9.12.2020

Uradni list Evropske unije

L 414/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2006

z dne 8. decembra 2020

o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže v letu 2020, zaradi prelova drugih staležev v preteklih letih ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/1247

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (1) ter zlasti člena 105(1), (2), (3) in (5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Ribolovne kvote za leto 2019 so bile določene z uredbami Sveta (EU) 2018/1628 (2), (EU) 2018/2025 (3), (EU) 2018/2058 (4) in (EU) 2019/124 (5).

(2)	Ribolovne kvote za leto 2020 so bile določene z uredbami Sveta (EU) 2018/2025, (EU) 2019/1838 (6), (EU) 2019/2236 (7) in (EU) 2020/123 (8).

(3)	Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovne kvote, ki so ji bile dodeljene, v skladu s členom 105(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 izvede odbitke od prihodnjih ribolovnih kvot navedene države članice.

(4)	Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1247 (9) so bili določeni odbitki od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže v letu 2020 zaradi prelova v preteklih letih.

(5)	Vendar za nekatere države članice, tj. Dansko, Španijo in Francijo, z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1247 ne bi bilo mogoče izvesti odbitkov od kvot, dodeljenih za prelovljene staleže rib, ker kvote za te staleže za navedene države članice v letu 2020 niso na voljo.

(6)

V členu 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je določeno, da se, če za presežen stalež v letu, ki sledi prelovu, ni mogoče izvesti odbitkov, ker kvota za navedeni stalež zadevni državi članici ni na voljo, odbitki lahko izvedejo za druge staleže na istem geografskem območju ali z enako komercialno vrednostjo, po posvetovanju z zadevnimi državami članicami. V skladu s Sporočilom Komisije 2012/C 72/07, ki vsebuje smernice za odbitke od kvot na podlagi člena 105(1), (2) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 (10) (v nadaljnjem besedilu: smernice), bi bilo treba take odbitke po možnosti izvesti v naslednjem letu ali letih od kvot, dodeljenih za staleže, ki jih lovi ladjevje, ki je preseglo kvoto.

(7)	Z zadevnimi državami članicami so bila opravljena posvetovanja v zvezi z nekaterimi odbitki od kvot, dodeljenih za staleže, ki niso bili prelovljeni.

(8)

Poleg tega se zdi, da nekateri odbitki iz Izvedbene uredbe (EU) 2020/1247 presegajo prilagojeno kvoto, ki je na voljo v letu 2020, in se zato v navedenem letu ne morejo v celoti izvesti. V skladu s smernicami bi bilo treba preostanek odbiti od prilagojenih kvot, ki bodo na voljo v naslednjih letih, dokler se ne povrne celoten prelov.

(9)

Poleg tega so španski organi za ribištvo ugotovili, da so bili podatki o ulovu iz leta 2019, uporabljeni za izračun prelova veleokega tuna v Atlantskem oceanu (BET/ATLANT), nepravilni in da je bila njegova kvota dejansko presežena za manjšo količino od tiste, ki se je upoštevala pri odbitkih, določenih z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1247. Zato bi bilo treba prilagoditi podatke o ulovu, stopnjo porabe kvote, prelovljene količine in odbitke od španske kvote za leto 2020 za veleokega tuna v Atlantskem oceanu, določene z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1247.

(10)

Portugalska je leta 2019 prelovila svojo kvoto za belega tuna v Atlantskem oceanu, severno od 5° S (ALB/AN05N). Portugalska je 14. julija 2020 zaprosila za porazdelitev odbitka na dve leti. V skladu s točko 3(c) smernic je porazdelitev odbitka na dve leti ali več sprejemljiva, če to določajo posebna mednarodna pravila (kot so pravila regionalnih organizacij za upravljanje ribištva) v zvezi s povrnitvijo za zadevni stalež. Glede na informacije, ki jih je predložila Portugalska, in ob upoštevanju odstavka 7 Dodatnega priporočila 16–06 ICCAT o večletnem programu za ohranjanje in upravljanje severnoatlantskega belega tuna (11), ki določa, da se kakršno koli preseganje letne kvote/omejitve ulova pogodbenice za leto 2019 odbije od ustrezne kvote/omejitve ulova med ali pred letom prilagoditve 2021, bi bilo treba dovoliti enakomerno porazdelitev odbitka na dve leti, vključno z ustreznimi množilnimi količniki, ki se uporabljajo. Zato bi bilo treba prilagoditi odbitek od kvote za leto 2020, določen z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1247.

(11)	Nadaljnje posodobitve ali popravki so še vedno možni za tekoči ali prejšnji postopek, če se v podatkih o ulovu, ki so jih prijavile države članice v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1224/2009, odkrijejo napake, opustitve ali napačno poročanje.

(12)	Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1247 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ribolovne kvote za leto 2020 iz Priloge I k tej uredbi, določene v uredbah (EU) 2018/2025, (EU) 2019/1838, (EU) 2019/2236 in (EU) 2020/123, se zmanjšajo z uporabo odbitkov pri drugih staležih iz navedene priloge.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) 2020/1247 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2) Uredba Sveta (EU) 2018/1628 z dne 30. oktobra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/120 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah (UL L 272, 31.10.2018, str. 1).

(3) Uredba Sveta (EU) 2018/2025 z dne 17. decembra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2019 in 2020 (UL L 325, 20.12.2018, str. 7).

(4) Uredba Sveta (EU) 2018/2058 z dne 17. decembra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju (UL L 329, 27.12.2018, str. 8).

(5) Uredba Sveta (EU) 2019/124 z dne 30. januarja 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 29, 31.1.2019, str. 1).

(6) Uredba Sveta (EU) 2019/1838 z dne 30. oktobra 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2019/124 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah (UL L 281, 31.10.2019, str. 1).

(7) Uredba Sveta (EU) 2019/2236 z dne 16. decembra 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Sredozemskem in Črnem morju (UL L 336, 30.12.2019, str. 14).

(8) Uredba Sveta (EU) 2020/123 z dne 27. januarja 2020 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 25, 30.1.2020, str. 1).

(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1247 z dne 2. septembra 2020 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2020, zaradi prelova v preteklih letih (UL L 288, 3.9.2020, str. 21).

(10) Sporočilo Komisije – Smernice za odbitke od kvot na podlagi člena 105(1), (2) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 (2012/C 72/07) (UL C 72, 10.3.2012, str. 27).

(11) https://www.iccat.int/Documents/Recs/compendiopdf-e/2016-06-e.pdf

PRILOGA I

ODBITKI OD RIBOLOVNIH KVOT ZA LETO 2020, KI SE UPORABIJO ZA DRUGE STALEŽE

PRELOVLJENI STALEŽI

DRUGI STALEŽI

Država članica

Oznaka vrste

Oznaka območja

Ime vrste

Ime območja

Količina, ki je ni mogoče odbiti od ribolovne kvote za leto 2020 za prelovljeni stalež (v kilogramih)

Država članica

Oznaka vrste

Oznaka območja

Ime vrste

Ime območja

Količina, ki se odbije od ribolovne kvote za leto 2020 za druge staleže (v kilogramih)

POK

1N2AB.

saj

norveške vode območij 1 in 2

33 968

HER

1/2-

atlantski sled

vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2

33 968

GHL

1N2AB.

grenlandska morska plošča

norveške vode območij 1 in 2

18 338

REB

1N2AB.

rdeči okun

norveške vode območij 1 in 2

18 338

OTH

1N2AB.

druge vrste

norveške vode območij 1 in 2

3 895

REB

1N2AB.

rdeči okun

norveške vode območij 1 in 2

3 895

POK

1N2AB.

saj

norveške vode območij 1 in 2

2 607

REB

1N2AB.

rdeči okun

norveške vode območij 1 in 2

2 607

SWO

AS05N

mečarica

Atlantski ocean južno od 5° S

3 500

ALB

AS05N

južni beli tun

Atlantski ocean južno od 5° S

3 500

PRILOGA II

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1247 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

ODBITKI OD RIBOLOVNIH KVOT ZA LETO 2020 ZA STALEŽE RIB, KI SO BILI PRELOVLJENI

Država članica	Oznaka vrste	Oznaka območja	Ime vrste	Ime območja	Začetna kvota za leto 2019 (v kilogramih)	Dovoljeni iztovori za leto 2019 (celotna prilagojena količina v kilogramih) (1)	Skupni ulov v letu 2019 (količinav kilogramih)	Poraba kvote, povezana z dovoljenim iztovorom	Prelov, povezan z dovoljenim iztovorom (količina v kilogramih)	Množilni količnik (2)	Dodatni množilni količnik (3), (4)	Neporavnani odbitki iz prejšnjih let (5)(količina v kilogramih)	Odbitki od ribolovnih kvot za leto 2020 (6) in naslednja leta (količina v kilogramih)	Odbitki od ribolovnih kvot za leto 2020 za prelovljene staleže (7) (količina v kilogramih)	Odbitki od ribolovnih kvot za leto 2020 za druge staleže (količina v kilogramih)	Odbitki od ribolovnih kvot za leto 2021 in naslednja leta (količina v kilogramih)
DE	HER	4AB.	atlantski sled	vode Unije in norveške vode območja 4 severno od 53° 30′ S	39 404 000	25 460 900	27 182 070	106,76 %	1 721 170	/	/	/	1 721 170	1 721 170	/	/
DE	MAC	2CX14-	skuša	območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32	441 000	14 859 024	15 542 581	104,60 %	683 557	/	/	/	683 557	683 557	/	/
DK	MAC	2CX14-	skuša	območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14	/	2 688 463	2 693 920	100,20 %	5 457	/	/	/	5 457	5 457	/	/
DK	MAC	2A34.	skuša	območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32	14 480 000	13 330 744	14 022 305	105,19 %	691 561	/	/	/	691 561	691 561	/	/
DK	MAC	2A4A-N	skuša	norveške vode območij 2a in 4a	10 242 000	10 252 106	11 197 228	109,22 %	945 122	/	/	/	945 122	945 122	/	/
DK	POK	1N2AB.	saj	norveške vode območij 1 in 2	/	17 000	50 968	299,81 %	33 968	1,00	/	/	33 968	/	33 968	/
ES	BET	ATLANT	veleoki tun	Atlantski ocean	9 415 300	8 941 151	9 090 055	101,67 %	148 904	/	C (8)	/	148 904	148 904	/	/
ES	COD	1/2B.	trska	območji 1 in 2b	11 562 000	8 455 844	8 463 118	100,09 %	7 274	/	/	/	7 274	7 274	/	/
ES	GHL	1N2AB.	grenlandska morska plošča	norveške vode območij 1 in 2	/	2 000	14 225	711,25 %	12 225	1,00	A	/	18 338	/	18 338	/
ES	OTH	1N2AB.	druge vrste	norveške vode območij 1 in 2	/	31 800	35 695	112,25 %	3 895	1,00	/	/	3 895	/	3 895	/
ES	POK	1N2AB.	saj	norveške vode območij 1 in 2	/	196 000	198 607	101,33 %	2 607	/	/	/	2 607	/	2 607	/
ES	RED	N3LN.	rdeči okun	NAFO 3LN	/	515 100	517 806	100,53 %	2 706	/	/	/	2 706	2 706	/	/
ES	RJU	9-C.	valovito progasta raža	vode Unije območja 9	15 000	15 000	15 511	103,41 %	511 (9)	Ni relevantno.	Ni relevantno	2 067	2 067	0	/	2 067
FR	BET	ATLANT	veleoki tun	Atlantski ocean	4 167 700	4 167 700	4 687 551	112,47 %	519 851	1,20	C	/	883 747	883 747	/	/
FR	RJE	7FG.	drobnooka raža	vode Unije območij 7f in 7g	79 000	90 399	91 485	101,20 %	1 086	/	/	/	1 086	1 086	/	/
FR	RJU	7DE.	valovito progasta raža	vode Unije območij 7d in 7e	103 000	168 000	177 718	105,78 %	9 718	/	/	/	9 718	9 718	/	/
FR	SWO	AS05N	mečarica	Atlantski ocean južno od 5° S	/	/	3 500	Ni relevantno	3 500	/	/	/	3 500	/	3 500	/
GB	COD	N1GL14	trska	grenlandske vode območja NAFO 1F in grenlandske vode območij 5, 12 in 14	364 000	353 500	353 500	100 %	0	/	/	4 167	4 167	4 167	/	/
GB	HER	4AB.	atlantski sled	vode Unije in norveške vode območja 4 severno od 53° 30′ S	55 583 000	62 320 196	62 607 628	100,46 %	287 432	/	/	/	287 432	287 432	/	/
GB	MAC	2CX14-	skuša	območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14	152 115 000	145 768 635	154 072 694	105,70 %	8 304 059	/	A (8)	/	8 304 059	8 304 059	/	/
GB	RJU	7DE.	valovito progasta raža	vode Unije območij 7d in 7e	58 000	61 200	63 133	103,16 %	1 933	/	/	/	1 933	1 933	/	/
EL	BFT	AE45WM	modroplavuti tun	Atlantski ocean vzhodno od 45° Z in Sredozemsko morje	285 110	304 110	312 690	102,82 %	8 580	/	C (8)	/	8 580	8 580	/	/
IE	ALB	AN05N	severni beli tun	Atlantski ocean severno od 5° S	2 854 300	3 115 420	3 213 170	103,14 %	97 750	/	C (8)	/	97 750	97 750	/	/
NL	HER	4CXB7D	atlantski sled	območji 4c in 7d, razen staleža v estuariju Blackwater	18 162 000	19 497 305	19 512 481	100,08 %	15 176	/	/	/	15 176	15 176	/	/
NL	MAC	2A34.	skuša	območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32	1 342 000	1 494 000	2 012 324	134,69 %	518 324	1,40	/	/	725 654	725 654	/	/
PT	ALB	AN05N	severni beli tun	Atlantski ocean severno od 5° S	1 994 200	1 794 200	2 463 161	137,28 %	668 961	1,40	C	/	1 271 026	635 513 (10)	/	635 513 (10)
PT	ALF	3X14-	sluzoglavke	vode Unije in mednarodne vode območij 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12 in 14	164 000	149 034	156 756	105,18 %	7 722	/	A (8)	/	7 722	7 722	/	/
PT	BUM	ATLANT	sinja jadrovnica	Atlantski ocean	50 440	7 076	18 016	254,61 %	10 940	1,00	A	/	16 410	16 410	/	/
PT	RJU	9-C.	valovito progasta raža	vode Unije območja 9	15 000	21 705	24 589	113,29 %	2 884	1,00	/	/	2 884	2 884	/	/
PT	SWO	AN05N	mečarica	Atlantski ocean severno od 5° S	1 010 390	2 410 390	2 414 333	100,16 %	3 943	/	/	/	3 943	3 943	/	/
SE	MAC	2A34.	skuša	območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32	4 034 000	2 945 203	3 075 839	104,44 %	130 636	/	/	/	130 636	130 636	/	/

“

(1) Kvote, ki so na voljo državi članici v skladu z zadevnimi uredbami o ribolovnih možnostih po upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 22), prenosov kvot iz leta 2018 v leto 2019 v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (UL L 115, 9.5.1996, str. 3) in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ponovnih dodelitev in odbitkov od ribolovnih možnosti v skladu s členoma 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(2) Kot je določeno v členu 105(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Odbitek, ki je enak prelovu * 1,00, se uporablja v vseh primerih prelova, ki je enak ali manjši od 100 ton.

(3) Kot je določeno v členu 105(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009 in če obseg prelova presega 10 %.

(4) Črka ‚A‘ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5 zaradi zaporednega prelova v letih 2017, 2018 in 2019. Črka ‚C‘ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5, ker za stalež velja večletni načrt.

(5) Preostale količine iz prejšnjih let.

(6) Odbitki za leto 2020.

(7) Odbitki za leto 2020, ki bi se glede na razpoložljivo kvoto na dan 10. septembra 2020 lahko dejansko uporabili.

(8) Dodatni množilni količnik se ne uporablja, ker prelov ne presega 10 % dovoljenega iztovora.

(9) Količine, manjše od ene tone, se ne upoštevajo.

(10) Na prošnjo Portugalske se odbitek 1 271 026 kilogramov za leto 2020 enakomerno porazdeli na dve leti (2020 in 2021).

9.12.2020

Uradni list Evropske unije

L 414/19

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/2009

z dne 22. junija 2020

o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za površinsko obdelavo z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami, v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 4050)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) ter zlasti člena 13(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (best available techniques – BAT) so referenca za določanje pogojev v dovoljenjih za obrate iz poglavja II Direktive 2010/75/EU, pristojni organi pa bi morali določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT.

(2)

Forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja, vzpostavljen s Sklepom Komisije z dne 16. maja 2011 (2), je 18. novembra 2019 Komisiji predložil mnenje o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT za površinsko obdelavo z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami. Navedeno mnenje je javno dostopno.

(3)	Zaključki o BAT, navedeni v Prilogi k temu sklepu, so ključni element navedenega referenčnega dokumenta BAT.

(4)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejmejo se zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (best available techniques – BAT) za površinsko obdelavo z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami, kot so navedeni v Prilogi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 22. junija 2020

Za Komisijo

Virginijus SINKEVIČIUS

Član Komisije

(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(2) Sklep Komisije z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (UL C 146, 17.5.2011, str. 3).

PRILOGA

Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za površinsko obdelavo z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami

PODROČJE UPORABE

Ti zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (best available techniques – BAT) se nanašajo na naslednje dejavnosti, navedene v Prilogi I k Direktivi 2010/75/EU:

6.7:	Površinska obdelava snovi, predmetov ali izdelkov z organskimi topili, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, lepljenje, barvanje, čiščenje ali impregniranje, s porabo več kot 150 kg organskih topil na uro ali več kot 200 ton na leto.

6.10:

Konzerviranje lesa in lesnih proizvodov s kemikalijami s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 75 m3 na dan, in ne zgolj obdelava proti modrivosti lesa.

6.11:

Neodvisna obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva 91/271/EGS, če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti iz točke 6.7 ali 6.10 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU.

Ti zaključki o BAT zajemajo tudi skupno čiščenje odpadne vode različnega izvora, če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti, navedenih v točki 6.7 ali 6.10 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, in če čiščenje odpadne vode ni zajeto v Direktivi Sveta 91/271/EGS (1).

V teh zaključkih o BAT se ne obravnavajo:

pri površinski obdelavi snovi, predmetov ali izdelkov z organskimi topili:

—	impregniranje tekstilnih izdelkov proti vlagi, pri katerem se ne uporabljajo zvezne plasti na osnovi topila. To je lahko obravnavano v zaključkih o BAT za tekstilno industrijo (TXT);

—	tiskanje, lepljenje in impregniranje tekstilnih izdelkov. To je lahko obravnavano v zaključkih o BAT za tekstilno industrijo (TXT),

—	laminiranje plošč na lesni osnovi,

—	predelava kavčuka,

—	proizvodnja premaznih mešanic, lakov, barv, črnil, polprevodnikov, lepil ali farmacevtskih izdelkov,

—

kurilne naprave na kraju proizvodnje, razen če se nastali vroči plini uporabljajo za ogrevanje z neposrednim stikom, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov. Te so lahko obravnavane v zaključkih o BAT za velike kurilne naprave (large combustion plants – LCP) ali v Direktivi 2015/2193/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2);

pri zaščiti lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami:

—	kemijska sprememba in hidrofobizacija (npr. s smolami) lesa in lesnih izdelkov,

—	obdelava lesa in lesnih izdelkov proti modrivosti lesa,

—	obdelava lesa in lesnih izdelkov z amoniakom,

—	kurilne naprave na kraju proizvodnje. Te so lahko obravnavane v zaključkih o BAT za velike kurilne naprave (LCP) ali v Direktivi 2015/2193/EU.

Drugi zaključki o BAT in referenčni dokumenti BAT, ki so lahko pomembni za dejavnosti, zajete v te zaključke o BAT, so:

—	gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM),

—	emisije iz skladiščenja (EFS),

—	energijska učinkovitost (ENE),

—	ravnanje z odpadki (WT),

—	velike kurilne naprave (LCP),

—	površinska obdelava kovin in plastike (STM),

—	spremljanje emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah (ROM).

OPREDELITVE POJMOV

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo opredelitve pojmov v nadaljevanju.

Splošni pojmi

Uporabljeni izraz

Opredelitev

Osnovni premaz

Barva, ki ob nanosu na podlago določi barvo in učinek (npr. kovinski ali biserni).

Šaržni izpust

Izpust posameznih količin vode iz zaprtega sistema.

Prozorni premaz

Premazni material, ki ob nanosu na podlago tvori trden prozoren film z zaščitnimi, dekorativnimi ali posebnimi tehničnimi lastnostmi.

Kombinirana linija

Kombinacija vročega cinkanja in premazovanja pločevinskih trakov v kolutih na isti predelovalni liniji.

Neprekinjeno merjenje

Merjenje z avtomatiziranim merilnim sistemom, ki je trajno nameščen na mestu izvajanja meritev, z namenom stalnega spremljanja emisij v skladu s standardom EN 14181.

Neposredni izpust

Izpust v sprejemno vodno telo brez nadaljnjega čiščenja odpadne vode.

Faktorji emisije

Koeficienti, ki se lahko pomnožijo z znanimi podatki, kot so podatki o napravi/postopku ali podatki o zmogljivosti, da se ocenijo emisije.

Obstoječa naprava

Naprava, ki ni nova.

Ubežne emisije

Nezajete emisije, kot so opredeljene v členu 57(3) Direktive 2010/75/EU.

Kreozot razreda B ali C

Vrste kreozota s specifikacijami, ki so navedene v standardu EN 13991.

Posredni izpust

Izpust, ki ni neposredni izpust.

Večja posodobitev naprave

Večja sprememba zasnove ali tehnologije naprave z večjimi prilagoditvami ali zamenjavami procesnih tehnik in/ali tehnik za zmanjševanje emisij in s tem povezane opreme.

Nova naprava

Nova naprava, za katero se prvič pridobi dovoljenje za obratovanje na mestu obrata po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave po objavi teh zaključkov o BAT.

Izhodni plin

Plin, ekstrahiran iz postopka, dela opreme ali območja, ki se preusmeri v obdelavo ali je izpuščen neposredno v zrak skozi odvodnik.

Organska spojina

Organska spojina, kot je opredeljena v členu 3(44) Direktive 2010/75/EU.

Organsko topilo

Organsko topilo, kot je opredeljeno v členu 3(46) Direktive 2010/75/EU.

Naprava

Vsi deli obrata, ki izvajajo dejavnost, navedeno v točki 6.7 ali 6.10 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, in katero koli drugo dejavnost, ki je z njimi neposredno povezana in vpliva na porabo in/ali emisije.

Naprave so lahko nove ali obstoječe.

Temeljni premaz

Barva, ki je zasnovana za uporabo kot plast na pripravljeni površini, da se zagotovi dober oprijem, zaščita vseh plasti pod njo in zapolnitev nepravilnosti na površini.

Sektor

Katera koli izmed dejavnosti za površinsko obdelavo, ki so del dejavnosti, navedenih v točki 6.7 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, in so opisane v oddelku 1 teh zaključkov o BAT.

Občutljivi sprejemnik

Območja, ki potrebujejo posebno zaščito, kot so:

—	stanovanjska območja;

—	območja, na katerih se izvajajo človekove dejavnosti (npr. sosednja delovna mesta, šole, dnevne varstvene ustanove, rekreacijske površine, bolnišnice ali domovi za nego).

Vhodne trdne snovi

Uporabljena skupna masa trdnih snovi, kakor je opredeljena v točki 3(a)(i) dela 5 Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

Topilo

„Topilo“ se nanaša na „organsko topilo“.

Vhodna topila

Uporabljena skupna količina organskih topil, kakor je opredeljena v točki 3(b) dela 7 Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

Na osnovi topila

Vrsta barve, črnila ali drugega premaznega materiala, v kateri je (so) kot osnova uporabljeno(-a) topilo(-a). V okviru zaščite lesa in lesnih izdelkov se nanaša na vrsto kemikalij za obdelavo.

Zmes na osnovi topila

Premazno sredstvo na osnovi topila, pri katerem je ena izmed plasti na vodni osnovi.

Masna bilanca topil

Določanje masne bilance, ki se izvede vsaj enkrat letno v skladu z delom 7 Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

Padavinska voda z utrjenih površin

Padavinska voda, ki teče po zemlji ali neprepustnih površinah, na primer tlakovanih ulicah in skladiščnih območjih, strehah itd., in ki se ne vpije v tla.

Skupne emisije

Vsota ubežnih emisij in emisij v odpadnih plinih, kot je opredeljena v členu 57(4) Direktive 2010/75/EU.

Kemikalije za obdelavo

Kemikalije, ki se uporabljajo za zaščito lesa in lesnih izdelkov, na primer biocidi, kemikalije, ki se uporabljajo za impregniranje proti vlagi (npr. olja, emulzije) in zaviralci ognja. To vključuje tudi osnovo aktivnih snovi (npr. voda, topilo).

Veljavno urno/polurno povprečje

Urno/polurno povprečje se šteje za veljavno, če se ne izvajajo vzdrževalna dela avtomatiziranega merilnega sistema oziroma sistem ni v okvari.

Odpadni plini

Odpadni plini, kot so opredeljeni v členu 57(2) Direktive 2010/75/EU.

Na vodni osnovi

Vrsta barve, črnila ali drugega premaznega materiala, pri kateri voda v celoti ali delno nadomešča delež topila. V okviru zaščite lesa in lesnih izdelkov se nanaša na vrsto kemikalij za obdelavo.

Zaščita lesa

Dejavnosti, ki se izvajajo za namen zaščitite lesa in lesnih izdelkov pred škodljivimi učinki gliv, bakterij, žuželk, vode, vremena ali ognja, zagotavljanja dolgoročne ohranitve strukturne celovitosti in izboljšanja odpornosti lesa in lesnih izdelkov.

Onesnaževala in parametri
Uporabljeni izraz	Opredelitev
AOX	Adsorbljivi organsko vezani halogeni, izraženi kot Cl, ki vključujejo adsorbljivi, organsko vezani klor, brom in jod.
CO	Ogljikov monoksid.
KPK	Kemijska potreba po kisiku. Količina kisika, ki je potrebna za popolno kemijsko oksidacijo organske snovi v ogljikov dioksid z uporabo dikromata. KPK je kazalnik masne koncentracije organskih spojin.
Krom	Krom, izražen kot Cr, vključuje vse anorganske in organske kromove spojine, raztopljene ali vezane na delce.
DMF	N, N-dimetilformamid.
Prah	Skupna količina delcev (v zraku).
F–	Fluorid.
Šestvalentni krom	Šestvalentni krom, izražen kot Cr(VI), vključuje vse kromove spojine, v katerih je krom v oksidacijskem stanju 6+ (raztopljen ali vezan na delce).
HOI	Indeks ogljikovodikovega olja (ang. hydrocarbon oil index). Vsota spojin, ki se lahko ekstrahirajo v ogljikovodikovem topilu (vključno z dolgoverižnimi ali razvejanimi alifatskimi, alicikličnimi, aromatskimi ali alkilno substituiranimi aromatskimi ogljikovodiki).
IPA	Izopropil alkohol: propan-2-ol (imenuje se tudi izopropanol).
Nikelj	Nikelj, izražen kot Ni, vključuje vse anorganske in organske nikljeve spojine, raztopljene ali vezane na delce.
NOX	Vsota dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2.
PAH	Policiklični aromatski ogljikovodiki (ang. polycyclic aromatic hydrocarbons).
TOC	Skupni organski ogljik (ang. total organic carbon), izražen kot C (v vodi).
TVOC	Skupni hlapni organski ogljik (ang. total volatile organic carbon), izražen kot C (v zraku).
TSS	Skupne suspendirane snovi (ang. total suspended solids). Masna koncentracija vseh suspendiranih snovi (v vodi), izmerjena s filtracijo prek filtrov iz steklenih vlaken in gravimetrijo.
VOC	Hlapna organska spojina (ang. volatile organic compound), kot je opredeljena v členu 3(45) Direktive 2010/75/EU.
Cink	Cink, izražen kot Zn, vključuje vse anorganske in organske cinkove spojine, raztopljene ali vezane na delce.

KRATICE IN OKRAJŠAVE

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo kratice v nadaljevanju.

Kratica ali okrajšava	Opredelitev
Uredba o biocidnih proizvodih	Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).
DWI	Vlečena s tanjšanjem stene (ang. drawn and wall ironed) (vrsta pločevinke v industriji kovinske embalaže).
EMS	Sistem okoljskega upravljanja (ang. environmental management system).
Direktiva o industrijskih emisijah	Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja).
IR	Infrardeče.
LEL	Spodnja meja eksplozivnosti (ang. lower explosive limit) – najmanjša koncentracija (odstotek) plina ali hlapa v zraku, ki lahko ob prisotnosti vira vžiga povzroči plamen. Koncentracije, nižje od LEL, so „prerevne“, da bi zagorele. Imenuje se tudi spodnja meja vnetljivosti (ang. lower flammable limit – LFL).
OTNOC	Pogoji, ki niso običajni pogoji obratovanja (ang. other than normal operating conditions).
STS	Površinska obdelava z organskimi topili (ang. surface treatment using organic solvents).
UV	Ultravijolično.
WPC	Zaščita lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami (ang. preservation of wood and wood products with chemicals).

SPLOŠNE UGOTOVITVE

Najboljše razpoložljive tehnike

Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotovi vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.

Če ni navedeno drugače, se ti zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave, ki so predmet teh zaključkov.

Ravni emisij, povezane z BAT

Ravni emisij, povezane z BAT, za skupne in ubežne emisije hlapnih organskih spojin

Ravni emisij, povezane z BAT, za skupne emisije hlapnih organskih spojin (VOC) so v teh zaključkih o BAT navedene kot:

—	specifična obremenitev z emisijami, ki se izračuna kot letno povprečje, tako da se skupne emisije VOC (kot se izračunajo z masno bilanco topil) delijo z vhodnim parametrom (ali parametrom zmogljivosti) proizvodnje, ki je odvisen od sektorja, ali

—	odstotek vhodnih topil, ki se izračuna kot letno povprečje, kot je opredeljeno v točki 3(b)(i) dela 7 Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

Za ubežne emisije VOC so ravni emisij, povezane z BAT, navedene v teh zaključkih o BAT kot odstotek vhodnih topil, ki se izračuna kot letno povprečje, kot je opredeljeno v točki 3(b)(i) dela 7 Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

Ravni emisij, povezane z BAT, in okvirne ravni emisij za emisije v odpadnih plinih

Ravni emisij, povezane z BAT, in okvirne ravni emisij za emisije v odpadnih plinih, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na koncentracije, ki so izražene kot masa izpuščenih snovi na prostornino odpadnega plina v naslednjih standardnih pogojih: suh plin pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa, brez popravka za vsebnost kisika in izraženo v mg/Nm3.

Za čas povprečenja ravni emisij, povezanih z BAT, in okvirnih ravni emisij za emisije v odpadnih plinih, se uporabljajo opredelitve v nadaljevanju.

Vrsta merjenja	Čas povprečenja	Opredelitev
Stalno	Dnevno povprečje	Povprečje v enodnevnem obdobju na podlagi veljavnih urnih in polurnih povprečij.
Redno	Povprečje v obdobju vzorčenja	Povprečna vrednost treh zaporednih meritev, pri čemer vsaka traja vsaj 30 minut (3).

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na koncentracije (masa izpuščene snovi na prostornino vode), ki so izražene v mg/l.

Časi povprečenja v zvezi z ravnmi emisij, povezanimi z BAT, se nanašajo na enega od naslednjih dveh primerov:

—	v primeru stalnega izpusta na dnevne povprečne vrednosti, tj. 24-urne pretočno sorazmerne sestavljene vzorce,

—	v primeru šaržnega izpusta na povprečne vrednosti med trajanjem izpusta, ki so odvzete kot pretočno sorazmerni sestavljeni vzorci.

Časovno sorazmerni sestavljeni vzorci se lahko uporabijo, če je dokazana zadostna stabilnost toka. Namesto tega se lahko odvzamejo naključni vzorci, če je iztok ustrezno premešan in homogen. Naključni vzorec se odvzame, če je vzorec nestabilen glede na parameter, ki ga je treba izmeriti. Vse ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo veljajo na mestu, kjer emisija zapusti napravo.

Druge ravni okoljske učinkovitosti

Ravni specifične porabe energije (energijska učinkovitost), povezane z BAT

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane s specifično porabo energije, se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

poraba energije	:	skupna količina toplote (pridobljena iz primarnih virov energije) in električne energije, ki jo porabi naprava, kot je opredeljeno v načrtu za energijsko učinkovitost (glej BAT 19(a)), izražena v MWh/leto;
stopnja aktivnosti	:	skupna količina izdelkov, ki jih obdela naprava, ali zmogljivost naprave, izražena v ustrezni enoti glede na sektor (npr. kg/leto, m2/leto, površinsko zaščitena vozila/leto).

Ravni specifične porabe vode, povezane z BAT

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane s specifično porabo vode, se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

poraba vode	:	skupna količina vode, ki se porabi za dejavnosti v napravi, razen reciklirane in ponovno uporabljene vode, vode za hlajenje, ki se uporablja v pretočnih sistemih za hlajenje, in vode za gospodinjstvo, izražena v l/leto ali m3/leto;
stopnja aktivnosti	:	skupna količina izdelkov, ki jih obdela naprava, ali zmogljivost naprave, izražena v ustrezni enoti glede na sektor (npr. m2 površinsko zaščitene pločevine v kolutih/leto, površinsko zaščitenih vozil/leto, tisoč pločevink/leto).

Okvirne ravni za specifično količino odpadkov, poslano s kraja nastanka drugam

Okvirne ravni, povezane s specifično količino odpadkov, ki se s kraja nastanka pošljejo drugam, se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

količina odpadkov, poslana s kraja nastanka drugam	:	skupna količina odpadkov iz naprave, poslanih s kraja nastanka drugam, izražena v kg/leto;
stopnja aktivnosti	:	skupna količina izdelkov, ki jih obdela naprava, ali zmogljivost naprave, izražena v površinsko zaščitenih vozilih/leto.

1. Zaključki o BAT za površinsko obdelavo z organskimi topili

1.1 Splošni zaključki o BAT

1.1.1 Sistemi okoljskega upravljanja

BAT 1. Za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je najboljša razpoložljiva tehnika, da se izpopolni in izvaja sistem okoljskega upravljanja, ki vključuje vse naslednje elemente:

(i)	zavezanost, vodenje in odgovornost vodstva, vključno z višjim vodstvom, za izvajanje učinkovitega sistema okoljskega upravljanja;

(ii)	analizo, ki vključuje določitev okvira organizacije, opredelitev potreb in pričakovanj deležnikov, opredelitev značilnosti obrata, povezanih z morebitnimi tveganji za okolje (ali zdravje ljudi), ter veljavnih pravnih zahtev v zvezi z okoljem;

(iii)

oblikovanje okoljske politike, ki vključuje stalno izboljševanje okoljske učinkovitosti obrata;

(iv)	določitev ciljev in kazalnikov učinkovitosti v zvezi s pomembnimi okoljskimi vidiki, vključno z ohranjanjem skladnosti z veljavnimi pravnimi zahtevami;

(v)	načrtovanje in izvajanje potrebnih postopkov in ukrepov (vključno s popravnimi in preventivnimi ukrepi, če so potrebni) za doseganje okoljskih ciljev in preprečevanje okoljskih tveganj;

(vi)	določitev struktur, vlog in odgovornosti v zvezi z okoljskimi vidiki in cilji ter zagotavljanje potrebnih finančnih in človeških virov;

(vii)

zagotavljanje potrebne usposobljenosti in obveščenosti osebja, ki opravlja delo, ki lahko vpliva na okoljsko učinkovitost obrata (npr. z zagotavljanjem informacij in usposabljanjem);

(viii)

notranjo in zunanjo komunikacijo;

(ix)	spodbujanje sodelovanja zaposlenih pri dobrih praksah okoljskega upravljanja;

(x)	sprejetje in vzdrževanje priročnika za upravljanje in pisnih postopkov za nadzor nad dejavnostmi z znatnim vplivom na okolje ter ustreznih evidenc;

(xi)	učinkovito operativno načrtovanje in procesne kontrole;

(xii)

izvajanje ustreznih programov vzdrževanja;

(xiii)

protokole za pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke, vključno s preprečevanjem in/ali zmanjševanjem negativnih vplivov izrednih razmer (na okolje);

(xiv)

pri (ponovnem) projektiranju (novega) obrata ali njegovega dela proučitev njegovega vpliva na okolje v celotni življenjski dobi, kar vključuje gradnjo, vzdrževanje, obratovanje in razgradnjo;

(xv)	izvajanje programa spremljanja in merjenja; po potrebi so informacije na voljo v referenčnem poročilu o spremljanju emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah;

(xvi)

redno uporabo sektorskih primerjalnih analiz;

(xvii)

redno neodvisno (kolikor je izvedljivo) notranjo revizijo in redno neodvisno zunanjo revizijo, da se oceni okoljska učinkovitost in ugotovi, ali je sistem okoljskega upravljanja skladen z načrtovano ureditvijo ter ali se ustrezno izvaja in vzdržuje;

(xviii)

oceno vzrokov neskladnosti, izvajanje popravnih ukrepov v odziv na neskladnosti, pregled učinkovitosti popravnih ukrepov in določitev, ali obstajajo oziroma ali bi se lahko pojavile podobne neskladnosti;

(xix)

redno pregledovanje sistema okoljskega upravljanja ter njegove stalne ustreznosti, primernosti in učinkovitosti, ki ga izvaja višje vodstvo;

(xx)	spremljanje in upoštevanje razvoja čistejših tehnik.

Za površinsko obdelavo z organskimi topili je najboljša razpoložljiva tehnika tudi, da se v sistem okoljskega upravljanja zajamejo:

(i)	povezanost z nadzorom in zagotavljanjem kakovosti ter vprašanji v zvezi z zdravjem in varnostjo;

(ii)

načrtovanje za zmanjšanje okoljskega odtisa obrata. To vključuje zlasti:

(a)	ocenjevanje splošne okoljske učinkovitosti naprave (glej BAT 2);

(b)	upoštevanje vidikov v zvezi z različnimi okoljskimi prvinami, zlasti ohranjanje ustreznega ravnotežja med zmanjšanjem emisij topil ter porabo energije (glej BAT 19), vode (glej BAT 20) in surovin (glej BAT 6);

(c)	zmanjševanje emisij VOC pri postopkih čiščenja (glej BAT 9);

(iii)

vključitev:

(a)	načrta za preprečevanje puščanja in razlitij ter njihovo obvladovanje (glej BAT 5(a));

(b)	sistema ocenjevanja surovin za uporabo surovin z majhnim vplivom na okolje in načrta za optimizacijo uporabe topil v postopku (glej BAT 3);

(c)	masne bilance topil (glej BAT 10);

(d)	programa vzdrževanja za zmanjšanje pogostosti pojavljanja pogojev, ki niso običajni pogoji obratovanja (OTNOC), in okoljskih posledic takih pogojev (glej BAT 13);

(e)	načrta za energijsko učinkovitost (glej BAT 19(a));

(f)	načrta za upravljanje porabe vode (glej BAT 20(a));

(g)	načrta ravnanja z odpadki (glej BAT 22(a));

(h)	načrta za obvladovanje vonjav (glej BAT 23).

Opomba

Z Uredbo (ES) št. 1221/2009 je vzpostavljen sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ki je primer sistema okoljskega upravljanja, skladnega s to BAT.

Uporaba

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije sistema okoljskega upravljanja sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.

1.1.2 Splošna okoljska učinkovitost

BAT 2. Za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti naprave, zlasti v zvezi z emisijami VOC in porabo energije, je najboljša razpoložljiva tehnika:

—	opredeliti področja/dele/korake postopka, ki najbolj prispevajo k emisijam VOC in porabi energije ter pri katerih so možnosti za izboljšave največje (glej tudi BAT 1),

—	opredeliti in izvesti ukrepe za zmanjšanje emisij VOC in porabe energije,

—	redno (vsaj enkrat letno) posodabljati stanje in spremljati izvajanje opredeljenih ukrepov.

1.1.3 Izbira surovin

BAT 3. Za preprečevanje ali zmanjševanje vpliva uporabljenih surovin na okolje je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita obe tehniki v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Uporaba surovin z majhnim vplivom na okolje

V okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) sistematično ocenjevanje škodljivih vplivov uporabljenih materialov na okolje (zlasti snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost) ter njihova nadomestitev z drugimi surovinami brez vpliva na okolje in zdravje ali manjšim takim vplivom, kadar je to mogoče, pri čemer se upoštevajo zahteve v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacije izdelka.

Se uporablja na splošno.

Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) in vrsta ocenjevanja sta običajno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave ter njenimi morebitnimi vplivi na okolje ter z vrsto in količino uporabljenih materialov.

(b)

Optimizacija uporabe topil v postopku

Optimizacija uporabe topil v postopku na podlagi načrta upravljanja (v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1)), katerega cilj je opredeliti in izvajati potrebne ukrepe (npr. serijsko barvanje, optimizacija prašnih nanosov).

Se uporablja na splošno.

BAT 4. Za zmanjšanje porabe topil, emisij VOC in vpliva uporabljenih surovin na okolje je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika		Opis	Uporaba
(a)	Uporaba barv/premaznih sredstev/lakov/črnil/lepil na osnovi topil z visoko vsebnostjo trdnih snovi	Uporaba barv, premaznih sredstev, tekočih črnil, lakov in lepil z majhno količino topil in povečano vsebnostjo trdnih snovi.	Izbira tehnik za površinsko obdelavo je lahko omejena glede na vrsto dejavnosti, vrsto in obliko podlage, zahteve v zvezi s kakovostjo izdelka in potrebo po zagotavljanju, da so uporabljeni materiali, tehnike nanašanja premaznih sredstev, tehnike sušenja/strjevanja in sistemi za obdelavo izhodnih plinov med seboj združljivi.
(b)	Uporaba barv/premaznih sredstev/črnil/lakov/lepil na vodni osnovi	Uporaba barv, premaznih sredstev, tekočih črnil, lakov in lepil, v katerih je organsko topilo delno nadomeščeno z vodo.
(c)	Uporaba črnil/premaznih sredstev/barv/lakov/lepil, strjenih s sevanjem	Uporaba barv, premaznih sredstev, tekočih črnil, lakov in lepil, ki se lahko strdijo z aktivacijo posebnih skupin kemikalij, in sicer z UV-sevanjem ali infrardečim sevanjem ali curkom hitrih elektronov, brez toplote in emisij VOC.
(d)	Uporaba dvokomponentnih lepil brez topila	Uporaba dvokomponentnih lepilnih materialov brez topila, ki so sestavljeni iz smole in utrjevalca.
(e)	Uporaba termoplastičnih lepil	Uporaba premaznega sredstva z lepili, ki so izdelana z vročim ekstrudiranjem sintetičnega kavčuka, smole ogljikovodikov in različnih aditivov. Ne uporabi se nobeno topilo.
(f)	Uporaba premaznih sredstev v prahu	Uporaba premaznega sredstva brez topila, ki se nanese kot fin prah in zapeče v peči.
(g)	Uporaba laminiranega filma za površinsko zaščito trakov ali pločevine v kolutih	Uporaba polimernih filmov, ki se nanesejo na kolut ali trak, da pridobi estetske ali funkcionalne lastnosti, kar zmanjša število potrebnih premaznih plasti.
(h)	Uporaba snovi, ki niso VOC ali ki so manj hlapne VOC	Nadomestitev močno hlapnih snovi VOC z drugimi, ki vsebujejo organske spojine, ki niso VOC ali ki so manj hlapne VOC (npr. estri).

1.1.4 Skladiščenje surovin in ravnanje z njimi

BAT 5. Za preprečevanje ali zmanjšanje ubežnih emisij VOC med skladiščenjem materialov, ki vsebujejo topila, in/ali nevarnih materialov ali ravnanjem z njimi je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabljajo načela skrbnega ravnanja, in sicer z vsemi tehnikami v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

Tehnike upravljanja

(a)

Priprava in izvajanje načrta za preprečevanje puščanja in razlitij ter njihovo obvladovanje

Načrt za preprečevanje puščanja in razlitij ter njihovo obvladovanje je del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in med drugim vključuje:

—	načrte obrata za incidente za majhna in velika razlitja;

—	opredelitev vlog in odgovornosti vseh udeleženih oseb;

—	zagotavljanje, da je osebje seznanjeno z okoljskimi vidiki in usposobljeno za preprečevanje/obravnavanje razlitij;

—	opredelitev območij, za katera obstaja tveganje razlitij in/ali puščanja nevarnih materialov, ter njihova razvrstitev glede na tveganje;

—	zagotavljanje ustreznih zadrževalnih sistemov za opredeljena območja, npr. neprepustna tla;

—	opredelitev ustrezne opreme za zadrževanje in čiščenje razlitja ter redno zagotavljanje, da je na voljo, da brezhibno deluje in da je blizu mest, kjer se lahko zgodijo taki incidenti;

—	smernice za ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri obvladovanju razlitji;

—	redni (vsaj letni) pregledi skladiščnih in operativnih območij, preizkušanje in umerjanje opreme za odkrivanje puščanja ter takojšnje odpravljanje puščanja iz ventilov, tesnilnih obročev, prirobnic itd. (glej BAT 13).

Se uporablja na splošno. Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) načrta je običajno povezano z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter z vrsto in količino uporabljenih materialov.

Tehnike skladiščenja

(b)

Zatesnitev ali pokrivanje vsebnikov in zadrževalno skladiščno območje

Skladiščenje topil, nevarnih materialov, odpadnih topil in odpadnih materialov za čiščenje v zatesnjenih ali pokritih vsebnikih, ki ustrezajo tveganju, povezanemu s temi materiali, in ki so zasnovani za čim manjše emisije. Skladiščno območje za vsebnike je zaščiteno z zadrževalnim sistemom in ustrezno veliko.

Se uporablja na splošno.

(c)

Na proizvodnih območjih se skladišči čim manjša količina nevarnih materialov

Nevarni materiali se na proizvodnih območjih hranijo samo v količinah, ki so potrebne za proizvodnjo; večje količine se skladiščijo ločeno.

Tehnike črpanja tekočin in ravnanja z njimi

(d)

Tehnike za preprečevanje puščanja in razlitij med črpanjem

Puščanje in razlitja se preprečijo z uporabo črpalk in tesnil, ki ustrezajo uporabljenim materialom in zagotavljajo ustrezno tesnost. To vključuje opremo, kot so hermetične črpalke, magnetno sklopljene črpalke, črpalke z več mehanskimi tesnili in sistemom za hitro ohlajanje ali varovalnim sistemom, črpalke z več mehanskimi tesnili in navzven suhimi tesnili, membranske črpalke ali mehovne črpalke.

Se uporablja na splošno.

(e)

Tehnike za preprečevanje prelitij med črpanjem

To na primer vključuje zagotavljanje, da:

—	se črpanje nadzira;

—	pri večjih količinah so rezervoarji za skladiščenje materialov v razsutem stanju opremljeni z zvočnimi in/ali optičnimi alarmi visokega nivoja in po potrebi s sistemi izklopa.

(f)

Zajetje hlapov VOC med dostavo materialov, ki vsebujejo topilo

Pri dostavi (npr. pri polnjenju ali praznjenju rezervoarjev) materialov v razsutem stanju, ki vsebujejo topilo, se zajamejo hlapi, izpodrinjeni iz rezervoarjev, ki se polnijo, običajno s povratnim zračenjem.

To morda ni uporabno za topila z nizkim parnim tlakom ali zaradi stroškov.

(g)

Zadrževanje razlitij in/ali hitra absorpcija pri ravnanju z materiali, ki vsebujejo topila

Pri ravnanju z materiali, ki vsebujejo topila in se skladiščijo v vsebnikih, se morebitna razlitja preprečijo z zadrževanjem, npr. z uporabo vozičkov, palet in/ali stojal z vgrajenim zadrževalnim sistemom (npr. „lovilna korita“) in/ali hitro absorpcijo z uporabo absorpcijskih materialov.

Se uporablja na splošno.

1.1.5 Distribucija surovin

BAT 6. Za zmanjšanje porabe surovin in emisij VOC je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika		Opis	Uporaba
(a)	Centralizirana dobava materialov, ki vsebujejo VOC (npr. črnil, premaznih sredstev, lepil in čistilnih sredstev)	Dobava materialov, ki vsebujejo VOC (npr. črnil, premaznih sredstev, lepil in čistilnih sredstev), na območje nanosa z neposrednim cevovodom s krožnimi linijami, vključno s čiščenjem sistema, kot je čiščenje s cevnimi čistilniki ali prepihovanje z zrakom.	Morda se ne more uporabiti v primeru pogostih menjav črnil/barv/premaznih sredstev/lepil ali topil.
(b)	Napredni mešalni sistemi	Računalniško vodena oprema za mešanje za pridobivanje želene barve/premaznega sredstva/črnila/lepila.	Se uporablja na splošno.
(c)	Dobava materialov, ki vsebujejo VOC (npr. črnil, premaznih sredstev, lepil in čistilnih sredstev), na mesto nanosa po zaprtem sistemu	V primeru pogostih menjav črnil/barv/premaznih sredstev/lepil in topil ali pri uporabi manjšega obsega se črnila/barve/premazna sredstva/lepila in topila dobavijo v majhnih vsebnikih za prevoz, ki se z uporabo zaprtega sistema postavijo blizu mesta uporabe.
(d)	Avtomatizacija menjave barv	Avtomatizirano menjavanje barv in prepihovanje linije za črnilo/barvo/premazno sredstvo, pri čemer se zajame topilo.
(e)	Razvrščanje barv v skupine	Spreminjanje zaporedja izdelkov, da se dosežejo daljša zaporedja izdelkov, na katere se nanese ista barva.
(f)	Nežno prepihovanje pri brizganju	Ponovno polnjenje brizgalne pištole z novo barvo brez vmesnega spiranja.

1.1.6 Nanos premaznega sredstva

BAT 7. Za zmanjšanje porabe surovin in splošnega vpliva postopkov za nanos premaznega sredstva na okolje je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika		Opis	Uporaba
Tehnike nanašanja, ki niso povezane z brizganjem
(a)	Nanašanje z valjem	Nanos, pri katerem se za prenos ali odmerjanje tekočega premaznega sredstva na premikajoči se trak uporabljajo valji.	Uporablja se samo za ravne podlage (4).
(b)	Valj s strgalom	Premazno sredstvo se na podlago nanese skozi režo med strgalom in valjem. Ko se premazno sredstvo in podlaga premakneta naprej, se odvečno premazno sredstvo postrga stran.	Se uporablja na splošno (4).
(c)	Nanos brez spiranja (suh nanos) pri površinski zaščiti pločevine v kolutih	Nanos konverzijskih premazov, ki ne zahtevajo dodatnega spiranja z vodo, s premazovalnim valjem (ang. chemcoater) ali brisalnimi valji.	Se uporablja na splošno (4).
(d)	Nanašanje premaznega sredstva s polivanjem (litje)	Obdelovanci gredo skozi laminarni film premaznega sredstva, ki teče iz kompenzacijskega rezervoarja.	Uporablja se samo za ravne podlage (4).
(e)	Elektroforetska površinska zaščita	Delci barve, razpršeni v raztopini na vodni osnovi, se pod vplivom električnega polja nanesejo na potopljene podlage (elektroforetsko nanašanje).	Uporablja se samo za kovinske podlage (4).
(f)	Preplavljanje	Obdelovanci se po transportnih trakovih prenesejo v zaprt kanal, ki se nato prek brizgalnih cevi preplavi s premaznim materialom. Odvečni material se zbere in ponovno uporabi.	Se uporablja na splošno (4).
(g)	Koekstrudiranje	Natisnjena podlaga se spoji s toplim, utekočinjenim plastičnim filmom in nato shladi. Film nadomesti potrebno dodatno premazno plast. Lahko se uporabi med dvema različnima plastema različnih nosilnih snovi in deluje kot lepilo.	Ne uporablja se v primerih, ko je treba zagotoviti zelo močno vez ali odpornost na temperaturo pri sterilizaciji (4).
Tehnike atomizacije brizganja
(h)	Brezzračno brizganje s pomočjo zraka	Za spreminjanje stožca brizganja pri brezzračni brizgalni pištoli se uporabi tok zraka (zrak za oblikovanje).	Se uporablja na splošno (4).
(i)	Pnevmatska atomizacija z inertnimi plini	Pnevmatski nanos barve z inertnimi plini pod tlakom (npr. dušik, ogljikov dioksid).	Morda se ne more uporabljati za površinsko zaščito lesenih površin (4)
(j)	Atomizacija z velikimi količinami zraka pod nizkim tlakom (ang. high-volume low-pressure – HVLP)	Atomizacija barve v brizgalni šobi, pri kateri se barva zmeša z velikimi količinami zraka pod nizkim tlakom (največ 1,7 bara). Pištole HVLP imajo učinkovitost prenosa barv, večjo od 50 %.	Se uporablja na splošno (4).
(k)	Elektrostatična atomizacija (povsem avtomatizirana)	Atomizacija z diski in zvonovi, ki se vrtijo z velikimi hitrostmi, ter oblikovanje curka brizganja z elektrostatičnimi polji in zrakom.
(l)	Zračno ali brezzračno brizganje s pomočjo elektrostatike	Curek brizganja pri pnevmatski ali brezzračni atomizaciji se oblikuje z elektrostatičnim poljem. Pištole za elektrostatično barvanje imajo učinkovitost prenosa, večjo od 60 %. Metode fiksnega elektrostatičnega barvanja imajo učinkovitost prenosa do 75 %.
(m)	Vroče brizganje	Pnevmatska atomizacija z vročim zrakom ali segreto barvo.	Morda se ne more uporabljati pri pogostih menjavah barv (4).
(n)	Nanos z brizganjem, brisanjem in splakovanjem pri površinski zaščiti	Brizganje se uporablja za nanos čistilnih sredstev in sredstev za predhodno obdelavo ter za spiranje. Po brizganju se uporabijo brisalniki za čim manjšo izgubo raztopine, temu pa sledi spiranje.	Se uporablja na splošno (4)
Avtomatizacija nanosa z brizganjem
(o)	Robotski nanos	Robotski nanos premaznih sredstev in tesnilnih mas na notranje in zunanje površine.	Se uporablja na splošno (4).
(p)	Strojni nanos	Upravljanje brizgalnih glav/brizgalnih pištol/šob s stroji za barvanje.	Se uporablja na splošno (4).

1.1.7 Sušenje/strjevanje

BAT 8. Za zmanjšanje porabe energije in splošnega vpliva postopkov sušenja/strjevanja na okolje je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika		Opis	Uporaba
(a)	Konvekcijsko sušenje/strjevanje z inertnim plinom	Inertni plin (dušik) se segreje v pečici, kar omogoči obremenitev s topilom nad spodnjo mejo eksplozivnosti (LEL). Mogoče so obremenitve s topilom nad 1 200 g/m3 dušika.	Ne uporablja se, kadar je treba sušilnike redno odpirati (5).
(b)	Indukcijsko sušenje/strjevanje	Strjevanje ali sušenje pod vplivom toplote na liniji, in sicer z elektromagnetnimi induktorji, ki z nihajnim magnetnim poljem segrevajo notranjost kovinskega obdelovanca.	Uporablja se samo za kovinske podlage (5).
(c)	Mikrovalovno in visokofrekvenčno sušenje	Sušenje z mikrovalovnim ali visokofrekvenčnim sevanjem.	Uporablja se samo za premazna sredstva na vodni osnovi in nekovinske podlage (5).
(d)	Sevalno strjevanje	Sevalno strjevanje se uporablja za smole in reaktivna razredčila (monomere), ki reagirajo ob izpostavljenosti sevanju (infrardečemu (IR), ultravijoličnemu (UV)) ali visokoenergijskim elektronskim snopom.	Uporablja se samo za nekatera premazna sredstva in črnila (5).
(e)	Kombinirano sušenje s konvekcijo/infrardečim sevanjem	Sušenje mokre površine s kombinacijo kroženja vročega zraka (konvekcija) in infrardečega sevala.	Se uporablja na splošno (5).
(f)	Sušenje/strjevanje s konvekcijo, kombinirano z rekuperacijo toplote	Z rekuperacijo toplote iz izhodnih plinov (glej BAT 19(e)) se ta ponovno uporabi za predhodno segrevanje zraka, ki se dovaja v konvekcijski sušilnik/peč za strjevanje.	Se uporablja na splošno (5).

1.1.8 Čiščenje

BAT 9. Za zmanjšanje emisij VOC pri postopkih čiščenja je najboljša razpoložljiva tehnika čim bolj zmanjšati uporabo čistilnih sredstev na osnovi topila in uporabiti kombinacijo tehnik v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Zaščita območij in opreme za brizganje

Območja in oprema za nanos (npr. stene in roboti v kabini za brizganje), pri katerih lahko pride do čezmernega nanosa ali kapljanja itd., so prekriti s tkanino ali folijami za enkratno uporabo, ki se ne morejo strgati ali obrabiti.

Izbira tehnik čiščenja je lahko omejena glede na vrsto postopka, podlago ali opremo, ki jo je treba očistiti, in vrsto nečistoče.

(b)

Odstranjevanje trdnih snovi pred popolnim čiščenjem

Odstranijo se trdne snovi v (suhi) koncentrirani obliki, običajno ročno, s pomočjo majhnih količin čistilnega topila ali brez nje. S tem se zmanjša količina materiala, ki ga je treba odstraniti s topilom in/ali vodo v naslednjih fazah čiščenja, s čimer se zmanjša tudi količina uporabljenega topila in/ali vode.

(c)

Ročno čiščenje s predhodno impregniranimi robci

Robci, ki so predhodno impregnirani s čistilnimi sredstvi, se uporabijo za ročno čiščenje. Čistilna sredstva so lahko sredstva na osnovi topila, manj hlapnega topila ali brez topila.

(d)

Uporaba manj hlapnih čistilnih sredstev

Uporaba manj hlapnih topil kot čistilnih sredstev z veliko močjo čiščenja za ročno ali avtomatizirano čiščenje.

(e)

Čiščenje na vodni osnovi

Za čiščenje se uporabljajo detergenti na vodni osnovi ali topila, ki se mešajo z vodo, na primer alkoholi ali glikoli.

(f)

Zaprti pralni stroji

Samodejno serijsko čiščenje/razmaščevanje delov tiskarskega stroja/strojnih delov v zaprtih pralnih strojih. To se lahko opravi z:

a)	organskimi topili (z ekstrakcijo zraka, ki ji sledi zmanjševanje emisij VOC in/ali predelava uporabljenih topil) (glej BAT 15); ali

b)	topili brez VOC; ali

c)	alkalnimi čistilnimi sredstvi (z zunanjim ali notranjim čiščenjem odpadne vode).

(g)

Prepihovanje z rekuperacijo topil

Zbiranje, skladiščenje in, kadar je to mogoče, ponovna uporaba topil, ki se uporabljajo za prepihovanje pištol/naprav za nanos in linij med menjavami barv.

(h)

Čiščenje z brizganjem vode pod visokim tlakom

Za samodejno serijsko čiščenje delov tiskarskega stroja/strojnih delov se uporabljajo sistemi za brizganje vode ali natrijevega bikarbonata pod visokim tlakom ali podobno.

(i)

Ultrazvočno čiščenje

Čiščenje v tekočini z visokofrekvenčnimi vibracijami, da se zmehča sprijeta nečistoča.

(j)

Čiščenjem s suhim ledom (CO2)

Čiščenje delov strojev in kovinskih ali plastičnih podlag s peskanjem s koščki ali snegom CO2.

(k)

Čiščenje s peskanjem s plastičnim delci

Nakopičena odvečna barva se s panelnih šablon in nosilcev ogrodja odstrani s peskanjem s plastičnimi delci.

1.1.9 Spremljanje

1.1.9.1 Masna bilanca topil

BAT 10. Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljati skupne in ubežne emisije VOC, in sicer tako, da se vsaj enkrat letno določi masna bilanca topil za vhodna in izhodna topila v napravi, kot je opredeljeno v delu 7(2) Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU, ter z uporabo vseh tehnik v nadaljevanju čim bolj zmanjšati merilno negotovost podatkov o masni bilanci topil.

Tehnika

Opis

(a)

Celovita opredelitev in količinska opredelitev ustreznih vhodnih in izhodnih topil, vključno s povezano merilno negotovostjo

To vključuje:

—	opredelitev in dokumentacijo vhodnih in izhodnih topil (npr. emisije v odpadnih plinih, emisije iz posameznih virov ubežnih emisij, izhodna topila v odpadkih);

—	utemeljeno količinsko opredelitev vseh posameznih zadevnih vhodnih in izhodnih topil ter beleženje uporabljene metodologije (npr. meritev, izračun na podlagi faktorjev emisije, ocena na podlagi operativnih parametrov);

—	opredelitev glavnih virov merilne negotovosti zgoraj navedene količinske opredelitve in izvajanje popravnih ukrepov za zmanjšanje te negotovosti;

—	redno posodabljanje podatkov o vhodnih in izhodnih topilih.

(b)

Izvajanje sistema za sledenje topilom

Cilj sistema za sledenje topilom je vzdrževanje nadzora nad porabljenimi in neporabljenimi količinami topil (npr. s tehtanjem neporabljenih količin, ki se z območja uporabe vrnejo v skladišče).

(c)

Spremljanje sprememb, ki lahko vplivajo na merilno negotovost podatkov o masni bilanci topil

Zabeleži se vsaka sprememba, ki bi lahko vplivala na merilno negotovost podatkov o masni bilanci topil, na primer:

—	okvare sistema za obdelavo izhodnih plinov: zabeležita se datum in trajanje;

—	spremembe, ki lahko vplivajo na tok zraka/plinov, npr. zamenjava ventilatorjev, pogonskih koles, motorjev: zabeležita se datum in vrsta spremembe.

Uporaba

Raven podrobnosti masne bilance topil je sorazmerna z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata, z obsegom njegovih morebitnih vplivov na okolje ter z vrsto in količino uporabljenih materialov.

1.1.9.2 Emisije v odpadnih plinih

BAT 11. Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljati emisije v odpadnih plinih, in sicer vsaj tako pogosto, kot je navedeno v nadaljevanju, in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporabiti standarde ISO, nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Snov/parameter	Sektorji/viri		Standard(-i)	Najmanjša pogostost spremljanja	Spremljanje, povezano z
Prah	Površinska zaščita vozil – površinska zaščita z brizganjem		EN 13284-1	Enkrat na leto (6)	BAT 18
	Površinska zaščita drugih kovinskih in plastičnih površin – površinska zaščita z brizganjem
	Površinska zaščita zrakoplovov – priprava (npr. brušenje, peskanje) in površinska zaščita
	Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže – nanos z brizganjem
	Površinska zaščita lesenih površin – priprava in površinska zaščita
TVOC	Vsi sektorji	Kateri koli odvodnik z obremenitvijo s TVOC < 10 kg C/h	EN 12619	Enkrat na leto (6) (7) (8)	BAT 14, BAT 15
		Kateri koli odvodnik z obremenitvijo s TVOC ≥ 10 kg C/h	Splošni standardi EN (9)	Stalno
DMF	Površinska zaščita tekstilnih izdelkov, folij in papirja (10)		Standard EN ni na voljo (11)	Enkrat na tri mesece (6)	BAT 15
NOX	Toplotna obdelava izhodnih plinov		EN 14792	Enkrat na leto (12)	BAT 17
CO	Toplotna obdelava izhodnih plinov		EN 15058	Enkrat na leto (12)	BAT 17

1.1.9.3 Emisije v vodo

BAT 12. Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljanje emisij v vodo, in sicer vsaj tako pogosto, kot je navedeno v nadaljevanju, in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporabiti standarde ISO, nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Snov/parameter	Sektor	Standard(-i)	Najmanjša pogostost spremljanja	Spremljanje, povezano z
TSS (13)	Površinska zaščita vozil	EN 872	Enkrat na mesec Once every month (14) (15)	BAT 21
	Površinska zaščita pločevine v kolutih
	Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)
KPK (13) (16)	Površinska zaščita vozil	Standard EN ni na voljo
	Površinska zaščita pločevine v kolutih
	Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)
TOC (13) (16)	Površinska zaščita vozil	EN 1484
	Površinska zaščita pločevine v kolutih
	Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)
Cr(VI) (17) (18)	Površinska zaščita zrakoplovov	EN ISO 10304-3 ali EN ISO 23913
	Površinska zaščita pločevine v kolutih
Cr (18) (19)	Površinska zaščita zrakoplovov	Na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 11885, EN ISO 17294-2, EN ISO 15586)
	Površinska zaščita pločevine v kolutih
Ni (18)	Površinska zaščita vozil
	Površinska zaščita pločevine v kolutih
Zn (18)	Površinska zaščita vozil
	Površinska zaščita pločevine v kolutih
AOX (18)	Površinska zaščita vozil	EN ISO 9562
	Površinska zaščita pločevine v kolutih
	Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)
F– (18) (20)	Površinska zaščita vozil	EN ISO 10304-1
	Površinska zaščita pločevine v kolutih
	Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)

1.1.10 Emisije med pogoji, ki niso običajni pogoji obratovanja

BAT 13. Za zmanjšanje pogostosti pogojev, ki niso običajni pogoji obratovanja (ang. other than normal operating conditions – OTNOC), in za zmanjšanje emisij med OTNOC je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita obe tehniki v nadaljevanju.

Tehnika		Opis
(a)	Opredelitev ključne opreme	Na podlagi ocene tveganja se opredeli oprema, ki je ključna za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ključna oprema). Načeloma se to nanaša na vso opremo in sisteme, povezane z VOC (npr. sistemi za obdelavo izhodnih plinov, sistemi za zaznavanje puščanja).
(b)	Pregledovanje, vzdrževanje in spremljanje	Strukturiran program za čim večjo razpoložljivost in učinkovitost ključne opreme, ki vključuje standardne operativne postopke, preventivno vzdrževanje ter redno in nenačrtovano vzdrževanje. Spremljajo se obdobja OTNOC ter njihovo trajanje, vzroki in, če je to mogoče, emisije med temi obdobji.

1.1.11 Emisije v odpadnih plinih

1.1.11.1 Emisije hlapnih organskih spojin

BAT 14. Za zmanjšanje emisij VOC na območjih proizvodnje in skladiščenja je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita tehnika (a) in ustrezna kombinacija drugih tehnik v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Izbira, zasnova in optimizacija sistema

Izbere, zasnuje in optimizira se sistem za izhodne pline, pri čemer se upoštevajo parametri, kot so:

—	količina ekstrahiranega zraka;

—	vrsta in koncentracija topil v ekstrahiranem zraku;

—	vrsta sistema obdelave (namenski/centralizirani);

—	zdravje in varnost;

—	energijska učinkovitost.

Pri izbiri sistema se lahko upošteva naslednji prednostni vrstni red:

—	ločevanje izhodnih plinov z visoko in nizko koncentracijo VOC;

—	tehnike za homogeniziranje in povečanje koncentracije VOC (glej BAT 16(b) in (c));

—	tehnike za rekuperacijo topil v izhodnih plinih (glej BAT 15);

—	tehnike za zmanjševanje emisij VOC z rekuperacijo toplote (glej BAT 15);

—	tehnike za zmanjševanje emisij VOC brez rekuperacije toplote (glej BAT 15).

Se uporablja na splošno.

(b)

Ekstrakcija zraka čim bližje mestu nanosa materialov, ki vsebujejo VOC

Zrak se ekstrahira čim bližje mestu nanosa, pri čemer so območja za nanos (npr. premazovalniki, stroji za nanos, kabine za brizganje) povsem ali delno zaprta. Ekstrahiran zrak se lahko obdela s sistemom za obdelavo izhodnih plinov.

Morda se ne uporablja v primerih, ko je zaradi zaprtja območja med obratovanjem težko dostopati do strojev.

Uporaba je lahko omejena zaradi oblike in velikosti območja, ki ga je treba zapreti.

(c)

Ekstrakcija zraka čim bližje mestu priprave barv/premaznih sredstev/lepil/črnil

Zrak se ekstrahira čim bližje mestu priprave barv/premaznih sredstev/lepil/črnil (npr. na območju mešanja). Ekstrahiran zrak se lahko obdela s sistemom za obdelavo izhodnih plinov.

Uporablja se samo na območjih, kjer se pripravljajo barve/premazna sredstva/lepila/črnila.

(d)

Ekstrakcija zraka iz postopkov sušenja/strjevanja

Peči za strjevanje/sušilniki so opremljeni s sistemom za ekstrakcijo zraka. Ekstrahiran zrak se lahko obdela s sistemom za obdelavo izhodnih plinov.

Uporablja se samo za postopke sušenja/strjevanja.

(e)

Čim večje zmanjšanje ubežnih emisij in toplotnih izgub iz peči/sušilnikov z zatesnitvijo vhoda in izhoda peči za strjevanje/sušilnikov ali z uporabo podtlaka pri sušenju

Vhod in izhod peči za strjevanje/sušilnikov se zatesnita, da se zmanjšajo ubežne emisije VOC in toplotne izgube. Zatesnitev se zagotovi s curki zraka, zračnimi noži, vrati, plastičnimi ali kovinskimi zavesami, rakli itd., ali pa se v pečeh/sušilnikih ohranja podtlak.

Uporablja se samo, kadar se uporabljajo peči za strjevanje/sušilniki.

(f)

Ekstrakcija zraka iz območja ohlajanja

Med ohlajanjem podlage po strjevanju/sušenju se zrak iz območja ohlajanja ekstrahira in se lahko obdela v sistemu za obdelavo izhodnih plinov.

Uporablja se samo, kadar se po sušenju/strjevanju podlaga ohlaja.

(g)

Ekstrakcija zraka iz skladišča surovin, topil in odpadkov, ki vsebujejo topila

Ekstrahira se zrak iz skladišča surovin in/ali posameznih vsebnikov za surovine, topila in odpadke, ki vsebujejo topila, in se lahko obdela v sistemu za obdelavo izhodnih plinov.

Morda se ne more uporabljati za zaprte vsebnike ali za skladiščenje surovin, topil in odpadkov, ki vsebujejo topila, z nizkim parnim tlakom in nizko stopnjo strupenosti.

(h)

Ekstrakcija zraka iz območij čiščenja

Ekstrahira se zrak iz območij, kjer se deli strojev in oprema ročno ali samodejno čistijo z organskimi topili, in lahko se obdela s sistemom za obdelavo izhodnih plinov.

Uporablja se samo za območja, kjer se deli strojev in oprema čistijo z organskimi topili.

BAT 15. Za zmanjšanje emisij VOC v odpadnih plinih in učinkovitejšo rabo virov je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika		Opis	Uporaba
I. Zajetje in rekuperacija topil v izhodnih plinih
(a)	Kondenzacija	Tehnika za odstranjevanje organskih spojin, pri kateri se temperatura zmanjša pod njihovo rosišče, zato da se hlapi utekočinijo. Glede na zahtevani razpon operativne temperature se uporabijo različna hladilna sredstva, npr. voda za ohlajanje, ohlajena voda (temperatura običajno znaša 5 °C), amoniak ali propan.	Uporaba je lahko omejena, če je zaradi majhne vsebnosti VOC za rekuperacijo topil potrebna čezmerna količina energije.
(b)	Adsorpcija z aktivnim ogljem ali zeoliti	VOC se adsorbirajo na površini aktivnega oglja, zeolitov ali papirja iz ogljikovih vlaken. Adsorbat se pozneje desorbira, npr. s paro (pogosto na kraju samem), za ponovno uporabo ali odstranitev, adsorbent pa se ponovno uporabi. Za neprekinjeno delovanje običajno hkrati delujeta več kot dva adsorberja, pri čemer en deluje v načinu desorpcije. Adsorpcija se običajno uporablja tudi kot faza koncentracije, da se poveča učinkovitost nadaljnje oksidacije.	Uporaba je lahko omejena, če je zaradi majhne vsebnosti VOC za rekuperacijo topil potrebna čezmerna količina energije.
(c)	Absorpcija z ustrezno tekočino	Za odstranjevanje onesnaževal iz izhodnega plina, zlasti topnih spojin in trdnih snovi (prah), z absorpcijo se uporabi ustrezna tekočina. Možna je rekuperacija topila, na primer z destilacijo ali toplotno desorpcijo. (Za odstranjevanje prahu glej BAT 18.)	Se uporablja na splošno.
II. Toplotna obdelava topil v izhodnih plinih z energijsko predelavo
(d)	Pošiljanje izhodnih plinov v kurilno napravo	Del izhodnih plinov ali vsi izhodni plini se pošljejo kot zrak za zgorevanje in dopolnilno gorivo v kurilno napravo (vključno z napravami za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE)), ki se uporablja za proizvajanje pare in/ali električne energije.	Se ne uporablja za izhodne pline, ki vsebujejo snovi iz člena 59(5) direktive o industrijskih emisijah. Uporaba je lahko omejena zaradi varnostnih razlogov.
(e)	Rekuperativna toplotna oksidacija	Toplotna oksidacija z uporabo toplote odpadnih plinov, npr. za predhodno segrevanje izhodnih plinov, ki se dovajajo v napravo.	Se uporablja na splošno.
(f)	Regenerativna toplotna oksidacija z več plastmi ali z rotacijskim distributerjem zraka brez ventila	Oksidator z več plastmi (tremi ali petimi), napolnjenimi s keramičnim polnilom. Plasti so toplotni izmenjevalniki, ki se izmenično segrevajo z odpadnimi dimnimi plini, ki nastanejo pri oksidaciji, nato se tok obrne, da se segreva zrak, ki se dovaja v oksidator. Tok se redno obrača. V rotacijskem distributerju zraka brez ventila je keramični medij v eni rotacijski posodi, ki je razdeljena na več razdelkov.	Se uporablja na splošno.
(g)	Katalitska oksidacija	Oksidacija VOC, ki jo pospeši katalizator, da se zmanjšata temperatura oksidacije in poraba goriva. Rekuperacija toplote izpušnih plinov je mogoča z rekuperativnimi ali regenerativnimi vrstami toplotnih izmenjevalnikov. Za obdelavo izhodnih plinov, ki nastanejo pri proizvodnji žice za navijanje, se uporabljajo višje temperature oksidacije (500–750 °C).	Uporaba je lahko omejena zaradi prisotnosti strupov za katalizator.
III. Obdelava topil v izhodnih plinih brez rekuperacije topil ali energijske predelave
(h)	Biološka obdelava izhodnih plinov	Izhodni plin se odpraši in pošlje v reaktor z biofiltrsko podlago. Biofilter je sestavljen iz plasti organskega materiala (kot so šota, resje, kompost, korenine, drevesna skorja, les iglavcev in različne kombinacije) ali inertnega materiala (kot so glina, aktivno oglje in poliuretan), pri čemer naravno prisotni mikroorganizmi biološko oksidirajo tok izhodnih plinov v ogljikov dioksid, vodo, anorganske soli in biomaso. Biofilter je občutljiv na prah, visoke temperature ali velike spremembe v izhodnih plinih, npr. njihovo temperaturo ob dovajanju ali koncentracijo VOC. Morda je treba dodajati hranila.	Uporablja se samo za obdelavo biološko razgradljivih topil.
(i)	Toplotna oksidacija	Oksidacija VOC s segrevanjem izhodnih plinov z zrakom ali kisikom v zgorevalni komori do temperature, ki je nad njihovo točko samovžiga, in ohranjanje visoke temperature dovolj dolgo, da VOC popolnoma zgorijo v ogljikov dioksid in vodo.	Se uporablja na splošno.

Ravni emisij, povezane z BAT, so navedene v preglednicah 11, 15, 17, 19, 21, 24, 27, 30, 32 in 35 teh zaključkov o BAT.

BAT 16. Za zmanjšanje porabe energije sistema za zmanjševanje emisij VOC je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Ohranjanje koncentracije VOC, ki se pošljejo v sistem za obdelavo izhodnih plinov, z uporabo ventilatorjev s frekvenčnimi pretvorniki

Za centraliziran sistem za obdelavo izhodnih plinov se uporabi pogonski ventilator s spremenljivo frekvenco, da se prilagaja tok zraka tako, da se ujema z izpušnimi plini iz opreme, ki morda obratuje.

Uporablja se samo za centralne toplotne sisteme za obdelavo izhodnih plinov pri serijskih postopkih, kot je tiskanje.

(b)

Notranja koncentracija topil v izhodnih plinih

Izhodni plini se recirkulirajo v postopku (notranje) v pečeh za strjevanje/sušilnikih in/ali kabinah za brizganje, da se poveča koncentracija VOC v izhodnih plinih, pri čemer se poveča učinkovitost zmanjševanja emisij sistema za obdelavo izhodnih plinov.

Uporaba je lahko omejena zaradi dejavnikov, povezanih z zdravjem in varnostjo, na primer spodnje meje eksplozivnosti (LEL), ter zaradi zahtev v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacij izdelka.

(c)

Zunanja koncentracija topil v izhodnih plinih na podlagi adsorpcije

Koncentracija topila v izhodnih plinih se poveča s stalnim krožnim tokom procesnega zraka v kabini za brizganje, po možnosti v kombinaciji z izhodnimi plini iz peči za strjevanje/sušilnika, skozi opremo za adsorpcijo. Ta oprema lahko vključuje:

—	adsorber v nepremični plasti z aktivnim ogljem ali zeolitom;

—	adsorber v lebdeči plasti z aktivnim ogljem;

—	adsorber na rotorju z aktivnim ogljem ali zeolitom;

—	molekularno sito.

Uporaba je lahko omejena, če je zaradi majhne vsebnosti VOC potrebna čezmerna količina energije.

(d)

Tehnika vsesavanja zraka za zmanjševanje količine odpadnega plina

Izhodni plini iz peči za strjevanje/sušilnikov se pošljejo v veliko posodo za vsesani zrak in se delno recirkulirajo kot zrak, ki se dovaja v peči za sušenje/sušilnike. Presežni zrak iz posode za vsesani zrak se pošlje v sistem za obdelavo izhodnih plinov. Ta cikel poveča vsebnost VOC v zraku v pečeh za strjevanje/sušilnikih in zmanjša količino odpadnega plina.

Se uporablja na splošno.

1.1.11.2 Emisije NOX in CO

BAT 17. Za zmanjšanje emisij NOX v odpadnih plinih in hkratno omejevanje emisij CO iz toplotne obdelave topil v izhodnih plinih je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi tehnika (a) ali obe tehniki v nadaljevanju.

Tehnika		Opis	Uporaba
(a)	Optimizacija pogojev toplotne obdelave (zasnova in delovanje)	Dobra zasnova zgorevalnih komor, gorilnikov in povezane opreme/naprav se kombinira z optimizacijo pogojev zgorevanja (npr. z nadziranjem parametrov zgorevanja, kot sta temperatura in zadrževalni čas), pri čemer se lahko uporabijo samodejni sistemi in redno načrtovano vzdrževanje sistema zgorevanja v skladu s priporočili dobavitelja ali pa se ne uporabijo.	Uporaba take zasnove je lahko omejena v obstoječih napravah.
(b)	Uporaba gorilnikov z majhnimi emisijami NOX	Najvišja temperatura plamenov v zgorevalni komori se zmanjša, s čimer se upočasni zgorevanje, ki pa je kljub temu popolno, ter poveča prenos toplote (plamen oddaja več toplote). To se kombinira z daljšim zadrževalnim časom, da se doseže želena odstranitev VOC.	Uporaba je lahko omejena v obstoječih napravah zaradi zasnove in/ali operativnih omejitev.

Preglednica 1

Raven emisij, povezana z BAT, za emisije NOX v odpadnih plinih in okvirna raven emisij za emisije CO v odpadnih plinih iz toplotne obdelave izhodnih plinov

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT (21)

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

Okvirna raven emisij (21)

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

NOX

mg/Nm3

20–130 (22)

Ni okvirne ravni.

Ni ravni emisij, povezane z BAT.

20–150

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.1.11.3 Emisije prahu

BAT 18. Za zmanjšanje emisij prahu v odpadnih plinih iz postopkov za pripravo površine podlage, rezanje in nanos premaznega sredstva ter zaključnih postopkov za sektorje in postopke, navedene v preglednici 2, je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika		Opis
(a)	Kabina za brizganje za mokro ločevanje (udarna plošča, ki se spira)	Vodna zavesa, ki pada navpično navzdol po zadnji plošči kabine za brizganje, zajema delce barve pri čezmernem nanosu. Zmes vode in barve se zajame v rezervoar in voda se recirkulira.
(b)	Mokro pranje	Delci barve in drug prah v izhodnih plinih se ločijo v sistemih za pranje z intenzivnim mešanjem izhodnih plinov z vodo. (Za odstranjevanje VOC glej BAT 15(c).)
(c)	Suho ločevanje čezmernega nanosa s predhodno površinsko zaščitenim materialom	Postopek suhega ločevanja čezmernega nanosa barve z membranskimi filtri v kombinaciji z apnencem, ki se uporablja kot material za predhodni premaz, da se prepreči obraščanje membran.
(d)	Suho ločevanje čezmernega nanosa s filtri	Mehanski sistem ločevanja, npr. s kartonom, tkanino ali sintrom.
(e)	Elektrostatični filter	Delci se v elektrostatičnih filtrih naelektrijo in ločijo pod vplivom električnega polja. V suhem elektrostatičnem filtru (ang. electrostatic precipitator – ESP) se zajeti material odstrani mehansko (npr. s stresanjem, vibriranjem ali stisnjenim zrakom). V mokrem elektrostatičnem filtru se izplakne z ustrezno tekočino, običajno s sredstvom za ločevanje na vodni osnovi.

Preglednica 2

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v odpadnih plinih

Parameter	Sektor	Postopek	Enota	Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)
Prah	Površinska zaščita vozil	Površinska zaščita z brizganjem	mg/Nm3	< 1–3
	Površinska zaščita drugih kovinskih in plastičnih površin	Površinska zaščita z brizganjem
	Površinska zaščita zrakoplovov	Priprava (npr. brušenje, peskanje) in površinska zaščita
	Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže	Nanos z brizganjem
	Površinska zaščita lesenih površin	Priprava, površinska zaščita

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.1.12 Energijska učinkovitost

BAT 19. Za učinkovito rabo energije je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita tehniki (a) in (b) ter ustrezna kombinacija tehnik od (c) do (h) v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

Tehnike upravljanja

(a)

Načrt za energijsko učinkovitost

Načrt za energijsko učinkovitost je del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) ter vključuje opredelitev in izračun specifične porabe energije pri dejavnosti, določitev ključnih kazalnikov uspešnosti na letni osnovi (npr. MWh/tono izdelkov) ter načrtovanje ciljev rednih izboljšav in s tem povezanih ukrepov. Načrt je prilagojen posebnostim naprave v smislu izvajanih postopkov, materialov, izdelkov itd.

Raven podrobnosti ter narava načrta za energijsko učinkovitost in energijske bilance sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter vrstami uporabljenih virov energije. Morda se ne uporablja, kadar se površinska obdelava z organskimi topili izvaja v večjem obratu, če je taka površinska obdelava v zadostni meri zajeta v načrt za energijsko učinkovitost in energijsko bilanco večjega obrata.

(b)

Energijska bilanca

Vsako leto se pripravi energijska bilanca, v kateri sta razčlenjeni poraba in proizvodnja energije (vključno z izvozom) po vrsti vira (npr. električna energija, fosilna goriva, energija iz obnovljivih virov, uvožena toplota in/ali ohlajanje). To vključuje:

(i)	opredelitev energijske meje površinske obdelave z organskimi topili;

(ii)	informacije o porabi energije v smislu dobavljene energije;

(iii)

informacije o energiji, izvoženi iz naprave;

(iv)	informacije o toku energije (npr. Sankeyjevi diagrami ali energijske bilance), ki kažejo, kako se energija porablja v celotnem postopku.

Energijska bilanca je prilagojena posebnostim naprave v smislu izvajanih postopkov, materialov itd.

Tehnike, povezane s postopki

(c)

Toplotna izolacija rezervoarjev in kadi, ki vsebujejo ohlajene ali ogrevane tekočine, ter kurilnih in parnih sistemov

Ta se lahko na primer zagotovi z:

—	rezervoarji z dvojno steno;

—	rezervoarji, ki so predhodno izolirani;

—	nanosom izolacije na zgorevalno opremo, cevi za paro in cevi, ki vsebujejo ohlajene ali ogrevane tekočine.

Se uporablja na splošno.

(d)

Rekuperacija toplote s soproizvodnjo – soproizvodnja toplote in električne energije ali soproizvodnja toplote, električne energije in hladu

Rekuperacija toplote (večinoma iz parnega sistema) za proizvodnjo vroče vode/pare, ki se nato uporabi v industrijskih postopkih/dejavnostih. Soproizvodnja toplote, električne energije in hladu (imenuje se tudi trigeneracija) je sistem soproizvodnje z absorpcijskim ohlajevalnikom, ki za ohlajanje vode uporablja toploto nizke temperature.

Uporaba je lahko omejena zaradi postavitve naprave, značilnosti tokov vročega plina (npr. pretok, temperatura) ali zato, ker povpraševanje po toploti ni dovolj veliko.

(e)

Rekuperacija toplote iz tokov vročega plina

Energijska predelava iz tokov vročega plina (npr. iz sušilnikov ali območij ohlajanja), na primer z njihovo recirkulacijo, da se uporabijo kot procesni zrak v zunanjih ali notranjih postopkih, in sicer s toplotnimi izmenjevalniki.

(f)

Uravnavanje toka procesnega zraka in izhodnih plinov

Tok procesnega zraka in izhodnih plinov se uravnava glede na potrebe. To vključuje manjše prezračevanje, kadar je naprava v mirovanju ali se opravljajo vzdrževalna dela.

Se uporablja na splošno.

(g)

Recirkulacija izhodnih plinov iz kabine za brizganje

Izhodni plini iz kabine za brizganje se zajamejo in recirkulirajo, in sicer v kombinaciji z učinkovitim ločevanjem čezmernega nanosa barve. Poraba energije je manjša kot pri uporabi svežega zraka.

Uporaba je lahko omejena zaradi vprašanj v zvezi z zdravjem in varnostjo.

(h)

Optimizirano kroženje toplega zraka v veliki kabini za strjevanje s turbulatorjem zraka

Zrak piha v en del kabine za strjevanje in se razporedi s turbulatorjem zraka, ki spreminja laminarni tok zraka v želeni turbulentni tok.

Uporablja se samo za sektorje, v katerih se površinska zaščita izvaja z brizganjem.

Preglednica 3

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije

Sektor	Vrsta izdelka	Enota	Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT (letno povprečje)
Površinska zaščita vozil	Osebna vozila	MWh/površinsko zaščiteno vozilo	0,5–1,3
	Kombinirana vozila		0,8–2
	Kabine tovornjakov		1–2
	Tovornjaki		0,3–0,5
Površinska zaščita pločevine v kolutih	Jeklena in/ali aluminijasta pločevina v kolutih	kWh/m2 površinsko zaščitene pločevine v kolutih	0,2–2,5 (23)
Površinska zaščita tekstilnih izdelkov, folij in papirja	Površinska zaščita tekstilnih izdelkov s poliuretanom in/ali polivinilkloridom	kWh/m2 površinsko zaščitene površine	1–5
Proizvodnja žice za navijanje	Žice s povprečnim premerom > 0,1 mm	kWh/kg površinsko zaščitene žice	< 5
Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže	Vse vrste izdelkov	kWh/m2 površinsko zaščitene površine	0,3–1,5
Rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem	Vse vrste izdelkov	Wh/m2 natisnjene površine	4–14
Fleksotisk in rotacijski globoki tisk, ki se ne uporablja za publikacije	Vse vrste izdelkov	Wh/m2 natisnjene površine	50–350
Rotacijski globoki tisk za publikacije	Vse vrste izdelkov	Wh/m2 natisnjene površine	10–30

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 19(b).

1.1.13 Poraba vode in nastajanje odpadne vode

BAT 20. Za zmanjšanje porabe vode in nastajanja odpadne vode pri postopkih, v katerih se uporablja voda (npr. razmaščevanje, čiščenje, površinska obdelava, mokro čiščenje), je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita tehnika (a) in ustrezna kombinacija drugih tehnik v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Načrt za upravljanje porabe vode in pregledi v zvezi s porabo vode

Načrt za upravljanje porabe vode in pregledi v zvezi s porabo vode so del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in vključujejo:

—	diagrame toka in masno bilanco vode za napravo;

—	opredelitev ciljev glede učinkovite porabe vode;

—	izvajanje tehnik za optimizacijo porabe vode (npr. nadzor porabe vode, recikliranje vode, odkrivanje in popravilo puščanja).

Pregledi v zvezi s porabo vode se izvajajo vsaj enkrat letno.

Raven podrobnosti ter narava načrta za upravljanje porabe vode in pregledov v zvezi s porabo vode sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave. Morda se ne uporablja, kadar se površinska obdelava z organskimi topili izvaja v večjem obratu, če je taka površinska obdelava v zadostni meri zajeta v načrt za upravljanje porabe vode in preglede v zvezi s porabo vode, ki jih ima večji obrat.

(b)

Kaskadno spiranje z nasprotnim tokom vode

Spiranje v več fazah, pri katerem voda teče v nasprotni smeri glede na obdelovance/podlago. Omogoča učinkovito spiranje z majhno porabo vode.

Uporablja se, če se uporabljajo postopki spiranja.

(c)

Ponovna uporaba in/ali recikliranje vode

Ponovno se uporabijo in/ali reciklirajo tokovi vode (npr. uporabljena voda za spiranje, iztoki mokrega pranja), po potrebi po čiščenju, in sicer s tehnikami, kot so ionska izmenjava ali filtracija (glej BAT 21). Stopnja ponovne uporabe in/ali recikliranja vode je omejena z vodno bilanco naprave, vsebnostjo nečistoč in/ali značilnostmi vodnih tokov.

Se uporablja na splošno.

Preglednica 4

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo vode

Sektor	Vrsta izdelka	Enota	Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT (letno povprečje)
Površinska zaščita vozil	Osebna vozila	m3/površinsko zaščitenih vozil	0,5–1,3
	Kombinirana vozila		1–2,5
	Kabine tovornjakov		0,7–3
	Tovornjaki		1–5
Površinska zaščita pločevine v kolutih	Jeklena in/ali aluminijasta pločevina v kolutih	l/m2 površinsko zaščitene pločevine v kolutih	0,2–1,3 (24)
Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže	Pločevinke za pijače iz dveh delov, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene	l/1 000 pločevink	90–110

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 20(a).

1.1.14 Emisije v vodo

BAT 21. Za zmanjšanje emisij v vodo in/ali za olajševanje ponovne uporabe ali recikliranja vode pri postopkih, v katerih se uporablja voda (npr. razmaščevanje, čiščenje, površinska obdelava, mokro čiščenje), je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi kombinacija tehnik v nadaljevanju.

Tehnike		Opis	Običajna ciljna onesnaževala
Predhodno, primarno in splošno čiščenje
(a)	Izravnava	Uravnoteženje tokov in obremenitve z onesnaževali z uporabo bazenov ali drugih tehnik upravljanja.	Vsa onesnaževala.
(b)	Nevtralizacija	Uravnavanje vrednosti pH odpadne vode na nevtralno vrednost (približno 7).	Kisline, baze.
(c)	Fizično ločevanje, na primer z grabljami, siti, peskolovi, primarnimi usedalniki in magnetnim ločevanjem		Trdni delci, suspendirane snovi, kovinski delci.
Fizikalno-kemično čiščenje
(d)	Adsorpcija	Odstranjevanje topnih snovi (topljencev) iz odpadne vode, tako da se jih prenese na površino trdnih, visoko poroznih delcev (običajno aktivno oglje).	Adsorbljiva raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska, npr. AOX.
(e)	Vakuumska destilacija	Odstranjevanje onesnaževal s čiščenjem odpadne vode pod vplivom toplote in pri znižanem tlaku.	Raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska in jih je mogoče destilirati, npr. nekatera topila.
(f)	Obarjanje	Pretvorba raztopljenih onesnaževal v netopne spojine z dodajanjem sredstev za obarjanje. Trdne oborine, ki nastanejo, se nato ločijo s sedimentacijo, flotacijo ali filtracijo.	Obarljiva raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska, npr. kovine.
(g)	Kemična redukcija	Kemična redukcija je pretvorba onesnaževal s kemičnimi reducenti v podobne, vendar manj škodljive ali nevarne spojine.	Reduktivna raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska, npr. šestvalentni krom (Cr(VI)).
(h)	Ionska izmenjava	Zadržanje ionskih onesnaževal iz odpadne vode in njihovo nadomeščanje z bolj sprejemljivimi ioni z uporabo ionskoizmenjalne smole. Onesnaževala se začasno zadržijo in nato sprostijo v tekočino za regeneracijo ali ponovno spiranje.	Ionska raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska, npr. kovine.
(i)	Odstranjevanje	Odstranjevanje onesnaževal, ki se lahko prepihujejo, iz vodne faze s plinsko fazo (npr. s paro, dušikom ali zrakom), ki se spusti skozi tekočino. Učinkovitost odstranjevanja se lahko poveča s povišanjem temperature ali znižanjem tlaka.	Onesnaževala, ki se lahko prepihujejo, npr. nekateri adsorbljivi organski halogeni (AOX).
Biološko čiščenje
(j)	Biološko čiščenje	Uporaba mikroorganizmov za čiščenje odpadne vode (npr. anaerobno čiščenje, aerobno čiščenje).	Biološko razgradljive organske spojine.
Dokončno odstranjevanje trdnih snovi
(k)	Koagulacija in flokulacija	Koagulacija in flokulacija se uporabljata za ločevanje suspendiranih snovi iz odpadne vode in se pogosto izvedeta ena za drugo. Koagulacija se izvede z dodatkom koagulantov z nasprotnim nabojem od naboja suspendiranih snovi. Flokulacija je faza nežnega mešanja, v kateri trki delcev mikroflokul povzročijo njihovo povezovanje in torej nastajanje večjih kosmov. Lahko se pospeši z dodajanjem polimerov.	Suspendirane snovi in kovine, vezane na delce.
(l)	Sedimentacija	Ločevanje suspendiranih delcev z gravitacijskim usedanjem.
(m)	Filtriranje	Ločevanje trdnih snovi iz odpadne vode, tako da se usmerijo skozi porozni medij, npr. peščena filtracija, nanofiltracija, mikrofiltracija in ultrafiltracija.
(n)	Flotacija	Ločevanje trdnih ali tekočih delcev iz odpadne vode, tako da se vežejo na drobne mehurčke plina, običajno zraka. Plavajoči delci se naberejo na vodni površini, od koder se odstranijo s posnemali.

Preglednica 5

Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredne izpuste v sprejemno vodno telo

Snov/parameter	Sektor	Raven emisij, povezana z BAT (25)
Skupne suspendirane snovi (TSS)	Površinska zaščita vozil Površinska zaščita pločevine v kolutih Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)	5–30 mg/l
Kemijska potreba po kisiku (KPK) (26)		30–150 mg/l
Adsorbljivi organski halogeni (AOX)		0,1–0,4 mg/l
Fluorid (F–) (27)		2–25 mg/l
Nikelj (izražen kot Ni)	Površinska zaščita vozil Površinska zaščita pločevine v kolutih	0,05–0,4 mg/l
Cink (izražen kot Zn)		0,05–0,6 mg/l (28)
Skupni krom (izražen kot Cr) (29)	Površinska zaščita zrakoplovov Površinska zaščita pločevine v kolutih	0,01–0,15 mg/l
Šestvalentni krom (izražen kot Cr(VI)) (30)		0,01–0,05 mg/l

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

Preglednica 6

Ravni emisij, povezane z BAT, za posredne izpuste v sprejemno vodno telo

Snov/parameter	Sektor	Ravni emisij, povezane z BAT (31) (32)
Adsorbljivi organski halogeni (AOX)	Površinska zaščita vozil Površinska zaščita pločevine v kolutih Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)	0,1–0,4 mg/l
Fluorid (F–) (33)		2–25 mg/l
Nikelj (izražen kot Ni)	Površinska zaščita vozil Površinska zaščita pločevine v kolutih	0,05–0,4 mg/l
Cink (izražen kot Zn)		0,05–0,6 mg/l (34)
Skupni krom (izražen kot Cr) (35)	Površinska zaščita zrakoplovov Površinska zaščita pločevine v kolutih	0,01–0,15 mg/l
Šestvalentni krom (izražen kot Cr(VI)) (36)		0,01–0,05 mg/l

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

1.1.15 Ravnanje z odpadki

BAT 22. Za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita tehniki (a) in (b) ter ena izmed tehnik (c) in (d) v nadaljevanju ali obe ti tehniki.

Tehnika

Opis

(a)

Načrt ravnanja z odpadki

Načrt ravnanja z odpadki je del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in zajema sklop ukrepov s ciljem, da: 1) se čim bolj zmanjša nastajanje odpadkov, 2) optimizira ponovna uporaba, regeneracija in/ali recikliranje odpadkov in/ali energijska predelava odpadkov ter 3) zagotovi ustrezno odstranjevanje odpadkov.

(b)

Spremljanje količin odpadkov

Letno beleženje količin odpadkov, ki nastanejo, za vsako vrsto odpadkov. Vsebnost topila v odpadkih se redno določa (vsaj enkrat letno) z analizo ali izračunom.

(c)

Rekuperacija/recikliranje topil

Tehnike lahko vključujejo:

—	rekuperacijo/recikliranje topil iz tekočih odpadkov s filtracijo ali destilacijo na kraju samem ali drugod;

—	rekuperacijo/recikliranje vsebnosti topila v robcih z gravitacijskim odvodnjavanjem, ožemanjem ali centrifugiranjem.

(d)

Tehnike, specifične za tok odpadkov

Tehnike lahko vključujejo:

—	zmanjševanje vsebnosti vode v odpadkih, npr. s filtrsko stiskalnico za obdelavo mulja;

—	zmanjševanje količine ustvarjenega mulja in odpadnega topila, npr. z zmanjšanjem števila ciklov čiščenja (glej BAT 9);

—	uporabo vsebnikov za večkratno uporabo, ponovno uporabo vsebnikov za druge namene ali recikliranje materiala vsebnikov;

—	pošiljanje apnenca, ki je bil uporabljen pri suhem čiščenju, v peči za apno ali cement.

1.1.16 Emisije vonjav

BAT 23. Za preprečevanje emisij vonjav ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje teh emisij je najboljša razpoložljiva tehnika, da se v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) oblikuje, izvaja in redno pregleduje načrt za obvladovanje vonjav, ki vključuje vse naslednje elemente:

—	protokol, ki vsebuje ukrepe in roke,

—	protokol za odziv na ugotovljene incidente, povezane z vonjavami, npr. pritožbe,

—	program za preprečevanje in zmanjšanje vonjav, zasnovan za odkrivanje vira(-ov), opredelitev prispevkov iz vira(-ov) in izvajanje ukrepov za preprečevanje in/ali zmanjšanje vonjav.

Uporaba

Uporaba je omejena na primere, ko se pričakuje in/ali je dokazana obremenitev občutljivih sprejemnikov z vonjavami.

1.2 Zaključki o BAT za površinsko zaščito vozil

Zaključki o BAT v tem oddelku se nanašajo na površinsko zaščito vozil (osebnih vozil, kombiniranih vozil, tovornjakov, kabin tovornjakov in avtobusov) in na splošne zaključke o BAT iz oddelka 1.1.

1.2.1 Emisije hlapnih organskih spojin ter poraba energije in surovin

BAT 24. Za zmanjšanje porabe topil, drugih surovin in energije ter za zmanjšanje emisij VOC je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi eden izmed sistemov površinske zaščite v nadaljevanju ali kombinacija teh sistemov.

Sistem površinske zaščite		Opis	Uporaba
(a)	Mešana površinska zaščita (zmes na osnovi topila)	Sistem površinske zaščite, pri katerem je ena premazna plast (temeljni ali osnovni premaz) na vodni osnovi.	Uporablja se samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.
(b)	Površinska zaščita na vodni osnovi	Sistem površinske zaščite, pri katerem sta plasti temeljnega in osnovnega premaza na vodni osnovi.
(c)	Integriran postopek površinske zaščite	Sistem površinske zaščite, ki združuje funkciji temeljnega in osnovnega premaza, izvaja pa se z brizganjem v dveh korakih.
(d)	Mokri postopek v treh korakih	Sistem površinske zaščite, pri katerem se temeljni, osnovni in prozorni premaz nanesejo brez vmesnega sušenja. Temeljni in osnovni premaz sta lahko na osnovi topila ali na vodni osnovi.

Preglednica 7

Ravni emisij, povezane z BAT, za skupne emisije VOC iz površinske zaščite vozil

Parameter	Tip vozila	Enota	Raven emisij, povezana z BAT (37) (letno povprečje)
Parameter	Tip vozila	Enota	Nova naprava	Obstoječa naprava
Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil	osebna vozila	g VOC na m2 površine (38)	8–15	8–30
	kombinirana vozila		10–20	10–40
	kabine tovornjakov		8–20	8–40
	tovornjaki		10–40	10–50
	avtobusi		< 100	90–150

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

1.2.2 Količina odpadkov, poslana s kraja nastanka drugam

Preglednica 8

Okvirne ravni za specifično količino odpadkov, ki je poslana s kraja nastanka drugam in nastane pri površinski zaščiti vozil

Parameter

Tip vozila

Zadevni toki odpadkov

Enota

Okvirna raven

(letno povprečje)

Količina odpadkov, poslana s kraja nastanka drugam

osebna vozila

—	odpadna barva

—	odpadni plastisoli, tesnila in lepila

—	uporabljena topila

—

mulj barv

—	drugi odpadki, povezani z barvanjem (npr. materiali za absorpcijo in čiščenje, filtri, embalažni materiali, uporabljeno aktivno oglje)

kg/površinsko zaščiteno vozilo

3–9 (39)

kombinirana vozila

4–17 (39)

kabine tovornjakov

2–11 (39)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 22(b).

1.3 Zaključki o BAT za površinsko zaščito drugih kovinskih in plastičnih površin

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za površinsko zaščito drugih kovinskih in plastičnih površin, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1. Ravni emisij, navedene v nadaljevanju, se morda ne uporabljajo, kadar se izvaja površinska zaščita kovinskih in/ali plastičnih avtomobilskih sestavnih delov v napravi za površinsko zaščito vozil in so te emisije vključene v izračun skupnih emisij VOC za površinsko zaščito vozil (glej oddelek 1.2).

Preglednica 9

Ravni emisij, povezani z BAT, za skupne emisije VOC iz površinske zaščite drugih kovinskih in plastičnih površin

Parameter

Postopek

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Površinska zaščita kovinskih površin

kg VOC na kg vhodnih trdnih snovi

< 0,05–0,2

Površinska zaščita plastičnih površin

< 0,05–0,3

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Namesto ravni emisij, povezanih z BAT, iz preglednice 9, se lahko uporabljata obe ravni emisij, povezani z BAT, iz preglednic 10 in 11.

Preglednica 10

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz površinske zaščite drugih kovinskih in plastičnih površin

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–10

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 11

Raven emisij, povezana z BAT, za emisije VOC v odpadnih plinih iz površinske zaščite drugih kovinskih in plastičnih površin

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

1–20 (40) (41)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.4 Zaključki o BAT za površinsko zaščito ladij in jaht

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na površinsko zaščito ladij in jaht ter se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 25. Za zmanjšanje skupnih emisij VOC in emisij prahu v zrak, za zmanjšanje emisij v vodo in za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita tehniki (a) in (b) ter kombinacija tehnik od (c) do (i) v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

Ravnanje z odpadki in odpadno vodo

(a)

Ločevanje tokov odpadkov in odpadne vode

Doki in klančine so zgrajeni tako, da vključujejo:

—	sistem za učinkovito zbiranje suhih odpadkov, ravnanje z njimi in njihovo ločevanje od mokrih odpadkov;

—	sistem za ločevanje odpadne vode od padavinske vode in površinskega odtoka.

Uporablja se samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.

Tehnike, povezane s postopki priprave in površinske zaščite

(b)

Omejitve za neugodne vremenske razmere

Kadar območja obdelave niso povsem zaprta ter se opazijo ali so napovedane neugodne vremenske razmere, se peskanje in/ali brezzračni nanos z brizganjem ne izvajata.

Se uporablja na splošno.

(c)

Delno zaprtje območij obdelave

Za preprečevanje emisij prahu se na območjih, kjer se izvaja peskanje in/ali brezzračni nanos z brizganjem, uporabljajo fine mreže in/ali vodne zavese. Lahko so trajno ali začasno nameščene.

Uporaba je lahko omejena zaradi oblike in velikosti območja, ki ga je treba zapreti. Vodne zavese se morda ne morejo uporabljati v hladnih podnebnih razmerah.

(d)

Popolno zaprtje območij obdelave

Za preprečevanje emisij prahu se peskanje in/ali brezzračni nanos z brizganjem izvajata v halah, zaprtih delavnicah ali na območjih, obdanih s tekstilom ali povsem zaprtih z mrežami. Zrak z območij obdelave se ekstrahira in se lahko pošlje v obdelavo izhodnih plinov; glej tudi BAT 14(b).

Uporaba je lahko omejena zaradi oblike in velikosti območja, ki ga je treba zapreti.

(e)

Suho peskanje v zaprtem sistemu

Suho peskanje z drobljenim ali okroglim jeklenim granulatom se izvaja v zaprtih sistemih za peskanje, ki so opremljeni s sesalno glavo in centrifugalnimi peskalnimi turbinami.

Se uporablja na splošno.

(f)

Mokro peskanje

Mokro peskanje se izvaja z vodo, ki vsebuje fin abrazivni material, kot je fina žlindra (npr. bakrova žlindra) ali kremenčev pesek.

Morda se zaradi nastajanja goste meglice ne more uporabljati v hladnih podnebnih razmerah in/ali zaprtih prostorih (prostori za tovor, rezervoarji z dvojnim dnom).

(g)

(Ultra-)visokotlačno brizganje vodnega curka ali vodno peskanje

(Ultra-)visokotlačno peskanje je metoda za brezprašno obdelavo površine, pri kateri se uporabi voda pod izjemno visokim tlakom. Lahko se izvaja z abrazivnim materialom ali brez njega.

Morda se ne more uporabljati v hladnih podnebnih razmerah ali zaradi specifikacij površine (npr. nove površine, točkovno peskanje).

(h)

Odstranjevanje premaznih sredstev z indukcijskim segrevanjem

Glava induktorja se premika po površini in povzroča lokalizirano in hitro segrevanje jekla, zaradi česar odstopijo stara premazna sredstva.

Morda se ne more uporabljati za površine, debele več kot 5 mm, in/ali površine s sestavnimi deli, ki so občutljivi na indukcijsko segrevanje (npr. izolacija, vnetljivost).

(i)

Sistem za čiščenje ladijskega trupa in propelerja pod vodo

Sistem za čiščenje pod vodo, ki uporablja vodni tlak in vrtljive krtače iz polipropilena.

Se ne uporablja za ladje v povsem suhem doku.

Preglednica 12

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz površinske zaščite ladij in jaht

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

kg VOC na kg vhodnih trdnih snovi

< 0,375

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

1.5 Zaključki o BAT za površinsko zaščito zrakoplovov

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na površinsko zaščito zrakoplovov ter se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 26: Za zmanjšanje skupnih emisij VOC in izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti površinske zaščite za zrakoplove je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi tehnika (a) ali obe tehniki v nadaljevanju.

Tehnika		Opis	Uporaba
(a)	Zaprt prostor	Sestavni deli se površinsko zaščitijo v zaprtih kabinah za brizganje (glej BAT 14(b)).	Se uporablja na splošno.
(b)	Neposredno tiskanje	Za neposredno tiskanje kompleksnih načrtov za dele zrakoplova se uporablja naprava za tiskanje.	Uporaba je lahko omejena zaradi tehničnih razlogov (npr. dostopnost mostu za nanos, barve po meri).

Preglednica 13

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz površinske zaščite zrakoplovov

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

kg VOC na kg vhodnih trdnih snovi

0,2–0,58

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

1.6 Zaključki o BAT za površinsko zaščito pločevine v kolutih

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za površinsko zaščito pločevine v kolutih, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.

Preglednica 14

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz površinske zaščite pločevine v kolutih

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–3

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 15

Raven emisij, povezana z BAT, za emisije VOC iz odpadnih plinov pri nanašanju površinske zaščite pločevine v kolutih

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

1–20 (42) (43)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.7 Zaključki o BAT za proizvodnjo lepilnih trakov

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za proizvodnjo lepilnih trakov, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.

Preglednica 16

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz proizvodnje lepilnih trakov

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–3 (44)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 17

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz odpadnih plinov pri proizvodnji lepilnih trakov

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

2–20 (45) (46)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.8 Zaključki o BAT za površinsko zaščito tekstilnih izdelkov, folij in papirja

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za površinsko zaščito tekstilnih izdelkov, folij in papirja, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.

Preglednica 18

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz površinske zaščite tekstilnih izdelkov, folij in papirja

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–5

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 19

Raven emisij, povezana z BAT, za emisije VOC v odpadnih plinih iz površinske zaščite tekstilnih izdelkov, folij in papirja

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

5–20 (47) (48)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.9 Zaključki o BAT za proizvodnjo žice za navijanje

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na proizvodnjo žice za navijanje ter se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 27. Za zmanjšanje skupnih emisij VOC in porabe energije je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi tehnika (a) in ena izmed tehnik od (b) do (d) v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Oksidacija VOC, integrirana v postopek

Zmes zraka/topila, ki nastane pri izhlapevanju topila med ponavljajočim se postopkom pečenja emajla, se obdela v katalitičnem oksidatorju (glej BAT 15(g)), ki je vgrajen v emajlirno peč/sušilnik. Odpadna toplota iz katalitičnega oksidatorja se uporablja v postopku sušenja za segrevanje toka zraka, ki kroži, in/ali kot procesna toplota za druge namene v napravi.

Se uporablja na splošno.

(b)

Maziva brez topil

Maziva brez topil se uporabljajo na naslednja dva načina:

—	žica se vleče čez klobučevino, navlaženo z mazivom; ali

—	skupaj z žico se navija vlakno, impregnirano z mazivom, in parafinski vosek se stopi zaradi odvečne toplote žice in torne toplote.

Uporaba je lahko omejena zaradi zahtev v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacij izdelka, npr. premera.

(c)

Samomazalna premazna sredstva

Faza nanosa maziva s topilom je nepotrebna, ker se uporabi sistem površinske zaščite, ki vsebuje tudi mazivo (poseben vosek).

Uporaba je lahko omejena zaradi zahtev v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacij izdelka.

(d)

Premaz iz emajla z visoko vsebnostjo trdnih snovi

Uporabi se premaz iz emajla z vsebnostjo trdnih snovi do 45 %. Pri tankih žicah (s premerom, ki je manjši od ali enak 0,1 mm) znaša vsebnost trdnih snovi do 30 %.

Preglednica 20

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz proizvodnje žice za navijanje

Parameter

Vrsta izdelka

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Površinska zaščita žice za navijanje s povprečnim premerom, večjim od 0,1 mm

g VOC na kg površinsko zaščitene žice

1–3,3

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 21

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz odpadnih plinov pri proizvodnji žice za navijanje

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

5–40

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.10 Zaključki o BAT za površinsko zaščito in tiskanje kovinske embalaže

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za površinsko zaščito in tiskanje kovinske embalaže, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.

Preglednica 22

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz površinske zaščite in tiskanja kovinske embalaže

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

g VOC na m2 površinsko zaščitene/natisnjene površine

< 1–3,5

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Namesto ravni emisij, povezane z BAT, iz preglednice 22, se lahko uporabljata obe ravni emisij, povezani z BAT, iz preglednic 23 in 24.

Preglednica 23

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz površinske zaščite in tiskanja kovinske embalaže

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–12

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 24

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz odpadnih plinov pri površinski zaščiti in tiskanju kovinske embalaže

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

1–20 (49)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.11 Zaključki o BAT za rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem ter se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 28. Za zmanjšanje skupnih emisij VOC je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi kombinacija tehnik v nadaljevanju.

Tehnika		Opis	Uporaba
Tehnike, ki temeljijo na materialu, in tehnike tiskanja
(a)	Uporaba aditivov z majhno vsebnostjo izopropil alkohola (IPA) ali brez njega v raztopinah za vlaženje	Izopropil alkohol (IPA) se kot vlažilno sredstvo v raztopinah za vlaženje uporablja manj ali se ne uporablja ter se nadomesti z zmesmi drugih organskih spojin, ki niso hlapne ali so manj hlapne.	Uporaba je lahko omejena zaradi tehničnih zahtev, zahtev v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacij izdelka.
(b)	Ofsetni tisk brez vode	Postopki tiskanja in postopki pred tiskanjem se spremenijo, da se omogoči uporaba ofsetnih plošč s posebnim premazom, zaradi katerega ni potrebe po vlaženju.	Morda se zaradi potrebe po pogostejši menjavi plošč ne more uporabljati za večje naklade.
Tehnike čiščenja
(c)	Uporaba topil brez VOC ali manj hlapnih topil za samodejno čiščenje plošče	Za samodejno čiščenje plošče se kot čistilna sredstva uporabijo organske spojine, ki niso hlapne ali so manj hlapne.	Se uporablja na splošno.
Tehnike za obdelavo izhodnih plinov
(d)	Sušilnik za rotacijski ofsetni tisk, v katerega je integrirana obdelava izhodnih plinov	Sušilnik za rotacijski ofsetni tisk, v katerega je vgrajena enota za obdelavo izhodnih plinov, ki omogoča mešanje zraka, ki vstopa v sušilnik, z delom odpadnih plinov, ki se vračajo iz sistema za toplotno obdelavo izhodnih plinov.	Uporablja se za nove naprave ali večje posodobitve naprav.
(e)	Ekstrakcija in obdelava zraka iz tiskarne ali inkapsulacije za tiskanje	Usmerjanje ekstrahiranega zraka iz tiskarne ali inkapsulacije za tiskanje v sušilnik. Posledično se zaradi toplotne obdelave (glej BAT 15), ki sledi sušilniku, delno zmanjša vsebnost topil, ki izhlapijo iz tiskarne ali inkapsulacije za tiskanje.	Se uporablja na splošno.

Preglednica 25

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz rotacijskega ofsetnega tiska z vročim sušenjem

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

kg VOC na kg vhodnega črnila

< 0,01–0,04 (50)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Namesto ravni emisij, povezanih z BAT, iz preglednice 25, se lahko uporabljata obe ravni emisij, povezani z BAT, iz preglednic 26 in 27.

Preglednica 26

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz rotacijskega ofsetnega tiska z vročim sušenjem

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–10 (51)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 27

Raven emisij, povezana z BAT, za emisije VOC iz odpadnih plinov pri rotacijskem ofsetnem tisku z vročim sušenjem

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

1–15

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.12 Zaključki o BAT za fleksotisk in rotacijski globoki tisk, ki se ne uporablja za publikacije

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za fleksotisk in rotacijski globoki tisk, ki se ne uporablja za publikacije, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.

Preglednica 28

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz fleksotiska in rotacijskega globokega tiska, ki se ne uporablja za publikacije

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

kg VOC na kg vhodnih trdnih snovi

< 0,1–0,3

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Namesto ravni emisij, povezane z BAT, iz preglednice 28, se lahko uporabljata obe ravni emisij, povezani z BAT, iz preglednic 29 in 30.

Preglednica 29

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz fleksotiska in rotacijskega globokega tiska, ki se ne uporablja za publikacije

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–12

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 30

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz odpadnih plinov pri fleksotisku in rotacijskem globokem tisku, ki se ne uporablja za publikacije

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

1–20 (52) (53)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.13 Zaključki o BAT za rotacijski globoki tisk za publikacije

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na rotacijski globoki tisk za publikacije ter se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 29. Za zmanjšanje emisij VOC iz rotacijskega globokega tiska za publikacije je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi sistem za rekuperacijo toluena na podlagi adsorpcije ter ena izmed tehnik v nadaljevanju ali obe ti tehniki.

Tehnika		Opis
(a)	Uporaba retencijskih črnil	Retencijska črnila upočasnijo nastajanje posušenega filma na površini, kar omogoča daljše izhlapevanje toluena, zato se več toluena sprosti v sušilniku in zajame s sistemom za rekuperacijo toluena.
(b)	Sistemi za samodejno čiščenje, ki so povezani s sistemom za rekuperacijo toluena	Samodejno čiščenje cilindrov z ekstrakcijo zraka v sistem za rekuperacijo toluena.

Preglednica 31

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz rotacijskega globokega tiska za publikacije

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 2,5

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 32

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz odpadnih plinov pri rotacijskem globokem tisku za publikacije

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

10–20

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.14 Zaključki o BAT za površinsko zaščito lesenih površin

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za površinsko zaščito lesenih površin, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.

Preglednica 33

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz površinske zaščite lesenih površin

Parameter

Površinsko zaščitene podlage

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Ravne podlage

kg VOC na kg vhodnih trdnih snovi

< 0,1

Neravne podlage

< 0,25

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Namesto ravni emisij, povezane z BAT, iz preglednice 33, se lahko uporabljata obe ravni emisij, povezani z BAT, iz preglednice 34 in 35.

Preglednica 34

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz površinske zaščite lesenih površin

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 10

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 35

Raven emisij, povezana z BAT, za emisije VOC iz odpadnih plinov pri površinski zaščiti lesenih površin

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

5–20 (54)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

2. ZAKLJUCKI O BAT ZA ZASCITO LESA IN LESNIH IZDELKOV S KEMIKALIJAMI

2.1 Sistemi okoljskega upravljanja

BAT 30. Za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je najboljša razpoložljiva tehnika, da se izpopolni in izvede sistem okoljskega upravljanja, ki vključuje vse elemente od (i) do (xx) iz BAT 1 in naslednje specifične elemente:

(i)	sledenje novostim na področju biocidnih proizvodov in v ustrezni zakonodaji (npr. izdaja dovoljenja za proizvode v skladu z uredbo o biocidnih proizvodih), da bi se uporabljali okolju najprijaznejši postopki;

(ii)	vključitev masne bilance topil za obdelavo na osnovi topil in s kreozotom (glej BAT 33(c));

(iii)

opredelitev in oblikovanje seznama vse opreme, povezane s postopki, ki so ključni za varstvo okolja, in zmanjševanjem emisij (okvara katere bi lahko vplivala na okolje) (glej BAT 46(c)). Načrt ključne opreme se redno posodablja;

(iv)	vključitev načrtov za preprečevanje puščanja in razlitij ter njihovega obvladovanja, vključno s smernicami za ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri nadzoru nad razlitji (glej BAT 46);

(v)	beleženje nenamernega puščanja in razlitij ter načrti za izboljšave (protiukrepi).

Opomba

Z Uredbo (ES) št. 1221/2009 je vzpostavljen sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ki je primer sistema okoljskega upravljanja, skladnega s to BAT.

Uporaba

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije sistema okoljskega upravljanja sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.

2.2 Nadomeščanje škodljivih/nevarnih snovi

BAT 31. Za preprečevanje ali zmanjšanje emisij policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) in/ali topil je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabijo zaščitna sredstva na vodni osnovi.

Opis

Zaščitna sredstva na osnovi topil ali kreozot se nadomestijo z zaščitnimi sredstvi na vodni osnovi. Voda deluje kot nosilna snov za biocidne proizvode.

Uporaba

Uporaba je lahko omejena zaradi zahtev v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacij izdelka.

BAT 32. Za zmanjšanje okoljskega tveganja, povezanega z uporabo kemikalij za obdelavo, je najboljša razpoložljiva tehnika, da se kemikalije za obdelavo, ki se trenutno uporabljajo, nadomestijo z manj nevarnimi, in sicer na podlagi rednega preverjanja (npr. enkrat letno), katerega cilj je opredeliti morebitne nove, varnejše možnosti, ki so na voljo.

Uporaba:

nadomestitev je lahko omejena zaradi zahtev v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacij izdelka.

2.3 Učinkovita raba virov

BAT 33. Za učinkovitejšo rabo virov ter zmanjšanje okoljskega tveganja in tveganja, povezanega z uporabo kemikalij za obdelavo, je najboljša razpoložljiva tehnika, da se z uporabo vseh tehnik v nadaljevanju zmanjša njihova poraba.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Uporaba učinkovitega sistema za nanos zaščitnega sredstva

Sistemi nanosa, pri katerih se les potopi v raztopino zaščitnega sredstva, so na primer učinkovitejši od brizganja. Učinkovitost nanosa pri vakuumskih postopkih (zaprt sistem) je skoraj 100-odstotna. Pri izbiri sistema nanosa se upošteva razred uporabe in potrebna raven penetracije.

Uporablja se samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.

(b)

Optimizacija porabe kemikalij za obdelavo za posamezno končno uporabo in nadzor nad njo

Poraba kemikalij za obdelavo se nadzira in optimizira s:

(a)	tehtanjem lesa/lesnih izdelkov pred impregnacijo in po njej; ali

(b)	določanjem količine raztopine zaščitnega sredstva med impregnacijo in po njej.

Pri porabi kemikalij za obdelavo se upoštevajo priporočila dobaviteljev in ne prekoračijo se zahteve glede retencije (ki so na primer navedene v standardih glede kakovosti izdelka).

Se uporablja na splošno.

(c)

Masna bilanca topil

Vsaj enkrat letno se določijo vhodna in izhodna organska topila v napravi, kakor je opredeljeno v delu 7(2) Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

Uporablja se samo za naprave, v katerih se uporabljajo kemikalije za obdelavo na osnovi topil ali kreozot.

(d)

Merjenje in uravnavanje vlage v lesu pred obdelavo

Pred obdelavo se izmeri vlaga v lesu (npr. z merjenjem električne upornosti ali s tehtanjem) in po potrebi uravna (npr. z dodatnim sušenjem lesa), da se optimizira postopek impregniranja in zagotovi zahtevana kakovost izdelka.

Uporablja se samo, kadar je treba uporabiti les s specifično vsebnostjo vlage.

2.4 Dostava in skladiščenje kemikalij za obdelavo ter ravnanje z njimi

BAT 34. Za zmanjšanje emisij zaradi dostave in skladiščenja kemikalij za obdelavo ter ravnanja z njimi je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi tehnika (a) ali (b) in vse tehnike od (c) do (f) v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

(a)

Povratno zračenje

Imenuje se tudi izravnavanje hlapov. Hlapi topil ali kreozota, ki se med polnjenjem izpodrinejo iz rezervoarja, ki se polni, se zajamejo in vrnejo v rezervoar ali tovornjak, ki dostavlja tekočino.

(b)

Zajetje izpodrinjenega zraka

Hlapi topil ali kreozota, ki se med polnjenjem izpodrinejo iz rezervoarja, ki se polni, se zajamejo in vrnejo v enoto za obdelavo, npr. filter iz aktivnega oglja ali enoto za toplotno oksidacijo.

(c)

Tehnike za zmanjševanje izgub zaradi izhlapevanja pri segrevanju skladiščenih kemikalij

Kadar lahko zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi pride do izhlapevanja topil in kreozota, skladiščenih v nadzemnih rezervoarjih, se rezervoarji prekrijejo s streho ali premažejo s svetlo barvo, da se zmanjša segrevanje skladiščenih topil in kreozota.

(d)

Pričvrstitev dostavnih priključkov

Dostavni priključki na rezervoarje za skladiščenje na zadrževalnem/zaprtem območju so pričvrščeni in zaprti, kadar se ne uporabljajo.

(e)

Tehnike za preprečevanje prelitij med črpanjem

To vključuje zagotavljanje, da:

—	se črpanje nadzira;

—	pri večjih količinah so rezervoarji za skladiščenje materialov v razsutem stanju opremljeni z zvočnimi in/ali optičnimi alarmi visokega nivoja in po potrebi s sistemi izklopa.

(f)

Zaprti vsebniki za skladiščenje

Za kemikalije za obdelavo se uporabljajo zaprti vsebniki za skladiščenje.

2.5 Priprava/kondicioniranje lesa

BAT 35. Za zmanjšanje porabe kemikalij za obdelavo in porabe energije ter za zmanjšanje emisij iz kemikalij za obdelavo je najboljša razpoložljiva tehnika, da se optimizira šarža lesa v posodi in prepreči zadrževanje kemikalij za obdelavo, in sicer s kombinacijo tehnik v nadaljevanju.

Tehnika		Opis	Uporaba
(a)	Ločevanje lesa v svežnje z distančniki	Distančniki se postavijo v rednih presledkih med svežnje, da se olajša tok kemikalij za obdelavo čez sveženj in odcejanje po obdelavi.	Se uporablja na splošno.
(b)	Svežnji lesa pod naklonom v klasičnih horizontalnih posodah za obdelavo	Svežnji lesa se v posodi za obdelavo nagnejo, da se izboljša tok kemikalij za obdelavo in olajša odcejanje po obdelavi.	Se uporablja na splošno.
(c)	Uporaba nagibnih tlačnih posod za obdelavo	Celotna posoda za obdelavo se po obdelavi nagne, da se lahko odvečne kemikalije za obdelavo zlahka odcedijo in zajamejo z dna posode.	Uporablja se samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.
(d)	Optimiziran položaj oblikovanih kosov lesa	Oblikovani kosi lesa se postavijo tako, da se prepreči zadrževanje kemikalij za obdelavo.	Se uporablja na splošno.
(e)	Pričvrstitev svežnjev lesa	Svežnji lesa se v posodi za obdelavo pričvrstijo, da se omeji premikanje kosov lesa, ker lahko to spremeni strukturo svežnja in zmanjša učinkovitost impregnacije.	Se uporablja na splošno.
(f)	Čim večja količina lesa	Količina lesa v posodi za obdelavo je čim večja, da se zagotovi najboljše razmerje med lesom, ki se obdeluje, in kemikalijami za obdelavo.	Se uporablja na splošno.

2.6 Postopek nanosa zaščitnega sredstva

BAT 36. Za preprečevanje nenamernega puščanja in emisij iz kemikalij za obdelavo pri netlačnih postopkih je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju.

Tehnika
(a)	Posode za obdelavo z dvojno steno in napravami za samodejno zaznavanje puščanja
(b)	Posode za obdelavo z enojno steno, dovolj velikim prostorom za zadrževanje, ki je odporen na zaščitno sredstvo za les, varovalno ograjo in napravo za samodejno zaznavanje puščanja

BAT 37. Za zmanjšanje emisij aerosolov iz zaščitnih sredstev za les in lesne izdelke z uporabo kemikalij za obdelavo na vodni osnovi je najboljša razpoložljiva tehnika, da se zaprejo območja, na katerih se izvajajo postopki brizganja, in zbere čezmerni nanos kemikalij, ki se znova uporabi pri pripravi raztopine za zaščito lesa.

BAT 38. Za preprečevanje ali zmanjšanje emisij kemikalij za obdelavo pri tlačnih postopkih (avtoklavi) je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabijo vse tehnike v nadaljevanju.

Tehnika		Opis
(a)	Procesne kontrole za preprečevanje delovanja, če vrata posode za obdelavo niso zaklenjena in zatesnjena	Vrata posode za obdelavo se zaklenejo in zatesnijo, ko je posoda napolnjena in preden se izvede obdelava. Vzpostavljene so procesne kontrole, ki preprečujejo delovanje posode za obdelavo, če vrata niso zaklenjena in zatesnjena.
(b)	Procesne kontrole za preprečevanje odpiranja posode za obdelavo, kadar je pod tlakom in/ali napolnjena z raztopino zaščitnega sredstva	Procesne kontrole omogočijo prikaz tlaka in tega, ali je v posodi za obdelavo tekočina. Preprečujejo odpiranje posode za obdelavo, kadar je še vedno pod tlakom in/ali napolnjena z raztopino.
(c)	Zaklep na zapah na vratih posode za obdelavo	Vrata posode za obdelavo so opremljena z zaklepom na zapah, da se prepreči uhajanje tekočin, če je v nujnih primerih (npr. zatesnitev vrat ne deluje) treba odpreti vrata posode za obdelavo. Zaklep na zapah omogoča delno odpiranje vrat, da se sprosti tlak, vendar zadržijo tekočine.
(d)	Uporaba in vzdrževanje varnostnih razbremenilnih ventilov	Posode za obdelavo so opremljene z varnostnimi razbremenilni ventili, da se zaščitijo pred previsokim pritiskom. Izpusti iz ventilov so usmerjeni v rezervoar z zadostno prostornino. Varnostni razbremenilni ventili se redno pregledujejo (npr. enkrat na šest mesecev), da se odkrijejo znaki korozije, kontaminacije ali nepravilne namestitve, ter se po potrebi očistijo in/ali popravijo.
(e)	Nadzor emisij v zrak iz izpuha vakuumske črpalke	Zrak, ki se ekstrahira iz tlačnih posod za obdelavo (tj. iztok iz vakuumske črpalke), se obdela (npr. v ločevalniku hlapov/tekočine).
(f)	Zmanjšanje emisij v zrak pri odpiranju posode za obdelavo	Obdobje med znižanjem tlaka in odpiranjem posode za obdelavo je dovolj dolgo, da se končata kapljanje in kondenzacija.
(g)	Uporaba končnega vakuuma za odstranjevanje odvečnih kemikalij s površine obdelanega lesa	Da se prepreči kapljanje, se pred odpiranjem posode za obdelavo v njej uporabi končni vakuum za odstranitev odvečnih kemikalij s površine obdelanega lesa. Končnega vakuuma morda ni treba uporabiti, če je odstranjevanje odvečnih kemikalij s površine obdelanega lesa zagotovljeno z uporabo ustreznega začetnega vakuuma (npr. manj kot 50 mbar).

BAT 39. Za zmanjšanje porabe energije pri tlačnih postopkih (avtoklavi) je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabijo črpalke z različno močjo in porabo.

Opis

Ko se doseže zahtevani delovni tlak, sistem za obdelavo preklopi na črpalko z zmanjšano močjo in porabo energije.

Uporaba

uporaba je lahko omejena v primeru postopkov z nihajočim tlakom.

2.7 Kondicioniranje po obdelavi in začasno skladiščenje

BAT 40. Za preprečevanje ali zmanjšanje onesnaženja tal ali podzemne vode zaradi začasnega skladiščenja nedavno obdelanega lesa je najboljša razpoložljiva tehnika, da se po obdelavi omogoči dovolj časa za kapljanje in da se obdelan les odstrani z zadrževalnega/zaprtega območja šele, ko se šteje za suhega.

Opis

Da se omogoči, da odvečne kemikalije za obdelavo odkapljajo nazaj v posodo za obdelavo, obdelan les/svežnji lesa ostanejo na zadrževalnem/zaprtem območju (npr. nad posodo za obdelavo ali nad lovilno podlago) dovolj časa po obdelavi in pred prenosom na območje za sušenje po obdelavi. Preden obdelan les/svežnji lesa zapustijo območje za sušenje po obdelavi, se na primer z mehanskimi orodji dvignejo, da visijo vsaj pet minut. Če ne kaplja raztopina za obdelavo, se les šteje za suhega.

2.8 Ravnanje z odpadki

BAT 41. Za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, zlasti nevarnih odpadkov, je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita tehniki (a) in (b) ter ena izmed tehnik (c) in (d) v nadaljevanju ali obe ti tehniki.

Tehnika		Opis
(a)	Odstranjevanje ostankov pred obdelavo	Pred obdelavo se s površine lesa/lesnih izdelkov odstranijo ostanki (npr. žagovina in iveri).
(b)	Rekuperacija in ponovna uporaba voskov in olj	Kadar se za impregnacijo uporabljajo voski in olja, se odvečni voski in olja iz postopka impregniranja rekuperirajo in ponovno uporabijo.
(c)	Dostava kemikalij za obdelavo v razsutem stanju	Kemikalije za obdelavo se dostavijo v rezervoarje, da se zmanjša količina embalaže.
(d)	Uporaba vsebnikov za večkratno uporabo	Vsebniki za večkratno uporabo, ki se uporabljajo za kemikalije za obdelavo (npr. vmesni vsebniki za razsuti material) se vrnejo dobavitelju za ponovno uporabo.

BAT 42. Za zmanjšanje okoljskega tveganja, povezanega z ravnanjem z odpadki, je najboljša razpoložljiva tehnika, da se odpadki hranijo v ustreznih vsebnikih ali na neprepustnih površinah ter da se nevarni odpadki hranijo ločeno na posebnem območju, ki je zaščiteno pred vremenskimi vplivi in zaprto/zadrževalno.

2.9 Spremljanje

2.9.1 Emisije v vodo

BAT 43. Najboljša razpoložljiva tehnika je, da se pred vsakim šaržnim izpustom v skladu s standardi EN spremljajo onesnaževala v odpadni vodi in površinskem odtoku, ki je morebiti onesnažen. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporabiti standarde ISO, nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Snov/parameter	Standard(-i)
Biocidni proizvodi (55)	Morda so na voljo standardi EN, in sicer glede na sestavo biocidnih proizvodov
Cu (56)	Na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 11885, EN ISO 17294-2, EN ISO 15586)
Topila (57)	Standardi EN so na voljo za nekatera topila (npr. EN ISO 15680)
PAH (58)	EN ISO 17993
Benzo[a]piren (58)	EN ISO 17993
HOI	EN ISO 9377-2

2.9.2 Kakovost podzemne vode

BAT 44. Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljanje onesnaževal v podzemni vodi, in sicer vsaj enkrat na šest mesecev in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporabiti standarde ISO, nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Pogostost spremljanja se lahko zmanjša na enkrat na vsaki dve leti, in sicer na podlagi ocene tveganja ali če se dokaže, da so ravni onesnaževal dovolj stabilne (npr. po štirih letih).

Snov/parameter (59)	Standard(-i)
Biocidni proizvodi (60)	Morda so na voljo standardi EN, in sicer glede na sestavo biocidnih proizvodov
As	Na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 11885, EN ISO 17294-2, EN ISO 15586)
Cu
Cr
Topila (61)	Standardi EN so na voljo za nekatera topila (npr. EN ISO 15680)
PAH	EN ISO 17993
Benzo[a]piren	EN ISO 17993
HOI	EN ISO 9377-2

2.9.3 Emisije v odpadnih plinih

BAT 45. Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljanje emisij v odpadnih plinih, in sicer vsaj enkrat letno in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporabiti standarde ISO, nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Parameter	Postopek	Standard(-i)	Spremljanje, povezano z
TVOC (62)	Zaščita lesa in lesnih izdelkov s kreozotom in kemikalijami za obdelavo na osnovi topila	EN 12619	BAT 49, BAT 51
PAH (62) (63)	Zaščita lesa in lesnih izdelkov s kreozotom	Standard EN ni na voljo	BAT 51
NOX (64)	Zaščita lesa in lesnih izdelkov s kreozotom in kemikalijami za obdelavo na osnovi topila	EN 14792	BAT 52
CO (64)		EN 15058	BAT 52

2.10 Emisije v tla in podzemno vodo

BAT 46. Za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v tla in podzemno vodo je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabijo vse tehnike v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

(a)

Zaprt ali zadrževalni prostor za napravo in opremo

Deli obrata, kjer se skladiščijo kemikalije za obdelavo ali se ravna z njimi, tj. skladiščno območje za kemikalije za obdelavo, območja za obdelavo, kondicioniranje po obdelavi in začasno skladiščenje (vključno s posodo za obdelavo, delovno posodo, prostori za odvzem iz posode/izvlek, območje za kapljanje/sušenje, območje za ohlajanje), cevi in napeljava za kemikalije za obdelavo ter prostori za (ponovno) kondicioniranje s kreozotom, so zaprti ali zadrževalni. Zaprta ali zadrževalna območja imajo neprepustne površine, so odporna na kemikalije za obdelavo in dovolj prostorna, da zajamejo in zadržijo količine, s katerimi se ravna ali ki se skladiščijo v napravi/opremi.

Kot lokalne zadrževalne posode za zbiranje in rekuperacijo kapljajočih ali razlitih kemikalij za obdelavo, ki izhajajo iz ključne opreme ali postopkov (tj. ventilov, vtokov/iztokov rezervoarjev za skladiščenje, posod za obdelavo, delovnih posod, prostorov za odvzem iz posode/izvlek, ravnanje z nedavno obdelanim lesom, območje za ohlajanje/sušenje) se lahko uporabljajo tudi lovilne ponve (izdelane iz materiala, ki je odporen na kemikalije za obdelavo).

Tekočine v zaprtih/zadrževalnih prostorih in lovilnih ponvah se zberejo, da se rekuperirajo kemikalije za obdelavo, ki se ponovno uporabijo v sistemu za obdelavo kemikalij. Mulj, ki nastane v sistemu zbiranja, se odstrani kot nevarni odpadek.

(b)

Neprepustna tla

Tla območij, ki niso zaprti ali zadrževalni prostori in kjer lahko pride do kapljanja, razlitij, nenamernih izpustov ali pronicanja kemikalij za obdelavo, so neprepustna za zadevne snovi (npr. obdelan les se skladišči na neprepustnih tleh, če se to zahteva v dovoljenju v skladu z uredbo o biocidnih proizvodih za zaščitno sredstvo, ki se uporablja za obdelavo lesa). Tekočine na tleh se zbirajo, da se kemikalije za obdelavo rekuperirajo in ponovno uporabijo v ustreznem sistemu. Mulj, ki nastane v sistemu zbiranja, se odstrani kot nevarni odpadek.

(c)

Opozorilni sistemi za opremo, ki je opredeljena kot ključna

Ključna oprema (glej BAT 30) je opremljena z opozorilnimi sistemi za opozarjanje na okvare.

(d)

Preprečevanje in zaznavanje puščanja iz podzemnih skladišč in napeljave za škodljive/nevarne snovi ter vodenje evidence

Uporaba podzemnih komponent je čim manjša. Kadar se za skladiščenje škodljivih/nevarnih snovi uporabljajo podzemne komponente, se vzpostavi sekundarno zadrževanje (npr. zadrževalnik z dvojno steno). Podzemne komponente so opremljene z napravami za zaznavanje puščanja.

Za ugotavljanje morebitnega puščanja se izvaja redno spremljanje podzemnih skladišč in napeljave, ki temelji na tveganju; po potrebi se oprema, ki pušča, popravi. Vodi se evidenca o incidentih, ki lahko povzročijo onesnaženje tal in/ali podzemne vode.

(e)

Redno pregledovanje in vzdrževanje naprave in opreme

Naprava in oprema se redno pregledujeta in servisirata, da se zagotovi ustrezno delovanje; to vključuje predvsem preverjanje, da ventili, črpalke, cevi, rezervoarji, tlačne posode, lovilne ponve in zaprti/zadrževalni prostori brezhibno delujejo in/ali ne puščajo ter da ustrezno delujejo opozorilni sistemi.

(f)

Tehnike za preprečevanje navzkrižne kontaminacije

Navzkrižna kontaminacija (tj. kontaminacija območij obrata, ki običajno ne pridejo v stik s kemikalijami za obdelavo) se prepreči z uporabo ustreznih tehnik, kot so:

—	takšna zasnova lovilnih ponev, da viličarji niso v stiku s površinami lovilnih ponev, ki so morda kontaminirane;

—	takšna zasnova opreme za polnjenje (ki se uporablja za odstranjevanje obdelanega lesa iz posode za obdelavo), da se prepreči prenos kemikalij za obdelavo;

—	uporaba sistema žerjavov za ravnanje z obdelanim lesom;

—	uporaba namenskih prevoznih sredstev na območjih, ki so morda kontaminirana;

—	omejen dostop do območij, ki so morda kontaminirana;

—	uporaba stez s peskom.

2.11 Emisije v vodo in ravnanje z odpadno vodo

BAT 47. Za preprečevanje ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje emisij v vodo in zmanjšanje porabe vode je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabijo vse tehnike v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Tehnike za preprečevanje onesnaženja deževnice in površinskega odtoka

Deževnica in površinski odtok sta ločena od območij, kjer se skladiščijo kemikalije za obdelavo ali se ravna z njimi, kjer se skladišči nedavno obdelan les in kjer je onesnažena voda. To se doseže tako, da se uporabijo vsaj naslednje tehnike:

—	odtočni kanali in/ali zunanji zadrževalni robnik okoli naprave;

—

strehe z žlebovi na območjih, kjer se skladiščijo kemikalije za obdelavo ali se ravna z njimi (tj. skladiščno območje za kemikalije za obdelavo; območja za obdelavo, kondicioniranje po obdelavi in začasno skladiščenje; cevi in napeljava za kemikalije za obdelavo; prostori za (ponovno) kondicioniranje s kreozotom);

—	zaščita pred vremenskimi vplivi (npr. strehe, ponjave) za skladiščenje obdelanega lesa, če se to zahteva v dovoljenju v skladu z uredbo o biocidnih proizvodih za zaščitno sredstvo, ki se uporablja za obdelavo lesa).

Pri obstoječih napravah je uporaba odtočnih kanalov in zunanjega zadrževalnega robnika lahko omejena zaradi velikosti območja naprave.

(b)

Zbiranje površinskega odtoka, ki je morda onesnažen

Površinski odtok z območij, ki so morda kontaminirana s kemikalijami za obdelavo, se zbira ločeno. Zbrana odpadna voda se izpusti šele po sprejetju ustreznih ukrepov, npr. spremljanje (glej BAT 43), obdelava (glej BAT 47(e)), ponovna uporaba (glej BAT 47 (c)).

Se uporablja na splošno.

(c)

Uporaba površinskega odtoka, ki je morda onesnažen

Zbran površinski odtok, ki je morda onesnažen, se uporabi za pripravo raztopin zaščitnega sredstva za les na vodni osnovi.

Uporablja se samo za naprave, v katerih se uporabljajo kemikalije za obdelavo na vodni osnovi. Uporaba je lahko omejena z zahtevami glede kakovosti za predvideno uporabo.

(d)

Ponovna uporaba vode za čiščenje

Voda, ki se uporablja za pranje opreme in vsebnikov, se rekuperira in ponovno uporabi pri pripravi raztopin zaščitnega sredstva za les na vodni osnovi.

Uporablja se samo za naprave, v katerih se uporabljajo kemikalije za obdelavo na vodni osnovi.

(e)

Obdelava odpadne vode

Kadar se odkrije ali lahko pričakuje onesnaženje zbranega površinskega odtoka in/ali vode za čiščenje in kadar se voda ne more uporabiti, se odpadna voda očisti v ustrezni čistilni napravi za odpadno vodo (na kraju nastanka ali drugod).

Se uporablja na splošno.

(f)

Odstranjevanje vode kot nevarnega odpadka

Kadar se odkrije ali lahko pričakuje onesnaženje zbranega površinskega odtoka in/ali vode za čiščenje in kadar se voda ne more uporabiti, se zbran površinski odtok in/ali voda za čiščenje odstrani kot nevarni odpadek.

Se uporablja na splošno.

BAT 48. Za zmanjšanje emisij v vodo iz zaščite lesa in lesnih izdelkov s kreozotom je najboljša razpoložljiva tehnika, da se zberejo kondenzati, ki nastanejo pri znižanju tlaka, vakuumu v posodi za obdelavo in (ponovnem) kondicioniranju s kreozotom, ter se obdelajo na kraju samem z aktivnim ogljem ali peščenim filtrom ali se odstranijo kot nevarni odpadki.

Opis

Količine kondenzata se zberejo in počaka se, da se usedejo, nato pa se kondenzat obdela z aktivnim ogljem ali peščenim filtrom. Očiščena voda se ponovno uporabi (zaprt tokokrog) ali izpusti v javno kanalizacijo. Zbrani kondenzati se lahko tudi odstranijo kot nevarni odpadki.

2.12 Emisije v zrak

BAT 49. Za zmanjšanje emisij VOC v zrak iz zaščite lesa in lesnih izdelkov z uporabo kemikalij za obdelavo na osnovi topila je najboljša razpoložljiva tehnika, da se oprema ali postopki, pri katerih se oddajajo VOC, zaprejo ter da se izhodni plini ekstrahirajo in pošljejo v sistem za obdelavo (glej tehnike v BAT 51).

BAT 50. Za zmanjšanje emisij organskih spojin in vonjav v zrak iz zaščite lesa in lesnih izdelkov z uporabo kreozota je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabijo manj hlapna olja za impregniranje, tj. kreozot razreda C namesto razreda B.

Uporaba

Kreozot razreda C se morda ne more uporabljati v hladnih podnebnih razmerah.

BAT 51. Za zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak iz zaščite lesa in lesnih izdelkov z uporabo kreozota je najboljša razpoložljiva tehnika, da se oprema ali postopki, pri katerih se oddajajo hlapi (npr. rezervoarji za skladiščenje in impregnacijo, nižanje tlaka, ponovno kondicioniranje s kreozotom), zaprejo, da se ekstrahirajo izhodni plini ter da se uporabi ena izmed tehnik obdelave v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika		Opis	Uporaba
(a)	Toplotna oksidacija	Glej BAT 15(i). Toplota izpušnih plinov se lahko rekuperira s toplotnimi izmenjevalniki.	Se uporablja na splošno.
(b)	Pošiljanje izhodnih plinov v kurilno napravo	Del izhodnih plinov ali vsi izhodni plini se pošljejo kot zrak za zgorevanje in dopolnilno gorivo v kurilno napravo (vključno z napravami za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE)), ki se uporablja za proizvajanje pare in/ali električne energije.	Se ne uporablja za izhodne pline, ki vsebujejo snovi iz člena 59(5) direktive o industrijskih emisijah. Uporaba je lahko omejena zaradi varnostnih razlogov.
(c)	Adsorpcija z aktivnim ogljem	Organske spojine se adsorbirajo na površino aktivnega oglja. Adsorbirane spojine se lahko pozneje desorbirajo, npr. s paro (pogosto na kraju samem), za ponovno uporabo ali odstranitev, adsorbent pa se ponovno uporabi.	Se uporablja na splošno.
(d)	Absorpcija z ustrezno tekočino	Za odstranjevanje onesnaževal iz izhodnih plinov z absorpcijo se uporabi ustrezna tekočina, zlasti topne spojine.	Se uporablja na splošno.
(e)	Kondenzacija	Tehnika za odstranjevanje organskih spojin, pri kateri se temperatura zmanjša pod njihovo rosišče, zato da se hlapi utekočinijo. Glede na zahtevani razpon operativne temperature se uporabijo različna hladilna sredstva, npr. voda za ohlajanje, ohlajena voda (temperatura običajno znaša 5 °C), amoniak ali propan. Kondenzacija se uporablja v kombinaciji z drugo tehniko za zmanjševanje emisij.	Uporaba je lahko omejena, če je zaradi majhne vsebnosti VOC za rekuperacijo topil potrebna čezmerna količina energije.

Preglednica 36

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC in PAH iz odpadnih plinov pri zaščiti lesa in lesnih izdelkov z uporabo kreozota in/ali kemikalij za obdelavo na osnovi topila

Parameter

Enota

Postopek

Raven emisij, povezana z BAT

(povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

Obdelava s kreozotom in na osnovi topila

< 4–20

PAH

mg/Nm3

Obdelava s kreozotom

< 1 (65)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 45.

BAT 52. Za zmanjšanje emisij NOX v odpadnih plinih in hkratno omejevanje emisij CO iz toplotne obdelave izhodnih plinov pri zaščiti lesa in lesnih izdelkov z uporabo kreozota in/ali kemikalij za obdelavo na osnovi topila je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi tehnika (a) ali obe tehniki v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Optimizacija pogojev toplotne obdelave

(zasnova in delovanje)

Glej BAT 17(a).

Uporaba take zasnove je lahko omejena v obstoječih napravah.

(b)

Uporaba gorilnikov z majhnimi emisijami NOX

Glej BAT 17(b).

Uporaba je lahko omejena v obstoječih napravah zaradi zasnove in/ali operativnih omejitev.

Preglednica 37

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije NOX iz odpadnih plinov in okvirna raven emisij za emisije CO v odpadnih plinih v zrak pri toplotni obdelavi izhodnih plinov pri zaščiti lesa in lesnih izdelkov z uporabo kreozota in/ali kemikalij za obdelavo na osnovi topila

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT (66)

(povprečje v obdobju vzorčenja)

Okvirna raven emisij (66)

(povprečje v obdobju vzorčenja)

NOX

mg/Nm3

20–130

Ni okvirne ravni.

Ni ravni emisij, povezane z BAT.

20–150

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 45.

2.13 Hrup

BAT 53. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje emisij hrupa je, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika
Skladiščenje surovin in ravnanje z njimi
(a)	Namestitev protihrupnih sten in uporaba/optimizacija učinka stavb v zvezi z vpijanjem hrupa
(b)	Popolno ali delno zaprtje hrupnih postopkov
(c)	Uporaba manj hrupnih vozil/transportnih sistemov
(d)	Ukrepi za upravljanje hrupa (npr. izboljšanje pregledov in vzdrževanja opreme, zapiranje vrat in oken)
Sušenje v peči
(e)	Ukrepi za zmanjšanje hrupa ventilatorjev

Uporaba

Uporaba je omejena na primere, ko se pričakuje in/ali je dokazana obremenitev občutljivih sprejemnikov s hrupom.

(1) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

(2) Direktiva 2015/2193/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (UL L 313, 28.11.2015, str. 1).

(3) Pri vsakem parametru, za katerega zaradi omejitev v zvezi z vzorčenjem ali analitičnih omejitev in/ali zaradi operativnih pogojev ni primerno 30-minutno vzorčenje/merjenje in/ali povprečje treh zaporednih meritev, se lahko uporabi bolj reprezentativen postopek vzorčenja/merjenja.

(4) Izbira tehnik nanosa je lahko omejena za naprave, ki imajo nizko zmogljivost in/ali proizvajajo zelo raznolike izdelke, ter glede na vrsto in obliko podlage, zahteve v zvezi s kakovostjo izdelka in potrebo po zagotavljanju, da so uporabljeni materiali, tehnike nanašanja premaznega sredstva, tehnike sušenja/strjevanja in sistemi za obdelavo izhodnih plinov med seboj združljivi.

(5) Izbira tehnik sušenja/strjevanja je lahko omejena glede na vrsto in obliko podlage, zahteve v zvezi s kakovostjo izdelka in potrebo po zagotavljanju, da so uporabljeni materiali, tehnike nanašanja premaznega sredstva, tehnike sušenja/strjevanja in sistemi za obdelavo izhodnih plinov med seboj združljivi.

(6) Kolikor je mogoče, se meritve izvedejo pri najvišji pričakovani ravni emisij pod običajnimi pogoji obratovanja.

(7) V primeru obremenitve s TVOC, manjše od 0,1 kg C/h, ali v primeru nezmanjšane in stabilne obremenitve s TVOC, manjše od 0,3 kg C/h, se lahko pogostost spremljanja zmanjša na enkrat na vsaka tri leta ali pa se meritev lahko nadomesti z izračunom, če se s tem zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

(8) Pri toplotni obdelavi izhodnih plinov se stalno meri temperatura v zgorevalni komori. V kombinaciji s tem se uporablja alarmni sistem za temperature, ki so zunaj razpona optimalne temperature.

(9) Splošni standardi EN za neprekinjeno merjenje so EN15267-1, EN15267-2, EN15267-3 in EN 14181.

(10) Spremljanje se uporablja samo, če se v postopkih uporablja DMF.

(11) Če ni standarda EN, meritev vključuje DMF v kondenzirani fazi.

(12) Če je v odvodniku obremenitev s TVOC manjša od 0,1 kg C/h, se lahko pogostost spremljanja zmanjša na enkrat na vsaka tri leta.

(13) Spremljanje se uporablja samo v primeru neposrednega izpusta v sprejemno vodno telo.

(14) Najmanjša pogostost spremljanja se lahko zmanjša na enkrat na tri mesece, če se dokaže, da so ravni emisij dovolj stabilne.

(15) V primeru šaržnega izpusta, ki je manj pogost od najmanjše pogostosti spremljanja, se spremljanje izvaja enkrat na šaržo.

(16) Alternativni možnosti sta spremljanje TOC in spremljanje KPK. Prednost ima spremljanje TOC, saj se pri njem ne uporabljajo zelo strupene spojine.

(17) Spremljanje Cr(VI) se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo spojine s Cr(VI).

(18) V primeru posrednega izpusta v sprejemno vodno telo se lahko pogostost spremljanja zmanjša, če je čistilna naprava za odpadno vodo ustrezno zasnovana in opremljena za zmanjševanje vsebnosti zadevnih onesnaževal.

(19) Spremljanje Cr se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo kromove spojine.

(20) Spremljanje F– se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo fluorove spojine.

(21) Raven emisij, povezana z BAT, in okvirna raven se ne uporabljata, če se izhodni plini pošiljajo v kurilno napravo.

(22) Raven emisij, povezana z BAT, se morda ne uporablja, če so v izhodnem plinu prisotne spojine, ki vsebujejo dušik (npr. DMF ali NMP (N-metilpirolidon)).

(23) Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, se lahko ne uporablja, kadar je linija za površinsko zaščito pločevine v kolutih del večjega proizvodnega obrata (npr. jeklarne) ali je linija kombinirana.

(24) Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, se lahko ne uporablja, kadar je linija za površinsko zaščito pločevine v kolutih del večjega proizvodnega obrata (npr. jeklarne) ali je linija kombinirana.

(25) Čas povprečenja je opredeljen v oddelku Splošne ugotovitve.

(26) Raven emisij, povezana z BAT, za KPK se lahko nadomesti z ravnjo emisij, povezano z BAT, za TOC. Korelacija med KPK in TOC se določi za vsak primer posebej. Raven emisij, povezana z BAT, za TOC je prednostna možnost, ker se pri spremljanju TOC ne uporabljajo zelo strupene spojine.

(27) Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo fluorove spojine.

(28) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je lahko 1 mg/l za podlage, ki vsebujejo cink, ali podlage, ki so predhodno obdelane s cinkom.

(29) Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo kromove spojine.

(30) Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo spojine s šestvalentnim kromom (Cr(VI)).

(31) Ravni emisij, povezane z BAT, se morda ne uporabljajo, če je čistilna naprava za odpadno vodo ustrezno zasnovana in opremljena za zmanjševanje količine zadevnih onesnaževal in če to ne povzroča večjega onesnaženja v okolju.

(32) Čas povprečenja je opredeljen v oddelku Splošne ugotovitve.

(33) Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo fluorove spojine.

(34) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je lahko 1 mg/l za podlage, ki vsebujejo cink, ali podlage, ki so predhodno obdelane s cinkom.

(35) Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo kromove spojine.

(36) Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo spojine s šestvalentnim kromom (Cr(VI)).

(37) Ravni emisij, povezane z BAT, se nanašajo na emisije iz vseh faz postopka, ki se izvajajo v istem obratu, in sicer od elektroforetske površinske zaščite in katere koli druge vrste postopka površinske zaščite do končnega voskanja in poliranja zgornjega premaza ter vključno s temi postopki, pri čemer se upoštevajo tudi topila, uporabljena pri čiščenju proizvodne opreme tako v obdobju proizvodnje kot tudi zunaj njega.

(38) Površina se določi, kakor je opredeljeno v delu 3 Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

(39) Zgornja meja razpona je višja, če se uporablja suho čiščenje z apnencem.

(40) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je 35 mg C/Nm3, če se uporabljajo tehnike, ki omogočajo ponovno uporabo/recikliranje rekuperiranega topila.

(41) Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(42) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je 50 mg C/Nm3, če se uporabljajo tehnike, ki omogočajo ponovno uporabo/recikliranje rekuperiranega topila.

(43) Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(44) Ta raven emisij, povezana z BAT, se morda ne uporablja za proizvodnjo plastičnih folij, ki se uporabljajo za začasno zaščito površin.

(45) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je 50 mg C/Nm3, če se uporabljajo tehnike, ki omogočajo ponovno uporabo/recikliranje rekuperiranega topila.

(46) Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(47) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je 50 mg C/Nm3, če se uporabljajo tehnike, ki omogočajo ponovno uporabo/recikliranje rekuperiranega topila.

(48) Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(49) Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(50) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je povezana s proizvodnjo visokokakovostnih izdelkov.

(51) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je povezana s proizvodnjo visokokakovostnih izdelkov.

(52) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je 50 mg C/Nm3, če se uporabljajo tehnike, ki omogočajo ponovno uporabo/recikliranje rekuperiranega topila.

(53) Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(54) Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(55) Spremljajo se posamezne snovi, glede na sestavo biocidnih proizvodov, ki se uporabljajo v postopku.

(56) Spremljanje se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo bakrove spojine.

(57) Spremljanje se uporablja samo za naprave, ki uporabljajo kemikalije za obdelavo na osnovi topila. Spremljajo se specifične snovi, glede na topila, ki se uporabljajo v postopku.

(58) Spremljanje se uporablja samo za naprave, v katerih se izvaja obdelava s kreozotom.

(59) Spremljanje se morda ne uporablja, če se zadevna snov ne uporablja v postopku in če se dokaže, da podzemna voda ni onesnažena s to snovjo.

(60) Spremljajo se specifične snovi, glede na sestavo biocidnih proizvodov, ki se uporabljajo ali so se uporabljali v postopku.

(61) Spremljanje se uporablja samo za naprave, ki uporabljajo kemikalije za obdelavo na osnovi topila. Spremljajo se specifične snovi, glede na topila, ki se uporabljajo v postopku.

(62) Kolikor je mogoče, se meritve izvedejo pri najvišji pričakovani ravni emisij pod običajnimi pogoji obratovanja.

(63) To vključuje: acenaften, acenaftilen, antracen, benzo(a)antracen, benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(g,h,i)perilen, benzo(k)fluoranten, krizen, dibenzo(a,h)antracen, fluoranten, fluoren, indeno(1,2,3-cd)piren, naftalen, fenantren in piren.

(64) Spremljanje se uporablja samo za emisije iz toplotne obdelave izhodnih plinov.

(65) Raven emisij, povezana z BAT, se nanaša na vsoto naslednjih spojin PAH: acenaften, acenaftilen, antracen, benzo(a)antracen, benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(g,h,i)perilen, benzo(k)fluoranten, krizen, dibenzo(a,h)antracen, fluoranten, fluoren, indeno(1,2,3-cd)piren, naftalen, fenantren in piren.

(66) Raven emisij, povezana z BAT, in okvirna raven se ne uporabljata, če se izhodni plini pošiljajo v kurilno napravo.

9.12.2020

Uradni list Evropske unije

L 414/79

DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/2010

z dne 8. decembra 2020

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809 o nekaterih zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 8910)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (3) ter zlasti člena 63(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1809 (4) je bil sprejet po izbruhih visokopatogene aviarne influence na gospodarstvih, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu, v nekaterih državah članicah in potem, ko so navedene države članice v skladu z Direktivo Sveta 2005/94/ES vzpostavile okužena in ogrožena območja.

(2)	Izvedbeni sklep (EU) 2020/1809 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih države članice iz Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu vzpostavijo v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v navedeni prilogi.

(3)	Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1809 je Nemčija obvestila Komisijo o novih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu, v okrožjih Dithmarschen in Mecklenburgische Seenplatte.

(4)	Poleg tega je Belgija obvestila Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N5 na gospodarstvu, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu v pokrajini Zahodna Flandrija.

(5)	Poljska je prav tako obvestila Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvu, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu v okrožju Siedlce.

(6)	Tudi Nizozemska je obvestila Komisijo o novem izbruhu visokopatogene aviarne influence na gospodarstvu, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu v pokrajini Utrecht.

(7)

Navedeni izbruhi v Belgiji, Nemčiji, na Nizozemskem in Poljskem so zunaj območij, ki so trenutno navedena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809, in pristojni organi navedenih držav članic so sprejeli potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli navedenih izbruhov.

(8)	Poleg tega je izbruh v Belgiji v neposredni bližini meje s Francijo. Zato so pristojni organi navedenih dveh držav članic ustrezno sodelovali glede vzpostavitve potrebnega ogroženega območja v skladu z Direktivo 2005/94/ES, saj ogroženo območje tega izbruha sega tudi na ozemlje Francije.

(9)

Komisija je preučila ukrepe, ki so jih sprejele Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska in Poljska, ter presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki so jih vzpostavili pristojni organi navedenih držav članic, dovolj oddaljene od gospodarstev, na katerih so bili potrjeni nedavni izbruhi visokopatogene aviarne influence.

(10)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije v sodelovanju z Belgijo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko in Poljsko takoj opredeliti nova okužena in ogrožena območja, ki so jih vzpostavile navedene države članice v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(11)	Zato bi bilo treba spremeniti ogrožena območja, navedena za Francijo, ter okužena in ogrožena območja, navedena za Nemčijo, Nizozemsko in Poljsko v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809.

(12)	Poleg tega bi bilo treba za Belgijo v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809 navesti okužena in ogrožena območja.

(13)

V skladu s tem bi bilo treba spremeniti Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809 in posodobiti regionalizacijo na ravni Unije, da se bodo upoštevala nova okužena in ogrožena območja, ki so jih v skladu z Direktivo 2005/94/ES ustrezno vzpostavili pristojni organi Belgije, Francije, Nemčije, Nizozemske in Poljske, ter trajanje omejitev, ki se na njih izvajajo.

(14)	Izvedbeni sklep (EU) 2020/1809 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)	Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem visokopatogene aviarne influence je pomembno, da spremembe Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809 iz tega sklepa začnejo veljati čim prej.

(16)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809 se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 8. decembra 2020

Za Komisijo

Stella KYRIAKIDES

Članica Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(4) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1809 z dne 30. novembra 2020 glede nekaterih zaščitnih ukrepov zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (UL L 402, 1.12.2020, str. 144).

PRILOGA

„PRILOGA

DEL A

Okuženo območje, kot je navedeno v členu 1:

Država članica: Belgija

Območje zajema:	Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES
Those parts of the municipalitiy of Menen, Moorslede, Wervik and Wevelgem contained within a circle of a radius of three kilometers, centered on WGS84 dec. coordinates long 3,126743 - lat 50,820040	17.12.2020

Država članica: Hrvaška

Območje zajema:	Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES
Općina Koprivnički Bregi, naselja Koprivnički Bregi i Jeduševac, općina Novigrad Podravski, naselja Plavšinac, Delovi, Vlaislav i Novigrad Podravski, općina Hlebine, naselje Hlebine u Koprivničko- križevačkoj županiji koji se nalaze na području u obliku kruga radijusa tri kilometra sa središtem na GPS koordinatama N46.122115; E16.9561216666667.	31.12.2020

Država članica: Danska

Območje zajema:	Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES
The parts of Randers municipality (ADNS code 01730), Favrskov municipality (ADNS 01710) and Syddjurs municipality (ADNS code 01706) that are contained within circle of radius 3 kilometer, centred on GPS coordinates N56.3980; E10.1936.	10.12.2020

Država članica: Francija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Les communes suivantes dans le département de HAUTE-CORSE (2B)

—

ALTIANI

—

AVAPESSA

—

BIGORNO

—

BISINCHI

—

CAMPILE

—	CAMPITELLO

—	CANAVAGGIA

—	CASTELLO-DI-ROSTINO

—

CATERI

—	CROCICCHIA

—

ERBAJOLO

—

FELICETO

—

FOCICCHIA

—

LENTO

—	MONTEGROSSO

—

MURO

—

NESSA

—

ORTIPORIO

—	PENTA-ACQUATELLA

—	PIEDICORTE-DI-GAGGIO

—

SCOLCA

—	SPELONCATO

—	SANT’ANDREA-DI-BOZIO

—	SANT’ANTONINO

—	VALLE-DI-ROSTINO

—

VOLPAJOLA

10.12.2020

Les communes suivantes dans le département de YVELINES (78)

—	SAINT-CYR-L’ECOLE

10.12.2020

Les communes suivantes dans le département de Corse du Sud (2A)

—

AFA

—

AJACCIO

—

ALATA

—	BASTELICACCIA

—	GROSSETO-PRUGNA

—	SARROLA-CARCOPINO

9.12.2020

Država članica: Nemčija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

SCHLESWIG-HOLSTEIN

Landkreis Nordfriesland

—	Hallig Oland

1.12.2020

Landkreis Segeberg

—	Gemeinde Latendorf

—	Gemeinde Heidmühlen - exklusive des Bereiches zwischen Stellbrooker Weg und Osterau nördlich des Stellbrooker Moors

—	Gemeinde Boostedt - Gebiet südlich der Ortschaft Boostedt (entlang Waldweg, Heidenbarg, Münsterberg, Heisterbarg, Zum Quellental, Tegelbar, Mühlenweg, Latendorfer Str.) sowie östlich und südlich des Bundeswehrgeländes

—	Gemeinde Rickling - Gebiet südlich der Rothenmühlenau und westlich der Straßen Alter Schönmoorer Weg und Kirschenweg bis zur Einmündung in die Schönmoorer Str., weiter südlich der Schönmoorer Str. bis zum Glinngraben und westlich des Glinngrabens

—	Gemeinde Großenaspe - Gebiet westlich der Straßen Halloh und Eekholt sowie östlich des Wildparks Eekholt

—	Forstgutsbezirk Buchholz

5.12.2020

Landkreis Nordfriesland

—	Gemeinde Rodenäs

—	Gemeinde Neukirchen

—	Gemeinde Klanxbüll

—	Gemeinde Humptrup

—	Gemeinde Braderup

—	Gemeinde Tinningstedt

—	Gemeinde Klixbüll

—	Gemeinde Risum-Lindholm

—	Gemeinde Niebüll

—	Gemeinde Bosbüll

—	Gemeinde Uphusum

—	Gemeinde Klanxbüll

—	Gemeinde Emmelsbüll-Horsbüll

—	Gemeinde Holm

15.12.2020

Landkreis Nordfriesland

—	Gemeinde Pellworm

10.12.2020

MECKLENBURG-VORPOMMERN

Landkreis Vorpommern-Rügen

—	Ostseeheilbad Zingst

9.12.2020

Landkreis Vorpommern-Rügen

—	Gemeinde Rambin - Ortsteile Drammendorf, Götemitz, Kasselvitz, Kasselvitzer Katen, Rothenkirchen, Sellentin, Rambin, Giesendorf

—	Gemeinde Samtens - Ortsteile Frankenthal, Muhlitz, Luttow, Natzevitz, Samtens

—	Gemeinde Gustow - Ortsteile Saalkow, Warksow

—	Gemeinde Poseritz - Ortsteile Datzow, Poseritz-Ausbau

—	Gemeinde Altefähr - Ortsteil Kransdorf

9.12.2020

Landkreis Rostock

—	Gemeinde Neubukow Stadt - Ortsteile Buschmühlen, Malpendorf, Neubukow, Spriehusen, Steinbrink

—	Gemeinde Biendorf - Ortsteile Jörnstorf Dorf, Jörnstorf Hof, Lehnenhof

—	Gemeinde Rerik Stadt - Ortsteile Russow, Russow Ausbau

8.12.2020

Landkreis Rostock

—	Stadt Gnoien - Ortsteile Eschenhörn, Warbelow sowie die Stadt Gnoien südöstlich der Teterower Straße und südöstlich der Straße „Bleiche“

—	Gemeinde Behren-Lübchin - Ortsteile Bobbin, Neu Wasdow

—	Gemeinde Finkenthal - Ortsteil Schlutow

14.12.2020

Landkreis Dithmarschen

—	Gemeinde Neufelderkoog

—	Gemeinde Kaiser-Wilhelm-Koog - Gemeindegebiet südlich der Süderstraße

—	Gemeinde Kronprinzenkoog - Gemeindegebiet südlich der Straße Süderquerweg

—	Gemeinde Neufeld - Gemeindegebiet südlich der Straße Ölmühlenweg, westlich der Straße Westerdieker Strot

—	Gemeinde Diekhusen-Fahrstedt - das Gemeindegebiet südlich der Straße Ölmühlenweg, westlich der Straße Fahrstedterwesterdeich

—	Gemeinde Schmedeswurth - das Gemeindegebiet westlich der Straße Schmedeswurtherwesterdeich

22.12.2020

Landkreis Mecklenburgische Seenplatte

—	Gemeinde Lärz - Ortsteile Krümmel, Lärz-Ausbau

—	Gemeinde Mirow - Ortsteil Birkenhof

29.12.2020

Država članica: Nizozemska

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Province: Gelderland

1.	From the crossing with N322 and Zandstraat, follow Zandstraat in eastern direction until tram line.

2.	Follow tramline in south-eastern direction until Molenstraat.

3.	Follow Molenstraat in north-eastern direction until Meidoornstraat.

4.	Follow Meidoornstraat in eastern direction until Korenbloemstraat.

5.	Follow Korenbloemstraat in eastern direction until Florastraat.

6.	Follow Florastraat in southern direction until Vogelzang.

7.	Folow Vogelzang in eastern direction until Kamstraat.

8.	Follow Kamstraat in southern direction until Van Heemstraweg.

9.	Follow Van Heemstraweg in north-eastern direction until North-South (N329).

10.	Follow North-South (N329) in southern direction until Neersteindsestraat.

11.	Follow Neersteindsestraat in south-eastern direction until Altforstestraat.

12.	Follow Altforstestraat in south-west direction until Middenweg.

13.	Follow Middenweg in south-eatern direction until Mekkersteeg.

14.	Follow Mekkersteeg in southern direction until Zuidweg.

15.	Follow Zuidweg in western direction until Noord-Zuid.

16.	Follow Noord-Zuid in southern direction until de Maas(water).

17.	Follow Maas in western direction until Veerweg.

18.	Follow Veerweg in northern direction until Raadhuisdijk.

19.	Follow Raadhuisdijk in western direction turning into Berghuizen until Nieuweweg.

20.	Follow Nieuweweg in western direction until Wamelseweg.

21.	Follow Wamelseweg in northern direction turing into Zijvond until Liesbroekstraat.

22.	Follow Liesbroekstraat in eastern direction until Nieuweweg.

23.	Follow Nieuweweg in northern direction until Liesterstraat.

24.	Follow Liesterstraat in eastern direction until Maas en Waalweg (N322).

25.	Follow Maas en Waalweg in northern direction until crossing with Zandstraat.

20.11.2020

1.	From Waalbandijk follow „de Waal“ in eastern direction until Waalbandijk at nr 155.

2.	Follow Waalbandijk at nr 155 in southern direction, turning into Heersweg until Kerkstraat.

3.	Follow Kerkstraat in southern direction until Van Heemstraweg.

4.	Follow Van Heemstraweg in eastern direction until Scharenburg.

5.	Follow Scharenburg in southern direction until Molenweg.

6.	Follow Molenweg in southern direction until Broerstraat.

7.	Follow Broerstraat in western direction until Neersteindsestraat.

8.	Follow Neersteindsestraat in eastern direction, turning into Bikkeldam until Singel.

9.	Follow Singel in southern direction until Middenweg.

10.	Follow Middenweg in eastern direction until Mekkersteeg.

11.	Follow Mekkersteeg in southern direction until Zuidweg.

12.	Follow Zuidweg in western direction until Noord Zuid N329.

13.	Follow Noord Zuid N329 in southern direction until „de Maas“ (river).

14.	Follow „de Maas“ in western direction until Veerweg.

15.	Follow Veerweg in northern direction until Raadhuisdijk.

16.	Follow Raadhuisdijk in western direction until Kapelstraat.

17.	Follow Kapelstraat in northern direction, turning into Den Hoedweg until Dijkgraaf De Leeuweg.

18.	Follow Dijkgraaf De Leeuweg in western direction until Wolderweg.

19.	Follow Wolderweg in northern direction until Nieuweweg.

20.	Follow Nieuweweg in eastern direction until Liesterstraat.

21.	Follow Liesterstraat in eastern direction until Zijveld.

22.	Follow Zijveld in northern direction until Zandstraat.

23.	Follow Zandstraat in eastern direction until Dijkstraat.

24.	Follow Dijkstraat in northern direction until Waalbandijk.

28.11.2020

1.	Vanaf kruising A50/Halve Wetering (water), Halve wetering volgen in noodoostelijke richting tot aan Geerstraat.

2.	Geerstraat volgen in oostelijke richting overgaand in Geersepad overgaand in Dorpsplein tot aan Middendijk.

3.	Middendijk volgen in noordelijke richting tot aan Kerkepad.

4.	Kerkepad volgen in oostelijke richting tot aan Zeedijk.

5.	Zeedijk volgen in zuidelijke richting tot aan Vaassenseweg (N792).

6.	Vaassenseweg volgen in oostelijke richting overgaand in Dorpsstraat tot aan Twelloseweg.

7.	Twelloseweg volgen in zuidelijke richting, overgaand in Terwoldseweg tot aan Rijksstraatweg.

8.	Rijksstraatweg volgen in westelijke richting overgaand in Oude Rijksstraatweg tot aan Molenstraat.

9.	Molenstraat volgen in zuidelijke richting overgaand in Hietweideweg tot aan Jupiter.

10.	Jupiter volgen in westelijke richting overgaand in Leigraaf tot aan Zonnenbergstraat.

11.	Zonnenbergstraat volgen in westelijke richting tot aan Leemsteeg.

12.	Leemsteeg volgen in noordelijke richting tot aan Bottenhoekseweg.

13.	Bottenhoekseweg volgen in westelijke richting overgaand in Stationsweg tot aan Rijksstraatweg (N344).

14.	Rijksstraatweg (N344)/Deventerstraat volgen in westelijke richting tot aan Drostendijk.

15.	Drostendijk volgen in noordelijke richting tot aan A50.

16.	A50 volgen in noordelijke richting tot aan Halve Wetering (water).

4.12.2020

Province: Groningen

1.	Vanaf kruising N355-Kloosterweg, Kloosterweg volgen in noordelijke richting overgaand in herestraat tot aan Van Eysingaweg.

2.	Van Eysingaweg volgen in noordelijke richting overgaand in Eeuwe Ennesweg tot aan Leegsterweg.

3.	Leegsterweg volgen in oostelijke richting overgaand in Laauwersweg overgaand in brugstraat tot aan Schoolstraat.

4.	Schoolstraat volgen in noordelijke richting overgaand in Wester-waardijk tot aan Zuiderried.

5.	Zuiderried volgen oostelijke richting tot aan Kievitsweg.

6.	Kievitsweg volgen in zuidelijke richting tot aan Friesestraatweg volgen oostelijke richting tot aan Bindervoetpolder (N388).

7.	Bindervoetpolder (N388) volgen in zuidelijke richting tot aan Provincialeweg.

8.	Provincialeweg volgen in westelijke richting tot aan Hoofdstraat.

9.	Hoofdstraat volgen in westelijke richting tot aan Lutjegasterweg.

10.	Lutjegasterweg volgen in noordelijke richting tot aan Bombay.

11.	Bombay volgen in westelijke richting tot aan Zandweg tegenover Easterweg 1.

12.	Zandweg vogen in westelijke richting volgen tot aan De Lauwers.

13.	De Lauwers volgen in noordelijke richting tot aaan Miedweg.

14.	Miedweg volgen in noordelijke richting tot aan Prinses Margrietkanaal.

15.	Prinses Margrietkanaal volgen in westelijke richting tot aan Stroboser Trekfeart.

16.	Stroboser Trekfeart volgen in noordelijke richting tot aan Rijksweg N355.

17.	Rijksweg N355 volgen in oostelijke richting tot aan Kloosterweg.

2.12.2020

Province: Friesland

1.	Vanaf Kruising Waltingleane/Mulierlaan, Mulierlaan volgen in oostelijke richting tot aan Taekelaan.

2.	Taekelaan volgen in oostelijke richting tot aan Witmarsumerfvaart (water).

3.	Witmarsumerfvaart volgen in noordelijke richting tot aan Harlingervaart (water).

4.	Harlingervaart volgen in oostelijke richting tot aan Westergoaweg.

5.	Westergoaweg volgen in zuidelijke richting tot aan A7.

6.	A7 volgen in westelijke richting tot aan Bolswarderweg.

7.	Bolswarderweg volgen in westelijke richting tot aan Dorpsstraat.

8.	Dorpsstraat volgen in zuidelijke richting overgaand in Bruinder tot aan Van Panhuysenkanaal.

9.	Van Panhuysenkanaal volgen in westelijke richting tot aan Hemmensweg.

10.	Hemmensweg volgen in westelijke richting tot aan Weersterweg.

11.	Weersterweg volgen in noordelijke richting tot aan Haitsmaleane.

12.	Haitsmaleane volgen in westelijke richting tot aan Melkvaart (water).

13.	Melkvaart volgen in noordelijke richting tot aan Kornwerdervaart (water).

14.	Kornwerdervaart volgen in westelijke richting tot aan Miedlaan.

15.	Miedlaan volgen in noordelijke richting tot aan Hayumerlaene.

16.	Hayumerleane volgen in noordelijke richting tot aan Gooyumervaart (water).

17.	Gooyumervaart volgen in noordelijke richting tot aan Gooyumerlaan.

18.	Gooyumerlaan. Volgen in oostelijke richting tot aan Buitendijk.

19.	Buitendijk volgen in noordelijke richting tot aan Stuitlaan.

20.	Stuitlaan volgen in westelijke richting overgaand in Pingjumer Gulden Halsband tot aan Waltingaleane.

21.	Waltingaleane volgen in oostelijke richting tot aan Mulierlaan.

13.12.2020

Province: Utrecht

1.	Vanaf de kruising van de N228 en de Goverwellesingel, de Goverwellesingel volgend in noordelijke richting overgaand in de Goverwelletunnel tot aan de Achterwillenseweg.

2.	De Achterwillenseweg volgend in oostelijke richting tot aan de Vlietdijk.

3.	De Vlietdijk volgend in noordelijke richting overgaand in de Platteweg tot aan de Korssendijk.

4.	De Korssendijk volgend in noordelijke richting overgaand in de Ree in oostelijke richting tot aan de Nieuwenbroeksedijk.

5.	De Nieuwenbroeksedijk volgend in oostelijke richting tot aan de Kippenkade.

6.	De Kippenkade volgend in noordelijke richting tot aan de Wierickepad.

7.	De Wierickepad volgend in noordelijke richting overgaand in oostelijke richting overgaand in de Kerkweg overgaand in de Groendijck tot aan de Westeinde.

8.	De Westeinde volgend in noordelijke richting overgaand in de Oosteinde tot aan de Tuurluur.

9.	De Tuurluur volgend in zuidelijke richting overgaand in de Papekoperdijk.

10.	De Papekopperdijk volgend in zuidelijke richting overgaand in de Johan J Vierbergenweg overgaand in de Zwier Regelinkstraat tot aan de N228.

11.	De N228 volgend in zuidelijke richting tot aan de Damweg.

12.	De Damweg volgend in zuidelijke richting tot aan de Zuidzijdseweg.

13.	De Zuidzijdseweg volgend in westelijke richting overgaand in de Slangenweg tot aan de West-Vlisterdijk.

14.	De West-Vlisterdijk volgend in noordelijke richting overgaand in westelijke richting overgaand in de Bredeweg volgend in noordelijke richting overgaand in Grote Haven tot aan de N228.

15.	De N228 volgend in westelijke richting tot aan de Goverwellesingel.

15.12.2020

1.	Vanaf de kruising van de N521 en de Nesserlaan volgend in oostelijke richting tot aan de Amstel.

2.	De Amstel volgend in zuidelijke richting tot aan de Oude Waver.

3.	De Oude Waver volgend in oostelijke richting tot aan de Hoofdweg.

4.	De Hoofdweg volgend in zuidelijke richting overgaand in N212 tot aan de Mijdrechtse Dwarsweg.

5.	De Mijdrechtse Dwarsweg volgend in westelijke richting overgaand in de Industrieweg tot aan de Rondweg.

6.	De Rondweg volgend in zuidelijke richting overgaand in westelijke richting tot aan de Bozenhoven.

7.	De Bozenhoven volgend in oostzuidelijke richting overgaand in de Molenland in westzuidelijke richting tot aan de Oosterlandweg.

8.	De Oosterlandweg volgend in westnoordelijke richting tot aan de kruising van de Doctor J. van der Haarlaan en het water.

9.	Het Water volgend in zuidelijke richting tot aan de Machinetocht.

10.	De Machinetocht volgend in westnoordelijke richting tot aan de Schattekerkerweg.

11.	De Schattekerkerweg volgend in westzuidelijke richting tot aan de Westerlandweg.

12.	De Westerlandweg volgend in westnoordelijke richting overgaand in noordelijke richting tot aan de Oude Spoorbaan.

13.	De Oude Spoorbaan volgend in westelijke richting overgaand in westzuidelijke richting tot aan de N231.

14.	De N231 volgend in noordelijke richting tot aan de Drechtdijk.

15.	De Drechtdijk volgend in noordelijke richting overgaand in de Kerklaan tot aan de Boterdijk.

16.	De Boterdijk volgend in oostnoordelijke richting tot aan de Traverse.

17.	De Traverse volgend in noordelijke richting tot aan de Vuurlijn.

18.	De Vuurlijn volgend in westelijke richting tot aan de Noorddammerweg.

19.	De Noorddammerweg volgend in noordelijke richting tot aan de N196.

20.	De N196 volgend in oostelijke richting tot aan de Faunalaan.

21.	De Faunalaan volgend in noordelijke richting tot aan de Aan de Zoom.

22.	De Aan de Zoom volgend in oostelijke richting tot aan de Zonnedauw.

23.	De Zonnedauw volgend in noordelijke richting tot aan de In Het Midden.

24.	De In Het Midden volgend in oostelijke richting tot aan de In Het Rond.

25.	De In Het Rond volgend in noordelijke richting overgaand in oostelijke richting tot aan de Op De Klucht.

26.	De Op De Klucht volgend in noordelijke richting tot aan de Knautia.

27.	De Knautia volgend in oostelijke richting tot aan de Klaproos.

28.	De Klaproos volgend in noordelijke richting tot aan het water.

29.	Het water volgend in oostelijke richting tot aan de N251.

30.	De N251 volgend in noordelijke richting tot aan de Nesserlaan.

19.12.2020

Država članica: Poljska

Območje zajema:	Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES
W województwie wielkopolskim, w powiecie wolsztyńskim:
Obszary gmin Wolsztyn i Przemęt położone w promieniu 3 km wokół ogniska o współrzędnych GPS: N 52.0492 E 16.1558	23.12.2020
W województwie mazowieckim, w powiecie siedleckim i sokołowskim:
Części gmin Paprotnia i Suchożebry w powiecie siedleckim oraz część gminy Bielany w powiecie sokołowskim położone w promieniu 3 km wokół ogniska o współrzędnych GPS: N 52.2787 E 22.3408	27.12.2020

Država članica: Švedska

Območje zajema:	Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES
Those parts of the municipality of Ystad (ADNS code 01200) contained within a circle of a radius of three kilometres, centred on WGS84 dec. coordinates N55.24.13 and E14.5.27	10.12.2020

DEL B

Ogroženo območje, kot je navedeno v členu 1:

Država članica: Belgija

Območje zajema:	Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES
The municipalities Ledegem, Menen, Wervik and Wevelgem and those parts of the municipalitiy of Izegem, Zonnebeke, Komen, Kortrijk, Kuurne, Lendelede, Moeskroen, Moorslede and Roeselare contained within a circle of a radius of 10 kilometres, centered on WGS84 dec. coordinates long 3.126743 lat 50.820040 and beyond the area described in the protection zone	26.12.2020
Those parts of the municipalitiy of Menen, Moorslede, Wervik and Wevelgem contained within a circle of a radius of three kilometers, centered on WGS84 dec. coordinates long 3.126743 - lat 50.820040	od 18.12.2020 do 26.12.2020

Država članica: Hrvaška

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES

Općina Koprivnički Bregi, naselja Koprivnički Bregi i Jeduševac,

općina Novigrad Podravski, naselja Plavšinac, Delovi, Vlaislav i Novigrad Podravski, općina Hlebine, naselje Hlebine u Koprivničko- križevačkoj županiji koji se nalaze na području u obliku kruga radijusa tri kilometra sa središtem na GPS koordinatama N46.122115; E16.9561216666667.

od 1.1.2021 do 10.1.2021

Općina Koprivnica naselja Bakovčica, Koprivnica, Draganovec, Herešin, Jagnjedovec, Starigrad i Štaglinec, općina Hlebine, naselje Gabajeva Greda, općina Drnje, naselje Drnje, općina Molve, naselja Molve, Molve Grede, Čingi - Lingi i Repaš, općina Koprivnički Bregi, naselje Glogovac, općina Gola, naselja Ždala, Gola, Gotalovo, Novačka i Otočka, općina Virje, naselja Donje Zdjelice, Miholjanec, Hampovica i Virje, općina Petrinec naselja Sigetec, Komatnica i Peteranec, općina Đurđevac, naselje Đurđevac, općina Novigrad Podravski, naselja Borovljani, Javorovac i Srdinac, općina Sokolovac, naselje Gornja Velika, općina Novo Virje, naselje Novo Virje u Koprivničko- križevačkoj županiji i općina Kapela, naselja Gornji Mosti, Donji Mosti i Srednji Mosti u Bjelovarsko-bilogorskoj županiji koji se nalaze na području u obliku kruga radijusa sedam kilometra sa središtem na GPS koordinatama N46.122115; E16.9561216666667.

10.01.2021

Država članica: Danska

Območje zajema:	Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES
The parts of Randers municipality (ADNS code 01730) beyond the area described in the protection zone and within the circle of radius 10 kilometres, centred on GPS koordinates N56.3980; E10.1936.	19.12.2020
The parts of Randers municipality (ADNS code 01730), Favrskov municipality (ADNS 01710) and Syddjurs municipality (ADNS code 01706) that are contained within circle of radius 3 kilometer, centred on GPS coordinates N56.3980; E10.1936.	od 11.12.2020 do 19.12.2020
The parts of Tønder municipality (ADNS code 01550), beyond the area described in the protection zone and beyond the area of the surveillance zone lying in Germany but within the circles of radius 10 kilometres, centred on GPS coordinates N 54,844346;E 8,688644, GPS coordinates N54,841968;E8,868140 and GPS coordinates N54,863731;E8,718642.	24.12.2020

Država članica: Francija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES

Les communes suivantes dans le département de HAUTE-CORSE (2B)

All except the following:

—

ALTIANI

—

AVAPESSA

—

BIGORNO

—

BISINCHI

—

CAMPILE

—	CAMPITELLO

—	CANAVAGGIA

—	CASTELLO-DI-ROSTINO

—

CATERI

—	CROCICCHIA

—

ERBAJOLO

—

FELICETO

—

FOCICCHIA

—

LENTO

—	MONTEGROSSO

—

MURO

—

NESSA

—

ORTIPORIO

—	PENTA-ACQUATELLA

—	PIEDICORTE-DI-GAGGIO

—

SCOLCA

—	SPELONCATO

—	SANT’ANDREA-DI-BOZIO

—	SANT’ANTONINO

—	VALLE-DI-ROSTINO

—

VOLPAJOLA

19.12.2020

—

ALTIANI

—

AVAPESSA

—

BIGORNO

—

BISINCHI

—

CAMPILE

—	CAMPITELLO

—	CANAVAGGIA

—	CASTELLO-DI-ROSTINO

—

CATERI

—	CROCICCHIA

—

ERBAJOLO

—

FELICETO

—

FOCICCHIA

—

LENTO

—	MONTEGROSSO

—

MURO

—

NESSA

—

ORTIPORIO

—	PENTA-ACQUATELLA

—	PIEDICORTE-DI-GAGGIO

—

SCOLCA

—	SPELONCATO

—	SANT’ANDREA-DI-BOZIO

—	SANT’ANTONINO

—	VALLE-DI-ROSTINO

—

VOLPAJOLA

od 11.12.2020 do 19.12.2020

Les communes suivantes dans le département de YVELINES (78)

—

BAILLY

—	BOIS-D’ARCY

—

BOUGIVAL

—

BUC

—	LA CELLE-SAINT-CLOUD

—	CHAMBOURCY

—	CHATEAUFORT

—

CHAVENAY

—	LE CHESNAY

—	LES CLAYES-SOUS-BOIS

—	CROISSY-SUR-SEINE

—

ELANCOURT

—	L’ETANG-LA-VILLE

—	FONTENAY-LE-FLEURY

—

FOURQUEUX

—	GUYANCOURT

—	JOUY-EN-JOSAS

—	LES LOGES-EN-JOSAS

—	LOUVECIENNES

—	MAGNY-LES-HAMEAUX

—	MAREIL-MARLY

—	MARLY-LE-ROI

—

MAUREPAS

—	MONTIGNY-LE-BRETONNEUX

—	NOISY-LE-ROI

—

LE PECQ

—

PLAISIR

—	LE PORT-MARLY

—	RENNEMOULIN

—	ROCQUENCOURT

—	SAINT-NOM-LA-BRETECHE

—	TOUSSUS-LE-NOBLE

—

TRAPPES

—	VELIZY-VILLACOUBLAY

—	VERSAILLES

—	LE VESINET

—	VILLEPREUX

—

VIROFLAY

—	VOISINS-LE-BRETONNEUX

20.12.2020

—	SAINT-CYR-L’ECOLE

od 11.12.2020 do 20.12.2020

Les communes suivantes dans le département de Corse du Sud (2A)

—	ALBITRECCIA

—

APPIETTO

—	CALCATOGGIO

—

CANNELLE

—	CASAGLIONE

—

CAURO

—	COGNOCOLI-MONTICCHI

—	CUTTOLI-CORTICCHIATO

—	ECCICA-SUARELLA

—

OCANA

—

PERI

—	PIETROSELLA

—	SARI-D\’ORCINO

—	SANT\’ANDRÉA-D\’ORCINO

—

TAVACO

—	VALLE-DI-MEZZANA

—

VILLANOVA

18.12.2020

—

AFA

—

AJACCIO

—

ALATA

—	BASTELICACCIA

—	GROSSETO-PRUGNA

—	SARROLA-CARCOPINO

od 10.12.2020 do 18.12.2020

Les communes suivantes dans le département Nord (59)

—	BOUSBECQUE

—

COMINES

—

HALLUIN

—

LINSELLES

—	NEUVILLE-EN-FERRAIN

—

RONCQ

—	WERVICQ-SUD

26.12.2020

Država članica: Nemčija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES

SCHLESWIG-HOLSTEIN

Landkreis Nordfriesland

—	Gemeinde Galmsbüll

—	Gemeinde Dagebüll

—	Gemeinde Ockholm

—	Hallig Gröde

—	Hallig Langeneß

—	Gemeinde Wyk auf Föhr

—	Gemeinde Wrixum

—	Gemeinde Oevenum

10.12.2020

Landkreis Nordfriesland

—	Hallig Oland

od 2.12.2020 do 10.12.2020

Landkreis Segeberg

—	Gemeinde Daldorf - südlich des Hohenberger Wegs und der Ricklinger Str. sowie westlich der BAB 21

—	Gemeinde Rickling - exklusive des Gebiets in Part A

—	Gemeinde Boostedt - exklusive des Gebiets in Part A

—	Gemeinde Groß Kummerfeld

—	Gemeinde Negernbötel – Gebiet westlich der BAB 21

—	Stadt Wahlstedt

—	Gemeinde Wittenborn - Gebiet westlich der Kieler Str. und nördlich der B 206

—	Gemeinde Bark

—	Gemeinde Todesfelde - Gebiet westlich der Verlängerung der Straße Hörn und nördlich des Bogens Poggensaal sowie nördlich der Todesfelder Straße (L 187)

—	Gemeinde Hartenholm

—	Gemeinde Hasenmoor

—	Gemeinde Bimöhlen

—	Gemeinde Großenaspe - exklusive des Gebiets in Part A

—

Gemeinde Wiemersdorf - Gebiet östlich der Bahnstrecke Bad Bramstedt-Neumünster bis zur Bahnhofstraße sowie östlich der Straße Am Teich, des Verbindungsfeldweges zwischen Am Teich und Ziegeleiweg, östlich des Ziegeleiwegs bis zur Wiemersdorfer Au, nördlich der Wiemersdorfer Au und östlich der Straße Harzhorn

—	Gemeinde Gönnebek

14.12.2020

Landkreis Segeberg

—	Gemeinde Latendorf

—	Gemeinde Heidmühlen - exklusive des Bereiches zwischen Stellbrooker Weg und Osterau nördlich des Stellbrooker Moors

—	Gemeinde Boostedt - Gebiet südlich der Ortschaft Boostedt (entlang Waldweg, Heidenbarg, Münsterberg, Heisterbarg, Zum Quellental, Tegelbar, Mühlenweg, Latendorfer Str.) sowie östlich und südlich des Bundeswehrgeländes

—	Gemeinde Rickling - Gebiet südlich der Rothenmühlenau und westlich der Straßen Alter Schönmoorer Weg und Kirschenweg bis zur Einmündung in die Schönmoorer Str., weiter südlich der Schönmoorer Str. bis zum Glinngraben und westlich des Glinngrabens

—	Gemeinde Großenaspe - Gebiet westlich der Straßen Halloh und Eekholt sowie östlich des Wildparks Eekholt

—	Forstgutsbezirk Buchholz

od 6.12.2020 do 14.12.2020

Kreisfreie Stadt Neumünster

—

von der Kreisgrenze zum Kreis Segeberg stadteinwärts auf der Altonaer Straße bis zum Holsatenring, ostwärts entlang Holsatenring und Sachsenring bis zur Kreuzung Haart, an der Kreuzung Haart / Sachsenring südostwärts Richtung Segeberg bis zur Straße „Am Geilenbek“, von dort die Straße „Am Geilenbek“ entlang bis zur Kreisgrenze des Kreises Plön, dann entlang der Stadtgrenze bis zur Kreisgrenze des Kreises Segeberg Höhe Kummerfelder Straße

14.12.2020

Landkreis Plön

—	Gemeinde Bönebüttel - von der Stadtgrenze Neumünster südlich der Bundesstraße B430 bis zur Straße Sickfurt, dann südlich der Straße Börringbaumer Weg bis zum Wiesenweg

—	Gemeinde Rendswühren - südlich der Straße Wiesenweg und Neuenrader Weg bis zur B430, dann südlich der B430 bis zur Straße Gönnebeker Weg, dann südwestlich der Straße Gönnebeker Weg und der Straße Böhren bis zur Kreisgrenze des Kreises Segeberg

14.12.2020

Landkreis Nordfriesland

—	Gemeinde Friedrich-Wilhelm-Lübke-Koog

—	Gemeinde Aventoft

—	Gemeinde Ellhöft

—	Gemeinde Süderlügum

—	Gemeinde Westre

—	Gemeinde Ladelund

—	Gemeinde Achtrup

—	Gemeinde Karlum

—	Gemeinde Lexgaard

—	Gemeinde Galmsbüll

—	Gemeinde Leck

—	Gemeinde Sprakebüll

—	Gemeinde Stadum

—	Gemeinde Enge-Sande

—	Gemeinde Bargum

—	Gemeinde Stedesand

—	Gemeinde Langenhorn

—	Gemeinde Dagebüll

24.12.2020

Landkreis Nordfriesland

—	Gemeinde Rodenäs

—	Gemeinde Neukirchen

—	Gemeinde Klanxbüll

—	Gemeinde Humptrup

—	Gemeinde Braderup

—	Gemeinde Tinningstedt

—	Gemeinde Klixbüll

—	Gemeinde Risum-Lindholm

—	Gemeinde Niebüll

—	Gemeinde Bosbüll

—	Gemeinde Uphusum

—	Gemeinde Klanxbüll

—	Gemeinde Emmelsbüll-Horsbüll

—	Gemeinde Holm

od 16.12.2020 do 24.12.2020

Landkreis Nordfriesland

—	Hallig Hooge

—	Hallig Süderoog

—	Hallig Südfall

19.12.2020

Landkreis Nordfriesland

—	Gemeinde Pellworm

od 11.12.2020 do 19.12.2020

MECKLENBURG-VORPOMMERN

Landkreis Vorpommern-Rügen

—	Gemeinde Ostseebad Prerow

—	Gemeinde Wieck a. Darß

—	Gemeinde Pruchten

—	Stadt Barth einschließlich der Ortsteile Tannenheim, Planitz, Glöwitz, Fahrenkamp

—	Gemeinde Fuhlendorf - Ortsteile Bodstedt, Fuhlendorf

—	Gemeinde Kenz-Küstrow, Ortsteile: Dabitz und Küstrow

18.12.2020

Landkreis Vorpommern-Rügen

—	Ostseeheilbad Zingst

od 10.12.2020 do 18.12.2020

Landkreis Vorpommern-Rügen

—	Gemeinde Dreschvitz

—	Gemeinde Ummanz - Ortsteile Lüßvitz, Moordorf, Unrow, Lieschow, Groß Kubitz, Dubkevitz

—	Gemeinde Sehlen - Ortsteile Sehlen, Groß Kubbelkow, Teschenhagen

—	Gemeinde Garz - Ortsteile Buhse, Bietegast, Garz, Dumsevitz, Gützlaffshagen, Heidenfelde, Karnitz, Klein Stubben, Kniepow, Koldevitz, Kowall, Poltenbusch, Rosengarten, Tangnitz, Swine, Wendorf

—	Gemeinde Poseritz - Ortsteile Poseritz, Glutzow-Siedlung, Glutzow-Hof, Groß Stubben, Klein Grabow, Luppath, Mellnitz, Mellnitz Hof, Mellnitz Siedlung, Neparmitz, Neparmitz Ausbau, Puddemin, Renz, Swantow, Üselitz, Venzvitz, Wulfsberg, Zeiten

—	Gemeinde Gustow - Ortsteile Benz, Gustow, Drigge, Nesebanz, Prosnitz, Sissow

—	Gemeinde Altefähr - Ortsteile Altefähr, Barnkevitz, Grahlhof, Jarkvitz, Klein Bandelvitz, Scharpitz, Poppelvitz, Groß Bandelvitz, Papenhagen

—	Gemeinde Rambin - Ortsteile Bessin, Breesen, Grabitz, Kasselvitz-Ausbau, Gurvitz, Neuendorfer Katen

—	Gemeinde Samtens - Ortsteile Berglase, Dumrade, Tolkmitz, Stönkvitz, Zirkow-Hof, Negast, Sehrow

—	Gemeinde Putbus - Ortsteile Dumgenevitz, Krimvitz, Strachtitz

—	Gemeinde Gingst - Ortsteile Haidhof, Steinsdorf, Klucksevitz

—	Gemeinde Parchtitz - Ortsteile Neuendorf, Volkshagen, Platvitz

—	Hansestadt Stralsund

—	Gemeinde Sundhagen - Ortsteile Niederhof, Neuhof

18.12.2020

Landkreis Vorpommern-Rügen

—	Gemeinde Rambin - Ortsteile Drammendorf, Götemitz, Kasselvitz, Kasselvitzer Katen, Rothenkirchen, Sellentin, Rambin, Giesendorf

—	Gemeinde Samtens - Ortsteile Frankenthal, Muhlitz, Luttow, Natzevitz, Samtens

—	Gemeinde Gustow - Ortsteile Saalkow, Warksow

—	Gemeinde Poseritz - Ortsteile Datzow, Poseritz-Ausbau

—	Gemeinde Altefähr - Ortsteil Kransdorf

od 10.12.2020 do 18.12.2020

Landkreis Vorpommern-Rügen

—	Gemeinde Lindholz - Ortsteile Breesen, Tangrim, Carlsthal

—	Gemeinde Deyelsdorf - Ortsteile Deyelsdorf, Stubbendorf, Fäsekow, Bassendorf

—	Gemeinde Grammendorf - Ortsteile Keffenbrink, Dorow, Nehringen, Rodde, Camper

23.12.2020

Landkreis Rostock

—	Gemeinde Neubukow Stadt - Ortsteil Panzow

—	Gemeinde Biendorf - Ortsteile Biendorf, Büttelkow, Gersdorf, Körchow, Parchow, Sandhagen, Uhlenbrook, Westenbrügge, Wischuer

—	Gemeinde Rerik Stadt - Ortsteile Blengow, Gaarzer Hof, Garvsmühlen, Meschendorf, Rerik, Roggow

—	Gemeinde Alt Bukow - Ortsteile Alt Bukow, Questin, Teschow, Bantow

—	Gemeinde Am Salzhaff - Ortsteile Klein Strömkendorf, Pepelow, Rakow, Teßmannsdorf

—	Gemeinde Bastorf - Ortsteile Bastorf, Hohen Niendorf, Mechelsdorf, Wendelstorf, Westhof, Zweedorf

—	Gemeinde Carinerland - Ortsteile Alt Karin, Bolland, Clausdorf, Danneborth, Garvensdorf, Kamin, Karin, Kirch Mulsow, Klein Mulsow, Krempin, Moitin, Neu Karin, Ravensberg, Zarfzow

—	Kröpelin Stadt - Ortsteile Altenhagen, Boldenshagen, Brusow, Detershagen, Diedrichshagen, Hanshagen, Horst, Hundehagen, Jennewitz, Klein Nienhagen, Kröpelin, Parchow Ausbau, Schmadebeck, Wichmannsdorf

17.12.2020

Landkreis Rostock

—	Gemeinde Neubukow Stadt - Ortsteile Buschmühlen, Malpendorf, Neubukow, Spriehusen, Steinbrink

—	Gemeinde Biendorf - Ortsteile Jörnstorf Dorf, Jörnstorf Hof, Lehnenhof

—	Gemeinde Rerik Stadt - Ortsteile Russow, Russow Ausbau

od 9.12.2020 do 17.12.2020

Landkreis Rostock

—	Stadt Gnoien - Ortsteile Dölitz, Kranichshof sowie die Stadt Gnoien nordwestlich der Teterower Straße und nordwestlich der Straße „Bleiche“

—	Gemeinde Behren-Lübchin - Ortsteile Alt Quitzenow, Bäbelitz, Behren-Lübchin, Friedrichshof, Groß Nieköhr, Klein Nieköhr, Neu Nieköhr, Neu Quitzenow, Samow, Viecheln und Wasdow

—	Gemeinde Finkenthal - Ortsteile Finkenthal und Fürstenhof

—	Gemeinde Walkendorf - Ortsteile Boddin, Gottesgabe, Groß Lunow, Klein Lunow, Neu Boddin

—	Gemeinde Altkalen - Ortsteile Altkalen, Alt Pannekow, Damm, Granzow, Granzow Ausbau, Kämmerich, Kleverhof, Lüchow und Neu Pannekow

—	Gemeinde Schwasdorf - Ortsteile Neu Remlin und Remlin

23.12.2020

Landkreis Rostock

—	Stadt Gnoien - Ortsteile Eschenhörn, Warbelow sowie die Stadt Gnoien südöstlich der Teterower Straße und südöstlich der Straße „Bleiche“

—	Gemeinde Behren-Lübchin - Ortsteile Bobbin, Neu Wasdow

—	Gemeinde Finkenthal - Ortsteil Schlutow

od 15.12.2020

do 23.12.2020

Landkreis Nordwestmecklenburg

—	Gemeinde Boiensdorf

—	Gemeinde Neuburg- die Ortsteile Lischow, Vogelsang, Nantrow, Neu Nantrow, Ilow, Madsow

—	Gemeinde Passee- die Ortsteile Neu Poorstorf, Höltingsdorf

17.12.2020

Landkreis Mecklenburgische Seenplatte

—	Gemeinde Dargun - Ortschaften Altbauhof, Barlin, Brudersdorf, Darbein, Neu Darbein, Dargun, Dörgelin, Glasow, Groß Methling, Klein Methling (in Teilen), Lehnenhof, Neubauhof, Stubbendorf (in Teilen)

—	Gemeinde Nossendorf - Ortschaft Nossendorf

23.12.2020

Landkreis Dithmarschen

—	Gemeinde Kaiser-Wilhelmkoog - Gemeindegebiet nördlich der Süderstraße

—	Gemeinde Friedrichskoog - Gemeindegebiet südlich des Feldweges in Höhe des Krabbenlochs, westlich der Hauptstraße, südlich der Straßen Jürgensweg, Maaßenweg und Koogstraße

—	Gemeinde Kronprinzenkoog - Gemeindegebiet nördlich der Straße Süderquerweg und südlich der Friedrichsköger Straße, östlich der Schleusenstraße und südlich der Straße Mühlenweg (L144)

—	Gemeinde Trennewurth - Gemeindegebiet südlich der Straße Trennewurther Altendeich inkl. der nördlichen Bebauung an den Straßen Op de Meent und Dorfstraße

—	Gemeinde Helse

—	Stadt Marne

—	Gemeinde Marnerdeich

—	Gemeinde Diekhusen-Fahrstedt - Gemeindegebiet nördlich der Straße Ölmühlenweg, östlich der Straße Fahrstedterwesterdeich

—	Gemeinde Schmedeswurth - Gemeindegebiet östlich der Straße Schmedeswurtherwesterdeich

—	Gemeinde Volsemenhusen - Gemeindegebiet inkl. der östlichen Bebauung der Straße L 173 (Kannemoor) und inkl. des Ortsteils Norderwisch, südlich und westlich der Straße Rösthusener Querweg, westlich der Straße Rösthusen

—	Gemeinde Ramhusen

—	Gemeinde Neufeld - Gemeindegebiet nördlich der Straße Ölmühlenweg, östlich der Straße Westerdieker Strot

—	Gemeinde Barlt - Gemeindegebiet südlich der L 144, westlich der Dorfstraße

—	Gemeinde Dingen - das Gemeindegebiet westlich der Marschstraße

—	Gemeinde Eddelak - das Gemeindegebiet westlich der Bebauung an der L 138

—	Stadt Brunsbüttel - Gemeindegebiet westlich der Fritz-Staiger-Straße, nordwestlich der Ostermoorer Straße und der Schillerstraße bis zum Schleusenzentrum NOK

31.12.2020

Landkreis Dithmarschen

—	Gemeinde Neufelderkoog

—	Gemeinde Kaiser-Wilhelm-Koog - Gemeindegebiet südlich der Süderstraße

—	Gemeinde Kronprinzenkoog - Gemeindegebiet südlich der Straße Süderquerweg

—	Gemeinde Neufeld - Gemeindegebiet südlich der Straße Ölmühlenweg, westlich der Straße Westerdieker Strot

—	Gemeinde Diekhusen-Fahrstedt - das Gemeindegebiet südlich der Straße Ölmühlenweg, westlich der Straße Fahrstedterwesterdeich

—	Gemeinde Schmedeswurth - das Gemeindegebiet westlich der Straße Schmedeswurtherwesterdeich

od 23.12.2020 do 31.12.2020

Landkreis Mecklenburgische Seenplatte

—	Gemeinde Rechlin - Ortschaften Rechlin, Retzow, Kotzow, Vietzen

—	Gemeinde Mirow - Ortschaften Mirow, Granzow, Peetsch, Fleeth, Fleether Mühle, Starsow, Diemitz

—	Gemeinde Schwarz - Ortschaften Schwarz, Buschhof

—	Gemeinde Lärz - Ortschaften Troja, Neu Gaarz, Lärz, Ichlim, Gaarzer Mühle

—	Gemeinde Buchholz - Ortschaft Buchholz

—	Gemeinde Priborn - Ortschaften Kolkhof, Priborn

—	Gemeinde Südmüritz - Ortschaften Vipperow, Vipperow-Ausbau, Solzow

—	Gemeinde Melz - Ortschaften Melz, Friedrichshof, Heide

—	Gemeinde Kieve - Ortschaft Kieve

7.1.2021

Landkreis Mecklenburgische Seenplatte

—	Gemeinde Lärz - Ortsteile Krümmel, Lärz-Ausbau

—	Gemeinde Mirow - Ortsteil Birkenhof

od 30.12.2020 do 7.1.2021

BRANDENBURG

Landkreis Ostprignitz-Ruppin

—	Gemeinde Wittstock/Dosse - Gemarkungen Berlinchen, Sewekow, Dranse, Schweinrich, Zempow

—	Gemeinde Rheinsberg - Gemarkung Flecken Zechlin

7.1.2021

NIEDERSACHSEN

Landkreis Cuxhaven

—

innerhalb der Samtgemeinde Land Hadeln:

Von der Elbe her kommend ca. 600m westlich der Medemmündung auf Norderteiler Deich, Otterndorf, der Straße folgend über den Deich auf die Deichstraße, der Straße folgend in Richtung Schleuse am Hafen Otterndorf; ab der Schleuse dem Verlauf des Flusses Medem folgend flussaufwärts bis zur Eisenbahnbrücke auf Höhe der Bahnhofstraße, Otterndorf und weiter auf der Bahnlinie Cuxhaven-HH in Richtung HH. Ab dem ehemaligen Bahnhof Neuhaus weiter auf der L144 „Am Bahnhof“ Richtung Intzenbüttel über die Bahnhofstraße Richtung Neuhaus. Ab dem Übergang zur B73 der Bundesstraße folgend Richtung Stade bis Dingwörden; weiter auf der L111 (zunächst Dingwörden wechselt namentlich auf Itzwörden) bis zur Landkreisgrenze Stade

31.12.2020

Landkreis Stade

—

Gemeinde Balje:

„Itzwördener Straße“ ab der Landkreisgrenze Stade / Cuxhaven über die Straße „Hörne-Ost“ bis zur Straße „Süderdeich-West“ Höhe Hausnummer 34 (Landesstraße 111), von dort eine gedachte Linie zum Wohngebäude „Elbdeich-West 25“ und weiter über die private Erschließungsstraße zur öffentlichen Straße „Elbdeich-West“, außendeichs entlang der Straßen „Elbdeich-West“ und „Deichstraße“ bis zur Deichüberfahrt in Höhe der Kreuzung „Deichstraße / Bahnhofstraße / Baljer Weg“ und von dort über den Weg in Richtung der Bundeswasserstraße „Elbe“ bis zum dortigen Hochwasserschutzdeich und weiter bis an das südliche Elbufer (Landkreisgrenze)

31.12.2020

Država članica: Nizozemska

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES

Province: Gelderland

1.	From the corssing Beldertseweg with Amsterdam-Rijnkanaal, follow Beldertseweg (N835) in eastern direction until Ommerenwal.

2.	Follow Ommerenwal in eastern direction turing into Voorburgtseweg turning into Ooievaar turning into Dokter Guepinlaan turning into Voorstraat turning into Dokter van Noorstraat until Oudsmidsestraat.

3.	Follow Oudsmidsestraat in eastern direction until Dorpstraat.

4.	Follow Dorpstraat in northern direction until Papestraat.

5.	Follow Papestraat in eastern direction turning into Remstraat turning into Hogeweg until Cuneraweg.

6.	Follow Cuneraweg in northern direction until Nederrijn (river).

7.	Follow Nederrijn in south-eastern direction until Veerweg.

8.	Follow Veerweg in southern direction until aan Rijnbandijk.

9.	Follow Rijnbandijk in eastern direction until Dorpsstraat.

10.	Follow Dorpsstraat in southern direction until Burg Lodderstaat.

11.	Follow Burg Lodderstraat in eastern direction until Dalwagenseweg.

12.	Follow Dalwagenseweg in southern direction turning into Dodewaardsestraat until Matensestraat.

13.	Follow Matensestraat in eastern direction until Dalwagen.

14.	Follow Dalwagen in southern direction until Pluimenburgsestraat.

15.	Follow Pluimenburgsestraat in eastern direction, turning into Waalbandijk, crossing river „de Waal“ until Waalbandijk.

16.	Follow Waalbandijk in eastern direction allong „pad langs ganzenkuil“ until Deest.

17.	Follow Deest in southern direction until Van Heemstraweg.

18.	Follow Van Heemstraweg in eastern direction until Geerstraat.

19.	Follow Geerstraat in southern direction until Koningstraat.

20.	Follow Koningstraat in eastern direction until Betenlaan.

21.	Follow Betenlaan in southern direction until Broeksche Leigraaf Winsen (water).

22.	Follow Broeksche Leigraaf Winsen in eastern direction until A50.

23.	Follow A50 in southern direction until Graafsebaan.

24.	Follow Graafsebaan in Northern direction until Julianasingel.

25.	Follow Julianasingel in western direction until Dr. Saal v. Zwanenbergsingel.

26.	Follow Dr. Saal v. Zwanenbergsingel in northern direction until railway-track Nijmegen’s-Hertogenbosch.

27.	Follow railway-track Nijmegen’s-Hertogenbosch in western direction until Klompstraat.

28.	Follow Klompstraat in northern direction turning into Kepkensdonk turning into Weisestraat until Gewandeweg.

29.	Follow Gewandeweg in western direction until Kesselsegraaf.

30.	Follow Kesselsegraaf in northern direction until De Lithse Ham.

31.	From De Lithse Ham crossing the rivers „Maas“ and „Waal“ at Heerewaarden until Waalbandijk.

32.	Follow Waalbandijk in northern direction turning into Molenstraat until Dreef.

33.	Follow Dreef volgen in northern direction until Pippertsestraat.

34.	Follow Pippertsestraat in northern direction turning into Zijvelingsestraat until Vuadapad.

35.	Follow Vuadapad in eastern direction until Groenestraat.

36.	Follow Groenestraat in northern direction until „de Linge“ (river).

37.	Follow De Linge in north-eastern direction until Beldertseweg (N835).

38.	Follow Beldertseweg in northern diection until crossing with the „Amsterdam-Rijnkanaal“.

29.11.2020

1.	From the crossing with N322 and Zandstraat, follow Zandstraat in eastern direction until tram line.

2.	Follow tramline in south-eastern direction until Molenstraat.

3.	Follow Molenstraat in north-eastern direction until Meidoornstraat.

4.	Follow Meidoornstraat in eastern direction until Korenbloemstraat.

5.	Follow Korenbloemstraat in eastern directionuntil Florastraat.

6.	Follow Florastraat in southern direction until Vogelzang.

7.	Folow Vogelzang in eastern direction until Kamstraat.

8.	Follow Kamstraat in southern direction until Van Heemstraweg.

9.	Follow Van Heemstraweg in north-eastern direction until North-South (N329).

10.	Follow North-South (N329) in southern direction until Neersteindsestraat.

11.	Follow Neersteindsestraat in south-eastern direction until Altforstestraat.

12.	Follow Altforstestraat in south-west direction until Middenweg.

13.	Follow Middenweg in south-eatern direction until Mekkersteeg.

14.	Follow Mekkersteeg in southern direction until Zuidweg.

15.	Follow Zuidweg in western direction until Noord-Zuid.

16.	Follow Noord-Zuid in southern direction until de Maas(water).

17.	Follow Maas in western direction until Veerweg.

18.	Follow Veerweg in northern direction until Raadhuisdijk.

19.	Follow Raadhuisdijk in western direction turning into Berghuizen until Nieuweweg.

20.	Follow Nieuweweg in western direction until Wamelseweg.

21.	Follow Wamelseweg in northern direction turing into Zijvond until Liesbroekstraat.

22.	Follow Liesbroekstraat in eastern direction until Nieuweweg.

23.	Follow Nieuweweg in northern direction until Liesterstraat.

24.	Follow Liesterstraat in eastern direction until Maas en Waalweg (N322).

25.	Follow Maas en Waalweg in northern direction until crossing with Zandstraat.

od 21.11.2020 do 29.11.2020

1.	From Marsdijk at the Bicycle ferry cross the „Nederrijn“ towards Veerweg.

2.	Follow Veerweg in northern direction until Herenstraat.

3.	Follow Herenstraat in eastern direction turning into Grebbeweg until Grebbedijk.

4.	Follow Grebbedijk in eastern direction turning into „Nederrijn“ until Wolfswaard.

5.	Follow Wolfswaard in southerns direction until Randwijkse Rijndijk.

6.	Follow Randwijkse Rijndijk in eastern direction until Lakemondsestraat.

7.	Follow Lakemondsestraat in southern directtion until De Hel.

8.	Follow De Hel in southerns direction turning into Tolsestraat until zandweg at nr 6.

9.	Follow Zandweg in southern direction until Gesperdensestraat.

10.	Follow Gesperdensestraat in eastern direction until Wuustweg.

11.	Follow Wuustweg in southern direction until Boelenhamsestraat.

12.	Follow Boelenhamsestraat in western direction until railway track.

13.	Follow the railway track in eastern direction until Leigraafseweg.

14.	Follow Leigraafseweg in southern direction until A15.

15.	Follow A15 in eastern direction until Andeltsche Leigraaf.

16.	Follow Andeltsche Leigraaf in southern direction until Engelandstraat.

17.	Follow Engelandstraat in western direction until De Steeg.

18.	Follow De Steeg in southern direction turning into Molenhofstaat until Groenestraat.

19.	Follow Groenestraat in eastern direction until Horstweg.

20.	Follow Horstweg in southern direction until Waalbandijk.

21.	Follow Waalbandijk in eastern direction, crossing „de Waal“ until Uiterwaard.

22.	Cross Uiterwaard until Dijk.

23.	Follow Dijk in southern direction until Molenstraat.

24.	Follow Molenstraat in western direction until Leegstraat.

25.	Follow Leegstraat in southern direction until Van Heemstraweg.

26.	Follow Van Heemstraweg in eastern direction until Plakstraat.

27.	Follow Plakstraat in southern direction until Koningstraat.

28.	Follow Koningstraat in eastern direction until A50.

29.	Follow A50 in southern direction until Ficarystraat.

30.	Follow Ficarystraat in eastern direction until Wezelsedijk.

31.	Follow Wezelsedijk in southerns direction until Hoogvonderweg.

32.	Follow Hoogvonderweg in western direction, tuning into Wezelseveldweg until Broekstraat.

33.	Follow Broekstraat in eaastern direction until Puitsestraat.

34.	Follow Puitsestraat in southerns direction, turning into Van Balverenlaan.

35.	Follow Van Balverenlaan in southern direction turning into Ruffelsdijk until N845.

36.	Follow N845 in southern direction until A326.

37.	Follow A326 in western direction until A50.

38.	Follow A50 in southern direction until Berghemseweg.

39.	Follow Berghemseweg in western direction until railway track.

40.	Follow the railway track in western direction until Hertogin Johannasingel.

41.	Follow Hertogin Johannasingel in northern direction until Gewandeweg.

42.	Follow Gewandeweg in western direction until Huizenbeemdweg.

43.	Follow Huizenbeemdweg in northern direction until Lutterstraat.

44.	Follow Lutterstraat in northern direction until Tiendweg.

45.	Follow Tiendweg in western direction until Weisestraat.

46.	Follow Weisestraat in northern direction until Valkseweg.

47.	Follow Valkseweg in western direction until Lithseweg.

48.	Follow Lithseweg crossing „de Maas“ until Maasdijk.

49.	Follow Maasdijk in northern direction crossing „de Waal“ until Waalbandijk.

50.	Follow Waalbandijk in northern direction until Jonkheer P.A. Reuchlinlaan.

51.	Follow Jonkheer P.A. Reuchlinlaan in northern direction until Provincialeweg.

52.	Follow Provincialeweg in northern direction until Rivierenlandlaan.

53.	Follow Rivierenlandlaan in northern direction unwil Industrieweg.

54.	Follow Industrieweg in northern direction, turning into Beldertseweg until Ommerenweg.

55.	Follow Ommerenweg in eastern direction until Voorburgseweg.

56.	Follow Voorburgseweg in eastern direction, turning intoDokter Guepinlaan until Kerststraat.

57.	Follow Kerststraat in northern direction until Groenestraat.

58.	Follow Groenestraat in eastern direction until Hogebrinksestraat.

59.	Follow Hogebrinksestraat in southern direction until Beemsestraat.

60.	Follow Beemsestraat in northern direction, turning into Rijndijk until Waaijweg.

61.	Follow Waaijweg in eastern direction until Drosseweg.

62.	Follow Drosseweg in northern direction until Marsdijk.

63.	Follow Marsdijk in eastern direction until the Bicycle ferry.

7.12.2020

1.	From Waalbandijk follow „de Waal“ in eastern direction until Waalbandijk at nr 155.

2.	Follow Waalbandijk at nr 155 in southern direction, turning into Heersweg until Kerkstraat.

3.	Follow Kerkstraat in southern direction until Van Heemstraweg.

4.	Follow Van Heemstraweg in eastern direction until Scharenburg.

5.	Follow Scharenburg in southern direction until Molenweg.

6.	Follow Molenweg in southern direction until Broerstraat.

7.	Follow Broerstraat in western direction until Neersteindsestraat.

8.	Follow Neersteindsestraat in eastern direction, turning into Bikkeldam until Singel.

9.	Follow Singel in southern direction until Middenweg.

10.	Follow Middenweg in eastern direction until Mekkersteeg.

11.	Follow Mekkersteeg in southern direction until Zuidweg.

12.	Follow Zuidweg in western direction until Noord Zuid N329.

13.	Follow Noord Zuid N329 in southern direction until „de Maas“ (river).

14.	Follow „de Maas“ in western direction until Veerweg.

15.	Follow Veerweg in northern direction until Raadhuisdijk.

16.	Follow Raadhuisdijk in western direction until Kapelstraat.

17.	Follow Kapelstraat in northern direction, turning into Den Hoedweg until Dijkgraaf De Leeuweg.

18.	Follow Dijkgraaf De Leeuweg in western direction until Wolderweg.

19.	Follow Wolderweg in northern direction until Nieuweweg.

20.	Follow Nieuweweg in eastern direction until Liesterstraat.

21.	Follow Liesterstraat in eastern direction until Zijveld.

22.	Follow Zijveld in northern direction until Zandstraat.

23.	Follow Zandstraat in eastern direction until Dijkstraat.

24.	Follow Dijkstraat in northern direction until Waalbandijk.

od 29.11.2020 do 7.12.2020

1.	Vanaf Kruising Zuukerenweg/De Meent. De Meent volgen in noordelijke richting tot aan Oenerweg.

2.	Oenerweg volgen in oostelijke richting overgaand in Eperweg tot aan Ooster Oenerweg.

3.	Ooster Oenerweg volgen in noordelijke richting tot aan Molenstraat.

4.	Molenstraat volgen in oostelijke richting tot aan Houtweg.

5.	Houtweg volgen in oostelijke richting tot aan IJsseldijk.

6.	IJsseldijk volgen in zuidelijke richting tot aan IJsseldijk 10.

7.	Bij IJsseldijk 10 de IJssel overstekend tot aan Rijksstraatweg (N337).

8.	Rijksstraatweg (N337) volgen in zuidelijke richting tot aan Beltenweg.

9.	Beltenweg volgen in oostelijke richting tot aan Holstweg.

10.	Holstweg volgen in zuidoostelijke richting tot aan Zandwetering (water).

11.	Zandwetering volgen in zuidelijke richting tot aan Kleistraat.

12.	Kleistraat volgen in oostelijke richting tot aan Dingshofweg.

13.	Dingshofweg volgen in oostelijke richting tot aan Soestwetering (water).

14.	Soestwetering volgen in zuidelijke richting tot aan Raalterweg (N348).

15.	Raalterweg (N348) volgen in zuidelijke richting tot aan Lindemanweg.

16.	Lindemanweg volgen in zuidelijke richting tot aan Nering Bögelweg.

17.	Nering Bögelweg volgen in westelijke richting tot aan haakse bocht, overstekend in Dotherweg.

18.	Dotherweg volgen in zuidelijke richting tot aan Olthoflaan.

19.	Olthoflaan volgen in zuidelijke richting tot aan Hassinklaan.

20.	Hassinklaan volgen in zuidelijke richting tot aan Deventerweg (N348).

21.	Deventerweg (N348) volgen in zuidelijke richting tot aan Ravensweerdsweg.

22.	Ravensweerdsweg volgen in westelijke richting tot aan IJsel (water).

23.	IJssel overstekend tot aan Rammelwaardsdijk.

24.	Rammelwaardsdijk volgen in westelijke richting tot aan Voorsterbeek (water).

25.	Voorsterbeek (water) volgen in westelijke richting tot aan Lange Klarenbeekseweg.

26.	Lange Klarenbeekseweg volgen in noordelijke richting tot aan Oudhuizerstraat.

27.	Oudhuizerstraat volgen in westelijke richting tot aan Polveensweg.

28.	Polveensweg volgen in westelijke richting overgaand in Hessenallee tot aan Klarenbeekseweg.

29.	Klarenbeekseweg volgen in westelijke richting tot aan Woudweg.

30.	Woudweg volgen in westelijke richting tot aan Apeldoornsch kanaal (water).

31.	Apeldoornsch kanaal volgen in noordelijke richting tot aan Wolfskuilen.

32.	Wolfskuilen volken in westelijke richting tot aan A1.

33.	A1 volgen in westelijke richting tot aan Arnhemseweg.

34.	Arnhemseweg volgen in noordelijke richting tot aan Laan van Westenenk (Ring).

35.	Laan van Westenenk (Ring) in westelijke richting, overgaand in Laan van Spitsbergen tot aan J.C. Wilslaan.

36.	J.C. Wilslaan volgen in noordelijke richting tot aan Amersfoortseweg (N344).

37.	Amersfoortseweg (N344) volgen in westelijke richting tot aan Elspetergrindweg.

38.	Elspetergrindweg volgen in noordelijke richting tot aan Elspeterweg.

39.	Elspeterweg volgen in oostelijke richting tot aan Enkhoutweg.

40.	Enkhoutweg volgen in noordelijke richting tot aan Elburgerweg.

41.	Elburgerweg volgen in noordelijke richting tot aan Oranjeweg.

42.	Oranjeweg volgen in noordoostelijke richting tot aan Woesterweg.

43.	Woesterweg volgen in noordelijke richting tot aan Langeweg.

44.	Langeweg volgen in oostelijke richting tot aan Hoofdstraat.

45.	Hoofdstraat volgen in noordelijke richting tot aan Vegtelarijweg.

46.	Vegtelarijweg volgen in oostelijke richting tot aan Willem Dreeslaan.

47.	Willem Dreeslaan volgen in oostelijke richting tot aan Europalaan.

48.	Europalaan volgen in noordelijke richting tot aan Zuukerenweg.

49.	Zuukerenweg volgen in oostelijke richting tot aan De Meent.

13.12.2020

1.	Vanaf kruising A50/Halve Wetering (water), Halve Wetering volgen in noodoostelijke richting tot aan Geerstraat.

2.	Geerstraat volgen in oostelijke richting overgaand in Geersepad overgaand in Dorpsplein tot aan Middendijk.

3.	Middendijk volgen in noordelijke richting tot aan Kerkepad.

4.	Kerkepad volgen in oostelijke richting tot aan Zeedijk.

5.	Zeedijk volgen in zuidelijke richting tot aan Vaassenseweg (N792).

6.	Vaassenseweg volgen in oostelijke richting overgaand in Dorpsstraat tot aan Twelloseweg.

7.	Twelloseweg volgen in zuidelijke richting, overgaand in Terwoldseweg tot aan Rijksstraatweg.

8.	Rijksstraatweg volgen in westelijke richting overgaand in Oude Rijksstraatweg tot aan Molenstraat.

9.	Molenstraat volgen in zuidelijke richting overgaand in Hietweideweg tot aan Jupiter.

10.	Jupiter volgen in westelijke richting overgaand in Leigraaf tot aan Zonnenbergstraat.

11.	Zonnenbergstraat volgen in westelijke richting tot aan Leemsteeg.

12.	Leemsteeg volgen in noordelijke richting tot aan Bottenhoekseweg.

13.	Bottenhoekseweg volgen in westelijke richting overgaand in Stationsweg tot aan Rijksstraatweg (N344).

14.	Rijksstraatweg (N344)/Deventerstraat volgen in westelijke richting tot aan Drostendijk.

15.	Drostendijk volgen in noordelijke richting tot aan A50.

16.	A50 volgen in noordelijke richting tot aan Halve Wetering (water).

od 5.12.2020 do 13.12.2020

Province: Groningen

1.	Vanaf Brug Sylsterwei Dokkumer Djip, Dokkumer Djip volgen in oostelijke richting tot aan Lauwersmeer.

2.	Lauwersmeer volgen in oostelijke richting tot aan Zoutkamperril.

3.	Zoutkamperril volgen in oostelijke richting tot aan Hunsingokanaal.

4.	Hunsingokanaal volgen in oostelijke richting tot aan Hunsingoweg (N388).

5.	Hunsingoweg volgen in zuidelijke richting tot aan S.H. Woldringhstraat.

6.	S.H. Woldringhstraat, overgaand in Julianastraat volgen in oostelijke richting tot aan Churchillweg.

7.	Churchillweg volgen in oostelijke richting overgaand in Zoutkamperweg, overgaand in Hoofdstraat overgaand in Ewer, overgaand in Hoofdweg, volgend in zuidelijke richting tot aan Reitdiep.

8.	Reitdiep volgen in oostelijke richting tot aan Boerderij Nwe Kampen.

9.	Vanaf De Nwe Kampen, De Kampen volgen in zuidelijke richting, overgaand in Englumerweg tot aan Englumstraat.

10.	Englumstraat volgen in oostelijke richting overgaand in Boventilsterweg (N982) tot aan Barnwerderweg (N983).

11.	Barnwerderweg volgen in zuidelijke richting tot aan Oude Dijk.

12.	Oude Dijk, overgaand in, Jensemaweg volgen in zuidelijke richting tot aan Spanjaardsdijk Noord.

13.	Spanjaardsdijk Noord volgen in zuidelijke richting tot aan Van Starkenborghkanaal Noordzijde.

14.	Van Starkenborghkanaal Noordzijde volgen in westelijke richting tot aan Rijksstraatweg (N355) volgen in zuidelijke richting tot aan rotonde met Fanerweg (N980), de Fanerweg volgend tot aan Spoorlijn Groningen-Leeuwarden.

15.	Spoorlijn Groningen-Leeuwarden volgen in zuidelijke richting tot aan Hoge Weg.

16.	Hoge Weg volgen in zuidelijke richting tot aan Dorpsstraat.

17.	Dorpsstraat overgaand in Westerdijk volgen in westelijke richting tot aan Lettelberterdiep.

18.	Lettelberterdiep volgen in zuidelijke richting tot aan A7.

19.	A7 volgen westelijke richting tot aan Zethuisterweg.

20.	Zethuisterweg volgen in noordelijke richting tot aan Kolonieweg.

21.	Kolonieweg volgen in westelijke richting tot aan Julianabuurt.

22.	Julianabuurt volgen in noordelijke richting tot aan Drachsterweg.

23.	Drachsterweg volgen in noordelijke richting tot aan Poelbuurt.

24.	Poelbuurt volgen in westelijke richting to aan Scheiding.

25.	Scheiding volgen in zuidelijke richting tot aan Heidelaan.

26.	Heidelaan volgen in westelijke richting tot aan Warreboslaan.

27.	Warreboslaan volgen in noordelijke richting tot aan Burmaniastraat.

28.	Burmaniastraat volgen in westelijke richting overgaand in Badlaan tot aan Gedemptevaart.

29.	Gedemptevaart volgen in noordelijke richting tot aan Vierhuisterweg.

30.	Vierhuisterweg volgen in noordelijke richting overgaand in Turfloane tot aan Warmotsstrjitte.

31.	Warmoltsstjitte volgen in westelijke richting tot Pauloane.

32.	Pauloane volgen in noordelijke richting tot aan Wopkeloane.

33.	Wopkeloane volgen in noordelijke/westelijke richting overgaand in De Singel.

34.	De Singel volgen in noordelijke richting tot aan Krúswei.

35.	Krúswei volgen in westelijke richting tot aan It Kleasterbreed.

36.	It Kleasterbreed volgen in noordelijke richting tot aan De Sânnen.

37.	De Sânnen volgen in westelijke richting overgaand in De Buorren overgaand in Tillewei tot aan Prinses Margrietkanaal.

38.	Prinses Margrietkanaal volgen in noordelijke richting tot aan Twizelerfeart.

39.	Twizelerfeart volgen in westelijke richting tot aan N355.

40.	N355 volgen in noordelijke richting tot aan De Wedze.

41.	De Wedze volgen in noordelijke richting overgaand in Ganzewei tot aan Sparrewei.

42.	Sparrewei volgen in oostelijke richting overgaand in Hanenburgch overgaand in Cecilialoane tot aan Nonnewei.

43.	Nonnewei volgen in noordelijke rchting tot aan Müntsewei.

44.	Müntsewei volgen in noordelijke richting overgaand in Hüsternoard tot aan Foarwei.

45.	Foarwei volgen in oostelijke richting tot aan Jan Binneswei.

46.	Jan Binneswei volgen in noordelijke richting overgaand in De Wygeast tot aan Allemawei.

47.	Allemawei volgen in oostelijke richting tot aan Lauwersmeerweg (N358).

48.	Lauwersmeerweg volgen in noordelijke richting tot aan Alddjip.

49.	Alddjip volgen in oostelijke richting tot aan Butendykswei.

50.	Butendykswei volgen in noordelijke richting tot aan Streamkanaal Willem Loreslûs.

51.	Streamkanaal Willem Loreslûs volgen in oostelijke richting tot aan Brug Sylsterwei Dokkumer Djip.

11.12.2020

1.	Vanaf kruising N355-Kloosterweg, Kloosterweg volgen in noordelijke richting overgaand in Herestraat tot aan Van Eysingaweg.

2.	Van Eysingaweg volgen in noordelijke richting overgaand in Eeuwe Ennesweg tot aan Leegsterweg.

3.	Leegsterweg volgen in oostelijke richting overgaand in Laauwersweg overgaand in brugstraat tot aan Schoolstraat.

4.	Schoolstraat volgen in noordelijke richting overgaand in Wester-waardijk tot aan Zuiderried.

5.	Zuiderried volgen oostelijke richting tot aan Kievitsweg.

6.	Kievitsweg volgen in zuidelijke richting tot aan Friesestraatweg volgen oostelijke richting tot aan Bindervoetpolder (N388).

7.	Bindervoetpolder (N388) volgen in zuidelijke richting tot aan Provincialeweg.

8.	Provincialeweg volgen in westelijke richting tot aan Hoofdstraat.

9.	Hoofdstraat volgen in westelijke richting tot aan Lutjegasterweg.

10.	Lutjegasterweg volgen in noordelijke richting tot aan Bombay.

11.	Bombay volgen in westelijke richting tot aan Zandweg tegenover Easterweg 1.

12.	Zandweg vogen in westelijke richting volgen tot aan De Lauwers.

13.	De Lauwers volgen in noordelijke richting tot aaan Miedweg.

14.	Miedweg volgen in noordelijke richting tot aan Prinses Margrietkanaal.

15.	Prinses Margrietkanaal volgen in westelijke richting tot aan Stroboser Trekfeart.

16.	Stroboser Trekfeart volgen in noordelijke richting tot aan Rijksweg N355.

17.	Rijksweg N355 volgen in oostelijke richting tot aan Kloosterweg.

od 3.12.2020 do 11.12.2020

Province: Friesland

1.	Vanaf Tjerk Hiddessluizen van Harinxmakanaal volgen in oostelijke richting tot aan Waadseewei.

2.	Waadseewei volgen in noordelijke richting tot aan Rijksweg.

3.	Rijksweg volgen in oostelijke richting tot aan Kiesterzijl.

4.	Kiesterzijl volgen in zuidelijke richting tot aan Van Harinxmakanaal.

5.	Van Harinxmakanaal volgen in oostelijke richting tot aan Burgermeester J. Dijkstraweg.

6.	Burgermeester J. Dijkstraweg volgen in zuidelijke richting tot aan Tsjommer Faert (water).

7.	Tsjommer Faert volgen in zuidelijke richting tot aan Witzumerweg.

8.	Witzumerweg volgen in zuidelijke richting tot aan Lollumerweg.

9.	Lollumerweg volgen in oostelijke richting tot aan Holprijp.

10.	Holprijp volgen in oostelijke richting tot aan Aldmaer (water).

11.	Aldmaer volgen in oostelijke richting tot aan Platendijk.

12.	Platendijk volgen in zuidelijke richting tot aan Felsumerleane.

13.	Felsumerleane volgen in zuidelijke richting tot aan Bonkwerterreed.

14.	Bonkwerterreed volgen in zuidelijke richting tot aan Provincialeweg.

15.	Provincialeweg volgen in noordelijke richting tot aan Lange Daam (water).

16.	Lange Daam volgen in zuidelijke richting tot aan Boolserterfeart (water).

17.	Boolserterfeart volgen in westelijke richting tot aan De Sebeare (water).

18.	De Sebeare (water) volgen in zuidelijke richting tot aan Seaberefeart (water).

19.	Seaberefeart (water) volgen in zuidelijke richting tot aan Eastereinderfeart (water).

20.	Eastereinderfeart (water) volgen in oostelijke richting tot aan Frjensjerterfeart (water).

21.	Frjensjerterfeart (water) volgen in zuidelijke richting tot aan Terpstjitte.

22.	Terpstrjitte volgen in westelijke richting overgaand in Ringdijk tot aan Ingenawei.

23.	Ingenawei volgen in oostelijke richting tot aan Folsgearsterleane.

24.	Folsgearsterleane volgen zuidelijke richting overgaand in monumentwei tot aan Skeender.

25.	Skeender volgen in zuidelijke richting overgaand in Easthimmerwei tot aan Rige.

26.	Rige volgen in zuidelijke richting tot aan De Wimerts (water).

27.	De Wimerts volgen in westelijke richting tot aan Abbegaerster Opfeart (water).

28.	Abbegaerster Opfeart volgen in zuidelijke richting tot aan Morrawei.

29.	Morrawei volgen in zuidelijke richting tot aan Hissedyk.

30.	Hissedyk volgen in westelijke richting overgaand in De Kat tot aan Westerkating.

31.	Westerkating volgen in zuidelijke richting tot aan spoorlijn Leeuwarden – Stavoren.

32.	Spoorlijn Leeuwarden – Stavoren volgen in westelijke richting tot aan Nijhuzumerdyk.

33.	Nijhuzumerdyk volgen in westelijke richting tot aan Trekwei.

34.	Trekwei volgen in zuidelijke richting overgaand in Prystershoek tot aan Brouwersdyk.

35.	Brouwersdyk volgen in westelijke richting tot aan Droege Dolte (water).

36.	Droege Dolte volgen in zuidelijke richting tot aan De Tillefonne.

37.	De Tillefonne volgen in westelijke richting tot aan Slinkewei.

38.	Slinkewei volgen in westelijke richting tot aan oever van het IJsselmeer (water).

39.	IJsselmeer volgen in noordelijke richting via sluizen Kornwerderzand tot aan Tjerk Hiddessluizen.

22.12.2020

1.	Vanaf Kruising Waltingleane/Mulierlaan, Mulierlaan volgen in oostelijke richting tot aan Taekelaan.

2.	Taekelaan volgen in oostelijke richting tot aan Witmarsumerfvaart (water).

3.	Witmarsumerfvaart volgen in noordelijke richting tot aan Harlingervaart (water).

4.	Harlingervaart volgen in oostelijke richting tot aan Westergoaweg.

5.	Westergoaweg volgen in zuidelijke richting tot aan A7.

6.	A7 volgen in westelijke richting tot aan Bolswarderweg.

7.	Bolswarderweg volgen in westelijke richting tot aan Dorpsstraat.

8.	Dorpsstraat volgen in zuidelijke richting overgaand in Bruinder tot aan Van Panhuysenkanaal.

9.	Van Panhuysenkanaal volgen in westelijke richting tot aan Hemmensweg.

10.	Hemmensweg volgen in westelijke richting tot aan Weersterweg.

11.	Weersterweg volgen in noordelijke richting tot aan Haitsmaleane.

12.	Haitsmaleane volgen in westelijke richting tot aan Melkvaart (water).

13.	Melkvaart volgen in noordelijke richting tot aan Kornwerdervaart (water).

14.	Kornwerdervaart volgen in westelijke richting tot aan Miedlaan.

15.	Miedlaan volgen in noordelijke richting tot aan Hayumerlaene.

16.	Hayumerleane volgen in noordelijke richting tot aan Gooyumervaart (water).

17.	Gooyumervaart volgen in noordelijke richting tot aan Gooyumerlaan.

18.	Gooyumerlaan. Volgen in oostelijke richting tot aan Buitendijk.

19.	Buitendijk volgen in noordelijke richting tot aan Stuitlaan.

20.	Stuitlaan volgen in westelijke richting overgaand in Pingjumer Gulden Halsband tot aan Waltingaleane.

21.	Waltingaleane volgen in oostelijke richting tot aan Mulierlaan.

od 14.12.2020 do 22.12.2020

Province: Utrecht

1.	Vanaf de kruising van de N207 en de N11, de N11 volgend in oostzuidelijke richting tot aan de Spoorlaan.

2.	De Spoorlaan volgend in oostelijke richting tot aan de Rijksstraatweg.

3.	De Rijksstraatweg volgend in zuidelijke richting tot aan de Kerklaan.

4.	De Kerklaan volgend in oostelijke richting overgaand in de Verloostraat tot aan Buitendijk.

5.	De Buitendijk volgen in zuidelijke richting tot aan de Kerkweg.

6.	De Kerkweg volgend in oostelijke richting overgaand in Meije tot aan de Hazekade.

7.	De Hazekade volgend in zuidelijke richting tot aan Hoofdweg.

8.	Hoofdweg volgen in zuidelijke richting tot aan de ’s Gravensloot.

9.	De ’s Gravensloot volgend in oostelijke richting tot aan de Oudelandseweg.

10.	De Oudelandseweg volgend in noordelijke richting tot aan de Geestdorp.

11.	De Geestdorp volgend in oostelijke richting tot aan de N198.

12.	De N198 volgend in oostelijke richting overgaand in zuidelijke richting overgaand in oostelijke richting overgaand in zuidelijke richting tot aan de Strijkviertel.

13.	De Strijkviertel volgend in zuidelijke richting tot aan de A12.

14.	De A12 volgend in oostelijke richting tot aan de A2.

15.	De A2 volgend in zuidelijke richting tot aan de N210.

16.	De N210 volgend in zuidelijke richting overgaand in westelijke richting overgaand in zuidelijke richting tot aan de S.L. van Alterenstraat.

17.	De S.L. van Alterenstraat volgend in zuidelijke richting tot aan de rivier de Lek.

18.	De rivier de Lek volgend in westelijke richting tot aan de Bonevlietweg.

19.	De Bonevlietweg volgend in zuidelijke richting tot aan de Melkweg.

20.	De Melkweg volgend in zuidelijke richting overgaand in de Peppelweg tot aan de Essenweg.

21.	De Essenweg volgend in noordelijke richting overgaand in de Graafland tot aan de Irenestraat.

22.	De Irenestraat volgend in westelijke richting tot aan de Beatrixstraat.

23.	De Beatrixstraat volgend in noordelijke richting tot aan de Voorstraat.

24.	De Voorstraat volgend in westelijke richting overgaand in Sluis, overgaand in de Opperstok overgaand, in de Bergstoep tot aan de veerpont Bergambacht-Groot Ammers.

25.	De veerpont volgend in noordelijke richting tot aan de Veerweg.

26.	De Veerweg volgend in noordelijke richting tot aan de N210.

27.	De N210 volgend in westelijke richting tot aan de Zuidbroekse Opweg.

28.	De Zuidbroekse Opweg volgend in noordelijke richting tot aan de Oosteinde.

29.	De Oosteinde volgend in westelijke richting tot aan de Kerkweg.

30.	De Kerkweg volgend in westelijke richting tot aan de Graafkade.

31.	De Graafkade volgend in oosteliijke richting tot aan de Wellepoort.

32.	De Wellepoort volgend in noordwestelijke richting overgaand in de Schaapjeshaven tot aan de Kattendijk.

33.	De Kattendijk volgend in oostelijke richting tot aan de veerpont over de Hollandsche IJssel.

34.	De veerpont volgend in noordelijke richting tot aan het Veerpad.

35.	Het Veerpad volgend in noordelijke richting overgaand in de Kerklaan overgaand in de Middelweg tot aan de N456.

36.	De N456 volgend in noordelijke richting tot aan de N207.

37.	De N207 volgend in noordelijke richting tot aan de N11.

24.12.2020

1.	Vanaf de kruising van de N228 en de Goverwellesingel, de Goverwellesingel volgend in noordelijke richting overgaand in de Goverwelletunnel tot aan de Achterwillenseweg.

2.	De Achterwillenseweg volgend in oostelijke richting tot aan de Vlietdijk.

3.	De Vlietdijk volgend in noordelijke richting overgaand in de Platteweg tot aan de Korssendijk.

4.	De Korssendijk volgend in noordelijke richting overgaand in de Ree in oostelijke richting tot aan de Nieuwenbroeksedijk.

5.	De Nieuwenbroeksedijk volgend in oostelijke richting tot aan de Kippenkade.

6.	De Kippenkade volgend in noordelijke richting tot aan de Wierickepad.

7.	De Wierickepad volgend in noordelijke richting overgaand in oostelijke richting overgaand in de Kerkweg overgaand in de Groendijck tot aan de Westeinde.

8.	De Westeinde volgend in noordelijke richting overgaand in de Oosteinde tot aan de Tuurluur.

9.	De Tuurluur volgend in zuidelijke richting overgaand in de Papekoperdijk.

10.	De Papekopperdijk volgend in zuidelijke richting overgaand in de Johan J Vierbergenweg overgaand in de Zwier Regelinkstraat tot aan de N228.

11.	De N228 volgend in zuidelijke richting tot aan de Damweg.

12.	De Damweg volgend in zuidelijke richting tot aan de Zuidzijdseweg.

13.	De Zuidzijdseweg volgend in westelijke richting overgaand in de Slangenweg tot aan de West-Vlisterdijk.

14.	De West-Vlisterdijk volgend in noordelijke richting overgaand in westelijke richting overgaand in de Bredeweg volgend in noordelijke richting overgaand in Grote Haven tot aan de N228.

15.	De N228 volgend in westelijke richting tot aan de Goverwellesingel.

od 16.12.2020 do 24.12.2020

1.	Vanaf de kruising van de N207 en de A4, de A4 volgend in noordelijke richting tot aan de N201.

2.	De N201 volgend in oostelijke richting, overgaand in noordelijke richting, overgaand in oostelijke richting tot aan de N232.

3.	De N232 volgend in noordelijke richting tot aan de A9.

4.	De A9 volgend in westelijke richting tot aan de A4.

5.	De A4 volgend in noordoostelijke richting, overgaand in oostelijke richting in de A10 tot aan de spoorlijn bij de ArenA.

6.	Vanaf de spoorlijn bij de ArenA de spoorlijn volgend in zuidelijke richting tot aan de Amerlandseweg.

7.	De Amerlandseweg volgend in westelijke richting overgaand in de N401 volgend in zuidelijke richting overgaand in westzuidelijke richting tot aan de N212.

8.	De N212 volgend in zuidelijke richting tot aan de N463.

9.	De N463 volgend in westelijke richting tot aan de Milandweg.

10.	De Milandweg volgend in zuidelijke richting tot aan de Oude Meije.

11.	De Oude Meije volgend in westnoordelijke richting tot aan de Meije.

12.	De Meije volgend in westzuidelijke richting tot aan het water de Meije.

13.	De water de Meije volgend in westelijke richting tot aan de Ziendeweg.

14.	De Ziendeweg volgend in noordelijke richting, overgaand in de Achttienkavels tot aan de Zevenhovenseweg.

15.	De Zevenhovenseweg volgend in westelijke richting, overgaand in de Kerkweg tot aan Westkanaalweg.

16.	Westkanaalweg volgen in noordelijke richting tot aan Hertog Beijerenstraat.

17.	Hertog Beijerenstraat volgen in westelijke richting tot aan Paradijsweg.

18.	Paradijsweg volgen in noordoostelijke richting tot aan Kerkpad.

19.	Kerkpad volgen in westelijke richting tot aan Langeraarseweg.

20.	Langeraarseweg volgen in westelijke richting tot aan G van Dijkstraat.

21.	G van Dijkstraat volgen in noordelijke richting tot aan J.M.Halkestraat.

22.	J.M.Halkestraat volgen in oostelijke richting tot aan Van Wassenaerstraat.

23.	Van Wassenaerstraat volgen in noordelijke richting, overgaand in Achtmorgenpad, overgaand in water tot aan water gemeentegrens tussen Gemeente Kaag en Brassem en Gemeente Nieuwkoop.

24.	Water gemeentegrens tussen Gemeente Kaag en Brassem en Gemeente Nieuwkoop volgen in oostelijke richting tot aan Vriezenweg.

25.	Vriezenweg volgen in westelijke richting tot aan N207

26.	De N207 volgend in noordelijke richting tot aan de A4.

28.12.2020

1.	Vanaf de kruising van de N521 en de Nesserlaan volgend in oostelijke richting tot aan de Amstel.

2.	De Amstel volgend in zuidelijke richting tot aan de Oude Waver.

3.	De Oude Waver volgend in oostelijke richting tot aan de Hoofdweg.

4.	De Hoofdweg volgend in zuidelijke richting overgaand in N212 tot aan de Mijdrechtse Dwarsweg.

5.	De Mijdrechtse Dwarsweg volgend in westelijke richting overgaand in de Industrieweg tot aan de Rondweg.

6.	De Rondweg volgend in zuidelijke richting overgaand in westelijke richting tot aan de Bozenhoven.

7.	De Bozenhoven volgend in oostzuidelijke richting overgaand in de Molenland in westzuidelijke richting tot aan de Oosterlandweg.

8.	De Oosterlandweg volgend in westnoordelijke richting tot aan de kruising van de Doctor J. van der Haarlaan en het water.

9.	Het Water volgend in zuidelijke richting tot aan de Machinetocht.

10.	De Machinetocht volgend in westnoordelijke richting tot aan de Schattekerkerweg.

11.	De Schattekerkerweg volgend in westzuidelijke richting tot aan de Westerlandweg.

12.	De Westerlandweg volgend in westnoordelijke richting overgaand in noordelijke richting tot aan de Oude Spoorbaan.

13.	De Oude Spoorbaan volgend in westelijke richting overgaand in westzuidelijke richting tot aan de N231.

14.	De N231 volgend in noordelijke richting tot aan de Drechtdijk.

15.	De Drechtdijk volgend in noordelijke richting overgaand in de Kerklaan tot aan de Boterdijk.

16.	De Boterdijk volgend in oostnoordelijke richting tot aan de Traverse.

17.	De Traverse volgend in noordelijke richting tot aan de Vuurlijn.

18.	De Vuurlijn volgend in westelijke richting tot aan de Noorddammerweg.

19.	De Noorddammerweg volgend in noordelijke richting tot aan de N196.

20.	De N196 volgend in oostelijke richting tot aan de Faunalaan.

21.	De Faunalaan volgend in noordelijke richting tot aan de Aan de Zoom.

22.	De Aan de Zoom volgend in oostelijke richting tot aan de Zonnedauw.

23.	De Zonnedauw volgend in noordelijke richting tot aan de In Het Midden.

24.	De In Het Midden volgend in oostelijke richting tot aan de In Het Rond.

25.	De In Het Rond volgend in noordelijke richting overgaand in oostelijke richting tot aan de Op De Klucht.

26.	De Op De Klucht volgend in noordelijke richting tot aan de Knautia.

27.	De Knautia volgend in oostelijke richting tot aan de Klaproos.

28.	De Klaproos volgend in noordelijke richting tot aan het water.

29.	Het water volgend in oostelijke richting tot aan de N251.

30.	De N251 volgend in noordelijke richting tot aan de Nesserlaan.

od 20.12.2020 do 28.12.2020

Država članica: Poljska

Območje zajema:	Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES
W województwie wielkopolskim w powiecie wolsztyńskim i grodziskim i w województwie lubuskim w powiecie wschowskim
Obszary gmin Wolsztyn oraz Przemęt w powiecie wolsztyńskim, Rakoniewice w powiecie grodziskim oraz Sława w powiecie wschowskim położone poza obszarem zapowietrzonym w promieniu 10 km wokół ogniska o współrzędnych GPS: N 52.0492 E 16.1558	1.1.2021
Obszary gmin Wolsztyn i Przemęt w powiecie wolsztyńskim położone w promieniu 3 km wokół ogniska o współrzędnych GPS: N 52.0492 E 16.1558	od 24.12.2020 do 1.1.2021
W województwie mazowieckim, w powiecie siedleckim i sokołowskim:
Części gmin Mokobody, Mordy, Paprotnia, Siedlce i Suchożebry w powiecie siedleckim oraz części gmin Bielany, Repki i Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim położone poza obszarem zapowietrzonym w promieniu 10 km wokół ogniska o współrzędnych GPS: N 52.2787 E 22.3408	5.1.2021
Części gmin Paprotnia i Suchożebry w powiecie siedleckim oraz część gminy Bielany w powiecie sokołowskim położone w promieniu 3 km wokół ogniska o współrzędnych GPS: N 52.2787 E 22.3408	od 28.12.2020 do 5.1.2021

Država članica: Švedska

Območje zajema:	Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES
The area of the parts of the municipality of Ystad (ADNS code 01200) extending beyond the area described in the protection zone and within the circle of a radius of 10 kilometres, centred on WGS84 dec. coordinates N55.24.13 and E14.5.27	19.12.2020
Those parts of the municipality of Ystad (ADNS code 01200) contained within a circle of a radius of three kilometres, centred on WGS84 dec. coordinates N55.24.13 and E14.5.27	od 11.12.2020 do 19.12.2020

“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 414

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 63 9. december 2020

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2006 z dne 8. decembra 2020 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže v letu 2020, zaradi prelova drugih staležev v preteklih letih ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/1247	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2007 z dne 8. decembra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi 1-dekanol, 1,4-dimetilnaftalen, 6-benziladenin, acekvinocil, Adoxophyes orana granulovirus, aluminijev sulfat, amisulbrom, Aureobasidium pullulans (seva DSM 14940 in DSM 14941), azadirahtin, Bacillus pumilus QST 2808, benalaksil-M, biksafen, bupirimat, Candida oleophila sev O, klorantraniliprol, dinatrijev fosfonat, ditianon, dodin, emamektin, flubendiamid, fluometuron, fluksapiroksad, flutriafol, heksitiazoks, imazamoks, ipkonazol, isoksaben, L-askorbinska kislina, apneno žveplo, olje pomarančevca, Paecilomyces fumosoroseus sev FE 9901, pendimetalin, penflufen, pentiopirad, kalijevi fosfonati, prosulfuron, Pseudomonas sp. sev DSMZ 13134, piridalil, piriofenon, piroksulam, kvinmerak, S-abscizinska kislina, sedaksan, sintofen, natrij srebrov tiosulfat, spinetoram, spirotetramat, Streptomyces lydicus sev WYEC 108, tau-fluvalinat, tebufenozid, tembotrion, tienkarbazon, valifenalat, cinkov fosfid	10
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami ( 1 )	15
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/2009 z dne 22. junija 2020 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za površinsko obdelavo z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami, v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 4050) ( 1 )	19
	*	Delegirani sklep Komisije (EU) 2020/2010 z dne 8. decembra 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809 o nekaterih zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 8910) ( 1 )	79


	(1) Besedilo velja za EGP.