(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Španije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Tomate La Cañada“, registrirano na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 487/2012 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

Cilj predlagane evropske državljanske pobude „Uvedba univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v celotni EU“, kot jo je skupina organizatorjev spremenila v odziv na dopis Komisije z dne 19. februarja 2020 (2), je „uvesti univerzalni temeljni dohodek v celotni EU, kar bi vsaki osebi zagotovilo materialno osnovo in možnost za sodelovanje v družbi kot del njene gospodarske politike. Ta cilj se doseže v okviru pristojnosti, ki jih EU podeljujeta Pogodbi“. Organizatorji od Komisije zahtevajo, da pripravi predlog o univerzalnem temeljnem dogodku v celotni Uniji, ki zmanjšuje regionalne razlike za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji, in navajajo, da bi „s tem uresničili cilj skupne izjave Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske Komisije iz leta 2017, da bodo ‚EU in njene države članice podpirale tudi učinkovite, trajnostne in pravične sisteme socialne zaščite, s katerimi se bo zajamčil osnovni dohodek‘ za preprečevanje neenakosti“.

(2)

V prilogi k predlagani evropski državljanski pobudi, ki obravnava predmet urejanja, cilje in ozadje, so navedena štiri merila, ki bi opredeljevala predlagani „univerzalni temeljni dohodek“: biti bi moral „univerzalen“, „individualen“, „brezpogojen“ in „dovolj visok“.

(3)

Pogodba o Evropski uniji krepi državljanstvo Unije in nadalje utrjuje demokratično delovanje Unije, saj med drugim določa, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije prek evropske državljanske pobude.

(4)

Zato bi morali biti postopki in pogoji, ki veljajo za državljansko pobudo, jasni, preprosti, uporabniku prijazni in sorazmerni z naravo državljanske pobude, da bi spodbujali sodelovanje državljanov in prispevali k večji dostopnosti Unije.

(5)

Skupina organizatorjev se sklicuje na številne določbe v Pogodbah, ki jih štejejo za relevantne, vključno s členom 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da države članice usklajujejo svoje ekonomske politike znotraj Unije in da Svet v ta namen sprejema ukrepe, zlasti širše smernice za te politike. Navedena določba Uniji podeljuje pristojnost za usklajevanje ekonomskega in socialnega področja, vendar ne predstavlja pravne podlage, ki bi Komisiji omogočala, da pripravi predlog za pravni akt Unije.

(6)

Vendar bi bilo pravni akt Unije za izvajanje Pogodb v zvezi z „univerzalnim temeljnim dohodkom v celotni Uniji“ za vse državljane, k čemur poziva predlagana pobuda, mogoče sprejeti na podlagi člena 121(2) Pogodbe. Ta določba Komisiji omogoča, da Svetu priporoči, naj oblikuje osnutek širših smernic ekonomskih politik držav članic in Unije ter poroča o svojih ugotovitvah Evropskemu svetu. Na podlagi sklepa Evropskega sveta lahko Svet sprejme priporočilo, ki določa omenjene širše smernice.

(7)

Iz navedenih razlogov noben del predlagane pobude ni očitno zunaj okvira pristojnosti Komisije za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za namen izvajanja Pogodb v skladu s členom 6(3)(c) Uredbe (EU) 2019/788.

(8)

Skupina organizatorjev je zagotovila zadostne dokaze, da izpolnjuje zahteve iz člena 5(1) in (2) Uredbe (EU) 2019/788, in je določila kontaktne osebe v skladu s prvim pododstavkom člena 5(3) navedene uredbe.

(9)

Pobuda ni očitno žaljiva, neresna ali provokativna niti ni v očitnem nasprotju z vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, in pravicami, določenimi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(10)

Predlagano pobudo „Univerzalni temeljni dohodek (UTD) v celotni Uniji“ bi bilo zato treba prijaviti –

(1)

Cilji predlagane državljanske pobude „Svobodna izmenjava vsebin“ so naslednji: „Legalizacija izmenjave – prek digitalnih omrežij, za osebno rabo in nepridobitne namene – datotek, ki vsebujejo dela in drugo gradivo, zaščiteno z avtorskimi pravicami, sorodnimi pravicami in pravicami izdelovalca podatkovnih baz, da bi se doseglo ravnovesje med pravicami avtorjev in drugih imetnikov pravic ter univerzalno pravico do znanosti in kulture.“

(2)

Dodatne podrobnosti o vsebini, ciljih in ozadju predlagane državljanske pobude so v prilogi. Pobuda zlasti poziva k spremembi pravil EU o digitalnih platformah za izmenjavo vsebin, in sicer se konkretno sklicuje na Direktivo (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Predvidene spremembe bi obsegale sprejetje „zakonodajnega akta, ki bi omogočal odpoved avtorskim in sorodnim pravicam ter pravicam izdelovalca podatkovnih baz za fizične osebe, ki si izmenjujejo datoteke prek digitalnih omrežij za osebno rabo in nepridobitne namene“. Cilj pobude je državljankam in državljanom omogočiti „izmenjavo datotek neposredno prek omrežij vsak z vsakim, da bi lahko imeli dostop do znanosti in kulture, ne da bi bili pri tem izpostavljeni nadzoru ali profiliranju“.

(3)

Pogodba o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) krepi državljanstvo Unije in nadalje utrjuje demokratično delovanje Unije, saj med drugim določa, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije prek evropske državljanske pobude.

(4)

Zato bi morali biti postopki in pogoji, ki veljajo za državljansko pobudo, jasni, preprosti, uporabniku prijazni in sorazmerni z naravo državljanske pobude, da bi spodbujali sodelovanje državljanov in prispevali k večji dostopnosti Unije.

(5)

Predlagana pobuda zahteva spremembo pravil EU o digitalnih platformah za izmenjavo vsebin, zlasti Direktivo (EU) 2019/790 o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki temelji na členih 53(1), 62 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(6)

V zvezi z usklajevanjem določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na začetek in opravljanje dejavnosti samozaposlenih oseb, se lahko na podlagi člena 53(1) sprejmejo pravni akti Unije za namen izvajanja Pogodb. V skladu s členom 62 PDEU se ta pravna podlaga uporablja tudi za zadeve v zvezi s svobodo opravljanja storitev iz členov 56 do 61 PDEU.

(7)

V zvezi s približevanjem določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga, se lahko na podlagi člena 114 PDEU sprejmejo pravni akti Unije za namen izvajanja Pogodb.

(8)

Na podlagi členov 53(1), 62 in 114 PDEU noben del predlagane pobude ni očitno zunaj okvira pristojnosti Komisije za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za namen izvajanja Pogodb v skladu s členom 6(3)(c) Uredbe (EU) 2019/788.

(9)

V skladu s členom 5(1)–(3) Uredbe je bila ustanovljena skupina organizatorjev in imenovane so bile kontaktne osebe, v skladu s členom 5(7) pa je bila posebej za upravljanje pobude ustanovljena pravna oseba.

(10)

Predlagana pobuda ni očitno žaljiva, neresna ali provokativna niti ni v očitnem nasprotju z vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 PEU, in pravicami, določenimi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(11)

Predlagano pobudo „Svobodna izmenjava vsebin“ bi bilo zato treba prijaviti –

(1)

Za uvoz nekaterih bistvenih delov za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) v Unijo se uporablja protidampinška dajatev, ki je posledica razširitve protidampinške dajatve, uvedene na uvoz koles s poreklom iz LRK z Uredbo (ES) št. 71/97.

(2)

V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 71/97 je Komisija pooblaščena za sprejemanje potrebnih ukrepov, s katerimi se odobri izvzetje za uvoz bistvenih delov za kolesa, pri katerem ni izogibanja protidampinški dajatvi.

(3)

Ti izvedbeni ukrepi so določeni v Uredbi (ES) št. 88/97 o uvedbi posebnega sistema oprostitev.

(4)

Na tej podlagi je Komisija iz plačila razširjene dajatve izvzela številne sestavljavce koles.

(5)

V skladu s členom 16(2) Uredbe (ES) št. 88/97 je Komisija v Uradnem listu Evropske unije že večkrat objavila seznam izvzetih strank (5).

(6)

Zadnji Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/588 (6) glede izvzetij na podlagi Uredbe (ES) št. 88/97 je bil sprejet 22. aprila 2020.

(7)

V tem sklepu se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 88/97.

(8)

Komisija je 19. decembra 2016 od nizozemske družbe VanMoof B.V. (v nadaljnjem besedilu: VanMoof) prejela zahtevek za izvzetje z informacijami, ki so potrebne za ugotovitev, ali je ta zahtevek sprejemljiv v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 88/97.

(9)

V skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 88/97 se od dne, ko Komisija prejme njen zahtevek za izvzetje, do odločitve glede ustreznosti zahtevka, oprosti plačilo razširjene dajatve za vsak uvoz bistvenih delov za kolesa, ki ga družba VanMoof deklarira za prosti promet.

(10)

Družbi VanMoof je bila dodeljena dodatna oznaka TARIC C202, da se identificira uvoz bistvenih delov za kolesa, deklariranih za prosti promet, ter ob predpostavki oprostitve plačila razširjene dajatve.

(11)

Nato je družba VanMoof Komisijo obvestila, da se je njen sistem evidentiranja prilagodil in izboljšal, da bi se dokazala skladnost z zahtevami iz člena 6 Uredbe (ES) št. 88/97, ter je zato zaprosila, da se prestavi datum zahtevka za izvzetje z 19. decembra 2016 na 1. januar 2018.

(12)

Zato bi bilo treba odpraviti oprostitev plačila razširjene dajatve za obdobje pred 1. januarjem 2018. Razširjeno dajatev bi bilo treba pobrati od datuma prejema zahtevka za izvzetje, ki ga je predložila družba VanMoof, tj. od datuma, ko je oprostitev začela veljati (19. decembra 2016 do 31. decembra 2017). Zato se do odločitve glede ustreznosti zahtevka za izvzetje nov datum, ko je oprostitev razširjene dajatve začela veljati, prestavi na 1. januar 2018.

(13)

Komisija je zaključila pregled ustreznosti zahtevka za izvzetje družbe VanMoof.

(14)

Med pregledom je Komisija ugotovila, da je bila vrednost delov s poreklom iz LRK nižja od 60 % skupne vrednosti delov, uporabljenih pri vseh kolesih, ki jih je sestavila družba VanMoof. To je veljalo tudi za večino koles, ki jih je sestavila družba VanMoof.

(15)

Zato je Komisija ugotovila, da dejavnosti sestavljanja koles, ki jih opravlja družba VanMoof, ne spadajo na področje uporabe člena 13(2) Uredbe (EU) 2016/1036. Zaradi tega in v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 88/97 družba VanMoof izpolnjuje pogoje za izvzetje iz razširjene dajatve.

(16)

V skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 88/97 bi moralo izvzetje veljati od datuma, ko je začela veljati oprostitev razširjene dajatve, tj. od 1. januarja 2018. Carinski dolg strank, ki so zaprosile za izvzetje, v zvezi z razširjeno dajatvijo bi moral zato šteti za ničnega od istega datuma.

(17)

Komisija je družbo VanMoof obvestila o svojih sklepih glede ustreznosti zahtevka za izvzetje in ji je omogočila, da poda pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(18)

Ker izvzetje velja samo za stranko, izrecno navedeno v preglednici spodaj, bi morala izvzeta stranka nemudoma uradno obvestiti Komisijo (7) o kakršni koli spremembi (na primer spremembi imena, pravne oblike ali naslova oziroma ustanovitvi novega subjekta, ki se ukvarja s sestavljanjem, ali vzpostavitvi novih proizvodnih procesov). V takih primerih bi morala družba VanMoof zagotoviti vse ustrezne informacije, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti, povezanih z dejavnostmi sestavljanja. Komisija bo po potrebi sklice ustrezno posodobila.

(1)

Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Singapur (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je začel veljati 21. novembra 2019.

(2)

Člen 10.17(3) Sporazuma določa, da se pogodbenici takoj, ko je to mogoče, potem ko so bili zaključeni postopki za zaščito geografskih označb v vsaki pogodbenici za vsa imena s seznama v Prilogi 10-A k Sporazumu, sestaneta v okviru Odbora za trgovino, da bi sprejeli sklep v zvezi z navedbo v Prilogi 10-B k Sporazumu imen iz Priloge 10-A vsake pogodbenice, ki so in ostanejo zaščitena kot geografske označbe v skladu s sistemom zadevne pogodbenice iz člena 10.17(2).

(3)

Republika Singapur je na svojem ozemlju zaključila postopek za zaščito 138 imen iz Priloge 10-A k Sporazumu, ki so se uporabljala za zaščito kot geografske označbe Unije.

(4)

Ne glede na to, da se postopki za zaščito na ozemlju Singapurja še niso začeli in zaključili za vsa imena iz Priloge 10-A k Sporazumu, se pogodbenici strinjata, da Trgovinski odbor sprejme ta sklep v zvezi z navedbo 138 imen v Prilogi 10-B k Sporazumu.

(5)

Zato bi bilo treba prilogi 10-A in 10-B k Sporazumu spremeniti tako, da se teh 138 imen črta iz Priloge 10-A in se jih vključi v Prilogo 10-B kot zaščitene geografske označbe Unije –