ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 140

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 63
4. maj 2020


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/591 z dne 30. aprila 2020 o vzpostavitvi začasne izredne sheme pomoči za zasebno skladiščenje nekaterih sirov in vnaprejšnji določitvi zneska pomoči

1

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/592 z dne 30. aprila 2020 o začasnih izjemnih ukrepih, ki odstopajo od nekaterih določb Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, za odpravo motenj na trgu v sektorju sadja in zelenjave ter vinskem sektorju zaradi pandemije COVID-19 in ukrepov v zvezi z njo

6

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/593 z dne 30. aprila 2020 o odobritvi sporazumov in odločitev o ukrepih za stabilizacijo trga v sektorju krompirja

13

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/594 z dne 30. aprila 2020 o odobritvi sporazumov in odločitev o ukrepih za stabilizacijo trga v sektorjih za živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje

17

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/595 z dne 30. aprila 2020 o dodelitvi pomoči za zasebno skladiščenje ovčjega in kozjega mesa ter vnaprejšnji določitvi zneska pomoči

21

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/596 z dne 30. aprila 2020 o dodelitvi pomoči za zasebno skladiščenje svežega ali ohlajenega mesa goveda, starega osem mesecev ali več, ter vnaprejšnji določitvi zneska pomoči

26

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/597 z dne 30. aprila 2020 o dodelitvi pomoči za zasebno skladiščenje masla in vnaprejšnji določitvi zneska pomoči

31

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/598 z dne 30. aprila 2020 o dodelitvi pomoči za zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu in vnaprejšnji določitvi zneska pomoči

34

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/599 z dne 30. aprila 2020 o odobritvi sporazumov in odločitev o načrtovanju proizvodnje v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

37

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/600 z dne 30. aprila 2020 o odstopanju od Izvedbene uredbe (EU) 2017/892, Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150, Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014, Izvedbene uredbe (EU) 2015/1368 in Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 glede nekaterih ukrepov proti krizi zaradi pandemije COVID-19

40

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/601 z dne 30. aprila 2020 o nujnih ukrepih, ki odstopajo od členov 62 in 66 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede veljavnosti dovoljenj za zasaditev vinske trte in izkrčitve pri predvideni ponovni zasaditvi

46

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

4.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/591

z dne 30. aprila 2020

o vzpostavitvi začasne izredne sheme pomoči za zasebno skladiščenje nekaterih sirov in vnaprejšnji določitvi zneska pomoči

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 219(1) v povezavi s členom 228 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (2) ter zlasti člena 62(2)(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi trenutne pandemije COVID-19 in obsežnih omejitev gibanja, ki so jih uvedle države članice, se je povpraševanje po nekaterih proizvodih v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, zlasti po sirih, močno zmanjšalo. Širjenje bolezni in vzpostavljeni ukrepi omejujejo razpoložljivost delovne sile, kar ogroža zlasti faze proizvodnje, zbiranja in predelave mleka. Poleg tega sta se z obveznim zaprtjem trgovin, tržnic na prostem, restavracij in drugih gostinskih obratov ustavili gostinska dejavnost ter dejavnost priložnostne priprave in dostave hrane, kar je povzročilo znatne spremembe v vzorcih povpraševanja po mleku in mlečnih proizvodih. Gostinska dejavnost ter dejavnost priložnostne priprave in dostave hrane zajemata približno 15 % domačega povpraševanja po siru v Uniji. Poleg tega kupci v Uniji in na svetovnem trgu preklicujejo pogodbe in odlagajo sklepanje novih pogodb v pričakovanju nadaljnjih znižanj cen. Izvoz sira v tretje države predstavlja 8 % celotne proizvodnje sira v Uniji.

(2)

Zaradi tega se predelava surovega mleka delno preusmerja v proizvode v razsutem stanju z dolgim rokom uporabnosti, ki se lahko skladiščijo in za katere je potrebna manjša delovna intenzivnost, kot sta posneto mleko v prahu in maslo. Vendar številni obrati za proizvodnjo sira v Uniji nimajo zmogljivosti za predelavo mleka v različne proizvode in morajo še naprej proizvajati sire, za katere je povpraševanje močno upadlo.

(3)

Sektor sira se zato zaradi velikega neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem sooča z motnjami na trgu. Posledično se pričakuje, da se bodo brez ukrepov proti tem motnjam na trgu cene sira v Uniji znižale, pritisk na zniževanje cen pa se bo verjetno še nadaljeval.

(4)

Ukrepi tržne intervencije, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, se ne zdijo zadostni za odpravo motenj na trgu, saj so namenjeni za druge proizvode, kot sta maslo in posneto mleko v prahu, ali omejeni na sire z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

(5)

Motnje na trgu sira se lahko odpravijo s skladiščenjem. Zato je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje sira.

(6)

Člen 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa dodeljevanje pomoči samo za zasebno skladiščenje sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Vendar siri z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo predstavljajo le majhen delež celotne proizvodnje sira v Uniji. Zaradi zagotavljanja poslovne in upravne učinkovitosti je primerno vzpostaviti enotno shemo pomoči za zasebno skladiščenje, ki zajema vse vrste sira.

(7)

Primerno je, da se iz nje izključijo siri, ki niso primerni za skladiščenje.

(8)

Primerno je določiti zgornjo mejo količin, zajetih v shemo pomoči, in razčlenitev celotne količine po državah članicah na podlagi njihove proizvodnje sira.

(9)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 (4) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 (5) določata pravila o izvajanju pomoči za zasebno skladiščenje. Določbe Delegirane uredbe (EU) 2016/1238 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240, ki se uporabljajo za zasebno skladiščenje sirov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, bi se morale smiselno uporabljati za enotno shemo pomoči za zasebno skladiščenje, vzpostavljeno v tej uredbi, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

(10)

Znesek pomoči bi bilo treba določiti vnaprej, da se omogoči hiter in prožen operativni sistem. Znesek pomoči bi moral biti določen na podlagi stroškov skladiščenja in drugih ustreznih tržnih elementov. Primerno je določiti pomoč za fiksne stroške skladiščenja za uskladiščenje in izskladiščenje zadevnih proizvodov ter pomoč za dan skladiščenja za stroške skladiščenja in financiranja.

(11)

Zaradi upravne učinkovitosti in poenostavitve bi se morale vloge nanašati samo na sir, ki je že uskladiščen, varščina pa se ne bi smela zahtevati.

(12)

Zaradi upravne učinkovitosti in poenostavitve bi bilo treba določiti najmanjšo količino proizvodov, ki jih je treba zajeti v vsaki vlogi.

(13)

Ukrepi proti pandemiji COVID-19 lahko vplivajo na skladnost z zahtevami za preglede na kraju samem v zvezi s pomočjo za zasebno skladiščenje v skladu s členom 60 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240. Primerno je, da se državam članicam, ki jih zadevajo navedeni ukrepi, zagotovi prožnost, in sicer tako, da se omogoči izvedba fizičnih pregledov samo na reprezentativnem statističnem vzorcu, da se podaljša obdobje za izvedbo pregledov uskladiščenja proizvodov ali da se pregledi nadomestijo z drugimi ustreznimi dokazi in da se ne zahteva izvedba nenapovedanih pregledov. Zato je v tej uredbi primerno odstopati od nekaterih določb Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

(14)

Da bi imel začasni ukrep iz te uredbe takojšen učinek na trg in bi prispeval k ustalitvi cen, bi moral začeti veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa začasno izredno shemo pomoči za zasebno skladiščenje sirov, razvrščenih v oznako KN 0406, razen sirov, ki niso primerni za nadaljnje skladiščenje po preteku obdobja zorenja iz člena 2.

2.   Največja količina proizvoda na posamezno državo članico, za katero velja shema pomoči za zasebno skladiščenje iz odstavka 1, je določena v Prilogi k tej uredbi. Države članice zagotovijo, da je vzpostavljen sistem, ki temelji na objektivnih in nediskriminatornih merilih, tako da največje dodeljene količine niso presežene.

3.   Določbe Delegirane uredbe (EU) 2016/1238 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240, ki se uporabljajo za zasebno skladiščenje sirov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, se smiselno uporabljajo za shemo pomoči za zasebno skladiščenje iz odstavka 1, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

Člen 2

Upravičeni proizvodi

Da bi bil sir upravičen do pomoči v okviru sheme pomoči za zasebno skladiščenje iz člena 1(1) (v nadaljnjem besedilu: pomoč), mora biti neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti ter imeti poreklo iz Unije. Sir mora biti na dan začetka veljavnosti pogodbe o skladiščenju star vsaj toliko, kolikor znaša obdobje zorenja, določeno v specifikaciji proizvoda za sire z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012, ali kolikor znaša običajno obdobje zorenja, ki ga določijo države članice za druge sire.

Člen 3

Vložitev in dopustnost vlog

1.   Vloge za pomoč se lahko vložijo od 7. maja 2020. Zadnji datum za vložitev vlog je 30. junij 2020.

2.   Vloge se nanašajo na proizvode, ki so že bili uskladiščeni.

3.   Najmanjša količina na vlogo je 0,5 tone.

Člen 4

Znesek pomoči in obdobje skladiščenja

1.   Znesek pomoči se določi na naslednji način:

15,57 EUR na skladiščeno tono za fiksne stroške skladiščenja,

0,40 EUR na tono za dan pogodbenega skladiščenja.

2.   Pogodbeno skladiščenje se konča dan pred dnem izskladiščenja.

3.   Pomoč se lahko dodeli le, kadar pogodbeno obdobje skladiščenja znaša od 60 do 180 dni.

Člen 5

Pregledi

1.   Kadar zaradi ukrepov proti pandemiji COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi) plačilna agencija ne more pravočasno izvesti pregledov iz člena 60(1) in (2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240, lahko z odstopanjem od člena 60(1) in (2) navedene uredbe zadevna država članica:

(a)

podaljša obdobje iz prvega pododstavka člena 60(1) za izvedbo navedenih pregledov do 30 dni po koncu ukrepov ali

(b)

navedene preglede v obdobju uporabe ukrepov nadomesti z ustreznimi dokazi, vključno z geografsko označenimi fotografijami ali drugimi dokazi v elektronski obliki.

2.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 60(2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 se fizični pregledi za preverjanje pogodbene količine izvedejo na reprezentativnem statističnem vzorcu najmanj 5 % serij, ki zajemajo vsaj 5 % skupne uskladiščene količine.

3.   Kadar zaradi ukrepov plačilna agencija ne more izvajati nenapovedanih pregledov na kraju samem, z odstopanjem od prvega pododstavka člena 60(3) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 v obdobju ukrepov ni dolžna izvajati nenapovedanih pregledov.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(3)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 15).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 71).


PRILOGA

Država članica

Največja količina (v tonah)

Belgija

1 130

Bolgarija

889

Češka

1 265

Danska

4 373

Nemčija

21 726

Estonija

434

Irska

2 180

Grčija

2 121

Španija

4 592

Francija

18 394

Hrvaška

300

Italija

12 654

Ciper

270

Latvija

459

Litva

978

Luksemburg

27

Madžarska

809

Malta

28

Nizozemska

8 726

Avstrija

1 959

Poljska

8 277

Portugalska

775

Romunija

931

Slovenija

157

Slovaška

413

Finska

843

Švedska

792

Združeno kraljestvo

4 499


4.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/6


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/592

z dne 30. aprila 2020

o začasnih izjemnih ukrepih, ki odstopajo od nekaterih določb Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, za odpravo motenj na trgu v sektorju sadja in zelenjave ter vinskem sektorju zaradi pandemije COVID-19 in ukrepov v zvezi z njo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 219(1) v povezavi s členom 228 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pandemija COVID-19 povzroča občutne motnje na trgu sadja in zelenjave ter trgu vina po vsej Uniji. Ukrepi, ki so jih sprejele države članice za boj s pandemijo COVID-19, zlasti obsežne omejitve gibanja in ukrepi omejevanja socialnih stikov, so povzročili motnje v dobavnih verigah, začasno zaprtje pomembnih možnosti prodaje za pridelke sektorja sadja in zelenjave oziroma vinskega sektorja, tako na veleprodajni kot maloprodajni ravni, pa tudi v sektorju priprave in dostave hrane, kot je zaprtje restavracij, menz, barov, hotelov itd. Ukrepi v zvezi s COVID-19 povzročajo tudi logistične težave, ki so posebej hudo prizadele pokvarljive pridelke sadja in zelenjave ter vinski sektor. Zaradi pomanjkanja delovne sile povzročajo tudi težave pri pobiranju sadja in zelenjave ter v vseh dejavnostih v zvezi s pridelavo vina, pa tudi pri doseganju potrošnikov zaradi prekinitve dobavnih verig, logistike in začasnega zaprtja pomembnih možnosti prodaje. Zaradi teh okoliščin v sektorju sadja in zelenjave in vinskem sektorju prihaja do občutnih motenj. Kmetje v teh sektorjih se srečujejo s finančnimi in likvidnostnimi težavami.

(2)

Glede na trajanje omejitev, ki so jih uvedle države članice v boju proti pandemiji COVID-19, in njihovo verjetno nadaljevanje, dolgotrajne motnje v logističnih in dobavnih verigah ter močan gospodarski vpliv na glavne možnosti prodaje za pridelke sektorja sadja in zelenjave oziroma vinskega sektorja, tako na veleprodajni kot na maloprodajni ravni, ter na sektor priprave in dostave hrane se bodo hude motnje na teh trgih in njihovi učinki še nadaljevali, morda pa celo poslabšali.

(3)

Spričo teh motenj na trgu in spleta okoliščin, kakršnega še ni bilo, se kmetje v vseh državah članicah srečujejo z izjemnimi težavami pri načrtovanju, izvajanju in izvrševanju shem pomoči, določenih v členih 32–38 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za sektor sadja in zelenjave ter v členih 39–54 navedene uredbe za vinski sektor. Zato je treba te težave ublažiti z odstopanjem od nekaterih izmed navedenih določb.

(4)

Priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev lahko v okviru svojih odobrenih operativnih programov izvedejo protikrizne in preventivne ukrepe v sektorju sadja in zelenjave za okrepitev svoje odpornosti na motnje na trgu. Toda v skladu s četrtim pododstavkom člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ti ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz ne smejo presegati tretjine stroškov v okviru operativnega programa. Da bi tem organizacijam proizvajalcev omogočili večjo prožnost in jim dali možnost, da vire v okviru operativnih programov izkoristijo predvsem za reševanje motenj na trgu, ki so jih povzročili ukrepi v zvezi s pandemijo COVID-19, se to pravilo v letu 2020 ne bi smelo uporabljati.

(5)

Zaprtje hotelov, barov in restavracij po ocenah neposredno vpliva na 30 % količin, kar ustreza 50 % vrednosti vina, porabljenega v EU. Opaženo je bilo tudi, da potrošnja vina doma ne nadoknadi upada potrošnje zunaj doma. Poleg tega niso možna običajna praznovanja in oblike zbiranja, na katerih se pije vino, npr. rojstni dnevi ali državni prazniki. Poleg tega obstaja nevarnost, da v poletni sezoni ne bo dejavnosti turizma in vinskega turizma. Zato na trgu naraščajo presežki vina. Poleg tega so vinogradniki in celoten sektor vina pod pritiskom zaradi pomanjkanja delovne sile in logističnih težav, ki so posledica pandemije. Vinogradniki se soočajo z vse večjimi težavami za letošnjo trgatev: nizke cene, zmanjšanje potrošnje, težave s prevozom in prodajo.

(6)

Poleg tega so se razmere na trgu vina v Uniji že skozi celotno leto 2019 stalno slabšale in zaloge vina so največje od leta 2009. Do tega je prišlo predvsem zaradi kombinacije rekordnega pridelka v letu 2018 in splošnega zmanjšanja porabe vina v Uniji. Na izvoz je vplivalo tudi to, da so Združene države Amerike, glavni izvozni trg Unije za vino, uvedle dodatne carine na uvoz vin iz Unije. Pandemija COVID-19 je zadala še en udarec krhkemu sektorju, ki ne more več učinkovito tržiti ali distribuirati svojih proizvodov, zlasti zaradi zaprtja večjih izvoznih trgov in ukrepov, sprejetih za zagotovitev ustrezne omejitve izhoda in zapore, zlasti ker so prekinjene dejavnosti priprave in dostave hrane in ni možna dobava običajnim potrošnikom. Izvajalce dejavnosti v vinskem sektorju poleg tega obremenjujejo težave pri dobavi ključnega repromateriala, kot so steklenice in zamaški, potrebni za pridelavo vina, saj ne morejo dati na trg vina, pripravljenega za prodajo.

(7)

Umik določenih količin vina, ki se ne tržijo in jih ni mogoče uskladiščiti, s trga, bi moral biti v pomoč pri soočanju s hudimi motnjami na trgu v vinskem sektorju. Zato bi bilo treba začasno uvesti destilacijo vina iz razlogov, povezanih s krizo zaradi pandemije COVID-19, kot ukrep, ki je upravičen do podpore v okviru podpornih programov v vinskem sektorju, da bi pripomogli k večji gospodarski uspešnosti pridelovalcev vina. Za preprečitev izkrivljanja konkurence bi bilo treba uporabo pridobljenega alkohola izključiti iz panoge hrane in pijač ter jo omejiti na industrijske namene, med drugim za razkužila, farmacevtske izdelke in pridobivanje energije.

(8)

Pomoč za krizno skladiščenje je še en ukrep, s katerim naj bi določene količine vina začasno umaknili s trga in pomagali pri postopnem vračanju v razmere, ki bodo gospodarsko bolj znosne. Zato bi morala biti pomoč za krizno skladiščenje vina začasno upravičena do podpore v okviru podpornih programov v vinskem sektorju. Da bi preprečili podvajanje podpore za isto količino vina, umaknjenega s trga, upravičenci do pomoči za krizno skladiščenje ne bi smeli prejeti niti pomoči za destilacijo vina v primeru krize v okviru podpornih programov za vinski sektor niti nacionalnih plačil za vino v primeru krize.

(9)

Da bi pomagali izvajalcem dejavnosti pri odzivanju na sedanje izjemne okoliščine in našli rešitev za te nepredvidljive in negotove razmere, je primerno omogočiti dodatno prožnost pri izvajanju nekaterih ukrepov na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(10)

Zlasti da bi državam članicam omogočili, da pomagajo pridelovalcem, ki jih je kriza hudo prizadela, je potrebno odstopanje od člena 44(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 v zvezi z ukrepom vzajemnih skladov iz člena 48 navedene uredbe, tako da bi dovolili, da bi bili njihovi stroški dejavnosti, izvedenih leta 2020 v njihovem četrtem letu, upravičeni, tudi če so nastali, še preden je država članica predložila zadevni podporni program. Tako bi lahko države članice v letu 2020 dodelile dodatno pomoč za upravne stroške že vzpostavljenih vzajemnih skladov še za 12 mesecev. Da bi zagotovili gospodarsko ustrezno pomoč, dodeljena pomoč z odstopanjem od člena 48(2) ne bi smela biti degresivna in bi morala ustrezati financiranju, odobrenemu v tretjem letu izvajanja.

(11)

Poleg tega je kot izjemen ukrep treba določiti odstopanje od členov 46(6), 47(1) in (3), 49(2) in 50(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in začasno povečati najvišji prispevek Unije za ukrepe „prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov“, „zelena trgatev“, „zavarovanje letine“ in „naložbe“. Ti začasni ukrepi so potrebni, ker izvajalci dejavnosti iz razlogov v zvezi s pandemijo COVID-19 imajo in bodo še imeli občutne izgube prihodkov in dodatne stroške zaradi motenj na trgu in v pridelavi. S povečanjem prispevka Unije za zadevne ukrepe in posledičnim zmanjšanjem upravičenčevega prispevka bi upravičencem v določeni meri finančno pomagali.

(12)

Prožnost, uvedena s povečanjem prispevka Unije, je oblika finančne podpore, za katero pa ni potrebno dodatno financiranje s strani Unije, saj še naprej veljajo proračunske omejitve za nacionalne podporne programe v vinskem sektorju iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. 1308/2013. Države članice se lahko zato odločijo, da bodo za zadevne ukrepe namenile večje zneske, samo v okviru letnega proračuna, določenega v navedeni prilogi. Cilj povišanih finančnih stopenj je torej podpreti sektor v trenutnih nestanovitnih tržnih razmerah, ne da bi bilo treba za to sprostiti dodatna sredstva.

(13)

Preventivni instrument zavarovanja letine je upravičen do podpore v okviru podpornih programov za vino kot spodbuda za odgovoren pristop v kriznih razmerah. Člen 49 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar imajo izgubo zaradi naravnih nesreč, neugodnih vremenskih dogodkov, bolezni ali napadov škodljivcev. Glede na hude posledice za prihodke pridelovalcev vina zaradi pandemije COVID-19, do katerih včasih prihaja zaradi včasih nerešljivih težav v vseh fazah pridelave in trženja vina, je primerno podporo Unije razširiti na podporo, ki bo zajemala zavarovanje letine, če so izgube nastale zaradi pandemije pri ljudeh. V takih primerih je tudi primerno začasno povečati stopnjo Unije na največ 60 %, da bi vinogradnikom v določeni meri finančno pomagali.

(14)

Zelena trgatev iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se uporablja kot ukrep za upravljanje trga, če se pričakuje prevelik pridelek grozdja. Navedeni člen določa, da je kmetijsko gospodarstvo upravičeno do podpore, če se na njem grozdi v celoti uničijo ali odstranijo. V sedanjih razmerah se vinogradniki soočajo s težavami brez primere za pritegnitev delovne sile, ki je potrebna za izvedbo take vseobsežne dejavnosti. Zato je primerno odstopiti od te določbe in dovoliti uničenje ali odstranitev nezrelih grozdov na delu kmetijskega gospodarstva, pod pogojem, da se to izvede na celotnih parcelah.

(15)

Iz skrajno nujnih razlogov, zlasti ob upoštevanju trenutnih motenj na trgu, njihovih škodljivih vplivov na sektor sadja in zelenjave ter vinski sektor, nadaljevanja in verjetnega poslabšanja teh motenj, je treba takoj ukrepati in nujno sprejeti ukrepe za ublažitev škodljivih učinkov. Odlašanje z nujnim ukrepanjem za odpravljanje teh motenj na trgu bi lahko še poslabšalo motnje na trgu v obeh sektorjih in bi škodljivo vplivalo na pogoje pridelave in pogoje na trgu v obeh sektorjih. Zato bi bilo treba to uredbo sprejeti po nujnem postopku iz člena 228 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(16)

Zaradi nujnosti takojšnjega ukrepanja bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SADJE IN ZELENJAVA

Člen 1

Začasno odstopanje od člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Z odstopanjem od četrtega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se mejni znesek tretjine stroškov za preprečevanje in obvladovanje krize v okviru operativnega programa iz navedene določbe v letu 2020 ne uporablja.

POGLAVJE II

VINO

ODDELEK 1

Podporni ukrepi v primeru krize

Člen 2

Odstopanje od člena 43 Uredbe (EU) št. 1308/2013

Z odstopanjem od člena 43 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se lahko v proračunskem letu 2020 v okviru podpornih programov v vinskem sektorju financirajo ukrepi iz člena 3 in 4 te uredbe.

Člen 3

Destilacija vina v primeru krize

1.   Podpora se lahko dodeli pridelovalcem vina za destilacijo vina v skladu z zahtevami in pogoji iz tega člena. Taka podpora je sorazmerna.

2.   Za preprečitev izkrivljanja konkurence se alkohol, proizveden z destilacijo s podporo iz odstavka 1, uporablja izključno v industrijske namene, vključno z razkužili in farmacevtsko uporabo, ali za pridobivanje energije.

3.   Upravičenci do podpore iz odstavka 1 so vinska podjetja, ki proizvajajo ali tržijo proizvode iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, organizacije proizvajalcev vina, združenja dveh ali več proizvajalcev, medpanožne organizacije ali destilarne za proizvode vinske trte.

4.   Do podpore so upravičeni samo stroški dobave vina destilarnam in destilacije tega vina.

5.   Države članice lahko določijo prednostna merila tako, da jih navedejo v podpornem programu. Takšna prednostna merila temeljijo na konkretni strategiji in ciljih iz podpornega programa ter so objektivna in nediskriminatorna.

6.   Države članice določijo pravila za izvajanje postopka podpore iz odstavka 1, med njimi pravila o:

(a)

fizičnih ali pravnih osebah, ki lahko vložijo vloge;

(b)

vložitvi in izbiri vlog, kar vključuje vsaj roke za vložitev vlog, za pregled ustreznosti vsakega predlaganega ukrepa in za obveščanje izvajalcev glede izida postopka izbire;

(c)

preverjanju skladnosti z določbami o upravičenih ukrepih in stroških iz točke 4 ter prednostnih merilih, če se uporabljajo prednostna merila;

(d)

izbiri vlog, kar vključuje vsaj ponderiranje vsakega prednostnega merila, kadar se uporabljajo prednostna merila;

(e)

ureditvi plačil predplačil in položitve varščine.

7.   Države članice določijo višino podpore upravičencem na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

8.   Z odstopanjem od člena 44(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 lahko države članice dodelijo nacionalna plačila v skladu s pravili Unije o državni pomoči za ukrep iz tega člena.

9.   Za podporo destilacije vina v primeru krize se smiselno uporabljajo člena 1 in 2, člen 43, členi 48–54 in člen 56 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1149 (2) ter členi 1, 2 in 3, členi 19–23, členi 25–31, drugi pododstavek člena 32(1) in členi 33–40 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1150 (3).

Člen 4

Pomoč za krizno skladiščenje vina

1.   Pomoč za krizno skladiščenje se lahko dodeli za vino v skladu s pogoji iz tega člena.

2.   Da bi preprečili podvajanje podpore za isto količino vina, umaknjenega s trga, upravičenci, ki prejmejo pomoč za krizno skladiščenje določene količine vina, za to količino ne smejo prejeti niti pomoči za destilacijo vina v primeru krize na podlagi člena 3 te uredbe niti nacionalnih plačil za vino v primeru krize na podlagi člena 216 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3.   Upravičenci do pomoči iz odstavka 1 so vinska podjetja, ki proizvajajo ali tržijo proizvode iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, organizacije proizvajalcev vina, združenja dveh ali več proizvajalcev ali medpanožne organizacije.

4.   Države članice določijo pravila za izvajanje postopka pomoči iz odstavka 1, med njimi pravila o:

(a)

fizičnih ali pravnih osebah, ki lahko vložijo vloge;

(b)

vložitvi in izbiri vlog, kar vključuje vsaj roke za vložitev vlog, pregled ustreznosti vsakega predlaganega ukrepa in obveščanje izvajalcev glede izida postopka izbire;

(c)

preverjanju izpolnjevanja pogojev za podporo iz tega člena in določbah o prednostnih merilih, če se uporabljajo prednostna merila;

(d)

izbiri vlog, kar vključuje vsaj ponderiranje vsakega prednostnega merila, kadar se uporabljajo prednostna merila;

(e)

ureditvi plačil predplačil in položitve varščine.

5.   Države članice lahko določijo prednostna merila, tako da lahko nekateri upravičenci dobijo prednost, in sicer tako, da jih navedejo v podpornem programu. Takšna prednostna merila temeljijo na konkretni strategiji in ciljih iz podpornega programa ter so objektivna in nediskriminatorna.

6.   Države članice vloge pregledajo ob upoštevanju podrobnega opisa ukrepov, ki jih predlaga vložnik, in predlaganih rokov za njihovo izvedbo.

7.   Z odstopanjem od člena 44(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 lahko države članice dodelijo nacionalna plačila v skladu s pravili Unije o državni pomoči za ukrep iz tega člena.

8.   Za pomoč za krizno skladiščenje vina se smiselno uporabljajo člena 1 in 2, 43, členi 48–54 in člen 56 Delegirane uredbe (EU) 2016/1149 ter členi 1, 2 in 3, členi 19–23, členi 25–31, drugi pododstavek člena 32(1) in členi 33–40 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150.

ODDELEK 2

Odstopanja od konkretnih podpornih ukrepov

Člen 5

Odstopanja od členov 44(2) in 48(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013

1.   Z odstopanjem od člena 44(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se v proračunskem letu 2020 podpora za vzpostavitev vzajemnih skladov iz člena 48 navedene uredbe lahko dodeli za stroške, ki so nastali, še preden so bili predloženi ustrezni osnutki podpornih programov v zvezi z dejavnostmi, pri katerih je bilo v letu 2019 končano tretje leto izvajanja.

2.   Z odstopanjem od člena 48(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se podpora za vzpostavitev vzajemnih skladov v zvezi z dejavnostmi, pri katerih je bilo v letu 2019 končano tretje leto izvajanja, lahko dodeli v obliki nedegresivne pomoči za kritje upravnih stroškov financiranja in je enaka finančnim sredstvom, dodeljenim v tretjem letu izvajanja.

Člen 6

Odstopanje od člena 46(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Z odstopanjem od člena 46(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013 prispevek Unije k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 60 %. V manj razvitih regijah Unije prispevek za stroške prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 80 %.

Člen 7

Odstopanje od člena 47(1) in (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013

1.   Z odstopanjem od člena 47(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 v letu 2020 „zelena trgatev“ pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju na celotnem kmetijskem gospodarstvu ali delu kmetijskega gospodarstva, če se zelena trgatev izvaja na celotnih parcelah.

2.   Z odstopanjem od drugega stavka člena 47(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 podpora za zeleno trgatev ne presega 60 % zneska neposrednih stroškov uničenja ali odstranitve grozdov in izgube prihodkov v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

Člen 8

Odstopanje od člena 49(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Z odstopanjem od člena 49(2)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 finančni prispevek Unije k podpori za zavarovanje letine ne presega 60 % stroškov zavarovalnih premij, ki so jih pridelovalci plačali za zavarovanje:

(a)

pred izgubami iz člena 49(2)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in drugih izgub zaradi slabih vremenskih razmer;

(b)

pred izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali škodljivci;

(c)

pred izgubami zaradi pandemije pri ljudeh.

Člen 9

Odstopanje od člena 50(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Z odstopanjem od člena 50(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se za prispevek Unije uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči v zvezi z upravičenimi stroški naložb:

(a)

60 % v manj razvitih regijah;

(b)

50 % v regijah, ki ne štejejo za manj razvite regije;

(c)

80 % v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 Pogodbe;

(d)

75 % manjših egejskih otokov, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

Člen 10

Veljavnost začasnega povečanja prispevka Unije

Člen 6, člen 7(2) ter člena 8 in 9 se uporabljajo za dejavnosti, ki so jih izbrali pristojni organi držav članic od dne uporabe te uredbe do najpozneje 15. oktobra 2020.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1149 z dne 15. aprila 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju in o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 (UL L 190, 15.7.2016, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1150 z dne 15. aprila 2016 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju (UL L 190, 15.7.2016, str. 23).

(4)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).


4.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/13


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/593

z dne 30. aprila 2020

o odobritvi sporazumov in odločitev o ukrepih za stabilizacijo trga v sektorju krompirja

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 222 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sektor krompirja se lahko razdeli na svež krompir, ki se večinoma kupuje za domačo porabo, in krompir za predelavo, ki se uporablja za živalsko krmo in predelane živilske proizvode, kot so zamrznjen krompir (vključno z zamrznjenim ocvrtim krompirčkom), sušen krompir, pripravljen ali konzerviran krompir.

(2)

Proizvodnja krompirja v Uniji znaša približno 52 milijonov ton, od tega 19,5 milijona ton krompirja za predelavo. Največje proizvajalke krompirja za predelavo v Uniji so Belgija, Nemčija, Francija, Italija in Nizozemska. Ocenjuje se, da proizvodnja zamrznjenega ocvrtega krompirčka zajema približno 41 % proizvodnje krompirja za predelavo.

(3)

Unija je neto izvoznica predelanega krompirja. Po ocenah naj bi v zadnjih 5 letih iz Belgije, Nemčije, Francije, Italije in Nizozemske v tretje države v obliki predelanih proizvodov iz krompirja povprečno izvozili vsaj za 4 milijone ton krompirja za predelavo. Izvoz zamrznjenega krompirja, zlasti pa zamrznjenega ocvrtega krompirčka, je v normalnih tržnih razmerah še posebno pomemben: 64 % izvoženega zamrznjenega krompirja na svetu prihaja iz Unije, vrednost izvoza zamrznjenega ocvrtega krompirčka iz Unije v tretje države pa je bila leta 2019 ocenjena na 1,85 milijarde EUR.

(4)

Zaradi trenutne pandemije COVID-19 in obsežnih omejitev gibanja oseb, ki so jih uvedle države članice, se proizvajalci krompirja za predelavo soočajo z gospodarskimi motnjami, ki povzročajo finančne težave in težave z denarnim tokom.

(5)

Širjenje bolezni in vzpostavljeni ukrepi omejujejo razpoložljivost delovne sile, kar ogroža zlasti faze proizvodnje, predelave in prevoza krompirja za predelavo.

(6)

Z obveznim zaprtjem restavracij in drugih gostinskih obratov, kot so menze v šolah in na delovnih mestih, ter odpovedjo športnih in razvedrilnih prireditev, kot so kulturni festivali in festivali na prostem ter športni turnirji, v Uniji in v tretjih državah sta se ustavili tudi gostinska dejavnost ter dejavnost priložnostne priprave in dostave hrane, kar je povzročilo znatne spremembe v vzorcih povpraševanja po proizvodih iz krompirja. Ker se potrošniki večinoma ne prehranjujejo več zunaj doma in ne kupujejo več veliko hitre hrane, se je povpraševanje preusmerilo na svež krompir za kuhanje doma. Čeprav so potrošniki povečali svojo porabo nekaterih predelanih proizvodov iz krompirja, kot sta ocvrti krompirček in posušeni pire, pa to ne more nadomestiti upada povpraševanja v gostinstvu in dejavnosti priložnostne priprave in dostave hrane.

(7)

Poleg tega kupci v Uniji in na svetovnem trgu preklicujejo pogodbe in odlagajo sklepanje novih pogodb v pričakovanju nadaljnjih znižanj cen. Na izvoz vplivajo tudi logistični izzivi, saj je zaradi začetka pandemije COVID-19 na Kitajskem prišlo do velike prezasedenosti pristanišč na Kitajskem in drugod. Pričakuje se, da se bo obdobje pogosteje (delno) preklicanih plovb nadaljevalo vsaj do junija 2020, zaradi česar se bo zmanjšalo število kontejnerjev, zlasti tistih za sveže ali zamrznjeno blago, cene se bodo znatno povečale, izvozniki pa bodo morali odložiti pošiljanje svojih pošiljk. Proizvajalci krompirja za predelavo v Uniji od četrtega tedna v marcu 2020 poročajo o zmanjšanem številu transakcij med državami članicami v razponu od 25 do 47 %, za izvoz v tretje države pa v razponu od 30 do 65 %.

(8)

Zato se je kljub večjemu povpraševanju po svežem krompirju na tej stopnji povpraševanje po krompirju za predelavo močno zmanjšalo, kar je imelo takojšen in resen vpliv na trg. Strm upad povpraševanja se med drugim nanaša zlasti na krompir za predelavo, ki se uporablja za zamrznjen ocvrti krompirček, drug rezan krompir in vakuumsko pakirane proizvode, ki se običajno uživajo v restavracijah s hitro hrano in drugih restavracijah. Zaradi različnih značilnosti svežega krompirja in krompirja za predelavo krompirja za predelavo ni mogoče prodajati na trgu svežega krompirja. Ker ni trgovanja, so se cene na terminskih borzah znatno znižale in so bile po poročanjih aprila 2020 za 90 % nižje v primerjavi s kotacijami januarja 2020. Zaradi ustavitve trgovanja v nekaterih državah članicah proizvajalkah, kot sta Belgija in Francija, ni več kotacij cen za določen krompir za predelavo, kar je znak akutnega padca obsega in vrednosti transakcij. V drugih državah članicah, kot sta Nemčija in Nizozemska, se je poročalo o 90-odstotnem znižanju cene za krompir za predelavo.

(9)

Poleg tega so trenutno velike količine krompirja za predelavo v skladiščih. Po ocenah bo pred koncem kampanje za leto 2020 julija 2020 v skladiščih še vedno vsaj 2 650 000 ton krompirja za predelavo (v vrednosti 400 milijonov EUR) iz kampanje 2019. Krompir za predelavo, ki je bil pobran oktobra/novembra 2019 in je še v skladišču, bo zaradi poslabšanja kakovosti kmalu postal neprimeren za kakršno koli uporabo. Proizvajalci bodo morali uničiti del preostalih zalog, ki ga ni mogoče pravočasno predelati, da bodo naredili prostor za krompir za predelavo iz kampanje 2020. Ker bodo morali proizvajalci za uničenje proizvodnje plačati stroške prevoza in uničenja, obstaja tveganje, da bodo kot rešitev v skrajni sili namesto tega krompir za predelavo raztrosili po poljih. Po poljih raztrošeni krompir za predelavo bo povzročil tveganje dolgotrajnih okoljskih in fitosanitarnih posledic, saj bo ta krompir kalil po poznejših posevkih in bi se zaradi njega lahko razvile bolezni, ki bi lahko povzročile dolgotrajno kontaminacijo tal in trajno ogrozile nove nasade.

(10)

Zaradi navedenih okoliščin so bili ti dogodki opredeljeni kot obdobje hudih tržnih neravnovesij.

(11)

Da bi proizvajalcem krompirja pomagali najti ravnotežje v tem obdobju hudih tržnih neravnovesij, je primerno začasno za šest mesecev dovoliti sporazume in odločitve kmetov, združenj kmetov ali združenj takih združenj ali priznanih organizacij proizvajalcev, združenj priznanih organizacij proizvajalcev in priznanih medpanožnih organizacij za krompir za predelavo. Ti ukrepi vključujejo: (i) umike s trga in brezplačno razdeljevanje; (ii) predelavo in obdelavo; (iii) skladiščenje; (iv) skupno promocijo in (v) začasno načrtovanje proizvodnje.

(12)

Takšni sporazumi in odločitve v zvezi s krompirjem za predelavo bi lahko vključevali: (i) umik krompirja s trga za načrtovano uničenje proizvodov ali za brezplačno razdeljevanje bankam hrane ali javnim ustanovam; (ii) predelavo krompirja za druge namene, npr. živalsko krmo, proizvodnjo za metanizacijo; (iii) ustvarjanje in iskanje skladiščnih zmogljivosti in pripravo krompirja za daljša obdobja skladiščenja; (iv) spodbujanje porabe predelanih proizvodov iz krompirja ter (v) ukrepe načrtovanja za zmanjšanje obsega prihodnjih nasadov in prilagoditev obstoječih pogodb za krompir iz kampanje 2020.

(13)

Vsak sporazum ali odločitev v zvezi s krompirjem za predelavo bi bilo treba začasno odobriti za šest mesecev. Ker bo to obdobje, ko je treba upravljati obstoječe zaloge krompirja iz kampanje 2019, krompir iz kampanje 2020 pa se bo pobiral od letošnjega poletja naprej, se pričakuje, da bodo imeli ukrepi v tem obdobju največji učinek.

(14)

V skladu s prvim pododstavkom člena 222(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se odobritev izda če ne ogroža delovanja notranjega trga ter so sporazumi in odločitve namenjeni izključno stabilizaciji sektorja. Ti posebni pogoji izključujejo sporazume in odločitve, ki neposredno ali posredno povzročajo delitev trgov, diskriminacijo na podlagi državljanstva ali določanje cen. Če sporazumi in odločitve ne izpolnjujejo teh pogojev ali jih ne izpolnjujejo več, se za te sporazume in odločitve uporablja člen 101(1) Pogodbe.

(15)

Odobritev iz te uredbe bi morala zajemati ozemlje Unije, ker so huda tržna neravnovesja skupna celotni Uniji.

(16)

Da bi lahko države članice ocenile, ali sporazumi in odločitve v zvezi s krompirjem za predelavo ne ogrožajo delovanja notranjega trga in so namenjeni izključno stabilizaciji sektorja krompirja, bi bilo treba pristojnim organom države članice, vključno z njenimi organi za konkurenco, ki ima največji delež ocenjenega obsega proizvodnje krompirja, ki ga zajemajo navedeni sporazumi ali odločitve, predložiti informacije o sklenjenih sporazumih in sprejetih odločitvah ter o obsegu proizvodnje in obdobju, ki ju zajemajo.

(17)

Zaradi velikega tržnega neravnovesja, potrebe po nujnem obravnavanju preostale zaloge krompirja in priprav na trenutek, ko se krompir običajno pobira, skladišči in predela, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Brez poseganja v člen 152(1)(a), člen 209(1) in člen 210(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 so kmetje, združenja kmetov, združenja takih združenj, priznane organizacije proizvajalcev, združenja priznanih organizacij proizvajalcev in priznane medpanožne organizacije pooblaščeni za sklepanje sporazumov v zvezi s krompirjem za predelavo in sprejemanje skupnih odločitev o krompirju za predelavo v zvezi z umiki s trga in brezplačnim razdeljevanjem, predelavo in obdelavo, skladiščenjem, skupno promocijo in začasnim načrtovanjem proizvodnje v obdobju šestih mesecev od začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 2

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da sporazumi in odločitve iz člena 1 ne ogrožajo pravilnega delovanja notranjega trga in so namenjeni izključno stabilizaciji sektorja krompirja.

Člen 3

Geografsko območje te odobritve je ozemlje Unije.

Člen 4

1.   Takoj ko so sklenjeni sporazumi ali sprejete odločitve iz člena 1, zadevni kmetje, združenja kmetov, združenja takih združenj, priznane organizacije proizvajalcev, združenja priznanih organizacij proizvajalcev in priznane medpanožne organizacije navedene sporazume ali odločitve sporočijo pristojnim organom države članice, ki ima največji delež ocenjenega obsega proizvodnje krompirja, ki ga zajemajo navedeni sporazumi ali odločitve, pri čemer se navede naslednje:

(a)

ocenjen zajet obseg proizvodnje;

(b)

pričakovano obdobje izvajanja.

2.   Najpozneje 25 dni po koncu šestmesečnega obdobja iz člena 1 zadevni kmetje, združenja kmetov, združenja takih združenj, priznane organizacije proizvajalcev, združenja priznanih organizacij proizvajalcev in priznane medpanožne organizacije pristojnim organom iz odstavka 1 tega člena sporočijo obseg proizvodnje krompirja, ki ga sporazumi ali odločitve dejansko zajemajo.

3.   V skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1185 (2) države članice Komisiji sporočijo naslednje:

(a)

najpozneje pet dni po koncu vsakega enomesečnega obdobja sporazume in odločitve, ki so jim bili v skladu z odstavkom 1 sporočeni v navedenem obdobju;

(b)

najpozneje 30 dni po koncu šestmesečnega obdobja iz člena 1 pregled sporazumov in odločitev, izvedenih v navedenem obdobju.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1185 z dne 20. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pošiljanjem informacij in dokumentov Komisiji ter o spremembi in razveljavitvi več uredb Komisije (UL L 171, 4.7.2017, str. 113).


4.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/17


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/594

z dne 30. aprila 2020

o odobritvi sporazumov in odločitev o ukrepih za stabilizacijo trga v sektorjih za živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 222 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je vodilna proizvajalka živih dreves in drugih rastlin, čebulic, korenin in podobnega, rezanega cvetja in okrasnega listja (v nadaljnjem besedilu: žive rastline in cvetje). Skupna vrednost proizvodnje Unije je leta 2019 znašala 20 milijard EUR.

(2)

Približno 85 % proizvodnje živih rastlin in cvetja v Uniji je namenjene za notranji trg, preostalih 15 % pa se izvaža v tretje države.

(3)

Dobavna veriga v sektorju živih rastlin in cvetja je tesno medsebojno povezana in je odvisna od tekoče in učinkovito organizirane logistike, da se zagotovi delujoč tržni sistem za proizvode, ki so v veliki meri pokvarljivi.

(4)

Poleg tega ima proizvodnja in prodaja živih rastlin in cvetja sezonski značaj. Večina živih rastlin in cvetja se proizvede spomladi za posebne priložnosti, kot sta materinski dan ali velika noč, hišne rastline pa se za prilagoditev sezonskemu povpraševanju namensko proizvajajo v manjših lončkih. Prodaja običajno doseže vrhunec spomladi. V nekaterih podsektorjih, kot so enoletnice za cvetlične grede in rezano cvetje, se 40 % do 80 % proizvodov proda od marca do junija.

(5)

Zaradi trenutne pandemije COVID-19 in obsežnih omejitev gibanja oseb, ki so jih uvedle države članice, se sektor živih rastlin in cvetja sooča z gospodarskimi motnjami, ki proizvajalcem povzročajo finančne težave in težave z denarnim tokom.

(6)

Širjenje bolezni in vzpostavljeni ukrepi omejujejo razpoložljivost delovne sile, predvsem na področju prevoza, kar ogroža zlasti faze proizvodnje, zbiranja, prodaje na dražbi in prodaje živega cvetja in rastlin.

(7)

Z obveznim zaprtjem tržnic na prostem, vrtnih centrov in specializiranih trgovin na drobno, gostinskih in namestitvenih zmogljivosti ter odpovedjo dogodkov in slovesnosti se je ustavilo tudi delovanje sektorja živih rastlin in cvetja. Ni pričakovati, da bi delno ponovno odprtje vrtnih centrov in specializiranih trgovin na drobno v nekaterih državah članicah situacijo bistveno spremenilo, saj je dobavna veriga tesno medsebojno povezana in je odvisna od delujoče logistike in omejenih skladiščnih zmogljivosti. Pričakuje se, da bodo v prihodnjih mesecih ukrepi omejevanja socialnih stikov ostali v veljavi in še naprej vplivali na logistiko prevoza, zaradi omejitve števila kupcev v trgovinah pa tudi na prodajo. Poleg tega so bili v prihodnjih mesecih že odpovedani veliki dogodki, kot so letne vrtnarske razstave, odpovedujejo pa se tudi drugi družabni dogodki, kjer se običajno uporablja cvetlična dekoracija, kot so poroke.

(8)

Poleg tega kupci v Uniji in na svetovnem trgu preklicujejo pogodbe in odlagajo sklepanje novih pogodb v pričakovanju nadaljnjih znižanj cen. Na izvoz vplivajo tudi logistični izzivi, saj je zaradi začetka pandemije COVID-19 na Kitajskem prišlo do velike prezasedenosti pristanišč na Kitajskem in drugod. Pričakuje se, da se bo obdobje pogosteje (delno) preklicanih plovb nadaljevalo vsaj do junija 2020, zaradi česar se bo število kontejnerjev zmanjšalo, cene se bodo znatno povečale, izvozniki pa bodo morali odložiti pošiljanje svojih pošiljk.

(9)

To neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem povzroča gospodarske motnje v sektorju živih rastlin in cvetja. Zaradi tega neravnotežja se je povpraševanje po živih rastlinah in cvetju močno zmanjšalo, kar je imelo takojšen in resen vpliv na trg. Na splošno se je povpraševanje po proizvodih živih rastlin in cvetja na trgu Unije zmanjšalo za 80 %. Vpliv na trgovanje na dražbah je velik. Na nizozemskem trgu dražbe z enotno poravnalno ceno, kjer se ustvari 35 % celotne prodaje Unije, se je v sredini marca 2020 promet zmanjšal za 85 %. Medtem ko si je nizozemski trg dražbe z enotno poravnalno ceno nekoliko opomogel, je promet še vedno za 30 % manjši kot v sredini aprila 2019. V drugih državah članicah, na primer Belgiji in Franciji, so bile dražbe in veleprodajni trgi zaprti. Poleg tega so nekatere države članice, na primer Nizozemska, poročale o uničenju velikih količin rastlin za cvetlične grede, ki jih ni mogoče shraniti, in rezanega cvetja, ki je pokvarljivo in sezonsko. Zaradi tega so cene na nizozemskih dražbah z enotno poravnalno ceno močno padle. V tednu od 16. do 22. marca 2020, ko je prišlo do zloma trga, so bile cene za skoraj 60 % nižje kot v istem tednu leta 2019. Poleg tega so bile v tednih od 23. do 29. marca, od 30. marca do 5. aprila in od 6. do 12. aprila 2020 cene še vedno za od 36 % do 23 % nižje kot v istih tednih leta 2019.

(10)

Zaradi navedenih okoliščin so bili ti dogodki opredeljeni kot obdobje hudih tržnih neravnovesij.

(11)

Da bi sektorju živih rastlin in rezanega cvetja pomagali najti ravnotežje v tem obdobju hudih tržnih neravnovesij, je primerno za šest mesecev dovoliti sporazume in odločitve kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, priznanih organizacij proizvajalcev, združenj priznanih organizacij proizvajalcev in priznanih medpanožnih organizacij v sektorju živih rastlin in cvetja. Ti ukrepi vključujejo: (i) umik s trga ali brezplačno razdeljevanje; (ii) skupno promocijo in (iii) začasno načrtovanje proizvodnje.

(12)

Takšni sporazumi in odločitve bi lahko vključevali: (i) skupne umike s trga za načrtovano uničenje živih rastlin in cvetja; (ii) promocijske ukrepe, ki potrošnike pozivajo k nakupu živih rastlin in cvetja, in (iii) skupno načrtovanje proizvodnje za usklajevanje sajenja živih rastlin in cvetja glede na prihodnjo odpravo omejitev.

(13)

Vsak sporazum ali odločitev bi bilo treba začasno odobriti za šest mesecev. Ker bo to obdobje zbiranja in trženja večine živih rastlin in cvetja, se pričakuje, da bodo imeli ukrepi v tem obdobju največji učinek.

(14)

V skladu s prvim pododstavkom člena 222(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se odobritev izda pod pogojem, da ne ogroža delovanja notranjega trga ter da so sporazumi in odločitve namenjeni izključno stabilizaciji sektorja. Navedeni posebni pogoji izključujejo sporazume in odločitve, ki neposredno ali posredno povzročajo delitve trgov, diskriminacijo na podlagi državljanstva ali določanje cen. Če sporazumi in odločitve ne izpolnjujejo teh pogojev ali jih ne izpolnjujejo več, se za te sporazume in odločitve uporablja člen 101(1) Pogodbe.

(15)

Odobritev iz te uredbe bi morala zajemati ozemlje Unije, ker so huda tržna neravnovesja skupna celotni Uniji.

(16)

Da bi lahko države članice ocenile, ali sporazumi in odločitve ne ogrožajo delovanja notranjega trga in so namenjeni izključno stabilizaciji sektorja živih rastlin in cvetja, bi bilo treba pristojnim organom države članice (vključno z organi navedene države članice za konkurenco), ki ima največji delež ocenjenega obsega proizvodnje živih rastlin in cvetja, ki jo zajemajo navedeni sporazumi ali odločitve, predložiti informacije o sklenjenih sporazumih in sprejetih odločitvah ter o obsegu proizvodnje in obdobju, ki ju zajemajo.

(17)

Zaradi hudega tržnega neravnovesja v obdobju, ko se izvede večina prodaje v sektorju živih rastlin in cvetja, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Brez poseganja v člen 152(1)(a), člen 209(1) in člen 210(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 so kmetje, združenja kmetov, združenja takih združenj, priznane organizacije proizvajalcev, združenja priznanih organizacij proizvajalcev in priznane medpanožne organizacije v sektorju živih dreves in drugih rastlin, čebulic, korenin in podobnega, rezanega cvetja in okrasnega listja (v nadaljnjem besedilu: sektor živih rastlin in cvetja) pooblaščeni za sklepanje sporazumov in sprejemanje skupnih odločitev o umikih s trga in brezplačnem razdeljevanju ter skupni promociji in začasnem načrtovanju proizvodnje v obdobju šestih mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 2

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da sporazumi in odločitve iz člena 1 ne ogrožajo pravilnega delovanja notranjega trga in so namenjeni izključno stabilizaciji sektorja živih rastlin in cvetja.

Člen 3

Geografsko območje te odobritve je ozemlje Unije.

Člen 4

1.   Takoj ko so sklenjeni sporazumi ali sprejete odločitve iz člena 1, zadevni kmetje, združenja kmetov, združenja takih združenj, priznane organizacije proizvajalcev, združenja priznanih organizacij proizvajalcev in priznane medpanožne organizacije navedene sporazume ali odločitve sporočijo pristojnim organom države članice, ki ima največji delež ocenjenega obsega proizvodnje živih rastlin in cvetja, ki ga zajemajo navedeni sporazumi ali odločitve, pri čemer se navede naslednje:

(a)

ocenjen zajet obseg proizvodnje;

(b)

pričakovano obdobje izvajanja.

2.   Najpozneje 25 dni po koncu šestmesečnega obdobja iz člena 1 zadevni kmetje, združenja kmetov, združenja takih združenj, priznane organizacije proizvajalcev, združenja priznanih organizacij proizvajalcev in priznane medpanožne organizacije pristojnim organom iz odstavka 1 tega člena sporočijo obseg proizvodnje živih rastlin in cvetja, ki ga sporazumi ali odločitve dejansko zajemajo.

3.   V skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1185 (2) države članice Komisiji sporočijo naslednje:

(a)

najpozneje pet dni po koncu vsakega enomesečnega obdobja sporazume in odločitve, ki so jim bili v skladu z odstavkom 1 sporočeni v navedenem obdobju;

(b)

najpozneje 30 dni po koncu šestmesečnega obdobja iz člena 1 pregled sporazumov in odločitev, izvedenih v navedenem obdobju.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1185 z dne 20. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pošiljanjem informacij in dokumentov Komisiji ter o spremembi in razveljavitvi več uredb Komisije (UL L 171, 4.7.2017, str. 113).


4.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/21


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/595

z dne 30. aprila 2020

o dodelitvi pomoči za zasebno skladiščenje ovčjega in kozjega mesa ter vnaprejšnji določitvi zneska pomoči

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 18(2) in člena 223(3)(c) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (2) ter zlasti člena 4(2)(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (3) ter zlasti člena 62(2)(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi obsežnih omejitev gibanja, ki so jih države članice uvedle za zajezitev trenutne pandemije COVID-19, je bila prodaja nekaterih kategorij proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa, kot so trupi jagnjet in koz, starih manj kot dvanajst mesecev, v gostinstvu ter dejavnosti priprave in dostave hrane močno prizadeta.

(2)

Posledično se je povpraševanje po nekaterih proizvodih iz ovčjega in kozjega mesa močno zmanjšalo. Sektor ovčjega in kozjega mesa se torej zaradi neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem sooča z motnjami na trgu. To zelo negativno vpliva na marže v sektorju in ogroža finančno sposobnost kmetov Unije. Pričakuje se, da se bodo brez ukrepov proti tem motnjam na trgu cene proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa v Uniji znižale, pritisk navzdol pa se bo verjetno nadaljeval.

(3)

Trenutno neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na trgih ovčjega in kozjega mesa je mogoče ublažiti s skladiščenjem trupov ovc in koz, starih manj kot dvanajst mesecev, ki bi bili večinoma namenjeni gostinstvu ter dejavnosti priprave in dostave hrane.

(4)

Obsežne omejitve gibanja, ki so jih države članice uvedle za zajezitev trenutne pandemije COVID-19, so vplivale tudi na razpoložljivost delovne sile v klavnicah in predelavi hrane ter zmanjšale zmogljivosti v prometu in logistiki.

(5)

Da bi se ublažile trenutne težave ter zlasti zmanjšalo neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, ki posledično pritiska na nižanje cen vseh proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa, ter da bi se izboljšale navedene težke tržne razmere, je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje svežega ali ohlajenega mesa ovc in koz, starih manj kot dvanajst mesecev.

(6)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/1238 (4) in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1240 (5) so določena pravila o izvajanju pomoči za zasebno skladiščenje. Če ni s to uredbo določeno drugače, bi se za pomoč za zasebno skladiščenje svežega in ohlajenega mesa ovc in koz, starih manj kot dvanajst mesecev, morale uporabljati določbe Delegirane uredbe (EU) 2016/1238 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

(7)

Znesek pomoči bi bilo treba določiti vnaprej, da se omogoči hiter in prožen operativni sistem. V skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1370/2013 bi morala pomoč za zasebno skladiščenje, ki se določi vnaprej, temeljiti na stroških skladiščenja ali drugih ustreznih tržnih elementih. Primerno je, da se pomoč določi za celotno obdobje skladiščenja na podlagi stroškov uskladiščenja in izskladiščenja, stroškov hladilnice na dan in delnega nadomestila za izgubo vrednosti svežega ali ohlajenega ovčjega in kozjega mesa, ki se zamrzne.

(8)

Da bi bila pomoč za zasebno skladiščenje učinkovita in da bi imela dejanski vpliv na trg, bi bilo treba pomoč dodeliti le za proizvode, ki še niso bili uskladiščeni. V tem okviru je primerno določiti obdobje skladiščenja.

(9)

Zaradi upravne učinkovitosti in poenostavitve bi bilo treba določiti minimalno količino proizvodov, ki jih je treba zajeti v vsakem zahtevku.

(10)

Treba bi bilo določiti varščino, da se zagotovi resnost zahtevka in da bo ukrep imel želeni vpliv na trg.

(11)

Ukrepi proti pandemiji COVID-19 lahko vplivajo na skladnost z zahtevami za preglede na kraju samem v zvezi s pomočjo za zasebno skladiščenje v skladu s členom 60 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240. Primerno je, da se državam članicam, ki jih navedeni ukrepi zadevajo, omogoči prožnost, tako da se podaljša obdobje za izvedbo pregledov uskladiščenja proizvodov ali da se jih nadomesti z drugimi ustreznimi dokazi in da se ne zahteva izvedba nenapovedanih pregledov. Zato je v tej uredbi primerno odstopati od nekaterih določb Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

(12)

Člen 42(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 določa, da morajo države članice Komisijo enkrat tedensko uradno obvestiti o dopustnih zahtevkih. Da bi se zagotovili preglednost, spremljanje in ustrezno upravljanje zneskov, ki so na voljo za pomoč, so za učinkovito upravljanje sistema potrebna pogostejša uradna obvestila.

(13)

Da bi ta uredba imela takojšen vpliv na trg in pripomogla k ustalitvi cen, bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pomoč za zasebno skladiščenje svežega ali ohlajenega mesa ovc in koz, starih manj kot dvanajst mesecev, iz točke (i) prvega pododstavka člena 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 (v nadaljnjem besedilu: pomoč).

2.   Če ni s to uredbo določeno drugače, se uporabljata Delegirana uredba (EU) 2016/1238 in Izvedbena uredba (EU) 2016/1240.

Člen 2

Upravičeni proizvodi

1.   Seznam proizvodov, upravičenih do pomoči, je naveden v Prilogi.

2.   Da bi bilo meso upravičeno do pomoči, mora biti neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti ter imeti poreklo iz Unije. Proizvod izpolnjuje zahteve iz oddelka III Priloge VI k Delegirani uredbi (EU) 2016/1238.

3.   Pomoč se dodeli le za količine svežega ali ohlajenega mesa, ki še niso bile uskladiščene.

Člen 3

Vložitev in dopustnost zahtevkov

1.   Zahtevki za pomoč se lahko vložijo od 7. maja 2020.

2.   Vsak zahtevek se nanaša na proizvode, navedene v Prilogi, in vsebuje navedbo ustrezne oznake KN.

3.   Najmanjša upravičena količina na zahtevek je 5 ton.

Člen 4

Znesek pomoči in obdobje skladiščenja

1.   Ustrezni zneski pomoči na obdobje skladiščenja so določeni v Prilogi.

2.   Pogodbeno skladiščenje se konča dan pred dnem izskladiščenja.

3.   Pomoč se lahko dodeli le za obdobje skladiščenja, ki znaša 90, 120 ali 150 dni.

Člen 5

Varščina

Ob vložitvi zahtevka za pomoč za proizvode, upravičene do pomoči, znaša znesek varščine, ki se zahteva v skladu s členom 4(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/1238, 100 EUR/tono.

Člen 6

Pregledi

1.   Kadar zaradi ukrepov proti pandemiji COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi) plačilna agencija ne more pravočasno izvesti pregledov iz člena 60(1) in (2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240, lahko z odstopanjem od člena 60(1) in (2) navedene uredbe zadevna država članica:

(a)

podaljša obdobje iz prvega pododstavka člena 60(1) za izvedbo navedenih pregledov do 30 dni po koncu ukrepov ali

(b)

navedene preglede v obdobju uporabe ukrepov nadomesti z ustreznimi dokazi, vključno z geografsko označenimi fotografijami ali drugimi dokazi v elektronski obliki.

2.   Kadar zaradi ukrepov plačilna agencija ne more opraviti nenapovedanih pregledov na kraju samem, z odstopanjem od prvega pododstavka člena 60(3) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 v obdobju izvajanja ukrepov ni dolžna opraviti nenapovedanih pregledov.

Člen 7

Uradna obvestila o količinah, za katere se vložijo zahtevki

Z odstopanjem od člena 42(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 države članice Komisijo uradno obvestijo o količinah proizvodov, ki so jih zajemali dopustni zahtevki, in s tem povezanih informacijah, in sicer:

(a)

vsak ponedeljek najpozneje do 12.00 (po bruseljskem času) o količinah proizvodov, za katere so bili dopustni zahtevki vloženi v četrtek in petek predhodnega tedna;

(b)

vsak četrtek najpozneje do 12.00 (po bruseljskem času) o količinah proizvodov, za katere so bili dopustni zahtevki vloženi v ponedeljek, torek in sredo istega tedna.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 346, 20.12.2013, str. 12.

(3)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 15).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 71).


PRILOGA

Seznam proizvodov, upravičenih do pomoči, iz člena 2(1) in ustrezni zneski pomoči na obdobje skladiščenja iz člena 4(1)

Oznaka carinske nomenklature (oznaka KN) proizvodov

Poimenovanje proizvodov

Znesek pomoči na obdobje skladiščenja

(v EUR/tono)

90 dni

120 dni

150 dni

1

2

3

4

5

ex 0204 10 00

Sveži ali ohlajeni trupi in polovice jagnjet, starih manj kot dvanajst mesecev

866

890

915

ex 0204 50 11

Sveži ali ohlajeni trupi in polovice koz, starih manj kot dvanajst mesecev


4.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/26


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/596

z dne 30. aprila 2020

o dodelitvi pomoči za zasebno skladiščenje svežega ali ohlajenega mesa goveda, starega osem mesecev ali več, ter vnaprejšnji določitvi zneska pomoči

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 18(2) in člena 223(3)(c) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (2) ter zlasti člena 4(2)(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (3) ter zlasti člena 62(2)(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi obsežnih omejitev gibanja, ki so jih države članice uvedle za zajezitev trenutne pandemije COVID-19, je bila prodaja nekaterih kategorij proizvodov iz govejega mesa, kot so zadnje četrti za proizvodnjo različnih kosov zrezkov, v gostinstvu ter dejavnosti priprave in dostave hrane močno prizadeta. Gostinstvo ter dejavnost priprave in dostave hrane predstavljata približno 70 % domačega povpraševanja v Uniji po različnih kosih zrezkov iz zadnjih četrti. Posledično so navedene zadnje četrti zdaj preusmerjene v proizvodnjo drugih proizvodov iz govejega mesa in cene so se zato že znižale.

(2)

Zaradi spremembe v vzorcu porabe govejega mesa se je povpraševanje po nekaterih proizvodih iz govejega mesa močno zmanjšalo. Sektor govejega mesa se torej zaradi neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem sooča z motnjami na trgu. To zelo negativno vpliva na marže v sektorju in ogroža finančno sposobnost kmetov Unije. Pričakuje se, da se bodo brez ukrepov proti tem motnjam na trgu cene proizvodov iz govejega mesa v Uniji znižale, pritisk navzdol pa se bo verjetno nadaljeval.

(3)

Obsežne omejitve gibanja so vplivale tudi na razpoložljivost delovne sile v klavnicah in predelavi hrane ter zmanjšale zmogljivosti v prometu in logistiki.

(4)

Trenutne težave in zlasti neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na trgu govejega mesa je mogoče ublažiti s skladiščenjem zadnjih četrti za proizvodnjo proizvodov, ki bi bili večinoma namenjeni gostinstvu ter dejavnosti priprave in dostave hrane.

(5)

Da bi se zmanjšalo trenutno neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, ki posledično pritiska na nižanje cen vseh proizvodov iz govejega mesa, ter da bi se izboljšale navedene težke tržne razmere, je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje svežega ali ohlajenega mesa goveda, starega osem mesecev ali več.

(6)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/1238 (4) in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1240 (5) so določena pravila o izvajanju pomoči za zasebno skladiščenje. Če ni s to uredbo določeno drugače, bi se za pomoč za zasebno skladiščenje svežega ali ohlajenega mesa goveda, starega osem mesecev ali več, morale uporabljati določbe Delegirane uredbe (EU) 2016/1238 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

(7)

Znesek pomoči bi bilo treba določiti vnaprej, da se omogoči hiter in prožen operativni sistem. V skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1370/2013 bi morala pomoč za zasebno skladiščenje, ki se določi vnaprej, temeljiti na stroških skladiščenja ali drugih ustreznih tržnih elementih. Primerno je, da se pomoč določi za celotno obdobje skladiščenja na podlagi stroškov uskladiščenja in izskladiščenja, stroškov hladilnice na dan in delnega nadomestila za izgubo vrednosti svežega ali ohlajenega govejega mesa, ki se zamrzne.

(8)

Da bi bila pomoč za zasebno skladiščenje učinkovita in da bi imela dejanski vpliv na trg, bi bilo treba pomoč dodeliti le za proizvode, ki še niso bili uskladiščeni. V tem okviru je primerno določiti obdobje skladiščenja.

(9)

Zaradi upravne učinkovitosti in poenostavitve bi bilo treba določiti minimalno količino proizvodov, ki jih je treba zajeti v vsakem zahtevku.

(10)

Treba bi bilo določiti varščino, da se zagotovi resnost zahtevka in da bo ukrep imel želeni vpliv na trg.

(11)

Ukrepi proti pandemiji COVID-19 lahko vplivajo na skladnost z zahtevami za preglede na kraju samem v zvezi s pomočjo za zasebno skladiščenje v skladu s členom 60 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240. Primerno je, da se državam članicam, ki jih navedeni ukrepi zadevajo, omogoči prožnost, tako da se podaljša obdobje za izvedbo pregledov uskladiščenja proizvodov ali da se jih nadomesti z drugimi ustreznimi dokazi in da se ne zahteva izvedba nenapovedanih pregledov. Zato je v tej uredbi primerno odstopati od nekaterih določb Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

(12)

Člen 42(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 določa, da morajo države članice Komisijo enkrat tedensko uradno obvestiti o dopustnih zahtevkih. Da bi se zagotovili preglednost, spremljanje in ustrezno upravljanje zneskov, ki so na voljo za pomoč, so za učinkovito upravljanje sistema potrebna pogostejša uradna obvestila.

(13)

Da bi ta uredba imela takojšen vpliv na trg in pripomogla k ustalitvi cen, bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pomoč za zasebno skladiščenje svežega ali ohlajenega mesa goveda, starega osem mesecev ali več, iz točke (d) prvega pododstavka člena 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 (v nadaljnjem besedilu: pomoč).

2.   Če ni s to uredbo določeno drugače, se uporabljata Delegirana uredba (EU) 2016/1238 in Izvedbena uredba (EU) 2016/1240.

Člen 2

Upravičeni proizvodi

1.   Seznam proizvodov, upravičenih do pomoči, je naveden v Prilogi.

2.   Da bi bilo meso upravičeno do pomoči, mora biti neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti ter imeti poreklo iz Unije. Proizvod izpolnjuje zahteve iz oddelka III Priloge VI k Delegirani uredbi (EU) 2016/1238.

3.   Pomoč se dodeli le za količine svežega ali ohlajenega mesa goveda, starega osem mesecev ali več, ki še niso bile uskladiščene.

Člen 3

Vložitev in dopustnost zahtevkov

1.   Zahtevki za pomoč se lahko vložijo od 7. maja 2020.

2.   Vsak zahtevek se nanaša na proizvode, navedene v Prilogi, in vsebuje navedbo ustreznega razreda mesnatosti.

3.   Najmanjša upravičena količina na zahtevek je 10 ton.

Člen 4

Znesek pomoči in obdobje skladiščenja

1.   Ustrezni zneski pomoči na obdobje skladiščenja so določeni v Prilogi.

2.   Pogodbeno skladiščenje se konča dan pred dnem izskladiščenja.

3.   Pomoč se lahko dodeli le za obdobje skladiščenja, ki znaša 90, 120 ali 150 dni.

Člen 5

Varščina

Ob vložitvi zahtevka za pomoč za proizvode, upravičene do pomoči, znaša znesek varščine, ki se zahteva v skladu s členom 4(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/1238, 100 EUR/tono.

Člen 6

Pregledi

1.   Kadar zaradi ukrepov proti pandemiji COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi) plačilna agencija ne more pravočasno izvesti pregledov iz člena 60(1) in (2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240, lahko z odstopanjem od člena 60(1) in (2) navedene uredbe zadevna država članica:

(a)

podaljša obdobje iz prvega pododstavka člena 60(1) za izvedbo navedenih pregledov do 30 dni po koncu ukrepov ali

(b)

navedene preglede v obdobju uporabe ukrepov nadomesti z ustreznimi dokazi, vključno z geografsko označenimi fotografijami ali drugimi dokazi v elektronski obliki.

2.   Kadar zaradi ukrepov plačilna agencija ne more opraviti nenapovedanih pregledov na kraju samem, z odstopanjem od prvega pododstavka člena 60(3) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 v obdobju izvajanja ukrepov ni dolžna opraviti nenapovedanih pregledov.

Člen 7

Uradna obvestila o količinah, za katere se vložijo zahtevki

Z odstopanjem od člena 42(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 države članice Komisijo uradno obvestijo o količinah proizvodov, ki so jih zajemali dopustni zahtevki, in s tem povezanih informacijah, in sicer:

(a)

vsak ponedeljek najpozneje do 12.00 (po bruseljskem času) o količinah proizvodov, za katere so bili dopustni zahtevki vloženi v četrtek in petek predhodnega tedna;

(b)

vsak četrtek najpozneje do 12.00 (po bruseljskem času) o količinah proizvodov, za katere so bili dopustni zahtevki vloženi v ponedeljek, torek in sredo istega tedna.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 346, 20.12.2013, str. 12.

(3)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 15).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 71).


PRILOGA

Seznam proizvodov, upravičenih do pomoči, iz člena 2(1) in ustrezni zneski pomoči na obdobje skladiščenja iz člena 4(1)

Oznaka carinske nomenklature (oznaka KN) proizvodov

Poimenovanje proizvodov

Razred mesnatosti proizvodov iz oddelka III Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1308/2013

Znesek pomoči na obdobje skladiščenja

(v EUR/tono)

90 dni

120 dni

150 dni

1

2

3

4

5

6

ex 0201 20 50

Razkosane zadnje četrti: zadnji del polovice z vsemi kostmi, stegnom in ledjem, vključno s filejem (pljučno pečenko), z najmanj tremi celimi ali rezanimi rebri, z zadnjim bočnikom ali brez njega in s potrebušino ali brez nje

S: Superiorna

E: Odlična

U: Zelo dobra

R: Dobra

O: Zadovoljiva

1 008

1 033

1 058


4.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/31


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/597

z dne 30. aprila 2020

o dodelitvi pomoči za zasebno skladiščenje masla in vnaprejšnji določitvi zneska pomoči

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 18(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (2) ter zlasti člena 4(2)(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (3) ter zlasti člena 62(2)(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi trenutne pandemije COVID-19 in obsežnih omejitev gibanja, ki so jih uvedle države članice, se je povpraševanje po nekaterih proizvodih v sektorju mleka in mlečnih proizvodov močno zmanjšalo. Širjenje bolezni in vzpostavljeni ukrepi omejujejo razpoložljivost delovne sile, kar ogroža zlasti faze proizvodnje, zbiranja in predelave mleka. Poleg tega sta se z obveznim zaprtjem trgovin, tržnic na prostem, restavracij in drugih gostinskih obratov ustavili gostinska dejavnost ter dejavnost priprave in dostave hrane, kar je povzročilo znatne spremembe v vzorcih povpraševanja po mleku in mlečnih proizvodih. Gostinska dejavnost ter dejavnost priprave in dostave hrane tradicionalno zajemata med 10 % in 20 % porabe mleka in mlečnih proizvodov v Uniji, odvisno od proizvoda. Poleg tega kupci v Uniji in na svetovnem trgu preklicujejo pogodbe in odlagajo sklepanje novih pogodb v pričakovanju nadaljnjih znižanj cen.

(2)

Zaradi tega se predelava surovega mleka delno preusmerja v proizvode v razsutem stanju z dolgim rokom uporabnosti, ki se lahko skladiščijo in za katere je potrebna manjša delovna intenzivnost, kot sta posneto mleko v prahu in maslo, katerih količina presega običajno povpraševanje na trgu.

(3)

Da bi se zmanjšalo nastalo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje masla.

(4)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 (4) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 (5) določata pravila o izvajanju pomoči za zasebno skladiščenje. Če ni s to uredbo določeno drugače, bi se za pomoč za zasebno skladiščenje masla morale uporabljati določbe Delegirane uredbe (EU) 2016/1238 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

(5)

Znesek pomoči bi bilo treba določiti vnaprej, da se omogoči hiter in prožen operativni sistem. V skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1370/2013 bi morala pomoč za zasebno skladiščenje, ki se določi vnaprej, temeljiti na stroških skladiščenja in drugih ustreznih tržnih elementih. Primerno je določiti pomoč za fiksne stroške uskladiščenja in izskladiščenja zadevnih proizvodov ter pomoč na dan skladiščenja za stroške skladiščenja in financiranja.

(6)

Zaradi upravne učinkovitosti in poenostavitve bi morali zahtevki zadevati le že uskladiščeno maslo in varščina se ne bi smela zahtevati. V tem okviru je primerno določiti obdobje skladiščenja.

(7)

Zaradi upravne učinkovitosti in poenostavitve bi bilo treba določiti najmanjšo količino proizvodov, ki jih je treba zajeti v vsakem zahtevku.

(8)

Ukrepi proti pandemiji COVID-19 lahko vplivajo na skladnost z zahtevami za preglede na kraju samem v zvezi s pomočjo za zasebno skladiščenje v skladu s členom 60 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240. Primerno je, da se državam članicam, ki jih navedeni ukrepi zadevajo, omogoči prožnost, tako da se podaljša obdobje za izvedbo pregledov uskladiščenja proizvodov ali da se jih nadomesti z drugimi ustreznimi dokazi in da se ne zahteva izvedba nenapovedanih pregledov. Zato je v tej uredbi primerno odstopati od nekaterih določb Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

(9)

Da bi imela uredba takojšen vpliv na trg in pripomogla k ustalitvi cen, bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pomoč za zasebno skladiščenje masla iz točke (e) prvega pododstavka člena 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 (v nadaljnjem besedilu: pomoč).

2.   Če ni s to uredbo določeno drugače, se uporabljata Delegirana uredba (EU) 2016/1238 in Izvedbena uredba (EU) 2016/1240.

Člen 2

Upravičeni proizvodi

Da bi bilo upravičeno do pomoči, mora biti maslo neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti in imeti poreklo iz Unije. Proizvod izpolnjuje zahteve iz oddelka IV Priloge VI k Delegirani uredbi (EU) 2016/1238.

Člen 3

Vložitev in dopustnost zahtevkov

1.   Zahtevki za pomoč se lahko vložijo od 7. maja 2020. Zadnji datum za vložitev zahtevkov je 30. junij 2020.

2.   Zahtevki zadevajo že uskladiščene proizvode.

3.   Najmanjša količina na zahtevek je 10 ton.

Člen 4

Znesek pomoči in obdobje skladiščenja

1.   Znesek pomoči se določi na naslednji način:

(a)

9,83 EUR na skladiščeno tono za fiksne stroške skladiščenja;

(b)

0,43 EUR na tono na dan pogodbenega skladiščenja.

2.   Pogodbeno skladiščenje se konča dan pred dnem izskladiščenja.

3.   Pomoč se lahko dodeli le, kadar obdobje pogodbenega skladiščenja znaša med 90 in 180 dnevi.

Člen 5

Pregledi

1.   Kadar zaradi ukrepov proti pandemiji COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi) plačilna agencija ne more pravočasno izvesti pregledov iz člena 60(1) in (2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240, lahko z odstopanjem od člena 60(1) in (2) navedene uredbe zadevna država članica:

(a)

podaljša obdobje iz prvega pododstavka člena 60(1) za izvedbo navedenih pregledov do 30 dni po koncu ukrepov ali

(b)

navedene preglede v obdobju uporabe ukrepov nadomesti z ustreznimi dokazi, vključno z geografsko označenimi fotografijami ali drugimi dokazi v elektronski obliki.

2.   Kadar zaradi ukrepov plačilna agencija ne more opraviti nenapovedanih pregledov na kraju samem, z odstopanjem od prvega pododstavka člena 60(3) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 v obdobju izvajanja ukrepov ni dolžna opraviti nenapovedanih pregledov.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 346, 20.12.2013, str. 12.

(3)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 15).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 71).


4.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/34


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/598

z dne 30. aprila 2020

o dodelitvi pomoči za zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu in vnaprejšnji določitvi zneska pomoči

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 18(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (2) ter zlasti člena 4(2)(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (3) ter zlasti člena 62(2)(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi trenutne pandemije COVID-19 in obsežnih omejitev gibanja, ki so jih uvedle države članice, se je povpraševanje po nekaterih proizvodih v sektorju mleka in mlečnih proizvodov močno zmanjšalo. Širjenje bolezni in vzpostavljeni ukrepi omejujejo razpoložljivost delovne sile, kar ogroža zlasti faze proizvodnje, zbiranja in predelave mleka. Poleg tega sta se z obveznim zaprtjem trgovin, tržnic na prostem, restavracij in drugih gostinskih obratov ustavili gostinska dejavnost ter dejavnost priprave in dostave hrane, kar je povzročilo znatne spremembe v vzorcih povpraševanja po mleku in mlečnih proizvodih. Gostinska dejavnost ter dejavnost priprave in dostave hrane tradicionalno zajemata med 10 % in 20 % porabe mleka in mlečnih proizvodov v Uniji, odvisno od proizvoda. Poleg tega kupci v Uniji in na svetovnem trgu preklicujejo pogodbe in odlagajo sklepanje novih pogodb v pričakovanju nadaljnjih znižanj cen.

(2)

Zaradi tega se predelava surovega mleka delno preusmerja v proizvode v razsutem stanju z dolgim rokom uporabnosti, ki se lahko skladiščijo in za katere je potrebna manjša delovna intenzivnost, kot sta posneto mleko v prahu in maslo, katerih količina presega običajno povpraševanje na trgu.

(3)

Da bi se zmanjšalo nastalo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu.

(4)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 (4) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 (5) določata pravila o izvajanju pomoči za zasebno skladiščenje. Če ni s to uredbo določeno drugače, bi se za pomoč za zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu morale uporabljati določbe Delegirane uredbe (EU) 2016/1238 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

(5)

Znesek pomoči bi bilo treba določiti vnaprej, da se omogoči hiter in prožen operativni sistem. V skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1370/2013 bi morala pomoč za zasebno skladiščenje, ki se določi vnaprej, temeljiti na stroških skladiščenja in drugih ustreznih tržnih elementih. Primerno je določiti pomoč za fiksne stroške uskladiščenja in izskladiščenja zadevnih proizvodov ter pomoč na dan skladiščenja za stroške skladiščenja in financiranja.

(6)

Zaradi upravne učinkovitosti in poenostavitve bi morali zahtevki zadevati le že uskladiščeno posneto mleko v prahu in varščina se ne bi smela zahtevati. V tem okviru je primerno določiti obdobje skladiščenja.

(7)

Zaradi upravne učinkovitosti in poenostavitve bi bilo treba določiti minimalno količino proizvodov, ki jih je treba zajeti v vsakem zahtevku.

(8)

Ukrepi proti pandemiji COVID19 lahko vplivajo na skladnost z zahtevami za preglede na kraju samem v zvezi s pomočjo za zasebno skladiščenje v skladu s členom 60 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240. Primerno je, da se državam članicam, ki jih navedeni ukrepi zadevajo, omogoči prožnost, tako da se podaljša obdobje za izvedbo pregledov uskladiščenja proizvodov ali da se jih nadomesti z drugimi ustreznimi dokazi in da se ne zahteva izvedba nenapovedanih pregledov. Zato je v tej uredbi primerno odstopati od nekaterih določb Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

(9)

Da bi ta uredba imela takojšen vpliv na trg in pripomogla k ustalitvi cen, bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pomoč za zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu iz točke (g) prvega pododstavka člena 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 (v nadaljnjem besedilu: pomoč).

2.   Če ni s to uredbo določeno drugače, se uporabljata Delegirana uredba (EU) 2016/1238 in Izvedbena uredba (EU) 2016/1240.

Člen 2

Upravičeni proizvodi

Da bi bilo posneto mleko v prahu upravičeno do pomoči, mora biti neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti in imeti poreklo iz Unije. Proizvod izpolnjuje zahteve iz oddelka VI Priloge VI k Delegirani uredbi (EU) 2016/1238.

Člen 3

Vložitev in dopustnost zahtevkov

1.   Zahtevki za pomoč se lahko vložijo od 7. maja 2020. Zadnji datum za vložitev zahtevkov je 30. junij 2020.

2.   Zahtevki zadevajo že uskladiščene proizvode.

3.   Najmanjša količina na zahtevek je 10 ton.

Člen 4

Znesek pomoči in obdobje skladiščenja

1.   Znesek pomoči se določi na naslednji način:

(a)

5,11 EUR na skladiščeno tono za fiksne stroške skladiščenja;

(b)

0,13 EUR na tono na dan pogodbenega skladiščenja.

2.   Pogodbeno skladiščenje se konča dan pred dnem izskladiščenja.

3.   Pomoč se lahko dodeli le, kadar obdobje pogodbenega skladiščenja znaša med 90 in 180 dnevi.

Člen 5

Pregledi

1.   Kadar zaradi ukrepov proti pandemiji COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi) plačilna agencija ne more pravočasno izvesti pregledov iz člena 60(1) in (2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240, lahko z odstopanjem od člena 60(1) in (2) navedene uredbe zadevna država članica:

(a)

podaljša obdobje iz prvega pododstavka člena 60(1) za izvedbo navedenih pregledov do 30 dni po koncu ukrepov ali

(b)

navedene preglede v obdobju uporabe ukrepov nadomesti z ustreznimi dokazi, vključno z geografsko označenimi fotografijami ali drugimi dokazi v elektronski obliki.

2.   Kadar zaradi ukrepov plačilna agencija ne more opraviti nenapovedanih pregledov na kraju samem, z odstopanjem od prvega pododstavka člena 60(3) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 v obdobju izvajanja ukrepov ni dolžna opraviti nenapovedanih pregledov.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 346, 20.12.2013, str. 12.

(3)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 15).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 71).


4.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/37


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/599

z dne 30. aprila 2020

o odobritvi sporazumov in odločitev o načrtovanju proizvodnje v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 222 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi trenutne pandemije COVID-19 in obsežnih omejitev gibanja oseb, ki so jih uvedle države članice, se sektor mleka in mlečnih proizvodov sooča z gospodarskimi motnjami, ki kmetom povzročajo finančne težave in težave z denarnim tokom.

(2)

Širjenje bolezni in vzpostavljeni ukrepi omejujejo razpoložljivost delovne sile, kar ogroža zlasti faze proizvodnje, zbiranja in predelave mleka. To povzroča dodatne težave v zadevnem sektorju, saj mora predelovalna industrija poiskati alternativne rešitve za zbiranje surovega mleka, ki se še naprej proizvaja, medtem ko se tovarne soočajo s težavami.

(3)

Z obveznim zaprtjem trgovin, tržnic na prostem, restavracij in drugih gostinskih obratov sta se ustavili tudi gostinska dejavnost ter dejavnost priložnostne priprave in dostave hrane, kar je povzročilo znatne spremembe v vzorcih povpraševanja po mleku in mlečnih proizvodih. Povpraševanje potrošnikov se je preusmerilo v osnovna živila v škodo posebnih mlečnih proizvodov. Gostinska dejavnost ter dejavnost priložnostne priprave in dostave hrane tradicionalno zajemata med 10 % in 20 % porabe mleka in mlečnih proizvodov v Uniji, odvisno od proizvoda. Posledično se je povpraševanje po nekaterih proizvodih v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, ki se prodajajo v okviru gostinske dejavnosti ter dejavnosti priložnostne priprave in dostave hrane, zmanjšalo. Več kot polovica proizvedenega sira mozzarella v Uniji je na primer namenjena sektorju gostinskih storitev. Povečanje porabe nekaterih mlečnih proizvodov v sektorju trgovine na drobno ni nadomestilo upada povpraševanja v gostinski dejavnosti ter dejavnosti priložnostne priprave in dostave hrane.

(4)

Poleg tega kupci mleka in mlečnih proizvodov v Uniji in na svetovnem trgu preklicujejo pogodbe in odlagajo sklepanje novih pogodb v pričakovanju nadaljnjih znižanj cen. Na izvoz mleka in mlečnih proizvodov vplivajo tudi logistični izzivi, saj je zaradi začetka pandemije COVID-19 na Kitajskem prišlo do velike prezasedenosti pristanišč na Kitajskem in drugod. Pričakuje se, da se bo obdobje pogosteje (delno) preklicanih plovb nadaljevalo vsaj do junija 2020, zaradi česar se bo število kontejnerjev zmanjšalo, cene se bodo znatno povečale, izvozniki pa bodo morali odložiti pošiljanje svojih pošiljk. Izvoz iz tretjih držav predstavlja približno 15 % obsega celotne proizvodnje mleka in mlečnih proizvodov v Uniji.

(5)

Zaradi tega se predelava surovega mleka delno preusmerja v proizvode v razsutem stanju z dolgim rokom uporabnosti, ki se lahko skladiščijo in za katere je potrebna manjša delovna intenzivnost, kot sta posneto mleko v prahu in maslo, katerih količina presega običajno povpraševanje na trgu. Vendar številni proizvodni obrati v Uniji nimajo zmogljivosti za predelavo mleka v različne proizvode in morajo še naprej proizvajati mlečne proizvode, za katere je povpraševanje močno upadlo.

(6)

To neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem povzroča gospodarske motnje v sektorju mleka in mlečnih proizvodov. Zaradi njega so se veleprodajne cene za mleko in mlečne proizvode močno znižale, zlasti od začetka marca 2020: 19 % za posneto mleko v prahu in 14 % za maslo. Cene posnetega mleka v prahu in masla so se prve znatno znižale, saj gre za proizvoda, v katera se predelujejo presežne količine surovega mleka, kadar proizvodnja mleka presega povpraševanje. Na podlagi cen posnetega mleka v prahu in masla se ocenjuje, da se je v obdobju od začetka februarja do prvega tedna aprila ekvivalentna veleprodajna cena surovega mleka znižala za 24 %. Padec cen to pomlad je izreden zaradi istočasnega pojava sprememb povpraševanja, povezanih z ukrepi omejitve gibanja, in sezonskega vrhunca proizvodnje mleka. Pričakuje se, da se bodo cene mleka in mlečnih proizvodov nadalje znižale, saj se bo obseg proizvodnje mleka med pomladjo in poletjem, tj. v obdobju visoke proizvodne sezone v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, povečal.

(7)

Navedene okoliščine so privedle do opredelitve teh dogodkov kot obdobja velikega tržnega neravnotežja.

(8)

Da bi sektorju mleka in mlečnih proizvodov pomagali najti ravnotežje v tem obdobju velikega tržnega neravnotežja, je primerno dovoliti sporazume in odločitve kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, priznanih organizacij proizvajalcev, združenj priznanih organizacij proizvajalcev in priznanih medpanožnih organizacij. Taki sporazumi in odločitve bi lahko vključevali skupno prizadevanje gospodarskih subjektov za načrtovanje proizvodnje surovega mleka v skladu s spreminjajočimi se vzorci povpraševanja.

(9)

Vsak sporazum ali odločitev o načrtovanju proizvodnje bi bilo treba začasno odobriti za obdobje šestih mesecev, kar sovpada s pomladjo in poletjem, tj. obdobjem visoke proizvodne sezone v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, ko bi zato morali imeti največji vpliv.

(10)

Glede na to, da so hude motnje na trgu opazne od začetka aprila 2020, bi se to obdobje šestih mesecev moralo začeti 1. aprila 2020.

(11)

V skladu s prvim pododstavkom člena 222(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se odobritev izda, če ne ogroža delovanja notranjega trga ter so sporazumi in odločitve namenjeni izključno stabilizaciji sektorja. Ti posebni pogoji izključujejo sporazume in odločitve, ki neposredno ali posredno povzročajo delitev trgov, diskriminacijo na podlagi državljanstva ali določanje cen. Če sporazumi in odločitve ne izpolnjujejo teh pogojev ali ne izpolnjujejo več teh pogojev, se za te sporazume in odločitve uporablja člen 101(1) Pogodbe.

(12)

Odobritev iz te uredbe bi morala zajemati ozemlje Unije, saj so velika tržna neravnotežja skupna celotni Uniji.

(13)

Da bi lahko države članice ocenile, ali sporazumi in odločitve ne ogrožajo delovanja notranjega trga in so namenjeni izključno stabilizaciji sektorja mleka in mlečnih proizvodov, bi bilo treba pristojnim organom države članice, vključno z njenimi organi za konkurenco, ki ima največji delež ocenjenega obsega proizvodnje mleka, ki ga zajemajo navedeni sporazumi ali odločitve, predložiti informacije o sklenjenih sporazumih in sprejetih odločitvah ter o obsegu proizvodnje in obdobju, ki ju zajemajo.

(14)

Zaradi velikih tržnih neravnotežij in približevanja vrhuncu sezone bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Brez poseganja v člen 152(1)(a), člen 209(1) in člen 210(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 so kmetje, združenja kmetov, združenja takih združenj, priznane organizacije proizvajalcev, združenja priznanih organizacij proizvajalcev in priznane medpanožne organizacije v sektorju mleka in mlečnih proizvodov pooblaščeni za sklepanje sporazumov in sprejemanje skupnih odločitev o načrtovanju količine surovega mleka, ki se bo proizvedla, v obdobju šestih mesecev, ki se začne 1. aprila 2020.

Člen 2

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da sporazumi in odločitve iz člena 1 ne ogrožajo pravilnega delovanja notranjega trga in so namenjeni izključno stabilizaciji sektorja mleka in mlečnih proizvodov.

Člen 3

Geografsko območje te odobritve je ozemlje Unije.

Člen 4

1.   Takoj ko so sklenjeni sporazumi ali sprejete odločitve iz člena 1, zadevni kmetje, združenja kmetov, združenja takih združenj, priznane organizacije proizvajalcev, združenja priznanih organizacij proizvajalcev in priznane medpanožne organizacije navedene sporazume ali odločitve sporočijo pristojnim organom države članice, ki ima največji delež ocenjenega obsega proizvodnje mleka, ki jo zajemajo navedeni sporazumi ali odločitve, pri čemer se navede naslednje:

(a)

ocenjen zajet obseg proizvodnje;

(b)

pričakovano obdobje izvajanja.

2.   Najpozneje 25 dni po koncu šestmesečnega obdobja iz člena 1 zadevni kmetje, združenja kmetov, združenja takih združenj, priznane organizacije proizvajalcev, združenja priznanih organizacij proizvajalcev in priznane medpanožne organizacije pristojnim organom iz odstavka 1 tega člena sporočijo obseg proizvodnje, ki ga sporazumi ali odločitve dejansko zajemajo.

3.   V skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1185 (2) države članice Komisiji sporočijo naslednje:

(a)

najpozneje pet dni po koncu vsakega enomesečnega obdobja sporazume in odločitve, ki so jim bili v skladu z odstavkom 1 sporočeni v navedenem obdobju;

(b)

najpozneje 30 dni po koncu šestmesečnega obdobja iz člena 1 pregled sporazumov in odločitev, izvedenih v navedenem obdobju.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1185 z dne 20. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pošiljanjem informacij in dokumentov Komisiji ter o spremembi in razveljavitvi več uredb Komisije (UL L 171, 4.7.2017, str. 113).


4.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/40


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/600

z dne 30. aprila 2020

o odstopanju od Izvedbene uredbe (EU) 2017/892, Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150, Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014, Izvedbene uredbe (EU) 2015/1368 in Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 glede nekaterih ukrepov proti krizi zaradi pandemije COVID-19

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti členov 25, 31, 38, 54 in 57 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi sedanje pandemije COVID-19 in posledičnih obsežnih omejitev gibanja so kmetje, vinogradniki, proizvajalci oljčnega olja in čebelarji v vseh državah članicah naleteli na izjemne težave. Zaradi logističnih težav in pomanjkanja delovne sile so izpostavljeni gospodarski motnji, ki jo je povzročila pandemija. Zlasti imajo finančne težave in težave z denarnim tokom. Ker je splet navedenih okoliščin brez primere, bi bilo treba navedene težave ublažiti z odstopanjem od nekaterih določb različnih izvedbenih uredb, ki se uporabljajo na področju skupne kmetijske politike.

(2)

Organizacije proizvajalcev v skladu s členom 9(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/892 (2) pri pristojnem organu države članice vložijo zahtevek za pomoč ali preostali znesek za vsak operativni program, za katerega se zahteva pomoč, do 15. februarja v letu, ki sledi letu, za katerega se zahteva pomoč. V skladu s členom 9(3) navedene uredbe lahko zahtevki za pomoč zajemajo izdatke, ki so bili sicer načrtovani, vendar niso nastali, če se dokažejo nekateri elementi. Ti elementi vključujejo to, da zadevnih dejavnosti ni bilo mogoče izvesti do 31. decembra v letu izvajanja operativnega programa iz razlogov, na katere zadevna organizacija proizvajalcev ne more vplivati, in da se te dejavnosti lahko izvedejo do 30. aprila v letu, ki sledi letu, za katero se zahteva pomoč. Zaradi pandemije COVID-19 bi bilo treba določiti odstopanje od člena 9(3)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 in določiti, da zahtevki za pomoč, vloženi do 15. februarja 2021, lahko zajemajo izdatke za dejavnosti, ki so bile načrtovane za leto 2020, pa niso bile izvedene do 31. decembra 2020, če se navedene dejavnosti lahko izvedejo do 15. avgusta 2021. Iz istega razloga bi bilo treba določiti tudi odstopanje od člena 9(3)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 in določiti, da zahtevki za pomoč, vloženi do 15. februarja 2020, lahko zajemajo izdatke za dejavnosti, ki so bile načrtovane za leto 2019, pa niso bile izvedene do 31. decembra 2019, če se lahko navedene operacije izvedejo do 15. avgusta 2020.

(3)

Ukrepi, ki so jih vlade v zadnjih mesecih sprejele proti krizi zaradi pandemije COVID-19, zlasti zaprtje hotelov, barov in restavracij, omejitev gibanja ljudi in blaga na nujne poti ter zaprtje nekaterih meja v Uniji, negativno vplivajo na vinski sektor Unije. Po ocenah zaprtje hotelov, barov in restavracij neposredno vpliva na 30 % obsega porabe vina v Uniji, kar ustreza 50 % vrednosti vina, porabljenega v Uniji. Poleg tega pomanjkanje delovne sile in logistične težave zaradi pandemije obremenjujejo vinogradnike in celotni vinski sektor. Vinogradniki se zaradi prihajajoče trgatve srečujejo z vse večjimi težavami, kot so nizke cene, manjša poraba ter težave pri prevozu in prodaji.

(4)

Poleg tega so se razmere na trgu vina v Uniji poslabšale že v letu 2019, zato so zaloge vina na najvišji ravni po letu 2009. Do tega je prišlo predvsem zaradi spleta rekordnega pridelka v letu 2018 in zmanjšanja splošne porabe vina v Uniji. Dodatno je na izvoz vplivala uvedba dodatnih carin na vina Unije v Združenih državah Amerike, ki so glavni izvozni trg Unije za vino. Pandemija COVID-19 je zadala dodatni udarec občutljivemu sektorju, ki tako ne more več učinkovito tržiti ali distribuirati svojih proizvodov, predvsem zaradi zaprtja glavnih izvoznih trgov in ukrepov za zagotovitev ustrezne omejitve gibanja in zapore, zlasti prekinitve vseh gostinskih dejavnosti in nezmožnosti dobave običajnim strankam. Vse to povzroča izgubo prihodka za vse udeležence v vinskem sektorju. Negotovost glede trajanja ukrepov proti pandemiji in njihovega vpliva na cene, vzorce porabe in prihodke ustvarja dodaten pritisk na vinski sektor Unije.

(5)

Glede na navedeno bi bilo zato treba sprejeti nujne ukrepe za te razmere, tako da se omogoči nadaljnja prožnost pri izvajanju nekaterih podpornih ukrepov iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1308/2013 z odstopanjem od več določb Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1150 (3).

(6)

Člen 2(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1150 določa, da se spremembe podpornih programov, ki se uporabljajo, kot so navedene v členu 41(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013, ne predložijo več kot dvakrat v proračunskem letu. Da bi države članice lahko hitro prilagodile svoje nacionalne podporne programe iz razlogov, povezanih s krizo zaradi pandemije COVID-19, je primerno dovoliti, da se take spremembe lahko predložijo več kot dvakrat v proračunskem letu, če se predložijo pred 15. oktobrom 2020. Države članice bi morale imeti možnost, da se hitro odzovejo na izjemne okoliščine, povezane s krizo zaradi pandemije COVID-19, in spremembe svojih programov predložijo čim prej in tako pogosto, kot je potrebno. S tako prožnostjo bi lahko države članice čim bolj izboljšale že sprejete ukrepe, povečale število intervencij in se pogosteje prilagodile razmeram na trgu. Tudi državam članicam, ki želijo v svoje nacionalne podporne programe vključiti dodatne ukrepe, bi ta prožnost omogočila, da jih lahko vključijo takoj ob začetku veljavnosti te uredbe, namesto da bi morale počakati na naslednji rok za spremembe. S to izboljšano prožnostjo bi gospodarski subjekti, vključno z novinci, imeli na voljo več možnosti za vložitev vlog za podporo. Namen tega je zagotoviti pomoč vinskemu sektorju in potrebno prožnost pri posledicah krize zaradi pandemije COVID-19.

(7)

Zato bi bilo treba določiti začasno odstopanje od člena 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150, da se dovolijo spremembe nacionalnih podpornih programov tudi za ukrepe iz člena 45(1)(a) ter členov 46 do 52 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Kar zadeva promocijski ukrep iz člena 45(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013, Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/133 (4) državam članicam omogoča, da po potrebi spremenijo svoje nacionalne podporne programe.

(8)

Ob krizi zaradi pandemije COVID-19 in posledičnega pomanjkanja človeških virov proizvajalci ne morejo izvajati načrtovanih dejavnosti pri zeleni trgatvi. Zato je primerno, da se za leto 2020 podaljšata rok za vložitev vlog za podporo za zeleno trgatev in rok za izvedbo takih dejavnosti, kot sta določena v točkah (b) in (d) člena 8 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150. To bi moralo proizvajalcem omogočiti dodaten čas za načrtovanje in iskanje potrebne delovne sile za izvajanje takih dejavnosti.

(9)

Poleg tega se glede na krizo zaradi pandemije COVID-19 in posledično naraščajočih presežkov vina na trgu zdi nepotrebno od držav članic zahtevati, da v vlogi za zeleno trgatev predložijo posebno utemeljitev. Zato je primerno določiti odstopanje od točke (c) člena 8 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150 in za leto 2020 začasno opustiti zahtevo, da morajo države članice predvideti razmere na trgu, ki utemeljujejo vlogo za zeleno trgatev za vnovično vzpostavitev tržnega ravnotežja in preprečitev krize.

(10)

Člen 29 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa pravila o triletnih delovnih programih, ki jih pripravijo organizacije proizvajalcev za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk. Trenutna kriza zaradi pandemije COVID-19 je izjemen izziv brez primere za zmogljivost upravičencev, da izvajajo dejavnosti, načrtovane v drugem in tretjem letu izvajanja triletnih programov za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk. Zato se upravičencem izjemoma omogoči prožnost, tako da se pod nekaterimi pogoji dovoli sprememba teh dejavnosti. Zato bi bilo treba določiti odstopanje od nekaterih določb Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 615/2014 (5), da se omogoči ta prožnost, ki pa ne vpliva na rok za plačilo financiranja EU.

(11)

Pravila o čebelarskih programih v zvezi s pomočjo sektorju so določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1368 (6). V skladu s členom 2 navedene uredbe je čebelarsko leto obdobje 12 zaporednih mesecev, ki traja od 1. avgusta do 31. julija. Zato čebelarsko leto 2020 traja od 1. avgusta 2019 do 31. julija 2020. V skladu s členom 3 navedene uredbe mora vsaka država članica uradno sporočiti svoj predlog enotnega čebelarskega programa za svoje celotno ozemlje. Države članice lahko v skladu s členom 6 navedene uredbe spremenijo ukrepe v svojih čebelarskih programih v čebelarskem letu. Vendar skupna zgornja meja načrtovanih letnih izdatkov ne sme biti presežena. Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1368 bi bilo treba spremeniti, da bi se državam članicam omogočilo izvajanje ukrepov, načrtovanih za čebelarsko leto 2020, tudi po 31. juliju 2020. Ta sprememba ne bi smela vplivati na plačilni rok. V skladu s členom 55(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se morajo čebelarski programi pripraviti v sodelovanju s predstavniškimi organizacijami na področju čebelarstva. Preden države članice zaprosijo za spremembe čebelarskih programov, bi se morale posvetovati z zadevnimi organizacijami.

(12)

Člen 1(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/39 (7) določa opredelitev „šolskega leta“ za namene sheme pomoči iz člena 23 Uredbe (EU) št. 1308/2013 (v nadaljnjem besedilu: šolska shema). Ukrepi, ki so jih sprejele države članice proti pandemiji COVID-19 in ki vključujejo začasno zaprtje izobraževalnih ustanov, so prekinili izvajanje šolske sheme v šolskem letu 2019/2020. Ti ukrepi so začasno preprečili razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v izobraževalnih ustanovah ter izvajanje spremljevalnih izobraževalnih ukrepov in dejavnosti obveščanja javnosti, spremljanja in vrednotenja. Zato je primerno določiti odstopanje od člena 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 in šolsko leto 2019/2020 podaljšati, da lahko države članice še naprej izvajajo dejavnosti, predvidene za navedeno šolsko leto, do 30. septembra 2020.

(13)

Člen 4(3), (4) in (5) ter člen 5(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 določata obdobje, ki ga lahko zajemajo zahtevki za pomoč pri dobavi in razdeljevanju proizvodov ter za spremljevalne izobraževalne ukrepe, in rok za vložitev zahtevkov za pomoč in za plačilo pomoči v okviru šolske sheme. Glede na podaljšanje šolskega leta 2019/2020 bi bilo treba določiti odstopanje od člena 4(3), (4) in (5) ter člena 5(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 v zvezi z zahtevki za pomoč pri dejavnostih šolske sheme, ki se izvajajo po 31. juliju 2020, tako da lahko zajemajo obdobja, krajša od dveh tednov, in določiti roke za vložitev zahtevkov za pomoč in za plačilo pomoči.

(14)

Člen 7(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 določa pravila o prerazporeditvi nezahtevane pomoči Unije med državami članicami, ki sodelujejo v šolski shemi in so sporočile, da bi želele uporabiti več pomoči od tiste, ki jim je bila okvirno dodeljena. Znesek okvirne dodelitve, ki se lahko prerazporedi drugi državi članici, temelji na stopnji uporabe dokončne dodelitve pomoči Unije v predhodnem šolskem letu s strani navedene države članice. Pravila o omejitvi gibanja, ki so jih sprejele države članice proti pandemiji COVID-19 in ki vključujejo začasno zaprtje izobraževalnih ustanov, bi lahko privedla do manjše uporabe pomoči Unije v šolskem letu 2019/2020. Zato je primerno določiti odstopanje od člena 7(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39, da se stopnja uporabe pomoči Unije v šolskem letu 2019/2020 ne upošteva pri prerazporeditvi nezahtevane pomoči Unije med državami članicami, ki bodo sodelovale v šolski shemi v šolskem letu 2021/2022.

(15)

Zaradi potrebe po takojšnjem ukrepanju bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SADJE IN ZELENJAVA

Člen 1

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) 2017/892

1.   Z odstopanjem od točke (b) člena 9(3) zahtevki za pomoč, vloženi do 15. februarja 2020, lahko zajemajo izdatke za dejavnosti, ki so bile načrtovane za leto 2019, pa niso bile izvedene do 31. decembra 2019, če se navedene dejavnosti lahko izvedejo do 15. avgusta 2020.

2.   Z odstopanjem od točke (b) člena 9(3) zahtevki za pomoč, ki se vložijo do 15. februarja 2021, lahko zajemajo izdatke za dejavnosti, ki so bile načrtovane za leto 2020, pa niso bile izvedene do 31. decembra 2020, če se te dejavnosti lahko izvedejo do 15. avgusta 2021.

NASLOV II

VINO

Člen 2

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150

1.   Z odstopanjem od člena 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150 lahko države članice za ukrepe iz člena 45(1)(a) in členov 46 do 52 Uredbe (EU) št. 1308/2013, kadar je to potrebno v proračunskem letu 2020, vendar najpozneje do 15. oktobra 2020, spremenijo svoje nacionalne podporne programe v vinskem sektorju, kot je določeno v členu 41(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Z odstopanjem od člena 8 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150 lahko države članice v proračunskem letu 2020:

(a)

določijo rok za vložitev vlog za podporo za zeleno trgatev iz točke (b) navedenega člena med 15. aprilom in 30. junijem;

(b)

se odločijo, da ne bodo predvidele razmer na trgu, ki utemeljujejo vlogo za zeleno trgatev, kot je določeno v točki (c) navedenega člena;

(c)

do 30. junija določijo rok, poznejši od roka za vložitev vlog za podporo za zeleno trgatev iz točke (a) navedenega člena, za izvedbo dejavnosti zelene trgatve v skladu z zahtevami iz člena 47(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ta rok se določi pred običajnim obdobjem trgatve (fenofaza N po Baggioliniju, fenofaza 89 BBCH) na katerem koli danem območju.

NASLOV III

OLJČNO OLJE IN NAMIZNE OLJKE

Člen 3

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014

1.   Z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 člena 2 Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 lahko pristojni organ sprejme spremembe delovnega programa, če:

(a)

je namen predlaganih sprememb sprememba in preložitev dejavnosti drugega leta izvajanja triletnega delovnega programa, ki se je začel 1. aprila 2018, po 31. marcu 2020;

(b)

zadevne dejavnosti niso potekale pravočasno zaradi ovir, ki so nastale zaradi pandemije COVID-19;

(c)

organizacija upravičenka do 30. junija 2020 za delno izplačilo iz člena 5a Uredbe (EU) št. 615/2014 uporabi pomoč, ki ustreza dejavnostim drugega leta izvajanja, ki so se izvedle pred 1. aprilom 2020;

(d)

financiranje Unije zadevnih dejavnosti poteka v okviru drugega leta izvajanja v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 615/2014.

Odstavek 4 člena 5 Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 se ne uporablja za delovne programe, spremenjene v skladu s točko (d) prvega pododstavka tega člena.

2.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 6 člena 2 Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 se dvomesečni rok ne uporablja za obvestilo o spremembah delovnega programa, če:

(a)

so predlagane spremembe povezane z dejavnostmi tretjega leta izvajanja triletnega delovnega programa, ki se je začel 1. aprila 2018;

(b)

prvotno načrtovana dejavnost ni bila izvedena ali se ne more v celoti ali delno izvesti zaradi ovir, ki so nastale zaradi pandemije COVID-19;

(c)

dejavnost, kakor je bila spremenjena, se izvede po sprejetju s strani pristojnega organa.

NASLOV IV

NACIONALNI ČEBELARSKI PROGRAMI

Člen 4

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) 2015/1368

Z odstopanjem od člena 6(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/1368 lahko države članice spremenijo svoje čebelarske programe, tako da se lahko ukrepi, načrtovani za čebelarsko leto 2020, izvedejo po 31. juliju 2020, vendar najpozneje do 15. septembra 2020. Za navedene ukrepe se šteje, da so bili izvedeni v čebelarskem letu 2020.

Država članica o takih spremembah obvesti Komisijo, Komisija pa jih odobri, preden se začnejo izvajati. Zahtevki za odobritev takih sprememb in njihova odobritev se izvedejo po postopku iz člena 6(2) in (3) navedene uredbe.

NASLOV V

ŠOLSKA SHEMA

Člen 5

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) 2017/39

1.   Z odstopanjem od člena 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 se trajanje šolskega leta 2019/2020 podaljša do 30. septembra 2020.

2.   Z odstopanjem od člena 4(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 zahtevki za pomoč pri dejavnostih v šolskem letu 2019/2020, ki se izvajajo po 31. juliju 2020, lahko zajemajo obdobja, krajša od 2 tednov.

3.   Z odstopanjem od člena 4(4) in (5) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 se zahtevki za pomoč pri dejavnostih v šolskem letu 2019/2020, ki se izvajajo po 31. juliju 2020, vložijo do 30. septembra 2020. Če se rok zamudi, se pomoč ne izplača.

4.   Z odstopanjem od člena 5(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 pristojni organi do 15. oktobra 2020 izplačajo pomoč pri dejavnostih v šolskem letu 2019/2020, ki se izvajajo po 31. juliju 2020.

5.   Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 7(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 se izračun v njem ne uporablja za izračun dokončne dodelitve pomoči Unije za šolsko leto 2021/2022.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/892 z dne 13. marca 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 138, 25.5.2017, str. 57).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1150 z dne 15. aprila 2016 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju (UL L 190, 15.7.2016, str. 23).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/133 z dne 30. januarja 2020 o odstopanju od Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju (UL L 27, 31.1.2020, str. 24.)

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 615/2014 z dne 6. junija 2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, kar se tiče delovnih programov za podporo sektorjema oljčnega olja in namiznih oljk (UL L 168, 7.6.2014, str. 95).

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1368 z dne 6. avgusta 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo za sektor čebelarstva (UL L 211, 8.8.2015, str. 9).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/39 z dne 3. novembra 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo Unije za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom (UL L 5, 10.1.2017, str. 1).


4.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/46


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/601

z dne 30. aprila 2020

o nujnih ukrepih, ki odstopajo od členov 62 in 66 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede veljavnosti dovoljenj za zasaditev vinske trte in izkrčitve pri predvideni ponovni zasaditvi

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 221(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi sedanje pandemije COVID-19 in obsežnih omejitev gibanja, ki so jih uvedle države članice, so vinogradniki v vseh državah članicah naleteli na izjemne težave. Zlasti so naleteli na logistične težave in pomanjkanje delovne sile, ki vpliva na delovno močno intenzivne kmetijske rastline, kot je vinska trta, pri kateri je v celotni rastni dobi in zlasti spomladi, ko se značilno sadijo novi trsi, v vinogradih potrebno veliko ročnega dela. Zaradi trenutnih omejitev se vinogradniki pri mobiliziranju delovne sile, potrebne za vsakodnevne dejavnosti v vinogradih, srečujejo s težavami, kot jih še ni bilo, razmere pa so še slabše pri organizaciji dodatne delovne sile, potrebne za zasaditev novih vinogradov.

(2)

Člen 62(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da dovoljenja za zasaditev vinske trte veljajo 3 leta od datuma izdaje. V skladu z drugim pododstavkom člena 7(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/274 (2) se dovoljenja za zasaditev izdajo uspešnim vlagateljem najpozneje do 1. avgusta. To vinogradnikom omogoča pripravo tal jeseni in izbiro novih trsov, ki se nato običajno zasadijo spomladi. Pomlad je najugodnejši letni čas za zasaditev vinske trte, saj se z višanjem temperature in prihodom poletja tla sušijo, tako da trsi, ki se sadijo takrat, trpijo in ne morejo pognati korenin.

(3)

Ob krizi zaradi pandemije COVID-19 vinogradniki ne morejo izkoristiti zadnjega leta veljavnosti dovoljenj za zasaditev, ki prenehajo veljati najpozneje 1. avgusta 2020, kot so sprva načrtovali. Zaradi negotovosti glede trajanja ukrepov proti pandemiji ni gotovo, ali bodo imeli vinogradniki možnost izkoristiti dovoljenja za zasaditev pred 1. avgustom. Tudi če se bo razvoj pandemije COVID-19 obrnil na bolje in bodo omejitve odpravljene pred poletjem, bodo morali vinogradniki zasaditi trte v manj ugodnem vročem obdobju v rastni dobi, v težkih razmerah, ob dodatnih stroških in v trenutku, ko vinski sektor že trpi zaradi neugodnih tržnih razmer.

(4)

Da bi to upoštevali in da bi se izognili izgubi dovoljenja za zasaditev ali hitremu poslabšanju razmer za zasaditev, bi bilo treba nemudoma omogočiti podaljšanje veljavnosti dovoljenj za zasaditev, ki prenehajo veljati v letu 2020. Vsa dovoljenja, ki prenehajo veljati v letu 2020, bi bilo zato treba podaljšati za 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe, da se vinogradnikom omogoči zasaditev vinske trte v ugodnih razmerah spomladi 2021.

(5)

Glede na nepredvidene praktične in gospodarske težave zaradi pandemije COVID-19, s katerimi se srečujejo vinogradniki, je tem treba omogočiti, da se lahko dovoljenju za zasaditev, ki preneha veljati v letu 2020, odpovejo brez upravne kazni iz člena 89(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), če ne želijo več razširiti svoje vinogradniške površine.

(6)

Za vinogradnike z dovoljenjem za ponovno zasaditev, ki so ga izdale države članice, ker so izkrčili ustrezno površino vinogradov v skladu s členom 66(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi bilo treba odstopanje, odobreno s to uredbo, uporabljati podobno kot za vinogradnike, ki so jim bila dovoljenja izdana za nove zasaditve. Tako bi se zagotovilo, da se vinogradnikom ne zmanjša vinogradniška površina, saj v nepredvidenih okoliščinah in ob pomanjkanju delovne sile zaradi omejitev gibanja ob krizi zaradi pandemije COVID-19 ne morejo ponovno zasaditi površine, ki je bila izkrčena.

(7)

Vinogradniki, ki so jim države članice dovoljenje za ponovno zasaditev izdale, ker so se obvezali, da bodo izkrčili površino, zasajeno z vinsko trto, najpozneje do konca četrtega leta od datuma, ko so bile zasajene nove vinske trte, lahko v letu 2020 naletijo na posebne težave zaradi omejitev gibanja in pomanjkanja delovne sile. Če ti vinogradniki zato lahko utemeljijo, da je bila izkrčitev v letu 2020 nemogoča iz razlogov, povezanih s pandemijo COVID-19, bi morale imeti države članice možnost, da jim dajo na voljo več časa za izvedbo izkrčitve, tako da rok podaljšajo za največ 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. Države članice se morajo v 2 mesecih po predložitvi vloge odločiti, ali se podaljšanje odobri in za kako dolgo, oziroma morajo pri zavrnitvi podaljšanja vlagatelja obvestiti o razlogih zanjo. Če se izkrčitev ne izvede do konca odobrenega podaljšanja, bi bilo treba vinogradniku naložiti ustrezne kazni, ki se uporabljajo v skladu z drugim odstavkom člena 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 2018/273 (4).

(8)

Kadar vinogradniki lahko odložijo izkrčitev vinograda, za katerega so države članice izdale dovoljenje za predvideno ponovno zasaditev, ne stari vinograd, namenjen za izkrčitev, ne na novo zasajeni vinograd bi smela biti upravičena do podpore za zeleno trgatev, da bi se izognili dvojnemu financiranju.

(9)

Omejitve gibanja ter s tem povezane logistične težave in pomanjkanje delovne sile za izvajanje ročnega dela v vinogradih, zlasti zasaditev vinske trte in izkrčitev, so specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Tega specifičnega problema ni mogoče rešiti z ukrepi iz člena 219 ali 220 navedene uredbe. Po eni strani ta specifični problem ni povezan z že obstoječimi motnjami na trgu ali z dovolj specifično grožnjo za motnje na trgu. Po drugi strani pa ta specifični problem tudi ni povezan z ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni živali ali izgube zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin, kot je določeno v členu 220 navedene uredbe.

(10)

Ta ukrep bi moral biti strogo omejen na to, kar je potrebno za spoprijem s trenutnimi težavami zaradi pandemije COVID-19 tako po obsegu kot po času uporabe.

(11)

Ukrepe je treba sprejeti nujno, da vinogradniki ne izgubijo dovoljenj za zasaditev ali da ne bodo kaznovani za neizpolnjevanje obveznosti izkrčitve zadevne površine zaradi nepredvidenih logističnih težav in pomanjkanja delovne sile.

(12)

Nujni ukrepi iz te uredbe bi morali biti omejeni na obdobje največ 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe. To obdobje je potrebno, da se vinogradnikom omogoči dovolj časa za zasaditev novih trsov v ustreznem letnem času, državam članicam pa nekaj prožnosti v primerih, ko izkrčitev ni mogoča zaradi pandemije COVID-19.

(13)

Zaradi potrebe po takojšnjem ukrepanju bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Podaljšanje veljavnosti dovoljenj za zasaditev in ponovno zasaditev, ki prenehajo veljati v letu 2020

1.   Z odstopanjem od prvega stavka člena 62(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 dovoljenja za nove zasaditve, izdana v skladu s členoma 62 in 64 navedene uredbe, ki so prenehala veljati ali bi prenehala veljati v letu 2020, prenehajo veljati šele 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

2.   Z odstopanjem od drugega stavka člena 62(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se vinogradnikom z dovoljenjem za zasaditev, ki je prenehalo veljati ali bi prenehalo veljati v letu 2020, ne naloži upravna kazen iz člena 89(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013, če pristojne organe do 31. decembra 2020 obvestijo, da ne nameravajo izkoristiti svojega dovoljenja in ne želijo izkoristiti podaljšanja veljavnosti iz odstavka 1 tega člena.

3.   Z odstopanjem od prvega stavka člena 62(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 dovoljenja za ponovno zasaditev, izdana v skladu s členom 62 in členom 66(1) navedene uredbe, ki so prenehala veljati ali bi prenehala veljati v letu 2020, prenehajo veljati šele 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

4.   Z odstopanjem od drugega stavka člena 62(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se vinogradnikom z dovoljenjem za ponovno zasaditev, ki je prenehalo veljati ali bi prenehalo veljati v letu 2020, ne naloži upravna kazen iz člena 89(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013, če pristojne organe do 31. decembra 2020 obvestijo, da ne nameravajo izkoristiti svojega dovoljenja in ne želijo izkoristiti podaljšanja veljavnosti iz odstavka 3 tega člena.

Člen 2

Podaljšanje roka za izkrčitev pri predvideni ponovni zasaditvi vinogradov

1.   Z odstopanjem od člena 66(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 lahko države članice, ki so vinogradnikom izdale dovoljenje za predvideno ponovno zasaditev, izkrčitev pa naj bi se izvedla najpozneje v letu 2020, na podlagi ustrezno utemeljene vloge vinogradnika podaljšajo rok za izkrčitev do 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe, kadar izkrčitev ni bila mogoča zaradi pandemije COVID-19.

2.   Države članice v 2 mesecih od vložitve vloge za podaljšanje roka za izkrčitev obvestijo vlagatelja o roku za izkrčitev iz odstavka 1, če pa so bile vloge zavrnjene, obvestijo vlagatelje o razlogih za to.

3.   Drugi odstavek člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2018/273 se uporablja, če vinogradnik ne izvede izkrčitve do konca podaljšanja, odobrenega v skladu z odstavkoma 1 in 2.

4.   Vinogradniki, ki izkoristijo možnost podaljšanja iz odstavka 1, niso upravičeni do podpore za zeleno trgatev iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ne na novo zasajenih površinah ne na območju, namenjenem za izkrčitev.

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja 12 mesecev od datuma začetka njene veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/274 z dne 11. decembra 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja in uradnega obveščanja ter Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj ter razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/561 (UL L 58, 28.2.2018, str. 60).

(3)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/273 z dne 11. decembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, registra vinogradov, spremnih dokumentov in certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja, uradnega obveščanja in objavljanja sporočenih informacij ter o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj in kazni, spremembi uredb Komisije (ES) št. 555/2008, (ES) št. 606/2009 in (ES) št. 607/2009 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/560 (UL L 58, 28.2.2018, str. 1).