(1)

Izbruh COVID-19 je povzročil znaten upad povpraševanja po prometnih storitvah. To je resno vplivalo na prevoznike v železniškem prometu. Vpliv je postal viden že 1. marca 2020 in bo verjetno trajal vsaj do 31. decembra 2020. Okoliščine, povezane z izbruhom COVID-19, so izven nadzora prevoznikov v železniškem prometu, ki se soočajo s precejšnjimi likvidnostnimi težavami in velikimi izgubami, v nekaterih primerih pa jim lahko grozi insolventnost.

(2)

Za preprečevanje negativnih gospodarskih posledic izbruha COVID-19 bodo prevozniki v železniškem prometu morda potrebovali finančno pomoč. Zaradi izbruha COVID-19 morda ne bodo mogli plačevati uporabnin za dostop do železniške infrastrukture, zato bi bilo treba upravljavcem infrastrukture dovoliti, da take uporabnine znižajo, odložijo ali prevoznike oprostijo njihovega plačila. To možnost bi bilo treba odobriti za obdobje, v katerem so bili na trgu storitev v železniškem prometu že vidni učinki izbruha COVID-19 in v katerem bodo po pričakovanjih trajali, tj. od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje).

(3)

V skladu s členom 31(3) Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) uporabnine za dostop po tirih, ki jih je treba plačati upravljavcu infrastrukture, ne smejo biti nižje od stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa. Z delno ali popolno oprostitvijo uporabnin ali njihovim odlogom, uporabljenim na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način za vse prevoznike v železniškem prometu, dejavne v sektorju tovornega in/ali potniškega železniškega prometa, bi se ublažil učinek izbruha COVID-19 v referenčnem obdobju. Države članice bi zato morale imeti možnost, da upravljavcem infrastrukture v ta namen dovolijo take ukrepe.

(4)

Člen 32(1) Direktive 2012/34/EU državam članicam dovoljuje, da naložijo pribitke, če jih trg lahko prenese. Zaradi vplivov izbruha COVID-19 se je morda sposobnost segmentov trga, da prenesejo pribitke, zmanjšala. Države članice bi zato morale imeti možnost, da upravljavcem infrastrukture dovolijo ponovno oceno sposobnosti segmentov trga, da prenesejo pribitke, za namen morebitnega znižanja dolgovanih zneskov za referenčno obdobje.

(5)

Člen 36 Direktive 2012/34/EU predpisuje ureditev za dajatve za rezervacijo, namenjene spodbujanju učinkovite uporabe zmogljivosti. V skladu z navedenim členom je naložitev navedenih dajatev obvezna, kadar prosilec, vključno s prevozniki v železniškem prometu, dodeljenih poti ali njihovega dela pogosto ne uporablja. Upravljavci infrastrukture morajo v svojem programu omrežja objaviti merila za ugotavljanje takšne neuporabe. Izbruh COVID-19 je povzročil resne motnje v železniškem prometu, ki so vodile v številne odpovedi vlakovnih poti. Povezani dogodki so bili in so izven nadzora prevoznikov v železniškem prometu. Poleg tega so privedli do začasne manjše uporabe zmogljivosti. Zato je mogoče predpostavljati, da spodbujevalni učinek, ki je v skladu s členom 36 Direktive 2012/34/EU cilj dajatev za rezervacijo, ni relevanten, kar zadeva referenčno obdobje. Države članice bi zato morale imeti možnost, da upravljavcem infrastrukture dovolijo, da ne naložijo dajatev za rezervacijo za zmogljivost, ki je bila dodeljena, vendar v referenčnem obdobju ni bila uporabljena, tudi če bi se taka neuporaba v skladu s trenutno veljavnimi merili štela za pogosto neuporabo dodeljenih poti ali njihovega dela.

(6)

V zvezi z uporabninami za dostop po tirih, naložitvijo pribitkov in dajatev za rezervacijo bi vsako znižanje uporabnin in dajatev, ki ga dovolijo države članice v skladu s to uredbo, za upravljavca infrastrukture pomenilo izgube prihodkov. Navedene izgube prihodkov bi se načeloma nadomestile v skladu s členom 8(4) Direktive 2012/34/EU. Glede na izredno naravo navedenih izgub bi bilo treba upravljavcem infrastrukture povračilo izplačati v krajšem obdobju, kot je tisto, določeno v navedenem členu, in sicer do 31. decembra v letu, ki sledi letu, v katerem je izguba nastala.

(7)

Pogoje za uporabo železniške infrastrukture bi bilo treba začasno prilagoditi, programe omrežja pa bi bilo treba po potrebi posodabljati in spreminjati.

(8)

Zaradi nepredvidljive in nenadne narave izbruha COVID-19 zadevnih ukrepov ni bilo mogoče sprejeti pravočasno. Zato bi morala ta uredba zajemati tudi obdobje pred začetkom njene veljavnosti. Glede na naravo teh ukrepov, določenih v tej uredbi, tak pristop ne povzroča kršitve legitimnih pričakovanj zadevnih oseb.

(9)

Nadaljnji razvoj izbruha COVID-19 in njegove nadaljnje posledice za sektor železniškega prometa je težko predvideti. Komisija bi morala stalno analizirati gospodarski vpliv izbruha COVID-19 na ta sektor in, če se razmere ne izboljšajo, bi Unija morala imeti možnost, da brez nepotrebnega odlašanja podaljša obdobje, v katerem se uporabljajo ukrepi, določeni s to uredbo.

(10)

Za podaljšanje veljavnosti ukrepov, določenih v tej uredbi, če je to potrebno in utemeljeno, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s podaljšanjem referenčnega obdobja, v katerem se uporabljajo ukrepi iz te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (4). Zlasti, za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(11)

Ker cilja te uredbe, in sicer določitve začasnih pravil o naložitvi uporabnin za železniško infrastrukturo v odziv na nujne razmere zaradi izbruha COVID-19, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(12)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994.

(2)

Na podlagi člena 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP odloči spremeniti Protokol 31 k Sporazumu EGP (v nadaljnjem besedilu: Protokol 31).

(3)

Protokol 31 vsebuje določbe o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode.

(4)

Primerno je, da pogodbenice Sporazuma EGP še naprej sodelujejo pri ukrepih Unije, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, v zvezi s prostim pretokom delavcev, uskladitvijo sistemov socialne varnosti in ukrepi, ki se nanašajo na migrante, vključno z migranti iz tretjih držav.

(5)

Protokol 31 bi bilo zato treba spremeniti, da se to razširjeno sodelovanje nadaljuje po 31. decembru 2019.

(6)

Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi moralo zato temeljiti na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP –