Člen 1

V Prilogi I k Uredbi (EU) 2016/1076 se za besedilom „REPUBLIKA KENIJA“ vstavi naslednje:

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Člen 1

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 481/2012

Izvedbena uredba (EU) št. 481/2012 se spremeni:

(1)

v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1.   Ta uredba določa pravila za upravljanje letne tarifne kvote Unije za visokokakovostno goveje meso, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 617/2009 (v nadaljnjem besedilu: tarifna kvota). Obdobje tarifne kvote, država porekla, obseg in dajatev so določeni v Prilogi I k tej uredbi.“;

(2)

v členu 2 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim: „1.   Tarifna kvota se upravlja na podlagi načela „kdor prvi pride, prvi melje“ v skladu s členi 49 do 52 in členom 53(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (*1). Uvozna dovoljenja se ne zahtevajo. 2.   Tarifna kvota se upravlja kot glavna tarifna kvota v obsegu 45 000 metričnih ton pod zaporedno številko 09.2201 s: (a) štirimi četrtletnimi tarifnimi podkvotami pod zaporedno številko 09.2202; (b) dvema četrtletnima tarifnima podkvotama pod zaporedno številko 09.2203 od 1. januarja 2020 do 30. junija 2020; (c) štirimi četrtletnimi tarifnimi podkvotami pod zaporedno številko 09.2203 od 1. julija 2020. Ugodnost tarifne kvote se lahko odobri samo, če je bil predložen zahtevek za zaporedni številki 09.2202 in 09.2203, ki se nanašata na tarifne podkvote. (*1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).“;"

(3)	Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) št. 481/2012 za kvotno leto 2019/2020

Z odstopanjem od člena 2(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 481/2012 se neporabljene količine na dan 31. decembra 2019 dodajo deležu, ki je določen na podlagi količin za četrtletne tarifne podkvote z začetkom 1. januarja 2020:

(a)	kvoti 09.2202: 58,89 %;

(b)	kvoti 09.2203: 41,11 %.

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2020.

PRILOGA

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa podrobno ureditev za poročila o kakovosti in njihovo zahtevano vsebino, vključno z opisom metode za ocenjevanje skladnosti z zahtevami po natančnosti, v zvezi s podatki, ki jih morajo države članice posredovati Komisiji (Eurostatu) v skladu z Uredbo (EU) 2019/1700.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„anketiranje druge osebe, ki da podatke namesto zadevne osebe“ pomeni anketiranje osebe, ki ni oseba, od katere se zahtevajo informacije, v skladu s posebnimi pravili, določenimi v vsakem raziskovanju, pri čemer se navede, v katerih primerih je sprejemljivo anketiranje druge osebe, ki da podatke namesto zadevne osebe;

(2)

„neodgovor“ pomeni, da v raziskovanju niso bili zbrani podatki za vse podatkovne postavke iz vprašalnika ali iz vseh enot populacije, določenih za zbiranje podatkov, ali oboje, natančneje pa: (a) „neodgovor enote“ pomeni vrsto neodgovora, kadar se podatki o enoti populacije, določeni za zbiranje podatkov, ne zberejo; (b) „neodgovor spremenljivke“ pomeni vrsto neodgovora, kadar se podatki o spremenljivki raziskovanja v zvezi z določeno enoto populacije ne zberejo;

(3)	„vzorčna napaka“ pomeni del razlike med vrednostjo populacije in iz naključnega vzorca izpeljano oceno te vrednosti, ki izhaja iz dejstva, da je popisana le podmnožica populacije;

(4)	„nevzorčna napaka“ pomeni napako v ocenah raziskovanja, ki jih ni mogoče pripisati nihanjem v vzorčenju;

(5)	„substitucija“ v zvezi z respondenti pomeni nadomestitev enote, ki je bila prvotno vzorčena, z drugo enoto, vključno z nadomestitvijo znotraj gospodinjstva ali med gospodinjstvi;

(6)	„upravičene enote“ pomenijo sklop enot populacije, izbranih iz vzorčnega okvira, ki so del ciljne populacije;

(7)	„neupravičene enote“ pomenijo enote v vzorcu, ki niso del ciljne populacije;

(8)	„neto vzorec“, imenovan tudi „doseženi vzorec“, pomeni sklop enot populacije (vključno z nadomestnimi enotami), izbranih iz vzorčnega okvira, iz katerega je bilo pridobljenih dovolj informacij za vključitev enote v ocene raziskovanja;

(9)	„bruto vzorec“, imenovan tudi „prvotni vzorec“, pomeni sklop enot populacije, ki so bile prvotno izbrane iz vzorčnega okvira. Bruto vzorec zajema upravičene enote (neto vzorec in enote neodgovora) ter neupravičene enote;

(10)	„imputiranje“ pomeni postopek vnosa vrednosti za določeno podatkovno postavko, kadar odgovor ni na voljo.

Člen 3

Poročila o kakovosti

Poročila o kakovosti vsebujejo podatke in metapodatke o kakovosti v skladu z merili kakovosti in statističnimi koncepti iz Priloge. Ta poročila se nanašajo tudi na primere, v katerih niso bila upoštevana ustrezna merila kakovosti ali statistični koncepti niso bili pravilno uporabljeni ali oboje.

Člen 4

Opis metod za ocenjevanje skladnosti z zahtevami po natančnosti

Komisija (Eurostat) oceni, v kolikšni meri podatki, ki jih posredujejo države članice v skladu s Prilogo II k Uredbi (EU) 2019/1700, izpolnjujejo zahteve po natančnosti. Kadar Komisija (Eurostat) odkrije neskladnost z zahtevami po natančnosti, se oceni:

—	njen obseg, pogostost in vpliv, ki ga ima na kakovost ključnih kazalnikov, zlasti njihovo primerljivost,

—	ali se lahko nemudoma popravi in ali države članice izvedejo potrebne popravke na učinkovit način,

—	ali je mogoče neskladnost posredno ublažiti, zlasti z ocenjevalnimi tehnikami, in ali države članice sprejemajo ustrezne blažitvene ukrepe,

—	obseg, v katerem države članice izvajajo nadzor nad neskladnostjo, ki se lahko pojavi zaradi razlogov, na katere ne morejo vplivati,

—	obseg, v katerem se neskladnost nadaljuje v zaporednih krogih zbiranja podatkov,

—	ali obstaja načrt korektivnih ukrepov, ki ga je odobrila Komisija (Eurostat) in ali se učinkovito izvaja; pri oceni takšnega načrta bo upoštevan čas, potreben za odpravo neskladnosti, zlasti v primeru zbiranj podatkov za panelno raziskovanje.

Člen 5

Tehnični standardi za posredovanje poročil o kakovosti

Člen 6

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

Merila kakovosti in statistični koncepti

Poročilo o kakovosti bi moralo vsebovati podatke in metapodatke o kakovosti v skladu z naslednjimi merili kakovosti in statističnimi koncepti.

Če določen statistični koncept ni ustrezen za statistično operacijo, bi moral ta koncept ostati v poročilu o kakovosti s pripombo „se ne uporablja“.

1.   KONTAKTI

Individualne ali organizacijske kontaktne točke za podatke ali metapodatke, vključno s kontaktnimi podatki.

2.   STATISTIČNA PREDSTAVITEV

Opis izkazanih podatkov, ki se uporabnikom lahko prikažejo kot tabele, grafikoni ali zemljevidi.

2.1.   Opis podatkov

Opis glavnih značilnosti podatkovnega niza.

2.2.   Sistemi klasifikacije

Če je primerno, seznam klasifikacij in razčlenitev, uporabljenih v podatkih, ter morebitna odstopanja od evropskih statističnih standardov ali mednarodnih standardov.

2.3.   Zajetje po sektorjih

Opis glavnih tem, zajetih v podatkovnem nizu.

2.4.   Statistični koncepti in opredelitve, vključno z referenčnim obdobjem

Seznam vseh spremenljivk, ki odstopajo od standardne opredelitve, pri čemer se navedejo uporabljeni nacionalni koncepti ter morebitne razlike med nacionalnimi koncepti in zadevnimi podatkovnimi zbirkami.

2.5.   Statistične enote

Opis enot opazovanja.

2.6.   Statistična populacija

Opis največje ciljne statistične populacije ali populacij, na katere se podatkovni niz nanaša, tj. populacije, za katero je treba zbrati informacije.

2.6.1.   Nezajete populacije

Informacije o vseh podpopulacijah, ki jih zbiranje podatkov ne zajema (npr. brezdomci ali osebe, ki živijo v ustanovah), vključno z opisom vsake takšne populacije in njena najboljša kvantitativna ocena.

2.7.   Referenčno območje

Opis geografskega območja, na katero se nanaša izmerjeni statistični pojav: zajeto geografsko območje in seznam izključenih regij.

2.8.   Zajeti čas

Obdobja ali točke v času, na katere se opazovanje nanaša.

3.   STATISTIČNA OBDELAVA

Postopki obdelave podatkov za pridobitev novih informacij v skladu z določenim sklopom pravil.

3.1.   Osnovni podatki

Opis vira neobdelanih statističnih podatkov (npr. anketiranj, upravnih podatkov, katerih koli drugih virov). Če se uporabijo upravni registri, jih je treba jasno opisati (vir, glavni namen, morebitne pomanjkljivosti itd.).

3.1.1.   Vzorčni okvir

Opis metod, uporabljenih za pridobitev ali ustvarjanje vzorčnega okvira.

3.1.2.   Vzorčni načrt

Opis naslednjih vidikov:

—	tip vzorčnega načrta (stratificiran, večstopenjski, v skupinah, enostopenjski, dvostopenjski),

—	merila za stratifikacijo in substratifikacijo,

—	velikost vzorca.

3.2.   Pogostost zbiranja podatkov

Informacije o pogostosti zbiranja podatkovnega niza.

3.3.   Zbiranje podatkov

Opis metod zbiranja podatkov (CAPI, CAWI, CATI itd.). Priložiti je treba nacionalni vprašalnik, ki se uporablja za zbiranje podatkov, skupaj s prevodom v angleščino.

3.4.   Validacija podatkov

Opis postopkov, ki se uporabljajo za preverjanje in validiranje izvornih in izhodnih podatkov, vključno z obrazložitvijo, kako se spremljajo in uporabljajo rezultati teh validacij.

3.5.   Zbiranje podatkov

Opis postopka zbiranja podatkov (npr. urejanje podatkov, imputiranje, uteževanje, prilagoditev za neodgovor, umerjanje, uporabljeni model itd.). Vsako stopnjo uteževanja je treba opisati ločeno: izračun oblikovanih uteži; prilagoditev neodgovora (kako se oblikovana utež popravi ob upoštevanju razlik v stopnjah odgovora); umerjanje (raven in spremenljivke, uporabljene pri prilagoditvi, uporabljena metoda); izračun končnih uteži.

4.   VODENJE KAKOVOSTI

Sistemi in okviri, ki so v organizaciji vzpostavljeni za vodenje kakovosti statističnih proizvodov in postopkov.

4.1.   Zagotavljanje kakovosti

Opis okvira za zagotavljanje kakovosti in/ali sistema vodenja kakovosti (npr. EFQM, ISO 9000), ki se uporablja v organizaciji.

4.2.   Ocena kakovosti

Opis splošne kakovosti statističnih rezultatov s povzetkom glavnih prednosti in morebitnih pomanjkljivosti glede kakovosti pri standardnih merilih kakovosti: ustreznost, natančnost, zanesljivost, pravočasnost, točnost, primerljivost in skladnost. Navedejo se lahko kakršni koli kompromisi med vidiki kakovosti in vsemi predvidenimi izboljšavami kakovosti.

5.   USTREZNOST

5.1.   Potrebe uporabnikov

Informacije (če so na voljo) o (morebitnih novih) potrebah uporabnikov v zvezi z zbranimi podatki.

5.2.   Zadovoljstvo uporabnikov

Informacije (če so na voljo) o ravni zadovoljstva uporabnikov podatkov v zvezi z zbranimi in dostopnimi podatki.

5.3.   Popolnost

Opis morebitne neskladnosti glede spremenljivk, ki se ne posredujejo.

6.   NATANČNOST IN ZANESLJIVOST

6.1.   Splošna natančnost

Povzetek različnih elementov ocene točnosti, povezane s posameznim podatkovnim nizom ali področjem:

—	opis glavnih virov naključnih in sistematičnih napak v statističnih rezultatih s povzetkom ocene vseh napak, s poudarkom zlasti na učinku na ključne ocene,

—	po potrebi vidiki revizije podatkov.

6.2.   Vzorčna napaka

—	Opis metodologije za izračun ocen natančnosti.

—	Meritve natančnosti ocen v skladu s tehničnimi specifikacijami posameznih podatkovnih nizov.

—	Standardne napake na nacionalni in po potrebi regionalni ravni (NUTS 2) za glavne kazalnike, navedene v Prilogi II k Uredbi (EU) 2019/1700.

6.3.   Nevzorčna napaka

6.3.1.   Napaka zajetja

Opis razlik med okvirno populacijo in ciljno populacijo.

—	Pogostost in časovni razpored posodobitev okvira.

—	Napake zaradi neskladnosti med vzorčnim okvirom ter ciljno populacijo in podpopulacijami (preveliko zajetje, premajhno zajetje, napačne razvrstitve).

6.3.2.   Merska napaka

Opis napak, do katerih pride pri zbiranju podatkov, zaradi česar se evidentirane vrednosti spremenljivk razlikujejo od pravih vrednosti.

—	Opis prizadevanj pri zasnovi in preskušanju vprašalnikov (vključno z obravnavanjem napak, ki izhajajo iz zbiranja podatkov na več načinov in/ali zbiranja iz več virov).

—	Opis usposabljanja anketarjev.

—	Stopnje anketiranja druge osebe, ki da podatke namesto zadevne osebe.

6.3.3.   Napaka zaradi neodgovora

Opis:

—	razpoložljive značilnosti nerespondentov,

—	stopnje neodgovora enote in spremenljivke,

—	stopnje substitucije,

—	bruto velikost vzorca (velikost prvotnega vzorca), število upravičenih enot in neto velikost vzorca, vključno z nadomestnimi enotami (velikost doseženega vzorca).

6.3.4.   Napaka pri obdelavi

Opis napak pri obdelavi in njihov učinek na končne rezultate zbiranja podatkov, ki izhajajo iz nepravilnega izvajanja pravilno načrtovanih izvedbenih metod.

—	Opis pregledov kakovosti in postopka urejanja podatkov.

—	Opis postopkov imputiranja.

—	Stopnje imputiranja.

6.3.5.   Napaka v predvidevanjih modela

Kjer je ustrezno: opis napake, ki izhaja iz modelov za posamezna področja, potrebnih za opredelitev cilja ocene.

6.4.   Desezoniranje (kjer je primerno)

Opis statističnih tehnik, ki se uporabljajo za odpravljanje sezonskih vplivov, ki vplivajo na serijo podatkov.

6.5.   Revizija podatkov – politika

Opis politike, katere cilj je zagotoviti preglednost izkazanih podatkov, pri čemer se predhodni podatki po zbiranju revidirajo.

6.6.   Revizija podatkov – praksa

Informacije o praksi revidiranja podatkov.

7.   PRAVOČASNOST IN TOČNOST

Informacije o:

—	datumu izkazovanja nacionalnih rezultatov,

—	številu dni med koncem terenskega dela in prvo v celoti validirano predložitvijo podatkov Komisiji (Eurostatu),

—	datumu prve popolne predložitve podatkov Komisiji (Eurostatu). Če predložitev podatkov ne ustreza roku iz Uredbe (EU) 2019/1700, bi bilo treba navesti razlog za zamudo.

8.   SKLADNOST IN PRIMERLJIVOST

Opis, kako so bile izpolnjene zahteve, uvedene na določenem področju, po potrebi vključno z vplivom odstopanj od vprašalnika in opredelitev.

8.1.   Primerljivost – geografska

Opis morebitnih težav pri primerljivosti med različnimi regijami države.

8.2.   Primerljivost skozi čas

Informacije o dolžini primerljivih časovnih vrst, vključno z leti, ko je prišlo do prekinitve serije, in razlogi zanje.

8.3.   Skladnost – medpodročna

Primerjava z zunanjimi viri za vse relevantne spremenljivke, kadar zadevne države članice menijo, da so taki zunanji podatki dovolj zanesljivi.

8.4.   Skladnost – medletna in letna statistika

Če je ustrezno.

8.5.   Skladnost – nacionalni računi

Če je ustrezno.

8.6.   Skladnost – notranja

Informacije o kakršni koli neskladnosti rezultatov statističnega postopka.

9.   DOSTOPNOST IN JASNOST

Informacije o:

—	formatih izkazovanja,

—	dokumentaciji o metodologiji in kakovosti.

10.   STROŠKI IN OBREMENITEV

Obremenitev respondentov in, če so na voljo, stroški, povezani z zbiranjem in pripravo statističnega proizvoda. Treba je navesti povprečno trajanje anket gospodinjstva. Če je mogoče in ustrezno, je treba o trajanju ankete gospodinjstva poročati po načinih zbiranja podatkov.

11.   ZAUPNOST

Informacije o lastništvu podatkov, z navedbo, v kolikšni meri bi njihovo nepooblaščeno razkritje lahko škodovalo interesom vira ali drugih zadevnih strani.

—	Politika zaupnosti – opis vseh določb poleg evropske zakonodaje, ki so pomembne za statistično zaupnost podatkov.

—	Zaupnost – obdelava podatkov: splošni opis pravil, ki se uporabljajo za obdelavo mikropodatkov in makropodatkov (vključno s tabelarnimi podatki) v zvezi s statistično zaupnostjo.

12.   OPOMBA

Dodatno opisno besedilo, ki ga je mogoče vključiti v poročilo o kakovosti.

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo so določeni tehnične značilnosti statističnih populacij in enot opazovanja ter opisi spremenljivk in statističnih klasifikacij za postavke, skupne več podatkovnim nizom, zajetim z Uredbo (EU) 2019/1700.

Člen 2

Opredelitve, uporabljene za določitev tehničnih značilnosti podatkovnih nizov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„stanovanje“ ali „stanovanjska enota“ pomeni stavbo, njen del, druge prostore ali bivalne prostore, ki se uporabljajo za prebivanje ljudi, ter vključuje „stanovanja“ in „druge stanovanjske enote“, kot so opredeljeni v Prilogi k Uredbi Komisije (ES) št. 1201/2009 (5);

(2)

„samsko zasebno gospodinjstvo“ pomeni zasebno gospodinjstvo, v katerem oseba običajno živi sama v ločeni stanovanjski enoti ali kot podnajemnik živi v ločeni sobi ali sobah stanovanjske enote, vendar se ne združuje z nobenim od drugih stanovalcev te stanovanjske enote z namenom, da bi tvorila veččlansko gospodinjstvo;

(3)	„veččlansko zasebno gospodinjstvo“ pomeni zasebno gospodinjstvo, v katerem skupina dveh ali več oseb običajno skupaj prebiva v stanovanjski enoti ali njenem delu, pri čemer si te osebe delijo dohodek ali gospodinjske stroške z drugimi člani gospodinjstva;

(4)	„član gospodinjstva“ pomeni običajnega prebivalca zasebnega gospodinjstva;

(5)	„družinski dom“ pomeni stanovanjsko enoto, v kateri živijo člani veččlanskega gospodinjstva, kar velja tudi za osebo, ki nekaj časa preživi drugje, vendar ohranja tesne vezi s člani veččlanskega zasebnega gospodinjstva, zlasti prek družinskih razmerij ali rednega bivanja;

(6)	„deliti dohodek gospodinjstva“ pomeni prispevati k dohodku zasebnega gospodinjstva ali ga uporabljati ali oboje;

(7)

„gospodinjski stroški“ pomenijo stroške, ki jih imajo člani zasebnih gospodinjstev v zvezi s preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Zajemajo stroške, povezane s hišo ali stanovanjem (in sicer najemnino, dajatve za hišo ali stanovanje in zavarovanje stanovanja ali hiše), ter druge stroške, povezane z vsakdanjim življenjem, ki obsegajo potrebe, kot so hrana, oblačila, sanitarni izdelki, pohištvo, oprema in pripomočki, prevoz na delo in drug prevoz, zdravstvena oskrba in zavarovanje, izobraževanje in usposabljanje, prostočasne in športne dejavnosti ter počitnice;

(8)

„ustanova“ pomeni pravni organ ali zavod, ki skupini ljudi zagotavlja dolgoročno nastanitev ter dobrine in storitve, potrebne za vsakdanje življenje. Večina ustanov spada v naslednje kategorije: — bolnišnice, hospici, okrevališča, zavodi za invalide, psihiatrične ustanove, domovi za ostarele in domovi za nego, — centri, ki zagotavljajo pogoje za samostojno življenje, in socialnovarstveni zavodi, vključno s tistimi za brezdomce, prosilce za azil ali begunce, — vojaška oporišča in vojašnice, — zavodi za prestajanje kazni, prevzgojni zavodi in kazenski zavodi, centri za pripor in pridržanje, zapori, — verski zavodi, — študentski domovi za študente v terciarnem izobraževanju (odvisno od posebnih ureditev).

Člen 3

Tehnične značilnosti statističnih populacij in enot opazovanja

Člen 4

Posebni primeri pri uporabi koncepta običajnega prebivališča

Člen 5

Opis spremenljivk in statističnih klasifikacij

V Prilogi k tej uredbi so določeni opisi in klasifikacije za spremenljivke, ki so skupne več podatkovnim nizom.

Člen 6

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

Opisi in klasifikacije za spremenljivke, skupne več podatkovnim nizom, v skladu z Uredbo (EU) 2019/1700

Ime spremenljivke	Opis spremenljivke	Kategorije spremenljivk (klasifikacije) za posredovanje podatkov Komisiji (Eurostatu)
Spol	Spol je kombinacija bioloških in fizioloških značilnosti, glede na katere je oseba opredeljena kot moški ali ženska. Če biološki spol osebe ni znan, se lahko ta informacija nadomesti z informacijami iz upravnih podatkov ali s spolom, kakor ga sam opredeli respondent (podatki iz raziskave).	— Moški — Ženski
Dopolnjena starost	Dopolnjena starost v letih je starost osebe ob njenem zadnjem rojstnem dnevu pred referenčnim datumom zbiranja podatkov ali anketiranja, torej časovni interval od datuma rojstva do referenčnega datuma, izražen v polnih letih. Pri tej spremenljivki je treba navesti naslednje informacije: — leto rojstva, — ali je oseba do referenčnega datuma v zadevnem letu že imela rojstni dan, — referenčni datum. Referenčni datum je specifičen za vsako zbiranje podatkov (področje), kot je določeno v ustrezni izvedbeni zakonodaji. V primeru držav, ki uporabljajo integrirani sistem raziskav gospodinjstev z določenim referenčnim tednom, pa je referenčni datum zadnji dan referenčnega tedna.	— Leto rojstva (štiri števke) — Oseba je do referenčnega datuma v zadevnem letu že imela rojstni dan (da ali ne) — Referenčni datum (DD/MM/LLLL)
Partnerja, ki živita v istem gospodinjstvu	Partnerja, ki živita v istem zasebnem gospodinjstvu, sta osebi, ki živita z drugo osebo, ki se šteje za partnerja na podlagi njunih dejanskih življenjskih okoliščin v zasebnem gospodinjstvu, ne glede na to, ali je razmerje s partnerjem zakonsko registrirano partnerstvo (npr. zakonska zveza ali registrirana skupnost) ali razmerje de facto. „Partnerja“ je mogoče opredeliti glede na pravni (mož ali žena ali registrirani partner) ali de facto status razmerja (partner ali zunajzakonski partner).	— Oseba živi z zakonskim ali de facto partnerjem — Oseba ne živi z zakonskim ali de facto partnerjem — Ni navedeno  (1) — Se ne uporablja  (2)
Vrsta gospodinjstva	Vrsta gospodinjstva je opredeljena glede na sestavo zasebnega gospodinjstva, pri čemer: — je „oče samohranilec/mati samohranilka“ starš, ki ne živi z (zakonskim ali de facto) partnerjem v istem zasebnem gospodinjstvu ter nosi večino vsakodnevnih obveznosti v zvezi z vzgojo otroka ali otrok. — Pojem „otrok“ ali „otroci“ se nanaša na prisotnost sina ali sinov ali hčere ali hčera v gospodinjstvu, ki so lahko biološki ali posvojeni sin ali hči, ali pastorek ali pastorka. Izraz „biološki ali posvojeni sin ali hči, ali pastorek ali pastorka“ se nanaša na biološkega ali posvojenega člana družine ali člana družine, ki je pastorek ali pastorka, ne glede na starost ali status partnerstva ali razmerja, pri čemer ima ta član družine običajno prebivališče v zasebnem gospodinjstvu najmanj enega od staršev. „Posvojiti“ pomeni sprejeti biološkega otroka drugih staršev in ga obravnavati kot svojega, če je to določeno z zakoni države, pri čemer posvojeni otrok ne glede na to, ali je sorodnik posvojitelja ali ne, na podlagi sodnega postopka dobi pravice in status biološkega otroka, rojenega staršem posvojiteljem. „Pastorek ali pastorka“ se nanaša na položaj, v katerem očim ali mačeha otroka svojega partnerja obravnava kot svojega, če je to določeno z zakoni zadevne države, pri čemer tega otroka ne posvoji; rejenci, zeti in snahe niso zajeti v tej kategoriji. — „Par“ je opredeljen kot par posameznikov, ki se štejeta kot partnerja glede na njune dejanske življenjske okoliščine v gospodinjstvu, ne glede na to, ali je njuno razmerje s partnerjem zakonsko registrirano partnerstvo (npr. zakonska zveza ali registrirana skupnost) ali razmerje de facto (zunajzakonska partnerja). — Druga vrsta gospodinjstva so gospodinjstva, ki ne spadajo v nobeno od zgornjih kategorij.	— Samsko gospodinjstvo — Oče samohranilec/mati samohranilka z vsaj enim otrokom, mlajšim od 25 let — Oče samohranilec/mati samohranilka z otroki, ki so vsi stari 25 let ali več — Par brez otrok — Par z vsaj enim otrokom, mlajšim od 25 let — Par z otroki, ki so vsi stari 25 let ali več — Druga vrsta gospodinjstva — Ni navedeno (1)
Status glavne aktivnosti (samoopredelitev)	Samoopredeljeni status glavne aktivnosti je posameznikovo lastno dojemanje trenutne najpomembnejše aktivnosti, ki opisuje, kako se posameznik v glavnem dojema. Medtem ko lahko za osebo velja več statusov aktivnosti, se upošteva le najpomembnejši status glede na njeno lastno dojemanje in glede na trenutni položaj. Kategorija „obvezno služenje vojaškega roka ali civilno služenje“ se v nekaterih državah morda ne uporablja in se v tem primeru izpusti.	— Zaposlen(-a) — Nezaposlen(-a) — Upokojen(-a) — Ni zmožen(-žna) za delo zaradi dolgotrajnih zdravstvenih težav — Študent, dijak — Opravljanje gospodinjskih opravil — Obvezno služenje vojaškega roka ali civilno služenje (če je ustrezno) — Drugo — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Glavna zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom (samoopredelitev)	Ta spremenljivka opisuje običajno trajanje dela zaposlene osebe v okviru glavne zaposlitve na podlagi lastnega dojemanja (tj. samoopredelitve) običajnih ur dela, opravljenih v okviru glavne zaposlitve. Pri tej spremenljivki se razlikuje med zaposlitvijo s polnim delovnim časom in zaposlitvijo s krajšim delovnim časom. V zvezi z zaposlitvijo se uporabljata izraza delo ali zaposlitev. Oseba, ki opravlja delo s krajšim delovnim časom, običajno dela manj ur kot primerljivi delavec, zaposlen s polnim delovnim časom. Razlika se nanaša na ure dela, ki jih oseba običajno opravi v okviru glavne zaposlitve v daljšem referenčnem obdobju, in jo oseba sama opredeli, kar pomeni, da se mora sama odločiti, ali je njena glavna zaposlitev v okviru njenega poklica ali v podjetju zaposlitev s krajšim ali polnim delovnim časom.	— Zaposlitev s polnim delovnim časom — Zaposlitev s krajšim delovnim časom — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Zaposlitveni status v okviru glavne zaposlitve	Ta spremenljivka temelji na mednarodni klasifikaciji zaposlitvenega statusa (International Classification of Status in Employment – ICSE) in se nanaša na glavno zaposlitev zaposlene osebe, pri čemer so možni naslednji zaposlitveni statusi: — samozaposlene osebe z zaposlenimi – osebe, ki delajo v lastnem podjetju, poklicni praksi ali na lastni kmetiji, da bi ustvarile dobiček iz proizvedenega blaga ali zagotovljenih storitev, in ki zaposlujejo vsaj eno drugo osebo, — samozaposlene osebe brez zaposlenih – osebe, ki delajo v lastnem podjetju, poklicni praksi ali na lastni kmetiji, da bi ustvarile dobiček iz proizvedenega blaga ali zagotovljenih storitev, in ki ne zaposlujejo nobene druge osebe, — zaposleni – osebe, ki delajo za javnega ali zasebnega delodajalca na podlagi pisne ali ustne pogodbe in prejemajo plačilo v denarju ali naravi, — družinski delavci (neplačani) – osebe, ki drugemu družinskemu članu pomagajo voditi kmetijo ali drugo družinsko podjetje, če se ne štejejo za zaposlene, kar pomeni, da za svoje delo ne smejo prejemati plačila.	— Samozaposlena oseba z zaposlenimi — Samozaposlena oseba brez zaposlenih — Zaposleni — Družinski delavec (neplačan) — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Gospodarska dejavnost lokalne enote v okviru glavne zaposlitve	Ta spremenljivka določa gospodarski sektor ali dejavnost lokalne enote (podjetja), v kateri ima zaposlena oseba glavno zaposlitev, v skladu s kategorijami, določenimi v statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti (NACE  (3) Rev. 2).	Potrebna raven podrobnosti (na ravni ene, dveh ali treh števk) je odvisna od okvira vsakega zbiranja mikropodatkov: — NACE Rev. 2 — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Poklic v okviru glavne zaposlitve	Ta spremenljivka določa poklic zaposlene osebe v okviru glavne zaposlitve, razvrščen glede na kategorije, določene v mednarodni standardni klasifikaciji poklicev, različica iz leta 2008 (ISCO-08)  (4).	Potrebna raven podrobnosti (na ravni dveh ali štirih števk) je odvisna od okvira vsakega zbiranja mikropodatkov: — ISCO-08 — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Izobrazba	Izobrazba posameznika je najvišja uspešno dosežena raven ISCED (International Standard Classification of Education 2011 – mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe iz leta 2011  (5)). Uspešen zaključek izobraževalnega programa je potrjen s kvalifikacijo, ki jo uradno priznajo ustrezni nacionalni izobraževalni organi ali ki je priznana kot enakovredna drugi kvalifikaciji formalnega izobraževanja. V državah, kjer se izobraževalni programi, zlasti tisti v okviru ravni ISCED 1 in 2, ne končajo s pridobitvijo kvalifikacije, se lahko namesto tega uporabi merilo popolne udeležbe v programu in običajne pridobitve dostopa do višje stopnje izobrazbe. Pri ugotavljanju najvišje stopnje je treba upoštevati splošno in poklicno izobraževanje. Koncept „uspešnega zaključka izobraževalnega programa“ običajno ustreza situaciji, v kateri učenec, dijak ali študent obiskuje pouk ali predavanja in na koncu pridobi kvalifikacijo, povezano s formalnim izobraževalnim programom. V zvezi s tem stopnja dosežene izobrazbe ustreza najvišji uspešno doseženi stopnji na lestvici ISCED. Stopnja dosežene izobrazbe je opredeljena v skladu z ISCED. Kategorijo „se ne uporablja“ je treba uporabiti za štetje statističnih enot, ki so del populacije vira podatkov, vendar se za njih sistematično ne navedejo nobene informacije o spremenljivki (npr. osebe pod določeno starostjo).	Raven podrobnosti informacij je odvisna od okvira vsakega zbiranja podatkov (področja). Za vsako kategorijo so navedene oznake ISCED-A, pri čemer se posamezna kategorija ujema samo z eno oznako (relacija ena proti ena). Določene so dodatne kategorije, da se upoštevajo primeri nepopolnih informacij o dostopu do terciarnega izobraževanja ali smeri:
		Brez formalne izobrazbe ali pod ISCED 1	0
		ISCED 1 osnovnošolsko izobraževanje	1
		ISCED 2 nižje sekundarno izobraževanje	2
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje	3
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje – splošno	34
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje (splošno) – delno dosežena stopnja, brez neposrednega dostopa do terciarnega izobraževanja	342
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje (splošno) – dosežena stopnja, brez neposrednega dostopa do terciarnega izobraževanja	343
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje (splošno) – dosežena stopnja, z neposrednim dostopom do terciarnega izobraževanja	344
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje (splošno) – brez možnosti razlikovanja dostopa do terciarnega izobraževanja	–
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje – poklicno	35
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje (poklicno) – delno dosežena stopnja, brez neposrednega dostopa do terciarnega izobraževanja	352
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje (poklicno) – dosežena stopnja, brez neposrednega dostopa do terciarnega izobraževanja	353
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje (poklicno) – dosežena stopnja, z neposrednim dostopom do terciarnega izobraževanja	354
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje (poklicno) – brez možnosti razlikovanja dostopa do terciarnega izobraževanja	–
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje – neznana smer	–
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje (neznana smer) – delno dosežena stopnja, brez neposrednega dostopa do terciarnega izobraževanja	–
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje (neznana smer) – dosežena stopnja, brez neposrednega dostopa do terciarnega izobraževanja	–
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje (neznana smer) – dosežena stopnja, z neposrednim dostopom do terciarnega izobraževanja	–
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje (neznana smer) – brez možnosti razlikovanja dostopa do terciarnega izobraževanja	–
		ISCED 4 posekundarno neterciarno izobraževanje	4
		ISCED 4 posekundarno neterciarno izobraževanje – splošno	44
		ISCED 4 posekundarno neterciarno izobraževanje – poklicno	45
		ISCED 4 posekundarno neterciarno izobraževanje – neznana smer	–
		ISCED 5 kratko terciarno izobraževanje	5
		ISCED 5 kratko terciarno izobraževanje – splošno	54
		ISCED 5 kratko terciarno izobraževanje – poklicno	55
		ISCED 5 kratko terciarno izobraževanje – neznana smer	–
		ISCED 6 diplomski študij ali enakovredno izobraževanje	6
		ISCED 7 magistrski študij ali enakovredno izobraževanje	7
		ISCED 8 doktorski študij ali enakovredno izobraževanje	8
		Ni navedeno
		Se ne uporablja
Država rojstva	Država rojstva posameznika je opredeljena kot država običajnega prebivališča njegove matere ob porodu glede na trenutne nacionalne meje (in ne glede na meje, veljavne ob rojstvu). Če informacije o kraju običajnega prebivališča matere ob posameznikovem rojstvu niso na voljo, je treba sporočiti kraj poroda. Seznam držav in ustreznih oznak je opredeljen v skladu z Eurostatovim seznamom standardnih oznak (SCL) GEO  (6).	— Država rojstva (oznaka SCL GEO) — Rojen(-a) v tujini, vendar država rojstva ni znana — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Država glavnega državljanstva	S to spremenljivko se poroča o državi glavnega državljanstva osebe, ki je opredeljeno kot posebna pravna vez med posameznikom in njegovo državo, pridobljena ob rojstvu ali z naturalizacijo, in sicer z izjavo, izbiro, poroko ali na drug način glede na nacionalno zakonodajo. Osebi z dvema ali več državljanstvi se dodeli samo ena država državljanstva, ki se določi po naslednjem prednostnem vrstnem redu: — država poročevalka, — če oseba nima državljanstva države poročevalke: druga država članica, — če oseba nima državljanstva države članice: druga država zunaj Unije. V drugih primerih (npr. dvojno državljanstvo, pri čemer sta obe državi članici Unije, vendar ni nobena od njiju država poročevalka) lahko oseba izbere, katera država državljanstva naj se navede, če pa te informacije niso na voljo, lahko država poročevalka določi, katero državo državljanstva je treba dodeliti. Seznam držav in ustreznih oznak je opredeljen v skladu z Eurostatovim seznamom standardnih oznak (SCL) GEO  (6). Kategorija „brez državljanstva“ ustreza osebi brez priznanega državljanstva države.	— Država glavnega državljanstva (oznaka SCL GEO) — Brez državljanstva — Tuje državljanstvo, vendar država ni znana — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Država rojstva očeta	S to spremenljivko se poroča o državi rojstva očeta osebe, tj. državi običajnega prebivališča (glede na trenutne meje, če so te informacije na voljo) matere očeta osebe ob njegovem rojstvu, ali če teh informacij ni, državi (glede na trenutne meje, če so te informacije na voljo), v kateri se je rodil oče osebe. Informacije o državi rojstva očeta bi bilo treba pridobiti v skladu z istimi pravili, kot so določena za spremenljivko „država rojstva“. „Oče“ je moški starš „sina ali hčere“, ki je lahko biološki oče, posvojitelj ali očim. Če ima oseba poleg biološkega očeta še na primer posvojitelja ali očima, bi se morala država rojstva nanašati na tistega, ki je osebo dejansko vzgojil in deloval kot oče v čustvenem ali pravnem smislu, na primer na moškega skrbnika. V primeru osebe z istospolnima staršema ženskega spola se lahko ta spremenljivka uporabi za poročanje o državi rojstva ene od mater. Seznam držav in ustreznih oznak je opredeljen v skladu z Eurostatovim seznamom standardnih oznak (SCL) GEO (6).	— Država rojstva očeta (oznaka SCL GEO) — Oče rojen v tujini, vendar njegova država rojstva ni znana — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Država rojstva matere	S to spremenljivko se poroča o državi rojstva matere osebe, tj. državi običajnega prebivališča (glede na trenutne meje, če so te informacije na voljo) matere matere osebe ob njenem rojstvu, ali če teh informacij ni, državi (glede na trenutne meje, če so te informacije na voljo), v kateri se je rodila mati osebe. Informacije o državi rojstva matere bi bilo treba pridobiti v skladu z istimi pravili, kot so določena za spremenljivko „država rojstva“. „Mati“ je ženski starš „sina ali hčerke“, ki je lahko biološka mati, posvojiteljica ali mačeha. Če ima oseba poleg biološke matere še na primer posvojiteljico ali mačeho, bi se morala država rojstva nanašati na tisto, ki je osebo dejansko vzgojila in imela vlogo matere v čustvenem ali pravnem smislu, na primer na žensko skrbnico. V primeru osebe z istospolnima staršema moškega spola se lahko ta spremenljivka uporabi za poročanje o državi rojstva enega od očetov. Seznam držav in ustreznih oznak je opredeljen v skladu z Eurostatovim seznamom standardnih oznak (SCL) GEO (6).	— Država rojstva matere (oznaka SCL GEO) — Mati rojena v tujini, vendar njena država rojstva ni znana — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Država prebivališča	Država prebivališča je država, v kateri ima oseba ali gospodinjstvo običajno prebivališče, glede na trenutne nacionalne meje. Seznam držav in ustreznih oznak je opredeljen v skladu z Eurostatovim seznamom standardnih oznak (SCL) GEO (6).	— Država prebivališča (oznaka SCL GEO)
Regija prebivališča	Regija prebivališča je regija v državi prebivališča, v kateri ima oseba ali gospodinjstvo običajno prebivališče in ki je za države članice opredeljena na podlagi nomenklature statističnih teritorialnih enot (NUTS) iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1059/2003 in Priloge I k navedeni uredbi.	Raven podrobnosti (NUTS 1, 2 ali 3) je odvisna od okvira vsakega zbiranja mikropodatkov: — regija prebivališča (oznaka NUTS)
Stopnja urbanizacije	S to spremenljivko se poroča o stopnji urbanizacije območja, na katerem ima oseba ali gospodinjstvo običajno prebivališče, pri čemer se lokalne upravne enote (LAU) razvrstijo v eno od treh vrst območij: 1. „mesta“ – gosto poseljena območja, na katerih vsaj 50 % prebivalstva živi v urbanem središču; 2. „manjša mesta in predmestja“ – srednje gosto poseljena območja, na katerih vsaj 50 % prebivalstva živi v urbanih grozdih, ki niso „mesta“; 3. „podeželska območja“ – redko poseljena območja, na katerih več kot 50 % prebivalstva živi v podeželskih mrežnih celicah.	— Mesta — Manjša mesta in predmestja — Podeželska območja
Podatki o gospodinjstvu	Podatki o gospodinjstvu se nanašajo na sestavo zasebnih gospodinjstev in razmerja znotraj gospodinjstva med člani gospodinjstva. Podatki o gospodinjstvu so v obliki matrike, ki vsebuje vsa razmerja med vsemi člani gospodinjstva, pri čemer vsaka vrstica in stolpec ustrezata enemu članu gospodinjstva, razmerja med člani pa so navedena kot standardne kategorije v celicah, v katerih se križata vrstica in stolpec zadevnih članov, kot sledi: — „partner“ se opredeli glede na pravni ali de facto status partnerstva ali razmerja, — „mož“ ali „žena“ ali „registrirani partner“ se identificira glede na zakonski stan, tj. (pravni) zakonski status vsakega posameznika v odnosu do zakonskega prava (ali navad) zadevne države (tj. status de jure), vključno z registriranimi partnerji. Člani istospolnih parov so lahko „mož ali žena ali registrirani partner“, če je bila njihova partnerska skupnost sklenjena v skladu z zakonskim pravom (ali navadami) zadevne države, — „partner“ ali „zunajzakonski partner“ se identificira glede na razmerje de facto, tj. status partnerstva ali razmerja vsakega posameznika v smislu njegovih dejanskih življenjskih okoliščin v gospodinjstvu, — „sin“ ali „hči“, in sicer biološki ali posvojeni sin ali hči, ali pastorek ali pastorka, — „biološki ali posvojeni sin ali hči“ ali „pastorek ali pastorka“ se nanaša na biološkega ali posvojenega člana družine ali pastorka ali pastorko (ne glede na starost ali status partnerstva ali razmerja), ki ima običajno prebivališče v gospodinjstvu najmanj enega od staršev. „Posvojiti“ pomeni sprejeti biološkega otroka drugih staršev in ga obravnavati kot svojega, če je to določeno z zakoni zadevne države. Posvojeni otrok ne glede na to, ali je sorodnik posvojitelja ali ne, na podlagi sodnega postopka dobi pravice in status biološkega otroka, rojenega staršem posvojiteljem, — „pastorek ali pastorka“ se nanaša na položaj, v katerem očim ali mačeha otroka svojega partnerja obravnava kot svojega, če je to določeno z zakoni zadevne države, pri čemer tega otroka ne posvoji, — „zet ali snaha“ je zakonski ali de facto partner otroka zadevne osebe, — „vnuk(-inja)“ pomeni otroka sina ali hčere zadevne osebe, vključno z biološkim in posvojenim otrokom in pastorkom ali pastorko, — „starš“ tvori v tej mreži par z „biološkim ali posvojenim sinom ali hčerjo“ (biološki starš ali posvojitelj) ali „pastorkom ali pastorko“ (očim ali mačeha), — „tast ali tašča“ je starš zakonskega ali de facto partnerja zadevne osebe, — „stari starš“ pomeni starša mame ali očeta zadevne osebe, vključno z biološkim staršem, posvojiteljem in očimom ali mačeho, — „brat ali sestra“ se nanaša na biološkega ali posvojenega brata ali sestro ali polbrata ali polsestro, — „drug sorodnik“ se nanaša na druge sorodnike, ki niso vključeni v zgoraj navedeni seznam, kot so bratranec ali sestrična, teta ali stric, nečakinja ali nečak itd., ter zajema tudi zakonskega partnerja vnuka(-inje), stare starše zakonskega partnerja in svaka ali svakinjo, — „drug nesorodnik“ se nanaša na osebe, ki niso sorodniki, na primer varuške au pair, sostanovalce, ki so prijatelji ali študenti, itd. V to kategorijo so vključeni tudi rejenci.	Raven podrobnosti informacij je odvisna od okvira vsakega zbiranja mikropodatkov: — partner: — mož ali žena ali registrirani partner, — partner ali zunajzakonski partner, — sin ali hči: — biološki ali posvojeni sin ali hči, — pastorek ali pastorka, — zet ali snaha, — vnuk(-inja), — starš: — biološki starš ali posvojitelj, — očim ali mačeha, — tast ali tašča, — stari starš, — brat ali sestra: — biološki brat ali sestra, — polbrat ali polsestra, — drug sorodnik, — drug nesorodnik, — ni navedeno (1).
Velikost gospodinjstva	Velikost gospodinjstva je opredeljena kot skupno število članov zasebnega gospodinjstva. S to spremenljivko se zbirajo informacije o točnem številu članov gospodinjstva.	— Skupno število članov gospodinjstva — Ni navedeno
Status gospodinjstva glede na lastništvo	Ta spremenljivka se nanaša na ureditve, na podlagi katerih zasebno gospodinjstvo zavzema celotno stanovanjsko enoto ali njen del, pri čemer velja naslednje: kategoriji „lastnik z neodplačanim hipotekarnim posojilom“ in „lastnik brez neodplačanega hipotekarnega posojila“ je treba uporabljati za zasebna gospodinjstva, pri čemer je vsaj en član zadevnega gospodinjstva lastnik stanovanjske enote, v kateri živi gospodinjstvo, ne glede na to, ali je drug član gospodinjstva najemnik celotne stanovanjske enote ali njenega dela. Oseba je lastnik, če ima lastniško listino, ne glede na to, ali je hiša v celoti plačana ali ne. Lastnika na podlagi nasledstvene pravice bi bilo treba šteti za lastnika. Kategorija „lastnik z neodplačanim hipotekarnim posojilom“ se nanaša na primere, ko mora lastnik odplačati vsaj eno neodplačano hipotekarno posojilo, ki ga je sklenil za nakup te stanovanjske enote, ali morebitne neporavnane obresti za to hipotekarno posojilo ali oboje. Kategorija „lastnik brez neodplačanega hipotekarnega posojila“ se nanaša na primere, ko lastnik nima niti neodplačanega hipotekarnega posojila niti mu ni treba odplačati obresti za hipotekarno posojilo. V to kategorijo ne spadajo odplačila hipotekarnih in/ali stanovanjskih posojil za katero koli drugo stanovanjsko enoto (npr. za drugo stanovanje) ali za popravila, obnovo, vzdrževanje ali druge nestanovanjske namene. Kategoriji „najemnik, najemnina po tržni ceni“ ali „najemnik, najemnina po znižani ceni“ je treba uporabljati za gospodinjstva, v katerih je vsaj en član najemnik (stanovanjska enota je najeta od lastnika) ali podnajemnik (stanovanjska enota je najeta od koga, ki je sam najemnik) stanovanjske enote, v kateri živi, pri čemer noben član gospodinjstva ni lastnik navedene stanovanjske enote. Kategorija „najemnik, najemnina po tržni ceni“ se nanaša na gospodinjstva, v katerih je vsaj en član najemnik ali podnajemnik, ki plačuje najemnino po prevladujoči ali tržni ceni. Ta kategorija se izbere tudi, če se najemnina plačuje po tržni ceni, vendar se delno ali v celoti povrne s stanovanjskimi dodatki ali iz drugih virov, vključno z javnimi, dobrodelnimi ali zasebnimi viri. Kategorija „najemnik, najemnina po znižani ceni“ zajema gospodinjstva, ki živijo v stanovanjskih enotah, za katere plačujejo znižano ceno, tj. ceno, ki je nižja od tržne cene (vendar v njih ne živijo brezplačno), in vključuje primere, ko je znižanje cene odobreno: (a) na podlagi zakona; (b) zaradi programa socialnih stanovanj; (c) iz zasebnih razlogov; (d) s strani delodajalca. Kategorija „najemnik, brez najemnine“ zajema gospodinjstva, ki brezplačno živijo v stanovanjskih enotah, tj. ne plačujejo najemnine, in vključuje primere, ko je brezplačni najem odobren: (a) na podlagi zakona; (b) zaradi programa socialnih stanovanj; (c) iz zasebnih razlogov; (d) s strani delodajalca. Kategorija „se ne uporablja“ zajema vsa zasebna gospodinjstva, ki ne živijo v stanovanjih, kot so opredeljena v Uredbi Komisije (ES) št. 1201/2009.	— Lastnik brez neodplačanega hipotekarnega posojila — Lastnik z neodplačanim hipotekarnim posojilom — Najemnik, najemnina po tržni ceni — Najemnik, najemnina po znižani ceni — Najemnik, brez najemnine — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja
Neto tekoči mesečni dohodek gospodinjstva	S to spremenljivko se poroča o neto tekočem mesečnem dohodku zasebnega gospodinjstva, tj. vsoti dohodkov vseh članov gospodinjstva, ki jih prejmejo posamično ali kot celota – vključno z dohodkom iz dela, socialnimi prejemki in drugimi denarnimi dohodki, po odštetju denarnih transferjev, plačanih drugim gospodinjstvom – po odštetju davkov in prispevkov za socialno zavarovanje. Cilj spremenljivke je zagotoviti informacije o dohodku gospodinjstva, ki mesečno v povprečju ostane na voljo za potrošnjo ali varčevanje. Če se dohodek gospodinjstva iz meseca v mesec znatno spreminja, je treba navesti oceno tipičnega ali običajnega neto mesečnega dohodka, ki kaže trenutni dohodkovni položaj gospodinjstva. Če se mesečni dohodek gospodinjstva med letom bistveno spreminja, na primer v primeru sezonske dejavnosti, je treba navesti mesečno povprečje letnega dohodka. Neto tekoči mesečni dohodek se navede kot skupni neto tekoči dohodek gospodinjstva ali kot ena od petih skupin, določenih glede na ekvivalentni dohodek. Meje med petimi skupinami, določenimi glede na ekvivalentni dohodek, so določene s kvintili porazdelitve spremenljivke in so opredeljene, kot sledi: — v „dohodkovni skupini z nižjim ekvivalentnim neto tekočim mesečnim dohodkom“ so gospodinjstva, katerih raven ekvivalentnega dohodka je nižja od prvega kvintila, — v „dohodkovni skupini z nizkim do srednjim ekvivalentnim neto tekočim mesečnim dohodkom“ so gospodinjstva, katerih raven ekvivalentnega dohodka je enaka ali višja od prvega kvintila in nižja od drugega kvintila, — v „dohodkovni skupini s srednjim ekvivalentnim neto tekočim mesečnim dohodkom“ so gospodinjstva, katerih raven ekvivalentnega dohodka je enaka ali višja od drugega kvintila in nižja od tretjega kvintila, — v „dohodkovni skupini s srednjim do visokim ekvivalentnim neto tekočim mesečnim dohodkom“ so gospodinjstva, katerih raven ekvivalentnega dohodka je enaka ali višja od tretjega kvintila in nižja od četrtega kvintila, — v „dohodkovni skupini z višjim ekvivalentnim neto tekočim mesečnim dohodkom“ so gospodinjstva, katerih raven ekvivalentnega dohodka je enaka ali višja od četrtega kvintila. Z uporabo ekvivalenčne lestvice članom gospodinjstva dodelimo uteži, ki odražajo razlike v velikosti in sestavi gospodinjstev, kot sledi: za prvega člana gospodinjstva, starega 14 let ali več, se uporabi utež 1,0, za drugega in vsakega naslednjega člana, starega 14 let ali več, se uporabi utež 0,5, za vsakega otroka, mlajšega od 14 let, pa utež 0,3.	— Dohodkovna skupina z nižjim ekvivalentnim neto tekočim mesečnim dohodkom — Dohodkovna skupina z nizkim do srednjim ekvivalentnim neto tekočim mesečnim dohodkom — Dohodkovna skupina s srednjim ekvivalentnim neto tekočim mesečnim dohodkom — Dohodkovna skupina s srednjim do visokim ekvivalentnim neto tekočim mesečnim dohodkom — Dohodkovna skupina z višjim ekvivalentnim neto tekočim mesečnim dohodkom — Skupni neto tekoči mesečni dohodek gospodinjstva (znesek izražen v domači valuti) — Ni navedeno (1)
Stalnost glavne zaposlitve	Pri tej spremenljivki se razlikuje med glavno zaposlitvijo z omejenim trajanjem (tj. zaposlitev bo prenehala ali pogodba se bo iztekla po koncu vnaprej določenega obdobja) ali glavno zaposlitvijo na podlagi pogodbe za nedoločen čas brez določenega datuma izteka. Ta spremenljivka se nanaša na glavno zaposlitev zaposlene osebe, ki dela kot zaposleni. V zvezi z zaposlitvijo se uporablja izraz delo. Merilo, ki določa, ali je oseba zaposlena, je odvisno od okvira vsakega zbiranja mikropodatkov. Zaposlitev je nabor nalog in dolžnosti, ki jih oseba opravlja za eno gospodarsko enoto. Osebe imajo lahko eno ali več zaposlitev. Pri zaposlenih se lahko vsaka pogodba šteje za ločen nabor nalog in dolžnosti in zato za ločeno zaposlitev. Če ima oseba več zaposlitev, je glavna zaposlitev tista z najdaljšim običajnim delovnim časom, kot je opredeljeno v mednarodnih statističnih standardih o delovnem času. Zaposlitev na podlagi pogodbe za določen čas bo prenehala ob koncu vnaprej določenega obdobja (na znani datum) ali po obdobju, ki ni znano vnaprej, je pa opredeljeno z objektivnimi merili, kot je dokončanje naloge ali obdobje odsotnosti zaposlenega, ki ga oseba začasno nadomešča. Zaposlitev na podlagi pogodbe, ki nima takega vnaprej določenega končnega datuma, se šteje za stalno. Kot zaposlitev se šteje pogodbeni ali neformalni ali ustni dogovor o delovnem razmerju, ne pa pričakovanje, da bo respondent morda izgubil službo, njegova namera, da bo dal odpoved, njegova želja, da bi obdržal zaposlitev, ali verjetnost, da jo bo obdržal za nedoločen čas.	Raven podrobnosti informacij je odvisna od okvira vsakega zbiranja mikropodatkov: — pogodba za določen čas: — pisna pogodba za določen čas, — ustna pogodba za določen čas, — stalna zaposlitev: — pisna pogodba za nedoločen čas, — ustni dogovor za nedoločen čas, — ni navedeno (1), — se ne uporablja (2).
Nadzorne pristojnosti	Ta spremenljivka se nanaša na trenutno glavno zaposlitev zaposlene osebe, ki dela kot zaposleni, ter je namenjena razlikovanju med zaposlenimi z nadzornimi pristojnostmi in zaposlenimi brez njih. Za osebo se šteje, da ima nadzorne pristojnosti, če uradno nadzoruje delo vsaj ene druge osebe. Odgovornost za vajence in pripravnike ter nadzor kakovosti (preverjanje proizvodnje storitev, vendar ne dela drugih oseb) ali svetovanje se ne štejejo za nadzor.	— Da — Ne — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Leto, v katerem je oseba začela delati za sedanjega delodajalca ali kot samozaposlena	Ta spremenljivka se nanaša na trenutno glavno zaposlitev zaposlene osebe, z njo pa se poroča o letu, v katerem je oseba začela delati za sedanjega delodajalca ali kot samozaposlena v okviru sedanje samostojne dejavnosti.	— Leto, v katerem je oseba začela delati za sedanjega delodajalca ali kot samozaposlena v okviru glavne zaposlitve (izraženo s štirimi števkami) — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Velikost lokalne enote v okviru glavne zaposlitve	Ta spremenljivka se nanaša na glavno zaposlitev zaposlene osebe, z njo pa se poroča o številu oseb, ki delajo za lokalno enoto, vključno s tistimi, ki delajo na lokaciji enote, pa tudi tistimi, ki delajo na drugih lokacijah in organizacijsko pripadajo tej enoti, ki jih plačuje. Vključuje tudi lastnike, ki delajo, partnerje, ki redno delajo v enoti, in neplačane družinske delavce, pa tudi delavce s krajšim delovnim časom, ki so na plačilnem seznamu. Zajema tudi sezonske delavce, vajence, pripravnike in osebe, ki delajo od doma in so na plačilnem seznamu. Lokalna enota je podjetje ali del podjetja, ki je v geografsko opredeljenem kraju.	— Točno število oseb, če je med 1 in 9 — 10 do 19 oseb — 20 do 49 oseb — 50 do 249 oseb — 250 oseb ali več — Ne vem, toda manj kot 10 oseb — Ne vem, toda 10 oseb ali več — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Obstoj predhodnih delovnih izkušenj	S to spremenljivko se zbirajo informacije o tem, ali je bila oseba, ki trenutno ni zaposlena, prej že zaposlena (v skladu z opredelitvijo zaposlitve, ki jo je določila Mednarodna organizacija dela  (7)), in tem, ali so bile predhodne delovne izkušnje omejene izključno na občasno delo ali ne. Kategorija „oseba še nikoli ni bila zaposlena“ zajema osebe, ki nimajo nobenih delovnih izkušenj. Kategorija „Oseba ima delovne izkušnje, omejene izključno na občasno delo,“ zajema osebe, ki imajo delovne izkušnje, pri čemer so te omejene izključno na občasno delo. Za namene te spremenljivke se delo, ki ga je oseba opravljala kot vojaški obveznik, ne bi smelo obravnavati kot delovna izkušnja. Kategorija „Oseba ima delovne izkušnje, ki niso omejene izključno na občasno delo,“ zajema osebe, ki imajo delovne izkušnje, pri čemer so izključeni primeri, ko so te izkušnje omejene izključno na občasno delo.	— Oseba še nikoli ni bila zaposlena — Oseba ima delovne izkušnje, omejene izključno na občasno delo — Oseba ima delovne izkušnje, ki niso omejene izključno na občasno delo — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Udeležba v formalnem izobraževanju in usposabljanju (učenec, dijak, študent ali vajenec) v referenčnem obdobju	S to spremenljivko se meri udeležba osebe v formalnem izobraževanju in usposabljanju, tako da se navede, ali je bila oseba v referenčnem obdobju (ki ga je treba določiti za vsako zbiranje mikropodatkov) vpisana v program formalnega izobraževanja kot učenec, dijak, študent ali vajenec.	— Da — Ne — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Stopnja trenutnega ali zadnjega formalnega izobraževanja ali usposabljanja	S to spremenljivko se meri stopnja zadnjega formalnega izobraževanja ali usposabljanja, ki se ga je oseba udeležila v določenem referenčnem obdobju (ki ga je treba določiti za vsako zbiranje mikropodatkov), glede na kategorije mednarodne standardne klasifikacije izobrazbe iz leta 2011 (5) za programe izobraževanja (ISCED-P 2011).	Raven podrobnosti informacij je odvisna od okvira vsakega zbiranja podatkov (področja). Za vsako kategorijo so navedene oznake ISCED-P, pri čemer se posamezna kategorija ujema samo z eno oznako (relacija ena proti ena):
		ISCED 0 predprimarna vzgoja in izobraževanje	0
		ISCED 1 osnovnošolsko izobraževanje	1
		ISCED 2 nižje sekundarno izobraževanje	2
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje	3
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje – splošno	34
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje – poklicno	35
		ISCED 3 višje sekundarno izobraževanje – neznana smer (8)	–
		ISCED 4 posekundarno neterciarno izobraževanje	4
		ISCED 4 posekundarno neterciarno izobraževanje – splošno	44
		ISCED 4 posekundarno neterciarno izobraževanje – poklicno	45
		ISCED 4 posekundarno neterciarno izobraževanje – neznana smer (8)	–
		ISCED 5 kratko terciarno izobraževanje	5
		ISCED 5 kratko terciarno izobraževanje – splošno	54
		ISCED 5 kratko terciarno izobraževanje – poklicno	55
		ISCED 5 kratko terciarno izobraževanje – neznana smer (8)	–
		ISCED 6 diplomski študij ali enakovredno izobraževanje	6
		ISCED 7 magistrski študij ali enakovredno izobraževanje	7
		ISCED 8 doktorski študij ali enakovredno izobraževanje	8
		Ni navedeno (1)
		Se ne uporablja (2)
Leto uspešnega zaključka najvišje stopnje izobrazbe	Leto uspešnega zaključka najvišje stopnje izobrazbe (izraženo s štirimi števkami). Ta spremenljivka se nanaša na leto uspešnega zaključka najvišje stopnje izobrazbe in zadeva osebe z osnovnošolsko (ISCED 1) ali višjo izobrazbo. Kategorija „se ne uporablja“ zajema posameznike brez formalne izobrazbe ali posameznike s stopnjo izobrazbe pod osnovnošolsko izobrazbo (ISCED 1). Uporabljati jo je treba tudi za štetje statističnih enot, ki so del populacije vira podatkov, vendar se zanje sistematično ne navedejo nobene informacije o spremenljivki (npr. osebe pod določeno starostjo).	— Leto uspešnega zaključka najvišje stopnje izobrazbe (štiri števke) — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Področje najvišje uspešno zaključene stopnje izobrazbe ali usposabljanja	Področje najvišje uspešno končane stopnje izobrazbe pri osebah, katerih stopnja izobrazbe je enaka ISCED 3 ali višja. Področje najvišje uspešno končane stopnje izobrazbe temelji na publikaciji „ISCED Fields of Education and Training“ (področja izobraževanja in usposabljanja ISCED) (ISCED-F 2013)  (8). Področje je širok okvir, veja ali domena vsebine, ki jo zajema program izobraževanja ali kvalifikacija. Kategorija „se ne uporablja“ zajema posameznike brez formalne izobrazbe ali tiste s stopnjo izobrazbe pod ISCED 3.	Raven podrobnosti informacij je odvisna od okvira vsakega zbiranja podatkov (področja). Za vsako kategorijo so navedene oznake ISCED-F, kjer se posamezna kategorija ujema samo z eno oznako (relacija ena proti ena)  (9):
		Osnovne in splošne izobraževalne aktivnosti/izidi	00
		Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi	001
		Bralna in računska pismenost	002
		Osebne spretnosti in osebnostni razvoj	003
		Osnovne in splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, podrobneje neopredeljeno	(009)
		Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev	01
		Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev	011
		Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev	018
		Umetnost in humanistika	02
		Umetnost	021
		Humanistika (razen jezikov)	022
		Jeziki	023
		Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno umetnost in humanistika	028
		Umetnost in humanistika, podrobneje neopredeljeno	(029)
		Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost	03
		Družbene vede in vedenjske znanosti	031
		Novinarstvo, komunikologija in informacijska znanost	032
		Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost	038
		Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, podrobneje neopredeljeno	(039)
		Poslovne in upravne vede, pravo	04
		Poslovne in upravne vede	041
		Pravo	042
		Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno poslovne in upravne vede, pravo	048
		Poslovne in upravne vede, pravo, podrobneje neopredeljeno	(049)
		Naravoslovje, matematika in statistika	05
		Biološke in sorodne vede	051
		Okolje (razen okoljevarstvene tehnologije)	052
		Vede o neživi naravi (fizika, kemija in sorodne vede)	053
		Matematika in statistika	054
		Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno naravoslovje, matematika in statistika	058
		Naravoslovje, matematika in statistika, podrobneje neopredeljeno	(059)
		Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)	06
		Informacijske in komunikacijske tehnologije	061
		Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)	068
		Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo	07
		Tehnika	071
		Proizvodne tehnologije	072
		Arhitektura, prostorsko načrtovanje in gradbeništvo	073
		Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo	078
		Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, podrobneje neopredeljeno	(079)
		Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo	08
		Kmetijstvo	081
		Gozdarstvo in lov	082
		Ribištvo in akvakultura	083
		Veterinarstvo	084
		Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo	088
		Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, podrobneje neopredeljeno	(089)
		Zdravstvo in socialna varnost	09
		Zdravstvo	091
		Socialna varnost	092
		Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno zdravstvo in socialna varnost	098
		Zdravstvo in socialna varnost, podrobneje neopredeljeno	(099)
		Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve	10
		Gostinstvo in turizem, šport, osebne storitve	101
		Javna higiena, zdravje in varnost pri delu	102
		Varnost države, ljudi in premoženja	103
		Transport	104
		Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve	108
		Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, podrobneje neopredeljeno	(109)
		Ni navedeno
		Se ne uporablja
Trajanje bivanja v državi prebivališča v polnih letih	S trajanjem bivanja v državi prebivališča v polnih letih se opisuje časovni interval od trenutka, ko je oseba nazadnje uredila svoje običajno prebivališče v državi poročevalki; izraženo je v polnih letih, za opis pa se uporabi ena od naslednjih navedb: — oseba je rojena v tej državi in ni nikoli vsaj eno leto živela v tujini, kar zajema osebe, ki so rojene v državi poročevalki in niso nikoli vsaj eno leto imele običajnega prebivališča v drugi državi, kot je država poročevalka, — število let v tej državi od zadnje ureditve kraja običajnega prebivališča v tej državi – celo število, ki opisuje obdobje od trenutka, ko je oseba nazadnje uredila svoje običajno prebivališče, do referenčnega datuma (določenega za vsako zbiranje socialnih mikropodatkov posebej) v polnih letih.	— Oseba je rojena v tej državi in ni nikoli vsaj eno leto živela v tujini — Število let v tej državi (od zadnje ureditve kraja običajnega prebivališča v tej državi) (dve števki) — Ni navedeno  (1) — Se ne uporablja  (2)
Splošno zdravje po lastnih navedbah	Splošno zdravje po lastnih navedbah je subjektivna ocena posameznika glede lastnega zdravja na splošno (in ne glede trenutnega zdravstvenega stanja ali morebitnih začasnih zdravstvenih težav), vključno z različnimi razsežnostmi zdravja, tj. fizičnim in čustvenim delovanjem, duševnim zdravjem (ki zajema psihološko dobro počutje in duševne motnje) ter biomedicinskimi znaki in simptomi.	— Zelo dobro — Dobro — Zadovoljivo (ne dobro ne slabo) — Slabo — Zelo slabo — Ni navedeno  (1) — Se ne uporablja  (2)
Dolgotrajne zdravstvene težave	Spremenljivka „dolgotrajne zdravstvene težave“ je subjektivna ocena posameznika glede lastnih kroničnih zdravstvenih težav, ki zajema različne fizične, čustvene, vedenjske in duševne razsežnosti zdravja, bolezni in motenj, pa tudi bolečine, slabo zdravje zaradi nezgod in poškodb ali prirojene bolezni. Značilnosti dolgotrajnega ali kroničnega stanja so, da je trajno in da se lahko pričakuje, da bo potreben dolgotrajen nadzor, opazovanje ali nega. Dolgotrajne bolezni ali zdravstvene težave naj bi trajale (ali se ponavljale) ali naj bi po pričakovanjih trajale (se ponavljale) šest mesecev ali več. Kategorija „da“ se nanaša na pojav ene ali več dolgotrajnih ali kroničnih zdravstvenih težav, kategorija „ne“ pa se nanaša na dejstvo, da respondent ne zaznava obstoja dolgotrajnih ali kroničnih zdravstvenih težav.	— Da — Ne — Ni navedeno  (1) — Se ne uporablja  (2)
Omejitev aktivnosti zaradi zdravstvenih težav	S to spremenljivko se meri individualna samoocenjena stopnja trenutne dolgotrajne omejitve ali omejitev udejstvovanja v aktivnostih, ki bi jih oseba običajno izvajala (pri čemer te omejitve trajajo vsaj šest mesecev), zaradi zdravstvene težave ali težav (fizičnih, duševnih ali čustvenih, vključno z okvarami ali omejitvami zaradi starosti). Aktivnost je opredeljena kot opravljanje naloge ali izvajanje dejavnosti s strani posameznika. Omejitve aktivnosti so opredeljene kot težave, ki jih ima posameznik pri izvajanju aktivnosti, in se ocenijo na podlagi splošno sprejetega standarda prebivalstva glede na kulturna in družbena pričakovanja v zvezi z običajnimi aktivnostmi ljudi, ki zajemajo celoten nabor aktivnosti na delovnem mestu, v šoli, doma in v prostem času. Odgovor oseb s ponavljajočimi ali spreminjajočimi se zdravstvenimi stanji bi se moral nanašati na stanje, ki najpogosteje vpliva na njihove običajne aktivnosti: — „zelo omejene“ pomeni, da oseba ne more opravljati ali opraviti aktivnosti ali pa ji to uspe zelo težko in običajno s pomočjo drugih ljudi, — „zmerno omejene“ pomeni, da lahko oseba opravlja ali opravi običajno aktivnost, vendar z nekaj težavami, a običajno brez pomoči drugih oseb (ali običajno pomoči ne potrebuje vsak dan), — „sploh niso omejene“ pomeni, da lahko oseba brez težav opravlja ali opravi običajne aktivnosti ali da morebitna omejitev aktivnosti ni trajala dlje kot zadnjih šest mesecev.	— Zelo omejene — Zmerno omejene — Sploh niso omejene — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja (2)
Uporabljeni način anketiranja	S to spremenljivko se poroča o metodi, uporabljeni za zbiranje informacij od respondenta. Če se za zbiranje podatkov od respondenta uporablja več načinov, se s spremenljivko poroča o načinu, ki se je največ uporabljal. Pri metodah PAPI, CAPI in CATI je prisoten anketar. Pri metodi CAWI respondent sam izpolni vprašalnik, pri čemer sledi vrstnemu redu vprašanj, določenemu na spletišču. Kategorija „drugo“ se uporabi, kadar način anketiranja ni zajet z drugimi kategorijami, npr. samoanketiranje z vprašalnikom na papirju (PASI) ali računalniško podprto samoanketiranje (CASI), ki se ne izvaja na spletu. Kategorijo „se ne uporablja“ je treba uporabiti za štetje statističnih enot – ki so del populacije vira podatkov –, za katere se sistematično ne navedejo nobene informacije o tej spremenljivki, na primer v primeru oseb pod določeno starostjo in če so bile vse informacije pridobljene iz registrov (tj. upravnih podatkov) ali imputirane ali oboje, anketiranje pa ni bilo opravljeno.	— Osebno anketiranje z vprašalniki na papirju (PAPI) — Računalniško podprto osebno anketiranje (CAPI) — Računalniško podprto telefonsko anketiranje (CATI) — Računalniško podprto spletno anketiranje (CAWI) — Drugo — Se ne uporablja
Narava sodelovanja v raziskavi	S to spremenljivko se poroča o tem, ali je zahtevane informacije zagotovil izbrani respondent ali druga oseba (nadomestni respondent). Izbrani respondent je oseba, ki je navedena v določbah za posamezno zbiranje mikropodatkov in pozvana k zagotovitvi informacij. „Neposredno sodelovanje“ se nanaša na situacijo, ko izbrani respondent sam zagotovi zahtevane informacije. Neposredno sodelovanje vključuje tudi primere, ko izbrani respondent zahtevane informacije zagotovi s pomočjo druge osebe (ki zagotovi npr. prevajanje ali fizično pomoč) in potrdi dane odgovore. „Posredno sodelovanje“ se nanaša na situacijo, ko informacije, ki jih je treba zbrati od izbranega respondenta, zagotovi tretja oseba (tj. nadomestni respondent), ne da bi jih izbrani respondent potrdil. Kategorijo „se ne uporablja“ je treba uporabiti za štetje statističnih enot – ki so del populacije vira podatkov –, za katere se sistematično ne navedejo nobene informacije o tej spremenljivki, in če so bile vse informacije pridobljene iz registrov (tj. upravnih podatkov) ali imputirane ali oboje, anketiranje pa ni bilo opravljeno.	— Neposredno sodelovanje — Posredno sodelovanje — Ni navedeno (1) — Se ne uporablja
Stratum	Primarni stratum, ki ustreza vsaki enoti opazovanja (posamezni osebi ali gospodinjstvu), če je ciljna populacija (ali njen del) stratificirana na prvi stopnji vzorčnega načrta, pri čemer se zagotovijo identifikacijske oznake za različne stratume (oznaka stratuma). Stratificiranje prebivalstva pomeni, da se to razdeli na podskupine prebivalstva, imenovane stratumi, ki se ne prekrivajo. Nato se v vsakem stratumu izberejo neodvisni vzorci. Evidentirane informacije se vedno nanašajo na položaj ob izbiri zadevne statistične enote (posamezne osebe ali gospodinjstva). Kategorija „oznaka stratuma“ vsebuje identifikacijsko oznako stratuma, ki mu pripada vsaka enota opazovanja (posameznik ali gospodinjstvo). Identifikacijske oznake stratumov se uporabijo, če je bila ciljna populacija stratificirana ali če so se upoštevale samovključene vzorčne enote prve stopnje (PSU). Kategorijo „se ne uporablja“ je treba uporabiti, če ciljna populacija ni bila stratificirana na prvi stopnji postopka vzorčenja (npr. kadar je bil vzorec odvzet z enostavnim naključnim vzorčenjem ali naključnim vzorčenjem v skupinah) in če se samovključene PSU niso upoštevale.	— Oznaka stratuma — Se ne uporablja
Vzorčna enota prve stopnje (PSU)	S to spremenljivko se poroča o vzorčni enoti prve stopnje (PSU), ki ustreza vsaki enoti opazovanja (posamezni osebi ali gospodinjstvu), če je ciljna populacija razdeljena na skupine, pri čemer se zagotovijo identifikacijske oznake za skupine ali PSU. Populacija se razdeli na skupine (tj. ločene skupine prebivalstva), če neposredno vzorčenje elementov ni mogoče (ker ni vzorčnega okvira) ali pa je njegovo izvajanje predrago (populacija je geografsko zelo razpršena). Vzorec skupin (PSU) se nato izbere na prvi stopnji postopka vzorčenja. Evidentirane informacije se vedno nanašajo na položaj ob izbiri zadevne enote (posameznika ali gospodinjstva). Kategorija „oznaka vzorčne enote prve stopnje“ vsebuje identifikacijsko oznako PSU (med izbranimi PSU), ki ji pripada vsaka enota opazovanja (posameznik ali gospodinjstvo), če je bila ciljna populacija na prvi stopnji vzorčenja razdeljena v skupine. Kategorijo „se ne uporablja“ je treba uporabiti, če ciljna populacija na prvi stopnji postopka vzorčenja ni bila razdeljena na skupine, na primer če je bil vzorec odvzet z enostavnim naključnim vzorčenjem ali stratificiranim naključnim vzorčenjem.	— Oznaka vzorčne enote prve stopnje — Se ne uporablja

---

(1)  Kategorijo „ni navedeno“ je treba uporabljati, če odgovora ni, na primer če respondent ne pozna odgovora ali noče odgovoriti.

(2)  Kategorijo „se ne uporablja“ je treba uporabljati za primere, ki ne spadajo na področje uporabe določene spremenljivke, in sicer zaradi uporabe pogoja za navedeno spremenljivko, in tudi za štetje statističnih enot – ki so del populacije vira podatkov –, za katere se sistematično ne navedejo nobene informacije o tej spremenljivki, na primer v primeru oseb pod določeno starostjo.

(3)  Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(4)  http://ec.europa.eu/eurostat/documents/1978984/6037342/ISCO-08.pdf (angleška različica, na voljo tudi v francoščini in nemščini).

(5)  http://uis.unesco.org/sites/default/files/documents/international-standard-classification-of-education-isced-2011-en.pdf (na voljo v angleščini in francoščini).

(6)  http://ec.europa.eu/eurostat/ramon/nomenclatures/index.cfm?TargetUrl=LST_NOM_DTL&StrNom=CL_GEO&StrLanguageCode=EN&IntPcKey=&StrLayoutCode=HIERARCHIC (na voljo v angleščini, francoščini in nemščini).

(7)  Osebe, ki nimajo nobenih delovnih izkušenj in niso v okviru zaposlitve nikoli delale vsaj eno uro na teden za plačilo ali dobiček.

(8)  http://uis.unesco.org/sites/default/files/documents/isced-fields-of-education-and-training-2013-en.pdf (na voljo v angleščini in francoščini).

(9)  Oznake (009), (029), (039), (049), (059), (079), (089), (099) in (109) niso oznake ISCED.

Člen 1

Ime „Pan Galego“ / „Pan Gallego“ (ZGO) se registrira.

Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 2.3 Kruh, fino pecivo, slaščice, keksi in drugi pekovski izdelki iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1

Sprememba specifikacije proizvoda, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Cordero Manchego“ (ZGO), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1

Sprememba specifikacije, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Riso del Delta del Po“ (ZGO), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1

Sprememba specifikacije, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Bleu du Vercors-Sassenage“ (ZOP), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

---

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7).“

Člen 1

Za ponudbe, predložene v razpisnem postopku, ki je bil odprt z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1882 v podobdobju, ki se končalo 17. decembra 2019, je najvišji znesek pomoči za zasebno skladiščenje oljčnega olja:

(a)	0,00 EUR za tono na dan ekstra deviškega oljčnega olja;

(b)	1,10 EUR za tono na dan deviškega oljčnega olja;

(c)	1,10 EUR za tono na dan lampantnega oljčnega olja.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1

Christoph BUIK se imenuje za vodjo svetovalne misije Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq) za obdobje od 1. januarja 2020 do 17. aprila 2020.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. januarja 2020.

Člen 1

Paulo SOARES se imenuje za vodjo svetovalne misije Evropske unije v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUAM RCA) od 9. decembra 2019 do 8. decembra 2020.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 9. decembra 2019.

Člen 1

Za člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke se za mandat osmih let od 1. januarja 2020 imenujeta naslednja:

—	Fabio PANETTA,

—	Isabel SCHNABEL.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

PRILOGA

PROJEKT V PODPORO GLOBALNEMU MEHANIZMU ZA POROČANJE O NEDOVOLJENEM KONVENCIONALNEM OROŽJU IN PRIPADAJOČEM STRELIVU ZARADI ZMANJŠANJA TVEGANJA PREUSMERJANJA ALINEDOVOLJENEGA PRENOSA

("iTrace IV")

1.   Ozadje in utemeljitev podpore SZVP

1.1

Ta sklep temelji na več zaporednih sklepih Sveta za preprečevanje destabilizacijskega učinka preusmerjanja konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva ter trgovine z njima na območjih, ki so jih prizadeli konflikti, zlasti sklepih 2013/698/SZVP, (SZVP) 2015/1908 in (SZVP) 2017/2283, s katerimi je bil vzpostavljen in okrepljen globalni mehanizem za poročanje o konvencionalnem orožju in pripadajočem strelivu iTrace. Nedovoljeno širjenje konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva pomembno prispeva k destabilizaciji držav in zaostrovanju sporov, s tem pa resno ogroža mir in varnost. Kot je navedeno v strategiji EU o SALW, nedovoljeno strelno orožje ter osebno in lahko orožje še naprej prispevajo k nestabilnosti in nasilju v Uniji, njeni neposredni soseščini in drugje po svetu. Nedovoljeno osebno orožje spodbuja terorizem in konflikte po svetu ter s tem ovira prizadevanja Unije na področju razvoja, kriznega upravljanja, humanitarne pomoči in stabilizacije v nekaterih regijah sosedstva Unije in v Afriki. Znotraj Unije ima nedovoljeno strelno orožje očiten vpliv na notranjo varnost, saj spodbuja organizirani kriminal in teroristom zagotavlja sredstva za izvajanje napadov na evropskih tleh. Nedavne ugotovitve v okviru projekta iTrace v Afganistanu, Iraku, Libiji, Siriji, Ukrajini in Jemnu ter na drugih konfliktnih območjih v bližini zunanjih meja Unije potrjujejo navedbe iz strategije EU o SALW. Z dejavnostmi, izvedenimi na podlagi Sklepa (SZVP) 2015/1908, je bil iTrace potrjen kot globalna pobuda za spremljanje orožja na konfliktnih območjih. Projekt iTrace deluje v več kot 40 državah, ki so jih prizadeli konflikti, med drugim v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v srednji Aziji ter v južni in vzhodni Aziji. Z njim je bil vzpostavljen največji javni register preusmerjenega konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva na svetu, ki bo državam v pomoč pri odkrivanju in preprečevanju preusmerjanja skladno z zavezami na podlagi merila 7 Skupnega stališča 2008/944/SZVP in člena 11 Pogodbe o trgovini z orožjem. Ta projekt zagotavlja natančno poročanje o preusmerjanju orožja in pripadajočega streliva oboroženim uporniškim in terorističnim silam, ki ogrožajo varnost Unije, vključno z Al Kajdo v islamskem Magrebu in Daišem/Islamsko državo, ter iTrace organe držav članic Unije za nadzor nad izvozom zaupno in hitro opozarja na nevarnost preusmerjanja po izvozu; v realnem času zagotavlja delegacijam Unije in diplomatskim misijam držav članic na konfliktnih območjih ključne informacije o trgovini z orožjem in dinamiki konflikta. Projekt iTrace učinkovito ozavešča o ukrepih za nadziranje orožja in preprečevanje preusmerjanja z uravnoteženim in odgovornim vključevanjem medijev na svetovni ravni.

1.2

Države članice vztrajno pozivajo k temu, da bi v okviru projekta iTrace za nacionalne organe za izdajo dovoljenj za izvoz orožja pripravili neposredne informativne sestanke v živo (vključno s pogostimi obiski v glavnih mestih) in da bi oblikovalcem politike za nadzor konvencionalnega orožja v državah članicah na dvostranski ravni zagotovili širši razpon virov. Cilj tega sklepa je zato nadaljevati in izboljšati delo projekta iz Sklepa (SZVP) 2017/2283 ter v ta namen oblikovalcem politik, strokovnjakom za nadzor orožja in inšpektorjem za nadzor izvoza orožja Unije s tem še naprej zagotavljati ustrezne, sistematično zbrane informacije, ki jim bodo v pomoč pri razvijanju učinkovitih, z dokazi podprtih strategij za preprečevanje preusmerjanja in nedovoljenega širjenja konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva, kar bo prispevalo k izboljšanju mednarodne in regionalne varnosti. Tako jim bo še naprej v pomoč pri povezovanju uspešne odzivne strategije z ustreznim preventivnim ukrepanjem proti nezakoniti ponudbi in povpraševanju ter pri zagotavljanju učinkovitega nadzora nad konvencionalnim orožjem v tretjih državah.

1.3

V tem sklepu sta določena stalno vzdrževanje in nadgradnja javno dostopnega globalnega sistema za poročanje o orožju iTrace. Projekte, navedene v Sklepu (SZVP) 2017/2283, bodo dopolnjevali: pogostejše in daljše misije za zbiranje podatkov o nedovoljenih dobavah konvencionalnega orožja na konfliktna območja; specifični podporni paketi za posamezne države članice, ki bodo vključevali neposredno svetovanje, posebej prilagojene podatke in poročila, 24‐urno službo za pomoč in možnost, da se opravi preverjanje po opravljeni dostavi, ter 3) usposabljanje in mentorstvo za nacionalne organe v državah, ki so jih prizadeli konflikti, da bi sledili nedovoljeno konvencionalno orožje, najdeno ali zaseženo na ozemlju pod njihovo pristojnostjo, vzpostavili zmogljivosti za preprečevanje preusmerjanja, vključno z zmogljivostmi za sledenje v okviru mednarodnega instrumenta za sledenje, izboljšali upravljanje orožja, vključno z vodenjem evidenc, in spodbudili zbiranje podatkov za iTrace.

2.   Splošni cilji

Ukrep, opisan v Oddelku 4, bo mednarodni skupnosti dodatno pomagal pri preprečevanju destabilizacijskega učinka preusmerjanja konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva ter trgovine z njima. Oblikovalcem politik, strokovnjakom za nadzor orožja in inšpektorjem za nadzor izvoza orožja bodo s tem ukrepom še naprej zagotovljene ustrezne informacije, ki jim bodo v pomoč pri razvijanju učinkovitih, z dokazi podprtih strategij zoper preusmerjanje in nedovoljeno širjenje konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva, kar bo prispevalo k izboljšanju mednarodne in regionalne varnosti. Natančneje, namen ukrepa bo:

(a)	zagotavljati konkretne informacije o preusmerjanju konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva ter trgovini z njima v podporo učinkovitemu izvajanju Skupnega stališča 2008/944/SZVP, Pogodbe o trgovini z orožjem, akcijskega programa ZN ter mednarodnega instrumenta za sledenje;

(b)	prilagajati podporo za države članice, ki jim bo v pomoč pri oceni in blažitvi tveganja preusmerjanja;

(c)

razkrivati poti in subjekte, ki sodelujejo pri preusmerjanju konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva na konfliktna območja ali mednarodnim terorističnim organizacijam, ter zagotavljati dokaze o skupinah in posameznikih, ki se ukvarjajo z nedovoljeno trgovino, kar bo v pomoč nacionalnim sodnim postopkom;

(d)

krepiti sodelovanje med ustreznimi organi ZN, misijami in drugimi mednarodnimi organizacijami na področju sledenja konvencionalnemu orožju in pripadajočemu strelivu ter neposrednega zagotavljanja informacij v podporo obstoječim mehanizmom spremljanja, vključno z Interpolovo evidenco iARMS in Europolom, ki je leta 2019 z družbo Conflict Armament Research Ltd sklenil memorandum o soglasju o izmenjavi podatkov;

(e)

zagotavljati ustrezne informacije za določitev prednostnih področij za mednarodno sodelovanje in pomoč pri učinkovitem preprečevanju preusmerjanja konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva ter trgovine z njima, na primer s financiranjem projektov v zvezi z varnim ravnanjem z zalogami orožja ali upravljanjem meja, ter

(f)

ponuditi mehanizem za podporo pri spremljanju izvajanja Pogodbe o trgovini z orožjem, zlasti zaradi odkrivanja preusmerjanja prenesenega konvencionalnega orožja, pa tudi zaradi pomoči vladam pri ocenjevanju tveganja preusmerjanja pred izvozom konvencionalnega orožja, zlasti tveganja preusmerjanja v državi prejemnici ali ponovnega izvoza pod neželenimi pogoji.

3.   Dolgoročna trajnost projekta in rezultati

Z ukrepom bo zagotovljen trajen okvir za stalno spremljanje nedovoljenega širjenja konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva. Pričakuje se, da bo znatno izboljšal obstoječe informacije o orožju ter pomembno prispeval k ciljnemu razvoju učinkovitih politik za nadzor konvencionalnega orožja in izvoza orožja. Natančneje, projekt bo:

(a)	zagotovil dodatne vnose v sistem za upravljanje informacij iTrace, kar bo omogočilo dolgoročno zbiranje in analizo podatkov o nedovoljenem konvencionalnem orožju;

(b)

oblikovalcem politike in strokovnjakom za nadzor konvencionalnega orožja zagotovil orodje za določanje učinkovitejših strategij in prednostnih področij za pomoč in sodelovanje, na primer s prepoznavanjem mehanizmov za podregionalno in regionalno sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo informacij, ki jih je treba vzpostaviti ali okrepiti, s prepoznavanjem nezaščitenih nacionalnih zalog orožja, neustreznega upravljanja inventarja, nezakonitih poti prenosa, slabega nadzora meja in nezadostnih zmogljivosti za pregon;

(c)	vključeval vgrajeno prilagodljivost za pridobivanje informacij, ki so relevantne za politiko, ne glede na hitro spreminjajoče se zahteve politike;

(d)	znatno izboljšal učinkovitost mednarodnih organizacij in posameznikov pri spremljanju orožja, saj bo zagotavljal mehanizem za izmenjavo informacij, ki se bo nenehno širil, ter

(e)	v državah, ki so jih prizadeli konflikti, vzpostavil vzdržne nacionalne zmogljivosti za prepoznavanje in izsleditev nedovoljenega konvencionalnega orožja ter učinkovitejše sodelovanje pri mednarodnem nadzoru orožja in v postopkih kazenskega pregona.

4.   Opis ukrepa

4.1   Projekt 1: Usposabljanje in mentorstvo za nacionalne organe v državah, ki so jih prizadeli konflikti, pri prepoznavanju orožja in mednarodnem sledenju

4.1.1   Cilj projekta

Programi usposabljanja in mentorstva iTrace nacionalnim organom v državah, ki so jih prizadeli konflikti, zagotovijo metode in spretnosti, s katerimi bodo lahko sami odkrivali preusmerjanje konvencionalnega orožja in ga preprečili. Usposabljanje je namenjeno povečanju pogosto neobstoječe zmogljivosti za identifikacijo in sledenje nedovoljenemu konvencionalnemu orožju, mentorstvo pa osebju projekta iTrace omogoča, da v realnem času odkrije kritične vrzeli v zmogljivostih in takoj prilagodi rešitve za njihovo odpravo. Programi usposabljanja in mentorstva iTrace tudi utrjujejo povezavo med projektom iTrace in nacionalnimi organi, saj njegovim terenskim preiskovalnim skupinam omogoča boljši dostop do zaseženega in odvzetega konvencionalnega orožja, s čimer se okrepi celoten spekter zbiranja, analiziranja in sporočanja podatkov v okviru iTrace.

4.1.2   Koristi za pobude EU za nadzor nad orožjem

Programi usposabljanja in mentorstva iTrace se odzivajo na ukrepe, obravnavane v strategiji EU o SALW – podpora nacionalnim zmogljivostim za „odkrivanje izvora nedovoljenega osebnega in lahkega orožja in streliva na konfliktnih območjih“ – ter neposredno in posredno krepijo celo vrsto pobud za nadzor orožja, ki jih podpirajo države članice. Neposredni učinki vključujejo podporo nacionalnim organom kazenskega pregona pri sledenju osebnega in lahkega orožja v skladu z mednarodnim instrumentom za sledenje, povečanje nacionalne zmogljivosti za zbiranje podatkov o izsledenem orožju v okviru kazalnika cilja trajnostnega razvoja 16.4.2 ter podpiranje programov za upravljanje orožja in streliva, ki so jih uvedle države članice. Posredni učinki vključujejo „povratne informacije“, zbrane na kraju samem, kot so opozarjanje držav članic na tveganje preusmerjanja orožja v partnerskih državah in odkrivanje preusmerjanja iz nacionalnih zalog ter zagotavljanje teh informacij programom fizične zaščite in upravljanja zalog, ki jih podpira Unija.

4.1.3   Projektne dejavnosti

Leta 2018 je CAR vzpostavil enoto za tehnično podporo, katere namen je izvajanje dejavnosti usposabljanja in mentorstva za nacionalne organe v državah, ki so jih prizadeli konflikti in v katerih deluje iTrace. Namen teh dejavnosti usposabljanja in mentorstva je okrepiti nacionalne pobude za boj proti preusmerjanju na splošno in jim v ta namen zagotoviti navodila in razvoj zmogljivosti na področju sledenja konvencionalnemu orožju, označevanja in vodenja evidenc o zaseženem in zajetem nedovoljenem konvencionalnem orožju, in sicer po ustaljenih postopkih mednarodnega instrumenta za sledenje, ter ocene fizične zaščite in upravljanja zalog, namenjene prepoznavanju in odpravljanju tveganj preusmerjanja pri viru. CAR bo lokalnim partnerjem, po potrebi pa tudi osebju za podporo miru, vključno z misijami ZN in EU ter skupinami/odbori ZN za spremljanje sankcij, zagotavljal specializirano in ocenjenim potrebam prilagojeno usposabljanje o celotnem spektru zgoraj navedenih dejavnosti. V zvezi s tem se bo projekt iTrace še naprej neposredno odzival na ukrepe iz strategije EU o SALW, ki EU poziva, naj podpre delo odborov ZN, ki spremljajo embargo na orožje, poziva pa tudi k preučitvi možnosti za izboljšanje dostopa do njihovih ugotovitev glede preusmerjanja in nedovoljenega strelnega orožja ter osebnega in lahkega orožja za namene nadzora nad izvozom orožja. Usposabljanje v okviru projekta iTrace bo temeljilo na vrsti storitev, ki jih od leta 2014 ponuja CAR in za katere se je izkazalo, da so ključnega pomena za podpiranje lokalnih partnerjev v državah, prizadetih zaradi konfliktov, pomoč odborom ZN, pa tudi za zagotovitev boljšega dostopa do terenskih preiskovalnih skupin iTrace. V okviru projekta bo napoteno osebje terenskih preiskovalnih skupin in enote za tehnično podporo za postopno poučevanje na tehnični ravni glede:

(a)	uvoda v zbiranje podatkov o konvencionalnem orožju z navedbo konkretnih primerov;

(b)	osnovnih metod za prepoznavanje konvencionalnega orožja in učinkovito dokumentiranje;

(c)	standardnih operativnih postopkov za zbiranje dokazov in nadzorno verigo za dokaze;

(d)	zahtev za preiskave na velike razdalje ter regionalne in mednarodne preiskave;

(e)	izvajanja mednarodnega instrumenta za sledenje; po potrebi bodo organi v partnerskih državah deležni usposabljanja glede uvedbe zahteve za sledenje in k temu spodbujani;

(f)	mednarodnega sledenja orožja in sistemov za sledenje orožja (zlasti Interpol in Europol);

(g)	uporabe „velepodatkov“ in analize trendov ter

(h)	možnosti za tehnično pomoč (mednarodno) in posredovanje organov kazenskega pregona.

Te dejavnosti bodo potekale hkrati s terenskimi preiskavami iTrace – vključno s skupnimi preiskavami (mentorstvom) v sodelovanju z nacionalnimi vladnimi organi.

4.1.4   Rezultati projekta

Projekt bo:

(a)	spodbujal nacionalne organe, da dodelijo širši dostop terenskim preiskovalnim skupinam iTrace, s čimer bodo upoštevani ponavljajoči se pozivi skupinam iTrace za zagotavljanje tehnične pomoči in skupnih preiskovalnih zmogljivosti, hkrati pa se bo povečalo zbiranje podatkov v iTrace;

(b)

zagotavljal konkretno pomoč pri krepitvi zmogljivosti nacionalnim vladam, ki kljub temu, da trpijo zaradi posledic preusmerjanja konvencionalnega orožja, nimajo na voljo orodij za identificiranje preusmerjenega konvencionalnega orožja in poročanje o njem – to je pogosto predpogoj za učinkovitejše nacionalno upravljanje s konvencionalnim orožjem in kot tako podpira izvajanje Pogodbe o trgovini z orožjem, mednarodnega instrumenta za sledenje in akcijskega programa ZN o osebnem in lahkem orožju ter cilja trajnostnega razvoja 16.4.2, pa tudi načrtovanje fizične zaščite in upravljanja zalog ter povezovanje z mednarodnimi organi pregona, vključno z Interpolom (iARMS) in Europolom;

(c)

podpiral intenzivnejši dialog, zlasti z opredelitvijo ključnih deležnikov za druge pobude, ki jih podpira Unija, na primer odnose med misijami EU in vladami držav gostiteljic, in z oblikovanjem novih pobud, kot je načrtovanje fizične zaščite in upravljanja zalog na primer projekti za upravljanje zalog, ki jih podpira Unija.

4.1.5   Kazalniki izvajanja projekta

Do 40 terenskih obiskov za usposabljanje in mentorstvo, s poudarkom na ponovnih obiskih za podporo nacionalnim organom pri vzpostavljanju zmogljivosti za sledenje.

Projekt se bo izvajal postopoma v celotnem triletnem obdobju, predvidenem za projekt iTrace.

4.1.6   Upravičenci do projekta

Dejavnosti usposabljanja in mentorstva v okviru iTrace bodo neposredno koristile nacionalnim deležnikom v državah, ki so jih prizadeli konflikti, vključno z organi kazenskega pregona in tožilci. Program bo zagotavljal posredno podporo nacionalnim dialogom s pobudami, ki jih financira Unija, in drugimi pobudami za nadzor orožja, tako da bo spodbujal uporabo mednarodnih mehanizmov za sledenje, vključno z Interpolovim sistemom iARMS in Europolom, in poenostavljal sodelovanje v projektih za upravljanje zalog, ki jih podpira Unija, ter drugih projektih za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem.

4.2   Projekt 2: Okrepljene preiskave na terenu, potrebne za to, da se v sistem iTrace v realnem času še naprej vnašajo dokazno gradivo o preusmerjanju konvencionalnega orožja in streliva ter trgovini z njima in druge ustrezne informacije.

4.2.1   Cilj projekta

V okviru projekta bodo potekale pogostejše in daljše terenske raziskave v zvezi s konvencionalnim orožjem in strelivom, ki sta v obtoku na konfliktnih območjih. V projektu bodo prednostno obravnavane države, ki so še posebej pomembne za države članice, med drugim vključno z Afganistanom, Irakom, Libijo, Malijem, Južnim Sudanom, Somalijo, Sirijo, Ukrajino in Jemnom. Te preiskave na terenu bodo zagotovile konkretne dokaze o preusmerjenem konvencionalnem orožju v rokah uporniških in terorističnih sil, ki bi bile sicer nevidne zunanjim opazovalcem (vključno z državami članicami, ki izvažajo orožje). Pred konkretnim sodelovanjem z vsemi državami, v katerih se terenske preiskave v okviru iTrace ali programi iTrace za usposabljanje in mentorstvo prej niso izvajali, bo CAR zahteval predhodno odobritev Delovne skupine EU za izvoz konvencionalnega orožja (COARM).

CAR bo z uporabo novih tehnologij in naprednih forenzičnih tehnik izvedel številne dejavnosti na terenu, vključno z izboljšano fotografsko dokumentacijo, forenzično uporabo in restavracijo zbrisanih oznak. CAR je dokazal, da te metode dajejo sledljive informacije o prej neizsledljivem orožju, strelivu in pripadajočem materialu, kar omogoča preiskovanje vse številčnejših vrst nedovoljenega materiala, katerega identifikacijske informacije so bile odstranjene, da bi se prikril izvor.

Države članice bodo na podlagi pridobljenih podatkov izboljšale skupno razumevanje preusmerjanja in nedovoljenih prenosov ter metod, ki jih preprodajalci uporabljajo za prikrivanje, in bistveno povečale svoje zmogljivosti za onemogočanje nedovoljene trgovine.

4.2.2   Koristi za pobude EU za nadzor nad orožjem

Preiskave iTrace na terenu so dinamično izhodišče za nadaljnje ukrepanje glede preusmerjenega konvencionalnega orožja v državah, ki so jih prizadeli konflikti. To izhodišče je stalen ukrep učinkovitosti Skupnega stališča 2008/944/SZVP in sporazumov o nadzoru orožja, ki so se jim zavezale države članice, med drugim, Pogodbe o trgovini z orožjem, akcijskega programa ZN o osebnem in lahkem orožju ter strategije EU o SALW . Temeljita dokumentacija konfliktnega orožja služi tudi kot odskočna deska za formalno sledenje konvencionalnega orožja ter za celovite preiskave v zvezi s financiranjem konfliktov in mrežami za dobavo orožja.

4.2.3   Projektne dejavnosti

V okviru tega projekta bodo potekale naslednje dejavnosti:

(a)	napotitev usposobljenih strokovnjakov za orožje, ki bodo opravili terensko analizo nedovoljenega konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva, zaseženih v državah, v katerih potekajo spopadi;

(b)

analiza, pregled in preverjanje dokumentiranih dokazov o konvencionalnem orožju, pripadajočem strelivu in njihovih uporabnikih, med drugim fotografske dokumentacije, forenzične uporabe in restavracije zbrisanih oznak orožja, njegovih komponent ter notranjih in zunanjih oznak, embalaže, z njim povezanih odpremnih dokumentov, skupaj z rezultati terenskih preiskav (uporabniki, zaloge in prenosne poti);

(c)	prenos vseh zbranih in pregledanih dokazov v sistem za upravljanje informacij iTrace, po preverbi pa tudi na spletni portal iTrace za kartiranje;

(d)	izbira lokalnih partnerjev in podpora njim, da se zagotovi stalno zbiranje podatkov v podporo iTrace med celotnim trajanjem predlaganega ukrepa in tudi pozneje;

(e)	stalna povezava z vladami držav članic, da se vnaprej določijo nacionalne kontaktne točke in mehanizem za usklajevanje, da se še pred začetkom preiskovanja jasno določi obseg preiskav CAR in odpravijo morebitna navzkrižja interesov.

Projekt se bo izvajal postopoma v celotnem triletnem obdobju, predvidenim za projekt iTrace.

4.2.4   Rezultati projekta

V okviru projekta bodo:

(a)	na kraju samem dokumentirani fizični dokazi o konvencionalnem orožju in pripadajočem strelivu, ki je bilo preusmerjeno ali izvira iz nedovoljene trgovine, na konfliktnih območjih;

(b)

preverjeni in spremljani primeri nedovoljene trgovine z orožjem na podlagi dokazov, ki jih bodo CAR, organizacije s stalnimi dogovori o izmenjavi informacij s CAR in po potrebi druge organizacije zbrale o preusmerjanju konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva v vseh regijah ali o nedovoljeni trgovini z njim;

(c)

zagotovljeni konkretni vizualni in fizični dokazi o konvencionalnem orožju, ki je bilo preusmerjeno ali izvira iz nedovoljene trgovine, in pripadajočem strelivu, vključno s fotografijami primerkov, serijskimi številkami, tovarniškimi oznakami, škatlami, dobavnicami, odpremnimi dokumenti in dokumentacijo končnih uporabnikov ter informacijami, pridobljenimi s forenzično uporabo, in restavracijo zbrisanih oznak;

(d)

zagotovljena tekstovna poročila o nedovoljeni dejavnosti, vključno z nezakonitimi trgovinskimi potmi, akterji ter finančnimi in podpornimi mrežami, vpletenimi v preusmerjanje ali nedovoljen prenos, in ocene dejavnikov, ki k temu prispevajo (vključno z neučinkovitim ravnanjem z zalogami orožja in varnostjo ter namernimi, državno usklajenimi mrežami za nedovoljeno dobavo);

(e)	zagotovljen prenos omenjenih dokazov v sistem za upravljanje informacij iTrace, po preverbi pa tudi na spletni portal iTrace za kartiranje, da bi bili v celoti dostopni javnosti in državam članicam prek varnega namizja in mobilnih platform.

4.2.5   Kazalniki izvajanja projekta

Do 75 napotitev na teren (vključno s podaljšanjem napotitve, če je potrebno) v celotnem triletnem obdobju, da se pridobijo dokazi, ki bodo preneseni v sistem za upravljanje informacij iTrace in spletni portal za kartiranje.

Projekt se bo izvajal postopoma v celotnem triletnem obdobju, predvidenem za projekt iTrace.

4.2.6   Upravičenci do projekta

Sistem iTrace bo še naprej zagotavljal vse bolj celovite informacije, izrecno namenjene predvsem oblikovalcem politike na področju nadzora orožja v državah članicah EU in organom držav članic EU za izdajo dovoljenj za izvoz orožja ter institucijam, agencijam in misijam Unije. Ti prejemniki informacij v Uniji bodo tudi imeli dostop do zaupnih informacij prek varnega namizja in mobilnih platform, ki jih zagotavlja iTrace.

Javne informacije bodo še naprej dostopne tudi vsem upravičencem tako iz Unije kot tudi upravičencem izven Unije, kot so oblikovalci politike za nadzor nad orožjem in organi za izdajo dovoljenj za izvoz orožja v tretjih državah, nevladne raziskovalne organizacije, zagovorniške organizacije in mednarodni mediji.

4.3   Projekt 3: Prilagojena podpora organom držav članic za nadzor nad izvozom orožja in oblikovalcem politike za nadzor nad orožjem

4.3.1   Cilj projekta

Projekt bo državam članicam zagotovil dosledno dvostransko podporo, vključno z rednimi osebnimi obiski in posebnim poročanjem, ki bodo prilagojeni specifičnim področjem nadzora nad orožjem in zahtevam po informacijah posameznih držav članic. Informacije, ki jih zagotovijo organi držav članic za izdajo dovoljenj za izvoz orožja, bodo obravnavane ob ustreznem spoštovanju in zaupno. CAR bo prav tako še naprej v stiku z vrsto nacionalnih organov iz tretjih držav, pristojnih za izdajo dovoljenj za izvoz orožja iz tretjih držav. Ti odnosi bodo podpirali več ključnih vidikov mednarodnih prizadevanj za preprečevanje preusmerjanja konvencionalnega orožja in trgovine z njim ter okrepili mednarodne ukrepe za preprečevanje preusmerjanja, med drugim tudi:

(a)	zagotavljanje podrobnih podatkov in dokazov o dokumentiranem preusmerjanju organom za izdajo dovoljenj za izvoz orožja ter

(b)	podporo ali zagotavljanje državam članicam zmogljivosti za preverjanje po pošiljanju ali po dostavi, in sicer na uradno zahtevo nacionalnih organov EU za izdajo dovoljenj za izvoz orožja.

4.3.2   Koristi za pobude EU za nadzor nad orožjem

Redni obiski projektne skupine iTrace v glavnih mestih držav članic omogočajo dvostranske razprave o občutljivih temah (tj. preusmeritev po izvozu), državam članicam omogočajo, da neposredno prispevajo k zasnovi sistema iTrace in njegovim izložkom (usmeritev in obseg preiskav ter vrste poročanja), ter pomagajo razviti ukrepe za krepitev zaupanja (tj. postopka „predhodne priglasitve“ v sistemu iTrace in „pravice do ugovora“). Ključnega pomena je, da ozaveščanje držav članic o sistemu iTrace zagotavlja podlago za pogosto večplastno razpravo o nacionalnih izzivih in priložnostih v zvezi z zavezami iz merila 7 iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP in člena 11 Pogodbe o trgovini z orožjem. V okviru prejšnjih projektov iTrace (I, II in III) so bili obiski za ozaveščanje ključnega pomena za razumevanje zahtev držav članic po informacijah, ne glede na to, ali so splošne narave (tj. „kakšna je vaša ocena ogroženosti v zvezi z orožjem, ki vstopa na določeno območje oboroženih spopadov“) ali pa so specifične za projekt iTrace (tj. „potrebujemo pregleden prikaz, ki nas nemudoma opozori na vsakršno doma proizvedeno orožje, ki ga dokumentirajo terenske skupine iTrace“).

4.3.3   Projektne dejavnosti

V okviru tega projekta bodo potekale naslednje dejavnosti:

(a)	skupine iTrace bodo poslane na ponovne obiske zadevnih organov v glavnih mestih držav članic zaradi posredovanja osnovnih informacij o vprašanjih, povezanih s preusmerjanjem orožja, in poročanja o svojih preiskavah;

(b)	še naprej bo 24 ur dnevno na voljo služba za takojšnje svetovanje o preusmerjanju orožja ali morebitnih negativnih trditvah v tisku, ki izhajajo iz nepreverjenega poročanja tretjih strani;

(c)

za organe držav članic za izdajo dovoljenj za izvoz orožja se bodo vzdrževali spletni pregledni prikazi, na katerih bodo objavljeni šifrirani podatki iz sistema za upravljanje informacij iTrace – opozorila v zvezi s stranmi, ki so že sodelovale pri preusmerjanju konvencionalnega orožja, profiliranje zelo tveganih destinacij in poročanje v realnem času o preusmerjanju doma proizvedenega orožja, ter

(d)	na uradno zahtevo organov držav članic za izdajo dovoljenj za izvoz orožja bodo terenske preiskovalne skupine iTrace podpirale države članice pri izvajanju nadzora končne uporabe po pošiljanju (preverjanje) ali pa jim bodo zagotavljale takšen nadzor.

Projekt se bo izvajal postopoma v celotnem triletnem obdobju, predvidenem za projekt iTrace.

4.3.4   Rezultati projekta

Projekt bo:

(a)	organom držav članic za izdajo dovoljenj za izvoz orožja na njihovo zahtevo zagotavljal pomoč pri odkrivanju preusmerjanj po izvozu;

(b)	pred izdajo dovoljenj za izvoz orožja zagotavljal informacije v podporo analizi tveganja za preusmerjanje, ki jo izvajajo organi držav članic za izdajo dovoljenj za izvoz orožja, v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP in Pogodbo o trgovini z orožjem;

(c)	organom držav članic za izdajo dovoljenj za izvoz orožja na njihovo zahtevo zagotavljal zmogljivosti za preverjanje po opravljenem pošiljanju;

(d)	podpiral oblikovalce politik za nadzor nad orožjem v državah članicah z obveščanjem v realnem času o novih trendih pri preusmerjanju in trgovanju, v podporo nacionalnim prizadevanjem v mednarodnih političnih procesih, ter

(e)	pomagal nacionalnim organom pregona držav članic pri podpiranju kazenskih preiskav, po potrebi in na njihovo zahtevo.

4.3.5   Kazalniki izvajanja projekta

Vzdrževanje prilagojenega namizja in mobilnih preglednih prikazov, na katerih bodo nacionalnim organom držav članic neposredno posredovane informacije iz zaščitenih delov sistema iTrace. Zagotovljena bo služba za pomoč, ki jo bo sestavljalo osebje projekta iTrace, da bi zagotovili polno podporo organom držav članic za nadzor nad izvozom orožja in oblikovalcem politik za nadzor nad orožjem. Na zahtevo bo izvedenih do 45 obiskov v glavnih mestih držav članic.

Projekt se bo izvajal postopoma v celotnem triletnem obdobju, predvidenem za projekt iTrace.

4.3.6   Upravičenci do projekta

Vse zainteresirane države članice, pri čemer bodo obiski v glavnih mestih in misije za preverjanje po opravljenem pošiljanju izvedeni na zahtevo.

4.4   Projekt 4: Ozaveščanje deležnikov na terenu in mednarodno usklajevanje

4.4.1   Cilj projekta

Projekt bo prikazal koristi sistema iTrace mednarodnim in nacionalnim oblikovalcem politik, strokovnjakom za nadzor nad konvencionalnim orožjem in organom za izdajo dovoljenj za izvoz orožja. Pobude za ozaveščanje na terenu bodo namenjene tudi dodatnemu usklajevanju izmenjave informacij in sklepanju trajnostnih partnerstev s posamezniki in organizacijami, ki lahko zagotovijo informacije, ki se lahko prenesejo v sistem iTrace.

4.4.2   Koristi za pobude Unije za nadzor nad orožjem

Projekt bo na številnih konferencah, dogodkih in procesih prikazal podporo Unije projektu iTrace ter dokazal vlogo projekta pri zagotavljanju konkretnih informacij v podporo mednarodnim pobudam za nadzor nad orožjem. Zaporedni projekti iTrace (I, II in III) so dokazali, da ima mednarodno ozaveščanje ključno vlogo pri: 1) oblikovanju mednarodne agende v zvezi z mednarodnimi procesi nadzora nad orožjem ter 2) ustvarjanju priložnosti za sodelovanje tretjih držav pri projektih iTrace in pobudah Unije za nadzor nad orožjem na splošno.

4.4.3   Projektne dejavnosti

V okviru tega projekta se bodo izvajale naslednje dejavnosti, pri čemer bo posebna pozornost namenjena preprečevanju prekrivanja z drugimi projekti, na primer s programom za ozaveščanje o Pogodbi o trgovini z orožjem:

(a)

osebje projekta iTrace na zadevnih mednarodnih konferencah pripravi predstavitev vseh vidikov nedovoljene trgovine s konvencionalnim orožjem. Predstavitve bodo namenjene promociji sistema iTrace s poudarkom na 1) njegovih konkretnih koristih za pomoč pri spremljanju izvajanja Pogodbe o trgovini z orožjem, akcijskega programa ZN in drugih zadevnih mednarodnih instrumentov; 2) njegovi uporabnosti pri določanju prednostnih področij za mednarodno pomoč in sodelovanje ter 3) njegovi uporabnosti kot mehanizmu ocenjevanja tveganja za organe za izdajo dovoljenj za izvoz orožja;

(b)

osebje projekta iTrace pripravi predstavitve za nacionalne vlade in osebje mirovnih operacij. Predstavitve bodo namenjene promociji sistema iTrace med ustreznimi oddelki misij zaradi spodbujanja in sklepanja uradnih dogovorov o izmenjavi informacij, na podlagi katerih se lahko zagotovijo informacije, ki jih je mogoče prenesti v sistem iTrace, pa tudi zaradi podpore oblikovalcem politik pri določanju prednostnih področij za mednarodno pomoč in sodelovanje.

Projekt se bo izvajal postopoma v celotnem triletnem obdobju, predvidenem za projekt iTrace.

4.4.4   Rezultati projekta

Projekt bo:

(a)

prikazal uporabnost sistema iTrace ter koncepta dokumentiranja, zbiranja in izmenjave podatkov o preusmerjanju nacionalnim in mednarodnim oblikovalcem politik, ki si prizadevajo za izvajanje sporazumov o nadzoru nad konvencionalnim orožjem in nadzoru nad izvozom orožja (Pogodba o trgovini z orožjem, akcijski program ZN in drugi zadevni mednarodni instrumenti), ter podprl njihovo izvajanje;

(b)	zagotovil ustrezne informacije, ki bodo oblikovalcem politik in strokovnjakom za nadzor nad konvencionalnim orožjem pomagale pri določanju prednostnih področij za mednarodno pomoč in sodelovanje ter pri oblikovanju učinkovitih strategij proti preusmerjanju;

(c)	organom za izdajo dovoljenj za izvoz orožja zagotovil podrobne informacije o sistemu iTrace in njegovi uporabnosti za ocenjevanje tveganja, poleg tega pa bo služil kot sredstvo za nadaljnje povratne informacije in izboljšanje sistema;

(d)	olajšal izmenjavo informacij med nacionalnimi vladami ter mirovnimi operacijami in operacijami za spremljanje sankcij ZN, vključno z obdelavo in analizo podatkov z uporabo sistema iTrace;

(e)	olajšal povezovanje v okviru čedalje večje skupine strokovnjakov za nadzor nad konvencionalnim orožjem, ki na kraju samem preiskujejo preusmerjanje konvencionalnega orožja in streliva ter nedovoljeno trgovino z njima;

(f)

javnost bolje seznanil s sledenjem konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva kot sredstvom za spremljanje izvajanja Pogodbe o trgovini z orožjem, akcijskega programa ZN in mednarodnega instrumenta za sledenje ter drugih mednarodnih in regionalnih instrumentov za nadzor nad orožjem in nadzor nad izvozom orožja.

4.4.5   Kazalniki izvajanja projekta

Do 30 konferenc ozaveščanja, ki se jih udeleži osebje sistema iTrace. Na vseh konferencah se predstavi sistem iTrace. Programi konferenc in kratki povzetki bodo vključeni v četrtletna opisna poročila.

Projekt se bo izvajal postopoma v celotnem triletnem obdobju, predvidenem za projekt iTrace.

4.4.6   Upravičenci do projekta

Glej oddelek 4.2.6 za popoln seznam tistih, ki jim je projekt namenjen; ta ustreza seznamu upravičencev do tega projekta.

4.5   Projekt 5: poročila o politiki sistema iTrace

4.5.1   Cilj projekta

Projekt bo zagotovil poročila o ključnih vprašanjih politik, pripravljenih na podlagi podatkov, pridobljenih s terenskim delom, in predstavljenih v okviru sistema iTrace. Poročila bodo zasnovana tako, da bodo poudarjena specifična področja mednarodnega interesa, vključno s pomembnejšimi vzorci nedovoljenega trgovanja s konvencionalnim orožjem in strelivom ter regionalno distribucijo konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva, ki izvira iz nedovoljene trgovine, in prednostna področja, ki bi morala biti deležna mednarodne pozornosti.

4.5.2   Koristi za pobude Unije za nadzor nad orožjem

V poročilu o politiki sistema iTrace je mednarodna pozornost usmerjena na celovitost pobud Unije za nadzor nad orožjem in zaveze držav članic, da preprečujejo preusmerjanje konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva. Od leta 2013 so ta poročila dosegla pomembno pokritost v številnih vodilnih svetovnih medijskih hišah, kar je spodbudilo nacionalne ukrepe vlad, poslancev in civilne družbe. Ker se poročila sistema iTrace ne izogibajo odkrivanju nedovoljenega konvencionalnega orožja s poreklom v Uniji, izpostavljajo napreden odnos držav članic do nadzora nad orožjem. To verjetno spodbuja preglednost in širitev članstva ter vsesplošno uporabo večstranskih pogodb in režimov za razoroževanje, neširjenje orožja in nadzor nad orožjem, h katerim je bilo pozvano v globalni strategiji EU (tj. načelo „dajanja zgleda“).

4.5.3   Projektne dejavnosti

Poglobljena analiza bo omogočila pripravo, pregled, urejanje in objavo, vključno s tiskanjem in razdeljevanjem, do 20 poročil o politiki sistema iTrace.

4.5.4   Rezultati projekta

Projekt bo:

(a)	zagotovil do 20 poročil, v katerih bo predstavljeno po eno vprašanje mednarodnega interesa;

(b)	zagotovil posredovanje poročil o politiki sistema iTrace vsem državam članicam;

(c)	zasnoval ciljno strategijo za ozaveščanje na terenu, da se zagotovi kar največja globalna pokritost;

(d)

ohranjal prepoznavnost ukrepa na političnem prizorišču in v mednarodnih sredstvih obveščanja, med drugim s predstavljanjem aktualnih informacij o nedovoljenem konvencionalnem orožju, zagotavljanjem analiz, pomembnih za politiko, v podporo trenutnim postopkom nadzora nad orožjem, in prilagajanjem poročil, da se zagotovi kar največje zanimanje mednarodnih sredstev obveščanja.

4.5.5   Kazalniki izvajanja projekta

V obdobju trajanja predlaganega ukrepa se pripravi do 20 javno dostopnih poročil o politiki sistema iTrace.

Projekt se bo izvajal postopoma v celotnem triletnem obdobju, predvidenem za projekt iTrace.

4.5.6   Upravičenci do projekta

Glej oddelek 4.2.6 za popoln seznam tistih, ki jim je projekt namenjen; ta ustreza seznamu upravičencev do tega projekta.

4.6   Projekt 6: Sledenje nedovoljenemu konvencionalnemu orožju in pripadajočemu strelivu ter okrepljene preiskave

4.6.1   Cilj projekta

Projekt bo nacionalnim vladam še naprej pošiljal uradne zahteve v zvezi s sledenjem nedovoljenemu konvencionalnemu orožju in pripadajočemu strelivu, odgovori nanje pa bodo zagotovili celovite informacije o njihovih dobavnih verigah ter opredelili lokacijo in okoliščine, v katerih je bilo preusmerjeno k nepooblaščenim uporabnikom. Namen teh dejavnosti je vzpostaviti mehanizme za odkrivanje preusmerjanja konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva, in sicer za vsak primer posebej in ob podpori držav izvoznic. zlasti organov držav članic za nadzor nad izvozom orožja. Sledenje daje podrobne informacije o nezakonitih mrežah za dobavo konvencionalnega orožja, omogoča odkrivanje primerov nedovoljenega ponovnega prenosa v nasprotju z dogovori za končno uporabo, opozarja na kršitve embargov ZN in Unije na orožje ter opozarja države na preusmerjanje po izvozu. Predvsem zato, ker nacionalne vlade same zagotavljajo informacije o sledenju, postopek sledenja zagotavlja podlago za oblikovanje politik nadzora nad orožjem.

4.6.2   Koristi za pobude Unije za nadzor nad orožjem

Na podlagi zahtev za sledenje je lahko projekt iTrace različnim državam članicam (in državam, ki niso članice EU) zagotovil prispevek v podporo kazenskem pregonu, vključno s pregonom in obsodbo posameznikov, ki se ukvarjajo s trgovino s konvencionalnim orožjem in pripadajočim strelivom ter s tem povezanim materialom.

Zahteve za sledenje države članice tudi opozarjajo na primere preusmerjanja po izvozu in tako zagotavljajo ključne informacije v podporo učinkovitim ocenam tveganja pri izdajanju dovoljenj za izvoz orožja. Sistem iTrace kot tak neposredno prispeva informacije v pomoč državam članicam pri izvajanju merila 7 Skupnega stališča 2008/944/SZVP in člena 11 Pogodbe o trgovini z orožjem. Informacije, pridobljene s postopkom sledenja, identificirajo tudi nedovoljene končne uporabnike, preusmerjevalce konvencionalnega orožja, nezakonite stranke v dobavni verigi in nezakonite vlagatelje, ki državam članicam zagotavljajo pomembne podatke o izvoznih tveganjih.

4.6.3   Projektne dejavnosti

Stalen dotok zahtev za sledenje ter s tem povezanih sporočil in nadaljnjih preiskav skozi celotno obdobje trajanja projekta.

4.6.4   Rezultati projekta

Projekt bo:

(a)

sledil nedovoljenemu konvencionalnemu orožju in pripadajočemu strelivu na območjih, ki so jih prizadeli konflikti, po stopnji brez primere do zdaj. Z izboljšavami v zvezi s standardnimi operativnimi postopki CAR v okviru sistema iTrace III, po obsežnem posvetovanju z državami članicami, se bo zagotovilo, da bodo informacije, ki jih bo zbrala enota za sledenje pri CAR, pred objavo pregledale nacionalne vlade in prispevale k največjemu svetovnemu registru izsledenega orožja, uporabljenega v konfliktih;

(b)

novo ustanovljena enota za okrepljeno preiskovanje bo sprejemala informacije, zbrane s sledenjem nedovoljenemu konvencionalnemu orožju in njegovemu strelivu, da bi v večji meri določili temeljna vprašanja v zvezi s preusmerjanjem, tj. kdo, zakaj, kaj, kdaj in kako, pri tem pa izvedli evidentiranje dobavne verige, ki bo temeljilo na treh stebrih preiskovanja: človeških omrežjih, nezakonitem financiranju orožja in logistiki ponudbe. Enoto za okrepljeno preiskovanje bo mogoče razmestiti po vsem svetu, prizadevala pa si bo na konfliktnih območjih in zunaj njih pridobiti pričevanja, ki niso javna, finančne informacije in dokumente, ter

(c)

v končni fazi bo enota za okrepljeno preiskovanje oblikovalcem politik zagotovila nove možnosti za preprečevanje nedovoljenih prenosov konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva ter finančnih in logističnih omrežij, na katerih temeljijo, ki bodo dopolnile ukrepe, kot so embargo na orožje in neposredni nadzor nad izvozom, z možnostmi „onemogočanja omrežij“, ki segajo od dolžnosti skrbnega ravnanja s strani bank do usmerjenih inšpekcijskih pregledov zabojnikov, in posrednikov pri trgovanju, pri katerih je prišlo do opozarjanja na težave.

4.6.5   Kazalniki izvajanja projekta

Obseg in uspešnost zahtev za sledenje bosta ves čas trajanja ukrepa registrirana in ocenjevana na tekoči osnovi.

Projekt se bo izvajal postopoma v celotnem triletnem obdobju, predvidenem za projekt iTrace.

4.6.6   Upravičenci do projekta

Glej oddelek 4.2.6 za popoln seznam tistih, ki jim je projekt namenjen; ta ustreza seznamu upravičencev do tega projekta.

5.   Lokacije

V projektih 1, 2 in 6 bodo potrebne daljše napotitve strokovnjakov za konvencionalno orožje na konfliktna območja. Te napotitve se ocenijo v vsakem primeru posebej, pri čemer se upoštevajo varnost, dostopnost in razpoložljivost informacij. CAR je že navezal stike v mnogih zadevnih državah oziroma tam že izvaja projekte. Projekt 3 se bo izvajal v glavnih mestih držav članic (izvedena bodo tudi druga potovanja v državah, in sicer glede na zahteve držav članic). Projekt 4 se bo izvajal na mednarodnih konferencah ter ob usklajevanju z nacionalnimi vladami in zadevnimi organizacijami po vsem svetu za zagotovitev kar največje prepoznavnosti projekta. Projekt 5 bo pripravljen v Belgiji, Italiji, Franciji in Združenem kraljestvu.

6.   Trajanje

Vsi projekti naj bi skupaj trajali 36 mesecev.

7.   Izvajalec in prepoznavnost Unije

CAR vključuje male preiskovalne skupine na terenu, v katerih sodelujejo lokalne obrambne in varnostne sile, osebje za vzdrževanje miru/podporo miru, in druge akterje z varnostnimi pooblastili. Kadar te sile/misije varujejo nedovoljeno orožje ali lokacijo, kjer se zbirajo dokazi, skupine CAR zberejo vse razpoložljive dokaze o njih in njihovih skupinah uporabnikov. CAR nato začne slediti vsem nedvomno določljivim predmetom in izvajati obsežne preiskave njihovih nedovoljenih prenosov, dobavnih verig in podpore stranem, ki ogrožajo mir in varnost.

CAR v sodelovanju z nacionalnimi organi za izdajo dovoljenj za izvoz orožja rekonstruira dobavne verige, odgovorne za dobavo orožja na območja, na katerih potekajo oboroženi konfliktih pri čemer identificira nedovoljene dejavnosti in preusmerjanje orožja z zakonitih trgov na nedovoljene trge. CAR vnese zbrane informacije v svoj sistem iTrace za sledenje orožja na svetovni ravni, ki zajema vnose o več kot 500 000 kosih orožja, streliva in z njimi povezanega materiala s konfliktnih območij in je največji register podatkov o takšnem orožju na svetu.

CAR te podatke uporablja za: a) opozarjanje držav članic na preusmerjanje konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva ter za b) omogočanje ciljno usmerjenih pobud za preprečevanje preusmerjanja, vključno z revidiranimi ukrepi za nadzor izvoza in mednarodno diplomatsko dejavnostjo.

Izkazalo se je, da je mogoče s to metodo skoraj takoj odkriti preusmerjanje, če terenske skupine CAR že takrat, ko se še razporejene na konfliktnih območjih, na primer na terenu v Mosulu v Iraku, obveščajo države članice o preusmerjenem orožju. V nekaterih primerih so skupine CAR odkrile nedovoljene ponovne prenose v dveh mesecih po tem, ko je bilo orožje odpeljano iz tovarne.

Sklep(SZVP) 2017/2283 podpira CAR pri nadaljevanju in širitvi projekta iTrace, ki je bil vzpostavljen s Sklepom 2013/698/SZVP in podaljšan s Sklepom (SZVP) 2015/1908 z. S projekti, imenovanimi iTrace I, II in III, se je iTrace trdno uveljavil kot pomembna globalna pobuda za spremljanje orožja na konfliktnih območjih, hkrati pa se je z njimi zagotovila tudi neposredna podpora organom v EU, pristojnim za izdajo dovoljenj za izvoz orožja, in oblikovalcem politike za nadzor nad orožjem.

Poleg tega je EU v svojem akcijskem načrtu za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in eksplozivi ter njihovi uporabi z dne 2. decembra 2015 pozvala k razširjeni uporabi sistema iTrace in priporočila, naj vsi nacionalni organi kazenskega pregona, ki odkrijejo preusmerjeno orožje in strelivo, preverijo svoje podatke s podatki v iTrace. CAR je leta 2019 sklenil memorandum o soglasju z Europolom za pomoč pri teh dejavnostih. Poleg tega je CAR podatke iz sistema iTrace posredoval v Interpolov sistem iARMS in mu pomagal pri identifikaciji orožja, ki so ga države članice evidentirale v iARMS.

CAR bo z vsemi ustreznimi ukrepi javnost seznanjal s tem, da Unija financira ukrep. Ti ukrepi se bodo izvajali v skladu s Priročnikom za komunikacijo in prepoznavnost zunanjega delovanja Evropske unije, ki ga je pripravila in objavila Evropska komisija.

CAR bo torej zagotovil prepoznavnost prispevka Unije z ustreznim trženjem in oglaševanjem, pri čemer bo izpostavljena vloga Unije in zagotovljena preglednost njenih ukrepov, pa tudi informacije o razlogih za ta sklep, podpori Unije temu sklepu in rezultatih tovrstne podpore. Na gradivu, pripravljenem v okviru projekta, bo na vidnem mestu prikazana zastava Unije v skladu s smernicami Unije za ustrezno uporabo in prikaz zastave.

8.   Metodologija in zaščitni ukrepi za partnerje iz nacionalnih vlad

Pri ukrepu iTrace se bo ohranilo politično uravnoteženo poročanje. V skladu s temeljnimi načeli CAR se bo v okviru ukrepa poročalo o nedovoljenem konvencionalnem orožju in pripadajočem strelivu, ki ga bodo v državah, prizadetih zaradi konfliktov, dokumentirale terenske preiskovalne skupine CAR, ne glede na vrsto orožja ali streliva ali njuno poreklo ter ne glede na to, s kom je povezana stran, ki ima to orožje. CAR priznava, da lahko države članice, ki informacije razkrivajo zaradi preglednosti, svoj izvoz orožja podredijo večjemu javnemu nadzoru. CAR bo torej v največji možni meri:

(a)	pri javnem poročanju navedel države članice, ki so zagotovile informacije za ukrep iTrace v interesu javne preglednosti, ter

(b)	zagotovil, da se pri javnem poročanju v okviru iTrace jasno razlikuje med državami članicami iz točke (a) in državami, ki za podporo preiskavam v okviru iTrace informacij nikoli ne razkrijejo.

8.1   Operativna jasnost

Pred konkretnim sodelovanjem z vsemi državami, v katerih se terenske preiskave v okviru iTrace ali programi iTrace za usposabljanje in mentorstvo prej niso izvajali, bo CAR zahteval predhodno odobritev COARM. V vsaki takšni zahtevi bo CAR prikazal, na kaj se bodo na splošno osredotočile preiskave, in metodologijo, predvideno za državo kandidatko. V času sprejetja tega sklepa so se programi iTrace že izvajali v naslednjih državah: Afganistan, Bahrajn, Benin, Burkina Faso, Srednjeafriška republika, Čad, Demokratična republika Kongo, Slonokoščena obala, Egipt, Etiopija, Gambija, Gana, Indija, Irak, Izrael, Jordanija, Kenija, Libanon, Libija, Mali, Mavretanija, Maroko, Mjanmar, Namibija, Niger, Nigerija, Filipini, Saudova Arabija, Senegal, Somalija, Južni Sudan, Sudan, Sirija, Tunizija, Turčija, Uganda, Ukrajina, Združeni arabski emirati, Jemen.

8.2   Ublažitev pristranskosti

CAR priznava, da bi se lahko v državah članicah zaradi različne ravni podrobnosti, ki jih nacionalne vlade predložijo v odgovoru na zahteve za sledenje in so v razponu od nobenega odgovora do popolnega razkritja in zagotavljanja dokumentov o prenosu, pojavile različne stopnje javne izpostavljenosti. CAR se zavezuje, da bo ublažil vsakršno implicitno pristranskost, ki bi se lahko zaradi takšnih razlik v odgovorih na zahteve za sledenje pojavila pri poročanju v okviru iTrace, tako, da bo:

(a)	v besedilu izrecno navedel vse primere, o katerih se je poročalo v okviru ukrepa iTrace in v katerih so se države članice pregledno odzvale na zahteve za sledenje, in sicer tako, da je bila odvisno od primera nedvoumno potrjena zakonitost prenosov, ki so predmet teh zahtev za sledenje;

(b)

v besedilu izrecno navedel vse primere, o katerih se je poročalo v okviru ukrepa iTrace in v katerih se države niso odzvale na zahteve za sledenje, pri čemer bo navedel, da se „CAR ne more izreči o zakonitosti zadevnega prenosa, ker ni bilo odgovora na zadevno zahtevo za sledenje“ (to se ne bo uporabljalo za primere, v katerih države članice v odgovoru na posamezne zahteve za sledenje predložijo razloge, ki jim preprečujejo takojšen ali celovit odziv), ter

(c)	Evropski službi za zunanje delovanje predložil redno poročilo o vseh primerih, v katerih CAR od držav ni prejel potrdila o prejemu zahteve za sledenje v 28 dneh po prejemu. CAR bo registriral vsa potrdila o prejemu, ki jih prejme v obliki pisem, faksov, e-pošte ali telefonskih klicev.

8.3   Postopek sledenja

Države članice pošljejo odgovor na zahteve za sledenje, ki jih izda CAR v okviru projekta iTrace, povsem po lastni presoji in v skladu z nacionalno zakonodajo o nadzoru izvoza in o zaupnosti podatkov.

Kljub temu, da CAR najprej pošlje elektronsko zahtevo za sledenje na stalno predstavništvo vlade pri Združenih narodih v New Yorku, pa vseeno spodbuja nacionalne vlade, naj za prihodnje komunikacije v okviru ukrepa iTrace iz upravnih razlogov imenujejo kontaktno točko v glavnem mestu.

Pri postopku sledenja se upošteva notranji standardni operativni postopek CAR 02.02 in je sestavljen iz naslednjih korakov:

(a)	ob zajetju podatkov bodo terenske preiskovalne skupine, ki morajo slediti konvencionalno orožje in pripadajoče strelivo, to orožje in strelivo označile za sledenje v sistemu iTrace za poročanje o orožju na svetovni ravni.

(b)	skupina CAR za sledenje pregleda vse druge podatke, ki so bili zbrani na kraju samem, in v povezavi s skupino CAR za analize sproži morebitne dodatne zahteve za sledenje, za katere meni, da so pomembne;

(c)

v zvezi s predmeti, izbranimi za sledenje, sistem avtomatično: i) vsakemu predmetu dodeli številko zahteve za sledenje; ii) zbere zahteve za sledenje enega ali več predmetov, ki izvirajo iz ene države, v eno samo komunikacijo o sledenju in iii) dodeli številko korespondence za vsako komunikacijo o sledenju;

(d)	s pošiljanjem zahteve za sledenje začne teči 28‐dnevno čakalno obdobje, ob upoštevanju nacionalnih postopkov, na primer v državah članicah. Informacije o predmetu se v tem 28‐dnevnem obdobju ne smejo objaviti ali navajati v prispevkih CAR;

(e)	če skupina za sledenje ob koncu 28‐dnevnega obdobja ne prejme odgovora na zahtevo za sledenje, lahko pošlje opomin (po elektronski pošti ali telefonsko, pri čemer shrani vsa sporočila). Z opominom se ne začne še eno 28‐dnevno obdobje;

(f)

ko skupina za sledenje prejme odgovor na zahtevo za sledenje, obvesti vse ustrezno osebje, ki s skupino razpravlja o odgovoru in se odloči za ukrepanje (tj. Ali je stran, ki je poslala odgovor, odgovorila na vprašanja CAR? Ali mora CAR nadalje ukrepati ali zaprositi za pojasnilo? Ali lahko CAR uveljavlja pravico do ugovora?);

(g)

ko so prejeta vsa pojasnila, skupina za sledenje pripravi obvestilo o pravici do ugovora. Gre za kratek povzetek informacij, ki so bile posredovane v odgovoru na zahtevo CAR, in vključuje opozorila glede manjkajočih ali nepopolnih informacij. Besedilo se oblikuje tako, da ga je mogoče ponoviti dobesedno v sistemu iTrace in v drugih prispevkih CAR, pri čemer je treba kar najbolj upoštevati informacije, ki jih je predložil subjekt, ki je odgovoril na zahtevo za sledenje. Skupina za sledenje posreduje osnutek besedila v pregled skupini, ki je odgovorna za zahtevo za sledenje. Ko je besedilo sprejeto, ta skupina pisno obvesti skupino za sledenje, ta pa pošlje pravico do ugovora;

(h)	s pošiljanjem pravice do ugovora se začne še eno 28‐dnevno čakalno obdobje, v katerem CAR povabi stran, ki mora odgovoriti, naj predlaga dodatke k besedilu o pravici do ugovora ali njegove spremembe;

(i)

če stran, ki mora odgovoriti, predlaga spremembe besedila o pravici do ugovora, CAR spremeni besedilo in ponovno izda pravico do ugovora. Vsakič, ko skupina za sledenje ponovno izda pravico do ugovora, začne teči še eno 28‐dnevno čakalno obdobje. Ta postopek se lahko ponovi, dokler CAR ne meni, da je konstruktivna izmenjava končana. CAR ni zavezan sprejemati sprememb besedila o pravici do ugovora v nedogled;

(j)

postopek glede pravice do ugovora se zaključi, ko zadevna vlada obvesti CAR, da je besedilo sprejemljivo, ali ko CAR meni, da so nadaljnje spremembe, ki jih je predlagala zadevna vlada, neveljavne ali odvečne. Če vlada CAR obvesti o svojem nestrinjanju in CAR meni, da so zadevni pomisleki neveljavni ali odvečni, mora v besedilu o pravici do ugovora te zadržke navesti;

(k)	v primerih, ko postopek glede pravice do ugovora že teče in je objava neizbežna, CAR dva tedna pred „zablokiranjem besedila“ obvesti stran, ki mora odgovoriti, da se po datumu zablokiranja besedila v zadevno objavo ne bodo več vnašale nadaljnje spremembe;

(l)

ko skupina za sledenje vnese v besedilo o pravici do ugovora vse spremembe in dodatke, osnutek besedila posreduje v pregled skupini, ki je bila odgovorna za zahtevo za sledenje. Skupina CAR pisno obvesti skupino za sledenje o sprejetju besedila. Po odobritvi je besedilo o pravici do ugovora „zablokirano“ in ga ni več mogoče spreminjati. Od takrat naprej je treba to besedilo dobesedno navajati v vseh javnih ali nejavnih prispevkih, ki se nanašajo na primer. Zato je nujno, da se skupina za sledenje in zadevne skupine pred izdajo pravice do ugovora dogovorijo o celotnem dobesednem besedilu; ter

(m)	če vlada v svojem odgovoru na zahteve CAR za sledenje določi naslednjo točko v dobavni verigi, CAR tej strani izda novo zahtevo za sledenje, postopek za sledenje pa se ponovno začne od točke (a).

8.4   Predhodno obvestilo

CAR pošlje predhodno obvestilo vsem stranem, ki so navedene v vsebini objav iTrace. To obvestilo je uradno sporočilo, ki ga pripravi avtor prihodnje objave, pošlje pa ga skupina za sledenje. Predhodno obvestilo opisuje, kako bo v poročilu opisano razmerje med citirano vlado ali drugim subjektom in zadevnim primerom, in zagotavlja, da:

(a)	je CAR v svojih prispevkih ustrezno preveril vse trditve ali sklice na subjekte ter

(b)	so informacije iz poročil CAR točne in poštene.

S pošiljanjem predhodnega obvestila začne teči 28‐dnevno čakalno obdobje, v katerem CAR prejemnike pozove, naj preverijo točnost predloženih informacij in predložijo morebitne zadržke. Informacije o predmetu se v tem 28‐dnevnem obdobju ne smejo objaviti ali navajati v prispevkih CAR.

9.   Poročanje

CAR bo vsako četrtletje pripravil opisno poročilo, v katerem bodo med drugim podrobne informacije o dejavnostih, ki so se izvajale v obdobju poročanja, posameznih projektih, vključno z datumi in nacionalnimi institucijami. V poročanje bo vključeno tudi število posvetovanj v okviru iTRACE z državami članicami.

Geografski obseg raziskovalnih dejavnosti, obseg in kategorija ugotovitev ter njihov izvor bodo v realnem času objavljeni na spletni strani prikaza iTRACE.

Člen 1

Prvi pododstavek člena 9(1) Sklepa 2014/512/SZVP se nadomesti z naslednjim:

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.