ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 360

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 63
30. oktober 2020


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1588 z dne 25. junija 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo količinskih pragov za tantalove ali niobijeve rude in koncentrate, zlate rude in koncentrate, kositrove okside in hidrokside, tantalate in tantalove karbide

1

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1589 z dne 22. julija 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta glede podatkov o novih težkih vozilih, ki jih spremljajo in sporočajo države članice in proizvajalci ( 1 )

4

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1590 z dne 19. avgusta 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta, da se upoštevajo spremembe mase novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v letih 2016, 2017 in 2018 ( 1 )

8

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1591 z dne 23. oktobra 2020 o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Suska sechlońska (ZGO))

10

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1592 z dne 28. oktobra 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

11

 

*

Uredba Komisije (EU) 2020/1593 z dne 29. oktobra 2020 o spremembi Priloge X k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede nadaljnjih preiskav pozitivnih primerov transmisivne spongiformne encefalopatije pri ovcah in kozah ( 1 )

13

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1594 z dne 29. oktobra 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 7607)  ( 1 )

16

 

 

PRIPOROČILA

 

*

Priporočilo Komisije (EU) 2020/1595 z dne 28. oktobra 2020 o strategijah testiranja na COVID-19, vključno s hitrimi antigenskimi testi

43

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Pravilnik ZN št. 151 – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede na informacijski sistem za mrtve kote za zaznavanje koles [2020/1596]

48

 

*

Pravilnik ZN št. 152 – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede na napredni sistem za zaviranje v sili (AEBS) za vozila kategorij M1 in N1 [2020/1597]

66

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

30.10.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1588

z dne 25. junija 2020

o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo količinskih pragov za tantalove ali niobijeve rude in koncentrate, zlate rude in koncentrate, kositrove okside in hidrokside, tantalate in tantalove karbide

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (1), in zlasti člena 1(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga I k Uredbi (EU) 2017/821 vsebuje seznam mineralov in kovin s področja uporabe navedene uredbe ter določa nekatere pragove za letni obseg uvoza v zvezi s temi minerali in kovinami.

(2)

V skladu s členom 1(3) Uredbe (EU) 2017/821 se ta uredba ne uporablja za uvoznike Unije, če je njihov letni obseg uvoza posameznega zadevnega minerala ali kovine pod pragom iz Priloge I k tej uredbi. Ti pragovi so določeni tako, da za najmanj 95 % celotne v Unijo uvožene količine posameznega minerala ali kovine veljajo obveznosti za uvoznike Unije, določene v navedeni uredbi.

(3)

Ko je bila leta 2017 uredba sprejeta, ni bilo dovolj razčlenjenih oznak kombinirane nomenklature za pet posebnih mineralov in kovin iz Priloge I. Zato podatki o uvozu navedenih mineralov in kovin niso bili na voljo, pet količinskih pragov v Prilogi I pa je zato treba še določiti.

(4)

V skladu s členom 1(4) Uredbe (EU) 2017/821 mora Komisija določiti količinske pragove obsega, ki jih je treba določiti v Prilogi I s sprejetjem delegiranega akta v skladu s členoma 18 in 19 Uredbe (EU) 2017/821, da se spremeni Priloga I. Če je izvedljivo, bi bilo treba delegirani akt sprejeti do 1. aprila 2020, vendar najpozneje 1. julija 2020.

(5)

Uredba (EU) 2017/821 je ustvarila pet novih pododdelkov integrirane tarife Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: TARIC), ki ustrezajo petim mineralom in kovinam, za katere pragovi še niso določeni, v zvezi s katerimi so carinski organi držav članic od začetka veljavnosti uredbe junija 2017 zbirali carinske podatke.

(6)

V skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2017/821 se Komisija pri tem opre na informacije o uvozu glede vsakega uvoznika v Uniji, ki jih za predhodni dve leti, in sicer za leti 2018 in 2019, zagotovijo države članice.

(7)

Prilogo I k Uredbi (EU) 2017/821 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (EU) 2017/821 se spremeni v skladu s Prilogo k tej delegirani uredbi.

Člen 2

Ta delegirana uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta delegirana uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. junija 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 130, 19.5.2017, str. 1.


PRILOGA

Priloga I k Uredbi (EU) 2017/821 se spremeni:

(1)

v „Del A: Minerali“ se razpredelnica spremeni:

(a)

tretja vrstica se nadomesti z naslednjim:

„Tantalove ali niobijeve rude in koncentrati

Ex26159000

10

100 000 “

(b)

četrta vrstica se nadomesti z naslednjim:

„Zlate rude in koncentrati

Ex26169000

10

4 000 000 “

(2)

v „Del B: Kovine“ se razpredelnica spremeni:

(a)

druga vrstica se nadomesti z naslednjim:

„Kositrovi oksidi in hidroksidi

Ex28259085

10

3 600 “

(b)

peta vrstica se nadomesti z naslednjim:

„Tantalati

Ex28419085

30

30“

(c)

sedma vrstica se nadomesti z naslednjim:

„Tantalovi karbidi

Ex28499050

10

770“


30.10.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/4


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1589

z dne 22. julija 2020

o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta glede podatkov o novih težkih vozilih, ki jih spremljajo in sporočajo države članice in proizvajalci

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremljanju emisij CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih ter o poročanju o njih (1) in zlasti člena 11(1)(a) in (b)Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V delu A Priloge I k Uredbi (EU) 2018/956 so določeni podatki o novih težkih vozilih, prvič registriranih v Uniji, ki jih morajo države članice spremljati in sporočati.

(2)

Da bi se olajšalo povezovanje podatkov, ki jih za vsako težko vozilo sporočijo države članice, s podatki, ki jih sporočijo proizvajalci, bi morale države članice sporočati dodatne parametre, povezane s tehničnimi specifikacijami vozil.

(3)

Da bi se omogočilo preverjanje kakovosti podatkov, ki jih sporočijo proizvajalci težkih vozil, bi morale države članice sporočiti tudi izpis kriptografske zgoščene vrednosti datoteke proizvajalca s podatki, ki je vključen v certifikat o skladnosti vozila.

(4)

V delu B Priloge I k Uredbi (EU) 2018/956 so v točki 2 določeni podatki, ki jih morajo proizvajalci spremljati in sporočati za vsako novo težko vozilo.

(5)

Za zagotovitev enotnega sporočanja informacij o proizvajalcih sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov bi bilo treba dodati sklice na Uredbo Komisije (EU) 2017/2400 (2).

(6)

Da bi Komisija lahko preverila kakovost podatkov o emisijah CO2 in porabi goriva motorja, ki jih sporočijo proizvajalci, bi morali proizvajalci sporočiti tudi homologacijsko številko motorja.

(7)

Prilogo I k Uredbi (EU) 2018/956 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (EU) 2018/956 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. julija 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 173, 9.7.2018, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) 2017/2400 z dne 12. decembra 2017 o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij CO2 in porabe goriva pri težkih vozilih ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 582/2011 (UL L 349, 29.12.2017, str. 1).


PRILOGA

Priloga I k Uredbi (EU) 2018/956 se spremeni:

(1)

del A se spremeni:

(a)

dodajo se naslednje točke (g) do (n):

„(g)

za vozila, registrirana do 30. junija 2021, kjer je na voljo, in v vsakem primeru za vozila, registrirana od 1. julija 2021, stopnja dodelave, kot je navedena v izbranem vzorcu certifikata o skladnosti v skladu s točko 2 Priloge IX k Direktivi 2007/46/ES;

(h)

kategorija vozila, kot je navedena v točki 0.4 certifikata o skladnosti;

(i)

za vozila, registrirana do 31. decembra 2020, kjer je na voljo, in v vsakem primeru za vozila, registrirana od 1. januarja 2021, število osi, kot je navedeno v točki 1 certifikata o skladnosti;

(j)

največja tehnično dovoljena masa, kot je navedena v točki 16.1 certifikata o skladnosti;

(k)

za vozila, registrirana do 31. decembra 2021, kjer je na voljo, in v vsakem primeru za vozila, registrirana od 1. januarja 2022, izpis kriptografske zgoščene vrednosti datoteke proizvajalca s podatki, kot je navedeno v točki 49.1 certifikata o skladnosti; za vozila, registrirana do 30. junija 2025, lahko države članice sporočijo samo prvih 8 znakov kriptografske zgoščene vrednosti;

(l)

za vozila, registrirana do 30. junija 2021, kjer je na voljo, in v vsakem primeru za vozila, registrirana od 1. julija 2021, specifične emisije CO2, kot so navedene v točki 49.5 certifikata o skladnosti;

(m)

za vozila, registrirana do 30. junija 2021, kjer je na voljo, in v vsakem primeru za vozila, registrirana od 1. julija 2021, povprečna teža tovora, kot je navedena v točki 49.6 certifikata o skladnosti;

(n)

datum registracije.“;

(2)

v delu B se za vozila, za katera se podatki sporočajo od leta 2021 naprej, točka 2 spremeni:

(a)

vnosa 24 in 25 se nadomestita z naslednjim:

Št.

Parametri spremljanja

Vir: del I Priloge IV k Uredbi Komisije (EU) 2017/2400, razen če ni določeno drugače

Opis

„24

Naziv in naslov proizvajalca menjalnika

Točka 0.4 vzorca potrdila za sestavni del, samostojno tehnično enoto ali sistem iz Dodatka 1 k Prilogi VI k Uredbi (EU) 2017/2400

Glavne specifikacije menjalnika“

25

Znamka (trgovsko ime proizvajalca menjalnika)

Točka 0.1 vzorca potrdila za sestavni del, samostojno tehnično enoto ali sistem iz Dodatka 1 k Prilogi VI k Uredbi (EU) 2017/2400

(b)

vnosa 32 in 33 se nadomestita z naslednjim:

Št.

Parametri spremljanja

Vir: del I Priloge IV k Uredbi Komisije (EU) 2017/2400, razen če ni določeno drugače

Opis

„32

Naziv in naslov proizvajalca osi

Točka 0.4 vzorca potrdila za sestavni del, samostojno tehnično enoto ali sistem iz Dodatka 1 k Prilogi VII k Uredbi (EU) 2017/2400

Glavne specifikacije osi“

33

Znamka (trgovsko ime proizvajalca osi)

Točka 0.1 vzorca potrdila za sestavni del, samostojno tehnično enoto ali sistem iz Dodatka 1 k Prilogi VII k Uredbi (EU) 2017/2400

(c)

vnosa 39 in 40 se nadomestita z naslednjim:

Št.

Parametri spremljanja

Vir: del I Priloge IV k Uredbi Komisije (EU) 2017/2400, razen če ni določeno drugače

Opis

„39

Naziv in naslov proizvajalca pnevmatik

Točka 1 vzorca potrdila za sestavni del, samostojno tehnično enoto ali sistem iz Dodatka 1 k Prilogi X k Uredbi (EU) 2017/2400

Glavne specifikacije pnevmatik“

40

Znamka (trgovsko ime proizvajalca pnevmatik)

Točka 3 vzorca potrdila za sestavni del, samostojno tehnično enoto ali sistem iz Dodatka 1 k Prilogi X k Uredbi (EU) 2017/2400

(d)

doda se naslednji vnos 101:

Št.

Parametri spremljanja

Vir: del I Priloge IV k Uredbi Komisije (EU) 2017/2400, razen če ni določeno drugače

Opis

„101

Za vozila z datumom simulacije 1. julij 2020 homologacijska številka motorja

Točka 1.2.1 dopolnila k Dodatku 5, 6 ali 7 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 582/2011, kot je ustrezno

Specifikacije motorja“


30.10.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/8


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1590

z dne 19. avgusta 2020

o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta, da se upoštevajo spremembe mase novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v letih 2016, 2017 in 2018

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (1) ter zlasti člena 14(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Referenčno vrednost mase v stanju, pripravljenem za vožnjo, za celotni vozni park EU, ki se uporablja za izračun ciljev specifičnih emisij CO2 za vsakega proizvajalca novih lahkih gospodarskih vozil, tj. vrednost M0, je treba redno prilagajati, da se upoštevajo spremembe povprečne mase novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v Uniji.

(2)

Na podlagi podatkov iz izvedbenih sklepov Komisije (EU) 2018/143 (2), (EU) 2019/582 (3) in (EU) 2020/1035 (4) je znašala povprečna masa novih lahkih gospodarskih vozil v stanju, pripravljenem za vožnjo, v koledarskih letih 2016, 2017 in 2018, ponderirana glede na število novih registracij v vsakem od navedenih let, 1 825,23 kg. Zato bi se morala navedena masa odražati v vrednosti M0 za koledarska leta 2021, 2022 in 2023 iz točke 4 dela B Priloge I k Uredbi (EU) 2019/631.

(3)

Uredbo (EU) 2019/631 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V točki 4 dela B Priloge I k Uredbi (EU) 2019/631 se vnos M0 nadomesti z naslednjim:

„M0 je 1 766,4 v letu 2020, 1 825,23 za leta 2021, 2022 in 2023 ter za leto 2024 vrednost, sprejeta na podlagi točke (b) člena 14(1) te uredbe;“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. avgusta 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 111, 25.4.2019, str. 13.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/143 z dne 19. januarja 2018 o potrditvi ali spremembi začasnih izračunov povprečnih specifičnih emisij CO2 in ciljev specifičnih emisij za proizvajalce novih lahkih gospodarskih vozil za koledarsko leto 2016 v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 25, 30.1.2018, str. 49).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/582 z dne 3. aprila 2019 o potrditvi ali spremembi začasnih izračunov povprečnih specifičnih emisij CO2 in ciljev specifičnih emisij za proizvajalce novih lahkih gospodarskih vozil za koledarsko leto 2017 ter za združenje Volkswagen in njegove člane za koledarska leta 2014, 2015 in 2016 v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 100, 11.4.2019, str. 47).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1035 z dne 3. junija 2020 o potrditvi ali spremembi začasnih izračunov povprečnih specifičnih emisij CO2 in ciljev specifičnih emisij za proizvajalce osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil za koledarsko leto 2018 v skladu z Uredbo (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 227, 16.7.2020, str. 37).


30.10.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/10


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1591

z dne 23. oktobra 2020

o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša („Suska sechlońska“ (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila zahtevek Poljske za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Suska sechlońska“, registrirano na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 897/2010 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba specifikacije proizvoda, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Suska sechlońska“ (ZGO), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. oktobra 2020

Za Komisijo

V imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

Član Komisije


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 897/2010 z dne 8. oktobra 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Suska sechlońska (ZGO)) (UL L 266, 9.10.2010, str. 46).

(3)  UL C 208, 22.6.2020, str. 5.


30.10.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/11


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1592

z dne 28. oktobra 2020

o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 183(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (2) ter zlasti člena 5(6)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. oktobra 2020

Za Komisijo

V imenu predsednice

Wolfgang BURTSCHER

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 150, 20.5.2014, str. 1.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 z dne 28. junija 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in o določitvi reprezentativnih cen v sektorju za perutninsko meso in v sektorju za jajca ter za albumine iz jajc in o razveljavitvi Uredbe št. 163/67/EGS (UL L 145, 29.6.1995, str. 47).


PRILOGA

„PRILOGA I

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Reprezentativna cena

(v EUR/100 kg)

Varščina iz člena 3

(v EUR/100 kg)

Poreklo  (1)

0207 12 90

Trupi perutnine vrste Gallus domesticus, znani kot 65 % perutnina, zamrznjeni

138,5

0

AR

0207 14 10

Kosi perutnine vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni

173,3

43

AR

145,8

57

BR

245

17

CL

194,7

33

TH

1602 32 11

Pripravljeni proizvodi iz perutnine vrste Gallus domesticus, nekuhani

168,5

40

BR


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7).


30.10.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/13


UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1593

z dne 29. oktobra 2020

o spremembi Priloge X k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede nadaljnjih preiskav pozitivnih primerov transmisivne spongiformne encefalopatije pri ovcah in kozah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) ter zlasti prvega odstavka člena 23 in člena 23a(m) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (v nadaljnjem besedilu: TSE) pri živalih. Uporablja se za proizvodnjo ter dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

Priloga X k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa metode vzorčenja in laboratorijske metode za odkrivanje TSE.

(3)

Točka 3.2(a) in (b) poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 zahteva nadaljnje preiskave vzorcev sumljivih primerov in vzorcev pri spremljanju TSE, ki so bili pozitivni na potrditvenem pregledu. Ta zahteva je bila uvedena z Uredbo Komisije (ES) št. 36/2005 (2), da se razišče morebitna prisotnost BSE pri drobnici.

(4)

Dne 28. januarja 2005 je bil v Franciji pri kozi, zaklani v Franciji, potrjen prvi primer BSE pri drobnici pri naravnih pogojih. Zato so se z Uredbo Komisije (ES) št. 214/2005 (3) povečale zahteve za testiranje koz.

(5)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1041/2006 (4) je bil zaradi ugotovitve dveh možnih primerov, podobnih BSE, pri ovcah v Franciji in enega na Cipru leta 2006 program spremljanja pri ovcah razširjen na podlagi statistično veljavne raziskave, da bi se opredelila verjetna razširjenost BSE pri ovcah. Ti primeri so bili naknadno potrjeni kot primeri praskavca in ne kot BSE.

(6)

Ta programa spremljanja sta bila pregledana z Uredbo Komisije (ES) št. 727/2007 (5) glede na rezultate dveh let okrepljenega testiranja, ki ni privedlo do odkritja nobenih dodatnih primerov BSE pri ovcah ali kozah.

(7)

Po nadaljnjih sistematičnih preiskavah pozitivnih primerov TSE pri ovcah in kozah od leta 2005 ni bilo ugotovljenega nobenega novega pozitivnega ali sumljivega primera BSE.

(8)

Glede na to, da pri ovcah in kozah od leta 2005 ni bilo pozitivnega ali sumljivega primera BSE, je pri pozitivnih primerih TSE pri ovcah in kozah razločevalno testiranje ustrezno omejiti na „prve registrirane primere“, kot so opredeljeni v točki 2(c) Priloge I k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(9)

Poleg tega točka 3.2(c)(ii) Poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 zahteva, da bi bilo treba pri primerih TSE, kjer BSE ni mogoče izključiti s primarnim molekularnim testiranjem, opraviti sekundarno molekularno testiranje v enem od treh laboratorijev iz navedene točke.

(10)

Ta seznam je bil določen z Uredbo (ES) št. 36/2005 na podlagi metod in laboratorijskega strokovnega znanja na voljo v letu 2005. Od takrat ni bil nikoli posodobljen.

(11)

Ustrezno je zagotoviti več prožnosti pri metodi sekundarnega molekularnega testiranja, obliko katere bi referenčni laboratorij EU moral odobriti za vsak primer posebej, ob upoštevanju najnovejših znanstvenih spoznanj. Izbira laboratorija, ki izvaja testiranja, bi prav tako morala biti bolj prožna, tako da se čim bolje izkoristijo najnovejša znanstvena spoznanja in laboratorijsko strokovno znanje.

(12)

Točka 3.2(a), (b) in (c) poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga X k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. oktobra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 36/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremembi prilog III in X k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o epidemiološkem nadzoru transmisivne spongiformne encefalopatije pri govedu, ovcah in kozah (UL L 10, 13.1.2005, str. 9).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 214/2005 z dne 9. februarja 2005 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede spremljanja transmisivnih spongiformnih encefalopatij pri kozah (UL L 37, 10.2.2005, str. 9).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 1041/2006 z dne 7. julija 2006 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede spremljanja transmisivnih spongiformnih encefalopatij pri ovcah (UL L 187, 8.7.2006, str. 10).

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 727/2007 z dne 26. junija 2007 o spremembi prilog I, III, VII in X k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 165, 27.6.2007, str. 8).


PRILOGA

Točka 3.2 Poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremeni:

(1)

v točki (a) se zadnji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Če je rezultat ene od potrditvenih preiskav iz točk (i) do (iv) prvega pododstavka pozitiven, se žival obravnava kot pozitivni primer TSE.“;

(2)

v točki (b) se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Če je rezultat ene od potrditvenih preiskav pozitiven, se žival obravnava kot pozitiven primer TSE.“;

(3)

točka (c) se spremeni:

(a)

za naslovom se vstavi naslednji odstavek:

„Vzorci, ki se po preiskavah iz točke (a) ali (b) obravnavajo kot pozitivni primeri TSE, vendar se ne štejejo za netipične primere, se pregledajo, da se izključi prisotnost BSE, le kadar prihajajo iz prvega registriranega primera. Prav tako se preverijo drugi primeri, ki kažejo značilnosti, ki po mnenju laboratorija za testiranje zahtevajo preiskavo, da se izključi prisotnost BSE.“;

(b)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i)

Primarno molekularno testiranje z razločevalno Western blot metodo

Za izključitev prisotnosti BSE se vzorci pregledajo z razločevalno Western blot metodo, navedeno v smernicah referenčnega laboratorija EU. Razločevalno preiskavo opravi uradni laboratorij, ki ga imenuje pristojni organ in ki je uspešno sodeloval pri zadnjem testiranju strokovne usposobljenosti, ki ga je organiziral referenčni laboratorij EU za uporabo takšne metode.“;

(c)

točka (ii) se nadomesti z naslednjim:

„(ii)

Sekundarno molekularno testiranje z dodatnimi metodami molekularnega testiranja

Primeri TSE, kjer prisotnosti BSE ni mogoče izključiti v skladu s smernicami, ki jih je za primarno molekularno testiranje iz točke (i) izdal referenčni laboratorij EU, se nemudoma pošljejo referenčnemu laboratoriju EU, skupaj z vsemi razpoložljivimi informacijami. Na vzorcih se opravijo nadaljnje preiskave in potrditev z vsaj eno nadomestno metodo, ki se imunohistokemijsko razlikuje od prvotne primarne molekularne metode. Referenčni laboratorij EU obliko sekundarnega molekularnega testiranja v skladu z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in laboratorijskim strokovnim znanjem odobri za vsak primer posebej, kot je opisano v njegovih smernicah. Referenčnemu laboratoriju EU pomaga skupina izvedencev, imenovana strokovna skupina za tipizacijo sevov (STEG), ter predstavnik ustreznega nacionalnega referenčnega laboratorija.

Rezultate analizira referenčni laboratorij EU, ki mu pri tem pomagata STEG in predstavnik ustreznega nacionalnega referenčnega laboratorija. Rezultat navedene analize se nemudoma sporoči Komisiji.“.


SKLEPI

30.10.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/16


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/1594

z dne 29. oktobra 2020

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 7607)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je treba upoštevati v navedeni prilogi. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/1568 (5), in sicer po spremembi epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo na Poljskem.

(2)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1568 je prišlo do novega pojava afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v Romuniji.

(3)

Konec oktobra 2020 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožju Suceava v Romuniji, in sicer na območju, ki je trenutno navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Romuniji, ki je trenutno navedeno v delu II navedene priloge in ga je prizadel ta nedavni izbruh afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu II navesti v delu III navedene priloge.

(4)

Po nedavnem izbruhu afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v Romuniji in ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v Uniji je bila regionalizacija v tej državi članici ponovno ocenjena in posodobljena. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi krepi za obvladovanje tveganja. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(5)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemioloških razmerah afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba v Romuniji razmejiti dovolj veliko novo območje z visokim tveganjem ter ga ustrezno navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(6)

Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da spremembe Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU iz tega sklepa začnejo veljati čim prej.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 29. oktobra 2020

Za Komisijo

Stela KIRIAKIDES

Članica Komisije


(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1568 z dne 27. oktobra 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 358, 28.10.2020, str. 69).


PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

DEL I

1.   Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

dans la province de Luxembourg:

la zone est délimitée, dans le sens des aiguilles d’une montre, par:

Frontière avec la France,

Rue Mersinhat à Florenville,

La N818 jusque son intersection avec la N83,

La N83 jusque son intersection avec la N884,

La N884 jusque son intersection avec la N824,

La N824 jusque son intersection avec Le Routeux,

Le Routeux,

Rue d’Orgéo,

Rue de la Vierre,

Rue du Bout-d’en-Bas,

Rue Sous l’Eglise,

Rue Notre-Dame,

Rue du Centre,

La N845 jusque son intersection avec la N85,

La N85 jusque son intersection avec la N40,

La N40 jusque son intersection avec la N802,

La N802 jusque son intersection avec la N825,

La N825 jusque son intersection avec la E25-E411,

La E25-E411 jusque son intersection avec la N40,

N40: Burnaimont, Rue de Luxembourg, Rue Ranci, Rue de la Chapelle,

Rue du Tombois,

Rue Du Pierroy,

Rue Saint-Orban,

Rue Saint-Aubain,

Rue des Cottages,

Rue de Relune,

Rue de Rulune,

Route de l’Ermitage,

N87: Route de Habay,

Chemin des Ecoliers,

Le Routy,

Rue Burgknapp,

Rue de la Halte,

Rue du Centre,

Rue de l’Eglise,

Rue du Marquisat,

Rue de la Carrière,

Rue de la Lorraine,

Rue du Beynert,

Millewée,

Rue du Tram,

Millewée,

N4: Route de Bastogne, Avenue de Longwy, Route de Luxembourg,

Frontière avec le Grand-Duché de Luxembourg,

Frontière avec la France, jusque son intersection avec la Rue Mersinhat à Florenville.

2.   Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

Hiiu maakond.

3.   Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

Békés megye 950950, 950960, 950970, 951950, 952050, 952750, 952850, 952950, 953050, 953150, 953650, 953660, 953750, 953850, 953960, 954250, 954260, 954350, 954450, 954550, 954650, 954750, 954850, 954860, 954950, 955050, 955150, 955250, 955260, 955270, 955350, 955450, 955510, 955650, 955750, 955760, 955850, 955950, 956050, 956060, 956150 és 956160 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Bács-Kiskun megye 600150, 600850, 601550, 601650, 601660, 601750, 601850, 601950, 602050, 603250, 603750 és 603850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Budapest 1 kódszámú, vadgazdálkodási tevékenységre nem alkalmas területe,

Csongrád-Csanád megye 800150, 800160, 800250, 802220, 802260, 802310 és 802450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Fejér megye 400150, 400250, 400351, 400352, 400450, 400550, 401150, 401250, 401350, 402050, 402350, 402360, 402850, 402950, 403050, 403250, 403350, 403450, 403550, 403650, 403750, 403950, 403960, 403970, 404570, 404650, 404750, 404850, 404950, 404960, 405050, 405750, 405850, 405950, 406050, 406150, 406550, 406650 és 406750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750260, 750350, 750450, 750460, 754450, 754550, 754560, 754570, 754650, 754750, 754950, 755050, 755150, 755250, 755350 és 755450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Komárom-Esztergom megye 250150, 250250, 250350, 250450, 250460, 250550, 250650, 250750, 250850, 250950, 251050, 251150, 251250, 251350, 251360, 251450, 251550, 251650, 251750, 251850, 252150 és 252250, kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 571550, 572150, 572250, 572350, 572550, 572650, 572750, 572850, 572950, 573150, 573250, 573260, 573350, 573360, 573450, 573850, 573950, 573960, 574050, 574150, 574350, 574360, 574550, 574650, 574750, 574850, 574860, 574950, 575 050,575150, 575250, 575350, 575550, 575650, 575750, 575850, 575950, 576050, 576150, 576250, 576350, 576450, 576650, 576750, 576850, 576950, 577050, 577150, 577350, 577450, 577650, 577850, 577950, 578050, 578150, 578250, 578350, 578360, 578450, 578550, 578560, 578650, 578850, 578950, 579050, 579150, 579250, 579350, 579450, 579460, 579550, 579650, 579750, 580250 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

4.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Pāvilostas novada Vērgales pagasts,

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

Grobiņas novads,

Rucavas novada Dunikas pagasts.

5.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Klaipėdos rajono savivaldybės: Agluonėnų, Priekulės, Veiviržėnų, Judrėnų, Endriejavo ir Vėžaičių seniūnijos,

Kretingos rajono savivaldybės: Darbėnų, Kretingos ir Žalgirio seniūnijos,

Plungės rajono savivaldybės: Nausodžio sen dalis nuo kelio 166 į pietryčius ir Kulių seniūnija,

Skuodo rajono savivaldybės: Lenkimų, Mosėdžio, Skuodo, Skuodo miesto seniūnijos.

6.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Wielbark i Rozogi w powiecie szczycieńskim,

gminy Janowiec Kościelny, Janowo i część gminy Kozłowo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Rączki – Kownatki – Gardyny w powiecie nidzickim,

powiat działdowski,

gmina Dąbrówno w powiecie ostródzkim,

gminy Kisielice, Susz, Iława z miastem Iława, Lubawa z miastem Lubawa, w powiecie iławskim,

gmina Grodziczno w powiecie nowomiejskim,

w województwie podlaskim:

gminy Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew i część gminy Kulesze Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię koleją w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród, Śniadowo i Zbójna w powiecie łomżyńskim,

gminy Szumowo, Zambrów z miastem Zambrów i część gminy Kołaki Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie zambrowskim,

w województwie mazowieckim:

powiat ostrołęcki,

powiat miejski Ostrołęka,

gminy Bielsk, Brudzeń Duży, Drobin, Gąbin, Łąck, Nowy Duninów, Radzanowo, Słupno i Stara Biała w powiecie płockim,

powiat miejski Płock,

powiat sierpecki,

powiat żuromiński,

gminy Andrzejewo, Brok, Stary Lubotyń, Szulborze Wielkie, Wąsewo, Ostrów Mazowiecka z miastem Ostrów Mazowiecka, część gminy Małkinia Górna położona na północ od rzeki Brok w powiecie ostrowskim,

gminy Dzierzgowo, Lipowiec Kościelny, miasto Mława, Radzanów, Szreńsk, Szydłowo i Wieczfnia Kościelna, w powiecie mławskim,

powiat przasnyski,

powiat makowski,

gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, Zabrodzie i część gminy Somianka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Kowala, Wierzbica, część gminy Wolanów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie radomskim,

powiat miejski Radom,

powiat szydłowiecki,

powiat gostyniński,

w województwie podkarpackim:

gminy Pruchnik, Rokietnica, Roźwienica, w powiecie jarosławskim,

gminy Fredropol, Krasiczyn, Krzywcza, Medyka, Orły, Żurawica, Przemyśl w powiecie przemyskim,

powiat miejski Przemyśl,

gminy Gać, Jawornik Polski, Kańczuga, część gminy wiejskiej Przeworsk położona na zachód od miasta Przeworsk i na zachód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 biegnącą od granicy z gminą Tryńcza do granicy miasta Przeworsk, część gminy Zarzecze położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1594R biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Zarzecze oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogi nr 1617R oraz 1619R biegnącą do południowej granicy gminy w powiecie przeworskim,

powiat łańcucki,

gminy Trzebownisko, Głogów Małopolski i część gminy Sokołów Małopolski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 875 w powiecie rzeszowskim,

gminy Dzikowiec, Kolbuszowa, Niwiska i Raniżów w powiecie kolbuszowskim,

gminy Borowa, Czermin, Gawłuszowice, Mielec z miastem Mielec, Padew Narodowa, Przecław, Tuszów Narodowy w powiecie mieleckim,

w województwie świętokrzyskim:

powiat opatowski,

powiat sandomierski,

gminy Bogoria, Łubnice, Oleśnica, Osiek, Połaniec, Rytwiany i Staszów w powiecie staszowskim,

gmina Skarżysko Kościelne w powiecie skarżyskim,

gmina Wąchock, część gminy Brody położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 oraz na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 0618T biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie, drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy oraz na północ od drogi nr 42 i część gminy Mirzec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno - wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

powiat ostrowiecki,

gminy Gowarczów, Końskie i Stąporków w powiecie koneckim,

w województwie łódzkim:

gminy Łyszkowice, Kocierzew Południowy, Kiernozia, Chąśno, Nieborów, część gminy wiejskiej Łowicz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącej od granicy miasta Łowicz do zachodniej granicy gminy oraz część gminy wiejskiej Łowicz położona na wschód od granicy miasta Łowicz i na północ od granicy gminy Nieborów w powiecie łowickim,

gminy Biała Rawska, Cielądz, Rawa Mazowiecka z miastem Rawa Mazowiecka i Regnów w powiecie rawskim,

powiat skierniewicki,

powiat miejski Skierniewice,

gminy Białaczów, Mniszków, Paradyż, Sławno i Żarnów w powiecie opoczyńskim,

gminy Czerniewice, Inowłódz, Lubochnia, Rzeczyca, Tomaszów Mazowiecki z miastem Tomaszów Mazowiecki i Żelechlinek w powiecie tomaszowskim,

w województwie pomorskim:

gminy Ostaszewo, miasto Krynica Morska oraz część gminy Nowy Dwór Gdański położona na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

gminy Lichnowy, Miłoradz, Nowy Staw, Malbork z miastem Malbork w powiecie malborskim,

gminy Mikołajki Pomorskie, Stary Targ i Sztum w powiecie sztumskim,

powiat gdański,

Miasto Gdańsk,

powiat tczewski,

powiat kwidzyński,

w województwie lubuskim:

gminy Międzyrzecz, Pszczew, część gminy Trzciel położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 w powiecie międzyrzeckim,

część gminy Lubrza położona na północ od linii wyznaczonej przez autostradę A2, część gminy Łagów położona na północ od linii wyznaczonej przez autostradę A2, część gminy Świebodzin położona na północ od linii wyznaczonej przez autostradę A2w powiecie świebodzińskim,

gmina Ośno Lubuskie powiecie słubickim,

gminy Krzeszyce, Sulęcin i część gminy Torzym położona na północ od linii wyznaczonej przez autostradę A2 w powiecie sulęcińskim,

gminy Bogdaniec, Lubiszyn i część gminy Witnica położona na północny - wschód od drogi biegnącej od zachodniej granicy gminy od miejscowości Krześnica, przez miejscowości Kamień Wielki - Mościce -Witnica - Kłopotowo do południowej granicy gminy w powiecie gorzowskim,

w województwie dolnośląskim:

gminy Bolesławiec z miastem Bolesławiec, Gromadka i Osiecznica w powiecie bolesławieckim,

gmina Węgliniec w powiecie zgorzeleckim,

gmina Chocianów i część gminy Przemków położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie polkowickim,

gmina Jemielno, Niechlów i Góra w powiecie górowskim,

gmina Rudna i Lubin z miastem Lubin w powiecie lubińskim,

w województwie wielkopolskim:

gminy Krzemieniewo, Rydzyna, część gminy Święciechowa położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12w powiecie leszczyńskim,

część gminy Kwilcz położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 24, część gminy Międzychód położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 24 w powiecie międzychodzkim,

gminy Lwówek, Kuślin, Opalenica, część gminy Miedzichowo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92, część gminy Nowy Tomyśl położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 305 w powiecie nowotomyskim,

gminy Granowo, Grodzisk Wielkopolski i część gminy Kamieniec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 w powiecie grodziskim,

gminy Czempiń, miasto Kościan, część gminy wiejskiej Kościan położona na północny – zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 5 oraz na wschód od linii wyznaczonej przez kanał Obry, część gminy Krzywiń położona na wschód od linii wyznaczonej przez kanał Obry w powiecie kościańskim,

powiat miejski Poznań,

gminy Swarzędz, Pobiedziska, Czerwonak, Mosina, miasto Luboń, miasto Puszczykowo, część gminy Komorniki położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 5, część gminy Stęszew położona na południowy – wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 5 i 32 i część gminy Kórnik położona na zachód od linii wyznaczonych przez drogi: nr S11 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 434 i drogę nr 434 biegnącą od tego skrzyżowania do południowej granicy gminy, część gminy Rokietnica położona na południowy zachód od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy gminy w miejscowości Krzyszkowo do południowej granicy gminy w miejscowości Kiekrz oraz część gminy wiejskiej Murowana Goślina położona na południe od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy miasta Murowana Goślina do północno-wschodniej granicy gminy w powiecie poznańskim,

gmina Kiszkowo i część gminy Kłecko położona na zachód od rzeki Mała Wełna w powiecie gnieźnieńskim,

gminy Lubasz, Czarnków z miastem Czarnków, część gminy Połajewo na położona na północ od drogi łączącej miejscowości Chraplewo, Tarnówko-Boruszyn, Krosin, Jakubowo, Połajewo - ul. Ryczywolska do północno-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Wieleń położona na południe od linii kolejowej biegnącej od wschodniej granicy gminy przez miasto Wieleń i miejscowość Herburtowo do zachodniej granicy gminy w powiecie czarnkowsko-trzcianeckim,

gminy Pniewy, Ostroróg, Wronki, miasto Szamotuły i część gminy Szamotuły położona na zachód od zachodniej granicy miasta Szamotuły i na południe od linii kolejowej biegnącej od południowej granicy miasta Szamotuły, do południowo-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Obrzycko położona na zachód od drogi nr 185 łączącej miejscowości Gaj Mały, Słopanowo i Obrzycko do północnej granicy miasta Obrzycko, a następnie na zachód od drogi przebiegającej przez miejscowość Chraplewo oraz część gminy Duszniki położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 306 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 92 oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 306, część gminy Kaźmierz położona na północ i na zachód od linii wyznaczonych przez drogi: nr 92 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą łączącą miejscowości Witkowice – Gorszewice – Kaźmierz (wzdłuż ulic Czereśniowa, Dworcowa, Marii Konopnickiej) – Chlewiska, biegnącą do wschodniej granicy gminy w powiecie szamotulskim,

gmina Budzyń w powiecie chodzieskim,

gminy Mieścisko, Skoki i Wągrowiec z miastem Wągrowiec w powiecie wągrowieckim,

gmina Dobrzyca i część gminy Gizałki położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 w powiecie pleszewskim,

gmina Zagórów w powiecie słupeckim,

gmina Pyzdry w powiecie wrzesińskim,

gminy Kotlin, Żerków i część gminy Jarocin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr S11 i 15 w powiecie jarocińskim,

gmina Rozdrażew, część gminy Koźmin Wielkopolski położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 15, część gminy Krotoszyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 15 oraz na wschód od granic miasta Krotoszyn w powiecie krotoszyńskim,

gminy Nowe Skalmierzyce, Raszków, Ostrów Wielkopolski z miastem Ostrów Wielkopolski w powiecie ostrowskim,

powiat miejski Kalisz,

gminy Ceków – Kolonia, Godziesze Wielkie, Koźminek, Lisków, Mycielin, Opatówek, Szczytniki w powiecie kaliskim,

gmina Malanów i część gminy Tuliszków położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 72 w powiecie tureckim,

gminy Rychwał, Rzgów, część gminy Grodziec położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 443, część gminy Stare Miasto położona na południe od linii wyznaczonej przez autostradę nr A2 w powiecie konińskim,

w województwie zachodniopomorskim:

część gminy Boleszkowice położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 31 i część gminy Dębno położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 31 biegnącą od zachodniej granicy gminy do miejscowości Sarbinowo, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od miejscowości Sarbinowo przez miejscowość Krześnica do wschodniej granicy gminy w powiecie myśliborskim,

gmina Mieszkowice w powiecie gryfińskim.

7.   Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

the whole district of Vranov nad Topľou, except municipalities included in part II,

the whole district of Humenné,

the whole district of Snina,

the whole district of Sobrance, except municipalities included in part III,

in the district of Michalovce municipality Strážske,

in the district of Gelnica, the whole municipalities of Uhorná, Smolnícka Huta, Mníšek nad Hnilcom, Prakovce, Helcmanovce, Gelnica, Kojšov, Veľký Folkmár, Jaklovce, Žakarovce, Margecany, Henclová and Stará Voda,

in the district of Prešov, the whole municipalities of Klenov, Miklušovce, Sedlice, Suchá dolina, Janov, Radatice, Ľubovec, Ličartovce, Drienovská Nová Ves, Kendice, Petrovany, Drienov, Lemešany, Janovík, Bretejovce, Seniakovce, Šarišské Bohdanovce, Varhaňovce, Brestov Mirkovce, Žehňa, and Červenica,

Dulova Ves, Záborské, Kokošovce, Abranovce, Lesíček, Zlatá Baňa, Ruská Nová Ves, Teriakovce, Podhradník, Okružná, Trnkov,Vyšná Šebastová and Šarišská Poruba,

in the district of Rožňava, the whole municipalities of Brzotín, Gočaltovo, Honce, Jovice, Kružná, Kunová Teplica, Pača, Pašková, Pašková, Rakovnica,

Rozložná, Rožňavské Bystré, Rožňava, Rudná, Štítnik, Vidová, Čučma and Betliar,

in the district of Revúca, the whole municipalities of Držkovce, Chvalová, Gemerské Teplice, Gemerský Sad, Hucín, Jelšava, Leváre, Licince, Nadraž, Prihradzany, Sekerešovo, Šivetice, Kameňany, Višňové, Rybník and Sása,

in the district of Michalovce, the whole municipality of Strážske,

in the district of Rimavská Sobota, municipalities located south of the road No.526 not included in Part II,

in the district of Lučenec, the whole municipalities of Trenč, Veľká nad Ipľom, Jelšovec, Panické Dravce, Lučenec, Kalonda, Rapovce, Trebeľovce, Mučín, Lipovany, Pleš, Fiľakovské Kováče, Ratka, Fiľakovo, Biskupice, Belina, Radzovce, Čakanovce, Šiatorská Bukovinka, Čamovce, Šurice, Halič, Mašková, Ľuboreč, Šíd and Prša,

in the district of Veľký Krtíš, the whole municipalities of Ipeľské Predmostie, Veľká Ves nad Ipľom, Sečianky, Kleňany, Hrušov, Vinica, Balog nad Ipľom, Dolinka, Kosihy nad Ipľom, Ďurkovce, Širákov, Kamenné Kosihy, Seľany, Veľká Čalomija, Malá Čalomija, Koláre, Trebušovce, Chrastince, Lesenice, Slovenské Ďarmoty, Opatovská Nová Ves, Bátorová, Nenince, Záhorce, Želovce, Sklabiná, Nová Ves, Obeckov, Vrbovka, Kiarov, Kováčovce, Zombor, Olováry, Čeláre, Glabušovce, Veľké Straciny, Malé Straciny, Malý Krtíš, Veľký Krtíš, Pôtor, Veľké Zlievce, Malé Zlievce, Bušince, Muľa, Ľuboriečka, Dolná Strehová, Vieska, Slovenské Kľačany, Horná Strehová, Chrťany and Závada.

8.   Grčija

Naslednja območja v Grčiji:

in the regional unit of Drama:

the community departments of Sidironero and Skaloti and the municipal departments of Livadero and Ksiropotamo (in Drama municipality),

the municipal department of Paranesti (in Paranesti municipality),

the municipal departments of Kokkinogeia, Mikropoli, Panorama, Pyrgoi (in Prosotsani municipality),

the municipal departments of Kato Nevrokopi, Chrysokefalo, Achladea, Vathytopos, Volakas, Granitis, Dasotos, Eksohi, Katafyto, Lefkogeia, Mikrokleisoura, Mikromilea, Ochyro, Pagoneri, Perithorio, Kato Vrontou and Potamoi (in Kato Nevrokopi municipality),

in the regional unit of Xanthi:

the municipal departments of Kimmerion, Stavroupoli, Gerakas, Dafnonas, Komnina, Kariofyto and Neochori (in Xanthi municipality),

the community departments of Satres, Thermes, Kotyli, and the municipal departments of Myki, Echinos and Oraio and (in Myki municipality),

the community department of Selero and the municipal department of Sounio (in Avdira municipality),

in the regional unit of Rodopi:

the municipal departments of Komotini, Anthochorio, Gratini, Thrylorio, Kalhas, Karydia, Kikidio, Kosmio, Pandrosos, Aigeiros, Kallisti, Meleti, Neo Sidirochori and Mega Doukato (in Komotini municipality),

the municipal departments of Ipio, Arriana, Darmeni, Archontika, Fillyra, Ano Drosini, Aratos and the Community Departments Kehros and Organi (in Arriana municipality),

the municipal departments of Iasmos, Sostis, Asomatoi, Polyanthos and Amvrosia and the community department of Amaxades (in Iasmos municipality),

the municipal department of Amaranta (in Maroneia Sapon municipality),

in the regional unit of Evros:

the municipal departments of Kyriaki, Mandra, Mavrokklisi, Mikro Dereio, Protokklisi, Roussa, Goniko, Geriko, Sidirochori, Megalo Derio, Sidiro, Giannouli, Agriani and Petrolofos (in Soufli municipality),

the municipal departments of Dikaia, Arzos, Elaia, Therapio, Komara, Marasia, Ormenio, Pentalofos, Petrota, Plati, Ptelea, Kyprinos, Zoni, Fulakio, Spilaio, Nea Vyssa, Kavili, Kastanies, Rizia, Sterna, Ampelakia, Valtos, Megali Doxipara, Neochori and Chandras (in Orestiada municipality),

the municipal departments of Asvestades, Ellinochori, Karoti, Koufovouno, Kiani, Mani, Sitochori, Alepochori, Asproneri, Metaxades, Vrysika, Doksa, Elafoxori, Ladi, Paliouri and Poimeniko (in Didymoteixo municipality),

in the regional unit of Serres:

the municipal departments of Kerkini, Livadia, Makrynitsa, Neochori, Platanakia, Petritsi, Akritochori, Vyroneia, Gonimo, Mandraki, Megalochori, Rodopoli, Ano Poroia, Katw Poroia, Sidirokastro, Vamvakophyto, Promahonas, Kamaroto, Strymonochori, Charopo, Kastanousi and Chortero and the community departments of Achladochori, Agkistro and Kapnophyto (in Sintiki municipality),

the municipal departments of Serres, Elaionas and Oinoussa and the community departments of Orini and Ano Vrontou (in Serres municipality),

the municipal departments of Dasochoriou, Irakleia, Valtero, Karperi, Koimisi, Lithotopos, Limnochori, Podismeno and Chrysochorafa (in Irakleia municipality).

DEL II

1.   Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

dans la province de Luxembourg:

la zone est délimitée, dans le sens des aiguilles d’une montre, par:

La Rue de la Station (N85) à Florenville jusque son intersection avec la N894,

La N894 jusque son intersection avec la rue Grande,

La rue Grande jusque son intersection avec la rue de Neufchâteau,

La rue de Neufchâteau jusque son intersection avec Hosseuse,

Hosseuse,

La Roquignole,

Les Chanvières,

La Fosse du Loup,

Le Sart,

La N801 jusque son intersection avec la rue de l’Accord,

La rue de l’Accord,

La rue du Fet,

La N40 jusque son intersection avec la E25-E411,

La E25-E411 jusque son intersection avec la N81 au niveau de Weyler,

La N81 jusque son intersection avec la N883 au niveau d’Aubange,

La N883 jusque son intersection avec la N88 au niveau d’Aubange,

La N88 jusque son intersection avec la N811,

La N811 jusque son intersection avec la rue Baillet Latour,

La rue Baillet Latour jusque son intersection avec la N88,

La N88 (rue Baillet Latour, rue Fontaine des Dames, rue Yvan Gils, rue de Virton, rue de Gérouville, Route de Meix) jusque son intersection avec la N981,

La N981 (rue de Virton) jusque son intersection avec la N83,

La N83 (rue du Faing, rue de Bouillon, rue Albert 1er, rue d’Arlon) jusque son intersection avec la N85 (Rue de la Station) à Florenville.

2.   Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

the whole region of Haskovo,

the whole region of Yambol,

the whole region of Stara Zagora,

the whole region of Pernik,

the whole region of Kyustendil,

the whole region of Plovdiv,

the whole region of Pazardzhik,

the whole region of Smolyan,

the whole region of Burgas excluding the areas in Part III.

3.   Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

4.   Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

Békés megye 950150, 950250, 950350, 950450, 950550, 950650, 950660, 950750, 950850, 950860, 951050, 951150, 951250, 951260, 951350, 951450, 951460, 951550, 951650, 951750, 952150, 952250, 952350, 952450, 952550, 952650, 953250, 953260, 953270, 953350, 953450, 953550, 953560, 953950, 954050, 954060, 954150, 956250, 956350, 956450, 956550, 956650 és 956750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Borsod-Abaúj-Zemplén megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Fejér megye 403150, 403160, 403260, 404250, 404550, 404560, 405450, 405550, 405650, 406450 és 407050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Hajdú-Bihar megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Heves megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750250, 750550, 750650, 750750, 750850, 750970, 750980, 751050, 751150, 751160, 751250, 751260, 751350, 751360, 751450, 751460, 751470, 751550, 751650, 751750, 751850, 751950, 752150, 752250, 752350, 752450, 752460, 752550, 752560, 752650, 752750, 752850, 752950, 753060, 753070, 753150, 753250, 753310, 753450, 753550, 753650, 753660, 753750, 753850, 753950, 753960, 754050, 754150, 754250, 754360, 754370, 754850, 755550, 755650 és 755750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Komárom-Esztergom megye: 251950, 252050, 252350, 252450, 252460, 252550, 252650, 252750, 252850, 252860, 252950, 252960, 253050, 253150, 253250, 253350, 253450 és 253550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Nógrád megye valamennyi vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 570150, 570250, 570350, 570450, 570550, 570650, 570750, 570850, 570950, 571050, 571150, 571250, 571350, 571650, 571750, 571760, 571850, 571950, 572050, 573550, 573650, 574250, 577250, 580050 és 580150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe.

5.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Ādažu novads,

Aizputes novada Aizputes, Cīravas un Lažas pagasts, Kalvenes pagasta daļa uz rietumiem no ceļa pie Vārtājas upes līdz autoceļam A9, uz dienvidiem no autoceļa A9, uz rietumiem no autoceļa V1200, Kazdangas pagasta daļa uz rietumiem no ceļa V1200, P115, P117, V1296, Aizputes pilsēta,

Aglonas novads,

Aizkraukles novads,

Aknīstes novads,

Alojas novads,

Alsungas novads,

Alūksnes novads,

Amatas novads,

Apes novads,

Auces novads,

Babītes novads,

Baldones novads,

Baltinavas novads,

Balvu novads,

Bauskas novads,

Beverīnas novads,

Brocēnu novads,

Burtnieku novads,

Carnikavas novads,

Cēsu novads,

Cesvaines novads,

Ciblas novads,

Dagdas novads,

Daugavpils novads,

Dobeles novads,

Dundagas novads,

Durbes novads,

Engures novads,

Ērgļu novads,

Garkalnes novads,

Gulbenes novads,

Iecavas novads,

Ikšķiles novads,

Ilūkstes novads,

Inčukalna novads,

Jaunjelgavas novads,

Jaunpiebalgas novads,

Jaunpils novads,

Jēkabpils novads,

Jelgavas novads,

Kandavas novads,

Kārsavas novads,

Ķeguma novads,

Ķekavas novads,

Kocēnu novads,

Kokneses novads,

Krāslavas novads,

Krimuldas novads,

Krustpils novads,

Kuldīgas novada, Laidu pagasta daļa uz ziemeļiem no autoceļa V1296, Padures, Rumbas, Rendas, Kabiles, Vārmes, Pelču, Ēdoles, Īvandes, Kurmāles, Turlavas, Gudenieku un Snēpeles pagasts, Kuldīgas pilsēta,

Lielvārdes novads,

Līgatnes novads,

Limbažu novads,

Līvānu novads,

Lubānas novads,

Ludzas novads,

Madonas novads,

Mālpils novads,

Mārupes novads,

Mazsalacas novads,

Mērsraga novads,

Naukšēnu novads,

Neretas novads,

Ogres novads,

Olaines novads,

Ozolnieku novads,

Pārgaujas novads,

Pāvilostas novada Sakas pagasts, Pāvilostas pilsēta,

Pļaviņu novads,

Preiļu novads,

Priekules novads,

Priekuļu novads,

Raunas novads,

republikas pilsēta Daugavpils,

republikas pilsēta Jelgava,

republikas pilsēta Jēkabpils,

republikas pilsēta Jūrmala,

republikas pilsēta Rēzekne,

republikas pilsēta Valmiera,

Rēzeknes novads,

Riebiņu novads,

Rojas novads,

Ropažu novads,

Rugāju novads,

Rundāles novads,

Rūjienas novads,

Salacgrīvas novads,

Salas novads,

Salaspils novads,

Saldus novads,

Saulkrastu novads,

Sējas novads,

Siguldas novads,

Skrīveru novads,

Skrundas novada Raņķu pagasta daļa uz ziemeļiem no autoceļa V1272 līdz robežai ar Ventas upi, Skrundas pagasta daļa no Skrundas uz ziemeļiem no autoceļa A9 un austrumiem no Ventas upes,

Smiltenes novads,

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

Strenču novads,

Talsu novads,

Tērvetes novads,

Tukuma novads,

Vaiņodes novada Vaiņodes pagasts un Embūtes pagasta daļa uz dienvidiem autoceļa P116, P106,

Valkas novads,

Varakļānu novads,

Vārkavas novads,

Vecpiebalgas novads,

Vecumnieku novads,

Ventspils novads,

Viesītes novads,

Viļakas novads,

Viļānu novads,

Zilupes novads.

6.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Alytaus miesto savivaldybė,

Alytaus rajono savivaldybė,

Anykščių rajono savivaldybė,

Akmenės rajono savivaldybė,

Birštono savivaldybė,

Biržų miesto savivaldybė,

Biržų rajono savivaldybė,

Druskininkų savivaldybė,

Elektrėnų savivaldybė,

Ignalinos rajono savivaldybė,

Jonavos rajono savivaldybė,

Joniškio rajono savivaldybė,

Jurbarko rajono savivaldybė: Eržvilko, Girdžių, Jurbarko miesto, Jurbarkų, Raudonės, Šimkaičių, Skirsnemunės, Smalininkų, Veliuonos ir Viešvilės seniūnijos,

Kaišiadorių rajono savivaldybė,

Kalvarijos savivaldybė,

Kauno miesto savivaldybė,

Kauno rajono savivaldybė: Akademijos, Alšėnų, Batniavos, Ežerėlio, Domeikavos, Garliavos, Garliavos apylinkių, Karmėlavos, Kulautuvos, Lapių, Linksmakalnio, Neveronių, Raudondvario, Ringaudų, Rokų, Samylų, Taurakiemio, Vandžiogalos, Užliedžių, Vilkijos, ir Zapyškio seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1, ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 1907,

Kazlų rūdos savivaldybė,

Kelmės rajono savivaldybė,

Kėdainių rajono savivaldybė: Dotnuvos, Gudžiūnų, Kėdainių miesto, Krakių, Pelėdnagių, Surviliškio, Šėtos, Truskavos, Vilainių ir Josvainių seniūnijos dalis į šiaurę ir rytus nuo kelio Nr. 229 ir Nr. 2032,

Kupiškio rajono savivaldybė,

Kretingos rajono savivaldybė: Imbarės, Kūlupėnų ir Kartenos seniūnijos,

Lazdijų rajono savivaldybė,

Marijampolės savivaldybė,

Mažeikių rajono savivaldybė,

Molėtų rajono savivaldybė: Alantos seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio 119 ir į šiaurę nuo kelio Nr. 2828, Balninkų, Dubingių, Giedraičių, Joniškio ir Videniškių seniūnijos,

Pagėgių savivaldybė,

Pakruojo rajono savivaldybė,

Panevėžio rajono savivaldybė,

Panevėžio miesto savivaldybė,

Pasvalio rajono savivaldybė,

Radviliškio rajono savivaldybė,

Rietavo savivaldybė,

Prienų rajono savivaldybė,

Plungės rajono savivaldybė: Žlibinų, Stalgėnų, Nausodžio sen. dalis nuo kelio Nr. 166 į šiaurės vakarus, Plungės miesto ir Šateikių seniūnijos,

Raseinių rajono savivaldybė: Betygalos, Girkalnio, Kalnujų, Nemakščių, Pagojukų, Paliepių, Raseinių miesto, Raseinių, Šiluvos, Viduklės seniūnijos,

Rokiškio rajono savivaldybė,

Skuodo rajono savivaldybės: Aleksandrijos ir Ylakių seniūnijos,

Šakių rajono savivaldybė,

Šalčininkų rajono savivaldybė,

Šiaulių miesto savivaldybė,

Šiaulių rajono savivaldybė,

Šilutės rajono savivaldybė,

Širvintų rajono savivaldybė,

Šilalės rajono savivaldybė,

Švenčionių rajono savivaldybė,

Tauragės rajono savivaldybė,

Telšių rajono savivaldybė,

Trakų rajono savivaldybė,

Ukmergės rajono savivaldybė,

Utenos rajono savivaldybė,

Varėnos rajono savivaldybė,

Vilniaus miesto savivaldybė,

Vilniaus rajono savivaldybė,

Vilkaviškio rajono savivaldybė,

Visagino savivaldybė,

Zarasų rajono savivaldybė.

7.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Kalinowo, Stare Juchy, część gminy Prostki położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy łączącą miejscowości Żelazki – Dąbrowskie - Długosze do południowej granicy gminy i część gminy wiejskiej Ełk położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 667 biegnącą od miejscowości Bajtkowo do miejscowości Nowa Wieś Ełcka, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Ełk biegnącą od miejscowości Nowa Wieś Ełcka do wschodniej granicy gminy w powiecie ełckim,

powiat elbląski,

powiat miejski Elbląg,

powiat gołdapski,

gminy Orzysz, Pisz, Ruciane - Nida oraz część gminy Biała Piska położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę 667 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Biała Piska, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 58 biegnącą od miejscowości Biała Piska do wschodniej granicy gminy w powiecie piskim,

gminy Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie i Sępopol w powiecie bartoszyckim,

gminy Biskupiec, Kolno, część gminy Olsztynek położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr S51 biegnącą od wschodniej granicy gminy do miejscowości Ameryka oraz na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania z drogą S51 do północnej granicy gminy, łączącej miejscowości Mańki – Mycyny – Ameryka w powiecie olsztyńskim,

gmina Grunwald, część gminy Małdyty położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy Miłomłyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy wiejskiej Ostróda położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 oraz na południe od drogi nr 16, część miasta Ostróda położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 w powiecie ostródzkim,

powiat giżycki,

powiat braniewski,

powiat kętrzyński,

gminy Lubomino i Orneta w powiecie lidzbarskim,

gmina Nidzica i część gminy Kozłowo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Rączki – Kownatki – Gardyny w powiecie nidzickim,

gminy Dźwierzuty, Jedwabno, Pasym, Szczytno i miasto Szczytno i Świętajno w powiecie szczycieńskim,

powiat mrągowski,

gmina Zalewo w powiecie iławskim,

powiat węgorzewski,

w województwie podlaskim:

powiat bielski,

gminy Radziłów, Rajgród Wąsosz, część gminy wiejskiej Grajewo położona na południe o linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od zachodniej granicy gminy łączącą miejscowości: Mareckie – Łękowo – Kacprowo – Ruda, a następnie od miejscowości Ruda na południe od rzeki Binduga uchodzącej do rzeki Ełk i następnie na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Ełk od ujścia rzeki Binduga do wschodniej granicy gminy w powiecie grajewskim,

powiat moniecki,

powiat sejneński,

gminy Łomża, Piątnica, Jedwabne, Przytuły i Wizna w powiecie łomżyńskim,

powiat miejski Łomża,

powiat siemiatycki,

powiat hajnowski,

gminy Ciechanowiec, Klukowo, Szepietowo, Kobylin-Borzymy, Nowe Piekuty, Sokoły i część gminy Kulesze Kościelne położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie wysokomazowieckim,

gmina Rutki i część gminy Kołaki Kościelne położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie zambrowskim,

powiat kolneński z miastem Kolno,

powiat białostocki,

gminy Filipów, Jeleniewo, Przerośl, Raczki, Rutka-Tartak, Suwałki, Szypliszki Wiżajny oraz część gminy Bakałarzewo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę 653 biegnącej od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą 1122B oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1122B biegnącą od drogi 653 w kierunku południowym do skrzyżowania z drogą 1124B i następnie na północny - wschód od drogi nr 1124B biegnącej od skrzyżowania z drogą 1122B do granicy z gminą Raczki w powiecie suwalskim,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

powiat sokólski,

powiat miejski Białystok,

w województwie mazowieckim:

powiat siedlecki,

powiat miejski Siedlce,

gminy Bielany, Ceranów, Jabłonna Lacka, Kosów Lacki, Repki, Sabnie, Sterdyń i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

powiat węgrowski,

powiat łosicki,

powiat ciechanowski,

powiat sochaczewski,

gminy Policzna, Przyłęk, Tczów i Zwoleń w powiecie zwoleńskim,

powiat kozienicki,

gminy Chotcza i Solec nad Wisłą w powiecie lipskim,

gminy Gózd, Jastrzębia, Jedlnia Letnisko, Pionki z miastem Pionki, Skaryszew, Jedlińsk, Przytyk, Zakrzew, część gminy Iłża położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9, część gminy Wolanów położona na północ od drogi nr 12 w powiecie radomskim,

gminy Bodzanów, Bulkowo, Staroźreby, Słubice, Wyszogród i Mała Wieś w powiecie płockim,

powiat nowodworski,

powiat płoński,

gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

powiat wołomiński,

część gminy Somianka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Borowie, Garwolin z miastem Garwolin, Miastków Kościelny, Parysów, Pilawa, część gminy Wilga położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia do rzeki Wisły, część gminy Górzno położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Łąki i Górzno biegnącą od wschodniej granicy gminy, następnie od miejscowości Górzno na północ od drogi nr 1328W biegnącej do drogi nr 17, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od drogi nr 17 do zachodniej granicy gminy przez miejscowości Józefów i Kobyla Wola w powiecie garwolińskim,

gminy Boguty – Pianki, Zaręby Kościelne, Nur i część gminy Małkinia Górna położona na południe od rzeki Brok w powiecie ostrowskim,

gminy Stupsk, Wiśniewo i Strzegowo w powiecie mławskim,

powiat miński,

powiat otwocki,

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

powiat grójecki,

powiat grodziski,

powiat żyrardowski,

powiat białobrzeski,

powiat przysuski,

powiat miejski Warszawa,

w województwie lubelskim:

powiat bialski,

powiat miejski Biała Podlaska,

gminy Batorz, Godziszów, Janów Lubelski, Modliborzyce i Potok Wielki w powiecie janowskim,

gminy Janowiec, Kazimierz Dolny, Końskowola, Kurów, Markuszów, Nałęczów, Puławy z miastem Puławy, Wąwolnica i Żyrzyn w powiecie puławskim,

gminy Nowodwór, miasto Dęblin i część gminy Ryki położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową powiecie ryckim,

gminy Adamów, Krzywda, Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, Stanin, Wojcieszków, gmina wiejska Łuków i miasto Łuków w powiecie łukowskim,

powiat lubelski,

powiat miejski Lublin,

gminy Niedźwiada, Ostrów Lubelski, Serniki i Uścimów w powiecie lubartowskim,

powiat łęczyński,

powiat świdnicki,

gminy Fajsławice, Gorzków, Izbica, Krasnystaw z miastem Krasnystaw, Kraśniczyn, Łopiennik Górny, Siennica Różana i część gminy Żółkiewka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 w powiecie krasnostawskim,

gminy Chełm, Ruda – Huta, Sawin, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny, Siedliszcze, Wierzbica, część gminy Dorohusk położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Wojsławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę 1839L, część gminy Leśniowice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę 1839L w powiecie chełmskim,

powiat miejski Chełm,

powiat kraśnicki,

powiat opolski,

powiat parczewski,

gminy Hańsk, Stary Brus, Urszulin, Wola Uhruska, część gminy wiejskiej Włodawa położona na południe od południowej granicy miasta Włodawa w powiecie włodawskim,

powiat radzyński,

w województwie podkarpackim:

powiat stalowowolski,

gminy Oleszyce, Lubaczów z miastem Lubaczów, Wielkie Oczy w powiecie lubaczowskim,

część gminy Kamień położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19, część gminy Sokołów Małopolski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 875 w powiecie rzeszowskim,

gminy Cmolas i Majdan Królewski w powiecie kolbuszowskim,

gminy Grodzisko Dolne, część gminy wiejskiej Leżajsk położona na południe od miasta Leżajsk oraz na zachód od linii wyznaczonej przez rzekę San, w powiecie leżajskim,

gmina Jarocin, część gminy Harasiuki położona na północ od linii wyznaczona przez drogę nr 1048 R, część gminy Ulanów położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Tanew, część gminy Nisko położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 oraz na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 19, część gminy Jeżowe położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie niżańskim,

powiat tarnobrzeski,

w województwie pomorskim:

gminy Dzierzgoń i Stary Dzierzgoń w powiecie sztumskim,

gmina Stare Pole w powiecie malborskim,

gminy Stegny, Sztutowo i część gminy Nowy Dwór Gdański położona na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

w województwie świętokrzyskim:

gmina Tarłów i część gminy Ożarów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie opatowskim,

część gminy Brody położona na zachód od linii kolejowej biegnącej od miejscowości Marcule i od północnej granicy gminy przez miejscowości Klepacze i Karczma Kunowska do południowej granicy gminy oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 i na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 0618T biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie oraz przez drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy i część gminy Mirzec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno – wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

w województwie lubuskim:

powiat wschowski,

gmina Kostrzyn nad Odrą i część gminy Witnica położona na południowy zachód od drogi biegnącej od zachodniej granicy gminy od miejscowości Krześnica, przez miejscowości Kamień Wielki - Mościce - Witnica - Kłopotowo do południowej granicy gminy w powiecie gorzowskim,

gminy Gubin z miastem Gubin, Maszewo i część gminy Bytnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1157F w powiecie krośnieńskim,

gminy Cybinka, Górzyca, Rzepin i Słubice powiecie słubickim,

gmina Słońsk i część gminy Torzym położona na południe od linii wyznaczonej przez autostradę A2 w powiecie sulęcińskim,

gminy Kolsko, część gminy Kożuchów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 283 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 290 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 290 biegnącej od miasta Mirocin Dolny do zachodniej granicy gminy, część gminy Bytom Odrzański położona na północny zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 293 i 326, część gminy Nowe Miasteczko położona na zachód od linii wyznaczonych przez drogi 293 i 328, część gminy Siedlisko położona na północny zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od rzeki Odry przy południowe granicy gminy do drogi nr 326 łączącej się z drogą nr 325 biegnącą w kierunku miejscowości Różanówka do skrzyżowania z drogą nr 321 biegnącą od tego skrzyżowania w kierunku miejscowości Bielawy, a następnie przedłużoną przez drogę przeciwpożarową biegnącą od drogi nr 321 w miejscowości Bielawy do granicy gminy w powiecie nowosolskim,

gminy Nowogród Bobrzański, Trzebiechów część gminy Bojadła położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 278 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 282 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 282 biegnącej od miasta Bojadła do zachodniej granicy gminy i część gminy Sulechów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S3 w powiecie zielonogórskim,

powiat żarski,

gminy Brzeźnica, Iłowa, Małomice, Szprotawa, Wymiarki, Żagań, miasto Żagań, miasto Gozdnica, część gminy Niegosławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 328 w powiecie żagańskim,

część gminy Lubrza położona na południe od linii wyznaczonej przez autostradę A2, część gminy Łagów położona na południe od linii wyznaczonej przez autostradę A2, część gminy Świebodzin położona na południe od linii wyznaczonej przez autostradę A2 w powiecie świebodzińskim,

w województwie dolnośląskim:

gmina Pęcław, część gminy Kotla położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Krzycki Rów, część gminy wiejskiej Głogów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 12, 319 oraz 329, część miasta Głogów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie głogowskim,

gminy Grębocice i Polkowice w powiecie polkowickim,

w województwie wielkopolskim:

gminy Przemęt i Wolsztyn w powiecie wolsztyńskim,

gmina Wielichowo część gminy Kamieniec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 i część gminy Rakoniewice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 305 w powiecie grodziskim,

gminy Wijewo, część gminy Włoszakowice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogi 3903P biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Boguszyn, a następnie przez drogę łączącą miejscowość Boguszyn z miejscowością Krzycko aż do południowej granicy gminy i część gminy Święciechowa położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie leszczyńskim,

część gminy Śmigiel położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 3903P biegnącej od południowej granicy gminy przez miejscowości Bronikowo i Morowice aż do miejscowości Śmigiel do skrzyżowania z drogą 3820P i dalej drogą 3820P, która przechodzi w ul. Jagiellońską, następnie w Lipową i Glinkową, aż do skrzyżowania z drogą S5, następnie przez drogą nr S5 do północnej granicy gminy w powiecie kościańskim,

powiat obornicki,

część gminy Połajewo na położona na południe od drogi łączącej miejscowości Chraplewo, Tarnówko-Boruszyn, Krosin, Jakubowo, Połajewo - ul. Ryczywolska do północno-wschodniej granicy gminy w powiecie czarnkowsko-trzcianeckim,

gmina Suchy Las, część gminy wiejskiej Murowana Goślina położona na północ od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy miasta Murowana Goślina do północno-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Rokietnica położona na północ i na wschód od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy gminy w miejscowości Krzyszkowo do południowej granicy gminy w miejscowości Kiekrz w powiecie poznańskim,

część gminy Szamotuły położona na wschód od wschodniej granicy miasta Szamotuły i na północ od linii kolejowej biegnącej od południowej granicy miasta Szamotuły do południowo-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Obrzycko położona na wschód od drogi nr 185 łączącej miejscowości Gaj Mały, Słopanowo i Obrzycko do północnej granicy miasta Obrzycko, a następnie na wschód od drogi przebiegającej przez miejscowość Chraplewo w powiecie szamotulskim,

w województwie łódzkim:

gminy Drzewica, Opoczno i Poświętne w powiecie opoczyńskim,

gmina Sadkowice w powiecie rawskim,

w województwie zachodniopomorskim:

część gminy Boleszkowice położona na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 31 i część gminy Dębno położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 31 biegnącą od zachodniej granicy gminy do miejscowości Sarbinowo, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od miejscowości Sarbinowo przez miejscowość Krześnica do wschodniej granicy gminy w powiecie myśliborskim.

8.   Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

in the district of Gelnica, the whole municipality of Smolník,

In the district of Košice-okolie the municipalities of Opátka, Košická Belá, Malá Lodina, Veľká Lodina, Kysak, Sokoľ, Trebejov, Obišovce, Družstevná pri Hornáde, Kostoľany nad Hornádom, Budimír, Vajkovce, Chrastné, Čižatice, Kráľovce, Ploské, Nová Polhora, Boliarov, Kecerovce, Vtáčkovce, Herľany, Rankovce, Mudrovce, Kecerovský Lipovec, Opiná, Bunetice,

the whole city of Košice,

in the district of Michalovce, the whole municipalities of Tušice, Moravany, Pozdišovce, Michalovce, Zalužice, Lúčky, Závadka, Hnojné, Poruba pod Vihorlatom, Jovsa, Kusín, Klokočov, Kaluža, Vinné, Trnava pri Laborci, Oreské, Staré, Zbudza, Petrovce nad Laborcom, Lesné, Suché, Rakovec nad Ondavou, Nacina Ves, Voľa, and Pusté Čemerné,

in the district of Vranov nad Topľou, the whole municipalities of Zámutov, Rudlov, Jusková Voľa, Banské, Cabov, Davidov, Kamenná Poruba, Vechec, Čaklov, Soľ, Komárany, Čičava, Nižný Kručov, Vranov nad Topľou, Sačurov, Sečovská Polianka, Dlhé Klčovo, Nižný Hrušov, Poša, Nižný Hrabovec, Hencovce, Kučín, Majerovce, Sedliská, Kladzany and Tovarnianska Polianka,

in the district of Revúca, the whole municipalities of Gemer, Tornaľa, Žiar, Gemerská Ves, Levkuška, Otročok, Polina, Rašice,

in the district of Rimavská Sobota, the whole municipalities of Abovce, Barca, Bátka, Cakov, Chanava, Dulovo, Figa, Gemerské Michalovce, Hubovo, Ivanice, Kaloša, Kesovce, Kráľ, Lenartovce, Lenka, Neporadza, Orávka, Radnovce, Rakytník, Riečka, Rimavská Seč, Rumince, Stránska, Uzovská Panica, Valice, Vieska nad Blhom, Vlkyňa, Vyšné Valice, Včelince, Zádor, Číž, Štrkovec Tomášovce and Žíp,

in the district of Prešov, the whole municipalities of Tuhrina and Lúčina.

9.   Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

Judeţul Bistrița-Năsăud, without localities mentioned in Part III:

Locality Dealu Ștefăniței;

Locality Romuli.

DEL III

1.   Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

the whole region of Blagoevgrad,

the whole region of Dobrich,

the whole region of Gabrovo,

the whole region of Kardzhali,

the whole region of Lovech,

the whole region of Montana,

the whole region of Pleven,

the whole region of Razgrad,

the whole region of Ruse,

the whole region of Shumen,

the whole region of Silistra,

the whole region of Sliven,

the whole region of Sofia city,

the whole region of Sofia Province,

the whole region of Targovishte,

the whole region of Vidin,

the whole region of Varna,

the whole region of Veliko Tarnovo,

the whole region of Vratza,

in Burgas region:

the whole municipality of Burgas,

the whole municipality of Kameno,

the whole municipality of Malko Tarnovo,

the whole municipality of Primorsko,

the whole municipality of Sozopol,

the whole municipality of Sredets,

the whole municipality of Tsarevo,

the whole municipality of Sungurlare,

the whole municipality of Ruen,

the whole municipality of Aytos.

2.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Aizputes novada Kalvenes pagasta daļa uz austrumiem no ceļa pie Vārtājas upes līdz autoceļam A9, uz ziemeļiem no autoceļa A9, uz austrumiem no autoceļa V1200, Kazdangas pagasta daļa uz austrumiem no ceļa V1200, P115, P117, V1296,

Kuldīgas novada, Laidu pagasta daļa uz dienvidiem no autoceļa V1296,

Skrundas novada Rudbāržu, Nīkrāces pagasts, Raņķu pagasta daļa uz dienvidiem no autoceļa V1272 līdz robežai ar Ventas upi, Skrundas pagasts (izņemot pagasta daļa no Skrundas uz ziemeļiem no autoceļa A9 un austrumiem no Ventas upes), Skrundas pilsēta,

Vaiņodes novada Embūtes pagasta daļa uz ziemeļiem autoceļa P116, P106.

3.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Jurbarko rajono savivaldybė: Seredžiaus ir Juodaičių seniūnijos,

Kauno rajono savivaldybė, Čekiškės seniūnija, Babtų seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 1907,

Kėdainių rajono savivaldybė: Pernaravos seniūnija ir Josvainių seniūnijos pietvakarinė dalis tarp kelio Nr. 229 ir Nr. 2032,

Molėtų rajono savivaldybė: Alantos seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 119 ir į pietus nuo kelio Nr. 2828, Čiulėnų, Inturkės, Luokesos, Mindūnų ir Suginčių seniūnijos,

Plungės rajono savivaldybė: Alsėdžių, Babrungo, Paukštakių, Platelių ir Žemaičių Kalvarijos seniūnijos,

Raseinių rajono savivaldybė: Ariogalos ir Ariogalos miesto seniūnijos,

Skuodo rajono savivaldybės: Barstyčių, Notėnų ir Šačių seniūnijos.

4.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Bisztynek i Bartoszyce z miastem Bartoszyce w powiecie bartoszyckim,

gminy Kiwity i Lidzbark Warmiński z miastem Lidzbark Warmiński w powiecie lidzbarskim,

gminy Łukta, Morąg, Miłakowo, część gminy Małdyty położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy Miłomłyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy wiejskiej Ostróda położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 oraz na północ od drogi nr 16, część miasta Ostróda położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr w powiecie ostródzkim,

powiat olecki,

gminy Barczewo, Gietrzwałd, Jeziorany, Jonkowo, Dywity, Dobre Miasto, Purda, Stawiguda, Świątki, część gminy Olsztynek położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr S51 biegnącą od wschodniej granicy gminy do miejscowości Ameryka oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania z drogą S51 do północnej granicy gminy, łączącej miejscowości Mańki – Mycyny – Ameryka w powiecie olsztyńskim,

powiat miejski Olsztyn,

część gminy Prostki położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy łączącą miejscowości Żelazki – Dąbrowskie - Długosze do południowej granicy gminy, część gminy wiejskiej Ełk położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 667 biegnącą od miejscowości Bajtkowo do miejscowości Nowa Wieś Ełcka, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Ełk biegnącą od miejscowości Nowa Wieś Ełcka do wschodniej granicy gminy w powiecie ełckim,

część gminy Biała Piska położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę 667 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Biała Piska, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 58 biegnącą od miejscowości Biała Piska do wschodniej granicy gminy w powiecie piskim,

w województwie podlaskim:

część gminy Bakałarzewo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę 653 biegnącej od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą 1122B oraz na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1122B biegnącą od drogi 653 w kierunku południowym do skrzyżowania z drogą 1124B i następnie na południowy- zachód od drogi nr 1124B biegnącej od skrzyżowania z drogą 1122B do granicy z gminą Raczki w powiecie suwalskim,

gmina Szczuczyn, część gminy wiejskiej Grajewo położona na północ o linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od zachodniej granicy gminy łączącej miejscowości: Mareckie – Łękowo – Kacprowo – Ruda, a następnie od miejscowości Ruda na północ od rzeki Binduga uchodzącej do rzeki Ełk i następnie na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Ełk od ujścia rzeki Binduga do wschodniej granicy gminy i miasto Grajewo w powiecie grajewskim,

w województwie mazowieckim:

gminy Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Maciejowice, Sobolew, Trojanów, Żelechów, część gminy Wilga położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia do rzeki Wisły, część gminy Górzno położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Łąki i Górzno biegnącą od wschodniej granicy gminy, następnie od miejscowości Górzno na południe od drogi nr 1328W biegnącej do drogi nr 17, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od drogi nr 17 do zachodniej granicy gminy przez miejscowości Józefów i Kobyla Wola w powiecie garwolińskim,

część gminy Iłża położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 w powiecie radomskim,

gmina Kazanów w powiecie zwoleńskim,

gminy Ciepielów, Lipsko, Rzeczniów i Sienno w powiecie lipskim,

w województwie lubelskim:

powiat tomaszowski,

gminy Białopole, Dubienka, Kamień, Żmudź, część gminy Dorohusk położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Wojsławice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę 1839L, część gminy Leśniowice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę 1839L w powiecie chełmskim,

gmina Rudnik i część gminy Żółkiewka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 w powiecie krasnostawskim,

powiat zamojski,

powiat miejski Zamość,

powiat biłgorajski,

powiat hrubieszowski,

gminy Dzwola i Chrzanów w powiecie janowskim,

gminy Hanna, Wyryki i część gminy wiejskiej Włodawa położona na północ od linii wyznaczonej przez północną granicę miasta Włodawa i miasto Włodawa w powiecie włodawskim,

gmina Serokomla w powiecie łukowskim,

gminy Abramów, Kamionka, Michów, Lubartów z miastem Lubartów, Firlej, Jeziorzany, Kock, Ostrówek w powiecie lubartowskim,

gminy Kłoczew, Stężyca, Ułęż i część gminy Ryki położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie ryckim,

gmina Baranów w powiecie puławskim,

w województwie podkarpackim:

gminy Cieszanów, Horyniec – Zdrój, Narol i Stary Dzików w powiecie lubaczowskim,

gminy Kuryłówka, Nowa Sarzyna, miasto Leżajsk, część gminy wiejskiej Leżajsk położona na północ od miasta Leżajsk oraz część gminy wiejskiej Leżajsk położona na wschód od linii wyznaczonej przez rzekę San, w powiecie leżajskim,

gminy Krzeszów, Rudnik nad Sanem, część gminy Harasiuki położona na południe od linii wyznaczona przez drogę nr 1048 R, część gminy Ulanów położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Tanew, część gminy Nisko położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 oraz na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 19, część gminy Jeżowe położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie niżańskim,

gminy Chłopice, Jarosław z miastem Jarosław, Laszki, Wiązownica, Pawłosiów, Radymno z miastem Radymno, w powiecie jarosławskim,

gmina Stubno w powiecie przemyskim,

część gminy Kamień położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie rzeszowskim,

gminy Adamówka, Sieniawa, Tryńcza, miasto Przeworsk, część gminy wiejskiej Przeworsk położona na wschód od miasta Przeworsk i na wschód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 biegnącą od granicy z gminą Tryńcza do granicy miasta Przeworsk, część gminy Zarzecze położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1594R biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Zarzecze oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogi nr 1617R oraz 1619R biegnącą do południowej granicy gminy w powiecie przeworskim,

w województwie lubuskim:

gminy Nowa Sól i miasto Nowa Sól, Otyń oraz część gminy Kożuchów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 283 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 290 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 290 biegnącej od miasta Mirocin Dolny do zachodniej granicy gminy, część gminy Bytom Odrzański położona na południowy wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 293 i 326, część gminy Nowe Miasteczko położona na wschód od linii wyznaczonych przez drogi 293 i 328, część gminy Siedlisko położona na południowy wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od rzeki Odry przy południowe granicy gminy do drogi nr 326 łączącej się z drogą nr 325 biegnącą w kierunku miejscowości Różanówka do skrzyżowania z drogą nr 321 biegnącą od tego skrzyżowania w kierunku miejscowości Bielawy, a następnie przedłużoną przez drogę przeciwpożarową biegnącą od drogi nr 321 w miejscowości Bielawy do granicy gminy w powiecie nowosolskim,

gminy Babimost, Czerwieńsk, Kargowa, Świdnica, Zabór, część gminy Bojadła położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 278 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 282 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 282 biegnącej od miasta Bojadła do zachodniej granicy gminy i część gminy Sulechów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S3 w powiecie zielonogórskim,

część gminy Niegosławice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 328 w powiecie żagańskim,

powiat miejski Zielona Góra,

gminy Skąpe, Szczaniec i Zbąszynek w powiecie świebodzińskim,

gminy Bobrowice, Dąbie, Krosno Odrzańskie i część gminy Bytnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1157F w powiecie krośnieńskim,

część gminy Trzciel położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 w powiecie międzyrzeckim,

w województwie wielkopolskim:

gminy Buk, Dopiewo, Tarnowo Podgórne, część gminy Komorniki położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 5, część gminy Stęszew położona na północny – zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 5 i 32 w powiecie poznańskim,

część gminy Duszniki położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 306 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 92 oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 306, część gminy Kaźmierz położona na południe i na wschód od linii wyznaczonych przez drogi: nr 92 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą łączącą miejscowości Witkowice – Gorszewice – Kaźmierz (wzdłuż ulic Czereśniowa, Dworcowa, Marii Konopnickiej) – Chlewiska, biegnącą do wschodniej granicy gminy w powiecie szamotulskim,

gminy Lipno, Osieczna, część gminy Włoszakowice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi 3903P biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Boguszyn, a następnie przez drogę łączącą miejscowość Boguszyn z miejscowością Krzycko aż do południowej granicy gminy w powiecie leszczyńskim,

powiat miejski Leszno,

część gminy Śmigiel położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 3903P biegnącej od południowej granicy gminy przez miejscowości Bronikowo i Morowice aż do miejscowości Śmigiel do skrzyżowania z drogą 3820P i dalej drogą 3820P, która przechodzi w ul. Jagiellońską, następnie w Lipową i Glinkową, aż do skrzyżowania z drogą S5, następnie przez drogą nr S5 do północnej granicy gminy, część gminy wiejskiej Kościan położona na południowy – wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 5 oraz na zachód od linii wyznaczonej przez kanał Obry, część gminy Krzywiń położona na zachód od linii wyznaczonej przez kanał Obry w powiecie kościańskim,

gmina Zbąszyń, część gminy Miedzichowo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 92, część gminy Nowy Tomyśl położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 305 w powiecie nowotomyskim,

gmina Siedlec w powiecie wolsztyńskim,

część gminy Rakoniewice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 305 w powiecie grodziskim,

gminy Chocz, Czermin, Gołuchów, Pleszew i część gminy Gizałki położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 w powiecie pleszewskim,

część gminy Grodziec położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 w powiecie konińskim,

gminy Blizanów, Stawiszyn, Żelazków w powiecie kaliskim,

w województwie dolnośląskim:

gminy Jerzmanowa, Żukowice, część gminy Kotla położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Krzycki Rów, część gminy wiejskiej Głogów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 12, 319 oraz 329, część miasta Głogów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie głogowskim,

gminy Gaworzyce, Radwanice i część gminy Przemków położona na północ od linii wyznaczonej prze drogę nr 12 w powiecie polkowickim,

w województwie świętokrzyskim:

część gminy Brody położona na wschód od linii kolejowej biegnącej od miejscowości Marcule i od północnej granicy gminy przez miejscowości Klepacze i Karczma Kunowska do południowej granicy gminy w powiecie starachowickim.

5.   Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

Zona orașului București,

Județul Constanța,

Județul Satu Mare,

Județul Tulcea,

Județul Bacău,

Județul Bihor,

The following localities from Județul Bistrița Năsăud:

Dealu Ștefăniței,

Romuli,

Județul Brăila,

Județul Buzău,

Județul Călărași,

Județul Dâmbovița,

Județul Galați,

Județul Giurgiu,

Județul Ialomița,

Județul Ilfov,

Județul Prahova,

Județul Sălaj,

Județul Suceava,

Județul Vaslui,

Județul Vrancea,

Județul Teleorman,

Judeţul Mehedinţi,

Județul Gorj,

Județul Argeș,

Judeţul Olt,

Judeţul Dolj,

Județul Arad,

Județul Timiș,

Județul Covasna,

Județul Brașov,

Județul Botoșani,

Județul Vâlcea,

Județul Iași,

Județul Hunedoara,

Județul Alba,

Județul Sibiu,

Județul Caraș-Severin,

Județul Neamț,

Județul Harghita,

Județul Mureș,

Județul Cluj,

Județul Maramureş.

6.   Slovaška

the whole district of Trebišov,

in the district of Michalovce, the whole municipalities of the district not included in Part I and Part II,

Region Sobrance – municipalities Lekárovce, Pinkovce, Záhor, Bežovce,

the whole district of Košice – okolie, except municipalities included in part II,

In the district Rožnava, the municipalities of Bôrka, Lúčka, Jablonov nad Turňou, Drnava, Kováčová, Hrhov, Ardovo, Bohúňovo, Bretka, Čoltovo, Dlhá Ves, Gemerská Hôrka, Gemerská Panica, Kečovo, Meliata, Plešivec, Silica, Silická Brezová, Slavec, Hrušov, Krásnohorská Dlhá Lúka, Krásnohorské podhradie, Lipovník, Silická Jablonica, Brzotín, Jovice, Kružná, Pača, Rožňava, Rudná, Vidová and Čučma,

in the district of Gelnica, the whole municipality of Smolník and Úhorná.

DEL IV

Italija

Naslednja območja v Italiji:

tutto il territorio della Sardegna.


PRIPOROČILA

30.10.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/43


PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2020/1595

z dne 28. oktobra 2020

o strategijah testiranja na COVID-19, vključno s hitrimi antigenskimi testi

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pandemija COVID-19 še vedno pomeni veliko nevarnost za javno zdravje. Kot je navedeno v Sporočilu Komisije o kratkoročni zdravstveni pripravljenosti EU na izbruhe COVID-19 (1), so zanesljive strategije testiranja in zadostne zmogljivosti bistvenega pomena za pripravljenost in odziv na COVID-19, saj omogočajo zgodnje odkrivanje potencialno kužnih oseb in zbiranje podatkov o stopnjah okužbe in prenosu v skupnosti. So pa tudi predpogoj za ustrezno sledenje stikom, da bi s takojšnjo izolacijo omejili širjenje.

(2)

V skladu s členom 168(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2) opredelitev zdravstvene politike ter organizacija in izvedba zdravstvenih ukrepov ostajata v nacionalni pristojnosti. Države članice EU so torej odgovorne za odločanje o oblikovanju in izvajanju strategij testiranja na COVID-19 ob upoštevanju epidemioloških in socialnih razmer v državah.

(3)

EU je leta 2013 sprejela Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), da bi izboljšala pripravljenost in zmogljivost povsod po Evropi ter okrepila svoje zmogljivosti za spremljanje in hitro odkrivanje nevarnosti za zdravje ter usklajevanje odzivov nanje. Skupaj s Sklepom št. 1082/2013/EU so bila uvedena različna orodja (4) za podporo in usklajevanje načrtovanja odziva držav članic in njihovih ukrepov v zvezi z njim, kadar jih ogrožajo čezmejne nevarnosti za zdravje.

(4)

Bistven element pri usklajevanju kriz na področju javnega zdravja, ki so prizadele Unijo, je Odbor za zdravstveno varnost (HSC). Njegova naloga je utrjevati usklajevanje in izmenjavo dobrih praks ter informacij v zvezi z nacionalno pripravljenostjo in načrtovanjem odziva, spodbujati interoperabilnost in medsektorsko razsežnost takih dejavnosti ter vzpostaviti mehanizem za skupna javna naročila zdravstvenih protiukrepov.

(5)

Komisija je 15. julija 2020 sprejela Sporočilo Komisije o kratkoročni zdravstveni pripravljenosti EU (5), katerega namen je zagotoviti kratkoročno zdravstveno pripravljenost EU v primeru nadaljnjih izbruhov COVID-19 v Evropi. Eno od področij ukrepov v tem sporočilu je tudi, da bi bil preko HSC sklenjen sporazum za usklajene strategije in metodologije testiranja na ravni EU.

(6)

Svet je 30. junija sprejel Priporočilo o postopni odpravi začasne omejitve nenujnih potovanj v EU (6). Podlaga za to je bil niz načel in objektivnih meril, vključno z zdravstvenimi razmerami, zmožnostjo izvajanja zajezitvenih ukrepov med potovanjem, vidiki vzajemnosti in podatki iz ustreznih virov, kot sta Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).

(7)

Odbor za zdravstveno varnost je 17. septembra 2020 dosegel sporazum z naslovom „Zdravstvena pripravljenost EU: priporočila za skupni pristop EU k testiranju za COVID-19“ (7), v katerem so določeni različni ukrepi, o katerih naj bi države razmislile pri posodabljanju ali prilagajanju svojih strategij testiranja. Namen priporočil je doseči soglasje o usklajenem pristopu k testiranju na COVID-19 povsod po Evropi. Njegova vsebina izhaja iz razmer v evropskih državah v začetku septembra 2020 ter ustreznih strategij in ciljev testiranja, ki so se takrat izvajali.

(8)

Države članice bi se morale izogibati prepovedim potovanja. Zaradi varovanja svoboščin na podlagi enotnega trga bi bilo treba omejitve uporabljati ob upoštevanju splošnih načel prava Unije, zlasti sorazmernosti in nediskriminacije, in ne bi smele presegati tistega, kar je nujno potrebno za varovanje javnega zdravja.

(9)

Svet je 13. oktobra 2020 sprejel Priporočilo o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (8), v katerem so med drugim bolje pojasnjeni ukrepi, ki se uporabljajo za potnike z območij z višjim tveganjem (testiranje in samoosamitev), tako da ima javnost na razpolago jasne in pravočasne informacije.

(10)

Učinkovito testiranje je ključnega pomena za zagotavljanje prostega pretoka oseb in omogočanje nemotenega delovanja notranjega trga. Od izbruha pandemije COVID-19 se področje diagnostičnega testiranja hitro razvija in ustvarja podlago za osrednjo vlogo, ki jo ima pri obvladovanju izbruha. EU priznava pomen diagnostičnih testov in podpira njihov razvoj s pomočjo več ukrepov EU na področju raziskav in inovacij1.Natančno izvajanje testiranja na COVID-19 v velikem obsegu in z zagotavljanjem čim krajšega časa med zahtevo za testiranje in njegovim rezultatom ima pomembno vlogo pri omejevanju širjenja SARS-CoV-2. Najzanesljivejša metodologija za testiranje glede primerov in stikov je trenutno pristop k testiranju na podlagi RT-PCR (polimerazne verižne reakcije z reverzno transkriptazo); taki testi so bili med prvimi na razpolago, ko je pandemija dosegla evropsko celino.

(11)

A čeprav se stopnje testiranja z RT-PCR povsod po EU povečujejo in se zaradi njih ugotavlja več pozitivnih primerov za COVID-19, zlasti med mlajšimi, ki kažejo blage simptome ali sploh nobenih, laboratoriji le stežka zagotavljajo zadostne vire in zmogljivosti, da bi lahko zadostili povpraševanju. Zaradi tega prihaja do pomanjkanja testnega materiala za RT-PCR in daljšega čakanja na rezultate, to pa je ovira za učinkovito izvajanje blažitvenih ukrepov in hitro sledenje stikom. Za ublažitev tega pomanjkanja je Komisija že 19. marca organizirala skupno javno naročilo laboratorijske opreme, tudi kompletov za testiranje in reagentov za teste z RT-PCR, pri naročilu pa je sodelovalo 20 držav članic.

(12)

Kljub izvajanju tega skupnega javnega naročila imajo države članice spet težave z omejenimi zmogljivostmi za testiranje in dolgim čakanjem na rezultate, zlasti v sedanjih epidemioloških razmerah, ko v Evropi znova narašča število pozitivnih primerov COVID-19. V teh razmerah se države članice vse bolj zatekajo k možnosti hitrih testov ali testov na kraju oskrbe (npr. antigenskih testov), predvsem v zdravstvu, in razmišljajo o njihovi širši uporabi. Na trgu je vse več teh hitrejših in cenejših testov nove generacije za COVID-19, pri katerih je rezultat pogosto znan že v manj kot 30 minutah.

(13)

SZO je 11. septembra 2020 objavila začasne smernice za uporabo hitrih antigenskih testov za odkrivanje COVID-19 (9), v katerih je državam svetovala glede morebitne vloge teh testov in potrebe po pazljivi izbiri testov. Kot je poudarila SZO, so lahko hitri antigenski testi sicer koristna rešitev za diagnozo okužbe s SARS-CoV-2 v nizu okolij in scenarijev, vendar njihova klinična učinkovitost (še) ni optimalna, zato je potrebna pazljivost.

(14)

SZO med obstoječimi modeli priporoča uporabo hitrih antigenskih testov, ki izpolnjujejo minimalni zahtevi glede učinkovitosti, in sicer občutljivost ≥ 80 % in specifičnost ≥ 97 %, uporabljali pa naj bi se predvsem, če začasno ni na razpolago dovolj testov z RT-PCR ali če ti zaradi daljšega čakanja na rezultate niso klinično uporabni. Z uporabo hitrih antigenskih testov za preglede oseb bi bilo mogoče hitro ugotoviti, pri katerih posameznikih je največja nevarnost širjenja okužbe, zlasti v okoliščinah hitrega prenosa v skupnosti. Poleg tega bi morali hitre antigenske teste izvajati izurjeni izvajalci po navodilih proizvajalca in v prvih 5–7 dneh po pojavu simptomov, ko je virusno breme največje.

(15)

Več držav članic (10) je začelo hitre antigenske teste uporabljati v praksi in je njihovo uporabo vključilo v nacionalno strategijo testiranja na COVID-19. Poleg tega večina držav članic trenutno izvaja validacijske ali pilotne študije za ocenitev klinične učinkovitosti hitrih antigenskih testov v določenih okoljih in za diagnozo okužbe s SARS-CoV-2 v nekaterih ciljnih populacijah. Odbor za zdravstveno varnost je na sestanku 19. oktobra 2020 sklenil, da bo oblikoval skupno stališče o uporabi hitrih antigenskih testov, v katerem bosta med drugim obravnavana izvajanje teh testov in uporaba njihovih rezultatov.

(16)

V okviru skupnega ukrepa EU Healthy Gateways (11) je bila uporaba hitrih antigenskih testov ocenjena zlasti v zvezi s potniki, ki vstopajo v državo na letališčih. V njej so med drugim analizirane možnosti glede metod testiranja v laboratoriju, časovne razporeditve testiranja potnikov, potrebnih virov in praktične ureditve na letališčih. To bi bilo lahko ustrezno tudi za potnike, ki uporabljajo druga prevozna sredstva.

(17)

Poleg tega je Komisija Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu zaprosila, da pripravita protokol za varnejše potovanje z letalom, vključno s predlogom za skupni protokol EU za testiranje zdravstvene varnosti na letališčih. Protokol naj bi zajemal elemente, kot so časovna razporeditev testov, ciljna populacija, vrste testov in morebitno izvajanje na letališčih, lahko pa bi ga še razširili na druge načine prevoza. Razvoj strategij testiranja na podlagi validiranih tehnologij za posebne okvire in razpoložljivih zmogljivosti bi bilo treba upoštevati tudi pri pristopih glede karantene in drugih omejitev, npr. z vzajemnim priznavanjem rezultatov testiranja bi bilo mogoče ustrezno zmanjšati tveganje uvažanja primerov na stopnjo, ki je enaka ali nižja kot prevladujoče tveganje v namembni regiji, in bi tako lahko odpravili karanteno ali druge omejitve.

(18)

Razvoj strategij testiranja na podlagi validiranih tehnologij in razpoložljivih zmogljivosti bi bilo treba upoštevati tudi v politiki EU glede karantene. Komisija je Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni naložila, da poda strateške smernice za karanteno, da bi bilo mogoče predlagati evropski pristop –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

NAMEN

(1)

V tem priporočilu so predstavljene smernice za države glede ključnih elementov, ki jih je treba upoštevati v nacionalnih, regionalnih ali lokalnih strategijah testiranja

(2)

Poudarek v priporočilih je zlasti na obsegu strategij testiranja na COVID-19, prednostnih skupinah, posebnih razmerah, ki bi jih bilo treba upoštevati, ter na reševanju vprašanj glede ključnih točk v zvezi z zmogljivostmi in viri za testiranje. Predstavljeni so tudi vidiki uporabe hitrih antigenskih testov.

(3)

Ta priporočila naj bi tudi zagotovila, da bodo politike testiranja prispevale k nemotenemu delovanju notranjega trga, čezmejnega potovanja ter prostega pretoka oseb, storitev in blaga znotraj Unije.

STRATEGIJE TESTIRANJA

(4)

Zgodnje odkrivanje s testiranjem je še vedno bistvenega pomena. Države članice bi morale testirati v čim večjem obsegu in dajati prednost osebam s simptomi, osebam, ki so bile v stiku s potrjenimi primeri, hudim lokalnim izbruhom, po možnosti pa tudi testiranju asimptomatičnih oseb glede na razpoložljive vire, zmogljivosti za testiranje in sledenje stikom, ter upoštevati scenarije, predstavljene v smernicah za testiranje, ki jih je objavil ECDC (12).

(5)

Če ni na voljo dovolj zmogljivosti, bi morala država članica dajati prednost testiranju oseb, ki kažejo simptome, združljive s COVID-19, tudi blage, zlasti pa tiste, ki kažejo simptome akutne okužbe dihal. To bi bilo treba po možnosti povezati s testiranjem za gripo in druge okužbe dihal, npr. s pomočjo razpoložljivih večkomponentnih ali drugih ustreznih testov. Merila za prednostno obravnavo pri testiranju bi morala biti objektivna in bi se morala uporabljati nediskriminatorno.

(6)

Države članice bi morale biti posebej pozorne na preprečevanje in/ali onemogočanje prenosa COVID-19 v zdravstvenih okoljih ali okoljih za dolgotrajno oskrbo, kot so domovi za ostarele in domovi za nego ostarelih. Osebje, ki dela v teh sektorjih, bi bilo treba testirati v rednih časovnih presledkih in vzpostaviti bi bilo treba sheme testiranja. Poleg tega bi bilo treba bolnike testirati ob sprejemu ali neposredno pred sprejemom v bolnišnico, hospitalizirane osebe pa bi bilo treba spremljati glede simptomov COVID-19 vsaj 14 dni po sprejemu ter jih redno testirati po sprejetem načrtu (npr. enkrat na teden).

(7)

V primeru nedvomno ugotovljenih žarišč izbruha z določenim središčem bi morale države članice razmisliti o testiranju večine zadevne skupnosti ne glede na to, ali kaže simptome ali ne, saj bi bilo s tem mogoče čim bolj zmanjšati potrebo po uvedbi strožjih javnozdravstvenih ukrepov ali pa taka uvedba sploh ne bi bil potrebna. Lokalni upravni organi bi morali pripraviti shemo testiranja in skladnosti s predpisi za predvidljive kritične razmere, npr. v šolah ali na delovnih mestih.

(8)

Države članice bi morale zagotoviti uvedbo shem testiranja za kritično osebje (med njimi za delavce v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in izobraževanju) in poskrbeti za to, da bodo imele te skupine dostop do pogostega testiranja na COVID-19.

(9)

Poskrbeti bi morale za jasno komunikacijo in zagotavljanje javnega zdravja na podlagi informacij za državljane. Zagotoviti bi morale tudi, da bodo centri za testiranje na voljo njihovim državljanom, in splošno udeležbo pri testiranju na COVID-19, zlasti v primeru asimptomatičnega testiranja in primerih izbruha.

ZMOGLJIVOSTI IN VIRI ZA TESTIRANJE

(10)

Komisija znova poudarja, da bi morale države članice opredeliti potrebne zmogljivosti in vire za testiranje (za odvzemanje vzorcev, izvedbo testa in sledenje stikom) na podlagi ciljev testiranja, načrtovanja povpraševanja in ponudbe, najnovejših znanstvenih izsledkov in značilnosti bolezni.

(11)

Zagotoviti bi morale, da bodo na voljo zmogljivosti in viri, ki bodo omogočali ciljno usmerjeno, pravočasno in točno testiranje, vključno s čakanjem na rezultat, ki bo v najboljšem primeru trajalo 24 ur od zahteve za testiranje do rezultata, pravočasnim sledenjem stikom, s katerim bi olajšali hitro ugotovitev in omejitev primerov in žarišč, ter čim hitrejšo ponovno vzpostavitvijo običajnih razmer za neprizadete skupine.

(12)

Poleg tega je mogoče uporabiti sledenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadnih vodah kot dopolnilno sredstvo za sledenje širjenju virusa med prebivalstvom ter kot sistem za zgodnje opozarjanje. Ta nadzor se v nekaterih državah članicah že izvaja in bi ga bilo treba čim bolj razširiti.

(13)

Države članice spodbujamo, da v skladu s sedanjimi smernicami ECDC izvajajo teste z RT-PCR ali njim enakovredne potrjene teste pri osebah, s katerimi je bil okuženi v stiku po izpostavitvi, da bi tako skrajšali karanteno. Pozivamo jih, da spremljajo in posodabljajo nacionalne predpise o karanteni v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji.

(14)

Izvajati bi morale stresne teste na podlagi scenarijev za zmogljivosti testiranja, uvedbo testiranja ter sisteme sledenja stikom. Taki stresni testi se ne bi smeli izvajati samo na nacionalni ravni, ampak bi se morali osredotočiti tudi na lokalizirane izbruhe in izhajati iz posebnih scenarijev, kot so dogodki z visokim tveganjem za širjenje virusa, izbruhi v določenih industrijskih sektorjih, izobraževalnih okoljih in domovih za ostarele. Države članice bi si morale po opravljeni vaji izmenjati izkušnje in dobre prakse npr. preko Odbora za zdravstveno varnost.

(15)

Preučiti bi morale možnosti za čezmejno sodelovanje, da bi zagotovile zadostne zmogljivosti za testiranje z RT-PCR in hitro testiranje povsod po EU, npr. z dajanjem na razpolago mobilnih laboratorijev ali tehnično izvedbo testov med državami.

HITRI ANTIGENSKI TESTI

(16)

Države članice bi se morale dogovoriti o merilih za izbiro hitrih antigenskih testov, zlasti tistih, ki so povezani z njihovo klinično učinkovitostjo, kot sta občutljivost in specifičnost, ter se sporazumeti o scenarijih in okoljih, v katerih je primerna uporaba hitrih antigenskih testov, npr. v okoliščinah obsežnega prenosa znotraj skupnosti.

(17)

Dejavno bi si morale izmenjevati informacije o rezultatih validacijskih študij, ki so bile opravljene v zvezi s hitrimi antigenskimi testi v državah EU in neodvisno od takih študij, ki so jih izvajala podjetja, ki so jih razvila, ter razpravljati o njih zlasti v Odboru za zdravstveno varnost in drugih platformah za izmenjavo znanja, kot je enotna ureditev Sveta za politično odzivanje na krize (IPCR).

(18)

Komisija bo sodelovala z državami članicami pri čimprejšnjem ustvarjanju okvira za ocenjevanje, odobritev in vzajemno priznavanje hitrih testov ter za vzajemno priznavanje rezultatov testiranja. Poleg tega bo spremljala trg in razpoložljivost novih hitrih antigenskih testov, pri tem upoštevala njihovo klinično učinkovitost in merila, o katerih je potrebno soglasje, ter vzpostavila zbirko informacij o hitrih antigenskih testih in rezultatih validacijskih študij, ko bodo na razpolago povsod po EU, izhajajoč iz obstoječe podatkovne zbirke o in vitro diagnostičnih pripomočkih in metodah testiranja za COVID-19. Podala bo pobude za nabavo testov, da bi zagotovila pravičnejši dostop do hitrih antigenskih testov ter njihovo hitro uvedbo povsod po EU.

V Bruslju, 28. oktobra 2020

Za Komisijo

Stela KIRIAKIDES

Članica Komisije


(1)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52020DC0318&qid=1603712906418.

(2)  UL C 326, 26.10.2012, str. 47.

(3)  Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

(4)  Mednje spadajo med drugim sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja, usklajevanje v Odboru za zdravstveno varnost in skupna javna naročila.

(5)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52020DC0318.

(6)  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9208-2020-INIT/sl/pdf.

(7)  https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/preparedness_response/docs/common_testingapproach_covid-19_en.pdf.

(8)  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11689-2020-REV-1/sl/pdf.

(9)  https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/334253/WHO-2019-nCoV-Antigen_Detection-2020.1-eng.pdf?sequence=1&isAllowed=y

(10)  Na dan 22. oktobra: Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Španija in Združeno kraljestvo.

(11)  https://www.healthygateways.eu/.

(12)  https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/covid-19-testing-strategies-and-objectives.


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

30.10.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/48


Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik ZN št. 151 – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede na informacijski sistem za mrtve kote za zaznavanje koles [2020/1596]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 1 izvirne različice Pravilnika – datum začetka veljavnosti: 25. september 2020

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojni in pravno zavezujoči besedili sta: ECE/TRANS/WP.29/2019/28 in

ECE/TRANS/WP.29/2020/18

VSEBINA

PRAVILNIK

0.

Uvod (informativni)

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za podelitev homologacije

4.

Homologacija

5.

Specifikacije

6.

Preskusni postopek

7.

Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije

8.

Skladnost proizvodnje

9.

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Dokončno prenehanje proizvodnje

11.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

PRILOGE

1

Sporočilo

2

Namestitev homologacijskih oznak

3

Postopek za opredelitev zahtev glede delovanja za preskusne primere, ki niso prikazani v preglednici preskusnih primerov

0.   Uvod (informativni)

0.1

Posledice manevrov zavijanja, pri katerih trčita tovornjak, ki zavija desno, in kolesar in do katerih običajno pride pri manjši hitrosti ali v mirovanju, so za izpostavljene udeležence v cestnem prometu (Vulnerable Road User – VRU) običajno zelo resne. V preteklosti se je varnost VRU okrepila, ker se je vidljivost voznikov tovornjakov izboljšala zaradi večjega števila ogledal in opremljanja tovornjakov z zaščito pred podletom z boka. Ker še zmeraj prihaja do nesreč pri zavijanju in so bili v več segmentov vozil vključeni sistemi za pomoč voznikom, je tovrstne sisteme za pomoč smiselno uporabiti za preprečevanje nesreč zaradi trkov tovornjakov, ki zavijajo, s kolesarji.

0.2

Teoretično so lahko prometne razmere, v katere so vključena težka vozila in kolesa, zelo kritične, ker voznik napačno presodi razmere. V nekaterih primerih je lahko povečanje tako nenadno, da se visoko intenzivno opozorilo, katerega namen je, da po določenem odzivnem času sproži odziv voznika na razmere, ne more aktivirati dovolj hitro. Na splošno se lahko odziv voznika na katero koli informacijo (visok ali nizek prag/opozorilo ali informacija) pričakuje šele po določenem odzivnem času. Ta odzivni čas je v mnogih situacijah veliko daljši od časa, potrebnega za preprečitev nesreče – kljub opozorilu se nesreči ni mogoče izogniti.

0.3

Visoko intenzivna opozorila med vožnjo so upravičena samo, če je verjetnost nesreče velika, saj vozniki sicer običajno ignorirajo sistemska opozorila. Sistem za pomoč z informacijami (z nizkim pragom) pa se lahko aktivira dovolj zgodaj, saj vozniku pomaga in ni moteč. Obstajala naj bi možnost, da se vmesnik človek-stroj za sistem za pomoč za mrtve kote oblikuje tako, da voznika ne moti, ko informacije niso potrebne, na primer tako, da se izbere lokacija signala zunaj primarnega fokusnega območja voznika, kadar ta gleda naravnost, vendar v območju, ki je vidno, ko voznik gleda nekoliko proti načrtovani smeri vožnje. Ugodna lokacija, ki izpolnjuje te zahteve, je približno 40° desno od osi v smeri središčnice vozila in skozi vidno točko voznika.

0.4

Zato Pravilnik ZN poziva k zgodnji aktivaciji informacijskega signala v primeru, da bi kolesar morda zapeljal na kritično območje na sopotnikovi strani vozila in bi težko vozilo začelo zavijati proti kolesu, vključno s situacijami, ko je za obvladovanje zavoja potrebno zavijanje v nasprotno smer (stran od kolesa). Ta signal za pomoč z informacijami se deaktivira le samodejno v primeru okvare sistema ali onesnaženja tipal; ročno deaktiviranje ni mogoče.

0.5

Pravilnik ZN poleg tega poziva k uvedbi drugačnega signala, ki se sproži, ko se trku ni več mogoče izogniti, npr. ko se zazna ostro zavijanje z volanom ali delovanje smernika. Ta dodatni opozorilni signal se lahko deaktivira ročno ali samodejno; v primeru okvare ali onesnaženja tipala se deaktivira skupaj z informacijskim signalom.

0.6

Pravilnik ZN opredeljuje preskusni postopek, ki ne zahteva dejanskih manevrov zavijanja; to je sprejemljivo, ker mora biti informacijski signal v vsakem primeru prisoten dovolj zgodaj. Preskusni podatki kažejo, da je treba pri nekaterih manevrih zavijanja težkih vozil, zlasti v ozke ulice, zaviti tudi v nasprotno smer približno 15 m pred uvozom v ulico, zato preskusni postopek, vključen v ta pravilnik, zahteva aktivacijo informacijskega signala 15 m pred pričakovano točko trka.

0.7

Ta pravilnik tehničnim službam omogoča, da preskusijo druge, bolj ali manj naključne kombinacije parametrov, ki niso določene v preglednici 1 v Dodatku 1. Pričakuje se, da bodo sistemi zanesljivejši, vendar je zaradi tega tudi preskusni postopek bolj zapleten.

Da bi lahko primerno analizirali ustreznost ali neustreznost sistema v skladu z zahtevami iz odstavka 5, je vključena Priloga 3, da se izračunajo vrednosti za ustrezno ali neustrezno. Vendar bi si bile zahteve lahko nasprotujoče, kadar določen informacijski signal ni dovoljen za en preskusni primer, zahteva pa se za drugega, v povsem enakih relativnih položajih kolesa in vozila, vendar za različne predvidene položaje polmera zavoja in položaje pri trku (ki jih sistem na informacijskih točkah ne zazna).

Zato se za tovrstne preskuse ocenjevanje merila „prva informacijska točka“ ne izvaja; šteje se, da zadostuje, če je uspešno opravljen preskus napačnih informacij (prometni znak).

1.   PODROČJE UPORABE

1.1

Ta pravilnik se uporablja za informacijske sisteme za mrtve kote za vozila kategorij N2 (> 8 t največje tehnično dovoljene mase) in N3. Na zahtevo proizvajalca se lahko homologirajo vozila kategorij N2 (≤ 8 t največje tehnično dovoljene mase), M2 in M3.

1.2

Zahteve tega pravilnika so oblikovane tako, da veljajo za vozila, ki so zasnovana za vožnjo po desni strani cestišča. Pri vozilih, ki so zasnovana za vožnjo po levi strani cestišča, se te zahteve uporabljajo po obrnjenih merilih, če je to primerno.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

„homologacija tipa vozila“ pomeni celotni postopek, s katerim pogodbenica Sporazuma potrdi, da tip vozila izpolnjuje tehnične zahteve tega pravilnika;

2.2

„tip vozila glede na informacijski sistem za mrtve kote“ pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:

(a)

trgovskem imenu ali blagovni znamki proizvajalca;

(b)

značilnostih vozila, ki bistveno vplivajo na delovanje informacijskega sistema za mrtve kote;

(c)

tipu in zasnovi informacijskega sistema za mrtve kote;

2.3

„informacijski sistem za mrtve kote“ (Blind Spot Information System – BSIS) pomeni sistem, ki voznika obvesti o možnem trku stranskega dela s kolesom;

2.4

„odzivni čas“ pomeni čas med aktivacijo informacijskega signala in odzivom voznika;

2.5

„očesna referenčna točka“ pomeni srednjo točko, ki je med dvema točkama na medsebojni oddaljenosti 65 mm in 635 mm navpično nad referenčno točko voznikovega sedeža, kot je opredeljeno v Prilogi 1 k ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 (1). Daljica, ki povezuje ti dve točki, poteka pravokotno na navpično vzdolžno srednjo ravnino vozila. Središče daljice, ki jo omejujeta obe točki, je v navpični vzdolžni ravnini, ki mora potekati skozi središče voznikovega sedežnega mesta, kot ga je določil proizvajalec vozila;

2.6

„zavorna razdalja“ pomeni razdaljo, ki jo vozilo potrebuje, da se po aktivaciji informacijskega signala za mrtve kote popolnoma zaustavi, pri čemer se upoštevata odzivni čas in pojemek pri zaviranju;

2.7

„točka trka“ pomeni položaj, v katerem bi se pot katere koli točke vozila križala s katero koli točko kolesa, če vozilo začne zavijati.

Teoretična točka trka, kot je prikazana na sliki 1 v Dodatku 1, je točka, v kateri bi v ustreznih preskusnih pogojih prišlo do trka, če bi vozilo zavilo proti kolesu, npr. z začetkom zavijanja v nasprotno smer pri zadnji informacijski točki. Upoštevati je treba, da se dejanski manever zavijanja ne preskuša, saj mora biti informacija posredovana pred začetkom zavoja;

2.8

„zadnja informacijska točka“ (Last Point of Information – LPI) pomeni točko, na kateri se je posredoval informacijski signal. To je točka pred pričakovanim zavijanjem vozila proti kolesu v situaciji, v kateri bi lahko prišlo do trka;

2.9

„stranski del“ pomeni bočni del vozila blizu kolesa. Stranski del vozila je desna stran vozila, zasnovanega za vožnjo po desni strani cestišča;

2.10

„informacijski signal“ pomeni optični signal, ki voznika vozila obvesti o bližnjem premikajočem se kolesu;

2.11

„pot vozila“ pomeni povezavo vseh položajev, v katerih je bil ali bo sprednji desni kot vozila med preskusno vožnjo;

2.12

„kolo“ pomeni kolo in kolesarja skupaj. To je simulirano v preskusnih primerih iz odstavkov 6.5 in 6.6 s preskusno napravo v skladu z ISO [CD] 19206-4. Referenčna točka za lokacijo kolesa je skrajna sprednja točka na središčnici kolesa;

2.13

„skupni prostor“ pomeni območje, kjer sta lahko prikazani dve informacijski funkciji ali več (npr. simboli), vendar ne hkrati;

2.14

„bočna razdalja“ pomeni razdaljo med vozilom in kolesom na stranskem delu vozila, pri čemer sta si vozilo in kolo vzporedna. Razdalja se izmeri med ravnino, ki je vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila in se dotika njenega zunanjega bočnega roba, pri čemer se ne upošteva projekcije naprav za posredno gledanje, in srednjo vzdolžno ravnino kolesa, od katere se odšteje polovica širine kolesa, ki je 250 mm. Zunanji bočni rob vozila se upošteva samo na območju med skrajno sprednjo točko vozila in do 6 m v smeri nazaj;

2.15

„prva informacijska točka“ pomeni skrajno sprednjo točko, na kateri se lahko aktivira informacijski signal. To je zadnja informacijska točka in razdalja, ki ustreza času potovanja 4 sekunde, pri čemer se upoštevata hitrost premikanja vozila in dodatna razdalja, če je položaj pri trku manj kot 6 m;

2.16

„sprednji desni kot vozila“ pomeni projekcijo točke, ki na površini ceste nastane kot posledica presečišča bočne ravnine vozila (brez naprav za posredno gledanje) in sprednje ravnine vozila (brez naprav za posredno gledanje in katerega koli dela vozila, ki je več kot 2,0 m nad tlemi);

2.17

„položaj pri trku“ pomeni lokacijo trka kolesa na desni strani vozila glede na sprednji desni kot vozila, ko sta obe vozili dosegli točko trka, kot je prikazano na sliki 3 v Dodatku 1;

2.18

„glavno nadzorno stikalo vozila“ pomeni napravo, s katero se elektronski sistem, vgrajen v vozilo, iz izključenega stanja, kot je v primeru, ko je vozilo parkirano in je voznik odsoten, preklopi v običajen način delovanja.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1

Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na BSIS vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se v treh izvodih priložijo dokumenti, navedeni v nadaljevanju, in naslednji podatki:

3.2.1

opis tipa vozila glede na točke iz odstavka 5, skupaj z merskimi risbami in dokumentacijo iz odstavka 6.1. Navedejo se številke in/ali simboli, ki označujejo tip vozila.

3.3

Vozilo, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije, se mora predložiti tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1

Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 5, se homologacija navedenega tipa vozila podeli.

4.2

Skladnost zahtev v odstavku 5 se preveri s preskusnim postopkom, opredeljenim v odstavku 6, vendar njegovo delovanje ne sme biti omejeno na te preskusne pogoje.

4.3

Vsakemu homologiranemu tipu vozila se dodeli homologacijska številka; prvi dve števki (00 za izvirnik tega pravilnika) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami tega pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke istemu tipu vozila, ki je opremljen z drugim tipom sistema BSIS, ali drugemu tipu vozila.

4.4

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1, skupaj s fotografijami in/ali risbami, ki jih je predložil vložnik, v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), ali zložene na ta format in v ustreznem merilu.

4.5

Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, ki ustreza vzorcu iz Priloge 2, sestavljena iz:

4.5.1

kroga, ki obkroža črko „E“, ki mu sledita:

(a)

številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo; (2) in

(b)

številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka, na desni strani kroga iz tega odstavka,

ali

4.5.2

ovala, ki obkroža črki „UI“, in enotnega identifikatorja.

4.6

Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih ZN, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.5 ni treba ponoviti. V takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.5 navedejo številke pravilnikov ZN in homologacijske številke ter dodatni simboli.

4.7

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.8

Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila ali nanjo.

5.   SPECIFIKACIJE

5.1

Vsako vozilo, opremljeno s sistemom BSIS, ki ustreza opredelitvi iz odstavka 2.3, mora izpolnjevati zahteve iz odstavkov 5.2 do 5.7 tega pravilnika.

5.2

Splošni pogoji

5.2.1

Magnetna ali električna polja ne smejo negativno vplivati na učinkovitost sistema BSIS. To se dokaže z izpolnjevanjem tehničnih zahtev in upoštevanjem prehodnih določb Pravilnika ZN št. 10 s spremembami 04 ali katerimi koli drugimi poznejšimi spremembami.

5.2.2

Z izjemo zunanjih elementov BSIS, ki so del druge naprave, za katero veljajo posebne zahteve glede izbočenja, so lahko zunanji elementi BSIS izbočeni do 100 mm prek širine vozila.

5.3

Zahteve glede delovanja

5.3.1

Sistem BSIS voznika obvesti o bližnjih kolesih, ki bi lahko bila ogrožena med morebitnim zavijanjem, in sicer z optičnim signalom, tako da se lahko vozilo ustavi, preden prečka pot kolesa.

Voznika obvesti tudi o približevanju kolesa, ko vozilo miruje, preden kolo doseže sprednji del vozila, pri čemer se upošteva odzivni čas 1,4 sekunde. To se preskusi v skladu z odstavkom 6.6.

Sistem BSIS voznika z optičnim, zvočnim, haptičnim signalom ali katero koli kombinacijo teh signalov opozori, ko se poveča tveganje za trk.

Optični informacijski signal je aktiven le, dokler so izpolnjeni pogoji iz odstavka 5.3.1.4. Deaktiviranje informacijskega signala, ker je vozilo zavilo vstran od poti kolesa, ni dovoljeno, dokler še vedno obstaja možnost trka vozila s kolesom, če bi voznik zavil nazaj proti poti kolesa.

5.3.1.1

Informacijski signal izpolnjuje zahteve, opredeljene v odstavku 5.4.

5.3.1.2

Opozorilni signal izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.5. Lahko se ročno deaktivira. V primeru ročne deaktivacije se ponovno aktivira po vsaki aktivaciji glavnega nadzornega stikala vozila.

5.3.1.3

Sistem BSIS deluje vsaj pri vseh hitrostih vožnje vozila v smeri naprej od mirovanja do 30 km/h pri pogojih osvetljenosti okolice nad 15 luksov.

5.3.1.4

Sistem BSIS pri kolesih, ki se premikajo s hitrostjo med 5 km/h in 20 km/h, aktivira informacijski signal na zadnji informacijski točki, pri čemer je bočna razdalja med kolesom in vozilom med 0,9 in 4,25 metra, kar bi lahko povzročilo trk kolesa in vozila s položajem pri trku od 0 do 6 m glede na sprednji desni kot kolesa, če bi voznik vozila izvedel običajno usmerjanje vozila. Vendar informacijski signal ni potreben, kadar je relativna vzdolžna razdalja med kolesom in sprednjim desnim kotom vozila zadaj in spredaj več kot 30 m oziroma 7 m.

Informacijski signal ne sme biti viden pred prvo informacijsko točko. Aktivira se med prvo in zadnjo informacijsko točko. Prva informacijska točka se lahko izračuna za kateri koli položaj pri trku tako, da se poveča za razliko med 6 m in položajem pri trku.

Informacijski signal se aktivira tudi, če se kolo zazna pri bočni razdalji od 0,25 do 0,9 m vzdolžno in se nahaja vsaj ob skrajnem sprednjem kolesu vozila med vožnjo naravnost.

5.3.1.5

Proizvajalec vozila čim bolj zmanjša število lažnih opozoril zaradi zaznavanja mirujočih neizpostavljenih predmetov v cestnem prometu, kot so stožci, prometni znaki, ograje in parkirani avtomobili. Informacijski signal se lahko aktivira, če je trk neizbežen.

5.3.1.6

Sistem BSIS se samodejno deaktivira, če ne more ustrezno delovati, ker so tipalne naprave onesnažene z ledom, snegom, blatom, prstjo ali podobnim materialom ali ker so pogoji osvetljenosti okolice slabši od navedenih v odstavku 5.3.1.3. To se prikaže v skladu z odstavkom 5.6.2. Sistem se samodejno ponovno aktivira, ko je onesnaženje odpravljeno in je preverjeno običajno delovanje. To se preskusi v skladu z določbami iz odstavka 6.9.

5.3.1.7

Sistem BSIS voznika obvesti tudi o okvari sistema BSIS, ki onemogoča izpolnjevanje zahtev tega pravilnika. Obvestilo je v skladu z odstavkom 5.6.1. To se preskusi v skladu z določbami iz odstavka 6.8 (preskus zaznavanja okvar).

5.3.2

Proizvajalec mora z dokumentacijo, simulacijo ali katerimi koli drugimi sredstvi tehnični službi in homologacijskemu organu zadovoljivo dokazati, da sistem BSIS ustrezno deluje tudi za manjša kolesa in manjše kolesarje, ki se od vrednosti v ISO [CD] 19206-4:2018 ne razlikujejo za več kot 36 %.

5.4

Informacijski signal

5.4.1

Informacije o mrtvih kotih iz odstavka 5.3.1.1 so informacijski signal, ki ga lahko voznik s svojega sedeža vidi in zlahka preveri. Ta informacijski signal je viden podnevi in ponoči.

5.4.2

Naprava, ki oddaja informacijski signal, se nahaja na stranskem delu pod vodoravnim kotom, večjim od 30° glede na os, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila in potuje skozi očesno referenčno točko. Če je voznikovo sedežno mesto na stranskem delu vozila, se lahko ta vrednost zmanjša.

5.5

Opozorilni signal

5.5.1

Opozorilni signal iz odstavka 5.3.1.2 je signal, ki se od informacijskega signala iz odstavka 5.4 razlikuje, npr. glede na način ali aktivacijsko strategijo.

5.5.2

Vozniku je treba omogočiti, da lahko opozorilni signal enostavno poveže z morebitnim trkom. Če je opozorilni signal optični signal, mora biti ta signal viden podnevi in ponoči.

5.5.3

Opozorilni signal se ne sme aktivirati, dokler sistem ne zazna morebitnega trka, npr. ob nameri zavijanja proti kolesu, pri ocenjevanju razdalje med vozilom in kolesom ali presečišča njunih poti, ob aktivaciji smernika ali v podobnem primeru. Pojasnilo strategije vsebujejo informacije v odstavku 6.1. Strategija ni odvisna zgolj od aktivacije smernika.

Tehnična služba preveri delovanje sistema v skladu s strategijo.

5.6

Opozorilni signali za okvaro

5.6.1

Opozorilo o okvari iz odstavka 5.3.1.7 je rumeni optični opozorilni signal in ni informacijski signal oziroma se od njega očitno razlikuje. Opozorilni signal za okvaro mora biti viden podnevi in ponoči, voznik pa ga lahko s svojega sedeža zlahka preveri.

5.6.2

Optični opozorilni signal iz odstavka 5.3.1.6 kaže, da sistem BSIS trenutno ni na voljo. Aktiven ostane, dokler sistem BSIS ni ponovno na voljo. V ta namen se lahko uporabi opozorilni signal za okvaro iz odstavka 5.3.1.7.

5.6.3

Optični opozorilni signali sistema BSIS za okvaro se aktivirajo z aktivacijo glavnega nadzornega stikala vozila. Ta zahteva se ne uporablja za opozorilne signale, ki so prikazani v skupnem prostoru.

5.7

Določbe za pregled

5.7.1

Pravilno stanje delovanja sistema BSIS mora biti mogoče preveriti z opazovanjem stanja opozorilnega signala za okvaro.

6.   PRESKUSNI POSTOPEK

6.1

Proizvajalec predloži sveženj dokumentacije, iz katere je razvidna osnovna zasnova sistema in, če je to primerno, način, na katerega je povezan z drugimi sistemi vozila. V dokumentaciji mora biti pojasnjeno delovanje sistema, vključno z njegovo strategijo zaznavanja in opozarjanja, in opisano, kako se preveri stanje delovanja sistema, kakšen je morebiten vpliv na druge sisteme vozila in katere metode se uporabijo za določanje situacij, v katerih se prikaže opozorilni signal za okvaro. Sveženj dokumentacije homologacijskemu organu zagotovi dovolj informacij, da lahko opredeli tip in pomaga pri sprejemanju odločitev o izbiri najslabših možnih pogojev.

6.2

Preskusni pogoji

6.2.1

Preskus se opravi na ravni suhi asfaltni ali betonski površini.

6.2.2

Temperatura okolice mora biti med 0 °C in 45 °C.

6.2.3

Preskus se izvede v pogojih vidljivosti, ki omogočajo varno vožnjo pri zahtevani preskusni hitrosti.

6.3

Stanje vozila

6.3.1

Preskusna masa

Vozilo se lahko preskusi pri vsakem stanju obremenitve, porazdelitev mase med osi pa je takšna, kot jo je navedel proizvajalec vozila, pri čemer ne sme biti presežena nobena največja dovoljena masa za posamezno os. Ko se začne izvajati preskusni postopek, se ne sme opraviti nobena sprememba. Proizvajalec vozila z dokumentacijo dokaže, da sistem deluje pri vsakem stanju obremenitve.

6.3.2

Vozilo se preskusi pri tlaku v pnevmatikah v običajnih pogojih za vožnjo.

6.3.3

Če je sistem BSIS opremljen z enoto za časovno razporeditev informacij, ki jo lahko uporabnik prilagodi, se v preskusu, določenem v odstavkih 6.5 in 6.6, za vsak preskusni primer prag obveščanja nastavi na nastavitve, ki ustvarijo informacijski signal, ki je najbliže točki trka, tj. nastavitve za najslabši možni primer. Ko se začne izvajati preskusna vožnja, se ne sme opraviti nobena sprememba.

6.4

Preskus preverjanja optičnih opozorilnih signalov za okvaro

6.4.1

Kadar vozilo miruje, se preveri, ali opozorilni signali izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.6.

6.4.2

Kadar vozilo miruje, se aktivirajo informacijski in opozorilni signali, kot so določeni v odstavkih 5.4 in 5.5, ter preveri, ali signali izpolnjujejo zahteve iz navedenih odstavkov.

6.5

Dinamični preskus informacij o mrtvih kotih

6.5.1

Z označevalci in preskusnim kolesom se pripravi koridor v skladu s sliko 1 v Dodatku 1 k temu pravilniku in dodatnimi merami, določenimi v preglednici 1 v Dodatku 1 k temu pravilniku.

6.5.2

Ciljno kolo se postavi v ustrezni izhodiščni položaj, kot je prikazano na sliki 1 v Dodatku 1 k temu pravilniku.

6.5.3

Lokalni prometni znak, ki ustreza znaku C14, kot je opredeljen v Dunajski konvenciji o prometnih znakih in prometni signalizaciji (3) (omejitev hitrosti 50 km/h), ali lokalni znak, ki je pomensko najbolj podoben temu znaku, se namesti na drog ob vhodu v koridor, kot je prikazano na sliki 1 v Dodatku 1 k temu pravilniku. Najnižja točka znaka je 2 m nad površino proge za preskušanje.

6.5.4

Vozilo se zapelje skozi koridor s hitrostjo, ki je prikazana v preglednici 1 v Dodatku 1 k temu pravilniku, pri čemer je mogoče odstopanje ± 2 km/h.

6.5.5

Med preskusom ni dovoljena uporaba smernikov.

6.5.6

Preskusno kolo se postavi na izhodiščno točko, kot je prikazano na sliki 1 v Dodatku 1 k temu pravilniku. Preskusno kolo se premika vzdolž premice, kot je prikazano na sliki 1 v Dodatku 1. Preskusno kolo pospešuje tako, da hitrost za dejanski preskusni primer, kot je prikazano v preglednici 1, doseže po prevoženi razdalji največ 5,66 m, in se po pospeševanju premika s stalno hitrostjo vsaj 8 sekund, pri čemer je dovoljeno odstopanje ± 0,5 km/h. Preskusno kolo prečka linijo A (slika 1 v Dodatku 1) z odstopanjem ± 0,5 m ob istem času, kot vozilo prečka linijo B (slika 1 v Dodatku 1), pri čemer je možno odstopanje ± 0,5 m.

Če razdalje za pospeševanje ni mogoče doseči, se prilagodita izhodiščni položaj kolesa in dolžina koridorja vozila za isto vrednost.

Bočno odstopanje preskusnega kolesa glede na premico, ki povezuje prvotni izhodiščni položaj in teoretično točko trka (kot je opredeljeno na sliki 1 v Dodatku 1), je največ ± 0,2 m.

6.5.7

Preveri se, ali je bil informacijski signal za mrtve kote aktiviran, preden je vozilo prečkalo linijo C s slike 1 v Dodatku 1 k temu pravilniku, in ali informacijski signal za mrtve kote ni bil aktiviran, preden je vozilo prečkalo linijo D s slike 1.

6.5.8

Preveri se, da se informacijski signal za mrtve kote ni aktiviral pri vožnji mimo prometnega znaka in označevalcev, dokler preskusno kolo miruje.

6.5.9

Navodila iz odstavkov 6.5.1 do 6.5.8 se ponovijo za preskusne primere iz preglednice 1 v Dodatku 1 k temu pravilniku.

Tehnična služba lahko iz utemeljenih razlogov izbere dodatne preskusne primere, ki se razlikujejo od prikazanih v preglednici 1 v Dodatku 1, znotraj razpona hitrosti vozila, hitrosti kolesa in bočne razdalje, kot so navedeni v odstavkih 5.3.1.3 in 5.3.1.4.

Tehnična služba preveri, da na podlagi kombinacije parametrov v izbranih preskusnih primerih pride do trka med kolesom in vozilom v položaju pri trku, ki je v razponu, navedenem v odstavku 5.3.1.4, in zagotovi, da se vozilo premika z izbrano hitrostjo, ko prečka linijo C s slike 1 v Dodatku 1, in sicer tako, da za vozilo in kolo ustrezno prilagodi izhodiščni razdalji in dolžino koridorja.

Šteje se, da je merilo „prva informacijska točka“ izpolnjeno, kadar se izvedejo preskusni primeri, ki niso navedeni v preglednici 1 v Dodatku 1 k temu pravilniku.

6.5.10

Preskus je opravljen, ko se je informacijski signal za mrtve kote aktiviral v vseh preskusnih primerih, kot je prikazano v preglednici 1 v Dodatku 1 k temu pravilniku, preden je skrajna sprednja točka vozila dosegla linijo C, vendar po tem, ko je skrajna sprednja točka vozila dosegla linijo D (glej odstavek 6.5.7, pri čemer je linija D relevantna samo za preskusne primere iz preglednice 1 Dodatka 1), in ko informacijski signal za mrtve kote ni bil aktiviran v nobeni preskusni vožnji, ko je vozilo peljalo mimo prometnega znaka (glej odstavek 6.5.8). Vendar informacijski signal ni potreben, kadar je relativna vzdolžna razdalja med kolesom in sprednjim desnim kotom vozila zadaj in spredaj več kot 30 m oziroma 7 m.

Pri hitrosti vozila do 5 km/h zadostuje, da se informacijski signal aktivira 1,4 sekunde, preden kolo doseže teoretično točko trka, kot je navedeno na sliki 1 v Dodatku 1.

Pri hitrosti vozila nad 25 km/h, kadar je zavorna razdalja daljša od 15 m, znaša dc s slike 1 v Dodatku 1, kot je določeno v preglednici 2 iz Dodatka 1.

6.6

Statični preskusi informacij o mrtvih kotih

6.6.1

Statični preskus tipa 1

Vozilo, ki se preskuša, miruje. Nato se preskusno kolo premika pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila, pri čemer je položaj pri trku 1,15 m pred skrajno sprednjo točko vozila pri hitrosti 5 ± 0,5 km/h in bočnem odstopanju 0,2 m, kot je prikazano na sliki 2 v Dodatku 1.

Preskus je opravljen, če se informacijski signal za mrtve kote aktivira najpozneje takrat, ko razdalja med kolesom in vozilom znaša 2 m.

6.6.2

Statični preskus tipa 2

Vozilo, ki se preskuša, miruje. Nato se preskusno kolo premika vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila, pri čemer bočna razdalja znaša 2,75 ± 0,2 m in se kolo premika s hitrostjo 20 ± 0,5 km/h, kot je prikazano na sliki 2 v Dodatku 1. Kolo se mora premikati z nespremenjeno hitrostjo vsaj 44 m pred točko, ko gre mimo skrajne sprednje točke vozila.

Preskus je opravljen, če se informacijski signal za mrtve kote aktivira najpozneje takrat, ko je kolo 7,77 m oddaljeno od poti skrajne sprednje točke vozila glede na linijo premikanja kolesa.

6.7

Proizvajalec mora z dokumentacijo, simulacijo ali katerimi koli drugimi sredstvi tehnični službi in homologacijskemu organu zadovoljivo dokazati, da se informacijski signal za mrtve kote ne aktivira, kot je opisano v odstavku 6.5.10, ko se vozilo premika mimo katerega koli drugega običajnega mirujočega predmeta, ki ni prometni znak. Zlasti je treba obravnavati parkirane avtomobile in prometne stožce.

6.8

Preskus zaznavanja okvar

6.8.1

Simulira se okvara sistema BSIS, na primer s prekinitvijo napajanja katerega koli sestavnega dela sistema BSIS ali prekinitvijo električne povezave med sestavnimi deli sistema BSIS. Pri simulaciji okvare sistema BSIS ni dovoljeno prekiniti električnih povezav za opozorilni signal za okvaro iz odstavka 5.6.1.

6.8.2

Opozorilni signal za okvaro, omenjen v odstavku 5.3.1.7 in določen v odstavku 5.6.1, se aktivira in ostane aktiviran med vožnjo vozila ter se ponovno aktivira po vsaki aktivaciji glavnega nadzornega stikala vozila, dokler je prisotna simulirana okvara.

6.9

Preskus samodejnega deaktiviranja

6.9.1

Eno izmed tipal sistema se popolnoma onesnaži s snovjo, primerljivo s snegom, ledom ali blatom (npr. na osnovi vode). Sistem BSIS se samodejno deaktivira in to stanje se prikaže, kot je navedeno v odstavku 5.6.2.

6.9.2

S tipala sistema se popolnoma odstrani umazanija in ponovno aktivira glavno nadzorno stikalo vozila. Sistem BSIS se samodejno ponovno aktivira po času vožnje, ki ni daljši od 60 sekund.

7.   SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

7.1

Vsaka sprememba tipa vozila, kot je opredeljen v odstavku 2.2 tega pravilnika, se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za zadevni tip vozila. Homologacijski organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe ne vplivajo negativno na pogoje za podelitev homologacije, in odobri razširitev homologacije ali

7.1.2

meni, da spremembe vplivajo na pogoje za podelitev homologacije, in zahteva dodatne preskuse ali preverjanja, preden odobri razširitev homologacije.

7.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.4 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3

Homologacijski organ obvesti druge pogodbenice o razširitvi s sporočilom na obrazcu iz Priloge 1 k temu pravilniku. Vsaki razširitvi dodeli serijsko številko, ki se imenuje številka razširitve.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s splošnimi določbami iz člena 2 in Dodatka 1 k Sporazumu (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ter izpolnjevati naslednje zahteve:

8.2

vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelano tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavka 5;

8.3

homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 8.

9.2

Če pogodbenica prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, tako da jim pošlje sporočilo na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ta pa obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.


(1)  Glej Prilogo 1 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6.

(3)  Glej ECE/TRANS/196, odst. 91 o Konvenciji o prometnih znakih in prometni signalizaciji iz leta 1968, Evropski sporazum o dopolnitvi konvencije in protokola o cestnih oznakah, dodatno k Evropskemu sporazumu.


Dodatek 1

Image 1

Image 2

Image 3

Preglednica 1

Preskusni primeri

Spodnja preglednica podrobno opredeljuje preskusne primere, pri čemer so uporabljene naslednje spremenljivke:

v vozilo

ustaljena hitrost vozila,

v kolo

ustaljena hitrost kolesa,

d a

položaj kolesa, ko vozilo prečka linijo b,

d b

položaj vozila, ko kolo prečka linijo a,

d c

položaj vozila na zadnji informacijski točki,

d d

položaj vozila na prvi informacijski točki (d c + (6 m – položaj pri trku) + 11,11 m pri hitrosti vozila 10 km/h in dc + (6 m – položaj pri trku) + 22,22 m pri hitrosti vozila 20 km/h),

d kolo

izhodiščni položaj kolesa,

l koridor

dolžina koridorja vozila,

d koridor

širina koridorja vozila,

d bočno

bočna razdalja med kolesom in vozilom.

Naslednje spremenljivke ne določajo preskusnih primerov, ampak so navedene zgolj informativno (ne vplivajo na preskusne parametre):

(a)

položaj pri trku [m]; določa položaj pri trku, za katerega sta bili izračunani vrednosti d a in d b iz preglednice 1 (d d se vedno izračuna za položaj pri trku 6 m ali začetek sinhroniziranega premikanja, če je hitrost vozila in kolesa enaka);

(b)

polmer zavoja [m]; določa polmer zavoja, za katerega sta bili izračunani vrednosti d a in d b v preglednici 1.

Preskusni primer

vkolo [km/h]

vvozilo [km/h]

dbočno [m]

da [m]

db [m]

dc [m]

dd [m]

dkolo [m]

lkoridor [m]

dkoridor [m]

Samo informativno (ne vpliva na preskusne parametre)

Položaj pri trku [m]

Polmer zavoja [m]

1

20

10

1,25

44,4

15,8

15

26,1

65

80

širina vozila + 1 m

6

5

2

20

10

22

15

38,4

0

10

3

20

20

38,3

38,3

6

25

4

10

20

4,25

22,2

43,5

15

37,2

0

25

5

10

10

19,8

19,8

0

5

6

20

10

44,4

14,7

15

28

6

10

7

17,7

34

3

10

Preglednica 2

d c za hitrost nad 25 km/h

Hitrost vozila [km/h]

dc [m]

25

15

26

15,33

27

16,13

28

16,94

29

17,77

30

18,61


PRILOGA 1

Sporočilo

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image 4

 (1)

Izdal: naziv homologacijskega organa:


o (2):

podeljeni homologaciji

 

razširjeni homologaciji

 

zavrnjeni homologaciji

 

preklicani homologaciji

 

dokončnem prenehanju proizvodnje

tipa vozila glede na informacijski sistem za mrtve kote v skladu s Pravilnikom ZN št. 151

Št. Homologacije: …

1.

Blagovna znamka: …

2.

Tip in blagovna imena: …

3.

Naziv in naslov proizvajalca: …

4.

Naziv in naslov zastopnika proizvajalca, če obstaja: …

5.

Kratek opis vozila: …

6.

Datum predložitve vozila v postopek homologacije: …

7.

Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse: …

8.

Datum poročila, ki ga je izdala navedena služba: …

9.

Številka poročila, ki ga je izdala navedena služba: …

10.

Razlogi za razširitev homologacije (če je primerno): …

11.

Homologacija glede na sistem BSIS podeljena/zavrnjena:2

12.

Kraj: …

13.

Datum: …

14.

Podpis: …

15.

Temu sporočilu so priloženi naslednji dokumenti z zgoraj navedeno homologacijsko številko: …

16.

Pripombe: …

(1)  Številčna oznaka države, ki je podelila, razširila, zavrnila ali preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).

(2)  Neustrezno črtati.


PRILOGA 2

Namestitev homologacijskih oznak

(glej odstavke 4.5 do 4.5.2 tega pravilnika)

Image 5

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na sistem BSIS homologiran v Nemčiji (E1) v skladu s Pravilnikom ZN št. 151. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika ZN št. 151 v njegovi izvirni obliki.

Image 6

a = najmanj 8 mm

Zgornji enotni identifikator pomeni, da je bil zadevni tip homologiran in da so ustrezne informacije o homologaciji na voljo v varni internetni podatkovni zbirki z uporabo številke 270650 kot enotnega identifikatorja. Na homologacijski oznaki se lahko v enotnem identifikatorju vodilne ničle opustijo.


PRILOGA 3

Postopek za opredelitev zahtev glede delovanja za preskusne primere, ki niso prikazani v preglednici preskusnih primerov

Tehnična služba lahko v skladu z odstavkom 6.5.9 preskusi preskusne primere, ki niso prikazani v Dodatku 1 v preglednici 1. V tem primeru mora preveriti, ali bo izbrana kombinacija parametrov vodila v kritično situacijo. Kot vodilo naslednji postopek pomaga pri določanju zahtev glede delovanja.

d a – vrednost d a se uporablja za sinhroniziranje premikanja vozila in kolesa. Izračuna se tako, da se stalna hitrost 8 sekund pomnoži s hitrostjo kolesa, kot je navedeno v preglednici:

d a = 8s • v kolo

d b – vrednost d b se uporablja za sinhroniziranje premikanja vozila in kolesa. Sestavljajo jo trije deli. Prvi del ustreza 8 sekundam nespremenjenega premikanja tovornjaka:

d b,1 = 8s • v vozilo

Drugi del prestavi sinhroniziranje tako, da se upošteva položaj kolesa pri trku. Poda se z uporabo mesta trka L:

d b,2 = L

Tretji del nato upošteva daljšo pot tovornjaka zaradi izvajanja zavoja nespremenjenega polmera proti točki trka in ne samo vožnje naravnost kot pri kolesu.

Segment zavoja se približno oceni s krogom nespremenjenega polmera, ki se zaključi takoj, ko se doseže želen bočni odmik. Zato je treba d b prestaviti za razliko v razdalji med ravno vožnjo in zavojem.

Izračuna se lahko z uporabo polmera zavoja R, bočnega odmika Y = d bočno + 0,25 m (oddaljenost središčnice kolesa od roba vozila) in mesta trka L.

Image 7

Končna vrednost d b je d b,1, od katere se odštejeta druga dva dela d b,2 in d b,3:

Image 8

Vrednost d c opredeljuje zadnjo informacijsko točko. Pri hitrosti vozila 10 km/h in več je višja izmed dveh vrednosti:

prva vrednost je izpeljana iz fizičnih preskusnih voženj in označuje, na kateri razdalji od točke trka se najhitreje začne zavoj težkega vozila in pri zavijanju proti zunanji strani znaša:

15 m.

Druga vrednost je zavorna razdalja, pri kateri se upoštevata odzivni čas in pojemek pri zaviranju a ter uporabita pojemek in odzivni čas pri parametrih (5 m/s2 in 1,4 sekunde):

Image 9

Tako je vrednost d c opredeljena na naslednji način:

Image 10

Pri hitrosti vozila manj kot 5 km/h zadostuje, da se informacijski signal aktivira na razdalji, ki ustreza TTC 1,4 sekunde (podobno statičnim preskusom).

Nazadnje je d d prva informacijska točka. Izračuna se lahko tako, da se vrednosti d c doda razdalja, ki ustreza 4 sekundam potovanja vozila, in se popravi za položaj pri trku, če ta položaj ni 6 m:

d d = d c + 4sv vozilo + (6m - položaj pri trku).

Te formule omogočajo, da se lahko v celoti izpolni preglednica 1 v Dodatku 1 za preskusne primere, ki tam niso opredeljeni.


30.10.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/66


Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik ZN št. 152 – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede na napredni sistem za zaviranje v sili (AEBS) za vozila kategorij M1 in N1 [2020/1597]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

 

Dodatka 1 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 3. januar 2021

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojna in pravno zavezujoča besedila so:

ECE/TRANS/WP.29/2019/61

ECE/TRANS/WP.29/2020/10 in

ECE/TRANS/WP.29/2020/69.

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za podelitev homologacije

4.

Homologacija

5.

Specifikacije

6.

Preskusni postopek

7.

Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije

8.

Skladnost proizvodnje

9.

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Dokončno prenehanje proizvodnje

11.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

PRILOGE

1

Sporočilo

2

Namestitev homologacijskih oznak

3

Posebne zahteve, ki jih je treba uporabiti za varnostne vidike sistemov za elektronsko upravljanje

Uvod

Namen tega pravilnika je določiti enotne določbe za napredne sisteme za zaviranje v sili (AEBS), ki so vgrajeni v motorna vozila kategorij M1 in N1 ter se uporabljajo predvsem za mestno vožnjo.

Sistem samodejno zazna možnost čelnega trka, ustrezno opozori voznika in sproži zavorni sistem vozila, da se zmanjša njegova hitrost in s tem prepreči trk ali zmanjša resnost trka, če se voznik ne odzove na opozorilo.

Varno delovanje vozila v primeru okvare v sistemu ne sme biti ogroženo.

Med vsakim ukrepom, ki ga sproži sistem, lahko voznik kadar koli z zavestnim dejanjem, npr. z usmerjanjem vozila ali samodejno prestavitvijo v nižjo prestavo (kick-down), prevzame nadzor in razveljavi delovanje sistema.

Ta pravilnik ne more zajeti vseh prometnih razmer in značilnosti infrastrukture v postopek homologacije; ta pravilnik priznava, da delovanja, zahtevanega v tem pravilniku, ni mogoče doseči v vseh razmerah (na delovanje sistema lahko vplivajo stanje vozila, oprijem na cesti, vremenske razmere, poslabšana cestna infrastruktura in scenariji glede prometa itd.). Dejanske razmere in značilnosti v praksi ne bi smele privesti do nepravilnih opozoril ali neustreznega zaviranja v takem obsegu, da bi se voznik zaradi tega odločil za izklop sistema.

Ta pravilnik se nanaša na opremo, „če je vgrajena“. Pogodbenicam ne preprečuje, da zahtevajo vgradnjo sistema AEBS, homologiranega v skladu s tem pravilnikom.

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za homologacijo vozil kategorij M1 in N1 (1) glede na vgrajeni sistem za:

(a)

preprečevanje trka ali zmanjševanje resnosti trka v zadnji del osebnega avtomobila na voznem pasu,

(b)

preprečevanje trka ali zmanjševanje resnosti trka v pešca.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

„napredni sistem za zaviranje v sili (AEBS)“ pomeni sistem, ki lahko samodejno zazna neizogiben čelni trk in aktivira zavorni sistem vozila za zmanjšanje hitrosti vozila z namenom preprečitve ali ublažitve trka;

2.2

„zaviranje v sili“ pomeni zahtevo za pojemek, ki jo sistem AEBS pošlje delovnemu zavornemu sistemu vozila;

2.3

„opozorilo pred trkom“ pomeni opozorilo, ki ga sistem AEBS pošlje vozniku, če je sistem AEBS zaznal možnost čelnega trka;

2.4

„tip vozila glede na napredni sistem za zaviranje v sili“ pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:

(a)

značilnostih vozila, ki bistveno vplivajo na delovanje naprednega sistema za zaviranje v sili;

(b)

tipu in zasnovi naprednega sistema za zaviranje v sili.

2.5

„predmetno vozilo“ pomeni preskušano vozilo;

2.6

„mehki cilj“ pomeni cilj, ki bo ob trku najmanj poškodovan in bo najmanj poškodoval predmetno vozilo;

2.7

„ciljno vozilo“ pomeni cilj, ki predstavlja vozilo;

2.8

„ciljni pešec“ pomeni mehki cilj, ki predstavlja pešca;

2.9

„skupni prostor“ pomeni območje, kjer sta lahko prikazani dve informacijski funkciji ali več (npr. simbol), vendar ne hkrati;

2.10

„samopreverjanje“ pomeni integrirano funkcijo, ki zvezno preverja pravilno delovanje sistema vsaj medtem, ko je sistem aktiven;

2.11

„čas do trka“ (Time to Collision – TTC) pomeni čas, ki se izračuna z deljenjem vzdolžne razdalje (v smeri vožnje predmetnega vozila) med predmetnim vozilom in ciljem z vzdolžno relativno hitrostjo predmetnega vozila in cilja v katerem koli trenutku;

2.12

„suha cesta“ pomeni cesto z največjim nazivnim koeficientom zaviranja 0,9;

2.13

„največji koeficient zaviranja (NKZ)“ pomeni mero za trenje med pnevmatiko in cestiščem na podlagi največjega pojemka kotaleče se pnevmatike;

2.14

„umerjanje“ pomeni postopek nastavitve odzivanja merilnega sistema, tako da se njegove izhodne vrednosti ujemajo z območjem referenčnih signalov;

2.15

„masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo“ pomeni maso neobremenjenega vozila s karoserijo, vključno s hladilnim sredstvom, olji, 90 % goriva, 100 % drugih tekočin, voznikom (75 kg), razen uporabljene vode, orodja, rezervnega kolesa;

2.16

„neobremenjeno vozilo“ pomeni maso vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, z dodatno maso največ 125 kg. Ta dodatna masa vključuje merilno opremo in morebitno še eno osebo na sprednjem sedežu, ki je odgovorna za beleženje rezultatov preskusa;

2.17

„obremenjeno vozilo“ pomeni vozilo, obremenjeno tako, da doseže svojo „največjo maso“, razen kadar je navedeno drugače;

2.18

„največja masa“ pomeni največjo maso, ki jo je proizvajalec vozila določil kot tehnično dovoljeno (ta masa je lahko večja od „največje dovoljene mase“, ki jo določi državni upravni organ).

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1

Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na napredni sistem za zaviranje v sili vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se v treh izvodih priložijo dokumenti, navedeni v nadaljevanju:

3.2.1

opis tipa vozila glede na elemente, navedene v odstavku 2.4, skupaj s svežnjem dokumentacije, ki omogoča dostop do osnovne zasnove sistema AEBS in do načinov, na katere je povezan z drugimi sistemi vozila ali na katere neposredno nadzoruje izhodne spremenljivke. Navedejo se številke in/ali simboli, ki označujejo tip vozila.

3.3

Vozilo, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije, se mora predložiti tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1

Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 5, se homologacija navedenega tipa vozila podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka; prvi dve števki (zdaj 00, kar ustreza spremembam 00) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke istemu tipu vozila, ki je opremljen z drugim tipom sistema AEBS, ali drugemu tipu vozila.

4.3

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1, skupaj z dokumentacijo, ki jo je predložil vložnik, v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), ali zložena na ta format in v ustreznem merilu ali elektronski obliki.

4.4

Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, ki ustreza vzorcu iz Priloge 2, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, ki mu sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo; (2)

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka, na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številke pravilnikov, homologacijske številke in dodatni simboli.

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila ali nanjo.

5.   SPECIFIKACIJE

5.1

Splošni pogoji

5.1.1

Vsako vozilo, opremljeno s sistemom AEBS, ki ustreza opredelitvi iz odstavka 2.1, mora izpolnjevati zahteve glede delovanja iz odstavkov 5.1 do 5.6.2 tega pravilnika, zahteve Pravilnika ZN št. 13-H s spremembami 01 za vozila kategorij M1 in N1 ali Pravilnika ZN št. 13 s spremembami 11 za vozila kategorije N1 ter mora biti opremljeno s protiblokirno zavorno funkcijo v skladu z zahtevami glede delovanja iz Priloge 6 k Pravilniku ZN št. 13-H s spremembami 01 ali Priloge 13 k Pravilniku ZN št. 13 s spremembami 11.

5.1.2

Magnetna ali električna polja ne smejo negativno vplivati na učinkovitost sistema AEBS. To se dokaže z izpolnjevanjem tehničnih zahtev in upoštevanjem prehodnih določb Pravilnika ZN št. 10 s spremembami 05.

5.1.3

Skladnost z varnostnimi vidiki sistemov za elektronsko upravljanje se prikaže z izpolnjevanjem zahtev iz Priloge 3.

5.1.4

Opozorila

Sistem poleg opozoril pred trkom, opisanih v odstavkih 5.2.1.1 in 5.2.2.1, zagotovi vozniku ustrezna opozorila, in sicer:

5.1.4.1

opozorilo o okvari pri okvari sistema AEBS, ki preprečuje izpolnjevanje zahtev iz tega pravilnika. Opozorilo mora biti v skladu z določbami odstavka 5.5.4.

5.1.4.1.1

Med posameznimi samopreverjanji sistema AEBS ne sme biti znatnih premorov, pri okvari, ki se zazna električno, pa ne sme biti zamude pri prikazu opozorilnega signala.

5.1.4.1.2

Če se sistem ne umeri po 15 sekundah skupnega časa vožnje pri hitrosti nad 10 km/h, se informacije o tem stanju posredujejo vozniku. Te informacije obstajajo, dokler ni sistem uspešno umerjen.

5.1.4.2

Če je vozilo opremljeno z napravo za ročno deaktiviranje sistema AEBS, se pri deaktiviranju sistema sproži opozorilo o deaktiviranju. To opozorilo mora biti v skladu z določbami odstavka 5.4.2.

5.1.4.3

Po odkritju kakršne koli neelektrične okvare (npr. nedelovanja tipal ali neporavnanosti tipal) se prikaže opozorilni signal, opredeljen v odstavku 5.1.4.1.

5.1.5

Zaviranje v sili

Ob upoštevanju določb odstavkov 5.3.1 in 5.3.2 sistem zagotavlja posredovanje z zaviranjem v sili, ki je opisano v odstavkih 5.2.1.2 in 5.2.2.2 ter katerega cilj je znatno zmanjšati hitrost predmetnega vozila.

5.1.6

Izogibanje nepravilnemu odzivu

Sistem mora biti zasnovan tako, da se čim bolj zmanjša ustvarjanje signalov za opozorilo pred trkom in prepreči avtonomno zaviranje v okoliščinah, ko voznik ne bi prepoznal skorajšnjega trka. Za scenarije, naštete v Dodatku 2 k temu pravilniku, se to dokaže z oceno, izvedeno v okviru Priloge 3 k temu pravilniku.

5.2

Posebne zahteve

5.2.1

Scenarij trka avtomobilov

5.2.1.1

Opozorilo pred trkom

Če je mogoče trk z avtomobilom kategorije M1 na istem voznem pasu z relativno hitrostjo nad hitrostjo, do katere se je predmetno vozilo sposobno izogniti trku, predvideti 0,8 sekunde pred zaviranjem v sili, mora biti opozorilo pred trkom v skladu z odstavkom 5.5.1 in zagotovljeno vsaj 0,8 sekunde pred začetkom zaviranja v sili.

Če trka ni mogoče predvideti 0,8 sekunde pred zaviranjem v sili, se opozorilo pred trkom aktivira takoj po zaznavi.

Opozorilo pred trkom se lahko prekine, če ni več pogojev za trk.

5.2.1.2

Zaviranje v sili

Kadar sistem zazna možnost neizogibnega trka, se delovnemu zavornemu sistemu vozila pošlje zahteva za pojemek najmanj 5,0 m/s2.

Zaviranje v sili se lahko prekine, če ni več pogojev za trk.

To se preskusi v skladu z odstavkoma 6.4 in 6.5 tega pravilnika.

5.2.1.3

Hitrost

Sistem mora biti aktiven vsaj pri hitrosti vozila od 10 km/h do 60 km/h in pri vseh obremenitvah vozila, razen če se ne deaktivira ročno v skladu z odstavkom 5.4.

5.2.1.4

Zmanjšanje hitrosti zaradi zahteve za pojemek

Kadar je sistem aktiviran, lahko sistem AEBS doseže največjo relativno hitrost trka, kot je prikazano v naslednji preglednici:

(a)

pri trkih s stalno potujočimi ali mirujočimi cilji;

(b)

na suhih cestah;

(c)

v obremenjenem in neobremenjenem stanju;

(d)

v okoliščinah, ko so vzdolžne srednje ravnine vozila premaknjene za največ 0,2 m in/ali

(e)

pri okoljski osvetljenosti vsaj 1 000 luksov.

Jasno je, da učinki, zahtevani v tej preglednici, morda ne bodo v celoti doseženi v razmerah, ki niso naštete zgoraj. Sistem v teh drugačnih razmerah ne sme deaktivirati ali korenito spremeniti strategije upravljanja. To se dokaže v skladu s Prilogo 3 k temu pravilniku.

Največja relativna hitrost trka (km/h) za vozila M1

Relativna hitrost

(km/h)

Stacionarno

Premikajoče

obremenjeno

neobremenjeno

obremenjeno

neobremenjeno

10

0,00

0,00

0,00

0,00

15

0,00

0,00

0,00

0,00

20

0,00

0,00

0,00

0,00

25

0,00

0,00

0,00

0,00

30

0,00

0,00

0,00

0,00

35

0,00

0,00

0,00

0,00

40

0,00

0,00

0,00

0,00

42

10,00

0,00

0,00

45

15,00

15,00

50

25,00

25,00

55

30,00

30,00

60

35,00

35,00

Največja relativna hitrost trka (km/h) za vozila N1  (*1)

Relativna hitrost

(km/h)

Stacionarno/Premikajoče se

Največja masa

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo

10

0,00

0,00

15

0,00

0,00

20

0,00

0,00

25

0,00

0,00

30

0,00

0,00

32

0,00

0,00

35

0,00

0,00

38

0,00

0,00

40

10,00

0,00

42

15,00

0,00

45

20,00

15,00

50

30,00

25,00

55

35,00

30,00

60

40,00

35,00

5.2.2

Scenarij trka avtomobila v pešca

5.2.2.1

Opozorilo pred trkom

Kadar sistem AEBS zazna možnost trka s pešcem, ki prečka cesto z nespremenjeno hitrostjo 5 km/h, se aktivira opozorilo pred trkom v skladu z odstavkom 5.5.1 najpozneje ob začetku posredovanja z zaviranjem v sili.

Opozorilo pred trkom se lahko prekine, če ni več pogojev za trk.

5.2.2.2

Zaviranje v sili

Kadar sistem zazna možnost neizogibnega trka, se delovnemu zavornemu sistemu vozila pošlje zahteva za pojemek najmanj 5,0 m/s2.

Zaviranje v sili se lahko prekine, če ni več pogojev za trk.

To se preskusi v skladu z odstavkom 6.6 tega pravilnika.

5.2.2.3

Hitrost

Sistem mora biti aktiven vsaj pri hitrosti vozila od 20 km/h do 60 km/h in pri vseh obremenitvah vozila, razen če se ne deaktivira ročno v skladu z odstavkom 5.4.

5.2.2.4

Zmanjšanje hitrosti zaradi zahteve za pojemek

Kadar je sistem aktiviran, lahko sistem AEBS doseže največjo relativno hitrost trka, kot je prikazano v naslednji preglednici:

(a)

s pešci, ki prečkajo cesto z bočno hitrostno komponento največ 5 km/h;

(b)

na suhih cestah;

(c)

v obremenjenem in neobremenjenem stanju;

(d)

v okoliščinah, ko so vzdolžne srednje ravnine vozila premaknjene za največ 0,2 m in/ali

(e)

pri okoljski osvetljenosti vsaj 2 000 luksov.

Jasno je, da učinki, zahtevani v tej preglednici, morda ne bodo v celoti doseženi v razmerah, ki niso naštete zgoraj. Sistem v teh drugačnih razmerah ne deaktivira ali korenito spremeni strategije upravljanja. To se dokaže v skladu s Prilogo 3 k temu pravilniku.

Največja hitrost trka (km/h) za vozila M1  (*2)

Hitrost predmetnega vozila (km/h)

Največja masa

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo

20

0,00

0,00

25

0,00

0,00

30

0,00

0,00

35

0,00

0,00

40

0,00

0,00

42

10,00

0,00

45

15,00

15,00

50

25,00

25,00

55

30,00

30,00

60

35,00

35,00

Največja hitrost trka (km/h) za vozila M N1  (*3)

Hitrost predmetnega vozila (km/h)

Največja masa

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo

20

0,00

0,00

25

0,00

0,00

30

0,00

0,00

35

0,00

0,00

40

10,00

0,00

42

15,00

0,00

45

20,00

15,00

50

30,00

25,00

55

35,00

30,00

60

40,00

35,00

5.3

Prekinitev, ki jo izvede voznik

5.3.1

Sistem AEBS vozniku omogoča, da prekine opozorilo pred trkom in zaviranje v sili.

5.3.2

V obeh zgoraj navedenih primerih se lahko ta prekinitev izvede s pozitivnim ukrepom (na primer s prestavitvijo v nižjo prestavo, uporabo upravljalnega elementa smernika), s čimer se pokaže, da se voznik zaveda nevarnosti. Proizvajalec vozila ob homologaciji tehnični službi predloži seznam takih pozitivnih ukrepov, ki se priloži poročilu o preskusu.

5.4

Ročno deaktiviranje

5.4.1

Če je vozilo opremljeno z napravo za ročno deaktiviranje funkcije AEBS, veljajo naslednji pogoji:

5.4.1.1

funkcija AEBS se samodejno ponovno vzpostavi na začetku vsakega novega cikla vžiga.

5.4.1.2

upravljanje AEBS je zasnovano tako, da ročno deaktiviranje ni možno z manj kot dvema namernima ukrepoma;

5.4.1.3

upravljanje AEBS se namesti tako, da izpolnjuje ustrezne zahteve in upošteva prehodne določbe Pravilnika ZN št. 121 s spremembami 01 ali katerimi koli poznejšimi spremembami;

5.4.1.4

sistema AEBS ni mogoče deaktivirati pri hitrosti, večji od 10 km/h.

5.4.2

Če je vozilo opremljeno z napravo za samodejno deaktiviranje funkcije AEBS, na primer v situacijah, kot so terenska vožnja, vleka vozila, delovanje z dinamometrom, upravljanje v avtopralnici, nezaznana neporavnanost tipal, veljajo naslednji pogoji:

5.4.2.1

proizvajalec vozila ob homologaciji tehnični službi predloži seznam situacij in ustreznih meril za samodejno deaktiviranje funkcije AEBS, ki se priloži poročilu o preskusu;

5.4.2.2

funkcija AEBS se samodejno ponovno aktivira takoj, ko ni več razlogov, zaradi katerih je bila samodejno deaktivirana.

5.4.3

Neprekinjen svetlobni opozorilni signal voznika obvešča, da je bila funkcija AEBS deaktivirana. V ta namen se lahko uporabi rumeni opozorilni signal, določen v odstavku 5.5.4.

5.5

Opozorilni znak

5.5.1

Opozorilo pred trkom iz odstavkov 5.2.1.1 in 5.2.2.1 se vklopi najmanj na dva načina, ki se izbereta med zvočnim, haptičnim ali optičnim.

5.5.2

Proizvajalec vozila ob homologaciji predloži opis opozorila in zaporedja, v katerem voznik zazna opozorilni signal pred trkom, ki se navede v poročilu o preskusu.

5.5.3

Če se uporabijo optična sredstva kot sestavni del opozorila pred trkom, je optični signal lahko utripajoči opozorilni signal za okvaro iz odstavka 5.5.4.

5.5.4

Opozorilo o okvari iz odstavka 5.1.4.1 je neprekinjen rumen svetlobni opozorilni signal.

5.5.5

Vsak svetlobni opozorilni signal sistema AEBS se mora aktivirati, ko je stikalo za vžig (zagon) v položaju „vklopljeno“ (deluje) ali v položaju med „vklopljeno“ (deluje) in „zagon“, ki ga proizvajalec določi kot položaj preverjanja (zagon sistema (vklop)). Ta zahteva se ne uporablja za opozorilne signale, ki so prikazani v skupnem prostoru.

5.5.6

Optični opozorilni signali morajo biti vidni tudi podnevi, voznik pa mora imeti možnost, da s svojega sedeža zlahka preveri pravilno delovanje signalov.

5.5.7

Če se vozniku prikaže svetlobni opozorilni signal, ki kaže, da sistem AEBS trenutno ni na voljo, na primer zaradi slabih vremenskih razmer, mora biti ta signal neprekinjen in rumen. V ta namen se lahko uporabi opozorilni signal za okvaro iz odstavka 5.5.4.

5.6

Določbe za redni tehnični pregled

5.6.1

Na rednem tehničnem pregledu mora biti možno preveriti pravilno stanje delovanja sistema AEBS z opazovanjem stanja opozorilnega signala za okvaro po „vklopu“ in vsakem preskusu indikatorja.

Če je opozorilni signal za okvaro v skupnem prostoru, je treba pred preverjanjem stanja opozorilnega signala za okvaro preveriti delovanje skupnega prostora.

5.6.2

Ob homologaciji je treba zaupno opisati načine za zaščito pred preprostim nepooblaščenim spreminjanjem delovanja opozorilnega signala za okvaro, ki jih določi proizvajalec.

Ta zahteva glede zaščite pa je izpolnjena tudi, kadar je na voljo sekundarni način preverjanja pravilnega stanja delovanja sistema AEBS.

6.   PRESKUSNI POSTOPEK

6.1

Preskusni pogoji

6.1.1

Preskus se izvede na ravni in suhi betonski ali asfaltni površini, ki omogoča dobro oprijemljivost.

6.1.1.1

Če ni določeno drugače, mora imeti preskusna površina ceste nazivni (3) največji koeficient zaviranja (NKZ) 0,9 pri merjenju s:

6.1.1.2

standardno referenčno preskusno pnevmatiko Ameriškega združenja za testiranje in materiale (ASTM) E1136, v skladu z metodo ASTM E1337-90 pri hitrosti 40 milj na uro, ali

6.1.1.3

preskusno metodo k, ki je opredeljena v Dodatku 2 k Prilogi 6 k Pravilniku ZN št. 13-H.

6.1.1.4

Preskusna površina mora imeti stalen nagib med 0 in 1 odstotkom.

6.1.2

Temperatura okolice mora biti med 0 °C in 45 °C.

6.1.3

Horizontalna vidljivost mora omogočati opazovanje cilja med celotnim preskusom.

6.1.4

Preskusi se izvedejo, ko ni vetra, ki bi lahko vplival na rezultate.

6.1.5

V scenariju trka avtomobilov v skladu z odstavkom 5.2.1 mora biti na preskusnem območju naravna okoljska osvetljenost homogena in presegati 1 000 luksov, v scenariju trka avtomobila v pešca v skladu z odstavkom 5.2.2 pa mora presegati 2 000 luksov. Zagotoviti je treba, da se preskus ne izvaja med vožnjo proti soncu ali stran od njega pod nizkim kotom.

6.2

Stanje vozila

6.2.1

Preskusna masa

Vozilo se preskusi vsaj v neobremenjenem in obremenjenem stanju.

Porazdelitev obremenitve je v skladu s priporočili proizvajalca. Ko se začne izvajati preskusni postopek, se ne sme opraviti nobena sprememba.

6.2.2

Kondicioniranje pred preskusom

6.2.2.1

Če ga zahteva proizvajalec vozila.

Za namen umerjanja tipal se lahko vozilo premika s hitrostjo največ 100 km po kombinaciji mestnih in podeželskih cest z drugo prometno in obcestno opremo.

Da bi pred preskusom zagotovili utečenost sistema delovne zavore, se lahko na vozilu izvede zaporedje aktivacij zavore.

6.2.2.2

Opredelijo se podrobnosti strategije stanja pred preskusom, ki jih zahteva proizvajalec vozila, in evidentirajo v dokumentaciji o homologaciji vozila.

6.3

Preskusni cilji

6.3.1

Kot cilj za preskuse zaznavanja vozila se uporabi običajen osebni avtomobil kategorije M1 AA limuzina, ki se proizvaja v velikih serijah, ali pri „mehkem cilju“ predstavnik takega vozila v smislu njegovih identifikacijskih značilnosti, ki se uporabljajo za senzorski sistem preskušanega sistema AEBS v skladu z ISO 19206-1:2018. Referenčna točka lokacije vozila je skrajna zadnja točka na središčnici vozila.

6.3.2

Kot cilj za preskuse zaznavanja pešca se uporabi „mehki cilj“ s človeškimi lastnostmi, ki se uporabljajo za senzorski sistem preskušanega sistema AEBS v skladu z ISO 19206-2:2018.

6.3.3

Podrobnosti, ki omogočajo točno opredelitev in reproduciranje ciljev, se evidentirajo v dokumentaciji o homologaciji vozila.

6.4

Preskus opozorila in aktiviranja z mirujočim ciljnim vozilom

6.4.1

Predmetno vozilo se približuje mirujočemu cilju po premici najmanj dve sekundi pred funkcionalnim delom preskusa, pri čemer mora biti predmetno vozilo največ 0,2 m oddaljeno od središčnice cilja.

Preskusi se izvedejo, ko se vozilo premika s hitrostjo 20, 42 in 60 km/h (z odstopanjem +0/–2 km/h). Tehnična služba lahko iz utemeljenih razlogov preskus opravi pri kateri koli drugi hitrosti, ki je v razponu, opredeljenem v odstavku 5.2.1.3.

Funkcionalni del preskusa se začne, ko predmetno vozilo potuje z nespremenjeno hitrostjo in je od cilja oddaljeno za razdaljo, ki ustreza času do trka (TTC) vsaj 4 sekund.

Od začetka funkcionalnega dela do točke trka voznik ne sme prilagoditi upravljanja predmetnega vozila, razen manjših prilagoditev krmilnega mehanizma, da se prepreči zanašanje vozila.

6.4.2

Časovna razporeditev opozorilnih signalov pred trkom iz odstavka 5.5.1 mora biti v skladu z določbami odstavka 5.2.1.1.

6.5

Preskus opozorila in aktiviranja s premičnim ciljnim vozilom

6.5.1

Predmetno vozilo in premični cilj potujeta po premici v isti smeri najmanj dve sekundi pred funkcionalnim delom preskusa, pri čemer mora biti predmetno vozilo največ 0,2 m oddaljeno od središčnice cilja.

Preskusi se izvedejo, ko se vozilo premika s hitrostjo 30 in 60 km/h, cilj pa s hitrostjo 20 km/h (z odstopanjem +0/–2 km/h za predmetno in ciljno vozilo). Tehnična služba lahko za predmetna in ciljna vozila iz utemeljenih razlogov preskus opravi pri kateri koli drugi hitrosti, ki je v razponu, opredeljenem v odstavku 5.2.1.3.

Funkcionalni del preskusa se začne, ko predmetno vozilo potuje z nespremenjeno hitrostjo in je od cilja oddaljeno za razdaljo, ki ustreza TTC vsaj 4 sekund.

Od začetka funkcionalnega dela do trenutka, ko predmetno vozilo doseže enako hitrost kot cilj, voznik ne sme prilagoditi upravljanja predmetnega vozila, razen manjših prilagoditev krmilnega mehanizma, da se prepreči zanašanje vozila.

6.5.2

Časovna razporeditev opozorilnih signalov pred trkom iz odstavka 5.5.1 mora biti v skladu z določbami odstavka 5.2.1.1.

6.6

Preskus opozorila in aktiviranja s ciljnim pešcem

6.6.1

Predmetno vozilo se točki udarca s ciljnim pešcem približuje po premici najmanj dve sekundi pred funkcionalnim delom preskusa, pri čemer mora biti predmetno vozilo največ 0,1 m oddaljeno od središčnice točke trka.

Funkcionalni del preskusa se začne, ko predmetno vozilo potuje z nespremenjeno hitrostjo in je od točke trka oddaljeno za razdaljo, ki ustreza TTC vsaj 4 sekund.

Ciljni pešec se premika po premici, pravokotni na smer premikanja predmetnega vozila, z nespremenjeno hitrostjo 5 km/h ± 0,2 km/h, pri čemer se ne začne premikati pred začetkom funkcionalnega dela preskusa. Postavitev ciljnega pešca se s predmetnim vozilom uskladi tako, da se točka udarca s ciljnim pešcem na sprednji strani predmetnega vozila nahaja na vzdolžni središčnici predmetnega vozila. Pri tem je možno odstopanje največ 0,1 m, če predpisana preskusna hitrost predmetnega vozila ostane enaka ves čas trajanja funkcionalnega dela preskusa in vozilo ne zavira.

Preskusi se izvedejo, ko se vozilo premika s hitrostjo 20, 30 in 60 km/h (z odstopanjem +0/–2 km/h). Tehnična služba lahko preskus opravi pri kateri koli drugi hitrosti, ki je v razponu, opredeljenem v odstavku 5.2.2.3 in 5.2.2.4.

Od začetka funkcionalnega dela do trenutka, ko se predmetno vozilo izogne trku ali se odpelje mimo točke udarca s ciljnim pešcem, voznik se ne sme prilagoditi upravljanja predmetnega vozila, razen manjših prilagoditev krmilnega mehanizma, da se prepreči zanašanje vozila.

Zgoraj predpisani preskus se izvede z „mehkim ciljnim“ 6-letnim pešcem, opredeljenim v odstavku 6.3.2.

6.6.2

Časovna razporeditev opozorilnih signalov pred trkom iz odstavka 5.5.1 mora biti v skladu z določbami odstavka 5.2.2.1.

6.7

(rezervirano)

6.8

Preskus zaznavanja okvar

6.8.1

Simulira se električna okvara, na primer s prekinitvijo napajanja katerega koli sestavnega dela sistema AEBS ali prekinitvijo električne povezave med sestavnimi deli sistema AEBS. Pri simulaciji okvare sistema AEBS se ne smejo prekiniti električne povezave za opozorilni signal vozniku iz odstavka 5.5.4 ali za neobvezni upravljalni mehanizem za ročno deaktiviranje sistema AEBS iz odstavka 5.4.

6.8.2

Opozorilni signal za okvaro iz odstavka 5.5.4 se mora vklopiti in ostati vklopljen največ deset sekund zatem, ko vozilo potuje s hitrostjo več kot 10 km/h, ter se ponovno vklopiti takoj po naslednjem ciklu stikalo za vžig „izklopljeno“ stikalo za vžig „vklopljeno“ pri mirujočem vozilu, vse dokler se simulirana okvara ne odpravi.

6.9

Preskus deaktiviranja

6.9.1

Pri vozilih, opremljenih z napravo za deaktiviranje sistema AEBS, se vklopi stikalo za vžig (zagon) in deaktivira sistem AEBS. Sproži se opozorilni signal iz odstavka 5.4.2. Stikalo za vžig (zagon) se izklopi. Ponovno se vklopi stikalo za vžig (zagon) in preveri, ali se ponovno ne vklopi prej sproženi opozorilni signal, s čimer se pokaže, da je bil sistem AEBS ponovno vzpostavljen v skladu z odstavkom 5.4.1. Če se sistem vžiga aktivira s „ključem“, mora biti zgornja zahteva izpolnjena brez odstranitve ključa.

6.10

Robustnost sistema

6.10.1

Kateri koli od navedenih scenarijev preizkusa, pri katerih je v scenariju opisana po ena poskusna nastavitev pri eni hitrosti predmetnega vozila pri eni obremenitvi ene kategorije (trk avtomobila v avtomobil, trk avtomobila v pešca) se opravi dvakrat. Če pri eni od dveh izvedb preskusa ni bilo doseženo zahtevano delovanje, se preskus lahko enkrat ponovi. Šteje se, da je preskus uspešno opravljen, če je zahtevano delovanje doseženo v dveh izvedbah poskusa. Število neuspešnih izvedb preskusa v eni kategoriji ne sme presegati:

(a)

10 % opravljenih izvedb preizkusa pri preskusih trka avtomobila v avtomobil ter

(b)

10 % opravljenih izvedb preizkusa pri preskusih trka avtomobila v pešca.

6.10.2

Osnovni vzrok za neuspešno izvedbo preskusa se analizira skupaj s tehnično službo in se priloži poročilu o preskusu. Če osnovnega vzroka ni mogoče povezati z odstopanjem v preskusni nastavitvi, lahko tehnična služba preskusi katere koli druge hitrosti znotraj razpona, opredeljenega v odstavkih 5.2.1.3., 5.2.1.4., 5.2.2.3. oziroma 5.2.2.4.

6.10.3

Med oceno v skladu s Prilogo 3 proizvajalec z ustrezno dokumentacijo dokaže, da je sistem sposoben zanesljivo dosegati zahtevano delovanje.

7.   SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

7.1

Vsaka sprememba tipa vozila, kot je opredeljen v odstavku 2.4, se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za zadevni tip vozila. Homologacijski organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe ne vplivajo negativno na pogoje za podelitev homologacije, in odobri razširitev homologacije ali

7.1.2

meni, da spremembe vplivajo na pogoje za podelitev homologacije, in zahteva dodatne preskuse ali preverjanja, preden odobri razširitev homologacije.

7.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3

Homologacijski organ obvesti druge pogodbenice o razširitvi s sporočilom na obrazcu iz Priloge 1 k temu pravilniku. Vsaki razširitvi dodeli serijsko številko, ki se imenuje številka razširitve.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) in izpolnjevati naslednje zahteve:

8.2

vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelano tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavka 5;

8.3

homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 8.

9.2

Če pogodbenica prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, tako da jim pošlje sporočilo na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ta pa obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov (4) sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

12.   PREHODNE DOLOČBE

12.1

Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve ali priznanja homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

12.2

Od 1. maja 2024 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, niso zavezane, da priznajo homologacije v skladu s prvotno različico tega pravilnika, ki so bile prvič izdane po 1. maju 2024.

12.3

Do 1. maja 2026 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, priznavajo homologacije v skladu s prvotno različico tega pravilnika, ki so bile prvič izdane pred 1. majem 2024.

12.4

Od 1. maja 2026 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik ZN, niso zavezane, da priznajo homologacije, izdane v skladu prvotno različico tega pravilnika.

12.5

Ne glede na odstavek 12.4 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej priznavajo homologacije, izdane v skladu s prvotno različico tega pravilnika, za vozila, ki jih ne zadevajo spremembe, uvedene s spremembami 01.

12.6

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti podelitve homologacij v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika ali njihovih razširitev.

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6.

(*1)  Za relativne hitrosti med vrednostmi s seznama (npr. 53 km/h) se uporablja največja relativna hitrost trka (npr. 35/30 km/h), pripisana naslednji višji relativni hitrosti (npr. 55 km/h).

Za mase nad maso vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, se uporablja največja relativna hitrost trka, pripisana največji masi.

(*2)  Za relativne hitrosti med vrednostmi s seznama (npr. 53 km/h) se uporablja največja relativna hitrost trka (npr. 30/30 km/h), pripisana naslednji višji relativni hitrosti (npr. 55 km/h).

Za mase nad maso vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, se uporablja največja relativna hitrost trka, pripisana največji masi.

(*3)  Za hitrosti predmetnega vozila med vrednostmi s seznama (npr. 53 km/h) se uporablja največja hitrost trka (npr. 35/30 km/h), pripisana naslednji višji hitrosti predmetnega vozila (npr. 55 km/h).

Za mase nad maso vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, se uporablja največja relativna hitrost trka, pripisana največji masi.

(3)  „Nazivna“ vrednost se razume kot teoretična ciljna vrednost.

(4)  Za izmenjavo takih informacij sekretariat UN/ECE zagotavlja spletno platformo („/vloga 343“): https://www.unece.org/trans/main/wp29/datasharing.html.


PRILOGA 1

Sporočilo

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image 11

 (1)

Izdal: naziv homologacijskega organa:


o (2):

podeljeni homologaciji

 

razširjeni homologaciji

 

zavrnjeni homologaciji

 

preklicani homologaciji

 

dokončnem prenehanju proizvodnje

tipa vozila glede na napredni sistem za zaviranje v sili v skladu s Pravilnikom ZN št. 152

Št. homologacije: …

1.

Blagovna znamka: …

2.

Tip in blagovna imena: …

3.

Naziv in naslov proizvajalca: …

4.

Naziv in naslov zastopnika proizvajalca, če obstaja: …

5.

Kratek opis vozila: …

6.

Datum predložitve vozila v postopek homologacije: …

7.

Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse: …

8.

Datum poročila, ki ga je izdala navedena služba: …

9.

Številka poročila, ki ga je izdala navedena služba: …

10.

Homologacija podeljena/zavrnjena/razširjena/preklicana:2

11.

Kraj: …

12.

Datum: …

13.

Podpis: …

14.

Temu sporočilu so priloženi naslednji dokumenti z zgoraj navedeno homologacijsko številko: …

15.

Pripombe: …

(1)  Številčna oznaka države, ki je podelila, razširila, zavrnila ali preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).

(2)  Neustrezno črtati.


PRILOGA 2

Namestitev homologacijskih oznak

(glej odstavke 4.4 do 4.4.2 tega pravilnika)

Image 12

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na napredne sisteme za zaviranje v sili (AEBS) homologiran v Belgiji (E6) v skladu s Pravilnikom ZN št. 152 (označen s C za trk z avtomobilom in s P za trk s pešcem). Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika ZN št. 152 v njegovi izvirni obliki.


PRILOGA 3

Posebne zahteve, ki jih je treba uporabiti za varnostne vidike sistemov za elektronsko upravljanje

1.   Splošno

V tej prilogi so za namene tega pravilnika opredeljene posebne zahteve za dokumentacijo, strategijo ob okvari in preverjanje glede varnostnih vidikov kompleksnih sistemov za elektronsko upravljanje vozila (odstavek 2.4).

Za namene tega pravilnika se ta priloga uporablja tudi za funkcije, ki so povezane z varnostjo, so opredeljene v tem pravilniku in jih upravljajo elektronski sistemi (odstavek 2.3).

Ta priloga ne določa meril glede delovanja „sistema“, vključuje pa metodologijo, ki se uporablja za postopek zasnove, in informacije, ki jih je treba predložiti tehnični službi za namene homologacije.

Iz teh informacij je razvidno, da „sistem“ v brezhibnem stanju in stanju z okvaro izpolnjuje vse ustrezne zahteve glede delovanja, ki so opredeljene v drugih delih besedila tega pravilnika, in da je zasnovan za delovanje na tak način, ki ne povzroča tveganj za varnost.

2.   Opredelitev pojmov

V tej prilogi:

2.1

sistem“ pomeni sistem za elektronsko upravljanje ali kompleksni sistem za elektronsko upravljanje, ki zagotavlja prenos upravljanja funkcije, za katero se uporablja ta pravilnik, ali je njegov del. To vključuje tudi kateri koli drug sistem, ki je zajet na področju uporabe tega pravilnika, in povezave za prenos do ali iz drugih sistemov, ki ne spadajo na področje uporabe tega pravilnika in ki se odzivajo na funkcije, za katere se uporablja ta pravilnik;

2.2

varnostni koncept“ je opis ukrepov, ki so konstrukcijsko vgrajeni v sistem, na primer v elektronske enote, zato da obravnavajo celovitost sistema in s tem zagotovijo varno delovanje v brezhibnem stanju in stanju z okvaro, tudi v primeru električne okvare. Možnost vrnitve v delno delovanje ali celo v rezervni sistem za ključne funkcije vozila je lahko del varnostnega koncepta;

2.3

sistem za elektronsko upravljanje“ pomeni kombinacijo enot, zasnovanih za sodelovanje pri izvajanju navedene funkcije upravljanja vozila z elektronsko obdelavo podatkov. Taki sistemi, ki se pogosto upravljajo s programsko opremo, so grajeni iz samostojnih funkcionalnih sestavnih delov, kot so tipala, elektronske upravljalne enote in sprožila, ter so povezani prek povezav za prenos. Vsebujejo lahko mehanske, elektropnevmatske ali elektrohidravlične elemente;

2.4

kompleksni sistemi za elektronsko upravljanje vozila“ so tisti sistemi za elektronsko upravljanje, pri katerih lahko funkcijo, ki jo upravlja elektronski sistem ali voznik, razveljavi sistem/funkcija za elektronsko upravljanje na višji ravni. Funkcija, ki je razveljavljena, postane del kompleksnega sistema, kar velja tudi za vse sisteme/funkcije razveljavitve, ki spadajo na področje uporabe tega pravilnika. Zajete so tudi povezave za prenos do sistemov/funkcij razveljavitve, ki ne spadajo na področje uporabe tega pravilnika, in iz njih;

2.5

sistemi/funkcije „elektronskega upravljanja na višji ravni“ so sistemi/funkcije, ki uporabljajo dodatne določbe o obdelavi in/ali zaznavanju za spreminjanje obnašanja vozila, pri čemer nadzirajo spremembe funkcij sistema za upravljanje vozila. Kompleksni sistemi lahko zato samodejno spremenijo svoje cilje glede na prednostno nalogo, ki je odvisna od zaznanih okoliščin;

2.6

enote“ so najmanjši deli sestavnih delov sistema, ki bodo obravnavani v tej prilogi, saj se bodo te kombinacije sestavnih delov za potrebe identifikacije, analize ali nadomestitve štele kot ena sama enota;

2.7

povezave za prenos“ so sredstva, ki se uporabljajo za medsebojno povezovanje porazdeljenih enot za prenos signalov in operativnih podatkov ali oskrbo z energijo. Ta oprema je praviloma električna, deloma pa je lahko tudi mehanska, pnevmatska ali hidravlična;

2.8

območje nadzora“ se nanaša na izhodno spremenljivko in opredeljuje območje, v katerem bo sistem verjetno izvajal nadzor;

2.9

meja funkcionalnega delovanja“ opredeljuje meje zunanjih fizičnih meja, znotraj katerih lahko sistem ohranja nadzor;

2.10

funkcije, povezane z varnostjo“ pomenijo funkcijo „sistema“, ki lahko spremeni dinamično obnašanje vozila. „Sistem“ lahko vključuje možnost, da izvede več kot eno funkcijo, povezano z varnostjo.

3.   Dokumentacija

3.1

Zahteve

Proizvajalec predloži dokumentacijo, ki omogoča dostop do osnovne zasnove „sistema“ ter sredstev, s katerimi je povezan z drugimi sistemi vozila ali s katerimi neposredno upravlja izhodne spremenljivke. Pojasnijo se funkcije „sistema“ in varnostni koncept, kot jih je določil proizvajalec. Dokumentacija je kratka, vendar dokaže, da zasnova in razvoj temeljita na strokovnem znanju z vseh zadevnih sistemskih področij. Kar zadeva redne tehnične preglede, je v dokumentaciji opisano, kako se lahko preveri trenutno stanje delovanja „sistema“.

Tehnična služba oceni dokumentacijo in v zvezi s „sistemom“ dokaže, da:

(a)

je zasnovan za delovanje v brezhibnem stanju in stanju z okvaro na tak način, da ne povzroča tveganj za varnost;

(b)

v brezhibnem stanju in stanju okvare upošteva vse ustrezne zahteve glede delovanja, ki so opredeljene v drugih delih besedila iz tega pravilnika, ter

(c)

je bil razvit v skladu s postopkom/metodo razvoja, ki jo navede proizvajalec.

3.1.1

Dokumentacija se predloži v dveh delih:

(a)

uradna dokumentacija za homologacijo, ki vsebuje gradivo iz odstavka 3 (razen gradiva iz odstavka 3.4.4) in ki se predloži tehnični službi ob predložitvi vloge za podelitev homologacije. Tehnična služba uporabi to dokumentacijo kot temeljno referenco za postopek preverjanja iz odstavka 4 te priloge. Tehnična služba zagotovi, da je ta dokumentacija na voljo v obdobju, ki je določeno na podlagi dogovora s homologacijskim organom. To obdobje traja vsaj deset let po dokončnem prenehanju proizvodnje vozila;

(b)

dodatno gradivo in podatki o analizah iz odstavka 3.4.4, ki jih obdrži proizvajalec, vendar morajo biti ob homologaciji dani na voljo za pregled. Proizvajalec zagotovi, da to gradivo in podatki o analizah ostanejo na voljo deset let od takrat, ko se dokončno preneha proizvodnja vozila.

3.2

Opis funkcij „sistema“

Predloži se opis, v katerem so na enostaven način pojasnjene vse funkcije upravljanja „sistema“ in metode, ki se uporabljajo za doseganje ciljev, vključno z navedbo mehanizmov, s katerimi se izvaja upravljanje.

Opredelijo se vse opisane funkcije, ki jih je mogoče razveljaviti, in zagotovi se nadaljnji opis razlogov za spremembo delovanja funkcije.

3.2.1

Predloži se seznam vseh vhodnih in zaznanih spremenljivk ter določi njihovo delovno območje.

3.2.2

Predloži se seznam vseh izhodnih spremenljivk, ki jih upravlja „sistem“, in v vsakem primeru se navede, ali je upravljanje neposredno ali poteka prek drugega sistema vozila. Opredeli se območje upravljanja (odstavek 2.8), ki se izvaja za vsako tako spremenljivko.

3.2.3

Navedejo se meje, ki določajo meje funkcionalnega delovanja (odstavek 2.9), kadar je to potrebno za delovanje sistema.

3.3

Načrt in shematski prikazi sistema

3.3.1

Popis sestavnih delov

Predloži se seznam, na katerem so razčlenjene vse enote „sistema“ in navedeni tudi ostali sistemi vozila, ki so potrebni za izvajanje zadevne funkcije upravljanja.

Predloži se okvirna shema, ki prikazuje te enote v kombinaciji, pri čemer se pojasnijo porazdelitev opreme in medsebojne povezave.

3.3.2

Funkcije enot

Opiše se funkcija vsake enote „sistema“ in prikažejo signali, ki jo povezujejo z drugimi enotami ali drugimi sistemi vozila. To se lahko zagotovi z označenim blokovnim diagramom, drugim shematskim prikazom ali z opisom, ki mu je tak diagram priložen.

3.3.3

Medsebojne povezave

Medsebojne povezave znotraj „sistema“ se prikažejo z diagramom vezja za povezave za prenos električne energije, diagramom cevi za opremo za pnevmatski ali hidravlični prenos in s poenostavljenim načrtom v obliki diagrama za mehanske povezave. Prikažejo se tudi povezave za prenos do drugih sistemov in iz njih.

3.3.4

Potek signalov, operativni podatki in prednostne naloge

Obstaja jasna povezava med temi povezavami za prenos ter signali in/ali operativnimi podatki, ki se prenašajo med enotami. Prednostne naloge signalov in/ali operativnih podatkov na mnogokratnih podatkovnih poteh se navedejo, kadar koli je lahko prednostna naloga težava, ki vpliva na delovanje ali varnost, kar zadeva ta pravilnik.

3.3.5

Identifikacija enot

Vsaka enota je jasno in nedvoumno prepoznavna (npr. z oznako za strojno opremo in oznako ali programskim izhodom za vsebino programa), da zagotavlja ustrezno povezavo med strojno opremo in dokumentacijo.

Kadar so funkcije združene v eni sami enoti ali celo v enem samem računalniku, vendar so zaradi jasnosti in lažjega pojasnila prikazane v več blokih v blokovnem diagramu, se uporabi ena sama identifikacijska oznaka strojne opreme. Proizvajalec s to identifikacijo potrdi, da je predložena oprema skladna z ustreznim dokumentom.

3.3.5.1

Identifikacija opredeljuje različico strojne in programske opreme, kadar pa se slednja spremeni tako, da spremeni funkcijo enote, kar zadeva ta pravilnik, se spremeni tudi ta identifikacija.

3.4

Varnostni koncept proizvajalca

3.4.1

Proizvajalec predloži izjavo, ki potrjuje, da strategija, izbrana za doseganje ciljev „sistema“, v brezhibnem stanju ne bo vplivala na varno delovanje vozila.

3.4.2

Kar zadeva programsko opremo, uporabljeno v „sistemu“, se pojasni okvirna arhitektura ter opredelijo uporabljene metode in orodja zasnove. Proizvajalec predloži dokaze o sredstvu, s katerim je med postopkom zasnove in razvoja določil realizacijo logike sistema.

3.4.3

Proizvajalec tehnični službi predloži pojasnilo konstrukcijsko določenih ukrepov, vgrajenih v „sistem“, da se omogoči varno delovanje v stanjih z okvaro. Možni konstrukcijsko določeni ukrepi za primer okvare v „sistemu“ so na primer:

(a)

vrnitev v delovanje s pomočjo delnega sistema;

(b)

prehod na ločen rezervni sistem;

(c)

odprava funkcije višje ravni.

V primeru okvare je voznik opozorjen na primer z opozorilnim signalom ali prikazom sporočila. Če voznik sistema ne deaktivira, npr. z izklopom stikala za vžig (zagon) ali z izklopom konkretne funkcije, če je za ta namen na voljo posebno stikalo, je opozorilo prisotno, dokler stanje z okvaro ni odpravljeno.

3.4.3.1

Če se pri izbranem ukrepu v nekaterih stanjih z okvaro izbere način delovanja z delno zmogljivostjo, je treba ta stanja navesti in določiti posledične meje učinkovitosti.

3.4.3.2

Če se pri izbranem ukrepu izbere drugi (rezervni) način za dosego cilja sistema za upravljanje vozila, je treba pojasniti načela preklopnega mehanizma, logiko in raven redundance ter morebitne vgrajene podporne funkcije preverjanja ter določiti posledične meje rezervne učinkovitosti.

3.4.3.3

Če se pri izbranem ukrepu izbere odprava funkcije višje ravni, je treba preprečiti vse ustrezne izhodne signale upravljanja, povezane s to funkcijo, in sicer z omejitvijo prehodne motnje.

3.4.4

Dokumentacija je podprta z analizo, iz katere je na splošno razvidno, kako se bo sistem obnašal, če se pojavi katera koli izmed posameznih nevarnosti ali okvar, ki bodo vplivale na delovanje ali varnost naprave za upravljanje vozila.

Izbrane analitične pristope določi in izvaja proizvajalec ter jih ob homologaciji da na voljo tehnični službi za pregled.

Tehnična služba izvede oceno uporabe analitičnih pristopov. Ocena vključuje:

(a)

pregled varnostnega pristopa na ravni koncepta (vozila) s potrdilom, da vključuje obravnavanje povezav z drugimi sistemi vozila. Ta pristop temelji na analizi nevarnosti/tveganj, ki je ustrezna za zagotovitev varnosti sistema;

(b)

pregled varnostnega pristopa na ravni sistema. Ta pristop lahko temelji na analizi vrste okvar in njihovih učinkov (Failure Mode and Effect Analysis – FMEA), analizi drevesa napak (Fault Tree Analysis – FTA) ali katerem koli podobnem postopku, ki je ustrezen za zagotovitev varnosti sistema;

(c)

pregled načrtov validacije in rezultatov. Ta validacija uporabi na primer preskušanje z metodo strojne opreme v zanki (Hardware in the Loop – HIL), operativno preskušanje vozila na cesti ali kakršna koli sredstva, ki so ustrezna za validacijo.

Ocena zajema preverjanje nevarnosti in okvar, ki jih izbere tehnična služba, da ugotovi, ali je pojasnilo proizvajalca glede varnostnega koncepta razumljivo in logično ter ali so načrti validacije ustrezni in so bili izvedeni.

Tehnična služba lahko za preverjanje koncepta varnosti izvede ali zahteva izvedbo preskusov, kot so opredeljeni v odstavku 4.

3.4.4.1

V tej dokumentaciji so razčlenjeni parametri, ki se spremljajo, za vsako stanje z vrsto okvare iz odstavka 3.4.4 te priloge pa je določen opozorilni signal, s katerim je opozorjen voznik in/ali servisno osebje/osebje, ki izvaja tehnične preglede.

3.4.4.2

V tej dokumentaciji so opisani ukrepi, vzpostavljeni za zagotovitev, da „sistem“ ne vpliva na varno delovanje vozila, ko na delovanje „sistema“ vplivajo okoljski pogoji, npr. podnebne razmere, temperatura, vdor prahu ali vode, nabiranje ledu.

4.   Preverjanje in preskus

4.1

Funkcionalno delovanje „sistema“, kot je določeno v dokumentih, zahtevanih v odstavku 3, se preskusi na naslednji način:

4.1.1

Preverjanje funkcije „sistema“

Tehnična služba preveri „sistem“ v brezhibnem stanju, tako da preskusi več izbranih funkcij med tistimi, ki jih proizvajalec navede v odstavku 3.2.

Pri kompleksnih elektronskih sistemih ti preskusi vključujejo primere, ko je navedena funkcija razveljavljena.

4.1.2

Preverjanje varnostnega koncepta iz odstavka 3.4

Odziv „sistema“ se preveri pod vplivom okvare v kateri koli posamezni enoti, tako da se ustrezni izhodni signali uporabijo na električnih enotah oziroma mehanskih elementih z namenom simuliranja učinkov internih napak v enoti. Tehnična služba izvede to preverjanje za vsaj eno posamezno enoto, ne preveri pa odziva „sistema“ na več hkratnih okvar posameznih enot.

Tehnična služba preveri, ali ti preskusi vključujejo vidike, ki lahko vplivajo na možnost upravljanja vozila in podatke za uporabnika (vidike vmesnika človek-stroj).

4.1.2.1

Rezultati preverjanja se ujemajo z dokumentiranim povzetkom analize okvar do take stopnje skupnega učinka, da sta varnostni koncept in izvedba potrjena kot ustrezna.

5.   Poročanje tehnične službe

Tehnična služba poroča o oceni na način, ki omogoča sledljivost, npr. različice pregledanih dokumentov imajo oznake in so navedene v evidencah tehnične službe.

Primer možnega načrta obrazca za oceno, ki ga tehnična služba predloži homologacijskemu organu, je priložen v Dodatku 1 k tej prilogi.


Dodatek 1 k Prilogi 3

Vzorec obrazca za oceno elektronskih sistemov

Poročilo o preskusu št.: …

1.

Identifikacija

1.1

Znamka vozila: …

1.2

Tip: …

1.3

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu: …

1.4

Mesto navedene oznake: …

1.5

Naziv in naslov proizvajalca: …

1.6

Naziv in naslov zastopnika proizvajalca, če obstaja: …

1.7

Uradna dokumentacija proizvajalca:

Referenčna št. dokumentacije: …

Datum prvotne izdaje: …

Datum zadnje posodobitve: …

2.

Opis preskusnih vozil/sistemov

2.1

Splošni opis: …

2.2

Opis vseh funkcij upravljanja „sistema“ in metod delovanja: …

2.3

Opis sestavnih delov in diagrami medsebojnih povezav v „sistemu“: …

3.

Varnostni koncept proizvajalca

3.1

Opis poteka signalov, operativnih podatkov in njihovih prednostnih nalog: …

3.2

Izjava proizvajalca:

Proizvajalcipotrjujejo, da strategija, izbrana za doseganje ciljev „sistema“, v brezhibnem stanju ne bo vplivala na varno delovanje vozila.

3.3

Okvirna arhitektura programske opreme ter uporabljene metode zasnove in orodja: …

3.4

Pojasnilo konstrukcijsko določenih ukrepov, vgrajenih v „sistem“ v stanjih z okvaro: …

3.5

Dokumentirane analize obnašanja „sistema“ v posameznih stanjih nevarnosti ali okvare: …

3.6

Opis ukrepov, vzpostavljenih za okoljske pogoje: …

3.7

Določbe za redni tehnični pregled „sistema“: …

3.8

Rezultati preskusa preverjanja „sistema“, kot je določeno v odstavku 4.1.1 Priloge 3 k Pravilniku ZN št. 152: …

3.9

Rezultati preskusa preverjanja varnostnega koncepta, kot je določeno v odstavku 4.1.2 Priloge 3 k Pravilniku ZN št. 152: …

3.10

Datum preskusa: …

3.11

Ta preskus je bil opravljen in rezultati so bili sporočeni v skladu s … k Pravilniku ZN št. 152, kot je bil nazadnje spremenjen s spremembami . …

Tehnična služba (1), ki izvaja preskuse

Podpis: . … Datum: . ….

3.12

Homologacijski organ (1)

Podpis: . … Datum: . ….

3.13

Opombe: …

(1)  Podpišejo se različne osebe, tudi kadar sta tehnična služba in homologacijski organ isti organ, ali pa je poročilu priložena ločena odobritev homologacijskega organa.


Dodatek 2 k Prilogi 3

Scenariji nepravilnega odziva

1.   Ciljno vozilo

1.1

Dve mirujoči vozili kategorije M1 AA limuzina se namestita tako:

(a)

da je obrnjen v isto smer vožnje kot predmetno vozilo;

(b)

da sta med seboj oddaljeni 4,5 m,

(c)

zadnja dela vozil pa sta med seboj poravnana.

1.2

Predmetno vozilo mora prepotovati razdaljo najmanj 60 m pri nespremenjeni hitrosti, ki je v razponu, opredeljenem v preglednici iz odstavka 5.2.1.4 tega pravilnika, in peljati po sredini mimo obeh mirujočih vozil.

Med preskusom se ne sme prilagoditi upravljanje predmetnega vozila, razen manjših prilagoditev krmilnega mehanizma, da se prepreči zanašanje vozila.

1.3

Sistem AEBS ne sme zagotoviti opozorila pred trkom in sprožiti zaviranja v sili.

2.   Ciljni pešec

2.1

Ciljni pešec v skladu z odstavkom 6.3.2 se namesti tako:

(a)

da je obrnjen v isto smer vožnje kot predmetno vozilo;

(b)

da je od strani predmetnega vozila, ki je najbliže cilju, oddaljen 1 m in obrnjen vstran v smeri prometa.

2.2

Predmetno vozilo mora po premici prepotovati razdaljo najmanj 60 m pri nespremenjeni hitrosti, ki je v razponu, opredeljenem v preglednici iz odstavka 5.2.2.4, in peljati mimo mirujočega ciljnega pešca.

Med preskusom se ne sme prilagoditi upravljanje predmetnega vozila, razen manjših prilagoditev krmilnega mehanizma, da se prepreči zanašanje vozila.

2.3

Sistem AEBS ne sme zagotoviti opozorila pred trkom in sprožiti zaviranja v sili.