(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Španije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Mojama de Barbate“, registrirano na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2110 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Francije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Brie de Meaux“, registrirano na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1107/96 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Riso Nano Vialone Veronese“, registrirano na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 205/2009 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), ki določa seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Komisija mora v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2015/2283 predložiti osnutek izvedbenega akta o odobritvi dajanja novega živila na trg Unije in posodobitvi seznama Unije.

(4)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1648 (3) je bilo odobreno dajanje na trg Unije ksilo-oligosaharidov kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 za njihovo uporabo v številnih kategorijah živil, ki zajemajo kruh, žitne kosmiče za zajtrk, kekse, sojine napitke, jogurt, sadne namaze in čokoladne konditorske izdelke za splošno populacijo.

(5)

Družba Shandong Longlive Biotechnology Co. Ltd je 25. novembra 2019 pri Komisiji vložila zahtevek za spremembo pogojev uporabe novega živila ksilo-oligosaharidi v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283. V njem je zahtevala razširitev uporabe ksilo-oligosaharidov na prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), namenjena splošni odrasli populaciji, pri najvišji dovoljeni ravni uporabe 2 g na dan.

(6)

Komisija meni, da ocena varnosti trenutne uporabe s strani Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2015/2283 ni potrebna, saj je predlagana razširitev uporabe ksilo-oligosaharidov zajeta v oceni varnosti (5), ki jo je Agencija opravila glede odobritve ksilo-oligosaharidov z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1648.

(7)

Agencija je v navedenem mnenju opravila konzervativno oceno izpostavljenosti, pri čemer je uporabila najvišji pričakovani dnevni vnos ob predpostavki, da bi posamezna oseba zaužila vsa predlagana živila z največjo dovoljeno dodano količino ksilo-oligosaharidov. Na podlagi te ocene izpostavljenosti je Agencija ugotovila, da je najvišji pričakovani dnevni vnos 7,7 g ksilo-oligosaharidov na dan še vedno znatno nižji od ravni dnevnega vnosa 10–12 g ksilo-oligosaharidov, ki so bile v kliničnih intervencijskih študijah pri ljudeh povezane z akutnimi in prehodnimi učinki na gastrointestinalni trakt, in od prehranske referenčne vrednosti 25 g prehranskih vlaknin na dan za splošno odraslo populacijo, ki jo je predhodno določila Agencija (6).

(8)

Vnos pri predlagani razširitvi uporabe ksilo-oligosaharidov na prehranska dopolnila na ravni 2 g na dan bi v kombinaciji z najvišjim vnosom 7,7 g ksilo-oligosaharidov pri trenutno odobrenih uporabah kot novega živila lahko pomenil skupni najvišji vnos 9,7 g ksilo-oligosaharidov na dan. Ta raven skupnega vnosa bi bila prav tako nižja od ravni vnosa 10–12 g ksilo-oligosaharidov, ki so bile v kliničnih intervencijskih študijah pri ljudeh povezane z akutnimi in prehodnimi učinki na gastrointestinalni trakt, in od prehranske referenčne vrednosti 25 g prehranskih vlaknin na dan za splošno odraslo populacijo, ki jo je določila Agencija.

(9)

Informacije iz zahtevka in znanstveno mnenje Agencije ter navedene ugotovitve vsebujejo dovolj dokazov za ugotovitev, da je predlagana razširitev uporabe novega živila ksilo-oligosaharidi v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2015/2283.

(10)

Zato je primerno spremeniti pogoje uporabe ksilo-oligosaharidov na seznamu Unije odobrenih novih živil z vključitvijo uporabe ksilo-oligosaharidov v prehranskih dopolnilih, namenjenih odrasli populaciji.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije. Tradicionalno živilo iz tretje države je novo živilo, opredeljeno v členu 3(2)(c) Uredbe (EU) 2015/2283.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2468 (2) določa upravne in znanstvene zahteve za tradicionalna živila iz tretjih držav.

(3)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (3), ki določa seznam Unije odobrenih novih živil.

(4)

Komisija v skladu s členom 15(4) Uredbe (EU) 2015/2283 odloči o odobritvi in dajanju na trg Unije tradicionalnega živila iz tretje države.

(5)

Podjetje AM Breweries (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 27. novembra 2018 Komisiji priglasilo namero dajanja na trg Unije poparka iz listov kavovca vrst Coffea arabica L. in/ali Coffea canephora Pierre ex A. Froehner kot tradicionalnega živila iz tretje države v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2015/2283. Vložnik trdi, da lahko splošna populacija poparek iz listov kavovca vrst Coffea arabica L. in/ali Coffea canephora uživa kot tak ali kot sestavino v drugih pijačah.

(6)

Komisija je v skladu s členom 7(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/2468 od vložnika zahtevala dodatne informacije glede veljavnosti priglasitve. Zahtevane informacije so bile predložene 4. junija 2019, 21. junija 2019, 29. avgusta 2019 in 30. avgusta 2019.

(7)

Podatki, ki jih je predložil vložnik, kažejo, da ima poparek iz listov kavovca vrst Coffea arabica L. in/ali Coffea canephora dolgo tradicijo varne uporabe živila v Afriki, Aziji in Severni Ameriki.

(8)

Komisija je 11. septembra 2019 v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2015/2283 posredovala veljavno priglasitev državam članicam in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(9)

Države članice ali Agencija Komisiji v obdobju štirih mesecev iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2015/2283 niso predložile ustrezno utemeljenih pripomb glede varnosti dajanja poparka iz listov kavovca vrst Coffea arabica L. in/ali Coffea canephora na trg v Uniji.

(10)

Agencija je 3. februarja 2020 objavila tehnično poročilo o priglasitvi poparka iz listov kavovca (Coffea arabica L. in/ali Coffea canephora Pierre ex A. Froehner) kot tradicionalnega živila iz tretje države v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2015/2283 (4).

(11)

V tem poročilu je Agencija navedla, da listi kavovca vrste Coffea arabica vsebujejo epigalokatehin galat (EGCG), zato ni mogoče izključiti prisotnosti EGCG tudi v poparku iz listov kavovca vrst Coffea arabica L. in/ali Coffea canephora. Na tej podlagi je Agencija določila najvišjo dovoljeno raven 700 mg EGCG na liter poparka. Zato je primerno, da se v specifikaciji tradicionalnega živila na seznamu Unije odobrenih novih živil določi najvišja dovoljena raven 700 mg EGCG na liter.

(12)

Agencija je ugotovila, da glede na razpoložljive podatke o sestavi in tradiciji uporabe poparka iz listov kavovca vrst Coffea arabica L. in/ali Coffea canephora ni pomislekov glede njegove varnosti.

(13)

Vložnik je poleg uporabe poparka iz listov kavovca vrst Coffea arabica L. in/ali Coffea canephora kot takega zaprosil tudi za uporabo navedenega poparka kot sestavine v drugih pijačah za splošno populacijo. Vendar je dokumentacijo, ki izkazuje dolgo tradicijo varne uporabe živila v tretji državi, iz člena 14(1)(e) Uredbe (EU) 2015/2283 predložil zgolj za poparek iz listov kavovca vrst Coffea arabica L. in/ali Coffea canephora kot tak, ni pa zagotovil dokazov o uporabi poparka kot sestavine v drugih pijačah. Vložnik je bil pozvan, da pojasni in po potrebi spremeni predlagano uporabo poparka, da bi ta ustrezala živilom, v katerih se poparek tradicionalno uporablja in za katera bi bilo treba predložiti dokumentacijo o dolgi tradiciji varne uporabe. Vendar vložnik ni spremenil predlagane uporabe, obenem pa za poparek kot sestavino v drugih pijačah ni predložil dokazov o dolgi tradiciji varne uporabe živila v tretji državi. Ker ni prejela zahtevane dokumentacije, Komisija meni, da je vložnik dolgo tradicijo varne uporabe živila v tretji državi dokazal zgolj za poparek iz listov kavovca vrst Coffea arabica L. in/ali Coffea canephora kot tak. Priglasitev za odobritev poparka iz listov kavovca vrst Coffea arabica L. in/ali Coffea canephora se zato ne šteje za veljavno, kar zadeva uporabo poparka kot sestavine v drugih pijačah.

(14)

Komisija bi morala zato odobriti dajanje na trg v Uniji poparka iz listov kavovca vrst Coffea arabica L. in/ali Coffea canephora kot takega ter ustrezno posodobiti seznam Unije novih živil.

(15)

Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/412 (2) je državam članicam dovoljeno, da določijo začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES (3) v zvezi s posebnimi pogoji za vnos v Unijo jesenovega (Fraxinus L.) lesa, ki izvira iz Kanade ali je bil tam obdelan.

(2)

Direktiva 2000/29/ES je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) 2016/2031. Izvedbena uredba Komisije 2019/2072 (4), ki določa pravila in zahteve v zvezi z vnosom nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v Unijo, je nadomestila priloge I do V k navedeni direktivi.

(3)

V skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) 2019/2072 v povezavi s točko 87 Priloge VII k navedeni uredbi morajo biti za vnos v Unijo jesenovega lesa, ki izvira iz Kanade ali je bil tam obdelan (v nadaljnjem besedilu: navedeni les), izpolnjene nekatere posebne zahteve, da se prepreči tveganje infestacije s škodljivim organizmom Agrilus planipennis Fairmaire v Uniji. Navedene zahteve se v določeni meri razlikujejo od zahtev iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/412, kar zadeva vnos navedenega lesa v Unijo ter njegov pregled in nadzor.

(4)

Na podlagi revizije, ki jo je Komisija izvedla junija 2018, je bilo ugotovljeno, da Kanada v okviru svojega uradnega nadzora z uporabo zahtev iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/412 zagotavlja raven fitosanitarnega varstva, ki je enakovredna ravni, določeni z zahtevami iz točke 87 Priloge VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(5)

Izvedbeni sklep (EU) 2016/412 se uporablja do 30. junija 2020. Kanada je 27. aprila 2020 zaprosila za podaljšanje navedenega odstopanja po 30. juniju 2020.

(6)

Da bi se zagotovil neprekinjen uvoz jesenovega lesa, ki izvira iz Kanade ali je bil tam obdelan, je primerno določiti odstopanje od člena 8(1) ter točk 87(a) in (b) Priloge VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, s čimer se omogoči vnos navedenega lesa v Unijo, če so izpolnjene posebne zahteve, ki z nekaj prilagoditvami odražajo tiste iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/412.

(7)

Ta uredba bi se morala uporabljati od 1. julija 2020, da se zagotovi neprekinjen uvoz navedenega lesa.

(8)

Ta uredba bi se morala uporabljati do 30. junija 2023, da se do navedenega datuma omogoči pregled njene uporabe.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa, da je treba države članice, tretje države ali njihove regije (v nadaljnjem besedilu: države ali regije) glede na njihov status tveganja za bovino spongiformno encefalopatijo (BSE) uvrstiti v eno od treh kategorij: zanemarljivo tveganje za BSE, nadzorovano tveganje za BSE in nejasno tveganje za BSE.

(2)

Člen 5(2) Uredbe (ES) št. 999/2001 določa, da se je mogoče odločati o ponovni presoji za kategorizacijo glede BSE na ravni Unije, če je Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) državo, ki je predložila vlogo, uvrstila v eno od navedenih treh kategorij glede BSE. Uredba (ES) št. 999/2001 se sklicuje na OIE, saj ima navedena organizacija vodilno vlogo pri kategorizaciji držav članic in območij OIE glede na njihovo stopnjo tveganja za BSE v skladu s pravili iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali (2) OIE.

(3)

Odločba Komisije 2007/453/ES (3) vsebuje sezname v zvezi z BSE-statusom držav ali regij glede na njihovo tveganje za BSE v delih A, B in C Priloge k navedenemu aktu. Države in regije, navedene v delu A navedene priloge, se štejejo za države z zanemarljivim tveganjem za BSE, države in regije, navedene v delu B navedene priloge, se štejejo za države z nadzorovanim tveganjem za BSE, del C navedene priloge pa določa, da je treba države ali regije, ki niso navedene v delu A ali B, šteti za države ali regije z nejasnim tveganjem za BSE.

(4)

Srbija trenutno spada v del C Priloge k Odločbi 2007/453/ES kot država z nejasnim tveganjem za BSE.

(5)

Generalna skupščina delegatov OIE je 28. maja 2019 sprejela Resolucijo št. 19 o priznavanju statusa držav članic v zvezi s tveganjem za bovino spongiformno encefalopatijo (4), ki je začela veljati 31. maja 2019. Navedena resolucija priznava Srbijo „brez Kosova, ki ga upravljajo Združeni narodi“ kot državo z zanemarljivim tveganjem za BSE v skladu z Zoosanitarnim kodeksom za kopenske živali OIE. Komisija je po ponovni presoji razmer na ravni Unije, ki izhaja iz navedene resolucije OIE, menila, da bi bilo treba novi BSE-status te tretje države, ki ga je določila OIE, upoštevati v Prilogi k Odločbi 2007/453/ES.

(6)

Seznam držav ali regij iz Priloge k Odločbi 2007/453/ES bi bilo zato treba spremeniti, da bo Srbija, kot je navedeno v členu 135 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (5), navedena v delu A navedene priloge med državami ali regijami z zanemarljivim tveganjem za BSE.

(7)

Prilogo k Odločbi 2007/453/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –