(1)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2020/1704 (2) je bil Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo o podaljšanju Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki preneha veljati 15. novembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum v obliki izmenjave pisem), podpisan 15. novembra 2020.

(2)

Cilj Sporazuma v obliki izmenjave pisem je Uniji in Islamski republiki Mavretaniji omogočiti nadaljnje sodelovanje pri spodbujanju trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v mavretanskih vodah ter plovilom Unije omogočiti izvajanje ribolovnih dejavnosti v teh vodah.

(3)

Sporazum v obliki izmenjave pisem bi bilo treba odobriti –

(1)

V skladu z Rimsko izjavo voditeljev 27 držav članic, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije z dne 25. marca 2017 bi moral proračun Unije omogočati varno Evropo. Programi jedrske razgradnje so v zvezi s tem doslej že prispevali in lahko prispevajo še naprej. Po zaprtju jedrskega objekta je glavni pozitivni učinek, ki ga želimo doseči, progresivno zmanjševanje radiološkega tveganja za delavce, javnost in okolje v zadevnih državah članicah, pa tudi v Uniji kot celoti.

(2)

Namenski finančni program lahko ustvari dodatno dodano vrednost EU, tako da postane merilo znotraj Unije za varno upravljanje tehnoloških vprašanj pri jedrski razgradnji in razširjanje znanja. Finančna pomoč na podlagi takega finančnega programa bi se morala zagotavljati na podlagi predhodne ocene, pri kateri se opredelijo specifične potrebe in dokaže dodana vrednost EU, z namenom podprtja razgradnje jedrskih objektov in varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

(3)

Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Finančna pomoč na podlagi te uredbe bi morala ostati izjemna, brez poseganja v načela in cilje iz prava Unije o jedrski varnosti, to je Direktive Sveta 2009/71/Euratom (2), in ravnanju z odpadki, to je Direktive Sveta 2011/70/Euratom (3). Na podlagi členov 4(1) in 7(1) Direktive Sveta 2011/70/Euratom imajo končno odgovornost za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki države članice.

(4)

V skladu s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo (4), priloženim Pogodbi o pristopu Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo (5) (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o pristopu) se je Bolgarija zavezala, da bo do 31. decembra 2002 zaprla enoti 1 in 2 ter do 31. decembra 2006 enoti 3 in 4 jedrske elektrarne Kozloduj in nato te enote razgradila. Razgradnja je Bolgariji povzročila znatno finančno breme v obliki neposrednih in posrednih stroškov. Bolgarija je v skladu s svojimi obveznostmi vse zadevne enote zaprla v ustreznih rokih.

(5)

V skladu s Protokolom št. 9 o enotah 1 in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem, ki je priložen k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (6) (v nadaljnjem besedilu: Akt o pristopu), se je Slovaška zavezala, da bo do 31. decembra 2006 zaprla enoto 1 in do 31. decembra 2008 enoto 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 ter nato ti enoti razgradila. Razgradnja je Slovaški povzročila znatno finančno breme v obliki neposrednih in posrednih stroškov. Slovaška je v skladu s svojimi obveznostmi obe zadevni enoti zaprla v ustreznih rokih.

(6)

V skladu z obveznostmi iz Pogodbe o pristopu oziroma Akta o pristopu in s pomočjo Unije sta Bolgarija in Slovaška dosegli znaten napredek pri razgradnji jedrskih elektrarn Kozloduj in Bohunice V1. Potrebno je dodatno delo, da bi varno dosegli končno stanje razgradnje. V skladu s trenutnimi načrti razgradnje naj bi bila razgradnja jedrske elektrarne Kozloduj zaključena do konca leta 2030, razgradnja jedrske elektrarne Bohunice V1 pa do leta 2025.

(7)

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je bilo ustanovljeno s členom 8 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom). Ob uporabi navedenega člena so bili v obdobju 1960–1962 podpisani lokacijski sporazumi med Skupnostjo, Nemčijo, Belgijo, Italijo in Nizozemsko. V primerih Italije in Nizozemske so bili nacionalni jedrski objekti preneseni na Skupnost. Na štirih zadevnih lokacijah je bila nameščena infrastruktura, namenjena jedrskim raziskavam, ki je vključevala tudi nove objekte. Nekateri od teh objektov so v uporabi še danes, nekateri pa so bili zaprti, v posameznih primerih pred več kot 20 leti, in so večinoma zastareli.

(8)

Na podlagi člena 8 Pogodbe Euratom in na podlagi člena 7 Direktive 2011/70/Euratom Skupno raziskovalno središče kot imetnik dovoljenja izpolni svoje zgodovinske jedrske obveznosti in razgraditi svoje jedrske objekte, ki so bili zaprti v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo. Zato je bil leta 1999 s sporočilom, naslovljenim na Evropski parlament in Svet, vzpostavljen program Skupnega raziskovalnega središča za razgradnjo in ravnanje z odpadki in od takrat Komisija redno obvešča o njegovem napredku.

(9)

Komisija je ugotovila, da je najboljša možnost za izpolnitev zahtev iz točke (f) člena 5(1) in člena 7 Direktive 2011/70/Euratom izvajanje strategije, pri kateri so dejavnosti razgradnje in ravnanja z odpadki združene z začetkom razprav med Skupnim raziskovalnim središčem in državami članicami gostiteljicami o morebitnem prenosu obveznosti glede razgradnje ter ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki v primeru vzajemnih sporazumov med Komisijo in državami članicami gostiteljicami. Skupno raziskovalno središče bi moralo zagotoviti in vzdrževati ustrezne vire za izpolnjevanje svojih obveznosti v zvezi z razgradnjo ter varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

(10)

Ta uredba je odziv na potrebe, opredeljene za obdobje večletnega finančnega okvira od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, in določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programov pomoči pri jedrski razgradnji enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji (v nadaljnjem besedilu: program Kozloduj) ter enot 1 in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem (v nadaljnjem besedilu: program Bohunice) in za razgradnjo jedrskih objektov Komisije ter ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki na štirih lokacijah Skupnega raziskovalnega središča, in sicer JRC-Geel v Belgiji, JRC-Karlsruhe v Nemčiji, JRC-Ispra v Italiji in JRC-Petten na Nizozemskem (v nadaljnjem besedilu: program Skupnega raziskovalnega središča za razgradnjo in ravnanje z odpadki). Ta finančna sredstva v letnem proračunskem postopku za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7).

(11)

Za namenski finančni program za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: Program) se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(12)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (10), (Euratom, ES) št. 2185/96 (11) in (EU) 2017/1939 (12) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (13). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(13)

Ta uredba ne vpliva na izid morebitnih prihodnjih postopkov dodelitve državne pomoči, ki bi se lahko izvajali v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(14)

Na podlagi rezultatov iz poročil o vmesnem in končnem ocenjevanju se lahko pregledajo znesek odobritev za Program ter programsko obdobje in razdelitev sredstev med dejavnosti. Moralo bi biti mogoče, da se dodatna proračunska prožnost doseže s prerazporeditvijo sredstev med dejavnosti, kjer in kadar je to potrebno, pri čemer se da prednost dejavnostim, ki prispevajo k reševanju varnostnih izzivov razgradnje in ravnanja z radioaktivnimi odpadki enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji ter enot 1 in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem, brez poseganja v druge dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi te uredbe in v skladu s finančno uredbo.

(15)

Program bi moral zajemati tudi pridobivanje znanja in izmenjavo izkušenj. Znanje in izkušnje ter spoznanja o postopku jedrske razgradnje, pridobljena v okviru Programa, pa bi bilo treba razširjati v Uniji, v usklajevanju in sinergiji s programom Unije za dejavnosti razgradnje v Litvi, saj taki ukrepi prinašajo največjo dodano vrednost EU in prispevajo k varnosti delavcev in širše javnosti ter varstvu okolja. Obseg, postopek in gospodarski vidiki sodelovanja bi morali biti podrobno opredeljeni v večletnem programu dela in bi lahko bili tudi predmet sporazumov med državami članicami in/ali s Komisijo.

(16)

Skupno raziskovalno središče bi moralo na usklajen način lajšati razširjanje znanja med različnimi deležniki v Uniji, na primer z izvajanjem tržnih analiz, pregledov in presoje potreb po znanju v Uniji, opredelitvijo možnih smeri sodelovanja, zainteresiranih deležnikov in področij, kjer bi znanje, pridobljeno pri izvajanju Programa, prineslo največjo dodano vrednost, ter razvojem oblik za izmenjavo znanja. Razširjanje pridobljenega znanja bi moralo financirati Skupno raziskovalno središče. Vsaka država članica bi morala imeti možnost dati pobudo za vzpostavitev vezi in izmenjav za razširjanje znanja.

(17)

Za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki ju zajema ta uredba, bi bilo treba uporabljati najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in čim večjo učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse.

(18)

Bolgarija, Slovaška in Komisija bi morale zagotoviti učinkovito spremljanje in kontrolo postopka razgradnje, da bi zagotovile najvišjo dodano vrednost EU pri financiranju na podlagi te uredbe, čeprav imata končno odgovornost za razgradnjo zadevni državi članici. To vključuje učinkovito merjenje napredka in uspešnosti in po potrebi sprejetje popravnih ukrepov. V ta namen bi bilo treba ustanoviti odbor, katerega naloga bi bilo spremljanje in obveščanje, sopredsedovala pa bi mu predstavnik Komisije in predstavnik zadevne države članice. Podobno tudi pri programu Skupnega raziskovalnega središča za razgradnjo in ravnanje z odpadki pomaga skupina neodvisnih strokovnjakov iz držav članic, ki jih imenuje Komisija.

(19)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (14) bi bilo treba Program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa.

(20)

Dejavnosti iz programa Kozloduj in programa Bohunice bi bilo treba določiti znotraj meja, opredeljenih z načrtoma razgradnje, ki sta ju Bolgarija in Slovaška predložili v skladu z Uredbo Sveta (Euratom) št. 1368/2013 (15). V teh načrtih so opredeljeni obsegi teh programov ter končno stanje razgradnje, ciljni končni datumi in končni datumi razgradnje. Prav tako zajemajo dejavnosti razgradnje, časovni načrt zanje, stroški in potrebni človeški viri.

(21)

Dejavnosti iz programa Kozloduj in programa Bohunice bi bilo treba v skladu s prakso sofinanciranja iz preteklih programov izvajati s skupnimi finančnimi prizadevanji Unije in Bolgarije oziroma Slovaške.

(22)

Uredbo (Euratom) št. 1368/2013 bi bilo zato treba razveljaviti.

(23)

Ustrezno je bilo upoštevano Posebno poročilo št. 22/2016 Evropskega računskega sodišča z naslovom „Programi pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem: od leta 2011 je bilo doseženega nekaj napredka, vendar ključni izzivi še prihajajo“.

(24)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(25)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila, ki so navedena v finančni uredbi, določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja, obenem pa urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEUogodbe o delovanju Evropske unije, se nanašajo tudi nasplošni režim pogojenosti.

(26)

Načine izvajanja in oblike financiranja Unije, določene v tej uredbi, bi bilo treba izbrati na podlagi tega, ali je mogoče z njimi uresničiti specifične cilje dejavnosti in doseči rezultate, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz točke (a) člena 125(1) finančne uredbe –

(1)

„razgradnja“ pomeni upravne in tehnične ukrepe v skladu z nacionalnim pravom, ki omogočajo odpravo dela ali celotnega regulativnega nadzora nad jedrskim objektom in so usmerjeni v zagotavljanje dolgoročnega varstva javnosti in okolja, vključno z zmanjšanjem ravni preostalih radionuklidov v materialih in na območju jedrskega objekta;

(2)

„načrt razgradnje“ pomeni dokument, ki vsebuje podrobne informacije o predlagani razgradnji in obsega naslednje: izbrano strategijo razgradnje; časovni načrt, vrsto in zaporedje dejavnosti razgradnje; uporabljeno strategijo ravnanja z odpadki, vključno z odstranitvijo; predlagano končno stanje; skladiščenje in odlaganje odpadkov, ki nastanejo pri razgradnji; časovni okvir za razgradnjo; stroškovne ocene za dokončanje razgradnje; cilje, pričakovane rezultate, mejnike, ciljne končne datume in ustrezne ključne kazalnike uspešnosti, po potrebi vključno s kazalniki, ki temeljijo na metodologiji prislužene vrednosti. Načrt razgradnje pripravi imetnik dovoljenja jedrskega objekta in se odraža v večletnih programih dela za Program;

(3)

„program Kozloduj“ pomeni del Programa, ki se nanaša na jedrsko razgradnjo enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v Kozloduju v Bolgariji;

(4)

„program Bohunice“ pomeni del Programa, ki se nanaša na jedrsko razgradnjo enot 1 in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 v Jaslovskih Bohunicah na Slovaškem;

(5)

„program Skupnega raziskovalnega središča za razgradnjo in ravnanje z odpadki“ pomeni del Programa, ki se nanaša na razgradnjo jedrskih objektov Komisije na lokacijah Skupnega raziskovalnega središča, in sicer JRC-Geel v Belgiji, JRC-Karlsruhe v Nemčiji, JRC-Ispra v Italiji in JRC-Petten na Nizozemskem, ter ravnanje z radioaktivnimi odpadki na teh lokacijah.

(1)

V skladu s Protokolom št. 4 o jedrski elektrarni Ignalina v Litvi (1) (v nadaljnjem besedilu: Protokol št. 4), priloženim Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (2) (v nadaljnjem besedilu: Akt o pristopu), se je Litva zavezala, da bo enoto 1 jedrske elektrarne Ignalina zaprla do 31. decembra 2004, enoto 2 pa do 31. decembra 2009 in nato ti enoti razgradila.

(2)

Litva je v skladu z obveznostmi iz Akta o pristopu in s pomočjo Unije zaprla obe enoti v ustreznih rokih in dosegla pomemben napredek pri njuni razgradnji. Potrebno je nadaljnje delo, da bi se še naprej zmanjševala raven radiološke nevarnosti. Iz razpoložljivih ocen izhaja, da bodo po letu 2020 za ta namen potrebna dodatna finančna sredstva.

(3)

Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, bi morale biti skladne z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina bi bilo treba izvajati v skladu s pravom Unije o jedrski varnosti, to je Direktivo Sveta 2009/71/Euratom (3), in o ravnanju z odpadki, to je Direktivo Sveta 2011/70/Euratom (4). Na podlagi členov 4(1) in 7(1) Direktive 2011/70/Euratom imajo končno odgovornost za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in nastalimi radioaktivnimi odpadki države članice.

(4)

Predčasna zaustavitev in naknadna razgradnja jedrske elektrarne Ignalina z reaktorjema tipa RBMK z močjo 1 500 MW, ki sta bila podedovana od Sovjetske zveze, sta bili povsem brez primere in sta za Litvo predstavljali izjemno finančno breme, ki je nesorazmerno z velikostjo in gospodarsko močjo države. V Protokolu št. 4 je navedeno, da se bo finančna pomoč Unije pri prizadevanjih Litve za razgradnjo ter reševanje posledic zapiranja in razgradnje jedrske elektrarne Ignalina neprekinjeno nadaljevala in podaljšala tudi po letu 2006 v okviru naslednjih finančnih načrtov.

(5)

Ta uredba za celotno obdobje trajanja programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (v nadaljnjem besedilu: Program) določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (5).

(6)

Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (6).

(7)

Za Program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(8)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (9), (Euratom, ES) št. 2185/96 (10) in (EU) 2017/1939 (11) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (12). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(9)

Ta uredba ne vpliva na izid prihodnjih postopkov dodelitve državne pomoči, ki bi se lahko izvajali v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(10)

Financiranje na podlagi te uredbe bi moralo biti usmerjeno v dejavnosti, s katerimi se izvršujejo cilji glede varnosti pri razgradnji.

(11)

Program bi moral zajemati tudi pridobivanje znanja in izmenjavo izkušenj. Znanja in izkušnje ter spoznanja o postopku jedrske razgradnje, pridobljena v okviru Programa, bi bilo treba razširjati po Uniji, v usklajevanju in sinergiji z drugimi zadevnimi programi Unije za dejavnosti razgradnje v Bolgariji, na Slovaškem ter v jedrskih objektih Komisije na lokacijah Skupnega raziskovalnega središča, saj taki ukrepi prinašajo največjo dodano vrednost EU in prispevajo k varnosti zaposlenih in širše javnosti ter k varstvu okolja. Obseg, postopek in gospodarski vidiki sodelovanja bi morali biti podrobno opredeljeni v večletnem programu dela in bi lahko bili tudi predmet sporazumov med državami članicami in/ali s Komisijo.

(12)

Skupno raziskovalno središče bi moralo lajšati usklajeno razširjanje znanja med različnimi deležniki v Uniji, na primer z izvajanjem tržnih analiz, pregledov in presoje potreb po znanju v Uniji, z opredelitvijo možnih smeri sodelovanja, zainteresiranih deležnikov in področij, kjer bi znanje, pridobljeno pri izvajanju Programa, prineslo največjo dodano vrednost, in z razvojem oblik za izmenjavo znanja. Razširjanje pridobljenega znanja bi moralo financirati Skupno raziskovalno središče. Vsaka država članica bi morala imeti možnost, da lahko da pobudo za vzpostavitev vezi in izmenjav za razširjanje znanja.

(13)

Za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina bi bilo treba uporabiti najboljše strokovno znanje, ki je na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in največjo možno učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse.

(14)

Litva in Komisija bi morali zagotoviti učinkovito spremljanje in kontrolo postopka razgradnje, da bi zagotovili najvišjo dodano vrednost EU pri financiranju, dodeljenem na podlagi te uredbe, čeprav končno odgovornost za razgradnjo nosi Litva. To bi moralo vključevati učinkovito merjenje napredka in uspešnosti ter po potrebi uporabo popravnih ukrepov. V ta namen bi bilo treba ustanoviti odbor, katerega naloga bi bilo spremljanje in obveščanje, sopredsedovala pa bi mu predstavnik Komisije in predstavnik Litve.

(15)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13) bi bilo treba Program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami zglede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa.

(16)

Na podlagi rezultatov poročila o vmesnem ocenjevanju bi moralo biti možno pregledati znesek odobritev za Program in programsko obdobje.

(17)

Dejavnosti, sofinancirane na podlagi te uredbe, bi bilo treba opredeliti znotraj meja, določenih z načrtom razgradnje, ki ga je Litva predložila v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1369/2013 (14). V navedenem načrtu so opredeljeni obseg Programa ter končno stanje in končni datum razgradnje. Navedeni so tudi dejavnosti razgradnje, časovni načrt zanje, stroški in potrebni človeški viri. Če je to ustrezno, bi morala Litva Komisiji predložiti posodobljene različice načrta razgradnje, da bi se lahko upoštevale pri pripravi programov dela.

(18)

Dejavnosti v okviru Programa bi bilo treba izvajati ob skupnih finančnih prizadevanjih Unije in Litve. Treba bi bilo določiti zgornjo mejo za sofinanciranje Unije, in sicer v skladu s prakso sofinanciranja iz predhodnih programov. Ob upoštevanju prakse iz primerljivih programov Unije in okrepljenega litovskega gospodarstva bi morala stopnja sofinanciranja Unije od začetka Programa do konca izvajanja dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, znašati 86 % upravičenih stroškov. Preostalo financiranje bi morali zagotoviti Litva in drugi viri, ki niso proračun Unije, kot so mednarodne finančne institucije in drugi donatorji.

(19)

Uredbo (EU) št. 1369/2013 bi bilo zato treba razveljaviti.

(20)

Ustrezno so bili upoštevani Posebno poročilo Računskega sodišča št. 22/2016 „Programi pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem: od leta 2011 je bilo doseženega nekaj napredka, vendar ključni izzivi še prihajajo“, priporočila iz tega poročila ter odgovor Komisije.

(21)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (program Ignalina) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013 je bila vzeta na znanje.

(22)

Program spada v področje uporabe nacionalnega programa Litve za izvajanje politike ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vzpostavljenega na podlagi Direktive 2011/70/Euratom.

(23)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(24)

Za to uredbo se bodo uporabljala horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila, ki so navedena v finančni uredbi, določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja, obenem pa urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na splošen režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(25)

Načine izvajanja in oblike financiranja Unije iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, ali je mogoče z njimi uresničiti specifične cilje dejavnosti in doseči rezultate, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v točki (a) člena 125(1) finančne uredbe –

(1)

Unija je s Sklepom Sveta (EU) 2018/146 (1) sklenila Evro-sredozemski letalski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je začel veljati 19. marca 2018.

(2)

S členom 22 Sporazuma se ustanovi skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor) in ki je odgovoren za upravljanje Sporazuma in za zagotavljanje njegovega pravilnega izvajanja.

(3)

Člen 22(6) Sporazuma določa, da skupni odbor sprejme svoj poslovnik.

(4)

Da se zagotovi ustrezno izvajanje Sporazuma, bi bilo treba sprejeti poslovnik skupnega odbora.

(5)

Primerno je sprejeti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na prvem sestanku skupnega odbora, saj bo sklep skupnega odbora o sprejetju poslovnika za Unijo imel pravne posledice. Stališče Unije v okviru skupnega odbora bi moralo temeljiti na osnutku sklepa skupnega odbora –

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih. Navedeni seznam vključuje ogljikov dioksid (št. ES: 204-696-9; št. CAS: 124-38-9). Navedeni seznam vključuje tudi ogljikov dioksid, pridobljen iz propana, butana ali mešanice obeh s sežigom. Slednji ni zajet v tem izvedbenem sklepu.

(2)

Vsi udeleženci so odstopili od podpore ogljikovemu dioksidu za uporabo v biocidnih proizvodih 19. vrste proizvodov (repelenti in atraktanti). Evropska agencija za kemikalije je objavila razpis za prevzem vloge udeleženca v skladu s točko (a) člena 14(1) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014. Predložena ni bila nobena prijava v skladu s členom 17 navedene uredbe. V skladu s točko (b) prvega odstavka člena 20 Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 bi bilo treba za aktivne snovi, ki niso več podprte v programu pregledovanja zadevne vrste proizvoda, sprejeti sklep o neodobritvi.

(3)

Ogljikov dioksid (št. ES: 204-696-9; št. CAS: 124-38-9) se zato ne bi smel odobriti kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 19. vrste proizvodov.

(4)

Obstoječi biocidni proizvodi 19. vrste proizvodov, ki vsebujejo ogljikov dioksid, so lahko še naprej dostopni na trgu in se lahko uporabljajo do datumov iz drugega pododstavka člena 89(2) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(5)

V vsakem primeru je ogljikov dioksid naveden v kategoriji 6 Priloge I k Uredbi (EU) št. 528/2012. Biocidni proizvodi 19. vrste proizvodov, ki vsebujejo ogljikov dioksid, so zato lahko dostopni na trgu in se lahko uporabljajo, če so odobreni v skladu z navedeno uredbo ter izpolnjujejo pogoje in specifikacije iz Priloge I za ogljikov dioksid.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –