(1)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1389 (2) je bil podpisan Protokol o spremembi Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Moldavijo (3) zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Protokol) s pridržkom njegove sklenitve.

(2)

Protokol bi bilo treba odobriti –

(1)

Komisija je v imenu Evropske unije in njenih držav članic v pogajanjih dosegla Sporazum o skupnem zračnem prostoru z Gruzijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) v skladu s sklepom Sveta, ki Komisijo pooblašča za začetek pogajanj.

(2)

Sporazum je bil s pridržkom njegove naknadne sklenitve podpisan 2. decembra 2010 v skladu s Sklepom 2012/708/EU Sveta in predstavnikov držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta (2).

(3)

Sporazum so ratificirale vse države članice razen Republike Hrvaške. Republika Hrvaška pristopi k Sporazumu v skladu s postopkom iz Akta o pristopu, priloženega Pogodbi o pristopu z dne 5. decembra 2011. Ustrezen protokol o pristopu Republike Hrvaške je bil podpisan novembra 2014.

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Unije.

(5)

Člena 3 in 4 Sklepa 2012/708/EU vsebujeta določbe o odločanju in zastopanju v različnih zadevah, določenih v Sporazumu. Glede na sodbo Evropskega sodišča z dne 28. aprila 2015 v zadevi C-28/12 (3) bi bilo treba nekatere navedene določbe prenehati uporabljati. Ob upoštevanju Pogodb nove določbe o navedenih zadevah ter določbe o obveznostih držav članic glede obveščanja niso potrebne. Posledično bi se morali odstavki 2 do 5 člena 3 ter člena 4 in 5 Sklepa 2012/708/EU prenehati uporabljati na dan začetka veljavnosti tega sklepa –

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 2014/928/EU (2) je bil Protokol o spremembi Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani (3) zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Protokol) podpisan s pridržkom njegove sklenitve.

(2)

Protokol bi bilo treba odobriti –

(1)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/372 (2) je bil Protokol o spremembi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni ter vlado Države Izrael na drugi strani (3) zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Protokol) podpisan s pridržkom njegove sklenitve.

(2)

Protokol bi bilo treba odobriti –

(1)

Sporazum o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Moldavijo (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil s pridržkom njegove sklenitve podpisan 26. junija 2012 v skladu s Sklepom 2012/639/EU Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta (3).

(2)

Sporazum so ratificirale vse države članice razen Republike Hrvaške, ki pristopi k Sporazumu v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2012, . Protokol o spremembi Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Moldavijo zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (4) je bil podpisan 22. julija 2015 v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1389 (5).

(3)

Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Unije.

(4)

Člena 4 in 5 Sklepa 2012/639/EU vsebujeta določbe o odločanju in zastopanju v različnih zadevah, določenih v Sporazumu. Glede na sodbo Sodišča z dne 28. aprila 2015 v zadevi C-28/12 (6), Komisija proti Svetu, bi bilo treba navedene določbe prenehati uporabljati. Ob upoštevanju Pogodb nove določbe o navedenih zadevah niso potrebne in določbe glede obveščanja Komisije iz člena 6 Sklepa 2012/639/EU niso več potrebne. Posledično bi se morali odstavki 2 do 5 člena 4 ter člena 5 in 6 Sklepa 2012/639/EU prenehati uporabljati na dan začetka veljavnosti tega sklepa –

(1)

Evro-sredozemski letalski sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter vlado Države Izrael na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil s pridržkom njegove sklenitve podpisan 10. junija 2013 v skladu s Sklepom 2013/398/EU Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta (3).

(2)

Sporazum so ratificirale vse države članice razen Republike Hrvaške, ki pristopi k Sporazumu v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2012. Protokol o spremembi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter vlado Države Izrael na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (4) je bil podpisan 19. februarja 2015 v skladu z Sklepom Sveta (EU) 2015/372 (5).

(3)

Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Unije.

(4)

Sporazum bi bilo treba izvajati v skladu s stališčem Unije, da ozemlja, ki so prišla pod upravo Izraela junija 1967, niso del ozemlja Države Izrael.

(5)

Člena 4 in 5 Sklepa 2013/398/EU vsebujeta določbe o odločanju in zastopanju v različnih zadevah, določenih v Sporazumu. Glede na sodbo Sodišča z dne 28. aprila 2015 v zadevi C-28/12 (6), Komisija proti Svetu, bi bilo treba navedene določbe prenehati uporabljati. Ob upoštevanju Pogodb nove določbe o navedenih zadevah in določbe o zagotavljanju informacij Komisiji iz člena 6 Sklepa 2013/398/EU niso več potrebne. Posledično bi se morali odstavki 2 do 5 člena 4 ter člena 5 in 6 Sklepa 2013/398/EU prenehati uporabljati na dan začetka veljavnosti tega sklepa –

(1)

Evro-sredozemski letalski sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil s pridržkom njegove naknadne sklenitve podpisan 15. decembra 2010 v skladu s Sklepom 2012/750/EU Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta (3).

(2)

Sporazum so ratificirale vse države članice razen Republike Hrvaške, ki pristopi k Sporazumu v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2012. Protokol o spremembi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (4) je bil podpisan 3. maja 2016 v skladu z Sklepom Sveta (EU) 2016/803 (5).

(3)

Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Unije.

(4)

Člena 3 in 4 Sklepa 2012/750/EU vsebujeta določbe o odločanju in zastopanju v različnih zadevah, določenih v Sporazumu. Glede na sodbo Sodišča z dne 28. aprila 2015 v zadevi C-28/12 (6), Komisija proti Svetu, bi bilo treba navedene določbe prenehati uporabljati. Ob upoštevanju Pogodb nove določbe o navedenih zadevah in določbe o zagotavljanju informacij Komisiji iz člena 5 Sklepa 2012/750/EU niso več potrebne. Posledično bi se morali odstavki 2 do 5 člena 3 ter člena 4 in 5 Sklepa 2012/750/EU prenehati uporabljati na dan začetka veljavnosti tega sklepa –

(1)

Čikaška konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija) je začela veljati 4. aprila 1947. Z njo je bila ustanovljena Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), njen cilj pa je urejanje mednarodnega zračnega prevoza.

(2)

Vse države članice Unije so pogodbenice Čikaške konvencije in članice ICAO, Unija pa ima status opazovalke v nekaterih organih ICAO.

(3)

Decembra 2015 je bil na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja sprejet Pariški sporazum (1). Cilji Pariškega sporazuma vključujejo omejitev povišanja svetovne povprečne temperature precej pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi in nadaljevanje prizadevanj za omejitev povišanja temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi. Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k doseganju zmanjšanja emisij, tudi mednarodno letalstvo.

(4)

Leta 2016 je bila na 39. skupščini ICAO z Resolucijo A39-3 sprejeta odločitev, da se za omejitev emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča mednarodno letalstvo, na ravni za leto 2020 izvede shema globalnih tržnih ukrepov v obliki sheme za poravnavo in zmanjšanje emisij ogljika za mednarodno letalstvo (CORSIA). Stališče Unije glede priprave in sprejetja te sheme ter njenih številnih podrobnih elementov je bilo določeno s Sklepom Sveta (EU) 2016/915 (2).

(5)

Svet ICAO je 27. junija 2018 na deseti seji 214. zasedanja sprejel prvo izdajo zvezka IV Priloge 16 k Čikaški konvenciji: shema za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodni letalski promet (CORSIA) (v nadaljnjem besedilu: zvezek IV Priloge 16).

(6)

Z Uredbo (EU) 2017/2392 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila leta 2017 spremenjena Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). Eden od ciljev navedene uredbe je bil priprava na izvajanje CORSIA od leta 2021 dalje, določitve zahtev prava Unije za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij za namen CORSIA ter za poročanje o izvajanju in za pregled izvajanja CORSIA.

(7)

Pravila, vsebovana v zvezku IV Priloge 16, postanejo zavezujoča v skladu s Čikaško konvencijo in v okviru omejitev, določenih v navedeni konvenciji. Prav tako ta pravila postanejo zavezujoča za Unijo in njene države članice na podlagi obstoječih mednarodnih sporazumov o zračnem prevozu.

(8)

Da bi ICAO v celoti upoštevala trenutni pravni okvir na ravni Unije, so države članice priglasile razlike v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2018/2027 (5). V skladu s Sklepom (EU) 2018/2027 se Direktiva 2003/87/ES v sedanji obliki uporablja ne glede na državljanstvo operatorja letala in načeloma zajema lete, ki vzletajo z aerodroma oziroma pristajajo na aerodromu na ozemlju države članice, za katerega se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU). Direktiva 2003/87/ES se brez razlikovanja uporablja za lete znotraj držav članic in/ali držav Evropskega gospodarskega prostora in med njimi. Na tej stopnji se navedena pravila uporabljajo za zahteve glede spremljanja, poročanja in preverjanja, pa tudi zahteve za poravnavo emisij ogljika.

(9)

Ob upoštevanju razlik, priglašenih v skladu s Sklepom (EU) 2018/2027, so bile zahteve glede spremljanja, poročanja in preverjanja, ki so določene v zvezku IV Priloge 16 in so se začele uporabljati s 1. januarjem 2019, vključene v pravo Unije z izvedbenima uredbama Komisije (EU) 2018/2066 (6) in (EU) 2018/2067 (7) ter Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1603 (8). V skladu z navedenimi uredbami se bodo podatki o emisijah v zvezi z emisijami med pilotno fazo zbirali in predložili sekretariatu ICAO.

(10)

Države pogodbenice morajo ICAO v skladu z odstavkoma 3.1.3 in 3.2.1 poglavja 3 dela II in Dodatkom 1 k zvezku IV Priloge 16 priglasiti svojo odločitev o prostovoljnem sodelovanju ali prenehanju prostovoljnega sodelovanja v CORSIA od 1. januarja 2021. Države pogodbenice morajo ICAO priglasiti tudi možnost, ki so jo izbrale za izračun zahtev za poravnavo emisij ogljika za operatorje letal v obdobju 2021–2023. Te priglasitve morajo predložiti do 30. junija 2020.

(11)

Iz navedenih določb izhaja, da so nekateri pravni učinki zvezka IV Priloge 16 odvisni od predložitve ustreznih priglasitev in pogojev teh priglasitev ICAO. Zato sprejetje stališča Unije glede takih priglasitev spada na področje uporabe člena 218(9) PDEU.

(12)

Glede na to je ustrezno določiti stališče, ki se zastopa v imenu Unije v ICAO, ter pri tem upoštevati zahtevi glede priglasitve iz zvezka IV Priloge 16, predvsem zato, ker lahko prostovoljno sodelovanje v CORSIA in izbira možnosti v skladu z odstavkom 3.2.1 zvezka IV Priloge 16 odločilno vplivata na pravice in obveznosti na področju, ki ga zajema pravo Unije, zlasti Direktiva 2003/87/ES ter do določene mere Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(13)

Unija in države članice so večkrat izjavile (10), da so od 1. januarja 2021 pripravljene sodelovati v CORSIA.

(14)

Prostovoljno sodelovanje v CORSIA pomeni, da je treba v skladu z odstavkom 3.2.1 zvezka IV Priloge 16 izbrati možnost izračuna zahtev za poravnavo emisij ogljika za operatorje letal v obdobju 2021–2023. Glede na to je primerno, da izračuni temeljijo na emisijah za leto 2021, leto 2022 oziroma leto 2023. Ta možnost bo najverjetneje prinesla večjo korist za okolje in mednarodni prevoz kot druga razpoložljiva možnost, in sicer da izračuni temeljijo na emisijah iz leta 2020, saj bi morale biti emisije iz mednarodnega letalstva v letih 2021, 2022 in 2023 višje kot leta 2020, zaradi česar bi se povečale zahteve za poravnavo emisij ogljika. Zagotovila bi tudi večjo stalnost, saj je treba upoštevati, da je v odstavku 3.2.2 zvezka IV Priloge 16 za leta od 2024 naprej tudi določen izračun, ki temelji na zadevnem letu.

(15)

Pri izračunu zahtev za poravnavo emisij ogljika za operatorje letal v obdobju 2021–2023 bi se uporabljal izbor emisij za leto 2021, leto 2022 oziroma leto 2023 za vse operatorje letal, dodeljene zadevni državi članici v skladu z zadnjo izdajo dokumenta ICAO „CORSIA Aeroplane Operator to State Attributions“ (11).

(16)

Trenutno se okvir Direktive 2003/87/ES v nekaterih pogledih razlikuje od zvezka IV Priloge 16. V skladu s členom 28b(2) Direktive 2003/87/ES mora Komisija v roku 12 mesecev po tem, ko ICAO sprejme ustrezne instrumente, in preden CORSIA začne veljati, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem preuči načine izvajanja navedenih instrumentov v pravu Unije z revizijo Direktive 2003/87/ES ter v katerem preveri tudi ambicije in splošno okoljsko celovitost CORSIA, vključno z njenimi splošnimi ambicijami v zvezi s cilji iz Pariškega sporazuma, stopnjo udeležbe, njeno izvršljivost, preglednost, kazni za neskladnost, postopke za sodelovanje javnosti, kakovost izravnalnih dobropisov, spremljanje, poročanje in preverjanje emisij, registre, odgovornost, kakor tudi pravila o uporabi biogoriv. V skladu s členom 28b(3) Direktive 2003/87/ES Komisija poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za spremembo, črtanje, podaljšanje ali nadomestitev odstopanj iz člena 28a navedene direktive, ki je skladen z zavezo Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v celotnem gospodarstvu z namenom ohranjanja okoljske celovitosti in učinkovitosti podnebnih ukrepov Unije.

(17)

Komisija poročila še ni predložila. Zato je nujno, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu čim prej in še pred koncem leta 2020 predloži poročilo iz člena 28b(2) Direktive 2003/87/ES skupaj z ustreznim predlogom.

(18)

Glede tega je treba zagotoviti, da se ustrezno upoštevajo sedanje in morebitne prihodnje razlike med pravom Unije in zvezkom IV Priloge 16, da bi se pravni okvir Unije ohranil, kolikor je to potrebno, vključno s svobodo, ki jo ima zakonodajalec pri odločitvi o prihodnji shemi Unije, ki se bo uporabljala na zadevnem področju.

(19)

Zadevne priglasitve ICAO bi zato morale vključevati sklic na priglašeno razliko v skladu s Sklepom (EU) 2018/2027, ki se uporablja za zadeve, ki jih pokriva prostovoljno sodelovanje. Ker se taka razlika, kolikor je še pomembna, nanaša zgolj na dodelitev pristojnosti državam za različne operatorje, bi v zadevnih priglasitvah moralo biti mogoče priglasiti tudi dodatne razlike.

(20)

Stališča, ki se v imenu Unije zastopajo v ICAO, bi morala izraziti vsaka država članica Unije, ki je članica ICAO –

(1)

Svet je 25. novembra 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/889/SZVP (1) o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah).

(2)

Svet je 28. junija 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/1115 (2) o spremembi Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP in njegovem podaljšanju do 30. junija 2020.

(3)

Politični in varnostni odbor (PVO) se je 16. aprila 2020 dogovoril, da je treba zaradi pandemije COVID-19, misijo EU BAM Rafah podaljšati z istim mandatom za obdobje dvanajstih mesecev, tj. do 30. junija 2021, ob upoštevanju, da bo misija strateško pregledana takoj, ko bodo okoliščine to dopuščale.

(4)

Misija EU BAM Rafah bi morala dobiti finančni referenčni znesek za to novo enoletno obdobje.

(5)

Skupni ukrep 2005/889/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(6)

Misija EU BAM Rafah se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

1.

2.

3.

4.

„(b)

ustvariti obveznosti za izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti oziroma izplačilo variabilnih prejemkov, če je obveznost izplačila nastala v času, ko institucija ni izpolnjevala zahtev po skupnem blažilniku, ali“

„(b)

ustvariti obveznosti za izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti oziroma izplačilo variabilnih prejemkov, če je obveznost izplačila nastala v času, ko institucija ni izpolnjevala zahteve po skupnem blažilniku, ali“.

5.

„(d)

kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje kapitalskih zahtev iz točk (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter […]“

„(d)

kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje kapitalskih zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter […]“.

6.

„(b)

ustvariti obveznosti za izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti oziroma izplačilo variabilnih prejemkov, če je obveznost izplačila nastala v času, ko institucija ni izpolnjevala zahtev po skupnem blažilniku, ali“

„(b)

ustvariti obveznosti za izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti oziroma izplačilo variabilnih prejemkov, če je obveznost izplačila nastala v času, ko institucija ni izpolnjevala zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda, ali“.