(1)

Enotna konvencija Združenih narodov (ZN) o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o mamilih), je začela veljati 8. avgusta 1975.

(2)

V skladu s členom 3 Konvencije o mamilih se lahko Komisija ZN za droge (CND) odloči, da v tabele navedene konvencije doda substance. Tabele lahko spreminja samo v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), lahko pa se tudi odloči, da sprememb, ki jih priporoča SZO, ne bo uveljavila.

(3)

Konvencija ZN o psihotropnih substancah iz leta 1971 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o psihotropnih substancah) je začela veljati 16. avgusta 1976.

(4)

V skladu s členom 2 Konvencije o psihotropnih substancah se lahko CND na podlagi priporočil SZO odloči, da v tabele iz navedene konvencije doda substance ali da jih iz njih črta. CND ima široka diskrecijska pooblastila, v okviru katerih lahko upošteva gospodarske, družbene, pravne, upravne in druge dejavnike, ne sme pa ravnati samovoljno.

(5)

Spremembe tabel Konvencije o mamilih in Konvencije o psihotropnih substancah neposredno vplivajo na področje uporabe prava Unije na področju nadzora nad drogami. Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ (1) se uporablja za substance, navedene v tabelah navedenih konvencij. Zato se vse spremembe tabel navedenih konvencij neposredno prenesejo v skupna pravila Unije.

(6)

CND bo na ponovno sklicanem triinšestdesetem zasedanju, ki bo potekalo od 2. do 4. decembra 2020 na Dunaju, sprejela sklepe v zvezi s kanabisom in s kanabisom povezanimi substancami, ki se že nadzorujejo na podlagi Konvencije o mamilih ali Konvencije o psihotropnih substancah.

(7)

Unija ni pogodbenica Konvencije o mamilih ali Konvencije o psihotropnih substancah. Ima status opazovalke v CND, v kateri bo imelo na ponovno sklicanem triinšestdesetem zasedanju 12 držav članic glasovalno pravico. Zato bi moral Svet te države članice pooblastiti, da izrazijo stališče Unije o uvrstitvi substanc v tabele Konvencije o mamilih in Konvencije o psihotropnih substancah, saj sklepi o uvrstitvi substanc v mednarodne tabele v okviru navedenih konvencij spadajo v pristojnost Unije.

(8)

SZO je 24. januarja 2019 izdala šest priporočil po kritičnem pregledu na 41. zasedanju Strokovnega odbora za odvisnost od drog (v nadaljnjem besedilu: Strokovni odbor SZO) v zvezi s kanabisom in s kanabisom povezanimi substancami. Namen teh priporočil ni dovoliti rekreativno uporabo kanabisa ali s kanabisom povezanih substanc.

(9)

Glede na oceno Strokovnega odbora SZO ni zelo verjetno, da kanabis in hašiš povzročata škodljive učinke, podobne učinkom drugih substanc iz Tabele IV Konvencije o mamilih. Poleg tega so peroralni pripravki iz kanabisa pokazali terapevtski potencial za zdravljenje bolečin in drugih zdravstvenih stanj, kot sta epilepsija in spastičnost, povezana z multiplo sklerozo.

(10)

SZO je menila, da bi morala biti kanabis in hašiš uvrščena na ravni nadzora, ki bo preprečevala škodo, ki jo povzroča uporaba kanabisa, hkrati pa ne bo ovirala dostopa do uporabe ter raziskav in razvoja s kanabisom povezanih pripravkov za medicinsko uporabo. SZO je zato sklenila, da vključitev kanabisa in hašiša v Tabelo IV Konvencije o mamilih ni v skladu z merili za vključitev droge v to Tabelo.

(11)

To priporočilo ne pomeni spremembe ravni mednarodnega nadzora nad kanabisom in hašišem. V njem je ustrezno upoštevan znanstveni razvoj na tem področju od prve vključitve kanabisa in hašiša v Konvencijo o mamilih. Črtanje kanabisa in hašiša iz Tabele IV Konvencije o mamilih bi lahko koristilo razvoju skupnega znanja o terapevtski uporabnosti in o morebitnih škodljivih učinkih, povezanih s kanabisom.

(12)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se kanabis in hašiš črtata iz Tabele IV Konvencije o mamilih.

(13)

V skladu z oceno Strokovnega odbora SZO lahko delta-9-tetrahidrokanabinol in njegov aktivni stereoizomer dronabinol, zlasti v nezakonito pridobljenih oblikah visoke stopnje čistosti, povzročita škodljive učinke, odvisnost in potencial zlorabe, ki je vsaj tako velik kot pri kanabisu, ki je vključen v Tabelo I Konvencije o mamilih. Substanca, ki se lahko podobno zlorablja in ima podobne škodljive učinke kot substanca, ki je že uvrščena v Konvencijo o mamilih, bi bila običajno uvrščena na enak način kot navedena substanca. Ker se delta-9-tetrahidrokanabinol lahko zlorablja podobno kot kanabis in ima podobne škodljive učinke, izpolnjuje merila za vključitev v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(14)

SZO je razumela, da bi vključitev delta-9-tetrahidrokanabinola v isto konvencijo in v isto tabelo kot kanabis, in sicer Tabelo I Konvencije o mamilih, zelo olajšala izvajanje nadzornih ukrepov Konvencije o mamilih ali Konvencije o psihotropnih substancah v državah članicah. Zato je SZO priporočila, da se delta-9-tetrahidrokanabinol in njegov aktivni stereoizomer dronabinol vključita v Tabelo I Konvencije o mamilih ter da se, če bo to priporočilo sprejeto, črtata iz Tabele II Konvencije o psihotropnih substancah.

(15)

To priporočilo ne pomeni spremembe ravni mednarodnega nadzora nad delta-9-tetrahidrokanabinolom in njegovim aktivnim stereoizomerom dronabinolom. Lahko bi tudi olajšalo izvajanje nadzornih ukrepov v državah članicah.

(16)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se delta-9-tetrahidrokanabinol in njegov aktivni stereoizomer dronabinol dodata v Tabelo I Konvencije o mamilih ter, če bo navedeno priporočilo sprejeto, črtata iz Tabele II Konvencije o psihotropnih substancah.

(17)

V skladu z oceno Strokovnega odbora SZO tetrahidrokanabinol (izomeri delta-9-tetrahidrokanabinola), ki je vključen v Tabelo I Konvencije o psihotropnih substancah, ne pomeni zlorabe in nima škodljivih učinkov, podobnih tistim, ki so povezani z delta-9-tetrahidrokanabinolom, vendar je zaradi kemične podobnosti vsakega od šestih izomerov delta-9-tetrahidrokanabinola z uporabo standardnih metod kemijske analize zelo težko razlikovati med temi šestimi izomeri in delta-9-tetrahidrokanabinolom. Poleg tega bi vključitev teh šestih izomerov v isto konvencijo in v isto tabelo kot delta-9-tetrahidrokanabinol, in sicer Tabelo I Konvencije o mamilih, olajšala izvajanje mednarodnega nadzora nad delta-9-tetrahidrokanabinolom, državam članicam pa bi pomagala pri izvajanju nadzornih ukrepov na nacionalni ravni. Zato je SZO priporočila, da se tetrahidrokanabinol (izomeri delta-9-tetrahidrokanabinola) doda v Tabelo I Konvencije o mamilih, pod pogojem, da CND sprejme priporočilo, da se dronabinol in njegovi stereoizomeri (delta-9-tetrahidrokanabinol) dodajo v Tabelo I Konvencije o mamilih ter, če bo to priporočilo sprejeto, da se črtajo iz Tabele I Konvencije o psihotropnih substancah.

(18)

To priporočilo ne pomeni spremembe ravni mednarodnega nadzora nad tetrahidrokanabinolom (izomeri delta-9-tetrahidrokanabinola). Je v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja in bi lahko olajšalo izvajanje nadzornih ukrepov v državah članicah.

(19)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se tetrahidrokanabinol (izomeri delta-9-tetrahidrokanabinola) doda v Tabelo I Konvencije o mamilih, pod pogojem, da CND sprejme priporočilo, da se dronabinol in njegovi stereoizomeri (delta-9-tetrahidrokanabinol) dodajo v Tabelo I Konvencije o mamilih ter, če bo navedeno priporočilo sprejeto, da se črtajo iz Tabele I Konvencije o psihotropnih substancah.

(20)

Da bi se zagotovila skladnost uvrstitive delta-9-tetrahidrokanabinola in njegovih aktivnih stereoizomerov dronabinola ter tetrahidrokanabinola (izomerov delta-9-tetrahidrokanabinola) v tabele in da bi se preprečilo tveganje, da bi se katera koli od teh substanc uvrstila v tabele v okviru Konvencije o mamilih in Konvencije o psihotropnih substancah, bi moralo biti državam članicam, ki so članice CND, omogočeno, da v zvezi z uvrščanjem teh substanc v tabele s skupnim glasovanjem izrazijo stališče Unije.

(21)

V skladu z oceno Strokovnega odbora SZO je variabilnost psihoaktivnih lastnosti ekstraktov in tinktur kanabisa, kot je navedeno v Konvenciji o mamilih, v glavnem posledica razlik v koncentracijah delta-9-tetrahidrokanabinola, ki jih vsebujejo ti ekstrakti in tinkture. Nekateri ekstrakti in tinkture kanabisa brez psihoaktivnih lastnosti, ki vsebujejo predvsem kanabidiol, imajo obetavno terapevtsko uporabo. Dejstvo, da se različni pripravki z variabilno koncentracijo delta-9-tetrahidrokanabinola nadzorujejo pod istim vnosom „ekstrakti in tinkture“ in so vključeni v isti tabeli, je izziv za odgovorne organe, ki izvajajo nadzorne ukrepe v državah. Poleg tega lahko opredelitev pripravkov na podlagi Konvencije o mamilih zajema vse izdelke, ki so ekstrakti in tinkture kanabisa, kot „pripravke“ iz kanabisa, če se bo upoštevalo priporočilo Strokovnega odbora SZO, da se dronabinol prestavi v Tabelo I Konvencije o mamilih, pa tudi kot „pripravke“ iz dronabinola in njegovih stereoizomerov. Zato je SZO priporočila, da se ekstrakte in tinkture kanabisa črta iz Tabele I Konvencije o mamilih.

(22)

Informacije, ki jih je SZO predložila po izdaji tega priporočila, in analiza učinka tega priporočila, ki jo je opravila Mednarodna uprava za kontrolo narkotikov (INCB), pojasnjujejo, da to priporočilo ne vključuje sprememb ravni mednarodnega nadzora nad ekstrakti in tinkturami kanabisa in da ni pričakovati, da bi imelo to priporočilo kakršen koli vpliv na obveznosti držav članic glede nadzora ali poročanja. Poleg tega bi črtanje ekstraktov in tinktur kanabisa iz Tabele I Konvencije o mamilih zagotovilo večjo zanesljivost nadzora nad izdelki, ki niso bili pridobljenimi z uporabo topila, temveč z uporabo toplote in tlaka.

(23)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se glasuje za priporočilo, da se črta ekstrakte in tinkture kanabisa iz Tabele I Konvencije o mamilih.

(24)

V skladu z oceno Strokovnega odbora SZO je kanabidiol vsebovan v kanabisu in hašišu, vendar nima psihoaktivnih lastnosti ter nima potenciala za zlorabo in ne povzroča odvisnosti. Nima bistvenih škodljivih učinkov. Poleg tega se je izkazalo, da je kanabidiol učinkovit pri obvladovanju določenih epileptičnih motenj, odpornih na zdravljenje, ki se pojavljajo pri otrocih.

(25)

SZO je navedla, da bodo zdravila brez psihoaktivnih učinkov, ki se proizvajajo kot pripravki iz rastline kanabis, vsebovala sledi delta-9-tetrahidrokanabinola, in priznala, da je lahko kemijska analiza delta-9-tetrahidrokanabinola s točnostjo do 0,15 % natančno težavna za nekatere države članice. Zato je SZO priporočila, da se pri vnosu za kanabis in hašiš v Tabeli I Konvencije o mamilih doda naslednja opomba: „Pripravki, ki vsebujejo pretežno kanabidiol in ne več kot 0,2 % delta-9-tetrahidrokanabinola, niso pod mednarodnim nadzorom.“

(26)

Vendar bi navedeno priporočilo znižalo sedanjo raven nadzora za te pripravke. Poleg tega določitev te mejne vrednosti 0,2 odstotka delta-9-tetrahidrokanabinola ni zadostno podprta z znanstvenimi dokazi, besedilo navedenega priporočila ne izključuje morebitnih različnih razlag v zvezi z načinom izračuna te mejne vrednosti 0,2 odstotka delta-9-tetrahidrokanabinola, poleg tega pa bo zaradi tehničnih in upravnih zmogljivosti težavno tehnično izvajanje navedenega priporočila. Različno obravnavanje kanabidiola v primerjavi z drugimi kanabinoidi ni v skladu z obstoječo strukturo tabel Konvencije o mamilih in Konvencije o psihotropnih substancah. Navedeno priporočilo, kot je bilo oblikovano, ne zagotavlja potrebne pravne varnosti.

(27)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se glasuje proti priporočilu, da se doda opomba v zvezi s „pripravki, ki vsebujejo pretežno kanabidiol in ne več kot 0,2 % delta-9-tetrahidrokanabinola“ pri vnosu za kanabis in hašiš v Tabeli I Konvencije o mamilih.

(28)

Vendar bi Unija pozdravila nadaljnje posvetovanje z vsemi zadevnimi deležniki o priporočilu glede ustrezne ravni mednarodnega nadzora nad pripravki iz kanabisa z nizko vsebnostjo delta-9-tetrahidrokanabinola, pri čemer se zagotovi varovanje javnega zdravja in dobrega počutja, ob upoštevanju obstoječe strukture mednarodnega sistema za nadzor nad kanabisom, pa tudi tehnične in upravne zmogljivosti, potrebne za izvajanje takega priporočila.

(29)

V skladu z oceno Strokovnega odbora SZO zdravila, ki vsebujejo delta-9-tetrahidrokanabinol, niso povezana s težavami zaradi zlorabe in odvisnosti ter se ne uporabljajo za nemedicinske namene. Po mnenju SZO so taki pripravki oblikovani tako, da se jih verjetno ne zlorablja, in ni dokazov o dejanski zlorabi ali škodljivih učinkih v obsegu, ki bi upravičil trenutno raven nadzora, povezano s Tabelo I Konvencije o mamilih, ali raven nadzora, povezano s Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah. Zato je SZO priporočila, da se pripravke, proizvedene s kemično sintezo ali kot pripravek iz kanabisa, ki so opredeljeni kot farmacevtski pripravki z enim ali več drugimi sestavinami na tak način, da delta-9-tetrahidrokanabinola ni mogoče ponovno osamiti z lahko dostopnimi sredstvi ali v količinah, ki bi lahko pomenile tveganje za javno zdravje, doda v Tabelo III Konvencije o mamilih.

(30)

Vendar besedilo tega priporočila v zvezi s farmacevtskimi pripravki ne temelji na nobenem opredeljenem izrazu iz Konvencije o mamilih. Poleg tega bito priporočilo lahko privedlo do dodatnega regulativnega bremena za države članice, ki bi morale opredeliti pojme, uporabljene vtem priporočilu, da bi zagotovile njegovo enotno uporabo, in bi morale za vsak izdelek preveriti, ali je pogoj, da ga ni mogoče ponovno osamiti z lahko dostopnimi sredstvi, izpolnjen ali ne.

(31)

Zato bi moralo biti stališče Unije, da se glasuje proti priporočilu, da se pripravki, proizvedeni s kemično sintezo ali kot pripravek kanabisa, ki so opredeljeni kot farmacevtski pripravki z enim ali več drugimi sestavinami na tak način, da delta-9-tetrahidrokanabinola (dronabinola) ni mogoče ponovno osamiti z lahko dostopnimi sredstvi ali v količinah, ki bi lahko pomenile tveganje za javno zdravje, dodajo v Tabelo III Konvencije o mamilih.

(32)

Primerno je, da se v zvezi s spremembami uvrstitve kanabisa in s kanabisom povezanih substanc v tabele določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v CND, saj bodo sklepi o uvrstitvi v tabele v zvezi s prej navedenimi kanabisom in s kanabisom povezanimi substancami neposredno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na Okvirni sklep 2004/757/PNZ.

(33)

Stališče Unije izrazijo države članice, ki so članice CND, pri čemer nastopijo skupaj v interesu Unije.

(34)

Okvirni sklep 2004/757/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato Danska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(35)

Okvirni sklep 2004/757/PNZ je za Irsko zavezujoč, zato Irska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(1)

Vzpostavitev Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Strokovni center) je predvidena na podlagi predloga, ki ga je Komisija 12. septembra 2018 predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

(2)

Določiti bi bilo treba sedež Strokovnega centra –

(1)

Svet je na podlagi člena 6(1) Skupnega ukrepa 2004/570/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO), da sprejme ustrezne sklepe o imenovanju poveljnika sil EU za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini (v nadaljnjem besedilu: poveljnik sil EU).

(2)

PVO je 30. aprila 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/783 (2), s katerim je za poveljnika sil EU imenoval brigadnega generala Reinharda TRISCHAKA.

(3)

Poveljnik operacije EU je priporočil, da se za novega poveljnika sil EU imenuje generalmajor Alexander PLATZER, ki naj bi 15. januarja 2021 na tem položaju nasledil brigadnega generala Reinharda TRISCHAKA.

(4)

Vojaški odbor EU je priporočilo poveljnika operacije EU podprl 23. oktobra 2020.

(5)

Sklep (SZVP) 2019/783 bi bilo zato treba razveljaviti.

(6)

V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo.

(7)

Evropski svet je na zasedanju v Københavnu 12. in 13. decembra 2002 sprejel izjavo, v skladu s katero se ureditev „Berlin Plus“ uporablja in izvaja le za tiste države članice Unije, ki so tudi članice Nata ali partnerice „Partnerstva za mir“ in so posledično sklenile dvostranske sporazume o varnosti z Natom –

(1)

Svet je na podlagi člena 5(1) Sklepa 2013/34/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO) za sprejemanje ustreznih odločitev glede političnega nadzora in strateškega vodenja EUTM Mali, vključno s sklepi o imenovanju naslednjih poveljnikov sil misije EU.

(2)

PVO je 16. aprila 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/603 (2), s katerim je za poveljnika sil misije EU za EUTM Mali imenoval brigadnega generala Františka RIDZÁKA.

(3)

Španija je 25. septembra 2020 predlagala, da se za poveljnika sil misije EU za EUTM Mali imenuje brigadni general Fernando Luis GRACIA HERREIZ, ki bi z 12. januarjem 2021 nasledil brigadnega generala Františka RIDZÁKA.

(4)

Vojaški odbor EU je 23. novembra 2020 ta predlog podprl.

(5)

Treba bi bilo sprejeti sklep o imenovanju brigadnega generala Fernanda Luisa GRACIE HERREIZA za poveljnika sil misije EU za EUTM Mali od 12. januarja 2021.

(6)

Sklep (SZVP) 2020/603 bi bilo treba razveljaviti.

(7)

V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(1)

Finska agencija za varnost in kemikalije (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) je 6. maja 2020 v skladu s prvim pododstavkom člena 55(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 sprejela odločitev, da se do 2. novembra 2020 dovoli dostopnost na trgu biocidnega proizvoda Biobor JF in njegova uporaba s strani poklicnih uporabnikov za antimikrobično tretiranje rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: ukrep). Pristojni organ je v skladu z drugim pododstavkom člena 55(1) navedene uredbe Komisijo in pristojne organe drugih držav članic obvestil o tem ukrepu in razlogih zanj.

(2)

Glede na informacije, ki jih je predložil pristojni organ, je bil ukrep potreben zaradi varovanja javnega zdravja. Mikrobiološka kontaminacija rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov lahko povzroči napake v delovanju motorja zrakoplova in ogrozi njegovo plovnost ter s tem varnost potnikov in posadke. Zaradi pandemije COVID-19 in posledičnih omejitev letov so bili številni zrakoplovi začasno parkirani. Nemobilnost zrakoplovov je oteževalen dejavnik mikrobiološke kontaminacije.

(3)

Biobor JF vsebuje 2,2’-(1-metiltrimetilendioksi)bis-(4-metil-1,3,2-dioksaborinan) (številka CAS 2665-13-6) in 2,2’-oksibis (4,4,6-trimetil-1,3,2-dioksaborinan) (številka CAS 14697-50-8), aktivni snovi za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 6 kot sredstvih za konzerviranje proizvodov med shranjevanjem, kot so opredeljeni v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. Ker navedeni aktivni snovi nista vključeni v delovni program iz Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012, ju je treba oceniti in odobriti, preden se biocidni proizvodi, ki ju vsebujejo, lahko dovolijo na nacionalni ravni ali ravni Unije.

(4)

Komisija je 4. septembra 2020 prejela utemeljeno zahtevo pristojnega organa za podaljšanje ukrepa v skladu s tretjim pododstavkom člena 55(1) Uredbe (EU) št. 528/2012. Utemeljena zahteva je bila podana na podlagi zaskrbljenosti, da bi bila lahko varnost zračnega prometa še naprej ogrožena zaradi mikrobiološke kontaminacije rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov po izteku veljavnosti začasnega dovoljenja, ter argumenta, da je Biobor JF bistvenega pomena za nadzor nad tako mikrobiološko kontaminacijo.

(5)

Glede na informacije, ki jih je predložil pristojni organ, je bil edini alternativni biocidni proizvod, ki so ga proizvajalci zrakoplovov in motorjev priporočili za tretiranje mikrobiološke kontaminacije, marca 2020 umaknjen s trga zaradi resnih motenj v delovanju motorja, ugotovljenih po tretiranju z navedenim proizvodom.

(6)

Kot je navedel pristojni organ, mehansko tretiranje mikrobiološke kontaminacije rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov ni vedno mogoče, dogovorjeni letalski postopki pa zahtevajo obdelavo z biocidnim proizvodom, tudi če je možno mehansko čiščenje. Poleg tega bi bili pri mehanskem tretiranju delavci izpostavljeni strupenim plinom in bi se mu zato bilo treba izogibati.

(7)

Glede na informacije, ki jih je predložil pristojni organ, je proizvajalec Biobor JF sprejel ukrepe za redno izdajo dovoljenja za proizvod, v začetku leta 2021 pa naj bi vložil vlogo za odobritev aktivnih snovi, ki jih proizvod vsebuje. Odobritev aktivnih snovi in poznejše dovoljenje za biocidni proizvod bi bila trajna rešitev za prihodnost, vendar bo za dokončanje teh postopkov potrebnega precej časa.

(8)

Ker bi lahko pomanjkanje nadzora nad mikrobiološko kontaminacijo rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov ogrozilo varnost zračnega prometa in te nevarnosti ni mogoče ustrezno omejiti z uporabo drugega biocidnega proizvoda ali na drug način, je primerno pristojnemu organu dovoliti, da ukrep podaljša za obdobje, ki ni daljše od 550 dni od dneva, ki sledi dnevu izteka začetnega obdobja 180 dni, dovoljenega z odločitvijo pristojnega organa z dne 6. maja 2020.

(9)

Ker je ukrep prenehal veljati 3. novembra 2020, bi moral imeti ta sklep retroaktivni učinek.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –