ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 425

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 63
16. december 2020


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2095 z dne 9. decembra 2020 o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Aceite de la Comunitat Valenciana (ZOP))

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2096 z dne 15. decembra 2020 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede rakotvornih, mutagenih ali strupenih snovi za razmnoževanje (CMR), pripomočkov iz Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta, obstojnih organskih onesnaževal, nekaterih tekočih snovi ali zmesi, nonilfenola in testnih metod za azo barvila ( 1 )

3

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2097 z dne 15. decembra 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z Mednarodnim standardom računovodskega poročanja 4 ( 1 )

10

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2098 z dne 15. decembra 2020 o začetku pregleda izvedbenih uredb Sveta (EU) št. 443/2011 in (EU) št. 444/2011 o razširitvi dokončne izravnalne in protidampinške dajatve na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Kanade ali ne, da se določi možnost odobritve izvzetja iz teh ukrepov enemu kanadskemu proizvajalcu izvozniku, razveljavi protidampinška dajatev na uvoz tega proizvajalca izvoznika in uvede registracija uvoza tega proizvajalca izvoznika

13

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2099 z dne 15. decembra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/386 glede posebnih pravil za porazdelitev tarifnih kvot, za katere je na datum začetka uporabe člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/216 Evropskega parlamenta in Sveta kvotno obdobje v teku

19

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2100 z dne 15. decembra 2020 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

21

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2101 z dne 15. decembra 2020 o obnovitvi odobritve aktivne snovi kieselgur (diatomejska zemlja) v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )

79

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2102 z dne 15. decembra 2020 o odobritvi preverjanje skladnosti s tržnimi standardi za sadje in zelenjavo, ki ga opravi Združeno kraljestvo, in spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

84

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2103 z dne 15. decembra 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1295/2008 o uvažanju hmelja iz tretjih držav

87

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2104 z dne 15. decembra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobja odobritve aktivne snovi parafinsko olje ( 1 )

93

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2105 z dne 15. decembra 2020 o obnovitvi odobritve aktivne snovi etoksazol kot kandidatke za zamenjavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )

96

 

 

SKLEPI

 

*

Delegirani sklep Komisije (EU) 2020/2106 z dne 14. decembra 2020 o zaščitnem ukrepu, ki ga je Finska sprejela v skladu z Direktivo 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta za prepoved dajanja na trg delavniškega dvigala za motor z oznako modela 15-371, ki ga proizvaja družba Biltema Nordic Services AB in na finskem trgu distribuira družba Biltema Suomi Oy (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 8781)  ( 1 )

101

 

*

Delegirani sklep Komisije (EU) 2020/2107 z dne 14. decembra 2020 o spremembi Odločbe 2007/25/ES glede njenega obdobja uporabe (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 8789)  ( 1 )

103

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2095

z dne 9. decembra 2020

o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša („Aceite de la Comunitat Valenciana“ (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je Komisija preučila zahtevek Španije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Aceite de la Comunitat Valenciana“, registrirano z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 309/2014 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba specifikacije proizvoda, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Aceite de la Comunitat Valenciana“ (ZOP), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. decembra 2020

Za Komisijo

V imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

Član Komisije


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 309/2014 z dne 20. marca 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Aceite de la Comunitat Valenciana (ZOP)] (UL L 91, 27.3.2014, str. 9).

(3)  UL C 263, 11.8.2020, str. 6.


16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/3


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2096

z dne 15. decembra 2020

o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede rakotvornih, mutagenih ali strupenih snovi za razmnoževanje (CMR), pripomočkov iz Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta, obstojnih organskih onesnaževal, nekaterih tekočih snovi ali zmesi, nonilfenola in testnih metod za azo barvila

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1) ter zlasti člena 68(2) in člena 131 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vnos 3 v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 vsebuje več sklicevanj na oznako R65, ki je eden od standardnih stavkov R, kar kaže na posebna tveganja zaradi nevarnosti, povezanih z uporabo snovi, ki so bile določene v Direktivi Sveta 67/548/EGS (2). Ker je bila navedena direktiva razveljavljena, bi bilo treba sklicevanja na R65 črtati iz vnosa 3.

(2)

Evropska agencija za kemikalije je 8. julija 2015 v skladu z odstavkom 6 vnosa 3 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 pripravila dokumentacijo v skladu s členom 69 navedene uredbe in ugotovila, da ni treba predlagati spremembe omejitve, določene v navedenem vnosu. Zato odstavka 6 in 7 vnosa 3 nista več potrebna in bi ju bilo treba črtati.

(3)

Vnosi 22, 67 in 68 v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 določajo omejitve za pentaklorofenol in njegove soli in estre, bis(pentabromofenil)eter ter perfluorooktanojsko kislino in njene soli. Ker so v Uredbi (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določene strožje omejitve za navedene snovi, bi bilo treba vnose 22, 67 in 68 v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 črtati.

(4)

Vnos 46 v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, kot je bil prvič vključen v Uredbo (ES) št. 1907/2006, ni vseboval številke CAS ali številke ES za nonilfenol. Z Uredbo Komisije (ES) št. 552/2009 (4) sta bili temu vnosu za pojasnitev in za pravilno uporabo s strani subjektov in izvršilnih organov dodani številka CAS in številka ES. Neželeni učinek tega pa je, da zdaj v vnosu 46 niso zajeti vsi izomeri nonilfenola. Namen zakonodajalca ob sprejetju omejitve bi se zato moral odražati tako, da bi se ti številki črtali.

(5)

Vnosi 28, 29 in 30 iz Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 prepovedujejo dajanje v promet in uporabo za prodajo širši javnosti snovi, ki so razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (CMR) iz kategorije 1A ali 1B in navedene v dodatkih 1 do 6 navedene priloge, in zmesi z vsebnostjo takšnih snovi nad opredeljenimi koncentracijami.

(6)

Snovi, razvrščene kot CMR, so navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(7)

Po zadnji spremembi dodatkov 1 do 6 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 z Uredbo Komisije (EU) 2018/675 (6), da se upoštevajo nove razvrstitve snovi kot rakotvornih, mutagenih ali strupenih za razmnoževanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, je bil del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 spremenjen z Uredbo Komisije (EU) 2018/1480 (7) in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/217 (8). Primerno je dodati nove razvrščene snovi CMR iz kategorij 1A ali 1B iz uredb (EU) 2018/1480 in (EU) 2020/217 v dodatke 1 do 6 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006.

(8)

Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta (9) določa pravila glede dajanja na trg, omogočanja dostopnosti na trgu ali dajanja v uporabo medicinskih pripomočkov za uporabo v humani medicini, dodatkov za te pripomočke in nekaterih skupin proizvodov brez predvidenega medicinskega namena. Ker Uredba (EU) 2017/745 vsebuje določbe o snoveh CMR in se izogiba dvojni ureditvi, bi morali biti pripomočki s področja uporabe Uredbe (EU) 2017/745 izvzeti iz omejitev, določenih v vnosih 28–30 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006.

(9)

Črtanje vnosa 68 iz Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 bi bilo treba uporabljati od datuma začetka uporabe ustrezne določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/784 (10), vključno s perfluorooktanojsko kislino in njenimi solmi v Prilogi I k Uredbi (EU) 2019/1021.

(10)

Klasifikacije snovi, uvedene z Uredbo (EU) 2018/1480, se uporabljajo od 1. maja 2020. Zainteresiranim stranem bi bilo treba omogočiti dovolj časa, da sprejmejo ustrezne ukrepe za uskladitev z omejitvijo, ki jo uvaja ta uredba, v zvezi s snovmi CMR, razvrščenimi v kategorijo 1A ali 1B z Uredbo (EU) 2018/1480. Šestmesečno obdobje bi moralo zadostovati. Datum vloge subjektom ne preprečuje uporabe omejitev, povezanih s snovmi CMR kategorije 1A ali 1B, razvrščenimi v skladu z Uredbo (EU) 2018/1480 pred tem datumom.

(11)

Delegirana uredba (EU) 2020/217 se uporablja od 1. oktobra 2021. Omejitev, ki jo uvaja ta uredba v zvezi s snovmi CMR, razvrščenimi v kategorijo 1A ali 1B z Uredbo (EU) 2020/217, bi se zato morala uporabljati od 1. oktobra 2021. Datum vloge subjektom ne preprečuje uporabe omejitev, povezanih s snovmi CMR kategorije 1A ali 1B, razvrščenimi v skladu z Uredbo (EU) 2020/217 pred tem datumom.

(12)

Uredba Komisije (EU) 2017/776 (11) je spremenila naslove in oštevilčenje v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008. Ustrezne spremembe vnosov 28, 29 in 30 v stolpcu 1 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 so bile izvedene z Uredbo (EU) 2018/675. Podobne spremembe bi bilo treba vnesti v naslove dodatkov 1 do 6 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006.

(13)

Dodatek 10 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 navaja preskusne metode za azo barvila za namene vnosa 43 navedene priloge. Več navedenih testnih metod je zastarelih in jih je Evropski odbor za standardizacijo nadomestil s sodobnejšimi preskusnimi metodami. Zato bi bilo treba spremeniti Dodatek 10, da bo odražal te spremembe.

(14)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 133(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka 6 Priloge se uporablja od 4. julija 2020.

Točka 8(b) Priloge se uporablja:

za vrstice, ki zadevajo kobalt, benzo[rst]pentafen, dibenzo[b,def]krizen in dibenzo[a,h]piren, od 1. oktobra 2021;

za vrstice, ki zadevajo 1,2-dihidroksibenzen, pirokatehol, acetaldehid, etanal in spirodiklofen (ISO) ter 3-(2,4-diklorofenil)-2-okso-1-oksaspiro[4.5]dec-3-en-4-il 2,2-dimetilbutirat, od 5. julija 2021.

Točka 11(b) Priloge se uporablja od 1. oktobra 2021.

Točka 12(b) Priloge se uporablja:

za vrstice, ki zadevajo kobalt, etilen oksid, oksiran, etanol, 2,2’-iminobis-, N-(C13-15 razvejani in linearni alkilni) derivati, diizoheksil ftalat, halosulfuron-metil (ISO), metil 3-kloro-5-{[(4,6-dimetoksipirimidin-2-il)karbamoil]sulfamoil}-1-metil-1H-pirazol-4-karboksilat, 2-metilimidazol in dibutilbis(pentan-2,4-dionato-O,O’) kositer, od 1. oktobra 2021;

za vrstice, ki zadevajo 2-benzil-2-dimetilamino-4’-morfolinobutirofenon, propikonazol (ISO), (2RS,4RS;2RS,4SR)-1-{[2-(2,4-diklorofenil)-4-propil-1,3-dioksolan-2-il]metil}-1H-1,2,4-triazol in 1-vinilimidazol, od 5. julija 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL 196, 16.8.1967, str. 1).

(3)  Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 169, 25.6.2019, str. 45).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 552/2009 z dne 22. junija 2009 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 164, 26.6.2009, str. 7).

(5)  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(6)  Uredba Komisije (EU) 2018/675 z dne 2. maja 2018 o spremembi dodatkov Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (UL L 114, 4.5.2018, str. 4).

(7)  Uredba Komisije (EU) 2018/1480 z dne 4. oktobra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku ter popravku Uredbe Komisije (EU) 2017/776 (UL L 251, 5.10.2018, str. 1).

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/217 z dne 4. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku ter popravku navedene uredbe (UL L 44, 18.2.2020, str. 1).

(9)  Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1).

(10)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/784 z dne 8. aprila 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta glede uvrstitve perfluorooktanojske kisline (PFOA), njenih soli in njej sorodnih spojin na seznam kemikalij (UL L 188, 15.6.2020, str. 1).

(11)  Uredba Komisije (EU) 2017/776 z dne 4. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL L 116, 5.5.2017, str. 1).


PRILOGA

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni:

(1)

stolpec 2 vnosa 3 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

Ne dajejo se v promet, če vsebujejo barvilo, razen če je to potrebno iz davčnih razlogov, ali parfum ali oboje, če:

se lahko uporabljajo kot gorivo za okrasne svetilke na olje, namenjene širši javnosti, ter

pomenijo tveganje pri vdihavanju in so označeni z oznako H304.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.

Brez poseganja v izvajanje drugih predpisov Unije v zvezi z razvrščanjem, označevanjem in pakiranjem nevarnih snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da so pred dajanjem v promet izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

olja za svetilke z oznako H304, namenjena širši javnosti, so vidno, čitljivo in neizbrisno označena, kot sledi: ‚Svetilke, napolnjene s to tekočino, hraniti zunaj dosega otrok.‘ in od 1. decembra 2010‚Samo požirek olja za svetilke ali celo sesanje stenja svetilke lahko povzroči smrtno nevarno poškodbo pljuč.‘;

(b)

tekočine za prižiganje žara z oznako H304, namenjene širši javnosti, so od 1. decembra 2010 čitljivo in neizbrisno označene, kot sledi: ‚Samo požirek tekočine za prižiganje žara lahko povzroči smrtno nevarno poškodbo pljuč.‘;

(c)

olja za svetilke in tekočine za prižiganje žara z oznako H304, namenjena širši javnosti, so od 1. decembra 2010 pakirana v črnih neprosojnih posodah, ki ne presegajo 1 litra.“;

(c)

odstavek 6 se črta;

(d)

odstavek 7 se črta;

(2)

vnos 22 se črta;

(3)

pri vnosih 28–30 se v odstavku 2 stolpca 2 doda naslednja točka (f):

„(f)

pripomočke, zajete v Uredbi (EU) 2017/745.“;

(4)

pri vnosu 46 se v odstavku (a) stolpca 1 črtajo sklicevanja na številko CAS in številko ES;

(5)

vnos 67 se črta;

(6)

vnos 68 se črta;

(7)

naslov Dodatka 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

 

Vnos 28 – rakotvorne snovi: kategorija 1A“;

(8)

Dodatek 2 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

 

Vnos 28 – rakotvorne snovi: kategorija 1B“;

(b)

v preglednico se v vrstnem redu števil indeks, ki so v njej določena, vstavijo naslednji vnosi:

„Kobalt

027-001-00-9

231-158-0

7440-48-4“

 

„Benzo[rst]pentafen

601-090-00-X

205-877-5

189-55-9“

 

„Dibenzo[b,def]krizen; dibenzo[a,h]piren

601-091-00-5

205-878-0

189-64-0“

 

„1,2-dihidroksibenzen; pirokatehol

604-016-00-4

204-427-5

120-80-9“

 

„Acetaldehid; etanal

605-003-00-6

200-836-8

75-07-0“

 

„Spirodiklofen (ISO); 3-(2,4-diklorofenil)-2-okso-1-oksaspiro[4.5]dec-3-en-4-il 2,2-dimetilbutirat

607-730-00-4

148477-71-8“

 

(9)

naslov Dodatka 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

 

Vnos 29 – mutagene snovi zarodnih celic: kategorija 1A“;

(10)

naslov Dodatka 4 se nadomesti z naslednjim besedilom:

 

Vnos 29 – mutagene snovi zarodnih celic: kategorija 1B“;

(11)

Dodatek 5 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

 

Vnos 30 – snovi, strupene za razmnoževanje: kategorija 1A“;

(b)

v preglednico se v vrstnem redu števil indeks, ki so v njej določena, vstavi naslednji vnos:

„Metilživosrebrov klorid

080-012-00-0

204-064-2

115-09-3“

 

(12)

Dodatek 6 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

 

Vnos 30 – snovi, strupene za razmnoževanje: kategorija 1B“;

(b)

v preglednico se v vrstnem redu števil indeks, ki so v njej določena, vstavijo naslednji vnosi:

„Kobalt

027-001-00-9

231-158-0

7440-48-4“

 

„Etilen oksid; oksiran

603-023-00-X

200-849-9

75-21-8“

 

„Etanol, 2,2’-iminobis-, N-(C13-15-razvejani in linearni alkilni) derivati

603-236-00-8

308-208-6

97925-95-6“

 

„2-benzil-2-dimetilamino-4’-morfolinbutirofenon

606-047-00-9

404-360-3

119313-12-1“

 

„Diizoheksil ftalat

607-737-00-2

276-090-2

71850-09-4“

 

„Propikonazol (ISO); (2RS,4RS;2RS,4SR)-1-{[2-(2,4-diklorofenil)-4-propil-1,3-dioksolan-2-il]metil}-1H-1,2,4-triazol

613-205-00-0

262-104-4

60207-90-1“

 

„1-vinilimidazol

613-328-00-X

214-012-0

1072-63-5“

 

„Halosulfuron-metil (ISO);

metil 3-kloro-5-{[(4,6-dimetoksipirimidin-2-il)karbamoil]sulfamoil}-1-metil-1H-pirazol-4-karboksilat

613-329-00-5

100784-20-1“

 

„2-metilimidazol

613-330-00-0

211-765-7

693-98-1“

 

„Dibutilbis(pentan-2,4-dionato-O,O’) kositer

650-056-00-0

245-152-0

22673-19-4“

 

(13)

v Dodatku 10 se preglednica nadomesti z naslednjo preglednico:

„Evropska organizacija za standardizacijo

Sklic in naslov usklajenega standarda

Sklic nadomeščenega standarda

CEN

EN ISO 17234-1:2015

Usnje – kemični preskusi za določanje nekaterih azo barvil v barvanih usnjenih izdelkih – del 1: določanje nekaterih aromatskih aminov, pridobljenih iz azo barvil

EN ISO 17234-1:2010

CEN

EN ISO 17234-2:2011

Usnje – kemični preskusi za določanje nekaterih azo barvil v barvanih usnjenih izdelkih – del 2: določanje 4-aminoazobenzena

CEN ISO/TS 17234:2003

CEN

EN ISO 14362-1:2017

Tekstil – metode za določanje nekaterih aromatskih aminov, pridobljenih iz azo barvil – del 1: ugotavljanje uporabe nekaterih azo barvil, ki so dostopna z ekstrakcijo vlaken in brez nje

EN 14362-1:2012

CEN

EN ISO 14362-3:2017

Tekstil – metode za določanje nekaterih aromatskih aminov, pridobljenih iz azo barvil – del 3: ugotavljanje uporabe nekaterih azo barvil, ki lahko sproščajo 4-aminoazobenzen

EN 14362-3:2012“


16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/10


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2097

z dne 15. decembra 2020

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z Mednarodnim standardom računovodskega poročanja 4

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni računovodski standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je 25. junija 2020 objavil podaljšanje začasne oprostitve uporabe MSRP 9 (spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 4 Zavarovalne pogodbe).

(3)

Spremembe MSRP 4 so namenjene obravnavanju začasnih računovodskih posledic različnih datumov začetka veljavnosti MSRP 9 Finančni instrumenti in prihodnjega MSRP 17 Zavarovalne pogodbe. Spremembe MSRP 4 podaljšujejo datum izteka veljavnosti začasne oprostitve uporabe MSRP 9 do leta 2023, da bi se datum začetka veljavnosti MSRP 9 uskladil z novim MSRP 17.

(4)

Z Uredbo Komisije (EU) 2017/1988 (3) je bil za datum izteka veljavnosti neobveznega odloga uporabe MSRP 9 za subjekte, ki pretežno opravljajo zavarovalniške dejavnosti, vključno z zavarovalniškim sektorjem v finančnem konglomeratu, ki spada na področje uporabe Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), določen 1. januar 2021.

(5)

Navedenim subjektom bi bilo treba dovoliti, da odložijo uporabo MSRP 9 od 1. januarja 2021 do 1. januarja 2023.

(6)

Komisija po posvetovanju z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje meni, da spremembe MSRP 4 izpolnjujejo merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(7)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 4 Zavarovalne pogodbe spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Vsako podjetje in vsak finančni konglomerat, kot je opredeljen v členu 2 Uredbe (EU) 2017/1988, uporablja spremembe iz člena 1 te uredbe od 1. januarja 2021 za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (EU) 2017/1988 z dne 3. novembra 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z Mednarodnim standardom računovodskega poročanja 4 (UL L 291, 9.11.2017, str. 72).

(4)  Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).


PRILOGA

Podaljšanje začasne oprostitve uporabe MSRP 9

Spremembe MSRP 4

Spremembe MSRP 4 Zavarovalne pogodbe

Spremenijo se 20.A, 20.J in 20.O člen.

Začasna oprostitev uporabe MSRP 9

20A

MSRP 9 obravnava obračunavanje finančnih instrumentov in velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Vendar ta MSRP za zavarovatelje, ki izpolnjujejo merila iz 20.B člena, omogoča začasno oprostitev, ki dopušča, vendar ne zahteva, da zavarovatelj uporablja MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje namesto MSRP 9 za letna obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2023. Zavarovatelj, ki uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9, mora:

(a)

...

...

20J

Če podjetje na podlagi ponovne presoje (glej 20.G(a) člen) ne izpolnjuje več pogojev za začasno oprostitev uporabe MSRP 9, sme še naprej uporabljati začasno oprostitev uporabe MSRP 9 samo do konca letnega obdobja, ki se je začelo neposredno po ponovni presoji. Podjetje mora kljub temu uporabljati MSRP 9 za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Na primer, če podjetje na podlagi 20.G(a) člena dne 31. decembra 2018 (konec njegovega letnega obdobja) določi, da ne izpolnjuje več pogojev za začasno oprostitev uporabe MSRP 9, sme še naprej uporabljati začasno oprostitev uporabe MSRP 9 samo do 31. decembra 2019.

...

Začasna oprostitev od specifičnih zahtev iz MRS 28

20O

35.–36. člen MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige od podjetja zahtevata, da pri kapitalski metodi uporablja enotne računovodske usmeritve. Kljub temu je podjetju dovoljeno, vendar se od njega ne zahteva, da za letna obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2023, ohrani relevantne računovodske usmeritve, ki jih uporablja pridruženo podjetje ali skupni podvig, kot sledi:

(a)

...

...


16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/13


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2098

z dne 15. decembra 2020

o začetku pregleda izvedbenih uredb Sveta (EU) št. 443/2011 in (EU) št. 444/2011 o razširitvi dokončne izravnalne in protidampinške dajatve na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Kanade ali ne, da se določi možnost odobritve izvzetja iz teh ukrepov enemu kanadskemu proizvajalcu izvozniku, razveljavi protidampinška dajatev na uvoz tega proizvajalca izvoznika in uvede registracija uvoza tega proizvajalca izvoznika

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna protidampinška uredba), in zlasti členov 13(4) in 14(5) Uredbe, ter Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: osnovna protisubvencijska uredba), in zlasti člena 23(6) Uredbe,

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1518 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (3) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1519 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (4),

po obvestitvi držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   ZAHTEVEK

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je prejela zahtevek za izvzetje iz protidampinških in izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Kanade ali ne, kar zadeva družbo Verbio Diesel Canada Corporation (v nadaljnjem besedilu: vložnik), v skladu s členom 13(4) osnovne protidampinške uredbe in členom 23(6) osnovne protisubvencijske uredbe.

(2)

Zahtevek je 13. julija 2020 vložil vložnik, ki je proizvajalec izvoznik biodizla v Kanadi.

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE

(3)

Izdelek, ki se pregleduje, so monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljeni s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znani kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, poslani iz Kanade, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Kanade ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209821), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009121), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009921), ex 2710 19 43 (oznaka TARIC 2710194321), ex 2710 19 46 (oznaka TARIC 2710194621), ex 2710 19 47 (oznaka TARIC 2710194721), ex 2710 20 11 (oznaka TARIC 2710201121), ex 2710 20 16 (oznaka TARIC 2710201621), ex 3824 99 92 (oznaka TARIC 3824999210), ex 3826 00 10 (oznake TARIC 3826001020, 3826001050, 3826001089) in ex 3826 00 90 (oznaka TARIC 3826009011).

3.   OBSTOJEČI UKREPI

(4)

Svet je z uredbama (ES) št. 598/2009 (5) in (ES) št. 599/2009 (6) uvedel dokončne izravnalne in protidampinške dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike.

(5)

Ti ukrepi so bili z izvedbenima uredbama Sveta (EU) št. 443/2011 (7) in (EU) št. 444/2011 (8) razširjeni na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Kanade ali ne.

(6)

Trenutno veljavni ukrepi so bili uvedeni z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1518 po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne protidampinške uredbe in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1519 (9) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18(2) osnovne protisubvencijske uredbe.

(7)

Komisija je 14. septembra 2020 začela dva pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne protidampinške uredbe (10) oziroma členom 18(2) osnovne protisubvencijske uredbe (11). Ti preiskavi v zvezi s pregledom sta v teku.

4.   RAZLOGI ZA PREGLED

(8)

Vložnik je trdil, da v obdobju preiskave, ki je privedla do razširjenih ukrepov, sprejetih z izvedbenima uredbama (EU) št. 443/2011 in (EU) št. 444/2011, tj. od 1. aprila 2009 do 30. junija 2010 (v nadaljnjem besedilu: prvotno obdobje preiskave), izdelka, ki se pregleduje, ni izvažal v Unijo. Vložnik je bil zakonito ustanovljen šele leta 2019. Tovarna v prvotnem obdobju preiskave sploh ni obstajala. Dejansko je bila zgrajena in pričela delovati leta 2012.

(9)

Poleg tega je vložnik predložil dokaze, da je dejanski proizvajalec, in trdil, da se ni izogibal obstoječim ukrepom.

(10)

Vložnik je nadalje trdil, da je po prvotnem obdobju preiskave zadevni izdelek izvažal v Unijo decembra 2019 oziroma junija 2020.

5.   POSTOPEK

5.1   Začetek

(11)

Po proučitvi razpoložljivih dokazov je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek preiskave v skladu s členom 13(4) osnovne protidampinške uredbe ter v skladu s členom 23(6) osnovne protisubvencijske uredbe, da se ugotovi, ali se lahko za vložnika odobri izvzetje iz razširjenih ukrepov.

(12)

Industrija Unije, za katero je znano, da jo to zadeva, je bila obveščena o zahtevku za pregled in je imela možnost predložiti pripombe. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(13)

Komisija bo pri preiskavi posebej pozorna na odnos vložnika z družbami, za katere veljajo obstoječi ukrepi, da se zagotovi, da ta odnos ni bil vzpostavljen ali uporabljen za izogibanje ukrepom. Če bo v preiskavi ugotovljeno, da je odobritev izvzetja upravičena, bo Komisija prav tako proučila, ali bi bilo treba uvesti posebne pogoje spremljanja.

5.2   Razveljavitev obstoječih protidampinških ukrepov in registracija uvoza

(14)

V skladu s členom 11(4) osnovne protidampinške uredbe bi bilo treba v primerih novih izvoznikov v zadevni državi izvoznici, ki niso izvažali izdelka v obdobju preiskave, na osnovi katerega so bili določeni ukrepi, razveljaviti veljavno protidampinško dajatev v zvezi z uvozom izdelka, ki se pregleduje, ki ga vložnik proizvaja in prodaja za izvoz v Unijo.

(15)

Hkrati bi bilo treba v skladu s členom 14(5) osnovne protidampinške uredbe za tak uvoz uvesti obvezno registracijo, s čimer bi se zagotovilo, da bi se protidampinške dajatve lahko obračunale od datuma registracije tega uvoza, če bi bilo pri pregledu ugotovljeno, da se vložnik izogiba ukrepom. Znesek morebitnih prihodnjih obveznosti vložnika bi bil enak dajatvi, ki se uporablja za „vse druge družbe“ iz člena 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/1518 (172,2 EUR/tono).

5.3   Obstoječi protisubvencijski ukrepi

(16)

Ker osnovna protisubvencijska uredba ne določa razveljavitve izravnalnih dajatev v primerih, ko izvozniki med prvotno preiskavo niso bili individualno preiskani, bodo ti ukrepi ostali v veljavi. Samo če bo pri pregledu ugotovljeno, da je vložnik upravičen do izvzetja, bodo veljavni protisubvencijski ukrepi razveljavljeni, kar zadeva vložnika.

5.4   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

(17)

Preiskava bo zajemala obdobje od 1. aprila 2009 do 30. septembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom).

5.5   Preiskava vložnika

(18)

Komisija bo vložniku poslala vprašalnik za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo. Vložnik mora v skladu s členom 6(2) osnovne protidampinške uredbe in členom 11(2) osnovne protisubvencijske uredbe Komisiji predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe, če ni določeno drugače.

5.6   Druga pisna stališča

(19)

Ob upoštevanju določb te uredbe so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Te informacije in dokazi morajo prispeti na Komisijo v 37 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe, če ni določeno drugače.

5.7   Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

(20)

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah z začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

5.8   Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

(21)

Za informacije, ki se predložijo Komisiji za namen preiskav trgovinske zaščite, ni mogoče uveljavljati avtorskih pravic. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoli (a) uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in (b) predložitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe.

(22)

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva ta uredba, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo s „Sensitive“. Zainteresirane strani, ki bodo predložile informacije v tej preiskavi, so pozvane, naj navedejo razloge svojega zahtevka za zaupno obravnavo.

(23)

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Sensitive“, jim morajo v skladu s členom 19(2) osnovne protidampinške uredbe in členom 29(2) osnovne protisubvencijske uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij.

(24)

Če zainteresirana stran, ki je predložila informacije z oznako „Sensitive“, ne utemelji svoje zahteve za zaupno obravnavo ali ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, lahko Komisija zanemari take informacije, razen če je mogoče na osnovi primernega vira dokazati, da so informacije pravilne.

(25)

Zainteresirane strani so pozvane, da vsa stališča in zahtevke, vključno s skeniranimi kopijami pooblastil in potrdil, pošljejo po elektronski pošti, razen obsežnih odgovorov, ki se predložijo na prenosnem digitalnem mediju za shranjevanje (CD-ROM-u, DVD-ju ali pomnilniškem ključku USB) osebno ali s priporočeno pošto. Če zainteresirane strani uporabijo elektronsko pošto, pomeni, da se strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletišču Generalnega direktorata za trgovino: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/june/tradoc_152583.pdf.

(26)

Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da gre za uraden in delujoč poslovni elektronski naslov podjetja, ki se pregleduje vsak dan. Komisija bo po prejemu kontaktnih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte. Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč po elektronski pošti, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za zainteresirane strani.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate G

Office: CHAR 04/039

1040 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: TRADE-R731-BIODIESEL-EXEMPTION@ec.europa.eu

6.   MOŽNOST ZA PRIPOMBE NA STALIŠČA DRUGIH STRANI

(27)

Da se zagotovijo pravice do obrambe, bi morale imeti zainteresirane strani možnost, da predložijo pripombe na informacije, ki so jih predložile druge zainteresirane strani. Pri tem lahko zainteresirane strani obravnavajo le vprašanja v zvezi s stališči drugih zainteresiranih strani in ne smejo sprožati novih vprašanj. Ugotovitve na podlagi informacij, ki so jih predložile druge zainteresirane strani po razkritju dokončnih ugotovitev, je treba predložiti v petih dneh po izteku roka za predložitev pripomb o dokončnih ugotovitvah, če ni določeno drugače. Če se izvede dodatno dokončno razkritje, je treba pripombe, ki so jih predložile druge zainteresirane strani po tem dodatnem razkritju, predložiti v enem dnevu po izteku roka za predložitev pripomb o tem dodatnem razkritju, če ni določeno drugače. Navedeni časovni okvir ne posega v pravico Komisije, da v ustrezno utemeljenih primerih od zainteresiranih strani zahteva dodatne informacije.

7.   PODALJŠANJE ROKOV IZ TE UREDBE

(28)

Podaljšanja rokov iz te uredbe se lahko odobrijo na ustrezno utemeljeno zahtevo zainteresiranih strani.

(29)

Kakršno koli podaljšanje rokov iz te uredbe se lahko zahteva le v izjemnih okoliščinah in se odobri le, če je ustrezno utemeljeno. Kakršno koli podaljšanje roka za izpolnitev vprašalnikov bo v vsakem primeru običajno omejeno na tri dni in praviloma ne bo presegalo sedmih dni. V zvezi z roki za predložitev drugih informacij iz te uredbe je podaljšanje omejeno na tri dni, razen če so dokazane izjemne okoliščine.

8.   NESODELOVANJE

(30)

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne protidampinške uredbe in členom 28 osnovne protisubvencijske uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo pozitivne ali negativne ugotovitve.

(31)

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

(32)

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne protidampinške uredbe in členom 28 osnovne protisubvencijske uredbe, je lahko izid za to zainteresirano stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

(33)

Če odgovor ni bil poslan v računalniški obliki, se to ne bo štelo za nesodelovanje, če bo zainteresirana stran dokazala, da bi ji predložitev odgovora v zahtevani obliki povzročila nesorazmerno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške. Zainteresirana stran mora o tem takoj obvestiti Komisijo.

9.   POOBLAŠČENEC ZA ZASLIŠANJE

(34)

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe. Pooblaščenec za zaslišanje ravno tako omogoči vpletenim stranem, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente.

(35)

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o vprašanjih, ki se nanašajo na začetno fazo preiskave, je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

(36)

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/.

10.   ČASOVNI OKVIR PREISKAVE

(37)

Preiskava se v skladu s členom 11(5) osnovne protidampinške uredbe in členom 22(1) osnovne protisubvencijske uredbe zaključi v devetih mesecih po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

11.   OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

(38)

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

Obvestilo o varstvu podatkov, ki vse posameznike obvešča o obdelavi osebnih podatkov v okviru dejavnosti trgovinske zaščite Komisije, je na voljo na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/trade-defence/ –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Začne se pregled v skladu s členom 13(4) Uredbe (EU) 2016/1036 in členom 23(6) Uredbe (EU) 2016/1037, da bi se ugotovilo, ali bi bilo treba za uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, poslanih iz Kanade, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Kanade ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209821), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009121), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009921), ex 2710 19 43 (oznaka TARIC 2710194321), ex 2710 19 46 (oznaka TARIC 2710194621), ex 2710 19 47 (oznaka TARIC 2710194721), ex 2710 20 11 (oznaka TARIC 2710201121), ex 2710 20 16 (oznaka TARIC 2710201621), ex 3824 99 92 (oznaka TARIC 3824999210), ex 3826 00 10 (oznake TARIC 3826001020, 3826001050, 3826001089) in ex 3826 00 90 (oznaka TARIC 3826009011), ki jih proizvaja družba Verbio Diesel Canada Corporation (dodatna oznaka TARIC C600), uporabiti protidampinške in protisubvencijske ukrepe, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1518 in Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1519.

Člen 2

Protidampinška dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1518, se razveljavi za uvoz iz člena 1 te uredbe.

Člen 3

Carinski organi v skladu s členom 14(5) Uredbe (EU) 2016/1036 sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza, kakor je opredeljen v členu 1 te uredbe.

Registracija se zaključi devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(3)  UL L 239, 15.9.2015, str. 69.

(4)  UL L 239, 15.9.2015, str. 99.

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 598/2009 z dne 7. julija 2009 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 179, 10.7.2009, str. 1).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 599/2009 z dne 7. julija 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 179, 10.7.2009, str. 26).

(7)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 443/2011 z dne 5. maja 2011 o razširitvi dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 598/2009 za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in o razširitvi dokončne izravnalne dajatve uvedene z Uredbo (ES) št. 598/2009 na uvoz biodizla v mešanici s vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, in o zaključku preiskave v zvezi z uvozom, poslanim iz Singapurja (UL L 122, 11.5.2011, str. 1).

(8)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 444/2011 z dne 5. maja 2011 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 599/2009 za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 599/2009 na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, in o zaključku preiskave v zvezi z uvozom, poslanim iz Singapurja (UL L 122, 11.5.2011, str. 12).

(9)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1519 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (UL L 239, 15.9.2015, str. 99).

(10)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL C 303, 14.9.2020, str. 18).

(11)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protisubvencijskih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL C 303, 14.9.2020, str. 7).

(12)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).


16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/19


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2099

z dne 15. decembra 2020

o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/386 glede posebnih pravil za porazdelitev tarifnih kvot, za katere je na datum začetka uporabe člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/216 Evropskega parlamenta in Sveta kvotno obdobje v teku

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti točk (a) in (c) člena 187 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/386 (2) določa pravila glede porazdelitve tarifnih kvot za nekatere kmetijske proizvode, vključene na seznam Unije v okviru STO, po izstopu Združenega kraljestva iz Unije. Ta pravila se uporabljajo od dneva začetka uporabe člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/216 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(2)

Za nekatere tarifne kvote se obdobje tarifne kvote začne pred dnevom začetka uporabe člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/216 in se konča po tem dnevu. V teh primerih so v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/386 določena posebna pravila za porazdelitev preostalih količin, ki se dodelijo v okviru navedenih tarifnih kvot, med Unijo in Združenim kraljestvom od dneva začetka uporabe člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/216.

(3)

Po pogovorih med Unijo in Združenim kraljestvom je bil dosežen skupni dogovor o načinu porazdelitve takih tarifnih kvot. Ta skupni dogovor bi moral zagotoviti, da skupne količine tarifnih kvot, ki so na voljo za dodelitev, ne presegajo količin s seznama Unije v okviru STO po izstopu Združenega kraljestva iz Unije.

(4)

Izvedbeno uredbo (EU) 2019/386 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Da se zagotovi pravna varnost in da bi tako porazdeljene količine postale podlaga za zahtevke za dovoljenja, vložene od 1. januarja 2021, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(6)

Ker se Izvedbena uredba (EU) 2019/386 uporablja od dneva začetka uporabe člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/216, tj. od 1. januarja 2021, bi se morala ta uredba o spremembi uporabljati od istega datuma.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) 2019/386

V členu 1 Izvedbene uredbe (EU) 2019/386 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.

Z odstopanjem od odstavka 1 se, kadar se za tarifno kvoto kvotno obdobje začne pred dnevom začetka uporabe člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/216 in konča po tem dnevu, količine, ki se dodelijo od tega dneva v okviru zadevne tarifne kvote, porazdelijo na naslednji način:

(a)

če so količine, dodeljene v državah članicah razen Združenega kraljestva pred dnevom začetka uporabe člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/216, enake ali večje od količine, določene v tretjem stolpcu Priloge I k tej uredbi za tarifne kvote, ki se upravljajo z metodo hkratnega preverjanja, ali v Prilogi II k tej uredbi za tarifne kvote, ki se upravljajo po načelu ‚kdor prej pride, prej melje‘, za dodelitev niso na voljo dodatne količine;

(b)

če so količine, dodeljene v državah članicah razen Združenega kraljestva pred dnevom začetka uporabe člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/216, manjše od količine, določene v tretjem stolpcu Priloge I k tej uredbi za tarifne kvote, ki se upravljajo z metodo hkratnega preverjanja, ali v Prilogi II k tej uredbi za tarifne kvote, ki se upravljajo po načelu ‚kdor prej pride, prej melje‘, je razpoložljiva količina za dodelitev razlika med količino iz tretjega stolpca Priloge I ali Priloge II k tej uredbi in količinami, ki so že dodeljene v navedenih državah članicah.

Kadar pa so količine, dodeljene v Združenem kraljestvu pred dnevom začetka uporabe člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/216, večje od razlike med količino EU-28, kot je določena na seznamu Unije v okviru STO, in količino EU-27 iz tretjega stolpca Priloge I ali Priloge II k tej uredbi, se navedene presežne količine odštejejo od količine na voljo za dodelitev v državah članicah razen Združenega kraljestva od dneva začetka uporabe člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/216.

Komisija v dveh delovnih dneh od dneva začetka uporabe člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/216 na spletu ustrezno objavi količine, ki so na voljo za vsako tarifno kvoto iz prvega pododstavka tega odstavka na dan začetka uporabe člena 1(2) navedene uredbe.“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/386 z dne 11. marca 2019 o pravilih glede porazdelitve tarifnih kvot za nekatere kmetijske proizvode, vključene na seznam Unije v okviru STO, po izstopu Združenega kraljestva iz Unije ter glede izdanih uvoznih dovoljenj in dodeljenih uvoznih pravic v okviru teh tarifnih kvot (UL L 70, 12.3.2019, str. 4).

(3)  Uredba (EU) 2019/216 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. januarja 2019 o porazdelitvi tarifnih kvot, vključenih na seznam Unije v okviru STO, po izstopu Združenega kraljestva iz Unije in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 32/2000 (UL L 38, 8.2.2019, str. 1).


16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/21


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2100

z dne 15. decembra 2020

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 2022/95 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata, ki je bil ob začetku veljavnosti navedene uredbe uvrščen pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90, s poreklom iz Rusije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država). Na podlagi nadaljnje preiskave, v kateri je bilo ugotovljeno, da se dajatev absorbira, so bili ukrepi spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 663/98 (3).

(2)

Na podlagi prvega pregleda zaradi izteka ukrepa in prvega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(2) in (3) Uredbe (ES) št. 384/96 (4) je Svet z Uredbo Sveta (ES) št. 658/2002 (5) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 47,07 EUR na tono za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, ki je bil ob začetku veljavnosti navedene uredbe uvrščen pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90.

(3)

Nato je bil opravljen vmesni pregled obsega izdelka v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96, z Uredbo Sveta (ES) št. 945/2005 (6) pa je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev v višini od 41,42 EUR na tono do 47,07 EUR na tono za uvoz trdnih gnojil z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, ki je bil ob začetku veljavnosti Uredbe uvrščen pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91, ter s poreklom iz Rusije.

(4)

Svet je po drugem pregledu zaradi izteka ukrepa in drugem delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(2) in (3) Uredbe (ES) št. 384/96 z Uredbo Sveta (ES) št. 661/2008 (7) ohranil veljavne ukrepe. Dajatev je ostala nespremenjena, razen za skupino EuroChem, za katero je fiksni znesek dajatve znašal med 28,88 EUR in 32,82 EUR na tono.

(5)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je s Sklepom 2008/577/ES (8) sprejela ponudbe zavez s količinsko zgornjo mejo ruskih proizvajalcev JSC Acron in JSC Dorogobutz, ki sta člana skupine Acron Holding Company, ter skupine EuroChem.

(6)

Splošno sodišče je s sodbo z dne 10. septembra 2008 (9), ki je bila razložena s sodbo z dne 9. julija 2009 (10), razveljavilo Uredbo (ES) št. 945/2005 v delu, ki se nanaša na družbo JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat (v nadaljnjem besedilu: družba Kirovo), ki je del družbe OJSC UCC UralChem (v nadaljnjem besedilu: družba Uralchem). V skladu s sodbo je Svet z Uredbo Sveta (ES) št. 989/2009 (11) spremenil Uredbo (ES) št. 661/2008. Zato se je protidampinška dajatev ob začetku veljavnosti Uredbe (47,07 EUR na tono) za družbo Kirovo uporabljala samo za uvoz amonijevega nitrata, razvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90.

(7)

Komisija je s Sklepom 2012/629/EU (12) umaknila svoje sprejetje zaveze, ki jo je ponudila skupina EuroChem, in sicer zaradi neizvedljivosti zaveze družbe.

(8)

Komisija je po tretjem pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (13) z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 999/2014 (14) ohranila veljavne ukrepe. Navedena preiskava se v nadaljnjem besedilu navaja kot „zadnji pregled zaradi izteka ukrepa“.

(9)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/226 (15) o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 999/2014 obravnava prestrukturiranje družbe Kirovo kot podružnice družbe Uralchem.

(10)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/415 (16) umaknila svoje sprejetje zaveze za skupino Acron Holding Company zaradi neizvedljivosti zaveze družbe.

(11)

Komisija je po pregledu v skladu s členom 11(3) Izvedbene uredbe (EU) 2018/1722 (17) ohranila veljavne ukrepe. Ta preiskava se navaja kot „zadnji vmesni pregled“. Na tej podlagi se trenutno veljavni fiksni znesek dajatve giblje med 28,78 EUR in 32,71 EUR na tono.

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(12)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti (18) veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije je Komisija prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(13)

Zahtevek je 21. junija 2019 v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % proizvodnje amonijevega nitrata v Uniji, vložilo Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil, Fertilizers Europe (v nadaljnjem besedilu: vložnik ali združenje FE).

(14)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov škodljivi damping ali škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala in/ali ponovila.

1.3   Začetek preiskave

(15)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 23. septembra 2019 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (19) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

1.4   Zainteresirane strani

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in ruske organe ter jih pozvala k sodelovanju.

(17)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku pregleda ter zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.5   Pripombe glede začetka postopka

(18)

Rusko združenje proizvajalcev gnojil (v nadaljnjem besedilu: RFPA) je po začetku postopka izpostavilo, da zahtevek ni zagotovil zadostnih dokazov, da bi iztek protidampinških ukrepov za ruski amonijev nitrat (v nadaljnjem besedilu: AN) verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga ali škode. Natančneje, združenje RFPA je navedlo, da ker prvotni zahtevek za pregled, vložen 21. junija 2019 (v nadaljnjem besedilu: prvotni zahtevek za pregled), ni zagotovil dokazov o domači prodaji zunaj običajnega poteka trgovanja, je izračun stopnje dampinga na podlagi konstruiranja normalne vrednosti nezakonit. Združenje RFPA je nadalje trdilo, da zahtevek za pregled z dne 21. junija 2019 ni vseboval dokazov o dampingu na podlagi primerjave dejanskih domačih cen z izvoznimi cenami in da je vložnik take dokaze dodal samo revidirani različici zahtevka na podlagi poziva k dopolnitvi, ki ga je izdala Komisija.

(19)

Nadalje je trdilo, da so vložnikovi izračuni stroškov temeljili na previsokih stroških proizvodnje. Prav tako je trdilo, da so bili izračuni konstruirane normalne vrednosti očitno napačni, osnovani na nezanesljivih, notranje neskladnih in zastarelih informacijah, nerazumljivih podatkih in zgolj ocenah svetovalca ter da Komisija teh izračunov ni skrbno pregledala.

(20)

Komisija je začela pregled zaradi izteka ukrepa na podlagi zahtevka za pregled, kot je bil prvotno predložen 21. junija 2019 in dopolnjen z dodatnimi informacijami (v nadaljnjem besedilu skupaj: zahtevek za zbirni pregled). Zahtevek za zbirni pregled, ki je podlaga za začetek tega pregleda zaradi izteka ukrepa, je bil vključen v javno dokumentacijo in dan na voljo zainteresiranim stranem za posvetovanje. Kot je navedeno v točki 4.1 obvestila, je vložnik v zahtevku za pregled predložil dokaze o normalni vrednosti, ki temelji na dejanskih domačih cenah, in enako konstruirani normalni vrednosti, če se domače cene ne bi štele za zanesljive in izražale običajnega poteka trgovanja. Ali je bil prvotni zahtevek dopolnjen z ocenjenimi normalnimi vrednostmi na podlagi razpoložljivih informacij o dejanskih domačih cenah v zadevni državi, ni pomembno, kolikor je Komisija začela pregled zaradi izteka ukrepa na podlagi zahtevka za zbirni pregled.

(21)

V zvezi z nezanesljivostjo podatkov, ki jih je vložnik uporabil v svojih trditvah, mora zahtevek za pregled vsebovati zadostne dokaze, potrebne za podporo za začetek pregleda. Kakovost teh dokazov bo nujno omejena z možnostjo vložnika, da ima dostop do ustreznih informacij, ki so v večini primerov zaupne. Vendar morebitne netočnosti v vložnikovem zahtevku, ki so bile odkrite med preiskavo, ne povzročijo nezakonitosti začetka tega pregleda zaradi izteka ukrepa, preiskava Komisije v tem primeru pa je dejansko potrdila, da je bil začetek utemeljen.

(22)

Združenje RFPA (20) je po razkritju ponovilo svoj argument, da v zakonskem roku ni bil vložen noben zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, ki bi izpolnjeval zahteve iz člena 11(2) osnovne uredbe. Po mnenju združenja RFPA je podlaga za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa prvotni zahtevek za pregled, na podlagi katerega je treba oceniti zahtevo po zadostnosti dokazov. Skupina Acron in ruska vlada sta po dokončnem razkritju predložili podobne argumente. Združenje RFPA je nadalje trdilo, da bi proizvajalci Unije sicer lahko pojasnili dokaze iz prvotnega zahtevka za pregled, vendar bi bilo treba popolnoma nove dokaze o verjetnosti dampinga ali škode, predložene zunaj zakonskega roka (tj. tri mesece pred koncem petletnega obdobja), zanemariti. V zvezi s tem se je združenje RFPA sklicevalo tudi na sklep Evropskega varuha človekovih pravic (21) o prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in priporočilo pooblaščenca za zaslišanje službam Komisije, naj v sedanjem pregledu razkrijejo prvotni zahtevek za pregled.

(23)

Komisija opozarja, da ni združenje RFPA predložilo nobenega novega argumenta. Zato Komisija opozarja na svoje stališče, navedeno v uvodni izjavi 20, da se je ta pregled zaradi izteka ukrepa začel na podlagi zahtevka za zbirni pregled. Komisija meni, da je zahtevek v različici, vloženi pred iztekom trimesečnega roka, vseboval zadostne dokaze, ki so ob upoštevanju pojasnil, ki so jih vložniki predložili v skladu s postopkom dopolnitve prvotnega zahtevka, upravičili začetek pregleda zaradi izteka ukrepa. To je v skladu s sklepom Evropskega varuha človekovih pravic, v katerega ustreznih delih je navedeno:

„16.

Evropska varuhinja človekovih pravic soglaša, da je trimesečni rok določen zaradi poenostavitve upravnih postopkov pri Komisiji, ki mora oceniti informacije, ki so jih predložili vložniki, preden se odloči, ali bi morala začeti postopek pregleda zaradi izteka ukrepa. Logično je, da lahko preverjanja, ki jih Komisija opravi med tem postopkom, vključujejo zahtevo po pojasnilih in celo dodatnih informacijah od vložnikov, posledica česar so zahtevki za zbirni pregled.

17.

Vendar ta pojasnila in dodatne informacije ne bodo nadomestili prvotnega zahtevka za pregled, pač pa ga bodo dopolnjevali. Zato jih bo Komisija nujno uporabila v smislu člena 6(7) osnovne uredbe, ko se bo odločila za začetek preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa. Dejansko se zdi, da Komisija to priznava, ko v mnenju zavaja, da je zahtevek za pregled ‚skupaj poznejšimi pojasnili, predstavljenimi kot zbirna različica, ki je bila podlaga za […] začetek preiskave‘.“

(24)

Nadalje sta združenje RFPA in ruska vlada po dokončnem razkritju trdila, da dejstvo, da je zahtevek za zbirni pregled pomenil podlago za začetek preiskave, ni bilo podprto z evidenco preiskave.

(25)

Zahtevek za zbirni pregled je bil zainteresiranim stranem predložen v pregled v začetni fazi. Glede dejstva, da se je pregled zaradi izteka ukrepa začel na podlagi navedenega zahtevka, ni dvoma. Potrditi ga je mogoče z branjem oddelka 4.1 obvestila o začetku, ki vključuje jasne sklice na dokaze, ki izhajajo iz zahtevka za zbirni pregled.

(26)

Združenje RFPA je ob sklicevanju na člen 5(3) osnovne uredbe trdilo, da Komisija ni proučila točnosti in ustreznosti dokazov, ki jih je predložil vložnik. Ob tem je opozorilo tudi, da sta prvotni zahtevek in zahtevek za zbirni pregled vsebovala zgolj trditev, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, medtem ko ni Komisija sprejela nobenih ugotovitev glede nadaljevanja dampinga.

(27)

Komisija opozarja, da navedeni argument temelji na napačnem razumevanju namena zahtevka na eni strani in namena preiskave v zvezi s pregledom na drugi strani. Namen zahtevka je utemeljiti začetek preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa na podlagi dokazov, ki so vložniku razumno na voljo v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo škodljivega dampinga. Kot je pojasnjeno zgoraj, je zahtevek vseboval zadostne dokaze v ta namen. Po drugi strani je namen preiskave v zvezi s pregledom na podlagi informacij, ki so bile med preiskavo v zvezi s pregledom zbrane od različnih zainteresiranih strani, ugotoviti, ali obstaja verjetnost, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode. Povsem dejansko mogoče in pravno dopustno je, da dokazi, ki so na voljo vložniku, kažejo na verjetnost nadaljevanja dampinga, medtem ko bo preiskava na podlagi informacij, zbranih od zainteresiranih strani in preverjenih z njimi, pokazala, da se bo damping dejansko verjetno ponovil. V ta namen je v točki 5 obvestila o začetku navedeno, da „po ugotovitvi […], da obstajajo zadostni dokazi o verjetnosti dampinga in škode, ki upravičujejo začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato Komisija začenja pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe“. V obvestilu o začetku je nadalje navedeno, da je bilo „ugotovljeno, da obstajajo zadostni dokazi o verjetnosti dampinga in škode, ki upravičujejo začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato Komisija začenja pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe“. Zato dokazi, ki se nagibajo k temu, da kažejo nadaljevanje dampinga, zadostujejo za začetek preiskave o nadaljevanju ali ponovitvi dampinga. Ta trditev se zato zavrne.

(28)

Združenje RFPA in skupina Acron sta v zvezi s poročilom odbora Svetovne trgovinske organizacije, izdanim 24. julija 2020 (22) (v nadaljnjem besedilu: poročilo DS494) navedla, da (i) se prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa v tem primeru ne bi smel začeti zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov o verjetnosti dampinga in da bi Komisija zato morala razveljaviti protidampinške ukrepe za amonijev nitrat s poreklom iz Rusije ter da (ii) ta pregled zaradi izteka ukrepa vsebuje enake napake kot prejšnji pregled in se zato ne bi smel začeti. V zvezi s tem sta se združenje RFPA in skupina Acron večkrat sklicevala na zahtevek za pregled, kot je bil vložen 21. junija 2019, in njegove pomanjkljivosti pri dokazovanju. Podobne trditve so po dokončnem razkritju ponovili združenje RFPA in proizvajalci izvozniki.

(29)

Pripombe združenja RFPA in skupine Acron je treba zavrniti iz naslednjih razlogov. Prvič, ugotovitve iz poročila DS494 so predmet pritožbenega postopka, zato ugotovitve odbora niso dokončne. Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi 20, začetek tega pregleda zaradi izteka ukrepa ne temelji zgolj na informacijah, predloženih v prvotnem zahtevku za pregled z dne 21. junija 2019, temveč tudi na nadaljnjih dokazih, ki jih je vložnik dopolnil pred začetkom in so bili vključeni v zahtevek za zbirni pregled (ki vsebuje dokaze o normalni vrednosti na podlagi dejanskih domačih cen in konstruirani normalni vrednosti, če se domače cene ne bi štele za zanesljive).

(30)

Združenje RFPA je navedlo tudi, da je bila njegova pravica do obrambe kršena, ker mu je Komisija zavrnila dostop do celotne različice nekaterih prilog k zahtevku za pregled.

(31)

Vse zahteve za vpogled v dokumentacijo, ki so jo v tej zadevi predložile zainteresirane strani, vključno z združenjem RFPA, so bile skrbno proučene. Komisija je zagotovila, da so bile strankam predložene revidirane in smiselne nezaupne različice spornih dokumentov, vključno s prilogami k zahtevku za pregled.

1.6   Vzorčenje

(32)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.6.1   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(33)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje, ki ga je mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati, tudi ob upoštevanju geografske lokacije. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 40 % obsega proizvodnje družb, ki so se javile v okviru ugotavljanja reprezentativnosti, in približno 35 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(34)

Nekatere zainteresirane strani so predložile pripombe v zvezi z začasnim vzorcem. Komisija je proučila pripombe in v obvestilu, ki je bilo 14. oktobra 2019 dodano k javni dokumentaciji, pojasnila, zakaj teh pripomb ni bilo mogoče sprejeti. Zato je bil prvotni vzorec ohranjen.

(35)

Več zainteresiranih strani je ponovilo in predložilo dodatne zahteve v zvezi z vzorcem proizvajalcev Unije po roku za predložitev pripomb in po tem, ko so bile njihove pripombe obravnavane v obvestilu k javni dokumentaciji.

(36)

Dve zainteresirani strani sta ponovili svojo trditev, da vzorec proizvajalcev Unije ni reprezentativen, in zahtevali izključitev dveh proizvajalcev Unije, za katera je bila ugotovljena škoda v drugi preiskavi mešanic sečnine in amonijevega nitrata (v nadaljnjem besedilu: primer mešanic sečnine in amonijevega nitrata) (23). Trdili sta, da je bila raztopina amonijevega nitrata polizdelek, ki se uporablja za amonijev nitrat ter mešanico sečnine in amonijevega nitrata. Zato bi škoda za en izdelek samodejno pomenila škodo za oba izdelka. Poleg tega se amonijev nitrat proizvaja z enako opremo, zato obstaja samo en skupni strošek proizvodnje. Če se proizvodna linija amonijevega nitrata zaradi zmanjšanja proizvodnje in prodaje mešanice sečnine in amonijevega nitrata premalo uporablja, bodo višji fiksni stroški vplivali na dobičkonosnost amonijevega nitrata za prosto ali omejeno uporabo. Zato ni sredstev za prekinitev enega mikroekonomskega kazalnika med amonijevim nitratom, ki se uporablja za prosti in zaprti trg.

(37)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. V vseh preiskavah so stroški pripisani samo izdelku, ki se preiskuje. Če ne bi bilo sredstev za pravilno in razumno razporeditev stroškov proizvodnje vertikalno integriranih proizvajalcev, bi bile informacije, ki jih je predložil vsak tak preiskovani proizvajalec, vprašljive (vključno s sodelujočimi proizvajalci izvozniki iz Rusije v tej preiskavi). Zato se v skladu s standardno prakso Komisije vsi ekonomski kazalniki jasno nanašajo na zadevni izdelek, vključno s kazalnikom stroškov proizvodnje. V skladu s tem je Komisija pri preverjanju zadevnih vertikalno integriranih vzorčenih proizvajalcev Unije zagotovila jasno razlikovanje med stroški, nastalimi za vsak izdelek, proizveden v teh družbah. Zato je bil argument strani zavrnjen.

(38)

Ena zainteresirana stran je trdila, da proizvajalci amonijevega nitrata v Uniji običajno ne proizvajajo obojega, tj. amonijevega nitrata ter mešanice sečnine in amonijevega nitrata. To dejstvo ogroža vzorec, ki je zaradi tega dejstva nereprezentativen.

(39)

Oba vzorčena proizvajalca Unije sta dva od treh največjih proizvajalcev amonijeva nitrata v Uniji v smislu obsegov proizvodnje in prodaje, sporočenih v okviru ugotavljanja reprezentativnosti. To dejstvo je v nasprotju s trditvijo, da proizvodnja amonijevega nitrata ter mešanice sečnine in amonijevega nitrata med proizvajalci amonijevega nitrata v EU ni običajna in ne bi bila reprezentativna ali značilna za industrije Unije. Argument stranke je bil zavrnjen.

1.6.2   Vzorčenje uvoznikov

(40)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(41)

Informacij, zahtevanih v obvestilu o začetku, ni predložil noben uvoznik.

1.6.3   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov

(42)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov iz Rusije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje.

(43)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz zadevne države pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Zahtevane informacije so vključevale obseg in vrednost prodaje, obseg proizvodnje in proizvodno zmogljivost. Komisija je poleg tega misijo Rusije pri Uniji prosila, naj opredeli druge proizvajalce izvoznike, če ti obstajajo, ki bi morda želeli sodelovati v preiskavi, in/ali naveže stik z njimi.

(44)

Osem proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, ki v glavnem predstavljajo celotno proizvodnjo ruskega amonijevega nitrata, je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov, ki jih je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Ti proizvajalci so bili največji proizvajalci in največji izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: OPP).

(45)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi zadevnimi znanimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo. Komisija je zato sklenila, da ohrani predlagani vzorec, pri čemer so bile vse zainteresirane strani ustrezno obveščene o končnem izbranem vzorcu.

(46)

Komisija je za vzorec izbrala naslednje tri proizvajalce izvoznike:

Uralchem JSC (vključno z družbama Berezniki Azot in Kirovo-Chepetsk Chemical Works) (v nadaljnjem besedilu: družba Uralchem),

skupino EuroChem (delniška družba „Nevinnomyssky Azot“, delniška družba „Azot“) (v nadaljnjem besedilu: skupina EuroChem) in

skupino Acron (PJSC Acron, PJSC Dorogobuzh) (v nadaljnjem besedilu: skupina Acron).

(47)

Na podlagi izpolnjenih obrazcev za vzorčenje je vzorec predstavljal 65 % prijavljene proizvodnje amonijevega nitrata v Rusiji v OPP. Vzorec je zajemal dva proizvajalca izvoznika, skupini Acron in EuroChem, ki sta v OPP izdelek, ki se pregleduje, izvažala v Unijo. Tretja vzorčena družba, Uralchem, je v EU izvažala samo amonijev nitrat, ki ga je proizvajala njena podružnica Kirovo, in ni bila zajeta z ukrepi, ki se pregledujejo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 6.

1.7   Vprašalniki in preveritveni obiski

(48)

Komisija je poslala vprašalnike vsem vzorčenim proizvajalcem Unije, vsem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom in vsem znanim združenjem uporabnikov, ki so se javili po začetku postopka.

(49)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od treh vzorčenih proizvajalcev Unije, treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in dveh uporabnikov izdelka, ki se pregleduje.

(50)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb/združenj:

(a)

proizvajalci Unije:

AB Achema, Litva,

Grupa Azoty Zaklady Azotowe Pulawyu S.A., Poljska,

Yara France S.A., Francija,

združenje proizvajalcev Unije:

Fertilizers Europe, Belgija;

(b)

proizvajalci izvozniki v Rusiji:

EuroChem Group AG (delniška družba „Nevinnomyssky Azot“ (Nevinka), delniška družba „Azot“ (NAK) in domači trgovec EuroChem Trading RUS LLC),

skupina Acron (PJSC Acron, PJSC Dorogobuzh, domači trgovci – Agronovas);

(c)

povezani trgovci proizvajalcev izvoznikov:

EuroChem Trading GmbH, Švica, in EuroChem Agro GmbH, Nemčija.

(51)

Vendar Komisija zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, sprejetih za obvladovanje izbruha (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o COVID-19), ni mogla opraviti preveritvenih obiskov v prostorih vseh proizvajalcev izvoznikov in njihovih povezanih družb. Namesto tega je Komisija na daljavo navzkrižno preverila informacije, ki so jih prek videokonference predložile naslednje družbe:

(a)

proizvajalci izvozniki v Rusiji:

Uralchem JSC (vključno z družbami Berezniki Azot, Kirovo-Chepetsk Chemical Works in Uralchem Trading House LLC);

(b)

povezani trgovci proizvajalcev izvoznikov:

Uralchem Trading SIA, Latvija,

Acron Switzerland AG, Švica.

(52)

Poleg navzkrižnega preverjanja na daljavo je Komisija informacije, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, navzkrižno preverila s pritožbo in preverjenimi informacijami, ki so jih predložile industrija Unije in druge zainteresirane strani.

1.8   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(53)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2018 do 30. junija 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek, ki se pregleduje

(54)

Izdelek, ki je predmet tega pregleda, je enak kot pri zadnjem vmesnem pregledu, in sicer so to trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 3102 30 90, ex 3602 00 00, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 20 (oznake TARIC 3102290010, 3102600010, 3102900010, 3105100010, 3105100020, 3105100030, 3105100040, 3105100050, 3105201030, 3105201040, 3105201050, 3105201060, 3105510010, 3105510020, 3105510030, 3105510040, 3105590010, 3105590020, 3105590030, 3105590040, 3105902030, 3105902040, 3105902050, 3105902060, 3602000010), s poreklom iz Rusije (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(55)

Amonijev nitrat je trdno dušikovo gnojilo, ki se pogosto uporablja v kmetijstvu, uporablja pa se tudi v industrijske namene, kot je proizvodnja eksploziva (npr. v rudarjenju). Amonijev nitrat, ki se uporablja v kmetijstvu in za proizvodnjo eksploziva, urejajo veljavni protidampinški ukrepi. Obe vrsti amonijevega nitrata imata enake tehnične in kemijske lastnosti, sta brez težav zamenljivi in se štejeta za izdelek, ki se pregleduje.

(56)

Dve zainteresirani strani sta trdili, da bi bilo treba obseg izdelka v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa in ukrepe revidirati. Po navedbah teh strank je bila s sodbo v zadevi Kirovo (24) razveljavljena Uredba (ES) št. 945/2005, s katero se je razširil obseg izdelka (25) v primerjavi s prvotno preiskavo. Zato ni bilo pravne podlage za nadaljnjo uporabo protidampinških dajatev za te izdelke. Ker poleg tega za te dodatne izdelke (v nadaljnjem besedilu skupaj: stabilizirani amonijev nitrat) nikoli nista bila ugotovljena niti škoda niti damping, ni bilo podlage za proučitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga. Za ta stabilizirani amonijev nitrat škoda ali damping nikoli ni bil ugotovljen, zato se damping ali škoda ne more niti nadaljevati niti ponoviti. Trdili sta tudi, da ni bilo zadostnih dokazov za izvedbo pregleda zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom tega stabiliziranega amonijevega nitrata, medtem ko Komisija pri ugotavljanju reprezentativnosti in opredelitvi industrije Unije ni upoštevala njegovih proizvajalcev. Skupina Acron je po razkritju ponovila argument, da je bil obseg izdelka v tem pregledu zaradi izteka ukrepa nezakonit, ker je vključeval mešanice ali stabilizirani amonijev nitrat.

(57)

Z zadevno sodbo je bila Uredba (ES) št. 945/2005 razveljavljena le v delu, v katerem se nanaša na enega ruskega proizvajalca izvoznika, kot je Sodišče prve stopnje pojasnilo v zadevi T-348/05 INTP (26). Za vse druge ruske proizvajalce je veljavni obseg izdelka ostal tisti obseg izdelka, ki je naveden v Uredbi (ES) št. 945/2005. Trditev te strani je zavrnjena.

(58)

Po razkritju je več zainteresiranih strani (27) ponovilo trditev, da ni pravne podlage za uporabo protidampinških ukrepov za stabilizirani amonijev nitrat, saj se, kot je razsodilo Splošno sodišče (28), izdelki ne štejejo za izdelke, podobne izdelku iz prvotne preiskave.

(59)

Kot je Sodišče prve stopnje pojasnilo v zadevi T-348/05 INTP (29), se je sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. septembra 2008 v zadevi T-348/05 nanašala le na enega ruskega proizvajalca izvoznika (tožečo stranko). Zato je razglasitev ničnosti uredbe, ki jo izpodbija tožeča stranka, omejena na tožečo stranko. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(60)

Združenje RFPA je nadalje trdilo, da je bila presoja Komisije napačna, saj ta v analizi ni upoštevala stabiliziranega amonijevega nitrata. Po mnenju združenja RFPA bi Komisija ob vključitvi stabiliziranega amonijevega nitrata v izdelek, ki se pregleduje, iz podobni izdelek sprejela popolnoma drugačne sklepe v zvezi z verjetnostjo ponovitve dampinga in škode.

(61)

Opozoriti je treba, da zaradi sodbe v zadevi T-348/05 stabilizirani amonijev nitrat, ki ga proizvaja podružnica Kirovo družbe Uralchem, ni zajet s sedanjimi ukrepi in zato ni bil del analize dampinga in škode, ki jo je Komisija izvedla v obravnavani zadevi. Poleg izdelka, ki ga proizvaja in izvaža podružnica Kirovo, je bil v analizi Komisije v obravnavani zadevi zajet celoten izdelek, ki se pregleduje, kot je opredeljen v uvodni izjavi 54 in ki vključuje stabilizirani amonijev nitrat. Zaradi navedenega je bilo treba argument združenja RFPA zavrniti.

(62)

Druga zainteresirana stran je trdila, da se zahtevek prvič v več letih uporabe dajatev nanaša na proizvajalce amonijevega nitrata za industrijske namene in da bi morali biti proizvajalci amonijevega nitrata za industrijske namene v Uniji del domnevno oškodovane domače industrije med prvotno preiskavo. Ker takrat proizvajalci amonijevega nitrata za industrijske namene v Uniji niso bili del domače industrije, zanje nikoli ni bila ugotovljena nobena škoda. Protidampinške dajatve prav tako ne bi smele veljati za amonijev nitrat za industrijske namene. Amonijev nitrat za industrijske namene bi bilo treba tudi izključiti iz izdelka, ki se pregleduje.

(63)

Ta trditev je neutemeljena. V obsegu, v katerem ustreza opredelitvi izdelka, ki se pregleduje, sta bila amonijev nitrat za industrijske namene, in posledično industrija, ki ga proizvaja, vedno zajeta v preiskavah in ukrepih. Dejstvo, da imajo lahko vrste izdelka različno končno uporabo, ni pomembno, dokler je izdelek še vedno zajet v opredelitvi „izdelka, ki se pregleduje“. Ta trditev se zato zavrne.

2.2   Podobni izdelek

(64)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

izdelek, ki se pregleduje,

izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Rusije,

izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(65)

Komisija je sklenila, da so ti izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

3.1   Uvodne opombe

(66)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

3.2   Verjetnost nadaljevanja dampinga

(67)

Kar zadeva izvoz Unije, so vzorčeni proizvajalci izvozniki strankam v Uniji v OPP prodali le zanemarljive količine. Kot je navedeno v uvodni izjavi 47, sta v OPP v Unijo izvažali samo skupini Acron in EuroChem. Ta prodaja je potekala neposredno ali prek povezanih trgovcev s sedežem v Švici in Uniji. Tretji vzorčeni proizvajalec, družba Uralchem, je v Unijo izvažal samo „stabilizirani“ amonijev nitrat, ki ga je proizvajala njegova podružnica Kirovo, ki ni zajeta s trenutnimi ukrepi.

(68)

Kar zadeva konkretne količine, se je glede na podatke, ki jih je sporočila družba Uralchem, in v skladu z informacijami iz zbirke podatkov iz člena 14(6) (30) večina uvoza v Unijo iz Rusije v OPP v višini [50 000–100 000] ton nanašala na stabilizirani amonijev nitrat, za katerega protidampinška dajatev EU ne velja.

(69)

Tako je celoten uvoz izdelka, za katerega veljajo protidampinški ukrepi (in ta pregled) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal [38 000–43 000] ton, kar ustreza [0,4–0,8] % potrošnje Unije in [0,3–0,5] % ruske proizvodnje amonijevega nitrata v OPP. Poleg tega je bila ta prodaja omejena na majhno število strank v baltskih državah, na Finskem in Švedskem.

(70)

Te ugotovitve so temeljile na preverjenih podatkih, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, in izvlečku iz zbirke podatkov iz člena 14(6) ter so skladne s trditvijo združenja RFPA, da se je uvoz amonijevega nitrata iz Rusije zmanjšal na zanemarljive količine.

(71)

Zato se ruski izvoz v Unijo ni štel za reprezentativen za ceno (in količine), za katero bi proizvajalci izvozniki izdelek, ki se pregleduje, prodajali v Unijo brez kakršnih koli ukrepov. V teh okoliščinah se šteje, da prodaje v Unijo v OPP ni bilo mogoče uporabiti za oceno, ali obstaja verjetnost, da bi se damping v primeru izteka protidampinških ukrepov nadaljeval.

(72)

V odgovoru na razkritje sta združenje RFPA in družba EuroChem v zvezi s členom 11(9) osnovne uredbe navedla, da bi bilo treba zaradi nespremenjene strukture ruske prodaje uporabiti enako metodologijo, kot je bila uporabljena za določitev stopnje dajatve pri zadnjem vmesnem pregledu (31) (tj. na podlagi izvoza stabiliziranega amonijevega nitrata podružnice Kirovo v Unijo), da bi se ugotovila verjetnost nadaljevanja dampinga v tej zadevi. V istem smislu je družba Uralchem trdila, da če je bil v Izvedbeni uredbi (EU) 2018/1722 stabilizirani amonijev nitrat obravnavan kot najboljši in edini razpoložljivi dokaz za določitev stopnje dajatve za Rusijo na splošno, bi morala Komisija v skladu s členom 11(9) osnovne uredbe v tej zadevi storiti enako. Družba Uralchem je nadalje razvila ločeno analizo dampinga, ki je bila omejena na njeno prodajo stabiliziranega amonijevega nitrata.

(73)

Komisija opozarja, da te trditve izhajajo iz napačne predpostavke, saj Komisija za določitev ravni ukrepov pri zadnjem vmesnem pregledu ni uporabila izvozne cene stabiliziranega amonijevega nitrata iz podružnice Kirovo. V obeh primerih je bil podlaga za ugotovitve Komisije izvoz v tretje države. Vendar je bilo pri vmesnem pregledu ugotovljeno, da je zaradi neobstoja uporabne ruske prodaje na trgu EU in potrebe po izračunu stopnje škode na podlagi prodaje v Unijo prodaja stabiliziranega amonijevega nitrata iz podružnice Kirovo v Unijo najboljši približek, ki je na voljo za izračun primerjave cen in bi ga bilo mogoče uporabiti za določitev nove stopnje dajatve. Nadalje, da bi bil ta približek primerljiv z uporabno rusko prodajo v EU, so bile cene stabiliziranega amonijevega nitrata iz podružnice Kirovo prilagojene za izračun nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen. Pri pregledu zaradi izteka ukrepa, pri katerem lahko ocena verjetnosti ponovitve dampinga temelji izključno na dejanskih transakcijah s prodajo v tretje države, to ni potrebno. Komisija prav tako opozarja, da je metodologija, uporabljena pri tem pregledu, sledila isti metodologiji, pri kateri se pri oceni ponovitve dampinga uporabi izvoz v tretje države, kot je bila uporabljena pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa. Zato je v celoti spoštovala člen 11(9) osnovne uredbe. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(74)

Skupini Acron in EuroChem sta v odgovoru na razkritje nadalje navedli, da je bila v OPP njuna prodaja v Unijo stabilna, po reprezentativnih cenah in v zadostnih količinah za analizo dampinga ter da damping ni bil ugotovljen.

(75)

To trditev bi bilo treba zavrniti. Kot je opozorjeno v uvodni izjavi 67, so vzorčeni proizvajalci izvozniki strankam v Uniji prodali le zanemarljive količine. Zato se ruski izvoz v Unijo ni štel za reprezentativen in ga zato ni bilo mogoče uporabiti za oceno, ali bi se damping v primeru izteka protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval (za več podrobnosti glej uvodni izjavi 69 in 71).

3.3   Verjetnost ponovitve dampinga

(76)

Komisija je ob upoštevanju premislekov iz uvodnih izjav 67 do 71 analizirala, ali obstajajo dokazi o verjetnosti ponovitve dampinga, če bi se ukrepi iztekli. Analizirala naslednje dejavnike: izvozno ceno za prodajo iz Rusije v druge namembne kraje, proizvodne in neizkoriščene zmogljivosti v Rusiji kot celoti ter privlačnost trga Unije in drugih trgov tretjih držav.

3.3.1   Izvoz v tretje države

(77)

Vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki so izvažali velike količine v tretje države in predložili podrobne informacije o navedenih izvozih. Ker ni reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, se je pri analizi verjetnosti ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov proučil izvoz v druge tretje države.

(78)

Komisija je ugotovila, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki v obravnavanem obdobju skoraj 50 % (32) svoje celotne količine prodali na tretje trge. Več kot 70 % te prodaje na trge tretjih držav je bilo usmerjene predvsem v Latinsko Ameriko (Brazilijo, Peru, Kolumbijo, Ekvador), pa tudi v Združene države, Kazahstan, Maroko, Azerbajdžan in Zimbabve. Obseg izvoza v druge tretje države je bil zelo majhen.

(79)

Opravljena je bila analiza primerjave dejanskih cen na domačem trgu s prodajo v tretje države na podlagi franko tovarna. Po primerjavi je Komisija za vse tri vzorčene proizvajalce izvoznike posamično ugotovila, da je bila tehtana povprečna izvozna cena franko tovarna za njihove glavne trge tretjih držav v OPP nižja od njihove dejanske tehtane povprečne cene franko tovarna, ki se je plačevala ali se plačuje v OPP.

(80)

Zgornje ugotovitve so temeljile na preverjenih podatkih, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in ki so predstavljali približno 80 % celotnega ruskega izvoza amonijevega nitrata v tretje države. Zato Komisiji ni bilo treba uporabiti statističnih podatkov o izvozu.

(81)

Na splošno je v OPP povprečna izvozna cena franko tovarna treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov za tretje države znašala 133 EUR/tono, njihova povprečna domača cena franko tovarna pa je znašala 145 EUR/tono. Zato se je štelo za verjetno, da bi ruski proizvajalci izvozniki v primeru razveljavitve sedanjih ukrepov v Unijo prodajali po dampinških cenah.

(82)

V zvezi z ruskimi domačimi cenami je združenje FE trdilo, da obstajajo posebne tržne razmere v zvezi z določanjem cen amonijevega nitrata na domačem ruskem trgu zaradi poseganja države v obliki omejitve cen. Zato po mnenju združenja FE domačih cen amonijevega nitrata ni bilo primerno uporabiti v sedanjem postopku. Združenje FE je po razkritju ponovilo svoje prepričanje, da gre za poseganje države, za katero so značilne predvsem omejitve cen v Rusiji. V ta namen se je združenje FE sklicevalo na številne vire in dokumente raznih javnih organov, kot so ceniki, sporazumi, časovni načrti in povzetki javnih uslužbencev. Vendar so bili dokumenti, ki jih je predložilo združenje FE, datirani zunaj OPP in/ali združenje FE ni pojasnilo ustreznosti in učinka takih dokazov na domačo prodajo proizvajalcev izvoznikov ter primernosti njihove uporabe v tem postopku. Vsekakor je upoštevnost teh dokumentov v tem postopku vprašljiva. Ko bo Komisija ugotovila, kot je navedeno v uvodni izjavi 81, verjetnost ponovitve dampinga v EU, posebno visoka ali višja stopnja dampinga ne bi spremenila te ugotovitve (glej tudi uvodno izjavo 85 v zvezi s tem). Trditve združenja FE so bile zato zavrnjene.

(83)

Združenje FE je po razkritju trdilo, da je na podlagi javnih statističnih poročil o izvozu in lokalnih neodvisnih domačih poročil Brazilija najbolj reprezentativen primer ruskega dampinga.

(84)

Ugotovitve Komisije temeljijo na podatkih posameznih družb in preverjenih podatkih, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in za katere se je štelo, da so točnejši in zanesljivejši od zbirnih javnih statističnih podatkov. Poleg tega je Komisija izvedla analizo cen izvoza na več trgov tretjih držav, za katere se je štelo, da so reprezentativne za celotno prodajo v tretje države za vsakega vzorčenega proizvajalca (glej uvodno izjavo 78). Vrednotenje prodaje v številne tretje države se je štelo za bolj reprezentativno kot vrednotenje podatkov za posamezno državo.

(85)

Poleg tega je združenje FE v odgovoru na razkritje navedlo, da Komisija v oceni dampinga ni obravnavala posebnih razmer na trgu plina v Rusiji.

(86)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 77 do 81, Komisija pri tem pregledu zaradi izteka ukrepa ni opravila izračuna dampinga. Zato je Komisija menila, da ni treba oceniti zanesljivosti stroškov proizvodnje (vključno s stroški plina).

(87)

Združenje RFPA in skupina Acron sta v odgovoru na razkritje navedla, da Komisija ni izračunala stopnje dampinga ter je tako kršila določbe člena 2 in člena 11(9) osnovne uredbe, s katerimi se zahteva uporaba standardne metodologije za ugotavljanje obstoja dampinga v okviru pregledov zaradi izteka ukrepa. Skupini Acron in EuroChem sta prav tako trdili, da Komisija pri tej preiskavi ni razkrila izračunov dampinga in je tako kršila njuno pravico do obrambe. Po njunem mnenju prav tako ni bilo jasno, zakaj je Komisija primerjala domačo ceno franko tovarna z izvozno ceno franko tovarna za tretje države, ne da bi dejansko izračunala damping.

(88)

Komisija ni izračunala dampinga na podlagi uvoza v EU v OPP, ker je ugotovila, da celotna količina ruskega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo ni reprezentativna. Zato ta količina ni bila zanesljiva podlaga za izračun dampinga. Zato Komisija ni mogla sprejeti dokončne ugotovitve o dampingu v EU v OPP in je namesto tega ocenila verjetnost ponovitve dampinga na podlagi ruskega izvoza amonijevega nitrata na trge tretjih držav. V zvezi s sklepi, ki jih je Komisija izpeljala na podlagi navedene primerjave cen, sta se družbi sklicevali tudi na uvodno izjavo 81.

(89)

V zvezi s členom 2 in členom 11(9) osnovne uredbe, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 73, je Komisija pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa uporabila enako metodologijo. Komisija se sklicuje na oddelek 3.1.1 uredbe o zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa (33), v katerem je v analizi verjetnosti ponovitve dampinga v celoti ocenila ruski izvoz v druge namembne kraje. Zato ne le da ni bilo kršitve člena 2 osnovne uredbe, ampak ne more biti niti kršitve člena 11(9).

(90)

Nazadnje, kar zadeva procesne pravice, je Komisija razkrila vsa bistvena dejstva in številke, na katerih temelji opravljena primerjava, pri čemer je upoštevala pravico strank do obrambe. Komisija je stranem celo zagotovila dodatna razkritja (30. septembra in 21. oktobra 2020), da bi dodatno pojasnila in zagotovila, da so zainteresirane strani pravilno razumele izračune Komisije. Zato je bilo treba navedene argumente zavrniti.

(91)

Skupina Acron je po dokončnem razkritju trdila, da so bile kršene njene pravice do obrambe, saj je Komisija za svojo oceno zbrala več informacij, kot je bilo potrebno, zlasti ker ni bilo izračuna dampinga. Prvič, skupina Acron ni pojasnila, kako naj bi bila s tem kršena njena pravica do obrambe. Drugič, tudi če bi imela Komisija na voljo vse podatke za izračun dampinga, po ugotovitvi, da je bil obseg izvoza premajhen in zato nereprezentativen za izračun dampinga, Komisiji tega ni bilo treba storiti.

(92)

Po mnenju združenja RFPA in družbe EuroChem Komisija prav tako ni izvedla preproste primerjave cen franko tovarna. Navedli sta, da je Komisija ugotovila damping s prilagoditvijo izvozne cene ruskih proizvajalcev, tako da je odštela napihnjene in napačne odstotne deleže PSA-stroškov ter nominalne stopnje dobička. Poleg tega se po navedbah združenja RFPA člen 2 osnovne uredbe ne uporablja, kolikor Komisija ni izračunala stopenj dampinga. Družbi Uralchem in EuroChem sta nadalje trdili, da bi bilo treba podobno prilagoditev uporabiti tudi za domačo prodajno ceno, ki jo zaračunava domači trgovec, če bi Komisija ohranila svojo odločitev, da od izvozne cene odšteje PSA-stroške in nominalni dobiček svojih trgovcev.

(93)

Komisija v OPP ni ugotovila dampinga v EU in v tem smislu ni izračunala dampinga. V nasprotju s trditvijo združenja RFPA je Komisija primerjala domače in ruske izvozne cene na trgih tretjih držav. Čeprav drži, da se člen 2 osnovne uredbe uporablja za izračun dampinga, se Komisija ne strinja z zainteresiranimi stranmi, da pri primerjavi cen na podlagi cen tretjih držav ne bi mogla uporabljati navedenih določb po analogiji. Komisija se je zaradi poštene in objektivne primerjave med drugim odločila izvesti prilagoditve v skladu z določbo člena 2(10)(i) osnovne uredbe. Podobne prilagoditve niso bile uporabljene za domačo prodajno ceno prek domačega trgovca, saj so domači trgovci delovali predvsem kot domači povezani prodajalci proizvodnih subjektov. Zato za namene primerjave cen prilagoditev PSA-stroškov in dobička za domačo prodajo ni bila upravičena.

(94)

Skupina Acron je v odgovoru na razkritje navedla, da je bil odbitek dobička in PSA-stroškov za povezanega trgovca očitno napačen pri primerjavi cen, katere namen je bil izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(95)

Prvič, zdi se, da skupina Acron zamenjuje vprašanje izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen in primerjave cen za namene analize verjetnosti ponovitve dampinga. Drugič, kot je pojasnjeno v posebnem razkritju za družbo in uvodni izjavi 93, so bile prilagoditve za povezane uvoznike/trgovce izvedene za zagotovitev poštene primerjave cen v skladu z določbami člena 2(9) oziroma (10)(i).

(96)

Komisija po mnenju družb Uralchem in EuroChem ni zadostno utemeljila prilagoditve izvozni ceni v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Družbi Uralchem in EuroChem sta v odgovoru na razkritje nadalje navedli, da je odbitek 4-odstotne nominalne stopnje dobička odstopal od metodologije, uporabljene v zadevi z vmesnim pregledom R674, v kateri je bila odbita 2,4-odstotna nominalna stopnja dobička, in da zato tak odbitek ni v skladu s členom 11(9). Skupina Acron je navedla tudi, da je bil nominalni dobiček trgovca na trgu primarnih proizvodov očitno previsoka premija in da se sploh ne bi smel odbiti.

(97)

V tem primeru in v skladu z razkritjem za posamezno družbo je bila izvedena prilagoditev za PSA-stroške (vključno z zvišanjem vrednosti) trgovcev družb Uralchem in EuroChem v skladu s členom 2(10)(i), saj so bile funkcije teh trgovcev podobne funkcijam zastopnika. Trgovci zunaj Rusije promovirajo in prodajajo amonijev nitrat, ki ga proizvajajo obrati proizvajalcev, subjekti pa so v organigramu skupine proizvajalcev izvoznikov določeni kot trgovci. Trgovci torej očitno poslujejo v imenu in interesu skupin Uralchem in EuroChem, zato je bila prilagoditev upravičena.

(98)

Kar zadeva nominalni dobiček, ki je bil dejansko odbit od izvoznih cen, je Komisija zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov v sedanji preiskavi uporabila 4-odstotno stopnjo dobička nepovezanega uvoznika iz novejše preiskave v zvezi s podobnim dušikovim gnojilom, tj. mešanico sečnine in amonijeva nitrata (34). V nasprotju s trditvami strani Komisija ni storila napake, ko je pri tem pregledu namesto 2,4-odstotne nominalne stopnje dobička uporabila 4-odstotno stopnjo. Dejansko je bila metodologija, ki jo je uporabila Komisija, pri obeh pregledih popolnoma enaka: ker nepovezani uvozniki niso sodelovali, je Komisija uporabila stopnjo dobička, ugotovljeno za nepovezane uvoznike v nedavni zadevi v zvezi z drugim kemičnim izdelkom. Zato je bila uporaba 4-odstotnega dobička v skladu s členom 11(9) osnovne uredbe, s katerim se zahteva uporaba iste metodologije, ne enake (ne več aktualne) dobičkonosnosti.

(99)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bi morala Komisija pri primerjavi cen in/ali primerjanih cenah na podlagi posameznih izdelkov namesto povprečja v OPP uporabiti mesečne menjalne tečaje.

(100)

Komisija je te trditve analizirala in ugotovila podobno razliko v ceni, tudi če bi se uporabili mesečni menjalni tečaji in če bi bila primerjava izvedena za vsak izdelek posebej. Poleg tega so bile pri primerjavi cen upoštevane vse vrste izdelka, in čeprav primerjava ni bila izvedena posebej za vsako vrsto izdelka, se je skoraj celotna prodaja v tretje države nanašala na eno samo vrsto izdelka.

(101)

Družba EuroChem je predložila več trditev v zvezi s svojimi posameznimi izračuni domačih prodajnih cen, vezanih na odbitek stroškov kredita in izračun popravkov za obrate. Poleg tega je predložila več argumentov v zvezi s svojimi posameznimi izračuni izvoznih prodajnih cen v zvezi z domnevnimi napačnimi izračuni stroškov prevoza. Te trditve so bile zavrnjene. Zaradi zaupnosti so bile dodatne podrobnosti o utemeljitvi Komisije navedene samo v ločenem dokumentu za družbo.

3.3.2   Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Rusiji

(102)

Za določitev proizvodne zmogljivosti in neizkoriščene zmogljivosti v Rusiji je Komisija uporabila preverjene podatke vzorčenih družb in podatke, sporočene v obrazcih za vzorčenje za vse druge ruske izvoznike. Poleg tega je bila v izračun neizkoriščene zmogljivosti vključena tudi celotna neizkoriščena zmogljivost družbe Kirovo, saj se lahko neizkoriščena zmogljivost za druge vrste amonijevega nitrata, ki je trenutno izvzet iz uporabe protidampinških ukrepov, zlahka uporablja za proizvodnjo amonijevega nitrata, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90.

(103)

V skladu s prejšnjimi preiskavami se je kot osnova za izračun zmogljivosti vzorčenih družb upošteval največji dejanski obseg proizvodnje, ugotovljen v obravnavanem obdobju, razen če je bila vgrajena zmogljivost večja od dejanske proizvodnje.

(104)

Po preverjanjih in navzkrižnih preverjanjih na daljavo vzorčenih proizvajalcev so bili podatki prilagojeni za skupino Acron. Prilagoditev je bila posledica dejstva, da sta za določitev proizvodnje in neizkoriščene zmogljivosti pri proizvodnji trdnega amonijevega nitrata v tem primeru odločilna proizvodnja in zmogljivost stolpov za oblikovanje granul (namesto proizvodnje in zmogljivosti, vezane na vmesni izdelek).

(105)

Komisija je ugotovila, da je proizvodna zmogljivost v Rusiji v OPP znašala več kot 10,5 milijona ton z neizkoriščeno zmogljivostjo 440 000 ton. Zadnji podatek ustreza 6-odstotni potrošnji Unije, ki skupno znaša približno 6,9 milijona ton. Ugotovitve v tem primeru so bile skladne z zadnjim vmesnim pregledom, pri katerem je bila proizvodna zmogljivost v Rusiji določena na približno 11 milijonov ton z neizkoriščeno zmogljivostjo 600 000 ton.

(106)

Poleg tega je treba omeniti, da se je proizvodna zmogljivost amonijevega nitrata v Rusiji po posodobitvi obstoječe proizvodne opreme s strani nekaterih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov po OPP še dodatno povečala za skoraj 400 000 ton.

(107)

Zato je v Rusiji neizkoriščena zmogljivost, proizvodna zmogljivost ruskih proizvajalcev izvoznikov pa se je po OPP še povečala. Če bi bile te zmogljivosti v celoti usmerjene na trg Unije, bi se v Unijo izvažale velike količine.

(108)

Združenje FE je v odgovoru na razkritje izpodbijalo ugotovitve Komisije o proizvodnji in neizkoriščeni zmogljivosti v Rusiji. Trdilo je, da je bila proizvodna zmogljivost ruskih proizvajalcev amonijevega nitrata več kot 11,7 milijona ton in da je neizkoriščena zmogljivost v Rusiji znašala 1,6 milijona ton. Trditev združenja FE je temeljila na ocenah strokovnjaka. Po drugi strani ugotovitve Komisije temeljijo na podatkih, ki so jih ruski proizvajalci predložili neposredno Komisiji in ki predstavljajo celotno rusko proizvodnjo amonijevega nitrata. Ti podatki so bili preverjeni tudi za tri glavne proizvajalce. Zato se ocene združenja FE ne morejo sprejeti kot zanesljivejše od ocen, o katerih se je prepričala Komisija.

(109)

Skupina Acron in ruska vlada sta po razkritju izpodbijali metodo Komisije za izračun izkoriščenosti zmogljivosti. Trdili sta, da je za obrate, ki proizvajajo tako mešanico sečnine in amonijevega nitrata kot amonijev nitrat, ozko grlo in ovira razpoložljivost talila AN, izkoriščenost zmogljivosti pa bi bilo treba izračunati na navedeni podlagi ali na podlagi dejanske proizvodnje amonijevega nitrata, ne pa na podlagi zmogljivosti oblikovanja granul, ki je pri proizvodnji amonijevega nitrata brez surovine (tj. taline amonijevega nitrata) preprosto ni mogoče izkoriščati.

(110)

Navedeni argument, za katerega se zdi, da je bil naveden že prej, je napačen in ga je treba zavrniti iz istih razlogov kot pri prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa (35). Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 104, je glavno ozko grlo in ovira pri proizvodnji amonijevega nitrat zmogljivost stolpov za oblikovanje granul. Drugič, glede na možnost, da se uporaba taline amonijevega nitrata enostavno prenese s proizvodnje mešanice sečnine in amonijevega nitrata na proizvodnjo amonijevega nitrata, domnevna nerazpoložljivost taline amonijevega nitrata ne more vplivati na izračun skupne proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti za izdelek, ki se pregleduje. Dodelitev taline amonijevega nitrata za proizvodnjo mešanice sečnine in amonijevega nitrata ter amonijevega nitrata je notranja odločitev družbe, ki ne more biti del objektivnih premislekov pri izračunu proizvodne zmogljivosti amonijevega nitrata.

(111)

Združenje RFPA je v odgovoru na razkritje navedlo, da Komisija ni upoštevala, da se je v obdobju med letom 2017 in OPP proizvodna zmogljivost Rusije zmanjšala za 500 000 ton. Poleg tega po njegovih navedbah Komisija ni upoštevala, da sta se obseg in delež domnevne neizkoriščene zmogljivosti v Rusiji kot delež potrošnje amonijevega nitrata v Uniji v zadnjih petih letih nenehno zmanjševala. Nazadnje je združenje RFPA navedlo, da bi bilo treba domnevno povečanje ruske proizvodne zmogljivosti za 400 000 ton po OPP obravnavati tudi v primerjavi z znatnim povečanjem domače potrošnje amonijevega nitrata v Rusiji leta 2019 v primerjavi z letom 2018.

(112)

Zmanjšanje proizvodne zmogljivosti ne vpliva na pomen obstoječih neizkoriščenih zmogljivosti. V stališčih združenja RFPA prav tako ni upoštevano dejstvo, da se je po OPP proizvodna zmogljivost ruskih proizvajalcev znova povečala na skoraj 11 milijonov ton. Čeprav so se neizkoriščene zmogljivosti iz OPP v zadnjem obdobju morda zmanjšale, so kljub temu še vedno pomembne, zlasti če se obravnavajo skupaj z novoustvarjenimi proizvodnimi zmogljivostmi. Kar zadeva domnevno rast domače potrošnje amonijevega nitrata v letu 2019 v primerjavi z letom 2018, bi podatki, ki jih je predložilo združenje RFPA, tudi če bi bili sprejeti po nominalni vrednosti, podatki pokazali, da se je ruska proizvodnja amonijevega nitrata v letu 2019 (v primerjavi z letom 2018) povečala bolj kot rast domače potrošnje v istem obdobju in da zato izvoz ostaja pomemben za rusko industrijo amonijevega nitrata.

(113)

Združenje RFPA je trdilo tudi, da je Komisija močno precenila obseg ruskih zmogljivosti, ki bi jih bilo mogoče izvoziti v Unijo.

(114)

Trditev združenja RFPA v zvezi s tem ni podprta z nobenim verjetnim dokazom (glej tudi uvodni izjavi 166 in 167) v tem okviru. Opozoriti je treba tudi, da je Komisija v tem pregledu zaradi izteka ukrepa analizirala verjetnost ponovitve dampinga. Analiza iz oddelka 3.3.3 kaže, da je usmeritev vseh ali večine neizkoriščenih zmogljivosti ruskih proizvajalcev verjetna grožnja, ki bi se verjetno uresničila, če bi ukrepi prenehali veljati.

(115)

Poleg tega je združenje RFPA trdilo, da je Komisija kršila njegovo pravico do obrambe, ker ni razkrila podlage za ugotovitev proizvodne in neizkoriščene zmogljivosti v Rusiji. Trdilo je tudi, da Komisija ni utemeljila domnevnega povečanja zmogljivosti.

(116)

Prvič, v končnem razkritju sta bila navedena vir podatkov, ki jih je uporabila Komisija, in podlaga za izračun Komisije. Poleg tega je bila v primeru prilagoditev proizvodnje/zmogljivosti na podlagi izračunov in ocen družbe zagotovljena ustrezna utemeljitev (za več podrobnosti glej uvodne izjave 102 do 104 in 106). Nadalje je bilo za vsakega posameznega vzorčenega proizvajalca predloženo posebno razkritje s podrobno razlago, kako sta bili proizvodnja in prosta zmogljivost določeni v OPP in tudi po OPP. Glede na zaupnost informacij o proizvodnji in zmogljivosti posameznih proizvajalcev, vezanih na vsako posamezno družbo, pa splošno razkritje takih informacij ni bilo mogoče.

(117)

Vsekakor sklepi, ki jih je Komisija oblikovala v tej uredbi, temeljijo na premislekih, ki so bili ustrezno razkriti zainteresiranim stranem, njihove pravice do obrambe pa so bile v celoti upoštevane. Zato je treba trditev združenja RFPA zavrniti.

3.3.3   Privlačnost trga Unije

(118)

Potrošnja v Uniji je ostala enako visoka, trg Unije pa je glede na velikost, potencial in geografsko bližino Rusiji med najprivlačnejšimi trgi za Rusijo.

(119)

Preiskava je pokazala, da so ruski proizvajalci izvozniki razvili velike logistične in tržne zmogljivosti, ki so jim olajšale dostop do prodaje amonijevega nitrata na trgu Unije. Na primer družba Uralchem in skupina EuroChem imata povezane trgovalne subjekte s sedežem v Uniji (v Latviji oziroma Nemčiji), skupini Acron in EuroChem pa imata povezane trgovce s sedežem v Švici. Poleg tega je skupina Acron povezana z upravljavcem pristaniškega terminala v Estoniji, družbo AS DBT (36), medtem ko ima družba Uralchem skupaj z družbo Riga Commercial Port (37) v lasti družbo Riga Fertilizer Terminal LLC.

(120)

Poleg tega so države, kot so Ukrajina (ki je leta 2016 predstavljala 7 % svetovne potrošnje amonijevega nitrata (38)), Avstralija in Indija (39), uvedle ukrepe trgovinske zaščite na amonijev nitrat s poreklom iz Rusije. V nasprotju s trditvami ruske industrije Ukrajina do danes ni odpravila protidampinških dajatev na uvoz amonijevega nitrata iz Rusije. Ti ukrepi na drugih potencialnih izvoznih trgih dodatno povečujejo privlačnost Unije in bi ruske proizvajalce izvoznike spodbudili, da bi v primeru izteka protidampiških ukrepov v EU svoj izvoz usmerili v Unijo.

(121)

Združenje RFPA je izpostavilo, da za ruski izvoz amonijevega nitrata na ključnih izvoznih trgih ni bilo večjih omejitev. Nadalje je trdilo, da je bilo v nasprotju s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa (40) zdajšnje večje povpraševanje po amonijevem nitratu v tretjih državah pomemben razlikovalni dejavnik.

(122)

Kot je navedeno zgoraj, protidampinški ukrepi (ali drugi ukrepi za omejitev trgovine) za uvoz amonijevega nitrata iz Rusije v Ukrajini, Avstraliji in Indiji še vedno veljajo, zaradi česar so ti trgi za ruske izvoznike manj privlačni. Poleg tega so v nasprotju s trditvami združenja RFPA v zvezi s povpraševanjem po dodatnem amonijevem nitratu glede na prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa ugotovitve Komisije za OPP in njena v prihodnost usmerjena analiza primerljive z ugotovitvami Komisije iz leta 2014, zlasti v zvezi z velikimi trgi, kot sta Kitajska in ZDA. Natančneje, ugotovljeno je bilo, da Rusija v OPP v bistvu sploh ni izvažala amonijevega nitrata na Kitajsko (41). Medtem ko so ZDA avgusta 2016 odpravile protidampinške ukrepe za amonijev nitrat s poreklom iz Rusije, je razcvet plina iz skrilavca v državi privedel do razvoja zmogljivosti ameriških proizvajalcev dušikovih gnojil (42).

(123)

Poleg tega je združenje RFPA trdilo, da se bo potrošnja amonijevega nitrata v obdobju 2019–2025 v Evraziji, Latinski Ameriki, Afriki in Aziji močno povečala. Po navedbah združenja RFPA lahko takšno povečanje potrošnje za skoraj 2,5 milijona ton (43) zlahka absorbira vse dodatne neizkoriščene zmogljivosti, ki bi lahko obstajale v Rusiji. Združenje RFPA je nadalje izpostavilo, da je ruski trg amonijevega nitrata tako velik kot trg Unije in še naprej raste. Poleg tega so po navedbah združenja RFPA azijski trgi skupaj močno presegli potrošnjo amonijevega nitrata v Evropi.

(124)

Prvič, predvideno povečanje potrošnje amonijevega nitrata v drugih regijah po svetu ne pomeni, da trg Unije ne bi ostal privlačen ali celo privlačnejši od navedenih trgov. Poleg tega se zdi, da se je v nasprotju s trditvami združenja RFPA potrošnja ruskega amonijevega nitrata zmanjšala, namesto da bi se povečala (za več podrobnosti glej uvodno izjavo 130).

(125)

Drugič, čeprav bi se predvideno povečanje uresničilo (kar še zdaleč ni gotovo), bi zadevalo predvsem regije, v katerih ruski proizvajalci izvozniki niso dejavni ali so dejavni samo v manjšem obsegu (Afrika, Azija, Oceanija, Severna Amerika, Bližnji vzhod) (44). Poleg tega v dokumentaciji ni znakov, ki bi kazali na to, da bi ruski proizvajalci amonijevega nitrata v bližnji prihodnosti korenito spremenili svoje prednostne izvoze.

(126)

Tretjič, kar zadeva Latinsko Ameriko, ki je glavni cilj za ruski izvoz amonijevega nitrata (ki znaša približno polovico ruskega izvoza amonijevega nitrata), bi preverjeno povečanje ruske proizvodne zmogljivosti po OPP preseglo predvideno povečanje izvoza. Poleg tega to povečanje dopolnjuje neizkoriščeno zmogljivost v višini 440 000 ton. Glede na to, da ruski proizvajalci izvozniki konkurirajo z drugimi proizvajalci s sedežem v Latinski Ameriki ali drugod, je malo verjetno, da bi povečanje potrošnje amonijevega nitrata v Latinski Ameriki v celoti ali celo v večini absorbirali ruski proizvajalci amonijevega nitrata.

(127)

Nazadnje, Evrazija, za katero naj bi bilo do leta 2025 predvideno nadaljnje povečanje potrošnje amonijevega nitrata, zajema zlasti Ukrajino (45), ki je ena od največjih potrošnikov amonijevega nitrata na svetu, saj njena potrošnja amonijevega nitrata predstavlja 7 % svetovne potrošnje (46). Vendar kot je navedeno zgoraj, ima povečanje potrošnje amonijevega nitrata v Evraziji zaradi ukrajinskih ukrepov proti ruskemu izvozu amonijevega nitrata za ruske proizvajalce zgolj relativni pomen. Glede na navedeno se argumenti združenja RFPA zavrnejo.

(128)

Združenje RFPA je nadalje navedlo, da ruska industrija ni „izvozna industrija“, ker se več kot polovica amonijevega nitrata trenutno porabi na domačem trgu in ker se pomen izvoza ruske industrije amonijevega nitrata zmanjšuje.

(129)

Uvodoma se zdi, da je trditev združenja RFPA v nasprotju z njegovim argumentom, da bi lahko predvideno povečanje potrošnje zunaj Rusije zlahka absorbiralo neizkoriščeno zmogljivost ruskih proizvajalcev amonijevega nitrata. Vsekakor je v časovnem načrtu za razvoj proizvodnje mineralnih gnojil za obdobje do leta 2025 (v nadaljnjem besedilu: časovni načrt za gnojila), ki ga je sprejela ruska vlada (47), navedeno, da naj bi se delež izvoza dušikovih gnojil (vključno z amonijevim nitratom) leta 2025 v primerjavi z letom 2016 povečal za 2 %. Ta cilj je treba obravnavati tudi ob upoštevanju izgube ali vsaj pomembnega zmanjšanja tržnega deleža ruskih proizvajalcev izvoznikov na evropskem trgu mešanice sečnine in amonijevega nitrata (drugo dušikovo gnojilo) zaradi protidampinških ukrepov, ki jih je Komisija uvedla oktobra 2019 (48). Poleg tega primerjava deleža izvoza celotne ruske proizvodnje amonijevega nitrata med OPP in obdobjem zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa (49) kaže stabilne ravni v višini približno 40 %, kar je v OPP znašalo skoraj 50 % potrošnje Unije. Ne glede na to, ali se delež izvoza zmerno povečuje, zmanjšuje ali ostaja stabilen, obstaja oprijemljivo tveganje preusmeritve velikih količin amonijevega nitrata na trg Unije ob neobstoju ukrepov, zlasti glede na splošno privlačnost trga Unije za ruske proizvajalce amonijevega nitrata.

(130)

Domača potrošnja ruskega amonijevega nitrata je na podlagi zadnjega vmesnega pregleda (50) leta 2016 dosegla 7 milijonov ton, kar je več kot 5,5 milijona ton leta 2014. Poleg tega je združenje RFPA v okviru istega postopka navedlo, da se je leta 2017 skupna domača potrošnja dušikovih gnojil dodatno povečala za 8,7 % in da se pričakuje, da se bo ruska potrošnja do leta 2030 še naprej rahlo povečevala. Vendar je Komisija na podlagi preverjenih podatkov in odgovorov na vzorčenje ugotovila, da je domača potrošnja amonijevega nitrata v OPP znašala 5,8 milijona ton. Ta ocena večinoma ustreza vrednosti, ki jo je navedlo združenje RFPA (5,9 milijona ton).

(131)

Zato se je domača potrošnja amonijevega nitrata zmanjšala kljub predvideni rasti, kar naj bi proizvajalce izvoznike tudi spodbudilo, da iščejo prodajne možnosti v namembnih krajih za izvoz, na primer na trgu Unije.

(132)

Sklep o omejitvah domačega povpraševanja po amonijevem nitratu podpira tudi časovni načrt za gnojila. V skladu s časovnim načrtom za gnojila bosta razvoj ruskega trga mineralnih gnojil (med katere spada tudi amonijev nitrat) do leta 2025 omejevala nizka raven dejanskega povpraševanja kmetijskih proizvajalcev in pomanjkanje kulture uporabe mineralnih gnojil.

(133)

Združenje RFPA je trdilo, da je povpraševanje po amonijevem nitratu v Rusiji (brez stabiliziranega amonijevega nitrata) leta 2019 (po OPP) doseglo 6,3 milijona ton in da se bo število domačih pošiljk amonijevega nitrata v letu 2020 še naprej povečevalo.

(134)

Kot je navedeno zgoraj, na podlagi informacij, ki so jih ruski proizvajalci amonijevega nitrata predložili za OPP, domača potrošnja (vključno s stabiliziranim amonijevim nitratom) ni presegla 5,86 milijona ton. To v primerjavi z domačo rusko potrošnjo amonijevega nitrata v višini 7 milijonov ton, ugotovljeno za leto 2016, kaže na zmanjšanje domače potrošnje in ne na njeno rast. Ne glede na navedeno in tudi če bi se domače povpraševanje povečevalo v skladu s tempom, ki ga je navedlo združenje RFPA, bi se letno povečanje približno ujemalo s povečanjem proizvodne zmogljivosti amonijevega nitrata po OPP. Poleg tega stalen in naraščajoč trend domačega povpraševanja ni zagotovljen (zlasti glede na napovedi iz časovnega načrta za gnojila) ter je v nasprotju z ugotovljenimi ruskimi zmogljivostmi povsem hipotetičen. Združenje RFPA je svojo trditev o naraščajočem domačem povpraševanju utemeljilo s sklicevanjem na rast domače prodaje enega samega proizvajalca. Opažen vzorec pretekle domače prodaje enega samega proizvajalca niti ni nujno reprezentativen za trend v celotni industriji niti ne kaže na prihodnjo uspešnost celotne industrije. Skratka, prihodnje domače povpraševanje po amonijevem nitratu verjetno ne bo absorbiralo obstoječih ruskih zmogljivosti.

(135)

Združenje RFPA je nadalje navedlo, da je bilo pri prejšnjem vmesnem pregledu ugotovljeno, da v časovnem načrtu za gnojila „ni neposredno izraženo povečanje v zvezi z amonijevim nitratom“ glede proizvodnih zmogljivosti (51).

(136)

Čeprav je lahko časovni načrt za gnojila splošen in brez kakršnih koli informacij, povezanih z amonijevim nitratom, priznava obstoječe omejitve domačega povpraševanja po mineralnih gnojilih in potrjuje usmerjenost industrije dušikovih gnojil (kamor spada tudi proizvodnja amonijevega nitrata) v izvoz, kar so pomembna dejstva v okviru te zadeve, ki potrjujejo ugotovitve Komisije.

(137)

Trg Unije ostaja privlačen za ruske proizvajalce izvoznike amonijevega nitrata tudi v smislu cen. V OPP je bila raven cen v Uniji višja kot v večini tretjih držav, ki jih trenutno oskrbuje Rusija. Natančneje, v OPP je bila povprečna izvozna cena franko tovarna (133 EUR/tono) za tretje države treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov 39 % nižja od povprečne cene franko tovarna vzorčenih proizvajalcev Unije (219 EUR/tono) (glej preglednico 8).

(138)

To proizvajalcem izvoznikom posledično predstavlja spodbudo, da vsaj del svojega trenutnega obsega izvoza iz tretjih držav (ki v OPP znaša približno 3,4 milijona ton amonijevega nitrata, kar ustreza skoraj 50 % potrošnje Unije) preusmerijo v Unijo.

(139)

Združenje RFPA je trdilo, da je zmanjšanje obsega ruskega izvoza amonijevega nitrata v Unijo po znižanju protidampinške dajatve leta 2018 najboljši dokaz, da se uvoz v primeru odprave ukrepov ne bi povečal.

(140)

Omejen uvoz amonijevega nitrata iz Rusije je posledica veljavnih učinkovitih ukrepov in nikakor ne izraža prihodnjega ravnanja ruskih proizvajalcev amonijevega nitrata ob neobstoju takih ukrepov. Komisija je zato vztrajala pri svojih sklepih glede privlačnosti trga Unije.

(141)

Po razkritju je združenje RFPA izpostavilo, da zaradi obstoja trgovalnih subjektov v Uniji trg Unije ni postal privlačnejši v primerjavi z drugimi trgi, na katerih imajo ruski proizvajalci že znatne dolgoročne zaveze in infrastrukturo posebej za amonijev nitrat.

(142)

Prvič, prisotnost trgovalnih subjektov v Uniji ali njeni bližini bi olajšala trgovinske tokove amonijevega nitrata v Unijo. Drugič, ruski proizvajalci imajo tudi logistične zmogljivosti, razvite v baltskih državah (glej uvodno izjavo 119). Tretjič, združenje RFPA ni utemeljilo, kako bi dolgoročne zaveze v namembnih krajih izvoza, ki niso Unija, vplivale na zmožnost ruskih proizvajalcev, da prodrejo na trg Unije, in v kolikšni meri bi bili ruski proizvajalci brez ukrepov odvrnjeni od prenosa prodaje amonijevega nitrata v Unijo. Poleg tega ni verjetno, da bi bila distribucijska mreža, ki so jo ruski proizvajalci vzpostavili na primer v Latinski Ameriki, namenjena izključno amonijevemu nitratu (in ne drugim gnojilom ali drugim kemikalijam). Nadalje nakup proizvodnih sredstev in/ali družb zunaj Rusije s strani ruskih proizvajalcev ni povezan z vprašanjem privlačnosti trga Unije za ruske proizvajalce amonijevega nitrata.

(143)

V zvezi z ukrepi trgovinske zaščite, ki veljajo v tretjih državah in zlasti v Ukrajini, sta združenje RFPA in ruska vlada po razkritju navedla, da so bili protidampinški ukrepi proti ruskemu uvozu amonijevega nitrata 23. septembra 2020 odpravljeni. Skupina Acron je navedla tudi, da je Ukrajina nedavno končala ukrepe proti amonijevemu nitratu iz Rusije in da lahko zato ruski proizvajalci amonijev nitrat prodajajo na ukrajinski trg.

(144)

Ukrajina je kljub odpravi protidampinških ukrepov s 1. julijem 2019 uvedla splošno prepoved uvoza nekaterih kategorij izdelkov iz Rusije, vključno z izdelkom, ki se pregleduje (52). Poleg tega v Ukrajini veljajo ciljno usmerjene sankcije proti nekaterim posameznikom in subjektom iz Ruske federacije, tudi proti vsem trem vzorčenim proizvajalcem amonijevega nitrata (53).

(145)

Združenje RFPA je v odgovoru na razkritje navedlo, da je Komisija po petdnevnem roku, določenem v oddelku 8 obvestila o začetku, v nezaupno dokumentacijo vključila dodatne informacije o dejstvih (navedene v uvodni izjavi 144). Zato Komisija po mnenju združenja RFPA ni ravnala nepristransko ali pošteno in zato s svojim ravnanjem ni upoštevala pravic združenja RFPA ter družb EuroChem in Uralchem, zlasti pravice do dobrega upravljanja. Združenje RFPA je dodalo tudi, da tega neustreznega ravnanja ni mogoče odpraviti zgolj z dodatnim razkritjem, v zvezi s katerim so zainteresirane strani imele le en dan za vložitev pripomb.

(146)

Prvič, trditev temelji na napačnem razumevanju obvestila o začetku. Oddelek 8 in petdnevni rok se jasno nanašata na stališča zainteresiranih strani o pripombah, ki so jih predložile druge zainteresirane strani. V tem primeru je Komisija z vključitvijo dodatnih informacij o dejstvih v nezaupno dokumentacijo, pojasnitvijo namena, za katerega namerava uporabiti te informacije, in omogočitvijo zainteresiranim stranem, da predložijo pripombe o tem dodatnem razkritju, ravnala v skladu s členom 20 osnovne uredbe. Poleg tega so bile informacije, predložene v dodatnem razkritju, javno dostopne in so bile zato zainteresiranim stranem na voljo že pred dodatnim razkritjem.

(147)

Nadalje po mnenju združenja RFPA dodatno razkritje prepovedi ruskega uvoza amonijevega nitrata v Ukrajini ni pomenilo ustreznega razkritja. Združenje RFPA je trdilo, da je Komisija preprosto pojasnila, kaj je vsebovano v dodatnih dokumentih, vloženih v spis, ne da bi pojasnila, kako bosta ta dokumenta potrdila njene ugotovitve.

(148)

Komisija je to trditev zavrnila. Pojasnilo, ki ga je omenilo združenje RFPA, je bilo povzetek zadevnih informacij iz dokumenta, ki jih je Komisija upoštevala pri sprejetju odločitve. Tako so bili v dodatnem razkritju (ki je v bistvu enako informacijam iz uvodne izjave 144) jasno navedeni ugotovitve in spremni dokumenti, ki so bili priloženi dokumentaciji.

(149)

Združenje RFPA je nadalje trdilo, da prepoved uvoza ni povzročila prepovedi uvoza ruskih dušikovih gnojil, saj so se v drugi polovici leta 2019 uvažala dušikova gnojila s poreklom iz Rusije, ki spadajo pod tarifno številko 3105 (kamor spada stabilizirani amonijev nitrat).

(150)

Argument združenja RFPA je bilo treba zavrniti. Prvič, združenje RFPA ni dokazalo, da prepoved uvoza ni vplivala na izdelek, ki se pregleduje, kot celoto. Stabilizirani amonijev nitrat je sicer uvrščen v tarifno številko 3105, vendar pa ta zajema tudi izdelke, ki niso izdelek, ki se pregleduje. Izdelki, uvoženi pod tarifno številko 3105, kot taki morda niso bili del zadevnega izdelka, zaradi česar je argument združenja RFPA brezpredmeten. Poleg tega združenje RFPA ni dokazalo, da sankcije za posamezne družbe ne pomenijo ukrepa za omejitev trgovine, zlasti ker so bili vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki uvrščeni na navedeni seznam sankcij.

(151)

Po navedbah združenja RFPA ni bilo tveganja preusmeritve ruskega izvoza iz Ukrajine v EU, če bi protidampinški ukrepi EU prenehali veljati, saj se ukrepi na ukrajinskem trgu amonijevega nitrata proti Rusiji izvajajo že od leta 2008, zato je bila prodaja preusmerjena že dolgo nazaj. Ta trditev ni pravilna. Kot je navedeno v uvodni izjavi 120, obstoječi ukrepi omejevanja trgovine na nekaterih trgih, kot je Ukrajina, povečujejo privlačnost Unije, če bi protidampinški ukrepi v EU prenehali veljati. Dejstvo, da taki ukrepi veljajo že nekaj časa, ni v nasprotju z dejstvom, da so ti trgi za ruski izvoz še vedno zaprti, zaradi česar so v primeru ukinitve ukrepov drugi sosednji trgi, kot je trg Unije, privlačni.

(152)

Kar zadeva vse večje priložnosti, ki so na voljo ruskim izvoznikom zunaj Unije, je združenje RFPA navedlo, da je Unija le en trg med številnimi drugimi možnostmi. Ponovilo je tudi argument, da bi pričakovano povečanje potrošnje v Latinski Ameriki (Brazilija, Peru) in Evraziji (Kazahstan in Ukrajina), kjer so dejavni ruski izvozniki, pa tudi v drugih potencialnih izvoznih namembnih krajih absorbiralo domnevno prihodnje povečanje ruske zmogljivosti, ne da bi se sploh proučilo pričakovano povečanje domače potrošnje. Skupina Acron je trdila tudi, da se povpraševanje po amonijevem nitratu povečuje doma in po svetu, ter se sklicevala na sezonskost povpraševanja v različnih regijah. Ruska vlada je navedla tudi, da ruski proizvajalci amonijevega nitrata vse več prodajajo na svojem trgu in v tretjih državah, kjer so vlagali.

(153)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 118, je trg Unije med najprivlačnejšimi za Rusijo v smislu velikosti, potenciala in geografske bližine, obstoječe ali prihodnje priložnosti na drugih izvoznih trgih pa ne vplivajo na navedeno ugotovitev. Sezonskost izdelka za različne regije v različnih obdobjih prav tako ne more spremeniti ocene Komisije. Poleg tega je treba opozoriti na sklic na oceno Komisije v uvodnih izjavah 124 do 132 v povezavi z dejstvom, da Ukrajina ostaja zaprta za uvoz amonijevega nitrata iz Rusije (glej uvodno izjavo 144).

(154)

V zvezi s časovnim načrtom za gnojila je združenje RFPA trdilo, da se ni dokument niti nanašal posebej na amonijev nitrat niti bil za ruske proizvajalce obvezen. Poleg tega je skupina Acron trdila, da je bil le naslovljen na zvezne agencije, da bi izvedle ukrepe, ki so v njem navedeni.

(155)

Komisija se s tem ne strinja. Ni mogoče zanikati, da se dokument nanaša tudi na amonijev nitrat (ki se nanaša na družino dušikovih gnojil) in ruske proizvajalce amonijevega nitrata. Časovni načrt je uradni dokument, ki ga je sprejela ruska vlada. Poleg tega združenje RFPA in skupina Acron ne moreta zmanjšati njegove pomembnosti za oceno ruskega trga amonijevega nitrata, njegovih proizvajalcev in prihodnjega razvoja, zlasti ker je industrija dušikovih gnojil v časovnem načrtu navedena kot ključna industrija Ruske federacije.

(156)

Poleg tega je združenje RFPA v odgovoru na razkritje trdilo, da bi v skladu s časovnim načrtom za gnojila v obdobju med letoma 2020 in 2025 delež izvoza dušikovih gnojil ostal stabilen pri 65 %.

(157)

V zvezi s tem se Komisija sklicuje na uvodno izjavo 129. Kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 136, te številke kažejo splošno usmeritev industrije dušikovih gnojil (ki vključuje proizvodnjo amonijevega nitrata) na izvoz.

(158)

Združenje RFPA je prav tako trdilo, da je v časovnem načrtu za gnojila predvideno znatno povečanje domače uporabe dušikovih gnojil. Nadalje je združenje RFPA trdilo, da časovni načrt za gnojila ne vsebuje ničesar, kar bi nasprotovalo trditvi, da se bo morebitna presežna ali dodatna zmogljivost uporabila za zadovoljitev naraščajočega domačega povpraševanja.

(159)

Opozoriti je treba na stališče Komisije v uvodnih izjavah 132 in 134. Poleg tega je ugotovljeno, da je trditev o načrtovanem povečanju domače porabe v neposrednem nasprotju z besedilom časovnega načrta, v skladu s katerim bo „[r]azvoj ruskega trga mineralnih gnojil do leta 2025 […] omejevala nizka raven dejanskega povpraševanja kmetijskih proizvajalcev in pomanjkanje kulture uporabe mineralnih gnojil“, ter da so „[m]ožnosti za razvoj ruskega podsektorja mineralnih gnojil […] neposredno povezane z izkoriščanjem priložnosti za povečanje izvoznega potenciala“ (54).

(160)

Poleg tega je združenje RFPA v odgovoru na razkritje podvomilo o točnosti podatkov o domači porabi amonijevega nitrata, ki jih je Komisija uporabila pri ocenjevanju razvoja ruske prodaje amonijevega nitrata (glej uvodni izjavi 130 in 134). Po navedbah združenja RFPA Komisija primerja podatke, ki vključujejo stabilizirani amonijev nitrat za leto 2016 (7 milijonov ton), s podatki za OPP (5,86 milijona ton), ki stabiliziranega amonijevega nitrata ne vključujejo.

(161)

Ta trditev je napačna. V nasprotju s trditvami združenja RFPA podatki za OPP, ki temeljijo na odgovorih na obrazcih za vzorčenje vseh ruskih proizvajalcev izvoznikov (in večinoma ustrezajo tudi podatkom, ki jih je predložilo združenje RFPA), zajemajo vse izdelke, ki spadajo v izdelek, ki se pregleduje, vključno s stabiliziranim amonijevim nitratom. Poleg tega so združenje RFPA oziroma ruski proizvajalci izvozniki Komisiji predložili oba sklopa podatkov, zato združenje RFPA ali ruski proizvajalci težko sami izpodbijajo njihovo zanesljivost.

(162)

Nadalje je združenje RFPA trdilo, da ni smiselno primerjati izvoznih cen franko tovarna ruskih proizvajalcev z domačimi cenami franko tovarna proizvajalcev Unije. Navedlo je, da če bi verjetne cene ruskega uvoza v Unijo ustrezale izvoznim cenam za druge namembne kraje, potem ni cenovne spodbude za preusmeritev izvoza.

(163)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 137, je bil namen primerjave zgolj oceniti, ali je bila raven cen v Uniji višja kot v večjih tretjih državah, ki jih trenutno oskrbujejo ruski proizvajalci. Na podlagi te primerjave je Komisija ugotovila, da je bil trg Unije za ruske proizvajalce izvoznike amonijevega nitrata privlačen tudi v smislu cen.

(164)

Združenje RFPA je nadalje izpostavilo, da trg Unije ni tako privlačen, kot to poskuša prikazati Komisija. To je bilo po njegovih navedbah potrjeno z majhnim obsegom uvoza iz sosednjih držav, za katere ne veljajo nobene uvozne ovire.

(165)

Opozoriti je treba, da se v tem pregledu ocenjuje privlačnost trga Unije prav za ruske proizvajalce izvoznike, preferenciali izvoza drugih držav pa pri tej oceni niso pomembni. V tej preiskavi te države niso zajete, zato Komisija ne more izvesti take ocene (niti ji je ni treba izvesti).

(166)

Združenje RFPA je v odgovoru na razkritje navedlo, da Komisija ni dosledna pri oceni predvidenega ravnanja ruskih proizvajalcev izvoznikov v Latinski Ameriki (glej uvodno izjavo 126) in Unijo (glej uvodno izjavo 107).

(167)

Komisija se ne strinja, da obstaja kakršna koli neskladnost. Medtem ko se uvodna izjava 126, ki vključuje izpodbijanje Komisije v zvezi z Latinsko Ameriko, nanaša na napovedano povečanje potrošnje in njegovo domnevno absorpcijo s strani ruskih proizvajalcev, se ocena Komisije iz uvodne izjave 107 nanaša na morebitno usmeritev celotne ruske neizkoriščene zmogljivosti, ne da bi se razpravljalo o povečanju potrošnje Unije in absorpciji tega povečanja s strani ruskih proizvajalcev.

(168)

Argumenti zainteresiranih strani v zvezi s tem oddelkom iz zgoraj navedenih razlogov ne morejo spremeniti ocene Komisije in jih je treba zavrniti. Na splošno je ugotovljeno tudi, da je treba dejavnike, ki jih je Komisija poudarila v tem oddelku 3.3.3, oceniti kot celoto in ne proučevati ločeno, da bi se ugotovila raven privlačnosti trga unije za ruske proizvajalce amonijevega nitrata.

3.3.4   Sklep o verjetnosti ponovitve dampinga

(169)

Glede na (i) obstoječo neizkoriščeno zmogljivost in nadaljnje povečanje proizvodne zmogljivosti ruskih proizvajalcev amonijevega nitrata po OPP, (ii) prakse oblikovanja cev ruskih proizvajalcev izvoznikov na trgih tretjih držav in (iii) splošno privlačnost trga Unije je verjetno, da bi ruski proizvajalci v Unijo izvažali velike količine amonijevega nitrata po dampinških cenah, če ne bi bilo ukrepov EU. Zato je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost, da bi se damping v primeru izteka ukrepov ponovil.

4.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE ŠKODE

4.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(170)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podoben izdelek v Uniji proizvajalo 23 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

4.2   Potrošnja Unije

(171)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela:

(i)

podatke o prodaji vzorčenih proizvajalcev Unije na trgu Unije, pridobljene po preverjanju izpolnjenih vprašalnikov;

(ii)

podatke o prodaji nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev Unije na trgu Unije na podlagi podatkov, ki jih je predložila industrija Unije;

(iii)

podatke o uvozu iz Rusije na podlagi zbirke podatkov iz člena 14(6) in

(iv)

podatke o uvozu iz vseh drugih tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata (na ravni TARIC).

(172)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Potrošnja Unije (v tonah)

7 318 015

7 193 921

6 707 045

6 890 413

Indeks (2016 = 100)

100

98

92

94

Vir: preverjeni podatki vzorčenih proizvajalcev Unije in industrije, Eurostat (TARIC), zbirka podatkov iz člena 14(6).

(173)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %.

(174)

Trend upadanja povpraševanja je pogost pri dušikovih gnojilih, katerih potrošnja se je v zadnjih letih stalno zmanjševala. Ta trend se bo zaradi kombinacije dejavnikov verjetno nadaljeval tudi v prihodnje. Najopaznejši so vse večji pritiski na kmete, povezani z okoljem in podnebnimi spremembami.

4.3   Uvoz iz Rusije

4.3.1   Obseg in tržni delež uvoza iz Rusije

Preglednica 2

Obseg in tržni delež uvoza iz Rusije  (*1)

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg uvoza (v tonah)

[36 000–40 000]

[10 000–15 000]

[32 000–38 000]

[38 000–43 000]

Indeksiran obseg uvoza (2016 = 100)

100

36

102

113

Tržni delež (v %)

[0,3–0,7]

[0,1–0,4]

[0,3–0,7]

[0,4–0,8]

Vir: zbirka podatkov iz člena 14(6).

(175)

Obseg uvoza se je leta 2017 zmanjšal za 64 %, nato pa se je ponovno povečal in do konca OPP dosegel za 13 % višjo raven kot na začetku obravnavanega obdobja (leta 2016). Uvoz iz Rusije je v obravnavanem obdobju v Uniji predstavljal [0,4–0,8 %].

4.3.2   Cene uvoza iz Rusije

(176)

Komisija je cenovne trende ruskega uvoza določila na podlagi podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6).

(177)

Povprečna cena uvoza iz Rusije v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Uvozne cene pri uvozu iz Rusije  (*2)

Država

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Uvozne cene (v EUR/tono)

192

259

169

175

Indeks (2016 = 100)

100

135

88

91

Vir: zbirka podatkov iz člena 14(6), razen prodaje stabiliziranega amonijevega nitrata iz podružnice Kirovo, za katerega ne velja protidampinška dajatev.

(178)

V obravnavanem obdobju so se povprečne uvozne cene skupno znižale za 9 %. Med letoma 2014 in 2017 so se uvozne cene zvišale za 35 %, leta 2018 so se znižale za 35 %, nato pa so se v OPP zvišale za 4 %.

4.3.3   Nelojalno nižanje prodajnih cen

(179)

Na podlagi podatkov iz preglednic 4 in 9 je bilo v OPP mogoče opaziti približno 20-odstotno razliko v ceni med cenami industrije Unije in cenami uvoza iz Rusije. Poleg tega je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ugotovila tako, da je primerjala (i) tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, in (ii) ustrezne tehtane povprečne cene za posamezno uvoženo vrsto izdelka sodelujočih ruskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije, določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za protidampinško dajatev in stroške, nastale po uvozu.

(180)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovanja po odbitku rabatov in popustov, po potrebi z ustrezno prilagoditvijo. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(181)

Primerjava je pokazala 14,3-odstotno nelojalno nižanje prodajnih cen za dva vzorčena ruska proizvajalca izvoznika, ki sta v OPP izvažala amonijev nitrat v Unijo. Po odbitku veljavne protidampinške dajatve bi povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znašala 29,4 %.

(182)

Združenje RFPA je v svojih stališčih trdilo, da so za pošteno primerjavo domačih in uvoznih cen za namene nelojalnega nižanja prodajnih cen ali ciljnih cen potrebne prilagoditve za razlike med amonijevim nitratom v kristalih in granulah. Gre namreč za razliko v ceni med amonijevim nitratom v granulah in kristalih zaradi fizičnih razlik (velikosti granul) in zaradi tega, ker nitrat v kristalih vsebuje več dušika (34–34,5 %) v primerjavi z amonijevim nitratom v granulah (33,5 %).

(183)

Ta preiskava je potrdila, da je izdelek, ki ga proizvajajo vzorčeni proizvajalci Unije in ruski proizvajalci, dejansko enak v smislu velikosti granul in vsebnosti dušika. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

4.4   Uvoz iz drugih tretjih držav

Preglednica 4

Obseg uvoza in tržni delež

Država

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Skupaj druge tretje države

Uvoz (v tonah)

285 959

311 000

317 726

295 195

Indeks

100

109

111

103

Tržni delež (v %)

3,9

4,3

4,7

4,3

Cena (v EUR/tono)

221

208

194

210

Indeks (2016 = 100)

100

94

88

95

Gruzija

Uvoz (v tonah)

122 883

241 376

234 208

205 293

Indeks (2016 = 100)

100

196

191

167

Tržni delež (v %)

1,7

3,4

3,5

3,0

Cena (v EUR/tono)

208

195

184

196

Indeks (2016 = 100)

100

94

88

94

Turčija

Uvoz (v tonah)

12 082

18 424

43 760

52 279

Indeks (2016 = 100)

100

152

362

433

Tržni delež (v %)

0,2

0,3

0,7

0,8

Cena (v EUR/tono)

241

206

173

194

Indeks (2016 = 100)

100

85

72

80

Druge tretje države

Uvoz (v tonah)

150 994

51 201

39 758

37 623

Indeks (2016 = 100)

100

34

26

25

Tržni delež (v %)

2,1

0,7

0,6

0,5

Cena (v EUR/tono)

230

271

277

313

Indeks (2016 = 100)

100

118

120

136

Vir: Eurostat (na ravni TARIC).

(184)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je povečal za 3 %, in sicer z 286 000 ton leta 2016 na 295 000 ton v OPP. Ta uvoz je v OPP predstavljal 4,3 % tržnega deleža Unije. Glavni uvoz je bil iz Gruzije, na drugem mestu pa je bila Turčija.

(185)

Povprečna cena uvoza iz drugih tretjih držav se je med letom 2016 in OPP znižala za 5 %, in sicer z 221 EUR/tono leta 2016 na 210 EUR/tono v OPP. Take povprečne uvozne cene so bile v povprečju višje od uvoznih cen iz Rusije.

(186)

Gruzija je bila glavna država z največjim uvozom v EU. Njen tržni delež je v OPP znašal 3,0 %. Uvoz iz Gruzije se je v obravnavanem obdobju povečal s 123 000 ton leta 2016 na 205 000 ton v OPP. V obravnavanem obdobju (razen leta 2017) so bile njihove cene v povprečju višje od uvoznih cen iz Rusije.

4.5   Gospodarski položaj industrije Unije

4.5.1   Splošne opombe

(187)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(188)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi preverjenih podatkov, ki jih je predložila industrija Unije, in preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(189)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(190)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.5.2   Makroekonomski kazalniki

4.5.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(191)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tonah)

7 479 220

7 358 841

6 958 592

7 030 782

Indeks (2016 = 100)

100

98

93

94

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

14 768 601

14 601 686

14 598 085

14 497 300

Indeks (2016 = 100)

100

99

99

98

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

51

50

48

48

Vir: preverjeni podatki, ki jih je predložila industrija Unije, in preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(192)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %. Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %. Zaradi večjega zmanjšanja obsega proizvodnje in manjše zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 odstotne točke.

4.5.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(193)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg prodaje v Uniji (v tonah)

6 905 971

6 770 978

6 271 050

6 463 715

Indeks (2016 = 100)

100

98

91

94

Tržni delež (v %)

94,4

94,1

93,5

93,8

Vir: preverjeni podatki, ki jih je predložila industrija Unije, in preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(194)

Skupna prodaja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na trgu Unije zmanjšala za 6 %. Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 0,6 odstotne točke.

4.5.2.3   Rast

(195)

Potrošnja Unije se je med letom 2016 in OPP zmanjšala za 6 %. Obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal za 6 %, kar se je pretvorilo v izgubo tržnega deleža v višini 0,6 odstotne točke.

4.5.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(196)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih

5 020

5 132

5 161

5 214

Indeks (2016 = 100)

100

102

103

104

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

1 490

1 434

1 348

1 348

Indeks (2016 = 100)

100

96

91

91

Vir: preverjeni podatki, ki jih je predložila industrija Unije, in preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(197)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 4 %. Zaradi zmanjšanja proizvodnje (6-odstotno zmanjšanje v obravnavanem obdobju) se je v enakem obdobju za 9 % zmanjšala tudi produktivnost.

4.5.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(198)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 71, se ruski izvoz v Unijo ni štel za reprezentativen glede cene in količin. Zato v tem obdobju ni bilo mogoče ugotoviti dampinga na trgu Unije in ni bilo mogoče oceniti višine stopnje dampinga.

4.5.3   Mikroekonomski kazalniki

4.5.3.1   Cene in dejavniki, ki so vplivali na cene

(199)

Povprečna prodajna cena industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji in stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečne prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji (v EUR/tono)

191

199

204

219

Indeks (2016 = 100)

100

104

107

115

Stroški proizvodnje na enoto

(v EUR/tono)

174

176

202

198

Indeks (2016 = 100)

100

101

116

114

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(200)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji se je stalno zviševala in se skupaj zvišala za 15 % ter v OPP dosegla ceno 219 EUR/tono. Na zvišanje cen je vplival dvig proizvodnih stroškov. Proizvodni stroški so se zvišali v podobnem obsegu, in sicer za 14 % od leta 2016 do konca OPP. Glavni dejavnik, ki je vplival na zvišanje stroškov proizvodnje na enoto, je bilo zvišanje cen surovin, tj. plina, najpomembnejše surovine za amonijev nitrat, ki predstavlja več kot 60 % skupnih proizvodnih stroškov.

4.5.3.2   Stroški dela

(201)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR/zaposlenega)

29 870

32 194

32 651

33 129

Indeks (2016 = 100)

100

108

109

111

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(202)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 11 %.

4.5.3.3   Zaloge

(203)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 10

Zaloge

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge

62 120

93 430

114 522

43 649

Indeks (2016 = 100)

100

150

184

70

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

3

4

6

2

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(204)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju znižala za 30 %. Raven zalog je v OPP obsegala približno 2 % njene proizvodnje.

4.5.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(205)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje)

11,3

13,1

3,7

11,2

Denarni tok (v EUR)

69 934 432

81 683 756

30 443 832

72 041 192

Indeks (2016 = 100)

100

117

44

103

Naložbe (v EUR)

24 830 016

34 090 768

48 685 110

39 800 944

Indeks (2016 = 100)

100

137

196

160

Donosnost naložb (v %)

38,1

46,9

12,3

38,1

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(206)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost industrije Unije je na začetku obravnavanega obdobja znašala približno 11,3 %, nato se je leta 2018 zmanjšala na 3,7 % (zaradi višjih stroškov plina in stroškov nakupa emisijskih kuponov v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami), zatem pa se je znova dvignila in do konca OPP dosegla 11,2 %.

(207)

Neto denarni tok je sposobnost proizvajalca Unije, da sam financira svoje dejavnosti. Pri neto denarnem toku je bil trend podoben trendu dobičkonosnosti, ki se je leta 2018 zmanjšal, v OPP pa izboljšal. V obravnavanem obdobju se je na splošno povečal za 3 %.

(208)

V obravnavanem obdobju se je letni naložbeni tok industrije Unije v proizvodnjo amonijevega nitrata povečal za 60 %, in sicer s 25 milijonov EUR leta 2016 na skoraj 40 milijonov EUR v OPP, kar je predstavljalo 28 % skupnih neto sredstev, povezanih z zadevnim izdelkom. Naložbe, povezane z izboljšanjem skladnosti v zvezi z zdravstvenimi, varnostnimi in okoljskimi zahtevami, so se povečale za zmogljivost in učinkovitost proizvodnih obratov.

(209)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb iz proizvodnje in prodaje podobnega izdelka, ki je sledila podobnemu trendu kot dobičkonosnost, se je leta 2018 zmanjšala in se v OPP vrnila na začetno raven 38 %.

(210)

Industrija Unije je enako kot v prejšnjih preiskavah trdila, da industrija Unije potrebuje znatne naložbe in donos naložbenega kapitala (ROCE – finančno razmerje za merjenje dobičkonosnosti družbe in učinkovitosti, s katero se uporablja njen kapital) v višini najmanj 12 %. Ponovno so predložili strokovno študijo, pri čemer so navedli, da je za doseganje v povprečju 12-odstotnega donosa naložbenega kapitala potreben dobiček pred obdavčitvijo, ki v povprečju znaša 94 EUR na tono, kar ustreza 36-odstotni stopnji donosa od prodaje pred obdavčitvijo (ROS).

(211)

Komisija je opozorila, da glede na to, da nova stopnja škode v pregledih zaradi izteka ukrepa ni izračunana, ciljni dobiček v tem primeru ni pomemben, zlasti če se upošteva, da industrija Unije ni utrpela znatne škode. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

4.5.4   Sklep o položaju industrije Unije

(212)

Preiskava je pokazala, da se je položaj industrije na makro ravni poslabšal v skladu s splošnim trendom zmanjševanja potrošnje (–6 % v obravnavanem obdobju), kar je vplivalo na zmanjšanje proizvodnje in obsega prodaje industrije Unije.

(213)

Preiskava je pokazala tudi, da je bilo stanje industrije na mikro ravni na splošno pozitivno. Gospodarski položaj industrije Unije torej ni povzročal škode, glavni razlog za tako pozitivno stanje pa je bil obstoj protidampinških ukrepov na uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Rusije.

(214)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

4.6   Stališča zainteresiranih strani

(215)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da dolgoročni gospodarski kazalniki dokazujejo pomanjkanje vzročne zveze med ruskim uvozom in domnevno škodo.

(216)

Komisija je sklenila, da industrija Unije ni utrpela znatne škode. Zato analiza vzročne zveze ni upravičena. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(217)

Rusko združenje proizvajalcev gnojil je trdilo, da makrokazalniki kažejo, da je za trg Unije značilen oligopol. Po navedbah združenja vložniki zdaj obvladujejo dve tretjini trga, medtem ko industrija Unije dejansko nadzira celoten trg amonijevega nitrata v Uniji, pri čemer lahko na trg Unije prodre zgolj zanemarljiv obseg uvoza.

(218)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da je bilo Generalnemu direktoratu za konkurenco podanih več pozivov, naj razišče protikonkurenčno ravnanje proizvajalcev Unije.

(219)

Združenji uporabnikov (55) sta v vrsti stališč trdili, da je industrija amonijevega nitrata v Uniji uživala dvojno zaščito (carinske in protidampinške dajatve). Po mnenju združenj so sedanje trgovinske ovire dajale prednost dragemu izvozu iz sosednjih držav, kot sta Gruzija in Turčija, za kateri se ne uporabljajo carine in protidampinške dajatve, v škodo svetovnih konkurentov, tj. Rusije, ZDA itd. Sedanja struktura dajatev je zato dajala prednost lokalnim dragim izvozom v škodo svetovnih konkurentov.

(220)

Preiskava je pokazala, da je bila konkurenca na trgu Unije zdrava, saj je v Uniji več kot 23 proizvajalcev, nobeden pa ni imel več kot 20-odstotnega tržnega deleža. Na trgu industrije Unije ni jasnega prevladujočega položaja. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(221)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik in združenji uporabnikov (56) so trdili, da proizvajalci Unije uporabljajo protidampinške ukrepe za ohranjanje visokih cen v Uniji, s čimer industrijo Unije ščitijo pred konkurenco s strani ruskih proizvajalcev, zaradi česar lahko proizvajalci Unije ohranjajo umetno visoke cene amonijevega nitrata v Rusiji. Po navedbah proizvajalca izvoznika so bile cene amonijevega nitrata v EU eksponentno visoke in na splošno višje kot na drugih trgih.

(222)

Glede na ugotovitve prejšnjih preiskav in sedanjega pregleda cene amonijevega nitrata v Uniji sledijo ceni glavne surovine (plin), ki predstavlja več kot 60 % proizvodnih stroškov amonijevega nitrata. V obravnavanem obdobju je bila cena plina v Uniji višja kot na številnih drugih trgih. Poleg tega cene amonijevega nitrata temeljijo na cenah sečnine, ki so dejavnik pri pogajanjih o cenah. Sečnina je svetovna dobrina, njeno ceno pa določa svetovna ponudba/povpraševanje.

(223)

Nadalje, kot je potrdila preiskava, so se prodajne cene in proizvodni stroški proizvajalcev Unije v celotnem obravnavanem obdobju gibali enako. Trend cene plina in prodajne cene amonijevega nitrata je bil dejansko enak v celotnem obravnavanem obdobju. Natančneje, v OPP indeks javno dostopnih cen plina (57) kaže, da se je cena oktobra 2018 znižala; cene amonijevega nitrata so se znižale marca 2019. Nekajmesečni časovni zamik je posledica dejstva, da so morale na začetku OPP cene amonijevega nitrata pokriti proizvodne stroške (ker so bile nižje od stroškov za nekatere vzorčene proizvajalce EU, kar se je kazalo v zmanjšanem dobičku leta 2018), nato pa so sledile istemu trendu zniževanja. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(224)

Združenji uporabnikov (58) sta v stališčih trdili, da je tržni delež industrije Unije presegal 90 %. Zato združenji menita, da je obseg uvoza, ki bi lahko vstopil na trg Unije, tako omejen, da ne bi mogli izvajati pomembnega konkurenčnega pritiska. Zato trg amonijevega nitrata v Uniji domnevno ni bil v celoti konkurenčen.

(225)

Tržni delež industrije Unije je bil rezultat njene uspešnosti na trgu Unije brez nelojalne konkurence iz tretjih držav. Ni bilo ovire, ki bi preprečevala, da uvoz vstopi v na trg Unije in konkurira industriji Unije. Poleg tega tržni delež proizvajalcev Unije ni kazalnik, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da na trgu EU ni dovolj konkurence, zlasti če je ta tržni delež porazdeljen med več kot 20 proizvajalcev in če nobeden od njih nima več kot 20-odstotnega tržnega deleža. Veljavne protidampinške dajatve ne ustvarjajo trgovinske ovire, temveč zagotavljajo lojalno konkurenco med Unijo in proizvajalci izvozniki iz zadevne države. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(226)

Združenje RFPA je trdilo, da so protidampinški ukrepi negativno vplivali na svetovno trgovino, saj so proizvajalcem Unije omogočali izvajanje škodljivih izvoznih dejavnosti, tako da so zaprti domači trg izkoriščali za nepošteno delovanje na izvoznih trgih. Po navedbah združenja se je izvoz proizvajalcev Unije najbolj povečal v države, kot so Indija, Srbija, Avstralija in Ukrajina, v katerih so cene najnižje. Združenje RFPA je trdilo, da so bile cene določene po cenah, ki bi nelojalno nižale cene, ki so jih proizvajalci Unije ponudili na domačem trgu EU. Nazadnje, izvoz v te tretje države je ostal na znatno visoki ravni ali se je v OPP celo še povečeval.

(227)

Komisija je ugotovila, da se je izvoz proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju povečal za 6 % in je znašal približno 30 % njihove celotne prodaje v OPP. Najpomembnejši izvozni trgi so bili Kitajska, Ukrajina in Brazilija. Na podlagi podatkov Eurostata so bile povprečne izvozne cene za te trge in skupno za tretje države višje od cen na trgu Unije. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(228)

Več strani je trdilo, da uspešnost izvoza industrije Unije kaže njeno zmožnost, da konkurira na svetovni ravni, ne da bi imela koristi od protidampinških ukrepov. To ravnanje je pokazalo, da se škoda ne bi ponovila, saj je lahko industrija amonijevega nitrata v Uniji konkurirala vsem drugim udeležencem na trgu v obsegu, ki je bil dejansko škodljiv za manj konkurenčne proizvajalce po vsem svetu.

(229)

Dejstvo, da lahko ruski proizvajalci izvozniki in industrija Unije konkurirajo na trgih drugih tretjih držav z drugačnimi značilnostmi trga, ne pomeni, da se v primeru izteka ukrepov škoda ne bi ponovila, zlasti ko je bilo v uvodni izjavi 169 ugotovljeno, da bi ruski proizvajalci amonijevega nitrata v Unijo izvažali velike količine amonijevega nitrata po dampinških cenah. Poleg tega je izvoz industrije Unije predstavljal približno 30 % njene proizvodnje v OPP. Glede na dejstvo, da je industrija amonijevega nitrata kapitalsko intenzivna z visokimi fiksnimi stroški, poslovanje samo s 30 % njene proizvodnje ne bi bilo ekonomsko izvedljivo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(230)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da so proizvajalci Unije od vlade prejeli državno pomoč, da bi med drugim lažje obvladovali naraščajoče okoljske stroške.

(231)

Komisija je ugotovila, da je bila morebitna pomoč, če so jo vzorčeni in preverjeni proizvajalci Unije prejeli, upoštevana in je povzročila neto stroške, kot so predstavljeni v preglednici o stroških v uvodni izjavi 199. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(232)

Združenji uporabnikov (59) sta trdili, da uvoz ne povzroča samo carin, temveč tudi stroške zaradi naknadnega carinjenja in druge stroške, povezane z nadaljnjo prodajo blaga distributerjem, ki jih industrija Unije ni nujno imela, vendar jih je treba upoštevati.

(233)

Komisija je potrdila, da primerjava uvoznih cen in cen industrije Unije poteka na isti ravni, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 179.

(234)

Združenji uporabnikov (60) sta trdili, da se je v Uniji z amonijevim nitratom trgovalo po znatni „tržni premiji“ v primerjavi s svetovnimi cenami amonijevega nitrata. Ta „tržna premija“ je neposredna posledica uvedbe običajnih carin in protidampinških dajatev na amonijev nitrat. Višja je od tehtane povprečne nominalne carine in protidampinške dajatve, saj dajatve, kot je bilo navedeno, vključujejo nominalni in dodatni učinek „na uvozno strukturo in domačo potrošnjo, tako da vplivajo na države izvoznice z najboljšo izvozno konkurenčnostjo“. Uporabniki so 73 % oziroma 27 % „tržne premije“ dodelili protidampinškim dajatvam oziroma običajnim carinam.

(235)

Komisija je ugotovila, da je izračun tako imenovane „tržne premije“, pripasan protidampinški dajatvi, napačen. Protidampinška dajatev, ki se uporablja za uvoz iz Rusije, je bila določena na podlagi stopnje odprave škode, katere izračun upošteva veljavne carinske dajatve. Zato je v izračunu, ki ga je predložilo združenje kmetov, dvakrat upoštevana carinska dajatev, ki jo nato pripisujejo „varovanju trga pred protidampinško dajatvijo“. Poleg tega stopnja odprave škode, ki določa trenutne dajatve, ni „tržna premija“, kot trdi združenje uporabnikov. Stopnja odprave škode je določena za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Škoda bi bila odpravljena, če bi lahko industrija Unije krila svoje proizvodne stroške in ustvarila dobiček pred davkom, ki bi ga lahko tovrstna industrija v sektorju razumno ustvarila pri prodaji podobnega izdelka na trgu Unije v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(236)

Združenji uporabnikov (61) sta nadalje trdili, da so lahko proizvajalci amonijevega nitrata v Uniji umetno določali visoke cene, da bi dosegli znatne stopnje dobička. Komisija je medtem ugotovila, da bi morala industrija amonijevega nitrata v Uniji doseči 8-odstotni ciljni dobiček v običajnih tržnih razmerah.

(237)

Komisija je opozorila, da je bil ciljni dobiček, uporabljen za določitev ciljne cene za izračun stopnje škode, ustrezen minimalni dobiček, kot je bil določen pri zadnjem vmesnem pregledu (62), ki bi ga industrija Unije lahko pričakovala, če ne bi bilo škodljivega dampinga. Dejstvo, da je zadevna industrija lahko dosegla še višje stopnje dobička, kaže na učinkovitost veljavnih ukrepov in sposobnost preživetja industrije Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(238)

Združenji uporabnikov (63) sta trdili, da visoke cene amonijevega nitrata vplivajo tudi na cene kalcijevega amonijevega nitrata in da je bila podobna „tržna premija“ ocenjena za kalcijev amonijev nitrat (irski kmetje uporabljajo kalcijev amonijev nitrat, saj je amonijev nitrat na Irskem prepovedan).

(239)

Prvič, kalcijev amonijev nitrat ni predmet sedanje preiskave. Drugič, veljavni ukrepi ruskim družbam (ali družbam iz drugih tretjih držav) ne preprečujejo proizvodnje in izvoza kalcijevega amonijevega nitrata na trg Unije (za ta izdelek se ne uporabljajo protidampinške ali protisubvencijske dajatve); še več, njegova cena na trgu Unije je lahko privlačna, kot je bilo zatrjevano. Tretjič, običajno je, da so cene dušikovih gnojil, pri katerih je glavna surovina plin, tesno povezane, zato lahko cene amonijevega nitrata in kalcijevega amonijevega nitrata sledijo enakim trendom. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(240)

Po razkritju sta združenji uporabnikov (64) ponovili svojo trditev v zvezi s protikonkurenčnim ravnanjem preveč zaščitenih proizvajalcev gnojil in izkrivljanjem trgovine zaradi visokih vstopnih ovir na trgu gnojil Unije (z navedbo, da te trgovinske ovire (carinske in protidampinške dajatve) dušijo konkurenco, kar vseh proizvajalcem Unije mogoča uvajanje previsokih cen), ne da bi predložili dokaze. Poleg tega je domnevno previsoka raven cen Unije obravnavana v uvodni izjavi 244. Trditev je bila zato zavrnjena.

(241)

Isti združenji uporabnikov sta nato trdili, da Komisija ni izvedla celovite ocene, usmerjene v prihodnost (tj. po OPP), ob upoštevanju padca cen plina (65) in vzporednega povišanja cen amonijevega nitrata (na podlagi napovedi v okviru lastnih tržnih informacij (66)) v Uniji.

(242)

Po podatkih Svetovne banke (67) so se cene zemeljskega plina v Evropi v letu 2019 dejansko začele zniževati, leta 2021 se bodo začele zviševati, raven iz leta 2016 (začetek obravnavanega obdobja) pa bodo dosegle leta 2023. Po ugotovitvah te preiskave, kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 223, so prodajne cene amonijevega nitrata sledile trendu cene zemeljskega plina v Uniji v obravnavanem obdobju. Zato ni razloga, da bi v prihodnosti predvideli drugačen trend. Predloženi niso bili nobeni dodatni dokazi v zvezi z razvojem cen amonijevega nitrata glede na cene zemeljskega plina v Uniji, na podlagi katerih bi bilo mogoče podvomiti o razmerju med njimi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(243)

Isti združenji uporabnikov sta nadalje trdili, da je Komisija kljub vsem razpoložljivim dejstvom (68) zanikala obstoj znatne „tržne premije“ za amonijev nitrat v Uniji v primerjavi z amonijevim nitratom v drugih regijah.

(244)

Prvič, tako imenovana „tržna premija“, ki sta jo izračunali združenji uporabnikov, je bila razlika med promptnimi cenami amonijevega nitrata (tj. sklenjene prodajne transakcije, ponudbe za nakup in prodajo) v Franciji in na črnomorskem območju v obravnavanem obdobju (69). Zato cene niso mogle biti dokončne, če se primerjajo z dejanskimi cenami amonijevega nitrata sklenjenih in preverjenih prodajnih transakcij vzorčenih proizvajalcev Unije (70), kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 199. Drugič, v obdobju preiskave pri tej preiskavi so bile dejanske cene amonijevega nitrata v Uniji nižje od promptnih cen amonijevega nitrata na črnomorskem območju (71) (kot sta jih združenji predložili novembra 2019 (72)) za vse vzorčene družbe. Oba sklopa cen sta predstavljena v nadaljevanju.

Preglednica 12

Promptne cene amonijevega nitrata na črnomorskem območju v primerjavi s povprečno prodajno ceno proizvajalcev Unije v Uniji

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave

Amonijev nitrat v razsutem stanju, dostava franko prevoznik s črnomorskega območja, pristanišče EU (v EUR/tono)

[192–197]

[212–217]

[200–205]

[210–215]

Povprečna prodajna cena proizvajalcev Unije v Uniji (v EUR/tono)

191

199

204

219

Vir: stališča združenj AGBP in IFA z dne 5. novembra 2019, in preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(245)

Kot je razvidno iz podatkov, ki jih je predložilo združenje kmetov, in preverjenih podatkov o prodaji industrije Unije, so bile v letih 2016 in 2017 cene v Uniji dejansko nižje od tistih, ki jih je združenje kmetov predložilo kot globalne cene. Leta 2018 so bile na podobni ravni, nato pa so bile v OPP cene v Uniji le nekoliko višje (za manj kot 9 EUR/tono ali manj kot 4 %). Zato so bile za tri od štirih obravnavanih obdobij cene v Uniji nižje ali na enaki ravni, kot jo kmetje štejejo za svetovno ceno. Zgolj zvišanje na manj kot 4 % nad zneskom, ki se v OPP šteje za „svetovno ceno“, ni bilo niti trajno niti znatno. Domnevni obstoj premije na trgu Unije torej ni bil podprt z dokazi, ki jih je predložilo združenje kmetov, ko so bili dokazi navzkrižno preverjeni s podatki, preverjenimi med preiskavo. Tretjič, promptna cena na črnomorskem območju v OPP, ki sta jo združenji ponovno predložili v svojih pripombah glede razkritja (73), se je znižala s cene, ki je bila predložena novembra 2019 (74) (s prvotno predložene cene [210–215] EUR/tono na 178 EUR/tono). Ta razlika ni bila pojasnjena. Nazadnje, promptna cena amonijevega nitrata na črnomorskem območju je bila predvsem cena ruskih in gruzijskih izvoznikov amonijevega nitrata ter je predstavljala cene v navedeni regiji. Zato je ni bilo mogoče šteti za svetovno ceno. Zato je bila trditev teh strani zavrnjena.

(246)

Po razkritju je stalno predstavništvo Ruske federacije pripomnilo, da je industrija Unije v stabilnem položaju in finančno zdrava. Znižanje cen plina ji je koristilo. Nekateri kazalniki, kot so zaposlenost, prodajna cena na enoto, povprečni stroški dela in naložbe, so se nagibali k postopnemu izboljševanju.

(247)

Spomniti je treba, da so bile to dejansko ugotovitve iz te preiskave v obravnavanem obdobju. Verjeten položaj industrije Unije v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov je bil analiziran ločeno od škode, tj. v uvodnih izjavah 298 do 303.

(248)

Ista zainteresirana stran je brez predložitve dokazov ponovila izjavo, da proizvajalci amonijevega nitrata prevladujejo na trgu Unije in so skoraj edini dobavitelji, kar posledično škoduje končnim uporabnikom in kmetijskemu sektorju Unije. Ukrepi v zvezi z amonijevim nitratom v Uniji so povzročili izkrivljanje konkurence, inflacijo cen amonijevega nitrata v Uniji ter prekinitev povezave med cenami Unije in svetovnimi cenami.

(249)

Brez dodatnih dokazov in ob upoštevanju, da so bile podobne trditve v zvezi s tržnim deležem industrije Unije in cenami amonijevega nitrata v Uniji v obravnavanem obdobju obravnavane v uvodnih izjavah 222, 223 in 225, je bila izjava zadevne strani zavrnjena.

(250)

Več zainteresiranih strani (75) je trdilo, da je analiza industrije Unije temeljila na očitni napaki pri presoji, saj je Komisija v svojih ugotovitvah izrecno izključila „stabilizirani“ amonijev nitrat. Natančneje, v mikro- ali makroekonomske kazalnike niso bili vključeni podatki o „stabiliziranem“ amonijevem nitratu. Nadalje so trdile, da je bila potrošnja amonijevega nitrata v Uniji na podlagi njihove predstavljene podatkovne zbirke tržnih informacij ob vključitvi „stabiliziranega“ amonijevega nitrata bistveno večja, kot je navedeno v uvodni izjavi 172.

(251)

Kot je navedeno v oddelku 4.5.2, so bili makroekonomski kazalniki med drugimi navedenimi viri pridobljeni iz preverjenih podatkov, ki jih je predložila industrija Unije na podlagi raziskav združenja Fertilizers Europe, ki so vključevale celoten obseg izdelka, ki se pregleduje, kot je opisano v uvodni izjavi 54. Zlasti v zvezi s „stabiliziranim“ amonijevim nitratom so bili v teh raziskavah zbrani podatki o amonijevem nitratu s fosforjevim in/ali kalijevim hranilom.

(252)

Kar zadeva potrošnjo Unije, so preverjanja prodaje vzorčenih in nevzorčenih proizvajalcev Unije na trgu Unije potrdila, da oba sklopa podatkov vključujeta celoten obseg izdelka, ki se pregleduje, kot je opisano v uvodni izjavi 54. Zlasti v zvezi s „stabiliziranim“ amonijevim nitratom so bili podatki o amonijevem nitratu s fosforjevim in/ali kalijevim hranilom zbrani z anketami združenja Fertilizers Europe in vprašalniki proizvajalcev Unije. Poleg tega je bil obseg prodaje večinoma v skladu s celotnim obsegom prodaje proizvajalcev Unije iz uvodne izjave 193, če se je dodala prodaja amonijevega nitrata, amonijevega nitrat s kalijevim hranilom in amonijevega nitrata s fosforjevim hranilom (76) proizvajalcev Unije v EU iz podatkovne zbirke tržnih informacij, ki so jo zagotovile te zainteresirane strani (77).

(253)

Podobno so statistični podatki o uvozu iz Rusije in vseh drugih tretjih držav temeljili na stopnji oznake TARIC, zato so vključevali vse oznake, navedene v uvodni izjavi 54. Zato se potrdi, da analiza industrije Unije in potrošnje Unije zajema celoten obseg izdelka, ki se pregleduje, kot je opredeljen v uvodni izjavi 54. Trditev je bila zato zavrnjena.

(254)

Iste zainteresirane strani so trdile, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ko je določila vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec namreč ni odražal proizvodnih stroškov industrije Unije kot celote, saj naj bi dva vzorčena proizvajalca (AB Achema in Grupa Azoty Zaklady Azotowe Pulawyu S.A.) domnevno nabrala umetno visoke stroške zemeljskega plina. Trdile so tudi, da ni nič v ugotovitvah preiskave kazalo na to, ali so bile cene plina, ki sta jih plačevala ta dva proizvajalca Unije, reprezentativne za tržne cene plina v Uniji, in ni bilo navedeno, kako je potekala preiskava v zvezi s tem.

(255)

Vzorec zajema tri proizvajalce Unije iz Litve, Poljske in Francije ter je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe reprezentativen za položaj industrije Unije kot celote. V zvezi s tem bi bilo treba pojasniti, da standardna praksa preverjanja vključuje preverjanje, ali so cene surovin, navedene v izpolnjenih vprašalnikih, primerljive s tržnimi cenami (tj. vrednost surovin, evidentiranih v proizvodnih stroških, je v skladu z vrednostjo na prostem trgu). Stroški surovin, ki sta jih predložila dva vzorčena proizvajalca Unije, so bili zato navzkrižno preverjeni z javno dostopnimi informacijami (78) ter je bilo ugotovljeno, da so bili v celotnem obravnavanem obdobju v skladu s prevladujočimi tržnimi cenami in njihovim razvojem v Uniji. Medtem ko se lahko cene plina in drugi stroški oskrbe s plinom med državami članicami razlikujejo, so ugotovitve Komisije temeljile na reprezentativnem vzorcu treh proizvajalcev Unije. Glede na to, da na Poljskem in v Litvi obstaja znatna proizvodnja amonijevega nitrata (31 % celotne proizvodnje Unije in 43 % sodelujočih proizvajalcev amonijevega nitrata v Uniji v OPP), je Komisija pravilno ugotovila, da je bila ugotovitev, vključno s podatki, ki sta jih predložila vzorčena proizvajalca Unije, ki dobavljata plin, reprezentativna za celotno industrijo Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(256)

Iste zainteresirane strani so nadalje trdile, da je v uvodni izjavi 200 zvišanje cene surovin, in sicer zemeljskega plina, navedeno kot razlog za povišanje proizvodnih stroškov industrije Unije. Vendar bi morala Komisija razkriti podatke, ki bi podpirali to izjavo, in sicer nakupne cene zemeljskega plina vzorčenih proizvajalcev Unije. Trdile so, da javno dostopne cene plina v Uniji ne odpravljajo pomislekov glede razvoja nakupne cene zemeljskega plina vzorčenih proizvajalcev Unije. Dodale so, da bi morala Komisija potrditi tudi, v kolikšni meri ugotovitve iz uvodne izjave 200 veljajo za družbo Yara France, ki ne kupuje plina za proizvodnjo amonijevega nitrata, in da se izjava (iz iste uvodne izjave), da je plin najpomembnejša surovina za proizvodnjo amonijevega nitrata in da predstavlja več kot 60 % skupnih proizvodnih stroškov, ne nanaša na vse tri vzorčene proizvajalce Unije.

(257)

Komisija potrjuje, da so stroški proizvodnje na tono iz uvodne izjave 200 tehtani povprečni stroški proizvodnje na tono vseh treh vzorčenih proizvajalcev Unije. Dejstvo, da sta dva od vzorčenih proizvajalcev Unije vertikalno integrirana in na kraju samem proizvajata vmesne surovine za proizvodnjo amonijevega nitrata, kot je amoniak, medtem ko ga tretji vzorčeni proizvajalec Unije kupuje, ne nasprotuje trditvi, da je zemeljski plin najpomembnejša surovina za proizvodnjo amonijevega nitrata in da predstavlja več kot 60 % skupnih stroškov proizvodnje. Stroški proizvodnje amonijevega nitrata so namreč neposredno odvisni od stroškov zemeljskega plina (za vertikalno integrirane proizvajalce) ali stroškov amoniaka, ki je vmesna surovina, proizvedena iz zemeljskega plina, in katere cena je prav tako odvisna od cene zemeljskega plina. Stroški surovin, ki so jih vzorčeni proizvajalci Unije predložili v izpolnjenih vprašalnikih, so bili navzkrižno preverjeni z javno dostopnimi informacijami (79), pri čemer je bilo ugotovljeno, da so bili v celotnem obravnavanem obdobju v skladu s prevladujočimi tržnimi cenami in njihovim razvojem v Uniji. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(258)

Iste zainteresirane strani so trdile tudi, da bi morala Komisija pojasniti, na kateri podlagi je sklenila in preverila, da je bil v Uniji časovni zamik med znižanjem cen plina in znižanjem cen amonijevega nitrata v OPP ter zakaj je nastal (uvodna izjava 223).

(259)

Pojasniti bi bilo treba, da so bile cene amonijevega nitrata vzorčenih proizvajalcev Unije v OPP zbrane na podlagi transakcij, navedenih v njihovih izpolnjenih vprašalnikih, zato jih je bilo mogoče izračunati za vsak mesec OPP. Razvoj cen plina v Uniji na mesečni ravni je bil na voljo pri Svetovni banki (80). Za ugotovitev v uvodni izjavi 223 sta se kot podlaga uporabila oba sklopa podatkov. Razlog za nekajmesečni časovni zamik, kot je pojasnjeno v navedeni uvodni izjavi, je, da so morale na začetku OPP cene amonijevega nitrata najprej pokriti/doseči stroške proizvodnje (tj. zvišale so se, ker so bile za nekatere vzorčene proizvajalce EU nižje od stroškov proizvodnje, kar se je kazalo v zmanjšanem dobičku leta 2018), nato pa so sledile istemu trendu zniževanja.

(260)

Drug ruski proizvajalec izvoznik je nasprotno trdil, da stroški cen zemeljskega plina in cene amonijevega nitrata sledijo različnim trendom. V podporo svoji izjavi je predstavil promptne cene amonijevega nitrata (tj. sklenjene prodajne transakcije, ponudbe za nakup in prodajo) v različnih regijah v primerjavi s cenami zemeljskega plina, ki sta jih objavila Svetovna banka in MDS.

(261)

Prvič, promptne cene amonijevega nitrata niso mogle biti dokončne, če se primerjajo z dejanskimi cenami amonijevega franko tovarna za sklenjene in preverjene prodajne transakcije vzorčenih proizvajalcev Unije, kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 199, saj so vključevale cene ponudb za nakupe in prodajo, ki niso bile nujno izbrane. Poleg tega promptne cene izhajajo iz samo ene države članice, in sicer Francije, medtem ko dejanske cene, ki jih je uporabila Komisija, izhajajo iz reprezentativnega vzorca treh držav članic, in sicer Francije, Litve in Poljske. Drugič, kot je pojasnjeno v isti uvodni izjavi, je na povišanje cen amonijevega nitrata v Uniji v obravnavanem obdobju vplivalo povišanje stroškov proizvodnje, in sicer zemeljskega plina. Kot je podrobneje pojasnjeno v uvodni izjavi 257, so bili stroški surovin vzorčenih proizvajalcev Unije (vključno z zemeljskim plinom) v celotnem obravnavanem obdobju v skladu s prevladujočimi tržnimi cenami in njihovim razvojem v Uniji. Zato je trend cen zemeljskega plina in amonijevega nitrata v Uniji v obravnavanem obdobju enak. Trditev je bila zato zavrnjena.

(262)

Isti ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da pri cenah amonijevega nitrata v Uniji, ugotovljenih v tej preiskavi (uvodna izjava 199), niso bilo obrazloženo, kako so bile izračunane. Trdil je, da so bile te cene franko tovarna na Poljskem in v Litvi. Nadalje je trdil, da je Komisija pri oblikovanju cen franko tovarna odštela PSA-stroške in dobiček povezanih trgovcev teh proizvajalcev Unije.

(263)

Pojasniti bi bilo treba, da so bile cene amonijevega nitrata vzorčenih proizvajalcev Unije v OPP zbrane v njihovih izpolnjenih vprašalnikih. Komisija teh cen ni izračunala, ampak so bile preverjene med ustreznimi preveritvenimi obiski pri proizvajalcih Unije. Cene amonijevega nitrata iz uvodne izjave 199, kot je navedeno v preglednici 8, se nanašajo na preverjene podatke vseh treh vzorčenih proizvajalcev Unije. Vprašalnik z navodili za vzorčene proizvajalce Unije, pri katerih so bile te cene zbrane, je na voljo na strani GD za trgovino v zvezi s to zadevo (81). Navedeno je, da se prodajne cene zbirajo na ravni franko tovarna (tj. prodajna vrednost brez stroškov prevoza do prostorov naročnika), brez DDV, dobropisov in trgovinskih popustov. PSA-stroški in dobiček povezanih trgovcev niso odbiti. Zato so to cene franko tovarna vseh treh vzorčenih proizvajalcev Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(264)

Isti ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da povprečne izvozne cene proizvajalcev Unije za trge tretjih držav ne morejo biti višje od njihovih cen na trgu Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 227. Trdil je, da so bile cene proizvajalcev Unije na trgih tretjih držav potencialno dampinške, pri čemer se je skliceval na ugotovitve avstralske vlade, ki je leta 2019 uvedla protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata iz Švedske (82).

(265)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 227, so cene amonijevega nitrata proizvajalcev Unije za trge tretjih držav temeljile na podatkih Eurostata (83). Na podlagi tega so cene v OPP za Kitajsko, Ukrajino in Brazilijo znašale 426 EUR/tono, 308 EUR/tono oziroma 375 EUR/tono na ravni dobave FOB. Povprečna izvozna cena za tretje države (skupaj) je v istem obdobju znašala 397 EUR/tono na ravni dobave FOB. Te cene so bile v OPP višje od povprečnih prodajnih cen industrije Unije v EU. Protidampinške dajatve, uvedene za Švedsko v Avstraliji, se nanašajo samo na eno državo članico in drugačno obdobje, zato se zaradi njih ne dvomi o ugotovitvah Komisije pri tem pregledu. Trditev te strani je bila zato zavrnjena.

(266)

Več zainteresiranih strani (84) je trdilo tudi, da bi morala Komisija pojasniti, na kateri podlagi je sklenila in preverila izjavo, da „poleg tega cene amonijevega nitrata temeljijo na cenah sečnine, ki so dejavnik pri pogajanjih o cenah“ (uvodna izjava 222).

(267)

Ta izjava je bila predložena v izpolnjenem vprašalniku vzorčenega proizvajalca Unije (85). Sečnina je svetovna surovina, katere cena prav tako sledi ceni zemeljskega plina, ki je njena glavna surovina (86). Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je med drugimi dejavniki cena sečnine dejavnik, ki vpliva na ceno amonijevega nitrata.

(268)

Iste zainteresirane strani so trdile tudi, da bi morala Komisija pojasniti, kako je bila sprejeta ugotovitev, da je bila „cena plina v Uniji višja kot na številnih drugih trgih“ (uvodna izjava 222).

(269)

Ta ugotovitev je bila sprejeta na podlagi javno dostopnega četrtletnega poročila o evropskih trgih plina (87), kjer je bila povprečna maloprodajna cena industrijskega plina približno 2,5 centa/kWh v EU v OPP primerjana s cenami nekaterih pomembnih trgovinskih partnerjev EU in pomembnih proizvajalcev amonijevega nitrata, vključno z Rusijo. Kot je bilo navedeno, so bile maloprodajne cene industrijskega plina v industriji v OPP v Rusiji nižje od 1 centa/kWh, v Združenih državah Amerike pa so znašale približno 1,2 centa/kWh.

(270)

Več zainteresiranih strani (88) je trdilo tudi, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ko je določila vzorec proizvajalcev Unije. Ni namreč priznala, da bi lahko škoda v primeru mešanice sečnine in amonijevega nitrata (89) vplivala na amonijev nitrat.

(271)

Dejstvo, da bi lahko proizvodnja amonijevega nitrata vplivala na vse proizvodne linije višje v prodajni verigi (amoniak, dušikova kislina), nižje v prodajni verigi (mešanica sečnine in amonijevega nitrata) in tudi sorodne proizvodne linije (kalcijev amonijev nitrat, A5, sečnina) (kot je navedeno v uvodni izjavi 350), ni v nasprotju z dejstvom, da bi se škoda (ki se odraža v različnih ekonomskih kazalnikih, vključno s kazalnikom proizvodnih stroškov) lahko pripisala prav določenemu izdelku. Poleg tega je Komisija ugotovila, da industrija amonijevega nitrata v OPP ni utrpela škode, in je v analizi verjetnosti ponovitve škode utemeljila svojo ugotovitev, da ukrepi ne bi smeli prenehati veljati. Komisija je tako ugotovila, da je bila trditev ne samo napačna, ampak tudi neupoštevna zaradi dejanskega stanja v tej zadevi. Trditev je bila zato zavrnjena.

(272)

Več zainteresirane strani (90) je ponovilo, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ko je določila vzorec proizvajalcev Unije. Po njihovih navedbah vzorčeni proizvajalci Unije niso bili reprezentativni za celoten obseg podobnega izdelka, saj niso proizvajali „stabiliziranega“ amonijevega nitrata in industrijskega amonijevega nitrata, zato so le delno odražali industrijo Unije. Poleg tega so strani trdile, da je Komisija izbrala dva proizvajalca Unije, ki sta bila povezana z ruskimi proizvajalci: skupina Grupa Azoty Zaklady Azotowe Pulawyu S.A. je bila povezana z ruskimi proizvajalci, medtem ko je bil drug vzorčen proizvajalec Unije vključen v nakupe ruskega amonijevega nitrata za njegov uvoz po vsem svetu, vključno s trgom Unije.

(273)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 33, so bili vzorčeni proizvajalci Unije po obsegu proizvodnje in prodaje največji proizvajalci amonijevega nitrata v Uniji. V OPP so predstavljali 30 % celotne proizvodnje podobnega izdelka (tj. med drugim „stabiliziranega“ amonijevega nitrata in industrijskega amonijevega nitrata) v Uniji. Vzorec proizvajalcev Unije je bil zato v skladu s členom 17(1) osnovne uredb reprezentativen za položaj industrije Unije kot celote. Poleg tega v zvezi z reprezentativnostjo vzorca ni pravne zahteve, da mora vzorec proizvajalcev zajemati vse vrste izdelka v preiskavi. V tem smislu je vzorec zajemal proizvajalce Unije, ki so izdelovali vrste izdelka, s katerimi so neposredno konkurirali zadevnemu uvozu. Nazadnje, Komisija v obravnavani zadevi ni ugotovila nobene škode za industrijo Unije. Trditev, da vzorec proizvajalcev Unije ni bil reprezentativen za položaj industrije Unije, je bila zato zavrnjena.

(274)

V zvezi z domnevno povezavo dveh vzorčenih proizvajalcev Unije z ruskimi proizvajalci je Komisija na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, ugotovila, da sta se obe vzorčeni družbi šteli za proizvajalca Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. V zvezi s skupino Grupa Azoty Zaklady Azotowe Pulawyu S.A. je imel ruski proizvajalec izvoznik prek holdinga v lasti manjšinski delež tega proizvajalca Unije in med njima ni bilo poslovnih vezi. Kar zadeva drugega vzorčenega proizvajalca Unije, so z ruskim amonijevim nitratom, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 309, trgovali subjekti skupine, ki ji pripada proizvajalec Unije, in niso bili pomembni v zvezi z navedenim vzorčenim proizvajalcem Unije (91). Razlogov za izključitev teh družb iz opredelitve industrije Unije ni bilo, zato je bila trditev zavrnjena.

(275)

En ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije napačno izračunana, saj je temeljila na zmogljivosti za oblikovanje granul. Dva od vzorčenih proizvajalcev Unije sta proizvajala mešanico sečnine in amonijevega nitrata ter amonijev nitrat, pri katerih se uporablja isti vmesni izdelek – talina amonijevega nitrata. Stran je trdila, da je za ta proizvajalca ozko grlo razpoložljivost taline amonijevega nitrata in da bi bilo treba izkoriščenost zmogljivosti za take proizvajalce izračunati na podlagi razpoložljive taline amonijevega nitrata ali na podlagi dejanske proizvodnje amonijevega nitrata. Ta trditev je bila zavrnjena iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 110.

(276)

Isti ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila primerjava cen Komisije (izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen) statična in ni upoštevala niti razvoja cen skozi čas niti kombinacije z drugimi pomembnimi dejstvi (kot so gibanja cen, povečanja tržnih deležev, zamenljivost izdelka, vrste izdelka, za katere je ugotovila nelojalno nižanje prodajnih cen). Takšna proučitev bi morala razkriti gibanje cen in trende v razmerju med cenami uvoza in cenami domačih podobnih izdelkov.

(277)

Izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen kot standard je bil opravljen za obdobje OPP in se je nanašal na vrste izdelka (PCN – številčne oznake izdelke, določene za to preiskavo), s katerimi so trgovali ruski proizvajalci. Izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen je temeljil na omejenih uvoznih količinah v OPP, za katere je bilo ugotovljeno, da niso reprezentativne. Zato ima vsaka ugotovitev na podlagi tega izračuna lahko le omejen pomen. Posledično prihodnjih napovedi razmerja med cenami ruskega uvoza in cenami domačih podobnih izdelkov na tej podlagi ni bilo mogoče izvesti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(278)

Isti ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da odbitek protidampinške dajatve pri izračunih nelojalnega nižanja prodajnih cen za osnovni izdelek ni upravičen, kadar ceno določata ponudba in povpraševanje, pri tem pa ni pojasnil, zakaj tako meni.

(279)

Za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, opisan v oddelku 4.3.3, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 181, so bile ruske izvozne cene v Unijo s cenami proizvajalcev Unije primerjane z uporabo dveh metod – ene, pri kateri so se veljavne protidampinške dajatve upoštevale, in ene, pri kateri se niso. Za izračun potencialnega nelojalnega nižanja prodajnih cen (brez ukrepov), opisan v uvodni izjavi 294, primerjava ruskih izvoznih cen za tretje države s cenami proizvajalcev Unije ni vključevala protidampinških dajatev, saj je bil del v prihodnost usmerjene analize. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(280)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da se je Komisija oprla na netočne in hipotetične izračune pri trditvi, da bi ruski uvoz vstopil na trg Unije po škodljivih ravneh cen:

(i)

Komisija bi morala zagotoviti tudi, da se je cena ruskega amonijevega nitrata primerjala s ceno proizvajalcev Unije na isti ravni trgovine, zato uvozne cene, obravnavane za namene nelojalnega nižanja prodajnih cen, ni mogoče prilagoditi niti za PSA-stroške in dobiček povezanih trgovalnih subjektov niti za stroške kredita;

(ii)

poštena primerjava cen za namene nelojalnega nižanja prodajnih cen je zahtevala prilagoditve za razlike med amonijevim nitratom v obliki kristalov in granul;

(iii)

verjetna raven cen ruskega uvoza se ne bi smela primerjati z dejansko prodajno ceno industrije Unije, saj je bila umetno napihnjena zaradi neobstoja konkurence, ki so jo povzročile tržne ovire;

(iv)

izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen bi moral temeljiti izključno na prodaji stabiliziranega amonijevega nitrata družbe Uralchem v Unijo;

(v)

pri oceni verjetnih ravni cen uvoza iz Rusije, kot je navedeno v uvodni izjavi 294, izključitev uvoza, ki je presegal dva milijona ton, ni bila utemeljena;

(vi)

Komisija ne bi smela uporabljati popravkov za prodajo EU, če bi se ugotovilo, da prodaja v EU ni reprezentativna. Poleg tega Komisija pri uporabi takih popravkov EU teh ni pravilno izračunala, zlasti v zvezi s stroški, povezanimi s prevozom do meje EU.

(281)

V zvezi z izračunom nelojalnega nižanja prodajnih cen z uporabo dejanskega ruskega izvoza na trg Unije je Komisija poudarila, da njena odločitev o podaljšanju veljavnih ukrepov ni odvisna od nelojalnega nižanja prodajnih cen, ugotovljenega v OPP. Prvič, Komisija je ugotovila, da industrija Unije v OPP ni utrpela škode. Drugič, kot je priznalo več strani, je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom temeljilo na omejenih količinah uvoza, za katere je bilo ugotovljeno, da niso reprezentativne. Zato ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OPP ni imela velikega pomena za položaj industrije Unije v OPP.

(282)

V zvezi z izračunom nelojalnega nižanja prodajnih cen iz uvodne izjave 294 je bil namen tega izračuna oceniti morebitno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v prihodnosti, če bi ukrepi prenehali veljati. Zato so se ta potencialna raven nelojalnega nižanja prodajnih cen in konstruirane cene CIF (na podlagi izvoznih cen za tretje trge) uporabljali le kot približek. Šlo naj bi za ukrep, ki je bil izveden za določitev verjetne uvozne cene. Ob upoštevanju navedenega, kar zadeva točko (i), ki je povzeta v uvodni izjavi 280, prilagoditve, ki jih izpodbijajo zainteresirane strani, ne bi bistveno vplivale na ugotovitev, da bi brez protidampinških ukrepov ruski uvoz verjetno vstopil na trg Unije po dampinških cenah in bi še vedno znatno nelojalno nižal prodajne cene proizvajalcev Unije (92).

(283)

Točke (ii), (iii) in (iv), povzete v uvodni izjavi 280, so bile obravnavane v uvodnih izjavah 183, 244 oziroma 73. V zvezi s točko (v) Komisija ni izključila uvoza nad dvema milijonoma ton. Informacije iz uvodne izjave 294 in s tem povezana sprotna opomba dejansko pomenijo, da je Komisija proučila izvoz vzorčenih ruskih proizvajalcev izvoznikov v vse namembne kraje, ko je izvoz v OPP presegel dva milijona ton. V zvezi s točko (vi) je Komisija uporabila samo nekatere stroške, povezane s prevozom, ki so ostali veljavni ne glede na reprezentativnost obsega prodaje in cen v EU. Te trditve so bile zato zavrnjene. Zaradi zaupnosti so bile podrobnosti o domnevnih napačnih izračunih v zvezi s prevoznimi stroški družbi predložene v ločenem odgovoru. Komisija se je delno strinjala s trditvami družbe v zvezi z izračuni. Vendar iz tega izhajajoča sprememba na ravni CIF za manj kot 1 % na ravni države ni bistveno vplivala na ugotovitve Komisije glede nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(284)

Na podlagi argumentov zainteresiranih strani, da Komisija ni ustrezno razkrila metode za izračun vrednosti CIF za vzorčene proizvajalce izvoznike, je Komisija 30. septembra in 21. oktobra 2020 z dodatnima razkritjema ustrezno obravnavala to trditev.

5.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

(285)

Komisija je v uvodni izjavi 214 ugotovila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je Komisija nadalje proučila verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Rusije, v primeru razveljavitve ukrepov.

(286)

Za ugotovitev verjetnosti ponovitve škode v primeru razveljavitve ukrepov so bili analizirani naslednji elementi: (a) proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Rusiji, (b) verjetne ravni cen uvoza iz Rusije, če ne bi bilo protidampinških ukrepov, in (c) privlačnost trga Unije.

(287)

Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Rusiji

(288)

Proizvodna zmogljivost v Rusiji je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom znašala več kot 10,5 milijona ton, z ocenjeno neizkoriščeno zmogljivostjo 440 000 ton. Ta neizkoriščena zmogljivost v Rusiji bi znašala 6 % potrošnje Unije. Če pa bi se neizkoriščena zmogljivost v celoti usmerila na trg Unije, bi se lahko še vedno izvažal velik obseg, ki bi posebej močno vplival na nekatere države članice, ki mejijo na Rusijo.

(289)

Glede na časovni načrt za razvoj proizvodnje mineralnih gnojil za obdobje do leta 2025, ki ga je sprejela ruska vlada (93), naj bi se proizvodnja dušikovih gnojil (amonijev nitrat je med najpomembnejšimi) povečala (94), pri čemer naj bi se povečal delež izvoza v obsegu proizvodnje, ki naj bi leta 2025 dosegel 65 %. To kaže, da večji del ruske industrije dušikovih gnojil temelji na izvozu.

(290)

Združenje RFPA je trdilo, da časovni načrt ni namenjen spodbujanju izvoza amonijevega nitrata v Unijo.

(291)

Časovni načrt predvideva povečanje proizvodnje dušikovih gnojil na 11,7 milijona ton v letu 2020 in 12,3 milijona ton v letu 2025. Delež izvoza dušikovih gnojil naj bi se leta 2020 povečal na 65 %, kar kaže, da večji del ruske industrije dušikovih gnojil temelji na izvozu. Ugotavlja tudi, da povpraševanje po mineralnih gnojilih (amonijev nitrat je med najpomembnejšimi) ne bo preseglo 4–5 milijonov ton (izračunano kot 100-odstotni delež aktivne snovi) in ne bo preseglo 40-odstotne obremenitve obstoječe zmogljivosti. Razvoj ruskega trga mineralnih gnojil do leta 2025 bosta omejevala nizka raven dejanskega povpraševanja kmetijskih proizvajalcev in neobstoj kulture uporabe mineralnih gnojil. Kot je obravnavano v uvodni izjavi 296, je trg Unije privlačen za ruske proizvajalce izvoznike. Ob upoštevanju navedenega in zgoraj obravnavanih podatkov se lahko povečanja, obravnavana skupaj z navedenimi podatki, tudi če časovni načrt ni izrecno usmerjen na Unijo, potencialno izvozijo na trge tretjih držav, tudi na trg Unije, zlasti če bi bili ukrepi odpravljeni.

(292)

Ta trditev je bila zato zavrnjena.

5.1   Verjetne ravni cen uvoza iz Rusije ob neobstoju protidampinških ukrepov

(293)

V uvodni izjavi 169 je bilo ugotovljena, da bi ruski proizvajalci izvozniki v primeru izteka veljavnosti ukrepov verjetno v Unijo izvažali velike količine amonijevega nitrata in da bi se ta izvoz verjetno izvajal po dampinških cenah.

(294)

Da bi se upoštevala raven cene ruskega amonijevega nitrata brez ukrepov, je bil izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, katerega namen je oceniti potencialno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v prihodnosti, če bi ukrepi prenehali veljati, narejen z uporabo cen sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za tretje države (95), pri čemer je bilo ugotovljeno znatno nelojalno nižanje prodajnih cen v višini 24,0 %. Na teh ravneh cen bi se uvoz amonijevega nitrata iz Rusije v kratkem času močno povečal.

(295)

Komisija je ob upoštevanju teh elementov ugotovila, da je v primeru izteka ukrepov verjetno, da bi ruski uvoz vstopil na trg Unije po dampinških cenah in bi nelojalno nižal cene proizvajalcev Unije ter tako izvajal znaten cenovni pritisk na proizvajalce Unije.

5.2   Privlačnost trga Unije

(296)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 118 in 137, je trg Unije privlačen zaradi velikosti in cen. Unija je največji trg amonijevega nitrata na svetu. Trg Unije ostaja privlačen z vidika cen (96). Ruski izvozniki imajo v Uniji dobro vzpostavljene distribucijske verige gnojil, ki logistično olajšujejo izvoz. Poleg tega bodo uvozne cene iz Rusije verjetno nelojalno zniževale cene industrije Unije na trgu EU, kar nadalje kaže, da je trg Unije privlačen za ruske proizvajalce.

(297)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 120, imajo države, kot so Ukrajina, Avstralija in Indija (97), uvedene ukrepe trgovinske zaščite za amonijev nitrat iz Rusije. Če bi sedanji ukrepi prenehali veljati, bi bil zaradi teh ukrepov trg Unije še privlačnejši za ruske proizvajalce, ki se srečujejo z večjimi težavami pri izvozu na druge trge tretjih držav.

5.3   Vpliv na industrijo Unije

(298)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 169, je verjetno, da bi ruski proizvajalci amonijevega nitrata v primeru izteka ukrepov v Unijo izvažali velike količine amonijevega nitrata po dampinških cenah. Poleg tega je mogoče razumno pričakovati, da bi bil zaradi privlačnosti trga Unije, kot je opisano v uvodni izjavi 296, v primeru razveljavitve ukrepov vsaj del neizkoriščene zmogljivosti v Rusiji preusmerjen na trg Unije. Ob upoštevanju verjetnega prihodnjega razvoja ruskih izvoznih cen, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 294, je verjetno, da bi cene ruskega uvoza znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(299)

V zvezi s tem bi v smislu obsega iztek ukrepov ruskim proizvajalcem izvoznikom zelo verjetno omogočil, da hitro pridobijo tržne deleže na trgu Unije. Industrija Unija bi se nato morala spopasti s takojšnjim zmanjšanjem obsega prodaje, tržnega deleža in zvišanjem fiksnih stroškov na enoto. Industrija amonijevega nitrata je dejansko kapitalsko intenzivna industrija, ki mora ohranjati določen obseg proizvodnje, da bi fiksni stroški ostali na vzdržnih ravneh. Zvišanje fiksnih stroškov zaradi zmanjšanja proizvodnje in prodaje bo negativno vplivalo na dobičkonosnost.

(300)

Poleg tega se pričakuje, kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 174, da se bo potrošnja amonijevega nitrata še zmanjšala. Industrija Unije zato konkurira ruskemu uvozu na vse manjšem trgu. Po drugi strani bo to zelo verjetno pritiskalo na zniževanje cen, kar bo negativno vplivalo na dobičkonosnost in finančni položaj industrije Unije. Hkrati industrija Unije ne bi mogla izvajati potrebnih naložb za izpolnjevanje zdravstvenih, varnostnih in okoljskih standardov EU.

(301)

Vsi ti dejavniki skupaj bi povzročili ponovitev škode.

(302)

Simulacija na podlagi scenarija, v katerem bi se morala industrija Unije prilagoditi ruski uvozni ceni (na ravni, ki trenutno velja za tretje države, vključno s carino in stroški po uvozu), pri čemer bi ohranila svoj obseg prodaje in bi imela enake stroške kot v OPP, je pokazala, da bi se dobičkonosnost industrije Unije spremenila v izgubo v višini [–25 do –29 %].

(303)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode.

5.4   Stališča zainteresiranih strani

(304)

Ruska federacija je trdila, da so proizvajalci Unije strogo nadzirali sektor amonijevega nitrata, saj imajo velik tržni delež, kar povečuje proizvodnjo in prodajo. Po navedbah Ruske federacije so bili proizvajalci Unije zato pripravljeni na odpravo dajatev za svoje ruske konkurente, kar potrjuje vse večji izvoz amonijevega nitrata iz Unije.

(305)

Preiskava je potrdila, da je tržni delež industrije Unije kljub zmanjšanju proizvodnje in obsega prodaje v celotnem obravnavanem obdobju presegal 90 %. Vendar to ne postavlja pod vprašaj ugotovitve Komisije, da bi povečanje dampinškega uvoza iz Rusije v primeru odprave ukrepov povzročilo znatno škodo industriji Unije. Preiskava je pokazala, da je trg amonijevega nitrata cenovno občutljiv. Zato bi povečanje dampinškega uvoza iz Rusije (če bi se ukrepi odpravili) povzročilo, da bi industrija Unije izgubila obseg prodaje in posledično obseg proizvodnje, ki je potreben za ohranitev fiksnih stroškov na konkurenčni ravni (fiksni stroški se bodo povišali, ker bodo porazdeljeni na manjši obseg proizvodnje, kar bo negativno vplivalo na dobičkonosnost). Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 298 do 302, bi se morala nato industrija Unije spopasti s takojšnjim zmanjšanjem obsega prodaje in tržnega deleža ter zvišanjem fiksnih stroškov na enoto. Raven dobičkonosnosti bi močno padla in pristala na negativni ravni. To je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, v kateri so morali proizvajalci Unije znižati svoje cene precej pod raven stroškov, da bi ohranili določeno raven prodaje in konkurirali ruskemu uvozu, ki je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije. To je povzročilo škodo industriji Unije, ki je vključevala zmanjšanje prodaje in tržnega deleža, najpomembnejša pa sta bila padec cen in dobičkov industrije Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(306)

Združenje RFPA je trdilo, da je bila privlačnost trga amonijevega nitrata Unije precenjena. EU v zvezi s tem ni imela nobenih dodatnih prednosti. Na primer stroški prevoza iz Rusije (Baltika) v Brazilijo, ZDA in Srednjo Ameriko so bili skoraj enaki stroškom prevoza v EU. Še več, zaradi varnostnih omejitev in zahteve v Združenem kraljestvu, da se amonijev nitrat prevaža samo na majhnih plovilih, so bili stroški prevoza v EU pogosto višji kot v Brazilijo.

(307)

Ugotovljeno je bilo, da je ta trditev vsebinsko napačna. Preiskava je pokazala, da so bili stroški prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v druge tretje države skoraj za 30 % višji od stroškov prevoza v Unijo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(308)

Združenje RFPA je v stališču nadalje trdilo, da je eden od največjih proizvajalcev Unije amonijev nitrat, kupljen v Rusiji, preprodajal v namembni kraj zunaj Unije. Po navedbah združenja RFPA je to dokaz, da so se proizvajalci Unije ukvarjali z dvojnim trgovanjem v škodo kmetov iz Unije. Protidampinški ukrepi naj ne bi povzročili rasti industrije Unije na svetovnih izvoznih trgih z uporabo prihodkov od povečane prodaje v Uniji za nakup domnevno dampinških izdelkov za nadaljnjo prodajo na svetovnem trgu.

(309)

Preiskava je pokazala, da so nadaljnjo prodajo amonijevega nitrata, kupljenega v Rusiji, na katero se sklicuje združenje RFPA, opravili subjekti zunaj Unije in subjekti Unije iz skupine, v katero spada proizvajalec Unije. Ta nadaljnja prodaja je bila opravljena v Latinski Ameriki. Kot je razvidno iz letnih poročil skupine, so prihodki, ki jih je ta skupina ustvarila (približno 75 % prihodkov od prodaje gnojil) v Latinski Ameriki, znašali manj kot 10 % vseh prihodkov skupine. Iz istih poročil skupine je razvidno, da se glavni prihodki skupine še vedno ustvarjajo v Evropi (več kot 30 %). Zato ta nadaljnja prodaja amonijevega nitrata, ki so ga družbe skupine kupile v Rusiji, temu proizvajalcu Unije ni mogla koristiti pri njegovi uspešnosti na svetovnih izvoznih trgih in ni bila v škodo kmetov Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(310)

Združenje RFPA je nato trdilo, da je bila ta nadaljnja prodaja dolgoročna zaveza, da bo družba delovala kot distributer ruskega amonijevega nitrata na izvoznih trgih zunaj Evropske unije, in je zato znatno zmanjšala tveganje preusmeritve izvoza po prenehanju veljavnosti protidampinških ukrepov. Ta dolgoročna zaveza je omejila količine ruskega amonijevega nitrata zunaj trga EU in bi jo bilo treba obravnavati kot dokaz, da v primeru izteka protidampinških ukrepov ni verjetnosti ponovitve škode.

(311)

Komisija je ugotovila, da ravnanje skupine, ki ji pripada proizvajalec Unije, ne odraža ravnanja ruskih proizvajalcev izvoznikov v primeru izteka protidampinških ukrepov, ker so ti neodvisni gospodarski subjekti. Na primer druge zmogljivosti tega ali drugih proizvajalcev izvoznikov bi se lahko v primeru izteka ukrepov (pre)usmerile v Unijo. Poleg tega bi se lahko ponovno pogajali o sporazumih, sklenjenih v okviru veljavnih protidampinških dajatev v Uniji, če bi se ti ukrepi iztekli in bi bil privlačen trg za ruske proizvajalce amonijevega nitrata dostopnejši. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(312)

Združenje RFPA je nadalje trdilo, da povečana potrošnja amonijevega nitrata na ruskem domačem trgu in obstoječe distribucijske mreže ruskih proizvajalcev amonijevega nitrata zunaj EU dokazujejo, da v primeru izteka protidampinških ukrepov ni verjetnosti ponovitve škode.

(313)

Analiza potrošnje amonijevega nitrata na ruskem domačem trgu v uvodnih izjavah 130 do 134 je pokazala, da povečanje ni zagotovljeno. Poleg tega obstoječe distribucijske mreže v drugih tretjih državah izvoznikom ne preprečujejo uporabe obstoječih ali vzpostavitve novih distribucijskih mrež na trgu Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(314)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da so bile proizvodne zmogljivosti v Rusiji v celoti izkoriščene. Zato ni bilo mogoče znatno povečati proizvodnje amonijevega nitrata in njegovega izvoza v EU. Povpraševanje po amonijevem nitratu se je po vsem svetu znatno povečalo in bi se še naprej povečevalo. Povpraševanje po gnojilih v regijah Latinske Amerike in azijsko-pacifiških regijah je pospešilo rast trga amonijevega nitrata zaradi širitve kmetijskih zemljišč v teh državah. Povpraševanje po amonijevem nitratu se je povečevalo tudi v Rusiji. Hkrati je bila rast povpraševanja na trgu v EU počasnejša v primerjavi z drugimi regijami. Zato se uvoz amonijevega nitrata iz Rusije v primeru izteka ukrepov ne bi znatno povečal.

(315)

Glede na velikost trga Unije, geografsko bližino, cene, ugotovljeno verjetno nelojalno nižanje prodajnih cen in dejstvo, da imajo nekateri ruski izvozniki dobro vzpostavljene distribucijske verige v Uniji, ki logistično olajšujejo izvoz, se je trg Unije štel za privlačen za ruske proizvajalce. Komisija je menila, da je predvidena potrošnja v zadevnih državah na ravni, ki bi omogočala zgolj delno absorpcijo neizkoriščene zmogljivosti ruskih proizvajalcev.

(316)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da so preiskave v Braziliji in drugih tretjih državah, ki so jih izvedli različni ruski proizvajalci izvozniki, pokazale privlačnost Brazilije in drugih tretjih držav v nasprotju z Unijo.

(317)

Komisija je ugotovila, da te naložbe potrjujejo pripravljenost ruskih proizvajalcev na izvoz v tretje države. Vendar so bile te naložbe izvedene, ko so se v Uniji izvajali ukrepi. Ne kažejo na to, da bi bili ti trgi v primeru končanja ukrepov privlačnejši od trga Unije.

(318)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je ukrep za uvoz amonijevega nitrata v EU vzpostavljen že več kot 25 let in da je bil tak položaj brez primere ter da ni bil v skladu z naravo protidampinških ukrepov.

(319)

Osnovna uredba ne določa najdaljšega roka za uporabo protidampinških ukrepov. V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija ugotovila, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve dampinga in škode. Zato je bila trditev teh strank zavrnjena.

(320)

Po razkritju je več zainteresiranih strani trdilo (98), da Komisija ni upoštevala dejanskega položaja proizvajalcev Unije na trgu Unije; to so bile namreč velike skupine z močnimi distribucijskimi mrežami, zaščitene z uvoznimi ovirami in trenutno sposobne zaračunavati premije za amonijev nitrat, ki so primerljive tistim na svetovnih trgih, vključno s črnomorskih območjem, baltskimi državami in Brazilijo. Trdile so, da je obstoječi protidampinški ukrep pomenil prevelik popravek, ker je industrija Unije ob uporabi le polovice svoje proizvodne zmogljivosti ustvarila več kot 8-odstotni ciljni dobiček industrije Unije in dosegla visoko donosnost naložb.

(321)

Prvič, dejstvo, da nekateri proizvajalci Unije pripadajo nekaterim velikim skupinam, ne pomeni nujno zmožnosti zaračunavanja cenovnih premij. Poleg tega v nasprotju s trditvami sam obstoj štirih velikih skupin in različnih manjših proizvajalcev sam po sebi ne pomeni, da so to oligopoli.

(322)

Drugič, ugotovljeno je bilo, da premija, ki so jo domnevno zaračunavale te zainteresirane strani, predstavlja razliko med promptnimi cenami amonijevega nitrata (tj. sklenjenimi prodajnimi transakcijami, ponudbami za prodajo in nakup) z različnimi dobavnimi pogoji v Franciji ter na črnomorskem območju, v baltskih državah, Braziliji in drugih regijah, kar pomeni, da osnova za primerjavo ni bila na isti ravni dobave, kot so jo predstavile te strani. To je še posebno pomembno, saj strani v svojih pripombah same priznavajo, da je prevoz amonijevega nitrata drag. Poleg tega na podlagi navedenih cen ni mogoče sprejeti nobenega sklepa, kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 199, saj so te cene vključevale cene ponudb za nakup in prodajo, ki niso bile nujno izbrane, nanašajo pa se samo na eno državo članico. Cene amonijevega nitrata se po Uniji razlikujejo, kar je skupina Acron implicitno priznala v pripombah, ponovljenih v uvodni izjavi 262, ko je trdila, da so cene Unije, ki jih je sporočila Komisija, prenizke in da zato gotovo izhajajo le iz Poljske in Litve. Tretjič, cene amonijevega nitrata proizvajalcev Unije v Uniji, kot so bile ugotovljene in opisane v uvodni izjavi 199, so bile 14–25 % nižje od promptnih cen amonijevega nitrata v Francij (99), kot so jih te zainteresirane strani navedle za obravnavano obdobje. Četrtič, kot je ponazorjeno v uvodni izjavi 244, so bile po prilagoditvi promptnih cen amonijevega nitrata na črnomorskem, baltskem in brazilskem območju cenam CIF meja EU (100) dejanske cene amonijevega nitrata v Uniji v letih 2016–2017 na isti ravni, leta 2018 in v OPP pa so bile višje za zgolj 9–15 EUR/tono. Zato se taka razlika med dejansko ceno amonijevega nitrata v Uniji in na drugih trgih ne more šteti za trajno in/ali znatno.

(323)

V zvezi z zgoraj navedeno 8-odstotno dobičkonosnostjo industrije Unije kot dokazu zaračunavanja premije Komisija ugotavlja, da ciljni dobiček ni dobiček, nad katerim nastopi cenovna premija, visoka donosnost naložb pa ni dokaz cenovne premije. Nadalje je dobičkonosnost vzorčenih ruskih proizvajalcev izvoznikov veliko večja od dobičkonosnosti industrije Unije. Po logiki tega argumenta bi bili dejansko ruski proizvajalci izvozniki tisti, ki bi zaračunavali znatno cenovno premijo na domačem in izvoznih trgih, ne pa industrija Unije. V zvezi z izkoriščenostjo zmogljivosti, kot je bila ugotovljena v prejšnjih preiskavah v zvezi z amonijevim nitratom, je nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti za zadevni izdelek manj pomemben kazalnik splošnega gospodarskega položaja industrije. Razlog za to je, da se lahko tekoči amonijev nitrat (vmesni izdelek) uporabi za proizvodnjo trdnega amonijevega nitrata, pa tudi drugih izdelkov nižje v prodajni verigi. Statistična izkrivljanja so lahko tako posledica obstoja večnamenskih obratov, ki lahko prehajajo med proizvodnjo različnih gnojil. Zato je bila trditev teh strani zavrnjena.

(324)

Več zainteresiranih strani je (101) trdilo, da Komisija ni bila dosledna, ko je trdila, da konkurenčni odnosi v tretjih državah ne bi bili pomembni za ugotavljanje verjetnosti ponovitve škode, saj so se ruske izvozne cene za tretje države štele za ustrezne za ugotovitev verjetnosti ponovitve dampinga in določitev verjetnih ravni cen uvoza iz Rusije ob neobstoju protidampinških ukrepov. Poleg tega so zainteresirane strani trdile, da podatki o izvozu, ki jih je uporabila Komisija, niso bili podprti s podatki Eurostata za oznaki KN 310230 90 in 310240 90. Trdile so, da Kitajska ni bila izvozna namembna država za amonijev nitrat proizvajalcev Unije in da so bile izvozne prodajne cene franko na ladijski krov (FOB) nižje od povprečne prodajne cene franko tovarna v Uniji.

(325)

V zvezi s ponovitvijo škode se preiskava Komisije nanaša na razmere na trgu Unije. Industrija Unije deluje predvsem na svojem lokalnem trgu, ki je njena glavna dejavnost. Dejstvo, da lahko ruski proizvajalci izvozniki in industrija Unije konkurirajo na trgih drugih tretjih držav z drugačnimi značilnostmi trga, se ne nanaša neposredno na zadevno analizo. Kot je priznano v uvodni izjavi 174, se trg Unije v smislu potrošnje amonijevega nitrata krči, kar morda, kot dejansko trdijo proizvajalci izvozniki, na drugih trgih ne drži. Nasprotno, analiza verjetnosti ponovitve dampinga vključuje analizo dejavnikov, kot so obnašanje proizvajalcev izvoznikov in oblikovanje cen v tretji državi ter njihove spodbude za preusmeritev izvoza v Unijo.

(326)

Nadalje, tudi v primeru določene interakcije med industrijo Unije in proizvajalci izvozniki na tretjih trgih tega ni mogoče obravnavati kot dokaz sposobnosti industrije Unije, da konkurira ruskim proizvajalcem izvoznikom na tretjih trgih, kaj šele na trgu Unije. Prvič, industrija Unije in ruski proizvajalci izvozniki se osredotočajo na različne izvozne trge. Glavne namembne države pri izvozu industrije Unije so Kitajska, Ukrajina, Brazilija, Srbija in Avstralija. Kot je navedeno v uvodni izjavi 120, sta Ukrajina in Avstralija dejansko zaprti za ruski izvoz. Edina resnična interakcija s prodajo industrije Unije poteka v Braziliji. Vendar pa tudi v skladu s statističnimi podatki o izvozu (102) obseg izvoza industrije Unije predstavlja le približno 4 % obsega izvoza ruskih proizvajalcev izvoznikov. Še pomembneje je, da je jasno, da industrija Unije ne bi mogla prenesti nelojalne konkurence ruskih proizvajalcev izvoznikov na trgu Unije, saj je, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 169, verjetno, da bi ruski proizvajalci amonijevega nitrata v Unijo izvažali velike količine amonijevega nitrata po dampinških cenah, če ne bi bilo ukrepov EU.

(327)

V zvezi s trditvijo zainteresiranih strani, da podatki Eurostata ne potrjujejo ugotovitev Komisije v zvezi z namembnimi kraji in cenami, je Komisija opozorila, da so zainteresirane strani upoštevale samo dve oznaki KN, povezani z izdelkom, ki se pregleduje. Tako so pregledale le delček zadevnega izvoza Unije. Poleg tega je pri dobavi v namembni kraj izvoza pravilna podlaga za primerjavo izvoznih cen s cenami franko tovarna ustrezna cena CIF in ne cena pri dobavi FOB, ker bi bilo treba cene primerjati na istih točkah dobave.

(328)

Nazadnje, dobiček ruskih proizvajalcev izvozniki je bil velik (dobičkonosnost je bila 24–50-odsotna), njihove povprečne prodajne cene za trge tretjih držav pa so v OPP znašale 133 EUR/tono. Tudi pri stroških prevoza in zavarovanja v Unijo (103) bi bila povprečna cena CIF meja Unije ruskih proizvajalcev izvoznikov nižja (104) od cene industrije Unije na pragu dobička. Posledično bi ruski proizvajalci izvozniki na trgu Unije ustvarjali dobiček, medtem ko bi industrija Unije zgolj pokrivala svoje stroške. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(329)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da ruski uvoz verjetno ne bo imel škodljivega vpliva na proizvajalce Unije, ker:

(i)

ni bilo dokazov, da bi ruski uvoz „hitro pridobil tržne deleže“ na trgu Unije, če bi bili protidampinški ukrepi odpravljeni. Nasprotno, industrija Unije je dokazala, da je kljub vzporedni prisotnosti ruskega uvoza na teh trgih tretjih držav sposobna povečati svojo prisotnost na njih;

(ii)

ruski uvoz je lahko povečal svoj tržni delež do 6 % potrošnje Unije, kar ni bilo dovolj, da bi povzročilo „takojšnje zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža ter povišanje fiksnih stroškov na enoto, kar bo negativno vplivalo na dobičkonosnost“;

(iii)

vsaka izguba tržnega deleža na domačem trgu Unije bi se nadomestila z večjim izvozom na trge tretjih držav, kar pomeni, da bi fiksni stroški na enoto pri proizvajalcih Unije ostali stabilni;

(iv)

nobena morebitna težava, ki bi jo industrija Unije doživela zaradi krčenja trga, ne bi izpolnjevala pogojev za škodo, ki jo je povzročil ruski uvoz;

(v)

da bi pravilno razumeli izračune, opravljene v simulaciji dobička/izgube industrije Unije, da bi se ujemali z domnevnimi ruskimi uvoznimi cenami brez protidampinških ukrepov, bi bila potrebna dodatna razkritja, je očitno osnovana na netočni metodologiji.

(330)

Prvič, kot je navedeno v uvodnih izjavah 325 in 326, se uspešnost izvoza industrije Unije ne more uporabiti kot kazalnik sposobnosti industrije Unije, da konkurira ruskim proizvajalcem izvoznikom. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 296 in 297 ter 340 in 341, je trg Unije za ruske proizvajalce izvoznike privlačen z vidika cene in bližine.

(331)

Drugič, povečanje obsega ruskega uvoza po ravneh cen, ocenjenih v preiskavi, bi zadostovalo za takojšnje zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža ter povišanje fiksnih stroškov na enoto industrije Unije, kar bi imelo naslednji negativni učinek na dobičkonosnost, kot je dokazano v uvodni izjavi 302.

(332)

Tretjič, v zvezi s ponovitvijo škode se preiskava nanaša na razmere na trgu Unije. Komisija ne vidi razloga, zakaj bi bilo treba škodo, povzročeno industriji na trgu Unije, ublažiti z domnevnimi dobički drugje. Dejstvo, da obstajajo trgi tretjih držav, na katere lahko industrija Unije (ponovno) usmeri svojo prodajo, ni neposredno povezano z analizo ponovitve škode.

(333)

Četrtič, Komisija ni ugotovila znatne škode industriji Unije.

(334)

Petič, simulacija, opisana v uvodni izjavi 302, je bila vključena v spis zadeve, ki je dostopen vsem zainteresiranim stranem (105). Podatki vzorčenih proizvajalcev Unije v tej simulaciji so bili navedeni v razponih, da se ne bi razkrile informacije, specifične za vzorec, ki so se štele za zaupne (lahko bi razkrile posebne informacije za vzorec med vzorčenimi proizvajalci Unije in pomenile komercialno prednost zanje ali za druge zainteresirane strani). Zaradi navedbe vrednosti v razponih simulacija v spisu ne izgubi pomena niti proizvajalcem izvoznikom ne odvzema pravice do obrambe, saj obe vrednosti od enega konca uporabljenih razponov do drugega dokazujeta, da bi industrija Unije na uporabljeni ravni cene ustvarjala velike izgube. Poleg tega je bilo v simulaciji predpostavljeno, da bi se morala povprečna prodajna cena industrije Unije znižati na raven ruske uvozne cene, opaženo v tretjih državah. Nato so drugi parametri simulacije, in sicer obseg prodaje in stroški vzorčenih proizvajalcev Unije, temeljili na preverjenih podatkih vzorčenih proizvajalcev Unije. Opozoriti je treba, da so bili pri simulaciji upoštevani stroški proizvajalcev Unije za obseg prodaje v Uniji in ne stroški proizvedene količine. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(335)

Iste zainteresirane strani so trdile, da je Komisija napačno ocenila morebitni vpliv ruskega uvoza na položaj industrije Unije. Zlasti ni upoštevala ugodnih tržnih razmer, v katerih bodo proizvajalci Unije poslovali v naslednjih petih letih zaradi znižanja stroškov plina v Uniji. Trdile so, da bi bilo treba pri v prihodnost usmerjeni analizi verjetnosti škode upoštevati take nižje stroške in njihov vpliv na zmožnost proizvajalcev Unije, da učinkovito konkurirajo ruskim proizvajalcem brez protidampinških ukrepov.

(336)

Na podlagi napovedi glede cen plina, ki jo je objavila Svetovna banka (106), bo cena plina v Evropi raven iz leta 2016, tj. začetka obravnavanega obdobja, dosegla leta 2023. Stroški proizvodnje proizvajalcev Unije bi morali slediti enakemu trendu, saj so povezani (uvodna izjava 200). Na podlagi teh predpostavk bi stroški proizvajalcev Unije takrat tako kot leta 2016 znašali približno 174 EUR/tono. Ob predpostavki, da bodo ruske izvozne cene za tretjo državo ostale na enaki ravni kot v OPP (saj regulirana cena plina v Rusiji ostaja stabilna (107)), bi bile te cene še vedno nižje od proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije (tj. manj kot 174 EUR/tono). Na tej podlagi je verjetno, da bi ruski izvoz v Unijo še vedno izvajal močen cenovni pritisk na industrijo Unije. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(337)

Iste zainteresirane strani so trdile, da odprava protidampinških ukrepov industriji Unije ne bi odvzela celotne zaščite, saj bi še naprej uživala največje tarifne ugodnosti (108).

(338)

Cilj protidampinškega ukrepa je ponovna vzpostavitev pravične konkurence na trgu Unije. Obstoječe konvencionalne carinske dajatve ne služijo temu namenu in zato ne morejo biti razlog, zakaj protidampinški ukrepi ne bi bili ohranjeni/uvedeni za uvoz po nepoštenih cenah. Trditev strani se zavrne.

(339)

Iste zainteresirane strani so trdile, da je privlačnost trga Unije precenjena:

(i)

ruski proizvajalci izvozniki bi v Unijo izvažali po enaki ceni, po kateri izvažajo v druge tretje države, kar naj bi priznala tudi Komisija;

(ii)

na podlagi enega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v Rusiji so stroški prevoza na trge tretjih držav (kot so Brazilija, Združene države in Srednja Amerika) skoraj enaki stroškom prevoza v Unijo.

(340)

Prvič, da bi Komisija upoštevala verjetno raven cen amonijevega nitrata ruskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo brez ukrepov, je ocenila morebitno raven nelojalnega nižanja prodajnih cen brez ukrepov, pri čemer je uporabila dejanske cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za tretje države (uvodna izjava 294). Ugotovitev, da bi ruski proizvajalci izvozniki verjetno preusmerili svoj izvoz na trg Unije, izhaja iz tega, da so prevladujoče cene amonijevega nitrata v Uniji višje od ruskih izvoznih cen na trgih tretjih držav, kar ustvarja ekonomsko spodbudo. Ta preiskava je pokazala, da cena franko tovarna v Uniji znaša približno 219 EUR/tono (uvodna izjava 200), kar znatno presega povprečno izvozno ceno franko tovarna v višini 133 EUR/tono vseh treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v tretje države (uvodna izjava 81). Zato za ruske proizvajalce izvoznike obstaja ekonomska spodbuda, da prodajajo v Unijo namesto na trge tretjih držav. Zlasti ob upoštevanju dejstva, da na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih ruskih proizvajalcev izvoznikov v okviru obstoječih protidampinških ukrepov ti proizvajalci že pokrivajo stroške prodaje v Unijo in pri prodaji dosegajo dobiček. To pomeni, da bi s prodajo po še višji ceni v Unijo dosegli še večji dobiček.

(341)

Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi 307, je bilo na podlagi prevoznih stroškov vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ugotovljeno, da so bili stroški prevoza v tretje države skoraj 30 % višji kot stroški prevoza v Unijo. Ta trditev, ki jo je podal en ruski proizvajalec izvoznik, je bila zato zavrnjena.

(342)

En ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da je bilo ravnanje Komisije samo po sebi protislovno in da analiza vzročne zveze ni bila utemeljena. Po eni strani je Komisija sklenila, da analiza vzročnosti ni potrebna, po drugi strani pa je ugotovila, da je škodo povzročil ruski uvoz.

(343)

Ta trditev je temeljila na napačnem razumevanju ocene, ki jo je Komisija izvedla v tej zadevi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 216, je Komisija ugotovila, da industrija Unije ni utrpela znatne škode. Zato analiza vzročne zveze ni bila utemeljena in tudi ni bila izvedena. Vendar je Komisija v poznejši analizi verjetnosti ponovitve škode ugotovila, da bi se znatna škoda verjetno ponovila, če bi obstoječi protidampinški ukrepi proti uvozu iz Rusije prenehali veljati. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(344)

Isti ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da so tretje države zanje privlačne in da povpraševanje na navedenih trgih narašča. Pojasnil je, kako sta domači in ukrajinski trg (ki je po navedbah proizvajalca izvoznika predstavljal 7 % svetovne potrošnje amonijevega nitrata) v zadevni sezoni za prodajo v Uniji uporabila vse svoje zmogljivosti. Poleg tega je pojasnil, kako je okrepil svoje izvozne zmogljivosti v regije, ki niso članice Unije. Druge zainteresirane strani so trdile, da je bil trg Unije zgolj eden od številnih trgov, na katere so ruski proizvajalci izvozniki lahko izvažali. Niso imeli nobene posebne spodbude za preusmeritev izvoza v Unijo in kršitev obstoječih dolgoročnih pogodb, če bi se protidampinški ukrepi končali;

(345)

Komisija je opozorila, da ni zanikala, da bi bili trgi tretjih držav lahko privlačni za ruske proizvajalce izvoznike v primerjavi s trgom Unije ob veljavnih protidampinških ukrepih za uvoz iz Rusije. Vendar bi bil trg Unije v primeru prenehanja veljavnosti teh ukrepov privlačen za ruske proizvajalce izvoznike z vidika cene in bližine, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 296 in 297 ter 340 in 341. Cene na trgu Unije so veliko višje in zato bolj dobičkonosne od cen na domačem trgu in trgih drugih tretjih držav. O pogodbenih obveznostih gospodarskih subjektov se je zaradi dobička mogoče ponovno pogajati. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 143, ukrajinski trg ostaja zaprt za ruski izvoz amonijevega nitrata. Nazadnje, medtem ko v Uniji še naprej veljajo protidampinški ukrepi, v zvezi s krepitvijo zmogljivosti na trgih tretjih držav to le dokazuje, da je izvoz pomemben za ruske proizvajalce izvoznike. Ni v nasprotju z dejstvom, da so cene v Uniji, kot je navedeno v uvodni izjavi 340, veliko privlačnejše kot na navedenih trgih in da so, kot je navedeno v uvodni izjavi 341, stroški prevoza v Unijo nižji od stroškov do navedenih drugih namembnih držav. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

6.   INTERES UNIJE

(346)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov proti Rusiji v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(347)

Vse zainteresirane strani so imele v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe možnost, da izrazijo svoja stališča.

(348)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije. Opozoriti je treba, da se v prvotnih preiskavah za sprejetje ukrepov ni štelo, da je v nasprotju z interesi Unije.

6.1   Interes industrije Unije

(349)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 213, so ukrepi industriji Unije omogočili ohranitev pozitivnega mikroekonomskega položaja. Hkrati je bilo v uvodnih izjavah 298 do 303 ugotovljeno tudi, da bi se položaj industrije Unije v primeru izteka protidampinških ukrepov proti Rusiji verjetno poslabšal. Preiskava je dejansko pokazala, da bi nadaljevanje ukrepov najverjetneje zagotovilo trenutni gospodarski položaj industrije Unije. Industrija Unije bi lahko izvajala in nadaljevala tekoče naložbe, zlasti tiste, povezane z zdravstvenimi, varnostnimi in okoljskimi standardi EU.

(350)

Prenehanje veljavnosti ukrepov bi nedvomno povzročilo hitro poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije. Ob upoštevanju dejstva, da amonijev nitrat ni edini izdelek v portfelju dušikovih gnojil, je pa sestavni del splošnega profila integrirane proizvodnje, bi ponavljajoča se škoda zaradi proizvodnje amonijevega nitrata takoj vplivala na vse proizvodne linije v zgornjem delu verige (amoniak, dušikova kislina) in spodnjem delu verige (mešanica sečnine in amonijevega nitrata) ter povezane proizvodne linije (kalcijev amonijev nitrat, A5, sečnina). Zato bi imela dejavnost z amonijevim nitratom neposreden negativen učinek na celotno dejavnost v zvezi z dušikovimi gnojili.

(351)

Nadaljevanje ukrepov proti Rusiji bi zato koristilo industriji Unije.

6.2   Interes uvoznikov/trgovcev

(352)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, v sedanji preiskavi ni sodeloval ali se javil noben uvoznik. Zato ni bilo znakov, da ugotovitve iz zadnje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa (109) niso več veljavne in da bi ohranitev ukrepov negativno vplivala na uvoznike, pri čemer bi negativni učinki prevladali nad pozitivnim učinkom ukrepov.

6.3   Interes uporabnikov

6.3.1   Splošne opombe

(353)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 49, sta na vprašalnik odgovorila dva uporabnika (kmeta). Več združenj uporabnikov (kmetov) je nasprotovalo nadaljevanju ukrepov z utemeljitvijo, da ti ustvarjajo „tržno premijo“ za amonijev nitrat (in kalcijev amonijev nitrat), s katerim se trguje v Uniji, v primerjavi z drugimi trgi in da je treba nujno zmanjšati breme stroškov, ki jih nosijo kmetje. V svoji trditvi so predvidevala, da je „tržna premija“, ustvarjena s protidampinškimi in carinskimi dajatvami, v celoti prenesena na ceno gnojila.

(354)

Analiza interesa uporabnikov je temeljila na podatkih Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: GD AGRI) in dveh vprašalnikih francoskih kmetov (katerih podatki so občutljivi in so zato, kadar se uporabljajo v spodnji analizi, prikazani v razponih).

(355)

Analiza interesa Unije v bistvu zajema dva vidika: (i) strošek za amonijev nitrat v stroških kmetije, (ii) učinek ukrepov na stroške kmetije v obravnavanem obdobju.

6.3.2   Reprezentativnost stroškov za amonijev nitrat v stroških kmetov

(356)

Združenja uporabnikov so trdila, da: (i) bi bilo treba vpliv trgovinskih ovir na kmetijsko gospodarstvo oceniti na kmetijah, ki se ukvarjajo s poljščinami, natančneje na kmetijah, specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, in ne v celotnem kmetijskem sektorju; (ii) kmetije, specializirane za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, najpogosteje uporabljajo gnojila in so zato dejanske uporabnice amonijevega nitrata; (iii) so tudi največji uporabniki dušikovih gnojil v Uniji (110). Te kmetije predstavljajo približno 35 % vseh kmetij v Uniji (111).

6.3.2.1   Stroški za amonijev nitrat v stroških kmetij, specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin

(357)

Vpliv gnojil kot celote in zlasti amonijevega nitrata na stroške kmetov je bil ocenjen na podlagi podatkov, ki sta jih predložila francoska kmeta, ki sta izpolnila vprašalnik. Ta analiza je pokazala, da so gnojila (kot celota), ki se uporabljajo na teh francoskih kmetijah, predstavljala približno [36–45 %] posebnih stroškov rastlinske pridelave (112) in približno [16–21 %] skupnih stroškov kmetije (113) v zadnjem razpoložljivem proračunskem letu (114). Glede na to, da so stroški za amonijev nitrat predstavljali približno [39–44 %] stroškov za vsa gnojila, uporabljenih na teh francoskih kmetijah (115), so stroški za amonijev nitrat predstavljali približno [15–20 %] posebnih stroškov rastlinske pridelave in do [3–5 %] skupnih stroškov kmetije v istem obdobju.

(358)

Te informacije so bile navzkrižno preverjene s podatki o kmetijskih gospodarstvih za kmetije, specializirane za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, v Franciji, ki jih je pridobil GD za kmetijstvo in razvoj podeželja. Ta analiza je potrdila, da gnojila (kot celota), ki se uporabljajo na teh francoskih kmetijah, specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, dejansko predstavljajo približno 42 % posebnih stroškov rastlinske pridelave in približno 14 % skupnih stroškov kmetije v zadnjem razpoložljivem proračunskem letu (116). Ob predpostavki, da so stroški za amonijev nitrat predstavljali približno [39–44 %] stroškov za vsa gnojila, so stroški za amonijev nitrat v Franciji predstavljali približno 17 % posebnih stroškov rastlinske pridelave in največ 5,8 % skupnih stroškov kmetije v istem obdobju.

(359)

V celotni EU so na podlagi podatkov GD za kmetijstvo in razvoj podeželja gnojila, ki se uporabljajo na kmetijah, specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, v EU dejansko predstavljala približno 43 % posebnih stroškov rastlinske pridelave in približno 13 % skupnih stroškov kmetije v zadnjem razpoložljivem proračunskem letu (117). Ponovno ob predpostavki, da so stroški za amonijev nitrat predstavljali približno [39–44 %] stroškov za vsa porabljena gnojila, so stroški za amonijev nitrat predstavljali največ 18 % posebnih stroškov rastlinske pridelave in največ 5,6 % skupnih stroškov kmetij v EU, specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, v istem obdobju. To bi bil delež stroškov za amonijev nitrat v skupnih stroških kmetije, če bi kmetije v EU, specializirane za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, amonijev nitrat uporabljale tako intenzivno kot kmetije, specializirane za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, v Franciji, kar pa ne velja, kot so potrdila združenja uporabnikov (118).

(360)

Na splošno je treba opozoriti, da so se stroški gnojil kot delež stroškov kmetij v EU na kmetijah, specializiranih za proizvodnjo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, sčasoma stalno zniževali, na primer pri analizi zadnjega obdobja med letoma 2014 in 2018 so gnojila leta 2014 predstavljala 15 % skupnih stroškov rastlinske pridelave na kmetiji, medtem ko so se leta 2018 stroški znižali na 13 %. To dokazuje, da so drugi stroškovni elementi (kot so semena, plače, najemnina, plačane obresti (119)) kmetom v EU, specializiranim za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, ki so bili najintenzivnejši uporabniki amonijevega nitrata, predstavljali večje breme.

6.3.2.2   Stroški za amonijev nitrat v stroških vseh poljedelskih kmetij

(361)

Količina amonijevega nitrata, ki se uporablja kot gnojilo, je odvisna od vrste pridelkov poljedelskih kmetij, ne glede na to, ali je to žito (pšenica, ječmen, oves, rž, tritikala), oljna ogrščica, krompir, sladkorna pesa ali travinje. Številne kmetije v Uniji so odvisne od več pridelkov, stroški za amonijev nitrat za kmete pa se med državami razlikujejo. Zato je težko natančno oceniti stroške za amonijev nitrat za vse kmetije. Kljub temu pa je bil v celotnem kmetijskem sektorju v Uniji opažen trend zmanjševanja deleža stroškov gnojil v smislu vrednosti proizvodnje kmetijske industrije (120).

(362)

Poleg tega je Komisija na podlagi podatkov, ki jih je predložil GD za kmetijstvo in razvoj podeželja, ocenila, da gnojila, ki se uporabljajo na vseh poljedelskih kmetijah v EU, predstavljajo približno 30 % posebnih stroškov rastlinske pridelave in približno 9 % skupnih stroškov poljedelske kmetije v zadnjem razpoložljivem proračunskem letu (121).

(363)

Ob predpostavki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 357, da so stroški za amonijev nitrat predstavljali približno [39–44 %] stroškov vseh uporabljenih gnojil, bi lahko stroški za amonijev nitrat predstavljali največ 3,7 % skupnih strokov kmetije za vse poljedelske kmetije v EU. Tudi to bi bil delež stroškov za amonijev nitrat v skupnih stroških kmetije, če bi vse poljedelske kmetije v EU amonijev nitrat uporabljale tako intenzivno kot kmetije, specializirane za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, v Franciji, kar pa ne velja, kot so potrdila združenja uporabnikov (122).

(364)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da so bili stroški za amonijev nitrat v stroških kmetij, specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, in vseh poljedelskih kmetij v Uniji nižji od 5,6 % oziroma 3,7 %. Zato je lahko delež stroškov za amonijev nitrat v skupnih stroških bistveno pomemben samo, če obstaja jasna povezava med ceno za amonijev nitrat in neto maržo kmetije, ki se dodatno analizira.

6.3.3   Učinek protidampinške dajatve na stroške kmetov

(365)

V sedanji preiskavi sta združenji uporabnikov (123) trdili, da „učinek protidampinških dajatev na domače cene za amonijev nitrat dokazujejo izkušnje“. Vendar obseg prenosa dajatev na kmete ni bil enoten in je bil odvisen od številnih spremenljivk, zlasti od dejanske konkurence med različnimi viri (124). Za ponazoritev, z informacijami, ki so jih predložila sodelujoča združenja uporabnikov, ni bilo mogoče dokazati, da je znižana protidampinška dajatev (kot je bila ugotovljena tudi v zadnjem vmesnem pregledu (125)) vplivala na ceno amonijevega nitrata. Razlog je v tem, ker kmetje običajno kupujejo pri distributerjih, ki nanje morda prenesejo ali pa ne prenesejo ugodnosti. Zato v primeru izteka ukrepov ni dokazov, da bi imeli uporabniki korist od nižjih cen amonijevega nitrata.

(366)

Na podlagi raziskav GD za kmetijstvo in razvoj podeželja so prihodki kmetij odvisni od različnih dejavnikov in se lahko sčasoma znatno razlikujejo. Cikličnost in negotovosti so neločljivo povezane s kmetijstvom in njegovimi maržami. Na primer kmetije, specializirane za pridelavo živ, oljnic in beljakovinskih rastlin, so se leto za letom spopadale z največjim nihanjem prihodkov v obdobju 2007–2015; finančna kriza je ta sektor najbolj prizadela leta 2009, ko sta skoraj dva od treh kmetov (63 %), specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, izgubila več kot 30 % prihodkov (126). Isti vir je navedel, da velik delež kmetov z velikim padcem v prihodkih ne pomeni nujno, da je bila dosežena raven prihodkov še posebno nizka. Podatki o kmetijskih gospodarstvih (127) kažejo, da so se neto prihodki francoskih kmetij, specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, med letoma 2016 in 2018 povečali, medtem ko sta oba francoska kmeta, ki sta odgovorila na vprašalnik, poročala o izgubah v zadnjem proračunskem letu (128). Isti podatki o kmetijskih gospodarstvih kažejo, da so se neto prihodki kmetij v Uniji, specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, od leta 2016 do leta 2018 povečali za 67 % oziroma 34 %, kar je v nasprotju vsaj s podatki, ki sta jih za leto 2018 predložili združenji uporabnikov.

(367)

Ta preiskava je pokazala, da ni povezave med ceno amonijevega nitrata in neto maržo poljedelskih kmetij (129) (tj. povečanja prihodkov kmetov ni bilo mogoče povezati z znižanjem cen amonijevega nitrata in obratno).

(368)

Protidampinški ukrepi za uvoz izdelka, ki se pregleduje, veljajo več let brez nesorazmernih stroškov za kmete, ki bi lahko ogrozili njihove prihodke in posledično njihov obstoj. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 365, je bilo po zmanjšanju protidampinških ukrepov po zadnjem vmesnem pregledu dejansko ugotovljeno očitno dejstvo, da se ugodnosti niso prenesle na kmete. V vsakem primeru bi bili v njihovem interesu potreba po večkratnih in bližnjih virih dobave ter s tem sposobnost preživetja industrije gnojil v Uniji.

(369)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da nadaljevanje ukrepov ne bi imelo znatnega negativnega učinka na uporabnike in da zato ni bilo prepričljivih razlogov za sklep, da podaljšanje obstoječih ukrepov na splošno ni v interesu Unije.

6.4   Stališča zainteresiranih strani

(370)

Združenji uporabnikov (130) sta trdili, da trgovinska politika EU ni dosledna: kmetje Unije morajo kupiti svoj glavni vložek, tj. gnojila, na zaščitenem domačem trgu z znatno „tržno premijo“, medtem ko prodajajo žito na odprtem trgu, kjer so bile cene v zadnjih 20 letih enake svetovnim cenam.

(371)

Komisija je ugotovila, da je cilj protidampinškega ukrepa ponovna vzpostavitev poštene konkurence na trgu Unije. V vsakem primeru obravnava učinek ukrepov na kmete v okviru preskusa interesa Unije. Zato v politikah, ki jih uporablja Komisija, ni protislovij. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(372)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da lahko visoki stroški gnojil povzročijo zmanjšanje prihodkov kmetov.

(373)

Komisija je ugotovila, da je analiza stroškov kmetij, opisanih v uvodnih izjavah 357 do 364, pokazala, da se za delež stroškov za amonijev nitrat ne more šteti, da škoduje prihodkom kmetij in njihovi konkurenčnosti na svetovnem trgu. Poleg tega je, kot je navedeno v uvodni izjavi 367, ta preiskava pokazala, da ni povezave med ceno amonijevega nitrata in neto maržo poljedelskih kmetij (tj. povečanja prihodkov kmetov ni bilo mogoče povezati z znižanjem cen amonijevega nitrata in obratno). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(374)

Isti sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da se kmetje Unije spopadajo s povečano konkurenco na svetovnih trgih. Proizvajalci primarnih kmetijskih proizvodov v EU so se spopadali z vse večjo konkurenco tujega izvoza. Poleg porasta uvoza so kmetijski pridelki EU izgubljali tržne deleže na izvoznih trgih.

(375)

Po ocenah DG za kmetijstvo in razvoj podeželja naj bi se trg EU za žita povečal (131), in sicer z nadaljnjimi menjavami med izdelki ter povečanim povpraševanjem po krmi in industrijski uporabi. Skupna proizvodnja žit v EU bi lahko do leta 2030 dosegla 319 milijonov ton. Večja konkurenca iz drugih glavnih proizvodnih regij, kot je Črno morje, bo verjetno pomenila zmerno povečanje izvoza EU. Svetovna trgovina s pšenico naj bi z okrepitvijo svetovnega povpraševanja še naprej rasla. Zaradi visoke produktivnosti zemljišč in bližine velikih uvoznih trgov naj bi EU ostala tretja glavna izvozna regija (ki bo do leta 2030 predstavljala 14 % tržnih deležev v svetovni trgovini s pšenico).

(376)

Združenji uporabnikov (132) sta trdili, da je treba nujno zmanjšati obseg stroškov, ki bremenijo kmete. Na dobičkonosnost kmetov je vplivalo več dejavnikov. Visoki stroški za amonijev nitrat bi nujno vplivali na strukturo stroškov kmetov in so bili eden od ključnih elementov, ki jih je bilo treba upoštevati pri določanju, kako bi bilo mogoče povečati dobičkonosnost kmetov. Višji kot so stroški kmetov, manj bi bili ti konkurenčni v primerjavi z uvozom in na izvoznih trgih. Irsko združenje kmetov (IFA) je nadalje navedlo, da so se prihodki irskih družinskih kmetij (133) še znižali zaradi naraščajočih stroškov.

(377)

Preiskava je pokazala, da amonijev nitrat predstavlja približno 17 % skupne potrošnje vseh gnojil, ki vsebujejo dušik (amonijev nitrat, kalcijev amonijev nitrat, sečnina, raztopina sečnine in amonijevega nitrata, NPK/NP/NK itd.), v Uniji (134). Še pomembneje je, da se amonijev nitrat uporablja v kombinaciji z drugimi dušikovimi gnojili (kot je sečnina). Vendar se amonijev nitrat zaradi višjih donosov v primerjavi z drugimi dušikovimi gnojili šteje za premijski izdelek in je zato dražji.

(378)

Nadalje, količina uporabljenega amonijevega nitrata je odvisna od pridelanega žita (pšenice, ječmena, ovsa, rži, tritikale), oljne ogrščice, krompirja, sladkorne pese ali travinja. Številne kmetije v Uniji so odvisne od več pridelkov. Poleg tega se stroški, ki jih imajo kmetje z amonijevim nitratom, med državami razlikujejo. Kot je pokazala analiza iz uvodnih izjav 357 do 367, se za delež stroškov za amonijev nitrat ne more šteti, da škoduje prihodkom kmetij in njihovi konkurenčnosti na svetovnem trgu. Kar je še pomembneje, kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 365, je bilo po zmanjšanju protidampinških ukrepov po zadnjem vmesnem pregledu ugotovljeno očitno dejstvo, da se ugodnost ni prenesla na kmete. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(379)

Združenji uporabnikov (135) sta prav tako trdili, da se je tržna premija za amonijev nitrat, „izkrivljanje zaradi zaščite trga zaradi kombinirane uporabe 6,5-odstotne stopnje dajatve za države z največjimi ugodnostmi in protidampinških ukrepov na ruski amonijev nitrat“, prenesla neposredno v dodatne stroške za kmete. V petih letih (predlagano obdobje morebitnega podaljšanja protidampinških ukrepov) bi to pomenilo skupne stroške v višini 2,5–3,5 milijarde EUR za kmete v Uniji (enako porazdeljeno med nakupe amonijevega nitrata in kalcijevega amonijevega nitrata).

(380)

Prvič, ugotovljeno je bilo, da so izračuni tržne premije napačni, kot je opisano v uvodni izjavi 235. Drugič, veljavni ukrepi ruskim družbam ne preprečujejo izvoza amonijevega nitrata v Unijo po pošteni ceni. Tretjič, veljavni ukrepi ruskim družbam (ali družbam drugih tretjih držav) prav tako ne preprečujejo proizvodnje in izvoza kalcijevega amonijevega nitrata na trg Unije. Četrtič, kot je navedeno v uvodni izjavi 365, ni bilo bistvenih dokazov, ki bi dokazovali, da je bila protidampinška dajatev na amonijev nitrat v celoti prenesena na ceno gnojila (amonijevega nitrata) in da so kmetje lahko imeli koristi. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da so bili zahtevani stroški protidampinških dajatev za kmete neutemeljeni.

(381)

Združenji uporabnikov (136) sta trdili tudi, da kratko nekajletno obdobje ni pomembno za nobeno gospodarsko oceno v kmetijstvu, saj je letna nestanovitnost glavnih dejavnikov prihodkov, tj. cen in spremenljivih stroškov, velika.

(382)

Ta preiskava je pokazala, da je krajše ali daljše obdobje kazalo na podoben, padajoč delež stroškov gnojil pri posebnih stroških rastlinske pridelave in skupnih stroških kmetije na kmetijah, specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, v Franciji in EU. Zato dolžina obdobja ni bila posebno pomembna za oceno deleža amonijevega nitrata v stroških kmetije.

(383)

Združenji uporabnikov sta nadalje trdili, da dolgoročna analiza kaže, da se prihodki družinskih kmetij zmanjšujejo ne glede na morebitna nihanja.

(384)

Kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 366, so prihodki kmetij na podlagi raziskav GD za kmetijstvo in razvoj podeželja odvisni od različnih dejavnikov in se lahko sčasoma znatno razlikujejo, na primer kmetije, specializirane za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, so se v obdobju 2007–2015 vsako leto spopadale z največjim nihanjem prihodkov; finančna kriza je ta sektor najbolj prizadela leta 2009, ko sta skoraj dva od treh kmetov (63 %), specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, izgubila več kot 30 % prihodkov (137). Isti vir je ugotovil, da velik delež kmetov z velikim padcem v prihodkih ne pomeni nujno, da je bila dosežena raven prihodkov še posebno nizka. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 367, pa v tej preiskavi zmanjšanja prihodkov kmetov ni bilo mogoče povezati z zvišanjem cen amonijevega nitrata. Trditev te strani je bila zato zavrnjena.

(385)

Po razkritju sta združenji uporabnikov (138) trdili, prvič, da Komisija ni upoštevala dokazov, ki so jih kmetje predložili o učinku protidampinških dajatev na dobičkonosnost in konkurenčnost kmetov, zlasti v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji. Drugič, opozorili sta, da sta kmeta, ki sta odgovorila na vprašalnik, ustvarjala izgubo, česar Komisija ni upoštevala, prav tako ni upoštevala pričanj kmetov, ki so bila predložena na zaslišanjih s Komisijo. Tretjič, ni pomembno, ali obstaja jasna povezava med ceno amonijevega nitrata in neto maržo kmetije, saj cene amonijevega nitrata niso bile edini dejavnik, ki je vplival na dobičkonosnost kmetov, vendar so njihovo dobičkonosnost zmanjševale tudi previsoke cene amonijevega nitrata. Zato je bilo treba glede na nizko stopnjo dobičkonosnosti kmetov zmanjšati njihov obseg stroškov s končanjem protidampinških ukrepov za ruski amonijev nitrat. Četrtič, „tržna premija“ je zadostovala za dokaz, da so bile dajatve na koncu prenesene na kmete.

(386)

Cilj protidampinškega ukrepa je ponovna vzpostavitev poštene konkurence na trgu Unije. Ob upoštevanju navedenega je bil učinek ukrepov na kmete in njihov interes obravnavan v okviru preskusa interesa Unije, kar ne pomeni, da bi se z njim primerjali dobičkonosnost in konkurenčnost kmetov ter drugih sektorjev, temveč da bi se ocenilo, ali bi ukrepi nesorazmerno vplivali na druge zainteresirane strani v Uniji.

(387)

V tem okviru so bili podatki, ki sta jih predložila kmeta, ki sta odgovorila na vprašalnik, v tej analizi obširno uporabljeni, kot je opisano v uvodnih izjavah 357 do 364, zato Komisija njunih stopenj dobička ni prezrla. Pričevanja kmetov so se upoštevala tudi kot okvir, v katerem so bili ocenjeni vsi dejanski dokazi v spisu. Poleg tega analiza učinka ukrepov ni geografsko omejena na območja, kjer se amonijev nitrat uporablja intenzivneje kot druga dušikova gnojila, in kot je razvidno iz te preiskave, so stroški za amonijevem nitrat na vseh kmetijskih gospodarstvih Unije, kjer se gojijo poljščine, predstavljali manj kot 3,7 % njihovih skupnih stroškov.

(388)

Pri analizi dejavnikov stroškov kmetov, ki vplivajo na dobičkonosnost, kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 360, so se stroški gnojil kot delež stroškov kmetij v EU, specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, sčasoma stalno zniževali, kar je pokazalo, da so drugi stroškovni elementi, kot so semena ali plače, najemnina in plačane obresti, bolj obremenjujoči za kmete v EU, specializirane za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin (ki so bili najintenzivnejši uporabniki amonijevega nitrata). To kaže, da stroški, ki niso dušikova gnojila, predstavljajo dejanski obseg stroškov za kmete.

(389)

Kar zadeva „tržno premijo“ (razlika med ceno amonijevega nitrata v Uniji in ceno amonijevega nitrata na črnomorskem območju, dobavljenega v EU), ki je domnevno zadostovala za dokaz, da so bile dajatve prenesene na kmete, kot je analizirano v uvodni izjavi 244, primerjalni dvig cene amonijevega nitrata v Uniji v OPP ni bil (niti) trajen niti znaten v celotnem obravnavanem obdobju. V nobenem primeru ni bil predložen noben dokaz o tem, kako bi se lahko s primerjalnim dvigom dokazalo, da so bile dajatve prenesene na kmete. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(390)

Isti združenji uporabnikov sta trdili, da sta dokazali, da odprava ali povečanje protidampinških dajatev na amonijev nitrat vpliva na cene (139). Navedli sta, da ti dokazi niso bili upoštevani brez utemeljenega razloga.

(391)

Predloženi dokazi so kazali na povezavo med znižanjem protidampinške dajatve (po zadnjem vmesnem pregledu) in domnevno cenovno premijo, ki so jo izračunale te strani. Izračun premije je bil obravnavan v uvodnih izjavah 240 do 245 in zavrnjen kot netočen. Učinek na cene amonijevega nitrata v stališčih ni bil dokazan, kot je bilo navedeno, ampak je bilo v njih navedeno zgolj, da prenos cen ni bil popoln.

(392)

Isti združenji uporabnikov sta trdili, da bi morala Komisija pri oceni interesa Unije upoštevati kumulativne učinke protidampinških ukrepov.

(393)

V skladu s sodno prakso, na katero se sklicuje združenje uporabnikov, bi morala Komisija pri proučevanju kumulativnega učinka ukrepov proučiti različne načine, kako bi lahko nadaljevanje ali prenehanje veljavnosti ukrepov vplivalo na uporabnike v gospodarskih razmerah, ki so prevladovale v času preiskave. Komisija je to storila in ugotovila, da nadaljevanje ukrepov ne bi bilo v nasprotju z interesom Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(394)

En ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da so ugotovitve iz uvodne izjave 350 v zvezi z dejstvom, da bi ponavljajoča se škoda za proizvodnjo amonijevega nitrata vplivala neposredno na vse proizvodne linije v zgornjem delu verige (amoniak, dušikova kislina) in nižje v prodajni verigi (mešanica sečnine in amonijevega nitrata) ter povezane proizvodne linije (kalcijev amonijev nitrat, A5, sečnina), napačne, saj se preiskava nanaša zgolj na amonijev nitrat in zahteva izključno analizo amonijevega nitrata. Ugotovitve Komisije, ki presegajo posledice za trg amonijevega nitrata, so bile zgolj špekulacije, niso bile podprte z dejstvi in niso bile del analize.

(395)

Komisija je opozorila, da strani niso izpodbijale ugotovitve iz uvodne izjave 350, da bi ponavljajoča se škoda za proizvodnjo amonijevega nitrata takoj vplivala na vse proizvodne linije v zgornjem delu verige (amoniak, dušikova kislina) in nižje v prodajni verigi (mešanica sečnine in amonijevega nitrata) ter povezane proizvodne linije (kalcijev amonijev nitrat, A5, sečnina). Ker je to del v prihodnost usmerjene analize, je že v osnovi špekulativen, vendar temelji na dejstvu, da so te proizvodne linije integrirane in da ima sama proizvodnja visoke fiksne stroške. Proizvajalec izvoznik ni izpodbijal nobene od teh ugotovitev. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(396)

Isti ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da po znižanju protidampinških dajatev leta 2018 na kmete ni bila prenesena nobena ugodnost, ker je bila protidampinška dajatev na ruski uvoz še vedno prohibitivna, znižanje leta 2018 pa ruskim proizvajalcem ni dovoljevalo uvoza dodatnih količin v Unijo. Zato ni moglo pozitivno vplivati na konkurenco na trgu Unije.

(397)

Vendar pa ni stran za trditev predložila nobenih dodatnih dokazov, da bi bila v primeru končanja protidampinških dajatev korist prenesena na kmete. Kot je navedeno v uvodni izjavi 367, ostaja dejstvo, da v vseh teh in prejšnjih preiskavah povečanje dohodka kmetov ni moglo biti povezano z znižanjem cen amonijevega nitrata. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(398)

Isti ruski proizvajalec izvoznik je navedel, da bi kmetje v Uniji v primeru končanja protidampinških ukrepov še naprej kupovali od proizvajalcev Unije. Potrebujejo namreč redno dobavo, zlasti v glavni sezoni, ki je ruski proizvajalci ne bi mogli ponuditi zaradi prekrivajočih se sezon ter sprejetih zavez na domačem trgu in trgih tretjih držav.

(399)

V nasprotju s to trditvijo kmetje navadno kupujejo od distributerjev, kjer je lahko izvor materiala lokalen ali uvožen. Zaradi privlačnosti trga Unije, obravnavanega v uvodnih izjavah 296 in 297 ter 340 in 341, se lahko obstoječe zaveze ruskih proizvajalcev po spremembi razmer na trgu Unije.

6.5   Sklep o interesu Unije

(400)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali podaljšanju sedanjih protidampinških ukrepov zoper uvoz iz Rusije. Nasprotno, položaj kmetov in industrije Unije se v primerjavi s prejšnjimi preiskavami ni bistveno spremenil.

7.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(401)

Vse zainteresirane strani so bile 25. septembra 2020 obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je Komisija nameravala ohraniti veljavne protidampinške ukrepe. Odobreno jim je bilo tudi obdobje po tem razkritju, v katerem so lahko predložile pripombe. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(402)

Združenje proizvajalcev Unije, ruski proizvajalci izvozniki, združenje ruskih proizvajalcev, eno združenje uporabnikov in ruska vlada so predložili pripombe glede razkritja.

(403)

Na zahtevo so bila izvedena zaslišanja z združenjema FE in RFPA ter vzorčenimi proizvajalci izvozniki. Posredovanje pooblaščenca za zaslišanje so zahtevali združenje RFPA in vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki, zaslišanja s pooblaščencem za zaslišanje pa so potekala 9. oktobra oziroma 15. oktobra 2020.

(404)

Komisija je 30. septembra, 1. oktobra, 21. oktobra in 28. oktobra 2020 zagotovila dodatna splošna razkritja in/ali razkritja za posamezne družbe, pri čemer je upoštevala nekatere trditve, prejete po dokončnem razkritju. Zainteresiranim stranem je bilo odobreno tudi obdobje, v katerem so lahko predložile predstavitve po teh dodatnih razkritjih. Združenje RFPA in vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki so predložili pripombe glede teh dodatnih razkritij.

(405)

Po razkritju so zainteresirane strani trdile, da jim zaradi neustreznih razkritij ni bilo omogočeno smiselno uveljavljanje njihovih pravic do obrambe, saj niso mogle učinkovito izraziti stališč glede pravilnosti in relevantnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin.

(406)

Ugotovljeno je, da so bila vsa bistvena dejstva in okoliščine, na katerih temeljijo ugotovitve Komisije v tej uredbi, razkriti zainteresiranim stranem, in sicer v okviru splošnih razkritij ali razkritij za posamezne družbe. Poleg tega so bile vse zahteve zainteresiranih strani po dodatnih informacijah ustrezno obravnavane, in sicer z dodatnimi pojasnili, nadaljnjim dostopom do dokumentov, dostopom do revidiranih nezaupnih različic dokumentov ali s podrobnimi pojasnili, s katerimi je bila utemeljena zavrnitev zahtevkov za razkritje (v zvezi s tem za posebne argumente in nasprotovanja Komisije glej tudi uvodne izjave 87 in 88, 115 do 117 in 284). Zato so bile te trditve zavrnjene.

(407)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki veljajo za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in se uporabljajo v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1722.

(408)

Po razkritju je združenje uporabnikov (140) predlagalo, naj se ukrepi, če se bo Evropska komisija odločila za njihovo podaljšanje, podaljšajo samo za eno leto. Ta predlog je temeljil na nizkih cenah zemeljskega plina, ki so takrat prevladovale v Uniji, in nizki dobičkonosnosti kmetov.

(409)

Komisija je opozorila, da bi bilo tako kratko trajanje ukrepov izjemno, saj ukrepi običajno veljajo pet let. Zdi se, da v obravnavani zadevi ni posebnega položaja, ki bi upravičeval krajše obdobje veljavnosti. V zvezi s cenami zemeljskega plina, ki so bile v preteklosti nestanovitne, kot je navedeno v uvodni izjavi 336, se v napovedi Svetovne banke predvideva, da bo cena zemeljskega plina v Uniji raven iz leta 2016 (začetek obravnavanega obdobja) dosegla leta 2023. Kar zadeva dohodke kmetov, kot je navedeno v uvodni izjavi 366, nanje vplivajo različni dejavniki. V preiskavi ni bila ugotovljena jasna povezava med cenami amonijevega nitrata in dohodkom kmetov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 367. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(410)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki se pregledujejo in ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti, pač pa zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) bi bilo treba takoj predložiti Komisiji (141) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(411)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (142) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(412)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1317 (143) (v nadaljnjem besedilu: nova uredba o uvrstitvi) je začela veljati 13. oktobra 2020. V njej je pojasnjeno, da se nekateri izdelki, ki pretežno temeljijo na amonijevem nitratu, uvrščajo pod oznako KN 3602 00 00. Komisija je zato posodobila oznake v tej uredbi z učinkom od 13. oktobra 2020, da bi se prilagodila pravilni uvrstitvi, pojasnjeni v navedeni uredbi. Komisija opozarja, da je seznam oznak v vsakem primeru zgolj informativen. Obseg ukrepov je opredeljen z opredelitvijo zadevnega izdelka. Njegova carinska uvrstitev se lahko spremeni.

(413)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz trdnih gnojil z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas.%, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 20, ex 3602 00 00 (oznake TARIC 3102290010, 3102600010, 3102900010, 3105100010, 3105100020, 3105100030, 3105100040, 3105100050, 3105201030, 3105201040, 3105201050, 3105201060, 3105510010, 3105510020, 3105510030, 3105510040, 3105590010, 3105590020, 3105590030, 3105590040, 3105902030, 3105902040, 3105902050, 3105902060, 3602000010), s poreklom iz Rusije.

2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve je fiksni znesek, kot je opredeljen v členih 2 in 3.

Člen 2

Za naslednje blago, ki ga proizvajajo vse družbe (dodatne oznake TARIC A522 (144), A959 (145) in A999 (146)):

Opis proizvoda

Oznaka KN

Oznaka TARIC

Fiksni znesek dajatve (v EUR na tono)

Amonijev nitrat razen v vodni raztopini

3102 30 90

--

32,71

Amonijev nitrat razen v vodni raztopini

36 02 00 00

10

32,71

Mešanice amonijevega nitrata s kalcijevim karbonatom ali drugimi anorganskimi negnojilnimi snovmi, pri katerih delež dušika presega 28 mas. %

3102 40 90

--

32,71

Člen 3

1.   Za naslednje blago, ki ga proizvajajo vse družbe, razen „podružnica KCKK delniške družbe United Chemical Company Uralchem v Kirovo-Chepetsku“ (dodatni oznaki TARIC A522 (147) in A999 (148)):

Opis proizvoda

Oznaka KN

Oznaka TARIC

Fiksni znesek dajatve (v EUR na tono)

Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %

3102 29 00

10

32,71

Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %

3102 60 00

10

32,71

Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %

3102 90 00

10

32,71

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, brez fosforja in brez kalija

3105 10 00

10

32,71

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, in/ali kalija, izraženega kot K2O, ki je manjši od 3 mas. %

3105 10 00

20

31,73

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, in/ali kalija, izraženega kot K2O, ki znaša 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. %

3105 10 00

30

30,75

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, in/ali kalija, izraženega kot K2O, ki znaša 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. %

3105 10 00

40

29,76

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, in/ali kalija, izraženega kot K2O, ki znaša 9 mas. % ali več, vendar ne presega 12 mas. %

3105 10 00

50

28,78

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, in kalija, izraženega kot K2O, ki je manjši od 3 mas. %

3105 20 10

30

31,73

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, in kalija, izraženega kot K2O, ki znaša 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. %

3105 20 10

40

30,75

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, in kalija, izraženega kot K2O, ki znaša 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. %

3105 20 10

50

29,76

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, in kalija, izraženega kot K2O, ki znaša 9 mas. % ali več, vendar ne presega 12 mas. %

3105 20 10

60

28,78

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, ki je manjši od 3 mas. %

3105 51 00

10

31,73

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, ki znaša 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. %

3105 51 00

20

30,75

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, ki znaša 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. %

3105 51 00

30

29,76

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, ki znaša 9 mas. % ali več, vendar ne presega 10,40 mas. %

3105 51 00

40

29,31

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, ki je manjši od 3 mas. %

3105 59 00

10

31,73

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, ki znaša 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. %

3105 59 00

20

30,75

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, ki znaša 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. %

3105 59 00

30

29,76

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem fosforja, izraženega kot P2O5, ki znaša 9 mas. % ali več, vendar ne presega 10,40 mas. %

3105 59 00

40

29,31

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem kalija, izraženega kot K2O, ki je manjši od 3 mas. %

3105 90 20

30

31,73

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem kalija, izraženega kot K2O, ki znaša 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. %

3105 90 20

40

30,75

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem kalija, izraženega kot K2O, ki znaša 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. %

3105 90 20

50

29,76

Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem kalija, izraženega kot K2O, ki znaša 9 mas. % ali več, vendar ne presega 12 mas. %

3105 90 20

60

28,78

2.   Neuporaba kakršne koli protidampinške dajatve za blago, navedeno v odstavku 1, ki ga proizvaja podružnica KCKK delniške družbe United Chemical Company Uralchem v Kirovo-Chepetsku, je odvisna od tega, ali delniška družba United Chemical Company Uralchem carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki ga je izdal, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) amonijevega nitrata, prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (podružnica KCKK delniške družbe United Chemical Company Uralchem v Kirovo-Chepetsku) (dodatna oznaka TARIC A959) v Rusiji. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ Če tak račun ni predložen, se stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe, navedene v odstavku 1, uporabi za vse vrste amonijevega nitrata, ki ga proizvaja podružnica KCKK delniške družbe United Chemical Company Uralchem v Kirovo-Chepetsku.

Člen 4

1.   V primerih, ko se blago poškoduje še pred vstopom v prosti promet in se zato cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje, pri določanju carinske vrednosti porazdeli skladno s členom 131(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (149), se znesek protidampinške dajatve, naveden v členih 2 in 3, zniža za odstotni delež, ki ustreza porazdelitvi cene, ki se je dejansko plačala ali se plačuje.

2.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 2022/95 z dne 16. avgusta 1995 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 198, 23.8.1995, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 663/98 z dne 23. marca 1998 o spremembi Uredbe (ES) št. 2022/95 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 93, 26.3.1998, str. 1).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 56, 6.3.1996, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 658/2002 z dne 15. aprila 2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 102, 18.4.2002, str. 1).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 945/2005 z dne 21. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 658/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Uredbe (ES) št. 132/2001 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom med drugim iz Ukrajine na podlagi opravljenega delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 160, 23.6.2005, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 661/2008 z dne 8. julija 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 185, 12.7.2008, str. 1).

(8)  Sklep Komisije 2008/577/ES z dne 4. julija 2008 o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Ukrajine (UL L 185, 12.7.2008, str. 43).

(9)  Zadeva T-348/05.

(10)  Zadeva T-348/05 INTP.

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 989/2009 z dne 19. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 661/2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 278, 23.10.2009, str. 1).

(12)  Sklep Komisije 2012/629/EU z dne 10. oktobra 2012 o spremembi Sklepa 2008/577/ES o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 277, 11.10.2012, str. 8).

(13)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

(14)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 999/2014 z dne 23. septembra 2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 280, 24.9.2014, str. 19).

(15)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/226 z dne 17. februarja 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 999/2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 41, 18.2.2016, str. 13).

(16)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/415 z dne 21. marca 2016 o umiku sprejetja zaveze dveh proizvajalcev izvoznikov in razveljavitvi Sklepa 2008/577/ES o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 75, 22.3.2016, str. 10).

(17)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1722 z dne 14. novembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 999/2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 287, 15.11.2018, str. 3).

(18)  UL C 53, 11.2.2019, str. 3.

(19)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL C 318, 23.9.2019, str. 6).

(20)  Odgovor na razkritje so skupaj vložili združenje RFPA ter skupina EuroChem in družba Uralchem.

(21)  Sklep Evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 577/2014/MDC o zavrnitvi Evropske komisije, da bi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1225/2009 omogočila dostop do zahtevka za pregled v zvezi z iztekom protidampinških dajatev na uvoz amonijevega nitrata iz Rusije, točka 14 (v nadaljnjem besedilu: sklep Evropskega varuha človekovih pravic).

(22)  Spor DS494, EU – Metodologije prilagajanja stroškov II (Rusija).

(23)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1688 z dne 8. oktobra 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz mešanic sečnine in amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike (UL L 258, 9.10.2019, str. 21).

(24)  Sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. septembra 2008, JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat/Svet, T-348/05, EU:T:2008:327.

(25)  Vključno z amonijevim nitratom, ki so mu bila dodana fosforjeva in/ali kalijeva hranila (tako imenovani „umazani“ ali „stabilizirani“ amonijev nitrat).

(26)  Sodba Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2009, JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat/Svet, T-348/05 INTP, EU:T:2009:261.

(27)  Rusko združenje proizvajalcev gnojil, skupina EuroChem (delniška družba „Nevinnomyssky Azot“, delniška družba „Azot“), Uralchem JSC, PJSC Acron in njene povezane družbe.

(28)  Sodba z dne 10. septembra 2008, JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat/Svet Evropske unije, T-348/05, EU:T:2008:327, točka 64.

(29)  Sodba Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2009, JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat/Svet, T-348/05 INTP, EU:T:2009:261, točka 8.

(30)  Mesečna uvozna statistika na podlagi dejanskih podatkov, ki jih predložijo carinski organi v državah članicah v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe.

(31)  Izvedbena uredba (EU) 2018/1722.

(32)  To izključuje prodajo stabiliziranega amonijevega nitrata, proizvedenega v podružnici Kirovo družbe Uralchem, za katerega se protidampinška dajatev ne uporablja.

(33)  Izvedbena uredba (EU) št. 999/2014.

(34)  Izvedbena uredba (EU) 2019/1688, uvodna izjava 56.

(35)  Izvedbena uredba (EU) št. 999/2014, uvodna izjava 82.

(36)  https://www.acron.ru/en/the-geography-of-business/as-dbt/.

(37)  https://www.uralchem.com/about/assets/4644/.

(38)  Vir: združenje IFA, 2016 (glej Prilogo XXIX k zahtevku za pregled).

(39)  Glej polletna poročila držav za leto 2019 na spletišču STO,https://www.wto.org/englilsh/tratop_e/adp_e/adp_e.htm.

(40)  Izvedbena uredba (EU) št. 999/2014, uvodna izjava 154.

(41)  https://www.ceicdata.com/en/china/petrochemical-trade-fertilizer-quantity/cn-import-ammonium-nitrate (obiskano 10. julija 2020).

(42)  Izvedbena uredba (EU) 2018/1722, uvodna izjava 76.

(43)  Vir: Fertecon (glej stališče združenja RFPA z dne 30. oktobra 2019, str. 18).

(44)  Glej Prilogo 26 k zahtevku za pregled – Ruski izvoz in uvoz amonijevega nitrata v svet.

(45)  Glejhttps://www.oecd.org/eurasia/countries/.

(46)  Vir: združenje IFA, 2016 (glej Prilogo 29 k zahtevku za pregled).

(47)  Vladna odredba št. 532 z dne 29. marca 2018, predložena kot Priloga 28 k zahtevku za pregled.

(48)  Ruski proizvajalci izvozniki mešanice sečnine in amonijevega nitrata (med katere spadata skupini Acron in EuroChem) so v obdobju od 1. julija 2017 do 30. junija 2018 izvozili 613 491 ton mešanice sečnine in amonijevega nitrata. Protidampinški ukrepi za ruski uvoz mešanice sečnine in amonijevega nitrata bodo verjetno povzročili večji pritisk na ruske proizvajalce za izvoz drugih dušikovih gnojil (vključno z amonijevim nitratom), da bi dosegli ciljno 2-odstotno povečanje obsega izvoza.

(49)  Izvedbena uredba (EU) št. 999/2014, glej zlasti uvodni izjavi 72 in 96.

(50)  Izvedbena uredba (EU) 2018/1722.

(51)  Izvedbena uredba (EU) 2018/1722, uvodna izjava 139.

(52)  Glejhttps://zakon.rada.gov.ua/laws/show/535-2019-п#Text, obiskano 15. oktobra 2020.

(53)  Glejhttps://www.president.gov.ua/documents/1762018-24362,https://www.president.gov.ua/storage/j-files-storage/00/61/50/f5678abf43bcb17ce6b232500e9a7312_1529676085.pdf, obiskano 15. oktobra 2020.

(54)  Vladna odredba št. 532 z dne 29. marca 2018, predložena kot Priloga 28 k zahtevku za pregled.

(*1)  Razen uvoza stabiliziranega amonijevega nitrata iz podružnice Kirovo, ki ni zajet s temi ukrepi.

(*2)  Povprečna cena ne vključuje veljavnih protidampinških dajatev.

(55)  Association Générale des Producteurs de Blé et autres céréales, Francija (AGPB), Irish Farmers’ Association, Irska (IFA).

(56)  AGPB, IFA.

(57)  Bloomberg; World Gas Intelligence; Svetovna banka; promptni podatki o plinskem indeksu TTF.

(58)  AGPB, IFA.

(59)  AGPB, IFA.

(60)  AGPB, IFA.

(61)  AGPB, IFA.

(62)  Izvedbena uredba (EU) 2018/1722.

(63)  AGPB, IFA.

(64)  AGPB, IFA.

(65)  Vir: napoved Svetovne banke glede cen blaga.

(66)  Stališča združenj AGBP in IFA z dne 21. aprila 2020 (t20.003085) in 5. oktobra 2020 (t20.006054).

(67)  Vir: napoved Svetovne banke glede cen blaga.

(68)  Stališča združenj AGBP in IFA z dne 5. novembra 2019 (t19.005682).

(69)  Stališča združenj AGBP in IFA z dne 5. novembra 2019 (t19.005682).

(70)  Dejanske cene amonijevega nitrata v Uniji so temeljile na preverjenih odgovorih vzorčenih proizvajalcev Unije na vprašalnik, pri čemer so bile prodajne cene zbrane na ravni franko tovarna, tj. bile so prodajna vrednost brez stroškov prevoza do prostorov naročnika, DDV, dobropisov in dovoljenih trgovinskih popustov (popustov, ki se takoj odbijejo na računu).

(71)  Dostavljenega na mejo EU.

(72)  Stališča združenj AGBP in IFA z dne 5. novembra 2019 (t19.005682).

(73)  Stališča združenj AGBP in IFA z dne 5. oktobra 2020 (t20.006054).

(74)  Stališča združenj AGBP in IFA z dne 5. novembra 2019 (t19.005682).

(75)  Rusko združenje proizvajalcev gnojil, skupina EuroChem (delniška družba „Nevinnomyssky Azot“, delniška družba „Azot“) in družba Uralchem JSC.

(76)  Količine, navedene v okviru AS (amonijev sulfat-nitrat) in OSTRN (ostali čisti dušik), so zajemale samo ocenjene dobave (= potrošnja – uvoz), ki niso bile upoštevane, saj je uvoz v tem viru temeljil na 8-mestni oznaki KN in je morda vključeval druge izdelke (Komisija pa uporablja 10-mestno oznako TARIC).

(77)  Pripombe glede dokumenta o splošnem razkritju, ki so ga pripravili rusko združenje proizvajalcev gnojil, skupina EuroChem (delniška družba „Nevinnomyssky Azot“, delniška družba „Azot“) in družba Uralchem JSC, t20.006223.

(78)  Napoved Svetovne banke glede cen blaga; AMIS Market Monitor, napoved o industriji gnojil Združenja evropskih proizvajalcev gnojil (Fertilizers Outlook).

(79)  Napoved Svetovne banke glede cen blaga; AMIS Market Monitor, napoved o industriji gnojil Združenja evropskih proizvajalcev gnojil (Fertilizers Outlook).

(80)  Napoved Svetovne banke glede cen blaga.

(81)  http://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2410.

(82)  https://www.industry.gov.au/sites/default/files/adc/public-record/473-066_-_notice_-_adn_2019-057_-_findings_in_relation_to_a_dumping_investigation.pdf.

(83)  Na ravni 8-mestne oznake KN, vključno z vsemi oznakami, pod katere spada izdelek, ki se pregleduje.

(84)  Rusko združenje proizvajalcev gnojil, skupina EuroChem (delniška družba „Nevinnomyssky Azot“, delniška družba „Azot“) in družba Uralchem JSC.

(85)  Kot je navedeno v izpolnjenem vprašalniku, ki je na voljo zainteresiranim stranem, t19.006120.

(86)  EU Agricultural Markets Briefs, Fertilisers in the EU (Razvoj dogodkov na kmetijskih trgih v EU, gnojila v EU), Evropska komisija, GD AGRI, t20.004387.

(87)  Četrtletno poročilo o evropskih trgih s plinom, izdaja 4, četrto četrtletje 2019, Evropska komisija, GD za energijo, t20.003589.

(88)  Rusko združenje proizvajalcev gnojil, skupina EuroChem (delniška družba „Nevinnomyssky Azot“, delniška družba „Azot“), družba Uralchem JSC in skupina Acron.

(89)  Izvedbena uredba (EU) 2019/1688.

(90)  Rusko združenje proizvajalcev gnojil, skupina EuroChem (delniška družba „Nevinnomyssky Azot“, delniška družba „Azot“) in družba Uralchem JSC.

(91)  Kot je razvidno iz letnih poročil skupine, so prihodki, ki jih je ta skupina ustvarila (približno 75 % prihodkov je bilo od vse prodaje gnojil) v Latinski Ameriki, znašali manj kot 10 % vseh prihodkov skupine.

(92)  Stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen bi še vedno znašale 8–28 %, če ne bi bilo odbitka PSA-stroškov in dobička povezanih prodajnih subjektov proizvajalcev izvoznikov v EU niti stroškov kredita.

(93)  Vladna odredba št. 532 z dne 29. marca 2018.

(94)  Z 9,5 milijona ton leta 2016 na 11,7 milijona ton leta 2020 in 12,3 milijona ton leta 2025.

(95)  Obseg uvoza, ki presega dva milijona ton.

(96)  Latinska Amerika je bila največji izvozni trg sodelujočih ruskih družb. Uvozne cene sodelujočih družb v Latinsko Ameriko so bile nižje kot v EU.

(97)  Glej polletna poročila držav za leto 2019 na spletišču STO,https://www.wto.org/english/tratop_e/adp_e/adp_e.htm.

(98)  Rusko združenje proizvajalcev gnojil, skupina EuroChem (delniška družba „Nevinnomyssky Azot“, delniška družba „Azot“), družba Uralchem JSC in skupina Acron.

(99)  V primerjavi s prilagoditvijo navedenih promptnih cen amonijevega nitrata na raven cene franko tovarna.

(100)  Na primer stroški dostave enega od vzorčenih ruskih proizvajalcev, ki so jih navedle te strani v stališčih, pripombe glede dokumenta o splošnem razkritju, ki so ga pripravili rusko združenje proizvajalcev gnojil, skupina EuroChem (delniška družba „Nevinnomyssky Azot“, delniška družba „Azot“) in družba Uralchem JSC, t20.006223.

(101)  Rusko združenje proizvajalcev gnojil, skupina EuroChem (delniška družba „Nevinnomyssky Azot“, delniška družba „Azot“) in družba Uralchem JSC.

(102)  Analiza temelji na statističnih podatkih Eurostata (na ravni 8-mestne oznake KN) in statističnih podatkih trgovine UNICOM (na ravni 6-mestne oznake KN), pri kateri so poleg izdelka, ki se pregleduje, zajeti tudi drugi izdelki.

(103)  Stroški v razponu od 40 EUR/tono do 50 EUR/tono, kot so jih sporočile zainteresirane strani, ki so navedle to trditev.

(104)  Cena na pragu dobička je cena, ki bi pokrila stroške proizvodnje in ki je bila v OPP določena na 198 EUR/tono.

(105)  Št. spisa t20.005622.

(106)  Vir: napoved Svetovne banke glede cen blaga, Cena zemeljskega plina v Evropi za leti 2016 in 2023 znaša 4,6 USD/MMBtu.

(107)  Pripombe glede dokumenta o splošnem razkritju, ki so ga pripravili rusko združenje proizvajalcev gnojil, skupina EuroChem (delniška družba „Nevinnomyssky Azot“, delniška družba „Azot“) in družba Uralchem JSC, t20.006223.

(108)  Država z največjimi ugodnostmi.

(109)  Izvedbena uredba (EU) št. 999/2014.

(110)  Vir: zaslišanja združenj uporabnikov, t19.005682, 8. 11. 2019.

(111)  Vir: Mreža računovodskih podatkov s kmetij (FADN), Farm Economy Focus po sektorjih, GD za kmetijstvo in razvoj podeželja,https://agridata.ec.europa.eu/; t20.004226/ t20.004250.

(112)  Posebni stroški rastlinske pridelave vključujejo stroške za gnojila (vključno z amonijevim nitratom), semena, pesticide in krmo (v nadaljnjem besedilu imenovani tudi: stroški surovin).

(113)  Skupni stroški/skupni vložki kmetije vključujejo posebne stroške rastlinske pridelave (stroške surovin), stroške dela in režijske stroške (vključno z amortizacijo).

(114)  Zadnje proračunsko leto – 2018. Vir: odgovori obeh kmetov na vprašalnik.

(115)  Na podlagi podatkov, ki sta jih sodelujoča kmeta, specializirana za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, predložila v odgovorih na protidampinške vprašalnike.

(116)  Zadnje proračunsko leto – 2018.

(117)  Zadnje proračunsko leto – 2018.

(118)  Vir: stališča združenji uporabnikov, t19.005682.

(119)  Delež stroškov za semena se je med letoma 2014 in 2018 s 7,1 % povečal na 7,5 %; plače, najemnine in delež plačanih obresti so se v istem obdobju na kmetijah v EU, specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, povečali s 17,7 % na 19,2 %.

(120)  Ekonomski računi za kmetijstvo, t20.004550.

(121)  Zadnje proračunsko leto – 2018.

(122)  Vir: stališča združenji uporabnikov, t19.005682.

(123)  AGPB, IFA.

(124)  Vir: zaslišanja združenj uporabnikov, t19.005799, 15. 11. 2019.

(125)  Vir: zaslišanja združenj uporabnikov, t19.005682, 15. 11. 2019. Opozoriti je treba, da se terminske ocene nanašajo na leti 2018 in 2019, tj. zdaj na preteklost. Združenji za ti dve leti nista predložili nobenih dejanskih podatkov.

(126)  Vir: Agricultural and farm income (Kmetijski dohodek in prihodki kmetij), GD za kmetijstvo in razvoj podeželja, Unit Farm Economics, t20.003213.

(127)  Vir: Farm Economy Focus po sektorjih, GD za kmetijstvo in razvoj podeželja,https://agridata.ec.europa.eu/; t20.004226.

(128)  Zadnje proračunsko leto – 2018. Vir: odgovori obeh kmetov na vprašalnik.

(129)  Na podlagi primerjave cen amonijevega nitrata industrije Unije na trgu Unije (vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev) in raven prihodkov vseh poljedelskih kmetij v EU, tudi kmetij, specializiranih za pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, v EU in Franciji (vir: GD za kmetijstvo in razvoj podeželja).

(130)  AGPB, IFA.

(131)  Vir: EU agricultural outlook for markets and income 2019–2030 (Napovedi za kmetijstvo EU v zvezi s trgi in prihodki za obdobje 2019–2030), GD za kmetijstvo in razvoj podeželja, Evropska komisija.

(132)  AGPB, IFA.

(133)  Prihodki družinskih kmetij je dohodek po odbitku stroškov najete delovne sile, plačanih obresti in plačanih najemnin ter so povračilo kmetu za uporabo njegove lastne delovne sile, lastnega zemljišča in lastnega kapitala.

(134)  Vir: zaslišanje združenja FE, t19.005516, 24. 10. 2019.

(135)  AGPB, IFA.

(136)  AGPB, IFA.

(137)  Vir: Agricultural and farm income (Kmetijski dohodek in prihodki kmetij), GD za kmetijstvo in razvoj podeželja, Unit Farm Economics, t20.003213.

(138)  AGPB, IFA.

(139)  Stališča združenj AGPB in IFA. t19.005828.

(140)  COPA (Odbor profesionalnih kmetijskih organizacij), COGECA (Splošna konfederacija kmetijskih zadrug v Evropski uniji).

(141)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat H, B-1049 Bruselj, Belgija.

(142)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(143)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1317 z dne 9. septembra 2020 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklatur (UL L 309, 23.9.2020, str. 1).

(144)  Za blago, ki ga proizvede družba Open Joint Stock Company (OJSC) Azot, Novomoskovsk, Rusija, ali družba Open Joint Stock Company (OJSC) Nevinnomyssky Azot, Nevinnomyssk, Rusija.

(145)  Za blago, ki ga proizvede „podružnica KCKK delniške družbe United Chemical Company Uralchem v Kirovo-Chepetsku“.

(146)  Za vse druge družbe.

(147)  Za blago, ki ga proizvede družba Open Joint Stock Company (OJSC) Azot, Novomoskovsk, Rusija, ali družba Open Joint Stock Company (OJSC) Nevinnomyssky Azot, Nevinnomyssk, Rusija.

(148)  Za vse druge družbe.

(149)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).


16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/79


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2101

z dne 15. decembra 2020

o obnovitvi odobritve aktivne snovi kieselgur (diatomejska zemlja) v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 20(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Komisije 2008/127/ES (2) je vključila kieselgur (diatomejsko zemljo) kot aktivno snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi kieselgur (diatomejska zemlja), kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. avgusta 2021.

(4)

Vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi kieselgur (diatomejska zemlja) je bila vložena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot popolno.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 22. februarja 2019 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije. Osnutek poročila o oceni obnovitve je poslala vlagateljem in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje o njem. Prejete pripombe je posredovala Komisiji.

(8)

Komisiji je 27. februarja 2020 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za kieselgur (diatomejsko zemljo) lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je prvotno poročilo o obnovitvi za kieselgur (diatomejsko zemljo) predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 19. maja 2020, osnutek uredbe zanj pa 16. julija 2020.

(9)

Kar zadeva merila za opredelitev lastnosti endokrinih motilcev, uvedenih z Uredbo Komisije (EU) 2018/605 (7), je Agencija ugotovila, da kieselgur (diatomejska zemlja) ne izpolnjuje teh meril. Zato Komisija meni, da ni mogoče šteti, da ima kieselgur (diatomejska zemlja) lastnosti endokrinih motilcev.

(10)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s tretjim odstavkom člena 14(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(11)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi vrstami uporabe vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov kieselgur (diatomejsko zemljo), je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(12)

Ocena tveganja za obnovitev odobritve aktivne snovi kieselgur (diatomejska zemlja) temelji na omejenem številu reprezentativnih uporab, ki pa ne omejujejo uporab, za katere se lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo kieselgur (diatomejsko zemljo).

(13)

Zato je primerno obnoviti odobritev kieselgura (diatomejske zemlje).

(14)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjega znanstvenega in tehničnega znanja pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve.

(15)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1160 (8) je bilo obdobje odobritve kieselgura (diatomejske zemlje) podaljšano do 31. avgusta 2021, da bi se postopek obnovitve lahko zaključil pred iztekom obdobja odobritve navedene aktivne snovi. Ker pa se sklep o obnovitvi odobritve sprejme pred potekom navedenega podaljšanja obdobja odobritve, se ta uredba uporablja od 1. februarja 2021.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Obnovitev odobritve aktivne snovi

Odobritev aktivne snovi kieselgur (diatomejska zemlja) se obnovi, kot je določeno v Prilogi I.

Člen 2

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. februarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Direktiva Komisije 2008/127/ES z dne 18. decembra 2008 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve nekaterih aktivnih snovi (UL L 344, 20.12.2008, str. 89).

(3)  Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).

(6)  EFSA Journal 2020;18(3):6054 (14 str.). Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu.

(7)  Uredba Komisije (EU) 2018/605 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (UL L 101, 20.4.2018, str. 33).

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1160 z dne 5. avgusta 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij registracije aktivnih snovi aluminijev amonijev sulfat, aluminijev silikat, krvna moka, kalcijev karbonat, ogljikov dioksid, ekstrakt čajevca, ostanki destilacije maščob, maščobne kisline C7 do C20, izvleček česna, giberelinska kislina, giberelini, hidrolizirane beljakovine, železov sulfat, kieselgur (diatomejska zemlja), rastlinska olja/olje navadne ogrščice, kalijev vodikov karbonat, kremenov pesek, ribje olje, repelenti po vonju živalskega ali rastlinskega izvora/ovčja maščoba, nerazvejena veriga feromonov iz reda Lepidoptera, tebukonazol in sečnina (UL L 257, 6.8.2020, str. 29).


PRILOGA I

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost  (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

Kieselgur (diatomejska zemlja)

št. CAS 61790-53-2

št. CIPAC 647

Za kieselgur ne obstaja ime po IUPAC.

Druge sopomenke:

diatomejska zemlja

diatomit

1 000 g/kg

Najmanjša vsebnost amorfnega silicija 800 g/kg

Naslednja nečistoča ne sme v tehničnem materialu presegati:

kristalinični silicijev dioksid z velikostjo delcev pod 10 μm – največ 1 g/kg

1. februar 2021

31. januar 2036

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi snovi kieselgur (diatomejska zemlja) ter zlasti dodatkov I in II k poročilu.

Države članice so zlasti pozorne na zaščito izvajalcev, pri čemer zagotovijo, da je v pogojih uporabe vključena uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme, še posebej opreme za zaščito dihal, in, kjer je to primerno, drugih ukrepov za zmanjšanje tveganja.

Dovoljena je samo uporaba v zaprtih prostorih. Države članice ocenijo kakršno koli razširitev vzorca uporabe onstran uporabe v zaprtih skladiščnih prostorih, da bi ugotovile, ali predlagane razširitve uporabe izpolnjujejo zahteve iz člena 29(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in enotnih načel iz Uredbe Komisije (EU) št. 546/2011  (2). Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.


(1)  Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o obnovitvi.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 546/2011 z dne 10. junija 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih načel za ocenjevanje in registracijo fitofarmacevtskih sredstev (UL L 155, 11.6.2011, str. 127).


PRILOGA II

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:

(1)

v delu A se vnos 236 za kieselgur (diatomejsko zemljo) črta;

(2)

v delu B se doda naslednji vnos:

Št.

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost  (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

„143

Kieselgur (diatomejska zemlja)

št. CAS 61790-53-2

št. CIPAC 647

Za kieselgur ne obstaja ime po IUPAC.

Druge sopomenke:

diatomejska zemlja

diatomit

1 000 g/kg

Najmanjša vsebnost amorfnega silicija 800 g/kg

Naslednja nečistoča je s toksikološkega vidika problematična in ne sme v tehničnem materialu presegati naslednje ravni: kristalinični silicijev dioksid z velikostjo delcev

pod 10 μm – največ 1 g/kg

1. februar 2021

31. januar 2036

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi snovi kieselgur (diatomejska zemlja) ter zlasti dodatkov I in II k poročilu.

Države članice so zlasti pozorne na zaščito izvajalcev, pri čemer zagotovijo, da je v pogojih uporabe vključena uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme, še posebej opreme za zaščito dihal, in, kjer je to primerno, drugih ukrepov za zmanjšanje tveganja.

Dovoljena je samo uporaba v zaprtih prostorih. Države članice ocenijo kakršno koli razširitev vzorca uporabe onstran uporabe v zaprtih skladiščnih prostorih, da bi ugotovile, ali predlagane razširitve uporabe izpolnjujejo zahteve iz člena 29(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in enotnih načel iz Uredbe (EU) št. 546/2011. Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.“


(1)  Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o obnovitvi.


16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/84


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2102

z dne 15. decembra 2020

o odobritvi preverjanje skladnosti s tržnimi standardi za sadje in zelenjavo, ki ga opravi Združeno kraljestvo, in spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 91(f) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 15(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 (2) lahko Komisija na zahtevo tretje države odobri preverjanje skladnosti s tržnimi standardi, ki ga ta tretja država opravi pred uvozom v Unijo.

(2)

Ker je Združeno kraljestvo izstopilo iz Unije 1. februarja 2020 in se prehodno obdobje iz Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Sporazum o izstopu) konča 31. decembra 2020, je Združeno kraljestvo Komisiji poslalo zahtevek za odobritev preverjanja skladnosti s posebnimi tržnimi standardi, ki ga je opravilo pred uvozom v Unijo. V tem se je Združeno kraljestvo zavezalo, da bo izpolnjevalo zahteve za trženje sadja in zelenjave po koncu prehodnega obdobja ter je navedlo uradni organ in inšpekcijske organe iz drugega pododstavka člena 15(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011.

(3)

Komisija meni, da lahko dodeli tako odobritev, ker bo zadevna zakonodaja Združenega kraljestva, ki se uporablja 1. januarja 2021 za sadje in zelenjavo, ohranila tržne standarde, ki so enakovredni tistim, ki se uporabljajo v Uniji.

(4)

Zato bi bilo treba odobriti preverjanje skladnosti s tržnimi standardi za sadje in zelenjavo, ki ga opravi Združeno kraljestvo. V skladu z drugim pododstavkom člena 15(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 bi bilo treba v tej uredbi določiti uradni organ v tretji državi, ki je odgovoren za izvajanje preverjanja, in inšpekcijske organe, odgovorne za ustrezno preverjanje. Zaradi te odobritve bi bilo treba Združeno kraljestvo navesti v Prilogi IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011 brez poseganja v uporabo prava Unije za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko v skladu s členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski k Sporazumu o izstopu v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu.

(5)

Ker se Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 uporablja za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko, bi bilo treba preverjanje skladnosti s tržnimi standardi, ki ga opravi Združeno kraljestvo, razumeti tako, da se nanaša samo na Veliko Britanijo.

(6)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 543/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Za zagotovitev pravne varnosti in nemotenega prehoda trgovinskih tokov v zadevnih sektorjih bi morala ta uredba začeti veljati čim prej, in sicer dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, in se uporabljati od 1. januarja 2021.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odobritev preverjanja skladnosti

Preverjanje skladnosti s tržnimi standardi za sadje in zelenjavo, ki ga opravi Združeno kraljestvo pred uvozom v Unijo, se odobri.

Člen 2

Uradni organ in inšpekcijski organi

1.   Uradni organ Združenega kraljestva iz drugega pododstavka člena 15(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, ki je odgovoren za izvajanje preverjanja iz člena 1 te uredbe, je minister za okolje, hrano in podeželske zadeve Secretary of State for the Department for Environment, Food & Rural Affairs.

2.   Inšpekcijska organa, odgovorna za ustrezno preverjanje v smislu drugega pododstavka člena 15(2), sta angleški in valižanski inšpektorat za vrtnarstvo Horticulture Marketing Inspectorate (HMI) for England and Wales ter škotska vladna enota za vrtnarstvo in trženje Scottish Government’s Horticulture and Marketing Unit (HMU).

Člen 3

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011

Priloga IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).


PRILOGA

„PRILOGA IV

Tretje države, v katerih so bila odobrena preverjanja skladnosti na podlagi člena 15, in zadevni proizvodi

Država

Proizvodi

Švica

Sveže sadje in zelenjava

Maroko

Sveže sadje in zelenjava

Južna Afrika

Sveže sadje in zelenjava

Izrael (1)

Sveže sadje in zelenjava

Indija

Sveže sadje in zelenjava

Nova Zelandija

Jabolka, hruške in kivi

Senegal

Sveže sadje in zelenjava

Kenija

Sveže sadje in zelenjava

Turčija

Sveže sadje in zelenjava

Združeno kraljestvo (2)

Sveže sadje in zelenjava


(1)  Komisija je odobrila preverjanja skladnosti na podlagi člena 15 za sadje in zelenjavo, ki izvirata iz Države Izrael brez območij, ki so od junija 1967 pod izraelsko upravo, in sicer Golanske planote, območja Gaze, vzhodnega Jeruzalema in preostalega Zahodnega brega.

(2)  V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, v tej prilogi sklicevanje na Združeno kraljestvo ne vključuje Severne Irske.


16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/87


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2103

z dne 15. decembra 2020

o spremembi Uredbe (ES) št. 1295/2008 o uvažanju hmelja iz tretjih držav

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 190(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1295/2008 (2) v Prilogi I določa seznam agencij tretjih držav, pooblaščenih za izdajo spričeval, ki spremljajo hmeljne proizvode, uvožene iz navedenih držav. Navedena spričevala se priznajo kot enakovredna certifikatu iz člena 77 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(2)

Zadevne agencije v tretjih državah so odgovorne za posodabljanje podatkov iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1295/2008 ter za sporočanje podatkov službam Komisije v duhu tesnega sodelovanja.

(3)

Ker je Združeno kraljestvo izstopilo iz Unije 1. februarja 2020 in se prehodno obdobje iz Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Sporazum o izstopu) konča 31. decembra 2020, je Združeno kraljestvo Komisiji poslalo zahtevo za uvrstitev svojih organov na seznam pristojnih organov tretje države za namene tržnih standardov v nekaterih sektorjih. Združeno kraljestvo se je zavezalo, da bo izpolnjevalo zahteve za trženje hmelja in hmeljnih proizvodov po koncu prehodnega obdobja ter bo pooblastilo eno agencijo za izdajanje spričeval o enakovrednosti v skladu s členom 190(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in členom 3 Uredbe (ES) št. 1295/2008.

(4)

Spričevala, ki jih izda agencija, pooblaščena s strani Združenega kraljestva, bi bilo treba priznati kot enakovredna za hmelj in hmeljne proizvode ter agencijo navesti v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1295/2008 brez poseganja v uporabo prava Unije za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko v skladu s členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski k Sporazumu o izstopu v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu.

(5)

Ker se Uredba (ES) št. 1295/2008 uporablja za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko, bi bilo treba spričevala, ki jih izdajo organi Združenega kraljestva, razumeti tako, da se nanašajo samo na Veliko Britanijo.

(6)

Poleg tega je Avstralija Komisiji poslala zahtevek za spremembo imena in naslova pristojne agencije, pooblaščene za izdajo spričeval o enakovrednosti. Zaradi jasnosti bi bilo treba Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1295/2008 nadomestiti v celoti.

(7)

Uredbo (ES) št. 1295/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Za zagotovitev pravne varnosti in nemotenega prehoda trgovinskih tokov v zadevnem sektorju bi morala ta uredba začeti veljati čim prej, in sicer dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, in se uporabljati od 1. januarja 2021.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Uredbe (ES) št. 1295/2008

Priloga I Uredbe (ES) št. 1295/2008 se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1295/2008 z dne 18. decembra 2008 o uvažanju hmelja iz tretjih držav (UL L 340, 19.12.2008, str. 45).


PRILOGA

„PRILOGA I

AGENCIJE, POOBLAŠČENE ZA IZDAJO SPRIČEVAL ZA:

hmelj v storžkih oznaka KN: ex 1210

hmelj v prahu oznaka KN: ex 1210

hmeljne sokove in ekstrakte oznaka KN: 1302 13 00

Država porekla

Pooblaščene agencije

Naslov

Oznaka

Telefon

Faks

E-naslov (neobvezno)

(AR) Argentina

Coordinación Regional Temática de Protección Vegetal (CRTPV).

Servicio Nacional de Sanidad y Calidad Agroalimentaria (SENASA)

Centro Regional Patagonia Norte

Calle 9 de Julio 933. General Roca, Provincia de Río Negro, Cod 8334

(54-298)

44 28 594

44 32 190

44 28 594

44 32 190

groca@senasa.gov.ar

cpaulovich@senasa.gov.ar

jesparza@senasa.gov.ar

Servicio Nacional de Sanidad y Calidad Agroalimentaria (SENASA)

Av. Pasco Colon 367 Ciudad Aut. de Buenos Aires, C1063ACD

(54-11)

41 21 50 00

41 21 50 00

webmaster@senasa.gob.ar

cdei@senasa.gob.ar

(AU) Avstralija

Biosecurity Tasmania - Department of Primary Industries, Parks, Water and Environment

13 St John’s Avenue, New Town TAS 7008

Hobart TAS 7000, Australia

(61-3)

62 33 33 52

03 6165 3777

Biosecurity.Tasmania@dpipwe.tas.gov.au

ali

Export.Enquiries.Tas@dpipwe.tas.gov.au

(CA) Kanada

Plant Protection Division, Animal and Plant Health Directorate, Food Production and Inspection Branch, Agriculture and Agri-food Canada

Floor 2, West Wing 59, Camelot Drive Napean, Ontario, K1A OY9

(1-613)

952 80 00

991 56 12

 

(CH) Švica

Labor Veritas

Engimattstrasse 11, Postfach 353, CH-8027 Zürich

(41-44)

283 29 30

201 42 49

admin@laborveritas.ch

(CN) Kitajska

Tianjin Airport Entry-Exit Inspection and Quarantine Bureau of the People's Republic of China No.

No 33 Youyi Road, Hexi District Tianjin 300201

(86-22)

28 13 40 78

28 13 40 78

ciqtj2002@163.com

Tianjin Economic and Technical Development Zone Entry-Exit Inspection and Quarantine Bureau of the People’s Republic of China

No 8, Zhaofaxincun 2nd Avenue, TEDA Tianjin 300457

(86-22)

662 98-343

662 98-245

zhujw@tjciq.gov.cn

Inner Mongolia Entry-Exit Inspection and Quarantine Bureau of the People’s Republic of China

No 12 Erdos Street, Saihan District, Huhhot City Inner Mongolia 010020

(86-471)

434-1943

434-2163

zhaoxb@nmciq.gov.cn

Xinjiang Entry-Exit Inspection and Quarantine Bureau of the People’s Republic of China

No 116 North Nanhu Road Urumqi City Xinjiang 830063

(86-991)

464-0057

464-0050

xjciq_jw@xjciq.gov.cn

(NZ) Nova Zelandija

Ministry for Primary Industries

P.O. Box 2526, Wellington 6140

(64-4)

830 1574

894 0300

 

(RS) Srbija

Institut za ratarstvo i povrtarstvo/

Institute of Field and Vegetable Crops

21000 Novi Sad Maksima Gorkog 30.

(381-21)

780 365

Operater:

4898 100

780 198

institut@ifvcns.ns.ac.rs

(UA) Ukrajina

Productional-Technical Centre (PTZ)

Ukrhmel

Hlebnaja 27262028 Zhitomir

(380)

37 21 11

36 73 31

 

(GB) Združeno kraljestvo  (*1)

Rural Payments Agency (RPA)

Lancaster House, Hampshire Court, Newcastle upon Tyne, NE4 7YH

Združeno kraljestvo

(+44)

(+44) 3300 416 500

hops.exports@rpa.gov.uk

(US) Združene države

Washington Department of Agriculture

State Chemical and Hop Lab

21 N. 1st Ave. Suite 106 Yakima, WA 98902

(1-509)

225 76 26

454 76 99

 

Idaho Department of Agriculture

Division of Plant Industries

Hop Inspection Lab

2270 Old Penitentiary Road P.O. Box 790 Boise, ID 83701

(1-208)

332 86 20

334 22 83

 

Oregon Department of Agriculture

Commodity Inspection Division

635 Capital Street NE Salem, OR 97310-2532

(1-503)

986 46 20

986 47 37

 

California Department of Food and Agriculture (CDFA-CAC)

Division of Inspection Services

Analytical Chemistry Laboratory

3292 Meadowview Road Sacramento, CA 95832

(1-916)

445 00 29 ou 262 14 34

262 15 72

 

USDA, GIPSA, FGIS

1100 NW Naito Parkway Portland, OR 97209-2818

(1-503)

326 78 87

326 78 96

 

USDA, GIPSA, TSD, Tech Service Division, Technical Testing Laboratory

10383 Nth Ambassador Drive Kansas City, MO 64153-1394

(1-816)

891 04 01

891 04 78

 

(ZA) Južna Afrika

CSIR Food Science and Technology

PO Box 3950001 Pretoria

(27-12)

841 31 72

841 35 94

 

(ZW) Zimbabve

Standards Association of Zimbabwe (SAZ)

Northend Close, Northridge Park Borrowdale, P.O. Box 2259 Harare

(263-4)

88 20 17, 88 20 21, 88 55 11

88 20 20

info@saz.org.zw

saz.org.zw


(*1)  V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, v tej prilogi sklicevanje na Združeno kraljestvo ne vključuje Severne Irske.


16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/93


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2104

z dne 15. decembra 2020

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobja odobritve aktivne snovi parafinsko olje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti prvega odstavka člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/555 (3) je bilo obdobje odobritve aktivne snovi parafinsko olje podaljšano do 31. decembra 2020.

(3)

Vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi je bila vložena v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (4).

(4)

Ker se je ocenjevanje snovi zavleklo iz razlogov, na katere vlagatelji niso mogli vplivati, bo odobritev aktivne snovi verjetno potekla, preden bo sprejeta odločitev o obnovitvi njene odobritve. Zato je treba obdobje njene odobritve podaljšati za eno leto.

(5)

Zato je primerno spremeniti ustrezni vnos 295 v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, da se podaljša obdobje odobritve aktivne snovi do 31. decembra 2021.

(6)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ob upoštevanju dejstva, da odobritev snovi preneha veljati 31. decembra 2020, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/555 z dne 24. marca 2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za več aktivnih snovi, navedenih v delu B Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 686/2012 (program obnove AIR IV) (UL L 80, 25.3.2017, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).


PRILOGA

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:

(1)

v šestem stolpcu vrstice 295 se za parafinsko olje datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“.


16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/96


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2105

z dne 15. decembra 2020

o obnovitvi odobritve aktivne snovi etoksazol kot kandidatke za zamenjavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena (20)1 v povezavi s členom 24(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Komisije 2005/34/ES (2) je vključila etoksazol kot aktivno snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi etoksazol, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. julija 2021.

(4)

Vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi etoksazol je bila vložena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot popolno.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila osnutek poročila o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 20. septembra 2016 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije. Osnutek poročila o oceni obnovitve je poslala tudi vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje o njem. Agencija je Komisiji poslala prejete pripombe.

(8)

Komisiji je 12. septembra 2017 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za etoksazol lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je 21. marca 2018 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila poročilo o obnovitvi in osnutek uredbe o etoksazolu, marca 2020 pa mu je predložila revidirano različico poročila o obnovitvi.

(9)

Kar zadeva merila za opredelitev lastnosti endokrinih motilcev, uvedenih z Uredbo Komisije (EU) 2018/605 (7), je v sklepu Agencije navedeno, da je na podlagi znanstvenih dokazov malo verjetno, da bi etoksazol lahko povzročil endokrine motnje pri sintezi estrogenov, androgenov in ščitničnih hormonov. Poleg tega razpoložljivi dokazi kažejo, da je malo verjetno, da bi etoksazol lahko povzročil endokrine motnje pri sintezi steroidov. Zato Komisija ugotavlja, da ni mogoče šteti, da ima etoksazol lastnosti endokrinih motilcev.

(10)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s tretjim odstavkom člena 14(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil pripombe na obe različici poročila o obnovitvi, ki so bile natančno pregledane.

(11)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi vrstami uporabe vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov etoksazol, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(12)

Vendar Komisija meni, da je aktivna snov etoksazol kandidatka za zamenjavo v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Etoksazol se šteje za snov, ki se kopiči v organizmih in je strupena, v skladu s točko 3.7.2.2 in prvo podtočko točke 3.7.2.3 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Etoksazol zato izpolnjuje pogoj iz druge alinee točke 4 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009.

(13)

Zato je primerno obnoviti odobritev aktivne snovi etoksazol kot kandidatke za zamenjavo v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(14)

Ocena tveganja za obnovitev odobritve aktivne snovi etoksazol temelji na reprezentativnih uporabah kot akaricid. Čeprav glede na to oceno tveganja ni treba ohraniti omejitve samo na uporabo kot akaricid, pa je treba v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj določiti nekatere pogoje in omejitve. Konkretno, ustrezno je omejiti uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo etoksazol, na uporabo na dekorativnih rastlinah v trajnih rastlinjakih. Cilj omejitve na okrasne rastline je izključiti vsakršno prehransko izpostavljenost potrošnikov, ker ocene tveganja za predelane proizvode ni bilo mogoče dokončati in je negotovost previsoka. Ker je bilo ugotovljeno visoko tveganje za vodne organizme, neciljne členonožce in talne pršice, je cilj omejitve za rastlinjake, v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 1107/2009, preprečitev izpostavljenosti okolja in neciljnih organizmov.

(15)

Vendar bi za povečanje zaupanja v ta sklep, da etoksazol nima lastnosti endokrinih motilcev, vlagatelj moral zagotoviti posodobljeno oceno, v skladu s točko 2.2(b) Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, merili iz točk 3.6.5 in 3.8.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, in v skladu s smernicami za opredelitev endokrinih motilcev (8).

(16)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/869 (9) je bilo obdobje odobritve etoksazola podaljšano do 31. julija 2021, da bi bilo postopek obnovitve mogoče zaključiti pred prenehanjem veljavnosti obdobja odobritve navedene aktivne snovi. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom veljavnosti odobritve, se ta uredba uporablja od 1. februarja 2021.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Obnovitev odobritve aktivne snovi

Odobritev aktivne snovi etoksazol se obnovi, kot je določeno v Prilogi I.

Člen 2

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. februarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Direktiva Komisije 2005/34/ES z dne 17. maja 2005 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve etoksazola in tepraloksidima med aktivne snovi (UL L 125, 18.5.2005, str. 5).

(3)  Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).

(6)  EFSA Journal 2017;15(10):4988. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu.

(7)  Uredba Komisije (EU) 2018/605 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (UL L 101, 20.4.2018, str. 33).

(8)  Smernice za opredelitev endokrinih motilcev v okviru uredb (EU) št. 528/2012 in (ES) št. 1107/2009;https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5311.

(9)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/869 z dne 24. junija 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi beflubutamid, benalaksil, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, bromoksinil, kaptan, ciazofamid, dimetomorf, etefon, etoksazol, famoksadon, fenamifos, flumioksazin, fluoksastrobin, folpet, formetanat, metribuzin, milbemektin, Paecilomyces lilacinus sev 251, fenmedifam, fosmet, pirimifos-metil, propamokarb, protiokonazol in S-metolaklor (UL L 201, 25.6.2020, str. 7).


PRILOGA I

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost  (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

etoksazol

št. CAS 153233-91-1

št. CIPAC 623

(RS)-5-terc-butil-2-[2-(2,6-difluorofenil)-4,5-dihidro1,3-oksazol-4-il]fenetol

≥ 948 g/kg

1. februar 2021

31. januar 2028

Registrira se lahko samo za uporabe na okrasnih rastlinah v trajnih rastlinjakih.

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi snovi etoksazol ter zlasti dodatkov I in II k poročilu.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

morebitno absorpcijo obstojnih metabolitov tal v kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju,

varnost izvajalcev, pri čemer zagotovijo, da je v pogojih uporabe vključena uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme.

Vlagatelj predloži Komisiji, državam članicam in Agenciji do 5. januarja 2023 potrditvene informacije glede točk 3.6.5 in 3.8.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, vključno s posodobljeno oceno že predloženih informacij in, kadar je to ustrezno, dodatne informacije.


(1)  Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o obnovitvi.


PRILOGA II

Priloga k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 se spremeni:

(1)

v delu A se vnos 99 za etoksazol črta;

(2)

v delu E se doda naslednji vnos:

Št.

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost  (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

„13

etoksazol

št. CAS 153233-91-1

št. CIPAC 623

(RS)-5-terc-butil-2-[2-(2,6-difluorofenil)-4,5-dihidro-1,3-oksazol-4-il]fenetol

≥ 948 g/kg

1. februar 2021

31. januar 2028

Registrira se lahko samo za uporabe na okrasnih rastlinah v trajnih rastlinjakih

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi snovi etoksazol ter zlasti dodatkov I in II k poročilu.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

morebitno absorpcijo obstojnih metabolitov tal v kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju,

varnost izvajalcev, pri čemer zagotovijo, da je v pogojih uporabe vključena uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme.

Vlagatelj predloži Komisiji, državam članicam in Agenciji do 5. januarja 2023 potrditvene informacije v zvezi s točkama 3.6.5 in 3.8.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, vključno s posodobljeno oceno že predloženih informacij in, kadar je to ustrezno, dodatne informacije.“


(1)  Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o obnovitvi.


SKLEPI

16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/101


DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/2106

z dne 14. decembra 2020

o zaščitnem ukrepu, ki ga je Finska sprejela v skladu z Direktivo 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta za prepoved dajanja na trg delavniškega dvigala za motor z oznako modela 15-371, ki ga proizvaja družba Biltema Nordic Services AB in na finskem trgu distribuira družba Biltema Suomi Oy

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 8781)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 11(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Finska je 20. marca 2019 obvestila Komisijo o svojem zaščitnem ukrepu z dne 6. februarja 2019, sprejetem v skladu s členom 11(1) Direktive 2006/42/ES, s katerim je prepovedala dajanje na trg delavniškega dvigala za motor družbe Biltema Nordic Services z oznako modela 15-371, ki ga proizvaja družba Biltema Nordic Services AB, Gamisonsgatan 26, 25466 Helsingborg, Švedska (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) in na finskem trgu distribuira družba Biltema Suomi Oy, Aftonrådevägen 2, 00750 Helsingfors, Finska.

(2)

Finska je ukrep sprejela, ker meni, da delavniško dvigalo za motor ne izpolnjuje nekaj bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz naslednjih oddelkov Priloge I k Direktivi 2006/42/ES:

(3)

Natančneje je Finska navedla:

(4)

Dvigalo ni mehansko trdno, kar pomeni kršitev bistvene zdravstvene in varnostne zahteve o mehanski trdnosti iz točke 4.1.2.3 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES.

(5)

Dvigalo ni stabilno in ga je težko premikati, kar pomeni kršitev bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev o tveganju izgube stabilnosti iz točke 1.3.1 in tveganju zaradi pomanjkljive stabilnosti iz točke 4.1.2.1 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES.

(6)

V navodilih za namestitev so napake v zvezi s pritrjevanjem koles in napake v natisnjenih navodilih v zvezi z nepravilno uporabo stroja, kar pomeni kršitev bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev o načelih vključevanja varnosti iz točke 1.1.2 in navodilih iz točke 1.7.4 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES.

(7)

Po prejemu uradnega obvestila o zaščitnem ukrepu, ki ga je sprejela Finska, je Komisija začela posvetovanja z zadevnimi subjekti, da bi se seznanila z njihovimi mnenji. Komisija je 23. decembra 2019 poslala dopis proizvajalcu, distributerju in finski agenciji za varnost in kemikalije, na katerega se proizvajalec in distributer nista odzvala. Finska agencija za varnost in kemikalije je 13. januarja 2020 odgovorila in navedla, da družba Biltema Suomi Oy po sprejetju sklepa ni izpodbijala sklepa Finske ali njegove vsebine. Finska agencija za varnost in kemikalije je tudi navedla, da v zvezi s to zadevo nima dodatnih novejših informacij.

(8)

Ob upoštevanju informacij, ki jih je predložila Finska v zvezi z zaščitnim ukrepom in ki jim proizvajalec ali distributer ni nasprotoval, bi bilo treba skleniti, da delavniško dvigalo za motor z oznako modela 15-371 ne izpolnjuje zgoraj navedenih bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz Priloge I k Direktivi 2006/42/ES ter da lahko pomanjkljivosti ogrozijo zdravje in varnost ljudi.

(9)

Zato bi bilo treba zaščitni ukrep, ki ga je sprejela Finska, šteti za upravičenega –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ukrep, ki ga je sprejela Finska in ki prepoveduje dajanje na trg delavniškega dvigala za motor z oznako modela 15-371, ki ga proizvaja družba Biltema Nordic Services AB (Švedska) in na finskem trgu distribuira družba Biltema Suomi Oy (Finska), je upravičen.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 14. decembra 2020

Za Komisijo

Thierry BRETON

Član Komisije


(1)  UL L 157, 9.6.2006, str. 24.


16.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 425/103


DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/2107

z dne 14. decembra 2020

o spremembi Odločbe 2007/25/ES glede njenega obdobja uporabe

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 8789)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o netrgovskih premikih hišnih živali in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 998/2003 (1) ter zlasti člena 36(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2007/25/ES (2) določa nekatere zaščitne ukrepe v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco in premiki hišnih ptic, ki spremljajo svoje lastnike v Unijo. Sprejeta je bila kot odziv na izbruhe visokopatogene aviarne influence podtipa H5N1 za zaščito zdravja živali in ljudi v Uniji ter se uporablja do 31. decembra 2020.

(2)

Izbruhi različnih podtipov H5 visokopatogene aviarne influence in redkeje podtipa H7 se še vedno pojavljajo pri perutnini in drugih pticah v ujetništvu povsod po svetu. Visokopatogena aviarna influenca je postala endemična v več tretjih državah in je prvič dosegla tudi druge tretje države. Tveganje za vnos virusa visokopatogene aviarne influence v Unijo z netrgovskimi premiki hišnih ptic iz tretjih držav je še vedno prisotno, zato bi bilo treba ohraniti ukrepe za zmanjšanje tveganja iz Odločbe 2007/25/ES.

(3)

V skladu z Uredbo (EU) št. 576/2013 sta bila pripravljena delegirani akt in izvedbeni akt, ki bosta določala zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajanjem spričeval za netrgovske premike hišnih ptic v Unijo. Vendar ta akta, ki naj bi trajno nadomestila zaščitne ukrepe, trenutno določene v Odločbi 2007/25/ES, ne bosta sprejeta pred 31. decembrom 2020, to je do datuma prenehanja veljavnosti Odločbe 2007/25/ES, ker se o nekaterih njunih določbah še razpravlja.

(4)

Zato je treba glede na globalne epidemiološke razmere v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podaljšati obdobje uporabe Odločbe 2007/25/ES do 31. decembra 2021, tj. datuma, do katerega bi morala biti sprejeta delegirani akt in izvedbeni akt, v katerih se določijo zahteve, ki naj bi nadomestile zahteve, ki so trenutno določene v Odločbi 2007/25/ES.

(5)

Odločbo 2007/25/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V členu 6 Odločbe 2007/25/ES se datum „31. decembra 2020“ nadomesti z datumom „31. decembra 2021“.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 14. decembra 2020

Za Komisijo

Stella KYRIAKIDES

Članica Komisije


(1)  UL L 178, 28.6.2013, str. 1.

(2)  Odločba Komisije 2007/25/ES z dne 22. decembra 2006 glede nekaterih zaščitnih ukrepov v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco in premiki hišnih ptic, ki spremljajo svoje lastnike v Skupnost (UL L 8, 13.1.2007, str. 29).