(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Italije za registracijo imena „Rucola della Piana del Sele“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Rucola della Piana del Sele“ registrirati –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

(1)

V skladu s točko (d) prvega pododstavka člena 12(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se lahko odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in so navedeni v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, prenesejo v naslednje proračunsko leto. Takšen prenos je omejen na 2 % začetnih odobritev, o katerih glasujeta Evropski parlament in Svet, in na znesek prilagoditve neposrednih plačil iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki je bil izveden v predhodnem proračunskem letu.

(2)

V skladu s členom 26(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 države članice z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 12(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 prenesene odobritve iz točke (d) prvega pododstavka člena 12(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 povrnejo končnim prejemnikom, za katere se v proračunskem letu, v katero se odobritve prenesejo, uporablja prilagoditvena stopnja. Navedena povrnitev se uporabi le za končne upravičence v tistih državah članicah, v katerih se je v predhodnem proračunskem letu uporabila (4) finančna disciplina.

(3)

Pri določanju zneska prenesenih odobritev, ki ga je treba povrniti, je treba v skladu s členom 26(7) Uredbe (EU) št. 1306/2013 upoštevati zneske za rezervo za krize v kmetijskem sektorju iz člena 25 navedene uredbe, ki do konca proračunskega leta niso uporabljeni za krizne ukrepe.

(4)

V skladu s členom 1(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1928 (5) se finančna disciplina uporablja za neposredna plačila za koledarsko leto 2019, da se vzpostavi rezerva za krize. V proračunskem letu 2020 rezerva za krize ni bila uporabljena.

(5)

Za zagotovitev, da povrnitev neizkoriščenih odobritev končnim prejemnikom (rezultat uporabe finančne discipline) ostane sorazmerna z zneskom prilagoditve finančne discipline, je primerno, da Komisija določi zneske, ki so državam članicam na voljo za povrnitev.

(6)

Da državam članicam za navedeno povrnitev ne bi bilo treba plačati dodatnega zneska, se mora ta uredba uporabljati od 1. decembra 2020. Zato so zneski v tej uredbi dokončni in se uporabljajo ne glede na uporabo zmanjšanj v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ne glede na vse druge popravke, ki se upoštevajo v sklepu o mesečnem plačilu glede odhodkov, ki jih izvršijo plačilne agencije držav članic za oktober 2020, v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter ne glede na kakršna koli zmanjšanja in dodatna plačila, ki se izvedejo v skladu s členom 18(4) navedene uredbe, ali kakršne koli sklepe v okviru postopka potrditve obračunov.

(7)

V skladu z uvodnim stavkom člena 12(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se lahko odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Zato je primerno, da Komisija določi datume za upravičenost odhodkov držav članic v zvezi s povrnitvijo v skladu s členom 26(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013, pri čemer upošteva kmetijsko proračunsko leto, kakor je opredeljeno v členu 39 navedene uredbe.

(8)

Ker se zneski, ki se prenesejo in dajo na voljo, nanašajo na proračun za leto 2021, iz člena 135(1) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo izhaja, da v tej uredbi ni treba določiti zneska za Združeno kraljestvo.

(9)

Zaradi kratkega obdobja med sporočilom držav članic o izvajanju odobritev EKJS za leto 2020 v okviru deljenega upravljanja za obdobje od 16. oktobra 2019 do 15. oktobra 2020 in potrebo po uporabi te uredbe od 1. decembra 2020 bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Uredba (EU) 2016/2031 določa pravila o vsebini in obliki rastlinskega potnega lista, ki se zahteva za premike nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije.

(2)

Rastlinski potni list za premike po ozemlju Unije vključuje oznako za sledljivost, razen za nekatere rastline za saditev, pripravljene za prodajo končnim uporabnikom. Ta izjema se ne uporablja za vrste rastlin za saditev, ki jih Komisija uvrsti na seznam.

(3)

Za nekatere rastline za saditev veljajo ukrepi Unije, sprejeti na podlagi člena 28 ali 30 Uredbe (EU) 2016/2031 v zvezi z določenimi škodljivimi organizmi. Nekatere od teh rastlin za saditev, zlasti tiste, za katere je znano, da pri njih obstaja večja verjetnost za napadenost ali okužbo z navedenimi določenimi škodljivimi organizmi, ali ki so bile prestrežene na notranjem trgu zaradi napadenosti ali okužbe z navedenimi določenimi škodljivimi organizmi, lahko prispevajo k širjenju navedenih škodljivih organizmov v Uniji in tako povečajo možnost, da bi imeli navedeni škodljivi organizmi velike in dolgoročne negativne posledice na navedene rastline za saditev.

(4)

Za nekatere rastline za saditev s poreklom iz Unije veljajo posebne zahteve v zvezi z določenimi karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo v skladu s členom 41(2) Uredbe (EU) 2016/2031 in členom 8(2) Izvedbene uredbe Komsije (EU) 2019/2072 (2). Navedene rastline za saditev lahko prispevajo k širjenju navedenih škodljivih organizmov v Uniji in tako povečajo možnost, da bi imeli navedeni škodljivi organizmi velike in dolgoročne negativne posledice na navedene rastline za saditev.

(5)

Nekatere od navedenih rastlin za saditev so bile prestrežene med premiki znotraj Unije, ker so gostile karantenske škodljive organizme za Unijo.

(6)

Zato je primerno zahtevati, da vsi primeri rastlinskih potnih listov, izdani za navedene rastline za saditev, vključujejo oznako za sledljivost, da se okrepi hitra sledljivost navedenih rastlin.

(7)

Uredba (EU) 2016/2031, Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2313 (3) in ta uredba določajo sklop novih pravil o uporabi in vsebini rastlinskih potnih listov. Direktiva Komisije 92/105/EGS (4) bo zato postala zastarela in bi jo bilo treba razveljaviti.

(8)

Da bi imeli izvajalci poslovnih dejavnosti in pristojni organi dovolj časa za prilagoditev navedenim zahtevam, bi se morala ta uredba uporabljati od 31. decembra 2021.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih. Navedeni seznam vključuje peroksioktanojsko kislino, ki se na podlagi njene ocene preimenuje v reakcijsko zmes perocetne kisline in peroksioktanojske kisline.

(2)

Reakcijska zmes perocetne kisline in peroksioktanojske kisline je bila ocenjena za uporabo v biocidnih proizvodih vrste 2, to so razkužila in algicidi, ki niso namenjeni neposredni uporabi na ljudeh ali živalih, vrste 3, to je veterinarska higiena, in vrste 4, to je za območja s hrano in krmo, kot so opredeljene v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(3)

Francija je bila imenovana za državo članico poročevalko in njen pristojni ocenjevalni organ je Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) 2. januarja 2019 predložil poročilo o oceni skupaj s svojimi ugotovitvami.

(4)

V skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 je Odbor za biocidne pripravke 4. marca 2020 sprejel mnenja Agencije (3), ob upoštevanju ugotovitev pristojnega ocenjevalnega organa.

(5)

Iz navedenih mnenj je razvidno, da je za biocidne proizvode vrste 2, 3 in 4, ki vsebujejo reakcijsko zmes perocetne kisline in peroksioktanojske kisline, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo merila iz člena 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012, če so izpolnjeni nekatere specifikacije in pogoji glede njihove uporabe.

(6)

Ob upoštevanju mnenj Agencije je primerno, da se reakcijska zmes perocetne kisline in peroksioktanojske kisline odobri za uporabo v biocidnih proizvodih vrste 2, 3 in 4, če je to v skladu z nekaterimi specifikacijami in pogoji.

(7)

Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, da se zainteresiranim stranem omogoči, da sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa pravila za dajanje na trg in uporabo novih živil v Uniji.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2469 (2) določa upravne in znanstvene zahteve za vloge iz člena 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(3)

Uredba (EU) 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je spremenila Uredbo (ES) št. 178/2002 (4) ter Uredbo (EU) 2015/2283. Namen navedenih sprememb je okrepiti preglednost in trajnost ocenjevanja tveganja na vseh področjih prehranske verige v EU, za katera Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) pripravi znanstveno oceno tveganja, vključno s področjem novih živil.

(4)

V zvezi z dajanjem novih živil na trg so bile s spremembami Uredbe (ES) št. 178/2002 uvedene nove določbe, ki med drugim zadevajo: splošno svetovanje osebja Agencije na zahtevo morebitnega vložnika pred predložitvijo ter obveznost uradnega obveščanja o študijah, ki jih naročijo ali izvedejo nosilci dejavnosti v podporo vlogi, in posledice neizpolnjevanja navedene obveznosti. Prav tako je uvedla določbe o javnem razkritju s strani Agencije vseh znanstvenih podatkov, študij in drugih informacij v podporo vlogam, razen zaupnih informacij, na začetku postopka ocenjevanja tveganja, čemur sledi posvetovanje s tretjimi stranmi. S spremembami so se določile tudi posebne postopkovne zahteve za vložitev zahtev za zaupno obravnavo in njihovo oceno s strani Agencije v zvezi z informacijami, ki jih predloži vložnik, kadar Komisija zaprosi za mnenje Agencije.

(5)

Uredba (EU) 2019/1381 je spremenila tudi Uredbo (EU) 2015/2283, da bi vključevala določbe, ki zagotavljajo skladnost s prilagoditvami Uredbe (ES) št. 178/2002 in upoštevajo sektorske posebnosti v zvezi z zaupnimi informacijami.

(6)

Glede na področje uporabe in uporabo vseh navedenih sprememb bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2469 prilagoditi spremembam glede vsebine, priprave in predložitve vlog iz člena 10 Uredbe (EU) 2015/2283, ureditve za preverjanje veljavnosti vlog ter informacij, ki jih je treba vključiti v mnenje Agencije. Zlasti bi se morala Izvedbena uredba (EU) 2017/2469 sklicevati na standardne oblike zapisa podatkov in zahtevati, da se v vlogah zagotovijo informacije, ki dokazujejo skladnost z zahtevo po uradnem obveščanju iz člena 32b Uredbe (ES) št. 178/2002. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da je ocena skladnosti z zahtevo po uradnem obveščanju del preverjanja veljavnosti vloge.

(7)

Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju dejstva, da je Agencija odgovorna za upravljanje zbirke podatkov o študijah v skladu s členom 32b Uredbe (ES) št. 178/2002, tudi omogočiti Komisiji, da se v okviru preverjanja veljavnosti vlog posvetuje z Agencijo, da bi ugotovila, ali vloga izpolnjuje ustrezne zahteve iz navedenega člena.

(8)

Kadar se med ocenjevanjem tveganja v skladu s členom 32c(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 opravijo javna posvetovanja, bi moralo mnenje Agencije vključevati tudi rezultate navedenih posvetovanj v skladu z zahtevami glede preglednosti, ki veljajo za Agencijo.

(9)

Ta uredba bi se morala uporabljati od 27. marca 2021 ter za vloge, predložene od navedenega datuma, tj. od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2019/1381.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

člen 3 se spremeni:

(2)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 7(1) se doda točka (n):

(5)

Priloga I se nadomesti v skladu s Prilogo k tej uredbi;

(6)

Priloga II se črta.

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 429/2008 (2) določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1831/2003 v zvezi s pripravo in predložitvijo vlog za izdajo dovoljenj za krmne dodatke ter oceno teh vlog.

(2)

Cilj Uredbe (EU) 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je povečati preglednost in trajnost ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v Uniji. V ta namen spreminja Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredbo (ES) št. 1831/2003, da bi se povečala preglednost postopkov za izdajo dovoljenj za krmne dodatke.

(3)

Da bi se upoštevale sektorske posebnosti, Uredba (EU) 2019/1381 spreminja določbe o preglednosti in zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Kar zadeva dovoljenje za krmne dodatke, spremembe Uredbe (ES) št. 178/2002, uvedene z Uredbo (EU) 2019/1381, neposredno vplivajo tudi na zahteve iz Uredbe (ES) št. 429/2008 v zvezi s pripravo in predložitvijo vložnikove dokumentacije, zato je treba navedene zahteve prilagoditi zaradi doslednosti in pravne varnosti. Uredbo (ES) št. 429/2008 bi bilo treba spremeniti, da se uvedejo potrebne dodatne določbe v zvezi s pripravo in predložitvijo vložnikove dokumentacije.

(5)

Zlasti bi bilo treba prilagoditi določbe Uredbe (ES) št. 429/2008 v zvezi z zahtevami za zaupno obravnavo, obliko informacij in podatkov v podporo vlogam, ki bi morala biti elektronska in bo morala biti skladna s standardnimi oblikami zapisa podatkov, konceptom povzetka dokumentacije zaradi načela preglednosti iz Uredbe (EU) 2019/1381 in sklicem na študije, prijavljene v skladu s členom 32b Uredbe (ES) št. 178/2002.

(6)

Ta uredba bi se morala uporabljati od 27. marca 2021 za vloge in dokumentacijo, predložene od navedenega datuma, tj. od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2019/1381.

(7)

Uredbo (ES) št. 429/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

v členu 2 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(*1)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).“;"

(2)

prilogi I in II se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

(1)

Na podlagi člena 8(1) Sklepa (SZVP) 2019/2110 je Politični in varnostni odbor (PVO) v skladu s členom 38 Pogodbe o Evropski uniji pooblaščen za sprejemanje ustreznih odločitev glede izvajanja političnega nadzora in strateškega vodenja svetovalne misije Evropske unije v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUAM RCA), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 17. decembra 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/2189 (2), s katerim je Paula SOARESA imenoval za vodjo misije EUAM RCA za obdobje od 9. decembra 2019 do 8. decembra 2020.

(3)

Svet je 30. julija 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/1131 (3), s katerim je bila 9. avgusta 2020 ustanovljena EUAM RCA.

(4)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se mandat Paula SOARESA kot vodje misije EUAM RCA podaljša za obdobje od 9. decembra 2020 do 8. decembra 2021 –

(1)

Priloga I k Uredbi (EU) št. 528/2012 vsebuje aktivne snovi z ugodnejšimi lastnostmi za okolje ali zdravje ljudi ali živali. Proizvodi, ki vsebujejo te aktivne snovi, se zato lahko dovolijo po poenostavljenem postopku. Dušik je vključen v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012, pri čemer velja omejitev, da se uporablja v omejenih količinah v posodah za takojšnjo uporabo.

(2)

V skladu s členom 86 Uredbe (EU) št. 528/2012 je dušik odobren kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 18 (insekticidih) (2). Biocidni proizvodi, ki so sestavljeni iz dušika, kakor je odobren, so dovoljeni v več državah članicah in se dobavljajo v plinskih jeklenkah (3).

(3)

Dušik se lahko pridobi tudi iz zunanjega zraka na kraju samem. Dušik, pridobljen na kraju samem, trenutno ni odobren za uporabo v Uniji in ni niti uvrščen na seznam v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 528/2012 niti na seznam aktivnih snovi, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi v biocidnih proizvodih, v Prilogi II k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1062/2014 (4).

(4)

Nizozemska je 9. julija 2020 v skladu s členom 55(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 Komisiji predložila vlogo za odstopanje od člena 19(1)(a) navedene uredbe, v kateri je zaprosila, da se ji dovoli, da izda dovoljenja za biocidne proizvode, ki so sestavljeni iz dušika, pridobljenega iz zunanjega zraka na kraju samem, za zaščito kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: vloga).

(5)

Kulturno dediščino lahko poškodujejo najrazličnejši škodljivi organizmi, od žuželk do mikroorganizmov. Prisotnost navedenih organizmov lahko povzroči izgubo same kulturne dobrine, predstavlja pa tudi tveganje za širjenje navedenih škodljivih organizmov na druge predmete v bližini. Brez ustreznega tretiranja bi na predmetih lahko nastala nepopravljiva škoda, ki bi resno ogrozila kulturno dediščino.

(6)

Dušik, pridobljen na kraju samem, se uporablja za ustvarjanje kontrolirane atmosfere z zelo nizko koncentracijo kisika (anoksija) v trajno ali začasno zapečatenih šotorih ali komorah za tretiranje, namenjenih obvladovanju škodljivih organizmov na predmetih kulturne dediščine. Dušik se loči od zunanjega zraka in dovede v šotor ali komoro za tretiranje, kjer se vsebnost dušika v atmosferi poveča na približno 99 %, kisika pa posledično skoraj ni več. Vlažnost dušika, ki se dovede v prostor za tretiranje, je odvisna od potreb tretiranega predmeta. V pogojih, ki nastanejo v šotoru ali komori za tretiranje, škodljivi organizmi ne morejo preživeti.

(7)

Glede na informacije, ki jih je predložila Nizozemska, se zdi, da je uporaba dušika, pridobljenega na kraju samem, edina učinkovita tehnika za obvladovanje škodljivih organizmov, ki se lahko uporablja za vse vrste materialov in kombinacij materialov, prisotnih v kulturnih ustanovah, ne da bi jih poškodovala, in je učinkovita proti škodljivim organizmom na predmetih kulturne dediščine na vseh stopnjah razvoja.

(8)

Kot je navedeno v vlogi, ustanove za varstvo kulturne dediščine na Nizozemskem že več kot 25 let izvajajo strategije integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, pri čemer opuščajo uporabo zelo strupenih snovi in se usmerjajo v pristope, pri katerih se uporabljajo manj strupene snovi.

(9)

Metoda anoksije ali spremenjene ali kontrolirane atmosfere je navedena v standardu EN 16790:2016 „Ohranjanje kulturne dediščine – Integrirano zatiranje škodljivcev (IPM) za zaščito kulturne dediščine“, dušik pa je v tem standardu opisan kot „najpogosteje uporabljen“ za ustvarjanje anoksije.

(10)

Na voljo so tudi druge tehnike za obvladovanje škodljivih organizmov, kot so tehnike toplotnih šokov (visoke ali nizke temperature) in sevanje gama. Poleg tega se lahko v ta namen uporabijo biocidni proizvodi, ki vsebujejo druge aktivne snovi. Vendar ima po mnenju Nizozemske vsaka od navedenih tehnik omejitve v smislu škode, ki bi med tretiranjem lahko nastala na nekaterih materialih.

(11)

Glede na informacije v vlogi imajo postopki toplotnega šoka (zamrzovanje ali toplotno tretiranje) neželene učinke na več materialov. Tretiranje z nizko temperaturo ni primerno za predmete z večplastno strukturo ali iz anizotropnih materialov zaradi razlike v koeficientih raztezanja, kar zadeva materiale in smeri raztezanja, pri čemer pride do obremenitve in delaminacije (na primer pri slikah, pohištvu s furnirjem ali intarzijami, glasbilih), in za predmete, ki vsebujejo olje, maščobe ali vosek, ki lahko kristalizirajo, zaradi česar nastane bela plast na površini predmetov.

(12)

Tretiranje z visoko temperaturo lahko povzroči migracijo smol in spremembo barve lesa, mehčanje lakov ter spremembe porazdelitve vlage v materialih. Tako tretiranje ni primerno za predmete z večplastno strukturo ali iz anizotropnih materialov (npr. slike, pohištvo s furnirjem ali intarzijami, glasbila), usnje, materiale, ki se pri višjih temperaturah zmehčajo, deformirajo ali talijo (npr. barve, lake, sestavljene predmete, ki vsebujejo plastiko, voske, smole, nekatera lepila), primerke iz naravoslovnih muzejev in predmete, ki so bili v preteklosti tretirani z biocidnimi proizvodi, ki vsebujejo nekatere aktivne snovi, kot je diklorodifeniltrikloroetan (DDT) ali lindan, saj toplota povzroča izhlapevanje ostankov.

(13)

Kot je navedeno v vlogi, se druge aktivne snovi zaradi njihovega profila nevarnosti v kulturnih ustanovah redko uporabljajo. Po tretiranju z navedenimi snovmi se lahko ostanki na tretiranih predmetih postopno sprostijo v okolje, kar pomeni tveganje za zdravje ljudi. Poleg tega navedene snovi lahko reagirajo z materiali predmetov kulturne dediščine, zaradi česar pride do nesprejemljivih sprememb, kot so razbarvanje in madeži.

(14)

Glede na informacije v vlogi bi uporaba sevanja gama lahko povzročila neželene reakcije in hitrejšo razgradnjo celuloznih materialov, kot je papir, beljakovinskih materialov, kot je usnje, in sintetičnih polimerov, kot je plastika. Poleg tega je potreben prevoz predmetov in zbirk v posebne objekte, kjer se tretirajo.

(15)

Glede na informacije v vlogi uporaba dušika iz jeklenk ni ustrezna alternativa za kulturne ustanove zaradi praktičnih pomanjkljivosti. Zaradi omejenih količin v jeklenkah so potrebni pogost prevoz in ločeni prostori za skladiščenje. Zaradi tretiranja z dušikom iz jeklenk bi imele kulturne ustanove prav tako visoke stroške.

(16)

Kot je navedeno v vlogi, je več kulturnih ustanov v zadnjih desetletjih vlagalo v izgradnjo komor za tretiranje in nakup generatorjev dušika. Zaradi svoje vsestranskosti in primernosti za tretiranje vseh materialov se pri ohranjanju kulturne dediščine zelo pogosto uporablja anoksija, ustvarjena z dušikom, pridobljenim na kraju samem.

(17)

Zahteve za kulturne ustanove glede uporabe več tehnik za obvladovanje škodljivih organizmov, ki so primerne za posamezne materiale in predmete, namesto uporabe ene same tehnike, ki se že uporablja in je primerna za vse materiale, bi pomenile dodatne stroške za kulturne ustanove ter tako otežile doseganje njihovega cilja opustitve uporabe nevarnejših aktivnih snovi v okviru integriranega varstva pred škodljivimi organizmi. Poleg tega bi opustitev objektov in opreme, ki je bila pridobljena za ustvarjanje anoksije z dušikom, pridobljenim na kraju samem, pomenila izgubo sredstev iz prejšnjih naložb.

(18)

Razprave v zvezi z morebitnim odstopanjem v skladu s členom 55(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 za dušik, pridobljen na kraju samem, so potekale na več sestankih (5) strokovne skupine Komisije, ki jo sestavljajo pristojni organi za biocidne proizvode, leta 2019.

(19)

Poleg tega je Evropska agencija za kemikalije na zahtevo Komisije po prvi, podobni vlogi Avstrije za odstopanje za proizvode, ki so sestavljeni iz dušika, pridobljenega na kraju samem, opravila javno posvetovanje o navedeni vlogi, s čimer je vsem zainteresiranim stranem omogočila, da predložijo svoja stališča. Velika večina od 1487 prejetih pripomb je bila naklonjena odstopanju. Veliko zainteresiranih strani je navedlo pomanjkljivosti alternativnih tehnik, ki so na voljo: termično tretiranje lahko poškoduje nekatere materiale; pri uporabi drugih aktivnih snovi na artefaktih ostanejo strupeni ostanki, ki se postopoma sproščajo v okolje; uporaba dušika v jeklenkah ne omogoča nadzora nad relativno vlažnostjo v prostoru za tretiranje, ki je potreben za tretiranje nekaterih materialov.

(20)

Dve mednarodni organizaciji, ki zastopata muzeje in območja kulturne dediščine, in sicer Mednarodni muzejski svet in Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja, sta izrazili namero glede predložitve vloge za vključitev dušika, pridobljenega na kraju samem, v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012, ki bi državam članicam omogočila izdajo dovoljenj za proizvode, ki so sestavljeni iz dušika, pridobljenega na kraju samem, ne da bi bilo potrebno odstopanje v skladu s členom 55(3) navedene uredbe. Vendar je za izvedbo ocene take vloge, vključitev snovi v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012 in pridobitev dovoljenj za proizvode potreben čas.

(21)

Iz vloge je razvidno, da na Nizozemskem ni ustreznih alternativ, saj imajo vse alternativne tehnike, ki so trenutno na voljo, bodisi pomanjkljivosti zaradi neprimernosti za tretiranje vseh materialov bodisi praktične pomanjkljivosti.

(22)

Na podlagi vseh navedenih argumentov je primerno zaključiti, da je dušik, pridobljen na kraju samem, bistvenega pomena za zaščito kulturne dediščine na Nizozemskem in da ni na voljo ustreznih alternativ. Nizozemski bi bilo zato treba dovoliti, da izda dovoljenja za dostopnost na trgu in uporabo biocidnih proizvodov, ki so sestavljeni iz dušika, pridobljenega na kraju samem, za zaščito kulturne dediščine.

(23)

Za morebitno vključitev dušika, pridobljenega na kraju samem, v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012 in naknadna dovoljenja, ki bi jih države članice izdale za proizvode, ki so sestavljeni iz dušika, pridobljenega na kraju samem, je potreben čas. Zato je primerno dovoliti odstopanje za obdobje, ki bi omogočilo dokončanje osnovnih postopkov –