ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 414

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 63
9. december 2020


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2006 z dne 8. decembra 2020 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže v letu 2020, zaradi prelova drugih staležev v preteklih letih ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/1247

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2007 z dne 8. decembra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi 1-dekanol, 1,4-dimetilnaftalen, 6-benziladenin, acekvinocil, Adoxophyes orana granulovirus, aluminijev sulfat, amisulbrom, Aureobasidium pullulans (seva DSM 14940 in DSM 14941), azadirahtin, Bacillus pumilus QST 2808, benalaksil-M, biksafen, bupirimat, Candida oleophila sev O, klorantraniliprol, dinatrijev fosfonat, ditianon, dodin, emamektin, flubendiamid, fluometuron, fluksapiroksad, flutriafol, heksitiazoks, imazamoks, ipkonazol, isoksaben, L-askorbinska kislina, apneno žveplo, olje pomarančevca, Paecilomyces fumosoroseus sev FE 9901, pendimetalin, penflufen, pentiopirad, kalijevi fosfonati, prosulfuron, Pseudomonas sp. sev DSMZ 13134, piridalil, piriofenon, piroksulam, kvinmerak, S-abscizinska kislina, sedaksan, sintofen, natrij srebrov tiosulfat, spinetoram, spirotetramat, Streptomyces lydicus sev WYEC 108, tau-fluvalinat, tebufenozid, tembotrion, tienkarbazon, valifenalat, cinkov fosfid

10

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami ( 1 )

15

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/2009 z dne 22. junija 2020 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za površinsko obdelavo z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami, v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 4050)  ( 1 )

19

 

*

Delegirani sklep Komisije (EU) 2020/2010 z dne 8. decembra 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809 o nekaterih zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 8910)  ( 1 )

79

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

9.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 414/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2006

z dne 8. decembra 2020

o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže v letu 2020, zaradi prelova drugih staležev v preteklih letih ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/1247

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (1) ter zlasti člena 105(1), (2), (3) in (5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ribolovne kvote za leto 2019 so bile določene z uredbami Sveta (EU) 2018/1628 (2), (EU) 2018/2025 (3), (EU) 2018/2058 (4) in (EU) 2019/124 (5).

(2)

Ribolovne kvote za leto 2020 so bile določene z uredbami Sveta (EU) 2018/2025, (EU) 2019/1838 (6), (EU) 2019/2236 (7) in (EU) 2020/123 (8).

(3)

Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovne kvote, ki so ji bile dodeljene, v skladu s členom 105(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 izvede odbitke od prihodnjih ribolovnih kvot navedene države članice.

(4)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1247 (9) so bili določeni odbitki od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže v letu 2020 zaradi prelova v preteklih letih.

(5)

Vendar za nekatere države članice, tj. Dansko, Španijo in Francijo, z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1247 ne bi bilo mogoče izvesti odbitkov od kvot, dodeljenih za prelovljene staleže rib, ker kvote za te staleže za navedene države članice v letu 2020 niso na voljo.

(6)

V členu 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je določeno, da se, če za presežen stalež v letu, ki sledi prelovu, ni mogoče izvesti odbitkov, ker kvota za navedeni stalež zadevni državi članici ni na voljo, odbitki lahko izvedejo za druge staleže na istem geografskem območju ali z enako komercialno vrednostjo, po posvetovanju z zadevnimi državami članicami. V skladu s Sporočilom Komisije 2012/C 72/07, ki vsebuje smernice za odbitke od kvot na podlagi člena 105(1), (2) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 (10) (v nadaljnjem besedilu: smernice), bi bilo treba take odbitke po možnosti izvesti v naslednjem letu ali letih od kvot, dodeljenih za staleže, ki jih lovi ladjevje, ki je preseglo kvoto.

(7)

Z zadevnimi državami članicami so bila opravljena posvetovanja v zvezi z nekaterimi odbitki od kvot, dodeljenih za staleže, ki niso bili prelovljeni.

(8)

Poleg tega se zdi, da nekateri odbitki iz Izvedbene uredbe (EU) 2020/1247 presegajo prilagojeno kvoto, ki je na voljo v letu 2020, in se zato v navedenem letu ne morejo v celoti izvesti. V skladu s smernicami bi bilo treba preostanek odbiti od prilagojenih kvot, ki bodo na voljo v naslednjih letih, dokler se ne povrne celoten prelov.

(9)

Poleg tega so španski organi za ribištvo ugotovili, da so bili podatki o ulovu iz leta 2019, uporabljeni za izračun prelova veleokega tuna v Atlantskem oceanu (BET/ATLANT), nepravilni in da je bila njegova kvota dejansko presežena za manjšo količino od tiste, ki se je upoštevala pri odbitkih, določenih z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1247. Zato bi bilo treba prilagoditi podatke o ulovu, stopnjo porabe kvote, prelovljene količine in odbitke od španske kvote za leto 2020 za veleokega tuna v Atlantskem oceanu, določene z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1247.

(10)

Portugalska je leta 2019 prelovila svojo kvoto za belega tuna v Atlantskem oceanu, severno od 5° S (ALB/AN05N). Portugalska je 14. julija 2020 zaprosila za porazdelitev odbitka na dve leti. V skladu s točko 3(c) smernic je porazdelitev odbitka na dve leti ali več sprejemljiva, če to določajo posebna mednarodna pravila (kot so pravila regionalnih organizacij za upravljanje ribištva) v zvezi s povrnitvijo za zadevni stalež. Glede na informacije, ki jih je predložila Portugalska, in ob upoštevanju odstavka 7 Dodatnega priporočila 16–06 ICCAT o večletnem programu za ohranjanje in upravljanje severnoatlantskega belega tuna (11), ki določa, da se kakršno koli preseganje letne kvote/omejitve ulova pogodbenice za leto 2019 odbije od ustrezne kvote/omejitve ulova med ali pred letom prilagoditve 2021, bi bilo treba dovoliti enakomerno porazdelitev odbitka na dve leti, vključno z ustreznimi množilnimi količniki, ki se uporabljajo. Zato bi bilo treba prilagoditi odbitek od kvote za leto 2020, določen z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1247.

(11)

Nadaljnje posodobitve ali popravki so še vedno možni za tekoči ali prejšnji postopek, če se v podatkih o ulovu, ki so jih prijavile države članice v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1224/2009, odkrijejo napake, opustitve ali napačno poročanje.

(12)

Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1247 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ribolovne kvote za leto 2020 iz Priloge I k tej uredbi, določene v uredbah (EU) 2018/2025, (EU) 2019/1838, (EU) 2019/2236 in (EU) 2020/123, se zmanjšajo z uporabo odbitkov pri drugih staležih iz navedene priloge.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) 2020/1247 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EU) 2018/1628 z dne 30. oktobra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/120 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah (UL L 272, 31.10.2018, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (EU) 2018/2025 z dne 17. decembra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2019 in 2020 (UL L 325, 20.12.2018, str. 7).

(4)  Uredba Sveta (EU) 2018/2058 z dne 17. decembra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju (UL L 329, 27.12.2018, str. 8).

(5)  Uredba Sveta (EU) 2019/124 z dne 30. januarja 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 29, 31.1.2019, str. 1).

(6)  Uredba Sveta (EU) 2019/1838 z dne 30. oktobra 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2019/124 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah (UL L 281, 31.10.2019, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (EU) 2019/2236 z dne 16. decembra 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Sredozemskem in Črnem morju (UL L 336, 30.12.2019, str. 14).

(8)  Uredba Sveta (EU) 2020/123 z dne 27. januarja 2020 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 25, 30.1.2020, str. 1).

(9)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1247 z dne 2. septembra 2020 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2020, zaradi prelova v preteklih letih (UL L 288, 3.9.2020, str. 21).

(10)  Sporočilo Komisije – Smernice za odbitke od kvot na podlagi člena 105(1), (2) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 (2012/C 72/07) (UL C 72, 10.3.2012, str. 27).

(11)  https://www.iccat.int/Documents/Recs/compendiopdf-e/2016-06-e.pdf


PRILOGA I

ODBITKI OD RIBOLOVNIH KVOT ZA LETO 2020, KI SE UPORABIJO ZA DRUGE STALEŽE

PRELOVLJENI STALEŽI

 

DRUGI STALEŽI

Država članica

Oznaka vrste

Oznaka območja

Ime vrste

Ime območja

Količina, ki je ni mogoče odbiti od ribolovne kvote za leto 2020 za prelovljeni stalež (v kilogramih)

 

Država članica

Oznaka vrste

Oznaka območja

Ime vrste

Ime območja

Količina, ki se odbije od ribolovne kvote za leto 2020 za druge staleže (v kilogramih)

DK

POK

1N2AB.

saj

norveške vode območij 1 in 2

33 968

 

DK

HER

1/2-

atlantski sled

vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2

33 968

ES

GHL

1N2AB.

grenlandska morska plošča

norveške vode območij 1 in 2

18 338

 

ES

REB

1N2AB.

rdeči okun

norveške vode območij 1 in 2

18 338

ES

OTH

1N2AB.

druge vrste

norveške vode območij 1 in 2

3 895

 

ES

REB

1N2AB.

rdeči okun

norveške vode območij 1 in 2

3 895

ES

POK

1N2AB.

saj

norveške vode območij 1 in 2

2 607

 

ES

REB

1N2AB.

rdeči okun

norveške vode območij 1 in 2

2 607

FR

SWO

AS05N

mečarica

Atlantski ocean južno od 5° S

3 500

 

FR

ALB

AS05N

južni beli tun

Atlantski ocean južno od 5° S

3 500


PRILOGA II

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1247 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

ODBITKI OD RIBOLOVNIH KVOT ZA LETO 2020 ZA STALEŽE RIB, KI SO BILI PRELOVLJENI

Država članica

Oznaka vrste

Oznaka območja

Ime vrste

Ime območja

Začetna kvota za leto 2019 (v kilogramih)

Dovoljeni iztovori za leto 2019 (celotna prilagojena količina v kilogramih) (1)

Skupni ulov v letu 2019 (količinav kilogramih)

Poraba kvote, povezana z dovoljenim iztovorom

Prelov, povezan z dovoljenim iztovorom (količina v kilogramih)

Množilni količnik (2)

Dodatni množilni količnik (3),  (4)

Neporavnani odbitki iz prejšnjih let (5)(količina v kilogramih)

Odbitki od ribolovnih kvot za leto 2020 (6) in naslednja leta (količina v kilogramih)

Odbitki od ribolovnih kvot za leto 2020 za prelovljene staleže (7) (količina v kilogramih)

Odbitki od ribolovnih kvot za leto 2020 za druge staleže (količina v kilogramih)

Odbitki od ribolovnih kvot za leto 2021 in naslednja leta (količina v kilogramih)

DE

HER

4AB.

atlantski sled

vode Unije in norveške vode območja 4 severno od 53° 30′ S

39 404 000

25 460 900

27 182 070

106,76 %

1 721 170

/

/

/

1 721 170

1 721 170

/

/

DE

MAC

2CX14-

skuša

območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32

441 000

14 859 024

15 542 581

104,60 %

683 557

/

/

/

683 557

683 557

/

/

DK

MAC

2CX14-

skuša

območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14

/

2 688 463

2 693 920

100,20 %

5 457

/

/

/

5 457

5 457

/

/

DK

MAC

2A34.

skuša

območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32

14 480 000

13 330 744

14 022 305

105,19 %

691 561

/

/

/

691 561

691 561

/

/

DK

MAC

2A4A-N

skuša

norveške vode območij 2a in 4a

10 242 000

10 252 106

11 197 228

109,22 %

945 122

/

/

/

945 122

945 122

/

/

DK

POK

1N2AB.

saj

norveške vode območij 1 in 2

/

17 000

50 968

299,81 %

33 968

1,00

/

/

33 968

/

33 968

/

ES

BET

ATLANT

veleoki tun

Atlantski ocean

9 415 300

8 941 151

9 090 055

101,67 %

148 904

/

C (8)

/

148 904

148 904

/

/

ES

COD

1/2B.

trska

območji 1 in 2b

11 562 000

8 455 844

8 463 118

100,09 %

7 274

/

/

/

7 274

7 274

/

/

ES

GHL

1N2AB.

grenlandska morska plošča

norveške vode območij 1 in 2

/

2 000

14 225

711,25 %

12 225

1,00

A

/

18 338

/

18 338

/

ES

OTH

1N2AB.

druge vrste

norveške vode območij 1 in 2

/

31 800

35 695

112,25 %

3 895

1,00

/

/

3 895

/

3 895

/

ES

POK

1N2AB.

saj

norveške vode območij 1 in 2

/

196 000

198 607

101,33 %

2 607

/

/

/

2 607

/

2 607

/

ES

RED

N3LN.

rdeči okun

NAFO 3LN

/

515 100

517 806

100,53 %

2 706

/

/

/

2 706

2 706

/

/

ES

RJU

9-C.

valovito progasta raža

vode Unije območja 9

15 000

15 000

15 511

103,41 %

511 (9)

Ni relevantno.

Ni relevantno

2 067

2 067

0

/

2 067

FR

BET

ATLANT

veleoki tun

Atlantski ocean

4 167 700

4 167 700

4 687 551

112,47 %

519 851

1,20

C

/

883 747

883 747

/

/

FR

RJE

7FG.

drobnooka raža

vode Unije območij 7f in 7g

79 000

90 399

91 485

101,20 %

1 086

/

/

/

1 086

1 086

/

/

FR

RJU

7DE.

valovito progasta raža

vode Unije območij 7d in 7e

103 000

168 000

177 718

105,78 %

9 718

/

/

/

9 718

9 718

/

/

FR

SWO

AS05N

mečarica

Atlantski ocean južno od 5° S

/

/

3 500

Ni relevantno

3 500

/

/

/

3 500

/

3 500

/

GB

COD

N1GL14

trska

grenlandske vode območja NAFO 1F in grenlandske vode območij 5, 12 in 14

364 000

353 500

353 500

100 %

0

/

/

4 167

4 167

4 167

/

/

GB

HER

4AB.

atlantski sled

vode Unije in norveške vode območja 4 severno od 53° 30′ S

55 583 000

62 320 196

62 607 628

100,46 %

287 432

/

/

/

287 432

287 432

/

/

GB

MAC

2CX14-

skuša

območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14

152 115 000

145 768 635

154 072 694

105,70 %

8 304 059

/

A (8)

/

8 304 059

8 304 059

/

/

GB

RJU

7DE.

valovito progasta raža

vode Unije območij 7d in 7e

58 000

61 200

63 133

103,16 %

1 933

/

/

/

1 933

1 933

/

/

EL

BFT

AE45WM

modroplavuti tun

Atlantski ocean vzhodno od 45° Z in Sredozemsko morje

285 110

304 110

312 690

102,82 %

8 580

/

C (8)

/

8 580

8 580

/

/

IE

ALB

AN05N

severni beli tun

Atlantski ocean severno od 5° S

2 854 300

3 115 420

3 213 170

103,14 %

97 750

/

C (8)

/

97 750

97 750

/

/

NL

HER

4CXB7D

atlantski sled

območji 4c in 7d, razen staleža v estuariju Blackwater

18 162 000

19 497 305

19 512 481

100,08 %

15 176

/

/

/

15 176

15 176

/

/

NL

MAC

2A34.

skuša

območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32

1 342 000

1 494 000

2 012 324

134,69 %

518 324

1,40

/

/

725 654

725 654

/

/

PT

ALB

AN05N

severni beli tun

Atlantski ocean severno od 5° S

1 994 200

1 794 200

2 463 161

137,28 %

668 961

1,40

C

/

1 271 026

635 513 (10)

/

635 513 (10)

PT

ALF

3X14-

sluzoglavke

vode Unije in mednarodne vode območij 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12 in 14

164 000

149 034

156 756

105,18 %

7 722

/

A (8)

/

7 722

7 722

/

/

PT

BUM

ATLANT

sinja jadrovnica

Atlantski ocean

50 440

7 076

18 016

254,61 %

10 940

1,00

A

/

16 410

16 410

/

/

PT

RJU

9-C.

valovito progasta raža

vode Unije območja 9

15 000

21 705

24 589

113,29 %

2 884

1,00

/

/

2 884

2 884

/

/

PT

SWO

AN05N

mečarica

Atlantski ocean severno od 5° S

1 010 390

2 410 390

2 414 333

100,16 %

3 943

/

/

/

3 943

3 943

/

/

SE

MAC

2A34.

skuša

območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32

4 034 000

2 945 203

3 075 839

104,44 %

130 636

/

/

/

130 636

130 636

/

/


(1)  Kvote, ki so na voljo državi članici v skladu z zadevnimi uredbami o ribolovnih možnostih po upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 22), prenosov kvot iz leta 2018 v leto 2019 v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (UL L 115, 9.5.1996, str. 3) in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ponovnih dodelitev in odbitkov od ribolovnih možnosti v skladu s členoma 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(2)  Kot je določeno v členu 105(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Odbitek, ki je enak prelovu * 1,00, se uporablja v vseh primerih prelova, ki je enak ali manjši od 100 ton.

(3)  Kot je določeno v členu 105(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009 in če obseg prelova presega 10 %.

(4)  Črka ‚A‘ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5 zaradi zaporednega prelova v letih 2017, 2018 in 2019. Črka ‚C‘ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5, ker za stalež velja večletni načrt.

(5)  Preostale količine iz prejšnjih let.

(6)  Odbitki za leto 2020.

(7)  Odbitki za leto 2020, ki bi se glede na razpoložljivo kvoto na dan 10. septembra 2020 lahko dejansko uporabili.

(8)  Dodatni množilni količnik se ne uporablja, ker prelov ne presega 10 % dovoljenega iztovora.

(9)  Količine, manjše od ene tone, se ne upoštevajo.

(10)  Na prošnjo Portugalske se odbitek 1 271 026 kilogramov za leto 2020 enakomerno porazdeli na dve leti (2020 in 2021).


9.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 414/10


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2007

z dne 8. decembra 2020

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi 1-dekanol, 1,4-dimetilnaftalen, 6-benziladenin, acekvinocil, Adoxophyes orana granulovirus, aluminijev sulfat, amisulbrom, Aureobasidium pullulans (seva DSM 14940 in DSM 14941), azadirahtin, Bacillus pumilus QST 2808, benalaksil-M, biksafen, bupirimat, Candida oleophila sev O, klorantraniliprol, dinatrijev fosfonat, ditianon, dodin, emamektin, flubendiamid, fluometuron, fluksapiroksad, flutriafol, heksitiazoks, imazamoks, ipkonazol, isoksaben, L-askorbinska kislina, apneno žveplo, olje pomarančevca, Paecilomyces fumosoroseus sev FE 9901, pendimetalin, penflufen, pentiopirad, kalijevi fosfonati, prosulfuron, Pseudomonas sp. sev DSMZ 13134, piridalil, piriofenon, piroksulam, kvinmerak, S-abscizinska kislina, sedaksan, sintofen, natrij srebrov tiosulfat, spinetoram, spirotetramat, Streptomyces lydicus sev WYEC 108, tau-fluvalinat, tebufenozid, tembotrion, tienkarbazon, valifenalat, cinkov fosfid

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti prvega odstavka člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, medtem ko del B določa aktivne snovi, ki so bile odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, del E pa določa aktivne snovi, ki so bile odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 kot kandidatke za zamenjavo.

(2)

Odobritve aktivnih snovi 1-dekanol, 6-benziladenin, acekvinocil, aluminijev sulfat, amisulbrom, azadirahtin, bupirimat, Candida oleophila sev O, klorantraniliprol, ditianon, dodin, emamektin, flubendiamid, fluometuron, flutriafol, heksitiazoks, imazamoks, ipkonazol, isoksaben, L-askorbinska kislina, apneno žveplo, olje pomarančevca, Paecilomyces fumosoroseus sev FE 9901, pendimetalin, prosulfuron, kvinmerak, S-abscizinska kislina, sintofen, natrij srebrov tiosulfat, spinetoram, spirotetramat, tau-fluvalinat, tebufenozid, tembotrion, tienkarbazon, valifenalat in cinkov fosfid se iztečejo med 30. aprilom 2024 in 31. oktobrom 2024. Ker pa se bo Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1740 (3) uporabljala za navedene aktivne snovi in bo določila za tri mesece zgodnejši datum predložitve dokumentacije v podporo obnovitvi odobritve, je treba zagotoviti kratko podaljšanje njihovih zadevnih obdobij odobritve, da se ohrani datum predložitve dokumentacije v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (4), ker vlagatelji potrebujejo čas za pripravo in predložitev dokumentacije v zahtevani obliki.

(3)

Poleg tega se za emamektin na osnovi informacij, ki jih je predložil vlagatelj, zdi, da je do zamud pri pripravi dokumentacije o obnovitvi prišlo zaradi pandemije COVID-19, kljub najboljšim prizadevanjem vlagatelja za zmanjšanje takšnih zamud. Nizozemska, imenovana država članica poročevalka za emamektin, se je izjemoma strinjala, da sprejme predložitev vloge za obnovitev odobritve, kot zahteva Izvedbena uredba (EU) 2020/1740, do 30. novembra 2021. Zato bi bilo treba obdobje odobritve emamektina podaljšati tudi z upoštevanjem tega dodatnega obdobja.

(4)

Poleg tega se za klorantraniliprol na osnovi informacij, ki jih je predložil vlagatelj, zdi, da je do zamud pri pripravi vloge za obnovitev prišlo zaradi pandemije COVID-19, kljub najboljšim prizadevanjem vlagatelja za zmanjšanje takšnih zamud. Irska, imenovana država članica poročevalka za klorantraniliprol, se je izjemoma strinjala, da sprejme predložitev vloge za obnovitev odobritve, kot zahteva Izvedbena uredba (EU) 2020/1740, do 31. decembra 2021. Zato bi bilo treba obdobje odobritve klorantraniliprola podaljšati tudi z upoštevanjem tega dodatnega obdobja.

(5)

Z Izvedbenim sklepom Komisije C/2018/3434 (5) je bil oblikovan delovni program, ki združuje podobne aktivne snovi in določa prednostne naloge na podlagi skrbi za varovanje zdravja ljudi in živali ali okolja.

(6)

Za zagotovitev uravnotežene porazdelitve odgovornosti in dela med državami članicami poročevalkami in soporočevalkami ter ob upoštevanju virov, potrebnih za oceno in odločanje, je primerno podaljšati obdobja odobritve nekaterih aktivnih snovi, kot je določeno v Izvedbenem sklepu C/2018/3434. Obdobja odobritve aktivnih snovi 1,4-dimetilnaftalen, Adoxophyes orana granulovirus, Aureobasidium pullulans (seva DSM 14940 in DSM 14941), Bacillus pumilus QST 2808, benalaksil-M, Pseudomonas sp. sev DSMZ 13134, piridalil, piriofenon, piroksulam in Streptomyces lydicus sev WYEC 108 bi bilo treba podaljšati za eno leto. Iz enakih razlogov je primerno podaljšati obdobja odobritve aktivnih snovi biksafen, Candida oleophila sev O, dinatrijev fosfonat, fluksapiroksad, Paecilomyces fumosoroseus sev FE 9901, penflufen, pentiopirad, kalijevi fosfonati in sedaksan za eno do tri leta.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih vloga za obnovitev odobritve v skladu s členom 5(1) Izvedbene uredbe (EU) 2020/1740 ni bila predložena v roku treh let pred ustreznim datumom poteka odobritve iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija določila isti datum poteka odobritve, kot je bil pred sprejetjem te uredbe, ali prvi možni datum po tem.

(9)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009, kadar Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se odobritev aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne obnovi, ker merila za odobritev niso izpolnjena, določi isti datum poteka odobritve kot pred to uredbo ali na datum sprejetja uredbe, ki določa, da se odobritev aktivne snovi ne obnovi, odvisno od tega, kateri datum je poznejši. V zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo o obnovitvi odobritve aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija določila, kot je ustrezno v danih okoliščinah, najzgodnejši možni datum začetka uporabe.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1740 z dne 20. novembra 2020 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka obnovitve odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, in razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (UL L 392, 23.11.2020, str. 20).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije z dne 6. junija 2018 o oblikovanju delovnega programa za oceno vlog za obnovitev odobritev aktivnih snovi, ki jim bo odobritev potekla v letih 2022, 2023 in 2024, v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta. C/2018/3434 final. (UL C 195, 7.6.2018, str. 20).


PRILOGA

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:

del A se spremeni:

(1)

v šestem stolpcu vnosa 311 za kvinmerak se datum veljavnosti registracije „30. april 2024“ nadomesti z „31. julij 2024“;

(2)

v šestem stolpcu vnosa 314 za cinkov fosfid se datum veljavnosti registracije „30. april 2024“ nadomesti z „31. julij 2024“;

(3)

v šestem stolpcu vnosa 317 za 6-benziladenin se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(4)

v šestem stolpcu vnosa 323 za dodin se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(5)

v šestem stolpcu vnosa 328 za tau-fluvalinat se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(6)

v šestem stolpcu vnosa 330 za bupirimat se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(7)

v šestem stolpcu vnosa 333 za 1-dekanol se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(8)

v šestem stolpcu vnosa 334 za isoksaben se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(9)

v šestem stolpcu vnosa 335 za fluometuron se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(10)

v šestem stolpcu vnosa 341 za sintofen se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(11)

v šestem stolpcu vnosa 343 za azadirahtin se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(12)

v šestem stolpcu vnosa 345 za apneno žveplo se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(13)

v šestem stolpcu vnosa 346 za aluminijev sulfat se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(14)

v šestem stolpcu vnosa 350 za tebufenozid se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(15)

v šestem stolpcu vnosa 351 za ditianon se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(16)

v šestem stolpcu vnosa 352 za heksitiazoks se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

(17)

v šestem stolpcu vnosa 353 za flutriafol se datum veljavnosti registracije „31. maj 2024“ nadomesti z „31. avgust 2024“;

del B se spremeni:

(1)

v šestem stolpcu vnosa 24 za fluksapiroksad se datum veljavnosti registracije „31. december 2022“ nadomesti z „31. maj 2025“;

(2)

v šestem stolpcu vnosa 26 za Adoxophyes orana granulovirus se datum veljavnosti registracije „31. januar 2023“ nadomesti z „31. januar 2024“;

(3)

v šestem stolpcu vnosa 37 za Candida oleophila sev O, se datum veljavnosti registracije „30. september 2023“ nadomesti z „31. december 2024“;

(4)

v šestem stolpcu vnosa 39 za Paecilomyces fumosoroseus sev FE 9901 se datum veljavnosti registracije „30. september 2023“ nadomesti z „31. december 2024“;

(5)

v šestem stolpcu vnosa 40 za kalijeve fosfonate se datum veljavnosti registracije „30. september 2023“ nadomesti z „31. januar 2026“;

(6)

v šestem stolpcu vnosa 43 za biksafen se datum veljavnosti registracije „30. september 2023“ nadomesti z „31. maj 2025“;

(7)

v šestem stolpcu vnosa 48 za sedaksan se datum veljavnosti registracije „31. januar 2024“ nadomesti z „31. maj 2025“;

(8)

v šestem stolpcu vnosa 49 za emamektin se datum veljavnosti registracije „30. april 2024“ nadomesti s „30. november 2024“;

(9)

v šestem stolpcu vnosa 50 za Pseudomonas sp. sev DSMZ 13134 se datum veljavnosti registracije „31. januar 2024“ nadomesti z „31. januar 2025“;

(10)

v šestem stolpcu vnosa 52 za Aureobasidium pullulans (seva DSM 14940 in DSM 14941), se datum veljavnosti registracije „31. januar 2024“ nadomesti z „31. januar 2025“;

(11)

v šestem stolpcu vnosa 53 za piriofenon se datum veljavnosti registracije „31. januar 2024“ nadomesti z „31. januar 2025“;

(12)

v šestem stolpcu vnosa 54 za dinatrijev fosfonat se datum veljavnosti registracije „31. januar 2024“ nadomesti z „31. januar 2026“;

(13)

v šestem stolpcu vnosa 55 za penflufen se datum veljavnosti registracije „31. januar 2024“ nadomesti z „31. maj 2025“;

(14)

v šestem stolpcu vnosa 56 za olje pomarančevca se datum veljavnosti registracije „30. april 2024“ nadomesti z „31. julij 2024“;

(15)

v šestem stolpcu vnosa 57 za pentiopirad se datum veljavnosti registracije „30. april 2024“ nadomesti z „31. maj 2025“;

(16)

v šestem stolpcu vnosa 58 za benalaksil-M se datum veljavnosti registracije „30. april 2024“ nadomesti s „30. april 2025“;

(17)

v šestem stolpcu vnosa 59 za tembotrion se datum veljavnosti registracije „30. april 2024“ nadomesti z „31. julij 2024“;

(18)

v šestem stolpcu vnosa 60 za spirotetramat se datum veljavnosti registracije „30. april 2024“ nadomesti z „31. julij 2024“;

(19)

v šestem stolpcu vnosa 61 za piroksulam se datum veljavnosti registracije „30. april 2024“ nadomesti s „30. april 2025“;

(20)

v šestem stolpcu vnosa 62 za klorantraniliprol se datum veljavnosti registracije „30. april 2024“ nadomesti z „31. december 2024“;

(21)

v šestem stolpcu vnosa 63 za natrij srebrov tiosulfat se datum veljavnosti registracije „30. april 2024“ nadomesti z „31. julij 2024“;

(22)

v šestem stolpcu vnosa 64 za piridalil se datum veljavnosti registracije „30. junij 2024“ nadomesti s „30. junij 2025“;

(23)

v šestem stolpcu vnosa 68 za 1,4-dimetilnaftalen se datum veljavnosti registracije „30. junij 2024“ nadomesti s „30. junij 2025“;

(24)

v šestem stolpcu vnosa 69 za amisulbrom se datum veljavnosti registracije „30. junij 2024“ nadomesti s „30. september 2024“;

(25)

v šestem stolpcu vnosa 65 za S-abscizinsko kislino se datum veljavnosti registracije „30. junij 2024“ nadomesti s „30. september 2024“;

(26)

v šestem stolpcu vnosa 66 za L-askorbinsko kislino se datum veljavnosti registracije „30. junij 2024“ nadomesti s „30. september 2024“;

(27)

v šestem stolpcu vnosa 67 za spinetoram se datum veljavnosti registracije „30. junij 2024“ nadomesti s „30. september 2024“;

(28)

v šestem stolpcu vnosa 70 za valifenalat se datum veljavnosti registracije „30. junij 2024“ nadomesti s „30. september 2024“;

(29)

v šestem stolpcu vnosa 71 za tienkarbazon se datum veljavnosti registracije „30. junij 2024“ nadomesti s „30. september 2024“;

(30)

v šestem stolpcu vnosa 72 za acekvinocil se datum veljavnosti registracije „31. avgust 2024“ nadomesti s „30. november 2024“;

(31)

v šestem stolpcu vnosa 73 za ipkonazol se datum veljavnosti registracije „31. avgust 2024“ nadomesti s „30. november 2024“;

(32)

v šestem stolpcu vnosa 74 za flubendiamid se datum veljavnosti registracije „31. avgust 2024“ nadomesti s „30. november 2024“;

(33)

v šestem stolpcu vnosa 75 za Bacillus pumilus QST 2808 se datum veljavnosti registracije „31. avgust 2024“ nadomesti z „31. avgust 2025“;

(34)

v šestem stolpcu vnosa 79 za Streptomyces lydicus sev WYEC 108 se datum veljavnosti registracije „31. december 2024“ nadomesti z „31. december 2025“;

del E se spremeni:

(1)

v šestem stolpcu vnosa 6 za prosulfuron se datum veljavnosti registracije „30. april 2024“ nadomesti z „31. julij 2024“;

(2)

v šestem stolpcu vnosa 7 za pendimetalin se datum veljavnosti registracije „31. avgust 2024“ nadomesti s „30. november 2024“;

(3)

v šestem stolpcu vnosa 8 za imazamoks se datum veljavnosti registracije „31. oktober 2024“ nadomesti z „31. januar 2025“.


9.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 414/15


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2008

z dne 8. decembra 2020

o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 108(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (1) ter zlasti členov 1(1) in 2(1) Uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državne pomoči,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 (2) se uporablja do 31. decembra 2020.

(2)

Komisija je 8. septembra 2018 začela pregled Uredbe (EU) št. 702/2014, da bi jo nadomestila z novo uredbo za obdobje 2021–2027. Vendar bi bilo treba pri pripravi osnutka te nove uredbe upoštevati razvoj skupne kmetijske politike (SKP). Posebno pomemben je predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (3), ki določa, da morajo države članice začeti izvajati strateške načrte SKP od 1. januarja 2021.

(3)

Vendar zakonodajni postopek v zvezi z reformo SKP še vedno poteka in pravni okvir, vključno z delegiranimi in izvedbenimi akti, ki iz njega izhajajo, še nekaj časa ne bo sprejet.

(4)

Da se zagotovi, da bodo lahko sheme državne pomoči držav članic še naprej izvzete v skladu z Uredbo (EU) št. 702/2014 in da se omogoči zaključek pregleda navedene uredbe po sprejetju reforme SKP, je primerno podaljšati obdobje uporabe Uredbe (EU) št. 702/2014 do 31. decembra 2022.

(5)

Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014 (4) in (EU) št. 1388/2014 (5) se prav tako uporabljata do 31. decembra 2020.

(6)

Komisija je 29. aprila 2019 in 2. maja 2019 začela pregled Uredbe (EU) št. 717/2014 oziroma Uredbe (EU) št. 1388/2014, da bi ju nadomestila z novima uredbama za obdobje 2021–2027. Navedeni uredbi bi morali ostati dosledni in skladni z drugimi pravili za oceno državne pomoči v sektorju ribištva in akvakulture, zlasti z uredbo o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR) (6). Zlasti je pomemben predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ESPR, ki določa ustanovitev ESPR od 1. januarja 2021 (7). Vendar zakonodajni postopek v zvezi z reformo ESPR še vedno poteka. Da se zagotovi, da bodo lahko države članice še naprej dodeljevale majhne zneske pomoči v skladu z Uredbo (EU) št. 717/2014 in bodo lahko sheme državne pomoči držav članic še naprej izvzete v skladu z Uredbo (EU) št. 1388/2014 ter da se omogoči zaključek pregleda navedenih uredb po sprejetju reforme ESPR, je primerno podaljšati obdobje uporabe uredb (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 do 31. decembra 2022.

(7)

Zaradi podaljšanja obdobij uporabe uredb (EU) št. 702/2014 in (EU) št. 1388/2014 nekatere države članice morda želijo podaljšati ukrepe, za katere je bil v skladu z navedenima uredbama predložen povzetek informacij. Zaradi zmanjšanja upravnega bremena bi bilo treba za povzetek informacij v zvezi s podaljšanjem navedenih ukrepov, vključno z morebitnim povečanjem proračuna, šteti, da je bil poslan Komisiji in objavljen, pod pogojem, da zadevni ukrepi niso bistveno spremenjeni.

(8)

Uredbi (EU) št. 702/2014 in (EU) št. 1388/2014 bi bilo prav tako treba prilagoditi, da bi se upoštevale gospodarske in finančne posledice pandemije COVID-19 za podjetja ter da bi se zagotovila skladnost s splošnim odzivom politike, ki ga je sprejela Komisija, zlasti v obdobju 2020–2021. Zlasti podjetja, ki 31. decembra 2019 niso bila v težavah, vendar so v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021 postala podjetja v težavah, bi morala ostati upravičena do pomoči na podlagi navedenih uredb.

(9)

Člen 1 in členi 13 do 43 Uredbe (EU) št. 1388/2014 vsebujejo sklice na Uredbo o ESPR (EU) št. 508/2014, da se opredelijo neupravičene operacije in pogoji za dodelitev pomoči na podlagi navedenih določb. Da se zagotovi pravna varnost v obdobju podaljšanja veljavnosti Uredbe (EU) št. 1388/2014, bi bilo treba navedena sklicevanja razumeti kot sklicevanja na Uredbo (EU) št. 508/2014 v različici, ki se uporablja 31. decembra 2020, ne glede na to, ali je navedena uredba razveljavljena.

(10)

Uredbe (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Da se zagotovi kontinuiteta obstoječe pomoči v skladu z uredbami (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 ter da se podjetjem, ki so zaradi pandemije COVID-19 1. januarja 2020 ali po tem datumu postala podjetja v težavah, omogoči, da so upravičena do pomoči od 1. januarja 2020, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej po objavi v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 702/2014

Uredba (EU) št. 702/2014 se spremeni:

(1)

v členu 1(6) se doda naslednja točka (c):

„(c)

pomoči podjetjem, ki 31. decembra 2019 niso bila v težavah, vendar so postala podjetja v težavah v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021.“;

(2)

v členu 9 se doda naslednji odstavek 8:

„8.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 6 se v primeru, ko država članica želi podaljšati ukrepe, za katere je bil Komisiji predložen povzetek informacij, za slednjega šteje, da je bil poslan Komisiji in objavljen, pod pogojem, da ni bistvene spremembe zadevnih ukrepov razen povečanja proračuna.“;

(3)

v členu 52 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se do 31. decembra 2022.“

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 717/2014

V členu 8 Uredbe (EU) št. 717/2014 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se do 31. decembra 2022.“

Člen 3

Spremembe Uredbe (EU) št. 1388/2014

Uredba (EU) št. 1388/2014 se spremeni:

(1)

v členu 1(3) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah, z izjemo pomoči za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, in pomoči podjetjem, ki 31. decembra 2019 niso bila v težavah, vendar so postala podjetja v težavah v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021;“

(2)

vstavi se naslednji člen 11a:

Člen 11a

Odstopanje od zahtev po informacijah in objavi

Z odstopanjem od člena 9(5) in točke (a) člena 11 se v primeru, ko država članica želi podaljšati ukrepe, za katere je bil Komisiji predložen povzetek informacij, za slednjega šteje, da je bil poslan Komisiji in objavljen, pod pogojem, da ni bistvene spremembe zadevnih ukrepov razen povečanja proračuna.“;

(3)

v členu 47 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se do 31. decembra 2022.“

Člen 4

Uporaba sklicevanj na Uredbo (EU) št. 508/2014 v Uredbi (EU) št. 1388/2014

Sklicevanja na določbe Uredbe (EU) št. 508/2014 v členih 1 ter 13 do 43 Uredbe (EU) št. 1388/2014 se razumejo kot sklicevanja na različico navedenih določb, ki se uporablja 31. decembra 2020, ne glede na to, ali je navedena uredba razveljavljena.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 248, 24.9.2015, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1).

(3)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018) 392 final).

(4)  Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014, str. 45).

(5)  Uredba Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 369, 24.12.2014, str. 37).

(6)  Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

(7)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018) 390 final).


SKLEPI

9.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 414/19


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/2009

z dne 22. junija 2020

o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za površinsko obdelavo z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami, v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 4050)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) ter zlasti člena 13(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (best available techniques – BAT) so referenca za določanje pogojev v dovoljenjih za obrate iz poglavja II Direktive 2010/75/EU, pristojni organi pa bi morali določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT.

(2)

Forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja, vzpostavljen s Sklepom Komisije z dne 16. maja 2011 (2), je 18. novembra 2019 Komisiji predložil mnenje o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT za površinsko obdelavo z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami. Navedeno mnenje je javno dostopno.

(3)

Zaključki o BAT, navedeni v Prilogi k temu sklepu, so ključni element navedenega referenčnega dokumenta BAT.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejmejo se zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (best available techniques – BAT) za površinsko obdelavo z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami, kot so navedeni v Prilogi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 22. junija 2020

Za Komisijo

Virginijus SINKEVIČIUS

Član Komisije


(1)  UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(2)  Sklep Komisije z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (UL C 146, 17.5.2011, str. 3).


PRILOGA

Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za površinsko obdelavo z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami

PODROČJE UPORABE

Ti zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (best available techniques – BAT) se nanašajo na naslednje dejavnosti, navedene v Prilogi I k Direktivi 2010/75/EU:

6.7:

Površinska obdelava snovi, predmetov ali izdelkov z organskimi topili, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, lepljenje, barvanje, čiščenje ali impregniranje, s porabo več kot 150 kg organskih topil na uro ali več kot 200 ton na leto.

6.10:

Konzerviranje lesa in lesnih proizvodov s kemikalijami s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 75 m3 na dan, in ne zgolj obdelava proti modrivosti lesa.

6.11:

Neodvisna obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva 91/271/EGS, če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti iz točke 6.7 ali 6.10 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU.

Ti zaključki o BAT zajemajo tudi skupno čiščenje odpadne vode različnega izvora, če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti, navedenih v točki 6.7 ali 6.10 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, in če čiščenje odpadne vode ni zajeto v Direktivi Sveta 91/271/EGS (1).

V teh zaključkih o BAT se ne obravnavajo:

pri površinski obdelavi snovi, predmetov ali izdelkov z organskimi topili:

impregniranje tekstilnih izdelkov proti vlagi, pri katerem se ne uporabljajo zvezne plasti na osnovi topila. To je lahko obravnavano v zaključkih o BAT za tekstilno industrijo (TXT);

tiskanje, lepljenje in impregniranje tekstilnih izdelkov. To je lahko obravnavano v zaključkih o BAT za tekstilno industrijo (TXT),

laminiranje plošč na lesni osnovi,

predelava kavčuka,

proizvodnja premaznih mešanic, lakov, barv, črnil, polprevodnikov, lepil ali farmacevtskih izdelkov,

kurilne naprave na kraju proizvodnje, razen če se nastali vroči plini uporabljajo za ogrevanje z neposrednim stikom, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov. Te so lahko obravnavane v zaključkih o BAT za velike kurilne naprave (large combustion plants – LCP) ali v Direktivi 2015/2193/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2);

pri zaščiti lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami:

kemijska sprememba in hidrofobizacija (npr. s smolami) lesa in lesnih izdelkov,

obdelava lesa in lesnih izdelkov proti modrivosti lesa,

obdelava lesa in lesnih izdelkov z amoniakom,

kurilne naprave na kraju proizvodnje. Te so lahko obravnavane v zaključkih o BAT za velike kurilne naprave (LCP) ali v Direktivi 2015/2193/EU.

Drugi zaključki o BAT in referenčni dokumenti BAT, ki so lahko pomembni za dejavnosti, zajete v te zaključke o BAT, so:

gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM),

emisije iz skladiščenja (EFS),

energijska učinkovitost (ENE),

ravnanje z odpadki (WT),

velike kurilne naprave (LCP),

površinska obdelava kovin in plastike (STM),

spremljanje emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah (ROM).

OPREDELITVE POJMOV

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo opredelitve pojmov v nadaljevanju.

Splošni pojmi

Uporabljeni izraz

Opredelitev

Osnovni premaz

Barva, ki ob nanosu na podlago določi barvo in učinek (npr. kovinski ali biserni).

Šaržni izpust

Izpust posameznih količin vode iz zaprtega sistema.

Prozorni premaz

Premazni material, ki ob nanosu na podlago tvori trden prozoren film z zaščitnimi, dekorativnimi ali posebnimi tehničnimi lastnostmi.

Kombinirana linija

Kombinacija vročega cinkanja in premazovanja pločevinskih trakov v kolutih na isti predelovalni liniji.

Neprekinjeno merjenje

Merjenje z avtomatiziranim merilnim sistemom, ki je trajno nameščen na mestu izvajanja meritev, z namenom stalnega spremljanja emisij v skladu s standardom EN 14181.

Neposredni izpust

Izpust v sprejemno vodno telo brez nadaljnjega čiščenja odpadne vode.

Faktorji emisije

Koeficienti, ki se lahko pomnožijo z znanimi podatki, kot so podatki o napravi/postopku ali podatki o zmogljivosti, da se ocenijo emisije.

Obstoječa naprava

Naprava, ki ni nova.

Ubežne emisije

Nezajete emisije, kot so opredeljene v členu 57(3) Direktive 2010/75/EU.

Kreozot razreda B ali C

Vrste kreozota s specifikacijami, ki so navedene v standardu EN 13991.

Posredni izpust

Izpust, ki ni neposredni izpust.

Večja posodobitev naprave

Večja sprememba zasnove ali tehnologije naprave z večjimi prilagoditvami ali zamenjavami procesnih tehnik in/ali tehnik za zmanjševanje emisij in s tem povezane opreme.

Nova naprava

Nova naprava, za katero se prvič pridobi dovoljenje za obratovanje na mestu obrata po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave po objavi teh zaključkov o BAT.

Izhodni plin

Plin, ekstrahiran iz postopka, dela opreme ali območja, ki se preusmeri v obdelavo ali je izpuščen neposredno v zrak skozi odvodnik.

Organska spojina

Organska spojina, kot je opredeljena v členu 3(44) Direktive 2010/75/EU.

Organsko topilo

Organsko topilo, kot je opredeljeno v členu 3(46) Direktive 2010/75/EU.

Naprava

Vsi deli obrata, ki izvajajo dejavnost, navedeno v točki 6.7 ali 6.10 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, in katero koli drugo dejavnost, ki je z njimi neposredno povezana in vpliva na porabo in/ali emisije.

Naprave so lahko nove ali obstoječe.

Temeljni premaz

Barva, ki je zasnovana za uporabo kot plast na pripravljeni površini, da se zagotovi dober oprijem, zaščita vseh plasti pod njo in zapolnitev nepravilnosti na površini.

Sektor

Katera koli izmed dejavnosti za površinsko obdelavo, ki so del dejavnosti, navedenih v točki 6.7 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, in so opisane v oddelku 1 teh zaključkov o BAT.

Občutljivi sprejemnik

Območja, ki potrebujejo posebno zaščito, kot so:

stanovanjska območja;

območja, na katerih se izvajajo človekove dejavnosti (npr. sosednja delovna mesta, šole, dnevne varstvene ustanove, rekreacijske površine, bolnišnice ali domovi za nego).

Vhodne trdne snovi

Uporabljena skupna masa trdnih snovi, kakor je opredeljena v točki 3(a)(i) dela 5 Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

Topilo

„Topilo“ se nanaša na „organsko topilo“.

Vhodna topila

Uporabljena skupna količina organskih topil, kakor je opredeljena v točki 3(b) dela 7 Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

Na osnovi topila

Vrsta barve, črnila ali drugega premaznega materiala, v kateri je (so) kot osnova uporabljeno(-a) topilo(-a). V okviru zaščite lesa in lesnih izdelkov se nanaša na vrsto kemikalij za obdelavo.

Zmes na osnovi topila

Premazno sredstvo na osnovi topila, pri katerem je ena izmed plasti na vodni osnovi.

Masna bilanca topil

Določanje masne bilance, ki se izvede vsaj enkrat letno v skladu z delom 7 Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

Padavinska voda z utrjenih površin

Padavinska voda, ki teče po zemlji ali neprepustnih površinah, na primer tlakovanih ulicah in skladiščnih območjih, strehah itd., in ki se ne vpije v tla.

Skupne emisije

Vsota ubežnih emisij in emisij v odpadnih plinih, kot je opredeljena v členu 57(4) Direktive 2010/75/EU.

Kemikalije za obdelavo

Kemikalije, ki se uporabljajo za zaščito lesa in lesnih izdelkov, na primer biocidi, kemikalije, ki se uporabljajo za impregniranje proti vlagi (npr. olja, emulzije) in zaviralci ognja. To vključuje tudi osnovo aktivnih snovi (npr. voda, topilo).

Veljavno urno/polurno povprečje

Urno/polurno povprečje se šteje za veljavno, če se ne izvajajo vzdrževalna dela avtomatiziranega merilnega sistema oziroma sistem ni v okvari.

Odpadni plini

Odpadni plini, kot so opredeljeni v členu 57(2) Direktive 2010/75/EU.

Na vodni osnovi

Vrsta barve, črnila ali drugega premaznega materiala, pri kateri voda v celoti ali delno nadomešča delež topila. V okviru zaščite lesa in lesnih izdelkov se nanaša na vrsto kemikalij za obdelavo.

Zaščita lesa

Dejavnosti, ki se izvajajo za namen zaščitite lesa in lesnih izdelkov pred škodljivimi učinki gliv, bakterij, žuželk, vode, vremena ali ognja, zagotavljanja dolgoročne ohranitve strukturne celovitosti in izboljšanja odpornosti lesa in lesnih izdelkov.


Onesnaževala in parametri

Uporabljeni izraz

Opredelitev

AOX

Adsorbljivi organsko vezani halogeni, izraženi kot Cl, ki vključujejo adsorbljivi, organsko vezani klor, brom in jod.

CO

Ogljikov monoksid.

KPK

Kemijska potreba po kisiku. Količina kisika, ki je potrebna za popolno kemijsko oksidacijo organske snovi v ogljikov dioksid z uporabo dikromata. KPK je kazalnik masne koncentracije organskih spojin.

Krom

Krom, izražen kot Cr, vključuje vse anorganske in organske kromove spojine, raztopljene ali vezane na delce.

DMF

N, N-dimetilformamid.

Prah

Skupna količina delcev (v zraku).

F

Fluorid.

Šestvalentni krom

Šestvalentni krom, izražen kot Cr(VI), vključuje vse kromove spojine, v katerih je krom v oksidacijskem stanju 6+ (raztopljen ali vezan na delce).

HOI

Indeks ogljikovodikovega olja (ang. hydrocarbon oil index). Vsota spojin, ki se lahko ekstrahirajo v ogljikovodikovem topilu (vključno z dolgoverižnimi ali razvejanimi alifatskimi, alicikličnimi, aromatskimi ali alkilno substituiranimi aromatskimi ogljikovodiki).

IPA

Izopropil alkohol: propan-2-ol (imenuje se tudi izopropanol).

Nikelj

Nikelj, izražen kot Ni, vključuje vse anorganske in organske nikljeve spojine, raztopljene ali vezane na delce.

NOX

Vsota dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2.

PAH

Policiklični aromatski ogljikovodiki (ang. polycyclic aromatic hydrocarbons).

TOC

Skupni organski ogljik (ang. total organic carbon), izražen kot C (v vodi).

TVOC

Skupni hlapni organski ogljik (ang. total volatile organic carbon), izražen kot C (v zraku).

TSS

Skupne suspendirane snovi (ang. total suspended solids). Masna koncentracija vseh suspendiranih snovi (v vodi), izmerjena s filtracijo prek filtrov iz steklenih vlaken in gravimetrijo.

VOC

Hlapna organska spojina (ang. volatile organic compound), kot je opredeljena v členu 3(45) Direktive 2010/75/EU.

Cink

Cink, izražen kot Zn, vključuje vse anorganske in organske cinkove spojine, raztopljene ali vezane na delce.

KRATICE IN OKRAJŠAVE

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo kratice v nadaljevanju.

Kratica ali okrajšava

Opredelitev

Uredba o biocidnih proizvodih

Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

DWI

Vlečena s tanjšanjem stene (ang. drawn and wall ironed) (vrsta pločevinke v industriji kovinske embalaže).

EMS

Sistem okoljskega upravljanja (ang. environmental management system).

Direktiva o industrijskih emisijah

Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja).

IR

Infrardeče.

LEL

Spodnja meja eksplozivnosti (ang. lower explosive limit) – najmanjša koncentracija (odstotek) plina ali hlapa v zraku, ki lahko ob prisotnosti vira vžiga povzroči plamen. Koncentracije, nižje od LEL, so „prerevne“, da bi zagorele. Imenuje se tudi spodnja meja vnetljivosti (ang. lower flammable limit – LFL).

OTNOC

Pogoji, ki niso običajni pogoji obratovanja (ang. other than normal operating conditions).

STS

Površinska obdelava z organskimi topili (ang. surface treatment using organic solvents).

UV

Ultravijolično.

WPC

Zaščita lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami (ang. preservation of wood and wood products with chemicals).

SPLOŠNE UGOTOVITVE

Najboljše razpoložljive tehnike

Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotovi vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.

Če ni navedeno drugače, se ti zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave, ki so predmet teh zaključkov.

Ravni emisij, povezane z BAT

Ravni emisij, povezane z BAT, za skupne in ubežne emisije hlapnih organskih spojin

Ravni emisij, povezane z BAT, za skupne emisije hlapnih organskih spojin (VOC) so v teh zaključkih o BAT navedene kot:

specifična obremenitev z emisijami, ki se izračuna kot letno povprečje, tako da se skupne emisije VOC (kot se izračunajo z masno bilanco topil) delijo z vhodnim parametrom (ali parametrom zmogljivosti) proizvodnje, ki je odvisen od sektorja, ali

odstotek vhodnih topil, ki se izračuna kot letno povprečje, kot je opredeljeno v točki 3(b)(i) dela 7 Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

Za ubežne emisije VOC so ravni emisij, povezane z BAT, navedene v teh zaključkih o BAT kot odstotek vhodnih topil, ki se izračuna kot letno povprečje, kot je opredeljeno v točki 3(b)(i) dela 7 Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

Ravni emisij, povezane z BAT, in okvirne ravni emisij za emisije v odpadnih plinih

Ravni emisij, povezane z BAT, in okvirne ravni emisij za emisije v odpadnih plinih, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na koncentracije, ki so izražene kot masa izpuščenih snovi na prostornino odpadnega plina v naslednjih standardnih pogojih: suh plin pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa, brez popravka za vsebnost kisika in izraženo v mg/Nm3.

Za čas povprečenja ravni emisij, povezanih z BAT, in okvirnih ravni emisij za emisije v odpadnih plinih, se uporabljajo opredelitve v nadaljevanju.

Vrsta merjenja

Čas povprečenja

Opredelitev

Stalno

Dnevno povprečje

Povprečje v enodnevnem obdobju na podlagi veljavnih urnih in polurnih povprečij.

Redno

Povprečje v obdobju vzorčenja

Povprečna vrednost treh zaporednih meritev, pri čemer vsaka traja vsaj 30 minut  (3).

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na koncentracije (masa izpuščene snovi na prostornino vode), ki so izražene v mg/l.

Časi povprečenja v zvezi z ravnmi emisij, povezanimi z BAT, se nanašajo na enega od naslednjih dveh primerov:

v primeru stalnega izpusta na dnevne povprečne vrednosti, tj. 24-urne pretočno sorazmerne sestavljene vzorce,

v primeru šaržnega izpusta na povprečne vrednosti med trajanjem izpusta, ki so odvzete kot pretočno sorazmerni sestavljeni vzorci.

Časovno sorazmerni sestavljeni vzorci se lahko uporabijo, če je dokazana zadostna stabilnost toka. Namesto tega se lahko odvzamejo naključni vzorci, če je iztok ustrezno premešan in homogen. Naključni vzorec se odvzame, če je vzorec nestabilen glede na parameter, ki ga je treba izmeriti. Vse ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo veljajo na mestu, kjer emisija zapusti napravo.

Druge ravni okoljske učinkovitosti

Ravni specifične porabe energije (energijska učinkovitost), povezane z BAT

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane s specifično porabo energije, se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo:

Image 1

pri čemer je:

poraba energije

:

skupna količina toplote (pridobljena iz primarnih virov energije) in električne energije, ki jo porabi naprava, kot je opredeljeno v načrtu za energijsko učinkovitost (glej BAT 19(a)), izražena v MWh/leto;

stopnja aktivnosti

:

skupna količina izdelkov, ki jih obdela naprava, ali zmogljivost naprave, izražena v ustrezni enoti glede na sektor (npr. kg/leto, m2/leto, površinsko zaščitena vozila/leto).

Ravni specifične porabe vode, povezane z BAT

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane s specifično porabo vode, se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo:

Image 2

pri čemer je:

poraba vode

:

skupna količina vode, ki se porabi za dejavnosti v napravi, razen reciklirane in ponovno uporabljene vode, vode za hlajenje, ki se uporablja v pretočnih sistemih za hlajenje, in vode za gospodinjstvo, izražena v l/leto ali m3/leto;

stopnja aktivnosti

:

skupna količina izdelkov, ki jih obdela naprava, ali zmogljivost naprave, izražena v ustrezni enoti glede na sektor (npr. m2 površinsko zaščitene pločevine v kolutih/leto, površinsko zaščitenih vozil/leto, tisoč pločevink/leto).

Okvirne ravni za specifično količino odpadkov, poslano s kraja nastanka drugam

Okvirne ravni, povezane s specifično količino odpadkov, ki se s kraja nastanka pošljejo drugam, se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo:

Image 3

pri čemer je:

količina odpadkov, poslana s kraja nastanka drugam

:

skupna količina odpadkov iz naprave, poslanih s kraja nastanka drugam, izražena v kg/leto;

stopnja aktivnosti

:

skupna količina izdelkov, ki jih obdela naprava, ali zmogljivost naprave, izražena v površinsko zaščitenih vozilih/leto.

1.   Zaključki o BAT za površinsko obdelavo z organskimi topili

1.1   Splošni zaključki o BAT

1.1.1   Sistemi okoljskega upravljanja

BAT 1.   Za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je najboljša razpoložljiva tehnika, da se izpopolni in izvaja sistem okoljskega upravljanja, ki vključuje vse naslednje elemente:

(i)

zavezanost, vodenje in odgovornost vodstva, vključno z višjim vodstvom, za izvajanje učinkovitega sistema okoljskega upravljanja;

(ii)

analizo, ki vključuje določitev okvira organizacije, opredelitev potreb in pričakovanj deležnikov, opredelitev značilnosti obrata, povezanih z morebitnimi tveganji za okolje (ali zdravje ljudi), ter veljavnih pravnih zahtev v zvezi z okoljem;

(iii)

oblikovanje okoljske politike, ki vključuje stalno izboljševanje okoljske učinkovitosti obrata;

(iv)

določitev ciljev in kazalnikov učinkovitosti v zvezi s pomembnimi okoljskimi vidiki, vključno z ohranjanjem skladnosti z veljavnimi pravnimi zahtevami;

(v)

načrtovanje in izvajanje potrebnih postopkov in ukrepov (vključno s popravnimi in preventivnimi ukrepi, če so potrebni) za doseganje okoljskih ciljev in preprečevanje okoljskih tveganj;

(vi)

določitev struktur, vlog in odgovornosti v zvezi z okoljskimi vidiki in cilji ter zagotavljanje potrebnih finančnih in človeških virov;

(vii)

zagotavljanje potrebne usposobljenosti in obveščenosti osebja, ki opravlja delo, ki lahko vpliva na okoljsko učinkovitost obrata (npr. z zagotavljanjem informacij in usposabljanjem);

(viii)

notranjo in zunanjo komunikacijo;

(ix)

spodbujanje sodelovanja zaposlenih pri dobrih praksah okoljskega upravljanja;

(x)

sprejetje in vzdrževanje priročnika za upravljanje in pisnih postopkov za nadzor nad dejavnostmi z znatnim vplivom na okolje ter ustreznih evidenc;

(xi)

učinkovito operativno načrtovanje in procesne kontrole;

(xii)

izvajanje ustreznih programov vzdrževanja;

(xiii)

protokole za pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke, vključno s preprečevanjem in/ali zmanjševanjem negativnih vplivov izrednih razmer (na okolje);

(xiv)

pri (ponovnem) projektiranju (novega) obrata ali njegovega dela proučitev njegovega vpliva na okolje v celotni življenjski dobi, kar vključuje gradnjo, vzdrževanje, obratovanje in razgradnjo;

(xv)

izvajanje programa spremljanja in merjenja; po potrebi so informacije na voljo v referenčnem poročilu o spremljanju emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah;

(xvi)

redno uporabo sektorskih primerjalnih analiz;

(xvii)

redno neodvisno (kolikor je izvedljivo) notranjo revizijo in redno neodvisno zunanjo revizijo, da se oceni okoljska učinkovitost in ugotovi, ali je sistem okoljskega upravljanja skladen z načrtovano ureditvijo ter ali se ustrezno izvaja in vzdržuje;

(xviii)

oceno vzrokov neskladnosti, izvajanje popravnih ukrepov v odziv na neskladnosti, pregled učinkovitosti popravnih ukrepov in določitev, ali obstajajo oziroma ali bi se lahko pojavile podobne neskladnosti;

(xix)

redno pregledovanje sistema okoljskega upravljanja ter njegove stalne ustreznosti, primernosti in učinkovitosti, ki ga izvaja višje vodstvo;

(xx)

spremljanje in upoštevanje razvoja čistejših tehnik.

Za površinsko obdelavo z organskimi topili je najboljša razpoložljiva tehnika tudi, da se v sistem okoljskega upravljanja zajamejo:

(i)

povezanost z nadzorom in zagotavljanjem kakovosti ter vprašanji v zvezi z zdravjem in varnostjo;

(ii)

načrtovanje za zmanjšanje okoljskega odtisa obrata. To vključuje zlasti:

(a)

ocenjevanje splošne okoljske učinkovitosti naprave (glej BAT 2);

(b)

upoštevanje vidikov v zvezi z različnimi okoljskimi prvinami, zlasti ohranjanje ustreznega ravnotežja med zmanjšanjem emisij topil ter porabo energije (glej BAT 19), vode (glej BAT 20) in surovin (glej BAT 6);

(c)

zmanjševanje emisij VOC pri postopkih čiščenja (glej BAT 9);

(iii)

vključitev:

(a)

načrta za preprečevanje puščanja in razlitij ter njihovo obvladovanje (glej BAT 5(a));

(b)

sistema ocenjevanja surovin za uporabo surovin z majhnim vplivom na okolje in načrta za optimizacijo uporabe topil v postopku (glej BAT 3);

(c)

masne bilance topil (glej BAT 10);

(d)

programa vzdrževanja za zmanjšanje pogostosti pojavljanja pogojev, ki niso običajni pogoji obratovanja (OTNOC), in okoljskih posledic takih pogojev (glej BAT 13);

(e)

načrta za energijsko učinkovitost (glej BAT 19(a));

(f)

načrta za upravljanje porabe vode (glej BAT 20(a));

(g)

načrta ravnanja z odpadki (glej BAT 22(a));

(h)

načrta za obvladovanje vonjav (glej BAT 23).

Opomba

Z Uredbo (ES) št. 1221/2009 je vzpostavljen sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ki je primer sistema okoljskega upravljanja, skladnega s to BAT.

Uporaba

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije sistema okoljskega upravljanja sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.

1.1.2   Splošna okoljska učinkovitost

BAT 2.   Za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti naprave, zlasti v zvezi z emisijami VOC in porabo energije, je najboljša razpoložljiva tehnika:

opredeliti področja/dele/korake postopka, ki najbolj prispevajo k emisijam VOC in porabi energije ter pri katerih so možnosti za izboljšave največje (glej tudi BAT 1),

opredeliti in izvesti ukrepe za zmanjšanje emisij VOC in porabe energije,

redno (vsaj enkrat letno) posodabljati stanje in spremljati izvajanje opredeljenih ukrepov.

1.1.3   Izbira surovin

BAT 3.   Za preprečevanje ali zmanjševanje vpliva uporabljenih surovin na okolje je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita obe tehniki v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Uporaba surovin z majhnim vplivom na okolje

V okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) sistematično ocenjevanje škodljivih vplivov uporabljenih materialov na okolje (zlasti snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost) ter njihova nadomestitev z drugimi surovinami brez vpliva na okolje in zdravje ali manjšim takim vplivom, kadar je to mogoče, pri čemer se upoštevajo zahteve v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacije izdelka.

Se uporablja na splošno.

Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) in vrsta ocenjevanja sta običajno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave ter njenimi morebitnimi vplivi na okolje ter z vrsto in količino uporabljenih materialov.

(b)

Optimizacija uporabe topil v postopku

Optimizacija uporabe topil v postopku na podlagi načrta upravljanja (v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1)), katerega cilj je opredeliti in izvajati potrebne ukrepe (npr. serijsko barvanje, optimizacija prašnih nanosov).

Se uporablja na splošno.

BAT 4.   Za zmanjšanje porabe topil, emisij VOC in vpliva uporabljenih surovin na okolje je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Uporaba barv/premaznih sredstev/lakov/črnil/lepil na osnovi topil z visoko vsebnostjo trdnih snovi

Uporaba barv, premaznih sredstev, tekočih črnil, lakov in lepil z majhno količino topil in povečano vsebnostjo trdnih snovi.

Izbira tehnik za površinsko obdelavo je lahko omejena glede na vrsto dejavnosti, vrsto in obliko podlage, zahteve v zvezi s kakovostjo izdelka in potrebo po zagotavljanju, da so uporabljeni materiali, tehnike nanašanja premaznih sredstev, tehnike sušenja/strjevanja in sistemi za obdelavo izhodnih plinov med seboj združljivi.

(b)

Uporaba barv/premaznih sredstev/črnil/lakov/lepil na vodni osnovi

Uporaba barv, premaznih sredstev, tekočih črnil, lakov in lepil, v katerih je organsko topilo delno nadomeščeno z vodo.

(c)

Uporaba črnil/premaznih sredstev/barv/lakov/lepil, strjenih s sevanjem

Uporaba barv, premaznih sredstev, tekočih črnil, lakov in lepil, ki se lahko strdijo z aktivacijo posebnih skupin kemikalij, in sicer z UV-sevanjem ali infrardečim sevanjem ali curkom hitrih elektronov, brez toplote in emisij VOC.

(d)

Uporaba dvokomponentnih lepil brez topila

Uporaba dvokomponentnih lepilnih materialov brez topila, ki so sestavljeni iz smole in utrjevalca.

(e)

Uporaba termoplastičnih lepil

Uporaba premaznega sredstva z lepili, ki so izdelana z vročim ekstrudiranjem sintetičnega kavčuka, smole ogljikovodikov in različnih aditivov. Ne uporabi se nobeno topilo.

(f)

Uporaba premaznih sredstev v prahu

Uporaba premaznega sredstva brez topila, ki se nanese kot fin prah in zapeče v peči.

(g)

Uporaba laminiranega filma za površinsko zaščito trakov ali pločevine v kolutih

Uporaba polimernih filmov, ki se nanesejo na kolut ali trak, da pridobi estetske ali funkcionalne lastnosti, kar zmanjša število potrebnih premaznih plasti.

(h)

Uporaba snovi, ki niso VOC ali ki so manj hlapne VOC

Nadomestitev močno hlapnih snovi VOC z drugimi, ki vsebujejo organske spojine, ki niso VOC ali ki so manj hlapne VOC (npr. estri).

1.1.4   Skladiščenje surovin in ravnanje z njimi

BAT 5.   Za preprečevanje ali zmanjšanje ubežnih emisij VOC med skladiščenjem materialov, ki vsebujejo topila, in/ali nevarnih materialov ali ravnanjem z njimi je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabljajo načela skrbnega ravnanja, in sicer z vsemi tehnikami v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

Tehnike upravljanja

(a)

Priprava in izvajanje načrta za preprečevanje puščanja in razlitij ter njihovo obvladovanje

Načrt za preprečevanje puščanja in razlitij ter njihovo obvladovanje je del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in med drugim vključuje:

načrte obrata za incidente za majhna in velika razlitja;

opredelitev vlog in odgovornosti vseh udeleženih oseb;

zagotavljanje, da je osebje seznanjeno z okoljskimi vidiki in usposobljeno za preprečevanje/obravnavanje razlitij;

opredelitev območij, za katera obstaja tveganje razlitij in/ali puščanja nevarnih materialov, ter njihova razvrstitev glede na tveganje;

zagotavljanje ustreznih zadrževalnih sistemov za opredeljena območja, npr. neprepustna tla;

opredelitev ustrezne opreme za zadrževanje in čiščenje razlitja ter redno zagotavljanje, da je na voljo, da brezhibno deluje in da je blizu mest, kjer se lahko zgodijo taki incidenti;

smernice za ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri obvladovanju razlitji;

redni (vsaj letni) pregledi skladiščnih in operativnih območij, preizkušanje in umerjanje opreme za odkrivanje puščanja ter takojšnje odpravljanje puščanja iz ventilov, tesnilnih obročev, prirobnic itd. (glej BAT 13).

Se uporablja na splošno. Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) načrta je običajno povezano z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter z vrsto in količino uporabljenih materialov.

Tehnike skladiščenja

(b)

Zatesnitev ali pokrivanje vsebnikov in zadrževalno skladiščno območje

Skladiščenje topil, nevarnih materialov, odpadnih topil in odpadnih materialov za čiščenje v zatesnjenih ali pokritih vsebnikih, ki ustrezajo tveganju, povezanemu s temi materiali, in ki so zasnovani za čim manjše emisije. Skladiščno območje za vsebnike je zaščiteno z zadrževalnim sistemom in ustrezno veliko.

Se uporablja na splošno.

(c)

Na proizvodnih območjih se skladišči čim manjša količina nevarnih materialov

Nevarni materiali se na proizvodnih območjih hranijo samo v količinah, ki so potrebne za proizvodnjo; večje količine se skladiščijo ločeno.

Tehnike črpanja tekočin in ravnanja z njimi

(d)

Tehnike za preprečevanje puščanja in razlitij med črpanjem

Puščanje in razlitja se preprečijo z uporabo črpalk in tesnil, ki ustrezajo uporabljenim materialom in zagotavljajo ustrezno tesnost. To vključuje opremo, kot so hermetične črpalke, magnetno sklopljene črpalke, črpalke z več mehanskimi tesnili in sistemom za hitro ohlajanje ali varovalnim sistemom, črpalke z več mehanskimi tesnili in navzven suhimi tesnili, membranske črpalke ali mehovne črpalke.

Se uporablja na splošno.

(e)

Tehnike za preprečevanje prelitij med črpanjem

To na primer vključuje zagotavljanje, da:

se črpanje nadzira;

pri večjih količinah so rezervoarji za skladiščenje materialov v razsutem stanju opremljeni z zvočnimi in/ali optičnimi alarmi visokega nivoja in po potrebi s sistemi izklopa.

(f)

Zajetje hlapov VOC med dostavo materialov, ki vsebujejo topilo

Pri dostavi (npr. pri polnjenju ali praznjenju rezervoarjev) materialov v razsutem stanju, ki vsebujejo topilo, se zajamejo hlapi, izpodrinjeni iz rezervoarjev, ki se polnijo, običajno s povratnim zračenjem.

To morda ni uporabno za topila z nizkim parnim tlakom ali zaradi stroškov.

(g)

Zadrževanje razlitij in/ali hitra absorpcija pri ravnanju z materiali, ki vsebujejo topila

Pri ravnanju z materiali, ki vsebujejo topila in se skladiščijo v vsebnikih, se morebitna razlitja preprečijo z zadrževanjem, npr. z uporabo vozičkov, palet in/ali stojal z vgrajenim zadrževalnim sistemom (npr. „lovilna korita“) in/ali hitro absorpcijo z uporabo absorpcijskih materialov.

Se uporablja na splošno.

1.1.5   Distribucija surovin

BAT 6.   Za zmanjšanje porabe surovin in emisij VOC je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Centralizirana dobava materialov, ki vsebujejo VOC (npr. črnil, premaznih sredstev, lepil in čistilnih sredstev)

Dobava materialov, ki vsebujejo VOC (npr. črnil, premaznih sredstev, lepil in čistilnih sredstev), na območje nanosa z neposrednim cevovodom s krožnimi linijami, vključno s čiščenjem sistema, kot je čiščenje s cevnimi čistilniki ali prepihovanje z zrakom.

Morda se ne more uporabiti v primeru pogostih menjav črnil/barv/premaznih sredstev/lepil ali topil.

(b)

Napredni mešalni sistemi

Računalniško vodena oprema za mešanje za pridobivanje želene barve/premaznega sredstva/črnila/lepila.

Se uporablja na splošno.

(c)

Dobava materialov, ki vsebujejo VOC (npr. črnil, premaznih sredstev, lepil in čistilnih sredstev), na mesto nanosa po zaprtem sistemu

V primeru pogostih menjav črnil/barv/premaznih sredstev/lepil in topil ali pri uporabi manjšega obsega se črnila/barve/premazna sredstva/lepila in topila dobavijo v majhnih vsebnikih za prevoz, ki se z uporabo zaprtega sistema postavijo blizu mesta uporabe.

(d)

Avtomatizacija menjave barv

Avtomatizirano menjavanje barv in prepihovanje linije za črnilo/barvo/premazno sredstvo, pri čemer se zajame topilo.

(e)

Razvrščanje barv v skupine

Spreminjanje zaporedja izdelkov, da se dosežejo daljša zaporedja izdelkov, na katere se nanese ista barva.

(f)

Nežno prepihovanje pri brizganju

Ponovno polnjenje brizgalne pištole z novo barvo brez vmesnega spiranja.

1.1.6   Nanos premaznega sredstva

BAT 7.   Za zmanjšanje porabe surovin in splošnega vpliva postopkov za nanos premaznega sredstva na okolje je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika

Opis

Uporaba

Tehnike nanašanja, ki niso povezane z brizganjem

(a)

Nanašanje z valjem

Nanos, pri katerem se za prenos ali odmerjanje tekočega premaznega sredstva na premikajoči se trak uporabljajo valji.

Uporablja se samo za ravne podlage  (4).

(b)

Valj s strgalom

Premazno sredstvo se na podlago nanese skozi režo med strgalom in valjem. Ko se premazno sredstvo in podlaga premakneta naprej, se odvečno premazno sredstvo postrga stran.

Se uporablja na splošno  (4).

(c)

Nanos brez spiranja (suh nanos) pri površinski zaščiti pločevine v kolutih

Nanos konverzijskih premazov, ki ne zahtevajo dodatnega spiranja z vodo, s premazovalnim valjem (ang. chemcoater) ali brisalnimi valji.

Se uporablja na splošno  (4).

(d)

Nanašanje premaznega sredstva s polivanjem (litje)

Obdelovanci gredo skozi laminarni film premaznega sredstva, ki teče iz kompenzacijskega rezervoarja.

Uporablja se samo za ravne podlage  (4).

(e)

Elektroforetska površinska zaščita

Delci barve, razpršeni v raztopini na vodni osnovi, se pod vplivom električnega polja nanesejo na potopljene podlage (elektroforetsko nanašanje).

Uporablja se samo za kovinske podlage  (4).

(f)

Preplavljanje

Obdelovanci se po transportnih trakovih prenesejo v zaprt kanal, ki se nato prek brizgalnih cevi preplavi s premaznim materialom. Odvečni material se zbere in ponovno uporabi.

Se uporablja na splošno  (4).

(g)

Koekstrudiranje

Natisnjena podlaga se spoji s toplim, utekočinjenim plastičnim filmom in nato shladi. Film nadomesti potrebno dodatno premazno plast. Lahko se uporabi med dvema različnima plastema različnih nosilnih snovi in deluje kot lepilo.

Ne uporablja se v primerih, ko je treba zagotoviti zelo močno vez ali odpornost na temperaturo pri sterilizaciji  (4).

Tehnike atomizacije brizganja

(h)

Brezzračno brizganje s pomočjo zraka

Za spreminjanje stožca brizganja pri brezzračni brizgalni pištoli se uporabi tok zraka (zrak za oblikovanje).

Se uporablja na splošno  (4).

(i)

Pnevmatska atomizacija z inertnimi plini

Pnevmatski nanos barve z inertnimi plini pod tlakom (npr. dušik, ogljikov dioksid).

Morda se ne more uporabljati za površinsko zaščito lesenih površin  (4)

(j)

Atomizacija z velikimi količinami zraka pod nizkim tlakom (ang. high-volume low-pressure – HVLP)

Atomizacija barve v brizgalni šobi, pri kateri se barva zmeša z velikimi količinami zraka pod nizkim tlakom (največ 1,7 bara). Pištole HVLP imajo učinkovitost prenosa barv, večjo od 50 %.

Se uporablja na splošno  (4).

(k)

Elektrostatična atomizacija (povsem avtomatizirana)

Atomizacija z diski in zvonovi, ki se vrtijo z velikimi hitrostmi, ter oblikovanje curka brizganja z elektrostatičnimi polji in zrakom.

(l)

Zračno ali brezzračno brizganje s pomočjo elektrostatike

Curek brizganja pri pnevmatski ali brezzračni atomizaciji se oblikuje z elektrostatičnim poljem. Pištole za elektrostatično barvanje imajo učinkovitost prenosa, večjo od 60 %. Metode fiksnega elektrostatičnega barvanja imajo učinkovitost prenosa do 75 %.

(m)

Vroče brizganje

Pnevmatska atomizacija z vročim zrakom ali segreto barvo.

Morda se ne more uporabljati pri pogostih menjavah barv  (4).

(n)

Nanos z brizganjem, brisanjem in splakovanjem pri površinski zaščiti

Brizganje se uporablja za nanos čistilnih sredstev in sredstev za predhodno obdelavo ter za spiranje. Po brizganju se uporabijo brisalniki za čim manjšo izgubo raztopine, temu pa sledi spiranje.

Se uporablja na splošno  (4)

Avtomatizacija nanosa z brizganjem

(o)

Robotski nanos

Robotski nanos premaznih sredstev in tesnilnih mas na notranje in zunanje površine.

Se uporablja na splošno  (4).

(p)

Strojni nanos

Upravljanje brizgalnih glav/brizgalnih pištol/šob s stroji za barvanje.

1.1.7   Sušenje/strjevanje

BAT 8.   Za zmanjšanje porabe energije in splošnega vpliva postopkov sušenja/strjevanja na okolje je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Konvekcijsko sušenje/strjevanje z inertnim plinom

Inertni plin (dušik) se segreje v pečici, kar omogoči obremenitev s topilom nad spodnjo mejo eksplozivnosti (LEL). Mogoče so obremenitve s topilom nad 1 200 g/m3 dušika.

Ne uporablja se, kadar je treba sušilnike redno odpirati  (5).

(b)

Indukcijsko sušenje/strjevanje

Strjevanje ali sušenje pod vplivom toplote na liniji, in sicer z elektromagnetnimi induktorji, ki z nihajnim magnetnim poljem segrevajo notranjost kovinskega obdelovanca.

Uporablja se samo za kovinske podlage  (5).

(c)

Mikrovalovno in visokofrekvenčno sušenje

Sušenje z mikrovalovnim ali visokofrekvenčnim sevanjem.

Uporablja se samo za premazna sredstva na vodni osnovi in nekovinske podlage  (5).

(d)

Sevalno strjevanje

Sevalno strjevanje se uporablja za smole in reaktivna razredčila (monomere), ki reagirajo ob izpostavljenosti sevanju (infrardečemu (IR), ultravijoličnemu (UV)) ali visokoenergijskim elektronskim snopom.

Uporablja se samo za nekatera premazna sredstva in črnila  (5).

(e)

Kombinirano sušenje s konvekcijo/infrardečim sevanjem

Sušenje mokre površine s kombinacijo kroženja vročega zraka (konvekcija) in infrardečega sevala.

Se uporablja na splošno  (5).

(f)

Sušenje/strjevanje s konvekcijo, kombinirano z rekuperacijo toplote

Z rekuperacijo toplote iz izhodnih plinov (glej BAT 19(e)) se ta ponovno uporabi za predhodno segrevanje zraka, ki se dovaja v konvekcijski sušilnik/peč za strjevanje.

Se uporablja na splošno  (5).

1.1.8   Čiščenje

BAT 9.   Za zmanjšanje emisij VOC pri postopkih čiščenja je najboljša razpoložljiva tehnika čim bolj zmanjšati uporabo čistilnih sredstev na osnovi topila in uporabiti kombinacijo tehnik v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Zaščita območij in opreme za brizganje

Območja in oprema za nanos (npr. stene in roboti v kabini za brizganje), pri katerih lahko pride do čezmernega nanosa ali kapljanja itd., so prekriti s tkanino ali folijami za enkratno uporabo, ki se ne morejo strgati ali obrabiti.

Izbira tehnik čiščenja je lahko omejena glede na vrsto postopka, podlago ali opremo, ki jo je treba očistiti, in vrsto nečistoče.

(b)

Odstranjevanje trdnih snovi pred popolnim čiščenjem

Odstranijo se trdne snovi v (suhi) koncentrirani obliki, običajno ročno, s pomočjo majhnih količin čistilnega topila ali brez nje. S tem se zmanjša količina materiala, ki ga je treba odstraniti s topilom in/ali vodo v naslednjih fazah čiščenja, s čimer se zmanjša tudi količina uporabljenega topila in/ali vode.

(c)

Ročno čiščenje s predhodno impregniranimi robci

Robci, ki so predhodno impregnirani s čistilnimi sredstvi, se uporabijo za ročno čiščenje. Čistilna sredstva so lahko sredstva na osnovi topila, manj hlapnega topila ali brez topila.

(d)

Uporaba manj hlapnih čistilnih sredstev

Uporaba manj hlapnih topil kot čistilnih sredstev z veliko močjo čiščenja za ročno ali avtomatizirano čiščenje.

(e)

Čiščenje na vodni osnovi

Za čiščenje se uporabljajo detergenti na vodni osnovi ali topila, ki se mešajo z vodo, na primer alkoholi ali glikoli.

(f)

Zaprti pralni stroji

Samodejno serijsko čiščenje/razmaščevanje delov tiskarskega stroja/strojnih delov v zaprtih pralnih strojih. To se lahko opravi z:

a)

organskimi topili (z ekstrakcijo zraka, ki ji sledi zmanjševanje emisij VOC in/ali predelava uporabljenih topil) (glej BAT 15); ali

b)

topili brez VOC; ali

c)

alkalnimi čistilnimi sredstvi (z zunanjim ali notranjim čiščenjem odpadne vode).

(g)

Prepihovanje z rekuperacijo topil

Zbiranje, skladiščenje in, kadar je to mogoče, ponovna uporaba topil, ki se uporabljajo za prepihovanje pištol/naprav za nanos in linij med menjavami barv.

(h)

Čiščenje z brizganjem vode pod visokim tlakom

Za samodejno serijsko čiščenje delov tiskarskega stroja/strojnih delov se uporabljajo sistemi za brizganje vode ali natrijevega bikarbonata pod visokim tlakom ali podobno.

(i)

Ultrazvočno čiščenje

Čiščenje v tekočini z visokofrekvenčnimi vibracijami, da se zmehča sprijeta nečistoča.

(j)

Čiščenjem s suhim ledom (CO2)

Čiščenje delov strojev in kovinskih ali plastičnih podlag s peskanjem s koščki ali snegom CO2.

(k)

Čiščenje s peskanjem s plastičnim delci

Nakopičena odvečna barva se s panelnih šablon in nosilcev ogrodja odstrani s peskanjem s plastičnimi delci.

1.1.9   Spremljanje

1.1.9.1   Masna bilanca topil

BAT 10.   Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljati skupne in ubežne emisije VOC, in sicer tako, da se vsaj enkrat letno določi masna bilanca topil za vhodna in izhodna topila v napravi, kot je opredeljeno v delu 7(2) Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU, ter z uporabo vseh tehnik v nadaljevanju čim bolj zmanjšati merilno negotovost podatkov o masni bilanci topil.

Tehnika

Opis

(a)

Celovita opredelitev in količinska opredelitev ustreznih vhodnih in izhodnih topil, vključno s povezano merilno negotovostjo

To vključuje:

opredelitev in dokumentacijo vhodnih in izhodnih topil (npr. emisije v odpadnih plinih, emisije iz posameznih virov ubežnih emisij, izhodna topila v odpadkih);

utemeljeno količinsko opredelitev vseh posameznih zadevnih vhodnih in izhodnih topil ter beleženje uporabljene metodologije (npr. meritev, izračun na podlagi faktorjev emisije, ocena na podlagi operativnih parametrov);

opredelitev glavnih virov merilne negotovosti zgoraj navedene količinske opredelitve in izvajanje popravnih ukrepov za zmanjšanje te negotovosti;

redno posodabljanje podatkov o vhodnih in izhodnih topilih.

(b)

Izvajanje sistema za sledenje topilom

Cilj sistema za sledenje topilom je vzdrževanje nadzora nad porabljenimi in neporabljenimi količinami topil (npr. s tehtanjem neporabljenih količin, ki se z območja uporabe vrnejo v skladišče).

(c)

Spremljanje sprememb, ki lahko vplivajo na merilno negotovost podatkov o masni bilanci topil

Zabeleži se vsaka sprememba, ki bi lahko vplivala na merilno negotovost podatkov o masni bilanci topil, na primer:

okvare sistema za obdelavo izhodnih plinov: zabeležita se datum in trajanje;

spremembe, ki lahko vplivajo na tok zraka/plinov, npr. zamenjava ventilatorjev, pogonskih koles, motorjev: zabeležita se datum in vrsta spremembe.

Uporaba

Raven podrobnosti masne bilance topil je sorazmerna z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata, z obsegom njegovih morebitnih vplivov na okolje ter z vrsto in količino uporabljenih materialov.

1.1.9.2   Emisije v odpadnih plinih

BAT 11.   Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljati emisije v odpadnih plinih, in sicer vsaj tako pogosto, kot je navedeno v nadaljevanju, in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporabiti standarde ISO, nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Snov/parameter

Sektorji/viri

Standard(-i)

Najmanjša pogostost spremljanja

Spremljanje, povezano z

Prah

Površinska zaščita vozil – površinska zaščita z brizganjem

EN 13284-1

Enkrat na leto  (6)

BAT 18

Površinska zaščita drugih kovinskih in plastičnih površin – površinska zaščita z brizganjem

Površinska zaščita zrakoplovov – priprava (npr. brušenje, peskanje) in površinska zaščita

Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže – nanos z brizganjem

Površinska zaščita lesenih površin – priprava in površinska zaščita

TVOC

Vsi sektorji

Kateri koli odvodnik z obremenitvijo s TVOC < 10 kg C/h

EN 12619

Enkrat na leto  (6)  (7)  (8)

BAT 14, BAT 15

Kateri koli odvodnik z obremenitvijo s TVOC ≥ 10 kg C/h

Splošni standardi EN  (9)

Stalno

DMF

Površinska zaščita tekstilnih izdelkov, folij in papirja  (10)

Standard EN ni na voljo  (11)

Enkrat na tri mesece  (6)

BAT 15

NOX

Toplotna obdelava izhodnih plinov

EN 14792

Enkrat na leto  (12)

BAT 17

CO

Toplotna obdelava izhodnih plinov

EN 15058

Enkrat na leto  (12)

BAT 17

1.1.9.3   Emisije v vodo

BAT 12.   Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljanje emisij v vodo, in sicer vsaj tako pogosto, kot je navedeno v nadaljevanju, in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporabiti standarde ISO, nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Snov/parameter

Sektor

Standard(-i)

Najmanjša pogostost spremljanja

Spremljanje, povezano z

TSS  (13)

Površinska zaščita vozil

EN 872

Enkrat na mesec Once every month (14)  (15)

BAT 21

Površinska zaščita pločevine v kolutih

Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)

KPK  (13)  (16)

Površinska zaščita vozil

Standard EN ni na voljo

Površinska zaščita pločevine v kolutih

Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)

TOC  (13)  (16)

Površinska zaščita vozil

EN 1484

Površinska zaščita pločevine v kolutih

Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)

Cr(VI)  (17)  (18)

Površinska zaščita zrakoplovov

EN ISO 10304-3 ali EN ISO 23913

Površinska zaščita pločevine v kolutih

Cr  (18)  (19)

Površinska zaščita zrakoplovov

Na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 11885, EN ISO 17294-2, EN ISO 15586)

Površinska zaščita pločevine v kolutih

Ni  (18)

Površinska zaščita vozil

Površinska zaščita pločevine v kolutih

Zn  (18)

Površinska zaščita vozil

Površinska zaščita pločevine v kolutih

AOX  (18)

Površinska zaščita vozil

EN ISO 9562

Površinska zaščita pločevine v kolutih

Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)

F  (18)  (20)

Površinska zaščita vozil

EN ISO 10304-1

Površinska zaščita pločevine v kolutih

Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)

1.1.10   Emisije med pogoji, ki niso običajni pogoji obratovanja

BAT 13.   Za zmanjšanje pogostosti pogojev, ki niso običajni pogoji obratovanja (ang. other than normal operating conditions – OTNOC), in za zmanjšanje emisij med OTNOC je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita obe tehniki v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

(a)

Opredelitev ključne opreme

Na podlagi ocene tveganja se opredeli oprema, ki je ključna za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ključna oprema). Načeloma se to nanaša na vso opremo in sisteme, povezane z VOC (npr. sistemi za obdelavo izhodnih plinov, sistemi za zaznavanje puščanja).

(b)

Pregledovanje, vzdrževanje in spremljanje

Strukturiran program za čim večjo razpoložljivost in učinkovitost ključne opreme, ki vključuje standardne operativne postopke, preventivno vzdrževanje ter redno in nenačrtovano vzdrževanje. Spremljajo se obdobja OTNOC ter njihovo trajanje, vzroki in, če je to mogoče, emisije med temi obdobji.

1.1.11   Emisije v odpadnih plinih

1.1.11.1   Emisije hlapnih organskih spojin

BAT 14.   Za zmanjšanje emisij VOC na območjih proizvodnje in skladiščenja je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita tehnika (a) in ustrezna kombinacija drugih tehnik v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Izbira, zasnova in optimizacija sistema

Izbere, zasnuje in optimizira se sistem za izhodne pline, pri čemer se upoštevajo parametri, kot so:

količina ekstrahiranega zraka;

vrsta in koncentracija topil v ekstrahiranem zraku;

vrsta sistema obdelave (namenski/centralizirani);

zdravje in varnost;

energijska učinkovitost.

Pri izbiri sistema se lahko upošteva naslednji prednostni vrstni red:

ločevanje izhodnih plinov z visoko in nizko koncentracijo VOC;

tehnike za homogeniziranje in povečanje koncentracije VOC (glej BAT 16(b) in (c));

tehnike za rekuperacijo topil v izhodnih plinih (glej BAT 15);

tehnike za zmanjševanje emisij VOC z rekuperacijo toplote (glej BAT 15);

tehnike za zmanjševanje emisij VOC brez rekuperacije toplote (glej BAT 15).

Se uporablja na splošno.

(b)

Ekstrakcija zraka čim bližje mestu nanosa materialov, ki vsebujejo VOC

Zrak se ekstrahira čim bližje mestu nanosa, pri čemer so območja za nanos (npr. premazovalniki, stroji za nanos, kabine za brizganje) povsem ali delno zaprta. Ekstrahiran zrak se lahko obdela s sistemom za obdelavo izhodnih plinov.

Morda se ne uporablja v primerih, ko je zaradi zaprtja območja med obratovanjem težko dostopati do strojev.

Uporaba je lahko omejena zaradi oblike in velikosti območja, ki ga je treba zapreti.

(c)

Ekstrakcija zraka čim bližje mestu priprave barv/premaznih sredstev/lepil/črnil

Zrak se ekstrahira čim bližje mestu priprave barv/premaznih sredstev/lepil/črnil (npr. na območju mešanja). Ekstrahiran zrak se lahko obdela s sistemom za obdelavo izhodnih plinov.

Uporablja se samo na območjih, kjer se pripravljajo barve/premazna sredstva/lepila/črnila.

(d)

Ekstrakcija zraka iz postopkov sušenja/strjevanja

Peči za strjevanje/sušilniki so opremljeni s sistemom za ekstrakcijo zraka. Ekstrahiran zrak se lahko obdela s sistemom za obdelavo izhodnih plinov.

Uporablja se samo za postopke sušenja/strjevanja.

(e)

Čim večje zmanjšanje ubežnih emisij in toplotnih izgub iz peči/sušilnikov z zatesnitvijo vhoda in izhoda peči za strjevanje/sušilnikov ali z uporabo podtlaka pri sušenju

Vhod in izhod peči za strjevanje/sušilnikov se zatesnita, da se zmanjšajo ubežne emisije VOC in toplotne izgube. Zatesnitev se zagotovi s curki zraka, zračnimi noži, vrati, plastičnimi ali kovinskimi zavesami, rakli itd., ali pa se v pečeh/sušilnikih ohranja podtlak.

Uporablja se samo, kadar se uporabljajo peči za strjevanje/sušilniki.

(f)

Ekstrakcija zraka iz območja ohlajanja

Med ohlajanjem podlage po strjevanju/sušenju se zrak iz območja ohlajanja ekstrahira in se lahko obdela v sistemu za obdelavo izhodnih plinov.

Uporablja se samo, kadar se po sušenju/strjevanju podlaga ohlaja.

(g)

Ekstrakcija zraka iz skladišča surovin, topil in odpadkov, ki vsebujejo topila

Ekstrahira se zrak iz skladišča surovin in/ali posameznih vsebnikov za surovine, topila in odpadke, ki vsebujejo topila, in se lahko obdela v sistemu za obdelavo izhodnih plinov.

Morda se ne more uporabljati za zaprte vsebnike ali za skladiščenje surovin, topil in odpadkov, ki vsebujejo topila, z nizkim parnim tlakom in nizko stopnjo strupenosti.

(h)

Ekstrakcija zraka iz območij čiščenja

Ekstrahira se zrak iz območij, kjer se deli strojev in oprema ročno ali samodejno čistijo z organskimi topili, in lahko se obdela s sistemom za obdelavo izhodnih plinov.

Uporablja se samo za območja, kjer se deli strojev in oprema čistijo z organskimi topili.

BAT 15.   Za zmanjšanje emisij VOC v odpadnih plinih in učinkovitejšo rabo virov je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika

Opis

Uporaba

I. Zajetje in rekuperacija topil v izhodnih plinih

(a)

Kondenzacija

Tehnika za odstranjevanje organskih spojin, pri kateri se temperatura zmanjša pod njihovo rosišče, zato da se hlapi utekočinijo. Glede na zahtevani razpon operativne temperature se uporabijo različna hladilna sredstva, npr. voda za ohlajanje, ohlajena voda (temperatura običajno znaša 5 °C), amoniak ali propan.

Uporaba je lahko omejena, če je zaradi majhne vsebnosti VOC za rekuperacijo topil potrebna čezmerna količina energije.

(b)

Adsorpcija z aktivnim ogljem ali zeoliti

VOC se adsorbirajo na površini aktivnega oglja, zeolitov ali papirja iz ogljikovih vlaken. Adsorbat se pozneje desorbira, npr. s paro (pogosto na kraju samem), za ponovno uporabo ali odstranitev, adsorbent pa se ponovno uporabi. Za neprekinjeno delovanje običajno hkrati delujeta več kot dva adsorberja, pri čemer en deluje v načinu desorpcije. Adsorpcija se običajno uporablja tudi kot faza koncentracije, da se poveča učinkovitost nadaljnje oksidacije.

Uporaba je lahko omejena, če je zaradi majhne vsebnosti VOC za rekuperacijo topil potrebna čezmerna količina energije.

(c)

Absorpcija z ustrezno tekočino

Za odstranjevanje onesnaževal iz izhodnega plina, zlasti topnih spojin in trdnih snovi (prah), z absorpcijo se uporabi ustrezna tekočina. Možna je rekuperacija topila, na primer z destilacijo ali toplotno desorpcijo.

(Za odstranjevanje prahu glej BAT 18.)

Se uporablja na splošno.

II. Toplotna obdelava topil v izhodnih plinih z energijsko predelavo

(d)

Pošiljanje izhodnih plinov v kurilno napravo

Del izhodnih plinov ali vsi izhodni plini se pošljejo kot zrak za zgorevanje in dopolnilno gorivo v kurilno napravo (vključno z napravami za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE)), ki se uporablja za proizvajanje pare in/ali električne energije.

Se ne uporablja za izhodne pline, ki vsebujejo snovi iz člena 59(5) direktive o industrijskih emisijah. Uporaba je lahko omejena zaradi varnostnih razlogov.

(e)

Rekuperativna toplotna oksidacija

Toplotna oksidacija z uporabo toplote odpadnih plinov, npr. za predhodno segrevanje izhodnih plinov, ki se dovajajo v napravo.

Se uporablja na splošno.

(f)

Regenerativna toplotna oksidacija z več plastmi ali z rotacijskim distributerjem zraka brez ventila

Oksidator z več plastmi (tremi ali petimi), napolnjenimi s keramičnim polnilom. Plasti so toplotni izmenjevalniki, ki se izmenično segrevajo z odpadnimi dimnimi plini, ki nastanejo pri oksidaciji, nato se tok obrne, da se segreva zrak, ki se dovaja v oksidator. Tok se redno obrača. V rotacijskem distributerju zraka brez ventila je keramični medij v eni rotacijski posodi, ki je razdeljena na več razdelkov.

Se uporablja na splošno.

(g)

Katalitska oksidacija

Oksidacija VOC, ki jo pospeši katalizator, da se zmanjšata temperatura oksidacije in poraba goriva. Rekuperacija toplote izpušnih plinov je mogoča z rekuperativnimi ali regenerativnimi vrstami toplotnih izmenjevalnikov. Za obdelavo izhodnih plinov, ki nastanejo pri proizvodnji žice za navijanje, se uporabljajo višje temperature oksidacije (500–750 °C).

Uporaba je lahko omejena zaradi prisotnosti strupov za katalizator.

III. Obdelava topil v izhodnih plinih brez rekuperacije topil ali energijske predelave

(h)

Biološka obdelava izhodnih plinov

Izhodni plin se odpraši in pošlje v reaktor z biofiltrsko podlago. Biofilter je sestavljen iz plasti organskega materiala (kot so šota, resje, kompost, korenine, drevesna skorja, les iglavcev in različne kombinacije) ali inertnega materiala (kot so glina, aktivno oglje in poliuretan), pri čemer naravno prisotni mikroorganizmi biološko oksidirajo tok izhodnih plinov v ogljikov dioksid, vodo, anorganske soli in biomaso. Biofilter je občutljiv na prah, visoke temperature ali velike spremembe v izhodnih plinih, npr. njihovo temperaturo ob dovajanju ali koncentracijo VOC. Morda je treba dodajati hranila.

Uporablja se samo za obdelavo biološko razgradljivih topil.

(i)

Toplotna oksidacija

Oksidacija VOC s segrevanjem izhodnih plinov z zrakom ali kisikom v zgorevalni komori do temperature, ki je nad njihovo točko samovžiga, in ohranjanje visoke temperature dovolj dolgo, da VOC popolnoma zgorijo v ogljikov dioksid in vodo.

Se uporablja na splošno.

Ravni emisij, povezane z BAT, so navedene v preglednicah 11, 15, 17, 19, 21, 24, 27, 30, 32 in 35 teh zaključkov o BAT.

BAT 16.   Za zmanjšanje porabe energije sistema za zmanjševanje emisij VOC je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Ohranjanje koncentracije VOC, ki se pošljejo v sistem za obdelavo izhodnih plinov, z uporabo ventilatorjev s frekvenčnimi pretvorniki

Za centraliziran sistem za obdelavo izhodnih plinov se uporabi pogonski ventilator s spremenljivo frekvenco, da se prilagaja tok zraka tako, da se ujema z izpušnimi plini iz opreme, ki morda obratuje.

Uporablja se samo za centralne toplotne sisteme za obdelavo izhodnih plinov pri serijskih postopkih, kot je tiskanje.

(b)

Notranja koncentracija topil v izhodnih plinih

Izhodni plini se recirkulirajo v postopku (notranje) v pečeh za strjevanje/sušilnikih in/ali kabinah za brizganje, da se poveča koncentracija VOC v izhodnih plinih, pri čemer se poveča učinkovitost zmanjševanja emisij sistema za obdelavo izhodnih plinov.

Uporaba je lahko omejena zaradi dejavnikov, povezanih z zdravjem in varnostjo, na primer spodnje meje eksplozivnosti (LEL), ter zaradi zahtev v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacij izdelka.

(c)

Zunanja koncentracija topil v izhodnih plinih na podlagi adsorpcije

Koncentracija topila v izhodnih plinih se poveča s stalnim krožnim tokom procesnega zraka v kabini za brizganje, po možnosti v kombinaciji z izhodnimi plini iz peči za strjevanje/sušilnika, skozi opremo za adsorpcijo. Ta oprema lahko vključuje:

adsorber v nepremični plasti z aktivnim ogljem ali zeolitom;

adsorber v lebdeči plasti z aktivnim ogljem;

adsorber na rotorju z aktivnim ogljem ali zeolitom;

molekularno sito.

Uporaba je lahko omejena, če je zaradi majhne vsebnosti VOC potrebna čezmerna količina energije.

(d)

Tehnika vsesavanja zraka za zmanjševanje količine odpadnega plina

Izhodni plini iz peči za strjevanje/sušilnikov se pošljejo v veliko posodo za vsesani zrak in se delno recirkulirajo kot zrak, ki se dovaja v peči za sušenje/sušilnike. Presežni zrak iz posode za vsesani zrak se pošlje v sistem za obdelavo izhodnih plinov. Ta cikel poveča vsebnost VOC v zraku v pečeh za strjevanje/sušilnikih in zmanjša količino odpadnega plina.

Se uporablja na splošno.

1.1.11.2   Emisije NOX in CO

BAT 17.   Za zmanjšanje emisij NOX v odpadnih plinih in hkratno omejevanje emisij CO iz toplotne obdelave topil v izhodnih plinih je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi tehnika (a) ali obe tehniki v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Optimizacija pogojev toplotne obdelave (zasnova in delovanje)

Dobra zasnova zgorevalnih komor, gorilnikov in povezane opreme/naprav se kombinira z optimizacijo pogojev zgorevanja (npr. z nadziranjem parametrov zgorevanja, kot sta temperatura in zadrževalni čas), pri čemer se lahko uporabijo samodejni sistemi in redno načrtovano vzdrževanje sistema zgorevanja v skladu s priporočili dobavitelja ali pa se ne uporabijo.

Uporaba take zasnove je lahko omejena v obstoječih napravah.

(b)

Uporaba gorilnikov z majhnimi emisijami NOX

Najvišja temperatura plamenov v zgorevalni komori se zmanjša, s čimer se upočasni zgorevanje, ki pa je kljub temu popolno, ter poveča prenos toplote (plamen oddaja več toplote). To se kombinira z daljšim zadrževalnim časom, da se doseže želena odstranitev VOC.

Uporaba je lahko omejena v obstoječih napravah zaradi zasnove in/ali operativnih omejitev.


Preglednica 1

Raven emisij, povezana z BAT, za emisije NOX v odpadnih plinih in okvirna raven emisij za emisije CO v odpadnih plinih iz toplotne obdelave izhodnih plinov

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT  (21)

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

Okvirna raven emisij  (21)

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

NOX

mg/Nm3

20–130  (22)

Ni okvirne ravni.

CO

Ni ravni emisij, povezane z BAT.

20–150

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.1.11.3   Emisije prahu

BAT 18.   Za zmanjšanje emisij prahu v odpadnih plinih iz postopkov za pripravo površine podlage, rezanje in nanos premaznega sredstva ter zaključnih postopkov za sektorje in postopke, navedene v preglednici 2, je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika

Opis

(a)

Kabina za brizganje za mokro ločevanje (udarna plošča, ki se spira)

Vodna zavesa, ki pada navpično navzdol po zadnji plošči kabine za brizganje, zajema delce barve pri čezmernem nanosu. Zmes vode in barve se zajame v rezervoar in voda se recirkulira.

(b)

Mokro pranje

Delci barve in drug prah v izhodnih plinih se ločijo v sistemih za pranje z intenzivnim mešanjem izhodnih plinov z vodo. (Za odstranjevanje VOC glej BAT 15(c).)

(c)

Suho ločevanje čezmernega nanosa s predhodno površinsko zaščitenim materialom

Postopek suhega ločevanja čezmernega nanosa barve z membranskimi filtri v kombinaciji z apnencem, ki se uporablja kot material za predhodni premaz, da se prepreči obraščanje membran.

(d)

Suho ločevanje čezmernega nanosa s filtri

Mehanski sistem ločevanja, npr. s kartonom, tkanino ali sintrom.

(e)

Elektrostatični filter

Delci se v elektrostatičnih filtrih naelektrijo in ločijo pod vplivom električnega polja. V suhem elektrostatičnem filtru (ang. electrostatic precipitator – ESP) se zajeti material odstrani mehansko (npr. s stresanjem, vibriranjem ali stisnjenim zrakom). V mokrem elektrostatičnem filtru se izplakne z ustrezno tekočino, običajno s sredstvom za ločevanje na vodni osnovi.


Preglednica 2

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v odpadnih plinih

Parameter

Sektor

Postopek

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

Prah

Površinska zaščita vozil

Površinska zaščita z brizganjem

mg/Nm3

< 1–3

Površinska zaščita drugih kovinskih in plastičnih površin

Površinska zaščita z brizganjem

Površinska zaščita zrakoplovov

Priprava (npr. brušenje, peskanje) in površinska zaščita

Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže

Nanos z brizganjem

Površinska zaščita lesenih površin

Priprava, površinska zaščita

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.1.12   Energijska učinkovitost

BAT 19.   Za učinkovito rabo energije je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita tehniki (a) in (b) ter ustrezna kombinacija tehnik od (c) do (h) v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

Tehnike upravljanja

(a)

Načrt za energijsko učinkovitost

Načrt za energijsko učinkovitost je del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) ter vključuje opredelitev in izračun specifične porabe energije pri dejavnosti, določitev ključnih kazalnikov uspešnosti na letni osnovi (npr. MWh/tono izdelkov) ter načrtovanje ciljev rednih izboljšav in s tem povezanih ukrepov. Načrt je prilagojen posebnostim naprave v smislu izvajanih postopkov, materialov, izdelkov itd.

Raven podrobnosti ter narava načrta za energijsko učinkovitost in energijske bilance sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter vrstami uporabljenih virov energije. Morda se ne uporablja, kadar se površinska obdelava z organskimi topili izvaja v večjem obratu, če je taka površinska obdelava v zadostni meri zajeta v načrt za energijsko učinkovitost in energijsko bilanco večjega obrata.

(b)

Energijska bilanca

Vsako leto se pripravi energijska bilanca, v kateri sta razčlenjeni poraba in proizvodnja energije (vključno z izvozom) po vrsti vira (npr. električna energija, fosilna goriva, energija iz obnovljivih virov, uvožena toplota in/ali ohlajanje). To vključuje:

(i)

opredelitev energijske meje površinske obdelave z organskimi topili;

(ii)

informacije o porabi energije v smislu dobavljene energije;

(iii)

informacije o energiji, izvoženi iz naprave;

(iv)

informacije o toku energije (npr. Sankeyjevi diagrami ali energijske bilance), ki kažejo, kako se energija porablja v celotnem postopku.

Energijska bilanca je prilagojena posebnostim naprave v smislu izvajanih postopkov, materialov itd.

Tehnike, povezane s postopki

(c)

Toplotna izolacija rezervoarjev in kadi, ki vsebujejo ohlajene ali ogrevane tekočine, ter kurilnih in parnih sistemov

Ta se lahko na primer zagotovi z:

rezervoarji z dvojno steno;

rezervoarji, ki so predhodno izolirani;

nanosom izolacije na zgorevalno opremo, cevi za paro in cevi, ki vsebujejo ohlajene ali ogrevane tekočine.

Se uporablja na splošno.

(d)

Rekuperacija toplote s soproizvodnjo – soproizvodnja toplote in električne energije ali soproizvodnja toplote, električne energije in hladu

Rekuperacija toplote (večinoma iz parnega sistema) za proizvodnjo vroče vode/pare, ki se nato uporabi v industrijskih postopkih/dejavnostih. Soproizvodnja toplote, električne energije in hladu (imenuje se tudi trigeneracija) je sistem soproizvodnje z absorpcijskim ohlajevalnikom, ki za ohlajanje vode uporablja toploto nizke temperature.

Uporaba je lahko omejena zaradi postavitve naprave, značilnosti tokov vročega plina (npr. pretok, temperatura) ali zato, ker povpraševanje po toploti ni dovolj veliko.

(e)

Rekuperacija toplote iz tokov vročega plina

Energijska predelava iz tokov vročega plina (npr. iz sušilnikov ali območij ohlajanja), na primer z njihovo recirkulacijo, da se uporabijo kot procesni zrak v zunanjih ali notranjih postopkih, in sicer s toplotnimi izmenjevalniki.

(f)

Uravnavanje toka procesnega zraka in izhodnih plinov

Tok procesnega zraka in izhodnih plinov se uravnava glede na potrebe. To vključuje manjše prezračevanje, kadar je naprava v mirovanju ali se opravljajo vzdrževalna dela.

Se uporablja na splošno.

(g)

Recirkulacija izhodnih plinov iz kabine za brizganje

Izhodni plini iz kabine za brizganje se zajamejo in recirkulirajo, in sicer v kombinaciji z učinkovitim ločevanjem čezmernega nanosa barve. Poraba energije je manjša kot pri uporabi svežega zraka.

Uporaba je lahko omejena zaradi vprašanj v zvezi z zdravjem in varnostjo.

(h)

Optimizirano kroženje toplega zraka v veliki kabini za strjevanje s turbulatorjem zraka

Zrak piha v en del kabine za strjevanje in se razporedi s turbulatorjem zraka, ki spreminja laminarni tok zraka v želeni turbulentni tok.

Uporablja se samo za sektorje, v katerih se površinska zaščita izvaja z brizganjem.


Preglednica 3

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije

Sektor

Vrsta izdelka

Enota

Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT

(letno povprečje)

Površinska zaščita vozil

Osebna vozila

MWh/površinsko zaščiteno vozilo

0,5–1,3

Kombinirana vozila

0,8–2

Kabine tovornjakov

1–2

Tovornjaki

0,3–0,5

Površinska zaščita pločevine v kolutih

Jeklena in/ali aluminijasta pločevina v kolutih

kWh/m2 površinsko zaščitene pločevine v kolutih

0,2–2,5  (23)

Površinska zaščita tekstilnih izdelkov, folij in papirja

Površinska zaščita tekstilnih izdelkov s poliuretanom in/ali polivinilkloridom

kWh/m2 površinsko zaščitene površine

1–5

Proizvodnja žice za navijanje

Žice s povprečnim premerom > 0,1 mm

kWh/kg površinsko zaščitene žice

< 5

Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže

Vse vrste izdelkov

kWh/m2 površinsko zaščitene površine

0,3–1,5

Rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem

Vse vrste izdelkov

Wh/m2 natisnjene površine

4–14

Fleksotisk in rotacijski globoki tisk, ki se ne uporablja za publikacije

Vse vrste izdelkov

Wh/m2 natisnjene površine

50–350

Rotacijski globoki tisk za publikacije

Vse vrste izdelkov

Wh/m2 natisnjene površine

10–30

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 19(b).

1.1.13   Poraba vode in nastajanje odpadne vode

BAT 20.   Za zmanjšanje porabe vode in nastajanja odpadne vode pri postopkih, v katerih se uporablja voda (npr. razmaščevanje, čiščenje, površinska obdelava, mokro čiščenje), je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita tehnika (a) in ustrezna kombinacija drugih tehnik v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Načrt za upravljanje porabe vode in pregledi v zvezi s porabo vode

Načrt za upravljanje porabe vode in pregledi v zvezi s porabo vode so del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in vključujejo:

diagrame toka in masno bilanco vode za napravo;

opredelitev ciljev glede učinkovite porabe vode;

izvajanje tehnik za optimizacijo porabe vode (npr. nadzor porabe vode, recikliranje vode, odkrivanje in popravilo puščanja).

Pregledi v zvezi s porabo vode se izvajajo vsaj enkrat letno.

Raven podrobnosti ter narava načrta za upravljanje porabe vode in pregledov v zvezi s porabo vode sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave. Morda se ne uporablja, kadar se površinska obdelava z organskimi topili izvaja v večjem obratu, če je taka površinska obdelava v zadostni meri zajeta v načrt za upravljanje porabe vode in preglede v zvezi s porabo vode, ki jih ima večji obrat.

(b)

Kaskadno spiranje z nasprotnim tokom vode

Spiranje v več fazah, pri katerem voda teče v nasprotni smeri glede na obdelovance/podlago. Omogoča učinkovito spiranje z majhno porabo vode.

Uporablja se, če se uporabljajo postopki spiranja.

(c)

Ponovna uporaba in/ali recikliranje vode

Ponovno se uporabijo in/ali reciklirajo tokovi vode (npr. uporabljena voda za spiranje, iztoki mokrega pranja), po potrebi po čiščenju, in sicer s tehnikami, kot so ionska izmenjava ali filtracija (glej BAT 21). Stopnja ponovne uporabe in/ali recikliranja vode je omejena z vodno bilanco naprave, vsebnostjo nečistoč in/ali značilnostmi vodnih tokov.

Se uporablja na splošno.


Preglednica 4

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo vode

Sektor

Vrsta izdelka

Enota

Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT

(letno povprečje)

Površinska zaščita vozil

Osebna vozila

m3/površinsko zaščitenih vozil

0,5–1,3

Kombinirana vozila

1–2,5

Kabine tovornjakov

0,7–3

Tovornjaki

1–5

Površinska zaščita pločevine v kolutih

Jeklena in/ali aluminijasta pločevina v kolutih

l/m2 površinsko zaščitene pločevine v kolutih

0,2–1,3  (24)

Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže

Pločevinke za pijače iz dveh delov, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene

l/1 000 pločevink

90–110

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 20(a).

1.1.14   Emisije v vodo

BAT 21.   Za zmanjšanje emisij v vodo in/ali za olajševanje ponovne uporabe ali recikliranja vode pri postopkih, v katerih se uporablja voda (npr. razmaščevanje, čiščenje, površinska obdelava, mokro čiščenje), je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi kombinacija tehnik v nadaljevanju.

Tehnike

Opis

Običajna ciljna onesnaževala

Predhodno, primarno in splošno čiščenje

(a)

Izravnava

Uravnoteženje tokov in obremenitve z onesnaževali z uporabo bazenov ali drugih tehnik upravljanja.

Vsa onesnaževala.

(b)

Nevtralizacija

Uravnavanje vrednosti pH odpadne vode na nevtralno vrednost (približno 7).

Kisline, baze.

(c)

Fizično ločevanje, na primer z grabljami, siti, peskolovi, primarnimi usedalniki in magnetnim ločevanjem

Trdni delci, suspendirane snovi, kovinski delci.

Fizikalno-kemično čiščenje

(d)

Adsorpcija

Odstranjevanje topnih snovi (topljencev) iz odpadne vode, tako da se jih prenese na površino trdnih, visoko poroznih delcev (običajno aktivno oglje).

Adsorbljiva raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska, npr. AOX.

(e)

Vakuumska destilacija

Odstranjevanje onesnaževal s čiščenjem odpadne vode pod vplivom toplote in pri znižanem tlaku.

Raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska in jih je mogoče destilirati, npr. nekatera topila.

(f)

Obarjanje

Pretvorba raztopljenih onesnaževal v netopne spojine z dodajanjem sredstev za obarjanje. Trdne oborine, ki nastanejo, se nato ločijo s sedimentacijo, flotacijo ali filtracijo.

Obarljiva raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska, npr. kovine.

(g)

Kemična redukcija

Kemična redukcija je pretvorba onesnaževal s kemičnimi reducenti v podobne, vendar manj škodljive ali nevarne spojine.

Reduktivna raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska, npr. šestvalentni krom (Cr(VI)).

(h)

Ionska izmenjava

Zadržanje ionskih onesnaževal iz odpadne vode in njihovo nadomeščanje z bolj sprejemljivimi ioni z uporabo ionskoizmenjalne smole. Onesnaževala se začasno zadržijo in nato sprostijo v tekočino za regeneracijo ali ponovno spiranje.

Ionska raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska, npr. kovine.

(i)

Odstranjevanje

Odstranjevanje onesnaževal, ki se lahko prepihujejo, iz vodne faze s plinsko fazo (npr. s paro, dušikom ali zrakom), ki se spusti skozi tekočino. Učinkovitost odstranjevanja se lahko poveča s povišanjem temperature ali znižanjem tlaka.

Onesnaževala, ki se lahko prepihujejo, npr. nekateri adsorbljivi organski halogeni (AOX).

Biološko čiščenje

(j)

Biološko čiščenje

Uporaba mikroorganizmov za čiščenje odpadne vode (npr. anaerobno čiščenje, aerobno čiščenje).

Biološko razgradljive organske spojine.

Dokončno odstranjevanje trdnih snovi

(k)

Koagulacija in flokulacija

Koagulacija in flokulacija se uporabljata za ločevanje suspendiranih snovi iz odpadne vode in se pogosto izvedeta ena za drugo. Koagulacija se izvede z dodatkom koagulantov z nasprotnim nabojem od naboja suspendiranih snovi. Flokulacija je faza nežnega mešanja, v kateri trki delcev mikroflokul povzročijo njihovo povezovanje in torej nastajanje večjih kosmov. Lahko se pospeši z dodajanjem polimerov.

Suspendirane snovi in kovine, vezane na delce.

(l)

Sedimentacija

Ločevanje suspendiranih delcev z gravitacijskim usedanjem.

(m)

Filtriranje

Ločevanje trdnih snovi iz odpadne vode, tako da se usmerijo skozi porozni medij, npr. peščena filtracija, nanofiltracija, mikrofiltracija in ultrafiltracija.

(n)

Flotacija

Ločevanje trdnih ali tekočih delcev iz odpadne vode, tako da se vežejo na drobne mehurčke plina, običajno zraka. Plavajoči delci se naberejo na vodni površini, od koder se odstranijo s posnemali.


Preglednica 5

Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredne izpuste v sprejemno vodno telo

Snov/parameter

Sektor

Raven emisij, povezana z BAT  (25)

Skupne suspendirane snovi (TSS)

Površinska zaščita vozil

Površinska zaščita pločevine v kolutih

Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)

5–30 mg/l

Kemijska potreba po kisiku (KPK)  (26)

30–150 mg/l

Adsorbljivi organski halogeni (AOX)

0,1–0,4 mg/l

Fluorid (F)  (27)

2–25 mg/l

Nikelj (izražen kot Ni)

Površinska zaščita vozil

Površinska zaščita pločevine v kolutih

0,05–0,4 mg/l

Cink (izražen kot Zn)

0,05–0,6 mg/l  (28)

Skupni krom (izražen kot Cr)  (29)

Površinska zaščita zrakoplovov

Površinska zaščita pločevine v kolutih

0,01–0,15 mg/l

Šestvalentni krom (izražen kot Cr(VI))  (30)

0,01–0,05 mg/l

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

Preglednica 6

Ravni emisij, povezane z BAT, za posredne izpuste v sprejemno vodno telo

Snov/parameter

Sektor

Ravni emisij, povezane z BAT  (31)  (32)

Adsorbljivi organski halogeni (AOX)

Površinska zaščita vozil

Površinska zaščita pločevine v kolutih

Površinska zaščita in tiskanje kovinske embalaže (samo za pločevinke, izdelane z vlečenjem in tanjšanjem stene)

0,1–0,4 mg/l

Fluorid (F)  (33)

2–25 mg/l

Nikelj (izražen kot Ni)

Površinska zaščita vozil

Površinska zaščita pločevine v kolutih

0,05–0,4 mg/l

Cink (izražen kot Zn)

0,05–0,6 mg/l  (34)

Skupni krom (izražen kot Cr)  (35)

Površinska zaščita zrakoplovov

Površinska zaščita pločevine v kolutih

0,01–0,15 mg/l

Šestvalentni krom (izražen kot Cr(VI))  (36)

0,01–0,05 mg/l

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

1.1.15   Ravnanje z odpadki

BAT 22.   Za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita tehniki (a) in (b) ter ena izmed tehnik (c) in (d) v nadaljevanju ali obe ti tehniki.

Tehnika

Opis

(a)

Načrt ravnanja z odpadki

Načrt ravnanja z odpadki je del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in zajema sklop ukrepov s ciljem, da: 1) se čim bolj zmanjša nastajanje odpadkov, 2) optimizira ponovna uporaba, regeneracija in/ali recikliranje odpadkov in/ali energijska predelava odpadkov ter 3) zagotovi ustrezno odstranjevanje odpadkov.

(b)

Spremljanje količin odpadkov

Letno beleženje količin odpadkov, ki nastanejo, za vsako vrsto odpadkov. Vsebnost topila v odpadkih se redno določa (vsaj enkrat letno) z analizo ali izračunom.

(c)

Rekuperacija/recikliranje topil

Tehnike lahko vključujejo:

rekuperacijo/recikliranje topil iz tekočih odpadkov s filtracijo ali destilacijo na kraju samem ali drugod;

rekuperacijo/recikliranje vsebnosti topila v robcih z gravitacijskim odvodnjavanjem, ožemanjem ali centrifugiranjem.

(d)

Tehnike, specifične za tok odpadkov

Tehnike lahko vključujejo:

zmanjševanje vsebnosti vode v odpadkih, npr. s filtrsko stiskalnico za obdelavo mulja;

zmanjševanje količine ustvarjenega mulja in odpadnega topila, npr. z zmanjšanjem števila ciklov čiščenja (glej BAT 9);

uporabo vsebnikov za večkratno uporabo, ponovno uporabo vsebnikov za druge namene ali recikliranje materiala vsebnikov;

pošiljanje apnenca, ki je bil uporabljen pri suhem čiščenju, v peči za apno ali cement.

1.1.16   Emisije vonjav

BAT 23.   Za preprečevanje emisij vonjav ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje teh emisij je najboljša razpoložljiva tehnika, da se v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) oblikuje, izvaja in redno pregleduje načrt za obvladovanje vonjav, ki vključuje vse naslednje elemente:

protokol, ki vsebuje ukrepe in roke,

protokol za odziv na ugotovljene incidente, povezane z vonjavami, npr. pritožbe,

program za preprečevanje in zmanjšanje vonjav, zasnovan za odkrivanje vira(-ov), opredelitev prispevkov iz vira(-ov) in izvajanje ukrepov za preprečevanje in/ali zmanjšanje vonjav.

Uporaba

Uporaba je omejena na primere, ko se pričakuje in/ali je dokazana obremenitev občutljivih sprejemnikov z vonjavami.

1.2   Zaključki o BAT za površinsko zaščito vozil

Zaključki o BAT v tem oddelku se nanašajo na površinsko zaščito vozil (osebnih vozil, kombiniranih vozil, tovornjakov, kabin tovornjakov in avtobusov) in na splošne zaključke o BAT iz oddelka 1.1.

1.2.1   Emisije hlapnih organskih spojin ter poraba energije in surovin

BAT 24.   Za zmanjšanje porabe topil, drugih surovin in energije ter za zmanjšanje emisij VOC je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi eden izmed sistemov površinske zaščite v nadaljevanju ali kombinacija teh sistemov.

Sistem površinske zaščite

Opis

Uporaba

(a)

Mešana površinska zaščita (zmes na osnovi topila)

Sistem površinske zaščite, pri katerem je ena premazna plast (temeljni ali osnovni premaz) na vodni osnovi.

Uporablja se samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.

(b)

Površinska zaščita na vodni osnovi

Sistem površinske zaščite, pri katerem sta plasti temeljnega in osnovnega premaza na vodni osnovi.

(c)

Integriran postopek površinske zaščite

Sistem površinske zaščite, ki združuje funkciji temeljnega in osnovnega premaza, izvaja pa se z brizganjem v dveh korakih.

(d)

Mokri postopek v treh korakih

Sistem površinske zaščite, pri katerem se temeljni, osnovni in prozorni premaz nanesejo brez vmesnega sušenja. Temeljni in osnovni premaz sta lahko na osnovi topila ali na vodni osnovi.


Preglednica 7

Ravni emisij, povezane z BAT, za skupne emisije VOC iz površinske zaščite vozil

Parameter

Tip vozila

Enota

Raven emisij, povezana z BAT  (37)

(letno povprečje)

Nova naprava

Obstoječa naprava

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

osebna vozila

g VOC na m2 površine  (38)

8–15

8–30

kombinirana vozila

10–20

10–40

kabine tovornjakov

8–20

8–40

tovornjaki

10–40

10–50

avtobusi

< 100

90–150

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

1.2.2   Količina odpadkov, poslana s kraja nastanka drugam

Preglednica 8

Okvirne ravni za specifično količino odpadkov, ki je poslana s kraja nastanka drugam in nastane pri površinski zaščiti vozil

Parameter

Tip vozila

Zadevni toki odpadkov

Enota

Okvirna raven

(letno povprečje)

Količina odpadkov, poslana s kraja nastanka drugam

osebna vozila

odpadna barva

odpadni plastisoli, tesnila in lepila

uporabljena topila

mulj barv

drugi odpadki, povezani z barvanjem (npr. materiali za absorpcijo in čiščenje, filtri, embalažni materiali, uporabljeno aktivno oglje)

kg/površinsko zaščiteno vozilo

3–9  (39)

kombinirana vozila

4–17  (39)

kabine tovornjakov

2–11  (39)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 22(b).

1.3   Zaključki o BAT za površinsko zaščito drugih kovinskih in plastičnih površin

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za površinsko zaščito drugih kovinskih in plastičnih površin, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1. Ravni emisij, navedene v nadaljevanju, se morda ne uporabljajo, kadar se izvaja površinska zaščita kovinskih in/ali plastičnih avtomobilskih sestavnih delov v napravi za površinsko zaščito vozil in so te emisije vključene v izračun skupnih emisij VOC za površinsko zaščito vozil (glej oddelek 1.2).

Preglednica 9

Ravni emisij, povezani z BAT, za skupne emisije VOC iz površinske zaščite drugih kovinskih in plastičnih površin

Parameter

Postopek

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Površinska zaščita kovinskih površin

kg VOC na kg vhodnih trdnih snovi

< 0,05–0,2

Površinska zaščita plastičnih površin

< 0,05–0,3

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Namesto ravni emisij, povezanih z BAT, iz preglednice 9, se lahko uporabljata obe ravni emisij, povezani z BAT, iz preglednic 10 in 11.

Preglednica 10

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz površinske zaščite drugih kovinskih in plastičnih površin

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–10

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 11

Raven emisij, povezana z BAT, za emisije VOC v odpadnih plinih iz površinske zaščite drugih kovinskih in plastičnih površin

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

1–20  (40)  (41)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.4   Zaključki o BAT za površinsko zaščito ladij in jaht

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na površinsko zaščito ladij in jaht ter se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 25.   Za zmanjšanje skupnih emisij VOC in emisij prahu v zrak, za zmanjšanje emisij v vodo in za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita tehniki (a) in (b) ter kombinacija tehnik od (c) do (i) v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

Ravnanje z odpadki in odpadno vodo

(a)

Ločevanje tokov odpadkov in odpadne vode

Doki in klančine so zgrajeni tako, da vključujejo:

sistem za učinkovito zbiranje suhih odpadkov, ravnanje z njimi in njihovo ločevanje od mokrih odpadkov;

sistem za ločevanje odpadne vode od padavinske vode in površinskega odtoka.

Uporablja se samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.

Tehnike, povezane s postopki priprave in površinske zaščite

(b)

Omejitve za neugodne vremenske razmere

Kadar območja obdelave niso povsem zaprta ter se opazijo ali so napovedane neugodne vremenske razmere, se peskanje in/ali brezzračni nanos z brizganjem ne izvajata.

Se uporablja na splošno.

(c)

Delno zaprtje območij obdelave

Za preprečevanje emisij prahu se na območjih, kjer se izvaja peskanje in/ali brezzračni nanos z brizganjem, uporabljajo fine mreže in/ali vodne zavese. Lahko so trajno ali začasno nameščene.

Uporaba je lahko omejena zaradi oblike in velikosti območja, ki ga je treba zapreti. Vodne zavese se morda ne morejo uporabljati v hladnih podnebnih razmerah.

(d)

Popolno zaprtje območij obdelave

Za preprečevanje emisij prahu se peskanje in/ali brezzračni nanos z brizganjem izvajata v halah, zaprtih delavnicah ali na območjih, obdanih s tekstilom ali povsem zaprtih z mrežami. Zrak z območij obdelave se ekstrahira in se lahko pošlje v obdelavo izhodnih plinov; glej tudi BAT 14(b).

Uporaba je lahko omejena zaradi oblike in velikosti območja, ki ga je treba zapreti.

(e)

Suho peskanje v zaprtem sistemu

Suho peskanje z drobljenim ali okroglim jeklenim granulatom se izvaja v zaprtih sistemih za peskanje, ki so opremljeni s sesalno glavo in centrifugalnimi peskalnimi turbinami.

Se uporablja na splošno.

(f)

Mokro peskanje

Mokro peskanje se izvaja z vodo, ki vsebuje fin abrazivni material, kot je fina žlindra (npr. bakrova žlindra) ali kremenčev pesek.

Morda se zaradi nastajanja goste meglice ne more uporabljati v hladnih podnebnih razmerah in/ali zaprtih prostorih (prostori za tovor, rezervoarji z dvojnim dnom).

(g)

(Ultra-)visokotlačno brizganje vodnega curka ali vodno peskanje

(Ultra-)visokotlačno peskanje je metoda za brezprašno obdelavo površine, pri kateri se uporabi voda pod izjemno visokim tlakom. Lahko se izvaja z abrazivnim materialom ali brez njega.

Morda se ne more uporabljati v hladnih podnebnih razmerah ali zaradi specifikacij površine (npr. nove površine, točkovno peskanje).

(h)

Odstranjevanje premaznih sredstev z indukcijskim segrevanjem

Glava induktorja se premika po površini in povzroča lokalizirano in hitro segrevanje jekla, zaradi česar odstopijo stara premazna sredstva.

Morda se ne more uporabljati za površine, debele več kot 5 mm, in/ali površine s sestavnimi deli, ki so občutljivi na indukcijsko segrevanje (npr. izolacija, vnetljivost).

(i)

Sistem za čiščenje ladijskega trupa in propelerja pod vodo

Sistem za čiščenje pod vodo, ki uporablja vodni tlak in vrtljive krtače iz polipropilena.

Se ne uporablja za ladje v povsem suhem doku.


Preglednica 12

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz površinske zaščite ladij in jaht

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

kg VOC na kg vhodnih trdnih snovi

< 0,375

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

1.5   Zaključki o BAT za površinsko zaščito zrakoplovov

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na površinsko zaščito zrakoplovov ter se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 26:   Za zmanjšanje skupnih emisij VOC in izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti površinske zaščite za zrakoplove je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi tehnika (a) ali obe tehniki v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Zaprt prostor

Sestavni deli se površinsko zaščitijo v zaprtih kabinah za brizganje (glej BAT 14(b)).

Se uporablja na splošno.

(b)

Neposredno tiskanje

Za neposredno tiskanje kompleksnih načrtov za dele zrakoplova se uporablja naprava za tiskanje.

Uporaba je lahko omejena zaradi tehničnih razlogov (npr. dostopnost mostu za nanos, barve po meri).


Preglednica 13

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz površinske zaščite zrakoplovov

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

kg VOC na kg vhodnih trdnih snovi

0,2–0,58

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

1.6   Zaključki o BAT za površinsko zaščito pločevine v kolutih

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za površinsko zaščito pločevine v kolutih, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.

Preglednica 14

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz površinske zaščite pločevine v kolutih

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–3

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 15

Raven emisij, povezana z BAT, za emisije VOC iz odpadnih plinov pri nanašanju površinske zaščite pločevine v kolutih

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

1–20  (42)  (43)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.7   Zaključki o BAT za proizvodnjo lepilnih trakov

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za proizvodnjo lepilnih trakov, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.

Preglednica 16

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz proizvodnje lepilnih trakov

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–3  (44)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 17

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz odpadnih plinov pri proizvodnji lepilnih trakov

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

2–20  (45)  (46)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.8   Zaključki o BAT za površinsko zaščito tekstilnih izdelkov, folij in papirja

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za površinsko zaščito tekstilnih izdelkov, folij in papirja, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.

Preglednica 18

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz površinske zaščite tekstilnih izdelkov, folij in papirja

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–5

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 19

Raven emisij, povezana z BAT, za emisije VOC v odpadnih plinih iz površinske zaščite tekstilnih izdelkov, folij in papirja

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

5–20  (47)  (48)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.9   Zaključki o BAT za proizvodnjo žice za navijanje

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na proizvodnjo žice za navijanje ter se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 27.   Za zmanjšanje skupnih emisij VOC in porabe energije je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi tehnika (a) in ena izmed tehnik od (b) do (d) v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Oksidacija VOC, integrirana v postopek

Zmes zraka/topila, ki nastane pri izhlapevanju topila med ponavljajočim se postopkom pečenja emajla, se obdela v katalitičnem oksidatorju (glej BAT 15(g)), ki je vgrajen v emajlirno peč/sušilnik. Odpadna toplota iz katalitičnega oksidatorja se uporablja v postopku sušenja za segrevanje toka zraka, ki kroži, in/ali kot procesna toplota za druge namene v napravi.

Se uporablja na splošno.

(b)

Maziva brez topil

Maziva brez topil se uporabljajo na naslednja dva načina:

žica se vleče čez klobučevino, navlaženo z mazivom; ali

skupaj z žico se navija vlakno, impregnirano z mazivom, in parafinski vosek se stopi zaradi odvečne toplote žice in torne toplote.

Uporaba je lahko omejena zaradi zahtev v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacij izdelka, npr. premera.

(c)

Samomazalna premazna sredstva

Faza nanosa maziva s topilom je nepotrebna, ker se uporabi sistem površinske zaščite, ki vsebuje tudi mazivo (poseben vosek).

Uporaba je lahko omejena zaradi zahtev v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacij izdelka.

(d)

Premaz iz emajla z visoko vsebnostjo trdnih snovi

Uporabi se premaz iz emajla z vsebnostjo trdnih snovi do 45 %. Pri tankih žicah (s premerom, ki je manjši od ali enak 0,1 mm) znaša vsebnost trdnih snovi do 30 %.


Preglednica 20

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz proizvodnje žice za navijanje

Parameter

Vrsta izdelka

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Površinska zaščita žice za navijanje s povprečnim premerom, večjim od 0,1 mm

g VOC na kg površinsko zaščitene žice

1–3,3

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 21

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz odpadnih plinov pri proizvodnji žice za navijanje

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

5–40

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.10   Zaključki o BAT za površinsko zaščito in tiskanje kovinske embalaže

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za površinsko zaščito in tiskanje kovinske embalaže, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.

Preglednica 22

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz površinske zaščite in tiskanja kovinske embalaže

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

g VOC na m2 površinsko zaščitene/natisnjene površine

< 1–3,5

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Namesto ravni emisij, povezane z BAT, iz preglednice 22, se lahko uporabljata obe ravni emisij, povezani z BAT, iz preglednic 23 in 24.

Preglednica 23

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz površinske zaščite in tiskanja kovinske embalaže

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–12

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 24

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz odpadnih plinov pri površinski zaščiti in tiskanju kovinske embalaže

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

1–20  (49)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.11   Zaključki o BAT za rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem ter se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 28.   Za zmanjšanje skupnih emisij VOC je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi kombinacija tehnik v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

Tehnike, ki temeljijo na materialu, in tehnike tiskanja

(a)

Uporaba aditivov z majhno vsebnostjo izopropil alkohola (IPA) ali brez njega v raztopinah za vlaženje

Izopropil alkohol (IPA) se kot vlažilno sredstvo v raztopinah za vlaženje uporablja manj ali se ne uporablja ter se nadomesti z zmesmi drugih organskih spojin, ki niso hlapne ali so manj hlapne.

Uporaba je lahko omejena zaradi tehničnih zahtev, zahtev v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacij izdelka.

(b)

Ofsetni tisk brez vode

Postopki tiskanja in postopki pred tiskanjem se spremenijo, da se omogoči uporaba ofsetnih plošč s posebnim premazom, zaradi katerega ni potrebe po vlaženju.

Morda se zaradi potrebe po pogostejši menjavi plošč ne more uporabljati za večje naklade.

Tehnike čiščenja

(c)

Uporaba topil brez VOC ali manj hlapnih topil za samodejno čiščenje plošče

Za samodejno čiščenje plošče se kot čistilna sredstva uporabijo organske spojine, ki niso hlapne ali so manj hlapne.

Se uporablja na splošno.

Tehnike za obdelavo izhodnih plinov

(d)

Sušilnik za rotacijski ofsetni tisk, v katerega je integrirana obdelava izhodnih plinov

Sušilnik za rotacijski ofsetni tisk, v katerega je vgrajena enota za obdelavo izhodnih plinov, ki omogoča mešanje zraka, ki vstopa v sušilnik, z delom odpadnih plinov, ki se vračajo iz sistema za toplotno obdelavo izhodnih plinov.

Uporablja se za nove naprave ali večje posodobitve naprav.

(e)

Ekstrakcija in obdelava zraka iz tiskarne ali inkapsulacije za tiskanje

Usmerjanje ekstrahiranega zraka iz tiskarne ali inkapsulacije za tiskanje v sušilnik. Posledično se zaradi toplotne obdelave (glej BAT 15), ki sledi sušilniku, delno zmanjša vsebnost topil, ki izhlapijo iz tiskarne ali inkapsulacije za tiskanje.

Se uporablja na splošno.


Preglednica 25

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz rotacijskega ofsetnega tiska z vročim sušenjem

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

kg VOC na kg vhodnega črnila

< 0,01–0,04  (50)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Namesto ravni emisij, povezanih z BAT, iz preglednice 25, se lahko uporabljata obe ravni emisij, povezani z BAT, iz preglednic 26 in 27.

Preglednica 26

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz rotacijskega ofsetnega tiska z vročim sušenjem

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–10  (51)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 27

Raven emisij, povezana z BAT, za emisije VOC iz odpadnih plinov pri rotacijskem ofsetnem tisku z vročim sušenjem

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

1–15

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.12   Zaključki o BAT za fleksotisk in rotacijski globoki tisk, ki se ne uporablja za publikacije

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za fleksotisk in rotacijski globoki tisk, ki se ne uporablja za publikacije, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.

Preglednica 28

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz fleksotiska in rotacijskega globokega tiska, ki se ne uporablja za publikacije

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

kg VOC na kg vhodnih trdnih snovi

< 0,1–0,3

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Namesto ravni emisij, povezane z BAT, iz preglednice 28, se lahko uporabljata obe ravni emisij, povezani z BAT, iz preglednic 29 in 30.

Preglednica 29

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz fleksotiska in rotacijskega globokega tiska, ki se ne uporablja za publikacije

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 1–12

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 30

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz odpadnih plinov pri fleksotisku in rotacijskem globokem tisku, ki se ne uporablja za publikacije

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

1–20  (52)  (53)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.13   Zaključki o BAT za rotacijski globoki tisk za publikacije

Zaključki o BAT iz tega oddelka se nanašajo na rotacijski globoki tisk za publikacije ter se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

BAT 29.   Za zmanjšanje emisij VOC iz rotacijskega globokega tiska za publikacije je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi sistem za rekuperacijo toluena na podlagi adsorpcije ter ena izmed tehnik v nadaljevanju ali obe ti tehniki.

Tehnika

Opis

(a)

Uporaba retencijskih črnil

Retencijska črnila upočasnijo nastajanje posušenega filma na površini, kar omogoča daljše izhlapevanje toluena, zato se več toluena sprosti v sušilniku in zajame s sistemom za rekuperacijo toluena.

(b)

Sistemi za samodejno čiščenje, ki so povezani s sistemom za rekuperacijo toluena

Samodejno čiščenje cilindrov z ekstrakcijo zraka v sistem za rekuperacijo toluena.


Preglednica 31

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz rotacijskega globokega tiska za publikacije

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 2,5

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 32

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz odpadnih plinov pri rotacijskem globokem tisku za publikacije

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

10–20

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

1.14   Zaključki o BAT za površinsko zaščito lesenih površin

Ravni emisij, ki so v nadaljevanju navedene za površinsko zaščito lesenih površin, so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.

Preglednica 33

Raven emisij, povezana z BAT, za skupne emisije VOC iz površinske zaščite lesenih površin

Parameter

Površinsko zaščitene podlage

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Skupne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Ravne podlage

kg VOC na kg vhodnih trdnih snovi

< 0,1

Neravne podlage

< 0,25

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Namesto ravni emisij, povezane z BAT, iz preglednice 33, se lahko uporabljata obe ravni emisij, povezani z BAT, iz preglednice 34 in 35.

Preglednica 34

Raven emisij, povezana z BAT, za ubežne emisije VOC iz površinske zaščite lesenih površin

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(letno povprečje)

Ubežne emisije VOC, kot se izračunajo z masno bilanco topil

Odstotek (%) vhodnih topil

< 10

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 10.

Preglednica 35

Raven emisij, povezana z BAT, za emisije VOC iz odpadnih plinov pri površinski zaščiti lesenih površin

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT

(dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

5–20  (54)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 11.

2.   ZAKLJUCKI O BAT ZA ZASCITO LESA IN LESNIH IZDELKOV S KEMIKALIJAMI

2.1   Sistemi okoljskega upravljanja

BAT 30.   Za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je najboljša razpoložljiva tehnika, da se izpopolni in izvede sistem okoljskega upravljanja, ki vključuje vse elemente od (i) do (xx) iz BAT 1 in naslednje specifične elemente:

(i)

sledenje novostim na področju biocidnih proizvodov in v ustrezni zakonodaji (npr. izdaja dovoljenja za proizvode v skladu z uredbo o biocidnih proizvodih), da bi se uporabljali okolju najprijaznejši postopki;

(ii)

vključitev masne bilance topil za obdelavo na osnovi topil in s kreozotom (glej BAT 33(c));

(iii)

opredelitev in oblikovanje seznama vse opreme, povezane s postopki, ki so ključni za varstvo okolja, in zmanjševanjem emisij (okvara katere bi lahko vplivala na okolje) (glej BAT 46(c)). Načrt ključne opreme se redno posodablja;

(iv)

vključitev načrtov za preprečevanje puščanja in razlitij ter njihovega obvladovanja, vključno s smernicami za ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri nadzoru nad razlitji (glej BAT 46);

(v)

beleženje nenamernega puščanja in razlitij ter načrti za izboljšave (protiukrepi).

Opomba

Z Uredbo (ES) št. 1221/2009 je vzpostavljen sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ki je primer sistema okoljskega upravljanja, skladnega s to BAT.

Uporaba

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije sistema okoljskega upravljanja sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.

2.2   Nadomeščanje škodljivih/nevarnih snovi

BAT 31.   Za preprečevanje ali zmanjšanje emisij policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) in/ali topil je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabijo zaščitna sredstva na vodni osnovi.

Opis

Zaščitna sredstva na osnovi topil ali kreozot se nadomestijo z zaščitnimi sredstvi na vodni osnovi. Voda deluje kot nosilna snov za biocidne proizvode.

Uporaba

Uporaba je lahko omejena zaradi zahtev v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacij izdelka.

BAT 32.   Za zmanjšanje okoljskega tveganja, povezanega z uporabo kemikalij za obdelavo, je najboljša razpoložljiva tehnika, da se kemikalije za obdelavo, ki se trenutno uporabljajo, nadomestijo z manj nevarnimi, in sicer na podlagi rednega preverjanja (npr. enkrat letno), katerega cilj je opredeliti morebitne nove, varnejše možnosti, ki so na voljo.

Uporaba:

nadomestitev je lahko omejena zaradi zahtev v zvezi s kakovostjo izdelka ali specifikacij izdelka.

2.3   Učinkovita raba virov

BAT 33.   Za učinkovitejšo rabo virov ter zmanjšanje okoljskega tveganja in tveganja, povezanega z uporabo kemikalij za obdelavo, je najboljša razpoložljiva tehnika, da se z uporabo vseh tehnik v nadaljevanju zmanjša njihova poraba.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Uporaba učinkovitega sistema za nanos zaščitnega sredstva

Sistemi nanosa, pri katerih se les potopi v raztopino zaščitnega sredstva, so na primer učinkovitejši od brizganja. Učinkovitost nanosa pri vakuumskih postopkih (zaprt sistem) je skoraj 100-odstotna. Pri izbiri sistema nanosa se upošteva razred uporabe in potrebna raven penetracije.

Uporablja se samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.

(b)

Optimizacija porabe kemikalij za obdelavo za posamezno končno uporabo in nadzor nad njo

Poraba kemikalij za obdelavo se nadzira in optimizira s:

(a)

tehtanjem lesa/lesnih izdelkov pred impregnacijo in po njej; ali

(b)

določanjem količine raztopine zaščitnega sredstva med impregnacijo in po njej.

Pri porabi kemikalij za obdelavo se upoštevajo priporočila dobaviteljev in ne prekoračijo se zahteve glede retencije (ki so na primer navedene v standardih glede kakovosti izdelka).

Se uporablja na splošno.

(c)

Masna bilanca topil

Vsaj enkrat letno se določijo vhodna in izhodna organska topila v napravi, kakor je opredeljeno v delu 7(2) Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

Uporablja se samo za naprave, v katerih se uporabljajo kemikalije za obdelavo na osnovi topil ali kreozot.

(d)

Merjenje in uravnavanje vlage v lesu pred obdelavo

Pred obdelavo se izmeri vlaga v lesu (npr. z merjenjem električne upornosti ali s tehtanjem) in po potrebi uravna (npr. z dodatnim sušenjem lesa), da se optimizira postopek impregniranja in zagotovi zahtevana kakovost izdelka.

Uporablja se samo, kadar je treba uporabiti les s specifično vsebnostjo vlage.

2.4   Dostava in skladiščenje kemikalij za obdelavo ter ravnanje z njimi

BAT 34.   Za zmanjšanje emisij zaradi dostave in skladiščenja kemikalij za obdelavo ter ravnanja z njimi je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi tehnika (a) ali (b) in vse tehnike od (c) do (f) v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

(a)

Povratno zračenje

Imenuje se tudi izravnavanje hlapov. Hlapi topil ali kreozota, ki se med polnjenjem izpodrinejo iz rezervoarja, ki se polni, se zajamejo in vrnejo v rezervoar ali tovornjak, ki dostavlja tekočino.

(b)

Zajetje izpodrinjenega zraka

Hlapi topil ali kreozota, ki se med polnjenjem izpodrinejo iz rezervoarja, ki se polni, se zajamejo in vrnejo v enoto za obdelavo, npr. filter iz aktivnega oglja ali enoto za toplotno oksidacijo.

(c)

Tehnike za zmanjševanje izgub zaradi izhlapevanja pri segrevanju skladiščenih kemikalij

Kadar lahko zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi pride do izhlapevanja topil in kreozota, skladiščenih v nadzemnih rezervoarjih, se rezervoarji prekrijejo s streho ali premažejo s svetlo barvo, da se zmanjša segrevanje skladiščenih topil in kreozota.

(d)

Pričvrstitev dostavnih priključkov

Dostavni priključki na rezervoarje za skladiščenje na zadrževalnem/zaprtem območju so pričvrščeni in zaprti, kadar se ne uporabljajo.

(e)

Tehnike za preprečevanje prelitij med črpanjem

To vključuje zagotavljanje, da:

se črpanje nadzira;

pri večjih količinah so rezervoarji za skladiščenje materialov v razsutem stanju opremljeni z zvočnimi in/ali optičnimi alarmi visokega nivoja in po potrebi s sistemi izklopa.

(f)

Zaprti vsebniki za skladiščenje

Za kemikalije za obdelavo se uporabljajo zaprti vsebniki za skladiščenje.

2.5   Priprava/kondicioniranje lesa

BAT 35.   Za zmanjšanje porabe kemikalij za obdelavo in porabe energije ter za zmanjšanje emisij iz kemikalij za obdelavo je najboljša razpoložljiva tehnika, da se optimizira šarža lesa v posodi in prepreči zadrževanje kemikalij za obdelavo, in sicer s kombinacijo tehnik v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Ločevanje lesa v svežnje z distančniki

Distančniki se postavijo v rednih presledkih med svežnje, da se olajša tok kemikalij za obdelavo čez sveženj in odcejanje po obdelavi.

Se uporablja na splošno.

(b)

Svežnji lesa pod naklonom v klasičnih horizontalnih posodah za obdelavo

Svežnji lesa se v posodi za obdelavo nagnejo, da se izboljša tok kemikalij za obdelavo in olajša odcejanje po obdelavi.

Se uporablja na splošno.

(c)

Uporaba nagibnih tlačnih posod za obdelavo

Celotna posoda za obdelavo se po obdelavi nagne, da se lahko odvečne kemikalije za obdelavo zlahka odcedijo in zajamejo z dna posode.

Uporablja se samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav.

(d)

Optimiziran položaj oblikovanih kosov lesa

Oblikovani kosi lesa se postavijo tako, da se prepreči zadrževanje kemikalij za obdelavo.

Se uporablja na splošno.

(e)

Pričvrstitev svežnjev lesa

Svežnji lesa se v posodi za obdelavo pričvrstijo, da se omeji premikanje kosov lesa, ker lahko to spremeni strukturo svežnja in zmanjša učinkovitost impregnacije.

Se uporablja na splošno.

(f)

Čim večja količina lesa

Količina lesa v posodi za obdelavo je čim večja, da se zagotovi najboljše razmerje med lesom, ki se obdeluje, in kemikalijami za obdelavo.

Se uporablja na splošno.

2.6   Postopek nanosa zaščitnega sredstva

BAT 36.   Za preprečevanje nenamernega puščanja in emisij iz kemikalij za obdelavo pri netlačnih postopkih je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju.

Tehnika

(a)

Posode za obdelavo z dvojno steno in napravami za samodejno zaznavanje puščanja

(b)

Posode za obdelavo z enojno steno, dovolj velikim prostorom za zadrževanje, ki je odporen na zaščitno sredstvo za les, varovalno ograjo in napravo za samodejno zaznavanje puščanja

BAT 37.   Za zmanjšanje emisij aerosolov iz zaščitnih sredstev za les in lesne izdelke z uporabo kemikalij za obdelavo na vodni osnovi je najboljša razpoložljiva tehnika, da se zaprejo območja, na katerih se izvajajo postopki brizganja, in zbere čezmerni nanos kemikalij, ki se znova uporabi pri pripravi raztopine za zaščito lesa.

BAT 38.   Za preprečevanje ali zmanjšanje emisij kemikalij za obdelavo pri tlačnih postopkih (avtoklavi) je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabijo vse tehnike v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

(a)

Procesne kontrole za preprečevanje delovanja, če vrata posode za obdelavo niso zaklenjena in zatesnjena

Vrata posode za obdelavo se zaklenejo in zatesnijo, ko je posoda napolnjena in preden se izvede obdelava. Vzpostavljene so procesne kontrole, ki preprečujejo delovanje posode za obdelavo, če vrata niso zaklenjena in zatesnjena.

(b)

Procesne kontrole za preprečevanje odpiranja posode za obdelavo, kadar je pod tlakom in/ali napolnjena z raztopino zaščitnega sredstva

Procesne kontrole omogočijo prikaz tlaka in tega, ali je v posodi za obdelavo tekočina. Preprečujejo odpiranje posode za obdelavo, kadar je še vedno pod tlakom in/ali napolnjena z raztopino.

(c)

Zaklep na zapah na vratih posode za obdelavo

Vrata posode za obdelavo so opremljena z zaklepom na zapah, da se prepreči uhajanje tekočin, če je v nujnih primerih (npr. zatesnitev vrat ne deluje) treba odpreti vrata posode za obdelavo. Zaklep na zapah omogoča delno odpiranje vrat, da se sprosti tlak, vendar zadržijo tekočine.

(d)

Uporaba in vzdrževanje varnostnih razbremenilnih ventilov

Posode za obdelavo so opremljene z varnostnimi razbremenilni ventili, da se zaščitijo pred previsokim pritiskom.

Izpusti iz ventilov so usmerjeni v rezervoar z zadostno prostornino.

Varnostni razbremenilni ventili se redno pregledujejo (npr. enkrat na šest mesecev), da se odkrijejo znaki korozije, kontaminacije ali nepravilne namestitve, ter se po potrebi očistijo in/ali popravijo.

(e)

Nadzor emisij v zrak iz izpuha vakuumske črpalke

Zrak, ki se ekstrahira iz tlačnih posod za obdelavo (tj. iztok iz vakuumske črpalke), se obdela (npr. v ločevalniku hlapov/tekočine).

(f)

Zmanjšanje emisij v zrak pri odpiranju posode za obdelavo

Obdobje med znižanjem tlaka in odpiranjem posode za obdelavo je dovolj dolgo, da se končata kapljanje in kondenzacija.

(g)

Uporaba končnega vakuuma za odstranjevanje odvečnih kemikalij s površine obdelanega lesa

Da se prepreči kapljanje, se pred odpiranjem posode za obdelavo v njej uporabi končni vakuum za odstranitev odvečnih kemikalij s površine obdelanega lesa.

Končnega vakuuma morda ni treba uporabiti, če je odstranjevanje odvečnih kemikalij s površine obdelanega lesa zagotovljeno z uporabo ustreznega začetnega vakuuma (npr. manj kot 50 mbar).

BAT 39.   Za zmanjšanje porabe energije pri tlačnih postopkih (avtoklavi) je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabijo črpalke z različno močjo in porabo.

Opis

Ko se doseže zahtevani delovni tlak, sistem za obdelavo preklopi na črpalko z zmanjšano močjo in porabo energije.

Uporaba

uporaba je lahko omejena v primeru postopkov z nihajočim tlakom.

2.7   Kondicioniranje po obdelavi in začasno skladiščenje

BAT 40.   Za preprečevanje ali zmanjšanje onesnaženja tal ali podzemne vode zaradi začasnega skladiščenja nedavno obdelanega lesa je najboljša razpoložljiva tehnika, da se po obdelavi omogoči dovolj časa za kapljanje in da se obdelan les odstrani z zadrževalnega/zaprtega območja šele, ko se šteje za suhega.

Opis

Da se omogoči, da odvečne kemikalije za obdelavo odkapljajo nazaj v posodo za obdelavo, obdelan les/svežnji lesa ostanejo na zadrževalnem/zaprtem območju (npr. nad posodo za obdelavo ali nad lovilno podlago) dovolj časa po obdelavi in pred prenosom na območje za sušenje po obdelavi. Preden obdelan les/svežnji lesa zapustijo območje za sušenje po obdelavi, se na primer z mehanskimi orodji dvignejo, da visijo vsaj pet minut. Če ne kaplja raztopina za obdelavo, se les šteje za suhega.

2.8   Ravnanje z odpadki

BAT 41.   Za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, zlasti nevarnih odpadkov, je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabita tehniki (a) in (b) ter ena izmed tehnik (c) in (d) v nadaljevanju ali obe ti tehniki.

Tehnika

Opis

(a)

Odstranjevanje ostankov pred obdelavo

Pred obdelavo se s površine lesa/lesnih izdelkov odstranijo ostanki (npr. žagovina in iveri).

(b)

Rekuperacija in ponovna uporaba voskov in olj

Kadar se za impregnacijo uporabljajo voski in olja, se odvečni voski in olja iz postopka impregniranja rekuperirajo in ponovno uporabijo.

(c)

Dostava kemikalij za obdelavo v razsutem stanju

Kemikalije za obdelavo se dostavijo v rezervoarje, da se zmanjša količina embalaže.

(d)

Uporaba vsebnikov za večkratno uporabo

Vsebniki za večkratno uporabo, ki se uporabljajo za kemikalije za obdelavo (npr. vmesni vsebniki za razsuti material) se vrnejo dobavitelju za ponovno uporabo.

BAT 42.   Za zmanjšanje okoljskega tveganja, povezanega z ravnanjem z odpadki, je najboljša razpoložljiva tehnika, da se odpadki hranijo v ustreznih vsebnikih ali na neprepustnih površinah ter da se nevarni odpadki hranijo ločeno na posebnem območju, ki je zaščiteno pred vremenskimi vplivi in zaprto/zadrževalno.

2.9   Spremljanje

2.9.1   Emisije v vodo

BAT 43.   Najboljša razpoložljiva tehnika je, da se pred vsakim šaržnim izpustom v skladu s standardi EN spremljajo onesnaževala v odpadni vodi in površinskem odtoku, ki je morebiti onesnažen. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporabiti standarde ISO, nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Snov/parameter

Standard(-i)

Biocidni proizvodi  (55)

Morda so na voljo standardi EN, in sicer glede na sestavo biocidnih proizvodov

Cu  (56)

Na voljo so različni standardi EN

(npr. EN ISO 11885, EN ISO 17294-2, EN ISO 15586)

Topila  (57)

Standardi EN so na voljo za nekatera topila

(npr. EN ISO 15680)

PAH  (58)

EN ISO 17993

Benzo[a]piren  (58)

EN ISO 17993

HOI

EN ISO 9377-2

2.9.2   Kakovost podzemne vode

BAT 44.   Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljanje onesnaževal v podzemni vodi, in sicer vsaj enkrat na šest mesecev in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporabiti standarde ISO, nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Pogostost spremljanja se lahko zmanjša na enkrat na vsaki dve leti, in sicer na podlagi ocene tveganja ali če se dokaže, da so ravni onesnaževal dovolj stabilne (npr. po štirih letih).

Snov/parameter  (59)

Standard(-i)

Biocidni proizvodi  (60)

Morda so na voljo standardi EN, in sicer glede na sestavo biocidnih proizvodov

As

Na voljo so različni standardi EN

(npr. EN ISO 11885, EN ISO 17294-2, EN ISO 15586)

Cu

Cr

Topila  (61)

Standardi EN so na voljo za nekatera topila

(npr. EN ISO 15680)

PAH

EN ISO 17993

Benzo[a]piren

EN ISO 17993

HOI

EN ISO 9377-2

2.9.3   Emisije v odpadnih plinih

BAT 45.   Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljanje emisij v odpadnih plinih, in sicer vsaj enkrat letno in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporabiti standarde ISO, nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Parameter

Postopek

Standard(-i)

Spremljanje, povezano z

TVOC  (62)

Zaščita lesa in lesnih izdelkov s kreozotom in kemikalijami za obdelavo na osnovi topila

EN 12619

BAT 49, BAT 51

PAH  (62)  (63)

Zaščita lesa in lesnih izdelkov s kreozotom

Standard EN ni na voljo

BAT 51

NOX  (64)

Zaščita lesa in lesnih izdelkov s kreozotom in kemikalijami za obdelavo na osnovi topila

EN 14792

BAT 52

CO  (64)

EN 15058

2.10   Emisije v tla in podzemno vodo

BAT 46.   Za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v tla in podzemno vodo je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabijo vse tehnike v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

(a)

Zaprt ali zadrževalni prostor za napravo in opremo

Deli obrata, kjer se skladiščijo kemikalije za obdelavo ali se ravna z njimi, tj. skladiščno območje za kemikalije za obdelavo, območja za obdelavo, kondicioniranje po obdelavi in začasno skladiščenje (vključno s posodo za obdelavo, delovno posodo, prostori za odvzem iz posode/izvlek, območje za kapljanje/sušenje, območje za ohlajanje), cevi in napeljava za kemikalije za obdelavo ter prostori za (ponovno) kondicioniranje s kreozotom, so zaprti ali zadrževalni. Zaprta ali zadrževalna območja imajo neprepustne površine, so odporna na kemikalije za obdelavo in dovolj prostorna, da zajamejo in zadržijo količine, s katerimi se ravna ali ki se skladiščijo v napravi/opremi.

Kot lokalne zadrževalne posode za zbiranje in rekuperacijo kapljajočih ali razlitih kemikalij za obdelavo, ki izhajajo iz ključne opreme ali postopkov (tj. ventilov, vtokov/iztokov rezervoarjev za skladiščenje, posod za obdelavo, delovnih posod, prostorov za odvzem iz posode/izvlek, ravnanje z nedavno obdelanim lesom, območje za ohlajanje/sušenje) se lahko uporabljajo tudi lovilne ponve (izdelane iz materiala, ki je odporen na kemikalije za obdelavo).

Tekočine v zaprtih/zadrževalnih prostorih in lovilnih ponvah se zberejo, da se rekuperirajo kemikalije za obdelavo, ki se ponovno uporabijo v sistemu za obdelavo kemikalij. Mulj, ki nastane v sistemu zbiranja, se odstrani kot nevarni odpadek.

(b)

Neprepustna tla

Tla območij, ki niso zaprti ali zadrževalni prostori in kjer lahko pride do kapljanja, razlitij, nenamernih izpustov ali pronicanja kemikalij za obdelavo, so neprepustna za zadevne snovi (npr. obdelan les se skladišči na neprepustnih tleh, če se to zahteva v dovoljenju v skladu z uredbo o biocidnih proizvodih za zaščitno sredstvo, ki se uporablja za obdelavo lesa). Tekočine na tleh se zbirajo, da se kemikalije za obdelavo rekuperirajo in ponovno uporabijo v ustreznem sistemu. Mulj, ki nastane v sistemu zbiranja, se odstrani kot nevarni odpadek.

(c)

Opozorilni sistemi za opremo, ki je opredeljena kot ključna

Ključna oprema (glej BAT 30) je opremljena z opozorilnimi sistemi za opozarjanje na okvare.

(d)

Preprečevanje in zaznavanje puščanja iz podzemnih skladišč in napeljave za škodljive/nevarne snovi ter vodenje evidence

Uporaba podzemnih komponent je čim manjša. Kadar se za skladiščenje škodljivih/nevarnih snovi uporabljajo podzemne komponente, se vzpostavi sekundarno zadrževanje (npr. zadrževalnik z dvojno steno). Podzemne komponente so opremljene z napravami za zaznavanje puščanja.

Za ugotavljanje morebitnega puščanja se izvaja redno spremljanje podzemnih skladišč in napeljave, ki temelji na tveganju; po potrebi se oprema, ki pušča, popravi. Vodi se evidenca o incidentih, ki lahko povzročijo onesnaženje tal in/ali podzemne vode.

(e)

Redno pregledovanje in vzdrževanje naprave in opreme

Naprava in oprema se redno pregledujeta in servisirata, da se zagotovi ustrezno delovanje; to vključuje predvsem preverjanje, da ventili, črpalke, cevi, rezervoarji, tlačne posode, lovilne ponve in zaprti/zadrževalni prostori brezhibno delujejo in/ali ne puščajo ter da ustrezno delujejo opozorilni sistemi.

(f)

Tehnike za preprečevanje navzkrižne kontaminacije

Navzkrižna kontaminacija (tj. kontaminacija območij obrata, ki običajno ne pridejo v stik s kemikalijami za obdelavo) se prepreči z uporabo ustreznih tehnik, kot so:

takšna zasnova lovilnih ponev, da viličarji niso v stiku s površinami lovilnih ponev, ki so morda kontaminirane;

takšna zasnova opreme za polnjenje (ki se uporablja za odstranjevanje obdelanega lesa iz posode za obdelavo), da se prepreči prenos kemikalij za obdelavo;

uporaba sistema žerjavov za ravnanje z obdelanim lesom;

uporaba namenskih prevoznih sredstev na območjih, ki so morda kontaminirana;

omejen dostop do območij, ki so morda kontaminirana;

uporaba stez s peskom.

2.11   Emisije v vodo in ravnanje z odpadno vodo

BAT 47.   Za preprečevanje ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje emisij v vodo in zmanjšanje porabe vode je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabijo vse tehnike v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Tehnike za preprečevanje onesnaženja deževnice in površinskega odtoka

Deževnica in površinski odtok sta ločena od območij, kjer se skladiščijo kemikalije za obdelavo ali se ravna z njimi, kjer se skladišči nedavno obdelan les in kjer je onesnažena voda. To se doseže tako, da se uporabijo vsaj naslednje tehnike:

odtočni kanali in/ali zunanji zadrževalni robnik okoli naprave;

strehe z žlebovi na območjih, kjer se skladiščijo kemikalije za obdelavo ali se ravna z njimi (tj. skladiščno območje za kemikalije za obdelavo; območja za obdelavo, kondicioniranje po obdelavi in začasno skladiščenje; cevi in napeljava za kemikalije za obdelavo; prostori za (ponovno) kondicioniranje s kreozotom);

zaščita pred vremenskimi vplivi (npr. strehe, ponjave) za skladiščenje obdelanega lesa, če se to zahteva v dovoljenju v skladu z uredbo o biocidnih proizvodih za zaščitno sredstvo, ki se uporablja za obdelavo lesa).

Pri obstoječih napravah je uporaba odtočnih kanalov in zunanjega zadrževalnega robnika lahko omejena zaradi velikosti območja naprave.

(b)

Zbiranje površinskega odtoka, ki je morda onesnažen

Površinski odtok z območij, ki so morda kontaminirana s kemikalijami za obdelavo, se zbira ločeno. Zbrana odpadna voda se izpusti šele po sprejetju ustreznih ukrepov, npr. spremljanje (glej BAT 43), obdelava (glej BAT 47(e)), ponovna uporaba (glej BAT 47 (c)).

Se uporablja na splošno.

(c)

Uporaba površinskega odtoka, ki je morda onesnažen

Zbran površinski odtok, ki je morda onesnažen, se uporabi za pripravo raztopin zaščitnega sredstva za les na vodni osnovi.

Uporablja se samo za naprave, v katerih se uporabljajo kemikalije za obdelavo na vodni osnovi. Uporaba je lahko omejena z zahtevami glede kakovosti za predvideno uporabo.

(d)

Ponovna uporaba vode za čiščenje

Voda, ki se uporablja za pranje opreme in vsebnikov, se rekuperira in ponovno uporabi pri pripravi raztopin zaščitnega sredstva za les na vodni osnovi.

Uporablja se samo za naprave, v katerih se uporabljajo kemikalije za obdelavo na vodni osnovi.

(e)

Obdelava odpadne vode

Kadar se odkrije ali lahko pričakuje onesnaženje zbranega površinskega odtoka in/ali vode za čiščenje in kadar se voda ne more uporabiti, se odpadna voda očisti v ustrezni čistilni napravi za odpadno vodo (na kraju nastanka ali drugod).

Se uporablja na splošno.

(f)

Odstranjevanje vode kot nevarnega odpadka

Kadar se odkrije ali lahko pričakuje onesnaženje zbranega površinskega odtoka in/ali vode za čiščenje in kadar se voda ne more uporabiti, se zbran površinski odtok in/ali voda za čiščenje odstrani kot nevarni odpadek.

Se uporablja na splošno.

BAT 48.   Za zmanjšanje emisij v vodo iz zaščite lesa in lesnih izdelkov s kreozotom je najboljša razpoložljiva tehnika, da se zberejo kondenzati, ki nastanejo pri znižanju tlaka, vakuumu v posodi za obdelavo in (ponovnem) kondicioniranju s kreozotom, ter se obdelajo na kraju samem z aktivnim ogljem ali peščenim filtrom ali se odstranijo kot nevarni odpadki.

Opis

Količine kondenzata se zberejo in počaka se, da se usedejo, nato pa se kondenzat obdela z aktivnim ogljem ali peščenim filtrom. Očiščena voda se ponovno uporabi (zaprt tokokrog) ali izpusti v javno kanalizacijo. Zbrani kondenzati se lahko tudi odstranijo kot nevarni odpadki.

2.12   Emisije v zrak

BAT 49.   Za zmanjšanje emisij VOC v zrak iz zaščite lesa in lesnih izdelkov z uporabo kemikalij za obdelavo na osnovi topila je najboljša razpoložljiva tehnika, da se oprema ali postopki, pri katerih se oddajajo VOC, zaprejo ter da se izhodni plini ekstrahirajo in pošljejo v sistem za obdelavo (glej tehnike v BAT 51).

BAT 50.   Za zmanjšanje emisij organskih spojin in vonjav v zrak iz zaščite lesa in lesnih izdelkov z uporabo kreozota je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabijo manj hlapna olja za impregniranje, tj. kreozot razreda C namesto razreda B.

Uporaba

Kreozot razreda C se morda ne more uporabljati v hladnih podnebnih razmerah.

BAT 51.   Za zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak iz zaščite lesa in lesnih izdelkov z uporabo kreozota je najboljša razpoložljiva tehnika, da se oprema ali postopki, pri katerih se oddajajo hlapi (npr. rezervoarji za skladiščenje in impregnacijo, nižanje tlaka, ponovno kondicioniranje s kreozotom), zaprejo, da se ekstrahirajo izhodni plini ter da se uporabi ena izmed tehnik obdelave v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Toplotna oksidacija

Glej BAT 15(i). Toplota izpušnih plinov se lahko rekuperira s toplotnimi izmenjevalniki.

Se uporablja na splošno.

(b)

Pošiljanje izhodnih plinov v kurilno napravo

Del izhodnih plinov ali vsi izhodni plini se pošljejo kot zrak za zgorevanje in dopolnilno gorivo v kurilno napravo (vključno z napravami za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE)), ki se uporablja za proizvajanje pare in/ali električne energije.

Se ne uporablja za izhodne pline, ki vsebujejo snovi iz člena 59(5) direktive o industrijskih emisijah. Uporaba je lahko omejena zaradi varnostnih razlogov.

(c)

Adsorpcija z aktivnim ogljem

Organske spojine se adsorbirajo na površino aktivnega oglja. Adsorbirane spojine se lahko pozneje desorbirajo, npr. s paro (pogosto na kraju samem), za ponovno uporabo ali odstranitev, adsorbent pa se ponovno uporabi.

Se uporablja na splošno.

(d)

Absorpcija z ustrezno tekočino

Za odstranjevanje onesnaževal iz izhodnih plinov z absorpcijo se uporabi ustrezna tekočina, zlasti topne spojine.

Se uporablja na splošno.

(e)

Kondenzacija

Tehnika za odstranjevanje organskih spojin, pri kateri se temperatura zmanjša pod njihovo rosišče, zato da se hlapi utekočinijo. Glede na zahtevani razpon operativne temperature se uporabijo različna hladilna sredstva, npr. voda za ohlajanje, ohlajena voda (temperatura običajno znaša 5 °C), amoniak ali propan.

Kondenzacija se uporablja v kombinaciji z drugo tehniko za zmanjševanje emisij.

Uporaba je lahko omejena, če je zaradi majhne vsebnosti VOC za rekuperacijo topil potrebna čezmerna količina energije.


Preglednica 36

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC in PAH iz odpadnih plinov pri zaščiti lesa in lesnih izdelkov z uporabo kreozota in/ali kemikalij za obdelavo na osnovi topila

Parameter

Enota

Postopek

Raven emisij, povezana z BAT

(povprečje v obdobju vzorčenja)

TVOC

mg C/Nm3

Obdelava s kreozotom in na osnovi topila

< 4–20

PAH

mg/Nm3

Obdelava s kreozotom

< 1  (65)

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 45.

BAT 52.   Za zmanjšanje emisij NOX v odpadnih plinih in hkratno omejevanje emisij CO iz toplotne obdelave izhodnih plinov pri zaščiti lesa in lesnih izdelkov z uporabo kreozota in/ali kemikalij za obdelavo na osnovi topila je najboljša razpoložljiva tehnika, da se uporabi tehnika (a) ali obe tehniki v nadaljevanju.

Tehnika

Opis

Uporaba

(a)

Optimizacija pogojev toplotne obdelave

(zasnova in delovanje)

Glej BAT 17(a).

Uporaba take zasnove je lahko omejena v obstoječih napravah.

(b)

Uporaba gorilnikov z majhnimi emisijami NOX

Glej BAT 17(b).

Uporaba je lahko omejena v obstoječih napravah zaradi zasnove in/ali operativnih omejitev.


Preglednica 37

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije NOX iz odpadnih plinov in okvirna raven emisij za emisije CO v odpadnih plinih v zrak pri toplotni obdelavi izhodnih plinov pri zaščiti lesa in lesnih izdelkov z uporabo kreozota in/ali kemikalij za obdelavo na osnovi topila

Parameter

Enota

Raven emisij, povezana z BAT  (66)

(povprečje v obdobju vzorčenja)

Okvirna raven emisij  (66)

(povprečje v obdobju vzorčenja)

NOX

mg/Nm3

20–130

Ni okvirne ravni.

CO

Ni ravni emisij, povezane z BAT.

20–150

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 45.

2.13   Hrup

BAT 53.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje emisij hrupa je, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika

Skladiščenje surovin in ravnanje z njimi

(a)

Namestitev protihrupnih sten in uporaba/optimizacija učinka stavb v zvezi z vpijanjem hrupa

(b)

Popolno ali delno zaprtje hrupnih postopkov

(c)

Uporaba manj hrupnih vozil/transportnih sistemov

(d)

Ukrepi za upravljanje hrupa (npr. izboljšanje pregledov in vzdrževanja opreme, zapiranje vrat in oken)

Sušenje v peči

(e)

Ukrepi za zmanjšanje hrupa ventilatorjev

Uporaba

Uporaba je omejena na primere, ko se pričakuje in/ali je dokazana obremenitev občutljivih sprejemnikov s hrupom.


(1)  Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

(2)  Direktiva 2015/2193/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (UL L 313, 28.11.2015, str. 1).

(3)  Pri vsakem parametru, za katerega zaradi omejitev v zvezi z vzorčenjem ali analitičnih omejitev in/ali zaradi operativnih pogojev ni primerno 30-minutno vzorčenje/merjenje in/ali povprečje treh zaporednih meritev, se lahko uporabi bolj reprezentativen postopek vzorčenja/merjenja.

(4)  Izbira tehnik nanosa je lahko omejena za naprave, ki imajo nizko zmogljivost in/ali proizvajajo zelo raznolike izdelke, ter glede na vrsto in obliko podlage, zahteve v zvezi s kakovostjo izdelka in potrebo po zagotavljanju, da so uporabljeni materiali, tehnike nanašanja premaznega sredstva, tehnike sušenja/strjevanja in sistemi za obdelavo izhodnih plinov med seboj združljivi.

(5)  Izbira tehnik sušenja/strjevanja je lahko omejena glede na vrsto in obliko podlage, zahteve v zvezi s kakovostjo izdelka in potrebo po zagotavljanju, da so uporabljeni materiali, tehnike nanašanja premaznega sredstva, tehnike sušenja/strjevanja in sistemi za obdelavo izhodnih plinov med seboj združljivi.

(6)  Kolikor je mogoče, se meritve izvedejo pri najvišji pričakovani ravni emisij pod običajnimi pogoji obratovanja.

(7)  V primeru obremenitve s TVOC, manjše od 0,1 kg C/h, ali v primeru nezmanjšane in stabilne obremenitve s TVOC, manjše od 0,3 kg C/h, se lahko pogostost spremljanja zmanjša na enkrat na vsaka tri leta ali pa se meritev lahko nadomesti z izračunom, če se s tem zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

(8)  Pri toplotni obdelavi izhodnih plinov se stalno meri temperatura v zgorevalni komori. V kombinaciji s tem se uporablja alarmni sistem za temperature, ki so zunaj razpona optimalne temperature.

(9)  Splošni standardi EN za neprekinjeno merjenje so EN15267-1, EN15267-2, EN15267-3 in EN 14181.

(10)  Spremljanje se uporablja samo, če se v postopkih uporablja DMF.

(11)  Če ni standarda EN, meritev vključuje DMF v kondenzirani fazi.

(12)  Če je v odvodniku obremenitev s TVOC manjša od 0,1 kg C/h, se lahko pogostost spremljanja zmanjša na enkrat na vsaka tri leta.

(13)  Spremljanje se uporablja samo v primeru neposrednega izpusta v sprejemno vodno telo.

(14)  Najmanjša pogostost spremljanja se lahko zmanjša na enkrat na tri mesece, če se dokaže, da so ravni emisij dovolj stabilne.

(15)  V primeru šaržnega izpusta, ki je manj pogost od najmanjše pogostosti spremljanja, se spremljanje izvaja enkrat na šaržo.

(16)  Alternativni možnosti sta spremljanje TOC in spremljanje KPK. Prednost ima spremljanje TOC, saj se pri njem ne uporabljajo zelo strupene spojine.

(17)  Spremljanje Cr(VI) se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo spojine s Cr(VI).

(18)  V primeru posrednega izpusta v sprejemno vodno telo se lahko pogostost spremljanja zmanjša, če je čistilna naprava za odpadno vodo ustrezno zasnovana in opremljena za zmanjševanje vsebnosti zadevnih onesnaževal.

(19)  Spremljanje Cr se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo kromove spojine.

(20)  Spremljanje F se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo fluorove spojine.

(21)  Raven emisij, povezana z BAT, in okvirna raven se ne uporabljata, če se izhodni plini pošiljajo v kurilno napravo.

(22)  Raven emisij, povezana z BAT, se morda ne uporablja, če so v izhodnem plinu prisotne spojine, ki vsebujejo dušik (npr. DMF ali NMP (N-metilpirolidon)).

(23)  Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, se lahko ne uporablja, kadar je linija za površinsko zaščito pločevine v kolutih del večjega proizvodnega obrata (npr. jeklarne) ali je linija kombinirana.

(24)  Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, se lahko ne uporablja, kadar je linija za površinsko zaščito pločevine v kolutih del večjega proizvodnega obrata (npr. jeklarne) ali je linija kombinirana.

(25)  Čas povprečenja je opredeljen v oddelku Splošne ugotovitve.

(26)  Raven emisij, povezana z BAT, za KPK se lahko nadomesti z ravnjo emisij, povezano z BAT, za TOC. Korelacija med KPK in TOC se določi za vsak primer posebej. Raven emisij, povezana z BAT, za TOC je prednostna možnost, ker se pri spremljanju TOC ne uporabljajo zelo strupene spojine.

(27)  Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo fluorove spojine.

(28)  Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je lahko 1 mg/l za podlage, ki vsebujejo cink, ali podlage, ki so predhodno obdelane s cinkom.

(29)  Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo kromove spojine.

(30)  Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo spojine s šestvalentnim kromom (Cr(VI)).

(31)  Ravni emisij, povezane z BAT, se morda ne uporabljajo, če je čistilna naprava za odpadno vodo ustrezno zasnovana in opremljena za zmanjševanje količine zadevnih onesnaževal in če to ne povzroča večjega onesnaženja v okolju.

(32)  Čas povprečenja je opredeljen v oddelku Splošne ugotovitve.

(33)  Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo fluorove spojine.

(34)  Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je lahko 1 mg/l za podlage, ki vsebujejo cink, ali podlage, ki so predhodno obdelane s cinkom.

(35)  Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo kromove spojine.

(36)  Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo spojine s šestvalentnim kromom (Cr(VI)).

(37)  Ravni emisij, povezane z BAT, se nanašajo na emisije iz vseh faz postopka, ki se izvajajo v istem obratu, in sicer od elektroforetske površinske zaščite in katere koli druge vrste postopka površinske zaščite do končnega voskanja in poliranja zgornjega premaza ter vključno s temi postopki, pri čemer se upoštevajo tudi topila, uporabljena pri čiščenju proizvodne opreme tako v obdobju proizvodnje kot tudi zunaj njega.

(38)  Površina se določi, kakor je opredeljeno v delu 3 Priloge VII k Direktivi 2010/75/EU.

(39)  Zgornja meja razpona je višja, če se uporablja suho čiščenje z apnencem.

(40)  Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je 35 mg C/Nm3, če se uporabljajo tehnike, ki omogočajo ponovno uporabo/recikliranje rekuperiranega topila.

(41)  Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(42)  Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je 50 mg C/Nm3, če se uporabljajo tehnike, ki omogočajo ponovno uporabo/recikliranje rekuperiranega topila.

(43)  Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(44)  Ta raven emisij, povezana z BAT, se morda ne uporablja za proizvodnjo plastičnih folij, ki se uporabljajo za začasno zaščito površin.

(45)  Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je 50 mg C/Nm3, če se uporabljajo tehnike, ki omogočajo ponovno uporabo/recikliranje rekuperiranega topila.

(46)  Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(47)  Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je 50 mg C/Nm3, če se uporabljajo tehnike, ki omogočajo ponovno uporabo/recikliranje rekuperiranega topila.

(48)  Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(49)  Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(50)  Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je povezana s proizvodnjo visokokakovostnih izdelkov.

(51)  Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je povezana s proizvodnjo visokokakovostnih izdelkov.

(52)  Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je 50 mg C/Nm3, če se uporabljajo tehnike, ki omogočajo ponovno uporabo/recikliranje rekuperiranega topila.

(53)  Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(54)  Za naprave, ki uporabljajo BAT 16(c) v kombinaciji s tehniko za obdelavo izhodnih plinov, se za odpadni plin koncentratorja uporablja dodatna raven emisij, povezana z BAT, ki znaša manj kot 50 mg C/Nm3.

(55)  Spremljajo se posamezne snovi, glede na sestavo biocidnih proizvodov, ki se uporabljajo v postopku.

(56)  Spremljanje se uporablja samo, če se v postopkih uporabljajo bakrove spojine.

(57)  Spremljanje se uporablja samo za naprave, ki uporabljajo kemikalije za obdelavo na osnovi topila. Spremljajo se specifične snovi, glede na topila, ki se uporabljajo v postopku.

(58)  Spremljanje se uporablja samo za naprave, v katerih se izvaja obdelava s kreozotom.

(59)  Spremljanje se morda ne uporablja, če se zadevna snov ne uporablja v postopku in če se dokaže, da podzemna voda ni onesnažena s to snovjo.

(60)  Spremljajo se specifične snovi, glede na sestavo biocidnih proizvodov, ki se uporabljajo ali so se uporabljali v postopku.

(61)  Spremljanje se uporablja samo za naprave, ki uporabljajo kemikalije za obdelavo na osnovi topila. Spremljajo se specifične snovi, glede na topila, ki se uporabljajo v postopku.

(62)  Kolikor je mogoče, se meritve izvedejo pri najvišji pričakovani ravni emisij pod običajnimi pogoji obratovanja.

(63)  To vključuje: acenaften, acenaftilen, antracen, benzo(a)antracen, benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(g,h,i)perilen, benzo(k)fluoranten, krizen, dibenzo(a,h)antracen, fluoranten, fluoren, indeno(1,2,3-cd)piren, naftalen, fenantren in piren.

(64)  Spremljanje se uporablja samo za emisije iz toplotne obdelave izhodnih plinov.

(65)  Raven emisij, povezana z BAT, se nanaša na vsoto naslednjih spojin PAH: acenaften, acenaftilen, antracen, benzo(a)antracen, benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(g,h,i)perilen, benzo(k)fluoranten, krizen, dibenzo(a,h)antracen, fluoranten, fluoren, indeno(1,2,3-cd)piren, naftalen, fenantren in piren.

(66)  Raven emisij, povezana z BAT, in okvirna raven se ne uporabljata, če se izhodni plini pošiljajo v kurilno napravo.


9.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 414/79


DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/2010

z dne 8. decembra 2020

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809 o nekaterih zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 8910)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (3) ter zlasti člena 63(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1809 (4) je bil sprejet po izbruhih visokopatogene aviarne influence na gospodarstvih, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu, v nekaterih državah članicah in potem, ko so navedene države članice v skladu z Direktivo Sveta 2005/94/ES vzpostavile okužena in ogrožena območja.

(2)

Izvedbeni sklep (EU) 2020/1809 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih države članice iz Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu vzpostavijo v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v navedeni prilogi.

(3)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1809 je Nemčija obvestila Komisijo o novih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu, v okrožjih Dithmarschen in Mecklenburgische Seenplatte.

(4)

Poleg tega je Belgija obvestila Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N5 na gospodarstvu, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu v pokrajini Zahodna Flandrija.

(5)

Poljska je prav tako obvestila Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvu, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu v okrožju Siedlce.

(6)

Tudi Nizozemska je obvestila Komisijo o novem izbruhu visokopatogene aviarne influence na gospodarstvu, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu v pokrajini Utrecht.

(7)

Navedeni izbruhi v Belgiji, Nemčiji, na Nizozemskem in Poljskem so zunaj območij, ki so trenutno navedena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809, in pristojni organi navedenih držav članic so sprejeli potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli navedenih izbruhov.

(8)

Poleg tega je izbruh v Belgiji v neposredni bližini meje s Francijo. Zato so pristojni organi navedenih dveh držav članic ustrezno sodelovali glede vzpostavitve potrebnega ogroženega območja v skladu z Direktivo 2005/94/ES, saj ogroženo območje tega izbruha sega tudi na ozemlje Francije.

(9)

Komisija je preučila ukrepe, ki so jih sprejele Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska in Poljska, ter presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki so jih vzpostavili pristojni organi navedenih držav članic, dovolj oddaljene od gospodarstev, na katerih so bili potrjeni nedavni izbruhi visokopatogene aviarne influence.

(10)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije v sodelovanju z Belgijo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko in Poljsko takoj opredeliti nova okužena in ogrožena območja, ki so jih vzpostavile navedene države članice v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(11)

Zato bi bilo treba spremeniti ogrožena območja, navedena za Francijo, ter okužena in ogrožena območja, navedena za Nemčijo, Nizozemsko in Poljsko v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809.

(12)

Poleg tega bi bilo treba za Belgijo v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809 navesti okužena in ogrožena območja.

(13)

V skladu s tem bi bilo treba spremeniti Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809 in posodobiti regionalizacijo na ravni Unije, da se bodo upoštevala nova okužena in ogrožena območja, ki so jih v skladu z Direktivo 2005/94/ES ustrezno vzpostavili pristojni organi Belgije, Francije, Nemčije, Nizozemske in Poljske, ter trajanje omejitev, ki se na njih izvajajo.

(14)

Izvedbeni sklep (EU) 2020/1809 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem visokopatogene aviarne influence je pomembno, da spremembe Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809 iz tega sklepa začnejo veljati čim prej.

(16)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1809 se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 8. decembra 2020

Za Komisijo

Stella KYRIAKIDES

Članica Komisije


(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(4)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1809 z dne 30. novembra 2020 glede nekaterih zaščitnih ukrepov zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (UL L 402, 1.12.2020, str. 144).


PRILOGA

„PRILOGA

DEL A

Okuženo območje, kot je navedeno v členu 1:

Država članica: Belgija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Those parts of the municipalitiy of Menen, Moorslede, Wervik and Wevelgem contained within a circle of a radius of three kilometers, centered on WGS84 dec. coordinates long 3,126743 - lat 50,820040

17.12.2020

Država članica: Hrvaška

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Općina Koprivnički Bregi, naselja Koprivnički Bregi i Jeduševac, općina Novigrad Podravski, naselja Plavšinac, Delovi, Vlaislav i Novigrad Podravski, općina Hlebine, naselje Hlebine u Koprivničko- križevačkoj županiji koji se nalaze na području u obliku kruga radijusa tri kilometra sa središtem na GPS koordinatama N46.122115; E16.9561216666667.

31.12.2020

Država članica: Danska

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

The parts of Randers municipality (ADNS code 01730), Favrskov municipality (ADNS 01710) and Syddjurs municipality (ADNS code 01706) that are contained within circle of radius 3 kilometer, centred on GPS coordinates N56.3980; E10.1936.

10.12.2020

Država članica: Francija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Les communes suivantes dans le département de HAUTE-CORSE (2B)

ALTIANI

AVAPESSA

BIGORNO

BISINCHI

CAMPILE

CAMPITELLO

CANAVAGGIA

CASTELLO-DI-ROSTINO

CATERI

CROCICCHIA

ERBAJOLO

FELICETO

FOCICCHIA

LENTO

MONTEGROSSO

MURO

NESSA

ORTIPORIO

PENTA-ACQUATELLA

PIEDICORTE-DI-GAGGIO

SCOLCA

SPELONCATO

SANT’ANDREA-DI-BOZIO

SANT’ANTONINO

VALLE-DI-ROSTINO

VOLPAJOLA

10.12.2020

Les communes suivantes dans le département de YVELINES (78)

SAINT-CYR-L’ECOLE

10.12.2020

Les communes suivantes dans le département de Corse du Sud (2A)

AFA

AJACCIO

ALATA

BASTELICACCIA

GROSSETO-PRUGNA

SARROLA-CARCOPINO

9.12.2020

Država članica: Nemčija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

SCHLESWIG-HOLSTEIN

Landkreis Nordfriesland

Hallig Oland

1.12.2020

Landkreis Segeberg

Gemeinde Latendorf

Gemeinde Heidmühlen - exklusive des Bereiches zwischen Stellbrooker Weg und Osterau nördlich des Stellbrooker Moors

Gemeinde Boostedt - Gebiet südlich der Ortschaft Boostedt (entlang Waldweg, Heidenbarg, Münsterberg, Heisterbarg, Zum Quellental, Tegelbar, Mühlenweg, Latendorfer Str.) sowie östlich und südlich des Bundeswehrgeländes

Gemeinde Rickling - Gebiet südlich der Rothenmühlenau und westlich der Straßen Alter Schönmoorer Weg und Kirschenweg bis zur Einmündung in die Schönmoorer Str., weiter südlich der Schönmoorer Str. bis zum Glinngraben und westlich des Glinngrabens

Gemeinde Großenaspe - Gebiet westlich der Straßen Halloh und Eekholt sowie östlich des Wildparks Eekholt

Forstgutsbezirk Buchholz

5.12.2020

Landkreis Nordfriesland

Gemeinde Rodenäs

Gemeinde Neukirchen

Gemeinde Klanxbüll

Gemeinde Humptrup

Gemeinde Braderup

Gemeinde Tinningstedt

Gemeinde Klixbüll

Gemeinde Risum-Lindholm

Gemeinde Niebüll

Gemeinde Bosbüll

Gemeinde Uphusum

Gemeinde Klanxbüll

Gemeinde Emmelsbüll-Horsbüll

Gemeinde Holm

15.12.2020

Landkreis Nordfriesland

Gemeinde Pellworm

10.12.2020

MECKLENBURG-VORPOMMERN

Landkreis Vorpommern-Rügen

Ostseeheilbad Zingst

9.12.2020

Landkreis Vorpommern-Rügen

Gemeinde Rambin - Ortsteile Drammendorf, Götemitz, Kasselvitz, Kasselvitzer Katen, Rothenkirchen, Sellentin, Rambin, Giesendorf

Gemeinde Samtens - Ortsteile Frankenthal, Muhlitz, Luttow, Natzevitz, Samtens

Gemeinde Gustow - Ortsteile Saalkow, Warksow

Gemeinde Poseritz - Ortsteile Datzow, Poseritz-Ausbau

Gemeinde Altefähr - Ortsteil Kransdorf

9.12.2020

Landkreis Rostock

Gemeinde Neubukow Stadt - Ortsteile Buschmühlen, Malpendorf, Neubukow, Spriehusen, Steinbrink

Gemeinde Biendorf - Ortsteile Jörnstorf Dorf, Jörnstorf Hof, Lehnenhof

Gemeinde Rerik Stadt - Ortsteile Russow, Russow Ausbau

8.12.2020

Landkreis Rostock

Stadt Gnoien - Ortsteile Eschenhörn, Warbelow sowie die Stadt Gnoien südöstlich der Teterower Straße und südöstlich der Straße „Bleiche“

Gemeinde Behren-Lübchin - Ortsteile Bobbin, Neu Wasdow

Gemeinde Finkenthal - Ortsteil Schlutow

14.12.2020

Landkreis Dithmarschen

Gemeinde Neufelderkoog

Gemeinde Kaiser-Wilhelm-Koog - Gemeindegebiet südlich der Süderstraße

Gemeinde Kronprinzenkoog - Gemeindegebiet südlich der Straße Süderquerweg

Gemeinde Neufeld - Gemeindegebiet südlich der Straße Ölmühlenweg, westlich der Straße Westerdieker Strot

Gemeinde Diekhusen-Fahrstedt - das Gemeindegebiet südlich der Straße Ölmühlenweg, westlich der Straße Fahrstedterwesterdeich

Gemeinde Schmedeswurth - das Gemeindegebiet westlich der Straße Schmedeswurtherwesterdeich

22.12.2020

Landkreis Mecklenburgische Seenplatte

Gemeinde Lärz - Ortsteile Krümmel, Lärz-Ausbau

Gemeinde Mirow - Ortsteil Birkenhof

29.12.2020

Država članica: Nizozemska

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Province: Gelderland

1.

From the crossing with N322 and Zandstraat, follow Zandstraat in eastern direction until tram line.

2.

Follow tramline in south-eastern direction until Molenstraat.

3.

Follow Molenstraat in north-eastern direction until Meidoornstraat.

4.

Follow Meidoornstraat in eastern direction until Korenbloemstraat.

5.

Follow Korenbloemstraat in eastern direction until Florastraat.

6.

Follow Florastraat in southern direction until Vogelzang.

7.

Folow Vogelzang in eastern direction until Kamstraat.

8.

Follow Kamstraat in southern direction until Van Heemstraweg.

9.

Follow Van Heemstraweg in north-eastern direction until North-South (N329).

10.

Follow North-South (N329) in southern direction until Neersteindsestraat.

11.

Follow Neersteindsestraat in south-eastern direction until Altforstestraat.

12.

Follow Altforstestraat in south-west direction until Middenweg.

13.

Follow Middenweg in south-eatern direction until Mekkersteeg.

14.

Follow Mekkersteeg in southern direction until Zuidweg.

15.

Follow Zuidweg in western direction until Noord-Zuid.

16.

Follow Noord-Zuid in southern direction until de Maas(water).

17.

Follow Maas in western direction until Veerweg.

18.

Follow Veerweg in northern direction until Raadhuisdijk.

19.

Follow Raadhuisdijk in western direction turning into Berghuizen until Nieuweweg.

20.

Follow Nieuweweg in western direction until Wamelseweg.

21.

Follow Wamelseweg in northern direction turing into Zijvond until Liesbroekstraat.

22.

Follow Liesbroekstraat in eastern direction until Nieuweweg.

23.

Follow Nieuweweg in northern direction until Liesterstraat.

24.

Follow Liesterstraat in eastern direction until Maas en Waalweg (N322).

25.

Follow Maas en Waalweg in northern direction until crossing with Zandstraat.

20.11.2020

1.

From Waalbandijk follow „de Waal“ in eastern direction until Waalbandijk at nr 155.

2.

Follow Waalbandijk at nr 155 in southern direction, turning into Heersweg until Kerkstraat.

3.

Follow Kerkstraat in southern direction until Van Heemstraweg.

4.

Follow Van Heemstraweg in eastern direction until Scharenburg.

5.

Follow Scharenburg in southern direction until Molenweg.

6.

Follow Molenweg in southern direction until Broerstraat.

7.

Follow Broerstraat in western direction until Neersteindsestraat.

8.

Follow Neersteindsestraat in eastern direction, turning into Bikkeldam until Singel.

9.

Follow Singel in southern direction until Middenweg.

10.

Follow Middenweg in eastern direction until Mekkersteeg.

11.

Follow Mekkersteeg in southern direction until Zuidweg.

12.

Follow Zuidweg in western direction until Noord Zuid N329.

13.

Follow Noord Zuid N329 in southern direction until „de Maas“ (river).

14.

Follow „de Maas“ in western direction until Veerweg.

15.

Follow Veerweg in northern direction until Raadhuisdijk.

16.

Follow Raadhuisdijk in western direction until Kapelstraat.

17.

Follow Kapelstraat in northern direction, turning into Den Hoedweg until Dijkgraaf De Leeuweg.

18.

Follow Dijkgraaf De Leeuweg in western direction until Wolderweg.

19.

Follow Wolderweg in northern direction until Nieuweweg.

20.

Follow Nieuweweg in eastern direction until Liesterstraat.

21.

Follow Liesterstraat in eastern direction until Zijveld.

22.

Follow Zijveld in northern direction until Zandstraat.

23.

Follow Zandstraat in eastern direction until Dijkstraat.

24.

Follow Dijkstraat in northern direction until Waalbandijk.

28.11.2020

1.

Vanaf kruising A50/Halve Wetering (water), Halve wetering volgen in noodoostelijke richting tot aan Geerstraat.

2.

Geerstraat volgen in oostelijke richting overgaand in Geersepad overgaand in Dorpsplein tot aan Middendijk.

3.

Middendijk volgen in noordelijke richting tot aan Kerkepad.

4.

Kerkepad volgen in oostelijke richting tot aan Zeedijk.

5.

Zeedijk volgen in zuidelijke richting tot aan Vaassenseweg (N792).

6.

Vaassenseweg volgen in oostelijke richting overgaand in Dorpsstraat tot aan Twelloseweg.

7.

Twelloseweg volgen in zuidelijke richting, overgaand in Terwoldseweg tot aan Rijksstraatweg.

8.

Rijksstraatweg volgen in westelijke richting overgaand in Oude Rijksstraatweg tot aan Molenstraat.

9.

Molenstraat volgen in zuidelijke richting overgaand in Hietweideweg tot aan Jupiter.

10.

Jupiter volgen in westelijke richting overgaand in Leigraaf tot aan Zonnenbergstraat.

11.

Zonnenbergstraat volgen in westelijke richting tot aan Leemsteeg.

12.

Leemsteeg volgen in noordelijke richting tot aan Bottenhoekseweg.

13.

Bottenhoekseweg volgen in westelijke richting overgaand in Stationsweg tot aan Rijksstraatweg (N344).

14.

Rijksstraatweg (N344)/Deventerstraat volgen in westelijke richting tot aan Drostendijk.

15.

Drostendijk volgen in noordelijke richting tot aan A50.

16.

A50 volgen in noordelijke richting tot aan Halve Wetering (water).

4.12.2020

Province: Groningen

1.

Vanaf kruising N355-Kloosterweg, Kloosterweg volgen in noordelijke richting overgaand in herestraat tot aan Van Eysingaweg.

2.

Van Eysingaweg volgen in noordelijke richting overgaand in Eeuwe Ennesweg tot aan Leegsterweg.

3.

Leegsterweg volgen in oostelijke richting overgaand in Laauwersweg overgaand in brugstraat tot aan Schoolstraat.

4.

Schoolstraat volgen in noordelijke richting overgaand in Wester-waardijk tot aan Zuiderried.

5.

Zuiderried volgen oostelijke richting tot aan Kievitsweg.

6.

Kievitsweg volgen in zuidelijke richting tot aan Friesestraatweg volgen oostelijke richting tot aan Bindervoetpolder (N388).

7.

Bindervoetpolder (N388) volgen in zuidelijke richting tot aan Provincialeweg.

8.

Provincialeweg volgen in westelijke richting tot aan Hoofdstraat.

9.

Hoofdstraat volgen in westelijke richting tot aan Lutjegasterweg.

10.

Lutjegasterweg volgen in noordelijke richting tot aan Bombay.

11.

Bombay volgen in westelijke richting tot aan Zandweg tegenover Easterweg 1.

12.

Zandweg vogen in westelijke richting volgen tot aan De Lauwers.

13.

De Lauwers volgen in noordelijke richting tot aaan Miedweg.

14.

Miedweg volgen in noordelijke richting tot aan Prinses Margrietkanaal.

15.

Prinses Margrietkanaal volgen in westelijke richting tot aan Stroboser Trekfeart.

16.

Stroboser Trekfeart volgen in noordelijke richting tot aan Rijksweg N355.

17.

Rijksweg N355 volgen in oostelijke richting tot aan Kloosterweg.

2.12.2020

Province: Friesland

1.

Vanaf Kruising Waltingleane/Mulierlaan, Mulierlaan volgen in oostelijke richting tot aan Taekelaan.

2.

Taekelaan volgen in oostelijke richting tot aan Witmarsumerfvaart (water).

3.

Witmarsumerfvaart volgen in noordelijke richting tot aan Harlingervaart (water).

4.

Harlingervaart volgen in oostelijke richting tot aan Westergoaweg.

5.

Westergoaweg volgen in zuidelijke richting tot aan A7.

6.

A7 volgen in westelijke richting tot aan Bolswarderweg.

7.

Bolswarderweg volgen in westelijke richting tot aan Dorpsstraat.

8.

Dorpsstraat volgen in zuidelijke richting overgaand in Bruinder tot aan Van Panhuysenkanaal.

9.

Van Panhuysenkanaal volgen in westelijke richting tot aan Hemmensweg.

10.

Hemmensweg volgen in westelijke richting tot aan Weersterweg.

11.

Weersterweg volgen in noordelijke richting tot aan Haitsmaleane.

12.

Haitsmaleane volgen in westelijke richting tot aan Melkvaart (water).

13.

Melkvaart volgen in noordelijke richting tot aan Kornwerdervaart (water).

14.

Kornwerdervaart volgen in westelijke richting tot aan Miedlaan.

15.

Miedlaan volgen in noordelijke richting tot aan Hayumerlaene.

16.

Hayumerleane volgen in noordelijke richting tot aan Gooyumervaart (water).

17.

Gooyumervaart volgen in noordelijke richting tot aan Gooyumerlaan.

18.

Gooyumerlaan. Volgen in oostelijke richting tot aan Buitendijk.

19.

Buitendijk volgen in noordelijke richting tot aan Stuitlaan.

20.

Stuitlaan volgen in westelijke richting overgaand in Pingjumer Gulden Halsband tot aan Waltingaleane.

21.

Waltingaleane volgen in oostelijke richting tot aan Mulierlaan.

13.12.2020

Province: Utrecht

1.

Vanaf de kruising van de N228 en de Goverwellesingel, de Goverwellesingel volgend in noordelijke richting overgaand in de Goverwelletunnel tot aan de Achterwillenseweg.

2.

De Achterwillenseweg volgend in oostelijke richting tot aan de Vlietdijk.

3.

De Vlietdijk volgend in noordelijke richting overgaand in de Platteweg tot aan de Korssendijk.

4.

De Korssendijk volgend in noordelijke richting overgaand in de Ree in oostelijke richting tot aan de Nieuwenbroeksedijk.

5.

De Nieuwenbroeksedijk volgend in oostelijke richting tot aan de Kippenkade.

6.

De Kippenkade volgend in noordelijke richting tot aan de Wierickepad.

7.

De Wierickepad volgend in noordelijke richting overgaand in oostelijke richting overgaand in de Kerkweg overgaand in de Groendijck tot aan de Westeinde.

8.

De Westeinde volgend in noordelijke richting overgaand in de Oosteinde tot aan de Tuurluur.

9.

De Tuurluur volgend in zuidelijke richting overgaand in de Papekoperdijk.

10.

De Papekopperdijk volgend in zuidelijke richting overgaand in de Johan J Vierbergenweg overgaand in de Zwier Regelinkstraat tot aan de N228.

11.

De N228 volgend in zuidelijke richting tot aan de Damweg.

12.

De Damweg volgend in zuidelijke richting tot aan de Zuidzijdseweg.

13.

De Zuidzijdseweg volgend in westelijke richting overgaand in de Slangenweg tot aan de West-Vlisterdijk.

14.

De West-Vlisterdijk volgend in noordelijke richting overgaand in westelijke richting overgaand in de Bredeweg volgend in noordelijke richting overgaand in Grote Haven tot aan de N228.

15.

De N228 volgend in westelijke richting tot aan de Goverwellesingel.

15.12.2020

1.

Vanaf de kruising van de N521 en de Nesserlaan volgend in oostelijke richting tot aan de Amstel.

2.

De Amstel volgend in zuidelijke richting tot aan de Oude Waver.

3.

De Oude Waver volgend in oostelijke richting tot aan de Hoofdweg.

4.

De Hoofdweg volgend in zuidelijke richting overgaand in N212 tot aan de Mijdrechtse Dwarsweg.

5.

De Mijdrechtse Dwarsweg volgend in westelijke richting overgaand in de Industrieweg tot aan de Rondweg.

6.

De Rondweg volgend in zuidelijke richting overgaand in westelijke richting tot aan de Bozenhoven.

7.

De Bozenhoven volgend in oostzuidelijke richting overgaand in de Molenland in westzuidelijke richting tot aan de Oosterlandweg.

8.

De Oosterlandweg volgend in westnoordelijke richting tot aan de kruising van de Doctor J. van der Haarlaan en het water.

9.

Het Water volgend in zuidelijke richting tot aan de Machinetocht.

10.

De Machinetocht volgend in westnoordelijke richting tot aan de Schattekerkerweg.

11.

De Schattekerkerweg volgend in westzuidelijke richting tot aan de Westerlandweg.

12.

De Westerlandweg volgend in westnoordelijke richting overgaand in noordelijke richting tot aan de Oude Spoorbaan.

13.

De Oude Spoorbaan volgend in westelijke richting overgaand in westzuidelijke richting tot aan de N231.

14.

De N231 volgend in noordelijke richting tot aan de Drechtdijk.

15.

De Drechtdijk volgend in noordelijke richting overgaand in de Kerklaan tot aan de Boterdijk.

16.

De Boterdijk volgend in oostnoordelijke richting tot aan de Traverse.

17.

De Traverse volgend in noordelijke richting tot aan de Vuurlijn.

18.

De Vuurlijn volgend in westelijke richting tot aan de Noorddammerweg.

19.

De Noorddammerweg volgend in noordelijke richting tot aan de N196.