24.1.2020

Uradni list Evropske unije

L 19/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/103

z dne 17. januarja 2020

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 glede usklajene razvrstitve aktivnih snovi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 19 in člena 78(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 (2) opredeljuje določbe, potrebne za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

V skladu s členom 36(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3) se za aktivne snovi v smislu Uredbe (ES) št. 1107/2009 običajno uporabljajo usklajeno razvrščanje in označevanje. Zato je primerno določiti podrobna pravila glede predložitve predlogov Evropski agenciji za kemikalije v skladu s členom 37(1) Uredbe (ES) št. 1272/2008 s strani države članice poročevalke med podaljšanjem odobritve aktivnih snovi v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(3)

V okviru postopka za podaljšanje odobritve bi bilo treba državi članici poročevalki omogočiti dodaten čas za pripravo osnutka poročila o oceni podaljšanja odobritve in dokumentacije, predložene Evropski agenciji za kemikalije, Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu Agencija) pa za pripravo njenega sklepa. Obdobje, ki je vlagatelju na voljo med predložitvijo vloge za podaljšanje odobritve in predložitvijo dopolnilne dokumentacije, bi bilo zato treba skrajšati za tri mesece, to obdobje treh mesecev pa bi bilo treba dodati obdobjem, ki so na voljo državi članici poročevalki in Agenciji.

(4)

Primerno je, da država članica poročevalka predloži dokumentacijo v skladu s členom 37(1) Uredbe (ES) št. 1272/2008 vsaj za tiste razrede nevarnosti, ki so pomembni za opredelitev, ali se aktivna snov lahko šteje za aktivno snov z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s točko 5.1.1 Priloge II k navedeni uredbi, ki vključuje tudi razrede nevarnosti, pomembne za merila za izključitev iz točk 3.6.2 do 3.6.4 in 3.7 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Država članica poročevalka bi morala ustrezno utemeljiti, zakaj usklajene razvrstitve in označevanja niso potrebne za razrede nevarnosti, za katere meni, da merila za usklajeno razvrstitev in označevanje iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 niso izpolnjena.

(5)

Če pa je bil predlog že predložen Evropski agenciji za kemikalije in se njegova ocena že izvaja, bi morala država članica poročevalka omejiti predlog na katerega koli od razredov nevarnosti, ki niso zajeti v predlogu v obravnavi, razen če meni, da so na voljo nove informacije, ki niso bile del dokumentacije v obravnavi.

(6)

Poleg tega za razrede nevarnosti iz točke 5.1.1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, ki so že zajeti v obstoječem mnenju Odbora za oceno tveganja Evropske agencije za kemikalije, zadostuje ustrezna utemeljitev države članice poročevalke, da je obstoječe mnenje Odbora za oceno tveganja še vedno veljavno. Evropska agencija za kemikalije lahko predloži svoje mnenje glede predložitve države članice poročevalke.

(7)	Določiti bi bilo treba okvirne roke in tako zagotoviti, da bo mnenje Odbora za oceno tveganja Evropske agencije za kemikalije na voljo Agenciji pred sprejetjem njenega sklepa na podlagi člena 13 Uredbe (EU) št. 844/2012.

(8)

Da bi lahko vlagatelji med predložitvijo vloge za podaljšanje odobritve in predložitvijo dopolnilne dokumentacije upoštevali krajše obdobje za pripravo dokumentacije, bi bilo treba določiti prehodno obdobje. To pa ne bi smelo vplivati na postopke, za katere je bila dopolnilna dokumentacija že predložena.

(9)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 844/2012 se spremeni:

(1)	v členu 6 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Dopolnilna dokumentacija se predloži najpozneje 33 mesecev pred iztekom odobritve.“;

(2)

v členu 7(1) se točka (j) nadomesti z naslednjim:

„(j)	predlog za razvrstitev, če se šteje, da je treba snov razvrstiti ali ponovno razvrstiti v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), kadar je to ustrezno;

(*1) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).“;"

(3)

člen 11 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se „12 mesecih“ nadomesti s „13 mesecih“;

(b)

v odstavku 2 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)	predlog za razvrstitev ali njeno potrditev, kadar je primerno, ali ponovno razvrstitev aktivne snovi v skladu z merili iz Uredbe (ES) št. 1272/2008, kot je določeno v dokumentaciji, ki se predloži v skladu z odstavkom 9, in usklajeno z njo;“;

(c)	v drugem stavku odstavka 5 se „12 mesecev“ nadomesti s „13 mesecev“;

(d)	v drugem stavku odstavka 6 se „12 mesecev“ nadomesti s „13 mesecev“;

(e)

doda se naslednji odstavek 9:

„9. Država članica poročevalka najpozneje ob predložitvi osnutka poročila o oceni podaljšanja odobritve predloži predlog Evropski agenciji za kemikalije v skladu s členom 37(1) Uredbe (ES) št. 1272/2008 in v skladu z zahtevami Evropske agencije za kemikalije, da pridobi mnenje o usklajeni razvrstitvi aktivne snovi vsaj za naslednje razrede nevarnosti:

—	eksplozivi,

—	akutna strupenost,

—	jedkost za kožo/draženje kože,

—	hude poškodbe oči/draženje oči,

—	preobčutljivost pri vdihavanju in preobčutljivost kože,

—	mutagenost za zarodne celice,

—	rakotvornost,

—	strupenost za razmnoževanje,

—	specifična strupenost za ciljne organe – enkratna izpostavljenost,

—	specifična strupenost za ciljne organe – ponavljajoča izpostavljenost,

—	nevarno za vodne organizme.

Država članica poročevalka ustrezno utemelji svoje stališče, da merila za razvrstitev v zvezi z enim ali več razredi nevarnosti niso izpolnjena.

Če je bil predlog za razvrstitev aktivne snovi že predložen Evropski agenciji za kemikalije in se njegova ocena že izvaja, bi morala država članica poročevalka predložiti dodaten predlog za razvrstitev, omejen na katerega koli od zgoraj navedenih razredov nevarnosti, ki niso zajeti v predlogu v obravnavi, razen če so v zvezi z zgoraj navedenimi razredi nevarnosti na voljo nove informacije, ki niso bile del dokumentacije v obravnavi.

Za razrede nevarnosti, ki so že zajeti v obstoječem mnenju Odbora za oceno tveganja Evropske agencije za kemikalije, ustanovljenem v skladu s členom 76(1)(c) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ne glede na to, ali je to mnenje podlaga za sklep v zvezi z vnosom za usklajeno razvrstitev in označevanje snovi v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, zadostuje, da država članica poročevalka v svoji predložitvi Evropski agenciji za kemikalije ustrezno utemelji, da sta obstoječe mnenje v zvezi z razredi nevarnosti, navedenimi v prvem pododstavku, ali, kadar je to mnenje že bilo podlaga za sklep v zvezi z vnosom v Prilogo VI, obstoječa razvrstitev še vedno veljavna. Evropska agencija za kemikalije lahko predloži svoje mnenje glede predložitve države članice poročevalke.“;

(4)	za členom 11a se doda člen 11b: „Člen 11b Odbor za oceno tveganja si prizadeva sprejeti mnenje iz člena 37(4) Uredbe (ES) št. 1272/2008 v 13 mesecih od predložitve iz člena 11(9).“;

(5)

v členu 12 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Agencija preuči, ali osnutek poročila o oceni podaljšanja odobritve, ki ga je prejela od države članice poročevalke, vsebuje vse ustrezne informacije v dogovorjeni obliki in jih razpošlje vlagatelju in drugim državam članicam najpozneje tri mesece po prejemu poročila.“;

(6)

v členu 13(1) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„V petih mesecih od izteka roka iz člena 12(3) ali v dveh tednih od sprejetja mnenja Odbora za oceno tveganja iz člena 37(4) Uredbe (ES) št. 1272/2008, če je bilo sprejeto, odvisno od tega, kaj nastopi pozneje, Agencija na podlagi trenutnega znanstvenega in tehničnega znanja, ob uporabi smernic, ki so na voljo ob predložitvi dopolnilne dokumentacije, ter ob upoštevanju mnenja Odbora za oceno tveganja sprejme sklep, ali se za aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.“;

(7)

v členu 14(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Poročilo o podaljšanju odobritve in osnutek uredbe upoštevata osnutek poročila o oceni podaljšanja odobritve države članice poročevalke, pripombe na podlagi člena 12(3) te uredbe in sklep Agencije, če je bil tak sklep predložen, ter mnenje Odbora za oceno tveganja, če obstaja, iz člena 37(4) Uredbe (ES) št. 1272/2008.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za postopke podaljšanja odobritve aktivnih snovi, za katere se obdobje odobritve izteče bodisi 13. maja 2023 bodisi po tem datumu.

Ne uporablja pa se za postopke podaljšanja odobritve aktivnih snovi, za katere je bila dopolnilna dokumentacija predložena že pred datumom sprejetja te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. januarja 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).

(3) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

24.1.2020

Uradni list Evropske unije

L 19/5

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/104

z dne 23. januarja 2020

o obvezni registraciji uvoza nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Tajvana in Indonezije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 14(5) Uredbe,

po obvestitvi držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po pritožbi, ki jo je 28. junija 2019 vložilo Evropsko jeklarsko združenje Eurofer (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu štirih proizvajalcev Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla v Uniji, 12. avgusta 2019 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinškega postopka (v nadaljnjem besedilu: postopek) v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK), Tajvana in Indonezije v Unijo.

(2)

Komisija je 10. oktobra 2019 napovedala začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom istega izdelka s poreklom iz LRK in Indonezije (3) v Unijo (v nadaljnjem besedilu: vzporedni protisubvencijski postopek) v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (4) (v nadaljnjem besedilu: osnovna protisubvencijska uredba).

1. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

(3)

Izdelek, za katerega velja obvezna registracija (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), so ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z razrezanimi izdelki in ozkimi trakovi), vroče valjani, brez nadaljnje obdelave, širine 600 mm ali več in debeline več kot 10 mm. Ti izdelki se trenutno uvrščajo pod oznake HS 7219 11, 7219 12, 7219 13, 7219 14, 7219 22, 7219 23, 7219 24, 7220 11 in 7220 12. Te oznake HS so zgolj informativne.

2. ZAHTEVEK

(4)

Pritožnik je v svoji pritožbi že zahteval registracijo uvoza. Pritožnik je 31. oktobra 2019 v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe predložil ločen zahtevek za registracijo v zvezi z uvozom, ki je predmet tega postopka. Zahteval je uvedbo obvezne registracije za uvoz zadevnega izdelka, da se proti temu uvozu od datuma registracije lahko uporabijo ukrepi. Nadaljnja dopisa v podporo temu zahtevku sta bila predložena 22. novembra in 10. decembra 2019.

(5)	Družba Marcegaglia Specialties (v nadaljnjem besedilu: Marcegaglia), ki je uporabnik zadevnega izdelka in sodeluje v protidampinškem postopku, je 14. novembra 2019 predložila pripombe v zvezi z zahtevkom pritožnika za registracijo uvoza.

3. RAZLOGI ZA REGISTRACIJO

(6)

Komisija lahko v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe carinskim organom odredi, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza, da se proti temu uvozu od datuma take registracije lahko uporabijo ukrepi. Obvezna registracija uvoza se lahko uvede na podlagi zahtevka industrije Unije, ki vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo tak ukrep.

(7)

Po mnenju pritožnika je registracija upravičena, ker gre pri zadevnem izdelku s poreklom iz LRK, Tajvana in Indonezije za damping. Pritožnik je trdil, da industriji Unije znatno škodo povzroča povečanje uvoza po nizkih cenah, ki bo ogrozilo popravljalni učinek potencialnih dokončnih dajatev, ker bo dopuščalo kopičenje zalog.

(8)

Komisija je preučila zahtevek na podlagi člena 10(4) osnovne uredbe. Preverila je, ali so bili uvozniki seznanjeni z dampingom oziroma bi s tem morali biti seznanjeni, in sicer kar zadeva njegov obseg in domnevno ali ugotovljeno škodo. Prav tako je analizirala, ali je prišlo do nadaljnje znatne rasti uvoza, kar bi z vidika časovnega okvira, obsega in drugih okoliščin verjetno resno ogrozilo popravljalne učinke dokončne protidampinške dajatve, ki bi se uporabila.

3.1 Seznanjenost uvoznikov z dampingom, njegovim obsegom in domnevno škodo

(9)

V obvestilu o začetku tega postopka, ki je bilo objavljeno 12. avgusta 2019, je bilo poudarjeno, da so bile za vse države izračunane znatne stopnje dampinga. Na splošno in glede na domnevne stopnje dampinga v višini med 15,1 % in 54,3 % je iz dokazov v pritožbi na tej stopnji dovolj razvidno, da proizvajalci izvozniki izvajajo damping.

(10)	Pritožba je vsebovala tudi zadostne dokaze o domnevni škodi za industrijo Unije, vključno z upadom tržnega deleža in negativnim razvojem drugih ključnih kazalnikov uspešnosti industrije Unije.

(11)

To obvestilo o začetku postopka je z objavo v Uradnem listu Evropske unije postalo javni dokument, ki je dostopen vsem uvoznikom. Poleg tega imajo uvozniki kot zainteresirane strani v preiskavi dostop do nezaupne različice pritožbe in nezaupne dokumentacije. Zato je Komisija menila, da so bili uvozniki, ki so izkušeni strokovnjaki, na podlagi tega seznanjeni ali bi morali biti seznanjeni z domnevnimi dampinškimi praksami, njihovim obsegom in domnevno škodo (5).

(12)	Zato je sklenila, da je bil prvi pogoj za registracijo izpolnjen.

3.2 Nadaljnje znatno povečanje uvoza

(13)

Komisija je to merilo analizirala na podlagi statističnih podatkov, ki so na voljo v podatkovni zbirki Surveillance 2, v skladu z informacijami, zbranimi za zadevni izdelek. Pri analizi obsega uvoza v okviru zahtevka za registracijo so bili na voljo popolni statistični podatki do vključno novembra 2019. Komisija je menila, da bi bilo treba preučiti raven uvoza od avgusta 2019, ko se je preiskava začela, do najnovejšega obdobja, tj. novembra 2019, in da bi bilo treba navedeni obseg primerjati z obsegom uvoza v obdobju preiskave. Primerjava ravni uvoza v obdobju od avgusta do novembra 2019 s stopnjo uvoza v istih mesecih v prejšnjem letu se je štela za neprimerno, saj v dokumentaciji ni bilo nikjer navedeno, da za uvoz nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla veljajo sezonska nihanja. Uvoz iz zadevnih držav se je razvijal, kot sledi:

Obseg uvoza iz zadevnih držav (v tonah)

Poreklo	Obdobje preiskave (OP)	Mesečno povprečje	Po začetku (*1)	Mesečno povprečje	Δ OP – po začetku
LRK	220 705	18 392	110 568	27 642	+50 %
Indonezija	107 107	8 926	9 011	2 253	–75 %
Tajvan	36 542	3 045	13 932	3 483	+14 %
Zadevne države	364 354	30 363	133 511	33 378	+10 %

(14)

Na podlagi teh statističnih podatkov je Komisija ugotovila, da je bil povprečen mesečni obseg uvoza nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla iz zadevnih držav v Unijo v obdobju od septembra 2019 do novembra 2019, tj. po začetku postopka, za 10 % višji od povprečnega mesečnega obsega uvoza v Unijo v obdobju preiskave.

(15)

Pri preiskavah, v katere je vključena več kot ena zadevna država, bo kumulacija uvoza iz teh držav za namene analize, opisane v uvodnih izjavah zgoraj, odvisna od tega, ali se Komisija odloči te uvoze kumulirati v osnovni preiskavi. Komisija je tudi opozorila, da je Splošno sodišče v sodbi v zadevi Stemcor razsodilo, da je treba „nadaljnjo znatno rast uvoza“ v smislu člena 10(4)(d) osnovne uredbe presoditi kot celoto, brez upoštevanja posameznih in subjektivnih stališč zadevnih uvoznikov, da bi se ugotovilo, ali bi lahko celoten uvoz resno ogrozil popravljalni učinek dokončnih dajatev in tako ustvaril dodatno škodo industriji Unije (6). Kot je razvidno iz zgornje preglednice, ni nobenega dvoma, ali se je kumulativni uvoz iz zadevnih držav nadalje znatno povečal.

(16)

Družba Marcegaglia je trdila, da za nadaljnje znatno povečanje uvoza ni dokazov v predloženi dokumentaciji pritožnika in da ni verjetno, da bi se zgodilo, ker so zaščitne tarifne kvote (v nadaljnjem besedilu: kvote), ki se uporabljajo za nekatere izdelke iz jekla (7), ki med drugim zajemajo zadevni izdelek, določene na ravneh za vsako od zadevnih držav in so znatno pod obsegom izvoza, ugotovljenim v obdobju preiskave. Za vsako količino uvoza, ki bo presegala kvote, bo veljala zaščitna dajatev v višini 25 %. Zato se bo po mnenju družbe Marcegaglia uvoz zadevnega izdelka verjetno zmanjšal na raven, določeno s kvotami, ki je za 25 % nižja od obsega uvoza, ugotovljenega v obdobju preiskave. Družba Marcegaglia je dodala, da čeprav julija in avgusta 2019 ali na splošno v katerem koli mesecu obseg uvoza (lahko) presega ta mesečna povprečja, ni mogoče sklepati, da se bo uvoz verjetno povečal.

(17)

Komisija opozarja, da so zadevne kvote tarifne kvote, kar pomeni, da uvoz, ki presega prag, ki ga določajo, ni prepovedan, temveč se zanj uporablja dodatna stopnja dajatve ad valorem v višini 25 %. To pomeni, da se uvoznikom dovoli obseg uvoza, ki močno presega veljavne pragove, če plačajo zaščitno dajatev. V vsakem primeru dejstvo, da se za zadevni izdelek uporabljajo tarifne kvote, kaže na potrebo po preprečevanju nastanka resne škode za industrijo Unije. Enako povečanje uvoza po začetku sedanje preiskave lahko privede do potrebe po retroaktivnem pobiranju morebitnih dajatev zaradi ugotovljene znatne škode in potrebe po učinkovitem pravnem sredstvu. Poleg tega glede na stopnje dampinga in škode, ki jih je ocenil pritožnik (glej uvodno izjavo (30) spodaj), zaščitna dajatev v višini 25 % morda ne bo zadostovala za odpravo celotnega obsega dampinga in škode. Posledično dajatev v višini 25 % uvoznikov po vsej verjetnosti ne bo odvrnila od uvoza dodatnih količin.

(18)	Komisija v odgovor na pripombe družbe Marcegaglia poleg tega opozarja, da se ta uredba nanaša na registracijo uvoza in ne posega v odločitev o tem, ali se bodo pobirale protidampinške dajatve, saj se ta odločitev sprejme šele v fazi morebitnih dokončnih ukrepov.

(19)	Glede na nadaljnjo znatno rast uvoza iz zadevnih držav je Komisija zato sklenila, da je bilo izpolnjeno tudi drugo merilo za registracijo.

3.3 Ogrožanje popravljalnega učinka dajatve

(20)	Komisija ima na tej stopnji na voljo zadostne dokaze, da je nadaljnje povečevanje uvoza ob še naprej padajočih cenah že povzročilo dodatno škodo.

(21)	Kot je navedeno v uvodnih izjavah (14) do (15), je dovolj dokazov o znatnem povečanju uvoza zadevnega izdelka.

(22)

Poleg tega ni nobenih dokazov v dokumentaciji, da so se od začetka preiskave uvozne cene povišale. Nasprotno, v skladu z javno dostopno podatkovno zbirko Surveillance 2 je bila povprečna vrednost na enoto zadevnega izdelka, uvoženega iz zadevnih držav, v obdobju od avgusta do novembra 2019 v primerjavi z obdobjem preiskave za 1 % nižja.

(23)

Poleg tega je pritožnik v zahtevku za registracijo opozoril na dejstvo, da se je v pritožbi ugotovljeno hitro slabšanje položaja industrije Unije v drugi polovici leta 2018 nadaljevalo v prvi polovici leta 2019, pri čemer se je raven proizvodnje še znižala, nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza pa se je okrepilo. V zahtevku je predložil tudi dokaze, da so se razmere od takrat še poslabšale, in med drugim opozoril na štiri pomembne napovedi prestrukturiranja različnih proizvajalcev Unije v različnih oblikah od julija 2019, kar je vplivalo na stotine delovnih mest njihovih zaposlenih.

(24)	Na tej podlagi časovni okvir nadaljnje znatne rasti uvoza, kot je pojasnjena v uvodnih izjavah (14) in (15), že resno ogroža popravljalne učinke kakršne koli dokončne dajatve, razen če bi se taka dajatev uporabila retroaktivno.

(25)	Komisija je zato sklenila, da je bil izpolnjen tudi tretji pogoj za registracijo v zvezi z dampinškim delom zahteve.

4. POSTOPEK

(26)	Komisija je zato sklenila, da so predloženi zadostni dokazi, ki upravičujejo obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(27)	Vse zainteresirane strani so pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in predložijo ustrezne dokaze. Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane strani, če te vložijo pisni zahtevek, v katerem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

5. REGISTRACIJA

(28)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe bi bilo treba za uvoz zadevnega izdelka uvesti obvezno registracijo, da se, če bodo rezultati preiskave privedli do uvedbe protidampinških in/ali izravnalnih dajatev ter bodo izpolnjeni potrebni pogoji, v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi te dajatve na registrirani uvoz lahko obračunajo retroaktivno.

(29)	Vsaka prihodnja obveznost mora izhajati iz ugotovitev te preiskave. V tej fazi ni mogoče oceniti zneska morebitne odgovornosti.

(30)

Kar zadeva uvoz iz LRK, po ocenah iz pritožbe, v kateri se zahteva začetek protidampinške preiskave, stopnja dampinga za zadevni izdelek v povprečju znaša 54,3 %, povprečna stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen pa 29,1 %. Znesek morebitnih prihodnjih obveznosti je mogoče določiti na nižjo od navedenih ravni, in sicer na 29,1 % kot delež uvozne vrednosti CIF zadevnega izdelka. Vendar če bi Komisija ugotovila, da so pogoji iz člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe izpolnjeni, tj. če bi se za stopnjo dampinga lahko štelo, da odraža škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, bi se v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe znesek morebitnih prihodnjih obveznosti lahko določil na ravni stopnje dampinga v višini 54,3 %. Kar zadeva uvoz iz Indonezije, po ocenah iz pritožbe, v kateri se zahteva začetek protidampinške preiskave, stopnja dampinga za zadevni izdelek v povprečju znaša 32,2 %, povprečna stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen pa 39,8 %. Znesek morebitnih prihodnjih obveznosti se določi na nižjo od navedenih ravni, in sicer na 32,2 % kot delež uvozne vrednosti CIF zadevnega izdelka. Če bi Komisija ugotovila, da so pogoji iz člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe izpolnjeni, tj. če bi se za stopnjo dampinga lahko štelo, da odraža škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, bi se znesek morebitnih prihodnjih obveznosti lahko določil na ravni stopnje dampinga. Kar zadeva uvoz iz Tajvana, po ocenah iz pritožbe, v kateri se zahteva začetek protidampinške preiskave, stopnja dampinga za zadevni izdelek v povprečju znaša 15,1 %, povprečna stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen pa 20,7 %. Znesek morebitnih prihodnjih obveznosti se določi na nižjo od navedenih ravni, in sicer na 15,1 % kot delež uvozne vrednosti CIF zadevnega izdelka.

6. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

(31)	Vsi osebni podatki, zbrani v okviru te uredbe, bodo obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Carinskim organom se odredi, da v skladu s členom 14(5) Uredbe (EU) 2016/1036 sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza ploščato valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z razrezanimi izdelki in ozkimi trakovi), vroče valjanih, brez nadaljnje obdelave, širine 600 mm ali več in debeline več kot 10 mm, ki se trenutno uvrščajo pod oznake HS 7219 11, 7219 12, 7219 13, 7219 14, 7219 22, 7219 23, 7219 24, 7220 11 in 7220 12, ter s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Tajvana in Indonezije v Unijo.

Registracija se zaključi devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Vse zainteresirane strani so pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča, predložijo ustrezne dokaze ali zahtevajo zaslišanje v 21 dneh od datuma objave te uredbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Tajvana in Indonezije (2019/C 269 I/01) (UL C 269 I, 12.8.2019, str. 1).

(3) Obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka za uvoz nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indonezije (2019/C 342/09) (UL C 342, 10.10.2019, str. 18).

(4) UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(5) Glej Sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 8. maja 2019 v zadevi T-749/16, Stemcor proti Evropski komisiji, točka 56.

(*1) Od avgusta 2019 do novembra 2019.

Vir: podatkovna zbirka Surveillance 2.

(6) Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 8. maja 2019 v zadevi T-749/16, Stemcor proti Evropski komisiji, točka 86.

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 31, 1.2.2019, str. 27), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1590 (UL L 248, 27.9.2019, str. 28).

(8) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

24.1.2020

Uradni list Evropske unije

L 19/10

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/105

z dne 23. januarja 2020

o obvezni registraciji uvoza nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indonezije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 24(5) Uredbe,

po obvestitvi držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po pritožbi, ki jo je 26. avgusta 2019 vložilo Evropsko jeklarsko združenje Eurofer (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu štirih proizvajalcev Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla v Uniji, 10. oktobra 2019 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protisubvencijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: postopek) v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) in Indonezije v Unijo.

(2)

Komisija je 12. avgusta 2019 že napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom istega izdelka s poreklom iz LRK, Tajvana in Indonezije (3) v Unijo (v nadaljnjem besedilu: vzporedni protidampinški postopek) v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: osnovna protidampinška uredba).

1. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

(3)

2. ZAHTEVEK

(4)

Pritožnik je v svoji pritožbi že zahteval registracijo uvoza. Pritožnik je 31. oktobra 2019 v skladu s členom 24(5) osnovne uredbe predložil ločen zahtevek za registracijo v zvezi z uvozom, ki je predmet tega postopka. Zahteval je uvedbo obvezne registracije za uvoz zadevnega izdelka, da se proti temu uvozu od datuma registracije lahko uporabijo ukrepi. Nadaljnja dopisa v podporo temu zahtevku sta bila predložena 22. novembra in 10. decembra 2019.

(5)	Družba Marcegaglia Specialties (v nadaljnjem besedilu: Marcegaglia), ki je uporabnik zadevnega izdelka in sodeluje v protisubvencijskem postopku, je 14. novembra 2019 predložila pripombe v zvezi z zahtevkom pritožnika za registracijo uvoza.

3. RAZLOGI ZA REGISTRACIJO

(6)

Komisija lahko v skladu s členom 24(5) osnovne uredbe carinskim organom odredi, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza, da se proti temu uvozu od datuma take registracije lahko uporabijo ukrepi. Obvezna registracija uvoza se lahko uvede na podlagi zahtevka industrije Unije, ki vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo tak ukrep.

(7)

Po mnenju pritožnika je registracija upravičena, ker je zadevni izdelek s poreklom iz LRK in Indonezije subvencioniran. Pritožnik je trdil, da industriji Unije znatno škodo povzroča povečanje uvoza po nizkih cenah, ki bo ogrozilo popravljalni učinek potencialnih dokončnih dajatev, ker bo dopuščalo kopičenje zalog.

(8)

Komisija je proučila zahtevek na podlagi člena 16(4) osnovne uredbe. Preverila je, ali obstajajo kritične okoliščine, v katerih glede zadevnega subvencioniranega izdelka nastaja škoda, ki jo je težko odpraviti, zaradi velike količine v razmeroma kratkem času uvoženega izdelka, ki ima koristi od subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in ali je treba retroaktivno obračunati izravnalne dajatve za tak uvoz, da se prepreči ponovitev take škode.

3.1 Subvencioniranje zadevnega izdelka

(9)	Komisiji so na voljo zadostni dokazi, da se zadevni izdelek iz LRK in Indonezije uvaža po subvencioniranih cenah.

(10)

Kar zadeva LRK, domnevne subvencijske prakse namreč zajemajo neposredni prenos sredstev, opustitev ali neizterjavo prihodka vlade in zagotavljanje blaga ali storitev s strani vlade za plačilo, ki je nižje od primernega. To vključuje na primer preferenčna posojila in zagotavljanje kreditnih linij s strani bank v državni lasti, subvencijske programe za izvozne kredite, izvozna jamstva in zavarovanja, programe nepovratnih sredstev, znižanja davkov za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, davčno izravnavo za raziskave in razvoj, pospešeno amortizacijo opreme, ki jo uporabljajo visokotehnološka podjetja za visokotehnološki razvoj in proizvodnjo, oprostitev plačila davka od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje, zmanjšanje pri viru odtegnjenih davkov za dividende iz kitajskih podjetij s tujimi naložbami in njihovih nekitajskih matičnih družb, oprostitve davka na uporabo zemljišč, znižanje izvoznih dajatev ter zagotavljanje zemljišč in električne energije s strani vlade za plačilo, ki je nižje od primernega.

(11)

Kar zadeva Indonezijo, domnevne subvencijske prakse zajemajo neposredni prenos sredstev, opustitev ali neizterjavo prihodka vlade in zagotavljanje blaga ali storitev s strani vlade za plačilo, ki je nižje od primernega. To vključuje na primer preferenčne posojilne politike in davčne ugodnosti v okviru indonezijske zakonodaje ter oprostitev uvozne dajatve na uvoz surovin in proizvodne opreme.

(12)

Za navedene ukrepe se domneva, da so subvencije, ker vključujejo finančni prispevek vlade LRK, indonezijske vlade ali drugih regionalnih in lokalnih vlad (vključno z javnimi organi) ter pomenijo ugodnost za proizvajalce izvoznike zadevnega izdelka. Domneva se, da so te subvencije odvisne od izvozne uspešnosti in/ali uporabe domačega namesto uvoženega blaga in/ali omejene na nekatere sektorje in/ali vrste podjetij in/ali geografska območja, zaradi česar so specifične in se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(13)	Ti dokazi o subvencioniranju so bili predstavljeni v javni različici pritožbe in so bili nadalje preučeni v memorandumu o zadostnih dokazih.

(14)	Tako navedeni dokazi na tej stopnji nakazujejo, da ima izvoz zadevnega izdelka koristi od subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

3.2 Obstoj velikega obsega uvoza v razmeroma kratkem času

(15)

V pritožbi in naknadno predloženi dokumentaciji v zvezi z zahtevkom za registracijo dokazi glede obsega uvoza kažejo na znatno povečanje uvoza v absolutnem smislu in v smislu tržnega deleža v obdobju med letom 2015 in junijem 2019. Natančneje, dokazi iz pritožbe kažejo, da so kitajski in indonezijski izvozniki močno povečali obseg izvoza zadevnega izdelka v Unijo, kar je povzročilo izredno povečanje tržnega deleža na 28,7 % v drugi polovici leta 2018.

(16)

Analiza razvoja uvoza v celotnem obravnavanem obdobju in po začetku postopka (tj. podatkom iz pritožbe se dodajo podatki iz podatkovne zbirke Surveillance 2, ki zajemajo konkretni zadevni izdelek) ne kaže na to, da se je znatno povečanje uvoza ustavilo:

Obseg uvoza iz zadevnih držav (v tonah)

Poreklo

2016

2017

2018

Obdobje preiskave (OP)

Mesečno povprečje v OP

Mesečno povprečje po začetku (5)

LRK

194 963

263 858

250 626

220 705

18 392

26 338

Indonezija

105

44 863

107 107

8 926

4 270

Zadevne države

195 068

263 874

295 489

327 812

27 318

30 607

Vir:

—	za obdobje 2016–2018: pritožba,

—	za OP in po OP: podatkovna zbirka Surveillance 2.

(17)

Na podlagi teh statističnih podatkov je Komisija ugotovila, da je bil velik uvoz iz zadevnih držav potrjen celo v dveh mesecih od začetka preiskave, tj. oktobra in novembra 2019, pri čemer je bil mesečni povprečni obseg uvoza v teh mesecih za 12 % nad visoko stopnjo, ugotovljeno že v obdobju preiskave. Statistični podatki, ki so Komisiji na voljo po začetku preiskave, kažejo na povečanje obsega uvoza iz zadevnih držav. To povečanje skupaj z ustreznimi tržnimi deleži obeh držav izvoznic v celotnem obravnavanem obdobju pomeni velik uvoz v razmeroma kratkem času v smislu člena 16(4) osnovne uredbe.

3.3 Ta uvoz povzroča škodo, ki jo je težko odpraviti

(18)

Komisiji so na voljo zadostni dokazi, da subvencijska praksa izvoznikov povzroča znatno škodo industriji Unije. Obseg in cene uvoza zadevnega izdelka so negativno vplivali na prodane količine, cene, zaračunane na trgu Unije, in tržni delež industrije Unije. To je znatno škodovalo celotnemu poslovanju in finančnemu položaju industrije Unije. Dokaze o dejavnikih škode iz člena 8(4) osnovne uredbe sestavljajo podatki iz pritožbe in naknadno predložena dokumentacija v zvezi z registracijo, potrjujejo pa jih javno dostopni podatki Eurostata. Pritožba je med drugim pokazala, da se je prodaja industrije Unije nepovezanim strankam v obdobju 2015–2018 zmanjšala za 6 %, da se je njen tržni delež v navedenem obdobju zmanjšal za 4,3 % ter da je bila dobičkonosnost leta 2018 nizka in celo za polovico nižja od dobičkonosnosti, dosežene leta 2017. Poleg tega se je dobičkonosnost v letu 2018 močno zmanjšala in je v drugi polovici navedenega leta znašala le 2,2 %. Pritožba je tudi pokazala, da se je zaposlovanje od leta 2015 zmanjšalo za 3 %.

(19)

Poleg tega je pritožnik v zahtevku za registracijo opozoril na dejstvo, da se je v pritožbi ugotovljeno hitro slabšanje položaja industrije Unije v drugi polovici leta 2018 nadaljevalo v prvi polovici leta 2019, pri čemer se je raven proizvodnje še znižala, nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza pa se je okrepilo. Pritožnik je v zahtevku za registracijo predložil tudi dokaze, da so se razmere od takrat še poslabšale, in med drugim opozoril na štiri pomembne napovedi prestrukturiranja različnih proizvajalcev Unije v različnih oblikah od julija 2019, kar je vplivalo na stotine delovnih mest njihovih zaposlenih. Dve od teh napovedi sta nedavni, in sicer iz oktobra 2019.

(20)

Komisija je na tej stopnji ocenila tudi, ali je utrpelo škodo težko popraviti. Ko bodo kitajski in indonezijski dobavitelji vključeni v dobavne verige strank industrije Unije, bo slednja morda le stežka pripravljena zamenjati dobavitelje s proizvajalci Unije. Poleg tega ni verjetno, da bi stranke industrije Unije sprejele višje cene od industrije Unije, tudi če bi na primer Komisija v prihodnosti uvedla izravnalne ukrepe brez retroaktivnega učinka. Takšna nevarnost trajne izgube tržnega deleža ali zmanjšanega prihodka pomeni škodo, ki jo je težko odpraviti.

3.4 Preprečitev ponovitve škode

(21)

Komisija na podlagi navedenih podatkov in ugotovitev iz oddelka 3.3 meni, da je treba pripraviti morebitno retroaktivno uvedbo ukrepov z uvedbo registracije, da se prepreči ponovitev take škode. Pogoji na trgu po OP dejansko večinoma kažejo na to, da se stanje v domači industriji slabša zaradi znatnega povečanja subvencioniranega uvoza po nizkih cenah.

4. POSTOPEK

(22)	Komisija je zato sklenila, da so predloženi zadostni dokazi, ki upravičujejo obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 24(5) osnovne uredbe.

(23)	Vse zainteresirane strani so pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in predložijo ustrezne dokaze. Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane strani, če te vložijo pisni zahtevek, v katerem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

5. REGISTRACIJA

(24)

V skladu s členom 24(5) osnovne uredbe bi bilo treba za uvoz zadevnega izdelka uvesti obvezno registracijo, da se, če bodo rezultati preiskave privedli do uvedbe izravnalnih dajatev in bodo izpolnjeni potrebni pogoji, v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi te dajatve na registrirani uvoz lahko obračunajo retroaktivno.

(25)	Vsaka prihodnja obveznost mora izhajati iz ugotovitev protisubvencijske preiskave.

(26)

Na tej stopnji preiskave še ni mogoče oceniti zneska subvencioniranja v LRK in Indoneziji. Pritožba ne predvideva natančne ocene zneska subvencioniranja, ki bi ga bilo treba praviloma uporabiti kot podlago za določitev izravnalnih dajatev. Pritožba vsebuje le oceno stopnje odprave škode v višini 29,1 % za LRK in 39,8 % za Indonezijo. V skladu s četrtim odstavkom člena 15(1) osnovne uredbe bi bil ta ocenjeni znesek obveznosti ustrezen le, če bi bila dajatev na podlagi zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, višja, zato Komisija nedvoumno ugotavlja, da uvedba te višje dajatve ni v interesu Unije.

6. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

(27)	Vsi osebni podatki, zbrani v okviru te registracije, bodo obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (6) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Carinskim organom se odredi, da v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2016/1037 sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza ploščato valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z razrezanimi izdelki in ozkimi trakovi), vroče valjanih, brez nadaljnje obdelave, širine 600 mm ali več in debeline več kot 10 mm, ki se trenutno uvrščajo pod oznake HS 7219 11, 7219 12, 7219 13, 7219 14, 7219 22, 7219 23, 7219 24, 7220 11 in 7220 12, ter s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indonezije v Unijo.

Registracija se zaključi devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Vse zainteresirane strani so pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča, predložijo ustrezne dokaze ali zahtevajo zaslišanje v 21 dneh od datuma objave te uredbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(2) Obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka za uvoz nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indonezije (2019/C 342/09) (UL C 342, 10.10.2019, str. 18).

(3) Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Tajvana in Indonezije (2019/C 269 I/01) (UL C 269 I, 12.8.2019, str. 1.)

(4) Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21).

(5) Od oktobra 2019 do novembra 2019.

(6) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

24.1.2020

Uradni list Evropske unije

L 19/18

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/107

z dne 23. januarja 2020

o izdaji dovoljenja za rdeče 4R kot krmni dodatek za pse, mačke in okrasne ribe

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo.

(2)

Snov rdeče 4R je bila v skladu z Direktivo 70/524/EGS dovoljena brez časovne omejitve kot krmni dodatek za okrasne ribe ter uvrščena v skupino „barvila, vključno s pigmenti“ v razdelku „druga barvila“. Prav tako je bila dovoljena brez časovne omejitve kot krmni dodatek za mačke in pse ter uvrščena v skupino „barvila, vključno s pigmenti“ v razdelku „barvila, dovoljena za barvanje živil po predpisih Skupnosti“. Dodatek je bil posledično vnesen v register krmnih dodatkov kot obstoječ proizvod v skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno snovi rdeče 4R kot krmnega dodatka za okrasne ribe ter pse in mačke. Vložnik je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ in funkcionalno skupino „barvila“. Zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 6. marca 2018 (3) ugotovila, da snov rdeče 4R pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali. Ugotovila je tudi, da se inhalacijska izpostavljenost dodatku šteje za nevarno za uporabnika dodatka in da ni mogoče sprejeti nobene ugotovitve o tem, ali je dodatek lahko morebitni dražilec kože ali oči oziroma ali lahko povzroča preobčutljivost kože. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 429/2008 (4) je bilo v fazi I ocene tveganja za okolje določeno, da je snov rdeče 4R kot dodatek za živali, ki niso namenjene za proizvodnjo živil, izvzeta iz nadaljnje ocene, ker verjetno nima bistvenega vpliva na okolje, saj Agencija v navedenem mnenju ni odkrila znanstvenih dokazov za zaskrbljenost. Agencija je prav tako navedla, da za ta dodatek, ki je odobren tudi v hrani, kadar je njegova funkcija enaka kot za krmo, dodatno dokazovanje učinkovitosti morda ni potrebno. Vendar je Agencija ob upoštevanju velike raznolikosti krme zahtevala dodatne dokaze. Vložnik je dokazal učinkovitost v značilnem krmnem matriksu za 50 mg/kg, vendar je navedel tudi, da se za druge matrikse (v hrani za hišne živali je lahko od skoraj bele do temno rjave barve) lahko uporabijo nižje ravni, zlasti v matriksih blede barve (vložnik je v dokumentaciji predložil nekaj dokazov za nižje ravni). Ker je priporočena najvišja raven, ki jo predlaga Agencija, za ta dodatek podobna ravnem, odobrenim za hrano v različnih vrstah proizvodov, je Komisija menila, da obstajajo zadostni dokazi o učinkovitosti te snovi. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)	Ocena snovi rdeče 4R je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega dodatka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)	Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za zadevno snov, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi izdaje dovoljenja.

(7)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izdaja dovoljenja

Snov, ki je opredeljena v Prilogi ter spada v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ in funkcionalno skupino „barvila“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Prehodni ukrepi

1. Snov iz Priloge in premiksi, ki vsebujejo navedeno snov, proizvedeni in označeni pred 13. avgustom 2020 po pravilih, ki se uporabljajo pred 13. februarjem 2020, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog.

2. Posamična krmila in krmne mešanice, ki vsebujejo snov iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 13. februarjem 2022 po pravilih, ki se uporabljajo pred 13. februarjem 2020, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L 270, 14.12.1970, str. 1).

(3) EFSA Journal (2018); 16(3): 5222.

(4) Uredba Komisije (ES) št. 429/2008 z dne 25. aprila 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 v zvezi s pripravo in predložitvijo vlog ter oceno krmnih dodatkov in izdajo dovoljenj zanje (UL L 133, 22.5.2008, str. 1).

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

mg aktivne snovi/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija: senzorični dodatki. Funkcionalna skupina: barvila. (i) snovi, ki dodajo ali obnovijo barvo v krmi

2a124

rdeče 4R

Sestava dodatka

Osnovna sestavina rdečega 4R je opisana kot natrijeva sol.

trdna oblika (prah ali zrnca)

Mačke

–

1.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz uporabe dodatka in premiksov, za uporabnike določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za oči, kožo, usta in dihala.

13. februar 2030

Lastnosti aktivne snovi kot natrijeve soli

Rdeče 4R je v osnovi sestavljeno iz trinatrijevega 2-hidroksi-1-(4-sulfonato1-naftilazo) naftalen-6,8-disulfonata in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot osnovnima neobarvanima sestavinama.

Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Kemijska formula: C20H11N2O10S3Na3

trdna oblika (prah ali zrnca), pridobljena s kemijsko sintezo

št. CAS: 2611-82-7

Merila čistosti

—	vse barvilne snovi skupaj, izračunane kot natrijeva sol ≥ 80 % (analiza),

—	pomožna barvila ≤ 1 %,

—	druge organske spojine, razen barvil ≤ 0,5 %,

—	nesulfonirani primarni aromatski amini (izračunano kot anilin) ≤ 0,01 %

Analizna metoda (1)

Za določanje skupne vsebnosti barvilnih snovi rdečega 4R v krmnem dodatku:

spektrofotometrija pri 505 nm in titracija s titanovim kloridom, kot je opisano v Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 s sklicem na Združeno zbirko FAO JECFA o specifikacijah za aditive za živila (analizne metode, zvezek 4) in monografijo št. 11(2011) „rdeče 4R“.

Za določanje količine snovi rdeče 4R v krmi:

tekočinska kromatografija visoke ločljivosti v povezavi s tandemsko masno spektrometrijo (LC-MS/MS)

psi

—

Kategorija: senzorični dodatki. Funkcionalna skupina: barvila. (iii) snovi, ki ugodno vplivajo na barvo okrasnih rib ali ptic

2a124

rdeče 4R

Sestava dodatka

Osnovna sestavina rdečega 4R je opisana kot natrijeva sol.

trdna oblika (prah ali zrnca)

okrasne ribe

–

137

1.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

13. februar 2030

Lastnosti aktivne snovi kot natrijeve soli

Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Kemijska formula: C20H11N2O10S3Na3

trdna oblika (prah ali zrnca), pridobljena s kemijsko sintezo

št. CAS: 2611-82-7

Merila čistosti

—	vse barvilne snovi skupaj, izračunane kot natrijeva sol ≥ 80 % (analiza),

—	pomožna barvila ≤ 1 %,

—	druge organske spojine, razen barvil ≤ 0,5 %,

—	nesulfonirani primarni aromatski amini (izračunano kot anilin) ≤ 0,01 %

Analizna metoda (1)

Za določanje skupne vsebnosti barvilnih snovi rdečega 4R v krmnem dodatku:

Za določanje količine snovi rdeče 4R v krmi:

tekočinska kromatografija visoke ločljivosti v povezavi s tandemsko masno spektrometrijo (LC-MS/MS)

(1) Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.

24.1.2020

Uradni list Evropske unije

L 19/23

SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/108

z dne 23. januarja 2020

o spremembi Priloge k Monetarnemu sporazumu med Evropsko unijo in Republiko San Marino

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Monetarnega sporazuma z dne 27. marca 2012 med Evropsko unijo in Republiko San Marino (1) ter zlasti člena 8(5) Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 8 Monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Republiko San Marino (v nadaljnjem besedilu: monetarni sporazum) določa, da mora Republika San Marino izvajati pravne akte in pravila Unije na področju eurobankovcev in eurokovancev, bančne in finančne zakonodaje, preprečevanja pranja denarja, goljufij in ponarejanja gotovinskih in negotovinskih plačilnih sredstev, medalj in žetonov ter zahteve v zvezi s statističnim poročanjem. Ti akti in pravila so navedeni v Prilogi k monetarnemu sporazumu.

(2)	Komisija mora Prilogo k monetarnemu sporazumu spremeniti enkrat letno ali pogosteje, če je to potrebno, da bi se upoštevali novi relevantni pravni akti in pravila Unije ter spremembe obstoječih.

(3)	Nekateri pravni akti in pravila Unije niso več relevantni, zato bi jih bilo treba iz Priloge črtati, hkrati pa je bilo sprejetih nekaj novih relevantnih pravnih aktov in pravil Unije ter nekaj sprememb obstoječih pravnih aktov, ki bi jih bilo treba dodati v Prilogo.

(4)	Prilogo k monetarnemu sporazumu bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Monetarnemu sporazumu med Evropsko unijo in Republiko San Marino se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 23. januarja 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL C 121, 26.4.2012, str. 5.

PRILOGA

„PRILOGA

	Pravne določbe, ki jih je treba izvesti	Rok za izvedbo
	Preprečevanje pranja denarja
1	Sklep Sveta 2000/642/PNZ z dne 17. oktobra 2000 o dogovoru glede sodelovanja med enotami za finančni nadzor (FIU-ji) držav članic pri izmenjavi informacij (UL L 271, 24.10.2000, str. 4).	1. september 2013
2	Okvirni sklep Sveta 2001/500/PNZ z dne 26. junija 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (UL L 182, 5.7.2001, str. 1).
3	Okvirni sklep Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji (UL L 68, 15.3.2005, str. 49).	1. oktober 2014 (1)
4	Sklep Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji (UL L 332, 18.12.2007, str. 103).
5	Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 39).	1. november 2016 (2)
6	Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).	1. oktober 2017 (3)
7	Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).	1. oktober 2017 (3)
	Spremenjena z naslednjim aktom:
8	Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).	31. december 2020 (6)
	Dopolnjena z naslednjimi akti:
9	Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1675 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti (UL L 254, 20.9.2016, str. 1).	1. oktober 2017 (5)
	Spremenjena z naslednjima aktoma:
10	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/105 z dne 27. oktobra 2017 o spremembi Delegirane Uredbe (EU) 2016/1675 kar zadeva dodajanje Etiopije na seznam tretjih držav z visokim tveganjem iz preglednice v točki I Priloge (UL L 19, 24.1.2018, str. 1).	31. marec 2019 (6)
11	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/212 z dne 13. decembra 2017 o spremembi Delegirane Uredbe (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva dodajanje Šrilanke, Trinidada in Tobaga ter Tunizije v preglednico v točki I Priloge (UL L 41, 14.2.2018, str. 4).	31. marec 2019 (6)
12	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1108 z dne 7. maja 2018 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z regulativnimi tehničnimi standardi o merilih za imenovanje osrednjih kontaktnih točk za izdajatelje elektronskega denarja in ponudnike plačilnih storitev ter pravili glede njihovih funkcij (UL L 203, 10.8.2018, str. 2).	31. december 2020 (7)
13	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1467 z dne 27. julija 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva dodajanje Pakistana v preglednico v točki I Priloge (UL L 246, 2.10.2018, str. 1).	31. december 2019 (7)
14	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/758 z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah (UL L 125, 14.5.2019, str. 4).	31. december 2020 (7)
15	Uredba (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005 (UL L 284, 12.11.2018, str. 6).	31. december 2021 (7)
16	Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (UL L 284, 12.11.2018, str. 22).	31. december 2021 (7)
	Preprečevanje goljufij in ponarejanja
17	Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (UL L 181, 4.7.2001, str. 6).	1. september 2013
17	Spremenjena z naslednjim aktom:
18	Uredba Sveta (ES) št. 44/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (UL L 17, 22.1.2009, str. 1).
19	Sklep Sveta 2001/887/PNZ z dne 6. decembra 2001 o zaščiti eura pred ponarejanjem (UL L 329, 14.12.2001, str. 1).	1. september 2013
20	Odločba Sveta 2003/861/ES z dne 8. decembra 2003 o analizi in sodelovanju v zvezi s ponarejenimi kovanci eura (UL L 325, 12.12.2003, str. 44).	1. september 2013
21	Uredba Sveta (ES) št. 2182/2004 z dne 6. decembra 2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (UL L 373, 21.12.2004, str. 1).	1. september 2013
	Spremenjena z naslednjim aktom:
22	Uredba Sveta (ES) št. 46/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (UL L 17, 22.1.2009, str. 5).
23	Direktiva 2014/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ (UL L 151, 21.5.2014, str. 1).	1. julij 2016 (2)
24	Direktiva (EU) 2019/713 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o boju proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/413/PNZ (UL L 123, 10.5.2019, str. 18).	31. december 2021 (7)
	Pravila glede eurobankovcev in eurokovancev
25	Uredba Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (UL L 318, 27.11.1998, str. 4).	1. september 2013
26	Sklepi Sveta z dne 10. maja 1999 o kakovostnem upravljanju sistema eurokovancev.	1. september 2013
27	Sporočilo Komisije 2001/C 318/03 z dne 22. oktobra 2001 o zaščiti avtorskih pravic za motive na skupni strani eurokovancev (C(2001) 600 final) (UL C 318, 13.11.2001, str. 3).	1. september 2013
28	Smernica Evropske centralne banke ECB/2003/5 z dne 20. marca 2003 o uporabi ukrepov proti neskladnim reprodukcijam evro bankovcev ter o zamenjavi in jemanju evro bankovcev iz obtoka (UL L 78, 25.3.2003, str. 20).	1. september 2013
28	Spremenjena z naslednjim aktom:
29	Smernica Evropske centralne banke ECB/2013/11 z dne 19. aprila 2013 o spremembi Smernice ECB/2003/5 o uporabi ukrepov proti neskladnim reprodukcijam eurobankovcev ter o zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (UL L 118, 30.4.2013, str. 43).	1. oktober 2013 (1)
30	Sklep Evropske centralne banke ECB/2010/14 z dne 16. septembra 2010 o preverjanju pristnosti in primernosti eurobankovcev ter njihovem ponovnem dajanju v obtok (UL L 267, 9.10.2010, str. 1).	1. september 2013
30	Spremenjen z naslednjim aktom:
31	Sklep Evropske centralne banke ECB/2012/19 z dne 7. septembra 2012 o spremembi Sklepa ECB/2010/14 o preverjanju pristnosti in primernosti eurobankovcev ter njihovem ponovnem dajanju v obtok (2012/507/EU) (UL L 253, 20.9.2012, str. 19).	1. oktober 2013 (1)
32	Uredba (EU) št. 1210/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o preverjanju pristnosti eurokovancev in ravnanju z eurokovanci, neprimernimi za obtok (UL L 339, 22.12.2010, str. 1).	1. september 2013
33	Uredba (EU) št. 1214/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja (UL L 316, 29.11.2011, str. 1).	1. oktober 2014 (1)
34	Uredba (EU) št. 651/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izdaji eurokovancev (UL L 201, 27.7.2012, str. 135).	1. oktober 2013 (1)
35	Sklep ECB/2013/10 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (ECB/2013/10) (UL L 118, 30.4.2013, str. 37).	1. oktober 2013 (1)
	Spremenjen z naslednjim aktom:
	Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/669 z dne 4. aprila 2019 o spremembi Sklepa ECB/2013/10 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (UL L 113, 29.4.2019, str. 6).	31. december 2020 (7)
36	Uredba Sveta (EU) št. 729/2014 z dne 24. junija 2014 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev, namenjenih obtoku (UL L 194, 2.7.2014, str. 1).	1. oktober 2013 (1)
	Bančna in finančna zakonodaja
37	Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).	1. september 2016
37	Spremenjena z naslednjimi akti:
38	Direktiva 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spremembah Direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS in 86/635/EGS glede pravil vrednotenja za letne in konsolidirane računovodske izkaze nekaterih oblik družb kakor tudi bank in drugih finančnih institucij (UL L 283, 27.10.2001, str. 28).
39	Direktiva 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o spremembah Direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic EGP (UL L 178, 17.7.2003, str. 16).
40	Direktiva 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 224, 16.8.2006, str. 1).
41	Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznostih podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L 44, 16.2.1989, str. 40).	1. september 2018
42	Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).	1. september 2018
43	Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).	1. september 2018
43	Spremenjena z naslednjimi akti:
44	Direktiva 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L 146, 10.6.2009, str. 37).
45	Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120).
46	Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).	30. september 2019 (3)
47	Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).	1. september 2018
48	Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L 125, 5.5.2001, str. 15).	1. september 2018
48	Spremenjena z naslednjim aktom:
49	Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
50	Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).	1. september 2018
50	Spremenjena z naslednjima aktoma:
51	Direktiva 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L 146, 10.6.2009, str. 37).
52	Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).	1. september 2018 (2)
53	Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1) ter, kadar je to primerno, povezani ukrepi na ravni 2.	1. september 2018
53	Spremenjena z naslednjimi akti:
54	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L 79, 24.3.2005, str. 9).
55	Direktiva 2008/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2002/87/ES o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 81, 20.3.2008, str. 40).
56	Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120).
57	Direktiva 2011/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembah direktiv 98/78/ES, 2002/87/ES, 2006/48/ES in 2009/138/ES glede dopolnilnega nadzora finančnih subjektov v finančnem konglomeratu (UL L 326, 8.12.2011, str. 113).
58	Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
59	Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1) ter, kadar je to primerno, povezani ukrepi na ravni 2.	1. september 2018
59	Spremenjena z naslednjimi akti:
60	Direktiva 2006/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o spremembi Direktive 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov glede nekaterih rokov (UL L 114, 27.4.2006, str. 60).
61	Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L 247, 21.9.2007, str. 1).
62	Direktiva 2008/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 76, 19.3.2008, str. 33).
63	Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120).
64	Uredba (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001 (UL L 266, 9.10.2009, str. 11).	1. september 2018
64	Spremenjena z naslednjim aktom:
65	Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).	1. september 2018 (1)
66	Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).	1. september 2016
66	Spremenjena z naslednjima aktoma:
67	Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).	1. september 2017 (3)
68	Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).	30. september 2018 (4)
69	Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).	1. september 2016
69	Spremenjena z naslednjimi akti:
70	Uredba (EU) št. 1022/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), kar zadeva prenos posebnih nalog na Evropsko centralno banko na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (UL L 287, 29.10.2013, str. 5).
71	Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).
72	Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).	1. september 2018 (3)
73	Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).	30. september 2018 (4)
74	Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).	1. september 2016
74	Spremenjena z naslednjimi akti:
75	Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
76	Uredba (EU) št. 258/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 in o razveljavitvi Sklepa št. 716/2009/ES (UL L 105, 8.4.2014, str. 1).
77	Direktiva 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi direktiv 2003/71/ES in 2009/138/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 153, 22.5.2014, str. 1).
78	Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).	1. april 2018 (2)
78	Spremenjena z naslednjim aktom:
79	Uredba (EU) št. 248/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 260/2012 v zvezi s prehodom na kreditne prenose in direktne bremenitve po vsej Uniji (UL L 84, 20.3.2014, str. 1).
80	Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1) ter, kadar je to primerno, povezani ukrepi na ravni 2.	30. september 2019 (3)
80	Spremenjena z naslednjimi akti:
81	Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
82	Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
83	Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).	31. december 2020 (3)
84	Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
85	Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).	30. september 2019 (4)
86	Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1) ter, kadar je to primerno, povezani ukrepi na ravni 2.	1. september 2017 (1)
86	Spremenjena z naslednjimi akti:
87	Uredba (EU) 2017/2395 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede prehodne ureditve za zmanjšanje učinka uvedbe MSRP 9 na kapital in za obravnavo določenih izpostavljenosti do javnega sektorja, denominiranih v domači valuti katere koli države članice, za namen velikih izpostavljenosti (UL L 345, 27.12.2017, str. 27).	30. junij 2019 (6)
88	Uredba (EU) 2017/2401 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL L 347, 28.12.2017, str. 1).	31. marec 2020 (6)
89	Uredba (EU) 2019/630 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti (UL L 111, 25.4.2019, str. 4).	31. december 2020 (7)
90	Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338) ter, kadar je to primerno, povezani ukrepi na ravni 2.	1. september 2017 (1)
90	Spremenjena z naslednjim aktom:
91	Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).	1. september 2018 (3)
92	Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1) ter, kadar je to primerno, povezani ukrepi na ravni 2.	30. september 2018 (4)
92	Spremenjena z naslednjima aktoma:
93	Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).	1. marec 2020 (6)
94	Uredba (EU) 2016/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (UL L 175, 30.6.2016, str. 1).	30. september 2018 (5)
95	Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).	1. september 2016 (2)
96	Direktiva 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga) (UL L 173, 12.6.2014, str. 179).	30. september 2018 (4)
97	Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190) ter, kadar je to primerno, povezani ukrepi na ravni 2.	1. september 2018 (2)
97	Spremenjena z naslednjim aktom:
98	Direktiva (EU) 2017/2399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2014/59/EU v zvezi z razvrstitvijo nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti (UL L 345, 27.12.2017, str. 96).	31. oktober 2019 (6)
99	Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349) ter, kadar je to primerno, povezani ukrepi na ravni 2.	31. december 2020 (3)
99	Spremenjena z naslednjima aktoma:
100	Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).	31. december 2020 (4)
101	Direktiva (EU) 2016/1034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (UL L 175, 30.6.2016, str. 8).	31. december 2021 (5)
102	Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84) ter, kadar je to primerno, povezani ukrepi na ravni 2.	31. december 2020 (3)
102	Spremenjena z naslednjim aktom:
103	Uredba (EU) 2016/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (UL L 175, 30.6.2016, str. 1).	31. december 2020 (5)
104	Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).	31. december 2020 (4)
104	Spremenjena z naslednjim aktom:
105	Uredba (EU) 2016/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (UL L 175, 30.6.2016, str. 1).	31. december 2020 (6)
106	Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).	30. september 2019 (4)
107	Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35) ter, kadar je to primerno, povezani ukrepi na ravni 2.	30. september 2018 (4)
108	Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).	1. marec 2020 (6)
108	Zakonodaja o zbiranju statističnih podatkov (*1)
109	Smernica Evropske centralne banke ECB/2013/24 z dne 25. julija 2013 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih računov (UL L 2, 7.1.2014, str. 34).	1. september 2016 (2)
109	Spremenjena z naslednjim aktom:
110	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/66 z dne 26. novembra 2015 o spremembi Smernice ECB/2013/24 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih računov (ECB/2015/40) (UL L 14, 21.1.2016, str. 36).	31. marec 2017 (4)
111	Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).	1. september 2016 (2)
111	Spremenjena z naslednjim aktom:
112	Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 1375/2014 z dne 10. decembra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1071/2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (ECB/2014/51) (UL L 366, 20.12.2014, str. 77).
113	Uredba (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (ECB/2013/34) (UL L 297, 7.11.2013, str. 51).	1. september 2016 (2)
113	Spremenjena z naslednjim aktom:
114	Uredba (EU) št. 756/2014 Evropske centralne banke z dne 8. julija 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (ECB/2014/30) (UL L 205, 12.7.2014, str. 14).
115	Smernica Evropske centralne banke z dne 4. aprila 2014 o denarni in finančni statistiki (ECB/2014/15) (UL L 340, 26.11.2014, str. 1).	1. september 2016 (2)
115	Spremenjena z naslednjimi akti:
116	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/571 z dne 6. novembra 2014 o spremembi Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki (ECB/2014/43) (UL L 93, 9.4.2015, str. 82).
117	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/450 z dne 4. decembra 2015 o spremembi Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki (ECB/2015/44) (UL L 86, 1.4.2016, str. 42).	31. marec 2017 (4)
118	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2017/148 z dne 16. decembra 2016 o spremembi Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki (ECB/2016/45) (UL L 26, 31.1.2017, str. 1).	1. november 2017 (5)
119	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2018/877 z dne 1. junija 2018 o spremembi Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki (ECB/2018/17) (UL L 154, 18.6.2018, str. 22).	1. oktober 2019 (6)

“

(1) Te roke je določil skupni odbor iz leta 2013 na podlagi člena 8(5) Monetarnega sporazuma z dne 27. marca 2012 med Evropsko unijo in Republiko San Marino.

(2) Te roke je določil skupni odbor iz leta 2014 na podlagi člena 8(5) Monetarnega sporazuma z dne 27. marca 2012 med Evropsko unijo in Republiko San Marino.

(3) Te roke je določil skupni odbor iz leta 2015 na podlagi člena 8(5) Monetarnega sporazuma z dne 27. marca 2012 med Evropsko unijo in Republiko San Marino.

(4) Te roke je določil skupni odbor iz leta 2016 na podlagi člena 8(5) Monetarnega sporazuma z dne 27. marca 2012 med Evropsko unijo in Republiko San Marino.

(5) Te roke je določil skupni odbor iz leta 2017 na podlagi člena 8(5) Monetarnega sporazuma z dne 27. marca 2012 med Evropsko unijo in Republiko San Marino.

(6) Te roke je določil skupni odbor iz leta 2018 na podlagi člena 8(5) Monetarnega sporazuma z dne 27. marca 2012 med Evropsko unijo in Republiko San Marino.

(7) Te roke je določil skupni odbor iz leta 2019 na podlagi člena 8(4) Monetarnega sporazuma z dne 27. marca 2012 med Evropsko unijo in Republiko San Marino.

(*1) Kot dogovorjeno v okviru predloge za poenostavljeno statistično poročanje.

24.1.2020

Uradni list Evropske unije

L 19/36

SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/109

z dne 23. januarja 2020

o spremembi Priloge k Monetarnemu sporazumu med Evropsko unijo in Vatikansko mestno državo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Monetarnega sporazuma z dne 17. decembra 2009 med Evropsko unijo in Vatikansko mestno državo (1) ter zlasti člena 8(3) Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 8(1) Monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Vatikansko mestno državo (v nadaljnjem besedilu: monetarni sporazum) določa, da mora Vatikanska mestna država izvajati pravne akte in pravila Unije na področju eurobankovcev in eurokovancev, preprečevanja pranja denarja, goljufij in ponarejanja gotovine in negotovinskih plačilnih sredstev, medalj in žetonov ter zahtev statističnega poročanja. Ti akti in pravila so navedeni v Prilogi k monetarnemu sporazumu.

(2)	Komisija mora Prilogo k monetarnemu sporazumu spremeniti vsako leto, da bi upoštevala nove relevantne pravne akte in pravila Unije ter spremembe obstoječih.

(3)	Nekateri pravni akti in pravila Unije niso več relevantni, zato bi jih bilo treba iz Priloge črtati, hkrati pa je bilo sprejetih nekaj novih relevantnih pravnih aktov in pravil Unije ter nekaj sprememb obstoječih pravnih aktov, ki bi jih bilo treba dodati v Prilogo.

(4)	Prilogo k monetarnemu sporazumu bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Monetarnemu sporazumu med Evropsko unijo in Vatikansko mestno državo se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 23. januarja 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL C 28, 4.2.2010, str. 13.

PRILOGA

„PRILOGA

	Pravne določbe, ki jih je treba izvesti	Rok za izvedbo
	Preprečevanje pranja denarja
1	Okvirni sklep Sveta 2001/500/PNZ z dne 26. junija 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (UL L 182, 5.7.2001, str. 1)
2	Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 39)	31. december 2016 (2)
3	Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1)	31. december 2017 (3)
4	Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73)	31. december 2017 (3)
	spremenjena z:
5	Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43)	31. marec 2020 (6)
	dopolnjeno z:
6	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1675 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti (UL L 254, 20.9.2016, str. 1)	31. december 2017 (5)
	spremenjeno z:
7	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/105 z dne 27. oktobra 2017 o spremembi Delegirane Uredbe (EU) 2016/1675 kar zadeva dodajanje Etiopije na seznam tretjih držav z visokim tveganjem iz preglednice v točki I Priloge (UL L 19, 24.1.2018, str. 1)	31. marec 2019 (6)
8	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/212 z dne 13. decembra 2017 o spremembi Delegirane Uredbe (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta kar zadeva dodajanje Šrilanke, Trinidada in Tobaga ter Tunizije v preglednico v točki I Priloge (UL L 41, 14.2.2018, str. 4)	31. marec 2019 (6)
9	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/1108 z dne 7. maja 2018 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z regulativnimi tehničnimi standardi o merilih za imenovanje osrednjih kontaktnih točk za izdajatelje elektronskega denarja in ponudnike plačilnih storitev ter pravili glede njihovih funkcij (UL L 203, 10.8.2018, str. 2)	31. december 2020 (7)
10	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/1467 z dne 27. julija 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta kar zadeva dodajanje Pakistana v preglednico v točki I Priloge (UL L 246, 2.10.2018, str. 1)	31. december 2019 (7)
11	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/758 z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah (UL L 125, 14.5.2019, str. 4)	31. december 2020 (7)
12	Uredba (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005 (UL L 284, 12.11.2018, str. 6)	31. december 2021 (7)
13	Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (UL L 284, 12.11.2018, str. 22)	31. december 2021 (7)
	Preprečevanje goljufij in ponarejanja
14	Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (UL L 181, 4.7.2001, str. 6)	31. december 2010
	spremenjena z:
15	Uredbo Sveta (ES) št. 44/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (UL L 17, 22.1.2009, str. 1)
16	Uredba Sveta (ES) št. 2182/2004 z dne 6. decembra 2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (UL L 373, 21.12.2004, str. 1)	31. december 2010
	spremenjena z:
17	Uredbo Sveta (ES) št. 46/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (UL L 17, 22.1.2009, str. 5)
18	Direktiva 2014/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ (UL L 151, 21.5.2014, str. 1)	31. december 2016 (2)
19	Direktiva (EU) 2019/713 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o boju proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/413/PNZ (UL L 123, 10.5.2019, str. 18)	31. december 2021 (7)
	Pravila glede eurobankovcev in eurokovancev
20	Sklepi Sveta z dne 10. maja 1999 o kakovostnem upravljanju sistema eurokovancev	31. december 2010
21	Smernica Evropske centralne banke ECB/2003/5 z dne 20. marca 2003 o uporabi ukrepov proti neskladnim reprodukcijam eurobankovcev ter o zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (UL L 78, 25.3.2003, str. 20)	31. december 2010
	spremenjena s:
22	Smernico Evropske centralne banke ECB/2013/11 z dne 19. aprila 2013 o spremembi Smernice ECB/2003/5 o uporabi ukrepov proti neskladnim reprodukcijam eurobankovcev ter o zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (UL L 118, 30.4.2013, str. 43)	31. december 2014 (1)
23	Sklep Evropske centralne banke ECB/2010/14 z dne 16. septembra 2010 o preverjanju pristnosti in primernosti eurobankovcev ter njihovem ponovnem dajanju v obtok (UL L 267, 9.10.2010, str. 1)	31. december 2012
	spremenjen s:
24	Sklepom Evropske centralne banke ECB/2012/19 z dne 7. septembra 2012 (UL L 253, 20.9.2012, str. 19)	31. december 2013 (1)
25	Uredba (EU) št. 1210/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o preverjanju pristnosti eurokovancev in ravnanju z eurokovanci, neprimernimi za obtok (UL L 339, 22.12.2010, str. 1)	31. december 2012
26	Uredba (EU) št. 651/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izdaji eurokovancev (UL L 201, 27.7.2012, str. 135)	31. december 2013 (1)
27	Sklep Evropske centralne banke ECB/2013/10 z dne 19. aprila 2013 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (UL L 118, 30.4.2013, str. 37)	31. december 2014 (1)
	spremenjen s:
28	Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2019/669 z dne 4. aprila 2019 o spremembi Sklepa ECB/2013/10 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (UL L 113, 29.4.2019, str. 6)	31. december 2020 (7)
29	Uredba Sveta (EU) št. 729/2014 z dne 24. junija 2014 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev, namenjenih obtoku (UL L 194, 2.7.2014, str. 1)	31. december 2013 (2)

Oddelek Priloge k Monetarnemu sporazumu v skladu z ad hoc ureditvijo skupnega odbora na zahtevo Svetega sedeža in Vatikanske mestne države o vključitvi zadevnih pravil, ki veljajo za subjekte, ki opravljajo finančne dejavnosti na profesionalni podlagi

	Ustrezni deli naslednjih pravnih instrumentov	Rok za izvedbo
30	Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1)	31. december 2016 (2)
	spremenjena z:
31	Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 (UL L 283, 27.10.2001, str. 28)
32	Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 (UL L 178, 17.7.2003, str. 16)
33	Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 (UL L 224, 16.8.2006, str. 1)
34	Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338)	31. december 2017 (2)
35	Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1) ter, kadar je to primerno, povezani ukrepi na ravni 2	31. december 2017 (2)
	spremenjena z:
36	Uredbo (EU) 2017/2395 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede prehodne ureditve za zmanjšanje učinka uvedbe MSRP 9 na kapital in za obravnavo določenih izpostavljenosti do javnega sektorja, denominiranih v domači valuti katere koli države članice, za namen velikih izpostavljenosti (UL L 345, 27.12.2017, str. 27)	30. junij 2019 (6)
37	Uredbo (EU) 2017/2401 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL L 347, 28.12.2017, str. 1)	31. marec 2020 (6)
38	Uredbo (EU) 2019/630 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti (UL L 111, 25.4.2019, str. 4)	31. december 2020 (7)
39	Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1) ter, kadar je to primerno, povezani ukrepi na ravni 2	30. september 2018 (4)
	spremenjena z:
40	Uredbo (EU) 2016/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (UL L 175, 30.6.2016, str. 1)	30. september 2018 (5)
41	Direktiva 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga) (UL L 173, 12.6.2014, str. 179)	30. september 2018 (4)
	Zakonodaja o zbiranju statističnih podatkov (*1)
42	Smernica Evropske centralne banke ECB/2013/24 z dne 25. julija 2013 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih računov (UL L 2, 7.1.2014, str. 34)	31. december 2016 (2)
	spremenjena s:
43	Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/66 z dne 26. novembra 2015 o spremembi Smernice ECB/2013/24 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih računov (ECB/2015/40) (UL L 14, 21.1.2016, str. 36)	31. marec 2017 (4)
44	Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1)	31. december 2016 (2)
	spremenjena z:
45	Uredbo Evropske centralne banke (EU) št. 1375/2014 z dne 10. decembra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1071/2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (ECB/2014/51) (UL L 366, 20.12.2014, str. 77)
46	Uredba (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (ECB/2013/34) (UL L 297, 7.11.2013, str. 51)	31. december 2016 (2)
	spremenjena z:
47	Uredbo (EU) št. 756/2014 Evropske centralne banke z dne 8. julija 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (ECB/2014/30) (UL L 205, 12.7.2014, str. 14)
48	Smernica Evropske centralne banke ECB/2014/15 z dne 4. aprila 2014 o denarni in finančni statistiki (UL L 340, 26.11.2014, str. 1)	31. december 2016 (2)
	spremenjena s:
49	Smernico Evropske centralne banke (EU) 2015/571 z dne 6. novembra 2014 o spremembi Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki (ECB/2014/43) (UL L 93, 9.4.2015, str. 82)
50	Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/450 z dne 4. decembra 2015 o spremembi Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki (ECB/2015/44) (UL L 86, 1.4.2016, str. 42)	31. marec 2017 (4)
51	Smernico Evropske centralne banke (EU) 2017/148 z dne 16. decembra 2016 o spremembi Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki (ECB/2016/45) (UL L 26, 31.1.2017, str. 1)	1. november 2017 (5)
52	Smernico Evropske centralne banke (EU) 2018/877 z dne 1. junija 2018 o spremembi Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki (ECB/2018/17) (UL L 154, 18.6.2018, str. 22)	1. oktober 2019 (6)

“

(1) Ti roki so bili dogovorjeni v skupnem odboru iz leta 2013.

(2) Ti roki so bili dogovorjeni v skupnem odboru iz leta 2014.

(3) Ti roki so bili dogovorjeni v skupnem odboru iz leta 2015.

(4) Ti roki so bili dogovorjeni v skupnem odboru iz leta 2016.

(5) Ti roki so bili dogovorjeni v skupnem odboru iz leta 2017.

(6) Ti roki so bili dogovorjeni v skupnem odboru iz leta 2018.

(7) Ti roki so bili dogovorjeni v skupnem odboru iz leta 2019.

(*1) Kot dogovorjeno v okviru predloge za poenostavljeno statistično poročanje.

24.1.2020

Uradni list Evropske unije

L 19/42

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 122 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni tehnični predpisi o homologaciji vozil kategorij M, N in O glede na njihove ogrevalne sisteme [2020/110]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 5 izvirne različice Pravilnika – datum začetka veljavnosti: 15. oktober 2019

VSEBINA

PRAVILNIK

1. Področje uporabe

2. Opredelitev pojmov: splošno

3. Vloga za podelitev homologacije

4. Homologacija

5. Del I: Homologacija tipa vozila glede na njegov ogrevalni sistem

6. Del II: Homologacija ogrevalnega sistema glede na varnost njegovega delovanja

7. Sprememba in razširitev homologacije tipa vozila ali sestavnega dela

8. Skladnost proizvodnje

9. Kazni za neskladnost proizvodnje

10. Dokončno prenehanje proizvodnje

11. Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

PRILOGE

Priloga 1 – Opisni listi in obrazci sporočila

Priloga 2 – Namestitev homologacijskih oznak

Priloga 3 – Zahteve za ogrevalne sisteme, ki delujejo na principu izrabljanja odpadne toplote in kot medij prenosa uporabljajo zrak

Priloga 4 – Preskusni postopek za kakovost zraka

Priloga 5 – Preskusni postopek za merjenje temperature

Priloga 6 – Preskusni postopek za emisije izpušnih plinov pri grelnikih, ki delujejo na principu zgorevanja

Priloga 7 – Dodatne zahteve za grelnike, ki delujejo na principu zgorevanja

Priloga 8 – Varnostne zahteve za grelnike, ki delujejo na principu zgorevanja in uporabljajo utekočinjeni naftni plin (UNP), in ogrevalne sisteme na UNP

Priloga 9 – Dodatne določbe, ki se uporabljajo za nekatera vozila, kot je določeno v sporazumu ADR

1. PODROČJE UPORABE

1.1

Ta pravilnik se uporablja za vsa vozila kategorij M, N in O (1), ki imajo vgrajen ogrevalni sistem.

Homologacije se podelijo glede na:

1.2

Del I – Homologacija tipa vozila glede na njegov ogrevalni sistem.

1.3

Del II – Homologacija ogrevalnega sistema glede na varnost njegovega delovanja.

2. OPREDELITEV POJMOV: SPLOŠNO

V tem pravilniku:

2.1

„vozilo“ pomeni vozilo kategorije M, N ali O (1), ki ima vgrajen ogrevalni sistem;

2.2

„proizvajalec“ pomeni osebo ali organ, ki je homologacijskemu organu odgovoren za vse vidike homologacijskega postopka in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje. Ta oseba ali organ ni nujno neposredno vključen v vse faze izdelave vozila ali sestavnega dela, ki je predmet homologacijskega postopka;

2.3

„notranjost“ pomeni notranje dele vozila, ki se uporabljajo za namestitev oseb in/ali tovora v vozilu;

2.4

„ogrevalni sistem prostora za potnike“ pomeni vsako vrsto naprave, zasnovano za povečanje temperature prostora za potnike;

2.5

„ogrevalni sistem prostora za tovor“ pomeni vsako vrsto naprave, namenjeno za povečanje temperature prostora za tovor;

2.6

„prostor za tovor“ pomeni notranji del vozila, ki se uporablja za namestitev tovora, ne pa tudi potnikov;

2.7

„prostor za potnike“ pomeni notranji del vozila, ki se uporablja za namestitev voznika in potnikov;

2.8

„plinasto gorivo“ vključuje goriva, ki so plinasta pri običajni temperaturi in tlaku (288,2 K in 101,33 kPa), kot npr. utekočinjeni naftni plin (UNP) in stisnjeni zemeljski plin (SZP);

2.9

„pregrevanje“ pomeni stanje, ki nastane, ko je vstop ogrevalnega zraka v grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, popolnoma blokiran.

3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1 Vloga za podelitev homologacije tipa vozila glede na njegov ogrevalni sistem

3.1.1

Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na njegov ogrevalni sistem vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.1.2

Vlogi se v treh izvodih priložijo dokumenti, navedeni v nadaljevanju, in naslednji podatki:

3.1.2.1

podroben opis tipa vozila glede njegove konstrukcije, dimenzij, konfiguracije in sestavnih materialov;

3.1.2.2

risbe ogrevalnega sistema in njegove splošne namestitve.

3.1.3

Vzorec opisnega lista je v Dodatku 1 k delu 1 Priloge 1.

3.1.4

Vozilo, ki je predstavnik tipa v postopku homologacije, se mora predložiti tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse.

3.1.5

Če je vozilo, ki je v postopku homologacije, opremljeno z grelnikom, ki ima homologacijo ECE, se vlogi za podelitev homologacije tipa vozila priložijo homologacijska številka in proizvajalčeve oznake tega tipa grelnika.

3.1.6

Če je vozilo, ki je v postopku homologacije, opremljeno z grelnikom, ki nima homologacije ECE, se tehnični službi predloži reprezentativni vzorec tipa v postopku homologacije.

3.2 Vloga za podelitev homologacije tipa grelnika

3.2.1

Vlogo za podelitev homologacije tipa grelnika kot sestavnega dela vloži proizvajalec ogrevalnega sistema.

3.2.2

Vlogi se v treh izvodih priložijo dokumenti, navedeni v nadaljevanju, in naslednji podatki:

3.2.2.1

podroben opis tipa ogrevalnega sistema glede njegove konstrukcije, dimenzij, konfiguracije in sestavnih materialov;

3.2.2.2

risbe ogrevalnega sistema in njegove splošne namestitve.

3.2.3

Vzorec opisnega lista je v Dodatku 2 k delu 1 Priloge 1.

3.2.4

Tehnični službi se predloži reprezentativni vzorec tipa grelnika v postopku homologacije.

3.2.5

Vzorec se jasno in neizbrisno označi z blagovnim imenom ali znamko vložnika in oznako tipa.

4. HOMOLOGACIJA

4.1

Če tip, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz zadevnih delov tega pravilnika, se homologacija navedenega tipa podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 00, kar ustreza izvirni obliki Pravilnika) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu vozila ali ogrevalnega sistema, kot je opredeljen v tem pravilniku.

4.3

Obvestilo o podelitvi ali razširitvi homologacije tipa v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na enem od obrazcev, ki je v skladu z ustreznim vzorcem iz dela 2 Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom, homologiranim po tem pravilniku, in na vsakem ločeno dobavljenem sestavnem delu, ki je v skladu s tipom, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščen krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2).

4.5

V primeru homologacije sestavnega dela številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka v skladu z odstavkom 4.2.

4.6

Če je tip v skladu s tipom, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.2 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.2 navedejo pravilniki, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.7

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.8

Pri vozilih se homologacijska oznaka namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.9

V Prilogi 2 k temu pravilniku so prikazani primeri namestitve homologacijskih oznak.

5. DEL I: HOMOLOGACIJA TIPA VOZILA GLEDE NA NJEGOV OGREVALNI SISTEM

5.1 Opredelitev pojma

V delu I tega pravilnika:

5.1.1

„tip vozila glede na ogrevalni sistem“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so načela delovanja ogrevalnega sistema.

5.2 Specifikacije

5.2.1

Prostor za potnike vsakega vozila je opremljen z ogrevalnim sistemom. Če je v vozilu na voljo ogrevalni sistem prostora za tovor, je skladen s tem pravilnikom.

5.2.2

Ogrevalni sistem vozila, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje tehnične zahteve iz dela II tega pravilnika.

5.3 Zahteve za vgraditev grelnikov, ki delujejo na principu zgorevanja, električnih grelnikov in ogrevalnih sistemov s toplotno črpalko, v vozilo

5.3.1 Področje uporabe

5.3.1.1

Ob upoštevanju odstavka 5.3.1.2 so vsi grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja, vgrajeni skladno z zahtevami iz odstavka 5.3.

5.3.1.2

Šteje se, da vozila kategorije O, ki imajo grelnike na tekoče gorivo, ustrezajo zahtevam iz odstavka 5.3.

5.3.2 Namestitev grelnika

5.3.2.1

Dele karoserije in vse druge dele vozila v bližini grelnika je treba zaščititi pred čezmerno toploto in morebitnim onesnaženjem z gorivom ali oljem.

5.3.2.2

Grelnik tudi ob pregrevanju ne sme predstavljati nevarnosti požara. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če sta pri vgradnji grelnika zagotovljena ustrezna razdalja grelnika od vseh delov in ustrezno prezračevanje ob uporabi v ognju obstojnih materialov ali toplotnih ščitov.

5.3.2.3

Pri vozilih kategorij M2 in M3 grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, ne sme biti nameščen v prostoru za potnike. Vendar se lahko uporabi naprava v učinkovito zatesnjenem ohišju, ki ustreza tudi pogojem iz odstavka 5.3.2.2.

5.3.2.4

Oznako, navedeno v odstavku 4 Priloge 7, ali njen dvojnik je treba namestiti tako, da jo je mogoče brez težav prebrati, ko je grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, vgrajen v vozilu.

5.3.2.5

Pri namestitvi grelnika je treba ukreniti vse potrebno, da se čim bolj zmanjša nevarnost poškodbe oseb in predmetov.

5.3.3 Napajanje grelnikov, ki delujejo na principu zgorevanja, z gorivom

5.3.3.1

Nastavek za polnjenje posode za gorivo ne sme biti nameščen v prostoru za potnike in mora imeti pokrov, ki se dobro zapira, da se prepreči razlitje goriva.

5.3.3.2

Grelniki na tekoče gorivo, katerih napajanje z gorivom je ločeno od napajanja vozila, morajo imeti jasno označeno vrsto goriva in nastavek za polnjenje.

5.3.3.3

Na nastavku za polnjenje mora biti nameščeno navodilo, da je treba grelnik pred ponovnim polnjenjem z gorivom izklopiti. Poleg tega morajo biti ustrezna navodila vključena v proizvajalčevo navodilo za uporabo grelnika.

5.3.4 Izpušni sistem grelnikov, ki delujejo na principu zgorevanja

5.3.4.1

Izpušna cev mora biti nameščena tako, da prepreči vstop izpušnih plinov v notranjost vozila skozi naprave za prezračevanje, vstope toplega zraka ali odprtine oken.

5.3.5 Vstop zgorevalnega zraka pri grelnikih, ki delujejo na principu zgorevanja

5.3.5.1

Zrak za zgorevalno komoro grelnika se ne sme vsesavati iz prostora za potnike v vozilu.

5.3.5.2

Vstopna odprtina za zrak mora biti nameščena ali zavarovana tako, da ni verjetno, da bi jo bilo mogoče blokirati z odpadki ali s prtljago.

5.3.6 Vstop ogrevalnega zraka

5.3.6.1

Ogrevalni zrak se lahko zajema iz svežega zunanjega zraka ali notranjega zraka iz vozila, treba pa ga je zajemati s čistega območja, za katerega ni verjetno, da bi bilo onesnaženo z izpušnimi plini, ki jih oddajajo pogonski motor, grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, ali kateri koli drugi vir v vozilu.

5.3.6.2

Vstopna odprtina mora biti zaščitena z mrežo ali na drug ustrezen način.

5.3.7 Izstop ogrevalnega zraka

5.3.7.1

Vodi za pretok vročega zraka v vozilu morajo biti nameščeni ali zaščiteni tako, da pri njihovem dotiku ne obstaja nevarnost poškodb ali škode.

5.3.7.2

Izstopna odprtina za zrak mora biti nameščena ali zavarovana tako, da ni verjetno, da bi jo bilo mogoče blokirati z odpadki ali prtljago.

5.3.8 Avtomatsko upravljanje ogrevalnega sistema, ki deluje na principu zgorevanja

5.3.8.1

Po prenehanju delovanja motorja vozila se mora ogrevalni sistem avtomatsko izklopiti, napajanje z gorivom pa se mora prekiniti v petih sekundah. Če je ročna naprava že aktivirana, lahko ogrevalni sistem ostane v pogonu.

6. DEL II: HOMOLOGACIJA OGREVALNEGA SISTEMA GLEDE NA VARNOST NJEGOVEGA DELOVANJA

6.1 Opredelitev pojmov

V delu II tega pravilnika:

6.1.1

„ogrevalni sistem“ pomeni vsako vrsto naprave, zasnovano za povišanje temperature v notranjosti vozila, vključno s prostorom za tovor;

6.1.2

„grelnik, ki deluje na principu zgorevanja“ pomeni napravo, ki neposredno uporablja tekoče ali plinasto gorivo, ne pa odpadno toploto pogonskega motorja vozila;

6.1.3

„tip ogrevalnih sistemov“ pomeni naprave, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so:

—	oskrba z energijo (npr. tekoče gorivo ali električna energija),

—	medij prenosa (npr. zrak ali voda),

—	namestitev v vozilu (npr. prostor za potnike ali prostor za tovor);

6.1.4

„ogrevalni sistem, ki deluje na principu izrabljanja odpadne toplote“ pomeni vsako vrsto naprave, ki uporablja odpadno toploto pogonskega motorja vozila za povečanje temperature notranjosti vozila;

6.1.5

„električni grelnik“ pomeni napravo, ki uporablja električno energijo iz vira v vozilu ali zunanjega vira za povečanje temperature notranjosti vozila. Električne naprave, ki so vgrajene poleg glavnega ogrevalnega sistema in katerih glavna funkcija ni ogrevanje notranjosti vozila, se ne štejejo za električne grelnike v skladu s tem pravilnikom. Na primer, električne naprave, vgrajene v sestavne dele zgolj za njihovo ogrevanje, se ne štejejo za električne grelnike v skladu s to uredbo;

6.1.6

„ogrevalni sistem s toplotno črpalko“ pomeni kateri koli tip termodinamične ogrevalne naprave, za katero se šteje, da uporablja energijo iz obnovljivih virov in ki črpa toploto iz enega medija (zraka ali vode) za prenos v drug medij in povečanje temperature notranjosti vozila. Ogrevalni sistemi s toplotno črpalko, ki so vgrajeni poleg glavnega ogrevalnega sistema in katerih glavna funkcija ni ogrevanje notranjosti vozila, se ne štejejo za ogrevalne sisteme s toplotno črpalko v skladu s tem pravilnikom.

6.2 Specifikacije: splošno

Za ogrevalne sisteme veljajo naslednje zahteve:

—	segreti zrak, ki prihaja v prostor za potnike, ne sme vsebovati več onesnaževal kot zrak pri vstopu v vozilo,

—	med vožnjo po cesti voznik in potniki ne smejo priti v stik z deli vozila ali s segretim zrakom, ki bi lahko povzročili opekline,

—	emisije izpušnih plinov iz grelnikov, ki delujejo na principu zgorevanja, so znotraj sprejemljivih mejnih vrednosti.

Preskusni postopki za preverjanje vsake od omenjenih zahtev so določeni v prilogah 4, 5 in 6.

6.2.1

Iz naslednje preglednice je razvidno, katere priloge se uporabljajo za posamezne vrste ogrevalnih sistemov v posamezni kategoriji vozila:

Ogrevalni sistem	Kategorija vozila	Priloga 4 Kakovost zraka	Priloga 5 Temperatura	Priloga 6 Izpušni plini	Priloga 8 Varnost utekočinjenega naftnega plina
Odpadna toplota motorja – voda	M
	N
	O
Odpadna toplota motorja – zrak Glej opombo 1.	M	Da	Da
	N	Da	Da
	O
Odpadna toplota motorja – olje	M	Da	Da
	N	Da	Da
	O
Grelnik na plinasto gorivo Glej opombo 2.	M	Da	Da	Da	Da
	N	Da	Da	Da	Da
	O	Da	Da	Da	Da
Grelnik na tekoče gorivo Glej opombo 2.	M	Da	Da	Da
	N	Da	Da	Da
	O	Da	Da	Da
Električni grelnik Glej opombo 2.	M		Da
	N		Da
	O		Da
Toplotna črpalka	M	Da	Da
	N	Da	Da
	O	Da	Da
Opomba 1: Ogrevalni sistemi, ki ustrezajo zahtevam iz Priloge 3, so izvzeti iz teh zahtev za preskušanje. Opomba 2: Za grelnike, ki so nameščeni zunaj prostora za potnike in kot medij prenosa toplote uporabljajo vodo, se šteje, da ustrezajo zahtevam iz prilog 4 in 5.

6.3 Specifikacije: grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja

Dodatne zahteve za grelnike, ki delujejo na principu zgorevanja, so določene v Prilogi 7.

7. SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA ALI SESTAVNEGA DELA

7.1

Vsaka sprememba tipa se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip. Navedeni organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vozilo ali sestavni del v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

7.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

7.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Dodatka 1 oziroma 2 k delu 2 Priloge 1.

8. SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

8.1

Vozila in sestavni deli, homologirani v skladu s tem pravilnikom, morajo biti izdelani tako, da ustrezajo homologiranemu tipu in izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 5 in 6.

8.2

Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

9. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavkov 5 in 6.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Dodatka 1 ali 2 k delu 2 Priloge 1 k temu pravilniku.

10. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila ali sestavnega dela, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Dodatka 1 ali 2 k delu 2 Priloge 1 k temu pravilniku.

11. NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

(1) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2. –

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 6, Priloga 3 –

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

PRILOGA 1

DEL 1

DODATEK 1

VZOREC OPISNEGA LISTA

(za tip vozila, skladen z odstavkom 4.3 Pravilnika, ki se nanaša na homologacijo ECE ogrevalnega sistema in vozila glede na njegov ogrevalni sistem)

Če imajo ogrevalni sistem ali njegovi sestavni deli elektronske upravljalne elemente, je treba predložiti podatke o njihovem delovanju.

0. SPLOŠNO

0.1

Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

0.2

Tip in splošne trgovske oznake: …

0.3

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu: …

0.4

Mesto navedene oznake: …

0.5

Kategorija vozila (1): …

0.6

Naziv in naslov proizvajalca: …

0.7

Naslovi proizvodnih obratov: …

1. SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU

1.1

Fotografije in/ali risbe reprezentativnega vozila:

2. POGONSKI SISTEM

2.1

Proizvajalčeva oznaka motorja: …

(kot je označena na motorju ali drugi načini identifikacije)

2.2

Način delovanja: prisilni vžig/kompresijski vžig, štiritaktni/dvotaktni (2)

2.3

Število in razpored valjev: …

2.4

Največja neto moč: … kW pri … min-1

(po navedbi proizvajalca)

2.5

Hladilni sistem (tekočina/zrak) (2)

2.6

Nazivna nastavitev naprave za kontrolo temperature motorja: …

2.7

Tlačni polnilnik: da/ne (2)

2.7.1

Tipi: …

2.7.2

Opis sistema (npr. najvišji polnilni tlak: … kPa, omejilni ventil, če obstaja)

3. Karoserija

3.1

Kratek opis vozila glede na ogrevalni sistem, če je uporabljena toplota hladilne tekočine pogonskega motorja: …

3.2

Kratek opis tipa vozila glede na ogrevalni sistem, če so za izvor toplote uporabljeni hladilni zrak ali izpušni plini pogonskega motorja, pri čemer mora opis vsebovati: …

3.2.1

Načrt ogrevalnega sistema, ki kaže njegov položaj v vozilu: …

3.2.2

Načrt izmenjevalnika toplote za ogrevalne sisteme, ki uporabljajo kot vir toplote izpušne pline, ali delov, kjer se toplota izmenjuje (za ogrevalne sisteme, ki kot vir toplote uporabljajo hladilni zrak iz pogonskega motorja): …

3.2.3

Risba izmenjevalnika toplote ali delov, kjer se izmenjuje toplota, v prerezu, z navedbo debelin sten, uporabljenih materialov in značilnosti površine: …

3.2.4

Podatki o konstrukciji in tehnični podatki se zagotovijo tudi za druge pomembnejše sestavne dele ogrevalnega sistema, npr. za ventilator grelnika: …

3.3

Kratek opis tipa vozila glede na ogrevalni sistem, ki deluje na principu zgorevanja, ter avtomatsko upravljanje: …

3.3.1

Načrt grelnika, ki deluje na principu zgorevanja, sistema dovoda zraka, izpušnega sistema, posode za gorivo, sistema za dobavo goriva (vključno z ventili) in električnih povezav, ki kaže, kje na vozilu se nahajajo

3.4

Največja poraba elektrike: … kW

DODATEK 2

VZOREC OPISNEGA LISTA

(za ogrevalni sistem, skladen z odstavkom 4.3 Pravilnika, ki se nanaša na homologacijo ECE ogrevalnega sistema glede na varnost njegovega delovanja)

Če imajo ogrevalni sistem ali njegovi sestavni deli elektronske upravljalne elemente, je treba predložiti podatke o njihovem delovanju.

1. SPLOŠNO

1.1

Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

1.2

Tip in splošne trgovske oznake: …

1.3

Naziv in naslov proizvajalca: …

1.4

V primeru sestavnih delov mesto in način pritrditve oznake homologacije ECE: …

1.5

Naslovi proizvodnih obratov: …

2. GRELNIK, KI DELUJE NA PRINCIPU ZGOREVANJA (ČE JE VGRAJEN)

2.1

Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

2.2

Tip in splošne trgovske oznake: …

2.3

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na ogrevalnem sistemu: …

2.4

Mesto navedene oznake: …

2.5

Naziv in naslov proizvajalca: …

2.6

Naslovi proizvodnih obratov: …

2.7

Preskusni tlak (pri grelnikih, ki delujejo na principu zgorevanja in za gorivo uporabljajo utekočinjeni naftni plin ali podobno gorivo, tlak na grelnikovem priključku za dovod goriva): …

2.8

Podroben opis, načrti in opis namestitve grelnika, ki deluje na principu zgorevanja, in vseh njegovih sestavnih delov: …

DEL 2

DODATEK 1

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

(3)

Izdal:

naziv homologacijskega organa:

…

o (4):	podeljeni homologaciji
	razširjeni homologaciji
	zavrnjeni homologaciji
	preklicani homologaciji
	dokončnem prenehanju proizvodnje

tipa vozila v skladu s Pravilnikom št. 122

Št. Homologacije …

Št. Razširitve …

Razlog za razširitev: …

ODDELEK I

SPLOŠNO

1.1

Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

1.2

Tip: …

1.3

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu/sestavnem delu/samostojni tehnični enoti (4) (5): …

1.3.1

Mesto navedene oznake: …

1.4

Kategorija vozila (6): …

1.5

Naziv in naslov proizvajalca: …

1.6

Mesto oznake homologacije ECE: …

1.7

Naslovi proizvodnih obratov: …

ODDELEK II

Dodatne informacije (po potrebi)

Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov:

Datum poročila o preskusu: …

Številka poročila o preskusu: …

Morebitne pripombe: …

Kraj: …

Datum: …

Podpis: …

Priložen je seznam opisne dokumentacije, ki se hrani pri homologacijskem organu in se lahko pridobi na zahtevo.

10.

Vozilo je homologirano v skladu z zahtevami iz Priloge 9 (sporazum ADR): da/ne (4).

DODATEK 2

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

(7)

Izdal:

naziv homologacijskega organa:

…

o (8):	podeljeni homologaciji
	razširjeni homologaciji
	zavrnjeni homologaciji
	preklicani homologaciji
	dokončnem prenehanju proizvodnje

tipa sestavnega dela v skladu s Pravilnikom št. 122

Št. Homologacije …

Št. Razširitve …

Razlog za razširitev: …

ODDELEK I

SPLOŠNO

1.1

Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

1.2

Tip:

1.3

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na napravi (9): …

1.3.1

Mesto navedene oznake:

1.4

Naziv in naslov proizvajalca:

1.5

Mesto oznake homologacije ECE:

1.6

Naslovi proizvodnih obratov:

ODDELEK II

Dodatne informacije (po potrebi)

Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov: …

…

Datum poročila o preskusu: …

Številka poročila o preskusu: …

Morebitne pripombe: …

Kraj: …

Datum: …

Podpis: …

Priložen je seznam opisne dokumentacije, ki se hrani pri homologacijskem organu in se lahko pridobi na zahtevo.

(1) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2.

(2) Neustrezno črtati.

(3) Številčna oznaka države, ki je podelila, razširila, zavrnila ali preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).

(4) Neustrezno črtati.

(5) Če podatki za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

(6) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2.

(7) Številčna oznaka države, ki je podelila, razširila, zavrnila ali preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).

(8) Neustrezno črtati.

(9) Če podatki za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(glej odstavek 4.5 tega pravilnika)

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na ogrevalni sistem, pomeni, da je bil zadevni tip sestavnega dela glede na svoje konstrukcijske lastnosti homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom št. 122 pod homologacijsko številko 002439. Homologacijska številka pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 122 v njegovi izvirni obliki.

VZOREC B

(glej odstavek 4.4 tega pravilnika)

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na svoje ogrevalne sisteme homologiran na Nizozemskem (E4) za razred III v skladu s Pravilnikom št. 122. Številka 00 pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 122 v njegovi izvirni obliki.

VZOREC C

(glej odstavek 4.6 tega pravilnika)

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s pravilnikoma št. 122 in št. 33 (1). Številki 00 pomenita, da sta bila na dan podelitve zadevnih homologacij oba pravilnika v svoji izvirni obliki.

(1) Ta številka je navedena le kot primer.

PRILOGA 3

ZAHTEVE ZA OGREVALNE SISTEME, KI DELUJEJO NA PRINCIPU IZRABLJANJA ODPADNE TOPLOTE IN KOT MEDIJ PRENOSA UPORABLJAJO ZRAK

Zahteve iz odstavka 6.2 tega pravilnika, ki se nanašajo na ogrevalne sisteme z izmenjevalnikom toplote, v katerem so v primarnem tokokrogu izpušni plini ali onesnažen zrak, se štejejo za izpolnjene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

stene primarnega tokokroga izmenjevalnika toplote morajo biti neprepustne pri tlaku, ki je največ 2 bara;

stene primarnega tokokroga izmenjevalnika toplote ne smejo imeti snemljivih delov;

debelina stene izmenjevalnika toplote na mestu izmenjave toplote mora biti najmanj 2 mm, če je izdelana iz nelegiranega jekla;

4.1

pri uporabi drugih materialov (vključno s sestavljenimi materiali ali materiali s prevleko) mora biti stena toliko debela, da je zagotovljena enaka trajnost izmenjevalnika toplote kot v primeru iz odstavka 4;

4.2

če je stena izmenjevalnika toplote na mestu izmenjave toplote emajlirana, mora biti stena na emajliranem delu debela najmanj 1 mm, emajl pa mora biti trajen, neprepusten in brez por;

cev, ki prevaja izpušne pline, mora imeti najmanj 30 mm dolgo območje za preskus odpornosti proti koroziji; to območje mora biti neposredno za izmenjevalnikom toplote v smeri toka plinov, nepokrito in lahko dostopno;

5.1

debelina stene tega območja za preskus odpornosti proti koroziji ne sme biti večja od debeline cevi za izpušne pline, nameščenih znotraj izmenjevalnika toplote; materiali in površina tega območja morajo biti primerljivi z materiali in površino navedenih cevi;

5.2

če je izmenjevalnik toplote sestavni del izpušnega glušnika vozila, je treba šteti zunanjo steno slednjega za območje, ki je glede na točko 5.1 izpostavljeno koroziji.

Pri ogrevalnih sistemih, ki delujejo na principu izrabljanja odpadne toplote in za ogrevanje uporabljajo hladilni zrak pogonskega motorja, se šteje, da so pogoji iz odstavka 6.2 tega pravilnika izpolnjeni brez uporabe izmenjevalnika toplote, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

6.1

hladilni zrak, uporabljen za ogrevanje, prihaja v stik samo s tistimi površinami pogonskega motorja, ki ne vključujejo snemljivih delov, in

6.2

povezave med stenami tega tokokroga hladilnega zraka in površinami, uporabljenimi za prenos toplote, so neprepustne za plin in odporne proti olju.

Ta pogoja veljata za izpolnjena, če (je) na primer:

—	okoli vsake vžigalne svečke obloga, ki morebitno izhajajoči plin odvaja iz tokokroga ogrevalnega zraka,

—	spoj med glavo valja in izpušnim kolektorjem nameščen zunaj tokokroga ogrevalnega zraka,

—	med glavo valja in valjem dvojna zaščita pred puščanjem in se morebitno puščanje iz prvega spoja odvaja izven krogotoka ogrevalnega zraka ali

—	zaščita pred puščanjem med glavo valja in valjem drži tudi, če so matice glave valja v hladnem stanju zategnjene na eno tretjino nazivnega navora, ki ga je predpisal proizvajalec, ali

—	območje, kjer se glava valja spaja z valjem, nameščeno zunaj tokokroga ogrevalnega zraka.

PRILOGA 4

PRESKUSNI POSTOPEK ZA KAKOVOST ZRAKA

Pri homologaciji vozila je treba opraviti naslednji preskus:

1.1

Grelnik mora delovati eno uro z največjo močjo v pogojih brezvetrja (hitrost vetra ≤ 2 m/s), pri čemer so vsa okna zaprta, pri grelniku, ki deluje na principu zgorevanja, pa je izklopljen pogonski motor. Vendar se meritve lahko opravijo pred izklopom, če se grelnik ob uporabi največje moči avtomatsko izklopi v času, krajšem od ene ure.

1.2

Delež CO v zraku okolja se izmeri z vzorčenjem v naslednjih točkah:

1.2.1

v točki izven vozila čim bližje vstopni odprtini ogrevalnega zraka;

1.2.2

v točki v vozilu, katere oddaljenost od izhodne odprtine toplega zraka je manjša od 1 m.

1.3

Vrednosti je treba odčitavati v reprezentančnem času 10 minut.

1.4

Vrednosti v točki, opisani v odstavku 1.2.2, morajo biti manj kot 20 ppm CO višje od vrednosti v točki, opisani v odstavku 1.2.1.

Pri homologaciji grelnikov kot sestavnih delov je treba poleg preskusov iz prilog 5, 6 in odstavka 1.3 Priloge 7 opraviti še spodnji preskus.

2.1

Na primarnem tokokrogu izmenjevalnika toplote je treba opraviti preskus puščanja, da bi se zagotovilo, da onesnaženi zrak ne pride v segreti zrak, namenjen za prostor za potnike.

2.2

Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, če je pri tlaku na manometru 0,5 hPa hitrost puščanja iz izmenjevalnika toplote manj ali enaka 30 dm3/h.

PRILOGA 5

PRESKUSNI POSTOPEK ZA MERJENJE TEMPERATURE

Grelnik mora delovati eno uro z največjo močjo v pogojih brezvetrja (hitrost vetra ≤ 2 m/s), pri čemer so vsa okna zaprta. Vendar se meritve lahko opravijo pred izklopom, če se ob uporabi največje moči grelnik avtomatsko izklopi v času, krajšem od ene ure. Pri vsesavanju ogrevalnega zraka iz okolja vozila je treba opraviti preskus pri temperaturi okolja najmanj 15 °C.

Temperaturo površine delov ogrevalnega sistema, ki bi med običajno vožnjo na cesti lahko prišli v stik z voznikom, je treba meriti s kontaktnim termometrom. Pri nobenem izmed delov temperatura ne sme presegati naslednjih vrednosti: 70 °C pri kovini brez prevleke oziroma 80 °C pri drugih materialih.

2.1

Pri delu ali delih ogrevalnega sistema, nameščenih za voznikovim sedežem, in tudi pri pregrevanju ta temperatura ne sme preseči 110 °C.

2.2

Pri vozilih kategorij M1 in N ne sme noben del sistema, ki bi med običajno vožnjo na cesti lahko prišel v stik s sedečimi potniki, z izjemo rešetke izhodne odprtine, preseči temperature 110 °C.

2.3

Pri vozilih kategorij M2 in M3 ne sme temperatura nobenega dela sistema, ki bi med običajno vožnjo na cesti lahko prišel v stik s potniki, presegati naslednjih vrednosti: 70 °C pri kovinah brez prevleke oziroma 80 °C pri drugih materialih.

Pri izpostavljenih delih ogrevalnega sistema zunaj prostora za potnike in tudi pri pregrevanju ta temperatura ne sme preseči 110 °C.

Temperatura toplega zraka, ki se dovaja v prostor za potnike, ne sme preseči 150 °C; meritev je treba opraviti v središču izhodne odprtine.

PRILOGA 6

PRESKUSNI POSTOPEK ZA EMISIJE IZPUŠNIH PLINOV PRI GRELNIKIH, KI DELUJEJO NA PRINCIPU ZGOREVANJA

Grelnik mora delovati eno uro z največjo močjo v pogojih brezvetrja (hitrost vetra ≤ 2 m/s) in pri temperaturi okolja 20 ± 10 °C. Vendar se meritve lahko opravijo pred izklopom, če se ob uporabi največje moči grelnik avtomatsko izklopi v času, krajšem od ene ure.

Vrednosti emisije suhih in nerazredčenih izpušnih plinov, izmerjene z ustreznim merilnim instrumentom, ne smejo presegati vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:

Parameter	Grelniki na plinasto gorivo	Grelniki na tekoče gorivo
CO	0,1 vol. %	0,1 vol. %
NOx	200 ppm	200 ppm
HC	100 ppm	100 ppm
Referenčna enota Bacharach (1)	1	4

Preskus je treba ponoviti pri pogojih, ki ustrezajo hitrosti vozila 100 km/h (ali največji konstrukcijsko določeni hitrosti vozila, če je ta manjša od 100 km/h). Pri teh pogojih vrednost CO ne sme presegati 0,2 vol. %. Če je bil preskus že opravljen na grelniku kot sestavnem delu, ga ni treba ponoviti na tipu vozila, v katerega je vgrajen.

(1) Uporablja se referenčna enota „Bacharach“ ASTM D 2156.

PRILOGA 7

DODATNE ZAHTEVE ZA GRELNIKE, KI DELUJEJO NA PRINCIPU ZGOREVANJA

Vsakemu grelniku je treba priložiti navodila za uporabo in vzdrževanje, grelnikom za naknadno vgradnjo pa tudi navodila za vgradnjo.

Za upravljanje delovanja grelnikov, ki delujejo na principu zgorevanja, v sili je treba vgraditi varnostno napravo (bodisi kot del grelnika, ki deluje na principu zgorevanja, bodisi kot del vozila). Ta mora biti zasnovana, kakor sledi: če pri zagonu ni plamena ali če med delovanjem plamen ugasne, čas vžiga in odklopa dovoda goriva ne sme biti daljši od štirih minut pri grelnikih na tekoče gorivo in ne daljši od ene minute pri grelnikih na plinasto gorivo, če je naprava za kontrolo plamena termoelektrična, oziroma ne daljši od 10 sekund, če je ta naprava samodejna.

Pri grelnikih, ki kot medij prenosa uporabljajo vodo, morata biti zgorevalna komora in izmenjevalnik toplote zmožna zdržati tlak, ki je dvakrat večji od običajnega tlaka pri delovanju ali 2 bara (na manometru), odvisno od tega, katera od teh dveh vrednosti je večja. Preskusni tlak je treba navesti v opisnem listu.

Na grelniku mora biti oznaka proizvajalca, na kateri so navedeni ime proizvajalca, številka modela in tip ter nazivna moč v kW. Nadalje je treba navesti vrsto goriva ter delovno napetost in tlak plina, če prideta v poštev.

Odklop puhal zraka za zgorevanje z zakasnitvijo

5.1

Če je vgrajeno puhalo zgorevalnega zraka, mora biti odklop z zakasnitvijo na voljo tudi v primeru pregrevanja in v primeru prekinitve napajanja z gorivom.

5.2

Lahko se uporabijo drugi ukrepi za preprečitev poškodb zaradi izgorevanja in korozije izpuha, če proizvajalec predloži dokazila o njihovem enakovrednem učinku, sprejemljiva za homologacijski organ.

Zahteve za električno opremo

6.1

Vse tehnične zahteve, na katere vpliva električna napetost, morajo biti izpolnjene v območju napetosti, ki odstopa za ± 16 % od delovne napetosti. Če obstaja podnapetostna in/ali prenapetostna zaščita, morajo biti vse zahteve izpolnjene pri nazivni napetosti in v neposredni bližini točk izklopa.

Opozorilna svetilka

7.1

Jasno vidna kontrolna svetilka v vidnem polju upravljavca mora kazati, kdaj je grelnik vklopljen oziroma izklopljen.

PRILOGA 8

VARNOSTNE ZAHTEVE ZA GRELNIKE, KI DELUJEJO NA PRINCIPU ZGOREVANJA IN UPORABLJAJO UTEKOČINJENI NAFTNI PLIN (UNP), IN OGREVALNE SISTEME NA UNP

1. OGREVALNI SISTEMI NA UNP, KI DELUJEJO SAMO PRI MIRUJOČIH MOTORNIH VOZILIH IN PRIKLOPNIKIH

1.1

Če je ogrevalni sistem na UNP v motornem vozilu ali priklopniku mogoče uporabiti tudi, ko se vozilo premika, morata grelnik, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja UNP, in njegov sistem za dovod goriva izpolnjevati naslednje zahteve:

1.1.1

Grelnik, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja UNP, mora izpolnjevati zahteve iz harmoniziranega standarda EN 624:2011 (Specifikacija za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin. Ogrevalne naprave za zaprte prostore za vgradnjo v vozila in čolne).

1.1.2

Če je posoda za UNP trajno vgrajena, morajo vsi sestavni deli sistema, ki so v stiku z UNP, ko je ta v tekoči fazi (vsi sestavni deli od polnilne enote do uparjalnika/regulatorja tlaka), in s tem povezana napeljava za tekočo fazo izpolnjevati tehnične zahteve iz delov I in II ter prilog 3 do 10, 13 in 15 do 17 k Pravilniku št. 67. Vendar mora biti vgradnja posode za UNP v vozila kategorije O v skladu s tehničnimi zahtevami iz harmoniziranega standarda EN 1949:2011.

1.1.3

Napeljava za plinasto fazo ogrevalnega sistema na UNP v vozilu mora biti v skladu z zahtevami iz harmoniziranega standarda EN 1949: 20111. (Specifikacija za vgradnjo sistemov na utekočinjeni naftni plin v bivalna vozila za prosti čas in druga vozila).

1.1.4

Sistem za dovod UNP mora biti zasnovan tako, da se UNP dovaja pod zahtevanim tlakom in v fazi, ki ustreza vgrajenemu grelniku, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja UNP. Iz trajno vgrajene posode za UNP je UNP dovoljeno odvesti istočasno bodisi v plinasti bodisi tekoči fazi. Med motornim vozilom in priklopnikom ni povezave plinske napeljave.

1.1.5

Izhodna odprtina za tekočino na trajno vgrajeni posodi za UNP, namenjena dovajanju UNP v grelnik, mora biti opremljena z daljinsko vodenim servisnim ventilom, ki vsebuje tudi regulacijski ventil, kakor je zahtevano v odstavku 17.6.1.1 Pravilnika št. 67. Daljinsko vodeni servisni ventil z regulacijskim ventilom mora biti upravljan tako, da se samodejno zapre v petih sekundah po zaustavitvi pogonskega motorja ne glede na položaj stikala za vžig. Če se v teh petih sekundah aktivira stikalo za vklop grelnika ali sistema za dovod UNP, lahko ogrevalni sistem ostane v pogonu. Ogrevanje je vedno možno znova zagnati. Ta odstavek se ne uporablja za priklopnike. Priklopniki morajo imeti v bližini točke polnjenja oznako, na kateri je navedeno, da je treba med ponovnim polnjenjem trajno vgrajene posode za UNP grelnik izklopiti.

1.1.6

Če se UNP dovaja v plinasti fazi iz trajno vgrajene posode za UNP ali ločenih prenosnih jeklenk za UNP, je treba ustrezno poskrbeti, da:

1.1.6.1

tekoči UNP ne more priti v stik z regulatorjem tlaka ali grelnikom, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja UNP. Uporabi se lahko ločevalnik; in

1.1.6.2

zaradi nenamerne prekinitve ne more priti do nekontroliranega izlitja. Zagotovi se način za ustavitev odtekanja UNP, tako da se vgradi naprava neposredno v regulatorju tlaka ali za regulatorjem, vgrajenim na jeklenki ali posodi. Če je regulator vgrajen ločeno od jeklenke ali posode, se naprava vgradi neposredno pred cevjo, ki izhaja iz jeklenke ali posode (zaščita pri visokem tlaku), druga naprava pa se vgradi v regulatorju ali za njim, če je potrebna za zaščito nizkotlačnega dela napeljave (zaščita pri nizkem tlaku).

1.1.7

Če se UNP dovaja v tekoči fazi, se uparjalnik in regulator tlaka ustrezno ogrevata s primernim virom toplote.

1.1.8

V motornih vozilih, katerih pogonski sistemi uporabljajo UNP, se lahko grelnik, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja UNP, priklopi na isto trajno vgrajeno posodo za UNP, iz katere se UN dovaja v pogonski motor, če so izpolnjene varnostne zahteve pogonskega sistema. Če se za ogrevanje uporablja ločena posoda za UNP, mora biti ta posoda opremljena s svojo polnilno enoto.

2. OGREVALNI SISTEMI NA UNP, KI DELUJEJO SAMO PRI MIRUJOČIH MOTORNIH VOZILIH IN PRIKLOPNIKIH

2.1

Grelnik, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja UNP, in njegov ogrevalni sistem na UNP, ki je predviden za uporabo samo takrat, ko se vozilo ne premika, morata izpolnjevati naslednje zahteve:

2.1.1

v prostoru, kjer so shranjene prenosne jeklenke za UNP, in blizu upravljalne naprave ogrevalnega sistema morajo biti nameščene trajne oznake z navodili, da grelnik na UNP ne sme delovati in da mora biti ventil prenosne jeklenke za UNP zaprt, kadar se vozilo premika.

2.1.2

Grelnik, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja UNP, mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 1.1.1.

2.1.3

Napeljava za plinasto fazo ogrevalnega sistema na UNP mora biti skladna z zahtevami iz odstavka 1.1.3.

PRILOGA 9

DODATNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA NEKATERA VOZILA, KOT JE DOLOČENO V SPORAZUMU ADR

1. PODROČJE UPORABE

Ta priloga velja za nekatera vozila, za katera Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (sporazum ADR) določa posebne zahteve v zvezi z grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja, in njihovo vgradnjo.

2. OPREDELITEV POJMOV

Za namene te priloge so oznake vozil EX/II, EX/III, AT, FL, OX in MEMU opredeljene v poglavju 9.1 sporazuma ADR.

Vozila, homologirana v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za vozila EX/III, po tej prilogi veljajo za skladna z zahtevami, ki se uporabljajo za vozila MEMU.

3. TEHNIČNE DOLOČBE

3.1 Splošno (vozila EX/II, EX/III, AT, FL, OX in MEMU)

3.1.1 (1)

Grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja, in njihove izpušne cevi morajo biti zasnovani, nameščeni in zaščiteni ali prekriti tako, da se prepreči kakršno koli nesprejemljivo tveganje segrevanja ali vžiga tovora. Ta zahteva je izpolnjena, če sta posoda za gorivo in izpušni sistem naprave v skladu z naslednjimi določbami:

—

Vsaka posoda za gorivo, ki napravi dovaja gorivo, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)	v primeru iztekanja iz posode gorivo izteka na tla, ne da bi prišlo v stik z razgretimi deli vozila ali tovorom;

(b)	posode za gorivo, ki so napolnjene z bencinom, morajo biti opremljene z učinkovito ognjevarno zaščito nalivnega grla ali s pokrovom, ki omogoča, da nalivno grlo posode za gorivo ostane hermetično zaprto.

—	Izpušni sistem in izpušne cevi morajo biti nameščeni in ali zaščiteni tako, da se prepreči kakršno koli tveganje segrevanja ali vžiga tovora. Deli izpušnega sistema, ki so nameščeni neposredno pod posodo za gorivo (dizelsko), morajo biti odmaknjeni najmanj 100 mm ali zaščiteni s toplotno izolacijo.

3.1.2

Grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, je treba vklopiti ročno. Naprave za programiranje vklopa so prepovedane.

3.2 Vozila EX/II, EX/III in MEMU

Grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja in uporabljajo plinasto gorivo, niso dovoljeni.

3.3 Vozila FL

3.3.1

Grelnike, ki delujejo na principu zgorevanja, je mogoče izklopiti vsaj na enega od naslednjih načinov:

(a)	ročni izklop iz voznikove kabine;

(b)	zaustavitev pogonskega motorja vozila; v tem primeru lahko voznik ponovno ročno vklopi ogrevalno napravo;

(c)	zagon črpalke za napajanje pogonskega motorja vozila za prevoz nevarnih snovi.

3.3.2

Grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, lahko po izklopu deluje še nekaj časa. Pri načinih iz odstavka 3.3.1(b) in (c) se dovajanje zgorevalnega zraka prekine z ustreznimi ukrepi, ko poteče cikel delovanja po izklopu, ki ne sme trajati več kot 40 sekund. Uporabijo se lahko samo grelniki, za katere je dokazano, da lahko izmenjevalnik toplote deluje med običajno uporabo še 40 sekund po izklopu.

(1) Skladnost s tem odstavkom se preveri na dodelanem vozilu.

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena Uredba Komisije (EU) 2020/103 z dne 17. januarja 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 glede usklajene razvrstitve aktivnih snovi ( 1 )	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/104 z dne 23. januarja 2020 o obvezni registraciji uvoza nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Tajvana in Indonezije	5
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/105 z dne 23. januarja 2020 o obvezni registraciji uvoza nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indonezije	10
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/106 z dne 23. januarja 2020 o izdaji dovoljenja za natrijev format kot krmni dodatek za vse živalske vrste ( 1 )	15
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/107 z dne 23. januarja 2020 o izdaji dovoljenja za rdeče 4R kot krmni dodatek za pse, mačke in okrasne ribe ( 1 )	18
		SKLEPI
	*	Sklep Komisije (EU) 2020/108 z dne 23. januarja 2020 o spremembi Priloge k Monetarnemu sporazumu med Evropsko unijo in Republiko San Marino	23
	*	Sklep Komisije (EU) 2020/109 z dne 23. januarja 2020 o spremembi Priloge k Monetarnemu sporazumu med Evropsko unijo in Vatikansko mestno državo	36
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Pravilnik št. 122 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni tehnični predpisi o homologaciji vozil kategorij M, N in O glede na njihove ogrevalne sisteme [2020/110]	42

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 19

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 63 24. januar 2020


	(1) Besedilo velja za EGP.