(1)

Švedska jezikovna različica Uredbe (ES) št. 1272/2008 vsebuje napačno vrednost v prvi in drugi vrstici kategorije kroničnosti 3 v točki (b)(iii) tabele 4.1.0 Priloge I.

(2)

Švedsko jezikovno različico Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice teh napak ne vsebujejo –

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Cipra za registracijo imena „Χοιρομέρι Πιτσιλιάς“ (Hiromeri Pitsilias) objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Χοιρομέρι Πιτσιλιάς“ (Hiromeri Pitsilias) registrirati –

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila zahtevek Portugalske za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Queijo Terrincho“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Grčije za registracijo imena „Ρόδι Ερμιόνης“ (Rodi Ermionis) objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Ρόδι Ερμιόνης“ (Rodi Ermionis) registrirati –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža navadnega jezika na območju NAFO 3NO s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice Evropske unije ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo.

(2)

V skladu z Direktivo 70/524/EGS je bil umiljeni izvleček iz paprike (Capsicum annuum) (kapsantin) dovoljen brez časovne omejitve kot krmni dodatek za perutnino in uvrščen v skupino „barvila, vključno s pigmenti“ pod naslovom „karotenoidi in ksantofili“. Navedeni dodatek je bil nato v skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003 vpisan v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvod.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno umiljenega izvlečka iz paprike (Capsicum annuum) (kapsantina) kot krmnega dodatka za pitovne piščance, manj pomembne vrste perutnine za pitanje, nesnice in manj pomembne vrste perutnine za nesnice. Vložnik je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ in funkcionalno skupino „barvila: (ii) snovi, ki, če z njimi krmimo živali, dodajo barvo živilu živalskega izvora“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 29. januarja 2020 (3) ugotovila, da umiljeni izvleček iz paprike (Capsicum annuum) (kapsantin) pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali, varnost potrošnikov ali okolje. Navedla je, da je mogoče ugotovitev o varnosti umiljenega izvlečka iz paprike (Capsicum annuum) (kapsantina) pri pitovnih piščancih in nesnicah razširiti na manj pomembne vrste perutnine za pitanje in za nesnice. Ugotovila je tudi, da je aktivna snov viskozna pasta, zato ji izvajalci ne bodo izpostavljeni z vdihavanjem. Vložnik priznava, da je aktivna snov lahko dražilna za kožo in oči. Zato Komisija meni, da je treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka, vključno z uporabo dodatkov v obliki pripravka, kadar toksičnosti z vdihavanjem, dražilnosti za kožo/oči ali povzročanja preobčutljivosti kože ni mogoče izključiti. Agencija je tudi ugotovila, da je dodatek učinkovit in da lahko pigmentira kožo brojlerjev in jajčni rumenjak. Ta ugotovitev se razširi na vse manj pomembne vrste perutnine za pitanje in za nesnice. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij Evropske unije, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena umiljenega izvlečka iz paprike (Capsicum annuum) (kapsantina) je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega dodatka, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi se morali takoj začeti uporabljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za zadevne snovi, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi izdaje dovoljenja.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

V skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 sta askorbinska kislina (E 300) in citronska kislina (E 330) trenutno odobreni za uporabo kot aditiva za živila v široki paleti živil.

(4)

Komisija je 17. decembra 2018 prejela zahtevek za spremembo pogojev uporabe askorbinske kisline (E 300) in citronske kisline (E 330), ki ju vsebuje kategorija živil 04.1.2 „Olupljeno, narezano in sesekljano sadje in zelenjava“ za odobritev uporabe navedenih snovi na beli zelenjavi, namenjeni za nadaljnjo predelavo, vključno s toplotno obdelavo, kot so pečenje, kuhanje v sopari ali pečenje na žaru, preden jo končni potrošnik zaužije.

(5)

Pri beli zelenjavi, narezani na rezine, narezani, sesekljani ali razrezani na kocke, se lahko pojavi encimsko porjavenje, saj se celice razgradijo, iz tkiv pa se sprostijo encimi, zlasti polifenol oksidaze. Encimsko porjavenje se lahko nadzoruje tako, da se zelenjava za nekaj minut potopi v vodno raztopino, ki vsebuje askorbinsko kislino (E 300) in citronsko kislino (E 330) pri najvišji koncentraciji 1 %. Iz zahtevka je razvidno, da se s predlagano uporabo navedenih aditivov kot antioksidantov na nepredelani zelenjavi, namenjeni za nadaljnjo predelavo, vključno s toplotno obdelavo, pred zaužitjem zmanjšajo živilski odpadki, saj se izboljša splošna kakovost hrane in podaljša rok uporabnosti tretirane zelenjave, in sicer do pet dni.

(6)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 zaprositi za mnenje Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), razen če zadevna posodobitev ne bo imela učinka na zdravje ljudi.

(7)

Agencija je 6. maja 2015 objavila znanstveno mnenje o ponovni oceni varnosti askorbinske kisline (E 300) kot aditiva za živila. Agencija je ugotovila, da uporaba askorbinske kisline (E 300) kot aditiva za živila pri sporočenih načinih in ravneh uporabe ne predstavlja tveganja za varnost in da za askorbinsko kislino in njene soli ni potrebe po številčnem sprejemljivem dnevnem vnosu (ADI). Taka ugotovitev pomeni, da gre za snov z zelo majhnim tveganjem za varnost in da obstajajo zanesljive informacije o izpostavljenosti in toksičnosti ter majhna verjetnost škodljivih učinkov na zdravje ljudi pri odmerkih, ki ne povzročajo prehranskega neravnovesja pri živalih (3).

(8)

Varnost citronske kisline (E 330) je leta 1990 ocenil Znanstveni odbor za hrano, ki je svoj ADI opredelil kot „ni določen“ (4). Izraz „ni določen“ pomeni, da je iz razpoložljivih toksikoloških, biokemičnih in kliničnih podatkov razvidno, da skupni dnevni vnos snovi, ki izhaja iz njene naravne pojavnosti in sedanjih uporab v živilih pri vsebnosti, ki je potrebna, da se doseže želeni tehnološki učinek, ne pomeni tveganja za zdravje. Do ponovne ocene citronske kisline (E 330) v okviru programa za ponovno oceno aditivov za živila iz Uredbe Komisije (EU) št. 257/2010 (5) Komisija meni, da ta ocena varnosti ostaja veljavna podlaga za njeno odločitev iz istih razlogov, zaradi katerih je takrat na podlagi meril iz uvodne izjave 5 navedene uredbe menila, da je citronska kislina (E 330) snov z zelo majhnim tveganjem in da njena ponovna ocena ni bila prednostna naloga.

(9)

Ker uporaba askorbinske kisline (E 300) in citronske kisline (E 330) kot antioksidantov na predpakirani beli zelenjavi, namenjeni za nadaljnjo predelavo, vključno s toplotno obdelavo, pred zaužitjem ne bo imela učinka na zdravje ljudi, ni treba zaprositi za mnenje Agencije.

(10)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

„1.

Države članice v skladu s tem členom in v rokih iz odstavka 5 zbirajo ustrezne in primerljive podatke o obsegu in uporabi protimikrobnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki se uporabljajo pri živalih, da omogočijo neposredno ali posredno vrednotenje uporabe pri živalih za proizvodnjo živil na kmetijskih gospodarstvih.“

„1.

Države članice v skladu s tem členom in v rokih iz odstavka 5 zbirajo ustrezne in primerljive podatke o obsegu prodaje in uporabi protimikrobnih zdravil, ki se uporabljajo pri živalih, da omogočijo neposredno ali posredno vrednotenje uporabe takih zdravil pri živalih za proizvodnjo živil na ravni kmetijskih gospodarstev.“