnih delih indeksnih ali drugih instrumentov z več osnovnimi instrumenti, ali pa izračunajo enotno občutljivost na osnovni instrument tega instrumenta. V slednjem primeru institucije razvrstijo to enotno občutljivost v ustrezno skupino, kot je določeno v pododdelku 1 oddelka 6, kot sledi:

(i)	kadar bi bilo ob upoštevanju uteži tega indeksa več kot 75 % sestavnih delov tega indeksa razporejenih v isto skupino, institucije razvrstijo občutljivost v to skupino in jo obravnavajo kot občutljivost na eno samo izpostavljenost v tej skupini;

(ii)	v vseh drugih primerih institucije to občutljivost razvrstijo v ustrezno skupino indeksov.

2. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 lahko institucije izračunajo enotno občutljivost na pozicijo v lastniškem instrumentu ali kreditnem indeksu, ki kotira na borzi, za namene izračuna kapitalskih zahtev za delta tveganje in tveganje ukrivljenosti, če kotirajoči lastniški instrument ali kreditni indeks izpolnjuje pogoje iz odstavka 3. V tem primeru institucije razvrstijo to enotno občutljivost v ustrezno skupino, kot je določeno v pododdelku 1 oddelka 6, kot sledi:

(a)	kadar bi bilo ob upoštevanju uteži tega indeksa, ki kotira na borzi, več kot 75 % sestavnih delov tega kotirajočega indeksa razporejenih v isto skupino, se ta občutljivost razvrsti v to skupino in obravnava kot občutljivost na eno samo izpostavljenost v tej skupini;

(b)	v vseh drugih primerih institucije to občutljivost razvrstijo v ustrezno skupino kotirajočih indeksov.

3. Institucije lahko uporabijo pristop iz odstavka 2 za instrumente, ki sledijo kotirajočemu lastniškemu instrumentu ali kreditnem indeksu, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	sestavni deli kotirajočega indeksa in njihove uteži v tem indeksu so znani;

(b)	kotirajoči indeks vsebuje najmanj 20 sestavnih delov;

(c)	noben posamezen sestavni del v kotirajočem indeksu ne predstavlja več kot 25 % skupne tržne kapitalizacije tega indeksa;

(d)	noben niz, ki obsega eno desetino skupnega števila sestavnih delov kotirajočega indeksa, zaokrožen na naslednje celo število, ne predstavlja več kot 60 % skupne tržne kapitalizacije tega indeksa;

(e)	skupna tržna kapitalizacija vseh sestavnih delov kotirajočega indeksa znaša najmanj 40 milijard EUR.

4. Institucija ves čas dosledno uporablja le pristop iz odstavka 1 ali pristop iz odstavka 2 za vse instrumente, ki sledijo kotirajočemu lastniškemu instrumentu ali kreditnemu indeksu, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 3. Institucija pred prehodom z enega pristopa na drugega zaprosi za predhodno dovoljenje pristojnega organa.

5. Za indeksni ali drug instrument z več osnovnimi instrumenti so vhodni podatki glede občutljivosti za izračun delta tveganja in tveganja ukrivljenosti skladni ne glede na pristope, uporabljene za ta instrument.

6. Za indeksne ali instrumente z več osnovnimi instrumenti, ki nosijo druga preostala tveganja, kot je navedeno v členu 325u(5), se uporablja pribitek za preostalo tveganje iz oddelka 4.

Člen 325j

Obravnava kolektivnih naložbenih podjemov

1. Institucija izračuna kapitalsko zahtevo za tržno tveganje pozicije v KNP z enim od naslednjih pristopov:

(a)	kadar lahko institucija pridobi zadostne informacije o posameznih osnovnih izpostavljenostih KNP, izračuna kapitalske zahteve za tržno tveganje navedene pozicije v KNP tako, da izvede vpogled do osnovnih pozicij KNP, kot da bi te pozicije neposredno posedovala institucija;

(b)

če institucija ne more pridobiti zadostnih informacij o posameznih osnovnih izpostavljenostih KNP, vendar je seznanjena z vsebino mandata KNP in lahko pridobi dnevne cene za KNP, izračuna kapitalske zahteve za tržno tveganje te pozicije v KNP tako, da uporabi enega od naslednjih pristopov:

(i)	institucija lahko pozicijo v KNP obravnava kot eno samo pozicijo v lastniškem instrumentu, dodeljeno skupini „Drugi sektorji“ v razpredelnici 8 člena 325ap(1);

(ii)	institucija lahko na podlagi dovoljenja svojega pristojnega organa izračuna kapitalske zahteve za tržno tveganje KNP v skladu z omejitvami, določenimi v mandatu KNP in zadevni zakonodaji;

(c)	kadar institucija ne izpolnjuje pogojev iz točke (a) ali (b), dodeli KNP v netrgovalno knjigo.

Institucija, ki uporablja enega od pristopov iz točke (b), uporablja kapitalske zahteve za tveganje neplačila iz oddelka 5 tega poglavja in pribitek za preostalo tveganje iz oddelka 4 tega poglavja, kadar glede na mandat KNP za nekatere izpostavljenosti v KNP veljajo te kapitalske zahteve.

Institucija, ki uporablja pristop iz točke (b)(ii), lahko izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje nasprotne stranke in kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja pozicij v izvedenih finančnih instrumentih KNP z uporabo poenostavljenega pristopa iz člena 132a(3).

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko institucija, kadar ima pozicijo v KNP, ki sledi referenčnemu indeksu, tako da razlika v donosu na letni ravni med KNP in referenčnim indeksom, ki mu sledi, v zadnjih 12 mesecih ostane pod 1 % v absolutnem smislu, brez upoštevanja provizij in opravnin, to pozicijo obravnava kot pozicijo v referenčnem indeksu, ki mu sledi. Institucija preveri skladnost s tem pogojem, ko vstopi v pozicijo in nato vsaj enkrat letno.

Kadar pa podatki za zadnjih 12 mesecev niso v celoti razpoložljivi, lahko institucija, če ji to dovoli pristojni organ, uporabi razliko v donosu na letni ravni na podlagi obdobja, krajšega od 12 mesecev.

3. Institucija lahko za svoje pozicije v KNP uporabi kombinacijo pristopov iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1. Vendar institucija uporablja le enega od teh pristopov za vse pozicije v istem KNP.

4. Za namene točke (b) odstavka 1 institucija izvede izračune ob upoštevanju naslednjih določb:

(a)

za namene izračuna kapitalske zahteve v skladu z metodo na podlagi občutljivosti iz oddelka 2 tega poglavja KNP najprej vstopi v pozicijo v največjem dovoljenem obsegu glede na njegov mandat ali zadevno zakonodajo v izpostavljenostih, za katere veljajo najvišje kapitalske zahteve iz navedenega oddelka, in nato nadaljuje z vstopanjem v pozicije v padajočem vrstnem redu, dokler ne doseže zgornje omejitve za skupno izgubo;

(b)

za namene kapitalskih zahtev za tveganje neplačila iz oddelka 5 tega poglavja KNP najprej vstopi v pozicijo v največjem dovoljenem obsegu glede na njegov mandat ali zadevno zakonodajo v izpostavljenostih, za katere veljajo najvišje kapitalske zahteve iz navedenega oddelka, in nato nadaljuje z vstopanjem v pozicije v padajočem vrstnem redu, dokler ne doseže zgornje omejitve za skupno izgubo;

(c)	KNP uporablja finančni vzvod v največjem dovoljenem obsegu glede na njegov mandat ali zadevno zakonodajo, kadar je to ustrezno.

Kapitalske zahteve za vse pozicije v istem KNP, za katere se uporabljajo izračuni iz prvega pododstavka, se izračunajo na samostojni podlagi kot ločen portfelj z uporabo pristopa iz tega poglavja.

5. Institucija lahko uporablja pristope iz točke (a) ali (b) odstavka 1 le, če KNP izpolnjuje vse pogoje iz člena 132(3) in točke (a) člena 132(4).“;

(5)

člen 325q se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Dejavniki delta valutnega tveganja, ki jih institucije uporabljajo za instrumente, občutljive na valutno tveganje, so vsi promptni menjalni tečaji med valuto, v kateri je denominiran instrument, in valuto poročanja institucije ali osnovno valuto institucije, če institucija uporablja osnovno valuto v skladu z odstavkom 7. Za vsak par valut obstaja ena skupina, ki vsebuje en dejavnik tveganja in eno neto občutljivost.“;

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Dejavniki valutnega tveganja ukrivljenosti, ki jih institucije uporabljajo za instrumente z osnovnimi instrumenti, občutljivimi na valutno tveganje, so dejavniki valutnega delta tveganja iz odstavka 1.“;

(c)

dodajo se naslednji odstavki 5, 6 in 7:

„5. Če se menjalni tečaj, ki je osnova za instrument i, za katerega veljajo kapitalske zahteve za tveganja ukrivljenosti, ne nanaša niti na valuto poročanja institucije niti na osnovno valuto institucije, lahko institucija ustrezna sestavna dela in iz odstavka 2 člena 325g deli z 1,5, pri čemer je xk dejavnik valutnega tveganja med eno od dveh valut osnovnega instrumenta in valuto poročanja institucije ali osnovno valuto institucije, kot je ustrezno.

6. Institucija lahko z dovoljenjem pristojnega organa z 1,5 deli sestavna dela in iz člena 325g(2) dosledno za vse dejavnike valutnega tveganja instrumentov, povezanih valutami, za katere se uporablja kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti, pod pogojem, da se hkrati prestavi vsak dejavnik valutnega tveganja, ki temelji na valuti poročanja institucije ali osnovni valuti institucije, kakor je ustrezno, ki je vključen v izračun teh sestavnih delov.

7. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 3 lahko institucija z dovoljenjem pristojnega organa nadomesti svojo valuto poročanja z drugo valuto (‚osnovno valuto‘) v vseh promptnih menjalnih tečajih za izražanje delta valutnega tveganja in valutnega tveganja ukrivljenosti, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	institucija uporablja samo eno osnovno valuto;

(b)	institucija uporablja osnovno valuto dosledno za vse pozicije v trgovalni in netrgovalni knjigi;

(c)

institucija je pristojnemu organu zadovoljivo dokazala, da:

(i)	uporaba izbrane osnovne valute zagotavlja ustrezen prikaz tveganj za pozicije institucije, ki so izpostavljene valutnim tveganjem;

(ii)	je izbira osnovne valute združljiva z načinom, na katerega institucija notranje upravlja ta valutna tveganja;

(iii)

izbira osnovne valute ne temelji predvsem na želji po zmanjšanju kapitalskih zahtev institucije;

(d)	institucija upošteva tveganje pretvorbe med valuto poročanja in osnovno valuto.

Institucija, ki ima dovoljenje za uporabo osnovne valute, kot je določeno v prvem pododstavku, pretvori izhajajoče kapitalske zahteve za valutno tveganje v valuto poročanja z uporabo trenutno veljavnega promptnega menjalnega tečaja med osnovno valuto in valuto poročanja.“;

(6)

v členu 325ae se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Za valute, ki niso vključene v podkategorijo najlikvidnejših valut iz točke (b) člena 325bd(7), so uteži tveganja občutljivosti na dejavnike tveganja netvegane obrestne mere naslednje:

Razpredelnica 3

Skupina	Zapadlost	Utež tveganja
1	0,25 leta	1,7 %
2	0,5 leta	1,7 %
3	1 leto	1,6 %
4	2 leti	1,3 %
5	3 leta	1,2 %
6	5 let	1,1 %
7	10 let	1,1 %
8	15 let	1,1 %
9	20 let	1,1 %
10	30 let	1,1 %

2. Institucije uporabijo utež tveganja 1,6 % za vse občutljivosti na inflacijo in na dejavnike tveganja medvalutne osnove.“;

(7)

v odstavku 1 člena 325ah se razpredelnica 4 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 4

Številka skupine	Kreditna kakovost	Sektor	Utež tveganja
1	Vse	Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, držav članic	0,5 %
2	Stopnja kreditne kakovosti od 1 do 3	Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretje države, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118	0,5 %
3		Regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja	1,0 %
4		Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami	5,0 %
5		Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin	3,0 %
6		Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti	3,0 %
7		Tehnologija, telekomunikacije	2,0 %
8		Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti	1,5 %
9		Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v državah članicah	1,0 %
10	Stopnja kreditne kakovosti 1	Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v tretjih državah	1,5 %
10	Stopnja kreditne kakovosti od 2 do 3		2,5 %
11	Stopnja kreditne kakovosti od 4 do 6 in brez ocene	Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretje države, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118	2 %
12		Regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja	4,0 %
13		Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami	12,0 %
14		Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin	7,0 %
15		Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti	8,5 %
16		Tehnologija, telekomunikacije	5,5 %
17		Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti	5,0 %
18	Drugi sektorji		12,0 %
19	Kotirajoči kreditni indeksi, pri katerih je večina posameznih sestavnih delov naložbenega razreda		1,5 %
20	Kotirajoči kreditni indeksi, pri katerih večina posameznih sestavnih delov ni naložbenega razreda ali je brez ocene		5 %“

(8)

v členu 325aj se razpredelnica 5 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 5

Skupina	1, 2 in 11	3 in 12	4 in 13	5 in 14	6 in 15	7 in 16	8 in 17	9 in 10	18	19	20
1, 2 in 11		75 %	10 %	20 %	25 %	20 %	15 %	10 %	0 %	45 %	45 %
3 in 12			5 %	15 %	20 %	15 %	10 %	10 %	0 %	45 %	45 %
4 in 13				5 %	15 %	20 %	5 %	20 %	0 %	45 %	45 %
5 in 14					20 %	25 %	5 %	5 %	0 %	45 %	45 %
6 in 15						25 %	5 %	15 %	0 %	45 %	45 %
7 in 16							5 %	20 %	0 %	45 %	45 %
8 in 17								5 %	0 %	45 %	45 %
9 in 10									0 %	45 %	45 %
18										0 %	0 %
19											75 %
20“

(9)

v členu 325ak se razpredelnica 6 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 6

Številka skupine	Kreditna kakovost	Sektor	Utež tveganja
1	Vse	Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, držav članic	4,0 %
2	Stopnja kreditne kakovosti od 1 do 3	Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretje države, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118	4,0 %
3		Regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja	4,0 %
4		Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami	8,0 %
5		Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin	5,0 %
6		Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti	4,0 %
7		Tehnologija, telekomunikacije	3,0 %
8		Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti	2,0 %
9		Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v državah članicah	3,0 %
10		Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v tretjih državah	6,0 %
11	Stopnja kreditne kakovosti od 4 do 6 in brez ocene	Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretje države, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118	13,0 %
12		Regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja	13,0 %
13		Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami	16,0 %
14		Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin	10,0 %
15		Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti	12,0 %
16		Tehnologija, telekomunikacije	12,0 %
17		Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti	12,0 %
18	Drugi sektorji		13,0 %“

(10)

v odstavku 1 člena 325am se razpredelnica 7 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 7

Številka skupine	Kreditna kakovost	Sektor	Utež tveganja
1	Prednostna in stopnja kreditne kakovosti 1 do 3	RMBS – prvorazredni	0,9 %
2		RMBS – srednjerazredni	1,5 %
3		RMBS – drugorazredni	2,0 %
4		CMBS	2,0 %
5		Vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS) – študentski krediti	0,8 %
6		ABS – kreditne kartice	1,2 %
7		ABS – vozila	1,2 %
8		Finančni instrumenti, zavarovani z zastavo posojila (CLO), ki ne spadajo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo	1,4 %
9	Neprednostna in stopnja kreditne kakovosti 1 do 3	RMBS – prvorazredni	1,125 %
10		RMBS – srednjerazredni	1,875 %
11		RMBS – drugorazredni	2,5 %
12		CMBS	2,5 %
13		ABS – študentski krediti	1 %
14		ABS – kreditne kartice	1,5 %
15		ABS – vozila	1,5 %
16		CLO – ki ne spadajo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo	1,75 %
17	Stopnja kreditne kakovosti od 4 do 6 in brez ocene	RMBS – prvorazredni	1,575 %
18		RMBS – srednjerazredni	2,625 %
19		RMBS – drugorazredni	3,5 %
20		CMBS	3,5 %
21		ABS – študentski krediti	1,4 %
22		ABS – kreditne kartice	2,1 %
23		ABS – vozila	2,1 %
24		CLO – ki ne spadajo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo	2,45 %
25	Drugi sektorji		3,5 %“

(11)

v odstavku 1 člena 325ap se razpredelnica 8 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 8

Številka skupine	Tržna kapitalizacija	Gospodarstvo	Sektor	Utež tveganja za promptno ceno lastniških finančnih instrumentov	Utež tveganja za ceno repo posla z lastniškimi finančnimi instrumenti
1	Velika	Nastajajoče tržno gospodarstvo	Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti, zdravstvo, komunalne storitve	55 %	0,55 %
2			Telekomunikacije, industrija	60 %	0,60 %
3			Osnovni materiali, energetika, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin	45 %	0,45 %
4			Finančne dejavnosti, vključno z državnimi, nepremičninske dejavnosti, tehnologija	55 %	0,55 %
5		Razvito gospodarstvo	Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti, zdravstvo, komunalne storitve	30 %	0,30 %
6			Telekomunikacije, industrija	35 %	0,35 %
7			Osnovni materiali, energetika, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin	40 %	0,40 %
8			Finančne dejavnosti, vključno z državnimi, nepremičninske dejavnosti, tehnologija	50 %	0,50 %
9	Majhna	Nastajajoče tržno gospodarstvo	Vsi sektorji, opisani pri skupinah 1, 2, 3 in 4	70 %	0,70 %
10	Majhna	Razvito gospodarstvo	Vsi sektorji, opisani pri skupinah 5, 6, 7 in 8	50 %	0,50 %
11	Drugi sektorji			70 %	0,70 %
12	Velika tržna kapitalizacija, indeksi razvitih gospodarstev			15 %	0,15 %
13	Drugi indeksi			25 %	0,25 %“

(12)

člen 325aq se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Korelacijski parameter delta tveganja ρκl med dvema občutljivostma WSk in WSl v isti skupini se določi na 99,90 %, če je ena občutljivost na promptno ceno lastniškega finančnega instrumenta, druga pa občutljivost na ceno repo posla z lastniškimi finančnimi instrumenti, kadar sta obe občutljivosti povezani z istim izdajateljem lastniških finančnih instrumentov.“;

(b)

v odstavku 2 se doda naslednja točka (e):

„(e)	80 % med dvema občutljivostma v isti skupini, ki spadata v katero koli od skupin indeksov (skupina številka 12 ali 13).“;

(c)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Korelacijski parameter ρkl med dvema občutljivostma WSk in WSl na cene repo poslov z lastniškimi finančnimi instrumenti v isti skupini se določi v skladu s točkami (a) do (d) odstavka 2.“;

(13)

člena 325ar in 325as se nadomestita z naslednjim:

„Člen 325ar

Korelacije med skupinami za tveganje lastniških finančnih instrumentov

Korelacijski parameter γbc se uporablja za združevanje občutljivosti med različnimi skupinami.

Določi se glede na skupine iz preglednice 8 v členu 325ap, kot sledi:

(a)	15 %, če obe skupini spadata v skupine 1 do 10;

(b)	0 %, če je ena od obeh skupin skupina 11;

(c)	75 %, če obe skupini spadata v skupino 12 in 13;

(d)	v preostalih primerih 45 %.

Člen 325as

Uteži tveganja za blagovno tveganje

Uteži tveganja za občutljivosti na dejavnike blagovnega tveganja so naslednje:

Razpredelnica 9

Številka skupine	Ime skupine	Utež tveganja
1	Energetika – trda goriva	30 %
2	Energetika – tekoča goriva	35 %
3	Energetika – trgovanje z električno energijo in emisijskimi kuponi	60 %
4	Tovor	80 %
5	Kovine – neplemenite	40 %
6	Plinasta goriva	45 %
7	Plemenite kovine (vključno z zlatom)	20 %
8	Zrna in oljnice	35 %
9	Živina in mlečni izdelki	25 %
10	Mehke surovine in drugo kmetijsko blago	35 %
11	Drugo blago	50 %“

(14)	v členu 325av se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Za vse občutljivosti na dejavnike valutnega tveganja se uporablja utež tveganja 15 %.“;

(15)

v odstavku 3 člena 325ax se razpredelnica 11 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 11

Razred tveganja	LHrisk class	Uteži tveganja
Splošno obrestno tveganje	60	100 %
Tveganje kreditnega razmika, nelistinjenje	120	100 %
Tveganje kreditnega razmika za listinjenje, ki je vključeno v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo	120	100 %
Tveganje kreditnega razmika za listinjenje, ki ni vključeno v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo	120	100 %
Tveganje lastniških FI (velika kapitalizacija in indeksi)	20	77,78 %
Tveganje lastniških FI (majhna kapitalizacija in drugi sektorji)	60	100 %
Blagovno tveganje	120	100 %
Valutno tveganje	40	100 %“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 30. septembra 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2019

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2) Basel Committee on Banking Supervision, Minimum capital requirements for market risk. Publikacija je na voljo na spletišču Banke za mednarodne poravnave (www.bis.org).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 84

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 11. marec 2021

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/424 z dne 17. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z alternativnim standardiziranim pristopom za tržno tveganje ( 1 )	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/425 z dne 9. marca 2021 o začasni prekinitvi ukrepov trgovinske politike v zvezi z nekaterimi izdelki iz Združenih držav Amerike, uvedenih z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1646, po obravnavi trgovinskega spora v okviru dogovora Svetovne trgovinske organizacije o reševanju sporov	16
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/426 z dne 10. marca 2021 o popravku Izvedbene uredbe (EU) št. 1263/2011 glede dovoljenja za Lactococcus lactis (NCIMB 30160) kot krmni dodatek za vse živalske vrste ( 1 )	18
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/427 z dne 10. marca 2021 o odobritvi aktivne snovi 24-epibrasinolid kot snovi z majhnim tveganjem v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )	21
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/428 z dne 10. marca 2021 o sprejetju standardnih oblik zapisa podatkov za predložitev zahtevkov za odobritev ali spremembo pogojev za odobritev aktivnih snovi, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	25

	Popravki
*	Popravek Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem ( UL L 130 19.5.2017 )	27
*	Popravek Uredbe Komisije (EU) 2019/1781 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev in pogonov s spremenljivo hitrostjo v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta, o spremembi Uredbe (ES) št. 641/2009 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke, ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 640/2009 ( UL L 272 25.10.2019 )	28


	(1) Besedilo velja za EGP.