10.1.2020

Uradni list Evropske unije

L 6/15

DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2020/12

z dne 2. avgusta 2019

o dopolnitvi Direktive (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti, praktične izpite, odobritev simulatorjev in zdravstveno zmožnost

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o priznavanju poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh ter razveljavitvi direktiv Sveta 91/672/EGS in 96/50/ES (1) ter zlasti členov 17(1) in (4), 21(2) ter 23(6) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V Direktivi (EU) 2017/2397 so določeni pogoji in postopki za potrjevanje kvalifikacij oseb, vključenih v upravljanje plovnih objektov na celinskih plovnih poteh Unije. Namen potrjevanja je olajšati mobilnost ter zagotoviti varnost plovbe in zaščito človeških življenj in okolja.

(2)

Da se zagotovijo minimalni harmonizirani standardi za potrjevanje kvalifikacij, je Komisija pooblaščena za sprejetje podrobnih pravil glede standardov za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti, standardov za praktične izpite, standardov za odobritev simulatorjev in standardov za zdravstveno zmožnost.

(3)

V skladu s členom 32 Direktive (EU) 2017/2397 bi se morali delegirani akti sklicevati na standarde, ki jih je določil Evropski odbor za pripravo standardov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh (CESNI), in vključevati njihovo celotno besedilo pod pogojem, da so taki standardi na voljo in ažurni, so v skladu z vsemi veljavnimi zahtevami, določenimi v prilogah k Direktivi, ter spremembe v postopku odločanja v odboru CESNI ne ogrožajo interesov Unije. Vsi trije pogoji so bili izpolnjeni, ko je CESNI na svojem zasedanju 8. novembra 2018 sprejel prve standarde o poklicnih kvalifikacijah na področju plovbe po celinskih plovnih poteh.

(4)

Standardi za kompetence bi morali določati minimalne kompetence, potrebne za varno upravljanje plovnih objektov, in sicer za člane posadke na operativni in vodstveni ravni, za voditelje čolnov z dovoljenjem za plovbo s pomočjo radarja in tiste, ki imajo dovoljenje za plovbo po plovnih poteh pomorskega značaja, za strokovnjake za potniško plovbo in strokovnjake za utekočinjeni zemeljski plin (UZP). Vsaka zahtevana kompetenca bi morala biti opredeljena z ustreznimi zahtevanimi znanji in spretnostmi.

(5)

Da bi lahko pristojni organi na podoben način izvajali praktične izpite, ki se zahtevajo v skladu s členom 17(3) Direktive (EU) 2017/2397, bi morali biti določeni standardi za praktične izpite. Zato bi morale biti v standardih za vsak praktični izpit opredeljene posebne kompetence in okoliščine ocenjevanja, vključno s posebnim sistemom točkovanja ter tehničnimi zahtevami za plovne objekte in kopenske naprave. Za kandidate za pridobitev potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna, ki pred tem niso zaključili ocenjevanja na operativni ravni, bi bilo treba zagotoviti dodatni modul, da bi se lahko preverila tudi zmožnost opravljanja povezanih nadzorovanih nalog.

(6)

Določeni bi morali biti tudi standardi za odobritev simulatorjev za zagotovitev, da so simulatorji, ki se uporabljajo za ocenjevanje kompetenc, zasnovani tako, da omogočajo preverjanje kompetenc, kot je predpisano s standardi za praktične izpite. Standardi bi morali zajemati tehnične in funkcionalne zahteve za simulatorje upravljanja plovil in simulatorje radarja ter postopek upravne odobritve takih simulatorjev.

(7)

Za zmanjšanje nacionalnih razlik v zdravstvenih zahtevah in izpitnem postopku ter zagotovitev, da so zdravniška potrdila, ki se izdajo članom posadke krova v plovbi po celinskih plovnih poteh, veljaven kazalnik njihove zdravstvene zmožnosti za delo, ki ga bodo opravljali, bi bilo treba določiti standarde za zdravstveno zmožnost. V standardih bi bilo treba določiti preskuse, ki jih morajo izvesti zdravniki, in merila, ki jih morajo uporabljati za določitev zmožnosti članov posadke krova za delo. Zajemati bi morali vid, sluh ter telesna in duševna stanja, ki lahko povzročijo začasno ali trajno nezmožnost za delo, ter možne blažilne ukrepe in omejitve. Za zagotovitev skladnosti bi morali standardi temeljiti na smernicah o zdravniških pregledih pomorščakov, ki sta jih objavili Mednarodna organizacija dela in Mednarodna pomorska organizacija, zlasti o merilih, ki se uporabljajo za obalne storitve.

(8)	Zaradi usklajenosti in učinkovitosti bi moral biti datum prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo usklajen z datumi prenosa Direktive (EU) 2017/2397.

(9)	V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije morajo biti informacije, ki jih morajo države članice v okviru prenosa direktive v nacionalno zakonodajo zagotoviti Komisiji, jasne in natančne. To velja tudi za ta delegirani akt –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Standardi za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti iz člena 17(1) Direktive (EU) 2017/2397 so standardi, ki so določeni v Prilogi I k tej direktivi.

Člen 2

Standardi za praktične izpite iz člena 17(3) Direktive (EU) 2017/2397 so standardi, ki so določeni v Prilogi II k tej direktivi.

Člen 3

Standardi za odobritev simulatorjev iz člena 21(2) Direktive (EU) 2017/2397 so standardi, ki so določeni v Prilogi III k tej direktivi.

Člen 4

Standardi za zdravstveno zmožnost iz člena 23(6) Direktive (EU) 2017/2397 so standardi, ki so določeni v Prilogi IV k tej direktivi.

Člen 5

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 17. januarja 2022. Besedilo navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za državo članico, ki Direktive (EU) 2017/2397 ni v celoti prenesla in izvajala v skladu s členom 39(2), (3) ali (4) navedene direktive. Če taka država članica Direktivo (EU) 2017/2397 v celoti prenese in izvaja, istočasno sprejme zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, ter o tem obvesti Komisijo.

3. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 6

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 2. avgusta 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 345, 27.12.2017, str. 53.

PRILOGA I

STANDARDI ZA KOMPETENCE TER USTREZNA ZNANJA IN SPRETNOSTI

I. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA OPERATIVNO RAVEN

1. Plovba

1.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri manevriranju in upravljanju plovnega objekta na celinskih plovnih poteh. Čolnar je to sposoben opravljati na vseh vrstah plovnih poti in v vseh vrstah pristanišč.

Čolnar je zlasti sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	pomagati pri privezovanju, odvezovanju in vleki (vlečenju);

1.	Poznavanje opreme, materialov in postopkov, ki se uporabljajo na krovu za privezovanje, odvezovanje in vleko (vlečenje).

2.	Sposobnost uporabe zahtevane opreme na krovu, npr. priveznikov in vitlov, za privezovanje in odvezovanje ter vleko.

3.	Sposobnost uporabe materialov, ki so na voljo na krovu, kot so vrvi in žice, ob upoštevanju ustreznih varnostnih ukrepov, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme.

4.	Sposobnost komuniciranja s krmarnico z uporabo sistemov za komuniciranje prek interfona in ročnih signalov.

5.	Poznavanje učinkov gibanja vode okrog plovnega objekta in lokalnih učinkov na pogoje plovbe, vključno z učinki prevesa in plitve vode, povezane z ugrezom plovila.

Poznavanje gibanja vode, ki vpliva na plovni objekt med manevriranjem, vključno z učinki medsebojnega vpliva v primeru plovbe dveh plovnih objektov enega mimo drugega ali njunega prehitevanja na ozkih plovnih poteh in učinki medsebojnega vpliva na plovni objekt, privezan ob plovni poti, ko se po tej poti približuje drug plovni objekt in pluje mimo privezanega na kratki razdalji.

2.	pomagati pri postopkih priključitve kombinacij potiskača in barže;

1.	Poznavanje opreme, materialov in postopkov, uporabljenih pri postopkih priključitve.

2.	Sposobnost priklopa in odklopa kombinacij potiskača in barže z uporabo zahtevane opreme in materialov.

3.	Poznavanje pravil za varno delo, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme.

4.	Sposobnost uporabe pravil za varno delo in sporazumevanja z vključenimi člani posadke.

3.	pomagati pri sidranju;

1.	Poznavanje sidrne opreme, materialov in postopkov, ki se uporabljajo v različnih okoliščinah.

Sposobnost zagotavljanja pomoči pri sidranju, npr. priprava sidrne opreme za sidranje, sprostitev sidra, zagotovitev dovolj dolge vrvi ali verige za začetno obračanje smeri, določitev, kdaj sidro drži plovni objekt na svojem mestu (obremenitev sidra), zavarovanje sidra po zasidranju, uporaba vlečnih sider pri različnih manevrih in delo z oznakami na sidrih.

3.	Poznavanje pravil za varno delo, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme.

4.	krmariti plovni objekt v skladu z ukazi glede spreminjanja položaja krmila z ustrezno uporabo krmilne naprave;

1.	Poznavanje funkcij in vrst različnih pogonskih in krmilnih sistemov.

2.	Sposobnost krmarjenja plovnega objekta pod nadzorom in v skladu z ukazi glede spreminjanja položaja.

5.	krmariti plovni objekt v skladu z ukazi glede spreminjanja položaja krmila, ob upoštevanju vpliva vetra in tokov;

1.	Poznavanje vpliva vetra in tokov na plovbo in manevriranje.

2.	Sposobnost krmarjenja plovnega objekta pod nadzorom, pri čemer upošteva vpliv vetra na plovbo in manevre na plovnih poteh s tokovi ali brez njih ter značilnosti vetra.

6.	pod nadzorom uporabljati navigacijske pripomočke in instrumente;

1.	Poznavanje navigacijskih pripomočkov in instrumentov, kot so krmilno kazalo, radar, kazalnik stopnje obračanja in kazalnik hitrosti plovbe.

2.	Sposobnost uporabe informacij, ki jih zagotavljajo navigacijski pripomočki, kot so luči in sistem postavljanja boj ter karte.

3.	Sposobnost uporabe navigacijskih instrumentov, kot so kompas, kazalnik stopnje obračanja in kazalnik hitrosti plovbe.

7.	izvesti potrebne ukrepe za varno plovbo;

1.	Poznavanje varnostnih predpisov in kontrolnih seznamov, ki jih je treba upoštevati v nevarnih in izrednih razmerah.

2.	Sposobnost prepoznavanja nevarnih razmer in odzivanja nanje ter izvajanja nadaljnjih ukrepov v skladu z varnostnimi predpisi.

3.	Sposobnost takojšnjega opozarjanja upraviteljev plovnega objekta.

4.	Sposobnost uporabe osebne zaščitne in reševalne opreme.

5.	Poznavanje preverjanja, ki ga naroči nadzornik v zvezi s prisotnostjo, uporabnostjo, neprepustnostjo za vodo ter zavarovanjem plovnega objekta in njegove opreme.

6.	Sposobnost opravljanja dela v skladu s kontrolnim seznamom na krovu in v bivalnih prostorih, kot sta hidroizolacija žrel in skladišč ter njihova zaščita.

7.	Sposobnost opravljanja dela v skladu s kontrolnim seznamom v strojnici; shranjevanja in zavarovanja nepritrjenih predmetov, polnjenja dnevnih tankov in preverjanja ventilov.

8.	opisati značilnosti glavnih evropskih celinskih plovnih poti, pristanišč in terminalov za pripravo potovanja in krmarjenje;

1.	Poznavanje najpomembnejših nacionalnih in mednarodnih celinskih plovnih poti.

2.	Poznavanje glavnih pristanišč in terminalov v evropskem omrežju za prevoz po celinskih plovnih poteh.

3.	Poznavanje vpliva gradbenih objektov, profilov plovnih poti in objektov za zaščito na plovbo.

4.	Poznavanje značilnosti razvrstitve rek, kanalov in celinskih plovnih poti pomorskega značaja: širina dna, vrsta brežine, zaščita brežine, vodostaj, gibanje vode, vertikalna svetla višina pod mostom in horizontalna svetla širina pod mostom.

5.	Poznavanje navigacijskih pripomočkov in instrumentov, potrebnih pri plovbi po celinskih plovnih poteh pomorskega značaja.

6.	Sposobnost pojasnitve značilnosti različnih vrst celinskih plovnih poti za pripravo potovanja in krmarjenje.

9.	spoštovati splošne določbe, signale, oznake in sistem označevanja;

1.	Poznavanje dogovorjenega sklopa pravil, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh, in policijskih predpisov, ki se uporabljajo za ustrezne celinske plovne poti.

2.	Sposobnost upravljanja in vzdrževanja sistema dnevnega in nočnega označevanja, oznak in zvočnih signalov plovnega objekta.

3.	Poznavanje sistema postavljanja boj in označevanja v skladu z oznakami SIGNI (Signalisation de voies de Navigation Intérieure) in IALA (Mednarodna zveza uradov za svetilnike in pomorske oznake) za regijo A.

10.	upoštevati postopke pri prehodu skozi zapornice in pod mostovi;

1.	Poznavanje oblike, zasnove in zmogljivosti zapornic in mostov, prehoda skozi zapornico (postopek zapiranja zapornice), vrst zapornic, priveznikov in stopnic itd.

2.	Sposobnost uporabe postopkov med približevanjem zapornici ali mostu, vplutjem v zapornico ali vplutjem pred most, zapiranjem zapornice in premikanjem mostu ter izplutjem iz zapornice ali izplutjem pod mostom.

11.	uporabljati sisteme nadzora prometa.

1.	Poznavanje različnih sistemov nadzora prometa, ki se uporabljajo, kot so dnevne in nočne oznake na zapornicah, pregradah in mostovih.

2.	Sposobnost prepoznavanja dnevnih in nočnih oznak na zapornicah, pregradah in mostovih ter upoštevanja navodil pristojnega organa, kot so upravitelji mostov in zapornic ter izvajalci nadzora prometa.

3.	Sposobnost uporabe radijske opreme v izrednih razmerah.

4.	Poznavanje sistema samodejnega prepoznavanja (AIS) ter elektronskega prikaza navigacijskih kart in informacijskega sistema za celinsko plovbo (ECDIS).

2. Upravljanje plovnega objekta

2.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri nadziranju upravljanja plovnega objekta in skrbi za osebe na krovu.

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	razlikovati med različnimi vrstami plovnih objektov;

1.	Poznavanje najpogostejših vrst plovnih objektov, vključno s konvoji, ki se uporabljajo pri plovbi po evropskih celinskih plovnih poteh, ter njihove ustrezne konstrukcije, dimenzij in tonaž.

2.	Sposobnost pojasnitve značilnosti najpogostejših vrst plovnih objektov, vključno s konvoji, ki plujejo po evropskih celinskih plovnih poteh.

2.	uporabljati znanje o konstrukciji plovnih objektov za plovbo po celinskih plovnih poteh in njihovem obnašanju v vodi, zlasti kar zadeva stabilnost in trdnost;

1.	Poznavanje učinkov gibanja plovnega objekta v različnih okoliščinah, ki so posledica napetosti v vzdolžni in prečni smeri ter različnih pogojev obremenitve.

2.	Sposobnost pojasnitve vedenja plovnega objekta v različnih pogojih obremenitve, kar zadeva stabilnost in trdnost plovnega objekta.

3.	uporabljati znanje o konstrukcijskih delih plovnega objekta ter prepoznati dele po imenu in funkciji;

1.	Poznavanje konstrukcijskih elementov plovnega objekta ob upoštevanju prevoza različnih vrst tovora in potnikov, vključno z vzdolžno in prečno konstrukcijo ter lokalnimi ojačitvami.

2.	Sposobnost poimenovanja konstrukcijskih delov plovnega objekta in opisa njihovih funkcij.

4.	uporabljati znanje o neprepustnosti plovnega objekta za vodo;

1.	Znanje o neprepustnosti plovnega objekta za plovbo po celinskih plovnih poteh za vodo.

2.	Sposobnost preverjanja neprepustnosti za vodo.

5.	uporabljati znanje o dokumentaciji, ki se zahteva za upravljanje plovnega objekta.

1.	Poznavanje obvezne dokumentacije plovnega objekta.

2.	Sposobnost pojasnitve pomembnosti glede na mednarodne ali nacionalne zahteve in zakonodajo.

2.2 Čolnar je sposoben uporabljati opremo plovnega objekta.

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	uporabljati sidra in upravljati sidrne vitle;

1.	Poznavanje različnih vrst sider in sidrnih vitlov, ki se uporabljajo na krovu plovnega objekta.

2.	Sposobnost poimenovanja in prepoznavanja različnih vrst sider in sidrnih vitlov, ki se uporabljajo na krovu plovnega objekta, ter pojasnitve njihove posebne uporabe.

3.	Sposobnost varnega ravnanja z različnimi vrstami sider in sidrnih vitlov v različnih razmerah in pogojih.

2.	uporabljati opremo na krovu in dvižne naprave;

1.	Poznavanje opreme, ki se uporablja na krovu plovnega objekta, kot so (priključni) vitli, žrela, dvižne naprave, avtomobilski žerjavi, cevovodi, požarne cevi itd.

2.	Sposobnost poimenovanja in prepoznavanja opreme na krovu ter dvižnih naprav in pojasnitve njihove posebne uporabe.

3.	Sposobnost varnega ravnanja z opremo na krovu in dvižnimi napravami.

3.	uporabljati opremo za potniška plovila.

1.	Poznavanje posebnih zahtev glede konstrukcije, opreme in naprav za potniška plovila.

2.	Sposobnost poimenovanja in prepoznavanja opreme, ki se uporablja samo na krovu potniških plovil, in pojasnitve njene posebne uporabe.

3.	Sposobnost varnega ravnanja z opremo, ki se uporablja na krovu potniških plovil.

3. Ravnanje s tovorom in njegovo razporejanje ter prevoz potnikov

3.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri pripravi, razporejanju in spremljanju tovora med natovarjanjem in raztovarjanjem.

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	brati natovorne načrte in načrte stabilnosti;

1.	Poznavanje vpliva vrst tovora na natovorne načrte in načrte stabilnosti.

2.	Poznavanje natovornih načrtov in načrtov stabilnosti.

3.	Sposobnost razumevanja natovornih načrtov.

4.	Poznavanje številčenja in oddelkov skladišč plovil za prevoz suhega tovora ter rezervoarjev tankerjev (N, C ali G) in poznavanje razporejanja različnih vrst tovora.

5.	Sposobnost prepoznavanja oznak nevarnega blaga v skladu z Evropskim sporazumom o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh (ADN).

2	spremljati razporejanje in zavarovanje tovora;

1.	Poznavanje metod razporejanja različnih vrst tovora na plovnem objektu, da se zagotovi varen in učinkovit prevoz.

2.	Poznavanje postopkov priprave plovnega objekta za natovarjanje in raztovarjanje.

3.	Sposobnost varne uporabe postopkov natovarjanja in raztovarjanja, tj. z odpiranjem in zapiranjem skladišč, ter izvajanja nadzora na krovu med postopki natovarjanja in raztovarjanja.

4.	Sposobnost vzpostavitve in vzdrževanja učinkovite komunikacije med natovarjanjem in raztovarjanjem.

5.	Poznavanje vpliva tovora na stabilnost plovnega objekta.

6.	Sposobnost spremljanja poškodb tovora in poročanja o njih.

3.	razlikovati med različnimi vrstami tovora in njihovimi lastnostmi;

1.	Poznavanje različnih vrst tovora, kot so kosovni tovor, tekoči tovor, težki tovor itd.

2.	Poznavanje logistične verige in multimodalnega prevoza.

3.	Sposobnost priprave plovnega objekta za upravljanje, povezano s postopki natovarjanja in raztovarjanja, npr. komuniciranje s kopnim in priprava skladišča.

4.	uporabljati balastni sistem;

1.	Poznavanje delovanja in uporabe balastnega sistema.

2.	Sposobnost uporabe balastnega sistema, na primer s polnjenjem ali praznjenjem rezervoarjev za balast.

5.	preveriti količino tovora;

1.	Poznavanje ročnih in tehničnih metod določanja teže tovora na različnih vrstah plovnih objektov.

2.	Poznavanje metod za določanje količine natovorjenega ali raztovorjenega tovora.

3.	Poznavanje izračuna količine tekočega tovora z uporabo sondiranj ali preglednic rezervoarjev ali obojega.

4.	Sposobnost branja ugreznih oznak in ugreznih lestvic.

6.	delati v skladu s predpisi in pravili za varno delo.

1.	Poznavanje pravil in postopkov za varno delo, ki se uporabljajo v fazah priprave, natovarjanja in raztovarjanja plovnega objekta z različnimi vrstami tovora.

2.	Sposobnost spoštovanja pravil in postopkov za varno delo, ki se uporabljajo med natovarjanjem in raztovarjanjem, ter uporabe osebne zaščitne in reševalne opreme.

3.	Sposobnost vzpostavitve in vzdrževanja učinkovite govorne in negovorne komunikacije z vsemi partnerji, vključenimi v postopke natovarjanja in raztovarjanja.

4.	Poznavanje tehničnih sredstev za ravnanje s tovorom na plovnem objektu in v pristaniščih ter s plovnega objekta in iz pristanišč ter ukrepi za varnost pri delu med njihovo uporabo.

3.2 Čolnar je sposoben pomagati upravljavcem plovnega objekta pri zagotavljanju storitev potnikom ter zagotavljati neposredno pomoč invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	spoštovati predpise in konvencije glede prevoza potnikov;

1.	Poznavanje veljavnih predpisov in konvencij v zvezi s prevozom potnikov.

2.	Sposobnost zagotavljanja neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.

2.	pomagati pri varnem gibanju potnikov pri vkrcanju in izkrcanju;

1.	Poznavanje postopkov, ki se uporabljajo pred in med vkrcavanjem in izkrcavanjem potnikov.

2.	Sposobnost postavitve in namestitve opreme za vkrcanje in izkrcanje ter uporabe varnostnih ukrepov.

3.	pomagati pri nadzoru potnikov v izrednih razmerah;

1.	Poznavanje obstoječe reševalne opreme za izredne razmere, postopkov, ki jih je treba upoštevati v primeru puščanja, požara, človeka v morju, evakuacije, vključno s kriznim upravljanjem in obvladovanjem množic, ter medicinske prve pomoči na krovu.

2.	Sposobnost zagotavljanja pomoči v primeru puščanja, požara, človeka v morju, trčenja in evakuacije, vključno s kriznim upravljanjem in obvladovanjem množic, ter uporabe reševalne opreme v izrednih razmerah in nudenja medicinske prve pomoči na krovu plovila.

4.	učinkovito sporazumevanje s potniki.

1.	Poznavanje standardiziranih komunikacijskih fraz za evakuacijo potnikov ob izrednem dogodku.

2.	Sposobnost uporabe k storitvam usmerjenega vedenja in jezika.

4. Pomorska ter elektrotehnična, elektronska in nadzorna tehnika

4.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri pomorski, elektrotehnični, elektronski in nadzorni tehniki, da se zagotovi splošna tehnična varnost.

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	pomagati pri nadzorovanju motorjev in pogonskega sistema;

1.	Poznavanje načel pogonskega sistema.

2.	Poznavanje različnih vrst motorjev ter njihove konstrukcije, zmogljivosti in terminologije.

3.	Poznavanje funkcije in delovanja sistemov dovajanja zraka, dovajanja goriva, mazanja in hlajenja ter izpušnega sistema motorja.

4.	Poznavanje glavnih in pomožnih motorjev.

5.	Sposobnost izvajanja osnovnih pregledov in zagotavljanja pravilnega delovanja motorjev.

2.	pripraviti glavne motorje in pomožno opremo za delovanje;

1.	Poznavanje sistemov zagona glavnih motorjev, pomožne opreme ter hidravličnih in pnevmatskih sistemov v skladu z navodili.

2.	Poznavanje načel sistemov vzvratne vožnje.

3.	Sposobnost priprave strojev v strojnici v skladu s kontrolnim seznamom za odhod.

4.	Sposobnost uporabe sistema zagona in pomožne opreme v skladu z navodili, npr. krmilja.

5.	Sposobnost zagona glavnih motorjev ob upoštevanju postopkov zagona.

6.	Sposobnost uporabe hidravličnih in pnevmatskih sistemov.

3.	ustrezno odzivati se na okvare motorjev;

1.	Poznavanje nadzorne opreme v strojnici in postopkov poročanja o okvarah.

2.	Sposobnost prepoznavanja okvar in sprejetja ustreznih ukrepov v primeru okvare, vključno s poročanjem upraviteljem plovnega objekta.

4.	upravljati stroje, vključno s črpalkami, cevovodi ter kalužnimi in balastnimi sistemi;

1.	Poznavanje varnega upravljanja in nadzora strojev v strojnici, prostorov za balast in kalužo v skladu s postopki.

2.	Sposobnost nadzora nad varnim delovanjem in upravljanjem strojev v strojnici ter vzdrževanja kalužnega in balastnega sistema, vključno s: poročanjem o nesrečah, povezanih z dejavnostmi prevoza ter sposobnostjo pravilnega merjenja in sporočanja ravni goriva v rezervoarjih.

3.	Sposobnost priprave in izvedbe postopkov za zaustavitev motorjev po delovanju.

4.	Sposobnost upravljanja kalužnih, balastnih in tovornih črpalk.

5.	pomagati pri nadzorovanju elektronskih in električnih naprav;

1.	Poznavanje elektronskih in električnih sistemov in sestavnih delov.

2.	Poznavanje izmeničnega in enosmernega toka.

3.	Sposobnost nadzorovanja in ocenjevanja nadzornih instrumentov.

4.	Poznavanje magnetizma ter razlike med naravnimi in umetnimi magneti.

5.	Poznavanje elektrohidravličnega sistema.

6.	pripraviti, zagnati, povezati in zamenjati generatorje ter nadzorovati njihove sisteme in oskrbo na kopnem;

1.	Poznavanje naprave za proizvodnjo električne energije.

2.	Sposobnost uporabe stikalne plošče.

3.	Sposobnost uporabe oskrbe na kopnem.

7.	opredeliti okvare in najpogostejše napake ter opisati ukrepe za preprečevanje škode;

1.	Poznavanje okvar zunaj strojnice in postopkov, ki jih je treba upoštevati, da se prepreči škoda, in postopkov, ki jih je treba upoštevati v primeru okvar.

2.	Sposobnost opredelitve najpogostejših napak in ukrepanja za preprečevanje poškodb mehanskih, električnih, elektronskih, hidravličnih in pnevmatskih sistemov.

8.	uporabljati potrebna orodja za zagotavljanje splošne tehnične varnosti.

1.	Poznavanje značilnosti in omejitev postopkov in materialov, ki se uporabljajo za vzdrževanje in popravilo motorjev in opreme.

2.	Sposobnost uporabe praks za varno delo pri vzdrževanju ali popravilih motorjev in opreme.

4.2 Čolnar je sposoben izvajati vzdrževalna dela na pomorski, električni, elektronski in nadzorni tehnični opremi, da se zagotovi splošna tehnična varnost.

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	opravljati vsakodnevna vzdrževalna dela na glavnih motorjih, pomožnih strojih in nadzornih sistemih;

1.	Poznavanje postopkov, ki jih je treba upoštevati pri vzdrževanju in dobri oskrbi strojnice, glavnega motorja, glavnih strojev, pomožne opreme in nadzornih sistemov.

2.	Sposobnost vzdrževanja glavnih strojev, pomožne opreme in nadzornih sistemov.

2.	opravljati vsakodnevna vzdrževalna dela na strojih, vključno s črpalkami, cevovodi ter kalužnimi in balastnimi sistemi;

1.	Poznavanje postopkov vsakodnevnega vzdrževanja.

2.	Sposobnost vzdrževanja in oskrbovanja črpalk, cevovodov ter kalužnih in balastnih sistemov.

3.	uporabljati potrebna orodja za zagotavljanje splošne tehnične varnosti;

1.	Poznavanje uporabe materialov za vzdrževanje in servisne opreme na krovu, vključno z njihovimi prednostmi in omejitvami.

2.	Sposobnost izbire in uporabe materialov za vzdrževanje in servisne opreme na krovu.

4.	upoštevati postopke vzdrževanja in popravil;

1.	Poznavanje priročnikov in navodil za vzdrževanje in popravila.

2.	Sposobnost izvajanja postopkov vzdrževanja in popravil v skladu z veljavnimi priročniki in navodili.

5.	uporabljati tehnične informacije in dokumentirati tehnične postopke.

1.	Poznavanje tehnične dokumentacije in priročnikov.

2.	Sposobnost dokumentiranja vzdrževalnih del.

5. Vzdrževanje in popravila

5.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri vzdrževanju in popravilih plovnega objekta ter njegovih naprav in opreme.

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	delati z različnimi vrstami materialov in orodij, uporabljenih pri vzdrževanju in popravilih;

1.	Poznavanje potrebnih orodij in vzdrževanja opreme ter pravil za varno delo in pravil o varstvu okolja.

2.	Sposobnost uporabe ustreznih metod za vzdrževanje plovnega objekta, vključno s sposobnostjo izbire različnih materialov.

3.	Sposobnost pravilnega vzdrževanja in shranjevanja orodja in opreme za vzdrževanje.

4.	Sposobnost opravljanja vzdrževalnih del v skladu s pravili za varno delo in pravili o varstvu okolja.

2.	varovati zdravje in okolje pri izvajanju vzdrževanja in popravil;

1.	Poznavanje veljavnih postopkov čiščenja in ohranjanja ter pravil higiene.

2.	Sposobnost čiščenja vseh bivalnih prostorov in krmarnice ter ustreznega vzdrževanja gospodinjstva na plovilu ob upoštevanju pravil higiene, vključno s prevzemanjem odgovornosti za svoj bivalni prostor.

3.	Sposobnost čiščenja strojnic in motorjev z uporabo zahtevanih čistil.

4.	Sposobnost čiščenja in vzdrževanja urejenosti zunanjih delov, trupa in krovov plovnega objekta z uporabo zahtevanih materialov v skladu s pravili o varstvu okolja.

5.	Sposobnost skrbi za plovni objekt in odstranjevanja gospodinjskih odpadkov v skladu s pravili o varstvu okolja.

3.	vzdrževati tehnične naprave v skladu s tehničnimi navodili;

1.	Poznavanje tehničnih navodil za vzdrževanje in programov vzdrževanja.

2.	Sposobnost skrbi za vso tehnično opremo v skladu z navodili in uporabe programov vzdrževanja (tudi digitalnih) pod nadzorom.

4.	varno ravnati z žicami in vrvmi;

1.	Poznavanje lastnosti različnih vrst vrvi in žic.

2.	Sposobnost njihove uporabe in shranjevanja v skladu s praksami in pravili za varno delo.

5.	izdelati vozle in zanke v skladu z njihovo uporabo ter jih vzdrževati;

1.	Poznavanje postopkov, ki jih je treba upoštevati za zagotovitev varne vleke in priključitve s sredstvi, ki so na voljo na krovu.

2.	Sposobnost spletanja žic in vrvi.

3.	Sposobnost izdelave vozlov glede na njihovo uporabo.

4.	Vzdrževanje žic in vrvi.

6.	pripraviti in izvajati delovne načrte kot član skupine in preveriti rezultate.

1.	Poznavanje načel skupinskega dela.

2.	Sposobnost neodvisnega izvajanja vzdrževanja in enostavnih popravil v okviru skupine.

3.	Sposobnost izvajanja zahtevnejših popravil pod nadzorom.

4.	Uporaba različnih delovnih metod, vključno s skupinskim delom, v skladu z varnostnimi navodili.

5.	Sposobnost ocenjevanja kakovosti dela.

6. Sporazumevanje

6.1 Čolnar je sposoben komunicirati na splošno in strokovno, kar vključuje sposobnost uporabe standardiziranih komunikacijskih fraz v primeru komunikacijskih težav.

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	uporabljati informacijske in komunikacijske sisteme;

1.	Poznavanje namestitve interfona za medsebojno komunikacijo med plovnimi objekti ali terminali ter sistema (mobilnih) telefonov, radia, (satelitske) televizije in kamer plovnega objekta.

2.	Sposobnost uporabe sistema (mobilnih) telefonov, radia, (satelitske) televizije in kamer plovnega objekta.

3.	Poznavanje načel delovanja celinskega AIS.

4.	Sposobnost uporabe podatkov celinskega AIS za poziv drugega plovnega objekta.

2.	reševati različne naloge z različnimi vrstami digitalnih naprav, informacijskih storitev (kot so rečne informacijske storitve (RIS)) in komunikacijskih sistemov;

1.	Poznavanje digitalnih naprav, ki so na voljo v prevozu po celinskih plovnih poteh.

2.	Sposobnost uporabe digitalnih naprav plovnega objekta v skladu z navodili za izvajanje enostavnih nalog.

3.	zbirati in shranjevati podatke, vključno z varnostnim kopiranjem in posodabljanjem podatkov;

1.	Poznavanje komunikacijskega sistema plovnega objekta za zbiranje, shranjevanje in posodabljanje podatkov.

2.	Sposobnost obdelave podatkov pod strogim nadzorom.

4.	upoštevati navodila za varstvo podatkov;

1.	Poznavanje predpisov o varstvu podatkov in varovanja poslovne skrivnosti.

2.	Sposobnost obdelave podatkov v skladu s predpisi o varstvu podatkov in varovanjem poslovne skrivnosti.

5.	predstaviti dejstva z uporabo tehničnih izrazov;

1.	Poznavanje zahtevanih tehničnih in navtičnih izrazov ter izrazov, povezanih z družbenimi vidiki, v standardiziranih komunikacijskih frazah.

2.	Sposobnost uporabe zahtevanih tehničnih in navtičnih izrazov ter izrazov, povezanih z družbenimi vidiki, v standardiziranih komunikacijskih frazah.

6.	pridobivati navtične in tehnične informacije za vzdrževanje varnosti plovbe.

1.	Poznavanje razpoložljivih virov informacij.

2.	Sposobnost uporabe virov informacij za pridobitev potrebnih navtičnih in tehničnih informacij za vzdrževanje varnosti plovbe.

6.2 Čolnar je sposoben biti družaben.

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	upoštevati navodila in se sporazumevati z drugimi v zvezi z nalogami na krovu;

1.	Poznavanje pomena ukazov, ki jih izdajajo upravitelji plovnega objekta, uradnih in neuradnih navodil, pravil in postopkov ter pomena vloge, ki jo ima čolnar kot vzornik za neizkušene člane posadke.

2.	Sposobnost izpolnjevanja ukazov, ki jih izdajo upravitelji plovnega objekta, ter drugih navodil in pravil ter spremljanja neizkušenih članov posadke.

3.	Poznavanje pravil družbe ali pravil na krovu.

4.	Sposobnost upoštevanja pravil družbe ali pravil na krovu.

2.	prispevati k dobrim družbenim odnosom in sodelovati z drugimi na krovu;

1.	Poznavanje kulturne raznolikosti.

2.	Sposobnost sprejemanja različnih kulturnih standardov, vrednot in navad.

3.	Sposobnost dela in življenja v skupini.

4.	Sposobnost sodelovanja na skupinskih sestankih in izvajanja razdeljenih nalog.

5.	Zavedanje pomena spoštovanja skupinskega dela.

6.	Sposobnost spoštovanja s spolom povezanih in kulturnih razlik ter poročanja o s tem povezanih težavah, vključno z nadlegovanjem na delovnem mestu in (spolnim) nadlegovanjem.

3.	sprejeti družbeno odgovornost, pogoje za zaposlitev ter pravice in dolžnosti posameznikov; razumeti nevarnosti zlorabe alkohola in drog ter se ustrezno odzivati na kršitve in nevarnosti;

1.	Sposobnost prepoznavanja kršitev in morebitnih nevarnosti.

2.	Sposobnost proaktivnega odzivanja na kršitve in morebitne nevarnosti.

3.	Sposobnost neodvisnega dela v skladu z navodili.

4.	Poznavanje pravic in dolžnosti posameznih delavcev.

5.	Poznavanje nevarnosti uživanja alkohola in drog v delovnem in družbenem okolju. (Ozaveščenost o pravilih policijskih predpisov glede toksikologije.)

6.	Sposobnost prepoznavanja nevarnosti za varno upravljanje plovnega objekta, povezanih z uživanjem alkohola in drog.

4.	načrtovati, kupovati in pripravljati preproste obroke.

1.	Poznavanje možnosti zagotavljanja hrane in načel zdrave prehrane.

2.	Sposobnost priprave preprostih obrokov ob upoštevanju pravil higiene.

7. Zdravje in varnost ter varstvo okolja

7.1 Čolnar je sposoben upoštevati pravila za varno delo, razumeti pomembnost pravil s področja zdravja in varnosti ter pomembnost okolja.

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	delati v skladu z navodili in pravili za varnost pri delu in preprečevanje nesreč;

1.	Poznavanje prednosti praks za varno delo.

2.	Poznavanje narave nevarnosti na krovu.

Sposobnost preprečevanja nevarnosti, povezanih z nevarnostmi na krovu, na primer:

•	premiki plovnega objekta;

•

zagotovitev varnega vkrcanja na plovni objekt in izkrcanja z njega (npr. z mostom za izkrcanje in vkrcanje, ladijskim čolnom);

•	varno natovarjanje premičnih objektov;

•	delo s stroji;

•	prepoznavanje električnih nevarnosti;

•	protipožarni ukrepi in gašenje požarov;

•	poklicna uporaba ročnega orodja;

•	poklicna uporaba električnega ročnega orodja;

•	spoštovanje zdravstvenih in higienskih predpisov;

•	odprava nevarnosti zdrsa, padca in spotika.

4.	Poznavanje ustreznih delovnih navodil glede zdravja in varnosti pri delu med dejavnostmi, ki se izvajajo na krovu.

5.	Poznavanje veljavnih predpisov glede varnih in trajnostnih delovnih pogojev.

Sposobnost preprečevanja nesreč pri dejavnostih, ki so lahko nevarne za osebje ali plovni objekt ter so povezane z

•	natovarjanjem ali raztovarjanjem tovora;

•	privezovanjem in odvezovanjem;

•	delom na višini;

•	delom s kemikalijami;

•	delom z akumulatorji;

•	navzočnostjo v strojnici;

•	dviganjem bremen (ročnim in mehanskim);

•	vstopom v zaprte prostore in delom v njih.

7.	Sposobnost razumevanja ukazov in sporazumevanja z drugimi v zvezi z nalogami na krovu.

2.	uporabljati osebno zaščitno opremo za preprečevanje nesreč;

1.	Poznavanje osebne zaščitne opreme.

Sposobnost uporabe osebne zaščitne opreme, na primer:

•	zaščite za oči,

•	zaščite za dihala,

•	zaščite za ušesa,

•	zaščite za glavo,

•	zaščitne obleke.

3.	upoštevati potrebne varnostne ukrepe pred vstopom v zaprte prostore.

1.	Poznavanje nevarnosti, povezanih z vstopom v zaprte prostore.

2.	Poznavanje varnostnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati, in preskusov ali meritev, ki jih je treba izvesti, da se ugotovi, ali je zagotovljena varnost za vstop v zaprt prostor in delo v njem.

Sposobnost uporabe varnostnih navodil pred vstopom v določene prostore na krovu, na primer:

•	skladišče,

•

kesone,

•	dvojni trup.

4.	Sposobnost upoštevanja varnostnih ukrepov v zvezi z delom v zaprtih prostorih.

7.2 Čolnar je sposoben razumeti pomen usposabljanja na krovu in ob izrednih dogodkih takoj ukrepati.

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	ukrepati ob izrednem dogodku v skladu z veljavnimi navodili in postopki;

1.	Poznavanje različnih vrst izrednih dogodkov.

2.	Poznavanje postopka, ki ga je treba upoštevati v primeru alarma.

3.	Poznavanje postopkov, ki se uporabljajo v primeru nesreče.

4.	Sposobnost ukrepanja v skladu z navodili in postopki.

2.	nuditi medicinsko prvo pomoč;

1.	Poznavanje splošnih načel prve pomoči, vključno z upoštevanjem sestave in funkcij telesa na krovu plovnega objekta po oceni stanja.

2.	Sposobnost ohranjanja dobrega fizičnega in psihičnega stanja ter osebne higiene v primeru prve pomoči.

3.	Poznavanje ustreznih ukrepov v primeru nesreč v skladu s priznanimi dobrimi praksami.

4.	Sposobnost ocene potreb poškodovanih oseb in groženj za lastno varnosti.

Sposobnost izvedbe potrebnih ukrepov ob izrednih dogodkih, vključno z:

(a)	namestitvijo poškodovane osebe v pravilen položaj;

(b)	uporabo tehnik oživljanja;

(c)	nadzorovanjem krvavitve;

(d)	uporabo ustreznih ukrepov osnovnega obvladovanja šoka;

(e)	uporabo ustreznih ukrepov v primeru opeklin in oparin, tudi pri nesrečah, ki jih povzroči električni tok;

(f)	reševanjem in prevozom poškodovanih oseb.

6.	Sposobnost improvizacije pri uporabi obvez in uporabe pripomočkov iz kompleta prve pomoči.

3.	uporabljati in vzdrževati osebno zaščitno opremo in reševalno opremo na ladji;

1.	Poznavanje rednih pregledov osebne zaščitne opreme, poti za izhod v sili in reševalne opreme v zvezi s funkcijo, poškodbami, obrabo in drugimi nepopolnostmi.

2.	Sposobnost odzivanja v primeru ugotovljenih nepopolnosti, vključno z ustreznimi postopki komunikacije.

Sposobnost uporabe osebne reševalne opreme, na primer:

•	rešilnih pasov, vključno z ustrezno opremo, in

•	rešilnih jopičev, vključno z ustrezno opremo na njih, kot so fiksne in utripajoče luči ter piščalka, ki je čvrsto pritrjena z vrvico.

4.	Poznavanje funkcij ladijskega čolna.

5.	Sposobnost priprave in spuščanja ladijskega čolna, plovbe z njim ter njegovega dvigovanja in shranjevanja.

4.	zagotavljati pomoč v primeru reševalnih akcij in plavati;

1.	Sposobnost reševanja in prevoza poškodovane osebe.

2.	Sposobnost uporabe plavalnih spretnosti za reševalne akcije.

5.	uporabljati poti za izhod v sili;

Sposobnost ohranjanja prostih poti za izhod v sili (v skladu z lokalnimi posebnostmi na krovu).

6.	uporabljati notranje komunikacijske in alarmne sisteme za izredne razmere.

Sposobnost uporabe komunikacijskih in alarmnih sistemov ter opreme za izredne razmere.

7.3 Čolnar je sposoben upoštevati varnostne ukrepe za preprečevanje požara in pravilno uporabljati opremo za gašenje požara.

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	razlikovati med elementi požara ter vrstami in viri vžiga;

1.	Poznavanje možnih vzrokov požara med različnimi dejavnostmi in razvrstitve požarov v skladu z evropskim standardom EN ali enakovrednim standardom.

2.	Poznavanje elementov procesa zgorevanja.

3.	Sposobnost uporabe osnov gašenja požara.

2.	uporabljati različne vrste gasilnih aparatov;

1.	Poznavanje različnih značilnosti in razredov gasilnih aparatov.

Sposobnost uporabe različnih metod gašenja požara in opreme za gašenje ter fiksnih naprav ob upoštevanju na primer:

•	uporabe različnih vrst prenosnih gasilnih aparatov in

•	vpliva vetra med približevanjem požaru.

3.	ravnati v skladu s postopki in organizacijo gašenja požara na krovu;

1.	Poznavanje sistemov za gašenje požara na krovu.

2.	Sposobnost začetka gašenja požara in sprejetja ustreznih ukrepov glede obveščanja.

4.	upoštevati navodila v zvezi z: osebno opremo, metodami, sredstvi za gašenje ter postopki med gašenjem požara in reševalnimi akcijami.

1.	Poznavanje postopkov za preprečevanje osebne nevarnosti.

2.	Sposobnost ravnanja v skladu s postopkom v izrednih razmerah.

7.4 Čolnar je sposoben opravljati naloge ob upoštevanju pomena varstva okolja.

Čolnar je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	varovati okolje v skladu z ustreznimi predpisi;

1.	Poznavanje nacionalnih in mednarodnih predpisov v zvezi z varstvom okolja.

2.	Sposobnost uporabe razpoložljivih dokumentacijskih in informacijskih sistemov v zvezi z okoljskimi vprašanji v skladu z navodili.

3.	Poznavanje posledic morebitnega iztekanja, razlitja ali izpusta onesnaževal v okolje.

4.	Poznavanje nevarnega blaga in njegovih razvrstitev v zvezi z okoljskimi vidiki.

2.	upoštevati varnostne ukrepe za preprečevanje onesnaževanja okolja;

1.	Poznavanje splošnih varnostnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja okolja.

2.	Sposobnost upoštevanja splošnih varnostnih ukrepov in uporabe varnih postopkov oskrbovanja z gorivom.

3.	Sposobnost ukrepanja v skladu z navodili v primeru trčenja, na primer s popravilom razpok in lukenj.

3.	učinkovito uporabljati vire;

1.	Poznavanje učinkovite porabe goriva.

2.	Sposobnost ekonomične in energijsko varčne uporabe materialov.

4.	odlagati odpadke na okolju prijazen način.

1.	Poznavanje veljavnih predpisov glede odpadkov.

Sposobnost zbiranja, dostave in odlaganja:

•	olja in maščobe s plovnega objekta;

•	ostankov tovora in

•	drugih vrst odpadkov.

II. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA VODSTVENO RAVEN

0. Nadzor

Voditelj čolna je sposoben dajati navodila drugim članom posadke in nadzirati naloge, ki jih opravljajo, kot je navedeno v oddelku 1 Priloge II k Direktivi (EU) 2017/2397, kar pomeni, da ima ustrezne sposobnosti za opravljanje teh nalog.

Osebe, ki želijo izpolnjevati pogoje za voditelja čolna, dokažejo kompetence, navedene v naslednjih oddelkih 0.1 do 7.4, razen če so izvedle enega od naslednjih korakov:

—	zaključile odobren program usposabljanja, ki je temeljil na standardih za kompetence za operativno raven;

—	uspešno opravile ocenjevanje kompetenc, ki ga je izvedel upravni organ in je bilo namenjeno preverjanju, ali so izpolnjeni standardi za kompetence za operativno raven.

0.1 Plovba

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	prikazati postopke privezovanja, odvezovanja in vleke (vlečenja);

1.	Poznavanje opreme, materialov in postopkov, ki se uporabljajo za privezovanje, odvezovanje in vleko (vlečenje).

2.	Sposobnost uporabe materialov, ki so na voljo na krovu, kot so vitli in privezniki, vrvi in žice, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme.

3.	Sposobnost komuniciranja s krmarnico z uporabo sistemov za komuniciranje prek interfona in ročnih signalov.

4.	Poznavanje učinkov gibanja vode okrog plovnega objekta in lokalnih učinkov na pogoje plovbe, vključno z učinki prevesa in plitve vode, povezane z ugrezom plovila.

2.	prikazati postopke priključitve kombinacij potiskača in barže;

1.	Poznavanje opreme, materialov in postopkov, uporabljenih pri postopkih priključitve.

2.	Sposobnost priklopa in odklopa kombinacij potiskača in barže z uporabo zahtevane opreme in materialov.

3.	Sposobnost uporabe opreme in materialov, ki so na voljo na krovu za postopke priključitve, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme.

4.	Sposobnost komuniciranja s člani posadke krova, vključenimi v postopke priključitve kombinacij potiskača in barže.

3.	prikazati postopke sidranja;

1.	Poznavanje opreme, materialov in postopkov, uporabljenih pri postopkih sidranja.

Sposobnost prikaza manevrov sidranja: priprava sidrne opreme za postopke sidranja, sprostitev sidra, zagotovitev dovolj dolge vrvi ali verige za začetno obračanje smeri, določitev, kdaj sidro drži plovni objekt na svojem mestu (obremenitev sidra), zavarovanje sidra po zasidranju, uporaba vlečnih sider pri različnih manevrih ter delo z oznakami na sidrih.

3.	Sposobnost uporabe opreme in materialov, ki so na voljo na krovu za postopke sidranja, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme.

4.	Sposobnost komuniciranja s krmarnico z uporabo sistemov za komuniciranje prek interfona in ročnih signalov.

4.	izvesti ustrezne ukrepe za varno plovbo;

1.	Sposobnost takojšnjega opozarjanja članov posadke ter uporabe osebne zaščitne in reševalne opreme.

2.	Sposobnost zagotovitve neprepustnosti plovnega objekta za vodo.

3.	Sposobnost prikaza in opravljanja dela v skladu s kontrolnim seznamom na krovu in v bivalnih prostorih, kot sta hidroizolacija žrel in skladišč in njihova zaščita.

5.	opisati različne vrste zapornic in mostov glede na njihovo delovanje;

1.	Poznavanje oblike, zasnove in zmogljivosti zapornic in mostov, prehoda skozi zapornico (postopek zapiranja zapornice), vrst vrat za zapornice, priveznikov in stopnic itd.

2.	Sposobnost pojasnitve in prikaza veljavnih postopkov članom posadke krova pri prehodu skozi zapornice in pregrade ter pod mostovi.

6.	spoštovati splošne določbe, signale, oznake in sistem označevanja.

1.	Poznavanje policijskih predpisov, ki se uporabljajo za ustrezne celinske plovne poti.

2.	Sposobnost upravljanja in vzdrževanja sistema dnevnega in nočnega označevanja, oznak in zvočnih signalov plovnega objekta.

3.	Poznavanje sistema postavljanja boj in označevanja v skladu z oznakami SIGNI in IALA za regijo A.

0.2 Upravljanje plovnega objekta

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	razlikovati med različnimi vrstami plovnih objektov;

1.	Poznavanje najpogostejših vrst plovnih objektov, vključno s konvoji, ki se uporabljajo na evropskih celinskih plovnih poteh, njihove ustrezne konstrukcije, dimenzij in tonaž.

2.	Sposobnost pojasnitve značilnosti najpogostejših vrst plovnih objektov, vključno s konvoji, ki se uporabljajo na evropskih celinskih plovnih poteh.

2.	uporabljati znanje o dokumentaciji, ki se zahteva za upravljanje plovnega objekta.

1.	Poznavanje obvezne dokumentacije plovnega objekta.

2.	Sposobnost pojasnitve pomena dokumentacije glede na mednarodne in nacionalne zahteve ter zakonodajo.

0.3 Ravnanje s tovorom in njegovo razporejanje ter prevoz potnikov

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	pojasniti Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh (ADN), označevanju in postopkih za varnost potniškega prometa;

1.	Sposobnost pojasnitve označevanja nevarnega blaga v skladu z ADN.

2.	Sposobnost pojasnitve postopkov za varnost potniškega prometa, vključno z uporabo Uredbe (EU) št. 1177/2010.

3.	Sposobnost učinkovitega sporazumevanja s potniki.

2.	pojasniti in prikazati uporabo balastnega sistema;

1.	Poznavanje delovanja in uporabe balastnega sistema.

2.	Sposobnost pojasnitve uporabe balastnega sistema, na primer s polnjenjem ali praznjenjem rezervoarjev za balast.

3.	preveriti količino tovora.

1.	Poznavanje ročnih in tehničnih metod določanja teže tovora na različnih vrstah plovnih objektov.

2.	Sposobnost uporabe metod za določanje količine natovorjenega ali raztovorjenega tovora.

3.	Sposobnost izračuna količine tekočega tovora z uporabo sondiranja in/ali preglednic rezervoarjev.

0.4 Pomorska ter elektrotehnična, elektronska in nadzorna tehnika

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	upravljati stroje, vključno s črpalkami, cevovodi ter kalužnimi in balastnimi sistemi;

1.	Poznavanje postopkov, ki jih je treba upoštevati za varno upravljanje strojev, ter kalužnega in balastnega sistema, pa tudi pravilnega odlaganja odpadkov.

2.	Sposobnost upravljanja in nadzorovanja strojev v strojnici ob upoštevanju postopkov.

3.	Sposobnost pojasnitve varnega delovanja, upravljanja in vzdrževanja kalužnega in balastnega sistema, vključno s: poročanjem o nesrečah, povezanih z dejavnostmi prevoza ter sposobnostjo pravilnega merjenja in sporočanja ravni goriva v rezervoarjih.

4.	Sposobnost priprave in izvedbe postopkov za zaustavitev motorjev po delovanju.

5.	Sposobnost upravljanja kalužnih, balastnih in tovornih črpalk.

6.	Sposobnost pojasnitve potrebe po zbiranju, shranjevanju in dostavi odpadkov na ustrezen in varen način.

7.	Sposobnost uporabe hidravličnih in pnevmatskih sistemov.

2.	pripraviti, zagnati, priključiti in zamenjati generatorje ter nadzorovati njihove sisteme in oskrbo na kopnem;

1.	Poznavanje naprave za proizvodnjo električne energije.

2.	Sposobnost uporabe stikalne plošče.

3.	Sposobnost uporabe oskrbe na kopnem.

3.	uporabljati potrebna orodja in materiale;

1.	Poznavanje značilnosti in omejitev postopkov, materialov in orodij, ki se uporabljajo za vzdrževanje in popravila motorjev in opreme.

2.	Sposobnost uporabe postopkov za varno delo.

4.	opravljati vsakodnevna vzdrževalna dela na glavnih motorjih, pomožnih strojih in nadzornih sistemih;

Sposobnost vzdrževanja in oskrbe strojnice, glavnega motorja, glavnih strojev, pomožne opreme in nadzornih sistemov.

5.	opravljati vsakodnevna vzdrževalna dela na strojih, vključno s črpalkami, cevovodi ter kalužnimi in balastnimi sistemi.

Sposobnost vzdrževanja in oskrbovanja črpalk, cevovodov ter kalužnih in balastnih sistemov.

0.5 Vzdrževanje in popravila

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	varovati zdravje in okolje pri izvajanju vzdrževanja in popravil;

1.	Poznavanje veljavnih postopkov čiščenja in ohranjanja ter pravil higiene.

2.	Sposobnost čiščenja vseh bivalnih prostorov in krmarnice ter ustreznega vzdrževanja gospodinjstva na plovilu ob upoštevanju pravil higiene, vključno s prevzemanjem odgovornosti za svoj bivalni prostor.

3.	Sposobnost čiščenja strojnic in motorjev z uporabo ustreznih čistil.

4.	Sposobnost čiščenja in vzdrževanja urejenosti zunanjih delov, trupa in krovov plovnega objekta z uporabo ustreznih materialov v skladu z okoljskimi predpisi.

5.	Sposobnost oskrbovanja plovnega objekta in odstranjevanja gospodinjskih odpadkov v skladu z okoljskimi predpisi.

2.	vzdrževati tehnične naprave v skladu s tehničnimi navodili;

1.	Poznavanje tehničnih navodil za programe vzdrževanja in popravil.

2.	Sposobnost vzdrževanja in oskrbe vse tehnične opreme v skladu s tehničnimi navodili.

3.	Sposobnost uporabe programov vzdrževanja (tudi digitalnih) pod nadzorom.

3.	varno ravnati z žicami in vrvmi;

1.	Poznavanje lastnosti različnih vrst vrvi in žic.

2.	Sposobnost njihove uporabe in shranjevanja v skladu s praksami in pravili za varno delo.

4.	izdelati vozle in zanke glede na njihovo uporabo ter jih vzdrževati.

1.	Poznavanje postopkov, ki jih je treba upoštevati za zagotovitev varne vleke in priključitve s sredstvi, ki so na voljo na krovu.

2.	Sposobnost spletanja žic in vrvi.

3.	Sposobnost izdelave vozlov glede na njihovo uporabo.

4.	Sposobnost vzdrževanja žic in vrvi.

0.6 Sporazumevanje

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	predstaviti dejstva z uporabo tehničnih izrazov.

1.	Poznavanje zahtevanih tehničnih in navtičnih izrazov ter izrazov, povezanih z družbenimi vidiki, v standardiziranih komunikacijskih frazah.

2.	Sposobnost uporabe zahtevanih tehničnih in navtičnih izrazov ter izrazov, povezanih z družbenimi vidiki, v standardiziranih komunikacijskih frazah.

0.7 Zdravje in varnost ter varstvo okolja

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	uporabljati pravila za varnost pri delu in preprečevanje nezgod;

1.	Poznavanje varnih delovnih metod.

2.	Poznavanje narave nevarnosti na krovu.

Sposobnost preprečevanja nevarnosti, povezanih z nevarnostmi na krovu, na primer:

•	premiki plovnega objekta;

•	zagotovitev varnega vkrcanja na plovni objekt in izkrcanja z njega (npr. z mostom za izkrcanje in vkrcanje, ladijskim čolnom);

•	varno natovarjanje premičnih objektov;

•	delo s stroji;

•	prepoznavanje električnih nevarnosti;

•	protipožarni ukrepi in gašenje požarov;

•	poklicna uporaba ročnega orodja;

•	poklicna uporaba električnega ročnega orodja;

•	spoštovanje zdravstvenih in higienskih predpisov;

•	odprava nevarnosti zdrsa, padca in spotika.

4.	Poznavanje ustreznih delovnih navodil glede zdravja in varnosti pri delu med dejavnostmi, ki se izvajajo na krovu.

5.	Poznavanje veljavnih predpisov glede varnih in trajnostnih delovnih pogojev.

Sposobnost preprečevanja dejavnosti, ki bi lahko bile nevarne za osebje ali plovni objekt, kot so:

•	natovarjanje ali raztovarjanje tovora;

•	privezovanje in odvezovanje;

•	delo na višini;

•	delo s kemikalijami;

•	delo z akumulatorji;

•	navzočnost v strojnici;

•	dviganje bremen (ročno in mehansko);

•	vstopom v zaprte prostore in delom v njih.

2.	uporabljati osebno zaščitno opremo za preprečevanje nesreč;

1.	Poznavanje postopkov za uporabo zahtevane opreme za varno delo na krovu.

Sposobnost uporabe osebne zaščitne opreme, na primer:

•	zaščite za oči,

•	zaščite za dihala,

•	zaščite za ušesa,

•	zaščite za glavo,

•	zaščitne obleke.

3.	plavati in pomagati v primeru reševalnih akcij;

1.	Sposobnost uporabe plavalnih spretnosti za reševalne akcije.

2.	Sposobnost uporabe reševalne opreme v primeru reševalnih akcij.

3.	Sposobnost reševanja in prevoza poškodovane osebe.

4.	uporabljati poti za izhod v sili;

1.	Poznavanje postopkov, ki jih je treba spoštovati v primeru evakuacije (v skladu z lokalnimi posebnostmi na krovu).

2.	Sposobnost ohranjanja prostih poti za izhod v sili.

5.	uporabljati notranje komunikacijske in alarmne sisteme za izredne razmere;

Sposobnost uporabe komunikacijskih in alarmnih sistemov ter opreme za izredne razmere.

6.	razlikovati med elementi požara ter vrstami in viri vžiga;

1.	Poznavanje možnih vzrokov požara med različnimi dejavnostmi in razvrstitve požarov v skladu z evropskim standardom EN ali enakovrednim standardom.

2.	Poznavanje elementov procesa zgorevanja.

3.	Sposobnost uporabe osnovnih postopkov gašenja požara.

7.	razlikovati med različnimi vrstami gasilnih aparatov in jih uporabljati;

1.	Poznavanje različnih značilnosti in razredov gasilnih aparatov.

Sposobnost uporabe različnih metod gašenja požara in opreme za gašenje ter fiksnih naprav, na primer:

•	razredov gasilnih aparatov;

•	uporabe različnih vrst prenosnih gasilnih aparatov;

•	vpliva vetra med približevanjem požaru.

8.	nuditi medicinsko prvo pomoč;

1.	Poznavanje splošnih načel prve pomoči, vključno z upoštevanjem sestave in funkcij telesa na krovu plovnega objekta po oceni stanja.

2.	Sposobnost ohranjanja dobrega fizičnega in psihičnega stanja ter osebne higiene v primeru prve pomoči.

3.	Poznavanje ustreznih ukrepov v primeru nesreč v skladu s priznanimi dobrimi praksami.

4.	Sposobnost ocene potreb poškodovanih oseb in groženj za lastno varnosti.

Sposobnost izvedbe potrebnih ukrepov ob izrednih dogodkih, vključno z:

(a)	namestitvijo poškodovane osebe v pravilen položaj;

(b)	uporabo tehnik oživljanja;

(c)	nadzorovanjem krvavitve;

(d)	uporabo ustreznih ukrepov osnovnega obvladovanja šoka;

(e)	uporabo ustreznih ukrepov v primeru opeklin in oparin, tudi pri nesrečah, ki jih povzroči električni tok;

(f)	reševanjem in prevozom poškodovanih oseb.

6.	Sposobnost improvizacije pri uporabi obvez in uporabe pripomočkov iz kompleta prve pomoči.

1. Plovba

1.1 Voditelj čolna je sposoben načrtovati pot in izvajati plovbo po celinskih plovnih poteh, kar vključuje njegovo sposobnost izbire najbolj logične, gospodarne in ekološke poti plovbe za dosego krajev natovarjanja in raztovarjanja ob upoštevanju veljavnih prometnih predpisov in dogovorjenega sklopa pravil, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	pluti po evropskih celinskih plovnih poteh, vključno z zapornicami in dvigali, v skladu s sporazumi o plovbi z zastopnikom;

1.	Poznavanje nacionalnih in mednarodnih plovnih poti, ki se uporabljajo pri plovbi po celinskih plovnih poteh, geografske lokacije rek, kanalov, morskih in rečnih pristanišč ter povezave s tokovi tovora.

2.	Poznavanje razvrstitve celinskih plovnih poti Konference evropskih ministrov za promet (CEMT) in dimenzij plovnih poti glede na dimenzije plovnega objekta z uporabo sodobnih informacijskih sistemov.

3.	Sposobnost izračuna vodostajev, globine in ugreza (največje višine ladje nad vodno črto) z uporabo ustreznih virov informacij.

4.	Sposobnost izračuna razdalj in časa plovbe z uporabo virov informacij v zvezi z razdaljami, zapornicami, omejitvami in hitrostjo ali časom plovbe.

5.	Poznavanje odgovornosti in zavarovanja.

6.	Sposobnost dajanja navodil članom posadke in ladijskemu osebju za varno opravljanje nalog.

2.	spoštovati in uporabljati prometne predpise, ki se uporabljajo na celinskih plovnih poteh, da se prepreči škoda;

1.	Poznavanje prometnih predpisov, kot je dogovorjeni sklop pravil, ki se uporabljajo pri plovbi po celinskih plovnih poteh za celinske plovne poti, po katerih se pluje, da se prepreči škoda (npr. trčenje).

2.	Sposobnost uporabe ustreznih prometnih predpisov, ki se uporabljajo za plovne poti, po katerih se pluje.

3.	upoštevati gospodarske in ekološke vidike upravljanja plovnega objekta za njegovo učinkovito uporabo in spoštovanje okolja;

1.	Poznavanje okoljskih vidikov pri plovbi po celinskih plovnih poteh.

2.	Sposobnost okoljsko trajnostne in ekonomične plovbe, pri čemer se upoštevajo, na primer, izkoristek goriva, oskrbovanje z gorivom, ravni emisij, učinki plitve vode, priključitev na električno omrežje na kopnem ter ravnanje z odpadki.

4.	upoštevati tehnične strukture in profile plovnih poti ter uporabljati varnostne ukrepe;

1.	Poznavanje vpliva gradbenih objektov, profilov plovnih poti in objektov za zaščito na plovbo.

2.	Sposobnost plovbe skozi različne vrste zapornic in poznavanje postopkov prehoda skozi zapornice, plovbe pod različnimi vrstami mostov, skozi profile kanalov in rek ter uporabe „varnih pristanišč“ in pristanišč za nočni postanek.

5.	uporabljati ažurne karte in zemljevide, obvestila kapitanom in mornarjem ter druge publikacije;

1.	Poznavanje navigacijskih pripomočkov.

2.	Sposobnost uporabe navigacijskih pripomočkov, kot se uporabljajo, npr. satelitskega sistema določanja položaja.

3.	Sposobnost uporabe navtičnih kart ob upoštevanju dejavnikov, povezanih s točnostjo in branjem kart, kot so datum karte, simboli, sondiranja, opis dna, globine in koordinate (WGS84), ter uporabe mednarodnih standardov kart, kot je celinski ECDIS.

4.	Sposobnost uporabe navtičnih publikacij, kot so obvestila kapitanom ali mornarjem, za zbiranje potrebnih informacij, ki se zahtevajo za varno plovbo, ugotavljanje višine plime ob katerem koli času ter obveščanje o ledu, visokih ali nizkih vodostajih, privezih in seznamih pristanišč.

6.	uporabljati ustrezna orodja za nadzor prometa;

1.	Poznavanje signalov.

Sposobnost uporabe dnevnih in nočnih signalov, kot so luči za usmerjanje plovnega objekta.

Poznavanje celinskega AIS, celinskega ECDIS, elektronskega poročanja in obvestil kapitanom ali mornarjem, rečnih informacijskih storitev, nadzorovanih in nenadzorovanih sistemov za nadzor plovbe ter njihovih sestavnih delov.

3.	Sposobnost uporabe orodij za sporočanje prometnih informacij.

1.2 Voditelj čolna je sposoben uporabljati znanje o pravilih, ki se uporabljajo za člane posadke plovnih objektov, vključno s poznavanjem pravil o počitku in sestavi posadke krova.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	zagotavljati varno sestavljanje posadke plovnega objekta v skladu s pravili, ki se uporabljajo, vključno s poznavanjem pravil o počitku in sestavi posadke krova.

1.	Poznavanje zahtev glede najmanjšega števila članov posadke ter obveznih poklicnih kvalifikacij članov posadke in ladijskega osebja.

2.	Poznavanje zahtev glede zdravstvene zmožnosti in zdravstvenih pregledov članov posadke.

3.	Poznavanje upravnega postopka za evidentiranje podatkov v pomorskih knjižicah.

4.	Poznavanje veljavnih načinov koriščenja in minimalnega časa počitka.

5.	Poznavanje upravnega postopka za evidentiranje podatkov v ladijskem dnevniku.

6.	Poznavanje pravil o delovnem času.

7.	Poznavanje posebnih zahtev za izdajo dovoljenja.

8.	Poznavanje posebnih zahtev glede števila članov posadke, kar zadeva plovila, zajeta v ADN, potniška plovila in plovne objekte za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina, če je ustrezno.

9.	Sposobnost dajanja navodil članom posadke glede začetka opravljanja in končanja naloge.

1.3 Voditelj čolna je sposoben pluti in manevrirati ter pri tem zagotavljati varno upravljanje plovnega objekta v vseh razmerah na celinskih plovnih poteh, tudi v primerih, ko je promet zelo gost ali drugi plovni objekti prevažajo nevarno blago in ko je potrebno osnovno poznavanje Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	pluti in manevrirati ob upoštevanju geografskih, hidroloških, meteoroloških in morfoloških značilnosti glavnih celinskih plovnih poti;

1.	Poznavanje hidroloških in morfoloških značilnosti glavnih plovnih poti, npr. povodja in zbirnega območja, vrst rek po vodnem viru, naklona in toka reke, hitrosti in trenutnega vzorca toka, človekovega poseganja v tok reke.

Poznavanje meteoroloških vplivov na glavne celinske plovne poti, kot so storitve napovedovanja vremena in opozarjanja na nevarnosti, Beaufortova lestvica, regionalni oddelek za opozorila o močnem vetru in neurjih, z dejavniki, kot so zračni tlak, veter in območja nizkega zračnega tlaka, oblaki, megla, vrste in prehodi front ter opozorila o ledu in visokem vodostaju.

3.	Sposobnost uporabe geografskih, hidroloških, meteoroloških in morfoloških informacij.

2.	dajati ukaze za privez in odvez plovnega objekta ter vleko (vlečenje);

1.	Poznavanje tehničnih zahtev in dokumentov o privezovanju in vleki.

2.	Sposobnost sprožitve postopkov privezovanja in odvezovanja ter zagotavljanja, da oprema na različnih vrstah plovnih objektov izpolnjuje zahteve iz potrdila o ustreznosti za plovni objekt.

3.	Sposobnost sporazumevanja z osebjem na krovu, npr. za uporabo komunikacijskih sistemov in ročnih signalov.

3.	zagotavljati varen dostop do plovnega objekta;

1.	Poznavanje tehničnih zahtev za naprave za dostop do plovnega objekta.

2.	Sposobnost organiziranja varnega dostopa do plovnega objekta, ki pluje, je privezan ali zasidran, ter uporabe npr. stopnic, mosta za izkrcanje in vkrcanje, ladijskega čolna, varoval za zaščito pred padci in razsvetljave.

4.	uporabljati sodobne elektronske navigacijske pripomočke;

1.	Poznavanje funkcij in delovanja navigacijskih pripomočkov.

2.	Poznavanje načel delovanja, omejitev in virov napak navigacijskih pripomočkov.

3.	Sposobnost uporabe navtičnih senzorjev in kazalnikov, ki zagotavljajo navigacijske informacije, npr. (D) GPS, položaj, smer plovbe, kurz, hitrost, razdalja, globina, celinski ECDIS in radar.

Sposobnost uporabe rečnih informacijskih storitev in tehnologij, kot so celinski AIS, celinski ECDIS, elektronsko poročanje in obvestila kapitanom, FIS (informacijske storitve za plovne poti), TIS (prometne informacijske storitve), TMS (storitve upravljanja prometa), CAS (storitve za zmanjševanje možnosti nesreč), ITL (informacije za prometno logistiko), ILE (informacije za uveljavljanje predpisov), ST (statistični podatki), WCHD (stroški plovbe in pristaniške pristojbine), ter informacij o razdalji in globini, tudi v povezavi z radarjem.

5.	Sposobnost odkrivanja napačnega prikaza informacij in uporabe metod popravljanja.

5.	upoštevati tehnične zahteve za plovbo po celinskih plovnih poteh;

1.	Poznavanje strukture in vsebine veljavnih tehničnih zahtev ter vsebine potrdila o ustreznosti za plovni objekt.

2.	Sposobnost začetka izvajanja pregledov in postopkov potrjevanja.

6.	upoštevati vplive toka, valov, vetra in vodostajev v zvezi z medsebojnimi vplivi plovnih objektov, ki se križajo, srečajo in prehitevajo, ter vpliv med ladjo in obalo (učinek kanala);

1.	Poznavanje vpliva valov, vetra in toka na plovni objekt, ki pluje, manevrira ali miruje, vključno z vplivom na primer bočnega vetra pri manevriranju, tudi pri navtičnih nadgradnjah ali vstopu v pristanišča, zapornice in sekundarne plovne poti ali izstopu iz njih.

Poznavanje vpliva toka na plovni objekt, ki pluje, manevrira ali miruje, na plovnih poteh, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh, kot je vpliv toka, na primer pri manevriranju po toku navzgor in navzdol ali s praznim ali naloženim plovnim objektom in na primer pri vstopu v pristanišča, zapornice in sekundarne plovne poti ali izstopu iz njih.

3.	Poznavanje vpliva gibanja vode med plovbo, manevriranjem in mirovanjem, kot je vpliv premikanja vode glede na ugrez, ki je odvisen od globine vode in odziva na učinke plitve vode, na primer z znižanjem hitrosti plovbe.

4.	Sposobnost upoštevanja učinkov medsebojnega vpliva pri plovbi, manevriranju in mirovanju na ozki plovni poti ter prepoznavanja učinkov medsebojnega vpliva, ki se nanašajo na prazen ali naložen plovni objekt.

5.	Poznavanje učinka ravnanja s tovorom in razporejanja tovora, povezanega s stabilnostjo, med plovbo, manevriranjem in mirovanjem.

6.	Sposobnost upoštevanja prevesa, nagibnega kota, preplavljanja, načela vzvoda in točk težnosti.

7.	uporabljati pogonske sisteme in sisteme manevriranja ter ustrezne komunikacijske in alarmne sisteme;

1.	Poznavanje pogonskih in krmilnih sistemov ter sistemov manevriranja in njihovega vpliva na sposobnost manevriranja.

2.	Sposobnost uporabe pogonskih in krmilnih sistemov ter sistemov manevriranja.

3.	Poznavanje sidrnih naprav.

4.	Sposobnost uporabe sidra v različnih okoliščinah.

5.	Poznavanja komunikacijskih in alarmnih sistemov.

6.	Sposobnost dajanja navodil, če je to potrebno, v primeru alarma.

8.	pluti in manevrirati tudi v razmerah, ko je promet zelo gost ali drugi plovni objekti prevažajo nevarno blago, kar zahteva osnovno poznavanje ADN.

1.	Osnovno poznavanje strukture ADN, dokumentov in navodil iz ADN ter vizualnih signalov navodil, ki jih zahteva ADN.

2.	Sposobnost iskanja navodil v ADN in prepoznavanja vizualnih znakov za plovni objekt, za katerega se uporablja ADN.

1.4 Voditelj čolna je sposoben odzvati se na izredne dogodke pri plovbi po celinskih plovnih poteh.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	upoštevati varnostne ukrepe ob izrednem dogodku, ko namerno nasede s plovnim objektom, da prepreči še večjo škodo;

1.	Poznavanje plitvin in peščenih brežin, ki se lahko uporabljajo za nasedanje plovnega objekta.

2.	Sposobnost ustrezne uporabe strojev ali sidrnih naprav, če je potrebno nasedanje.

2.	ponovno splaviti nasedli plovni objekt s pomočjo in brez nje;

1.	Poznavanje ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru nasedanja, vključno s popravilom razpok in lukenj, ter ukrepov, ki jih je treba sprejeti za preusmeritev plovnega objekta na plovno pot.

2.	Sposobnost popravila razpok in lukenj ter preusmeritve plovnega objekta s pomočjo drugega plovnega objekta, na primer vlačilca ali potiskača.

3.	sprejeti ustrezne ukrepe, če se ni mogoče izogniti trčenju;

1.	Poznavanje pravil, ki se uporabljajo, če se trčenju ali nesreči ni mogoče izogniti.

2.	Sposobnost upravljanja plovnega objekta v primeru neizogibnega trčenja, tako da je škoda čim manjša za osebe, npr. potnike in člane posadke, plovni objekt, ki je trčil, ter drug plovni objekt, tovor in okolje.

4.	sprejeti ustrezne ukrepe po trčenju in oceni škode.

1.	Poznavanje pravil, ki se uporabljajo po trčenju ali nesreči.

2.	Sposobnost sprejetja ustreznih ukrepov v primeru poškodbe, trčenja in nasedanja, vključno z oceno škode, komuniciranjem s pristojnim organom in pridobitvijo dovoljenja za plovbo do mesta, kjer poteka reševanje plovnega objekta.

2. Upravljanje plovnega objekta

2.1 Voditelj čolna je sposoben uporabljati znanje o metodah gradnje in konstrukcije plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh pri upravljanju različnih vrst plovnih objektov in ima osnovno znanje o tehničnih zahtevah za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, iz Direktive (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	spoštovati načela gradnje in konstrukcije plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh;

1.	Poznavanje pomena in vpliva dimenzij plovnega objekta ter dimenzij celinske plovne poti v skladu z veljavnimi pravili.

2.	Sposobnost upravljanja plovnega objekta glede na njegove dimenzije in veljavno zakonodajo na področju konstrukcije plovil.

3.	Sposobnost nadzorovanja skladnosti plovnega objekta z veljavno zakonodajo ob upoštevanju konstrukcijskih del.

2.	razlikovati med metodami konstrukcije plovnih objektov in njihovim vedenjem v vodi, zlasti kar zadeva stabilnost in trdnost;

1.	Poznavanje lastnosti plovnega objekta, kot so določene v konstrukcijskih načrtih za različne vrste plovnih objektov, ter vpliva konstrukcije na vedenje plovnega objekta in njegovo stabilnost in trdnost.

2.	Poznavanje vedenja plovnega objekta v različnih pogojih in okoljih.

3.	Sposobnost nadzorovanja stabilnosti plovnega objekta in ustreznega dajanja navodil.

3.	spoznati se na konstrukcijske dele plovnega objekta ter obvladovanje in analizo škode;

1.	Poznavanje ključnih elementov plovnega objekta in različnih vrst plovnih objektov, vključno z osnovnim poznavanjem tehničnih zahtev za plovila za plovbo po celinskih plovnih vodah iz Direktive (EU) 2016/1629.

2.	Sposobnost spremljanja ključnih elementov plovnega objekta za različne vrste prevoza in ustreznega dajanja navodil.

3.	Poznavanje vzdolžne in prečne konstrukcije ter lokalnih ojačitev za preprečevanje in analizo škode.

4.	Sposobnost razumevanja in nadzora funkcij opreme ter uporabe različnih skladišč in oddelkov za preprečevanje in analizo škode.

4.	ukrepati za zaščito neprepustnosti plovnega objekta za vodo.

1.	Poznavanje neprepustnosti plovnega objekta za vodo.

2.	Sposobnost nadzorovanja neprepustnosti plovnega objekta za vodo in ustreznega dajanja navodil.

2.2 Voditelj čolna je sposoben nadzorovati in spremljati obvezno opremo, kot je navedena v veljavnem potrdilu o ustreznosti za plovni objekt.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	razumeti funkcije opreme plovnega objekta;

1.	Poznavanje obvezne opreme plovnega objekta.

2.	Sposobnost uporabe in nadzorovanja vse opreme glede na njene funkcije v skladu z veljavno zakonodajo ter ustreznega dajanja navodil in izvajanja nadzora.

2.	spoštovati posebne zahteve za prevoz tovora in potnikov.

1.	Poznavanje posebnih zahtev v zvezi s konstrukcijo plovnega objekta in opremo, potrebno za prevoz različnih vrst tovora in potnikov z različnimi vrstami plovnih objektov v skladu z veljavno zakonodajo.

2.	Sposobnost dajanja navodil in ustreznega nadzorovanja.

3.	Sposobnost dajanja navodil in nadzorovanja pravilne uporabe zahtev iz potrdila o ustreznosti.

3. Ravnanje s tovorom in njegovo razporejanje ter prevoz potnikov

3.1 Voditelj čolna je sposoben načrtovati in zagotavljati varno natovarjanje, razporejanje, zavarovanje in raztovarjanje tovora ter skrb zanj med potovanjem.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	razumeti ustrezne nacionalne, evropske in mednarodne predpise, kodekse in standarde v zvezi z opravljanjem prevoza tovora;

1.	Poznavanje nacionalnih, evropskih in mednarodnih predpisov, ki vključujejo natovarjanje, raztovarjanje in prevoz.

2.	Uporaba ustreznih pravil in standardov za logistiko in multimodalni prevoz.

2.	pripraviti natovorne načrte, kar vključuje znanje o razporejanju tovora in poznavanje balastnih sistemov, da se obremenitev trupa ohrani v sprejemljivih mejah;

1.	Poznavanje omejitev glede delovanja in zasnove plovnih objektov za prevoz suhega tovora (npr. zabojnika) in tankerjev (N, C, G).

2.	Sposobnost razlage omejitev za upogibne momente in strižne sile.

3.	Poznavanje uporabe programske opreme za razporejanje tovora in stabilnost.

4.	Sposobnost priprave natovornih načrtov, vključno z uporabo programske opreme za razporejanja tovora in stabilnost.

3.	nadzorovati postopke natovarjanja in raztovarjanja ob upoštevanju varnega prevoza;

1.	Poznavanje natovornih načrtov in razpoložljivih ladijskih podatkov ter njihove uporabe.

2.	Sposobnost razporejanja in zavarovanja tovora, vključno z potrebno opremo za ravnanje s tovorom ter opremo za zavarovanje in privezovanje.

3.	Poznavanje različnih metod določanja teže tovora na tovornih plovilih in tankerjih ter drugih plovnih objektih.

4.	Znanje o določanju količine natovorjenega ali raztovorjenega tovora ter izračunavanju količine suhega in tekočega tovora.

5.	Poznavanje možnih škodljivih učinkov neustreznega ravnanja s tovorom.

6.	Sposobnost uporabe tehničnih sredstev za pretovarjanje tovora na plovne objekte in v pristaniščih ter s plovnih objektov in pristanišč ter ukrepov za varnost pri delu med uporabo teh sredstev.

4.	razlikovati med različnimi vrstami blaga in njihovimi značilnostmi za spremljanje ter zagotavljanje varnega in zanesljivega natovarjanja blaga, kot je določeno v natovornem načrtu.

1.	Sposobnost vzpostavitve postopkov za varno ravnanje s tovorom v skladu z določbami ustreznih predpisov za varno delo.

2.	Poznavanje učinkovitih komunikacijskih in delovnih razmerij z vsemi partnerji, vključenimi v postopke natovarjanja in raztovarjanja.

3.2 Voditelj čolna je sposoben načrtovati in zagotavljati stabilnost plovnega objekta.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	upoštevati vpliv tovora in dejavnosti, povezane s tovorom, na preves in stabilnost;

1.	Poznavanje neprepustnosti za vodo in stabilnosti vseh vrst tovora in vodnih plovil.

2.	Sposobnost uporabe instrumentov za uravnavanje prevesa in stabilnosti.

2.	preveriti dejansko tonažo plovnega objekta, uporabljati diagrame stabilnosti in prevesa ter opremo za izračun obremenitve, vključno z ADB (samodejna podatkovna zbirka), za preverjanje natovornega načrta.

1.	Poznavanje namenske programske opreme za izračun stabilnosti, prevesa in obremenitve.

2.	Sposobnost določitve stabilnosti in prevesa ter uporabe preglednic obremenitve, diagramov in opreme za izračun obremenitve.

3.3 Voditelj čolna je sposoben načrtovati in zagotavljati varen prevoz potnikov ter njihovo oskrbo med potovanjem, vključno z zagotavljanjem neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	razumeti ustrezne nacionalne, evropske in mednarodne predpise, kodekse in standarde v zvezi s prevozom potnikov;

1.	Poznavanje veljavnih predpisov in konvencij v zvezi s prevozom potnikov.

Sposobnost zagotavljanja varnega vkrcanja in izkrcanja potnikov ter skrbi zanje med potovanjem, pri čemer je posebna pozornost posvečena osebam, ki potrebujejo pomoč, ter neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.

3.	Sposobnost nadzorovanja postopkov v primeru puščanja, požara, človeka v morju, trčenja in evakuacije, vključno s kriznim upravljanjem in obvladovanjem množic.

2.	organizirati in spremljati redne vaje na področju varnosti, kot so določene v (varnostnem) seznamu razporeditve ob alarmu, da se zagotovi varno ravnanje ob morebitni nevarnosti;

1.	Poznavanje odgovornosti s skladu z mednarodnimi in nacionalnimi predpisi, ki vplivajo na varnost plovila, potnikov in posadke.

2.	Sposobnost izvajanja vodenja in usposabljanja ladijskega osebja glede varnosti.

3.	Zagotavljanje medicinske prve pomoči na plovilu.

3.	upoštevati vpliv porazdelitve teže potnikov na stabilnost potniškega plovila ter vedenje in sporazumevanje s potniki;

1.	Poznavanje pravil in predpisov v zvezi s stabilnostjo.

2.	Sposobnost uporabe ustreznih ukrepov v zvezi z neprepustnostjo za vodo, vključno z vplivom na preves in stabilnost potniških plovil.

3.	Poznavanje zasnove plovila, kar zadeva preves in stabilnost, ter ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru delne izgube vzgona v nepoškodovanem stanju/stabilnosti v poškodovanem stanju potniških plovil.

4.	Sposobnost uporabe standardiziranih komunikacijskih fraz.

4.	opredeliti in spremljati analizo tveganja na krovu, ki se nanaša na omejen dostop potnikov, ter oblikovati učinkovit sistem zaščite na plovilu za preprečevanje nepooblaščenega dostopa;

1.	Seznanjenost z omejitvijo števila potnikov v skladu s potrdilom o ustreznosti za potniško plovilo in njeno spoštovanje.

2.	Poznavanje varnostnih in zaščitnih sistemov, ki preprečujejo nepooblaščen dostop.

3.	Sposobnost organiziranja sistemov ladijskega stražarjenja (tj. nočne straže) ob upoštevanju varnosti in zaščite.

5.	analizirati prijave, ki jih podajo potniki (tj. v zvezi z nepredvidenimi dogodki, obrekovanjem, vandalizmom), da se zagotovi ustrezen odziv.

1.	Seznanjenost s pravicami in pritožbami potnikov ter tveganji za okolje, povezanimi s prevozom potnikom.

2.	Sposobnost preprečevanja onesnaževanja okolja, ki ga povzročajo potniki in posadka.

3.	Sposobnost obravnavanja pritožb in obvladovanja konfliktov.

4.	Sposobnost sporazumevanja z ladijskim osebjem in vsemi udeleženimi stranmi.

4. Pomorska ter elektrotehnična, elektronska in nadzorna tehnika

4.1 Voditelj čolna je sposoben načrtovati potek dela v zvezi s pomorsko, elektrotehnično, elektronsko in nadzorno tehniko.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	uporabljati funkcije glavnih motorjev in pomožne opreme ter njihovih nadzornih sistemov;

1.	Poznavanje delovanja glavnega motorja in napeljav pomožne opreme.

2.	Poznavanje lastnosti goriv in maziv.

3.	Poznavanje nadzornih sistemov.

4.	Sposobnost uporabe različnih sistemov različnih pogonskih sistemov ter pomožnih strojev in opreme.

2.	spremljati in nadzorovati člane posadke pri upravljanju in vzdrževanju glavnih motorjev ter pomožnih strojev in opreme.

1.	Sposobnost vodenja posadke ob upoštevanju tehnične opreme za upravljanje in vzdrževanje.

2.	Sposobnost upravljanja zagona in izključitve glavnega pogona ter pomožnih strojev in opreme.

4.2 Voditelj čolna je sposoben nadzorovati glavne stroje ter pomožne stroje in opremo.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	dajati navodila za pripravo glavnih motorjev ter pomožnih strojev in opreme;

1.	Sposobnost dajanja navodil posadki pri pripravi in upravljanju glavnih in pomožnih strojev in opreme.

2.	Sposobnost oblikovanja in spremljanja kontrolnih seznamov ter dajanja navodil za njihovo pravilno uporabo.

3.	Sposobnost dajanja navodil posadki o načelih, ki jih je treba upoštevati pri nadzoru motorja.

2.	odkriti okvare in najpogostejše napake ter sprejeti ukrepe za preprečitev škode;

1.	Poznavanje metod za odkrivanje okvar na motorju in strojih.

2.	Sposobnost odkrivanja okvar, pogostih virov napak ali neustreznega ravnanja in ustreznega odzivanja nanje.

3.	Sposobnost dajanja navodil glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti za preprečitev škode, ali sprejemanja ukrepov ob poškodbah.

3.	razumeti fizikalne in kemijske lastnosti olja in drugih maziv;

1.	Poznavanje lastnosti uporabljenih materialov.

2.	Sposobnost uporabe olja in drugih maziv v skladu s specifikacijami.

3.	Sposobnost razumevanja strojnih priročnikov.

4.	Poznavanje operativnih lastnosti opreme in sistemov.

4.	oceniti zmogljivost motorja.

Sposobnost uporabe in razlage priročnikov za oceno zmogljivosti motorja in ustrezno upravljanje motorjev.

4.3 Voditelj čolna je sposoben načrtovati in dajati navodila v zvezi s črpalko plovnega objekta in sistemom nadzora črpalke.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	nadzorovati rutinska dela v zvezi s črpalko ter balastne sisteme in sisteme napajalnih črpalk.

1.	Poznavanje sistemov črpalk in postopkov črpanja.

2.	Sposobnost spremljanja varnega delovanja kalužnih in balastnih sistemov ter sistemov tovornih črpalk, vključno z ustreznimi navodili za posadko, ob upoštevanju učinkov proste površine na stabilnost.

4.4 Voditelj čolna je sposoben organizirati varno uporabo, vzdrževanje in popravila elektrotehničnih naprav plovnega objekta.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	preprečiti morebitne poškodbe električnih in elektronskih naprav na krovu;

1.	Poznavanje elektrotehnologije, elektronike ter električne opreme in varnostnih naprav, npr. sistemov za avtomatizacijo ter merilnih in nadzornih sistemov za preprečevanje poškodb.

2.	Sposobnost uporabe postopkov za varno delo.

2.	preskušati nadzorne sisteme in instrumente za ugotavljanje napak ter hkrati sprejemati ukrepe za popravila in vzdrževanje električne ali elektronske nadzorne opreme;

1.	Poznavanje preskuševalnih elektrotehničnih naprav plovnega objekta.

2.	Sposobnost upravljanja, preskušanja in vzdrževanja nadzornih sistemov ter sprejemanja ustreznih ukrepov.

3.	dajati navodila pred začetkom izvajanja dejavnosti za vzpostavitev ali prekinitev povezave s tehničnimi napravami na kopnem in spremljati take dejavnosti.

1.	Poznavanje varnostnih zahtev za delo z električnimi sistemi.

2.	Poznavanje konstrukcije in operativnih lastnosti ladijskih električnih sistemov in opreme v primerjavi z napravami na kopnem.

3.	Sposobnost dajanja navodil za zagotavljanje varne povezave s kopnim ob katerem koli času in prepoznavanja nevarnih razmer, kar zadeva naprave na kopnem.

4.5 Voditelj čolna je sposoben nadzorovati varno vzdrževanje in popravila tehničnih naprav.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	zagotoviti ustrezno uporabo orodij za vzdrževanje in popravila tehničnih naprav;

1.	Poznavanje postopkov vzdrževanja in popravil tehničnih naprav.

2.	Sposobnost organiziranja varnega vzdrževanja in popravil z uporabo ustreznih postopkov (nadzor), opreme in programske opreme ter dajanja navodil za tako vzdrževanje in popravila.

2.	oceniti lastnosti in omejitve materialov ter potrebne postopke, ki se uporabljajo za vzdrževanje in popravila tehničnih naprav;

1.	Poznavanje lastnosti materiala za vzdrževanje in popravila tehničnih naprav.

2.	Sposobnost uporabe postopkov vzdrževanja in popravil naprav v skladu s priročniki.

3.	oceniti tehnično in notranjo dokumentacijo.

1.	Poznavanje specifikacij konstrukcije in tehnične dokumentacije.

2.	Sposobnost oblikovanja kontrolnih seznamov za vzdrževanje in popravila tehničnih naprav.

5. Vzdrževanje in popravila

5.1 Voditelj čolna je sposoben organizirati varno vzdrževanje in popravila plovnega objekta ter njegove opreme.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	zagotavljati varno vedenje članov posadke glede uporabe materialov in dodatkov;

1.	Poznavanje postopkov varnega in učinkovitega vzdrževanja in popravil.

2.	Sposobnost spremljanja in nadzorovanja posadke za uporabo varnostnih ukrepov in prispevanje k preprečevanju onesnaževanja morskega okolja.

3.	Sposobnost uporabe in upoštevanja veljavnih delovnopravnih predpisov in pravil za varno delo ter zagotavljanja njihovega spoštovanja.

2.	opredeliti, spremljati in zagotoviti delovne naloge, da lahko člani posadke neodvisno opravljajo vzdrževalna dela in popravila;

1.	Poznavanje stroškovno učinkovitega in smotrnega vzdrževanja ter veljavnih zakonskih zahtev.

2.	Sposobnost učinkovite uporabe (digitalnih) programov za načrtovanje vzdrževanja.

3.	Sposobnost nadzorovanja vzdrževanja in popravil notranjih in zunanjih delov plovnega objekta ob upoštevanju veljavnih zakonskih zahtev, kot so varnostni listi.

4.	Sposobnost vzdrževanja higiene na plovnem objektu.

5.	Sposobnost organiziranja ravnanja z odpadki ob upoštevanju okoljskih predpisov, kot je Konvencija o zbiranju, odlaganju in sprejemu odpadkov med plovbo po Renu in celinskih plovnih poteh.

6.	Sposobnost priprave rednega programa vzdrževanja plovnega objekta.

7.	Sposobnost spremljanja in nadzorovanja tehničnih dokumentov plovnega objekta ter vodenja dnevnikov vzdrževanja.

3.	kupiti in nadzorovati materiale in orodja ob upoštevanju varovanja zdravja in okolja;

1.	Sposobnost upravljanja zalog plovnega objekta.

2.	Sposobnost organiziranja sistema varnega dela na krovu, vključno z uporabo nevarnih materialov za čiščenje in vzdrževanje.

3.	Sposobnost preverjanja kakovosti popravil.

4.	zagotoviti, da se žice in vrvi uporabljajo v skladu s specifikacijami proizvajalca in predvideno uporabo.

Sposobnost dajanja navodil posadki in njenega nadzorovanja v skladu z delovnimi postopki in varnostnimi omejitvami pri uporabi vrvi in žic v skladu s potrdilom o ustreznosti in podatkovnimi listi za plovni objekt.

6. Sporazumevanje

6.1 Voditelj čolna je sposoben upravljati človeške vire, prevzemati družbeno odgovornost ter skrbeti za organizacijo poteka dela in usposabljanje na krovu plovnega objekta.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	organizirati in spodbujati krepitev skupinskega duha ter usposabljati člane posadke v zvezi z nalogami na ladji in po potrebi sprejeti disciplinske ukrepe;

1.	Poznavanje upravljanja človeških virov.

2.	Sposobnost ustreznega in strokovnega dajanja navodil posadki.

3.	Sposobnost pojasnitve danih navodil posadki.

4.	Sposobnost zagotavljanja povratnih informacij posadki o strokovnem in družbenem vedenju na krovu.

5.	Sposobnost uveljavitve upravljanja nalog in delovnih obremenitev, vključno z: načrtovanjem in usklajevanjem, razporejanjem osebja, časovnimi omejitvami in omejitvami sredstev ter prednostnim razvrščanjem.

6.	Sposobnost prepoznavanja in preprečevanja utrujenosti.

2.	dajati navodila posadki o informacijskih in komunikacijskih sistemih;

1.	Poznavanje informacijskih in komunikacijskih sistemov, ki so na voljo na krovu.

2.	Sposobnost dajanja navodil posadki o uporabi komunikacijskih, medijskih in informacijskih sistemov plovnega objekta.

3.	zbirati, shranjevati in upravljati podatke v zvezi z zakonodajo o varstvu podatkov.

1.	Poznavanje uporabe vseh računalniških sistemov plovnega objekta.

2.	Sposobnost zbiranja in shranjevanja podatkov v skladu z veljavno zakonodajo.

6.2 Voditelj čolna je sposoben stalno zagotavljati dobro komunikacijo, kar vključuje uporabo standardiziranih komunikacijskih fraz v primeru komunikacijskih težav.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	opisati okoliščine z uporabo ustrezne tehnične in navtične terminologije;

1.	Poznavanje pravilne uporabe ustreznih tehničnih in navtičnih izrazov.

2.	Sposobnost učinkovitega komuniciranja.

2.	pridobivati, ocenjevati in uporabljati informacije v zvezi z varnostjo na krovu in navtično-tehničnimi vprašanji.

1.	Poznavanje postopkov, ki jih je treba upoštevati pri vseh oblikah komunikacije v sili, komunikacije v izrednih razmerah in komunikacije, povezane z zagotavljanjem varnosti.

2.	Sposobnost uporabe standardnih komunikacijskih fraz.

6.3 Voditelj čolna je sposoben spodbujati uravnoteženo in družabno delovno okolje na krovu.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	zagotavljati dobro družabno delovno okolje;

1.	Sposobnost prevzemanja vodilne vloge pri organizaciji skupinskih sestankov za ohranjanje uravnoteženega vzdušja na krovu.

2.	Poznavanje s spolom povezanih in kulturnih razlik ter ozaveščenost o njih.

3.	Poznavanje ustreznih pravil, ki se uporabljajo za usposabljanje in izobraževanje študentov, vajencev in pripravnikov.

4.	Sposobnost usmerjanja študentov, vajencev in pripravnikov na različnih ravneh.

5.	Sposobnost upoštevanja osnovnih načel in prakse dela v skupini, vključno z obvladovanjem konfliktov.

2.	uporabljati nacionalno, evropsko in mednarodno socialno zakonodajo;

1.	Poznavanje različnih nacionalnih, evropskih in mednarodnih socialnih zakonodaj.

2.	Sposobnost dajanja navodil članom posadke o uporabi ustreznih delov veljavne socialne zakonodaje.

3.	upoštevati strogo prepoved uživanja alkohola in drog ter se ustrezno odzvati v primeru kršitev, prevzeti odgovornost in pojasniti posledice neprimernega vedenja;

1.	Poznavanje veljavnih pravil o uživanju alkohola in drog.

2.	Sposobnost komuniciranja ter zagotavljanja skladnosti z veljavno zakonodajo in ozaveščenosti o pravilih družbe v zvezi z uživanjem alkohola in drog.

3.	Sposobnost ustreznega odzivanja na kršitve zakonodaje ali pravil družbe.

4.	organizirati zagotavljanje in pripravo obrokov na krovu.

1.	Poznavanje načel zdrave prehrane.

2.	Sposobnost dajanja navodil članom posadke o načrtovanju in pripravi obrokov.

3.	Sposobnost dajanja navodil in nadzorovanja članov posadke v zvezi s higienskimi standardi.

4.	Sposobnost dajanja navodil članom posadke o načrtovanju možnosti za nakup.

7. Zdravje in varnost, pravice potnikov ter varstvo okolja

7.1 Voditelj čolna je sposoben spremljati veljavne pravne zahteve in sprejemati ukrepe za zagotavljanje varstva človeškega življenja.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	uporabljati nacionalno in mednarodno zakonodajo ter sprejemati ustrezne ukrepe za varovanje zdravja in preprečevanje nesreč;

1.	Poznavanje zakonodaje na področju varovanja zdravja in preprečevanja nesreč.

2.	Sposobnost uporabe varnostnih postopkov, ki temeljijo na veljavni zakonodaji na področju varnosti in delovnih pogojev.

2.	nadzorovati in spremljati veljavnost potrdila o ustreznosti za plovni objekt ter drugih dokumentov, povezanih s plovnim objektom in njegovim upravljanjem;

1.	Poznavanje zakonodaje o rednih pregledih opreme in konstrukcijskih delov.

2.	Sposobnost preverjanja veljavnosti potrdil in drugih dokumentov, povezanih s plovnim objektom in njegovim upravljanjem.

3.	upoštevati varnostne predpise med vsemi delovnimi postopki z uporabo ustreznih varnostnih ukrepov, da se preprečijo nesreče;

1.	Poznavanje praks in postopkov za varno delo.

2.	Sposobnost organiziranja postopkov za varno delo, motiviranja in spremljanja članov posadke za uporabo pravil za varno delo.

4.	nadzorovati in spremljati vse varnostne ukrepe, potrebne za čiščenje zaprtih prostorov, preden osebe odprejo take prostore, vstopijo vanje in jih začnejo čistiti.

1.	Sposobnost organiziranja varnostnega nadzora in spremljanja varnostnih postopkov, če posadka ali druge osebe vstopijo v zaprte prostore (kot so rezervoarji za balast, zasilni jezovi, rezervoarji, prostori z dvojnim trupom), vključno s stražarjenjem.

2.	Sposobnost izvedbe ocene tveganja pred vstopom v zaprte prostore.

Poznavanje varnostnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti pred vstopom v zaprt prostor in med opravljanjem dela v njem, kot so:

•	nevarnosti pri delu v zaprtih prostorih;

•	preskusi zraka pred vstopom;

•	nadzor nad vstopom v zaprte prostore;

•	zaščitni ukrepi za vstop v zaprte prostore;

•	zaščitna oprema (npr. varnostni pasi in dihalna oprema);

•	delo v zaprtih prostorih.

4.	Sposobnost sprejemanja ustreznih ukrepov ob izrednem dogodku.

7.2 Voditelj čolna je sposoben vzdrževati varnost in zaščito oseb na krovu, vključno z neposredno pomočjo invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	uporabljati reševalno opremo in reševalne postopke za žrtve in lastno varnost;

1.	Poznavanje razpoložljive reševalne opreme.

2.	Sposobnost uporabe reševalne opreme in reševalnih postopkov za žrtve in lastno varnost.

2.	organizirati usposabljanja za krizno upravljanje za ravnanje v izrednih razmerah, kot so požar, opozorilo o puščanju, eksplozija, trčenje, „človek v morju“ in evakuacija;

1.	Poznavanje postopkov za ravnanje v izrednih razmerah.

2.	Sposobnost dajanja navodil članom posadke v zvezi s postopki za ravnanje v izrednih razmerah.

3.	Sposobnost organiziranja rednega usposabljanja posadke na krovu plovila za pripravo na izredne razmere, vključno z organizacijo vaj gašenja požara in zapustitve plovnega objekta.

3.	dajati navodila, povezana s preprečevanjem požarov, osebno zaščitno opremo, metodami in sredstvi za gašenje požara, respiratorji ter z morebitno uporabo teh naprav v izrednih razmerah;

1.	Poznavanje veljavne zakonodaje na področju preprečevanja požarov in zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov ter možnih virov vžiga.

2.	Sposobnost upoštevanja ustreznih predpisov o sistemih za odkrivanje požara; uporabe vgrajene in prenosne opreme za gašenje požara in z njo povezane opreme, kot je oprema za črpanje, zagotavljanje pomoči in reševanje ter osebna zaščitna in komunikacijska oprema.

3.	Sposobnost nadzorovanja spremljanja in vzdrževanja sistemov in opreme za odkrivanje in gašenje požara.

4.	Sposobnost dajanja navodil posadki in ladijskemu osebju v zvezi z uporabo pravil za varno delo ter vzdrževanjem osebne zaščitne opreme in osebne varovalne opreme.

4.	nuditi prvo pomoč;

1.	Sposobnost ukrepanja v skladu s standardi in praksami prve pomoči.

5.	vzpostaviti učinkovit sistem za nadzor nad reševalno opremo na krovu in pravilno uporabo osebne zaščitne opreme;

1.	Poznavanje zakonodaje, ki se uporablja za reševalno opremo in predpisov o varnih delovnih pogojih.

2.	Sposobnost vzdrževanja in izvajanja rednih pregledov operativnega stanja opreme in sistemov za reševanje in gašenje požara ter druge varnostne opreme in sistemov.

3.	Sposobnost dajanja navodil članom posadke in ladijskemu osebju o pravilni uporabi (osebne) varovalne opreme ter spodbujanja članov posadke in ladijskega osebja k njeni pravilni uporabi in nadzora nad njeno pravilno uporabo.

6.	organizirati pomoč za invalidne osebe in osebe z zmanjšano mobilnostjo.

1.	Poznavanje zahtev glede usposabljanja in navodil iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.

2.	Sposobnost nuditi in organizirati neposredno pomoč invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo.

7.3 Voditelj čolna je sposoben pripraviti načrte ukrepov ob izrednih razmerah in poškodbah ter obvladovati izredne razmere.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	začeti priprave za načrte za reševanje za različne vrste izrednih razmer;

1.	Poznavanje različnih vrst izrednih razmer, ki se lahko pojavijo, kot so trčenje, požar, poplava in potopitev.

2.	Sposobnost priprave načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih na ladji za odzivanje na izredne razmere ter dodelitve posebnih nalog članom posadke, vključno s spremljanjem in nadzorom.

2.	usposabljati o metodah za preprečevanje požarov, prepoznavanju izvora požara in gašenju požara glede na različna znanja in spretnosti članov osebja;

1.	Poznavanje postopkov gašenja požara s posebnim poudarkom na taktiki in poveljevanju.

2.	Poznavanje uporabe vode za gašenje požara ob upoštevanju vpliva na stabilnost plovila in sposobnost sprejemanja ustreznih ukrepov.

3.	Sposobnost komuniciranja in usklajevanja med gašenjem požara, vključno s komuniciranjem z zunanjimi organizacijami, ter dejavno sodelovanje pri reševanju in gašenju požara.

3.	usposabljati o uporabi reševalne opreme;

1.	Poznavanje posebnih značilnosti in zmogljivosti naprav za reševanje.

2.	Sposobnost spuščanja in dvigovanja ladijskega čolna ter dajanja navodil članom posadke in ladijskemu osebju o njegovi uporabi.

4.	dajati navodila v zvezi z načrti za reševanje, potmi za izhod v sili ter sistemi notranjega komuniciranja in alarmnimi sistemi.

1.	Poznavanje zakonodaje, ki se uporablja za načrte za reševanje in varnostni program.

2.	Sposobnost dajanja navodil v zvezi z načrti za reševanje, zasilnimi izhodi ter sistemi notranjega komuniciranja in alarmnimi sistemi.

7.4 Voditelj čolna je sposoben zagotavljati skladnost z zahtevami za varstvo okolja.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	upoštevati varnostne ukrepe za preprečevanje onesnaževanja okolja in uporabljati ustrezno opremo;

1.	Poznavanje postopkov za preprečevanje onesnaževanja okolja.

2.	Sposobnost upoštevanja varnostnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja okolja.

3.	Sposobnost uporabe postopkov varne oskrbe z gorivom.

4.	Sposobnost sprejemanja ukrepov in dajanja navodil v primeru poškodb, trčenja in nasedanja, vključno s popravilom razpok in lukenj.

2.	uporabljati zakonodajo o varstvu okolja;

1.	Poznavanje okoljskih predpisov.

2.	Sposobnost motiviranja članov posadke in ladijskega osebja, da sprejmejo ustrezne ukrepe za okolju prijazno vedenje ali da se vedejo na okolju prijazen način.

3.	gospodarno in okolju prijazno uporabljati opremo in materiale;

1.	Poznavanje postopkov za trajnostno rabo virov.

2.	Sposobnost usposabljanja posadke o gospodarni in okolju prijazni uporabi opreme in materialov.

4.	usposabljati o trajnostnem odlaganju odpadkov.

1.	Poznavanje zakonodaje o odlaganju odpadkov.

2.	Sposobnost zagotavljanja trajnostnega odlaganja odpadkov in ter ustreznega usposabljanja članov posadke in ladijskega osebja.

III. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH POMORSKEGA ZNAČAJA

1. Voditelj čolna je sposoben uporabljati ažurne karte in zemljevide, obvestila kapitanom in mornarjem ter druge publikacije, specifične za plovne poti pomorskega značaja.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	uporabljati informacije, pridobljene iz določenih virov navtičnih informacij, in pravila, ki se uporabljajo za celinske plovne poti pomorskega značaja.

1.	Poznavanje uporabe navtičnih kart in zemljevidov celinskih plovnih poti pomorskega značaja.

2.	Sposobnost pravilne uporabe kart in zemljevidov celinskih plovnih poti pomorskega značaja za upoštevanje dejavnikov, povezanih z natančnostjo branja kart, kot so datum karte, simboli, sondiranja, opis dna, globine in koordinate, ter mednarodnih standardov za karte, kot je ECDIS.

Poznavanje zemeljske in satelitske navigacije za določitev seštevne navigacije, pilotaže, koordinat, geodetske geografske širine in dolžine, horizontalnega geodetskega datuma, razlike geografskih širin in dolžin, razdalje in hitrosti preko dna, smeri na Zemlji, kurza, kurza preko dna, kompasnega kurza, popravljenega z zanosom kot rezultatom smeri in moči vetra, smeri plovbe in azimuta, določanja kurza, določanja kurza ob upoštevanju vpliva vetra in toka, določanja kurza ob upoštevanju vpliva toka ter izrisovanja položaja med plovbo na pot in azimute.

4.	Sposobnost uporabe obvestil kapitanom in mornarjem in drugih informacijskih storitev, kot so navodila za plovbo, vodniki za načrtovanje, popis svetilnikov in informacije o pomorski varnosti.

5.	Poznavanje prometnih predpisov, ki se uporabljajo za celinske plovne poti pomorskega značaja, vključno z ustreznimi deli mednarodnih pravil o izogibanju trčenj na morju.

6.	Poznavanje pravil, ki se uporabljajo v izrednih razmerah na celinskih plovnih poteh pomorskega značaja.

7.	Sposobnost uporabe pomorske opreme iz določene uredbe.

2. Voditelj čolna, ki pluje po celinskih plovnih poteh pomorskega značaja je sposoben uporabljati podatke o višini, tokovih, obdobjih in ciklusih plimovanja, času tokov plimovanja ter plimovanju in razlikah v estuariju.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	upoštevati plimovanje, napoved plimovanja in vremensko napoved ter razmere pred izplutjem in med plovbo.

Poznavanje publikacij in informacij za predvidevanje plimovanja in tokov, kot so preglednice plimovanja, napoved plimovanja za podrejene postaje, informacije o ledu, visokem/nizkem vodostaju ter seznami privezov in pristanišč, za določanje vodostaja, trenutne smeri in moči ter razpoložljive globine.

2.	Poznavanje vplivov vremenskih razmer, oblike površja in drugih dejavnikov na tokove plimovanja.

3.	Sposobnost določitve vpliva višine plimovanja, toka, vremenskih razmer in valov na načrtovano potovanje za varno plovbo.

3. Voditelj čolna, ki pluje po celinskih plovnih poteh pomorskega značaja, je sposoben uporabljati oznake SIGNI (Signalisation de voies de Navigation Intérieure) in IALA (International Association of Marine aids to Navigation and Lighthouse Authorities) za varno plovbo na celinskih plovnih poteh pomorskega značaja.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	uporabljati oznake SIGNI (Signalisation de voies de Navigation Intérieure) in IALA (International Association of Marine aids to Navigation and Lighthouse Authorities) ali druge lokalne sisteme označevanja in signalizacijske sisteme.

Poznavanje postavljanja boj, sistema IALA A, sistemov označevanja in signalizacijskih sistemov, kot so smer postavljanja boj, številčenje, označevanje objektov in nadgradenj, lateralne in kardinalne oznake, bifurkacijske boje, dopolnilne oznake, označevanja nevarnih mest in ovir, označevanja smeri plovne poti ter kanalov in vhodov v pristanišča, postavljanja boj ter luči in njihovih značilnosti.

2.	Sposobnost uporabe sistemov označevanja in signalizacijskih sistemov za določitev ustreznega položaja plovnih objektov na plovni poti ob upoštevanju lokalnih okoliščin in razmer.

IV. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA PLOVBO S POMOČJO RADARJA

1. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben pred izplutjem ustrezno ukrepati v zvezi s plovbo s pomočjo radarja.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	pripraviti začetek potovanja ter uporabljati radarske navigacijske naprave in kazalnike stopnje obračanja za plovbo, zlasti v pogojih zmanjšanje vidljivosti.

Splošno poznavanje radijskih valov in načel delovanja radarja ter natančneje

•	hitrosti širjenja radijskih valov,

•	odbijanja radijskih valov,

•	ključnih parametrov radarskih navigacijskih naprav (delovno frekvenčno območje, prenosna zmogljivost, trajanje impulza, hitrost vrtenja antene, značilnosti antene, prikaz dimenzij in frekvenčni razponi, najmanjši razpon, radialna ločljivost in azimutna ločljivost itd.).

2.	Splošno poznavanje načina delovanja kazalnikov stopnje obračanja in njihove uporabe.

3.	Sposobnost vključitve, nastavitve in nadzorovanja radarskih navigacijskih naprav s funkcijami, kot so Uglaševanje, Ojačevanje, Osvetljenost, Vklop/pripravljenost, ter uporabe kazalnikov stopnje obračanja v plovbi po celinskih plovnih poteh in zagotavljanje njihove pravilne uporabe.

2. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben razložiti prikaz na radarju in analizirati informacije, pridobljene z radarjem.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	pravilno razlagati prikaz na radarju ob upoštevanju položaja lastnega plovnega objekta in položaja drugih plovnih objektov;

Sposobnost razlage prikaza na radarju s pravilno določitvijo

•	položaja antene na zaslonu in smeri plovbe;

•	določitvijo položaja, kurza in smeri obračanja lastnega plovnega objekta;

•	določitvijo razdalj in dosega.

2.	Sposobnost razlage vedenja drugih udeležencev v prometu (mirujočih plovnih objektov, plovnih objektov, ki prihajajo iz nasprotne smeri, in plovnih objektov, ki plujejo v isto smer).

2.	analizirati druge informacije, pridobljene z radarjem.

1.	Sposobnost analize informacij, pridobljenih z radarjem, kot so smer plovbe (HL), elektronska smerna črta (EBL), krogi dosega in spremenljiva oznaka oddaljenosti (VRM), sledi cilja, decentriranje in vzporedne črte (P-Lines), ter razlage radarske slike.

2.	Poznavanje omejitve informacij, pridobljenih z radarskimi navigacijskimi napravami.

3.	Sposobnost razlage nepremičnih in premikajočih se objektov, prikazanih na radarju.

3. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben zmanjšati moteče vplive različnega izvora.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	prepoznati in zmanjšati motnje, ki jih povzroča lastni plovni objekt;

1.	Poznavanje motenj, ki jih lahko povzročijo prelom ali razdelitev antenskega žarka, učinki senčenja (slepi sektorji) ali večkratni odsevi (npr. na območju prostorov za nakladanje).

2.	Sposobnost sprejemanja ukrepov za zmanjšanje motenj, ki jih povzroča lastni plovni objekt.

2.	prepoznati in zmanjšati motnje, ki jih povzroča okolje;

1.	Poznavanje motenj zaradi dežja ali valov, razpršenih polj (npr. mostovi), večkratnih odsevov, lažnih/fiktivnih odmevov, električnih vodov, radarskega sledenja in učinkov širjenja po več poteh.

2.	Sposobnost sprejemanja ukrepov za zmanjšanje motenj, ki jih povzroča okolje (z možnostjo zmanjšanje šuma zaradi dežja (FTC) in zmanjšanje šuma zaradi morja (STC)).

3.	prepoznati in zmanjšati motnje, ki jih povzročajo druge radarske navigacijske naprave.

1.	Poznavanje videza motenj, ki jih povzročajo druge navigacijske radarske naprave.

2.	Sposobnost sprejemanja ukrepov za zmanjšanje motenj, ki jih povzročajo druge radarske navigacijske naprave (zavračanje motečih vplivov (IR)).

4. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben pluti s pomočjo radarja ob upoštevanju dogovorjenega sklopa pravil, ki se uporablja za plovbo po celinskih plovnih poteh, in v skladu s predpisi, ki določajo zahteve za plovbo s pomočjo radarja (kot so zahteve glede števila članov posadke ali tehnične zahteve za plovila).

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	uporabljati pravila, ki urejajo uporabo radarja.

Poznavanje posebnih pravil za uporabo radarja iz dogovorjenega sklopa pravil, ki se uporablja za plovbo po celinskih plovnih poteh, in veljavnih policijskih predpisov (npr. o plovbi v razmerah zmanjšane vidljivosti, uporabi radarja, če vidljivost ni zmanjšana, in obvezni uporabi radarja med plovbo), uporabe frekvence VHM, zvočnih signalov in dogovorov o smeri krmarjenja.

2.	Poznavanje tehničnih zahtev plovnega objekta, ki uporablja radarsko navigacijsko napravo v skladu z veljavnimi tehničnimi zahtevami, kot je ES-TRIN (evropski standard za določitev tehničnih zahtev za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh).

3.	Sposobnost pravilne uporabe radarske navigacijske naprave, kazalnikov stopnje obračanja in celinskega ECDIS skupaj z radarjem.

4.	Poznavanje zahtev glede sestavljanja posadke v pogojih zmanjšane vidljivosti in dobre vidljivosti.

5.	Sposobnost ustreznega dodeljevanja nalog članom posadke in dajanja ustreznih navodil.

5. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben obvladovati posebne okoliščine, kot so gostota prometa, okvara naprav, nevarne razmere.

Voditelj čolna je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	ustrezno se odzivati v izrednih razmerah, kot so velika gostota prometa, okvara naprav in druge nejasne ali nevarne prometne razmere.

1.	Poznavanje možnosti odzivanja v primeru velike gostote prometa.

2.	Sposobnost sprejemanja ustreznih ukrepov v primeru velike gostote prometa.

3.	Poznavanje blažilnih ukrepov in ustreznih vzorcev odzivanja v primeru okvare naprav.

4.	Sposobnost odzivanja v primeru okvare naprave.

5.	Poznavanje možnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru morebitnih nejasnih ali nevarnih prometnih razmer.

6.	Sposobnost odzivanja v primeru morebitnih nejasnih ali nevarnih prometnih razmer.

V. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA STROKOVNJAKE ZA POTNIŠKO PLOVBO

1. Strokovnjak je sposoben organizirati uporabo reševalne opreme na krovu potniških plovil.

Strokovnjak je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	organizirati uporabo reševalne opreme.

Poznavanje načrtov za nadzor varnosti, vključno z:

•	varnostnim programom in varnostnim načrtom,

•	načrti ukrepov in postopki ob izrednih razmerah.

2.	Poznavanje reševalne opreme in njenih funkcij ter sposobnost prikaza uporabe reševalne opreme.

3.	Poznavanje območij, dostopnih potnikom z zmanjšano mobilnostjo.

4.	Sposobnost prikaza uporabe reševalne opreme za potnike, vključno s potniki z zmanjšano mobilnostjo.

2. Strokovnjak je sposoben uporabljati varnostna navodila in sprejemati potrebne ukrepe za zaščito potnikov na splošno, zlasti v primeru izrednih dogodkov (npr. evakuacija, poškodba, trčenje, nasedanje, požar, eksplozija ali drugi dogodki, ki lahko povzročijo paniko), vključno z zagotavljanjem neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.

Strokovnjak je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	uporabljati varnostna navodila;

1.	Sposobnost nadzorovanja varnostnih sistemov in varnostne opreme ter organiziranja pregledov in kontrol varnostne opreme potniških plovil, vključno z aparati za samostojno dihanje.

2.	Sposobnost izvajanja vaj za izredne razmere.

3.	Sposobnost usposabljanja članov posadke in ladijskega osebja, ki opravljajo naloge v skladu z varnostnim programom, o uporabi reševalne opreme, poti za izhod v sili, zbirnih prostorov in evakuacijskih prostorov v izrednih razmerah.

4.	Sposobnost zagotavljanja informacij potnikom na začetku potovanja o kodeksu ravnanja in vsebini varnostnega načrta.

2.	sprejemati potrebne ukrepe za zaščito potnikov na splošno in ob izrednih dogodkih;

1.	Sposobnost načrtovanja varnostnega programa za evakuacijo delov plovila ali celotnega plovila, pri čemer se upoštevajo različni izredni dogodki (npr. dim, požar, puščanje, nevarnost za stabilnost plovila in nevarnosti zaradi tovora, ki se prevaža na krovu).

2.	Poznavanje načel kriznega upravljanja ter obvladovanja množic in konfliktov.

3.	Sposobnost zagotavljanja potrebnih informacij voditelju čolna, potnikom in zunanjim reševalcem.

3.	zagotavljati pomoč in dajati navodila, da se lahko invalidne osebe in potniki z zmanjšano mobilnostjo varno vkrcajo, zadržujejo na krovu in izkrcajo.

1.	Poznavanje dostopnosti plovila, območij na krovu, primernih za invalidne osebe in osebe z zmanjšano mobilnostjo, vključno z njihovimi posebnimi potrebami v zvezi z na primer potmi za izhod v sili, ter pravilna označitev takih območij v varnostnih načrtih.

2.	Sposobnost izvajanja pravil o nediskriminatornem dostopu in načrtovanju varnostnega programa za invalidne osebe in osebe z zmanjšano mobilnostjo ter vseh zahtev glede usposabljanja iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.

3. Strokovnjak je sposoben osnovnega sporazumevanja v angleščini.

Strokovnjak je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	sporazumevati se v osnovni angleščini o vprašanjih, povezanih z varnostjo.

1.	Poznavanje osnovnega angleškega besedišča in izgovarjave besed, primernih za usmerjanje vseh oseb na krovu v običajnih razmerah ter za njihovo opozarjanje in usmerjanje ob izrednih dogodkih.

2.	Sposobnost uporabe osnovnega angleškega besedišča in izgovarjave besed, primernih za usmerjanje vseh oseb na krovu v običajnih razmerah ter za njihovo opozarjanje in usmerjanje v ob izrednih dogodkih.

4. Strokovnjak je sposoben izpolniti ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. 1177/2010.

Strokovnjak je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	zagotavljati pomoč potnikom v zvezi s pravicami potnikov.

Poznavanje pravil prevoza po celinskih plovnih poteh, določenih z Uredbo (EU) št. 1177/2010, zlasti kar zadeva nediskriminacijo potnikov, ob upoštevanju pogojev prevoza, ki jih zagotavljajo prevozniki, pravic potnikov v primerih odpovedi ali zamude, minimalnih informacij, ki jih je treba zagotoviti potnikom ter obravnave pritožb in splošnih pravil o izvrševanju.

2.	Sposobnost obveščanja potnikov o veljavnih pravicah potnikov.

3.	Sposobnost izvajanja veljavnih postopkov za zagotavljanje dostopa in strokovne pomoči.

VI. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA STROKOVNJAKE ZA UTEKOČINJENI ZEMELJSKI PLIN (UZP)

1. Strokovnjak je sposoben zagotavljati skladnost z veljavno zakonodajo in veljavnimi standardi za plovne objekte, ki kot gorivo uporabljajo UZP, ter z drugimi ustreznimi predpisi na področju zdravja in varnosti.

Strokovnjak je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	zagotavljati skladnost z ustrezno zakonodajo in standardi, ki se uporabljajo za plovne objekte, ki kot gorivo uporabljajo UZP;

1.	Poznavanje predpisov v zvezi s plovnimi objekti, ki kot gorivo uporabljajo UZP, kot so ustrezni policijski predpisi, ustrezni predpisi o tehničnih zahtevah in ADN.

2.	Poznavanje pravil klasifikacijskega zavoda.

Sposobnost dajanja navodil v zvezi z dejavnostmi članov posadke in spremljanja takih dejavnosti, da se zagotovi skladnost z zakonodajo in standardi, ki se uporabljajo za plovne objekte, ki kot gorivo uporabljajo UZP, na krovu plovnega objekta in zlasti pri postopku oskrbe plovnega objekta z gorivom.

2.	zagotavljati skladnost z drugimi ustreznimi predpisi na področju zdravja in varnosti, kadar plovilo pluje ali je privezano.

1.	Poznavanje ustreznih predpisov na področju zdravja in varnosti, vključno z ustreznimi lokalnimi zahtevami in dovoljenji, zlasti na območju pristanišč.

2.	Sposobnost dajanja navodil v zvezi z dejavnostmi članov posadke in spremljanja takih dejavnosti, da se zagotovi skladnost z drugimi ustreznimi predpisi na področju zdravja in varnosti.

2. Strokovnjak je sposoben zavedati se posebnosti v zvezi z UZP, ki jim je treba nameniti pozornost, prepoznati tveganja in jih obvladovati.

Strokovnjak je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	prepoznati posebnosti v zvezi z UZP, ki jim je treba nameniti pozornost;

1.	Poznavanje opredelitve, sestave in kakovostnih značilnosti UZP, varnostnega lista; fizikalnih lastnosti in značilnosti proizvoda ter okoljskih značilnosti.

2.	Poznavanje ustrezne temperature skladiščenja, plamenišča, mej eksplozivnosti in značilnosti tlaka, kritičnih temperatur, povezanih nevarnosti, atmosferskih pogojev, kriogenih lastnosti, obnašanja UZP v zraku, uparjenem plinu in inertnem plinu, npr. dušiku.

2.	prepoznati tveganja in jih obvladovati.

1.	Poznavanje varnostnih načrtov, nevarnosti in tveganja, vključno s poznavanjem seznama razporeditve in z njim povezanih varnostnih nalog.

2.	Sposobnost obvladovanja tveganj, dokumentiranja varnosti na krovu (vključno z varnostnim načrtom in varnostnimi navodili), ocenjevanja in nadzorovanja nevarnih območij in požarne varnosti ter uporabe osebne zaščitne opreme.

3. Strokovnjak je sposoben varno uporabljati sisteme za UZP.

Strokovnjak je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	varno uporabljati sisteme za UZP na krovu, ki so povezani s sistemi na krovu.

Poznavanje tehničnih vidikov sistemov za UZP, kot so

•	splošna konfiguracija in priročnik za uporabo;

•	sistem za oskrbo z UZP;

•	oprema za nadzor razlitja;

•	sistem za shranjevanje UZP;

•	sistem za pripravo plina;

•	cevovod za UZP;

•	sistem za oskrbo s plinom;

•	zasnova strojnice;

•	sistem prezračevanja;

•	temperatura in tlak (kako odčitati tlak in temperaturo iz načrta razdelitve);

•	ventili (zlasti glavni ventil za plinasto gorivo), tlačni varnostni ventili;

•	krmilni, nadzorni in varnostni sistemi, alarmi, sistemi za zaznavanje plinov, suhe zavorne spojke.

2.	Sposobnost predstavitve načina delovanja UZP, odčitavanja tlaka in temperature, uporabe sistemov za praznjenje, shranjevanje, oskrbo s plinom in prezračevanje, cevovodov, varnostnih sistemov in ventilov ter upravljanja uparjanja UZP.

4. Strokovnjak je sposoben zagotoviti redno preverjanje sistema za UZP.

Strokovnjak je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	izvajati in spremljati redne preglede sistema za UZP.

1.	Poznavanje vzdrževanja in nadzorovanja sistema za UZP.

2.	Poznavanje morebitnih okvar in alarmov.

3.	Sposobnost izvajanja vsakodnevnega vzdrževanja, tedenskega vzdrževanja in rednega stalnega vzdrževanja za odpravo okvar in dokumentiranje vzdrževalnih del.

5. Strokovnjak je sposoben varno in nadzorovano izvajati postopke oskrbovanja z UZP.

Strokovnjak je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	varno izvajati in spremljati postopke oskrbovanja z gorivom.

Poznavanje

•	identifikacijskih oznak v skladu z ustreznimi policijskimi in pristaniškimi predpisi,

•	pogojev za privezovanje za namene oskrbovanja z gorivom;

•	postopka oskrbovanja z UZP;

•	prepihovanja sistema za UZP;

•	ustreznih kontrolnih seznamov in potrdila o dostavi;

•	varnostnih ukrepov v zvezi z oskrbovanjem z gorivom in postopkov evakuacije.

2.	Sposobnost začetka izvajanja in spremljanja postopkov oskrbovanja z gorivom, da se zagotovita varno privezovanje ter pravilna namestitev kablov in cevi za preprečevanje puščanja, ter sprejetja ukrepov za varno prekinitev povezave med UZP in oskrbovanjem z gorivom, kadar koli je to potrebno.

3.	Sposobnost zagotavljanja skladnosti z ustreznimi predpisi o varnostnih območjih.

4.	Sposobnost poročanja o začetku postopka oskrbovanja z gorivom in izvajanja varnega oskrbovanja z gorivom v skladu s priročnikom, vključno s sposobnostjo nadzora tlaka, temperature in ravni UZP v rezervoarjih.

5.	Sposobnost čiščenja cevovodov, zaprtja ventilov in odklopa plovnega objekta z naprave za oskrbo z gorivom ter poročanja o koncu postopka po oskrbi z gorivom.

6. Strokovnjak je sposoben pripraviti sistem za UZP za vzdrževanje plovnih objektov.

Strokovnjak je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	pripraviti sistem za UZP za vzdrževanje plovnih objektov in ponovno uporabo.

1.	Poznavanje postopkov pravilnega prepihovanja, kot sta uporaba praznjenja plina in izplakovanje sistema za UZP pred izvedbo vzdrževalnih del v ladjedelnici.

Sposobnost izvedbe

•	inertiranja sistema za UZP;

•	postopka praznjenja rezervoarja za UZP;

•	prvega polnjenja rezervoarja za UZP (sušenje in ohlajanje);

•	začetka uporabe po izvedbi vzdrževalnih del v ladjedelnici.

7. Strokovnjak je sposoben obvladovati izredne razmere, povezane z UZP.

Strokovnjak je sposoben:

STOLPEC 1

KOMPETENCE

STOLPEC 2

ZNANJA IN SPRETNOSTI

1.	ustrezno se odzivati na izredne razmere (kot so razlitje in iztekanje UZP, stik kože s snovjo z nizko temperaturo, požar, nesreče, povezane s prevozom nevarnega blaga s specifičnimi nevarnostmi, ali nasedanje plovnega objekta).

1.	Poznavanje nujnih ukrepov in varnostne dokumentacije na krovu (vključno z varnostnim načrtom in varnostnimi navodili).

Sposobnost ustreznega odzivanja v izrednih razmerah, kot so:

•	razlitja UZP na krovu;

•	stik kože z UZP;

•	razlitja UZP v zaprtih prostorih (npr. v strojnici);

•	razlitja UZP ali uhajanje zemeljskega plina v medprostorih (npr. v rezervoarjih za gorivo z dvojno steno in ceveh z dvojno steno);

•	požar v bližini rezervoarjev za UZP ali v strojnicah;

•	zvišanje tlaka v cevovodih po aktiviranju zaustavitve v sili v primeru takojšnjega izpusta ali odzračevanja.

3.	Poznavanje posebnih nevarnosti, povezanih s prevozom nevarnega blaga in nasedanjem ali trčenjem plovnega objekta.

4.	Sposobnost sprejemanja nujnih ukrepov in nujnih ukrepov za nadzor na daljavo, na primer za ustrezno obvladovanje požara zaradi vžiga UZP, požara razlite tekočine, požara curka tekočine ali bliskovitega požara.

(1) Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1).

(2) Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (UL L 252, 16.9.2016, str. 118).

PRILOGA II

STANDARD ZA PRAKTIČNE IZPITE

I. STANDARD ZA PRAKTIČNI IZPIT ZA PRIDOBITEV POSEBNEGA DOVOLJENJA ZA PLOVBO S POMOČJO RADARJA

1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja

Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita.

Ocenjevalci preverijo elemente 1–16 in najmanj enega od elementov 17–19. Kandidati morajo pri vsakem elementu doseči najmanj 7 od 10 točk.

Št.	Kompetence	Element izpita
1	1.1	Vklop, nastavitev in nadzor delovanja radarskih navigacijskih naprav;
2	1.1	vklop, nastavitev in nadzor delovanja kazalnika stopnje obračanja;
3	1.1	pravilna razlaga prikaza na radarju z nastavitvijo razpona, ločljivosti, osvetljenosti, ojačevanja, kontrasta, drugih priključenih naprav, centriranja in uglaševanja;
4	1.1	uporaba kazalnika stopnje obračanja, na primer z nastavitvijo stopnje obračanja v skladu z najvišjo stopnjo obračanja plovnega objekta;
5	2.1	opredelitev položaja antene na zaslonu in smeri plovbe, nastavitev položaja, kurza in smeri obračanja lastnega plovnega objekta ter določanje razdalj in dosega;
6	2.1	razlaga vedenja drugih udeležencev v prometu (mirujočih plovnih objektov, plovnih objektov, ki prihajajo iz nasprotne smeri, in plovnih objektov, ki plujejo v isto smer);
7	2.2	analiza informacij, pridobljenih z radarjem, kot so smer plovbe, elektronska smerna črta, krogi dosega in spremenljiva oznaka oddaljenosti, sledi cilja, decentriranje in vzporedne črte, ter razlaga radarske slike;
8	3.1	zmanjšanje motenj, ki jih povzroča lastni plovni objekt s preverjanjem antene, zmanjšanjem senc in večkratnih odsevov, na primer na območju skladišč;
9	3.2	sprejetje ukrepov za zmanjšanje motenj iz okolja z zmanjšanjem vpliva dežja in valov, ustreznim obvladovanjem razpršenih polj (npr. z mostov), lažnih/fiktivnih odmevov z električnih vodov in kablov ter s senčenjem in učinki širjenja po več poteh;
10	3.3	odprava motenj, ki jih povzročajo druge radarske navigacijske naprave, z uporabo zavračanja motečih vplivov;
11	4.1	pravilna dodelitev nalog članom posadke krova;
12	4.1	zagotavljanje sodelovanja med osebo za krmilom in osebo, ki uporablja radarske navigacijske naprave, glede na vidljivost in značilnosti krmarnice;
13	4.1	uporaba kazalnikov stopnje obračanja in celinskega ECDIS ali podobnih prikazov v kombinaciji z radarjem;
14	4.1	ravnanje v skladu s policijskimi predpisi v primeru zmanjšane in v primeru dobre vidljivosti;
15	4.1	uporaba radia in zvočnih signalov ter sklenitev dogovora o kurzu z uporabo informacij, pridobljenih z radarjem;
16	4.1	dajanje ukazov osebi za krmilom, vključno s preverjanjem zahtevanega znanja in spretnosti osebe;
17	5.1	sprejetje ustreznih ukrepov v primeru velike gostote prometa;
18	5.1	sprejetje ustreznih ukrepov v primeru okvare naprav;
19	5.1	ustrezen odziv v primerih nejasnih ali nevarnih prometnih razmer.

2. Tehnične zahteve za plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit

Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.

Plovni objekt, ki se uporablja za praktične izpite za oceno kompetence voditelja čolna, ki pluje s pomočjo radarja, izpolnjuje tehnično zahtevo iz člena 7.06 standarda ES-TRIN 2017/1 (1). Plovni objekt je opremljen z delujočim celinskim ECDIS ali primerljivo napravo za prikaz elektronskih kart.

II. STANDARDI ZA PRAKTIČNI IZPIT ZA PRIDOBITEV POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA STROKOVNJAKA ZA POTNIŠKO PLOVBO

1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja

Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita.

Ocenjevalci preverijo 11 od 14 elementov kategorije I, če: se ocenjujeta elementa 16 in 20.

Ocenjevalci preverijo 7 od 8 elementov kategorije II.

Kandidati lahko pri vsakem elementu dosežejo največ 10 točk.

Za kategorijo I morajo kandidati pri vsakem elementu doseči najmanj 7 od 10 točk. Za kategorijo II morajo kandidati doseči najmanj 45 točk.

Št.	Kompetence	Elementi izpita	Kategorija I–II
1	1.1	Prikaz uporabe rešilnih pasov za potnike;	I
2	1.1	prikaz uporabe rešilnih jopičev za potnike in člane posadke krova ter ladijsko osebje, vključno s posebno individualno reševalno opremo za osebe, ki ne opravljajo nalog v okviru varnostnega programa;	I
3	1.1	prikaz uporabe ustrezne opreme za evakuacijo v plitvo vodo, na brežino ali drug plovni objekt;	I
4	1.1	prikaz uporabe ladijskih čolnov, vključno z njihovimi motorji in reflektorji ali platformo v skladu s členom 19.15 standarda ES-TRIN 2017/1, s katerimi se nadomešča ladijski čoln ali skupinska reševalna oprema plovila v skladu s členom 19.09(5) do (7) standarda ES-TRIN 2017/1;	I
5	1.1	prikaz uporabe ustreznih nosil;	I
6	1.1	prikaz uporabe kompletov prve pomoči;	I
7	1.1	prikaz uporabe kompletov aparatov za samostojno dihanje in kompletov opreme ter dihalnih kapuc v skladu s členom 19.12(10) standarda ES-TRIN 2017/1 ali kombinacije naštetega;	I
8	2.1	preverjanje in spremljanje časovnih presledkov med inšpekcijskimi pregledi opreme, navedene pod številkami 1–7 te preglednice;	II
9	2.1	preverjanje in spremljanje potrebne usposobljenosti oseb, ki uporabljajo komplete prve pomoči, komplete aparatov za samostojno dihanje in komplete opreme ter dihalne kapuce;	II
10	2.1	ustrezno shranjevanje in razdeljevanje reševalne opreme;	I
11	2.3	opredelitev območij, ki so dostopna potnikom z zmanjšano mobilnostjo;	II
12	1.1	prikaz uporabe reševalne opreme za potnike z zmanjšano mobilnostjo;	I
13	2.1	pojasnitev elementov varnostnega programa in varnostnega načrta;	II
14	2.1	dodelitev nalog ladijskemu osebju v skladu z varnostnim programom in varnostnim načrtom;	II
15	2.3	dodelitev nalog ladijskemu osebju ob upoštevanju nediskriminatornega dostopa in načrtovanja varnostnega programa za potnike z zmanjšano mobilnostjo;	II
16	2.3	organizacija usposabljanja in navodil za osebe z zmanjšano mobilnostjo v skladu s Prilogo IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010;	I
17	2.2	organizacija evakuacije prostora za potnike z obrazložitvijo posebnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru trčenja, nasedanja, dima in požara;	I
18	2.2	gašenje začetnih požarov ter upravljanje vodotesnih in protipožarnih vrat;	I
19	2.2	zagotavljanje potrebnih informacij voditelju čolna, potnikom in zunanjim reševalcem v simulaciji izrednih razmer;	II
20	3.1	uporaba osnovnega angleškega besedišča in besednih zvez primernih za usmerjanje potnikov in ladijskega osebja v običajnih razmerah ter za njihovo opozarjanje in usmerjanje ob izrednih dogodkih;	I
21	4.1	pojasnitev, katere pravice potnikov se uporabljajo;	I
22	4.1	izvajanje veljavnih postopkov za zagotavljanje dostopa in strokovne pomoči potnikom v skladu z Uredbo (EU) št. 1177/2010.	II

2. Tehnične zahteve za plovni objekt in napravo na kopnem, ki se uporabljata za praktični izpit

Lokacija, na kateri poteka ocenjevanje, je opremljena z reševalno opremo za potniška plovila, potrebno za prikaz elementa izpita št. 2, vključno s posebno reševalno opremo za plovila s kabinami v skladu z veljavnim standardom ES-TRIN 2017/1. Opremljena je z varnostnim programom in varnostnim načrtom, ki sta skladna s standardom ES-TRIN 2017/1, ter primernimi prostori in opremo za oceno sposobnosti organizacije evakuacije in ravnanja pri gašenju in odzivu v primeru požara.

Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.

III. STANDARDI ZA PRAKTIČNI IZPIT ZA PRIDOBITEV POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA STROKOVNJAKA ZA UTEKOČINJENI ZEMELJSKI PLIN (UZP)

1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja

Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita. Ocenjevalci preverijo 9 od 11 elementov kategorije I.

Ocenjevalci preverijo 5 od 7 elementov kategorije II.

Kandidati lahko pri vsakem elementu dosežejo največ 10 točk.

Za kategorijo I morajo kandidati pri vsakem elementu, ki se preverja, doseči najmanj 7 od 10 točk. Za kategorijo II morajo kandidati doseči najmanj 30 točk.

Št.

Kompetence

Elementi izpita

Kategorija I–II

1.1

Dajanje navodil članom posadke v zvezi z dejavnostmi in spremljanje takih dejavnosti, da se zagotovi skladnost z zakonodajo in standardi, ki se uporabljajo za plovne objekte, ki kot gorivo uporabljajo UZP, na krovu plovnega objekta in zlasti pri postopku oskrbe plovnega objekta z gorivom;

1.2

dajanje navodil članom posadke v zvezi z dejavnostmi in spremljanje takih dejavnosti, da se zagotovi skladnost z drugimi ustreznimi predpisi na področju zdravja in varnosti pri delu;

2.2

izvajanje obvladovanja tveganj, dokumentiranje varnosti na krovu (vključno z varnostnim načrtom in varnostnimi navodili), ocenjevanje in nadzorovanje nevarnih območij, izvajanje požarne varnosti in uporaba osebne zaščitne opreme;

3.1

predstavitev načina delovanja UZP;

3.1

odčitavanje tlaka in temperature, upravljanje sistemov za praznjenje, shranjevanje, oskrbo s plinom in prezračevanje, cevovodov, varnostnih sistemov in ventilov ter upravljanje uparjanja UZP;

4.1

dnevno, tedensko in redno stalno vzdrževanje;

4.1

odprava okvar, odkritih med vzdrževanjem;

4.1

dokumentiranje vzdrževalnih del;

5.1

začetek izvajanja in spremljanje postopkov oskrbovanja z gorivom, da se zagotovita varno privezovanje ter pravilna namestitev kablov in cevi za preprečevanje puščanja, ter sprejetje ukrepov za varno prekinitev povezave med UZP in oskrbo z gorivom, kadar koli je to potrebno;

5.1

zagotavljanje skladnosti z ustreznimi predpisi o varnostnih območjih;

5.1

poročanje o začetku postopka oskrbovanja z gorivom;

5.1

izvajanje varnega oskrbovanja z gorivom v skladu s priročnikom, vključno s sposobnostjo nadzorovanja tlaka, temperature in ravni UZP v rezervoarjih;

5.1

čiščenje cevovodov, zaprtje ventilov in odklop plovnega objekta z naprave za oskrbovanje z gorivom ter poročanje o koncu postopka po oskrbi z gorivom;

6.1

izvajanje

•	inertiranja sistema za UZP;

•	postopka praznjenja rezervoarja za UZP;

•	prvega polnjenja rezervoarja za UZP (sušenje in ohlajanje);

•	začetka uporabe po izvedbi vzdrževalnih del v ladjedelnici;

7.1

ustrezno odzivanje v izrednih razmerah, kot so

☐	razlitja UZP na krovu;

☐	stik kože z UZP;

☐	razlitja UZP v zaprtih prostorih (npr. v strojnici);

☐	razlitja UZP ali uhajanje zemeljskega plina v medprostorih (npr. rezervoarjih za gorivo z dvojno steno in ceveh z dvojno steno);

7.1

ustrezen odziv v primeru požara v bližini rezervoarjev za UZP ali v strojnicah;

7.1

ustrezen odziv v primeru zvišanja tlaka v cevovodih po aktiviranju zaustavitve v sili v primeru takojšnjega izpusta ali odzračevanja;

7.1

sprejetje nujnih ukrepov in nujnih ukrepov za nadzor na daljavo, na primer za ustrezno obvladovanje požara zaradi vžiga UZP, požara razlite tekočine, požar curka tekočine ali bliskovitega požara.

2. Tehnične zahteve za plovni objekt in naprave na kopnem, ki se uporabljajo za praktični izpit

Plovni objekt in naprave na kopnem morajo biti opremljeni z

dokumentacijo, ki se uporablja za ocenjevanje, kot so

1.1	varnostni program (vključno z varnostnim načrtom in varnostnimi navodili) v skladu s členom 30.03 standarda ES-TRIN 2017/1,

1.2	oceno tveganja v skladu s točko 1.3 oddelka I Priloge 8 k standardu ES-TRIN 2017/1,

1.3	vsi ostali dokumenti, ki se zahtevajo v skladu s členom 30.01(5) standarda ES-TRIN 2017/1, vključno s podrobnim priročnikom za uporabo v skladu s točko 1.4.9 oddelka I Priloge 8 k standardu ES-TRIN 2017/1;

posebnimi sistemi za uporabo UZP, kot so

2.1	sistem za oskrbo z UZP, vključno s postajo za oskrbovanje z gorivom,

2.2	sistem za shranjevanje UZP,

2.3	cevovod za UZP,

2.4	sistem za oskrbo s plinom,

2.5	sistem za pripravo plina;

ustrezno strojnico, ki ima

3.1	sistem prezračevanja,

3.2	sistem za preprečevanje puščanja in nadzor nad njim,

3.3	nadzorni in varnostni sistem ter

3.4	dodatne sisteme za gašenje požara.

Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.

IV. STANDARDI ZA PRAKTIČNI IZPIT ZA PRIDOBITEV POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA VODITELJA ČOLNA

1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja

Izpit je sestavljen iz dveh delov: prvi se nanaša na načrtovanje potovanja, drugi pa na njegovo izvedbo. Izvedba potovanja se oceni naenkrat. Vsak del izpita je sestavljen iz več elementov.

Za voditelje čolna, ki niso zaključili odobrenega programa usposabljanja, ki temelji na standardih za kompetence za operativno raven, niti niso uspešno opravili ocene kompetenc, ki jo izvede upravni organ in je namenjena preverjanju, ali so izpolnjeni standardi za kompetence za operativno raven, se zahteve dopolnijo s posebnimi elementi, določenimi v sklopu standardov iz oddelka V (dodatni modul o nadzoru v okviru praktičnega izpita za pridobitev potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna).

Izpit vsebinsko izpolnjuje naslednje zahteve:

Načrtovanje potovanja

Del izpita, ki se nanaša na načrtovanje potovanja, je sestavljen iz elementov, navedenih v preglednici k Dodatku 1. Elementi so razvrščeni v kategoriji I in II glede na njihovo pomembnost. Z navedenega seznama se izbere 10 elementov iz vsake kategorije, ki se preverijo pri izpitu.

Izvedba potovanja

Kandidati morajo dokazati, da so sposobni izvesti potovanje. Nujen pogoj za to je, da kandidati sami upravljajo plovni objekt. Posamezni elementi, ki jih je treba preveriti, so navedeni v preglednici v Dodatku 2, za razliko od dela, ki se nanaša na načrtovanje potovanja, pa jih je treba vedno vse preveriti.

Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita.

Dodatek 1

Vsebina dela izpita, ki se nanaša na načrtovanje potovanja

V vsaki kategoriji se preveri 10 elementov. Kandidat lahko pri vsakem elementu doseže največ 10 točk.

Za kategorijo I morajo kandidati pri vsakem elementu, ki se preverja, doseči najmanj 7 od 10 točk. Za kategorijo II morajo kandidati doseči najmanj 60 točk.

Št.	Kompetence	Elementi izpita	Kategorija I–II
1	1.1.1	Plovba po evropskih celinskih plovnih poteh, vključno z zapornicami in dvigali, v skladu s sporazumi o plovbi z zastopnikom;	I
2	1.1.3	upoštevanje gospodarskih in ekoloških vidikov upravljanja plovnega objekta za njegovo učinkovito uporabo in spoštovanje okolja;	II
3	1.1.4	upoštevanje tehničnih struktur in profilov plovnih poti ter varnostnih ukrepov;	I
4	1.2.1	zagotavljanje varnega upravljanja plovnega objekta v skladu z veljavnimi pravili;	I
5	1.3.3	zagotavljanje varnega dostopa do plovnega objekta;	II
6	2.1.1	spoštovanje načel gradnje in konstrukcije plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh;	II
7	2.1.2	razlikovanje med načini gradnje plovnih objektov in njihovim vedenjem v vodi, zlasti kar zadeva stabilnost in trdnost;	II
8	2.1.3	poznavanje konstrukcijskih delov plovnega objekta ter nadzor njegovih poškodb in analiza škode;	II
9	2.1.4	ukrepanje za zaščito neprepustnosti plovnega objekta za vodo;	I
10	2.2.1	razumevanje funkcij opreme plovnega objekta;	II
11	2.2.2	upoštevanje posebnih zahtev za prevoz tovora in potnikov;	I
12	3.1.1	razumevanje ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih predpisov, kodeksov in standardov v zvezi z opravljanjem prevoza tovora;	II
13	3.1.2	priprava natovornih načrtov, vključno z znanjem o natovarjanju tovora in poznavanjem balastnih sistemov, da se obremenitev trupa ohrani v sprejemljivih mejah;	I
14	3.1.3	nadzorovanje natovarjanja in raztovarjanja ob upoštevanju varnega prevoza;	I
15	3.1.4	razlikovanje med različnimi vrstami blaga in njihovimi značilnostmi, da se spremlja in zagotavlja varno in zanesljivo natovarjanje blaga, kot je določeno v natovornem načrtu;	II
16	3.2.1	upoštevanje vpliva tovora in dejavnosti prevoza tovora na preves in stabilnost.	I
17	3.2.2	preverjanje dejanske tonaže plovnega objekta, uporaba diagramov stabilnosti in prevesa ter opreme za izračun obremenitve, vključno z ADB (samodejna zbirka podatkov), za preverjanje natovornega načrta;	I
18	3.3.1	razumevanje ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih predpisov, kodeksov in standardov v zvezi s prevozom potnikov;	II
19	3.3.2	organizacija in spremljanje vaj na področju varnosti, kot so določene v (varnostnem) seznamu razporeditve, da se zagotovi varno ravnanje v morebitnih nevarnih situacijah;	II
20	3.3.3	sporazumevanje s potniki v izrednih razmerah;	I
21	3.3.4	opredelitev in spremljanje analize tveganja na krovu glede omejenega dostopa potnikov ter oblikovanje učinkovitega sistema zaščite na krovu za preprečevanje nepooblaščenega dostopa;	II
22	3.3.5	analiza prijav, ki jih podajo potniki (tj. v zvezi z nepredvidenimi dogodki, obrekovanjem, vandalizmom), da se zagotovi ustrezen odziv;	II
23	4.4.1	preprečevanje morebitnih poškodb električnih in elektronskih naprav na krovu;	II
24	4.5.3	ocena tehnične in notranje dokumentacije;	II
25	5.1.1	zagotavljanje varnega vedenja članov posadke, kar zadeva uporabo materialov in dodatkov;	II
26	5.1.2	opredelitev, spremljanje in zagotavljanje delovnih nalogov, da lahko člani posadke neodvisno opravljajo vzdrževalna dela in popravila;	II
27	5.1.3	nakup in nadzorovanje materialov in orodij, kar zadeva varovanje zdravja in okolja;	II
28	5.1.4	zagotavljanje, da se žice in vrvi uporabljajo v skladu s specifikacijami proizvajalca in predvideno uporabo;	II
29	6.3.2	uporaba nacionalne, evropske in mednarodne socialne zakonodaje;	II
30	6.3.3	upoštevanje stroge prepovedi uživanja alkohola in drog ter ustrezno odzivanje v primerih kršitev, prevzemanje odgovornosti in pojasnitev posledic neprimernega vedenja;	II
31	6.3.4	organizacija zagotavljanja in priprave obrokov na krovu;	II
32	7.1.1	uporaba nacionalne in mednarodne zakonodaje ter sprejetje ustreznih ukrepov za varovanje zdravja in preprečevanje nesreč;	II
33	7.1.2	nadzor in spremljanje veljavnosti potrdila o ustreznosti za plovni objekt ter drugih dokumentov, povezanih s plovnim objektom in njegovim upravljanjem;	I
34	7.1.3	upoštevanje varnostnih predpisov med vsemi delovnimi postopki z uporabo ustreznih ukrepov, da se preprečijo nesreče;	I
35	7.1.4	nadzor in spremljanje vseh varnostnih ukrepov, potrebnih za čiščenje zaprtih prostorov, preden osebe odprejo take prostore, vstopijo vanje in jih začnejo čistiti;	II
36	7.2.5	nadzor nad reševalno opremo in pravilna uporaba osebne zaščitne opreme;	II
37	7.3.1	začetek priprav načrtov za reševanje za različne vrste izrednih razmer;	II
38	7.4.1	upoštevanje varnostnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja okolja in uporaba ustrezne opreme;	II
39	7.4.2	uporaba zakonodaje o varstvu okolja;	II
40	7.4.3	gospodarna in okolju prijazna uporaba opreme in materialov.	II

Dodatek 2

Vsebina dela izpita, ki se nanaša na izvedbo potovanja

Preverijo se vsi elementi, navedeni v tem delu izpita. Kandidat mora pri vsakem elementu doseči najmanj 7 od 10 točk.

Št.	Kompetence	Elementi izpita
1	1.1.1	Plovba s plovnim objektom in njegovo manevriranje glede na razmere in v skladu z zakonskimi zahtevami zakonodaje o plovbi (kot so funkcija hitrosti in smeri toka, preverjanje globine vode in dovoljenega ugreza natovorjenih plovil, prosta višina pod gredljem, gostota prometa, medsebojni vpliv na druge plovne objekte itd.);
2	1.1.4	pravilno in ustrezno privezovanje plovnega objekta za plovbo po celinskih plovnih poteh v pristanišču ter njegovo pravilno in ustrezno odvezovanje, v skladu z zakonskimi in/ali z varnostjo povezanimi zahtevami;
3	1.1.5	prilagoditev ali ponastavitev navigacijskih pripomočkov, če je to potrebno;
4	1.1.5	zbiranje vseh informacij, potrebnih za plovbo, ki so pridobljene z navigacijskimi pripomočki, ter njihova uporaba za prilagoditev upravljanja plovnega objekta;
5	1.1.6	vklop potrebnih naprav v krmarnici (navigacijskih pripomočkov, kot sta celinski AIS in celinski ECDIS) in njihova nastavitev;
6	2.2.2	preverjanje, ali je plovni objekt pripravljen za potovanje v skladu s predpisi in ali so tovor in drugi predmeti varno natovorjeni v skladu s predpisi;
7	4.2.2	ustrezno odzivanje na okvare (ki se simulirajo, kjer je to ustrezno) med plovbo (npr. zvišanje temperature hladilne vode, znižanje tlaka v olju motorja, okvara glavnega(-ih) motorja(-ev), odpoved krmila, motene radijske komunikacije, okvara radiotelefonske naprave, negotova smer drugega plovnega objekta), sprejetje odločitve o nadaljnjih ukrepih in organizacija ali sprejetje ustreznih ukrepov v zvezi z vzdrževalnim deli za zagotovitev varne plovbe;
8	5.1.2	upravljanje plovnega objekta na način, ki omogoča predvidevanje možnosti nesreče, in preprečevanje nepotrebne obrabe; pogosto preverjanje razpoložljivih kazalnikov;
9	6.1.1	vzpostavitev posebne komunikacije s člani posadke (komunikacija na krovu) v zvezi z različnimi manevri in v okviru sestankov osebja (na primer uvodni sestanki) ali z osebami, s katerimi je potrebno sodelovanje (z uporabo vseh radiokomunikacijskih omrežij);
10	6.2.2	komuniciranje z zadevnimi osebami (na krovu) in drugimi akterji (sektorsko prometno središče, drug plovni objekt itd.) med temi dejavnostmi v skladu s predpisi (omrežja, plovne poti vzdolž poti, po kateri pluje plovni objekt): uporaba radijskega telefona in telefona;
11	7.3.3	obvladovanje izrednih razmer (za katere se po potrebi izvede simulacija – npr. človek v morju, okvara, požar na krovu, uhajanje nevarnih snovi, iztekanja) s takojšnjimi in preudarnimi manevri ali ukrepi reševanja in/ali omejevanja škode. obveščanje in informiranje ustreznih posameznikov in pristojnih organov ob izrednem dogodku;
12	7.3.4	komuniciranje z zadevnimi osebami primeru okvar (na krovu) in drugimi akterji (uporaba radijskega telefona in telefona), da se rešijo težave.

2. Tehnične zahteve za plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit

Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.

V. STANDARDI ZA DODATNI MODUL O NADZORU V OKVIRU PRAKTIČNEGA IZPITA ZA PRIDOBITEV POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA VODITELJA ČOLNA

Kandidati, ki niso zaključili odobrenega programa usposabljanja, ki temelji na standardih za kompetence za operativno raven, niti niso uspešno opravili ocene kompetenc, ki jo izvede upravni organ in je namenjena preverjanju, ali so izpolnjeni standardi za kompetence za operativno raven, morajo uspešno opraviti ta modul.

V nadaljevanju navedene zahteve je treba izpolniti poleg zahtev iz standardov za praktični izpit za pridobitev potrdila o kvalifikacijah za voditelja čolna.

1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja

Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita. Ocenjevalci preverijo 20 od 25 elementov kategorije I.

Ocenjevalci preverijo 8 od 12 elementov kategorije II.

Kandidati lahko pri vsakem elementu dosežejo največ 10 točk.

Za kategorijo I morajo kandidati pri vsakem elementu doseči najmanj 7 od 10 točk. Za kategorijo II morajo kandidati doseči najmanj 40 točk.

Št.	Kompetence	Elementi izpita	Kategorija I–II
1	0.1.1	Uporaba materialov, ki so na voljo na krovu, kot so vitli in privezniki, vrvi in žice, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme;	I
2	0.1.2	priklop in odklop kombinacij potiskača in barže z uporabo zahtevane opreme in materialov;	I
3	0.1.2	uporaba opreme in materialov, ki so na voljo na krovu za postopke priključitve, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme;	I
4	0.1.3	prikaz postopkov sidranja;	I
5	0.1.3	uporaba opreme in materialov, ki so na voljo na krovu za postopkesidranja, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme;	I
6	0.1.4	zagotavljanje neprepustnosti plovnega objekta za vodo;	I
7	0.1.4	delo v skladu s kontrolnim seznamom na krovu in v bivalnih prostorih, kot sta hidroizolacija žrel in skladišč ter njihova zaščita;	I
8	0.1.5	pojasnitev in prikaz veljavnih postopkov članom posadke pri prehodu skozi zapornice, pregrade in pod mostovi;	II
9	0.1.6	upravljanje in vzdrževanja sistema dnevnega in nočnega označevanja, oznak in zvočnih signalov plovnega objekta;	I
10	0.3.3	uporaba metod za določanje količine natovorjenega ali raztovorjenega tovora;	II
11	0.3.3	izračun količine tekočega tovora z uporabo sondiranj ali preglednic rezervoarjev ali obojega;	II
12	0.4.1	upravljanje in nadzorovanje strojev v strojnici ob upoštevanju postopkov;	I
13	0.4.1	pojasnitev varnega delovanja, upravljanja in vzdrževanja kalužnega in balastnega sistema, vključno s: poročanjem o nesrečah, povezanih z dejavnostmi prevoza, ter sposobnost pravilnega merjenja in sporočanja ravni goriva v rezervoarjih;	II
14	0.4.1	priprava in izvedba postopkov za zaustavitev motorjev po delovanju;	I
15	0.4.1	upravljanje kalužnih, balastnih in tovornih črpalk;	I
16	0.4.1	uporaba hidravličnih in pnevmatskih sistemov;	I
17	0.4.2	uporaba stikalne plošče;	I
18	0.4.2	uporaba oskrbe na kopnem;	I
19	0.4.3	uporaba postopkov za varno delo pri vzdrževanju in popravilih motorjev in opreme;	I
20	0.4.5	vzdrževanje in oskrbovanje črpalk, cevovodov ter kalužnih in balastnih sistemov;	II
21	0.5.1	čiščenje vseh bivalnih prostorov in krmarnice ter ustreznega vzdrževanja gospodinjstva na plovilu ob upoštevanju pravil higiene, vključno sprevzemanjem odgovornosti za svoj bivalni prostor;	II
22	0.5.1	čiščenje strojnic in motorjev z uporabo ustreznih čistil;	I
23	0.5.1	čiščenje in vzdrževanje urejenosti zunanjih delov, trupa in krovov plovnega objekta z uporabo ustreznih materialov v skladu z okoljskimi predpisi;	II
24	0.5.1	oskrbovanje plovnega objekta in odstranjevanje gospodinjskih odpadkov v skladu z okoljskimi predpisi;	II
25	0.5.2	vzdrževanje in oskrbovanje vse tehnične opreme v skladu s tehničnimi navodili ter uporaba programov vzdrževanja (tudi digitalnih);	I
26	0.5.3	uporaba in shranjevanja vrvi in žic v skladu s praksami in pravili za varno delo;	II
27	0.5.4	spletanje žic in vrvi, izdelava vozlov glede na njihovo uporabo ter vzdrževanje žic in vrvi;	I
28	0.6.1	uporaba zahtevanih tehničnih in navtičnih izrazov ter izrazov, povezanih z družbenimi vidiki, v standardiziranih komunikacijskih frazah;	I
29	0.7.1	preprečevanje nevarnosti, povezanih z nevarnostmi na krovu;	I
30	0.7.1	preprečevanje dejavnosti, ki bi bile lahko nevarne za osebje ali plovni objekt;	I
31	0.7.2	uporaba osebne zaščitne opreme;	I
32	0.7.3	uporaba plavalnih spretnosti za reševalne akcije;	II
33	0.7.3	uporaba reševalne opreme v primeru reševalnih akcij ter reševanje in prevoz poškodovanih oseb;	II
34	0.7.4	ohranjanje prostih poti za izhod v sili;	II
35	0.7.5	uporaba komunikacijskih in alarmnih sistemov ter opreme za izredne razmere;	I
36	0.7.6, 0.7.7	uporaba različnih metod gašenja požara in opreme za gašenje ter fiksnih naprav;	I
37	0.7.8	nudenje medicinske prve pomoči.	I

2. Minimalne zahteve za plovni objekt, na katerem po potekal praktični izpit

Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.

(1) Evropski standardi, ki določajo tehnične zahteve za plovila, namenjena plovbi po celinskih plovnih poteh, so dostopni na povezavi https://www.cesni.eu.

PRILOGA III

STANDARDI ZA ODOBRITEV SIMULATORJEV

I. TEHNIČNE IN FUNKCIONALNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJANJE PLOVILA IN SIMULATORJE RADARJA PRI PLOVBI PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH

Št.

Element

Raven kakovosti tehnične opreme

Preskusni postopek

Simulator upravljanja plovila

Simulator radarja

Radarska navigacijska naprava za plovbo po celinskih plovnih poteh

Na simulator je treba namestiti vsaj eno radarsko navigacijsko napravo za plovbo po celinskih plovnih poteh z enakimi funkcijami, kot jih ima homologirana radarska navigacijska naprava za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s standardom ES-TRIN.

Preveriti je treba, ali ima naprava enake funkcije kot homologirana radarska navigacijska naprava za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Komunikacijski sistem

Simulator je opremljen s komunikacijskim sistemom, ki je sestavljen iz

—	alternativne notranje telefonske povezave in

—	dveh neodvisnih radijskih komunikacijskih sistemov za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Preveriti je treba, ali je simulator opremljen s komunikacijskim sistemom.

Celinski ECDIS

Na simulator je treba namestiti vsaj en celinski ECDIS.

Preveriti je treba, ali ima naprava enake funkcije kot celinski ECDIS.

Območje izvajanja vaj

Območje izvajanja vaj vsebuje vsaj reprezentativno reko s stranskimi rokavi ali kanali in pristanišči.

Vizualni pregled območja

Zvočni signali

Zvočni signali se lahko oddajajo z uporabo nožnih pedalov ali gumbov.

Preveriti je treba, ali nožni pedali ali gumbi pravilno delujejo.

Plošča za navigacijske luči za nočno plovbo

Plošča za navigacijske luči za nočno plovbo je nameščena na simulator.

Preveriti je treba, ali plošča za navigacijske luči za nočno plovbo pravilno deluje.

Matematični modeli za plovni objekt

Vsaj trije matematični modeli reprezentativnih vrst plovnih objektov z različnimi načini pogona in pogoji obremenitve, vključno z enim majhnim plovnim objektom, ki je lahko vlačilec, enim srednje velikim plovnim objektom (npr. dolžine 86 m) in enim velikim plovnim objektom (npr. dolžine 110 ali 135 m).

Preveriti je treba, ali so na voljo vsi trije obvezni modeli.

Matematični modeli za plovni objekt

Vsaj en matematični model reprezentativne vrste plovnega objekta (npr. dolžine 86 m).

Preveriti je treba, ali je na voljo obvezni model.

Število razpoložljivih ciljnih plovnih objektov (1)

Simulator vključuje ciljne plovne objekte vsaj petih razredov, ki jih je opredelila Evropska konferenca ministrov za promet (CEMT).

Preveriti je treba, ali sta na voljo zahtevano število in raznovrstnost ciljnih plovnih objektov.

10.

Prostor upravljavca

Upravljavec je sposoben komunicirati prek vseh kanalov z zelo visokimi frekvencami (VHF). Upravljavec je sposoben spremljati uporabo kanalov.

Preveriti je treba, ali lahko upravljavec komunicira prek vseh kanalov VHF in ali lahko spremlja uporabo vseh kanalov.

Različne vaje

Omogočiti je treba pripravo, shranjevanje in izvajanje različnih vaj, ki jih je med izvajanjem mogoče spreminjati.

Izvedejo se različne dejavnosti.

Vaje, ki se lahko izvajajo ločeno

Če izpit opravlja več kot en kandidat, vaje kandidata ne ovirajo opravljanja izpita drugega kandidata.

Vaja se ponovi za vsakega kandidata.

Funkcije in zasnova mostu plovnega objekta

Krmarnica je zasnovana tako, da lahko radarsko navigacijo izvaja ena oseba, kot je določeno v standardu ES-TRIN 2017/1.

Preveriti je treba, ali zasnova mostu in funkcije opreme izpolnjujejo veljavne tehnične zahteve za plovni objekt za plovbo po celinskih plovnih poteh. Preveriti je treba, ali je krmarnica zasnovana tako, da lahko krmarjenje izvaja ena oseba.

Krmarnica (most/kabina)

Kar zadeva obliko in dimenzije, so krmarnice podobne tistim na plovilih za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Vizualni pregled.

Prostor upravljavca

1.	Obstajati mora ločen prostor, v katerem lahko upravljavci in ocenjevalci sedijo, ocenjevalcu pa mora biti omogočeno spremljanje radarske slike kandidata.

2.	Krmarnica in prostor upravljavca morata biti drug od drugega ločena. Biti morata čim bolj zvočno izolirana.

3.	Upravljavec mora imeti možnost upravljanja vsaj dveh kanalov VHF hkrati.

4.	Upravljavec mora imeti možnost jasno opredeliti, kateri radijski komunikacijski kanal uporablja kandidat.

Vizualni pregled prostora upravljavca in preverjanje funkcionalnosti.

Prostor za uvodne/zaključne sestanke

Možnost ponovnega predvajanja v prostoru upravljavca ali prostoru za zaključne sestanke.

Dejavnosti ocenjevanja je treba spremljati.

Lasten plovni objekt (2)

Prostostne stopnje

Simulator je sposoben vizualizirati gibanje v šestih prostostnih stopnjah.

Prostostne stopnje, izvedene v simulatorju, se lahko ocenijo z opazovanjem sistema vizualizacije ali instrumenti. Zato se izvedejo naslednji manevri z uporabo majhnih plovnih objektov, katerih premiki so običajno izrazitejši in hitrejši kot pri večjih plovnih objektih.

—	Če se obzorje ob pogledu naprej med plovbo vzdolž krivulj spreminja, se izvede nagib okoli vzdolžne osi.

—	Če se premec plovnega objekta dviga in spušča z močnimi vzdolžnimi pospeški, se izvede nagib okoli prečne osi.

—	Če se zaslon globinomera med plovbo pri višjih hitrostih pri nespremenjeni globini vode spreminja, se izvede dviganje. Ta preskus pomeni modeliranje počepnega učinka.

Prostostne stopnje

Simulator je sposoben simulirati gibanje v treh prostostnih stopnjah.

Prostostne stopnje, izvedene v simulatorju, je treba oceniti.

Pogonski sistem

Simulacija vseh sestavnih delov pogonskega sistema je podobna dejanskemu stanju, pri čemer se upoštevajo vsi pomembni vplivi.

Pogonski sistem je treba preskusiti z manevri pospeševanja in zaustavljanja, med katerimi se lahko opazuje zmogljivost motorja (kar zadeva odziv dušilnega ventila) in plovnega objekta (kar zadeva najvišjo hitrost in vedenje skozi čas).

Krmilni elementi

Vedenje krmilnega elementa je blizu dejanskemu glede stopnje obračanja krmila in upošteva najpomembnejše vplive.

Za preskus kakovosti simulacije krmilnih elementov se lahko izvedejo različne preiskave. Določene so omejitve za primere, ko ni mogoče oceniti vedenja brez protokolov spremenljivk stanja.

—	Odziv: krmilni element se uporablja pri gibanju naprej in nazaj. Opazuje se, ali se smer plovnega objekta začne spreminjati.

—	Stopnja obračanja krmila: uporablja se krmilni element in na zaslonu se opazuje stopnja obračanja. Mogoče je izmeriti, ali je stopnja resničnostna.

Učinki plitve vode

Učinek omejene globine vode na potrebo po moči in manevriranje je pravilno modeliran v smislu kakovosti.

Predlagani sta dve vrsti preskusa, ki omogočata oceno kakovosti glede upoštevanja vpliva plitve vode:

Plovba naravnost naprej: na različnih globinah vode se izmeri najvišja dosežena hitrost, standardizirana s hitrostjo v globoki vodi in grafično prikazana v primerjavi s parametrom ugreza glede na globino vode (T/h). Primerjava z obstoječimi podatki iz preskusov na modelu zagotavlja informacije o značilnostih vpliva plitve vode pri simulaciji.

Obračalni krog: pri plovbi plovnega objekta ob nespremenljivi moči in kotu krmila 20° v vodi brez lateralnih omejitev se lahko vrednosti za hitrost, kot zanosa, stopnja obračanja in premer obračalnega kroga plovnega objekta, ki obrača na mestu, evidentirajo na globini vode, ki se postopoma znižuje.

Z grafičnim prikazom teh podatkov v primerjavi s T/h se lahko določi, kako se kot zanosa, stopnja obračanja, hitrost in premer spreminjajo glede za globino vode.

Vpliv toka

Na plovnem objektu obstajata vsaj dve točki merjenja toka, tako da se lahko izračuna moment zasuka zaradi toka.

Načrtovani so preskusi za preverjanje obstoja izvedbene značilnosti in njeno upoštevanje pri simulaciji:

—	Lasten plovni objekt brez pogona se spusti v reko z dejanskim tokom. Opazuje se, ali tok odnaša plovni objekt. Poleg tega se preveri, ali plovni objekt pospeši do hitrosti toka. Če tok sledi smeri reke, se tudi preveri, ali se plovni objekt rahlo vrti.

—	Poskus z vstopom v pristanišče z reke s tokom kaže, v kakšnem obsegu simulator resničnostno izračuna moment zasuka, ki ga ustvari neenakomeren tok.

Vpliv vetra

Vpliv vetra ustvarja sile na vodoravni ravnini glede na dejansko hitrost in smer vetra. Veter ustvarja tudi momente zasuka in vrtilne momente okoli vzdolžne osi.

Za preverjanje ravni kakovosti vpliva vetra se lahko izvedejo različni preskusi. Za enostavno zaznavanje teh učinkov je treba izbrati razmeroma visoke hitrosti vetra.

Preskus opravite na naslednji način: izvedite preskus za čelni in bočni veter pri dveh različnih hitrostih vetra na območju brez vpliva, vendar z vetrom. Zaženite veter in opazujte vedenje. Ustavite veter in ponovno opazujte vedenje. Začnite z nepremičnim plovnim objektom.

Učinek brega

Bočna sila in moment zasuka se ustrezno spreminjata z razdaljo do brega in hitrostjo.

Za preverjanje, kakšen je učinek brega na simulatorju, mora imeti območje izvajanja vaj na eni strani nasip ali zid. Izvesti je treba naslednje preskuse:

—	Plovni objekt pluje vzporedno vzdolž zidu. Preveri se, ali je prisoten vpliv na gibanje naravnost, ali zid privlači plovni objekt in ali se je premec obrnil proč od njega.

—	Razdalja do brega ali zidu in hitrost plovnega objekta se spreminjata in opazuje se, kako se učinki spreminjajo.

Medsebojni vpliv plovnih objektov

Plovni objekti vplivajo drug na drugega in izračunajo se dejanski učinki.

Za celotno preverjanje medsebojnega vpliva plovnih objektov se začne izvajati vaja z dvema lastnima plovnima objektoma na simulatorju v vodi brez lateralnih omejitev. Če to ni mogoče, se preskus lahko izvede tudi s prometnim plovnim objektom kot drugim plovnim objektom. Da bi se lahko rezultati dobro ocenili, se plovni objekt zažene v vzporednih smereh na razmeroma kratki bočni razdalji.

—	Za prehitevanje in srečanje se preveri, v kakšnem obsegu lasten plovni objekt kaže privlačenje in vrtenje.

—	Globina vode se zniža. Preveri se, ali se učinki medsebojnega vpliva povečajo.

—	Razdalja med plovnima objektoma se poveča, da se ugotovi, ali so se učinki zmanjšali.

—	Hitrost drugega plovnega objekta se poveča. Preveri se funkcionalna povezava med učinkom plovnega objekta, ki pluje mimo, in hitrostjo ob srečanju.

Počep

Dinamična potopitev in preves sta modelirana v odvisnosti od hitrosti, globine vode in ugreza.

To lastnost je najbolje preskusiti na območju z vodo brez lateralnih omejitev in nespremenljivo globino vode.

—	Poskusni zagon mora pokazati, ali se lahko počep plovnega objekta preveri z uporabo globinomera.

—	Različne vrednosti za prosto višino pod gredljem na premcu in krmi kažejo, ali se plovni objekt preveša.

—	S povečevanjem hitrosti se preveri funkcionalno razmerje med počepom (razlika med prosto višino pod gredljem med mirovanjem in v gibanju) in hitrostjo plovnega objekta.

—	Preveri se, ali se počep pri stalni hitrosti, vendar ob zniževanju globine vode poveča.

Učinek kanala

Upoštevanje povratnega toka. Povratni tok ni linearen s hitrostjo plovnega objekta.

Povratni tok je fizikalni učinek, ki ga ustvari simulator kot silo upora na plovni objekt. Za preskus tega se plovni objekt spusti v ozek kanal in pluje enakomerno s stalno močjo. Nato se izmeri hitrost. Moč se poveča in izmeri se hitrost. Preskus se ponovi v odprtih vodah z uporabo enake stalne moči (dve stopnji). Pričakovani učinek je:

—	Hitrost v ozkem kanalu je nižja kot v odprtih vodah pri enakih nastavitvah moči.

—	Pri višji nastavitvi moči je razlika v hitrosti večja kot pri nižji nastavitvi moči.

Učinek zapornice

V zapornici je učinek na plovni objekt enak kot v kanalu. Zapornica povzroči dodaten učinek zaradi izpodrivnega toka, ki ga ustvari plovni objekt z velikim zapornim faktorjem ob vstopu vanjo (batni učinek).

Preskus za učinek kanala kaže povratni tok. Tega preskusa ni treba ponoviti. Batni učinek se lahko prikaže na naslednji način:

—	Vplujte s plovnim objektom v zapornico z razmeroma visoko hitrostjo. Na plovni objekt po vstopu v zapornico deluje dodaten upor (plovni objekt se upočasni). Ko se pogon zaustavi, še vedno delujejo vzvratne sile in plovni objekt se giblje rahlo vzvratno.

—

Plovni objekt zaženite v zapornici in nastavite pogon na določeno vrednost. Plovni objekt bo izplul iz zapornice in zaradi batnega učinka bo nanj delovala sila upora. Ko plovni objekt izpluje iz zapornice (je zunaj zapornice) sila upora preneha delovati, kar se kaže v nenadnem povečanju hitrosti, ki jo je mogoče opaziti.

Nasedanje

Nasedanje upočasnjuje plovni objekt in ga je mogoče prepoznati po zvoku, vendar ne povzroči vedno ustavitve plovila. O nasedanju se obvesti upravljavca.

Za preverjanje nasedanja je potrebno območje izvajanja vaj z ravnim dnom in dnom, ki se rahlo dviga. Pri tem se obravnavajo informacije o ustrezni globini v samem simulatorju in ne prikaz v sistemu vizualizacije.

Pri nasedanju na obalo je treba preveriti, ali se plovni objekt dejansko zaustavi in, če se, ali se zaustavi nenadoma ali se upočasni.

Med nasedanjem je treba s sistemom vizualizacije preveriti spremembo vodoravne ravnine plovnega objekta.

Pri plovbi čez ravno dno v izjemno plitvi vodi je treba preveriti, ali plovni objekt naseda zaradi počepa, medtem ko se hitrost stalno zvišuje.

Pri vseh nasedanjih je treba preveriti, ali ta dogodek spremlja zvok.

Nasedanje

Trčenje plovnega objekta ob obalo, trčenje plovnih objektov in trčenje plovnega objekta ob most

O nasedanju, trčenju plovnega objekta ob obalo, trčenju plovnih objektov in trčenju plovnega objekta ob most se pri simulaciji obvesti kandidata in upravljavca.

Vizualni pregled

Trčenje plovnega objekta ob obalo

O trčenjih plovnega objekta ob obalo se pri simulaciji obvesti vsaj z zvokom. Simulacija upočasni plovni objekt. Trčenje se izračuna z uporabo dvodimenzionalnega plovnega objekta.

Simulacija trčenja plovnega objekta ob obalo se lahko preskusi samo na območju izvajanja vaj z različnimi objekti na obali.

S plovbo proti različnim objektom se lahko preveri, ali lahko simulator zazna te objekte in se odzove nanje.

Za različne objekte se preveri, ali obstajajo določene vrste, pri katerih ne pride do trčenja.

Zvok ob trčenju se lahko preskusi z zvočnim sistemom simulatorja, če je na voljo.

Z opazovanjem trčenja v sistemu vizualizacije je mogoče videti, ali pride do trčenja nemudoma in ali je simulirana deformacijska cona.

Trčenje pod topim kotom pri nizki hitrosti lahko pokaže, ali je izračunan elastični potisk.

Trčenje plovnih objektov

O trčenjih plovnih objektov se pri simulaciji obvesti vsaj z zvokom. Simulacija upočasni plovni objekt. Trčenje se izračuna z uporabo dvodimenzionalnega plovnega objekta.

Pod pogojem, da ni razlike, ali je drug plovni objekt, ob katerega trči lasten plovni objekt, drug lasten plovni objekt ali prometni plovni objekt, se lahko izvedejo različna trčenja.

Na simulatorju se preveri, kaj se med trčenjem dveh plovnih objektov zgodi z lastnim plovnim objektom in ali se zazna zvok.

V prostoru za inštruktorja se z zadostno povečavo preveri, ali se za zaznavanje trčenja uporabljajo zunanji robovi plovnega objekta.

Preskusi se, ali pride do trčenja v trenutku dotika zunanjih robov plovnih objektov.

Preveri se, ali se trčenje natančno zazna tudi za različne plovne objekte različnih oblik.

Trčenje plovnega objekta ob most

Trčenja plovnega objekta ob most se zaznajo z uporabo vrednosti statične višine (ki ustreza spuščeni krmarnici in spuščenemu jamboru). O trčenjih se pri simulaciji obvesti vsaj z zvokom. Simulacija upočasni plovni objekt.

Za preverjanje, ali je to doseženo, mora na območju izvajanja vaj obstajati most in uporabi se elektronska navigacijska karta za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Preveri se, ali pride med prehodom pod mostom brez zadostne proste višine do trčenja in kakšen je rezultat nadaljnje simulacije.

Preveri se, ali je mogoč varen prehod z zadostnim znižanjem vodostaja ali povečanjem ugreza. To je treba preveriti tudi v sistemu vizualizacije.

Potrebne so različne ponovitve preskusa za preverjanje točke trčenja na ladji, če je taka točka samo ena. V tem primeru je mogoče tudi določiti, ali most povzroči trčenje na središčnici ali na zunanjih mejah.

Dvižna krmarnica

Višino trčenja in točko gledišča je mogoče prilagajati glede na položaj mosta. Na voljo je funkcija neprekinjenega premikanja dvižne krmarnice.

Pogoj za preskus te funkcije delovanja je razpoložljivost značilnega plovnega objekta za plovbo po celinskih plovnih poteh, na primer plovnega objekta dolžine 110 m.

Osnovna razpoložljivost te funkcije se lahko preveri z uporabo delujoče naprave za spreminjanje položaja mostu.

Funkcija se lahko preskusi na mostu in preveri se, ali se lahko izberejo poljubni položaji in ali je gibanje nenadno ali z resničnostno hitrostjo.

S postavitvijo drugega lastnega plovnega objekta v bližini se lahko preveri, ali je ta funkcija na voljo tudi za druge plovne objekte v sistemu vizualizacije.

Opazuje se lahko, ali se tudi navigacijske luči in dnevne oznake premikajo v skladu z gibanjem dvižne krmarnice drugega plovnega objekta v sistemu vizualizacije.

Vrvi

Sistem vizualizacije prikazuje dinamiko plovnega objekta in vrvi (npr. popuščanje, elastičnost, težo in pretrganje ter povezave s točkami priveznika).

Na območju izvajanja vaj s steno pomola se preskusi privezovanje z vrvjo.

Pri uporabi vrvi se preveri, ali je vrv povezana z določenimi točkami priveznika.

Pretrganje vrvi se preveri s poskusom zaustavitve plovnega objekta z vrvjo pri polni hitrosti.

Popuščanje vrvi se preveri z zmanjšanjem sile in razdalje.

Sidra

Sidra se lahko spustijo in izvlečejo. Upoštevata se globina vode in dinamika verige.

Funkcija sidra se lahko preveri na območju izvajanja vaj z omejeno globino vode in lastnim plovnim objektom z enim ali več sidri. To je smiselno, če je na voljo stalen tok s spremenljivo hitrostjo.

Spuščanje in izvlek sidra sta mogoča le, če obstajajo ustrezni delujoči elementi. Preveriti je treba tudi, ali obstajajo instrumenti, ki kažejo dolžino verige.

Preveri se, ali se hitrosti med spuščanjem in izvlekom razlikujeta. Poleg tega je treba preveriti, ali je mogoče slišati ustrezen zvok.

S spreminjanjem globine vode je treba preveriti, ali globina vode vpliva na delovanje sidra.

Pri nizki hitrosti toka je treba preskusiti, ali plovni objekt niha in se po zasidranju zaustavi.

Pri stalnem povečevanju toka je treba preskusiti, ali sidro drži plovni objekt na mestu.

Če eno sidro ne drži plovnega objekta na mestu, je treba preveriti, ali plovni objekt stoji na mestu z dvema sidroma, če se uporabita dve sidri.

Vleka (dejavnost med dvema plovnima objektoma)

Med vleko se upošteva dinamika plovnega objekta in povezave z vrvjo.

Območje izvajanja vaj za preverjanje funkcije vleke je lahko odprto morje. Poleg vlečnega ali vlečenega lastnega plovnega objekta je potreben še en plovni objekt (lasten plovni objekt ali prometni plovni objekt).

Osnovni pogoj za vleko se lahko preskusi z namestitvijo vlečne vrvi med lasten in drug plovni objekt.

Če to ni mogoče, je treba preveriti, ali obstaja vsaj alternativna metoda za določitev sile, ki jo povzroča navidezna vleka.

Preveri se, ali lahko drug plovni objekt, ki se uporablja za pomoč pri vleki, pospeši vlečeni lasten plovni objekt in povzroči tudi zasuk z bočnim vlečenjem.

Preveri se, ali lahko vlečeni lasten plovni objekt z ustreznimi manevri premika drug plovni objekt in ga zaustavi in ali je mogoče drug plovni objekt z bočnim vlečenjem tudi obračati.

Prometni plovni objekti

Količina prometnih plovnih objektov

Na voljo je najmanj deset prometnih plovnih objektov.

Preskus mora pokazati, ali se lahko zahtevana količina vključi v vajo.

Nadzor prometnih plovnih objektov

Prometni plovni objekti lahko pluje po poteh, katerih kurz in hitrost se resničnostno spreminjata.

Razpoložljivost nadzornih funkcij je treba preveriti z oblikovanjem nove vaje, ki vključuje prometni plovni objekt.

Način gibanja

Dokaj nemoteno gibanje.

Uporablja se preskusni postopek za nadzor prometnih plovnih objektov.

Vpliv vetra

Prometni plovni objekt se odzove na določen veter z izkazanim kotom zanosa.

Veter, ki se uporabi pri vaji, mora kazati spreminjanje kota zanosa na prometnem plovnem objektu glede na hitrost in smer vetra.

Vpliv toka

Prometni plovni objekt se odzove na določen tok z izkazanim kotom zanosa.

Tok, uporabljen pri vaji, mora kazati spreminjanje kota zanosa na prometnem plovnem objektu glede na hitrost in smer toka.

Izsek in velikost slike

Sistem vizualizacije omogoča pogled, ki zajame celotno obzorje (360 stopinj). Vodoravno polje pogleda se lahko pridobi s fiksnim pogledom, ki zajame vsaj 210°. in dodatnimi pogledi, ki jih je mogoče spreminjati, za preostali del obzorja. Navpični pogled omogoča pogled navzdol na vodo in navzgor proti nebu, kot bi bila vidna z običajnega krmilnega položaja v krmarnici.

Vizualni pregled delujočega simulatorja.

Ločljivost po sličicah

Ločljivost dosega ločljivost človeškega očesa. Pri hitrosti slikanja (idealno > 50 sličic na sekundo, prikaz vsaj resničnostno gladke slike) ni opaziti tresljajev.

Ločljivost je treba preveriti z vizualnim pregledom.

Prikaz dodatnih podrobnosti in kakovost prikaza

Stopnja podrobnosti sistema za prikaz presega poenostavljen prikaz. Kaže dober pogled na območje plovbe v vseh okoliščinah.

Vizualni model je treba preveriti z vizualnim pregledom.

Vodna gladina

Valovi, ki jih ustvari plovni objekt, so odvisni od hitrosti plovnega objekta. Upošteva se globina vode. Valovi, ki jih ustvari veter, so odvisni od smeri in hitrosti vetra.

Vizualni pregled mora pokazati, ali se valovi, ki jih ustvari plovni objekt, spreminjajo s hitrostjo plovnega objekta ter ali se valovi, ki jih ustvari veter, spreminjajo s smerjo in hitrostjo vetra.

Sonce, luna, nebesna telesa

Sonce in luna sledita 24-urnemu intervalu. Položaji ne ustrezajo natančno kraju in datumu simulacije. Nočno nebo lahko sestavljajo poljubne zvezde.

Vizualni pregled mora pokazati, ali je mogoče sonce, luno in nebesna telesa spreminjati glede na dnevne ali nočne razmere ali razmere ob mraku

Vreme

Prikazane so nepremične plasti visokih oblakov. Poleg tega se lahko prikažejo padavine, meglice in megla.

Vizualni pregled pokaže zahtevano raven podrobnosti.

Hrup v okolju

Hrup motorja je poustvarjen resničnostno.

Hrup motorja je treba preskusiti v mirnem vremenu in na mirnem morju z oceno hrupa pri vseh hitrostih motorja. Ugotoviti je treba, ali je zvok motorja slišen in ali sta glasnost in zvok ustrezna.

Zunanji viri hrupa (npr. hrup motorja, zvočni opozorilni signali in sidro).

Posamezni zvočni signali se predvajajo resničnostno, vendar jih ni mogoče slušno locirati.

V prvem koraku se v krmarnici nepremičnega lastnega plovnega objekta eden za drugim aktivirajo vsi razpoložljivi zvočni signali. Oceni se, ali so zvočni signali resničnostni, kar zadeva zvok in glasnost. V drugem koraku se enaki zvočni signali aktivirajo na drugem plovnem objektu, razdalja do plovnega objekta pa se spremeni. Preskusiti je treba, ali se predvajajo pravilni zvočni signali in ali se glasnost predvajanja ustrezna.

Vse delujoče pomožne pogonske enote (npr. sidra) v krmarnici se aktivirajo ločeno. Preveriti je treba, ali se status delovanja lahko slušno zazna.

Zunanji hrup (zvočni signali)

Zvočni signali s ciljnega plovnega objekta so slišni.

Med vajo se zvočni signal odda s ciljnega plovnega objekta.

Notranje zvočne informacije

Zvočni signali z naprav na mostovih zvenijo resničnostno, vendar se predvajajo prek zvočnikov na konzoli simulatorja.

Vsi zvočni signali vseh razpoložljivih naprav v krmarnici se aktivirajo eden za drugim. Preveri se, ali signale oddajajo same naprave ali zvočniki simulatorja in kako resničnostno zvenijo.

Poslušanje

Upravljavec je sposoben slišati vse zvoke, ki prihajajo iz krmarnice plovnega objekta.

V okviru simulacije je treba preveriti, ali se zvoki iz krmarnice plovnega objekta prenašajo jasno in razumljivo ter ali je glasnost nastavljiva.

Snemanje

Zvoki iz krmarnice se snemajo sočasno s simulacijo.

Vaja se izvede vključno z radijsko komunikacijo in zvoki. Pri ponovnem predvajanju se ustrezen zvočni posnetek predvaja sočasno s ponovitvijo simulacije.

Skladnost radarja

Kotna točnost za vodoravno smer je skladna z evropsko tehnično specifikacijo (ETSI) EN 302 194. Učinke, povezane z navpično omejenim kotom odpiranja, je mogoče opredeliti na primer pri prehodu pod mostovi.

Skladnost v navpični smeri: simulacija prehoda pod mostom ob upoštevanju:

—	višine antene nad vodno gladino pri trenutnem ugrezu;

—	kota sevanja glede na radarski žarek in preves plovnega objekta;

—	višine mostu med spodnjim robom mostu in vodno gladino.

Ločljivost

Radarska simulacija ustvari resničnostno radarsko sliko.

Radarska simulacija izpolnjuje zahteve evropske tehnične specifikacije ETSI EN 302 194 [1].

Ustrezno ločljivost je treba prikazati na razdalji 1 200 m: dva objekta z azimutno razdaljo 30 m je treba opredeliti kot dva ločena objekta.

Dva objekta na razdalji 1 200 m v isti smeri z medsebojno razdaljo 15 m je treba opredeliti kot dva različna objekta.

Senčenje, ki ga povzroča lasten ali drug plovni objekt

Senčenje ustreza trigonometričnim razmerjem, vendar ne upošteva sprememb dinamičnega položaja plovnega objekta.

Senčenje, ki ga povzroči lasten plovni objekt, je treba preskusiti s približevanjem boji in določitvijo razdalje, ko je boja skrita za premcem plovnega objekta. Razdalja je resničnostna.

Senčenje, ki ga povzroči drug plovni objekt, je treba preskusiti s postavitvijo dveh plovnih objektov v isti smeri. Ko se manjši plovni objekt postavi za večji plovni objekt, se manjši plovni objekt ne pojavi na prikazu na radarju.

Šum zaradi morja in dežja

Nastavitev filtrov in njihov učinek ustrezajo številu dejanskih odobrenih naprav.

Ocena se izvede z vključitvijo in nastavitvijo filtrov.

Lažni odmevi

Ustvarijo se lažni odmevi. Poleg tega se frekvenca večkratnih odmevov resničnostno spreminja z razdaljo.

Pri vaji z več ciljnimi plovnimi objekti so lažni odmevi vidni. Med preskusom mora opazovalec iskati moteče vplive in večkratne odmeve.

Globina vode

Topografija dna je podrobno opisana z globinskimi črtami in sondiranji ali v kakršni koli drugi obliki z visoko resolucijo, če so na voljo podatki.

Pri plovbi čez območje, ki ga je treba pregledati, je treba preveriti, ali globinomer kaže resničnostne vrednosti.

Tok

Tok je lahko poljubno določen z najmanj dvodimenzionalnimi vektorskimi polji visoke ločljivosti, prilagojene velikosti plovnega objekta in območju.

Učinek toka je treba preskusiti tako, da se plovni objekt prepusti toku reke. Plovni objekt se resničnostno giblje s tokom.

Plimovanje

Podatki o plimovanju so navedeni z grobo prostorsko ali časovno ločljivostjo ali obema.

Učinek plimovanja na plavajoče objekte se lahko oceni s simulacijo po možnosti majhnega plavajočega objekta brez pogonskih ali drugih sil (npr. zaradi vetra ali vrvi). S spreminjanjem časa dneva se lahko preveri, ali sta tok plimovanja in vodostaj odvisna od časa in resničnostna. Vodostaj se lahko neposredno opazuje na globinomeru in se lahko evidentira za cel dan, da se primerja z izmerjenimi ali izračunanimi podatki.

Veter

Določijo se lahko nihanja in vektorska polja vetra, ki omogočajo lokalne spremembe.

Če je na krovu „nameščen“ anemometer, instrument na mostu kaže relativno hitrost in smer vetra. Preskusiti je treba vpliv različnih polj vetra na dinamiko plovnega objekta.

Dvo-/tridimenzionalni modeli nepremičnih objektov

Dvodimenzionalne zamenjave objektov so dovoljene samo za objekte, ki so zelo oddaljeni in niso prepoznani.

Medtem ko se plovni objekt giblje po celotnem območju simulacije, ki ga je treba potrditi, se opazujejo nepremični objekti. Ugotovi se lahko, na kakšni razdalji in kako se raven podrobnosti zmanjšuje ter ali se uporabljajo dvodimenzionalni modeli.

Raven podrobnosti nepremičnih objektov

Zaradi precejšnje ravni podrobnosti se lahko objekti zdijo resnični, čeprav so opazne poenostavitve oblike in površja.

Naloži se območje usposabljanja, ki ga je treba oceniti, in nastavi se lasten plovni objekt. Najprej je treba proučiti, ali so opredeljeni vsi za plovbo pomembni objekti. Ozadje mora biti na prvi pogled resničnostno.

Dnevni/nočni modeli premičnih objektov

V temi je mogoče vsak objekt osvetliti. Za plovbo pomembni viri svetlobe lahko oddajajo svetlobo v skladu s predhodno določenimi značilnostmi.

Naloži se območje usposabljanja, ki ga je treba oceniti, in nastavi se lasten plovni objekt. Čas simulacije je nastavljen na polnoč. Preveriti je treba, ali so vsi za plovbo pomembni objekti med simulacijo osvetljeni tako, kot so osvetljeni dejansko.

Poleg tega je treba preveriti, ali so osvetljeni drugi objekti. Če ima programska oprema simulatorja to funkcijo, inštruktor vklaplja in izklaplja luči predvidenih objektov.

Dvo-/tridimenzionalni modeli premičnih objektov

Dvodimenzionalni objekti se uporabljajo samo v ozadju (velika razdalja), tako da so komaj opazni. Sicer se uporabljajo tridimenzionalni modeli.

Naloži se območje usposabljanja, ki ga je treba oceniti, in izbere se lasten plovni objekt. Pluje se po celotnem območju usposabljanja; hkrati se uporabljajo, opazujejo in ocenjujejo razpoložljivi premični objekti, da se ugotovi, ali so proti opazovalcu usmerjene njihove ravne ploskve.

Raven podrobnosti

V primeru izboljšane ravni podrobnosti se predstavijo resničnostni objekti, čeprav so oblike in površine prikazane poenostavljeno.

Lasten plovni objekt pluje na poljubno izbranem območju delovanja. Uporabijo se premični objekti, ki jih je mogoče oceniti. Prikazani so resničnostno.

Nastavitev luči in dnevnih signalov

Luči in prikazane signale je mogoče posamezno vklapljati/izklapljati, kar pomeni, da so vse luči in signali ločeno shranjeni v podatkovni zbirki in nameščeni v skladu z zahtevami dejanskega plovnega objekta in v skladu z veljavnimi predpisi za uporabljeni plovni objekt.

V neposredni bližini prometnega plovnega objekta se uporabi lasten plovni objekt na katerem koli območju usposabljanja. Če je mogoče, upravljavec nastavi vse vrste dnevnih signalov in semaforjev na krovu prometnega plovnega objekta. Če simulator to omogoča, se uporabi še en lasten plovni objekt namesto prometnega plovnega objekta. Tudi na drugem lastnem plovnem objektu se nastavijo luči in dnevni signali. V krmarnici prvega plovnega objekta se preveri, katere luči in dnevni signali so vidni na obeh drugih plovnih objektih.

Dnevni/nočni modeli

Svetlobni viri lahko svetijo v skladu z določenimi značilnostmi.

Lasten plovni objekt pluje na območju delovanja. Čas simulacije je nastavljen na 24.00. Uporabijo se vsi premični objekti, ki jih je mogoče oceniti. Če je to mogoče, upravljavec vklopi vse razpoložljive svetlobne vire, nameščene na objektih za vizualni pregled.

Radarska odbojnost

Odboj na radarski sliki je resničnosten in odvisen od zornega kota.

Preveri se, ali odbojni objekti kažejo resničnosten odboj.

Odboji, ki jih povzročajo valovi in padavine.

Odboji zaradi stanja morja so shranjeni za značilen vzorec valov, ki zajema tudi različne ravni stanja morja. Odboji zaradi padavin so prikazani resničnostno.

Odboje zaradi stanja morja je treba preveriti z uporabo različnih višin in smeri valov. Preverijo se odboji zaradi padavin.

Valovi

Stanje morja in smer valov se lahko prilagodita; plovni objekt se giblje resničnostno.

Preveriti je treba, ali se gibanje plovnega objekta spreminja glede na stanje morja. Smeri in višina valov morajo biti vidne.

Padavine

Na voljo so vse vremenske razmere (omejena vidljivost, padavine z izjemo strele in nastajanje oblakov), kar zagotavlja celovito sliko.

Vizualni pregled se izvede za preverjanje, ali se vidljivost lahko zmanjša.

75.

Prikaz na karti

Celinski ECDIS v informacijskem prikazu mora izpolnjevati zahteve najnovejšega standarda, ki ga objavi Evropska unija ali Centralna komisija za plovbo po Renu (Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 909/2013 ali izdaja 2.3 celinskega ECDIS Centralne komisije za plovbo po Renu ali njena posodobljena različica).

Preveriti je treba, ali je programska oprema za ECDIS certificirana in ali se uporablja elektronska navigacijska karta za plovbo po celinskih plovnih poteh.

76.

Merske enote

Simulator uporablja enote za plovbo po evropskih celinskih plovnih poteh (km, km/h).

Prikazane enote je treba oceniti.

77.

Jezikovne možnosti

Uporabljata se jezik izpita in/ali angleščina.

Preveriti je treba jezik instrumentov.

78.

Število vaj

Omogočiti je treba pripravo, shranjevanje in izvajanje različnih vaj, ki jih je med izvajanjem mogoče spreminjati.

Izvedejo se različne dejavnosti.

79.

Število lastnih plovnih objektov

Za vsak most se lahko naloži drug lasten plovni objekt.

Predstavitev ločenih vaj na več mostovih (če je ustrezno).

80.

Shranjevanje podatkov

Shraniti je treba vse vrednosti simulacije, potrebne za ponovno predvajanje simulacije, vključno z video in zvočnim posnetkom opravljanja izpita kandidata.

Simulacija se začne in izvaja se shranjevanje. Simulacija se ponovno naloži in pregleda, da se ugotovi, ali so na voljo vsi ustrezni podatki posnetega izvajanja simulacije.

81.

Shranjevanje prikazanega izpita

Obstajati mora možnost ponovnega predvajanja v prostoru upravljavca ali v prostoru za zaključne sestanke. Radijsko komunikacijo je mogoče posneti.

Vaja se ponovno predvaja.

II. STANDARDI ZA UPRAVNI POSTOPEK ZA ODOBRITEV SIMULATORJEV UPRAVLJANJA PLOVIL IN SIMULATORJEV RADARJA

I. Postopek za odobritev simulatorjev, ki se uporabljajo pri izpitih iz točk (a) in (b) člena 17(3) Direktive (EU) 2017/2397

Subjekt, ki uporablja simulatorje za oceno kompetenc, pri pristojnem organu države članice vloži vlogo za odobritev,

(a)

v kateri navede, za kakšno ocenjevanje kompetenc bi se moral simulator odobriti, tj. praktični izpit za pridobitev potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna (simulator upravljanja plovil) ali praktični izpit za pridobitev posebnega dovoljenja za plovbo s pomočjo radarja (simulator radarja) ali oba;

(b)	da simulator zagotavlja polno izpolnjevanje minimalnih tehničnih in funkcionalnih zahtev iz ustreznega standarda ali standardov za simulatorje.

Pristojni organ zagotovi, da se minimalne zahteve, določene v standardu za funkcionalne in tehnične zahteve simulatorjev, preverijo v skladu s preskusnim postopkom za vsak element. V ta namen pristojni organ uporabi strokovnjake, ki so neodvisni od subjekta, ki izvaja program usposabljanja. Strokovnjaki dokumentirajo preverjanje izpolnjevanja zahtev za vsak element. Če se s preskusnim postopkom potrdi, da so zahteve izpolnjene, pristojni organ odobri simulator. V odobritvi se navede, konkretno katero kompetenco je dovoljeno ocenjevati na zadevnem simulatorju.

II. Obvestilo o odobritvi in sistem standardov kakovosti

Pristojni organ za odobritev simulatorjev o odobritvi simulatorja obvesti Evropsko komisijo in vse zadevne mednarodne organizacije, pri čemer navede vsaj naslednje:

(a)	za kakšno ocenjevanje kompetenc je simulator odobren, tj. praktični izpit za pridobitev potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna (simulator upravljanja plovil) ali praktični izpit za pridobitev posebnega dovoljenja za plovbo s pomočjo radarja (simulator radarja) ali oba;

(b)	ime upravljavca simulatorja;

(c)	ime programa usposabljanja (če je ustrezno);

(d)	organ, ki podeljuje potrdila o usposobljenosti, posebna dovoljenja ali potrdila o praktičnem izpitu;

(e)	datum začetka veljavnosti, razveljavitve ali začasne ukinitve dovoljenja za simulator.

2.	Pristojni organ hrani vloge iz oddelka I.1(a) in dokumentacijo iz oddelka I.2 za sistem ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti iz člena 27 Direktive (EU) 2017/2397.

(1) Ciljni plovni objekt se v celoti nadzoruje s simulatorjem in njegovo gibanje je lahko veliko enostavnejše kot gibanje lastnega plovnega objekta.

(2) Lasten plovni objekt je objekt v simulatorju, ki ga v celoti nadzoruje človek in zagotavlja vizualni prikaz scenarija.

PRILOGA IV

STANDARDI ZA ZDRAVSTVENO ZMOŽNOST

MERILA ZA ZDRAVSTVENO ZMOŽNOST ZA ZDRAVSTVENA STANJA (SPLOŠNA ZMOŽNOST, VID IN SLUH)

Uvod

Zdravnik, ki opravlja pregled, bi moral upoštevati, da ni mogoče pripraviti celovitega seznama meril za zdravstveno zmožnost, ki bi zajemal vsa možna stanja in različne načine njihovega izražanja ter prognoze. Načela, na katerih temelji pristop, uporabljen v preglednici, se lahko pogosto ekstrapolirajo na stanja, ki v njej niso zajeta. Odločitve o zmožnosti v primeru zdravstvenih težav so odvisne od natančne klinične ocene in analize, poleg tega pa je treba pri sprejemanju odločitve o zmožnosti upoštevati naslednje:

•

Zdravstvena zmožnost, ki zajema fizično in psihično zmožnost, pomeni stanje brez bolezni ali invalidnosti, ki bi osebi, ki dela na krovu plovnega objekta za plovbo po celinskih plovnih poteh, onemogočala kar koli od naslednjega:

(a)	izvajanje nalog, potrebnih za upravljanje plovnega objekta;

(b)	izvajanje dodeljenih nalog ob katerem koli času;

(c)	pravilno zaznavanje okolja.

•

Navedena zdravstvena stanja so običajni primeri stanj, zaradi katerih lahko člani posadke postanejo nezmožni za delo. Seznam se lahko uporablja tudi za določitev ustreznih omejitev glede zmožnosti. Navedena merila lahko zagotavljajo le smernice za zdravnike in ne nadomeščajo utemeljenega zdravniškega mnenja.

•	Posledice dela in življenja na celinskih vodah so zelo različne ter so odvisne od naravne anamneze posameznega stanja in možnosti zdravljenja. Za sprejetje odločitve o zmožnosti se uporabita poznavanje stanja in ocena njegovih značilnosti pri posamezniku, pri katerem se izvaja pregled.

•

Če zdravstvene zmožnosti ni mogoče v celoti dokazati, se lahko sprejmejo blažilni ukrepi in uvedejo omejitve, pod pogojem, da zagotavljajo enakovredno varnost plovbe. Seznam blažilnih ukrepov in omejitev je dodan opombam k temu besedilu. Po potrebi se sklicevanja na take blažilne ukrepe in omejitve navedejo v opisih meril za zdravstveno zmožnost.

Preglednica je oblikovana na naslednji način:

Stolpec 1: Mednarodna klasifikacija bolezni Svetovne zdravstvene organizacije, 10. revizija (ICD-10). Oznake so navedene kot pomoč za analizo in zlasti mednarodno zbiranje podatkov.

Stolpec 2: Splošno ime stanja ali skupine stanj s kratko obrazložitvijo njihovega pomena za delo na celinskih plovnih poteh.

Stolpec 3: Merila za zdravstveno zmožnost, na katerih temelji odločitev: nezmožnost.

Stolpec 4: Merila za zdravstveno zmožnost, na katerih temelji odločitev: zmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob katerem koli času.

Obstajata dva dodatka:

Dodatek 1 Ustrezna merila za vid iz diagnostične oznake H00–59 in

Dodatek 2 Ustrezna merila za sluh iz diagnostične oznake H68–95.

ICD 10

Diagnostične oznake

Stanje

Utemeljitev meril

Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob katerem koli času

—	predvidoma začasno (T)

—	predvidoma trajno (P)

Zmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob katerem koli času

A00–B99

OKUŽBE

A00–09

Črevesne infekcijske bolezni

Prenos na druge, ponovitev

T – Če je odkrita medtem, ko je oseba na kopnem (trenutni simptomi ali čakanje na rezultate preiskav o statusu prenašalca bolezni), ali v primeru potrjenega statusa prenašalca bolezni, dokler se ne dokaže odprava okužbe

Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo

A15–16

Pljučna tuberkuloza

Prenos na druge, ponovitev

T – Pozitiven presejalni test ali klinična anamneza, do zaključka preiskav.

Če je oseba okužena, dokler se njeno stanje z zdravljenjem ne stabilizira in ni potrjena odsotnost okužbe

P – Poslabšanje stanja ali velika škoda zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti

Uspešno zaključeno zdravljenje

A50–64

Infekcije, prenosljive pretežno s spolnimi odnosi

Akutna okvara, ponovitev

T – Če so odkrite, medtem ko je oseba na kopnem: do potrjene diagnoze, začetka zdravljenja in uspešnega zaključka zdravljenja.

P – Poznejši škodljivi zapleti, ki jih ni mogoče zdraviti

Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo

B15

Hepatitis A

Prenosljiv z okuženo hrano ali vodo

T – Dokler se ne pozdravi zlatenica ali vzpostavi toleranca za telesno aktivnost

Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo

B16–19

Hepatitis B

Prenosljiv s stikom s krvjo ali z drugimi telesnimi tekočinami. Možnost trajne okvare jeter in raka jeter

T – Dokler se ne pozdravi zlatenica ali vzpostavi toleranca za telesno aktivnost

P – Dolgotrajna okvara jeter s simptomi, ki vplivajo na varno delo, ali z verjetnostjo zapletov

Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo. Zmožnost za delo z največ dveletno časovno omejitvijo

Hepatitis C Prenosljiv s stikom s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami. Možnost trajne okvare jeter

T – Dokler se ne pozdravi zlatenica ali vzpostavi toleranca za telesno aktivnost

P – Dolgotrajna okvara jeter s simptomi, ki vplivajo na varno delo, ali z verjetnostjo zapletov

Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo

B20–24

Bolezen, ki jo povzroča virus človeške imunske pomanjkljivosti [HIV]

Prenosljiv s stikom s krvjo ali z drugimi telesnimi tekočinami. Napredovanje v bolezni, povezane s HIV, ali aids

T – Dobra ozaveščenost o stanju in polno upoštevanje priporočil glede zdravljenja

P – Nereverzibilne škodljive bolezni, povezane s HIV Še vedno trajajoči škodljivi učinki zdravil

Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo. Zmožnost za delo z največ dveletno časovno omejitvijo

A00–B99

niso navedene ločeno

Druga okužba

Osebna okvara, okužba drugih

T – V primeru resne okužbe in resnega tveganja prenosa

P – Če obstaja stalna verjetnost ponovitve ponavljajočih se škodljivih ali nalezljivih bolezni

Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo

C00–48

NEOPLAZME

C00–D48

Maligne neoplazme – vključno z limfomom, levkemijo in podobnimi stanji

Ponovitev – zlasti akutni zapleti, npr. samopoškodovanje v primeru krvavitve

T – Do zaključka preiskav, zdravljenja in ocene prognoze

P – Dolgotrajna okvara s simptomi, ki vplivajo na varno delo, ali z veliko verjetnostjo ponovitve

Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo

Se potrdi z uradno presojo specialista

D50–89

BOLEZNI KRVI IN KRVOTVORNIH ORGANOV

D50–59

Anemija/motnje zaradi nepravilnega hemoglobina

Zmanjšana toleranca za telesno aktivnost. Občasne anomalije rdečih krvničk

T – Dokler ni raven hemoglobina normalna ali stabilna

P – Huda ponavljajoča se ali dolgotrajna anemija ali škodljivi simptomi zaradi razkroja rdečih krvničk, ki jih ni mogoče zdraviti

Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo

D73

Odstranitev vranice

(anamneza operacije)

Večja dovzetnost za nekatere okužbe

T – Do zaključka kliničnega zdravljenja in vzpostavitve tolerance za fizično aktivnost

Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo

D50–89

niso navedene ločeno

Druge bolezni krvi in krvotvornih organov

Različne – ponovitev nenormalne krvavitve in morda tudi manjša toleranca za telesno aktivnost ali nizka odpornost na okužbe

T – V času preiskav

P – Kronične motnje koagulacije

Presoja posameznega primera

E00–90

ENDOKRINE IN PRESNOVNE (METABOLIČNE) BOLEZNI

E10

Sladkorna bolezen

– uporaba inzulina

Akutna okvara zaradi hipoglikemije. Zapleti zaradi izgube nadzora nad ravnijo glukoze v krvi.

Večja verjetnost težav z vidom, nevroloških težav in težav s srcem

T – V primeru pomanjkanja:

1.	ustreznega nadzora,

2.	upoštevanja priporočil glede zdravljenja ali

3.	ozaveščenosti o hipoglikemiji

P – Če se ne nadzoruje ustrezno in se ne upoštevajo priporočila glede zdravljenja. Anamneza hipoglikemije ali neozaveščenost o hipoglikemiji.

Škodljivi zapleti zaradi sladkorne bolezni

Presoja posameznega primera z največ petletno časovno omejitvijo. Če obstajajo dokazi o ustreznem nadzoru, polnem upoštevanju priporočil glede zdravljenja in dobri ozaveščenosti o hipoglikemiji.

Navede se lahko omejitev 04***

E11–14

Sladkorna bolezen – zdravljena brez inzulina.

Zdravljenje z drugimi zdravili

Prehod na uporabo inzulina, večja verjetnost težav z vidom, nevroloških težav in težav s srcem

T – V primeru pomanjkanja:

1.	ustreznega nadzora,

2.	upoštevanja priporočil glede zdravljenja ali

3.	ozaveščenosti o hipoglikemiji

Ko se stabilizira, v odsotnosti škodljivih zapletov: zmožnost za delo z največ petletno časovno omejitvijo

Sladkorna bolezen – brez uporabe inzulina; zdravljenje samo z dieto

Prehod na uporabo inzulina, večja verjetnost težav z vidom, nevroloških težav in težav s srcem

T – V primeru pomanjkanja:

1.	ustreznega nadzora,

2.	upoštevanja priporočil glede zdravljenja ali

3.	ozaveščenosti o hipoglikemiji

Ko se stabilizira, v odsotnosti škodljivih zapletov: zmožnost za delo z največ petletno časovno omejitvijo

E65–68

Debelost in druge vrste prenahranjenosti – majhna ali velika

Nevarnost samopoškodbe, zmanjšana mobilnost in toleranca za fizično aktivnost pri opravljanju rutinskih nalog in nalog v izrednih razmerah.

Večja verjetnost sladkorne bolezni, arterijske bolezni in artritisa

T – Če ni mogoče izvajati nalog, pomembnih za varnost, so rezultati preskusa zmogljivosti ali fizične aktivnosti slabi ali je indeks telesne teže (BMI) ≥ 40 (stopnja debelosti 3)

P – Nalog, pomembnih za varnost, ni mogoče izvajati; rezultati preskusa zmogljivosti ali fizične aktivnosti so slabi in ni mogoče doseči izboljšav

Sposobnost za opravljanje dodeljenih rutinskih nalog in nalog v izrednih razmerah, ki so pomembne za varnost.

Navedeta se lahko omejitvi 07*** ali/in 09***

E00–90

niso navedene ločeno

Druga endokrina in presnovna bolezen (bolezen ščitnice, bolezen nadledvične žleze, vključno z Addisonovo boleznijo, bolezen hipofize, jajčnikov in testisov)

Verjetnost ponovitve ali zapletov

T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja Do enega leta po začetni diagnozi ali poslabšanju stanja, v katerem je bil opravljen redni pregled

P – V primeru dolgotrajne okvare, potrebe po pogostem prilagajanju zdravil ali večje verjetnosti hujših zapletov

Presoja posameznega primera: Če je zdravljenje z zdravili stabilno in nadzor stanj ni pogost, ni nobene okvare, verjetnost zapletov pa je zelo majhna

F00–99

ORGANSKE, VKLJUČNO SIMPTOMATSKE, DUŠEVNE MOTNJE

F10

Zloraba alkohola(odvisnost)

Ponovitev, nesreče, nepredvidljivo vedenje/učinkovitost pri zagotavljanju varnosti

T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja Do enega leta po začetni diagnozi ali poslabšanju stanja, v katerem je bil opravljen redni pregled

P – Če se zloraba ne preneha ali obstaja soobolevnost, če obstaja verjetnost napredovanja ali poslabšanja stanja na delovnem mestu

Za tri zaporedna leta: zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo, z omejitvama 04*** in 05***. Nato:

zmožnost za delo za triletno obdobje z omejitvama 04*** in 05***.

Nato: zmožnost za delo brez omejitev za zaporedna obdobja dveh, treh in petih let, brez ponovitve in soobolevnosti, če krvna preiskava ob koncu vsakega obdobja ne kaže težav

F11–19

Odvisnost od drog/dolgotrajna zloraba snovi, vključno z uporabo prepovedanih drog in odvisnostjo od predpisanih zdravil

Ponovitev, nesreče, nepredvidljivo vedenje/učinkovitost pri zagotavljanju varnosti

T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja Do enega leta po začetni diagnozi ali poslabšanju stanja, v katerem je bil opravljen redni pregled

P – Če se odvisnost ne preneha ali obstaja soobolevnost, če obstaja verjetnost napredovanja ali poslabšanja stanja na delovnem mestu

Za tri zaporedna leta: zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo, z omejitvama 04*** in 05***. Nato:

zmožnost za delo za triletno obdobje z omejitvama 04*** in 05***.

Nato: zmožnost za delo brez omejitev za zaporedna obdobja dveh, treh in petih let, brez ponovitve in soobolevnosti, če krvna preiskava ob koncu vsakega obdobja ne kaže težav

F20-31

Psihoza (akutna)

– bodisi organska, shizofrena ali druga kategorija, navedena v ICD.

Ponavljajoče se bipolarne (manično depresivne) motnje, ki povzročajo spremembe dojemanja/zaznavanja, nezgode, nepredvidljivo in nevarno vedenje

Po enkratni epizodi s sprožilnimi dejavniki:

T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja Do treh mesecev po začetni diagnozi

Če se član posadke krova zaveda svojega stanja, upošteva priporočila glede zdravljenja in ne občuti škodljivih učinkov zdravil: zmožnost za delo z omejitvijo 04***. Navede se lahko omejitev 05***.

Zmožnost za delo brez omejitve: eno leto po epizodi, pod pogojem, da se sprožilni dejavniki lahko in se vedno preprečijo

Časovna omejitev: prvi dve leti, šest mesecev. Naslednjih pet let, eno leto

Po enkratni epizodi brez sprožilnih dejavnikov ali več kot eni epizodi s sprožilnimi dejavniki ali brez njih:

T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja Do preteka dveh let od zadnje epizode.

P – Več kot ena epizoda ali stalna verjetnost ponovitve. Merila za zmožnost z omejitvami ali brez njih niso izpolnjena

Če ni prišlo do poslabšanja stanja in se dve leti niso uporabljala zdravila: zmožnost za delo, če je zdravnik specialist ugotovil, da je mogoče vzrok nedvoumno opredeliti kot prehoden in je poslabšanje stanja zelo malo verjetno

F32–38

Razpoloženjske/afektivne motnje. Stanje hude anksioznosti, depresija ali katera koli druga duševna motnja, ki lahko zmanjša učinkovitost Ponovitev, zmanjšana učinkovitost, zlasti v izrednih razmerah

T – Med akutno fazo, med preiskavami ali ob pojavu škodljivih simptomov ali stranskih učinkov zdravil.

P – Dolgotrajni ali ponavljajoči se škodljivi simptomi

Po popolnem okrevanju in celoviti proučitvi posameznega primera. Ocena zmožnosti za delo se lahko navede glede na značilnosti in resnost motnje razpoloženja.

Časovna omejitev: prvi dve leti, šest mesecev. Navedeta se lahko omejitvi 04*** in/ali 07***. Naslednjih pet let, eno leto

Razpoloženjske/afektivne motnje.

Blagi ali reaktivni simptomi anksioznosti/depresije. Ponovitev, zmanjšana učinkovitost, zlasti v izrednih razmerah

T – Dokler simptomi ne izginejo in se ne prenehajo jemati zdravila

P – Dolgotrajni ali ponavljajoči se škodljivi simptomi

Če škodljivi simptomi izginejo ali ni več škodljivih stranskih učinkov zdravil. Navedeta se lahko omejitvi 04*** in/ali 07***.

F00–99

niso navedene ločeno

Druge motnje

npr. motnje osebnosti in pozornosti (ADHD) ter motnje v razvoju (npr. avtizem). Zmanjšanje učinkovitosti in zanesljivosti ter vpliv na odnose

P – Če se šteje, da imajo za varnost pomembne posledice

Ni predvidenih negativnih učinkov med delom.

Incidenti v prejšnjih obdobjih zaposlitve.

Navedeta se lahko omejitvi 04*** in/ali 07***

G00–99

BOLEZNI ŽIVČEVJA

G40–41

Enkratni napad

Poškodovanje plovnega objekta in drugih ter samopoškodovanje zaradi napadov

Enkratni napad

T – V času preiskav in eno leto po napadu

Eno leto po napadu in ob rednem jemanju zdravil:

zmožnost za delo z omejitvijo 04***

Zmožnost za delo brez omejitev: eno leto po napadu in eno leto po zaključku zdravljenja

Epilepsija – brez sprožilnih dejavnikov (več napadov) Poškodovanje plovnega objekta in drugih ter samopoškodovanje zaradi napadov

T – V času preiskav in dve leti po zadnjem napadu

P – Ponavljajoči se napadi, ki se ne obvladujejo z zdravili

Brez jemanja ali ob rednem jemanju zdravil z ustreznim upoštevanjem navodil:

zmožnost za delo z omejitvijo 04***

Zmožnost za delo brez omejitev, če oseba nima napadov in ne jemlje zdravil vsaj deset let

Epilepsija – ki jo povzročijo alkohol, zdravila, poškodba glave

(več napadov)

Poškodovanje plovnega objekta in drugih ter samopoškodovanje zaradi napadov

T – V času preiskav in dve leti po zadnjem napadu

P – Ponavljajoči se napadi, ki se ne obvladujejo z zdravili

Brez jemanja ali ob rednem jemanju zdravil z ustreznim upoštevanjem navodil:

zmožnost za delo z omejitvijo 04***

Zmožnost za delo brez omejitev, če oseba nima napadov in ne jemlje zdravil vsaj pet let

G43

Migrena (pogosti napadi, ki povzročajo nezmožnost za delo) Verjetnost ponovitve napadov, zaradi katerih človek ni sposoben za delo

P – Pogosti napadi, ki povzročajo nezmožnost za delo

Ni predvidenih negativnih učinkov med delom, ki bi povzročali nezmožnost za delo. Brez incidentov v prejšnjih obdobjih zaposlitve

G47

Apneja v spanju

Utrujenost in epizode spanja med delom

T – Dokler se zdravljenje ne začne in ni uspešno tri mesece

P – Zdravljenje ni uspešno ali se ne upoštevajo priporočila glede zdravljenja

Ko je zdravljenje tri mesece dokazano učinkovito. Polletne ocene upoštevanja priporočil glede zdravljenja.

Navede se lahko omejitev 05***

Narkolepsija

Utrujenost in epizode spanja med delom

T – Dokler ni vsaj dve leti nadzorovana z zdravljenjem

P – Zdravljenje neuspešno ali se ne upoštevajo priporočila glede zdravljenja

Če specialist potrdi vsaj dveletni popoln nadzor nad zdravljenjem: zmožnost za delo z omejitvijo 04***

G00–99

niso navedene ločeno

Druge organske bolezni živčevja

npr. multipla skleroza, Parkinsonova bolezen. Ponovitev/napredovanje. Omejitve glede mišične moči, ravnotežja, koordinacije in gibljivosti

T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja

P – Če omejitve vplivajo na varno delo ali onemogočajo izpolnjevanje zahtev glede telesne zmogljivosti

Presoja posameznega primera na podlagi zahtev glede dela in ravnanja v izrednih razmerah, v skladu z nasvetom specialista za nevropsihiatrijo

R55

Sinkopa in druge motnje zavesti Ponovitev, ki povzroči poškodbo ali izgubo nadzora

T – Dokler potekajo preiskave, da se ugotovi, iz katerega osnovnega zdravstvenega stanja izvira, in dokaže nadzor tega stanja.

Dogodek je:

(a) Preprosta omedlevica/idiopatska sinkopa

Presoja posameznega primera. Navede se lahko omejitev 04***

(b) Ni preprosta omedlevica/idiopatska sinkopa. Nepojasnjena motnja: ni ponavljajoča se in v zvezi z njo ni ugotovljeno, da bi izvirala iz osnovnega srčnega, presnovnega ali nevrološkega stanja

T – Štirje tedni

Presoja posameznega primera. Navede se lahko omejitev 04***.

T – Obstaja možnost, da izvira iz osnovnega stanja, ki ga ni mogoče opredeliti ali zdraviti: šest mesecev po dogodku, če ni ponovitev

T – Obstaja možnost, da izvira iz osnovnega stanja ali stanja, ugotovljenega in zdravljenega en mesec po uspešnem zdravljenju.

(d)Motnja zavesti z značilnostmi, ki kažejo na napad. Pojdi na G40–41

P – Za vse zgoraj navedeno, če se ponavljajoče se epizode nadaljujejo, kljub celoviti preiskavi in ustreznemu zdravljenju

T90

Intrakranialna operacija/poškodba, vključno z zdravljenjem vaskularnih anomalij ali hudo poškodbo glave s poškodbo možganov. Poškodovanje ladje in drugih ter samopoškodovanje zaradi napadov. Okvare kognitivne, senzorične ali motorične funkcije. Ponovitev ali zapleti osnovnega stanja

T – Za eno leto ali dlje, dokler ni verjetnost napada majhna*, na podlagi nasveta specialista

P – Dolgotrajna okvara, ki izhaja iz osnovnega stanja ali poškodbe ali ponavljajoči se napadi

Po najmanj enem letu, če je verjetnost napada majhna* in ni nobene okvare, ki bi izhajala iz osnovnega stanja ali poškodbe: zmožnost za delo z omejitvijo 04***

Zmožnost za delo brez omejitev, če ni okvare, ki bi izhajala iz osnovnega stanja ali poškodbe, in oseba ne jemlje zdravil proti epilepsiji. Verjetnost napada zelo majhna*

H00-99

BOLEZNI OČI IN UŠES

H00-59

Okvare oči: napredujoče ali ponavljajoče se (npr. glavkom, degeneracija makule, diabetična retinopatija, retinitis pigmentoza, keratokonus, diplopija, blefarospazem, uveitis, vnetje roženice in odstop mrežnice)

Nezmožnost izpolnjevanja meril v prihodnosti, tveganje ponovitve

T – Začasna nezmožnost izpolnjevanja ustreznih meril za vid (glej Dodatek 1) in majhna verjetnost poznejšega poslabšanja ali ponovitve s škodljivi posledicami po zdravljenju ali okrevanju

P – Nezmožnost izpolnjevanja ustreznih meril za vid (glej Dodatek 1) ali, v primeru zdravljenja, večja verjetnost poznejšega poslabšanja ali ponovitve s škodljivimi posledicami

Zelo majhna verjetnost ponovitve. Napredovanje do stopnje, ko merila za vid niso izpolnjena v obdobju veljavnosti potrdila, je zelo malo verjetno.

H65-67

Vnetje ušesa – zunanjega ali srednjega

Ponavljajoče se, tveganje kot vir okužbe pri osebah, ki ravnajo z živili, težave pri uporabi opreme za varovanje sluha

T – Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo

P – Če ima oseba, ki ravna z živili, kronični izcedek iz ušes

Učinkovito zdravljenje, brez verjetnosti ponovitve

H68-95

Okvare ušesa:

progresivna (npr. otoskleroza)

T – Začasna nezmožnost izpolnjevanja ustreznih meril za sluh (glej Dodatek 2) in majhna verjetnost poznejšega poslabšanja ali ponovitve s škodljivi posledicami po zdravljenju ali okrevanju

P – Nezmožnost izpolnjevanja ustreznih meril za sluh (glej Dodatek 2) ali, v primeru zdravljenja, večja verjetnost poznejšega poslabšanja ali ponovitve s škodljivimi posledicami

Zelo nizka stopnja ponovitve*. Napredovanje do stopnje, ko merila za sluh niso izpolnjena v obdobju veljavnosti spričevala, je zelo malo verjetno.

H81

Ménierova bolezenin druge oblike kronične ali ponavljajoče se vrtoglavice, ki povzročajo nezmožnost za delo

Nezmožnost ohranjanja ravnotežja, kar povzroča izgubo gibljivosti in slabost

T – V akutni fazi

P – Pogosti napadi, ki povzročajo nezmožnost za delo

Majhna verjetnost* škodljivih učinkov med delom

I00-99

BOLEZNI OBTOČIL

I05-08

I34-39

Prirojena srčna bolezen in bolezen srčne zaklopke(vključno z operacijo, povezano s tema boleznima).

Šum na srcu, v zvezi s katerim predhodno niso bile opravljene preiskave Verjetnost napredovanja, omejitve glede telesne aktivnosti

T – Do zaključka preiskav in, po potrebi, uspešnega zdravljenja

P – Če je toleranca za telesno aktivnost omejena ali se pojavijo epizode nezmožnosti ali če poteka zdravljenje z antikoagulanti ali če obstaja stalna velika verjetnost škodljive epizode

Presoja posameznega primera na podlagi nasveta kardiologa

I10–15

Hipertenzija

Večja verjetnost ishemične bolezni srca, poškodbe oči in ledvic ter kapi. Možnost akutne hipertenzijske epizode

T – Običajno, če je vrednost sistoličnega krvnega tlaka > 160 ali diastoličnega krvnega tlaka > 100 mm Hg, do zaključka preiskav in, po potrebi, uspešnega zdravljenja

P – Če je vrednost sistoličnega krvnega tlaka dolgotrajno > 160 ali diastoličnega krvnega tlaka > 100 mm Hg, z zdravljenjem ali brez njega

Če se oseba zdravi in ne obstajajo škodljivi učinki stanja ali jemanja zdravil

I20–25

Bolezni srca tj. miokardni infarkt, elektrokardiografski dokaz preteklega miokardnega infarkta ali novo ugotovljeni levokračni blok, angina, srčni infarkt, zamašitev presadka po premostitveni operaciji koronarnih arterij, koronarna angioplastika Nenadna izguba zmogljivosti, omejitev telesne aktivnosti. Težave z obvladovanjem srčnega dogodka pri delu

T – Tri mesece po začetni preiskavi in zdravljenju, dlje časa, če simptomi ne izginejo, in v primeru večje verjetnosti ponovitve zaradi patoloških ugotovitev

P – Če merila za izdajo potrdila niso izpolnjena in je verjetno nadaljnje zmanjševanje verjetnosti ponovitve

V primeru zelo nizke stopnje ponovitve* in polnega upoštevanja priporočil glede zmanjševanja tveganja ter če ne obstajajo pomembne težave, povezane s soobolevnostjo, se sprva izda šestmesečno potrdilo, nato pa letno potrdilo.

Nizka stopnja ponovitve*:

zmožnost za delo z omejitvijo 04***

Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo

I44–49

Srčna aritmija in motnje prevajanja (vključno s tistimi, povezanimi s srčnimi spodbujevalniki in vsadnimi kardioverter defibrilatorji (ICD)) Verjetnost okvare zaradi ponovitve, nenadna izguba zmogljivosti, omejitev telesne aktivnosti Na delovanje srčnega spodbujevalnika/ICD lahko vplivajo močna električna polja

T – Do zaključka preiskav, zdravljenja in potrjene ustreznosti zdravljenja

P – Če obstajajo simptomi, ki povzročajo nezmožnost za delo, ali velika verjetnost okvare zaradi ponovitve, vključno z vsadkom ICD

Nizka stopnja ponovitve*: zmožnost za delo z omejitvijo 04***

Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo

I61–69

G46

Ishemična možgansko-žilna bolezen (kap ali prehodni ishemični napad)

Večja verjetnost ponovitve, nenadna izguba zmogljivosti, omejitev gibljivosti. Dovzetnost za razvoj druge žilne bolezni, ki povzroči nenadno izgubo zmogljivosti

T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja Do treh mesecev po začetni diagnozi

P – Če preostali simptomi vplivajo na naloge ali obstaja pomembna velika verjetnost ponovitve

Presoja zmožnosti opravljanja nalog za posamezni primer Navedena je omejitev 04***.

Presoja vključuje verjetnost prihodnjih srčnih dogodkov. Sposobnost doseganja zmogljivosti za opravljanje dodeljenih rutinskih nalog in nalog v izrednih razmerah, ki so pomembne za varnost Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo

I73

Ateroskleroza arterij s klavdikacijo Verjetnost druge žilne bolezni, ki povzroči nenadno izgubo zmogljivosti. Omejitve zmogljivosti za telesno aktivnost

T – Do opravljene presoje

P – Če oseba ni zmožna opravljati nalog

Zmožnost za delo z omejitvijo 04***, če so simptomi blagi in ne ovirajo izvajanja bistvenih nalog ali če se odpravijo z operacijo ali drugim zdravljenjem. Ocena verjetnosti prihodnjih srčnih dogodkov. Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo

I83

Varice (krčne žile) Možnost krvavenja ob poškodbi, spremembe na koži in razjede

T – Do zaključka zdravljenja, če obstajajo škodljivi simptomi. Po operaciji do enega meseca

Brez škodljivih simptomov ali zapletov

I80.2–3

Globoka venska tromboza/pljučna embolija Verjetnost ponovitve in hude pljučne embolije.

Verjetnost krvavenja zaradi zdravljenja z antikoagulanti

T – Do zaključka preiskav in zdravljenja ter običajno med kratkotrajnim zdravljenjem z antikoagulanti

P – Upoštevajte v primeru ponavljajočih se dogodkov ali pri trajnem zdravljenju z antikoagulanti

Oseba se lahko šteje kot zmožna za delo z majhno verjetnostjo za poškodbe po stabilizaciji odmerka antikoagulantov z rednim spremljanjem ravni koagulacije

I00–99

niso navedene ločeno

Druge bolezni srca, npr. kardiomiopatija, perikarditis, odpoved srca

Verjetnost ponovitve, nenadna izguba zmogljivosti, omejitev fizične aktivnosti

T – Do zaključka preiskav, zdravljenja in potrjene ustreznosti zdravljenja

P – V primeru škodljivih simptomov ali verjetnosti okvare zaradi ponovitve

Presoja posameznega primera na podlagi poročil specialista

J00–99

BOLEZNI DIHAL

J02–04

J30–39

Bolezni nosu, grla in sinusov Škodljive za posameznika.

Prenos okužbe na hrano/druge člane posadke v določenih pogojih

T – Dokler ne izginejo simptomi, ki vplivajo na varno delo

P – Če so škodljive in ponavljajoče se

Po zaključku zdravljenja, če noben dejavnik ne kaže na ponovitev

J40–44

Kronični bronhitis in/ali emfizem Zmanjšana toleranca za telesno aktivnost in škodljivi simptomi

T – V primeru akutne epizode

P – V primeru ponavljajočih se hudih ponovitev ali nezmožnosti izpolnitve splošnih standardov za zmožnost ali škodljive kratke sape

Upoštevajte zmožnost za delo v izrednih razmerah. Sposobnost za opravljanje dodeljenih rutinskih nalog in nalog v izrednih razmerah, ki so pomembne za varnost.

Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo

J45–46

Astma (podrobna presoja na podlagi informacij specialista o vseh novozaposlenih) Nepredvidene epizode hude zadihanosti

T – Do zaključka zdravljenja epizode, proučitve vzroka (vključno z morebitno poklicno povezavo) in vzpostavitve učinkovitega režima zdravljenja

Pri osebah, mlajših od 20 let, ki so bile v zadnjih treh letih sprejete v bolnišnico ali jemale oralne steroide

P – V primeru verjetnosti nenadnega življenjsko nevarnega astmatičnega napada pri delu ali anamneze nenadzorovane astme, tj. večkratni pretekli sprejemi v bolnišnico

Zmožnost za delo v primeru astme v odrasli dobi** z ustreznim nadzorom z inhalatorji in brez epizod, zaradi katerih bi bil potreben sprejem v bolnišnico, ali uporabe oralnih steroidov v zadnjih dveh letih ali anamnezo astme ali astme, ki jo povzroči telesna aktivnost in zahteva redno zdravljenje

J93

Pnevmotoraks (spontani ali poškodbeni)

Akutna poslabšanje zaradi ponovitve

T – Običajno 12 mesecev po prvi epizodi

P – Po ponavljajočih se epizodah, razen če se izvede plevrektomija ali plevrodeza

Običajno 12 mesecev po epizodi ali krajše obdobje po nasvetu specialista

K00–99

BOLEZNI PREBAVIL

K01–06

Zdravje ustne votline Akutna bolečina zaradi zobobola.

Ponavljajoče se okužbe ust in dlesni

T – Dokler ne izginejo simptomi, ki vplivajo na varno delo

Če se zobje in dlesni (same dlesni brez manjkajočih zob in z dobro prilagajočo se zobno protezo, ki se dobro vzdržuje) zdijo zdravi. Brez kompleksne proteze ali, če je bil v zadnjem letu opravljen zobozdravniški pregled, z zaključenim nadaljnjim spremljanjem in brez težav od takrat

K25–28

Peptični ulkus Ponovitev z bolečino, krvavitev ali perforacija

T – Dokler se ne zaceli ali pozdravi z operacijo ali nadzorovanjem bakterije helikobakter in običajno trimesečno dieto

P – Če ulkus kljub operaciji in zdravilom ne izgine

V primeru zdravljenja in običajne trimesečne diete

K40–41

Hernije – ingvinalna ali femoralna Verjetnost zadušitve

T – Do zaključka preiskav, da se potrdi, da ne obstaja verjetnost zadušitve, in, po potrebi, zdravljenja

Če se zadovoljivo zdravi ali če kirurg sporoči, da ni verjetnosti zadušitve

K42–43

Hernije – umbilikalna, ventralna Nestabilnost trebušne stene pri sklanjanju in dviganju

Presoja posameznega primera glede na resnost simptomov ali okvaro.

Upoštevajte posledice rednega fizičnega napora, ki vključuje celo telo

Presoja posameznega primera glede na resnost simptomov ali okvaro.

Upoštevajte posledice rednega fizičnega napora, ki vključuje celo telo

K44

Hernije – diafragemska (hiatusna)

Refluks vsebine želodca in kislina, ki povzroča zgago, itd.

Presoja posameznega primera na podlagi resnosti simptomov pri ležanju in morebitnih motenj spanja, ki jih povzročajo

K50,

51,57,58, 90

Neinfekcijski enteritis, kolitis, Crohnova bolezen, divertikulitis itd. Poslabšanje in bolečine

T – Do zaključka preiskav in zdravljenja P – Če je bolezen huda in ponavljajoča se

Presoja posameznega primera s strani specialista. Majhna verjetnost ponovitve.

K60

I84

Bolezni anusa: hemoroidi, fisure, fistule Verjetnost, da bo epizoda povzročila bolečino in omejila aktivnost

T – Če simptomi vplivajo na varno delo

P – Upoštevajte, če bolezni ni mogoče zdraviti ali je ponavljajoča se

Presoja posameznega primera

K70, 72

Ciroza jeter

Odpoved jeter. Krvaveče ezofagealne varice

T – Dokler se ne opravijo vse preiskave.

P – Če je huda ali če zaradi trebušne vodenice ali ezoofaginalnih varic prihaja do zapletov

Presoja posameznega primera s strani specialista.

Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo.

K80–83

Bolezni žolčnega trakta

Žolčna kolika zaradi žolčnih kamnov, zlatenice, odpovedi jeter

T – Žolčna kolika, dokler ni dokončno pozdravljena P – Napredovala bolezen jeter, ponavljajoči se ali dolgotrajni škodljivi simptomi

Presoja posameznega primera s strani specialista. Nenaden nastanek žolčne kolike je malo verjeten

K85–86

Vnetje trebušne slinavke Verjetnost ponovitve

T – Dokler se ne odpravi

P – Če je bolezen ponavljajoča se ali povezana z alkoholom, razen če je potrjena abstinenca

Presoja posameznega primera na podlagi poročil specialista

Y83

Stoma (ileostoma, kolostoma) Poslabšanje, če se ne nadzira več – potreba po vrečkah itd. Možne težave med dlje časa trajajočimi izrednimi razmerami

T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja.

P – Slabo nadzorovana

Presoja posameznega primera

N00–99

BOLEZNI SEČIL IN SPOLOVIL

N00, N17

Akutni nefritis Odpoved ledvic, hipertenzija

P – Dokler se ne pozdravi

Presoja posameznega primera v primeru kakršnih koli posledic

N03–05,

N18–19

Subakutni ali kronični nefritis ali subakutna ali kronična nefroza Odpoved ledvic, hipertenzija

T – Do zaključka preiskav

Presoja specialista za vsak primer posebej na podlagi delovanja ledvic in verjetnosti zapletov

N20–23

Kamni v ledvici ali sečevodu

Bolečina zaradi ledvične kolike

T – Do zaključka preiskav, da se potrdi, da ne obstaja verjetnost simptomov, ki bi vplivali na varno delo

P – V hudih primerih ponovitve tvorbe kamnov

Presoja posameznega primera

N33, N40

Povečanje prostate/obstrukcija sečil Akutno zadrževanje urina

T – Do zaključka preiskav in zdravljenja P – Če je neozdravljivo

Presoja posameznega primera

N70–98

Ginekološke bolezni in motnje – huda vaginalna krvavitev, hude menstrualne bolečine, endometrioza, prolaps spolnih ali drugih organov Poslabšanje zaradi bolečine ali krvavitve

T – Če so bolezni ali motnje škodljive ali je potrebna preiskava za ugotovitev njihovega vzroka in njihovo odpravo

Presoja posameznega primera, ali bo treba stanje verjetno zdraviti na potovanju ali bo vplivalo na zmožnost za delo

R31, 80, 81,

Proteinurija, hematurija, glikozurija ali drugi nenormalni izvidi pri preiskavi urina Pokazatelj bolezni ledvic ali drugih bolezni

T– Če so začetne ugotovitve klinično pomembne

P – Resen in neozdravljiv osnovni vzrok – npr. okvara delovanja ledvic

Zelo majhna verjetnost, da bi bil vzrok resno osnovno stanje

Z90.5

Odstranitev ledvice ali ena nedelujoča ledvice Omejitve pri uravnavanju tekočine v izrednih pogojih, če preostala ledvica ni v celoti delujoča

P – Vsako zmanjšanje delovanja preostale ledvice pri novem članu posadke krova. Večja disfunkcija preostale ledvice zaposlenega člana posadke krova

V celoti delujoča preostala ledvica, ki ni dovzetna za napredujočo bolezen, na podlagi preiskav ledvic in poročila specialista

O00–99

NOSEČNOST

O00–99

Nosečnost Zapleti, poznejša omejena gibljivost. Možnost poškodbe matere in otroka v primeru prezgodnjega poroda na delu

T – Odločitev mora biti skladna z nacionalno zakonodajo

Nenormalna nosečnost, ki zahteva visoko stopnja nadzora

Nekomplicirana nosečnost brez škodljivih učinkov: Odločitve morajo biti skladne z nacionalno prakso in zakonodajo

L00–99

BOLEZNI KOŽE

L00–08

Infekcije kože Ponovitev, prenos na druge

T – Če simptomi vplivajo na varno delo P – Upoštevajte pri članih posadke krova s ponavljajočimi se težavami

Na podlagi vrste in resnosti okužbe

L10–99

Druge bolezni kože, npr. ekcem, dermatitis, psoriaza Ponovitev, včasih je vzrok poklicna bolezen

T – Če simptomi vplivajo na varno delo

Odločitev glede na posamezni primer, po potrebi omejena, če jo otežujejo vročina ali snovi pri delu

M00–99

BOLEZNI MIŠIČNOSKELETNEGA SISTEMA

M10–23

Osteoartritis, druge bolezni sklepov in posledična zamenjava sklepov Bolečina in omejena gibljivost, ki vpliva na običajne naloge in naloge v izrednih razmerah. Možnost okužbe ali izpaha in omejena življenjska doba umetnih sklepov

T – Popolna povrnitev delovanja in potrditev z uradno presojo specialista, ki se zahteva pred vrnitvijo na delo po zamenjavi kolka ali kolena

P – Za napredovale in hude oblike bolezni

Presoja posameznega primera. Sposobnost polnega izpolnjevanja zahtev pri rutinskih nalogah in nalogah v izrednih razmerah z zelo majhno verjetnostjo poslabšanja do te mere, da nalog ne bi bilo mogoče opravljati

M24.4

Ponavljajoči se izpah ramenskega ali kolenskega sklepa

Nenadna omejitev gibljivosti, z bolečinami

T – Do ustreznega okrevanja in stabilnega delovanja sklepa

Presoja občasne nestabilnosti za posamezni primer

M54.5

Bolečina v križu

Bolečine in omejena gibljivost, ki vpliva na običajne naloge in naloge v izrednih razmerah. Poslabšanje stanja

T – V akutni fazi

P – Če je bolečina ponavljajoča se ali onemogoča delo

Presoja posameznega primera

Y83.4

Z97.1

Proteze za ude

Omejena gibljivost, ki vpliva na običajne naloge in naloge v izrednih razmerah

P – Če ni mogoče izvajati bistvenih nalog

Če se rutinske naloge in naloge v izrednih razmerah lahko izvajajo, so dovoljene nebistvene dejavnosti, pri katerih se upoštevajo omejitve.

Navede se lahko omejitev 03***

SPLOŠNO

R47, F80

Motnje govora Omejitve, povezane s sposobnostjo komuniciranja

P – Nezdružljive z zanesljivim izvajanjem rutinskih nalog in nalog v izrednih razmerah na varen in učinkovit način

Brez škodljivega vpliva na osnovno govorno komunikacijo

T78

Z88

Alergije (razen alergijskega dermatitisa in astme) Verjetnost ponovitve in povečevanja resnosti odziva.

Zmanjšana sposobnost izvajanja nalog

T – Dokler ne izginejo simptomi, ki vplivajo na varno delo

P – Če je življenjsko nevaren odziv razumno predvidljiv

Če je odziv škodljiv in ne življenjsko nevaren ter je mogoče učinke v celoti nadzorovati z dolgotrajnim samozdravljenjem brez steroidov ali s spremembami življenjskega sloga,

ki so izvedljive pri delu brez škodljivih učinkov, pomembnih za varnost

Z94

Presadki (transplantati)– ledvica, srce, pljuča, jetra (za protetiko,

tj. sklepi, udi, leče, slušni pripomočki, srčne zaklopke itd., glej oddelke o posameznih stanjih) Možnost zavrnitve. Neželeni učinki zdravila

T – Dokler ni z učinki operacije in odmerki zdravil proti zavrnitvi dosežena stabilnost

P – Presoja posameznega primera in potrditev z uradno presojo specialista

Presoja posameznega primera z nasvetom specialista.

Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo

Razvrstitev po stanju

Napredujoča (progresivna) stanja, ki trenutno izpolnjujejo merila, npr.

Huntingtonova bolezen (vključno z družinsko anamnezo), keratokonus

T – Do zaključka preiskav in zdravljenja, če je bolezen ugotovljena

P – Če je verjetno škodljivo napredovanje

Presoja posameznega primera z nasvetom specialista. Taka stanja so sprejemljiva, če se presodi, da je škodljivo napredovanje pred naslednjim zdravniškim pregledom malo verjetno

Razvrstitev po stanju

Stanja, ki niso posebej navedena

T – Do zaključka preiskav in zdravljenja, če so stanja ugotovljena

P – Če se trajno poslabšujejo

Uporaba analogije s sorodnimi stanji kot smernic. Upoštevajte čezmerno verjetnost nenadne nezmožnosti, ponovitve ali napredovanja ter omejitve pri izvajanju običajnih nalog in nalog v izrednih razmerah. V primeru dvomov se posvetujte ali razmislite o omejitvi in napotitvi k izvedencu

Dodatek 1

Ustrezna merila za vid iz diagnostične oznake H 0059

Minimalna merila za vid

1. Ostrina vida podnevi:

Ostrina vida obeh očes skupaj ali zdravega očesa s korekcijo ali brez nje mora biti večja od ali enaka 0,8. Monokularni vid je sprejemljiv.

Očiten dvojni vid (motiliteta), ki ga ni mogoče popraviti, ni sprejemljiv. V primeru monokularnega vida: normalna motiliteta zdravega očesa.

Navede se lahko omejitev 01***.

2. Vid ob zori in mraku:

Se preveri v primeru glavkoma, motenj mrežnice ali motnih očesnih medijev (npr. katarakta). Kontrastna občutljivost pri 0,032 cd/m2 v odsotnosti bleščanja; rezultati preverjanja vida 1 : 2,7 ali boljši pri preverjanju z napravo Mesotest.

3. Vidno polje:

Vodoravno vidno polje je najmanj 120 stopinj. Razširitev je najmanj 50 stopinj levo in desno ter 20 stopinj gor in dol. V polmeru osrednjih 20 stopinj ne sme biti nobenih okvar.

Vsaj eno oko dosega standard za ostrino vida in ima vidno polje brez patološkega skotoma. Uradni pregled, ki ga opravi okulist, je obvezen, če se pri prvem pregledu ugotovijo nepravilnosti, ali v primeru glavkoma ali distrofije mrežnice.

4. Barvni čut pri članih posadke krova, ki izvajajo naloge, povezane s plovbo:

Barvni čut se šteje za ustreznega, če kandidat opravi preskus Ishihara s 24 tablicami z največ dvema napakama. Če kandidat pri tem preskusu ni uspešen, je treba izvesti enega od navedenih odobrenih alternativnih preskusov. V primeru dvomov se izvede preskus z anomaloskopom. Količnik pri anomaloskopu je med 0,7 in 1,4 in tako izraža normalno trikromacijo.

Odobreni alternativni preskusi tablicam Ishihara so:

(a)	Velhagen/Broschmannov preskus (rezultat z največ dvema napakama);

(b)	Kuchenbecker-Broschmannov preskus (največ dve napaki);

(c)	preskus HRR (minimalni rezultat „blaga okvara“);

(d)	preskus TMC (minimalni rezultat „druga stopnja“);

(e)	Holmes–Wrightov preskus z barvno svetilko B (rezultat z največ 8 napakami za majhna);

(f)	Farnsworthov preskus 15 odtenkov (Panel D 15) (minimalni rezultat: največ eno diametralno križanje na grafičnem prikazu razporeditve barv);

(g)	preskus Colour Assessment and Diagnosis (CAD) (rezultat z največ štirimi enotami CAD).

Imetniki potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov, izdanih v skladu z Direktivo Sveta 96/50/ES (1), pri katerih je količnik pri anomaloskopu za barvni čut med 0,7 in 3,0, se štejejo za zmožne za delo, če je bilo potrdilo izdano pred 1. Aprilom 2004.

Uporaba optične korekcije za barvni čut s filtrskim steklom, kot so kontaktne leče in očala, ni dovoljena.

Dodatek 2

Ustrezna merila za sluh iz diagnostične oznake H68–95

Minimalna merila za sluh

Sluh se šteje za ustreznega, če povprečna vrednost izgube sluha na obeh ušesih, s slušnimi pripomočki ali brez njih, ne presega 40 dB pri frekvencah 500, 1 000, 2 000 in 3 000 Hz. Če je vrednost 40 dB presežena, se sluh kljub temu šteje za ustreznega, če se uspešno opravi preskus sluha z avdiometrom, ki izpolnjuje standard ISO 8253-1:2010.

Navede se lahko omejitev 02***.

Opombe k preglednici in dodatkom

* Stopnje ponovitve:

Če se za prekomerno verjetnost ponovitve uporabljata izraza zelo majhna in majhna. Pri tem gre v bistvu za klinične presoje, vendar so za nekatere bolezni na voljo kvantitativni dokazi o verjetnosti ponovitve. Če so na voljo, npr. za napad in srčne dogodke, lahko kažejo potrebo po dodatnih preiskavah za določitev prekomerne verjetnosti ponovitve pri posamezniku. Kvantitativni stopnji ponovitve sta približno opredeljeni kot:

zelo majhna: stopnja ponovitve manj kot dva odstotka na leto;

majhna: stopnja ponovitve od dva do pet odstotkov na leto.

** Astma v odrasli dobi:

Astma lahko traja od otroštva ali se začne po 16. letu starosti. Obstaja veliko različnih notranjih in zunanjih vzrokov za astmo, ki se razvije v odraslem življenju. Pri zaposlenih, ki so se posadki pridružili pozneje, z anamnezo astme, ki se je začela v odrasli dobi, se prouči vloga določenih alergenov, vključno s tistimi, ki povzročajo poklicno astmo. Upoštevati je treba tudi manj značilne sprožilce, kot so mraz, telesna aktivnost in okužba dihal. ki lahko vplivajo na zmožnost za delo na celinskih plovnih poteh.

Blaga občasna astma – redke epizode blagega sopenja, ki se pojavi manj kot enkrat na dva tedna ter se takoj in brez težav ublaži z inhalatorjem beta-agonista.

Blaga astma: pogoste epizode sopenja, zaradi katerih je potrebna uporaba inhalatorja beta-agonista ali uvedba inhalatorja kortikosteroidov. Redno inhaliranje steroidov (ali steroidnih/dolgo delujočih beta-agonistov) lahko učinkovito odpravi simptome in potrebo po uporabi zdravljenja z beta-agonisti.

Astma, ki jo povzroči telesna aktivnost: epizode sopenja in zadihanosti, ki jih povzroči napor, zlasti na mrazu. Epizode se lahko učinkovito zdravijo z inhaliranjem steroidov (ali steroidnih/dolgo delujočih beta-agonistov) ali drugimi oralnimi zdravili.

Zmerna astma: pogoste epizode sopenja, kljub zdravljenju z rednim inhaliranjem steroidov (ali steroidnih/dolgo delujočih beta-agonistov), zaradi katere je potrebno stalno zdravljenje s pogosto uporabo inhalatorja beta-agonistov ali dodajanje drugih zdravil, z občasno potrebo po oralnih steroidih.

Huda astma: pogoste epizode sopenja in zadihanosti, pogoste hospitalizacije, pogosto zdravljenje z oralnimi steroidi.

*** Blažilni ukrepi in omejitve

01 Potrebna korekcija vida (očala ali kontaktne leče)

02 Potrebni slušni pripomočki

03 Potrebna proteza za ud

04 Samostojno izvajanje nalog v krmarnici ni dovoljeno

05 Samo podnevi

06 Izvajanje nalog, povezanih s plovbo, ni dovoljeno

07 Omejitev na en plovni objekt, imenovan ...

08 Omejeno območje, in sicer ...

09 Omejena naloga, in sicer...

Blažilni ukrepi in omejitve se lahko združujejo. Združujejo se po potrebi.

(1) Direktiva Sveta 96/50/ES z dne 23. julija 1996 o uskladitvi pogojev za pridobitev nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 235, 17.9.1996, str. 31).

10.1.2020

Uradni list Evropske unije

L 6/114

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/15

z dne 9. januarja 2020

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 122)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je treba upoštevati v navedeni prilogi. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/2169 (5) po spremembah epidemioloških razmer na Poljskem in Slovaškem glede domačih prašičev ter po dodatnih primerih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Poljskem, v Litvi in na Madžarskem.

(2)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2169 so se pojavili dodatni primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Poljskem in Madžarskem ter pri domačih prašičih v Bolgariji. Ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v Uniji je bila regionalizacija v navedenih treh državah članicah ponovno ocenjena in posodobljena. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi krepi za obvladovanje tveganja. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(3)

Konec decembra 2019 sta bila ugotovljena dva primera afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v żarskem in lipskem okrožju na Poljskem, in sicer na območjih, ki so trenutno navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Poljskem, ki jih je prizadela afriška prašičja kuga, zdaj namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(4)

Poleg tega je bilo konec decembra 2019 ugotovljenih tudi več primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v grójeckem, kraśnickem in niżańskem okrožju na Poljskem, in sicer na območjih, ki so trenutno navedena v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k navedenemu sklepu. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Poljskem, navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, ki so v neposredni bližini območij, navedenih v delu II, ki so jih prizadeli ti nedavni primeri afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II Priloge k navedenemu sklepu.

(5)

Konec decembra 2019 je bilo ugotovljenih tudi več primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v županijah Békés, Jász-Nagykun-Szolnok in Hajdú-Bihar na Madžarskem, in sicer na območjih, ki so trenutno navedena v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k navedenemu sklepu. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Madžarskem, navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, ki so v neposredni bližini območij, navedenih v delu II, ki so jih prizadeli ti nedavni primeri afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II Priloge k navedenemu sklepu.

(6)

Januarja 2020 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožju Šumen v Bolgariji, in sicer na območju, ki je trenutno navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Bolgariji, ki ga je prizadela afriška prašičja kuga, zdaj namesto v delu II navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Glede na to, da so v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU navedena območja, na katerih se epidemiološke razmere še vedno spreminjajo in so zelo dinamične, je treba ob kakršnih koli spremembah območij iz navedenega dela še posebej upoštevati vpliv na okoliška območja, kakor je bilo storjeno v tem primeru.

(7)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba na Poljskem, Madžarskem in v Bolgariji razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem ter jih ustrezno navesti v delih I, II in III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da spremembe Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU iz tega sklepa začnejo veljati čim prej.

(9)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 9. januarja 2020

Za Komisijo

Stela KIRIAKIDES

Članica Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2169 z dne 17. decembra 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 328, 18.12.2019, str. 97).

PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

DEL I

1. Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

in Luxembourg province:

the area is delimited clockwise by:

Frontière avec la France,

Rue Mersinhat,

La N818jusque son intersection avec la N83,

La N83 jusque son intersection avec la N884,

La N884 jusque son intersection avec la N824,

La N824 jusque son intersection avec Le Routeux,

Le Routeux,

Rue d’Orgéo,

Rue de la Vierre,

Rue du Bout-d’en-Bas,

Rue Sous l’Eglise,

Rue Notre-Dame,

Rue du Centre,

La N845 jusque son intersection avec la N85,

La N85 jusque son intersection avec la N40,

La N40 jusque son intersection avec la N802,

La N802 jusque son intersection avec la N825,

La N825 jusque son intersection avec la E25-E411,

La E25-E411jusque son intersection avec la N40,

N40: Burnaimont, Rue de Luxembourg, Rue Ranci, Rue de la Chapelle,

Rue du Tombois,

Rue Du Pierroy,

Rue Saint-Orban,

Rue Saint-Aubain,

Rue des Cottages,

Rue de Relune,

Rue de Rulune,

Route de l’Ermitage,

N87: Route de Habay,

Chemin des Ecoliers,

Le Routy,

Rue Burgknapp,

Rue de la Halte,

Rue du Centre,

Rue de l’Eglise,

Rue du Marquisat,

Rue de la Carrière,

Rue de la Lorraine,

Rue du Beynert,

Millewée,

Rue du Tram,

Millewée,

N4: Route de Bastogne, Avenue de Longwy, Route de Luxembourg,

Frontière avec le Grand-Duché de Luxembourg,

Frontière avec la France,

La N87 jusque son intersection avec la N871 au niveau de Rouvroy,

La N871 jusque son intersection avec la N88,

La N88 jusque son intersection avec la rue Baillet Latour,

La rue Baillet Latour jusque son intersection avec la N811,

La N811 jusque son intersection avec la N88,

La N88 jusque son intersection avecla N883 au niveau d’Aubange,

La N883 jusque son intersection avec la N81 au niveau d’Aubange,

La N81 jusque son intersection avec la E25-E411,

La E25-E411 jusque son intersection avec la N40,

La N40 jusque son intersection avec la rue du Fet,

Rue du Fet,

Rue de l’Accord jusque son intersection avec la rue de la Gaume,

Rue de la Gaume jusque son intersection avec la rue des Bruyères,

Rue des Bruyères,

Rue de Neufchâteau,

Rue de la Motte,

La N894 jusque son intersection avec laN85,

La N85 jusque son intersection avec la frontière avec la France.

2. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Hiiu maakond.

3. Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Békés megye 950150, 950250, 950350, 950450, 950550, 950650, 950660, 950750, 950950, 950960, 950970, 951050, 951950, 952050, 952750, 952850, 952950, 953050, 953150, 953650, 953660, 953750, 953850, 953960, 954250, 954260, 954350, 954450, 954550, 954650, 954750, 954850, 954860, 954950, 955050, 955150, 955250, 955260, 955270, 955350, 955450, 955510, 955650, 955750, 955760, 955850, 955950, 956050, 956060, 956150, 956160 és 956450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Bács-Kiskun megye 600150, 600850, 601550, 601650, 601660, 601750, 601850, 601950, 602050, 603250, 603750 és 603850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Budapest 1 kódszámú, vadgazdálkodási tevékenységre nem alkalmas területe,

—	Csongrád megye 800150, 800160, 800250, 802220, 802260, 802310 és 802450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Fejér megye 400150, 400250, 400351, 400352, 400450, 400550, 401150, 401250, 401350, 402050, 402350, 402360, 402850, 402950, 403050, 403250, 403350, 403450, 403550, 403650, 403750, 403950, 403960, 403970, 404570, 404650, 404750, 404850, 404950, 404960, 405050, 405750, 405850, 405950, 406050, 406150, 406550, 406650 és 406750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Hajdú-Bihar megye 900750, 901250, 901260, 901270, 901350, 901551, 901560, 901570, 902650, 902660, 902670, 902750, 903650, 903750, 903850, 903950, 903960, 904050, 904060, 904150, 904250, 904350, 904950, 904960, 905050, 905060, 905070, 905080, 905150, 905250 és 905260 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750260, 750350, 750450, 750460, 754450, 754550, 754560, 754570, 754650, 754750, 754950, 755050, 755150, 755250, 755350 és 755450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Komárom-Esztergom megye 251360, 251550, 251850, 251950, 252050, 252150, 252250, 252350, 252450, 252550, 252650, 252750, és 253550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Nógrád megye 552010, 552150, 552250, 552350, 552450, 552460, 552520, 552550, 552610, 552620, 552710, 552850, 552860, 552950, 552970, 553050, 553110, 553250, 553260, 553350, 553650, 553750, 553850, 553910és 554050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Pest megye 570150, 570250, 570350, 570450, 570550, 570650, 570750, 570850, 571050, 571150, 571250, 571350, 571550, 571610, 571750, 571760, 572150, 572250, 572350, 572550, 572650, 572750, 572850, 572950, 573150, 573250, 573260, 573350, 573360, 573450, 573850, 573950, 573960, 574050, 574150, 574350, 574360, 574550, 574650, 574750, 574850, 574860, 574950, 575050,575150, 575250, 575350, 575550, 575650, 575750, 575850, 575950, 576050, 576150, 576250, 576350, 576450, 576650, 576750, 576850, 576950, 577050, 577150, 577250, 577350, 577450, 577650, 577850, 577950, 578050, 578150, 578250, 578350, 578360, 578450, 578550, 578560, 578650, 578850, 578950, 579050, 579150, 579250, 579350, 579450, 579460, 579550, 579650, 579750, 580050, 580250 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 851950, 852350, 852450, 852550, 852750, 853751, 853850, 853950, 853960, 854050, 855650 és 855660 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

4. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Alsungas novads,

—	Kuldīgas novada Gudenieku pagasts,

—	Pāvilostas novads,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Ventspils novada Jūrkalnes pagasts,

—	Grobiņas novads,

—	Rucavas novada Dunikas pagasts.

5. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Klaipėdos rajono savivaldybės: Agluonėnų, Priekulės, Veiviržėnų, Judrėnų, Endriejavo ir Vėžaičių seniūnijos,

—	Plungės rajono savivaldybės: Babrungo, Kulių, Nausodžio, Paukštakių, Platelių, Plungės miesto, Šateikių ir Žemaičių Kalvarijos seniūnijos,

—	Skuodo rajono savivaldybės: Aleksandrijos, Lenkimų, Mosėdžio, Notėnų, Skuodo, Skuodo miesto, Šačių seniūnijos.

6. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Wielbark i Rozogi w powiecie szczycieńskim,

gminy Janowiec Kościelny, Janowo i Kozłowo w powiecie nidzickim,

powiat działdowski,

gminy Łukta, Miłomłyn, Dąbrówno, Grunwald i Ostróda z miastem Ostróda w powiecie ostródzkim,

gminy Kisielice, Susz, Iława z miastem Iława, Lubawa z miastem Lubawa, w powiecie iławskim,

w województwie podlaskim:

gminy Kulesze Kościelne, Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród, Śniadowo i Zbójna w powiecie łomżyńskim,

powiat zambrowski,

w województwie mazowieckim:

powiat ostrołęcki,

powiat miejski Ostrołęka,

gminy Bielsk, Brudzeń Duży, Drobin, Gąbin, Łąck, Nowy Duninów, Radzanowo, Słupno i Stara Biała w powiecie płockim,

powiat miejski Płock,

powiat sierpecki,

powiat żuromiński,

gminy Andrzejewo, Brok, Małkinia Górna, Stary Lubotyń, Szulborze Wielkie, Wąsewo, Zaręby Kościelne i Ostrów Mazowiecka z miastem Ostrów Mazowiecka w powiecie ostrowskim,

gminy Dzierzgowo, Lipowiec Kościelny, miasto Mława, Radzanów, Szreńsk, Szydłowo i Wieczfnia Kościelna, w powiecie mławskim,

powiat przasnyski,

powiat makowski,

gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, Zabrodzie i część gminy Somianka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Kowala, Przytyk, Wierzbica, Wolanów, Zakrzew, część gminy Jedlińsk położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 i część gminy Iłża położona na zachód od linii wyznaczonej od drogi nr 9 w powiecie radomskim,

powiat miejski Radom,

powiat szydłowiecki,

gminy Borkowice, Gielniów, Odrzywół, Przysucha, Rusinów, Wieniawa w powiecie przysuskim,

gmina Kazanów w powiecie zwoleńskim,

powiat gostyniński,

w województwie podkarpackim:

gmina Wielkie Oczy w powiecie lubaczowskim,

gminy Laszki, Radymno z miastem Radymno, część gminy Wiązownica położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 867 i gmina wiejska Jarosław w powiecie jarosławskim,

powiat tarnobrzeski,

gminy Przeworsk z miastem Przeworsk, Gać Jawornik Polski, Kańczuga, Tryńcza i Zarzecze w powiecie przeworskim,

powiat łańcucki,

gminy Trzebownisko, Głogów Małopolski i część gminy Sokołów Małopolski położona na południe od linii wyznaczonej przez droge nr 875 w powiecie rzeszowskim,

powiat kolbuszowski,

w województwie świętokrzyskim:

gminy Lipnik, Opatów, Wojciechowice, Sadowie i część gminy Ożarów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie opatowskim,

powiat sandomierski,

gmina Skarżysko Kościelne w powiecie skarżyskim,

gminy Brody i Mirzec w powiecie starachowickim,

powiat ostrowiecki,

w województwie łódzkim:

gminy Łyszkowice, Kocierzew Południowy, Kiernozia, Chąśno, część gminy wiejskiej Łowicz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 i Nieborów w powiecie łowickim,

gminy Biała Rawska, Cielądz, Rawa Mazowiecka z miastem Rawa Mazowiecka, Regnów i Sadkowice w powiecie rawskim,

powiat skierniewicki,

powiat miejski Skierniewice,

gminy Drzewica i Poświętne w powiecie opoczyńskim,

gminy Czerniewice, Inowłódz, Rzeczyca i Żelechlinek w powiecie tomaszowskim,

w województwie pomorskim:

powiat nowodworski,

gminy Lichnowy, Miłoradz, Nowy Staw, Malbork z miastem Malbork w powiecie malborskim,

gminy Mikołajki Pomorskie, Stary Targ i Sztum w powiecie sztumskim,

powiat gdański,

Miasto Gdańsk,

powiat tczewski,

powiat kwidzyński,

w województwie lubuskim:

gminy Szlichtyngowa i Wschowa w powiecie wschowskim,

miasto Gozdnica w powiecie żagańskim,

gminy Brody, Przewóz, Trzebiel, Tuplice, część gminy Lubsko położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 287, miasto Łęknica w powiecie żarskim,

gminy Bytnica, Krosno Odrzańskie, Maszewo i Gubin z miastem Gubin w powiecie krośnieńskim,

gminy Międzyrzecz, Pszczew, Trzciel w powiecie międzyrzeckim,

gmina Lubrza, Łagów, Skąpe, część gminy Zbąszynek położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Szczaniec położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Świebodzin położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie świebodzińskim,

w województwie dolnośląskim:

gminy Bolesławiec z miastem Bolesławiec, Gromadka i Osiecznica w powiecie bolesławieckim,

gmina Węgliniec w powiecie zgorzeleckim,

gminy Pęcław, Jerzmanowa, część gminy wiejskiej Głogów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 i miasta Głogów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie głogowskim,

gminy Chocianów, Grębocice, Radwanice, Przemków i część gminy Polkowice położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 331 w powiecie polkowickim,

gmina Niechlów w powiecie górowskim.

w województwie wielkopolskim:

powiat leszczyński,

powiat miejski Leszno,

powiat nowotomyski,

gminy Granowo, Grodzisk Wielkopolski i Kamieniec w powiecie grodziskim,

gminy Stęszew i Buk w powiecie poznańskim,

powiat kościański.

7. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Județul Suceava.

8. Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

—	the whole district of Vranov nad Topľou,

—	the whole district of Humenné,

—	the whole district of Snina,

—	the whole district of Sobrance,

—	the whole district of Košice-mesto,

—

in the district of Michalovce, the whole municipalities of Tušice, Moravany, Pozdišovce, Michalovce, Zalužice, Lúčky, Závadka, Hnojné, Poruba pod Vihorlatom, Jovsa, Kusín, Klokočov, Kaluža, Vinné, Trnava pri Laborci, Oreské, Staré, Zbudza, Petrovce nad Laborcom, Lesné, Suché, Rakovec nad Ondavou, Nacina Ves, Voľa, Pusté Čemerné and Strážske,

—	in the district of Košice - okolie, the whole municipalities not included in Part II.

9. Grčija

Naslednja območja v Grčiji:

—

in the regional unit of Drama:

—	the community departments of Sidironero and Skaloti and the municipal departments of Livadero and Ksiropotamo (in Drama municipality),

—	the municipal department of Paranesti (in Paranesti municipality),

—	the municipal departments of Kokkinogeia, Mikropoli, Panorama, Pyrgoi (in Prosotsani municipality),

—	the municipal departments of Kato Nevrokopi, Chrysokefalo, Achladea, Vathytopos, Volakas, Granitis, Dasotos, Eksohi, Katafyto, Lefkogeia, Mikrokleisoura, Mikromilea, Ochyro, Pagoneri, Perithorio, Kato Vrontou and Potamoi (in Kato Nevrokopi municipality),

—

in the regional unit of Xanthi:

—	the municipal departments of Kimmerion, Stavroupoli, Gerakas, Dafnonas, Komnina, Kariofyto and Neochori (in Xanthi municipality),

—	the community departments of Satres, Thermes, Kotyli, and the municipal departments of Myki, Echinos and Oraio and (in Myki municipality),

—	the community department of Selero and the municipal department of Sounio (in Avdira municipality),

—

in the regional unit of Rodopi:

—	the municipal departments of Komotini, Anthochorio, Gratini, Thrylorio, Kalhas, Karydia, Kikidio, Kosmio, Pandrosos, Aigeiros, Kallisti, Meleti, Neo Sidirochori and Mega Doukato (in Komotini municipality),

—	the municipal departments of Ipio, Arriana, Darmeni, Archontika, Fillyra, Ano Drosini, Aratos and the Community Departments Kehros and Organi (in Arriana municipality),

—	the municipal departments of Iasmos, Sostis, Asomatoi, Polyanthos and Amvrosia and the community department of Amaxades (in Iasmos municipality),

—	the municipal department of Amaranta (in Maroneia Sapon municipality),

—

in the regional unit of Evros:

—	the municipal departments of Kyriaki, Mandra, Mavrokklisi, Mikro Dereio, Protokklisi, Roussa, Goniko, Geriko, Sidirochori, Megalo Derio, Sidiro, Giannouli, Agriani and Petrolofos (in Soufli municipality),

—	the municipal departments of Dikaia, Arzos, Elaia, Therapio, Komara, Marasia, Ormenio, Pentalofos, Petrota, Plati, Ptelea, Kyprinos, Zoni, Fulakio, Spilaio, Nea Vyssa, Kavili, Kastanies, Rizia, Sterna, Ampelakia, Valtos, Megali Doxipara, Neochori and Chandras (in Orestiada municipality),

—	the municipal departments of Asvestades, Ellinochori, Karoti, Koufovouno, Kiani, Mani, Sitochori, Alepochori, Asproneri, Metaxades, Vrysika, Doksa, Elafoxori, Ladi, Paliouri and Poimeniko (in Didymoteixo municipality),

—

in the regional unit of Serres:

—

the municipal departments of Kerkini, Livadia, Makrynitsa, Neochori, Platanakia, Petritsi, Akritochori, Vyroneia, Gonimo, Mandraki, Megalochori, Rodopoli, Ano Poroia, Katw Poroia, Sidirokastro, Vamvakophyto, Promahonas, Kamaroto, Strymonochori, Charopo, Kastanousi and Chortero and the community departments of Achladochori, Agkistro and Kapnophyto (in Sintiki municipality),

—	the municipal departments of Serres, Elaionas and Oinoussa and the community departments of Orini and Ano Vrontou (in Serres municipality),

—	the municipal departments of Dasochoriou, Irakleia, Valtero, Karperi, Koimisi, Lithotopos, Limnochori, Podismeno and Chrysochorafa (in Irakleia municipality).

DEL II

1. Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

in Luxembourg province:

the area is delimited clockwise by:

La frontière avec la France au niveau de Florenville,

La N85 jusque son intersection avec la N894au niveau de Florenville,

La N894 jusque son intersection avec larue de la Motte,

La rue de la Motte jusque son intersection avec la rue de Neufchâteau,

La rue de Neufchâteau,

La rue des Bruyères jusque son intersection avec la rue de la Gaume,

La rue de la Gaume jusque son intersection avec la rue de l’Accord,

La rue de l’Accord,

La rue du Fet,

La N40 jusque son intersection avec la E25-E411,

La E25-E411 jusque son intersection avec la N81 au niveau de Weyler,

La N81 jusque son intersection avec la N883 au niveau d’Aubange,

La N883 jusque son intersection avec la N88 au niveau d’Aubange,

La N88 jusque son intersection avec la N811,

La N811 jusque son intersection avec la rue Baillet Latour,

La rue Baillet Latour jusque son intersection avec la N88,

La N88 jusque son intersection avec la N871,

La N871 jusque son intersection avec la N87 au niveau de Rouvroy,

La N87 jusque son intersection avec la frontière avec la France.

2. Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

—	the whole region of Haskovo,

—	the whole region of Yambol,

—	the whole region of Sliven,

—	the whole region of Stara Zagora,

—	the whole region of Gabrovo,

—	the whole region of Pernik,

—	the whole region of Kyustendil,

—	the whole region of Plovdiv,

—	the whole region of Pazardzhik,

—	the whole region of Smolyan,

—	the whole region of Burgas excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Veliko Tarnovo excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Dobrich excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Varna excluding the areas in Part III.

3. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

4. Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Békés megye 950850, 950860, 951150, 951250, 951260, 951350, 951450, 951460, 951550, 951650, 951750, 952150, 952250, 952350, 952450, 952550, 952650, 953250, 953260, 953270, 953350, 953450, 953510, 953950, 954050, 954060, 954150, 956250, 956350, 956550, 956650 és 956750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 650100, 650200, 650300, 650400, 650500, 650600, 650700, 650800, 650900, 651000, 651100, 651200, 651300, 651400, 651500, 651610, 651700, 651801, 651802, 651803, 651900, 652000, 652100, 652200, 652300, 652601, 652602, 652603, 652700, 652900, 653000, 653100,653200, 653300, 653401, 653403, 653500, 653600, 653700, 653800, 653900, 654000, 654201, 654202, 654301, 654302, 654400, 654501, 654502, 654600, 654700, 654800, 654900, 655000, 655100, 655200, 655300, 655400, 655500, 655600, 655700, 655800, 655901, 655902, 656000, 656100, 656200, 656300, 656400, 656600, 656701, 656702, 656800, 656900, 657010, 657100, 657300, 657400, 657500, 657600, 657700, 657800, 657900, 658000, 658100, 658201, 658202, 658310, 658401, 658402, 658403, 658404, 658500, 658600, 658700, 658801, 658802, 658901, 658902, 659000, 659100, 659210, 659220, 659300, 659400, 659500, 659601, 659602, 659701, 659800, 659901, 660000, 660100, 660200, 660400, 660501, 660502, 660600 és 660800, valamint 652400, 652500 és 652800 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Fejér megye 403150, 403160, 403260, 404250, 404550, 404560, 405450, 405550, 405650, 406450 és 407050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Hajdú-Bihar megye 900150, 900250, 900350, 900450, 900550, 900650, 900660, 900670, 901850, 900850, 900860, 900930, 900950, 901050, 901150, 901450, 901580, 901590, 901650, 901660, 901750, 901950, 902050, 902150, 902250, 902350, 902450, 902550, 902850, 902860, 902950, 902960, 903050, 903150, 903250, 903350, 903360, 903370, 903450, 903550, 904450, 904460, 904550 és 904650, 904750, 904760, 904850, 904860, 905350, 905360, 905450 és 905550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Heves megye 700150, 700250, 700260, 700350, 700450, 700460, 700550, 700650, 700750, 700850, 700860, 700950, 701050, 701111, 701150, 701250, 701350, 701550, 701560, 701650, 701750, 701850, 701950, 702050, 702150, 702250, 702260, 702350, 702450, 702550, 702750, 702850, 702950, 703050, 703150, 703250, 703350, 703360, 703370, 703450, 703550, 703610, 703750, 703850, 703950, 704050, 704150, 704250, 704350, 704450, 704550, 704650, 704750, 704850, 704950, 705050, 705150,705250, 705350, 705450, 705510 és 705610 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750250, 750550, 750650, 750750, 750850, 750970, 750980, 751050, 751150, 751160, 751250, 751260, 751350, 751360, 751450, 751460, 751470, 751550, 751650, 751750, 7151850, 751950, 752150, 752250, 752350, 752450, 752460, 752550, 752560, 752650, 752750, 752850, 752950, 753060, 753070, 753150, 753250, 753310, 753450, 753550, 753650, 753660, 753750, 753850, 753950, 753960, 754050, 754150, 754250, 754360, 754370, 754850, 755550, 755650 és 755750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Komárom-Esztergom megye: 252460, 252850, 252860, 252950, 252960, 253050, 253150, 253250, 253350 és 253450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Nógrád megye 550110, 550120, 550130, 550210, 550310, 550320, 550450, 550460, 550510, 550610, 550710, 550810, 550950, 551010, 551150, 551160, 551250, 551350, 551360, 551450, 551460, 551550, 551650, 551710, 551810, 551821,552360 és 552960 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Pest megye 570950, 571850, 571950, 572050, 573550, 573650, 574250 és 580150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850950, 851050, 851150, 851250, 851350, 851450, 851550, 851560, 851650, 851660, 851751, 851752, 852850, 852860, 852950, 852960, 853050, 853150, 853160, 853250, 853260, 853350, 853360, 853450, 853550, 853560, 853650, 854150, 854250, 854350, 854450, 854550, 854560, 854650, 854660, 854750, 854850, 854860, 854870, 854950, 855050, 855150, 855250, 855350, 855450, 855460, 855550, 855750, 855850, 855950, 855960, 856051, 856150, 856250, 856260, 856350, 856360, 856450, 856550, 856650, 856750, 856760, 856850, 856950, 857050, 857150, 857350, 857450, 857650, valamint 850150, 850250, 850260, 850350, 850450, 850550, 852050, 852150, 852250, 857550, 850650, 850850, 851851 és 851852 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

5. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Ādažu novads,

—	Aizputes novads,

—	Aglonas novads,

—	Aizkraukles novads,

—	Aknīstes novads,

—	Alojas novads,

—	Alūksnes novads,

—	Amatas novads,

—	Apes novads,

—	Auces novads,

—	Babītes novads,

—	Baldones novads,

—	Baltinavas novads,

—	Balvu novads,

—	Bauskas novads,

—	Beverīnas novads,

—	Brocēnu novads,

—	Burtnieku novads,

—	Carnikavas novads,

—	Cēsu novads,

—	Cesvaines novads,

—	Ciblas novads,

—	Dagdas novads,

—	Daugavpils novads,

—	Dobeles novads,

—	Dundagas novads,

—	Durbes novads,

—	Engures novads,

—	Ērgļu novads,

—	Garkalnes novads,

—	Gulbenes novads,

—	Iecavas novads,

—	Ikšķiles novads,

—	Ilūkstes novads,

—	Inčukalna novads,

—	Jaunjelgavas novads,

—	Jaunpiebalgas novads,

—	Jaunpils novads,

—	Jēkabpils novads,

—	Jelgavas novads,

—	Kandavas novads,

—	Kārsavas novads,

—	Ķeguma novads,

—	Ķekavas novads,

—	Kocēnu novads,

—	Kokneses novads,

—	Krāslavas novads,

—	Krimuldas novads,

—	Krustpils novads,

—	Kuldīgas novada Ēdoles, Īvandes, Padures, Rendas, Kabiles, Rumbas, Kurmāles, Pelču, Snēpeles, Turlavas, Laidu un Vārmes pagasts, Kuldīgas pilsēta,

—	Lielvārdes novads,

—	Līgatnes novads,

—	Limbažu novads,

—	Līvānu novads,

—	Lubānas novads,

—	Ludzas novads,

—	Madonas novads,

—	Mālpils novads,

—	Mārupes novads,

—	Mazsalacas novads,

—	Mērsraga novads,

—	Naukšēnu novads,

—	Neretas novads,

—	Ogres novads,

—	Olaines novads,

—	Ozolnieku novads,

—	Pārgaujas novads,

—	Pļaviņu novads,

—	Preiļu novads,

—	Priekules novads,

—	Priekuļu novads,

—	Raunas novads,

—	republikas pilsēta Daugavpils,

—	republikas pilsēta Jelgava,

—	republikas pilsēta Jēkabpils,

—	republikas pilsēta Jūrmala,

—	republikas pilsēta Rēzekne,

—	republikas pilsēta Valmiera,

—	Rēzeknes novads,

—	Riebiņu novads,

—	Rojas novads,

—	Ropažu novads,

—	Rugāju novads,

—	Rundāles novads,

—	Rūjienas novads,

—	Salacgrīvas novads,

—	Salas novads,

—	Salaspils novads,

—	Saldus novads,

—	Saulkrastu novads,

—	Sējas novads,

—	Siguldas novads,

—	Skrīveru novads,

—	Skrundas novads,

—	Smiltenes novads,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Strenču novads,

—	Talsu novads,

—	Tērvetes novads,

—	Tukuma novads,

—	Vaiņodes novads,

—	Valkas novads,

—	Varakļānu novads,

—	Vārkavas novads,

—	Vecpiebalgas novads,

—	Vecumnieku novads,

—	Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta,

—	Viesītes novads,

—	Viļakas novads,

—	Viļānu novads,

—	Zilupes novads.

6. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Alytaus miesto savivaldybė,

—	Alytaus rajono savivaldybė: Alytaus, Alovės, Butrimonių, Daugų, Nemunaičio, Pivašiūnų, Punios, Raitininkų seniūnijos,

—	Anykščių rajono savivaldybė,

—	Akmenės rajono savivaldybė,

—	Biržų miesto savivaldybė,

—	Biržų rajono savivaldybė,

—	Druskininkų savivaldybė,

—	Elektrėnų savivaldybė,

—	Ignalinos rajono savivaldybė,

—	Jonavos rajono savivaldybė,

—	Joniškio rajono savivaldybė,

—	Jurbarko rajono savivaldybė,

—	Kaišiadorių rajono savivaldybė,

—	Kalvarijos savivaldybė,

—	Kauno miesto savivaldybė,

—

Kauno rajono savivaldybė: Domeikavos, Garliavos, Garliavos apylinkių, Karmėlavos, Lapių, Linksmakalnio, Neveronių, Rokų, Samylų, Taurakiemio, Vandžiogalos ir Vilkijos seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1, Užliedžių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1 ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 1907,

—	Kelmės rajono savivaldybė,

—	Kėdainių rajono savivaldybė,

—	Kupiškio rajono savivaldybė,

—	Lazdijų rajono savivaldybė,

—	Marijampolės savivaldybė: Degučių, Marijampolės, Mokolų, Liudvinavo ir Narto seniūnijos,

—	Mažeikių rajono savivaldybė,

—	Molėtų rajono savivaldybė,

—	Pagėgių savivaldybė,

—	Pakruojo rajono savivaldybė,

—	Panevėžio rajono savivaldybė,

—	Panevėžio miesto savivaldybė,

—	Pasvalio rajono savivaldybė,

—	Radviliškio rajono savivaldybė,

—	Rietavo savivaldybė,

—	Prienų rajono savivaldybė: Stakliškių ir Veiverių seniūnijos,

—	Plungės rajono savivaldybė: Alsėdžių, Žlibinų ir Stalgėnų seniūnijos,

—	Raseinių rajono savivaldybė,

—	Rokiškio rajono savivaldybė,

—	Skuodo rajono savivaldybės: Barstyčių ir Ylakių seniūnijos,

—	Šakių rajono savivaldybė,

—	Šalčininkų rajono savivaldybė,

—	Šiaulių miesto savivaldybė,

—	Šiaulių rajono savivaldybė,

—	Šilutės rajono savivaldybė,

—	Širvintų rajono savivaldybė,

—	Šilalės rajono savivaldybė,

—	Švenčionių rajono savivaldybė,

—	Tauragės rajono savivaldybė,

—	Telšių rajono savivaldybė,

—	Trakų rajono savivaldybė,

—	Ukmergės rajono savivaldybė,

—	Utenos rajono savivaldybė,

—	Varėnos rajono savivaldybė,

—	Vilniaus miesto savivaldybė,

—	Vilniaus rajono savivaldybė,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybė: Bartninkų, Gražiškių, Keturvalakių, Kybartų, Klausučių, Pajevonio, Šeimenos, Vilkaviškio miesto, Virbalio, Vištyčio seniūnijos,

—	Visagino savivaldybė,

—	Zarasų rajono savivaldybė.

7. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Kalinowo, Prostki i gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

gminy Elbląg, Gronowo Elbląskie, Milejewo, Młynary, Markusy, Rychliki i Tolkmicko w powiecie elbląskim,

powiat miejski Elbląg,

powiat gołdapski,

gmina Wieliczki w powiecie oleckim,

powiat piski,

gmina Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie w powiecie bartoszyckim,

gminy Biskupiec, Gietrzwałd, Jonkowo, Purda, Stawiguda, Świątki, Olsztynek i miasto Olsztyn oraz część gminy Barczewo położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie olsztyńskim,

gmina Miłakowo, część gminy Małdyty położona na południowy – zachód od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga i część gminy Morąg położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga w powiecie ostródzkim,

część gminy Ryn położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową łączącą miejscowości Giżycko i Kętrzyn w powiecie giżyckim,

gminy Braniewo i miasto Braniewo, Frombork, Lelkowo, Pieniężno, Płoskinia oraz część gminy Wilczęta położona na pólnoc od linii wyznaczonej przez drogę nr 509 w powiecie braniewskim,

gmina Reszel, część gminy Kętrzyn położona na południe od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn biegnącej do granicy miasta Kętrzyn, na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 591 biegnącą od miasta Kętrzyn do północnej granicy gminy oraz na zachód i na południe od zachodniej i południowej granicy miasta Kętrzyn, miasto Kętrzyn i część gminy Korsze położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na wschód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

gminy Lubomino i Orneta w powiecie lidzbarskim,

gmina Nidzica w powiecie nidzickim,

gminy Dźwierzuty, Jedwabno, Pasym, Szczytno i miasto Szczytno i Świętajno w powiecie szczycieńskim,

powiat mrągowski,

gmina Zalewo w powiecie iławskim,

w województwie podlaskim:

gminy Rudka, Brańsk z miastem Brańsk, i część gminy Boćki położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie bielskim,

powiat grajewski,

powiat moniecki,

powiat sejneński,

gminy Łomża, Piątnica, Jedwabne, Przytuły i Wiznaw powiecie łomżyńskim,

powiat miejski Łomża,

gminy Dziadkowice, Grodzisk, Mielnik, Nurzec-Stacja i Siemiatycze z miastem Siemiatycze w powiecie siemiatyckim,

gminy Białowieża, Czyże, Narew, Narewka, Hajnówka z miastem Hajnówka i część gminy Dubicze Cerkiewne położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1654B w powiecie hajnowskim,

gminy Klukowo, Szepietowo, Kobylin-Borzymy, Nowe Piekuty i Sokoły w powiecie wysokomazowieckim,

powiat kolneński z miastem Kolno,

gminy Czarna Białostocka, Dobrzyniewo Duże, Gródek, Michałowo, Supraśl, Tykocin, Wasilków, Zabłudów, Zawady, Choroszcz i część gminy Poświętne położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 681 w powiecie białostockim,

powiat suwalski,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

powiat sokólski,

powiat miejski Białystok,

w województwie mazowieckim:

powiat siedlecki,

powiat miejski Siedlce,

gminy Bielany, Ceranów, Kosów Lacki, Repki i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

powiat węgrowski,

powiat łosicki,

gminy Grudusk, Opinogóra Górna, Gołymin-Ośrodek i część gminy Glinojeck położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie ciechanowskim,

powiat sochaczewski,

gminy Policzna, Przyłęk, Tczów i Zwoleń w powiecie zwoleńskim,

gminy Garbatka – Letnisko, Gniewoszów i Sieciechów w powiecie kozienickim,

powiat lipski,

gminy Gózd, Jastrzębia, Jedlnia Letnisko, Pionki z miastem Pionki, Skaryszew, część gminy Jedlińsk położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 i część gminy Iłża położona na wschód od linii wyznaczonej przez droge nr 9 w powiecie radomskim,

gminy Bodzanów, Bulkowo, Staroźreby, Słubice, Wyszogród i Mała Wieś w powiecie płockim,

powiat nowodworski,

powiat płoński,

gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

powiat wołomiński,

część gminy Somianka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Borowie, Garwolin z miastem Garwolin, Górzno, Miastków Kościelny, Parysów, Pilawa, Trojanów, Żelechów, część gminy Wilga położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia do rzeki Wisły w powiecie garwolińskim,

gmina Boguty – Pianki w powiecie ostrowskim,

gminy Stupsk, Wiśniewo i część gminy Strzegowo położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie mławskim,

powiat otwocki,

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

powiat grójecki,

powiat grodziski,

powiat żyrardowski,

gminy Białobrzegi, Promna, Radzanów, Stara Błotnica, Wyśmierzyce w powiecie białobrzeskim,

gminy Klwów i Potworów w powiecie przysuskim,

powiat miejski Warszawa,

w województwie lubelskim:

powiat bialski,

powiat miejski Biała Podlaska,

gminy Aleksandrów, Biłgoraj z miastem Biłgoraj, Biszcza, Józefów, Księżpol, Łukowa, Obsza, Potok Górny i Tarnogród, część gminy Frampol położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74, część gminy Goraj położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835, część gminy Tereszpol położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 858, część gminy Turobin położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835 w powiecie biłgorajskim,

powiat janowski,

powiat puławski,

powiat rycki,

gminy Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, Stanin, gmina wiejska Łuków i miasto Łuków w powiecie łukowskim,

gminy Bychawa, Jabłonna, Krzczonów, Garbów Strzyżewice, Wysokie, Bełżyce, Borzechów, Niedrzwica Duża, Konopnica, Wojciechów i Zakrzew w powiecie lubelskim,

gminy Rybczewice i Piaski w powiecie świdnickim,

gmina Fajsławice, część gminy Żółkiewka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 i część gminy Łopiennik Górny położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim,

powiat hrubieszowski,

gminy Krynice, Rachanie, Tarnawatka, Łaszczów, Telatyn, Tyszowce i Ulhówek w powiecie tomaszowskim,

gminy Białopole, Chełm, Dorohusk, Dubienka, Kamień, Leśniowice, Ruda – Huta, Sawin, Wojsławice, Żmudź w powiecie chełmskim,

powiat miejski Chełm,

gmina Adamów, Miączyn, Sitno, Komarów-Osada, Krasnobród, Łabunie, Zamość, Grabowiec, część gminy Zwierzyniec położona na południowy-wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 858 i część gminy Skierbieszów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 843 w powiecie zamojskim,

powiat miejski Zamość,

powiat kraśnicki,

powiat opolski,

gminy Dębowa Kłoda, Jabłoń, Podedwórze, Sosnowica w powiecie parczewskim,

gminy Hanna, Stary Brus, Wola Uhruska, Wyryki, gmina wiejska Włodawa oraz część gminy Hańsk położona na wschód od linii wyznaczonej od drogi nr 819 w powiecie włodawskim,

gmina Komarówka Podlaska w powiecie radzyńskim,

w województwie podkarpackim:

powiat stalowowolski,

gminy Horyniec-Zdrój, Cieszanów, Oleszyce, Stary Dzików i Lubaczów z miastem Lubaczów w powiecie lubaczowskim,

gminy Adamówka i Sieniawa w powiecie przeworskim,

część gminy Wiązownica położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 867 w powiecie jarosławskim,

gmina Kamień, część gminy Sokołów Małopolski położona na północ od linii wyznaczonej przez droge nr 875 w powiecie rzeszowskim,

powiat leżajski,

powiat niżański,

w województwie pomorskim:

gminy Dzierzgoń i Stary Dzierzgoń w powiecie sztumskim,

gmina Stare Pole w powiecie malborskim,

w województwie świętokrzyskim:

gmina Tarłów i część gminy Ożarów polożona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie opatowskim,

w województwie lubuskim:

gmina Sława w powiecie wschowskim,

gminy Bobrowice i Dąbie w powiecie krośnieńskim,

powiay nowosolski,

powiat zielonogórski,

powiat miejski Zielona Góra,

gmina Jasień, Lipniki Łużyckie, Żary, część gminy Lubsko położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 287 i część gminy wiejskiej Żary położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie żarskim,

gminy Brzeźnica, Iłowa, Małomice, Niegosławice, Szprotawa, Wymiarki, Żagań i miasto Żagań w powiecie żagańskim,

część gminy Zbąszynek położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Szczaniec położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Świebodzin położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie świebodzińskim,

w województwie dolnośląskim:

gmina Kotla, Żukowice, część gminy wiejskiej Głogów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 12, część miasta Głogów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie głogowskim,

gmina Gaworzyce w powiecie polkowickim,

w województwie wielkopolskim:

powiat wolsztyński,

gminy Rakoniewice i Wielichowo w powiecie grodziskim.

8. Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

—	in the district of Košice – okolie, the whole municipalities of Ďurkov, Kalša, Košický Klečenov, Nový Salaš, Rákoš, Ruskov, Skároš, Slančík, Slanec, Slanská Huta, Slanské Nové Mesto, Svinica and Trstené pri Hornáde,

—	the whole district of Trebisov,

—	in the district of Michalovce, the whole municipalities of the district not already included in Part I.

9. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Judeţul Bistrița-Năsăud.

DEL III

1. Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

—	the whole region of Kardzhali,

—	the whole region of Blagoevgrad,

—	the whole region of Montana,

—	the whole region of Ruse,

—	the whole region of Razgrad,

—	the whole region of Silistra,

—	the whole region of Pleven,

—	the whole region of Vratza,

—	the whole region of Vidin,

—	the whole region of Targovishte,

—	the whole region of Lovech,

—	the whole region of Sofia city,

—	the whole region of Sofia Province,

—	the whole region of Shumen,

—

in the region of Dobrich:

—	the whole municipality of Tervel,

—

in the region of Varna:

—	the whole municipality of Dalgopol,

—	the whole municipality of Provadiya,

—	the whole municipality of Valchi dol,

—	the whole municipality of Vetrino,

—

in the region of Veliko Tarnovo:

—	the whole municipality of Svishtov,

—	the whole municipality of Pavlikeni,

—	the whole municipality of Polski Trambesh,

—	the whole municipality of Strajitsa,

—

in Burgas region:

—	the whole municipality of Burgas,

—	the whole municipality of Kameno,

—	the whole municipality of Malko Tarnovo,

—	the whole municipality of Primorsko,

—	the whole municipality of Sozopol,

—	the whole municipality of Sredets,

—	the whole municipality of Tsarevo,

—	the whole municipality of Sungurlare,

—	the whole municipality of Ruen,

—	the whole municipality of Aytos.

2. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Alytaus rajono savivaldybė: Simno, Krokialaukio ir Miroslavo seniūnijos,

—	Birštono savivaldybė,

—

Kauno rajono savivaldybė: Akademijos, Alšėnų, Batniavos, Čekiškės, Ežerėlio, Kačerginės, Kulautuvos, Raudondvario, Ringaudų ir Zapyškio seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1, Užliedžių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1 ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 1907,

—	Kazlų Rudos savivaldybė,

—	Marijampolės savivaldybė: Gudelių, Igliaukos, Sasnavos ir Šunskų seniūnijos,

—	Prienų rajono savivaldybė: Ašmintos, Balbieriškio, Išlaužo, Jiezno, Naujosios Ūtos, Pakuonio, Prienų ir Šilavotos seniūnijos,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybės: Gižų ir Pilviškių seniūnijos.

3. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

Gminy Bisztynek, Sępopol i Bartoszyce z miastem Bartoszyce w powiecie bartoszyckim,

gminy Kiwity i Lidzbark Warmiński z miastem Lidzbark Warmiński w powiecie lidzbarskim,

gminy Srokowo, Barciany, część gminy Kętrzyn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn biegnącej do granicy miasta Kętrzyn oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 591 biegnącą od miasta Kętrzyn do północnej granicy gminy i część gminy Korsze położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na zachód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

gmina Stare Juchy w powiecie ełckim,

część gminy Wilczęta położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 509 w powiecie braniewskim,

część gminy Morąg położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga, część gminy Małdyty położona na północny – wschód od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga w powiecie ostródzkim,

gminy Godkowo i Pasłęk w powiecie elbląskim,

gminy Kowale Oleckie, Olecko i Świętajno w powiecie oleckim,

powiat węgorzewski,

gminy Kruklanki, Wydminy, Miłki, Giżycko z miastem Giżycko i część gminy Ryn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn w powiecie giżyckim,

gminy Jeziorany, Kolno, Dywity, Dobre Miasto i część gminy Barczewo położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie olsztyńskim,

w województwie podlaskim:

gminy Orla, Wyszki, Bielsk Podlaski z miastem Bielsk Podlaski i część gminy Boćki położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie bielskim,

gminy Łapy, Juchnowiec Kościelny, Suraż, Turośń Kościelna, część gminy Poświętne położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 681 w powiecie białostockim,

gminy Kleszczele, Czeremcha i część gminy Dubicze Cerkiewne położona na południowy zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1654B w powiecie hajnowskim,

gminy Perlejewo, Drohiczyn i Milejczyce w powiecie siemiatyckim,

gmina Ciechanowiec w powiecie wysokomazowieckim,

w województwie mazowieckim:

gminy Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Maciejowice, Sobolew i część gminy Wilga położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia dorzeki Wisły w powiecie garwolińskim,

powiat miński,

gminy Jabłonna Lacka, Sabnie i Sterdyń w powiecie sokołowskim,

gminy Ojrzeń, Sońsk, Regimin, Ciechanów z miastem Ciechanów i część gminy Glinojeck położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie ciechanowskim,

część gminy Strzegowo położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie mławskim,

gmina Nur w powiecie ostrowskim,

gminy Grabów nad Pilicą, Magnuszew, Głowaczów, Kozienice w powiecie kozienickim,

gmina Stromiec w powiecie białobrzeskim,

w województwie lubelskim:

gminy Bełżec, Jarczów, Lubycza Królewska, Susiec, Tomaszów Lubelski i miasto Tomaszów Lubelski w powiecie tomaszowskim,

gminy Wierzbica, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny, Siedliszcze w powiecie chełmskim,

gminy Izbica, Gorzków, Rudnik, Kraśniczyn, Krasnystaw z miastem Krasnystaw, Siennica Różana i część gminy Łopiennik Górny położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17, część gminy Żółkiewka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 w powiecie krasnostawskim,

gmina Stary Zamość, Radecznica, Szczebrzeszyn, Sułów, Nielisz, część gminy Skierbieszów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 843, część gminy Zwierzyniec położona na północny-zachód od linii wyznaczonej przez droge nr 858 powiecie zamojskim,

część gminy Frampol położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74, część gminy Goraj położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835, część gminy Tereszpol położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 858, część gminy Turobin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835 w powiecie biłgorajskim,

gmina Urszulin i część gminy Hańsk położona na zachód od linii wyznaczonej przez droge nr 819 w powiecie włodawskim,

powiat łęczyński,

gmina Trawniki w powiecie świdnickim,

gminy Adamów, Krzywda, Serokomla, Wojcieszków w powiecie łukowskim,

gminy Milanów, Parczew, Siemień w powiecie parczewskim,

gminy Borki, Czemierniki, Kąkolewnica, Radzyń Podlaski z miastem Radzyń Podlaski, Ułan-Majorat, Wohyń w powiecie radzyńskim,

powiat lubartowski,

gminy Głusk, Jastków, Niemce i Wólka w powiecie lubelskim,

gminy Mełgiew i miasto Świdnik w powiecie świdnickim,

powiat miejski Lublin,

w województwie podkarpackim:

gmina Narol w powiecie lubaczowskim.

4. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Zona orașului București,

—	Județul Constanța,

—	Județul Satu Mare,

—	Județul Tulcea,

—	Județul Bacău,

—	Județul Bihor,

—	Județul Brăila,

—	Județul Buzău,

—	Județul Călărași,

—	Județul Dâmbovița,

—	Județul Galați,

—	Județul Giurgiu,

—	Județul Ialomița,

—	Județul Ilfov,

—	Județul Prahova,

—	Județul Sălaj,

—	Județul Vaslui,

—	Județul Vrancea,

—	Județul Teleorman,

—	Judeţul Mehedinţi,

—	Județul Gorj,

—	Județul Argeș,

—	Judeţul Olt,

—	Judeţul Dolj,

—	Județul Arad,

—	Județul Timiș,

—	Județul Covasna,

—	Județul Brașov,

—	Județul Botoșani,

—	Județul Vâlcea,

—	Județul Iași,

—	Județul Hunedoara,

—	Județul Alba,

—	Județul Sibiu,

—	Județul Caraș-Severin,

—	Județul Neamț,

—	Județul Harghita,

—	Județul Mureș,

—	Județul Cluj,

—	Judeţului Maramureş.

DEL IV

Italija

Naslednja območja v Italiji:

—	tutto il territorio della Sardegna.

“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 6

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 63 10. januar 2020

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Svetom ministrov Republike Albanije o nekaterih vidikih zračnega prevoza	1
	*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnega prevoza	2
	*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Azerbajdžanske republike o nekaterih vidikih zračnih prevozov	3
	*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Bosno in Hercegovino o nekaterih vidikih zračnih prevozov	4
	*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov	5
	*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Gruzije o nekaterih vidikih zračnih prevozov	6
	*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael o nekaterih vidikih zračnih prevozov	7
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/11 z dne 29. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi glede informacij v zvezi z zagotavljanjem nujne zdravstvene pomoči ( 1 )	8
		DIREKTIVE
	*	Delegirana direktiva Komisije (EU) 2020/12 z dne 2. avgusta 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti, praktične izpite, odobritev simulatorjev in zdravstveno zmožnost ( 1 )	15
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2020/13 z dne 19. decembra 2019 o spremembi pogajalskih smernic za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami, kolikor sodijo v pristojnost Unije	101
	*	Sklep (EU) 2020/14 predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 19. decembra 2019 o pooblastilu Evropski komisiji za pogajanja v imenu držav članic pogaja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami na drugi strani, kolikor sodijo v pristojnost držav članic	112
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/15 z dne 9. januarja 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 122) ( 1 )	114