(1)

Na Komisijo se je s sprejetjem Uredbe (EU) 2018/1139 in zlasti člena 68 Uredbe preneslo pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s priznavanjem certifikatov in druge dokumentacije, ki potrjujejo skladnost s pravili v civilnem letalstvu, izdanimi v skladu z zakoni tretje države, ob zagotavljanju enakovredne ravni varnosti, kot je določena v Uredbi (EU) 2018/1139.

(2)

Glavni cilj te uredbe je uskladiti sedanji pravni okvir z Uredbo (EU) 2018/1139, zato bi bilo treba vsebino člena 8, Priloge III in povezanih določb Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 (2) o priznavanju certifikatov tretjih držav prenesti v delegirani akt. Poleg tega bi morale navedene določbe zdaj vključevati tudi pravila o priznavanju certifikatov tretjih držav za jadralna letala in balone.

(3)

Uredba (EU) št. 1178/2011 navaja pogoje za priznavanje licenc iz tretjih držav. Pod določenimi pogoji lahko sedaj države članice priznajo pilotsko licenco, ki jo je izdala tretja država, ali pa se imetniku takšne licence lahko upoštevajo izkušnje ob zaprositvi za licenco v skladu z Uredbo (EU) št. 1178/2011. Takšno upoštevanje je trenutno določeno na podlagi priporočila odobrene organizacije za usposabljanje.

(4)

V skladu z Uredbo Komisije (EU) 2018/1119 (3) so bila pravila, ki se uporabljajo za organizacije za usposabljanje, ki zagotavljajo usposabljanje za nekatere nekomercialne pilotske licence in ratinge, poenostavljena in ustanovljena je bila prijavljena organizacija za usposabljanje. Da bi lahko prijavljene organizacije za usposabljanje imetnikom licenc, izdanih v tretjih državah, ki zaprosijo za licenco, izdano v skladu s pravnim okvirom Unije, upoštevale izkušnje, bi bilo treba posodobiti pravila v zvezi s priznavanjem licenc iz tretjih držav.

(5)

Člen 8 Uredbe (EU) št. 1178/2011 in Prilogo III k navedeni uredbi, ki trenutno vsebujeta zahteve za priznavanje licenc iz tretjih držav, bi bilo zato treba črtati –

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Odbor za carinski zakonik ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

Komisija je v skladu s členom 97 Uredbe (EU) št. (EU) št. 1308/2013 preučila vlogo za zaščito imena „Commune de Champagne“ kot zaščitene geografske označbe, ki jo je vložilo Združenje za vinsko trto in vino občine Champagne v kantonu Vaud v Švicarski konfederaciji (Communauté de la vigne et du vin de la Commune de Champagne, Canton de Vaud, Suisse) (v nadaljnjem besedilu: CVVCCVDCH), in njegovi člani (vlagatelj) 3. novembra 2015.

(2)

CVVCCVDCH je v odgovor na zahteve Komisije za pojasnila, zlasti glede zaščite imena „Commune de Champagne“, predložilo novo različico specifikacije proizvoda ter povzetek in dodatne informacije z dne 1. decembra 2016 in z dne 7. aprila 2017.

(3)

Komisija je ugotovila, da ime „Commune de Champagne“ ni vključeno med oznake, registrirane v švicarskem registru kontroliranih označb porekla, ki ga vodi zvezni urad za kmetijstvo (Office Fédéral de l’Agriculture) v skladu s členom 25 Odloka o vinogradništvu in uvozu vina 916.140 z dne 14. novembra 2007.

(4)

Poleg tega je Komisija po pregledu dokumentacije, ki jo je predložilo CVVCCVDCH, mnenja, da ime „Commune de Champagne“ v Švici ne more biti ustrezno zaščiteno. Po eni strani Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (2), zlasti člen 8 Priloge 7 k Sporazumu, Švicarski konfederaciji nalaga obveznost zaščite in omejitve uporabe imena „Champagne“ na ozemlju Švice, če gre za vino s poreklom v Evropski uniji. Po drugi strani, kar zadeva člen 32 Uredbe o vinih iz Vauda z dne 27. maja 2009 (Kanton Vaud, Švicarska konfederacija), Komisija ugotavlja, da ta zadeva pravico do navajanja navedbe občine na vinih s kontrolirano označbo porekla in pod nekaterimi pogoji. Ta člen določa pravila za označevanje vin s kontrolirano označbo porekla, v tem primeru „Bonvillars“, kar omogoča namestitev navedbe občine, iz katere izvira grozdje. Sam po sebi imenu „Commune de Champagne“ ne zagotavlja zaščite kot geografski označbi.

(5)

Komisija s tem ugotavlja, da vlagatelj ni predložil dokaza, da je zadevno ime ustrezno zaščiteno v državi porekla. Pogoj iz člena 94(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 torej ni izpolnjen.

(6)

Iz navedenega sledi, da pogoji iz pododdelka 2 oddelka 2 poglavja I naslova II „Označbe porekla in geografske označbe“ Uredbe (EU) št. 1308/2013 niso izpolnjeni.

(7)

Zato bi bilo treba v skladu s členom 97(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 zavrniti vlogo za zaščito imena „Commune de Champagne“ kot zaščitene geografske označbe.

(8)

Ukrep iz tega sklepa je v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –

(1)

Evropska komisija je 3. maja 2019 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken (v nadaljnjem besedilu: brezkončna steklena vlakna) s poreklom iz Bahrajna in Egipta (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi) v Evropsko unijo. V Uradnem listu Evropske unije (2) je objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 21. marca 2019 vložilo Evropsko združenje proizvajalcev steklenih vlaken (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali APFE) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje v Uniji. Pritožbo so podprli proizvajalci, ki predstavljajo 71 % celotne proizvodnje izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji.

(3)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2018 do 31. marca 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preiskava gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največje reprezentativne količine proizvodnje, ki jo je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati.

(8)

V zvezi z izbiro vzorca ni bila predložena nobena pripomba.

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(10)

Glede na to, da sta samo dva nepovezana uvoznika zagotovila izpolnjene obrazce za vzorčenje, se vzorčenje ni uporabilo.

(11)

Komisija ni uporabila vzorčenja v zvezi s proizvajalci izvozniki iz Bahrajna in Egipta, saj je v vsaki državi samo en proizvajalec izvoznik.

(12)

Komisija je vprašalnike poslala dvema proizvajalcema izvoznikoma, trem vzorčenim proizvajalcem Unije in dvema nepovezanima uvoznikoma. Uporabnikom je bil poslan vprašalnik, da ga po želji izpolnijo, namesto da predložijo stališče.

(13)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od obeh proizvajalcev izvoznikov, vseh vzorčenih proizvajalcev Unije in obeh nepovezanih uvoznikov. Komisija je prav tako prejela izpolnjena vprašalnika dveh uporabnikov.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije.

(15)

V zvezi z metodologijo in pravilnostjo podatkov, ki jih zbirajo pritožniki za namene makroekonomskih kazalnikov, je bil v prostorih odvetniške pisarne pritožnikov opravljen preveritveni obisk v skladu s členom 16 osnovne uredbe.

(16)

Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(17)

Izdelek v tej preiskavi so rezane niti iz steklenih vlaken dolžine največ 50 mm (v nadaljnjem besedilu: rezane niti), rovingi iz steklenih vlaken, razen tistih, ki so impregnirani in premazani ter katerih izguba pri sežigu znaša več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887) (v nadaljnjem besedilu: rovingi), in rogoznice iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne (v nadaljnjem besedilu: rogoznice) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi). Izdelek v preiskavi je znan pod imenom „brezkončna steklena vlakna“.

(18)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Bahrajna in Egipta.

(19)

Zadevni izdelek se trenutno uvršča pod oznake KN 7019 11 00, ex 7019 12 00, 7019 31 00 (oznake TARIC 7019120022, 7019120025, 7019120026 in 7019120039).

(20)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(21)

Komisija se je za namen te preiskave odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(22)

Pritožnik je v svojem dopisu Komisiji z dne 19. marca 2020 umaknil svojo pritožbo.

(23)

V skladu s členom 9(1) osnovne uredbe se postopek lahko zaključi, če pritožnik umakne pritožbo, razen če tak zaključek ne bi bil v interesu Unije.

(24)

Komisija je menila, da je treba protidampinški postopek zaključiti, saj v preiskavi ni bilo ugotovljeno, da to ne bi bilo v interesu Unije.

(25)

Zainteresirane strani so bile o tem ustrezno obveščene in so imele možnost predložiti svoje pripombe. Komisija ni prejela pripomb, ki bi kazale, da tak zaključek ne bi bil v interesu Unije.

(26)

Komisija zato ugotavlja, da je treba protidampinški postopek za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Bahrajna in Egipta v Unijo zaključiti.

(27)

Ta sklep je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

(1)

Proizvajalci Bayerische Motoren Werke AG, Daimler AG, FCA Italy S.p.A, Honda Motor Europe Ltd, Hyundai Motor Europe Technical Center GmbH, Jaguar Land Rover LTD, Automobile Citroen, Automobile Peugeot, PSA Automobiles SA, Renault, SEG Automotive Germany GmbH, Volkswagen AG, Volkswagen AG Nutzfahrzeuge in dobavitelj Valeo Electrification Systems so 20. septembra 2019 predložili skupni zahtevek, kot je določeno v členu 12a Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 725/2011 (2), za spremembo Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/785 (3), da bi se odobritev inovativne tehnologije razširila na uporabo v nekaterih hibridnih električnih vozilih brez zunanjega polnjenja (v nadaljnjem besedilu: NOVC-HEV) kategorije M1 in osebnih avtomobilih, ki lahko delujejo na nekatera alternativna goriva.

(2)

Proizvajalci Daimler AG, FCA Italy S.p.A, Hyundai Motor Europe Technical Center GmbH, Jaguar Land Rover LTD, Mitsubishi Electric Corporation, Opel Automobile GmbH-PSA, Automobile Citroen, Automobile Peugeot, PSA Automobiles SA, Renault, SEG Automotive Germany GmbH, Volkswagen AG, Volkswagen AG Nutzfahrzeuge in dobavitelj Valeo Electrification Systems so 1. oktobra 2019 vložili skupno vlogo za odobritev učinkovite generatorske funkcije v 12-voltnih motornih generatorjih za uporabo v nekaterih lahkih gospodarskih vozilih, vključno z nekaterimi NOVC-HEV in lahkimi gospodarskimi vozili, ki lahko delujejo na nekatera alternativna goriva, kot inovativne tehnologije v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)

12-voltni motorni generator lahko deluje kot električni motor, ki pretvarja električno energijo v mehansko energijo, ali kot generator, ki pretvarja mehansko energijo v električno energijo, tj. podobno kot alternator. Tehnologija, na katero se nanašata zahtevek za spremembo in vloga za odobritev, je opredeljena kot učinkovita generatorska funkcija 12-voltnega motornega generatorja.

(4)

Glede na to, da se zahtevek za spremembo in vloga za odobritev nanašata na isto inovativno tehnologijo in da veljajo za njeno uporabo v zadevnih kategorijah vozil isti pogoji, je primerno zahtevek za spremembo in vlogo za odobritev obravnavati v enem samem sklepu.

(5)

Zahtevek za spremembo in vloga za odobritev sta bila ocenjena v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2019/631, Izvedbeno uredbo (EU) št. 725/2011 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 427/2014 (4) ter tehničnimi smernicami za pripravo vlog za odobritev inovativnih tehnologij v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (različico iz julija 2018) (6). Zahtevek in vloga sta izpolnjevala formalne zahteve; v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2019/631 jima je bilo priloženo poročilo o preverjanju, ki ga je pripravil neodvisni in priglašeni organ.

(6)

Učinkovita generatorska funkcija 12-voltnega motornega generatorja je bila z Izvedbenim sklepom (EU) 2017/785 že odobrena za uporabo v osebnih avtomobilih s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem kot inovativna tehnologija, s katero se lahko zmanjšajo emisije CO2 na način, ki je le delno zajet v meritvah pri preizkusu emisij v okviru novega evropskega voznega cikla iz Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (7). Ocena kaže, da se z odobreno ekološko inovacijo emisije CO2 pod enakimi pogoji lahko zmanjšajo tudi za druge kategorije vozil.

(7)

Natančneje, vložniki so dokazali, da se z učinkovito generatorsko funkcijo 12-voltnega motornega generatorja emisije CO2 pri lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem lahko zmanjšajo na enak način kot pri osebnih avtomobilih z enakim pogonskim sistemom.

(8)

Kar zadeva NOVC-HEV kategorij M1 in N1, za katere se lahko v skladu s točko 5.3.2 Priloge 8 k Pravilniku UN/ECE št. 101 (8) uporabljata nepopravljeni izmerjeni vrednosti porabe goriva in emisij CO2, jih je za namene tega sklepa primerno obravnavati kot enakovredne vozilom s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem kategorij M1 in N1.

(9)

Vložniki so dokazali, da je metodologija preizkušanja iz Izvedbenega sklepa (EU) 2017/785 za preizkušanje prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe učinkovite generatorske funkcije 12-voltnih motornih generatorjev v osebnih avtomobilih s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem primerna za določanje takih prihrankov zaradi uporabe tehnologije v lahkih gospodarskih vozilih in nekaterih NOVC-HEV kategorij M1 in N1.

(10)

Vložniki so zahtevali, da bi moralo zaradi vse večjega deleža osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, ki lahko delujejo na utekočinjeni naftni plin (UNP), stisnjeni zemeljski plin (SZP) ali E85, področje uporabe tega sklepa vključevati tudi taka vozila in da bi bilo treba zato nekatere dejavnike v metodologiji preizkušanja ustrezno prilagoditi.

(11)

Vendar glede na omejeno razpoložljivost E85 na trgu Unije kot celoti za namene metodologije preizkušanja ni primerno razlikovati med tem gorivom in bencinom.

(12)

Kar zadeva vključitev postopka utekanja za motorni generator v metodologijo preizkušanja, v vlogi ni dovolj natančno določeno, kako bi se morala taka utekanja izvajati in kako bi bilo treba upoštevati njihove učinke. Poleg tega je v metodologiji preizkušanja iz Izvedbenega sklepa (EU) 2017/785 že vključeno upoštevanje takih učinkov, kadar je to potrebno, z zahtevo, da je treba izkoristek generatorske funkcije motornega generatorja meriti vsaj petkrat. Ker se izkoristek generatorske funkcije motornega generatorja določa na podlagi povprečja rezultatov meritev, se lahko vsi učinki utekanja, pozitivni ali negativni, ustrezno upoštevajo pri končni določitvi izkoristka, po potrebi s povečanjem števila meritev. Glede na navedeno ni primerno, da se metodologija preizkušanja dopolni z dodatnim posebnim postopkom utekanja, kot je predlagan v vlogi.

(13)

Ob upoštevanju navedenega bi bilo treba metodologijo preizkušanja iz Izvedbenega sklepa (EU) 2017/785 ob vključitvi nekaterih dejavnikov za posamezno gorivo šteti za primerno tudi za določanje prihrankov emisij CO2 zaradi inovativne tehnologije, vgrajene v vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem kategorije N1, vozila NOVC-HEV kategorij M1 in N1 ter vozila kategorij M1 in N1, ki lahko delujejo na nekatera alternativna goriva.

(14)

Proizvajalci bi morali imeti možnost, da pri homologacijskem organu vložijo vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe inovativne tehnologije, če so izpolnjeni pogoji iz tega sklepa. Proizvajalci bi morali v ta namen zagotoviti, da je vlogi za certificiranje priloženo poročilo o preverjanju, v katerem neodvisni in priglašeni organ potrjuje, da inovativna tehnologija izpolnjuje pogoje iz tega sklepa in da so bili prihranki določeni v skladu z metodologijo preizkušanja iz tega sklepa.

(15)

Da bi se olajšalo obsežnejše uvajanje inovativne tehnologije v novih vozilih, bi moral proizvajalec imeti tudi možnost, da vloži enotno vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi učinkovitih generatorskih funkcij, uporabljenih v več 12-voltnih motornih generatorjih. Vendar je primerno zagotoviti, da se v primeru uporabe navedene možnosti uporabi mehanizem, ki spodbuja uvajanje samo tistih motornih generatorjev, ki zagotavljajo najvišji izkoristek.

(16)

Homologacijski organ mora temeljito preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe inovativne tehnologije iz tega sklepa. Če se prihranki certificirajo, mora homologacijski organ zagotoviti, da so vsi elementi, upoštevani za certificiranje, evidentirani v poročilu o preizkusu in se hranijo skupaj s poročilom o preverjanju, ter da so te informacije na zahtevo na voljo Komisiji.

(17)

Za namene določanja splošne kode ekološke inovacije, ki se uporablja v zadevnih homologacijskih dokumentih v skladu s prilogami I, VIII in IX k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), je treba določiti posamično kodo, ki se uporablja za inovativno tehnologijo.

(18)

Od leta 2021 se mora skladnost proizvajalcev s cilji specifičnih emisij CO2 ugotavljati na podlagi emisij CO2, določenih v skladu z globalno usklajenim preizkusnim postopkom za lahka vozila (WLTP) iz Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 (10). Prihranki emisij CO2 zaradi inovativne tehnologije, certificirane s sklicevanjem na ta sklep, se zato lahko upoštevajo pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalcev samo za koledarsko leto 2020 –