(1)

Komisija je preučila vlogo za odobritev sprememb specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Priorat/Priorato“, ki jo je Španija poslala v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(2)

Komisija je vlogo za odobritev sprememb specifikacije proizvoda objavila v Uradnem listu Evropske unije, kot zahteva člen 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (2).

(3)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(4)

Spremembe specifikacije proizvoda bi bilo zato treba odobriti v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo.

(2)

Norbiksin (anato F) je bil v skladu z Direktivo 70/524/EGS dovoljen brez časovne omejitve kot krmni dodatek za mačke in pse in uvrščen v skupino „barvila, vključno s pigmenti“ v razdelku „barvila, dovoljena za barvanje živil po predpisih Skupnosti, razen patentno modro V, kisel briljantno zelen BS in kantaksantin“. To barvilo ni bilo posebej dovoljeno, vendar je bilo uvrščeno v ta splošni vnos. Dodatek je bil posledično vnesen v register krmnih dodatkov kot obstoječ proizvod v skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno norbiksina (anato F) kot krmnega dodatka za mačke in pse. Vložnik je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ in funkcionalno skupino „barvila“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 22. marca 2017 (3) ugotovila, da norbiksin (anato F) pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali. Prav tako je ugotovila, da je snov močna alkalna raztopina, torej jedka, in zato škodljiva za uporabnika. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 429/2008 (4) je bilo v fazi I ocene tveganja za okolje določeno, da je norbiksin (anato F) kot dodatek za živali, ki niso namenjene za proizvodnjo živil, izvzet iz nadaljnje ocene, ker verjetno nima bistvenega vpliva na okolje, saj Agencija v navedenem mnenju ni odkrila znanstvenih dokazov za zaskrbljenost. Poleg tega je Agencija ugotovila, da je zadevni dodatek učinkovit pri dodajanju barve krmi. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij Evropske unije, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003. Poročilo referenčnega laboratorija Evropske unije za krmne dodatke (EURL-FA) je pokazalo, da vložnik ni predložil nobenih eksperimentalnih podatkov za določanje količine norbiksina (anato F) v krmi. Vložnik je bil pozvan, da predloži takšne podatke, metoda pa je bila potrjena in vključena v dodatek poročila EURL-FA.

(5)

Ocena norbiksina (anato F) je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega dodatka, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za zadevno snov, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi izdaje dovoljenja.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za natrijev selenat kot krmni dodatek za prežvekovalce.

(3)

Vložnik je zahteval, da se natrijev selenat uvrsti v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“. Zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 3. julija 2019 (2) navedla, da natrijev selenat pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali, varnost potrošnikov ali okolje. Prav tako je ugotovila, da se dodatek šteje za dražilnega za kožo in oči ter za povzročitelja preobčutljivosti kože in dihal. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je prav tako ugotovila, da je dodatek učinkovit vir selena za prežvekovalce. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročila o analizni metodi krmnih dodatkov v krmi, ki jih je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen s členom 21 Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena selenata je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega dodatka, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za L-levcin, ki ga proizvaja Escherichia coli NITE BP-02351, kot nutritivni krmni dodatek za uporabo v krmi in vodi za pitje ter kot senzorični krmi dodatek za uporabo v krmi pri vseh živalskih vrstah. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za L-levcin, ki ga proizvaja Escherichia coli NITE BP-02351, kot krmni dodatek za vse živalske vrste ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ (funkcionalna skupina „aminokisline, njihove soli in analogi“) in kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ (funkcionalna skupina „aromatične snovi“).

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 2. aprila 2019 (2) ugotovila, da L-levcin, ki ga proizvaja Escherichia coli NITE BP-02351, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in potrošnikov ali okolje. Navedla je tudi, da bi lahko L-levcin, ki ga proizvaja Escherichia coli NITE BP-02351, predstavljal tveganje pri vdihavanju za uporabnike dodatka. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka.

(5)

Agencija je ugotovila, da je dodatek učinkovit vir aminokisline L-levcin za vse živalske vrste. Da bi bil dodani L-levcin lahko v celoti učinkovit pri prežvekovalcih, bi ga bilo treba zaščititi pred razgradnjo v vampu. Agencija je v prejšnjem mnenju izrazila zaskrbljenost glede morebitnega prehranskega neravnotežja za aminokisline, kadar se dajejo prek vode za pitje. Kljub temu ni predlagala najvišje vsebnosti L-levcina. Tako je zlasti v primeru dodajanja L-levcina kot aminokisline prek vode za pitje primerno na oznaki dodatka in premiksov, ki ga vsebujejo, navesti opozorilo, naj se upošteva prehranska oskrba z vsemi esencialnimi in pogojno esencialnimi aminokislinami.

(6)

Kar zadeva uporabo L-levcina kot aromatične snovi, je Agencija navedla, da kadar se uporablja v priporočenem odmerku, ni potrebno dodatno dokazovanje učinkovitosti. Uporaba L-levcina kot aromatične snovi v vodi za pitje ni dovoljena. Kadar se L-levcin uporablja v priporočenem odmerku kot aromatična snov, ni verjetno, da bi vzbujal zaskrbljenost glede prehranske oskrbe z vsemi esencialnimi in pogojno esencialnimi aminokislinami.

(7)

Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročila o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki jih je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(8)

Ocena L-levcina je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo tega dodatka, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(9)

Dejstvo, da uporaba L-levcina kot aromatične snovi v vodi za pitje ni dovoljena, ne izključuje njegove uporabe v krmnih mešanicah, ki se dajejo prek vode.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 7. junija 2019 na podlagi člena 10 osnovne uredbe začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken (v nadaljnjem besedilu: brezkončna steklena vlakna) s poreklom iz Egipta (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) v Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija). V Uradnem listu Evropske unije (2) je objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 24. aprila 2019 vložilo Evropsko združenje proizvajalcev steklenih vlaken (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali APFE) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje v Uniji. Pritožbo so podprli proizvajalci, ki predstavljajo 71 % celotne proizvodnje izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji.

(3)

Komisija je pred začetkom protisubvencijske preiskave v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe vlado Egipta uradno obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, in jo povabila na posvetovanje. Egiptovska vlada je zavrnila ponudbo za posvetovanja, ki niso bila opravljena, vendar je predložila dva sklopa pripomb v zvezi z začetkom preiskave, in sicer prvega pred objavo obvestila o začetku ter drugega po objavi.

(4)

Komisija je 3. maja 2019 začela ločeno protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom istih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta in Bahrajna v Unijo (3). Komisija je 12. decembra 2019 vse zainteresirane strani obvestila, da se bo preiskava nadaljevala brez uvedbe začasnih protidampinških dajatev.

(5)

Egiptovska vlada je pred začetkom preiskave trdila, da pritožba ne vsebuje dovolj dokazov o subvencioniranju ali škodi, s katerimi bi se utemeljil začetek postopka. Njene pripombe v zvezi s subvencioniranjem so bile obravnavane v memorandumu o zadostnostih dokazih, ki je bil vložen v javno dokumentacijo, pripombe v zvezi s škodo pa so obravnavane v nadaljevanju.

(6)

Komisija je po začetku preiskave prejela nadaljnje pripombe egiptovske vlade, v katerih je ta ponovno opozorila na svoje pripombe v zvezi s subvencijami, predložila pa je tudi stališče v zvezi s trditvami o škodi, ki naj bi jo povzročil uvoz iz Egipta, in so bile navedene v pritožbi.

(7)

Egiptovska vlada je najprej analizirala podatke iz pritožbe, ki kažejo cene na trgu Unije v letih 2017 in 2018, ter ugotovila, da se prodajne cene EU niso znižale, uvozne cene iz Egipta pa so se znižale le za 2 %.

(8)

Vendar je ta analiza cen primerjala le dve leti iz obravnavanega obdobja in tako ni upoštevala celotnega niza podatkov v pritožbi, ki kažejo na celoten razvoj uvoznih cen in prodajnih cen EU, ki kažejo na padanje uvoznih cen in stagnirajoče prodajne cene EU.

(9)

Komisija je opozorila tudi na podatke, navedene v uvodnih izjavah 84 do 91 v nadaljevanju, o cenovnih gibanjih in sklepih Komisije na podlagi celotnega nabora podatkov.

(10)

Egiptovska vlada je analizirala ekonomske kazalnike, navedene v pritožbi, in ugotovila, da niso pokazali znatne škode. To se ne ujema z analizo podatkov iz pritožbe, ki jo je opravila Komisija in ki jasno kaže škodo na podlagi znatnega upadanja dobička v obdobju od leta 2016 do leta 2018.

(11)

Analiza makroekonomskih in mikroekonomskih kazalnikov, ki jo je opravila Komisija, je podrobno predstavljena v celotni točki 4.4 v nadaljevanju.

(12)

Po mnenju egiptovske vlade so vzroki za znatno škodo, če jo bo Komisija uspela dokazati, drugje. Trdi, da bi bila škoda posledica pomanjkanja tehnološkega razvoja, nezadostne proizvodne zmogljivosti, zmanjšanja povpraševanja, višjih stroškov in uvoza iz drugih držav.

(13)

Pritožba že obravnava te dejavnike in zagotavlja dokaze, da je industrija Unije vložila v svoje obrate ter da ni vzročne zveze med uvozom iz drugih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(14)

Vsi ti dejavniki so bili raziskani, začasne ugotovitve Komisije pa so navedene v celotni točki 5 v nadaljevanju.

(15)

Komisija je od skupine uporabnikov brezkončnih steklenih vlaken v Uniji prejela tudi trditev v zvezi z domnevno škodo, ki jo je povzročil uvoz iz Egipta.

(16)

Skupina uporabnikov, ki je želela ostati anonimna, je podala pripombe o odsotnosti škode v letu 2015, obsegu uvoza iz Egipta, verjetnosti, da se obseg uvoza ne bo nadalje povečal, ki je po njenem mnenju majhna, in ekonomskih kazalnikih, navedenih v pritožbi.

(17)

Tudi vsi ti dejavniki so bili raziskani, začasne ugotovitve Komisije pa so navedene v celotni točki 4 v nadaljevanju. Komisija je potrdila, da je v začetni fazi pritožba vsebovala zadostne dokaze o škodljivem subvencioniranju.

(18)

Poleg tega sta egiptovska vlada in družba Jushi Egypt navedli, da odpust uvoznih dajatev na surovine ni subvencija, če se ti uvoženi proizvodi kot taki ponovno izvozijo ali predelajo v proizvod na koncu proizvodne verige.

(19)

Komisija je priznala, da zlasti kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe in iz prilog I, II in III k navedeni uredbi le presežni odpust uvoznih dajatev na surovine pomeni subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, čemur se je med preiskavo posebej posvetila.

(20)

Komisija je nadalje navedla, da se pripomba egiptovske vlade ne nanaša na oprostitve uvoznih dajatev v zvezi s proizvodno opremo.

(21)

Komisija je 12. februarja 2020 v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o spremembi obvestila o začetku (4).

(22)

Med preiskavo je Komisija našla dodatne dokaze o zadevnih subvencijah, ki niso bili v celoti vključeni v obvestilo o začetku z dne 7. junija 2019.

(23)

Komisija je zlasti odkrila dodatne dokaze o preferenčnih posojilnih politikah s strani kitajskih subjektov, ki so v lasti države ali pod njenim nadzorom, in ki so posojila odobrili tako neposredno družbi Jushi Egypt kot posredno prek matične družbe družbe Jushi Egypt v Ljudski republiki Kitajski.

(24)

V zvezi s temi posojili je Komisija odkrila dokaze, da gre za finančni prispevek, ki ga je mogoče pripisati egiptovski vladi in zagotavlja ugodnosti proizvajalcu izvozniku zadevnega izdelka.

(25)

Komisija je med preiskavo odkrila tudi druge elemente sodelovanja med Egiptom in Ljudsko republiko Kitajsko, ki bi lahko bili pomembni za preučitev drugih subvencijskih praks, ki so bile omenjene že v obvestilu o začetku, kot je zagotavljanje zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega.

(26)

Zato se je Komisija v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe odločila, da te subvencije vključi v obseg sedanje preiskave in ustrezno spremeni obvestilo z dne 7. junija 2019. V zvezi s tem je bila k spisu dodana opomba, egiptovska vlada pa je bila povabljena k posvetovanju o navedenih dodatnih subvencijah.

(27)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajemala obdobje od 1. aprila 2018 do 31. marca 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preiskava gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). Komisija je po potrebi proučila tudi podatke za obdobje po obdobju preiskave.

(28)

Komisija je v skladu s členom 24(5a) osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/199 z dne 13. Februarja 2020 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obveznost registracije za uvoz zadevnega izdelka za obdobje treh tednov pred razkritjem (5).

(29)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, vlado Egipta, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(30)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(31)

Zainteresirane strani, ki so že sodelovale v ločeni protidampinški preiskavi, so bile pozvane, naj navedejo, da so sodelovale v obeh preiskavah in so bile, če so to storile, obravnavane kot zainteresirane strani v obeh preiskavah. Vendar je Komisija protidampinško in protisubvencijsko preiskavo štela za dva ločena postopka in zainteresirane strani pozvala, naj v svojih pripombah jasno navedejo, ali se nanašajo na protidampinško preiskavo, protisubvencijsko preiskavo ali na obe.

(32)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(33)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največje reprezentativne količine proizvodnje, ki jo je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Prvotno izbrani vzorec je bil enak kot pri ločeni protidampinški preiskavi v zvezi z istim izdelkom s poreklom iz Egipta in Bahrajna.

(34)

V zvezi z izbiro vzorca ni bila predložena nobena pripomba.

(35)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(36)

Glede na to, da sta samo dva nepovezana uvoznika zagotovila izpolnjene obrazce za vzorčenje, se vzorčenje ni uporabilo.

(37)

Nepovezana uvoznika sta bila prav tako izbrana za inšpekcijski pregled v okviru ločene protidampinške preiskave.

(38)

Komisija ni uporabila vzorčenja za proizvajalce izvoznike v Egiptu, saj je družba Jushi Group edini proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka v Egiptu.

(39)

Komisija je vprašalnike poslala vladi Egipta, proizvajalcu izvozniku, trem vzorčenim proizvajalcem Unije in dvema nepovezanima uvoznikoma. Uporabnikom je bil poslan vprašalnik, da ga po želji izpolnijo, namesto da predložijo stališče.

(40)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od egiptovske vlade, proizvajalca izvoznika, vseh vzorčenih proizvajalcev Unije in obeh nepovezanih uvoznikov. Prejela je tudi dva izpolnjena vprašalnika od uporabnikov.

(41)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev subvencije, nastale škode in interesa Unije. V prostorih egiptovske vlade, splošnega organa za gospodarsko cono Suez in splošnega organa za naložbe in proste cone je bil opravljen preveritveni obisk, pri katerem so sodelovali tudi uradniki iz drugih ustreznih ministrstev.

(42)

V zvezi z metodologijo in pravilnostjo podatkov, ki jih zbirajo pritožniki za namene makroekonomskih kazalnikov, je bil v prostorih odvetniške pisarne pritožnikov opravljen preveritveni obisk v skladu s členom 26 osnovne uredbe.

(43)

Preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(44)

Izdelek v tej preiskavi so rezane niti iz steklenih vlaken dolžine največ 50 mm (v nadaljnjem besedilu: rezane niti), rovingi iz steklenih vlaken, razen tistih, ki so impregnirani in premazani ter katerih izguba pri sežigu znaša več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887) (v nadaljnjem besedilu: rovingi), in rogoznice iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne (v nadaljnjem besedilu: rogoznice) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi). Izdelek v preiskavi je znan pod imenom „brezkončna steklena vlakna“.

(45)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Egipta.

(46)

Zadevni izdelek se trenutno uvršča pod oznake KN 7019 11 00, ex 7019 12 00, 7019 31 00 (oznake TARIC 7019120022, 7019120025, 7019120026 in 7019120039).

(47)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(48)

Komisija se je za namen te preiskave odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(49)

Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z informacijami iz pritožbe, iz obvestila o začetku in izpolnjenih vprašalnikov Komisije, preiskala domnevno subvencioniranje s strani vlade Egipta prek naslednjih subvencij:

(50)

Domnevno subvencioniranje v Egiptu se nanaša na družbo Jushi Egypt for Fiberglass Industry S.A.E. (v nadaljnjem besedilu: Jushi Egypt), družbo s sedežem na območju gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med Kitajsko in Egiptom v Suezu (v nadaljnjem besedilu: območje SETC). Območje zajema 7,34 km2, razdeljeno pa je na začetno območje 1,34 km2 in območje raztezanja 6 km2.

(51)

Leta 2002 je egiptovska vlada širše območje 20 km2, na katerem je bilo območje SETC, na severozahodnem delu Sueškega gospodarskega območja, uradno klasificirala kot posebno gospodarsko območje (območje SE) (7). Tako so se določbe egiptovskega zakona št. 83/2002 o ekonomskih območjih posebnega značaja (v nadaljnjem besedilu: zakon št. 83/2002) zdaj uporabljale tudi za območje SETC.

(52)

Leta 2014 je Egipt začel izvajati „razvojni načrt za koridor Sueškega prekopa“. V okviru tega načrta je bilo leta 2015 območje SE uradno vključeno v širše gospodarsko območje Sueškega prekopa (v nadaljnjem besedilu: območje SC), ki zajema celotno območje okrog Sueškega prekopa s površino 461 km2. Celotno območje se zdaj obravnava kot „posebno gospodarsko območje“ v skladu z zakonom št. 83/2002 in njegovimi spremembami (8). Družbe s sedežem na tem posebnem območju so deležne preferencialne obravnave, kot je opisana v subvencijskih programih v nadaljevanju.

(53)

Ta program določa oprostitev plačila DDV in uvoznih tarif za uvoz opreme, ki se uporablja v proizvodnem procesu družb na območju SC.

(54)

Pravna podlaga za ta program so:

(55)

V skladu s členom 22 zakona št. 83/2002, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 27/2015, je območje SC del ločenega carinskega območja na podlagi odloka, ki ga je izdal minister za finance. To ločeno carinsko območje deluje pod nadzorom vrhovnega carinskega odbora, ki ga je vzpostavil predsednik upravnega organa območja.

(56)

Poleg tega so v skladu s členom 42 zakona št. 83/2002 uvožena oprema, orodja ali stroji oproščeni davkov in dajatev, če so namenjeni proizvodnji blaga ali opravljanju storitev za licencirano dejavnost na območju SC. Po drugi strani pa, ker območje SC ni samo izvozno območje, je treba plačati vse davke in dajatve za vse proizvode, ki se sprostijo na domači trg zunaj območja.

(57)

Nazadnje, v skladu z ustrezno zakonodajo družbe, ki se nahajajo zunaj območja SC, plačajo DDV pri uvozu vnaprej in ga odbijejo od DDV na svojo domačo prodajo ali, če je primerno, se jim povrne, ko izvozijo končno blago.

(58)

Družbam s sedežem na območju SC se DDV na začetku ne obračuna, kot izhaja iz dopisa o soglasju med ministrstvom za finance in splošnim organom območja SC.

(59)

Komisija je ugotovila, da so bili od leta 2017 in v obdobju preiskave DDV in uvozne dajatve na uvoženo opremo, ki jo je uvozila družba Jushi Egypt, dejansko zadržane. Pred letom 2017 je družba dejansko plačevala svoje uvozne dajatve in DDV/splošni prodajni davek (9) na uvoženo opremo, saj še ni vstopila na območje SC. Vendar pa družba Jushi Egypt z vključitvijo v davčni in upravni režim območja SC leta 2017 pridobi ugodnosti preferencialne davčne obravnave na tem območju, vključno z oprostitvami plačila DDV in tarif.

(60)

Na splošno bi morale v Egiptu družbe, ki kupujejo stroje, za katere velja stopnja DDV v višini 5 %, te zneske uporabiti v zameno za prihodnja plačila (10). Kadar pa se kreditni saldo zadrži za več kot 6 zaporednih davčnih obdobij (mesecev), kar velja za družbe, ki močno sodelujejo v izvozu in ne morejo nadomestiti kakršnega koli vstopnega DDV kot kredita za prihodnja plačila, mora registrirana oseba podati pisni zahtevek, ki prikazuje znesek kreditnega salda. Egiptovska davčna uprava bi morala preveriti pravilnost salda in sredstva vrniti v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka.

(61)

Vendar je preiskava pokazala, da v praksi egiptovska vlada ne povrne vnaprej plačanega DDV, tako da za te družbe davek dejansko predstavlja strošek. Analiza dobropisa splošnega prodajnega davka/DDV, ki ga je družba Jushi Egypt navedla v letnih poročilih za obdobje 2016–2018, je dejansko pokazala, da so bili zneski, ki jih egiptovska vlada dolguje družbi Jushi Egypt, po več letih (11) še vedno nepovrnjeni, pri čemer je družba Jushi Egypt potrdila, da ne pričakuje povračila (12).

(62)

Prav tako je treba upoštevati, da ker se bo oprema, ki se uporablja pri proizvodnji izdelkov, vključno z izdelkom v preiskavi, po vsej verjetnosti uporabljala celotno življenjsko dobo na ozemlju Egipta, ne da bi se ponovno izvozila ali prodala na domačem trgu, ni razloga za odobritev oprostitve plačila carinskih dajatev in DDV na njen nakup, razen ko gre za korist družb, ki se nahajajo na območju SC. To pomeni izpad prihodkov v obliki carin in DDV, ki ga brez kakršne koli utemeljitve ni treba plačati, saj se ta oprema uporablja za lokalno proizvodnjo izdelka v preiskavi, za katerega morajo običajno proizvajalci, ki se nahajajo zunaj tega območja, plačati carino in DDV.

(63)

Ker je bila družba Jushi Egypt v letu 2017 predmet preferencialne obravnave v skladu s pravno ureditvijo območja SC, je bila torej upravičena do dejanske oprostitve plačila DDV pri uvozu strojev. Ta oprostitev pomeni izpad dohodka, ker, kot je navedeno v prejšnjih odstavkih, v bistvu ni nobenih dokazov, da je egiptovska vlada družbi Jushi Egypt v preteklosti povrnila DDV, plačan na stroje, čeprav bi bilo treba DDV na koncu povrniti. Dokazi, ki so bili na voljo, so dejansko pokazali, da družba Jushi Egypt ni prejela navedenih povračil, ko je imela sedež zunaj območja.

(64)

Družbe, ki se nahajajo na območju SC in jim ni treba vnaprej plačati DDV, prejmejo dejansko oprostitev plačila DDV, ki jim prihrani dejanske stroške, poleg tega pa prihranijo upravno breme za uveljavljanje zahtevkov za vračilo DDV ali za kompenzacijo odbitkov DDV. Enaka ugotovitev velja še toliko bolj jasno glede oprostitve plačila uvoznih tarif za uvoženo opremo.

(65)

Glede na navedeno je Komisija začasno sklenila, da se za ta program šteje, da zagotavlja finančne prispevke v obliki opuščenega prihodka egiptovske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj so upravičene družbe oproščene plačila DDV in/ali tarif, ki bi sicer zapadle v plačilo. Prav tako prinaša ugodnosti za družbe prejemnice v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, ker so postavljene v boljši finančni položaj, kot bi bile, če sheme ne bi bilo. Pravzaprav bi brez te sheme plačale DDV in uvozne tarife ob uvozu opreme.

(66)

Program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj se na splošno ne uporablja v Egiptu, temveč se uporablja samo za družbe, ki se nahajajo na ekonomskih območjih posebnega značaja, kot je območje SC. Zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeli pomoč, omejuje dostop na družbe, ki imajo sedež na takšnih ekonomskih območjih posebnega značaja.

(67)

Znesek te subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. Za ugodnost za prejemnika se šteje:

(68)

Znesek subvencije, začasno določen v zvezi s to vrsto subvencij v obdobju preiskave za proizvajalca izvoznika, je znašal 0,78 %:

(69)

V skladu z zakonom št. 83/2002 lahko subjekti, ki delujejo na posebnem ekonomskem območju, uvažajo materiale brez plačila carin, prodajnih davkov ali drugih davkov ali dajatev, ki bi sicer zapadli, v kolikor so ti uvoženi materiali kot taki ponovno izvoženi ali predelani v izdelek na koncu proizvodne verige, ki se nato izvozi.

(70)

Pravna podlaga za ta program so:

(71)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 46, je območje SC del ločenega carinskega območja. V skladu s členom 42 zakona št. 83/2002 so surovine, dobava, rezervni deli in drugi materiali ali sestavni deli, uvoženi iz čezmorskih držav, oproščeni davkov in dajatev, če so namenjeni proizvodnji blaga ali opravljanju storitev za licencirano dejavnost na območju SC. Po drugi strani pa je treba plačati vse davke in dajatve za vse proizvode, ki se sprostijo na domači trg zunaj območja SC.

(72)

Med preiskavo je Komisija ugotovila, da je bila družba Jushi Egypt v skladu z določbami zgoraj navedenega člena zakona št. 83/2002 oproščena plačila DDV in uvoznih dajatev na uvoz vhodnih materialov, ki se uporabljajo pri proizvodnji izvoženega blaga (zlasti zadevnega izdelka).

(73)

Zdi se, da je taka ureditev v zvezi z opustitvijo uvoznih dajatev skladna s shemo povračila dajatev, kot je opisana v Prilogi I(i) osnovne uredbe. Na podlagi točke (i) Priloge I lahko nadomestni sistemi povračil predstavljajo izvozno subvencijo, če privedejo do presežnega povračila uvoznih dajatev, zaračunanih na začetku za uvožene vložke, za katere se zahteva povračilo.

(74)

Da bi Komisija ugotovila, ali je obstajal tak presežni odpust, je v skladu s točko II Priloge III osnovne uredbe od egiptovske vlade zahtevala dodatne informacije o shemi za povračilo dajatev na splošno ter, natančneje, o obstoju in učinkoviti uporabi spremljevalnih postopkov spremljanja in preverjanja.

(75)

Na podlagi prvotno prejetih informacij je bilo videti, da je egiptovska vlada uvedla zakonodajni okvir za spremljanje sistema povračila dajatev, po potrebi vključno z vračilom plačanih uvoznih dajatev. Vendar je bilo med preveritvenimi obiski v prostorih družbe Jushi Egypt ugotovljeno, da se ta okvir ne uporablja učinkovito v praksi.

(76)

Družba Jushi Egypt ni plačala nobenih uvoznih dajatev (ali DDV) za nobenega od svojih nakupov materialov v obdobju preiskave, bodisi za domačo prodajo bodisi za izvoz končnega blaga. Običajno je treba na blokiran račun carinskih organov položiti depozit, s katerega se lahko redno pobirajo dajatve. Vendar v obdobju preiskave niso bili izvedeni nobeni depoziti in organi niso zbrali nobenih sredstev.

(77)

Družba Jushi Egypt je po obdobju preiskave egiptovskim organom nakazala majhno plačilo, domnevno za kritje presežnega odpusta pri domači prodaji. Vendar ni bil predložen noben dokaz, da je bilo to plačilo dejansko izvršeno zaradi presežnega odpusta pri domači prodaji ali v zvezi z domačo prodajo, opravljeno v obdobju preiskave. Obstajajo pa tudi dokazi, da je družba Jushi Egypt prejela povračilo uvoznih dajatev, plačanih v prejšnjih obdobjih, preden je bila oproščena plačila uvoznih dajatev.

(78)

Po nadaljnjih izmenjavah z egiptovsko vlado so bile prejete dodatne informacije, iz katerih je razvidno, da je bil v obdobju preiskave okvir spremljanja in preverjanja pobiranja carinskih dajatev na območju SC še vedno v pripravi. Na primer, odbor za prilagoditev salda uvoznih dajatev je bil ustanovljen šele leta 2019 na podlagi odloka vodje carinskega organa št. 158, ustanovitev odbora za carinske inšpekcijske preglede je bila v letu 2019 še v teku, izvršni postopki pa še niso bili izdani. Zato je Komisija začasno sklenila, da ni bilo učinkovitega in ustreznega sistema povračila dajatev.

(79)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 50, se na območju SC DDV na uvoženo blago zadrži, namesto da bi se plačal vnaprej. Davčni organi imajo le pravico zahtevati naknadno vračilo DDV.

(80)

Preiskava je tudi razkrila, da se je za nekatere vhodne materiale, ki jih je družba Jushi Egypt uporabljala v proizvodnem procesu od egiptovskih dobaviteljev, DDV obračunaval po standardni stopnji, ne glede na to, da je imela družba sedež na posebnem območju, na katerem DDV običajno ni bil dolgovan. Te transakcije so privedle do dobropisa DDV za družbo Jushi Egypt. Nasprotno pa prodaja vhodnih materialov med družbami, ki imajo sedež na posebnem območju, ni bila predmet domačega DDV, ne glede na to, ali bi se blago, proizvedeno s takimi materiali, izvozilo ali prodalo na domačem trgu. Družba Jushi Egypt ni mogla dokazati, kateri vhodni materiali (ki izvirajo doma ali so uvoženi) so bili uporabljeni ali porabljeni v izdelkih, ki se izvažajo ali prodajajo na domačem trgu.

(81)

Vsi ti elementi kažejo, da to posebno območje ni klasično območje za izvozno predelavo in se razlikuje tudi od drugih posebnih prostih območij, ki obstajajo v Egiptu, vendar gre za edinstveno in hibridno vrsto posebnega območja z več posebnimi značilnostmi, zaradi katerih se razlikuje od drugih območij. Zdi se, da se veljavni zakoni in drugi predpisi na tem območju v praksi ne uporabljajo, zato je Komisija svoje ugotovitve začasno oprla na razumevanje, kako operacije na tem območju delujejo v praksi.

(82)

Poleg tega je pomembno, da neobstoj upravnih organov, pristojnih za upravljanje, spremljanje in izvrševanje davčnega sistema, in kakršne koli davčne obveznosti v zvezi s posebnim davčnim sistemom, ki se uporablja na območju, pomeni, da je to edinstveno območje, na katerem lahko družbe s sedežem na območju brez kakršne koli morebitne posledice ukrepajo v skladu z davčnimi pravili. Zato se je Komisija glede na posebne okoliščine tega območja in na podlagi razpoložljivih informacij začasno odločila, da preuči oprostitev plačila DDV za uvožene vhodne materiale kot dejansko oprostitev plačila takšnega DDV, ne glede na to, ali so materiali pozneje vključeni v končne izdelke, ki se izvažajo ali prodajajo na domačem trgu.

(83)

Komisija je zato začasno sklenila, da sistem nadzora za povračilo dajatev egiptovske vlade ni bil učinkovito uporabljen in ga ni bilo mogoče opredeliti kot takega iz vseh razlogov, ki so bili pojasnjeni v prejšnjem oddelku in so povzeti v uvodni izjavi 73. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 68 in 70, je preiskava dejansko pokazala, da egiptovska vlada sploh ni vzpostavila organa, pristojnega za upravljanje in uveljavljanje kakršne koli davčne obveznosti za subjekte na tem območju, vključno s carinskimi dajatvami in DDV na uvožene materiale.

(84)

Poleg tega je Komisija sklenila, da je domnevni sistem povračila dajatev, ki se uporablja za vhodne materiale za izvožene končne izdelke, privedel do opuščenega prihodka, kar pomenijo subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj vodijo do presežnega povračila uvoznih dajatev, zaračunanih na začetku za uvožene surovine, za katere se zahteva povračilo. Egiptovska vlada ni zagotovila niti nadaljnje preučitve zadevnih transakcij.

(85)

Ti presežni odpusti so tudi specifični v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj se na splošno ne uporabljajo v Egiptu, temveč se uporabljajo samo za družbe, ki se nahajajo na območju SC.

(86)

Poleg tega dejanska oprostitev plačila DDV za uvožene materiale pomeni finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka egiptovske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj so upravičene družbe oproščene plačila DDV, ki bi sicer zapadel v plačilo. Ugodnost v smislu člena 3(2) osnovne uredbe prinaša tudi družbam prejemnicam. Program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja omejuje oprostitev DDV samo na družbe, ki se nahajajo na območju SC.

(87)

Znesek te subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave.

(88)

Kar zadeva uvozne dajatve, se za ugodnost, dodeljeno prejemniku, šteje razlika med zneskom uvoznih dajatev, dolgovanih v obdobju preiskave, in dejanskim zneskom uvoznih dajatev, plačanih v obdobju preiskave.

(89)

Za določitev zneska dolgovanih uvoznih dajatev je Komisija menila, da je povprečna stopnja porabe za vse vrste dokončanih izdelkov enaka, saj vsi spadajo v isto splošno kategorijo izdelkov. Komisija je delež porabe oprla na evidence proizvajalca izvoznika. Nato je, prvič, določila količino materialov, ki je bila uvožena v obdobju preiskave. Drugič, izračunala je razmerje med domačo prodajo in celotno prodajo družbe Jushi Egypt. Tretjič, Komisija je uporabila to razmerje med domačo prodajo in celotno količino uvoženega materiala ter določila količino uvoženih materialov, za katere bi bile dolgovane uvozne dajatve.

(90)

Nazadnje je za določitev zneska ugodnosti izračunala znesek uvozne dajatve, ki se plača za količino materialov, uporabljenih za proizvodnjo blaga, prodanega na domačem trgu.

(91)

Kar zadeva izpad dohodka v obliki de facto oprostitve plačila DDV, je bila ugodnost izračunana na osnovi celotnega zneska DDV, ki bi moral biti v obdobju preiskave plačan na nakup uvoženih materialov, vendar ni bil.

(92)

Znesek subvencije, začasno določen v zvezi s to vrsto subvencij v obdobju preiskave za proizvajalce izvoznike, je znašal 7,42 %:

(93)

Pravna podlaga za ta program so:

(94)

Družba Jushi Egipt je obdavčena z običajnim egiptovskim davkom od dohodka v višini 22,5 %.

(95)

Egiptovska vlada se je leta 2016 odločila, da na podlagi priporočila Mednarodnega denarnega sklada spremeni fiksni devizni tečaj egiptovskega funta (v nadaljnjem besedilu: EGP) v drseči devizni tečaj. Zaradi tega je egiptovski funt v enem mesecu izgubil približno polovico svoje vrednosti v primerjavi z drugimi večjimi valutami, kot sta USD in EUR. Da bi odpravila to nenadno nihanje valut, je egiptovska vlada izdala poseben računovodski standard in posebno davčno pravilo za obravnavo tečajnih razlik. Zato je bilo družbam dovoljeno, da v večji meri odbijejo tečajne razlike zaradi večje devalvacije EGP od njihovega obdavčljivega dohodka.

(96)

Čeprav se je ta zakonodaja na splošno uporabljala za vse družbe v Egiptu in je bila namenjena izravnavi negativnih učinkov devalvacije egiptovske valute, je ustvarila dejansko znatno korist za omejeno število družb v Egiptu, tj. družb, ki so izvozno usmerjene in svoje dejavnosti opravljajo skoraj izključno v tujih valutah, kot sta USD ali EUR. Ta posebna kategorija družb ni imela dejanske izgube zaradi devalvacije EGP, vendar je lahko imela koristi od posebnega računovodskega standarda, ki ga je izdala egiptovska vlada za davčne namene. Zato se zdi, da imajo družbe, ki poslujejo v tuji valuti, zaradi davčnih razlogov izgubo, čeprav lahko njihov finančni položaj dejansko kaže na zdrav dobiček. Nasprotno so egiptovske družbe, ki poslujejo v EGP, utrpele resnične izgube, ki so dejansko vplivale na njihovo poslovanje, kar naj bi obravnavalo posebno davčno pravilo, ki ga je izdala egiptovska vlada.

(97)

Družba Jushi Egypt je imela nesorazmerno korist od tega ukrepa, saj je preiskava pokazala, da Jushi Egypt svojo dejavnost opravlja skoraj izključno v USD ali EUR in nima skoraj nobenih transakcij v egiptovskih funtih. Družba je dejansko usmerjena skoraj izključno v izvoz, skoraj vso opremo uvaža, njena posojila so v tujih valutah, pa tudi velik del surovin kupuje s tujimi valutami. Posledično izgube, ki jih je registrirala družba Jushi Egypt zaradi devalvacije EGP, zlasti zaradi znatnih posojil v tuji valuti, niso dejanske in se uporabljajo samo za davčne namene za zmanjšanje obdavčljivega dohodka.

(98)

Poleg tega naj bi bila davčna olajšava začasen ukrep, ki bi se uporabljala samo za transakcije, na katere je vplivala devalvacija. Kljub temu je v obdobju preiskave družba Jushi Egypt še vedno odštevala znatne zneske od obdavčljivih prihodkov v okviru realiziranih in nerealiziranih tečajnih razlik. Zato je imela v skladu z napovedmi za odmero davka izgubo, čeprav so njeni računovodski izkazi kazali na zdrav in vzdržen dobiček.

(99)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija sklenila, da te davčne ugodnosti pomenijo izpad dohodka, kateremu se je egiptovska vlada odpovedala v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, in prinašajo ugodnosti v skladu s členom 3(2) osnovne uredbe.

(100)

Poleg tega so v skladu s členom 4(2)(c) osnovne uredbe de facto značilne za proizvajalca izvoznika Jushi Egypt, saj jih pretežno uporablja omejena skupina družb, ki poslujejo skoraj izključno v tujih valutah.

(101)

Ugodnost za družbo Jushi Egypt je bila določena na podlagi podatkov iz napovedi za odmero davka od dohodkov iz leta 2018. Prvič, določen je bil znesek, ki se odšteje od obdavčljivega dohodka na podlagi določbe, navedene v oddelku 3.5.1. Drugič, za ta odbiti znesek je bila uporabljena splošno veljavna davčna stopnja v višini 22,5 %. Nazadnje, ta znesek je bil izražen kot odstotek skupnega prometa družbe Jushi Egypt v obdobju preiskave.

(102)

Za družbo Jushi Egypt znaša višina subvencije, ugotovljena za ta neposredni davčni program, 1,68 %.

(103)

Kar zadeva vse druge sheme iz uvodne izjave 43, Komisija nadaljuje preiskavo, tudi glede spremembe obvestila o začetku iz uvodne izjave 18.

(104)

Komisija je zneske subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu z določbami osnovne uredbe za proizvajalca izvoznika izračunala tako, da je proučila vsako subvencijo ali program subvencij, nato pa je te zneske seštela in dobila skupni znesek subvencij za proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave. Za izračun skupnega subvencioniranja v nadaljevanju je najprej izračunala delež subvencioniranja, ki ustreza znesku subvencije kot deležu skupnega dohodka podjetja od prodaje. Ta odstotek je bil nato uporabljen za izračun subvencije, dodeljene za izvoz zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave. Nato je bil izračunan znesek subvencije na tono zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo v obdobju preiskave, v nadaljevanju navedene stopnje pa so bile izračunane kot delež vrednosti stroškov, zavarovanja in prevoznine (v nadaljnjem besedilu: CIF) za isti izvoz na tono.

(105)

Glede na polno sodelovanje egiptovskih proizvajalcev izvoznikov je bil znesek, ki velja za vse druge družbe, začasno določen na ravni edinega egiptovskega proizvajalca izvoznika.

Preglednica 1

Stopnje začasnih subvencij

(106)

V obdobju preiskave je podoben izdelek v Uniji proizvajalo sedem proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(107)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 31 in 32, je Komisija izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije, ki so v obdobju preiskave predstavljali 68 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(108)

Komisija je na podlagi informacij, ki jih je zbral pritožnik in jih je preverila med preiskavo, ugotovila, da je celotna proizvodnja ojačitev iz steklenih vlaken v Uniji v obdobju preiskave znašala približno 695 000 ton.

Preglednica 2

Proizvodnja v Uniji

(109)

Celotna proizvodnja Unije je med letom 2016 in koncem obdobja preiskave ostala stabilna, pri čemer je rahlo upadala.

(110)

Komisija je potrošnjo brezkončnih steklenih vlaken v Uniji določila tako, da je njihov uvoz v Unijo prištela k prodaji industrije Unije na trgu Unije.

(111)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Potrošnja Unije

(112)

Potrošnja ojačitev iz steklenih vlaken v Uniji se je med začetkom in koncem obravnavanega obdobja povečala za 5 %; vendar pa se glede na medletni trend potrošnja v celotnem obdobju nekoliko razlikuje.

(113)

Komisija je določila količino uvoza in njegov tržni delež na podlagi podatkovne zbirke Surveillance 2 (13).

(114)

Uvoz brezkončnih steklenih vlaken iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Količina uvoza in tržni delež

(115)

Uvoz ojačitev iz steklenih vlaken iz Egipta se je od leta 2016 do leta 2018 hitro povečal, pri čemer se je skoraj potrojil. Tržni delež tega uvoza se je v okviru porabe, ki se je povečala za 5 %, prav tako potrojil.

(116)

Povprečne uvozne cene so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozna cena

(117)

Gibanje uvoznih cen iz Egipta je v obravnavanem obdobju očitno upadalo. V obdobju preiskave so se navedene uvozne cene in prodajne cene EU razlikovale za približno 20 % (preglednica 9).

(118)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(119)

Komisija je cene primerjala za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov.

(120)

Če je bila prodaja egiptovskega proizvajalca prvi neodvisni stranki na trgu Unije prek povezane prodajne družbe s sedežem v EU, je bila cena uvoza določena na podlagi CIF, vendar je bila ta cena prilagojena, da bi se upoštevali PSA-stroški in dobiček povezanega uvoznika.

(121)

Primerjava za vsako vrsto izdelka je bila mogoča zaradi uporabe skupne kontrolne številke izdelka za opis vrst izdelkov ojačitev iz steklenih vlaken, ki se izvažajo v EU iz Egipta in jih prodajajo tudi vzorčeni proizvajalci Unije.

(122)

Izračun je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen za uvoz družbe Jushi Egypt na trg Unije, ki je znašala 16 %.

(123)

Komisija je začasno ugotovila, da cene uvoza iz Egipta povzročajo pomembno nelojalno nižanje cen industrije Unije.

(124)

V skladu s členom 8(5) osnovne uredbe je preučitev vpliva subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(125)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 17 do 20, se je vzorčenje uporabilo za določitev škode in negativnega vpliva na raven prodajnih cen, prodanih količin, tržni delež in dobiček industrije Unije.

(126)

Komisija je pri ugotavljanju škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik. Mikroekonomski kazalniki so temeljili na podatkih iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev.

(127)

Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(128)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina zneska subvencij in okrevanje od preteklega subvencioniranja ali dampinga.

(129)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(130)

Celotna proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v Uniji sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 6

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(131)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Razlog za to je, da zmogljivost temelji predvsem na številu peči, ki hranijo proizvodne linije, povečanje zmogljivosti pa je kapitalsko zelo intenzivna operacija.

(132)

Tudi izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostala visoka in stabilna. Ko peč obratuje, jo je ekonomsko gledano treba ohraniti v obratovanju brez prekinitve.

(133)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(134)

Prodaja industrije Unije se je med letoma 2016 in 2017 povečala v absolutnem smislu, nato pa se je zmanjšala, pri čemer se je med letom 2016 in koncem OP zmanjšala za 5 odstotnih točk. Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjševal s 64 % na 58 %. To zmanjšanje je treba obravnavati ob upoštevanju povečanju potrošnje v Uniji za 5 % in vse večjega uvoza iz Egipta po nižjih in padajočih cenah.

(135)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(136)

Zaposlenost in produktivnost v industriji Unije sta v obravnavanem obdobju ostali stabilni.

(137)

Glede na to, da Komisija še vedno preiskuje nekatere sheme subvencioniranja, na tej stopnji ni mogoče določiti natančnega obsega subvencioniranja. Vendar subvencioniranje, ob upoštevanju obsega subvencioniranja za nekatere sheme, ki so že bile določene zgoraj, in ugotovljene začasne stopnje subvencije, ne more veljati za zanemarljivo.

(138)

Čeprav v preteklosti ni bilo subvencioniranja ali dampinga iz Egipta, je edini proizvajalec izvoznik iz Egipta del družbe, za katero je že bilo ugotovljeno, da izvaja damping (in prejema subvencije) v drugi državi (Kitajska). Jushi Group je napovedala, da bo zgradila tovarno v Egiptu za proizvodnjo ojačitev iz steklenih vlaken, ki jih bo prodajala na trg EU, da bi se izognila plačilu protidampinških in izravnalnih dajatev, ki veljajo za njen izvoz navedenega izdelka iz Kitajske v EU. Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da je po začetku delovanja obrata uvoz iz Egipta po nizkih cenah začel vstopati na trg Unije in se v obravnavanem obdobju hitro povečal.

(139)

Tako se pričakuje, da družba Jushi Egypt izvaja in bo izvajala iste prakse kot Jushi Group na Kitajskem.

(140)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo, kot sledi:

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji

(141)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 3 %.

(142)

Vendar so se stroški proizvodnje na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju povečali za 7 %. Zato je jasno, da ni bilo mogoče povečati cen, da bi se uskladile s povečanjem proizvodnih stroškov.

(143)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(144)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju postopoma zvišali.

(145)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 11

Zaloge

(146)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečale in so najvišjo raven dosegle v OP.

(147)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(148)

Komisija je dobičkonosnost treh vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od zadevne prodaje. Dobičkonosnost temelji na stroških prodanega blaga.

(149)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, in sicer za 7 odstotnih točk ali za več kot polovico.

(150)

Kljub nizkim ravnem dobička je industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjala pozitiven denarni tok iz svojih dejavnosti.

(151)

Industrija Unije je v celotnem obravnavanem obdobju še naprej izvajala naložbe. Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale, kar je v skladu s pričakovanji, saj industrija ojačitev iz steklenih vlaken potrebuje stalne naložbe v obnovitve peči.

(152)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb je bila nizka, vendar pozitivna, saj je industrija ustvarjala dobiček.

(153)

Zaradi finančnih rezultatov industrije Unije, kar zadeva dobiček v obdobju preiskave, je bila njena zmožnost zbiranja kapitala omejena.

(154)

V obravnavanem obdobju so se hitro povečale količine uvoza ojačitev iz steklenih vlaken iz Egipta, katerega obseg se je potrojil. To je treba obravnavati v okviru povečevanja potrošnje Unije, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža industrije Unije.

(155)

Zlasti to zmanjšanje tržnega deleža, medtem ko se potrošnja v Uniji povečuje, je jasen znak znatne škode. Ko se potrošnja v Uniji poveča, bi se pričakovalo, da bi industrija Unije ohranila stabilnost svojega tržnega deleža in povečala obseg prodaje.

(156)

Medtem ko je količina proizvodnje ostala stabilna, so se količina prodaje in prodajne cene znižale. Industrija Unije se ni mogla odzvati na zvišanje stroškov z zvišanjem cen, zato se je dobiček, medtem ko so se stroški povišali, znižal z 12 % v letu 2016 na 5 % v OP.

(157)

Komisija zlasti ugotavlja, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju utrpela jasno znižanje cen zaradi dejstva, da je bil uvoz iz Egipta opravljen po nizkih cenah in se je znatno povečal. Brez takšnega uvoza Komisija pričakuje, da bi industrija Unije svoje povečanje stroškov lahko prenesla na svoje stranke.

(158)

Znižanje cen je bilo mogoče opaziti tudi na podlagi razvoja stroškov proizvodnje industrije Unije na enoto v primerjavi s prodajno ceno na enoto za nepovezane stranke v EU in uvozne cene ojačitev iz steklenih vlaken iz Egipta.

(159)

Komisija je opozorila, da so se na primer stroški proizvajalcev Unije v obdobju 2016–2017 znižali za 1 %, prodajna cena Unije pa se je zmanjšala za 4 %, da bi bila konkurenčna nižji uvozni ceni iz Egipta (ki se je zmanjšala za 8 %).

(160)

Med letoma 2017 in 2018 so se stroški proizvajalcev Unije povečali za 6 %, njihove prodajne cene pa so se lahko povečale le za 2 %, saj se je uvozna cena iz Egipta še naprej zmanjševala.

(161)

Komisija je zato začasno sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave utrpela znatno škodo.

(162)

Komisija je začasno sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave utrpela znatno škodo zaradi velikega zmanjšanja dobička in zmanjšanja tržnega deleža. Ta negativna gibanja so se zgodila v okviru močno povečanega uvoza iz Egipta po vedno nižjih cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije in so jo s tem izpostavljale dodatnemu cenovnemu pritisku.

(163)

Poleg tega Komisija opozarja na dokaze v spisu, da je družba Jushi China odprla tovarno v Egiptu z izrecnim namenom prodaje ojačitev iz steklenih vlaken na trg Unije brez plačila dajatev, ki so veljale za uvoz neposredno s Kitajske.

(164)

Zato je Komisija menila, da subvencionirani uvoz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta povzročil znatno škodo za industrijo Unije.

(165)

Komisija je tudi proučila, ali lahko drugi znani dejavniki, posamično ali skupaj, prekinejo vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom in škodo, za katero je bilo začasno ugotovljeno, da obstaja, tako da taka zveza ne bi bila več resnična in bistvena.

(166)

Poleg uvoza iz Egipta je le še uvoz iz treh drugih držav, tj. Malezije, Kitajske in Norveške, v obravnavanem obdobju dosegel znaten tržni delež. Količina uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 13

Uvoz iz tretjih držav

(167)

Za uvoz iz Kitajske že veljajo protidampinški in protisubvencijski ukrepi, tržni delež tega uvoza pa se zmanjšuje, saj uvozniki ojačitev iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske prehajajo na ojačitve iz steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, ki prihajajo od iste skupine Jushi Group.

(168)

Uvoz iz Malezije je imel v celotnem obravnavanem obdobju stabilen tržni delež. V Maleziji obstaja samo en obrat, ki je v lasti japonske skupine NEG, ki ima v lasti tudi obrate v Uniji. Ta obrat izvaža v EU le rezane niti. Komisija je ceno rezanih niti iz Malezije primerjala s cenami rezanih niti v Uniji in ugotovila, da uvoz iz Malezije očitno ni nelojalno nižal cen Unije.

(169)

Uvoz iz Norveške je v obravnavanem obdobju predstavljal majhen in stabilen tržni delež v višini 4 % in na trg Unije vstopa po visoki ceni.

(170)

Uvoz iz drugih držav je v obravnavanem obdobju skupaj dosegel 9‐odstoten stabilen tržni delež. Zato nobena od teh drugih držav ni mogla pomembno vplivati na rezultate industrije Unije.

(171)

Komisija je na podlagi zgornje analize sklenila, da uvoz iz drugih držav ni vplival na položaj industrije Unije v obdobju preiskave. Zlasti ni povezave med zmanjševanjem uspešnosti industrije Unije in stabilnimi tržnimi deleži drugih virov dobave.

(172)

Pritožnik je Komisiji predložil naslednje podatke o izvozu:

Preglednica 14

Izvoz industrije Unije

(173)

Raven izvoza industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju omejena in stabilna. Industrija Unije v nobenem letu obravnavanega obdobja ni presegla 8 % svoje prodaje, kot je navedeno v zgornji preglednici.

(174)

Glede na omejeno udeležbo prodaje za izvoz v celotni prodaji industrije Unije in dejstvo, da je bil ta delež v obravnavanem obdobju skoraj stabilen, je bilo ugotovljeno, da izvoz industrije Unije ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(175)

Komisija je zato začasno sklenila, da subvencionirani uvoz ojačitev iz steklenih vlaken iz Egipta povzročil znatno škodo industriji Unije.

(176)

Komisija je opredelila in ocenila druge dejavnike, ki bi lahko prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, kot je uvoz iz drugih tretjih držav in izvoz industrije Unije. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da ti drugi dejavniki niti posamično niti skupaj niso vplivali na položaj industrije Unije.

(177)

Komisija je v skladu s členom 31 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem subvencioniranju jasno sklenila, da sprejetje izravnalnih ukrepov, ki ustrezajo skupnemu znesku subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v tej zadevi ni v interesu Unije. Njena določitev interesa Unije je temeljila na analizi vseh raznovrstnih vključenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in potrošnikov.

(178)

Brezkončna steklena vlakna so v Evropski uniji pomemben material na številnih področjih uporabe.

(179)

Uporabljajo se predvsem kot surovina za krepitev termoplastičnih in duroplastičnih smol v industriji kompozitov. Brezkončna steklena vlakna predstavljajo od 10 % do 60 % stroškov proizvodnje termoplastičnih in duroplastičnih smol, odvisno od zadevnega končnega izdelka. Te industrija Unije nato uporablja v zelo različne namene na koncu proizvodne verige. Industrija Unije je zagotovila tržne informacije, ki kažejo, da je približno polovica njihove prodaje usmerjena v proizvodnjo termoplastičnih izdelkov.

(180)

Brezkončna steklena vlakna se uporabljajo tudi kot glavna surovina za izdelavo tkanin iz steklenih vlaken. Predstavljajo pomemben vhoden strošek za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, in sicer do 70 %. Komisija opozarja, da potekajo protidampinške in protisubvencijske preiskave v zvezi z uvozom tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (14). V teh postopkih doslej še niso bili uvedeni nobeni ukrepi.

(181)

Tržni podatki industrije Unije so pokazali, da se trenutno do 20 % brezkončnih steklenih vlaken, ki jih proizvede industrija Unije, uporabi za izdelavo tkanin iz steklenih vlaken. Vendar so njeni tržni podatki tudi pokazali, da se za izdelavo tkanin iz steklenih vlaken uporablja višji odstotek vsega kitajskega uvoza in tudi uvoza iz drugih držav.

(182)

Komisija je za oceno interesa Unije analizirala položaj industrije Unije, ki deluje z zelo visoko izkoriščenostjo zmogljivosti, zato kratkoročno ne bi mogla odgovoriti na znatne tržne signale in morebitne druge vire dobave, na katere veljavni ukrepi ne vplivajo. Ta analiza je obravnavana v uvodnih izjavah 154, 170 in 176.

(183)

Komisija je ugotovila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, ki jo je povzročil uvoz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta.

(184)

Komisija ugotavlja, da industrija izvaja zelo visoke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, kar omejuje možnost nadaljnjega povečanja ponudbe, vendar bi morala uvedba ukrepov za Egipt industriji omogočiti, da namesti dodatne zmogljivosti, ki jih potrebuje za oskrbo trga Unije.

(185)

Kot je Komisija ugotovila v prejšnji preiskavi uvoza brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske, uvedba ukrepov za nepošten uvoz omogoča industriji, da vlaga v povečanje zmogljivosti (15).

(186)

Glede na ugotovitev znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, in da je to znatno škodo povzročil subvencionirani uvoz iz Egipta, je Komisija zato začasno sklenila, da bi bila uvedba ukrepov v interesu industrije Unije.

(187)

Uvozniki, ki so sodelovali v preiskavi, so nasprotovali uvedbi ukrepov, saj bi ti omejili vire brezkončnih steklenih vlaken, ki prihajajo na trg. Izpostavili so tudi vprašanje certificiranja novih virov brezkončnih steklenih vlaken, saj naj bi bil ta postopek tako zapleten, da nekatere njihove stranke še vedno vztrajajo pri uvozu iz Kitajske – kljub plačanim dajatvam – saj je zadevno podjetje certificirano za uporabo pri strankah.

(188)

Komisija je opozorila, da uvozniki še naprej uvažajo iz Kitajske, čeprav za ta uvoz veljajo dajatve, ki so višje od tistih, ki se uvedejo za egiptovske vire. Zato kakršna koli dajatev na uvoz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta ne bi nujno ustavila uvoza, ki prihaja v Unijo.

(189)

Certificiranje virov brezkončnih steklenih vlaken je za nekatere uporabnike brezkončnih steklenih vlaken vsekakor pomembno vprašanje, vendar pa v številnih sektorjih certificiranje ni vprašanje, kjer pa je pomembno, lahko vidimo, da se uvoz nadaljuje s plačilom dajatev. Uvedba dajatev na certificiran uvoz bo seveda povečala njegove stroške, vendar ni dokazov, da tega povečanja ne bi bilo mogoče prenesti na končno stranko, ki je sama zaprosila za to določeno vrsto brezkončnih steklenih vlaken od tega določenega dobavitelja.

(190)

Komisija je obiskala dva uvoznika brezkončnih steklenih vlaken, ki sta izdelke uvažala iz različnih virov po vsem svetu in jih nato brez predelave prodajala dalje. Za enega uvoznika je so brezkončna steklena vlakna predstavljala zelo majhen del poslovanja (manj kot 1 %), zato bi imela dajatev na uvoz iz Egipta zanemarljiv učinek na uspešnost uvoznika.

(191)

Za drugega uvoznika so brezkončna steklena vlakna predstavljala pomembnejši del njihovega poslovanja z zelo nizkimi stopnjami dobička. Za tega uvoznika bi vsako povišanje cene zaradi zelo nizkih stopenj dobička povzročilo morebitne izgube, če povišanja cen ne bi bilo mogoče prenesti na njihove stranke. Vendar se je ta uvoznik s tem vprašanjem soočal že prej, ko je Komisija uvedla dajatve na uvoz brezkončnih steklenih vlaken iz Kitajske po višji ravni.

(192)

Komisija je zato sklenila, da uvedba dajatev ne bi bila v interesu uvoznikov, ker bi povečala njihove stroške.

(193)

Več zainteresiranih strani se je javilo in izrazilo svoje stališče glede zanimanja uporabnikov za uvedbo ukrepov v tej preiskavi, predvsem s pošiljanjem standardnih dopisov brez dokazov o njihovih trditvah.

(194)

Nekatere zainteresirane strani so poslale standarden dopis, v katerem so podprle ukrepe, da bi s tem ohranila industrijo Unije kot dobavitelja, druge strani pa so poslale standardni dopis, v katerem so nasprotovale ukrepom, da bi tako preprečile povečanje stroškov. Preučitev teh standardnih dopisov je pokazala, da so prišli od distributerjev brezkončnih steklenih vlaken v EU ali dobaviteljev industrije Unije.

(195)

Vendar je Komisija prejela stališča uporabnikov brezkončnih steklenih vlaken v Uniji, v katerih so izrazili svoja stališča v zvezi s preiskavo.

(196)

Ena skupina uporabnikov, ki je želela ostati anonimna, da bi se zaščitila pred tveganjem negativnih posledic v njihovih poslovnih odnosih, je pripravila zaslišanje pred Komisijo in predložila stališče, da ukrepi ne bi bili v interesu Unije.

(197)

Komisija je v okviru inšpekcij uporabnikov obravnavala vprašanje certificiranja nekaterih vrst brezkončnih steklenih vlaken, izdelanih v določenih tovarnah, pri čemer so uporabniki opozorili, da morajo nekateri uporabniki uporabljati določeno vrsto brezkončnih steklenih vlaken iz določene tovarne, ne glede na to, ali je dajatev v veljavi ali ne.

(198)

Če se uvedejo ukrepi za brezkončna steklena vlakna iz Egipta in ker morajo uporabniki pri nadaljnji predelavi uporabiti brezkončna steklena vlakna iz Egipta, potem bodo soočeni s povečanjem stroškov, ki ga morda ne bodo mogli prenesti na svoje stranke.

(199)

Skupina anonimnih uporabnikov je opozorila, da so steklena vlakna pomembna sestavina pri zagotavljanju kakovosti in da bi sedanji sistemi za zagotavljanje kakovosti, na primer v sektorju termoplastičnih izdelkov za avtomobilsko industrijo, pri menjavi uporabnika zahtevali ponovno odobritev.

(200)

Ista skupina je tudi opozorila, da bi uporabnik, tudi če ima različne dobavitelje, še vedno uporabljal določenega dobavitelja za določeno sestavino.

(201)

Stranke uporabnikov, ki izdelujejo druge termoplastične izdelke, so manj občutljive na izvor surovine, saj se brezkončna steklena vlakna pomešajo s smolo in zagotavljajo ojačitev termoplastičnega izdelka, s čimer ne ostanejo razmeroma nespremenjena, kot je to pri proizvodnji tkanin iz steklenih vlaken.

(202)

Čeprav brezkončna steklena vlakna predstavljajo do 60 % proizvodnih stroškov, so na voljo drugi viri brezkončnih steklenih vlaken, za katere ne veljajo ukrepi, in sicer iz Malezije in Norveške. Vendar je bil uporabnik glede na povišanje cen, ki bi ga ukrepi povzročili, proti uvedbi ukrepov. Vsi uporabniki termoplastičnih izdelkov, ki so izrazili mnenje, so bili proti uvedbi ukrepov.

(203)

Uporabniki, ki izdelujejo tkanine iz steklenih vlaken, so v popolnoma drugačnem položaju, saj so brezkončna steklena vlakna surovina za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Komisija je obiskala enega proizvajalca tkanin iz steklenih vlaken in uporabnika brezkončnih steklenih vlaken, ki je želel ostati anonimen za namene te preiskave. Nasprotoval je ukrepom, saj so se cene surovin, ko so bile dajatve uvedene za brezkončna steklena vlakna iz Kitajske, povišale za 10 %, pri čemer tega povišanja cen ni mogel prenesti na svoje stranke.

(204)

Štirje proizvajalci tkanin iz steklenih vlaken, ki so izrazili mnenje, so bili proti uvedbi ukrepov. Vendar Komisija opozarja, da je eden od vzorčenih proizvajalcev Unije brezkončnih steklenih vlaken, Owens Corning, integrirani proizvajalec, ki v Uniji proizvaja tudi tkanine iz steklenih vlaken. Ta skupina podpira uvedbo ukrepov za uvoz brezkončnih steklenih vlaken in tkanin iz steklenih vlaken iz Egipta.

(205)

Vendar je Komisija prejela tudi pripombe dveh drugih proizvajalcev tkanin iz steklenih vlaken v korist ukrepov za uvoz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta, da bi se zaščitila celotna vrednostna veriga v Evropi ter spodbudile raziskave in razvoj.

(206)

Zaključek v zvezi z uporabniki je, da ukrepi glede na to, da so brezkončna steklena vlakna glavna surovina v končnem izdelku, niso v njihovem interesu, saj bi povečali stroške uporabnikov. Vendar pa bi bili ukrepi v interesu integriranih skupin, ki uporabljajo lastno proizvedena brezkončna steklena vlakna.

(207)

V celoti gledano je Komisija ugotovila, tudi glede na druge razpoložljive vire dobave, za katere ukrepi ne veljajo, ter glede na to, da je en integrirani uporabnik podprl ukrepe, in ker ni dokazov, da uporabniki ne bi mogli prevzeti dodatnih stroškov zaradi ukrepov, naloženih za uvoz iz Egipta, da negativni učinki na uporabnike niso jasno pokazali, da uporaba ukrepov ni v interesu Unije.

(208)

V skladu s členom 31(1) osnovne uredbe se zlasti upošteva potreba po odpravi učinkov škodljivega subvencioniranja, ki izkrivljajo trgovino, in ponovni vzpostavitvi učinkovite konkurence.

(209)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da Jushi Egypt na trgu Unije prodaja velike količine subvencioniranih brezkončnih steklenih vlaken po umetno nizkih cenah. Če se bo to stanje nadaljevalo, bo Jushi Egypt obdržal svojo nepošteno konkurenčno prednost, ki bo dodatno oslabila že zdaj ranljiv položaj industrije Unije. Subvencioniran uvoz iz Egipta bo s tem sčasoma povečal svoj učinek, s katerim izkrivlja trgovino, in še naprej onemogočal enake konkurenčne pogoje industriji Unije.

(210)

Ukrepi so jasno v interesu industrije Unije. Ukrepi imajo omejen negativni učinek na uvoznike in uporabnike, zlasti na proizvajalce tkanin iz steklenih vlaken, ki so najbolj ranljiva skupina, in sicer zaradi velikega deleža brezkončnih steklenih vlaken v njihovih proizvodnih stroških.

(211)

Vendar Komisija opozarja, da so na voljo drugi viri brezkončnih steklenih vlaken, za katere ne veljajo ukrepi. Komisija prav tako opozarja na obsežne inovacije industrije Unije v zadnjih letih in na dejstvo, da proizvajalci Unije sodelujejo z uporabniki pri proizvodnji izdelka, ki ga ti potrebujejo, v skladu z njihovimi posebnimi specifikacijami. Takšne inovacije bi bile v primeru nadaljevanja škode ogrožene.

(212)

Komisija je obravnavala te pripombe v zvezi s postopki certificiranja in odobritve, vendar je uvedba ukrepov namenjena zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za vse operaterje, zato bodo lahko uporabniki s plačilom poštene tržne cene še naprej uvažali certificirana ali odobrena brezkončna steklena vlakna iz Egipta.

(213)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba izravnalnih ukrepov za uvoz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, ki ustrezajo skupnemu znesku subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ne bi bila v interesu Unije.

(214)

Na podlagi ugotovitev Komisije o subvencioniranju, znatni škodi, vzročni zvezi in interesu Unije ter v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe bi bilo treba uvesti začasno izravnalno dajatev na uvoz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta.

(215)

Začasne izravnalne ukrepe za uvoz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta bi bilo treba uvesti v skladu s pravili iz člena 12(1) osnovne uredbe, ki določa, da začasna dajatev ustreza skupnemu znesku začasno določenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(216)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasnih izravnalnih dajatev, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carinske dajatve, naslednje:

Preglednica 15

Stopnje začasnih dajatev

(217)

Stopnja izravnalne dajatve za posamezno družbo, navedena v tej uredbi, je bila določena na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato je izražala stanje, ki je bilo ugotovljeno med to preiskavo v zvezi z edinim proizvajalcem izvoznikom. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in ga je proizvedla poimensko navedena pravna oseba.

(218)

Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katero koli drugo podjetje, ki ni posebej navedeno v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Za njih se ne sme uporabljati individualna stopnja izravnalne dajatve.

(219)

Družba lahko zahteva uporabo posamezne stopnje izravnalne dajatve, če pozneje spremeni svoje ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (16). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(220)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, je Komisija v skladu z zahtevami iz člena 24(5a) osnovne uredbe z objavo uredbe o registraciji uvedla obvezno registracijo uvoza brezkončnih steklenih vlaken v obdobju pred razkritjem.

(221)

Z uredbo o registraciji je bil registriran le uvoz za tri tedne pred razkritjem. Registracija se bo končala, ko začne veljati ta uredba.

(222)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protisubvencijskih ukrepov še ni bila sprejeta. Takšna odločitev bo sprejeta v zaključni fazi.

(223)

Komisija je v skladu s členom 29a osnovne uredbe obvestila zainteresirane strani o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino.

(224)

Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(225)

Komisija je prejela pripombe od družbe Jushi Egypt. Vendar se pripombe niso nanašale na točnost izračuna. Zato ostaja začasna izravnalna dajatev nespremenjena.

(226)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(227)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v sklepni fazi preiskave spremeniti –

(1)

Glede na razvoj sodne prakse in zakonodaje Evropske unije ter zaradi jasnosti je treba nekatera pravila, določena v Sklepu Evropske centralne banke (EU) 2016/245 (ECB/2016/2) (2), natančneje opredeliti ali spremeniti.

(2)

Evropska centralna banka (ECB) zagotavlja, da se sprejmejo primerni ukrepi za učinkovito preprečitev, prepoznavo in odpravo nasprotja interesov zaposlenih, ki se pojavi pri vodenju postopkov oddaje naročil, v skladu z Okvirom poklicne etike ECB (3), da se izogne izkrivljanju konkurence in zagotovi enako obravnavo vseh ponudnikov.

(3)

Mejne vrednosti za javne razpisne postopke iz Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) so bile spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/2365 (5) in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1828 (6). ECB namerava za svoje javne razpisne postopke uporabiti enake mejne vrednosti, čeprav se Direktiva 2014/24/EU zanjo ne uporablja.

(4)

Poleg tega namerava ECB za koncesije uporabiti enako mejno vrednost, kot je določena v Direktivi 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(5)

Zato je treba Sklep (EU) 2016/245 (ECB/2016/2) ustrezno spremeniti –

(1)

V skladu z Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) (1) lahko nacionalne centralne banke (NCB) poročevalskim enotam zagotovijo podrobne podatke o kreditih in kreditnem tveganju (v nadaljnjem besedilu: podatki o kreditih), vključno s podatki o kreditih, ki jih zbira druga NCB, z vzpostavitvijo novih ali izboljšanjem sedanjih povratnih tokov informacij ali drugih informacijskih storitev od centralnih registrov kreditov do poročevalskih enot.

(2)

Ti povratni tokovi informacij so namenjeni za pomoč poročevalskim enotam pri ocenjevanju kreditne sposobnosti dolžnikov in izboljšanje njihovega upravljanja kreditnega tveganja. Povratni tokovi informacij omogočajo, da poročevalske enote pridobijo celovitejši pregled nad zadolženostjo dolžnika ali potencialnega dolžnika, saj razpoložljivih informacij ne zbira samo zadevna NCB, temveč tudi druge NCB. Zagotavljanje podatkov o kreditih NCB za vzpostavitev ali obogatitev povratnih tokov informacij do poročevalskih enot bo torej povečalo prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k stabilnosti finančnega sistema skladno z njegovim zakonitim mandatom v skladu s členom 127(5) Pogodbe. Število NCB, ki od začetka sodelujejo v okviru za zagotavljanje povratnega toka informacij, je sicer omejeno, vendar se lahko v prihodnosti poveča, saj je tako sodelovanje prostovoljno. V vsakem primeru so informacije, ki so na razpolago v okviru tega prvotno omejenega obsega povratnih tokov informacij, ključne pri preprečevanju možnih motenj v procesu finančnega posredništva, saj izboljšajo analize kreditnega tveganja pri kreditnih institucijah, zlasti v zvezi s čezmejnimi dolžniki, in s tem na koncu prispevajo k finančni stabilnosti.

(3)

V sedanjem pravnem okviru lahko NCB na prostovoljni podlagi izmenjujejo in uporabljajo podnize podatkov o kreditih, da poročevalskim enotam zagotovijo dostop do teh podatkov prek povratnih tokov informacij. ESCB se je zavezal k posodobitvi pravnega okvira, da se še bolj uskladijo povratni tokovi informacij do poročevalskih enot, ki jih zagotavljajo NCB.

(4)

Treba je torej vzpostaviti ustrezen okvir za to dejavnost, za katero veljajo določbe člena 11 Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) glede pravic in obveznosti NCB v zvezi s povratnimi tokovi informacij. Ta okvir bi moral določiti obveznosti ECB in NCB, ki v njem sodelujejo (sodelujoče NCB), tudi med obdobjem preizkušanja pred datumom začetka sodelovanja posamezne NCB, ob upoštevanju omejitev, povezanih z zaupno naravo informacij, in časa, ki je potreben za izvedbo.

(5)

Za sodelujoče NCB bi moral okvir za povratni tok informacij AnaCredit opredeliti tudi obseg podatkov, ki se zagotovijo za potrebe povratnega toka informacij, v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13). Zlasti je potrebno, da so v ta obseg vključeni podatki o kreditih in povezani referenčni podatki o nasprotnih strankah, da se poročevalskim enotam omogoči boljše ocenjevanje kreditne sposobnosti dolžnika.

(6)

Za okvir se uporabljajo standardi za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki jih zbira ESCB, kakor so določeni v členih 8 do 8c Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 (2).

(7)

NCB, ki bodo sodelovale v okviru za povratni tok informacij, bi morale biti navedene na seznamu v prilogi skupaj z datumom, ko začnejo sodelovati in s tem postanejo sodelujoče NCB. Treba je vzpostaviti postopek, po katerem ravna NCB, ki ni navedena med NCB na seznamu v ustrezni prilogi in želi postati sodelujoča NCB, ter postopek, po katerem ravna sodelujoča NCB, ki želi svoje sodelovanje prekiniti. Treba je vzpostaviti tudi postopek, po katerem ravna sodelujoča NCB, ki želi spremeniti parametre za izmenjavo podatkov iz tabele, določene v ustrezni prilogi. Vse te spremembe navedenega seznama (vključno z datumom, ko NCB postane sodelujoča NCB) in tabele v ustreznih prilogah je treba izvesti s tehničnimi spremembami v skladu s členom 20 Smernice Evropske centralne banke (EU) 2017/2335 (ECB/2017/38) (3).

(8)

NCB, ki so navedene v zadevni prilogi, bi morale imeti možnost, da preizkusijo potrebne postopke pred njihovo uvedbo. Za ta namen bi morala ECB tem NCB poslati niz podatkov pri povratnem toku informacij ECB pred datumom, ko postanejo sodelujoče NCB, izključno za namen preizkusa in ne za uporabo v povratnih tokovih informacij.

(9)

Zato je treba Smernico (EU) 2017/2335 (ECB/2017/38) ustrezno spremeniti –