12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/1

DIREKTIVA (EU) 2019/2121 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 27. novembra 2019

o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 50(1) in (2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ureja čezmejne združitve kapitalskih družb. Pravila o čezmejnih združitvah pomenijo pomemben mejnik pri izboljševanju delovanja notranjega trga za družbe in podjetja ter njihovo uresničevanje svobode ustanavljanja. Vendar ocena teh pravil kaže, da jih je treba spremeniti. Poleg tega je primerno, da se določijo pravila, ki urejajo čezmejna preoblikovanja in delitve, saj Direktiva (EU) 2017/1132 določa samo pravila za delitve delniških družb znotraj držav.

(2)

Svoboda ustanavljanja je eno od temeljnih načel prava Unije. V skladu z drugim odstavkom člena 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v povezavi s členom 54 PDEU svoboda ustanavljanja za družbe ali podjetja med drugim vključuje pravico do ustanovitve in vodenja teh družb ali podjetij pod pogoji, ki jih določa zakonodaja države članice ustanovitve. Po razlagi Sodišča Evropske unije to vključuje pravico družbe ali podjetja, ki je ustanovljeno v skladu z zakonodajo ene države članice, do preoblikovanja v družbo ali podjetje po pravu druge države članice, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakonodaja te druge države članice, in zlasti merilo, ki je v zakonodaji te druge države članice določeno za navezavo družbe ali podjetja na njen nacionalni pravni red.

(3)

Če pravo Unije ni harmonizirano, opredelitev navezne okoliščine, po kateri se opredeli nacionalno pravo, ki se uporablja za družbo ali podjetje, v skladu s členom 54 PDEU spada v pristojnost vsake države članice. Člen 54 PDEU kot enakopravne navezne okoliščine našteva statutarni sedež, glavno upravo in glavni kraj poslovanja družbe ali podjetja. Zato, kakor je pojasnjeno v sodni praksi, dejstvo, da se prenese samo statutarni sedež in ne glavna uprava ali glavni kraj poslovanja, samo po sebi ne izključuje možnosti uporabe svobode ustanavljanja v skladu s členom 49 PDEU.

(4)

Z razvojem sodne prakse so se družbam na notranjem trgu odprle nove priložnosti za spodbujanje gospodarske rasti, učinkovite konkurence in produktivnosti. Obenem je treba cilj notranjega trga brez notranjih meja za družbe uskladiti tudi z drugimi cilji evropskega povezovanja, kot sta socialna zaščita, kot določata člen 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člen 9 PDEU, pa tudi spodbujanje socialnega dialoga iz členov 151 in 152 PDEU. Pravice družb do čezmejnega preoblikovanja, združevanja in delitve bi morala spremljati ustrezno uravnotežena zaščita delavcev, upnikov in družbenikov.

(5)	Pomanjkljiv pravni okvir za čezmejna preoblikovanja in delitve vodi k pravni razdrobljenosti in pravni negotovosti ter zato k oviram za uresničevanje svobode ustanavljanja. Vodi tudi k neoptimalni zaščiti delavcev, upnikov in manjšinskih družbenikov znotraj notranjega trga.

(6)	Evropski parlament je Komisijo pozval, naj sprejme harmonizirana pravila o čezmejnih preoblikovanjih in delitvah. Harmoniziran pravni okvir bi dodatno prispeval k odpravi omejitev svobode ustanavljanja, obenem pa bi omogočil ustrezno zaščito deležnikov, kot so delavci, upniki in družbeniki.

(7)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 28. oktobra 2015 z naslovom „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“ napovedala, da bo preučila potrebo po posodobitvi obstoječih pravil o čezmejnih združitvah, da bi mala in srednja podjetja (MSP) laže izbrala želene poslovne strategije in se bolje prilagodila spremembam v tržnih pogojih, ne da bi se pri tem zmanjšalo obstoječe varstvo zaposlitve. V svojem sporočilu z dne 25. oktobra 2016 z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2017: Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti“ je Komisija napovedala pobudo, s katero bi se olajšalo čezmejne združitve.

(8)

Poleg novih pravil o preoblikovanjih ta direktiva določa pravila o čezmejnih delitvah, in sicer tako o delnih kot tudi popolnih delitvah, vendar se ta pravila nanašajo le na čezmejne delitve, ki vključujejo ustanovitev novih družb. Ta direktiva ne določa harmoniziranega okvira za čezmejne delitve, pri katerih družba prenese sredstva in obveznosti na eno ali več obstoječih družb, saj so ti primeri veljali za zelo zapletene, ker zahtevajo sodelovanje pristojnih organov iz več držav članic in pomenijo dodatna tveganja v smislu obida pravil Unije in nacionalnih pravil. Možnost oblikovanja družbe prek delitve z ločitvijo iz te direktive daje družbam na voljo nov harmoniziran postopek na notranjem trgu. Vendar bi morale imeti družbe proste roke, da neposredno ustanovijo podružnice v drugih državah članicah.

(9)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za družbe v likvidaciji, kjer se je začelo razdeljevanje sredstev. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost odločiti, da iz uporabe te direktive izključijo družbe, v zvezi s katerimi tečejo drugi likvidacijski postopki. Države članice bi prav tako morale imeti možnost izbrati, da se ta direktiva ne uporablja za družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti, kot jo opredeljuje nacionalno pravo, ali udeležene v okvirih preventivnega prestrukturiranja, kot jih opredeljuje nacionalno pravo, ne glede na to, ali so ti postopki del nacionalnega okvira insolventnosti ali so urejeni zunaj njega. Države članice bi tudi morale imeti možnost izbrati, da se ta direktiva ne uporablja za družbe, za katere veljajo ukrepi za preprečevanje kriz, kot je opredeljeno v Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4). Ta direktiva ne bi smela posegati v Direktivo (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(10)

Glede na zapletenost čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (v nadaljnjem besedilu skupaj: čezmejne operacije) in veliko število zadevnih interesov je primerno, da se za zagotovitev pravne varnosti določi nadzor zakonitosti čezmejnih operacij, preden začnejo učinkovati. V ta namen bi morali pristojni organi vključenih držav članic zagotoviti, da se odločitev o odobritvi čezmejne operacije sprejme pravično, objektivno in nediskriminatorno na podlagi vseh relevantnih elementov, ki jih zahtevata pravo Unije in nacionalno pravo.

(11)	Ta direktiva ne bi smela posegati v pristojnosti držav članic, da zagotovijo okrepljeno zaščito za delavce v skladu z obstoječim socialnim pravnim redom.

(12)

Da bi se pri postopku, ki ureja čezmejno operacijo, omogočilo upoštevanje vseh legitimnih interesov deležnikov, bi morala družba pripraviti in razkriti načrt predlagane operacije, ki vsebuje najpomembnejše informacije o njej. Upravni ali poslovodni organ bi moral, kadar to določa nacionalno pravo ali je v skladu z nacionalno prakso, ali oboje, v odločitev o načrtu čezmejne operacije vključiti predstavnike delavcev na ravni uprave. Te informacije bi morale vključevati vsaj pravno obliko, predvideno za družbo ali družbe, kjer je ustrezno, ustanovitveni akt, statute, predlagani okvirni časovni razpored za operacijo in podrobnosti glede morebitnih zaščitnih ukrepov, ki so na voljo družbenikom in upnikom. V registru bi moralo biti razkrito obvestilo, s katerim bi družbenike, upnike in predstavnike delavcev ali, kadar teh predstavnikov ni, delavce same, obvestili, da lahko predložijo pripombe glede predlagane operacije. Države članice bi lahko odločile tudi, da se mora razkriti poročilo neodvisnega izvedenca, ki se zahteva s to direktivo.

(13)

Da bi družba, ki izvaja čezmejno operacijo, svojim družbenikom in delavcem zagotovila informacije, bi morala zanje pripraviti poročilo. V poročilu bi morala pojasniti in utemeljiti pravne in gospodarske vidike predlagane čezmejne operacije in posledice predlagane čezmejne operacije za delavce. V poročilu bi zlasti morala pojasniti posledice čezmejne operacije v zvezi s prihodnjim poslovanjem družbe, tudi njenih podružnic. Kar zadeva družbenike, bi moralo poročilo vključevati sredstva, ki jim bodo na voljo, predvsem informacije o njihovi pravici do izstopa iz družbe. Za delavce bi morala v poročilu pojasniti posledice predlagane čezmejne operacije na stanje na področju zaposlovanja. Predvsem bi morala v poročilu pojasniti, ali bo prišlo do kakršne koli bistvene spremembe pogojev za zaposlitev, določenih v zakonu, kolektivnih pogodb ali nadnacionalnih sporazumov družb, ter krajev poslovanja družb, kot je lokacija sedeža. Poleg tega bi moralo poročilo vsebovati informacije o poslovodnem organu in po potrebi osebju, opremi, prostorih in sredstvih pred in po čezmejni operaciji, ter možne spremembe organizacije dela, plač, lokacije določenih delovnih mest in pričakovane posledice za delavce na teh delovnih mestih, prav tako pa tudi socialni dialog na ravni družbe, po potrebi vključno z zastopanjem delavcev na ravni uprave. V poročilu bi morala pojasniti tudi, kako bi te spremembe vplivale na morebitne podružnice družbe.

Oddelek za delavce ne bi smel biti potreben, kadar so edini delavci družbe v njenem upravnem ali poslovodnem organu. Poleg tega bi morali imeti delavci sami ali njihovi predstavniki, da se okrepi njihova zaščita, možnost predstaviti svoje mnenje o oddelku poročila, ki določa, kakšne posledice ima čezmejna operacija zanje. Predložitev poročila in morebitnega mnenja ne bi smela posegati v veljavne postopke obveščanja in posvetovanja, ki so bili predvideni na nacionalni ravni, vključno s tistimi na podlagi prenosa Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali Direktive 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7). Poročilo ali poročila, če je ločeno pripravljeno več poročil, bi morala biti na voljo družbenikom in predstavnikom delavcev družbe, ki izvaja čezmejno operacijo, kjer teh predstavnikov ni, pa delavcem samim.

(14)

Načrt čezmejne operacije, denarno nadomestilo, ki ga družba ponudi družbenikom, ki iz nje želijo izstopiti, in po potrebi menjalno razmerje deležev, vključno z zneskom morebitnega dopolnilnega gotovinskega plačila, vključenega v načrtu, bi moral pregledati od družbe neodvisen izvedenec. V zvezi z neodvisnostjo izvedenca bi morale države članice upoštevati zahteve iz členov 22 in 22b Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(15)

Informacije, ki jih razkrije družba, bi morale biti izčrpne, deležnikom pa omogočati, da ocenijo posledice nameravane čezmejne operacije. Vendar pa družbe ne bi smele biti obvezane razkriti zaupnih informacij, katerih razkritje bi škodovalo njihovemu poslovnemu položaju v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. To nerazkritje ne bi smelo ogrožati drugih zahtev iz te direktive.

(16)

Skupščina družbenikov družbe ali družb bi morala na podlagi načrta in poročil odločiti, ali naj odobri ta načrt in potrebne spremembe ustanovitvenih aktov, vključno s statuti. Pomembno je, da je zahtevana večina za glasovanje dovolj visoka, da se zagotovi, da se odločitev sprejme s prepričljivo večino. Poleg tega bi morali imeti družbeniki tudi pravico do glasovanja o vseh ureditvah v zvezi s soodločanjem delavcev, če so si to pravico pridržali na skupščini.

(17)

Odsotnost harmonizacije zaščitnih ukrepov za družbenike je bila opredeljena kot ovira za čezmejne operacije. Družbe in njihovi družbeniki se soočajo s številnimi različnimi oblikami zaščite, kar vodi v zapletenost in pravno negotovost. Družbenikom bi bilo zato treba ponuditi enako najmanjšo raven zaščite, ne glede na državo članico, v kateri je družba. Države članice bi zato morale imeti možnost ohraniti ali uvesti dodatna pravila o zaščiti za družbenike, razen če so taka pravila v nasprotju s tistimi, ki jih določa ta direktiva, ali s svobodo ustanavljanja. To ne bi smelo vplivati na posamične pravice družbenikov do informacij.

(18)

Družbeniki se zaradi čezmejne operacije pogosto znajdejo v položaju, kjer se pravo, ki velja za njihove pravice, spremeni, saj postanejo družbeniki družbe, za katero velja pravo države članice, ki ni država članica, katere pravo je veljalo za družbo pred operacijo. Države članice bi morale zato družbenikom, ki imajo v lasti deleže z glasovalnimi pravicami in so glasovali proti sprejetju načrta, zagotoviti vsaj pravico, da iz družbe izstopijo in prejmejo denarno nadomestilo za svoje deleže v višini vrednosti teh deležev. Države članice pa bi morale imeti možnost odločiti, da to pravico razširijo tudi na druge družbenike, na primer družbenike, ki imajo v lasti deleže brez glasovalnih pravic, ali družbenike, ki bi zaradi čezmejne delitve pridobili deleže v družbi prejemnici v razmerju, ki bi se razlikovalo od tistega pred operacijo, ali družbenike, za katere se veljavno pravo ne bi spremenilo, se bi pa zaradi operacije spremenile določene njihove pravice. Ta direktiva ne bi smela vplivati na nacionalna pravila o veljavnosti pogodb o prodaji in prenosu deležev v družbah ali na posebne zahteve glede pravne oblike. Države članice bi na primer morale imeti možnost zahtevati notarsko listino ali overitev podpisov.

(19)

Družbe bi morale imeti možnost v čim večji meri oceniti stroške, povezane s čezmejno operacijo. Družbeniki bi zato morali družbi obvezno priglasiti, ali so se odločili uveljavljati pravico do odsvojitve svojih deležev. Ta zahteva ne bi smela posegati v katere koli formalne zahteve, določene v nacionalnem pravu. Družbeniki bi morda morali skupaj s to izjavo ali v določenem časovnem roku navesti, ali nameravajo izpodbijati ponujeno denarno nadomestilo in zahtevati dodatno denarno nadomestilo.

(20)

Izračun ponujenega denarnega nadomestila bi moral temeljiti na splošno sprejetih metodah vrednotenja. Družbeniki bi morali imeti pravico izpodbijati izračun in podvomiti v ustreznost denarnega nadomestila pred pristojnimi upravnimi ali sodnimi organi ali organi, pooblaščenimi na podlagi nacionalnega prava, vključno z razsodišči. Države članice bi morale imeti možnost zagotoviti, da so družbeniki, ki so priglasili svojo odločitev, da bodo uveljavljali pravico do odsvojitve svojih deležev, upravičeni do udeležbe pri tem postopku. Prav tako bi morale imeti države članice možnost določiti roke za udeležbo v teh postopkih v nacionalnem pravu.

(21)

Vendar pa bi, kar zadeva čezmejne združitve ali delitve družbeniki, ki niso imeli pravice do izstopa iz družbe ali je niso uveljavili, morali imeti pravico do izpodbijanja menjalnega razmerja deležev. Pri ocenjevanju ustreznosti menjalnega razmerja deležev bi moral pristojni upravni ali sodni organ, pooblaščen na podlagi nacionalnega prava, upoštevati tudi znesek morebitnega dopolnilnega gotovinskega plačila, vključenega v načrtu.

(22)

Po čezmejni operaciji bi se lahko terjatve prejšnjih upnikov družbe ali družb, ki izvajajo to operacijo, spremenile, kadar za družbo, ki je odgovorna za dolg, po tej operaciji velja pravo druge države članice. Trenutno se pravila za zaščito upnikov med državami članicami razlikujejo, kar še znatno bolj zapleta postopek čezmejne operacije in vodi k negotovosti za družbe, ki so v ta postopek vključene, in njihove upnike v zvezi z izterjavo ali poplačilom njihovih terjatev.

(23)

Da se zagotovi ustrezna zaščita upnikov v primeru, kadar niso zadovoljni z zaščito, ki jo ponuja družba v načrtu, in kadar ti morda niso našli zadovoljive rešitve z družbo, bi morali upniki, ki so predhodno obvestili družbo, imeti možnost, da za uporabo zaščitnih ukrepov zaprosijo ustrezni organ. Pri ocenjevanju teh zaščitnih ukrepov bi moral ustrezni organ upoštevati, ali je terjatev upnika proti družbi ali tretji osebi vsaj enakovredne vrednosti in sorazmerne kreditne kakovosti, kot je bila pred čezmejno operacijo, in ali se lahko uveljavlja v isti jurisdikciji.

(24)

Države članice bi morale zagotoviti, da so upniki, ki so v razmerje z družbo vstopili, preden je ta objavila namero o izvedbi čezmejne operacije, ustrezno zaščiteni. Po razkritju načrta čezmejne operacije bi morali imeti upniki možnost upoštevati morebitni učinek spremembe jurisdikcije in veljavnega prava zaradi čezmejne operacije. Med upnike, ki se zaščitijo, bi bili lahko vključeni tudi sedanji in nekdanji delavci s pridobljenimi delavskimi pokojninskimi pravicami in osebe, ki prejemajo delavske pokojninske prejemke. Države članice bi morale poleg splošnih pravil iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9) določiti, da imajo ti upniki pravico vložiti zahtevek v matični državi članici v obdobju dveh let po tem, ko je načrt čezmejnega preoblikovanja začel učinkovati. Dvoletno zaščitno obdobje, določeno v tej direktivi v zvezi z jurisdikcijo, za uporabo katerega lahko zaprosijo upniki, katerih terjatve so starejše od razkritja načrta čezmejnega preoblikovanja, ne bi smel posegati v nacionalno pravo, ki določa zastaralne roke za terjatve.

(25)

Da se zaščiti upnike pred tveganjem insolventnosti družbe po čezmejni operaciji, bi moralo biti poleg tega državam članicam dovoljeno, da od družbe ali družb zahtevajo, da podajo izjavo o plačilni sposobnosti, v kateri navedejo, da niso seznanjene z nobenim razlogom, zaradi katerega družba ali družbe, nastale s čezmejno operacijo, ne bi mogle izpolniti svojih obveznosti. V teh okoliščinah bi moralo biti državam članicam omogočeno, da zahtevajo, da so člani poslovodnega organa osebno odgovorni za pravilnost navedene izjave. Ker se pravne tradicije glede uporabe izjav o plačilni sposobnosti in njihovih morebitnih posledic po državah članicah razlikujejo, bi moralo biti državam članicam prepuščeno, da odločijo o ustreznih posledicah za predložitev nepravilnih ali zavajajočih izjav, kar bi moralo vključevati učinkovite in sorazmerne kazni in odgovornosti v skladu s pravom Unije.

(26)

Pomembno je zagotoviti, da se v celoti spoštujejo pravice delavcev, da so obveščeni in vključeni v posvetovanje v zvezi s čezmejnimi operacijami. Obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi v zvezi s čezmejnimi operacijami bi bilo treba izvajati v skladu s pravnim okvirom, določenim v Direktivi 2002/14/ES in, kadar je to ustrezno za družbe ali povezane družbe na območju Skupnosti, v skladu z Direktivo 2009/38/ES ter, kadar se čezmejna združitev ali čezmejna delitev šteje kot prenos podjetja v smislu Direktive Sveta 2001/23/ES (10), v skladu z Direktivo 2001/23ES. Ta direktiva ne vpliva na Direktivo Sveta 98/59/ES (11), Direktivo 2001/23/ES, Direktivo 2002/14/ES ali Direktivo 2009/38/ES. Vendar je glede na to, da ta direktiva določa harmoniziran postopek za čezmejne operacije, primerno določiti zlasti časovni okvir, v katerem naj bi potekalo obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi o čezmejni operaciji.

(27)

Med predstavniki delavcev, predvidenimi v nacionalnem pravu ali, kadar je to ustrezno, v skladu z nacionalno prakso, bi morali biti vključeni tudi morebitni ustrezni organi, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, kot je Evropski svet delavcev, ustanovljen v skladu z Direktivo 2009/38/ES, in predstavniški organ, ustanovljen v skladu z Direktivo Sveta 2001/86/ES (12).

(28)	Države članice bi morale zagotoviti, da so predstavniki delavcev pri opravljanju svojih nalog ustrezno zaščiteni v skladu s členom 7 Direktive 2002/14/ES, in sicer da se jim omogoči ustrezno opravljanje nalog, ki so jim bile dodeljene.

(29)	Da se izvede analiza poročila za delavce, bi morala družba, ki izvaja čezmejno operacijo, predstavnikom delavcev zagotoviti vire, ki so potrebni za ustrezno uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz te direktive.

(30)

Da se zagotovi, da ni neupravičenega omejevanja soodločanja delavcev zaradi čezmejne operacije, kadar družba, ki izvaja čezmejno operacijo, uvede sistem soodločanja delavcev, bi morale biti družba ali družbe, ki nastanejo zaradi čezmejne operacije, obvezane, da prevzamejo pravno obliko, ki omogoča uveljavljanje teh pravic do soodločanja, vključno s prisotnostjo predstavnikov delavcev v ustreznem poslovodnem ali nadzornem organu družbe ali družb. Poleg tega bi morala v takem primeru, kadar se izvajajo pogajanja v dobri veri med družbo in njenimi delavci, ta potekati v skladu s postopkom iz Direktive 2001/86/ES, da se doseže sporazumna rešitev, v okviru katere se pravica družbe do čezmejne operacije uskladi s pravicami delavcev do soodločanja. Po koncu teh pogajanj bi se morala smiselno uporabljati bodisi prilagojena in sporazumna rešitev bodisi, če dogovor ni dosežen, standardna pravila, kakor so določena v Prilogi k Direktivi 2001/86/ES. Da se zaščiti sporazumna rešitev ali uporaba teh standardnih pravil, družba v štirih letih ne bi smela ukiniti pravic do soodločanja z izvajanjem nadaljnjega preoblikovanja, združitve ali delitve, čezmejne ali znotraj države.

(31)

Da se prepreči obid pravic delavcev do soodločanja s čezmejno operacijo, družbi ali družbam, ki izvajajo čezmejno operacijo in so registrirane v državi članici, ki določa pravice delavcev do soodločanja, ne bi smelo biti omogočeno, da izvedejo čezmejno operacijo, ne da bi najprej začele pogajanja s svojimi delavci ali njihovimi predstavniki, če je povprečno število delavcev, ki jih zaposluje ta družba, enakovredno štirim petinam nacionalnega praga za uporabo takšnega soodločanja delavcev.

(32)

Udeležba vseh deležnikov pri čezmejnih operacijah, zlasti delavcev, prispeva k dolgoročnemu in trajnostnemu pristopu družb na vsem notranjem trgu. V zvezi s tem imata zaščita in spodbujanje pravic delavcev do soodločanja v odboru družbe pomembno vlogo, zlasti kadar se družba seli ali preoblikuje čezmejno. Zato je uspešen zaključek pogajanj glede pravic do soodločanja v okviru čezmejnih operacij bistvenega pomena in bi ga bilo treba spodbujati.

(33)

Da se zagotovita ustrezna porazdelitev nalog med državami članicami ter uspešna in učinkovita predhodna kontrola čezmejnih operacij, bi morali biti pristojni organi držav članic družbe ali družb, ki izvajajo čezmejno operacijo, pooblaščeni za izdajo potrdila pred preoblikovanjem, pred združitvijo ali pred delitvijo (v nadaljnjem besedilu: potrdilo pred operacijo). Pristojni organi držav članic družbe ali družb, nastalih s čezmejno operacijo, ne bi smeli imeti možnosti odobriti čezmejne operacije brez tega potrdila.

(34)

Za izdajo potrdila pred operacijo bi morale države članice družbe ali družb, ki izvajajo čezmejno operacijo, v skladu z nacionalnim pravom določiti organ ali organi, ki so pristojni za nadzor zakonitosti operacije. Pristojni organ bi lahko vključeval sodišča, notarje ali druge organe, davčni organ ali urad za finančne storitve. Kadar obstaja več pristojnih organov, bi morala imeti družba možnost zaprositi za potrdilo pred operacijo pri enem samem pristojnem organu, ki ga določijo države članice in bi se moral usklajevati z drugimi pristojnimi organi. Pristojni organ bi moral oceniti skladnost z vsemi ustreznimi pogoji ter ustrezno dokončanje vseh postopkov in formalnosti v tej državi članici in bi moral odločiti, ali se v roku treh mesecev, odkar družba poda vlogo, izda potrdilo pred operacijo, razen če pristojni organ resno sumi, da je čezmejna operacija namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo k izmikanju pravu Unije ali nacionalnemu pravu ali obidu tega prava ali katerih cilj je takšno izmikanje ali obid, ali za kriminalne namene, za oceno pa je treba upoštevati dodatne informacije ali opraviti dodatne preiskovalne dejavnosti.

(35)

V nekaterih okoliščinah bi se lahko pravica družb do izvedbe čezmejne operacije izkoristila za zlorabe ali goljufije, na primer za obid pravic delavcev, plačil za socialno varnost ali davčnih obveznosti, ali za kriminalne namene. Še posebej se je treba zoperstaviti slamnatim ali navideznim družbam, vzpostavljenim z namenom izmikanja pravu Unije ali nacionalnemu pravu ali obida ali kršenja tega prava. Kadar pristojni organ med nadzorom zakonitosti čezmejne operacije, vključno prek posvetovanja z ustreznimi organi, ugotovi, da je čezmejna operacija namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo k izmikanju pravu Unije ali nacionalnemu pravu ali obidu tega prava ali katerih cilj je takšno izmikanje ali obid, ali za kriminalne namene, ne bi smel izdati potrdila pred operacijo. Ustrezne postopke, vključno s kakršno koli oceno, bi bilo treba izvesti v skladu z nacionalnim pravom. V teh primerih bi pristojni organ moral imeti možnost podaljšati rok za oceno za največ tri mesece.

(36)

Kadar pristojni organ resno sumi, da se čezmejna operacija izvaja z namenom zlorabe ali goljufije, bi morala ocena obravnavati vsa relevantna dejstva in okoliščine ter upoštevati, kadar je to ustrezno, vsaj indice v zvezi z značilnostmi ustanovitve v državi članici, kjer bodo družba ali družbe registrirane po čezmejni operaciji, vključno z namenom operacije, sektorjem, naložbo, čistim prihodkom in dobičkom ali izgubo, številom delavcev, sestavo bilance stanja, davčnim rezidentstvom, sredstvi in njihovo lokacijo, opremo, dejanskimi lastniki družbe, običajnimi kraji opravljanja dela delavcev in posebnih skupin delavcev, krajem, kjer se plačajo socialni prispevki, številom delavcev, napotenih v letu pred čezmejno operacijo v smislu Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (13) ter Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14), številom delavcev, ki delajo istočasno v več kot eni državi članici v smislu Uredbe (ES) št. 883/2004, in poslovnimi tveganji, ki jih prevzamejo družba ali družbe pred čezmejno operacijo in po njej.

Ocena bi prav tako morala upoštevati relevantna dejstva in okoliščine v zvezi s pravicami delavcev do soodločanja, zlasti kar zadeva pogajanja o teh pravicah, kadar je ta pogajanja sprožilo doseganje štirih petin veljavnega nacionalnega praga. Vi ti elementi bi se morali obravnavati le kot indici v skupni oceni in se zato ne bi smeli upoštevati ločeno. Pristojni organ lahko šteje, da če se zaradi čezmejne operacije vzpostavi učinkovito upravljanje ali gospodarska dejavnost družbe v državi članici, kjer bodo družba ali družbe registrirane po čezmejni operaciji, bi bil to kazalnik odsotnosti okoliščin, ki vodijo k zlorabi ali goljufiji.

(37)

Pristojnemu organu bi moralo biti tudi omogočeno, da od družbe, ki izvaja čezmejno operacijo, ali od drugih pristojnih organov, vključno s tistimi iz ciljne države članice, pridobi vse relevantne informacije in dokumente, da se izvede nadzor zakonitosti čezmejne operacije v postopkovnem okviru, določenem v nacionalnem pravu. Države članice bi morale imeti možnost določiti možne posledice za izdajo potrdila pred operacijo v postopkih, ki jih sprožijo družbeniki in upniki v skladu s to direktivo.

(38)

V oceni, potrebni za pridobitev potrdila pred operacijo, bi se moral pristojni organ imeti možnost obrniti na neodvisnega izvedenca. Države članice bi morale določiti pravila za zagotovitev, da izvedenec ali pravna oseba, v imenu katere dela izvedenec, deluje neodvisno od družbe, ki je zaprosila za potrdilo pred operacijo. Izvedenca bi moral imenovati pristojni organ, pri čemer ta izvedenec ne bi smel imeti nobene pretekle ali sedanje povezave z zadevno družbo, ki bi lahko vplivala na neodvisnost izvedenca.

(39)

Da bi zagotovili, da izvajanje čezmejne operacije družbe ne vpliva na njene upnike, bi moral imeti pristojni organ možnost preveriti zlasti, ali je družba izpolnila svoje obveznosti do javnih upnikov in ali so bile kakršne koli odprte obveznosti zadostno zavarovane. Zlasti bi pristojni organ moral imeti možnost preveriti, ali v zvezi z družbo teče kakršen koli sodni postopek zaradi, na primer, kršitve socialnega, delovnega ali okoljskega prava, na podlagi katerega bi lahko nastale nadaljnje obveznosti družbe, vključno glede državljanov in zasebnih subjektov.

(40)

Države članice bi morale zagotoviti postopkovne zaščitne ukrepe v skladu s splošnimi načeli dostopa do pravnega varstva, vključno z možnostjo pregleda odločitev pristojnih organov v postopkih v zvezi s čezmejnimi operacijami, možnostjo zakasnitve trenutka, ko začne učinkovati potrdilo pred operacijo, da se strankam omogoči, da pri pristojnem sodišču vložijo tožbo, ter, kadar je to primerno, možnostjo, da se odredijo začasni ukrepi.

(41)

Države članice bi morale zagotoviti, da se lahko dokončanje določenih postopkovnih korakov, in sicer razkritje načrta, predložitev vloge za potrdilo pred operacijo ter predložitev vseh informacij in dokumentov za nadzor zakonitosti čezmejne operacije, ki ga opravi ciljna država članica, v celoti opravi prek spleta, ne da bi se bilo treba vlagateljem osebno zglasiti pri pristojnem organu v državah članicah. Po potrebi bi se morala uporabljati pravila glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb, vključno z zadevnimi zaščitnimi ukrepi. Pristojni organ bi moral imeti možnost prejeti vlogo za potrdilo pred operacijo prek spleta, vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, razen če je to za pristojni organ izjemoma tehnično nemogoče.

(42)

Za znižanje stroškov, skrajšanje postopkov in zmanjšanje upravnega bremena za družbe bi morale države članice na področju prava družb uporabiti načelo „samo enkrat“, ki pomeni, da družbam ni treba predložiti istih informacij več kot enemu javnemu organu. Od družb se na primer ne bi smelo zahtevati, da predložijo iste informacije v nacionalni register in nacionalnemu uradnemu listu.

(43)

Da se zagotovi ustrezna raven preglednosti in uporabe digitalnih orodij in postopkov, bi bilo treba potrdila pred operacijo, ki jih izdajo pristojni organi v različnih državah članicah, deliti prek sistema povezovanja registrov ter jih javno objaviti. V skladu s splošnim načelom, na katerem temelji Direktiva (EU) 2017/1132, bi morala biti ta izmenjava informacij vedno brezplačna.

(44)

Čezmejno preoblikovanje vključuje spremembo pravne oblike družbe, ne da bi ta izgubila svojo pravno osebnost. Vendar niti čezmejno preoblikovanje niti čezmejna združitev ali delitev ne bi smela voditi k obidu zahtev za ustanovitev družb v državi članici, kjer bo družba registrirana po čezmejni operaciji. Družba bi morala v celoti spoštovati takšne pogoje, vključno z zahtevo po sedežu v ciljni državi članici in zahtevami, povezanimi s prepovedjo opravljanja funkcije direktorjev. Vendar v primeru čezmejnih preoblikovanj uporaba takšnih pogojev s strani ciljne države članice ne bi smela vplivati na kontinuiteto preoblikovane pravne osebnosti družbe.

(45)

Po prejemu potrdila pred operacijo in po preveritvi, da so izpolnjene pravne zahteve države članice, v kateri bo registrirana družba po čezmejni operaciji, vključno z možnim preverjanjem, ali čezmejna operacija predstavlja obid prava Unije ali nacionalnega prava, bi morali pristojni organi družbo vpisati v register zadevne države članice. Šele po tem vpisu bi moral pristojni organ nekdanje države članice družbe ali družb, ki izvajajo čezmejno operacijo, družbo izbrisati iz svojega registra. Pristojni organi države članice, v kateri bo družba vpisana v register po čezmejni operaciji, ne bi smeli imeti možnosti, da izpodbijajo predložene informacije iz potrdila pred operacijo.

(46)

Za izboljšanje preglednosti čezmejnih operacij, je pomembno, da registri vključenih držav članic vsebujejo potrebne informacije iz drugih registrov o družbah, ki so vključene v te operacije, da bi bilo mogoče spremljati zgodovino teh družb. Zlasti bi moral spis v registru, v katerem je bila družba registrirana pred čezmejno operacijo, vsebovati novo registrsko številko, ki je bila dodeljena tej družbi po čezmejni operaciji. Podobno bi moral spis v registru, v katerem je družba registrirana po čezmejni operaciji, vsebovati prvotno registrsko številko družbe, ki je bila dodeljena družbi pred čezmejno operacijo.

(47)

Kot posledica čezmejnega preoblikovanja bi morala družba, nastala s preoblikovanjem (v nadaljnjem besedilu: preoblikovana družba), ohraniti svojo pravno osebnost, sredstva in obveznosti ter vse svoje pravice in obveznosti, vključno z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodb, dejanj ali opustitev. Preoblikovana družba bi morala zlasti upoštevati vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij, vključno z vsemi kolektivnimi pogodbami.

(48)

Kot posledica čezmejne združitve bi se morala sredstva in obveznosti ter vse pravice in obveznosti, vključno z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodb, dejanj ali opustitev, prenesti na prevzemno družbo ali na novo družbo, družbeniki družb, ki se združujejo, ki ne uveljavljajo svojih pravic do izstopa, pa bi morali postati družbeniki prevzemne družbe oziroma nove družbe. Prevzemna družba ali nova družba bi morala zlasti upoštevati vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij, vključno z vsemi kolektivnimi pogodbami.

(49)

Kot posledica čezmejne delitve bi se morala sredstva in obveznosti ter vse pravice in obveznosti, vključno z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodb, dejanj ali opustitev, prenesti na družbe prejemnice v skladu z dodelitvijo, določeno v načrtu delitve, družbeniki razdeljene družbe, ki ne uveljavljajo svojih pravic do izstopa, pa bi morali postati družbeniki družb prejemnic, ostati družbeniki razdeljene družbe ali postati družbeniki obeh. Družbe prejemnice bi morale zlasti upoštevati vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij, vključno z vsemi kolektivnimi pogodbami.

(50)

Zaradi zagotovitve pravne varnosti ne bi smelo biti mogoče, da se čezmejna operacija, ki je začela učinkovati v skladu s postopkom iz te direktive, razglasi za nično. Ta omejitev ne bi smela posegati v pristojnosti držav članic med drugim v zvezi s kazenskim pravom, preprečevanjem financiranja terorizma in bojem proti njim, pravom socialne varnosti, obdavčevanjem ter preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj v skladu z nacionalno zakonodajo, zlasti kadar pristojni ali drugi ustrezni organi po začetku učinkovanja čezmejne operacije ugotovijo, še posebej s pomočjo novih bistvenih informacij, da je bila čezmejna operacija namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo k izmikanju pravu Unije ali nacionalnemu pravu ali obidu tega prava ali katerih cilj je takšno izmikanje ali obid, ali za kriminalne namene. V zvezi s tem bi lahko pristojni organi tudi ocenili, ali je bil veljavni nacionalni prag za soodločanje delavcev države članice družbe, ki je izvedla čezmejno operacijo, v šestih letih po čezmejni operaciji dosežen ali presežen.

(51)	Nobena čezmejna operacija ne bi smela vplivati na odgovornost za davčne obveznosti v zvezi z dejavnostjo družbe pred to operacijo.

(52)

Da se zagotovijo pravice delavcev, razen pravic do soodločanja, ta direktiva ne vpliva na direktive 98/59/ES, 2001/23/ES, 2002/14/ES in 2009/38/ES. Nacionalno zakonodajo bi bilo treba uporabljati tudi za vprašanja, ki ne spadajo na področje uporabe te direktive, kot sta obdavčenje ali socialna varnost.

(53)	Ta direktiva ne vpliva na pravne ali upravne določbe nacionalnega prava, ki so povezane z davki držav članic ali njihovih ozemeljskih in upravnih podenot, vključno z izvrševanjem davčnih pravil v primeru čezmejnih operacij.

(54)	Ta direktiva ne posega v direktive Sveta 2009/133/ES (15), (EU) 2015/2376 (16), (EU) 2016/881 (17), (EU) 2016/1164 (18) in (EU) 2018/822 (19).

(55)

Ta direktiva ne posega v določbe Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (20), ki obravnavajo tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti obveznosti, določene v njej, povezane z izvajanjem ustreznih ukrepov skrbnega preverjanja strank z upoštevanjem tveganja ter povezane z identifikacijo in vpisom v register dejanskega lastnika vsakega novoustanovljenega subjekta v državi članici njegove ustanovitve.

(56)	Ta direktiva ne vpliva na pravo Unije glede preglednosti in pravic deležnikov v družbah, ki kotirajo na borzi, ali na nacionalna pravila, določena ali uvedena na podlagi takega prava Unije.

(57)	Ta direktiva ne vpliva na pravo Unije o posrednikih za posojila in o drugih finančnih ustanovah ali na nacionalna pravila, določena ali uvedena na podlagi takega prava Unije.

(58)

Ker ciljev te direktive, in sicer olajšati in urediti čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(59)	Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(60)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (21) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(61)

Komisija bi morala opraviti vrednotenje te direktive, vključno z vrednotenjem izvajanja določb o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter njihovem soodločanju v okviru čezmejnih operacij. Cilj vrednotenja bi moral biti zlasti oceniti čezmejne operacije, kjer je pogajanja o soodločanju delavcev sprožilo doseganje štirih petin veljavnega praga, ter preučiti, ali so po čezmejni operaciji te družbe dosegle ali presegle veljavni prag za soodločanje delavcev države članice družbe, ki je izvedla čezmejno operacijo. V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (22) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum) bi moralo to vrednotenje temeljiti na petih merilih, in sicer uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti, ter biti podlaga za ocene učinka glede morebitnih nadaljnjih ukrepov.

(62)	Treba bi bilo zbrati informacije, da se oceni uspešnost določb te direktive glede na njene cilje ter da se zagotovi podlaga za vrednotenje Direktive (EU) 2017/1132 v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma.

(63)	Direktivo (EU) 2017/1132 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive (EU) 2017/1132

Direktiva (EU) 2017/1132 se spremeni:

(1)

v členu 1 se šesta alinea nadomesti z naslednjim:

„–	čezmejnimi preoblikovanji, čezmejnimi združitvami in čezmejnimi delitvami kapitalskih družb,“;

(2)

v členu 18(3) se vstavi naslednja točka:

„(aa)

dokumenti in informacije iz členov 86g, 86n, 86p, 123, 127a, 130, 160g, 160n in 160p;“;

(3)

člen 24 se spremeni:

(a)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)	podroben seznam podatkov, ki se posredujejo za namen izmenjave informacij med registri, iz členov 20, 28a, 28c, 30a in 34;“;

(b)

vstavi se naslednja točka:

„(ea)

podroben seznam podatkov, ki se posredujejo za namen izmenjave informacij med registri in za namene razkritja, iz členov 86g, 86n, 86p, 123, 127a, 130, 160g, 160n in 160p;“;

(c)	v tretjem odstavku se doda naslednji stavek: „Komisija sprejme izvedbene akte iz točke (ea) do 2. julija 2020.“;

(4)	naslov naslova II se nadomesti z naslednjim: „PREOBLIKOVANJA, ZDRUŽITVE IN DELITVE KAPITALSKIH DRUŽB“;

(5)

v naslovu II se pred poglavjem I vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE -I

Čezmejna preoblikovanja

Člen 86a

Področje uporabe

1. To poglavje se uporablja za preoblikovanja kapitalskih družb, ustanovljenih v skladu s pravom države članice in z registriranim sedežem, glavno upravo ali glavnim krajem poslovanja v Uniji, v kapitalske družbe, za katere velja pravo druge države članice.

2. To poglavje se ne uporablja za čezmejna preoblikovanja, pri katerih je udeležena družba s ciljem kolektivnih naložb s strani javnosti zagotovljenega kapitala, ki deluje v skladu z načelom razpršitve tveganj in katere deleži se na zahtevo imetnikov odkupijo ali ponovno kupijo, neposredno ali posredno, iz premoženja te družbe. Ukrepi, s katerimi ta družba zagotovi, da se vrednost njenih deležev po borznem tečaju bistveno ne razlikuje od njihove neto vrednosti, se štejejo za enakovredne takemu odkupu ali ponovnemu nakupu.

3. Države članice zagotovijo, da se to poglavje ne uporablja za družbe v nobeni od naslednjih okoliščin:

(a)	družba je v likvidaciji in je začela sredstva razdeljevati svojim družbenikom;

(b)	družba je predmet uporabe instrumentov, pristojnosti in mehanizmov za reševanje iz naslova IV Direktive 2014/59/EU.

4. Države članice se lahko odločijo, da tega poglavja ne uporabijo za družbe:

(a)	ki so v postopku zaradi insolventnosti ali udeležene v okvirih preventivnega prestrukturiranja;

(b)	ki so v likvidacijskih postopkih, razen tistih, navedenih v točki (a) odstavka 3, ali

(c)	za katere veljajo ukrepi za preprečevanje kriz, kakor so opredeljeni v točki 101 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU.

Člen 86b

Opredelitev pojmov

Za namene tega poglavja:

(1)	‚družba‘ pomeni kapitalsko družbo ene od oblik, navedenih v Prilogi II, ki izvede čezmejno preoblikovanje;

(2)

‚čezmejno preoblikovanje‘ pomeni operacijo, s katero se družba brez prenehanja ali likvidacije preoblikuje iz pravne oblike, pod katero je registrirana v matični državi članici, v pravno obliko ciljne države članice, kot je navedeno v Prilogi II, ter prenese vsaj svoj registrirani sedež v ciljno državo članico, pri čemer ohrani svojo pravno osebnost;

(3)	‚matična država članica‘ pomeni državo članico, v kateri je družba registrirana pred čezmejnim preoblikovanjem;

(4)	‚ciljna država članica‘ pomeni državo članico, v kateri je preoblikovana družba registrirana kot posledica čezmejnega preoblikovanja;

(5)	‚preoblikovana družba‘ pomeni družbo, ustanovljeno v ciljni državi članici kot posledica čezmejnega preoblikovanja;

Člen 86c

Postopki in formalnosti

V skladu s pravom Unije se pravo matične države članice uporablja za tiste dele postopkov in formalnosti, ki jih je treba upoštevati v zvezi s čezmejnim preoblikovanjem za pridobitev potrdila pred preoblikovanjem, pravo ciljne države članice pa se uporablja za tiste dele postopkov in formalnosti, ki jih je treba upoštevati po prejemu potrdila pred preoblikovanjem.

Člen 86d

Načrt čezmejnih preoblikovanj

Upravni ali poslovodni organ družbe pripravi načrt čezmejnega preoblikovanja. Načrt čezmejnega preoblikovanja vključuje vsaj naslednje podatke:

(a)	pravno obliko, firmo in kraj registriranega sedeža družbe v matični državi članici;

(b)	pravno obliko, firmo in kraj registriranega sedeža, ki se predlagajo za preoblikovano družbo v ciljni državi članici;

(c)	ustanovitveni akt družbe v ciljni državi članici, kadar je to primerno, in statute, če so v obliki posebnega dokumenta;

(d)	predlagani okvirni časovni razpored za čezmejno preoblikovanje;

(e)	pravice, ki jih preoblikovana družba dodeli družbenikom, ki imajo posebne pravice, ali imetnikom vrednostnih papirjev, razen deležev, ki predstavljajo kapital družbe, ali predlagane ukrepe v zvezi z njimi;

(f)	morebitne zaščitne ukrepe, ponujene upnikom, kot so jamstva ali poroštva;

(g)	katero koli posebno ugodnost, ki jo imajo člani upravnih, poslovodnih, nadzornih ali kontrolnih organov družbe;

(h)	ali je družba v matični državi članici v preteklih petih letih prejela morebitne spodbude ali subvencije;

(i)	podrobnosti o ponudbi denarnega nadomestila za družbenike v skladu s členom 86i;

(j)	verjetne vplive čezmejnega preoblikovanja na zaposlovanje;

(k)	kadar je to primerno, informacije o postopkih, s katerimi so v skladu s členom 86l določene ureditve o udeležbi delavcev pri opredelitvi njihovih pravic do soodločanja v preoblikovani družbi.

Člen 86e

Poročilo upravnega ali poslovodnega organa za družbenike in delavce

1. Upravni ali poslovodni organ družbe pripravi poročilo za družbenike in delavce, s katerim pojasni in utemelji pravne in gospodarske vidike čezmejnega preoblikovanja, pojasni pa tudi posledice čezmejnega preoblikovanja za delavce.

Pojasni zlasti posledice čezmejnega preoblikovanja za prihodnje poslovanje družbe.

2. Poročilo vsebuje tudi oddelek za družbenike in oddelek za delavce.

Družba se lahko odloči, da bo pripravila bodisi eno poročilo s tema dvema oddelkoma bodisi ločeni poročili za družbenike in delavce, ki vsebujeta ustrezni oddelek.

3. V oddelku poročila za družbenike se zlasti pojasni naslednje:

(a)	denarno nadomestilo in metoda za določitev denarnega nadomestila;

(b)	posledice čezmejnega preoblikovanja za družbenike;

(c)	pravice in pravna sredstva, ki so v skladu s členom 86j na voljo družbenikom.

4. Oddelek poročila za družbenike se ne zahteva, kadar se vsi družbeniki družbe tej zahtevi odpovejo. Države članice lahko iz določb tega člena izvzamejo družbe z enim družbenikom.

5. V oddelku poročila za delavce se zlasti pojasni naslednje:

(a)	posledice čezmejnega preoblikovanja za delovna razmerja ter po potrebi morebitne ukrepe za zaščito teh razmerij;

(b)	kakršne koli bistvene spremembe veljavnih pogojev za zaposlitev ali krajev poslovanja družbe;

(c)	kako dejavniki iz točk (a) in (b) vplivajo na morebitne podružnice družbe.

6. Poročilo ali poročila, skupaj z načrtom čezmejnega preoblikovanja, če je na voljo, so družbenikom in predstavnikom delavcev ali, kadar teh predstavnikov ni, samim delavcem v vsakem primeru dostopna v elektronski obliki, in sicer najmanj šest tednov pred datumom skupščine iz člena 86h.

7. Kadar upravni ali poslovodni organ družbe pravočasno prejme mnenje o informacijah iz odstavkov 1 in 5 od predstavnikov delavcev ali, kadar teh predstavnikov ni, mnenje delavcev samih, kakor je to določeno v nacionalnem pravu, se o tem obvesti družbenike, to mnenje pa se priloži poročilu.

8. Oddelek poročila za delavce ne zahteva, kadar družba in njene morebitne podružnice nimajo nobenih drugih delavcev, razen tistih, ki so del upravnega ali poslovodnega organa.

9. Kadar se oddelku poročila za družbenike iz odstavka 3 odpove v skladu z odstavkom 4 in kadar se oddelek za delavce iz odstavka 5 ne zahteva v skladu z odstavkom 8, se poročilo ne zahteva.

10. Odstavki 1 do 9 tega člena ne posegajo v veljavne postopke obveščanja in posvetovanja ter pravice do njiju, ki so bili določeni na nacionalni ravni na podlagi prenosa direktiv 2002/14/ES ali 2009/38/ES.

Člen 86f

Poročilo neodvisnega izvedenca

1. Države članice zagotovijo, da neodvisni izvedenec preuči načrt čezmejnega preoblikovanja in pripravi poročilo za družbenike. To poročilo se družbenikom da na voljo vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 86h. Izvedenec je lahko glede na pravo države članice fizična ali pravna oseba.

2. V poročilo iz odstavka 1 se v vsakem primeru vključi mnenje izvedenca o tem, ali je denarno nadomestilo ustrezno. Pri oceni denarnega nadomestila izvedenec upošteva morebitno tržno ceno deležev v družbi pred obvestilom o predlaganem preoblikovanju ali vrednost družbe brez učinka predlaganega preoblikovanja, kakor je določena v skladu s splošno sprejetimi metodami vrednotenja. Poročilo vsaj:

(a)	navede uporabljeno metodo ali metode za določitev predlaganega denarnega nadomestila;

(b)	navede, ali je uporabljena metoda, ali metode, primerna za oceno denarnega nadomestila, navede vrednost, izračunano s temi metodami, ter poda mnenje o relativni pomembnosti, pripisani tem metodam pri izračunu vrednosti, o kateri se odloča, ter

(c)	poda opis kakršnih koli posebnih težav, ki so se pojavile pri vrednotenju.

Izvedenec je upravičen, da od družbe pridobi vse informacije, potrebne za izpolnitev svojih nalog.

3. Če se tako dogovorijo vsi družbeniki družbe, nista potrebna niti pregled načrta čezmejnega preoblikovanja s strani neodvisnega izvedenca niti poročilo neodvisnega izvedenca.

Države članice lahko iz uporabe tega člena izvzamejo družbe z enim družbenikom.

Člen 86g

Razkritje

1. Države članice zagotovijo, da družba razkrije naslednje dokumente in da so javno dostopni v registru matične države članice vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 86h:

(a)	načrt čezmejnega preoblikovanja ter

(b)	obvestilo, s katerim se družbenike, upnike in predstavnike delavcev družbe ali, kadar teh predstavnikov ni, delavce same obvesti, da lahko družbi najpozneje pet delovnih dni pred datumom skupščine predložijo pripombe v zvezi z načrtom čezmejnega preoblikovanja.

Države članice lahko zahtevajo, da se poročilo neodvisnega izvedenca razkrije in je javno dostopno v registru.

Države članice zagotovijo, da lahko družba pred razkritjem poročila neodvisnega izvedenca iz njega izvzame zaupne informacije.

Dokumenti, razkriti v skladu s tem odstavkom, so dostopni tudi prek sistema povezovanja registrov.

2. Države članice lahko družbo izvzamejo iz zahteve po razkritju iz odstavka 1 tega člena, kadar ta družba za neprekinjeno obdobje, ki se začne najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino iz člena 86h, in se ne konča pred zaključkom te skupščine, na svojem spletnem mestu javnosti zagotovi brezplačen dostop do dokumentov iz odstavka 1 tega člena.

Vendar države članice za to izvzetje ne določijo nikakršnih zahtev ali omejitev, razen tistih, ki so nujne za zagotovitev varnosti spletnega mesta in pristnosti dokumentov in ki so sorazmerne z izpolnitvijo teh ciljev.

3. Kadar družba zagotovi dostop načrta čezmejnega preoblikovanja v skladu z odstavkom 2 tega člena, registru matične države članice vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 86h predloži naslednje informacije:

(a)	pravno obliko, firmo in kraj registriranega sedeža v matični državi članici, pa tudi predlagano pravno obliko, firmo in kraj registriranega sedeža preoblikovane družbe v ciljni državi članici;

(b)	register, pri katerem so za družbo vloženi dokumenti iz člena 14, in njeno registrsko številko v navedenem registru;

(c)	navedbo ureditev, sprejetih za uresničevanje pravic upnikov, delavcev in družbenikov, ter

(d)	podrobnosti o spletnem mestu, na katerem je mogoče prek spleta in brezplačno pridobiti načrt čezmejnega preoblikovanja, obvestilo iz odstavka 1, poročilo neodvisnega izvedenca ter popolne informacije o ureditvah iz točke (c) tega odstavka.

4. Države članice zagotovijo, da se lahko zahteve iz odstavkov 1 in 3 v celoti izpolnijo prek spleta, ne da bi se bilo treba vložnikom osebno zglasiti pri katerem koli pristojnem organu v matični državi članici, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

5. Države članice lahko poleg razkritja iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena zahtevajo, da se načrt čezmejnega preoblikovanja ali informacije iz odstavka 3 tega člena objavijo v njihovem nacionalnem uradnem listu ali na osrednji elektronski platformi v skladu s členom 16(3). V tem primeru države članice zagotovijo, da register posreduje ustrezne informacije nacionalnemu uradnemu listu ali osrednji elektronski platformi.

6. Države članice zagotovijo, da so dokumentacija iz odstavka 1 ali informacije iz odstavka 3 javnosti dostopne brezplačno prek sistema povezovanja registrov.

Države članice zagotovijo tudi, da nobene pristojbine, ki jih registri družbam zaračunajo za razkritje iz odstavkov 1 in 3 ter, kadar je ustrezno, za objavo iz odstavka 5, ne presegajo povračila stroškov zagotavljanja teh storitev.

Člen 86h

Odobritev s strani skupščine

1. Po seznanitvi s poročili iz členov 86e in 86f, kadar je ustrezno, mnenji delavcev, predloženimi v skladu s členom 86e, in pripombami, predloženimi v skladu s členom 86g, skupščina družbe z resolucijo odloči, ali bo odobrila načrt čezmejnega preoblikovanja in ali bo sprejela ustanovitveni akt in statute, če so v obliki posebnega dokumenta.

2. Skupščina družbe lahko zadrži pravico do pogojevanja izvedbe čezmejnega preoblikovanja s svojo izrecno potrditvijo ureditev iz člena 86l.

3. Države članice zagotovijo, da se na skupščini za odobritev načrta čezmejnega preoblikovanja in morebitne spremembe tega načrta zahteva večina najmanj dveh tretjin, vendar ne več kot 90 % glasov, ki se nanašajo bodisi na deleže bodisi na zastopani vpisani kapital. V nobenem primeru glasovalni prag ni višji od tistega, ki ga za odobritev čezmejnih združitev določa nacionalno pravo.

4. Kadar se zaradi klavzule iz načrta čezmejnega preoblikovanja ali morebitne spremembe ustanovitvenega akta družbe, ki se preoblikuje, povečajo ekonomske obveznosti družbenika do družbe ali tretjih oseb, lahko država članica v teh posebnih okoliščinah zahteva, da je za to klavzulo ali spremembo ustanovnega akta potrebna odobritev zadevnega družbenika, pod pogojem, da ta družbenik ne more uveljavljati pravic iz člena 86i.

5. Države članice zagotovijo, da odobritve čezmejnega preoblikovanja s strani skupščine ni mogoče izpodbijati zgolj iz naslednjih razlogov:

(a)	denarno nadomestilo iz točke (i) člena 86d je bilo neustrezno določeno ali

(b)	informacije, dane glede denarnega nadomestila iz točke (a), ne izpolnjujejo pravnih zahtev.

Člen 86i

Zaščita družbenikov

1. Države članice zagotovijo, da imajo vsaj družbeniki družbe, ki so glasovali proti odobritvi načrta čezmejnega preoblikovanja, pravico do odsvojitve svojih deležev za ustrezno denarno nadomestilo, pod pogoji iz odstavkov 2 do 5.

Države članice lahko pravico iz prvega pododstavka priznajo tudi drugim družbenikom družbe.

Države članice lahko zahtevajo, da se izrecno nasprotovanje načrtu čezmejnega preoblikovanja, namera družbenikov uveljavljati pravico do odsvojitve svojih deležev, ali oboje, ustrezno dokumentira vsaj na skupščini iz člena 86h. Države članice lahko dovolijo, da se zabeležba nasprotovanja načrtu čezmejnega preoblikovanja šteje kot ustrezno dokumentiranje glasovanja proti.

2. Države članice določijo rok, v katerem morajo družbeniki iz odstavka 1 družbi priglasiti svojo odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve svojih deležev. Rok ne presega enega meseca po zasedanju skupščine iz člena 86h. Države članice zagotovijo, da družba določi elektronski naslov za prejemanje te prijave v elektronski obliki.

3. Države članice določijo tudi rok, v katerem je treba izplačati denarno nadomestilo, določeno v načrtu čezmejnega preoblikovanja. Ta rok se ne sme izteči pozneje kot dva meseca po datumu začetka učinkovanja čezmejnega preoblikovanja v skladu s členom 86q.

4. Države članice zagotovijo, da lahko vsi družbeniki, ki so priglasili svojo odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve svojih deležev, vendar menijo, da denarno nadomestilo, ki ga ponuja družba, ni bilo ustrezno določeno, pred pristojnim organom ali organom, pooblaščenim po nacionalnem pravu, zahteva dodatno denarno nadomestilo. Države članice določijo rok za zahtevanje dodatnega denarnega nadomestila.

Države članice lahko določijo, da končna odločitev o dodatnem denarnem nadomestilu velja za vse družbenike, ki so priglasili svojo odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve svojih deležev v skladu z odstavkom 2.

5. Države članice zagotovijo, da pravice iz odstavkov 1 do 4 ureja pravo matične države članice in da ima ta matična država članica izključno pristojnost za reševanje morebitnih sporov v zvezi s temi pravicami.

Člen 86j

Zaščita upnikov

1. Države članice zagotovijo ustrezen sistem za zaščito interesov upnikov, katerih terjatve so starejšega datuma kakor razkritje načrta čezmejnega preoblikovanja in še niso zapadle do dneva tega razkritja.

Države članice zagotovijo, da lahko upniki, ki niso zadovoljni s ponujenimi zaščitnimi ukrepi iz načrta čezmejnega preoblikovanja, kot je določeno v točki (f) člena 86d, v treh mesecih od razkritja načrta čezmejnega preoblikovanja iz člena 86g pri ustreznem upravnem ali sodnem organu zaprosijo za ustrezne zaščitne ukrepe, če lahko ti upniki verodostojno izkažejo, da je zaradi čezmejnega preoblikovanja ogroženo poplačilo njihovih terjatev in da jim družba ni zagotovila ustreznih zaščitnih ukrepov.

Države članice zagotovijo, da so zaščitni ukrepi odvisni od učinkovanja čezmejnega preoblikovanja v skladu s členom 86q.

2. Države članice lahko zahtevajo, da upravni ali poslovodni organ družbe zagotovi izjavo, ki pravilno odraža njen trenutni finančni položaj na datum, ki ni zgodnejši kot mesec pred razkritjem te izjave. V izjavi navede, da na podlagi informacij, ki so na voljo upravnemu ali poslovodnemu organu družbe na datum te izjave, in opravljenih smiselnih poizvedb ta upravni ali poslovodni organ ni seznanjen z nobenim razlogom, na podlagi katerega družba po začetku učinkovanja preoblikovanja ne bi mogla izpolniti svojih obveznosti, ko bodo te zapadle v plačilo. Izjava se razkrije skupaj z načrtom čezmejnega preoblikovanja v skladu s členom 86g.

3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v uporabo prava matične države članice glede poplačila ali zaščite denarnih ali nedenarnih obveznosti do javnih organov.

4. Države članice zagotovijo, da upniki, katerih terjatve so starejše od razkritja načrta čezmejnega preoblikovanja, lahko sprožijo postopek zoper družbo tudi v matični državi članici v roku dveh let od datuma, ko je preoblikovanje začelo učinkovati, brez poseganja v pravila o pristojnosti, ki izhajajo iz prava Unije ali nacionalnega prava ali pogodbenega sporazuma. Možnost, da se sproži tak postopek, dopolnjuje ostala pravila o izbiri pristojnosti, ki veljajo v skladu s pravom Unije.

Člen 86k

Obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi

1. Države članice zagotovijo, da se pri čezmejnem preoblikovanju spoštujejo pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja ter se izvršujejo v skladu s pravnim okvirom iz Direktive 2002/14/ES in po potrebi v skladu z Direktivo 2009/38/ES za družbe ali povezane družbe na območju Skupnosti. Države članice lahko odločijo, da se pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja uporabljajo tudi za delavce družb, ki niso navedene v členu 3(1) Direktive 2002/14/ES.

2. Države članice ne glede na člen 86e(7) in točko (b) člena 86g(1) zagotovijo, da se pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja spoštujejo, vsaj preden se odloči o načrtu čezmejnega preoblikovanja ali poročilu iz člena 86e, kar nastopi prej, tako da se delavcem poda obrazložen odgovor pred zasedanjem skupščine iz člena 86h.

3. Države članice brez poseganja v morebitne veljavne določbe ali prakse, ki so ugodnejše za delavce, določijo načine ureditve izvajanja pravice do obveščanja in posvetovanja v skladu s členom 4 Direktive 2002/14/ES.

Člen 86l

Soodločanje delavcev

1. Brez poseganja v odstavek 2 veljajo za preoblikovano družbo veljavna pravila glede soodločanja delavcev, če takšna pravila obstajajo, v ciljni državi članici.

2. Vendar se veljavna pravila glede soodločanja delavcev, če takšna pravila obstajajo, v ciljni državi članici ne uporabljajo, kadar ima družba v šestih mesecih pred razkritjem načrta čezmejnega preoblikovanja povprečno število delavcev, ki je enakovredno štirim petinam veljavnega praga, kakor je določen v pravu matične države članice, za sprožitev soodločanja delavcev v smislu točke (k) člena 2 Direktive 2001/86/ES, ali kadar pravo ciljne države članice ne določa:

(a)

vsaj enake ravni soodločanja delavcev, kot je uveljavljena v družbi pred čezmejnim preoblikovanjem, ki se meri kot sorazmerni delež predstavnikov delavcev med člani upravnega ali nadzornega organa ali njunih odborih ali v skupini za upravljanje, odgovorni za profitne enote družbe, če predstavniki delavcev obstajajo, ali

(b)	enake možnosti uveljavljanja pravic do soodločanja, kot jo uživajo delavci, zaposleni v ciljni državi članici, tudi za delavce v obratih preoblikovane družbe, ki so v drugih državah članicah.

3. V primerih iz odstavka 2 tega člena soodločanje delavcev v preoblikovani družbi in njihovo udeležbo pri opredelitvi takšnih pravic smiselno in ob upoštevanju odstavkov 4 do 7 tega člena urejajo države članice v skladu z načeli in postopki, določenimi v členu 12(2) in (4) Uredbe (ES) št. 2157/2001, in z naslednjimi določbami Direktive 2001/86/ES:

(a)	členom 3(1), točkama (a)(i) in (b) člena 3(2), členom 3(3), prvima dvema stavkoma člena 3(4) ter členom 3(5) in (7);

(b)	členom 4(1), točkami (a), (g) in (h) člena 4(2) ter členom 4(3) in (4);

(c)

členom 5;

(d)

členom 6;

(e)	členom 7(1), razen druge alinee točke (b);

(f)	členi 8, 10, 11 in 12 ter

(g)	točko (a) dela 3 Priloge.

4. Pri določanju načel in postopkov iz odstavka 3 države članice:

(a)	dodelijo posebnemu pogajalskemu organu pravico, da z dvotretjinsko večino svojih članov, ki predstavljajo najmanj dve tretjini delavcev, odloči, da ne bo začel pogajanj ali da bo prekinil že začeta pogajanja in se bo skliceval na veljavna pravila glede soodločanja v ciljni državi članici;

(b)

lahko v primeru, ko se po predhodnih pogajanjih uporabijo standardna pravila glede soodločanja, in ne glede na ta pravila odločijo omejiti delež predstavnikov delavcev v upravnem organu preoblikovane družbe. Če pa v družbi predstavniki delavcev predstavljajo vsaj tretjino upravnega ali nadzornega organa, omejitev ne more privesti do deleža predstavnikov delavcev v upravnem organu, manjšega od ene tretjine;

(c)

zagotovijo, da se pravila glede soodločanja delavcev, ki so se uporabljala pred čezmejnim preoblikovanjem, še naprej uporabljajo do datuma začetka uporabe vseh pozneje dogovorjenih pravil ali, če dogovorjenih pravil ni, do začetka uporabe standardnih pravil v skladu s točko (a) dela 3 Priloge k Direktivi 2001/86/ES.

5. Razširitev pravic do soodločanja na delavce v preoblikovani družbi, ki so zaposleni v drugih državah članicah, kakor je navedeno v točki (b) odstavka 2, državam članicam, ki se za to odločijo, ne nalaga nikakršnih obveznosti upoštevanja teh delavcev pri izračunavanju praga delavcev, potrebnega za uveljavljanje pravice do soodločanja v skladu z nacionalnim pravom.

6. Kadar bo za katero izmed preoblikovanih družb veljal sistem soodločanja delavcev v skladu s pravili iz odstavka 2, je ta dolžna prevzeti tako pravno obliko, ki omogoča uveljavljanje pravic do soodločanja.

7. Kadar preoblikovana družba deluje po sistemu soodločanja delavcev, je dolžna sprejeti ukrepe za zagotovitev, da so pravice do soodločanja delavcev v primeru vsakega naknadnega preoblikovanja, združitve ali delitve, čezmejne ali znotraj države, v roku štirih let po začetku učinkovanja čezmejnega preoblikovanja zaščitene s smiselno uporabo pravil iz odstavkov 1 do 6.

8. Družba svoje delavce ali njihove predstavnike brez nepotrebnega odlašanja obvesti o izidu pogajanj v zvezi s soodločanjem delavcev.

Člen 86m

Potrdilo pred preoblikovanjem

1. Države članice določijo sodišče, notarja ali drug organ ali organe, ki so pristojni za nadzor zakonitosti čezmejnih preoblikovanj, v zvezi s tistimi deli postopka, ki jih ureja pravo matične države članice, ter za izdajo potrdila pred preoblikovanjem, ki potrjuje upoštevanje vseh ustreznih pogojev in pravilno dokončanje vseh postopkov in formalnosti v matični državi članici (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

To dokončanje postopkov in formalnosti lahko vključuje poplačila ali zaščito denarnih ali nedenarnih obveznosti do javnih organov ali izpolnjevanje posebnih sektorskih zahtev, vključno z zaščito obveznosti, ki izhajajo iz tekočih postopkov.

2. Države članice zagotovijo, da se vlogi za pridobitev potrdila pred preoblikovanjem, ki jo vloži družba, priloži naslednje:

(a)	načrt čezmejnega preoblikovanja;

(b)	poročilo in morebitno dodano mnenje iz člena 86e pa tudi poročilo iz člena 86f, kadar so na voljo;

(c)	vse pripombe, podane v skladu s členom 86g(1), in

(d)	informacije o odobritvi s strani skupščine iz člena 86h.

3. Države članice lahko zahtevajo, da se vlogi družbe za pridobitev potrdila pred preoblikovanjem priložijo dodatne informacije, zlasti o:

(a)	številu delavcev v času priprave načrta čezmejnega preoblikovanja;

(b)	obstoju podružnic in njihovih geografskih lokacijah;

(c)	informacijah o izpolnjevanju obveznosti družbe do javnih organov.

Če družba ne zagotovi teh informacij, lahko pristojni organi za namene tega odstavka zanje zaprosijo druge ustrezne organe.

4. Države članice zagotovijo, da se lahko vloga iz odstavkov 2 in 3, vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, v celoti izpolni prek spleta, ne da bi se bilo treba vložnikom osebno zglasiti pri pristojnem organu, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

5. V zvezi z upoštevanjem pravil glede soodločanja delavcev, kakor je določeno v členu 86l, pristojni organ matične države članice preveri, da načrt čezmejnega preoblikovanja vključuje informacije o postopkih, s katerimi se določijo ustrezne ureditve, in o možnostih za takšne ureditve.

6. V okviru nadzora iz odstavka 1 pristojni organ pregleda naslednje:

(a)	vse dokumente in informacije, predložene pristojnemu organu v skladu z odstavkoma 2 in 3;

(b)	navedbo družbe, da se je postopek iz člena 86l(3) in (4) začel, kadar je to ustrezno.

7. Države članice zagotovijo, da se nadzor iz odstavka 1 pripravi v treh mesecih od datuma prejema dokumentov in informacij v zvezi z odobritvijo čezmejnega preoblikovanja s strani skupščine družbe. Izidi tega nadzora so lahko naslednji:

(a)	kadar se ugotovi, da čezmejno preoblikovanje izpolnjuje vse ustrezne pogoje ter da so bili dokončani vsi potrebni postopki in formalnosti, pristojni organ izda potrdilo pred preoblikovanjem;

(b)

kadar se ugotovi, da čezmejno preoblikovanje ne izpolnjuje vseh ustreznih pogojev ali da niso bili dokončani vsi potrebni postopki in formalnosti, pristojni organ ne izda potrdila pred preoblikovanjem in družbo obvesti o razlogih za svojo odločitev; v takem primeru pristojni organ lahko da družbi priložnost, da izpolni ustrezne pogoje ali da v ustreznem roku dokonča postopke in formalnosti.

8. Države članice zagotovijo, da pristojni organ ne izda potrdila pred preoblikovanjem, kadar se v skladu z nacionalnim pravom ugotovi, da je čezmejno preoblikovanje namenjeno zlorabam ali goljufijam, ki vodijo k izmikanju pravu Unije ali nacionalnemu pravu ali obidu tega prava, ali katerih cilj je takšno izmikanje ali obid, ali za kriminalne namene.

9. Kadar pristojni organ pri nadzoru iz odstavka 1 resno sumi, da je čezmejno preoblikovanje namenjeno zlorabam ali goljufijam, ki vodijo k izmikanju pravu Unije ali nacionalnemu pravu ali obidu tega prava, ali katerih cilj je takšno izmikanje ali obid, ali za kriminalne namene, upošteva relevantna dejstva in okoliščine, kot so, kadar primerno, indici, ki pa se ne obravnavajo ločeno, s katerimi se je seznanil med nadzorom iz odstavka 1, vključno s posvetovanjem z ustreznimi organi. Ocena za namene tega odstavka se opravi za vsak posamezni primer po postopku, ki ga ureja nacionalno pravo.

10. Kadar je treba za oceno iz odstavkov 8 in 9 upoštevati dodatne informacije ali opraviti dodatne preiskovalne dejavnosti, se lahko trimesečni rok iz odstavka 7 podaljša za največ tri mesece.

11. Kadar zaradi zapletenosti čezmejnih postopkov ocene ni mogoče izvesti v rokih, določenih v odstavkih 7 in 10, države članice zagotovijo, da je vložnik pred iztekom teh rokov obveščen o razlogih za morebitno zamudo.

12. Države članice zagotovijo, da se lahko pristojni organ v okviru postopkovnega okvira, določenega v nacionalnem pravu, posvetuje z drugimi ustreznimi organi, pristojnimi za različna področja, ki se nanašajo na čezmejno preoblikovanje, vključno z organi iz ciljne države članice, ter od teh organov in družbe pridobi informacije in dokumente, ki jih potrebuje za nadzor zakonitosti čezmejnega preoblikovanja. Pristojni organ se lahko za namene ocene obrne na neodvisnega izvedenca.

Člen 86n

Prenos potrdila pred preoblikovanjem

1. Države članice zagotovijo, da se potrdilo pred preoblikovanjem izmenja z organi iz člena 86o(1) prek sistema povezovanja registrov.

Države članice zagotovijo tudi, da je potrdilo pred preoblikovanjem na voljo prek sistema povezovanja registrov.

2. Dostop do potrdila pred preoblikovanjem je za organe iz člena 86o(1) in za registre brezplačen.

Člen 86o

Nadzor zakonitosti čezmejnega preoblikovanja s strani ciljne države članice

1. Države članice določijo sodišče, notarja ali drug organ, ki je pristojen za nadzor zakonitosti čezmejnega preoblikovanja v zvezi s tistim delom postopka, ki ga ureja pravo ciljne države članice, ter za odobritev čezmejnega preoblikovanja.

Ta organ zlasti zagotovi, da preoblikovana družba upošteva določbe nacionalnega prava o ustanovitvi in vpisu družb v register in, kadar je to ustrezno, da so ureditve glede soodločanja delavcev določene v skladu s členom 86l.

2. Za namene odstavka 1 tega člena družba predloži organu iz odstavka 1 tega člena načrt čezmejnega preoblikovanja, ki ga je odobrila skupščina iz člena 86h.

3. Vsaka država članica zagotovi, da se lahko kakršna koli vloga za namene odstavka 1, ki jo vloži družba, vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, v celoti izpolni prek spleta, ne da bi se bilo treba vložnikom osebno zglasiti pri organu iz odstavka 1, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

4. Organ iz odstavka 1 odobri čezmejno preoblikovanje, takoj ko ugotovi, da so upoštevani vsi ustrezni pogoji in pravilno dokončane vse formalnosti v ciljni državi članici.

5. Potrdilo pred preoblikovanjem organ iz odstavka 1 sprejme kot nedvomno potrdilo pravilnega dokončanja ustreznih postopkov in formalnosti pred preoblikovanjem v matični državi članici, brez katerega čezmejnega preoblikovanja ni mogoče odobriti.

Člen 86p

Vpis v register

1. Zakonodaja matične države članice in ciljne države članice določa ureditve za razkritje dokončanja čezmejnega preoblikovanja v njunih registrih v skladu s členom 16, kar zadeva ozemlje teh držav članic.

2. Države članice zagotovijo, da se v njihove registre vpišejo vsaj naslednje informacije:

(a)	v registru ciljne države članice, da je vpis preoblikovane družbe v register posledica čezmejnega preoblikovanja;

(b)	v registru ciljne države članice, datum vpisa preoblikovane družbe v register;

(c)	v registru matične države članice, da je izbris ali odstranitev družbe iz registra posledica čezmejnega preoblikovanja;

(d)	v registru matične države članice, datum izbrisa ali odstranitve družbe iz registra;

(e)	v registrih matične države članice in ciljne države članice, registrska številka, firma in pravna oblika družbe oziroma registrska številka, firma in pravna oblika preoblikovane družbe.

Registri zagotovijo, da so informacije iz prvega pododstavka javno dostopne in da so na voljo prek sistema povezovanja registrov.

3. Države članice zagotovijo, da register v ciljni državi članici prek sistema povezovanja registrov uradno obvesti register v matični državi članici, da je čezmejno preoblikovanje začelo učinkovati. Države članice zagotovijo tudi, da se vpis v register družbe izbriše ali odstrani iz registra takoj po prejemu tega uradnega obvestila.

Člen 86q

Dan začetka učinkovanja čezmejnega preoblikovanja

Pravo ciljne države članice določi datum, ko čezmejno preoblikovanje začne učinkovati. Ta datum nastopi po izvedbi nadzora iz členov 86m in 86o.

Člen 86r

Posledice čezmejnega preoblikovanja

Čezmejno preoblikovanje ima od datuma iz člena 86q naslednje posledice:

(a)	vsa sredstva in obveznosti družbe, vključno z vsemi pogodbami, dobropisi, pravicami in obveznostmi, prevzame preoblikovana družba;

(b)	družbeniki družbe so še naprej družbeniki preoblikovane družbe, razen če so odsvojili svoje deleže, kakor je navedeno v členu 86i(1);

(c)	pravice in obveznosti družbe, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij in obstajajo na dan začetka učinkovanja čezmejnega preoblikovanja, prevzame preoblikovana družba.

Člen 86s

Neodvisni izvedenci

1. Države članice določijo pravila, ki urejajo vsaj civilno odgovornost neodvisnega izvedenca, odgovornega za pripravo poročila iz člena 86f.

2. Države članice uvedejo pravila, s katerimi zagotovijo, da je:

(a)	izvedenec, ali pravna oseba, v imenu katere deluje, neodvisen od družbe ter ni v nasprotju interesov z družbo, ki je zaprosila za potrdilo pred preoblikovanjem, ter

(b)	mnenje izvedenca nepristransko in objektivno ter podano zato, da se pristojnemu organu ponudi pomoč, v skladu z zahtevami po neodvisnosti in nepristranskosti v skladu s pravom in strokovnimi standardi, ki veljajo za izvedenca.

Člen 86t

Veljavnost

Čezmejna združitev, ki je začela učinkovati v skladu s postopki, s katerimi je direktiva prenesena v nacionalno pravo, ne sme biti razglašena za nično.

Prvi odstavek ne vpliva na pristojnosti držav članic, da po datumu začetka učinkovanja čezmejnega preoblikovanj med drugim v zvezi s kazenskim pravom, preprečevanjem financiranja terorizma in bojem proti njim, pravom socialne varnosti, obdavčevanjem ter preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj sprejmejo ukrepe in izrečejo kazni v skladu z nacionalnim pravom.“;

(6)

v členu 119 se točka 2 spremeni:

(a)	na koncu točke (c) se doda „,ali“;

(b)

doda se naslednja točka:

„(d)

ena ali več družb v postopku prenehanja brez likvidacije prenesejo vsa svoja sredstva in obveznosti na drugo obstoječo družbo – prevzemna družba –, ne da bi bili izdani novi deleži, pod pogojem, da ima ena oseba neposredno ali posredno vse deleže v družbah, ki se združujejo, ali če imajo družbeniki družb, ki se združujejo, deleže v enakem razmerju v vseh družbah, ki se združujejo.“;

(7)

člen 120 se spremeni:

(a)

odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Države članice zagotovijo, da se to poglavje ne uporablja za družbe v nobeni od naslednjih okoliščin:

(a)	družba je v likvidaciji in je začela sredstva razdeljevati svojim družbenikom;

(b)	družba je predmet uporabe instrumentov, pristojnosti in mehanizmov za reševanje iz naslova IV Direktive 2014/59/EU.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„5. Države članice se lahko odločijo, da tega poglavja ne uporabijo za družbe:

(a)	ki so v postopku zaradi insolventnosti ali udeležene v okvirih preventivnega prestrukturiranja;

(b)	ki so v likvidacijskih postopkih, razen tistih, navedenih v točki (a) odstavka 4, ali

(c)	za katere veljajo ukrepi za preprečevanje kriz, kakor so opredeljeni v točki 101 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU.“;

(8)

člen 121 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se točka (a) črta;

(b)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Predpisi in formalnosti iz točke (b) odstavka 1 tega člena zlasti vključujejo tiste v zvezi s postopkom odločanja v zvezi z združitvijo in varstvom delavcev glede pravic, razen tistih, ki jih ureja člen 133.“;

(9)

člen 122 se spremeni:

(a)

točki (a) in (b) se nadomestita z naslednjim:

„(a)	za vsako družbo, ki se združuje, njena pravna oblika, firma in kraj registriranega sedeža ter pravna oblika, firma in kraj registriranega sedeža, ki se predlagajo za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo;

(b)	razmerje, ki se uporablja za zamenjavo vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družbe, ter po potrebi znesek vsakega gotovinskega plačila;“;

(b)

točki (h) in (i) se nadomestita z naslednjim:

„(h)	katera koli posebna ugodnost, ki jo imajo člani upravnih, poslovodnih, nadzornih ali kontrolnih organov družb, ki se združujejo;

(i)	ustanovitveni akt družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, kadar je to primerno, ter statuti, če so v obliki posebnega dokumenta;“;

(c)

dodata se naslednji točki:

„(m)	podrobnosti o ponudbi denarnega nadomestila za družbenike v skladu s členom 126a;

(n)	morebitni zaščitni ukrepi, ponujeni upnikom, kot so jamstva ali poroštva.“;

(10)

člena 123 in 124 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 123

Razkritje

1. Države članice zagotovijo, da družba razkrije naslednje dokumente in da so javno dostopni v registrih držav članic vseh družb, ki se združujejo, najmanj en mesec pred datumom skupščine iz člena 126:

(a)	skupni načrt čezmejne združitve ter

(b)	obvestilo, s katerim se družbenike, upnike in predstavnike delavcev družbe, ki se čezmejno združuje ali, kadar teh predstavnikov ni, delavce same obvesti, da lahko svoji družbi najpozneje pet delovnih dni pred datumom skupščine predložijo pripombe v zvezi s skupnim načrtom čezmejne združitve.

Države članice lahko zahtevajo, da se poročilo neodvisnega izvedenca razkrije in je javno dostopno v registru.

Države članice zagotovijo, da lahko družba pred razkritjem poročila neodvisnega izvedenca iz njega izvzame zaupne informacije.

Dokumenti, razkriti v skladu s tem odstavkom, so dostopni tudi prek sistema povezovanja registrov.

2. Države članice lahko družbe, ki se združujejo, izvzamejo iz zahteve po razkritju iz odstavka 1 tega člena, kadar te za neprekinjeno obdobje, ki se začne najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino iz člena 126, in se ne konča pred zaključkom te skupščine, na svojem spletnem mestu javnosti zagotovijo brezplačen dostop do dokumentov iz odstavka 1 tega člena.

3. Kadar družbe, ki se združujejo, zagotovijo dostop do skupnega načrta čezmejne združitve v skladu z odstavkom 2 tega člena, svojemu registru vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 126 predložijo naslednje informacije:

(a)	za vsako družbo, ki se združuje, njeno pravno obliko, firmo in kraj registriranega sedeža ter pravno obliko, firmo in kraj registriranega sedeža, ki se predlagajo za vsako novoustanovljeno družbo;

(b)	register, pri katerem so vloženi dokumenti iz člena 14, za vsako družbo, ki se združuje, in registrsko številko zadevne družbe v navedenem registru;

(c)	za vsako družbo, ki se združuje, navedbo ureditev, sprejetih za uresničevanje pravic upnikov, delavcev in družbenikov;

(d)	podrobnosti o spletnem mestu, na katerem je mogoče prek spleta in brezplačno pridobiti skupni načrt čezmejne združitve, obvestilo iz odstavka 1 in poročilo neodvisnega izvedenca ter popolne informacije o ureditvah iz točke (c) tega odstavka.

Register države članice vsake od družb, ki se združujejo, zagotovi, da so informacije iz točk (a) do (d) prvega pododstavka javno dostopne.

4. Države članice zagotovijo, da se lahko zahteve iz odstavkov 1 in 3 v celoti izpolnijo prek spleta, ne da bi se bilo treba vložnikom osebno zglasiti pri katerem koli pristojnem organu v državah članicah družb, ki se združujejo, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

5. Kadar se za združitev v skladu s členom 126(3) ne zahteva odobritev s strani skupščine prevzemne družbe, se razkritje iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena opravi vsaj en mesec pred datumom skupščine druge družbe ali družb, ki se združujejo.

6. Države članice lahko poleg razkritja iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena zahtevajo, da se skupni načrt čezmejne združitve ali informacije iz odstavka 3 tega člena objavijo v njihovem nacionalnem uradnem listu ali na osrednji elektronski platformi v skladu s členom 16(3). V tem primeru države članice zagotovijo, da register posreduje ustrezne informacije nacionalnemu uradnemu listu ali osrednji elektronski platformi.

7. Države članice zagotovijo, da so dokumentacija iz odstavka 1 in informacije iz odstavka 3 javnosti dostopne brezplačno prek sistema povezovanja registrov.

Države članice zagotovijo tudi, da morebitne pristojbine, ki jih registri družbi zaračunajo za razkritje iz odstavkov 1 in 3 ter, kadar je ustrezno, za objavo iz odstavka 6, ne presegajo povračila stroškov zagotavljanja teh storitev.

Člen 124

Poročilo upravnega ali poslovodnega organa za družbenike in delavce

1. Upravni ali poslovodni organ vsake od družb, ki se združujejo, pripravi poročilo za družbenike in delavce, s katerim pojasni in utemelji pravne in gospodarske vidike čezmejne združitve, pojasni pa tudi posledice čezmejne združitve za delavce.

Pojasni zlasti posledice čezmejne združitve za prihodnje poslovanje družbe.

2. Poročilo vsebuje tudi oddelek za družbenike in oddelek za delavce.

Družba se lahko odloči, da bo pripravila bodisi eno poročilo z navedenima oddelkoma bodisi ločeni poročili za družbenike in delavce, ki vsebujeta ustrezni oddelek.

3. V oddelku za družbenike se zlasti pojasni naslednje:

(a)	denarno nadomestilo in metoda za določitev denarnega nadomestila;

(b)	po potrebi menjalno razmerje deležev in metoda ali metode, ki se uporabijo za izračun menjalnega razmerja deležev;

(c)	posledice čezmejne združitve za družbenike;

(d)	pravice in pravna sredstva, ki so v skladu s členom 126a na voljo družbenikom.

4. Oddelek poročila za družbenike se ne zahteva, kadar se vsi družbeniki družbe tej zahtevi odpovejo. Države članice lahko iz določb tega člena izvzamejo družbe z enim družbenikom.

5. V oddelku za delavce se zlasti pojasni naslednje:

(a)	posledice čezmejne združitve za delovna razmerja ter po potrebi ukrepi za zaščito teh razmerij;

(b)	morebitne bistvene spremembe veljavnih pogojev za zaposlitev ali krajev poslovanja družbe;

(c)	kako dejavniki iz točk (a) in (c) vplivajo na morebitne podružnice družbe.

6. Poročilo ali poročila, skupaj s skupnim načrtom čezmejne združitve, če je na voljo, so družbenikom in predstavnikom delavcev vsake od družb, ki se združujejo, ali, kadar teh predstavnikov ni, samim delavcem v vsakem primeru dostopna v elektronski obliki, in sicer najmanj šest tednov pred datumom skupščine iz člena 126.

Kadar pa se za združitev v skladu s členom 126(3) ne zahteva odobritev skupščine prevzemne družbe, je poročilo dostopno vsaj šest tednov pred datumom skupščine druge družbe ali družb, ki se združujejo

7. Kadar upravni ali poslovodni organ družbe, ki se združuje, pravočasno prejme mnenje o informacijah iz odstavkov 1 in 5 od predstavnikov delavcev ali, kadar teh predstavnikov ni, mnenje delavcev samih, kakor je to določeno v nacionalnem pravu, se o tem obvesti družbenike, to mnenje pa se priloži poročilu.

8. Oddelek poročila za delavce ne zahteva, kadar družba, ki se združuje, in njene morebitne podružnice nimajo nobenih drugih delavcev, razen tistih, ki so del upravnega ali poslovodnega organa.

9. Kadar se oddelku poročila za družbenike iz odstavka 3 odpove v skladu z odstavkom 4 in kadar se oddelek za delavce iz odstavka 5 ne zahteva v skladu z odstavkom 8, se poročilo ne zahteva.

(11)

člen 125 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek: „Kadar pa se za združitev v skladu s členom 126(3) ne zahteva odobritev s strani skupščine prevzemne družbe, je poročilo dostopno vsaj en mesec pred datumom skupščine druge družbe ali družb, ki se združujejo.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. V poročilo iz odstavka 1 se v vsakem primeru vključi mnenje izvedenca o tem, ali sta denarno nadomestilo in menjalno razmerje deležev ustrezna. Pri oceni denarnega nadomestila izvedenec upošteva morebitno tržno ceno navedenih deležev v družbah, ki se združujejo, pred obvestilom o predlagani združitvi ali vrednost družbe brez učinka predlagane združitve, kakor je določena v skladu s splošno sprejetimi metodami vrednotenja. Poročilo vsebuje vsaj:

(a)	navedbo uporabljene metode ali metod za določitev predlaganega denarnega nadomestila;

(b)	uporabljeno metodo ali metode za izračun predlaganega menjalnega razmerja deležev;

(c)

navedbo, ali je uporabljena metoda, ali metode, primerna za oceno denarnega nadomestila in menjalnega razmerja deležev, navedbo vrednosti, izračunane s temi metodami, ter mnenje o relativni pomembnosti teh metod pri izračunu vrednosti, o kateri se odloča; ter v primeru, da se v družbah, ki se združujejo, uporabijo različne metode, navedbo tudi, ali je uporaba različnih metod upravičena, ter

(d)	opis morebitnih posebnih težav, ki so se pojavile pri vrednotenju.

Izvedenec je upravičen, da od družb, ki se združujejo, pridobi vse informacije, potrebne za izpolnitev svojih nalog.“;

(c)	v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek: „Države članice lahko iz uporabe tega člena izvzamejo družbe z enim družbenikom.“;

(12)

člen 126 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Po seznanitvi s poročili iz členov 124 in 125, kot je ustrezno, mnenji delavcev, predloženimi v skladu s členom 124, ter pripombami, predloženimi v skladu s členom 123, skupščine vseh družb, ki se združujejo, z resolucijo odločijo, ali bodo odobrile skupni načrt čezmejne združitve in ali bodo sprejele ustanovitveni akt in statute, če so v obliki posebnega dokumenta.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„4. Države članice zagotovijo, da odobritve čezmejne združitve s strani skupščine ni mogoče izpodbijati zgolj iz naslednjih razlogov:

(a)	menjalno razmerje deležev iz točke (b) člena 122 je bilo neustrezno določeno;

(b)	denarno nadomestilo iz točke (m) člena 122 je bilo neustrezno določeno ali

(c)	informacije, dane glede menjalnega razmerja deležev iz točke (a) ali denarnega nadomestila iz točke (b), ne izpolnjujejo pravnih zahtev.“;

(13)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 126a

Zaščita družbenikov

1. Države članice zagotovijo, da imajo vsaj družbeniki družb, ki se združujejo, ki so glasovali proti odobritvi skupnega načrta čezmejne združitve, pravico do odsvojitve svojih deležev za ustrezno denarno nadomestilo, pod pogoji iz odstavkov 2 do 6, če bi zaradi združitve pridobili deleže v družbi, ki nastane z združitvijo, za katero bi veljalo pravo države članice, ki ni država članica zadevne družbe, ki se združuje.

Države članice lahko pravico iz prvega pododstavka priznajo tudi drugim družbenikom družb, ki se združujejo.

Države članice lahko zahtevajo, da se izrecno nasprotovanje skupnemu načrtu čezmejne združitve, namera družbenikov uveljaviti pravico do odsvojitve svojih deležev, ali oboje, ustrezno dokumentira vsaj na skupščini iz člena 126. Države članice lahko dovolijo, da se zabeležba nasprotovanja skupnemu načrtu čezmejne združitve obravnava kot ustrezno dokumentiranje glasovanja proti.

2. Države članice določijo rok, v katerem morajo družbeniki iz odstavka 1 družbi, ki se združuje, priglasiti svojo odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve deležev. Ta rok ne sme preseči enega meseca po zasedanju skupščine iz člena 126. Države članice zagotovijo, da družbe, ki se združujejo, določijo elektronski naslov za prejemanje te priglasitve v elektronski obliki.

3. Države članice določijo tudi rok, v katerem je treba izplačati denarno nadomestilo, določeno v skupnem načrtu čezmejne združitve. Ta rok se ne sme izteči pozneje kot dva meseca po datumu začetka učinkovanja čezmejne združitve v skladu s členom 129.

4. Države članice zagotovijo, da lahko družbeniki, ki so priglasili svojo odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve svojih deležev, vendar menijo, da denarno nadomestilo, ki ga ponuja družba, ki se združuje, ni bilo ustrezno določeno, pred pristojnim organom ali organom, pooblaščenim po nacionalnem pravu, zahteva dodatno denarno nadomestilo. Države članice določijo rok za zahtevanje dodatnega denarnega nadomestila.

Države članice lahko določijo, da končna odločitev o dodatnem denarnem nadomestilu velja za vse družbenike zadevne družbe, ki se združuje, ki so priglasili svojo odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve svojih deležev v skladu z odstavkom 2.

5. Države članice zagotovijo, da pravice iz odstavkov 1 do 4 ureja pravo države članice, ki se uporablja za družbo, ki se združuje, in da ima ta država članica izključno pristojnost za reševanje morebitnih sporov v zvezi s temi pravicami.

6. Države članice zagotovijo, da lahko družbeniki družb, ki se združujejo, ki niso imeli pravice do odsvojitve svojih deležev ali te pravice niso uveljavljali, vendar menijo, da je menjalno razmerje deležev iz skupnega načrta čezmejne združitve neustrezno, izpodbijajo to razmerje in zahtevajo gotovinsko plačilo. Postopek v zvezi s tem se sproži pred pristojnim organom ali organom, pooblaščenim po pravu države članice, ki velja za ustrezno družbo, ki se združuje, v roku, določenem v tem nacionalnem pravu, pri čemer ta postopek ne preprečuje registracije čezmejne združitve. Odločitev je za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo, zavezujoča.

Države članice lahko tudi določijo, da menjalno razmerje deležev iz te odločitve velja za družbenike zadevne družbe, ki se združuje, ki niso imeli ali niso uveljavili svoje pravice do odsvojitve svojih deležev.

7. Države članice lahko tudi določijo, da lahko družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, namesto gotovinskega plačila zagotovi deleže ali drugo nadomestilo.

Člen 126b

Zaščita upnikov

1. Države članice zagotovijo ustrezen sistem za zaščito interesov upnikov, katerih terjatve so starejšega datuma kakor razkritje skupnega načrta čezmejne združitve in še niso zapadle do dneva tega razkritja.

Države članice zagotovijo, da lahko upniki, ki niso zadovoljni s ponujenimi zaščitnimi ukrepi iz skupnega načrta čezmejne združitve v skladu s točko (n) člena 122, v treh mesecih od razkritja skupnega načrta čezmejne združitve iz člena 123 pri ustreznem upravnem ali sodnem organu zaprosijo za ustrezne zaščitne ukrepe, če lahko verodostojno dokažejo, da je zaradi čezmejne združitve poplačilo njihovih terjatev ogroženo in da jim družbe, ki se združujejo, niso zagotovile ustreznih zaščitnih ukrepov.

Države članice zagotovijo, da so zaščitni ukrepi odvisni od učinkovanja čezmejne združitve v skladu s členom 129.

2. Države članice lahko zahtevajo, da upravni ali poslovodni organ vsake od družb, ki se združujejo, zagotovi izjavo, ki pravilno odraža njen trenutni finančni položaj na datum, ki ni zgodnejši kot mesec pred razkritjem te izjave. V izjavi navede, da na podlagi informacij, ki so na voljo upravnemu ali poslovodnemu organu družb, ki se združujejo, na datum te izjave, in na podlagi opravljenih smiselnih poizvedb ta upravni ali poslovodni organ ni seznanjen z nobenim razlogom, na podlagi katerega družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, ne bi mogla izpolniti svojih obveznosti, ko bodo te zapadle v plačilo. Izjava se razkrije skupaj s skupnim načrtom čezmejne združitve v skladu s členom 123.

3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v uporabo zakonodaje držav članic družb, ki se združujejo, glede poplačila ali zaščite denarnih ali nedenarnih obveznosti do javnih organov.

Člen 126c

Obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi

1. Države članice zagotovijo, da se pri čezmejni združitvi spoštujejo pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja ter se izvršujejo v skladu s pravnim okvirom iz Direktive 2002/14/ES in Direktive 2001/23/ES, kadar se čezmejna združitev obravnava kot prenos podjetja v smislu Direktive 2001/23/ES, in po potrebi v skladu z Direktivo 2009/38/ES za družbe ali povezane družbe na območju Skupnosti. Države članice lahko odločijo, da se pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja uporabljajo tudi za delavce družb, ki niso navedene v členu 3(1) Direktive 2002/14/ES.

2. Države članice ne glede na točko (b) člena 123(1) in člen 124(7) zagotovijo, da se pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja spoštujejo, vsaj preden se odloči o skupnem načrtu čezmejne združitve ali poročilu iz člena 124, kar nastopi prej, tako da se delavcem poda obrazložen odgovor pred zasedanjem skupščine iz člena 126.

(14)

člen 127 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 127

Potrdilo pred združitvijo

1. Države članice določijo sodišče, notarja ali drug organ ali organe, ki so pristojni za nadzor zakonitosti čezmejnih združitev v zvezi s tistimi deli postopka, ki jih ureja pravo države članice družbe, ki se združuje, ter za izdajo potrdila pred združitvijo, ki potrjuje upoštevanje vseh ustreznih pogojev in pravilno dokončanje vseh postopkov in formalnosti v državi članici družbe, ki se združuje (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

2. Države članice zagotovijo, da se vlogi za pridobitev potrdila pred združitvijo, ki jo vloži družba, ki se združuje, priloži naslednje:

(a)	skupni načrt čezmejne združitve;

(b)	poročilo in morebitno dodano mnenje iz člena 124, pa tudi poročilo iz člena 125, kadar so na voljo;

(c)	vse pripombe, podane v skladu s členom 123(1), in

(d)	informacije o odobritvi s strani skupščine iz člena 126.

3. Države članice lahko zahtevajo, da se vlogi družbe, ki se združuje, za pridobitev potrdila pred združitvijo priložijo dodatne informacije, zlasti o:

(a)	številu delavcev v času priprave skupnega načrta čezmejne združitve;

(b)	obstoju podružnic in njihovih geografskih lokacijah;

(c)	informacij o izpolnjevanju obveznosti družbe, ki se združuje, do javnih organov.

Če družba, ki se združuje, ne zagotovi teh informacij lahko pristojni organi za namene tega odstavka zanje zaprosijo druge ustrezne organe.

4. Države članice zagotovijo, da se lahko vloga iz odstavkov 2 in 3, vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, v celoti izpolni prek spleta, ne da bi se bilo vložnikom treba osebno zglasiti pri pristojnem organu, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

5. V zvezi z upoštevanjem pravil glede soodločanja delavcev iz člena 133 pristojni organ države članice družbe, ki se združuje, preveri, da skupni načrt čezmejne združitve vključuje informacije o postopkih, s katerimi se določijo ustrezne ureditve, in o možnostih za takšne ureditve.

6. V okviru nadzora iz odstavka 1 pristojni organ pregleda naslednje:

(a)	vse dokumente in informacije, predložene pristojnemu organu v skladu z odstavkoma 2 in 3;

(b)	navedbo družbe, da se je postopek iz člena 133(3) in (4) začel, kadar je to ustrezno.

7. Države članice zagotovijo, da se nadzor iz odstavka 1 opravi v treh mesecih od datuma prejema dokumentov in informacij v zvezi z odobritvijo čezmejne združitve s strani skupščine družbe, ki se združuje. Izidi tega nadzora so lahko naslednji:

(a)	kadar se ugotovi, da čezmejna združitev izpolnjuje vse ustrezne pogoje ter da so bili opravljeni vsi potrebni postopki in formalnosti, pristojni organ izda potrdilo pred združitvijo;

(b)

kadar se ugotovi, da čezmejna združitev ne izpolnjuje vseh ustreznih pogojev ali da niso bili dokončani vsi potrebni postopki in formalnosti, pristojni organ ne izda potrdila pred združitvijo in družbo obvesti o razlogih za svojo odločitev; v takem primeru pristojni organ lahko da družbi priložnost, da izpolni ustrezne pogoje ali v ustreznem roku dokonča postopke in formalnosti.

8. Države članice zagotovijo, da pristojni organ ne izda potrdila pred združitvijo, kadar se v skladu z nacionalnim pravom ugotovi, da je čezmejna združitev namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo k izmikanju pravu Unije ali nacionalnemu pravu ali obidu tega prava, ali katerih cilj je takšno izmikanje ali obid, ali za kriminalne namene.

9. Kadar pristojni organ pri nadzoru iz odstavka 1 resno sumi, da je čezmejna združitev namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo k izmikanju pravu Unije ali nacionalnemu pravu ali obidu tega prava, ali katerih cilj je takšno izmikanje ali obid, ali za kriminalne namene, upošteva relevantna dejstva in okoliščine, kot so, kakor primerno, indici, ki pa se ne obravnavajo ločeno, s katerimi se je seznanil med nadzorom iz odstavka 1, vključno s posvetovanjem z ustreznimi organi. Ocena za namene tega odstavka se opravi za vsak posamezni primer po postopku, ki ga ureja nacionalno pravo.

10. Kadar je treba za oceno iz odstavkov 8 in 9 upoštevati dodatne informacije ali opraviti dodatne preiskovalne dejavnosti, se lahko trimesečni rok iz odstavka 7 podaljša za največ tri mesece.

11. Kadar ocene zaradi zapletenosti čezmejnih postopkov ni mogoče izvesti v rokih, določenih v odstavkih 7 in 10, države članice zagotovijo, da je vložnik pred iztekom teh rokov obveščen o razlogih za morebitno zamudo.

12. Države članice zagotovijo, da se lahko pristojni organ v okviru postopkovnega okvira, določenega v nacionalnem pravu, posvetuje z drugimi ustreznimi organi, pristojnimi za različna področja, ki se nanašajo na čezmejno združitev, vključno z organi iz držav članic družbe, ki nastane z združitvijo, ter od teh organov in družbe pridobi informacije in dokumente, ki jih potrebuje za nadzor zakonitosti čezmejne združitve. Pristojni organ se lahko za oceno obrne na neodvisnega izvedenca.“;

(15)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 127a

Prenos potrdila pred združitvijo

1. Države članice zagotovijo, da se potrdilo pred združitvijo izmenja z organi iz člena 128(1) prek sistema povezovanja registrov.

Države članice zagotovijo tudi, da je potrdilo pred združitvijo na voljo prek sistema povezovanja registrov.

2. Dostop do potrdila pred združitvijo je za organe iz člena 128(1) in registre brezplačen.“;

(16)

člen 128 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Za namene odstavka 1 tega člena vse družbe, ki se združujejo, organu iz odstavka 1 tega člena predložijo skupni načrt čezmejne združitve, ki ga je odobrila skupščina iz člena 126, ali, v primeru, da odobritev s strani skupščine v skladu s členom 132(3) ni potrebna, skupni načrt čezmejne združitve, ki so ga odobrile vse družbe, ki se združujejo, v skladu z nacionalnim pravom.“;

(b)

dodajo se naslednji odstavki:

„3. Vsaka država članica zagotovi, da se lahko kakršna koli vloga za namene odstavka 1, ki jo vloži katera koli družba, ki se združuje, vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, v celoti izpolni prek spleta, ne da bi se bilo treba vložnikom osebno zglasiti pri organu iz odstavka 1, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

4. Organ iz odstavka 1 odobri čezmejno združitev, takoj ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi ustrezni pogoji.

5. Potrdilo pred združitvijo organ iz odstavka 1 sprejme kot nedvomno potrdilo pravilnega dokončanja ustreznih postopkov in formalnosti pred združitvijo v posamezni državi članici.“;

(17)

člen 130 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 130

Vpis v register

1. Zakonodaja držav članic družb, ki se združujejo, in družbe, ki nastane z združitvijo, določa ureditve za razkritje dokončanja čezmejnega preoblikovanja v njunih registrih v skladu s členom 16, kar zadeva ozemlje teh držav članic.

2. Države članice zagotovijo, da se v njihove registre vpišejo vsaj naslednje informacije:

(a)	v registru države članice družbe, ki nastane z združitvijo, da je vpis družbe, ki nastane z združitvijo, v register posledica čezmejne združitve;

(b)	v registru države članice družbe, ki nastane z združitvijo, datum vpisa družbe, ki nastane z združitvijo, v register;

(c)	v registru države članice vsake družbe, ki se združuje, da je izbris ali odstranitev družbe, ki se združuje, iz registra posledica čezmejne združitve;

(d)	v registru države članice vsake družbe, ki se združuje, datum izbrisa ali odstranitve družbe, ki se združuje, iz registra;

(e)	v registru države članice vsake družbe, ki se združuje, in države članice družbe, ki nastane z združitvijo, registrska številka, firma in pravna oblika vsake od družb, ki se združujejo, oziroma družbe, ki nastane z združitvijo.

Registri zagotovijo, da so informacije iz prvega pododstavka javno dostopne in da so na voljo prek sistema povezovanja registrov.

3. Države članice zagotovijo, da register v državi članici družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, prek sistema povezovanja registrov uradno obvesti register v državi članici vsake družbe, ki se združuje, da je čezmejna združitev začela učinkovati. Države članice zagotovijo tudi, da se vpis v register izbriše ali odstrani iz registra takoj po prejemu tega uradnega obvestila.“;

(18)

člen 131 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Od datuma iz člena 129 ima čezmejna združitev iz podtočk (a), (c) in (d) točke 2 člena 119 naslednje posledice:

(a)	vsa sredstva in obveznosti prevzete družbe, vključno z vsemi pogodbami, dobropisi, pravicami in obveznostmi, se prenesejo na prevzemno družbo;

(b)	družbeniki prevzete družbe postanejo družbeniki prevzemne družbe, razen če so odsvojili svoje deleže, kakor je navedeno v členu 126a(1);

(c)	prevzeta družba preneha obstajati.“;

(b)

v odstavku 2 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)	vsa sredstva in obveznosti družb, ki se združujejo, vključno z vsemi pogodbami, dobropisi, pravicami in obveznostmi, se prenesejo na novo družbo;

(b)	družbeniki družb, ki se združujejo, postanejo družbeniki nove družbe, razen če so odsvojili svoje deleže, kakor je navedeno v členu 126a(1);“;

(19)

člen 132 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Kadar čezmejno združitev s prevzemom izvede bodisi družba, ki ima vse deleže in druge vrednostne papirje z glasovalnimi pravicami na skupščini prevzete družbe oziroma družb, bodisi oseba, ki ima neposredno ali posredno vse deleže v prevzemni družbi in prevzeti družbi ali družbah, prevzemna družba pa v okviru združitve ne dodeli nobenih deležev:

—	se ne uporabljajo točke (b), (c), (e) in (m) člena 122, člen 125 in točka (b) člena 131(1),

—	se za prevzeto družbo ali družbe ne uporabljata člen 124 in člen 126(1).“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„3. Kadar zakonodaja držav članic vseh družb, ki se združujejo, določa izjemo od odobritve s strani skupščine v skladu s členom 126(3) in odstavkom 1 tega člena, so skupni načrt čezmejne združitve oziroma informacije iz člena 123(1) do (3) ter poročili iz členov 124 in 125 dostopni vsaj en mesec, preden družba sprejme odločitev o združitvi v skladu z nacionalnim pravom.“;

(20)

člen 133 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„2. Vendar se veljavna pravila glede soodločanja delavcev, če takšna pravila obstajajo, v tisti državi članici, kjer ima družba, ki je nastala s čezmejno združitvijo, svoj registriran sedež, ne uporabljajo, kadar ima vsaj ena od družb, ki se združujejo, v šestih mesecih pred razkritjem skupnega načrta čezmejne združitve povprečno število delavcev, ki je enakovredno štirim petinam veljavnega praga, kakor je določen v pravu države članice, v pristojnost katere spada družba, ki se združuje, za sprožitev soodločanja delavcev v smislu točke (k) člena 2 Direktive 2001/86/ES, ali kadar nacionalno pravo, ki se uporablja za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo, ne določa:“;

(b)

v odstavku 4 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

v primeru, ko vsaj ena od družb, ki se združujejo, deluje po sistemu soodločanja delavcev v smislu točke (k) člena 2 Direktive 2001/86/ES, ustreznim organom družb, ki se združujejo, dodelijo pravico, da brez predhodnih pogajanj izberejo, da zanje neposredno veljajo standardna pravila za soodločanje iz točke (b) dela 3 Priloge k navedeni direktivi, kot določa zakonodaja države članice, v kateri bo imela družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, svoj registriran sedež, in da spoštujejo ta pravila od dneva vpisa v register;“;

(c)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Kadar družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, deluje po sistemu soodločanja delavcev, je dolžna sprejeti ukrepe za zagotovitev, da so pravice soodločanja delavcev v primeru vsakega naknadnega preoblikovanja, združitve ali delitve, čezmejne ali znotraj države, v roku štirih let po začetku učinkovanja čezmejne združitve zaščitene s smiselno uporabo pravil iz odstavkov 1 do 6.“;

(d)

doda se naslednji odstavek:

„8. Družba svoje delavce ali njihove predstavnike obvesti, ali se je odločila uporabljati standardna pravila za soodločanje iz točke (h) odstavka 3 ali pa bo začela pogajanja v okviru posebnega pogajalskega organa. V slednjem primeru družba svoje delavce ali njihove predstavnike brez nepotrebnega odlašanja obvesti o izidu pogajanj.“;

(21)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 133a

Neodvisni izvedenci

1. Države članice določijo pravila, ki urejajo vsaj civilno odgovornost neodvisnega izvedenca, odgovornega za pripravo poročila iz člena 125.

2. Države članice uvedejo pravila, s katerimi zagotovijo, da je:

(a)	izvedenec, ali pravna oseba, v imenu katere deluje izvedenec, neodvisen od družbe ter ni v nasprotju interesov z družbo, ki je zaprosila za potrdilo pred združitvijo, ter

(b)	mnenje izvedenca nepristransko in objektivno ter podano v pomoč pristojnemu organu v skladu z zahtevami po neodvisnosti in nepristranskosti na podlagi prava in strokovnih standardov, ki veljajo za izvedenca.“;

(22)

v členu 134 se doda naslednji odstavek:

„Prvi odstavek ne vpliva na pristojnosti držav članic, da po datumu začetka učinkovanja čezmejne združitve med drugim v zvezi s kazenskim pravom, preprečevanjem financiranja terorizma in bojem proti njim, pravom socialne varnosti, obdavčevanjem ter preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj sprejmejo ukrepe in izrečejo kazni v skladu z nacionalnim pravom.“;

(23)

v naslovu II se doda naslednje poglavje:

„POGLAVJE IV

Čezmejne delitve kapitalskih družb

Člen 160a

Področje uporabe

1. To poglavje se uporablja za čezmejne delitve kapitalskih družb, ustanovljenih v skladu s pravom države članice in z registriranim sedežem, glavno upravo ali glavnim krajem poslovanja v Uniji, če za vsaj dve od kapitalskih družb, vključenih v delitev, velja zakonodaja različnih držav članic (v nadaljnjem besedilu: čezmejna delitev).

2. Ne glede na točko 4 člena 160b se to poglavje uporablja tudi za čezmejne delitve, kadar lahko v skladu s pravom vsaj ene zadevne države članice gotovinsko plačilo iz točk (a) in (b) točke 4 člena 160b presega 10 % nominalne vrednosti ali, če nominalne vrednosti ni, 10 % računovodske vrednosti vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družb prejemnic.

3. To poglavje se ne uporablja za čezmejne delitve, pri katerih je udeležena družba s ciljem kolektivnih naložb s strani javnosti zagotovljenega kapitala, ki deluje po načelu razpršitve tveganj in katere deleži se na zahtevo imetnikov odkupijo ali ponovno kupijo, neposredno ali posredno, iz premoženja te družbe. Ukrepi, s katerimi ta družba zagotovi, da se vrednost njenih deležev po borznem tečaju bistveno ne razlikuje od njihove neto vrednosti, se štejejo za enakovredne takemu odkupu ali ponovnemu nakupu.

4. Države članice zagotovijo, da se to poglavje ne uporablja za družbe v nobeni od naslednjih okoliščin:

(a)	družba je v likvidaciji in je začela sredstva razdeljevati svojim družbenikom;

(b)	družba je predmet uporabe instrumentov, pristojnosti in mehanizmov za reševanje iz naslova IV Direktive 2014/59/EU.

5. Države članice se lahko odločijo, da tega poglavja ne uporabijo za družbe:

(a)	ki so v postopku zaradi insolventnosti ali udeležene v okvirih preventivnega prestrukturiranja;

(b)	ki so v likvidacijskih postopkih, razen tistih, navedenih v točki (a) odstavka 4, ali

(c)	za katere veljajo ukrepi za preprečevanje kriz, kakor so opredeljeni v točki 101 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU.

Člen 160b

Opredelitev pojmov

Za namene tega poglavja:

(1)	‚družba‘ pomeni kapitalsko družbo ene od oblik, navedenih v Prilogi II;

(2)	‚razdeljena družba‘ pomeni družbo, ki v postopku čezmejne delitve prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na dve ali več družb v primeru popolne delitve ali prenese del svojih sredstev in obveznosti na eno ali več družb v primeru delne delitve ali delitve z ločitvijo;

(3)	‚družba prejemnica‘ pomeni novoustanovljeno družbo v postopku čezmejne delitve;

(4)

‚delitev‘ pomeni postopek, s katerim:

(a)

razdeljena družba, ki je v postopku prenehanja brez likvidacije, prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na dve ali več družb prejemnic v zameno za to, da se družbenikom razdeljene družbe izdajo vrednostni papirji ali deleži v družbah prejemnicah ter, kadar je primerno, gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti ali, če ni nominalne vrednosti, gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % računovodske vrednosti teh vrednostnih papirjev ali deležev (‚popolna delitev‘);

(b)

razdeljena družba prenese del svojih sredstev in obveznosti na eno ali več družb prejemnic v zameno za to, da se družbenikom razdeljene družbe izdajo vrednostni papirji ali deleži v družbah prejemnicah, razdeljeni družbi ali obojih, ter, kadar je to primerno, gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti ali, če ni nominalne vrednosti, gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % računovodske vrednosti teh vrednostnih papirjev ali deležev (‚delna delitev‘), ali

(c)	razdeljena družba prenese del svojih sredstev in obveznosti na eno ali več družb prejemnic v zameno za to, da se vrednostni papirji ali deleži v družbah prejemnicah izdajo razdeljeni družbi (‚delitev z ločitvijo‘).

Člen 160c

Postopki in formalnosti

V skladu s pravom Unije se pravo države članice razdeljene družbe uporablja za tiste dele postopkov in formalnosti, ki jih je treba upoštevati v zvezi s čezmejno delitvijo za pridobitev potrdila pred delitvijo, zakonodaja držav članic družb prejemnic pa se uporablja za tiste dele postopkov in formalnosti, ki jih je treba upoštevati po prejemu potrdila pred delitvijo.

Člen 160d

Načrt čezmejnih delitev

Upravni ali poslovodni organ razdeljene družbe pripravi načrt čezmejne delitve. Načrt čezmejne delitve vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)	pravno obliko, firmo in kraj registriranega sedeža razdeljene družbe ter predlagano pravno obliko, firmo in kraj registriranega sedeža za novo družbo ali družbe, ki nastanejo s čezmejno delitvijo;

(b)	razmerje, ki se uporablja za zamenjavo vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družb, ter znesek vsakega gotovinskega plačila, če je ustrezno;

(c)	pogoje dodelitve vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družb prejemnic ali razdeljene družbe;

(d)	predlagani okvirni časovni razpored za čezmejno delitev;

(e)	verjetne vplive čezmejne delitve na zaposlovanje;

(f)	datum, od katerega so imetniki vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družb, upravičeni do udeležbe na dobičku, in vse posebne pogoje, ki vplivajo na to upravičenje;

(g)	datum ali datume, od katerih se transakcije razdeljene družbe v računovodske namene obravnavajo kot transakcije družb prejemnic;

(h)	morebitne posebne ugodnosti, ki jih imajo člani upravnega, poslovodnega, nadzornega ali kontrolnega organa razdeljene družbe;

(i)	pravice, ki jih družbe prejemnice dodelijo družbenikom razdeljene družbe, ki imajo posebne pravice, ali imetnikom vrednostnih papirjev, razen deležev, ki predstavljajo kapital razdeljene družbe, ali predlagane ukrepe v zvezi z njimi;

(j)	ustanovitvene akte družb prejemnic, kadar je to ustrezno, in njihove statute, če so v obliki posebnega dokumenta, ter morebitne spremembe ustanovitvenega akta razdeljene družbe v primeru delne delitve ali delitve z ločitvijo;

(k)	kadar je to primerno, informacije o postopkih, s katerimi so v skladu s členom 160l določene ureditve o udeležbi delavcev pri opredelitvi njihovih pravic glede soodločanja v družbah prejemnicah;

(l)

natančen opis sredstev in obveznosti razdeljene družbe ter izkaz o tem, kako je treba ta sredstva in obveznosti dodeliti družbam prejemnicam ali, v primeru delne delitve ali delitve z ločitvijo, jih je treba zadržati v razdeljeni družbi, vključno z določbo o obravnavanju sredstev ali obveznosti, ki v načrtu čezmejne delitve niso izrecno dodeljene, kot so sredstva ali obveznosti, ki na datum priprave načrta čezmejne delitve niso znane;

(m)	informacije o vrednotenju sredstev in obveznosti, ki jih je treba dodeliti vsaki posamezni družbi, vključeni v čezmejno delitev;

(n)	datum računovodskega izkaza razdeljene družbe, s katerim so se določili pogoji čezmejne delitve;

(o)	kadar je primerno, dodelitev vrednostnih papirjev in deležev družb prejemnic, razdeljene družbe ali obojih družbenikom razdeljene družbe ter merilo, na katerem temelji taka dodelitev;

(p)	podrobnosti o ponudbi denarnega nadomestila za družbenike v skladu s členom 160i;

(q)	morebitne zaščitne ukrepe, ponujene upnikom, kot so jamstva ali poroštva.

Člen 160e

Poročilo upravnega ali poslovodnega organa za družbenike in delavce

1. Upravni ali poslovodni organ razdeljene družbe pripravi poročilo za družbenike in delavce, s katerim pojasni in utemelji pravne in gospodarske vidike čezmejne delitve, pojasni pa tudi posledice čezmejne delitve za delavce.

Pojasni zlasti posledice čezmejne delitve za prihodnje poslovanje družb.

2. Poročilo vsebuje tudi oddelek za družbenike in oddelek za delavce.

Družba se lahko odloči, da bo pripravila bodisi eno poročilo z navedenima oddelkoma bodisi ločeni poročili za družbenike in delavce, ki vsebujeta ustrezni oddelek.

3. V oddelku za družbenike se zlasti pojasni naslednje:

(a)	denarno nadomestilo in uporabljena metoda za določitev denarnega nadomestila;

(b)	po potrebi menjalno razmerje deležev in uporabljena metoda ali metode za izračun menjalnega razmerja deležev;

(c)	posledice čezmejne delitve za družbenike;

(d)	pravice in pravna sredstva, ki so v skladu s členom 160i na voljo družbenikom.

4. Oddelek poročila za družbenike ne zahteva, kadar se vsi družbeniki družbe tej zahtevi odpovejo. Države članice lahko iz določb tega člena izvzamejo družbe z enim družbenikom.

5. V oddelku za delavce se zlasti pojasni naslednje:

(a)	posledice čezmejne delitve za delovna razmerja ter po potrebi ukrepi za zaščito teh razmerij;

(b)	morebitne bistvene spremembe veljavnih pogojev za zaposlitev ali krajev poslovanja družbe;

(c)	kako dejavniki iz točk (a) in (b) vplivajo na morebitne podružnice družbe.

6. Poročilo ali poročila, skupaj z načrtom čezmejne delitve, če je na voljo, so družbenikom in predstavnikom delavcev razdeljene družbe ali, kadar teh predstavnikov ni, samim delavcem v vsakem primeru dostopna v elektronski obliki, in sicer najmanj šest tednov pred datumom skupščine iz člena 160h.

7. Kadar upravni ali poslovodni organ razdeljene družbe pravočasno prejme mnenje o informacijah iz odstavkov 1 in 5 od predstavnikov delavcev družbe ali, kadar teh predstavnikov ni, od delavcev samih, kakor je to določeno v nacionalnem pravu, se o tem obvesti družbenike, to mnenje pa se priloži poročilu.

8. Oddelek poročila za delavce ne zahteva, kadar razdeljena družba in njene morebitne podružnice nimajo nobenih drugih delavcev, razen tistih, ki so del upravnega ali poslovodnega organa.

9. Kadar se oddelku poročila za družbenike iz odstavka 3 odpove v skladu z odstavkom 4 in kadar se oddelek za delavce iz odstavka 5 ne zahteva v skladu z odstavkom 8, se poročilo ne zahteva.

10. Odstavki 1 do 9 tega člena ne posegajo v veljavne pravice in postopke obveščanja in posvetovanja, ki so bili določeni na nacionalni ravni na podlagi prenosa direktiv 2002/14/ES in 2009/38/ES.

Člen 160f

Poročilo neodvisnega izvedenca

1. Države članice zagotovijo, da neodvisni izvedenec preuči načrt čezmejne delitve in pripravi poročilo za družbenike. To poročilo se družbenikom da na voljo vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 160h. Izvedenec je lahko glede na pravo države članice fizična ali pravna oseba.

2. V poročilo iz odstavka 1 se v vsakem primeru vključi mnenje izvedenca o tem, ali sta denarno nadomestilo in menjalno razmerje deležev ustrezna. Pri oceni denarnega nadomestila izvedenec upošteva morebitno tržno ceno navedenih deležev v razdeljeni družbi pred obvestilom o predlagani delitvi ali vrednost družbe brez učinka predlagane delitve, kakor je določena v skladu s splošno sprejetimi metodami vrednotenja. Poročilo vsaj:

(a)	navede uporabljeno metodo ali metode za določitev predlaganega denarnega nadomestila;

(b)	navede uporabljeno metodo ali metode za izračun predlaganega menjalnega razmerja deležev;

(c)	navede, ali je uporabljena metoda, ali metode, primerna za oceno denarnega nadomestila in menjalnega razmerja deležev, navede vrednost, izračunano s temi metodami, ter poda mnenje o relativni pomembnosti, pripisani tem metodam pri izračunu vrednosti, o kateri se odloča, ter

(d)	poda opis morebitnih posebnih težav, ki so se pojavile pri vrednotenju.

Izvedenec je upravičen, da od razdeljene družbe pridobi vse informacije, potrebne za izpolnitev svojih nalog.

3. Če se tako dogovorijo vsi družbeniki razdeljene družbe, nista potrebna niti pregled načrta čezmejne delitve s strani neodvisnega izvedenca niti poročilo neodvisnega izvedenca.

Države članice lahko iz uporabe tega člena izvzamejo družbe z enim družbenikom.

Člen 160g

Razkritje

1. Države članice zagotovijo, da družba razkrije naslednje dokumente in da so javno dostopni v registru države članice razdeljene družbe vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 160h:

(a)	načrt čezmejne delitve ter

(b)	obvestilo, s katerim se družbenike, upnike in predstavnike delavcev razdeljene družbe ali, kadar teh predstavnikov ni, delavce same obvesti, da lahko družbi najpozneje pet delovnih dni pred datumom skupščine predložijo pripombe v zvezi z načrtom čezmejne delitve.

Države članice lahko zahtevajo, da se poročilo neodvisnega izvedenca razkrije in je javno dostopno v registru.

Države članice zagotovijo, da lahko družba pred razkritjem poročila neodvisnega izvedenca iz njega izvzame zaupne informacije.

Dokumenti, razkriti v skladu s tem odstavkom, so dostopni tudi prek sistema povezovanja registrov.

2. Države članice lahko razdeljeno družbo izvzamejo iz zahteve po razkritju iz odstavka 1 tega člena, kadar ta družba za neprekinjeno obdobje, ki se začne najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino iz člena 160h, in se ne konča pred zaključkom te skupščine, na svojem spletnem mestu javnosti zagotovi brezplačen dostop do dokumentov iz odstavka 1 tega člena.

3. Kadar razdeljena družba zagotovi dostop do načrta čezmejne delitve v skladu z odstavkom 2 tega člena, registru vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 160h predloži naslednje informacije:

(a)	pravno obliko, firmo in kraj registriranega sedeža razdeljene družbe ter predlagano pravno obliko, firmo in kraj registriranega sedeža novoustanovljene družbe ali družb, ki nastanejo s čezmejno delitvijo;

(b)	register, pri katerem so za razdeljeno družbo vloženi dokumenti iz člena 14 in njeno registrsko številko v navedenem registru;

(c)	navedbo ureditev, sprejetih za uresničevanje pravic upnikov, delavcev in družbenikov, ter

(d)	podrobnosti o spletnem mestu, na katerem je mogoče prek spleta in brezplačno pridobiti načrt čezmejne delitve, obvestilo iz odstavka 1, poročilo izvedenca ter popolne informacije o ureditvah iz točke (c) tega odstavka.

4. Države članice zagotovijo, da se lahko zahteve iz odstavkov 1 in 3 v celoti izpolnijo prek spleta, ne da bi se bilo treba vložnikom osebno zglasiti pri katerem koli pristojnem organu zadevne države članice, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

5. Države članice lahko poleg razkritja iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena zahtevajo, da se načrt čezmejne delitve ali informacije iz odstavka 3 tega člena objavijo v njihovem nacionalnem uradnem listu ali na osrednji elektronski platformi v skladu s členom 16(3). V tem primeru države članice zagotovijo, da register posreduje ustrezne informacije nacionalnemu uradnemu listu ali osrednji elektronski platformi.

6. Države članice zagotovijo, da so dokumentacija iz odstavka 1 ali informacije iz odstavka 3 javnosti dostopne brezplačno prek sistema povezovanja registrov.

Države članice zagotovijo tudi, da morebitne pristojbine, ki jih registri družbi zaračunajo za razkritje iz odstavkov 1 in 3 ter, kadar je ustrezno, za objavo iz odstavka 5, ne presegajo povračila stroškov zagotavljanja teh storitev.

Člen 160h

Odobritev s strani skupščine

1. Po seznanitvi s poročili iz členov 160e in 160f, kadar je ustrezno, z mnenji delavcev, predloženimi v skladu s členom 160g, in pripombami, predloženimi v skladu s členom 160g, skupščina razdeljene družbe z resolucijo odloči, ali bo odobrila načrt čezmejne delitve in ali bo prilagodila ustanovitveni akt in statute, če so v obliki posebnega dokumenta.

2. Skupščina razdeljene družbe lahko zadrži pravico do pogojevanja izvedbe čezmejne delitve z izrecno potrditvijo ureditev iz člena 160l.

3. Države članice zagotovijo, da se na skupščini za odobritev načrta čezmejne delitve in morebitne spremembe tega načrta zahteva večina najmanj dveh tretjin, vendar ne več kot 90 % glasov, ki se nanašajo bodisi na deleže bodisi na zastopani vpisani kapital. V nobenem primeru glasovalni prag ni višji od tistega, ki ga za odobritev čezmejnih združitev določa nacionalno pravo.

4. Kadar se zaradi klavzule iz načrta čezmejne delitve ali spremembe ustanovitvenega akta razdeljene družbe povečajo ekonomske obveznosti družbenika do družbe ali tretjih oseb, lahko država članica v teh posebnih okoliščinah zahteva, da je za to klavzulo ali spremembo ustanovitvenega akta razdeljene družbe potrebna odobritev zadevnega družbenika, pod pogojem, da ta družbenik ne more uveljavljati pravic iz člena 160i.

5. Države članice zagotovijo, da odobritve čezmejne delitve s strani skupščine ni mogoče izpodbijati zgolj iz naslednjih razlogov:

(a)	menjalno razmerje deležev iz točke (b) člena 160d je bilo neustrezno določeno;

(b)	denarno nadomestilo iz točke (p) člena 160d je bilo neustrezno določeno, ali

(c)	informacije, dane glede menjalnega razmerja deležev iz točke (a) ali denarnega nadomestila iz točke (b) ne izpolnjujejo pravnih zahtev.

Člen 160i

Zaščita družbenikov

1. Države članice zagotovijo, da imajo vsaj družbeniki razdeljene družbe, ki so glasovali proti odobritvi načrta čezmejne delitve, pravico do odsvojitve svojih deležev za ustrezno denarno nadomestilo pod pogoji iz odstavkov 2 do 6, če bi zaradi te čezmejne delitve pridobili deleže v družbah prejemnicah, za katere bi veljalo pravo države članice, ki ni država članica razdeljene družbe.

Države članice lahko pravico iz prvega pododstavka priznajo tudi drugim družbenikom razdeljene družbe.

Države članice lahko zahtevajo, da se izrecno nasprotovanje načrtu čezmejne delitve, namera družbenikov uveljavljati pravico do odsvojitve njihovih deležev, ali oboje, ustrezno dokumentira vsaj na skupščini iz člena 160h. Države članice lahko dovolijo, da se zabeležba nasprotovanja načrtu čezmejne delitve šteje kot ustrezno dokumentiranje glasovanja proti.

2. Države članice določijo rok, v katerem morajo družbeniki iz odstavka 1 razdeljeni družbi priglasiti svojo odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve svojih deležev. Ta rok ni daljši od enega meseca po zasedanju skupščine iz člena 160h. Države članice zagotovijo, da razdeljena družba določi elektronski naslov za prejemanje te priglasitve v elektronski obliki.

3. Države članice določijo tudi rok, v katerem je treba izplačati denarno nadomestilo, določeno v načrtu čezmejne delitve. Ta rok se ne sme izteči pozneje kot dva meseca po datumu začetka učinkovanja čezmejne delitve v skladu s členom 160q.

4. Države članice zagotovijo, da lahko vsi družbeniki, ki so priglasili svojo odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve svojih deležev, vendar meni, da denarno nadomestilo, ki ga ponuja razdeljena družba, ni bilo ustrezno določeno, pred pristojnim organom ali organom, pooblaščenim po nacionalnem pravu, zahteva dodatno denarno nadomestilo. Države članice določijo rok za zahtevanje dodatnega denarnega nadomestila.

Države članice lahko določijo, da končna odločitev o zagotovitvi dodatnega denarnega nadomestila velja za vse družbenike razdeljene družbe, ki so priglasili svojo odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve svojih deležev v skladu z odstavkom 2.

5. Države članice zagotovijo, da pravice iz odstavkov 1 do 4 ureja pravo države članice razdeljene družbe in da ima ta država članica razdeljene družbe izključno pristojnost za reševanje morebitnih sporov v zvezi s temi pravicami.

6. Države članice zagotovijo, da lahko družbeniki razdeljene družbe, ki niso imeli pravice do odsvojitve svojih deležev ali te pravice niso uveljavljali, vendar menijo, da je menjalno razmerje deležev, določeno v načrtu čezmejne delitve, neustrezno, to razmerje izpodbijajo in zahtevajo gotovinsko plačilo. Postopek v zvezi s tem se sproži pred pristojnim organom ali organom, pooblaščenim po pravu države članice, ki velja za razdeljeno družbo, v roku, določenem v nacionalnem pravu, ta postopek ne preprečuje registracije čezmejne delitve. Odločitev je zavezujoča za družbe prejemnice, v primeru delne delitve pa tudi za razdeljeno družbo.

7. Države članice lahko tudi določijo, da lahko zadevna družba prejemnica, v primeru delne delitve pa tudi razdeljena družba, namesto gotovinskega plačila zagotovita deleže ali drugo nadomestilo.

Člen 160j

Zaščita upnikov

1. Države članice zagotovijo ustrezen sistem za zaščito interesov upnikov, katerih terjatve so starejšega datuma kakor razkritje načrta združitve in še niso zapadle do dneva tega razkritja.

Države članice zagotovijo, da lahko upniki, ki niso zadovoljni s ponujenimi zaščitnimi ukrepi iz načrta čezmejne delitve, kakor so določeni v točki (q) člena 160d, v treh mesecih od razkritja načrta čezmejne delitve iz člena 160g pri ustreznem upravnem ali sodnem organu zaprosijo za ustrezne zaščitne ukrepe, če lahko ti upniki verodostojno dokažejo, da je poplačilo njihovih terjatev ogroženo in da od družbe niso prejeli nobenih ustreznih zaščitnih ukrepov.

Države članice zagotovijo, da so zaščitni ukrepi odvisni od učinkovanja čezmejne delitve v skladu s členom 160q.

2. Kadar upnika razdeljene družbe družba, ki ji je dodeljena obveznost, ne poplača, so za to obveznost solidarno z družbo, ki ji je dodeljena obveznost, odgovorne druge družbe prejemnice in, v primeru delne delitve ali delitve z ločitvijo, razdeljena družba. Vendar je znesek solidarne odgovornosti katere koli družbe, vključene v čezmejno delitev, omejen na vrednost neto sredstev, dodeljenih navedeni družbi, na datum začetka učinkovanja delitve.

3. Države članice lahko zahtevajo, da upravni ali poslovodni organ razdeljene družbe zagotovi izjavo, ki pravilno odraža njen trenutni finančni položaj na datum, ki ni zgodnejši kot mesec pred razkritjem te izjave. V izjavi navede, da na podlagi informacij, ki so na voljo upravnemu ali poslovodnemu organu razdeljene družbe na datum te izjave, in po opravljenih smiselnih poizvedbah ta upravni ali poslovodni organ ni seznanjen z nobenim razlogom, na podlagi katerega družba prejemnica in, v primeru delne delitve, razdeljena družba po začetku učinkovanja delitve ne bi mogle izpolniti obveznosti, ki so jim dodeljene v skladu z načrtom čezmejne delitve, ko bodo te zapadle v plačilo. Izjava se razkrije skupaj z načrtom čezmejne delitve v skladu s členom 160g.

4. Odstavki 1, 2 in 3 ne posegajo v uporabo prava države članice razdeljene družbe glede poplačila ali zaščite denarnih ali nedenarnih obveznosti do javnih organov.

Člen 160k

Obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi

1. Države članice zagotovijo, da se pri čezmejni delitvi spoštujejo pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja ter se izvršujejo v skladu s pravnim okvirom iz Direktive 2002/14/ES in Direktive 2001/23/ES, kadar se čezmejna delitev obravnava kot prenos podjetja v smislu Direktive 2001/23/ES, in po potrebi v skladu z Direktivo 2009/38/ES za družbe ali povezane družbe na območju Skupnosti. Države članice lahko odločijo, da se pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja uporabljajo tudi za delavce družb, ki niso navedene v členu 3(1) Direktive 2002/14/ES.

2. Države članice ne glede na člen 160e(7) in točko (b) člena 160g(1) zagotovijo, da se pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja spoštujejo, vsaj preden se odloči o načrtu čezmejne delitve ali poročilu iz člena 160e, kar nastopi prej, tako da se delavcem poda obrazložen odgovor pred zasedanjem skupščine iz člena 160h.

3. Države članice brez poseganja v morebitne veljavne določbe in prakse, ki so ugodnejše za delavce, določijo načine ureditve izvajanja pravice do obveščanja in posvetovanja v skladu s členom 4 Direktive 2002/14/ES.

Člen 160l

Soodločanje delavcev

1. Brez poseganja v odstavek 2 veljajo za vsako družbo prejemnico veljavna pravila glede soodločanja delavcev, če takšna pravila obstajajo, v tisti državi članici, v kateri ima registrirani sedež.

2. Vendar se veljavna pravila glede soodločanja delavcev, če takšna pravila obstajajo, v državi članici, v kateri ima družba, ki nastane s čezmejno delitvijo, registrirani sedež, ne uporabljajo, kadar ima razdeljena družba v šestih mesecih pred razkritjem načrta čezmejne delitve povprečno število delavcev, ki je enakovredno štirim petinam veljavnega praga, kakor je določen v pravu države članice razdeljene družbe, za sprožitev soodločanja delavcev v smislu točke (k) člena 2 Direktive 2001/86/ES, ali kadar nacionalno pravo, ki se uporablja za vsako posamezno družbo prejemnico ne določa:

(a)

vsaj enake ravni soodločanja delavcev, kot je uveljavljena v razdeljeni družbi pred čezmejno delitvijo, ki se meri kot sorazmerni delež predstavnikov delavcev med člani upravnega ali nadzornega organa ali njunih odborih ali v skupini za upravljanje, odgovorni za profitne enote družbe, če predstavniki delavcev obstajajo, ali

(b)	enake možnosti uveljavljanja pravic do soodločanja, kot jo uživajo delavci, zaposleni v državi članici registriranega sedeža družbe prejemnice, tudi za delavce v obratih družb prejemnic, ki so v drugih državah članicah.

3. V primerih iz odstavka 2 tega člena soodločanje delavcev v družbah, ki nastanejo s čezmejno delitvijo, in njihovo udeležbo pri opredelitvi takšnih pravic smiselno in ob upoštevanju odstavkov 4 do 7 tega člena urejajo države članice v skladu z načeli in postopki, določenimi v členu 12(2) in (4) Uredbe (ES) št. 2157/2001 in z naslednjimi določbami Direktive 2001/86/ES:

(a)	členom 3(1), točkama (a)(i) in (b) člena 3(2), členom 3(3), prvima dvema stavkoma člena 3(4) ter členom 3(5) in (7);

(b)	členom 4(1), točkami (a), (g) in (h) člena 4(2) ter členom 4(3) in (4);

(c)

členom 5;

(d)

členom 6;

(e)	členom 7(1), razen druge alinee točke (b);

(f)	členi 8, 10, 11 in 12 ter

(g)	točko (a) dela 3 Priloge.

4. Pri določanju načel in postopkov iz odstavka 3 države članice:

(a)

dodelijo posebnemu pogajalskemu organu pravico, da z dvotretjinsko večino svojih članov, ki predstavljajo najmanj dve tretjini delavcev, odloči, da ne bo začel pogajanj ali da bo prekinil že začeta pogajanja in se bo skliceval na veljavna pravila o soodločanju v državah članicah vsake posamične družbe prejemnice;

(b)

lahko v primeru, ko se po predhodnih pogajanjih uporabijo standardna pravila o soodločanju, in ne glede na ta pravila določijo, da omejijo delež predstavnikov delavcev v upravnem organu družb prejemnic. Če pa v razdeljeni družbi predstavniki delavcev predstavljajo vsaj tretjino upravnega ali nadzornega organa, omejitev ne more privesti do deleža predstavnikov delavcev v upravnem organu, manjšega od ene tretjine;

(c)

zagotovijo, da se pravila glede soodločanja delavcev, ki so se uporabljala pred čezmejno delitvijo, še naprej uporabljajo do datuma začetka uporabe vseh pozneje dogovorjenih pravil ali, če dogovorjenih pravil ni, do začetka uporabe standardnih pravil v skladu s točko (a) dela 3 Priloge k Direktivi 2001/86/ES.

5. Razširitev pravic do soodločanja na delavce v družbah prejemnicah, ki so zaposleni v drugih državah članicah, kakor je navedeno v točki (b) odstavka 2, državam članicam, ki se za to odločijo, ne nalaga nikakršnih obveznosti upoštevanja teh delavcev pri izračunavanju praga delavcev, potrebnega za uveljavljanje pravice do soodločanja v skladu z nacionalnim pravom.

6. Kadar bo za katero izmed družb prejemnic veljal sistem soodločanja delavcev v skladu s pravili iz odstavka 2, je ta družba dolžna prevzeti tako pravno obliko, ki omogoča uveljavljanje pravic do soodločanja.

7. Kadar družba prejemnica deluje po sistemu soodločanja delavcev, je ta družba dolžna sprejeti ukrepe za zagotovitev, da so pravice do soodločanja delavcev v primeru vsakega naknadnega preoblikovanja, združitve ali delitve, čezmejne ali znotraj države, v roku štirih let po začetku učinkovanja čezmejne delitve zaščitene s smiselno uporabo pravil iz odstavkov 1 do 6.

8. Družba svoje delavce ali njihove predstavnike brez nepotrebnega odlašanja obvesti o izidu pogajanj v zvezi s soodločanjem delavcev.

Člen 160m

Potrdilo pred delitvijo

1. Države članice določijo sodišče, notarja ali drug organ ali organe, ki so pristojni za nadzor zakonitosti čezmejnih delitev v zvezi s tistimi deli postopkov, ki jih ureja pravo države članice razdeljene družbe, ter za izdajo potrdila pred delitvijo, ki potrjuje upoštevanje vseh ustreznih pogojev in pravilno dokončanje vseh postopkov in formalnosti v navedeni državi članici (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

2. Države članice zagotovijo, da se vlogi razdeljene družbe za pridobitev potrdila pred delitvijo priloži naslednje:

(a)	načrt čezmejne delitve;

(b)	poročilo in morebitno dodano mnenje iz člena 160e, pa tudi poročilo iz člena 160f, če so na voljo;

(c)	vse pripombe, podane v skladu s členom 160g(1), in

(d)	informacije o odobritvi s strani skupščine iz člena 160h.

3. Države članice lahko zahtevajo, da se vlogi razdeljene družbe za pridobitev potrdila pred delitvijo priložijo dodatne informacije, zlasti o:

(a)	številu delavcev v času priprave načrta čezmejne delitve;

(b)	obstoju podružnic in njihovih geografskih lokacijah;

(c)	informacijah o izpolnjevanju obveznosti razdeljene družbe do javnih organov.

Če razdeljena družba ne zagotovi teh informacij, lahko pristojni organi za namene tega odstavka zanje zaprosijo druge ustrezne organe.

4. Države članice zagotovijo, da se lahko vloga iz odstavkov 2 in 3, vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, v celoti izpolni prek spleta, ne da bi se bilo treba vložnikom osebno zglasiti pri pristojnem organu iz odstavka 1, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

5. V zvezi z upoštevanjem izpolnjevanja pravili glede soodločanja delavcev iz člena 160l pristojni organ države članice razdeljene družbe preveri, da načrt čezmejne delitve vključuje informacije o postopkih, s katerimi se določijo ustrezne ureditve, in o možnostih za takšne ureditve.

6. V okviru nadzora iz odstavka 1 pristojni organ pregleda naslednje:

(a)	vse dokumente in informacije, predložene pristojnemu organu v skladu z odstavkoma 2 in 3;

(b)	navedbo razdeljene družbe, da se je postopek iz člena 160l(3) in (4) začel, kadar je to ustrezno.

7. Države članice zagotovijo, da se nadzor iz odstavka 1 izvede v treh mesecih od datuma prejema dokumentov in informacij v zvezi z odobritvijo čezmejne delitve s strani skupščine razdeljene družbe. Izidi tega nadzora so lahko naslednji:

(a)	kadar se ugotovi, da čezmejna delitev izpolnjuje vse ustrezne pogoje ter da so bili dokončani vsi potrebni postopki in formalnosti, pristojni organ izda potrdilo pred delitvijo;

(b)

kadar se ugotovi, da čezmejna delitev ne izpolnjuje vseh ustreznih pogojev ali da niso bili dokončani vsi potrebni postopki in formalnosti, pristojni organ ne izda potrdila pred delitvijo in družbo obvesti o razlogih za svojo odločitev; v takem primeru pristojni organ lahko da družbi možnost, da izpolni ustrezne pogoje ali da v ustreznem roku dokonča postopke in formalnosti.

8. Države članice zagotovijo, da pristojni organ ne izda potrdila pred delitvijo, kadar se v skladu z nacionalnim pravom ugotovi, da je čezmejna delitev namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo k izmikanju pravu Unije ali nacionalnemu pravu ali obidu tega prava, ali katerih cilj je takšno izmikanje ali obid, ali za kriminalne namene.

9. Kadar pristojni organ pri nadzoru iz odstavka 1 resno sumi, da je čezmejna delitev namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo k izmikanju pravu Unije ali nacionalnemu pravu ali obidu tega prava, ali katerih cilj je takšno izmikanje ali obid, ali za kriminalne namene, upošteva relevantna dejstva in okoliščine, kot so, kakor primerno, indici, ki pa se ne obravnavajo ločeno, s katerimi se je seznanil med nadzorom iz odstavka 1, vključno s posvetovanjem z ustreznimi organi. Ocena za namene tega odstavka se opravi za vsak posamezni primer po postopku, ki ga ureja nacionalno pravo.

10. Kadar je treba za oceno iz odstavkov 8 in 9 upoštevati dodatne informacije ali opraviti dodatne preiskovalne dejavnosti, se lahko trimesečni rok iz odstavka 7 podaljša za največ tri mesece.

12. Države članice zagotovijo, da se lahko pristojni organ v okviru postopkovnega okvira, določenega v nacionalnem pravu, posvetuje z drugimi ustreznimi organi, pristojnimi za različna področja, ki se nanašajo na čezmejno delitev, vključno z organi iz držav članic družb prejemnic, ter od teh organov in razdeljene družbe pridobi informacije in dokumente, ki jih potrebuje za nadzor zakonitosti čezmejne delitve. Pristojni organ se lahko za oceno obrne na neodvisnega izvedenca.

Člen 160n

Prenos potrdila pred delitvijo

1. Države članice zagotovijo, da se potrdilo pred delitvijo izmenja z organi iz člena 160o(1) prek sistema povezovanja registrov.

Države članice zagotovijo tudi, da je potrdilo pred delitvijo na voljo prek sistema povezovanja registrov.

2. Dostop do potrdila pred delitvijo je za organe iz člena 160o(1) in za registre brezplačen.

Člen 160o

Nadzor zakonitosti čezmejne delitve

1. Države članice določijo sodišče, notarja ali drug organ, ki je pristojen za nadzor zakonitosti čezmejne delitve v zvezi s tistim delom postopka, ki zadeva dokončanje čezmejne delitve, ki ga ureja pravo držav članic družb prejemnic, ter za odobritev čezmejne delitve.

Ta organ zlasti zagotovi, da družbe prejemnice upoštevajo določbe nacionalnega prava o ustanovitvi in registraciji družb in, kadar je to ustrezno, da so ureditve glede soodločanja delavcev določene v skladu s členom 160l.

2. Za namene odstavka 1 tega člena razdeljena družba vsakemu organu iz odstavka 1 tega člena predloži načrt čezmejne delitve, ki ga je odobrila skupščina iz člena 160h.

3. Vsaka država članica zagotovi, da se lahko kakršna koli vloga za namene odstavka 1, ki jo vloži razdeljena družba, vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, v celoti izpolni prek spleta, ne da bi se bilo treba vložnikom osebno zglasiti pri organu iz odstavka 1, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

4. Organ iz odstavka 1 odobri čezmejno delitev, takoj ko ugotovi, da so upoštevani vsi ustrezni pogoji in pravilno dokončane vse formalnosti v državah članicah družb prejemnic.

5. Potrdilo pred delitvijo organ iz odstavka 1 tega člena sprejme kot nedvomno potrdilo pravilnega dokončanja ustreznih postopkov in formalnosti pred delitvijo v državi članici razdeljene družbe, brez katerega čezmejne delitve ni mogoče odobriti.

Člen 160p

Vpis v register

1. Zakonodaja držav članic razdeljene družbe in družb prejemnic določa ureditve za razkritje dokončanja čezmejnega preoblikovanja v njunih registrih v skladu s členom 16, kar zadeva ozemlje teh držav članic.

2. Države članice zagotovijo, da se v njihove registre vpišejo vsaj naslednje informacije:

(a)	v register držav članic družb prejemnic, da je vpis družbe prejemnice v register posledica čezmejne delitve;

(b)	v register držav članic družb prejemnic, datumi vpisa družb prejemnic v register;

(c)	v register države članice razdeljene družbe v primeru popolne delitve, da je izbris ali odstranitev razdeljene družbe iz registra posledica čezmejne delitve;

(d)	v register države članice razdeljene družbe v primeru popolne delitve, datum izbrisa ali odstranitve razdeljene družbe iz registra;

(e)	v registre države članice razdeljene družbe in držav članic družb prejemnic, registrska številka, firma in pravna oblika razdeljene družbe oziroma družb prejemnic.

Registri zagotovijo, da so informacije iz prvega pododstavka javno dostopne in da so na voljo prek sistema povezovanja registrov.

3. Države članice zagotovijo, da registri v državah članicah družb prejemnic prek sistema povezovanja registrov obvestijo register v državi članici razdeljene družbe, da so družbe prejemnice vpisane v register. Države članice zagotovijo tudi, da se v primeru popolne delitve razdeljena družba iz registra izbriše ali odstrani takoj po prejemu vseh teh uradnih obvestil.

4. Države članice zagotovijo, da register v državi članici razdeljene družbe prek sistema povezovanja registrov obvesti registre v državah članicah družb prejemnic, da je čezmejna delitev začela učinkovati.

Člen 160q

Datum začetka učinkovanja čezmejne delitve

Datum začetka učinkovanja čezmejne delitve se določi s pravom države članice razdeljene družbe. Ta datum nastopi po tem, ko je bil opravljen nadzor iz členov 160m in 160o in ko so registri prejeli vsa uradna obvestila iz člena 160p(3).

Člen 160r

Posledice čezmejne delitve

1. Čezmejna popolna delitev ima od datuma iz člena 160q naslednje posledice:

(a)	vsa sredstva in obveznosti razdeljene družbe, vključno z vsemi pogodbami, dobropisi, pravicami in obveznostmi, se prenesejo na družbe prejemnice v skladu z dodelitvijo iz načrta čezmejne delitve;

(b)	družbeniki razdeljene družbe postanejo družbeniki družb prejemnic v skladu z dodelitvijo deležev iz načrta čezmejne delitve, razen če so odsvojili svoje deleže, kakor je navedeno v členu 160i(1);

(c)	pravice in obveznosti razdeljene družbe, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij in obstajajo na datum začetka učinkovanja čezmejne delitve, se prenesejo na družbe prejemnice;

(d)	razdeljena družba preneha obstajati.

2. Čezmejna delna delitev ima od datuma iz člena 160q naslednje posledice:

(a)	del sredstev in obveznosti razdeljene družbe, vključno s pogodbami, dobropisi, pravicami in obveznostmi, se prenese na družbo prejemnico ali družbe prejemnice, preostali del pa ostane pri razdeljeni družbi v skladu z dodelitvijo iz načrta čezmejne delitve;

(b)

vsaj nekateri družbeniki razdeljene družbe postanejo družbeniki družbe prejemnice ali družb prejemnic, vsaj nekateri družbeniki pa ostanejo v razdeljeni družbi ali postanejo družbeniki obeh v skladu z dodelitvijo deležev iz načrta čezmejne delitve, razen če so ti družbeniki odsvojili svoje deleže, kakor je navedeno v členu 160i(1);

(c)	pravice in obveznosti razdeljene družbe, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij in obstajajo na datum začetka učinkovanja čezmejne delitve ter so v skladu z načrtom čezmejne delitve dodeljene družbi prejemnici ali družbam prejemnicam, se prenesejo na posamezne družbe prejemnice.

3. Čezmejna delitev z ločitvijo ima od datuma iz člena 160q naslednje posledice:

(a)	del sredstev in obveznosti razdeljene družbe, vključno s pogodbami, dobropisi, pravicami in obveznostmi, se prenese na družbo prejemnico ali družbe prejemnice, preostali del pa ostane pri razdeljeni družbi v skladu z dodelitvijo iz načrta čezmejne delitve;

(b)	deleži družbe prejemnice ali družb prejemnic se dodelijo razdeljeni družbi;

(c)	pravice in obveznosti razdeljene družbe, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij in obstajajo na datum začetka učinkovanja čezmejne delitve ter so v skladu z načrtom čezmejne delitve dodeljene družbi prejemnici ali družbam prejemnicam, se prenesejo na posamezne družbe prejemnice.

4. Brez poseganja v člen 160j(2) države članice v primeru, kadar sredstva ali obveznosti razdeljene družbe v načrtu čezmejne delitve iz točke (l) člena 160d niso izrecno dodeljeni in razlaga tega načrta ne omogoča odločitve o možni dodelitvi, zagotovijo, da se sredstva ali nadomestilo zanje ali obveznosti dodelijo vsem družbam prejemnicam ali, v primeru delne delitve ali delitve z ločitvijo, vsem družbam prejemnicam in razdeljeni družbi v sorazmerju z deležem neto sredstev, dodeljenih vsaki od teh družb v skladu z načrtom čezmejne delitve.

5. Kadar je z zakonodajo držav članic v primeru čezmejne delitve določena zahteva za izpolnitev posebnih formalnosti, preden začne prenos nekaterih sredstev, pravic in obveznosti s strani razdeljene družbe učinkovati naproti tretjim osebam, te formalnosti izpolni razdeljena družba ali družbe prejemnice, kakor je ustrezno.

6. Države članice zagotovijo, da deležev v družbi prejemnici ni mogoče zamenjati za deleže v razdeljeni družbi, ki jih ima bodisi družba sama bodisi jih ima prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun družbe.

Člen 160s

Poenostavljene formalnosti

Kadar se delitev izvede kot delitev z ločitvijo, se ne uporabljajo točke (b), (c), (f), (i), (o) in (p) člena 160d ter členi 160e, 160f in 160i.

Člen 160t

Neodvisni izvedenci

1. Države članice določijo pravila, ki urejajo najmanj civilno odgovornost neodvisnega izvedenca, odgovornega za pripravo poročila iz člena 160f.

2. Države članice uvedejo pravila, s katerimi zagotovijo, da je:

(a)	izvedenec, ali pravna oseba, v imenu katere deluje izvedenec, neodvisen od družbe ter ni v nasprotju interesov z družbo, ki je zaprosila za potrdilo pred delitvijo, ter

(b)	mnenje izvedenca nepristransko in objektivno ter podano v pomoč pristojnemu organu v skladu z zahtevami po neodvisnosti in nepristranskosti na podlagi prava in strokovnih standardov, ki veljajo za izvedenca.

Člen 160u

Veljavnost

Čezmejna delitev, ki je začela učinkovati v skladu s postopki, s katerimi je direktiva prenesena v nacionalno pravo, ne sme biti razglašena za nično.

Prvi odstavek ne vpliva na pristojnosti držav članic, da po datumu začetka učinkovanja čezmejne delitve med drugim v zvezi s kazenskim pravom, preprečevanjem financiranja terorizma in bojem proti njim, pravom socialne varnosti, obdavčevanjem ter preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj sprejmejo ukrepe in izrečejo kazni v skladu z nacionalnim pravom.“

(24)	naslov Priloge II se nadomesti z naslednjim: „Oblike družb iz členov 7(1), 13, 29(1), 36(1), 67(1), točk 1 in 2 člena 86b, točke (a) člena 119(1) in točke 1 člena 160b“.

Člen 2

Kazni

Države članice določijo pravila o ukrepih in kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Države članice lahko v primeru hudih kršitev določijo kazenske sankcije.

Ukrepi in kazni morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Člen 3

Prenos

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 31. januarja 2023. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Poročanje in pregled

1. Komisija najpozneje 1. februarja 2027 izvede oceno te direktive, vključno z oceno izvajanja določb o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter soodločanju v okviru čezmejnih operacij, vključno z oceno pravil o deležu predstavnikov delavcev v upravnem organu družbe, ki je posledica čezmejne operacije, ter učinkovitosti zaščitnih ukrepov v zvezi s pogajanji o pravicah delavcev do soodločanja, ob upoštevanju dinamičnosti družb, ki čezmejno rastejo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o ugotovitvah te ocene, zlasti glede morebitne potrebe po tem, da se v pravo Unije uvede harmonizirani okvir o zastopanosti delavcev na ravni upravnega odbora, ter mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Države članice Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije za pripravo tega poročila, zlasti podatke o številu čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev, njihovem trajanju ter s tem povezanih stroških, podatke o primerih, v katerih je bila izdaja potrdila pred operacijo zavrnjena, ter statistične zbirne podatke o številu pogajanj o pravicah delavcev do soodločanja v čezmejnih operacijah. Države članice Komisiji zagotovijo tudi podatke o delovanju in učinkih pravil o pristojnosti, ki se uporabljajo pri čezmejnih operacijah.

2. V poročilu se zlasti ocenijo postopki iz poglavij -I in IV naslova II Direktive (EU) 2017/1132, zlasti kar zadeva njihovo trajanje in stroške.

3. Poročilo vključuje oceno izvedljivosti določitve pravil za vrste čezmejnih delitev, ki jih ta direktiva ne zajema, zlasti za čezmejne delitve s pripojitvijo.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 27. novembra 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

D.M. SASSOLI

Za Svet

Predsednik

T. TUPPURAINEN

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 24.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. novembra 2019.

(3) Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(4) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(5) Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti) (UL L 172, 26.6.2019, str. 18).

(6) Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (UL L 80, 23.3.2002, str. 29).

(7) Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L 122, 16.5.2009, str. 28).

(8) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi Direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

(9) Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

(10) Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16).

(11) Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL L 225, 12.8.1998, str. 16).

(12) Direktiva Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (UL L 294, 10.11.2001, str. 22).

(13) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).

(14) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ( UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

(15) Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami (UL L 310, 25.11.2009, str. 34).

(16) Direktiva Sveta (EU) 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja (UL L 332, 18.12.2015, str. 1).

(17) Direktiva Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja (UL L 146, 3.6.2016, str. 8).

(18) Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).

(19) Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (UL L 139, 5.6.2018, str. 1).

(20) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(21) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(22) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/45

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2122

z dne 10. oktobra 2019

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih kategorij živali in blaga, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, posebnega nadzora osebne prtljage potnikov ter blaga v majhnih pošiljkah, ki se pošlje fizičnim osebam in ni namenjeno dajanju na trg, ter o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter Sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) ter zlasti člena 48(b), (c), (d), (e) in (f), točke (d)(ii) člena 53(1) ter točke (k) člena 77(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 48 Uredbe (EU) 2017/625 Komisijo pooblašča za sprejemanje pravil o izvzetju nekaterih kategorij živali in blaga iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, ko je tako izvzetje upravičeno. Točka (d)(ii) člena 53(1) Uredbe (EU) 2017/625 pooblašča Komisijo, da sprejme pravila v zvezi s posebnimi nalogami uradnega nadzora, ki jih opravljajo carinski organi ali drugi javni organi, če te naloge že tako in tako ne spadajo pod pristojnost navedenih organov, in sicer glede osebne prtljage potnikov.

(2)

Ta pravila so vsebinsko povezana, številna od njih pa naj bi se uporabljala skupaj z drugim pravilom. Zaradi enostavnosti in preglednosti ter da bi se olajšala njihova uporaba in preprečilo kopičenje pravil, bi jih zato bilo treba določiti v enem samem aktu in ne v več ločenih aktih s številnimi sklicevanji in tveganjem podvajanja. Ta pravila pogosto služijo skupnim namenom in se nanašajo na dopolnilne dejavnosti izvajalcev dejavnosti in pristojnih organov. Zato je primerno, da se ta pravila združijo v eni sami delegirani uredbi.

(3)

Kadar se sprejmejo pravila o določitvi izvzetij iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, bi bilo treba vzpostaviti pogoje, kot so ustrezne ureditve nadzora, za zagotovitev, da ne pride do nesprejemljivih tveganj za javno zdravje ter zdravje živali in rastlin, kadar take živali in blago vstopajo v Unijo.

(4)

Izvzetja iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah za proizvode, ki so del osebne prtljage potnikov, proizvode za porabo posadke in potnikov v prevoznih sredstvih v mednarodnem prometu in proizvode, poslane kot majhne pošiljke zasebnikom, so bila uvedena že z Direktivo Sveta 97/78/ES (2). Zaradi pravne jasnosti in za zagotovitev dosledne uporabe navedenih izvzetij glede na to, da je Direktiva 97/78/ES razveljavljena z učinkom od 14. decembra 2019, je ustrezno v tej uredbi vzpostaviti določbe o takih izvzetjih. Navedena izvzetja se nanašajo na nekatere kategorije živali in blaga, ki se ne smejo dati na trg, čeprav vstopajo v Unijo.

(5)	Za zagotovitev doslednosti zakonodaje Unije bi morale države članice še naprej izvajati ustrezen nadzor na podlagi tveganja za namene preprečevanja vnosa nekaterih invazivnih tujerodnih vrst v Unijo, kot to zahteva Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(6)	Za olajšanje spodbujanja znanstvenih dejavnosti je nekatere kategorije živali in blaga, namenjene za znanstvene namene, upravičeno izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah.

(7)

Rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz člena 47(1)(c) Uredbe (EU) 2017/625, namenjene za znanstvene namene, bi bilo treba pod nekaterimi pogoji izvzeti iz identifikacijskih in fizičnih pregledov na mejnih kontrolnih točkah, saj so v skladu s členom 48 Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določeni ustrezni ukrepi varstva.

(8)

V skladu s členom 48(d) in (e) Uredbe (EU) 2017/625 bi bilo treba proizvode, ki so del osebne prtljage potnikov in so namenjeni za njihovo osebno porabo ali uporabo, ter blago v majhnih pošiljkah, ki se pošlje fizičnim osebam in ni namenjeno dajanju na trg, izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah. Države članice bi morale za blago v majhnih pošiljkah, ki se pošlje fizičnim osebam in ni namenjeno dajanju na trg, izvajati nadzor na podlagi tveganja. Pri ukrepih, ki urejajo vnos takih pošiljk ali proizvodov, bi bilo treba upoštevati morebitno tveganje vnosa patogenov ali bolezni v Unijo prek vnosa proizvodov živalskega izvora.

(9)

Za zagotovitev, da so tveganja za javno zdravje ter zdravje živali in rastlin čim manjša, bi morale države članice vsaj enkrat letno pregledati svoje posebne nadzorne mehanizme in ukrepe za blago, ki je del osebne prtljage potnikov, ter te mehanizme in ukrepe posodobiti vsako leto po glavni potovalni sezoni.

(10)

Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 577/2013 (6) določata pravila za nekatere vrste hišnih živali, ki spremljajo svoje lastnike ali pooblaščeno osebo med netrgovskimi premiki v Unijo iz tretjih držav. Upravno breme, povezano s takimi premiki, bi bilo treba čim bolj zmanjšati, medtem ko bi bilo treba zagotoviti zadostno raven varnosti v zvezi z zadevnimi tveganji za javno zdravje in zdravje živali. Poleg tega bi morale države članice odobriti premike hišnih ptic v Unijo samo v skladu z Odločbo Komisije 2007/25/ES (7).

(11)

Člen 48(f) Uredbe (EU) 2017/625 Komisijo pooblašča za sprejemanje pravil o izvzetju hišnih živali, ki se gojijo v zasebne netrgovske namene, iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah. Pravila o izvzetju iz te uredbe ne bi smela vplivati na obveznost držav članic, da izvajajo uradni nadzor za zagotovitev skladnosti z Uredbo (EU) št. 1143/2014 in Uredbo Komisije (ES) št. 865/2006 (8).

(12)	Da se državljanom zagotovijo jasne in dostopne informacije o pravilih, ki se uporabljajo za netrgovske premike nekaterih vrst hišnih živali v Unijo, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da dajo te informacije na voljo javnosti.

(13)

Raven tveganja za javno zdravje in zdravje živali, ki izhaja iz vnosa živalskih bolezni in patogenov, se spreminja glede na različne dejavnike, kot so vrsta proizvoda, vrste živali, iz katerih so proizvodi pridobljeni, in verjetnost prisotnosti patogenov. Za obravnavo takih tveganj so v Uredbi Komisije (ES) št. 206/2009 (9) določena celovita pravila Unije za preprečevanje vnosa živalskih bolezni in patogenov. Glede na to, da ta uredba določa pravila, zajeta v Uredbi (ES) št. 206/2009, bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti z datumom začetka uporabe te uredbe.

(14)	V zvezi z izvzetjem nekaterih raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev iz veterinarskih pregledov na mejnih kontrolnih točkah bi bilo treba spremeniti Uredbo Komisije (EU) št. 142/2011 (10), saj je predmet urejanja zajet v to uredbo.

(15)	Uredba (EU) 2017/625 se uporablja od 14. decembra 2019. Zato bi bilo treba pravila, določena v tej uredbi, prav tako uporabljati od navedenega datuma –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o tem, v katerih primerih in pod katerimi pogoji so lahko nekatere kategorije živali in blaga izvzete iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah ter v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko posebne naloge nadzora opravljajo carinski organi ali drugi javni organi, če te naloge že tako in tako ne spadajo pod pristojnost navedenih organov, in sicer glede osebne prtljage potnikov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„raziskovalni in diagnostični vzorci“ pomenijo raziskovalne in diagnostične vzorce, kakor so opredeljeni v točki (38) Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011;

(2)	„IMSOC“ pomeni sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (information management system for official controls) iz člena 131 Uredbe (EU) 2017/625;

(3)	„sveži ribiški proizvodi“ pomenijo sveže ribiške proizvode, kakor so opredeljeni v točki 3.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (11);

(4)	„pripravljeni ribiški proizvodi“ pomenijo pripravljene ribiške proizvode, kakor so opredeljeni v točki 3.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(5)	„predelani ribiški proizvodi“ pomenijo predelane ribiške proizvode, kakor so opredeljeni v točki 7.4 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(6)	„hišna žival“ pomeni hišno žival, kakor je opredeljena v točki (11) člena 4 Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(7)	„netrgovski premik“ pomeni netrgovski premik, kakor je opredeljen v točki (14) člena 4 Uredbe (EU) 2016/429;

(8)	„hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, kakor je opredeljena v točki (19) Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011.

Člen 3

Živali za znanstvene namene

1. Nevretenčarji za znanstvene namene, kot so raziskave, izobraževalne dejavnosti ali raziskave v zvezi z dejavnostmi razvoja proizvodov, so izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, razen nadzora, ki se izvaja v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) št. 1143/2014, če velja naslednje:

(a)	izpolnjujejo zahteve glede zdravja živali iz pravil iz točke (d) člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625;

(b)	pristojni organ namembne države članice vnaprej odobri njihov vstop v Unijo za navedeni namen;

(c)	po zaključku dejavnosti, povezanih z znanstvenimi nameni, se živali in proizvodi, pridobljeni iz njih, razen količin, ki se uporabljajo za znanstvene namene, odstranijo ali povratno odpremijo v tretjo državo izvora.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za medonosne čebele (Apis mellifera), čmrlje (Bombus spp.), mehkužce iz debla Mollusca in rake iz poddebla Crustacea.

Člen 4

Raziskovalni in diagnostični vzorci

1. Pristojni organ lahko raziskovalne in diagnostične vzorce izvzame iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, če velja naslednje:

(a)	pristojni organ namembne države članice uporabniku vzorcev vnaprej odobri njihov vnos v Unijo v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) št. 142/2011 in ta odobritev je evidentirana v uradnem dokumentu, ki ga predloži navedeni organ;

(b)	priložen jim je uradni dokument iz točke (a) ali njegova kopija, dokler ne dosežejo uporabnika iz točke (a) ali, v primeru iz točke (c), mejne kontrolne točke vstopa;

(c)	v primeru vstopa v Unijo prek države članice, razen namembne države članice, izvajalec dejavnosti predloži vzorce na mejni kontrolni točki.

2. V primeru iz odstavka 1(c) pristojni organ mejne kontrolne točke prek sistema IMSOC pristojni organ namembne države članice obvesti o vnosu vzorcev.

Člen 5

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti za znanstvene namene

1. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti so izvzeti iz identifikacijskih in fizičnih pregledov na mejnih kontrolnih točkah, razen nadzora, ki se izvaja v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) št. 1143/2014, pod pogojem, da so namenjeni za znanstvene namene v skladu s členom 48(1) Uredbe (EU) 2016/2031.

2. Pristojni organ mejne kontrolne točke prvega prispetja pošiljke izvede dokumentacijske preglede dovoljenja iz člena 48(1) Uredbe (EU) 2016/2031. V primeru ugotovljene ali domnevne neskladnosti lahko pristojni organ mejne kontrolne točke prvega prispetja izvede identifikacijske in fizične preglede pošiljke ali zahteva, da take preglede opravi oseba, odgovorna za karantensko postajo ali objekt za izolacijo, ki ju določi pristojni organ.

3. Če pristojni organ mejne kontrolne točke prvega prispetja pošiljke zahteva, da oseba, odgovorna za karantensko postajo ali objekt za izolacijo, ki ju določi pristojni organ, izvede identifikacijske in fizične preglede, pristojni organ mejne kontrolne točke prvega prispetja pošiljke prek sistema IMSOC pristojni organ karantenske postaje ali objekta za izolacijo obvesti o rezultatih dokumentacijskih pregledov in naknadnem odhodu pošiljke v karantensko postajo ali objekt za izolacijo. Pristojni organ karantenske postaje ali objekta za izolacijo prek sistema IMSOC pristojni organ mejne kontrolne točke prvega prispetja pošiljke obvesti o prispetju pošiljke v karantensko postajo ali objekt za izolacijo. Pristojni organ karantenske postaje ali objekta za izolacijo izvede identifikacijske in fizične preglede.

Člen 6

Proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi v prevoznih sredstvih v mednarodnem prometu, ki se ne raztovorijo ter so namenjeni porabi posadke in potnikov

1. Proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi so izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, če velja naslednje:

(a)	namenjeni so za porabo posadke in potnikov v prevoznih sredstvih v mednarodnem prometu ter

(b)	ne raztovarjajo se na ozemlju Unije.

2. Neposredni prenos blaga iz odstavka 1, raztovorjenega v pristanišču iz enega prevoznega sredstva v mednarodnem prometu v drugo prevozno sredstvo v mednarodnem prometu, je izvzet iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, če velja naslednje:

(a)	opravi se v skladu s soglasjem pristojnega organa mejne kontrolne točke in

(b)	opravi se pod carinskim nadzorom.

3. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za blago iz odstavka 1, pošlje zahtevek za soglasje iz odstavka 2(a) pred prenosom tega blaga iz enega prevoznega sredstva v mednarodnem prometu v drugo prevozno sredstvo v mednarodnem prometu.

Člen 7

Blago, ki je del osebne prtljage potnikov in je namenjeno za njihovo osebno porabo ali uporabo

Proizvodi živalskega izvora, sestavljeni proizvodi, proizvodi, pridobljeni iz živalskih stranskih proizvodov, rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so del osebne prtljage potnikov in so namenjeni za njihovo osebno porabo ali uporabo, so izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, če spadajo v vsaj eno od naslednjih kategorij:

(a)	blago, ki je navedeno v delu 1 Priloge I, pod pogojem, da njegova skupna količina ne presega omejitve teže 2 kg;

(b)	eviscerirani sveži ribiški proizvodi ali pripravljeni ribiški proizvodi ali predelani ribiški proizvodi, pod pogojem, da njihova skupna količina ne presega omejitve teže 20 kg ali teže ene ribe, katera koli je večja;

(c)	blago, razen tistega iz točk (a) in (b) tega člena in tistega iz dela 2 Priloge I, pod pogojem, da njegova skupna količina ne presega omejitve teže 2 kg;

(d)	rastline, razen rastlin za saditev, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov;

(e)	blago, razen rastlin za saditev, ki prihaja iz Andore, z Islandije, iz Lihtenštajna, z Norveške, iz San Marina ali Švice;

(f)	ribiški proizvodi s Ferskih otokov ali Grenlandije;

(g)	blago, razen rastlin za saditev in ribiških proizvodov, s Ferskih otokov ali Grenlandije, pod pogojem, da njegova skupna količina ne presega omejitve teže 10 kg.

Člen 8

Informacije o blagu, ki je del osebne prtljage potnikov in je namenjeno za njihovo osebno porabo ali uporabo

1. Pristojni organ na vseh vstopnih točkah v Unijo objavi informacije na enem od plakatov iz Priloge II v vsaj enem od uradnih jezikov države članice vnosa v Unijo ter jih namesti na jasno vidna mesta za potnike, ki prihajajo iz tretjih držav.

2. Pristojni organ lahko informacije iz odstavka 1 dopolni z dodatnimi informacijami, vključno z:

(a)	informacijami iz Priloge III;

(b)	informacijami, ki ustrezajo lokalnim razmeram.

3. Mednarodni prevozniki potnikov, vključno z letališkimi, pristaniškimi in železniškimi upravljavci ter potovalnimi agencijami:

(a)	svoje stranke opozorijo na pravila iz člena 7 in tega člena, zlasti z zagotavljanjem informacij iz prilog II in III;

(b)	se strinjajo, da pristojni organ informacije iz odstavkov 1 in 2 objavi v njihovih prostorih na jasno vidnih mestih za potnike, ki prihajajo iz tretjih držav.

Člen 9

Uradni nadzor blaga, ki je del osebne prtljage potnikov

1. Za blago, ki je del osebne prtljage potnikov, pristojni organi, carinski organi ali drugi pristojni javni organi v sodelovanju s pristaniškimi, letališkimi in železniškimi upravljavci ter izvajalci dejavnosti, pristojnimi za druge vstopne točke, organizirajo poseben uradni nadzor na vstopnih točkah v Unijo. Ta poseben uradni nadzor je učinkovit nadzor na podlagi tveganja.

2. Za nadzor iz odstavka 1 tega člena velja naslednje:

(a)	njegov namen je zlasti odkrivanje prisotnosti blaga iz člena 7;

(b)	njegov namen je preverjanje izpolnjevanja pogojev iz člena 7 in

(c)	izvaja se z ustreznimi sredstvi, ki lahko vključujejo opremo za skeniranje ali posebej usposobljene pse slednike za pregledovanje velikih količin blaga.

3. Pristojni organi, carinski organi ali drugi pristojni javni organi, ki izvajajo poseben uradni nadzor:

(a)	si prizadevajo identificirati blago, ki ni skladno s pravili iz člena 7;

(b)	zagotovijo, da se identificirano neskladno blago zaseže in uniči v skladu z nacionalno zakonodajo in, če je ustrezno, v skladu s členi 197 do 199 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13);

(c)	vsaj enkrat na leto in pred 1. oktobrom pregledajo uporabljene mehanizme in ukrepe, določijo doseženo raven skladnosti ter na podlagi tveganja po potrebi prilagodijo navedene mehanizme in ukrepe, da se dosežejo cilji iz točk (a) in (b) odstavka 2.

4. Pregled iz točke (c) odstavka 3 zagotavlja, da se tveganja za javno zdravje ter zdravje živali in rastlin čim bolj zmanjšajo.

Pri pregledu se upoštevajo:

(a)	zbrani podatki o približnem številu pošiljk, ki kršijo pravila iz člena 7;

(b)	število izvedb posebnega uradnega nadzora;

(c)	skupni količinsko opredeljeni obseg zaseženih in uničenih pošiljk, ki so bile najdene v osebni prtljagi potnikov in niso bile v skladu s členom 7, ter

(d)	katere koli druge ustrezne informacije.

Člen 10

Blago v majhnih pošiljkah, ki se pošlje fizičnim osebam in ni namenjeno dajanju na trg

1. Majhne pošiljke proizvodov živalskega izvora, sestavljenih proizvodov, proizvodov, pridobljenih iz živalskih stranskih proizvodov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki se pošljejo fizičnim osebam in niso namenjene dajanju na trg, so izvzete iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, če spadajo v vsaj eno od kategorij iz člena 7.

2. Države članice izvajajo poseben uradni nadzor nad navedenim blagom v skladu s členom 9.

3. Izvajalci poštnih storitev svoje stranke opozorijo na pravila iz odstavka 1, zlasti z zagotavljanjem informacij iz Priloge III.

Člen 11

Hišne živali

Hišne živali, ki vstopajo v Unijo med netrgovskimi premiki, so izvzete iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, razen uradnega nadzora, ki se izvaja v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) št. 1143/2014, in uradnega nadzora, ki se izvaja za preverjanje skladnosti s členom 57(1) Uredbe (ES) št. 865/2006, kot sledi:

(a)

živali vrst s seznama v delu A Priloge I k Uredbi (EU) št. 576/2013, ki:

(i)

izpolnjujejo pogoje iz člena 5(1) ali člena 5(2) Uredbe (EU) št. 576/2013 in se premikajo z ozemlja ali iz tretje države s seznama v delu 1 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 577/2013, pod pogojem, da se zanje izvedejo dokumentacijski in identifikacijski pregledi v skladu s členom 33 ter, kadar je to ustrezno, standardni pregledi na kraju samem v skladu s členom 5(3) Uredbe (EU) št. 576/2013, ali

(ii)

izpolnjujejo pogoje iz člena 5(1) ali člena 5(2) Uredbe (EU) št. 576/2013 in se premikajo z ozemlja ali iz tretje države s seznama v delu 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 577/2013, pod pogojem, da se zanje izvedejo dokumentacijski in identifikacijski pregledi v skladu s členom 34 ter, kadar je to ustrezno, standardni pregledi na kraju samem v skladu s členom 5(3) Uredbe (EU) št. 576/2013, ali

(iii)

izpolnjujejo pogoje iz člena 10(3) Uredbe (EU) št. 576/2013, pod pogojem, da se zanje izvedejo pregledi v skladu z dovoljenjem iz točke (a) člena 10(3) navedene uredbe in zahtevami iz točke (b) člena 10(3) navedene uredbe, ali

(iv)	izpolnjujejo pogoje iz člena 32 Uredbe (EU) št. 576/2013, pod pogojem, da se zanje izvedejo pregledi v skladu z dovoljenjem iz točke (a) člena 32(1) navedene uredbe;

(b)

ptice s seznama v delu B Priloge I k Uredbi (EU) št. 576/2013, pod naslednjima pogojema:

(i)	države članice so odobrile njihove premike v skladu s členom 1(1) Odločbe Komisije 2007/25/ES in

(ii)	zanje se izvedejo veterinarski pregledi v skladu s členom 2 Odločbe 2007/25/ES;

(c)	ptice s seznama v delu B Priloge I k Uredbi (EU) št. 576/2013, ki se premikajo v Unijo iz Andore, s Ferskih otokov, Grenlandije, Islandije, iz Lihtenštajna, Monaka, z Norveške, iz San Marina, Švice in Vatikana;

(d)	živali vrst, razen ptic, s seznama v delu B Priloge I k Uredbi (EU) št. 576/2013.

Člen 12

Informacije o hišnih živalih

1. Pristojni organ na vseh vstopnih točkah v Unijo objavi informacije na plakatu iz Priloge IV v vsaj enem od uradnih jezikov države članice vnosa v Unijo z jasnimi obvestili na jasno vidnih mestih za potnike, ki prihajajo iz tretjih držav.

2. Mednarodni prevozniki potnikov, vključno z letališkimi, pristaniškimi in železniškimi upravljavci, se strinjajo, da pristojni organ informacije iz odstavka 1 objavi v njihovih prostorih na jasno vidnih mestih za potnike, ki prihajajo iz tretjih držav.

Člen 13

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 206/2009

1. Uredba (ES) št. 206/2009 se razveljavi z učinkom od 14. decembra 2019.

2. Sklicevanja na razveljavljeni akt se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V.

Člen 14

Sprememba Uredbe (ES) št. 142/2011

V členu 27 Uredbe (ES) št. 142/2011 se odstavek 2 črta.

Člen 15

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 24, 30.1.1998, str. 9).

(3) Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

(4) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).

(5) Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o netrgovskih premikih hišnih živali in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 998/2003 (UL L 178, 28.6.2013, str. 1).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 577/2013 z dne 28. junija 2013 o vzorcih identifikacijskih dokumentov za netrgovske premike psov, mačk in belih dihurjev, o sestavi seznamov ozemelj in tretjih držav ter o zahtevah glede formata, oblike in jezika izjav, ki potrjujejo izpolnjevanje nekaterih pogojev iz Uredbe (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 178, 28.6.2013, str. 109).

(7) Odločba Komisije 2007/25/ES z dne 22. decembra 2006 glede nekaterih zaščitnih ukrepov v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco in premiki hišnih ptic, ki spremljajo svoje lastnike v Skupnost (UL L 8, 13.1.2007, str. 29).

(8) Uredba Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 166, 19.6.2006, str. 1).

(9) Uredba Komisije (ES) št. 206/2009 z dne 5. marca 2009 o vnosu osebnih pošiljk proizvodov živalskega izvora v Skupnost in spremembi Uredbe (ES) št. 136/2004 (UL L 77, 24.3.2009, str. 1).

(10) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

(11) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(12) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(13) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

PRILOGA I

DEL 1

Seznam blaga iz člena 7(a)

Mleko v prahu za dojenčke, hrana za dojenčke ali posebna živila, potrebna iz zdravstvenih razlogov, pod pogojem:

(i)	da teh proizvodov pred odpiranjem ni potrebno hraniti v hladilniku;

(ii)	da gre za zapakirane proizvode zaščitene blagovne znamke, namenjene neposredni prodaji končnemu potrošniku, in

(iii)

da je embalaža nepoškodovana, razen če je trenutno v uporabi.

Hrana za hišne živali, potrebna iz zdravstvenih razlogov, pod pogojem:

(i)	da je namenjena za hišno žival, ki spremlja potnika;

(ii)	da ima dolg rok trajanja;

(iii)

da gre za zapakirane proizvode zaščitene blagovne znamke, namenjene neposredni prodaji končnemu potrošniku, in

(iv)	da je embalaža nepoškodovana, razen če je trenutno v uporabi.

DEL 2

Seznam blaga, ki ni izvzeto iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, kot je določeno v členu 7(c)

Oznaka kombinirane nomenklature (1)	Poimenovanje	Kvalifikacija in obrazložitev
ex Poglavje 2 (0201–0210)	Meso in užitni klavnični proizvodi	vse, razen žabjih krakov (oznaka KN 0208 90 70 )
0401–0406	Mlečni proizvodi	vse
ex 0504 00 00	Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih), celi ali v kosih, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni	vse, razen črev za klobasne izdelke
ex 0511	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3 oddelka 1 dela 2 Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, neuporabne za človeško prehrano	samo hrana za hišne živali
1501 00	Svinjska maščoba (vključno z mastjo) in perutninska maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503	vse
1502 00	Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503	vse
1503 00	Stearin iz svinjske masti, olje iz svinjske masti, oleostearin, oleo olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani	vse
1506 00 00	Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani	vse
1601 00	Klobase in podobni proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi; prehrambeni proizvodi na osnovi teh proizvodov	vse
1602	Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi	vse
1702 11 00 1702 19 00	Laktoza in laktozni sirup	vse
ex 1901	Sladni ekstrakt; prehrambeni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prehrambeni proizvodi iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	samo tisti proizvodi, ki vsebujejo meso in/ali mleko
ex 1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen	samo tisti proizvodi, ki vsebujejo meso in/ali mleko
ex 1905	Kruh, pecivo, torte, keksi in drugi pekovski proizvodi, ki vsebujejo kakav ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki	samo tisti proizvodi, ki vsebujejo meso in/ali mleko
ex 2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 (2)	samo tisti proizvodi, ki vsebujejo meso in/ali mleko
ex 2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006	samo tisti proizvodi, ki vsebujejo meso in/ali mleko
ex 2103	Pripravki za omake in pripravljene omake; mešanice začimb in dišavne mešanice; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica	samo tisti proizvodi, ki vsebujejo meso in/ali mleko
ex 2104	Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi	samo tisti proizvodi, ki vsebujejo meso in/ali mleko
ex 2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne	samo tisti proizvodi, ki vsebujejo mleko
ex 2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu	samo tisti proizvodi, ki vsebujejo meso in/ali mleko
ex 2309	Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali	samo hrana za hišne živali, proizvodi za žvečenje za pse in mešanice zdrobov, ki vsebujejo meso in/ali mleko

Opombe:

1.	Stolpec 1: Kadar je treba pregledati samo nekatere proizvode pod katero koli oznako in v nomenklaturi blaga pod to oznako ne obstaja noben specifičen pododdelek, je oznaka označena z „ex“ (na primer ex 19 01: vključiti je treba samo tiste proizvode, ki vsebujejo meso in/ali mleko).

2.	Stolpec 2: Poimenovanje blaga je takšno, kot je določeno v stolpcu za poimenovanja v Prilogi I k Uredbi (EGS) št. 2658/87.

3.	Stolpec 3: Ta stolpec vključuje podrobnosti o obravnavanih proizvodih.

(1) Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(2) Tarifna številka 2006: „Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)“.

PRILOGA II

Plakati iz člena 8(1)

Plakati so dostopni na:

https://ec.europa.eu/food/animals/animalproducts/personal_imports_en

PRILOGA III

Informacije iz točke (a) člena 8(2)

Ne vnašajte nalezljivih živalskih bolezni v EU!

V proizvodih živalskega izvora se lahko nahajajo povzročitelji nalezljivih bolezni

Zaradi tveganja vnosa bolezni v Evropsko unijo (EU) so uvedeni strogi postopki za vnos nekaterih proizvodov živalskega izvora v EU. Ti postopki se ne uporabljajo za premike proizvodov živalskega izvora med državami članicami EU ali za proizvode živalskega izvora v majhnih količinah za osebno porabo iz Andore, z Islandije, iz Lihtenštajna, z Norveške, iz San Marina in Švice.

Vsi proizvodi živalskega izvora, ki niso v skladu s temi pravili, se ob prispetju v EU predajo za uradno odstranitev. Če se taki proizvodi ne prijavijo, se lahko naloži denarna kazen ali sproži kazenski postopek.

Blago v nadaljevanju se ne vnese v EU, razen če skupna količina blaga iz točk 2, 3 in 5 ne presega omejitve teže 2 kg na osebo.

V primeru blaga s Ferskih otokov ali Grenlandije skupna količina blaga iz točk 1, 2, 3 in 5 ne presega omejitve teže 10 kg na osebo.

1. Majhne količine mesa in mleka ter mesnih in mlečnih izdelkov (razen mleka v prahu za dojenčke, hrane za dojenčke in posebnih živil, potrebnih iz zdravstvenih razlogov, ali hrane za hišne živali, potrebne iz zdravstvenih razlogov)

V EU lahko prinesete ali pošljete samo osebne pošiljke mesa in mleka ter mesnih in mlečnih izdelkov (razen mleka v prahu za dojenčke, hrane za dojenčke in posebnih živil, potrebnih iz zdravstvenih razlogov, ali hrane za hišne živali, potrebne iz zdravstvenih razlogov), samo če prihajajo s Ferskih otokov ali Grenlandije, njihova teža pa ne presega 10 kg na osebo.

2. Mleko v prahu za dojenčke, hrana za dojenčke in posebna živila, potrebna iz zdravstvenih razlogov

V EU lahko prinesete ali pošljete osebne pošiljke mleka v prahu za dojenčke, hrane za dojenčke in posebnih živil, potrebnih iz zdravstvenih razlogov, samo če:

—

prihajajo s Ferskih otokov ali Grenlandije, če njihova skupna količina ne presega omejitve teže 10 kg na osebo ter:

(a)	teh proizvodov pred uživanjem ni treba hraniti v hladilniku,

(b)	gre za zapakirane proizvode zaščitene blagovne znamke in

(c)	je embalaža nepoškodovana, razen če so trenutno v uporabi;

—

prihajajo iz drugih držav (razen Ferskih otokov ali Grenlandije), če njihova skupna količina ne presega omejitve teže 2 kg na osebo ter:

(a)	teh proizvodov pred uživanjem ni treba hraniti v hladilniku,

(b)	gre za zapakirane proizvode zaščitene blagovne znamke in

(c)

je embalaža nepoškodovana, razen če so trenutno v uporabi.

3. Hrana za hišne živali, potrebna iz zdravstvenih razlogov

V EU lahko prinesete ali pošljete osebne pošiljke hrane za hišne živali, potrebne iz zdravstvenih razlogov, samo če:

—

prihajajo s Ferskih otokov ali Grenlandije, če njihova skupna količina ne presega omejitve teže 10 kg na osebo ter:

(a)	teh proizvodov pred uživanjem ni treba hraniti v hladilniku,

(b)	gre za zapakirane proizvode zaščitene blagovne znamke in

(c)	je embalaža nepoškodovana, razen če so trenutno v uporabi;

—

prihajajo iz drugih držav (razen Ferskih otokov ali Grenlandije), če njihova skupna količina ne presega omejitve teže 2 kg na osebo ter:

(a)	teh proizvodov pred uživanjem ni treba hraniti v hladilniku,

(b)	gre za zapakirane proizvode zaščitene blagovne znamke in

(c)

je embalaža nepoškodovana, razen če so trenutno v uporabi.

4. Majhne količine ribiških proizvodov za osebno porabo

V EU je dovoljeno prinesti ali poslati osebne pošiljke ribiških proizvodov (vključno s svežimi, posušenimi, kuhanimi, nasoljenimi ali dimljenimi ribami ter nekaterimi lupinarji, kot so kozice, jastogi, mrtve školjke in mrtve ostrige), samo če:

—	so sveže ribe eviscerirane;

—	teža ribiških proizvodov ne presega 20 kg ali teže ene ribe na osebo, katera koli je višja.

Te omejitve se ne uporabljajo za ribiške proizvode, ki prihajajo s Ferskih otokov ali Grenlandije.

5. Majhne količine drugih proizvodov živalskega izvora za osebno porabo

V EU lahko prinesete ali pošljete druge proizvode živalskega izvora, kot so med, žive ostrige, žive školjke in polži, samo če:

—	prihajajo s Ferskih otokov ali Grenlandije in njihova skupna teža ne presega 10 kg na osebo;

—	prihajajo iz drugih držav (razen Ferskih otokov ali Grenlandije) in če njihova skupna teža ne presega 2 kg na osebo.

Upoštevajte, da lahko v EU prinesete ali pošljete majhne količine proizvodov živalskega izvora iz več navedenih petih kategorij (odstavki od 1 do 5), če so v skladu s pravili, pojasnjenimi v vsakem zadevnem odstavku.

6. Večje količine proizvodov živalskega izvora

V EU lahko prinesete ali pošljete večje količine proizvodov živalskega izvora, samo če izpolnjujejo zahteve za komercialne pošiljke, ki vključujejo:

—	zahteve za certificiranje, kot so določene v ustreznem uradnem spričevalu EU;

—

predložitev blaga s pravilno dokumentacijo na mejni kontrolni točki EU ob prispetju v EU.

7. Izvzeti proizvodi

Naslednji proizvodi so izvzeti iz pravil iz točk 1 do 6:

—	kruh, torte, keksi, vaflji in oblati, prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni proizvodi, ki vsebujejo manj kot 20 % predelanih mlečnih in jajčnih proizvodov in so obdelani v skladu s točko (a)(i) člena 6(1) Odločbe Komisije 2007/275/ES (1);

—	čokolada in slaščice (vključno s sladkornimi izdelki), ki vsebujejo manj kot 50 % predelanih mlečnih in jajčnih proizvodov in so obdelane v skladu s točko (a)(i) člena 6(1) Odločbe 2007/275/ES;

—	prehranska dopolnila, pakirana za končnega potrošnika, ki vsebujejo majhne količine (skupaj manj kot 20 %) predelanih proizvodov živalskega izvora (vključno z glukozaminom, hondroitinom in/ali hitosanom), razen mesnih proizvodov;

—	olive, polnjene z ribami;

—	testenine in rezanci, ki niso mešani ali polnjeni z mesnim proizvodom, ki vsebujejo manj kot 50 % predelanih mlečnih in jajčnih proizvodov in so obdelani v skladu s točko (a)(i) člena 6(1) Odločbe 2007/275/ES;

—	osnove za juhe in arome, pakirane za končnega potrošnika, ki vsebujejo manj kot 50 % ribjega olja, ribjih praškov ali ribjih ekstraktov in so obdelane v skladu s točko (a)(i) člena 6(1) Odločbe 2007/275/ES.

(1) Odločba Komisije 2007/275/ES z dne 17. aprila 2007 o seznamih živali in proizvodov, ki jih je treba pregledati na mejnih kontrolnih točkah v skladu z direktivama Sveta 91/496/EGS in 97/78/ES (UL L 116, 4.5.2007, str. 9).

PRILOGA IV

Plakat iz člena 12

Plakat je dostopen na:

https://ec.europa.eu/food/animals/pet-movement/poster-diseases-dont-respect-borders_en

PRILOGA V

Korelacijska tabela iz člena 13(2)

Uredba (ES) št. 206/2009

Ta uredba

člen 1(1)

člen 1(2)

člen 1(3)

člen 1(4)

člen 2(1)(a)

člen 2(1)(b)

člen 2(1)(c)

člen 2(1)(d)

člen 2(2)(a)

člen 2(2)(b)

člen 2(3)

člen 3(1)

člen 3(2)

člen 3(3)

člen 3(4)(a)

člen 3(4)(b)

Člen 4

člen 5(1)

člen 5(2)

člen 5(3)

člen 6(1)(a)

člen 6(1)(b)

člen 6(2)

člen 6(3)

Člen 7

Člen 8

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Priloga I, del 1

Priloga I, del 2

Priloga II, del 1

Priloga II, del 2

Priloga III

Priloga IV

Priloga V

Priloga VI

Priloga VII

člen 7(e) in (f) ter člen 10(1)

člen 7(a) in člen 10(1)

člen 7(b) in člen 10(1)

člen 7(c) in člen 10(1)

člen 7(a) in člen 10(1)

člen 7(g) in člen 10(1)

člen 8(1)

člen 8(2)

člen 8(1)

člen 8(3)(a) in člen 10(3)

člen 9(1) in člen 10(2)

člen 9(2)(a) in (b) ter člen 10(2)

člen 9(2)(c) in člen 10(2)

člen 9(3)(a) in člen 10(2)

člen 9(3)(b) in člen 10(2)

Priloga I, del 2

Priloga I, del 1, točka (1)

Priloga I, del 1, točka (2)

Priloga II

Priloga III

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/64

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2123

z dne 10. oktobra 2019

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil v zvezi s tem, v katerih primerih in pod katerimi pogoji se identifikacijski in fizični pregledi nekaterega blaga lahko izvajajo na kontrolnih točkah, dokumentacijski pregledi pa v oddaljenosti od mejnih kontrolnih točk

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) in zlasti člena 53(1)(a) in (e) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta vzpostavlja okvir za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti za preverjanje skladnosti z zakonodajo Unije o agroživilski verigi. Navedeni okvir vključuje uradni nadzor, ki se izvaja nad živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav.

(2)

Da bi zagotovili učinkovito izvajanje uradnega nadzora in ustrezno obvladovanje tveganj, bi morali imeti v zvezi s tem pristojni organi mejne kontrolne točke možnost, da pod določenimi pogoji dovolijo izvajanje identifikacijskih in fizičnih pregledov pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz točk (c) in (e) člena 47(1) Uredbe (EU) 2017/625 na kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka.

(3)	Iz istih razlogov bi to moralo veljati tudi za pošiljke živil in krme neživalskega izvora, za katere veljajo ukrepi, določeni v aktih iz točk (d), (e) in (f) člena 47(1) navedene uredbe.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 (2) in Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 884/2014 (3) med drugim določata pravila glede izvajanja identifikacijskih in fizičnih pregledov pošiljk živil in krme neživalskega izvora, ki jih zajemata, na kontrolni točki, ki ni določena vstopna točka. Izvedbena uredba (EU) št. 884/2014 določa zlasti pogoje za odobritev prevoza pošiljke do določene točke uvoza za izvedbo identifikacijskih in fizičnih pregledov, pravila v zvezi z dokumenti, ki morajo spremljati pošiljko do določene točke uvoza, obveznosti obveščanja za pristojne organe na določenih vstopnih točkah in izvajalce dejavnosti, odgovorne za pošiljko, ter pravila, ki se uporabljajo v primeru, da se izvajalec dejavnosti odloči za spremembo določene točke uvoza po tem, ko je pošiljka zapustila določeno vstopno točko. Navedeni uredbi se razveljavita z učinkom od 14. decembra 2019, zgornji določbi pa bi bilo treba nadomestiti s to uredbo. Da bi zagotovili učinkovito izvajanje uradnega nadzora in ustrezno sledljivost pošiljk, bi morala pravila iz te uredbe prav tako v celoti izkoristiti možnosti izmenjave informacij o uradnem nadzoru in sledljivosti pošiljk, ki jih ponujajo sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (v nadaljnjem besedilu: IMSOC) ali obstoječi nacionalni sistemi.

(5)

Pristojni organi mejne kontrolne točke bi morali pod nekaterimi pogoji na zahtevo izvajalca dejavnosti odobriti prevoz pošiljke blaga do kontrolne točke, ki ni mejna kontrolna točka in ki je bila določena za navedeno kategorijo blaga. V tem primeru bi moral izvajalec dejavnosti pristojnim organom predložiti ime in oznako iz sistema Traces (Trade Control and Expert System) za kontrolno točko, do katere bi bilo treba prepeljati pošiljko.

(6)

Pristojni organi mejne kontrolne točke bi morali imeti možnost, da v obsegu, potrebnem za izvajanje učinkovitih identifikacijskih in fizičnih pregledov, od izvajalca dejavnosti zahtevajo, da blago prepelje do kontrolne točke, ki ni mejna kontrolna točka. V takih primerih bi morali pristojni organi mejne kontrolne točke pred odobritvijo prevoza do kontrolne točke pridobiti soglasje izvajalca dejavnosti. Soglasje izvajalca dejavnosti bi moralo biti potrebno zaradi stroškov prevoza, ki jih nosi izvajalec dejavnosti, ali da bi se izognili primerom, ko se pošiljke, ki vsebujejo pokvarljivo blago, prepeljejo do kontrolne točke, ki ni na primerni razdalji od mejne kontrolne točke.

(7)	Za omejitev tveganj za zdravje rastlin ali javno zdravje bi bilo treba odobriti prevoz pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter živil in krme neživalskega izvora do kontrolne točke na podlagi zadovoljivih rezultatov dokumentacijskih pregledov na mejni kontrolni točki.

(8)

Za zagotovitev sledljivosti pošiljk bi morali pristojni organi kontrolne točke pristojne organe mejne kontrolne točke obvestiti o prispetju pošiljke. Če takega obvestila ni, bi morali pristojni organi mejne kontrolne točke pri pristojnih organih kontrolne točke preveriti, ali je pošiljka prispela na kontrolno točko, ter v primeru, da se pri preverjanju ugotovi, da pošiljka na kontrolno točko ni prispela, obvestiti carinske organe in druge organe iz člena 75(1) Uredbe (EU) 2017/625 ter opraviti nadaljnje preiskave za določitev dejanske lokacije pošiljke.

(9)

Da bi pristojni organi lahko izvajali učinkovite identifikacijske in fizične preglede pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, bi bilo treba te pošiljke prepeljati z mejne kontrolne točke na kontrolno točko. Prevoz bi moral potekati tako, da ne povzroči napadenosti ali okužbe pri drugih rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih. Zato bi morali izvajalci dejavnosti zagotoviti, da je pakiranje ali prevozno sredstvo med prevozom do kontrolne točke zaprto ali zapečateno. V posebnih primerih bi morali imeti pristojni organi možnost, da dovolijo, da se pakiranje ali prevozno sredstvo pošiljk lesa iglavcev med prevozom od mejne kontrolne točke do kontrolne točke ne zapre ali zapečati, če so izpolnjeni posebni pogoji. V takih primerih bi moral biti izpolnjen pogoj, da je bil les iglavcev iz pošiljke gojen ali proizveden na geografskem območju tretje države, na katerem se nahaja kopenska meja navedene tretje države z državo članico, za katero je odgovoren pristojni organ, in obstajajo informacije, da ima les v navedeni tretji državi in navedeni državi članici enak fitosanitarni status.

(10)

Za organizacijo učinkovitega uradnega nadzora bi morali pristojni organi, vključno s carinskimi organi, na katere je država članica prenesla pristojnost za izvajanje uradnega nadzora, ali pristojni organi kontrolne točke, ki ni mejna kontrolna točka, imeti možnost, da izvajajo dokumentacijske preglede v oddaljenosti od mejne kontrolne točke.

(11)

Da bi zagotovili učinkovito izvajanje uradnega nadzora na vstopni točki v Unijo, ki ni mejna kontrolna točka, bi morali imeti pristojni organi, vključno s carinskimi organi, na katere je država članica prenesla pristojnost za izvajanje uradnega nadzora, možnost, da izvajajo dokumentacijske preglede pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere velja manjša pogostost opravljanja pregledov, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1756/2004 (4).

(12)

Sklep Komisije 2010/313/EU (5) dovoljuje, da se fizični pregledi v skladu z Uredbo (ES) št. 669/2009 izvajajo v odobrenih prostorih nosilcev živilske dejavnosti in nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo na Cipru. Podobno Sklep Komisije 2010/458/EU (6) dovoljuje, da se fizični pregledi v skladu z Uredbo (ES) št. 669/2009 izvajajo v odobrenih prostorih nosilcev živilske dejavnosti in nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo na Malti. Ker se ta uredba uporablja za področja, ki jih zajemata navedena sklepa, je primerno sklepa 2010/313/EU in 2010/458/EU razveljaviti z učinkom od datuma začetka uporabe te uredbe.

(13)

Ker se Uredba (EU) 2017/625 uporablja od 14. decembra 2019, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma zaradi doslednosti in pravne varnosti. Vendar se v skladu s členom 165(4) Uredbe (EU) 2017/625 pravila iz točke (e) člena 53(1) lahko začnejo uporabljati šele vsaj 12 mesecev po njihovem sprejetju, če zadevajo pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz točke (c) člena 47(1) navedene uredbe. Zato bi bili prehodni ukrepi v zvezi z ustreznimi določbami Direktive 2000/29/ES (7) potrebni do 13. decembra 2020. To enoletno obdobje je potrebno, da se izvajalcem dejavnosti in pristojnim organom zagotovi dodaten čas za izvajanje posebnih zahtev.

(14)	Ker se ta uredba uporablja za področja, ki jih zajema Direktiva Komisije 2004/103/ES (8) v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti iz točke (c) člena 47(1) Uredbe (EU) 2017/625, je primerno, da se navedena direktiva razveljavi s 14. decembrom 2020 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

1. Ta uredba določa pravila v zvezi s tem, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi izvajajo:

(a)

identifikacijske in fizične preglede na kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka, za:

(i)

pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 72(1) in člena 74(1) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se uporablja ukrep v nujnih primerih iz aktov, sprejetih v skladu s členom 28(1), členom 30(1), členom 40(3), členom 41(3), členom 49(1), členom 53(3) in členom 54(3) Uredbe (EU) 2016/2031;

(ii)	pošiljke živil in krme neživalskega izvora, za katere veljajo ukrepi, določeni v aktih iz točk (d), (e) in (f) člena 47(1) Uredbe (EU) 2017/625;

(b)	dokumentacijske preglede v oddaljenosti od mejne kontrolne točke za pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 72(1) in člena 74(1) Uredbe (EU) 2016/2031.

2. Pristojni organi, ki se nahajajo v oddaljenosti od mejne kontrolne točke, kar vključuje kontrolno točko, ki ni mejna kontrolna točka, in vstopno točko v Unijo, med dokumentacijskimi, identifikacijskimi in fizičnimi pregledi ter po njih izvajajo postopke v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/2130 (10).

Poglavje I

Identifikacijski in fizični pregledi, ki se izvajajo na kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka

Člen 2

Pogoji za izvajanje identifikacijskih in fizičnih pregledov na kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka

1. Identifikacijski in fizični pregledi se lahko izvajajo na kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka, pod naslednjimi pogoji:

(a)

izvajalec dejavnosti, ki je poslal predhodno obvestilo v skladu s točko (a) člena 56(3) Uredbe (EU) 2017/625, ali pristojni organ mejne kontrolne točke je v skupnem zdravstvenem vstopnem dokumentu (v nadaljnjem besedilu: SZVD) navedel kontrolno točko, na kateri se izvedejo identifikacijski in fizični pregledi;

(b)	rezultati dokumentacijskih pregledov, ki jih izvedejo pristojni organi mejne kontrolne točke, so zadovoljivi;

(c)	pristojni organi mejne kontrolne točke so v SZVD evidentirali svojo odobritev prevoza pošiljke do kontrolne točke;

(d)

pred odhodom pošiljke z mejne kontrolne točke je izvajalec dejavnosti obvestil pristojne organe kontrolne točke, na kateri se izvedejo identifikacijski in fizični pregledi, o pričakovanem času prispetja pošiljke in prevoznem sredstvu, tako da je v sistemu upravljanja informacij za uradni nadzor (v nadaljnjem besedilu: IMSOC) izpolnil in predložil ločen SZVD;

(e)	izvajalec dejavnosti je prepeljal pošiljko od mejne kontrolne točke do kontrolne točke pod carinskim nadzorom, ne da bi bilo blago med prevozom raztovorjeno;

(f)	izvajalec dejavnosti je zagotovil, da pošiljko do kontrolne točke spremlja izvod SZVD iz točke (c) v papirni ali elektronski obliki;

(g)

izvajalec dejavnosti je zagotovil, da:

(i)

pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 72(1) in člena 74(1) Uredbe (EU) 2016/2031 ter pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se uporablja ukrep v nujnih primerih iz aktov, sprejetih v skladu s členom 28(1), členom 30(1), členom 40(3), členom 41(3), členom 49(1), členom 53(3) in členom 54(3) Uredbe (EU) 2016/2031, ter pošiljke živil in krme neživalskega izvora iz točk (e) in (f) člena 47(1) Uredbe (EU) 2017/625 do kontrolne točke spremlja overjen izvod uradnih spričeval iz člena 50(1) Uredbe (EU) 2017/625, izdan v skladu s členom 50(2) navedene uredbe;

(ii)

pošiljke živil in krme neživalskega izvora, za katere veljajo ukrepi, določeni v aktih iz točk (e) in (f) člena 47(1) Uredbe (EU) 2017/625, do kontrolne točke spremlja overjen izvod rezultatov laboratorijske analize, ki so jo izvedli pristojni organi tretje države, izdan v skladu s členom 50(2) navedene uredbe;

(h)

izvajalec dejavnosti je navedel referenčno številko SZVD iz točke (c) v carinski deklaraciji, vloženi pri carinskih organih, za namene prevoza pošiljke do kontrolne točke, in je izvod navedenega SZVD hranil na razpolago carinskim organom, kot je določeno v členu 163 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

2. Zahteva, da mora pošiljko spremljati overjen izvod iz točk (i) in (ii) odstavka 1(g), se ne uporablja, če so pristojni organi tretje države v IMSOC predložili ustrezna uradna spričevala ali rezultate laboratorijske analize ali če je navedene dokumente v IMSOC naložil izvajalec dejavnosti, pristojni organi mejne kontrolne točke pa so preverili in ugotovili, da ustrezajo izvirnim spričevalom ali rezultatom laboratorijske analize.

3. Če pristojni organ države članice upravlja obstoječi nacionalni sistem, ki evidentira rezultate dokumentacijskih, identifikacijskih in fizičnih pregledov, se točki (d) in (h) odstavka 1 ne uporabljata za pošiljke, ki zapustijo mejno kontrolno točko in se prepeljejo do kontrolne točke v isti državi članici, pod pogojem, da so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)	informacije o pričakovanem času prispetja pošiljke na kontrolno točko in o vrsti prevoznega sredstva so na voljo v obstoječem nacionalnem sistemu;

(b)

obstoječi nacionalni sistem izpolnjuje naslednje pogoje:

(i)	zagotavlja pravočasno obveščanje carinskih organov in izvajalca dejavnosti o odobritvi iz točke (c) odstavka 1 ter pristojnih organov mejne kontrolne točke o prispetju pošiljke na kontrolno točko;

(ii)	v njegovem okviru se izmenjujejo elektronski podatki z IMSOC, vključno z informacijami o zavrnitvi pošiljk in informacijami, ki omogočajo jasno identifikacijo vsake pošiljke, na primer z edinstveno referenčno številko;

(iii)

zagotavlja, da se SZVD iz točke (c) odstavka 1 lahko zaključi šele po izmenjavi elektronskih podatkov in potrditvi v IMSOC.

Člen 3

Identifikacijski in fizični pregledi pošiljk živil in krme neživalskega izvora, ki se izvajajo na kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka

1. Identifikacijske in fizične preglede pošiljk živil in krme neživalskega izvora, za katere veljajo ukrepi, določeni v aktih iz točk (d), (e) in (f) člena 47(1) Uredbe (EU) 2017/625, lahko izvedejo pristojni organi kontrolne točke, ki ni mejna kontrolna točka, če velja ena od naslednjih možnosti:

(a)

izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, je od pristojnih organov mejne kontrolne točke zahteval, da se identifikacijski in fizični pregledi izvedejo na kontrolni točki, ki je bila določena za kategorijo blaga v taki pošiljki, pristojni organi mejne kontrolne točke pa odobrijo prevoz pošiljke do navedene kontrolne točke;

(b)	pristojni organi mejne kontrolne točke so se odločili, da se identifikacijski in fizični pregledi izvedejo na kontrolni točki, ki je bila določena za kategorijo blaga v taki pošiljki, izvajalec dejavnosti pa taki odločitvi ne nasprotuje.

2. Identifikacijske in fizične preglede iz odstavka 1 izvedejo pristojni organi mejne kontrolne točke, če velja ena od naslednjih možnosti:

(a)	ni odobritve pristojnega organa mejne kontrolne točke iz odstavka 1(a);

(b)	izvajalec dejavnosti nasprotuje odločitvi o prevozu pošiljke do kontrolne točke iz odstavka 1(b).

Člen 4

Identifikacijski in fizični pregledi pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki se izvajajo na kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka

1. Pristojni organi kontrolne točke, ki ni mejna kontrolna točka, lahko izvajajo identifikacijske in fizične preglede za pošiljke:

(a)	rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 72(1) in člena 74(1) Uredbe (EU) 2016/2031;

(b)	rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se uporablja ukrep v nujnih primerih iz aktov, sprejetih v skladu s členom 28(1), členom 30(1), členom 40(3), členom 41(3), členom 49(1), členom 53(3) in členom 54(3) Uredbe (EU) 2016/2031.

2. Pristojni organi kontrolne točke, ki ni mejna kontrolna točka, lahko izvedejo identifikacijske in fizične preglede iz odstavka 1, če velja ena od naslednjih možnosti:

(a)

(b)	pristojni organi mejne kontrolne točke so se odločili, da se identifikacijski in fizični pregledi izvedejo na kontrolni točki, ki je bila določena za kategorijo blaga v taki pošiljki, izvajalec dejavnosti pa taki odločitvi ne nasprotuje.

3. Identifikacijske in fizične preglede iz odstavka 1 izvedejo pristojni organi mejne kontrolne točke na mejni kontrolni točki, če velja ena od naslednjih možnosti:

(a)	ni odobritve pristojnega organa mejne kontrolne točke iz odstavka 2(a);

(b)	izvajalec dejavnosti nasprotuje odločitvi o prevozu pošiljke do kontrolne točke iz odstavka 2(b).

Člen 5

Posebni pogoji za identifikacijske in fizične preglede na kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka, za pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov

1. Identifikacijski in fizični pregledi se za pošiljke iz člena 4(1) lahko izvajajo na kontrolni točki, pod pogojem, da je izvajalec dejavnosti zagotovil, da je pakiranje ali prevozno sredstvo pošiljk zaprto ali zapečateno tako, da med njihovim prevozom do kontrolne točke ne more povzročiti napadenosti ali okužbe pri drugih rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih s škodljivimi organizmi, ki so vključeni na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo iz člena 5(2) in člena 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, v primeru varovanih območij pa z zadevnimi škodljivimi organizmi, ki so vključeni na seznam, vzpostavljen v skladu s členom 32(3) navedene uredbe.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 pristojni organi mejne kontrolne točke vstopa lahko dovolijo, da pakiranje ali prevozno sredstvo pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ni zaprto ali zapečateno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

pošiljko sestavlja les iglavcev, ki se goji ali proizvaja na geografskem območju tretje države, na katerem se nahaja kopenska meja navedene tretje države z državo članico, za katero je odgovoren pristojni organ, in obstajajo informacije, da ima les v navedeni tretji državi in navedeni državi članici enak fitosanitarni status;

(b)	pošiljke lesa iglavcev se prepeljejo do kontrolne točke, ki se nahaja v isti državi članici kot mejna kontrolna točka vstopa;

(c)	pošiljke lesa iglavcev ne pomenijo posebnega tveganja širjenja karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, med prevozom do kontrolne točke;

(d)	preden pošiljka zapusti ozemlje navedene države članice, pristojni organ zagotovi, da se les predela tako, da ne pomeni fitosanitarnega tveganja.

3. Države članice, ki uporabljajo določbe iz odstavka 2:

(a)	Komisijo in druge države članice obvestijo o zadevnem območju tretje države in o fitosanitarnem statusu tega območja;

(b)	vsako leto predložijo poročilo o obsegu in rezultatih uradnega nadzora, ki se izvaja nad zadevnim lesom iglavcev.

Člen 6

Postopki, ki se izvajajo med identifikacijskimi in fizičnimi pregledi na kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka, in po njih

1. Po tem, ko pristojni organi mejne kontrolne točke odobrijo prevoz ali sprejmejo odločitev o prevozu pošiljke do kontrolne točke, ki je navedena v SZVD, izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, ne predloži pošiljke za identifikacijske in fizične preglede na kontrolni točki, ki ni kontrolna točka, navedena v SZVD, razen če pristojni organi mejne kontrolne točke odobrijo prevoz pošiljke do druge kontrolne točke v skladu s točko (a) člena 3(1) in točko (a) člena 4(2).

2. Pristojni organi kontrolne točke potrdijo prispetje pošiljke pristojnim organom mejne kontrolne točke tako, da v sistemu IMSOC izpolnijo SZVD iz točke (a) člena 2(1).

3. Pristojni organi kontrolne točke zaključijo ločeni SZVD iz točke (d) člena 2(1) ali, v primeru člena 2(3), SZVD iz točke (c) člena 2(1) tako, da v njem evidentirajo rezultate identifikacijskih in fizičnih pregledov ter kakršno koli odločitev o pošiljki, sprejeto v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2017/625.

4. Izvajalec dejavnosti predloži referenčno številko zaključenega SZVD iz odstavka 3 v carinski deklaraciji, vloženi za pošiljko pri carinskih organih, in hrani izvod navedenega SZVD na razpolago carinskim organom kot spremno listino iz člena 163 Uredbe (EU) št. 952/2013.

5. Kadar pristojni organi mejne kontrolne točke od pristojnih organov kontrolne točke v 15 dneh od dneva, ko je bil za pošiljko odobren prevoz do kontrolne točke, ne prejmejo potrditve o prispetju pošiljke:

(a)	pri pristojnih organih kontrolne točke preverijo, ali je pošiljka prispela na kontrolno točko;

(b)	kadar se pri preverjanju iz točke (a) pokaže, da pošiljka ni prispela na kontrolno točko, obvestijo carinske organe in druge organe iz člena 75(1) Uredbe (EU) 2017/625, da niso prejeli potrditve o prispetju pošiljke v namembni kraj;

(c)	opravijo nadaljnje preiskave za določitev dejanske lokacije blaga v sodelovanju s carinskimi organi in drugimi organi iz člena 75(1) Uredbe (EU) 2017/625.

Poglavje II

Dokumentacijski pregledi, ki se izvajajo v oddaljenosti od mejne kontrolne točke

Člen 7

Dokumentacijski pregledi pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki se izvajajo v oddaljenosti od mejne kontrolne točke

Dokumentacijske preglede pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz točke (c) člena 47(1) Uredbe (EU) 2017/625, ki vstopajo v Unijo, lahko izvajajo:

(a)	kadar pošiljke prispejo na mejno kontrolno točko, pristojni organi, ki se nahajajo v oddaljenosti od mejne kontrolne točke ali na kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka, pod pogojem, da so v isti državi članici kot mejna kontrolna točka prispetja pošiljke;

(b)	kadar za pošiljke velja manjša pogostost opravljanja pregledov, kot je določeno v pravilih iz točke (g) člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, in prispejo na vstopno točko, ki ni mejna kontrolna točka, pristojni organi vstopne točke v Unijo.

Člen 8

Pogoji za izvajanje dokumentacijskih pregledov pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki se izvajajo v oddaljenosti od mejne kontrolne točke

1. Za izvajanje dokumentacijskih pregledov iz člena 7 morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

pristojni organi iz člena 7 izvajajo dokumentacijske preglede:

(i)	uradnih spričeval in rezultatov laboratorijskih preskusov, ki jih v IMSOC naložijo pristojni organi mejne kontrolne točke prispetja pošiljke;

(ii)	uradnih spričeval in rezultatov laboratorijskih preskusov, ki jih v IMSOC naloži izvajalec dejavnosti, če so pristojni organi mejne kontrolne točke preverili in ugotovili, da ustrezajo izvirnim spričevalom ali rezultatom laboratorijskih preskusov;

(iii)

uradnih spričeval in rezultatov laboratorijskih preskusov, ki jih v IMSOC predložijo pristojni organi tretjih držav, ali

(iv)	izvirnih uradnih spričeval, če so pristojni organi iz člena 7 del določene mejne kontrolne točke iz člena 4(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1012 (12);

(b)	izvajalec dejavnosti pošiljke ne prepelje od mejne kontrolne točke do kontrolne točke za izvedbo identifikacijskih in fizičnih pregledov, dokler pristojni organi iz člena 7 ne obvestijo pristojnih organov mejne kontrolne točke o zadovoljivih rezultatih dokumentacijskih pregledov.

2. Če mora izvajalec dejavnosti pošiljko rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov prepeljati do kontrolne točke za izvedbo identifikacijskih in fizičnih pregledov, se uporabljajo členi 2, 4 in 5.

3. Izvajalec dejavnosti lahko prepelje pošiljko rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov od mejne kontrolne točke do kontrolne točke za izvedbo dokumentacijskih pregledov, pod pogojem, da je kontrolna točka pod nadzorom istega pristojnega organa kot mejna kontrolna točka.

Poglavje III

Končne določbe

Člen 9

Razveljavitve

1. Direktiva Komisije 2004/103/ES se razveljavi z učinkom od 14. decembra 2020.

2. Sklepa Komisije 2010/313/EU in 2010/458/EU se razveljavita z učinkom od 14. decembra 2019.

Člen 10

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Člen 4(1)(a) ter člena 7 in 8 se uporabljajo od 14. decembra 2020.

Člen 2(3) se uporablja do 13. decembra 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194, 25.7.2009, str. 11).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 884/2014 z dne 13. avgusta 2014 o uvedbi posebnih pogojev, ki urejajo uvoz nekatere krme in živil iz nekaterih tretjih držav, zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1152/2009 (UL L 242, 14.8.2014, str. 4).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 1756/2004 z dne 11. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pogojev za zahtevane dokaze in merila za vrsto in stopnjo zmanjšanja pogostnosti zdravstvenih pregledov nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, navedenih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES (UL L 313, 12.10.2004, str. 6).

(5) Sklep Komisije 2010/313/EU z dne 7. junija 2010 o pooblastilu v skladu z Uredbo (ES) št. 669/2009 za izvajanje fizičnih pregledov v prostorih nosilcev dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti na Cipru (UL L 140, 8.6.2010, str. 28).

(6) Sklep Komisije 2010/458/EU z dne 18. avgusta 2010 o pooblastilu v skladu z Uredbo (ES) št. 669/2009 za izvajanje fizičnih pregledov v prostorih nosilcev dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti na Malti (UL L 218, 19.8.2010, str. 26).

(7) Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(8) Direktiva Komisije 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete in zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki ni vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev, povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, str. 16).

(9) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).

(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2130 z dne 25. novembra 2019 o določitvi podrobnih pravil o postopkih, ki jih je treba izvajati med dokumentacijskimi, identifikacijskimi in fizičnimi pregledi živali in blaga, nad katerimi se izvaja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, ter po njih (glej stran 128 tega Uradnega lista).

(11) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(12) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1012 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z odstopanjem od pravil o določitvi kontrolnih točk in minimalnih zahtev za mejne kontrolne točke (UL L 165, 21.6.2019, str. 4).

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/73

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2124

z dne 10. oktobra 2019

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o uradnem nadzoru pošiljk živali in blaga, ki so v tranzitu, se prenašajo ali nadalje prevažajo skozi Unijo, ter o spremembi uredb Komisije (ES) št. 798/2008, (ES) št. 1251/2008, (ES) št. 119/2009, (EU) št. 206/2010, (EU) št. 605/2010, (EU) št. 142/2011 in (EU) št. 28/2012, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/759 ter Odločbe Komisije 2007/777/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) ter zlasti člena 50(4), točk (a) do (d) člena 51(1), člena 77(1)(c) in (j) ter člena 77(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2017/625 vzpostavlja okvir za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti za preverjanje skladnosti z zakonodajo Unije o agroživilski verigi. Navedeni okvir vključuje uradni nadzor nad živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav prek določenih mejnih kontrolnih točk.

(2)

Člen 50(4) Uredbe (EU) 2017/625 Komisijo pooblašča za sprejetje pravil, ki določajo, v katerih primerih in pod katerimi pogoji mora pošiljke živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame, sestavljenih proizvodov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 47(1) Uredbe (EU) 2017/625 pri tranzitu skozi Unijo do namembnega kraja spremljati skupni zdravstveni vstopni dokument (SZVD).

(3)

Člen 51(1)(a) Uredbe (EU) 2017/625 določa, da mora Komisija določiti, v katerih primerih in pod katerimi pogoji bi morali imeti pristojni organi mejnih kontrolnih točk možnost odobriti nadaljnji prevoz pošiljk živil in krme neživalskega izvora, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 47(1) navedene uredbe do njihovega končnega namembnega kraja, preden so na voljo rezultati fizičnih pregledov.

(4)

Člen 51(1)(b) in (c) Uredbe (EU) 2017/625 Komisijo pooblašča, da določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji se lahko identifikacijski in fizični pregledi prenesenih pošiljk in živali, ki prispejo po zraku ali morju in nadaljujejo prevoz na istem prevoznem sredstvu, izvedejo na mejni kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka prvega prispetja v Unijo. Za učinkovit nadzor prenesenih pošiljk je treba določiti obdobja in ureditve, v skladu s katerimi bi morali pristojni organi mejne kontrolne točke izvesti dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede.

(5)

V skladu s členom 51(1)(d) Uredbe (EU) 2017/625 mora Komisija določiti, v katerih primerih in pod katerimi pogoji bi bilo treba odobriti tranzit skozi Unijo pošiljk živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame, sestavljenih proizvodov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 47(1) Uredbe (EU) 2017/625. Navedeni člen prav tako določa, da mora Komisija sprejeti pravila o nekaterih vrstah uradnega nadzora, ki se nad takšnimi pošiljkami izvedejo na mejnih kontrolnih točkah, vključno s primeri in pogoji za začasno skladiščenje blaga v carinskih skladiščih, skladiščih v prostih conah, prostorih za začasno hrambo in skladiščih, specializiranih za oskrbo vojaških oporišč Nata ali ZDA.

(6)

Pristojnim organom mejnih kontrolnih točk bi moralo biti dovoljeno, da odobrijo nadaljnji prevoz pošiljk živil in krme neživalskega izvora, za katere se uporabljajo ukrepi iz člena 47(1)(d), (e) in (f) Uredbe (EU) 2017/625, ter pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 47(1)(c) in (e) navedene uredbe do namembnega kraja, preden so na voljo rezultati laboratorijskih analiz in testov. Živila in krma, ki jih vsebujejo takšne pošiljke, so lahko navedena na seznamu blaga, za katerega velja začasno povečanje uradnega nadzora na točki vstopa v Unijo, določenem na podlagi člena 47(2)(b) Uredbe (EU) 2017/625, ali pa se zanje lahko uporabljajo ukrep v nujnih primerih iz aktov, sprejetih v skladu s členom 53(1)(b) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ali dodatni pogoji za vstop v Unijo iz aktov, sprejetih v skladu s členom 126 Uredbe (EU) 2017/625, ali posebni ukrepi za vstop v Unijo iz aktov, sprejetih v skladu s členom 128 Uredbe (EU) 2017/625.

(7)

Odobritev nadaljnjega prevoza bi morala biti mogoča zgolj pod določenimi pogoji, s katerimi se zagotovi ustrezen nadzor nad tveganji. Zlasti bi bilo treba za zmanjšanje morebitnih tveganj za zdravje živali ali rastlin pošiljke živil in krme neživalskega izvora, za katere se uporabljajo ukrepi iz člena 47(1)(d), (e) in (f) Uredbe (EU) 2017/625, ter pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 47(1)(c) in (e) prepeljati v objekte za nadaljnji prevoz v končnem namembnem kraju, ki jih določi država članica, in jih v njih skladiščiti, dokler niso na voljo rezultati laboratorijskih analiz in testov.

(8)

Objekti za nadaljnji prevoz bi morali biti carinska skladišča ali prostori za začasno hrambo, določeni ali odobreni v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), za zagotovitev higiene živil in krme pa bi morali biti registrirani pri pristojnih organih v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 (4) oziroma Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 (5).

(9)

Tveganja za zdravje živali, povezana s pošiljkami živali iz tretjih držav, ki prispejo po zraku ali morju in nadaljujejo potovanje v tretjo državo ali drugo državo članico na istem prevoznem sredstvu ter so namenjene za dajanje na trg v Uniji ali tranzit skozi Unijo, so nižja od tveganj, povezanih z drugimi pošiljkami živali, vključno s pošiljkami, prenesenimi v pristaniščih ali na letališčih. Zato bi bilo treba, razen če obstaja sum na neskladnost s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, na mejni kontrolni točki vnosa v Unijo izvesti identifikacijske in fizične preglede takšnih živali. Poleg tega bi bilo treba na mejnih kontrolnih točkah, vključno z mejno kontrolno točko vnosa v Unijo, kjer se živali predložijo v uradni nadzor in prek katere vstopijo v Unijo za nadaljnje dajanje na trg ali za tranzit skozi ozemlje Unije, izvesti dokumentacijske preglede.

(10)	Dolga potovanja na istem prevoznem sredstvu lahko negativno vplivajo na dobrobit živali. Za zagotovitev upoštevanja zahtev glede dobrobiti živali med prevozom bi se morale do prispetja pošiljke živali na mejno kontrolno točko vnosa v Unijo uporabljati določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 (6).

(11)	Za preprečitev vnosa bolezni živali v Unijo je nujno izvesti dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede prenesenih pošiljk živali v pristaniščih ali na letališčih na mejni kontrolni točki, kjer se opravi prvi prenos.

(12)

Ob upoštevanju tveganj za zdravje ljudi in živali, povezanih s prenesenimi pošiljkami proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, pa tudi potrebe po zagotovitvi učinkovitega izvajanja uradnega nadzora nad tovrstnimi pošiljkami je primerno določiti obdobja, v katerih bi morali pristojni organi mejne kontrolne točke prenosa izvesti dokumentacijske preglede. Obdobje prenosa bi se moralo računati od trenutka, ko pošiljka prispe v pristanišče ali na letališče države članice. Kadar obstaja sum na neskladnost s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, bi morali pristojni organi mejne kontrolne točke prenosa izvesti dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede.

(13)

Da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje uradnega nadzora in upoštevala tveganja za zdravje rastlin, povezana s prenesenimi pošiljkami rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 47(1)(c) in (e) Uredbe (EU) 2017/625, je primerno določiti roke, po izteku katerih lahko pristojni organi mejne kontrolne točke prenosa izvedejo dokumentacijske preglede. Obdobje prenosa bi se moralo računati od trenutka, ko pošiljka prispe v pristanišče ali na letališče države članice. Kadar obstaja sum na neskladnost s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, bi morali pristojni organi mejne kontrolne točke prenosa izvesti dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede.

(14)

Primerno je določiti, da bi morali, razen če so bili vsi pregledi prenesenih pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 47(1)(c) in (e) Uredbe (EU) 2017/625, namenjenih za dajanje na trg v Uniji, že izvedeni na mejni kontrolni točki prenosa na podlagi suma na neskladnost s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo izvesti dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede.

(15)

Za zmanjšanje upravnega bremena bi morali imeti izvajalci dejavnosti, odgovorni za prenesene pošiljke, možnost, da pristojnim organom mejne kontrolne točke prenosa pošljejo informacije o identifikaciji in lokaciji blaga v pristanišču ali na letališču, predvidenem času prihoda, predvidenem času odhoda in namembnem kraju svoje pošiljke. V takšnih primerih bi morale države članice imeti informacijski sistem, ki jim omogoča pregledovanje informacij, ki jih predložijo izvajalci dejavnosti, in preverjanje, da roki za izvedbo dokumentacijskih pregledov niso bili preseženi.

(16)

Tveganja za javno zdravje in zdravje živali zaradi živil in krme neživalskega izvora, za katere se uporabljajo ukrepi ali akti iz člena 47(1)(d), (e) in (f) Uredbe (EU) 2017/625 ter ki se pod carinskim nadzorom prenesejo s plovila ali letala na drugo plovilo ali letalo v istem pristanišču ali na istem letališču, so nizka. Zato je primerno določiti, da bi se morali v tem primeru dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregledi izvesti ne na mejni kontrolni točki prenosa, temveč pozneje, na mejni kontrolni točki vnosa v Unijo. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, bi moral temu ustrezno poslati predhodno obvestilo o prispetju pošiljk, tako da v sistemu upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC) izpolni in pošlje ustrezni del SZVD, ki se posreduje pristojnim organom mejne kontrolne točke vnosa.

(17)

Za zaščito zdravja in dobrobiti živali bi bilo treba za pošiljke živali, ki v tranzitu iz ene tretje države v drugo tretjo državo pod carinskim nadzorom prečkajo ozemlje Unije, na mejni kontrolni točki prvega prispetja v Unijo izvesti dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede, tovrstni tranzit pa bi bilo treba odobriti zgolj pod pogojem, da so rezultati navedenih pregledov ugodni.

(18)

Za zaščito zdravja ljudi in živali bi bilo treba za pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, ki so v tranzitu iz ene tretje države v drugo tretjo državo skozi ozemlje Unije, na mejni kontrolni točki izvesti dokumentacijske in identifikacijske preglede. Tovrstni tranzit bi bilo treba odobriti zgolj pod določenimi pogoji, ki vključujejo ugodne rezultate pregledov na mejni kontrolni točki, da se zagotovi ustrezen nadzor nad tveganji na meji in med tranzitom, navsezadnje pa tudi, da se zagotovi, da tovrstno blago zapusti ozemlje Unije.

(19)

Za zaščito zdravja rastlin bi bilo treba za pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 47(1)(c) in (e) Uredbe (EU) 2017/625, ki so v tranzitu iz ene tretje države v drugo tretjo državo skozi ozemlje Unije, na mejni kontrolni točki izvesti dokumentacijske in fizične preglede na podlagi tveganja. Za odobritev tovrstnega tranzita bi morali veljati določeni pogoji, vključno z ugodnimi rezultati pregledov na mejni kontrolni točki.

(20)

V nekaterih primerih se pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, ki so v tranzitu iz ene tretje države v drugo tretjo državo skozi ozemlje Unije, lahko začasno hranijo v skladiščih. Da se zagotovi sledljivost takšnih pošiljk, bi morala takšna začasna hramba potekati zgolj v skladiščih, ki jih odobrijo pristojni organi držav članic in ki bi morala izpolnjevati higienske zahteve iz Uredbe (ES) št. 852/2004 in Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 (7).

(21)

Zaradi preglednosti bi morale države članice v IMSOC voditi in posodabljati seznam vseh odobrenih skladišč, vključno z njihovimi imeni in naslovi, kategorijami blaga, za katere so odobreni, in številkami odobritve. Odobrena skladišča bi morala biti predmet rednega uradnega nadzora s strani pristojnih organov, da se zagotovi, da še vedno izpolnjujejo pogoje za odobritev.

(22)

Za zagotovitev, da se pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov dejansko dostavijo na krov plovil, vključno z vojaškimi plovili, ki zapuščajo Unijo, bi moral pristojni organ namembnega pristanišča ali predstavnik kapitana plovila po zaključku dostave to dostavo potrditi pristojnim organom mejne kontrolne točke vnosa v Unijo ali skladišča, v katerem se je takšno blago začasno hranilo. Takšna potrditev bi se morala izvesti s sopodpisom uradnega spričevala ali z elektronskimi sredstvi. Kadar pošiljke niso dostavljene na plovilo, ker je plovilo že zapustilo pristanišče ali zaradi logističnih težav, bi moralo biti pristojnemu organu skladišča ali mejne kontrolne točke vnosa v Unijo dovoljeno, da odobri vrnitev pošiljke na kraj odpreme.

(23)

V nekaterih državah članicah tranzit živali in blaga zaradi geografske lege poteka pod posebnimi pogoji, določenimi v pravilih za vstop v Unijo nekaterih živali, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in proizvodov živalskega izvora. Zato so za podporo pri izvrševanju navedenih zahtev potrebni posebni nadzorni postopki in pogoji.

(24)

Treba je določiti pogoje, pod katerimi bi moralo biti pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, ki so bile odobrene za tranzit skozi ozemlje Unije, vendar jih je namembna tretja država zavrnila, dovoljeno vrniti neposredno na mejno kontrolno točko, ki je odobrila njihov tranzit skozi ozemlje Unije, ali v skladišča, v katerih se je takšno blago skladiščilo na ozemlju Unije, preden ga je zavrnila tretja država.

(25)

Glede na tveganja za zdravje in dobrobit ljudi in živali bi morali pristojni organi mejnih kontrolnih točk za pošiljke živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, ki se premikajo z ozemlja Unije na drug del ozemlja Unije skozi ozemlje tretje države, pred ponovnim vnosom v Unijo izvesti dokumentacijske in identifikacijske preglede. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so ustrezno pakirani in so se ustrezno prevažali, kot je določeno v členu 47(1)(b) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ne bi smeli biti predmet pregledov na mejni kontrolni točki ponovnega vnosa, saj pomenijo majhno tveganje za vnos škodljivih organizmov.

(26)

Da se zagotovi ustrezna komunikacija in razdelitev odgovornosti med različnimi organi in izvajalci dejavnosti, bi bilo treba izpolniti ustrezni del SZVD. Del I bi moral izpolniti izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, in bi ga bilo treba poslati pristojnim organom mejne kontrolne točke pred prispetjem pošiljke. Del II bi morali izpolniti pristojni organi takoj po izvedbi pregledov iz te uredbe ter sprejetju odločitve o pošiljki in njenemu vpisu v ta del. Del III bi morali izpolniti pristojni organi mejne kontrolne točke izstopa ali končnega namembnega kraja ali lokalni pristojni organ, in sicer takoj po izvedbi pregledov iz te uredbe.

(27)

Za zagotovitev, da so pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, ki prihajajo z ozemlja Hrvaške in so v tranzitu skozi ozemlje Bosne in Hercegovine pri Neumu (v nadaljnjem besedilu: neumski koridor), nedotaknjene pred vstopom na ozemlje Hrvaške prek vstopnih točk Klek ali Zaton Doli, bi moral pristojni organ izvesti pregled zalivk na vozilih ali zabojnikih za prevoz ter zabeležiti datum in čas prihoda in odhoda vozil, ki prevažajo blago.

(28)

Kadar so pošiljke nekaterega blaga iz člena 47(1)(b), (c), (d), (e) in (f) Uredbe (EU) 2017/625 namenjene za dajanje na trg v Uniji ali tranzit skozi Unijo, zakonodaja Unije v nekaterih primerih določa, da je treba spremljati njihov prevoz od mejne kontrolne točke prispetja do obrata v namembnem kraju ali mejne kontrolne točke izstopa in njihovo prispetje v namembni kraj. Da se prepreči kakršno koli tveganje za javno zdravje in zdravje živali, bi morali pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo spremljati, ali pošiljke prispejo v namembni kraj v 15 dneh.

(29)

Eden od namenov Uredbe (EU) 2017/625 je združiti pravila v enem samem aktu namesto v več različnih aktih, da so bolj razumljiva in se lažje uporabljajo. Ta uredba sledi enakemu pristopu, s čimer se izogiba potrebi po številnih navzkrižnih sklicevanjih med različnimi akti in tako zagotavlja večjo preglednost. Številna dopolnilna pravila iz tega osnutka akta so med seboj povezana in jih je treba uporabljati skupaj. To velja zlasti za pravila o tranzitu, ki se bodo uporabljala od istega datuma. Združitev navedenih dopolnilnih pravil v enem aktu tudi preprečuje tveganje podvajanja pravil.

(30)	Odločba Komisije 2000/208/ES (9), Odločba Komisije 2000/571/ES (10) in Izvedbeni sklep Komisije 2011/215/EU (11) določajo pravila o zadevah, ki spadajo v področje uporabe te uredbe. Zato bi bilo treba za preprečitev podvajanja pravil navedene akte razveljaviti.

(31)

Odločbo Komisije 2007/777/ES (12), Uredbo Komisije (ES) št. 798/2008 (13), Uredbo Komisije (ES) št. 1251/2008 (14), Uredbo Komisije (ES) št. 119/2009 (15), Uredbo Komisije (EU) št. 206/2010 (16), Uredbo Komisije (EU) št. 605/2010 (17), Uredbo (EU) št. 142/2011, Uredbo Komisije (EU) št. 28/2012 (18) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/759 (19) bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi, da so pravila iz navedenih aktov skladna s pravili iz te uredbe.

(32)	Ker se Uredba (EU) 2017/625 uporablja od 14. decembra 2019, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba določa:

(a)

pravila, ki določajo, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi mejne kontrolne točke odobrijo nadaljnji prevoz pošiljk naslednjih kategorij blaga do namembnega kraja v Uniji, preden so na voljo rezultati laboratorijskih analiz in testov, izvedenih v okviru fizičnih pregledov iz člena 49(1) Uredbe (EU) 2017/625:

(i)	rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov s seznamov, določenih v skladu s členoma 72(1) in 74(1) Uredbe (EU) 2016/2031;

(ii)	rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se uporablja ukrep v nujnih primerih iz člena 47(1)(e) Uredbe (EU) 2017/625;

(iii)

živil in krme neživalskega izvora, za katere se uporabljajo ukrepi, določeni v aktih iz člena 47(1)(d), (e) in (f) Uredbe (EU) 2017/625;

(b)

pravila, ki določajo, v katerih primerih in pod katerimi pogoji se lahko identifikacijski pregledi in fizični pregledi živali, ki prispejo po zraku ali morju in nadaljujejo potovanje na istem prevoznem sredstvu, izvedejo na mejni kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka prvega prispetja v Unijo;

(c)

posebna pravila za uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah nad prenesenimi pošiljkami živali in naslednjih kategorij blaga:

(i)	proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov;

(ii)	rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov s seznamov, določenih v skladu s členoma 72(1) in 74(1) Uredbe (EU) 2016/2031;

(iii)

rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se uporablja ukrep v nujnih primerih, določen v skladu s členi Uredbe (EU) 2016/2031, navedenimi v členu 47(1)(e) Uredbe (EU) 2017/625;

(iv)	živil in krme neživalskega izvora, za katere se uporabljajo ukrepi ali akti iz člena 47(1)(d), (e) in (f) Uredbe (EU) 2017/625;

(d)

posebna pravila za nadzor pošiljk živali in naslednjih kategorij blaga v tranzitu:

(i)	proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov;

(ii)	rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov s seznamov, določenih v skladu s členoma 72(1) in 74(1) Uredbe (EU) 2016/2031;

(iii)

rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se uporablja ukrep v nujnih primerih iz člena 47(1)(e) Uredbe (EU) 2017/625.

2. Ta uredba se uporablja za vretenčarje in nevretenčarje, razen:

(a)	hišnih živali, kot so opredeljene v členu 4(11) Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (20), in

(b)	nevretenčarjev za znanstvene namene iz člena 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2122 (21).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„skupni zdravstveni vstopni dokument“ ali „SZVD“ pomeni skupni zdravstveni vstopni dokument, ki se uporablja za predhodno obveščanje o prispetju pošiljk na mejno kontrolno točko ter beleženje rezultatov uradnega nadzora, ki ga izvedejo pristojni organi, in odločitev, ki jih sprejmejo navedeni organi v zvezi s pošiljko, ki jo navedeni dokument spremlja;

(2)

„prenesene pošiljke“ pomenijo pošiljke živali ali blaga, ki vstopajo v Unijo iz tretje države po morju ali zraku, kadar se navedene živali ali blago premaknejo s plovila ali letala in pod carinskim nadzorom prepeljejo na drugo plovilo ali letalo v istem pristanišču oziroma na istem letališču za nadaljnji prevoz;

(3)

„skladišče“ pomeni:

(a)	carinsko skladišče, skladišče v prosti coni, prostor za začasno hrambo blaga, ki se odobri ali določi v skladu s členi 147(1), 240(1) oziroma 243(1) Uredbe (EU) št. 952/2013, ali

(b)	skladišče, specializirano za oskrbo vojaških oporišč Nata ali ZDA;

(4)	„nadaljnji prevoz“ pomeni premik pošiljk blaga od mejne kontrolne točke do njihovega končnega namembnega kraja v Uniji, preden so na voljo rezultati laboratorijskih analiz in testov;

(5)

„objekt za nadaljnji prevoz“ pomeni objekt v končnem namembnem kraju v Uniji ali v kraju, ki je v pristojnosti istega pristojnega organa kot končni namembni kraj, ki ga namembna država članica določi za skladiščenje pošiljk blaga, ki so predmet nadaljnjega prevoza, preden se tovrstne pošiljke sprostijo v prosti promet;

(6)	„sistem upravljanja informacij za uradni nadzor“ ali „IMSOC“ pomeni sistem upravljanja informacij za uradni nadzor iz člena 131 Uredbe (EU) 2017/625;

(7)	„mejna kontrolna točka vnosa v Unijo“ pomeni mejno kontrolno točko, na kateri se živali in blago predložijo v uradni nadzor in prek katere vstopijo v Unijo za nadaljnje dajanje na trg ali tranzit skozi ozemlje Unije ter ki je lahko mejna kontrolna točka prvega prispetja v Unijo;

(8)	„nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem za Unijo“ pomeni škodljivi organizem, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 36 Uredbe (EU) 2016/2031;

(9)	„odobreno skladišče“ pomeni skladišče, ki ga odobrijo pristojni organi v skladu s členom 23 te uredbe;

(10)	„jajca, prosta specificiranih patogenih organizmov“ pomenijo valilna jajca, ki izvirajo iz jat piščancev, prostih specificiranih patogenih organizmov, kot je opisano v Evropski farmakopeji (22), ter ki se uporabljajo izključno za diagnostične, raziskovalne ali farmacevtske namene.

POGLAVJE II

Nadaljnji prevoz pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter živil in krme neživalskega izvora iz člena 1(1)(a)

ODDELEK 1

Pogoji za nadaljnji prevoz

Člen 3

Obveznosti izvajalcev dejavnosti pred odobritvijo nadaljnjega prevoza

1. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljke blaga iz člena 1(1)(a), pristojne organe mejne kontrolne točke vnosa v Unijo zaprosi za odobritev nadaljnjega prevoza pred prispetjem pošiljke na mejno kontrolno točko. To stori tako, da pošlje obvestilo iz člena 56(3)(a) Uredbe (EU) 2017/625, in sicer z izpolnitvijo dela I SZVD.

2. Za pošiljke blaga iz člena 1(1)(a), izbrane za vzorčenje in laboratorijsko analizo na mejni kontrolni točki, izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljke, pristojne organe mejne kontrolne točke vnosa v Unijo lahko zaprosi za odobritev nadaljnjega prevoza, tako da izpolni del I SZVD.

Člen 4

Odobritev nadaljnjega prevoza

Pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo lahko odobrijo nadaljnji prevoz pošiljk blaga iz člena 1(1)(a), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	rezultati dokumentacijskih pregledov, identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov – razen laboratorijskih analiz in testov v okviru teh fizičnih pregledov –, izvedenih na mejni kontrolni točki, so zadovoljivi;

(b)	izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, je zaprosil za nadaljnji prevoz v skladu s členom 3.

Člen 5

Obveznosti izvajalcev dejavnosti po odobritvi nadaljnjega prevoza

Ko pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo odobrijo nadaljnji prevoz pošiljk blaga iz člena 1(1)(a), izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko:

(a)	izpolni del I ločenega SZVD za isto pošiljko, ki je v IMSOC povezan s SZVD iz člena 3, pri čemer navede prevozno sredstvo in datum prispetja pošiljke v izbrani objekt za nadaljnji prevoz;

(b)	pošlje SZVD iz točke (a) v IMSOC, da se posreduje pristojnim organom mejne kontrolne točke, ki je odobrila nadaljnji prevoz.

Člen 6

Pogoji prevoza in skladiščenja pošiljk, ki so predmet nadaljnjega prevoza

1. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljke, odobrene za nadaljnji prevoz v skladu s členom 4, zagotovi, da:

(a)	pošiljka med prevozom do objekta za nadaljnji prevoz in skladiščenjem v njem ni predmet nedovoljenega poseganja;

(b)	se pošiljka ne spremeni, obdela ali nadomesti, prav tako pa se ne zamenja njeno pakiranje;

(c)	pošiljka ne zapusti objekta za nadaljnji prevoz, dokler pristojni organi mejne kontrolne točke ne sprejmejo odločitve o njej v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2017/625.

2. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, pošiljko pod carinskim nadzorom prepelje neposredno od mejne kontrolne točke vnosa v Unijo do objekta za nadaljnji prevoz, pri čemer se blago med prevozom ne raztovarja, nato pa jo skladišči v objektu za nadaljnji prevoz.

3. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, zagotovi, da je bilo pakiranje ali prevozno sredstvo pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 1(1)(a)(i) in (ii) zaprto ali zapečateno tako, da med prevozom do objekta za nadaljnji prevoz in skladiščenjem v njem:

(a)	ne povzročijo napadenosti ali okužbe drugih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov s škodljivimi organizmi, uvrščenimi na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo;

(b)	niso napadeni in se ne okužijo z nekarantenskimi škodljivimi organizmi.

4. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, zagotovi, da pošiljko od mejne kontrolne točke vnosa v Unijo do objekta za nadaljnji prevoz spremlja papirna ali elektronska kopija SZVD iz člena 3.

5. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, obvesti pristojne organe končnega namembnega kraja o prispetju pošiljke v objekt za nadaljnji prevoz.

6. Po tem, ko pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo odobrijo nadaljnji prevoz pošiljke do objekta za nadaljnji prevoz, izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, pošiljke ne prepelje do objekta za nadaljnji prevoz, ki ni objekt za nadaljnji prevoz, naveden v SZVD, razen če pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo odobrijo spremembo v skladu s členom 4 in so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 do 5 tega člena.

Člen 7

Postopki, ki jih izvedejo pristojni organi mejne kontrolne točke po odobritvi nadaljnjega prevoza

1. Pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo po odobritvi nadaljnjega prevoza pošiljke v skladu s členom 4 obvestijo pristojne organe končnega namembnega kraja o prevozu pošiljke, tako da pošljejo SZVD iz člena 3 v IMSOC.

2. Pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo po dopolnitvi SZVD iz člena 5 te uredbe v skladu s členom 56(5) Uredbe (EU) 2017/625 prek IMSOC takoj obvestijo pristojne organe končnega namembnega kraja.

3. Kadar pošiljka ni skladna s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo sprejmejo ukrepe v skladu s členom 66(3) do (6) navedene uredbe.

4. Kadar pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo v 15 dneh od datuma odobritve nadaljnjega prevoza pošiljke do objekta za nadaljnji prevoz ne prejmejo potrditve pristojnih organov namembnega kraja o prispetju zadevne pošiljke:

(a)	pri pristojnih organih namembnega kraja preverijo, ali je pošiljka prispela v objekt za nadaljnji prevoz;

(b)	obvestijo carinske organe, da pošiljka ni prispela;

(c)	izvedejo nadaljnje preiskave za določitev dejanske lokacije pošiljke v sodelovanju s carinskimi organi in drugimi organi v skladu s členom 75(1) Uredbe (EU) 2017/625.

Člen 8

Postopki, ki jih izvedejo pristojni organi končnega namembnega kraja

1. Pristojni organi končnega namembnega kraja potrdijo prispetje pošiljke v objekt za nadaljnji prevoz, tako da v IMSOC izpolnijo del III SZVD iz člena 3.

2. Pristojni organi končnega namembnega kraja pošiljke, ki niso skladne s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, uradno pridržijo v skladu s členom 66(1) navedene uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvedbo ukrepov, ki jih odredijo pristojni organi mejne kontrolne točke v skladu s členom 66(3) in (4) navedene uredbe.

ODDELEK 2

Objekti za nadaljnji prevoz

Article 9

Pogoji za določitev objektov za nadaljnji prevoz

1. Države članice lahko določijo objekte za nadaljnji prevoz za pošiljke ene ali več kategorij blaga iz člena 1(1)(a), če izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	so carinska skladišča ali prostori za začasno hrambo iz člena 240(1) oziroma 147(1) Uredbe (EU) št. 952/2013;

(b)

kadar se določitev nanaša na:

(i)	živila neživalskega izvora iz člena 1(1)(a)(iii) te uredbe, so objekti za nadaljnji prevoz registrirani pri pristojnem organu v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(ii)	krmo neživalskega izvora iz člena 1(1)(a)(iii) te uredbe, so objekti za nadaljnji prevoz registrirani pri pristojnem organu v skladu s členom 9(2) Uredbe (ES) št. 183/2005;

(c)	imajo potrebno tehnologijo in opremo za učinkovito delovanje IMSOC.

2. Kadar objekti za nadaljnji prevoz prenehajo izpolnjevati zahteve iz odstavka 1, države članice:

(a)	začasno prekličejo določitev, dokler se ne izvedejo popravljalni ukrepi, ali trajno prekličejo določitev za vse ali za nekatere od kategorij blaga, za katere je bil zadevni objekt za nadaljnji prevoz določen;

(b)	zagotovijo, da se informacije o objektih za nadaljnji prevoz iz člena 10 ustrezno posodabljajo.

Člen 10

Registracija določenih objektov za nadaljnji prevoz v IMSOC

Države članice v IMSOC vodijo in posodabljajo seznam objektov za nadaljnji prevoz, določenih v skladu s členom 9(1), pri čemer predložijo naslednje informacije:

(a)	ime in naslov objekta za nadaljnji prevoz;

(b)	kategorijo blaga, za katero je določen.

POGLAVJE III

Nadaljnje potovanje živali, ki ostanejo na istem prevoznem sredstvu, ter prenesene pošiljke živali in blaga

Člen 11

Dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregledi pošiljk živali, ki nadaljujejo potovanje na istem prevoznem sredstvu

1. Pristojni organi mejne kontrolne točke izvedejo dokumentacijske preglede izvirnikov ali kopij uradnih spričeval ali dokumentov, ki morajo spremljati pošiljke živali, ki prispejo po zraku ali morju in nadaljujejo potovanje na istem prevoznem sredstvu, kadar so takšne živali namenjene za dajanje na trg v Uniji ali tranzit skozi Unijo.

2. Pristojni organi iz odstavka 1 uradna spričevala ali dokumente, na podlagi katerih izvedejo dokumentacijske preglede, vrnejo izvajalcu dejavnosti, odgovornemu za pošiljko, da lahko takšna uradna spričevala ali dokumenti spremljajo pošiljko pri nadaljnjem prevozu.

3. Kadar obstaja sum na neskladnost s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, pristojni organi mejne kontrolne točke izvedejo dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede pošiljk.

Za dokumentacijske preglede se uporabijo izvirniki uradnih spričeval ali dokumentov, ki morajo spremljati pošiljko živali v skladu s pravili iz člena 1(2)(d) Uredbe (EU) 2017/625.

4. Pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo izvedejo dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede, razen če so bili dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregledi že izvedeni na drugi mejni kontrolni točki v skladu z odstavkom 3.

Člen 12

Dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregledi prenesenih pošiljk živali

Pristojni organi mejne kontrolne točke prenosa izvedejo dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede prenesenih pošiljk živali.

Člen 13

Dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregledi prenesenih pošiljk proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov

1. Pristojni organi mejne kontrolne točke prenosa izvedejo dokumentacijske preglede izvirnikov ali kopij uradnih spričeval ali dokumentov, ki morajo spremljati prenesene pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, v naslednjih primerih:

(a)

za blago, za katero veljajo zahteve glede zdravja živali ter pravila za preprečevanje in čim večje zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi in živali, ki jih povzročajo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, iz člena 1(2)(d) in (e) Uredbe (EU) 2017/625, kadar je obdobje prenosa:

(i)	na letališču daljše od treh dni;

(ii)	v pristanišču daljše od 30 dni;

(b)	za blago, ki ni blago iz točke (a), kadar je obdobje prenosa daljše od 90 dni.

3. Kadar pristojni organi mejne kontrolne točke prenosa sumijo na neskladnost s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, izvedejo dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede pošiljke.

Za navedene dokumentacijske preglede se uporabijo izvirniki uradnih spričeval ali dokumentov, kadar morajo takšna uradna spričevala ali dokumenti spremljati pošiljko, kot je določeno v pravilih iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625.

4. Kadar pošiljka, namenjena za odpremo v tretje države, preseže obdobje iz odstavka 1 in ni skladna s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, pristojni organi mejne kontrolne točke izvajalcu dejavnosti odredijo, naj pošiljko uniči ali zagotovi, da takoj zapusti ozemlje Unije.

5. Pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo za blago, namenjeno za dajanje na trg Unije, izvedejo dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede iz člena 49(1) Uredbe (EU) 2017/625, razen če so bili dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregledi že izvedeni na drugi mejni kontrolni točki v skladu z odstavkom 3.

6. Pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo za blago, namenjeno za tranzit skozi ozemlje Unije, izvedejo preglede iz člena 19, razen če so bili dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregledi že izvedeni na drugi mejni kontrolni točki v skladu z odstavkom 3.

Člen 14

Skladiščenje prenesenih pošiljk proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov

Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da se pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov med obdobjem prenosa skladiščijo zgolj:

(i)	na carinskem območju ali območju proste cone istega pristanišča ali letališča v zapečatenih zabojnikih ali

(ii)	v komercialnih skladiščnih prostorih pod nadzorom iste mejne kontrolne točke v skladu s pogoji iz člena 3(11) in (12) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1014 (23).

Člen 15

Dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregledi prenesenih pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov

1. Pristojni organi mejne kontrolne točke prenosa izvedejo dokumentacijske preglede prenesenih pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 1(1)(c)(ii) in (iii) na podlagi tveganja, kadar je obdobje prenosa daljše od treh dni na letališču ali 30 dni v pristanišču.

2. Pristojni organi iz odstavka 1 uradna spričevala ali dokumente, na podlagi katerih izvedejo dokumentacijske preglede, vrnejo izvajalcu dejavnosti, odgovornemu za pošiljko, da lahko uradna spričevala ali dokumenti spremljajo pošiljko pri nadaljnjem prevozu.

3. Kadar obstaja sum na neskladnost s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, pristojni organi mejne kontrolne točke prenosa izvedejo dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede pošiljke.

4. Na mejni kontrolni točki vnosa v Unijo se izvedejo dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregledi, razen če so bili dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregledi že izvedeni na drugi mejni kontrolni točki v skladu z odstavkom 3.

Člen 16

Obveščanje o informacijah pred iztekom obdobja prenosa

1. Za pošiljke, namenjene za prenos v obdobjih iz členov 13(1) in 15(1), izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljke, pristojnim organom mejne kontrolne točke prenosa prek IMSOC ali drugega informacijskega sistema, ki ga pristojni organi določijo za ta namen, pred prispetjem pošiljk pošlje obvestilo, v katerem navede:

(a)	informacije, potrebne za identifikacijo, in lokacijo pošiljke na letališču ali v pristanišču;

(b)	identifikacijo prevoznega sredstva;

(c)	predvideni čas prihoda in odhoda pošiljke;

(d)	namembni kraj pošiljke.

2. Za namene obvestila iz odstavka 1 pristojni organi določijo informacijski sistem, ki pristojnim organom mejne kontrolne točke prenosa omogoča, da:

(a)	pregledujejo informacije, ki jih predložijo izvajalci dejavnosti;

(b)	preverjajo, da za posamezno pošiljko niso presežena obdobja prenosa iz členov 13(1) in 15(1).

3. Poleg vnaprejšnjega obvestila iz odstavka 1 tega člena izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, pristojne organe mejne kontrolne točke prenosa z izpolnitvijo in predložitvijo ustreznega dela SZVD v IMSOC, kot je določeno v členu 56 Uredbe (EU) 2017/625, obvesti tudi v naslednjih primerih:

(a)	kadar je obdobje prenosa iz členov 13(1) in 15(1) preseženo ali

(b)	kadar pristojni organi mejne kontrolne točke prenosa izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko, obvestijo o odločitvi za izvedbo dokumentacijskih, identifikacijskih in fizičnih pregledov na podlagi suma na neskladnost v skladu s členom 13(3) ali 15(3).

Člen 17

Dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregledi prenesenih pošiljk živil in krme neživalskega izvora

1. Pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo izvedejo dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede prenesenih pošiljk živil in krme neživalskega izvora, za katere se uporabljajo ukrepi, določeni z akti iz člena 47(1)(d), (e) in (f) Uredbe (EU) 2017/625.

2. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, vnaprej obvesti pristojne organe mejne kontrolne točke vnosa v Unijo o prispetju pošiljke blaga iz odstavka 1 tega člena v skladu s členom 56(4) Uredbe (EU) 2017/625.

POGLAVJE IV

Tranzit živali in blaga iz ene tretje države v drugo tretjo državo skozi ozemlje Unije

ODDELEK 1

Uradni nadzor na mejni kontrolni točki vnosa v Unijo

Člen 18

Dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregledi pošiljk živali v tranzitu

Pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo tranzit pošiljk živali iz ene tretje države v drugo tretjo državo skozi ozemlje Unije odobrijo zgolj v primeru ugodnih rezultatov dokumentacijskih, identifikacijskih in fizičnih pregledov.

Člen 19

Pogoji za odobritev tranzita pošiljk proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov

Pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo odobrijo tranzit pošiljk proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, zgolj če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	blago izpolnjuje veljavne zahteve, določene v pravilih iz člena 1(2)(d) in (e) Uredbe (EU) 2017/625;

(b)	na mejni kontrolni točki so bili izvedeni dokumentacijski in identifikacijski pregledi pošiljke, katerih rezultati so bili ugodni;

(c)	če je obstajal sum na neskladnost s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, so bili na mejni kontrolni točki izvedeni fizični pregledi pošiljke;

(d)	pošiljko spremlja SZVD in pošiljka zapusti mejno kontrolno točko v vozilih ali zabojnikih za prevoz, ki jih je zapečatil organ na mejni kontrolni točki;

(e)

pošiljka se pod carinskim nadzorom brez raztovarjanja ali razdelitve blaga najpozneje v 15 dneh neposredno prepelje od mejne kontrolne točke do enega od naslednjih namembnih krajev:

(i)	mejne kontrolne točke, da pošiljka zapusti ozemlje Unije;

(ii)	odobrenega skladišča;

(iii)

vojaškega oporišča Nata ali ZDA, ki se nahaja na ozemlju Unije;

(iv)	plovila, ki zapušča Unijo, pri čemer je pošiljka namenjena oskrbi ladij.

Člen 20

Nadaljnji ukrepi pristojnih organov

Pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo, ki v 15 dneh od datuma odobritve tranzita na mejni kontrolni točki ne prejmejo potrditve o prispetju pošiljk proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov v enega od namembnih krajev iz člena 19(e)(i) do (iv):

(a)	pri pristojnih organih namembnega kraja preverijo, ali je pošiljka prispela v namembni kraj;

(b)	obvestijo carinske organe, da pošiljka ni prispela;

(c)	izvedejo nadaljnje preiskave za določitev dejanske lokacije pošiljke v sodelovanju s carinskimi organi in drugimi organi v skladu s členom 75(1) Uredbe (EU) 2017/625.

Člen 21

Prevoz pošiljk do plovila, ki zapušča ozemlje Unije

1. Kadar je pošiljka blaga iz člena 19 namenjena za plovilo, ki zapušča ozemlje Unije, pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo poleg SZVD izdajo tudi uradno spričevalo v skladu z vzorcem iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2128 (24), ki pošiljko spremlja na plovilo.

2. Kadar se več pošiljk proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov skupaj dostavi na isto plovilo, pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo lahko izdajo eno uradno spričevalo iz odstavka 1, ki takšne pošiljke spremlja na plovilo, če navedejo referenco SZVD za vsako pošiljko.

Člen 22

Dokumentacijski in fizični pregledi rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v tranzitu

1. Kadar se pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 1(1)(d)(ii) in (iii) predložijo za tranzit na mejni kontrolni točki vnosa v Unijo, lahko pristojni organi navedene mejne kontrolne točke odobrijo tranzit takšnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, če se pošiljke prepeljejo pod carinskim nadzorom.

2. Pristojni organi mejne kontrolne točke iz odstavka 1 na podlagi tveganja izvedejo naslednje preglede:

(a)	dokumentacijske preglede podpisane izjave iz člena 47(1)(a) Uredbe (EU) 2016/2031;

(b)	fizične preglede pošiljk, da se zagotovi, da so ustrezno pakirane in se ustrezno prevažajo, kot je navedeno v členu 47(1)(b) Uredbe (EU) 2016/2031.

3. Kadar se izvede uradni nadzor, pristojni organi odobrijo tranzit pošiljk iz odstavka 1, če:

(a)	so pošiljke skladne s členom 47 Uredbe (EU) 2016/2031;

(b)	se pošiljke prepeljejo do točke izstopa iz Unije pod carinskim nadzorom.

4. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz odstavka 1, zagotovi, da je pakiranje ali prevozno sredstvo pošiljk zaprto ali zapečateno tako, da med prevozom do skladišča in skladiščenjem v njem:

(a)

rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti ne morejo povzročiti napadenosti ali okužbe drugih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov s škodljivimi organizmi, uvrščenimi na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo iz prvega pododstavka člena 5(2) oziroma člena 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, ter v primeru varovanih območij s škodljivimi organizmi, uvrščenimi na sezname, določene na podlagi člena 32(3) navedene uredbe;

(b)	rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti ne morejo postati napadeni in se ne morejo okužiti s škodljivimi organizmi iz točke (a).

ODDELEK 2

Pogoji za skladiščenje pošiljk v tranzitu v odobrenih skladiščih

Člen 23

Pogoji za odobritev skladišč

1. Pristojni organi odobrijo skladišča za skladiščenje pošiljk proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, odobrenih za tranzit v skladu s členom 19.

2. Pristojni organi odobrijo zgolj skladišča iz odstavka 1, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

skladišča, v katerih se skladiščijo proizvodi živalskega izvora, sestavljeni proizvodi, živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, morajo izpolnjevati:

(i)	higienske zahteve iz člena 4 Uredbe (ES) št. 852/2004 ali

(ii)	zahteve iz člena 19(b) in (c) Uredbe (EU) št. 142/2011;

(b)	skladišča morajo biti odobrena ali določena s strani carinskih organov v skladu s členi 147(1), 240(1) in 243(1) Uredbe (EU) št. 952/2013;

(c)	skladišča morajo biti zgrajena kot zaprti prostori z vhodi in izhodi, ki so pod stalnim nadzorom izvajalcev dejavnosti;

(d)	skladišča morajo imeti prostore za hrambo ali hladilnice, ki omogočajo ločeno skladiščenje blaga iz odstavka 1;

(e)

skladišča morajo imeti ureditve za dnevno evidentiranje vseh pošiljk, ki vanje prispejo ali iz njih odidejo, s podrobnimi podatki o naravi in količini blaga, imenu in naslovu prejemnikov ter kopijami SZVD in spričeval, ki spremljajo pošiljke; skladišča morajo navedene evidence hraniti vsaj tri leta;

(f)	vse blago iz odstavka 1 mora biti z oznako ali z elektronskimi sredstvi identificirano z referenčno številko SZVD, ki spremlja pošiljko; navedeno blago se ne sme spremeniti, obdelati ali nadomestiti, prav tako pa se ne sme zamenjati njegovo pakiranje;

(g)	skladišča morajo imeti potrebno tehnologijo in opremo za učinkovito delovanje IMSOC;

(h)	izvajalci dejavnosti v skladiščih zagotovijo potrebne prostore in komunikacijska sredstva, da lahko na zahtevo pristojnega organa učinkovito izvedejo uradni nadzor in druge uradne dejavnosti.

3. Če skladišča več ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 2, pristojni organ prekliče ali začasno prekliče njihovo odobritev.

Člen 24

Prevoz blaga od skladišč

Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, pošiljke blaga iz člena 23(1) prepelje od odobrenih skladišč do enega od naslednjih namembnih krajev:

(a)

mejne kontrolne točke, da blago zapusti ozemlje Unije in se prepelje v:

(i)	vojaško oporišče Nata ali ZDA ali

(ii)	kateri koli drug namembni kraj;

(b)	drugega odobrenega skladišča;

(c)	vojaškega oporišča Nata ali ZDA, ki se nahaja na ozemlju Unije;

(d)	plovila, ki zapušča Unijo, pri čemer so pošiljke namenjene oskrbi ladij;

(e)	kraja, v katerem se pošiljke odstranijo v skladu s poglavjem II naslova I Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

Člen 25

Vodenje in posodabljanje seznama odobrenih skladišč

Države članice v IMSOC vodijo in posodabljajo seznam odobrenih skladišč, pri čemer predložijo naslednje informacije:

(a)	imena in naslove posameznih skladišč;

(b)	kategorije blaga, za katere so odobrena.

Člen 26

Uradni nadzor v skladiščih

1. Pristojni organi izvajajo redni uradni nadzor v odobrenih skladiščih za preverjanje skladnosti z zahtevami za odobritev iz člena 23.

2. Pristojni organi, odgovorni za uradni nadzor v odobrenih skladiščih, preverijo učinkovitost obstoječih sistemov za zagotavljanje sledljivosti pošiljk, vključno s primerjavo količin blaga, ki prispe v skladišča in odide iz njih.

3. Pristojni organi preverijo, da pošiljke, ki se premikajo v skladišča ali v njih skladiščijo, spremljata ustrezen SZVD in overjena papirna ali elektronska kopija uradnega spričevala iz člena 50(2) Uredbe (EU) 2017/625.

4. Ko pošiljke prispejo v odobrena skladišča, pristojni organi:

(a)	izvedejo identifikacijski pregled za potrditev, da je pošiljka skladna z ustreznimi informacijami v spremnem SZVD;

(b)	preverijo, da so zalivke na vozilih ali zabojnikih za prevoz, nameščene v skladu s členom 19(d) ali 28(d), nedotaknjene;

(c)	zabeležijo rezultate identifikacijskih pregledov v del III SZVD in te informacije sporočijo prek IMSOC.

Člen 27

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v skladiščih

1. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, pristojne organe obvesti o prispetju pošiljke v odobreno skladišče.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ izvajalca dejavnosti, odgovornega za odobreno skladišče, izvzame iz obveznosti obveščanja pristojnih organov o prispetju pošiljke v skladišče, če je izvajalec dejavnosti s strani carinskih organov odobren kot pooblaščen gospodarski subjekt iz člena 38 Uredbe (EU) št. 952/2013.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ pošiljke izvzame iz identifikacijskih pregledov, če je izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, s strani carinskih organov odobren kot pooblaščen gospodarski subjekt iz člena 38 Uredbe (EU) št. 952/2013.

4. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, zagotovi, da blago iz odstavka 1, ki se premika v skladišča ali v njih skladišči, spremljata ustrezen SZVD in overjena papirna ali elektronska kopija uradnega spričevala iz člena 50(2) Uredbe (EU) 2017/625.

Člen 28

Pogoji za prevoz blaga od skladišč do tretjih držav, drugih skladišč in krajev odstranitve

Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, blago iz člena 23(1) prepelje od odobrenega skladišča do enega od namembnih krajev iz člena 24(a)(ii), (b) in (e), če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, prek IMSOC pošlje SZVD za celotno pošiljko, v katerem navede prevozno sredstvo in namembni kraj; kadar se prvotna pošiljka v skladišču razdeli, mora izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, prek IMSOC poslati SZVD za vsak del razdeljene pošiljke, v katerem navede količino, prevozno sredstvo in namembni kraj ustreznega dela razdeljene pošiljke;

(b)

pristojni organi morajo odobriti premik in dopolniti SZVD za:

(i)	celotno pošiljko ali

(ii)	posamezne dele razdeljene pošiljke, kadar skupna vsota količin, navedenih v SZVD, izdanih za posamezne dele, ne presega skupne količine, določene v SZVD za celotno pošiljko;

(c)

izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, mora zagotoviti, da pošiljko pri nadaljnjem prevozu poleg spremnega SZVD spremlja tudi overjena kopija uradnega spričevala, ki je pošiljko spremljala v skladišče, iz člena 27(4), razen če je bila v IMSOC naložena elektronska kopija uradnega spričevala, ki so jo preverili pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo; kadar se prvotna pošiljka razdeli in pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo v IMSOC niso naložili kopije uradnega spričevala, pristojni organi izvajalcu dejavnosti, odgovornemu za pošiljko, izdajo overjene kopije uradnega spričevala, da spremljajo dele razdeljene pošiljke do njihovih namembnih krajev;

(d)	izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, blago od skladišč prepelje pod carinskim nadzorom v vozilih ali zabojnikih za prevoz, ki so jih zapečatili pristojni organi;

(e)	izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, blago prepelje neposredno od skladišča do namembnega kraja brez raztovarjanja ali razdelitve najpozneje v 15 dneh od datuma odobritve prevoza.

Člen 29

Pogoji za prevoz blaga od skladišč do vojaških oporišč Nata ali ZDA in plovil, ki zapuščajo Unijo

Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, blago iz člena 23(1) prepelje od odobrenih skladišč do enega od namembnih krajev iz člena 24(a)(i), (c) in (d), če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)	izvajalec dejavnosti, odgovoren za skladišče, premik blaga prijavi pristojnim organom, tako da izpolni del I uradnega spričevala iz točke (c);

(b)	pristojni organ odobri premik blaga in izvajalcu dejavnosti, odgovornemu za pošiljko, izda dopolnjeno uradno spričevalo iz točke (c), ki se lahko uporabi za dostavo pošiljke, ki vsebuje blago iz več kot ene izvirne pošiljke ali kategorije proizvodov;

(c)	izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, zagotovi, da pošiljko do namembnega kraja spremlja uradno spričevalo v skladu z vzorcem iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2128;

(d)	izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, blago prepelje pod carinskim nadzorom;

(e)	izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, blago od skladišč prepelje v vozilih ali zabojnikih za prevoz, ki so bili zapečateni pod nadzorom pristojnih organov.

Člen 30

Nadaljnji ukrepi pristojnih organov

Pristojni organi skladišča, ki v 15 dneh od datuma odobritve tranzita od skladišča ne prejmejo potrditve o prispetju pošiljk proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov v enega od namembnih krajev iz člena 24:

(a)	pri pristojnih organih namembnih krajev preverijo, ali je pošiljka prispela;

(b)	obvestijo carinske organe, da pošiljke niso prispele;

(c)	izvedejo nadaljnje preiskave za določitev dejanske lokacije blaga v sodelovanju s carinskimi organi in drugimi organi v skladu s členom 75(1) Uredbe (EU) 2017/625.

Člen 31

Spremljanje dostave blaga na plovilo, ki zapušča ozemlje Unije

1. Pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo ali skladišča prek IMSOC obvestijo pristojni organ namembnega pristanišča o odpremi pošiljk blaga iz člena 19 in člena 23(1) ter njihovem namembnem kraju.

2. Izvajalec dejavnosti lahko pošiljke blaga iz člena 19 in člena 23(1) raztovori v namembnem pristanišču, preden se dostavijo na plovilo, ki zapušča ozemlje Unije, če takšno raztovarjanje odobri in nadzira carinski organ in so izpolnjeni pogoji za dostavo, navedeni v obvestilu iz odstavka 1.

3. Ko je pošiljka blaga iz odstavka 1 dostavljena na krov plovila, pristojni organ namembnega pristanišča ali predstavnik kapitana plovila potrdi dostavo pristojnim organom mejne kontrolne točke vnosa v Unijo ali skladišča s:

(a)	sopodpisom uradnega spričevala iz člena 29(c) ali

(b)	uporabo elektronskih sredstev, tudi prek IMSOC ali obstoječih nacionalnih sistemov.

4. Predstavnik iz odstavka 3 ali izvajalec dejavnosti, odgovoren za dostavo pošiljke na plovilo, ki zapušča ozemlje Unije, sopodpisano uradno spričevalo iz odstavka 3(a) v 15 dneh od datuma dostave pošiljke vrne pristojnim organom mejne kontrolne točke vnosa v Unijo ali skladišča.

5. Pristojni organ namembnega pristanišča, pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo ali pristojni organ skladišča preverijo, da je potrdilo o dostavi iz odstavka 3 zabeleženo v IMSOC ali da so bili sopodpisani dokumenti iz točke (a) odstavka 3 vrnjeni pristojnim organom mejne kontrolne točke vnosa v Unijo ali pristojnemu organu skladišča.

ODDELEK 3

Uradni nadzor na mejni kontrolni točki, prek katere blago zapusti Unijo

Člen 32

Obveznosti izvajalca dejavnosti v zvezi s predložitvijo blaga, ki zapušča ozemlje Unije, v uradni nadzor

1. Izvajalci dejavnosti predložijo proizvode živalskega izvora, zarodni material, živalske stranske proizvode, pridobljene proizvode, seno in slamo ter sestavljene proizvode, ki zapuščajo ozemlje Unije z namenom prevoza v tretjo državo, v uradni nadzor pristojnim organom mejne kontrolne točke, navedene v SZVD, in sicer na lokaciji, ki jo navedejo navedeni pristojni organi mejne kontrolne točke.

2. Izvajalci dejavnosti predložijo blago iz odstavka 1, ki zapušča ozemlje Unije z namenom odpreme v vojaško oporišče Nata ali ZDA v tretji državi, v uradni nadzor pristojnim organom mejne kontrolne točke, navedene v uradnem spričevalu v skladu z vzorcem iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2128.

Člen 33

Uradni nadzor na mejni kontrolni točki, prek katere blago zapusti Unijo

1. Pristojni organi mejne kontrolne točke, prek katere zarodni material, živalski stranski proizvodi, seno in slama ter sestavljeni proizvodi zapustijo ozemlje Unije, izvedejo identifikacijski pregled za zagotovitev, da predložena pošiljka ustreza pošiljki iz SZVD ali uradnega spričevala iz člena 29(c), ki spremlja pošiljko. Zlasti preverijo, da so zalivke na vozilih ali zabojnikih za prevoz, nameščene v skladu s členom 19(d), 28(d) ali 29(e), nedotaknjene.

2. Pristojni organi mejne kontrolne točke, prek katere blago iz odstavka 1 zapusti ozemlje Unije, zabeležijo rezultate uradnega nadzora v del III SZVD ali del III uradnega spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2128. Pristojni organi mejne kontrolne točke, odgovorni za preglede iz odstavka 1, zabeležijo rezultate navedenega nadzora v IMSOC.

ODDELEK 4

Odstopanja za pošiljke v tranzitu

Člen 34

Tranzit nekaterih živali in nekaterega blaga

1. Z odstopanjem od členov 18 in 19 lahko pristojni organi mejnih kontrolnih točk vnosa v Unijo odobrijo tranzit skozi ozemlje Unije naslednjih pošiljk, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2:

(a)	tranzit pošiljk goveda za vzrejo in proizvodnjo iz ruske regije Kaliningrad po cesti skozi Litvo, ki se pošilja v namembni kraj zunaj Unije ter vstopa in izstopa prek določenih mejnih kontrolnih točk v Litvi;

(b)	tranzit pošiljk akvakulturnih živali, ki prihajajo iz Rusije in so tja namenjene, po cesti ali železnici skozi Unijo med mejnimi kontrolnimi točkami v Latviji, Litvi in na Poljskem, neposredno ali prek druge tretje države;

(c)

tranzit pošiljk proizvodov živalskega izvora, sestavljenih proizvodov, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, zarodnega materiala goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev ter jajc, prostih specificiranih patogenih organizmov, ki prihajajo iz Rusije in so tja namenjene, po cesti ali železnici skozi Unijo med mejnimi kontrolnimi točkami v Latviji, Litvi in na Poljskem, neposredno ali prek druge tretje države;

(d)	tranzit pošiljk jajc, jajčnih izdelkov in perutninskega mesa, ki prihajajo iz Belorusije in so namenjene v rusko regijo Kaliningrad, po cesti ali železnici med mejnimi kontrolnimi točkami v Litvi;

(e)

tranzit po cesti skozi Hrvaško pošiljk akvakulturnih živali, proizvodov živalskega izvora, sestavljenih proizvodov, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, zarodnega materiala goveda, prašičev, ovc, koz, enoprstih kopitarjev ter jajc, prostih specificiranih patogenih organizmov, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine ter vstopajo prek cestne mejne kontrolne točke Nova Sela in izstopajo prek pristaniške mejne kontrolne točke Ploče.

2. Za odobritev iz odstavka 1 morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

pristojni organi mejne kontrolne točke vnosa v Unijo:

(i)	izvedejo dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede pošiljk živali iz člena 18;

(ii)	izvedejo dokumentacijske in identifikacijske preglede pošiljk proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov iz člena 19;

(iii)

na uradna spričevala, ki spremljajo pošiljke, namenjene namembni tretji državi, odtisnejo žig „SAMO ZA TRANZIT SKOZI EU“;

(iv)	obdržijo kopijo ali elektronsko ustreznico spričeval iz točke (iii) na mejni kontrolni točki vnosa v Unijo;

(v)	zapečatijo vozila ali zabojnike za prevoz, v katerih se prevažajo pošiljke;

(b)	izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, zagotovi, da se pošiljke pod carinskim nadzorom neposredno in brez raztovarjanja prepeljejo do mejne kontrolne točke, prek katere zapustijo ozemlje Unije;

(c)

pristojni organi mejne kontrolne točke, prek katere blago zapusti ozemlje Unije:

(i)	izvedejo identifikacijski pregled za potrditev, da pošiljka, na katero se nanaša spremni SZVD, dejansko zapusti ozemlje Unije. Zlasti preverijo, da so zalivke na vozilih ali zabojnikih za prevoz nedotaknjene;

(ii)	zabeležijo rezultate uradnega nadzora iz točke (i) v IMSOC;

(d)	pristojni organi držav članic izvedejo nadzor na podlagi tveganja za zagotovitev, da število pošiljk ter količina živali in blaga, ki zapuščajo ozemlje Unije, ustreza številu pošiljk ter količini živali in blaga ob vstopu nanj.

Člen 35

Tranzit blaga do vojaškega oporišča Nata ali ZDA, ki se nahaja na ozemlju Unije

1. Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, predloži proizvode živalskega izvora, zarodni material, živalske stranske proizvode, pridobljene proizvode, seno in slamo ter sestavljene proizvode, namenjene vojaškemu oporišču Nata ali ZDA, ki se nahaja na ozemlju Unije, v uradni nadzor v vojaškem oporišču Nata ali ZDA, navedenem v SZVD ali spremnem uradnem spričevalu v skladu z vzorcem iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2128.

2. Pristojni organ, odgovoren za nadzor v vojaškem oporišču Nata ali ZDA v namembnem kraju, izvede identifikacijski pregled za potrditev, da pošiljka ustreza tisti, na katero se nanaša SZVD ali spremno uradno spričevalo v skladu z vzorcem iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2128. Zlasti preveri, da so zalivke na vozilih ali zabojnikih za prevoz, nameščene v skladu s členoma 19(d) in 29(e), nedotaknjene. Pristojni organ, odgovoren za nadzor v vojaškem oporišču Nata ali ZDA, zabeleži rezultate navedenega nadzora v IMSOC.

Člen 36

Tranzit blaga, ki ga po tranzitu skozi Unijo zavrne tretja država

1. Pristojni organi cestne ali železniške mejne kontrolne točke vnosa v Unijo lahko odobrijo nadaljnji tranzit skozi ozemlje Unije proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	tretja država je vstop pošiljke blaga zavrnila takoj po njenem tranzitu skozi Unijo ali so zalivke na vozilu ali zabojniku za prevoz, ki so jih namestili pristojni organi v skladu s členom 19(d), 28(d) ali 29(e), nedotaknjene;

(b)	pošiljka je skladna s pravili iz člena 19(a), (b) in (c).

2. Pristojni organi cestne ali železniške mejne kontrolne točke vnosa v Unijo pošiljko po pregledih iz člena 19(b) in (c) ponovno zapečatijo.

3. Izvajalci dejavnosti pošiljko neposredno prepeljejo do enega od naslednjih namembnih krajev:

(a)	mejne kontrolne točke, ki je odobrila tranzit skozi Unijo, ali

(b)	skladišča, kjer se je pošiljka skladiščila pred zavrnitvijo s strani tretje države.

POGLAVJE V

Tranzit živali in blaga iz enega dela ozemlja Unije v drug del ozemlja Unije skozi ozemlje tretje države

Člen 37

Tranzit živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov

1. Pristojni organi držav članic zagotovijo, da se pošiljke živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, ki se premikajo iz enega dela ozemlja Unije v drug del ozemlja Unije skozi ozemlje tretje države, prepeljejo pod carinskim nadzorom.

2. Izvajalci dejavnosti, odgovorni za pošiljke iz odstavka 1, ki so bile prepeljane skozi ozemlje tretje države, pošiljke ob njihovem ponovnem vnosu na ozemlje Unije predložijo:

(a)	pristojnim organom mejne kontrolne točke, določene za katero koli od kategorij živali in blaga iz odstavka 1, ali

(b)	na lokaciji, ki jo navedejo pristojni organi iz točke (a) in je v neposredni bližini mejne kontrolne točke.

3. Pristojni organi mejne kontrolne točke ponovnega vnosa v Unijo:

(a)	izvedejo dokumentacijski pregled, da preverijo izvor živali in blaga, ki jih vsebuje pošiljka;

(b)	kadar se to zahteva v skladu s pravili iz člena 1(2)(d) in (e) Uredbe (EU) 2017/625, preverijo zdravstveni status živali tretjih držav, skozi katere je potekal tranzit pošiljk, ter ustrezna uradna spričevala in dokumente, ki spremljajo pošiljke;

(c)	kadar se to zahteva v skladu s pravili iz člena 1(2)(d) in (e) Uredbe (EU) 2017/625, izvedejo identifikacijski pregled, da preverijo, da so zalivke na vozilih ali zabojnikih za prevoz nedotaknjene.

4. Kadar obstaja sum na neskladnost s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, pristojni organi mejne kontrolne točke ponovnega vnosa v Unijo poleg pregledov iz odstavka 3 izvedejo tudi identifikacijske in fizične preglede.

5. Izvajalci dejavnosti pošiljke živali, ki se premikajo iz enega dela ozemlja Unije v drug del ozemlja Unije skozi ozemlje tretje države, predložijo v uradni pregled na točki izstopa z ozemlja Unije.

6. Pristojni organ na točki izstopa iz Unije:

(a)	izvede preglede, kadar se to zahteva v skladu s pravili iz člena 1(2)(d) in (e) Uredbe (EU) 2017/625;

(b)	na uradno spričevalo, ki spremlja pošiljko, odtisne žig z besedilom „SAMO ZA TRANZIT MED RAZLIČNIMI DELI EVROPSKE UNIJE SKOZI [ime tretje države]“.

Člen 38

Neumski koridor

1. Kadar pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov pridejo z ozemlja Hrvaške za tranzit skozi ozemlje Bosne in Hercegovine pri neumskem koridorju, pristojni organi Hrvaške pred izstopom pošiljk z ozemlja Hrvaške prek vstopnih točk Klek ali Zaton Doli:

(a)	zapečatijo vozila ali zabojnike za prevoz, preden gre pošiljka v tranzit skozi neumski koridor;

(b)	zabeležijo datum in čas odhoda vozil, ki prevažajo pošiljke.

2. Ko pošiljke iz odstavka 1 ponovno vstopijo na ozemlje Hrvaške prek vstopnih točk Klek ali Zaton Doli, pristojni organi Hrvaške:

(a)	preverijo, da so zalivke na vozilih ali zabojnikih za prevoz nedotaknjene;

(b)	zabeležijo datum in čas prihoda vozil, ki prevažajo pošiljke.

3. Pristojni organi Hrvaške sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2017/625, kadar:

(a)	je bila zalivka iz odstavka 1 med tranzitom skozi neumski koridor poškodovana ali

(b)	čas tranzita preseže čas, ki je potreben za potovanje med vstopnima točkama Klek in Zaton Doli.

POGLAVJE VI

Končne določbe

Člen 39

Razveljavitve

Odločbi 2000/208/ES in 2000/571/ES ter Izvedbeni sklep 2011/215/EU se razveljavijo z učinkom od 14. decembra 2019.

Člen 40

Spremembe Odločbe 2007/777/ES

Odločba 2007/777/ES se spremeni:

(1)

člen 6 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(b)	odstavka 2 in 3 se črtata;

(2)

člen 6a se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(b)	odstavka 2 in 3 se črtata.

Člen 41

Spremembe Uredbe (ES) št. 798/2008

Člen 18 Uredbe (ES) št. 798/2008 se spremeni:

(1)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(2)	v odstavku 2 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(3)	odstavka 3 in 4 se črtata.

Člen 42

Spremembe Uredbe (ES) št. 1251/2008

Člen 17 Uredbe (ES) št. 1251/2008 se spremeni:

(1)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(2)	odstavka 2 in 3 se črtata.

Člen 43

Spremembe Uredbe (ES) št. 119/2009

Člen 5 Uredbe (ES) št. 119/2009 se spremeni:

(1)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(2)	odstavka 2 in 3 se črtata.

Člen 44

Spremembe Uredbe (EU) št. 206/2010

Uredba (EU) št. 206/2010 se spremeni:

(1)

člen 12a se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se črtata točki (d) in (e);

(b)	odstavek 2 se črta;

(c)	odstavek 4 se črta;

(2)

člen 17 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(b)	odstavka 2 in 3 se črtata;

(3)

člen 17a se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(b)	odstavka 2 in 3 se črtata.

Člen 45

Spremembe Uredbe (EU) št. 605/2010

Uredba (EU) št. 605/2010 se spremeni:

(1)

člen 7 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(b)	odstavka 2 in 3 se črtata;

(2)	v členu 7a se črtata odstavka 2 in 3.

Člen 46

Spremembe Uredbe (EU) št. 142/2011

Uredba (EU) št. 142/2011 se spremeni:

(1)

člen 29 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(b)	odstavka 2 in 3 se črtata;

(2)

člen 29a se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(b)	odstavka 2 in 3 se črtata.

Člen 47

Spremembe Uredbe (EU) št. 28/2012

Uredba (EU) št. 28/2012 se spremeni:

(1)

člen 5 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(b)	odstavka 2 in 3 se črtata;

(2)

člen 5a se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(b)	odstavka 2 in 3 se črtata.

Člen 48

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2016/759

Člen 5 Izvedbene uredbe (EU) 2016/759 se spremeni:

(1)	v odstavku 1 se črtajo točke (b), (c) in (d);

(2)	odstavka 2 in 3 se črtata.

Člen 49

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(3) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(4) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(5) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35, 8.2.2005, str. 1).

(6) Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).

(7) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

(8) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).

(9) Odločba Komisije 2000/208/ES z dne 24. februarja 2000 o uvedbi podrobnih pravil za uporabo Direktive Sveta 97/78/ES v zvezi s tranzitom proizvodov živalskega izvora iz ene tretje države v drugo tretjo državo po cesti samo prek Evropske skupnosti (UL L 64, 11.3.2000, str. 20).

(10) Odločba Komisije 2000/571/ES z dne 8. septembra 2000 o določitvi metod veterinarskih pregledov za proizvode iz tretjih držav, namenjene za vnos v prostocarinske cone, prosta skladišča, carinska skladišča ali podjetja, ki opravljajo prevoze s sredstvi v mednarodnem pomorskem prometu (UL L 240, 23.9.2000, str. 14).

(11) Izvedbeni sklep Komisije 2011/215/EU z dne 4. aprila 2011 o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES v zvezi s pretovarjanjem na mejni kontrolni točki vnosa pošiljk proizvodov, namenjenih za uvoz v Unijo ali za tretje države (UL L 90, 6.4.2011, str. 50).

(12) Odločba Komisije 2007/777/ES z dne 29. novembra 2007 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstvenim varstvom ter vzorcih spričeval za uvoz iz tretjih držav nekaterih mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi in o razveljavitvi Odločbe 2005/432/ES (UL L 312, 30.11.2007, str. 49).

(13) Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

(14) Uredba Komisije (ES) št. 1251/2008 z dne 12. decembra 2008 o izvajanju Direktive Sveta 2006/88/ES glede pogojev in zahtev v zvezi z izdajanjem spričeval za dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg in za njihov uvoz v Skupnost ter o določitvi seznama vektorskih vrst (UL L 337, 16.12.2008, str. 41).

(15) Uredba Komisije (ES) št. 119/2009 z dne 9. februarja 2009 o seznamu tretjih držav ali njihovih delov za uvoz mesa divjih leporidov, nekaterih divjih kopenskih sesalcev in gojenih kuncev v Skupnost ali njegov tranzit skozi Skupnost ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 39, 10.2.2009, str. 12).

(16) Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (UL L 73, 20.3.2010, str. 1).

(17) Uredba Komisije (EU) št. 605/2010 z dne 2. julija 2010 o pogojih zdravstvenega varstva živali, javnozdravstvenih pogojih in veterinarskih spričevalih za vnos surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (UL L 175, 10.7.2010, str. 1).

(18) Uredba Komisije (EU) št. 28/2012 z dne 11. januarja 2012 o določitvi zahtev za certificiranje uvoza in tranzita skozi Unijo za nekatere sestavljene proizvode ter o spremembi Odločbe 2007/275/ES in Uredbe (ES) št. 1162/2009 (UL L 12, 14.1.2012, str. 1).

(19) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/759 z dne 28. aprila 2016 o pripravi seznamov tretjih držav, delov tretjih držav in ozemelj, iz katerih države članice dovolijo vnos nekaterih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo, o določitvi zahtev za spričevala ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 in razveljavitvi Odločbe 2003/812/ES (UL L 126, 14.5.2016, str. 13).

(20) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(21) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2122 z dne 10. oktobra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih kategorij živali in blaga, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, posebnega nadzora osebne prtljage potnikov ter blaga v majhnih pošiljkah, ki se pošlje fizičnim osebam in ni namenjeno dajanju na trg, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 142/2011 (glej stran 45 tega Uradnega lista).

(22) http://www.edqm.eu (najnovejša izdaja).

(23) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1014 z dne 12. junija 2019 o določitvi podrobnih pravil glede minimalnih zahtev za mejne kontrolne točke, vključno s kontrolnimi središči, ter za obliko, kategorije in okrajšave, ki se uporabljajo pri oblikovanju seznama mejnih kontrolnih točk in kontrolnih točk (UL L 165, 21.6.2019, str. 10).

(24) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2128 z dne 12. novembra 2019 o pripravi vzorca uradnega spričevala in pravil za izdajo uradnih spričeval za blago, dostavljeno na plovila, ki zapuščajo Unijo, in namenjeno oskrbi ladij ali oskrbi posadke in potnikov ali dostavljeno v vojaško oporišče Nata ali Združenih držav (glej stran 114 tega Uradnega lista).

(25) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/99

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2125

z dne 10. oktobra 2019

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil v zvezi z izvajanjem posebnega uradnega nadzora nad lesenim pakirnim materialom, obveščanjem o nekaterih pošiljkah in ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primerih neskladnosti

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) ter zlasti člena 45(4) in člena 77(1)(d) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta med drugim določa okvir za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti za živali in blago, ki vstopajo na ozemlje Unije iz tretjih držav, da se preveri skladnost z zakonodajo Unije zaradi varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali, v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi in fitofarmacevtskimi sredstvi pa tudi varovanja okolja.

(2)

Lesen pakirni material, ki lahko spremlja vse vrste predmetov, je znan kot vir vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin. Oblike lesenega pakirnega materiala, ki je lahko pot za škodljive organizme, ki pomenijo tveganje širjenja škodljivih organizmov rastlin v Uniji, vključujejo, vendar niso omejene na zaboje za pakiranje, škatle, gajbe, bobne in motke/kolute za kable, palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče, paletne prirobnice in varovalne obloge, ne glede na to, ali se dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov vseh vrst ali ne. Količina lesenega pakirnega materiala, ki vstopa na ozemlje Unije s prevoznimi sredstvi, je velika.

(3)

Člena 43 in 96 Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določata posebne uvozne pogoje za vnos lesenega pakirnega materiala na ozemlje Unije. Člen 77(1)(d) Uredbe (EU) 2017/625 pooblašča Komisijo, da določi pravila za izvajanje posebnega uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost lesenega pakirnega materiala s temi zahtevami na mestih iz člena 44(3) Uredbe (EU) 2017/625, in pravila o ukrepih v primerih neskladnosti.

(4)

Da bi se zagotovila učinkovitost pregledov lesenega pakirnega materiala, ki vstopa na ozemlje Unije, in da bi se izognili tveganju vnosa ali širjenja škodljivih organizmov rastlin, bi bilo treba sprejeti pravila, ki bi dopolnila pravila iz Uredbe (EU) 2017/625, in sicer v zvezi z izvajanjem posebnega uradnega nadzora nad lesenim pakirnim materialom in ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primerih neskladnosti.

(5)

Posebni uvozni pogoji za lesen pakirni material iz člena 43(1) Uredbe (EU) 2016/2031 se ne uporabljajo za material, za katerega veljajo izjeme, določene v Mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 z naslovom Pravila za lesen pakirni material v mednarodni trgovini (ISPM 15). Tak material bi bilo zato treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe.

(6)

Da bi se identificirale pošiljke, v katerih je prisoten lesen pakirni material, ki lahko predstavlja največje fitosanitarno tveganje za ozemlje Unije in nad katerim bi bilo zato treba izvajati posebni uradni nadzor, bi morali pristojni organi držav članic vzpostaviti načrt za spremljanje, ki bi temeljil na pristopu tveganja.

(7)

Pristojni organi bi morali na podlagi navedenega načrta za spremljanje izbrati pošiljke lesenega pakirnega materiala za izvajanje posebnega uradnega nadzora. Poleg tega bi morali imeti pristojni organi možnost, da za izvajanje posebnega uradnega nadzora od carinskih organov po potrebi zahtevajo, da pridržijo izbrane pošiljke, v katerih je prisoten lesen pakirni material, do zaključka posebnega uradnega nadzora.

(8)	Lesen pakirni material ni vključen na sezname blaga, ki je predmet uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, iz člena 47(1)(c) Uredbe (EU) 2017/625.

(9)	Člen 45(4) Uredbe (EU) 2017/625 pooblašča Komisijo, da določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi od izvajalcev dejavnosti zahtevajo, da pošljejo obvestilo o prispetju določenega blaga, ki ni predmet nadzora na mejnih kontrolnih točkah.

(10)	Da bi pristojni organi lahko učinkovito načrtovali in izvajali posebni uradni nadzor nad lesenim pakirnim materialom, bi morali imeti možnost, da od izvajalcev dejavnosti zahtevajo, da jih v razumnem času vnaprej obvestijo o prispetju pošiljk, v katerih je prisoten lesen pakirni material.

(11)

Zato bi bilo treba skupaj s pravili o posebnem uradnem nadzoru nad lesenim pakirnim materialom iz te uredbe predvideti možnost, da pristojni organi od izvajalcev dejavnosti zahtevajo, da jih vnaprej obvestijo o prispetju takih pošiljk. Za taka obvestila se lahko uporablja sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC), ki ga vzpostavi in upravlja Komisija v skladu s členom 131(1) Uredbe (EU) 2017/625. Pristojni organi lahko od izvajalcev dejavnosti, odgovornih za pošiljko, zahtevajo, da prek IMSOC, prek obstoječih nacionalnih informacijskih sistemov ali na drug način, s katerim se je strinjal pristojni organ, v razumnem času, ki ga določijo pristojni organi, pošljejo vnaprejšnje obvestilo o prispetju pošiljke.

(12)

Za evidentiranje rezultatov posebnega uradnega nadzora v IMSOC bi bilo treba uporabiti skupni zdravstveni vstopni dokument iz člena 56 Uredbe (EU) 2017/625. Evidentirani rezultati uradnega nadzora bodo zagotovili pregled stanja glede posebnega uradnega nadzora nad lesenim pakirnim materialom, ki se izvaja v državah članicah, kot podlago za nadaljnje ukrepe za zaščito ozemlja Unije pred širjenjem škodljivih organizmov rastlin.

(13)	Določbe te uredbe bi se morale uporabljati brez poseganja v ustrezne določbe Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(14)

Kadar se pristojni organ odloči, da bo neskladen lesen pakirni material ponovno odpremil v namembni kraj zunaj Unije v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/625, bi moral neskladen lesen pakirni material ostati pod uradnim carinskim nadzorom, dokler ne zapusti ozemlja Unije, da se prepreči tveganje vnosa škodljivih organizmov v Unijo ali njihovega širjenja.

(15)

Kadar se pri fizičnih pregledih na točki sprostitve v prosti promet v Uniji ali v namembnem kraju odkrije neskladen lesen pakirni material, bi bilo treba tak material takoj uničiti zaradi večjega tveganja širjenja karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, ki ga ni mogoče preprečiti z manj učinkovitimi sredstvi.

(16)	Uredba (EU) 2017/625 se uporablja od 14. decembra 2019. Zato bi bilo treba pravila, določena v tej uredbi, prav tako uporabljati od navedenega datuma –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba določa pravila za izvajanje posebnega uradnega nadzora nad lesenim pakirnim materialom ali lesnimi izdelki (razen papirnih izdelkov), namenjenimi za podporo, zaščito ali prenašanje blaga, ki vstopa na ozemlje Unije, ne glede na to, ali se dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov vseh vrst (v nadaljnjem besedilu: lesen pakirni material), in pravila o ukrepih v primeru neskladnosti.

2. Ta uredba določa tudi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi od izvajalcev dejavnosti zahtevajo, da pošljejo obvestilo o prispetje nekaterih pošiljk, ki vstopajo na ozemlje Unije in v katerih je prisoten lesen pakirni material.

3. Ta uredba se ne uporablja za lesen pakirni material iz drugega pododstavka člena 43(1) Uredbe (EU) 2016/2031 o izjemah, določenih v Mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 z naslovom Pravila za lesen pakirni material v mednarodni trgovini (ISPM 15).

Člen 2

Načrt za spremljanje

Pristojni organi razvijejo načrt za spremljanje za lesen pakirni material na podlagi analize tveganja, pri čemer upoštevajo vsaj naslednje:

(a)	število izvedb in rezultate posebnega uradnega nadzora, ki so ga v prejšnjih letih nad lesenim pakirnim materialom izvedli pristojni organi, in sicer na podlagi informacij iz sistema upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC);

(b)	preteklo skladnost tretje države, izvoznika ali izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljke, z Uredbo (EU) 2016/2031, zlasti členom 43(1) in točko (a) prvega pododstavka člena 96(1) navedene uredbe;

(c)	informacije carinskih organov in drugih virov, kadar so te na voljo, v zvezi s številom pošiljk, ki vstopajo v Unijo in v katerih je prisoten lesen pakirni material, in državo izvora pošiljke.

Člen 3

Obveščanje o pošiljkah

Pristojni organi lahko od izvajalcev dejavnosti, odgovornih za pošiljko, zahtevajo, da prek IMSOC, prek obstoječih nacionalnih informacijskih sistemov ali na drug način, s katerim se je strinjal pristojni organ, v razumnem času, ki ga določijo pristojni organi, pošljejo vnaprejšnje obvestijo o prispetju pošiljk, ki vstopajo na ozemlje Unije in v katerih je prisoten lesen pakirni material.

Člen 4

Posebni uradni nadzor nad lesenim pakirnim materialom

1. Pristojni organi za fizične preglede izberejo pošiljke, v katerih je prisoten lesen pakirni material, na podlagi:

(a)	načrta za spremljanje iz člena 2;

(b)	informacij iz obvestil iz člena 3, kadar je to ustrezno, in

(c)	vseh drugih ustreznih informacij, ki so jim na voljo.

2. Pristojni organi izvedejo fizične preglede pošiljk, ki so bile izbrane v skladu z odstavkom 1, da preverijo njihovo skladnost z uvoznimi zahtevami iz člena 43(1) in točke (a) prvega pododstavka člena 96(1) Uredbe (EU) 2016/2031.

3. Pristojni organi lahko od carinskih organov zahtevajo, da izbrane pošiljke, v katerih je prisoten lesen pakirni material, pridržijo, če se to zdi potrebno zaradi fizičnih pregledov v skladu z odstavkom 2, za čas trajanja teh pregledov.

4. Med izvajanjem posebnega uradnega nadzora imajo pristojni organi dostop do celotne pošiljke, tako da se fizični pregledi iz odstavka 2 lahko izvedejo na celotnem lesenem pakirnem materialu, prisotnem v pošiljki.

5. V treh delovnih dneh od začetka pridržanja pošiljke, v kateri je prisoten lesen pakirni material, pristojni organ carinskim organom predloži rezultate pregledov pridržane pošiljke.

6. Kadar fizičnih pregledov ni mogoče izvesti v treh delovnih dneh od začetka pridržanja pošiljke, v kateri je prisoten lesen pakirni material, lahko pristojni organi od carinskih organov zahtevajo, da pošiljko pridržijo še za dodatne tri delovne dni, da se izvedejo pregledi.

Če je to tehnično izvedljivo, lahko v tem primeru carinski organ sprosti pošiljko, če izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, lesen pakirni material loči od pošiljke.

7. Pošiljka, ki so jo pridržali carinski organi v skladu z odstavkom 3, se sprosti, če v treh delovnih dneh od začetka pridržanja pristojni organi ne predložijo rezultatov pregledov v skladu z odstavkom 5 ali od carinskih organov ne zahtevajo, da pošiljko pridržijo še za dodatne tri delovne dni v skladu z odstavkom 6.

Člen 5

Poročanje o rezultatih posebnega uradnega nadzora

1. Po opravljenem posebnem uradnem nadzoru v skladu s členom 4 pristojni organi:

(a)	rezultate posebnega uradnega nadzora vnesejo v skupni zdravstveni vstopni dokument v skladu s členom 56(3)(b)(i) Uredbe (EU) 2017/625;

(b)	rezultate posebnega uradnega nadzora nad lesenim pakirnim materialom neposredno ali prek obstoječih nacionalnih sistemov predložijo v IMSOC ter

(c)	o rezultatih posebnega uradnega nadzora obvestijo izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljke, v katerih je prisoten lesen pakirni material, in carinske organe.

2. Kadar pristojni organi izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko, v kateri je prisoten lesen pakirni material, obvestijo o rezultatih posebnega uradnega nadzora prek skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta, izvajalec dejavnosti predloži referenčno številko skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta kot spremne listine iz člena 163 Uredbe (EU) št. 952/2013 za vsako carinsko deklaracijo, ki je vložena pri carinskih organih za to pošiljko.

Člen 6

Ukrepi v primerih neskladnosti

1. Pristojni organi v skladu s členom 66 Uredbe (EU) 2017/625 odredijo uničenje, ponovno odpremo ali posebno obdelavo lesenega pakirnega materiala, ki ni skladen z zahtevami iz člena 43(1) in točke (a) prvega pododstavka člena 96(1) Uredbe (EU) 2016/2031.

Kadar pa je tak neskladen lesen pakirni material odkrit med fizičnimi pregledi v skladu s členom 4 na točki sprostitve pošiljke v prosti promet v Uniji ali v namembnem kraju pošiljke iz člena 44(3)(c) oziroma (e) Uredbe (EU) 2017/625, pristojni organi od zadevnega izvajalca dejavnosti zahtevajo, da lesen pakirni material brez odlašanja uniči. Pred in med uničenjem se z lesenim pakirnim materialom ravna na način, ki preprečuje širjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, kot so opredeljeni v členu 4 Uredbe (EU) 2016/2031.

2. Kadar se pristojni organi odločijo, da od izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko, zahtevajo, da neskladen lesen pakirni material ponovno odpremi iz Unije v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/625, ostane pošiljka, v kateri je prisoten neskladen lesen pakirni material, pod uradnim carinskim nadzorom v skladu z ustreznim carinskim postopkom, dokler neskladen lesen pakirni material ne zapusti ozemlja Unije.

Člen 7

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).

(3) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/104

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2126

z dne 10. oktobra 2019

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za posebni nadzor za nekatere kategorije živali in blaga, ukrepov, ki se sprejmejo po izvedbi takšnega nadzora, in nekaterih kategorij živali in blaga, ki so izvzete iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) ter zlasti člena 48(h) in člena 77(1)(a), (b) in (k) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 77(1)(a), (b) in (k) Uredbe (EU) 2017/625 Komisijo pooblašča za sprejetje pravil za izvajanje posebnega uradnega nadzora za nekatere kategorije živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, in o ukrepih v primeru neskladnosti.

(2)	Za zagotovitev učinkovitega uradnega nadzora pošiljk neodrte dlakaste divjadi, ki se vnese v Unijo, bi bilo treba določiti posebne zahteve glede nadzora, kadar se fizični nadzor dokonča v namembnem obratu, ker popolnih fizičnih pregledov in vzorčenja ni mogoče izvesti na mejnih kontrolnih točkah.

(3)	Za zagotovitev učinkovitega uradnega nadzora svežih ribiških proizvodov, ki se neposredno iztovorijo v pristaniščih Unije, bi bilo treba dovoliti izvajanje uradnega nadzora v pristaniščih, ki jih določijo države članice v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 (2).

(4)

Člen 77(1)(k) Uredbe (EU) 2017/625 Komisijo pooblašča za sprejetje pravil za izvajanje posebnega uradnega nadzora za živali in blago iz člena 48(h) navedene uredbe, ki predstavljajo nizko tveganje ali ne predstavljajo nobenega specifičnega tveganja in se izvzamejo iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, kadar je takšno izvzetje upravičeno.

(5)	Kadar se uradni nadzor ne izvaja na mejnih kontrolnih točkah, bi bilo treba določiti pogoje, kot so ustrezne ureditve nadzora, da se preprečijo nesprejemljiva tveganja za javno zdravje ter zdravje živali in rastlin ob vstopu tovrstnih živali in blaga v Unijo.

(6)

V primeru zamrznjenega tuna, ki predstavlja nizko tveganje ali ne predstavlja nobenega specifičnega tveganja v skladu s členom 48(h) Uredbe (EU) 2017/625, se lahko uradni nadzor izvaja v namembnem predelovalnem obratu, ki ga carinski organi odobrijo za začasno hrambo neunijskega blaga v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(7)

V primeru ribiških proizvodov, ki predstavljajo nizko tveganje ali ne predstavljajo nobenega specifičnega tveganja v skladu s členom 48(h) Uredbe (EU) 2017/625 ter ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, in so vneseni v Unijo po tem, ko so bili raztovorjeni v tretjih državah, kot je navedeno v členu 72 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 (4), bi bilo treba sprejeti ukrepe, če obstaja sum na neskladnost.

(8)

Živali in blago, ki vstopajo v Unijo prek nekaterih grških otokov in nekaterih francoskih ozemelj, predstavljajo nizko tveganje ob upoštevanju, da se takšne živali in blago ne dajejo na trg zunaj navedenih otokov oziroma ozemelj. Za zagotovitev, da se takšne živali in blago ne dajejo na trg zunaj navedenih otokov oziroma teritorijev, bi bilo treba določiti ustrezne zahteve glede uradnega nadzora in s tem povezane ukrepe.

(9)

Da bi se racionalizirala in poenostavila uporaba zakonodajnega okvira, bi bilo treba pravila o uradnem nadzoru, sprejeta na podlagi člena 77(1)(k) in člena 48(h) Uredbe (EU) 2017/625, sprejeti skupaj s pravili o uradnem nadzoru nad drugimi kategorijami blaga iz člena 77(1)(a) in (b) navedene uredbe.

(10)

Navedena pravila so tesno povezana in mnoga naj bi se uporabljala skupaj. Zaradi poenostavitve in preglednosti, pa tudi da bi se olajšala njihova uporaba in preprečilo njihovo ponavljanje, bi bilo torej treba navedena pravila določiti v enem aktu in ne v več ločenih aktih, ki bi vsebovali številna navzkrižna sklicevanja in pomenili tveganje podvajanja.

(11)	Glede na to, da ta uredba določa pravila, zajeta v Odločbi Komisije 94/641/ES (5) in Izvedbenem sklepu Komisije 2012/44/EU (6), bi bilo treba navedena akta razveljaviti.

(12)	Ker se Uredba (EU) 2017/625 uporablja od 14. decembra 2019, bi bilo treba tudi to uredbo uporabljati od navedenega datuma –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila za izvajanje posebnega uradnega nadzora v zvezi z nekaterimi kategorijami živali in blaga ter ukrepe, ki se sprejmejo v primeru neskladnosti. Prav tako določa pravila za primere, v katerih so nekatere kategorije živali in blaga izvzete iz izvajanja uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, ter pogoje v zvezi s tem, pa tudi, kdaj je takšno izvzetje upravičeno.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„IMSOC“ pomeni sistem upravljanja informacij za uradni nadzor iz člena 131 Uredbe (EU) 2017/625;

(2)	„sveži ribiški proizvodi“ pomenijo sveže ribiške proizvode, kakor so opredeljeni v točki 3.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(3)	„zamrznjeni tun“ pomeni tuna, ki se hrani v skladu z zahtevami iz točke (2) poglavja VII oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 3

Neodrta dlakasta divjad

1. Pristojni organ mejne kontrolne točke prvega prispetja v Unijo lahko dovoli odpremo pošiljk neodrte dlakaste divjadi do obrata v namembnem kraju brez dokončanja fizičnih pregledov, če se pošiljke odpremijo v vozilih ali zabojnikih v skladu s členoma 2 in 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/1666 (8).

2. Pristojni organ iz odstavka 1 obvesti pristojni organ obrata v namembnem kraju, da je treba dokončati fizične preglede, zlasti zdravstvene preglede in laboratorijska testiranja.

3. Pristojni organ obrata v namembnem kraju obvesti pristojni organ iz odstavka 1 o rezultatih fizičnih pregledov iz odstavka 2.

Člen 4

Sveži ribiški proizvodi, ki jih ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države, neposredno iztovori v pristaniščih Unije, ki jih določijo države članice

Sveži ribiški proizvodi, ki jih ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države, neposredno iztovori, so izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, če takšen nadzor izvedejo pristojni organi v pristaniščih Unije, ki jih določijo države članice v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008.

Člen 5

Zamrznjeni tuni, ki jih ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države, neposredno iztovori v pristaniščih Unije, ki jih določijo države članice

Države članice lahko v namembnem predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, izvedejo uradni nadzor nad zamrznjenimi tuni, ki niso obglavljeni niti jim ni bilo odstranjeno drobovje in jih ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države, neposredno iztovori v pristaniščih Unije, ki jih določijo države članice v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	uradni nadzor izvede pristojni organ najbližje mejne kontrolne točke;

(b)	namembni predelovalni obrat je s strani carinskih organov odobren za začasno hrambo neunijskega blaga v skladu s členom 147(1) in členom 148 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(c)

zamrznjeni tuni se s plovila v namembni predelovalni obrat odpremijo v zapečatenih vozilih ali zabojnikih za prevoz ter pod nadzorom pristojnega organa, ki izvaja uradni nadzor, in na podlagi ustreznega carinskega postopka v skladu s členi 134, 135, 140 in 141 ter členom 148(5) Uredbe (EU) št. 952/2013;

(d)	izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, pred prispetjem pošiljke v določena pristanišča Unije obvesti pristojni organ iz točke (a) tega člena o prispetju pošiljke, tako da v IMSOC pošlje izpolnjen skupni zdravstveni vstopni dokument (SZVD) iz člena 56 Uredbe (EU) 2017/625.

Člen 6

Ribiški proizvodi, namenjeni za prehrano ljudi, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, in se raztovorijo v tretjih državah

1. Za pošiljke ribiških proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, in se raztovorijo v tretjih državah, s skladiščenjem ali brez njega, preden se vnesejo v Unijo z drugačnim prevoznim sredstvom, kakor je določeno v členu 72(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/627, pristojni organ mejnih kontrolnih točk prvega prispetja v Unijo izvede dokumentacijske preglede.

2. Pošiljke iz odstavka 1 se lahko izvzamejo iz identifikacijskih in fizičnih pregledov na mejnih kontrolnih točkah, če izpolnjujejo pogoje iz člena 72 Izvedbene uredbe (EU) 2019/627.

3. Če se ugotovi neskladnost s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625 ali obstaja sum nanjo, pristojni organ mejne kontrolne točke prvega prispetja v Unijo poleg dokumentacijskih pregledov izvede tudi identifikacijske in fizične preglede pošiljk iz odstavka 1 tega člena.

Člen 7

Pošiljke, ki vstopajo v Unijo prek nekaterih grških otokov in nekaterih francoskih ozemelj

1. Proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav prek odobrenih grških otoških vstopnih točk na Rodosu, v Mitileni in Heraklionu (na Kreti) in so namenjeni za lokalno uporabo na grškem otoku vstopne točke, so izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah.

2. Živali, proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav prek odobrenih vstopnih točk v francoskih čezmorskih departmajih Gvadelup, Francoska Gvajana, Martinik in Mayotte in so namenjeni za lokalno uporabo v francoskem čezmorskem departmaju vstopne točke, so izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah.

Člen 8

Posebni uradni nadzor pošiljk, ki vstopajo v Unijo prek nekaterih grških otokov in nekaterih francoskih ozemelj

1. Za pošiljke iz člena 7 se na vseh odobrenih vstopnih točkah izvedejo pregledi v skladu s Prilogo I.

2. Za vsako odobreno vstopno točko je odgovoren pristojni organ, ki ima na voljo:

(a)	uradne veterinarje, odgovorne za sprejemanje odločitev o pošiljkah v skladu s členom 55(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625, in

(b)	če pristojni organ meni, da je to potrebno, osebje iz člena 49(2)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/625, usposobljeno v skladu s členom 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/1081 (9).

3. Pristojni organ odobrenih vstopnih točk na grških otokih iz člena 7(1) zagotovi, da so za vsako odobreno vstopno točko na voljo osebje in viri za izvajanje uradnega nadzora nad pošiljkami blaga iz člena 7(1), za katere je zadevna vstopna točka odobrena.

4. Vsaka odobrena vstopna točka v francoskih čezmorskih departmajih iz člena 7(2) ima vse zmogljivosti, opremo in osebje, potrebne za izvajanje uradnega nadzora nad pošiljkami živali in blaga iz člena 7(2), za katere je zadevna vstopna točka odobrena.

Člen 9

Odgovornosti izvajalcev dejavnosti v zvezi s pošiljkami, ki vstopajo v Unijo prek nekaterih grških otokov in nekaterih francoskih ozemelj

Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljke iz člena 7:

(a)	obvesti pristojni organ odobrene vstopne točke o prispetju pošiljke, tako da pred prispetjem pošiljke na odobreno vstopno točko v IMSOC pošlje izpolnjen SZVD;

(b)	vodi register, ki ga odobri pristojni organ odobrene vstopne točke in v katerem so, kadar je to ustrezno, navedeni količina živali, proizvodov živalskega izvora in sestavljenih proizvodov za dajanje na trg ter imena in naslovi kupcev;

(c)

obvesti kupce, da:

(i)	so proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi za dajanje na trg namenjeni zgolj za lokalno porabo in se navedeni proizvodi pod nobenim pogojem ne smejo nadalje odpremiti v druge dele ozemlja Unije;

(ii)	morajo v primeru nadaljnje prodaje nove kupce, kadar so ti komercialni izvajalci dejavnosti, obvestiti o omejitvah v skladu s točko (c)(i);

(d)

v primeru francoskih čezmorskih departmajev Gvadelup, Francoska Gvajana, Martinik in Mayotte obvesti kupce, da:

(i)	so živali za dajanje na trg namenjene zgolj za lokalno vzrejo in proizvodnjo in se navedene živali in proizvodi iz njih pod nobenim pogojem ne smejo nadalje odpremiti v druge dele ozemlja Unije;

(ii)	morajo v primeru nadaljnje prodaje nove kupce, kadar so ti komercialni izvajalci dejavnosti, obvestiti o omejitvah v skladu s točko (d)(i).

Člen 10

Razveljavitve

1. Odločba 94/641/ES in Izvedbeni sklep 2012/44/EU se razveljavita z učinkom od 14. decembra 2019.

2. Sklicevanja na razveljavljena akta se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijskima tabelama iz Priloge II.

Člen 11

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

(3) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (UL L 131, 17.5.2019, str. 51).

(5) Odločba Komisije 94/641/ES z dne 8. septembra 1994 o določitvi pravil za veterinarske preglede, ki se opravljajo za proizvode, uvožene na nekatere grške otoke iz tretjih držav (UL L 248, 23.9.1994, str. 26).

(6) Izvedbeni sklep Komisije 2012/44/EU z dne 25. januarja 2012 o pravilih za veterinarske preglede živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki vstopajo v nekatere francoske čezmorske departmaje iz tretjih držav (UL L 24, 27.1.2012, str. 14).

(7) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(8) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1666 z dne 24. junija 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pogojev za spremljanje prevoza in prispetja pošiljk določenega blaga od mejne kontrolne točke prispetja do obrata v namembnem kraju v Uniji (UL L 255, 4.10.2019, str. 1).

(9) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1081 z dne 8. marca 2019 o določitvi pravil za posebne zahteve glede usposabljanja za osebje za izvajanje nekaterih fizičnih pregledov na mejnih kontrolnih točkah (UL L 171, 26.6.2019, str. 1).

PRILOGA I

Posebni uradni nadzor blaga, ki vstopa v Unijo prek odobrenih vstopnih točk na nekaterih grških otokih in nekaterih francoskih ozemljih

Pristojni organ zagotovi, da so vsi podatki proizvodov živalskega izvora in sestavljenih proizvodov ter v primeru francoskih čezmorskih departmajev Gvadelup, Francoska Gvajana, Martinik in Mayotte tudi vsi podatki živali, predloženih za dajanje na trg, vneseni v IMSOC.

Pristojni organ preveri:

(a)	spremna spričevala in dokumente;

(b)	identiteto proizvodov živalskega izvora in sestavljenih proizvodov ter v primeru francoskih čezmorskih departmajev Gvadelup, Francoska Gvajana, Martinik in Mayotte tudi identiteto živali;

(c)	pakiranje in označevanje;

(d)	kakovost in stanje ohranjenosti blaga;

(e)	pogoje prevoza ter v primeru prevoza s hladilnimi prevoznimi sredstvi tudi temperaturo prevoznega sredstva in notranjo temperaturo blaga;

(f)	morebitne poškodbe blaga.

Pristojni organ zagotovi, da je po zaključku posebnega uradnega nadzora v spremnem SZVD navedeno, da so proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi za dajanje na trg namenjeni zgolj za lokalno porabo in se navedeni proizvodi pod nobenim pogojem ne smejo nadalje odpremiti v druge dele ozemlja Unije.

V primeru francoskih čezmorskih departmajev Gvadelup, Francoska Gvajana, Martinik in Mayotte pristojni organ zagotovi, da je po zaključku posebnega uradnega nadzora v spremnem SZVD navedeno, da so živali za dajanje na trg namenjene zgolj za lokalno vzrejo in proizvodnjo in se navedene živali in proizvodi iz njih pod nobenim pogojem ne smejo nadalje odpremiti v druge dele ozemlja Unije.

Pristojni organ izvaja redne inšpekcijske preglede kraja nastanitve/skladiščenja pošiljk za dajanje na trg, s katerimi preverja, da so izpolnjene zahteve glede javnega zdravja in da se navedene pošiljke ne odpremijo v druge dele ozemlja Unije.

V primeru francoskih čezmorskih departmajev Gvadelup, Francoska Gvajana, Martinik in Mayotte pristojni organ izvaja redne inšpekcijske preglede kraja nastanitve živali za dajanje na trg, s katerimi preverja, da so izpolnjene zahteve glede zdravja živali in da se navedene živali in proizvodi iz njih ne odpremijo v druge dele ozemlja Unije.

PRILOGA II

Korelacijski tabeli iz člena 10(2)

1. Odločba 94/641/ES

Odločba 94/641/ES

Ta uredba

Člen 1

Člen 2

Člen 3, prva alinea

Člen 3, druga alinea

Člen 3, tretja alinea

Člen 3, četrta alinea

Člen 4

Člen 5

Člen 6

Člen 7

Priloga I

Točka 1 Priloge II

Točka 2 Priloge II

Člen 7

Člen 8(2)(a)

Člen 9(a)

Člen 9(b)

Člen 9(c)

Člen 9(e)

Člen 8(1)

–

Člen 7

Točka 2 Priloge I

Točka 5 Priloge I

2. Izvedbeni sklep 2012/44/EU

Izvedbeni sklep 2012/44/EU

Ta uredba

Člen 1

Člen 2(1)

Člen 2(2)

Člen 3(1)

Člen 3(2)

Člen 3(3)

Člen 3(4)

Člen 3(5)

Člen 4(1)

Člen 4(2)

Člen 4(3)

Člen 4(4)

Člen 4(5)

Člen 5

Člen 6

Člen 7

Člen 8

Priloga

Člen 7

Člen 8(2)

Člen 8(4)

Člen 9(a)

–

Člen 9(b)

Člen 9(c) in (d)

Člen 9(e) in (f)

Člen 8(1)

Točka 1 Priloge I

Točki 3 in 4 Priloge I

Točki 5 in 6 Priloge I

–

Člen 7

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/111

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2127

z dne 10. oktobra 2019

o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede datuma uporabe nekaterih določb direktiv Sveta 91/496/EGS, 97/78/ES in 2000/29/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (1) ter zlasti členov 149(2) in 165(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2017/625 vzpostavlja okvir za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti za preverjanje pravilne uporabe zakonodaje Unije o živilih in krmi. Navedeni okvir vključuje uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav.

(2)	Uredba (EU) 2017/625 razveljavlja direktivi Sveta 91/496/EGS (2) in 97/78/ES (3) z učinkom od 14. decembra 2019. Poleg tega spreminja Uredbo (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (4), tako da preklicuje Direktivo Sveta 2000/29/ES (5).

(3)

Za preprečitev kakršnih koli zakonodajnih vrzeli pred sprejetjem delegiranih aktov, ki se nanašajo na zadeve iz člena 47(2), člena 48, člena 51(1)(b), (c) in (d), člena 53(1)(a), člena 54(1) in (3) ter člena 58(a) Uredbe (EU) 2017/625, Uredba (EU) 2017/625 določa, da se ustrezne določbe direktiv Sveta 91/496/EGS, 97/78/ES in 2000/29/ES še naprej uporabljajo, in sicer do 14. decembra 2022 ali do zgodnejšega datuma, ki ga določi Komisija. Kar zadeva Direktivo 2000/29/ES, mora biti takšen zgodnejši datum po datumu začetka uporabe Uredbe (EU) 2017/625.

(4)

Na podlagi člena 53(1)(a) Uredbe (EU) 2017/625 je bil sprejet delegirani akt, ki ureja uradni nadzor na kontrolnih točkah, ki niso mejne kontrolne točke. Navedeni akt se bo začel uporabljati 14. decembra 2019. Za kategorije pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 47(1)(c) navedene uredbe pa se bo začel uporabljati šele 14. decembra 2020. Zato bi se morale ustrezne določbe Direktive 2000/29/ES še naprej uporabljati do 13. decembra 2020.

(5)

Na podlagi člena 54(3) Uredbe (EU) 2017/625 je bil sprejet izvedbeni akt, ki ureja pogostost izvajanja identifikacijskih in fizičnih pregledov živali in blaga ob vstopu v Unijo. Navedeni akt se bo začel uporabljati 14. decembra 2019. Za kategorije pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 47(1)(c) navedene uredbe pa se bo začel uporabljati šele 14. decembra 2022. Zato bi se morale ustrezne določbe Direktive 2000/29/ES še naprej uporabljati do 13. decembra 2022.

(6)

Poleg tega je bil na podlagi člena 47(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625 sprejet izvedbeni akt, ki določa seznam živali in blaga, za katere se izvaja sistematični uradni nadzor ob vstopu v Unijo. Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/478 (6) so bili kategorijam, vključenim v seznam, dodani sestavljeni proizvodi. Vendar se bodo zahteve za vnos takšnih proizvodov v Unijo, določene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/625 (7), začele uporabljati šele 21. aprila 2021. Do 20. aprila 2021 se bodo še naprej uporabljale obstoječe zahteve za sestavljene proizvode. Zato so potrebni prehodni ukrepi v zvezi z določbami Direktive 97/78/ES, ki urejajo zadeve iz člena 47(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625 v zvezi s sestavljenimi proizvodi.

(7)

Na podlagi člena 47(2)(b) in člena 58(a) Uredbe (EU) 2017/625 sta bila sprejeta izvedbena akta, ki urejata določitev seznama blaga, za katerega velja začasno povečanje uradnega nadzora ob vstopu v Unijo, oziroma obliko skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta (SZVD). Navedena akta se bosta začela uporabljati na datum začetka uporabe Uredbe (EU) 2017/625.

(8)

Na podlagi člena 48 in člena 51(1)(b), (c) in (d) Uredbe (EU) 2017/625 sta bila sprejeta delegirana akta, ki urejata izvzetja iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah ter določitev posebnih pravil o tranzitu in prenosu. Navedena akta se bosta začela uporabljati na datum začetka uporabe Uredbe (EU) 2017/625.

(9)	Uredbo (EU) 2017/625 je torej primerno ustrezno spremeniti.

(10)	Ker so pravila iz tega akta med seboj tesno povezana in se bodo uporabljala skupaj, je primerno, da se določijo v enem aktu, ne pa v več aktih s številnimi navzkrižnimi sklicevanji in tveganji podvojevanja.

(11)	Ker se Uredba (EU) 2017/625 ter navedene delegirane in izvedbene uredbe uporabljajo od 14. decembra 2019, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Uredbe (EU) 2017/625

Uredba (EU) 2017/625 se spremeni:

člen 149(1) se nadomesti z naslednjim:

„Ustrezne določbe direktiv 91/496/EGS in 97/78/ES, ki urejajo zadeve iz člena 47(2)(b), člena 48, člena 51(1)(b), (c) in (d), člena 53(1)(a), člena 54(1) in (3) ter člena 58(a) te uredbe, se uporabljajo namesto ustreznih določb te uredbe do 13. decembra 2019.

Ustrezne določbe Direktive 97/78/ES, ki urejajo zadeve iz člena 47(2)(a) te uredbe v zvezi s sestavljenimi proizvodi, se še naprej uporabljajo namesto navedene ustrezne določbe, in sicer do 20. aprila 2021.“;

člen 165(2) se nadomesti z naslednjim:

„V zvezi z zadevami, ki jih ureja Direktiva 2000/29/ES, se od 15. decembra 2019 namesto ustreznih določb navedene direktive, ki se z navedenim datumom prenehajo uporabljati, uporabljajo člen 47(2), člen 48, člen 51(1)(b), (c) in (d) ter člen 58(a) te uredbe.

V zvezi z zadevami, ki jih ureja člen 53(1)(a) te uredbe, se namesto navedene določbe še naprej uporabljajo ustrezne določbe Direktive 2000/29/ES, in sicer do 13. decembra 2020.

V zvezi z zadevami, ki jih ureja člen 54(1) in (3) te uredbe, se namesto navedenih določb še naprej uporabljajo ustrezne določbe Direktive 2000/29/ES, in sicer do 13. decembra 2022.“

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba te uredbe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 56).

(3) Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 24, 30.1.1998, str. 9).

(5) Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/478 z dne 14. januarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede kategorij pošiljk, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah (UL L 82, 25.3.2019, str. 4).

(7) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 z dne 4. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (UL L 131, 17.5.2019, str. 18).

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/114

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2128

z dne 12. novembra 2019

o pripravi vzorca uradnega spričevala in pravil za izdajo uradnih spričeval za blago, dostavljeno na plovila, ki zapuščajo Unijo, in namenjeno oskrbi ladij ali oskrbi posadke in potnikov ali dostavljeno v vojaško oporišče Nata ali Združenih držav

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2017/625 določa pravila, ki jih morajo pristojni organi držav članic upoštevati pri izvajanju uradnega nadzora živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, da se preveri skladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2124 (2) določa pravila za uradni nadzor pošiljk proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov iz tretjih držav, ki se skladiščijo v skladiščih na ozemlju Unije in jih je treba dostaviti v vojaško oporišče Nata ali Združenih držav na ozemlju Unije ali v tretji državi ali na plovilo, ki zapuščajo Unijo, za oskrbo ladje ali oskrbo posadke in potnikov.

(3)	Delegirana uredba (EU) 2019/2124 zlasti določa, da mora biti navedenim pošiljkam proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov ob zapustitvi skladišča priloženo uradno spričevalo.

(4)

Delegirana uredba (EU) 2019/2124 določa tudi, da mora biti pošiljkam proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov iz tretjih držav, namenjenim za plovilo, ki zapušča Unijo, ob prevozu z mejne kontrolne točke na plovilo priloženo uradno spričevalo.

(5)

Zaradi jasnosti in doslednosti je primerno pripraviti enotni vzorec uradnega spričevala za pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov iz tretjih držav, namenjene za dostavo na plovila, ki zapuščajo Unijo, za oskrbo ladij ali oskrbo posadke in potnikov ali v vojaška oporišča Nata ali Združenih držav na ozemlju Unije ali v tretji državi.

(6)

Pogosto se vsebina pošiljk oblikuje v skladiščih. Take pošiljke lahko vsebujejo blago, ki izhaja iz več pošiljk proizvodov različnega porekla ali različnih kategorij. Za zmanjšanje upravnih obremenitev bi bilo treba za blago v novo oblikovanih pošiljkah uporabljati enotno uradno spričevalo. Zagotoviti bi bilo treba sledljivost blaga, tako da se v uradnem spričevalu navede številka skupnega vstopnega zdravstvenega dokumenta, priloženega prvotnim pošiljkam, iz katerih izhaja blago.

(7)	Uradno spričevalo lahko izdajo pristojni organi v papirni ali elektronski obliki. Zato je primerno določiti zahteve v zvezi z izdajo uradnih spričeval za oba primera.

(8)	Zaradi doslednosti bi se morala pravila za izdajo elektronskih spričeval in uporabo elektronskega podpisa za uradna spričevala iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1715 (3) uporabljati tudi za vzorec uradnega spričevala iz te uredbe.

(9)

Vzorci spričeval so vključeni v elektronski sistem TRACES, vzpostavljen z Odločbo Komisije 2003/623/ES (4) in Odločbo Komisije 2004/292/ES (5), da bi se olajšali in pospešili upravni postopki na mejah Unije in v carinskih skladiščih ter omogočila elektronska komunikacija med udeleženimi stranmi. Skladno s tem bi bilo treba obliko vzorca uradnega spričevala, določenega v tej uredbi, in opombe o njegovem izpolnjevanju prilagoditi sistemu TRACES.

(10)

V skladu s členom 133(4) Uredbe (EU) 2017/625 je treba sistem TRACES vključiti v sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (Information Management System for Official Controls, v nadaljnjem besedilu: sistem IMSOC). Zato bi bilo treba vzorec uradnega spričevala, določen v tej uredbi, prilagoditi sistemu IMSOC.

(11)	Uredba (EU) 2017/625 se uporablja od 14. decembra 2019. Zato bi bilo treba pravila, določena v tej uredbi, prav tako uporabljati od navedenega datuma.

(12)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojma

Za namene te uredbe se uporablja opredelitev pojma „skladišče“ iz člena 2(3) Delegirane uredbe (EU) 2019/2124.

Člen 2

Vzorec uradnega spričevala

1. Za namene člena 21(1) in člena 29(c) Delegirane uredbe (EU) 2019/2124 se vzorec uradnega spričevala iz dela I Priloge k tej uredbi uporablja za uradno potrjevanje pošiljk proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, dostavljenih:

(a)	na plovila, ki zapuščajo ozemlje Unije, in namenjenih oskrbi ladij ali oskrbi posadke in potnikov ali

(b)	iz skladišča na ozemlju Unije v vojaška oporišča Nata ali Združenih držav na ozemlju Unije ali v tretji državi.

Uradno spričevalo se lahko izda v papirni obliki ali elektronsko prek sistema IMSOC.

2. Kadar se vsebina pošiljke oblikuje v skladišču in je sestavljena iz proizvodov različnega porekla ali različnih kategorij, se lahko izda eno samo uradno spričevalo, ki se priloži taki pošiljki.

Člen 3

Zahteve za uradna spričevala, ki se ne predložijo v sistem IMSOC

Uradna spričevala, ki se ne predložijo v sistem IMSOC, izpolnjujejo naslednje zahteve:

1.	poleg podpisa uradnika za izdajo spričevala uradno spričevalo vsebuje uradni žig. Barva podpisa in žiga se razlikuje od barve tiska;

2.	kadar uradno spričevalo vsebuje izjave, uradnik za izdajo spričevala nerelevantne izjave prečrta, parafira in ožigosa ali pa se v celoti umaknejo iz spričevala;

spričevalo je sestavljeno iz:

(a)	enega samega lista papirja ali

(b)	več listov papirja, pri čemer so vsi listi nedeljivi in tvorijo povezano celoto, ali

(c)	niza strani, ki so oštevilčene tako, da je razvidno, da so del zaključenega niza;

4.	kadar je uradno spričevalo sestavljeno iz niza strani, mora biti na vsaki strani navedena edinstvena kodna oznaka iz člena 89(1)(a) Uredbe (EU) 2017/625, vsebovati pa mora tudi podpis uradnika za izdajo spričevala in uradni žig;

5.	uradno spričevalo se izda, preden pošiljke, na katere se nanaša, zapustijo mejno kontrolno točko ali skladišče pod nadzorom pristojnih organov.

Člen 4

Zahteve za uradna spričevala, ki se predložijo v sistem IMSOC, in za uporabo elektronskega podpisa

1. Uradna spričevala, ki se predložijo v sistem IMSOC, temeljijo na vzorcu uradnega spričevala iz dela 1 Priloge k tej uredbi.

2. Uradno spričevalo se predloži v sistem IMSOC, preden pošiljke, na katere se nanaša, zapustijo mejno kontrolno točko ali skladišče pod nadzorom pristojnih organov.

3. Uradna spričevala, ki se predložijo v sistem IMSOC, izpolnjujejo zahteve za izdajo elektronskega uradnega spričevala in uporabo elektronskega podpisa iz člena 39 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1715.

Člen 5

Opombe o izpolnjevanju uradnega spričevala

Uradno spričevalo se izpolni s sklicevanjem na opombe iz dela 2 Priloge k tej uredbi.

Člen 6

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2124 z dne 10. oktobra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o uradnem nadzoru pošiljk živali in blaga, ki so v tranzitu, se prenašajo ali nadalje prevažajo skozi Unijo, ter o spremembi uredb Komisije (ES) št. 798/2008, (ES) št. 1251/2008, (ES) št. 119/2009, (EU) št. 206/2010, (EU) št. 605/2010, (EU) št. 142/2011 in (EU) št. 28/2012, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/759 ter Odločbe Komisije 2007/777/ES (glej stran 73 tega Uradnega lista).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L 261, 14.10.2019, str. 37).

(4) Odločba Komisije 2003/623/ES z dne 19. avgusta 2003 o razvoju celovitega računalniškega veterinarskega sistema Traces (UL L 216, 28.8.2003, str. 58).

(5) Odločba Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces in spremembah Odločbe 92/486/EGS (UL L 94, 31.3.2004, str. 63).

PRILOGA

DEL 1

Vzorec uradnega spričevala, ki se priloži pošiljkam proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov iz tretjih držav, dostavljenim na plovila, ki zapuščajo Unijo, ali v vojaška oporišča Nata ali Združenih držav

DEL 2

Opombe o izpolnjevanju vzorca uradnega spričevala

Splošno

Za izbiro katere koli možnosti obkljukajte ali označite ustrezno okence s križcem (X).

„Oznaka ISO“ se nanaša na mednarodno standardno dvočrkovno oznako države v skladu z mednarodnim standardom ISO 3166 alfa-2 (1).

Kadar rubrika omogoča izbiro ene ali več možnosti, se v elektronski različici uradnega spričevala prikažejo samo te možnosti.

Del I: Podrobnosti odpremljene pošiljke

Rubrika I.1	Mejna kontrolna točka/pristojni organ: navedite ime mejne kontrolne točke ali pristojnega organa, ki izdaja uradno spričevalo, kot je ustrezno, in referenčno številko TRACES.
Rubrika I.2	Referenčna številka spričevala: edinstvena obvezna oznaka, ki jo dodeli pristojni organ, ki izdaja uradno sporočilo, v skladu s svojo klasifikacijo. Ta rubrika je obvezna za vsa spričevala, ki se ne predložijo v sistem IMSOC.
Rubrika I.2.a	Referenčna številka IMSOC: edinstvena referenčna oznaka, ki jo samodejno dodeli sistem IMSOC, če je spričevalo registrirano v njem. Te rubrike ne izpolnite, če se spričevalo ne predloži v sistem IMSOC.
Polje I.3	Pošiljatelj: pri odpremi iz skladišča navedite ime in naslov (ulica, mesto in regija, pokrajina ali država, registracijska številka/številka odobritve, kot je ustrezno) skladišča, iz katerega je pošiljka odpremljena. Te rubrike ne izpolnite, če je pošiljka odpremljena neposredno z mejne kontrolne točke.
Polje I.4	Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko: ime in naslov (ulica, mesto in regija, pokrajina ali država, registracijska številka/številka odobritve, kot je ustrezno) fizične ali pravne osebe, ki je v Uniji odgovorna za dostavo pošiljke v namembni kraj.
Polje I.5	Namembni kraj (plovilo): navedite ime plovila, za katerega je pošiljka namenjena, številko plovila IMO (Mednarodne pomorske organizacije), ime pristanišča, ime in oznako ISO namembne države članice. Te rubrike ne izpolnite, če se uradno spričevalo izdaja za dostavo pošiljke v vojaško oporišče Nata ali Združenih držav na ozemlju Unije ali v tretji državi.
Polje I.6	Namembni kraj (vojaško oporišče Nata/Združenih držav): navedite ime namembnega vojaškega oporišča Nata/Združenih držav na ozemlju Unije, ime in oznako ISO države članice, v kateri se nahaja namembno vojaško oporišče Nata ali Združenih držav. Če je namembni kraj vojaško oporišče Nata/Združenih držav v tretji državi, je treba v tej rubriki navesti samo mejno kontrolno točko izstopa iz Unije. Te rubrike ne izpolnite, če se uradno spričevalo izdaja za dostavo na plovila, ki zapuščajo Unijo.
Polje I.7	Prevozno sredstvo: identifikacijska(-e) številke(-e): za zrakoplove navedite številko leta, za plovila navedite ime ladij, za železniški prevoz navedite identifikacijo vlaka in številko vagona, za cestni prevoz navedite številko registrske tablice in, če je to ustrezno, številko registrske tablice priklopnika. Za pošiljke v zabojnikih številka registrske tablice priklopnika ni obvezna, če se navede številka zabojnika. V primeru prevoza s trajektom navedite identifikacijo cestnega prevoznega sredstva, številko registrske tablice in, če je to ustrezno, številko registrske tablice priklopnika ter ime trajekta, s katerim se načrtuje prevoz.
Številka zabojnika:	zadevne številke, če je to ustrezno. Številko zabojnika je treba navesti, če se blago prevaža v zaprtih zabojnikih.
Številka zalivke:	navesti je treba samo uradno številko zalivke. Uradna zalivka je veljavna, če se pritrdi na zabojnik, tovornjak ali železniški vagon pod nadzorom pristojnega organa, ki izdaja spričevalo.
Polje I.8	Opis blaga: poimenovanje blaga in vrsta proizvoda: navedite ustrezno oznako kombinirane nomenklature (KN) in naziv iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2). Država porekla: navedite državo porekla blaga. Sklic na skupni vstopni zdravstveni dokument porekla: navedite sklic na skupni vstopni zdravstveni dokument za pošiljko, iz katere izhaja ustrezno število zabojev proizvoda. Informacije iz te rubrike se lahko navedejo tudi v podporni dokumentaciji, ki se priloži uradnemu spričevalu. V takem primeru je treba izpolniti rubriko „Podporna dokumentacija“, vključno z referenčno številko podporne dokumentacije.
Polje I.9	Skupno število pakiranj: navedite število zabojev ali pakiranj blaga. V primeru pošiljk razsutega tovora je ta rubrika neobvezna.
Polje I.10	Skupna neto teža (kg): opredeljena je kot masa samega blaga brez neposrednih zabojnikov ali kakršnega koli pakiranja.
Polje I.11	Datum in čas odhoda: navedite datum in čas načrtovanega odhoda prevoznega sredstva z mejne kontrolne točke ali iz skladišča.

Del II: Izjava

Ta del mora izpolniti uradni veterinar ali uradni inšpektor pristojnega organa na mejni kontrolni točki ali v skladišču.

Del III: Potrditev prispetja pošiljke

Ta del mora izpolniti:

—	če je namembni kraj plovilo, ki zapušča Unijo: pristojni organ v namembnem pristanišču ali uradni predstavnik kapitana plovila;

—	če je namembni kraj vojaško oporišče Nata/Združenih držav na ozemlju Unije: pristojni organ, odgovoren za nadzor v vojaškem oporišču Nata/Združenih držav;

—	če je namembni kraj vojaško oporišče Nata/Združenih držav v tretji državi: pristojni organ na mejni kontrolni točki izstopa.

(1) Seznam imen in oznak držav je na voljo na povezavi: http://www.iso.org/iso/country_codes/iso-3166-1_decoding_table.htm.

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/122

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2129

z dne 25. novembra 2019

o določitvi pravil za enotno uporabo pogostosti identifikacijskih in fizičnih pregledov nekaterih pošiljk živali in blaga, ki vstopajo v Unijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) ter zlasti točk (a) in (c) prvega pododstavka člena 54(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2017/625 določa pravila za izvajanje uradnega nadzora s strani pristojnih organov držav članic nad živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo, da se preveri skladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi.

(2)

Člen 54(3) Uredbe (EU) 2017/625 Komisijo pooblašča, da določi pravila za enotno uporabo ustrezne pogostosti identifikacijskih in fizičnih pregledov pošiljk kategorij živali in blaga iz člena 47(1)(a) in (b) navedene uredbe. Pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov bi bilo treba določiti glede na tveganje, ki ga posamezna žival, blago ali kategorija živali ali blaga pomeni za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru gensko spremenjenih organizmov tudi za okolje.

(3)	Za zagotovitev enotnega upoštevanja pogostosti fizičnih pregledov, ki se zahteva v skladu s to uredbo, bi bilo treba v tej uredbi določiti, da se pri izbiri pošiljk za fizične preglede uporablja sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC) iz člena 131 Uredbe (EU) 2017/625.

(4)

Pogostost, določena v skladu s to uredbo, bi se morala uporabljati za živali in blago iz člena 47(1)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/625, namenjene za dajanje na trg. Za fizične preglede na mejnih kontrolnih točkah, namenjene ugotavljanju skladnosti z Uredbo (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (2), pa bi bilo treba pogostost določiti v skladu s členom 45(5) navedene uredbe.

(5)	Direktiva Sveta 91/496/EGS (3) določa pravila, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav. Člen 4 navedene direktive določa, da se za vsako pošiljko živali izvedejo identifikacijski in fizični pregledi.

(6)

Direktiva 91/496/EGS je bila razveljavljena z Uredbo (EU) 2017/625 z učinkom od 14. decembra 2019. Glede na tveganja, ki jih nekatere kategorije živali pomenijo za zdravje ljudi ali živali in dobrobit živali, bi se morala za živali, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, še naprej uporabljati enaka pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov, kot je določena v Direktivi 91/496/EGS ali v skladu z njo.

(7)	Za zagotovitev učinkovitosti uradnega nadzora bi bilo treba identifikacijske in fizične preglede izvajati tako, da izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, ne more predvideti, ali bo posamezna pošiljka izbrana za fizične preglede.

(8)	Člen 3 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2130 (4) določa podrobna pravila o identifikacijskih pregledih blaga iz člena 47(1)(b) Uredbe (EU) 2017/625 glede na to, ali se za pošiljko izvajajo fizični pregledi.

(9)

Treba bi bilo določiti izhodiščna merila za določanje osnovne pogostosti identifikacijskih in fizičnih pregledov proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov, pri tem pa upoštevati informacije v zvezi s tveganji, povezanimi z zadevnimi kategorijami živali ali blaga, ter razpoložljive znanstvene ocene.

(10)

Pogostost fizičnih pregledov, določeno v skladu z izhodiščnimi merili, bi moralo biti mogoče spremeniti na podlagi informacij, ki jih Komisija zbere v skladu s členom 125(1) Uredbe (EU) 2017/625, rezultatov nadzora, ki ga strokovnjaki Komisije izvedejo v tretjih državah v skladu s členom 120(1) navedene uredbe, in informacij, zbranih prek IMSOC.

(11)	Za zagotovitev učinkovitosti uradnega nadzora bi morala biti pogostost, določena v skladu s to uredbo, na voljo v IMSOC.

(12)

Za nekatere tretje države, s katerimi je Unija sklenila veterinarske sporazume o enakovrednosti, je primerno zmanjšati pogostost fizičnih pregledov nekaterih proizvodov, pri čemer se med drugim upošteva uporaba regionalizacijskega načela v primeru bolezni živali in drugih veterinarskih načel. Zato bi se morala za namene te uredbe uporabljati pogostost fizičnih pregledov, določena v navedenih veterinarskih sporazumih.

(13)

Odločba Komisije 94/360/ES (5) določa zmanjšano pogostost fizičnih pregledov za nekatere kategorije blaga, za katere se izvajajo veterinarski pregledi. Ker določbe te uredbe urejajo področja, zajeta v Odločbi 94/360/ES, bi bilo treba navedeno odločbo razveljaviti z učinkom od datuma, določenega v tej uredbi.

(14)	Uredba (EU) 2017/625 se uporablja od 14. decembra 2019. Zato bi bilo treba pravila, določena v tej uredbi, prav tako uporabljati od navedenega datuma.

(15)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa pravila za enotno uporabo ustrezne pogostosti identifikacijskih in fizičnih pregledov pošiljk kategorij živali in blaga iz člena 47(1)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/625, namenjenih za dajanje na trg.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„pogostost“ pomeni minimalni delež skupnega števila pošiljk živali in blaga iz člena 1, ki prispejo na mejno kontrolno točko v določenem obdobju, za katerega morajo pristojni organi izvesti identifikacijske in fizične preglede in ki je določen v skladu s to uredbo;

2.	„IMSOC“ pomeni sistem upravljanja informacij za uradni nadzor iz člena 131 Uredbe (EU) 2017/625.

Člen 3

Izbor pošiljk za fizične preglede

1. Pristojni organi pošiljke za fizične preglede izberejo po naslednjem postopku:

(a)	IMSOC samodejno in naključno izbere pošiljko;

(b)	pristojni organi se lahko odločijo, da bodo izbrali pošiljko, določeno v skladu s točko (a), ali pa izberejo drugo pošiljko enake kategorije in izvora blaga.

2. Pristojni organi za vsako pošiljko, izbrano za fizične preglede v skladu z odstavkom 1 tega člena, izvedejo identifikacijske preglede iz člena 3(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/2130.

Člen 4

Pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov

1. Pristojni organi identifikacijske in fizične preglede pošiljk živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov izvajajo s pogostostjo, določeno v skladu s členom 5.

2. Za tretje države iz Priloge II, s katerimi je Unija sklenila sporazume o enakovrednosti, se fizični pregledi izvajajo s pogostostjo, določeno v navedenih sporazumih.

Člen 5

Določitev in spremembe pogostosti identifikacijskih in fizičnih pregledov živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov

1. Osnovna pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov pošiljk živali in blaga iz člena 1 je določena v Prilogi I k tej uredbi, in sicer na podlagi znanstvenih ocen in informacij iz točk (a)(v) in (vi) prvega pododstavka člena 54(3) Uredbe (EU) 2017/625.

2. Pogostost fizičnih pregledov določenega blaga iz določene tretje države se lahko poveča, kadar se ugotovijo resne pomanjkljivosti na podlagi:

(a)	informacij, ki jih Komisija zbere v skladu s členom 125(1) Uredbe (EU) 2017/625, ali

(b)

rezultatov nadzora, ki ga strokovnjaki Komisije izvedejo v skladu s členom 120(1) Uredbe (EU) 2017/625.

V takšnem primeru se pogostost, določena v skladu z odstavkom 1, poveča na naslednjo višjo osnovno pogostost iz Priloge I ali na 50-odstotno pogostost, kadar se za določeno kategorijo blaga že uporablja 30-odstotna pogostost.

3. Kadar podatki in informacije, zbrani prek IMSOC, za določeno blago iz določene tretje države v zvezi s fizičnimi pregledi v zadnjih 12 mesecih kažejo raven neskladnosti, ki je za 30 % večja od povprečne ravni neskladnosti za zadevno kategorijo blaga iz vseh tretjih držav, se pogostost fizičnih pregledov z osnovne pogostosti, določene v skladu z odstavkom 1, poveča na naslednjo višjo osnovno pogostost iz Priloge I ali na 50-odstotno pogostost, kadar se za zadevno kategorijo blaga že uporablja 30-odstotna pogostost.

4. Če merila iz odstavka 2 ali 3 niso več izpolnjena, se pogostost zmanjša na ustrezno osnovno pogostost iz Priloge I.

5. Komisija da pogostost, določeno v skladu s tem členom, prek IMSOC na voljo pristojnim organom in izvajalcem dejavnosti.

Člen 6

Razveljavitve

Odločba 94/360/ES se razveljavi z učinkom od 14. decembra 2019.

Člen 7

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

(3) Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 56).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2130 z dne 25. novembra 2019 o določitvi podrobnih pravil o postopkih, ki jih je treba izvajati med dokumentacijskimi, identifikacijskimi in fizičnimi pregledi živali in blaga, nad katerimi se izvaja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, ter po njih (glej stran 128 tega Uradnega lista).

(5) Odločba Komisije 94/360/ES z dne 20. maja 1994 o zmanjšanju pogostosti fizičnih pregledov pošiljk nekaterih proizvodov ob uvozu iz tretjih držav v skladu z Direktivo Sveta 90/675/EGS (UL L 158, 25.6.1994, str. 41).

PRILOGA I

Izhodiščna merila za določanje osnovne pogostosti identifikacijskih in fizičnih pregledov pošiljk živali, proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov

Izhodiščna merila za določanje osnovne pogostosti identifikacijskih in fizičnih pregledov

Osnovna pogostost, ki se uporablja za

Kategorija tveganja

Kategorija živali ali blaga (*1)

identifikacijske preglede

fizične preglede

Živali

100 %

—	Mleto meso, mehansko izkoščeno meso in mesni pripravki za prehrano ljudi

—	Perutninsko meso za prehrano ljudi

—	Kunčje meso, meso divjadi in proizvodi iz navedenih vrst mesa za prehrano ljudi

—	Jajca za prehrano ljudi

—	Jajčni proizvodi za prehrano ljudi, ki se hranijo zamrznjeni ali ohlajeni

—	Mleko za prehrano ljudi

—	Mlečni proizvodi in proizvodi na osnovi kolostruma za prehrano ljudi, ki se hranijo zamrznjeni ali ohlajeni

—	Ribiški proizvodi iz akvakulture in školjke za prehrano ljudi, ki niso v hermetično zaprtih posodah za ohranjanje obstojnosti pri sobni temperaturi

—	Živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi za krmljenje rejnih živali

100 %

30 %

III

—	Meso, razen mesa iz kategorije II, in mesni proizvodi iz takšnega mesa za prehrano ljudi

—	Topljena živalska maščoba in ocvirki za prehrano ljudi

—	Proizvodi iz perutninskega mesa za prehrano ljudi

—	Jajčni proizvodi za prehrano ljudi, razen jajčnih proizvodov iz kategorije II

—	Mlečni proizvodi in proizvodi na osnovi kolostruma za prehrano ljudi, razen mlečnih proizvodov in proizvodov na osnovi kolostruma iz kategorije II

—	Ribiški proizvodi, razen ribiških proizvodov iz kategorije II

—	Med in drugi čebelarski proizvodi za prehrano ljudi

—	Sestavljeni proizvodi

—	Valilna jajca

—	Organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, pridobljena iz živalskih stranskih proizvodov

—	Žabji kraki in polži za prehrano ljudi

—	Žuželke za prehrano ljudi

100 %

15 %

—	Želatina in kolagen za prehrano ljudi

—

Ovitki

—	Seme in zarodki

—	Živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, razen živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov iz kategorij II in III

100 %

5 %

—	Visokorafinirani proizvodi za prehrano ljudi

—	Seno in slama

—	Drugo blago, razen blaga iz kategorij II, III in IV

100 %

1 %

(*1) Pogostost fizičnih pregledov pošiljk trgovinskih vzorcev je v skladu z opisom kategorij blaga iz te priloge.

PRILOGA II

Seznam nekaterih tretjih držav iz člena 4(2) in pogostost fizičnih pregledov

1. Nova Zelandija

V primeru Nove Zelandije se uporablja pogostost iz sporazuma v obliki izmenjave pisem, odobrenega s Sklepom Sveta 97/132/ES (1), o začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o sanitarnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi.

2. Kanada

V primeru Kanade se uporablja pogostost iz Priloge VIII k Sporazumu, odobrenemu s Sklepom Sveta 1999/201/ES (2).

3. Čile

V primeru Čila se uporablja pogostost iz Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, ki se uporabljajo pri trgovanju z živalmi in živalskimi proizvodi, rastlinami in rastlinskimi proizvodi ter drugim blagom, in o dobrem počutju živali, navedenega v Prilogi IV k Pridružitvenemu sporazumu, ki je bil odobren s Sklepom Sveta 2002/979/ES (3).

(1) Sklep Sveta 97/132/ES z dne 17. decembra 1996 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o sanitarnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (UL L 57, 26.2.1997, str. 4).

(2) Sklep Sveta 1999/201/ES z dne 14. decembra 1998 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o sanitarnih ukrepih za varovanje zdravja ljudi in živali v zvezi s trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (UL L 71, 18.3.1999, str. 1).

(3) Sklep Sveta 2002/979/ES z dne 18. novembra 2002 o podpisu in začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi (UL L 352, 30.12.2002, str. 1).

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/128

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2130

z dne 25. novembra 2019

o določitvi podrobnih pravil o postopkih, ki jih je treba izvajati med dokumentacijskimi, identifikacijskimi in fizičnimi pregledi živali in blaga, nad katerimi se izvaja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, ter po njih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) in zlasti člena 52 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2017/625 določa pravila, ki jih morajo pristojni organi držav članic upoštevati pri izvajanju uradnega nadzora živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, da se preveri skladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) 2017/625 se za pošiljke kategorij živali in blaga iz člena 47(1) navedene uredbe izvaja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, razen če so izvzete iz takšnega nadzora na podlagi člena 48 navedene uredbe. Navedeni uradni nadzor bi moral vključevati dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede. Za zagotovitev enotnega izvajanja členov 49, 50 in 51 Uredbe (EU) 2017/625 ter učinkovitega izvajanja uradnega nadzora nad navedenimi kategorijami živali in blaga bi bilo treba v tej uredbi določiti podrobna pravila o izvajanju dokumentacijskih, identifikacijskih in fizičnih pregledov na mejnih kontrolnih točkah.

(3)

Pravila o postopkih, ki jih je treba izvajati med dokumentacijskimi, identifikacijskimi in fizičnimi pregledi na mejnih kontrolnih točkah prispetja ali kontrolnih točkah ter po njih, bi se morala uporabljati tudi za nekatere kategorije živil in krme neživalskega izvora, za katere se uporabljajo začasno povečanje nadzora, drugi pogoji za vstop v Unijo in ukrepi v nujnih primerih, določeni z akti iz člena 47(1)(d), (e) in (f) Uredbe (EU) 2017/625.

(4)

Postopki, ki so se izvajali med dokumentacijskimi, identifikacijskimi in fizičnimi pregledi pred datumom začetka uporabe te uredbe, so bili učinkoviti in so zagotavljali visoko raven uspešnosti pregledov. Zato bi morala pravila iz te uredbe temeljiti na istih načelih kot zahteve za izvajanje dokumentacijskih, identifikacijskih in fizičnih pregledov iz direktiv Sveta 91/496/EGS (2), 97/78/ES (3) in 2000/29/ES (4), uredb Komisije (ES) št. 136/2004 (5) in (ES) št. 282/2004 (6) ter Odločbe Komisije 97/794/ES (7).

(5)

Vse ustrezne dokumente, ki morajo spremljati pošiljke kategorij živali in blaga iz člena 47(1) Uredbe (EU) 2017/625, bi bilo treba preveriti za zagotovitev, da temeljijo na ustreznem vzorcu dokumenta, izpolnjujejo splošne zahteve glede certificiranja in zagotavljajo jamstva, ki se zahtevajo na podlagi zakonodaje Unije ali veljavnih nacionalnih pravil.

(6)

Zakonodaja Unije določa, da je treba ob vstopu pošiljk nekaterih kategorij blaga iz člena 47(1) Uredbe (EU) 2017/625 v Unijo izvesti laboratorijske analize, teste ali diagnosticiranja ali zapečatiti prevozna sredstva, da se zagotovi visoka raven varstva potrošnikov in prepreči kakršno koli tveganje za javno zdravje ter zdravje živali in rastlin. V takšnih primerih bi bilo treba rezultate laboratorijskih analiz, testov ali diagnosticiranj ali številke zalivk zabeležiti v skupni zdravstveni vstopni dokument (SZVD).

(7)	Za zagotovitev sledljivosti živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, bi bilo treba izvirnike in, kadar je to ustrezno, kopije uradnih spričeval ali dokumentov za določeno obdobje hraniti na mejni kontrolni točki prispetja v Unijo.

(8)	Ker določbe te uredbe urejajo področja, zajeta v uredbah (ES) št. 136/2004 in (ES) št. 282/2004 ter Odločbi 97/794/ES, bi bilo treba navedene akte razveljaviti z učinkom od datuma začetka uporabe te uredbe.

(9)	Uredba (EU) 2017/625 se uporablja od 14. decembra 2019. Zato bi bilo treba pravila, določena v tej uredbi, prav tako uporabljati od navedenega datuma.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila o postopkih, ki jih je treba izvajati med dokumentacijskimi, identifikacijskimi in fizičnimi pregledi pošiljk kategorij živali in blaga iz člena 47(1) Uredbe (EU) 2017/625, kot so določeni v členih 49, 50 in 51 navedene uredbe, ter po njih.

Člen 2

Podrobna pravila za dokumentacijske preglede

1. Za vsako pošiljko živali in blaga iz člena 1 pristojni organ preveri namen uporabe živali in blaga, določen v skladu z uradnimi spričevali, uradnimi potrdili in drugimi dokumenti, ki spremljajo pošiljko, ter namembni kraj blaga, določen v navedenih spričevalih, potrdilih in dokumentih.

2. Pristojni organ pregleda vsa uradna spričevala, uradna potrdila in druge dokumente iz člena 3(41) Uredbe (EU) 2017/625 ali enakovredne dokumente v elektronski obliki, predložene v sistemu upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC) iz člena 131 navedene uredbe ali obstoječih nacionalnih sistemih, da preveri, da:

(a)	jih je izdal pristojni organ tretje države, kadar je to ustrezno;

(b)	izpolnjujejo zahteve iz členov 89(1) in 91(2) Uredbe (EU) 2017/625 ter iz izvedbenih aktov iz člena 90 navedene uredbe;

(c)	ustrezajo vzorcu, določenem s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625;

(d)	so informacije v spričevalih ali dokumentih skladne s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625.

3. Pristojni organ preveri, da je izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, v celoti in pravilno izpolnil ustrezni del skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta (SZVD), kot se zahteva v skladu s členom 56(1) Uredbe (EU) 2017/625, ter da so informacije v njem skladne z informacijami v uradnih spričevalih, uradnih potrdilih in drugih dokumentih, ki spremljajo pošiljko.

Člen 3

Podrobna pravila za identifikacijske preglede

1. Med identifikacijskimi pregledi pošiljk živali in blaga iz člena 1 pristojni organ preveri, da so naslednji elementi skladni z informacijami v uradnih spričevalih, uradnih potrdilih in drugih dokumentih, ki spremljajo pošiljke:

(a)	število živali, njihova vrsta, pasma, spol, starost in kategorija, kadar je to ustrezno;

(b)	vsebina pošiljk;

(c)	količina v pošiljkah;

(d)	ustrezni žigi in identifikacijske oznake ali kode, kadar je to ustrezno;

(e)	identifikacija prevoznih sredstev, kadar je to ustrezno;

(f)	zalivke na zabojnikih ali prevoznih sredstvih, kadar je to ustrezno.

2. Za pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov so identifikacijski pregledi lahko omejeni na točki (e) in (f) odstavka 1, kadar:

(a)	pošiljke niso izbrane za fizične preglede;

(b)	so bile pošiljke naložene v prevozne enote, ki so zaprte in zapečatene;

(c)	so zalivke na zabojnikih ali prevoznih sredstvih nedotaknjene in se vanje ni nedovoljeno posegalo;

(d)	je zalivke na zabojnike ali prevozna sredstva namestil pristojni organ, ki je izdal uradno spričevalo, ali pa so bile nameščene pod nadzorom navedenega organa, in

(e)	so informacije, ki so na voljo na zalivkah, skladne z informacijami v spremnem uradnem spričevalu, ki se zahteva v skladu s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625.

3. Za pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov se v izbor proizvodov ali paketov za identifikacijske preglede vključi 1 % proizvodov ali paketov v pošiljki, pri čemer se izbere najmanj dva in največ deset proizvodov ali paketov. Kadar pristojni organ na podlagi izbranih proizvodov ali paketov ne more dokončati identifikacijskega pregleda, se število proizvodov ali paketov lahko poveča, da se izvedejo obširnejši pregledi, in lahko zajame vse proizvode ali pakete v zadevni pošiljki.

4. Za pošiljke živali identifikacijski pregledi temeljijo na naslednjih pravilih:

(a)

za živali, za katere se v skladu z zakonodajo Unije zahteva individualna identifikacija, se iz pošiljke izbere vsaj 10 % živali, in sicer tako, da je vzorec reprezentativen, pri čemer je najmanjše število izbranih živali 10. Kadar pošiljka vsebuje manj kot 10 živali, se identifikacijski pregledi izvedejo na vseh živalih v pošiljki;

(b)	za živali, za katere se v skladu z zakonodajo Unije ne zahteva individualna identifikacija, se preveri označevanje reprezentativnega števila paketov ali zabojnikov;

(c)	če rezultati identifikacijskih pregledov iz točk (a) in (b) niso zadovoljivi, se število pregledanih živali poveča in lahko zajame vse živali v zadevni pošiljki.

5. Kadar je za namen identifikacijskih pregledov potreben popoln dostop do celotne pošiljke, se pošiljke delno ali v celoti raztovorijo s prevoznega sredstva.

Člen 4

Podrobna pravila za fizične preglede

1. Med fizičnimi pregledi pošiljk živali in blaga iz člena 1 pristojni organ preveri, da so pošiljke skladne s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, ki se uporabljajo za posamezne živali ali blago, ter posebnimi zahtevami, opredeljenimi v ustreznih uradnih spričevalih, uradnih potrdilih in drugih dokumentih.

2. Kadar je za namen fizičnih pregledov potreben dostop do celotne pošiljke, se pošiljke delno ali v celoti raztovorijo s prevoznega sredstva.

3. Fizični pregledi živali se izvedejo v skladu z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi.

4. Fizični pregledi proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame, sestavljenih proizvodov ter živil in krme neživalskega izvora, za katere se uporabljajo začasno povečanje nadzora, drugi pogoji za vstop v Unijo in ukrepi v nujnih primerih, določeni z akti iz člena 47(1)(d), (e) in (f) Uredbe (EU) 2017/625, se izvedejo v skladu z zahtevami iz Priloge II k tej uredbi.

5. Laboratorijski testi za odkrivanje nevarnosti na proizvodih živalskega izvora, zarodnem materialu, živalskih stranskih proizvodih, pridobljenih proizvodih, senu in slami ter sestavljenih proizvodih se izvedejo v skladu z načrtom spremljanja iz točke 5 Priloge II.

6. Fizični pregledi rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki so navedeni v členu 47(1)(c) Uredbe (EU) 2017/625 in za katere se, kadar je to ustrezno, uporabljajo ukrepi v nujnih primerih, določeni z akti iz člena 47(1)(e) navedene uredbe, se izvedejo v skladu z zahtevami iz Priloge III k tej uredbi.

7. Naslednje pošiljke živali se lahko dajo na trg, preden so na voljo rezultati laboratorijskih testov, izvedenih med fizičnimi pregledi:

(a)	pošiljke kopitarjev, vzorčene v skladu z zahtevami za vzorčenje iz dela III Priloge I, kadar v zvezi z navedenimi kopitarji ni suma na neposredno nevarnost za javno zdravje ali zdravje živali, in

(b)	pošiljke drugih živali iz člena 47(1)(a) Uredbe (EU) 2017/625, kadar v zvezi z navedenimi živalmi ni suma na neposredno nevarnost za javno zdravje ali zdravje živali.

8. Pošiljke blaga, testirane v skladu z načrtom spremljanja iz odstavka 5, v zvezi s katerimi ni suma na neposredno nevarnost za javno zdravje ali zdravje živali, se lahko dajo na trg, preden so na voljo rezultati laboratorijskih testov.

9. Kadar se pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 47(1)(c) Uredbe (EU) 2017/625 med fizičnimi pregledi vzorčijo za laboratorijsko analizo in ni suma na neposredno nevarnost za zdravje rastlin, se takšne pošiljke lahko dajo na trg, preden so na voljo rezultati laboratorijskih testov.

Člen 5

Postopki, ki jih je treba izvesti po dokumentacijskih, identifikacijskih in fizičnih pregledih

1. Pristojni organ po dokončanju pregledov iz člena 49(1) Uredbe (EU) 2017/625:

(a)	zapre pakete, ki jih je odprl za namen identifikacijskih ali fizičnih pregledov, in jih identificira z uradno oznako;

(b)	v primerih, ko se to zahteva v skladu z zakonodajo Unije, zapečati prevozno sredstvo in vnese številko zalivke v SZVD.

2. Pristojni organi v SZVD takoj, ko so na voljo, zabeležijo vse rezultate laboratorijskih analiz, testov ali diagnosticiranj pošiljk, ki so bile testirane in dane na trg, preden so bili na voljo rezultati laboratorijskih testov.

3. Pristojni organ mejne kontrolne točke prispetja v Unijo izvirnike uradnih spričeval ali dokumentov ali enakovredne dokumente v elektronski obliki iz člena 50(1) Uredbe (EU) 2017/625 hrani vsaj tri leta od datuma odobritve vstopa pošiljk v Unijo.

Za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz člena 47(1)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se izvirnik spričevala ali dokumentov lahko hrani z elektronsko hrambo informacij, če takšne informacije pripravi pristojni organ na podlagi izvirnika spričevala ali dokumentov. V takšnih primerih pristojni organ razveljavi ali uniči izvirnik spričevala ali dokumenta.

4. Kadar se v skladu s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625 ne zahteva, da se pristojnemu organu predložijo izvirniki spričeval ali dokumentov in da pristojni organ hrani navedene izvirnike, pristojni organ mejne kontrolne točke prispetja v Unijo hrani papirno ali elektronsko kopijo izvirnika uradnega spričevala ali dokumentov iz člena 50(1) Uredbe (EU) 2017/625, in sicer vsaj tri leta od datuma odobritve vstopa pošiljk v Unijo ali datuma odobritve njihovega nadaljnjega prevoza.

Člen 6

Razveljavitve

1. Uredba (ES) št. 282/2004 in Odločba 97/794/ES se razveljavita z učinkom od 14. decembra 2019.

2. Uredba (ES) št. 136/2004 se razveljavi z učinkom od 14. decembra 2019.

Vendar se člen 9 Uredbe (ES) št. 136/2004 še naprej uporablja, kar zadeva seznam držav, odobrenih in navedenih v Prilogi V k navedeni uredbi, in sicer do 20. aprila 2021.

Člen 7

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(4) Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 136/2004 z dne 22. januarja 2004 o postopkih za veterinarske preglede proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, na mejnih kontrolnih točkah Skupnosti (UL L 21, 28.1.2004, str. 11).

(6) Uredba Komisije (ES) št. 282/2004 z dne 18. februarja 2004 o uvedbi dokumenta za deklariranje in veterinarske preglede živali iz tretjih držav, ki vstopajo v Skupnost (UL L 49, 19.2.2004, str. 11).

(7) Odločba Komisije 97/794/ES z dne 12. novembra 1997 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Direktive Sveta 91/496/EGS v zvezi z veterinarskimi pregledi živih živali, ki se uvozijo iz tretjih držav (UL L 323, 26.11.1997, str. 31).

PRILOGA I

Podrobna pravila o postopkih, ki jih je treba izvajati med fizičnimi pregledi živali iz člena 4(3)

I. Kontrola primernosti živali za nadaljnji prevoz

Z vizualnim pregledom se izvede splošna ocena vseh živali, s katero se oceni njihova primernost za nadaljnji prevoz ob upoštevanju dolžine že opravljenega potovanja, vključno z zagotovljenim krmljenjem, napajanjem in počitkom. Upošteva se tudi dolžina preostalega potovanja, vključno z načrtovanim krmljenjem, napajanjem in počitkom v tem delu potovanja.

Preveri se skladnost prevoznega sredstva živali in dnevnika vožnje z Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 (1).

II. Klinični pregled

Klinični pregled živali obsega vizualni pregled vseh živali in vključuje vsaj naslednje:

(a)	vizualni pregled živali, vključno s splošno oceno njihovega zdravstvenega statusa, njihove sposobnosti prostega gibanja, stanja njihove kože in sluznic ter morebitnih neobičajnih izcedkov;

(b)	spremljanje respiratornih in prebavnih sistemov;

(c)	naključno spremljanje telesne temperature, kadar so zaznane anomalije na podlagi točke (a) ali (b);

(d)	palpacijo, kadar so zaznane anomalije na podlagi točke (a), (b) ali (c).

Za pošiljke živali, ki so namenjene za vzrejo ali proizvodnjo, se izvede klinični pregled vsaj 10 % živali, ki se izberejo tako, da je vzorec reprezentativen za celotno pošiljko, pri čemer je najmanjše število izbranih živali 10. Kadar pošiljka vsebuje manj kot 10 živali, se pregledi izvedejo na vseh živalih v pošiljki.

Za pošiljke živali, ki so namenjene za zakol, se izvede klinični pregled vsaj 5 % živali, ki se izberejo tako, da je vzorec reprezentativen za celotno pošiljko, pri čemer je najmanjše število izbranih živali pet. Kadar pošiljka vsebuje manj kot pet živali, se pregledi izvedejo na vseh živalih v pošiljki.

Če rezultati izvedenih fizičnih pregledov niso zadovoljivi, se število živali, ki se pregledajo v skladu s točkama 2 in 3, poveča in lahko zajame vse živali v zadevni pošiljki.

Klinični pregledi posamičnih živali se ne izvajajo na naslednjih živalih:

—	perutnini,

—

pticah,

—	akvakulturnih živalih in vseh živih ribah,

—	glodalcih,

—

zajcih,

—	čebelah in drugih žuželkah,

—	plazilcih in dvoživkah,

—	drugih nevretenčarjih,

—	nekaterih živalih iz živalskih vrtov in cirkuških živalih, vključno s kopitarji, ki veljajo za nevarne,

—	kožuharjih.

Za živali iz točke 5 klinični pregled obsega opazovanje zdravstvenega stanja in obnašanja celotne skupine ali reprezentativnega števila živali. Če navedeni klinični pregled razkrije anomalijo, se izvede podrobnejši klinični pregled, vključno z vzorčenjem, kadar je to ustrezno.

V primeru živih rib, rakov in mehkužcev ter živali s potrjenim posebnim zdravstvenim statusom, namenjenih v znanstveno-raziskovalna središča, ki se prevažajo v zapečatenih zabojnikih in v nadzorovanem okolju, se klinični pregled in vzorčenje opravita zgolj, kadar se predvideva, da bi lahko obstajalo posebno tveganje zaradi prisotnih vrst ali njihovega izvora, ali v primeru drugih nepravilnosti.

III. Postopki vzorčenja kopitarjev

Za pošiljke kopitarjev se vzorčenje, namenjeno preverjanju skladnosti z zdravstvenimi zahtevami iz spremnih uradnih spričeval ali dokumentov ali enakovrednih dokumentov v elektronski obliki, izvaja na naslednji način:

(a)

za vsaj 3 % pošiljk, ki v posameznem mesecu prispejo na mejno kontrolno točko, razen registriranih konjev, kot so opredeljeni v členu 2(c) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/659 (2), se izvaja serološko vzorčenje, poleg tega pa navedene pošiljke spremlja individualno veterinarsko spričevalo, ki potrjuje skladnost z zahtevami glede zdravja živali iz navedene izvedbene uredbe. Vzorčenje se izvede za vsaj 10 % živali v posamezni pošiljki, pri čemer je najmanjše število živali štiri. Če pristojni organ utemeljeno sumi, da takšno vzorčenje ni prepričljivo, se navedeni delež poveča in lahko zajame vse živali v zadevni pošiljki;

(b)	po oceni tveganja, ki jo izvede uradni veterinar, ali kadar je to določeno v zakonodaji Unije, se potrebni vzorci lahko odvzamejo pri kateri koli živali v pošiljki, predloženi v uradni nadzor;

(c)	potrebni laboratorijski testi, namenjeni preverjanju skladnosti z zahtevami glede zdravja živali ali, kadar je to ustrezno, prisotnosti ostankov in onesnaževal, se izvedejo brez odlašanja.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/659 z dne 12. aprila 2018 o pogojih za vstop v Unijo živih enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev (UL L 110, 30.4.2018, str. 1).

PRILOGA II

Podrobna pravila o postopkih, ki jih je treba izvajati med fizičnimi pregledi blaga iz člena 4(4)

Pristojni organ izvede fizične preglede, da preveri:

(a)	da je bilo s pogoji prevoza zagotovljeno ustrezno ohranjanje blaga ob upoštevanju njegovega predvidenega namena;

(b)	da je bil ohranjen temperaturni razpon med prevozom, ki se zahteva v skladu z zakonodajo Unije, ter da ni bilo pomanjkljivosti ali prekinitev hladilne verige, kar stori s pregledom evidence temperaturnega razpona med prevozom;

(c)	neoporečnost pakirnega materiala.

Pristojni organ izvede fizične preglede, da preveri skladnost označevanja datuma uporabe z Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Pristojni organ lahko izvede fizične preglede, da preveri skladnost označevanja z drugimi zahtevami, določenimi v pravilih iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625.

Pristojni organ preveri, da je blago primerno za predvideni namen ter da se njegove lastnosti med prevozom niso spremenile, in sicer s:

(a)	senzoričnim pregledom vonja, barve, teksture ali okusa blaga ali

(b)	preprostimi fizičnimi ali kemijskimi testi, tako da se blago prereže, odmrzne ali skuha, ali

(c)	laboratorijskimi testi.

Za pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih proizvodov, sena in slame ter sestavljenih proizvodov pristojni organ izvede postopke iz točke 3, tako da:

(a)	se pred izvedbo postopkov iz točke 3 zbere nabor proizvodov ali paketov ali vzorcev, kadar gre za proizvode v razsutem stanju;

(b)

se pri izbiri vzorcev za vzorčenje iz točk (a) in (b) točke 3 zajame 1 % proizvodov ali paketov v pošiljki, in sicer najmanj dva proizvoda ali paketa ter največ 10 proizvodov ali paketov. Po potrebi lahko pristojni organ poveča število pregledanih proizvodov ali paketov, da se izvedejo obsežnejši pregledi;

(c)	se testi iz točke 3(b) in (c) izvedejo na več vzorcih, ki se izberejo tako, da so reprezentativni za celotno pošiljko.

Za namene izvajanja člena 4(5) pristojni organ pripravi načrt spremljanja, katerega namen je spremljati skladnost s pravili iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625 ter zlasti odkrivati nevarnosti z določanjem blaga, ki ga je treba pregledati, in testov, ki jih je treba izvesti, poleg tega pa v skladu z navedenim načrtom izvede laboratorijske teste iz točke 3(c).

Takšen načrt spremljanja temelji na tveganju in upošteva vse ustrezne parametre, kot so narava blaga, tveganje, ki ga blago pomeni, pogostost in število vstopajočih pošiljk ter rezultati predhodnega spremljanja.

Za pošiljke živil in krme neživalskega izvora, za katere se uporabljajo ukrepi, določeni v aktih iz člena 47(1)(d), (e) in (f) Uredbe (EU) 2017/625, pristojni organ izvede fizične preglede v skladu z naslednjimi pravili:

(a)	fizični pregledi zajemajo laboratorijske teste v skladu z akti iz člena 47(1)(d), (e) in (f) Uredbe (EU) 2017/625;

(b)	fizični pregledi se izvedejo tako, da nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali njihovi predstavniki ne morejo predvideti, ali bo posamezna pošiljka izbrana za takšne preglede;

(c)	rezultati fizičnih pregledov so na voljo takoj, ko je to tehnično mogoče;

(d)	testirane pošiljke se uradno pridržijo, dokler niso na voljo rezultati laboratorijskih testov, razen če pristojni organ mejne kontrolne točke odobri nadaljnji prevoz do končnega namembnega kraja v skladu s členom 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2124 (2).

(1) Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

PRILOGA III

Podrobna pravila o postopkih, ki jih je treba izvajati med fizičnimi pregledi rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz člena 4(6)

Pristojni organ izvede fizične preglede pošiljk in njihovih partij v celoti ali na reprezentativnih vzorcih. Homogene partije v pošiljki se določijo na podlagi informacij iz uradnega fitosanitarnega spričevala in ob upoštevanju elementov iz točke 2.

Homogenost partije v smislu člena 2(7) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (1) se določi na podlagi naslednjih elementov, kot so predloženi v uradnem fitosanitarnem spričevalu:

—

izvor,

—	pridelovalec,

—	obrat za pakiranje,

—	vrsta pakiranja,

—	rod, vrsta, sorta ali zrelost,

—

izvoznik,

—	pridelovalna površina,

—	nadzorovani škodljivi organizmi in njihove značilnosti,

—	tretiranje v kraju izvora,

—	vrsta predelave.

Vzorčenje partij v pošiljki vključuje določitev ustrezne neodvisne enote za vzorčenje. V primeru nekaterih rastlin ali rastlinskih proizvodov se enota določi na naslednji način:

—	plodovi v botaničnem smislu: 1 plod,

—	rezano cvetje: 1 steblo,

—	listje, listnata zelenjava: 1 list,

—	gomolji, čebulice, korenike: 1 gomolj ali čebulica ali korenika,

—	rastline za saditev: 1 rastlina,

—	veje: 1 veja,

—	les in skorja: se določi za vsak primer posebej, pri čemer najmanjši kos tehta vsaj 1 kg,

—	semena: eno seme.

Kadar zaradi velikosti, oblike ali načina pakiranja enote ni mogoče določiti, se kot enota za vzorčenje določi najmanjša enota pakiranja.

Vzorčenje za fizične preglede, ki se izvedejo z vizualnimi pregledi, se opravi v skladu z naslednjimi načrti vzorčenja, in sicer glede na blago ter kot je določeno v ustrezni preglednici mednarodnega standarda za fitosanitarne ukrepe št. 31 (Metodologije vzorčenja pošiljk, ISPM 31):

(a)	ukoreninjene rastline za saditev, ki niso v stadiju mirovanja: načrt vzorčenja, s katerim se lahko s 95-odstotno zanesljivostjo določi raven napadenosti rastlin, ki znaša 1 % ali več;

(b)	rastline za saditev v stadiju mirovanja, vključno z gomolji, čebulicami in korenikami: načrt vzorčenja, s katerim se lahko s 95-odstotno zanesljivostjo določi raven napadenosti rastlin, ki znaša 2 % ali več;

(c)	semena ali rastlinski proizvodi, skladni s posebnimi pogoji iz členov 3 in 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1756/2004 (2): načrt vzorčenja, s katerim se lahko z 80-odstotno zanesljivostjo določi raven napadenosti rastlin, ki znaša 5 % ali več;

(d)	neukoreninjeni potaknjenci, rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki niso zajeti v točkah (a), (b) in (c): načrt vzorčenja, s katerim se lahko s 95-odstotno zanesljivostjo določi raven napadenosti rastlin, ki znaša 5 % ali več;

(e)	partije semen in listnate zelenjave, ki vsebujejo 500 enot ali manj: hipergeometrijski načrt vzorčenja, s katerim se lahko s 95-odstotno zanesljivostjo določi raven napadenosti rastlin, ki znaša 10 % ali več.

Kakršen koli ukrep, sprejet zaradi neskladnosti, se nanaša na partijo, kakor je bila določena pred fizičnimi pregledi.

Minimalno število vzorcev se odvzame za laboratorijske teste, namenjene ugotavljanju latentne okužbe rastlin za saditev, in sicer glede na analizo tveganja, pri čemer se upoštevajo naslednja merila:

(a)

zgodovina posamezne tretje države izvora, kar zadeva število karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, ki so bili prestreženi in so jih države članice priglasile v skladu s točko (c) prvega odstavka člena 11 Uredbe (EU) 2016/2031, vključno s prednostnimi škodljivimi organizmi, kot so opredeljeni v členu 6(1) navedene uredbe;

(b)	pojav prednostnega škodljivega organizma v tretji državi izvora glede na razpoložljive znanstvene informacije;

(c)	informacije, ki so na voljo v IMSOC.

(1) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES ( UL L 317, 23.11.2016, str. 4).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1756/2004 z dne 11. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pogojev za zahtevane dokaze in merila za vrsto in stopnjo zmanjšanja pogostnosti zdravstvenih pregledov nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, navedenih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES ( UL L 313, 12.10.2004, str. 6).

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/139

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2131

z dne 28. novembra 2019

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/1198 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), ter zlasti člena 13(3) in člena 14(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Obstoječi ukrepi

(1)

Svet je z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 412/2013 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1932 (3), uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali LRK). Veljavne individualne protidampinške dajatve so znašale 13,1 % do 23,4 %. Vsem nevzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom iz Priloge k navedeni uredbi je bila določena 17,9‐odstotna dajatev, za vse druge proizvajalce izvoznike pa velja preostala dajatev v višini 36,1 %. Ti ukrepi se v nadaljnjem besedilu imenujejo „prvotni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do ukrepov, uvedenih s prvotno uredbo, pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „prvotna preiskava“.

(2)	Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 803/2014 (4) je bila štirim kitajskim proizvajalcem izvoznikom določena dajatev za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 17,9 % in dodani so bili na seznam proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, ki je v Prilogi k prvotni uredbi.

(3)	Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2207 (5) je bila štirim drugim kitajskim proizvajalcem izvoznikom določena dajatev za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 17,9 % in dodani so bili na seznam proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, ki je v Prilogi k prvotni uredbi.

(4)	Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1198 ohranila prvotne ukrepe v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe (6). Ti ukrepi se v nadaljnjem besedilu imenujejo „veljavni ukrepi“, preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „zadnja preiskava“.

1.2 Začetek po uradni dolžnosti

(5)

Komisija je v začetku leta 2019 analizirala razpoložljive dokaze o prodajnih vzorcih in kanalih keramične namizne in kuhinjske posode od uvedbe prvotnih ukrepov. Primerjava podatkov o izvozu med letoma 2014 in 2018 je pokazala močno povečanje oziroma zmanjšanje izvoza nekaterih proizvajalcev izvoznikov, kar je bil kazalnik praks usmerjanja. Poleg tega je v nekaterih primerih dejanski izvoz nekaterih proizvajalcev izvoznikov presegal prijavljeno proizvodnjo. Pojavilo se je tudi vprašanje zlorabe dodatnih oznak TARIC, dodeljenih posameznim družbam.

(6)

Iz teh kazalnikov je bilo razvidno, da so nekateri proizvajalci izvozniki, za katere trenutno velja preostala dajatev v višini 36,1 %, in proizvajalci izvozniki, za katere velja individualna dajatev, svoje keramične namizne in kuhinjske posode prodajali prek drugih proizvajalcev izvoznikov, za katere velja nižja dajatev.

(7)

Kaže, da se je po uvedbi prvotnih ukrepov vzorec trgovanja glede izvoza keramične namizne in kuhinjske posode iz Kitajske, za katerega razen uvedbe dajatve ni bilo zadostnih vzrokov ali gospodarske upravičenosti, spremenil zaradi zgoraj navedenih praks usmerjanja. Poleg tega so dokazi, razpoložljivi Komisiji, kazali, da so bili popravljalni učinki obstoječih protidampinških ukrepov za zadevni izdelek oslabljeni tako v smislu količine kot tudi cene. Dejansko se je obseg uvoza izdelka v preiskavi, kot je opredeljen v uvodni izjavi 15, za nekatere proizvajalce izvoznike med letoma 2014 in 2018 znatno povečal. Poleg tega je v nekaterih primerih dejanski izvoz nekaterih proizvajalcev izvoznikov presegal prijavljeno proizvodnjo. Obstajali so tudi zadostni dokazi, da so bile cene uvoza izdelka v preiskavi nižje od neškodljive cene, določene v preiskavi, ki je privedla do obstoječih ukrepov.

(8)	Nazadnje je imela Komisija na voljo zadostne dokaze, da je šlo za dampinški izvoz izdelka v preiskavi glede na normalno vrednost, ki je bila predhodno določena.

(9)

Po posredovanju informacij državam članicam je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek preiskave v skladu s členom 13 osnovne uredbe. Zato je Komisija sprejela Uredbo (EU) 2019/464 (7) (v nadaljnjem besedilu: uredba o začetku preiskave), s katero je na lastno pobudo začela preiskavo glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom za uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Kitajske, ki se uvažajo v okviru 50 dodatnih oznak TARIC, navedenih v Prilogi k uredbi o začetku preiskave. Te dodatne oznake TARIC so bile dodeljene 50 proizvajalcem izvoznikom, ki so bili bodisi skupine družb bodisi posamezne družbe iz LRK (v nadaljnjem besedilu: družbe).

(10)	Komisija je tudi naročila carinskim organom, naj registrirajo uvoz keramične namizne in kuhinjske posode, ki se je uvozila v okviru 50 dodatnih oznak TARIC, navedenih v Prilogi k uredbi o začetku preiskave.

1.3 Preiskava

(11)

Komisija je o začetku preiskave obvestila organe LRK, 50 proizvajalcev izvoznikov iz Priloge k uredbi o začetku preiskave in industrijo Unije. 50 proizvajalcem izvoznikom iz te priloge je poslala tudi vprašalnike in jih prosila tudi za informacije v zvezi s katero koli povezano družbo s sedežem v Ljudski republiki Kitajski. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(12)

Za zgoraj navedenih 50 proizvajalcev izvoznikov iz Priloge k uredbi o začetku preiskave so veljale naslednje protidampinške dajatve:

—	48 jih je sodilo v skupino nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov s stopnjo dajatve v višini 17,9 %,

—	za preostala proizvajalca izvoznika pa sta veljali individualni stopnji dajatve v višini 22,9 % in 23,4 %.

1.4 Obdobje poročanja in obdobje preiskave

(13)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2018 (v nadaljnjem besedilu: OP). Za OP so se zbrali podatki, da se med drugim preučijo domnevne spremembe vzorca trgovanja ter praksa, potek ali dejavnosti, na katerih temeljijo Za obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje poročanja) so se zbrali podrobnejši podatki za preverjanje morebitne oslabitve popravljalnega učinka veljavnih ukrepov in obstoja dampinga.

2. REZULTATI PREISKAVE

2.1 Splošni premisleki

(14)

Komisija je v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe analizirala, ali je prišlo do spremembe vzorca trgovanja v zvezi s posameznimi proizvajalci izvozniki v LRK, ali je ta sprememba nastala zaradi prakse, poteka ali dejavnosti, za katere ni bilo zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti razen izogibanja uvedbi dajatve, ali so obstajali dokazi o škodi ali o tem, da so bili popravljalni učinki dajatve oslabljeni v smislu cen in/ali količin izdelka v preiskavi, ter ali obstajajo dokazi o nadaljevanju dampinga.

2.2 Zadevni izdelek in izdelek v preiskavi

(15)

Zadevni izdelek je keramična namizna in kuhinjska posoda, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 6911 10 00, ex 6912 00 21, ex 6912 00 23, ex 6912 00 25 in ex 6912 00 29 (oznake TARIC 6911100090, 6912002111, 6912002191, 6912002310, 6912002510 in 6912002910) in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

Izključeni so naslednji izdelki:

—	keramični mlinčki za začimbe ali zelišča in njihovi keramični drobilni deli,

—	keramični kavni mlinčki,

—	keramični brusilci nožev,

—	keramični brusilci,

—	keramična kuhinjska orodja, ki se uporabljajo za rezanje, mletje, ribanje, strganje in lupljenje ter

—	kamni za peko pice, ki so izdelani iz kordieritne keramike in se uporabljajo za peko pice ali kruha.

(16)	Izdelek v preiskavi je isti kot zadevni izdelek, opredeljen v prejšnji uvodni izjavi, ki se trenutno uvršča pod iste oznake KN in TARIC kot zadevni izdelek ter je uvožen v skladu z dodatnimi oznakami TARIC iz Priloge k uredbi o začetku preiskave (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

2.3 Podrobne ugotovitve preiskave v zvezi s 50 proizvajalci izvozniki

2.3.1 13 družb, ki niso predložile izpolnjenih vprašalnikov

(17)	13 od 50 proizvajalcev izvoznikov ni predložilo izpolnjenih vprašalnikov.

(18)	Komisija je teh 13 proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe štela za nesodelujoče, zato je svoje ugotovitve zanje utemeljila na razpoložljivih dejstvih, kot je pojasnjeno v naslednji uvodni izjavi.

(19)

Pri vseh 13 proizvajalcih izvoznikih, za katere velja stopnja dajatve v višini 17,9 %, se je izvoz med letoma 2014 in 2018 močno povečal ali pa je presegal njihovo zmogljivost, kot je bila prijavljena v okviru vzorčenja med zadnjim pregledom zaradi izteka ukrepa. Ker ni bilo nobene druge gospodarske upravičenosti razen praks izogibanja, je Komisija sklenila, da ti proizvajalci izvozniki sodelujejo v praksah usmerjanja. Zato je primerno, da se dodatne oznake TARIC, dodeljene tem posameznim družbam, razveljavijo in da za te proizvajalce izvoznike velja stopnja preostale dajatve v višini 36,1 %.

(20)	Poleg tega so bili trije od 13 proizvajalcev izvoznikov povezani s tremi drugimi proizvajalci izvozniki, za katere je zaradi njihove individualne dodatne oznake TARIC veljala stopnja dajatve za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 17,9 %.

(21)

Da bi Komisija zato preprečila tveganje praks usmerjanja prek teh povezanih družb pred razkritjem, je predhodno sklenila, da je primerno, da se razveljavi njihova dodatna oznaka TARIC, dodeljena tem posameznim družbam. Stopnja preostale dajatve v višini 36,1 % bi se morala uporabljati tudi za tri povezane proizvajalce izvoznike.

(22)

Po razkritju se je ena od treh družb javila in trdila, da ni povezana z eno od družb, ki niso predložile izpolnjenega vprašalnika. Na zaslišanju 10. oktobra 2019 in v poznejšem dopisu z dne 21. oktobra 2019 je pojasnila, da je v svojem odgovoru na vzorčenje v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa napačno navedla, da sta bili obe družbi povezani, čeprav sta bili v resnici samo poslovni partnerici. Družba je na zahtevo Komisije predložila dokumente o svoji strukturi družbe in delničarjih, iz katerih je razvidno, da taka povezava dejansko ne obstaja. Ker take povezave ni bilo in ker je družba pokazala, da je bilo povečanje njene izvozne dejavnosti v skladu s povečanjem proizvodne zmogljivosti v letu 2016, je Komisija sklenila, da ni treba razveljaviti dodatne oznake TARIC, dodeljene tej posamezni družbi.

(23)

Zato je Komisija po razkritju na koncu sklenila, da bi bilo treba stopnjo preostale dajatve v višini 36,1 % uporabiti za:

—	13 od 50 proizvajalcev izvoznikov, ki niso predložili izpolnjenega vprašalnika (glej uvodno izjavo 19), in

—	proizvajalca izvoznika, ki sta bila povezana z dvema od teh 13 proizvajalcev izvoznikov in sta imela dodatni oznaki TARIC, dodeljeni tema posameznima družbama.

2.3.2 18 proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili zelo pomanjkljivo izpolnjene vprašalnike

(24)	Komisija je pri analizi izpolnjenih vprašalnikov 37 proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili odgovore, ugotovila, da jih je 18 predložilo zelo pomanjkljive odgovore, kot je pojasnjeno v naslednjih uvodnih izjavah.

(25)

Prvi proizvajalec izvoznik je predložil delne informacije in 28. aprila 2019 izjavil, da je avgusta 2018 prenehal proizvajati zadevni izdelek. Komisija je 3. junija 2019 družbo obvestila, da imajo samo proizvajalci izvozniki pravico do individualne dodatne oznake TARIC. Zato je nameravala črtati njeno dodatno oznako TARIC in družbo v prihodnosti obravnavati kot katero koli drugo družbo pod dodatno oznako TARIC „B999“. Družba ni predložila dodatnih pripomb.

(26)

Drugi proizvajalec izvoznik, za katerega velja protidampinška dajatev v višini 17,9 %, je aprila in maja 2019 večkrat predložil izpolnjen vprašalnik. V tem odgovoru je bilo navedeno, da ima proizvajalec izvoznik samo eno povezano družbo. Komisija je navedeni odgovor navzkrižno preverila z drugimi javno dostopnimi viri informacij. Ugotovila je, da v tej skupini obstajajo druge povezane družbe, ki jih družba ni razkrila v svojem izpolnjenem vprašalniku. Proizvajalec izvoznik je bil o navedeni ugotovitvi obveščen v pozivu k dopolnitvi z dne 24. junija 2019. Proizvajalec izvoznik je nato 28. junija 2019 priznal, da je povezan tudi z drugo družbo. Vendar skupina proizvajalca izvoznika ni izpolnila zahtevanega vprašalnika za slednjo družbo v predpisanih rokih. Zato je Komisija 8. julija 2019 obvestila proizvajalca izvoznika, da bo svoje ugotovitve utemeljila na razpoložljivih dejstvih (8) in da je ima družba pravico zahtevati zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Proizvajalec izvoznik ni predložil dodatnih pripomb.

(27)

Tretji proizvajalec izvoznik je 5. julija 2019 obvestil Komisijo, da ni mogel odgovoriti na poziv Komisije k dopolnitvi in da se dobro zaveda negativnih posledic, če ne odgovori. Zato je Komisija 9. julija 2019 obvestila proizvajalca izvoznika, da bo svoje ugotovitve utemeljila na razpoložljivih dejstvih (9) in da je ima družba pravico zahtevati zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Proizvajalec izvoznik ni predložil dodatnih pripomb.

(28)

Preostalih 15 proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili zelo pomanjkljive odgovore, je med 27. majem in 18. julijem 2019 prejelo dopis, v katerem so bili navedeni razlogi, zaradi katerih je Komisija predhodno sklenila, da so njihovi odgovori zelo pomanjkljivi. Ponavljajoče se težave, ki so privedle do predhodne ocene Komisije, da je bilo teh 15 odgovorov zelo pomanjkljivih, vključujejo naslednje:

—	ne zagotovijo se zahtevane finančne informacije, kot so računovodski izkazi, bruto bilance, razčlenitev prodajnih količin in vrednosti,

—	zagotovijo se nepopolne, nasprotujoče si ali samo delne finančne informacije v zvezi s proizvodnim procesom, proizvodno količino in/ali zmogljivostjo, naročanjem surovin,

—	na določena vprašanja iz vprašalnika se ne odgovori,

—	ne zagotovijo se zahtevani uradni dokumenti, kot so dovoljenje za opravljanje dejavnosti, dokazilo o registraciji, obračun davka od dohodkov,

—	ne razkrijejo se vse povezane družbe skupine, kljub specifični zahtevi v vprašalniku, in zato se ne predložijo potrebni izpolnjeni vprašalniki za te povezane družbe.

(29)

Vsak od teh 15 proizvajalcev izvoznikov je bil v istem dopisu prav tako obveščen:

—	da imajo v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe pravico predložiti dodatna pojasnila v odgovor na predhodno oceno Komisije v roku enega tedna po dopisu,

—	da Komisija namerava svoje končne ugotovitve utemeljiti na razpoložljivih dejstvih, kot je določeno v uvodnih izjavah 21 do 23 uredbe o začetku preiskave.

(30)

Od teh 15 proizvajalcev izvoznikov nato:

—	trije niso izpodbijali predhodne ocene Komisije,

—	šest jih je odgovorilo na predhodno oceno Komisije. Odgovori so bili v vseh primerih nezadovoljivi, napačni in/ali zavajajoči,

—	en proizvajalec izvoznik pa je priznal, da je prenehal proizvodnjo po maju 2018 in da je postal gospodarski subjekt z zadevnim izdelkom.

(31)

Druga dva proizvajalca izvoznika (od teh 15) sta nato predložila nekaj dodatnih dokumentov, čeprav njunih odgovorov še vedno ni bilo mogoče šteti za popolne. Kljub temu se je Komisija odločila, da izvede preveritvene obiske v prostorih teh dveh proizvajalcev izvoznikov. Komisija je med temi preveritvenimi obiski ugotovila težave pri obeh proizvajalcih izvoznikih, in sicer nerazkritje povezanih družb oziroma nepravilne izjave o preoblikovanju nekaterih vrst zadevnega izdelka. Komisija je zato 7. avgusta 2019 obvestila oba proizvajalca izvoznika, da namerava še naprej uporabiti člen 18 osnovne uredbe. Komisija je opozorila na dejstvo, da proizvajalci izvozniki niso predložili nobenih dokazov za gospodarsko upravičenost svojega izvoza v letu 2018 razen usmerjanja proizvodnje drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Komisija je v istem dopisu oba proizvajalca izvoznika obvestila, da imata najpozneje do 16. avgusta 2019 pravico zahtevati zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Nobena od družb ni zahtevala zaslišanja v določenem roku.

(32)

Dne 1. avgusta 2019 je drug proizvajalec izvoznik predložil dodatne informacije kot odziv na predhodno oceno Komisije, da je njegov odgovor na vprašalnik nezadosten. Komisija je analizirala te dodatne informacije. Vendar ni odgovoril na nekatera vprašanja, na primer ni zagotovil popolnih informacij o vseh svojih povezanih družbah. Komisija je zato 13. avgusta 2019 obvestila proizvajalca izvoznika, da namerava še naprej uporabiti člen 18 osnovne uredbe. Komisija je v zvezi s tem opozorila na dejstvo, da proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov za svoj izvoz v letu 2018, ki je bil več kot štirikrat večji od količine, ki jo je proizvajalec izvoznik dejansko proizvedel v istem obdobju. Komisija je v istem dopisu proizvajalca izvoznika tudi obvestila, da ima najpozneje do 23. avgusta 2019 pravico zahtevati zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Proizvajalec izvoznik ni odgovoril v določenem roku.

(33)

Komisija je z dopisoma z dne 18. maja in 26. junija 2019 drugega proizvajalca izvoznika obvestila o pomanjkljivostih v njegovih odgovorih glede zahtevane dokumentacije in o svoji nameri, da bo uporabila člen 18 osnovne uredbe. Proizvajalec izvoznik je 2. julija 2019 navedel, da je zagotovil vse zahtevane informacije in je ponovno predložil svoje računovodske izkaze od leta 2015 do leta 2018, vendar ni izpolnil vprašalnika v zvezi s svojo povezano družbo. Dne 12. in 22. avgusta 2019 je zadevo predal pooblaščencu za zaslišanje. Komisija je z dopisom z dne 27. avgusta 2019 proizvajalca izvoznika obvestila o razlogih, zakaj so bile njegove dodatne informacije z dne 2. julija še vedno zelo nepopolne, zaradi česar je Komisija vztrajala pri svoji nameri, da uporabi člen 18 osnovne uredbe. Komisija je opozorila na dejstvo, da ta proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov za gospodarsko upravičenost svojega izvoza v letu 2018 razen usmerjanja proizvodnje drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Komisija je v istem dopisu proizvajalca izvoznika obvestila, da lahko najpozneje do 2. septembra 2019 zahteva zaslišanje. Proizvajalec izvoznik ni odgovoril v določenem roku. Komisiji je 10. septembra 2019 poslal elektronsko sporočilo s priponko v zvezi s preklicem svoje povezane družbe. Komisija je z dopisom z dne 13. septembra 2019 ponovila, da vztraja pri svoji nameri, da uporabi člen 18 osnovne uredbe, saj proizvajalec izvoznik nazadnje ni predložil nobenih novih informacij in njegov odgovor je ostal zelo pomanjkljiv. Zato je Komisija sklenila, da ta proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov za gospodarsko upravičenost svojega izvoza v letu 2018 razen usmerjanja.

(34)

Nazadnje je en proizvajalec izvoznik zahteval zaslišanje pri službah Komisije, ki je potekalo 18. julija 2019. Med tem zaslišanjem je proizvajalec izvoznik predložil izpolnjen vprašalnik svojega gospodarskega subjekta iz Hongkonga ter predložil dodatno dokumentacijo in pojasnila. Po zaslišanju je ta proizvajalec izvoznik na posebno zahtevo Komisije predložil vse zahtevane dokumente, ki so pokazali, da ne sodeluje pri usmerjanju praks s prodajo zadevnega izdelka od drugih nepovezanih proizvajalcev izvoznikov pod svojo lastno dodatno oznako TARIC. Zato Komisija ni vztrajala pri svoji nameri, da uporabi člen 18 osnovne uredbe za tega proizvajalca izvoznika.

(35)

Če povzamemo, je bilo 17 od 18 proizvajalcev izvoznikov ustrezno obveščenih o posledicah njihovega delnega sodelovanja ali nesodelovanja iz uvodnih izjav 21 do 23 uredbe o začetku preiskave. Zato je Komisija za teh 17 družb svoje ugotovitve utemeljila na razpoložljivih dejstvih, med drugim na podatkih o gibanjih izvoza v Unijo (za podrobnosti glej uvodno izjavo 36) in na svoji oceni ravni pomanjkljivosti v njihovih izpolnjenih vprašalnikih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe.

(36)

Od teh 17 proizvajalcev izvoznikov:

—	jih je 15 imelo stopnjo dajatve v višini 17,9 % ter so svoj izvoz med letoma 2014 in 2018 močno povečali ali pa je njihov izvoz presegal njihovo zmogljivost,

—	dva preostala proizvajalca izvoznika, ki sta imela individualno stopnjo dajatve v višini 22,9 % oziroma 23,4 %, kar je višje od stopnje dajatve za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 17,9 %, sta zmanjšala svoj izvoz med letoma 2014 in 2018.

Ker ni bilo nobene druge gospodarske upravičenosti razen praks izogibanja, je Komisija sklenila, da ta proizvajalca izvoznika sodelujeta v usmerjanju.

(37)

Zato je primerno, da se preostala dajatev v višini 36,1 % uporabi za teh 17 proizvajalcev izvoznikov, ki so prvotno imeli nižjo dajatev, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 12, dodatne oznake TARIC, dodeljene tem posameznim družbam, pa bi bilo treba razveljaviti. Ugotovljeno je bilo, da samo en proizvajalec izvoznik ni sodeloval v praksah izogibanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 34, zato bi moral ohraniti svojo individualno dodatno oznako TARIC in svojo stopnjo dajatve v višini 17,9 %.

(38)	Po razkritju so tri od teh 17 družb predložile pripombe, ki jih Komisija ni sprejela zaradi razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 39 do 41.

(39)

Ena družba je trdila, da izpolnjen vprašalnik ni bil pravilno izpolnjen zaradi „nepopolnega razumevanja vprašalnika“ in „pomanjkljivega razumevanja dela proizvodnega oddelka družbe“. Zato je zaprosila za ponovno predložitev izpolnjenega vprašalnika. V zvezi s tem je treba poudariti, da je imela družba med preiskavo dovolj priložnosti, da se javi. Komisija jo je 3. junija 2019 obvestila, da namerava zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti razveljaviti dodatno oznako TARIC, dodeljeno tej posamezni družbi. Komisija je družbo obvestila, da ima pravico predložiti dodatna pojasnila. Ker Komisija ni prejela odgovora, ji je 26. junija 2019 sporočila, da „vaša družba v predpisanih rokih ni zagotovila potrebnih informacij v izpolnjenem vprašalniku, ki med drugim zadevajo finančne podatke in podatke o proizvodnji“. Po razkritju je imela družba tri tedne časa, da predloži potrebne podatke in pripombe. Komisija ni v navedenem roku prejela nobenih dodatnih informacij. Zato je primerno, da se dodatna oznaka TARIC, dodeljena tej posamezni družbi, razveljavi, o čemer je bila navedena družba že obveščena 3. in 26. junija 2019.

(40)

Po razkritju je druga družba 11. oktobra 2019 v elektronskem sporočilu trdila, da je v celoti sodelovala, in se v zvezi s tem sklicevala na svoje prejšnje predložitve 28. aprila in 6. junija 2019. V tem elektronskem sporočilu je tudi potrdila, da je trgovska družba, saj ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti, in da ni sodelovala v nobenih praksah usmerjanja. V zvezi s tem je treba poudariti, da lahko le proizvajalci izvozniki prejmejo dodatno oznako TARIC, dodeljeno posameznim družbam. Ker je družba sama priznala, da je gospodarski subjekt, je primerno, da se dodatna oznaka TARIC, dodeljena tej posamezni družbi, razveljavi, o čemer je bila navedena družba že obveščena 3. in 26. junija 2019.

(41)

Nazadnje je tretja družba trdila, da je v celoti sodelovala s Komisijo in da ne sodeluje v praksah usmerjanja. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija družbo že 28. maja in 26. junija 2019 obvestila o pomanjkljivostih v izpolnjenem vprašalniku. Poleg tega je Komisija 27. avgusta 2019 družbi ponovno pojasnila, da ni odgovorila na številna druga vprašanja, kot je navedeno v prvem dopisu z dne 28. maja. Po izteku zadnjega roka je Komisija 13. septembra 2019 družbo obvestila, da ni predložila zahtevanih dokumentov. Tako družba ni predložila zadostnih dokazov za gospodarsko upravičenost svojega povečanega izvoza v letu 2018 v Unijo razen usmerjanja proizvodnje drugih kitajskih proizvajalcev namizne posode. Zato je primerno, da se dodatna oznaka TARIC, dodeljena tej posamezni družbi, razveljavi, o čemer je bila navedena družba že obveščena 28. maja 2019, 26. junija 2019 in 13. avgusta 2019.

(42)	Poleg tega je Komisija pred razkritjem ugotovila, da so bili trije od 17 proizvajalcev izvoznikov povezani s štirimi drugimi družbami, ki so imele vsaka svojo individualno dodatno oznako TARIC in tako tudi dajatev za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 17,9 %.

(43)

Da bi Komisija zato preprečila tveganje praks usmerjanja prek teh povezanih družb, je v navedeni fazi sklenila, da je primerno, da se razveljavi njihova dodatna oznaka TARIC, dodeljena tem posameznim družbam. Preostala dajatev v višini 36,1 % bi se morala uporabljati tudi za štiri povezane družbe, ki so prvotno imele vse nižjo stopnjo dajatve za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 17,9 %.

(44)	Po razkritju so vse štiri povezane družbe predložile pripombe k predhodni oceni Komisije, da so povezane z družbami, ki so predložile zelo pomanjkljivo izpolnjen vprašalnik, kot je navedeno v uvodnih izjavah 45 in 46.

(45)

Tri od teh štirih družb so predložile dokaze, da niso bile povezane z družbami, ki so predložile zelo pomanjkljivo izpolnjen vprašalnik. Komisija je analizirala dokumentacijo in sklenila, da te tri družbe dejansko niso povezane. Zato je primerno, da se dodatne oznake TARIC, dodeljene tem trem posameznim družbam, ne razveljavijo.

(46)

Javila se je tudi preostala četrta družba (družba A). Na zaslišanju 10. oktobra 2019 in v poznejšem dopisu z dne 18. oktobra 2019 je trdila, da razveljavitev njene dodatne oznake TARIC, dodeljene tej posamezni družbi, ni niti pravno utemeljena niti objektivno upravičena. Navedla je tudi, da ni tveganja za usmerjanje med njo in z njo povezanimi družbami (med drugim družbama B in C (10)). Poleg tega je povprašala o dodatnih jamstvih in obveznostih, ki bi Komisiji omogočili spremljanje keramične namizne posode, ki jo proizvaja družba in se uvaža pod dodatno oznako TARIC, dodeljeno tej posamezni družbi.

(47)

Komisija je to trditev zavrnila. V skladu z opredelitvijo povezanih družb iz člena 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (11) je četrta družba (družba A) povezana z družbo, ki je predložila zelo pomanjkljivo izpolnjen vprašalnik (družba B). V času začetka preiskave je prišlo do močne finančne vezi in po odprodaji delnic kmalu zatem se je povezava nadaljevala v obliki družinskih vezi. Poleg tega je družba A v dopisu z dne 18. oktobra 2019 zapisala, da „še vedno obstaja družinsko razmerje (tj. mož in žena)“ med enim trenutnim delničarjem navedene družbe in enim trenutnim delničarjem druge družbe, s čimer je potrjeno, da sta povezani. Da družba B ni navedla vseh povezanih družb v izpolnjenem vprašalniku, je tako mogoče pripisati tudi družbi A. Obe sta zamudili priložnost, da Komisiji sporočita pomembna dejstva, kljub temu da je bila družba B v dopisu z dne 28. maja 2019 k temu pozvana. Poleg tega preteklo ravnanje družbe A kaže, da obstaja veliko tveganje za usmerjanje med povezanima družbama. Navedena družba je povečala svoj izvoz s 1 657 ton leta 2014 na 3 929 ton leta 2018, za kar ni bilo gospodarske upravičenosti. Nazadnje je Komisija opozorila, da v zadevah proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe ni mogoče ponuditi zaveze v skladu s členom 8 osnovne uredbe. Zato je primerno, da se dodatna oznaka TARIC, dodeljena posamezni družbi A, razveljavi.

(48)

Poleg tega se je po razkritju javila ena (družba (C)) od dveh družb (družbi (B) in (C)), ki sta predložili zelo pomanjkljivo izpolnjen vprašalnik in ki sta bili povezani s preostalo četrto družbo (A), kot je navedeno v uvodni izjavi 46. Komisijo je prosila, naj ponovno preuči svojo namero, da uporabi člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem je trdila, da je bila glavna pravna podlaga za namero Komisije, da uporabi člen 18 osnovne uredbe, ta, da je opredelila drugo povezano družbo. Poleg tega je družba trdila, da med obema družbama obstaja le ohlapna povezava.

(49)

Zaradi istih razlogov, kot so navedeni v uvodni izjavi 47, je tudi družba C zamudila priložnost, da Komisiji sporoči pomembna dejstva, kljub dopisu z dne 28. maja 2019, naj to stori. Poleg tega je v okviru člena 18 osnovne uredbe napačno trditi, da se je poseben dopis o razkritju z dne 27. septembra 2019 nanašal predvsem na povezavo med družbama A in C. V posebnem dopisu o razkritju je izrecno navedeno, da so bili glavni razlogi za uporabo člena 18 osnovne uredbe družbi sporočeni v dopisih z dne 28. maja 2019 in 11. junija 2019, v katerih so bile navedene vse pomanjkljivosti, da se dokaže neizogibanje.

(50)

Da bi Komisija zato po razkritju preprečila tveganje praks usmerjanja prek povezanih družb, je nazadnje sklenila, da je primerno, da se dodatna oznaka TARIC, dodeljena tej posamezni družbi in omenjena v uvodni izjavi 46, tudi razveljavi. Preostala dajatev v višini 36,1 % bi se morala uporabljati tudi za preostale povezane družbe, ki so prvotno imele nižjo stopnjo dajatve za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 17,9 %.

2.3.3 19 proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili v celoti izpolnjene vprašalnike

(51)	Preostalih 19 proizvajalcev izvoznikov je predložilo v celoti izpolnjene vprašalnike, nato pa so bili v obdobju od julija do septembra 2019 v njihovih prostorih opravljeni preveritveni obiski.

(52)

Za 17 od teh 19 proizvajalcev izvoznikov ni bilo ugotovljeno, da bi sodelovali v praksah izogibanja. Velika večina jih je bila ustanovljena pred uvedbo ukrepov proti LRK. Izpolnjeni vprašalniki in preverjanja na kraju samem o dejavnikih, kot so med drugim podatki o proizvodnji in zmogljivosti, proizvodni objekti, proizvodni stroški, nakupi surovin, polizdelkov in končnih izdelkov ter izvoz v Unijo, so potrdili, da je vseh 17 proizvajalcev izvoznikov izvažalo samo blago, ki so ga proizvedli sami.

(53)	Glede preostalih dveh proizvajalcev izvoznikov Komisija ni ugotovila, da bi sodelovala v praksah izogibanja, odkrila pa je naslednje težave, kot so podrobno opisane v uvodnih izjavah 54 in 55.

(54)

Za prvo skupino je Komisija opozorila, da je sestavljena iz ene trgovske družbe, ki je matična družba, in dveh proizvajalcev izvoznikov, pri čemer so vsi trije v istih prostorih na Kitajskem. Ugotovila je tudi, da je bila individualna dodatna oznaka TARIC (s stopnjo dajatve v višini 17,9 %) dodeljena le matični družbi. Ker je treba dodatne oznake TARIC dodeliti proizvajalcem izvoznikom, je primerno, da Komisija prenese dodatno oznako TARIC z matične trgovske družbe na oba proizvajalca izvoznika v skupini v skladu s členom 2(1) in členom 9(5) osnovne uredbe.

(55)

V drugi skupini, ki je imela tudi še eno povezano družbo z lastno individualno dodatno oznako TARIC (s stopnjo dajatve v višini 17,9 %), je Komisija med preverjanjem skladišča odkrila sistematično nepravilno deklariranje o poreklu. Zaposleni so zadevni izdelek pakirali v notranje in zunanje embalaže, na katerih so bile natisnjene zavajajoče informacije o državi porekla in proizvajalcu. Navedena država porekla je bila Singapur, proizvajalec pa družba s sedežem v isti državi. Naročilo za nakup je dal gospodarski subjekt s sedežem v Hongkongu. Pošiljka je bila namenjena v tretjo državo zunaj EU, kjer tudi veljajo protidampinški ukrepi za namizno posodo s poreklom iz Kitajske. Komisija je v prostorih družb preverila vse spremne dokumente v zvezi z nekaterimi izbranimi transakcijami izvoza v Unijo in poleg tega analizirala podatke o izvozu iz Singapurja v Unijo. Komisija ni mogla dokazati, da se je tako nezakonito ravnanje uporabljalo za izvoz, namenjen v EU. Ker ni bilo dokazov o goljufiji v zvezi s trgom EU, je Komisija sklenila, da je blago, ki sta ga proizvedla oba proizvajalca izvoznika in je bilo namenjeno v EU, pravilno deklarirano s kitajskim poreklom, in da se zato ni izognilo protidampinškim dajatvam EU, ki se uporabljajo.

(56)

Zato je primerno, da 18 od 19 proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili v celoti izpolnjene vprašalnike in se je v njihovih prostorih izvedel obisk, ohrani svojo dajatev v višini 17,9 %. Kot je določeno v uvodni izjavi 54, je poleg tega za enega od teh 19 proizvajalcev izvoznikov primerno, da Komisija prenese dodatno oznako TARIC z matične trgovske družbe na oba proizvajalca izvoznika v skupini v skladu s členom 2(1) in členom 9(5) osnovne uredbe.

2.4 Sprememba vzorca trgovanja

2.4.1 Stopnja sodelovanja in določitev obsega trgovanja na Kitajskem

(57)

Komisija je v nedavnem pregledu zaradi izteka ukrepa analizirala razvoj obsega uvoza iz LRK v Unijo s sklicevanjem na podatke Eurostata, ki zagotavljajo podatke na ravni države. V tej preiskavi proti izogibanju je bilo treba oceniti podatke za posamezno družbo. Taki podatki so na voljo v zbirki podatkov, vzpostavljeni v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe. V tej zbirki podatkov so zbrani podatki, ki jih države članice vsak mesec sporočijo Komisiji o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave, pod vsako dodatno oznako TARIC, ter ukrepe, vključno z registracijo. Komisija je zato uporabila podatke iz zbirke podatkov iz člena 14(6), da bi ugotovila spremembo vzorca trgovanja, tako da je za namene te preiskave primerjala proizvajalce izvoznike z višjimi in nižjimi dajatvami.

(58)

Proizvajalci izvozniki, ki so bili predmet te preiskave, so predstavljali 26 % celotnega kitajskega obsega izvoza izdelka v preiskavi v Unijo v obdobju poročanja, kot je razvidno iz zbirke podatkov iz člena 14(6). Za 48 od njih je bila določena dajatev za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 17,9 %.

(59)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 51, je samo 19 proizvajalcev izvoznikov sodelovalo in je predložilo v celoti izpolnjene vprašalnike. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 34, je poleg tega en dodatni proizvajalec izvoznik, ki je prvotno predložil zelo pomanjkljivo izpolnjen vprašalnik, nazadnje ohranil svojo individualno dajatev v višini 17,9 %. Teh 20 proizvajalcev izvoznikov, za katere velja dajatev za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 17,9 %, je predstavljalo 10 % celotnega kitajskega uvoza v obdobju poročanja.

2.4.2 Sprememba vzorca trgovanja na Kitajskem

(60)

Preglednica 1 prikazuje skupni znesek obsega uvoza zadevnega izdelka iz LRK v Unijo od 1. januarja 2015 do konca obdobja poročanja.

Preglednica 1

Skupni obseg uvoza iz LRK (v tonah) v Unijo

	2015	2016	2017	2018
Količina uvoza	348 003	376 286	403 071	383 460
Indeks	100	108	116	111
Vir: Statistični podatki o uvozu EU na podlagi zbirke podatkov iz člena 14(6).

(61)	Skupni obseg skupnega uvoza iz LRK se je v OP povečal za 11 %, in sicer s 348 003 ton v letu 2015 na 383 460 ton v obdobju poročanja.

(62)

Kot je pojasnjeno v oddelkih 2.3.1 in 2.3.2, je Komisija ugotovila, da so proizvajalci izvozniki izvoz med letoma 2014 in 2018 močno povečali ali pa je presegal njihovo zmogljivost, kot je bila prijavljena v okviru vzorčenja med zadnjim pregledom zaradi izteka ukrepa. Ker ni bilo nobene druge gospodarske upravičenosti razen praks izogibanja, je Komisija za teh 30 proizvajalcev izvoznikov svoje ugotovitve utemeljila na razpoložljivih dejstvih, med drugim na podatkih o gibanjih izvoza v Unijo in ravni pomanjkljivosti v njihovih izpolnjenih vprašalnikih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, ter sklenila, da vsi sodelujejo v praksah izogibanja. Teh 30 proizvajalcev izvoznikov je predstavljalo 16 % celotnega kitajskega uvoza v obdobju poročanja.

(63)

30 proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali pri izogibanju, je povečalo obseg prodaje v Unijo z 52 497 ton leta 2015 na 63 227 ton leta 2018. To povečanje za več kot 20 % je v očitnem nasprotju s povečanjem celotnega kitajskega uvoza v Unijo za približno 11 %, kot je navedeno v preglednici v uvodni izjavi 60 te uredbe.

(64)

Poleg tega je bila pri razlikovanju med temi 30 proizvajalci izvozniki na podlagi njihove stopnje dajatve, ki se uporablja, ugotovljena sprememba v vzorcu trgovanja glede na obdobje 2015–2018, in sicer:

—

28 proizvajalcev izvoznikov, za katere velja stopnja dajatve za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 17,9 % in ki so sodelovali v praksah izogibanja, je povečalo obseg prodaje v Unijo za skupaj približno 12 600 ton (ali povprečno povečanje obsega prodaje v Unijo na proizvajalca izvoznika za 450 ton), medtem ko se je obseg prodaje preostalih proizvajalcev izvoznikov, za katere velja stopnja dajatve za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike (skupaj približno 370 proizvajalcev izvoznikov) (12), v istem obdobju v Unijo povečal le za približno 20 000 ton (ali povprečno povečanje obsega prodaje v Unijo na proizvajalca izvoznika za 54 ton),

—

dva proizvajalca izvoznika, za katera veljata individualni stopnji dajatve za sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 22,9 % in 23,4 % (višja kot dajatev za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 17,9 %), sta zmanjšala obseg prodaje v Unijo za približno 1 900 ton, medtem ko se je obseg prodaje preostalih treh proizvajalcev izvoznikov z individualnimi stopnjami dajatve (ti niso predmet te preiskave) povečal za 1 450 ton. Slednjim proizvajalcem izvoznikom je bila v prvotni preiskavi dodeljena (razmeroma nižja) individualna dajatev v višini 13,1 %, 17,6 % oziroma 18,3 %.

(65)

Te spremembe trgovinskih tokov v Unijo pomenijo spremembo v vzorcu trgovanja med posameznimi proizvajalci izvozniki v državi, za katere veljajo ukrepi, in Unijo, ki izhaja iz prakse, poteka ali dejavnosti, za katere preiskava ni razkrila ustreznega vzroka ali gospodarske upravičenosti, razen izogibanja preostali ali višji dajatvi, ki velja za namizno in kuhinjsko posodo s poreklom iz LRK.

2.4.3 Narava praks izogibanja na Kitajskem

(66)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe morajo spremembo vzorca trgovanja povzročiti praksa, potek ali dejavnosti, za katere razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti. Praksa, potek ali dejavnosti med drugim vključujejo reorganizacijo lastnih prodajnih vzorcev in poti izvoznikov in proizvajalcev v državi, za katero veljajo ukrepi, da bi bili njihovi izdelki v Unijo izvoženi prek proizvajalcev, za katere se uporablja individualna dajatev, ki je nižja od dajatve, ki se uporablja za izdelke proizvajalcev.

(67)	Kot je pojasnjeno v oddelkih 2.3.1 in 2.3.2, je Komisija sklenila, da 30 od 50 proizvajalcev izvoznikov sodeluje v praksah usmerjanja. Ti so predstavljali 16 % skupnega obsega uvoza v Unijo v obdobju poročanja, kot je razvidno iz zbirke podatkov iz člena 14(6).

(68)

Komisija je leta 2018 prejela tudi dokaze slovenskih carinskih organov, iz katerih je razvidno, da je zadevni izdelek v Unijo uvažal drug proizvajalec izvoznik (z nižjo dajatvijo) in ne tisti, ki ga je dejansko proizvedel (z višjo dajatvijo). Poleg tega je Komisija med analizo v okviru novega pregleda izvoznikov zbrala tudi dokaze o podobni praksi usmerjanja, pri kateri je glede na označevanje na embalaži zadevni izdelek v Unijo uvažal drug proizvajalec izvoznik (z nižjo dajatvijo) in ne tisti, ki ga je dejansko proizvedel (z višjo dajatvijo). To potrjuje ugotovitve preiskave.

(69)	Komisija je glede na navedene premisleke ugotovila, da prakse usmerjanja izdelka v preiskavi potekajo v širokem obsegu.

2.5 Nezadosten vzrok ali gospodarska upravičenost, z izjemo uvedbe protidampinške dajatve

(70)	Preiskava ni razkrila ustreznega vzroka ali gospodarske upravičenosti za prakse usmerjanja, razen izogibanja preostali ali višji dajatvi, ki velja za namizno in kuhinjsko posodo s poreklom iz LRK.

2.6 Dokazi o dampingu

(71)	V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali obstaja dokaz o dampingu glede na predhodno določeno normalno vrednost za podobni izdelek.

(72)	Damping je bil ugotovljen tako v prvotni uredbi kot v zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa. Komisija se je odločila, da bo za določitev normalne vrednosti uporabila podatke iz nedavnega pregleda zaradi izteka ukrepa.

(73)

V skladu s členom 2(11) in členom 2(12) osnovne uredbe se je povprečna normalna vrednost, določena v uredbi o pregledu zaradi izteka ukrepa, primerjala s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami v obdobju poročanja za 30 proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da se izogibajo ukrepom, kot je razvidno iz zbirke podatkov iz člena 14(6).

(74)	Ker so bile te izvozne cene pod normalno vrednostjo, je bil obstoj dampinga potrjen.

2.7 Spodkopavanje popravljalnega učinka protidampinške dajatve

(75)	Nazadnje je Komisija v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe preučila, ali so uvoženi izdelki od 30 proizvajalcev izvoznikov, za katere je bilo ugotovljeno, da sodelujejo v praksah izogibanja, oslabili popravljalne učinke veljavnih ukrepov z vidika količin in cen.

(76)

Komisija je v uvodni izjavi 205 zadnje uredbe o pregledu zaradi izteka ukrepa, kot je navedeno v uvodni izjavi 4, določila, da je potrošnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa (od 1. aprila 2017 do 31. marca 2018) znašala 634 255 ton, kar je najnovejši podatek o potrošnji Unije, ki ga ima na voljo Komisija, in uporaben kazalnik za potrošnjo Unije v letu 2018. Na podlagi tega podatka je tržni delež uvoza 30 proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v praksah izogibanja, ki so na podlagi zbirke podatkov iz člena 14(6) leta 2018 znašale 63 227 ton, znašal približno 10 % celotnega trga Unije, kar je znaten delež.

(77)

Kar zadeva cene, v pregledu zaradi izteka ukrepa ni bila določena povprečna neškodljiva cena. Zato so se povprečni stroški proizvodnje industrije Unije, kot so bili določeni v pregledu zaradi izteka ukrepa, primerjali s tehtanimi povprečnimi cenami CIF 30 proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so se izogibali ukrepom v obdobju poročanja te preiskave, kot je razvidno iz zbirke podatkov iz člena 14(6).

(78)	Ker so bile cene CIF nižje od povprečnih stroškov proizvodnje industrije Unije, je uvoz, pri katerem je bilo ugotovljeno izogibanje, spodkopaval popravljalne učinke dajatev v smislu cen.

(79)	Komisija je zato sklenila, da so zgoraj opisane prakse usmerjanja oslabile popravljalne učinke veljavnih ukrepov tako v smislu količine kot tudi cene.

3. UKREPI

(80)	Komisija je glede na navedeno sklenila, da se je dokončna protidampinška dajatev, uvedena na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz LRK, zaobšla s praksami usmerjanja prek nekaterih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, za katere velja nižja dajatev.

(81)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je treba preostalo protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK zato razširiti na uvoz istega izdelka, ki ga deklarirano proizvajajo nekatere družbe, za katere velja nižja dajatev, saj jih dejansko proizvajajo družbe, za katere velja višja individualna dajatev ali preostala dajatev v višini 36,1 %.

(82)	Zato je primerno razširiti ukrep iz člena 1(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1198 (13) za „[v]se druge družbe“, in sicer je to dokončna protidampinška dajatev v višini 36,1 %, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije, pred plačilom dajatve.

(83)

V skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe, ki določa, da bi se morali kakršni koli razširjeni ukrepi uporabljati za uvoz, za katerega je ob vstopu v Unijo veljala registracija, uvedena z uredbo o začetku preiskave, bi bilo treba pobirati dajatve na registrirani uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz LRK, ki je bila uvožena v Unijo pod dodatnimi oznakami TARIC 30 proizvajalcev, za katere so bile ugotovljene prakse usmerjanja. Znesek protidampinških dajatev, ki ga je treba retroaktivno pobrati, bi morala biti razlika med preostalo dajatvijo v višini 36,1 % in zneskom, ki ga je navedena družba plačala.

4. KREPITEV UVOZNIH ZAHTEV IN SPREMLJANJE

(84)

Komisija je primerjala predložene podatke o izvozu iz izpolnjenih vprašalnikov s podatki, kot so razvidni iz zbirke podatkov iz člena 14(6). Opozorila je, da so bili za nekatere kitajske proizvajalce izvoznike sporočeni podatki iz zbirke podatkov iz člena 14(6) višji od sporočenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov.

(85)

Komisija je slednje podatke med preverjanji na kraju samem primerjala tudi z drugimi viri, kot so prihodki in obračuni davka na dodano vrednost. V številnih primerih je ugotovila razlike med predloženimi in naknadno preverjenimi podatki o izvozu iz izpolnjenih vprašalnikov na eni strani ter sporočenimi podatki iz zbirke podatkov iz člena 14(6) na drugi strani.

(86)	Komisija se je v uvodni izjavi 5 sklicevala na zlorabo dodatnih oznak TARIC, dodeljenih posameznim družbam. Taka zloraba bi lahko pojasnila zgoraj navedene razlike v podatkih o izvozu, kot so opisane v uvodnih izjavah 71 in 72.

(87)

Komisija je zato zastavila vprašanje morebitne zlorabe dodatnih oznak TARIC, dodeljenih posameznim družbam, predstavnikom tistih proizvajalcev izvoznikov, za katere je Komisija na podlagi svojih preverjanj menila, da so njihove dodatne oznake TARIC zlorabile druge družbe in da v praksah usmerjanja niso sodelovali sami proizvajalci izvozniki.

(88)	O vprašanju morebitne zlorabe dodatnih oznak TARIC so 4. julija 2019 razpravljali tudi kitajski organi ter kitajska trgovinska zbornica za uvoz in izvoz izdelkov lahke industrije in obrti (v nadaljnjem besedilu: zbornica).

(89)

Na podlagi teh razprav je Komisija menila, da so potrebni posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja vsakršne zlorabe dodatnih oznak TARIC, dodeljenih posameznim družbam, zlasti s krepitvijo uvoznih zahtev in spremljanjem uvoza kitajske kuhinjske in namizne posode v EU. Glede na to, da številni kitajski proizvajalci izvažajo v EU samo prek nepovezanih gospodarskih subjektov, je primerno okrepiti sedanji sistem, kot sledi.

(90)

Od uvoznika bi bilo treba zahtevati, da carinskim organom držav članic predloži naslednje dokumente:

—	če uvoznik kupi neposredno od kitajskega proizvajalca izvoznika, mora uvozno deklaracijo spremljati trgovski račun z izjavo proizvajalca izvoznika, kot je določeno v Prilogi 2 (v nadaljnjem besedilu: izjava proizvajalca za neposredni izvoz),

—

če uvoznik kupi od gospodarskega subjekta ali druge vmesne pravne osebe s sedežem v celinski Kitajski ali ne, mora uvozno deklaracijo spremljati trgovski račun, ki ga proizvajalec izda gospodarskemu subjektu, z izjavo proizvajalca, kot je določena v Prilogi 3 (v nadaljnjem besedilu: izjava proizvajalca za posredni izvoz), ter trgovski račun, ki gospodarski subjekt izda uvozniku.

(91)

Čeprav je predložitev teh dokumentov potrebna za carinske organe držav članic, da uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, ti dokumenti niso edini element, ki ga carinski organi morajo upoštevati. Tudi če ti predloženi dokumenti izpolnjujejo vse zahteve, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovijo, da je naknadna uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(92)

Poleg tega je Komisija 9. avgusta 2019, po razpravah, kot so navedene v uvodni izjavi 88, poslala dopis kitajskim organom in zbornici, v katerem jim je predlagala, naj sodelujejo pri krepitvi uvoznih zahtev in sistema spremljanja. Kitajski organi in zbornica so se 1. septembra 2019 strinjali, da bodo sodelovali v novem sistemu izvrševanja: vsak proizvajalec izvoznik z dajatvijo, ki ni 36,1 %, bo pozvan, da izvod svojega trgovskega računa pošlje zbornici, ki bo nato Komisiji predložila letno poročilo o podatkih o izvozu v EU za te proizvajalce izvoznike.

(93)	Evropsko združenje za keramično industrijo je po razkritju sporočilo, da se strinja s podrobnimi ugotovitvami iz dokumenta o splošnem razkritju in da podpira predlagane ukrepe, kot sta spremljanje uvoza in zahtevanje niza dokumentov, ki jih bodo zbirali carinski organi držav članic.

5. RAZKRITJE

(94)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, ki so privedli do navedenih sklepov, ter strani pozvala, naj predložijo pripombe. Upoštevale so se ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile strani. Nobeden od predloženih argumentov ni bil osnova za spremembo dokončnih ugotovitev.

(95)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Dokončna protidampinška dajatev v višini 36,1 %, ki se uporablja za „vse druge družbe“, uvedena s členom 1(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1198 na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode, razen keramičnih nožev, keramičnih mlinčkov za začimbe in njihovih keramičnih drobilnih delov, keramičnih kavnih mlinčkov, keramičnih brusilcev nožev, keramičnih brusilcev, keramičnih kuhinjskih orodij, ki se uporabljajo za rezanje, mletje, ribanje, strganje in lupljenje, ter kamnov za peko pice, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 6911 10 00, ex 6912 00 21, ex 6912 00 23, ex 6912 00 25 in ex 6912 00 29 (oznake TARIC 6911100090, 6912002111, 6912002191, 6912002310, 6912002510 in 6912002910), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, se s 23. marcem 2019 razširi na uvoz, ki ga deklarirajo družbe, navedene v naslednji preglednici. Njihove dodatne oznake TARIC, kot so navedene v členu 1(2) in Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1198 ter v naslednji preglednici, se razveljavijo in nadomestijo z dodatno oznako TARIC B999.

Družba	Dodatna oznaka TARIC (razveljavljena in nadomeščena)
CHL Porcelain Industries Ltd	B351
Guangxi Province Beiliu City Laotian Ceramics Co., Ltd	B353
Beiliu Chengda Ceramic Co., Ltd	B360
Beiliu Jiasheng Porcelain Co., Ltd	B362
Chaozhou Lianjun Ceramics Co., Ltd	B446
Chaozhou Xinde Ceramics Craft Factory	B484
Chaozhou Yaran Ceramics Craft Making Co., Ltd	B492
Evershine Fine China Co., Ltd	B514
Far East (Boluo) Ceramics Factory, Co. Ltd	B517
Fujian Dehua Rongxin Ceramic Co., Ltd	B543
Fujian Dehua Xingye Ceramic Co., Ltd	B548
Profit Cultural & Creative Group Corporation	B556
Guangxi Beiliu Guixin Porcelain Co., Ltd	B579
Guangxi Beiliu Rili Porcelain Co., Ltd	B583
Hunan Huawei China Industry Co., Ltd	B602
Hunan Wing Star Ceramic Co., Ltd	B610
Joyye Arts & Crafts Co. Ltd	B619
Liling Rongxiang Ceramic Co., Ltd	B639
Meizhou Gaoyu Ceramics Co., Ltd	B656
Ronghui Ceramic Co., Ltd Liling Hunan China	B678
Shenzhen Donglin Industry Co., Ltd	B687
Shenzhen Fuxingjiayun Ceramics Co., Ltd	B692
Shenzhen Good-Always Imp. & Exp. Co. Ltd	B693
Tangshan Daxin Ceramics Co., Ltd	B712
Tangshan Redrose Porcelain Products Co., Ltd	B724
Xuchang Jianxing Porcelain Products Co., Ltd	B742
Yuzhou Huixiang Ceramics Co., Ltd	B751
Yuzhou Ruilong Ceramics Co., Ltd	B752
Zibo Fuxin Porcelain Co., Ltd	B759
Liling Taiyu Porcelain Industries Co., Ltd	B956

2. Zaradi njihove povezave z družbami, navedenimi v zgornji preglednici, se dokončna protidampinška dajatev v višini 36,1 %, ki se uporablja za „vse druge družbe“, uvedena s členom 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/1198 na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode, razen keramičnih nožev, keramičnih mlinčkov za začimbe in njihovih keramičnih drobilnih delov, keramičnih kavnih mlinčkov, keramičnih brusilcev nožev, keramičnih brusilcev, keramičnih kuhinjskih orodij, ki se uporabljajo za rezanje, mletje, ribanje, strganje in lupljenje, ter kamnov za peko pice, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 6911 10 00, ex 6912 00 21, ex 6912 00 23, ex 6912 00 25 in ex 6912 00 29 (oznake TARIC 6911100090, 6912002111, 6912002191, 6912002310, 6912002510 in 6912002910), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, s 23. marcem 2019 razširi tudi na uvoz, ki ga deklarirajo družbe, navedene v naslednji preglednici. Njihove dodatne oznake TARIC, kot so navedene v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1198 in ki so navedene v naslednji preglednici, se razveljavijo in nadomestijo z dodatno oznako TARIC B999.

Družba	Dodatna oznaka TARIC (razveljavljena in nadomeščena)
Guandong Songfa Ceramics Co., Ltd	B573
Guangxi Xin Fu Yuan Co., Ltd	B588
Liling Jiaxing Ceramic Industrial Co., Ltd.	B632

3. Preglednica iz člena 1(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1198 se nadomesti z naslednjo preglednico:

Družba	Dajatev (v %)	Dodatna oznaka TARIC
Hunan Hualian China Industry Co., Ltd; Hunan Hualian Ebillion Industry Co., Ltd; Hunan Liling Hongguanyao China Industry Co., Ltd; Hunan Hualian Yuxiang China Industry Co., Ltd.	18,3	B349
Guangxi Sanhuan Enterprise Group Holding Co., Ltd	13,1	B350
Shandong Zibo Niceton-Marck Huaguang Ceramics Limited; Zibo Huatong Ceramics Co., Ltd; Shandong Silver Phoenix Co., Ltd; Niceton Ceramics (Linyi) Co., Ltd; Linyi Jingshi Ceramics Co., Ltd; Linyi Silver Phoenix Ceramics Co., Ltd; Linyi Chunguang Ceramics Co., Ltd; Linyi Zefeng Ceramics Co., Ltd.	17,6	B352
Družbe iz Priloge 1	17,9
Vse druge družbe	36,1	B999

4. Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1198 se nadomesti s prilogo 1 k tej uredbi.

5. Dajatev, razširjena z odstavkom 1 tega člena, se pobira za uvoz, registriran v skladu s členom 2 Izvedbene uredbe (EU) 2019/464 ter členom 13(3) in členom 14(5) Uredbe (EU) 2016/1036, za vse družbe, navedene v preglednici iz odstavka 1 tega člena.

Znesek protidampinških dajatev, ki se pobere retroaktivno, je razlika med preostalo dajatvijo v višini 36,1 % in dejansko plačanim zneskom.

6. Priloga II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1198 se nadomesti s prilogama 2 in 3 k tej uredbi. Pogoj za uporabo individualnih stopenj protidampinške dajatve za družbe iz odstavka 3 je, da se carinskim organom držav članic predložijo naslednji dokumenti:

(a)	če uvoznik kupi neposredno od kitajskega proizvajalca izvoznika, mora uvozno deklaracijo spremljati trgovski račun z izjavo proizvajalca izvoznika, kot je določeno v Prilogi 2 (v nadaljnjem besedilu: izjava proizvajalca za neposredni izvoz);

(b)

7. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 2

Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 2 Izvedbene uredbe (EU) 2019/464.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 412/2013 z dne 13. maja 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 131 15.5.2013, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1932 z dne 23. oktobra 2017 o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 412/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 273, 24.10.2017, str. 4).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 803/2014 z dne 24. julija 2014 o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 412/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 219, 25.7.2014, str. 33).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2207 z dne 29. novembra 2017 o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 412/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 314, 30.11.2017, str. 31).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1198 z dne 12. julija 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (UL L 189, 15.7.2019, str. 8).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/464 z dne 21. marca 2019 o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 412/2013 na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o uvedbi registracije takega uvoza (UL L 80, 22.3.2019, str. 18).

(8) Ta proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov za gospodarsko upravičenost svojega izvoza v letu 2018 razen usmerjanja zadevnega izdelka, ki so ga proizvedli drugi kitajski proizvajalci izvozniki.

(9) Družba v predpisanih rokih ni zagotovila potrebnih informacij v izpolnjenem vprašalniku, ki med drugim zadevajo finančne podatke, podatke o prodaji in proizvodnji. Ta proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov za gospodarsko upravičenost svojega izvoza v letu 2018 razen usmerjanja.

(10) Opozoriti je treba, da se dopis družbe A z dne 18. oktobra 2019 nanaša predvsem na njeno povezavo z družbo B, manj pa na njeno povezavo z družbo C.

(11) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(12) Kot je navedeno v opombi 4, za več kot 400 proizvajalcev izvoznikov velja stopnja dajatve za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v višini 17,9 %.

(13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1198 z dne 12. julija 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (UL L 189, 15.7.2019, str. 8).

PRILOGA 1

Sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki, ki niso bili vključeni v vzorec

Družba	Dodatna oznaka TARIC
Amaida Ceramic Product Co., Ltd.	B357
Asianera Porcelain (Tangshan) Ltd.	B358
Beiliu Changlong Ceramics Co., Ltd.	B359
Beiliu City Heyun Building Materials Co., Ltd.	B361
Beiliu Quanli Ceramic Co., Ltd.	B363
Beiliu Shimin Porcelain Co., Ltd.	B364
Beiliu Windview Industries Ltd.	B365
Cameo China (Fengfeng) Co., Ltd.	B366
Changsha Happy Go Products Developing Co., Ltd.	B367
Chao An Huadayu Craftwork Factory	B368
Chaoan County Fengtang Town HaoYe Ceramic Fty	B369
Chao’an Lian Xing Yuan Ceramics Co., Ltd.	B370
Chaoan Oh Yeah Ceramics Industrial Co., Ltd.	B371
Chaoan Shengyang Crafts Industrial Co., Ltd	B372
Chaoan Xin Yuan Ceramics Factory	B373
Chao’an Yongsheng Ceramic Industry Co., Ltd.	B374
Guangdong Baodayi Porcelain Co., Ltd.	B375
Chaozhou Baode Ceramics Co., Ltd,	B376
Chaozhou Baolian Ceramics Co., Ltd.	B377
Chaozhou Big Arrow Ceramics Industrial Co., Ltd.	B378
Chaozhou Boshifa Ceramics Making Co., Ltd.	B379
Chaozhou Cantake Craft Co., Ltd.	B380
Chaozhou Ceramics Industry and Trade General Corp.	B381
Chaozhou Chaofeng Ceramic Making Co., Ltd.	B382
Chaozhou Chengxi Jijie Art & Craft Painted Porcelain Fty.	B383
Chaozhou Chengxinda Ceramics Industry Co., Ltd.	B384
Chaozhou Chenhui Ceramics Co., Ltd.	B385
Chaozhou Chonvson Ceramics Industry Co., Ltd.	B386
Chaozhou Daxin Arts & Crafts Co., Ltd.	B387
Chaozhou DaXing Ceramics Manufactory Co., Ltd	B388
Chaozhou Dayi Ceramics Industries Co., Ltd.	B389
Chaozhou Dehong Ceramics Making Co., Ltd.	B390
Chaozhou Deko Ceramic Co., Ltd.	B391
Chaozhou Diamond Ceramics Industrial Co., Ltd.	B392
Chaozhou Dongyi Ceramics Co., Ltd.	B393
Chaozhou Dragon Porcelain Industrial Co., Ltd.	B394
Chaozhou Fairway Ceramics Manufacturing Co., Ltd.	B395
Chaozhou Feida Ceramics Industries Co., Ltd.	B396
Chaozhou Fengxi Baita Ceramics Fty.	B397
Chaozhou Fengxi Dongtian Porcelain Fty. No. 2	B398
Chaozhou Fengxi Fenger Ceramics Craft Fty.	B399
Chaozhou Fengxi Hongrong Color Porcelain Fty.	B400
Chaozhou Fengxi Jiaxiang Ceramic Manufactory	B401
Guangdong GMT Foreign Trade Service Corp.	B402
Chaozhou Fengxi Shengshui Porcelain Art Factory	B403
Chaozhou Fengxi Zone Jinbaichuan Porcelain Crafts Factory	B404
Chaozhou Fromone Ceramic Co., Ltd.	B405
Chaozhou Genol Ceramics Manufacture Co., Ltd.	B406
Chaozhou Good Concept Ceramics Co., Ltd.	B407
Chaozhou Grand Collection Ceramics Manufacturing Co. Ltd.	B408
Chaozhou Guangjia Ceramics Manufacture Co., Ltd.	B409
Chaozhou Guidu Ceramics Co., Ltd.	B410
Chaozhou Haihong Ceramics Making Co., Ltd.	B411
Chaozhou Hengchuang Porcelain Co., Ltd.	B412
Chaozhou Henglibao Porcelain Industrial Co., Ltd.	B413
Chaozhou Hongbo Ceramics Industrial Co., Ltd.	B414
Chaozhou Hongjia Ceramics Making Co., Ltd.	B415
Chaozhou Hongye Ceramics Manufactory Co., Ltd.	B416
Chaozhou Hongye Porcelain Development Co., Ltd.	B417
Chaozhou Hongyue Porcelain Industry Co., Ltd.	B418
Chaozhou Hongzhan Ceramic Manufacture Co., Ltd.	B419
Chaozhou Hua Da Ceramics Making Co., Ltd.	B420
Chaozhou Huabo Ceramic Co., Ltd.	B421
Chaozhou Huade Ceramics Manufacture Co., Ltd.	B422
Chaozhou Huashan Industrial Co., Ltd.	B423
Chaozhou Huayu Ceramics Co., Ltd.	B424
Chaozhou Huazhong Ceramics Industries Co., Ltd.	B425
Chaozhou Huifeng Ceramics Craft Making Co., Ltd.	B426
Chaozhou J&M Ceramics Industrial Co., Ltd.	B427
Chaozhou Jencymic Co., Ltd.	B428
Chaozhou Jiahua Ceramics Co., Ltd.	B429
Chaozhou Jiahuabao Ceramics Industrial Co., Ltd.	B430
Chaozhou JiaHui Ceramic Factory	B431
Chaozhou Jiaye Ceramics Making Co., Ltd.	B432
Chaozhou Jiayi Ceramics Making Co., Ltd.	B433
Chaozhou Jiayu Ceramics Making Co., Ltd.	B434
Chaozhou Jin Jia Da Porcelain Industry Co., Ltd.	B435
Chaozhou Jingfeng Ceramics Craft Co., Ltd.	B436
Guangdong Jinqiangyi Ceramics Co., Ltd.	B437
Chaozhou Jinxin Ceramics Making Co., Ltd	B438
Chaozhou Jinyuanli Ceramics Manufacture Co., Ltd.	B439
Chaozhou Kaibo Ceramics Making Co., Ltd.	B440
Chaozhou Kedali Porcelain Industrial Co., Ltd.	B441
Chaozhou King’s Porcelain Industry Co., Ltd.	B442
Chaozhou Kingwave Porcelain & Pigment Co., Ltd.	B443
Chaozhou Lemontree Tableware Co., Ltd.	B444
Chaozhou Lianfeng Porcelain Co., Ltd.	B445
Chaozhou Lianyu Ceramics Co., Ltd.	B447
ChaoZhou Lianyuan Ceramic Making Co., Ltd.	B448
Chaozhou Lisheng Ceramics Co., Ltd.	B449
Chaozhou Loving Home Porcelain Co., Ltd.	B450
Chaozhou Maocheng Industry Dve. Co., Ltd.	B451
Chaozhou MBB Porcelain Factory	B452
Guangdong Mingyu Technology Joint Stock Limited Company	B453
Chaozhou New Power Co., Ltd.	B454
Chaozhou Ohga Porcelain Co., Ltd.	B455
Chaozhou Oubo Ceramics Co., Ltd.	B456
Chaozhou Pengfa Ceramics Manufactory Co., Ltd.	B457
Chaozhou Pengxing Ceramics Co., Ltd.	B458
Chaozhou Qingfa Ceramics Co., Ltd.	B459
Chaozhou Ronghua Ceramics Making Co., Ltd.	B460
Guangdong Ronglibao Homeware Co., Ltd.	B461
Chaozhou Rui Cheng Porcelain Industry Co., Ltd.	B462
Chaozhou Rui Xiang Porcelain Industrial Co., Ltd.	B463
Chaozhou Ruilong Ceramics Co., Ltd.	B464
Chaozhou Sanhua Ceramics Industrial Co., Ltd.	B465
Chaozhou Sanming Industrial Co., Ltd.	B466
Chaozhou Santai Porcelain Co., Ltd.	B467
Chaozhou Shuntai Ceramic Manufactory Co., Ltd.	B468
Chaozhou Songfa Ceramics Co., Ltd.	B469
Chaozhou Sundisk Ceramics Making Co., Ltd.	B470
Chaozhou Teemjade Ceramics Co., Ltd.	B471
Chaozhou Thyme Ceramics Co., Ltd.	B472
Chaozhou Tongxing Huajiang Ceramics Making Co., Ltd	B473
Guangdong Totye Ceramics Industrial Co., Ltd.	B474
Chaozhou Trend Arts & Crafts Co., Ltd.	B475
Chaozhou Uncommon Craft Industrial Co., Ltd.	B476
Chaozhou Weida Ceramic Making Co., Ltd.	B477
Chaozhou Weigao Ceramic Craft Co., Ltd.	B478
Chaozhou Wingoal Ceramics Industrial Co., Ltd.	B479
Chaozhou Wood House Porcelain Co., Ltd.	B480
Chaozhou Xiangye Ceramics Craft Making Co., Ltd.	B481
Chaozhou Xin Weicheng Co., Ltd.	B482
Chaozhou Xincheng Ceramics Co., Ltd.	B483
Chaozhou Xingguang Ceramics Co., Ltd.	B485
Chaozhou Wenhui Porcelain Co., Ltd.	B486
Chaozhou Xinkai Porcelain Co., Ltd.	B487
Chaozhou Xinlong Porcelain Industrial Co., Ltd.	B488
Chaozhou Xinyu Porcelain Industrial Co., Ltd.	B489
Chaozhou Xinyue Ceramics Manufacture Co., Ltd.	B490
Chaozhou Yangguang Ceramics Co., Ltd.	B491
Chaozhou Yinhe Ceramics Co., Ltd.	B493
Chaozhou Yongsheng Ceramics Manufacturing Co., Ltd.	B494
Chaozhou Yongxuan Domestic Ceramics Manufactory Co., Ltd.	B495
Chaozhou Yu Ri Ceramics Making Co., Ltd.	B496
Chaozhou Yuefeng Ceramics Ind. Co., Ltd.	B497
Chaozhou Yufeng Ceramics Making Factory	B498
Chaozhou Zhongxia Porcelain Factory Co., Ltd.	B499
Chaozhou Zhongye Ceramics Co., Ltd.	B500
Dabu Yongxingxiang Ceramics Co., Ltd.	B501
Dapu Fuda Ceramics Co., Ltd.	B502
Dapu Taoyuan Porcelain Factory	B503
Dasheng Ceramics Co., Ltd. Dehua	B504
De Hua Hongshun Ceramic Co., Ltd.	B505
Dehua Hongsheng Ceramic Co., Ltd.	B506
Dehua Jianyi Porcelain Industry Co., Ltd.	B507
Dehua Kaiyuan Porcelain Industry Co., Ltd.	B508
Dehua Ruyuan Gifts Co., Ltd.	B509
Dehua Xinmei Ceramics Co., Ltd.	B510
Dongguan Kennex Ceramic Ltd.	B511
Dongguan Shilong Kyocera Co., Ltd.	B512
Dongguan Yongfuda Ceramics Co., Ltd.	B513
Excellent Porcelain Co., Ltd.	B515
Fair-Link Limited (Xiamen)	B516
Far East (chaozhou) Ceramics Factory Co., Ltd.	B518
Fengfeng Mining District Yuhang Ceramic Co. Ltd. („Yuhang“)	B519
Foshan Metart Company Limited	B520
Fujian Jiashun Art&Crafts Co., Ltd.	B521
Fujian Dehua Chengyi Ceramics Co., Ltd.	B522
Fujian Dehua Five Continents Ceramic Manufacturing Co., Ltd.	B523
Fujian Dehua Fujue Ceramics Co., Ltd.	B524
Fujian Dehua Full Win Crafts Co., Ltd.	B525
Fujian Dehua Fusheng Ceramics Co., Ltd.	B526
Fujian Dehua Gentle Porcelain Co., Ltd.	B527
Fujian Dehua Guanhong Ceramic Co., Ltd.	B528
Fujian Dehua Guanjie Ceramics Co., Ltd.	B529
Luzerne (Fujian) Group Co., Ltd.	B530
Fujian Dehua Hongda Ceramics Co., Ltd.	B531
Fujian Dehua Hongsheng Arts & Crafts Co., Ltd.	B532
Fujian Dehua Hongyu Ceramic Co., Ltd.	B533
Fujian Dehua Huachen Ceramics Co., Ltd.	B534
Fujian Dehua Huaxia Ceramics Co., Ltd.	B535
Fujian Dehua Huilong Ceramic Co., Ltd.	B536
Fujian Dehua Jingyi Ceramics Co., Ltd.	B537
Fujian Dehua Jinhua Porcelain Co., Ltd.	B538
Fujian Dehua Jinzhu Ceramics Co., Ltd.	B539
Fujian Dehua Lianda Ceramic Co., Ltd.	B540
Fujian Dehua Myinghua Ceramics Co., Ltd.	B541
Fujian Dehua Pengxin Ceramics Co., Ltd.	B542
Fujian Dehua Shisheng Ceramics Co., Ltd.	B544
Fujian Dehua Will Ceramic Co., Ltd.	B545
Fujian Dehua Xianda Ceramic Factory	B546
Fujian Dehua Xianghui Ceramic Co., Ltd.	B547
Fujian Dehua Yonghuang Ceramic Co., Ltd.	B549
Fujian Dehua Yousheng Ceramics Co., Ltd.	B550
Fujian Dehua You-Young Crafts Co., Ltd.	B551
Fujian Dehua Zhenfeng Ceramics Co., Ltd.	B552
Fujian Dehua Zhennan Ceramics Co., Ltd.	B553
Fujian Jackson Arts and Crafts Co., Ltd.	B554
Fujian Jiamei Group Corporation	B555
Fujian Province Dehua County Beatrot Ceramic Co., Ltd.	B557
Fujian Province Yongchun County Foreign Processing and Assembling Corporation	B558
Fujian Quanzhou Longpeng Group Co., Ltd.	B559
Fujian Dehua S&M Arts Co., Ltd., and Fujian Taigu Ceramics Co., Ltd.	B560
Fung Lin Wah Group	B561
Ganzhou Koin Structure Ceramics Co., Ltd.	B562
Global Housewares Factory	B563
Guangdong Baofeng Ceramic Technology Development Co., Ltd.	B564
Guangdong Bening Ceramics Industries Co., Ltd.	B565
Guangdong Daye Porcelain Co., Ltd.	B566
Guangdong Dongbao Group Co., Ltd.	B567
Guangdong Huaxing Ceramics Co., Ltd.	B568
Guangdong Quanfu Ceramics Ind. Co., Ltd.	B569
Guangdong Shunqiang Ceramics Co., Ltd	B570
Guangdong Shunxiang Porcelain Co., Ltd.	B571
Guangdong Sitong Group Co., Ltd.	B572
GuangDong XingTaiYi Porcelain Co., Ltd	B574
Guangdong Yutai Porcelain Co., Ltd.	B575
Guangdong Zhentong Ceramics Co., Ltd	B576
Guangxi Baian Ceramic Co. Ltd	B577
Guangxi Beiliu City Ming Chao Porcelain Co., Ltd.	B578
Guangxi Beiliu Huasheng Porcelain Ltd.	B580
Guangxi Beiliu Newcentury Ceramic Llc.	B581
Guangxi Beiliu Qinglang Porcelain Trade Co., Ltd.	B582
Guangxi Beiliu Xiongfa Ceramics Co., Ltd.	B584
Guangxi Beiliu Yujie Porcelain Co., Ltd.	B585
Guangxi Beiliu Zhongli Ceramics Co., Ltd	B586
Guangxi Nanshan Porcelain Co., Ltd.	B587
Guangxi Yulin Rongxing Ceramics Co., Ltd.	B589
Guangzhou Chaintime Porcelain Co., Ltd.	B590
Haofa Ceramics Co., Ltd. of Dehua Fujian	B591
Hebei Dersun Ceramic Co., Ltd.	B592
Hebei Great Wall Ceramic Co., Ltd.	B593
Henan Ruilong Ceramics Co., Ltd	B594
Henghui Porcelain Plant Liling Hunan China	B595
Huanyu Ceramic Industrial Co., Ltd. Liling Hunan China	B596
Hunan Baihua Ceramics Co., Ltd.	B597
Hunan Eka Ceramics Co., Ltd.	B598
Hunan Fungdeli Ceramics Co., Ltd.	B599
Hunan Gaofeng Ceramic Manufacturing Co., Ltd.	B600
Hunan Huari Ceramic Industry Co., Ltd	B601
Hunan Huayun Ceramics Factory Co., Ltd	B603
Hunan Liling Tianxin China Industry Ltd.	B604
Hunan Provincial Liling Chuhua Ceramic Industrial Co., Ltd.	B605
Hunan Quanxiang Ceramics Corp. Ltd.	B606
Hunan Rslee Ceramics Co., Ltd	B607
Hunan Taisun Ceramics Co., Ltd.	B608
Hunan Victor Imp. & Exp. Co., Ltd	B609
Hunan Xianfeng Ceramic Industry Co., Ltd	B611
Jiangsu Gaochun Ceramics Co., Ltd.	B612
Jiangsu Yixing Fine Pottery Corp., Ltd.	B613
Jiangxi Global Ceramic Co., Ltd.	B614
Jiangxi Kangshu Porcelain Co., Ltd.	B615
Jingdezhen F&B Porcelain Co., Ltd.	B616
Jingdezhen Yuanjing Porcelain Industry Co., Ltd.	B617
Jiyuan Jukang Xinxing Ceramics Co., Ltd.	B618
Junior Star Ent’s Co., Ltd.	B620
K&T Ceramics International Co., Ltd.	B621
Kam Lee (Xing Guo) Metal and Plastic Fty. Co., Ltd.	B622
Karpery Industrial Co., Ltd. Hunan China	B623
Kilncraft Ceramics Ltd.	B624
Lian Jiang Golden Faith Porcelain Co., Ltd.	B625
Liling Gaojia Ceramic Industry Co., Ltd	B626
Liling GuanQian Ceramic Manufacture Co., Ltd.	B627
Liling Huahui Ceramic Manufacturing Co., Ltd.	B628
Liling Huawang Ceramics Manufacturing Co., Ltd.	B629
Liling Jiahua Porcelain Manufacturing Co., Ltd	B630
Liling Jialong Porcelain Industry Co., Ltd	B631
Liling Kaiwei Ceramic Co., Ltd.	B633
Liling Liangsheng Ceramic Manufacture Co., Ltd.	B634
Liling Liuxingtan Ceramics Co., Ltd	B635
Liling Minghui Ceramics Factory	B636
Liling Pengxing Ceramic Factory	B637
Liling Quanhu Industries General Company	B638
Liling Ruixiang Ceramics Industrial Co., Ltd.	B640
Liling Santang Ceramics Manufacturing Co., Ltd.	B641
Liling Shenghua Industrial Co., Ltd.	B642
Liling Spring Ceramic Industry Co., Ltd	B643
Liling Tengrui Industrial and Trading Co., Ltd.	B644
Liling Top Collection Industrial Co., Ltd	B645
Liling United Ceramic-Ware Manufacturing Co., Ltd.	B646
Liling Yonghe Porcelain Factory	B647
Liling Yucha Ceramics Co., Ltd.	B648
Liling Zhengcai Ceramic Manufacturing Co., Ltd	B649
Linyi Jinli Ceramics Co., Ltd.	B650
Linyi Pengcheng Industry Co., Ltd.	B651
Linyi Wanqiang Ceramics Co., Ltd.	B652
Linyi Zhaogang Ceramics Co., Ltd.	B653
Liveon Industrial Co., Ltd.	B654
Long Da Bone China Co., Ltd.	B655
Meizhou Lianshunchang Trading Co., Ltd.	B657
Meizhou Xinma Ceramics Co., Ltd.	B658
Meizhou Yuanfeng Ceramic Industry Co., Ltd.	B659
Meizhou Zhong Guang Industrial Co., Ltd.	B660
Miracle Dynasty Fine Bone China (Shanghai) Co., Ltd.	B661
Photo USA Electronic Graphic Inc.	B662
Quanzhou Allen Light Industry Co., Ltd.	B663
Quanzhou Chuangli Craft Co., Ltd.	B664
Quanzhou Dehua Fangsheng Arts Co., Ltd.	B665
Quanzhou Haofu Gifts Co., Ltd.	B666
Quanzhou Hongsheng Group Corporation	B667
Quanzhou Jianwen Craft Co., Ltd.	B668
Quanzhou Kunda Gifts Co., Ltd.	B669
Quanzhou Yongchun Shengyi Ceramics Co., Ltd.	B670
Raoping Bright Future Porcelain Factory („RBF“)	B671
Raoping Sanrao Yicheng Porcelain Factory	B672
Raoping Sanyi Industrial Co., Ltd.	B673
Raoping Suifeng Ceramics and Glass Factory	B674
Raoping Xinfeng Yangda Colour Porcelain FTY	B675
Red Star Ceramics Limited	B676
Rong Lin Wah Industrial (Shenzhen) Co., Ltd.	B677
Shandong Futai Ceramics Co., Ltd.	B679
Shandong Gaode Hongye Ceramics Co., Ltd.	B680
Shandong Kunlun Ceramic Co., Ltd.	B681
Shandong Zhaoding Porcelain Co., Ltd.	B682
Shantou Ceramics Industry Supply & Marketing Corp.	B683
Sheng Hua Ceramics Co., Ltd.	B684
Shenzhen Baoshengfeng Imp. & Exp. Co., Ltd.	B685
Shenzhen Bright Future Industry Co., Ltd. („SBF“)	B686
Shenzhen Ehome Enterprise Ltd	B688
Shenzhen Ever Nice Industry Co., Ltd.	B689
Shenzhen Fuliyuan Porcelain Co., Ltd.	B690
Shenzhen Full Amass Ind. Dev. Co. Ltd	B691
Shenzhen Gottawa Industrial Ltd.	B694
Shenzhen Hiker Housewares Ltd.	B695
Shenzhen Hua Mei Industry Development Ltd	B696
Shenzhen Mingsheng Ceramic Ltd.	B697
Shenzhen Senyi Porcelain Industry Co. Ltd.	B698
Shenzhen SMF Investment Co., Ltd	B699
Shenzhen Tao Hui Industrial Co., Ltd.	B700
Shenzhen Topchoice Industries Limited	B701
Shenzhen Trueland Industrial Co., Ltd.	B702
Shenzhen Universal Industrial Co., Ltd.	B703
Shenzhen Zhan Peng Xiang Industrial Co., Ltd.	B704
Shijiazhuang Kuangqu Huakang Porcelain Co., Ltd.	B705
Shun Sheng Da Group Co., Ltd. Quanzhou Fujian	B706
Stechcol Ceramic Crafts Development (Shenzhen) Co., Ltd.	B707
Taiyu Ceramic Co., Ltd. Liling Hunan China	B708
Tangshan Beifangcidu Ceramic Group Co., Ltd.	B709
Tangshan Boyu Osseous Ceramic Co., Ltd.	B710
Tangshan Chinawares Trading Co., Ltd	B711
Tangshan Golden Ceramic Co., Ltd.	B713
Tangshan Haigelei Fine Bone Porcelain Co., Ltd.	B714
Tangshan Hengrui Porcelain Industry Co., Ltd.	B715
Tangshan Huamei Porcelain Co., Ltd.	B716
Tangshan Huaxincheng Ceramic Products Co., Ltd.	B717
Tangshan Huyuan Bone China Co., Ltd.	B718
Tangshan Imperial-Hero Ceramics Co., Ltd.	B719
Tangshan Jinfangyuan Bone China Manufacturing Co., Ltd.	B720
Tangshan Keyhandle Ceramic Co., Ltd.	B721
Tangshan Longchang Ceramics Co., Ltd.	B722
Tangshan Masterwell Ceramic Co., Ltd.	B723
Tangshan Shiyu Commerce Co., Ltd.	B725
Tangshan Xueyan Industrial Co., Ltd.	B726
Tangshan Yida Industrial Corp.	B727
Tao Yuan Porcelain Factory	B728
Teammann Co., Ltd.	B729
The China & Hong Kong Resources Co., Ltd.	B730
The Great Wall of Culture Group Holding Co., Ltd Guangdong	B731
Tienshan (Handan) Tableware Co., Ltd. („Tienshan“)	B732
Topking Industry (China) Ltd.	B733
Weijian Ceramic Industrial Co., Ltd.	B734
Weiye Ceramics Co., Ltd.	B735
Winpat Industrial Co., Ltd.	B736
Xiamen Acrobat Splendor Ceramics Co., Ltd.	B737
Xiamen Johnchina Fine Polishing Tech Co., Ltd.	B738
Xiangqiang Ceramic Manufacturing Co., Ltd. Liling City Hunan	B739
Xin Xing Xian XinJiang Pottery Co., Ltd.	B740
Xinhua County Huayang Porcelain Co., Ltd.	B741
Yangjiang Shi Ba Zi Kitchen Ware Manufacturing Co., Ltd.	B743
Yanling Hongyi Import N Export Trade Co., Ltd.	B744
Ying-Hai (Shenzhen) Industry Dev. Co., Ltd.	B745
Yiyang Red Star Ceramics Ltd.	B746
China Yong Feng Yuan Co., Ltd.	B747
Yongchun Dahui Crafts Co., Ltd.	B748
Yu Yuan Ceramics Co., Ltd.	B749
Yuzhou City Kongjia Porcelain Co., Ltd.	B750
Zeal Ceramics Development Co., Ltd, Shenzhen, China	B753
Zhangjiakou Xuanhua Yici Ceramics Co., Ltd. („Xuanhua Yici“)	B754
Zhejiang Nansong Ceramics Co., Ltd.	B755
Zibo Boshan Shantou Ceramic Factory	B756
Zibo CAC Chinaware Co., Ltd.	B757
Zibo Fortune Light Industrial Products Co., Ltd.	B758
Zibo GaoDe Ceramic Technology & Development Co., Ltd.	B760
Zibo Hongda Ceramics Co., Ltd.	B761
Zibo Jinxin Light Industrial Products Co., Ltd.	B762
Zibo Kunyang Ceramic Corporation Limited	B763
Liling Xinyi Ceramics Industry Ltd.	B957
Gemmi (Shantou) Industrial Co., Ltd.	B958
Jing He Ceramics Co., Ltd	B959
Fujian Dehua Huamao Ceramics Co., Ltd	C303
Fujian Dehua Jiawei Ceramics Co., Ltd	C304
Fujian Dehua New Qili Arts Co., Ltd	C305
Quanzhou Dehua Hengfeng Ceramics Co., Ltd	C306
Fujian Dehua Sanfeng Ceramics Co. Ltd	C485

PRILOGA 2

Izjava proizvajalca za neposredni izvoz

Izjava, ki jo podpiše uslužbenec proizvajalca, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz člena 1(6)(a) v naslednji obliki:

(1)	ime in priimek ter funkcija uslužbenca proizvajalca,

(2)

naslednja izjava: „Podpisani potrjujem, da je (količina v kilogramih) keramične namizne in kuhinjske posode, prodane za izvoz v Evropsko unijo, ki jo zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“,

(3)	datum in podpis.

PRILOGA 3

Izjava proizvajalca za posredni izvoz

Izjava kitajskega proizvajalca, ki jo podpiše uslužbenec proizvajalca, ki je za to transakcijo gospodarskemu subjektu izdal račun, mora biti na trgovinskem računu proizvajalca za gospodarski subjekt iz člena 1(6)(b) v naslednji obliki:

(1)	ime in priimek ter funkcija uslužbenca proizvajalca,

(2)

naslednja izjava: „Podpisani potrjujem, da je (količina v kilogramih) namizne in kuhinjske posode, prodane gospodarskemu subjektu (ime gospodarskega subjekta) (država gospodarskega subjekta), ki jo zajema ta račun, proizvedla naša družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“,

(3)	datum in podpis.

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/168

SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP

št. 256/2018

z dne 5. decembra 2018

o spremembi Priloge IX (Finančne storitve) k Sporazumu EGP [2019/2132]

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma EGP,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1800 z dne 29. junija 2017 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 151/2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(2)	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1073 z dne 1. julija 2016 o enakovrednosti določenih pogodbenih trgov v Združenih državah Amerike v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(3)	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2270 z dne 15. decembra 2016 o enakovrednosti odobrenih borz v Singapurju v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(4)	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2271 z dne 15. decembra 2016 o enakovrednosti borz finančnih instrumentov in blagovnih borz na Japonskem v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(5)	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2272 z dne 15. decembra 2016 o enakovrednosti finančnih trgov v Avstraliji v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(6)	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2273 z dne 15. decembra 2016 o enakovrednosti priznanih borz v Kanadi v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(7)	Prilogo IX k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga IX k Sporazumu EGP se spremeni:

za točko 31bcai (Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2042) se vstavijo naslednje točke:

„31bcaj.

32016 D 1073: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1073 z dne 1. julija 2016 o enakovrednosti določenih pogodbenih trgov v Združenih državah Amerike v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 178, 2.7.2016, str. 24).

31bcak.

32016 D 2270: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2270 z dne 15. decembra 2016 o enakovrednosti odobrenih borz v Singapurju v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 342, 16.12.2016, str. 42).

31bcal.

32016 D 2271: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2271 z dne 15. decembra 2016 o enakovrednosti borz finančnih instrumentov in blagovnih borz na Japonskem v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 342, 16.12.2016, str. 45).

31bcam.

32016 D 2272: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2272 z dne 15. decembra 2016 o enakovrednosti finančnih trgov v Avstraliji v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 342, 16.12.2016, str. 48).

31bcan.

32016 D 2273: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2273 z dne 15. decembra 2016 o enakovrednosti priznanih borz v Kanadi v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 342, 16.12.2016, str. 51).“;

v točki 31bch (Delegirana uredba Komisije (EU) št. 151/2013) se doda naslednje:

„, kakor jo spreminja:

—	32017 R 1800: Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1800 z dne 29. junija 2017 (UL L 259, 7.10.2017, str. 14).“

Člen 2

Besedila Delegirane uredbe (EU) 2017/1800 ter izvedbenih sklepov (EU) 2016/1073, (EU) 2016/2270, (EU) 2016/2271, (EU) 2016/2272 in (EU) 2016/2273 v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavijo v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, so verodostojna.

Člen 3

Ta sklep začne veljati 6. decembra 2018 pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (7).

Člen 4

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Za Skupni odbor EGP

Predsednica

Oda Helen SLETNES

(1) UL L 259, 7.10.2017, str. 14.

(2) UL L 178, 2.7.2016, str. 24.

(3) UL L 342, 16.12.2016, str. 42.

(4) UL L 342, 16.12.2016, str. 45.

(5) UL L 342, 16.12.2016, str. 48.

(6) UL L 342, 16.12.2016, str. 51.

(7) Navedena ni nobena ustavna zahteva.

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/170

SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP št. 79/2019

z dne 29. marca 2019

o spremembi Priloge IX (Finančne storitve) k Sporazumu EGP 2019/2133

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma EGP,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1), kakor je bila popravljena z UL L 208, 2.8.2013, str. 68, UL L 321, 30.11.2013, str. 6 in UL L 20, 25.1.2017, str. 2, je treba vključiti v sporazum EGP.

(2)

Uredbo (EU) 2017/2395 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede prehodne ureditve za zmanjšanje učinka uvedbe MSRP 9 na kapital in za obravnavo določenih izpostavljenosti do javnega sektorja, denominiranih v domači valuti katere koli države članice, za namen velikih izpostavljenosti (2) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(3)

Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (3), kakor je bila popravljena z UL L 208, 2.8.2013, str. 73 in UL L 20, 25.1.2017, str. 1, je treba vključiti v Sporazum EGP.

(4)

Uredba (EU) št. 575/2013 in Direktiva 2013/36/EU se sklicujeta na „EU nadrejene institucije“, „EU nadrejene finančne holdinge“ in „EU nadrejene mešane finančne holdinge“, za katere se v kontekstu Sporazuma EGP razume, da se nanašajo na subjekte, ki izpolnjujejo ustrezne opredelitve pojmov iz Uredbe in so ustanovljeni v pogodbenici EGP ter niso podrejene družbe katere koli druge institucije, ustanovljene v kateri koli drugi pogodbenici EGP.

(5)	Direktiva 2013/36/EU razveljavlja direktivi 2006/48/ES (4) in 2006/49/ES (5) Evropskega parlamenta in Sveta, ki sta vključeni v Sporazum EGP in ju je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.

(6)

Možnosti za neupravičena zmanjšanja kapitalskih zahtev, ki izhajajo iz uporabe notranjih modelov, so bile med drugim omejene z nacionalno zakonodajo za izvajanje člena 152 Direktive 2006/48/ES, ki ga je konec leta 2017 nadomestil člen 500 Uredbe (EU) št. 575/2013. Vendar so v Uredbi (EU) št. 575/2013 in Direktivi 2013/36/EU še vedno nekatere druge določbe, ki pristojnim organom omogočajo obravnavo istega vprašanja, vključno z možnostjo ukrepov za izravnavo neupravičenih znižanj zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, glej na primer člen 104 Direktive 2013/36/EU, in za uvedbo preudarne mere konzervativnosti pri umerjanju notranjih modelov, glej na primer člen 144 Uredbe (EU) št. 575/2013 in člen 101 Direktive 2013/36/EU.

(7)	Prilogo IX k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga IX k Sporazumu EGP se spremeni:

besedilo točke 14 (Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta) se nadomesti z naslednjim:

„32013 L 0036: Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338), kakor je bila popravljena z UL L 208, 2.8.2013, str. 73 in UL L 20, 25.1.2017, str. 1.

Za namene tega sporazuma se določbe Direktive uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	ne glede na določbe Protokola 1 k temu sporazumu se pojma ‚država(-e) članica(-e) oziroma ,pristojni organi’, če v tem sporazumu ni drugače določeno, razumeta tako, da poleg njunega pomena v Direktivi vključujeta tudi države Efte oziroma njihove pristojne organe;

(b)	sklicevanje na ‚centralne banke ESCB’ ali ‚centralne banke’ se razume tako, da poleg pomena teh pojmov v Direktivi vključuje tudi nacionalne centralne banke držav Efte;

(c)	sklicevanje na druge akte v Direktivi se uporablja v obsegu in obliki, v kateri so navedeni akti vključeni v ta sporazum;

(d)	sklicevanja v Direktivi na pooblastila organa EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta se v primerih iz točke 31g te priloge in v skladu z njo razumejo kot sklicevanja na pooblastila Nadzornega organa Efte v zvezi z državami Efte;

(e)

v členu 2(5) se vstavi naslednja točka:

‚(11a)

‚Byggðastofnun‘, ‚Íbúðalánasjóður‘ in ‚Lánasjóður sveitarfélaga ohf.‘ na Islandiji;‘

(f)

v členu 6 se v točki (a) doda naslednji pododstavek:

‚Pristojni organi držav Efte sodelujejo v duhu zaupanja in popolnega medsebojnega spoštovanja, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in člani ESFS ter z Nadzornim organom Efte. Pristojni organi držav članic EU na enak način sodelujejo s pristojnimi organi držav Efte.‘;

(g)

člen 47(3) se ne uporablja v zvezi z državami Efte. Država Efte se lahko na podlagi sporazumov, sklenjenih z eno ali več tretjimi državami, dogovori, da uporablja določbe, v skladu s katerimi se podružnice kreditnih institucij, ki imajo sedež v tretji državi, enako obravnavajo na ozemlju te države Efte.

Pogodbenice se medsebojno obveščajo in posvetujejo, preden sklenejo sporazume s tretjimi državami na podlagi člena 47(3) oziroma prvega odstavka te točke.

Kadar se Evropska unija pogaja z eno ali več tretjimi državami z namenom sklenitve sporazuma na podlagi člena 47(3) in je tak sporazum namenjen temu, da se v zadevnih tretjih državah pridobi nacionalna obravnava ali učinkovit dostop do trga za podružnice kreditnih institucij, ki imajo sedež v državi članici Evropske unije, si Evropska unija prizadeva doseči enako obravnavo za podružnice kreditnih institucij, ki imajo sedež v državi Efte;

(h)

člen 48 se ne uporablja. Kadar država Efte sklene sporazum z eno ali več tretjimi državami o načinu izvajanja nadzora na konsolidirani podlagi nad institucijami, katerih nadrejene osebe imajo sedeže v tretji državi, in institucijami v tretjih državah, katerih nadrejene osebe, bodisi institucije bodisi finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, imajo sedeže v zadevni državi Efte, se s sporazumom prizadeva zagotoviti, da lahko EBA v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010 pridobi informacije od pristojnega organa zadevne države Efte, ki jih je ta prejel od nacionalnih organov tretjih držav;

(i)	v členu 53(2) se pred besedilom ‚v skladu s to Direktivo’ vstavi besedilo ‚oziroma Nadzornemu organu Efte’;

(j)	v členu 58(1)(d) se za besedo ‚ESMA’ vstavi besedilo ‚oziroma Nadzornemu organu Efte’;

(k)	v členu 89(5) se besedilo ‚obveznosti razkritja v prihodnjih zakonodajnih aktih Unije’ nadomesti z besedilom ‚obveznosti razkritja v prihodnjih zakonodajnih aktih, ki se bodo uporabljali v skladu s Sporazumom EGP,’;

(l)	v členu 114(1) se v zvezi z Lihtenštajnom besedilo ‚centralna banka ESCB obveščena’ nadomesti z besedilom ‚pristojni organ obveščen’;

(m)	v drugem pododstavku člena 117(1) se za besedo ‚EBA’ vstavi besedilo ‚oziroma Nadzornim organom Efte’;

(n)	v členu 133(14) in (15) se za besedo ‚Komisija’ v danem sklonu vstavi besedilo ‚oziroma, v zvezi z državami Efte, Stalni odbor držav Efte’ v ustreznem sklonu;

(o)	v členu 151(1) se v zvezi z državami Efte besedilo ‚v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi’ nadomesti z besedilom ‚v skladu s sklepom Skupnega odbora EGP, ki vsebuje delegirane akte, sprejete’.“;

za točko 14 (Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta) se vstavi naslednje:

„14a.

32013 R 0575: Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1), kakor je bila popravljena z UL L 208, 2.8.2013, str. 68, UL L 321, 30.11.2013, str. 6 in UL L 20, 25.1.2017, str. 2, kakor je bila spremenjena z:

—	32017 R 2395: Uredba (EU) št. 2017/2395 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 (UL L 345, 27.12.2017, str. 27).

Za namene tega sporazuma se določbe Uredbe uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	ne glede na določbe Protokola 1 k temu sporazumu se pojma ‚država(-e) članica(-e)’ oziroma ‚pristojni organi’, če v tem sporazumu ni drugače določeno, razumeta tako, da poleg njunega pomena v Uredbi vključujeta tudi države Efte oziroma njihove pristojne organe;

(b)	sklicevanje na ‚centralne banke ESCB’ ali ‚centralne banke’ se razume tako, da poleg pomena teh pojmov v Uredbi vključuje tudi nacionalne centralne banke držav Efte;

(c)	sklicevanje na druge akte v Uredbi se uporablja v obsegu in obliki, v kateri so navedeni akti vključeni v ta sporazum;

(d)	sklicevanja v Uredbi na pooblastila organa EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta se v primerih iz točke 31g te priloge in v skladu z njo razumejo kot sklicevanja na pooblastila Nadzornega organa Efte v zvezi z državami Efte;

(e)	v točki 75 člena 4(1) se pred besedo ‚Švedskem’ vstavita besedi ‚Norveškem in’;

(f)	v členu 31(1)(b) se v zvezi z državami Efte besedilo ‚Komisija’ glasi ‚Nadzorni organ Efte’;

(g)	v odstavkih 1 in 2 člena 80 se za besedo ‚Komisija’ v danem sklonu vstavi besedilo ‚oziroma, če gre za državo Efte, Nadzorni organ Efte’;

(h)	v členih 329(4), 344(2), 352(6), 358(4) in 416(5) se za države Efte za besedama ‚začetka veljavnosti‘ vstavi besedilo ‚sklepov Skupnega odbora EGP, ki vsebujejo tehnične standarde’, pri čemer se črta ‚tehničnih standardov’;

(i)

v členu 395:

(i)	se v odstavkih 7 in 8 v zvezi z državami Efte besedi ‚Svet’ in ‚Svetu’ ne uporabljata;

(ii)	se v zvezi z državami Efte prvi pododstavek odstavka 8 glasi, kot sledi: ‚Pooblastilo za sprejetje odločitve, s katero se sprejmejo ali zavrnejo predlagani nacionalni ukrepi iz odstavka 7, se podeli Stalnemu odboru držav Efte.’;

(iii)

se prvi stavek drugega pododstavka odstavka 8 nadomesti z naslednjim:

‚EBA v enem mesecu po prejetju uradnega obvestila iz odstavka 7 predloži mnenje o točkah iz navedenega odstavka Svetu, Komisiji in zadevni državi članici ali, kadar njegovo mnenje zadeva nacionalne ukrepe, ki jih je predlagala država Efte, Stalnemu odboru držav Efte in zadevni državi Efte.’;

(j)

v členu 458:

(i)

se v zvezi z državami Efte prvi pododstavek odstavka 2 glasi, kot sledi:

‚Kadar organ, imenovan v skladu z odstavkom 1, ugotovi spremembe intenzivnosti makrobonitetnega ali sistemskega tveganja v finančnem sistemu, ki bi lahko imele resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo v posamezni državi Efte in za katere navedeni organ meni, da bi se bilo primerneje odzvati s strožjimi nacionalnimi ukrepi, o tem uradno obvesti Stalni odbor držav Efte, Nadzorni organ Efte, ESRB in EBA ter predloži ustrezne kvantitativne ali kvalitativne dokaze o vsem naslednjem:’

(ii)	se v zvezi z državami Efte prvi pododstavek odstavka 4 glasi, kot sledi: ‚Pooblastilo za sprejetje izvedbenega akta, s katerim se zavrnejo osnutki nacionalnih ukrepov iz točke (d) odstavka 2, se dodeli Stalnemu odboru držav Efte, ki odloča na predlog Nadzornega organa Efte.’;

(iii)

se v drugem pododstavku odstavka 4 doda naslednje:

‚Kadar se mnenja ESRB in EBA nanašajo na osnutke nacionalnih ukrepov države Efte, jih predložita Stalnemu odboru držav Efte, Nadzornemu organu Efte in zadevni državi Efte.’;

(iv)

se v zvezi z državami Efte tretji do osmi pododstavek odstavka 4 glasi, kot sledi:

‚Ob kar se da doslednem upoštevanju mnenj iz drugega pododstavka in če obstajajo zanesljivi, trdni in podrobni dokazi, da bo imel ukrep negativen učinek na notranji trg, ki bo večji od koristi za finančno stabilnost zaradi zmanjšanja ugotovljenega makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, lahko Nadzorni organ Efte v enem mesecu Stalnemu odboru držav Efte predlaga, da se osnutki nacionalnih ukrepov zavrnejo.

Če Nadzorni organ Efte v enem mesecu ne predloži takšnega predloga, lahko zadevna država Efte nemudoma sprejme osnutke nacionalnih ukrepov za obdobje do dveh let ali do prenehanja obstoja makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, če se to zgodi prej.

Stalni odbor držav Efte odloči o predlogu Nadzornega organa Efte v enem mesecu od prejema predloga in navede razloge za zavrnitev ali odobritev osnutkov nacionalnih ukrepov.

Stalni odbor držav Efte zavrne predlagane osnutke nacionalnih ukrepov le, če meni, da niso izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	spremembe intenzivnosti makrobonitetnega ali sistemskega tveganja so takšne narave, da predstavljajo tveganje za finančno stabilnost na nacionalni ravni;

(b)	člena 124 in 164 te uredbe ter členi 101, 103, 104, 105, 133 in 136 Direktive 2013/36/EU niso ustrezni za obvladovanje ugotovljenega makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ob upoštevanju relativne učinkovitosti teh ukrepov;

(c)

predlagani osnutki nacionalnih ukrepov so primernejši za obvladovanje ugotovljenega makrobonitetnega ali sistemskega tveganja ter ne povzročajo nesorazmernih negativnih učinkov na celoto ali dele finančnega sistema v drugih pogodbenicah ali na območju celotnega EGP in ne pomenijo ali ustvarjajo ovire za delovanje notranjega trga;

(d)	to vprašanje zadeva le eno državo Efte in

(e)	tveganja še niso bila obvladana z drugimi ukrepi iz te uredbe ali Direktive 2013/36/EU.

Stalni odbor držav Efte v svoji oceni, ki jo pripravi na podlagi dokazov, predloženih v skladu z odstavkom 2 s strani organa, imenovanega v skladu z odstavkom 1, upošteva mnenje ESRB in EBA.

Če Stalni odbor držav Efte v enem mesecu od prejema predloga Nadzornega organa Efte ne sprejme odločitve o zavrnitvi osnutkov nacionalnih ukrepov, lahko država Efte sprejme ukrepe in jih uporablja za obdobje do dveh let ali do prenehanja obstoja makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, če se to zgodi prej.’;

(v)	se v zvezi z državami Efte odstavek 6 glasi, kot sledi: ‚Če država Efte prizna ukrepe, določene v skladu s tem členom, o tem obvesti Stalni odbor držav Efte, Nadzorni organ Efte, EBA, ESRB in pogodbenico Sporazuma EGP, ki je pridobila dovoljenje za uporabo ukrepov.’;

(k)	v členu 467(2) se v zvezi z državami Efte besedilo ‚Komisija ne sprejme uredbe’ glasi ‚ne začne veljati sklep Skupnega odbora EGP, ki vsebuje uredbo, sprejeto’;

(l)

v členu 497 se v zvezi z državami Efte:

(i)	v odstavkih 1 in 2 besedilo ‚najnovejšega regulativnega tehničnega standarda‘ nadomesti z besedilom ‚sklepa Skupnega odbora EGP, ki vsebuje regulativni tehnični standard‘;

(ii)	v odstavku 1 besedilo ‚pred sprejemom vseh regulativnih tehničnih standardov’ glasi, ‚preden se v EGP začnejo uporabljati vsi regulativni tehnični standardi’.“;

v točki 31bc (Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta):

(a)

se doda naslednja alinea:

„—	32013 R 0575: Uredba (EU) št. 2013/575 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1), kakor je bila popravljena z UL L 208, 2.8.2013, str. 68, UL L 321, 30.11.2013, str. 6 in UL L 20, 25.1.2017, str. 2.“;

(b)

se v prilagoditvi (zh) doda naslednje:

„(v)	v odstavku 5a se za države Efte besedilo ‚tehničnega standarda‘ nadomesti z besedilom ‚sklepa Skupnega odbora EGP‘ ki vsebuje tehnični standard“;

v točki 31ea (Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta) se doda naslednja alinea:

„—	32013 L 0036: Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 (UL L 176, 27.6.2013, str. 338), kakor je bila popravljena z UL L 208, 2.8.2013, str. 73 in UL L 20, 25.1.2017, str. 1.“;

5.	besedilo točke 31 (Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta) se črta.

Člen 2

Besedila Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor je bila popravljena z UL L 208, 2.8.2013, str. 68, UL L 321, 30.11.2013, str. 6 in UL L 20, 25.1.2017, str. 2, Uredbe (EU) 2017/2395 in Direktive 2013/36/EU, kakor je bila popravljena z UL L 208, 2.8.2013, str. 73 in UL L 20, 25.1.2017, str. 1, v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavijo v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, so verodostojna.

Člen 3

Ta sklep začne veljati 30. marca 2019 pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (*1).

Člen 4

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, 29. marca 2019

Za Skupni odbor EGP

Predsednik

Claude MAERTEN

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2) UL L 345, 27.12.2017, str. 27.

(3) UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(4) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(5) UL L 177, 30.6.2006, str. 201.

(*1) Navedene so ustavne zahteve.

Skupna izjava pogodbenic

k Sklepu Skupnega odbora EGP št. 79/2019 z dne 29. marca 2019 o vključitvi Direktive 2013/36/EU v Sporazum EGP

Pogodbenice soglašajo, da vključitev Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v Sporazum EGP ne posega v splošno veljavna nacionalna pravila, ki se uporabljajo za preglede tujih neposrednih naložb iz razlogov varnosti ali javnega reda.

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/176

SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP št. 125/2019

z dne 8. maja 2019

o spremembi Priloge IX (Finančne storitve) in Priloge XIX (Varstvo potrošnikov) k Sporazumu EGP [2019/2134]

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma EGP,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktivo 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (1), kakor je bila popravljena z UL L 246, 23.9.2015, str. 11, je treba vključiti v Sporazum EGP.

(2)	Prilogi IX in XIX k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga IX k Sporazumu EGP se spremeni:

v točki 31g (Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta) se doda naslednja alinea:

„–	32014 L 0017: Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34), kakor je bila popravljena z UL L 246, 23.9.2015, str. 11.“;

za točko 31i (Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta) se vstavi naslednje:

„31j.

32014 L 0017: Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34), kakor je bila popravljena z UL L 246, 23.9.2015, str. 11.

Za namene tega sporazuma se določbe Direktive uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	ne glede na določbe Protokola 1 k temu sporazumu se pojma ‚država(-e) članica(-e)‘ oziroma ‚pristojni organi‘, če v tem sporazumu ni drugače določeno, razume tako, da poleg njunega pomena v Direktivi vključujeta tudi države Efte oziroma njihove pristojne organe;

(b)	v točki (b) člena 5(3) se za besedilo ‚evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) (EBA)‘ vstavi besedilo ‚oziroma, odvisno od primera, Nadzornim organom Efte‘;

(c)	v členih 12(3) in 27(3) se, kar zadeva države Efte, besedilo ‚20. marec 2014‘ v danem sklonu glasi ‚na dan začetka veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. 125/2019 z dne 8. maja 2016‘ v ustrezni slovnični obliki;

(d)	v členu 14(5) se, kar zadeva države Efte, besedilo ‚pred 20. marcem 2014‘ glasi ‚na dan začetka veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. 125/2019 z dne 8. maja 2019‘, besedilo ‚do 21. marca 2019‘ pa se glasi ‚pet let po tem‘;

(e)

v členu 26(2) se doda naslednji pododstavek:

‚Lihtenštajn je izvzet iz statističnega spremljanja, ki se zahteva z odstavkom 2 člena 26.‘;

(f)	v petem pododstavku odstavka 2 in v točki (b) odstavka 4 člena 34 se besedilo ‚lahko EBA ukrepa‘ nadomesti z besedilom ‚lahko EBA oziroma, odvisno od primera, Nadzorni organ Efte ukrepa‘;

(g)

v členu 37 se besedilo ‚lahko EBA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena z navedenim členom, vsaka zavezujoča odločitev, ki jo EBA sprejme‘ nadomesti z besedilom ‚lahko EBA oziroma, odvisno od primera, Nadzorni organ Efte ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena z navedenim členom, vsaka zavezujoča odločitev, ki jo EBA oziroma, odvisno od primera, Nadzorni organ Efte sprejme‘;

(h)

v členu 43 se, kar zadeva države Efte, besedilo ‚21. marec 2016‘ in ‚20. marec 2014‘ v danem sklonu nadomesti z besedilom ‚na dan začetka veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. 125/2019 z dne 8. maja 2019‘, besedilo ‚21. marca 2017‘ pa se nadomesti z besedilom ‚eno leto po dnevu začetka veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. 125/2016 z dne 8. maja 2016‘.“

Člen 2

V točki 7h (Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta) Priloge XIX k Sporazumu EGP se doda naslednja alinea:

„–	32014 L 0017: Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34), kakor je bila popravljena z UL L 246, 13.9.2015, str. 11.“

Člen 3

Besedilo Direktive 2014/17/EU, kakor je bila popravljena z UL L 246, 23.9.2015, str. 11, v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, je verodostojno.

Člen 4

Ta sklep začne veljati 1. junija 2019 pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (*).

Člen 5

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, 8. maja 2019

Za Skupni odbor EGP

Predsednik

Claude MAERTEN

(1) UL L 60, 28.2.2014, str. 34.

(*) Navedene so ustavne zahteve.

12.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 321/178

Popravek Delegirane direktive Komisije (EU) 2019/1846 z dne 8. avgusta 2019 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjeme za svinec v spajkah, ki se uporabljajo v nekaterih motorjih z notranjim zgorevanjem, zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku

(Uradni list Evropske unije L 283 z dne 5. novembra 2019)

Stran 42, člen 2, odstavek 1 se glasi:

„1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. aprila 2020. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedene predpise uporabljajo od 1. maja 2020.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.“

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		DIREKTIVE
	*	Direktiva (EU) 2019/2121 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev ( 1 )	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2122 z dne 10. oktobra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih kategorij živali in blaga, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, posebnega nadzora osebne prtljage potnikov ter blaga v majhnih pošiljkah, ki se pošlje fizičnim osebam in ni namenjeno dajanju na trg, ter o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 ( 1 )	45
*	Delegirana Uredba Komisije (EU) 2019/2123 z dne 10. oktobra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil v zvezi s tem, v katerih primerih in pod katerimi pogoji se identifikacijski in fizični pregledi nekaterega blaga lahko izvajajo na kontrolnih točkah, dokumentacijski pregledi pa v oddaljenosti od mejnih kontrolnih točk ( 1 )	64
*	Delegirana Uredba Komisije (EU) 2019/2124 z dne 10. oktobra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o uradnem nadzoru pošiljk živali in blaga, ki so v tranzitu, se prenašajo ali nadalje prevažajo skozi Unijo, ter o spremembi uredb Komisije (ES) št. 798/2008, (ES) št. 1251/2008, (ES) št. 119/2009, (EU) št. 206/2010, (EU) št. 605/2010, (EU) št. 142/2011 in (EU) št. 28/2012, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/759 ter Odločbe Komisije 2007/777/ES ( 1 )	73
*	Delegirana Uredba Komisije (EU) 2019/2125 z dne 10. oktobra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil v zvezi z izvajanjem posebnega uradnega nadzora nad lesenim pakirnim materialom, obveščanjem o nekaterih pošiljkah in ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primerih neskladnosti	99
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2126 z dne 10. oktobra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za posebni nadzor za nekatere kategorije živali in blaga, ukrepov, ki se sprejmejo po izvedbi takšnega nadzora, in nekaterih kategorij živali in blaga, ki so izvzete iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah ( 1 )	104
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2127 z dne 10. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede datuma uporabe nekaterih določb direktiv Sveta 91/496/EGS, 97/78/ES in 2000/29/ES ( 1 )	111
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2128 z dne 12. novembra 2019 o pripravi vzorca uradnega spričevala in pravil za izdajo uradnih spričeval za blago, dostavljeno na plovila, ki zapuščajo Unijo, in namenjeno oskrbi ladij ali oskrbi posadke in potnikov ali dostavljeno v vojaško oporišče Nata ali Združenih držav ( 1 )	114
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2129 z dne 25. novembra 2019 o določitvi pravil za enotno uporabo pogostosti identifikacijskih in fizičnih pregledov nekaterih pošiljk živali in blaga, ki vstopajo v Unijo ( 1 )	122
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2130 z dne 25. novembra 2019 o določitvi podrobnih pravil o postopkih, ki jih je treba izvajati med dokumentacijskimi, identifikacijskimi in fizičnimi pregledi živali in blaga, nad katerimi se izvaja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, ter po njih ( 1 )	128
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2131 z dne 28. novembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/1198 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta	139

	III Drugi akti
	EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
*	Sklep Skupnega odbora EGP št. 256/2018 z dne 5. decembra 2018 o spremembi Priloge IX (Finančne storitve) k Sporazumu EGP [2019/2132]	168
*	Sklep Skupnega odbora EGP št. 79/2019 z dne 29. marca 2019 o spremembi Priloge IX (Finančne storitve) k Sporazumu EGP [2019/2133]	170
*	Sklep Skupnega odbora EGP št. 125/2019 z dne 8. maja 2019 o spremembi Priloge IX (Finančne storitve) in Priloge XIX (Varstvo potrošnikov) k Sporazumu EGP [2019/2134]	176

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 321

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 12. december 2019

		Popravki
	*	Popravek Delegirane direktive Komisije (EU) 2019/1846 z dne 8. avgusta 2019 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjeme za svinec v spajkah, ki se uporabljajo v nekaterih motorjih z notranjim zgorevanjem, zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku ( UL L 283 5.11.2019 )	178