(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža mola v vodah območja 8 s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža raž v vodah Unije območij 8 in 9 s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

(1)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je morala Komisija do 1. januarja 2018 oblikovati seznam Unije novih živil, odobrenih ali priglašenih na podlagi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Seznam Unije novih živil, odobrenih ali priglašenih na podlagi Uredbe (ES) št. 258/97, je bil oblikovan z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2470 (3).

(3)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1023 (4) je bil prvotni seznam Unije novih živil, določen v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470, popravljen tako, da se je navedena priloga nadomestila. Medtem je bilo sprejetih osem izvedbenih uredb Komisije, in sicer (EU) 2018/460 (5), (EU) 2018/461 (6), (EU) 2018/462 (7), (EU) 2018/469 (8), (EU) 2018/991 (9), (EU) 2018/1011 (10), (EU) 2018/1018 (11) in (EU) 2018/1032 (12), s katerimi se je odobrilo dajanje na trg novih živil oziroma razširila njihova uporaba. Z navedenimi izvedbenimi uredbami je bil posodobljen tudi seznam Unije. Vendar navedena nova živila in razširitve uporabe novih živil niso več na seznamu, kakor je bil nadomeščen z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1023.

(4)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba seznam Unije novih živil iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 spremeniti, da se navedena nova živila in razširitve uporabe novih živil znova vključijo na seznam Unije. Ker so bili navedena nova živila in razširitve uporabe novih živil vključeni na seznam Unije do začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2018/1023 13. avgusta 2018, bi se morala ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 (2) določa metode testiranja, ki se uporabljajo v podporo uradnemu nadzoru za izvrševanje prepovedi uporabe predelanih živalskih beljakovin v krmi za živali za proizvodnjo živil. To vključuje analitske metode za določanje sestavin živalskega izvora za uradni nadzor krme, ki so opisane v Prilogi VI k navedeni uredbi in se izvajajo s svetlobno mikroskopijo ali verižno reakcijo s polimerazo (PCR).

(2)

Referenčni laboratorij Evropske unije za živalske beljakovine v krmi in nacionalni referenčni laboratoriji v državah članicah so imeli težave pri razlagi rezultatov po izvedbi metode svetlobne mikroskopije, opisane v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 152/2009.

(3)

Da bi zagotovili pravno jasnost in varnost ter se izognili različnim razlagam, je primerno spremeniti nekatere določbe iz Priloge VI.

(4)

Zlasti bi bilo treba spremeniti diagram poteka pregleda za določanje živalskih delcev v krmnih mešanicah in posamičnih krmilih, da se pojasnijo primeri, ko je za zaključek analize potrebna le ena določitev. Podrobneje bi bilo treba opredeliti tudi prikaz rezultatov. Nazadnje bi bilo treba na podlagi izkušenj, pridobljenih v zadnjih šestih letih izvajanja metode, prilagoditi značilnosti opreme in pripravo vzorcev.

(5)

Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 152/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Madžarska je 6. avgusta 2020 zaprosila za finančno pomoč Unije, da bi dopolnila svoja nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Madžarska uvedla za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, bodo po pričakovanjih zelo močno vplivali na javne finance. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2020 naj bi primanjkljaj in dolg sektorja država Madžarske do konca leta 2020 znašala 5,2 % oziroma 75,0 % bruto domačega proizvoda (BDP). Glede na vmesno napoved Komisije iz poletja 2020 naj bi se BDP Madžarske v letu 2020 zmanjšal za 7,0 %.

(3)

Izbruh COVID-19 je imobiliziral znaten del delovne sile na Madžarskem. To je privedlo do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov na Madžarskem v zvezi z ukrepi, podobnimi shemam skrajšanega delovnega časa, in ukrepi, povezanimi z zdravjem, kot je navedeno v uvodnih izjavah 4 do 14.

(4)

„Resolucija vlade 2080/2020 o nacionalnem razvoju nastanitvenih zmogljivosti“, kot je navedena v prošnji Madžarske z dne 6. avgusta 2020, je uvedla začasno podporo za posodobitev nastanitvenih zmogljivosti (prenova, širitev, obnova prostorov, nakup opreme) v turističnih destinacijah, da bi ohranili obstoječo delovno silo. Zaprosilo se je samo za tisti del odhodkov, ki se nanaša na podporo samozaposlenim in podjetjem z enim zaposlenim. Za ukrep se lahko šteje, da je podoben shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj je njegov namen zaščititi samozaposlene ali podobne kategorije delavcev pred zmanjšanjem ali izgubo dohodka.

(5)

„Uredba ministra za kmetijstvo št. 25/2020. (VI. 22.)“ (2), „Uredba ministra za kmetijstvo št. 26/2020. (VI. 22.)“ (3) in „Uredba ministra za kmetijstvo št. 30/2020. (VI. 22.)“ (4), kot so navedene v prošnji Madžarske z dne 6. avgusta 2020, so uvedle enkratno podporo v obliki nepovratnih sredstev za živilskopredelovalna podjetja, vrtnarska podjetja v sektorjih gojenja netrajnih poljščin in razmnoževanja rastlin oziroma ribogojna podjetja. Pogoj za podporo je, da podjetje ohrani svoje zaposlene do decembra 2020. Kar zadeva del odhodkov, povezanih s podporo samozaposlenim osebam in podjetjem z enim zaposlenim, se za ukrep lahko šteje, da je podoben shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj je njegov namen zaščititi samozaposlene ali podobne kategorije delavcev pred zmanjšanjem ali izgubo dohodka.

(6)

„Uredba vlade št. 59/2020 (III. 23.)“ (5) in „Akt LVIII iz leta 2020“ (6), kot sta navedena v prošnji Madžarske z dne 6. avgusta 2020, sta podaljšala otroški dodatek za zaposlene in samozaposlene, ki bi zaradi starostnih omejitev prenehal veljati med 11. marcem 2020 in 30. junijem 2020, ki je bilo obdobje izrednih razmer. Ta otroški dodatek se lahko šteje za ukrep, podoben shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj zagotavlja dohodkovno podporo zaposlenim in samozaposlenim, kar bo pomagalo kriti stroške otroškega varstva med zaprtjem šol in s tem pomagalo staršem nadaljevati delo in preprečiti, da bi bila ogrožena delovna razmerja.

(7)

Na podlagi „Uredbe vlade št. 47/2020. (III. 18.)“ (7) (kakor je bila spremenjena), kot je navedena v prošnji Madžarske z dne 6. avgusta 2020, so organi uvedli številne ukrepe, povezane z davki. Ker ti ukrepi pomenijo izpad prihodkov za vlado, se lahko štejejo za enakovredne javnofinančnim odhodkom.

(8)

Za sektorje, ki jih je pandemija najbolj prizadela, so organi uvedli oprostitev prispevkov delodajalcev za socialno varnost in dajatev za usposabljanje za obdobje od marca do decembra 2020 ter znižanje davka v obliki prispevka delodajalcev za rehabilitacijo za obdobje od marca do junija 2020. Zahtevan je bil del skupnih odhodkov, povezanih s podjetji, ki skrajšajo ali začasno prekinejo delovni čas ali kadar so zaposleni ostali zaposleni ves čas do trenutka zadnjih razpoložljivih podatkov o realizaciji.

(9)

Za male davkoplačevalce na področju 26 dejavnostih je bila uvedena oprostitev od ureditve plačila davka v pavšalnem znesku za mala podjetja (KATA) za obdobje od marca do junija 2020. Zaprosilo se je samo za tisti del odhodkov, ki se nanaša na podporo samozaposlenim in podjetjem z enim zaposlenim. Za ukrep se lahko šteje, da je podoben shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj je njegov namen zaščititi samozaposlene ali podobne kategorije delavcev pred zmanjšanjem ali izgubo dohodka.

(10)

V zvezi z ukrepi, povezanimi z davki, so organi v sektorjih, ki jih je pandemija najbolj prizadela, izključili stroške osebja iz davčne osnove davka za mala podjetja (KIVA) za obdobje od marca do junija 2020. Zahtevan je bil del skupnih odhodkov, povezanih s podjetji, ki skrajšajo ali začasno prekinejo delovni čas ali kadar so zaposleni ostali zaposleni ves čas do trenutka zadnjih razpoložljivih podatkov o realizaciji.

(11)

Madžarska je uvedla tudi vrsto ukrepov, povezanih z zdravjem, za obvladovanje izbruha COVID-19. „Uredba vlade št. 275/2020. (VI. 12.)“ (8), kot je navedena v prošnji Madžarske z dne 6. avgusta 2020, je uvedla enkratni pavšalni dodatek v višini 500 000 HUF na osebo za zdravstvene delavce kot priznanje za njihovo dodatno delo med pandemijo.

(12)

Podjetja v državni lasti, katerih stroške krije država, so uvedla posebne ukrepe z ustreznimi stroški za obvladovanje pandemije. Takšni ukrepi, povezani z zdravjem, vključujejo čiščenje in zagotavljanje zaščitne opreme.

(13)

Na podlagi„Uredbe vlade št. 250/2014 (X. 2.) o Generalnem direktoratu za javna naročila in dobavo (KEF)“ (9), kot je navedena v prošnji Madžarske z dne 6. avgusta 2020, so se povečali stroški zaradi posebnih ukrepov za obvladovanje pandemije (kot so dnevno razkuževanje ter večkratno čiščenje prezračevalnih sistemov in dvigal) in za zaščito osebnega zdravja javnih uslužbencev z razkužili in zaščitnimi sredstvi. Takšne ukrepe je uvedel KEF, da bi zagotovil neprekinjeno delovanje državnih proračunskih organov.

(14)

Nazadnje, „Resolucija vlade 1012/2020 (I. 31.) o vzpostavitvi operativnega osebja“ (10), kot je navedena v prošnji Madžarske z dne 6. avgusta 2020, je uvedla ukrepe v zvezi z infrastrukturo in naložbami v bolnišnice, da bi se omogočila visoka raven zaščite zdravstvenih delavcev in pacientov. Ukrepi vključujejo namenske prostore za zdravstvene preglede in izolirane oddelke za zdravljenje COVID-19. Poleg tega so se povečali neposredni stroški za osebna zaščitna sredstva in opremo (obrazne maske za enkratno uporabo, medicinska obleka, plastični ščiti, rokavice, razkužila itd.) v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah, da se omogoči visoka raven zaščite zdravstvenih delavcev.

(15)

Madžarska izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Madžarska je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 639 500 000 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. Povečan znesek, neposredno povezan z zgoraj navedenimi ukrepi, podobnimi shemam skrajšanega delovnega časa, pomeni nenadno in močno povečanje, ker je povezan z novimi ukrepi ter podaljšanjem obstoječih ukrepov, ki zajemajo znaten delež podjetij in delovne sile na Madžarskem. Madžarska namerava 113 740 000 EUR povečanega zneska odhodkov financirati iz skladov Unije.

(16)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala z Madžarsko ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, kot tudi z uporabo zadevnih ukrepov, povezanih z zdravjem, ki so bili uvedeni zaradi izbruha COVID-19, navedeno v prošnji z dne 6. avgusta 2020.

(17)

Ukrepi, povezani z zdravjem, navedeni v uvodnih izjavah 11 do 14, za katere je zaprosila Madžarska, znašajo 268 550 000 EUR. Ta znesek predstavlja več kot polovico skupnega zaprošenega zneska finančne podpore. Glede na potrebo po zagotovitvi pomožne narave te kategorije ukrepov bi moral biti znesek finančne pomoči v podporo ukrepom, povezanim z zdravjem, omejen na 247 124 000 EUR, tako da znesek predstavlja manj kot polovico skupne finančne pomoči.

(18)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Madžarski pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(19)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ta sklep ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(20)

Madžarska bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Madžarska izvršila navedene odhodke.

(21)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Madžarske, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

V skladu s členom 16 Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) se domneva, da je radijska oprema, ki je v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, sklici na katere so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, skladna z bistvenimi zahtevami iz člena 3 navedene direktive, zajetimi v navedenih standardih ali njihovih delih.

(2)

Komisija je z Izvedbenim sklepom C(2015) 5376 (3) od Evropskega odbora za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) in Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (ETSI) zahtevala pripravo in revizijo harmoniziranih standardov za radijsko opremo v podporo Direktivi 2014/53/EU.

(3)

ETSI je na podlagi zahteve iz Izvedbenega sklepa C(2015) 5376 pripravil harmonizirane standarde EN 303 213-5-1 V1.1.1 za sprejemnike in bralnike naprednih sistemov za vodenje in kontrolo premikanja po zemlji, EN 303 345-2 V1.1.1 in EN 303 345-5 V1.1.1 za radiodifuzijske zvočne sprejemnike ter EN 303 364-3 V1.1.1 za primarne nadzorne radarje.

(4)

ETSI je na podlagi zahteve iz Izvedbenega sklepa C(2015) 5376 revidiral harmonizirane standarde EN 301 908-2 V11.1.2, EN 301 908-13 V11.1.2, EN 302 217-2 V3.1.1 in EN 303 213-6-1 V2.1.1, sklici na katere so objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije (4). Zato so bili sprejeti harmonizirani standardi EN 301 908-2 V13.1.1 za uporabniško opremo za mednarodne mobilne telekomunikacije, EN 301 908-13 V13.1.1 za uporabniško opremo za razviti prizemni radijski dostop za UMTS, EN 302 217-2 V3.2.2 za fiksne radijske sisteme in EN 303 213-6-1 V3.1.1 za napredne sisteme za vodenje in kontrolo premikanja po zemlji.

(5)

Komisija je skupaj z ETSI ocenila, ali so navedeni harmonizirani standardi skladni z zahtevo iz Izvedbenega sklepa C(2015) 5376.

(6)

Harmonizirana standarda EN 303 213-5-1 V1.1.1 in EN 301 908-2 V13.1.1 izpolnjujeta bistvene zahteve, ki naj bi jih zajemala in ki so določene v Direktivi 2014/53/EU. Zato je primerno, da se sklica na navedena standarda objavita v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

Izvedbeni sklep C(2015) 5376 v Prilogi II 3(3) določa: „Zmogljivost sprejemnika je posebej pomembna tudi za mobilne terminale, zlasti za zmogljivost antene, in za komunikacijsko opremo, ki se uporablja za aplikacije varovanja človeškega življenja.“ Harmonizirani standard EN 301 908-13 V13.1.1 ne vsebuje specifikacij za zmogljivost antene. Sklic na navedeni harmonizirani standard bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije z omejitvijo.

(8)

Opomba 2 določbe 4.3.2 harmoniziranega standarda EN 302 217-2 V3.2.2 bi proizvajalcem lahko omogočila odstopanje od drugih specifikacij v harmoniziranem standardu glede deleža napačnih bitov (BER), določbe H.3.4, I.3.4 in J.3.4 navedenega harmoniziranega standarda pa za dokazovanje skladnosti ne zahtevajo izrecne preskusne metode. Sklic na navedeni harmonizirani standard bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije z omejitvami.

(9)

V Priporočilu ITU-R SM.329-12 (09/2012) o neželenem oddajanju v območju za stransko oddajanje je navedeno: „Za najvarčnejšo in najučinkovitejšo uporabo frekvenčnega spektra je treba določiti splošne najvišje meje za oddajanja v območju za stransko oddajanje.“ V Priporočilu ERC 74-01 (2019) je navedeno: „Za namene posebnih študij o souporabi ali združljivosti bi bilo mogoče za izboljšanje učinkovitosti spektra za stransko oddajanje uporabljati nižje ravni območja.“ Stransko oddajanje se zato priznava kot pomembno za učinkovito uporabo spektra, ki je obravnavana v členu 3(2) Direktive 2014/53/EU. V Prilogi C.3 standarda EN 303 345-2 V1.1.1 in Prilogi B.3 standarda EN 303 345-5 V1.1.1 se priznava, da je sprejemnik za neželeno oddajanje v območju za stransko oddajanje pomemben za člen 3(2) Direktive 2014/53/EU. Toda določba C.3.5 standarda EN 303 345-2 V1.1.1 in določba B.3.5 standarda EN 303 345-5 V1.1.1 določata, da za sprejemnike za neželeno oddajanje v območju za stransko oddajanje veljajo drugi standardi. Sklica na harmonizirana standarda EN 303 345-2 V1.1.1 in EN 303 345-5 V1.1.1 bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije z omejitvijo.

(10)

Uvodna izjava 2 Izvedbenega sklepa C(2015) 5376 poziva k dobremu sodelovanju z Evropsko konferenco poštnih in telekomunikacijskih uprav, s katero je bilo opravljeno posvetovanje o pristopu k tem harmoniziranim standardom s Priporočilom ERC 74-01 (2019) o neželenem oddajanju v območju za stransko oddajanje. Evropska konferenca poštnih in telekomunikacijskih uprav je v odgovoru izrazila stališče, da so odstopanja od uporabe Priporočila ERC 74-01 (2019) možna le pod posebnimi tehničnimi pogoji. Zato lahko določba 4.2.1.5 standarda EN 303 213-6-1 V3.1.1 in določba 4.2.1.4 standarda EN 303 364-3 V1.1.1 zagotovita domnevo o skladnosti le za določeno radijsko opremo. Sklica na navedena harmonizirana standarda bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije z omejitvijo.

(11)

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2020/167 (5) so navedeni sklici na harmonizirane standarde, ki zagotavljajo domnevo o skladnosti z Direktivo 2014/53/EU, v Prilogi II k navedenemu izvedbenemu sklepu pa sklici na harmonizirane standarde, ki zagotavljajo domnevo o skladnosti z Direktivo 2014/53/EU z omejitvami. Da bi zagotovili, da bodo sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/53/EU, navedeni v enem samem aktu, bi bilo treba sklica na standarda EN 303 213-5-1 V1.1.1 in EN 301 908-2 V13.1.1 vključiti v Prilogo I k navedenemu izvedbenemu sklepu, sklice na standarde EN 301 908-13 V 13.1.1, EN 302 217-2 V3.2.2, EN 303 213-6-1 V3.1.1, EN 303 345-2 V1.1.1, EN 303 345-5 V1.1.1 in EN 303 364-3 V1.1.1 pa v Prilogo II k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(12)

Po navedbah ETSI bi bilo treba harmonizirani standard EN 303 339 V1.1.1, sklic na katerega je objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije (6), šteti za zastarel, saj ne predstavlja več najnovejšega razvoja.

(13)

Zato je treba sklice na harmonizirane standarde EN 301 908-2 V11.1.2, EN 301 908-13 V11.1.2, EN 302 217-2 V3.1.1 in EN 303 213-6-1 V2.1.1, ker so bili revidirani, in na harmonizirani standard EN 303 339 V1.1.1, ker se šteje za zastarelega, umakniti iz serije C Uradnega lista Evropske unije (7). V Prilogi III k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/167 so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/53/EU, ki so umaknjeni iz Uradnega lista Evropske unije. Zato je navedene sklice primerno vključiti v navedeno prilogo. Da bi proizvajalcem zagotovili dovolj časa za pripravo na uporabo harmoniziranih standardov EN 301 908-2 V13.1.1, EN 301 908-13 V13.1.1, EN 302 217-2 V3.2.2 in EN 303 213-6-1 V3.1.1, je treba umik sklicev na harmonizirane standarde EN 301 908-2 V11.1.2, EN 301 908-13 V11.1.2, EN 302 217-2 V3.1.1 in EN 303 213-6-1 V2.1.1 odložiti. Da bi proizvajalcem zagotovili tudi čas za pripravo na umik sklica na harmonizirani standard EN 303 339 V1.1.1, je treba umik sklica na navedeni standard odložiti.

(14)

Skladnost s harmoniziranim standardom zagotavlja domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije od datuma objave sklica na tak standard v Uradnem listu Evropske unije. Ta sklep bi zato moral začeti veljati na dan objave –

(1)

Energijska revščina so razmere, v katerih gospodinjstva nimajo dostopa do osnovnih energetskih storitev. S skoraj 34 milijoni Evropejcev v letu 2018 (2), ki si ne morejo privoščiti ustreznega ogrevanja svojih domov, je energijska revščina velik izziv za EU.

(2)

Kot priznavata sozakonodajalca, so primerno ogrevanje, hlajenje, osvetlitev in energija za električne aparate osnovne storitve, ki so temelj za dostojen življenjski standard in zdravje. Dostop do energetskih storitev je bistvenega pomena za socialno vključenost. Boj proti energijski revščini torej lahko prinese številne koristi, vključno z nižjimi izdatki za zdravje, manjšim onesnaževanjem zraka (z nadomeščanjem virov ogrevanja, ki ne ustrezajo namenu), večjim udobjem in boljšim počutjem ter izboljšanimi proračuni gospodinjstev. Te koristi bi skupaj neposredno spodbudile gospodarsko rast in blaginjo v Evropski uniji.

(3)

Evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 skupaj razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija, uvršča energijo med osnovne storitve, do katerih ima pravico dostopati vsakdo. Socialno ogroženi so deležni pomoči pri dostopu do teh storitev (3).

(4)

Pravičen prehod na podnebno nevtralno Unijo do leta 2050 zavzema osrednje mesto v evropskem zelenem dogovoru, ki ga je Komisija predložila decembra 2019 (4). V središču tega zelenega dogovora je val prenove (5), pomembna pobuda, katere namen je spodbuditi strukturno prenovo zasebnih in javnih stavb, s čimer se bodo zmanjšale emisije, okrepilo okrevanje ter ublažila energijska revščina. Taka strukturna prenova bo pomagala okrepiti prizadevanja EU za blažitev podnebnih sprememb. Iz tega razloga se je štelo za bistveno, da se val prenove in to priporočilo sprejmeta skupaj, da se vzajemno okrepijo pozivi k rešitvi vprašanj glede energijske revščine in energijsko najmanj učinkovitih stavb.

(5)

Energijska revščina je osrednji pojem, konsolidiran v zakonodajnem svežnju z naslovom „Čista energija za vse Evropejce“, ki je namenjen lajšanju pravičnega energetskega prehoda. Komisija mora v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: uredba o upravljanju) ter prenovljeno direktivo o električni energiji zagotoviti okvirne smernice glede ustreznih kazalnikov energijske revščine (7) in glede opredelitve pojma „znatno število gospodinjstev z energetsko revščino“ (8). Standardne opredelitve energijske revščine ni, zato je državam članicam prepuščeno, da oblikujejo svoja merila v skladu s svojim nacionalnim okvirom. Vendar pa nedavno sprejeti zakonodajni sveženj zajema koristna splošna načela in spoznanja o mogočih vzrokih in posledicah energijske revščine. V njem je poudarjen tudi pomen politik za reševanje te težave, zlasti tistih, ki so povezane z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti ter dolgoročnimi strategijami prenove (9).

(6)

Države članice morajo v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih oceniti število energijsko revnih gospodinjstev. Če država članica ugotovi, da ima veliko število energijsko revnih gospodinjstev, v svoj načrt vključi nacionalni cilj ter politike in ukrepe za zmanjšanje energijske revščine. Komisija je v okviru petega poročila o stanju energetske unije objavila delovne dokumente svojih služb za vsako državo članico, ki vsebujejo posamezne ocene vsakega končnega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Ti delovni dokumenti služb Komisije med drugim ocenjujejo, kako so bila v končnih načrtih obravnavana zadevna priporočila Komisije iz leta 2019, vključno s priporočili o energijski revščini, in vključujejo smernice za izvajanje nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

(7)

Države članice morajo v skladu s prenovljeno direktivo o električni energiji sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo energijske revščine, kjer je ta ugotovljena, vključno z ukrepi za obravnavanje širšega konteksta revščine. Prav tako morajo zaščititi ranljive odjemalce, zlasti tiste na oddaljenih območjih. Podobne določbe vsebuje Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(8)

Novost v novem zakonodajnem okviru je zahteva po določitvi števila energijsko revnih gospodinjstev. Člen 29 prenovljene direktive o električni energiji se nanaša na obveznost držav članic, da ocenijo število energijsko revnih gospodinjstev, pri čemer je navedeno, da morajo določiti in objaviti merila, na katerih temelji ta ocena. V primeru velikega števila takih gospodinjstev morajo države članice v svoje nacionalne energetske in podnebne načrte vključiti okvirni cilj za zmanjšanje energijske revščine, določiti časovni okvir in predstaviti ustrezne politike. Nato morajo v skladu z uredbo o upravljanju Komisiji poročati o kakršnem koli napredku pri doseganju cilja zmanjšanja števila energijsko revnih gospodinjstev.

(9)

V skladu z direktivo o energijski učinkovitosti, Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/2002 (12), morajo države članice v okviru svojih obveznosti glede energijske učinkovitosti upoštevati potrebo po zmanjšanju energijske revščine. V skladu s členom 7(11) je treba, kolikor je to ustrezno, del ukrepov za energijsko učinkovitost prednostno nameniti ranljivim gospodinjstvom, vključno s tistimi, ki jih je prizadela energijska revščina (13). Podobne obveznosti vsebuje tudi uredba o upravljanju.

(10)

Države članice morajo v skladu z revidirano različico Direktive (EU) 2018/844 o energijski učinkovitosti stavb predstaviti ustrezne nacionalne ukrepe, ki bodo pomagali zmanjšati energijsko revščino, v okviru svojih dolgoročnih strategij prenove za podporo prenove nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb (14).

(11)

Zakonodajni okvir EU vsebuje tudi jamstva za zagotovitev, da ukrepi, sprejeti za odpravo energijske revščine, ne ovirajo odprtja ali delovanja trga. Maloprodajni trgi, ki delujejo nemoteno, so bistveni za pravičen prehod. Ta jamstva so določena v členu 28 prenovljene direktive o električni energiji, uresničujejo pa se predvsem v členu 5(5) navedene direktive.

(12)

S členom 27 prenovljene direktive o električni energiji se to načelo še krepi, saj se zahteva, da države članice zagotovijo, da vsi gospodinjski odjemalci in, kadar je po mnenju držav članic ustrezno, mala podjetja, uživajo osnovno oskrbo, to je pravico do oskrbe na njihovem območju z električno energijo določene kakovosti po konkurenčnih, lahko in jasno primerljivih ter preglednih in nediskriminatornih cenah. Da bi države članice zagotovile ponudbo osnovne oskrbe, lahko imenujejo zasilnega dobavitelja.

(13)

Kot je povzeto v uvodni izjavi 59 prenovljene direktive o električni energiji, je energijska revščina posledica kombinacije nizkih dohodkov, visokih stroškov energije in slabe energijske učinkovitosti stanovanj. Zaradi vpliva nestanovitnih cen na trgu energije in slabe energijske učinkovitosti, zlasti v smislu učinkovitosti stavb, v kombinaciji z najrazličnejšimi družbeno-gospodarskimi dejavniki, povezanimi s splošno revščino in težavami, ki izhajajo iz sistemov lastništva stanovanj, je to težavo težko reševati.

(14)

Leta 2018 6,8 % ljudi, ki so živeli v zasebnih gospodinjstvih v EU (30,3 milijona oseb (15)), ni zmoglo poravnati računov za elektriko, tako da jim je grozil odklop elektrike. Hkrati je bilo 7,3 % prebivalstva EU (37,4 milijona oseb) v svojih domovih izpostavljeno neugodnim temperaturam.

(15)

Kriza zaradi COVID-19 je poudarila nujnost ublažitve energijske revščine, če želimo ustvariti socialno Evropo, ki skrbi za potrebe vseh svojih prebivalcev. V ospredju bodo ravni energijske revščine v državah članicah, saj si vse več Evropejcev težko privošči dostop do osnovne energije, zlasti ob naraščanju brezposelnosti. Glede na navedeno je ključnega pomena, da se dosežejo mejniki iz evropskega zelenega dogovora, in to kljub trenutnim motnjam za gospodarstva Evrope, kakršnih še ni bilo.

(16)

Namen svežnja za okrevanje Next Generation EU (16) je „oblikovati in zgraditi bolj trajnostno, odporno in pravičnejšo Evropo za naslednjo generacijo“. Načrte okrevanja Evrope morajo voditi načela okoljske trajnostnosti, solidarnosti, povezovanja in zbliževanja ter odločenost, da ne bodo prezrti nobena država članica, regija ali posameznik. Sveženj Next Generation EU potrjuje vlogo vala prenove kot glavnega spodbujevalca zelenega okrevanja.

(17)

Nacionalne dolgoročne strategije prenove in druge instrumente, namenjene doseganju ciljev povečanja energijske učinkovitosti do let 2030 in 2050, bi bilo treba usmeriti v zaščito energijsko revnih gospodinjstev in opolnomočenje ranljivih odjemalcev energije, tako da se ljudem pomaga prihraniti denar pri računih za energijo, zagotovijo bolj zdrave življenjske razmere in zmanjša energijska revščina.

(18)

Opredelitev gospodinjstev, ki najbolj potrebujejo zaščito, in stanovanj, ki najbolj potrebujejo prenovo, pomaga pri ciljnem usmerjanju in boljšem upravljanju javnih intervencij, kar prinaša praktične rezultate za potrošnike, izboljšuje energijsko učinkovitost in zmanjšuje morebitno izkrivljanje pri delovanju notranjega trga z energijo.

(19)

Komisija s tem priporočilom in smernicami o energijski revščini, ki so državam članicam na voljo v spremnem delovnem dokumentu služb Komisije, izpolnjuje zgoraj navedeno obveznost in državam članicam pomaga pri prenosu novih določb o energijski revščini. Zagotavlja tudi informacije o nastajajočih dobrih praksah (17).

(20)

Glavna težava pri kateri koli opredelitvi je, kako dobiti zanesljive številčne podatke. Na ravni EU je bil oblikovan nabor statističnih kazalnikov, s katerimi se merijo verjetni dejavniki energijske revščine in njene posledice. To so sestavljeni kazalniki. Ker je energijska revščina večrazsežnostni pojav, z nobenim posameznim kazalnikom ni mogoče v celoti zajeti vseh njenih vidikov.

(21)

Sestavljeni kazalniki so bili oblikovani na evropski ravni in so navedeni v Prilogi k temu priporočilu. Ti kazalniki, ki sta jih oblikovala Statistični urad Evropske unije (Eurostat) in Evropska opazovalnica za energijsko revščino (EPOV), izhajajo pa iz usklajenih podatkovnih zbirk EU, omogočajo spremljanje razmer po vsej EU, opredelitev nacionalnih posebnosti ter spodbujanje učinkovitejšega vzajemnega učenja in izmenjav najboljših praks. Z nacionalnimi kazalniki je mogoče te kazalnike dopolniti in po potrebi izboljšati prepoznavanje energijske revščine.

(22)

Za to je potrebno tesno sodelovanje med ustreznimi pristojnimi organi, zlasti za ustrezno usklajena prizadevanja na regionalni in lokalni ravni, tako da se za protiutež vsaki analizi, ki temelji na kazalnikih na ravni EU ali nacionalni ravni, in dopolnitev take analize uporabi pristop od spodaj navzgor. Regionalni in lokalni organi so primerni za to, da opredelijo ključne finančne in socialne izzive, s katerimi se srečujejo energijsko revna gospodinjstva, ter prevzamejo pomembno vlogo pri zasnovi in izvedbi zelenega prehoda, ki je pravičen, vključujoč in trajnosten za vsakogar v Evropi.

(23)

Komisija bo še naprej podpirala izmenjavo dobrih praks med državami članicami tako v sodelovanju z Odborom za socialno zaščito kot tudi na druge načine. Za obravnavo izzivov, ugotovljenih prek kanalov, ki vključujejo platforme, zagotovljene v okviru Evropske opazovalnice za energijsko revščino in pobude Konvencija županov, se lahko uporabijo programi financiranja EU, vključno s kohezijsko politiko, instrumentom za tehnično podporo in drugimi oblikami podpore.

(24)

Četrto poročilo Evropske komisije o cenah in stroških energije obravnava tudi posebne okoliščine ljudi, ki živijo v energijski revščini, in ranljivih odjemalcev (18). Komisija bo namenila posebno pozornost tudi vprašanju, kako države članice izvajajo člen 5 prenovljene direktive o električni energiji, ki dovoljuje javne posege v določanje cen za dobavo električne energije energijsko revnim odjemalcem ali tistim, ki živijo v ranljivih gospodinjstvih –

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.