IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/236

z dne 14. februarja 2020

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Huile d'olive de Provence“ (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Francije za registracijo imena „Huile d'olive de Provence“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)	Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Huile d'olive de Provence“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL C 325, 30.9.2019, str. 10.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/237

z dne 14. februarja 2020

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Bjelovarski kvargl“ (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Hrvaške za registracijo imena „Bjelovarski kvargl“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)	Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Bjelovarski kvargl“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL C 320, 24.9.2019, str. 9.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/238

z dne 20. februarja 2020

o dovoljenju za L-treonin kot krmni dodatek za vse živalske vrste

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 sta bila vložena zahtevka za dovoljenje za L-treonin, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum KCCM 80117 ali Corynebacterium glutamicum KCCM 80118, kot krmni dodatek za uporabo v krmi za vse živalske vrste. Navedenima zahtevkoma so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) navedene uredbe.

(3)	Navedena zahtevka zadevata dovoljenje za L-treonin, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum KCCM 80117 ali Corynebacterium glutamicum KCCM 80118, kot krmni dodatek za vse živalske vrste ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 22. januarja 2019 (2) (3), ugotovila, da L-treonin, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum KCCM 80117 ali Corynebacterium glutamicum KCCM 80118, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je prav tako ugotovila, da je dodatek učinkovit vir aminokisline L-treonin za vse živalske vrste in da bi ga bilo treba zaščititi pred razgradnjo v vampu, da bi bil pri prežvekovalcih enako učinkovit kot pri neprežvekovalcih. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena L-treonina, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum KCCM 80117 ali Corynebacterium glutamicum KCCM 80118, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega dodatka, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

---

(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  EFSA Journal 2019;17(2):5602.

(3)  EFSA Journal 2019;17(3):5603.

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/239

z dne 20. februarja 2020

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 901/2014 glede prilagoditve predlog za homologacijske postopke za dvo- ali trikolesna vozila in štirikolesnike zahtevam okoljskih standardov Euro 5 in Euro 5+

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (1) ter zlasti členov 27(4), 29(4), 32(1) in 38(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z zahtevami, uvedenimi z Uredbo (EU) 2019/129 Evropskega parlamenta in Sveta (2), glede uporabe okoljskega standarda Euro 5 za vozila kategorije L bodo morale nekatere podkategorije vozil od določenih datumov izpolnjevati dodatne tehnične zahteve. Druge podkategorije so izvzete iz nekaterih zahtev ali jih morajo izpolnjevati pozneje, kot je bilo prvotno določeno v Uredbi (EU) št. 168/2013.

(2)

Glede na spremembe iz Uredbe (EU) 2019/129 bi bilo treba spremeniti upravne predloge za homologacijo iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 901/2014 (3), da bi se olajšal homologacijski postopek ter da bi se nacionalnim organom omogočilo preverjanje skladnosti z zahtevami okoljskih standardov Euro 5 in Euro 5+, ki se uporabljajo na določen datum.

(3)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 901/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Ukrepi iz te uredbe so usklajeni z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

---

(1)  UL L 60, 2.3.2013, str. 52.

(2)  Uredba (EU) 2019/129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 168/2013 glede uporabe stopnje Euro 5 pri homologaciji dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 30, 31.1.2019, str. 106).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 901/2014 z dne 18. julija 2014 o izvajanju Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede upravnih zahtev za homologacijo in tržni nadzor dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 249, 22.8.2014, str. 1).

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/240

z dne 20. februarja 2020

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/47 o zaščitnih ukrepih zaradi visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 1082)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/47 (3) je bil sprejet po izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih, kjer gojijo perutnino, v nekaterih državah članicah ter potem, ko so navedene države članice v skladu z Direktivo Sveta 2005/94/ES (4) vzpostavile okužena in ogrožena območja.

(2)	Izvedbeni sklep (EU) 2020/47 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih države članice iz Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu vzpostavijo v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v navedeni prilogi.

(3)	Priloga k Izvedbenemu sklepu 2020/47 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/210 (5), in sicer po izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 pri perutnini v Nemčiji in na Poljskem, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo.

(4)	Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/210 je Češka obvestila Komisijo o dodatnem izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvu, kjer gojijo perutnino, v pokrajini Pardubice.

(5)	Poleg tega je Bolgarija obvestila Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvu, kjer gojijo perutnino, v okrožju Plovdiv.

(6)

Bolgarija trenutno ni navedena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/47, novi izbruh na Češkem pa je zunaj območij, ki so trenutno navedena za Češko v navedeni Prilogi. Po teh novih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 so pristojni organi navedenih držav članic sprejeli potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli teh novih izbruhov.

(7)

Komisija je v skladu z Direktivo 2005/94/ES proučila ukrepe, ki sta jih sprejeli Bolgarija in Češka, ter presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki so jih vzpostavili pristojni organi navedenih držav članic, dovolj oddaljene od gospodarstev, na katerih sta bila potrjena nedavna izbruha visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8.

(8)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije v sodelovanju z Bolgarijo in Češko takoj opredeliti nova okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v navedenih državah članicah v skladu z Direktivo 2005/94/ES. Zato bi bilo treba spremeniti okužena in ogrožena območja, navedena za Češko v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/47, ter navesti nova okužena in ogrožena območja za Bolgarijo.

(9)

V skladu s tem bi bilo treba spremeniti Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/47 in posodobiti regionalizacijo na ravni Unije z vključitvijo novih okuženih in ogroženih območij, ki sta jih Bolgarija in Češka vzpostavili v skladu z Direktivo 2005/94/ES, ter trajanje omejitev, ki se na njih izvajajo.

(10)	Izvedbeni sklep (EU) 2020/47 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)	Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 je pomembno, da spremembe Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/47 iz tega sklepa začnejo veljati čim prej.

(12)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

---

(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/47 z dne 20. januarja 2020 o zaščitnih ukrepih zaradi visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 v nekaterih državah članicah (UL L 16, 21.1.2020, str. 31).

(4)  Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (UL L 10, 14.1.2006, str. 16).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/210 z dne 14. februarja 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/47 o zaščitnih ukrepih zaradi visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 v nekaterih državah članicah (UL L 43, 17.2.2020, str. 77).

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 118 ZN – Enotni tehnični predpisi o gorljivosti materialov, ki se uporabljajo za opremo določenih kategorij motornih vozil, in/ali njihovi odbojnosti za goriva ali maziva [2020/241]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 1 sprememb 03 – datum začetka veljavnosti: 16. oktober 2018

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojna in pravno zavezujoča besedila so:

—	ECE/TRANS/WP.29/2013/12

—	ECE/TRANS/WP.29/2016/14

—	ECE/TRANS/WP.29/2017/16

—	ECE/TRANS/WP.29/2017/18 in

—	ECE/TRANS/WP.29/2018/24

VSEBINA

PRAVILNIK

1.   Področje uporabe

2.   Opredelitev pojmov: splošno

3.   Vloga za podelitev homologacije

4.   Homologacija

5.   Del I: Homologacija tipa vozila glede na gorljivost sestavnih delov, ki se uporabljajo v notranjem prostoru, prostoru za motor in morebitnih ločenih ogrevalnih prostorih, glede na gorljivost električnih kablov in kabelskih plaščev ali kabelskih napeljav, ki se uporabljajo v vozilu, in/ali glede na odbojnost izolacijskih materialov, ki se uporabljajo v prostoru za motor in morebitnih ločenih ogrevalnih prostorih, za goriva ali maziva

6.   Del II: Homologacija sestavnega dela glede na njegovo gorljivost in/ali odbojnost za goriva ali maziva

7.   Sprememba tipa in razširitev homologacije

8.   Skladnost proizvodnje

9.   Kazni za neskladnost proizvodnje

10.   Dokončno prenehanje proizvodnje

11.   Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

12.   Prehodne določbe

PRILOGE

1   Opisni list za vozilo

2   Opisni list za sestavni del

3   Sporočilo (o homologaciji tipa vozila)

4   Sporočilo (o homologaciji tipa sestavnega dela)

5   Namestitev homologacijskih oznak

6   Preskus za določanje vodoravne hitrosti gorenja materialov

7   Preskus za določanje taljivosti materialov

8   Preskus za določanje navpične hitrosti gorenja materialov

9   Preskus za določanje odbojnosti materialov za goriva ali maziva

10   Preskus za določanje odpornosti električnih kablov proti širjenju plamena

1.   PODROČJE UPORABE

1.1   Ta pravilnik se uporablja za gorljivost (vnetljivost, hitrost gorenja in taljivost) materialov, ki se uporabljajo v vozilih razredov II in III kategorije M3 (1), ter njihovo odbojnost za goriva ali maziva.

Homologacija se podeli glede na:

1.2   Del I – Homologacija tipa vozila glede na gorljivost sestavnih delov, ki se uporabljajo v notranjem prostoru, prostoru za motor in morebitnih ločenih ogrevalnih prostorih, in/ali njihovo odbojnost za goriva ali maziva, ter glede na gorljivost električnih kablov in kabelskih plaščev ali kabelskih napeljav, ki se uporabljajo za zaščito električnih kablov v vozilu.

1.3   Del II – Homologacija sestavnega dela, vgrajenega v notranjem prostoru, prostoru za motor ali morebitnih ločenih ogrevalnih prostorih, glede na njegovo gorljivost in/ali odbojnost za goriva ali maziva.

2.   OPREDELITEV POJMOV: SPLOŠNO

2.1   „Proizvajalec“ pomeni osebo ali organ, ki je homologacijskemu organu odgovoren za vse vidike homologacijskega postopka in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje. Ta oseba ali organ nista nujno neposredno vključena v vse faze izdelave vozila ali sestavnega dela, ki je predmet homologacijskega postopka.

2.2   „Notranji prostor“ pomeni vsak prostor, namenjen potnikom, voznikom in/ali posadki, ki ga omejujejo proti notranjosti obrnjene površine

(a)

stropa;

(b)

poda;

(c)	prednje in zadnje stene ter stranskih sten;

(d)

vrat;

(e)	zunanje zasteklitve.

2.3   „Prostor za motor“ pomeni prostor, v katerem je vgrajen motor in v katerega se lahko vgradi grelnik, ki deluje na principu zgorevanja.

2.4   „Ločen ogrevalni prostor“ pomeni prostor za grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, zunaj notranjega prostora in prostora za motor.

2.5   „Proizvodni materiali“ pomenijo proizvode v obliki razsutih materialov (npr. zvitki oblazinjenja) ali predoblikovanih sestavnih delov, ki se dobavijo proizvajalcu za vgradnjo v tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, ali delavnici za uporabo pri vzdrževanju ali popravilu vozil.

2.6   „Sedež“ pomeni konstrukcijo, vključno z oblazinjenjem, ki je lahko sestavni del konstrukcije vozila, na kateri lahko sedi ena odrasla oseba. Ta izraz zajema posamezen sedež ali del sedežne klopi, namenjen za sedenje ene odrasle osebe.

2.7   „Skupina sedežev“ pomeni sedežno klop ali sedeže, ki so ločeno postavljeni drug ob drugem (tj. sprednja pritrdišča enega sedeža so v isti črti z zadnjimi pritrdišči ali pa so pred njimi in v isti črti s prednjimi pritrdišči drugega sedeža ali za njimi), na katerih lahko sedi ena ali več odraslih oseb.

2.8   „Sedežna klop“ pomeni konstrukcijo, vključno z oblazinjenjem, ki je namenjena za sedenje več kot ene odrasle osebe.

2.9   „Material, vgrajen v navpičnem položaju“ pomeni materiale, vgrajene v notranjem prostoru, prostoru za motor in morebitnih ločenih ogrevalnih prostorih vozila, tako da njegov naklon presega 15 odstotkov glede na vodoravno ravnino, ko ima vozilo maso, ki ustreza masi vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, ter stoji na gladki in vodoravni površini tal.

2.10   „Električni kabel“ pomeni enožilni ali večžilni kabel, po potrebi prevlečen, zaščiten ali nezaščiten, dve ali več žil, ki potekajo ena ob drugi in so povezane, zvite ali prepletene, vključno z žilami, ki tvorijo enoto, ki omogoča prenos električnih signalov od ene naprave do druge.

2.11   „Kabelski plašč“ pomeni kateri koli sestavni del, ki obdaja enožilne kable, da tvorijo večžilni kabel ali kabelski snop.

2.12   „Kabelska napeljava“ pomeni kateri koli sestavni del, ki zajema električne kable, da usmeri ali vodi kable (npr. cevi, kanali, vodi) ali pritrdi električne kable na vozilo.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1   Vlogo za homologacijo tipa vozila ali sestavnega dela v skladu s tem pravilnikom vloži proizvajalec.

3.2   Vlogi se priloži opisni list, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 ali Priloge 2.

3.3   Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, je treba predložiti:

3.3.1   za homologacijo vozila: vozilo, ki je predstavnik tipa v homologacijskem postopku;

3.3.2   za že homologirane sestavne dele: vlogi za homologacijo vozila se priloži seznam homologacijskih številk in oznak tipa zadevnih delov proizvajalca;

3.3.3   za sestavne dele brez homologacije:

3.3.3.1   vzorce sestavnih delov, ki bodo uporabljeni v vozilih in so predstavniki tipa, ki mu je treba podeliti homologacijo, pri čemer je njihovo število določeno v prilogah 6 do 9;

3.3.3.2   en vzorec, ki ga tehnična služba shrani za poznejšo primerjavo;

3.3.3.3   za enote, kot so sedeži, zavese, pregradne stene itd., vzorce iz odstavka 3.3.3.1 in še eno samostojno enoto, kot je navedeno zgoraj.

3.3.3.4   Vzorci morajo biti jasno in neizbrisno označeni z vložnikovim blagovnim imenom ali znamko in oznako tipa.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Če tip, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz zadevnih delov tega pravilnika, se homologacija za navedeni tip podeli.

4.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 03, kar ustreza spremembam 03) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu vozila ali sestavnega dela iz tega pravilnika.

4.3   Obvestilo o podelitvi ali razširitvi homologacije v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na enem od obrazcev, ki so v skladu z ustreznim vzorcem iz Priloge 3 ali Priloge 4 k temu pravilniku.

4.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1   kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

4.4.2   številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, „I“, ki označuje del I tega pravilnika, pomišljaj in homologacijska številka, na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.4.3   Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo pravilniki, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.4.4   Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.4.5   Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.5   Proizvodnih materialov ni treba označevati posebej. Kljub temu je treba njihovo embalažo označiti z mednarodno homologacijsko oznako, sestavljeno iz:

4.5.1   kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo2;

4.5.2   številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, „II“, ki označuje del II tega pravilnika, pomišljaj in homologacijska številka, na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1;

4.5.3   v bližini kroga:

4.5.3.1   simbolov, ki pomenijo smer, v kateri je lahko vgrajen material:

	za vodoravno smer (glej odstavek 6.2.1);
	za navpično smer (glej odstavka 6.2.3 in 6.2.4);
	za vodoravno in navpično smer (glej odstavke 6.2.1, 6.2.3 in 6.2.4);

4.5.3.2   simbola „V“, ki pomeni, da material izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.2.2.

4.5.4   Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.6   Sestavni deli so lahko označeni s homologacijsko oznako iz odstavka 4.5.

4.6.1   Če so samostojni sestavni deli, kot so sedeži, pregradne stene, prtljažne police itd., označeni, mora njihova oznaka vsebovati simbol „CD“, ki pomeni, da je sestavni del homologiran kot samostojna enota.

4.7   V Prilogi 5 k temu pravilniku so prikazani primeri namestitev homologacijskih oznak.

5.   DEL I: HOMOLOGACIJA TIPA VOZILA GLEDE NA GORLJIVOST SESTAVNIH DELOV, KI SE UPORABLJAJO V NOTRANJEM PROSTORU, PROSTORU ZA MOTOR IN MOREBITNIH LOČENIH OGREVALNIH PROSTORIH, GLEDE NA GORLJIVOST ELEKTRIČNIH KABLOV IN KABELSKIH PLAŠČEV ALI KABELSKIH NAPELJAV, KI SE UPORABLJAJO V VOZILU, IN/ALI GLEDE NA ODBOJNOST IZOLACIJSKIH MATERIALOV, KI SE UPORABLJAJO V PROSTORU ZA MOTOR IN MOREBITNIH LOČENIH OGREVALNIH PROSTORIH, ZA GORIVA ALI MAZIVA

5.1   Opredelitev pojma

V delu I tega pravilnika:

5.1.1   „tip vozila“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih, kot je proizvajalčeva oznaka tipa.

5.2   Specifikacije

5.2.1   Materiali v notranjem prostoru in ne več kot 13 mm zunaj notranjega prostora, materiali v prostoru za motor, materiali v morebitnih ločenih ogrevalnih prostorih in električni kabli, kabelski plašči ali kabelske napeljave, uporabljeni v vozilu v homologacijskem postopku, morajo ustrezati zahtevam iz dela II tega pravilnika.

5.2.2   Materiale in/ali opremo, uporabljene v notranjem prostoru, prostoru za motor, morebitnih ločenih ogrevalnih prostorih in/ali enotah, ki so bile homologirane kot sestavni deli, električne kable, kabelske plašče ali kabelske napeljave, uporabljene v vozilu, je treba vgraditi tako, da se čim bolj zmanjša nevarnost nastanka in širjenja plamena.

5.2.3   Takšni materiali in/ali oprema morajo biti vgrajeni v skladu z njihovim namenom in preskusi, s katerimi so bili preskušeni (glej odstavke 6.2.1, 6.2.2, 6.2.3, 6.2.4, 6.2.5, 6.2.6 in 6.2.7), zlasti v zvezi z njihovo gorljivostjo in taljivostjo (v vodoravni/navpični smeri) in/ali njihovo odbojnostjo za goriva ali maziva.

5.2.4   Lepilo, ki se uporablja za pritrditev materiala za notranjo opremo na njegovo nosilno konstrukcijo, po možnosti ne sme povečati gorljivosti materiala.

6.   DEL II: HOMOLOGACIJA SESTAVNEGA DELA GLEDE NA NJEGOVO GORLJIVOST IN/ALI ODBOJNOST ZA GORIVA ALI MAZIVA

6.1   Opredelitev pojmov

V delu II tega pravilnika:

6.1.1   „tip sestavnega dela“ pomeni sestavne dele, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih, kot so:

6.1.1.1   proizvajalčeva oznaka tipa,

6.1.1.2   namen uporabe (oblazinjenje sedežev, obloga stropa, izolacija itd.),

6.1.1.3   osnovni materiali (npr. volna, plastika, guma, mešani materiali),

6.1.1.4   število plasti pri kompozitnih materialih in

6.1.1.5   druge značilnosti, če te znatno vplivajo na izpolnjevanje zahtev iz tega pravilnika;

6.1.2   „hitrost gorenja“ pomeni količnik poti gorenja, izmerjene v skladu s Prilogo 6 in/ali Prilogo 8 k temu pravilniku, in časa, ki ga je plamen potreboval, da je dosegel konec te poti. Izraža se v milimetrih na minuto;

6.1.3   „kompozitni material“ pomeni material, ki je sestavljen iz več plasti podobnih ali različnih materialov, ki so na površini tesno povezani s kitanjem, lepljenjem, oblaganjem, varjenjem itd. Če so posamezni materiali povezani nezvezno (npr. s šivanjem, visokofrekvenčnim varjenjem, kovičenjem), se ti materiali ne štejejo za kompozitne materiale;

6.1.4   „izpostavljena stran“ pomeni stran materiala, ki je po vgradnji v vozilo obrnjena proti prostoru za potnike, prostoru za motor in morebitnim ločenim ogrevalnim prostorom;

6.1.5   „oblazinjenje“ pomeni kombinacijo polnila in zunanje prevleke, ki skupaj tvorita oblazinjenje ogrodja sedeža;

6.1.6   „notranje obloge“ pomenijo materiale, ki (skupaj) tvorijo površinsko oblogo in podlogo stropa, sten ali poda;

6.1.7   „izolacijski materiali“ pomenijo materiale, ki se uporabljajo za zmanjšanje prenosa toplote s prevajanjem, sevanjem ali konvekcijo ter za zvočno izolacijo v prostoru za motor in morebitnih ločenih ogrevalnih prostorih;

6.1.8   „odbojnost za goriva ali maziva“ pomeni odbojnost materialov za goriva ali maziva, merjeno v skladu s Prilogo 9 tega pravilnika.

6.2   Specifikacije

6.2.1   S preskusom iz Priloge 6 k temu pravilniku je treba preskusiti naslednje materiale:

(a)	materiale in kompozitne materiale, vgrajene v vodoravnem položaju v notranjem prostoru;

(b)	izolacijske materiale, vgrajene v vodoravnem položaju v prostoru za motor in morebitnih ločenih ogrevalnih prostorih.

Rezultat preskusa se šteje za zadovoljiv, če ob upoštevanju najslabših rezultatov preskusa vodoravna hitrost gorenja ne presega 100 mm/min oziroma če plamen ugasne, preden doseže zadnjo točko meritve.

Za materiale, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 6.2.3, se šteje, da izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka.

6.2.2   S preskusom iz Priloge 7 k temu pravilniku je treba preskusiti naslednje materiale:

(a)	materiale in kompozitne materiale, vgrajene več kot 500 mm nad sedežno blazino in na stropu vozila;

(b)	izolacijske materiale, vgrajene v prostoru za motor in morebitnih ločenih ogrevalnih prostorih.

Rezultat preskusa se šteje za zadovoljiv, če ob upoštevanju najslabših rezultatov preskusa ne nastane nobena kapljica, ki vžge vato.

6.2.3   S preskusom iz Priloge 8 k temu pravilniku je treba preskusiti naslednje materiale:

(a)	materiale in kompozitne materiale, vgrajene v navpičnem položaju v notranjem prostoru;

(b)	izolacijske materiale, vgrajene v navpičnem položaju v prostoru za motor in morebitnih ločenih ogrevalnih prostorih.

Rezultat preskusa se šteje za zadovoljiv, če ob upoštevanju najslabših rezultatov preskusa navpična hitrost gorenja ne presega 100 mm/min oziroma če plamen ugasne, preden pride do uničenja ene izmed prvih označevalnih niti.

6.2.4   Za materiale, ki pri preskušanju v skladu s standardom ISO 5658‐2 (3) dosežejo povprečno vrednost CFE (kritični toplotni tok ob ugasnitvi), ki je večja ali enaka 20 kW/m2, se šteje, da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 6.2.2 in 6.2.3, če ob upoštevanju najslabših rezultatov preskusa ne nastane nobena goreča kapljica.

6.2.5   Vse izolacijske materiale, vgrajene v prostoru za motor in morebitnih ločenih ogrevalnih prostorih je treba preskusiti s preskusom iz Priloge 9 k temu pravilniku.

Rezultat preskusa se šteje za zadovoljiv, če se ob upoštevanju najslabših rezultatov preskusa teža preskusnega vzorca ne poveča za več kot 1 gram.

Vdolbine, potrebne iz tehničnih razlogov, npr. za prehod cevi ali konstrukcijskih elementov skozi material, so dovoljene ob ustrezni zaščiti (npr. tesnilo, lepilni trak ...).

6.2.6   Vsak električni kabel v vozilu, daljši od 100 mm, je treba preskusiti s preskusom odpornosti proti širjenju plamena iz Priloge 10 k temu pravilniku. Namesto teh zahtev se lahko uporabi preskusni postopek, opisan v odstavku 5.22 standarda ISO 6722–1:2011. Poročila o preskusih in homologacije sestavnih delov v skladu z odstavkom 12 standarda ISO 6722:2006 ostanejo v veljavi.

Izpostavljenost preskusnemu plamenu se konča:

(1)	za enožilne kable: (a) ko postane vodnik viden, ali (b) po 15 s za kable s presekom vodnika največ 2,5 mm2 in (c) po 30 s za kable s presekom vodnika več kot 2,5 mm2 ali

(2)	za prevlečene, zaščitene ali nezaščitene enožilne ali večžilne kable, katerih skupni presek vodnikov znaša največ 15 mm2: (a) ko postane vodnik viden ali po 30 sekundah za vse kable, odvisno od tega, kaj nastopi prej, ali

(3)

za prevlečene, zaščitene ali nezaščitene enožilne ali večžilne kable, katerih skupni presek vodnikov znaša več kot 15 mm2: (a) v skladu z (1) ali (2), kakor je ustrezno. Električni kabli v skladu z (2) se lahko preskusijo kot celota ali ločeno. Električne kable v skladu s (3) je treba preskusiti ločeno. Rezultat preskusa se šteje za zadovoljiv, če ob upoštevanju najslabšega rezultata preskusa morebitni plamen na gorečem izolacijskem materialu ugasne v 70 sekundah in najmanj 50 mm izolacijskega materiala na vrhnji površini preskusnega vzorca ostane nezgorelega.

6.2.7   Vsak kabelski plašč ali električno napeljavo, daljšo od 100 mm, je treba preskusiti s preskusom za določanje hitrosti gorenja materialov iz Priloge 8. Rezultat preskusa se šteje za zadovoljiv, če ob upoštevanju najslabših rezultatov preskusa navpična hitrost gorenja ne presega 100 mm/min oziroma če plamen ugasne, preden pride do uničenja ene izmed prvih označevalnih niti.

6.2.8   S preskusi iz prilog 6 do 8 ni treba preskusiti naslednjih materialov:

6.2.8.1   kovinskih ali steklenih delov;

6.2.8.2   dodatnih delov posameznih sedežev z maso nekovinskih materialov, manjšo od 200 g. Če je v skupni masi dodatnih delov več kot 400 g nekovinskega materiala na sedež, je treba vsak material preskusiti;

6.2.8.3   delov, katerih površina oziroma prostornina ne presega:

6.2.8.3.1   100 cm2 oziroma 40 cm3 pri delih, ki so povezani z enojnim sedežem;

6.2.8.3.2   300 cm2 oziroma 120 cm3 na sedežno vrsto in, kot največja vrednost, na tekoči meter v notranjosti notranjega prostora pri delih, ki so razporejeni v vozilu in niso povezani z enojnim sedežem;

6.2.8.4   delov, pri katerih ni mogoče vzeti vzorca v predpisanih merah, kot je določeno v odstavku 3.1 Priloge 6, odstavku 3 Priloge 7 in odstavku 3.1 Priloge 8.

7.   SPREMEMBA TIPA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

7.1   Vsaka sprememba tipa vozila ali sestavnega dela v skladu s tem pravilnikom se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila ali sestavnega dela. Organ lahko potem:

7.1.1   meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vozila ali sestavni deli v vsakem primeru še vedno izpolnjujejo zahteve, ali

7.1.2   od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

7.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3   Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu sporočilu za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 ali 4 k temu pravilniku.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

8.1   Vozila/sestavni deli, homologirani v skladu s tem pravilnikom, morajo biti izdelani tako, da ustrezajo homologiranemu tipu in izpolnjujejo zahteve iz zadevnih delov tega pravilnika.

8.2   Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1   Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila/sestavnega dela v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zgoraj navedene zahteve.

9.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 ali Priloge 4 k temu pravilniku.

10.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 ali Priloge 4 k temu pravilniku.

11.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

12.   PREHODNE DOLOČBE

12.1   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

12.2   Po 24 mesecih od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 01 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila ali sestavnega dela, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

12.3   Po 60 mesecih od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 01 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno ali regionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

12.4   Homologacije sestavnih delov v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika tudi po datumu začetka veljavnosti sprememb 01 tega pravilnika ostanejo v veljavi, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej priznavajo.

12.5   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacije v skladu s spremembami 00 tega pravilnika.

12.6   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 02 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.7   Po 48 mesecih od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 02 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip sestavnega dela, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.8   Po 60 mesecih od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 02 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.9   Po 96 mesecih od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 02 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.10   Homologacije sestavnih delov v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika tudi po datumu začetka veljavnosti sprememb 02 ostanejo v veljavi, pogodbenice, ki uporabljajo Pravilnik, pa jih še naprej priznavajo.

12.11   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 03 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

12.12   Od 1. septembra 2019 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila ali sestavnega dela, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

12.13   Od 1. septembra 2021 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen spremembami 03.

12.14   Homologacije sestavnih delov v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika tudi po datumu začetka veljavnosti sprememb 03 ostanejo v veljavi, pogodbenice, ki uporabljajo Pravilnik, pa jih še naprej priznavajo.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2.

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 – http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(3)  ISO 5658‐2:2006 Odziv na požarne preskuse – širjenje plamena – 2. del: Bočno širjenje na izdelke v navpični konfiguraciji v gradbeništvu in prometu.

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik ZN št. 142 – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede na namestitev pnevmatik [2020/242]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 1 izvirne različice Pravilnika – datum začetka veljavnosti: 16. oktober 2018

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojni in pravno zavezujoči besedili sta:

—	ECE/TRANS/WP.29/2016/64 in

—	ECE/TRANS/WP.29/2018/14.

VSEBINA

PRAVILNIK

1.   Področje uporabe

2.   Opredelitev pojmov

3.   Vloga za podelitev homologacije

4.   Homologacija

5.   Specifikacije

6.   Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije

7.   Skladnost proizvodnje

8.   Kazni za neskladnost proizvodnje

9.   Dokončno prenehanje proizvodnje

10.   Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

PRILOGE

1.   Opisni list

2.   Sporočilo

3.   Namestitev homologacijske oznake

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za vozila kategorije M1 (1) glede na namestitev pnevmatik.

Ne uporablja se za vozila, katerih pogoji uporabe so nezdružljivi z značilnostmi pnevmatik razreda C1 ali C2, in vozila glede na namestitev:

(a)	zasilne rezervne enote in/ali

(b)	pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in/ali sistema pnevmatik s podaljšano mobilnostjo, kadar delujejo v voznem načinu prazne pnevmatike, in/ali

(c)	sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1   „tip vozila glede na namestitev pnevmatik“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so tipi pnevmatik, oznake najmanjše in največje velikosti pnevmatik, mere platišč, globina naleganja platišča, dovoljena hitrost in obremenitev glede na nameščene pnevmatike ter značilnosti okrovov koles;

2.2   pnevmatike se razvrstijo na naslednji način:

(a)	pnevmatike razreda C1 – pnevmatike, zasnovane predvsem za vozila kategorij M1, N1, O1 in O2,

(b)	pnevmatike razreda C2 – pnevmatike, zasnovane predvsem za vozila kategorij M2, M3, N, O3 in O4 z indeksom nosilnosti pnevmatike v enojnem sestavu ≤ 121 in simbolom hitrostnega razreda ≥ „N“;

2.2.1   „tip pnevmatike“ pomeni vrsto pnevmatik, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih značilnostih:

(a)	razred pnevmatike: C1 ali C2, kot je opisano v odstavku 2.2, in

(b)	pri pnevmatikah razreda C1 značilnosti tipa pnevmatike, kot je opredeljeno v odstavku 2.1 Pravilnika št. 30,

(c)	pri pnevmatikah razreda C2 značilnosti tipa pnevmatike, kot je opredeljeno v odstavku 2.1 Pravilnika št. 54;

2.3   „oznaka velikosti pnevmatike“ pomeni oznako, kot je opredeljena v odstavku 2 Pravilnika št. 30 za pnevmatike razreda C1 ter odstavku 2 Pravilnika ZN št. 54 za pnevmatike razredov C2 in C3;

2.4   „globina naleganja platišča“ pomeni razdaljo med naležno površino pesta in središčnico kolesnega obroča;

2.5   „struktura pnevmatike“ pomeni tehnične značilnosti karkase pnevmatike;

2.6   „običajna pnevmatika“ pomeni pnevmatiko ali pnevmatiko s podaljšano mobilnostjo, namenjeno za običajno cestno uporabo;

2.7   „zimska pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, pri kateri so dezen, sestava ali struktura tekalne plasti zasnovani predvsem tako, da v zimskih razmerah zagotavljajo večjo učinkovitost od običajne pnevmatike, kar zadeva njeno učinkovitost pri speljevanju ali ohranjanju vozila v gibanju;

2.8   „pnevmatika za posebno uporabo“ pomeni pnevmatiko, namenjeno za cestno in necestno uporabo ali za druge posebne namene. Te pnevmatike so zasnovane predvsem za speljevanje in ohranjanje vozila v gibanju na terenu;

2.9   „pnevmatika s podaljšano mobilnostjo“ je opredeljena v odstavku 2 Pravilnika št. 30;

2.10   „zasilna rezervna pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, ki se razlikuje od pnevmatike za namestitev na katero koli vozilo za običajne vozne razmere in je namenjena samo za začasno uporabo v omejenih voznih razmerah;

2.11   „platišče“ pomeni celotno platišče, sestavljeno iz kolesnega obroča in koluta;

2.12   „zasilno rezervno platišče“ pomeni platišče, ki se razlikuje od enega od običajnih platišč na tipu vozila in je namenjeno samo za začasno uporabo v omejenih voznih razmerah;

2.13   „enota“ pomeni sklop platišča in pnevmatike;

2.14   „standardna enota“ pomeni enoto, ki se lahko namesti na vozilo za običajno uporabo;

2.15   „rezervna enota“ pomeni enoto, namenjeno za nadomestitev standardne enote v primeru njene okvare; rezervna enota je lahko ena od naslednjih enot:

2.16   „standardna rezervna enota“ pomeni sklop platišča in pnevmatike z enako oznako velikosti platišča in pnevmatike, globino naleganja platišča in strukturo pnevmatike, kot jih ima enota, nameščena na isti položaj na osi in na zadevno varianto ali izvedenko vozila za običajno uporabo, vključno s platišči, ki so proizvedena iz drugih materialov in za katere se lahko uporabijo druge vrste matic ali vijakov, sicer pa je enaka platišču, namenjenemu za običajno uporabo;

2.17   „zasilna rezervna enota“ pomeni sklop katerega koli platišča in pnevmatike, ki ni zajet v opredelitvi standardne rezervne enote in je zajet v enem od opisov tipov zasilnih rezervnih enot iz odstavka 2.10 Pravilnika št. 64;

2.18   „simbol hitrostnega razreda“ pomeni simbol, kot je opredeljen v odstavku 2 Pravilnika ZN št. 30 za pnevmatike razreda C1 in odstavku 2 Pravilnika ZN št. 54 za pnevmatike razreda C2;

2.19   „indeks nosilnosti“ pomeni vrednost, povezano z največjo dovoljeno obremenitvijo pnevmatike glede na opredelitev iz odstavka 2 Pravilnika ZN št. 30 za pnevmatike razreda C1 in odstavka 2 Pravilnika ZN št. 54 za pnevmatike razreda C2;

2.20   „največja dovoljena obremenitev“ pomeni največjo maso, ki jo pnevmatika lahko prenese pri uporabi v skladu z zahtevami za uporabo, kot jih določi proizvajalec pnevmatike.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1   Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na namestitev pnevmatik vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2   Vlogi se v treh izvodih priložijo dokumenti, navedeni v nadaljevanju, in naslednji podatki:

3.2.1   opis tipa vozila glede na točke iz odstavka 5;

3.3   Vozilo, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije ali simulacijsko orodje, ki je predstavnik tipa vozila, se predloži tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 5, se homologacija navedenega tipa vozila podeli.

4.2   Vsakemu homologiranemu tipu vozila se dodeli homologacijska številka; Prvi dve števki (00 za izvirnik Pravilnika) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu vozila glede na namestitev pnevmatik.

4.3   Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1, skupaj s fotografijami in/ali risbami, ki jih predloži vložnik, v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), ali zložene na ta format in v ustreznem merilu.

4.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka v skladu z vzorcem iz Priloge 3, sestavljena iz:

4.4.1   kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

4.4.2   številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5   Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številke pravilnikov, homologacijske številke in dodatni simboli.

4.6   Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.7   Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila ali nanjo.

4.8   V Prilogi 3 k temu pravilniku je prikazan primer homologacijske oznake.

5.   SPECIFIKACIJE

5.1   Splošne zahteve

5.1.1   V skladu z določbami iz odstavka 5.2.4.2 vsaka pnevmatika, nameščena na vozilo, po potrebi vključno z rezervno pnevmatiko, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.

5.1.2   Vsaka pnevmatika, nameščena na vozilo, po potrebi vključno z rezervno pnevmatiko, izpolnjuje tehnične zahteve in je v skladu s prehodnimi določbami pravilnikov št. 30, 54 in 117, kot je ustrezno.

5.2   Zahteve glede učinkovitosti

5.2.1   Namestitev pnevmatik

5.2.1.1   Vse pnevmatike, ki so običajno nameščene na vozilo, razen morebitnih zasilnih rezervnih enot, imajo enako strukturo.

5.2.1.2   Vse pnevmatike, običajno nameščene na isto os, so enakega tipa.

5.2.1.3   Prostor, v katerem se vrti kolo, omogoča neovirano gibanje pri uporabi največje dovoljene velikosti pnevmatik in širine kolesnega obroča ob upoštevanju najmanjše in največje globine naleganja platišča ter najmanjših in največjih omejitev glede obešenja in krmilnega sistema, ki jih določi proizvajalec vozila. Preverjanje se opravi z največjimi in najširšimi pnevmatikami ob upoštevanju ustreznih odstopanj glede mer (tj. največje odstopanje) v povezavi z oznako velikosti pnevmatike, kot je opredeljena v ustreznem pravilniku ZN.

5.2.1.4   Tehnična služba in/ali homologacijski organi se lahko strinjajo z nadomestnim preskusnim postopkom (npr. virtualnim preskušanjem), da se preveri, ali so zahteve iz odstavka 5.2.1.3 izpolnjene.

5.2.2   Nosilnost

5.2.2.1   V skladu z določbami iz odstavka 5.2.4 tega pravilnika je največja dovoljena obremenitev posamezne pnevmatike iz odstavka 5.2.2.2 tega pravilnika, vključno s standardno rezervno pnevmatiko (če jo vozilo ima), s katero je opremljeno vozilo:

5.2.2.1.1   pri vozilih, opremljenih s pnevmatikami enakega tipa v enojnem sestavu: najmanj enaka polovici največje tehnično dovoljene osne obremenitve za najbolj obremenjeno os, kot jo določi proizvajalec vozila;

5.2.2.1.2   pri vozilih, opremljenih s pnevmatikami več kot enega tipa v enojnem sestavu: najmanj enaka polovici največje tehnično dovoljene osne obremenitve, ki jo določi proizvajalec vozila za zadevno os;

5.2.2.1.3   pri vozilih, opremljenih s pnevmatikami razreda C1 v dvojnem sestavu: najmanj enaka 0,27-kratniku največje tehnično dovoljene osne obremenitve, ki jo določi proizvajalec vozila za zadevno os;

5.2.2.1.4   pri oseh s pnevmatikami razreda C2 v dvojnem sestavu: najmanj enaka 0,25-kratniku (glede na indeks nosilnosti za dvojni sestav) največje tehnično dovoljene osne obremenitve, ki jo določi proizvajalec vozila za zadevno os.

5.2.2.2   Največja dovoljena obremenitev pnevmatike se določi na naslednji način:

5.2.2.2.1   pri pnevmatikah razreda C1 se upošteva „največja dovoljena obremenitev“ iz odstavka 2 Pravilnika ZN št. 30;

5.2.2.2.2   pri pnevmatikah razreda C2 se upošteva „tabela sprememb nosilnosti glede na hitrost“ iz odstavka 2 Pravilnika ZN št. 54, ki kot funkcijo indeksov nosilnosti in simbolov razredov nazivne hitrosti prikazujejo spremembe nosilnosti, ki jo pnevmatika lahko vzdrži ob upoštevanju največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila;

5.2.2.3   proizvajalec zagotovi potrebne informacije o nosilnosti nadomestnih pnevmatik v navodilih za uporabo vozila ali s kakršnimi koli drugimi sredstvi sporočanja v vozilu.

5.2.3   Hitrostna zmogljivost

5.2.3.1   Vsaka pnevmatika, ki je običajno nameščena na vozilo, je opremljena s simbolom hitrostnega razreda.

5.2.3.1.1   Pri pnevmatikah razreda C1 simbol hitrostnega razreda ustreza največji konstrukcijsko določeni hitrosti vozila, pri čemer se pri pnevmatikah hitrostnih razredov V, W in Y upošteva največja dovoljena obremenitev iz Pravilnika št. 30.

5.2.3.1.2   Pri pnevmatikah razreda C2 simbol hitrostnega razreda ustreza največji konstrukcijsko določeni hitrosti vozila in ustrezni kombinaciji obremenitve in hitrosti iz „tabele sprememb nosilnosti glede na hitrost“ iz odstavka 2 Pravilnika ZN št. 54.

5.2.3.2   Zahteve iz odstavkov 5.2.3.1.1 in 5.2.3.1.2 se ne smejo uporabljajo v naslednjih primerih:

5.2.3.2.1   pri zasilnih rezervnih enotah, za katere se uporablja odstavek 5.2.5 tega pravilnika;

5.2.3.2.2   pri vozilih, ki so običajno opremljena z navadnimi pnevmatikami in občasno z zimskimi pnevmatikami, pri čemer simbol hitrostnega razreda zimske pnevmatike ustreza hitrosti, ki je večja od največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila ali ni manjša od 160 km/h (ali oboje). Če pa je največja konstrukcijsko določena hitrost vozila večja od hitrosti, ki ustreza simbolu razreda najmanjše hitrosti nameščenih zimskih pnevmatik, je v vozilu na vidnem mestu za voznika nameščeno opozorilo z najnižjo vrednostjo največje hitrostne zmogljivosti nameščenih zimskih pnevmatik;

5.2.3.2.3   pri vozilih, ki so opremljena s pnevmatikami za posebno uporabo. Če pa je največja konstrukcijsko določena hitrost vozila večja od hitrosti, ki ustreza simbolu razreda najmanjše hitrosti nameščenih pnevmatik za posebno uporabo, je v vozilu na vidnem mestu za voznika nameščeno opozorilo z najnižjo vrednostjo največje hitrostne zmogljivosti nameščenih pnevmatik za posebno uporabo;

5.2.3.2.4   pri vozilih, ki so opremljena z vgrajenim sistemom, ki opravlja nalogo omejevanja hitrosti, pri čemer simbol hitrosti pnevmatik ustreza nastavljeni omejeni hitrosti. Če pa je proizvajalec vozila predvidel največjo konstrukcijsko določeno hitrost vozila, večjo od hitrosti, ki ustreza simbolu razreda najmanjše hitrosti nameščenih pnevmatik, je v vozilu na vidnem mestu za voznika nameščeno opozorilo o največji hitrostni zmogljivosti pnevmatik.

5.2.3.3   Proizvajalec zagotovi potrebne informacije o hitrostni zmogljivosti nadomestnih pnevmatik v navodilih za uporabo vozila ali s kakršnimi koli drugimi sredstvi sporočanja v vozilu.

5.2.4   Posebni primeri

5.2.4.1   Pri vozilih, ki so zasnovana za vleko priklopnikov, se zaradi dodatne obremenitve naprave za spenjanje priklopnikov največja dovoljena obremenitev zadnje pnevmatike lahko preseže pri pnevmatikah razreda C1, vendar največ za 15 %. V takem primeru navodila za uporabo vozila ali druga sredstva sporočanja iz odstavka 5.2.3.3 vsebujejo jasne informacije in nasvete v zvezi z največjo dovoljeno hitrostjo vozila pri vleki priklopnika, ki v nobenem primeru ne sme presegati 100 km/h, ter o tlaku zadnje pnevmatike, ki mora znašati najmanj 20 kPa (0,2 bara) nad tlakom pnevmatik, ki se priporoča za običajno uporabo (tj. brez priklopljenega priklopnika).

5.2.4.2   V izjemnih primerih, kadar so vozila zasnovana za pogoje uporabe, ki so nezdružljivi z značilnostmi pnevmatik razreda C1 ali C2, in morajo imeti pnevmatike drugačne značilnosti, se zahteve iz odstavka 5.1.1 tega pravilnika ne uporabljajo, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

5.2.4.2.1   pnevmatike izpolnjujejo tehnične zahteve in so v skladu s prehodnimi določbami iz Pravilnika št. 75 ali Pravilnika št. 106; ter

5.2.4.2.2   homologacijski organ in tehnična služba menita, da so nameščene pnevmatike primerne za pogoje uporabe vozila. Vrsta izjeme in razlog za priznanje se navedeta v poročilu o preskusu ter v sporočilu iz Priloge 2.

5.2.5   Rezervna platišča in pnevmatike

5.2.5.1   Kadar je vozilo opremljeno s standardno rezervno enoto, je slednja enake velikosti kot pnevmatike, ki so dejansko nameščene na vozilo.

5.2.5.2   Vsako vozilo, opremljeno z zasilno rezervno enoto ali pnevmatikami s podaljšano mobilnostjo, je v skladu s tehničnimi in prehodnimi določbami iz Pravilnika št. 64 o zahtevah za opremo vozil z zasilnimi rezervnimi enotami in pnevmatikami s podaljšano mobilnostjo.

Če je treba za namestitev zasilne rezervne enote na vozilo sprejeti posebne varnostne ukrepe (npr. če se zasilna rezervna enota lahko namesti samo na sprednjo os in je torej treba v primeru okvare zadnje standardne enote najprej sprednjo standardno enoto premestiti na zadnjo os), se to jasno navede v navodilih za uporabo vozila ali s kakršnimi koli drugimi sredstvi sporočanja v vozilu in preveri se skladnost z ustreznimi vidiki iz odstavka 5.2.1.3 tega pravilnika.

6.   SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

6.1   Vsaka sprememba obstoječega tipa vozila se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila. Homologacijski organ potem:

(a)	ob posvetu s proizvajalcem odloči, da se podeli nova homologacija, ali

(b)	uporabi postopek iz odstavka 6.1.1 (Revizija) in, če je ustrezno, postopek iz odstavka 6.1.2 (Razširitev).

6.1.1   Revizija

Kadar se podatki v opisnih listih iz Priloge 1 spremenijo in homologacijski organ presodi, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, se spremembe označi kot „revizija“.

V takem primeru homologacijski organ po potrebi izda revidirane strani opisnih listov iz Priloge 1, pri čemer vsako revidirano stran označi tako, da sta jasno vidna narava spremembe in datum ponovne izdaje. Tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane posodobljene različice opisnih listov iz Priloge 1 z izčrpnim opisom spremembe.

6.1.2   Razširitev

Sprememba se označi kot „razširitev“, če so bili podatki v opisnih listih iz Priloge 1 spremenjeni in

(a)	so potrebni dodatni pregledi ali preskusi ali

(b)	so bile spremenjene katere koli informacije v sporočilu (razen v njegovih prilogah) ali

(c)	se je zahtevala homologacija v skladu s poznejšimi spremembami Pravilnika po začetku njihove veljavnosti.

6.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik. Poleg tega se ustrezno spremeni seznam opisnih listov in poročil o preskusu, priložen dokumentu s sporočilom iz Priloge 1, da se navede datum najnovejše revizije ali razširitve.

6.3   Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu obrazcu sporočila, ki je bil sestavljen za takšno razširitev.

7.   SKLADNOST PROIZVODNJE

7.1   Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s splošnimi določbami iz člena 2 in Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) ter izpolnjevati naslednje zahteve:

7.2   vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelano tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavka 5;

7.3   homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Takšna preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

8.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

8.1   Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 7.

8.2   Če pogodbenica prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, tako da jim pošlje sporočilo na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

9.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo, in ta potem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2)  Kot je opredeljeno v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.) (dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6) www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.