(1)

Člen 5(2) Statuta Evropskega investicijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: sklad) določa, da se odobreni kapital sklada lahko poveča s sklepom skupščine sklada (v nadaljnjem besedilu: skupščina), sprejetim s 85-odstotno večino oddanih glasov.

(2)

Glede na pričakovani učinek krize zaradi COVID-19 ter da bi se z izvajanjem predlagane uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU kot dela večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027 in z nadaljnjim razvojem vloge sklada pri upravljanju nacionalnih in regionalnih programov prispevalo k odzivu Unije in sklada na krizo, je treba takoj povečati odobreni kapital sklada za 2 870 000 000 EUR.

(3)

Svet direktorjev sklada (v nadaljnjem besedilu: svet direktorjev) je sklenil, da skupščini predloži zahtevek za odobritev povečanja odobrenega kapitala sklada za 2 870 000 000 EUR z izdajo 2 870 novih delnic ter za odobritev načinov plačevanja, vključno z vplačilom za tako povečanje kapitala. Če se odobri povečanje kapitala, bo imela vsaka nova delnica nominalno vrednost 1 000 000 EUR, vsaka vpisana delnica pa bo vplačana do višine 20 % svoje nominalne vrednosti. Bilo bi mogoče, da skupščina zahteva vplačilo preostalih 80 % pod pogoji iz člena 7(3) statuta sklada. Vse delnice, obstoječe ali na novo izdane, bodo imele enako vrednost in imajo v vseh pogledih enake pravice.

(4)

Svet direktorjev je predlagal, da so na novo odobrene delnice na voljo za vpis v enotnem obdobju vpisa, ki se začne takoj po odobritvi povečanja kapitala na skupščini in konča 30. septembra 2021. Unija bo lahko sodelovala pri vpisu pod pogoji, določenimi v sklepu skupščine, ko bo začel veljati pravni akt za odobritev udeležbe Unije v povečanju kapitala.

(5)

Da bi zastopnik Unije na skupščini čim prej glasoval o povečanju kapitala, se smatra, da je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov in roka desetih dni iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Iz istega razloga bi moral ta sklep začeti veljati dan po njegovi objavi –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 14. maja 2020 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla (v nadaljnjem besedilu: vroče valjani ploščati izdelki ali izdelek v preiskavi) s poreklom iz Turčije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 31. marca 2020 vložilo združenje Eurofer (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje izdelka v preiskavi v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je 12. junija 2020 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom istega izdelka s poreklom iz Turčije in ločeno preiskavo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(4)

Komisija je na podlagi zahteve pritožnika, ki je bila podprta z zahtevanimi dokazi, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1686 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla registracijo uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter turške organe, znane uvoznike, uporabnike in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je v začetni fazi opravila zaslišanja več uporabnikov in predstavnikov turških proizvajalcev izvoznikov.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi podatkov o proizvodnji in obsegu prodaje v Uniji, ki so jih proizvajalci Unije sporočili v okviru analize ocene procesnega upravičenja pred začetkom preiskave, pri čemer je upoštevala njihovo geografsko lego. Ta vzorec so sestavljali trije proizvajalci Unije v treh različnih državah članicah, ki so predstavljali približno 34 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji in več kot 40 % obsega prodaje proizvajalcev, ki so se javili, v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(9)

Le proizvajalec izvoznik Çolakoğlu Metalurji A.Ş. (v nadaljnjem besedilu: Colakoglu) je pripombe predložil v zadevnem roku. Družba Colakoglu je trdila, da predlagani vzorec proizvajalcev Unije ni reprezentativen, ker (i) podjetja, vključena v vzorec, ne predstavljajo največjega obsega proizvodnje niti največjega obsega prodaje v Uniji, ker (ii) je predlagani vzorec premajhen, ker (iii) ne zagotavlja geografske porazdeljenosti in ker (iv) vzorec namerno vključuje „strani, ki so bile že v dozdevno nezadovoljivem položaju zaradi zunanjih okoliščin“. Družba Colakoglu je zato predlagala, naj se vzorcu dodajo družbe ArcelorMittal Spain, ArcelorMittal Belgium in Acciaieria Arvedi SPA iz Italije.

(10)

Kar zadeva prvo trditev, je Komisija, kot je omenjeno v obvestilu k dokumentaciji t120.003571, svoj vzorec oprla na največji obseg izdelka in prodaje v Uniji. Dejstvo, da so nekateri drugi proizvajalci v nezaupni različici svojih odgovorov v okviru ugotavljanja reprezentativnosti navedli visoke najvišje vrednosti obsega, navedenega v razponih, ne pomeni, da so dejansko proizvedli in/ali prodali več.

(11)

Drugič, Komisija meni, da je vzorec, ki predstavlja približno 34 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji in več kot 40 % obsega prodaje proizvajalcev, ki so se javili, v Uniji, dovolj reprezentativen. Primeri zadev, ki jih je navedla družba Colakoglu, pri katerih se je Komisija odločila vzorčiti več strani, so spadali v okvir, v katerem je Komisija lahko uporabila daljše roke. Če bi bilo v vzorcu več proizvajalcev Unije, bi bilo to pretirano obremenjujoče in bi preprečilo pravočasno dokončanje preiskave.

(12)

Tretjič, Komisija je menila, da vzorec predstavlja dobro geografsko porazdeljenost, saj so tri vzorčene strani v treh različnih državah članicah.

(13)

Nazadnje, zadnja trditev družbe Colakoglu ni bila podprta z dokazi. Kot je obrazloženo zgoraj, so bila merila za izbiro vzorca obseg proizvodnje in obseg prodaje v Uniji ter geografska reprezentativnost.

(14)

Glede na zgornje ugotovitve je Komisija menila, da so pripombe družbe Colakoglu glede reprezentativnosti vzorca neutemeljene. Začasni vzorec, sestavljen iz treh proizvajalcev Unije, se je zato štel za reprezentativnega za industrijo Unije in je bil potrjen kot končni vzorec.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(16)

En nepovezan uvoznik je predložil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. V zvezi s to odločitvijo ni bilo nobenih pripomb.

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz Turčije pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je diplomatsko predstavništvo Turčije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(18)

Pet proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh skupin podjetij na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi zadevnimi znanimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(19)

En turški proizvajalec izvoznik, ki je izpolnil obrazec za vzorčenje, je zahteval individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Komisija je na dan začetka postopka vprašalnik za proizvajalce izvoznike objavila na spletu (5). Poleg tega je ob objavi vzorca nevzorčene proizvajalce izvoznike obvestila, da morajo za individualno preiskavo predložiti izpolnjen vprašalnik. Vendar družba, ki je prvotno zahtevala individualno preiskavo, ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Zato ni bila odobrena nobena individualna preiskava.

(20)

Komisija je vprašalnik poslala pritožniku in pozvala tri vzorčene proizvajalce Unije, nepovezanega uvoznika, ki je izpolnil obrazec za vzorčenje, in še enega uvoznika, ki se je javil, več uporabnikov ter tri vzorčene proizvajalce izvoznike iz Turčije, naj izpolnijo zadevne vprašalnike, objavljene na spletu (6).

(21)

Ker je pritožnik predložil zadostne dokaze o izkrivljanju trga surovin v Turčiji v zvezi z izdelkom v preiskavi, je Komisija dodatni vprašalnik v zvezi s tem poslala tudi turški vladi.

(22)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, pritožnik, uporabnik Marcegaglia Carbon Steel S.P.A., uporabnik San Polo Lamiere S.P.A., štirje uporabniki iz skupine Network Steel, nepovezan uvoznik Network Steel S.L., trije vzorčeni proizvajalci izvozniki in turška vlada.

(23)

Zaradi izbruha COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah članicah in različnih tretjih državah, Komisija v začasni fazi ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe.

(24)

Komisija je zbrala vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno opredelitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Izvedla je navzkrižna preverjanja na daljavo naslednjih družb/strani:

(25)

V skladu z določbami členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe je bilo posvetovanje s turško vlado opravljeno prek videokonference.

(26)

Po navzkrižnem preverjanju skupine Erdemir na daljavo se je Komisija zaradi nekaterih pomanjkljivosti informacij o stroških prevoza, ki jih je zagotovila skupina, odločila te stroške nadomestiti z razpoložljivimi dejstvi v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 56 do 59(59).

(27)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(28)

Zadevni izdelek so nekateri ploščato valjani izdelki iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z „razrezanimi izdelki“ in „ozkimi trakovi“), vroče valjani, brez nadaljnje obdelave, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti, s poreklom iz Turčije, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7208 10 00, 7208 25 00, 7208 26 00, 7208 27 00, 7208 36 00, 7208 37 00, 7208 38 00, 7208 39 00, 7208 40 00, 7208 52 10, 7208 52 99, 7208 53 00, 7208 54 00, 7211 13 00, 7211 14 00, 7211 19 00, ex 7225 19 10 (oznaka TARIC 7225191090), 7225 30 90, ex 7225 40 60 (oznaka TARIC 7225406090), 7225 40 90, ex 7226 19 10 (oznaka TARIC 7226191090), 7226 91 91 in 7226 91 99. Oznake KN in TARIC so zgolj informativne.

(29)

Naslednji izdelki so izključeni iz zadevnega izdelka:

(30)

Vroče valjani ploščati izdelki se uporabljajo za različne namene v številnih gospodarskih sektorjih, vključno z gradbeništvom, ladjedelništvom in energetiko. Uporabljajo se na primer pri proizvodnji kmetijske opreme, jekla za protibalistično zaščito, gradbenih elementov, gospodinjskih aparatov in električnih naprav, avtomobilov itd.

(31)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične značilnosti ter enake osnovne uporabe:

(32)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(33)

Proizvajalec viličarjev in sestavnih delov za viličarje in gradbene stroje je zahteval izključitev vroče valjanih dolgih izdelkov iz paličnega jekla iz izdelka v preiskavi (8). Komisija je opozorila, da vroče valjani dolgi izdelki iz paličnega jekla ne spadajo na področje te preiskave, ker je 6–12-metrska vroče valjana palica dolg izdelek in ne ploščat jeklen izdelek.

(34)

Vzorčene so bile tri družbe, med katerimi je bila ena skupina.

(35)

Vsa domača prodaja in izvoz družbe Habas je bila neposredna prodaja nepovezanim strankam.

(36)

Družba Colakoglu je na domačem trgu prodajala neposredno nepovezanim strankam, medtem ko je bil ves izvoz zadevnega izdelka družbe Colakoglu v Unijo v obdobju preiskave opravljen prek povezane družbe Cotas v Turčiji.

(37)

Skupina Erdemir je bila sestavljena iz treh družb, neposredno vključenih v preiskavo: proizvajalcev izvoznikov Erdemir in Isdemir ter storitvenega centra Ersem. Tako Erdemir kot Isdemir sta v obdobju preiskave proizvajala izdelek v preiskavi, ga prodajala na domačem trgu ter ga izvažala v Unijo in tretje države. Družba Ersem je izdelek v preiskavi kupila od družbe Erdemir in/ali Isdemir ter ga po nadaljnji predelavi (npr. sekanju ali rezanju kolobarjev v pločevino ali trakove) ali brez nje prodala naprej na domačem trgu.

(38)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja podobnega izdelka je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(39)

Na podlagi tega je bila skupna prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(40)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(41)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(42)

Pri enem od treh vzorčenih izvoznikov je bila vsa domača prodaja vrst izdelkov, ki so enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanih za izvoz v Unijo, v obdobju preiskave reprezentativna. Pri drugih dveh vzorčenih izvoznikih pri nekaterih vrstah izdelkov, ki so bili v obdobju preiskave prodani za izvoz v Unijo, sploh ni bilo domače prodaje ali pa je bil obseg domače prodaje te vrste izdelkov manjši od 5 % in torej ni bila reprezentativna.

(43)

Komisija je nato za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v primerjavi s celotno prodajo neodvisnim strankam na domačem trgu. To je storila, da bi določila, ali lahko pri izračunu normalne vrednosti posamezne vrste izdelka v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe zanemari nedobičkonosno domačo prodajo kot tako, ki ni v okviru običajnega poteka trgovine.

(44)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka za celotno domačo prodajo te vrste izdelka v obdobju preiskave ne glede na to, ali je bila njegova domača prodaja dobičkonosna ali ne:

(45)

Po drugi strani normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(46)

Analiza domače prodaje treh vzorčenih izvoznikov je pokazala, da je bilo v obdobju preiskave 17 % do 100 % vse domače prodaje na posamezno vrsto izdelka dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od tehtanih povprečnih proizvodnih stroškov na enoto. V skladu s tem je bila glede na vrsto izdelka normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave v položaju, opisanem v uvodni izjavi 44, ali kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo v položaju, opisanem v uvodni izjavi 45.

(47)

Če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah ali sploh ni bila prodana, kot je določeno v členu 2(2) osnovne uredbe, in če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali je ni bilo dovolj, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(48)

Za vrste izdelkov brez domače prodaje ali brez zadostne domače prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je tehtanim povprečnim proizvodnim stroškom podobnega izdelka vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(49)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bili prodani v reprezentativnih količinah, so bili dodani tehtani povprečni PSA stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so bili dodani tehtani povprečni PSA stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

(50)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot trgovci, kot je opisano v uvodnih izjavah od 34 do 37.

(51)

Dva vzorčena proizvajalca izvoznika sta v obdobju preiskave zadevni izdelek izvažala neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila njuna izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi cene, ki je bila dejansko plačana ali jo je bilo treba plačati za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo. Tretji vzorčeni proizvajalec izvoznik je zadevni izdelek izvažal v Unijo izključno prek povezane družbe v Turčiji.

(52)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(53)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, stroške kreditov in provizij.

(54)

En proizvajalec izvoznik je zadevni izdelek izvažal v Unijo prek povezane družbe v Turčiji, ki je delovala kot trgovec in s katero naj bi tvoril en sam gospodarski subjekt. Komisija je opozorila, da v skladu s sodno prakso EU en sam gospodarski subjekt obstaja, kadar proizvajalec naloge, ki običajno spadajo v pristojnost notranjega oddelka za prodajo, zaupa distribucijski družbi za svoje izdelke, ki jih nadzoruje z ekonomskega vidika. Vendar je preiskava razkrila, da povezani trgovec ni izpolnjeval teh meril, saj ni predstavljal izključnega prodajnega kanala niti izključnega izvoznega kanala proizvajalca, ki je v obdobju preiskave zadevni izdelek in druge izdelke izvažal neposredno na trge tretjih držav ter druge izdelke v Unijo. Iz teh razlogov je bila trditev zavrnjena.

(55)

Zaradi tega je bila za določitev izvozne cene franko tovarna navedenega proizvajalca izvoznika izvozna cena prilagojena v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Komisija je torej na podlagi izvozne cene določila PSA stroške povezanega trgovca, za katerega je bilo ugotovljeno, da s proizvajalcem izvoznikom ne tvori enega samega gospodarskega subjekta, in dobiček, enak dobičku nepovezanega uvoznika v Uniji, določenemu na podlagi informacij iz dokumentacije te preiskave ter ugotovitev prejšnje preiskave o uvozu izdelkov, podobnih izdelku v preiskavi (9).

(56)

Komisija je pri navzkrižnem preverjanju vzorčenega proizvajalca izvoznika na daljavo ugotovila, da je družba izpustila pomembne informacije v zvezi s svojimi stroški prevoza, ki jih je imela pri prodaji zadevnega izdelka na domačem trgu. Zato ni mogla oceniti, ali so bili stroški prevoza, ki naj bi bili prilagoditev normalni vrednosti, sporočeni pravilno.

(57)

Komisija je v dopisu z dne 1. decembra 2020 zadevno družbo obvestila, da namerava v zvezi s temi stroški prevoza uporabiti člen 18 osnovne uredbe. Z verbalno noto je obvestila tudi turško vlado. Družba je pripombe in dokazila predložila 8. decembra 2020, pri čemer je navedla, da je Komisija v občutljivi različici poročila o navzkrižnem preverjanju na daljavo, ki ga je poslala družbi, pravilno zajela preverjanja, opravljena pri navzkrižnem preverjanju na daljavo. Vendar je trdila, da v poročilu o navzkrižnem preverjanju na daljavo ni bila navedena nobena predložena zavajajoča informacija ali kakršna koli informacija, katere predložitev je družba zavrnila. Poleg tega je družba trdila, da uporaba določb člena 18 osnovne uredbe v danem položaju ni utemeljena, in je v podporo tej trditvi navedla več razlogov. Turška vlada je v svojih pripombah z dne 14. decembra 2020 navedla podobne trditve kot zadevna družba in omenila prejšnjo sodno prakso STO v zvezi z uporabo člena 18 v utemeljitev svojega mnenja, da merila za uporabo razpoložljivih dejstev v tej zadevi niso bila izpolnjena.

(58)

Komisija je v zvezi s tem spomnila, da je namen poročila o navzkrižnem preverjanju na daljavo zajeti dogodke in dejstva navzkrižnega preverjanja na daljavo in ne predstaviti sklepe. Zato je menila, da je poročilo o navzkrižnem preverjanju na daljavo popolno, čeprav v njem ni bilo navedeno, da je Komisija nekatere informacije štela za zavajajoče. Poleg tega dokazila, ki jih je predložila družba, niso vsebovala nobene nove informacije, ki bi znatno spremenila položaj. Nazadnje, družba je predložila več trditev zgolj v občutljivi različici svojih pripomb, ker so se te trditve nanašale na zaupne informacije v zvezi s to posamezno družbo. Te trditve so obravnavane v posebnem začasnem razkritju za družbo.

(59)

Nobena od informacij ali trditev, ki sta jih predložili družba ali turška vlada, kot je navedeno v uvodni izjavi 57, ni bila taka, da bi spremenila odločitev Komisije. Zato je Komisija potrdila svojo namero, da v začasni fazi preiskave informacije o stroških prevoza, ki jih je družba imela pri domači prodaji izdelka v preiskavi, obravnava v skladu z določbami člena 18 osnovne uredbe.

(60)

Dva vzorčena proizvajalca izvoznika sta v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe zahtevala prilagoditev za povračilo dajatev, pri čemer sta trdila, da bi obstoj sheme za povračilo dajatev za nekatere vhodne materiale v zadevni državi pomenil, da bi vsa njihova domača prodaja vključevala posredni davek v primerjavi z izvozom.

(61)

Pritožnik je predložil pripombe, s katerimi je tej zahtevi nasprotoval.

(62)

V Turčiji se za plošče in jeklene odpadke, ki so oboji neposredni vhodni material pri proizvodnji vroče valjanih ploščatih izdelkov, uporablja uvozna dajatev. Vendar so v skladu s postopkom aktivnega oplemenitenja domači proizvajalci oproščeni plačila take dajatve, če se uvožene plošče/jekleni odpadki uporabijo za proizvodnjo končnih izdelkov, ki se na koncu izvozijo. Zadevna vzorčena izvoznika sta trdila, da bi moral biti za pošteno primerjavo normalne vrednosti in izvozne cene upoštevan znesek dajatev, ki bi ga plačala, če bi bili končni vroče valjani ploščati izdelki prodani na domačem trgu namesto izvoženi.

(63)

Vendar je preiskava pokazala, da v obdobju preiskave noben od teh dveh vzorčenih izvoznikov ni plačal nobene uvozne dajatve, saj sta izpolnila izvozno obveznost, povezano z vsakim dovoljenjem za aktivno oplemenitenje, zato je zahtevana prilagoditev za povračilo dajatev predstavljala le teoretične stroške. Iz tega razloga se je zahteva štela za neutemeljeno in je bila zato zavrnjena.

(64)

Dva vzorčena proizvajalca izvoznika sta zahtevala, naj Komisija uporabi mesečno ali četrtletno metodo za določitev njunih posameznih stopenj dampinga. Trdila sta, da je ta pristop utemeljen iz dveh glavnih razlogov: (i) nihanj proizvodnih stroškov in (ii) devalvacije turške lire v obdobju preiskave.

(65)

Kar zadeva prvi razlog, sta družbi trdili, da se je cena surovin v obdobju preiskave močno spreminjala, zaradi česar so se močno spreminjali njuni mesečni/četrtletni proizvodni stroški. Zato bi z izračunom njune stopnje dampinga na standardni povprečni letni podlagi domača prodaja na začetku in ob koncu obdobja preiskave postala taka, da bi ustvarjala izgubo, čeprav bi bila večja od njunih dejanskih stroškov.

(66)

Kar zadeva drugi razlog, sta družbi trdili, da je bilo obdobje preiskave zaznamovano s precejšnjimi nihanji stopnje inflacije v Turčiji, zlasti v prvi polovici, in da je turška lira v obdobju preiskave močno devalvirala.

(67)

Pritožnik je predložil pripombe, v katerih je trdil, da zahteva po mesečnem ali četrtletnem izračunu dampinga v tej zadevi ni utemeljena. Kar zadeva nihanje stroškov, je trdil, da spreminjanje četrtletnih proizvodnih stroškov ni bilo močno, saj je bila razlika med stroški v prvem, tretjem in četrtem četrtletju največ 10 %, poleg tega pa so nihanja stroškov del običajnega poslovanja. Kar zadeva stopnjo inflacije v Turčiji, je pritožnik trdil, da sta družbi upoštevali le inflacijo v prvi polovici obdobja preiskave, medtem ko je bila v letu 2019, tj. v obdobju preiskave, povprečna stopnja inflacije v Turčiji 15-odstotna, česar ni mogoče opredeliti kot „hiperinflacijo“ in ne utemeljuje mesečnega ali četrtletnega izračuna dampinga.

(68)

Komisija je analizirala trditve proizvajalcev izvoznikov in ugotovila, da: (i) je nihanje mesečnih/četrtletnih proizvodnih stroškov večinoma vplivalo na eno četrtletje obdobja preiskave, medtem ko je prodaja zadevnega izdelka potekala v celotnem obdobju preiskave, in da celotno nihanje stroškov ni bilo tako močno, da bi utemeljilo četrtletni izračun dampinga; (ii) povprečna stopnja inflacije (15 % (10)) in devalvacija turške lire (manj kot 20 % večinoma v drugem četrtletju (11)) v obdobju preiskave nista bili tako obsežni, da bi utemeljili odstopanje od dosledne prakse Komisije, da stopnjo dampinga izračuna na letni ravni. Zato je bila zahteva po mesečnem ali četrtletnem izračunu dampinga zavrnjena.

(69)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(70)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine („CIF“) meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(71)

Za dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, ki nista vključena v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za tri vzorčene proizvajalce izvoznike.

(72)

Na tej podlagi je začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki nista vključena v vzorec, in sicer družbi Ağir Haddecilik A.Ş. in Borçelik Çelik Sanayii Ticaret A.Ş., 5,9 %.

(73)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz Turčije je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza iz zadevne države v Unijo, kot je evidentiran v statističnih podatkih Eurostata o uvozu.

(74)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 87 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je zato sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni vzorčenega proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga.

(75)

V obdobju preiskave je podoben izdelek v Uniji proizvajalo 22 znanih proizvajalcev, ki so spadali v 14 skupin. Ti proizvajalci predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(76)

Ugotovljeno je bilo, da je skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 74,6 milijona ton, vključno s proizvodnjo za zaprti trg. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, in sicer izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od združenja Eurofer in vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so bili navzkrižno preverjeni na daljavo.

(77)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali približno 34 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(78)

Da bi Komisija ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je proučila, ali in v kolikšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo (za lastne potrebe ali ne) podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(79)

Industrija Unije je močno vertikalno integrirana. Vroče valjani ploščati izdelki se štejejo za vmesni material za proizvodnjo različnih izdelkov z dodano vrednostjo, ki so nižje v prodajni verigi, in sicer hladno valjanih izdelkov. Komisija je ugotovila, da je 52 % celotne proizvodnje proizvajalcev Unije namenjene za lastne potrebe.

(80)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je pomembno za analizo škode v tej zadevi. Na zaprtem trgu se zadevni izdelek šteje za primarni material za proizvodnjo različnih izdelkov z dodano vrednostjo, ki so nižje v prodajni verigi, in transferne cene so v skupinah določene v skladu z različnimi cenovnimi politikami. Nasprotno so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka, prodajajo pa se po cenah s prostega trga.

(81)

Da bi lahko Komisija čim celoviteje prikazala razmere industrije Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost vroče valjanih ploščatih izdelkov, in določila, ali je bila proizvodnja namenjena lastnim potrebam ali za prosti trg.

(82)

Komisija je ločeno analizirala podatke v zvezi s prostim in zaprtim trgom ter proučila nekatere gospodarske kazalnike, povezane z industrijo Unije, na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza in cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Kadar je bilo to mogoče in utemeljeno, so se te ugotovitve naknadno primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila popolna slika položaja industrije Unije.

(83)

Vendar bi se drugi gospodarski kazalniki lahko smiselno proučili le s sklicevanjem na celotno dejavnost vroče valjanih ploščatih izdelkov, vključno za lastne potrebe industrije Unije. To so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, pri čemer ni pomembno, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu.

(84)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi: (a) podatkov združenja Eurofer o prodaji podobnega izdelka s strani industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji, ki je bila navzkrižno preverjena z obsegom prodaje, ki so ga sporočili vzorčeni proizvajalci Unije, in (b) uvoza izdelka v preiskavi iz vseh tretjih držav, kot je o njem poročal Eurostat.

(85)

Potrošnja Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja na prostem trgu na trgu Unije (v tonah)

(86)

Med letoma 2016 in 2018 se je potrošnja na prostem trgu povečala za 3 %, vendar se je pozneje zmanjšala. Skupaj se je potrošnja na prostem trgu v obravnavanem obdobju zmanjšala za 1 %.

(87)

Komisija je določila potrošnjo Unije za lastne potrebe na podlagi uporabe za lastne potrebe vseh znanih proizvajalcev v Uniji. Na podlagi tega se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije za lastne potrebe gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja za lastne potrebe na trgu Unije (v tonah)

(88)

Potrošnja na zaprtem trgu se je do leta 2018 rahlo povečevala, potem pa se je zmanjšala. Skupna potrošnja za lastne potrebe se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 odstotnih točk.

(89)

Skupna potrošnja – vsota potrošnje na zaprtem in prostem trgu – se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Skupna potrošnja (prosti in zaprti trg) (v tonah)

(90)

Zgornja preglednica kaže, da se je skupna potrošnja v letih 2017 in 2018 rahlo povečala, vendar se je skupno zmanjšala za 4 % v primerjavi z letom 2016. Potrošnja za lastne potrebe je predstavljala skoraj 55 % skupne potrošnje v obdobju preiskave.

(91)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije na prostem trgu.

(92)

Uvoz iz Turčije se je gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg uvoza in tržni delež

(93)

Uvoz iz Turčije se je v obravnavanem obdobju povečal za 184 %, pri čemer se je njegov delež na prostem trgu skoraj potrojil in zrasel z 2,8 % leta 2016 na 8,1 % v obdobju preiskave.

(94)

Komisija je uvozne cene določila na podlagi podatkov Eurostata. Tehtana povprečna cena uvoza iz Turčije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozne cene (v EUR/tono)

(95)

Povprečne cene uvoza iz Turčije so leta 2016 znašale 363 EUR/tono, v obdobju preiskave pa so se povišale na 493 EUR/tono, tj. za 36 %. Povprečna cena uvoza se je leta 2017 in tudi leta 2018 močno povišala zaradi precejšnjega povišanja cene glavnih surovin, zlasti ostankov, pa tudi železove rude in koksa. Razlika med cenami dampinškega uvoza in cenami industrije Unije je bila v obdobju preiskave znatna (7,5 %), kot je prikazano v preglednici 10.

(96)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(97)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(98)

Na podlagi zgoraj navedenega so bile pri dampinškem uvozu vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ugotovljene tehtane povprečne stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen med 1,3 % in 2,9 %. Večina vroče valjanih ploščatih izdelkov je cenovno zelo občutljivih in konkurenca večinoma temelji na ceni. Poleg tega so cene na trgu znane in en vzorčeni proizvajalec je med navzkrižnim preverjanjem na daljavo navedel, da kupec zamenja dobavitelje že zaradi majhne razlike v ceni. V tem okviru se stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen štejejo za znatne.

(99)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(100)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(101)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika združenja Eurofer v zvezi s proizvajalci Unije, po potrebi navzkrižno preverjenega z izpolnjenimi vprašalniki, pridobljenimi od treh vzorčenih proizvajalcev Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov treh vzorčenih proizvajalcev Unije. Oba sklopa podatkov sta bila navzkrižno preverjena na daljavo in ugotovljeno je bilo, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(102)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(103)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(104)

Pritožnik je zahteval, naj Komisija začne analizo gibanj škode z letom 2017, ker je bilo leto 2016 (prvo leto, upoštevano v tej preiskavi) „nereprezentativno leto“, saj je industrija Unije utrpela škodo zaradi dampinškega in subvencioniranega uvoza iz več držav porekla. Po preiskavi, pri kateri je obdobje preiskave zajemalo prvo polovico leta 2016, so bili oktobra 2017 za uvoz vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine dejansko uvedeni dokončni protidampinški ukrepi (12). Poleg tega so bili proti Kitajski aprila oziroma junija 2017 uvedeni protidampinški ukrepi in izravnalne dajatve (13). Komisija se je odločila v tej fazi predstaviti podatke v skladu s svojo običajno prakso, torej vključno z letom 2016. Vendar pa opozarja, da je bila ocena gibanja kazalnikov škode proučena ob upoštevanju, da je na položaj industrije Unije leta 2016 dejansko še vedno vplival navedeni dampinški in subvencionirani uvoz, znaki okrevanja pa so se jasno pokazali po uvedbi dokončnih protidampinških in izravnalnih ukrepov proti temu uvozu leta 2017.

(105)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(106)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal za 4 % oziroma približno 3 milijone ton, proizvodna zmogljivost pa se je povečala za 3 %, kar je približno enako obsegu upada proizvodnje. Zato se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 7 %, s 84 % v letu 2016 na 78 % v obdobju preiskave.

(107)

Izkoriščenost zmogljivosti se nanaša na vroče valjane ploščate izdelke v celoti, vključno s proizvodnjo za lastne potrebe. Povečanje proizvodnje in zmogljivosti med letoma 2016 in 2017 odraža izboljšanje razmer na trgu Unije zaradi protidampinških ukrepov proti uvozu iz Ukrajine, Rusije, Irana in Brazilije. V drugem delu obravnavanega obdobja so bila povečanja zmogljivosti bolj rezultat povečane učinkovitosti in odprave ozkih grl.

(108)

Obseg prodaje industrije Unije in tržni delež na prostem trgu sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje na prostem trgu in tržni delež

(109)

Obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju povečal za 2 %, njen tržni delež pa za 3 %, in sicer s 76,1 % v letu 2016 na 78,7 % v obdobju preiskave. Povečanje tržnega deleža med letoma 2018 in 2019 (obdobje preiskave) je mogoče pojasniti z dejstvom, da se je skupni obseg prostega trga zmanjšal, vendar je veliko število transakcij, ki so se prej štele za transakcije za lastne potrebe, postalo transakcije na prostem trgu zaradi odprodaje, navedene v uvodni izjavi 150. Kot je navedeno v uvodni izjavi 111, se je torej prodaja za lastne potrebe zmanjšala, medtem ko se je tržni delež proizvajalcev Unije na prostem trgu povečal zaradi spremembe strukture proizvajalcev Unije.

(110)

Obseg za lastne potrebe industrije Unije in njen tržni delež na trgu Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 8

Obseg za lastne potrebe in tržni delež

(111)

Zaprti trg industrije Unije (sestavljen iz vroče valjanih ploščatih izdelkov, ki jih industrija Unije obdrži za uporabo v nadaljnji proizvodnji) v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 7 % oziroma približno 3 milijone ton. Tržni delež industrije Unije na zaprtem trgu ( izražen kot odstotek celotne proizvodnje Unije) se je v obdobju preiskave zmanjšal za 3 %, in sicer z 59 % na 57 %. Razloga za to sta bila zmanjšanje povpraševanja po izdelkih nižje v prodajni verigi in prodaja proizvodnih linij, na katerih se uporablja izdelek v preiskavi (glej uvodno izjavo 150).

(112)

Zgoraj navedeni podatki v zvezi s proizvodnjo, obsegom prodaje in tržnim deležem vsi kažejo močno upadanje glede na leto 2017, v nasprotju z rahlo rastjo potrošnje na prostem trgu v istem obdobju. Industrija Unije se je povečala – in še to zelo skromno – le, če se za izhodišče vzame leto 2016, v katerem je bilo ugotovljeno, da jo je prizadel dampinški uvoz iz drugih držav.

(113)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Zaposlenost in produktivnost

(114)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije, povezana s proizvodnjo vroče valjanih ploščatih izdelkov, je v obravnavanem obdobju nihala, vendar je na splošno ostala stabilna. Zaradi zmanjšanja proizvodnje se je produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena v tonah na zaposlenega na leto, v obravnavanem obdobju zmanjšala za 4 %.

(115)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz Turčije močno vplivala na industrijo Unije.

(116)

Vroče valjani ploščati izdelki so že bili predmet protidampinških preiskav. Leta 2016 je na položaj industrije Unije še vedno precej vplival dampinški uvoz iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine. Dokončni protidampinški ukrepi za uvoz iz teh držav so bili uvedeni oktobra 2017 (14). Protidampinški ukrepi proti Kitajski so bili uvedeni aprila 2017, junija 2017 pa so jim sledile izravnalne dajatve (15).

(117)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 104, so na položaj industrije Unije leta 2016 dejansko še vedno vplivale navedene dampinške prakse, znaki okrevanja pa so se jasno pokazali po uvedbi dokončnih protidampinških ukrepov proti temu uvozu leta 2017. Kar zadeva preostalo obravnavano obdobje, je potekalo okrevanje, na kar med drugimi dejavniki kažejo solidnejše stopnje dobičkonosnosti (kot je prikazano spodaj), vendar se je leta 2019 ustavilo.

(118)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 10

Prodajne cene in proizvodni stroški v Uniji

(119)

Povprečne prodajne cene na enoto so se leta 2017 močno povišale v primerjavi z letom 2016. Medtem ko so bile prodajne cene v Uniji leta 2016 zelo znižane (16) zaradi močno dampinškega uvoza iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine, je lahko industrija Unije po uvedbi protidampinških ukrepov proti navedenemu uvozu leta 2017 svoje prodajne cene vrnila na običajne ravni (17). Prodajne cene v letih 2017 in 2018 bi lahko bile tudi razlog za močno zvišanje stroškov surovin, zlasti stroškov železove rude in koksa, zaradi katerega so se leta 2018 izredno povišali proizvodni stroški industrije Unije, in sicer za 31 % v primerjavi z letom 2016.

(120)

Vendar so se v obdobju preiskave prodajne cene industrije Unije znižale za več kot 7 %, in sicer s 574 EUR/tono leta 2018 na 533 EUR/tono, medtem ko so se proizvodni stroški povišali za 3,7 %, in sicer s 540 EUR/tono leta 2018 nad 560 EUR/tono v obdobju preiskave. Medtem ko je lahko industrija Unije v letih 2017 in 2018 povišanja stroškov, ki jih je utrpela, prenesla na svoje stranke in ohranila dobičkonosnost, tega v obdobju preiskave ni več zmogla.

(121)

Ker je večina zadevnega izdelka zelo cenovno občutljiva, so morali proizvajalci Unije slediti močnemu znižanju cen, ki so ga na trgih ponujali turški proizvajalci izvozniki, in znatno znižati prodajne cene kljub naraščajočim stroškom, da bi ohranili izkoriščenost zmogljivosti in tržne deleže.

(122)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(123)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju povišali za 12 %. To kaže, da proizvajalci Unije niso mogli zmanjšati stroškov dela, čeprav so se tržne razmere v obdobju preiskave slabšale.

(124)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 12

Zaloge

(125)

V obravnavanem obdobju se je raven končnih zalog zmanjšala za 16 %. Industrija Unije večino vrst podobnega izdelka proizvaja na podlagi posebnih naročil uporabnikov. Zato se zaloge v tem primeru ne štejejo za pomemben kazalnik škode. To potrjuje tudi analiza gibanja končnih zalog kot deleža proizvodnje. Kot je mogoče videti zgoraj, je ta kazalnik v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen in je znašal približno 5 % obsega proizvodnje.

(126)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 13

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(127)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(128)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju manjšala kljub začetnemu povečanju dobičkov v letih 2017 in 2018. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 120, so se v obdobju preiskave prodajne cene industrije Unije znižale, medtem ko so se proizvodni stroški še naprej poviševali. Dejansko je v obdobju preiskave prodajna cena industrije Unije padla na ravni pod njenimi proizvodnimi stroški. Dobičkonosnost se je zmanjšala s 6,8 % v letu 2018 na –6 % v obdobju preiskave.

(129)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je v veliki meri gibal v skladu z dobičkonosnostjo in donosnostjo naložb. Od leta 2017 do leta 2018 je bil pozitiven z najvišjo vrednostjo leta 2018, v obdobju preiskave pa je postal negativen, ko je bila dobičkonosnost v obravnavanem obdobju na najnižji stopnji. Zmožnost zbiranja kapitala je oviral upad dobička.

(130)

Donosnost naložb je dobiček (ali izguba) v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Njeno gibanje je bilo enako kot pri dobičkonosnosti.

(131)

Raven letnih naložb se je v obravnavanem obdobju zvišala za 8 %, leta 2019 pa se je znižala na ravni, komaj višje od tistih iz leta 2016. Na splošno so bile naložbe namenjene le ohranjanju obstoječih zmogljivosti in potrebnim zamenjavam proizvodnih sredstev. Znatne naložbe so bile povezane tudi z zdravjem, varnostjo in okoljskimi zadevami.

(132)

Čeprav se je potrošnja na prostem trgu v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšala (–1 %), se je obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu povečal za 2 %, njen tržni delež na prostem trgu pa s 76,1 % na 78,7 %. Vendar je mogoče ta majhna izboljšanja pri obsegu prodaje in tržnem deležu ugotoviti le v primerjavi z letom 2016, ko je industrijo Unije prizadel dampinški uvoz iz drugih držav. Opozorjeno je tudi, da je odprodaja, navedena v uvodni izjavi 150, povzročila navidezno povečanje prodaje na prostem trgu. Vendar sta se proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšali za 4 % oziroma 7 %. Med letoma 2018 in 2019 je bilo več izrazitih padcev proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti, zmanjšala pa se je tudi prodaja na prostem trgu. Industrija Unije je od leta 2017 rasla, ko je okrevala po nepoštenem uvozu, zaradi katerega so bili sprejeti protidampinški in protisubvencijski ukrepi, med obdobjem preiskave pa se je zelo zmanjšala.

(133)

Proizvodni stroški industrije Unije so se v obravnavanem obdobju močno povišali (+36 %), večinoma zaradi močnega povišanja cen surovin.

(134)

Prodajne cene industrije Unije so se v letih 2017 in 2018 zvišale bolj kot stroški, zaradi česar so lahko proizvajalci Unije okrevali po prejšnjih škodljivih dampinških praksah in dosegli 6,8-odstotno dobičkonosnost. Vendar je industrija Unije med letom 2018 in obdobjem preiskave svoje prodajne cene znižala povprečno za 7 % kljub naraščajočim stroškom (+4 %). To je imelo uničujoč učinek na dobičkonosnost industrije Unije, ki se je zmanjšala s +6,8 % leta 2018 na –6 % leta 2019.

(135)

Druga finančna kazalnika (denarni tok, donosnost naložb) sta se gibala podobno, zlasti v obdobju preiskave, in posledično se je v obdobju preiskave raven naložb močno znižala v primerjavi s prejšnjimi leti.

(136)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(137)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz Turčije povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz Turčije, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvozna zmogljivost industrije Unije, potrošnja za lastne potrebe, razvoj povpraševanja in cene surovin.

(138)

Uvoz iz Turčije se je v obravnavnem obdobju skoraj potrojil, saj se je s približno 1 000 000 ton leta 2016, kar je predstavljalo 2,8-odstotni tržni delež, povečal na 2 843 000 ton v obdobju preiskave, kar je predstavljalo 8,1-odstotni tržni delež (glej preglednico 4). Ta naraščajoči uvoz je bil v celotnem obravnavanem obdobju zagotovljen po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije. To je v obdobju preiskave močno vplivalo na industrijo Unije, saj je morala ob naraščajočih stroških in cenovnem pritisku zaradi dampinškega uvoza iz Turčije zniževati svoje prodajne cene, posledica česar je bil močan upad dobičkonosnosti, in sicer s +6,8 % do velikih izgub (–6-odstotna dobičkonosnost), ter posledično poslabšanje njenih finančnih kazalnikov.

(139)

Več strani je trdilo, da ni soodvisnosti med uvozom iz Turčije in škodo, ki so jo utrpeli pritožniki. Komisija je to trditev zavrnila. Priznala je, da je v letih 2017 in 2018 industrija Unije ob izkoriščanju razmeroma dobrih tržnih razmer in novih ukrepov trgovinske zaščite, uvedenih proti petim državam, lahko dosegala dobičke kljub naraščajočemu obsegu uvoza iz Turčije po nizkih cenah. Leta 2019 pa je bila industrija Unije zaradi nižanja cen, ki ga je povzročil turški uvoz po nižjih cenah v primerjavi z letom 2018, prisiljena postavljati cene precej pod stroški, da bi ohranila svoj tržni delež. Obstaja torej jasna soodvisnost med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(140)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 14

Uvoz iz tretjih držav

(141)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež uvoza iz vseh drugih držav zmanjšal z 21,1 % na 13,2 %. Skupno zmanjšanje uvoza iz drugih držav, razen Turčije, je večinoma posledica uvedbe ukrepov trgovinske zaščite proti uvozu iz Kitajske, Brazilije, Irana, Ukrajine in Rusije leta 2017. Ukrepi segajo od 8,1 % do 35,9 % za Kitajsko (kombinirane protidampinške in izravnalne dajatve) in od 17,6 do 96,5 EUR/tono za preostale štiri države. Cene v preglednici zgoraj ne vključujejo takih protidampinških in izravnalnih dajatev.

(142)

Za Turčijo so bile glavne države izvoznice v obdobju preiskave Rusija (za katero so bile uvedene protidampinške dajatve), Srbija in Indija.

(143)

Uvoz iz Rusije je v obdobju preiskave znašal manj kot polovico uvoza iz Turčije. Poleg tega so bile cene uvoza iz Rusije po dodatku protidampinške dajatve na tak uvoz višje od cen uvoza iz Turčije, čeprav so bile včasih nižje od prodajnih cen proizvajalcev Unije. Zato pritisk uvoza iz Rusije na proizvajalce Unije ob upoštevanju njegovega tržnega deleža skupno ni mogel biti tako velik kot pritisk dampinškega uvoza iz Turčije.

(144)

Tržni delež uvoza iz Srbije in Indije je v obdobju preiskave skupaj znašal 4,8 % (60 % tržnega deleža Turčije). Uvoz iz Srbije se je v obravnavanem obdobju povečal za 147 %, uvoz iz Indije pa se je leta 2017 povečal, nato pa upadel za 25 %. Povprečne cene uvoza iz Srbije in Indije so bile pod povprečnimi cenami uvoza iz Turčije, vendar ni mogoče ugotoviti, ali so se s tem uvozom tudi nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, tudi zaradi neznanega nabora izdelkov pri tem uvozu (18). Vsekakor pritisk tega uvoza na proizvajalce Unije ob upoštevanju njegovega tržnega deleža skupno ni mogel biti tako velik kot pritisk dampinškega uvoza iz Turčije.

(145)

Uvoz iz drugih držav je bil zelo majhen in s povprečno višjimi cenami od uvoza iz Turčije.

(146)

Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da vpliv uvoza iz drugih držav ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Turčije in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(147)

Obseg in cene izvoza industrije Unije nepovezanim stranem se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 15

Izvoz

(148)

Proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju povečali obseg izvoza za 17 % na malo manj kot 1,9 milijona ton leta 2019. Za izvoz so pogosto sklenjene dolgoročne pogodbe in preiskava je pokazala, da je večinoma sestavljen iz nabora izdelkov v spodnjem delu razpona v primerjavi s prodajo v Uniji. Kljub temu je lahko zlasti v obdobju preiskave izvoz industrije Unije delno nadomestil obseg prodaje, izgubljen na trgu Unije, ter proizvajalcem Unije pomagal zmanjšati stalne in druge stroške.

(149)

Vendar pa so količine, ki jih je izvozila industrija Unije, skupaj predstavljale le približno 7 % njenega obsega prodaje na prostem trgu Unije v obdobju preiskave, zato je Komisija na tej podlagi začasno sklenila, da je bil vpliv izvoza proizvajalcev Unije na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, obroben, če je sploh obstajal.

(150)

Kot je prikazano v preglednici 1, se je potrošnja za lastne potrebe v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %. Ta upad se je zgodil večinoma v drugem delu obravnavanega obdobja, delni razlog zanj pa je bilo dejstvo, da je en proizvajalec Unije leta 2019 nepovezani družbi prodal več linij, na katerih se uporablja izdelek v preiskavi (19). Poleg tega se je v obravnavanem obdobju zmanjšala potrošnja jekla v nekaterih podrejenih sektorjih. Komisija ni mogla količinsko opredeliti zmanjšanja v vsakem od teh sektorjev.

(151)

Komisija je na tej podlagi začasno sklenila, da je bil vpliv gibanja potrošnje za lastne potrebe na škodo za industrijo Unije obroben, če je sploh obstajal.

(152)

Kot je prikazano v preglednici 2, je bila potrošnja na prostem trgu na začetku in koncu obravnavanega obdobja praktično enaka.

(153)

Komisija je na tej podlagi začasno sklenila, da gibanje potrošnje na prostem trgu ni moglo prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(154)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.5.3.1, je bilo povišanje cen surovin daleč najpomembnejši vzrok za povišanje proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

(155)

Povišanje cen surovin samo po sebi ni vir škode, ker ga običajno spremlja poznejše povišanje prodajnih cen. Komisija je na tej podlagi začasno sklenila, da povišanje cen surovin samo po sebi ni povzročilo škode industriji Unije.

(156)

Nekatere strani so kot vzrok za slab položaj industrije Unije navedle druge dejavnike. En uporabnik je nižje dobičke povezal s poslabšanjem uspešnosti svetovne industrije jekla v letu 2019. Drug uporabnik je kot vzrok navedel „presežne zmogljivosti pri vseh izdelkih“, opozoril pa je tudi na to, da se proizvajalci Unije osredotočajo na posebne izdelke in da jih prizadene majhno povpraševanje v sektorju v krizi, tj. v avtomobilskem sektorju.

(157)

Prvi dve trditvi sta ostali nejasni in nepodprti. Komisija je torej začasno sklenila, da uspešnost svetovne industrije jekla in presežne zmogljivosti niso močno – če sploh so – prispevale k škodi, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(158)

Komisija je tudi za zadnjo trditev ugotovila, da je nepravilna, saj proizvajalci Unije prodajajo vsem sektorjem, ki uporabljajo jeklo, ne le avtomobilskemu. Komisija v tej fazi nima informacij o velikosti različnih sektorjev, ki uporabljajo jeklo, v različnih letih obravnavanega obdobja. Vendar je, kot je prikazano v oddelku 5.2.4, celotna potrošnja na prostem trgu v obravnavanem obdobju ostala dokaj stabilna. Tako je bilo začasno sklenjeno, da gibanje povpraševanja ni prispevalo k škodi za industrijo Unije.

(159)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija začasno ugotovila vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Turčije. Zaradi turškega dampinga se je industrija Unije, ravno ko je začela okrevati po prejšnjih dampinških praksah (20), ponovno znašla v položaju, v katerem je utrpela škodo zaradi dampinškega uvoza.

(160)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza.

(161)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz Turčije povzročil znatno škodo industriji Unije ter da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(162)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov proučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz industriji Unije, v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe.

(163)

Komisija je najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanj iz člena 7(2a) osnovne uredbe. V tem primeru bi se škoda odpravila, če bi industrija Unije lahko pokrila proizvodne stroške, vključno s tistimi stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij Mednarodne organizacije dela iz Priloge Ia, ter bi lahko ustvarila razumen dobiček (v nadaljnjem besedilu: ciljni dobiček).

(164)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz obravnavane države, stopnjo dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje pod običajnimi konkurenčnimi pogoji. Taka stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(165)

Pritožnik je menil, da bi moral razumen ciljni dobiček znašati med 10 % in 15 %. Turško združenje izvoznikov jekla ÇİB je menilo, da so te številke previsoke, in je namesto tega predlagalo ciljna dobička, ki ju je Komisija uporabila v preiskavah, končanih leta 2017, za isti izdelek, ki sta znašala 7 % in 7,9 %. Vzorčeni proizvajalec Unije je menil, da minimalni ciljni dobiček ne bi smel biti manj kot 7,9-odstotni, kot je bil uporabljen v prejšnji preiskavi.

(166)

Komisija ni mogla določiti stopnje dobička na podlagi nobenega leta pred povečanjem uvoza iz Turčije, ker je industrijo Unije v tistih letih prizadel pritok dampinškega uvoza iz drugih držav porekla in se zato nobeno od tistih let ni moglo šteti za leto običajnih konkurenčnih razmer na trgu Unije. Zaradi navedenega je Komisija upoštevala dobičkonosnost, doseženo leta 2017. Leta 2017 je bil uvoz iz Turčije že 1 milijon ton večji kot v prejšnjem letu, vendar se je v letih 2018 in 2019 povečal še za 1 milijon ton. Poleg tega je bil položaj industrije Unije leta 2017 očitno veliko boljši kot v prejšnjih letih zaradi uvedbe protidampinških dajatev proti uvozu vroče valjanih ploščatih izdelkov s poreklom iz Kitajske, Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine ter ugodnih tržnih razmer v tem letu. Ker ni bilo drugih informacij, se je Komisija torej odločila, da kot podlago za ciljni dobiček začasno uporabi povprečni dobiček, ustvarjen v letu 2017. Ta dobiček je znašal 6,8 %.

(167)

V skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe je Komisija ocenila trditev dveh vzorčenih proizvajalcev Unije o načrtovanih naložbah, ki v obravnavanem obdobju niso bile izvedene. Na podlagi prejetih dokumentarnih dokazil, ki jih je bilo mogoče uskladiti z računovodskimi sistemi družb, je Komisija začasno sprejela te trditve in dodala ustrezne zneske dobičku zadevnih proizvajalcev Unije. Končne stopnje ciljnega dobička so bile tako med 6,8 % in 8,0 %.

(168)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa v skladu s členom 11(2). Komisija je na podlagi predloženih informacij, podprtih z orodji za poročanje in napovedmi družb, določila stroške v razponu med 2 EUR/tono in 12 EUR/tono poleg dejanskih stroškov zagotavljanja skladnost s takimi konvencijami v obdobju preiskave. Ta razlika je bila dodana neškodljivi ceni.

(169)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička (glej uvodno izjavo 167) uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(170)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države za vsako vrsto posebej, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na prostem trgu Unije, določila stopnjo odprave škode. Kakršna koli razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. Rezultati teh izračunov so prikazani v spodnji preglednici.

(171)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja trga surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato so bila v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo proučena domnevna izkrivljanja, da se oceni, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(172)

Ker so stopnje, ki bi bile ustrezne za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, pa je Komisija menila, da tega vidika v tej fazi ni treba obravnavati.

(173)

Komisija je na podlagi zgornje ocene sklenila, da je ustrezno določiti znesek začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Zato bi bilo treba začasne protidampinške dajatve določiti, kot je navedeno spodaj:

(174)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali ne bi bila uvedba ukrepov kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu v nasprotju z interesom Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in potrošnikov.

(175)

Industrija Unije je sestavljena iz več kot 20 proizvajalcev iz 16 držav članic in zaposluje 39 178 ljudi (glej oddelek 4.5.2.4). Velika večina proizvajalcev Unije je podprla pritožnika. Noben proizvajalec ni nasprotoval začetku preiskave.

(176)

Kot je ugotovljeno v oddelkih 4.5.4 in 5.3, se je položaj celotne industrije Unije poslabšal zaradi dampinškega uvoza iz Turčije. Škoda je bila zlasti precejšnja, kar zadeva dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so imeli v obdobju preiskave precejšnje izgube.

(177)

S protidampinškimi ukrepi proti uvozu iz Turčije naj bi se znova vzpostavili pošteni tržni pogoji na trgu Unije, industriji Unije pa naj bi bilo omogočeno, da doseže vzdržne stopnje dobičkonosnosti za tako kapitalsko intenzivno panogo. Posledično naj bi lahko proizvajalci Unije okrevali po škodljivih razmerah, nadalje vlagali ter izpolnili svoje različne obveznosti, vključno s socialnimi in okoljskimi.

(178)

Neuvedba ukrepov bi pomenila večje izgube v industriji Unije, ogrozila njeno sposobnost preživetja ter verjetno povzročila zaprtje proizvodnih zmogljivosti in odpuščanja.

(179)

Komisija je zato sklenila, da bi bila uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(180)

Čeprav se je Komisija ob začetku postopka obrnila na več kot 20 potencialnih uvoznikov izdelka v preiskavi in zadevna združenja, je nazadnje le en nepovezan uvoznik predložil izpolnjen vprašalnik in sodeloval med preiskavo. Ta uvoznik je bil Network Steel S.L., ki zaposluje manj kot 20 ljudi. Njegov promet v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki je leta 2019 znašal med 50 in 80 milijoni EUR. V obdobju preiskave je opravil 3,5 % do 5,2 % uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Turčije. Družba Network Steel S.L. nasprotuje uvedbi ukrepov, ker v Uniji na vroče valjane ploščate izdelke že močno vplivajo protidampinške in protisubvencijske dajatve, ki veljajo proti Kitajski, ter protidampinške dajatve proti Braziliji, Ukrajini, Rusiji in Iranu. Trdila je, da se morajo uvozniki Unije od uvedbe zaščitnih ukrepov za jeklo zaradi nezadostnih kvot in zahteve po varščini, kadar kvota doseže kritični status, spoprijemati z zmanjšanim številom dobaviteljev in stalnim tveganjem pomanjkanja dobave, zaradi česar je njihova poslovna dejavnost bolj nepredvidljiva in težavna.

(181)

Glede na pomen uvoza iz Turčije pri dejavnostih družbe Network Steel S.L. v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki je Komisija menila, da bi lahko uvedba šibkih protidampinških ukrepov vplivala – čeprav zelo omejeno – na njene rezultate, če bi družba obdržala svoj trenutni nabor dobaviteljev. Kar zadeva trditve družbe o pomanjkanju vroče valjanih ploščatih izdelkov, jim nasprotujejo številni viri dobave teh izdelkov (v Uniji in drugje, kot je podrobneje navedeno v oddelku 7.3) in so zato zavrnjene.

(182)

Glede na manjši delež uvoza, ki ga predstavlja ta edini sodelujoči nepovezani uvoznik, ugotovitev v zvezi z družbo Network Steel S.L. ni ustrezno razširiti na nepovezane uvoznike vroče valjanih ploščatih izdelkov kot celoto. Kljub temu bi lahko protidampinški ukrepi na stopnji, ki je bila določena, teoretično negativno vplivali na nekatere nepovezane uvoznike. Vendar pa tak vpliv na splošno ne bi smel biti znaten ter bo močno odvisen od poslovnega modela uvoznikov, raznovrstnosti njihovih virov dobave in obsega prenosa povečanih stroškov na njihove stranke. Pričakuje se torej, da bo morebitni negativni vpliv ukrepov na nepovezane uvoznike kot celoto omejen in da ne bo večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji.

(183)

Nekateri uporabniki Unije so v konkurenci med drugim s povezanimi družbami proizvajalcev Unije na podrejenih trgih izdelka v preiskavi. Izdelek v preiskavi uporabljajo kot surovino za proizvodnjo izdelkov nižje v prodajni verigi, kot so hladno valjani ploščati in prevlečeni jekleni izdelki, votli profili, varjene cevi in profili različnih kakovosti, uporabljajo pa ga tudi v industriji za različne namene, tudi v gradbeništvu, ladjedelništvu, za plinske jeklenke in tlačne posode.

(184)

Javili so se štirje uporabniki, povezani z družbo Network Steel S.L., iz Portugalske in Španije ter nasprotovali uvedbi ukrepov. Ker je vsebina izpolnjenih vprašalnikov teh uporabnikov enaka kot pri družbi Network Steel S.L., so bile njihove trditve obravnavane v oddelku 7.2.

(185)

Konzorcij uporabnikov in uvoznikov vroče valjanih ploščatih izdelkov Unije (v nadaljnjem besedilu: konzorcij) (21), ad-hoc organizacija, oblikovana za varovanje interesa nekaterih uporabnikov v tem postopku, je predložil pripombe, s katerimi je nasprotoval uvedbi dajatev, ker naj bi škodile interesu uporabnikov Unije (22). Poleg tega sta dva uporabnika Unije (Marcegaglia Carbon Steel S.P.A. in San Paolo Lamiere S.P.A.) predložila individualna izpolnjena vprašalnika. Trditve iz teh izpolnjenih vprašalnikov so bile vključene v stališča konzorcija in so torej obravnavane skupaj.

(186)

Prvič, konzorcij je navedel, da so, razen za nekaj izjem, za glavne vire dobave vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji v zadnjih letih trenutno uvedene protidampinške in/ali izravnalne dajatve (23). Glede na to je konzorcij trdil, da uporabniki Unije niso imeli druge izbire, kot da pridobijo vroče valjane ploščate izdelke iz preostalih tretjih držav dobaviteljic, na katere ne vplivajo ukrepi trgovinske zaščite. Med njimi je Turčija domnevno veljala za edino državo izvoznico, ki je sposobna zadostiti povpraševanju uporabnikov Unije. Konzorcij je trdil, da je uvoz iz Turčije le zapolnil prazen prostor, ki so ga pustile glavne države izvoznice, na katere so vplivali ukrepi trgovinske zaščite, ter da bi torej uvedba ukrepov neizogibno zaprla trg Unije za edini stabilni in zanesljivi vir dobave, ki je trenutno na voljo uporabnikom Unije. Konzorcij je sklenil, da bi uvedba protidampinških ukrepov povzročila pomanjkanje dobave vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji in da bi bila torej v nasprotju z interesom neodvisnih uporabnikov teh izdelkov v Uniji.

(187)

Namen protidampinških in izravnalnih dajatev je ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu Unije, v tem primeru na trgu vroče valjanih ploščatih izdelkov. Komisija je uvedla ukrepe proti petim državam, saj je ugotovila, da so te države uporabljale nepoštene trgovinske prakse in s tem povzročale ali bi lahko povzročile škodo industriji Unije. Štelo se je, da je uvedba ukrepov v splošnem interesu Unije.

(188)

Komisija je nadalje ugotovila, da informacije, ki so na voljo v dokumentaciji, kažejo, da izbira nakupa vroče valjanih ploščatih izdelkov zunaj Unije ni omejena na Turčijo. Prvič, v zadnjih letih je več držav stalno dobavljalo na trg Unije in bi lahko še povečalo svojo prisotnost na trgu Unije (24). Komisija je opozorila tudi, da številne države po svetu proizvajajo vroče valjane ploščate izdelke, in sicer poleg tistih, ki trenutno dobavljajo na trg Unije. Načeloma bi te države lahko imele zadostne razpoložljive zmogljivosti, da bi lahko v primeru povpraševanja vstopile na trg Unije, kot se je v preteklosti že zgodilo in kot je v svojem izpolnjenem vprašalniku priznal neodvisen uporabnik Unije (25). Komisija je ugotovila tudi, da se je sestava uvoza glede na države porekla v zadnjih letih nenehno spreminjala ter se s tem prilagajala različnim potrebam in okoliščinam, ki so prevladovale na trgu Unije, vključno z regulativnimi ukrepi, kot je uvedba ukrepov trgovinske zaščite.

(189)

S tega vidika je Komisija ocenila spreminjanje uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov v Unijo glede na poreklo z začetkom v obdobju pred povečanjem dampinškega uvoza (leta 2013–2014), ki je povzročilo sprejetje protidampinških ukrepov v letu 2016 (26) oziroma 2017. Analiza je pokazala, da je v povprečju približno deset držav izvoznic stalno dobavljalo večino vroče valjanih ploščatih izdelkov na trg Unije. Razporeditev uvoza med njimi, vključno z državami porekla in deležem uvoza, pa se je vsa leta spreminjala. Dejansko se je leta 2018 uvoz kljub protidampinškim ukrepom, uvedenim proti petim državam, povečal za 18 % v primerjavi z letom 2017 in je bil le malo pod ravnmi iz leta 2016, ko so vseeno obstajale znatne količine dampinškega uvoza na trg Unije, kot je bilo ugotovljeno v zadevnih preiskavah iz tistega časa (27).

(190)

Razpoložljivost in diverzifikacija vroče valjanih ploščatih izdelkov iz različnih držav porekla je nadalje podprta z informacijami, ki so jih v svojih izpolnjenih vprašalnikih predložili nekateri uporabniki. Te informacije so pokazale, da lahko iz leta v leto, v ustreznem obsegu, znatno povečajo nakupe iz različnih držav porekla, tudi iz držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, ter svojim virom dobave dodajo nove države porekla (28). Izpolnjeni vprašalniki, prejeti od uporabnikov, kažejo tudi širok razpon virov dobave, vključno z industrijo Unije (v večini). Te informacije torej potrjujejo, da so se uporabniki Unije sposobni prilagoditi okoliščinam na trgu in lahko po potrebi hitro prilagodijo vire dobave. Komisija poleg tega opozarja, da v dokumentaciji ni informacij, ki bi kazale na to, da tudi če bi se uvoz iz Turčije zaradi protidampinških ukrepov znatno zmanjšal, druge države izvoznice ne bi mogle zapolniti njegovega prostora na trgu.

(191)

Poleg zadostne razpoložljivosti virov uvoza je Komisija v tej preiskavi ugotovila obstoj obsežnih neizkoriščenih zmogljivosti proizvajalcev Unije, ki bi lahko povečali obseg svoje prodaje neodvisnim uporabnikom v Uniji.

(192)

Nazadnje je Komisija opozorila tudi, da uvedba protidampinških ukrepov sama po sebi ne pomeni, da se bo uvoz iz zadevne države porekla prenehal niti da se bo močno zmanjšal, temveč le, da bodo izdelki uvoženi po poštenih cenah. Kot je priznal konzorcij, uvedba protidampinških ukrepov ni preprečila uvoza iz Rusije na trg Unije v ustreznih količinah (v obdobju preiskave je bila to druga največja država izvoznica), uvoz iz Brazilije in Ukrajine na trg Unije pa se je nadaljeval, čeprav v manjših količinah. Glede na ugotovljene stopnje dampinga in posledično stopnjo protidampinških dajatev ni razloga za domnevo, da se bo uvoz iz Turčije ustavil, ko bodo uvedeni protidampinški ukrepi.

(193)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija torej zavrnila trditve v zvezi z domnevnim pomanjkanjem alternativnih virov dobave, na voljo uporabnikom in uvoznikom Unije, ter s tem povezanim tveganjem pomanjkanja dobave zaradi uvedbe ukrepov.

(194)

Konzorcij je nadalje trdil, da bi uvedba protidampinških dajatev proti uvozu iz Turčije, „tudi zelo majhne dajatve“, nesorazmerno prizadela uporabnike Unije, katerih preživetje bi bilo v nekaterih primerih v nevarnosti, ker ne bi mogli absorbirati povečanja stroškov zaradi ukrepov in biti še naprej konkurenčni na podrejenem trgu. Trdil je, da bi protidampinška dajatev neposredno in znatno vplivala na stroške uporabnikov, teh povečanj stroškov pa ni mogoče prenesti na industrije nižje v prodajni verigi.

(195)

Komisija je naprej opozorila, da se uporabniki s pomembnih podrejenih trgov, kot so avtomobilska industrija, industrijske naprave ali gradbeništvo, niso javili. V zvezi s tem je Komisija opozorila na stališče pritožnika, ki je trdil, da bi protidampinške dajatve zelo malo vplivale na podrejene trge in na potrošniške izdelke, kot so pralni stroji. Vendar informacije, na voljo v dokumentaciji, zlasti v izpolnjenih vprašalnikih, ki so jih poslali uporabniki, kažejo, da nakupi iz Turčije stalno predstavljajo razmeroma skromen delež (7 %–14 %) skupnih nakupov teh uporabnikov v obdobju preiskave. Glede na precej nizko stopnjo dajatve, ki je predlagana, alternativne vire dobave, ki so na voljo, in precej nizko težo uvoza iz Turčije v poslovnem segmentu vroče valjnih ploščatih izdelkov uporabnikov bi bil vpliv ukrepov na te uporabnike zelo omejen, če bi sploh obstajal. Za uporabnike, ki so se javili, bi celotni ukrepi pomenili povišanje stroškov v razponu od manj kot 1 % do 2,5 % za najbolj prizadete uporabnike za njihove zadevne dejavnosti, če bi ohranili isti vzorec nabave. Poleg tega v dokumentaciji ni dokazov o tem, da uporabniki ne bi mogli prenesti naprej potencialno omejenega povečanja cen. Podobno nič v dokumentaciji ne kaže na to, da bi bila zmanjšana konkurenčnost uporabnikov EU glede na uvoz iz tretjih držav nižje v prodajni verigi.

(196)

Konzorcij je trdil tudi, da so leta 2019 za 22 % vsega uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov veljali ukrepi trgovinske zaščite in da bi v primeru uvedbe ukrepov za uvoz iz Turčije (ki predstavlja 38 % uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov v letu 2019) ukrepi veljali za 60 % vsega uvoza teh izdelkov v Unijo. Konzorcij je zato trdil, da bi z uvedbo protidampinških ukrepov uporabniki Unije postali v celoti odvisni od dobave proizvajalcev Unije, s čimer bi se še okrepil položaj industrije Unije na trgu vroče valjanih ploščatih izdelkov.

(197)

Komisija je menila, da uvedba začasne protidampinške dajatve sama po sebi uporabnikom Unije ne bi preprečila, da bi še naprej kupovali od Turčije, čeprav po cenah, s katerimi bi bile izravnane stopnje dampinga, ugotovljene v preiskavi. Komisija je spomnila, da na trgu vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji obstaja jasen nedaven primer, ki kaže, da protidampinške dajatve same po sebi ne preprečujejo uvoza na trg Unije v ustreznem obsegu, kot je navedel sam konzorcij, ko je omenil obsege uvoza iz Rusije kljub uvedenim protidampinškim ukrepom. To dejstvo je razvidno tudi iz stališča konzorcija, v katerem je ta priznal, da je uvoz, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, predstavljal kar 22 % celotnega uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov v letu 2019. Uporabniki Unije bi v vsakem primeru imeli še naprej možnost diverzificirati svoje vire dobave na več držav izvoznic, kot je pojasnjeno zgoraj. Komisija torej kot neutemeljeno zavrača trditev, da bi uporabniki Unije z uvedbo protidampinških ukrepov postali v celoti odvisni od dobave proizvajalcev Unije ali da bi jim ta uvedba preprečila uvoz iz Turčije v ustreznih količinah.

(198)

Komisija je zato v začasni fazi sklenila, da učinki morebitne uvedbe dajatev na uporabnike ne presegajo pozitivnih učinkov ukrepov za industrijo Unije. Zgornja analiza namreč kaže, da bi uvedba dajatev le malo vplivala na uporabnike vroče valjanih ploščatih izdelkov, če bi sploh.

(199)

Več strani je sprožilo vprašanja v zvezi s konkurenčnostjo in konkurenco. Nekatere strani so se bale (povečanega) oligopola v Uniji, ki je bil naveden, druge pa so se pritožile, da proizvajalci Unije postavljajo neodvisne jeklarske storitvene centre in uporabnike v manj konkurenčen položaj kot povezane.

(200)

Komisija je ugotovila, da je trditev o oligopolu neutemeljena zaradi števila jeklarskih obratov in skupin v Uniji. Proizvajalci Unije kažejo, da je konkurenca med njimi zdrava, in bodo še naprej konkurirali uvozu iz tretjih držav, ki se ne bo ustavil. Drugo trditev so pritožniki izpodbijali z obrazložitvijo, da njihove transakcije s povezanimi jeklarskimi storitvenimi centri potekajo pod običajnimi tržnimi pogoji. Komisija je menila, da je trditev neutemeljena, ker industrija Unije dobavlja znatne količine neodvisnim jeklarskim storitvenim centrom in uporabnikom, ki so predložili izpolnjene vprašalnike.

(201)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v tej fazi preiskave ni razlogov, zaradi katerih uvedba začasnih protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Turčije ne bi bila v interesu Unije.

(202)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(203)

Za uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Turčije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen in stopnje dampinga (uvodna izjava 170). Višina dajatev je bila določena na ravni stopenj dampinga.

(204)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(205)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale položaj teh družb, ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(206)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo. Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja.

(207)

Za zmanjšanje tveganja morebitnega izogibanja ukrepom zaradi razlik v začasno določenih stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora izpolnjevati zahteve iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni bil predložen, je treba uporabiti začasno določeno protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(208)

Čeprav je ta račun treba predložiti, da lahko carinski organi držav članic uporabijo začasno določene individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporabljena stopnja dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(209)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(210)

Za zagotovitev ustreznega izvrševanja protidampinških dajatev bi bilo treba začasno določeno protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(211)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 4, je Komisija za uvoz vroče valjanih ploščatih izdelkov uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitne retroaktivne izterjave dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(212)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti.

(213)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta. Taka odločitev bo sprejeta v zaključni fazi.

(214)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(215)

Pripombe v zvezi z izračuni dampinga sta predložila dva proizvajalca izvoznika. Nobena pripomba se ni štela za pripombo redaktorske narave.

(216)

Pripombe v zvezi z izračuni škode je predložil en vzorčeni proizvajalec Unije. Ena od pripomb se je nanašala na stvarno napako pri izračunu ciljne cene navedenega vzorčenega proizvajalca. Napaka je bila popravljena, vendar popravek ni povzročil spremembe stopenj škode.

(217)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(218)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v sklepni fazi preiskave spremeniti –

(1)

Priloga III k Sklepu št. 2/2000 (v nadaljnjem besedilu: Priloga III) določa pravila o poreklu za izdelke s poreklom z ozemlja pogodbenic Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi (2), podpisanem v Bruslju 8. decembra 1997 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(2)

Evropska unija ima vzpostavljeno carinsko unijo s Kneževino Andoro in Republiko San Marino, zato ima blago s poreklom iz Mehike preferencialno obravnavo ob izvozu v navedeni državi.

(3)

Dogovorjeno je bilo, da bo Mehika v smislu Priloge III kot izdelke s poreklom iz Evropske unije sprejela izdelke, ki se uvrščajo v poglavja 25 do 97 harmoniziranega sistema, s poreklom iz Kneževine Andore, ter izdelke, ki se uvrščajo v poglavja 1 do 97 harmoniziranega sistema, s poreklom iz Republike San Marino.

(4)

Prilogi III bi bilo zato treba dodati Dodatek VI, da se navedenim izdelkom ob uvozu v Mehiko omogoči podobna obravnava kot izdelkom s poreklom iz Evropske unije ter da se predpišejo določbe glede uporabe Priloge III za navedene izdelke.

(5)

Skupni odbor je 7. aprila 2017 sprejel Sklep št. 1/2017 (3), ki četrtič podaljšuje uporabo pravil o poreklu iz opomb 2 in 3 Dodatka II(a) k Prilogi III (v nadaljnjem besedilu: opombi 2 in 3). Podaljšanje, določeno v Sklepu št. 1/2017, se uporablja do 31. decembra 2019.

(6)

Primerno je trajno podaljšati uporabo pravil o poreklu iz opomb 2 in 3, saj so v skladu z načeli za posodobitev Sporazuma.

(7)

Prilogo III bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –