ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 334 |
|
![]() |
||
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 62 |
|
|
Popravki |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Zakonodajni akti
UREDBE
27.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 334/1 |
UREDBA (EU) 2019/2175 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 18. decembra 2019
o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenj Evropske centralne banke (1),
ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Po finančni krizi in na podlagi priporočil skupine strokovnjakov na visoki ravni pod vodstvom Jacquesa de Larosièra je Unija v obliki enotnega pravilnika dosegla pomemben napredek pri oblikovanju ne le trdnejših, ampak tudi bolj harmoniziranih pravil za finančne trge. Poleg tega je Unija vzpostavila tudi evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), zgrajen na dvostebrnem sistemu, ki združuje mikrobonitetni nadzor, ki ga usklajujejo evropski nadzorni organi (ESA), z makrobonitetnim nadzorom z ustanovitvijo Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). Trije ESA, in sicer Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu skupaj: uredbe o ustanovitvi), so začeli delovati januarja 2011. Skupni cilj ESA je trajnostno okrepiti stabilnost in učinkovitost finančnega sistema po vsej Uniji ter povečati varstvo potrošnikov in vlagateljev. |
(2) |
ESA so podpirali Komisijo pri njenih pobudah za uredbe in direktive, ki jih sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter tako odločilno prispevali k harmonizaciji pravil za finančne trge v Uniji. Poleg tega so ESA Komisiji predložili osnutke podrobnih tehničnih pravil, ki so bili sprejeti kot delegirani in izvedbeni akti. |
(3) |
ESA so prispevali tudi h konvergenci na področju finančnega nadzora in nadzornih praks v Uniji, tako da so uvedli smernice za pristojne organe, finančne institucije ali udeležence na finančnih trgih in usklajevali preglede nadzornih praks. |
(4) |
Povečana pooblastila ESA, ki bi jim omogočila uresničevanje njihovega cilja, bi zahtevala tudi ustrezno upravljanje, učinkovito rabo sredstev in zadostno financiranje. Samo povečana pooblastila ne bi zadostovala za dosego ciljev ESA, kadar nimajo na voljo zadostnih sredstev ali kadar se ne upravljajo na učinkovit in uspešen način. |
(5) |
ESA bi morali pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil delovati v skladu z načelom sorazmernosti, določenim v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ter politiko za boljšo pripravo zakonodaje. Vsebina in oblika dejanj in ukrepov ESA, vključno z instrumenti, kot so smernice, priporočila, mnenja ali vprašanja in odgovori, bi morali vedno temeljiti na in biti v mejah zakonodajnih aktov iz člena 1(2) uredb o ustanovitvi ali v obsegu njihovih pooblastil. ESA ne bi smeli delovati prek tega, kar je nujno za doseganje ciljev te uredbe, ter bi morali ukrepati sorazmerno z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, ki izhajajo iz finančne dejavnosti ali poslovanja zadevne finančne institucije ali podjetja. |
(6) |
V Sporočilu z dne 8. junija 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov je Komisija poudarila, da je bolj učinkovit in dosleden nadzor finančnih trgov in storitev bistven za odpravo regulativne arbitraže med državami članicami pri izvajanju njihovih nadzornih nalog, za pospeševanje povezovanja trgov ter za ustvarjanje priložnosti na notranjem trgu za finančne subjekte in vlagatelje. |
(7) |
Za dokončanje unije kapitalskih trgov je zato zlasti pomemben nadaljnji napredek pri nadzorniški konvergenci. Deset let po začetku finančne krize in vzpostavitvi novega nadzornega sistema bosta imela na finančne storitve in unijo kapitalskih trgov vedno večji vpliv dva pomembna dejavnika: trajnostno financiranje in tehnološke inovacije. Oba lahko spremenita finančne storitve in naš sistem finančnega nadzora bi moral biti na to pripravljen. Zato je bistvenega pomena, da finančni sistem v celoti izpolnjuje svojo vlogo pri spopadanju s ključnimi izzivi glede vzdržnosti. To bo zahtevalo dejaven prispevek ESA k vzpostavitvi ustreznega regulativnega in nadzornega okvira. |
(8) |
ESA bi morali imeti pomembno vlogo pri prepoznavanju tveganja, ki ga okoljski, socialni in upravljavski dejavniki predstavljajo za finančno stabilnost, in poročanju o tem tveganju ter pri usklajevanju dejavnosti na finančnih trgih s cilji trajnostnega razvoja. ESA bi morali zagotavljati smernice o tem, kako se lahko vidiki trajnosti učinkovito izrazijo v ustrezni finančni zakonodaji Unije, ter spodbujati usklajeno izvajanje teh določb po njihovem sprejetju. Pri sprožitvi in usklajevanju ocen prilagodljivosti finančnih institucij na neugoden razvoj razmer na trgu po vsej Uniji bi morali ESA ustrezno upoštevati tveganja, ki bi jih lahko okoljski, socialni in upravljavski dejavniki predstavljali za finančno stabilnost teh institucij. |
(9) |
Tehnološke inovacije imajo vse večji vpliv na finančni sektor in pristojni organi so zato sprejeli različne pobude za upoštevanje tega tehnološkega razvoja. Da bi še naprej spodbujali nadzorniško konvergenco in izmenjavo najboljših praks med ustreznimi organi na eni strani ter med ustreznimi organi in finančnimi institucijami ali udeleženci na finančnem trgu na drugi strani, bi bilo treba okrepiti nadzorno funkcijo ESA in njihovo vlogo na področju usklajevanja nadzora. |
(10) |
Tehnološki napredek na finančnih trgih lahko izboljša finančno vključenost, zagotovi dostop do financiranja, okrepi celovitost trga in operativno učinkovitost ter tudi zniža ovire za vstop na te trge. Kolikor so tehnološke inovacije relevantne za veljavna materialna pravila, bi bilo treba usposabljanje pristojnih organov razširiti tudi na tehnološke inovacije. S tem bi se moralo lažje preprečiti, da države članice pri teh zadevah ne razvijejo različnih pristopov. |
(11) |
EBA bi moral na svojem strokovnem področju spremljati ovire ali učinek bonitetne konsolidacije in bi lahko predložil mnenje ali priporočila za opredelitev ustreznih načinov, kako takšne ovire ali učinek odpraviti. |
(12) |
Vprašanja in odgovori so pomembno konvergenčno orodje, ki spodbuja skupne nadzorne pristope in prakse z uvajanjem smernic glede uporabe pravnih aktov Unije v kontekstu ESA. |
(13) |
Vse bolj pomembno je spodbujati dosledno, sistematično in učinkovito spremljanje in ocenjevanje tveganj v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma v finančnem sistemu Unije. Odgovornost za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima si v okviru svojih pristojnosti delijo države članice ter institucije in organi Unije. Vzpostaviti bi morali mehanizme za okrepljeno sodelovanje, usklajevanje in medsebojno pomoč, pri čemer bi morali v celoti izkoristiti vsa orodja in ukrepe, ki so na voljo v skladu z obstoječim regulativnim in institucionalnim okvirom. |
(14) |
Zaradi posledic za finančno stabilnost, ki lahko izvirajo iz zlorab finančnega sektorja za pranje denarja ali financiranje terorizma, in ker je največ možnosti, da bi pranje denarja in financiranje terorizma imelo sistemski vpliv v bančnem sektorju, in na podlagi izkušenj, ki jih je EBA kot organ, v katerem so zastopani nacionalni pristojni organi vseh držav članic, že pridobil pri zaščiti bančnega sektorja pred takšnimi zlorabami, bi moral EBA prevzeti vodilno in usklajevalno vlogo ter vlogo spremljanja na ravni Unije za preprečevanje uporabe finančnega sistema za takšne namene. Zato je nujno, da se EBA, poleg njegovih obstoječih pristojnosti, pooblasti za delovanje na področju uporabe uredb (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, če se takšno pooblastilo nanaša na preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma in boj proti njima, kadar zadeva izvajalce v finančnem sektorju in pristojne organe, ki jih nadzorujejo, za katere se uporabljata navedeni uredbi. Poleg tega bi se, če bi se ta pristojnost za celotni finančni sektor združila v EBA, s tem optimizirala uporaba njegovega strokovnega znanja ter virov, pri čemer to ne bi posegalo v bistvene obveznosti iz Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (7). |
(15) |
Da bi EBA lahko učinkovito izvajal svoje pristojnosti, bi moral v celoti uporabljati vsa svoja pooblastila in orodja iz Uredbe (EU) št. 1093/2010, ob spoštovanju načela sorazmernosti. V ta namen bi moral pripraviti regulativne in nadzorne standarde, zlasti s pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov, osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, smernic in priporočil ter pripravo mnenj, za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima v finančnem sektorju in spodbujanje njihovega doslednega izvajanja v skladu z mandatom iz ustreznih zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in člena 16 uredb o ustanovitvi. Ukrepi, ki jih EBA sprejme za spodbujanje integritete, preglednosti in varnosti v finančnem sistemu in za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe ali zakonodajnih aktov iz člena 1(2) uredb o ustanovitvi, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov ter velikosti izvajalcev v finančnem sektorju in trgov. |
(16) |
V skladu z njegovo novo vlogo je pomembno, da EBA zbira vse relevantne informacije o pomanjkljivostih v zvezi z dejavnostmi pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih odkrijejo ustrezni organi Unije in nacionalni organi, brez poseganja v naloge, dodeljene organom v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, in brez nepotrebnega podvajanja. V skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8) bi moral EBA te informacije hraniti v centralizirani podatkovni zbirki in spodbujati sodelovanje med organi z zagotavljanjem ustreznega razširjanja relevantnih informacij. EBA bi moral biti zato pooblaščen, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov glede zbiranja informacij. Kadar je ustrezno, lahko EBA za te izrecno dodeljene naloge nacionalnim pravosodnim organom zadevne države članice in, v obsegu, ki zadeva države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (9), evropskemu javnemu tožilcu, tudi posreduje dokaze, s katerimi razpolaga in bi lahko utemeljevali začetek kazenskega postopka. |
(17) |
EBA ne bi smel zbirati informacij o konkretnih sumljivih transakcijah, glede katerih morajo izvajalci v finančnem sektorju v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 poročati finančnim obveščevalnim enotam EU v svojih državah članicah. Pomanjkljivosti bi morale veljati za pomembne, kadar pomenijo kršitev ali potencialno kršitev s strani izvajalca v finančnem sektorju ali kadar pomenijo neustrezno ali neučinkovito izvajanje s strani izvajalca v finančnem sektorju ali neustrezno ali neučinkovito izvajanje njegovih notranjih politik in postopkov za zagotavljanje izpolnjevanja pravnih določb v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Šteje se, da je prišlo do kršitve, kadar izvajalec v finančnem sektorju ne izpolnjuje zahtev iz katerega koli akta Unije in nacionalnega prava, s katerim se take zahteve iz člena 1(2) uredb o ustanovitvi prenašajo, v obsegu, v katerem ti akti prispevajo k preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Potencialna kršitev pomeni, da ima pristojni organ utemeljene razloge za sum, da je prišlo do kršitve, vendar na tej stopnji še ne more dokončno skleniti, da je do nje res prišlo. Kljub temu pa je glede na informacije, pridobljene na tej stopnji, na primer glede na informacije z inšpekcijskih pregledov na kraju samem ali drugje izvedenih postopkov, zelo verjetno, da je do kršitve prišlo. Neustrezna ali neučinkovita uporaba pravnih določb pomeni, da izvajalec v finančnem sektorju ni zadovoljivo izpolnil zahtev iz navedenih aktov. Neustrezno ali neučinkovito izvajanje notranjih politik in postopkov izvajalca v finančnem sektorju za zagotavljanje skladnosti z navedenimi akti bi bilo treba šteti za pomanjkljivost, zaradi katere se občutno poveča tveganje, da je do kršitev prišlo ali da lahko do njih pride. |
(18) |
Pri ocenjevanju ranljivosti in tveganj pranja denarja in financiranja terorizma v finančnem sektorju bi moral EBA po potrebi preučiti tudi posledice, ki jih imajo za pranje denarja in financiranje terorizma vsa predhodna kazniva dejanja, vključno s tistimi, ki so davčna kazniva dejanja. |
(19) |
Na zahtevo bi moral EBA pristojnim organom zagotoviti pomoč pri izvajanju njihovih bonitetnih nadzornih funkcij. EBA bi se moral tudi tesno usklajevati in po potrebi izmenjati informacije s pristojnimi organi, vključno z Evropsko centralno banko v svoji nadzorniški funkciji, in organi, ki jim je zaupan nadzor pooblaščenih subjektov, navedenih v točkah 1 in 2 člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849, da bi se zagotovila učinkovitost in preprečilo vsako podvajanje ali nedosledno ukrepanje za preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma ter boj proti njima. |
(20) |
EBA bi moral izvajati medsebojne strokovne preglede pristojnih organov ter ocene tveganja, pri katerih bi preverjal ustreznost strategij in virov pristojnih organov glede najpomembnejših nastajajočih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma, kakor so bila ugotovljena v nadnacionalni oceni tveganja. EBA bi moral pri izvajanju takih medsebojnih strokovnih pregledov v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1093/2010 upoštevati ustrezna vrednotenja, ocene ali poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov, pristojnih za področje preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma in boja proti njima, ter poročilo, ki ga Komisija vsaki dve leti pripravi na podlagi člena 6 Direktive (EU) 2015/849, in nacionalno oceno tveganja zadevne države članice, pripravljeno na podlagi člena 7 navedene direktive. |
(21) |
Poleg tega bi moral EBA z vodilno vlogo prispevati k olajševanju sodelovanja med pristojnimi organi v Uniji in ustreznimi organi v tretjih državah glede teh zadev, da bi se na ravni Unije bolje usklajevali ukrepi v pomembnih primerih preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki imajo čezmejno razsežnost in razsežnost tretjih držav. Takšna vloga ne bi smela vplivati na redno sodelovanje pristojnih organov z organi tretjih držav. |
(22) |
Za izboljšanje učinkovitosti nadzora nad skladnostjo na področju pranja denarja in financiranja terorizma ter za zagotovitev, da so nacionalni pristojni organi bolje usklajeni pri pregonu kršitev neposredno veljavnega prava Unije ali nacionalnih ukrepov za prenos, bi moral imeti EBA pooblastilo, da opravi analizo zbranih informacij in po potrebi razišče obtožbe glede pomembnih kršitev ali neuporabe prava Unije ter da v primeru znakov pomembnih kršitev od pristojnih organov zahteva, da preiščejo vse morebitne kršitve zadevnih pravil, razmislijo o sprejemu odločitev in uvedbi sankcij za izvajalce v finančnem sektorju ter od njih zahtevajo, da izpolnijo svoje pravne obveznosti. To pooblastilo bi bilo treba uporabiti le, kadar EBA razpolaga z znaki, da gre za pomembne kršitve. |
(23) |
Za namene postopka kršitve prava Unije iz člena 17 uredb o ustanovitvi in zaradi pravilne uporabe prava Unije je primerno, da se ESA olajša in pospeši dostop do informacij. Zato bi jim bilo treba omogočiti, da na druge pristojne organe neposredno naslovijo ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah, kadar se je izkazalo ali kadar menijo, da zahteva za informacije, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, za katere menijo, da so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije. |
(24) |
Harmoniziran nadzor finančnega sektorja zahteva dosleden pristop pristojnih organov. Zato se za dejavnosti pristojnih organov opravljajo medsebojni strokovni pregledi. ESA bi morali tudi zagotoviti, da se metodologija uporablja na enak način. Taki medsebojni strokovni pregledi ne bi smeli biti osredotočeni le na konvergenco nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost pristojnih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost teh pristojnih organov. Glavne ugotovitve medsebojnih strokovnih pregledov bi bilo treba objaviti, da bi spodbudili upoštevanje predpisov in povečali preglednost, razen če bi takšna objava pomenila tveganje za finančno stabilnost. |
(25) |
Glede na to, kako pomembno je zagotoviti, da se nadzorni okvir Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima učinkovito uporablja, so izjemnega pomena medsebojni strokovni pregledi, da se zagotovijo objektivni in pregledni vpogledi v nadzorne prakse. EBA bi moral oceniti tudi strategije, zmogljivosti in vire pristojnih organov za obravnavanje nastajajočih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma. |
(26) |
EBA bi za opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima moralo biti omogočeno sprejemati posamezne odločitve, naslovljene na izvajalce v finančnem sektorju, v okviru postopka v primeru kršitve prava Unije in postopka zavezujočega posredovanja, tudi če se materialna pravila ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju, in sicer po tem, ko sprejme odločitev, naslovljeno na pristojni organ. Kadar so materialna pravila določena v direktivah, bi moral EBA uporabljati nacionalno pravo v obsegu, v katerem ta prenaša te direktive. Kadar zadevno pravo Unije sestavljajo uredbe in kadar na datum začetka veljavnosti te uredbe zadevne uredbe državam članicam izrecno odobrijo možnosti, bi moral EBA uporabljati nacionalno pravo v obsegu, v katerem se izvajajo take možnosti. |
(27) |
Kadar ta uredba pooblašča EBA, da uporablja nacionalno pravo, s katerim se prenašajo direktive, lahko EBA takšno nacionalno pravo uporablja samo v obsegu, ki je potreben za izvajanje nalog, ki so mu podeljene s pravom Unije. EBA bi moral zato uporabljati vsa ustrezna pravila Unije ter, kadar so takšna pravila določena v direktivah, bi moral uporabljati nacionalno pravo za prenos teh direktiv v obsegu, ki ga zahteva pravo Unije, da se zagotovi enaka uporaba prava po vsej Uniji ob upoštevanju ustreznega nacionalnega prava. |
(28) |
Kadar odločitev EBA temelji na pooblastilih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima ali je s temi pooblastili povezana, in se nanaša na izvajalce v finančnem sektorju ali pristojne organe, ki spadajo pod pristojnost EIOPA ali ESMA, bi moral biti EBA zmožen sprejeti odločitev samo v dogovoru z EIOPA oziroma ESMA. EIOPA in ESMA bi morala v vsakem posameznem primeru pri izražanju svojega mnenja, ob upoštevanju nujnosti zadevne odločitve, preveriti, ali lahko v skladu s svojim notranjimi pravili upravljanja uporabita hitri postopek odločanja. |
(29) |
ESA bi morali imeti vzpostavljene namenske kanale poročanja za prejemanje informacij, ki jih predloži fizična ali pravna oseba, ki poroča o dejanskih ali potencialnih kršitvah, zlorabi prava ali neuporabi prava Unije, in obravnavanje teh informacij. ESA bi morali zagotoviti, da se omogoči, da se te informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Prijavitelja bi bilo treba zaščititi pred povračilnimi ukrepi. ESA bi morali prijavitelju zagotoviti povratne informacije. |
(30) |
Harmoniziran nadzor finančnega sektorja zahteva tudi, da se učinkovito rešujejo spori med pristojnimi organi različnih držav članic v čezmejnih zadevah. Obstoječa pravila za reševanje takih sporov niso povsem zadovoljiva. Zato bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se jih lahko lažje uporabljalo. |
(31) |
Prizadevanje ESA za konvergenco nadzornih praks je povezano s spodbujanjem nadzorne kulture v Uniji. Zato lahko Organ redno določa do dve prednostni nalogi, ki sta relevantni na ravni celotne Unije. Pristojni organi bi morali ti prednostni nalogi upoštevati pri oblikovanju svojih delovnih programov. Odbor nadzornikov vsakega ESA bi moral opraviti razpravo o zadevnih dejavnostih pristojnih organov v naslednjem letu ter sprejeti zaključke. |
(32) |
Ocene odborov za medsebojne strokovne preglede bi morale omogočiti poglobljene študije na podlagi samoocene pregledanih organov, čemur bi sledila ocena odbora za medsebojne strokovne preglede. Kadar se presoja nanaša na zadevni pristojni organ, član pristojnega organa, ki se pregleduje, ne bi smel sodelovati pri oceni. |
(33) |
Izkušnje ESA so pokazale koristi večjega usklajevanja na nekaterih področjih prek ad hoc skupin ali platform. Ta uredba bi morala zagotoviti pravno podlago in okrepiti takšne ureditve z vzpostavitvijo novega orodja, in sicer skupin za koordinacijo. Takšne skupine za koordinacijo bi morale spodbujati konvergenco v zvezi z nadzornimi praksami pristojnih organov, zlasti z izmenjavo informacij in izkušenj. Sodelovanje vseh pristojnih organov v teh skupinah za koordinacijo bi moralo biti obvezno, pristojni organi pa bi morali skupinam za koordinacijo zagotoviti potrebne informacije. Treba bi bilo razmisliti o ustanovitvi skupin za koordinacijo vedno, kadar pristojni organi ugotovijo potrebo po koordinaciji glede na specifični razvoj na trgu. Take skupine za koordinacijo se lahko ustanovijo za vsa področja, ki jih zajemajo zakonodajni akti iz člena 1(2) uredb o ustanovitvi. |
(34) |
Da bi bili mednarodni finančni trgi urejeni in bi dobro delovali, je treba spremljati sklepe o enakovrednosti ureditev tretjih držav, ki jih je sprejela Komisija. Vsak ESA bi moral spremljati razvoj regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja v teh tretjih državah. Na ta način bi moral preverjati, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni. Vsak ESA bi moral Komisiji vsako leto predložiti zaupno poročilo o svojih dejavnostih spremljanja. V zvezi s tem bi moral vsak ESA, kadar je mogoče, s pristojnimi organi tretjih držav tudi razviti upravne ureditve, da bi pridobili informacije za namene spremljanja in usklajevanje nadzornih dejavnosti. Ta okrepljen nadzorni okvir bi moral zagotavljati, da je enakovrednost ureditev tretjih držav preglednejša, bolj predvidljiva za zadevne tretje države in doslednejša po vseh sektorjih. |
(35) |
Predstavnik ESRB v odboru nadzornikov bi moral predstavljati skupno stališče splošnega odbora ESRB s posebnim poudarkom na finančni stabilnosti. |
(36) |
Za zagotovitev, da odločitve v zvezi z ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima temeljijo na ustreznem strokovnem znanju, je treba ustanoviti stalen notranji odbor v EBA. Ta odbor bi moral biti sestavljen iz predstavnikov na visoki ravni, ki zastopajo organe in telesa, pristojne za zagotavljanje spoštovanja zakonodaje o preprečevanju pranja denarja ali financiranja terorizma ter boja proti njima, ki imajo strokovno znanje na področju preprečevanja uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in so pooblaščeni za sprejemanje odločitev na tem področju. Ta odbor bi moral vključevati tudi visoke predstavnike iz ESA, ki imajo strokovno znanje s področja različnih poslovnih modelov in njihovih sektorskih posebnosti. Ta odbor bi moral preučiti in pripraviti odločitve, ki jih sprejme EBA. Da bi preprečili podvajanje, bo ta novi odbor nadomestil obstoječi pododbor za preprečevanje pranja denarja, ki je bil ustanovljen v okviru Skupnega odbora ESA. ESA bi moralo biti omogočeno, da glede katerega koli osnutka odločitve notranjega odbora predložijo pisne pripombe, ki bi jih moral odbor nadzornikov EBA pred sprejetjem končne odločitve skrbno preučiti. |
(37) |
V skladu s ciljem, da se v Uniji zagotovi bolj dosleden in vzdržen nadzorni sistem za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, bi morala Komisija po posvetovanju z vsemi pristojnimi organi in zainteresiranimi stranmi opraviti celovito oceno izvajanja, delovanja in učinkovitosti posameznih nalog, ki so bile dodeljene EBA v skladu s to uredbo v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima. V oceni bi bilo zlasti treba čim bolj upoštevati izkušnje iz primerov, ko je EBA od pristojnega organa zahteval, da: izvede preiskavo glede morebitnih kršitev nacionalnega prava – v obsegu, v katerem prenaša direktive ali izvaja možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije –, ki naj bi jih zagrešili izvajalci v finančnem sektorju; razmisli o tem, da bi temu izvajalcu zaradi njegovih kršitev naložil sankcije, ali o tem, da bi sprejel posamezno odločitev, naslovljeno na tega izvajalce v finančnem sektorju, v kateri bi zahteval, da ta sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti iz nacionalnega prava v obsegu, v katerem prenašajo direktive ali izvajajo možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije. Prav tako bi bilo treba upoštevati izkušnje iz primerov, ko je EBA uporabil nacionalno pravo, kolikor se z njim prenašajo direktive ali izvajajo možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije. To oceno bi morala Komisija predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu kot del svojega poročila v skladu s členom 65 Direktive (EU) 2015/849, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, do 11. januarja 2022. Dokler ta ocena ni predložena, bi bilo treba pooblastila, ki so bila podeljena EBA v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma iz člena 9b ter členov 17(6) in 19(4) Uredbe (EU) št. 1093/2010, obravnavati kot začasno rešitev v obsegu, kolikor te omogočajo EBA, da na podlagi morebitnih kršitev nacionalnega prava na pristojne organe naslovi zahtevo, ali mu omogočajo uporabo nacionalnega prava. |
(38) |
Da bi se ohranila zaupnost dela ESA, bi se morale zahteve glede varovanja poslovne skrivnosti uporabljati tudi za vse osebe, ki neposredno ali posredno, redno ali občasno opravljajo kakršno koli storitev, povezano z nalogami zadevnega ESA. |
(39) |
Uredbe o ustanovitvi in sektorski zakonodajni akti od ESA zahtevajo, da si prizadevajo za učinkovite upravne ureditve, ki zajemajo izmenjavo informacij z nadzorniki iz tretjih držav. Potreba po učinkovitem sodelovanju in izmenjavi informacij bi morala postati še pomembnejša, ko v skladu s to uredbo o spremembah nekateri ESA prevzamejo dodatne, širše odgovornosti v zvezi z nadzorom subjektov in dejavnosti zunaj EU. Kadar v zvezi s tem ESA obdelujejo osebne podatke, vključno s prenosom takih podatkov zunaj Unije, za njih veljajo zahteve iz Uredbe (EU) 2018/1725. Če niso bili sprejeti sklep o ustreznosti ali ustrezni zaščitni ukrepi, na primer na podlagi upravnih ureditev v smislu točke (b) člena 48(3) Uredbe (EU) 2018/1725, lahko ESA izmenjujejo osebne podatke z organi tretjih držav v skladu z odstopanjem na podlagi javnega interesa iz točke (d) člena 50(1) navedene uredbe in pod pogoji tega odstopanja, ki se uporablja zlasti za mednarodne izmenjave podatkov med organi finančnega nadzora. |
(40) |
Uredbe o ustanovitvi določajo, da bi morali ESA v sodelovanju z ESRB sprožiti in koordinirati stresne teste po vsej Uniji, da se oceni prilagodljivost finančnih institucij ali udeležencev na finančnem trgu na neugoden razvoj razmer na trgu. Zagotoviti bi morali tudi, da se na nacionalni ravni pri takih testih, kolikor je mogoče, uporablja usklajena metodologija. V zvezi z vsemi ESA bi bilo treba tudi pojasniti, da obveznosti pristojnih organov glede varovanja poslovne skrivnosti pristojnim organom ne bi smele preprečevati, da posredujejo rezultate stresnih testov ESA za namen objave. |
(41) |
Da se zagotovi visoka stopnja konvergence na področju nadzora in odobritve notranjih modelov v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), bi moralo biti EIOPA omogočeno, da na zahtevo pristojnim organom pomaga pri doseganju odločitve v zvezi z odobritvijo notranjih modelov. |
(42) |
Za opravljanje svojih nalog v zvezi z varstvom potrošnikov bi morali ESA biti upravičeni, da po potrebi koordinirajo tako imenovane dejavnosti navideznega nakupovanja s strani pristojnih organov. |
(43) |
ESA bi morali imeti na voljo ustrezna sredstva ter osebje, da bi lahko v okviru svojih pristojnosti iz te uredbe učinkovito prispevali k doslednemu, uspešnemu in učinkovitemu finančnemu nadzoru. Za dodatne pristojnosti in obseg dela, ki so dodeljeni ESA, bi se morali zagotoviti ustrezni človeški in finančni viri. |
(44) |
Razvoj obsega neposrednega nadzora lahko od finančnih institucij in udeležencev na finančnem trgu, ki so pod neposrednim nadzorom ESA, zahteva dodatne prispevke na podlagi ocenjenih odhodkov zadevnega ESA. |
(45) |
Nedoslednosti glede kakovosti, oblikovanja, zanesljivosti in stroškov podatkov o trgovanju negativno vplivajo na preglednost, zaščito vlagateljev in tržno učinkovitost. Da bi izboljšali spremljanje in rekonstrukcijo podatkov o trgovanju, povečali usklajenost in kakovost teh podatkov ter zagotovili njihovo razpoložljivost in dostopnost za ustrezna mesta trgovanja po sprejemljivih cenah v vsej Uniji, se z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) uvaja nov pravni okvir za storitve sporočanja podatkov, vključno s predpisi za izdajo dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov. |
(46) |
Kakovost podatkov o trgovanju ter obdelava in zagotavljanje teh podatkov, vključno s čezmejno obdelavo in zagotavljanjem podatkov, so ključnega pomena za doseganje glavnega cilja Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12), in sicer okrepitve preglednosti finančnih trgov. Storitve zagotavljanja osnovnih podatkov so zato nujne za uporabnike, da dobijo želeni vpogled v dejavnosti trgovanja na finančnih trgih Unije, za pristojne organe pa, da dobijo točne in celovite informacije o zadevnih poslih. |
(47) |
Poleg tega so podatki o trgovanju vse pomembnejše orodje za učinkovito izvajanje zahtev, ki izhajajo iz Uredbe (EU) št. 600/2014. Glede na čezmejno razsežnost ravnanja s podatki, kakovosti podatkov in potrebe po doseganju ekonomij obsega ter zato, da se prepreči negativni učinek morebitnih odstopanj na kakovost podatkov in naloge izvajalcev storitev sporočanja podatkov, je koristno in upravičeno, da se pooblastila za izdajo dovoljenj in nadzor izvajalcev storitev sporočanja podatkov prenesejo s pristojnih organov na ESMA, razen kadar veljajo odstopanja, in da se ta pooblastila določijo v Uredbi (EU) št. 600/2014, kar omogoča tudi konsolidacijo koristi, ki izhajajo iz združevanja pristojnosti v zvezi s podatki znotraj ESMA. |
(48) |
Mali vlagatelji bi morali biti pri odločanju za naložbe v finančni instrument ustrezno obveščeni o možnih tveganjih. Namen pravnega okvira Unije je zmanjšati nevarnost zavajajoče prodaje finančnih produktov malim vlagateljem, ki ne ustrezajo njihovim potrebam ali pričakovanjem. Zato se z Direktivo 2014/65/EU in Uredbo (EU) št. 600/2014 krepijo organizacijske zahteve in zahteve glede vodenja poslov za zagotavljanje, da investicijska podjetja delujejo v skladu z najboljšimi interesi svojih strank. Te zahteve vključujejo okrepljeno razkritje tveganj strankam, boljšo oceno ustreznosti priporočenih produktov ter obveznost, da se finančni instrumenti prodajajo na določenem ciljnem trgu, ob upoštevanju dejavnikov, kot je plačilna sposobnost izdajateljev. ESMA bi moral v celoti izkoristiti svoja pooblastila za zagotavljanje nadzorniške konvergence in podpirati nacionalne organe pri doseganju visoke ravni zaščite vlagateljev in učinkovitega nadzora tveganj, povezanih s finančnimi produkti. |
(49) |
Pomembno je, da se zagotovijo uspešna in učinkovita predložitev, zbiranje, analiza in objava podatkov za namene izračunov, s katerimi se določijo zahteve glede preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ureditve obveznosti trgovanja, pa tudi za namene referenčnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 in Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (13). ESMA bi zato poleg pristojnih organov v zvezi z zahtevami po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter izdajo dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov moral dobiti pristojnosti za neposredno zbiranje podatkov od udeležencev na trgu. |
(50) |
S podelitvijo teh pristojnosti ESMA bi se omogočilo centralno upravljanje izdaje dovoljenj in nadzora, s čimer bi se izognili sedanjim razmeram, v katerih mora več mest trgovanja, sistematičnih internalizatorjev, sistemov odobrenih objav (APA) in ponudnikov stalnih informacij (CTP) predložiti podatke več pristojnim organom, ki so šele nato predloženi ESMA. Takšen centralno upravljan sistem bi izredno koristil udeležencem na trgu v smislu večje preglednosti podatkov, zaščite vlagateljev in učinkovitosti trga. |
(51) |
Prenos pooblastil za zbiranje podatkov, izdajanje dovoljenj in nadzor s pristojnih organov na ESMA je ključnega pomena tudi za druge naloge, ki jih ESMA izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014, kot so spremljanje trga in pooblastila ESMA za začasno poseganje. |
(52) |
Da bi ESMA učinkovito izvajal svoja nadzorna pooblastila na področju obdelave in zagotavljanja podatkov, bi mu moralo biti omogočeno, da opravlja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem. ESMA bi moralo biti omogočeno, da naloži globe ali periodične denarne kazni, da izvajalce storitev sporočanja podatkov prisili v odpravo kršitve ali zagotavljanje popolnih in pravilnih informacij, ki jih zahteva ESMA, ali da zanje določi preiskavo ali inšpekcijski pregled na kraju samem ter da naloži upravne sankcije ali druge upravne ukrepe, kadar ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti kršila Uredbo (EU) št. 600/2014. |
(53) |
Finančni produkti, ki uporabljajo ključne referenčne vrednosti, so na voljo v vseh državah članicah. Te referenčne vrednosti so zato bistvenega pomena za delovanje finančnih trgov in finančno stabilnost v Uniji. Pri nadzoru ključnih referenčnih vrednosti bi bilo zato treba celostno pregledati možne vplive ne le v državi članici, v kateri ima upravljavec sedež, in državah članicah, v katerih imajo sedež prispevajoče osebe, ampak v celotni Uniji. Zato je ustrezno, da ESMA nadzoruje nekatere ključne referenčne vrednosti na ravni Unije. Da bi se izognili podvajanju nalog, bi moral upravljavce ključnih referenčnih vrednosti, vključno s kakršnimi koli referenčnimi vrednostmi, ki niso ključne in jih upravljavci upravljajo, nadzorovati samo ESMA. |
(54) |
Ker za upravljavce in prispevajoče osebe h ključnim referenčnim vrednostim veljajo strožje zahteve kot za upravljavce in prispevajoče osebe k drugim referenčnim vrednostim, bi morala referenčne vrednosti kot ključne označiti Komisija ali to zahtevati ESMA, kodificirati pa bi jih morala Komisija. Ker imajo nacionalni pristojni organi najboljši dostop do podatkov in informacij o referenčnih vrednostih, ki jih nadzorujejo, bi morali uradno obvestiti Komisijo ali ESMA o vseh referenčnih vrednostih, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo merila za opredelitev kot ključne. |
(55) |
Postopek za določitev referenčne države članice za upravljavce referenčnih vrednosti s sedežem v tretjih državah, ki predložijo vlogo za priznanje v Uniji, je zapleten in dolgotrajen tako za prosilce kot tudi za nacionalne pristojne organe. Prosilci bi lahko v upanju na nadzorno arbitražo poskušali vplivati na ta postopek. Ti upravljavci referenčnih vrednosti lahko strateško izberejo svojega pravnega zastopnika v državi članici, kjer se jim zdi nadzor manj strog. Harmoniziran pristop z ESMA kot pristojnim organom za priznavanje upravljavcev referenčnih vrednosti tretjih držav preprečuje ta tveganja in zmanjšuje stroške določanja referenčne države članice ter naknadnega nadzora. Poleg tega ta vloga, ki jo ima ESMA kot pristojni organ za priznavanje upravljavcev referenčnih vrednosti tretjih držav, uveljavlja ESMA kot sogovornika v Uniji za nadzor v tretjih državah, zaradi česar je čezmejno sodelovanje učinkovitejše in uspešnejše. |
(56) |
Številni upravljavci referenčnih vrednosti ali celo večina njih so banke ali podjetja za finančne storitve, ki se ukvarjajo z upravljanjem denarja strank. Da ne bi ogrozili boja Unije proti pranju denarja ali financiranju terorizma, bi moral biti predpogoj za sklenitev dogovora o sodelovanju s pristojnim organom na podlagi sistema enakovrednosti, da država pristojnega organa ni na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije. |
(57) |
Skoraj vse referenčne vrednosti so povezane s finančnimi produkti, ki so na voljo v več državah članicah, če ne v celotni Uniji. Pri odkrivanju tveganj v zvezi z zagotavljanjem referenčnih vrednosti, ki morda niso več zanesljive ali ne predstavljajo več tržnega ali gospodarskega stanja, ki naj bi ga merile, bi morali pristojni organi, vključno z ESMA, kadar je to primerno, sodelovati in si medsebojno pomagati. |
(58) |
Primerno je določiti razumen rok, da se uredi vse potrebno za delegirane in izvedbene akte, da bi lahko ESA in druge zadevne stranke uporabljali pravila, določena v tej uredbi. |
(59) |
Uredbe (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 600/2014, Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (14) in Uredbo (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (15) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti ‒ |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 1093/2010
Uredba (EU) št. 1093/2010 se spremeni:
(1) |
člen 1 se spremeni:
|
(2) |
člen 2 se spremeni:
|
(3) |
člen 3 se nadomesti z naslednjim: „Člen 3 Odgovornost Organov 1. Organi iz točk (a) do (d) člena 2(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropska centralna banka je odgovorna Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi z izvajanjem nadzorniških nalog, ki so prenesene nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, v skladu z navedeno uredbo. 2. V skladu s členom 226 PDEU Organ v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom med vsakim preverjanjem, ki se izvaja v skladu z navedenim členom. 3. Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi. 4. Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to zahteva. 5. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni preden poda izjavo iz odstavka 4 pisno poroča o dejavnostih Organa. 6. Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vključuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva. 7. Organ ustno ali pisno odgovori na vsako vprašanje, ki ga nanj naslovi Evropski parlament ali Svet, v petih tednih od prejema vprašanja. 8. Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti. 9. Brez poseganja v njegove obveznosti glede zaupnosti, ki izhajajo iz sodelovanja v mednarodnih forumih, Organ na zahtevo obvesti Evropski parlament o svojem prispevku k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v teh mednarodnih forumih.“; |
(4) |
člen 4 se spremeni:
|
(5) |
člen 8 se spremeni:
|
(6) |
člen 9 se spremeni:
|
(7) |
vstavijo se naslednji členi: „Člen 9a Posebne naloge, povezane s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima 1. Organ v okviru svojih zadevnih pristojnosti prevzame vlogo vodenja, usklajevanja in spremljanja pri spodbujanju celovitosti, preglednosti in varnosti v finančnem sistemu, in sicer s sprejemanjem ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima v navedenem sistemu. V skladu z načelom sorazmernosti ti ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe in zakonodajnih aktov iz člena 1(2), pri čemer ustrezno upoštevajo naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov in velikosti izvajalcev v finančnem sektorju in trgov. Ti ukrepi vključujejo:
Organ do 31. decembra 2020 pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli pojem pomanjkljivosti iz točke (a) prvega pododstavka, vključno z ustreznimi situacijami, v katerih lahko pride do pomanjkljivosti, pomembnostjo pomanjkljivosti in zbiranjem informacij s strani Organa v praksi ter vrsto informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu točko (a) prvega pododstavka. Pri pripravi teh tehničnih standardov upošteva količino informacij, ki jih je treba predložiti, in potrebo po izogibanju podvajanju dela. Določi tudi ureditev, s katero zagotavlja učinkovitost in zaupnost. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14. 2. Organ vzpostavi in posodablja osrednjo podatkovno zbirko informacij, zbranih v skladu s točko (a) odstavka 1. Organ zagotovi, da se te informacije analizirajo in dajo na voljo pristojnim organom, če je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij. Po potrebi lahko Organ pošlje nacionalnim pravosodnim in pristojnim organom zadevne države članice dokaze, s katerimi razpolaga in ki bi lahko utemeljevali začetek kazenskega postopka, v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili. Organ lahko po potrebi predloži dokaze tudi evropskemu javnemu tožilstvu, če ti dokazi zadevajo kazniva dejanja, v zvezi s katerimi evropsko javno tožilstvo izvršuje ali bi lahko izvrševalo pristojnosti v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (*19). 3. Pristojni organi lahko na Organ naslovijo utemeljene zahteve po informacijah o izvajalcih v finančnem sektorju, če te informacije potrebujejo pri nadzornih dejavnostih v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Organ te zahteve oceni in informacije, ki jih zahtevajo pristojni organi, zagotovi po načelu potrebe po seznanitvi in pravočasno. Kadar Organ ne zagotovi zahtevanih informacij, o tem obvesti pristojni organ prosilec in pojasni, zakaj informacij ni zagotovil. Organ pristojni organ ali kateri koli drug organ ali institucijo, ki je zahtevane informacije prvotno posredovala, obvesti o identiteti pristojnega organa prosilca, identiteti zadevnega izvajalca v finančnem sektorju, razlogu za zahtevo po informacijah, pa tudi, ali so bile informacije izmenjane. Organ poleg tega opravi analizo informacij, na podlagi katere relevantne informacije na lastno pobudo posreduje pristojnim organom za uporabo pri njihovih nadzornih dejavnostih, povezanih s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Kadar informacije tako posreduje, o tem obvesti pristojni organ, ki je prvotno posredoval informacije. Opravi tudi zbirno analizo, na podlagi katere pripravi mnenje, ki ga mora izdati v skladu s členom 6(5) Direktive (EU) 2015/849. Organ do 31. decembra 2020 pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi, kako se informacije analizirajo in dajo na voljo pristojnim organom, kadar je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14. 4. Organ spodbuja konvergenco postopkov nadzorniškega pregledovanja iz Direktive (EU) 2015/849, vključno z izvajanjem medsebojnih strokovnih pregledov in izdajanjem povezanih poročil ter nadaljnjih ukrepov v skladu s členom 30 te uredbe. Organ pri izvajanju takih pregledov v skladu s členom 30 te uredbe upošteva ustrezna vrednotenja, ocene ali poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov, pristojnih za področje preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma, ter poročilo, ki ga Komisija vsaki dve leti pripravi na podlagi člena 6 Direktive (EU) 2015/849, in ocene tveganja držav članic, pripravljenih na podlagi člena 7 navedene direktive. 5. Organ v sodelovanju s pristojnimi organi izvaja ocene tveganja, strategij, zmogljivosti in virov pristojnih organov, ki jih imajo pristojni organi na voljo za obravnavo najpomembnejših nastajajočih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma na ravni Unije, ki so bila ugotovljena v nadnacionalni oceni tveganja. Te ocene tveganja izvaja predvsem zaradi priprave mnenja, ki ga mora izdati v skladu s členom 6(5) Direktive (EU) 2015/849. Organ ocene tveganja izvaja na podlagi informacij, ki so mu voljo, vključno z medsebojnimi strokovnimi pregledi v skladu s členom 30 te uredbe, zbirno analizo informacij, zbranih za namene osrednje podatkovne zbirke v skladu z odstavkom 2 tega člena, ter ustreznimi vrednotenji, ocenami ali poročili mednarodnih organizacij in medvladnih organov, pristojnih za področje preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in ocene tveganja držav članic, pripravljenih na podlagi člena 7 Direktive (EU) 2015/849. Organ poskrbi, da so ocene tveganja na voljo vsem pristojnim organom. Organ za namene prvega pododstavka tega odstavka s pomočjo notranjega odbora, ustanovljenega na podlagi odstavka 7 tega člena, razvije in uveljavi metode za pripravo objektivnih ocen ter visokokakovostnega in skladnega pregleda ocen in uporabe metodologije, pa tudi za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev. Ta notranji odbor izvaja pregled kakovosti in skladnosti ocen tveganja. Pripravi osnutek ocen tveganja, ki jih v skladu s členom 44 sprejme odbor nadzornikov. 6. V primerih, v katerih obstajajo znaki kršitev zahtev iz Direktive (EU) 2015/849 s strani izvajalcev v finančnem sektorju in kadar obstaja čezmejna razsežnost s tretjimi državami, ima Organ po potrebi vodilno vlogo pri prispevanju k omogočanju sodelovanja med pristojnimi organi v Uniji in ustreznimi organi v tretjih državah. Ta vloga Organa ne posega v redno sodelovanje pristojnih organov z organi tretjih držav. 7. Organ ustanovi stalni notranji odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, ki usklajuje ukrepe za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter v skladu z Uredbo (EU) 2015/847 in Direktivo (EU) 2015/849 pripravlja vse osnutke odločitev, ki jih Organ sprejema v skladu s členom 44 te uredbe. 8. Odbor iz odstavka 7 sestavljajo predstavniki na visoki ravni, ki zastopajo organe in telesa, pristojne za zagotavljanje, da so izvajalci v finančnem sektorju skladni z Uredbo (EU) 2015/847 in Direktivo (EU) 2015/849, iz vseh držav članic in ki imajo strokovno znanje na področju preprečevanja uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in so pooblaščeni za sprejemanje odločitev na tem področju, ter predstavniki na visoki ravni, ki imajo izkušnje z različnimi poslovnimi modeli in sektorskimi posebnostmi, iz Organa, Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge). Predstavniki na visoki ravni iz Organa in predstavniki drugih evropskih nadzornih organov se udeležujejo sestankov tega odbora brez glasovalne pravice. Komisija, ESRB in Nadzorni odbor Evropske centralne banke prav tako imenujejo po enega predstavnika na visoki ravni, ki se sestankov tega odbora udeležujejo kot opazovalci. Predsednika tega odbora izvolijo člani tega odbora z glasovalno pravico med člani z glasovalno pravico. Vsaka institucija, organ in organ iz prvega pododstavka iz svojih vrst imenuje nadomestnega predstavnika, ki lahko nadomesti člana, ki se sestanka ne more udeležiti. Države članice, v katerih je za zagotovitev skladnosti izvajalcev v finančnem sektorju z Direktivo (EU) 2015/849 pristojen več kot en organ, lahko imenujejo enega predstavnika iz vsakega pristojnega organa. Vsaka država članica ima en glas, ne glede na število pristojnih organov, ki so zastopani na posameznem sestanku. Ta odbor lahko ustanovi notranje delovne skupine za specifične vidike svojega dela za namene priprave osnutkov odločitev tega odbora. V teh skupinah lahko sodelujejo uslužbenci vse pristojnih organov, zastopanih v tem odboru, in uslužbenci Organa, Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge). 9. Organ, Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) lahko kadar koli glede katerega koli osnutka odločitve odbora iz odstavka 7 tega člena predložijo pisne pripombe. Odbor nadzornikov pred sprejetjem končne odločitve take pripombe skrbno preuči. Kadar osnutek odločitve temelji na pooblastilih, ki so Organu podeljena na podlagi člena 9b, 17 ali 19, ali je s temi pooblastili povezan in se nanaša na:
lahko Organ odločitev sprejme samo s soglasjem Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) v primeru iz točke (a) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) v primeru iz točke (b). Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) svoje stališče uradno sporoči v 20 dneh od datuma osnutka odločitve odbora iz odstavka 7. Kadar v 20 dneh ne sporoči svojega stališča Organu niti ne zahteva ustrezno utemeljenega podaljšanja za sporočitev stališča, se domneva, da soglaša z odločitvijo. Člen 9b Zahteva za preiskavo, povezana s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima 1. V zadevah, povezanih s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter bojem proti njima v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, lahko Organ, če obstajajo znaki, da gre za pomembne kršitve, od pristojnega organa iz točke 2(iii) člena 4 zahteva: (a) da razišče morebitne kršitve prava Unije in, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv ali državam članicam izrecno daje različne možnosti, morebitne kršitve nacionalnega prava – v obsegu, v katerem prenaša direktive ali izvaja možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije –, ki jih zagreši izvajalec v finančnem sektorju, ter (b) da razmisli o tem, da bi temu izvajalcu zaradi njegovih kršitev naložil sankcije. Po potrebi lahko od pristojnega organa iz točke 2(iii) člena 4 zahteva tudi, da razmisli o sprejetju posamezne odločitve, naslovljene na tega izvajalca v finančnem sektorju, s katero od njega zahteva, da sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s pravom Unije, ki se neposredno uporablja, ali z nacionalnim pravom – v obsegu, v katerem prenaša direktive ali izvaja možnosti, ki jih državam članicam daje pravo Unije –, vključno s prenehanjem vsakršne prakse. Zahteve iz tega odstavka ne ovirajo tekočih nadzornih ukrepov pristojnega organa, na katerega je naslovljena zahteva. 2. Pristojni organ izpolni vsako zahtevo, ki je nanj naslovljena v skladu z odstavkom 1, ter Organ čim prej in najpozneje v 10 delovnih dneh obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izpolnitev te zahteve. 3. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU se v primeru, da pristojni organ v 10 delovnih dneh ne obvesti Organa o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izpolnitev zahtev iz odstavka 2 tega člena, uporablja člen 17 te uredbe. Člen 9c Pisma o neukrepanju 1. Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena le v izjemnih okoliščinah, ko meni, da bi lahko uporaba enega od zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali katerih koli delegiranih oziroma izvedbenih aktov, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, privedla do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:
2. V primerih iz odstavka 1 Organ pristojnim organom in Komisiji pošlje podrobno pisno poročilo o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo. V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Organ Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi. V primeru iz točke (c) odstavka 1 tega člena Organ čim prej oceni, ali je treba sprejeti ustrezne smernice ali priporočila v skladu s členom 16. Organ ukrepa hitro, zlasti z namenom, da prispeva k preprečevanju težav iz odstavka 1, kadar koli je to mogoče. 3. Kadar je v primerih iz odstavka 1 to potrebno ter do sprejetja in uporabe novih ukrepov po tem, ko so se izvedli koraki iz odstavka 2, Organ izda mnenja o specifičnih določbah aktov iz odstavka 1, katerih namen je spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks in praks izvrševanja ter skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije. 4. Kadar Organ na podlagi prejetih informacij, zlasti od pristojnih organov, meni, da kateri koli zakonodajni akti iz člena 1(2) ali kateri koli delegirani ali izvedbeni akti, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, povzročajo pomembne izjemne težave, ki se nanašajo na zaupanje v trge, zaščito potrošnikov, strank ali vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali blagovnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, brez nepotrebnega odlašanja pošlje pristojnim organom in Komisiji podrobno pisno poročilo o težavah, za katere meni, da obstajajo. Organ lahko Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o nujnosti težave. Organ svoje mnenje objavi. (*19) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).“;" |
(8) |
člen 10 se spremeni:
|
(9) |
v členu 13(1) se drugi pododstavek črta; |
(10) |
člen 15 se spremeni:
|
(11) |
člen 16 se spremeni:
|
(12) |
vstavita se naslednja člena: „Člen 16a Mnenja 1. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti. 2. Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo. 3. V zvezi z ocenami iz člena 22 Direktive 2013/36/EU, za katere se v skladu z navedenim členom zahteva posvetovanje med pristojnimi organi iz dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega od zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o takih ocenah. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja iz navedenega člena. 4. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2). Člen 16b Vprašanja in odgovori 1. Brez poseganja v odstavek 5 tega člena lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi ter institucijami in organi Unije, Organu v katerem koli uradnem jeziku Unije predloži vprašanja o praktični uporabi ali izvajanju določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2), povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih na podlagi teh zakonodajnih aktov. Finančne institucije pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ. Organ lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja zaprosi za dodatna pojasnila glede vprašanj, ki jih je zastavila fizična ali pravna oseba iz tega odstavka. 2. Odgovori Organa na vprašanja iz odstavka 1 niso zavezujoči. Odgovori se dajo na voljo vsaj v jeziku, v katerem je bilo predloženo vprašanje. 3. Organ vzpostavi in vodi spletno orodje, ki je dostopno na njegovem spletnem mestu, za predložitev vprašanj ter pravočasno objavo vseh prejetih vprašanj, pa tudi odgovorov na vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1, razen če je takšna objava v nasprotju z legitimnimi interesi zadevnih oseb ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Organ lahko zavrne vprašanja, na katera ne namerava odgovoriti. Organ zavrnjena vprašanja objavi na svojem spletnem mestu za dva meseca. 4. Trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico lahko zahtevajo, da odbor nadzornikov v skladu s členom 44 odloči, ali je treba zadevo iz dopustnega vprašanja iz odstavka 1 tega člena obravnavati v smernicah v skladu s členom 16, zahtevati nasvet interesne skupine iz člena 37, vprašanja in odgovore pregledovati v ustreznih časovnih presledkih, organizirati odprta javna posvetovanja ali analizirati morebitne povezane stroške in koristi. Taka posvetovanja in analize so sorazmerne glede na obseg, naravo in učinek zadevnih osnutkov vprašanj in odgovorov ali glede na posebno nujnost zadeve. Če je udeležena interesna skupina iz člena 37, velja dolžnost varovanja zaupnosti. 5. Organ vprašanja, ki zahtevajo razlago prava Unije, posreduje Komisiji. Organ objavi vse odgovore Komisije.“; |
(13) |
člen 17 se spremeni:
|
(14) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 17a Zaščita prijaviteljev 1. Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih zagotovi fizična ali pravna oseba, ki prijavi dejanske ali morebitne kršitve, zlorabo prava ali neizvajanje prava Unije. 2. Fizične ali pravne osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, se po potrebi zaščitijo pred povračilnimi ukrepi v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (*20). 3. Organ zagotovi, da se lahko vse informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Kadar Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, prijavitelju nepravilnosti posreduje povratne informacije. (*20) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).“;" |
(15) |
v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 tega člena in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugoden razvoj dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo strank in potrošnikov, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedenih zakonodajnih aktih.“; |
(16) |
člen 19 se spremeni:
|
(17) |
člen 21 se spremeni:
|
(18) |
člen 22 se spremeni:
|
(19) |
v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljale ali jim bile izpostavljene finančne institucije in ki se povečajo v stresnih situacijah, vključno s potencialnimi sistemskimi tveganji, povezanimi z okoljem. Finančne institucije, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.“; |
(20) |
v členu 27(2) se tretji pododstavek črta; |
(21) |
člen 29 se spremeni:
|
(22) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 29a Strateške prednostne naloge Unije na področju nadzora Organ vsaj vsaka tri leta in do 31. marca po razpravi v odboru nadzornikov ter ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, obstoječega dela institucij Unije in analiz, opozoril ter priporočil, ki jih objavi odbor ESRB, določi največ dve prednostni nalogi na ravni Unije, ki odražata prihodnji razvoj in trende. Pristojni organi pri pripravi svojih delovnih programov upoštevajo ti prednostni nalogi in to ustrezno sporočijo Organu. Organ opravi razpravo o zadevnih dejavnostih, ki jih izvedejo pristojni organi v naslednjem letu, in sprejme zaključke. Organ razpravlja o mogočem nadaljnjem ukrepanju, ki lahko vključuje smernice, priporočila pristojnim organom in medsebojne strokovne preglede na zadevnem področju. Prednostni nalogi na ravni Unije, ki ju je opredelil Organ, pristojnim organom ne preprečujeta uporabe njihovih najboljših praks ter ukrepanja v zvezi z njihovimi dodatnimi prednostnimi nalogami in razvojem, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.“; |
(23) |
člen 30 se nadomesti z naslednjim: „Člen 30 Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov 1. Organ redno opravlja medsebojne strokovne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala doslednost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri načrtovanju in izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi relevantnimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vsemi relevantnimi informacijami zainteresiranih strani. 2. Organ za namene tega člena ustanovi ad hoc odbore za medsebojne strokovne preglede, ki jih sestavljajo uslužbenci Organa in člani pristojnih organov. Odborom za medsebojne strokovne preglede predseduje član osebja Organa. Predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in na podlagi odprtega razpisa za sodelovanje predlaga predsednika in člane odbora za medsebojne strokovne preglede, ki jih odobri odbor nadzornikov. Predlog se šteje za odobrenega, razen če odbor nadzornikov v 10 dneh po predlogu predsednika sprejme odločitev o njegovi zavrnitvi. 3. Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:
4. Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda. To poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(3a). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o medsebojnem strokovnem pregledu in zagotovil enake pogoje za vse. Upravni odbor oceni zlasti, ali se je metodologija uporabljala na enak način. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s točko (a) člena 29(1). Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati izdane smernice in priporočila. Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih nadzornih praks. 5. Kadar Organ ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev predpisov Unije, ki se uporabljajo za finančne institucije ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji. 6. Organ pripravi poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Poročilo o nadaljnjih ukrepih pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(3a). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o nadaljnjih ukrepih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih med drugim vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. 7. Odbor za medsebojne strokovne preglede po posvetovanju s pristojnimi organi, ki so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, opredeli in obrazloži glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda. Organ objavi obrazložene glavne ugotovitve poročila o medsebojnem strokovnem pregledu in poročila o nadaljnjih ukrepih iz odstavka 6. Kadar se obrazložene glavne ugotovitve Organa razlikujejo od ugotovitev odbora za medsebojni strokovni pregled, Organ zaupno posreduje ugotovitve odbora za medsebojni strokovni pregled Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Kadar je pristojni organ, za katerega se je opravil medsebojni strokovni pregled, zaskrbljen, da bi objava obrazloženih glavnih ugotovitev Organa pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema, lahko zadevo predloži odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da teh izvlečkov ne objavi. 8. Upravni odbor za namene tega člena pripravi predlog delovnega načrta za medsebojne strokovne preglede za naslednji dve leti, v katerem so med drugim upoštevane pridobljene izkušnje iz predhodnih postopkov medsebojnih strokovnih pregledov in razprave skupin za koordinacijo iz člena 45b. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa. Delovni načrt se objavi. Organ se lahko v nujnih ali nepredvidenih primerih odloči za izvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov.“; |
(24) |
člen 31 se spremeni:
|
(25) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 31a Izmenjava informacij o ustreznosti in primernosti Organ skupaj z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) vzpostavi sistem za izmenjavo informacij, relevantnih za oceno ustreznosti in primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, direktorjev in nosilcev ključnih funkcij finančnih institucij, ki jo izvedejo pristojni organi v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).“; |
(26) |
člen 32 se spremeni:
|
(27) |
člen 33 se nadomesti z naslednjim: „Člen 33 Mednarodni odnosi, vključno z enakovrednostjo 1. Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi organi, nadzornimi organi ter po potrebi organi za reševanje, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami. Kadar je tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi, po potrebi pa tudi z organi za reševanje v tej tretji državi, ne sklene upravnih dogovorov. To ne izključuje drugih oblik sodelovanja med Organom in zadevnimi organi tretje države z namenom zmanjšanja groženj za finančni sistem Unije. 2. Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih ureditev tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo zakonodajni akti iz člena 1(2). 3. Organ spremlja relevanten razvoj na področju regulacije, nadzora in po potrebi reševanja ter praks izvrševanja in razvoj razmer na trgih v tretjih državah, kolikor je to relevantno za ocenjevanje enakovrednosti glede na tveganja, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter pri tem posebno pozornost nameni njihovemu vplivu na finančno stabilnost, celovitost trgov, zaščito vlagateljev in delovanje notranjega trga. Poleg tega preveri, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi o enakovrednosti, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni. Organ se lahko povezuje z ustreznimi organi v tretjih državah. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ter Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) predloži zaupno poročilo o ugotovitvah pri spremljanju vseh enakovrednih tretjih držav. V poročilu se osredotoči zlasti na posledice za finančno stabilnost, celovitost trgov, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga. Kadar Organ v tretjih državah iz tega odstavka ugotovi relevanten razvoj na področju regulacije, nadzora ali, kadar je ustrezno, reševanja ali v praksah izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več držav članic, na celovitost trga, na zaščito vlagateljev ali na delovanje notranjega trga, o tem zaupno in brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. 4. Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 tega člena Organ sodeluje z zadevnimi pristojnimi organi, kadar je to možno, in po potrebi tudi z organi za reševanje v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. To sodelovanje načeloma poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:
Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje. 5. Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore. V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in spremljanju, ki ga je Organ opravil v skladu z odstavkom 3 tega člena. 6. Organ v okviru svojih pooblastil v skladu s to uredbo in zakonodajnimi akti iz člena 1(2) prispeva k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v mednarodnih forumih.“; |
(28) |
člen 34 se črta; |
(29) |
člen 36 se spremeni:
|
(30) |
člen 37 se spremeni:
|
(31) |
člen 39 se nadomesti z naslednjim: „Člen 39 Postopki odločanja 1. Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena. 2. Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se uporablja smiselno za priporočila iz člena 17(3). 3. V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo. 4. Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe. 5. Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali (4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih. 6. Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi člena 17, 18 ali 19, se objavijo. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi teh finančnih institucij ali varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“; |
(32) |
člen 40 se spremeni:
|
(33) |
člena 41 in 42 se nadomestita z naslednjim: „Člen 41 Notranji odbori 1. Odbor nadzornikov lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Odbor nadzornikov lahko na zahtevo upravnega odbora ali predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so dodeljene upravnemu odboru. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, upravni odbor ali predsednika. 2. Za namene člena 17 in brez poseganja v vlogo odbora iz člena 9a(7) predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnega organa, ki je domnevno kršil pravo Unije, in ne sme imeti nikakršnega interesa v zadevi niti imeti z zadevnim pristojnim organom neposrednih povezav. Vsak član neodvisne skupine ima en glas. Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani. 3. Za namene člena 19 in brez poseganja v vlogo odbora iz člena 9a(7) predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnih organov, ki so stranke v sporu, ter v sporu ne sme imeti nikakršnega interesa niti imeti z zadevnimi pristojnimi organi neposrednih povezav. Vsak član neodvisne skupine ima en glas. Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani. 4. Za namene izvajanja preiskave iz prvega pododstavka člena 22(4) lahko predsednik predlaga odločitev o začetku preiskave in odločitev o sklicu neodvisne skupine, pri čemer odločitev o tem sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Vsak član neodvisne skupine ima en glas. Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani. 5. Neodvisne skupine iz odstavkov 2 in 3 tega člena ali predsednik predlagajo odločitve v skladu s členom 17 ali členom 19, razen o zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, ki jih dokončno sprejme odbor nadzornikov. Neodvisna skupina iz odstavka 4 tega člena odboru nadzornikov predloži rezultate preiskave, izvedene v skladu s prvim pododstavkom člena 22(4). 6. Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za neodvisne skupine iz tega člena. Člen 42 Neodvisnost odbora nadzornikov 1. Člani odbora nadzornikov pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov. 2. Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog. 3. Člani odbora nadzornikov, predsednik ter predstavniki brez glasovalne pravice in opazovalci, ki sodelujejo na sejah odbora nadzornikov, se pred takšnimi sejami točno in v celoti izjavijo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, za katere bi se lahko štelo, da vplivajo na njihovo neodvisnost v zvezi s katero koli točko na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o teh točkah. 4. Odbor nadzornikov v svojem poslovniku določi praktično ureditev za pravilo o izjavi o interesih iz odstavka 3 ter za preprečevanje in upravljanje nasprotja interesov.“; |
(34) |
člen 43 se spremeni:
|
(35) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 43a Preglednost odločitev odbora nadzornikov Organ ne glede na člen 70 v šestih tednih od vsake seje odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži vsaj izčrpen in smiseln zapisnik seje, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. Tak zapisnik ne vsebuje razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače.“; |
(36) |
člen 44 se spremeni:
|
(37) |
člen 45 se nadomesti z naslednjim: „Člen 45 Sestava 1. Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico. Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti. 2. Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen spolno uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Upravni odbor sestavljata tudi vsaj dva predstavnika nesodelujočih držav članic. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije. 3. Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi. Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Srečuje se vsaj petkrat letno. 4. Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v upravnem odboru o posameznih finančnih institucijah.“; |
(38) |
vstavita se naslednja člena: „Člen 45a Odločanje 1. Upravni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov, prizadeva pa si doseči soglasje. Vsak član ima en glas. Predsednik je član z glasovalno pravico. 2. Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice. Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63. 3. Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. Člen 45b Skupine za koordinacijo 1. Upravni odbor lahko na lastno pobudo ali na zahtevo pristojnega organa ustanovi skupine za koordinacijo o določenih temah, glede katerih je morda potrebna koordinacija zaradi specifičnega razvoja razmer na trgu. Upravni odbor ustanovi skupine za koordinacijo o določenih temah na zahtevo petih članov odbora nadzornikov. 2. V skupinah za koordinacijo sodelujejo vsi pristojni organi in v skladu s členom 35 skupinam za koordinacijo zagotovijo informacije, ki jih te potrebujejo za opravljanje nalog koordinacije v skladu s svojim mandatom. Delo skupin za koordinacijo temelji na informacijah, ki jih zagotovijo pristojni organi, in na ugotovitvah Organa. 3. Skupinam predseduje član upravnega odbora. Zadevni član upravnega odbora, ki vodi skupino za koordinacijo, vsako leto poroča odboru nadzornikov o glavnih elementih razprav in ugotovitvah ter, kadar je ustrezno, predlaga nadaljnje regulativne ukrepe ali medsebojni strokovni pregled na zadevnem področju. Pristojni organi obvestijo Organ, kako so pri svojih dejavnostih upoštevali delo skupin za koordinacijo. 4. Organ lahko pri spremljanju razvoja razmer na trgu, s katerim se lahko ukvarjajo skupine za koordinacijo, od pristojnih organov v skladu s členom 35 zahteva, da zagotovijo informacije, ki jih Organ potrebuje za spremljanje.“; |
(39) |
člen 46 se nadomesti z naslednjim: „Člen 46 Neodvisnost upravnega odbora Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa. Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“; |
(40) |
člen 47 se spremeni:
|
(41) |
člen 48 se spremeni:
|
(42) |
člen 49 se spremeni:
|
(43) |
člen 49a se nadomesti z naslednjim: „Člen 49a Stroški Predsednik obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in vseh sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“; |
(44) |
člen 50 se črta; |
(45) |
člen 54 se spremeni:
|
(46) |
člen 55 se spremeni:
|
(47) |
člena 56 in 57 se nadomestita z naslednjim: „Člen 56 Skupna stališča in skupni akti Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II te uredbe in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi soglasno sprejema skupna stališča z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge),. Kadar to zahteva pravo Unije, Organ vzporedno z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) sprejema ukrepe iz členov 10 do 16 in odločitve iz členov 17, 18 in 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katerih koli drugih zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, ki tudi spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge). Člen 57 Pododbori 1. Skupni odbor lahko ustanovi pododbore za pripravo osnutkov skupnih stališč in skupnih aktov za Skupni odbor. 2. Vsak pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 55(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice. 3. Vsak pododbor med predstavniki ustreznih pristojnih organov izbere predsednika, ki je tudi opazovalec v Skupnem odboru. 4. Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate. 5. Skupni odbor na svojem spletišču javno navede vse ustanovljene pododbore, vključno z njihovimi mandati ter seznamom članov in njihovimi funkcijami v pododboru.“; |
(48) |
člen 58 se spremeni:
|
(49) |
v členu 59 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Člani odbora za pritožbe in osebje Organa, ki zagotavlja operativno in administrativno podporo, ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.“; |
(50) |
v členu 60 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev. Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.“; |
(51) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 60a Prekoračitev pristojnosti Organa Vsaka fizična ali pravna oseba lahko Komisiji pošlje obrazložen nasvet, če ta oseba meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, vključno kadar ni spoštoval načela sorazmernosti iz člena 1(5), pri ukrepanju v skladu s členoma 16 in 16b ter da to to osebo neposredno in osebno zadeva.“; |
(52) |
v členu 62 se odstavek 1 spremeni:
|
(53) |
členi 63, 64 in 65 se nadomestijo z naslednjim: „Člen 63 Določitev proračuna 1. Izvršni direktor vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov. 2. Odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki ga odobri upravni odbor, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta. 3. Upravni odbor enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču. 4. Komisija ob upoštevanju enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 PDEU. 5. Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt za Organ. Evropski parlament in Svet odobrita proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu. 6. Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi. 7. Upravni odbor brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij. 8. Brez poseganja v člena 266 in 267 finančne uredbe se zahteva odobritev Evropskega parlamenta in Sveta za vsak projekt, ki bi lahko imel pomembne finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti vsak projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe. Člen 64 Izvrševanje proračuna in nadzor nad njim 1. Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa. 2. Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Računskemu sodišču predložil informacije, ki jih ta morebiti zahteva in ki so v pristojnosti Računskega sodišča. 3. Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije. 4. Računovodja Organa tudi pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta tudi članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. 5. Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 246 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Izvršni direktor jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih. 6. Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. Računovodja Organa računovodji Komisije vsako leto do 15. junija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije. 7. Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta. 8. Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe in izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji. 9. Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 261(3) finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto. 10. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N. 11. Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in njegovih morebitnih drugih pripombah, predloženih med postopkom razrešnice. Člen 65 Finančna pravila Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila ne smejo odstopati od Delegirane uredbe (EU) 2019/715 (*23), razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije. (*23) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).“;" |
(54) |
v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*24). (*24) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).“;" |
(55) |
člen 70 se spremeni:
|
(56) |
člen 71 se nadomesti z naslednjim: „Člen 71 Varstvo podatkov Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (*26) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti. (*26) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).“;" |
(57) |
v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.“; |
(58) |
v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Potrebne določbe glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje Organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Organom in to državo članico, ki sta ga sklenila po pridobitvi soglasja upravnega odbora.“; |
(59) |
člen 76 se nadomesti z naslednjim: „Člen 76 Odnos z Odborom evropskih bančnih nadzornikov Organ je pravni naslednik Odbora evropskih bančnih nadzornikov (CEBS). Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEBS samodejno prenesejo na Organ. CEBS pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEBS in Komisija.“; |
(60) |
člen 81 se spremeni:
|
Člen 2
Spremembe Uredbe (EU) št. 1094/2010
Uredba (EU) št. 1094/2010 se spremeni:
(1) |
člen 1 se spremeni:
|
(2) |
člen 2 se spremeni:
|
(3) |
člen 3 se nadomesti z naslednjim: „Člen 3 Odgovornost Organov 1. Organi iz točk (a) do (d) člena 2(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu. 2. V skladu s členom 226 PDEU Organ v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom med vsakim preverjanjem, ki se izvaja v skladu z navedenim členom. 3. Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi. 4. Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to zahteva. 5. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni preden poda izjavo iz odstavka 4, pisno poroča o dejavnostih Organa. 6. Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vključuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva. 7. Organ ustno ali pisno odgovori na vsako vprašanje, ki ga nanj naslovi Evropski parlament ali Svet, v petih tednih od prejema vprašanja. 8. Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti. 9. Brez poseganja v njegove obveznosti glede zaupnosti, ki izhajajo iz sodelovanja v mednarodnih forumih, Organ na zahtevo obvesti Evropski parlament o svojem prispevku k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v teh mednarodnih forumih.“; |
(4) |
v točki 2 člena 4 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:
|
(5) |
v členu 7 se doda naslednji odstavek: „Lokacija sedeža Organa ne vpliva na izvajanje njegovih nalog in pooblastil, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali glavno financiranje njegovih dejavnosti, pri čemer lahko Organ, kadar je to ustrezno, z agencijami Unije souporablja storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z njegovimi glavnimi dejavnostmi.“; |
(6) |
člen 8 se spremeni:
|
(7) |
člen 9 se spremeni:
|
(8) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 9a Pisma o neukrepanju 1. Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena le v izjemnih okoliščinah, ko meni, da bi lahko uporaba enega od zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali katerih koli delegiranih oziroma izvedbenih aktov, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, privedla do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:
2. V primerih iz odstavka 1 Organ pristojnim organom in Komisiji pošlje podrobno pisno poročilo o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo. V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Organ Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi. V primeru iz točke (c) odstavka 1 tega člena Organ čim prej oceni, ali je treba sprejeti ustrezne smernice ali priporočila v skladu s členom 16. Organ ukrepa hitro, zlasti z namenom, da prispeva k preprečevanju težav iz odstavka 1, kadar koli je to mogoče. 3. Kadar je v primerih iz odstavka 1 to potrebno ter do sprejetja in uporabe novih ukrepov po tem, ko so se izvedli koraki iz odstavka 2, Organ izda mnenja o specifičnih določbah aktov iz odstavka 1, katerih namen je spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks in praks izvrševanja ter skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije. 4. Kadar Organ na podlagi prejetih informacij, zlasti od pristojnih organov, meni, da kateri koli zakonodajni akti iz člena 1(2) ali kateri koli delegirani ali izvedbeni akti, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, povzročajo pomembne izjemne težave, ki se nanašajo na zaupanje v trge, zaščito potrošnikov, strank ali vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali blagovnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, brez nepotrebnega odlašanja pošlje pristojnim organom in Komisiji podrobno pisno poročilo o težavah, za katere meni da obstajajo. Organ lahko Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o nujnosti težave. Organ svoje mnenje objavi.“; |
(9) |
člen 10 se spremeni:
|
(10) |
v členu 13(1) se drugi pododstavek črta; |
(11) |
člen 15 se spremeni:
|
(12) |
člen 16 se spremeni:
|
(13) |
vstavita se naslednja člena: „Člen 16a Mnenja 1. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti. 2. Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo. 3. V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2009/138/ES in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz točke (e) člena 59(1) Direktive 2009/138/ES. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2009/138/ES. 4. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2). Člen 16b Vprašanja in odgovori 1. Brez poseganja v odstavek 5 tega člena lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi ter institucijami in organi Unije, Organu v katerem koli uradnem jeziku Unije predloži vprašanja o praktični uporabi ali izvajanju določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2), povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih na podlagi teh zakonodajnih aktov. Finančne institucije pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ. Organ lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja zaprosi za dodatna pojasnila glede vprašanj, ki jih je zastavila fizična ali pravna oseba iz tega odstavka. 2. Odgovori Organa na vprašanja iz odstavka 1 niso zavezujoči. Odgovori se dajo na voljo vsaj v jeziku, v katerem je bilo predloženo vprašanje. 3. Organ vzpostavi in vodi spletno orodje, ki je dostopno na njegovem spletnem mestu, za predložitev vprašanj ter pravočasno objavo vseh prejetih vprašanj, pa tudi odgovorov na vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1, razen če je takšna objava v nasprotju z legitimnimi interesi zadevnih oseb ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Organ lahko zavrne vprašanja, na katera ne namerava odgovoriti. Organ zavrnjena vprašanja objavi na svojem spletnem mestu za dva meseca. 4. Trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico lahko zahtevajo, da odbor nadzornikov v skladu s členom 44 odloči, ali je treba zadevo iz dopustnega vprašanja iz odstavka 1 tega člena obravnavati v smernicah v skladu s členom 16, zahtevati nasvet interesne skupine iz člena 37, vprašanja in odgovore pregledovati v ustreznih časovnih presledkih, organizirati odprta javna posvetovanja ali analizirati morebitne povezane stroške in koristi. Taka posvetovanja in analize so sorazmerne glede na obseg, naravo in učinek zadevnih osnutkov vprašanj in odgovorov ali glede na posebno nujnost zadeve. Če je udeležena interesna skupina iz člena 37, velja dolžnost varovanja zaupnosti. 5. Organ vprašanja, ki zahtevajo razlago prava Unije, posreduje Komisiji. Organ objavi vse odgovore Komisije.“; |
(14) |
člen 17 se spremeni:
|
(15) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 17a Zaščita prijaviteljev 1. Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih zagotovi fizična ali pravna oseba, ki prijavi dejanske ali morebitne kršitve, zlorabo prava ali neizvajanje prava Unije. 2. Fizične ali pravne osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, se po potrebi zaščitijo pred povračilnimi ukrepi v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (*32). 3. Organ zagotovi, da se lahko vse informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Kadar Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, prijavitelju nepravilnosti posreduje povratne informacije. (*32) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).“;" |
(16) |
v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 tega člena in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugoden razvoj dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo strank in potrošnikov, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedenih zakonodajnih aktih.“; |
(17) |
člen 19 se spremeni:
|
(18) |
člen 21 se spremeni:
|
(19) |
člen 22 se spremeni:
|
(20) |
v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljali ali jim bili izpostavljeni udeleženci na finančnem trgu in ki se povečajo v stresnih situacijah, vključno s potencialnimi sistemskimi tveganji, povezanimi z okoljem. Udeleženci na finančnem trgu, ki bi lahko predstavljali sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.“; |
(21) |
člen 29 se spremeni:
|
(22) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 29a Strateške prednostne naloge Unije na področju nadzora Organ vsaj vsaka tri leta in do 31. marca po razpravi v odboru nadzornikov ter ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, obstoječega dela institucij Unije in analiz, opozoril ter priporočil, ki jih objavi odbor ESRB, določi največ dve prednostni nalogi na ravni Unije, ki odražata prihodnji razvoj in trende. Pristojni organi pri pripravi svojih delovnih programov upoštevajo prednostni nalogi, ki ju je izpostavil Organ, in to ustrezno sporočijo Organu. Organ opravi razpravo o zadevnih dejavnostih, ki jih izvedejo pristojni organi v naslednjem letu, in sprejme zaključke. Organ razpravlja o mogočem nadaljnjem ukrepanju, ki lahko vključuje smernice, priporočila pristojnim organom in medsebojne strokovne preglede na zadevnem področju. Prednostni nalogi na ravni Unije, ki ju je opredelil Organ, pristojnim organom ne preprečujeta uporabe njihovih najboljših praks ter ukrepanja v zvezi z njihovimi dodatnimi prednostnimi nalogami in razvojem, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.“; |
(23) |
člen 30 se nadomesti z naslednjim: „Člen 30 Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov 1. Organ redno opravlja medsebojne strokovne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala doslednost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri načrtovanju in izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi relevantnimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vsemi relevantnimi informacijami zainteresiranih strani. 2. Organ za namene tega člena ustanovi ad hoc odbore za medsebojne strokovne preglede, ki jih sestavljajo uslužbenci Organa in člani pristojnih organov. Odborom za medsebojne strokovne preglede predseduje član osebja Organa. Predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in na podlagi odprtega razpisa za sodelovanje predlaga predsednika in člane odbora za medsebojne strokovne preglede, ki jih odobri odbor nadzornikov. Predlog se šteje za odobrenega, razen če odbor nadzornikov v 10 dneh po predlogu predsednika sprejme odločitev o njegovi zavrnitvi. 3. Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:
4. Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda. To poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o medsebojnem strokovnem pregledu in zagotovil enake pogoje za vse. Upravni odbor oceni zlasti, ali se je metodologija uporabljala na enak način. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s točko (a) člena 29(1). Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati te izdane smernice in priporočila. Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih nadzornih praks. 5. Kadar Organ ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev predpisov Unije, ki se uporabljajo za finančne institucije ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji. 6. Organ pripravi poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Poročilo o nadaljnjih ukrepih pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o nadaljnjih ukrepih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih med drugim vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. 7. Odbor za medsebojne strokovne preglede po posvetovanju s pristojnimi organi, ki so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, opredeli in obrazloži glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda. Organ objavi obrazložene glavne ugotovitve poročila o medsebojnem strokovnem pregledu in poročila o nadaljnjih ukrepih iz odstavka 6. Kadar se obrazložene glavne ugotovitve Organa razlikujejo od ugotovitev odbora za medsebojni pregled, Organ zaupno posreduje ugotovitve odbora za medsebojni pregled Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Kadar je pristojni organ, za katerega se je opravil medsebojni pregled, zaskrbljen, da bi objava obrazloženih glavnih ugotovitev Organa pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema, lahko zadevo predloži odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da teh izvlečkov ne objavi. 8. Upravni odbor za namene tega člena pripravi predlog delovnega načrta za medsebojni strokovni pregled za naslednji dve leti, v katerem so med drugim upoštevane pridobljene izkušnje iz predhodnih procesov medsebojnega strokovnega pregleda in razprave skupin za koordinacijo iz člena 45b. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa. Delovni načrt se objavi. Organ se lahko v nujnih ali nepredvidenih primerih odloči za izvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov.“; |
(24) |
člen 31 se spremeni:
|
(25) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 31a Izmenjava informacij o ustreznosti in primernosti Organ skupaj z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)vzpostavi sistem za izmenjavo informacij, relevantnih za oceno ustreznosti in primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, direktorjev in nosilcev ključnih funkcij finančnih institucij, ki jo izvedejo pristojni organi v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).“; |
(26) |
člen 32 se spremeni:
|
(27) |
člen 33 se nadomesti z naslednjim: „Člen 33 Mednarodni odnosi, vključno z enakovrednostjo 1. Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi in nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami. Kadar je tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi te tretje države ne sklepa upravnih dogovorov. To ne izključuje drugih oblik sodelovanja med Organom in zadevnimi organi tretje države z namenom zmanjšanja groženj za finančni sistem Unije. 2. Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih ureditev tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo zakonodajni akti iz člena 1(2). 3. Organ spremlja relevanten razvoj regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja in razvoj razmer na trgu v tretjih državah, kolikor je to relevantno za ocenjevanje enakovrednosti glede na tveganja, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter pri tem posebno pozornost nameni njihovemu vplivu na finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito imetnikov polic ali delovanje notranjega trga. Poleg tega preveri, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi o enakovrednosti, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni. Organ se lahko povezuje z ustreznimi organi v tretjih državah. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ter Evropskemu nadzornemu organu (Evropski bančni organ) in Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) predloži zaupno poročilo o ugotovitvah pri spremljanju vseh enakovrednih tretjih držav. V poročilu se osredotoči zlasti na posledice za finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito imetnikov polic ali delovanje notranjega trga. Kadar Organ v tretjih državah iz tega odstavka ugotovi relevanten razvoj na področju regulacije in nadzora ureditve ali praks izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, na celovitost trga, na zaščito imetnikov polic ali delovanje notranjega trga, o tem zaupno in brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. 4. Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 tega člena Organ, kadar je mogoče, sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. To sodelovanje načeloma poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:
Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje. 5. Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore. V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in spremljanju, ki ga je Organ opravil v skladu z odstavkom 3 tega člena. 6. Organ v okviru svojih pooblastil v skladu s to uredbo in zakonodajnimi akti iz člena 1(2) prispeva k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v mednarodnih forumih.“; |
(28) |
člen 34 se črta; |
(29) |
člen 36 se spremeni:
|
(30) |
člen 37 se spremeni:
|
(31) |
člen 39 se nadomesti z naslednjim: „Člen 39 Postopki odločanja 1. Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena. 2. Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se uporablja smiselno za priporočila iz člena 17(3). 3. V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo. 4. Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe. 5. Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali (4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih. 6. Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi člena 17, 18 ali 19, se objavijo. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi teh finančnih institucij ali varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“; |
(32) |
člen 40 se spremeni:
|
(33) |
člena 41 in 42 se nadomestita z naslednjim: „Člen 41 Notranji odbori 1. Odbor nadzornikov lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Odbor nadzornikov lahko na zahtevo upravnega odbora ali predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so dodeljene upravnemu odboru. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, upravni odbor ali predsednika. 2. Za namene člena 17 predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnega organa, ki je domnevno kršil pravo Unije, in ne sme imeti nikakršnega interesa v zadevi niti imeti z zadevnim pristojnim organom neposrednih povezav. Vsak član neodvisne skupine ima en glas. Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani. 3. Za namene člena 19 predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnih organov, ki so stranke v sporu, ter v sporu ne sme imeti nikakršnega interesa niti imeti z zadevnimi pristojnimi organi neposrednih povezav. Vsak član neodvisne skupine ima en glas. Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani. 4. Za namene izvajanja preiskave iz prvega pododstavka člena 22(4) lahko predsednik predlaga tudi začetek preiskave in sklic neodvisne skupine, pri čemer odločitev o tem sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Vsak član neodvisne skupine ima en glas. Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani. 5. Neodvisne skupine iz odstavkov 2 in 3 tega člena ali predsednik predlagajo odločitve v skladu s členom 17 ali členom 19, ki jih dokončno sprejme odbor nadzornikov. Neodvisna skupina iz odstavka 4 tega člena odboru nadzornikov predloži rezultate preiskave, izvedene v skladu s prvim pododstavkom člena 22(4). 6. Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za neodvisne skupine iz tega člena. Člen 42 Neodvisnost odbora nadzornikov 1. Člani odbora nadzornikov pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov. 2. Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog. 3. Člani odbora nadzornikov, predsednik ter predstavniki brez glasovalne pravice in opazovalci, ki sodelujejo na sejah odbora nadzornikov, se pred takšnimi sejami točno in v celoti izjavijo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, za katere bi se lahko štelo, da vplivajo na njihovo neodvisnost v zvezi s katero koli točko na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o teh točkah. 4. Odbor nadzornikov v svojem poslovniku določi praktično ureditev za pravilo o izjavi o interesih iz odstavka 3 ter za preprečevanje in upravljanje nasprotja interesov.“; |
(34) |
člen 43 se spremeni:
|
(35) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 43a Preglednost odločitev odbora nadzornikov Organ ne glede na člen 70 v šestih tednih od vsake seje odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži izčrpen in smiseln zapisnik seje, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. Tak zapisnik ne vsebuje razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače.“; |
(36) |
člen 44 se spremeni:
|
(37) |
člen 45 se nadomesti z naslednjim: „Člen 45 Sestava 1. Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico. Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti. 2. Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen spolno uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije. 3. Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi. Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Srečuje se vsaj petkrat letno. 4. Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v upravnem odboru o posameznih finančnih institucijah.“; |
(38) |
vstavijo se naslednji členi: „Člen 45a Odločanje 1. Upravni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov, prizadeva pa si doseči soglasje. Vsak član ima en glas. Predsednik je član z glasovalno pravico. 2. Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice. Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63. 3. Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. Člen 45b Skupine za koordinacijo 1. Upravni odbor lahko na lastno pobudo ali na zahtevo pristojnega organa ustanovi skupine za koordinacijo o določenih temah, glede katerih je morda potrebna koordinacija zaradi specifičnega razvoja razmer na trgu. Upravni odbor ustanovi skupine za koordinacijo o določenih temah na zahtevo petih članov odbora nadzornikov. 2. V skupinah za koordinacijo sodelujejo vsi pristojni organi in v skladu s členom 35 skupinam za koordinacijo zagotovijo informacije, ki jih te potrebujejo za opravljanje nalog koordinacije v skladu s svojim mandatom. Delo skupin za koordinacijo temelji na informacijah, ki jih zagotovijo pristojni organi, in na ugotovitvah Organa. 3. Skupinam predseduje član upravnega odbora. Zadevni član upravnega odbora, ki vodi skupino za koordinacijo, vsako leto poroča odboru nadzornikov o glavnih elementih razprav in ugotovitvah ter, kadar je ustrezno, predlaga nadaljnje regulativne ukrepe ali medsebojni strokovni pregled na zadevnem področju. Pristojni organi obvestijo Organ, kako so pri svojih dejavnostih upoštevali delo skupin za koordinacijo. 4. Organ lahko pri spremljanju razvoja razmer na trgu, s katerim se lahko ukvarjajo skupine za koordinacijo, od pristojnih organov v skladu s členom 35 zahteva, da zagotovijo informacije, ki jih Organ potrebuje za spremljanje.“; |
(39) |
člen 46 se nadomesti z naslednjim: „Člen 46 Neodvisnost upravnega odbora Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa. Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“; |
(40) |
člen 47 se spremeni:
|
(41) |
člen 48 se spremeni:
|
(42) |
člen 49 se spremeni:
|
(43) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 49a Stroški Predsednik obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in vseh sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“; |
(44) |
člen 50 se črta; |
(45) |
člen 54 se spremeni:
|
(46) |
člen 55 se spremeni:
|
(47) |
člena 56 in 57 se nadomestita z naslednjim: „Člen 56 Skupna stališča in skupni akti Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II te uredbe in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi soglasno sprejema skupna stališča z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organom za vrednostne papirje in trge). Kadar to zahteva pravo Unije, Organ vzporedno z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) sprejema ukrepe iz členov 10 do 16 in odločitve iz členov 17, 18 in 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katerih koli drugih zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, ki tudi spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge). Člen 57 Pododbori 1. Skupni odbor lahko ustanovi pododbore za pripravo osnutkov skupnih stališč in skupnih aktov za Skupni odbor. 2. Vsak pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 55(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice. 3. Vsak pododbor med predstavniki ustreznih pristojnih organov izbere predsednika, ki je tudi opazovalec v Skupnem odboru. 4. Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate. 5. Skupni odbor na svojem spletišču javno navede vse ustanovljene pododbore, vključno z njihovimi mandati ter seznamom članov in njihovimi funkcijami v pododboru.“; |
(48) |
člen 58 se spremeni:
|
(49) |
v členu 59 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Člani odbora za pritožbe in osebje Organa, ki zagotavlja operativno in administrativno podporo, ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.“; |
(50) |
v členu 60 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev. Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.“; |
(51) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 60a Prekoračitev pristojnosti Organa Vsaka fizična ali pravna oseba lahko Komisiji pošlje obrazložen nasvet, če ta oseba meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, vključno kadar ni spoštoval načela sorazmernosti iz člena 1(5), pri ukrepanju v skladu s členoma 16 in 16b ter da to to osebo neposredno in osebno zadeva.“; |
(52) |
v členu 62 se odstavek 1 se spremeni:
|
(53) |
členi 63, 64 in 65 se nadomestijo z naslednjim: „Člen 63 Določitev proračuna 1. Izvršni direktor vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov. 2. Odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki ga odobri upravni odbor, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta. 3. Upravni odbor enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču. 4. Komisija ob upoštevanju enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 PDEU. 5. Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt za Organ. Evropski parlament in Svet odobrita proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu. 6. Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi. 7. Upravni odbor brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij. 8. Brez poseganja v člena 266 in 267 finančne uredbe se zahteva odobritev Evropskega parlamenta in Sveta za vsak projekt, ki bi lahko imel pomembne finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti vsak projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe. Člen 64 Izvrševanje proračuna in nadzor nad njim 1. Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa. 2. Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Računskemu sodišču predložil informacije, ki jih ta morebiti zahteva in ki so v pristojnosti Računskega sodišča. 3. Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije. 4. Računovodja Organa pošlje tudi poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. 5. Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 246 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Izvršni direktor jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih. 6. Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. Računovodja Organa računovodji Komisije vsako leto do 15. junija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije. 7. Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta. 8. Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe in izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji. 9. Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 261(3) finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto. 10. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N. 11. Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in njegovih morebitnih drugih pripombah, predloženih med postopkom razrešnice. Člen 65 Finančna pravila Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 (*35), razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije. (*35) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).“;" |
(54) |
v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*36). (*36) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).“;" |
(55) |
člen 70 se spremeni:
|
(56) |
člen 71 se nadomesti z naslednjim: „Člen 71 Varstvo podatkov Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (*38) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti. (*38) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).“;" |
(57) |
v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.“; |
(58) |
v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Potrebne določbe glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje Organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Organom in to državo članico, ki sta ga sklenila po pridobitvi soglasja upravnega odbora.“; |
(59) |
člen 76 se nadomesti z naslednjim: „Člen 76 Odnos z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine Organ je pravni naslednik Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS). Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEIOPS samodejno prenesejo na Organ. CEIOPS pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEIOPS in Komisija.“; |
(60) |
člen 81 se spremeni:
|
Člen 3
Spremembe Uredbe (EU) št. 1095/2010
Uredba (EU) št. 1095/2010 se spremeni:
(1) |
člen 1 se spremeni:
|
(2) |
člen 2 se spremeni:
|
(3) |
člen 3 se nadomesti z naslednjim: „Člen 3 Odgovornost Organov 1. Organi iz točk (a) do (d) člena 2(2)so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu. 2. V skladu s členom 226 PDEU Organ v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom med vsakim preverjanjem, ki se izvaja v skladu z navedenim členom. 3. Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi. 4. Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to zahteva. 5. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni preden poda izjavo iz odstavka 4 pisno poroča o dejavnostih Organa. 6. Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vključuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva. 7. Organ ustno ali pisno odgovori na vsako vprašanje, ki ga nanj naslovi Evropski parlament ali Svet, v petih tednih od prejema vprašanja. 8. Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti. 9. Brez poseganja v njegove obveznosti glede zaupnosti, ki izhajajo iz sodelovanja v mednarodnih forumih, Organ na zahtevo obvesti Evropski parlament o svojem prispevku k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v teh mednarodnih forumih.“; |
(4) |
v točki 3 člena 4 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:
|
(5) |
v členu 7 se doda naslednji odstavek: „Lokacija sedeža Organa ne vpliva na izvajanje njegovih nalog in pooblastil, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali glavno financiranje njegovih dejavnosti, pri čemer lahko Organ, kadar je to ustrezno, z agencijami Unije souporablja storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z njegovimi glavnimi dejavnostmi.“; |
(6) |
člen 8 se spremeni:
|
(7) |
člen 9 se spremeni:
|
(8) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 9a Pisma o neukrepanju 1. Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena le v izjemnih okoliščinah, ko meni, da bi lahko uporaba enega od zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali katerih koli delegiranih oziroma izvedbenih aktov, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, privedla do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:
2. V primerih iz odstavka 1 Organ pošlje pristojnim organom in Komisiji podrobno pisno poročilo o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo. V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Organ Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi. V primeru iz točke (c) odstavka 1 tega člena Organ čim prej oceni, ali je treba sprejeti ustrezne smernice ali priporočila v skladu s členom 16. Organ ukrepa hitro, zlasti z namenom, da prispeva k preprečevanju težav iz odstavka 1, kadar koli je to mogoče. 3. Kadar je v primerih iz odstavka 1 to potrebno ter do sprejetja in uporabe novih ukrepov po tem, ko so se izvedli koraki iz odstavka 2, Organ izda mnenja o specifičnih določbah aktov iz odstavka 1, katerih namen je spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks in praks izvrševanja ter skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije. 4. Kadar Organ na podlagi prejetih informacij, zlasti od pristojnih organov, meni, da zakonodajni akti iz člena 1(2) ali kateri koli delegirani ali izvedbeni akti, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, povzročajo pomembne izjemne težave, ki se nanašajo na zaupanje v trge, zaščito strank ali vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali blagovnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, brez nepotrebnega odlašanja pošlje pristojnim organom in Komisiji podrobno pisno poročilo o težavah, za katere meni da obstajajo. Organ lahko Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o nujnosti težave. Organ svoje mnenje objavi.“; |
(9) |
člen 10 se spremeni:
|
(10) |
v členu 13(1) se drugi pododstavek črta; |
(11) |
člen 15 se spremeni:
|
(12) |
člen 16 se spremeni:
|
(13) |
vstavita se naslednja člena: „Člen 16a Mnenja 1. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti. 2. Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo. 3. V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2014/65/EU in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz točke (e) člena 13(1) Direktive 2014/65/EU. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2014/65/EU. 4. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2). Člen 16b Vprašanja in odgovori 1. Brez poseganja v odstavek 5 tega člena lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi ter institucijami in organi Unije, Organu v katerem koli uradnem jeziku Unije predloži vprašanja o praktični uporabi ali izvajanju določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2), povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih na podlagi teh zakonodajnih aktov. Udeleženci na finančnem trgu pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ. Organ lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja zaprosi za dodatna pojasnila glede vprašanj, ki jih je zastavila fizična ali pravna oseba iz tega odstavka. 2. Odgovori Organa na vprašanja iz odstavka 1 niso zavezujoči. Odgovori se dajo na voljo vsaj v jeziku, v katerem je bilo predloženo vprašanje. 3. Organ vzpostavi in vodi spletno orodje, ki je dostopno na njegovem spletnem mestu, za predložitev vprašanj ter pravočasno objavo vseh prejetih vprašanj, pa tudi odgovorov na vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1, razen če je takšna objava v nasprotju z legitimnimi interesi zadevnih oseb ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Organ lahko zavrne vprašanja, na katera ne namerava odgovoriti. Organ zavrnjena vprašanja objavi na svojem spletnem mestu za dva meseca. 4. Trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico lahko zahtevajo, da odbor nadzornikov v skladu s členom 44 odloči, ali je treba zadevo iz dopustnega vprašanja iz odstavka 1 tega člena obravnavati v smernicah v skladu s členom 16, zahtevati nasvet interesne skupine iz člena 37, vprašanja in odgovore pregledovati v ustreznih časovnih presledkih, organizirati odprta javna posvetovanja ali analizirati morebitne povezane stroške in koristi. Taka posvetovanja in analize so sorazmerne glede na obseg, naravo in učinek zadevnih osnutkov vprašanj in odgovorov ali glede na posebno nujnost zadeve. Če je udeležena interesna skupina iz člena 37, velja dolžnost varovanja zaupnosti. 5. Organ vprašanja, ki zahtevajo razlago prava Unije, posreduje Komisiji. Organ objavi vse odgovore Komisije.“; |
(14) |
člen 17 se spremeni:
|
(15) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 17a Zaščita prijaviteljev 1. Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih zagotovi fizična ali pravna oseba, ki prijavi dejanske ali morebitne kršitve, zlorabo prava ali neizvajanje prava Unije. 2. Fizične ali pravne osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, se po potrebi zaščitijo pred povračilnimi ukrepi v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (*45). 3. Organ zagotovi, da se lahko vse informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Kadar Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, prijavitelju nepravilnosti posreduje povratne informacije. (*45) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).“;" |
(16) |
v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 tega člena in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugoden razvoj dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo potrošnikov in vlagateljev, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da udeleženci na finančnem trgu in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedenih zakonodajnih aktih.“; |
(17) |
člen 19 se spremeni:
|
(18) |
člen 21 se spremeni:
|
(19) |
člen 22 se spremeni:
|
(20) |
v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljali ali jim bili izpostavljeni udeleženci na finančnem trgu in ki se povečajo v stresnih situacijah, vključno s potencialnimi sistemskimi tveganji, povezanimi z okoljem. Udeleženci na finančnem trgu, ki bi lahko predstavljali sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.“; |
(21) |
v členu 27(2) se drugi pododstavek črta; |
(22) |
člen 29 se spremeni:
|
(23) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 29a Strateške prednostne naloge Unije na področju nadzora Organ vsaj vsaka tri leta in do 31. marca po razpravi v odboru nadzornikov ter ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, obstoječega dela institucij Unije in analiz, opozoril ter priporočil, ki jih objavi odbor ESRB, določi največ dve prednostni nalogi na ravni Unije, ki odražata prihodnji razvoj in trende. Pristojni organi pri pripravi svojih delovnih programov upoštevajo ti prednostni nalogi in to ustrezno sporočijo Organu. Organ opravi razpravo o zadevnih dejavnostih, ki izvedejo pristojni organi v naslednjem letu, in sprejme zaključke. Organ razpravlja o mogočem nadaljnjem ukrepanju, ki lahko vključuje smernice, priporočila pristojnim organom in medsebojne strokovne preglede na zadevnem področju. Prednostni nalogi na ravni Unije, ki ju je opredelil Organ, pristojnim organom ne preprečujeta uporabe njihovih najboljših praks ter ukrepanja v zvezi z njihovimi dodatnimi prednostnimi nalogami in razvojem, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.“; |