(1)

Zaradi pandemije COVID-19 in obširnih omejitev gibanja, ki so ji sledile, se vse države članice in kmetje povsod po Uniji soočajo z izjemnimi težavami pri načrtovanju in izvajanju shem pomoči, določenih v členih 32 do 36 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za sektor sadja in zelenjave ter v členih 39 do 52 navedene uredbe za vinski sektor. Ti kmetje so zaradi logističnih težav in pomanjkanja delovne sile izpostavljeni gospodarskim motnjam, ki jih povzroča pandemija COVID-19. Srečujejo se zlasti s finančnimi in likvidnostnimi težavami. Posledica so prekinitve in motnje v delovanju dobavnih verig v teh sektorjih.

(2)

Ker gre za splet okoliščin, kakršnega še ni bilo, je treba te težave omiliti z odstopanjem od nekaterih določb delegiranih uredb, ki se uporabljata za sektor sadja in zelenjave ter vinski sektor.

(3)

Vse države članice imajo izjemne težave pri načrtovanju, upravljanju in izvajanju operativnih programov priznanih organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave. To bi lahko povzročilo zamudo pri izvajanju teh operativnih programov, tako da organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev morda ne bi uspelo izpolniti pravnih zahtev Unije, ki jih za te operativne programe določa predvsem Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/891 (3). Tudi organizacije proizvajalcev so izpostavljene prekinitvam in motnjam zaradi pandemije COVID-19 in so se znašle v finančnih in likvidnostnih težavah zaradi motenj v dobavnih verigah, zaprtja nekaterih možnosti prodaje, zlasti na veleprodajni ravni in v gostinskem sektorju. Soočajo se z logističnimi težavami in težavami pri spravilu pridelkov zaradi pomanjkanja delovne sile ter zaradi motenj v dobavni verigi le težko dosežejo kupce. To neposredno vpliva na finančno stabilnost organizacij proizvajalcev in njihovo sposobnost za izvajanje operativnih programov ne le v letu 2020, ampak tudi v naslednjih letih, saj vrednost tržne proizvodnje za leto 2020 vpliva na izračun finančne pomoči Unije za naslednja leta. To nadalje vpliva na sposobnost organizacij proizvajalcev za sprejemanje ukrepov in dejavnosti v zvezi z učinki krize. Poleg tega padec vrednosti tržne proizvodnje zaradi pandemije COVID-19 škoduje prihodnji kontinuiteti in gospodarski uspešnosti operativnih programov organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, saj vrednost tržne proizvodnje za leto 2020 vpliva na izračun finančne pomoči Unije za naslednja leta.

(4)

Priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev morajo izpolniti merilo za priznanje glede demokratične odgovornosti v skladu z zahtevami iz člena 17 Delegirane uredbe (EU) 2017/891. V skladu s prvim pododstavkom člena 17(2) mora biti največji delež glasovalnih pravic in delnic ali kapitala katere koli pravne ali fizične osebe manjši od 50 % vseh glasovalnih pravic in manjši od 50 % delnic ali kapitala. Iz razlogov v zvezi s pandemijo COVID-19 se lahko zgodi, da bodo nekateri člani proizvajalci prenehali z dejavnostjo, tako da nekatere organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev v letu 2020 morda ne bodo izpolnila tega merila. Taka nepravilnost bi lahko povzročila začasno prekinitev ali izgubo priznanja, ustavitev plačil pomoči, denarne kazni in povrnitev finančne pomoči Unije. Glede na to bi bilo treba za leto 2020 dovoliti, da odstotni delež glasovalnih pravic in delnic ali kapitala pravne ali fizične osebe presega 50 % skupnih glasovalnih pravic in 50 % delnic ali kapitala v organizaciji proizvajalcev. Da pa bi preprečili zlorabo pooblastil fizičnih ali pravnih oseb, ki začasno presegajo te mejne vrednosti glasovalnih pravic in delnic ali kapitala, bi morale države članice sprejeti ukrepe za zaščito organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev pred zlorabo pooblastil. Taki ukrepi lahko zadevajo odločitve o uporabi finančne pomoči Unije in spremembah operativnih programov, ki bi prinesle nesorazmerno korist posameznim fizičnim ali pravnim osebam.

(5)

Izgube vrednosti tržne proizvodnje v sektorju sadja in zelenjave zaradi pandemije COVID-19 bodo močno vplivale na višino pomoči Unije, ki jo bodo v naslednjem letu prejele organizacije proizvajalcev, saj se pomoč Unije izračunava kot odstotni delež vrednosti tržne proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev. Če bi v letu 2020 iz razlogov, povezanih s pandemijo COVID-19, prišlo do občutne izgube vrednosti tržne proizvodnje, bi organizacijam proizvajalcev grozila nevarnost, da izgubijo svoje priznanje kot organizacija proizvajalcev, saj je eno od meril za tako priznanje, da organizacija doseže najnižjo vrednost tržne proizvodnje, določeno na nacionalni ravni. To bi ogrozilo dolgoročno stabilnost organizacij proizvajalcev. Če bi torej v letu 2020 iz razlogov v zvezi s pandemijo COVID-19 prišlo do upada vrednosti tržne proizvodnje za vsaj 35 %, ne da bi bila organizacija proizvajalcev odgovorna za to in ne da bi na to lahko vplivala, bi bilo treba vrednost tržne proizvodnje za leto 2020 določiti v višini 100 % vrednosti tržne proizvodnje v prejšnjem obdobju. Prag 65 % vrednosti tržne proizvodnje v prejšnjem obdobju, določen v členu 23(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/891, v razmerah pandemije COVID-19 ne zadostuje za dosego gospodarske in finančne stabilnosti za organizacije proizvajalcev, ki so utrpele tolikšno izgubo vrednosti tržne proizvodnje. Glede na močan gospodarski učinek pandemije COVID-19 v sektorju sadja in zelenjave bi ga bilo treba za leto 2020 zvišati na 100 % vrednosti tržne proizvodnje v prejšnjem obdobju.

(6)

Da bi države članice izboljšale strategijo, načrtovanje, upravljanje in izvajanje odobrenih operativnih programov za odpravo učinkov pandemije COVID-19 v sektorju sadja in zelenjave, bi morale v letu 2020 imeti možnost spremeniti svoje nacionalne strategije iz člena 27 Delegirane uredbe (EU) 2017/891 tudi po tem, ko so jim bili operativni programi predloženi v odobritev. Države članice bi morale zagotoviti nemoteno kontinuiteto in izvajanje večletnih in tekočih dejavnosti, ki sta del odobrenih operativnih programov.

(7)

Države članice bi morale biti za leto 2020 tudi oproščene obveznosti iz člena 27(5) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, da v nacionalni strategiji določijo največje deleže sredstev iz operativnega sklada, ki se lahko porabijo za kateri koli posamezni ukrep ali vrsto dejavnosti. To bi moralo organizacijam proizvajalcev zagotoviti več prožnosti za odpravo učinkov pandemije COVID-19 v sektorju sadja in zelenjave.

(8)

Glede na trajanje in resnost vpliva pandemije COVID-19 v sektorju sadja in zelenjave in ob odobritvi držav članic lahko organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev spremenijo svoje operativne programe za naslednja leta ali celo med letom izvajanja, kot je določeno v členu 34 Delegirane uredbe (EU) 2017/891. Za odpravo učinkov pandemije COVID-19 bi jim moralo biti tudi omogočeno, da v letu 2020 v celoti ali deloma začasno prekinejo izvajanje svojih operativnih programov.

(9)

V skladu s členom 36(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 se, če organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev preneha izvajati svoj operativni program pred koncem njegovega načrtovanega trajanja, navedeni organizaciji ali združenju ne izplačajo nobena plačila za ukrepe, izvedene po datumu prenehanja izvajanja. Da bi zagotovili finančno stabilnost organizacij proizvajalcev, se pomoč, prejeta za upravičene ukrepe, izvedene pred prenehanjem operativnega programa, ne izterja, če organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev pristojnemu organu države članice dokaže, da je do prenehanja tega operativnega programa leta 2020 prišlo iz razlogov v zvezi s pandemijo COVID-19 ter da organizacija proizvajalcev ni imela vpliva na to in za to ni odgovorna.

(10)

Da bi zagotovili finančno stabilnost organizacij proizvajalcev, pomoči Unije, prejete za večletne obveznosti v sektorju sadja in zelenjave, kot so okoljski ukrepi, ne bi bilo treba vračati EKJS, če njenih dolgoročnih ciljev ni bilo mogoče uresničiti zaradi prekinitve v letu 2020 iz razlogov v zvezi s pandemijo COVID-19.

(11)

Ob upoštevanju prekinitev in motenj zaradi pandemije COVID-19, zlasti pomanjkanja delovne sile za spravilo pridelkov, motenj v logistiki v letu 2020 ter pokvarljivosti proizvodov v sektorju sadja in zelenjave bi bilo treba organizacijam proizvajalcev omogočiti prožnost za izvajanje ukrepa opustitve spravila pridelkov iz člena 48(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/891. Zato bi moralo biti v letu 2020 mogoče izvajati dejavnosti opustitve spravila pridelkov tudi, če se med običajnim proizvodnim postopkom na zadevnem območju pridobivajo tržni proizvodi, ali celo, če se je na isti površini prej izvedel ukrep zgodnjega obiranja.

(12)

V skladu s členom 54(b) in členom 58(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 se za spremljanje in vrednotenje operativnih programov in shem v sektorju sadja in zelenjave, da bi organizacije proizvajalcev in države članice ocenile njihovo uspešnost in učinkovitost, izvede vrednotenje, o katerem je treba do 15. novembra 2020 obvestiti Komisijo. Glede na motnje v delovanju javnih uprav v državah članicah iz razlogov v zvezi s pandemijo COVID-19 bi bilo treba rok za posredovanje poročila o postopku vrednotenja iz člena 58 navedene uredbe za leto 2020 podaljšati do 30. junija 2021.

(13)

Motnje v sektorju sadja in zelenjave iz razlogov v zvezi s pandemijo COVID-19 vplivajo na zmožnost organizacij proizvajalcev, da bi v letu 2020 izvedle popravne ukrepe iz člena 59(1) in (4) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 v najdaljšem roku štirih mesecev. Državam članicam bi bilo zato treba dovoliti, da te roke v letu 2020 podaljšajo na več kot sedanji najdaljši štirimesečni rok.

(14)

V skladu s členom 5 Delegirane uredbe (EU) 2017/891 je za ohranitev priznanja organizacije proizvajalcev potrebno nepretrgano izpolnjevanje zahteve za najmanjše število članov, ki ga določi država članica. Če organizacije proizvajalcev ne izpolnjujejo te zahteve, države članice v skladu s členom 59(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 začasno prekličejo priznanje zadevne organizacije proizvajalcev, zadržijo plačila pomoči in zmanjšajo letni znesek pomoči za 2 % za vsak začeti koledarski mesec ali njegov del, v katerem je bilo priznanje začasno preklicano. Glede na motnje zaradi pandemije COVID-19 države članice v sektorju sadja in zelenjave ne bi smele začasno odložiti plačil pomoči organizacijam proizvajalcev, ki v letu 2020 ne izpolnjujejo najmanjšega števila članov.

(15)

Države članice bi morale imeti možnost, da podaljšajo rok za popravne ukrepe med začasnim preklicem priznanja iz člena 59(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 na več kot 12 mesecev od datuma, na katerega organizacija proizvajalcev prejme opozorilno pismo, če ta organizacija proizvajalcev popravnih ukrepov ni mogla izvesti zaradi pandemije COVID-19. Taka podaljšanja ne bi smela biti daljša kot do 31. decembra 2020, tako da bi imele organizacije proizvajalcev dovolj časa za izvedbo popravnih ukrepov.

(16)

Glede na motnje zaradi pandemije COVID-19 v sektorju sadja in zelenjave države članice ne bi smele uveljavljati 2-odstotnega zmanjšanja letnega zneska pomoči na koledarski mesec ali njegov del, določenega v členu 59(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, če organizacija proizvajalcev, ki ji je bilo priznanje začasno preklicano, popravnih ukrepov v letu 2020 ni mogla izvesti iz razlogov v zvezi s pandemijo COVID-19. Iz istega razloga države članice ne bi smele uveljavljati 1-odstotnega zmanjšanja letnega zneska pomoči na koledarski mesec ali njegov del, določenega v členu 59(5) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

(17)

V skladu s členom 59(6) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 države članice prekličejo priznanje organizacije proizvajalcev, če ta do 15. oktobra v drugem letu po letu, v katerem navedena merila niso bila izpolnjena, ne dokaže skladnosti z merili glede minimalne vrednosti ali obsega tržne proizvodnje. Zaradi vpliva motenj, ki jih je v sektorju sadja in zelenjave povzročila pandemija COVID-19 glede vrednosti in obsega tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, se leto 2020 ne bi smelo upoštevati pri ugotavljanju skladnosti z najnižjo vrednostjo ali obsegom tržne proizvodnje v skladu s členom 59(6) navedene uredbe.

(18)

Organizacije proizvajalcev, ki izvajajo operativne programe, ki se iztečejo v letu 2020, iz razlogov v zvezi s pandemijo COVID-19 morda ne bodo mogle izpolniti pogojev iz člena 33(5)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013. V teh razmerah se zmanjšanje skupnega zneska podpore iz člena 61(6) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 v letu 2020 ne bi smelo uveljavljati za operativne programe v sektorju sadja in zelenjave.

(19)

Države članice proizvajalke vina imajo izjemno hude težave pri načrtovanju, upravljanju in izvajanju dejavnosti v okviru podpornih programov v vinskem sektorju. To bi lahko povzročilo zamudo pri izvajanju teh dejavnosti, tako da za te dejavnosti morda ne bi bile izpolnjene pravne zahteve Unije, ki jih določa predvsem Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1149 (4). Tudi izvajalci dejavnosti v vinskem sektorju so izpostavljeni prekinitvam in motnjam zaradi pandemije COVID-19 in so se znašli v finančnih in likvidnostnih težavah zaradi motenj v dobavnih verigah, zaprtja nekaterih možnosti prodaje, zlasti na maloprodajni ravni in v sektorju priprave in dostave hrane. Soočajo se z logističnimi težavami in težavami pri upravljanju proizvodnje zaradi pomanjkanja delovne sile ter zaradi motenj v dobavni verigi le težko dosežejo kupce. To neposredno vpliva na finančno stabilnost izvajalcev dejavnosti na področju pridelave vina in na njihovo sposobnost izvajanja dejavnosti v okviru podpornih programov za vino v letu 2020.

(20)

Ukrepi, ki so jih vlade sprejele v zadnjih mesecih za boj proti krizi zaradi pandemije COVID-19, zlasti zaprtje hotelov, barov in restavracij, omejitev gibanja ljudi in blaga na najnujnejše in zapora nekaterih meja v Uniji, negativno vplivajo na vinski sektor v Uniji in povzročajo motnje na trgu.

(21)

Poleg tega so vinogradniki in celoten sektor vina pod pritiskom zaradi pomanjkanja delovne sile, ki je prav tako povezano s pandemijo COVID-19, in logističnih težav, ki so posledica pandemije COVID-19, imajo pa tudi vse večje težave v zvezi s prihodnjo trgatvijo, kot so: nizke cene, zmanjšanje potrošnje ter težave s prevozom in prodajo. Vsi ti dejavniki prispevajo k hudim motnjam na trgu vina.

(22)

Poleg tega so se razmere na trgu vina v Uniji že skozi celotno leto 2019 stalno slabšale in zaloge vina so največje od leta 2009. Do tega je prišlo predvsem zaradi kombinacije rekordnega pridelka v letu 2018 in splošnega zmanjšanja porabe vina v Uniji. Na izvoz je vplivalo tudi to, da so Združene države Amerike, glavni izvozni trg Unije za vino, uvedle dodatne carine na uvoz evropskih vin. Pandemija COVID-19 je zadala še en udarec krhkemu sektorju, ki ne more več učinkovito tržiti ali distribuirati svojih proizvodov, zlasti zaradi zaprtja večjih izvoznih trgov in ukrepov, sprejetih za zagotovitev ustrezne omejitve izhoda in zapore, zlasti ker so prekinjene dejavnosti priprave in dostave hrane in ni možna dobava običajnim potrošnikom. Izvajalce dejavnosti v vinskem sektorju poleg tega obremenjujejo težave pri dobavi ključnega repromateriala, kot so steklenice in zamaški, potrebni za pridelavo vina, saj ne morejo dati na trg vina, pripravljenega za prodajo.

(23)

Spričo vsega tega je iz razlogov, povezanih s pandemijo COVID-19, treba sprejeti nujne začasne ukrepe kot protiutež motnjam na trgu. Med njimi je začasna dovolitev sprememb namena izbranih dejavnosti in plačilo za ukrepe, ki so bili končani, tudi če celotna dejavnost ni bila v celoti izvedena. Dovoliti bi bilo treba tudi delno izvajanje dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov, naložb in inovacij.

(24)

Da bi pomagali izvajalcem dejavnosti pri odzivanju na sedanje izjemne okoliščine in našli rešitev za te nepredvidljive in negotove razmere, je primerno omogočiti dodatno prožnost pri izvajanju nekaterih ukrepov na podlagi členov 22, 26, člena 53(1) in člena 54 Uredbe (EU) 2016/1149.

(25)

V zvezi s podporo za zeleno trgatev člen 22 Delegirane uredbe (EU) 2016/1149 ne dovoljuje zelene trgatve dve zaporedni leti na isti parceli. Glede na negotovost glede trajanja in resnosti pandemije COVID-19 bi bilo treba to omejitev začasno ukiniti do 15. oktobra 2020, da bi lahko proizvajalci bolje uravnavali pridelavo in se laže dolgoročno prilagajali razmeram na trgu.

(26)

Člen 26 Delegirane uredbe (EU) 2016/1149 omejuje podporo za ustanavljanje vzajemnih skladov, odobrenih v okviru podpornih programov v vinskem sektorju, na tri leta. Upoštevaje sedanjo krizo zaradi pandemije COVID-19 je za dodatno spodbudo odgovornega pristopa h kriznim razmeram primerno začasno ukiniti to omejitev na tri leta. Tako bo zagotovljena podpora pridelovalcem za dalj časa in imeli bodo boljše možnosti za ohranjanje prihodkov v tem kriznem času.

(27)

Pravila v zvezi z možnimi spremembami dejavnosti v okviru podpornih programov v vinskem sektorju na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa člen 53(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/1149. Da bi se upravičenci lahko ustrezno in učinkovito odzvali na izjemne razmere v zvezi s pandemijo COVID-19 ter prilagodili proizvodnjo in trženje, bi bilo treba za ta pravila začasno dovoliti še dodatno prožnost. Zato je primerno začasno dovoliti državam članicam, da z odstopanjem od teh pravil upravičencem dovolijo, da prijavijo spremembe prvotno odobrene dejavnosti brez odobritve nacionalnih organov. Tako lahko države članice dovolijo, da se spremembe dejavnosti na podlagi teh ukrepov v okviru prvotno odobrenega zneska upravičene podpore izvedejo brez predhodne odobritve. Tako odstopanje bi upravičencem, ki zaradi krize ne morejo dokončati nekaterih dejavnosti in bi jih radi spremenili, omogočilo, da bi preprečili še večje gospodarske izgube ali našli boljše rešitve za razmere na trgu. Primerno je tudi začasno dovoliti spremembo namena izbrane dejavnosti za ukrepe v zvezi s promocijo, prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov, naložbami in inovacijami, ker imajo za razliko od drugih ukrepov v okviru podpornih programov za vino taki ukrepi lahko več namenov, npr. naložbe v vinsko podjetje in vinsko klet. Če upravičenec ne more v celoti doseči namena dejavnosti, bi mu moralo biti v takih primerih dovoljeno, da za to dejavnost zmanjša obseg namena. Toda take spremembe bi moral še vedno odobriti pristojni organ.

(28)

Da upravičenci ne bi bili kaznovani, ker so izkoristili uvedeno prožnost, ki omogoča spremembe odobrenih dejavnosti brez predhodne odobritve, ker niso izvedli celotne dejavnosti, kot jo je odobril pristojni organ, ali ker so spremenili namen dejavnosti, je potrebno tudi začasno odstopanje od člena 54(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/1149, ki določa, da se podpora izplača, ko se potrdi, da je bila v celoti izvedena ena celotna dejavnost ali vsi ukrepi celotne dejavnosti. Tako bo zagotovljeno, da bo podpora izplačana za posamezne ukrepe v skladu s to uredbo, če so ukrepi v celoti izvedeni.

(29)

Pri dejavnostih, ki se podpirajo na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, je, da upravičenci ne bi bili kaznovani, ker zaradi krize niso izvedli dejavnosti na celotni površini, za katero je bila odobrena podpora, potrebno tudi začasno odstopanje od člena 54(4) Delegirane uredbe (EU) 2016/1149, da bi zagotovili, da bo podpora izplačana brez sankcij za tisti del dejavnosti, ki je bil izveden.

(30)

Zaradi potrebe po takojšnjem ukrepanju bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Italija je leta 2011 Komisijo obvestila, da je na njenem ozemlju navzoč nov agresiven sev škodljivega organizma Pseudomonas syringae pv. actinidiae Takikawa, Serizawa, Ichikawa, Tsuyumu & Goto (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem), ki je kavzalni agens bakterijskega ožiga aktinidije, in da je sprejela uradne ukrepe za preprečevanje nadaljnjega vnosa in širjenja zadevnega škodljivega organizma na svojem ozemlju. Iz razpoložljivih informacij je bilo razvidno tudi, da je ta novi agresivni sev zadevnega škodljivega organizma navzoč v tretji državi, ki v Unijo izvaža razmnoževalni material aktinidije, vključno s pelodom. Navedene informacije so za ozemlje Unije še vedno relevantne.

(2)

Zato je Komisija sprejela Izvedbeni sklep 2012/756/EU (2).

(3)

Izvedbeni sklep 2012/756/EU je bil nadomeščen z Izvedbenim sklepom (EU) 2017/198 (3), ki je prenehal veljati 31. marca 2020.

(4)

Zadevni škodljivi organizem ni uvrščen na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo iz Priloge II, karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje iz Priloge III ali nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov iz Priloge IV k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072 (4).

(5)

Razlogi za sprejetje izvedbenega sklepa (EU) 2017/198, vključno z ustrezno predhodno analizo tveganja Komisije v zvezi s škodljivim organizmom, ostajajo veljavni. Zaradi stalnega fitosanitarnega tveganja, ki ga pomeni zadevni škodljivi organizem, bi bilo treba sprejeti ukrepe za vnos živega peloda in rastlin za saditev, razen semen, Actinidia Lindl. (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline) v Unijo iz tretjih držav. Prav tako bi bilo treba določiti ukrepe za premike navedenih rastlin s poreklom iz Unije znotraj Unije. Navedeni ukrepi bi morali biti enaki kot ukrepi iz Izvedbenega sklepa (EU) 2017/198, saj so se izkazali za učinkovite pri zaščiti ozemlja Unije pred zadevnim škodljivim organizmom.

(6)

Da bi se zagotovila višja raven varstva ozemlja Unije pred zadevnim škodljivim organizmom, bi bilo treba zadevne rastline, ki se vnašajo v Unijo, temeljito pregledati in po potrebi testirati na navzočnost zadevnega škodljivega organizma na mejni kontrolni točki ali na namembni kontrolni točki, določeni v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/2123 (5).

(7)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/198 bi bilo treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo. To je potrebno, da se upoštevajo določbe Uredbe (EU) 2016/2031 in Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072, ki se uporabljajo od 14. decembra 2019.

(8)

Ta uredba bi se morala začeti uporabljati čim prej, da bi se nadomestil Izvedbeni sklep (EU) 2017/198, ki je prenehal veljati 31. marca 2020. Veljati bi morala začeti tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(9)

Države članice bi morale po potrebi prilagoditi svojo zakonodajo, da bo skladna s to uredbo.

(10)

Ta uredba bi se morala uporabljati do 31. decembra 2021, da bi se zagotovil potreben čas za spremljanje ocene stanja in določil fitosanitarni status zadevnega škodljivega organizma v zvezi z ozemljem Unije.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Italijanska jezikovna različica Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 923/2012 (3) vsebuje nedosledno izrazje v Prilogi, oddelek 5, SERA.5025, točka b, in v Dodatku 4, v prvi vrstici tabele ter v opombah (**) in (***), v zvezi z glasovno komunikacijo zrak–zemlja.

(2)

Italijansko jezikovno različico Izvedbene uredbe (EU) št. 923/2012 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice te napake ne vsebujejo.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo, ustanovljenega s členom 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/66 (2) določa pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov. Navedena pravila vključujejo preglede v prostorih izvajalcev poslovnih dejavnosti na mestih pridelave rastlin za saditev.

(2)

Rastline za saditev v stadiju mirovanja, razen semena, lahko predstavljajo enotne nevarnosti in tveganja za zdravje rastlin, ker v času njihovega pregledovanja na mejnih kontrolnih točkah ali kontrolnih točkah morda ni mogoče ugotoviti prisotnosti ali simptomov škodljivih organizmov. Vendar se takoj po navedenih pregledih navedene rastline za saditev sprostijo v prosti promet, skupaj z rastlinskim potnim listom za premike po ozemlju Unije.

(3)

Zato in zaradi odziva na navedena tveganja je primerno, da se po uvozu izvedejo fizični pregledi v prostorih izvajalcev vsaj v prvi rastni sezoni, da se z večjo gotovostjo ugotovi prisotnost karantenskega škodljivega organizma za Unijo, karantenskega škodljivega organizma za varovano območje ali škodljivega organizma, za katerega veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Za kar najbolj učinkovito in sorazmerno izvajanje navedenih pregledov bi morali pristojni organi na podlagi nadzornega načrta, ki se pripravi v skladu z določenimi merili, določiti pogostost navedenih pregledov ter rastline za saditev, za katere veljajo navedeni pregledi.

(4)

Da bi bili pregledi učinkovitejši in bolj usmerjeni v največja tveganja za zdravje rastlin, je primerno, da so osnovani na zgodovini prestrežb zadevnih škodljivih organizmov v zvezi z zadevnimi tretjimi državami porekla, prisotnosti prednostnih škodljivih organizmov v navedenih državah in razpoložljivih informacijah v sistemu upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC). Države članice lahko za navedeni nadzor pobirajo pristojbine, kot je določeno v členu 80 Uredbe (EU) 2017/625.

(5)

Kadar se z navedenimi pregledi ugotovi, da je prisoten karantenski škodljivi organizem ali škodljivi organizem, za katerega veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, bi morali pristojni organi rezultate pregledov v IMSOC evidentirati v ustreznem dokončanem skupnem zdravstvenem vstopnem dokumentu (CHED), kot je navedeno v členu 56 Uredbe (EU) 2017/625, kadar je napadeno rastlino mogoče izslediti do uvožene pošiljke.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi člena 7(1) Sklepa 2014/219/SZVP pooblaščen, da v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve za izvajanje političnega nadzora in strateškega vodenja misije EUCAP Sahel Mali, vključno s sklepom o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 18. septembra 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/1780 (2), s katerim je za vodjo misije EUCAP Sahel Mali za obdobje od 1. oktobra 2017 do 14. januarja 2018 imenoval Philippa RIA. Ta mandat je bil nato podaljšan do 30. septembra 2020 z naknadnimi sklepi PVO.

(3)

Svet je 21. februarja 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/312 (3), s katerim je podaljšal mandat misije EUCAP Sahel Mali do 14. januarja 2021.

(4)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se mandat Philippa RIA kot vodje misije EUCAP Sahel Mali podaljša za obdobje od 1. oktobra 2020 do 31. decembra 2020 –

(1)

Člen 6(4) Sporazuma o sodelovanju in carinski uniji med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, na eni strani, in Republiko San Marino, na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), določa, da se Republika San Marino v trgovini s kmetijskimi proizvodi med Unijo in Republiko San Marino zavezuje, da bo sprejela zakonodajo Unije o kakovosti, kadar je to potrebno za pravilno delovanje Sporazuma.

(2)

Po peti alinei člena 7(1) Sporazuma mora Republika San Marino za države, ki niso članice Unije (v nadaljnjem besedilu: tretje države), uporabljati zakonodajo Unije o kakovosti, kadar je to potrebno za pravilno delovanje Sporazuma.

(3)

Da bi se izognili oviram za prosti promet blaga in zagotovili pravilno delovanje carinske unije, ki je bila vzpostavljena s Sporazumom, je primerno podrobneje določiti določbe zakonodaje Unije o kakovosti, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov.

(4)

Za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Unije v zvezi z uvozom ekoloških proizvodov iz tretjih držav v Republiko San Marino je treba določiti ustrezne ureditve, ki jih bodo uporabljali njeni nacionalni organi.

(5)

Za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Unije v zvezi z ekološkimi proizvodi, pripravljenimi ali proizvedenimi v Republiki San Marino, bi bilo prav tako treba določiti ustrezne ureditve.

(6)

Prav tako je primerno določiti postopek, ki ga je treba uporabiti v primeru sprejetja nove zakonodaje Unije o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, ki vpliva na sklicevanja na določbe in ureditve iz tega sklepa –