ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 334

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
27. december 2019


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (Besedilo velja za EGP) ( 1 )

1

 

*

Uredba (EU) 2019/2176 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (Besedilo velja za EGP) ( 1 )

146

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva (EU) 2019/2177 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (Besedilo velja za EGP)

155

 

 

Popravki

 

*

Popravek Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah ( UL L 321 z dne, 17.12.2018 )

164

 

*

Popravek Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS ( UL L 117 z dne, 5.5.2017 )

165

 

*

Popravek Uredbe (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU ( UL L 117 z dne, 5.5.2017 )

167

 

*

Popravek Uredbe (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o evropski državljanski pobudi ( UL L 130 z dne, 17.5.2019 )

168

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

UREDBE

27.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 334/1


UREDBA (EU) 2019/2175 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. decembra 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenj Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po finančni krizi in na podlagi priporočil skupine strokovnjakov na visoki ravni pod vodstvom Jacquesa de Larosièra je Unija v obliki enotnega pravilnika dosegla pomemben napredek pri oblikovanju ne le trdnejših, ampak tudi bolj harmoniziranih pravil za finančne trge. Poleg tega je Unija vzpostavila tudi evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), zgrajen na dvostebrnem sistemu, ki združuje mikrobonitetni nadzor, ki ga usklajujejo evropski nadzorni organi (ESA), z makrobonitetnim nadzorom z ustanovitvijo Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). Trije ESA, in sicer Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu skupaj: uredbe o ustanovitvi), so začeli delovati januarja 2011. Skupni cilj ESA je trajnostno okrepiti stabilnost in učinkovitost finančnega sistema po vsej Uniji ter povečati varstvo potrošnikov in vlagateljev.

(2)

ESA so podpirali Komisijo pri njenih pobudah za uredbe in direktive, ki jih sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter tako odločilno prispevali k harmonizaciji pravil za finančne trge v Uniji. Poleg tega so ESA Komisiji predložili osnutke podrobnih tehničnih pravil, ki so bili sprejeti kot delegirani in izvedbeni akti.

(3)

ESA so prispevali tudi h konvergenci na področju finančnega nadzora in nadzornih praks v Uniji, tako da so uvedli smernice za pristojne organe, finančne institucije ali udeležence na finančnih trgih in usklajevali preglede nadzornih praks.

(4)

Povečana pooblastila ESA, ki bi jim omogočila uresničevanje njihovega cilja, bi zahtevala tudi ustrezno upravljanje, učinkovito rabo sredstev in zadostno financiranje. Samo povečana pooblastila ne bi zadostovala za dosego ciljev ESA, kadar nimajo na voljo zadostnih sredstev ali kadar se ne upravljajo na učinkovit in uspešen način.

(5)

ESA bi morali pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil delovati v skladu z načelom sorazmernosti, določenim v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ter politiko za boljšo pripravo zakonodaje. Vsebina in oblika dejanj in ukrepov ESA, vključno z instrumenti, kot so smernice, priporočila, mnenja ali vprašanja in odgovori, bi morali vedno temeljiti na in biti v mejah zakonodajnih aktov iz člena 1(2) uredb o ustanovitvi ali v obsegu njihovih pooblastil. ESA ne bi smeli delovati prek tega, kar je nujno za doseganje ciljev te uredbe, ter bi morali ukrepati sorazmerno z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, ki izhajajo iz finančne dejavnosti ali poslovanja zadevne finančne institucije ali podjetja.

(6)

V Sporočilu z dne 8. junija 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov je Komisija poudarila, da je bolj učinkovit in dosleden nadzor finančnih trgov in storitev bistven za odpravo regulativne arbitraže med državami članicami pri izvajanju njihovih nadzornih nalog, za pospeševanje povezovanja trgov ter za ustvarjanje priložnosti na notranjem trgu za finančne subjekte in vlagatelje.

(7)

Za dokončanje unije kapitalskih trgov je zato zlasti pomemben nadaljnji napredek pri nadzorniški konvergenci. Deset let po začetku finančne krize in vzpostavitvi novega nadzornega sistema bosta imela na finančne storitve in unijo kapitalskih trgov vedno večji vpliv dva pomembna dejavnika: trajnostno financiranje in tehnološke inovacije. Oba lahko spremenita finančne storitve in naš sistem finančnega nadzora bi moral biti na to pripravljen. Zato je bistvenega pomena, da finančni sistem v celoti izpolnjuje svojo vlogo pri spopadanju s ključnimi izzivi glede vzdržnosti. To bo zahtevalo dejaven prispevek ESA k vzpostavitvi ustreznega regulativnega in nadzornega okvira.

(8)

ESA bi morali imeti pomembno vlogo pri prepoznavanju tveganja, ki ga okoljski, socialni in upravljavski dejavniki predstavljajo za finančno stabilnost, in poročanju o tem tveganju ter pri usklajevanju dejavnosti na finančnih trgih s cilji trajnostnega razvoja. ESA bi morali zagotavljati smernice o tem, kako se lahko vidiki trajnosti učinkovito izrazijo v ustrezni finančni zakonodaji Unije, ter spodbujati usklajeno izvajanje teh določb po njihovem sprejetju. Pri sprožitvi in usklajevanju ocen prilagodljivosti finančnih institucij na neugoden razvoj razmer na trgu po vsej Uniji bi morali ESA ustrezno upoštevati tveganja, ki bi jih lahko okoljski, socialni in upravljavski dejavniki predstavljali za finančno stabilnost teh institucij.

(9)

Tehnološke inovacije imajo vse večji vpliv na finančni sektor in pristojni organi so zato sprejeli različne pobude za upoštevanje tega tehnološkega razvoja. Da bi še naprej spodbujali nadzorniško konvergenco in izmenjavo najboljših praks med ustreznimi organi na eni strani ter med ustreznimi organi in finančnimi institucijami ali udeleženci na finančnem trgu na drugi strani, bi bilo treba okrepiti nadzorno funkcijo ESA in njihovo vlogo na področju usklajevanja nadzora.

(10)

Tehnološki napredek na finančnih trgih lahko izboljša finančno vključenost, zagotovi dostop do financiranja, okrepi celovitost trga in operativno učinkovitost ter tudi zniža ovire za vstop na te trge. Kolikor so tehnološke inovacije relevantne za veljavna materialna pravila, bi bilo treba usposabljanje pristojnih organov razširiti tudi na tehnološke inovacije. S tem bi se moralo lažje preprečiti, da države članice pri teh zadevah ne razvijejo različnih pristopov.

(11)

EBA bi moral na svojem strokovnem področju spremljati ovire ali učinek bonitetne konsolidacije in bi lahko predložil mnenje ali priporočila za opredelitev ustreznih načinov, kako takšne ovire ali učinek odpraviti.

(12)

Vprašanja in odgovori so pomembno konvergenčno orodje, ki spodbuja skupne nadzorne pristope in prakse z uvajanjem smernic glede uporabe pravnih aktov Unije v kontekstu ESA.

(13)

Vse bolj pomembno je spodbujati dosledno, sistematično in učinkovito spremljanje in ocenjevanje tveganj v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma v finančnem sistemu Unije. Odgovornost za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima si v okviru svojih pristojnosti delijo države članice ter institucije in organi Unije. Vzpostaviti bi morali mehanizme za okrepljeno sodelovanje, usklajevanje in medsebojno pomoč, pri čemer bi morali v celoti izkoristiti vsa orodja in ukrepe, ki so na voljo v skladu z obstoječim regulativnim in institucionalnim okvirom.

(14)

Zaradi posledic za finančno stabilnost, ki lahko izvirajo iz zlorab finančnega sektorja za pranje denarja ali financiranje terorizma, in ker je največ možnosti, da bi pranje denarja in financiranje terorizma imelo sistemski vpliv v bančnem sektorju, in na podlagi izkušenj, ki jih je EBA kot organ, v katerem so zastopani nacionalni pristojni organi vseh držav članic, že pridobil pri zaščiti bančnega sektorja pred takšnimi zlorabami, bi moral EBA prevzeti vodilno in usklajevalno vlogo ter vlogo spremljanja na ravni Unije za preprečevanje uporabe finančnega sistema za takšne namene. Zato je nujno, da se EBA, poleg njegovih obstoječih pristojnosti, pooblasti za delovanje na področju uporabe uredb (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, če se takšno pooblastilo nanaša na preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma in boj proti njima, kadar zadeva izvajalce v finančnem sektorju in pristojne organe, ki jih nadzorujejo, za katere se uporabljata navedeni uredbi. Poleg tega bi se, če bi se ta pristojnost za celotni finančni sektor združila v EBA, s tem optimizirala uporaba njegovega strokovnega znanja ter virov, pri čemer to ne bi posegalo v bistvene obveznosti iz Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(15)

Da bi EBA lahko učinkovito izvajal svoje pristojnosti, bi moral v celoti uporabljati vsa svoja pooblastila in orodja iz Uredbe (EU) št. 1093/2010, ob spoštovanju načela sorazmernosti. V ta namen bi moral pripraviti regulativne in nadzorne standarde, zlasti s pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov, osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, smernic in priporočil ter pripravo mnenj, za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima v finančnem sektorju in spodbujanje njihovega doslednega izvajanja v skladu z mandatom iz ustreznih zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in člena 16 uredb o ustanovitvi. Ukrepi, ki jih EBA sprejme za spodbujanje integritete, preglednosti in varnosti v finančnem sistemu in za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe ali zakonodajnih aktov iz člena 1(2) uredb o ustanovitvi, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov ter velikosti izvajalcev v finančnem sektorju in trgov.

(16)

V skladu z njegovo novo vlogo je pomembno, da EBA zbira vse relevantne informacije o pomanjkljivostih v zvezi z dejavnostmi pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih odkrijejo ustrezni organi Unije in nacionalni organi, brez poseganja v naloge, dodeljene organom v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, in brez nepotrebnega podvajanja. V skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8) bi moral EBA te informacije hraniti v centralizirani podatkovni zbirki in spodbujati sodelovanje med organi z zagotavljanjem ustreznega razširjanja relevantnih informacij. EBA bi moral biti zato pooblaščen, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov glede zbiranja informacij. Kadar je ustrezno, lahko EBA za te izrecno dodeljene naloge nacionalnim pravosodnim organom zadevne države članice in, v obsegu, ki zadeva države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (9), evropskemu javnemu tožilcu, tudi posreduje dokaze, s katerimi razpolaga in bi lahko utemeljevali začetek kazenskega postopka.

(17)

EBA ne bi smel zbirati informacij o konkretnih sumljivih transakcijah, glede katerih morajo izvajalci v finančnem sektorju v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 poročati finančnim obveščevalnim enotam EU v svojih državah članicah. Pomanjkljivosti bi morale veljati za pomembne, kadar pomenijo kršitev ali potencialno kršitev s strani izvajalca v finančnem sektorju ali kadar pomenijo neustrezno ali neučinkovito izvajanje s strani izvajalca v finančnem sektorju ali neustrezno ali neučinkovito izvajanje njegovih notranjih politik in postopkov za zagotavljanje izpolnjevanja pravnih določb v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Šteje se, da je prišlo do kršitve, kadar izvajalec v finančnem sektorju ne izpolnjuje zahtev iz katerega koli akta Unije in nacionalnega prava, s katerim se take zahteve iz člena 1(2) uredb o ustanovitvi prenašajo, v obsegu, v katerem ti akti prispevajo k preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Potencialna kršitev pomeni, da ima pristojni organ utemeljene razloge za sum, da je prišlo do kršitve, vendar na tej stopnji še ne more dokončno skleniti, da je do nje res prišlo. Kljub temu pa je glede na informacije, pridobljene na tej stopnji, na primer glede na informacije z inšpekcijskih pregledov na kraju samem ali drugje izvedenih postopkov, zelo verjetno, da je do kršitve prišlo. Neustrezna ali neučinkovita uporaba pravnih določb pomeni, da izvajalec v finančnem sektorju ni zadovoljivo izpolnil zahtev iz navedenih aktov. Neustrezno ali neučinkovito izvajanje notranjih politik in postopkov izvajalca v finančnem sektorju za zagotavljanje skladnosti z navedenimi akti bi bilo treba šteti za pomanjkljivost, zaradi katere se občutno poveča tveganje, da je do kršitev prišlo ali da lahko do njih pride.

(18)

Pri ocenjevanju ranljivosti in tveganj pranja denarja in financiranja terorizma v finančnem sektorju bi moral EBA po potrebi preučiti tudi posledice, ki jih imajo za pranje denarja in financiranje terorizma vsa predhodna kazniva dejanja, vključno s tistimi, ki so davčna kazniva dejanja.

(19)

Na zahtevo bi moral EBA pristojnim organom zagotoviti pomoč pri izvajanju njihovih bonitetnih nadzornih funkcij. EBA bi se moral tudi tesno usklajevati in po potrebi izmenjati informacije s pristojnimi organi, vključno z Evropsko centralno banko v svoji nadzorniški funkciji, in organi, ki jim je zaupan nadzor pooblaščenih subjektov, navedenih v točkah 1 in 2 člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849, da bi se zagotovila učinkovitost in preprečilo vsako podvajanje ali nedosledno ukrepanje za preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma ter boj proti njima.

(20)

EBA bi moral izvajati medsebojne strokovne preglede pristojnih organov ter ocene tveganja, pri katerih bi preverjal ustreznost strategij in virov pristojnih organov glede najpomembnejših nastajajočih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma, kakor so bila ugotovljena v nadnacionalni oceni tveganja. EBA bi moral pri izvajanju takih medsebojnih strokovnih pregledov v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1093/2010 upoštevati ustrezna vrednotenja, ocene ali poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov, pristojnih za področje preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma in boja proti njima, ter poročilo, ki ga Komisija vsaki dve leti pripravi na podlagi člena 6 Direktive (EU) 2015/849, in nacionalno oceno tveganja zadevne države članice, pripravljeno na podlagi člena 7 navedene direktive.

(21)

Poleg tega bi moral EBA z vodilno vlogo prispevati k olajševanju sodelovanja med pristojnimi organi v Uniji in ustreznimi organi v tretjih državah glede teh zadev, da bi se na ravni Unije bolje usklajevali ukrepi v pomembnih primerih preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki imajo čezmejno razsežnost in razsežnost tretjih držav. Takšna vloga ne bi smela vplivati na redno sodelovanje pristojnih organov z organi tretjih držav.

(22)

Za izboljšanje učinkovitosti nadzora nad skladnostjo na področju pranja denarja in financiranja terorizma ter za zagotovitev, da so nacionalni pristojni organi bolje usklajeni pri pregonu kršitev neposredno veljavnega prava Unije ali nacionalnih ukrepov za prenos, bi moral imeti EBA pooblastilo, da opravi analizo zbranih informacij in po potrebi razišče obtožbe glede pomembnih kršitev ali neuporabe prava Unije ter da v primeru znakov pomembnih kršitev od pristojnih organov zahteva, da preiščejo vse morebitne kršitve zadevnih pravil, razmislijo o sprejemu odločitev in uvedbi sankcij za izvajalce v finančnem sektorju ter od njih zahtevajo, da izpolnijo svoje pravne obveznosti. To pooblastilo bi bilo treba uporabiti le, kadar EBA razpolaga z znaki, da gre za pomembne kršitve.

(23)

Za namene postopka kršitve prava Unije iz člena 17 uredb o ustanovitvi in zaradi pravilne uporabe prava Unije je primerno, da se ESA olajša in pospeši dostop do informacij. Zato bi jim bilo treba omogočiti, da na druge pristojne organe neposredno naslovijo ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah, kadar se je izkazalo ali kadar menijo, da zahteva za informacije, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, za katere menijo, da so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

(24)

Harmoniziran nadzor finančnega sektorja zahteva dosleden pristop pristojnih organov. Zato se za dejavnosti pristojnih organov opravljajo medsebojni strokovni pregledi. ESA bi morali tudi zagotoviti, da se metodologija uporablja na enak način. Taki medsebojni strokovni pregledi ne bi smeli biti osredotočeni le na konvergenco nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost pristojnih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost teh pristojnih organov. Glavne ugotovitve medsebojnih strokovnih pregledov bi bilo treba objaviti, da bi spodbudili upoštevanje predpisov in povečali preglednost, razen če bi takšna objava pomenila tveganje za finančno stabilnost.

(25)

Glede na to, kako pomembno je zagotoviti, da se nadzorni okvir Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima učinkovito uporablja, so izjemnega pomena medsebojni strokovni pregledi, da se zagotovijo objektivni in pregledni vpogledi v nadzorne prakse. EBA bi moral oceniti tudi strategije, zmogljivosti in vire pristojnih organov za obravnavanje nastajajočih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma.

(26)

EBA bi za opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima moralo biti omogočeno sprejemati posamezne odločitve, naslovljene na izvajalce v finančnem sektorju, v okviru postopka v primeru kršitve prava Unije in postopka zavezujočega posredovanja, tudi če se materialna pravila ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju, in sicer po tem, ko sprejme odločitev, naslovljeno na pristojni organ. Kadar so materialna pravila določena v direktivah, bi moral EBA uporabljati nacionalno pravo v obsegu, v katerem ta prenaša te direktive. Kadar zadevno pravo Unije sestavljajo uredbe in kadar na datum začetka veljavnosti te uredbe zadevne uredbe državam članicam izrecno odobrijo možnosti, bi moral EBA uporabljati nacionalno pravo v obsegu, v katerem se izvajajo take možnosti.

(27)

Kadar ta uredba pooblašča EBA, da uporablja nacionalno pravo, s katerim se prenašajo direktive, lahko EBA takšno nacionalno pravo uporablja samo v obsegu, ki je potreben za izvajanje nalog, ki so mu podeljene s pravom Unije. EBA bi moral zato uporabljati vsa ustrezna pravila Unije ter, kadar so takšna pravila določena v direktivah, bi moral uporabljati nacionalno pravo za prenos teh direktiv v obsegu, ki ga zahteva pravo Unije, da se zagotovi enaka uporaba prava po vsej Uniji ob upoštevanju ustreznega nacionalnega prava.

(28)

Kadar odločitev EBA temelji na pooblastilih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima ali je s temi pooblastili povezana, in se nanaša na izvajalce v finančnem sektorju ali pristojne organe, ki spadajo pod pristojnost EIOPA ali ESMA, bi moral biti EBA zmožen sprejeti odločitev samo v dogovoru z EIOPA oziroma ESMA. EIOPA in ESMA bi morala v vsakem posameznem primeru pri izražanju svojega mnenja, ob upoštevanju nujnosti zadevne odločitve, preveriti, ali lahko v skladu s svojim notranjimi pravili upravljanja uporabita hitri postopek odločanja.

(29)

ESA bi morali imeti vzpostavljene namenske kanale poročanja za prejemanje informacij, ki jih predloži fizična ali pravna oseba, ki poroča o dejanskih ali potencialnih kršitvah, zlorabi prava ali neuporabi prava Unije, in obravnavanje teh informacij. ESA bi morali zagotoviti, da se omogoči, da se te informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Prijavitelja bi bilo treba zaščititi pred povračilnimi ukrepi. ESA bi morali prijavitelju zagotoviti povratne informacije.

(30)

Harmoniziran nadzor finančnega sektorja zahteva tudi, da se učinkovito rešujejo spori med pristojnimi organi različnih držav članic v čezmejnih zadevah. Obstoječa pravila za reševanje takih sporov niso povsem zadovoljiva. Zato bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se jih lahko lažje uporabljalo.

(31)

Prizadevanje ESA za konvergenco nadzornih praks je povezano s spodbujanjem nadzorne kulture v Uniji. Zato lahko Organ redno določa do dve prednostni nalogi, ki sta relevantni na ravni celotne Unije. Pristojni organi bi morali ti prednostni nalogi upoštevati pri oblikovanju svojih delovnih programov. Odbor nadzornikov vsakega ESA bi moral opraviti razpravo o zadevnih dejavnostih pristojnih organov v naslednjem letu ter sprejeti zaključke.

(32)

Ocene odborov za medsebojne strokovne preglede bi morale omogočiti poglobljene študije na podlagi samoocene pregledanih organov, čemur bi sledila ocena odbora za medsebojne strokovne preglede. Kadar se presoja nanaša na zadevni pristojni organ, član pristojnega organa, ki se pregleduje, ne bi smel sodelovati pri oceni.

(33)

Izkušnje ESA so pokazale koristi večjega usklajevanja na nekaterih področjih prek ad hoc skupin ali platform. Ta uredba bi morala zagotoviti pravno podlago in okrepiti takšne ureditve z vzpostavitvijo novega orodja, in sicer skupin za koordinacijo. Takšne skupine za koordinacijo bi morale spodbujati konvergenco v zvezi z nadzornimi praksami pristojnih organov, zlasti z izmenjavo informacij in izkušenj. Sodelovanje vseh pristojnih organov v teh skupinah za koordinacijo bi moralo biti obvezno, pristojni organi pa bi morali skupinam za koordinacijo zagotoviti potrebne informacije. Treba bi bilo razmisliti o ustanovitvi skupin za koordinacijo vedno, kadar pristojni organi ugotovijo potrebo po koordinaciji glede na specifični razvoj na trgu. Take skupine za koordinacijo se lahko ustanovijo za vsa področja, ki jih zajemajo zakonodajni akti iz člena 1(2) uredb o ustanovitvi.

(34)

Da bi bili mednarodni finančni trgi urejeni in bi dobro delovali, je treba spremljati sklepe o enakovrednosti ureditev tretjih držav, ki jih je sprejela Komisija. Vsak ESA bi moral spremljati razvoj regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja v teh tretjih državah. Na ta način bi moral preverjati, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni. Vsak ESA bi moral Komisiji vsako leto predložiti zaupno poročilo o svojih dejavnostih spremljanja. V zvezi s tem bi moral vsak ESA, kadar je mogoče, s pristojnimi organi tretjih držav tudi razviti upravne ureditve, da bi pridobili informacije za namene spremljanja in usklajevanje nadzornih dejavnosti. Ta okrepljen nadzorni okvir bi moral zagotavljati, da je enakovrednost ureditev tretjih držav preglednejša, bolj predvidljiva za zadevne tretje države in doslednejša po vseh sektorjih.

(35)

Predstavnik ESRB v odboru nadzornikov bi moral predstavljati skupno stališče splošnega odbora ESRB s posebnim poudarkom na finančni stabilnosti.

(36)

Za zagotovitev, da odločitve v zvezi z ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima temeljijo na ustreznem strokovnem znanju, je treba ustanoviti stalen notranji odbor v EBA. Ta odbor bi moral biti sestavljen iz predstavnikov na visoki ravni, ki zastopajo organe in telesa, pristojne za zagotavljanje spoštovanja zakonodaje o preprečevanju pranja denarja ali financiranja terorizma ter boja proti njima, ki imajo strokovno znanje na področju preprečevanja uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in so pooblaščeni za sprejemanje odločitev na tem področju. Ta odbor bi moral vključevati tudi visoke predstavnike iz ESA, ki imajo strokovno znanje s področja različnih poslovnih modelov in njihovih sektorskih posebnosti. Ta odbor bi moral preučiti in pripraviti odločitve, ki jih sprejme EBA. Da bi preprečili podvajanje, bo ta novi odbor nadomestil obstoječi pododbor za preprečevanje pranja denarja, ki je bil ustanovljen v okviru Skupnega odbora ESA. ESA bi moralo biti omogočeno, da glede katerega koli osnutka odločitve notranjega odbora predložijo pisne pripombe, ki bi jih moral odbor nadzornikov EBA pred sprejetjem končne odločitve skrbno preučiti.

(37)

V skladu s ciljem, da se v Uniji zagotovi bolj dosleden in vzdržen nadzorni sistem za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, bi morala Komisija po posvetovanju z vsemi pristojnimi organi in zainteresiranimi stranmi opraviti celovito oceno izvajanja, delovanja in učinkovitosti posameznih nalog, ki so bile dodeljene EBA v skladu s to uredbo v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima. V oceni bi bilo zlasti treba čim bolj upoštevati izkušnje iz primerov, ko je EBA od pristojnega organa zahteval, da: izvede preiskavo glede morebitnih kršitev nacionalnega prava – v obsegu, v katerem prenaša direktive ali izvaja možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije –, ki naj bi jih zagrešili izvajalci v finančnem sektorju; razmisli o tem, da bi temu izvajalcu zaradi njegovih kršitev naložil sankcije, ali o tem, da bi sprejel posamezno odločitev, naslovljeno na tega izvajalce v finančnem sektorju, v kateri bi zahteval, da ta sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti iz nacionalnega prava v obsegu, v katerem prenašajo direktive ali izvajajo možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije. Prav tako bi bilo treba upoštevati izkušnje iz primerov, ko je EBA uporabil nacionalno pravo, kolikor se z njim prenašajo direktive ali izvajajo možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije. To oceno bi morala Komisija predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu kot del svojega poročila v skladu s členom 65 Direktive (EU) 2015/849, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, do 11. januarja 2022. Dokler ta ocena ni predložena, bi bilo treba pooblastila, ki so bila podeljena EBA v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma iz člena 9b ter členov 17(6) in 19(4) Uredbe (EU) št. 1093/2010, obravnavati kot začasno rešitev v obsegu, kolikor te omogočajo EBA, da na podlagi morebitnih kršitev nacionalnega prava na pristojne organe naslovi zahtevo, ali mu omogočajo uporabo nacionalnega prava.

(38)

Da bi se ohranila zaupnost dela ESA, bi se morale zahteve glede varovanja poslovne skrivnosti uporabljati tudi za vse osebe, ki neposredno ali posredno, redno ali občasno opravljajo kakršno koli storitev, povezano z nalogami zadevnega ESA.

(39)

Uredbe o ustanovitvi in sektorski zakonodajni akti od ESA zahtevajo, da si prizadevajo za učinkovite upravne ureditve, ki zajemajo izmenjavo informacij z nadzorniki iz tretjih držav. Potreba po učinkovitem sodelovanju in izmenjavi informacij bi morala postati še pomembnejša, ko v skladu s to uredbo o spremembah nekateri ESA prevzamejo dodatne, širše odgovornosti v zvezi z nadzorom subjektov in dejavnosti zunaj EU. Kadar v zvezi s tem ESA obdelujejo osebne podatke, vključno s prenosom takih podatkov zunaj Unije, za njih veljajo zahteve iz Uredbe (EU) 2018/1725. Če niso bili sprejeti sklep o ustreznosti ali ustrezni zaščitni ukrepi, na primer na podlagi upravnih ureditev v smislu točke (b) člena 48(3) Uredbe (EU) 2018/1725, lahko ESA izmenjujejo osebne podatke z organi tretjih držav v skladu z odstopanjem na podlagi javnega interesa iz točke (d) člena 50(1) navedene uredbe in pod pogoji tega odstopanja, ki se uporablja zlasti za mednarodne izmenjave podatkov med organi finančnega nadzora.

(40)

Uredbe o ustanovitvi določajo, da bi morali ESA v sodelovanju z ESRB sprožiti in koordinirati stresne teste po vsej Uniji, da se oceni prilagodljivost finančnih institucij ali udeležencev na finančnem trgu na neugoden razvoj razmer na trgu. Zagotoviti bi morali tudi, da se na nacionalni ravni pri takih testih, kolikor je mogoče, uporablja usklajena metodologija. V zvezi z vsemi ESA bi bilo treba tudi pojasniti, da obveznosti pristojnih organov glede varovanja poslovne skrivnosti pristojnim organom ne bi smele preprečevati, da posredujejo rezultate stresnih testov ESA za namen objave.

(41)

Da se zagotovi visoka stopnja konvergence na področju nadzora in odobritve notranjih modelov v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), bi moralo biti EIOPA omogočeno, da na zahtevo pristojnim organom pomaga pri doseganju odločitve v zvezi z odobritvijo notranjih modelov.

(42)

Za opravljanje svojih nalog v zvezi z varstvom potrošnikov bi morali ESA biti upravičeni, da po potrebi koordinirajo tako imenovane dejavnosti navideznega nakupovanja s strani pristojnih organov.

(43)

ESA bi morali imeti na voljo ustrezna sredstva ter osebje, da bi lahko v okviru svojih pristojnosti iz te uredbe učinkovito prispevali k doslednemu, uspešnemu in učinkovitemu finančnemu nadzoru. Za dodatne pristojnosti in obseg dela, ki so dodeljeni ESA, bi se morali zagotoviti ustrezni človeški in finančni viri.

(44)

Razvoj obsega neposrednega nadzora lahko od finančnih institucij in udeležencev na finančnem trgu, ki so pod neposrednim nadzorom ESA, zahteva dodatne prispevke na podlagi ocenjenih odhodkov zadevnega ESA.

(45)

Nedoslednosti glede kakovosti, oblikovanja, zanesljivosti in stroškov podatkov o trgovanju negativno vplivajo na preglednost, zaščito vlagateljev in tržno učinkovitost. Da bi izboljšali spremljanje in rekonstrukcijo podatkov o trgovanju, povečali usklajenost in kakovost teh podatkov ter zagotovili njihovo razpoložljivost in dostopnost za ustrezna mesta trgovanja po sprejemljivih cenah v vsej Uniji, se z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) uvaja nov pravni okvir za storitve sporočanja podatkov, vključno s predpisi za izdajo dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov.

(46)

Kakovost podatkov o trgovanju ter obdelava in zagotavljanje teh podatkov, vključno s čezmejno obdelavo in zagotavljanjem podatkov, so ključnega pomena za doseganje glavnega cilja Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12), in sicer okrepitve preglednosti finančnih trgov. Storitve zagotavljanja osnovnih podatkov so zato nujne za uporabnike, da dobijo želeni vpogled v dejavnosti trgovanja na finančnih trgih Unije, za pristojne organe pa, da dobijo točne in celovite informacije o zadevnih poslih.

(47)

Poleg tega so podatki o trgovanju vse pomembnejše orodje za učinkovito izvajanje zahtev, ki izhajajo iz Uredbe (EU) št. 600/2014. Glede na čezmejno razsežnost ravnanja s podatki, kakovosti podatkov in potrebe po doseganju ekonomij obsega ter zato, da se prepreči negativni učinek morebitnih odstopanj na kakovost podatkov in naloge izvajalcev storitev sporočanja podatkov, je koristno in upravičeno, da se pooblastila za izdajo dovoljenj in nadzor izvajalcev storitev sporočanja podatkov prenesejo s pristojnih organov na ESMA, razen kadar veljajo odstopanja, in da se ta pooblastila določijo v Uredbi (EU) št. 600/2014, kar omogoča tudi konsolidacijo koristi, ki izhajajo iz združevanja pristojnosti v zvezi s podatki znotraj ESMA.

(48)

Mali vlagatelji bi morali biti pri odločanju za naložbe v finančni instrument ustrezno obveščeni o možnih tveganjih. Namen pravnega okvira Unije je zmanjšati nevarnost zavajajoče prodaje finančnih produktov malim vlagateljem, ki ne ustrezajo njihovim potrebam ali pričakovanjem. Zato se z Direktivo 2014/65/EU in Uredbo (EU) št. 600/2014 krepijo organizacijske zahteve in zahteve glede vodenja poslov za zagotavljanje, da investicijska podjetja delujejo v skladu z najboljšimi interesi svojih strank. Te zahteve vključujejo okrepljeno razkritje tveganj strankam, boljšo oceno ustreznosti priporočenih produktov ter obveznost, da se finančni instrumenti prodajajo na določenem ciljnem trgu, ob upoštevanju dejavnikov, kot je plačilna sposobnost izdajateljev. ESMA bi moral v celoti izkoristiti svoja pooblastila za zagotavljanje nadzorniške konvergence in podpirati nacionalne organe pri doseganju visoke ravni zaščite vlagateljev in učinkovitega nadzora tveganj, povezanih s finančnimi produkti.

(49)

Pomembno je, da se zagotovijo uspešna in učinkovita predložitev, zbiranje, analiza in objava podatkov za namene izračunov, s katerimi se določijo zahteve glede preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ureditve obveznosti trgovanja, pa tudi za namene referenčnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 in Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (13). ESMA bi zato poleg pristojnih organov v zvezi z zahtevami po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter izdajo dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov moral dobiti pristojnosti za neposredno zbiranje podatkov od udeležencev na trgu.

(50)

S podelitvijo teh pristojnosti ESMA bi se omogočilo centralno upravljanje izdaje dovoljenj in nadzora, s čimer bi se izognili sedanjim razmeram, v katerih mora več mest trgovanja, sistematičnih internalizatorjev, sistemov odobrenih objav (APA) in ponudnikov stalnih informacij (CTP) predložiti podatke več pristojnim organom, ki so šele nato predloženi ESMA. Takšen centralno upravljan sistem bi izredno koristil udeležencem na trgu v smislu večje preglednosti podatkov, zaščite vlagateljev in učinkovitosti trga.

(51)

Prenos pooblastil za zbiranje podatkov, izdajanje dovoljenj in nadzor s pristojnih organov na ESMA je ključnega pomena tudi za druge naloge, ki jih ESMA izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014, kot so spremljanje trga in pooblastila ESMA za začasno poseganje.

(52)

Da bi ESMA učinkovito izvajal svoja nadzorna pooblastila na področju obdelave in zagotavljanja podatkov, bi mu moralo biti omogočeno, da opravlja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem. ESMA bi moralo biti omogočeno, da naloži globe ali periodične denarne kazni, da izvajalce storitev sporočanja podatkov prisili v odpravo kršitve ali zagotavljanje popolnih in pravilnih informacij, ki jih zahteva ESMA, ali da zanje določi preiskavo ali inšpekcijski pregled na kraju samem ter da naloži upravne sankcije ali druge upravne ukrepe, kadar ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti kršila Uredbo (EU) št. 600/2014.

(53)

Finančni produkti, ki uporabljajo ključne referenčne vrednosti, so na voljo v vseh državah članicah. Te referenčne vrednosti so zato bistvenega pomena za delovanje finančnih trgov in finančno stabilnost v Uniji. Pri nadzoru ključnih referenčnih vrednosti bi bilo zato treba celostno pregledati možne vplive ne le v državi članici, v kateri ima upravljavec sedež, in državah članicah, v katerih imajo sedež prispevajoče osebe, ampak v celotni Uniji. Zato je ustrezno, da ESMA nadzoruje nekatere ključne referenčne vrednosti na ravni Unije. Da bi se izognili podvajanju nalog, bi moral upravljavce ključnih referenčnih vrednosti, vključno s kakršnimi koli referenčnimi vrednostmi, ki niso ključne in jih upravljavci upravljajo, nadzorovati samo ESMA.

(54)

Ker za upravljavce in prispevajoče osebe h ključnim referenčnim vrednostim veljajo strožje zahteve kot za upravljavce in prispevajoče osebe k drugim referenčnim vrednostim, bi morala referenčne vrednosti kot ključne označiti Komisija ali to zahtevati ESMA, kodificirati pa bi jih morala Komisija. Ker imajo nacionalni pristojni organi najboljši dostop do podatkov in informacij o referenčnih vrednostih, ki jih nadzorujejo, bi morali uradno obvestiti Komisijo ali ESMA o vseh referenčnih vrednostih, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo merila za opredelitev kot ključne.

(55)

Postopek za določitev referenčne države članice za upravljavce referenčnih vrednosti s sedežem v tretjih državah, ki predložijo vlogo za priznanje v Uniji, je zapleten in dolgotrajen tako za prosilce kot tudi za nacionalne pristojne organe. Prosilci bi lahko v upanju na nadzorno arbitražo poskušali vplivati na ta postopek. Ti upravljavci referenčnih vrednosti lahko strateško izberejo svojega pravnega zastopnika v državi članici, kjer se jim zdi nadzor manj strog. Harmoniziran pristop z ESMA kot pristojnim organom za priznavanje upravljavcev referenčnih vrednosti tretjih držav preprečuje ta tveganja in zmanjšuje stroške določanja referenčne države članice ter naknadnega nadzora. Poleg tega ta vloga, ki jo ima ESMA kot pristojni organ za priznavanje upravljavcev referenčnih vrednosti tretjih držav, uveljavlja ESMA kot sogovornika v Uniji za nadzor v tretjih državah, zaradi česar je čezmejno sodelovanje učinkovitejše in uspešnejše.

(56)

Številni upravljavci referenčnih vrednosti ali celo večina njih so banke ali podjetja za finančne storitve, ki se ukvarjajo z upravljanjem denarja strank. Da ne bi ogrozili boja Unije proti pranju denarja ali financiranju terorizma, bi moral biti predpogoj za sklenitev dogovora o sodelovanju s pristojnim organom na podlagi sistema enakovrednosti, da država pristojnega organa ni na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije.

(57)

Skoraj vse referenčne vrednosti so povezane s finančnimi produkti, ki so na voljo v več državah članicah, če ne v celotni Uniji. Pri odkrivanju tveganj v zvezi z zagotavljanjem referenčnih vrednosti, ki morda niso več zanesljive ali ne predstavljajo več tržnega ali gospodarskega stanja, ki naj bi ga merile, bi morali pristojni organi, vključno z ESMA, kadar je to primerno, sodelovati in si medsebojno pomagati.

(58)

Primerno je določiti razumen rok, da se uredi vse potrebno za delegirane in izvedbene akte, da bi lahko ESA in druge zadevne stranke uporabljali pravila, določena v tej uredbi.

(59)

Uredbe (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 600/2014, Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (14) in Uredbo (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (15) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti ‒

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 1093/2010

Uredba (EU) št. 1093/2010 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2.   Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2002/87/ES, Direktive 2008/48/ES (*1), Direktive 2009/110/ES, Uredbe (EU) št. 575/2013 (*2), Direktive 2013/36/EU (*3), Direktive 2014/49/EU (*4), Direktive 2014/92/EU (*5), Direktive (EU) 2015/2366 (*6) Evropskega parlamenta in Sveta in, kolikor se ti akti uporabljajo za kreditne in finančne institucije ter pristojne organe, ki jih nadzorujejo, v okviru ustreznih delov Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na navedenih aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki na Organ prenaša naloge. Organ deluje tudi v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (*7).

Organ deluje tudi v okviru pooblastil, ki so mu podeljena s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*8) in Uredbe (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (*9), kolikor se navedeni direktiva in uredba uporabljata za izvajalce v finančnem sektorju in pristojne organe, ki jih nadzorujejo. Organ samo v ta namen opravlja naloge, ki jih kateri koli pravno zavezujoč akt Unije podeljuje Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (*10), ali Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (*11). Organ se pri opravljanju teh nalog z navedenima Evropskima nadzornima organoma posvetuje in ju obvešča o svojih dejavnostih v zvezi z vsakim subjektom, ki je ‚finančna institucija‘, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali ‚udeleženec na finančnem trgu‘, kakor je opredeljen v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.   Organ deluje na področju dejavnosti kreditnih institucij, finančnih konglomeratov, investicijskih družb, plačilnih institucij in institucij elektronskega denarja v zvezi z vprašanji, ki jih zakonodajni akti iz odstavka 2 ne zajemajo neposredno, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov ter vključevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.

(*1)  Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66)."

(*2)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1)."

(*3)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338)."

(*4)  Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149)."

(*5)  Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214)."

(*6)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35)."

(*7)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63)."

(*8)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73)."

(*9)  Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1)."

(*10)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48)."

(*11)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).“;"

(b)

odstavek 5 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se spremeni:

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„5.   Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ v okviru svojih zadevnih pristojnosti prispeva k:“;

točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

„(e)

zagotavljanju, da so najemanje kreditov in druga tveganja ustrezno urejeni in nadzorovani;“;

„(f)

okrepitvi varstva strank in potrošnikov;“;

dodata se naslednji točki:

„(g)

povečanju nadzorniške konvergence na celotnem notranjem trgu;

(h)

preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2 tega člena, spodbuja nadzorniško konvergenco in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo.“;

(iii)

četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno in na nediskriminatoren ter pregleden način v interesu Unije kot celote in, kadar je ustrezno, upošteva načelo sorazmernosti. Organ je odgovoren in deluje pošteno ter zagotavlja, da se vse zainteresirane strani obravnavajo pravično.“;

(iv)

doda se naslednji pododstavek:

„Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa, zlasti smernic, priporočil, mnenj, vprašanj in odgovorov, osnutkov regulativnih tehničnih standardov ter osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, v celoti upošteva veljavne določbe te uredbe in zakonodajnih aktov iz odstavka 2. V obsegu, v katerem je dovoljeno in ustrezno v skladu z navedenimi določbami, se pri dejanjih in ukrepih Organa v skladu z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevajo narava, obseg in zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovanja finančne institucije, podjetja ali drugega subjekta oziroma iz finančne dejavnosti, na katero vplivajo dejanja in ukrepi Organa.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„6.   Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor, ki Organu svetuje, kako se morajo pri njegovih dejanjih in ukrepih ob popolnem spoštovanju veljavnih pravil upoštevati posebne razlike v sektorju v zvezi z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, poslovnimi modeli in praksami ter velikostjo finančnih institucij in trgov v obsegu, v katerem so taki dejavniki relevantni v okviru obravnavanih pravil.“;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se strankam in potrošnikom finančnih storitev omogoči učinkovito in zadostno varstvo.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in iz Organa do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.“;

(c)

v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:

„Brez poseganja v nacionalne pristojnosti sklicevanja na nadzor v tej uredbi vključujejo vse relevantne dejavnosti vseh pristojnih organov, ki se izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).“;

(3)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Odgovornost Organov

1.   Organi iz točk (a) do (d) člena 2(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropska centralna banka je odgovorna Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi z izvajanjem nadzorniških nalog, ki so prenesene nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, v skladu z navedeno uredbo.

2.   V skladu s členom 226 PDEU Organ v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom med vsakim preverjanjem, ki se izvaja v skladu z navedenim členom.

3.   Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

4.   Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to zahteva.

5.   Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni preden poda izjavo iz odstavka 4 pisno poroča o dejavnostih Organa.

6.   Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vključuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva.

7.   Organ ustno ali pisno odgovori na vsako vprašanje, ki ga nanj naslovi Evropski parlament ali Svet, v petih tednih od prejema vprašanja.

8.   Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.

9.   Brez poseganja v njegove obveznosti glede zaupnosti, ki izhajajo iz sodelovanja v mednarodnih forumih, Organ na zahtevo obvesti Evropski parlament o svojem prispevku k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v teh mednarodnih forumih.“;

(4)

člen 4 se spremeni:

(a)

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„(1)

‚finančna institucija‘ pomeni vsako podjetje, za katerega veljajo predpisi in nadzor v skladu s katerim koli zakonodajnim aktom iz člena 1(2);“;

(b)

vstavi se naslednja točka:

„(1a)

‚izvajalec v finančnem sektorju‘ pomeni subjekt iz člena 2 Direktive (EU) 2015/849, ki je bodisi ‚finančna institucija‘, kakor je opredeljena v točki 1 tega člena ali v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1094/2010, bodisi ‚udeleženec na finančnem trgu‘, kakor je opredeljen v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1095/2010;“;

(c)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„(2)

‚pristojni organi‘ pomeni:

(i)

pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki 40 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z Evropsko centralno banko v zvezi z nalogami, ki so nanjo prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013;

(ii)

glede Direktive 2002/65/ES, organe in telesa, ki so pristojni za zagotavljanje skladnosti finančnih institucij z zahtevami iz navedene direktive;

(iii)

glede Direktive (EU) 2015/849, organe in telesa, ki nadzorujejo izvajalce v finančnem sektorju in so pristojni za zagotavljanje njihove skladnosti z zahtevami iz navedene direktive;

(iv)

glede sistemov jamstva za vloge, organe, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge v skladu z Direktivo 2014/49/EU, ali, kadar sistem jamstva za vloge upravlja zasebna družba, javni organ, ki nadzoruje take sisteme v skladu z navedeno direktivo, in zadevne upravne organe iz navedene direktive;

(v)

glede Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*12) ter Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*13), organe za reševanje, določene v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU, enotni odbor za reševanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 806/2014, ter Svet in Komisijo, kadar sprejemata ukrepe v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 806/2014, razen kadar izvajajo diskrecijska pooblastila ali sprejemajo odločitve o politikah;

(vi)

pristojne organe iz Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*14), Uredbe (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta (*15), Direktive (EU) 2015/2366, Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*16) in Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (*17);

(vii)

telesa in organe iz člena 20 Direktive 2008/48/ES.

(*12)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190)."

(*13)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1)."

(*14)  Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34)."

(*15)  Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L 123, 19.5.2015, str. 1)."

(*16)  Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7)."

(*17)  Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).“;"

(5)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil in drugih predpisov, vključno z mnenji;“;

(ii)

točka (aa) se nadomesti z naslednjim:

„(aa)

oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki določa najboljše nadzorne prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov;“;

(iii)

vstavi se naslednja točka:

„(ab)

oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji, ki določa najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke za reševanje, pri čemer upošteva delo enotnega odbora za reševanje, spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov;“;

(iv)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, spodbujanjem in spremljanjem neodvisnosti nadzora, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;“;

(v)

točke (e) do (h) se nadomestijo z naslednjim:

„(e)

organizira in opravlja medsebojne strokovne preglede pristojnih organov, vključno z izdajanjem smernic in priporočil ter opredeljevanjem najboljših praks, da se okrepi doslednost rezultatov nadzora;

(f)

v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu, po potrebi tudi trende kreditiranja, zlasti gospodinjstev ter malih in srednjih podjetij, ter na področju inovativnih finančnih storitev, pri čemer ustrezno upošteva razvoj dogodkov v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki;

(g)

opravlja tržne analize za obveščenost pri postopku razrešnice za Organ;

(h)

po potrebi spodbuja varstvo imetnikov vlog, potrošnikov in investitorjev, zlasti v zvezi s pomanjkljivostmi v čezmejnem kontekstu in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj;“;

(vi)

vstavi se naslednja točka:

„(ia)

prispeva k oblikovanju skupne strategije Unije o finančnih podatkih;“

(vii)

vstavi se naslednja točka:

„(ka)

na svojem spletišču objavlja in redno posodablja vse regulativne tehnične standarde, izvedbene tehnične standarde, smernice, priporočila ter vprašanja in odgovore za vsak zakonodajni akt iz člena 1(2), vključno s pregledi, ki se nanašajo na stanje tekočega dela, in načrtovan časovni okvir za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov in osnutkov izvedbenih tehničnih standardov.“;

(viii)

doda se naslednja točka:

„(l)

prispeva k preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, vključno s spodbujanjem dosledne, uspešne in učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.“;

(b)

v odstavku 1a se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti finančnih institucij v celoti upošteva različne vrste, poslovne modele in velikost finančnih institucij ter;“;

(c)

v odstavku 1a se doda naslednja točka:

„(c)

upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele ter povezovanje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov.“;

(d)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

vstavi se naslednja točka:

„(ca)

izdajanje priporočil, kakor je določeno v členu 29a;“;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

„(da)

izdajanje opozoril v skladu s členom 9(3);“;

(iii)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)

izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 16a;“;

(iv)

vstavita se naslednji točki:

„(ga)

izdajanje odgovorov na vprašanja, kakor je določeno v členu 16b;

(gb)

ukrepanje v skladu s členom 9c;“;

(e)

odstavek 2a se nadomesti z naslednjim:

„3.   Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 deluje na podlagi zakonodajnega okvira in v njegovih mejah ter ustrezno upošteva načeli sorazmernosti, kadar je ustrezno, in boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analiz stroškov in koristi v skladu s to uredbo.

Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a so čim bolj široko zastavljena, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in da se zainteresiranim stranem omogoči razumen čas za odziv. Organ objavi povzetek prispevkov zainteresiranih strani ter pregled, kako so se informacije in mnenja, zbrani pri posvetovanju, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda in osnutku izvedbenega tehničnega standarda.“;

(6)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih, kot so spremembe na področju stroškov in pristojbin za finančne storitve in produkte na drobno v državah članicah;“;

(ii)

vstavijo se naslednje točke:

„(aa)

z opravljanjem poglobljenih tematskih pregledov ravnanja na trgih ter oblikovanjem skupnega razumevanja tržnih praks za prepoznavanje potencialnih problemov in analizo njihovega učinka;

(ab)

z oblikovanjem kazalnikov tveganja pri malih vlagateljih za pravočasno prepoznavanje možnih vzrokov škode za potrošnike;“;

(iii)

dodajo se naslednje točke:

„(e)

s prispevanjem k enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, na katerem imajo potrošniki in drugi uporabniki finančnih storitev pošten dostop do finančnih storitev in produktov;

(f)

s spodbujanjem nadaljnjega razvoja v smislu regulacije in nadzora, ki bi lahko olajšal tesnejše usklajevanje in povezovanje na ravni Unije;

(g)

z usklajevanjem dejavnosti navideznega nakupovanja pristojnih organov, če je ustrezno.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za konvergenco in učinkovitost regulativnih ter nadzornih praks.“,

(c)

odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4.   Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov, vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (*18), da se preprečijo podvajanje, nedoslednosti in pravne negotovosti na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor kot opazovalce povabi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.

5.   Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za stranke ali potrošnike ali ogroziti pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na stranko ali potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri tej odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.

(*18)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).“;"

(7)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 9a

Posebne naloge, povezane s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima

1.   Organ v okviru svojih zadevnih pristojnosti prevzame vlogo vodenja, usklajevanja in spremljanja pri spodbujanju celovitosti, preglednosti in varnosti v finančnem sistemu, in sicer s sprejemanjem ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima v navedenem sistemu. V skladu z načelom sorazmernosti ti ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe in zakonodajnih aktov iz člena 1(2), pri čemer ustrezno upoštevajo naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov in velikosti izvajalcev v finančnem sektorju in trgov. Ti ukrepi vključujejo:

(a)

zbiranje informacij od pristojnih organov glede pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med postopki stalnega nadzora in izdaje dovoljenj v zvezi s procesi in postopki, ureditvami upravljanja, ustreznostjo in primernostjo, pridobivanjem kvalificiranih deležev, poslovnimi modeli in dejavnostmi izvajalcev v finančnem sektorju glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima, in glede ukrepov, ki so jih pristojni organi sprejeli v odziv na naslednje bistvene pomanjkljivosti, ki vplivajo na eno ali več zahtev iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 in člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 ter nacionalnega prava , s katerim se ti akti prenašajo, v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in bojem proti taki uporabi:

(i)

kršitev ali morebitno kršitev takšnih zahtev s strani izvajalca v finančnem sektorju ali

(ii)

neustrezno ali neučinkovito izvajanje takšnih zahtev s strani izvajalca v finančnem sektorju ali

(iii)

neustrezno ali neučinkovito izvajanje notranjih politik in postopkov s strani izvajalca v finančnem sektorju, ki so potrebni za izpolnjevanje takšnih zahtev.

Pristojni organi predložijo Organu vse tovrstne informacije, pri čemer izpolnjujejo še vse morebitne obveznosti iz člena 35 te uredbe, in ga pravočasno obveščajo o vseh naknadnih spremembah posredovanih informacij. Organ tesno sodeluje s finančnimi obveščevalnimi enotami (FIU) iz Direktive (EU) 2015/849 ob upoštevanju njihovega statusa in obveznosti ter brez nepotrebnega podvajanja.

Pristojni organi lahko v skladu z nacionalnim pravom v osrednjo podatkovno zbirko iz odstavka 2 vnesejo še druge dodatne informacije, ki se jim zdijo pomembne za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in boj proti taki uporabi;

(b)

tesno usklajevanje in po potrebi izmenjava informacij s pristojnimi organi, vključno z Evropsko centralno banko, v zvezi z zadevami, povezanimi z nalogami, ki se nanj prenesejo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, z organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora pooblaščenih subjektov, navedenih v točkah 1 in 2 člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849, ter s FIU ob upoštevanju statusa in obveznosti FIU na podlagi Direktive (EU) 2015/849;

(c)

priprava skupnih smernic in standardov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v finančnem sektorju in boja proti njima ter spodbujanje njihovega doslednega izvajanja, zlasti s pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov v skladu z mandatom, določenim v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), smernicami, priporočili in drugimi ukrepi, vključno z mnenji, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2);

(d)

zagotavljanje pomoči pristojnim organom v skladu z njihovimi posebnimi zahtevami;

(e)

spremljanje razvoja na trgih in ocenjevanje ranljivosti in tveganj v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma v finančnem sektorju.

Organ do 31. decembra 2020 pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli pojem pomanjkljivosti iz točke (a) prvega pododstavka, vključno z ustreznimi situacijami, v katerih lahko pride do pomanjkljivosti, pomembnostjo pomanjkljivosti in zbiranjem informacij s strani Organa v praksi ter vrsto informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu točko (a) prvega pododstavka. Pri pripravi teh tehničnih standardov upošteva količino informacij, ki jih je treba predložiti, in potrebo po izogibanju podvajanju dela. Določi tudi ureditev, s katero zagotavlja učinkovitost in zaupnost.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14.

2.   Organ vzpostavi in posodablja osrednjo podatkovno zbirko informacij, zbranih v skladu s točko (a) odstavka 1. Organ zagotovi, da se te informacije analizirajo in dajo na voljo pristojnim organom, če je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij. Po potrebi lahko Organ pošlje nacionalnim pravosodnim in pristojnim organom zadevne države članice dokaze, s katerimi razpolaga in ki bi lahko utemeljevali začetek kazenskega postopka, v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili. Organ lahko po potrebi predloži dokaze tudi evropskemu javnemu tožilstvu, če ti dokazi zadevajo kazniva dejanja, v zvezi s katerimi evropsko javno tožilstvo izvršuje ali bi lahko izvrševalo pristojnosti v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (*19).

3.   Pristojni organi lahko na Organ naslovijo utemeljene zahteve po informacijah o izvajalcih v finančnem sektorju, če te informacije potrebujejo pri nadzornih dejavnostih v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Organ te zahteve oceni in informacije, ki jih zahtevajo pristojni organi, zagotovi po načelu potrebe po seznanitvi in pravočasno. Kadar Organ ne zagotovi zahtevanih informacij, o tem obvesti pristojni organ prosilec in pojasni, zakaj informacij ni zagotovil. Organ pristojni organ ali kateri koli drug organ ali institucijo, ki je zahtevane informacije prvotno posredovala, obvesti o identiteti pristojnega organa prosilca, identiteti zadevnega izvajalca v finančnem sektorju, razlogu za zahtevo po informacijah, pa tudi, ali so bile informacije izmenjane. Organ poleg tega opravi analizo informacij, na podlagi katere relevantne informacije na lastno pobudo posreduje pristojnim organom za uporabo pri njihovih nadzornih dejavnostih, povezanih s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Kadar informacije tako posreduje, o tem obvesti pristojni organ, ki je prvotno posredoval informacije. Opravi tudi zbirno analizo, na podlagi katere pripravi mnenje, ki ga mora izdati v skladu s členom 6(5) Direktive (EU) 2015/849.

Organ do 31. decembra 2020 pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi, kako se informacije analizirajo in dajo na voljo pristojnim organom, kadar je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14.

4.   Organ spodbuja konvergenco postopkov nadzorniškega pregledovanja iz Direktive (EU) 2015/849, vključno z izvajanjem medsebojnih strokovnih pregledov in izdajanjem povezanih poročil ter nadaljnjih ukrepov v skladu s členom 30 te uredbe. Organ pri izvajanju takih pregledov v skladu s členom 30 te uredbe upošteva ustrezna vrednotenja, ocene ali poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov, pristojnih za področje preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma, ter poročilo, ki ga Komisija vsaki dve leti pripravi na podlagi člena 6 Direktive (EU) 2015/849, in ocene tveganja držav članic, pripravljenih na podlagi člena 7 navedene direktive.

5.   Organ v sodelovanju s pristojnimi organi izvaja ocene tveganja, strategij, zmogljivosti in virov pristojnih organov, ki jih imajo pristojni organi na voljo za obravnavo najpomembnejših nastajajočih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma na ravni Unije, ki so bila ugotovljena v nadnacionalni oceni tveganja. Te ocene tveganja izvaja predvsem zaradi priprave mnenja, ki ga mora izdati v skladu s členom 6(5) Direktive (EU) 2015/849. Organ ocene tveganja izvaja na podlagi informacij, ki so mu voljo, vključno z medsebojnimi strokovnimi pregledi v skladu s členom 30 te uredbe, zbirno analizo informacij, zbranih za namene osrednje podatkovne zbirke v skladu z odstavkom 2 tega člena, ter ustreznimi vrednotenji, ocenami ali poročili mednarodnih organizacij in medvladnih organov, pristojnih za področje preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in ocene tveganja držav članic, pripravljenih na podlagi člena 7 Direktive (EU) 2015/849. Organ poskrbi, da so ocene tveganja na voljo vsem pristojnim organom.

Organ za namene prvega pododstavka tega odstavka s pomočjo notranjega odbora, ustanovljenega na podlagi odstavka 7 tega člena, razvije in uveljavi metode za pripravo objektivnih ocen ter visokokakovostnega in skladnega pregleda ocen in uporabe metodologije, pa tudi za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev. Ta notranji odbor izvaja pregled kakovosti in skladnosti ocen tveganja. Pripravi osnutek ocen tveganja, ki jih v skladu s členom 44 sprejme odbor nadzornikov.

6.   V primerih, v katerih obstajajo znaki kršitev zahtev iz Direktive (EU) 2015/849 s strani izvajalcev v finančnem sektorju in kadar obstaja čezmejna razsežnost s tretjimi državami, ima Organ po potrebi vodilno vlogo pri prispevanju k omogočanju sodelovanja med pristojnimi organi v Uniji in ustreznimi organi v tretjih državah. Ta vloga Organa ne posega v redno sodelovanje pristojnih organov z organi tretjih držav.

7.   Organ ustanovi stalni notranji odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, ki usklajuje ukrepe za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter v skladu z Uredbo (EU) 2015/847 in Direktivo (EU) 2015/849 pripravlja vse osnutke odločitev, ki jih Organ sprejema v skladu s členom 44 te uredbe.

8.   Odbor iz odstavka 7 sestavljajo predstavniki na visoki ravni, ki zastopajo organe in telesa, pristojne za zagotavljanje, da so izvajalci v finančnem sektorju skladni z Uredbo (EU) 2015/847 in Direktivo (EU) 2015/849, iz vseh držav članic in ki imajo strokovno znanje na področju preprečevanja uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in so pooblaščeni za sprejemanje odločitev na tem področju, ter predstavniki na visoki ravni, ki imajo izkušnje z različnimi poslovnimi modeli in sektorskimi posebnostmi, iz Organa, Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge). Predstavniki na visoki ravni iz Organa in predstavniki drugih evropskih nadzornih organov se udeležujejo sestankov tega odbora brez glasovalne pravice. Komisija, ESRB in Nadzorni odbor Evropske centralne banke prav tako imenujejo po enega predstavnika na visoki ravni, ki se sestankov tega odbora udeležujejo kot opazovalci. Predsednika tega odbora izvolijo člani tega odbora z glasovalno pravico med člani z glasovalno pravico.

Vsaka institucija, organ in organ iz prvega pododstavka iz svojih vrst imenuje nadomestnega predstavnika, ki lahko nadomesti člana, ki se sestanka ne more udeležiti. Države članice, v katerih je za zagotovitev skladnosti izvajalcev v finančnem sektorju z Direktivo (EU) 2015/849 pristojen več kot en organ, lahko imenujejo enega predstavnika iz vsakega pristojnega organa. Vsaka država članica ima en glas, ne glede na število pristojnih organov, ki so zastopani na posameznem sestanku. Ta odbor lahko ustanovi notranje delovne skupine za specifične vidike svojega dela za namene priprave osnutkov odločitev tega odbora. V teh skupinah lahko sodelujejo uslužbenci vse pristojnih organov, zastopanih v tem odboru, in uslužbenci Organa, Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

9.   Organ, Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) lahko kadar koli glede katerega koli osnutka odločitve odbora iz odstavka 7 tega člena predložijo pisne pripombe. Odbor nadzornikov pred sprejetjem končne odločitve take pripombe skrbno preuči. Kadar osnutek odločitve temelji na pooblastilih, ki so Organu podeljena na podlagi člena 9b, 17 ali 19, ali je s temi pooblastili povezan in se nanaša na:

(a)

finančne institucije, kakor so opredeljene v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali na katerega koli od pristojnih organov, ki jih nadzira, ali

(b)

udeležence na finančnem trgu, kakor so opredeljeni v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1095/2010, ali na katerega koli od pristojnih organov, ki jih nadzira,

lahko Organ odločitev sprejme samo s soglasjem Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) v primeru iz točke (a) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) v primeru iz točke (b). Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) svoje stališče uradno sporoči v 20 dneh od datuma osnutka odločitve odbora iz odstavka 7. Kadar v 20 dneh ne sporoči svojega stališča Organu niti ne zahteva ustrezno utemeljenega podaljšanja za sporočitev stališča, se domneva, da soglaša z odločitvijo.

Člen 9b

Zahteva za preiskavo, povezana s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima

1.   V zadevah, povezanih s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter bojem proti njima v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, lahko Organ, če obstajajo znaki, da gre za pomembne kršitve, od pristojnega organa iz točke 2(iii) člena 4 zahteva: (a) da razišče morebitne kršitve prava Unije in, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv ali državam članicam izrecno daje različne možnosti, morebitne kršitve nacionalnega prava – v obsegu, v katerem prenaša direktive ali izvaja možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije –, ki jih zagreši izvajalec v finančnem sektorju, ter (b) da razmisli o tem, da bi temu izvajalcu zaradi njegovih kršitev naložil sankcije. Po potrebi lahko od pristojnega organa iz točke 2(iii) člena 4 zahteva tudi, da razmisli o sprejetju posamezne odločitve, naslovljene na tega izvajalca v finančnem sektorju, s katero od njega zahteva, da sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s pravom Unije, ki se neposredno uporablja, ali z nacionalnim pravom – v obsegu, v katerem prenaša direktive ali izvaja možnosti, ki jih državam članicam daje pravo Unije –, vključno s prenehanjem vsakršne prakse. Zahteve iz tega odstavka ne ovirajo tekočih nadzornih ukrepov pristojnega organa, na katerega je naslovljena zahteva.

2.   Pristojni organ izpolni vsako zahtevo, ki je nanj naslovljena v skladu z odstavkom 1, ter Organ čim prej in najpozneje v 10 delovnih dneh obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izpolnitev te zahteve.

3.   Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU se v primeru, da pristojni organ v 10 delovnih dneh ne obvesti Organa o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izpolnitev zahtev iz odstavka 2 tega člena, uporablja člen 17 te uredbe.

Člen 9c

Pisma o neukrepanju

1.   Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena le v izjemnih okoliščinah, ko meni, da bi lahko uporaba enega od zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali katerih koli delegiranih oziroma izvedbenih aktov, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, privedla do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:

(a)

Organ meni, da bi lahko bile določbe, vsebovane v takšnem aktu, v neposrednem nasprotju z drugim zadevnim aktom;

(b)

kadar je akt eden od zakonodajnih aktov iz člena 1(2), odsotnost delegiranih ali izvedbenih aktov, ki bi dopolnjevali ali podrobneje pojasnjevali zadevni akt, vodi do upravičenih dvomov glede pravnih posledic, ki izhajajo iz zakonodajnega akta, ali njegove pravilne uporabe;

(c)

odsotnost smernic in priporočil iz člena 16 bi povzročila praktične težave v zvezi z uporabo zadevnega zakonodajnega akta.

2.   V primerih iz odstavka 1 Organ pristojnim organom in Komisiji pošlje podrobno pisno poročilo o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo.

V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Organ Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi.

V primeru iz točke (c) odstavka 1 tega člena Organ čim prej oceni, ali je treba sprejeti ustrezne smernice ali priporočila v skladu s členom 16.

Organ ukrepa hitro, zlasti z namenom, da prispeva k preprečevanju težav iz odstavka 1, kadar koli je to mogoče.

3.   Kadar je v primerih iz odstavka 1 to potrebno ter do sprejetja in uporabe novih ukrepov po tem, ko so se izvedli koraki iz odstavka 2, Organ izda mnenja o specifičnih določbah aktov iz odstavka 1, katerih namen je spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks in praks izvrševanja ter skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije.

4.   Kadar Organ na podlagi prejetih informacij, zlasti od pristojnih organov, meni, da kateri koli zakonodajni akti iz člena 1(2) ali kateri koli delegirani ali izvedbeni akti, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, povzročajo pomembne izjemne težave, ki se nanašajo na zaupanje v trge, zaščito potrošnikov, strank ali vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali blagovnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, brez nepotrebnega odlašanja pošlje pristojnim organom in Komisiji podrobno pisno poročilo o težavah, za katere meni, da obstajajo. Organ lahko Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o nujnosti težave. Organ svoje mnenje objavi.

(*19)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).“;"

(8)

člen 10 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„1.   Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem te osnutke regulativnih tehničnih standardov posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(ii)

tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.“;

(iii)

četrti pododstavek se črta;

(iv)

peti in šesti pododstavek se nadomestita z naslednjim:

„Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek regulativnega tehničnega standarda sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni sprejela, ali pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.“;

(c)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.“;

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz ‚regulativni tehnični standard‘. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

(9)

v členu 13(1) se drugi pododstavek črta;

(10)

člen 15 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških odločitev ali odločitev o politikah, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Ta rok lahko podaljša za en mesec. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek izvedbenega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ne namerava sprejeti, ali pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v roku šestih tednov spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku roka šestih tednov iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2.   Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva takšen osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.“;

(b)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz ‚izvedbeni tehnični standard‘. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

(11)

člen 16 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice, naslovljene na vse pristojne organe ali vse finančne institucije ter daje priporočila enemu ali več pristojnim organom oziroma eni ali več finančnim institucijam.

Smernice in priporočila so v skladu s pooblastili, podeljenimi z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) ali tega člena.

2.   Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ po potrebi tudi zaprosi za nasvet interesno skupino za bančništvo iz člena 37. Kadar Organ ne organizira odprtih javnih posvetovanj ali ne zahteva nasveta interesne skupine za bančništvo, navede razloge za to.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Smernice in priporočila ne vsebujejo samo sklicev na elemente zakonodajnih aktov in ne navajajo ponovno njihove vsebine. Preden Organ izda novo smernico ali priporočilo, najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da prepreči kakršno koli podvajanje.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Organ v poročilu iz člena 43(5) obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih.“;

(12)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 16a

Mnenja

1.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

2.   Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo.

3.   V zvezi z ocenami iz člena 22 Direktive 2013/36/EU, za katere se v skladu z navedenim členom zahteva posvetovanje med pristojnimi organi iz dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega od zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o takih ocenah. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja iz navedenega člena.

4.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Člen 16b

Vprašanja in odgovori

1.   Brez poseganja v odstavek 5 tega člena lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi ter institucijami in organi Unije, Organu v katerem koli uradnem jeziku Unije predloži vprašanja o praktični uporabi ali izvajanju določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2), povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih na podlagi teh zakonodajnih aktov.

Finančne institucije pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ.

Organ lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja zaprosi za dodatna pojasnila glede vprašanj, ki jih je zastavila fizična ali pravna oseba iz tega odstavka.

2.   Odgovori Organa na vprašanja iz odstavka 1 niso zavezujoči. Odgovori se dajo na voljo vsaj v jeziku, v katerem je bilo predloženo vprašanje.

3.   Organ vzpostavi in vodi spletno orodje, ki je dostopno na njegovem spletnem mestu, za predložitev vprašanj ter pravočasno objavo vseh prejetih vprašanj, pa tudi odgovorov na vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1, razen če je takšna objava v nasprotju z legitimnimi interesi zadevnih oseb ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Organ lahko zavrne vprašanja, na katera ne namerava odgovoriti. Organ zavrnjena vprašanja objavi na svojem spletnem mestu za dva meseca.

4.   Trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico lahko zahtevajo, da odbor nadzornikov v skladu s členom 44 odloči, ali je treba zadevo iz dopustnega vprašanja iz odstavka 1 tega člena obravnavati v smernicah v skladu s členom 16, zahtevati nasvet interesne skupine iz člena 37, vprašanja in odgovore pregledovati v ustreznih časovnih presledkih, organizirati odprta javna posvetovanja ali analizirati morebitne povezane stroške in koristi. Taka posvetovanja in analize so sorazmerne glede na obseg, naravo in učinek zadevnih osnutkov vprašanj in odgovorov ali glede na posebno nujnost zadeve. Če je udeležena interesna skupina iz člena 37, velja dolžnost varovanja zaupnosti.

5.   Organ vprašanja, ki zahtevajo razlago prava Unije, posreduje Komisiji. Organ objavi vse odgovore Komisije.“;

(13)

člen 17 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali interesne skupine za bančništvo ali na lastno pobudo, tudi na podlagi dobro utemeljenih informacij fizičnih ali pravnih oseb, ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, opiše, kako namerava obravnavati zadevo, in po potrebi preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.“;

(ii)

dodata se naslednja pododstavka:

„Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ, potem ko je o tem obvestil zadevni pristojni organ, od drugih pristojnih organov neposredno in ustrezno utemeljeno zahteva informacije, kadar se je izkazalo ali kadar meni, da zahteva po informacijah, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, ki so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Brez poseganja v pooblastila iz te uredbe in pred izdajo priporočila iz odstavka 3, Organ sodeluje z zadevnim pristojnim organom, kadar meni, da je takšno sodelovanje ustrezno za odpravo kršitve prava Unije, in se poskusi z njim dogovoriti o ukrepih, ki so potrebni, da pristojni organ zagotovi skladnost s pravom Unije.“;

(c)

odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„6.   Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo za finančne institucije ali v zadevah, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, na izvajalce v finančnem sektorju, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo ali drugega izvajalca v finančnem sektorju, v kateri zahteva, da ta sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti v skladu s pravom Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

V zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma lahko Organ, kadar se zadevne zahteve iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju, sprejme odločitev, s katero od pristojnega organa zahteva, da ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku, ki je v njem določen. Če organ ne ravna v skladu s to odločitvijo, lahko Organ sprejme tudi odločitev v skladu s prvim pododstavkom. Organ v ta namen uporablja vse zadevno pravo Unije ter, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv, nacionalno pravo v obsegu, v katerem prenaša te direktive. Kadar je zadevno pravo Unije sestavljeno iz uredb in kadar te uredbe v danem trenutku državam članicam izrecno dajejo različne možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno pravo v obsegu, v katerem se z njim izvajajo te možnosti.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7.   Odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4 ali odločitvi na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu s tem uradnim mnenjem ali odločitvijo.“;

(14)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 17a

Zaščita prijaviteljev

1.   Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih zagotovi fizična ali pravna oseba, ki prijavi dejanske ali morebitne kršitve, zlorabo prava ali neizvajanje prava Unije.

2.   Fizične ali pravne osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, se po potrebi zaščitijo pred povračilnimi ukrepi v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (*20).

3.   Organ zagotovi, da se lahko vse informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Kadar Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, prijavitelju nepravilnosti posreduje povratne informacije.

(*20)  Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).“;"

(15)

v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 tega člena in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugoden razvoj dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo strank in potrošnikov, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedenih zakonodajnih aktih.“;

(16)

člen 19 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   V primerih, opredeljenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;

(b)

v primerih, ko je v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno, da lahko Organ pomaga na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih razlogov ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

V primerih, ko se v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, in kadar lahko Organ zadevnim pristojnim organom v skladu s temi akti na lastno pobudo pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.“;

(b)

vstavita se naslednja odstavka:

„1a.   Zadevni pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

(a)

kadar je v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do enega od naslednjih dogodkov:

(i)

rok je potekel ali

(ii)

vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje;

(b)

kadar v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do enega od naslednjih dogodkov:

(i)

vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje, ali

(ii)

pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti z navedenimi akti in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.

1b.   Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 44(3a), v primerih, ko zakonodajni akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3 tega člena.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

(d)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

(e)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in torej ne zagotavlja, da finančna institucija ali, v zadevah, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma ter boj proti njima, izvajalec v finančnem sektorju izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo zanj, lahko Organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na zadevno finančno institucijo ali zadevnega izvajalca v finančnem sektorju, v kateri zahteva, da ta institucija ali ta izvajalec sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

V zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, lahko Organ sprejme odločitev v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka tudi, kadar se zadevne zahteve iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju. Organ v ta namen uporablja vse zadevno pravo Unije ter, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv, nacionalno pravo v obsegu, v katerem prenaša te direktive. Kadar je zadevno pravo Unije sestavljeno iz uredb in kadar te uredbe državam članicam izrecno dajejo različne možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno pravo v obsegu, v katerem se te možnosti izvajajo.“;

(17)

člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so ustanovljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednost in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov in lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.“;

(b)

v tretjem pododstavku odstavka 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti finančnih institucij, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, na neugoden razvoj razmer na trgu in ocenjevanje možnosti za povečanje sistemskega tveganja v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo, naj odpravi pomanjkljivosti, ugotovljene v stresnem testu, vključno s priporočilom za izvedbo specifičnih ocen; pristojnim organom lahko priporoči, naj izvedejo inšpekcijske preglede na kraju samem, in lahko sodeluje pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, da se zagotovita primerljivost in zanesljivost metod, praks in rezultatov ocen na ravni Unije;“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Organ lahko pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v skladu s pooblastili iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in v skladu s členi 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov. Organ lahko izda smernice in priporočila v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo konvergenco nadzornega delovanja in primerov najboljših praks, ki so jih sprejeli kolegiji nadzornikov.“;

(18)

člen 22 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Splošne določbe o sistemskem tveganju“;

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen niz kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov (prikaz tveganja) za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za stabilnost finančnega sistema ali za varstvo strank ali potrošnikov.

Odbor nadzornikov lahko po preiskavi v skladu s prvim pododstavkom zadevnim pristojnim organom predloži ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35. “;

(19)

v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljale ali jim bile izpostavljene finančne institucije in ki se povečajo v stresnih situacijah, vključno s potencialnimi sistemskimi tveganji, povezanimi z okoljem. Finančne institucije, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.“;

(20)

v členu 27(2) se tretji pododstavek črta;

(21)

člen 29 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

vstavijo se naslednje točke:

„(aa)

določa strateške nadzorniške prednostne naloge Unije v skladu s členom 29a;

(ab)

ustanavlja skupine za koordinacijo v skladu s členom 45b, ki spodbujajo nadzorniško konvergenco in določajo najboljše prakse;“;

(ii)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustreznih zakonodajnih aktov Unije;“;

(iii)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij.“;

(iv)

doda se naslednja točka:

„(f)

vzpostavi sistem spremljanja za ocenjevanje pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, pri čemer upošteva Pariški sporazum v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovne prakse, poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov. Organ prav tako oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji, ki ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov ter velikost finančnih institucij in trgov. Nadzorniški priročnik Unije in priročnik Unije za reševanje določata najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz tega odstavka. Po potrebi analizira tudi morebitne povezane stroške in koristi. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj oziroma orodij in instrumentov. Organ po potrebi tudi zaprosi za nasvet ustrezno interesno skupino iz člena 37.“;

(22)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 29a

Strateške prednostne naloge Unije na področju nadzora

Organ vsaj vsaka tri leta in do 31. marca po razpravi v odboru nadzornikov ter ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, obstoječega dela institucij Unije in analiz, opozoril ter priporočil, ki jih objavi odbor ESRB, določi največ dve prednostni nalogi na ravni Unije, ki odražata prihodnji razvoj in trende. Pristojni organi pri pripravi svojih delovnih programov upoštevajo ti prednostni nalogi in to ustrezno sporočijo Organu. Organ opravi razpravo o zadevnih dejavnostih, ki jih izvedejo pristojni organi v naslednjem letu, in sprejme zaključke. Organ razpravlja o mogočem nadaljnjem ukrepanju, ki lahko vključuje smernice, priporočila pristojnim organom in medsebojne strokovne preglede na zadevnem področju.

Prednostni nalogi na ravni Unije, ki ju je opredelil Organ, pristojnim organom ne preprečujeta uporabe njihovih najboljših praks ter ukrepanja v zvezi z njihovimi dodatnimi prednostnimi nalogami in razvojem, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.“;

(23)

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 30

Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov

1.   Organ redno opravlja medsebojne strokovne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala doslednost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri načrtovanju in izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi relevantnimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vsemi relevantnimi informacijami zainteresiranih strani.

2.   Organ za namene tega člena ustanovi ad hoc odbore za medsebojne strokovne preglede, ki jih sestavljajo uslužbenci Organa in člani pristojnih organov. Odborom za medsebojne strokovne preglede predseduje član osebja Organa. Predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in na podlagi odprtega razpisa za sodelovanje predlaga predsednika in člane odbora za medsebojne strokovne preglede, ki jih odobri odbor nadzornikov. Predlog se šteje za odobrenega, razen če odbor nadzornikov v 10 dneh po predlogu predsednika sprejme odločitev o njegovi zavrnitvi.

3.   Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

(a)

ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj na trgu;

(b)

učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, v katerem nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije;

(c)

uporabe najboljših praks, ki so jih razvili pristojni organi in katerih sprejetje lahko koristi drugim pristojnim organom;

(d)

učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene v povezavi z uveljavljanjem določb, sprejetih pri izvajanju prava Unije, vključno z upravnimi sankcijami in drugimi upravnimi ukrepi, naloženimi zoper odgovorne osebe, ko se te določbe niso upoštevale.

4.   Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda. To poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(3a). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o medsebojnem strokovnem pregledu in zagotovil enake pogoje za vse. Upravni odbor oceni zlasti, ali se je metodologija uporabljala na enak način. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s točko (a) člena 29(1).

Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati izdane smernice in priporočila.

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih nadzornih praks.

5.   Kadar Organ ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev predpisov Unije, ki se uporabljajo za finančne institucije ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji.

6.   Organ pripravi poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Poročilo o nadaljnjih ukrepih pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(3a). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o nadaljnjih ukrepih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih med drugim vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu.

7.   Odbor za medsebojne strokovne preglede po posvetovanju s pristojnimi organi, ki so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, opredeli in obrazloži glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda. Organ objavi obrazložene glavne ugotovitve poročila o medsebojnem strokovnem pregledu in poročila o nadaljnjih ukrepih iz odstavka 6. Kadar se obrazložene glavne ugotovitve Organa razlikujejo od ugotovitev odbora za medsebojni strokovni pregled, Organ zaupno posreduje ugotovitve odbora za medsebojni strokovni pregled Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Kadar je pristojni organ, za katerega se je opravil medsebojni strokovni pregled, zaskrbljen, da bi objava obrazloženih glavnih ugotovitev Organa pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema, lahko zadevo predloži odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da teh izvlečkov ne objavi.

8.   Upravni odbor za namene tega člena pripravi predlog delovnega načrta za medsebojne strokovne preglede za naslednji dve leti, v katerem so med drugim upoštevane pridobljene izkušnje iz predhodnih postopkov medsebojnih strokovnih pregledov in razprave skupin za koordinacijo iz člena 45b. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa. Delovni načrt se objavi. Organ se lahko v nujnih ali nepredvidenih primerih odloči za izvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov.“;

(24)

člen 31 se spremeni:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko bi lahko neugoden razvoj razmer ogrozil pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji.“;

(b)

drugi odstavek se spremeni:

(i)

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:“;

(ii)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

sprejetjem ustreznih ukrepov v primeru razmer, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi;“;

(iii)

vstavi se naslednja točka:

„(ea)

sprejetjem ustreznih ukrepov za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi, da bi se subjektom ali produktom, ki temeljijo na tehnoloških inovacijah, olajšal vstop na trg;“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„3.   Da bi se prispevalo k zagotovitvi skupnega evropskega pristopa k tehnološkim inovacijam, Organ spodbuja nadzorniško konvergenco, po potrebi s podporo odbora za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, za olajšanje vstopa na trg za subjekte ali produkte, ki temeljijo na tehnoloških inovacijah, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.“;

(25)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 31a

Izmenjava informacij o ustreznosti in primernosti

Organ skupaj z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) vzpostavi sistem za izmenjavo informacij, relevantnih za oceno ustreznosti in primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, direktorjev in nosilcev ključnih funkcij finančnih institucij, ki jo izvedejo pristojni organi v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).“;

(26)

člen 32 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Ocena razvoja na trgu, vključno s stresnimi testi“;

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja na trgu na te institucije.“;

(c)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ na ravni celotne Unije sproži in usklajuje ocenjevanje prilagodljivosti finančnih institucij na neugoden razvoj razmer na trgu. V ta namen razvije:“;

(ii)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

skupne metodologije za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančni položaj finančne institucije, pri čemer se med drugim upoštevajo tveganja, ki izhajajo iz neugodnega razvoja okoljskih razmer;“;

(iii)

vstavi se naslednja točka:

„(aa)

skupne metodologije za določanje, katere finančne institucije naj se vključijo v ocenjevanje na ravni celotne Unije;“;

(iv)

točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim:

„(c)

skupne metodologije za ocenjevanje vpliva določenih produktov ali postopkov distribucije na finančno institucijo;

(d)

skupne metodologije za vrednotenje sredstev, potrebne zaradi izvajanja stresnih testov; in“;

(v)

doda se naslednja točka:

„(e)

skupne metodologije za ocenjevanje učinka okoljskih tveganj na finančno stabilnost finančnih institucij.“;

(vi)

doda se naslednji pododstavek:

„Za namene tega odstavka Organ sodeluje z ESRB.“;

(d)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3.   Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti v kombinaciji s prikazom tveganja iz člena 22(2) te uredbe.“;

(e)

odstavek 3b se nadomesti z naslednjim:

„3b.   Organ lahko zahteva, da pristojni organi finančnim institucijam naložijo, da dajo za informacije, ki jih morajo zagotoviti na podlagi odstavka 3a, opraviti neodvisno revizijo.“;

(27)

člen 33 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 33

Mednarodni odnosi, vključno z enakovrednostjo

1.   Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi organi, nadzornimi organi ter po potrebi organi za reševanje, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

Kadar je tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi, po potrebi pa tudi z organi za reševanje v tej tretji državi, ne sklene upravnih dogovorov. To ne izključuje drugih oblik sodelovanja med Organom in zadevnimi organi tretje države z namenom zmanjšanja groženj za finančni sistem Unije.

2.   Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih ureditev tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo zakonodajni akti iz člena 1(2).

3.   Organ spremlja relevanten razvoj na področju regulacije, nadzora in po potrebi reševanja ter praks izvrševanja in razvoj razmer na trgih v tretjih državah, kolikor je to relevantno za ocenjevanje enakovrednosti glede na tveganja, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter pri tem posebno pozornost nameni njihovemu vplivu na finančno stabilnost, celovitost trgov, zaščito vlagateljev in delovanje notranjega trga.

Poleg tega preveri, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi o enakovrednosti, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni.

Organ se lahko povezuje z ustreznimi organi v tretjih državah. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ter Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) predloži zaupno poročilo o ugotovitvah pri spremljanju vseh enakovrednih tretjih držav. V poročilu se osredotoči zlasti na posledice za finančno stabilnost, celovitost trgov, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga.

Kadar Organ v tretjih državah iz tega odstavka ugotovi relevanten razvoj na področju regulacije, nadzora ali, kadar je ustrezno, reševanja ali v praksah izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več držav članic, na celovitost trga, na zaščito vlagateljev ali na delovanje notranjega trga, o tem zaupno in brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

4.   Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 tega člena Organ sodeluje z zadevnimi pristojnimi organi, kadar je to možno, in po potrebi tudi z organi za reševanje v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. To sodelovanje načeloma poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:

(a)

mehanizmih, ki Organu omogočajo, da pridobi relevantne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju razmer na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;

(b)

postopkih glede usklajevanja nadzornih dejavnosti, po potrebi vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in sicer v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje takih sklepov o enakovrednosti.

Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje.

5.   Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in spremljanju, ki ga je Organ opravil v skladu z odstavkom 3 tega člena.

6.   Organ v okviru svojih pooblastil v skladu s to uredbo in zakonodajnimi akti iz člena 1(2) prispeva k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v mednarodnih forumih.“;

(28)

člen 34 se črta;

(29)

člen 36 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se črta;

(b)

odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4.   Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali po potrebi prej, da oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitne nadaljnje ukrepe v zvezi z njim.

V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet.

5.   Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Kadar pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi priporočila ESRB, ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov.“;

(c)

odstavek 6 se črta;

(30)

člen 37 se spremeni:

(a)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2.   Interesno skupino za bančništvo sestavlja 30 članov. Od teh:

(a)

je 13 članov, ki sorazmerno zastopajo finančne institucije, ki delujejo v Uniji, pri čemer trije izmed njih predstavljajo zadružne banke in hranilnice;

(b)

je 13 članov, ki zastopajo predstavnike zaposlenih v finančnih institucijah, ki delujejo v Uniji, potrošnike, uporabnike bančnih storitev in predstavnike MSP, ter

(c)

so štirje člani, ki so neodvisni vrhunski akademiki.

3.   Člane interesne skupine za bančništvo na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno upoštevanje raznolikosti bančnega sektorja, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije. Člani interesne skupine za bančništvo so izbrani na podlagi njihovih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanega strokovnega znanja.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Člani interesne skupine za bančništvo izberejo predsednika med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine za bančništvo pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.“;

(c)

v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„4.   Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70 te uredbe, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za bančništvo. Za člane interesne skupine za bančništvo, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike sektorja, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Pri tem nadomestilu se upošteva delo članov, potrebno za priprave in nadaljnje spremljanje, in je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 naslova V Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (*21) (Kadrovski predpisi). Interesna skupina za bančništvo lahko ustanovi delovne skupine za tehnična vprašanja. Člani interesne skupine za bančništvo so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.

(*21)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.“;"

(d)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Interesna skupina za bančništvo izdaja nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami Organa, s posebnim poudarkom na nalogah iz členov 10 do 16 ter 29, 30 in 32.

Kadar člani interesne skupine za bančništvo ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločen nasvet.

Interesna skupina za bančništvo, interesna skupina za vrednostne papirje in trge, interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade lahko izdajo skupne nasvete o vprašanjih, povezanih z delom ESA, v skladu s členom 56 o skupnih stališčih in skupnih aktih.“;

(e)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.   Organ javno objavi nasvete interesne skupine za bančništvo, ločene nasvete njenih članov in rezultate posvetov s to skupino, pa tudi informacije o tem, kako so bili nasveti in rezultati posvetov upoštevani.“;

(31)

člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39

Postopki odločanja

1.   Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena.

2.   Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se uporablja smiselno za priporočila iz člena 17(3).

3.   V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

4.   Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

5.   Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali (4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

6.   Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi člena 17, 18 ali 19, se objavijo. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi teh finančnih institucij ali varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“;

(32)

člen 40 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

predsednik;“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„8.   Kadar nacionalni javni organ iz točke (b) odstavka 1 ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da k sodelovanju povabi predstavnika organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

(33)

člena 41 in 42 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 41

Notranji odbori

1.   Odbor nadzornikov lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Odbor nadzornikov lahko na zahtevo upravnega odbora ali predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so dodeljene upravnemu odboru. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, upravni odbor ali predsednika.

2.   Za namene člena 17 in brez poseganja v vlogo odbora iz člena 9a(7) predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnega organa, ki je domnevno kršil pravo Unije, in ne sme imeti nikakršnega interesa v zadevi niti imeti z zadevnim pristojnim organom neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

3.   Za namene člena 19 in brez poseganja v vlogo odbora iz člena 9a(7) predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnih organov, ki so stranke v sporu, ter v sporu ne sme imeti nikakršnega interesa niti imeti z zadevnimi pristojnimi organi neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

4.   Za namene izvajanja preiskave iz prvega pododstavka člena 22(4) lahko predsednik predlaga odločitev o začetku preiskave in odločitev o sklicu neodvisne skupine, pri čemer odločitev o tem sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

5.   Neodvisne skupine iz odstavkov 2 in 3 tega člena ali predsednik predlagajo odločitve v skladu s členom 17 ali členom 19, razen o zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, ki jih dokončno sprejme odbor nadzornikov. Neodvisna skupina iz odstavka 4 tega člena odboru nadzornikov predloži rezultate preiskave, izvedene v skladu s prvim pododstavkom člena 22(4).

6.   Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za neodvisne skupine iz tega člena.

Člen 42

Neodvisnost odbora nadzornikov

1.   Člani odbora nadzornikov pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

2.   Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

3.   Člani odbora nadzornikov, predsednik ter predstavniki brez glasovalne pravice in opazovalci, ki sodelujejo na sejah odbora nadzornikov, se pred takšnimi sejami točno in v celoti izjavijo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, za katere bi se lahko štelo, da vplivajo na njihovo neodvisnost v zvezi s katero koli točko na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o teh točkah.

4.   Odbor nadzornikov v svojem poslovniku določi praktično ureditev za pravilo o izjavi o interesih iz odstavka 3 ter za preprečevanje in upravljanje nasprotja interesov.“;

(34)

člen 43 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, in sicer na podlagi predloga ustreznega notranjega odbora ali neodvisne skupine, predsednika ali upravnega odbora, kakor je ustrezno.“;

(b)

odstavka 2 in 3 se črtata;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

(d)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem. Izvršnega direktorja lahko razreši s položaja v skladu s členom 51(5).“;

(35)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 43a

Preglednost odločitev odbora nadzornikov

Organ ne glede na člen 70 v šestih tednih od vsake seje odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži vsaj izčrpen in smiseln zapisnik seje, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. Tak zapisnik ne vsebuje razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače.“;

(36)

člen 44 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 te uredbe ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) te uredbe in poglavja VI te uredbe, odločitve sprejema s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) PEU in členu 3 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, ki vključuje vsaj navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki so sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice), in navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki niso sodelujoče države članice (v nadaljnjem besedilu: nesodelujoče države članice).

Predsednik ne glasuje o odločitvah iz drugega pododstavka.

V zvezi s sestavo neodvisnih skupin v skladu s členom 41(2), (3) in (4) in člani odbora za medsebojne preglede iz člena 30(2) si odbor nadzornikov pri obravnavi predlogov predsednika prizadeva doseči soglasje. Če ni soglasja, se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino njegovih članov z glasovalno pravico. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Glede odločitev, sprejetih na podlagi člena 18(3) in (4) ter z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov odločitve sprejema z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.“;

(b)

vstavita se naslednja odstavka:

„3a.   Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členom 30 glasuje o predlaganih odločitvah po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Šteje se, da je predlagana odločitev sprejeta, razen če ji nasprotuje navadna večina članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če pisnemu postopku nasprotujejo trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico, odbor nadzornikov razpravlja in odloči o osnutku odločitve v skladu s postopkom iz odstavka 1 tega člena.

3b.   Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členoma 17 in 19 glasuje o predlagani odločitvi po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Predlagana odločitev se šteje za sprejeto, razen če ji nasprotuje navadna večina članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic ali navadna večina članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico nasprotujejo pisnemu postopku, o osnutku odločitve razpravlja odbor nadzornikov in se lahko sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se od datuma, ko so štirje ali manj kot štirje člani z glasovalno pravico iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic, predlagana odločitev sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki vključuje vsaj en glas članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.“;

(c)

odstavka 4 in 4a se nadomestita z naslednjim:

„4.   Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

Prvi pododstavek se ne uporablja za izvršnega direktorja in predstavnika Evropske centralne banke, ki ga imenuje njen nadzorni odbor.

4a.   Predsednik Organa ima posebno pravico, da kadarkoli pozove h glasovanju. Brez poseganja v to pristojnost in v učinkovitost postopkov odločanja Organa si odbor nadzornikov Organa pri svojem odločanju prizadeva doseči soglasje.“;

(37)

člen 45 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 45

Sestava

1.   Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico.

Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

2.   Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen spolno uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Upravni odbor sestavljata tudi vsaj dva predstavnika nesodelujočih držav članic. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije.

3.   Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi. Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Srečuje se vsaj petkrat letno.

4.   Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v upravnem odboru o posameznih finančnih institucijah.“;

(38)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 45a

Odločanje

1.   Upravni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov, prizadeva pa si doseči soglasje. Vsak član ima en glas. Predsednik je član z glasovalno pravico.

2.   Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice. Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63.

3.   Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

Člen 45b

Skupine za koordinacijo

1.   Upravni odbor lahko na lastno pobudo ali na zahtevo pristojnega organa ustanovi skupine za koordinacijo o določenih temah, glede katerih je morda potrebna koordinacija zaradi specifičnega razvoja razmer na trgu. Upravni odbor ustanovi skupine za koordinacijo o določenih temah na zahtevo petih članov odbora nadzornikov.

2.   V skupinah za koordinacijo sodelujejo vsi pristojni organi in v skladu s členom 35 skupinam za koordinacijo zagotovijo informacije, ki jih te potrebujejo za opravljanje nalog koordinacije v skladu s svojim mandatom. Delo skupin za koordinacijo temelji na informacijah, ki jih zagotovijo pristojni organi, in na ugotovitvah Organa.

3.   Skupinam predseduje član upravnega odbora. Zadevni član upravnega odbora, ki vodi skupino za koordinacijo, vsako leto poroča odboru nadzornikov o glavnih elementih razprav in ugotovitvah ter, kadar je ustrezno, predlaga nadaljnje regulativne ukrepe ali medsebojni strokovni pregled na zadevnem področju. Pristojni organi obvestijo Organ, kako so pri svojih dejavnostih upoštevali delo skupin za koordinacijo.

4.   Organ lahko pri spremljanju razvoja razmer na trgu, s katerim se lahko ukvarjajo skupine za koordinacijo, od pristojnih organov v skladu s členom 35 zahteva, da zagotovijo informacije, ki jih Organ potrebuje za spremljanje.“;

(39)

člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46

Neodvisnost upravnega odbora

Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“;

(40)

člen 47 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Upravni odbor lahko preuči vsa vprašanja, razen nalog iz členov 9a, 9b in 30 ter členov 17 in 19 o vprašanjih v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma, ter o njih poda mnenja in predloge.“;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Upravni odbor odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, tudi o nalogah predsednika.“;

(c)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5), pri čemer ustrezno upošteva predlog odbora nadzornikov.“;

(d)

doda se naslednji odstavek:

„9.   Člani upravnega odbora javno razkrijejo vse opravljene sestanke in sprejeme, ki so se jih udeležili. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(41)

člen 48 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov, vključno z določanjem dnevnega reda, ki ga sprejme odbor nadzornikov, sklicevanjem sestankov in predložitvijo točk v odločanje, ter vodi seje odbora nadzornikov.

Predsednik je odgovoren za določanje dnevnega reda upravnega odbora, ki ga sprejme upravni odbor, ter vodi seje upravnega odbora.

Predsednik lahko upravni odbor pozove, naj preuči možnost ustanovitve skupine za koordinacijo v skladu s členom 45b.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, in sicer na podlagi odprtega izbirnega postopka, pri katerem se upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Odbor nadzornikov s pomočjo Komisije sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov za položaj predsednika. Svet na podlagi ožjega seznama po potrditvi Evropskega parlamenta sprejme odločitev o imenovanju predsednika.

Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.

Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi podpredsednika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Ta podpredsednik ni izvoljen izmed članov upravnega odbora.“;

(c)

v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene ovrednotenja iz prvega pododstavka naloge predsednika opravlja podpredsednik.

Svet lahko na podlagi predloga odbora nadzornikov in ob podpori Komisije ter ob upoštevanju ovrednotenja iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat predsednika.“;

(d)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Predsednik se lahko s položaja odstavi samo iz utemeljenih razlogov. Odstavi ga lahko samo Evropski parlament na podlagi sklepa Sveta, sprejetega po posvetovanju z odborom nadzornikov.“;

(42)

člen 49 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Neodvisnost predsednika“;

(b)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.“;

(43)

člen 49a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 49a

Stroški

Predsednik obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in vseh sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(44)

člen 50 se črta;

(45)

člen 54 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„2.   Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost – ob upoštevanju sektorskih posebnosti – z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zlasti pri:“;

(ii)

prva alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

finančnih konglomeratih in, kadar to zahteva pravo Unije, bonitetni konsolidaciji,“;

(iii)

peta in šesta alinea se nadomestita z naslednjim:

„—

kibernetski varnosti,

izmenjavi informacij in primerov najboljših praks z ESRB in drugimi ESA,“;

(iv)

dodata se naslednji alinei:

„—

vprašanjih v zvezi s finančnimi storitvami na drobno ter varstvom imetnikov vlog, potrošnikov in vlagateljev,

nasvetih odbora, ustanovljenega v skladu s členom 1(6).“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Skupni odbor lahko pomaga Komisiji pri ocenjevanju pogojev ter tehničnih specifikacij in postopkov za zagotavljanje varne in učinkovite medsebojne povezave centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov v skladu s poročilom iz člena 32a(5) Direktive (EU) 2015/849 ter pri učinkovitem povezovanju nacionalnih registrov v skladu z navedeno direktivo.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Skupni odbor ima za to namenjeno osebje, ki ga zagotovijo ESA, ki deluje kot stalen sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.“;

(46)

člen 55 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki ESA. Predsednik Skupnega odbora je drugi podpredsednik ESRB.“;

(b)

v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na tri mesece.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„5.   Predsednik Organa redno obvešča odbor nadzornikov o stališčih, sprejetih na sestankih Skupnega odbora.“;

(47)

člena 56 in 57 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 56

Skupna stališča in skupni akti

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II te uredbe in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi soglasno sprejema skupna stališča z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge),.

Kadar to zahteva pravo Unije, Organ vzporedno z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) sprejema ukrepe iz členov 10 do 16 in odločitve iz členov 17, 18 in 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katerih koli drugih zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, ki tudi spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Člen 57

Pododbori

1.   Skupni odbor lahko ustanovi pododbore za pripravo osnutkov skupnih stališč in skupnih aktov za Skupni odbor.

2.   Vsak pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 55(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

3.   Vsak pododbor med predstavniki ustreznih pristojnih organov izbere predsednika, ki je tudi opazovalec v Skupnem odboru.

4.   Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

5.   Skupni odbor na svojem spletišču javno navede vse ustanovljene pododbore, vključno z njihovimi mandati ter seznamom članov in njihovimi funkcijami v pododboru.“;

(48)

člen 58 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Ustanovi se odbor za pritožbe evropskih nadzornih organov.“;

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem na področju prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, vanj pa niso vključeni osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali organih ali institucijah ali organih Unije, ki so vključeni v dejavnosti Organa, in člani interesne skupine za bančništvo. Člani in namestniki so državljani države članice in imajo temeljito znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti, vključno s sorazmernostjo, izvajanja pooblastil Organa.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.

Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, da pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se to od njih zahteva, pri čemer so izključene izjave, vprašanja ali odgovori, ki se nanašajo na posamezne primere, o katerih je odbor za pritožbe odločil ali jih obravnava.“;

(49)

v členu 59 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Člani odbora za pritožbe in osebje Organa, ki zagotavlja operativno in administrativno podporo, ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.“;

(50)

v členu 60 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.“;

(51)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 60a

Prekoračitev pristojnosti Organa

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko Komisiji pošlje obrazložen nasvet, če ta oseba meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, vključno kadar ni spoštoval načela sorazmernosti iz člena 1(5), pri ukrepanju v skladu s členoma 16 in 16b ter da to to osebo neposredno in osebno zadeva.“;

(52)

v členu 62 se odstavek 1 spremeni:

(a)

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„1.   Prihodki Organa, ki je evropski organ v skladu s členom 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (*22) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), so zlasti katera koli kombinacija naslednjega:

(*22)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).“;"

(b)

dodata se naslednji točki:

„(d)

kakršni koli prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev;

(e)

dogovorjeni stroški za objave, usposabljanje ali druge storitve, ki jih opravlja Organ, kadar jih je posebej zahteval eden ali več pristojnih organov.“;

(c)

doda se naslednji pododstavek:

„Kakršni koli prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev iz točke (d) prvega pododstavka se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa. Ne šteje se, da prostovoljni prispevki, ki pomenijo nadomestilo za stroške naloge, ki jo je pristojni organ prenesel na Organ, zbujajo pomisleke o njegovi neodvisnosti“;

(53)

členi 63, 64 in 65 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 63

Določitev proračuna

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov.

2.   Odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki ga odobri upravni odbor, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

3.   Upravni odbor enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču.

4.   Komisija ob upoštevanju enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

5.   Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt za Organ. Evropski parlament in Svet odobrita proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu.

6.   Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

7.   Upravni odbor brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.

8.   Brez poseganja v člena 266 in 267 finančne uredbe se zahteva odobritev Evropskega parlamenta in Sveta za vsak projekt, ki bi lahko imel pomembne finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti vsak projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe.

Člen 64

Izvrševanje proračuna in nadzor nad njim

1.   Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa.

2.   Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Računskemu sodišču predložil informacije, ki jih ta morebiti zahteva in ki so v pristojnosti Računskega sodišča.

3.   Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

4.   Računovodja Organa tudi pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta tudi članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5.   Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 246 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Izvršni direktor jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

6.   Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije vsako leto do 15. junija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

7.   Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8.   Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe in izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

9.   Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 261(3) finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10.   Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

11.   Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in njegovih morebitnih drugih pripombah, predloženih med postopkom razrešnice.

Člen 65

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila ne smejo odstopati od Delegirane uredbe (EU) 2019/715 (*23), razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

(*23)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).“;"

(54)

v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*24).

(*24)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).“;"

(55)

člen 70 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.“;

(b)

v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Obveznost iz odstavka 1 tega člena in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Upravni odbor in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita upravni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz odstavkov 1 in 2.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej upravnega odbora in odbora nadzornikov in sodelujejo v dejavnostih Organa.“;

(d)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4.   Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (*25).

(*25)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).“;"

(56)

člen 71 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 71

Varstvo podatkov

Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (*26) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.

(*26)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).“;"

(57)

v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.“;

(58)

v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Potrebne določbe glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje Organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Organom in to državo članico, ki sta ga sklenila po pridobitvi soglasja upravnega odbora.“;

(59)

člen 76 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 76

Odnos z Odborom evropskih bančnih nadzornikov

Organ je pravni naslednik Odbora evropskih bančnih nadzornikov (CEBS). Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEBS samodejno prenesejo na Organ. CEBS pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEBS in Komisija.“;

(60)

člen 81 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:“;

(ii)

v točki (a) se uvodni stavek in točka (i) nadomestita z naslednjim:

„(a)

učinkovitost in konvergenca, ki so ju dosegli pristojni organi pri nadzornih praksah;

(i)

neodvisnost pristojnih organov in konvergenca standardov na ravni upravljanja podjetij;“;

(iii)

dodata se naslednji točki:

„(g)

delovanje Skupnega odbora;

(h)

ovire za bonitetno konsolidacijo ali učinek nanjo v skladu s členom 8.“;

(b)

vstavita se naslednja odstavka:

„2a.   V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 tega člena Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno uporabe člena 9c.

2b.   V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno izvajanja, delovanja in učinkovitosti posebnih nalog v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma in bojem proti njima, ki so bile Organu dodeljene v skladu s členom 1(2), točko (l) člena 8(1) ter členi 9a, 9b, 17 in 19 te uredbe. Komisija v okviru svoje ocene analizira medsebojni vpliv med navedenimi nalogami in nalogami, prenesenimi na Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), pa tudi pravno izvedljivost pooblastil Organa v obsegu, v katerem mu omogočajo sprejemanje ukrepov na podlagi nacionalnega prava, s katerim se prenašajo direktive, ali izvajanje možnosti. Komisija poleg tega na podlagi celovite analize stroškov in koristi ter z vidika cilja zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti in uspešnosti podrobno preuči možnost, da obstoječi ali novi namenski agenciji za vso EU dodeli posebne naloge v zvezi s preprečevanjem pranja denarja ali financiranja terorizma ter bojem proti njima.“.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 1094/2010

Uredba (EU) št. 1094/2010 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2.   Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2009/138/ES z izjemo naslova IV navedene direktive, Direktive 2002/87/ES, direktiv (EU) 2016/97 (*27) in (EU) 2016/2341 (*28) Evropskega parlamenta in Sveta, in, kolikor se ti akti uporabljajo za zavarovalnice, pozavarovalnice, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in zavarovalne posrednike, v okviru ustreznih delov Direktive (EU) 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na navedenih aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki prenaša naloge na Organ.

Organ prispeva k delu Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (*29), ki ga opravlja v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*30) in Uredbo (EU) št. 1093/2010. Organ se v skladu s členom 9a(9) Uredbe (EU) št. 1093/2010 odloči, ali soglaša ali ne.

3.   Organ deluje na področju dejavnosti zavarovalnic, pozavarovalnic, finančnih konglomeratov, institucij za zagotavljanje poklicnih pokojnin in zavarovalnih posrednikov, v zvezi z vprašanji, ki jih zakonodajni akti iz odstavka 2 ne zajemajo neposredno, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov in vključevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.

(*27)  Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19)."

(*28)  Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37)."

(*29)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12)."

(*30)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;"

(b)

odstavek 6 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se spremeni:

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„6.   Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ v okviru svojih zadevnih pristojnosti prispeva k:“;

točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

„(e)

zagotavljanju, da so tveganja glede dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in poklicnih pokojnin ustrezno urejena in nadzorovana;

(f)

okrepitvi varstva strank in potrošnikov, ter“;

doda se naslednja točka:

„(g)

povečanju nadzorniške konvergence na celotnem notranjem trgu.“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2 tega člena, spodbuja nadzorniško konvergenco in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo.“;

(iii)

četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno in na nediskriminatoren ter pregleden način v interesu Unije kot celote in, kadar je ustrezno, upošteva načelo sorazmernosti. Organ je odgovoren in deluje pošteno ter zagotavlja, da se vse zainteresirane strani obravnavajo pravično.“;

(iv)

doda se naslednji pododstavek:

„Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa, zlasti smernic, priporočil, mnenj, vprašanj in odgovorov, osnutkov regulativnih tehničnih standardov ter osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, v celoti upošteva veljavne določbe te uredbe in zakonodajnih aktov iz odstavka 2. V obsegu, v katerem je dovoljeno in ustrezno v skladu z navedenimi določbami, se pri dejanjih in ukrepih Organa v skladu z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevajo narava, obseg in zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovanja finančne institucije, podjetja ali drugega subjekta oziroma iz finančne dejavnosti, na katero vplivajo dejanja in ukrepi Organa.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„7.   Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor, ki Organu svetuje, kako se morajo pri njegovih dejanjih in ukrepih ob popolnem spoštovanju veljavnih pravil upoštevati posebne razlike v sektorju v zvezi z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, poslovnimi modeli in praksami ter velikostjo finančnih institucij in trgov v obsegu, v katerem so taki dejavniki relevantni v okviru obravnavanih pravil.“;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se strankam in potrošnikom finančnih storitev omogoči učinkovito in zadostno varstvo.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in iz Organa do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.“;

(c)

v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:

„Brez poseganja v nacionalne pristojnosti sklicevanja na nadzor v tej uredbi vključujejo vse relevantne dejavnosti vseh pristojnih organov, ki se izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).“;

(3)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Odgovornost Organov

1.   Organi iz točk (a) do (d) člena 2(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   V skladu s členom 226 PDEU Organ v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom med vsakim preverjanjem, ki se izvaja v skladu z navedenim členom.

3.   Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

4.   Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to zahteva.

5.   Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni preden poda izjavo iz odstavka 4, pisno poroča o dejavnostih Organa.

6.   Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vključuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva.

7.   Organ ustno ali pisno odgovori na vsako vprašanje, ki ga nanj naslovi Evropski parlament ali Svet, v petih tednih od prejema vprašanja.

8.   Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.

9.   Brez poseganja v njegove obveznosti glede zaupnosti, ki izhajajo iz sodelovanja v mednarodnih forumih, Organ na zahtevo obvesti Evropski parlament o svojem prispevku k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v teh mednarodnih forumih.“;

(4)

v točki 2 člena 4 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

v primeru Direktive 2002/65/ES organe in telesa, ki so pristojni za zagotavljanje skladnosti finančnih institucij z zahtevami iz navedene direktive;“;

(5)

v členu 7 se doda naslednji odstavek:

„Lokacija sedeža Organa ne vpliva na izvajanje njegovih nalog in pooblastil, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali glavno financiranje njegovih dejavnosti, pri čemer lahko Organ, kadar je to ustrezno, z agencijami Unije souporablja storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z njegovimi glavnimi dejavnostmi.“;

(6)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil in drugih predpisov, vključno z mnenji;“;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

„(aa)

oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki določa najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov;“;

(iii)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, spodbujanjem in spremljanjem neodvisnosti nadzora, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;“;

(iv)

točke (e) do (h) se nadomestijo z naslednjim:

„(e)

organizira in opravlja medsebojne strokovne preglede pristojnih organov, vključno z izdajanjem smernic in priporočil ter opredeljevanjem najboljših praks, da se okrepi doslednost rezultatov nadzora;

(f)

v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj razmer na trgu, po potrebi tudi trende zavarovanja, pozavarovanja in poklicnih pokojnin, zlasti za gospodinjstva ter mala in srednja podjetja, ter na področju inovativnih finančnih storitev, pri čemer ustrezno upošteva razvoj dogodkov v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki;

(g)

opravlja tržne analize za obveščenost pri postopku razrešnice za Organ;

(h)

po potrebi spodbuja varstvo imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov in upravičencev pokojninskega zavarovanja, potrošnikov in vlagateljev, zlasti v zvezi s pomanjkljivostmi v čezmejnem kontekstu in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj;“;

(v)

za točko (i) se vstavi naslednja točka:

„(ia)

prispeva k oblikovanju skupne strategije Unije o finančnih podatkih;“;

(vi)

za točko (k) se vstavi naslednja točka:

„(ka)

na svojem spletišču objavlja in redno posodablja vse regulativne tehnične standarde, izvedbene tehnične standarde, smernice, priporočila ter vprašanja in odgovore za vsak zakonodajni akt iz člena 1(2), vključno s pregledi, ki se nanašajo na stanje tekočega dela, in načrtovan časovni okvir za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov in osnutkov izvedbenih tehničnih standardov. “;

(vii)

točka (l) se črta;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo:

(a)

uporabi vse pristojnosti, ki jih ima na razpolago;

(b)

ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti finančnih institucij v celoti upošteva različne vrste, poslovne modele in velikost finančnih institucij ter

(c)

upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele, kot so zadruge in vzajemne družbe, ter povezovanje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov.“;

(c)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

vstavita se naslednji točki:

„(ca)

izdajanje priporočil, kakor je določeno v členu 29a;“

„(da)

izdajanje opozoril v skladu s členom 9(3);“;

(ii)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)

izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 16a;“;

(iii)

vstavita se naslednji točki:

„(ga)

izdajanje odgovorov na vprašanja, kakor je določeno v členu 16b;

(gb)

ukrepanje v skladu s členom 9a;“;

(d)

doda se naslednji odstavek:

„3.   Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 deluje na podlagi zakonodajnega okvira in v njegovih mejah ter ustrezno upošteva načeli sorazmernosti, kadar je ustrezno, in boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analiz stroškov in koristi v skladu s to uredbo.

Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a so čim bolj široko zastavljena, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in da se zainteresiranim stranem omogoči razumen čas za odziv. Organ objavi povzetek prispevkov zainteresiranih strani ter pregled, kako so se informacije in mnenja, zbrani pri posvetovanju, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda in osnutku izvedbenega tehničnega standarda.“;

(7)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih, kot so spremembe na področju stroškov in pristojbin za finančne storitve in produkte na drobno v državah članicah;“;

(ii)

vstavijo se naslednje točke:

„(aa)

z opravljanjem poglobljenih tematskih pregledov ravnanja na trgih ter oblikovanjem skupnega razumevanja tržnih praks za prepoznavanje potencialnih problemov in analizo njihovega učinka;

(ab)

z oblikovanjem kazalnikov tveganja pri malih vlagateljih za pravočasno prepoznavanje možnih vzrokov škode za potrošnike in vlagatelje;“;

(iii)

dodajo se naslednje točke:

„(e)

s prispevanjem k enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, na katerem imajo potrošniki in drugi uporabniki finančnih storitev pošten dostop do finančnih storitev in produktov;

(f)

z usklajevanjem dejavnosti navideznega nakupovanja pristojnih organov, če je ustrezno.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za konvergenco in učinkovitost regulativnih ter nadzornih praks.“;

(c)

odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4.   Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov, vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (*31), da se preprečijo podvajanja, nedoslednosti in pravne negotovosti na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor kot opazovalce povabi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.

5.   Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za stranke ali potrošnike, ali ogroziti pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na stranko ali potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri tej odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.

(*31)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).“;"

(8)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

Pisma o neukrepanju

1.   Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena le v izjemnih okoliščinah, ko meni, da bi lahko uporaba enega od zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali katerih koli delegiranih oziroma izvedbenih aktov, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, privedla do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:

(a)

Organ meni, da bi lahko določbe, vsebovane v takšnem aktu, v neposrednem nasprotju z drugim zadevnim aktom;

(b)

kadar je akt eden od zakonodajnih aktov iz člena 1(2), odsotnost delegiranih ali izvedbenih aktov, ki bi dopolnjevali ali podrobneje pojasnjevali zadevni akt, vodi do upravičenih dvomov glede pravnih posledic, ki izhajajo iz zakonodajnega akta, ali njegove pravilne uporabe;

(c)

odsotnost smernic in priporočil iz člena 16 bi povzročila praktične težave v zvezi z uporabo zadevnega zakonodajnega akta.

2.   V primerih iz odstavka 1 Organ pristojnim organom in Komisiji pošlje podrobno pisno poročilo o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo.

V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Organ Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi.

V primeru iz točke (c) odstavka 1 tega člena Organ čim prej oceni, ali je treba sprejeti ustrezne smernice ali priporočila v skladu s členom 16.

Organ ukrepa hitro, zlasti z namenom, da prispeva k preprečevanju težav iz odstavka 1, kadar koli je to mogoče.

3.   Kadar je v primerih iz odstavka 1 to potrebno ter do sprejetja in uporabe novih ukrepov po tem, ko so se izvedli koraki iz odstavka 2, Organ izda mnenja o specifičnih določbah aktov iz odstavka 1, katerih namen je spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks in praks izvrševanja ter skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije.

4.   Kadar Organ na podlagi prejetih informacij, zlasti od pristojnih organov, meni, da kateri koli zakonodajni akti iz člena 1(2) ali kateri koli delegirani ali izvedbeni akti, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, povzročajo pomembne izjemne težave, ki se nanašajo na zaupanje v trge, zaščito potrošnikov, strank ali vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali blagovnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, brez nepotrebnega odlašanja pošlje pristojnim organom in Komisiji podrobno pisno poročilo o težavah, za katere meni da obstajajo. Organ lahko Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o nujnosti težave. Organ svoje mnenje objavi.“;

(9)

člen 10 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„1.   Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem te osnutke regulativnih tehničnih standardov posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(ii)

tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.“;

(iii)

četrti pododstavek se črta;

(iv)

peti in šesti pododstavek se nadomestita z naslednjim:

„Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek regulativnega tehničnega standarda sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni sprejela, ali pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.“;

(c)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.“;

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz ‚regulativni tehnični standard‘. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

(10)

v členu 13(1) se drugi pododstavek črta;

(11)

člen 15 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških ali odločitev o politikah, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Ta rok lahko podaljša za mesec dni. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek izvedbenega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ne namerava sprejeti, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v roku šestih tednov spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku roka šestih tednov iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2.   Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva takšen osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.“;

(b)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz ‚izvedbeni tehnični standard‘. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

(12)

člen 16 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice, naslovljene na vse pristojne organe ali vse finančne institucije ter daje priporočila enemu ali več pristojnim organom oziroma eni ali več finančnim institucijam.

Smernice in priporočila so v skladu s pooblastili, podeljenimi z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) ali tega člena.

2.   Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ po potrebi za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja ter interesno skupino za poklicne pokojninske sklade iz člena 37. Kadar Organ ne organizira odprtih javnih posvetovanj ali ne zahteva nasveta interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade, navede razloge za to.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Smernice in priporočila ne vsebujejo samo sklicev na elemente zakonodajnih aktov in ne navajajo ponovno njihove vsebine. Preden Organ izda novo smernico ali priporočilo, najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da prepreči kakršno koli podvajanje.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Organ v poročilu iz člena 43(5) obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih.“;

(13)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 16a

Mnenja

1.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

2.   Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo.

3.   V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2009/138/ES in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz točke (e) člena 59(1) Direktive 2009/138/ES. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2009/138/ES.

4.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Člen 16b

Vprašanja in odgovori

1.   Brez poseganja v odstavek 5 tega člena lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi ter institucijami in organi Unije, Organu v katerem koli uradnem jeziku Unije predloži vprašanja o praktični uporabi ali izvajanju določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2), povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih na podlagi teh zakonodajnih aktov.

Finančne institucije pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ.

Organ lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja zaprosi za dodatna pojasnila glede vprašanj, ki jih je zastavila fizična ali pravna oseba iz tega odstavka.

2.   Odgovori Organa na vprašanja iz odstavka 1 niso zavezujoči. Odgovori se dajo na voljo vsaj v jeziku, v katerem je bilo predloženo vprašanje.

3.   Organ vzpostavi in vodi spletno orodje, ki je dostopno na njegovem spletnem mestu, za predložitev vprašanj ter pravočasno objavo vseh prejetih vprašanj, pa tudi odgovorov na vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1, razen če je takšna objava v nasprotju z legitimnimi interesi zadevnih oseb ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Organ lahko zavrne vprašanja, na katera ne namerava odgovoriti. Organ zavrnjena vprašanja objavi na svojem spletnem mestu za dva meseca.

4.   Trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico lahko zahtevajo, da odbor nadzornikov v skladu s členom 44 odloči, ali je treba zadevo iz dopustnega vprašanja iz odstavka 1 tega člena obravnavati v smernicah v skladu s členom 16, zahtevati nasvet interesne skupine iz člena 37, vprašanja in odgovore pregledovati v ustreznih časovnih presledkih, organizirati odprta javna posvetovanja ali analizirati morebitne povezane stroške in koristi. Taka posvetovanja in analize so sorazmerne glede na obseg, naravo in učinek zadevnih osnutkov vprašanj in odgovorov ali glede na posebno nujnost zadeve. Če je udeležena interesna skupina iz člena 37, velja dolžnost varovanja zaupnosti.

5.   Organ vprašanja, ki zahtevajo razlago prava Unije, posreduje Komisiji. Organ objavi vse odgovore Komisije.“;

(14)

člen 17 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali ustrezne interesne skupine ali na lastno pobudo, tudi na podlagi dobro utemeljenih informacij fizičnih ali pravnih oseb, ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, odzove na zahtevo, tako da opiše, kako namerava obravnavati zadevo, in po potrebi preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.“;

(ii)

dodata se naslednja pododstavka:

„Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ, potem ko je o tem obvestil zadevni pristojni organ, od drugih pristojnih organov neposredno in ustrezno utemeljeno zahteva informacije, kadar se je izkazalo ali kadar meni, da zahteva po informacijah, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, ki so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Brez poseganja v pooblastila iz te uredbe in pred izdajo priporočila iz odstavka 3, Organ sodeluje z zadevnim pristojnim organom, kadar meni, da je takšno sodelovanje ustrezno za odpravo kršitve prava Unije, in se poskusi z njim dogovoriti o ukrepih, ki so potrebni, da pristojni organ zagotovi skladnost s pravom Unije.“;

(c)

odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„6.   Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, v kateri zahteva, da ta sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7.   Odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4 ali odločitvi na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu z uradnim mnenjem ali z odločitvijo.“;

(15)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 17a

Zaščita prijaviteljev

1.   Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih zagotovi fizična ali pravna oseba, ki prijavi dejanske ali morebitne kršitve, zlorabo prava ali neizvajanje prava Unije.

2.   Fizične ali pravne osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, se po potrebi zaščitijo pred povračilnimi ukrepi v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (*32).

3.   Organ zagotovi, da se lahko vse informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Kadar Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, prijavitelju nepravilnosti posreduje povratne informacije.

(*32)  Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).“;"

(16)

v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 tega člena in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugoden razvoj dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo strank in potrošnikov, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedenih zakonodajnih aktih.“;

(17)

člen 19 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   V primerih, opredeljenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;

(b)

v primerih, ko je v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno, da lahko Organ pomaga na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih razlogov ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

V primerih, ko se v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, in kadar lahko Organ zadevnim pristojnim organom v skladu s temi akti na lastno pobudo pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.“;

(b)

vstavita se naslednja odstavka:

„1a.   Zadevni pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

(a)

kadar je v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

(i)

rok je potekel; ali

(ii)

vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje;

(b)

kadar v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do enega od naslednjih dogodkov:

(i)

vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje; ali

(ii)

pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti z navedenimi akti in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.

1b.   Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 44(4), v primerih, ko zakonodajni akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3 tega člena.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča.. Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

(d)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

(e)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo zanjo, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na zadevno finančno institucijo, v kateri zahteva, da sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.“;

(18)

člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so ustanovljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednost in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov in lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, in po potrebi sklicuje seje posameznih kolegijev nadzornikov.“;

(ii)

v tretjem pododstavku se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti finančnih institucij, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, na neugoden razvoj razmer na trgu in ocenjevanje možnosti za povečanje sistemskega tveganja v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo, naj odpravi pomanjkljivosti, ugotovljene v stresnem testu, vključno s priporočilom za izvedbo specifičnih ocen; pristojnim organom lahko priporoči, da izvedejo inšpekcijske preglede na kraju samem, in lahko sodeluje pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, da se zagotovita primerljivost in zanesljivost metod, praks in rezultatov ocen na ravni Unije;“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Organ lahko pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v skladu s pooblastili iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in v skladu s členi 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov. Organ lahko izda smernice in priporočila v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo konvergenco nadzornega delovanja in primerov najboljših praks, ki so jih sprejeli kolegiji nadzornikov.“;

(19)

člen 22 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Splošne določbe o sistemskem tveganju“;

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen pristop k ugotavljanju in merjenju sistemskega tveganja, po potrebi tudi s kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za stabilnost finančnega sistema ali za varstvo strank ali potrošnikov.

Odbor nadzornikov lahko po preiskavi v skladu s prvim pododstavkom zadevnim pristojnim organom predloži ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35.“;

(20)

v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljali ali jim bili izpostavljeni udeleženci na finančnem trgu in ki se povečajo v stresnih situacijah, vključno s potencialnimi sistemskimi tveganji, povezanimi z okoljem. Udeleženci na finančnem trgu, ki bi lahko predstavljali sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.“;

(21)

člen 29 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

vstavijo se naslednje točke:

„(aa)

določa strateške nadzorniške prednostne naloge Unije v skladu s členom 29a;

(ab)

ustanavlja skupine za koordinacijo v skladu s členom 45b, ki spodbujajo nadzorniško konvergenco in določajo najboljše prakse;“;

(ii)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustreznih zakonodajnih aktov Unije;“;

(iii)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij ter različnih oblik zadrug in vzajemnih družb, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij;“;

(iv)

doda se naslednja točka:

„(f)

vzpostavi sistem spremljanja za ocenjevanje pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, pri čemer upošteva Pariški sporazum v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora, oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovne prakse, poslovne modele in velikost finančnih institucij in trgov. Nadzorniški priročnik Unije določa najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz tega odstavka. Po potrebi analizira tudi morebitne povezane stroške in koristi. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj oziroma orodij in instrumentov. Organ po potrebi tudi zaprosi za nasvet ustrezno interesno skupino iz člena 37.“;

(22)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 29a

Strateške prednostne naloge Unije na področju nadzora

Organ vsaj vsaka tri leta in do 31. marca po razpravi v odboru nadzornikov ter ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, obstoječega dela institucij Unije in analiz, opozoril ter priporočil, ki jih objavi odbor ESRB, določi največ dve prednostni nalogi na ravni Unije, ki odražata prihodnji razvoj in trende. Pristojni organi pri pripravi svojih delovnih programov upoštevajo prednostni nalogi, ki ju je izpostavil Organ, in to ustrezno sporočijo Organu. Organ opravi razpravo o zadevnih dejavnostih, ki jih izvedejo pristojni organi v naslednjem letu, in sprejme zaključke. Organ razpravlja o mogočem nadaljnjem ukrepanju, ki lahko vključuje smernice, priporočila pristojnim organom in medsebojne strokovne preglede na zadevnem področju.

Prednostni nalogi na ravni Unije, ki ju je opredelil Organ, pristojnim organom ne preprečujeta uporabe njihovih najboljših praks ter ukrepanja v zvezi z njihovimi dodatnimi prednostnimi nalogami in razvojem, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.“;

(23)

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 30

Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov

1.   Organ redno opravlja medsebojne strokovne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala doslednost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri načrtovanju in izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi relevantnimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vsemi relevantnimi informacijami zainteresiranih strani.

2.   Organ za namene tega člena ustanovi ad hoc odbore za medsebojne strokovne preglede, ki jih sestavljajo uslužbenci Organa in člani pristojnih organov. Odborom za medsebojne strokovne preglede predseduje član osebja Organa. Predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in na podlagi odprtega razpisa za sodelovanje predlaga predsednika in člane odbora za medsebojne strokovne preglede, ki jih odobri odbor nadzornikov. Predlog se šteje za odobrenega, razen če odbor nadzornikov v 10 dneh po predlogu predsednika sprejme odločitev o njegovi zavrnitvi.

3.   Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

(a)

ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj razmer na trgu;

(b)

učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, v katerem nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije;

(c)

uporabe najboljših praks, ki so jih razvili pristojni organi in katerih sprejetje lahko koristi drugim pristojnim organom;

(d)

učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene v povezavi z uveljavljanjem določb, sprejetih pri izvajanju prava Unije, vključno z upravnimi sankcijami in drugimi upravnimi ukrepi, naloženimi zoper odgovorne osebe, ko se te določbe niso upoštevale.

4.   Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda. To poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o medsebojnem strokovnem pregledu in zagotovil enake pogoje za vse. Upravni odbor oceni zlasti, ali se je metodologija uporabljala na enak način. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s točko (a) člena 29(1).

Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati te izdane smernice in priporočila.

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih nadzornih praks.

5.   Kadar Organ ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev predpisov Unije, ki se uporabljajo za finančne institucije ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji.

6.   Organ pripravi poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Poročilo o nadaljnjih ukrepih pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o nadaljnjih ukrepih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih med drugim vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu.

7.   Odbor za medsebojne strokovne preglede po posvetovanju s pristojnimi organi, ki so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, opredeli in obrazloži glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda. Organ objavi obrazložene glavne ugotovitve poročila o medsebojnem strokovnem pregledu in poročila o nadaljnjih ukrepih iz odstavka 6. Kadar se obrazložene glavne ugotovitve Organa razlikujejo od ugotovitev odbora za medsebojni pregled, Organ zaupno posreduje ugotovitve odbora za medsebojni pregled Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Kadar je pristojni organ, za katerega se je opravil medsebojni pregled, zaskrbljen, da bi objava obrazloženih glavnih ugotovitev Organa pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema, lahko zadevo predloži odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da teh izvlečkov ne objavi.

8.   Upravni odbor za namene tega člena pripravi predlog delovnega načrta za medsebojni strokovni pregled za naslednji dve leti, v katerem so med drugim upoštevane pridobljene izkušnje iz predhodnih procesov medsebojnega strokovnega pregleda in razprave skupin za koordinacijo iz člena 45b. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa. Delovni načrt se objavi. Organ se lahko v nujnih ali nepredvidenih primerih odloči za izvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov.“;

(24)

člen 31 se spremeni:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko bi lahko neugoden razvoj razmer ogrozil pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema ali v razmerah čezmejnega poslovanja, ki bi lahko negativno vplivale na varstvo imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov pokojninskega zavarovanja in upravičencev v Uniji.“;

(b)

drugi odstavek se spremeni:

(i)

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:“;

(ii)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

sprejetjem ustreznih ukrepov v primeru razmer, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi;“;

(iii)

vstavi se naslednja točka:

„(ea)

sprejetjem ustreznih ukrepov za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi, da bi se subjektom ali produktom, ki temeljijo na tehnoloških inovacijah, olajšal vstop na trg;“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„3.   Da bi se prispevalo k zagotovitvi skupnega evropskega pristopa k tehnološkim inovacijam, Organ spodbuja nadzorniško konvergenco, po potrebi s podporo odbora za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, za olajšanje vstopa na trg za subjekte ali produkte, ki temeljijo na tehnoloških inovacijah, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.“;

(25)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 31a

Izmenjava informacij o ustreznosti in primernosti

Organ skupaj z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)vzpostavi sistem za izmenjavo informacij, relevantnih za oceno ustreznosti in primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, direktorjev in nosilcev ključnih funkcij finančnih institucij, ki jo izvedejo pristojni organi v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).“;

(26)

člen 32 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Ocena razvoja razmer na trgu, vključno s stresnimi testi“;

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj razmer na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja razmer na trgu na te institucije.“;

(c)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ na ravni celotne Unije sproži in usklajuje ocenjevanje prilagodljivosti finančnih institucij na neugoden razvoj razmer na trgu. V ta namen razvije:“;

(ii)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

skupne metodologije za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančni položaj finančne institucije, pri čemer se med drugim upoštevajo tveganja, ki izhajajo iz neugodnih okoljskih trendov;“;

(iii)

vstavi se naslednja točka:

„(aa)

skupne metodologije za določanje, katere finančne institucije naj se vključijo v ocenjevanje na ravni celotne Unije;“;

(iv)

doda se naslednja točka:

„(d)

skupne metodologije za ocenjevanje učinka okoljskih tveganj na finančno stabilnost finančnih institucij.“;

(v)

doda se naslednji pododstavek:

„Za namene tega odstavka Organ sodeluje z ESRB.“;

(d)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3.   Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti v kombinaciji s kazalniki iz člena 22(2) te uredbe.“;

(27)

člen 33 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 33

Mednarodni odnosi, vključno z enakovrednostjo

1.   Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi in nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

Kadar je tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi te tretje države ne sklepa upravnih dogovorov. To ne izključuje drugih oblik sodelovanja med Organom in zadevnimi organi tretje države z namenom zmanjšanja groženj za finančni sistem Unije.

2.   Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih ureditev tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo zakonodajni akti iz člena 1(2).

3.   Organ spremlja relevanten razvoj regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja in razvoj razmer na trgu v tretjih državah, kolikor je to relevantno za ocenjevanje enakovrednosti glede na tveganja, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter pri tem posebno pozornost nameni njihovemu vplivu na finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito imetnikov polic ali delovanje notranjega trga.

Poleg tega preveri, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi o enakovrednosti, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni.

Organ se lahko povezuje z ustreznimi organi v tretjih državah. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ter Evropskemu nadzornemu organu (Evropski bančni organ) in Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) predloži zaupno poročilo o ugotovitvah pri spremljanju vseh enakovrednih tretjih držav. V poročilu se osredotoči zlasti na posledice za finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito imetnikov polic ali delovanje notranjega trga.

Kadar Organ v tretjih državah iz tega odstavka ugotovi relevanten razvoj na področju regulacije in nadzora ureditve ali praks izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, na celovitost trga, na zaščito imetnikov polic ali delovanje notranjega trga, o tem zaupno in brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

4.   Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 tega člena Organ, kadar je mogoče, sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. To sodelovanje načeloma poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:

(a)

mehanizmih, ki Organu omogočajo, da pridobi relevantne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju razmer na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;

(b)

postopkih glede usklajevanja nadzornih dejavnosti, po potrebi vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in sicer v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje takih sklepov o enakovrednosti.

Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje.

5.   Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in spremljanju, ki ga je Organ opravil v skladu z odstavkom 3 tega člena.

6.   Organ v okviru svojih pooblastil v skladu s to uredbo in zakonodajnimi akti iz člena 1(2) prispeva k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v mednarodnih forumih.“;

(28)

člen 34 se črta;

(29)

člen 36 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se črta;

(b)

odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4.   Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali po potrebi prej, da oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitne nadaljnje ukrepe v zvezi z njim.

V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet.

5.   Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Kadar pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi priporočila ESRB, ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov.“;

(c)

odstavek 6 se črta;

(30)

člen 37 se spremeni:

(a)

odstavki 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjim:

„2.   Interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja sestavlja 30 članov. Od teh:

(a)

je 13 članov, ki sorazmerno zastopajo zavarovalnice in pozavarovalnice ter zavarovalne posrednike, ki delujejo v Uniji, pri čemer trije izmed njih zastopajo zadružne in vzajemne zavarovalnice ali pozavarovalnice;

(b)

je 13 članov, ki zastopajo predstavnike zaposlenih v zavarovalnicah in pozavarovalnicah ter zavarovalnih posrednikih, ki delujejo v Uniji, potrošnike, uporabnike storitev zavarovanja in pozavarovanja, predstavnike MSP in predstavnike ustreznih strokovnih združenj, ter

(c)

so štirje člani, ki so neodvisni vrhunski akademiki.

3.   Interesno skupino za poklicne pokojninske sklade sestavlja 30 članov. Od teh:

(a)

je 13 članov, ki sorazmerno zastopajo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki delujejo v Uniji;

(b)

je 13 članov, ki zastopajo predstavnike osebja, upravičencev, MSP in ustreznih strokovnih združenj, ter

(c)

so štirje člani, ki so neodvisni vrhunski akademiki.

4.   Člane interesnih skupin na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno upoštevanje raznolikosti sektorjev zavarovanja in pozavarovanja ter poklicnih pokojnin, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije. Člani interesnih skupin so izbrani na podlagi svojih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanega strokovnega znanja. “;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a.   Člani posamezne interesne skupine izberejo predsednika med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.“;

(c)

v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„5.   Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70 te uredbe, in ustrezno administrativno podporo za interesni skupini. Za člane interesnih skupin, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Pri tem nadomestilu se upošteva delo članov, potrebno za priprave in nadaljnje spremljanje, in je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 naslova V Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (*33) (Kadrovski predpisi). Interesni skupini lahko ustanovita delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesne skupine za zavarovanje in pozavarovanje ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.

(*33)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.“;"

(d)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Interesni skupini lahko izdajata nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, s posebnim poudarkom na nalogah, določenih v členih 10 do 16 ter 29, 30 in 32.

Kadar člani interesnih skupin ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini njihovih članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločen nasvet.

Interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje, interesna skupina za poklicne pokojninske sklade, interesna skupina za bančništvo ter interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko izdajo skupne nasvete o vprašanjih, povezanih z delom ESA, v skladu s členom 56 o skupnih stališčih in skupnih aktih.“;

(e)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Organ javno objavi nasvete interesnih skupin, ločene nasvete njunih članov in rezultate posvetov s skupinama, pa tudi informacije o tem, kako so bili nasveti in rezultati posvetov upoštevani.“;

(31)

člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39

Postopki odločanja

1.   Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena.

2.   Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se uporablja smiselno za priporočila iz člena 17(3).

3.   V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

4.   Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

5.   Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali (4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

6.   Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi člena 17, 18 ali 19, se objavijo. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi teh finančnih institucij ali varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“;

(32)

člen 40 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

predsednik;“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„6.   Kadar nacionalni javni organ iz točke (b) odstavka 1 ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da k sodelovanju povabi predstavnika organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

(33)

člena 41 in 42 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 41

Notranji odbori

1.   Odbor nadzornikov lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Odbor nadzornikov lahko na zahtevo upravnega odbora ali predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so dodeljene upravnemu odboru. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, upravni odbor ali predsednika.

2.   Za namene člena 17 predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnega organa, ki je domnevno kršil pravo Unije, in ne sme imeti nikakršnega interesa v zadevi niti imeti z zadevnim pristojnim organom neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

3.   Za namene člena 19 predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnih organov, ki so stranke v sporu, ter v sporu ne sme imeti nikakršnega interesa niti imeti z zadevnimi pristojnimi organi neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

4.   Za namene izvajanja preiskave iz prvega pododstavka člena 22(4) lahko predsednik predlaga tudi začetek preiskave in sklic neodvisne skupine, pri čemer odločitev o tem sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

5.   Neodvisne skupine iz odstavkov 2 in 3 tega člena ali predsednik predlagajo odločitve v skladu s členom 17 ali členom 19, ki jih dokončno sprejme odbor nadzornikov. Neodvisna skupina iz odstavka 4 tega člena odboru nadzornikov predloži rezultate preiskave, izvedene v skladu s prvim pododstavkom člena 22(4).

6.   Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za neodvisne skupine iz tega člena.

Člen 42

Neodvisnost odbora nadzornikov

1.   Člani odbora nadzornikov pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

2.   Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

3.   Člani odbora nadzornikov, predsednik ter predstavniki brez glasovalne pravice in opazovalci, ki sodelujejo na sejah odbora nadzornikov, se pred takšnimi sejami točno in v celoti izjavijo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, za katere bi se lahko štelo, da vplivajo na njihovo neodvisnost v zvezi s katero koli točko na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o teh točkah.

4.   Odbor nadzornikov v svojem poslovniku določi praktično ureditev za pravilo o izjavi o interesih iz odstavka 3 ter za preprečevanje in upravljanje nasprotja interesov.“;

(34)

člen 43 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, in sicer na podlagi predloga ustreznega notranjega odbora ali neodvisne skupine, predsednika ali upravnega odbora, kakor je ustrezno.“;

(b)

odstavka 2 in 3 se črtata;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

(d)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem. Izvršnega direktorja lahko razreši s položaja v skladu s členom 51(5).“;

(35)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 43a

Preglednost odločitev odbora nadzornikov

Organ ne glede na člen 70 v šestih tednih od vsake seje odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži izčrpen in smiseln zapisnik seje, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. Tak zapisnik ne vsebuje razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače.“;

(36)

člen 44 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 te uredbe ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) te uredbe in poglavja VI te uredbe, sprejema odločitve s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi.

Predsednik ne glasuje o odločitvah iz drugega pododstavka.

V zvezi s sestavo neodvisnih skupin v skladu s členom 41(2), (3) in (4) in člani odbora za medsebojne preglede iz člena 30(2) si odbor nadzornikov pri obravnavi predlogov predsednika prizadeva doseči soglasje. Če ni soglasja, se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino njegovih članov z glasovalno pravico. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Glede odločitev, sprejetih na podlagi člena 18(3) in (4) ter z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov odločitve sprejema z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členi 17, 19 in 30 glasuje o predlaganih odločitvah po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Šteje se, da je predlagana odločitev sprejeta, razen če ji nasprotuje navadna večina članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če pisnemu postopku nasprotujejo trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico, odbor nadzornikov razpravlja in odloči o osnutku odločitve v skladu s postopkom iz odstavka 1 tega člena.

Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„5.   Predsednik Organa ima posebno pravico, da kadarkoli pozove h glasovanju. Brez poseganja v to pristojnost in v učinkovitost postopkov odločanja Organa, si odbor nadzornikov Organa pri svojem odločanju prizadeva doseči soglasje.“;

(37)

člen 45 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 45

Sestava

1.   Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico.

Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

2.   Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen spolno uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije.

3.   Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi. Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Srečuje se vsaj petkrat letno.

4.   Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v upravnem odboru o posameznih finančnih institucijah.“;

(38)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 45a

Odločanje

1.   Upravni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov, prizadeva pa si doseči soglasje. Vsak član ima en glas. Predsednik je član z glasovalno pravico.

2.   Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice. Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63.

3.   Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

Člen 45b

Skupine za koordinacijo

1.   Upravni odbor lahko na lastno pobudo ali na zahtevo pristojnega organa ustanovi skupine za koordinacijo o določenih temah, glede katerih je morda potrebna koordinacija zaradi specifičnega razvoja razmer na trgu. Upravni odbor ustanovi skupine za koordinacijo o določenih temah na zahtevo petih članov odbora nadzornikov.

2.   V skupinah za koordinacijo sodelujejo vsi pristojni organi in v skladu s členom 35 skupinam za koordinacijo zagotovijo informacije, ki jih te potrebujejo za opravljanje nalog koordinacije v skladu s svojim mandatom. Delo skupin za koordinacijo temelji na informacijah, ki jih zagotovijo pristojni organi, in na ugotovitvah Organa.

3.   Skupinam predseduje član upravnega odbora. Zadevni član upravnega odbora, ki vodi skupino za koordinacijo, vsako leto poroča odboru nadzornikov o glavnih elementih razprav in ugotovitvah ter, kadar je ustrezno, predlaga nadaljnje regulativne ukrepe ali medsebojni strokovni pregled na zadevnem področju. Pristojni organi obvestijo Organ, kako so pri svojih dejavnostih upoštevali delo skupin za koordinacijo.

4.   Organ lahko pri spremljanju razvoja razmer na trgu, s katerim se lahko ukvarjajo skupine za koordinacijo, od pristojnih organov v skladu s členom 35 zahteva, da zagotovijo informacije, ki jih Organ potrebuje za spremljanje.“;

(39)

člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46

Neodvisnost upravnega odbora

Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“;

(40)

člen 47 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Upravni odbor lahko preuči vsa vprašanja, razen nalog iz člena 30, ter o njih poda mnenja in predloge.“;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Upravni odbor odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, tudi o nalogah predsednika.“;

(c)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5), pri čemer ustrezno upošteva predlog odbora nadzornikov.“;

(d)

doda se naslednji odstavek:

„9.   Člani upravnega odbora javno razkrijejo vse opravljene sestanke in sprejeme, ki so se jih udeležili. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(41)

člen 48 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov, vključno z določanjem dnevnega reda, ki ga sprejme odbor nadzornikov, sklicevanjem sestankov in predložitvijo točk v odločanje, ter vodi seje odbora nadzornikov.

Predsednik je odgovoren za določanje dnevnega reda upravnega odbora, ki ga sprejme upravni odbor, ter vodi seje upravnega odbora.

Predsednik lahko upravni odbor pozove, naj preuči možnost ustanovitve skupine za koordinacijo v skladu s členom 45b.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, in sicer na podlagi odprtega izbirnega postopka, pri katerem se upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Odbor nadzornikov s pomočjo Komisije sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov za položaj predsednika. Svet na podlagi ožjega seznama po potrditvi Evropskega parlamenta sprejme odločitev o imenovanju predsednika.

Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.

Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi podpredsednika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Ta podpredsednik ni izvoljen izmed članov upravnega odbora.“;

(c)

v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene ovrednotenja iz prvega pododstavka naloge predsednika opravlja podpredsednik.

Svet lahko na podlagi predloga odbora nadzornikov in ob podpori Komisije ter ob upoštevanju ovrednotenja iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat predsednika.“;

(d)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Predsednik se lahko s položaja odstavi samo iz utemeljenih razlogov. Odstavi ga lahko samo Evropski parlament na podlagi sklepa Sveta, sprejetega po posvetovanju z odborom nadzornikov.“;

(42)

člen 49 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Neodvisnost predsednika“;

(b)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.“;

(43)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 49a

Stroški

Predsednik obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in vseh sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(44)

člen 50 se črta;

(45)

člen 54 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„2.   Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost – ob upoštevanju sektorskih posebnosti – z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zlasti pri:“;

(ii)

prva alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

finančnih konglomeratih in, kadar to zahteva pravo Unije, bonitetni konsolidaciji,“

(iii)

peta alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

kibernetski varnosti,“;

(iv)

šesta alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

izmenjavi informacij in primerov najboljših praks z ESRB in drugimi ESA,“;

(v)

dodata se naslednji alinei:

„—

vprašanjih v zvezi s finančnimi storitvami na drobno ter varstvom potrošnikov in vlagateljev,

nasvetih odbora, ustanovljenega v skladu s členom 1(7).“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Skupni odbor lahko pomaga Komisiji pri ocenjevanju pogojev ter tehničnih specifikacij in postopkov za zagotavljanje varne in učinkovite medsebojne povezave centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov v skladu s poročilom iz člena 32a(5) Direktive (EU) 2015/849 ter pri učinkovitem povezovanju nacionalnih registrov v skladu z navedeno direktivo.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Skupni odbor ima za to namenjeno osebje, ki ga zagotovijo ESA, ki deluje kot stalen sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.“;

(46)

člen 55 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki ESA. Predsednik Skupnega odbora je drugi podpredsednik ESRB.“;

(b)

v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na tri mesece.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„5.   Predsednik Organa redno obvešča odbor nadzornikov o stališčih, sprejetih na sestankih Skupnega odbora.“;

(47)

člena 56 in 57 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 56

Skupna stališča in skupni akti

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II te uredbe in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi soglasno sprejema skupna stališča z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organom za vrednostne papirje in trge).

Kadar to zahteva pravo Unije, Organ vzporedno z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) sprejema ukrepe iz členov 10 do 16 in odločitve iz členov 17, 18 in 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katerih koli drugih zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, ki tudi spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Člen 57

Pododbori

1.   Skupni odbor lahko ustanovi pododbore za pripravo osnutkov skupnih stališč in skupnih aktov za Skupni odbor.

2.   Vsak pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 55(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

3.   Vsak pododbor med predstavniki ustreznih pristojnih organov izbere predsednika, ki je tudi opazovalec v Skupnem odboru.

4.   Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

5.   Skupni odbor na svojem spletišču javno navede vse ustanovljene pododbore, vključno z njihovimi mandati ter seznamom članov in njihovimi funkcijami v pododboru.“;

(48)

člen 58 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Ustanovi se odbor za pritožbe evropskih nadzornih organov.“;

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem na področju prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, vanj pa niso vključeni osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali organih ali institucijah ali organih Unije, ki so vključeni v dejavnosti Organa, in člani interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ali interesne skupine za poklicne pokojnine. Člani in namestniki so državljani države članice in imajo temeljito znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti, vključno s sorazmernostjo, izvajanja pooblastil Organa.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.

Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, da pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se to od njih zahteva, pri čemer so izključene izjave, vprašanja ali odgovori, ki se nanašajo na posamezne primere, o katerih je odbor za pritožbe odločil ali jih obravnava.“;

(49)

v členu 59 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Člani odbora za pritožbe in osebje Organa, ki zagotavlja operativno in administrativno podporo, ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.“;

(50)

v členu 60 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.“;

(51)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 60a

Prekoračitev pristojnosti Organa

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko Komisiji pošlje obrazložen nasvet, če ta oseba meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, vključno kadar ni spoštoval načela sorazmernosti iz člena 1(5), pri ukrepanju v skladu s členoma 16 in 16b ter da to to osebo neposredno in osebno zadeva.“;

(52)

v členu 62 se odstavek 1 se spremeni:

(a)

uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„1.   Prihodki Organa, ki je evropski organ v skladu s členom 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (*34) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), so zlasti katera koli kombinacija naslednjega:

(*34)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).“"

(b)

dodata se naslednji točki:

„(d)

kakršni koli prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev;

(e)

dogovorjeni stroški za objave, usposabljanje ali druge storitve, ki jih opravlja Organ, kadar jih je posebej zahteval eden ali več pristojnih organov.“;

(c)

doda se naslednji pododstavek:

„Kakršni koli prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev iz točke (d) prvega pododstavka se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa. Ne šteje se, da prostovoljni prispevki, ki pomenijo nadomestilo za stroške naloge, ki jo je pristojni organ prenesel na Organ, zbujajo pomisleke o njegovi neodvisnosti“;

(53)

členi 63, 64 in 65 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 63

Določitev proračuna

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov.

2.   Odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki ga odobri upravni odbor, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

3.   Upravni odbor enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču.

4.   Komisija ob upoštevanju enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

5.   Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt za Organ. Evropski parlament in Svet odobrita proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu.

6.   Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

7.   Upravni odbor brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.

8.   Brez poseganja v člena 266 in 267 finančne uredbe se zahteva odobritev Evropskega parlamenta in Sveta za vsak projekt, ki bi lahko imel pomembne finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti vsak projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe.

Člen 64

Izvrševanje proračuna in nadzor nad njim

1.   Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa.

2.   Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Računskemu sodišču predložil informacije, ki jih ta morebiti zahteva in ki so v pristojnosti Računskega sodišča.

3.   Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

4.   Računovodja Organa pošlje tudi poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5.   Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 246 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Izvršni direktor jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

6.   Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije vsako leto do 15. junija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

7.   Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8.   Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe in izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

9.   Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 261(3) finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10.   Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

11.   Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in njegovih morebitnih drugih pripombah, predloženih med postopkom razrešnice.

Člen 65

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 (*35), razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

(*35)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).“;"

(54)

v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*36).

(*36)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).“;"

(55)

člen 70 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.“;

(b)

v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Obveznost iz odstavka 1 tega člena in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Upravni odbor in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita upravni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz odstavkov 1 in 2.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej upravnega odbora in odbora nadzornikov in sodelujejo v dejavnostih Organa.“;

(d)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4.   Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (*37).

(*37)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).“;"

(56)

člen 71 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 71

Varstvo podatkov

Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (*38) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.

(*38)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).“;"

(57)

v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.“;

(58)

v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Potrebne določbe glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje Organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Organom in to državo članico, ki sta ga sklenila po pridobitvi soglasja upravnega odbora.“;

(59)

člen 76 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 76

Odnos z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine

Organ je pravni naslednik Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS). Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEIOPS samodejno prenesejo na Organ. CEIOPS pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEIOPS in Komisija.“;

(60)

člen 81 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:“;

(ii)

v točki (a) se uvodni stavek in točka (i) nadomestita z naslednjim:

„(a)

učinkovitost in konvergenca, ki so ju dosegli pristojni organi pri nadzornih praksah;

(i)

neodvisnost pristojnih organov in konvergenca standardov na ravni upravljanja podjetij;“;

(iii)

doda se naslednja točka:

„(g)

delovanje Skupnega odbora.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 tega člena Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno uporabe člena 9a.“.

Člen 3

Spremembe Uredbe (EU) št. 1095/2010

Uredba (EU) št. 1095/2010 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2.   Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe direktiv 97/9/ES, 98/26/ES, 2001/34/ES, 2002/47/ES, 2004/109/ES, 2009/65/ES in 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*39), Uredbe (ES) št. 1060/2009 in Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*40), Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (*41) ter, kolikor se ti akti uporabljajo za podjetja, ki izvajajo investicijske storitve, ali za kolektivne naložbene podjeme, ki tržijo svoje enote ali delnice, in za pristojne organe, ki jih nadzirajo, v skladu z zadevnimi deli direktiv 2002/87/ES in 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na navedenih aktih, ter vsemi drugimi pravno zavezujočimi akti Unije, ki na Organ prenašajo naloge.

Organ prispeva k delu Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (*42), ki ga opravlja v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*43) in Uredbo (EU) št. 1093/2010. Organ se v skladu s členom 9a(9) Uredbe (EU) št. 1093/2010 odloči, ali soglaša ali ne.

3.   Organ deluje na področju dejavnosti udeležencev na finančnem trgu v zvezi z vprašanji, ki jih zakonodajni akti iz odstavka 2 ne zajemajo neposredno, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov in vključevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov. Organ obenem ustrezno ukrepa v zvezi s ponudbami za prevzem, obračunom in poravnavo ter izvedenimi finančnimi instrumenti.

(*39)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1)."

(*40)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349)."

(*41)  Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12)."

(*42)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12)."

(*43)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;"

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Ta uredba se uporablja brez poseganja v druge akte Unije, ki na Organ prenašajo naloge izdaje dovoljenj ali nadzora ter ustrezna pooblastila.“;

(c)

odstavek 5 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se spremeni:

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„5.   Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ v okviru svojih zadevnih pristojnosti prispeva k:“;

točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

„(e)

zagotavljanju, da je prevzemanje naložbenih in drugih tveganj ustrezno urejeno in nadzorovano;

(f)

okrepitvi varstva strank in vlagateljev;“;

doda se naslednja točka:

„(g)

povečanju nadzorniške konvergence na celotnem notranjem trgu.“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2 tega člena, spodbuja nadzorniško konvergenco in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo.“;

(iii)

četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno in na nediskriminatoren ter pregleden način v interesu Unije kot celote in, kadar je ustrezno, upošteva načelo sorazmernosti. Organ je odgovoren in deluje pošteno ter zagotavlja, da se vse zainteresirane strani obravnavajo pravično.“;

(iv)

doda se naslednji pododstavek:

„Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa, zlasti smernic, priporočil, mnenj, vprašanj in odgovorov, osnutkov regulativnih tehničnih standardov ter osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, v celoti upošteva veljavne določbe te uredbe in zakonodajnih aktov iz odstavka 2. V obsegu, v katerem je dovoljeno in ustrezno v skladu z navedenimi določbami, se pri dejanjih in ukrepih Organa v skladu z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevajo narava, obseg in zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovanja udeleženca na finančnem trgu, podjetja ali drugega subjekta oziroma iz finančne dejavnosti, na katero vplivajo dejanja in ukrepi Organa.“;

(d)

doda se naslednji odstavek:

„6.   Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor, ki Organu svetuje, kako se morajo pri njegovih dejanjih in ukrepih ob popolnem spoštovanju veljavnih pravil upoštevati posebne razlike v sektorju v zvezi z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, poslovnimi modeli in praksami ter velikostjo finančnih institucij in trgov v obsegu, v katerem so taki dejavniki relevantni v okviru obravnavanih pravil.“;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se potrošnikom finančnih storitev omogoči učinkovito in zadostno varstvo.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in iz Organa do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.“;

(c)

v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:

„Brez poseganja v nacionalne pristojnosti sklicevanja na nadzor v tej uredbi vključujejo vse relevantne dejavnosti vseh pristojnih organov, ki se izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).“;

(3)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Odgovornost Organov

1.   Organi iz točk (a) do (d) člena 2(2)so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   V skladu s členom 226 PDEU Organ v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom med vsakim preverjanjem, ki se izvaja v skladu z navedenim členom.

3.   Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

4.   Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to zahteva.

5.   Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni preden poda izjavo iz odstavka 4 pisno poroča o dejavnostih Organa.

6.   Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vključuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva.

7.   Organ ustno ali pisno odgovori na vsako vprašanje, ki ga nanj naslovi Evropski parlament ali Svet, v petih tednih od prejema vprašanja.

8.   Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.

9.   Brez poseganja v njegove obveznosti glede zaupnosti, ki izhajajo iz sodelovanja v mednarodnih forumih, Organ na zahtevo obvesti Evropski parlament o svojem prispevku k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v teh mednarodnih forumih.“;

(4)

v točki 3 člena 4 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

glede Direktive 2002/65/ES organe in telesa, pristojna za zagotavljanje, da so podjetja, ki izvajajo investicijske storitve, in kolektivnih naložbenih podjemov, ki tržijo svoje enote ali delnice, skladna z zahtevami iz navedene direktive;“;

(5)

v členu 7 se doda naslednji odstavek:

„Lokacija sedeža Organa ne vpliva na izvajanje njegovih nalog in pooblastil, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali glavno financiranje njegovih dejavnosti, pri čemer lahko Organ, kadar je to ustrezno, z agencijami Unije souporablja storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z njegovimi glavnimi dejavnostmi.“;

(6)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil in drugih predpisov, vključno z mnenji;“;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

„(aa)

oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru udeležencev na finančnem trgu v Uniji, ki določa najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost udeležencev na finančnem trgu in trgov;“;

(iii)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, spodbujanjem in spremljanjem neodvisnosti nadzora, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad udeleženci na finančnem trgu, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;“;

(iv)

točke (e) do (h) se nadomestijo z naslednjim:

„(e)

organizira in opravlja medsebojne strokovne preglede pristojnih organov, vključno z izdajanjem smernic in priporočil ter opredeljevanjem najboljših praks, da se okrepi doslednost rezultatov nadzora;

(f)

v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj razmer na trgu, po potrebi tudi trende inovativnih finančnih storitev, pri čemer ustrezno upošteva razvoj dogodkov v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki;

(g)

opravlja tržne analize za obveščenost pri postopku razrešnice za Organ;

(h)

po potrebi spodbuja varstvo potrošnikov in vlagateljev, zlasti v zvezi s pomanjkljivostmi v čezmejnem kontekstu in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj;“;

(v)

vstavi se naslednja točka:

„(ia)

prispeva k oblikovanju skupne strategije Unije o finančnih podatkih;“;

(vi)

vstavi se naslednja točka:

„(ka)

na svojem spletišču objavlja in redno posodablja vse regulativne tehnične standarde, izvedbene tehnične standarde, smernice, priporočila ter vprašanja in odgovore za vsak zakonodajni akt iz člena 1(2), vključno s pregledi, ki se nanašajo na stanje tekočega dela, in načrtovan časovni okvir za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov in osnutkov izvedbenih tehničnih standardov.“;

(vii)

točka (l) se črta;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo:

(a)

uporabi vse pristojnosti, ki jih ima na razpolago;

(b)

ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti udeležencev na finančnem trgu v celoti upošteva različne vrste, poslovne modele in velikost udeležencev na finančnem trgu ter

(c)

upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele ter povezovanje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov.“;

(c)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

vstavita se naslednji točki:

„(ca)

izdajanje priporočil, kakor je določeno v členu 29a;“,

„(da)

izdajanje opozoril v skladu s členom 9(3);“;

(ii)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)

izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 16a;“;

(iii)

vstavita se naslednji točki:

„(ga)

izdajanje odgovorov na vprašanja, kakor je določeno v členu 16b;

(gb)

ukrepanje v skladu s členom 9a;“;

(d)

doda se naslednji odstavek:

„3.   Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 deluje na podlagi zakonodajnega okvira in v njegovih mejah ter ustrezno upošteva načeli sorazmernosti, kadar je ustrezno, in boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analiz stroškov in koristi v skladu s to uredbo.

Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a so čim bolj široko zastavljena, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in da se zainteresiranim stranem omogoči razumen čas za odziv. Organ objavi povzetek prispevkov zainteresiranih strani ter pregled, kako so se informacije in mnenja, zbrani pri posvetovanju, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda in osnutku izvedbenega tehničnega standarda.“;

(7)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih, kot so spremembe na področju stroškov in pristojbin za finančne storitve in produkte na drobno v državah članicah;“;

(ii)

vstavita se naslednji točki:

„(aa)

z opravljanjem poglobljenih tematskih pregledov ravnanja na trgih ter oblikovanjem skupnega razumevanja tržnih praks za prepoznavanje potencialnih problemov in analizo njihovega učinka;

(ab)

z oblikovanjem kazalnikov tveganja pri malih vlagateljih za pravočasno prepoznavanje možnih vzrokov škode za potrošnike in vlagatelje;“;

(iii)

dodata se naslednji točki:

„(e)

s prispevanjem k enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, na katerem imajo potrošniki in drugi uporabniki finančnih storitev pošten dostop do finančnih storitev in produktov;

(f)

z usklajevanjem dejavnosti navideznega nakupovanja pristojnih organov, če je ustrezno.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za konvergenco in učinkovitost regulativnih ter nadzornih praks.“;

(c)

odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4.   Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov, vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (*44), da se preprečijo podvajanje, nedoslednosti in pravna negotovost na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor kot opazovalce povabi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.

5.   Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za stranke ali potrošnike, ali ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na stranko ali potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri tej odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.

(*44)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).“;"

(8)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

Pisma o neukrepanju

1.   Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena le v izjemnih okoliščinah, ko meni, da bi lahko uporaba enega od zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali katerih koli delegiranih oziroma izvedbenih aktov, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, privedla do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:

(a)

Organ meni, da bi lahko bile določbe, vsebovane v takšnem aktu, v neposrednem nasprotju z drugim zadevnim aktom;

(b)

kadar je akt eden od zakonodajnih aktov iz člena 1(2), odsotnost delegiranih ali izvedbenih aktov, ki bi dopolnjevali ali podrobneje pojasnjevali zadevni akt, vodi do upravičenih dvomov glede pravnih posledic, ki izhajajo iz zakonodajnega akta, ali njegove pravilne uporabe;

(c)

odsotnost smernic in priporočil iz člena 16 bi povzročila praktične težave v zvezi z uporabo zadevnega zakonodajnega akta.

2.   V primerih iz odstavka 1 Organ pošlje pristojnim organom in Komisiji podrobno pisno poročilo o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo.

V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Organ Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi.

V primeru iz točke (c) odstavka 1 tega člena Organ čim prej oceni, ali je treba sprejeti ustrezne smernice ali priporočila v skladu s členom 16.

Organ ukrepa hitro, zlasti z namenom, da prispeva k preprečevanju težav iz odstavka 1, kadar koli je to mogoče.

3.   Kadar je v primerih iz odstavka 1 to potrebno ter do sprejetja in uporabe novih ukrepov po tem, ko so se izvedli koraki iz odstavka 2, Organ izda mnenja o specifičnih določbah aktov iz odstavka 1, katerih namen je spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks in praks izvrševanja ter skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije.

4.   Kadar Organ na podlagi prejetih informacij, zlasti od pristojnih organov, meni, da zakonodajni akti iz člena 1(2) ali kateri koli delegirani ali izvedbeni akti, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, povzročajo pomembne izjemne težave, ki se nanašajo na zaupanje v trge, zaščito strank ali vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali blagovnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, brez nepotrebnega odlašanja pošlje pristojnim organom in Komisiji podrobno pisno poročilo o težavah, za katere meni da obstajajo. Organ lahko Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o nujnosti težave. Organ svoje mnenje objavi.“;

(9)

člen 10 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„1.   Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem te osnutke regulativnih tehničnih standardov posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(ii)

tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.“;

(iii)

četrti pododstavek se črta;

(iv)

peti in šesti pododstavek se nadomestita z naslednjim:

„Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek regulativnih tehničnih standardov sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni sprejela, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.“;

(c)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.“;

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz ‚regulativni tehnični standard‘. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

(10)

v členu 13(1) se drugi pododstavek črta;

(11)

člen 15 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških odločitev ali odločitev o politikah, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Ta rok lahko podaljša za en mesec. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek izvedbenega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ne namerava sprejeti, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v roku šestih tednov spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku roka šestih tednov iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2.   Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva takšen osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.“;

(b)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz ‚izvedbeni tehnični standard‘. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

(12)

člen 16 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice, naslovljene na vse pristojne organe ali vse udeležence na finančnem trgu ter daje priporočila enemu ali več pristojnim organom oziroma enemu ali več udeležencem na finančnem trgu.

Smernice in priporočila so v skladu s pooblastili, podeljenimi z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) ali tega člena.

2.   Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ po potrebi za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37. Kadar Organ ne organizira odprtih javnih posvetovanj ali ne zahteva nasveta interesne skupine za vrednostne papirje in trge, navede razloge za to.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Smernice in priporočila ne vsebujejo samo sklicev na elemente zakonodajnih aktov in ne navajajo ponovno njihove vsebine. Preden Organ izda novo smernico ali priporočilo, najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da prepreči kakršno koli podvajanje.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Organ v poročilu iz člena 43(5) obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih.“;

(13)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 16a

Mnenja

1.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

2.   Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo.

3.   V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2014/65/EU in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz točke (e) člena 13(1) Direktive 2014/65/EU. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

4.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Člen 16b

Vprašanja in odgovori

1.   Brez poseganja v odstavek 5 tega člena lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi ter institucijami in organi Unije, Organu v katerem koli uradnem jeziku Unije predloži vprašanja o praktični uporabi ali izvajanju določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2), povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih na podlagi teh zakonodajnih aktov.

Udeleženci na finančnem trgu pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ.

Organ lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja zaprosi za dodatna pojasnila glede vprašanj, ki jih je zastavila fizična ali pravna oseba iz tega odstavka.

2.   Odgovori Organa na vprašanja iz odstavka 1 niso zavezujoči. Odgovori se dajo na voljo vsaj v jeziku, v katerem je bilo predloženo vprašanje.

3.   Organ vzpostavi in vodi spletno orodje, ki je dostopno na njegovem spletnem mestu, za predložitev vprašanj ter pravočasno objavo vseh prejetih vprašanj, pa tudi odgovorov na vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1, razen če je takšna objava v nasprotju z legitimnimi interesi zadevnih oseb ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Organ lahko zavrne vprašanja, na katera ne namerava odgovoriti. Organ zavrnjena vprašanja objavi na svojem spletnem mestu za dva meseca.

4.   Trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico lahko zahtevajo, da odbor nadzornikov v skladu s členom 44 odloči, ali je treba zadevo iz dopustnega vprašanja iz odstavka 1 tega člena obravnavati v smernicah v skladu s členom 16, zahtevati nasvet interesne skupine iz člena 37, vprašanja in odgovore pregledovati v ustreznih časovnih presledkih, organizirati odprta javna posvetovanja ali analizirati morebitne povezane stroške in koristi. Taka posvetovanja in analize so sorazmerne glede na obseg, naravo in učinek zadevnih osnutkov vprašanj in odgovorov ali glede na posebno nujnost zadeve. Če je udeležena interesna skupina iz člena 37, velja dolžnost varovanja zaupnosti.

5.   Organ vprašanja, ki zahtevajo razlago prava Unije, posreduje Komisiji. Organ objavi vse odgovore Komisije.“;

(14)

člen 17 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali interesne skupine za vrednostne papirje in trge ali na lastno pobudo, tudi na podlagi dobro utemeljenih informacij fizičnih ali pravnih oseb, ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, odzove na zahtevo, tako da opiše, kako namerava obravnavati zadevo, in po potrebi preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.“;

(ii)

dodata se naslednja pododstavka:

„Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ, potem ko je o tem obvestil zadevni pristojni organ, od drugih pristojnih organov neposredno in ustrezno utemeljeno zahteva informacije, kadar se je izkazalo ali kadar meni, da zahteva po informacijah, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, ki so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Brez poseganja v pooblastila iz te uredbe in pred izdajo priporočila iz odstavka 3, Organ sodeluje z zadevnim pristojnim organom, kadar meni, da je takšno sodelovanje ustrezno za odpravo kršitve prava Unije, in se poskusi z njim dogovoriti o ukrepih, ki so potrebni, da pristojni organ zagotovi skladnost s pravom Unije.“;

(c)

odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„6.   Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, v kateri zahteva, da ta sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7.   Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4, ali odločitve na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu z uradnim mnenjem ali z odločitvijo.“;

(15)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 17a

Zaščita prijaviteljev

1.   Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih zagotovi fizična ali pravna oseba, ki prijavi dejanske ali morebitne kršitve, zlorabo prava ali neizvajanje prava Unije.

2.   Fizične ali pravne osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, se po potrebi zaščitijo pred povračilnimi ukrepi v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (*45).

3.   Organ zagotovi, da se lahko vse informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Kadar Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, prijavitelju nepravilnosti posreduje povratne informacije.

(*45)  Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).“;"

(16)

v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 tega člena in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugoden razvoj dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo potrošnikov in vlagateljev, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da udeleženci na finančnem trgu in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedenih zakonodajnih aktih.“;

(17)

člen 19 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   V primerih, opredeljenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;

(b)

v primerih, ko je v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno, da lahko Organ pomaga na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih razlogov ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

V primerih, ko se v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, in kadar lahko Organ zadevnim pristojnim organom v skladu s temi akti na lastno pobudo pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.“;

(b)

vstavita se naslednja odstavka:

„1a.   Zadevni pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

(a)

kadar je v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do enega od naslednjih dogodkov:

(i)

rok je potekel ali

(ii)

vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje;

(b)

kadar v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do enega od naslednjih dogodkov:

(i)

vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje ali

(ii)

pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti z navedenimi akti in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.

1b.   Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 44(4), v primerih, ko zakonodajni akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3 tega člena.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

(d)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

(e)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo zanj, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na zadevnega udeleženca na finančnem trgu, v kateri zahteva, da sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.“;

(18)

člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so vzpostavljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednost in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov in lahko tako sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo udeleženci na finančnem trgu iz člena 23, in, kadar je ustrezno, sklicuje seje posameznih kolegijev.“;

(ii)

v tretjem pododstavku se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti udeležencev na finančnem trgu, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo udeleženci na finančnem trgu, kakor je opredeljeno v členu 23, na neugoden razvoj razmer na trgu in ocenjevanje možnosti za povečanje sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo ključni udeleženci na finančnem trgu v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v stresnem testu, vključno s priporočilom za izvedbo specifičnih ocen; pristojnim organom lahko priporoči, naj izvedejo inšpekcijske preglede na kraju samem, in lahko sodeluje pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, da se zagotovita primerljivost in zanesljivost metod, praks in rezultatov ocen na ravni Unije;“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Organ lahko pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v skladu s pooblastili iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in v skladu s členi 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov. Organ lahko izda smernice in priporočila v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo konvergenco nadzornega delovanja in primerov najboljših praks, ki so jih sprejeli kolegiji nadzornikov.“;

(19)

člen 22 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Splošne določbe o sistemskem tveganju“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne dejavnosti, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema ali varstvo strank ali vlagateljev in zadevnim pristojnim organom izdal ustrezna priporočila za ukrepanje.

Odbor nadzornikov lahko po preiskavi v skladu s prvim pododstavkom zadevnim pristojnim organom predloži ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35.“;

(20)

v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljali ali jim bili izpostavljeni udeleženci na finančnem trgu in ki se povečajo v stresnih situacijah, vključno s potencialnimi sistemskimi tveganji, povezanimi z okoljem. Udeleženci na finančnem trgu, ki bi lahko predstavljali sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.“;

(21)

v členu 27(2) se drugi pododstavek črta;

(22)

člen 29 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

vstavijo se naslednje točke:

„(aa)

določa strateške nadzorniške prednostne naloge Unije v skladu s členom 29a;

(ab)

ustanavlja skupine za koordinacijo v skladu s členom 45b, ki spodbujajo nadzorniško konvergenco in določajo najboljše prakse;“;

(ii)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustreznih zakonodajnih aktov Unije;“;

(iii)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij.“;

(iv)

doda se naslednja točka:

„(ea)

vzpostavi sistem spremljanja za ocenjevanje pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, pri čemer upošteva Pariški sporazum v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru udeležencev na finančnem trgu v Uniji, ki ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovne prakse, poslovne modele in velikost finančnih institucij in trgov, vključno s spremembami, ki so posledica tehnoloških inovacij, udeležencev na finančnem trgu ter trgov. Nadzorniški priročnik Unije določa najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz tega odstavka. Po potrebi tudi analizira morebitne povezane stroške in koristi. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj oziroma orodij in instrumentov. Organ po potrebi tudi zaprosi za nasvet interesno skupino za vrednostne papirje in trge.“;

(23)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 29a

Strateške prednostne naloge Unije na področju nadzora

Organ vsaj vsaka tri leta in do 31. marca po razpravi v odboru nadzornikov ter ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, obstoječega dela institucij Unije in analiz, opozoril ter priporočil, ki jih objavi odbor ESRB, določi največ dve prednostni nalogi na ravni Unije, ki odražata prihodnji razvoj in trende. Pristojni organi pri pripravi svojih delovnih programov upoštevajo ti prednostni nalogi in to ustrezno sporočijo Organu. Organ opravi razpravo o zadevnih dejavnostih, ki izvedejo pristojni organi v naslednjem letu, in sprejme zaključke. Organ razpravlja o mogočem nadaljnjem ukrepanju, ki lahko vključuje smernice, priporočila pristojnim organom in medsebojne strokovne preglede na zadevnem področju.

Prednostni nalogi na ravni Unije, ki ju je opredelil Organ, pristojnim organom ne preprečujeta uporabe njihovih najboljših praks ter ukrepanja v zvezi z njihovimi dodatnimi prednostnimi nalogami in razvojem, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.“;