ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 426

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 63
17. december 2020


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/2114 z dne 16. decembra 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede začasnega podaljšanja izrednih ukrepov za obravnavo posledic pandemije COVID-19 v zvezi z izbiro izvajalca storitev zemeljske oskrbe ( 1 )

1

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/2115 z dne 16. decembra 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede začasnega podaljšanja izrednih ukrepov za obravnavo posledic pandemije COVID-19 v zvezi z operativnimi licencami ( 1 )

4

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2116 z dne 16. decembra 2020 o podaljšanju dovoljenja za L-histidin monohidroklorid monohidrat, ki ga proizvaja Escherichia coli ATCC 9637, kot krmni dodatek za salmonide in njegovo razširitev uporabe na druge ribe ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 244/2007 ( 1 )

7

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2117 z dne 16. decembra 2020 o podaljšanju dovoljenja za selenometionin, ki ga proizvajajo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, z novim imenom selenizirane kvasovke Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399 kot krmni dodatek za vse živalske vrste in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 900/2009 ( 1 )

11

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2118 z dne 16. decembra 2020 o podaljšanju dovoljenja za Pediococcus pentosaceus DSM 16244 kot krmni dodatek za vse živalske vrste in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 514/2010 ( 1 )

15

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2119 z dne 16. decembra 2020 o podaljšanju dovoljenja za pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina kot krmni dodatek za vse vrste prašičev (odstavljenih), piščance za pitanje, piščance za nesnice, vse manj pomembne aviarne vrste za pitanje in vse manj pomembne aviarne vrste za nesnice ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1117/2010 in (EU) št. 849/2012 (imetnik dovoljenja Vetagro SpA) ( 1 )

18

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2120 z dne 16. decembra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/1964 glede dovoljenja za pripravek iz montmorilonit-ilita kot krmni dodatek za vse živalske vrste ( 1 )

22

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2121 z dne 16. decembra 2020 o izdaji dovoljenja za pripravek iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii DSM 32854, kot krmni dodatek za vse vrste perutnine, okrasne ptice, pujske, prašiče za pitanje, svinje in manj pomembne vrste prašičev za pitanje ali razplod (imetnik dovoljenja: Huvepharma EOOD) ( 1 )

28

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2122 z dne 16. decembra 2020 o odobritvi neomejenega in dajatev prostega dostopa do Unije za leto 2021 za nekatero blago s poreklom iz Norveške, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, ki jih zajema Uredba (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

32

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Komisije (EU) 2020/2123 z dne 11. novembra 2020 o odobritvi odstopanja Zvezni republiki Nemčiji in Kraljevini Danski za kombinirano omrežno rešitev Kriegers Flak v skladu s členom 64 Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 7948)  ( 1 )

35

 

*

Delegirani sklep Komisije (EU) 2020/2124 z dne 9. decembra 2020 o neizdaji dovoljenja Unije za družino biocidnih proizvodov Contec Hydrogen Peroxide (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 8394)

54

 

*

Delegirani sklep Komisije (EU) 2020/2125 z dne 16. decembra 2020 o priznanju Vlade Nunavuta kot organa, pooblaščenega za izdajanje dokumentov, ki potrjujejo skladnost z Uredbo (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta za dajanje izdelkov iz tjulnjev na trg Unije

56

 

*

Delegirani sklep Komisije (EU) 2020/2126 z dne 16. decembra 2020 o določitvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2021–2030 v skladu z Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

58

 

*

Delegirani sklep Komisije (EU) 2020/2127 z dne 16. decembra 2020 o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2019/541 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za odobrene borze ter priznane upravljavce trga v Singapurju v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

65

 

*

Delegirani sklep Komisije (EU) 2020/2128 z dne 16. decembra 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 9356)  ( 1 )

68

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2114

z dne 16. decembra 2020

o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede začasnega podaljšanja izrednih ukrepov za obravnavo posledic pandemije COVID-19 v zvezi z izbiro izvajalca storitev zemeljske oskrbe

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (1) in zlasti člena 24a(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pandemija COVID-19 je povzročila znaten upad zračnega prometa zaradi precejšnjega zmanjšanja povpraševanja in neposrednih ukrepov, ki so jih sprejele države članice in tretje države za zajezitev pandemije.

(2)

Navedene okoliščine so izven nadzora letalskih prevoznikov, posledične prostovoljne ali obvezne odpovedi letalskih prevozov s strani letalskih prevoznikov pa so potreben odziv nanje.

(3)

Izvajalci storitev zemeljske oskrbe se še naprej soočajo z likvidnostnimi težavami, ki bi lahko povzročile prekinitev opravljanja storitev zemeljske oskrbe. To pa bi lahko privedlo do omejitve ali prekinitve zagotavljanja letaliških storitev na letališčih Unije.

(4)

Uredba (EU) 2020/696 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je za obdobje od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020 upravljavcu letališča ali pristojnemu organu države članice omogočila, da v primeru, kadar izvajalec storitev zemeljske oskrbe preneha opravljati svojo dejavnost pred koncem obdobja, za katero je bil izbran, neposredno izbere izvajalca storitev zemeljske oskrbe za opravljanje teh storitev za največ šest mesecev ali za obdobje do 31. decembra 2020, pri čemer se upošteva daljše obdobje. Poleg tega so bila z Uredbo (EU) 2020/696 na Komisijo prenesena pooblastila za podaljšanje navedenih obdobij.

(5)

V skladu s členom 24a(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 je Komisija 13. novembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila zbirno poročilo.

(6)

V zbirnem poročilu Komisije je poudarjeno, da je bil obseg zračnega prometa septembra 2020 kljub postopnemu povečanju med aprilom in avgustom 2020 še vedno občutno manjši v primerjavi z istim obdobjem leta 2019. Po podatkih Eurocontrola je bil zračni promet 25. novembra 2020 za 63 % manjši kot 25. novembra 2019.

(7)

Čeprav je težko točno napovedati, kako bo zračni promet okreval, je razumno pričakovati, da se stanje v bližnji prihodnosti ne bo spremenilo ter se bo nadaljevalo do decembra 2021. Na podlagi najnovejše napovedi Eurocontrola o zračnem prometu iz septembra 2020 se pričakuje, da bo zračni promet februarja 2021 za 50 % manjši v primerjavi s februarjem 2020 (ob predpostavki neusklajenega pristopa držav članic k uvedbi operativnih postopkov in odpravi nacionalnih omejitev). Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je število tedensko zabeleženih primerov COVID-19 v Evropi 22. novembra 2020 doseglo 1,77 milijona (44 % novih primerov na svetovni ravni), kar je znatno preseglo število primerov spomladi 2020. Iz podatkov Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je razvidno, da se 14-dnevna stopnja sporočenih primerov za Evropski gospodarski prostor in Združeno kraljestvo od poletja 2020 stalno povečuje. Glede na njegovo tedensko poročilo o spremljanju z dne 22. novembra 2020 je stopnja dosegla 549 primerov (razpon v državah: 58–1 186) na 100 000 prebivalcev.

(8)

Smiselno je upoštevati, da je vztrajno zmanjševanje obsega zračnega prometa posledica pandemije COVID-19. Razpoložljivi podatki o zaupanju potrošnikov po izbruhu COVID-19 kažejo, da je aprila 2020 približno 60 % anketirancev navedlo, da bodo v nekaj mesecih po umiritvi pandemije najverjetneje ponovno potovali z letalom, junija 2020 pa se je navedeni delež zmanjšal na 45 %. Iz razpoložljivih podatkov je tako jasno razvidna povezava med pandemijo COVID-19 in povpraševanjem potrošnikov po zračnem prometu, saj manjšega povpraševanja po zračnem prevozu ni mogoče pojasniti z nobenim drugim dogodkom.

(9)

Zbirno poročilo Komisije kaže, da tudi nacionalne in neusklajene omejitve, zahteve glede karantene in ukrepi za testiranje, ki so jih države članice uvedle kot odziv na vse večje število primerov COVID-19 v Evropi od sredine avgusta in so bili pogosto napovedani v zelo kratkem roku, spodkopavajo zaupanje potrošnikov in povzročajo manjše povpraševanje po zračnem prometu.

(10)

Glede na izjemno majhno število rezervacij letov, navedene epidemiološke napovedi in napovedi zračnega prometa ter negotovost in nepredvidljivost nacionalnih ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19 je razumno pričakovati, da se bosta majhen obseg letalskega prometa in povpraševanja potnikov zaradi pandemije COVID-19 nadaljevala tudi v letu 2021. Vrnitev obsega prometa na ravni pred pandemijo COVID-19 se ne pričakuje še več let. Vendar je zdaj še prezgodaj, da bi lahko ugotovili, ali se bodo zmanjšanja zmogljivosti po letu 2021 nadaljevala v podobno pomembnem obsegu.

(11)

Podjetja, ki opravljajo storitve zemeljske oskrbe, sta pandemija COVID-19 in posledično zmanjšanje zračnega prometa močno prizadela. Občutno manjše število letov od začetka pandemije negativno vpliva na njihove prihodke od opravljanja storitev zemeljske oskrbe na letališčih Unije. Številni izvajalci storitev zemeljske oskrbe so se zato znašli v finančnih težavah in pri nekaterih se je že začel postopek prestrukturiranja oziroma so prejeli sredstva iz državnega svežnja za reševanje ali prenehali delovati.

(12)

Na podlagi napovedi glede obsega zračnega prometa v prihodnjih mesecih je verjetno, da bodo zaradi omejenega števila letov, ki jih bo treba oskrbeti v letu 2021, tržne razmere v sektorju storitev zemeljske oskrbe še vedno težke. Negativni trend v zračnem prometu bo verjetno še poslabšal resno finančno stanje izvajalcev storitev zemeljske oskrbe, kar bo povzročilo tveganje dodatnih stečajev. V teh okoliščinah bo več izvajalcev storitev zemeljske oskrbe na letališčih, na katerih je število izvajalcev omejeno, verjetno moralo prenehati opravljati storitve zemeljske oskrbe pred koncem obdobja, za katero so bili izbrani. To lahko povzroči nenadne prekinitve storitev zemeljske oskrbe na teh letališčih, preden se lahko izbere nov izvajalec na podlagi postopka iz člena 11(1) Direktive 96/67/ES.

(13)

Zato je primerno, da se obdobje odstopanja iz člena 24a(2) Uredbe (ES) št. 1008/2008 podaljša od 1. marca 2020 do 31. decembra 2021.

(14)

Da bi se izognili pravni negotovosti, zlasti za upravljavca letališča ali pristojni organ države članice, bi bilo treba to uredbo sprejeti po postopku v nujnih primerih iz člena 25b Uredbe (ES) št. 1008/2008, veljati pa bi morala začeti čim prej, in sicer dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 24a Uredbe (ES) št. 1008/2008 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

Z odstopanjem od točke (e) člena 11(1) Direktive 96/67/ES lahko upravljavec letališča ali pristojni organ države članice, kadar izvajalec storitev zemeljske oskrbe preneha opravljati svojo dejavnost pred koncem obdobja, za katero je bil izbran, za obdobje od 1. marca 2020 do 31. decembra 2021 neposredno izbere izvajalca storitev zemeljske oskrbe za opravljanje teh storitev za največ šest mesecev ali za obdobje do 31. decembra 2021, pri čemer se upošteva daljše obdobje.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 293, 31.10.2008, str. 3.

(2)  Uredba (EU) 2020/696 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti zaradi pandemije COVID-19 (UL L 165, 27.5.2020, str. 1).


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/4


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2115

z dne 16. decembra 2020

o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede začasnega podaljšanja izrednih ukrepov za obravnavo posledic pandemije COVID-19 v zvezi z operativnimi licencami

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (1) in zlasti člena 9(1b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pandemija COVID-19 je povzročila znaten upad zračnega prometa zaradi precejšnjega zmanjšanja povpraševanja in neposrednih ukrepov, ki so jih sprejele države članice in tretje države za zajezitev pandemije.

(2)

Navedene okoliščine so izven nadzora letalskih prevoznikov, posledične prostovoljne ali obvezne odpovedi letalskih prevozov s strani letalskih prevoznikov pa so potreben odziv nanje.

(3)

Letalski prevozniki Unije se še naprej srečujejo z likvidnostnimi težavami, ki bi v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1008/2008 lahko privedle do začasnega odvzema ali preklica njihovih operativnih licenc ali njihovega nadomestila z začasno licenco, ne da bi za to obstajala strukturna gospodarska potreba. Izdaja začasne licence bi lahko trgu poslala negativno sporočilo o zmožnosti letalskega prevoznika, da preživi, kar bi še poslabšalo kakršne koli, sicer začasne, finančne težave.

(4)

Z Uredbo (EU) 2020/696 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se je organom držav članic, pristojnim za izdajo licenc, omogočilo, da v obdobju od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020 ne prekličejo ali začasno odvzamejo operativne licence, če je bila v tem obdobju opravljena ocena finančne sposobnosti, če varnost ni bila ogrožena in če je obstajala realna možnost zadovoljive finančne obnove v naslednjih dvanajstih mesecih. Poleg tega so bila z Uredbo (EU) 2020/696 na Komisijo prenesena pooblastila za podaljšanje obdobja iz člena 9(1a) od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020.

(5)

V skladu s členom 9(1c) Uredbe (ES) št. 1008/2008 je Komisija 13. novembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila zbirno poročilo.

(6)

V zbirnem poročilu Komisije je poudarjeno, da je bil obseg zračnega prometa septembra 2020 kljub postopnemu povečanju med aprilom in avgustom 2020 še vedno majhen v primerjavi z istim obdobjem leta 2019. Po podatkih Eurocontrola je bil zračni promet 25. novembra 2020 za 63 % manjši kot 25. novembra 2019.

(7)

Čeprav je težko točno napovedati, kako bo zračni promet okreval, je razumno pričakovati, da se stanje v bližnji prihodnosti ne bo spremenilo ter se bo nadaljevalo do decembra 2021. Na podlagi najnovejše napovedi Eurocontrola o zračnem prometu iz septembra 2020 se pričakuje, da bo zračni promet februarja 2021 za 50 % manjši v primerjavi s februarjem 2020 (ob predpostavki neusklajenega pristopa držav članic k uvedbi operativnih postopkov in odpravi nacionalnih omejitev). Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je število tedensko zabeleženih primerov COVID-19 v Evropi 22. novembra 2020 doseglo 1,77 milijona (44 % novih primerov na svetovni ravni), kar je znatno preseglo število primerov spomladi 2020. Iz podatkov Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je razvidno, da se 14-dnevna stopnja sporočenih primerov za Evropski gospodarski prostor in Združeno kraljestvo od poletja 2020 stalno povečuje. Glede na njegovo tedensko poročilo o spremljanju z dne 22. novembra 2020 je stopnja dosegla 549 primerov (razpon v državah: 58–1 186) na 100 000 prebivalcev.

(8)

Smiselno je upoštevati, da je vztrajno zmanjševanje obsega zračnega prometa posledica pandemije COVID-19. Razpoložljivi podatki o zaupanju potrošnikov po izbruhu COVID-19 kažejo, da je aprila 2020 približno 60 % anketirancev navedlo, da bodo v nekaj mesecih po umiritvi pandemije najverjetneje ponovno potovali z letalom, junija 2020 pa se je navedeni delež zmanjšal na 45 %. Iz razpoložljivih podatkov je tako jasno razvidna povezava med pandemijo COVID-19 in povpraševanjem potrošnikov po zračnem prometu, saj manjšega povpraševanja po zračnem prevozu ni mogoče pojasniti z nobenim drugim dogodkom.

(9)

Zbirno poročilo Komisije kaže, da tudi nacionalne in neusklajene omejitve, zahteve glede karantene in ukrepi za testiranje, ki so jih države članice uvedle kot odziv na nove primere COVID-19 v Evropi od sredine avgusta in so bili pogosto napovedani v zelo kratkem roku, spodkopavajo zaupanje potrošnikov in povzročajo manjše povpraševanje po zračnem prometu.

(10)

Glede na izjemno majhno število rezervacij letov, navedene epidemiološke napovedi in napovedi zračnega prometa ter negotovost in nepredvidljivost nacionalnih ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19 je razumno pričakovati, da se bosta majhen obseg letalskega prometa in povpraševanja potnikov zaradi pandemije COVID-19 nadaljevala tudi v letu 2021. Vrnitev obsega prometa na ravni pred pandemijo COVID-19 se ne pričakuje še več let. Vendar je zdaj še prezgodaj, da bi lahko ugotovili, ali se bodo zmanjšanja zmogljivosti po letu 2021 nadaljevala v podobno pomembnem obsegu.

(11)

Tako majhen obseg letalskega prometa in povpraševanja potnikov bi lahko povzročil nadaljnje likvidnostne težave letalskih prevoznikov Unije v obdobju od 31. decembra 2020 do 31. decembra 2021 in bi lahko privedel do začasnega odvzema ali preklica njihovih operativnih licenc ali njihovega nadomestila z začasno licenco, ne da bi za to obstajala strukturna gospodarska potreba.

(12)

Zato je primerno, da se organom, pristojnim za izdajo licenc, omogoči, da operativne licence ne odvzamejo začasno ali je prekličejo na podlagi ocen finančne spodobnosti, opravljenih v podaljšanem obdobju od 1. marca 2020 do 31. decembra 2021, če varnost ni ogrožena in če obstaja realna možnost zadovoljive finančne obnove v dvanajstih mesecih. Ob koncu navedenega obdobja bi se moral za letalskega prevoznika Unije uporabljati postopek iz člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1008/2008.

(13)

Da bi se izognili pravni negotovosti, zlasti za organe, pristojne za izdajo licenc, in letalske operatorje, bi bilo treba to uredbo sprejeti po postopku v nujnih primerih iz člena 25b Uredbe (ES) št. 1008/2008, veljati pa bi morala začeti čim prej, in sicer na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 9 Uredbe (ES) št. 1008/2008 se odstavek 1a nadomesti z naslednjim:

„1a.   Na podlagi ocen iz odstavka 1, opravljenih od 1. marca 2020 do 31. decembra 2021, lahko organ, pristojen za izdajo licenc, pred koncem navedenega obdobja odloči, da letalskemu prevozniku Unije ne odvzame začasno ali prekliče operativne licence, če ni ogrožena varnost in obstaja realna možnost zadovoljive finančne obnove v naslednjih dvanajstih mesecih. Ob koncu dvanajstmesečnega obdobja pregleda uspešnost tega letalskega prevoznika Unije in odloči, ali se operativna licenca začasno odvzame ali prekliče in izda začasna licenca na podlagi odstavka 1.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 293, 31.10.2008, str. 3.

(2)  Uredba (EU) 2020/696 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti zaradi pandemije COVID-19 (UL L 165, 27.5.2020, str. 1).


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/7


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2116

z dne 16. decembra 2020

o podaljšanju dovoljenja za L-histidin monohidroklorid monohidrat, ki ga proizvaja Escherichia coli ATCC 9637, kot krmni dodatek za salmonide in njegovo razširitev uporabe na druge ribe ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 244/2007

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo in podaljšanje takih dovoljenj.

(2)

L-histidin monohidroklorid monohidrat, ki ga proizvaja Escherichia coli ATCC 9637, je bil z Uredbo Komisije (ES) št. 244/2007 (2) dovoljen za 10 let kot krmni dodatek za salmonide.

(3)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za podaljšanje dovoljenja za L-histidin monohidroklorid monohidrat, ki ga proizvaja Escherichia coli ATCC 9637, kot krmni dodatek za salmonide. Zahtevek je vključeval zahtevo za spremembo oznake seva Escherichia coli NITE SD 00268, priloženi pa so mu bili zahtevani podatki in dokumenti iz člena 14(2) navedene uredbe. Poleg tega je bila v zahtevku v skladu s členom 7 navedene uredbe zahtevana razširitev uporabe na druge ribe. Zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 18. marca 2020 (3) ugotovila, da L-histidin monohidroklorid monohidrat, ki ga proizvaja Escherichia coli NITE SD 00268, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in potrošnikov ali na okolje, kadar se dodaja v količinah, ki ustrezajo zahtevam ciljnih vrst. Agencija je tudi ugotovila, da zadevni dodatek ni dražilen za kožo, ni pa bilo mogoče ugotoviti, ali je dodatek strupen pri vdihavanju, dražilen za oči ali povzročitelj preobčutljivosti kože. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je prav tako ugotovila, da je dodatek učinkovit vir aminokisline histidin za ribje vrste. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročila o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki jih je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena L-histidin monohidroklorid monohidrata, ki ga proizvaja Escherichia coli NITE SD 00268, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo tega dodatka, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Zaradi podaljšanja dovoljenja za L-histidin monohidroklorid monohidrat, ki ga proizvaja Escherichia coli ATCC 9637, kot krmni dodatek pod pogoji iz Priloge k tej uredbi bi bilo treba Uredbo (ES) št. 244/2007 razveljaviti.

(7)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi se morali takoj začeti uporabljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za L-histidin monohidroklorid monohidrat, ki ga proizvaja Escherichia coli ATCC 9637, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi podaljšanja dovoljenja.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje za L-histidin monohidroklorid monohidrat, ki ga proizvaja Escherichia coli ATCC 9637, ter ki spada v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ in funkcionalno skupino „aminokisline, njihove soli in analogi“, se podaljša v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

1.   L-histidin monohidroklorid monohidrat, ki ga proizvaja Escherichia coli ATCC 9637, in premiksi, ki ga vsebujejo, proizvedeni in označeni pred 6. julijem 2021 po pravilih, ki se uporabljajo pred 6. januarjem 2021, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog.

2.   Posamična krmila in krmne mešanice, ki vsebujejo snovi iz točke 1, proizvedeni in označeni pred 6. januarjem 2022 po pravilih, ki se uporabljajo pred 6. januarjem 2021, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni salmonidom.

Člen 3

Uredba (ES) št. 244/2007 se razveljavi.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 244/2007 z dne 7. marca 2007 o izdaji dovoljenja za L-histidin monohidroklorid monohidrat kot krmnega dodatka (UL L 73, 13.3.2007, str. 6).

(3)  EFSA Journal 2020;18(4):6072.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Kategorija nutritivnih dodatkov. Funkcionalna skupina: aminokisline, njihove soli in analogi

3c351c

L-histidin monohidroklorid monohidrat

Sestava dodatka:

prah z najmanjšo vsebnostjo

L-histidin monohidroklorid monohidrata 98 % in

histidina 72 % in

največjo vsebnostjo histamina 100 ppm

ribe

1.

L-histidin monohidroklorid monohidrat se lahko daje na trg in uporablja kot dodatek v pripravku.

2.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

3.

Na oznaki dodatka in premiksa se navede naslednje:

„Dodajanje L-histidin monohidroklorid monohidrata se omeji na prehranske potrebe ciljne živali, ki so odvisne od vrste, fiziološkega stanja živali, ravni učinkovitosti, okoljskih pogojev, ravni drugih aminokislin v prehrani in ravni esencialnih elementov v sledovih, kot sta baker in cink.“

Vsebnost histidina.

4.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj pri stiku z očmi in s kožo ter pri vdihavanju za uporabnike dodatka in premiksa določijo operativne postopke in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo.

6. januar 2031

Lastnosti aktivne snovi:

L-histidin monohidroklorid monohidrat, pridobljen s fermentacijo z Escherichia coli NITE SD 00268

Kemijska formula: C3H3N2-CH2-CH(NH2)-COΟΗ· HCl· H2O

Št. CAS: 5934-29-2

Št. EINECS: 211-438-9

Analizna metoda  (1):

Za določanje količine histidina v krmnem dodatku:

tekočinska kromatografija visoke ločljivosti s fotometrično detekcijo (HPLC-UV),

ionska kromatografija z derivatizacijo po koloni in optično detekcijo (IEC-VIS/FLD).

Za določanje količine histidina v premiksih, posamičnih krmilih in krmnih mešanicah:

ionska kromatografija z derivatizacijo po koloni in fotometrično detekcijo (IEC-VIS) – Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 (Priloga III, F).

Za določanje količine histamina v krmnem dodatku:

tekočinska kromatografija visoke ločljivosti s spektrofotometrično detekcijo (HPLC-UV).


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/11


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2117

z dne 16. decembra 2020

o podaljšanju dovoljenja za selenometionin, ki ga proizvajajo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, z novim imenom „selenizirane kvasovke Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399“ kot krmni dodatek za vse živalske vrste in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 900/2009

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo in podaljšanje takih dovoljenj.

(2)

Selenometionin, ki ga proizvajajo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, je bil z Uredbo Komisije (ES) št. 900/2009 (2) dovoljen za 10 let kot krmni dodatek za vse živalske vrste.

(3)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za podaljšanje dovoljenja za selenometionin, ki ga proizvajajo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, kot krmni dodatek za vse živalske vrste v kategoriji dodatkov „nutritivni dodatki“. Zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 7. maja 2020 (3) ugotovila, da selenometionin, ki ga proizvajajo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali, varnost potrošnikov ali okolje. Ugotovila je tudi, da je dodatek morebitni povzročitelj preobčutljivosti kože in dihal. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Dokaz o učinkovitosti dodatka, na katerem je temeljilo prvotno dovoljenje, je veljaven tudi v postopku podaljšanja. Nazadnje je Agencija priporočila spremembo poimenovanja dodatka. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena selenometionina, ki ga proizvajajo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba podaljšati dovoljenje za ta dodatek.

(6)

Zaradi podaljšanja dovoljenja za selenometionin, ki ga proizvajajo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, kot krmni dodatek bi bilo treba Uredbo (ES) št. 900/2009 razveljaviti.

(7)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi se morali takoj začeti uporabljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za selenometionin, ki ga proizvajajo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi podaljšanja dovoljenja.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje za dodatek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ in funkcionalno skupino „sestavine elementov v sledovih“, se podaljša v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

1.   Selenometionin, ki ga proizvajajo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, in premiksi, ki ga vsebujejo, proizvedeni in označeni pred 6. julijem 2021 po pravilih, ki se uporabljajo pred 6. januarjem 2021, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog.

2.   Posamična krmila in krmne mešanice, ki vsebujejo selenometionin, ki ga proizvajajo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, proizvedeni in označeni pred 6. januarjem 2022 po pravilih, ki se uporabljajo pred 6. januarjem 2021, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni živalim za proizvodnjo živil.

3.   Posamična krmila in krmne mešanice, ki vsebujejo selenometionin, ki ga proizvajajo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, proizvedeni in označeni pred 6. januarjem 2023 po pravilih, ki se uporabljajo pred 6. januarjem 2021, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni živalim, ki niso namenjene za proizvodnjo živil.

Člen 3

Uredba (ES) št. 900/2009 se razveljavi.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 900/2009 z dne 25. septembra 2009 o izdaji dovoljenja za selenometionin, ki ga proizvajajo iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, kot krmnega dodatka (UL L 256, 29.9.2009, str. 12).

(3)  EFSA Journal 2020;18(5):6144.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

Selen v mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Kategorija nutritivnih dodatkov. Funkcionalna skupina: sestavine elementov v sledovih

3b812

--

selenizirane kvasovke Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, inaktivirane

Sestava dodatka:

Pripravek organskega selena:

vsebnost selena: 2 000 – 3 500 mg Se/kg

organski selen > 97 %–99 % vsega selena

selenometionin > 63 % vsega selena

vse vrste

 

0,50 (skupaj)

1.

Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov je treba navesti pogoje skladiščenja in obstojnosti.

3.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj pri vdihavanju in pri stiku s kožo za uporabnike dodatka in premiksov določijo operativne postopke in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo.

4.

Največji dodatek organskega selena:

0,2 mg Se/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

6. januar 2031

Lastnosti aktivne snovi:

selenometionin, ki ga proizvajajo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399

Kemijska formula: C5H11NO2Se

Analizna metoda  (1):

Za določanje selenometionina v krmnem dodatku:

tekočinska kromatografija visoke ločljivosti z reverzno fazo z UV-detekcijo (RP-HPLC-UV) ali

tekočinska kromatografija visoke ločljivosti in masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo (HPLC-ICP-MS) po trojni proteolitski razgradnji.

Za določanje skupnega selena v krmnem dodatku:

atomska emisijska spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-AES) ali

masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS).

Za določanje skupnega selena v premiksih, krmnih mešanicah in posamičnih krmilih:

atomska absorpcijska spektrometrija s tvorbo hidridov (HGAAS) po mikrovalovni razgradnji (EN 16159:2012).


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Evropske unije:https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/15


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2118

z dne 16. decembra 2020

o podaljšanju dovoljenja za Pediococcus pentosaceus DSM 16244 kot krmni dodatek za vse živalske vrste in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 514/2010

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo in podaljšanje takih dovoljenj.

(2)

Pediococcus pentosaceus DSM 16244 je bil z Uredbo Komisije (EU) št. 514/2010 (2) dovoljen za 10 let kot krmni dodatek za vse živalske vrste.

(3)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za podaljšanje dovoljenja za Pediococcus pentosaceus DSM 16244 kot krmni dodatek za vse živalske vrste in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 14(2) navedene uredbe.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 25. maja 2020 (3) ugotovila, da je vložnik predložil podatke, ki dokazujejo, da dodatek izpolnjuje obstoječe pogoje za dovoljenje. Agencija je ugotovila, da Pediococcus pentosaceus DSM 16244 nima škodljivega učinka na zdravje živali, varnost potrošnikov ali okolje. Ugotovila je tudi, da ni dražilen za kožo in oči, ampak se šteje za povzročitelja preobčutljivosti kože in dihal. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka.

(5)

Ocena Pediococcus pentosaceus DSM 16244 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba podaljšati dovoljenje za navedeni dodatek, kakor je opredeljen v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Zaradi podaljšanja dovoljenja za Pediococcus pentosaceus DSM 16244 kot krmni dodatek pod pogoji iz Priloge k tej uredbi bi bilo treba Uredbo (EU) št. 514/2010 razveljaviti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje za dodatek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „silirni dodatki“, se podaljša v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Uredba (EU) št. 514/2010 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 514/2010 z dne 15. junija 2010 o izdaji dovoljenja za Pediococcus pentosaceus (DSM 16244) kot krmni dodatek za vse živalske vrste (UL L 150, 16.6.2010, str. 42).

(3)  EFSA Journal 2020;18(6):6166.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg sveže snovi

Kategorija tehnoloških dodatkov. Funkcionalna skupina: silirni dodatki

1k2101

Pediococcus pentosaceus DSM 16244

Sestava dodatka

Pripravek Pediococcus pentosaceus DSM 16244 z najnižjo vsebnostjo 4 × 1011 CFU/g dodatka.

vse živalske vrste

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja.

2.

Najnižja vsebnost dodatka, kadar se ne uporablja v kombinaciji z drugimi mikroorganizmi kot silirnimi dodatki: 1 × 108 CFU/kg sveže snovi.

3.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj za uporabnike dodatka in premiksov pri ravnanju z njimi določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z rokavicami in zaščito za dihala.

6.1.2031

Lastnosti aktivne snovi

Pediococcus pentosaceus DSM 16244.

Analizna metoda  (1)

Štetje: metoda razmaza na plošči z uporabo agarja MSR (EN 15786).

Identifikacija: metoda gelske elektroforeze v pulzirajočem polju (PFGE).


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/18


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2119

z dne 16. decembra 2020

o podaljšanju dovoljenja za pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina kot krmni dodatek za vse vrste prašičev (odstavljenih), piščance za pitanje, piščance za nesnice, vse manj pomembne aviarne vrste za pitanje in vse manj pomembne aviarne vrste za nesnice ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1117/2010 in (EU) št. 849/2012 (imetnik dovoljenja Vetagro SpA)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo in podaljšanje takih dovoljenj.

(2)

Pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina je bil za 10 let dovoljen kot krmni dodatek za odstavljene pujske z Uredbo Komisije (EU) št. 1117/2010 (2) ter kot krmni dodatek za piščance za pitanje, piščance za nesnice, vse manj pomembne aviarne vrste za pitanje in za nesnice ter odstavljene pujske, razen Sus scrofa domesticus, z Uredbo Komisije (EU) št. 849/2012 (3).

(3)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je imetnik navedenega dovoljenja vložil zahtevek za podaljšanje dovoljenja za pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina za vse vrste prašičev (odstavljenih), piščance za pitanje, piščance za nesnice, vse manj pomembne aviarne vrste za pitanje in za nesnice ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 17. marca 2020 (4) ugotovila, da pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali, varnost potrošnikov ali okolje. Ugotovila je tudi, da se dodatek šteje za morebiti dražilnega za kožo in oči ter za povzročitelja preobčutljivosti kože in dihal. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka.

(5)

Ocena pripravka iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba podaljšati dovoljenje za navedeni dodatek.

(6)

Zaradi podaljšanja dovoljenja za pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina kot krmni dodatek bi bilo treba uredbi (EU) št. 1117/2010 in (EU) št. 849/2012 razveljaviti.

(7)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi se morali takoj začeti uporabljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi izdaje dovoljenja.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje za pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „drugi zootehnični dodatki“, se podaljša v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Uredbi (EU) št. 1117/2010 in (EU) št. 849/2012 se razveljavita.

Člen 3

Pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina, določen v uredbah (EU) št. 1117/2010 in (EU) št. 849/2012, premiksi in krmne mešanice, ki ga vsebujejo, proizvedeni in označeni pred6. januarjem 2021 po pravilih, ki se uporabljajo pred 6. januarjem 2021, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 1117/2010 z dne 2. decembra 2010 o izdaji dovoljenja za pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina kot krmni dodatek za odstavljene pujske (imetnik dovoljenja Vetagro SpA) (UL L 317, 3.12.2010. str. 3).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 849/2012 z dne 19. septembra 2012 o izdaji dovoljenja za pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina kot krmni dodatek za piščance za pitanje, piščance za nesnice, vse manj pomembne aviarne vrste za pitanje in za nesnice ter za odstavljene pujske, razen Sus scrofa domesticus (imetnik dovoljenja Vetagro S.p.A.) (UL L 253, 20.9.2012, str. 8).

(4)  EFSA Journal 2020;18(4):6063.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: drugi zootehnični dodatki (izboljšanje proizvodnih parametrov)

4d3

Vetagro SpA

pripravek iz obložene citronske kisline, sorbinske kisline,

timola in vanilina

Sestava dodatka

Pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina v obloženih mikrokroglicah z najmanj:

citronske kisline: 25 g/100 g

timola: 1,7 g/100 g

sorbinske kisline: 16,7 g/100 g

vanilina: 1 g/100 g

piščanci za pitanje

piščanci za nesnice

vse manj pomembne aviarne vrste za pitanje in nesnice

200

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.

Navodila za uporabo morajo vsebovati naslednje besedilo: „Skupna najvišja vsebnost citronske kisline in sorbinske kisline iz različnih virov v popolni krmni mešanici ne sme biti presežena.“

3.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj za uporabnike dodatka in premiksov pri ravnanju z njimi določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe: dražilen za kožo in oči ter povzroča preobčutljivost kože. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za kožo, oči in dihala.

6.1.2031

Lastnosti aktivne snovi

citronska kislina C6H8O7 (čistost ≥ 99,5 %)

2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilna kislina, št. CAS 77-92-9, brezvodna

sorbinska kislina C6H8O2 (čistost ≥ 99,5 %)

2,4-heksadienojska kislina, št. CAS 110-44-1

timol (čistost ≥ 98 %)

5-metil-2-(1-metiletil)fenol, št. CAS 89-83-8)

vanilin (čistost ≥ 99,5 %)

4-hidroksi-3-metoksibenzaldehid, št. CAS 121-33-5)

vse vrste prašičev (odstavljenih)

1 000

Analizna metoda  (1)

Določanje sorbinske kisline in timola v krmnem dodatku, premiksih in krmi:

tekočinskakromatografija visoke ločljivosti z reverzno fazo z ultravijoličnim detektorjem/detektorjem s serijo diod (RP-HPLC-UV/DAD)

Določanje citronske kisline v dodatku in premiksih:

tekočinska kromatografija visoke ločljivosti z reverzno fazo z ultravijoličnim detektorjem/detektorjem s serijo diod (RP-HPLC-UV/DAD)

Določanje citronske kisline v krmi:

spektrometrična metoda encimskega določanja vsebnosti citronske kisline NADH (reducirana oblika nikotinamid adenin dinukleotida)

-


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija:https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/22


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2120

z dne 16. decembra 2020

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/1964 glede dovoljenja za pripravek iz montmorilonit-ilita kot krmni dodatek za vse živalske vrste

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 13(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo ali spremembo takih dovoljenj.

(2)

Uporaba pripravka iz montmorilonit-ilita kot krmnega dodatka je bila dovoljena za vse živalske vrste z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1964 (2).

(3)

V skladu s členom 13(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je Komisija Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zaprosila za pripravo mnenja o tem, ali bi dovoljenje za pripravek iz montmorilonit-ilita kot krmni dodatek še vedno izpolnjevalo pogoje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 ob upoštevanju spremembe pogojev navedenega dovoljenja. Sprememba se nanaša na trenutno dovoljenje za uporabo dodatka kot sredstva proti strjevanju v dopolnilnih krmnih mešanicah. Zahtevku so bili priloženi ustrezni podporni podatki.

(4)

Agencija je v mnenjih z dne 30. oktobra 2014 (3), 10. septembra 2015 (4) in 20. marca 2020 (5) ugotovila, da predlagana sprememba pogojev za izdajo dovoljenja za pripravek iz montmorilonit-ilita ne spremeni prejšnjih ugotovitev, da dodatek nima škodljivega učinka na zdravje živali, varnost potrošnikov ali okolje. Ugotovila je tudi, da lahko prah, ki nastane med običajnim ravnanjem z dodatkom, celoten respiratorni sistem uporabnikov izpostavi škodljivim snovem (kristalinični silicijev dioksid), za katere niso bile ugotovljene varne ravni izpostavljenosti, in da ga je treba ob odsotnosti podatkov o učinkih na kožo in oči šteti za dražilnega za kožo in oči ter za morebitnega povzročitelja preobčutljivosti kože. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je tudi ugotovila, da je dodatek učinkovit kot sredstvo proti strjevanju. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analiznih metodah krmnih dodatkov v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena predlagane spremembe dovoljenja kaže, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni.

(6)

Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1964 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1964 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1964 z dne 9. novembra 2016 o izdaji dovoljenj za pripravek iz dolomit-magnezita za krave molznice in druge prežvekovalce za proizvodnjo mleka, odstavljene pujske in prašiče za pitanje ter pripravek iz montmorilonit-ilita za vse živalske vrste kot krmna dodatka (UL L 303, 10.11.2016, str. 7).

(3)  EFSA Journal 2014;12(11):3904.

(4)  EFSA Journal 2015;13(9):4237.

(5)  EFSA Journal 2020;18(5):6095.


PRILOGA

V Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1964 se vnos za dodatek montmorilonit-ilit z identifikacijsko številko 1g557 nadomesti z naslednjim:

Identifikacijska številka dodatka

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Kategorija tehnoloških dodatkov. Funkcionalna skupina: vezalci

„1g557

montmorilonit-ilit

Sestava dodatka

Pripravek iz montmorilonit-ilita, glinastega minerala z več plastmi: filosilikati ≥ 75 %.

Lastnosti aktivne snovi

filosilikati ≥ 75 %:

≥ 35 % montmorilonit-ilit (nabrekljiv)

≥ 30 % ilit/muskovit

≤ 15 % kaolinit (nenabrekljiv)

kremen ≤ 20 %

železo (strukturno) 3,6 % (povprečje)

brez azbesta

vse živalske vrste

10 000

20 000

1.

V navodilih za uporabo se navede naslednje:

‚Preprečiti sočasno oralno uporabo z makrolidi‘;

‚Poleg tega preprečiti sočasno uporabo z robenidinom pri perutnini‘.

2.

Pri perutnini: sočasna oralna uporaba s kokcidiostatiki, razen robenidina, je kontraindicirana pri stopnji montmorilonit-ilita nad 10 000 mg/kg popolne krmne mešanice.

3.

Na oznaki krmnega dodatka in premiksov, ki ga vsebujejo, se navede naslednje: ‚Dodatek montmorilonit-ilit je bogat z (inertnim) železom.‘

4.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj za uporabnike dodatka in premiksov pri ravnanju z njimi določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala.

5.

Skupna količina montmorilonit-ilita iz različnih virov v popolni krmni mešanici ne presega najvišje dovoljene vsebnosti 20 000 mg/kg popolne krmne mešanice.

30. november 2026“

Analizna metoda  (1)

Za določanje v krmnem dodatku:

rentgenska difrakcija (XRD);

atomska emisijska spektroskopija z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-AES).

Identifikacijska številka dodatka

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Kategorija tehnoloških dodatkov. Funkcionalna skupina: sredstvo proti strjevanju

„1g557

montmorilonit-ilit

Sestava dodatka

Pripravek iz montmorilonit-ilita, glinastega minerala z več plastmi: filosilikati ≥ 75 %.

Lastnosti aktivne snovi

filosilikati ≥ 75 %:

≥ 35 % montmorilonit-ilit (nabrekljiv)

≥ 30 % ilit/muskovit

≤ 15 % kaolinit (nenabrekljiv)

kremen ≤ 20 %

železo (strukturno) 3,6 % (povprečje)

brez azbesta

vse živalske vrste

20 000

1.

V navodilih za uporabo se navede naslednje:

‚Preprečiti sočasno oralno uporabo z makrolidi.‘;

‚Poleg tega preprečiti sočasno uporabo z robenidinom pri perutnini‘

2.

Dodatek se uporablja na najnižji ravni:

10 000 mg/kg, kadar se uporablja kot sredstvo proti strjevanju neposredno v dopolnilnih krmnih mešanicah;

20 000 mg/kg, kadar se uporablja kot sredstvo proti strjevanju v popolnih krmnih mešanicah.

3.

Pri perutnini: sočasna oralna uporaba s kokcidiostatiki, razen robenidina, je kotraindicirana.

4.

Na oznaki krmnega dodatka in premiksov, ki ga vsebujejo, se navede naslednje: ‚Dodatek montmorilonit-ilit je bogat z (inertnim) železom.‘

5.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj za uporabnike dodatka in premiksov pri ravnanju z njimi določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala.

6.

Skupna količina montmorilonit-ilita iz različnih virov v popolni krmni mešanici ne presega najvišje dovoljene vsebnosti 20 000 mg/kg popolne krmne mešanice.

30. november 2026“

Analizna metoda  (2)

Za določanje v krmnem dodatku:

rentgenska difrakcija (XRD);

atomska emisijska spektroskopija z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-AES).


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.

(2)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/28


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2121

z dne 16. decembra 2020

o izdaji dovoljenja za pripravek iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii DSM 32854, kot krmni dodatek za vse vrste perutnine, okrasne ptice, pujske, prašiče za pitanje, svinje in manj pomembne vrste prašičev za pitanje ali razplod (imetnik dovoljenja: Huvepharma EOOD)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili vloženi trije zahtevki za izdajo dovoljenja za pripravek iz 6-fitaze. Navedenim zahtevkom so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevki zadevajo dovoljenje za pripravek iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii DSM 32854, kot krmni dodatek za vse vrste perutnine, okrasne ptice, pujske, prašiče za pitanje, svinje in manj pomembne vrste prašičev za pitanje ali razplod ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 7. maja 2020 (2), 25. maja 2020 (3) in 1. julija 2020 (4) ugotovila, da pripravek iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii DSM 32854, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje vseh vrst perutnine, okrasnih ptic, pujskov, prašičev za pitanje, svinj in manj pomembnih vrst prašičev za pitanje ali razplod, varnost potrošnikov ali okolje. Ugotovila je tudi, da bi bilo treba dodatek šteti za dražilnega za oči ter za morebitnega povzročitelja preobčutljivosti kože in dihal. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je ugotovila, da je dodatek učinkovit kot zootehnični dodatek za izboljšanje prebavljivosti krme pri vseh vrstah perutnine, okrasnih pticah, pujskih, prašičih za pitanje, svinjah in manj pomembnih vrstah prašičev za pitanje ali razplod. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii DSM 32854, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali pod pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  EFSA Journal 2020;18(5):6141.

(3)  EFSA Journal 2020;18(6):6161.

(4)  EFSA Journal 2020;18(7):6204.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4a32

Huvepharma EOOD

6-fitaza (EC 3.1.3.26)

Sestava dodatka

Pripravek iz 6-fitaze (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Komagataella phaffii (DSM 32854), z najmanjšo aktivnostjo

5 000 FTU  (1)/g v obliki zrnc

5 000 FTU/g v obloženi obliki

5 000 FTU/g v tekoči obliki

vse vrste perutnine

okrasne ptice

pujski

prašiči za pitanje

svinje

manj pomembne vrste prašičev za pitanje ali razplod

250 FTU

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj za uporabnike dodatka in premiksov pri ravnanju z njimi določijo operativne postopke in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala, oči in kožo.

6.1.2031

Lastnosti aktivne snovi

6-fitaza (EC 3.1.3.26), proizvedena s fermentacijo s Komagataella phaffii DSM 32854

Analizna metoda  (2)

Za določanje aktivnosti fitaze v krmnem dodatku:

kolorimetrična metoda, ki temelji na encimski reakciji fitaze na fitat – VDLUFA 27.1.4.

Za določanje aktivnosti fitaze v premiksih:

kolorimetrična metoda, ki temelji na encimski reakciji fitaze na fitat – VDLUFA 27.1.3.

Za določanje aktivnosti fitaze v posamičnih krmilih in krmnih mešanicah:

kolorimetrična metoda, ki temelji na encimski reakciji fitaze na fitat – EN ISO 30024.


(1)  1 FTU je količina encima, ki sprosti 1 mikromol anorganskega fosfata iz natrijevega fitata na minuto v pogojih reakcije pH 5,5 in 37 °C.

(2)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/32


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2122

z dne 16. decembra 2020

o odobritvi neomejenega in dajatev prostega dostopa do Unije za leto 2021 za nekatero blago s poreklom iz Norveške, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, ki jih zajema Uredba (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (1) ter zlasti člena 16(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/859/ES z dne 25. oktobra 2004 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o Protokolu 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (2) ter zlasti člena 3 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Protokol 2 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško z dne 14. maja 1973 (3) (v nadaljnjem besedilu: dvostranski Sporazum o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško) in Protokol 3 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) (4), kakor sta bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 140/2001 z dne 23. novembra 2001 o spremembah Protokolov 2 in 3 k Sporazumu EGP o predelanih in drugih kmetijskih proizvodih (5), določata trgovinske režime med Unijo in Kraljevino Norveško za nekatere kmetijske in predelane kmetijske proizvode.

(2)

Protokol 3 k Sporazumu EGP določa dajatev po stopnji nič, ki se uporablja za vode, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, uvrščene pod oznako KN 2202 10 00, in druge brezalkoholne pijače, ki ne vsebujejo proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404 ali maščob, pridobljenih iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404, uvrščene pod oznako KN 2202 90 10.

(3)

Od 1. januarja 2017 je oznaka KN 2202 90 nadomeščena z oznakama KN 2202 91 00 in 2202 99. Zato bi morala ta uredba zajemati proizvode z oznakami KN 2202 10 00, ex 2202 91 00 in ex 2202 99.

(4)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o Protokolu 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (6) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum v obliki izmenjave pisem) začasno opušča oprostitev dajatev, ki se uporablja v skladu s Protokolom 2 za blago, uvrščeno pod oznaki KN 2202 10 00 (vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome) in ex 2202 90 10 (druge brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor), nadomeščeni z oznakami KN 2202 10 00, ex 2202 91 00 in ex 2202 99. V skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem je dajatev prost uvoz navedenega blaga s poreklom iz Norveške dovoljen le v mejah dajatev proste kvote. Za uvoz, ki presega navedeno dajatev prosto kvoto, je treba plačati dajatev.

(5)

Poleg tega Sporazum v obliki izmenjave pisem določa, da je treba zadevnim proizvodom odobriti neomejen in dajatev prost dostop do Unije, če tarifna kvota do 31. oktobra prejšnjega leta ni bila izčrpana.

(6)

Glede na podatke, predložene Komisiji, letna kvota za leto 2020 za zadevne proizvode, odprta z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/2154 (7), do 31. oktobra 2020 ni bila izčrpana. Zato bi bilo treba zadevnim proizvodom od 1. januarja do 31. decembra 2021 odobriti neomejen in dajatev prost dostop do Unije.

(7)

Zato se začasen preklic oprostitve dajatev, ki se uporablja v skladu s Protokolom 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško, ne uporablja za leto 2021.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja glede trgovine s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Od 1. januarja do 31. decembra 2021 se za blago s poreklom iz Norveške, ki je navedeno v Prilogi, odobri neomejen in dajatev prost dostop do Unije.

2.   Za blago iz Priloge k tej uredbi se uporabljajo pravila o poreklu blaga iz Protokola 3 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 150, 20.5.2014, str. 1.

(2)  UL L 370, 17.12.2004, str. 70.

(3)  UL L 171, 27.6.1973, str. 2.

(4)  UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(5)  UL L 22, 24.1.2002, str. 34.

(6)  UL L 370, 17.12.2004, str. 72.

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2154 z dne 16. decembra 2019 o odprtju tarifne kvote za leto 2020 za uvoz v Unijo nekaterega blaga s poreklom iz Norveške, pridobljenega s predelavo kmetijskih proizvodov, ki jih zajema Uredba (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 327, 17.12.2019, str. 66).


PRILOGA

Blago s poreklom iz Norveške, za katero se od 1. januarja do 31. decembra 2021 odobri neomejen in dajatev prost dostop do Unije

Zaporedna št.

Oznaka KN

Oznaka TARIC

Poimenovanje blaga

09.0709

2202 10 00

 

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome

ex 2202 91 00

10

Brezalkoholno pivo, ki vsebuje sladkor

ex 2202 99 11

11

19

Pijače na osnovi soje z vsebnostjo beljakovin 2,8 mas. % ali več, ki vsebujejo sladkor (saharozo ali invertni sladkor)

ex 2202 99 15

11

19

Pijače na osnovi soje z vsebnostjo beljakovin manj kot 2,8 mas. %; pijače na osnovi oreškov iz poglavja 8 skupne carinske tarife, žit iz poglavja 10 skupne carinske tarife ali semen iz poglavja 12 skupne carinske tarife, ki vsebujejo sladkor (saharozo ali invertni sladkor)

ex 2202 99 19

11

19

Druge brezalkoholne pijače, ki ne vsebujejo proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404 ali maščob, pridobljenih iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404 , ki vsebujejo sladkor (saharozo ali invertni sladkor)


SKLEPI

17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/35


SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/2123

z dne 11. novembra 2020

o odobritvi odstopanja Zvezni republiki Nemčiji in Kraljevini Danski za kombinirano omrežno rešitev Kriegers Flak v skladu s členom 64 Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 7948)

(Besedilo v danskem in nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o električni energiji) ter zlasti člena 64 Uredbe,

po seznanitvi držav članic z vlogo,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Danski in nemški organi so 1. julija 2020 Evropski komisiji predložili prošnjo za odstopanje za kombinirano omrežno rešitev Kriegers Flak (KF) v skladu s členom 64 uredbe o električni energiji.

(2)

Evropska komisija je 7. julija objavila prošnjo za odstopanje na svojem spletišču (2) ter pozvala države članice in zainteresirane strani, naj predložijo pripombe do 31. avgusta 2020. Na sestanku delovne skupine Sveta za energijo 13. julija 2020 so bile države članice prav tako obveščene, da je bila vložena prošnja za odstopanje in da lahko predložijo pripombe.

2.   KOMBINIRANA OMREŽNA REŠITEV KRIEGERS FLAK

(3)

Kriegers Flak kot geografsko območje pomeni greben v Baltskem morju, ki zajema gospodarska območja Danske, Nemčije in Švedske. Zaradi grebena je voda razmeroma plitva, in leta 2007 so se tako Danska, Nemčija in Švedska zanimale za razvoj vetrnih polj na tem območju. Najprej so operaterji prenosnih sistemov iz vseh treh držav članic ocenili možnost ustanovitve skupnega projekta, ki bi povezoval razvoj na zadevnem območju. Od leta 2010 so si za projekt izgradnje vetrnega polja, povezanega z dvema državama (tako imenovani „hibridni projekt“), prizadevali le danski in nemški operaterji sistemov.

(4)

Glede na prošnjo za odstopanje je bil glavni cilj oblikovanja rešitve KF kot hibridnega projekta povečati uporabo povezav med vetrnimi polji in njihovim ustreznim omrežjem na kopnem, s tem da bi se dala ta zmogljivost na voljo za trgovanje med trgovalnimi območji, kadar ne bi bila v celoti potrebna za transport električne energije, proizvedene na vetrnih poljih, do obale.

(5)

Konec leta 2010 sta Energinet.dk (danski operater prenosnega sistema) in 50Hertz (nemški operater prenosnega sistema za to območje) podpisala sporazum o nepovratnih sredstvih za prispevek v višini 150 milijonov EUR iz Evropskega energetskega programa za oživitev (EEPO). Leta 2013 je bila rešitev KF vključena tudi na prvi seznam projektov skupnega interesa, priložen Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1391/2013 (3). Koncept rešitve KF, vključno s konceptom glede predvidene obravnave pretokov električne energije v primeru prezasedenosti („upravljanje prezasedenosti“), je bil predmet intenzivnih razprav z vključenimi nacionalnimi energetskimi regulatorji in je bil predstavljen tudi v stikih z Evropsko komisijo.

(6)

Rešitev KF kot širši projekt združuje naslednje elemente (glej tudi sliko 1 v nadaljevanju):

(a)

vetrni polji Baltic 1 in Baltic 2, ki obe ležita na nemških delih Baltskega morja. Polje Baltic 1 je začelo obratovati leta 2011 in ima zmogljivost 48 MW. Polje Baltic 2 je začelo obratovati leta 2015 in ima zmogljivost 288 MW;

(b)

vetrno polje, tudi imenovano Kriegers Flak, ki leži na danskih delih Baltskega morja. Začetek obratovanja tega vetrnega polja z zmogljivostjo 600 MW je načrtovan za leto 2022;

(c)

priključitev na omrežje z nemških vetrnih polj do nemške obale z zmogljivostjo približno 400 MW z uporabo izmeničnega toka pri napetosti 150 kV na razdalji 136 km, ki se je začela uporabljati leta 2011 oziroma 2015;

(d)

priključitev na omrežje z danskega vetrnega polja do danske obale (na trgovalnem območju Danska 2) z zmogljivostjo 680 MW in uporabo izmeničnega toka pri napetosti 220 kV na razdalji 77–80 km, ki se je začela uporabljati leta 2019;

(e)

„Back-to-back“ pretvorniška postaja v Bentwischu v Nemčiji, ki asinhrono povezuje nordijsko in celinsko sinhrono območje;

(f)

dva visokonapetostna kabla za izmenični tok, ki povezujeta vetrni polji Kriegers Flak in Baltic 2, z zmogljivostjo 400 MW na razdalji 24,5 km;

(g)

za povezavo platform Kriegers Flak in Baltic 2 je bilo treba razširiti obe ploščadi na morju;

(h)

glavni krmilnik za obratovanje povezovalnih vodov. Ta v realnem času nadzoruje pretok obremenitve skozi „back-to-back“ pretvorniško postajo, sproži nasprotno trgovanje v primeru prezasedenosti zaradi večje proizvodnje vetrne energije od pričakovane, sproži omejitev vetrnih polj na morju, kadar je to potrebno kot skrajni ukrep, in prilagodi želene vrednosti napetosti in jalove moči na „back-to-back“ postaji, da se zagotovi napetostna stabilnost. Prav tako na urni ravni napove preostalo zmogljivost prenosa, ki bo dana na voljo na trgu.

(7)

V zvezi z zgoraj navedenimi sredstvi prošnja za odstopanje ne obravnava vetrnih polj, kot da so formalno del projekta KF (ki zato velja za omejenega na sredstva prenosnega omrežja (c) do (h)).

Image 1

(8)

Poleg tega so samo sredstva od (e) do (h) neposredno povezana s „kombiniranjem“ nacionalnih omrežij. Iz sredstev EU so bila torej sofinancirana samo navedena sredstva (na slikah 1 in 2 so označena kot „sredstva KF CGS“).

Image 2

3.   ZAPROŠENA ODSTOPANJA

(9)

Cilj vseh zaprošenih odstopanj je dodelitev zmogljivosti sistema KF na meji trgovalnega območja med trgovalnim območjem Danska 2 (DK2) in nemško-luksemburškim trgovalnim območjem (DE-LU), pri čemer imajo prednost vetrna polja na morju, ki so neposredno povezana s sistemom KF.

(10)

Prosilci prosijo za odstopanje sistema KF od več spodaj opisanih zahtev, ki se nanašajo na najmanjšo razpoložljivo zmogljivost za trgovanje na podlagi člena 16(8) uredbe o električni energiji.

3.1   Člen 16(8) uredbe o električni energiji

(11)

Člen 16(8) uredbe o električni energiji določa, da operaterji prenosnih sistemov ne omejujejo obsega zmogljivosti medsebojnih povezav, ki se da na voljo udeležencem na trgu, zato da se odpravi prezasedenost znotraj njihovega trgovalnega območja ali za upravljanje pretokov, ki izhajajo iz transakcij znotraj trgovalnih območij. Šteje se, da je skladnost s tem odstavkom dosežena, kadar je za meje, pri katerih se uporablja pristop usklajene neto prenosne zmogljivosti, minimalna zmogljivost 70 % prenosne zmogljivosti ob upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti in odštetju nepredvidenih dogodkov, kot je določeno v skladu s smernicami za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, dana na voljo za trgovanje med trgovalnimi območji. Nemški in danski organi prosijo, da ta najmanjši delež ne bi veljal za celotno prenosno zmogljivost ob upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti in odštetju nepredvidenih dogodkov. Namesto tega bi moral veljati le za preostalo zmogljivost, potem ko se odšteje vsa pričakovana zmogljivost za prenos proizvodnje z vetrnih polj, povezanih s sistemom KF, na obalo (v nadaljnjem besedilu: preostala zmogljivost).

(12)

Če je bilo torej od 400 MW prenosne zmogljivosti 320 MW že potrebnih za transport vetrne energije do obale, zahteve iz člena 16(8) na podlagi prošnje za odstopanje veljajo le za 80 MW. Če bi bilo torej vsaj 70 % od 80 MW danih na voljo za trgovanje med območji, bi to po mnenju nemških in danskih organov moralo zadoščati za izpolnitev zahtev iz člena 16(8) uredbe o električni energiji. Zmogljivost, odšteta od skupne zmogljivosti pred izračunom minimalne zmogljivosti, ki je dana na voljo za trgovanje v časovnem okviru za dan vnaprej, temelji na napovedih proizvodnje vetrne energije obeh operaterjev prenosnih sistemov za dan vnaprej. Neuporabljena zmogljivost po dodelitvi zmogljivosti za dan vnaprej se da na voljo na trgu znotraj dneva.

(13)

Opozoriti je treba, da je ta pristop, kot je opisan v prošnji, trenutno vključen v metodologijo za izračun zmogljivosti območja določanja zmogljivosti Hansa, ki se izvaja za časovna okvira za dan vnaprej in znotraj dneva. Območje določanja zmogljivosti Hansa vključuje projekt Kriegers Flak. Nacionalni regulativni organi območja Hansa so se o metodologiji za izračun zmogljivosti območja Hansa dogovorili 16. decembra 2018. Pristojni nacionalni regulativni organi območja se še niso mogli dogovoriti o metodologiji za izračun zmogljivosti območja določanja zmogljivosti Hansa za terminski časovni okvir ter posodobljeni metodologiji za časovna okvira za dan vnaprej in znotraj dneva, predvsem ker ni bilo mogoče skleniti dogovora o pristopu za izračun zmogljivosti na povezovalnem vodu Kriegers Flak. Tako se je rok za sklenitev dogovora podaljšal v upanju, da bo sedanji postopek za odobritev odstopanja prinesel jasnost (4).

3.2   Členi 12, 14, 15 in 16 uredbe o električni energiji

(14)

Členi 12, 14, 15 in 16 uredbe o električni energiji se v več primerih sklicujejo na minimalno raven razpoložljivih zmogljivosti, kot je določena v členu 16(8). Nemški in danski organi prosijo za odstopanje, da minimalna raven zmogljivosti v navedenih členih odraža minimalno raven, kot je izračunana zgoraj, torej 70 % preostale zmogljivosti.

(15)

Komisija tega ne obravnava kot ločeno prošnjo za odstopanje. Pomembno je, da člen 64(1) uredbe o električni energiji ne dopušča odstopanj od člena 12 iste uredbe. Kolikor pa se zaradi odstopanja od člena 16(8) minimalna raven zmogljivosti izračuna drugače, je treba vsa sklicevanja na to minimalno vrednost v Uredbi razumeti kot sklicevanja na vrednost, določeno v sklepu o odstopanju.

3.3   Omrežni kodeksi in smernice

(16)

Na podlagi prošnje se odstopanje upošteva tudi v ustreznih postopkih izračuna zmogljivosti v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2015/1222 (5) o določitvi smernic za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, Uredbo Komisije (EU) 2016/1719 (6) o določitvi smernic za terminsko dodeljevanje zmogljivosti in Uredbo Komisije (EU) 2017/2195 (7) o določitvi smernic za izravnavo električne energije. Kolikor se zaprosi za odstopanja od metodologij, sprejetih v skladu s temi uredbami Komisije, se take prošnje ne štejejo za ločene prošnje za odstopanje, temveč so neločljivo povezane s prošnjo za odstopanje od uredbe o električni energiji. Kolikor se zaradi odstopanja določba uredbe o električni energiji za projekt ne uporablja ali se uporablja le delno, se tudi metodologije, sprejete v skladu z nižjimi ravnmi zakonodaje, ki se nanašajo na zadevno določbo uredbe o električni energiji ali temeljijo na njej, ne uporabljajo.

(17)

Prošnja za odstopanje nadalje navaja, da rezervacija zmogljivosti na dolgoročnem trgu temelji na zmogljivosti, ki ostane po odštetju inštalirane moči vetrnih elektrarn. Rezervacija zmogljivosti v drugih tržnih časovnih enotah temelji na zmogljivosti, ki ostane po odštetju napovedanega dovajanja vetrne energije. Prošnja sicer določa, da se je treba v vseh tržnih časovnih enotah izogibati omejitvi vetrnih polj na morju (šteje se, da se to nanaša samo na vetrna polja Baltic 1 in 2 ter Kriegers Flak) zaradi rezervacije čezmejne zmogljivosti za trgovanje med trgovalnimi območji, vendar Komisija to prošnjo razume kot predvideno posledico drugih zaprošenih odstopanj ter opisanega pristopa k izračunu in dodeljevanju zmogljivosti, ne pa kot prošnjo za ločena odstopanja. Prošnja zlasti izrecno določa, da bi morale biti dodeljene zmogljivosti trdne, zato se nobena dodeljena prenosna zmogljivost ne sme omejiti, da se prepreči omejevanje vetrnih polj na morju.

3.4   Trajanje zaprošenega odstopanja

(18)

V skladu s prošnjo za odstopanje bi odstopanje začelo veljati z začetkom obratovanja KF, pričakovanim v tretjem četrtletju leta 2020, in bi se uporabljalo, „dokler so vetrna polja Baltic 1, Baltic 2 in Kriegers Flak povezana s KF“. Nadalje je v prošnji navedena časovna omejitev, in sicer „dokler ta vetrna polja na morju obratujejo in so povezana s sistemom“.

(19)

Komisija meni, da se to nanaša na vetrna polja, ki že obstajajo, ali kar zadeva vetrno polje Kriegers Flak, katerih obratovanje je načrtovano v bližnji prihodnosti. Tako se za nova vetrna polja, in sicer tudi kot nadaljnje naložbe v obstoječa polja, njihova napovedana proizvodnja ne bi odštela od celotne prenosne zmogljivosti pred izračunom preostale zmogljivosti.

4.   PRIPOMBE, PREJETE V OBDOBJU POSVETOVANJA

(20)

Komisija je med posvetovanjem prejela pripombe petih različnih deležnikov in ene države članice.

V štirih od šestih predloženih stališč je bila izražena naklonjenost zaprošenemu odstopanju ali vsaj razumevanje, vendar je bila v dveh od navedenih stališč zahtevana jasna časovna omejitev odstopanja, pri čemer se je v enem to zahtevalo z namenom hitre prilagoditve projekta pravnemu okviru EU. V enem stališču sama prošnja za odstopanje ni bila komentirana, v šestem stališču pa se je zagovarjala zavrnitev odstopanja, kot druga najboljša rešitev pa je bil predlagan kratek rok zanj.

Kar zadeva trajanje mogočega odstopanja, je bilo v dveh od štirih stališč, ki so podpirala odobritev odstopanja, pozvano, naj odstopanje zajema celotno življenjsko dobo povezanih vetrnih polj, v enem stališču je bilo navedeno, naj se določi trajanje odstopanja, ne da bi bilo predlagano konkretno trajanje, v četrtem stališču pa je bilo navedeno, naj bo odstopanje začasno, pri čemer je bila predlagana petletna časovna omejitev z namenom oblikovanja rešitve s trgovalnim območjem na morju za KF.

V petih od šestih stališč je bilo poudarjeno, da je (pogojni) ad-hoc sklep o odstopanju morda upravičen zaradi edinstvenih značilnosti v obravnavanem primeru, vendar odstopanja niso primerna alternativa določitvi širšega regulativnega okvira za zagotovitev trajne regulativne rešitve. Taka regulativna rešitev bi bila koristna ne le za prihodnje hibridne projekte, temveč bi lahko omogočila tudi nadomestitev odstopanja po določenem času, ki je potreben za dogovor o regulativni obravnavi in morebitnih ponovnih pogajanjih o pogodbah v zvezi s KF. V šestem stališču je bilo priznano, da so se v okviru pojavile spremembe, vendar je bilo poudarjeno, da je pri dolgoročnih projektih naravno, da se v obdobju izvajanja projekta zgodijo nekatere regulativne spremembe.

Kar zadeva vsebino take trajne regulativne rešitve, ki je zunaj področja uporabe tega sklepa o odstopanju, je v dveh stališčih poudarjeno, da bi bilo treba podporo zagotoviti neposredno na tržni podlagi (na primer na dražbah) in ne posredno prek umetno visokih cen električne energije ali posebne obratovalne obravnave, kamor spadata prednostno dispečiranje in neobstoj bilančne odgovornosti. V enem stališču je bilo to podrobneje opisano, pri čemer so bila trgovalna območja na morju podprta kot obetavna rešitev, ki bi jo bilo mogoče v prihodnosti uporabiti tudi za KF, poudarjeno pa je bilo tudi, da zasnova trga ne bi smela razlikovati med proizvodnjo na kopnem in morju, hkrati pa je bila priznana potreba po podrobnejši oceni distribucijskih učinkov trgovalnih območij na morju.

5.   OCENA

(21)

V skladu s členom 64 uredbe o električni energiji je odstopanje od ustreznih določb členov 3 in 6, člena 7(1), člena 8(1) in (4) ter členov 9, 10 in 11, 14 do 17, 19 do 27, 35 do 47 in 51 Uredbe lahko odobreno, če lahko države članice (v tem primeru Danska in Nemčija) dokažejo, da imajo znatne težave pri obratovanju majhnih izdvojenih sistemov ali majhnih povezanih sistemov.

(22)

Razen v primeru najbolj oddaljenih regij se odstopanje časovno omeji in zanj veljajo pogoji, katerih cilj je povečanje konkurenčnosti in povezovanje z notranjim trgom električne energije.

(23)

Nazadnje, odstopanje si prizadeva zagotoviti, da ne ovira prehoda k energiji iz obnovljivih virov, povečane prožnosti, shranjevanja, elektromobilnosti in prilagajanja odjema.

5.1   Majhni izdvojeni ali majhni povezani sistem

(24)

Uredba o električni energiji ne določa splošnih samodejnih odstopanj za majhne povezane ali majhne izdvojene sisteme. Predvideva torej, da vsi taki sistemi ne glede na veliko raznolikost v smislu velikosti in tehničnih značilnosti elektroenergetskih sistemov v EU lahko delujejo in bi morali delovati v skladu s celotnim regulativnim okvirom.

(25)

Vendar je to domnevo mogoče ovreči, in tako je v skladu s členom 64(1) uredbe o električni energiji odstopanje od uporabe nekaterih določb uredbe o električni energiji mogoče, če države članice med drugim pokažejo, da bi lahko uporaba teh določb za majhne izdvojene sisteme povzročila velike težave, zlasti zaradi geografskih razmer ali profilov odjema, pomembnih za zadevne sisteme. Ugotovljeno je bilo na primer, da to velja za nekatere majhne in izdvojene sredozemske otoke z zelo nizkim zimskim odjemom in znatnimi povečanji odjema v kratkih turističnih sezonah (8).

(26)

Uredba o električni energiji poleg izdvojenih sistemov predvideva možnost odobritve odstopanj za majhne povezane sisteme. Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj je sistem v smislu člena 64 uredbe o električni energiji. Zaenkrat se vsi sklepi Komisije o odobritvi odstopanj za izdvojene sisteme nanašajo na otoke. Edini sistem, ki je izrecno omenjen v členu 64, je sistem Cipra, tj. otoka, katerega prenosni sistem trenutno ni povezan s prenosnimi sistemi drugih držav članic, kar kaže na to, da je zakonodajalec v mislih najverjetneje imel otoke, ko je vključil možnost odstopanja za majhne izdvojene ali majhne povezane sisteme.

(27)

Sam izraz „sistem“ ni opredeljen ne v uredbi o električni energiji ne v direktivi o električni energiji. Vendar člen 2(42) oziroma 2(43) direktive o električni energiji opredeljuje izraza „majhni izdvojeni sistem“ oziroma „majhi povezani sistem“. Majhni izdvojeni sistemi so opredeljeni kot „vsak sistem, katerega poraba v letu 1996 je bila manjša od 3 000 GWh, kjer se manj kot 5 % porabe na leto pridobi iz medsebojnih povezav z drugimi sistemi“, majhni povezani sistemi pa kot „vsak sistem, katerega poraba v letu 1996 je bila manjša od 3 000 GWh, kjer se več kot 5 % porabe na leto pridobi iz medsebojnih povezav z drugimi sistemi“.

(28)

Prvič, obe definiciji tako predpostavljata, da je sistem nekaj, znotraj česar je mogoče izmeriti in določiti porabo električne energije. Drugič, je nekaj, kar je mogoče medsebojno povezati z drugimi sistemi. Izraz „interkonektor“ iz člena 2(39) Direktive (ki se razlikuje od Uredbe) je opredeljen tudi kot „oprema za povezavo elektroenergetskih sistemov“. Glede na to je jasno, da mora biti „sistem“ nekaj, kar (i) lahko vključuje točke porabe in (ii) je mogoče z drugimi sistemi povezati z električnimi kabli. Zdi se, da to izključuje razumevanje več prekrivajočih se in prepletenih sistemov kot „sistema“. Namesto tega mora biti en sistem jasno ločljiv od drugega. Najjasnejša ločitev, ki je bila tudi doslej uporabljena v praksi Komisije (9), je topološka ločitev enega geografskega območja od drugega, ko na primer morje ločuje otok od drugih otokov in celine ali gora. Poleg tega je jasno, da mora „sistem“ nekaj držati skupaj ter ne more biti sestavljen iz več popolnoma neodvisnih in nepovezanih elementov, zato veriga ločenih in nepovezanih otokov ne bi sestavljala enega sistema, temveč bi tvorila več sistemov.

(29)

V tem primeru območje, povezano s kabli kot del KF, leži sredi morja. Vetrni polji Baltic 2 in Kriegers Flak ležita na grebenu Kriegers Flak ali v njegovi bližini, vetrno polje Baltic 1 pa med grebenom in nemško obalo. Baltsko morje tako jasno ločuje vetrna polja od celine. Vendar morje ločuje tudi vetrna polja med seboj. Čeprav so med seboj povezana s kabli, se to ne razlikuje od njihove povezave s celinskimi sistemi.

(30)

Vendar sistem KF tvori subjekt, ki ga povezuje skupno obratovanje prek glavnega krmilnika za povezovalne vode. Glavni krmilnik v veliko pogledih deluje kot ločen operater sistema, saj avtonomno izračuna zmogljivost, predlaga sanacijske ukrepe v primeru prezasedenosti, sprejema ukrepe za zagotovitev napetostne stabilnosti in kupuje storitve nasprotnega trgovanja, četudi pod nadzorom operaterjev sistemov, tj. dveh operaterjev prenosnih sistemov, ki sta lastnika omrežnih elementov. KF tako od drugih sistemov ločuje morje, kot en sistem pa je povezan s skupnim obratovalnim konceptom in skupno obratovalno funkcijo. Poleg tega se ne prekriva z drugimi sistemi niti ne bi bilo mogoče trditi, da posamezna vetrna polja tvorijo ločene sisteme. Nobeden od obeh operaterjev prenosnih sistemov ne more enostransko nadzorovati elementov sistema KF.

(31)

Zato kombinirana omrežna zmogljivost KF skupaj s povezanimi vetrnimi polji sestavlja sistem v smislu člena 64 Uredbe.

(32)

Poleg tega je KF nedvomno „majhni“ sistem. Za novoustvarjene sisteme je logično, da sklicevanje na porabo leta 1996 zanje ne velja. To referenčno leto izhaja še iz prve direktive o električni energiji (Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10)), čeprav je mejna vrednost še vedno 2 500 GWh. V poznejših letih se je ohranilo kot referenčna točka, da bi se preprečilo spreminjanje statusa sistemov na podlagi sprememb podatkov o letni porabi.

(33)

Ko je nov sistem dokončan in začne v celoti delovati, je treba njegovo porabo v tistem trenutku uporabiti kot podlago za določitev, ali je sistem „majhni“. To velja tudi za KF. Sistem KF nima znatne porabe, saj je skupna poraba, vključno z izgubami v omrežju, ocenjena na približno 90 GWh. V bližnji prihodnosti tudi ni pričakovati bistvenega povečanja porabe (npr. s proizvodnjo vodika). Poraba v členu 2(42) in (43) Uredbe lahko nakazuje, da je pojem „majhnih sistemov“ povezan s „človeško“ porabo in je zato omejen na naseljene otoke, vendar Komisija meni, da neobstoj gospodinjskega ali industrijskega odjema ne izključuje opredelitve sistema kot „majhnega sistema“. Nadalje, ker ni minimalnega praga, zahteva po človeški porabi znotraj sistema ne bi zagotovila nobenega pomembnega merila za ločevanje. Sklepi Komisije o majhnih sistemih so večinoma namenjeni reševanju določenih izzivov za stabilno in konkurenčno oskrbo prebivalcev sistema, vendar besedilo Uredbe ne omejuje možnosti odstopanja na tovrstne težave. Ker se člen dejansko nanaša na znatne težave pri „obratovanju“ sistema, lahko navedene težave temeljijo tudi na interakciji med sistemom in proizvodnjo, ki se nahaja v njem, ter interakciji z odjemom.

(34)

Nazadnje je KF, ki tudi sam zagotavlja znatno zmogljivost medsebojnih povezav, nedvomno „povezan“.

(35)

Tako je KF majhni povezani sistem v smislu člena 64(1)(a) uredbe o električni energiji.

5.2   Znatna težava pri obratovanju sistema

5.2.1   Kaj je znatna težava?

(36)

Člen 64 se zelo široko nanaša na znatne težave pri obratovanju sistema. Izraz „znatne težave“ ni zakonsko opredeljen niti ga ni Komisija opredelila pri svojem odločanju. Odprta formulacija Komisiji omogoča, da upošteva vse morebitne težave, povezane s posebnim položajem majhnih sistemov, če so znatne in ne le obrobne. Take težave se lahko pomembno razlikujejo glede na geografske posebnosti, proizvodnjo in porabo zadevnega sistema, pa tudi na podlagi tehničnega razvoja (kot sta shranjevanje električne energije in majhna proizvodnja).

(37)

V preteklih sklepih so se težave, ki jih je bilo treba rešiti, nanašale na ohranjanje družbene povezanosti in/ali enakih konkurenčnih pogojev med celino in otoki v razmerah, ko je sigurnost sistema na otoku zahtevala dodatne ukrepe ali pomenila bistveno višje stroške na otoku v primerjavi s celino. „Obratovanje“ se tako ne sme razlagati ozko, na primer z zahtevo, da brez odstopanja varno obratovanje sistema ne bi bilo mogoče. Namesto tega od nekdaj velja, da „težave“ vključujejo tudi socialno-ekonomske težave za uporabnike zadevnega sistema (11).

(38)

Poleg tega se morajo zadevne težave pojaviti pri obratovanju sistema. Tako se zdi težko zamisliti utemeljitev, temelječo izključno na učinkih, ki se pojavijo zunaj sistema, npr. učinkih na nacionalne sheme subvencioniranja. To ne izključuje pomembnosti „posrednih“ učinkov, na primer na varno obratovanje sistema.

5.2.2   Sistem KF kot prvi tovrstni projekt

(39)

Sistem KF je prvi tovrstni sistem, ki kombinira povezovalne kable med sistemi na kopnem in vetrnimi polji na morju v dveh različnih državah, kabel, ki povezuje navedena vetrna polja na morju in s tem omogoča trgovanje z električno energijo med obema sistemoma na kopnem, „back-to-back“ pretvorniško postajo med dvema različnima sinhronima območjema, dve različni ravni napetosti, povezani prek transformatorja na morju, in glavni krmilnik za povezovalne vode, ki avtonomno (pod nadzorom operaterjev obeh operaterjev prenosnih omrežij) nadzoruje različne sistemske elemente, začne nasprotno trgovanje ali omejevanje, kjer je to potrebno, in določi želene vrednosti „back-to-back“ pretvornika.

(40)

Vzpostavitev prvega takega sistema je zapleten podvig, pri katerem je bilo treba premagati znatne izzive. Glede na izjemno zapletenost projekta je od načrtovanja projekta do končne realizacije minilo zelo veliko časa.

(41)

Ko so Komisija in operaterja prenosnih sistemov leta 2010 podpisali sporazum o nepovratnih sredstvih, s katerim je bilo projektu KF namenjenih 150 milijonov EUR sredstev EU, je bilo v sporazumu določeno, da je začetek obratovanja sistema KF načrtovan za junij 2016.

(42)

Ker pa gre za prvi tovrstni projekt, se je sredi projekta pojavila potreba po spremembi konfiguracije sistema. Sprva je bila načrtovana uporaba kablov HVDC, ker pa je načrtovana platforma HVDC na morju postala približno 250 % dražja od pričakovanj (12), je bilo treba sistem preoblikovati ter uporabiti kable za izmenični tok na morju. Revidirani sporazum o nepovratnih sredstvih je bil podpisan septembra 2015.

(43)

Zaradi te spremenjene strukture se je znatno zmanjšala prenosna zmogljivost poleg tiste, ki je potrebna za prenos vetrne energije, ki jo proizvedejo vetrna polja na morju, do obale. To je mogoče prikazati s primerjavo dveh primerov upravljanja prezasedenosti, ki ju je družba Energinet.dk predložila Komisiji v dveh različnih predstavitvah, in sicer 14. novembra 2012 in 3. septembra 2014:

Image 3

Image 4

(44)

Navedena primera kažeta, da je ob predpostavljeni enaki količini proizvedene vetrne energije v obeh scenarijih zmogljivost sistema KF, ki je dana na voljo trgu za trgovanje z Nemčijo, v projektu iz leta 2012 znašala 830 MW, v projektu iz leta 2014 pa 230 MW. Vendar bi bilo treba opozoriti, da je dejanska razlika med obema konstrukcijama projekta močno odvisna od vetrovnih razmer (13).

(45)

Ta pomembna sprememba v zasnovi projekta kaže na posebno težavo tega projekta. Nova zasnova uporablja nenavadno dolge kable za izmenični tok, pri čemer je skupna dolžina priključka za izmenični tok več kot 200 km, pri kateri bi se običajno uporabljala tehnologija enosmernega toka (kot je bilo sprva načrtovano). To prinaša izzive za napetostno stabilnost znotraj sistema KF. Za reševanje tega izziva je bil razvit koncept glavnega krmilnika za povezovalne vode za spremljanje in nadzorovanje sredstev KF ter po potrebi ustrezen odziv (avtonomno, vendar pod nadzorom operaterjev prenosnih sistemov).

(46)

Odzivi glavnega krmilnika za povezovalne vode vključujejo nabavo ustrezne količine nasprotnega trgovanja v primeru prezasedenosti. V zelo vetrovnih razmerah bi že proizvodnja vetrnih polj na morju zasedla zelo velik delež kablov. Če bi bili v takih razmerah potrebni visoki minimalni obsegi trgovinske menjave, bi bil velik obseg nasprotnega trgovanja pogostejši.

(47)

Na primer: kadar bi bila cena na območju DE/LU višja od cene na območju DK2, bi bil povezovalni kabel med nemškimi vetrnimi polji in nemško obalo preobremenjen, za zagotovitev minimalnega obsega trgovanja na tem kablu pa bi bilo potrebno nasprotno trgovanje iz DE/LU proti DK. Če bi bilo treba v takšnih razmerah vsaj 70 % zmogljivosti 400 MW (torej 280 MW) dati na voljo za trgovanje, bi se ta zmogljivost uporabila za pretok električne energije z območja DK2 (morda iz proizvodnje vetra na Danskem ali v drugih skandinavskih državah) na območje DE/LU. Vendar bi dodatek 280 MW in vetrna energija z vetrnih polj Baltic 1 in Baltic 2, ki ležita na trgovalnem območju DE/LU, presegla zmogljivost povezovalnega kabla med navedenima vetrnima poljema in nemško obalo.

(48)

Da bi bila ta zmogljivost na voljo, bi bilo torej treba zmanjšati proizvodnjo vetrnih polj (omejitev/prerazporejanje navzdol) ali pa bi morali operaterji sistemov sodelovati v nasprotnem trgovanju (trgovanje z električno energijo z območja DE/LU na območje DK2). Oba pristopa bi zmanjšala fizični pretok na kablu in preprečila preobremenitev. Kot je določeno tudi v členu 13 uredbe o električni energiji, se za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov prerazporejanje proizvodnje navzdol in na netržni osnovi uporablja samo, kadar ni druge možnosti. Poleg tega bi lahko znatno zmanjšanje števila obratovalnih ur sredstev za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov negativno vplivalo na njihov poslovni model ali cilje podpornega programa za obnovljive vire. Zato je glavni krmilnik za povezovalne vode projektiran tako, da zmanjšuje proizvodnjo električne energije na vetrnih poljih le kot skrajno sredstvo, prezasedenost pa najprej rešuje z nasprotnim trgovanjem.

(49)

Z uporabo člena 16(8) bi se torej povečal obseg potrebnega nasprotnega trgovanja. To bi nedvomno povečalo zapletenost vzdrževanja stabilnega obratovanja sistema KF, saj bi bila potrebna pogostejša posredovanja glavnega krmilnika za povezovalne vode, ki bi moral avtonomno obravnavati večji obseg trgovanja. Vendar na podlagi razpoložljivih informacij ni videti, da bi ta povečana zapletenost vzbudila dvome o obratovalni sigurnosti samega sistema KF in s tem sama po sebi upravičila odstopanje.

(50)

Vendar je v zvezi s tem pomembno poudariti, da se v uredbi o električni energiji izrecno priznavajo posebni izzivi inovativnih projektov na splošno in zlasti hibridnih sredstev, ki združujejo medsebojne povezave in povezave na kopnem.

(51)

Člen 3(l) uredbe o električni energiji določa, da „tržna pravila dopuščajo oblikovanje predstavitvenih projektov, ki naj bi se izvedli na področju trajnostnih, zanesljivih in nizkoogljičnih virov energije, tehnologij ali sistemov in izkoristili v korist družbe“. Tako zakonodajni okvir stremi k spodbujanju predstavitvenih projektov. V členu 2(24) uredbe o električni energiji je predstavitveni projekt opredeljen kot „projekt, ki predstavlja tehnologijo kot prvo svoje vrste v Uniji in pomeni pomembno inovacijo, ki bistveno presega najsodobnejšo tehnologijo“. To očitno velja za KF, ki je prvi tak projekt in za katerega so bile, kot kažejo tudi pomembni izzivi pri njegovi uresničitvi, potrebne pomembne inovacije, ki presegajo najsodobnejšo tehnologijo.

(52)

Poleg tega uvodna izjava 66 Uredbe določa, da bi morala biti „električna infrastruktura na morju z dvojno funkcionalnostjo (t. i. hibridna sredstva na morju), ki kombinira transport vetrne energije, pridobljene na morju, na obalo in povezovalne vode, […] prav tako […] upravičena do izvzetja v skladu s pravili, ki se uporabljajo za nove povezovalne vode za enosmerni tok,“ kjer so stroški projekta še posebno visoki, pa tudi za povezovalne vode za izmenični tok. Kriegers Flak je bistveno bolj zapleten od povprečnega projekta povezovalnega voda za izmenični tok, zato bi bil načeloma upravičen do izvzetja v skladu s členom 63. „Po potrebi bi moral regulativni okvir ustrezno upoštevati poseben položaj teh sredstev, da bi presegli ovire za zagotovitev z družbenega vidika stroškovno učinkovitih hibridnih sredstev na morju.“ Ta uvodna izjava izrecno omenja izvzetja za nove povezovalne vode, pri čemer se sklicuje na člen 63, vendar uporaba besedne zveze „such as“ (na primer) v angleškem besedilu kaže, da to ni edina pot do posebnih okvirov za hibridna sredstva, na katera želi opozoriti uvodna izjava. Ker je KF prvo hibridno sredstvo, je jasno, da so zakonodajalci pri pripravi osnutka uvodne izjave 66 vedeli za ta projekt in menili, da bo zanj morda potreben poseben regulativni okvir.

(53)

Čeprav uvodna izjava ne more spremeniti pravnih zahtev iz Uredbe za odobritev posebnih okvirov z odstopanji ali izvzetji in člen 3(l) ne določa posebnih zahtev glede tega, kako naj regulativni okviri obravnavajo predstavitvene projekte, oba skupaj kažeta na željo zakonodajalca, da Komisija še zlasti upošteva poseben položaj in izzive za hibridna sredstva in predstavitvene projekte.

(54)

Glede na to se KF kot predstavitveni projekt sooča s povečano zapletenostjo. Obsega te zapletenosti še ni mogoče v celoti prikazati, saj gre za prvi tovrstni projekt. To bi lahko zadostovalo, da se zapletenost opredeli kot težava v skladu s členom 64. Vendar bi to vprašanje lahko ostalo odprto, če bi zadostovali drugi razlogi za odstopanje, in sicer samostojno ali skupaj z zgoraj opisanim zapletenim obratovanjem in konstrukcijo sistema KF kot prvega tovrstnega hibridnega sredstva.

5.2.3   Sigurno obratovanje območja DK2

(55)

Poleg večje zapletenosti obratovanja sistema KF bi povečan obseg nasprotnega trgovanja vplival tudi na sosednja trgovalna območja. Območje DE/LU je veliko območje, območje DK2 pa je bistveno manjše. Posledica je bolj omejena razpoložljivost virov za regulacijo navzgor in navzdol. V prošnji za odstopanje je navedeno, da bi bilo mogoče zadevne vire v celoti izkoristiti že z nasprotnim trgovanjem za sistem KF.

(56)

Lahko bi se pojavila vprašanja, ali bi bila takšna tehnična nerazpoložljivost virov za nasprotno trgovanje pogosta, saj bi nasprotno trgovanje običajno potekalo v zelo vetrovnih razmerah, ko na območju DK2 proizvaja vetrno energijo veliko število proizvodnih naprav, vendar glede na velik nabor mogočih razmer v omrežju tega ni mogoče popolnoma izključiti.

(57)

Vendar ima KF na voljo tudi druga sredstva za upravljanje prezasedenosti svojega omrežja. Na primer ob nerazpoložljivosti virov za nasprotno trgovanje bi objekt KF še vedno lahko varno obratoval, če bi se zmanjšala proizvodnja vetrnih polj samega sistema KF. To je v skladu s členom 13 uredbe o električni energiji izrecno dovoljeno, kadar je to potrebno za zagotovitev obratovalne sigurnosti.

(58)

Poleg tega bi bilo treba opozoriti, da samo povišanje sistemskih stroškov, pa naj bo to zaradi povišanja stroškov nasprotnega trgovanja ali povišanja stroškov pri nabavi rezerv za območje DK2, kot tako ne more biti podlaga za odstopanja po členu 64. V zvezi s tem bi bilo treba tudi opozoriti, da je Komisija v nedavnem sklepu o zavezah v zadevi AT.40461, Povezovalni daljnovod DE/DK, ki je preučevala sistematične omejitve čezmejnih zmogljivosti v skladu s pravili konkurence EU, menila, da dodatnih stroškov, ki izhajajo iz povečanih potreb po nasprotnem trgovanju ali prerazporejanju, ni mogoče sprejeti kot utemeljitev za omejevanje čezmejnih pretokov (14).

5.2.4   Legitimna pričakovanja

(59)

Nazadnje, v prošnji za odstopanje je navedeno, da so se prve razprave o projektu KF začele že leta 2007 in da je bil projekt od nekdaj načrtovan na podlagi posebnega pristopa k upravljanju prezasedenosti, s katerim se trgu dodelijo samo tiste zmogljivosti, ki ostanejo po odštetju napovedi vetra dan vnaprej.

(60)

Poleg tega je v prošnji navedeno, da so se od leta 2007 zgodile pomembne spremembe regulativnega okvira in da je zlasti uredba o električni energiji z uvedbo člena 16(8) določila nove zahteve v primerjavi z obstoječo zakonodajo. V prošnji za odstopanje je navedeno, da je bila naložbena odločitev leta 2016 sprejeta ob predpostavki, da bi vetrna polja na morju lahko imela korist od načela prednostnega dispečiranja na podlagi Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) in da je bila posledica tega možnost zmanjšanja zmogljivosti za čezmejno trgovanje.

(61)

Komisija želi v zvezi s tem poudariti, da načelo čim večjega povečanja čezmejne zmogljivosti ni nov koncept in zato navedenih argumentov ni mogoče sprejeti. Prvič, izhaja iz temeljnih načel prava EU ter zlasti člena 18 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo glede na državljanstvo, in člena 35 PDEU, ki prepoveduje količinske omejitve pri izvozu in vse ukrepe z enakim učinkom. Drugič, s členom 16(3) Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (16) je bila naložena obveznost kar največjega povečanja povezovalne zmogljivosti, pri čemer se je zahtevalo, naj se „najvišja možna zmogljivost povezovalnih daljnovodov in/ali prenosnih omrežij za čezmejni pretok […] da na voljo udeležencem na trgu, ob upoštevanju varnostnih standardov za zanesljivo delovanje omrežja“. V Prilogi 1.7 k navedeni uredbi je tudi določeno, da operaterji prenosnih sistemov „ne smejo omejiti povezovalne zmogljivosti z namenom reševanja prezasedenosti na njihovem nadzornem območju“. Poleg tega je Komisija 14. aprila 2010 v zadevi AT.39351, Povezovalni daljnovodi na Švedskem (17), sprejela zaveze švedskega operaterja prenosnih sistemov, ki je na podlagi ugotovitev predhodne ocene Komisije zlorabil svoj prevladujoči položaj na švedskem trgu z omejevanjem čezmejne zmogljivosti, da bi rešil notranjo prezasedenost, kar je v nasprotju s členom 102 PDEU. Podobna predhodna ugotovitev, na podlagi katere so bile sprejete zaveze, je bila določena v zadevi AT.40461, Povezovalni daljnovod DE/DK (18), za mejo med zahodno Dansko (DK1) in nemško-luksemburškim območjem.

(62)

Na podlagi zgoraj opisanih načel bi morali operaterji trgov zavedati poznati načelo kar največjega povečanja čezmejne zmogljivosti. Vsekakor pa je najpozneje od aprila 2010 na podlagi zadeve AT.39351, Povezovalni daljnovodi na Švedskem, razlaga Komisije o obstoječih pravilih v zvezi s čezmejno zmogljivostjo povsem jasna. Nazadnje, v nasprotju s trditvami v prošnji za odstopanje točka 1.7 Priloge 1 k Uredbi (ES) št. 714/2009 prav tako ni ad infinitum dopuščala zmanjšanja prenosne zmogljivosti med območji zaradi operativne sigurnosti, stroškovne učinkovitosti ali zmanjšanja negativnih učinkov na notranji trg z električno energijo. Kadar je bila taka omejitev izjemoma dovoljena, je bila očitno dopustna le, „dokler se ne najde dolgoročna rešitev“. Tako vzpostavitev celotnega sistema ob zanašanju na trajno zmanjšanje v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009 očitno ni bila dovoljena.

(63)

Vendar se vsaj nekaterim udeležencem na trgu razmerje med obveznostjo kar največjega povečanja čezmejne zmogljivosti v skladu z uredbo o električni energiji ter dodelitvijo prednostnega dispečiranja in prednostnega dostopa do energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo 2009/28/ES ni zdelo povsem jasno, poleg tega pa prosilci poudarjajo, da so nosilci projekta v stikih z Evropsko komisijo večkrat izpostavili to vprašanje v zvezi s tem prvim tovrstnim projektom. Operaterji prenosnih sistemov, ki so delali pri projektu KF, tudi niso preprosto prezrli morebitnega izziva za pristop, ki so ga predvideli za upravljanje prezasedenosti. Nasprotno, svoj načrtovani pristop so večkrat predstavili službam Evropske komisije. Po mnenju prosilca je dejstvo, da službe Evropske komisije v številnih stikih z nosilci projekta od leta 2010 niso zahtevale spremembe strukture projekta KF na način, ki bi zagotovil uporabo načela kar največjega povečanja zmogljivosti, prispevalo k zmedenosti nosilca projekta glede veljavnih pravil za ta projekt.

(64)

V vlogi za nepovratna sredstva za projekt KF (19) iz leta 2010 je bilo določeno, da je treba najti pravilno razlago prednostnega dovajanja za zagotovitev izvedljivosti projekta. V skupni študiji izvedljivosti, ki je bila predložena službam Komisije, je bilo navedeno, da je „osnovna predpostavka, da se zmogljivost na medsebojnih povezavah, za katero se ne pričakuje, da bo potrebna za transport vetrne energije, lahko da na razpolago promptnemu trgu“. Pričakovana dodatna prenosna zmogljivost za trgovanje je bila torej le zmogljivost, ki je ostala po transportu proizvedene vetrne energije z morja na obalo.

(65)

V študiji je bilo navedeno tudi, da imajo „na podlagi Direktive 2009/28/ES […] vse države prednostni dostop do omrežja za obnovljive vire energije. Poleg tega nemška nacionalna zakonodaja zahteva, da lahko vetrne turbine ves čas dovajajo električno energijo v nemško nacionalno prenosno omrežje. Vendar se lahko v primeru nezadostne prenosne zmogljivosti formalne zahteve za dostop do omrežja rešijo z nasprotnim trgovanjem ali izravnalnimi tržnimi ukrepi.“ Tako se je že razpravljalo o vprašanju upravljanja prezasedenosti in možni rešitvi prek nasprotnega trgovanja.

(66)

Kljub temu se o pristopu k upravljanju prezasedenosti še ni nehalo razpravljati, med drugim s službami Evropske komisije. Operater prenosnih sistemov Energinet.dk je v zelo podobnih predstavitvah 14. novembra 2012 in (na podlagi revidiranega projektnega načrta) 3. septembra 2014 izrecno navedel, da je „model upravljanja prezasedenosti bistveni del podlage za naložbeno odločitev“. V obeh predstavitvah so bile izrecno izpostavljene morebitne nasprotujoče si interpretacije prednostnega dostopa na podlagi člena 16 Direktive 2009/28/ES na eni strani in načela največjega mogočega povečanja zmogljivosti iz člena 16 Uredbe (ES) št. 714/2009 na drugi strani.

(67)

V predstavitvah je bilo jasno opisano, kako so operaterji prenosnih sistemov nameravali razrešiti ta konflikt za projekt KF, in sicer: „[Z]mogljivost za proizvodnjo vetrne energije za kopensko omrežje bo rezervirana na podlagi napovedi za dan vnaprej,“„preostala zmogljivost pa bo dana na razpolago za povezovanje trgov [s čimer je opredeljena zmogljivost, dana na razpolago za trgovanje] in se bo uporabljala enako kot zmogljivost na drugih povezovalnih vodih.“ V predstavitvi iz leta 2014 ni bila (pisno) poudarjena zmanjšana zmogljivost za trg v primerjavi s prejšnjim projektnim načrtom, vendar ni bila niti skrita. Nasprotno, obe predstavitvi sledita popolnoma isti strukturi, ob njuni primerjavi pa je razlika jasno vidna.

(68)

Tako je bil od leta 2010 pomen pristopa k upravljanju prezasedenosti večkrat poudarjen na sestankih z nacionalnimi regulatorji in službami Evropske komisije, pri čemer je bilo izpostavljeno, da je različne pravne zahteve, ki izhajajo iz sekundarne zakonodaje, mogoče videti kot nasprotujoče si. Vsaj poznejše predstavitve jasno določajo tudi načrtovani pristop projektnih strani k reševanju te težave in vpliv, ki bi ga to imelo na čezmejno zmogljivost. V navedenih letih so nacionalni organi in Komisija še naprej podpirali projekt, med drugim z znatnimi finančnimi prispevki, ne da bi zahtevali spremembe strukture projekta.

(69)

Komisija tudi ugotavlja, da se je o predlaganem konceptu obširno razpravljalo z zadevnimi nacionalnimi organi in da ni nobeden od vključenih nacionalnih regulatorjev nasprotoval predvidenemu konceptu upravljanja prezasedenosti. Nasprotno, koncept so odobrili vsi regulatorji zadevnega območja „Hansa“ v okviru odobritve metode za izračun zmogljivosti območja Hansa.

(70)

Seveda zgolj dejstva, da nacionalni organi in Komisija več let niso izrazili pravnih pomislekov v zvezi s projektom, nikakor ni mogoče razumeti kot utemeljitev za odobritev odstopanja za projekt. Poleg tega je, kot je poudarjeno tudi v odgovoru na posvetovanje, pri projektih z zelo dolgimi obdobji izvajanja pričakovati nekatere spremembe (ali pojasnila) regulativnih zahtev. A glede na zapletenost teme in obsežne razprave o regulativnem okviru Komisija ne more izključiti, da so projektne strani morda upravičeno domnevale, da lahko nadaljujejo projekt v skladu z načrti. To potrjuje tudi več predložitev Komisiji, vključno s tistimi, ki odstopanje obravnavajo precej kritično. Če bi nacionalni regulatorji, ministrstva ali Komisija ugovarjali, bi bil projekt morda spremenjen že pred začetkom obratovanja, npr. s povečanjem povezovalne zmogljivosti na kopnem za prilagoditev večjim pretokom za trgovanje (kot je bilo sprva načrtovano in nato opuščeno, ko je bil projekt spremenjen).

(71)

Upravljanje prezasedenosti je bilo omenjeno kot bistveni del naložbene odločitve, ker je bilo treba v naložbeni odločitvi upoštevati interese vseh vključenih strani. To je vključevalo vlogo vetrnih elektrarn na morju, ki so prejemale subvencije prek različnih državnih podpornih sistemov. Če bi bilo treba največjo zmogljivost dodeliti za trgovanje, bi se posledično brez dvoma povečala verjetnost omejitve vetrnih elektrarn na morju.

(72)

Če omejitev poteka na netržni osnovi, so navedeni proizvodni obrati v skladu s členom 13(7) seveda upravičeni do popolnega finančnega nadomestila izgubljenih prihodkov iz podpornih shem in na trgu za dan vnaprej. Kadar bi bili lahko izgubljeni prihodki višji od tega (npr. v okviru trga znotraj dneva ali na podlagi sistemskih storitev), Uredba ne določa obveznosti za nadomestilo (bi pa lahko taka obveznost izhajala iz nacionalne zakonodaje). Vsekakor bi znatno povečanje omejevanja vetrnih polj na morju bistveno spremenilo osnovne predpostavke projekta, katerih cilj je bil povečati možnosti vetrnih polj na morju za transport električne energije do obale, povečati zanesljivost oskrbe z električno energijo na območju DK2 in povečati zmogljivosti za trgovanje, ne da bi se bistveno spremenila položaj obstoječih vetrnih polj na morju ali prednost, ki se daje njihovem dovajanju v ustreznih nacionalnih okvirih. Če bi projektne strani vedele, da je treba največjo zmogljivost dati na voljo za trgovanje ne glede na pravice prednostnega dostopa vetrnih polj, projekt morda nikoli ne bi bil izveden.

(73)

Glede na redne stike z nacionalnimi regulatorji, ministrstvi in Komisijo, med katerimi je bil pojasnjen načrtovani pristop, je verjetno, da bi projektne strani lahko napačno razumele pravni položaj. Ob upoštevanju tega in glede na posebno pozornost, ki jo je treba nameniti izzivom, s katerimi se sooča ta poseben predstavitveni projekt za hibridna sredstva, bi bilo za uporabo pravnih zahtev, zaradi katerih bi bile potrebne večje spremembe osnov projekta in ki bi, če bi bile jasne že prej, lahko ustavile izvedbo projekta ali spremenile njegove osnove, dejansko mogoče reči, da ustvarjajo znatne težave pri obratovanju majhnega povezanega sistema.

(74)

Tako lahko Komisija sklene, da bi popolna uporaba člena 16(8) uredbe o električni energiji za sistem KF povzročila znatne težave pri obratovanju majhnega povezanega sistema.

5.3   Področje uporabe odstopanja

(75)

Odstopanje se uporablja za izračun in dodeljevanje zmogljivosti med območji na medsebojni povezavi KF, pri čemer odstopa od zahtev iz člena 16(8) uredbe o električni energiji, kolikor določa najnižji prag 70 % skupne prenosne zmogljivosti medsebojne povezave KF. Namesto tega se člen 16(8) uredbe o električni energiji uporablja, kolikor se da na voljo vsaj 70 % preostale zmogljivosti, kar pomeni vsaj 70 % zmogljivosti, ki ostane po odštetju zmogljivosti, potrebne za transport proizvodnje z vetrnih polj Baltic 1, Baltic 2 in Kriegers Flak do ustreznih kopenskih sistemov, in temelji na dnevnih napovedih o proizvodnji električne energije na teh poljih.

(76)

Kadar se druge določbe nanašajo na minimalni prag iz člena 16(8) uredbe o električni energiji, se to razlaga kot sklicevanje na minimalni prag, določen v tem sklepu. To velja tudi za kodekse in smernice za elektroenergetska omrežja, vključno z uredbami o dodeljevanju zmogljivosti in upravljanju prezasedenosti, terminskem dodeljevanju zmogljivosti in izravnavi električne energije, ter za pogoje in metodologije, ki temeljijo na navedenih uredbah Komisije.

(77)

Vse druge zahteve iz člena 16 uredbe o električni energiji, zlasti zahteva po dajanju na voljo najvišje mogoče ravni zmogljivosti medsebojnih povezav ob spoštovanju varnostnih standardov za sigurno obratovanje omrežja, ostanejo veljavne.

5.4   Brez ovir za prehod k energiji iz obnovljivih virov, povečano prožnost, shranjevanje energije, elektromobilnost in prilagajanje odjema

(78)

Člen 64 uredbe o električni energiji določa, da si odločitev prizadeva zagotoviti, da ne ovira prehoda k energiji iz obnovljivih virov, povečane prožnosti, shranjevanja, elektromobilnosti in prilagajanja odjema.

(79)

Cilj odločitve o odstopanju je omogočiti prvi predstavitveni projekt svoje vrste, ki stremi k boljši vključitvi energije iz obnovljivih virov v elektroenergetski sistem. Zato ne ovira prehoda k energiji iz obnovljivih virov. Prav tako nima opaznega vpliva na elektromobilnost ali prilagajanje odjema.

(80)

Kar zadeva povečano prožnost in shranjevanje energije, je treba opozoriti, da je možnost, da storitve prožnosti (vključno s shranjevanjem) podpirajo elektroenergetski sistem, neposredno odvisna od zagotovitve natančnih in jasnih signalov glede naložb in dispečiranja navedenim ponudnikom storitev. Morebitna strukturna prezasedenost znotraj trgovalnega območja daje izkrivljene naložbene signale za storitve prožnosti, značilne za lokacijo. Na primer naložbe v proizvodnjo vodika ali shranjevanje energije v baterijah znotraj sistema KF bi bile lahko uspešnejše v regulativnem okviru, ki pravilno odraža prezasedenost med sistemom KF in obema sistemoma na kopnem. Glede na znatne tehnološke izzive, s katerimi se spopadajo naložbe na morju, to ne pomeni samodejno, da bi bile take naložbe v primeru ločenega trgovalnega območja na morju za sistem KF izvedljive, vendar je jasno, da lahko pristop na podlagi odločitve o odstopanju negativno vpliva na take naložbene potenciale v primerjavi z vzpostavitvijo trgovalnega območja na morju.

(81)

Po drugi strani pa se s členom 64 uredbe o električni energiji ne zahteva, da se z odločitvami o odstopanjih kar najbolj poveča potencial za prožnost ali shranjevanje energije, temveč si morajo le prizadevati zagotoviti, da ju ne ovirajo. Drugače rečeno, odstopanje ne preprečuje razvoja, ki bi se brez odstopanja zgodil naravno. Vendar ni gotovo, ali bi sistem KF brez odstopanja obratoval kot ločeno trgovalno območje na morju. Kot so poudarili tudi sodelujoči na posvetovanju, bi trgovalno območje na morju lahko imelo pomembne prednosti za delovanje trga, preglednost in učinkovito uporabo omrežnih sredstev, vendar prinaša tudi nekatere zaplete, npr. pri porazdelitvi stroškov in koristi. Ni jasno, ali bi brez vzpostavitve trgovalnega območja na morju popolno izvajanje člena 16(8) uredbe o električni energiji v okviru projekta KF samo po sebi zagotovilo natančnejše naložbene signale za storitve prožnosti ali shranjevanje.

(82)

Čeprav torej odstopanje ne ovira prehoda k povečani prožnosti, vključno s shranjevanjem energije, je pomembno upoštevati potrebo po ustreznih naložbenih signalih in njegov vpliv na morebitne naložbe v shranjevanje ali druge naložbe v prožnost v zvezi s pogoji za odstopanje.

5.5   Časovna omejitev odstopanja ter pogoji za povečanje konkurenčnosti in povezovanja z notranjim trgom električne energije

(83)

Člen 64 uredbe o električni energiji izrecno določa, da se odstopanje časovno omeji in da zanj veljajo pogoji, katerih cilj je povečanje konkurenčnosti in povezovanje z notranjim trgom električne energije.

5.5.1   Časovna omejitev

(84)

Omejitve časa torej ni mogoče upravičiti samo z načelom sorazmernosti, npr. če bi lahko krajše odstopanje rešilo zadevne težave ali če bi daljše odstopanje povzročilo nesorazmerno breme za udeležence na trgu. Uredba določa obvezno omejitev zaradi več namenov. Predvsem predvideva, da se lahko splošni regulativni okvir uporablja za vse razmere na notranjem trgu in da taka splošna uporaba koristi družbi. V členu 64 se priznava, da bodo sicer za posebne situacije morda potrebna odstopanja, vendar lahko ta odstopanja povečajo zapletenost celotnega sistema in ovirajo povezovanje tudi na sosednjih območjih. Poleg tega utemeljitev odstopanja na splošno temelji na takrat aktualnem tehničnem in regulativnem okviru ter topologiji zadevnega omrežja. Vse to se bo gotovo spremenilo. Nazadnje, pomembno je, da imajo udeleženci na trgu možnost pravočasno predvideti regulativne spremembe. Zato je treba vsa odstopanja časovno omejiti.

(85)

V Uredbi so splošne možnosti odstopanj brez časovnih omejitev določene le za najbolj oddaljene regije v smislu člena 349 PDEU, ki zaradi očitnih prostorskih razlogov ne morejo biti povezane z elektroenergetskim trgom Unije. To je povsem razumljivo, saj navedene regije nimajo nobenega vpliva na notranji trg električne energije. KF ni najbolj oddaljena regija, zato mora obstajati jasna in predvidljiva časovna omejitev odstopanja.

(86)

V prošnji za odstopanje predlagana časovna omejitev temelji na obratovanju in povezavi treh vetrnih polj na morju. Besedilo tako očitno ni časovno neomejeno. Vendar ta pogoj ni dovolj natančen glede tega, kaj pomeni „obratovanje“ prvotnih vetrnih elektrarn, in tretjim osebam ne omogoča, da bi dovolj vnaprej predvidevale regulativni okvir.

(87)

Da bi se izognili dvomu, bi moralo biti jasno razvidno, ali vetrno polje na morju, povezano s sistemom KF, še vedno predstavlja eno od prvotnih vetrnih polj ali ne. Tako bi bilo treba v vsakem primeru dodati pogoj, da se od datuma, ko katero od treh vetrnih polj preneha obratovati iz drugih razlogov kot zaradi časovno omejenega običajnega vzdrževanja ali popravila, ali se znatno spremeni, kar se šteje vsaj v primeru, ko je potreben nov sporazum o priključitvi ali ko se proizvodna zmogljivost vetrnega polja poveča za več kot 5 %, proizvodnja tega vetrnega polja ne odšteje več od celotne prenosne zmogljivosti pred izračunom preostale zmogljivosti, s čimer se poveča razpoložljiva zmogljivost za trgovanje na povezovalnem vodu.

(88)

Če eno ali dve vetrni polji prenehata obratovati ali imata kako drugače korist od odstopanja, pa to ne vpliva negativno na poslovni položaj drugih vetrnih polj ali obratovanje sistema. Odstopanje se tako ne odpravi, če proizvodnja enega od vetrnih polj ni več upravičena do predhodnega odštetja od celotne prenosne zmogljivosti, ampak le, če nobeno od treh vetrnih polj ni več upravičeno do tega odštetja.

(89)

Kar zadeva primerno trajanje odstopanja, Komisija opozarja, da bi takojšnja uporaba pravil, za odstopanje od katerih se prosi, zahtevala znatne spremembe regulativne in poslovne ureditve za KF z morebitnimi negativnimi posledicami za obratovanje vetrnih polj.

(90)

Po drugi strani Komisija opozarja, da bi odobritev odstopanja za tako dolgo, kot vetrna polja obratujejo in ostanejo povezana, glede na povprečno življenjsko dobo vetrnih polj na morju lahko pomenila, da bi se odstopanje uporabljalo 20 let ali dlje. Tako dolgo odstopanje bi lahko povzročilo znatne slabosti za povezovanje trgov.

(91)

Poleg tega je pomembno, da odstopanje za KF ne ustvarja nespremenljivega in neprilagodljivega, nekoliko tujega elementa v razvoju regulativnega okvira na morju. Da bi zagotovili zadostno prožnost ter hkrati ustrezno gotovost in predvidljivost za vse projektne strani in druge udeležence na trgu, bi bilo treba določiti redne preglede okvira, odobrenega s tem sklepom o odstopanju.

(92)

Komisija mora zato najti ravnovesje med pravnimi interesi projektnih partnerjev sistema KF in sosednjimi državami članicami, ki zaupajo v zakonitost regulativne rešitve, razvite za prvi tovrstni projekt, ter interesi potrošnikov in proizvajalcev EU, da imajo korist od načela kar največjega povečanja čezmejnih pretokov.

(93)

Komisija upošteva, da je mogoča priprava in izvedba regulativne rešitve, ki ne zahteva odstopanja (20), vendar bo zanjo potrebnega precej časa in bi povzročila tudi precejšnjo zapletenost. Enako velja za potrebne pogodbene prilagoditve nove regulativne obravnave, skladne s pravili EU. Poleg tega je regulativni okvir za hibridna sredstva na morju trenutno predmet razprave, zato bi bilo treba dati na voljo dovolj časa za zagotovitev, da izvedbe takih prilagoditev ni treba začeti, dokler se ne zagotovi trdna in jasna osnova. Glede na to se zdi primerno odobriti odstopanje za 10 let.

(94)

Vendar ni mogoče povsem izključiti, da bo še naprej potrebno stalno odstopanje, da se ohrani gospodarsko ravnovesje in zagotovi vzdržnost sistema KF tudi po tem desetletnem obdobju. Tako lahko Komisija to obdobje podaljša, če bo to upravičeno. Odstopanje, vključno z morebitnimi podaljšanji, ne bi smelo trajati več kot 25 let, saj bi to presegalo pričakovano preostalo življenjsko dobo vetrnih polj.

(95)

Pregled, ki ga Komisija opravi v zvezi z morebitno prošnjo za podaljšanje, vključuje oceno možnosti, da se struktura projekta spremeni tako, da bi bila mogoča popolna vključitev sistema KF v splošni regulativni okvir, npr. z opredelitvijo trgovalnih območij na morju. Vsaka taka sprememba strukture projekta bi ustrezno upoštevala gospodarsko ravnovesje, določeno v sklepu o odstopanju. Podroben postopek za predložitev prošnje za tako podaljšanje in njeno odobritev je opisan v oddelku 5.5.3.

5.5.2   Drugi pogoji

(96)

Kar zadeva nadaljnje pogoje, ki jih je treba določiti, bi uvedba povečanja minimalne zmogljivosti, ki je na voljo za trgovanje, za sicer nespremenjeni projekt neposredno prispevala k ponovnemu pojavu težave, ki bi jo bilo treba rešiti z odstopanjem v tistih urah, ko bi bili kabli v sistemu KF prezasedeni. Po drugi strani pa, kadar taki kabli niso prezasedeni, v vsakem primeru velja načelo maksimizacije, zato je treba že dati na voljo največjo tehnično izvedljivo zmogljivost vse do celotne prenosne zmogljivosti prenosnega sistema.

(97)

Glede na to dolgoročno ni mogoče popolnoma izključiti možnosti, da se bo razpoložljiva zmogljivost povečala. Zlasti se je v zgodnejših načrtih za projekt še vedno določala gradnja dodatnih kablov za enosmerni tok, a so bili ti načrti opuščeni zaradi 2,5-kratnega povišanja stroškov za potrebne komponente (glej uvodne izjave 40 do 42). Tako ni izključeno, da bi se lahko take naložbe izvajale v prihodnosti. Zlasti je bila v sporazumu o nepovratnih sredstvih za KF predvidena možnost vključitve švedskega vetrnega polja v sistem KF in omenjena možnost povečanja zmogljivosti v takem primeru.

(98)

Kjer bi bila zaradi novih tehnoloških ali tržnih sprememb ali naložb v nova vetrna polja na morju v bližini KF nadgradnja obstoječega sistema ali izgradnja novih kablov, s čimer bi se povečala zmogljivost, dana na voljo za trgovanje, finančno izvedljiva (ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi varnega obratovanja sistema KF in sosednjih sistemov), bi bilo treba take naložbe izvesti. V primeru prošenj za podaljšanje bo ocena Komisije vključevala tudi oceno, ali bi bilo mogoče take naložbe v dodatne zmogljivosti razumno pričakovati ali ne.

(99)

Če ponudniki storitev prožnosti izkažejo konkreten interes za izvedbo projektov znotraj ali v bližini sistema KF, ki bi lahko povečali razpoložljivo zmogljivost za trgovanje z uporabo storitev prožnosti (npr. shranjevanje odvečne proizvedene vetrne energije v baterijah na morju), zadevni nacionalni organi ustrezno preučijo take naložbe ter izkoristijo njihov potencial za povečanje razpoložljive zmogljivosti za trgovanje do minimalne vrednosti, kot je določena v členu 16(8) uredbe o električni energiji.

5.5.3   Postopek za predložitev morebitne prošnje za podaljšanje

(100)

Da bi Komisija ocenila, ali je odstopanje še vedno potrebno glede na morebitna prihodnja pojasnila in spremembe pravnega okvira za hibridne projekte, nacionalni organi Komisiji pravočasno pred koncem obdobja odstopanja sporočijo, ali je po njihovem mnenju podaljšanje odstopanja potrebno. Če želijo nacionalni organi zaprositi za podaljšanje sedanjega odstopanja, se skupna prošnja predloži pravočasno pred koncem obdobja odstopanja, da se omogoči temeljita analiza prošnje za podaljšanje in udeležencem na trgu zagotovijo zgodnje informacije o prihodnjem regulativnem okviru za KF. Vsaka taka prošnja vključuje analizo stroškov in koristi, ki prikazuje učinke odstopanja na sistem KF ter na regionalni in evropski ravni, pri čemer se primerjajo vsaj možnosti nadaljevanja odstopanja v sedanji obliki, povečanja razpoložljive zmogljivosti z izvajanjem dodatnih naložb in popolne vključitve sistema KF v splošni regulativni okvir za hibridna sredstva na morju, kot se uporablja ob predložitvi prošnje za podaljšanje.

(101)

Kadar Komisija odloča o prošnji za podaljšanje, ustrezno upošteva gospodarske interese povezanih vetrnih polj in vključenih operaterjev sistemov ter širši socialno-ekonomski učinek odstopanja na regionalni in evropski ravni. S pregledom se zlasti določi, ali bi bilo treba sistem KF vključiti v širši regulativni okvir za hibridna sredstva in kako.

(102)

Da bi lahko v zadostni meri upoštevali spremembe regulativnega okvira ter tehnološke in tržne spremembe, bi moralo biti podaljšanje (če je odobreno) časovno omejeno.

(103)

Če Komisija ugotovi, da so za odobritev podaljšanja potrebne spremembe regulativnega pristopa, kot je določen s tem sklepom, ali da so potrebni drugi pogoji za povečanje konkurence ali povezanosti trga, se zagotovi dovolj časa za njihovo izvedbo, drugi udeleženci na trgu pa so pravočasno vnaprej obveščeni o morebitnih spremembah razpoložljive čezmejne zmogljivosti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Kombinirani omrežni rešitvi Kriegers Flak se odobri odstopanje od določb člena 16(8) Uredbe (EU) 2019/943. Pri izračunu, ali so dosežene minimalne ravni razpoložljive zmogljivosti za trgovanje med trgovalnimi območji, se kot osnova za izračun minimalne zmogljivosti uporabi preostala zmogljivost po odštetju zmogljivosti, potrebne za transport dan vnaprej napovedane proizvodnje električne energije vetrnih polj, povezanih s kombinirano omrežno rešitvijo Kriegers Flak, do ustreznih nacionalnih kopenskih sistemov, in ne celotna prenosna zmogljivost.

Člen 16(1) Uredbe (EU) 2019/943 ostaja v celoti veljaven, najvišja možna raven zmogljivosti kombinirane omrežne rešitve Kriegers Flak in prenosnih omrežij, na katera vpliva čezmejna zmogljivost kombinirane omrežne rešitve Kriegers Flak, vse do celotne omrežne zmogljivosti kombinirane omrežne rešitve Kriegers Flak pa se da na voljo udeležencem na trgu, ki izpolnjujejo varnostne standarde za sigurno obratovanje omrežja.

Člen 2

Odstopanje iz člena 1 zajema vse sklice na minimalno zmogljivost, ki bo na voljo za trgovanje v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) 2019/943, Uredbo (EU) 2019/943 in uredbami Komisije, ki temeljijo na tej uredbi.

Člen 3

Odstopanje iz člena 1 se uporablja do 10 let po sprejetju Sklepa Komisije. Komisija lahko to obdobje podaljša v skladu s členom 4. Skupno trajanje odstopanja, vključno z morebitnimi podaljšanji, ne presega 25 let.

Če katero od treh vetrnih polj, povezanih s kombinirano omrežno rešitvijo Kriegers Flak, preneha obratovati iz drugih razlogov kot zaradi časovno omejenega običajnega vzdrževanja ali popravila, ali se tako vetrno polje bistveno spremeni, se napovedi glede proizvodnje električne energije na tem vetrnem polju v skladu s členom 1 ne odštejejo več, s čimer se poveča razpoložljiva zmogljivost za trgovanje na povezovalnem vodu. Motnje v proizvodnji zaradi nizkih tržnih cen ali navodil operaterjev sistemov se ne upoštevajo. Spremembe se štejejo za bistvene vsaj v primeru, ko je potreben nov sporazum o priključitvi ali ko se proizvodna zmogljivost vetrnega polja poveča za več kot 5 %.

Člen 4

Danski in nemški organi lahko prosijo Komisijo, naj podaljša obdobje odstopanja iz člena 3. Vsaka taka prošnja se predloži pravočasno pred koncem obdobja odstopanja. Vsaka prošnja za podaljšanje odstopanja vključuje analizo stroškov in koristi regulativnega pristopa, izbranega na podlagi odstopanja, vključno s kvantitativno analizo. Zagotovi tudi analizo možnih alternativnih rešitev, zlasti vključitev kombinirane omrežne rešitve Kriegers Flak v splošni regulirani sistem za hibridna sredstva na morju, ki se uporablja takrat, oblikovanje ločenega trgovalnega območja na morju za kombinirano omrežno rešitev Kriegers Flak in/ali izvajanje dodatnih naložb za povečanje razpoložljive prenosne zmogljivosti. Če Komisija po prejemu prošnje za podaljšanje ugotovi, da so potrebne spremembe regulativnega pristopa, kot je določen s tem sklepom, ali da so potrebni drugi pogoji za povečanje konkurence ali povezanosti trga, se zagotovi dovolj časa za njihovo izvedbo, tudi drugi udeleženci na trgu pa so o morebitnih spremembah razpoložljive čezmejne zmogljivosti pravočasno vnaprej obveščeni.

Člen 5

Če ponudniki storitev prožnosti pokažejo konkreten interes za izvedbo projektov, ki bi lahko povečali razpoložljivo zmogljivost za trgovanje v kombinirani omrežni rešitvi Kriegers Flak z uporabo storitev prožnosti, danski in nemški organi ustrezno preučijo take naložbe ter izkoristijo njihov potencial za povečanje razpoložljive zmogljivosti za trgovanje vse do minimalne vrednosti, kot je določena v členu 16(8) uredbe o električni energiji. Nacionalni organi obvestijo Komisijo, kadar so take naložbe v kombinirano omrežno rešitev Kriegers Flak predlagane, a niso omogočene.

Člen 6

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Dansko in Zvezno republiko Nemčijo.

V Bruslju, 11. novembra 2020

Za Komisijo

Kadri SIMSON

Članica Komisije


(1)  UL L 158, 14.6.2019, str. 54.

(2)  https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/derogation_decisions2020v1.pdf.

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1391/2013 z dne 14. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije (UL L 349, 21.12.2013, str. 28).

(4)  Glej odločitev agencije ACER 6/2020 z dne 7. februarja 2020 o zahtevi regulativnih organov območja določanja zmogljivosti Hansa za podaljšanje obdobja za dosego dogovora o dolgoročni metodologiji za izračun zmogljivosti, https://www.acer.europa.eu/Official_documents/Acts_of_the_Agency/Individual%20decisions/ACER%20Decision%2006-2020%20on%20extension%20Hansa_LT_CCM.pdf.

(5)  Uredba Komisije (EU) 2015/1222 z dne 24. julija 2015 o določitvi smernic za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti (UL L 197, 25.7.2015, str. 24).

(6)  Uredba Komisije (EU) 2016/1719 z dne 26. septembra 2016 o določitvi smernic za terminsko dodeljevanje zmogljivosti (UL L 259, 27.9.2016, str. 42).

(7)  Uredba Komisije (EU) 2017/2195 z dne 23. novembra 2017 o določitvi smernic za izravnavo električne energije (UL L 312, 28.11.2017, str. 6).

(8)  Glej Sklep Komisije 2014/536/EU z dne 14. avgusta 2014, s katerim se Helenski republiki odobri odstopanje od nekaterih določb Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 248, 22.8.2014, str. 12).

(9)  Glej Odločbo Komisije 2004/920/ES z dne 20. decembra 2004 o odstopanju od nekaterih določb Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/54/ES v zvezi z otočjem Azori (UL L 389, 30.12.2004, str. 31); Odločbo Komisije 2006/375/ES z dne 23. maja 2006 o odstopanju od nekaterih določb Direktive 2003/54/ES v zvezi z otočjem Madeira (UL L 142, 30.5.2006, str. 35); Odločbo Komisije 2006/653/ES z dne 25. septembra 2006 o odobritvi odstopanja Republiki Cipru od nekaterih določb Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 270, 29.9.2006, str. 72); Odločbo Komisije 2006/859/ES z dne 28. novembra 2006 o odobritvi odstopanja Malti od nekaterih določb Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 332, 30.11.2006, str. 32) in Sklep Komisije 2014/536/EU z dne 14. avgusta 2014, s katerim se Helenski republiki odobri odstopanje od nekaterih določb Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 248, 22.8.2014, str. 12).

(10)  Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (UL L 27, 30.1.1997, str. 20).

(11)  Glej npr. Sklep 2014/536/EU, ki se nanaša na višje stroške proizvodnje električne energije na otokih, medtem ko so cene po zakonu enake tistim na celini.

(12)  Predstavitev družbe 50Hertz za Evropsko komisijo 9. maja 2014, diapozitiv 3.

(13)  Na podlagi informacij, ki so jih nemški in danski organi predložili 11. septembra 2020, se vrednosti zmogljivosti primerjajo na naslednji način: če bi imela nemška in danska vetrna polja na morju enake stopnje izkoriščenosti, bi se prenosna zmogljivost, ki je na voljo trgu Nemčije, pri začetni konstrukciji projekta gibala od 600 MW (če ne bi bilo proizvodnje vetrne energije) do ~ 855 MW (če bi proizvodnja vetrne energije znašala približno 50 % zadevne inštalirane moči) in nato od ~ 855 MW do 661 MW (v primeru maksimalne proizvodnje vetrne energije), medtem ko bi se po spremenjeni konstrukciji projekta gibala od 400 MW (če ne bi bilo proizvodnje vetrne energije) do 61 MW (v primeru proizvodnje vetrne energije).

Prenosna zmogljivost, ki je dana na voljo trgu Danske, bi se pri začetni konstrukciji projekta gibala od 600 MW (če ne bi bilo proizvodnje) do 0 MW (v primeru maksimalne proizvodnje), medtem ko bi bila po spremenjeni konstrukciji projekta 400 MW (če bi proizvodnja vetrne energije znašala med 0 % in 33 %), nato pa bi se gibala od 400 MW do 61 MW (v primeru maksimalne proizvodnje vetrne energije).

(14)  Glej sklep Komisije z dne 7. decembra 2018 v zadevi AT.40461 – Povezovalni daljnovod DE/DK: https://ec.europa.eu/competition/antitrust/cases/dec_docs/40461/40461_461_3.pdf.

(15)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(16)  Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L 211, 14.8.2009, str. 15).

(17)  https://ec.europa.eu/competition/antitrust/cases/dec_docs/39351/39351_1223_4.pdf.

(18)  https://ec.europa.eu/competition/antitrust/cases/dec_docs/40461/40461_461_3.pdf.

(19)  Str. 16, tveganje 7.

(20)  Na posvetovanju so deležniki poudarili predvsem možnost razvoja trgovalnega območja na morju za projekt.


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/54


DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/2124

z dne 9. decembra 2020

o neizdaji dovoljenja Unije za družino biocidnih proizvodov „Contec Hydrogen Peroxide“

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 8394)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 44(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Družba Contec Cleanroom (UK) Ltd. je 25. januarja 2017 v skladu s členom 43(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 vložila vlogo za izdajo dovoljenja za družino biocidnih proizvodov „Contec Hydrogen Peroxide“ vrste proizvodov 2, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni uredbi, pri čemer je predložila pisno potrdilo pristojnega organa Združenega kraljestva, da se strinja, da bo ocenil vlogo. Družba Contec Europe je 25. marca 2019 zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije prevzela vlogo potencialnega imetnika dovoljenja, pristojni organ Slovenije pa je s 1. februarjem 2020 sprejel prevzel vlogo ocenjevalnega pristojnega organa. Vloga je bila v registru biocidnih proizvodov evidentirana pod številko zadeve BC-GN057178-26.

(2)

Družina biocidnih proizvodov „Contec Hydrogen Peroxide“ vsebuje vodikov peroksid kot aktivno snov, ki je vključena na seznam odobrenih aktivnih snovi Unije iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(3)

Ocenjevalni pristojni organ je 28. avgusta 2019 v skladu s členom 44(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 predložil poročilo o oceni in ugotovitve svoje ocene Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(4)

Agencija je 7. aprila 2020 Komisiji predložila mnenje (2) o družini biocidnih proizvodov „Contec Hydrogen Peroxide“ v skladu s členom 44(3) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(5)

V mnenju je ugotovljeno, da je „Contec Hydrogen Peroxide“ družina biocidnih proizvodov v smislu člena 3(1)(s) Uredbe (EU) št. 528/2012, vendar ne izpolnjuje pogoja iz člena 19(1)(b)(i) navedene uredbe.

(6)

V skladu z mnenjem Agencije vlagatelj ni dokazal, da je družina biocidnih proizvodov „Contec Hydrogen Peroxide“ dovolj učinkovita, in sicer zaradi nedoslednosti v predloženih študijah učinkovitosti, s katerimi se ni dokazalo, da so izpolnjena vsa ustrezna merila.

(7)

Komisija se strinja z mnenjem Agencije, zato meni, da ni primerno izdati dovoljenja Unije za družino biocidnih proizvodov „Contec Hydrogen Peroxide“.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Družbi Contec Europe se ne izda dovoljenje Unije za dostopnost na trgu in uporabo družine biocidnih proizvodov „Contec Hydrogen Peroxide“.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na družbo Contec Europe, Zl du Prat, Avenue Paul Dupleix, 56000 Vannes, Francija.

V Bruslju, 9. decembra 2020

Za Komisijo

Stella KYRIAKIDES

Članica Komisije


(1)  UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  ECHA opinion on the Union authorisation of the biocidal product family „Contec Hydrogen Peroxide“, ECHA/BPC/248/2020, adopted on 5 March 2020 (Mnenje ECHA z dne 5. marca 2020 o dovoljenju Unije za družino biocidnih proizvodov „Contec Hydrogen Peroxide“ (ECHA/BPC/248/2020)), https://echa.europa.eu/bpc-opinions-on-union-authorisation.


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/56


DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/2125

z dne 16. decembra 2020

o priznanju Vlade Nunavuta kot organa, pooblaščenega za izdajanje dokumentov, ki potrjujejo skladnost z Uredbo (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta za dajanje izdelkov iz tjulnjev na trg Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev (1) in zlasti drugega pododstavka člena 3(1a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1007/2009 vzpostavlja usklajena pravila o dajanju izdelkov iz tjulnjev na trg Unije. V členu 3(1) določa pogoje za dajanje na trg izdelkov iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga izvajajo Eskimi ali druge avtohtone skupnosti. Ko je izdelek iz tjulnjev dan na trg, mu mora biti priložen dokument, ki potrjuje skladnost s pogoji iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1007/2009 in ga izda organ, ki ga v ta namen prizna Komisija.

(2)

Komisija je s Sklepom C(2015) 5253 (2) priznala „Ministrstvo za okolje Vlade Nunavuta“ kot organ, pooblaščen za izdajanje dokumentov, ki potrjujejo skladnost s pogoji iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1007/2009 za dajanje izdelkov iz tjulnjev na trg Unije.

(3)

Glede na spremembe Uredbe (ES) št. 1007/2009 z Uredbo (EU) 2015/1775 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter glede na Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1850 (4) je Komisija poleg Sklepa C(2015) 5253 sprejela Sklep C(2015) 7273 (5).

(4)

Komisija je 4. avgusta 2020 prejela dopis Ministrstva za gospodarski razvoj in promet Nunavuta z dne 22. aprila 2020, v katerem prosi za spremembo imena priznanega organa, da se upošteva reorganizacija znotraj vlade Nunavuta.

(5)

Ministrstvo za gospodarski razvoj in promet Vlade Nunavuta je prosilo, da se ime „Ministrstvo za okolje Vlade Nunavuta“ zamenja z imenom „Vlada Nunavuta“.

(6)

Ministrstvo za gospodarski razvoj in promet Vlade Nunavuta je pojasnilo, da ta sprememba imena ne pomeni nobene spremembe v funkciji in vlogi priznanega organa.

(7)

Organ „Vlada Nunavuta“ izpolnjuje zahteve za priznane organe iz tretjega pododstavka člena 3(1a) Uredbe (ES) št. 1007/2009 in člena 3(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/1850.

(8)

Zato je primerno, da se organ „Vlada Nunavuta“ prizna kot organ, pooblaščen za izdajanje dokumentov, ki potrjujejo skladnost s pogoji iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1007/2009 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Organ „Vlada Nunavuta“ se prizna kot organ, pooblaščen za izdajanje dokumentov, ki potrjujejo skladnost s pogoji iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1007/2009.

Člen 2

Sklepa C(2015) 5253 in C(2015) 7273 se razveljavita.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 286, 31.10.2009, str. 36.

(2)  Sklep Komisije C(2015) 5253 z dne 30. julija 2015 o priznanju Ministrstva za okolje Vlade Nunavuta za namene člena 6 Uredbe Komisije (EU) št. 737/2010 z dne 10. avgusta 2010 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z izdelki iz tjulnjev.

(3)  Uredba (EU) 2015/1775 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1007/2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev in razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 737/2010 (UL L 262, 7.10.2015, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1850 z dne 13. oktobra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z izdelki iz tjulnjev (UL L 271, 16.10.2015, str. 1).

(5)  Sklep Komisije C(2015) 7273 z dne 26. oktobra 2015 o priznanju Ministrstva za okolje Vlade Nunavuta v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1850 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z izdelki iz tjulnjev.


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/58


DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/2126

z dne 16. decembra 2020

o določitvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2021–2030 v skladu z Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (1) in zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za določitev dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2021–2030 v sektorjih, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2018/842, morajo ustrezni izračuni temeljiti na najtočnejših razpoložljivih podatkih. Zato so skupne emisije toplogrednih plinov, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2018/842 in ki jih države članice predložijo Komisiji v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) v letu 2020, določene po celovitem pregledu. Navedeni pregled je opravila Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) št. 525/2013, zajema pa pregledane podatke o emisijah toplogrednih plinov za leta 2005 in 2016–2018 v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2018/842.

(2)

Enako točni podatki kot pregledani podatki iz evidenc se zahtevajo v zvezi z emisijami toplogrednih plinov iz nepremičnih naprav s področja uporabe Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: EU ETS), kot izhaja iz registra Unije za preverjene emisije teh naprav (v nadaljnjem besedilu: register). Če emisije v okviru EU ETS iz leta 2005 v registru ne ustrezajo sedanjemu področju uporabe Direktive 2003/87/ES ali Uredbe (EU) 2018/842, se za zagotavljanje dopolnilnih podatkov o emisijah uporabljajo ustrezni sklepi Komisije (4), sprejeti v skladu z Direktivo 2003/87/ES ali Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ter nacionalni načrti dodelitve pravic, kot tudi uradna korespondenca med Komisijo in zadevnimi državami članicami.

(3)

Da se zagotovi skladnost določenih dodelitev letnih emisij s sporočenimi emisijami toplogrednih plinov za vsako leto v obdobju 2021–2030, je treba dodeljene letne emisije držav članic izračunati v ekvivalentih CO2 z uporabo enakih vrednosti za potenciale globalnega segrevanja, in sicer vrednosti, ki so določene v petem ocenjevalnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe in navedene v Prilogi k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/1044 (6).

(4)

Za izračun dodeljenih letnih emisij za vsako državo članico za leto 2030 v skladu z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v letu 2030 glede na njihove ravni v letu 2005, določenim v Prilogi I k Uredbi (EU) 2018/842, se uporablja petstopenjska metodologija.

(5)

Kot prvo se določi vrednost emisij toplogrednih plinov iz leta 2005. Količina emisij toplogrednih plinov iz nepremičnih naprav s področja uporabe Direktive 2003/87/ES, ki je obstajala leta 2005, se odšteje od pregledanih skupnih emisij toplogrednih plinov za leto 2005. Za države članice, ki so v EU ETS začele sodelovati po letu 2005, se uporablja količina emisij iz leta 2005, kot je določena v Sklepu 2013/162/EU. Razširitev področja uporabe Direktive 2003/87/ES v letu 2013 se odraža z izračunom enakovredne vrednosti za leto 2005 ustrezne prilagoditve dodeljenih letnih emisij za leto 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES, kot je določena v Izvedbenem sklepu 2013/634/EU. Kot zahteva člen 10(1)(a) Uredbe (EU) 2018/842, izračun odraža tudi spremembe v zvezi z napravami, zajetimi v področju uporabe, med letoma 2005 in 2012, na enak način, kot je določeno v Sklepu (EU) 2017/1471.

(6)

Kot drugo, dodeljene letne emisije za vsako državo članico za leto 2030 se izračunajo z uporabo odstotnega deleža iz Priloge I k Uredbi (EU) 2018/842 glede na njihovo izračunano vrednost emisij za leto 2005.

(7)

Kot tretje, povprečna količina emisij toplogrednih plinov znotraj področja uporabe Uredbe (EU) 2018/842 v letih 2016, 2017 in 2018 vsake države članice se izračuna tako, da se povprečna količina preverjenih emisij toplogrednih plinov iz nepremičnih naprav, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, v letih 2016, 2017 in 2018 v zadevni državi članici ter emisije CO2 iz notranjega letalskega prometa odštejejo od povprečnih skupnih pregledanih emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018.

(8)

Kot četrto, izračunajo se dodeljene letne emisije za vsako državo članico za leta 2021–2029. Določijo se na podlagi linearne krivulje, ki se začne s povprečno količino za leta 2016, 2017 in 2018 na petih dvanajstinah razdalje od leta 2019 do leta 2020, konča pa z dodeljenimi letnimi emisijami za leto 2030. Za Grčijo, Hrvaško in Madžarsko se linearna krivulja začne leta 2020, kar pomeni nižjo dodelitev za navedene države članice.

(9)

Nazadnje se dobljene vrednosti dodeljenih letnih emisij prilagodijo. Pravice iz EU ETS, ki se nanašajo na emisije toplogrednih plinov iz nepremičnih naprav, izključenih iz EU ETS v skladu s členom 27 Direktive 2003/87/ES in o katerih so države članice obvestile Komisijo v skladu z navedenim členom, zato spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2018/842, če so izključene iz zgornje meje emisij Unije v skladu z navedeno direktivo od leta 2021 dalje. Količine, ki se odštejejo od zgornje meje, se nato prištejejo k dodeljenim letnim emisijam zadevnih držav članic za obdobje 2021–2030. Količina prilagoditve, določena v Prilogi IV k Uredbi (EU) 2018/842, se doda dodeljenim letnim emisijam za leto 2021 za vsako državo članico iz navedene priloge.

(10)

Skupne največje količine za nekatere države članice po zmanjšanju pravic iz EU ETS, ki se lahko upoštevajo pri preverjanju skladnosti države članice med letoma 2021 in 2030 v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2018/842, se določijo z uporabo odstotnih deležev, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 6(3) navedene uredbe, na vrednosti izračunanih vrednosti emisij toplogrednih plinov za leto 2005.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vrednosti emisij toplogrednih plinov za leto 2005 za vsako državo članico v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2018/842 se uporabljajo, kot je določeno v Prilogi I k temu sklepu.

Člen 2

Dodeljene letne emisije za vsako državo članico za vsako leto obdobja 2021–2030 v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2018/842, prilagojene v skladu s členom 10 navedene uredbe, se uporabljajo, kot je določeno v Prilogi II k temu sklepu.

Člen 3

Skupne količine v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) 2018/842, ki se lahko upoštevajo pri preverjanju skladnosti države članice v skladu s členom 9 navedene uredbe, se uporabljajo, kot je določeno v Prilogi III k temu sklepu.

Člen 4

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 156, 19.6.2018, str. 26.

(2)  Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).

(3)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(4)  Sklep Komisije 2013/162/EU z dne 26. marca 2013 o določitvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje od 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 90, 28.3.2013, str. 106). Izvedbeni sklep Komisije 2013/634/EU z dne 31. oktobra 2013 o prilagoditvah dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 292, 1.11.2013, str. 19). Sklep Komisije (EU) 2017/1471 z dne 10. avgusta 2017 o spremembi Sklepa 2013/162/EU zaradi pregleda dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje od 2017 do 2020 (UL L 209, 12.8.2017, str. 53).

(5)  Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).

(6)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1044 z dne 8. maja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vrednostmi za potenciale globalnega segrevanja in smernicami za evidence in v zvezi s sistemom evidenc Unije ter razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 666/2014 (UL L 230, 17.7.2020, str. 1).


PRILOGA I

Vrednosti emisij toplogrednih plinov za leto 2005 za vsako državo članico v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2018/842

Država članica

Vrednost emisij toplogrednih plinov za leto 2005 v tonah ekvivalenta CO2

Belgija

81 605 589

Bolgarija

22 326 386

Češka

64 965 295

Danska

40 368 089

Nemčija

484 694 619

Estonija

6 196 136

Irska

47 687 589

Grčija

62 985 180

Španija

241 979 192

Francija

401 113 722

Hrvaška

18 056 312

Italija

343 101 747

Ciper

4 266 823

Latvija

8 597 807

Litva

13 062 124

Luksemburg

10 116 187

Madžarska

47 826 909

Malta

1 020 601

Nizozemska

128 112 158

Avstrija

56 991 984

Poljska

192 472 253

Portugalska

48 635 827

Romunija

78 235 752

Slovenija

11 826 308

Slovaška

23 137 112

Finska

34 439 858

Švedska

43 228 505


PRILOGA II

Dodeljene letne emisije za vsako državo članico za vsako leto obdobja 2021–2030 v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2018/842, prilagojene v skladu s členom 10 navedene uredbe

Država članica

Prilagojena vrednost dodeljenih letnih emisij v tonah ekvivalenta CO2

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

2028

2029

2030

Belgija

71 141 629

69 130 741

67 119 852

65 108 964

63 098 075

61 087 187

59 076 298

57 065 410

55 054 522

53 043 633

Bolgarija

27 116 956

25 159 860

24 805 676

24 451 491

24 097 307

23 743 123

23 388 939

23 034 755

22 680 571

22 326 386

Češka

65 984 531

60 913 974

60 283 497

59 653 019

59 022 541

58 392 064

57 761 586

57 131 109

56 500 631

55 870 153

Danska

32 127 535

31 293 868

30 460 202

29 626 535

28 792 868

27 959 201

27 125 535

26 291 868

25 458 201

24 624 534

Nemčija

427 306 142

413 224 443

399 142 745

385 061 046

370 979 348

356 897 650

342 815 951

328 734 253

314 652 554

300 570 856

Estonija

6 223 937

6 001 620

5 925 247

5 848 875

5 772 502

5 696 129

5 619 756

5 543 384

5 467 011

5 390 638

Irska

43 479 402

42 357 392

41 235 382

40 113 372

38 991 362

37 869 352

36 747 342

35 625 332

34 503 322

33 381 312

Grčija

46 227 407

46 969 645

47 711 883

48 454 122

49 196 360

49 938 598

50 680 836

51 423 075

52 165 313

52 907 551

Španija

200 997 922

198 671 005

196 344 088

194 017 170

191 690 253

189 363 335

187 036 418

184 709 500

182 382 583

180 055 665

Francija

335 726 735

326 506 522

317 286 309

308 066 096

298 845 883

289 625 670

280 405 456

271 185 243

261 965 030

252 744 817

Hrvaška

17 661 355

16 544 497

16 576 348

16 608 198

16 640 049

16 671 899

16 703 749

16 735 600

16 767 450

16 799 301

Italija

273 503 734

268 765 611

264 027 488

259 289 365

254 551 242

249 813 118

245 074 995

240 336 872

235 598 749

230 860 626

Ciper

4 072 960

3 980 718

3 888 477

3 796 235

3 703 993

3 611 752

3 519 510

3 427 269

3 335 027

3 242 785

Latvija

10 649 507

8 854 834

8 758 222

8 661 610

8 564 998

8 468 386

8 371 774

8 275 162

8 178 551

8 081 939

Litva

16 112 304

13 717 534

13 488 659

13 259 784

13 030 909

12 802 033

12 573 158

12 344 283

12 115 408

11 886 533

Luksemburg

8 406 740

8 147 070

7 887 400

7 627 731

7 368 061

7 108 391

6 848 721

6 589 052

6 329 382

6 069 712

Madžarska

49 906 277

43 342 400

43 484 478

43 626 556

43 768 634

43 910 712

44 052 791

44 194 869

44 336 947

44 479 025

Malta

2 065 044

1 239 449

1 187 854

1 136 258

1 084 663

1 033 068

981 473

929 878

878 282

826 687

Nizozemska

98 513 233

96 677 516

94 841 800

93 006 083

91 170 366

89 334 649

87 498 932

85 663 215

83 827 498

81 991 781

Avstrija

48 768 448

47 402 495

46 036 542

44 670 589

43 304 636

41 938 683

40 572 729

39 206 776

37 840 823

36 474 870

Poljska

215 005 372

204 376 828

201 204 624

198 032 420

194 860 216

191 688 012

188 515 807

185 343 603

182 171 399

178 999 195

Portugalska

42 526 461

40 821 093

40 770 978

40 720 863

40 670 748

40 620 633

40 570 518

40 520 403

40 470 288

40 420 173

Romunija

87 878 093

76 914 871

76 884 391

76 853 912

76 823 433

76 792 954

76 762 474

76 731 995

76 701 516

76 671 037

Slovenija

11 403 194

11 107 762

10 991 138

10 874 515

10 757 891

10 641 268

10 524 644

10 408 021

10 291 397

10 174 774

Slovaška

23 410 477

21 151 422

21 052 577

20 953 731

20 854 886

20 756 040

20 657 195

20 558 350

20 459 504

20 360 659

Finska

28 840 335

27 970 110

27 099 886

26 229 661

25 359 436

24 489 212

23 618 987

22 748 762

21 878 538

21 008 313

Švedska

31 331 358

30 731 996

30 132 635

29 533 273

28 933 911

28 334 550

27 735 188

27 135 826

26 536 464

25 937 103


PRILOGA III

Skupne količine v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) 2018/842, ki se lahko upoštevajo pri preverjanju skladnosti države članice v skladu s členom 9 navedene uredbe

Država članica

Skupna količina v tonah ekvivalenta CO2

Belgija

15 423 456

Danska

8 073 618

Irska

19 075 035

Luksemburg

4 046 475

Malta

204 120

Avstrija

11 398 397

Finska

6 887 972


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/65


DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/2127

z dne 16. decembra 2020

o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2019/541 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za odobrene borze ter priznane upravljavce trga v Singapurju v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti člena 28(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 28(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 so določena mesta trgovanja, na katerih lahko finančne nasprotne stranke, kakor so opredeljene v členu 2(8) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2), in nefinančne nasprotne stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 10(1)(b) Uredbe (EU) št. 648/2012, sklepajo posle v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz razreda izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja. Mesta trgovanja, na katerih se lahko sklepajo taki posli, so omejena na regulirane trge, večstranske sisteme trgovanja (MTF), organizirane sisteme trgovanja (OTF) in mesta trgovanja tretjih držav, za katera je Komisija priznala, da zanje veljajo enakovredne pravne zahteve in se učinkovito nadzirajo v tej tretji državi. Zadevna tretja država mora tudi zagotoviti učinkovit enakovreden sistem za priznavanje mest trgovanja, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(2)

Komisija je v skladu s členom 28(4) Uredbe (EU) št. 600/2014 z Izvedbenim sklepom (EU) 2019/541 (4) določila, da pravni in nadzorni okvir, ki se uporablja za odobrene borze ter priznane upravljavce trga s sedežem v Singapurju, ki imajo dovoljenje centralne banke Singapurja (Monetary Authority of Singapore), izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam za mesta trgovanja Unije, ki izhajajo iz Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter Uredbe (EU) št. 600/2014, ter so predmet učinkovitega nadzora in izvrševanja v Singapurju.

(3)

Seznam odobrenih borz in priznanih upravljavcev trga iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/541 se lahko posodobi, da se po potrebi razširi področje uporabe sklepa o enakovrednosti, kot je določeno v členu 28(4) Uredbe (EU) št. 600/2014, na dodatne odobrene borze in priznane upravljavce trga v Singapurju ali da se odobrene borze in priznani upravljavci trga črtajo s seznama. Komisija lahko kadar koli opravi poseben pregled, če bi morala zaradi relevantnih sprememb ponovno oceniti odločitev, sprejeto z zgoraj navedenim sklepom. Na podlagi ugotovitev rednega ali posebnega pregleda se lahko Komisija kadar koli odloči spremeniti ali razveljaviti zgoraj navedeni sklep, zlasti kadar razvoj dogodkov vpliva na pogoje, na podlagi katerih je bil sprejet.

(4)

Od sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2019/541 so številni dodatni priznani upravljavci trga s sedežem v Singapurju pridobili dovoljenje centralne banke Singapurja za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti iz razreda izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja. Glede na informacije, prejete od centralne banke Singapurja, ti dodatni priznani upravljavci trga izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/541 določene kot enakovredne zahtevam za mesta trgovanja v Uniji iz Direktive 2014/65/EU. Komisija zato meni, da je primerno posodobiti seznam odobrenih borz in priznanih upravljavcev trga iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/541, ki bi ga bilo treba spremeniti, da se vključijo dodatni priznani upravljavci trga s sedežem v Singapurju, ki jih je odobrila centralna banka Singapurja.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/541 se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(3)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/541 z dne 1. aprila 2019 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za odobrene borze ter priznane upravljavce trga v Singapurju v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 93, 2.4.2019, str. 18).

(5)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).


PRILOGA

Odobrene borze, ki imajo dovoljenje centralne banke Singapurja in se štejejo za enakovredne mestom trgovanja, kot so opredeljena v Direktivi 2014/65/EU:

(1)

Asia Pacific Exchange Pte Ltd;

(2)

ICE Futures Singapore Pte Ltd;

(3)

Singapore Exchange Derivatives Trading Limited.

Priznani upravljavci trga, ki imajo dovoljenje centralne banke Singapurja in se štejejo za enakovredne mestom trgovanja, kot so opredeljena v Direktivi 2014/65/EU:

(1)

Cleartrade Exchange Pte Ltd;

(2)

Tradition Singapore (Pte) Ltd;

(3)

BGC Partners (Singapur) Ltd;

(4)

GFI Group Pte Ltd;

(5)

ICAP AP (Singapur) Pte Ltd;

(6)

Tullet Prebon (Singapur) Ltd;

(7)

Nittan Capital Singapore Pte Ltd;

(8)

Bloomberg Tradebook Singapore Pte. Ltd.


17.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 426/68


DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/2128

z dne 16. decembra 2020

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 9356)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je treba upoštevati v navedeni prilogi. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2020/2019 (5), in sicer po spremembi epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo v Romuniji in na Poljskem.

(2)

Od datuma sprejetja Delegiranega sklepa (EU) 2020/2019 je prišlo do novih pojavov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Slovaškem in Poljskem ter v Nemčiji.

(3)

Decembra 2020 je bilo ugotovljenih več primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožjih Vranov nad Topľou in Rimavská Sobota na Slovaškem, in sicer na območjih, ki so trenutno navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Slovaškem, ki so trenutno navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU in so jih prizadeli ti nedavni primeri afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II navedene priloge, prav tako pa je treba ponovno opredeliti in razširiti trenutne meje iz dela I, da bi se upoštevali ti nedavni primeri.

(4)

Poleg tega je bilo decembra 2020 ugotovljenih več primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožju Ostródzki na Poljskem, in sicer na območju, ki je navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, v neposredni bližini območja, ki je trenutno navedeno v delu I Priloge k navedenemu sklepu. Ti novi primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, trenutno navedeno v delu I navedene priloge, ki je v neposredni bližini območja, navedenega v delu II, ki so ga prizadeli ti nedavni primeri afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II navedene priloge, prav tako pa je treba ponovno opredeliti in razširiti trenutne meje iz dela I, da bi se upoštevali ti nedavni primeri.

(5)

Poleg tega je bilo decembra 2020 ugotovljenih več primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožju Gorlitz v Nemčiji, in sicer na območju, ki je navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, v neposredni bližini območja, ki je trenutno navedeno v delu I Priloge k navedenemu sklepu. Ti novi primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Nemčiji, trenutno navedeno v delu I navedene priloge, ki je v neposredni bližini območja, navedenega v delu II, ki so ga prizadeli ti nedavni primeri afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II navedene priloge, prav tako pa je treba ponovno opredeliti in razširiti trenutne meje iz dela I, da bi se upoštevali ti nedavni primeri.

(6)

Po teh nedavnih primerih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Slovaškem in Poljskem ter v Nemčiji in ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v Uniji je bila regionalizacija v teh državah članicah ponovno ocenjena in posodobljena. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi krepi za obvladovanje tveganja. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(7)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemioloških razmerah afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba na Slovaškem in Poljskem ter v Nemčiji razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem ter jih ustrezno navesti v delih I in II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(8)

Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da spremembe Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU iz tega sklepa začnejo veljati čim prej.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Komisijo

Stella KYRIAKIDES

Članica Komisije


(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5)  Delegirani sklep Komisije (EU) 2020/2019 z dne 9. decembra 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 415, 10.12.2020, str. 53).


PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

DEL I

1.   Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

Hiiu maakond.

2.   Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

Békés megye 950950, 950960, 950970, 951950, 952050, 952750, 952850, 952950, 953050, 953150, 953650, 953660, 953750, 953850, 953960, 954250, 954260, 954350, 954450, 954550, 954650, 954750, 954850, 954860, 954950, 955050, 955150, 955250, 955260, 955270, 955350, 955450, 955510, 955650, 955750, 955760, 955850, 955950, 956050, 956060, 956150 és 956160 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Bács-Kiskun megye 600150, 600850, 601550, 601650, 601660, 601750, 601850, 601950, 602050, 603250, 603750 és 603850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Budapest 1 kódszámú, vadgazdálkodási tevékenységre nem alkalmas területe,

Csongrád-Csanád megye 800150, 800160, 800250, 802220, 802260, 802310 és 802450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Fejér megye 400150, 400250, 400351, 400352, 400450, 400550, 401150, 401250, 401350, 402050, 402350, 402360, 402850, 402950, 403050, 403250, 403350, 403450, 403550, 403650, 403750, 403950, 403960, 403970, 404570, 404650, 404750, 404850, 404950, 404960, 405050, 405750, 405850, 405950, 406050, 406150, 406550, 406650 és 406750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750260, 750350, 750450, 750460, 754450, 754550, 754560, 754570, 754650, 754750, 754950, 755050, 755150, 755250, 755350 és 755450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Komárom-Esztergom megye 250150, 250250, 250350, 250450, 250460, 250550, 250650, 250750, 250850, 250950, 251050, 251150, 251250, 251350, 251360, 251450, 251550, 251650, 251750, 251850, 252150 és 252250, kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 571550, 572150, 572250, 572350, 572550, 572650, 572750, 572850, 572950, 573150, 573250, 573260, 573350, 573360, 573450, 573850, 573950, 573960, 574050, 574150, 574350, 574360, 574550, 574650, 574750, 574850, 574860, 574950, 575050, 575150, 575250, 575350, 575550, 575650, 575750, 575850, 575950, 576050, 576150, 576250, 576350, 576450, 576650, 576750, 576850, 576950, 577050, 577150, 577350, 577450, 577650, 577850, 577950, 578050, 578150, 578250, 578350, 578360, 578450, 578550, 578560, 578650, 578850, 578950, 579050, 579150, 579250, 579350, 579450, 579460, 579550, 579650, 579750, 580250 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

3.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Pāvilostas novada Vērgales pagasts,

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

Grobiņas novads,

Rucavas novada Dunikas pagasts.

4.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Klaipėdos rajono savivaldybės: Agluonėnų, Priekulės, Veiviržėnų, Judrėnų, Endriejavo, Vėžaičių, Kretingalės ir Dauparų-Kvietinių seniūnijos,

Palangos miesto savivaldybė,

Plungės rajono savivaldybės: Nausodžio sen dalis nuo kelio 166 į pietryčius ir Kulių seniūnija.

5.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Wielbark i Rozogi w powiecie szczycieńskim,

gminy Janowiec Kościelny, Janowo i część gminy Kozłowo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Rączki – Kownatki – Gardyny w powiecie nidzickim,

powiat działdowski,

część gminy Dąbrówno położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 542 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Dąbrówno, a następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od miejscowości Dąbrówno przez miejscowości Zamkowy Młyn – Wądzyń do południowej granicy gminy w powiecie ostródzkim,

gminy Kisielice, Susz, miasto Iława i część gminy wiejskiej Iława położona na na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 521 biegnącą od zachodniej granicy gminy do zachodniej granicy miasta Iława oraz na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od południowej granicy gminy miasta Iława przez miejscowość Katarzynki do południowej granicy gminy w powiecie iławskim,

powiat nowomiejski,

w województwie podlaskim:

gminy Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew i część gminy Kulesze Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię koleją w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród, Śniadowo i Zbójna w powiecie łomżyńskim,

gminy Szumowo, Zambrów z miastem Zambrów i część gminy Kołaki Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie zambrowskim,

w województwie mazowieckim:

powiat ostrołęcki,

powiat miejski Ostrołęka,

gminy Bielsk, Brudzeń Duży, Drobin, Gąbin, Łąck, Nowy Duninów, Radzanowo, Słupno i Stara Biała w powiecie płockim,

powiat miejski Płock,

powiat sierpecki,

powiat żuromiński,

gminy Andrzejewo, Brok, Stary Lubotyń, Szulborze Wielkie, Wąsewo, Ostrów Mazowiecka z miastem Ostrów Mazowiecka, część gminy Małkinia Górna położona na północ od rzeki Brok w powiecie ostrowskim,

gminy Dzierzgowo, Lipowiec Kościelny, miasto Mława, Radzanów, Szreńsk, Szydłowo i Wieczfnia Kościelna, w powiecie mławskim,

powiat przasnyski,

powiat makowski,

gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy wyszkowski,

gminy Jadów, Strachówka i Tłuszcz w powiecie wołomińskim,

gminy Korytnica, Liw, Łochów, Miedzna, Sadowne, Stoczek i miasto Węgrów w powiecie węgrowskim,

gminy Kowala, Wierzbica, część gminy Wolanów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie radomskim,

powiat miejski Radom,

powiat szydłowiecki,

powiat gostyniński,

w województwie podkarpackim:

gminy Pruchnik, Rokietnica, Roźwienica, w powiecie jarosławskim,

gminy Fredropol, Krasiczyn, Krzywcza, Medyka, Orły, Żurawica, Przemyśl w powiecie przemyskim,

powiat miejski Przemyśl,

gminy Gać, Jawornik Polski, Kańczuga, część gminy wiejskiej Przeworsk położona na zachód od miasta Przeworsk i na zachód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 biegnącą od granicy z gminą Tryńcza do granicy miasta Przeworsk, część gminy Zarzecze położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1594R biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Zarzecze oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogi nr 1617R oraz 1619R biegnącą do południowej granicy gminy w powiecie przeworskim,

powiat łańcucki,

gminy Trzebownisko, Głogów Małopolski i część gminy Sokołów Małopolski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 875 w powiecie rzeszowskim,

gminy Dzikowiec, Kolbuszowa, Niwiska i Raniżów w powiecie kolbuszowskim,

gminy Borowa, Czermin, Gawłuszowice, Mielec z miastem Mielec, Padew Narodowa, Przecław, Tuszów Narodowy w powiecie mieleckim,

w województwie świętokrzyskim:

powiat opatowski,

powiat sandomierski,

gminy Bogoria, Łubnice, Oleśnica, Osiek, Połaniec, Rytwiany i Staszów w powiecie staszowskim,

gmina Skarżysko Kościelne w powiecie skarżyskim,

gmina Wąchock, część gminy Brody położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 oraz na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 0618T biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie, drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy oraz na północ od drogi nr 42 i część gminy Mirzec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno - wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

powiat ostrowiecki,

gminy Gowarczów, Końskie i Stąporków w powiecie koneckim,

w województwie łódzkim:

gminy Łyszkowice, Kocierzew Południowy, Kiernozia, Chąśno, Nieborów, część gminy wiejskiej Łowicz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącej od granicy miasta Łowicz do zachodniej granicy gminy oraz część gminy wiejskiej Łowicz położona na wschód od granicy miasta Łowicz i na północ od granicy gminy Nieborów w powiecie łowickim,

gminyCielądz, Rawa Mazowiecka z miastem Rawa Mazowiecka w powiecie rawskim,

gminy Bolimów, Głuchów, Godzianów, Lipce Reymontowskie, Maków, Nowy Kawęczyn, Skierniewice, Słupia w powiecie skierniewickim,

powiat miejski Skierniewice,

gminy Białaczów, Mniszków, Paradyż, Sławno i Żarnów w powiecie opoczyńskim,

gminy Czerniewice, Inowłódz, Lubochnia, Rzeczyca, Tomaszów Mazowiecki z miastem Tomaszów Mazowiecki i Żelechlinek w powiecie tomaszowskim,

w województwie pomorskim:

gminy Ostaszewo, miasto Krynica Morska oraz część gminy Nowy Dwór Gdański położona na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

gminy Lichnowy, Miłoradz, Nowy Staw, Malbork z miastem Malbork w powiecie malborskim,

gminy Mikołajki Pomorskie, Stary Targ i Sztum w powiecie sztumskim,

powiat gdański,

Miasto Gdańsk,

powiat tczewski,

powiat kwidzyński,

w województwie lubuskim:

gminy Przytoczna, Pszczew, Skwierzyna i część gminy Trzciel położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 w powiecie międzyrzeckim,

gminy Lubniewice i Krzeszyce w powiecie sulęcińskim,

gminy Bogdaniec, Deszczno, Lubiszyn i część gminy Witnica położona na północny - wschód od drogi biegnącej od zachodniej granicy gminy od miejscowości Krześnica, przez miejscowości Kamień Wielki - Mościce -Witnica - Kłopotowo do południowej granicy gminy w powiecie gorzowskim,

w województwie dolnośląskim:

gminy Bolesławiec z miastem Bolesławiec, Gromadka i Osiecznica w powiecie bolesławieckim,

gmina Węgliniec w powiecie zgorzeleckim,

gmina Chocianów i część gminy Przemków położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie polkowickim,

gmina Jemielno, Niechlów i Góra w powiecie górowskim,

gmina Rudna i Lubin z miastem Lubin w powiecie lubińskim,

w województwie wielkopolskim:

gminy Krzemieniewo, Rydzyna, część gminy Święciechowa położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12w powiecie leszczyńskim,

część gminy Kwilcz położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 24, część gminy Międzychód położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 24 w powiecie międzychodzkim,

gminy Lwówek, Kuślin, Opalenica, część gminy Miedzichowo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92, część gminy Nowy Tomyśl położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 305 w powiecie nowotomyskim,

gminy Granowo, Grodzisk Wielkopolski i część gminy Kamieniec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 w powiecie grodziskim,

gmina Czempiń, miasto Kościan, część gminy wiejskiej Kościan położona na północny – zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 5 oraz na wschód od linii wyznaczonej przez kanał Obry, część gminy Krzywiń położona na wschód od linii wyznaczonej przez kanał Obry w powiecie kościańskim,

powiat miejski Poznań,

gminy Buk, Dopiewo, Komorniki, Tarnowo Podgórne, Stęszew, Swarzędz, Pobiedziska, Czerwonak, Mosina, miasto Luboń, miasto Puszczykowo i część gminy Kórnik położona na zachód od linii wyznaczonych przez drogi: nr S11 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 434 i drogę nr 434 biegnącą od tego skrzyżowania do południowej granicy gminy, część gminy Rokietnica położona na południowy zachód od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy gminy w miejscowości Krzyszkowo do południowej granicy gminy w miejscowości Kiekrz oraz część gminy wiejskiej Murowana Goślina położona na południe od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy miasta Murowana Goślina do północno-wschodniej granicy gminy w powiecie poznańskim,

gmina Kiszkowo i część gminy Kłecko położona na zachód od rzeki Mała Wełna w powiecie gnieźnieńskim,

gminy Lubasz, Czarnków z miastem Czarnków, część gminy Połajewo na położona na północ od drogi łączącej miejscowości Chraplewo, Tarnówko-Boruszyn, Krosin, Jakubowo, Połajewo - ul. Ryczywolska do północno-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Wieleń położona na południe od linii kolejowej biegnącej od wschodniej granicy gminy przez miasto Wieleń i miejscowość Herburtowo do zachodniej granicy gminy w powiecie czarnkowsko-trzcianeckim,

gminy Duszniki, Kaźmierz, Pniewy, Ostroróg, Wronki, miasto Szamotuły i część gminy Szamotuły położona na zachód od zachodniej granicy miasta Szamotuły i na południe od linii kolejowej biegnącej od południowej granicy miasta Szamotuły, do południowo-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Obrzycko położona na zachód od drogi nr 185 łączącej miejscowości Gaj Mały, Słopanowo i Obrzycko do północnej granicy miasta Obrzycko, a następnie na zachód od drogi przebiegającej przez miejscowość Chraplewo w powiecie szamotulskim,

gmina Budzyń w powiecie chodzieskim,

gminy Mieścisko, Skoki i Wągrowiec z miastem Wągrowiec w powiecie wągrowieckim,

gmina Dobrzyca i część gminy Gizałki położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 w powiecie pleszewskim,

gmina Zagórów w powiecie słupeckim,

gmina Pyzdry w powiecie wrzesińskim,

gminy Kotlin, Żerków i część gminy Jarocin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr S11 i 15 w powiecie jarocińskim,

gmina Rozdrażew, część gminy Koźmin Wielkopolski położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 15, część gminy Krotoszyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 15 oraz na wschód od granic miasta Krotoszyn w powiecie krotoszyńskim,

gminy Nowe Skalmierzyce, Raszków, Ostrów Wielkopolski z miastem Ostrów Wielkopolski w powiecie ostrowskim,

powiat miejski Kalisz,

gminy Ceków – Kolonia, Godziesze Wielkie, Koźminek, Lisków, Mycielin, Opatówek, Szczytniki w powiecie kaliskim,

gmina Malanów i część gminy Tuliszków położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 72 w powiecie tureckim,

gminy Rychwał, Rzgów, część gminy Grodziec położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 443, część gminy Stare Miasto położona na południe od linii wyznaczonej przez autostradę nr A2 w powiecie konińskim,

w województwie zachodniopomorskim:

część gminy Boleszkowice położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 31 i część gminy Dębno położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 31 biegnącą od zachodniej granicy gminy do miejscowości Sarbinowo, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od miejscowości Sarbinowo przez miejscowość Krześnica do wschodniej granicy gminy w powiecie myśliborskim,

gmina Mieszkowice w powiecie gryfińskim.

6.   Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

the whole district of Vranov nad Topľou, except municipalities included in part II,

the whole district of Humenné,

the whole district of Snina,

the whole district of Medzilaborce,

the whole district of Stropkov,

the whole district of Svidník, except municipalities included in part II,

the whole district of Bardejov, except municipalities included in part II,

the whole district of Sobrance, except municipalities included in part III,

in the district of Michalovce municipality Strážske,

in the district of Gelnica, the whole municipalities of Uhorná, Smolnícka Huta, Mníšek nad Hnilcom, Prakovce, Helcmanovce, Gelnica, Kojšov, Veľký Folkmár, Jaklovce, Žakarovce, Margecany, Henclová and Stará Voda,

in the whole district of Prešov, except municipalities included in part II,

in the whole district of Sabinov, except municipalities included in part II,

in the district Stará Ľubovňa, the whole municipalities of Šambron,, Hromoš, Vislanka, Ďurková, Plavnica, Plaveč, Ľubotín, Údol, Orlov, Starina, Legnava,

in the district of Rožňava, the whole municipalities of Brzotín, Gočaltovo, Honce, Jovice, Kružná, Kunová Teplica, Pača, Pašková, Pašková, Rakovnica,

Rozložná, Rožňavské Bystré, Rožňava, Rudná, Štítnik, Vidová, Čučma and Betliar,

in the district of Revúca, the whole municipalities of Držkovce, Chvalová, Gemerské Teplice, Gemerský Sad, Hucín, Jelšava, Leváre, Licince, Nadraž, Prihradzany, Sekerešovo, Šivetice, Kameňany, Višňové, Rybník and Sása, Turčok, Rákoš, Sirk, Hrlica, Ploské, Ratková,

in the district of Michalovce, the whole municipality of Strážske,

in the district of Rimavská Sobota, municipalities located south of the road No.526 not included in Part II,

in the district of Lučenec, the whole municipalities of Trenč, Veľká nad Ipľom, Jelšovec, Panické Dravce, Lučenec, Kalonda, Rapovce, Trebeľovce, Mučín, Lipovany, Pleš, Fiľakovské Kováče, Ratka, Fiľakovo, Biskupice, Belina, Radzovce, Čakanovce, Šiatorská Bukovinka, Čamovce, Šurice, Halič, Mašková, Ľuboreč, Šíd and Prša, Holiša, Boľkovce, Pinciná, Nitra nad Ipľom, Nové Hony, Veľké Dravce, Buzitka, Šávoľ, Bulhary,

in the district of Veľký Krtíš, the whole municipalities of Ipeľské Predmostie, Veľká Ves nad Ipľom, Sečianky, Kleňany, Hrušov, Vinica, Balog nad Ipľom, Dolinka, Kosihy nad Ipľom, Ďurkovce, Širákov, Kamenné Kosihy, Seľany, Veľká Čalomija, Malá Čalomija, Koláre, Trebušovce, Chrastince, Lesenice, Slovenské Ďarmoty, Opatovská Nová Ves, Bátorová, Nenince, Záhorce, Želovce, Sklabiná, Nová Ves, Obeckov, Vrbovka, Kiarov, Kováčovce, Zombor, Olováry, Čeláre, Glabušovce, Veľké Straciny, Malé Straciny, Malý Krtíš, Veľký Krtíš, Pôtor, Veľké Zlievce, Malé Zlievce, Bušince, Muľa, Ľuboriečka, Dolná Strehová, Vieska, Slovenské Kľačany, Horná Strehová, Chrťany and Závada.

7.   Grčija

Naslednja območja v Grčiji:

in the regional unit of Drama:

the community departments of Sidironero and Skaloti and the municipal departments of Livadero and Ksiropotamo (in Drama municipality),

the municipal department of Paranesti (in Paranesti municipality),

the municipal departments of Kokkinogeia, Mikropoli, Panorama, Pyrgoi (in Prosotsani municipality),

the municipal departments of Kato Nevrokopi, Chrysokefalo, Achladea, Vathytopos, Volakas, Granitis, Dasotos, Eksohi, Katafyto, Lefkogeia, Mikrokleisoura, Mikromilea, Ochyro, Pagoneri, Perithorio, Kato Vrontou and Potamoi (in Kato Nevrokopi municipality),

in the regional unit of Xanthi:

the municipal departments of Kimmerion, Stavroupoli, Gerakas, Dafnonas, Komnina, Kariofyto and Neochori (in Xanthi municipality),

the community departments of Satres, Thermes, Kotyli, and the municipal departments of Myki, Echinos and Oraio and (in Myki municipality),

the community department of Selero and the municipal department of Sounio (in Avdira municipality),

in the regional unit of Rodopi:

the municipal departments of Komotini, Anthochorio, Gratini, Thrylorio, Kalhas, Karydia, Kikidio, Kosmio, Pandrosos, Aigeiros, Kallisti, Meleti, Neo Sidirochori and Mega Doukato (in Komotini municipality),

the municipal departments of Ipio, Arriana, Darmeni, Archontika, Fillyra, Ano Drosini, Aratos and the Community Departments Kehros and Organi (in Arriana municipality),

the municipal departments of Iasmos, Sostis, Asomatoi, Polyanthos and Amvrosia and the community department of Amaxades (in Iasmos municipality),

the municipal department of Amaranta (in Maroneia Sapon municipality),

in the regional unit of Evros:

the municipal departments of Kyriaki, Mandra, Mavrokklisi, Mikro Dereio, Protokklisi, Roussa, Goniko, Geriko, Sidirochori, Megalo Derio, Sidiro, Giannouli, Agriani and Petrolofos (in Soufli municipality),

the municipal departments of Dikaia, Arzos, Elaia, Therapio, Komara, Marasia, Ormenio, Pentalofos, Petrota, Plati, Ptelea, Kyprinos, Zoni, Fulakio, Spilaio, Nea Vyssa, Kavili, Kastanies, Rizia, Sterna, Ampelakia, Valtos, Megali Doxipara, Neochori and Chandras (in Orestiada municipality),

the municipal departments of Asvestades, Ellinochori, Karoti, Koufovouno, Kiani, Mani, Sitochori, Alepochori, Asproneri, Metaxades, Vrysika, Doksa, Elafoxori, Ladi, Paliouri and Poimeniko (in Didymoteixo municipality),

in the regional unit of Serres:

the municipal departments of Kerkini, Livadia, Makrynitsa, Neochori, Platanakia, Petritsi, Akritochori, Vyroneia, Gonimo, Mandraki, Megalochori, Rodopoli, Ano Poroia, Katw Poroia, Sidirokastro, Vamvakophyto, Promahonas, Kamaroto, Strymonochori, Charopo, Kastanousi and Chortero and the community departments of Achladochori, Agkistro and Kapnophyto (in Sintiki municipality),

the municipal departments of Serres, Elaionas and Oinoussa and the community departments of Orini and Ano Vrontou (in Serres municipality),

the municipal departments of Dasochoriou, Irakleia, Valtero, Karperi, Koimisi, Lithotopos, Limnochori, Podismeno and Chrysochorafa (in Irakleia municipality).

8.   Nemčija

Naslednja območja v Nemčiji:

Bundesland Brandenburg:

Landkreis Dahme-Spreewald:

Gemeinde Alt Zauche-Wußwerk,

Gemeinde Byhleguhre-Byhlen,

Gemeinde Märkische Heide,

Gemeinde Neu Zauche,

Gemeinde Schwielochsee mit den Gemarkungen Groß Liebitz, Guhlen, Mochow und Siegadel,

Gemeinde Spreewaldheide,

Gemeinde Straupitz,

Landkreis Märkisch-Oderland:

Gemeinde Neuhardenberg,

Gemeinde Gusow-Platkow,

Gemeinde Lietzen,

Gemeinde Falkenhagen (Mark),

Gemeinde Zeschdorf,

Gemeinde Treplin,

Gemeinde Lebus mit den Gemarkungen Wüste-Kunersdorf, Wulkow bei Booßen, Schönfließ, Mallnow – westlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Fichtenhöhe – westlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Lindendorf – westlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Vierlinden – westlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Müncheberg mit den Gemarkungen Trebnitz und Jahnsfelde,

Gemeinde Letschin mit den Gemarkungen Steintoch, Neu Rosenthal, Letschin, Kiehnwerder, Sietzing, Kienitz, Wilhelmsaue, Posedin, Solikante, Klein Neuendorf, Neubarnim, Ortwig, Groß Neuendorf, Ortwig Graben, Mehrin-Graben und Zelliner Loose,

Gemeinde Seelow – westlich der Bahnstrecke RB 60,

Landkreis Oder-Spree:

Gemeinde Storkow (Mark),

Gemeinde Wendisch Rietz,

Gemeinde Reichenwalde,

Gemeinde Diensdorf-Radlow,

Gemeinde Bad Saarow,

Gemeinde Rietz-Neuendorf mit den Gemarkungen Buckow, Glienicke, Behrensdorf, Ahrensdorf, Herzberg, Görzig, Pfaffendorf, Sauen, Wilmersdorf (G), Neubrück, Drahendorf, Alt Golm,

Gemeinde Tauche mit den Gemarkungen Briescht, Kossenblatt, Werder, Görsdorf (B), Giesendorf, Wiesendorf, Wulfersdorf, Falkenberg (T), Lindenberg,

Gemeinde Steinhöfel mit den Gemarkungen Demnitz, Steinhöfel, Hasenfelde, Ahrensdorf, Heinersdorf, Tempelberg,

Gemeinde Langewahl,

Gemeinde Berkenbrück,

Gemeinde Briesen (Mark),

Gemeinde Jacobsdorf,

Landkreis Spree-Neiße:

Gemeinde Jänschwalde,

Gemeinde Peitz,

Gemeinde Tauer,

Gemeinde Turnow-Preilack,

Gemeinde Drachhausen,

Gemeinde Schmogrow-Fehrow,

Gemeinde Drehnow,

Gemeinde Guben mit der Gemarkung Schlagsdorf,

Gemeinde Schenkendöbern mit den Gemarkungen Grabko, Kerkwitz, Groß Gastrose,

kreisfreie Stadt Frankfurt (Oder),

Bundesland Sachsen:

Landkreis Görlitz:

Gemeinde Boxberg / O. L. östlich der K8481 und nördlich der S131,

Gemeinde Gablenz,

Gemeinde Görlitz nördlich der Bundesautobahn 4,

Gemeinde Groß Düben,

Gemeinde Hähnichen,

Gemeinde Krauschwitz sofern nicht bereits Teil des gefährdeten Gebietes,

Gemeinde Kreba-Neudorf östlich der S131 sowie der S121,

Gemeinde Mücka östlich der S121,

Gemeinde Neißeaue,

Gemeinde Niesky nördlich der S121 und westlich der B115,

Gemeinde Quitzdorf am See nördlich der S121,

Gemeinde Rietschen sofern nicht bereits Teil des gefährdeten Gebietes,

Gemeinde Rothenburg/ O. L., sofern nicht bereits Teil des gefährdeten Gebietes,

Gemeinde Schleife,

Gemeinde Trebendorf östlich der K8481,

Gemeinde Weißkeißel sofern nicht bereits Teil des gefährdeten Gebietes,

Gemeinde Weißwasser / O. L. östlich der K8481.

DEL II

1.   Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

the whole region of Haskovo,

the whole region of Yambol,

the whole region of Stara Zagora,

the whole region of Pernik,

the whole region of Kyustendil,

the whole region of Plovdiv,

the whole region of Pazardzhik,

the whole region of Smolyan,

the whole region of Burgas excluding the areas in Part III.

2.   Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

3.   Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

Békés megye 950150, 950250, 950350, 950450, 950550, 950650, 950660, 950750, 950850, 950860, 951050, 951150, 951250, 951260, 951350, 951450, 951460, 951550, 951650, 951750, 952150, 952250, 952350, 952450, 952550, 952650, 953250, 953260, 953270, 953350, 953450, 953550, 953560, 953950, 954050, 954060, 954150, 956250, 956350, 956450, 956550, 956650 és 956750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Borsod-Abaúj-Zemplén megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Fejér megye 403150, 403160, 403260, 404250, 404550, 404560, 405450, 405550, 405650, 406450 és 407050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Hajdú-Bihar megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Heves megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750250, 750550, 750650, 750750, 750850, 750970, 750980, 751050, 751150, 751160, 751250, 751260, 751350, 751360, 751450, 751460, 751470, 751550, 751650, 751750, 751850, 751950, 752150, 752250, 752350, 752450, 752460, 752550, 752560, 752650, 752750, 752850, 752950, 753060, 753070, 753150, 753250, 753310, 753450, 753550, 753650, 753660, 753750, 753850, 753950, 753960, 754050, 754150, 754250, 754360, 754370, 754850, 755550, 755650 és 755750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Komárom-Esztergom megye: 251950, 252050, 252350, 252450, 252460, 252550, 252650, 252750, 252850, 252860, 252950, 252960, 253050, 253150, 253250, 253350, 253450 és 253550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Nógrád megye valamennyi vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 570150, 570250, 570350, 570450, 570550, 570650, 570750, 570850, 570950, 571050, 571150, 571250, 571350, 571650, 571750, 571760, 571850, 571950, 572050, 573550, 573650, 574250, 577250, 580050 és 580150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe.

4.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Ādažu novads,

Aizputes novada Aizputes, Cīravas un Lažas pagasts, Kalvenes pagasta daļa uz rietumiem no ceļa pie Vārtājas upes līdz autoceļam A9, uz dienvidiem no autoceļa A9, uz rietumiem no autoceļa V1200, Kazdangas pagasta daļa uz rietumiem no ceļa V1200, P115, P117, V1296, Aizputes pilsēta,

Aglonas novads,

Aizkraukles novads,

Aknīstes novads,

Alojas novads,

Alsungas novads,

Alūksnes novads,

Amatas novads,

Apes novads,

Auces novads,

Babītes novads,

Baldones novads,

Baltinavas novads,

Balvu novads,

Bauskas novads,

Beverīnas novads,

Brocēnu novads,

Burtnieku novads,

Carnikavas novads,

Cēsu novads,

Cesvaines novads,

Ciblas novads,

Dagdas novads,

Daugavpils novads,

Dobeles novads,

Dundagas novads,

Durbes novads,

Engures novads,

Ērgļu novads,

Garkalnes novads,

Gulbenes novads,

Iecavas novads,

Ikšķiles novads,

Ilūkstes novads,

Inčukalna novads,

Jaunjelgavas novads,

Jaunpiebalgas novads,

Jaunpils novads,

Jēkabpils novads,

Jelgavas novads,

Kandavas novads,

Kārsavas novads,

Ķeguma novads,

Ķekavas novads,

Kocēnu novads,

Kokneses novads,

Krāslavas novads,

Krimuldas novads,

Krustpils novads,

Kuldīgas novada, Laidu pagasta daļa uz ziemeļiem no autoceļa V1296, Padures, Rumbas, Rendas, Kabiles, Vārmes, Pelču, Ēdoles, Īvandes, Kurmāles, Turlavas, Gudenieku un Snēpeles pagasts, Kuldīgas pilsēta,

Lielvārdes novads,

Līgatnes novads,

Limbažu novads,

Līvānu novads,

Lubānas novads,

Ludzas novads,

Madonas novads,

Mālpils novads,

Mārupes novads,

Mazsalacas novads,

Mērsraga novads,

Naukšēnu novads,

Neretas novads,

Ogres novads,

Olaines novads,

Ozolnieku novads,

Pārgaujas novads,

Pāvilostas novada Sakas pagasts, Pāvilostas pilsēta,

Pļaviņu novads,

Preiļu novads,

Priekules novads,

Priekuļu novads,

Raunas novads,

republikas pilsēta Daugavpils,

republikas pilsēta Jelgava,

republikas pilsēta Jēkabpils,

republikas pilsēta Jūrmala,

republikas pilsēta Rēzekne,

republikas pilsēta Valmiera,

Rēzeknes novads,

Riebiņu novads,

Rojas novads,

Ropažu novads,

Rugāju novads,

Rundāles novads,

Rūjienas novads,

Salacgrīvas novads,

Salas novads,

Salaspils novads,

Saldus novads,

Saulkrastu novads,

Sējas novads,

Siguldas novads,

Skrīveru novads,

Skrundas novada Raņķu pagasta daļa uz ziemeļiem no autoceļa V1272 līdz robežai ar Ventas upi, Skrundas pagasta daļa no Skrundas uz ziemeļiem no autoceļa A9 un austrumiem no Ventas upes,

Smiltenes novads,

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

Strenču novads,

Talsu novads,

Tērvetes novads,

Tukuma novads,

Vaiņodes novada Vaiņodes pagasts un Embūtes pagasta daļa uz dienvidiem autoceļa P116, P106,

Valkas novads,

Varakļānu novads,

Vārkavas novads,

Vecpiebalgas novads,

Vecumnieku novads,

Ventspils novads,

Viesītes novads,

Viļakas novads,

Viļānu novads,

Zilupes novads.

5.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Alytaus miesto savivaldybė,

Alytaus rajono savivaldybė,

Anykščių rajono savivaldybė,

Akmenės rajono savivaldybė,

Birštono savivaldybė,

Biržų miesto savivaldybė,

Biržų rajono savivaldybė,

Druskininkų savivaldybė,

Elektrėnų savivaldybė,

Ignalinos rajono savivaldybė,

Jonavos rajono savivaldybė,

Joniškio rajono savivaldybė,

Jurbarko rajono savivaldybė: Eržvilko, Girdžių, Jurbarko miesto, Jurbarkų, Raudonės, Šimkaičių, Skirsnemunės, Smalininkų, Veliuonos ir Viešvilės seniūnijos,

Kaišiadorių rajono savivaldybė,

Kalvarijos savivaldybė,

Kauno miesto savivaldybė,

Kauno rajono savivaldybė: Akademijos, Alšėnų, Batniavos, Ežerėlio, Domeikavos, Garliavos, Garliavos apylinkių, Karmėlavos, Kulautuvos, Lapių, Linksmakalnio, Neveronių, Raudondvario, Ringaudų, Rokų, Samylų, Taurakiemio, Vandžiogalos, Užliedžių, Vilkijos, ir Zapyškio seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1, ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 1907,

Kazlų rūdos savivaldybė,

Kelmės rajono savivaldybė,

Kėdainių rajono savivaldybė: Dotnuvos, Gudžiūnų, Kėdainių miesto, Krakių, Pelėdnagių, Surviliškio, Šėtos, Truskavos, Vilainių ir Josvainių seniūnijos dalis į šiaurę ir rytus nuo kelio Nr. 229 ir Nr. 2032,

Kupiškio rajono savivaldybė,

Kretingos rajono savivaldybė,

Lazdijų rajono savivaldybė,

Marijampolės savivaldybė,

Mažeikių rajono savivaldybė,

Molėtų rajono savivaldybė,

Pagėgių savivaldybė,

Pakruojo rajono savivaldybė,

Panevėžio rajono savivaldybė,

Panevėžio miesto savivaldybė,

Pasvalio rajono savivaldybė,

Radviliškio rajono savivaldybė,

Rietavo savivaldybė,

Prienų rajono savivaldybė,

Plungės rajono savivaldybė: Žlibinų, Stalgėnų, Nausodžio sen dalis nuo kelio Nr. 166 į šiaurės vakarus, Plungės miesto ir Šateikių seniūnijos,

Raseinių rajono savivaldybė: Betygalos, Girkalnio, Kalnujų, Nemakščių, Pagojukų, Paliepių, Raseinių miesto, Raseinių, Šiluvos, Viduklės seniūnijos,

Rokiškio rajono savivaldybė,

Skuodo rajono savivaldybės: Aleksandrijos, Ylakių, Lenkimų, Mosėdžio, Skuodo ir Skuodo miesto seniūnijos,

Šakių rajono savivaldybė,

Šalčininkų rajono savivaldybė,

Šiaulių miesto savivaldybė,

Šiaulių rajono savivaldybė,

Šilutės rajono savivaldybė,

Širvintų rajono savivaldybė,

Šilalės rajono savivaldybė,

Švenčionių rajono savivaldybė,

Tauragės rajono savivaldybė,

Telšių rajono savivaldybė,

Trakų rajono savivaldybė,

Ukmergės rajono savivaldybė,

Utenos rajono savivaldybė,

Varėnos rajono savivaldybė,

Vilniaus miesto savivaldybė,

Vilniaus rajono savivaldybė,

Vilkaviškio rajono savivaldybė,

Visagino savivaldybė,

Zarasų rajono savivaldybė.

6.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Kalinowo, Stare Juchy, Prostki oraz gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

powiat elbląski,

powiat miejski Elbląg,

powiat gołdapski,

powiat piski,

gminy Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie i Sępopol w powiecie bartoszyckim,

gminy Biskupiec, Kolno, część gminy Olsztynek położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr S51 biegnącą od wschodniej granicy gminy do miejscowości Ameryka oraz na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania z drogą S51 do północnej granicy gminy, łączącej miejscowości Mańki – Mycyny – Ameryka w powiecie olsztyńskim,

gmina Grunwald, część gminy Małdyty położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy Miłomłyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy wiejskiej Ostróda położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 oraz na południe od drogi nr 16, część miasta Ostróda położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy Dąbrówno położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 542 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Dąbrówno, a następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od miejscowości Dąbrówno przez miejscowości Zamkowy Młyn – Wądzyń do południowej granicy gminy w powiecie ostródzkim,

powiat giżycki,

powiat braniewski,

powiat kętrzyński,

gminy Lubomino i Orneta w powiecie lidzbarskim,

gmina Nidzica i część gminy Kozłowo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Rączki – Kownatki – Gardyny w powiecie nidzickim,

gminy Dźwierzuty, Jedwabno, Pasym, Szczytno i miasto Szczytno i Świętajno w powiecie szczycieńskim,

powiat mrągowski,

gminy Lubawa, miasto Lubawa, Zalewo i część gminy wiejskiej Iława położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 521 biegnącą od zachodniej granicy gminy do zachodniej granicy miasta Iława oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od południowej granicy gminy miasta Iława przez miejscowość Katarzynki do południowej granicy gminy w powiecie iławskim,

powiat węgorzewski,

w województwie podlaskim:

powiat bielski,

powiat grajewski,

powiat moniecki,

powiat sejneński,

gminy Łomża, Piątnica, Jedwabne, Przytuły i Wizna w powiecie łomżyńskim,

powiat miejski Łomża,

powiat siemiatycki,

powiat hajnowski,

gminy Ciechanowiec, Klukowo, Szepietowo, Kobylin-Borzymy, Nowe Piekuty, Sokoły i część gminy Kulesze Kościelne położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie wysokomazowieckim,

gmina Rutki i część gminy Kołaki Kościelne położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie zambrowskim,

powiat kolneński z miastem Kolno,

powiat białostocki,

gminy Filipów, Jeleniewo, Przerośl, Raczki, Rutka-Tartak, Suwałki, Szypliszki Wiżajny oraz część gminy Bakałarzewo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę 653 biegnącej od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą 1122B oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1122B biegnącą od drogi 653 w kierunku południowym do skrzyżowania z drogą 1124B i następnie na północny - wschód od drogi nr 1124B biegnącej od skrzyżowania z drogą 1122B do granicy z gminą Raczki w powiecie suwalskim,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

powiat sokólski,

powiat miejski Białystok,

w województwie mazowieckim:

powiat siedlecki,

powiat miejski Siedlce,

gminy Bielany, Ceranów, Jabłonna Lacka, Kosów Lacki, Repki, Sabnie, Sterdyń i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

gminy Grębków i Wierzbno w powiecie węgrowskim,

powiat łosicki,

powiat ciechanowski,

powiat sochaczewski,

gminy Policzna, Przyłęk, Tczów i Zwoleń w powiecie zwoleńskim,

powiat kozienicki,

gminy Chotcza i Solec nad Wisłą w powiecie lipskim,

gminy Gózd, Jastrzębia, Jedlnia Letnisko, Pionki z miastem Pionki, Skaryszew, Jedlińsk, Przytyk, Zakrzew, część gminy Iłża położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9, część gminy Wolanów położona na północ od drogi nr 12 w powiecie radomskim,

gminy Bodzanów, Bulkowo, Staroźreby, Słubice, Wyszogród i Mała Wieś w powiecie płockim,

powiat nowodworski,

powiat płoński,

gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Dębówka, Klembów, Poświętne, Radzymin, Wołomin, miasto Kobyłka, miasto Marki, miasto Ząbki, miasto Zielonka w powiecie wołomińskim,

gminy Borowie, Garwolin z miastem Garwolin, Miastków Kościelny, Parysów, Pilawa, część gminy Wilga położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia do rzeki Wisły, część gminy Górzno położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Łąki i Górzno biegnącą od wschodniej granicy gminy, następnie od miejscowości Górzno na północ od drogi nr 1328W biegnącej do drogi nr 17, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od drogi nr 17 do zachodniej granicy gminy przez miejscowości Józefów i Kobyla Wola w powiecie garwolińskim,

gminy Boguty – Pianki, Zaręby Kościelne, Nur i część gminy Małkinia Górna położona na południe od rzeki Brok w powiecie ostrowskim,

gminy Stupsk, Wiśniewo i Strzegowo w powiecie mławskim,

powiat miński,

powiat otwocki,

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

powiat grójecki,

powiat grodziski,

powiat żyrardowski,

powiat białobrzeski,

powiat przysuski,

powiat miejski Warszawa,

w województwie lubelskim:

powiat bialski,

powiat miejski Biała Podlaska,

gminy Batorz, Godziszów, Janów Lubelski, Modliborzyce i Potok Wielki w powiecie janowskim,

gminy Janowiec, Kazimierz Dolny, Końskowola, Kurów, Markuszów, Nałęczów, Puławy z miastem Puławy, Wąwolnica i Żyrzyn w powiecie puławskim,

gminy Nowodwór, miasto Dęblin i część gminy Ryki położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową powiecie ryckim,

gminy Adamów, Krzywda, Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, Stanin, Wojcieszków, gmina wiejska Łuków i miasto Łuków w powiecie łukowskim,

powiat lubelski,

powiat miejski Lublin,

gminy Niedźwiada, Ostrów Lubelski, Serniki i Uścimów w powiecie lubartowskim,

powiat łęczyński,

powiat świdnicki,

gminy Fajsławice, Gorzków, Izbica, Krasnystaw z miastem Krasnystaw, Kraśniczyn, Łopiennik Górny, Siennica Różana i część gminy Żółkiewka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 w powiecie krasnostawskim,

gminy Chełm, Ruda – Huta, Sawin, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny, Siedliszcze, Wierzbica, część gminy Dorohusk położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Wojsławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę 1839L, część gminy Leśniowice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę 1839L w powiecie chełmskim,

powiat miejski Chełm,

powiat kraśnicki,

powiat opolski,

powiat parczewski,

powiat włodawski,

powiat radzyński,

w województwie podkarpackim:

powiat stalowowolski,

gminy Oleszyce, Lubaczów z miastem Lubaczów, Wielkie Oczy w powiecie lubaczowskim,

część gminy Kamień położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19, część gminy Sokołów Małopolski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 875 w powiecie rzeszowskim,

gminy Cmolas i Majdan Królewski w powiecie kolbuszowskim,

gminy Grodzisko Dolne, część gminy wiejskiej Leżajsk położona na południe od miasta Leżajsk oraz na zachód od linii wyznaczonej przez rzekę San, w powiecie leżajskim,

gmina Jarocin, część gminy Harasiuki położona na północ od linii wyznaczona przez drogę nr 1048 R, część gminy Ulanów położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Tanew, część gminy Nisko położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 oraz na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 19, część gminy Jeżowe położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie niżańskim,

powiat tarnobrzeski,

w województwie pomorskim:

gminy Dzierzgoń i Stary Dzierzgoń w powiecie sztumskim,

gmina Stare Pole w powiecie malborskim,

gminy Stegny, Sztutowo i część gminy Nowy Dwór Gdański położona na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

w województwie świętokrzyskim:

gmina Tarłów i część gminy Ożarów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie opatowskim,

część gminy Brody położona na zachód od linii kolejowej biegnącej od miejscowości Marcule i od północnej granicy gminy przez miejscowości Klepacze i Karczma Kunowska do południowej granicy gminy oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 i na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 0618T biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie oraz przez drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy i część gminy Mirzec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno – wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

w województwie lubuskim:

powiat wschowski,

gmina Kostrzyn nad Odrą i część gminy Witnica położona na południowy zachód od drogi biegnącej od zachodniej granicy gminy od miejscowości Krześnica, przez miejscowości Kamień Wielki - Mościce - Witnica - Kłopotowo do południowej granicy gminy w powiecie gorzowskim,

gminy Gubin z miastem Gubin, Maszewo i część gminy Bytnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1157F w powiecie krośnieńskim,

powiat słubicki,

gminy Słońsk, Sulęcin i Torzym w powiecie sulęcińskim,

gminy Bledzew i Międzyrzecz w powiecie międzyrzeckim,

gminy Kolsko, część gminy Kożuchów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 283 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 290 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 290 biegnącej od miasta Mirocin Dolny do zachodniej granicy gminy, część gminy Bytom Odrzański położona na północny zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 293 i 326, część gminy Nowe Miasteczko położona na zachód od linii wyznaczonych przez drogi 293 i 328, część gminy Siedlisko położona na północny zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od rzeki Odry przy południowe granicy gminy do drogi nr 326 łączącej się z drogą nr 325 biegnącą w kierunku miejscowości Różanówka do skrzyżowania z drogą nr 321 biegnącą od tego skrzyżowania w kierunku miejscowości Bielawy, a następnie przedłużoną przez drogę przeciwpożarową biegnącą od drogi nr 321 w miejscowości Bielawy do granicy gminy w powiecie nowosolskim,

gminy Nowogród Bobrzański, Trzebiechów część gminy Bojadła położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 278 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 282 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 282 biegnącej od miasta Bojadła do zachodniej granicy gminy i część gminy Sulechów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S3 w powiecie zielonogórskim,

powiat żarski,

gminy Brzeźnica, Iłowa, Małomice, Szprotawa, Wymiarki, Żagań, miasto Żagań, miasto Gozdnica, część gminy Niegosławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 328 w powiecie żagańskim,

gminy Lubrza, Łagów i Świebodzin w powiecie świebodzińskim,

w województwie dolnośląskim:

gmina Pęcław, część gminy Kotla położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Krzycki Rów, część gminy wiejskiej Głogów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 12, 319 oraz 329, część miasta Głogów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie głogowskim,

gminy Grębocice i Polkowice w powiecie polkowickim,

w województwie wielkopolskim:

gminy Przemęt i Wolsztyn w powiecie wolsztyńskim,

gmina Wielichowo część gminy Kamieniec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 i część gminy Rakoniewice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 305 w powiecie grodziskim,

gminy Lipno, Osieczna, Wijewo, Włoszakowice i część gminy Święciechowa położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie leszczyńskim,

gmina Śmigiel, część gminy wiejskiej Kościan położona na południowy – wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 5 oraz na zachód od linii wyznaczonej przez kanał Obry, część gminy Krzywiń położona na zachód od linii wyznaczonej przez kanał Obry w powiecie kościańskim,

powiat miejski Leszno,

powiat obornicki,

część gminy Połajewo na położona na południe od drogi łączącej miejscowości Chraplewo, Tarnówko-Boruszyn, Krosin, Jakubowo, Połajewo - ul. Ryczywolska do północno-wschodniej granicy gminy w powiecie czarnkowsko-trzcianeckim,

gmina Suchy Las, część gminy wiejskiej Murowana Goślina położona na północ od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy miasta Murowana Goślina do północno-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Rokietnica położona na północ i na wschód od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy gminy w miejscowości Krzyszkowo do południowej granicy gminy w miejscowości Kiekrz w powiecie poznańskim,

część gminy Szamotuły położona na wschód od wschodniej granicy miasta Szamotuły i na północ od linii kolejowej biegnącej od południowej granicy miasta Szamotuły do południowo-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Obrzycko położona na wschód od drogi nr 185 łączącej miejscowości Gaj Mały, Słopanowo i Obrzycko do północnej granicy miasta Obrzycko, a następnie na wschód od drogi przebiegającej przez miejscowość Chraplewo w powiecie szamotulskim,

w województwie łódzkim:

gminy Drzewica, Opoczno i Poświętne w powiecie opoczyńskim,

gminy Biała Rawska, Regnów i Sadkowice w powiecie rawskim,

gmina Kowiesy w powiecie skierniewickim,

w województwie zachodniopomorskim:

część gminy Boleszkowice położona na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 31 i część gminy Dębno położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 31 biegnącą od zachodniej granicy gminy do miejscowości Sarbinowo, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od miejscowości Sarbinowo przez miejscowość Krześnica do wschodniej granicy gminy w powiecie myśliborskim.

7.   Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

in the district of Gelnica, the whole municipality of Smolník,

In the district of Košice-okolie the municipalities of Opátka, Košická Belá, Malá Lodina, Veľká Lodina, Kysak, Sokoľ, Trebejov, Obišovce, Družstevná pri Hornáde, Kostoľany nad Hornádom, Budimír, Vajkovce, Chrastné, Čižatice, Kráľovce, Ploské, Nová Polhora, Boliarov, Kecerovce, Vtáčkovce, Herľany, Rankovce, Mudrovce, Kecerovský Lipovec, Opiná, Bunetice,

the whole city of Košice,

in the district of Michalovce, the whole municipalities of Tušice, Moravany, Pozdišovce, Michalovce, Zalužice, Lúčky, Závadka, Hnojné, Poruba pod Vihorlatom, Jovsa, Kusín, Klokočov, Kaluža, Vinné, Trnava pri Laborci, Oreské, Staré, Zbudza, Petrovce nad Laborcom, Lesné, Suché, Rakovec nad Ondavou, Nacina Ves, Voľa, and Pusté Čemerné,

in the district of Vranov nad Topľou, the whole municipalities of Zámutov, Rudlov, Jusková Voľa, Banské, Cabov, Davidov, Kamenná Poruba, Vechec, Čaklov, Soľ, Komárany, Čičava, Nižný Kručov, Vranov nad Topľou, Sačurov, Sečovská Polianka, Dlhé Klčovo, Nižný Hrušov, Poša, Nižný Hrabovec, Hencovce, Kučín, Majerovce, Sedliská, Kladzany and Tovarnianska Polianka, Herrmanovce nad Topľou, Petrovce, Pavlovce, Hanušovce nad Topľou, Medzianky, Radvanovce, Babie, Vlača, Ďurďoš, Prosačov, Remeniny, Skrabské, Bystré, Petkovce, Michalok, Vyšný Žipov, Čierne nad Topľou, Zlatník, Hlinné, Jastrabie nad Topľou, Merník,

in the district of Prešov, the whole municipalities of Tuhrina, Lúčina, Podhradík, Okružná, Ruská Nová Ves, Teriakovce, Ľubotice, Vyšná Šebastová, Lipníky, Chmeľov, Čelovce, Pušovce, Proč, Šarišská Trstená, Chmeľovec, Podhorany, Nemcovce, Lada, Kapušany, Fulianka, Prešov, Fintice, Tulčík, Demjata, Veľký Slivník, Záhradné, Malý Slivník, Mošurov, Terňa, Gregorovce, Medzany, Malý Šariš, Župčany, Svinia, Veľký Šariš, Geraltov, Trnkov, Šarišská Poruba, Lažany, Červenica, Žehňa, Záborské, Dulova Ves, Kokošovce, Abranovce, Lesíček, Zlatá Baňa, Ruská Nová Ves, Teriakovce, Podhradník, Mirkovce, Brestov, Varhaňovce,

in the district of Sabinov, the whole municipalities Ostrovany, Daletice, Jarovnice, Šarišské Michaľany, Ražňany, Uzovce, Hubošovce, Ratvaj, Bodovce, Šarišské Sokolovce, Sabinov, Jakubovany, Uzovský Šalgov, Uzovské Pekľany, Pečovská Nová Ves, Rožkovany, Jakubova Voľa, Drienica, Červená Voda, Jakovany, Červenica pri Sabinove, Ľutina, Olejníkov, Lipany, Lúčka, Hanigovce, Milpoš, Kamenica,

in the district of Svidník, the whole municipalities of Dukovce, Želmanovce, Kuková, Kalnište, Lužany pri Ondave, Lúčka, Giraltovce, Kračúnovce, Železník, Kobylince, Mičakovce,

in the district of Bardejov, the whole municipalities of Kríže, Hervartov, Richvald, Šiba, Kľušov, Hertník, Fričkovce, Bartošovce, Kobyly, Osikov, Vaniškovce, Janovce, Tročany, Abrahámovce, Raslavice, Buclovany, Lopúchov, Stuľany, Koprivnica, Kochanovce, Harhaj, Vyšný Kručov, Brezov, Lascov, Marhaň, Kučín, Kožany, Kurima, Nemcovce, Porúbka, Hankovce, Oľšavce, Nižná Voľa, Rešov, Vyšná Voľa, Poliakovce, Dubinné, Hrabovec, Komárov, Lukavica, Livov, Livovská Huta, Lukov, Malcov, Lenartov, Snakov, Hrabské, Gerlachov, Kružlov, Krivé, Bogliarka,

in the district of Stará Ľubovňa, the whole municipalities of Kyjov, Pusté Pole, Šarišské Jastrabie, Čirč, Ruská Voľa nad Popradom, Obručné,

in the district of Revúca, the whole municipalities of Gemer, Tornaľa, Žiar, Gemerská Ves, Levkuška, Otročok, Polina, Rašice, Licince, Leváre, Držkovce, Chvalová, Sekerešovo, Višňové,

in the district of Rimavská Sobota, the whole municipalities of Abovce, Barca, Bátka, Cakov, Chanava, Dulovo, Figa, Gemerské Michalovce, Hubovo, Ivanice, Kaloša, Kesovce, Kráľ, Lenartovce, Lenka, Neporadza, Orávka, Radnovce, Rakytník, Riečka, Rimavská Seč, Rumince, Stránska, Uzovská Panica, Valice, Vieska nad Blhom, Vlkyňa, Vyšné Valice, Včelince, Zádor, Číž, Štrkovec Tomášovce, Žíp, Španie Pole, Hostišovce, Budikovany, Teplý Vrch, Veľký Blh, Janice, Chrámec, Orávka, Martinová, Bottovo, Dubovec, Šimonovce, Širkovce Drňa, Hostice, Gemerské Dechtáre, Jestice, Petrovce, Dubno, Gemerský Jablonec,

in the district of Prešov, the whole municipalities of Tuhrina and Lúčina.

8.   Nemčija

Naslednja območja v Nemčiji:

Bundesland Brandenburg:

Landkreis Oder-Spree:

Gemeinde Grunow-Dammendorf,

Gemeinde Mixdorf,

Gemeinde Schlaubetal,

Gemeinde Neuzelle,

Gemeinde Neißemünde,

Gemeinde Lawitz,

Gemeinde Eisenhüttenstadt,

Gemeinde Vogelsang,

Gemeinde Ziltendorf,

Gemeinde Wiesenau,

Gemeinde Friedland,

Gemeinde Siehdichum,

Gemeinde Müllrose,

Gemeinde Groß Lindow,

Gemeinde Brieskow-Finkenheerd,

Gemeinde Ragow-Merz,

Gemeinde Beeskow,

Gemeinde Rietz-Neuendorf mit den Gemarkungen Groß Rietz und Birkholz,

Gemeinde Tauche mit den Gemarkungen Stremmen, Ranzig, Trebatsch, Sabrodt, Sawall, Mitweide und Tauche,

Landkreis Dahme-Spreewald:

Gemeinde Jamlitz,

Gemeinde Lieberose,

Gemeinde Schwielochsee mit den Gemarkungen Goyatz, Jessern, Lamsfeld, Ressen, Speichrow und Zaue,

Landkreis Spree-Neiße:

Gemeinde Schenkendöbern mit den Gemarkungen Stakow, Reicherskreuz, Groß Drewitz, Sembten, Lauschütz, Krayne, Lübbinchen, Grano, Pinnow, Bärenklau, Schenkendöbern und Atterwasch,

Gemeinde Guben mit den Gemarkungen Bresinchen, Guben und Deulowitz,

Landkreis Märkisch-Oderland:

Gemeinde Zechin,

Gemeinde Bleyen-Genschmar,

Gemeinde Golzow,

Gemeinde Küstriner Vorland,

Gemeinde Alt Tucheband,

Gemeinde Reitwein,

Gemeinde Podelzig,

Gemeinde Letschin mit der Gemarkung Sophienthal,

Gemeinde Seelow – östlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Vierlinden – östlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Lindendorf – östlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Fichtenhöhe – östlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Lebus mit den Gemarkungen Lebus und Mallnow – östlich der Bahnstrecke RB 60,

Bundesland Sachsen:

Landkreis Görlitz:

Gemeinde Bad Muskau,

Gemeinde Krauschwitz östlich des folgenden Straßenzuges: B115 nördlicher Teil (Jämlitzer Weg) - S123 (Geschwister-Scholl-Straße) - B115 Südlicher Teil (Görlitzer Straße),

Gemeinde Rietschen östlich der B115 und nördlich der Südgrenze Truppenübungsplatz Oberlausitz,

Gemeinde Rothenburg/ O. L. nördlich der Südgrenze Truppenübungsplatz Oberlausitz und Welschgraben,

Gemeinde Weißkeißel östlich der B115.

DEL III

1.   Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

the whole region of Blagoevgrad,

the whole region of Dobrich,

the whole region of Gabrovo,

the whole region of Kardzhali,

the whole region of Lovech,

the whole region of Montana,

the whole region of Pleven,

the whole region of Razgrad,

the whole region of Ruse,

the whole region of Shumen,

the whole region of Silistra,

the whole region of Sliven,

the whole region of Sofia city,

the whole region of Sofia Province,

the whole region of Targovishte,

the whole region of Vidin,

the whole region of Varna,

the whole region of Veliko Tarnovo,

the whole region of Vratza,

in Burgas region:

the whole municipality of Burgas,

the whole municipality of Kameno,

the whole municipality of Malko Tarnovo,

the whole municipality of Primorsko,

the whole municipality of Sozopol,

the whole municipality of Sredets,

the whole municipality of Tsarevo,

the whole municipality of Sungurlare,

the whole municipality of Ruen,

the whole municipality of Aytos.

2.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Aizputes novada Kalvenes pagasta daļa uz austrumiem no ceļa pie Vārtājas upes līdz autoceļam A9, uz ziemeļiem no autoceļa A9, uz austrumiem no autoceļa V1200, Kazdangas pagasta daļa uz austrumiem no ceļa V1200, P115, P117, V1296,

Kuldīgas novada, Laidu pagasta daļa uz dienvidiem no autoceļa V1296,

Skrundas novada Rudbāržu, Nīkrāces pagasts, Raņķu pagasta daļa uz dienvidiem no autoceļa V1272 līdz robežai ar Ventas upi, Skrundas pagasts (izņemot pagasta daļa no Skrundas uz ziemeļiem no autoceļa A9 un austrumiem no Ventas upes), Skrundas pilsēta,

Vaiņodes novada Embūtes pagasta daļa uz ziemeļiem autoceļa P116, P106.

3.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Jurbarko rajono savivaldybė: Seredžiaus ir Juodaičių seniūnijos,

Kauno rajono savivaldybė: Čekiškės seniūnija, Babtų seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 1907,

Kėdainių rajono savivaldybė: Pernaravos seniūnija ir Josvainių seniūnijos pietvakarinė dalis tarp kelio Nr. 229 ir Nr. 2032,

Plungės rajono savivaldybė: Alsėdžių, Babrungo, Paukštakių, Platelių ir Žemaičių Kalvarijos seniūnijos,

Raseinių rajono savivaldybė: Ariogalos ir Ariogalos miesto seniūnijos,

Skuodo rajono savivaldybės: Barstyčių, Notėnų ir Šačių seniūnijos.

4.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Bisztynek i Bartoszyce z miastem Bartoszyce w powiecie bartoszyckim,

gminy Kiwity i Lidzbark Warmiński z miastem Lidzbark Warmiński w powiecie lidzbarskim,

gminy Łukta, Morąg, Miłakowo, część gminy Małdyty położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy Miłomłyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy wiejskiej Ostróda położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 oraz na północ od drogi nr 16, część miasta Ostróda położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr w powiecie ostródzkim,

powiat olecki,

gminy Barczewo, Gietrzwałd, Jeziorany, Jonkowo, Dywity, Dobre Miasto, Purda, Stawiguda, Świątki, część gminy Olsztynek położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr S51 biegnącą od wschodniej granicy gminy do miejscowości Ameryka oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania z drogą S51 do północnej granicy gminy, łączącej miejscowości Mańki – Mycyny – Ameryka w powiecie olsztyńskim,

powiat miejski Olsztyn,

w województwie podlaskim:

część gminy Bakałarzewo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę 653 biegnącej od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą 1122B oraz na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1122B biegnącą od drogi 653 w kierunku południowym do skrzyżowania z drogą 1124B i następnie na południowy - zachód od drogi nr 1124B biegnącej od skrzyżowania z drogą 1122B do granicy z gminą Raczki w powiecie suwalskim,

w województwie mazowieckim:

gminy Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Maciejowice, Sobolew, Trojanów, Żelechów, część gminy Wilga położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia do rzeki Wisły, część gminy Górzno położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Łąki i Górzno biegnącą od wschodniej granicy gminy, następnie od miejscowości Górzno na południe od drogi nr 1328W biegnącej do drogi nr 17, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od drogi nr 17 do zachodniej granicy gminy przez miejscowości Józefów i Kobyla Wola w powiecie garwolińskim,

część gminy Iłża położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 w powiecie radomskim,

gmina Kazanów w powiecie zwoleńskim,

gminy Ciepielów, Lipsko, Rzeczniów i Sienno w powiecie lipskim,

w województwie lubelskim:

powiat tomaszowski,

gminy Białopole, Dubienka, Kamień, Żmudź, część gminy Dorohusk położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Wojsławice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę 1839L, część gminy Leśniowice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę 1839L w powiecie chełmskim,

gmina Rudnik i część gminy Żółkiewka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 w powiecie krasnostawskim,

powiat zamojski,

powiat miejski Zamość,

powiat biłgorajski,

powiat hrubieszowski,

gminy Dzwola i Chrzanów w powiecie janowskim,

gmina Serokomla w powiecie łukowskim,

gminy Abramów, Kamionka, Michów, Lubartów z miastem Lubartów, Firlej, Jeziorzany, Kock, Ostrówek w powiecie lubartowskim,

gminy Kłoczew, Stężyca, Ułęż i część gminy Ryki położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie ryckim,

gmina Baranów w powiecie puławskim,

w województwie podkarpackim:

gminy Cieszanów, Horyniec – Zdrój, Narol i Stary Dzików w powiecie lubaczowskim,

gminy Kuryłówka, Nowa Sarzyna, miasto Leżajsk, część gminy wiejskiej Leżajsk położona na północ od miasta Leżajsk oraz część gminy wiejskiej Leżajsk położona na wschód od linii wyznaczonej przez rzekę San, w powiecie leżajskim,

gminy Krzeszów, Rudnik nad Sanem, część gminy Harasiuki położona na południe od linii wyznaczona przez drogę nr 1048 R, część gminy Ulanów położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Tanew, część gminy Nisko położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 oraz na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 19, część gminy Jeżowe położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie niżańskim,

gminy Chłopi