ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 320
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
11. december 2019

Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) 2019/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive 2014/65/EU ter uredb (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP ( 1 )

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2116 z dne 28. novembra 2019 o določitvi tehtanega povprečja najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/1979 ( 1 )

11

 

*

Uredba Komisije (EU) 2019/2117 z dne 29. novembra 2019 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi

13

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2118 z dne 10. decembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/1693 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

115

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/2119 z dne 21. novembra 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame na tretjem zasedanju konference pogodbenic Konvencije Minamata o živem srebru v zvezi s sprejetjem sklepa o določitvi pragov za odpadke z živim srebrom iz člena 11(2) navedene konvencije

117

 

*

Sklep Komisije (EU) 2019/2120 z dne 24. junija 2019 o državni pomoči SA.33078 (2015/C) (ex 2015/NN), ki jo je Belgija izvedla za JCDecaux Belgium Publicité (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 4466)  ( 1 )

119

 

 

Popravki

 

*

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1198 z dne 12. julija 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 ( UL L 189 15.7.2019 )

159

 

 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

I Zakonodajni akti

UREDBE

11.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/1

UREDBA (EU) 2019/2115 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 27. novembra 2019

o spremembi Direktive 2014/65/EU ter uredb (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pobuda o uniji kapitalskih trgov si prizadeva zmanjšati odvisnost od bančnih posojil, povečati raznolikost tržnih virov financiranja za vsa mala in srednja podjetja (MSP) ter spodbujati izdajo obveznic in delnic s strani MSP na javnih trgih. Podjetja s sedežem v Uniji, ki želijo zbirati kapital na mestih trgovanja, se soočajo z visokimi enkratnimi in rednimi stroški razkritij in izpolnjevanja obveznosti, ki jih lahko že sami po sebi odvrnejo od prošnje za uvrstitev v trgovanje na mestih trgovanja Unije. Poleg tega delnice, ki jih MSP izdajajo na mestih trgovanja Unije, pogosto zaznamujejo nižje ravni likvidnosti in večja nestanovitnost, kar povečuje stroške kapitala in zaradi česar je ta vir financiranja preveč obremenjujoč. Zato je v zvezi s tem poglavitno zasnovati horizontalno politiko Unije za MSP. Ta bi morala biti vključujoča, usklajena in učinkovita ter upoštevati različne podskupine MSP in njihove različne potrebe.

(2)

Z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila ustvarjena nova vrsta mest trgovanja – zagonski trgi MSP, ki so podkategorija večstranskih sistemov trgovanja, zato da bi MSP olajšali dostop do kapitala in jim omogočili rast ter tudi zagotovili pogoje za lažji nadaljnji razvoj specializiranih trgov, prilagojenih potrebam izdajateljev, ki so MSP, s potencialom za rast. V Direktivi 2014/65/EU je bilo tudi predvideno, da bi bilo treba „[p]ozornost osredotočiti na to, kako naj bi ureditev v prihodnosti dodatno spodbujala in podpirala uporabo tega trga, da bi bil privlačen za vlagatelje, ter zagotavljala zmanjšanje upravnega bremena in dodatne spodbude za MSP, da bi na kapitalske trge dostopala prek zagonskih trgov MSP“. Evropski ekonomsko-socialni odbor je v svojem mnenju o Komisijinem predlogu te uredbe o spremembi znova navedel, da sta nizka stopnja komunikacije in birokratski pristopi znatni oviri, v premagovanje katerih je treba vložiti veliko več truda. Navedel je tudi, da bi se bilo treba usmeriti v dno verige, in sicer sama MSP, z vključevanjem, med drugim, združenj MSP, socialnih partnerjev in gospodarskih zbornic.

(3)

Vendar pa je bilo ugotovljeno, da so izdajatelji finančnih instrumentov, uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, deležni razmeroma maloštevilnih zmanjšanj regulativnih zahtev v primerjavi z izdajatelji finančnih instrumentov, sprejetimi v trgovanje v drugih večstranskih sistemih trgovanja ali na reguliranih trgih. Večina obveznosti iz Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) se uporablja enako za vse izdajatelje, ne glede na njihovo velikost ali mesto trgovanja, na katerem so njihovi finančni instrumenti uvrščeni v trgovanje. To majhno razlikovanje med izdajatelji finančnih instrumentov, uvrščenimi v trgovanje na zagonskih trgih MSP, in tistimi v večstranskih sistemih trgovanja večstranske sisteme trgovanja odvrača od prošnje za registracijo kot zagonski trg MSP, kar se odraža v doslej skromni uporabi statusa zagonskega trga MSP. Zato je treba uvesti dodatna sorazmerna zmanjšanja zahtev, da bi temu primerno spodbudili uporabo zagonskih trgov MSP. Uporabo zagonskih trgov MSP bi bilo treba dejavno spodbujati. Mnogo MSP se še vedno ne zaveda, da so zagonski trgi MSP postali nova vrsta mesta trgovanja.

(4)

Privlačnost zagonskih trgov MSP bi bilo treba okrepiti z nadaljnjim zmanjševanjem stroškov izpolnjevanja obveznosti in upravnih bremen, s katerimi se srečujejo izdajatelji finančnih instrumentov, uvrščenih v trgovanje na zagonskih trgih MSP. Za ohranitev najvišjih standardov izpolnjevanja obveznosti na reguliranih trgih bi morali biti ukrepi iz te uredbe omejeni na podjetja, ki kotirajo na zagonskem trgu MSP, ne glede na to, da vsa MSP niso uvrščena v trgovanje na zagonskih trgih MSP in da vsa podjetja, uvrščena v trgovanje na zagonskih trgih MSP, niso MSP. V skladu z Direktivo 2014/65/EU je lahko do 50 % izdajateljev finančnih instrumentov, uvrščenih v trgovanje na zagonskih trgih MSP, takšnih, ki niso MSP, da se ohrani donosnost poslovnega modela zagonskih trgov MSP, med drugim z likvidnostjo vrednostnih papirjev, ki jih izdajo izdajatelji, ki niso MSP. Glede na tveganja pri uporabi različnih sklopov pravil za izdajatelje, ki so uvrščeni v isto kategorijo mesta trgovanja, in sicer na zagonskih trgih MSP, ukrepi iz te uredbe ne bi smeli biti omejeni le na izdajatelje, ki so MSP. Da bi zagotovili doslednost za izdajatelje in jasnost za vlagatelje, bi moralo zmanjšanje stroškov izpolnjevanja obveznosti in upravnih bremen veljati za vse izdajatelje finančnih instrumentov, uvrščene v trgovanje na zagonskih trgih MSP, ne glede na njihovo tržno kapitalizacijo.

(5)

Uspešnosti zagonskega trga MSP ne bi smeli meriti zgolj s številom podjetij, ki kotirajo na tem zagonskem trgu, temveč s stopnjo rasti, ki jo dosežejo ta podjetja. Več pozornosti je treba nameniti MSP, ki so končni upravičenci te uredbe, in njihovim potrebam. S tega vidika je upravna poenostavitev pomemben korak, ne pa edini, ki ga je treba narediti. Prizadevati si je treba za izboljšanje informacij v zvezi z možnostmi financiranja za MSP, ki so tem neposredno na voljo, da se tako spodbudi njihov razvoj. Zmanjšanje regulativnih zahtev bi moralo koristiti tistim malim podjetjem, ki imajo potencial za rast.

(6)

V skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 596/2014 do protipravnega razkritja notranjih informacij pride, kadar ima oseba notranje informacije, ki jih razkrije kateri koli drugi osebi, razen kadar je razkritje del običajnega opravljanja dela, poklica ali dolžnosti. V skladu s členom 11(4) navedene uredbe se šteje, da je razkritje notranjih informacij v času trajanja sondiranja trga opravljeno v okviru običajnega opravljanja dela, poklica ali dolžnosti osebe, če so spoštovani določeni postopki, vzpostavljeni v okviru ureditve sondiranja trga. Sondiranje trga zajema posredovanje informacij, in to pred napovedjo posla, da bi se ugotovilo zanimanje potencialnih vlagateljev za morebitni posel in pogoje, povezane z njim, kot sta njegov možen obseg ali cena, enemu ali več potencialnim vlagateljem. Med fazo pogajanja za prodajo vrednostnih papirjev zaprtemu krogu vlagateljev izdajatelji začnejo razprave z omejenim številom potencialnih dobro poučenih vlagateljev, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter s temi dobro poučenimi vlagatelji s pogajanji dosežejo dogovor o vseh pogodbenih pogojih posla.

V tej fazi pogajanj je namen posredovanja informacij strukturirati in dokončati celoten posel in ne ugotavljati zanimanja potencialnih vlagateljev glede vnaprej določenega posla. Ureditev sondiranja trga v zvezi s prodajo obveznic zaprtemu krogu vlagateljev lahko ponekod predstavlja breme in tako izdajatelje kot vlagatelje odvrača od tega, da začnejo pogovore o takih poslih. Da bi povečali privlačnost prodaje obveznic zaprtemu krogu vlagateljev, bi se moralo šteti, da je razkritje notranjih informacij dobro poučenim vlagateljem za namene teh poslov opravljeno v okviru običajnega opravljanja dela, poklica ali dolžnosti osebe, ti posli pa bi morali biti izključeni iz obsega ureditve sondiranja trga, pod pogojem, da je sklenjen ustrezen sporazum o nerazkrivanju informacij.

(7)

Določeno stopnjo likvidnosti izdajateljevih delnic je mogoče doseči z likvidnostnimi mehanizmi, kot so ureditve za vzdrževanje trga ali pogodbe o zagotavljanju likvidnosti. Ureditev za vzdrževanje trga vključuje pogodbo med upravljavcem trga in tretjo stranjo, ki se zaveže k ohranjanju likvidnosti nekaterih delnic in je v zameno deležna popusta pri pristojbinah za trgovanje. Pogodba o zagotavljanju likvidnosti vključuje pogodbo, ki jo skleneta izdajatelj in tretja stran, ki se v izdajateljevem imenu zaveže zagotavljanju likvidnosti izdajateljevih delnic. Za zagotovitev ohranjanja popolne celovitosti trga bi morale biti pogodbe o zagotavljanju likvidnosti ob upoštevanju določenih pogojev na voljo vsem izdajateljem finančnih instrumentov, uvrščenih v trgovanje na zagonskih trgih MSP v Uniji.

Vsi pristojni organi še niso uvedli sprejetih tržnih praks v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 v zvezi s pogodbami o zagotavljanju likvidnosti, kar pomeni, da vsi izdajatelji finančnih instrumentov, uvrščenih v trgovanje na zagonskih trgih MSP, v Uniji zaenkrat še nimajo dostopa do likvidnostnih shem. Ta odsotnost likvidnostnih shem bi lahko ovirala učinkovit razvoj zagonskih trgov MSP. Zato je treba oblikovati okvir Unije, ki bo izdajateljem finančnih instrumentov, uvrščenih v trgovanje na zagonskih trgih MSP, omogočil sklenitev pogodbe o zagotavljanju likvidnosti s ponudnikom likvidnosti, kadar na nacionalni ravni sprejeta tržna praksa ni uvedena. V skladu s takim okvirom Unije se ne bi štelo, da oseba, ki tovrstno pogodbo o zagotavljanju likvidnosti sklene s ponudnikom likvidnosti, izvaja tržno manipulacijo. Pri tem pa je poglavitnega pomena, da predlagani okvir Unije za pogodbe o zagotavljanju likvidnosti za zagonske trge MSP ne nadomešča že obstoječih ali prihodnjih sprejetih nacionalnih tržnih praks, temveč jih dopolnjuje. Bistveno je tudi, da pristojni organi ohranijo možnost, da uvedejo sprejete tržne prakse za pogodbe o zagotavljanju likvidnosti, da bi prilagodili njihove pogoje glede na lokalne posebnosti ali da te pogodbe razširijo na nelikvidne vrednostne papirje, ki niso delnice, uvrščene v trgovanje na mestih trgovanja.

(8)

Da bi zagotovili dosledno harmonizacijo predlaganega okvira Unije za pogodbe o zagotavljanju likvidnosti, bi morala Komisija z delegiranimi akti na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) sprejeti izvedbene tehnične standarde, v katerih bi bile določene predloge, ki bi se uporabljale za namene takšnih pogodb in ki bi jih razvil Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z navedeno uredbo.

(9)

V skladu s členom 17(4) Uredbe (EU) št. 596/2014 se lahko izdajatelji odločijo odložiti razkritje notranjih informacij javnosti, če bi to najverjetneje ogrozilo njihove upravičene interese, odložitev razkritja verjetno ne bi zavajala javnosti ter izdajatelji lahko zagotovijo zaupnost informacij. Vendar morajo izdajatelji o tem obvestiti pristojni organ in podati pisno obrazložitev svoje odločitve. Ta obveznost obvestitve je za izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje samo na zagonskem trgu MSP, lahko obremenjujoča. Manj stroga zahteva za take izdajatelje, ki bi zajemala obveznost obrazložitve razlogov za odložitev le na zahtevo pristojnega organa, bi zmanjšala upravno breme za izdajatelje, ne da bi bistveno vplivala na zmožnost pristojnega organa, da spremlja razkritje notranjih informacij, pod pogojem, da so pristojni organi še vedno obveščeni o odločitvi za odložitev in da lahko začnejo preiskavo, če bi imeli pomisleke o taki odločitvi.

(10)

Trenutne manj stroga zahteva za izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, da v skladu s členom 18(6) Uredbe (EU) št. 596/2014 pripravijo seznam oseb z dostopom do notranjih informacij samo na zahtevo pristojnega organa, ima v praksi omejen učinek, saj te izdajatelje še vedno zavezujejo zahteve glede rednega spremljanja oseb, ki štejejo za osebe z dostopom do notranjih informacij v okviru tekočih projektov. Obstoječo zahtevo bi bilo zato treba nadomestiti z možnostjo za izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, da vodijo samo seznam oseb, kot so direktorji, člani vodilnih organov ali notranji svetovalci, ki imajo pri svojem običajnem delu redni dostop do notranjih informacij. Za izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, bi bilo sprotno posodabljanje popolnih seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij na način, določen v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/347 (7), prav tako obremenjujoče. Vendar nekatere države članice menijo, da so seznami oseb z dostopom do notranjih informacij pomemben element za zagotavljanje višje ravni celovitosti trga, zato bi bilo treba državam članicam zagotoviti možnost, da uvedejo zahtevo, da izdajatelji, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, zagotovijo obsežnejše sezname vseh oseb z dostopom do notranjih informacij. Ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju sorazmernega upravnega bremena za MSP bi morali ti obsežnejši seznami kljub temu predstavljati manjše upravno breme v primerjavi s popolnimi seznami oseb z dostopom do notranjih informacij.

(11)

Pojasniti je treba, da so seznam oseb z dostopom do notranjih informacij dolžni pripraviti tako izdajatelji kot katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun. Dolžnosti katere koli osebe, ki deluje v imenu izdajateljev ali za njihov račun v zvezi s pripravo seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij, bi bilo treba podrobneje opredeliti, da v Uniji ne bi prihajalo do različnih razlag in praks. Zato bi bilo treba spremeniti ustrezne določbe Uredbe (EU) št. 596/2014.

(12)

V skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 596/2014 morajo izdajatelji in udeleženci na trgu s pravicami do emisije informacije o poslih oseb, ki opravljajo poslovodne naloge, in oseb, ki so z njimi tesno povezane, javno objaviti v treh delovnih dneh po izvedbi posla. Isti rok velja za osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, in osebe, ki so z njimi tesno povezane, tudi kar zadeva njihovo dolžnost, da o svojih poslih obvestijo izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije. Če izdajatelje ali udeležence na trgu s pravicami do emisije osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, in osebe, ki so z njimi tesno povezane, pozno obvestijo o svojih poslih, je za zadevne izdajatelje ali udeležence na trgu s pravicami do emisije spoštovanje tridnevnega roka tehnično zahtevno, zaradi česar se lahko pojavijo vprašanja glede odgovornosti. Izdajateljem in udeležencem na trgu s pravicami do emisije bi bilo zato treba dovoliti, da razkrijejo posle v dveh delovnih dneh po tem, ko jih o njih obvestijo osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, ali osebe, ki so z njimi tesno povezane.

(13)

V skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 izdajatelj v primeru vrednostnih papirjev, ki se ponudijo v zvezi s prevzemom na podlagi ponudbe za zamenjavo, in v primeru vrednostnih papirjev, ki se ponudijo, dodelijo ali se bodo dodelili v zvezi z združitvijo ali delitvijo, prospekta ni dolžan objaviti. Namesto tega mora biti javnosti na voljo dokument, ki vsebuje najmanjši obseg informacij o poslu in njegovem učinku na izdajatelja. V pravu Unije ne obstaja nobena zahteva, na podlagi katere bi nacionalni pristojni organ moral pregledati ali odobriti takšen dokument pred njegovo objavo, njegova vsebina pa je v primerjavi z vsebino prospekta poenostavljena. Nenamerna posledica take izjeme je, da lahko podjetje, ki ne kotira na borzi, v nekaterih okoliščinah izvede prvo uvrstitev svojih delnic v trgovanje na reguliranem trgu brez priprave prospekta. To vlagatelje prikrajša za koristne informacije, ki jih vsebuje prospekt, s tem pa se izogne tudi vsakemu pregledu informacij, ki se zagotovijo trgu, ki ga opravi nacionalni pristojni organ. Zato je primerno uvesti zahtevo, da podjetje, ki ne kotira na borzi in ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu na podlagi ponudbe za zamenjavo, združitve ali delitve, objavi prospekt.

(14)

Člen 14 Uredbe (EU) 2017/1129 trenutno ne dovoljuje uporabe poenostavljenega prospekta za izdajatelje, katerih lastniški vrednostni papirji so bili najmanj zadnjih 18 mesecev neprekinjeno uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP in ki bi zaprosili za izdajo vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo dostop do lastniških vrednostnih papirjev, zamenljivih s predhodno izdanimi lastniškimi vrednostnimi papirji. Zato bi bilo treba člen 14 navedene uredbe spremeniti, da se izdajateljem dovoli uporaba poenostavljenega prospekta.

(15)

Zagonskih trgov MSP ne bi smeli razumeti kot zadnjega koraka pri širitvi izdajateljev; ti trgi bi morali uspešnim podjetjem omogočiti, da rastejo in se nekega dne preselijo na regulirane trge, in sicer da bi izkoristili prednosti večje likvidnosti in širšega nabora vlagateljev. Za olajšanje prehoda z zagonskega trga MSP na regulirani trg bi bilo treba rastočim podjetjem omogočiti uporabo poenostavljene ureditve glede razkritja informacij, določene v členu 14 Uredbe (EU) 2017/1129, za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu z vrednostnimi papirji, zamenljivimi s predhodno izdanimi vrednostnimi papirji, pod pogojem, da ta podjetja javnosti ponujajo vrednostne papirje, ki so bili najmanj dve leti neprekinjeno uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, ter da so v celoti izpolnjevali obveznosti poročanja in razkritja v tem celotnem obdobju. Dvoletno obdobje bi moralo izdajateljem omogočiti pridobitev zadostnih izkušenj in zagotovitev informacij trgu o njihovi finančni uspešnosti in zahtevah glede poročanja v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

(16)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8) izdajatelji finančnih instrumentov, uvrščenih v trgovanje na zagonskem trgu MSP, svojih računovodskih izkazov niso dolžni objaviti skladno z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Da pa bi se izognili odstopanju od standardov reguliranih trgov, bi morali izdajatelji finančnih instrumentov, uvrščenih v trgovanje na zagonskih trgih MSP, ki bi želeli za uvrstitev svojih vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, uporabiti poenostavljeno ureditev glede razkritja iz člena 14 Uredbe (EU) 2017/1129, pripraviti svoje najnovejše računovodske izkaze v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, vključno s primerjalnimi informacijami za preteklo leto, pod pogojem, da bi se priprava konsolidiranih računovodskih izkazov od njih zahtevala na podlagi uporabe Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9) po uvrstitvi njihovih finančnih instrumentov v trgovanje na reguliranem trgu. Kadar uporaba navedene direktive od izdajateljev ne bi zahtevala priprave takšnih izkazov, bi ti morali spoštovati nacionalno pravo države članice, v kateri so ustanovljeni.

(17)

Namen te uredbe je v celoti skladen s cilji prospekta EU za rast, določenega v členu 15 Uredbe (EU) 2017/1129. Prospekt EU za rast je kratek, zato je njegova izdelava cenejša, s tem pa so stroški za MSP nižji. MSP bi moralo biti omogočeno, da se lahko odločijo za uporabo prospekta EU za rast. Sedanja opredelitev pojma MSP iz Uredbe (EU) 2017/1129 je lahko preveč omejujoča, zlasti za tiste izdajatelje, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje na zagonskem trgu MSP in so običajno večji od tradicionalnih MSP. Kar zadeva javne ponudbe, ki jim takoj sledi prva uvrstitev v trgovanje na zagonskem trgu MSP, mali izdajatelji zato ne bi mogli uporabiti prospekta EU za rast, tudi če je njihova tržna kapitalizacija po prvi uvrstitvi v trgovanje nižja od 200 000 000 EUR. Zato bi bilo treba spremeniti Uredbo (EU) 2017/1129, tako da bi se izdajateljem, ki želijo pridobiti prvo javno ponudbo z okvirno tržno kapitalizacijo pod 200 000 000 EUR, omogočila priprava prospekta EU za rast.

(18)

Glede na pomen MSP za delovanje gospodarstva Unije bi bilo treba posebno pozornost nameniti učinku prava Unije o finančnih storitvah na financiranje MSP. Da bi bil ta pomen zares upoštevan, bi morala Komisija pri pregledu pravnih aktov, ki vplivajo na financiranje MSP, ki kotirajo ali ne kotirajo na borzi, analizirati regulativne in upravne ovire, vključno v zvezi z raziskavami, ki omejujejo ali preprečujejo naložbe v MSP. Pri tem bi morala Komisija oceniti razvoj kapitalskih tokov v smeri proti MSP in si prizadevati za vzpostavitev regulativnega okolja, ki spodbuja financiranje MSP.

(19)

Direktivo 2014/65/EU in uredbi (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(20)

Ta uredba bi se morala uporabljati od 31. decembra 2019. Vendar pa bi se člen 1 moral uporabljati od 1. januarja 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 596/2014

Uredba (EU) št. 596/2014 se spremeni:

(1)

v členu 11 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Kadar je ponudba vrednostnih papirjev naslovljena samo na dobro poučene vlagatelje, kot so opredeljeni v točki (e) člena 2 Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), se sporočanje informacij tem dobro poučenim vlagateljem za namene pogajanj o pogodbenih pogojih njihovega sodelovanja pri izdaji obveznic s strani izdajatelja, ki ima finančne instrumente, uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja, ali s strani katere koli osebe, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun, ne pomeni sondiranja trga. Za to sporočanje se šteje, da je bilo izvedeno pri običajnem opravljanju dela, poklica ali dolžnosti v skladu s členom 10(1) te uredbe, in zato ne pomeni nezakonitega razkritja notranjih informacij. Ta izdajatelj ali katera koli oseba, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun, zagotovi, da so dobro poučeni vlagatelji, ki prejmejo informacije, seznanjeni s tem povezanimi pravnimi in regulativnimi dolžnostmi, in to tudi pisno potrdijo, ter da se zavedajo sankcij, ki se uporabljajo za trgovanje z notranjimi informacijami in protipravno razkritje notranjih informacij.

(*1)  Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).“;"

(2)

v členu 13 se dodata naslednja odstavka:

„12.   Brez poseganja v sprejete tržne prakse, kakor so vzpostavljene v skladu z odstavki 1 do 11 tega člena, lahko izdajatelj finančnih instrumentov, ki so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, sklene pogodbo o zagotavljanju likvidnosti za svoje delnice, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

pogoji v pogodbi o zagotavljanju likvidnosti so skladni z merili iz odstavka 2 tega člena in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/908 (*2);

(b)

pogodba o zagotavljanju likvidnosti je sestavljena v skladu s predlogo Unije iz odstavka 13 tega člena;

(c)

ponudnik likvidnosti ima ustrezno pooblastilo pristojnega organa v skladu z Direktivo 2014/65/EU in je registriran kot član trga pri upravljavcu trga ali investicijskem podjetju, ki upravlja zagonski trg MSP;

(d)

upravljavec trga ali investicijsko podjetje, ki upravlja zagonski trg MSP, izdajatelju pisno potrdi prejem kopije pogodbe o zagotavljanju likvidnosti in soglaša s temi pogodbenimi pogoji.

Izdajatelj iz prvega pododstavka tega odstavka lahko kadar koli dokaže, da so pogoji, pod katerimi je bila pogodba sklenjena, stalno izpolnjeni. Ta izdajatelj in upravljavec trga ali investicijsko podjetje, ki upravlja zagonski trg MSP, zadevnim pristojnim organom na njihovo zahtevo predložita kopijo pogodbe o zagotavljanju likvidnosti.

13.   ESMA razvije osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se pripravi predloga pogodbe, ki se uporabi za namene sklenitve pogodbe o zagotavljanju likvidnosti v skladu z odstavkom 12, in sicer da se zagotovi skladnost z merili iz odstavka 2, vključno glede preglednosti v odnosu do trga in uspešnosti zagotavljanja likvidnosti.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. septembra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(*2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/908 z dne 26. februarja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa regulativne tehnične standarde o merilih, postopkih in zahtevah za odobritev sprejete tržne prakse ter zahtevah za ohranitev ali prenehanje prakse ali za spremembo pogojev za njeno odobritev (UL L 153, 10.6.2016, str. 3).“;"

(3)

v členu 17(4) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od tretjega pododstavka tega odstavka izdajatelj, katerega finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje le na zagonskem trgu MSP, pristojnemu organu, določenemu na podlagi odstavka 3, samo na zahtevo predloži pisno obrazložitev. Dokler izdajatelj lahko svojo odločitev utemelji, se od njega ne zahteva vodenje evidence o tej obrazložitvi.“;

(4)

člen 18 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Izdajatelji in katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, vsak posebej:

(a)

sestavijo seznam vseh oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij in ki delajo zanje po pogodbi o zaposlitvi ali kako drugače opravljajo naloge, zaradi katerih imajo dostop do notranjih informacij, kot so svetovalci, računovodje ali bonitetne agencije (v nadaljnjem besedilu: seznam oseb z dostopom do notranjih informacij);

(b)

sproti posodabljajo seznam oseb z dostopom do notranjih informacij v skladu z odstavkom 4 ter

(c)

seznam oseb z dostopom do notranjih informacij čim prej posredujejo pristojnemu organu na njegovo zahtevo.

2.   Izdajatelji in katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, sprejmejo vse razumne ukrepe za zagotovitev, da katera koli oseba s seznama oseb z dostopom do notranjih informacij pisno potrdi s tem povezane pravne in regulativne dolžnosti ter da se zavedajo sankcij, ki se uporabljajo za trgovanje z notranjimi informacijami in protipravno razkritje notranjih informacij.

Kadar izdajatelj od druge osebe zahteva pripravo in posodabljanje seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, je za spoštovanje tega člena še vedno v celoti odgovoren izdajatelj. Izdajatelj ima vedno pravico dostopa do seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, ki ga pripravlja druga oseba.“;

(b)

odstavki 4, 5 in 6 se nadomestijo z naslednjim:

„4.   Izdajatelji in katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, vsak posebej sproti posodabljajo svoje sezname oseb z dostopom do notranjih informacij, vključno z datumom posodobitve, v naslednjih primerih:

(a)

kadar se spremeni razlog, zaradi katerega je oseba že na seznamu oseb z dostopom do notranjih informacij;

(b)

kadar ima dostop do notranjih informacij nova oseba in jo je zato treba vključiti na seznam oseb z dostopom do notranjih informacij ter

(c)

kadar oseba nima več dostopa do notranjih informacij.

Pri vsaki posodobitvi se natančno navede datum in čas spremembe, zaradi katere je bila potrebna posodobitev.

5.   Izdajatelji in katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, vsak posebej hranijo svoje sezname oseb z dostopom do notranjih informacij vsaj pet let po njegovi pripravi ali posodobitvi.

6.   Izdajateljem, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, se dovoli, da na svoje sezname oseb z dostopom do notranjih informacij vključijo samo osebe, ki imajo redni dostop do notranjih informacij zaradi narave svoje funkcije ali položaja pri izdajatelju.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka in kadar to upravičujejo posebni nacionalni pomisleki glede celovitosti trga, lahko države članice od izdajateljev, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, zahtevajo, da v svoje sezname oseb z dostopom do notranjih informacij vključijo vse osebe iz točke (a) odstavka 1. Ti seznami vsebujejo informacije, določene v obliki, ki jo določi ESMA v skladu s četrtim pododstavkom tega odstavka.

Seznam oseb z dostopom do notranjih informacij iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka se pristojnemu organu na njegovo zahtevo predloži čim prej.

ESMA razvije osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev natančne oblike seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz drugega pododstavka tega odstavka. Oblika seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij mora biti sorazmerna in mora predstavljati manjše upravno breme v primerjavi z obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz odstavka 9.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. septembra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(5)

v členu 19(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3.   Izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije objavi informacije iz obvestila iz odstavka 1 v dveh delovnih dneh po prejemu tega obvestila.“;

(6)

člen 35(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5) in (6), člena 12(5), tretjega pododstavka člena 17(2), člena 17(3), člena 19(13) in (14) ter člena 38 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 31. decembra 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.“

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) 2017/1129

Uredba (EU) 2017/1129 se spremeni:

(1)

v členu 1 se vstavita naslednja odstavka:

„6a.   Izvzetja iz točke (f) odstavka 4 in točke (e) odstavka 5 se uporabijo samo za lastniške vrednostne papirje in le v naslednjih primerih:

(a)

ponujeni lastniški vrednostni papirji so zamenljivi z obstoječimi, predhodno izdanimi vrednostnimi papirji, ki so bili uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu že pred prevzemom in z njim povezanim poslom, prevzem pa se ne šteje za obrnjeni prevzem v smislu odstavka B19. člena mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) 3, Poslovne združitve, sprejetih z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (*3); ali

(b)

nadzorni organ, ki je, kadar je ustrezno, pristojen za pregled dokumenta o ponudbi v skladu z Direktivo 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*4), je izdal predhodno odobritev dokumenta iz točke (f) odstavka 4 ali točke (e) odstavka 5 tega člena.

6b.   Izvzetja iz točke (g) odstavka 4 in točke (f) odstavka 5 se uporabljajo samo za lastniške vrednostne papirje, v zvezi s katerimi se posel ne šteje za obrnjeni prevzem v smislu odstavka B19 MSRP 3, Poslovne združitve, in le v naslednjih primerih:

(a)

lastniški vrednostni papirji prevzemnega subjekta so bili v trgovanje na reguliranem trgu uvrščeni že pred poslom; ali

(b)

lastniški vrednostni papirji subjektov, ki so predmet delitve, so bili v trgovanje na reguliranem trgu uvrščeni že pred poslom.

(*3)  Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1)."

(*4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12).“;"

(2)

člen 14 se spremeni:

(a)

prvi pododstavek odstavka 1 se spremeni:

(i)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

brez poseganja v člen 1(5) izdajatelji, katerih lastniški vrednostni papirji so bili najmanj zadnjih 18 mesecev neprekinjeno uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP in ki izdajo nelastniške vrednostne papirje ali vrednostne papirje, ki zagotavljajo dostop do lastniških vrednostnih papirjev, zamenljivih z obstoječimi lastniškimi vrednostnimi papirji izdajatelja, ki je že uvrščen v trgovanje;“;

(ii)

doda se naslednja točka:

„(d)

izdajatelji, katerih vrednostni papirji so bili ponujeni javnosti in najmanj dve leti neprekinjeno uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP ter ki so v celoti izpolnjevali obveznosti poročanja in razkritja v celotnem obdobju, ko so bili uvrščeni v trgovanje, in so zaprosili za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu vrednostnih papirjev, zamenljivih z obstoječimi, predhodno izdanimi vrednostnimi papirji.“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

v drugem pododstavku se doda naslednji stavek:

„Tisti izdajatelji iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, ki bodo morali pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*5) po uvrstitvi njihovih vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, zberejo najnovejše finančne informacije na podlagi točke (a) drugega pododstavka odstavka 3 tega člena, ki vsebujejo primerjalne informacije za preteklo leto, vključene v poenostavljeni prospekt, v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja iz Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (*6).

(*5)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19)."

(*6)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).“;"

(ii)

dodata se naslednja pododstavka:

„Tisti izdajatelje iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, ki ne bodo dolžni pripraviti konsolidiranih računov v skladu z Direktivo 2013/34/EU po uvrstitvi njihovih vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, zberejo najnovejše finančne informacije na podlagi točke (a) drugega pododstavka odstavka 3 tega člena, ki vsebujejo primerjalne informacije za preteklo leto, vključene v poenostavljeni prospekt, v skladu z nacionalnim pravom države članice, v kateri je izdajatelj ustanovljen.

Izdajatelji iz tretjih držav, katerih vrednostni papirji so bili uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, zberejo najnovejše finančne informacije na podlagi točke (a) drugega pododstavka odstavka 3 tega člena, ki vsebujejo primerjalne informacije za preteklo leto, vključene v poenostavljeni prospekt, v skladu z njihovimi nacionalnimi računovodskimi standardi, pod pogojem, da so ti standardi enakovredni Uredbi (ES) št. 1606/2002. Če takšni nacionalni računovodski standardi niso enakovredni MSRP, se računovodske informacije ponovno navedejo v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002.“;

(c)

točka (e) drugega pododstavka odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„(e)

za lastniške vrednostne papirje, vključno z vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo dostop do lastniških vrednostnih papirjev: izkaz gibljivih sredstev, izkaz kapitalizacije in zadolženosti, razkritje relevantnih nasprotij interesov ter poslov med povezanimi strankami, glavne delničarje in po potrebi formalne finančne informacije.“;

(3)

v prvem pododstavku člena 15(1) se vstavi naslednja točka:

„(ca)

izdajatelji, ki niso MSP in ki ponujajo delnice javnosti, obenem pa zaprosijo za uvrstitev teh delnic v trgovanje na zagonskem trgu MSP, če ti izdajatelji nimajo delnic, že uvrščenih v trgovanje na zagonskem trgu MSP, in če je skupna vrednost naslednjih dveh postavk manjša od 200 000 000 EUR:

(i)

cene končne ponudbe ali najvišje cene v primeru iz točke (b)(i) člena 17(1);

(ii)

skupnega števila delnic, ki so še preostale takoj po ponudbi javnosti, izračunanega bodisi na podlagi zneska delnic, ponujenih javnosti, bodisi, v primeru iz točke (b)(i) člena 17(1), na podlagi največje količine delnic, ponujenih javnosti.“;

(4)

v Prilogi V se točka II nadomesti z naslednjim:

„II.

Izkaz kapitalizacije in zadolženosti (le za lastniške vrednostne papirje, ki jih izdajo podjetja s tržno kapitalizacijo nad 200 000 000 EUR) in izkaz gibljivih sredstev (samo za lastniške vrednostne papirje).

Namen je zagotoviti informacije o izdajateljevi kapitalizaciji in zadolženosti ter informacije o tem, ali gibljiva sredstva zadostujejo za pokritje izdajateljevih trenutnih zahtev, ali, če ne, kako izdajatelj predlaga, da bo zagotovil potrebna dodatna gibljiva sredstva.“

Člen 3

Sprememba Direktive 2014/65/EU

V členu 33 Direktive 2014/65/EU se doda naslednji odstavek:

„9.   Komisija do 1. julija 2020 ustanovi strokovno skupino deležnikov za spremljanje delovanja in uspešnosti zagonskih trgov MSP. Strokovna skupina deležnikov do 1. julija 2021 objavi poročilo o svojih ugotovitvah.“

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 31. decembra 2019. Vendar pa se člen 1 uporablja od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 27. novembra 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednica

T. TUPPURAINEN

(1)   UL C 440, 6.12.2018, str. 79.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. novembra 2019.

(3)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(4)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173 12.6.2014, str. 1).

(5)  Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(6)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/347 z dne 10. marca 2016 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z natančno obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij in posodabljanja seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 65, 11.3.2016, str. 49).

(8)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

(9)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

II Nezakonodajni akti

UREDBE

11.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/11

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2116

z dne 28. novembra 2019

o določitvi tehtanega povprečja najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/1979

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (1) in zlasti člena 6e(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (EU) št. 531/2012 od 15. junija 2017 domači ponudniki v nobeni državi članici uporabnikom gostovanja ne bi smeli zaračunavati nobenih pribitkov na domačo maloprodajno ceno za kateri koli regulirani gostujoči dohodni klic, če je v mejah politike poštene uporabe.

(2)

Uredba (EU) št. 531/2012 omejuje kakršne koli pribitke za dohodne regulirane gostujoče klice na tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji.

(3)

V Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1979 (2) je bilo na podlagi podatkov z dne 1. julija 2018 določeno tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji, ki se uporablja v letu 2019.

(4)

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije je Komisiji sporočil posodobljene informacije, pridobljene od nacionalnih regulativnih organov držav članic v zvezi z najvišjo ravnjo cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki so jih v skladu s členoma 7 in 16 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES (3) ter členom 13 Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) na posameznem nacionalnem trgu določili za zaključevanje veleprodajnih govornih klicev v posameznih mobilnih omrežjih skupnim številom naročnikov v državah članicah.

(5)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 531/2012 je Komisija izračunala tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji tako, da je pomnožila najvišjo ceno zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, dovoljeno v posamezni državi članici, s skupnim številom naročnikov v njej, seštela navedeni zmnožek za vse države članice in na podlagi vrednosti podatkov z dne 1. julija 2019 razdelila skupni seštevek s skupnim številom naročnikov v vseh državah članicah. Za države članice, ki niso v euroobmočju, je ustrezni menjalni tečaj povprečje drugega četrtletja leta 2019, pridobljeno iz podatkovne zbirke Evropske centralne banke.

(6)

Zato bi bilo treba posodobiti vrednost tehtanega povprečja najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji, ki je bila določena v Izvedbeni uredbi (EU) 2018/1979.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1979 bi bilo zato treba razveljaviti.

(8)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 531/2012 mora Komisija tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji, kot je določeno v tej izvedbeni uredbi, pregledati vsako leto.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za komunikacije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji se določi pri 0,0079 EUR na minuto.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) 2018/1979 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)   UL L 172, 30.6.2012, str. 10.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1979 z dne 13. decembra 2018 o določitvi tehtanega povprečja najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2311 (UL L 317, 14.12.2018, str. 10).

(3)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).

(4)  Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL L 108, 24.4.2002, str. 7).

11.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/13

UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2117

z dne 29. novembra 2019

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi

EVROPSKA KOMISIJA JE

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (1) in zlasti člena 19(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 338/97 ureja trgovino z živalskimi in rastlinskimi vrstami iz Priloge k Uredbi. Med vrstami s seznama v Prilogi so navedene tako vrste, določene v dodatkih h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), kot tudi vrste, katerih ohranitveno stanje zahteva, da se njihov izvoz iz Unije, uvoz v Unijo ter trgovanje z njimi znotraj Unije ureja ali spremlja.

(2)

Na 18. zasedanju konference pogodbenic Konvencije, ki je potekala v Ženevi v Švici od 17. do 28. avgusta 2019 (v nadaljnjem besedilu: COP 18), so bili dodatki h Konvenciji delno spremenjeni. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v prilogah k Uredbi (ES) št. 338/97.

(3)

Naslednji taksoni so bili vključeni v Dodatek I h Konvenciji in bi jih bilo treba vključiti v Prilogo A k Uredbi (ES) št. 338/97: Ceratophora erdeleni, Ceratophora karu, Ceratophora tennentii, Cophotis ceylanica, Cophotis dumbara, Gonatodes daudini, Achillides chikae hermeli in Parides burchellanus.

(4)

Naslednje vrste so bile prestavljene iz Dodatka II v Dodatek I h Konvenciji ter bi jih bilo treba črtati iz Priloge B in vključiti v Prilogo A k Uredbi (ES) št. 338/97: Aonyx cinerea, Lutrogale perspicillata, Balearica pavonina, Cuora bourreti, Cuora picturata, Mauremys annamensis in Geochelone elegans. Vrsta Malacocherosus tornieri je bila premeščena iz Dodatka II v Dodatek I; vrsta je že vključena v Prilogo A in bi bilo treba spremeniti samo sklic na ustrezen dodatek.

(5)

Naslednji taksoni so bili prestavljeni iz Dodatka I v Dodatek II h Konvenciji ter bi jih bilo treba črtati iz Priloge A in vključiti v Prilogo B k Uredbi (ES) št. 338/97: Vicugna vicugna (populacija v provinci Salta, Argentina, z oznako), Leporillus conditor, Pseudomys fieldi praeconis (s spremembo nomenklature v Pseudomys fieldi), Xeromys myoides, Zyzomys pedunculatus, Dasyornis broadbenti litoralis, Dasyornis longirostris in Crocodylus acutus (populacija v Mehiki, z oznako).

(6)

Naslednje družine, rodovi in vrste so bili vključeni v Dodatek II h Konvenciji in bi jih bilo treba vključiti v Prilogo B k Uredbi (ES) št. 338/97: Giraffa camelopardalis, Syrmaticus reevesii, Ceratophora aspera (z oznako), Ceratophora stoddartii (z oznako), Lyriocephalus scutatus (z oznako), Goniurosaurus spp., (z oznako), Gekko gecko, Paroedura androyensis, Ctenosaura spp. (štiri vrste iz tega rodu so bile že prej vključene v Dodatek II in so zdaj postale del uvrstitve rodu na seznam), Pseudocerastes urarachnoides, Echinotriton chinhaiensis, Echinotriton maxiquadratus, Paramesotriton spp. (ena vrsta iz tega rodu je bila že prej vključena v Dodatek II in je zdaj postala del uvrstitve rodu na seznam), Tylototriton spp., Isurus oxyrinchus, Isurus paucus, Glaucostegus spp., Rhinidae spp., Holothuria fuscogilva (z odloženim izvajanjem), Holothuria nobilis (z odloženim izvajanjem), Holothuria whitmaei (z odloženim izvajanjem), Poecilotheria spp., Widdringtonia whytei, Pterocarpus tinctorius (z oznako) in Cedrela spp. (z oznako in odloženim izvajanjem).

(7)

Vrste Syrmaticus reevesii, Ctenosaura quinquecarinata, Paramesotriton spp. in Tylototriton spp., ki so bile do zdaj na seznamu v Prilogi D k Uredbi (ES) št. 338/97, bi bilo treba črtati iz navedene priloge, potem ko so bile na COP 18 vključene v Dodatek II h Konvenciji.

(8)

Oddelek o razlagi iz dodatkov je bil spremenjen in na COP 18 so bile sprejete ali spremenjene številne oznake v zvezi z več taksoni, vključenimi v dodatke h Konvenciji, ki jih je prav tako treba upoštevati v prilogah k Uredbi (ES) št. 338/97.

(a)

Vključeni sta bili naslednji oznaki:

—

oznaka za vrsti Saiga tatarica in Saiga borealis, navedeni v Dodatku II, ter

—

oznaka #17 (namesto oznake #5) za vrsto Pericopsis elata, navedeno v Dodatku II.

(b)

Naslednje oznake so bile spremenjene:

—

oznaka za vrsto Vicugna vicugna, navedeno v Dodatku II,

—

oznaka #4 f) za vrsto Aloe ferox, navedeno v Dodatku II,

—

oznaka #16 za uvrstitev vrste Adansonia grandidieri na seznam v Dodatku II, in

—

oznaka #15 za uvrstitev rodu Dalbergia spp. ter vrst Guibourtia demeusei, Guibourtia pellegriniana in Guibourtia tessmannii na seznam v Dodatku II.

(9)

V „Opombe o razlagi prilog A, B, C in D“ bi bilo treba vključiti opredelitve pojmov „končno izdelana glasbila“, „končno izdelani dodatki za glasbila“, „končno izdelani deli glasbil“, „pošiljka“ in „predelan les“, saj so bile te opredelitve sprejete na COP 18.

(10)

V Dodatek III h Konvenciji so bile pred kratkim vključene naslednje vrste: Sphaerodactylus armasi, Sphaerodactylus celicara, Sphaerodactylus dimorphicus, Sphaerodactylus intermedius, Sphaerodactylus nigropunctatus alayoi, Sphaerodactylus nigropunctatus granti, Sphaerodactylus nigropunctatus lissodesmus, Sphaerodactylus nigropunctatus ocujal, Sphaerodactylus nigropunctatus strategus, Sphaerodactylus notatus atactus, Sphaerodactylus oliveri, Sphaerodactylus pimienta, Sphaerodactylus ruibali, Sphaerodactylus siboney, Sphaerodactylus torrei, Anolis agueroi, Anolis baracoae, Anolis barbatus, Anolis chamaeleonides, Anolis equestris, Anolis guamuhaya, Anolis luteogularis, Anolis pigmaequestris in Anolis porcus, vse na zahtevo Kube. Te vrste bi bilo zato treba vključiti v Prilogo C k Uredbi (ES) št. 338/97.

(11)

Naslednje vrste so bile pred kratkim črtane iz Dodatka III h Konvenciji: Galictis vittata, Bassaricyon gabbii, Bassariscus sumichrasti, Cabassous centralis, Choloepus hoffmanni, Sciurus deppei in Crax rubra (samo populacija v Kostariki), vse na zahtevo Kostarike. Zato bi bilo treba iz Priloge C k Uredbi (ES) št. 338/97 črtati sklicevanje na Kostariko pri uvrstitvi vrste Crax rubra in ostalih navedenih vrst na seznam.

(12)

Unija ni izrazila pridržkov v zvezi z navedenimi spremembami.

(13)

Na COP 18 so bila sprejeta nova nomenklaturna poimenovanja za živali in rastline, ki se nanašajo zlasti na več vrst iz rodu Ovis in več vrst, ki izvirajo iz družine Felidae. Te spremembe je treba upoštevati v prilogah k Uredbi (ES) št. 338/97, pri čemer je treba ohraniti trenutno veljavne strožje ukrepe EU za uvoz vrst, ki so bile prej opisane kot Ovis ammon, v skladu s Prilogo XIII k Uredbi Komisije (ES) št. 865/2006 (2).

(14)

Imena nekaterih vrst (v angleščini in latinščini) bi bilo treba popraviti, da bodo odražala trenutno prakso pri njihovi uporabi.

(15)

Dodatni popravki bi bili potrebni v zvezi z obstoječimi oznakami, zlasti bi bilo treba v skladu s spremembami, sprejetimi na COP 17, iz uvrstitve štirih vrst na seznam črtati oznako „(morda izumrla)“.

(16)

Glede na obseg teh sprememb bi bilo zaradi jasnosti primerno v celoti nadomestiti Prilogo k Uredbi (ES) št. 338/97.

(17)

Uredbo (ES) št. 338/97 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(18)

Člen XV.1(c) Konvencije določa, da „spremembe, sprejete na zasedanju [konference pogodbenic], začnejo veljati 90 dni po zasedanju za vse pogodbenice […]“. Da bi se navedeni rok upošteval in zagotovil pravočasen začetek veljavnosti sprememb Priloge k tej uredbi, bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po njeni objavi.

(19)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za trgovino s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ustanovljenega v skladu s členom 18(1) Uredbe (ES) št. 338/97 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 338/97 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)   UL L 61, 3.3.1997, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 166, 19.6.2006, str. 1).

PRILOGA […]

Opombe o razlagi prilog A, B, C in D

1.   

Vrste, vključene v priloge A, B, C in D, se navajajo:

(a)

z imenom vrste; ali

(b)

kot vse vrste višjega taksona ali njegovega določenega dela.

2.   

Okrajšava „spp.“ se uporablja za označevanje vseh vrst višjega taksona.

3.   

Druga navajanja taksonov, višjih od vrste, so le informativna ali za namene uvrščanja.

4.   

Vrste v Prilogi A, natisnjene s krepkim tiskom, so v zadevni prilogi navedene skladno z njihovim varstvom, določenim v Direktivi 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ali Direktivi Sveta 92/43/EGS (2).

5.   

Za rastlinske taksone, nižje od vrste, se uporabljajo naslednje okrajšave:

(a)

„ssp.“ se uporablja za označevanje podvrst;

(b)

„var.“ se uporablja za označevanje varietete (varietet); ter

(c)

„fa.“ se uporablja za označevanje oblik.

6.   

Znaki „(I)“, „(II)“ in „(III)“ ob imenu vrste ali višjega taksona se nanašajo na dodatke h Konvenciji, v katerih je ta vrsta navedena, kakor je navedeno v opombah 7, 8 in 9. Če pri imenu ni nobene od teh oznak, ta vrsta ni navedena v dodatkih h Konvenciji.

7.   

(I) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek I h Konvenciji.

8.   

(II) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek II h Konvenciji.

9.   

(III) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek III h Konvenciji. Pri tem je prav tako navedena država, v zvezi s katero je vrsta ali višji takson vključen v Dodatek III.

10.   

„Kultivar“ v skladu z definicijo iz 8. izdaje Mednarodnega nomenklaturnega kodeksa za gojene rastline pomeni skupek rastlin, ki (a) so izbrane zaradi posebne lastnosti ali kombinacije lastnosti, (b) so v teh lastnostih izrazite, enotne in stabilne ter (c) pri razmnoževanju z ustreznimi sredstvi ohranijo navedene lastnosti. Nov takson kultivarja se lahko kot tak obravnava šele po uradni objavi njegovega imena kategorije in opisa v najnovejši izdaji Mednarodnega nomenklaturnega kodeksa za gojene rastline.

11.   

Križanci se lahko posebej navedejo v dodatkih, vendar le, če so iz ločene in stabilne prosto živeče populacije. Za živalske križance, ki imajo v štirih predhodnih generacijah v svoji starševski liniji enega ali več osebkov vrste, navedene v Prilogi A ali B, se uporablja ta uredba, kakor da so čiste vrste, čeprav zadevni križanci niso posebej navedeni v prilogah.

12.   

Ko je vrsta vključena v Prilogo A, B ali C, so vključeni tudi cela živa ali mrtva žival ali rastlina ter vsi deli vrste ali izdelki iz nje. V zvezi z živalskimi vrstami iz Priloge C ter rastlinskimi vrstami iz Priloge B ali C so v isto prilogo vključeni tudi vsi deli vrste ali izdelki iz nje, razen kadar je pri vrsti označeno, da so vključeni samo določeni deli in izdelki. V skladu s členom 2(t) znak „#“ pred številko ob imenu vrste ali višjega taksona iz Priloge B ali C označuje dele ali izdelke, ki so v zvezi s taksonom za namene te uredbe označeni, kot sledi:

#1

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)

semen, spor ali peloda (vključno s poliniji);

(b)

sejancev ali tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah;

(c)

rezanega cvetja umetno razmnoženih rastlin; ter

(d)

plodov ter delov in izdelkov iz plodov umetno razmnoženih rastlin iz rodu Vanilla.

# 2

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)

semen in peloda; ter

(b)

končnih izdelkov, zapakiranih in pripravljenih za prodajo na drobno.

# 3

Označuje cele ali narezane korenine in dele korenin, razen obdelanih delov ali izdelkov, kot so prah, tablete, ekstrakti, toniki, čaji in slaščice.

# 4

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)

semen (vključno s plodnimi glavicami Orchidaceae), spor in peloda (vključno s poliniji). Izjema ne velja za semena Cactaceae spp., ki se izvažajo iz Mehike, in semena Beccariophoenix madagascariensis in Dypsis decaryi, ki se izvažajo z Madagaskarja;

(b)

sejancev ali tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah;

(c)

rezanega cvetja umetno razmnoženih rastlin;

(d)

plodov ter delov in izdelkov iz plodov naturaliziranih ali umetno razmnoženih rastlin iz rodu Vanilla (Orchidaceae) in družine Cactaceae;

(e)

stebel, cvetja in delov ter izdelkov iz naturaliziranih ali umetno razmnoženih rastlin iz rodu Opuntia podrodu Opuntia in Selenicereus (Cactaceae); ter

(f)

končnih izdelkov Aloe ferox in Euphorbia antisyphilitica, zapakiranih in pripravljenih za prodajo na drobno.

# 5

Označuje hlode, žagan les ali furnir.

# 6

Označuje hlode, žagan les, furnir in vezan les.

# 7

Označuje hlode, iveri, prah in ekstrakte.

# 8

Označuje podzemne dele (tj. korenine in korenike): cele kose, njihove dele in v obliki prahu.

# 9

Označuje vse dele in izdelke, razen tistih, ki nosijo oznako „Proizvedeno iz materiala Hoodia spp., pridobljenega z nadzorovano pridelavo in izdelavo na podlagi sporazuma z ustreznim upravnim organom CITES [v Bocvani na podlagi sporazuma št. BW/xxxxxx] [v Namibiji na podlagi sporazuma št. NA/xxxxxx] [v Južni Afriki na podlagi sporazuma št. ZA/xxxxxx]“.

# 10

Označuje hlode, žagan les, furnir in vezan les, vključno z lesnimi polizdelki, ki se uporabljajo pri izdelavi lokov za godala.

# 11

Označuje hlode, žagan les, furnir, vezan les, prah in ekstrakte. Končni izdelki, ki vsebujejo take ekstrakte, vključno z dišavami, niso zajeti v tej oznaki.

# 12

Označuje hlode, žagan les, furnir, vezan les in ekstrakte. Končni izdelki, ki vsebujejo take ekstrakte, vključno z dišavami, niso zajeti v tej oznaki.

# 13

Označuje jedro (znano tudi kot „endosperm“, „pulpa“ ali „kopra“) in vse njegove derivate.

# 14

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)

semen in peloda;

(b)

sejancev ali tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah;

(c)

plodov;

(d)

listov;

(e)

ostankov prahu lesa agar, vključno s stisnjenim prahom v vseh oblikah; ter

(f)

končnih izdelkov, zapakiranih in pripravljenih za prodajo na drobno; to izvzetje se ne uporablja za lesne sekance, kroglice, rožne vence in rezbarske izdelke.

# 15

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)

listov, cvetja, peloda, ploda in semen;

(b)

končnih proizvodov z največjo težo lesa vrst s seznama do 10 kg na pošiljko;

(c)

končno izdelanih glasbil, končno izdelanih delov glasbil in končno izdelanih dodatkov za glasbila;

(d)

delov in izdelkov iz Dalbergia cochinchinensis, ki so zajeti v oznaki #4;

(e)

delov in izdelkov iz Dalbergia spp. s poreklom in izvoženih iz Mehike, ki so zajeti v oznaki #6.

# 16

Označuje semena, plodove in olja.

# 17

Hlodi, žagan les, furnir, vezan les in predelan les.

13.   

Naslednji pojmi in izrazi, uporabljeni v oznakah v teh prilogah, so opredeljeni, kot sledi:

Ekstrakt

Vsaka snov, pridobljena neposredno iz rastlinskega materiala s fizikalnimi ali kemičnimi metodami, ne glede na proizvodni proces. Ekstrakt je lahko v trdnem (npr. kristali, smola, fini ali grobi delci), poltrdnem (npr. gume, voski) ali tekočem (npr. raztopine, tinkture, olja in eterična olja) stanju.

Končno izdelana glasbila

Glasbilo (kot je navedeno v harmoniziranem sistemu Svetovne carinske organizacije, poglavje 92; glasbila, njihovi deli in pribor), ki je pripravljeno za igranje ali je treba le vgraditi dele, da bi bilo primerno za igranje. Ta izraz vključuje starinska glasbila (kot so opredeljena v oznakah harmoniziranega sistema 97.05 in 97.06; umetniški izdelki, zbirke in starine).

Končno izdelani dodatki za glasbila

Dodatek za glasbilo (kot je naveden v harmoniziranem sistemu Svetovne carinske organizacije, poglavje 92; glasbila, njihovi deli in pribor), ki je ločen od glasbila in je posebej zasnovan ali oblikovan tako, da se izrecno uporablja v povezavi z glasbilom, ter ki ne zahteva nadaljnjih sprememb pred uporabo.

Končno izdelani deli glasbil

Del glasbila (kot je naveden v harmoniziranem sistemu Svetovne carinske organizacije, poglavje 92; glasbila, njihovi deli in pribor), ki je pripravljen za vgradnjo ter je posebej zasnovan in oblikovan tako, da se izrecno uporablja v povezavi z glasbilom, da bi bilo primerno za igranje.

Končni izdelki, zapakirani in pripravljeni za prodajo na drobno

Izdelki, dobavljeni posamično ali v večjih količinah, ki ne zahtevajo nadaljnje predelave ter so zapakirani, označeni za končno uporabo ali prodajo na drobno in kot taki primerni za prodajo ali uporabo s strani širše javnosti.

Prah

Suha, trdna snov v obliki finih ali grobih delcev.

Pošiljka

Tovor, ki se prevaža v skladu s pogoji enotne nakladnice ali letalskega tovornega lista, ne glede na količino ali število kontejnerjev ali paketov; ali kosi, ki so na telesu, se nosijo ali so v osebni prtljagi.

10 kg na pošiljko

Za izraz „10 kg na pošiljko“ je treba zgornjo mejo 10 kg razlagati tako, da se nanaša na težo posameznih kosov vsakega izdelka v pošiljki, ki je izdelan iz lesa zadevne vrste. Z drugimi besedami, zgornja meja 10 kg se oceni glede na težo posameznih kosov lesa vrste Dalbergia/Guibourtia, ki jih vsebuje vsak izdelek v pošiljki, in ne glede na skupno težo pošiljke.

Predelan les

Opredeljen z oznako harmoniziranega sistema 44.09. Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne.

Lesni sekanci

Les, zreduciran na drobne koščke.

14.   

Ker pri nobeni vrsti ali višjih taksonih RASTLIN iz Priloge A ni oznake, ki bi pomenila, da bi bilo treba z njenimi križanci ravnati v skladu s členom 4(1), to pomeni, da se z umetno razmnoženimi križanci, pridobljenimi iz ene ali več takih vrst ali taksonov, lahko trguje s potrdilom o umetnem razmnoževanju ter da semena in pelod (vključno s poliniji), rezano cvetje, sejanci ali tkivne kulture teh križancev, pridobljeni in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah, niso predmet te uredbe.

15.   

Urin, iztrebki in ambra, ki so pridobljeni kot odpadni produkti in tako brez vpliva na zadevno žival, niso predmet te uredbe.

16.   

V zvezi z živalskimi vrstami iz Priloge D se ta uredba uporablja le za žive osebke in cele ali skoraj cele mrtve osebke, razen za taksone, ki so označeni na naslednji način, da bi pokazali, da so zajeti tudi drugi deli in izdelki:

§ 1

Vse cele ali skoraj cele kože, surove ali strojene.

17.   

V zvezi z rastlinskimi vrstami iz Priloge D se ta uredba uporablja le za žive osebke, razen za taksone, ki so označeni na naslednji način, da bi pokazali, da so zajeti tudi drugi deli in izdelki:

§ 3

Posušene in sveže rastline, kar po potrebi vključuje; listje, korenine/korenike, stebla, semena/spore, skorjo in plodove.

§ 4

Hlodi, žagan les in furnir.

 

Priloga A

Priloga B

Priloga C

Splošno ime

ŽIVALSTVO

CHORDATA (STRUNARJI)

MAMMALIA

 

 

 

sesalci

ARTIODACTYLA

 

 

 

 

Antilocapridae

 

 

 

vilorog

 

Antilocapra americana (I) (samo populacija v Mehiki; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija)

 

 

antilopska koza, vilorog

Bovidae

 

 

 

rogarji ali votlorogi

 

Addax nasomaculatus (I)

 

 

mendeška antilopa

 

 

Ammotragus lervia (II)

 

grivasta ovca

 

 

 

Antilope cervicapra (III Nepal/Pakistan)

jelenja antilopa

 

Bos gaurus (I) (razen udomačene oblike, navedene kot Bos frontalis, ki ni predmet te uredbe)

 

 

gaver, džungelsko govedo

 

Bos mutus (I) (razen udomačene oblike, navedene kot Bos grunniens, ki ni predmet te uredbe)

 

 

jak, godrnjavi bivol

 

Bos sauveli (I)

 

 

kuprej, kamboški gozdni vol

 

 

 

Boselaphus tragocamelus (III Pakistan)

nilgav, modri bikec

 

 

 

Bubalus arnee (III Nepal) (razen udomačene oblike, navedene kot Bubalus bubalis, ki ni predmet te uredbe)

indijski bivol, azijski bivol, divji vodni bivol, arni

 

Bubalus depressicornis (I)

 

 

nižinski anoa

 

Bubalus mindorensis (I)

 

 

tamaru, mindorski bivol

 

Bubalus quarlesi (I)

 

 

gorski anoa

 

 

Budorcas taxicolor (II)

 

takin

 

Capra falconeri (I)

 

 

markor, vijekoza, vijeroga koza

 

 

Capra caucasica (II)

 

kavkaški kozorog

 

 

 

Capra hircus aegagrus (III Pakistan) (udomačene oblike osebkov niso predmet te uredbe)

divja koza

 

 

 

Capra sibirica (III Pakistan)

sibirski kozorog

 

Capricornis milneedwardsii (I)

 

 

kitajski serav

 

Capricornis rubidus (I)

 

 

rdeči serav

 

Capricornis sumatraensis (I)

 

 

asamski sezav

 

Capricornis thar (I)

 

 

himalajski serav

 

 

Cephalophus brookei (II)

 

–

 

 

Cephalophus dorsalis (II)

 

zalivski hulež

 

Cephalophus jentinki (I)

 

 

jentinkov hulež

 

 

Cephalophus ogilbyi (II)

 

ogilbyjev hulež

 

 

Cephalophus silvicultor (II)

 

veliki hulež

 

 

Cephalophus zebra (II)

 

zebrasti hulež

 

 

Damaliscus pygargus pygargus (II)

 

belonosa antilopa

 

 

 

Gazella bennettii (III Pakistan)

indijska gazela

 

Gazella cuvieri (I)

 

 

cuvierjeva gazela

 

 

 

Gazella dorcas (III Alžirija/Tunizija)

navadna gazela

 

Gazella leptoceros (I)

 

 

vitkoroga gazela

 

Hippotragus niger variani (I)

 

 

orjaška črna grivasta antilopa

 

 

Kobus leche (II)

 

vodna antilopa

 

Naemorhedus baileyi (I)

 

 

rdeči goral

 

Naemorhedus caudatus (I)

 

 

dolgorepi goral

 

Naemorhedus goral (I)

 

 

himalajski goral

 

Naemorhedus griseus (I)

 

 

kitajski goral

 

Nanger dama (I)

 

 

jelenja gazela

 

Oryx dammah (I)

 

 

sabljasta antilopa

 

Oryx leucoryx (I)

 

 

arabski oriks, arabska bajza

 

 

Ovis ammon (II)

 

argali

 

 

Ovis arabica (II)

 

–

 

 

Ovis bochariensis (II)

 

–

 

 

Ovis canadensis (II) (samo populacija v Mehiki; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija)

 

mehiška debeloroga ovca

 

 

Ovis collium (II) (*1)

 

–

 

 

Ovis cycloceros (II)

 

–

 

 

Ovis darwini (II) (*1)

 

–

 

Ovis gmelini (I) (populacija na Cipru)

 

 

–

 

Ovis hodgsonii (I)

 

 

tibetanski argali

 

 

Ovis jubata (II) (*1)

 

–

 

 

Ovis karelini (II) (*1)

 

–

 

Ovis nigrimontana (I)

 

 

–

 

 

Ovis polii (II) (*1)

 

–

 

 

Ovis punjabiensis (II)

 

–

 

 

Ovis severtzovi (II) (*1)

 

–

 

Ovis vignei (I)

 

 

arkal

 

Pantholops hodgsonii (I)

 

 

čiru, orongo

 

 

Philantomba monticola (II)

 

modri hulež

 

 

 

Pseudois nayaur (III Pakistan)

baral, modra ovca

 

Pseudoryx nghetinhensis (I)

 

 

saola

 

Rupicapra pyrenaica ornata (II)

 

 

abruški gams

 

 

Saiga borealis (II) (izvozna kvota nič za prosto živeče osebke, s katerimi se trguje v komercialne namene)

 

mongolska sajga

 

 

Saiga tatarica (II) (izvozna kvota nič za prosto živeče osebke, s katerimi se trguje v komercialne namene)

 

sajga

 

 

 

Tetracerus quadricornis (III Nepal)

čusinga, štiriroga antilopa

Camelidae

 

 

 

kamele

 

 

Lama guanicoe (II)

 

gvanako, rdečerjavi gvanako

 

Vicugna vicugna (I) (razen populacij v: Argentini [populacije v provincah Jujuy, Catamarca in Salta ter populacije napol v ujetništvu v provincah Jujuy, Salta, Catamarca, La Rioja in San Juan]; Boliviji [celotna populacija]; Čilu [populacije v regiji Tarapacá ter regijah Arica in Parinacota]; Ekvadorju [celotna populacija] in Peruju [celotna populacija]; ki so vključene v Prilogo B)

Vicugna vicugna (II) (samo populacije v Argentini [populacije v provincah Jujuy, Catamarca in Salta ter populacije napol v ujetništvu v provincah Jujuy, Salta, Catamarca, La Rioja in San Juan]; Boliviji [celotna populacija]; Čilu [populacije v regiji Tarapacá ter regijah Arica in Parinacota]; Ekvadorju [celotna populacija] in Peruju [celotna populacija]; vse druge populacije so vključene v Prilogo A) (3)

 

vikunja

Cervidae

 

 

 

jeleni

 

Axis calamianensis (I)

 

 

kalamijanski jelen

 

Axis kuhlii (I)

 

 

kuhlov jelen

 

 

 

Axis porcinus (III Pakistan (razen podvrst, vključenih v Prilogo A))

svinjski jelen

 

Axis porcinus annamiticus (I)

 

 

svinjski jelen

 

Blastocerus dichotomus (I)

 

 

močvirski jelen

 

 

Cervus elaphus bactrianus (II)

 

baktrijanski jelen

 

 

 

Cervus elaphus barbarus (III Alžirija/Tunizija)

berberski jelen

 

Cervus elaphus hanglu (I)

 

 

hangul

 

Dama dama mesopotamica (I)

 

 

mezopotamski damjak

 

Hippocamelus spp. (I)

 

 

huemul

 

 

 

Mazama temama cerasina (III Gvatemala)

veliki rdeči šilar

 

Muntiacus crinifrons (I)

 

 

črni mutnjak

 

Muntiacus vuquangensis (I)

 

 

orjaški mutnjak

 

 

 

Odocoileus virginianus mayensis (III Gvatemala)

gvatemalski belorepi jelen

 

Ozotoceros bezoarticus (I)

 

 

pampski jelen, kampški jelen

 

 

Pudu mephistophiles (II)

 

ekvadorski pudu

 

Pudu puda (I)

 

 

čilski pudu

 

Rucervus duvaucelii (I)

 

 

močvirski jelen, barazinga

 

Rucervus eldii (I)

 

 

lirasti jelen, tamin

Giraffidae

 

Giraffa camelopardalis (II)

 

žirafe

žirafa

Hippopotamidae

 

 

 

povodni konji

 

 

Hexaprotodon liberiensis (II)

 

mali povodni konj

 

 

Hippopotamus amphibius (II)

 

veliki povodni konj, nilski povodni konj

Moschidae

 

 

 

pižmarji

 

Moschus spp. (I) (samo populacije v Afganistanu, Butanu, Indiji, Mjanmaru, Nepalu in Pakistanu; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

Moschus spp. (II) (razen populacij v Afganistanu, Butanu, Indiji, Mjanmaru, Nepalu in Pakistanu, ki so vključene v Prilogo A)

 

pižmarji

Suidae

 

 

 

svinje

 

Babyrousa babyrussa (I)

 

 

babirusa

 

Babyrousa bolabatuensis (I)

 

 

jelenjač, babisura

 

Babyrousa celebensis (I)

 

 

sulaveška babirusa

 

Babyrousa togeanensis (I)

 

 

buruška babirusa

 

Sus salvanius (I)

 

 

pritlikava divja svinja

Tayassuidae

 

 

 

pekariji

 

 

Tayassuidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A in razen populacij Pecari tajacu v Mehiki in Združenih državah, ki niso vključene v priloge k tej uredbi)

 

pekariji

 

Catagonus wagneri (I)

 

 

wagnerjev pekari

CARNIVORA

 

 

 

 

Ailuridae

 

 

 

 

 

Ailurus fulgens (I)

 

 

mačji panda

Canidae

 

 

 

psi

 

 

 

Canis aureus (III Indija)

zlati šakal

 

Canis lupus (I/II)

(vse populacije razen v Španiji severno od Duera in v Grčiji severno od 39. vzporednika; populacije v Butanu, Indiji, Nepalu in Pakistanu so navedene v Dodatku I; vse druge populacije so navedene v Dodatku II; razen udomačene oblike in dinga, ki se navajata kot Canis lupus familiaris in Canis lupus dingo)

Canis lupus (II) (populacije v Španiji severno od Duera in v Grčiji severno od 39. vzporednika; razen udomačene oblike in dinga, ki se navajata kot Canis lupus familiaris in Canis lupus dingo)

 

volk, sivi volk

 

Canis simensis

 

 

etiopski šakal, etiopska lisica, etiopski volk

 

 

Cerdocyon thous (II)

 

šakalska lisica, maikong

 

 

Chrysocyon brachyurus (II)

 

grivasti volk

 

 

Cuon alpinus (II)

 

rdeči volk, kolzun

 

 

Lycalopex culpaeus (II)

 

kalpeška lisica

 

 

Lycalopex fulvipes (II)

 

–

 

 

Lycalopex griseus (II)

 

argentinska lisica

 

 

Lycalopex gymnocercus (II)

 

azarska lisica, aguaračaj

 

Speothos venaticus (I)

 

 

gozdni pes

 

 

 

Vulpes bengalensis (III Indija)

bengalska lisica

 

 

Vulpes cana (II)

 

blanfordova lisica

 

 

Vulpes zerda (II)

 

fenek, puščavska lisica

Eupleridae

 

 

 

 

 

 

Cryptoprocta ferox (II)

 

fosa

 

 

Eupleres goudotii (II)

 

madagaskarska pasasta cibeta

 

 

Fossa fossana (II)

 

fanaloka

Felidae

 

 

 

mačke

 

 

Felidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A; Udomačene oblike osebkov niso predmet te uredbe; za Panthera leo (afriške populacije): določi se letna izvozna kvota nič za primerke kosti, kosov kosti, izdelkov iz kosti, krempljev, okostja, lobanje in zob, ki so bili odvzeti iz narave in se je z njimi trgovalo v komercialne namene.

Letne izvozne kvote za trgovino s kostmi, kosi kosti, z izdelki iz kosti, s kremplji, z okostji, lobanjami in zobmi za komercialne namene, ki izhajajo iz živali, vzgojenih v ujetništvu v Južni Afriki, bodo določene letno in vsako leto sporočene sekretariatu CITES.)

 

mačke

 

Acinonyx jubatus (I) (letne izvozne kvote za žive osebke in lovske trofeje se dodelijo: Bocvana: 5; Namibija: 150; Zimbabve: 50; trgovanje s temi osebki je predmet člena 4(1))

 

 

gepard, čita

 

Caracal caracal (I) (samo populacije v Aziji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

 

 

karakal, puščavski ris

 

Catopuma temminckii (I)

 

 

temminckova zlata mačka

 

Felis nigripes (I)

 

 

črnonoga mačka

 

Felis silvestris (II)

 

 

divja mačka

 

Herpailurus ygouaroundi (I) (samo populacije v Srednji in Severni Ameriki; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

 

 

jaguarundi

 

Leopardus geoffroyi (I)

 

 

mala pegasta mačka

 

Leopardus guttulus (I)

 

 

 

 

Leopardus jacobita (I)

 

 

andska mačka, gorska mačka

 

Leopardus pardalis (I)

 

 

ozelot

 

Leopardus tigrinus (I)

 

 

leopardja mačka

 

Leopardus wiedii (I)

 

 

dolga mačka, margaj

 

Lynx lynx (II)

 

 

ris

 

Lynx pardinus (I)

 

 

južnoevropski ris

 

Neofelis diardi (I)

 

 

 

 

Neofelis nebulosa (I)

 

 

dimasti leopard

 

Panthera leo (I) (samo populacije v Indiji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

 

 

azijski lev

 

Panthera onca (I)

 

 

jaguar

 

Panthera pardus (I)

 

 

leopard

 

Panthera tigris (I)

 

 

tiger

 

Panthera uncia (I)

 

 

snežni leopard ali ibis

 

Pardofelis marmorata (I)

 

 

saharska mačka

 

Prionailurus bengalensis bengalensis (I) (samo populacije v Bangladešu, Indiji in na Tajskem; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

 

 

bengalska mačka

 

Prionailurus iriomotensis (II)

 

 

japonska mačka

 

Prionailurus planiceps (I)

 

 

ploščatoglava mačka

 

Prionailurus rubiginosus (I) (samo populacije v Indiji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

 

 

rjasta mačka

 

Puma concolor (I) (samo populacije v Kostariki in Panami; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

 

 

puma

Herpestidae

 

 

 

ihneumoni

 

 

 

Herpestes edwardsi (III Indija/Pakistan)

indijski mungo

 

 

 

Herpestes fuscus (III Indija)

rjavi indijski mungo

 

 

 

Herpestes javanicus (III Pakistan)

mali indijski mungo

 

 

 

Herpestes javanicus auropunctatus (III Indija)

mali indijski mungo

 

 

 

Herpestes smithii (III Indija)

rdeči mungo

 

 

 

Herpestes urva (III Indija)

račji mungo

 

 

 

Herpestes vitticollis (III Indija)

progastovrati mungo

Hyaenidae

 

 

 

hijene

 

 

 

Hyaena hyaena (III Pakistan)

progasta hijena

 

 

 

Proteles cristata (III Bocvana)

pižmova hijena, podzemski volk

Mephitidae

 

 

 

skunki

 

 

Conepatus humboldtii (II)

 

patagonski surili

Mustelidae

 

 

 

kune

Lutrinae

 

 

 

vidre

 

 

Lutrinae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

vidre

 

Aonyx capensis microdon (I) (samo populacije v Kamerunu in Nigeriji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

 

 

kongoška vidra, brezkrempljasta vidra

 

Aonyx cinerea (I)

 

 

malokrempljasta vidra

 

Enhydra lutris nereis (I)

 

 

morska vidra

 

Lontra felina (I)

 

 

obalna vidra

 

Lontra longicaudis (I)

 

 

južnoameriška vidra

 

Lontra provocax (I)

 

 

čilska vidra

 

Lutra lutra (I)

 

 

evropska vidra

 

Lutra nippon (I)

 

 

 

 

Lutrogale perspicillata (I)

 

 

gladkokožuhasta vidra

 

Pteronura brasiliensis (I)

 

 

orjaška vidra, brazilska vidra

Mustelinae

 

 

 

kune

 

 

 

Eira barbara (III Honduras)

tajra

 

 

 

Martes flavigula (III Indija)

harza, pisana kuna

 

 

 

Martes foina intermedia (III Indija)

kuna belica

 

 

 

Martes gwatkinsii (III Indija)

nilgirska kuna

 

 

 

Mellivora capensis (III Bocvana)

medarski ali dvobarvni jazbec

 

Mustela nigripes (I)

 

 

prerijski dihur

Odobenidae

 

 

 

mroži

 

 

Odobenus rosmarus (III Kanada)

 

polarni mrož

Otariidae

 

 

 

južni morski medvedi

 

 

Arctocephalus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

morski medvedi

 

Arctocephalus philippii (II)

 

 

filipov morski medved

 

Arctocephalus townsendi (I)

 

 

gvadalupski morski medved

Phocidae

 

 

 

tjulnji

 

 

Mirounga leonina (II)

 

južnomorski slon

 

Monachus spp. (I)

 

 

pravi tjulnji

Procyonidae

 

 

 

rakuni

 

 

 

Nasua narica (III Honduras)

belogobčni nosati medved

 

 

 

Nasua nasua solitaria (III Urugvaj)

koati

 

 

 

Potos flavus (III Honduras)

vitorepi medved

Ursidae

 

 

 

medvedi

 

 

Ursidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

medvedi

 

Ailuropoda melanoleuca (I)

 

 

orjaški panda, bambusni medved

 

Helarctos malayanus (I)

 

 

malajski medved, sončni medved

 

Melursus ursinus (I)

 

 

šobar, termitski medved

 

Tremarctos ornatus (I)

 

 

očalar, naočar, andski medved

 

Ursus arctos (I/II)

(samo populacije v Butanu, na Kitajskem, v Mehiki in Mongoliji ter podvrsta Ursus arctos isabellinus so navedene v Dodatku I; vse druge populacije in podvrste so navedene v Dodatku II)

 

 

rjavi medved

 

Ursus thibetanus (I)

 

 

ogrličar

Viverridae

 

 

 

cibetovke

 

 

 

Arctictis binturong (III Indija)

binturong

 

 

 

Civettictis civetta (III Bocvana)

afriška cibetovka

 

 

Cynogale bennettii (II)

 

vidrasta cibeta

 

 

Hemigalus derbyanus (II)

 

malajska pasasta cibeta

 

 

 

Paguma larvata (III Indija)

črno-beli zvijavt

 

 

 

Paradoxurus hermaphroditus (III Indija)

malajski mustang

 

 

 

Paradoxurus jerdoni (III Indija)

indijski mustang

 

 

Prionodon linsang (II)

 

navadni linsang

 

Prionodon pardicolor (I)

 

 

pegasti linsang

 

 

 

Viverra civettina (III Indija)

velika pegasta cibetovka

 

 

 

Viverra zibetha (III Indija)

velika indijska cibetovka

 

 

 

Viverricula indica (III Indija)

mala indijska cibetovka

CETACEA

 

 

 

kiti in delfini

 

CETACEA spp. (I/II) (4)

 

 

kiti in delfini

CHIROPTERA

 

 

 

 

Phyllostomidae

 

 

 

listonosi netopirji

 

 

 

Platyrrhinus lineatus (III Urugvaj)

 

Pteropodidae

 

 

 

leteče lisice

 

 

Acerodon spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

leteče lisice

 

Acerodon jubatus (I)

 

 

 

 

 

Pteropus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A, in razen Pteropus brunneus)

 

leteče lisice

 

Pteropus insularis (I)

 

 

 

 

Pteropus livingstonii (II)

 

 

 

 

Pteropus loochoensis (I)

 

 

 

 

Pteropus mariannus (I)

 

 

 

 

Pteropus molossinus (I)

 

 

 

 

Pteropus pelewensis (I)

 

 

 

 

Pteropus pilosus (I)

 

 

 

 

Pteropus rodricensis (II)

 

 

rodrigueška leteča lisica

 

Pteropus samoensis (I)

 

 

samoanska leteča lisica

 

Pteropus tonganus (I)

 

 

 

 

Pteropus ualanus (I)

 

 

 

 

Pteropus voeltzkowi (II)

 

 

 

 

Pteropus yapensis (I)

 

 

 

CINGULATA

 

 

 

 

Dasypodidae

 

 

 

pasavci

 

 

 

Cabassous tatouay (III Urugvaj)

veliki golorepi pasavec

 

 

Chaetophractus nationi (II) (letna izvozna kvota je nič; vsi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A in trgovanje z njimi se ustrezno ureja)

 

andski dlakavi pasavec

 

Priodontes maximus (I)

 

 

veliki pasavec

DASYUROMORPHIA

 

 

 

 

Dasyuridae

 

 

 

zverski vrečarji

 

Sminthopsis longicaudata (I)

 

 

dolgorepa tankonoga miš vrečarica

 

Sminthopsis psammophila (I)

 

 

 

DIPROTODONTIA

 

 

 

 

Macropodidae

 

 

 

kenguruji in valabiji

 

 

Dendrolagus inustus (II)

 

 

 

 

Dendrolagus ursinus (II)

 

medvedji kenguru

 

Lagorchestes hirsutus (I)

 

 

zahodni zajčji kenguru, rdečkasti zajčji kenguru

 

Lagostrophus fasciatus (I)

 

 

progasti zajčji kenguru

 

Onychogalea fraenata (I)

 

 

mali kenguru

Phalangeridae

 

 

 

kuskusi in lisičji kuzuji

 

 

Phalanger intercastellanus (II)

 

 

 

 

Phalanger mimicus (II)

 

 

 

 

Phalanger orientalis (II)

 

sivi kuskus

 

 

Spilocuscus kraemeri (II)

 

 

 

 

Spilocuscus maculatus (II)

 

pegasti kuskus

 

 

Spilocuscus papuensis (II)

 

 

Potoroidae

 

 

 

podganji kenguruji

 

Bettongia spp. (I)

 

 

cvileži

Vombatidae

 

 

 

vombati

 

Lasiorhinus krefftii (I)

 

 

severni dlakonosi, kvinslandski dlakonosi, mehkodlaki vombat

LAGOMORPHA

 

 

 

 

Leporidae

 

 

 

zajci in kunci

 

Caprolagus hispidus (I)

 

 

ščetinasti zajec

 

Romerolagus diazi (I)

 

 

vulkanski kunec

MONOTREMATA

 

 

 

 

Tachyglossidae

 

 

 

kljunati ježki

 

 

Zaglossus spp. (II)

 

dolgorili kljunati ježek

PERAMELEMORPHIA

 

 

 

 

Peramelidae

 

 

 

 

 

Perameles bougainville (I)

 

 

zahodni progasti jazbec vrečar, marl

Thylacomyidae

 

 

 

 

 

Macrotis lagotis (I)

 

 

veliki bilbi, veliki dolgouhi jazbec vrečar, dalgit

PERISSODACTYLA

 

 

 

 

Equidae

 

 

 

konji, osli in zebre

 

Equus africanus (I) (izključuje udomačeno obliko, ki se navaja kot Equus asinus, za katero se ne uporablja ta uredba)

 

 

nubijski divji osel, afriški osel

 

Equus grevyi (I)

 

 

grevyjeva zebra, kraljeva zebra

 

Equus hemionus (I/II) (vrsta je navedena v Dodatku II, podvrsti Equus hemionus hemionus in Equus hemionus khur pa sta navedeni v Dodatku I)

 

 

azijski osel

 

Equus kiang (II)

 

 

tibetanski polosel, kiang

 

Equus przewalskii (I)

 

 

konj przewalskega, mongolski divji konj

 

 

Equus zebra hartmannae (II)

 

hartmanova gorska zebra

 

 

Equus zebra zebra (II)

 

kapska gorska zebra

Rhinocerotidae

 

 

 

nosorogi

 

Rhinocerotidae spp. (I) (razen podvrst, vključenih v Prilogo B)

 

 

nosorogi

 

 

Ceratotherium simum simum (II) (samo populacije v Esvatiniju in Južni Afriki; vse druge populacije so vključene v Prilogo A; izključno zaradi omogočanja mednarodne trgovine z živimi živalmi za primerne in sprejemljive namembne kraje in za trgovanje z lovskimi trofejami; vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A in trgovanje z njimi se ustrezno ureja)

 

širokousti nosorog, beli nosorog

Tapiridae

 

 

 

tapirji

 

Tapiridae spp. (I) (razen podvrst, vključenih v Prilogo B)

 

 

tapirji

 

 

Tapirus terrestris (II)

 

južnoameriški nižinski tapir, brazilski tapir

PHOLIDOTA

 

 

 

 

Manidae

 

 

 

luskavci, storžnjaki

 

 

Manis spp. (II)

(razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

luskavci

 

Manis crassicaudata (I)

 

 

indijski luskavec

 

Manis culionensis (I)

 

 

filipinski luskavec

 

Manis gigantea (I)

 

 

veliki luskavec

 

Manis javanica (I)

 

 

javanski luskavec ali sundski pangolin

 

Manis pentadactyla (I)

 

 

kitajski luskavec

 

Manis temminckii (I)

 

 

teminkov stepni luskavec

 

Manis tetradactyla (I)

 

 

dolgorepi beli luskavec

 

Manis tricuspis (I)

 

 

drevesni ali trizobi luskavec

PILOSA

 

 

 

 

Bradypodidae

 

 

 

triprsti lenivci

 

 

Bradypus pygmaeus (II)

 

pritlikavi triprsti lenivec

 

 

Bradypus variegatus (II)

 

rjavi triprsti lenivec

Myrmecophagidae

 

 

 

mravljinčarji

 

 

Myrmecophaga tridactyla (II)

 

veliki mravljinčar

 

 

 

Tamandua mexicana (III Gvatemala)

severni tamandua

PRIMATES

 

 

 

prvaki

 

 

PRIMATES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

prvaki

Atelidae

 

 

 

kapucinke

 

Alouatta coibensis (I)

 

 

 

 

Alouatta palliata (I)

 

 

grivasti ali ognjeni vriskač

 

Alouatta pigra (I)

 

 

 

 

Ateles geoffroyi frontatus (I)

 

 

 

 

Ateles geoffroyi ornatus (I)

 

 

 

 

Brachyteles arachnoides (I)

 

 

pajčarka, miriki

 

Brachyteles hypoxanthus (I)

 

 

 

 

Oreonax flavicauda (I)

 

 

rumenorepi volnaček

Cebidae

 

 

 

marmozetke

 

Callimico goeldii (I)

 

 

goeldijeva krempljičarka

 

Callithrix aurita (I)

 

 

bela čopičarka

 

Callithrix flaviceps (I)

 

 

rumena marmozetka

 

Leontopithecus spp. (I)

 

 

leviči

 

Saguinus bicolor (I)

 

 

goloobraza tamarinka, dvobarvna tamarinka

 

Saguinus geoffroyi (I)

 

 

geoffroyeva tamarinka

 

Saguinus leucopus (I)

 

 

srebrna tamarinka, belonogi tamarin

 

Saguinus martinsi (I)

 

 

 

 

Saguinus oedipus (I)

 

 

beloglavček, pinché, lisztova opica

 

Saimiri oerstedii (I)

 

 

 

Cercopithecidae

 

 

 

ozkonose opice

 

Cercocebus galeritus (I)

 

 

 

 

Cercopithecus diana (I)

 

 

dolgobrada zamorska mačka

 

Cercopithecus roloway (I)

 

 

 

 

Cercopithecus solatus (II)

 

 

 

 

Colobus satanas (II)

 

 

črna gvereza

 

Macaca silenus (I)

 

 

bradač, vanderu

 

Macaca sylvanus (I)

 

 

berberski makak

 

Mandrillus leucophaeus (I)

 

 

dril

 

Mandrillus sphinx (I)

 

 

mandril

 

Nasalis larvatus (I)

 

 

rilčar

 

Piliocolobus foai (II)

 

 

 

 

Piliocolobus gordonorum (II)

 

 

 

 

Piliocolobus kirkii (I)

 

 

 

 

Piliocolobus pennantii (II)

 

 

pennantova rdeča gvereza

 

Piliocolobus preussi (II)

 

 

kamerunska rdeča gvereza

 

Piliocolobus rufomitratus (I)

 

 

rečna rdeča gvereza

 

Piliocolobus tephrosceles (II)

 

 

 

 

Piliocolobus tholloni (II)

 

 

 

 

Presbytis potenziani (I)

 

 

otoški hulman

 

Pygathrix spp. (I)

 

 

nosani

 

Rhinopithecus spp. (I)

 

 

 

 

Semnopithecus ajax (I)

 

 

 

 

Semnopithecus dussumieri (I)

 

 

 

 

Semnopithecus entellus (I)

 

 

hanuman, navadni langur, sveti langur

 

Semnopithecus hector (I)

 

 

 

 

Semnopithecus hypoleucos (I)

 

 

malabarski langur

 

Semnopithecus priam (I)

 

 

 

 

Semnopithecus schistaceus (I)

 

 

 

 

Simias concolor (I)

 

 

 

 

Trachypithecus delacouri (II)

 

 

 

 

Trachypithecus francoisi (II)

 

 

françoisov langur

 

Trachypithecus geei (I)

 

 

zlati langur

 

Trachypithecus hatinhensis (II)

 

 

 

 

Trachypithecus johnii (II)

 

 

črni langur, nilgiri

 

Trachypithecus laotum (II)

 

 

 

 

Trachypithecus pileatus (I)

 

 

kapičasti langur

 

Trachypithecus poliocephalus (II)

 

 

 

 

Trachypithecus shortridgei (I)

 

 

 

Cheirogaleidae

 

 

 

mačji makiji

 

Cheirogaleidae spp. (I)

 

 

mačji makiji

Daubentoniidae

 

 

 

dolgoprstež, aj-aj, aje-aje

 

Daubentonia madagascariensis (I)

 

 

dolgoprstež, aj-aj, aje-aje

Hominidae

 

 

 

velike človeku podobne opice

 

Gorilla beringei (I)

 

 

gorska gorila

 

Gorilla gorilla (I)

 

 

gorila

 

Pan spp. (I)

 

 

šimpanzi

 

Pongo abelii (I)

 

 

sumatranski orangutan

 

Pongo pygmaeus (I)

 

 

orangutan

Hylobatidae

 

 

 

giboni

 

Hylobatidae spp. (I)

 

 

giboni

Indriidae

 

 

 

indriji

 

Indriidae spp. (I)

 

 

indriji

Lemuridae

 

 

 

lemurji

 

Lemuridae spp. (I)

 

 

pravi makiji

Lepilemuridae

 

 

 

podlasičji lemurji

 

Lepilemuridae spp. (I)

 

 

podlasičji lemurji

Lorisidae

 

 

 

loriji in galagi

 

Nycticebus spp. (I)

 

 

čokati lori ali kukang

Pitheciidae

 

 

 

kapucinke

 

Cacajao spp. (I)

 

 

uakariji, kratkorepe opice

 

Callicebus barbarabrownae (II)

 

 

 

 

Callicebus melanochir (II)

 

 

 

 

Callicebus nigrifrons (II)

 

 

 

 

Callicebus personatus (II)

 

 

rjava skakačka

 

Chiropotes albinasus (I)

 

 

belonosi saki

Tarsiidae

 

 

 

nartničarji

 

Tarsius spp. (II)

 

 

nartničarji

PROBOSCIDEA

 

 

 

 

Elephantidae

 

 

 

sloni

 

Elephas maximus (I)

 

 

indijski slon

 

Loxodonta africana (I) (razen populacij v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju, ki so vključene v Prilogo B)

Loxodonta africana (II)

(samo populacije v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju (5); vse druge populacije so vključene v Prilogo A)

 

afriški slon

RODENTIA

 

 

 

 

Chinchillidae

 

 

 

činčile in viskače

 

Chinchilla spp. (I) (udomačene oblike osebkov niso predmet te uredbe)

 

 

činčile

Cuniculidae

 

 

 

pake

 

 

 

Cuniculus paca (III Honduras)

paka

Dasyproctidae

 

 

 

agutiji

 

 

 

Dasyprocta punctata (III Honduras)

agouti

Erethizontidae

 

 

 

drevesni ježevci

 

 

 

Sphiggurus mexicanus (III Honduras)

mehiški drevesni ježevec

 

 

 

Sphiggurus spinosus (III Urugvaj)

južnoameriški drevesni ježevec

Hystricidae

 

 

 

ježevci starega sveta

 

Hystrix cristata

 

 

afriški ježevec

Muridae

 

 

 

miši in podgane

 

 

Leporillus conditor (II)

 

podgana gnezdarica

 

 

Pseudomys fieldi (II)

 

neprava miš

 

 

Xeromys myoides (II)

 

neprava podgana plovka

 

 

Zyzomys pedunculatus (II)

 

 

Sciuridae

 

 

 

veverice

 

Cynomys mexicanus (I)

 

 

mehiški prerijski pes

 

 

 

Marmota caudata (III Indija)

 

 

 

 

Marmota himalayana (III Indija)

himalajski svizec

 

 

Ratufa spp. (II)

 

orjaške veverice

SCANDENTIA

 

 

 

 

 

 

SCANDENTIA spp. (II)

 

tupaje ali šilaste veverice

SIRENIA

 

 

 

 

Dugongidae

 

 

 

dugongi ali vilastorepe morske krave

 

Dugong dugon (I)

 

 

dugong

Trichechidae

 

 

 

lamantini

 

Trichechus inunguis (I)

 

 

 

 

Trichechus manatus (I)

 

 

 

 

Trichechus senegalensis (I)

 

 

 

AVES

 

 

 

ptiči

ANSERIFORMES

 

 

 

 

Anatidae

 

 

 

plovci

 

Anas aucklandica (I)

 

 

 

 

 

Anas bernieri (II)

 

 

 

Anas chlorotis (I)

 

 

 

 

 

Anas formosa (II)

 

formoški kreheljc

 

Anas laysanensis (I)

 

 

 

 

Anas nesiotis (I)

 

 

 

 

Anas querquedula

 

 

reglja

 

Asarcornis scutulata (I)

 

 

 

 

Aythya innotata

 

 

 

 

Aythya nyroca

 

 

kostanjevka

 

Branta canadensis leucopareia (I)

 

 

aleutska kanadska gos

 

Branta ruficollis (II)

 

 

rdečevrata gos

 

Branta sandvicensis (I)

 

 

 

 

 

Coscoroba coscoroba (II)

 

koskorob, labodnik

 

 

Cygnus melancoryphus (II)

 

črnovrati labod

 

 

Dendrocygna arborea (II)

 

zahodnoindijski žvižgač

 

 

 

Dendrocygna autumnalis (III Honduras)

 

 

 

 

Dendrocygna bicolor (III Honduras)

rumeni žvižgač

 

Mergus octosetaceus

 

 

 

 

Oxyura leucocephala (II)

 

 

evropska beloglavka, palčja raca

 

Rhodonessa caryophyllacea (I)

 

 

 

 

 

Sarkidiornis melanotos (II)

 

grbasta raca

 

Tadorna cristata

 

 

 

APODIFORMES

 

 

 

 

Trochilidae

 

 

 

kolibriji

 

 

Trochilidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

kolibriji

 

Glaucis dohrnii (I)

 

 

 

CHARADRIIFORMES

 

 

 

 

Burhinidae

 

 

 

prlivke

 

 

 

Burhinus bistriatus (III Gvatemala)

 

Laridae

 

 

 

galebi

 

Larus relictus (I)

 

 

 

Scolopacidae

 

 

 

kljunači ali sloke

 

Numenius borealis (I)

 

 

eskimski škurh

 

Numenius tenuirostris (I)

 

 

tenkokljuni škurh

 

Tringa guttifer (I)

 

 

 

CICONIIFORMES

 

 

 

 

Ardeidae

 

 

 

čaplje

 

Ardea alba

 

 

velika bela čaplja

 

Bubulcus ibis

 

 

kravja čaplja

 

Egretta garzetta

 

 

mala bela čaplja

Balaenicipitidae

 

 

 

čevljekljuni

 

 

Balaeniceps rex (II)

 

čevljekljun, abu makub

Ciconiidae

 

 

 

štorklje

 

Ciconia boyciana (I)

 

 

 

 

Ciconia nigra (II)

 

 

črna štorklja

 

Ciconia stormi

 

 

 

 

Jabiru mycteria (I)

 

 

 

 

Leptoptilos dubius

 

 

 

 

Mycteria cinerea (I)

 

 

 

Phoenicopteridae

 

 

 

plamenci ali flamingi

 

 

Phoenicopteridae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

plamenci

 

Phoenicopterus ruber (II)

 

 

rdeči plamenec

Threskiornithidae

 

 

 

ibisi

 

 

Eudocimus ruber (II)

 

rdeči ibis, rdeči srpač

 

Geronticus calvus (II)

 

 

 

 

Geronticus eremita (I)

 

 

 

 

Nipponia nippon (I)

 

 

 

 

Platalea leucorodia (II)

 

 

žličarka

 

Pseudibis gigantea

 

 

 

COLUMBIFORMES

 

 

 

 

Columbidae

 

 

 

golobi

 

Caloenas nicobarica (I)

 

 

grivasti golob

 

Claravis godefrida

 

 

 

 

Columba livia

 

 

skalni golob

 

Ducula mindorensis (I)

 

 

 

 

 

Gallicolumba luzonica (II)

 

zabodeni golob

 

 

Goura spp. (II)

 

 

 

Leptotila wellsi

 

 

 

 

 

 

Nesoenas mayeri (III Mauritius)

 

 

Streptopelia turtur

 

 

divja grlica

CORACIIFORMES

 

 

 

 

Bucerotidae

 

 

 

kljunorožci

 

 

Aceros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

 

Aceros nipalensis (I)

 

 

 

 

 

Anorrhinus spp. (II)

 

 

 

 

Anthracoceros spp. (II)

 

 

 

 

Berenicornis spp. (II)

 

 

 

 

Buceros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

kljunorožci

 

Buceros bicornis (I)

 

 

dvorožec

 

 

Penelopides spp. (II)

 

 

 

Rhinoplax vigil (I)

 

 

kljunorožec

 

 

Rhyticeros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

 

Rhyticeros subruficollis (I)

 

 

 

CUCULIFORMES

 

 

 

 

Musophagidae

 

 

 

sadjejedi

 

 

Tauraco spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

 

Tauraco bannermani (II)

 

 

 

FALCONIFORMES

 

 

 

ujede

 

 

FALCONIFORMES spp. (II)

(razen vrst, vključenih v Prilogo A; razen ene vrste iz družine Cathartidae, vključene v Prilogo C; druge vrste iz te družine niso vključene v priloge k tej uredbi; in razen za Caracaro lutosa)

 

ujede

Accipitridae

 

 

 

kragulji

 

Accipiter brevipes (II)

 

 

kratkonogi skobec

 

Accipiter gentilis (II)

 

 

kragulj

 

Accipiter nisus (II)

 

 

skobec

 

Aegypius monachus (II)

 

 

rjavi jastreb

 

Aquila adalberti (I)

 

 

španski kraljevi orel

 

Aquila chrysaetos (II)

 

 

planinski orel

 

Aquila clanga (II)

 

 

veliki klinkač

 

Aquila heliaca (I)

 

 

kraljevi orel

 

Aquila pomarina (II)

 

 

mali klinkač

 

Buteo buteo (II)

 

 

kanja

 

Buteo lagopus (II)

 

 

koconoga kanja

 

Buteo rufinus (II)

 

 

rjasta kanja

 

Chondrohierax uncinatus wilsonii (I)

 

 

kubanski škarnjek

 

Circaetus gallicus (II)

 

 

kačar

 

Circus aeruginosus (II)

 

 

rjavi lunj

 

Circus cyaneus (II)

 

 

pepelasti lunj

 

Circus macrourus (II)

 

 

stepski lunj

 

Circus pygargus (II)

 

 

močvirski lunj

 

Elanus caeruleus (II)

 

 

lebduh

 

Eutriorchis astur (II)

 

 

 

 

Gypaetus barbatus (II)

 

 

brkati ser

 

Gyps fulvus (II)

 

 

beloglavi jastreb

 

Haliaeetus spp. (I/II) (vrsta Haliaeetus albicilla je navedena v Dodatku I; druge vrste so navedene v Dodatku II)

 

 

jezerci

 

Harpia harpyja (I)

 

 

harpija

 

Hieraaetus fasciatus (II)

 

 

sokolji orel, bonnelijev orel, progasti orel

 

Hieraaetus pennatus (II)

 

 

mali orel

 

Leucopternis occidentalis (II)

 

 

 

 

Milvus migrans (II) (razen za vrsto Milvus migrans lineatus, ki je vključena v Prilogo B)

 

 

črni škarnik

 

Milvus milvus (II)

 

 

rjavi škarnik

 

Neophron percnopterus (II)

 

 

egiptovski jastreb

 

Pernis apivorus (II)

 

 

sršenar

 

Pithecophaga jefferyi (I)

 

 

veliki filipinski orel

Cathartidae

 

 

 

jastrebi novega sveta

 

Gymnogyps californianus (I)

 

 

kalifornijski kondor

 

 

 

Sarcoramphus papa (III Honduras)

kraljevski jastreb

 

Vultur gryphus (I)

 

 

kondor

Falconidae

 

 

 

sokoli

 

Falco araeus (I)

 

 

sejšelska postovka

 

Falco biarmicus (II)

 

 

južni sokol

 

Falco cherrug (II)

 

 

sokol plenilec

 

Falco columbarius (II)

 

 

mali sokol

 

Falco eleonorae (II)

 

 

sredozemski sokol

 

Falco jugger (I)

 

 

 

 

Falco naumanni (II)

 

 

južna postovka

 

Falco newtoni (I) (samo populacija na Sejšelih)

 

 

newtonova postovka

 

Falco pelegrinoides (I)

 

 

puščavski sokol

 

Falco peregrinus (I)

 

 

sokol selec

 

Falco punctatus (I)

 

 

 

 

Falco rusticolus (I)

 

 

arktični sokol

 

Falco subbuteo (II)

 

 

škrjančar

 

Falco tinnunculus (II)

 

 

postovka

 

Falco vespertinus (II)

 

 

rdečenoga postovka

Pandionidae

 

 

 

ribji orli

 

Pandion haliaetus (II)

 

 

ribji orel

GALLIFORMES

 

 

 

 

Cracidae

 

 

 

 

 

Crax alberti (III Kolumbija)

 

 

 

 

Crax blumenbachii (I)

 

 

 

 

 

 

Crax daubentoni (III Kolumbija)

 

 

 

Crax fasciolata

 

 

 

 

 

Crax globulosa (III Kolumbija)

 

 

 

 

Crax rubra (III Kolumbija/Gvatemala/Honduras)

 

 

Mitu mitu (I)

 

 

 

 

Oreophasis derbianus (I)

 

 

 

 

 

 

Ortalis vetula (III Gvatemala/Honduras)

 

 

 

 

Pauxi pauxi (III Kolumbija)

 

 

Penelope albipennis (I)

 

 

 

 

 

 

Penelope purpurascens (III Honduras)

 

 

 

 

Penelopina nigra (III Gvatemala)

 

 

Pipile jacutinga (I)

 

 

 

 

Pipile pipile (I)

 

 

 

Megapodiidae

 

 

 

velenoge kure

 

Macrocephalon maleo (I)

 

 

 

Phasianidae

 

 

 

poljske kure

 

 

Argusianus argus (II)

 

argov fazan

 

Catreus wallichii (I)

 

 

 

 

Colinus virginianus ridgwayi (I)

 

 

virginijska jerebica

 

Crossoptilon crossoptilon (I)

 

 

 

 

Crossoptilon mantchuricum (I)

 

 

 

 

 

Gallus sonneratii (II)

 

 

 

 

Ithaginis cruentus (II)

 

 

 

Lophophorus impejanus (I)

 

 

 

 

Lophophorus lhuysii (I)

 

 

 

 

Lophophorus sclateri (I)

 

 

 

 

Lophura edwardsi (I)

 

 

 

 

 

Lophura hatinhensis

 

 

 

 

 

Lophura leucomelanos (III Pakistan)

 

 

Lophura swinhoii (I)

 

 

 

 

 

 

Meleagris ocellata (III Gvatemala)

 

 

Odontophorus strophium

 

 

 

 

Ophrysia superciliosa

 

 

 

 

 

 

Pavo cristatus (III Pakistan)

pav

 

 

Pavo muticus (II)

 

klasasti pav

 

 

Polyplectron bicalcaratum (II)

 

pavji ali zrcalasti fazan

 

 

Polyplectron germaini (II)

 

rjavi pavji fazan

 

 

Polyplectron malacense (II)

 

 

 

Polyplectron napoleonis (I)

 

 

 

 

 

Polyplectron schleiermacheri (II)

 

 

 

 

 

Pucrasia macrolopha (III Pakistan)

uhati fazan

 

Rheinardia ocellata (I)

 

 

reinardov fazan

 

Syrmaticus ellioti (I)

 

 

eliotov fazan

 

Syrmaticus humiae (I)

 

 

 

 

Syrmaticus mikado (I)

 

 

mikado fazan

 

 

Syrmaticus reevesii (II)

 

 

 

Tetraogallus caspius (I)

 

 

 

 

Tetraogallus tibetanus (I)

 

 

 

 

Tragopan blythii (I)

 

 

 

 

Tragopan caboti (I)

 

 

 

 

Tragopan melanocephalus (I)

 

 

 

 

 

 

Tragopan satyra (III Nepal)

tragopan, rogati fazan

 

 

Tympanuchus cupido attwateri (II)

 

prerijska kokoš

GRUIFORMES

 

 

 

 

Gruidae

 

 

 

žerjavi

 

 

Gruidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

žerjavi

 

Balearica pavonina (I)

 

 

kronasti žerjav

 

Grus americana (I)

 

 

 

 

Grus canadensis (I/II) (vrsta je navedena v Dodatku II, podvrsti Grus canadensis nesiotes in Grus canadensis pulla pa v Dodatku I)

 

 

kanadski žerjav

 

Grus grus (II)

 

 

žerjav

 

Grus japonensis (I)

 

 

 

 

Grus leucogeranus (I)

 

 

snežni žerjav

 

Grus monacha (I)

 

 

meniški žerjav

 

Grus nigricollis (I)

 

 

 

 

Grus vipio (I)

 

 

 

Otididae

 

 

 

droplje

 

 

Otididae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

droplje

 

Ardeotis nigriceps (I)

 

 

 

 

Chlamydotis macqueenii (I)

 

 

 

 

Chlamydotis undulata (I)

 

 

ovratničarska droplja

 

Houbaropsis bengalensis (I)

 

 

 

 

Otis tarda (II)

 

 

velika droplja

 

Sypheotides indicus (II)

 

 

 

 

Tetrax tetrax (II)

 

 

mala droplja

Rallidae

 

 

 

tukalice

 

Gallirallus sylvestris (I)

 

 

 

Rhynochetidae

 

 

 

kaguji

 

Rhynochetos jubatus (I)

 

 

kagu

PASSERIFORMES

 

 

 

 

Atrichornithidae

 

 

 

hostniki

 

Atrichornis clamosus (I)

 

 

kričavi hostnik

Cotingidae

 

 

 

kičevci

 

 

 

Cephalopterus ornatus (III Kolumbija)

ščitar

 

 

 

Cephalopterus penduliger (III Kolumbija)

 

 

Cotinga maculata (I)

 

 

kotinga

 

 

Rupicola spp. (II)

 

 

 

Xipholena atropurpurea (I)

 

 

beloperuta kotinga

Emberizidae

 

 

 

strnadi

 

 

Gubernatrix cristata (II)

 

 

 

 

Paroaria capitata (II)

 

 

 

 

Paroaria coronata (II)

 

 

 

 

Tangara fastuosa (II)

 

 

Estrildidae

 

 

 

astrilde

 

 

Amandava formosa (II)

 

 

 

 

Lonchura fuscata

 

 

 

 

Lonchura oryzivora (II)

 

 

 

 

Poephila cincta cincta (II)

 

 

Fringillidae

 

 

 

ščinkavci

 

Carduelis cucullata (I)

 

 

venezuelski čižek

 

 

Carduelis yarrellii (II)

 

 

Hirundinidae

 

 

 

lastovke

 

Pseudochelidon sirintarae (I)

 

 

belooka rečna lastovka

Icteridae

 

 

 

škorčevci

 

Xanthopsar flavus (I)

 

 

 

Meliphagidae

 

 

 

medarji

 

 

Lichenostomus melanops cassidix (II)

 

 

Muscicapidae

 

 

 

muharji

 

Acrocephalus rodericanus (III Mauritius)

 

 

 

 

 

Cyornis ruckii (II)

 

 

 

 

Dasyornis broadbenti litoralis (II)

 

 

 

 

Dasyornis longirostris (II)

 

 

 

 

Garrulax canorus (II)

 

 

 

 

Garrulax taewanus (II)

 

 

 

 

Leiothrix argentauris (II)

 

 

 

 

Leiothrix lutea (II)

 

 

 

 

Liocichla omeiensis (II)

 

 

 

Picathartes gymnocephalus (I)

 

 

 

 

Picathartes oreas (I)

 

 

 

 

 

 

Terpsiphone bourbonnensis (III Mauritius)

 

Paradisaeidae

 

 

 

rajčice

 

 

Paradisaeidae spp. (II)

 

rajčice

Pittidae

 

 

 

pite ali bleščeči drozgi

 

 

Pitta guajana (II)

 

 

 

Pitta gurneyi (I)

 

 

 

 

Pitta kochi (I)

 

 

 

 

 

Pitta nympha (II)

 

 

Pycnonotidae

 

 

 

dlakavci

 

 

Pycnonotus zeylanicus (II)

 

 

Sturnidae

 

 

 

škorci

 

 

Gracula religiosa (II)

 

 

 

Leucopsar rothschildi (I)

 

 

 

Zosteropidae

 

 

 

očalarji

 

Zosterops albogularis (I)

 

 

 

PELECANIFORMES

 

 

 

 

Fregatidae

 

 

 

burnice

 

Fregata andrewsi (I)

 

 

 

Pelecanidae

 

 

 

pelikani

 

Pelecanus crispus (I)

 

 

kodrasti pelikan

Sulidae

 

 

 

beli morski vrani

 

Papasula abbotti (I)

 

 

 

PICIFORMES

 

 

 

 

Capitonidae

 

 

 

brkatci

 

 

 

Semnornis ramphastinus (III Kolumbija)

 

Picidae

 

 

 

žolne

 

Dryocopus javensis richardsi (I)

 

 

 

Ramphastidae

 

 

 

poprovci ali tukani

 

 

 

Baillonius bailloni (III Argentina)

 

 

 

Pteroglossus aracari (II)

 

 

 

 

 

Pteroglossus castanotis (III Argentina)

 

 

 

Pteroglossus viridis (II)

 

 

 

 

 

Ramphastos dicolorus (III Argentina)

pisani, zelenokljuni tukan

 

 

Ramphastos sulfuratus (II)

 

 

 

 

Ramphastos toco (II)

 

orjaški tukan

 

 

Ramphastos tucanus (II)

 

 

 

 

Ramphastos vitellinus (II)

 

 

 

 

 

Selenidera maculirostris (III Argentina)

 

PODICIPEDIFORMES

 

 

 

 

Podicipedidae

 

 

 

ponirki

 

Podilymbus gigas (I)

 

 

 

PROCELLARIIFORMES

 

 

 

 

Diomedeidae

 

 

 

albatrosi

 

Phoebastria albatrus (I)

 

 

 

PSITTACIFORMES

 

 

 

papige

 

 

PSITTACIFORMES spp. (II)

(razen vrst, vključenih v Prilogo A in brez Agapornis roseicollis, Melopsittacus undulatus, Nymphicus hollandicus ter Psittacula krameri, ki niso vključene v priloge k tej uredbi)

 

papige

Cacatuidae

 

 

 

kakaduji

 

Cacatua goffiniana (I)

 

 

 

 

Cacatua haematuropygia (I)

 

 

 

 

Cacatua moluccensis (I)

 

 

moluški kakadu

 

Cacatua sulphurea (I)

 

 

 

 

Probosciger aterrimus (I)

 

 

 

Loriidae

 

 

 

loriji

 

Eos histrio (I)

 

 

 

 

Vini spp. (I/II) (vrsta Vini ultramarina je navedena v Dodatku I, druge vrste so navedene v Dodatku II)

 

 

 

Psittacidae

 

 

 

papige

 

Amazona arausiaca (I)

 

 

 

 

Amazona auropalliata (I)

 

 

 

 

Amazona barbadensis (I)

 

 

 

 

Amazona brasiliensis (I)

 

 

 

 

Amazona finschi (I)

 

 

 

 

Amazona guildingii (I)

 

 

 

 

Amazona imperialis (I)

 

 

 

 

Amazona leucocephala (I)

 

 

 

 

Amazona oratrix (I)

 

 

 

 

Amazona pretrei (I)

 

 

 

 

Amazona rhodocorytha (I)

 

 

 

 

Amazona tucumana (I)

 

 

 

 

Amazona versicolor (I)

 

 

 

 

Amazona vinacea (I)

 

 

 

 

Amazona viridigenalis (I)

 

 

 

 

Amazona vittata (I)

 

 

 

 

Anodorhynchus spp. (I)

 

 

 

 

Ara ambiguus (I)

 

 

 

 

Ara glaucogularis (I)

 

 

 

 

Ara macao (I)

 

 

 

 

Ara militaris (I)

 

 

 

 

Ara rubrogenys (I)

 

 

 

 

Cyanopsitta spixii (I)

 

 

spixov makav

 

Cyanoramphus cookii (I)

 

 

 

 

Cyanoramphus forbesi (I)

 

 

 

 

Cyanoramphus novaezelandiae (I)

 

 

 

 

Cyanoramphus saisseti (I)

 

 

 

 

Cyclopsitta diophthalma coxeni (I)

 

 

 

 

Eunymphicus cornutus (I)

 

 

 

 

Guarouba guarouba (I)

 

 

 

 

Neophema chrysogaster (I)

 

 

 

 

Ognorhynchus icterotis (I)

 

 

 

 

Pezoporus occidentalis (I)

 

 

nočna papiga, jamski papagaj

 

Pezoporus wallicus (I)

 

 

talni papagajček

 

Pionopsitta pileata (I)

 

 

 

 

Primolius couloni (I)

 

 

 

 

Primolius maracana (I)

 

 

 

 

Psephotus chrysopterygius (I)

 

 

 

 

Psephotus dissimilis (I)

 

 

 

 

Psephotus pulcherrimus (I)

 

 

 

 

Psittacula echo (I)

 

 

 

 

Psittacus erithacus (I)

 

 

siva papiga

 

Pyrrhura cruentata (I)

 

 

 

 

Rhynchopsitta spp. (I)

 

 

 

 

Strigops habroptilus (I)

 

 

kakapo, sovji papagaj

RHEIFORMES

 

 

 

 

Rheidae

 

 

 

nanduji

 

Pterocnemia pennata (I) (razen Pterocnemia pennata pennata, ki je vključena v Prilogo B)

 

 

darwinov nandu

 

 

Pterocnemia pennata pennata (II)

 

darwinov nandu

 

 

Rhea americana (II)

 

navadni nandu

SPHENISCIFORMES

 

 

 

 

Spheniscidae

 

 

 

pingvini

 

 

Spheniscus demersus (II)

 

očalasti pingvin

 

Spheniscus humboldti (I)

 

 

 

STRIGIFORMES

 

 

 

sove

 

 

STRIGIFORMES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A, in razen Sceloglaux albifacies)

 

sove

Strigidae

 

 

 

sove

 

Aegolius funereus (II)

 

 

koconogi čuk

 

Asio flammeus (II)

 

 

močvirska uharica

 

Asio otus (II)

 

 

mala uharica

 

Athene noctua (II)

 

 

čuk

 

Bubo bubo (II) (razen vrste Bubo bubo bengalensis, ki je vključena v Prilogo B)

 

 

velika uharica

 

Glaucidium passerinum (II)

 

 

mali skovik

 

Heteroglaux blewitti (I)

 

 

 

 

Mimizuku gurneyi (I)

 

 

leserjeva uharica

 

Ninox natalis (I)

 

 

 

 

Nyctea scandiaca (II)

 

 

snežna sova

 

Otus ireneae (II)

 

 

 

 

Otus scops (II)

 

 

veliki skovik

 

Strix aluco (II)

 

 

lesna sova

 

Strix nebulosa (II)

 

 

bradata sova

 

Strix uralensis (II) (razen vrste Strix uralensis davidi, ki je vključena v Prilogo B)

 

 

kozača

 

Surnia ulula (II)

 

 

skobčevka

Tytonidae

 

 

 

pegaste sove

 

Tyto alba (II)

 

 

pegasta sova

 

Tyto soumagnei (I)

 

 

sumagnejeva sova

STRUTHIONIFORMES

 

 

 

 

Struthionidae

 

 

 

noji

 

Struthio camelus (I) (samo populacije v Alžiriji, Burkini Faso, Kamerunu, Srednjeafriški republiki, Čadu, Maliju, Mavretaniji, Maroku, Nigru, Nigeriji, Senegalu in Sudanu; vse druge populacije niso vključene v priloge k tej uredbi)

 

 

noj

TINAMIFORMES

 

 

 

 

Tinamidae

 

 

 

dolgonoge kure

 

Tinamus solitarius (I)

 

 

 

TROGONIFORMES

 

 

 

 

Trogonidae

 

 

 

trogoni

 

Pharomachrus mocinno (I)

 

 

kvecal

REPTILIA

 

 

 

plazilci

CROCODYLIA

 

 

 

krokodili

 

 

CROCODYLIA spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

krokodili

Alligatoridae

 

 

 

aligatorji, kajmani

 

Alligator sinensis (I)

 

 

kitajski aligator

 

Caiman crocodilus apaporiensis (I)

 

 

 

 

Caiman latirostris (I) (razen populacije v Argentini, ki je vključena v Prilogo B)

 

 

šakare ali širokogobčni kajman

 

Melanosuchus niger (I) (razen populacije v Braziliji, ki je vključena v Prilogo B, ter populacije v Ekvadorju, ki je vključena v Prilogo B in zanjo velja letna izvozna kvota nič, in sicer dokler letne izvozne kvote ne odobrita sekretariat CITES in IUCN/SSC Crocodile Specialist Group)

 

 

črni kajman, veliki kajman

Crocodylidae

 

 

 

pravi krokodili

 

Crocodylus acutus (I) (razen populacije iz okrožja mangrov z integriranim upravljanjem v zalivu Cispata, Tinajones, La Balsa ter okoliških področij, iz departmaja Córdoba, Kolumbija in populacije na Kubi, ki so vključene v Prilogo B, ter populacije v Mehiki, ki je vključena v Prilogo B in zanjo velja izvozna kvota nič za prosto živeče osebke za komercialne namene)

 

 

šilonosi krokodil

 

Crocodylus cataphractus (I)

 

 

oklopni krokodil

 

Crocodylus intermedius (I)

 

 

orinoški krokodil

 

Crocodylus mindorensis (I)

 

 

 

 

Crocodylus moreletii (I) (razen populacije v Belizeju, ki je vključena v Prilogo B s kvoto nič za prosto živeče osebke, s katerimi se trguje v komercialne namene, in populacije v Mehiki, ki je vključena v Prilogo B)

 

 

bulasti krokodil

 

Crocodylus niloticus (I) (razen populacij v Bocvani, Egiptu [ob upoštevanju kvote nič za prosto živeče osebke, s katerimi se trguje v komercialne namene], Etiopiji, Keniji, na Madagaskarju, v Malaviju, Mozambiku, Namibiji, Južni Afriki, Ugandi, Združeni republiki Tanzaniji [dovoljena letna izvozna kvota ne presega L_20191129-0011 600 prosto živečih osebkov, vključno z lovskimi trofejami, poleg osebkov s farmske reje], Zambiji in Zimbabveju; te populacije so vključene v Prilogo B)

 

 

nilski krokodil

 

Crocodylus palustris (I)

 

 

močvirski krokodil

 

Crocodylus porosus (I) (razen populacij v Avstraliji, Indoneziji, Maleziji [lov prostoživečih osebkov je omejen na državo Sarawak, kvota nič pa velja za prosto živeče osebke za druge države Malezije (Sabah in polotok Malezija), in sicer brez spremembe v kvoti nič, razen če jo odobrijo pogodbenice CITES] in na Papui Novi Gvineji, ki so vključene v Prilogo B)

 

 

indijski krokodil ali letvičar

 

Crocodylus rhombifer (I)

 

 

rombasti krokodil, kubanski krokodil

 

Crocodylus siamensis (I)

 

 

siamski krokodil

 

Osteolaemus tetraspis (I)

 

 

toponosi krokodil

 

Tomistoma schlegelii (I)

 

 

malajski gavial

Gavialidae

 

 

 

gangeški gaviali

 

Gavialis gangeticus (I)

 

 

gavial, kljunasti krokodil

RHYNCHOCEPHALIA

 

 

 

 

Sphenodontidae

 

 

 

tuatare

 

Sphenodon spp. (I)

 

 

tuatare

SAURIA

 

 

 

 

Agamidae

 

 

 

agame

 

 

Ceratophora aspera (II) (kvota nič za prosto živeče osebke za komercialne namene)

 

 

 

Ceratophora erdeleni (I)

 

 

 

 

Ceratophora karu (I)

 

 

 

 

 

Ceratophora stoddartii (II) (kvota nič za prosto živeče osebke za komercialne namene)

 

 

 

Ceratophora tennentii (I)

 

 

 

 

Cophotis ceylanica (I)

 

 

pritlikavi kuščarji

 

Cophotis dumbara (I)

 

 

 

 

 

Lyriocephalus scutatus (II) (kvota nič za prosto živeče osebke za komercialne namene)

 

 

 

 

Saara spp. (II)

 

 

 

 

Uromastyx spp. (II)

 

trnorepe agame

Anguidae

 

 

 

slepci

 

 

Abronia spp. (II) (razen za vrste, vključene v Prilogo A; izvozna kvota nič je bila določena za prosto živeče osebke vrst Abronia aurita, A. gaiophantasma, A. montecristoi, A. salvadorensis in A. vasconcelosii)

 

 

 

Abronia anzuetoi (I)

 

 

 

 

Abronia campbelli (I)

 

 

 

 

Abronia fimbriata (I)

 

 

 

 

Abronia frosti (I)

 

 

 

 

Abronia meledona (I)

 

 

 

Chamaeleonidae

 

 

 

kameleoni

 

 

Archaius spp. (II)

 

 

 

 

Bradypodion spp. (II)

 

pritlikavi kameleon

 

 

Brookesia spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

pritlikavi kameleon

 

Brookesia perarmata (I)

 

 

 

 

 

Calumma spp. (II)

 

 

 

 

Chamaeleo spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

kameleoni

 

Chamaeleo chamaeleon (II)

 

 

navadni kameleon

 

 

Furcifer spp. (II)

 

 

 

 

Kinyongia spp. (II)

 

pritlikavi kameleon

 

 

Nadzikambia spp. (II)

 

pritlikavi kameleon

 

 

Palleon spp. (II)

 

 

 

 

Rhampholeon spp. (II)

 

 

 

 

Rieppeleon spp. (II)

 

 

 

 

Trioceros spp. (II)

 

 

Cordylidae

 

 

 

pasasti in ščitasti kuščarji

 

 

Cordylus spp. (II)

 

pasasta kuščarica

 

 

Hemicordylus spp. (II)

 

 

 

 

Karusaurus spp. (II)

 

 

 

 

Namazonurus spp. (II)

 

 

 

 

Ninurta spp. (II)

 

 

 

 

Ouroborus spp. (II)

 

 

 

 

Pseudocordylus spp. (II)

 

 

 

 

Smaug spp. (II)

 

 

Eublepharidae

 

 

 

 

 

 

Goniurosaurus spp. (II) (razen domorodnih vrst na Japonskem)

 

 

Gekkonidae

 

 

 

gekoni

 

Cnemaspis psychedelica (I)

 

 

psihedeličen gekon

 

 

 

Dactylocnemis spp. (III Nova Zelandija)

 

 

 

Gekko gecko (II)

 

tokej

 

Gonatodes daudini (I)

 

 

 

 

 

 

Hoplodactylus spp. (III Nova Zelandija)

 

 

Lygodactylus williamsi (I)

 

 

Williamsov pritlikavi gekon

 

 

 

Mokopirirakau spp. (III Nova Zelandija)

 

 

 

Nactus serpensinsula (II)

 

 

 

 

Naultinus spp. (II)

 

 

 

 

Paroedura androyensis (II)

 

 

 

 

Paroedura masobe (II)

 

gekon masobe

 

 

Phelsuma spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

dnevni gekoni

 

Phelsuma guentheri (II)

 

 

 

 

 

Rhoptropella spp. (II)

 

 

 

 

 

Sphaerodactylus armasi (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus celicara (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus dimorphicus (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus intermedius (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus nigropunctatus alayoi (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus nigropunctatus granti (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus nigropunctatus lissodesmus (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus nigropunctatus ocujal (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus nigropunctatus strategus (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus notatus atactus (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus oliveri (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus pimienta (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus ruibali (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus siboney (III Kuba)

 

 

 

 

Sphaerodactylus torrei (III Kuba)

 

 

 

 

Toropuku spp. (III Nova Zelandija)

 

 

 

 

Tukutuku spp. (III Nova Zelandija)

 

 

 

Uroplatus spp. (II)

 

 

 

 

 

Woodworthia spp. (III Nova Zelandija)

 

Helodermatidae

 

 

 

bradavičarji

 

 

Heloderma spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

bradavičar

 

Heloderma horridum charlesbogerti (I)

 

 

 

Iguanidae

 

 

 

legvani

 

 

Amblyrhynchus cristatus (II)

 

morski legvan

 

Brachylophus spp. (I)

 

 

 

 

 

Conolophus spp. (II)

 

 

 

 

Ctenosaura spp. (II)

 

 

 

Cyclura spp. (I)

 

 

vretenorepi legvani

 

 

Iguana spp. (II)

 

legvani

 

 

Phrynosoma blainvillii (II)

 

 

 

 

Phrynosoma cerroense (II)

 

 

 

 

Phrynosoma coronatum (II)

 

krastačar

 

 

Phrynosoma wigginsi (II)

 

 

 

Sauromalus varius (I)

 

 

 

Lacertidae

 

 

 

kuščarice

 

Gallotia simonyi (I)

 

 

 

 

Podarcis lilfordi (II)

 

 

balearska kuščarica

 

Podarcis pityusensis (II)

 

 

 

Lanthanotidae

 

 

 

gluhi varan

 

 

Lanthanotidae spp. (II) (izvozna kvota nič je bila določena za prosto živeče osebke, s katerimi se trguje v komercialne namene)

 

 

Polychrotidae

 

 

 

 

 

 

 

Anolis agueroi (III Kuba)

 

 

 

 

Anolis baracoae (III Kuba)

 

 

 

 

Anolis barbatus (III Kuba)

 

 

 

 

Anolis chamaeleonides (III Kuba)

 

 

 

 

Anolis equestris (III Kuba)

 

 

 

 

Anolis guamuhaya (III Kuba)

 

 

 

 

Anolis luteogularis (III Kuba)

 

 

 

 

Anolis pigmaequestris (III Kuba)

 

 

 

 

Anolis porcus (III Kuba)

 

Scincidae

 

 

 

skinki

 

 

Corucia zebrata (II)

 

 

Teiidae

 

 

 

teji

 

 

Crocodilurus amazonicus (II)

 

 

 

 

Dracaena spp. (II)

 

 

 

 

Salvator spp. (II)

 

 

 

 

Tupinambis spp.(II)

 

 

Varanidae

 

 

 

varani

 

 

Varanus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

varani

 

Varanus bengalensis (I)

 

 

bengalski varan

 

Varanus flavescens (I)

 

 

 

 

Varanus griseus (I)

 

 

puščavski varan

 

Varanus komodoensis (I)

 

 

komodoški varan

 

Varanus nebulosus (I)

 

 

 

 

Varanus olivaceus (II)

 

 

 

Xenosauridae

 

 

 

grbičarji

 

Shinisaurus crocodilurus (I)

 

 

grbičarji

SERPENTES

 

 

 

kače

Boidae

 

 

 

udavi

 

 

Boidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

udavi

 

Acrantophis spp. (I)

 

 

 

 

Boa constrictor occidentalis (I)

 

 

 

 

Epicrates inornatus (I)

 

 

 

 

Epicrates monensis (I)

 

 

gladkousti udav

 

Epicrates subflavus (I)

 

 

 

 

Eryx jaculus (II)

 

 

stepski udav

 

Sanzinia madagascariensis (I)

 

 

madagaskarska ovijačka

Bolyeriidae

 

 

 

 

 

 

Bolyeriidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

 

Bolyeria multocarinata (I)

 

 

 

 

Casarea dussumieri (I)

 

 

 

Colubridae

 

 

 

goži

 

 

 

Atretium schistosum (III Indija)

 

 

 

 

Cerberus rynchops (III Indija)

ribojedi brujaš

 

 

Clelia clelia (II)

 

musurana

 

 

Cyclagras gigas (II)

 

 

 

 

Elachistodon westermanni (II)

 

indijska jamičarka

 

 

Ptyas mucosus (II)

 

kitajska podganarica

 

 

 

Xenochrophis piscator (III Indija)

 

 

 

 

Xenochrophis schnurrenbergeri (III Indija)

 

 

 

 

Xenochrophis tytleri (III Indija)

 

Elapidae

 

 

 

strupeni goži

 

 

Hoplocephalus bungaroides (II)

 

 

 

 

 

Micrurus diastema (III Honduras)

 

 

 

 

Micrurus nigrocinctus (III Honduras)

 

 

 

 

Micrurus ruatanus (III Honduras)

 

 

 

Naja atra (II)

 

 

 

 

Naja kaouthia (II)

 

 

 

 

Naja mandalayensis (II)

 

 

 

 

Naja naja (II)

 

naočarka

 

 

Naja oxiana (II)

 

 

 

 

Naja philippinensis (II)

 

 

 

 

Naja sagittifera (II)

 

 

 

 

Naja samarensis (II)

 

 

 

 

Naja siamensis (II)

 

 

 

 

Naja sputatrix (II)

 

 

 

 

Naja sumatrana (II)

 

 

 

 

Ophiophagus hannah (II)

 

kraljeva kobra

Loxocemidae

 

 

 

 

 

 

Loxocemidae spp. (II)

 

 

Pythonidae

 

 

 

pitoni

 

 

Pythonidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

pitoni

 

Python molurus molurus (I)

 

 

indijski piton

Tropidophiidae

 

 

 

 

 

 

Tropidophiidae spp. (II)

 

 

Viperidae

 

 

 

gadi

 

 

Atheris desaixi (II)

 

 

 

 

Bitis worthingtoni (II)

 

 

 

 

 

Crotalus durissus (III Honduras)

južnoameriška klopotača

 

 

Crotalus durissus unicolor

 

 

 

 

 

Daboia russelii (III Indija)

jesur, verigasti gad

 

 

Pseudocerastes urarachnoides (II)

 

 

 

 

Trimeresurus mangshanensis (II)

 

mangšanska jamičarka

 

Vipera latifii

 

 

 

 

Vipera ursinii (I) (samo populacija v Evropi, razen območja nekdanje ZSSR; te populacije niso vključene v priloge k tej uredbi)

 

 

mali gad

 

 

Vipera wagneri (II)

 

 

TESTUDINES

 

 

 

 

Carettochelyidae

 

 

 

 

 

 

Carettochelys insculpta (II)

 

 

Chelidae

 

 

 

kačjevratne želve

 

 

Chelodina mccordi (II) (za osebke, odvzete iz narave, je letna izvozna kvota nič)

 

 

 

Pseudemydura umbrina (I)

 

 

temna kratkovratka

Cheloniidae

 

 

 

orjaške črepahe, glavate karete

 

Cheloniidae spp. (I)

 

 

orjaške črepahe, glavate karete

Chelydridae

 

 

 

želve hlastavke

 

 

 

Chelydra serpentina (III Združene države Amerike)

 

 

 

 

Macrochelys temminckii (III Združene države Amerike)

jastrebja želva

Dermatemydidae

 

 

 

tabasovke

 

 

Dermatemys mawii (II)

 

rečna želva, želva tabasovka

Dermochelyidae

 

 

 

usnjače

 

Dermochelys coriacea (I)

 

 

usnjača

Emydidae

 

 

 

sklednice

 

 

Chrysemys picta (samo živi osebki)

 

 

 

 

Clemmys guttata (II)

 

 

 

 

Emydoidea blandingii (II)

 

 

 

 

Glyptemys insculpta (II)

 

gozdna sklednica

 

Glyptemys muhlenbergii (I)

 

 

muhlenbergova sklednica

 

 

 

Graptemys spp. (III Združene države Amerike)

 

 

 

Malaclemys terrapin (II)

 

 

 

 

Terrapene spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

škatlarice

 

Terrapene coahuila (I)

 

 

vodna škatlarica

Geoemydidae

 

 

 

 

 

Batagur affinis (I)

 

 

 

 

Batagur baska (I)

 

 

batagurka

 

 

Batagur borneoensis (II) (za osebke, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

 

 

 

 

Batagur dhongoka (II)

 

 

 

 

Batagur kachuga (II)

 

 

 

 

Batagur trivittata (II) (za osebke, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

 

 

 

 

Cuora spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A, za osebke Cuora aurocapitata, C. flavomarginata, C. galbinifrons, C. mccordi, C. mouhotii, C. pani, C. trifasciata, C. yunnanensis in C. zhoui, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

 

azijske poklopnice

 

Cuora bourreti (I)

 

 

 

 

Cuora picturata (I)

 

 

 

 

 

Cyclemys spp. (II)

 

 

 

Geoclemys hamiltonii (I)

 

 

 

 

 

Geoemyda japonica (II)

 

 

 

 

Geoemyda spengleri (II)

 

 

 

 

Hardella thurjii (II)

 

 

 

 

Heosemys annandalii (II) (za osebke, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

 

 

 

 

Heosemys depressa (II) (za osebke, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

 

 

 

 

Heosemys grandis (II)

 

 

 

 

Heosemys spinosa (II)

 

 

 

 

Leucocephalon yuwonoi (II)

 

 

 

 

Malayemys macrocephala (II)

 

 

 

 

Malayemys subtrijuga (II)

 

 

 

Mauremys annamensis (I)

 

 

 

 

 

 

Mauremys iversoni (III Kitajska)

 

 

 

 

 

 

 

 

Mauremys japonica (II)

 

 

 

 

 

Mauremys megalocephala (III Kitajska)

 

 

 

Mauremys mutica (II)

 

 

 

 

Mauremys nigricans (II)

 

 

 

 

 

Mauremys pritchardi (III Kitajska)

 

 

 

 

Mauremys reevesii (III Kitajska)

 

 

 

 

Mauremys sinensis (III Kitajska)

 

 

Melanochelys tricarinata (I)

 

 

 

 

 

Melanochelys trijuga (II)

 

 

 

Morenia ocellata (I)

 

 

 

 

 

Morenia petersi (II)

 

 

 

 

Notochelys platynota (II)

 

 

 

 

 

Ocadia glyphistoma (III Kitajska)

 

 

 

 

Ocadia philippeni (III Kitajska)

 

 

 

Orlitia borneensis (II) (za osebke, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

 

 

 

 

Pangshura spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

 

Pangshura tecta (I)

 

 

indijska kahuga

 

 

Sacalia bealei (II)

 

 

 

 

 

Sacalia pseudocellata (III Kitajska)

 

 

 

Sacalia quadriocellata (II)

 

 

 

 

Siebenrockiella crassicollis (II)

 

 

 

 

Siebenrockiella leytensis (II)

 

 

 

 

Vijayachelys silvatica (II)

 

 

Platysternidae

 

 

 

 

 

Platysternidae spp. (I)

 

 

 

Podocnemididae

 

 

 

pelomeduzne želve

 

 

Erymnochelys madagascariensis (II)

 

 

 

 

Peltocephalus dumerilianus (II)

 

 

 

 

Podocnemis spp. (II)

 

 

Testudinidae

 

 

 

kopenske želve, kornjače

 

 

Testudinidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A; za vrsto Centrochelys sulcata je letna izvozna kvota nič, in sicer za osebke, odvzete iz narave in prodane predvsem v komercialne namene)

 

kopenske želve, kornjače

 

Astrochelys radiata (I)

 

 

prava žarkasta kornjača

 

Astrochelys yniphora (I)

 

 

 

 

Chelonoidis niger (I)

 

 

galapaška velikanka, galapaška slonača

 

Geochelone elegans (I)

 

 

zvezdasta kornjača

 

Geochelone platynota (I)

 

 

ploska želva

 

Gopherus flavomarginatus (I)

 

 

 

 

Malacochersus tornieri (I)

 

 

palačinkasta kornjača

 

Psammobates geometricus (I)

 

 

 

 

Pyxis arachnoides (I)

 

 

 

 

Pyxis planicauda (I)

 

 

 

 

Testudo graeca (II)

 

 

mavrska kornjača

 

Testudo hermanni (II)

 

 

grška kornjača

 

Testudo kleinmanni (I)

 

 

egiptovska kornjača

 

Testudo marginata (II)

 

 

širokoroba kornjača

Trionychidae

 

 

 

mehkokožne želve

 

 

Amyda cartilaginea (II)

 

 

 

 

 

Apalone ferox (III Združene države Amerike)

 

 

 

 

Apalone mutica (III Združene države Amerike)

 

 

 

 

Apalone spinifera (III Združene države Amerike) (razen podvrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

Apalone spinifera atra (I)

 

 

 

 

 

Chitra spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

 

Chitra chitra (I)

 

 

 

 

Chitra vandijki (I)

 

 

 

 

 

Cyclanorbis elegans (II)

 

nubijska mehkoščitka

 

 

Cyclanorbis senegalensis (II)

 

senegalska mehkoščitka

 

 

Cycloderma aubryi (II)

 

aubryjeva mehkoščitka

 

 

Cycloderma frenatum (II)

 

zambezijska mehkoščitka

 

 

Dogania subplana (II)

 

malajska mehkoščitka

 

 

Lissemys ceylonensis (II)

 

 

 

 

Lissemys punctata (II)

 

 

 

 

Lissemys scutata (II)

 

burmanska zaklopnica

 

 

Nilssonia formosa (II)

 

 

 

Nilssonia gangetica (I)

 

 

 

 

Nilssonia hurum (I)

 

 

 

 

 

Nilssonia leithii (II)

 

 

 

Nilssonia nigricans (I)

 

 

 

 

 

Palea steindachneri (II)

 

 

 

 

Pelochelys spp. (II)

 

 

 

 

Pelodiscus axenaria (II)

 

 

 

 

Pelodiscus maackii (II)

 

 

 

 

Pelodiscus parviformis (II)

 

kitajska mehkoščitka

 

 

Rafetus euphraticus (II)

 

evfratska mehkoščitka

 

 

Rafetus swinhoei (II)

 

orjaška mehkoščitka

 

 

Trionyx triunguis (II)

 

nilska mehkoščitka

AMPHIBIA

 

 

 

dvoživke

ANURA

 

 

 

brezrepci, žabe

Aromobatidae

 

 

 

 

 

 

Allobates femoralis (II)

 

 

 

 

Allobates hodli (II)

 

 

 

 

Allobates myersi (II)

 

 

 

 

Allobates zaparo (II)

 

 

 

 

Anomaloglossus rufulus (II)

 

 

Bufonidae

 

 

 

krastače

 

Altiphrynoides spp. (I)

 

 

 

 

Amietophrynus channingi (I)

 

 

 

 

Amietophrynus superciliaris (I)

 

 

rogljičasta krastača

 

Atelopus zeteki (I)

 

 

 

 

Incilius periglenes (I)

 

 

zlata krastača

 

Nectophrynoides spp. (I)

 

 

neprave drevesne krastače

 

Nimbaphrynoides spp. (I)

 

 

 

Calyptocephalellidae

 

 

 

 

 

 

 

Calyptocephalella gayi (III Čile)

 

Conrauidae

 

 

 

 

 

 

Conraua goliath

 

 

Dendrobatidae

 

 

 

podrevnice

 

 

Adelphobates spp. (II)

 

 

 

 

Ameerega spp. (II)

 

 

 

 

Andinobates spp. (II)

 

 

 

 

Dendrobates spp. (II)

 

podrevnice

 

 

Epipedobates spp. (II)

 

podrevnice

 

 

Excidobates spp. (II)

 

 

 

 

Hyloxalus azureiventris (II)

 

 

 

 

Minyobates spp. (II)

 

 

 

 

Oophaga spp. (II)

 

 

 

 

Phyllobates spp. (II)

 

listovke

 

 

Ranitomeya spp. (II)

 

 

Dicroglossidae

 

 

 

 

 

 

Euphlyctis hexadactylus (II)

 

 

 

 

Hoplobatrachus tigerinus (II)

 

gij

Hylidae

 

 

 

rege

 

 

Agalychnis spp. (II)

 

 

Mantellidae

 

 

 

 

 

 

Mantella spp. (II)

 

 

Microhylidae

 

 

 

ozkoustke

 

 

Dyscophus antongilii (II)

 

 

 

 

Dyscophus guineti (II)

 

 

 

 

Dyscophus insularis (II)

 

 

 

 

Scaphiophryne boribory (II)

 

 

 

 

Scaphiophryne gottlebei (II)

 

 

 

 

Scaphiophryne marmorata (II)

 

 

 

 

Scaphiophryne spinosa (II)

 

 

Myobatrachidae

 

 

 

miobatrahide

 

 

Rheobatrachus spp. (II) (razen Rheobatrachus silus in Rheobatrachus vitellinus)

 

miobatrahide

Telmatobiidae

 

 

 

vodne žabe

 

Telmatobius culeus (I)

 

 

 

CAUDATA

 

 

 

 

Ambystomatidae

 

 

 

prečnozobci

 

 

Ambystoma dumerilii (II)

 

 

 

 

Ambystoma mexicanum (II)

 

mehiški prečnozobec, aksolotel

Cryptobranchidae

 

 

 

orjaški močeradi

 

Andrias spp. (I)

 

 

 

 

 

 

Cryptobranchus alleganiensis (III Združene države Amerike)

 

Hynobiidae

 

 

 

kotnozobci

 

 

 

Hynobius amjiensis (III Kitajska)

 

Salamandridae

 

 

 

močeradi in pupki

 

 

Echinotriton chinhaiensis (II)

 

 

 

 

Echinotriton maxiquadratus (II)

 

 

 

Neurergus kaiseri (I)

 

 

 

 

 

Paramesotriton spp. (II)

 

 

 

 

 

Salamandra algira (III Alžirija)

 

 

 

Tylototriton spp. (II)

 

 

ELASMOBRANCHII

 

 

 

morski psi in skati

CARCHARHINIFORMES

 

 

 

 

Carcharhinidae

 

 

 

pravi morski psi

 

 

Carcharhinus falciformis (II)

 

svilnati morski pes

 

 

Carcharhinus longimanus (II)

 

dolgoplavuti morski pes

Sphyrnidae

 

 

 

kladvenice

 

 

Sphyrna lewini (II)

 

valovitoglava kladvenica

 

 

Sphyrna mokarran (II)

 

velika kladvenica

 

 

Sphyrna zygaena (II)

 

kladvenica

LAMNIFORMES

 

 

 

 

Alopiidae

 

 

 

morske lisice

 

 

Alopias spp. (II)

 

morske lisice

Cetorhinidae

 

 

 

morski psi orjaki

 

 

Cetorhinus maximus (II)

 

morski pes orjak

Lamnidae

 

 

 

morski volkovi

 

 

Carcharodon carcharias (II)

 

beli morski volk

 

 

Isurus oxyrinchus (II)

 

atlantski mako

 

 

Isurus paucus (II)

 

mako

 

 

Lamna nasus (II)

 

atlantski morski pes

MYLIOBATIFORMES

 

 

 

 

Myliobatidae

 

 

 

 

 

 

Manta spp. (II)

 

mante

 

 

Mobula spp. (II)

 

morski vragi

Potamotrygonidae

 

 

 

 

 

 

 

Paratrygon aiereba (III Kolumbija)

 

 

 

 

Potamotrygon spp. (III Brazilija) (populacija v Braziliji)

 

 

 

 

Potamotrygon constellata (III Kolumbija)

 

 

 

 

Potamotrygon magdalenae (III Kolumbija)

 

 

 

 

Potamotrygon motoro (III Kolumbija)

 

 

 

 

Potamotrygon orbignyi (III Kolumbija)

 

 

 

 

Potamotrygon schroederi (III Kolumbija)

 

 

 

 

Potamotrygon scobina (III Kolumbija)

 

 

 

 

Potamotrygon yepezi (III Kolumbija)

 

ORECTOLOBIFORMES

 

 

 

 

Rhincodontidae

 

 

 

morski psi kitovci

 

 

Rhincodon typus (II)

 

orjaški kitovec

PRISTIFORMES

 

 

 

 

Pristidae

 

 

 

pilarji

 

Pristidae spp. (I)

 

 

pilarji

RHINOPRISTIFORMES

 

 

 

 

Glaucostegidae

 

 

 

orjaški goslaši

 

 

Glaucostegus spp. (II)

 

orjaški goslaš

Rhinidae

 

 

 

 

 

 

Rhinidae spp. (II)

 

 

ACTINOPTERI

 

 

 

ribe

ACIPENSERIFORMES

 

 

 

 

 

 

ACIPENSERIFORMES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

jesetrovke

Acipenseridae

 

 

 

jesetri

 

Acipenser brevirostrum (I)

 

 

 

 

Acipenser sturio (I)

 

 

atlantski jeseter

ANGUILLIFORMES

 

 

 

 

Anguillidae

 

 

 

prave jegulje

 

 

Anguilla anguilla (II)

 

jegulja

CYPRINIFORMES

 

 

 

 

Catostomidae

 

 

 

katostomidi

 

Chasmistes cujus (I)

 

 

 

Cyprinidae

 

 

 

krapovci

 

 

Caecobarbus geertsii (II)

 

 

 

Probarbus jullieni (I)

 

 

 

OSTEOGLOSSIFORMES

 

 

 

koščenojezičnice

Arapaimidae

 

 

 

 

 

 

Arapaima gigas (II)

 

arapajma

Osteoglossidae

 

 

 

koščenojezičnice

 

Scleropages formosus (I)

 

 

 

 

Scleropages inscriptus

 

 

 

PERCIFORMES

 

 

 

 

Labridae

 

 

 

usnjače

 

 

Cheilinus undulatus (II)

 

 

Pomacanthidae

 

 

 

 

 

 

Holacanthus clarionensis (II)

 

 

Sciaenidae

 

 

 

grbe

 

Totoaba macdonaldi (I)

 

 

 

SILURIFORMES

 

 

 

 

Pangasiidae

 

 

 

 

 

Pangasianodon gigas (I)

 

 

orjaški som

Loricariidae

 

 

 

 

 

 

 

Hypancistrus zebra (III Brazilija)

 

SYNGNATHIFORMES

 

 

 

 

Syngnathidae

 

 

 

morska šila in morski konjički

 

 

Hippocampus spp. (II)

 

morski konjički

DIPNEUSTI

 

 

 

 

CERATODONTIFORMES

 

 

 

 

Neoceratodontidae

 

 

 

avstralske pljučarice

 

 

Neoceratodus forsteri (II)

 

avstralska pljučarica

COELACANTHI

 

 

 

 

COELACANTHIFORMES

 

 

 

 

Latimeriidae

 

 

 

latimerije

 

Latimeria spp. (I)

 

 

latimerija

ECHINODERMATA (IGLOKOŽCI)

HOLOTHUROIDEA

 

 

 

brizgači

ASPIDOCHIROTIDA

 

 

 

 

Stichopodidae

 

 

 

brizgači

 

 

 

Isostichopus fuscus (III Ekvador)

 

HOLOTHURIIDA

 

 

 

 

Holothuriidae

 

 

 

 

 

 

Holothuria fuscogilva (II) (ta vključitev bo začela veljati 28. avgusta 2020)

 

 

 

 

Holothuria nobilis (II) (ta vključitev bo začela veljati 28. avgusta 2020)

 

 

 

 

Holothuria whitmaei (II) (ta vključitev bo začela veljati 28. avgusta 2020)

 

 

ARTHROPODA (ČLENONOŽCI)

ARACHNIDA

 

 

 

pajkovci

ARANEAE

 

 

 

 

Theraphosidae

 

 

 

ptičji pajki

 

 

Aphonopelma albiceps (II)

 

 

 

 

Aphonopelma pallidum (II)

 

 

 

 

Brachypelma spp. (II)

 

 

 

 

Poecilotheria spp. (II)

 

okrasni pajki

SCORPIONES

 

 

 

 

Scorpionidae

 

 

 

škorpijoni

 

 

Pandinus camerounensis (II)

 

 

 

 

Pandinus dictator (II)

 

 

 

 

Pandinus gambiensis (II)

 

 

 

 

Pandinus imperator (II)

 

modročrni orjaški ščipalec

 

 

Pandinus roeseli (II)

 

 

INSECTA

 

 

 

žuželke

COLEOPTERA

 

 

 

hrošči

Lucanidae

 

 

 

rogači

 

 

 

Colophon spp. (III Južna Afrika)

 

Scarabaeidae

 

 

 

skarabeji

 

 

Dynastes satanas (II)

 

 

LEPIDOPTERA

 

 

 

metulji

Nymphalidae

 

 

 

 

 

 

 

Agrias amydon boliviensis (III Bolivija)

 

 

 

 

Morpho godartii lachaumei (III Bolivija)

 

 

 

 

Prepona praeneste buckleyana (III Bolivija)

 

Papilionidae

 

 

 

lastovičarji

 

Achillides chikae chikae (I)

 

 

 

 

Achillides chikae hermeli (I)

 

 

 

 

 

Atrophaneura jophon (II)

 

 

 

 

Atrophaneura palu

 

 

 

 

Atrophaneura pandiyana (II)

 

 

 

 

Bhutanitis spp. (II)

 

 

 

 

Graphium sandawanum

 

 

 

 

Graphium stresemanni

 

 

 

 

Ornithoptera spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

 

Ornithoptera alexandrae (I)

 

 

 

 

 

Papilio benguetanus

 

 

 

 

Papilio esperanza

 

 

 

Papilio homerus (I)

 

 

veliki lastovičar

 

Papilio hospiton (II)

 

 

 

 

 

Papilio morondavana

 

 

 

 

Papilio neumoegeni

 

 

 

 

Parides ascanius

 

 

 

 

Parides hahneli

 

 

 

Parides burchellanus (I)

 

 

 

 

Parnassius apollo (II)

 

 

gorski apolon

 

 

Teinopalpus spp. (II)

 

 

 

 

Trogonoptera spp. (II)

 

 

 

 

Troides spp. (II)

 

 

ANNELIDA (KOLOBARNIKI)

HIRUDINOIDEA

 

 

 

pijavke

ARHYNCHOBDELLIDA

 

 

 

 

Hirudinidae

 

 

 

pijavke

 

 

Hirudo medicinalis (II)

 

severna medicinska pijavka

 

 

Hirudo verbana (II)

 

južna medicinska pijavka

MOLLUSCA (MEHKUŽCI)

BIVALVIA

 

 

 

školjke

MYTILOIDA

 

 

 

 

Mytilidae

 

 

 

klapavice

 

 

Lithophaga lithophaga (II)

 

morski datelj

UNIONOIDA

 

 

 

 

Unionidae

 

 

 

škržki

 

Conradilla caelata (I)

 

 

 

 

 

Cyprogenia aberti (II)

 

 

 

Dromus dromas (I)

 

 

 

 

Epioblasma curtisii (I)

 

 

 

 

Epioblasma florentina (I)

 

 

 

 

Epioblasma sampsonii (I)

 

 

 

 

Epioblasma sulcata perobliqua (I)

 

 

 

 

Epioblasma torulosa gubernaculum (I)

 

 

 

 

 

Epioblasma torulosa rangiana (II)

 

 

 

Epioblasma torulosa torulosa (I)

 

 

 

 

Epioblasma turgidula (I)

 

 

 

 

Epioblasma walkeri (I)

 

 

 

 

Fusconaia cuneolus (I)

 

 

 

 

Fusconaia edgariana (I)

 

 

 

 

Lampsilis higginsii (I)

 

 

 

 

Lampsilis orbiculata orbiculata (I)

 

 

 

 

Lampsilis satur (I)

 

 

 

 

Lampsilis virescens (I)

 

 

 

 

Plethobasus cicatricosus (I)

 

 

 

 

Plethobasus cooperianus (I)

 

 

 

 

 

Pleurobema clava (II)

 

 

 

Pleurobema plenum (I)

 

 

 

 

Potamilus capax (I)

 

 

 

 

Quadrula intermedia (I)

 

 

 

 

Quadrula sparsa (I)

 

 

 

 

Toxolasma cylindrella (I)

 

 

 

 

Unio nickliniana (I)

 

 

 

 

Unio tampicoensis tecomatensis (I)

 

 

 

 

Villosa trabalis (I)

 

 

 

VENEROIDA

 

 

 

 

Tridacnidae

 

 

 

školjke velikanke

 

 

Tridacnidae spp. (II)

 

školjke velikanke

CEPHALOPODA

 

 

 

 

NAUTILIDA

 

 

 

 

Nautilidae

 

 

 

brodniki

 

 

Nautilidae spp. (II)

 

brodniki

GASTROPODA

 

 

 

polži

MESOGASTROPODA

 

 

 

 

Strombidae

 

 

 

 

 

 

Strombus gigas (II)

 

rdečeusti perutar, orjaški krilnik

STYLOMMATOPHORA

 

 

 

 

Achatinellidae

 

 

 

kopenski pljučarji

 

Achatinella spp. (I)

 

 

 

Camaenidae

 

 

 

 

 

 

Papustyla pulcherrima (II)

 

 

Cepolidae

 

 

 

 

 

Polymita spp. (I)

 

 

 

CNIDARIA (OŽIGALKARJI)

ANTHOZOA

 

 

 

koralnjaki

ANTIPATHARIA

 

 

 

 

 

 

ANTIPATHARIA spp. (II)

 

 

GORGONACEAE

 

 

 

 

Coralliidae

 

 

 

rdeče in rožnate korale

 

 

 

Corallium elatius (III Kitajska)

 

 

 

 

Corallium japonicum (III Kitajska)

 

 

 

 

Corallium konjoi (III Kitajska)

 

 

 

 

Corallium secundum (III Kitajska)

 

HELIOPORACEA

 

 

 

 

Helioporidae

 

 

 

 

 

 

Helioporidae spp. (II) (vključuje samo vrsto Heliopora coerulea) (6)

 

 

SCLERACTINIA

 

 

 

 

 

 

SCLERACTINIA spp. (II) (6)

 

 

STOLONIFERA

 

 

 

 

Tubiporidae

 

 

 

 

 

 

Tubiporidae spp. (II) (6)

 

 

HYDROZOA

 

 

 

trdoživnjaki

MILLEPORINA

 

 

 

 

Milleporidae

 

 

 

 

 

 

Milleporidae spp. (II) (6)

 

 

STYLASTERINA

 

 

 

 

Stylasteridae

 

 

 

 

 

 

Stylasteridae spp. (II) (6)

 

 

RASTLINSTVO

AGAVACEAE

 

 

 

agavovke

 

Agave parviflora (I)

 

 

drobnocvetna agava

 

 

Agave victoriae-reginae (II) #4

 

viktorijina agava

 

 

Nolina interrata (II)

 

 

 

 

Yucca queretaroensis (II)

 

 

AMARYLLIDACEAE

 

 

 

narcisovke

 

 

Galanthus spp. (II) #4

 

mali zvonček

 

 

Sternbergia spp. (II) #4

 

šternbergija

ANACARDIACEAE

 

 

 

 

 

 

Operculicarya decaryi (II)

 

 

 

 

Operculicarya hyphaenoides (II)

 

 

 

 

Operculicarya pachypus (II)

 

 

APOCYNACEAE

 

 

 

 

 

 

Hoodia spp. (II) #9

 

 

 

 

Pachypodium spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

 

 

 

Pachypodium ambongense (I)

 

 

 

 

Pachypodium baronii (I)

 

 

 

 

Pachypodium decaryi (I)

 

 

 

 

 

Rauvolfia serpentina (II) #2

 

rauvolfija, kačji koren

ARALIACEAE

 

 

 

bršljanovke

 

 

Panax ginseng (II) (samo populacije v Ruski federaciji; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija) #3

 

ginseng, žen šen

 

 

Panax quinquefolius (II) #3

 

ameriški žen šen

ARAUCARIACEAE

 

 

 

aravkarijevke

 

Araucaria araucana (I)

 

 

čilska aravkarija

ASPARAGACEAE

 

 

 

 

 

 

Beaucarnea spp. (II)

 

slonova noga

BERBERIDACEAE

 

 

 

češminovke

 

 

Podophyllum hexandrum (II) #2

 

 

BROMELIACEAE

 

 

 

bromelijevke

 

 

Tillandsia harrisii (II) #4

 

 

 

 

Tillandsia kammii (II) #4

 

 

 

 

Tillandsia xerographica (II) (7) #4

 

 

CACTACEAE

 

 

 

kakteje

 

 

CACTACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A ter Pereskia spp., Pereskiopsis spp. in Quiabentia spp.)  (8) #4

 

kakteje

 

Ariocarpus spp. (I)

 

 

ariokarpi

 

Astrophytum asterias (I)

 

 

zvezdasti astrofit

 

Aztekium ritteri (I)

 

 

 

 

Coryphantha werdermannii (I)

 

 

 

 

Discocactus spp. (I)

 

 

 

 

Echinocereus ferrerianus ssp. lindsayorum (I)

 

 

 

 

Echinocereus schmollii (I)

 

 

 

 

Escobaria minima (I)

 

 

 

 

Escobaria sneedii (I)

 

 

 

 

Mammillaria pectinifera (I) (vključuje ssp. solisioides)

 

 

 

 

Melocactus conoideus (I)

 

 

 

 

Melocactus deinacanthus (I)

 

 

 

 

Melocactus glaucescens (I)

 

 

 

 

Melocactus paucispinus (I)

 

 

 

 

Obregonia denegrii (I)

 

 

 

 

Pachycereus militaris (I)

 

 

 

 

Pediocactus bradyi (I)

 

 

 

 

Pediocactus knowltonii (I)

 

 

 

 

Pediocactus paradinei (I)

 

 

 

 

Pediocactus peeblesianus (I)

 

 

 

 

Pediocactus sileri (I)

 

 

 

 

Pelecyphora spp. (I)

 

 

 

 

Sclerocactus blainei (I)

 

 

 

 

Sclerocactus brevihamatus ssp. tobuschii (I)

 

 

 

 

Sclerocactus brevispinus (I)

 

 

 

 

Sclerocactus cloverae (I)

 

 

 

 

Sclerocactus erectocentrus (I)

 

 

 

 

Sclerocactus glaucus (I)

 

 

 

 

Sclerocactus mariposensis (I)

 

 

 

 

Sclerocactus mesae-verdae (I)

 

 

 

 

Sclerocactus nyensis (I)

 

 

 

 

Sclerocactus papyracanthus (I)

 

 

 

 

Sclerocactus pubispinus (I)

 

 

 

 

Sclerocactus sileri (I)

 

 

 

 

Sclerocactus wetlandicus (I)

 

 

 

 

Sclerocactus wrightiae (I)

 

 

 

 

Strombocactus spp. (I)

 

 

 

 

Turbinicarpus spp. (I)

 

 

 

 

Uebelmannia spp. (I)

 

 

 

CARYOCARACEAE

 

 

 

 

 

 

Caryocar costaricense (II) #4

 

 

COMPOSITAE (ASTERACEAE)

 

 

 

košarnice

 

Saussurea costus (I) (znana tudi kot S. lappa, Aucklandia lappa ali A. costus)

 

 

 

CUCURBITACEAE

 

 

 

 

 

 

Zygosicyos pubescens (II) (znana tudi kot Xerosicyos pubescens)

 

 

 

 

Zygosicyos tripartitus (II)

 

 

CUPRESSACEAE

 

 

 

cipresovke

 

Fitzroya cupressoides (I)

 

 

ficroja

 

Pilgerodendron uviferum (I)

 

 

 

 

 

Widdringtonia whytei (II)

 

mlanje

CYATHEACEAE

 

 

 

 

 

 

Cyathea spp. (II) #4

 

 

CYCADACEAE

 

 

 

sagovke

 

 

CYCADACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

 

sagovke

 

Cycas beddomei (I)

 

 

 

DICKSONIACEAE

 

 

 

 

 

 

Cibotium barometz (II) #4

 

 

 

 

Dicksonia spp. (II) (samo populacije v Ameriki; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija; to vključuje sinonime Dicksonia berteriana, D. externa, D. sellowiana in D. stuebelii) #4

 

 

DIDIEREACEAE

 

 

 

didierejevke

 

 

DIDIEREACEAE spp. (II) #4

 

didierejevke

DIOSCOREACEAE

 

 

 

bljuščevke

 

 

Dioscorea deltoidea (II) #4

 

 

DROSERACEAE

 

 

 

rosikovke

 

 

Dionaea muscipula (II) #4

 

muholovka

EBENACEAE

 

 

 

ebenovke

 

 

Diospyros spp. (II) (samo populacije na Madagaskarju; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija) #5

 

 

EUPHORBIACEAE

 

 

 

mlečkovke

 

 

Euphorbia spp. (II) #4

(samo mesnate vrste, razen:

(1)

Euphorbia misera;

(2)

umetno razmnoženih osebkov kultivarjev Euphorbia trigona;

(3)

umetno razmnoženih osebkov Euphorbia lactea, cepljenih na umetno podlago Euphorbia neriifolia, če so:

—

čopasti ali

—

pahljačasti ali

—

barvni mutanti;

(4)

umetno razmnoženih osebkov kultivarjev Euphorbia„Milii“, če so:

—

takoj prepoznavni kot umetno razmnoženi osebki in

—

vneseni v Unijo ali (ponovno) izvoženi iz nje v pošiljkah 100 ali več rastlin;

ki niso predmet te uredbe, in

(5)

vrst, vključenih v Prilogo A)

 

mlečki

 

Euphorbia ambovombensis (I)

 

 

 

 

Euphorbia capsaintemariensis (I)

 

 

 

 

Euphorbia cremersii (I) (vključuje obliko viridifolia in var. rakotozafyi)

 

 

 

 

Euphorbia cylindrifolia (I) (vključuje ssp. tuberifera)

 

 

 

 

Euphorbia decaryi (I) (vključuje var. ampanihyensis, robinsonii in sprirosticha)

 

 

 

 

Euphorbia francoisii (I)

 

 

 

 

Euphorbia handiensis (II)

 

 

 

 

Euphorbia lambii (II)

 

 

 

 

Euphorbia moratii (I) (vključuje var. antsingiensis, bemarahensis in multiflora)

 

 

 

 

Euphorbia parvicyathophora (I)

 

 

 

 

Euphorbia quartziticola (I)

 

 

 

 

Euphorbia stygiana (II)

 

 

 

 

Euphorbia tulearensis (I)

 

 

 

FAGACEAE

 

 

 

bukovke

 

 

 

Quercus mongolica (III Ruska federacija) #5

japonski hrast

FOUQUIERIACEAE

 

 

 

fukvijerovke

 

 

Fouquieria columnaris (II) #4

 

 

 

Fouquieria fasciculata (I)

 

 

 

 

Fouquieria purpusii (I)

 

 

 

GNETACEAE

 

 

 

 

 

 

 

Gnetum montanum (III Nepal) #1

 

JUGLANDACEAE

 

 

 

orehovci

 

 

Oreomunnea pterocarpa (II) #4

 

 

LAURACEAE

 

 

 

 

 

 

Aniba rosaeodora (II) (znana tudi kot A. duckei) #12

 

brazilska dalbergija

LEGUMINOSAE (FABACEAE)

 

 

 

metuljnice

 

 

Dalbergia spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #15

 

 

 

Dalbergia nigra (I)

 

 

brazilska dalbergija

 

 

 

Dipteryx panamensis (III Kostarika/Nikaragva)

 

 

 

Guibourtia demeusei (II) #15

 

bubinga

 

 

Guibourtia pellegriniana (II) #15

 

 

 

 

Guibourtia tessmannii (II) #15

 

 

 

 

Paubrasilia echinata (II) #10

 

 

 

 

Pericopsis elata (II) #17

 

afromorzija

 

 

Platymiscium parviflorum (II) #4

 

metuljnica

 

 

Pterocarpus erinaceus (II)

 

 

 

 

Pterocarpus santalinus (II) #7

 

padukovec

 

 

Pterocarpus tinctorius (II) #6

 

afriški paduk

 

 

Senna meridionalis (II)

 

 

LILIACEAE

 

 

 

lilijevke

 

 

Aloe spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A, in Aloe vera, znane tudi kot Aloe barbadensis, ki ni vključena v priloge) #4

 

aloja, lopatika

 

Aloe albida (I)

 

 

 

 

Aloe albiflora (I)

 

 

 

 

Aloe alfredii (I)

 

 

 

 

Aloe bakeri (I)

 

 

 

 

Aloe bellatula (I)

 

 

 

 

Aloe calcairophila (I)

 

 

 

 

Aloe compressa (I) (vključuje var. paucituberculata, rugosquamosa in schistophila)

 

 

 

 

Aloe delphinensis (I)

 

 

 

 

Aloe descoingsii (I)

 

 

 

 

Aloe fragilis (I)

 

 

 

 

Aloe haworthioides (I) (vključuje var. aurantiaca)

 

 

 

 

Aloe helenae (I)

 

 

 

 

Aloe laeta (I) (vključuje var. maniaensis)

 

 

 

 

Aloe parallelifolia (I)

 

 

 

 

Aloe parvula (I)

 

 

 

 

Aloe pillansii (I)

 

 

 

 

Aloe polyphylla (I)

 

 

 

 

Aloe rauhii (I)

 

 

 

 

Aloe suzannae (I)

 

 

 

 

Aloe versicolor (I)

 

 

 

 

Aloe vossii (I)

 

 

 

MAGNOLIACEAE

 

 

 

magnolijevke

 

 

 

Magnolia liliifera var. obovata (III Nepal) #1

 

MALVACEAE

 

 

 

 

 

 

Adansonia grandidieri (II) #16

 

baobab, opičji kruhovec

MELIACEAE

 

 

 

melijevke, cedre

 

 

Cedrela spp. #6 (populacije v tropih Amerike, ta vključitev bo začela veljati 28. avgusta 2020)

 

 

 

 

 

Cedrela fissilis (III Bolivija, Brazilija) #5 (do 27. avgusta 2020)

 

 

 

 

Cedrela lilloi (III Bolivija, Brazilija) #5 (do 27. avgusta 2020)

 

 

 

 

Cedrela odorata (III Bolivija / Brazilija; poleg tega so nacionalne populacije navedle naslednje države: Kolumbija, Gvatemala in Peru) # 5 (do 27. avgusta 2020)

 

 

 

Swietenia humilis (II) #4

 

 

 

 

Swietenia macrophylla (II) (populacija v tropih Amerike – vključno s Srednjo in Južno Ameriko ter Karibi) #6

 

 

 

 

Swietenia mahagoni (II) #5

 

 

NEPENTHACEAE

 

 

 

nepentovke

 

 

Nepenthes spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

 

 

 

Nepenthes khasiana (I)

 

 

 

 

Nepenthes rajah (I)

 

 

 

OLEACEAE

 

 

 

oljkovke

 

 

 

Fraxinus mandshurica (III Ruska federacija) #5

mandžurski jesen

ORCHIDACEAE

 

 

 

kukavičevke

 

 

ORCHIDACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) (9) #4

 

kukavičevke

 

Nobena od naslednjih vrst kukavičevk, sejancev ali tkivnih kultur iz Priloge A ni predmet te uredbe, kadar:

—

so pridobljene in vitro, v trdnem ali tekočem gojišču, in

—

izpolnjujejo opredelitev „umetno razmnožen“ v skladu s členom 56 Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 (10), ter

—

se, kadar so vnesene v Unijo ali (ponovno) izvožene iz nje, prevažajo v sterilnih posodah.

 

 

kukavičevke

 

Aerangis ellisii (I)

 

 

 

 

Cattleya jongheana (I)

 

 

 

 

Cattleya lobata (I)

 

 

 

 

Cephalanthera cucullata (II)

 

 

 

 

Cypripedium calceolus (II)

 

 

lepi čeveljc

 

Dendrobium cruentum (I)

 

 

 

 

Goodyera macrophylla (II)

 

 

 

 

Liparis loeselii (II)

 

 

loeselijeva grezovka

 

Mexipedium xerophyticum (I)

 

 

 

 

Ophrys argolica (II)

 

 

 

 

Ophrys lunulata (II)

 

 

 

 

Orchis scopulorum (II)

 

 

 

 

Paphiopedilum spp. (I)

 

 

pafiopedil

 

Peristeria elata (I)

 

 

 

 

Phragmipedium spp. (I)

 

 

 

 

Renanthera imschootiana (I)

 

 

 

 

Spiranthes aestivalis (II)

 

 

poletna škrbica

OROBANCHACEAE

 

 

 

pojalnikovke

 

 

Cistanche deserticola (II) #4

 

 

PALMAE (ARECACEAE)

 

 

 

palme

 

 

Beccariophoenix madagascariensis (II) #4

 

 

 

 

Dypsis decaryi (II) #4

 

trikotna palma

 

Dypsis decipiens (I)

 

 

 

 

 

Lemurophoenix halleuxii (II)

 

 

 

 

 

Lodoicea maldivica (III Sejšeli) #13

dvojni kokos

 

 

Marojejya darianii (II)

 

 

 

 

Ravenea louvelii (II)

 

 

 

 

Ravenea rivularis (II)

 

 

 

 

Satranala decussilvae (II)

 

 

 

 

Voanioala gerardii (II)

 

 

PAPAVERACEAE

 

 

 

makovke

 

 

 

Meconopsis regia (III Nepal) #1

 

PASSIFLORACEAE

 

 

 

 

 

 

Adenia firingalavensis (II)

 

 

 

 

Adenia olaboensis (II)

 

 

 

 

Adenia subsessilifolia (II)

 

 

PEDALIACEAE

 

 

 

pedalicije, sezamovke

 

 

Uncarina grandidieri (II)

 

 

 

 

Uncarina stellulifera (II)

 

 

PINACEAE

 

 

 

borovke

 

Abies guatemalensis (I)

 

 

 

 

 

 

Pinus koraiensis (III Ruska federacija) #5

 

PODOCARPACEAE

 

 

 

 

 

 

 

Podocarpus neriifolius (III Nepal) #1

 

 

Podocarpus parlatorei (I)

 

 

 

PORTULACACEAE

 

 

 

tolščakovke

 

 

Anacampseros spp. (II) #4

 

 

 

 

Avonia spp. (II) #4

 

 

 

 

Lewisia serrata (II) #4

 

 

PRIMULACEAE

 

 

 

jegličevke

 

 

Cyclamen spp. (II) (11) #4

 

ciklame

RANUNCULACEAE

 

 

 

zlatičevke

 

 

Adonis vernalis (II) #2

 

 

 

 

Hydrastis canadensis (II) #8

 

 

ROSACEAE

 

 

 

rožnice

 

 

Prunus africana (II) #4

 

 

RUBIACEAE

 

 

 

broščevke

 

Balmea stormiae (I)

 

 

 

SANTALACEAE

 

 

 

 

 

 

Osyris lanceolata (II) (samo populacije v Burundiju, Etiopiji, Keniji, Ruandi, Ugandi in Združeni republiki Tanzaniji; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija) #2

 

 

SARRACENIACEAE

 

 

 

 

 

 

Sarracenia spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

 

 

 

Sarracenia oreophila (I)

 

 

 

 

Sarracenia rubra ssp. alabamensis (I)

 

 

 

 

Sarracenia rubra ssp. jonesii (I)

 

 

 

SCROPHULARIACEAE

 

 

 

črnobinovke

 

 

Picrorhiza kurrooa (II) (razen Picrorhiza scrophulariiflora) #2

 

črnobinovke

STANGERIACEAE

 

 

 

 

 

 

Bowenia spp. (II) #4

 

 

 

Stangeria eriopus (I)

 

 

 

TAXACEAE

 

 

 

tisovke

 

 

Taxus chinensis in infraspecifični taksoni te vrste (II) #2

 

 

 

 

Taxus cuspidata in infraspecifični taksoni te vrste (II) (12) #2

 

 

 

 

Taxus fuana in infraspecifični taksoni te vrste (II) #2

 

 

 

 

Taxus sumatrana in infraspecifični taksoni te vrste (II) #2

 

 

 

 

Taxus wallichiana (II) #2

 

 

THYMELAEACEAE (AQUILARIACEAE)

 

 

 

volčinovke

 

 

Aquilaria spp. (II) #14

 

les agar

 

 

Gonystylus spp. (II) #4

 

 

 

 

Gyrinops spp. (II) #14

 

les agar

TROCHODENDRACEAE (TETRACENTRACEAE)

 

 

 

 

 

 

 

Tetracentron sinense (III Nepal) #1

 

VALERIANACEAE

 

 

 

špajkovke

 

 

Nardostachys grandiflora (II) #2

 

 

VITACEAE

 

 

 

 

 

 

Cyphostemma elephantopus (II)

 

 

 

 

Cyphostemma laza (II)

 

 

 

 

Cyphostemma montagnacii (II)

 

 

WELWITSCHIACEAE

 

 

 

velbičevke

 

 

Welwitschia mirabilis (II) #4

 

velbičevka

ZAMIACEAE

 

 

 

 

 

 

ZAMIACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

 

 

 

Ceratozamia spp. (I)

 

 

 

 

Encephalartos spp. (I)

 

 

encefalartosi

 

Microcycas calocoma (I)

 

 

mikrocikas

 

Zamia restrepoi (I)

 

 

 

ZINGIBERACEAE

 

 

 

ingverjevke

 

 

Hedychium philippinense (II) #4

 

 

 

 

Siphonochilus aethiopicus (II) (populacije Mozambika, Esvatinija, Južne Afrike in Zimbabveja)

 

afriški ingver

ZYGOPHYLLACEAE

 

 

 

Jarmolistovke

 

 

Bulnesia sarmientoi (II) #11

 

jarmolistovke

 

 

Guaiacum spp. (II) #2

 

Jarmolistovke

 

Priloga D

Splošno ime

ŽIVALSTVO

CHORDATA (STRUNARJI)

MAMMALIA

 

sesalci

CARNIVORA

 

 

Canidae

 

psi

 

Vulpes vulpes griffithi (III Indija) §1

lisica

 

Vulpes vulpes montana (III Indija) §1

lisica

 

Vulpes vulpes pusilla (III Indija) §1

lisica

Mustelidae

 

kune

 

Mustela altaica (III Indija) §1

altajska podlasica

 

Mustela erminea ferghanae (III Indija) §1

 

 

Mustela kathiah (III Indija) §1

rumenoprsa podlasica

 

Mustela sibirica (III Indija) §1

sibirska podlasica

DIPROTODONTIA

 

 

Macropodidae

 

kenguruji in valabiji

 

Dendrolagus dorianus

 

 

Dendrolagus goodfellowi

 

 

Dendrolagus matschiei

 

 

Dendrolagus pulcherrimus

 

 

Dendrolagus stellarum

 

AVES

 

ptiči

ANSERIFORMES

 

 

Anatidae

 

plovci

 

Anas melleri

 

COLUMBIFORMES

 

 

Columbidae

 

golobi

 

Columba oenops

 

 

Didunculus strigirostris

zobati golob

 

Ducula pickeringii

 

 

Gallicolumba crinigera

 

 

Ptilinopus marchei

 

 

Turacoena modesta

 

GALLIFORMES

 

 

Cracidae

 

hokojke

 

Crax alector

 

 

Pauxi unicornis

 

 

Penelope pileata

 

Megapodiidae

 

velenoge kure

 

Eulipoa wallacei

 

Phasianidae

 

poljske kure

 

Arborophila gingica

 

 

Lophura bulweri

 

 

Lophura diardi

 

 

Lophura inornata

 

PASSERIFORMES

 

 

Bombycillidae

 

pegami

 

Bombycilla japonica

 

Corvidae

 

vrani

 

Cyanocorax caeruleus

 

 

Cyanocorax dickeyi

 

Cotingidae

 

kičevci

 

Procnias nudicollis

zvonarček

Emberizidae

 

strnadi

 

Dacnis nigripes

 

 

Sporophila falcirostris

 

 

Sporophila frontalis

 

 

Sporophila hypochroma

 

 

Sporophila palustris

 

Estrildidae

 

astrilde

 

Amandava amandava

 

 

Cryptospiza reichenovii

 

 

Erythrura coloria

 

 

Erythrura viridifacies

 

 

Estrilda quartinia (pogosto trgovsko ime Estrilda melanotis)

 

 

Hypargos niveoguttatus

 

 

Lonchura griseicapilla

 

 

Lonchura punctulata

 

 

Lonchura stygia

 

Fringillidae

 

ščinkavci

 

Carduelis ambigua

 

 

Carduelis atrata

 

 

Kozlowia roborowskii

 

 

Pyrrhula erythaca

 

 

Serinus canicollis

 

 

Serinus citrinelloides hypostictus (pogosto trgovsko ime Serinus citrinelloides)

 

Icteridae

 

škorčevci

 

Sturnella militaris

 

Muscicapidae

 

muharji

 

Cochoa azurea

 

 

Cochoa purpurea

 

 

Garrulax formosus

 

 

Garrulax galbanus

 

 

Garrulax milnei

 

 

Niltava davidi

 

 

Stachyris whiteheadi

 

 

Swynnertonia swynnertoni (navaja se tudi kot Pogonicichla swynnertoni)

 

 

Turdus dissimilis

 

Pittidae

 

pite ali bleščeči drozgi

 

Pitta nipalensis

 

 

Pitta steerii

 

Sittidae

 

brglezi

 

Sitta magna

 

 

Sitta yunnanensis

 

Sturnidae

 

škorci

 

Lamprotornis regius

 

 

Mino dumontii

 

 

Sturnus erythropygius

 

REPTILIA

 

plazilci

SAURIA

 

 

Agamidae

 

 

 

Physignathus cocincinus

 

Gekkonidae

 

gekoni

 

Rhacodactylus auriculatus

 

 

Rhacodactylus ciliatus

 

 

Rhacodactylus leachianus

 

 

Teratoscincus microlepis

 

 

Teratoscincus scincus

 

Gerrhosauridae

 

pasasti in ščitasti kuščarji

 

Zonosaurus karsteni

 

 

Zonosaurus quadrilineatus

 

Scincidae

 

skinki

 

Tribolonotus gracilis

 

 

Tribolonotus novaeguineae

 

SERPENTES

 

 

Colubridae

 

goži

 

Elaphe carinata §1

 

 

Elaphe radiata §1

 

 

Elaphe taeniura §1

 

 

Enhydris bocourti §1

 

 

Homalopsis buccata §1

povodni goževec

 

Langaha nasuta

 

 

Leioheterodon madagascariensis

 

 

Ptyas korros §1

 

 

Rhabdophis subminiatus §1

 

Hydrophiidae

 

 

 

Lapemis curtus (vključuje Lapemis hardwickii) §1

 

Viperidae

 

gadi

 

Calloselasma rhodostoma §1

 

AMPHIBIA

 

 

ANURA

 

žabe in krastače

Dicroglossidae

 

prave žabe

 

Limnonectes macrodon

 

Hylidae

 

drevesne žabe

 

Phyllomedusa sauvagii

 

Leptodactylidae

 

žvižgovke

 

Leptodactylus laticeps

 

Ranidae

 

prave žabe

 

Pelophylax shqiperica

albanska vodna žaba

CAUDATA

 

 

Hynobiidae

 

kotnozobci

 

Ranodon sibiricus

 

Plethodontidae

 

brezpljučarji

 

Bolitoglossa dofleini

 

Salamandridae

 

močeradi in pupki

 

Cynops ensicauda

 

 

Echinotriton andersoni

 

 

Laotriton laoensis

 

 

Liangshantriton taliangensis

 

ACTINOPTERYGII

 

žarkoplavutarice

PERCIFORMES

 

 

Apogonidae

 

 

 

Pterapogon kauderni

zebrasti koralni kraljiček

ARTHROPODA (ČLENONOŽCI)

INSECTA

 

žuželke

LEPIDOPTERA

 

metulji

Papilionidae

 

lastovičarji

 

Baronia brevicornis

 

 

Papilio grosesmithi

 

 

Papilio maraho

lastovičar

MOLLUSCA (MEHKUŽCI)

GASTROPODA

 

 

Haliotidae

 

 

 

Haliotis midae

južnoafriško morsko uho

RASTLINSTVO

AGAVACEAE

 

agavovke

 

Calibanus hookeri

 

 

Dasylirion longissimum

 

ARACEAE

 

kačnikovke

 

Arisaema dracontium

 

 

Arisaema erubescens

 

 

Arisaema galeatum

 

 

Arisaema nepenthoides

 

 

Arisaema sikokianum

 

 

Arisaema thunbergii var. urashima

 

 

Arisaema tortuosum

 

 

Biarum davisii ssp. marmarisense

 

 

Biarum ditschianum

 

COMPOSITAE (ASTERACEAE)

 

košarnice

 

Arnica montana §3

navadna arnika

 

Othonna cacalioides

 

 

Othonna clavifolia

 

 

Othonna hallii

 

 

Othonna herrei

 

 

Othonna lepidocaulis

 

 

Othonna retrorsa

 

ERICACEAE

 

vresovke

 

Arctostaphylos uva-ursi §3

vednozeleni gornik

GENTIANACEAE

 

sviščevke

 

Gentiana lutea §3

košutnik

LILIACEAE

 

lilijevke

 

Trillium pusillum

 

 

Trillium rugelii

 

 

Trillium sessile

 

LYCOPODIACEAE

 

lisičjakovke

 

Lycopodium clavatum §3

kijasti lisičjak

MELIACEAE

 

melijevke, cedre

 

Cedrela montana §4 (do 27. avgusta 2020)

 

 

Cedrela oaxacensis §4 (do 27. avgusta 2020)

 

 

Cedrela salvadorensis §4 (do 27. avgusta 2020)

 

 

Cedrela tonduzii §4 (do 27. avgusta 2020)

 

MENYANTHACEAE

 

mrzličevke

 

Menyanthes trifoliata §3

navadni mrzličnik

PARMELIACEAE

 

parmelijevke

 

Cetraria islandica §3

islandski lišaj

PASSIFLORACEAE

 

pasijonkovke

 

Adenia glauca

 

 

Adenia pechuelli

 

PEDALIACEAE

 

pedalicije, sezamovke

 

Harpagophytum spp. §3

vražji krempelj

PORTULACACEAE

 

tolščakovke

 

Ceraria carrissoana

 

 

Ceraria fruticulosa

 

SELAGINELLACEAE

 

drežičevke

 

Selaginella lepidophylla

jerihonska roža

(1)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(2)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(*1)  Ta takson je naveden kot Ovis ammon v Prilogi XIII k Uredbi Komisije (ES) št. 865/2006.

(3)

  Za izključni namen dopuščanja mednarodne trgovine z vlakni iz vikunj (Vicugna vicugna) in izdelki iz njih, in sicer samo če so bila vlakna strižena z živih vikunj. Trgovanje z izdelki iz vlaken lahko poteka le v skladu z naslednjimi določbami:

(a)

Katera koli oseba ali subjekt, ki predeluje vlakna iz vikunje za izdelavo tkanin in oblačil, mora pri ustreznih organih države porekla zaprositi za dovoljenje [države porekla: države, kjer se vrsta pojavlja, se pravi Argentina, Bolivija, Čile, Ekvator in Peru] za uporabo besedila „vicuña država porekla“, znaka ali logotipa, ki so ga sprejele države razširjenosti vrste, ki so podpisnice konvencije za ohranitev vikunj in upravljanje z njimi (Convenio para la Conservación y Manejo de la Vicuña).

(b)

Tkanine ali oblačila, s katerimi se trguje, morajo biti označena ali identificirana v skladu z naslednjimi določbami:

(i)

Za mednarodno trgovino s tkaninami, narejenimi iz vlaken, striženih z živih vikunj, ne glede na to, ali je bila tkanina proizvedena znotraj ali zunaj držav razširjenosti vrste, je treba besedilo, znak ali logotip uporabiti tako, da se državo porekla lahko identificira. Besedilo VICUÑA [DRŽAVA POREKLA], znak ali logotip mora biti v spodaj opisani obliki:

Image 1

To besedilo, znak ali logotip mora biti na spodnji strani tkanine Poleg tega morajo biti na robovih tkanine navedene besede VICUÑA [DRŽAVA POREKLA].

(ii)

Za mednarodno trgovino z oblačili, narejenimi iz vlaken, striženih z živih vikunj, ne glede na to, ali so bila oblačila proizvedena znotraj ali zunaj držav razširjenosti vrste, je treba uporabiti besedilo, znak ali logotip iz odstavka (b)(i). To besedilo, znak ali logotip mora biti na etiketi samega oblačila. Če se oblačila proizvedejo izven države porekla, je treba poleg besedila, znaka ali logotipa iz odstavka (b)(i) navesti tudi ime države, kjer je bilo oblačilo proizvedeno.

(c)

Za mednarodno trgovino z ročnimi deli, narejenimi iz vlaken, striženih z živih vikunj, in proizvedenimi znotraj držav razširjenosti vrste, je treba besedilo VICUÑA [DRŽAVA POREKLA] – ARTESANÍA, znak ali logotip uporabiti, kot je navedeno spodaj:

Image 2

(d)

Če se vlakna, strižena z živih vikunj, iz različnih držav porekla uporabijo za proizvodnjo oblačil in tkanin, je treba navesti besedilo, znak ali logotip vsake od držav porekla vlaken, kot je opisano v odstavkih (b)(i) in (ii).

(e)

Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Dodatek I, in trgovanje z njimi se ustrezno ureja.

(4)  Vse vrste so navedene v Dodatku II h Konvenciji, razen Balaena mysticetus, Eubalaena spp., Balaenoptera acutorostrata (brez populacij Zahodne Grenlandije), Balaenoptera bonaerensis, Balaenoptera borealis, Balaenoptera edeni, Balaenoptera musculus, Balaenoptera omurai, Balaenoptera physalus, Megaptera novaeangliae, Orcaella brevirostris, Orcaella heinsohni, Sotalia spp., Sousa spp., Eschrichtius robustus, Lipotes vexillifer, Caperea marginata, Neophocaena asiaeorientalis, Neophocaena phocaenoides, Phocoena sinus, Physeter macrocephalus, Platanista spp., Berardius spp., Hyperoodon spp., ki so navedene v Dodatku I. Za osebke vrst, ki so navedene v Dodatku II h Konvenciji – vključno z izdelki, ki niso mesni izdelki za komercialne namene – in jih uplenijo prebivalci Grenlandije na podlagi dovoljenja, ki ga podeljuje ustrezni pristojni organ, se šteje, da so vključeni v Prilogo B. Za žive osebke iz populacije Tursiops truncatus iz Črnega morja, odvzete iz narave, s katerimi se trguje pretežno v komercialne namene, je ničelna letna izvozna kvota.

(5)  Populacije v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju (navedene v Prilogi B):

Za izključni namen dopuščanja: (a) trgovine z lovskimi trofejami za nekomercialne namene; (b) trgovine z živimi živalmi za primerne in sprejemljive namembne kraje, kakor je določeno v Resoluciji Konference št. 11.20 (Rev. COP 18) za Bocvano in Zimbabve ter za programe ohranitve in situ za Namibijo in Južno Afriko; (c) trgovine s kožami; (d) trgovine z dlako; (e) trgovine z usnjenimi izdelki za komercialne in nekomercialne namene za Bocvano, Namibijo in Južno Afriko ter za nekomercialne namene za Zimbabve; (f) trgovine s posamično označenimi in potrjenimi ekipasi, vdelanimi v dokončani nakit za nekomercialne namene za Namibijo ter rezbarij iz slonovine za nekomercialne namene za Zimbabve; (g) trgovine z registrirano neobdelano slonovino (za Bocvano, Namibijo, Južno Afriko in Zimbabve, celi okli in kosi), vendar z naslednjimi omejitvami: (i) samo registrirane zaloge v državni lasti s poreklom v državi (ne vključuje zasežene slonovine in slonovine neznanega izvora); (ii) samo s trgovskimi partnerji, za katere sekretariat, ob posvetovanju s stalnim odborom, potrdi, da pri njih obstajata zadostna državna zakonodaja in nadzor nad domačo trgovino, ki zagotavljata, da uvožena slonovina ne bo ponovno izvožena in da bo upravljana v skladu z vsemi zahtevami resolucije konference št. 10.10 (Rev. COP 18) v zvezi z domačo proizvodnjo in trgovino; (iii) trgovina ni dovoljena, dokler sekretariat ne preveri potencialnih držav uvoznic in registriranih zalog v državni lasti; (iv) za neobdelano slonovino v skladu s pogojno prodajo registriranih zalog slonovine v državni lasti, dogovorjenih na COP 12, ki znašajo 20 000 kg (Bocvana), 10 000 kg (Namibija) in 30 000 kg (Južna Afrika); (v) poleg količin, dogovorjenih na COP 12, se lahko slonovina v državni lasti iz Bocvane, Namibije, Južne Afrike in Zimbabveja, ki je bila registrirana pred 31. januarjem 2007 in jo je preveril sekretariat, uporabi za trgovanje in pošiljke skupaj s slonovino iz odstavka (g)(iv), vendar s posamičnimi prodajami za namembni kraj in pod strogim nadzorom sekretariata; (vi) iztržek trgovanja se uporablja izključno za ohranitev slonov ter njihovih skupnosti in za razvojne programe na območjih, kjer živijo sloni, ali tik ob njih; in (vii) dodatne količine iz odstavka (g)(v) se lahko uporabijo za trgovanje šele po tem, ko stalni odbor potrdi, da so izpolnjeni vsi navedeni pogoji; (h) v obdobju od COP 14 do devet let po zadnji posamični prodaji slonovine, ki bo izvedena v skladu z določbami iz odstavkov (g)(i), (g)(ii), (g)(iii), (g)(vi) in (g)(vii), se Konferenci pogodbenic ne pošiljajo dodatni predlogi za dovoljenje trgovanja s slonovino populacij, ki so že vključene v Prilogo B. Poleg tega se taki nadaljnji predlogi obravnavajo v skladu s sklepoma 14.77 in 14.78 (Rev. COP 15). Na predlog sekretariata se stalni odbor lahko odloči, da to trgovino delno ali popolnoma ukine, če države izvoza ali uvoza ne upoštevajo pravil, ali če bi trgovanje dokazano škodilo drugim populacijam slonov. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, in trgovanje z njimi se ustrezno ureja.

(6)  Določbe te uredbe ne veljajo za:

 

fosile;

 

koralni pesek, tj. material, ki sestoji v celoti ali delno iz finih zdrobljenih delcev mrtvih koral, s premerom manjšim od 2 mm, ki ni opredeljiv na ravni rodu in lahko vsebuje med drugim ostanke foraminifer, lupin mehkužcev in rakov ter koralnih alg,

 

koralne delce (vključno s prodom in gruščem), tj. nevezane delce odlomljenih odmrlih koral v obliki prstov in drug material med 2 in 30 mm, izmerjeno v kateri koli smeri, ki niso opredeljivi na ravni rodu.

(7)  Trgovanje z osebki s kodo vira A je dovoljeno le, če imajo osebki, s katerimi se trguje, katafile.

(8)  Umetno razmnoženi osebki naslednjih križancev in/ali kultivarjev niso predmet določb te uredbe:

 

Hatiora x graeseri

 

Schlumbergera x buckleyi

 

Schlumbergera russelliana x Schlumbergera truncata

 

Schlumbergera orssichiana x Schlumbergera truncata

 

Schlumbergera opuntioides x Schlumbergera truncata

 

Schlumbergera truncata (kultivarji)

 

Cactaceae spp. barvni mutanti, cepljeni na naslednje podlage: Harrisia „Jusbertii“, Hylocereus trigonus ali Hylocereus undatus

 

Opuntia microdasys (kultivarji)

(9)  Določbe te uredbe ne veljajo za umetno razmnožene križance Cymbidium, Dendrobium, Phalaenopsis in Vanda, če so osebki prepoznavni kot umetno razmnoženi in ne kažejo znakov, po katerih bi se lahko sklepalo, da so nabrani v naravi, npr. mehaničnih poškodb ali močne dehidracije kot posledice nabiranja, nepravilne rasti ter razlik v velikosti in obliki znotraj taksona in v posamezni pošiljki, prisotnost alg ali drugih epifilnih organizmov, ki se držijo listov, ali poškodb zaradi žuželk ali drugih škodljivcev; ter

(a)

osebki v necvetočem stanju morajo biti pri trgovanju shranjeni v posamičnih embalažah (npr. v kartonu, škatlah, zabojih ali na policah vozičkov za cvetje in lončnice), od katerih vsaka vsebuje po 20 ali več rastlin istega križanca; rastline v posameznih embalažah morajo biti zelo enotne po videzu in dobro ohranjene; in pošiljkam mora biti tudi priložena dokumentacija, npr. računi, kjer je jasno navedeno število rastlin vsakega križanca; ali

(b)

kadar se z njimi trguje v cvetočem stanju, torej ko je povsem odprt vsaj en cvet na osebek, najmanjše število osebkov na pošiljko ni določeno, vendar morajo biti osebki strokovno obdelani za komercialno prodajo na drobno, torej označeni s tiskanimi etiketami ali zapakirani v potiskane zavoje, na katerih je označeno ime križanca in država končne predelave. To mora biti jasno vidno, poleg tega pa mora omogočati enostavno preverjanje.

Kadar ni povsem jasno, da za rastline veljajo odstopanja, jih morajo spremljati ustrezni dokumenti CITES.

(10)  Uredba Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 166, 19.6.2006, str. 1).

(11)  Umetno razmnoženi osebki kultivarjev Cyclamen persicum niso predmet določb te uredbe. To izvzetje pa ne velja za osebke, s katerimi se trguje v obliki gomoljev v mirujočem stanju.

(12)  Za umetno razmnožene križance in kultivarje Taxus cuspidata, ki so živi, v lončkih ali drugih majhnih posodah, pri čemer vsako pošiljko spremlja etiketa ali dokument, na katerem je ime taksona ali taksonov in besedilo umetno razmnoženo, ne veljajo določbe te uredbe.

11.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/115

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2118

z dne 10. decembra 2019

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/1693 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1), ter zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju z državami članicami,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1693 (2) o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske je bila objavljena 10. oktobra 2019.

(2)

V Prilogi I k objavljeni Uredbi so manjkale dodatne oznake TARIC. Prilogo I je zato treba spremeniti, da se dodajo manjkajoče dodatne oznake TARIC –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Preglednica v Prilogi I se nadomesti z naslednjim:

„Ime

Dodatna oznaka TARIC

Dongfeng Automobile Chassis System Co., Ltd (imenovan tudi „Dongfeng Automotive Wheel Co., Ltd.“)

C511

Hangzhou Forlong Impex Co., Ltd.

C512

Hangzhou Xingjie Auto Parts Manufacturing Co., Ltd.

C513

Jiaxing Henko Auto Spare Parts Co., Ltd.

C514

Jining Junda Machinery Manufacturing Co., Ltd.

C515

Nantong Tuenz Corporate Co., Ltd.

C516

Ningbo Luxiang Autoparts Manufacturing Co., Ltd.

C517

Shandong Zhengshang Wheel Technology Co., Ltd

C518

Shandong Zhengyu Wheel Group Co., Ltd.

C519

Xiamen Sunrise Group Co., Ltd.

C520

Yantai Leeway Electromechanical Equipment Co., Ltd.

C521

Yongkang Yuefei Wheel Co., Ltd.

C522

Zhejiang Jingu Co., Ltd.

C523

Zhejiang Fengchi Mechanical Co., Ltd.

C524

Zhengxing Wheel Group Co., Ltd.

C525

Zhenjiang R&D Auto Parts Co., Ltd.

C526“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. decembra 2019

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)   UL L 259, 10.10.2019, str. 15.

SKLEPI

11.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/117

SKLEP SVETA (EU) 2019/2119

z dne 21. novembra 2019

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame na tretjem zasedanju konference pogodbenic Konvencije Minamata o živem srebru v zvezi s sprejetjem sklepa o določitvi pragov za odpadke z živim srebrom iz člena 11(2) navedene konvencije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Konvencijo Minamata o živem srebru (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je Unija sklenila s Sklepom Sveta (EU) 2017/939 (2), veljati pa je začela 16. avgusta 2017.

(2)

Na podlagi Sklepa MC-1/1 o poslovniku, ki ga je konferenca pogodbenic Konvencije sprejela na svojem prvem zasedanju, si morajo pogodbenice prizadevati, da soglasno dosegajo dogovore o vseh vsebinskih vprašanjih.

(3)

Konferenca pogodbenic Konvencije naj bi na svojem tretjem zasedanju od 25. do 29. novembra 2019 (COP3) sprejela sklep (v nadaljnjem besedilu: predlagani sklep) o pragih za odpadke z živim srebrom, kakor so opredeljeni v členu 11(2) Konvencije, ki bi posledično opredelil področje uporabe člena 11 (odpadki z živim srebrom) Konvencije. Za odpadke z živim srebrom, ki bi spadali v področje uporabe člena 11(2) Konvencije, bi morale veljati določbe v zvezi z ravnanjem na okolju varen način na podlagi člena 11(3) Konvencije. Zato bi bilo treba vsak prag, določen na podlagi s člena 11(2) Konvencije, tudi za odpadke, kontaminirane z živim srebrom ali živosrebrovimi spojinami, določiti na ravni, ki zagotavlja, da za vse takšne odpadke, ki predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi ali okolje, veljajo določbe v zvezi z ravnanjem na okolju varen način.

(4)

Ustrezno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zavzame v okviru COP3, ker bo predlagani sklep, če bo sprejet, imel pravne učinke, saj bodo morale pogodbenice Konvencije sprejeti ukrepe za njegovo izvajanje na nacionalni ali regionalni ravni ali na obeh.

(5)

Unija je znatno prispevala k oblikovanju določb Konvencije v zvezi z odpadki in k delu strokovnjakov med zasedanji, uvedenemu s Sklepom MC-2/2, ki ga je konferenca pogodbenic Konvencije sprejela na drugem zasedanju in ki je privedel do predlaganega sklepa.

(6)

Pravni red Unije že zdaj zahteva, da se z vsemi odpadki z živim srebrom iz člena 11(2) Konvencije ravna tako, da se ne ogroža zdravja ljudi in ne škoduje okolju, ne glede na vsebnost živega srebra v teh odpadkih.

(7)

Unija bi morala podpreti sprejetje le takšnega sklepa v okviru COP3, ki je v skladu s pravnim redom Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zavzame na tretjem zasedanju konference pogodbenic Konvencije Minamata o živem srebru (COP3), je, da se podpre sprejetje sklepa o pragih za odpadke z živim srebrom, ki je skladen s pravnim redom Unije.

Člen 2

Glede na razvoj dogodkov v okviru COP3 se lahko predstavniki Unije – v posvetovanju z državami članicami med usklajevalnimi srečanji na samem zasedanju – sporazumejo o podrobnejši opredelitvi stališča iz člena 1 v obsegu, ki je skladen s pravom Unije brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 21. novembra 2019

Za Svet

Predsednica

H. KOSONEN

(1)   UL L 142, 2.6.2017, str. 6.

(2)  Sklep Sveta (EU) 2017/939 z dne 11. maja 2017 o sklenitvi Konvencije Minamata o živem srebru v imenu Evropske unije (UL L 142, 2.6.2017, str. 4).

11.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/119

SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/2120

z dne 24. junija 2019

o državni pomoči SA.33078 (2015/C) (ex 2015/NN), ki jo je Belgija izvedla za JCDecaux Belgium Publicité

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 4466)

(Besedilo v francoskem in nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) PDEU,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je z dopisom z dne 19. aprila 2011, evidentiranim 26. aprila 2011, prejela pritožbo družbe Clear Channel Belgium (v nadaljnjem besedilu: CCB) zoper državo Belgijo zaradi domnevno nezakonite in z notranjim trgom nezdružljive pomoči, dodeljene konkurenčni družbi JCDecaux Street Furniture Belgium (v nadaljnjem besedilu: JCD), nekdanji JCDecaux Belgium Publicité SA.

(2)

Komisija je 29. maja 2013 prejela še drugo pritožbo v zvezi z domnevno dodelitvijo nezakonite in nezdružljive pomoči družbi JCD. Pritožnik (v nadaljnjem besedilu: drugi pritožnik) je želel, da njegova identiteta ostane zaupna.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 24. marca 2015 Belgijo obvestila o svoji odločitvi, da v zvezi s tema domnevnima ukrepoma pomoči začne postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(4)

Sklep Komisije o začetku postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil v Uradnem listu Evropske unije objavljen 19. junija 2015 (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z zadevnima domnevnima ukrepoma pomoči.

(5)

Belgija je svoje pripombe predložila 21. julija 2015. Komisija je pisne pripombe družbe CCB prejela 16. julija 2015, pisne pripombe drugega pritožnika, ki želi, da njegova identiteta ostane zaupna, in družbe JCD pa 17. julija 2015. Komisija je pripombe zainteresiranih strani k sklepu o začetku postopka z dopisoma z dne 24. julija in 13. avgusta 2015 poslala Belgiji. Stališča Belgije glede teh pripomb je prejela z dopisom z dne 2. oktobra 2015.

(6)

Potekale so tudi dodatne razprave in izmenjave z belgijskimi organi ter družbama JCD in CCB. Komisija je v zvezi s tem 15. aprila 2016 Belgiji in zainteresiranim stranem poslala zahtevo za informacije. Belgija je na zahtevo za informacije odgovorila 20. junija 2016, nadaljnje pripombe pa je poslala 26. januarja 2017, 20. februarja 2017, 20. marca 2017 in 23. januarja 2019.

(7)

Družba CCB je nadaljnje pripombe poslala 1. decembra 2015, 23. maja 2016, 20. septembra 2016 in 24. marca 2017. Družba JCD je nadaljnje pripombe poslala 12. oktobra 2015, 29. marca 2016, 15. julija 2016 in 16. maja 2017.

(8)

Pripombe, ki jih je družba CCB 16. julija 2015 predložila glede sklepa Komisije o začetku postopka, so vsebovale dodatno pritožbo zoper družbo JCD.

2.   OPIS PRITOŽB

2.1   Pritožnica, družba CCB, in domnevna prejemnica pomoči, družba JCD

(9)

Družbi CCB in JCD sta v Belgiji vodilni podjetji v sektorju oglaševanja na prostem. Obe družbi sta del mednarodnih skupin, ki delujeta v sektorju oglaševanja na prostem v manjšem in večjem obsegu.

(10)

CCB je hčerinska družba mednarodne skupine CC Media Holding, ki ima v lasti mednarodno podjetje Clear Channel Communication Inc., katerega sedež je v Združenih državah Amerike in ki je prisotno v 28 evropskih, azijsko-pacifiških in latinskoameriških državah. V Belgiji družba CCB trži na tisoče oglasnih panojev majhnih in velikih formatov; izvaja tudi dejavnosti dobave in upravljanja cestne opreme in sistemov souporabe koles.

(11)

JCD je belgijska hčerinska družba družbe francoskega prava JCDecaux SA, globalnega akterja v sektorju oglaševanja na prostem, dobave, postavitve in vzdrževanja cestne opreme ter dobave in upravljanja sistemov souporabe koles.

(12)

Pritožba, ki jo je vložila družba CCB in na katero se nanaša ta sklep (3), zadeva oba dela, opisana v nadaljevanju. Pritožba, ki jo je vložil drugi pritožnik, se nanaša samo na drugi del.

2.2   Del v zvezi z oglasnimi panoji iz pogodbe iz leta 1984

2.2.1   Ozadje

(13)

Mesto Bruselj (4) in družba JCD sta sklenila pogodbi o postavitvi oglasnih panojev v Bruslju, pri čemer je bila prva sklenjena leta 1984 in druga leta 1999. Obe pogodbi se nanašata na postavitev cestne opreme, odplačano z oglasnimi panoji velikosti približno 2 m2, ki so nosilci za oglase (z eno do dvema oglasnima površinama ali celo šestimi pri panojih, opremljenih z vrtljivim sistemom na vsaki strani). Posebnost oglaševanja v majhnem obsegu v Belgiji je ta, da so panoji majhnega formata običajno vgrajeni v cestno opremo.

(14)

Pogodbi, ki sta predmet pritožbe, imata različne značilnosti, opisane v nadaljevanju.

(15)

Pogodba z dne 16. julija 1984 (v nadaljevanju: pogodba iz leta 1984), sklenjena za 15 let, je določala, da bo družba JCD postavila in imela možnost upravljati oglasne table na avtobusnih postajališčih in cestno opremo, imenovano „mupi“ (ta ima dve oglasni površini, pri čemer eno lahko uporablja mesto Bruselj, na drugo pa lahko namesti oglase družba JCD), pod naslednjimi pogoji:

(i)

pogodba ni določala nobenega plačila družbe JCD mestu Bruselj iz naslova najemnin, pravic za zasedbo ali pristojbin za panoje, ki so pripadali družbi JCD, je pa morala družba JCD mestu Bruselj zagotoviti določeno število ugodnosti v naravi: brezplačno dajanje na voljo košev za odpadni papir, javnih sanitarij in elektronskih časopisov, uresničitev splošnega načrta, turističnega in hotelirskega načrta ter načrta pešpoti mesta Bruselj;

(ii)

vsak pano je bilo dovoljeno upravljati 15 let, postavljen pa je bil lahko ves čas trajanja pogodbe iz leta 1984, ki je bila prav tako sklenjena za 15 let (1984–1999). Posledično je bilo mogoče leta 1999, ob izteku pogodbe iz leta 1984, veliko oglasnih panojev, zajetih s pogodbo iz leta 1984, upravljati še do izteka 15-letnega obdobja njihovega upravljanja.

(16)

Pogodba z dne 14. oktobra 1999 (v nadaljnjem besedilu: pogodba iz leta 1999) je nadomestila pogodbo iz leta 1984 na podlagi javnega razpisa mesta Bruselj za nakup in postavitev ter vzdrževanje in upravljanje informacijske cestne opreme, postajališč za potnike in oglasnih nosilcev, ki se delno lahko uporabijo za oglaševalske namene, ta razpis pa je bil dodeljen družbi JCD.

(17)

Čeprav se je pogodba iz leta 1999 (sklenjena za 15 let) nanašala na podobno opremo kot pogodba iz leta 1984, je določala, da:

(i)

bo nova cestna oprema, povezana s to pogodbo, last mesta Bruselj (5) in da bo družba JCD za njeno uporabo v oglaševalske namene plačevala mesečno najemnino;

(ii)

bo morala vso staro opremo, nameščeno na podlagi prejšnjih razpisov med mestom Bruselj in družbo JCD, odstraniti družba JCD. Da bi se upoštevalo stanje opreme, zajete s pogodbo iz leta 1984, katere 15-letno obdobje upravljanja se še ni izteklo, so bili v časovnem načrtu, priloženem pogodbi iz leta 1999 (v nadaljnjem besedilu: Priloga 10), določeni datumi, na katere je bilo treba te različne panoje umakniti (med letoma 1999 in 2010). V Prilogi 10 je bilo popisanih 282 avtobusnih postajališč in 198 oglasnih panojev, za katere se je še naprej uporabljala ureditev na podlagi pogodbe iz leta 1984, pri čemer sta bila navedena njihovo mesto postavitve in datum odstranitve.

2.2.2   Predmet pritožbe

(18)

Družba CCB meni, da je družba JCD prejela nezdružljivo državno pomoč, ker je nekatere panoje iz pogodbe iz leta 1984 upravljala tudi po datumu odstranitve, predvidenem v pogodbi iz leta 1999, ne da bi mestu Bruselj plačevala najemnino ali davek.

2.3   Storitev Villo!

2.3.1   Ozadje

(19)

Da bi regija Bruselj-glavno mesto na svoje ozemlje vključila ponudbo mehke mobilnosti, se je odločila uvesti avtomatiziran sistem izposoje koles s souporabo na javnih površinah.

(20)

V ta namen je 15. marca 2008 objavila javni razpis, na katerem je bila 13. novembra 2008 izbrana družba JCD. Regija Bruselj-glavno mesto je z družbo JCD 5. decembra 2008 sklenila pogodbo o koncesiji za javno storitev upravljanja avtomatiziranega sistema izposoje koles Villo na ozemlju regije Bruselj-glavno mesto (v nadaljnjem besedilu: pogodba Villo) v skupnem trajanju 15 let (pogodba je bila leta 2011 zaradi zamud pri izvajanju podaljšana za dve leti). Ta pogodba je določala:

(i)

vzpostavitev in upravljanje avtomatiziranega sistema izposoje koles (z 2 500 koles na 200 postajališčih v prvi fazi, ki se je začela 16. novembra 2009, naj bi se v drugi fazi od leta 2011 prešlo na 5 000 koles), in sicer v skupnem trajanju 15 let (do leta 2026);

(ii)

upravljanje in uporabo oglasnih panojev za financiranje sistema izposoje koles poleg financiranja iz plačil uporabnikov. V okviru tega družba JCD upravlja oglasne panoje, vgrajene na postajališčih za izposojo koles, pa tudi samostoječe panoje, ločene od teh postajališč (to zadeva predvsem oglasne prostore v velikosti 2 m2, pa tudi v velikosti 8 m2).

(21)

Ocenjeni skupni promet med celotnim trajanjem koncesije znaša približno [100–150] milijonov EUR. Približno [30–40] % prihodkov izvira od uporabnikov, preostanek pa od oglaševanja.

(22)

Poleg tega je regija v okviru pogajanj za sklenitev pogodbe za storitev Villo družbi JCD dodelila nekatere finančne ukrepe, ki v javnem razpisu niso bili navedeni (6):

(i)

oprostitev plačila pristojbine za zasedbo javnih površin regije Bruselj-glavno mesto z oglasnimi panoji v velikosti 8 m2; najvišji znesek te oprostitve je omejen na [50 000–150 000] EUR na leto (7);

(ii)

klavzulo nepredvidljivosti v zvezi z regionalnimi davki (nevtralizacija sprememb regionalnih davkov): načeloma velja, da je družba JCD v primeru zvišanja regionalnih davkov upravičena do povračila za to zvišanje; vendar se ta klavzula ni nikoli izvajala;

(iii)

klavzula o prilagoditvi cen (nevtralizacija zvišanja občinskih davkov): načeloma velja, da družba JCD prejme povračilo v primeru zvišanja občinskih davkov nad 75 EUR/m2; belgijski organi so prvotno menili, da bi lahko povračilo, predvideno s to klavzulo, znašalo največ [250 000–350 000] EUR na leto (8).

2.3.2   Predmet pritožbe

(23)

Družba CCB in drugi pritožnik menita, da je družba JCD prejela državno pomoč prek financiranja koncesije za storitev Villo.

(24)

Po mnenju pritožnikov vsi ukrepi financiranja (upravljanje oglasnih panojev in dodatni ukrepi za družbo JCD) pomenijo državno pomoč.

(25)

Poleg tega naj te državne pomoči ne bi bilo mogoče šteti za združljivo z notranjim trgom na podlagi pravil Unije na področju nadomestil za javne storitve, zlasti Sklepa Komisije 2012/21/EU (9) (v nadaljnjem besedilu: sklep SSGP iz leta 2012), ker naj bi družba JCD prejela znatno prekomerno nadomestilo (zlasti ker naj bi bilo družbi JCD dodeljeno preveliko število oglasnih panojev).

3.   ANALIZA DELA V ZVEZI Z OGLASNIMI PANOJI IZ POGODBE IZ LETA 1984

3.1   Razlogi za začetek postopka

(26)

Komisija je ocenila, da so bila v zvezi z nekaterimi oglasnimi panoji, ki jih je družba JCD upravljala na ozemlju mesta Bruselj ter so bili zajeti s pogodbo iz leta 1984 in ohranjeni tudi po predvidenih datumih odstranitve (kot je navedeno v Prilogi 10 k pogodbi iz leta 1999), izpolnjena kumulativna merila, ki se nanašajo na državno pomoč, in da je ta ukrep posledično pomenil državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(27)

Ker se nobeden od potrebnih pogojev za razglasitev pomoči za združljivo ni zdel a priori izpolnjen, se je Komisija odločila začeti postopek iz člena 108(2) PDEU.

3.2   Pripombe zainteresiranih strani k sklepu o začetku postopka

(28)

Komisija je prejela pripombe družb CCB in JCD, povzete v nadaljevanju.

3.2.1   Pripombe družbe CCB

(29)

Družba CCB v odgovor na sklep o začetku postopka navaja, da se strinja z analizo Komisije, da to, da je družba JCD upravljala več oglasnih panojev, postavljenih na podlagi pogodbe iz leta 1984 na območju mesta Bruselj in ohranjenih tudi po predvidenih datumih odstranitve, brez plačevanja najemnine in davka, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU in je nezdružljivo z notranjim trgom.

(30)

Družba CCB navaja tudi, da se strinja s stališčem Komisije, da obstajajo resni dvomi glede dejanskosti in upoštevnosti mehanizma nadomestila, s katerim belgijski organi utemeljujejo ohranitev spornih panojev tudi po predvidenih datumih odstranitve. Po mnenju družbe CCB belgijski organi niso zagotovili dokazov, ki bi potrjevali, da je bil ta mehanizem nadomestila formalno vzpostavljen pred nezakonito ohranitvijo spornih panojev.

(31)

Družba CCB vztraja, da prednost, ki naj bi jo družba JCD dobila zaradi upravljanja panojev iz leta 1984 tudi po predvidenih datumih njihove odstranitve, presega 2 150 000 EUR, brez obresti. Družba CCB se opira na zapisnika izvršitelja, ki sta bila na njeno zahtevo sestavljena 3. decembra 2007 in 21. decembra 2009 in ki vsebujeta pregled stanja opreme, nameščene v okviru pogodbe iz leta 1984, ki je bila na ta datuma še vedno postavljena. Družba CCB še navaja, da to, da se na ta zapisnika sodnega izvršitelja, sestavljena na njeno zahtevo (glej oddelek 3.3.2)), sklicujejo sami belgijski organi, kaže, da ni bilo natančnega nadzora nad panoji, ohranjenimi tudi po prvotno predvidenih datumih, in da je treba pri izračunu prednosti, dodeljene družbi JCD, upoštevati 86 panojev, to je 119 oglasnih površin, ker belgijski organi niso predložili nasprotnih dokazov.

(32)

Nazadnje, družba CCB podpira analizo Komisije, v skladu s katero bi bilo treba od leta 2002 plačevati davke za oglasne panoje ne glede na prvotno pogodbo. Predčasna odstranitev panoja, zajetega s pogodbo iz leta 1984, naj posledično družbi JCD ne bi preprečila prihrankov pri davkih, saj naj bi bilo treba te davke za te panoje, če bi se ohranili, plačati v vsakem primeru, tako da je v zvezi s temi davki trditev o nadomestitvi med predčasno in prepozno odstranjenimi panoji brezpredmetna. Družba CCB ponavlja tudi trditev, da so te oprostitve davkov v korist družbe JCD povzročile večja izkrivljanja konkurence na belgijskem trgu oglaševanja na prostem in neugoden konkurenčni položaj, saj so morali konkurenti družbe JCD, med njimi družba CCB, za panoje, ki jih upravljajo na ozemlju mesta Bruselj, plačevati davke na oglaševanje.

(33)

Družba CCB navaja, da je pritožbeno sodišče v Bruslju v sodbi z dne 29. aprila 2016 odločilo, da družba JCD ni upoštevala datumov odstranitve, predvidenih v Prilogi 10 k razpisni specifikaciji za naročilo iz leta 1999, in da je brez pravne podlage več let upravljala številne oglasne panoje na javnih površinah mesta Bruselj (10). Družba CCB tudi navaja, da je Sodišče zavrnilo trditev o nadomestitvi med predčasno in prepozno odstranjenimi panoji, ki jo zagovarja družba JCD.

(34)

Družba CCB meni, da lahko prihodki iz oglaševanja na podlagi komercialnega upravljanja oglasnih panojev, ohranjenih po datumu odstranitve, predvidenem v Prilogi 10, pomenijo tudi državna sredstva, saj bi lahko država sama upravljala te panoje.

(35)

Družba CCB je v pripombah, ki jih je 16. julija 2015 predložila k sklepu Komisije o začetku postopka, dodala pritožbo zoper družbo JCD v zvezi z davki, ki jih družba JCB ni plačevala državi Belgiji za panoje, zajete s pogodbo iz leta 1999.

3.2.2   Pripombe družbe JCD

(36)

Družba JCD v pripombah k sklepu o začetku postopka z dne 17. julija 2015 opozarja, da mora javni organ (v tem primeru mesto Bruselj) ohranjati ekonomsko ravnovesje pogodb, katerih stranka je. Po navedbah družbe JCD pa je mesto Bruselj, da bi nadomestilo izgube prihodkov iz oglaševanja zaradi predčasne odstranitve zadevnih panojev in zagotovilo ekonomsko ravnovesje pogodbe iz leta 1984, logično dovolilo ohranitev in upravljanje enakega števila drugih panojev, zajetih s pogodbo iz leta 1984, tudi po predvidenem datumu njihove odstranitve. Družba JCD v zvezi s tem trdi, da je resničnost nadomestitve nesporna in da jo potrjujejo različni dokazi, med njimi številna predložena stališča in dokumenti mesta Bruselj v okviru predhodne preiskave.

(37)

Po navedbah družbe JCD upravljanje zadevnih oglasnih panojev nikoli ni bilo urejeno s pogodbo iz leta 1999, ohranitev nekatere cestne opreme pa naj bi spadala v okvir izvajanja pogodbe iz leta 1984, ne da bi šlo za kakršen koli prenos javnih sredstev. Ohranitev zadevne opreme je nevtralna v smislu državnih sredstev, saj pomeni plačilo za predčasno odstranitev druge opreme, urejene z isto pogodbo.

(38)

Po mnenju družbe JCD iz samega načela nadomestila izhaja, da je morala za upravljanje opreme, ohranjene tudi po njenem izteku, za oglaševalske namene veljati enaka ureditev, kot se uporablja za predčasno umaknjene panoje, torej pogodba iz leta 1984.

(39)

Družba JCD zato izpodbija trditev, da je uživala selektivno prednost zaradi prenosa javnih sredstev v okviru pogodb, zakonito sklenjenih z mestom Bruselj. Družba JCD meni, da ni prihranila nobenih najemnin in davkov, ki bi jih morala plačevati na podlagi pogodbe iz leta 1999, in da so te storitve zajete z nalogo zagotavljanja javne storitve.

(40)

Natančneje, po mnenju družbe JCD je oprostitev plačila najemnin posledica mehanizma nadomestila, urejenega s pogodbo iz leta 1984.

(41)

Kar zadeva oprostitev plačila davkov, naj bi bilo stališče mesta Bruselj, da se davki ne obračunajo izključno za pogodbe v zvezi s cestno opremo – v nasprotju z oglasnimi panoji –, popolnoma skladno z ohranitvijo ekonomskega ravnovesja navedenih pogodb, saj se davek ni plačeval niti za panoje, zajete s pogodbo iz leta 1984, niti za panoje, zajete s pogodbo iz leta 1999, in to kljub temu, da je mesto Bruselj leta 2002 sprejelo uredbo o davku.

(42)

Po navedbah družbe JCD je namreč mesto Bruselj prvo uredbo o davku na področju začasnega oglaševanja v javnih prostorih in na javnih površinah sprejelo šele za davčno leto 2002 (uredba o davku z dne 17. oktobra 2001), medtem ko se je pogodba iz leta 1984 iztekla v letu 1999. Posledično naj se ta davek ne bi uporabljal za oglaševanje na panojih, zajetih s pogodbo iz leta 1984, tudi če se je to oglaševanje podaljšalo v davčno leto 2002 in naslednja. Po mnenju družbe JCD neobdavčitev teh panojev ne more pomeniti selektivne prednosti v korist pogodbene stranke, saj odraža splošno načelo, na podlagi katerega družbi JCD ni bila dodeljena ugodnejša obravnava kot kateremu koli drugemu podjetju, ki bi se znašlo v primerljivem položaju, zato ne more biti podlaga za obstoj državne pomoči.

(43)

Poleg tega bi bilo treba ob teoretični predpostavki, da bi se za to pogodbo začel uporabljati določen davek, spremeniti pogoje pogodbe iz leta 1984, kot je določala ta pogodba.

(44)

Kar zadeva panoje, zajete s pogodbo iz leta 1999, družba JCD meni, da za njihovo upravljanje za oglaševalske namene prav tako ni bilo treba plačevati davka na oglaševanje. Uredba o davku na oglaševanje, ki jo je mesto Bruselj sprejelo leta 2002, naj se namreč ne bi uporabljala, saj družba JCD plačuje že mesečno najemnino za uporabo nosilcev za oglaševalske namene, kar je v skladu s pogodbo iz leta 1999 edina dajatev, ki bremeni upravljanje panojev za oglaševalske namene. Poleg tega so z navedeno uredbo o davku izrecno oproščeni oglasni panoji mesta Bruselj, torej tudi panoji, zajeti s pogodbo iz leta 1999.

(45)

Družba JCD je v podporo tem trditvam Komisiji predložila sodbi z dne 4. novembra 2016, s katerima je prvostopenjsko frankofonsko sodišče v Bruslju ugotovilo, da družbi JCD ni treba plačevati občinskega davka na oglaševanje, kar zadeva oglasne panoje, ki so postavljeni na ozemlju mesta Bruselj in v njegovi lasti, v okviru izvajanja naročila, dodeljenega družbi JCD 14. oktobra 1999. V teh sodbah je bilo torej odrejeno vračilo zneskov, ki naj bi bili plačani za davčna leta od 2009 do 2012.

(46)

Družba JCD trdi, da tudi če bi zgoraj navedeni mehanizem nadomestila povzročil morebitno neravnovesje v korist družbe JCD, to hipotetično neravnovesje ni moglo okrepiti konkurenčnega položaja družbe JCD glede na njene konkurente na zadevnih trgih, ker naj bi bilo neznatno.

(47)

Po mnenju družbe JCD to hipotetično neravnovesje zlasti ne bi moglo otežiti prodora na te trge podjetjem s sedežem v drugih državah članicah. Poleg tega družba JCD opozarja, da je Komisija že ugotovila, da so imeli nekateri ukrepi učinke samo na lokalni ravni in tako niso vplivali na trgovino med državami članicami.

3.3   Pripombe Belgije

3.3.1   Pripombe Belgije k sklepu o začetku postopka

(48)

Belgijski organi priznavajo, da je družba JCD nekatere panoje, zajete s pogodbo iz leta 1984, upravljala tudi po datumu odstranitve, predvidenem v pogodbi iz leta 1999, kot je določen v Prilogi 10. Družba JCD za te oglasne panoje mestu Bruselj ni plačevala niti najemnine niti davka, nasprotno pa se je za panoje, zajete s pogodbo iz leta 1999, že od začetka pogodbe plačevala najemnina, pri čemer so bili obračunani tudi davki, vendar šele od leta 2009 (11). Tako je bilo do avgusta 2011, ko so bili odstranjeni še zadnji panoji.

(49)

Belgijski organi ne zanikajo, da je ukrepe mogoče pripisati njim, natančneje mestu Bruselj. Dejansko celo pojasnjujejo, da so se strinjali z ohranitvijo panojev iz pogodbe iz leta 1984 tudi po datumu, predvidenem v Prilogi 10, da bi se ohranilo ravnovesje pogodbe z družbo JCD, ker so bili drugi panoji predčasno umaknjeni na zahtevo mesta Bruselj, da bi se postavile druge vrste panojev, ki se jim je dajala prednost zlasti iz estetskih razlogov, natančneje nova cestna oprema v slogu art nouveau.

(50)

Belgijski organi menijo, da je ta predčasna odstranitev družbi JCD povzročila izgubo, saj naj bi se odrekla panojem, za katere se do datuma, ki je bil s Prilogo 10 predviden za njihovo odstranitev, ni zahtevala najemnina ali davek, ter da je bilo v zameno za to izgubo dopuščeno, da se drugi panoji ohranijo dlje, kot je bilo predvideno, in da se za te panoje ne zahteva najemnina ali davek.

(51)

Belgijski organi priznavajo, da je družba JCD na splošno uživala gospodarsko prednost, vendar izključno zaradi neujemanja med številom predčasno odstranjenih panojev (pred njihovim predvidenim datumom odstranitve) in številom panojev, ohranjenih tudi po datumu odstranitve, predvidenem s Prilogo 10. Člen 4.5 pogodbe, ki je bila leta 1984 sklenjena med mestom Bruselj in družbo JCD, je določal, da za oglasne nosilce in avtobusna postajališča velja oprostitev plačevanja najemnine, pravice do uporabe in pristojbine. Po navedbah belgijskih organov je treba pri analizi te oprostitve upoštevati dejstvo, da mesto Bruselj ob podpisu pogodbe ni sprejelo nobene uredbe, s katero bi obdavčilo oglasne nosilce.

(52)

Po mnenju belgijskih organov se je družba JCD po eni strani s tem, ko se je strinjala s predčasnim umikom panojev, odrekla prihrankom pri najemninah in davkih, po drugi strani pa je zaradi ohranitve panojev tudi po predvidenih datumih odstranitve prihranila pri najemninah in davkih. Z izračunom razlike med prihranki, ki jih je družba JCD izgubila zaradi predčasnih odstranitev, in dodatnimi prihranki zaradi ohranitve panojev dlje, kot je bilo predvideno s Prilogo 10, naj bi družba JCD po navedbah belgijskih organov na splošno prejela zgolj finančno ugodnost, ki je med decembrom 1999 in 2011 znašala največ [100 000–150 000] EUR.

(53)

V zvezi s tem so belgijski organi trdili, da bi lahko ukrep zlahka spadal na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 (12) (v nadaljnjem besedilu: uredba de minimis iz leta 2006). Ta uredba namreč določa, da se za nekatere manjše zneske pomoči (manj kot 200 000 EUR v obdobju treh davčnih let) šteje, da ne vplivajo na trgovino med državami članicami in da torej ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU.

(54)

Belgijski organi poleg tega navajajo pojasnila v zvezi z nekaterimi trditvami družbe CCB, ki so predmet sklepa o začetku postopka. Na prvem mestu, osnovna ocena za 86 panojev, ki jo je podala družba CCB, naj bi bila napačna, saj je v zapisniku izvršitelja družbe CCB (glej uvodno izjavo 31) navedenih 80 panojev. Poleg tega je družba CCB napačno opisala nekatere panoje kot avtobusna postajališča, čeprav gre za informacijske table za mesto. Na drugem mestu, kar zadeva oceno zneska najemnin, naj bi družba CCB napačno indeksirala najemnine, saj bi bilo treba po navedbah mesta Bruselj te indeksirati leto dni po sklenitvi pogodbe (13). Na tretjem mestu, pri oceni zneska davkov, ki jih dolguje družba JCD, kot jo je navedla družba CCB, naj bi bile storjene napake.

3.3.2   Pripombe Belgije k pripombam zainteresiranih strani

(55)

Belgijski organi v pisnih pripombah z dne 2. oktobra 2015 pojasnjujejo, da to, da mesto Bruselj ni izterjalo davkov, ki ji je družba JCD dolgovala na podlagi pogodbe iz leta 1999, medtem ko so potekali sodni postopki, ni posledica ugodnosti, ki jo je dodelilo mesto Bruselj, temveč uporabe belgijskega zakona in sodb belgijskih sodišč, ki so občinski upravi preprečevali izvedbo zasega z izvršbo ali izterjavo davka za del davka, ki presega nesporno dolgovani znesek. Kadar se tožba, kot jo je vložila družba JCD, nanaša na celotni davek, zaseg z izvršbo ali izterjava nista mogoča. To ne pomeni, da je davčni zavezanec, ki vloži tožbo na sodišču, oproščen plačila davka, kot trdi družba CCB. Poleg tega je treba davke, tudi če se izpodbijajo, z računovodskega vidika šteti med operativne stroške. Nobena državna pomoč torej ne more izhajati iz dejstva, da mesto Bruselj ni izterjalo davkov, obračunanih družbi JCD, ki so predmet sodnih postopkov.

(56)

Belgijski organi so v pisnih pripombah z dne 20. junija 2016 v odgovor na vprašanja, ki so jih službe Komisije postavile v dopisu z dne 15. aprila 2016, potrdili, da je mesto Bruselj začelo obdavčevati oglasne panoje, postavljene v okviru izvajanja naročila, dodeljenega 14. oktobra 1999, šele z davčnim letom 2009. Vendar je mesto Bruselj že z uredbo o davku z dne 17. oktobra 2001 o začasnem oglaševanju v javnih prostorih in na javnih površinah uvedlo davek na začasne oglase v javnih prostorih in na javnih površinah ter predvidelo oprostitev plačila davkov izključno za lastne oglase (14). Belgijski organi navajajo, da so se uredbe o davku, ki se uporabljajo za oglasne panoje, začele prvič uporabljati šele 1. januarja 2002, tako da za leto 2001 ni bilo treba plačati nobenega davka, in trdijo, da se te uredbe o davku uporabljajo za panoje, zajete s pogodbo iz leta 1999.

(57)

Pojasnjujejo še, da mesto Bruselj ni pobiralo zneskov, ki bi ustrezali tem davkom, za davčna leta od 2002 do 2008. To je posledica dejstva, da je mesto sprva menilo, da panoji, ki so bili postavljeni v okviru izvajanja naročila iz leta 1999 in so bili v njegovi lasti, upravljala pa jih je družba JCD, niso obdavčljivi, in sicer na podlagi oprostitve plačila davkov iz člena 5 uredbe o davku z dne 17. oktobra 2001, ki se je nanašala izključno na oglase v lasti mesta Bruselj. Poleg tega je bila oprostitev, ki se je nanašala izrecno na oglasne panoje mesta Bruselj ali organizacij, ki jih je to ustanovilo ali so mu podrejene, vključena v uredbo o davku z dne 18. decembra 2006 in v naslednje uredbe.

(58)

Davki so bili prvič obračunani 29. julija 2011, nanašali pa so se na davčno leto 2009. Na podlagi člena 6 zakona z dne 24. decembra 1996, ki je bil nato razveljavljen s sklepom z dne 3. aprila 2014, retroaktivna obdavčitev ni bila mogoča za več kot tri leta pred 1. januarjem davčnega leta.

(59)

Belgijski organi trdijo, da se je mesto Bruselj odločilo, da ne bo več uporabljalo oprostitve, ker je menilo, da bi bila oprostitev oglasnih panojev samo zato, ker so v lasti mesta Bruselj, čeprav to ni bilo upravljavec, nepravična do upravljavcev drugih oglasnih panojev. Po mnenju mesta Bruselj bi bilo sicer dejansko mogoče upravičiti oprostitev oglasnih panojev, ki jih uporablja za lastne potrebe ali potrebe organizacij, ki jih je ustvarilo ali so mu podrejene, vendar oprostitev ne bi bila upravičena, če bi jih upravljala tretja oseba, zlasti komercialno podjetje, dejavno v sektorju oglaševanja na prostem.

(60)

Cilj oprostitve, predvidene z uredbo o davku, je bil namreč preprečiti, da bi moralo mesto obdavčiti samo sebe, s čimer si ne bi zagotovilo dodatnih prihodkov, temveč bi povečalo upravno delo svojemu finančnemu oddelku, čeprav je cilj vsake uredbe o davku, da se davčnemu organu zagotovijo dodatna finančna sredstva. Kot pa je pojasnjeno v pripombah, ki so jih belgijski organi 20. februarja 2017 predložili na dodatna vprašanja, ki jih je Komisija postavila 14. februarja 2017, mesto Bruselj ni nikoli samo upravljalo oglasnih panojev. To upravljanje je vedno potekalo prek tretje osebe. Edini oglasni panoji, ki so v lasti mesta Bruselj, so predmet javnega naročila, ki je bilo 14. oktobra 1999 dodeljeno družbi JCD. Ob izteku pogodbe iz leta 1999 je bil objavljen nov javni razpis, na katerem je bila izbrana družba CCB, tj. trenutni izbrani ponudnik. Na podlagi trenutno veljavne pogodbe družba CCB za oglasne panoje plačuje najemnino in veljavne davke.

(61)

Belgijski organi navajajo, da subjekti, ki uporabljajo lastne panoje, plačujejo izključno dolgovane davke in da se tem davkom prišteje najemnina za uporabo oglasnih panojev, če so ti panoji v lasti mesta Bruselj. Ta najemnina nikakor ne nadomešča davkov na take panoje. Najemnina je namreč plačilo za pravico do upravljanja panojev, ki so v lasti mesta Bruselj. Brez plačevanja najemnine bi imeli subjekti na voljo brezplačno upravljanje panojev mesta Bruselj, čeprav je to moralo financirati nakup teh panojev. Logično je torej, da morajo plačevati najemnino. Nasprotno pa morajo subjekti, ki ne upravljajo panojev mesta Bruselj, kriti celotno naložbo za izdelavo ali nakup oglasnih panojev.

(62)

Belgijski organi pojasnjujejo, da je prvostopenjsko frankofonsko sodišče v Bruslju s sodbama z dne 4. novembra 2016 ugotovilo, da družbi JCD v skladu s členom 9 uredb o davku za obdobje 2009–2012 v okviru izvajanja naročila, ki ji je bilo dodeljeno 14. oktobra 1999, ni bilo treba plačevati občinskega davka na oglaševanje, kar zadeva oglasne panoje, postavljene na ozemlju mesta Bruselj, ki so v lasti tega mesta. V teh sodbah je bilo torej odrejeno vračilo zneskov, ki naj bi bili plačani za davčna leta od 2009 do 2012.

(63)

Belgijski organi tudi potrjujejo, da je mesto Bruselj vložilo pritožbo zoper sodbi z dne 4. novembra 2016, ki sta se nanašali na davčni leti 2009–2010 oziroma 2011–2012. Mesto Bruselj je v pritožbenem postopku, ki še ni končan, trdilo, da razlaga člena 9 uredbe o davku, ki jo je podalo sodišče in v skladu s katero dovoljuje oprostitev družbe JCD, odpira vprašanje njegove združljivosti s členoma 106 in 107 PDEU.

(64)

Nasprotno pa mesto Bruselj ni obračunalo nobenega davka na oglasne panoje, ki so bili urejeni s pogodbo iz leta 1984 in so se ohranili tudi po predvidenem datumu odstranitve.

(65)

Belgijski organi priznavajo, da ne morejo navesti zneskov neplačanih najemnin in davkov za panoje, ohranjene tudi po datumu odstranitve, predvidenem v Prilogi 10, za obdobje od 1. januarja 2002 do 21. avgusta 2010.

3.4   Ocena ukrepov

3.4.1   Del v zvezi s panoji iz pogodbe iz leta 1984: predmet tega sklepa

(66)

Analiza Komisije zadeva izključno ohranitev panojev iz leta 1984 tudi po izteku njihovega obdobja upravljanja in se ne nanaša na pogodbo iz leta 1984 kot tako. To je utemeljeno zlasti s tem, da Komisija v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (15) ne more odrediti vračila dodeljene pomoči po izteku desetletnega zastaralnega roka.

(67)

Panoje, postavljene na podlagi pogodbe iz leta 1984, je bilo dovoljeno postaviti do konca obdobja veljavnosti pogodbe iz leta 1984 (torej do leta 1999) in upravljati 15 let (torej kvečjemu do leta 2014). Kakršna koli pomoč, zagotovljena s temi panoji na podlagi pogodbe iz leta 1984, ob predpostavki, da so izpolnjeni vsi kumulativni pogoji iz člena 107(1), bi bila torej lahko dodeljene šele, ko bi družba JCD prejela dovoljenje bruseljskih organov za postavitev zadevnega panoja in torej pred letom 1999, ko se je ta pogodba iztekla. Tako bi bila vsaka morebitna pomoč družbi JCD dodeljena več kot deset let pred prvo zahtevo za informacije, ki jo je Komisija naslovila na belgijske organe, z dne 15. septembra 2011.

(68)

Nasprotno pa bi bila, kar zadeva ohranitev panojev, zajetih s pogodbo iz leta 1984, brez plačevanja najemnin in davkov tudi po datumu, predvidenem s Prilogo 10 k pogodbi iz leta 1999, morebitna pomoč družbi JCD v teh okoliščinah dodeljena ob (tihem) dovoljenju bruseljskih organov, da se ne upošteva časovni razpored, določen v navedeni prilogi. Analiza Komisije v nadaljevanju se nanaša izključno na ukrep, pri katerem ohranitev panojev, zajetih s pogodbo iz leta 1984, tudi po datumu, predvidenem s Pogodbo 10, pomeni državno pomoč družbi JCD, ki naj bi jo prejela 15. septembra 2001 (torej v zastaralnem roku iz člena 17 Uredbe (EU) 2015/1589).

(69)

Ta sklep prav tako ne zadeva ugotovitve, da se za državno pomoč šteje oprostitev davkov, ki bi jih morala družba JCD plačati belgijski državi za panoje, zajete s pogodbo iz leta 1999, ki ni spadala na področje uporabe sklepa o začetku postopka.

3.4.2   Državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU

(70)

V skladu z določbami člena 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(71)

V skladu z ustaljeno sodno prakso morajo biti za opredelitev pomoči v smislu člena 107(1) PDEU izpolnjeni vsi kumulativni pogoji iz te določbe: (i) ukrep je mogoče pripisati državi in se financira z državnimi sredstvi; (ii) upravičencu zagotavlja selektivno gospodarsko prednost; (iii) ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco; (iv) ukrep bi lahko vplival na trgovino med državami članicami (16).

3.4.2.1   Pripisljivost in državna sredstva

(72)

Da bi ukrep pomenil državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ga mora dodeliti država ali se financirati iz državnih sredstev. Državna sredstva vključujejo vsa sredstva javnega sektorja (17), vključno s sredstvi subjektov znotraj države (decentraliziranih, zveznih, regionalnih ali drugih) (18).

(73)

Za pomoč v smislu člena 107(1) PDEU se lahko štejejo prednosti, ki se neposredno ali posredno dodelijo iz državnih sredstev. Obstoj državnega sredstva je lahko negativen, če gre za izpad prihodka za javne organe. V skladu z ustaljeno sodno prakso odpoved sredstvom, ki bi morala načeloma biti nakazana v državni proračun, pomeni prenos državnih sredstev. Prav tako se lahko za državna sredstva štejejo ukrepi, s katerimi se znižajo stroški, ki običajno bremenijo proračun podjetja (19).

Pripisljivost

(74)

Belgijski organi ne zanikajo, da je ukrep mogoče pripisati njim (zlasti mestu Bruselj). Dejansko celo pojasnjujejo, da so se strinjali z ohranitvijo panojev, zajetih s pogodbo iz leta 1984, tudi po datumu, predvidenem v Prilogi 10, da bi se ohranilo ravnovesje pogodbe z družbo JCD, ker so bili drugi panoji na zahtevo mesta Bruselj predčasno umaknjeni, da bi se postavile druge vrste panojev, ki imajo prednost zlasti iz estetskih razlogov (glej uvodno izjavo 49).

Državna sredstva

(75)

Belgijski organi tudi priznavajo, da ohranitev panojev tudi po datumih, predvidenih v Prilogi 10, pomeni izpad prihodka za mesto Bruselj iz naslova najemnin in davkov, ki niso bili pobrani za te panoje, ki naj bi jih praviloma zamenjali panoji, zajeti s pogodbo iz leta 1999, ki vključuje plačevanje najemnim in davkov.

(76)

Torej ni sporno, da je mogoče ohranitev panojev iz leta 1984, ki jih je družba JCD ohranila tudi po datumih, predvidenih v Prilogi 10, pripisati belgijski državi in da je vključevala njeno odpoved državnim sredstvom. Pri količinski opredelitvi teh državnih sredstev (torej zneska najemnin in davkov, ki se mu je mesto Bruselj odreklo) pa sta Komisija in belgijska država prišli do različnih ocen (glej oddelek 3.4.5).

(77)

Komisija posledično meni, da ta ukrep pomeni prenos državnih sredstev v smislu člena 107(1) PDEU.

(78)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, družba CCB v pisnih pripombah meni, da bi se lahko prihodki iz oglaševanja, ki izhajajo iz komercialne uporabe oglasnih panojev, ohranjenih po datumu odstranitve, predvidenem v Prilogi 10, prav tako šteli za državna sredstva, saj bi lahko država te panoje upravljala sama.

(79)

Komisija najprej meni, da se ti prihodki iz oglaševanja, ki jih je prejela družba JCD, ne štejejo jasno za državna sredstva, saj izvirajo iz zasebnih pogodb med družbo JCD in njenimi strankami, v katere država nikakor ne posega.

(80)

Poleg tega ni mogoče šteti, da se mesto Bruselj odreka državnim sredstvom, zgolj zato, ker se s tako ali drugačno gospodarsko dejavnostjo ne ukvarja samo. Tak pristop k državnim sredstvom bi bil izredno širok in bi državi prepovedoval, da dovoli dejavnosti na svojem ozemlju, ne da bi predhodno preverila, da dejavnosti ne bi mogla opravljati sama.

(81)

Še več, tudi če bi bilo teoretično mogoče, da se javni organ ukvarja z določeno gospodarsko dejavnostjo, to jasno ni njegova primarna naloga, poleg tega a priori nima niti znanja niti usposobljenosti in tehničnih sredstev za tako dejavnost. V obravnavani zadevi je na primer mogoče ugotoviti, da so pogodbe o oglaševanju običajno nacionalne. Mesto Bruselj ne bi imelo sredstev za sklenitev takih pogodb, saj bi bilo pristojno izključno za panoje, ki jih ima na svojem ozemlju. Njegove morebitne sposobnosti ustvarjanja prihodkov na podlagi teh panojev torej ne bi bilo mogoče primerjati s sposobnostjo družbe JC Decaux.

3.4.2.2   Obstoj gospodarske prednosti

(82)

Prednost v smislu člena 107(1) PDEU je vsaka gospodarska korist, ki je podjetje ne bi pridobilo pod običajnimi tržnimi pogoji, tj. brez posredovanja države (20). Pomemben je le učinek ukrepa na podjetje, ne pa vzrok ali cilj posredovanja države (21).

(83)

Po mnenju Sodišča prednost pomeni vsako izboljšanje finančnega položaja podjetja zaradi posredovanja države, torej ne obsega samo koristi, ampak tudi vse ukrepe države, ki v različnih oblikah blažijo stroške, ki običajno bremenijo proračun podjetja (22).

(84)

V obravnavani zadevi je družba JCD po letu 1999 in ob izteku dovoljenj, ki so temeljila na pogodbi iz leta 1984, še naprej upravljala oglasne panoje na ozemlju mesta Bruselj, ne da bi plačevala najemnine ali davke za upravljanje teh panojev, čeprav bi morali biti ti v skladu s pogodbo iz leta 1999 odstranjeni in čeprav je, prav tako na podlagi pogodbe iz leta 1999, upravljanje novih oglasnih panojev, ki naj bi jih nadomestili, vključevalo plačevanje najemnin in davkov.

(85)

Belgijski organi priznavajo, da je družba JCD na splošno uživala gospodarsko prednost, vendar izključno zaradi neujemanja med številom panojev, odstranjenih predčasno, tj. pred predvidenim datumom odstranitve, in številom panojev, ohranjenih tudi po datumu odstranitve, predvidenem s Prilogo 10. Tudi če bi se Komisija strinjala s takim stališčem (kar pa ne drži), bi bil obstoj prednosti vsekakor dokazan.

(86)

Komisija najprej navaja, da se belgijski organi strinjajo z načelom obstoja prednosti, izpodbijajo pa njegov obseg.

(87)

Poleg tega belgijski organi ukrep obravnavajo kot nadomestilo, dodeljeno družbi JCD v zameno za prikrajšanost zaradi predčasnega umika določenega števila panojev. Komisija se v zvezi s tem sklicuje na zadevo Orange proti Komisiji, C-211/15 P (23), v kateri je Sodišče potrdilo stališče Splošnega sodišča (24) in generalnega pravobranilca (25), da celo znižanje stroškov za podjetje z odpravo dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi odstopajoče ureditve, ki ne velja za konkurenčna podjetja, pomeni državno pomoč (26). Edina nadomestila, ki vključujejo prenos javnih sredstev in se ne štejejo za državno pomoč, so nadomestila za javne storitve, dodeljena v skladu s sodno prakso v zadevi Altmark (27).

(88)

Vendar sta tako pogodba iz leta 1984 kot tudi pogodba iz leta 1999 navadni poslovni pogodbi in z njunimi določbami družbi JCD ni dodeljena naloga zagotavljanja javne storitve. Zato sodna praksa v zadevi Altmark, ki se nanaša na nadomestila, dodeljena za zagotavljanje javne storitve, ni upoštevna.

(89)

Na tej podlagi se torej zdi, da nadomestilo, ki ga omenjajo belgijski organi, ob predpostavki, da je dejansko dodeljeno v zameno za prikrajšanost, povezano z morebitno obveznostjo predčasnega umika nekaterih panojev, nujno vključuje prednost za družbo JCD. Ta ugotovitev je še toliko trdnejša v obravnavani zadevi, ker si je težko predstavljati, da je bila družba JCD strukturno prikrajšana, saj se je sama strinjala z umikom teh panojev, in ker so poleg tega belgijski organi sami priznali, da je zadevno nadomestilo presegalo tisto, kar je bilo nujno zaradi domnevne prikrajšanosti.

(90)

Ta utemeljitev je skladna tudi s točko 69 Obvestila Komisije o pojmu državne pomoči (28) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o pojmu državne pomoči), v kateri je poudarjeno, da se „[z]a stroške, ki izhajajo iz regulativnih obveznosti, ki jih nalaga država (29), […] lahko načeloma šteje, da se nanašajo na stroške, ki so neločljivi del gospodarske dejavnosti, tako da povračilo teh stroškov podjetju daje prednost (30). To pomeni, da obstoj prednosti načeloma ni izključen zaradi dejstva, da korist ne presega nadomestila za stroške, ki izhajajo iz uvedbe regulativne obveznosti. Enako velja za olajšave za stroške, ki jih podjetje ne bi imelo, če ne bi bilo spodbude, ki izhaja iz državnega ukrepa, ker bi podjetje brez te spodbude drugače strukturiralo svoje dejavnosti (31). Obstoj prednosti prav tako ni izključen, če je ukrep nadomestilo za dajatve drugačne narave, ki niso povezane s tem ukrepom (32).“

(91)

V obravnavani zadevi predčasne zamenjave panojev iz leta 1984 prav tako dejansko ni mogoče enačiti z regulativno obveznostjo, saj se je družba JCD sama strinjala z umikom teh panojev, iz točke 69 obvestila o pojmu državne pomoči pa izhaja, da bi v primeru umika panojev zaradi regulativne obveznosti nadomestilo za to predčasno zamenjavo vključevalo prednost.

(92)

Navesti je treba tudi, da je v točki 71 obvestila o pojmu državne pomoči opozorjeno, da je „[o]bstoj prednosti […] izključen v primeru povračila nezakonito pobranih dajatev (33), obveznosti nacionalnih organov, da plačajo nadomestilo za škodo, ki so jo povzročili posameznim podjetjem (34), ali plačila nadomestila za razlastitev (35)“.

(93)

Vendar v obravnavani zadevi ne gre za nobenega od teh dveh primerov. Nikakor ni mogoče ugotoviti, da so belgijski organi družbi JCD povzročili škodo, ki bi jo morali nadomestiti. Družba JCD se je sama strinjala z umikom nekaterih panojev iz leta 1984 in upravičeno je mogoče domnevati, da se je s tem strinjala, ker ji je to na splošno prineslo prednost.

(94)

Nazadnje, Komisija se sprašuje, ali je mogoče to nadomestilo šteti za običajno ravnanje tržnega subjekta, zaradi česar bi bil morda lahko izključen obstoj prednosti. Vendar ni mogoče šteti, da je mesto Bruselj v teh okoliščinah ravnalo kot tržni subjekt. Dokazano je namreč, da zatrjevani dogovor o nadomestilu ni bil nikakor formaliziran in nadzorovan (kar sicer pojasnjuje, zakaj se po navedbah samih belgijskih organov število predčasno odstranjenih in zamenjanih panojev ni ujemalo). Iz nobenega elementa, predloženega Komisiji, ni razvidno, da bi se mesto Bruselj in družba JCD v zvezi s tem kakor koli pogajala. Iz nobenega elementa ni razvidno, da je mesto Bruselj analiziralo dejanski izpad prihodka za družbo JCD, povezan s predčasnimi zamenjavami nekaterih panojev, zajetih s pogodbo iz leta 1984, v primerjavi z dobičkom, ki ga je prinesla ohranitev drugih panojev, sicer v celoti amortiziranih (stroški teh panojev so bili namreč logično v celoti povrnjeni – kar je vključevalo maržo družbe JCD – z njihovim upravljanjem med zakonitim trajanjem pogodbe iz leta 1984) in zajetih z isto pogodbo. Zaradi popolnega neobstoja analize, pogodbe in nadzora je izključeno, da je bilo tako ravnanje mesta Bruselj v skladu z načelom zasebnega subjekta v tržnem gospodarstvu.

(95)

Trditev Komisije o obstoju prednosti je bila sicer potrjena s sodbo pritožbenega sodišča v Bruslju z dne 29. aprila 2016 (36). Pritožbeno sodišče je v tej sodbi zavrnilo pritožbo družbe JCD in potrdilo sodbo, ki jo je 13. decembra 2010 izdalo prvostopenjsko sodišče v Bruslju. Natančneje, pritožbeno sodišče je potrdilo, da družba JCD ni upoštevala datumov odstranitve, predvidenih v Prilogi 10 k pogodbi iz leta 1999, in da je odtlej brez pravne podlage upravljala številne oglasne panoje na javnih površinah mesta Bruselj. Družba JCD je torej izvedla objektivno protipravna dejanja, ki so v nasprotju s poštenimi praksami na trgu, saj upravljanje oglasnih panojev, ki jih v njeni mreži ne bi smelo (več) biti, tej družbi zagotavlja protipravno konkurenčno prednost, ki bi lahko oglaševalce odvračala od njene konkurentke, družbe CCB. V zvezi s tem je pritožbeno sodišče odredilo prenehanje protipravnih praks in ugotovilo, da je za prenehanje protipravne prakse potrebna demontaža oglasnih panojev, ki se upravljajo brez pravne podlage.

(96)

Komisija posledično meni, da so se z ohranitvijo določenega števila oglasnih panojev, zajetih s pogodbo iz leta 1984, ki jih je družba JCD med letoma 1999 in 2011 upravljala na ozemlju mesta Bruselj tudi po datumu odstranitve, predvidenem s Prilogo 10 k pogodbi iz leta 1999, ne da bi plačevala najemnino in davek, znižali stroški, ki bi jih ta družba običajno imela pri opravljanju svoje dejavnosti, kar pomeni gospodarsko prednost.

3.4.2.3   Selektivnost

(97)

Da bi se ukrep štel za državno pomoč, mora biti selektiven, kar pomeni, da mora dajati prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga v smislu člena 107(1) PDEU (37). Zato se za državno pomoč štejejo le tisti ukrepi, ki podjetjem zagotavljajo selektivno prednost.

(98)

Najprej, ugotoviti je mogoče, da belgijski organi ne izpodbijajo selektivnosti ukrepa (ohranitev panojev iz leta 1984 brez plačevanja najemnin in davkov tudi po izteku njihovega obdobja upravljanja, predvidenega v Prilogi 10).

(99)

Belgijski organi so dejansko pojasnili, da je ukrep nadomestilo družbi JCD v zameno za predčasno odstranitev nekaterih panojev, tak ukrep pa je v bistvu individualni ukrep in v okviru tega je na podlagi ugotovitve gospodarske prednosti (glej oddelek 3.4.2.2) običajno mogoče domnevati o njegovi selektivnosti. Ker ni dokazov o nasprotnem, ta domneva velja v obravnavani zadevi in zadostuje za razglasitev ukrepa za selektivnega.

(100)

Prav tako je mogoče pripomniti, da ni mogoče šteti, da ukrep ni selektiven, samo zato, ker naj bi bila družba JCD v edinstvenem pravnem in dejanskem položaju, ker je edina lahko imela koristi od ukrepa, saj edina razpolaga s panoji, zajetimi s pogodbo iz leta 1994.

(101)

Sodišče je namreč v zgoraj navedeni sodbi v zadevi Orange potrdilo stališče Splošnega sodišča (38), v skladu s katerim „[…] je izvor in utemeljitev merila primerjave prejemnika z drugimi subjekti, ki so v dejansko in pravno primerljivem položaju glede na cilj ukrepa, presoja selektivnosti potencialno splošnih izvedbenih ukrepov in torej to merilo ni upoštevno, kadar gre – kot v obravnavanem primeru – za presojo selektivnosti ukrepa ad hoc, ki se nanaša le na eno podjetje […]“.

(102)

V obravnavani zadevi je očitno, da je ohranitev panojev ukrep ad hoc, ki ni splošen in je zato jasno selektiven.

3.4.2.4   Izkrivljanje konkurence in učinek na trgovino med državami članicami

(103)

Javna podpora podjetjem je državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če „izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco“, in le, če „prizadene trgovino med državami članicami“.

Izkrivljanje konkurence

(104)

Za ukrep, ki ga dodeli država, se šteje, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, kadar lahko izboljša konkurenčni položaj prejemnika pomoči v primerjavi z drugimi podjetji, ki so njegovi konkurenti (39).

(105)

Za to, da bi državna intervencija ali intervencija iz državnih sredstev lahko vplivala na trgovino med državami članicami in izkrivljala konkurenco ali grozila z njenim izkrivljanjem, zadostuje, da je ob začetku izvajanja ukrepa pomoči na zadevnem trgu stanje učinkovite konkurence (40). Izkrivljanje konkurence se torej predvideva od trenutka, ko država dodeli finančno prednost podjetju v liberaliziranem sektorju, v katerem obstaja ali bi lahko obstajala konkurenca.

(106)

Ker družba JCD deluje na trgu, na katerem si konkurirajo različna podjetja iz sektorja (trg oglaševanja majhnega formata), naj bi imela dodelitev pomoči prisotnim akterjem in njihova korist od te pomoči učinke, ki bi potencialno lahko izkrivljali konkurenco.

Vpliv na trgovino med državami članicami

(107)

V skladu s sodno prakso sodišč Unije bi lahko vsaka pomoč, dodeljena podjetju, ki svoje dejavnosti izvaja na notranjem trgu, vplivala na trgovino med državami članicami (41).

(108)

Komisiji v skladu z ustaljeno sodno prakso ni treba opraviti ekonomske analize dejanskega stanja na upoštevnih trgih, tržnega deleža podjetij, ki so prejela pomoč, položaja konkurenčnih podjetij ali trgovinskih tokov med državami članicami (42). Če pomoč ni bila dodeljena zakonito, Komisiji ni treba niti dokazati dejanskega učinka te pomoči na konkurenco in trgovino.

(109)

Z zadevnim ukrepom (ohranitev oglasnih panojev brez plačevanja najemnin in davkov tudi po datumih, predvidenih v Prilogi 10) v korist družbe JCD se krepi njen položaj na trgu oglasnih panojev v regiji Bruselj-glavno mesto, podjetjem s sedežem v drugih državah članicah pa se otežuje prodor na navedeni trg (43). Poleg tega Komisija v obravnavani zadevi ugotavlja, da družba JCD in družba CCB delujeta tudi v drugih državah članicah Evropske unije (44). Pomembno je še poudariti, da so oglaševalci pogosto mednarodne skupine, ki delujejo v številnih državah, in da imajo v nekaterih primerih mednarodno razsežnost tudi same oglaševalske kampanje.

(110)

Ukrep bi torej lahko vplival na trgovino med državami članicami.

(111)

Vseeno je treba ugotoviti, da belgijski organi, ki sicer priznavajo obstoj prednosti za družbo JCD, menijo, da se je mogoče sklicevati na uredbo de minimis iz leta 2006.

(112)

Njihovo razlogovanje temelji na izračunu zneska te prednosti ob upoštevanju logike nadomestitve predčasno odstranjenih panojev s prepozno odstranjenimi panoji.

(113)

Belgijski organi namreč menijo (glej uvodni izjavi 51 in 52), da je imela družba JCD na splošno korist od gospodarske prednosti, vendar izključno zaradi neujemanja med številom panojev, odstranjenih predčasno, tj. pred predvidenim datumom odstranitve, in številom panojev, ohranjenih tudi po datumu odstranitve, predvidenem s Prilogo 10. Po njihovem mnenju se je družba JCD na podlagi mehanizma nadomestila, dogovorjenega med strankama, po eni strani odrekla prihrankom pri najemninah in davkih, ker se je strinjala s predčasnim umikom panojev, po drugi strani pa je zaradi ohranitve panojev tudi po predvidenem datumu odstranitve prihranila pri najemninah in davkih.

(114)

Z izračunom razlike med prihranki, ki jih je družba JCD izgubila zaradi predčasnih odstranitev, in dodatnimi prihranki zaradi ohranitve panojev dlje, kot je bilo predvideno s Prilogo 10, naj bi družba JCD po navedbah belgijskih organov na splošno prejela zgolj omejeno finančno ugodnost, ki je med decembrom 1999 in 2011 znašala največ [100 000–150 000] EUR.

(115)

Ker belgijski organi menijo, da prednost, dodeljena družbi JCD, ni mogla preseči [100 000–150 000] EUR, trdijo, da bi lahko ukrep zlahka spadal na področje uporabe uredbe de minimis iz leta 2006.

(116)

V zvezi s tem je treba v tej fazi ugotoviti, da sta za zadevno obdobje dejansko upoštevni dve uredbi de minimis:

(a)

Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (v nadaljnjem besedilu: uredba de minimis iz leta 2001), veljavna od februarja 2001 do 31. decembra 2006, ki določa, da se za nekatere manjše zneske pomoči (manj kot 100 000 EUR v obdobju treh davčnih let) šteje, da ne vplivajo na trgovino med državami članicami in da torej ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU;

(b)

uredba de minimis iz leta 2006, veljavna od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, ki določa, da se za nekatere manjše zneske pomoči (manj kot 200 000 EUR v obdobju treh davčnih let) šteje, da ne vplivajo na trgovino med državami članicami in da torej ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU.

(117)

Najprej, kot je pojasnjeno v oddelku 3.4.2.2, Komisija ugotavlja, da ugodnost presega tisto, ki so jo upoštevali belgijski organi, saj je treba pri izračunu te ugodnosti upoštevati vse najemnine in davke, ki jih družba JCD ni plačala za predolgo ohranjene oglasne panoje. Opozoriti je treba, da Komisija nima natančne ocene celotne ugodnosti, dodeljene družbi JC Decaux, saj belgijski organi te informacije niso hoteli zagotoviti, vendar v vsakem primeru znesek pomoči, dodeljene družbi JCD, presega 200 000 EUR. Uredbi de minimis se torej ne uporabljata in Komisija ne more sprejeti trditve belgijskih organov.

(118)

Tudi če bi se uporabljala ena od uredb de minimis (čeprav se ne), Komisija prav tako ugotavlja, da pogoji glede spremljanja, določeni v členu 3 uredbe de minimis iz leta 2001 in členu 3 uredbe de minimis iz leta 2006, nikakor niso izpolnjeni. Belgijski organi namreč prvotno panoja niso dejansko šteli za pomoč de minimis, zato niso izvedli nobenega od postopkov, predvidenih v teh uredbah.

(119)

Ukrep prav tako ne izpolnjuje pogojev glede preglednosti, določenih v členu 2(4) uredbe de minimis iz leta 2006, ki določa, da se „[t]a uredba […] uporablja samo za pomoč, pri kateri je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent dotacije (‚pregledna pomoč‘)“. Belgijski organi v obravnavani niso predložili nobenega dokumenta, ki bi lahko dokazoval obstoj izračuna pred dodelitvijo ukrepa pomoči ali celo posebnega nadzora nad ujemanjem med predčasnimi in prepoznimi odstranitvami, ki je osnova za izračun, na podlagi katerega so belgijski organi prišli do zneska pomoči v višini [100 000–150 000] EUR.

(120)

Posledično zadevna pomoč ne spada na področje uporabe uredbe de minimis.

(121)

Skratka, Komisija meni, da bi ukrep lahko vplival na trgovino med državami članicami.

3.4.2.5   Sklepna ugotovitev

(122)

Glede na zgoraj navedeno Komisija ugotavlja, da je ohranitev panojev, zajetih s pogodbo iz leta 1984, tudi po predvidenem datumu njihove odstranitve, pomenila, da je bila družbi JCD dodeljena državna pomoč, ki vključuje dve komponenti (najemnine in davke).

3.4.3   Zakonitost pomoči

(123)

Komisija ugotavlja, da ukrep, na katerega se nanaša ta del pritožbe in ki pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ni bil priglašen v skladu s členom 108(3) PDEU.

(124)

Ker belgijski organi niso navedli nobene utemeljitve, s katero bi upravičili izvzetje iz obveznosti priglasitve, je ukrep nezakonit.

3.4.4   Združljivost z notranjim trgom

(125)

Ker upravljanje nekaterih oglasnih panojev, ki jih je družba JCD v okviru izvajanja pogodbe iz leta 1984 postavila na ozemlju mesta Bruselj, tudi po predvidenem datumu njihove odstranitve (navedenem v Prilogi 10 k pogodbi iz leta 1999) vključuje obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, je treba ugotoviti, ali bi se lahko ti ukrepi šteli za združljive z notranjim trgom.

(126)

Ukrepi državne pomoči se lahko štejejo za združljive z notranjim trgom na podlagi odstopanj, določenih v členu 106(2) ter členu 107(2) in (3) PDEU. Vendar belgijski organi niso navedli nobene trditve, s katero bi dokazali, da se eno od teh odstopanj uporablja v tej zadevi.

(127)

Komisija najprej opozarja, da mora združljivost pomoči z notranjim trgom dokazati država članica. Vendar belgijski organi niso navedli nobene utemeljitve glede združljivosti zadevnih ukrepov. Odstopanja, določena v členu 107(2) PDEU in členu 107(3)(a) do (d) PDEU, se v obravnavani zadevi ne uporabljajo, saj zadevnega ukrepa ne upravičujejo cilji iz teh določb.

(128)

Nazadnje, pogodbi iz let 1984 in 1999 sta navadni poslovni pogodbi in z njunimi določbami družbi JCD ni dodeljena naloga zagotavljanja javne storitve. Zato se ne uporablja odstopanje, določeno v členu 106(2) PDEU, ki se nanaša na nadomestila, dodeljena za zagotavljanje javne storitve.

(129)

Komisija torej meni, da so se z ohranitvijo panojev, zajetih s pogodbo iz leta 1984, tudi po datumu odstranitve, predvidenem s Prilogo 10 k pogodbi iz leta 1999, brez plačevanja najemnine in davkov, znižali stroški, ki bi jih morala družba JCD običajno kriti pri opravljanju svoje dejavnosti, zato jo je treba šteti za pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva z notranjim trgom.

(130)

Glede na zgornje preudarke Komisija meni, da je družba JCD prejela nezakonito državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(1) PDEU, in sicer zaradi ohranitve panojev, zajetih s pogodbo iz leta 1984, tudi po datumu odstranitve, predvidenem s Prilogo 10 k pogodbi iz leta 1999, brez plačevanja najemnine in davkov. To pomoč je treba vrniti, kolikor njeno vračilo ni zastaralo na podlagi člena 17 Uredbe (EU) 2015/1589.

3.4.5   Znesek nezdružljive pomoči

(131)

Splošno načelo, ki se uporablja za izračun zneska nezdružljive pomoči, je, da se oceni znesek najemnin in davkov, ki bi jih moralo mesto prejeti, če ukrepa ne bi bilo.

(132)

Komisija meni, da je treba znesek nezdružljive pomoči izračunati za vsak pano, zajet s pogodbo iz leta 1984 in ohranjen po 15. septembru 2001 (45), pri čemer se kot referenca uporabijo najemnine, dolgovane na podlagi pogodbe iz leta 1999, in davki, ki so se na splošno uporabljali za oglasne panoje (46) med prvotno predvidenim datumom odstranitve (47) (če je po 15. septembru 2001) ali 15. septembrom 2001 (če je bil prvotni datum odstranitve pred 15. septembrom 2001) in datumom, ko je bila odstranitev dejansko izvedena.

(133)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 111 do 114, so belgijski organi na podlagi logike nadomestitve med predolgo ohranjenimi panoji, zajetimi s pogodbo iz leta 1984, in predčasno odstranjenimi panoji sklepali, da morebitna pomoč, dodeljena družbi JCD, znaša [100 000–150 000] EUR. Izračun, ki so ga opravili belgijski organi, temelji na zapisnikih izvršitelja, ki sta bila na zahtevo družbe CCB sestavljena 3. decembra 2007 in 21. decembra 2009. Po mnenju belgijskih organov ta zapisnika izvršitelja dokazujeta, da je leta 2007 število oglasnih površin, ki ustrezajo panojem, demontiranim pred datumom odstranitve, predvidenim v Prilogi 10, presegalo število oglasnih površin, ki ustrezajo panojem, ohranjenim tudi po datumu odstranitve, predvidenem v Prilogi 10. Že sam zapisnik izvršitelja, na zahtevo družbe CCB sestavljen 21. decembra 2009, naj bi dokazoval, da se je ravnovesje nagnilo v korist družbe JCD. Belgijski organi menijo, da je bila posledično družbi JCD pri izvajanju naročila sicer lahko dodeljena določena prednost, vendar je lahko količinska opredelitev te prednosti omejena na davčna leta od 2007 do 2011, ne da bi bila družba JCD obravnavana ugodneje.

(134)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.4.2.2, Komisija meni, da utemeljitev belgijskih organov, ki temelji na mehanizmu nadomestila, nima podlage in da prednost, dodeljena družbi JC Decaux, ustreza vsem prihrankom, ki jih je podjetje ustvarilo s tem, ko je še naprej upravljalo panoje, zajete s pogodbo iz leta 1984, namesto da bi jih zamenjalo s panoji v skladu s pogodbo iz leta 1999.

(135)

Trditev Komisije v zvezi s tem sicer potrjuje sodba pritožbenega sodišča v Bruslju z dne 29. aprila 2016 (48). V tej sodbi je pritožbeno sodišče potrdilo, da družba JCD ni upoštevala datumov odstranitve, predvidenih v Prilogi 10 k pogodbi iz leta 1999, in da je odtlej brez pravne podlage upravljala številne oglasne panoje na javnih površinah mesta Bruselj.

(136)

Natančneje, pritožbeno sodišče je zavrnilo zamisel o mehanizmu nadomestila, na kakršnega se sklicujejo belgijski organi, za staro opremo, ki naj bi se ohranila po datumu odstranitve, predvidenem v zameno za predčasno zamenjavo stare opreme, saj tak mehanizem ni bil predviden ali dovoljen s pogodbo iz leta 1984. Pritožbeno sodišče je potrdilo, da iz nobenega pisanja ni razvidno, da je družba JCD po sklenitvi pogodbe iz leta 1999 od mesta Bruselj dobila izrecno dovoljenje za „zamenjavo“ oglasnih panojev. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo, ki jo je 13. decembra 2010 izdalo prvostopenjsko frankofonsko sodišče v Bruslju. Potrdilo je, da je družba JCD z upravljanjem oglasnih panojev brez pravne podlage na javnih površinah mesta Bruselj izvedla objektivno protipravna dejanja, ki so v nasprotju s poštenimi praksami na trgu, saj upravljanje oglasnih panojev, ki jih v njeni mreži ne bi smelo (več) biti, tej družbi zagotavlja protipravno konkurenčno prednost, ki bi lahko oglaševalce odvračala od njene konkurentke, družbe CCB.

(137)

Komisija posledično meni, da mora izračun zneska nezdružljive pomoči temeljiti izključno na najemninah in davkih, ki niso bili pobrani za predolgo ohranjene panoje, ne da bi se uporabila kakršna koli logika nadomestila. Pri tem morajo belgijski organi za vsak zadevni pano in vsako upoštevno obdobje upoštevati obstoječe najemnine in davke, ki za pano z enako površino izhajajo iz uredb o davku iz leta 2001 in naslednjih.

(138)

V zvezi s tem je bil z uredbo o davku z dne 17. oktobra 2001 o začasnem oglaševanju v javnih prostorih in na javnih površinah za davčna leta od 2002 do 2006 uveden davek na začasne oglase v javnih prostorih in na javnih površinah. Mesto Bruselj je sprejelo tudi uredbo o davku z dne 18. decembra 2006, ki je določala enako dajatev za davčno leto 2007. Mesto Bruselj je z davčnim letom 2008 uvedlo poseben davek na oglasne panoje (49).

(139)

Komisija meni, da bi se morale uredbe o davku na oglasne panoje samodejno uporabljati za predolgo ohranjene panoje, zajete s pogodbo iz leta 1984, in da oprostitev plačila davkov, določena s temi uredbami o davku, za predolgo ohranjene panoje iz pogodbe iz leta 1984 pomeni odstopanje od referenčnega sistema.

(140)

Navesti je treba, da je mesto Bruselj prvotno na podlagi oprostitve plačila davkov za oglase mesta Bruselj (50), določene v uredbi o davku z dne 17. oktobra 2001, menilo, da panoji, postavljeni v okviru izvajanja naročila iz leta 1999, ki so bili v njegovi lasti, niso obdavčljivi, kar bi se lahko zdelo v nasprotju s stališčem, ki ga je Komisija izrazila v uvodni izjavi 139. Določba o oprostitvi, ki se je izrecno nanašala na oglasne panoje mesta Bruselj, je bila namreč zatem vključena v člen 9 uredbe o davku z dne 17. decembra 2007 in pozneje v uredbe o davku z dne 15. decembra 2008, 9. novembra 2009, 20. decembra 2010 in 5. decembra 2011 (51).

(141)

Vendar pa so belgijski organi tudi navedli, da je mesto Bruselj pozneje ugotovilo, da bi bila oprostitev plačila davka za oglasne panoje samo zato, ker so v lasti mesta Bruselj, čeprav to ni bilo upravljavec, nepravična do upravljavcev drugih oglasnih panojev. Posledično se je odločilo pobirati davke za panoje, zajete s pogodbo iz leta 1999, ti davki pa so bili prvič obračunani 29. julija 2011 in so se nanašali na davčno leto 2009. Belgijski organi so pojasnili, da na podlagi člena 6 zakona z dne 24. decembra 1996, ki je bil nato razveljavljen s sklepom z dne 3. aprila 2014, retroaktivna obdavčitev ni bila mogoča za več kot tri leta pred 1. januarjem davčnega leta.

(142)

Komisija na podlagi razlogovanja, ki so ga predstavili belgijski organi, meni, da bi se davki na oglasne panoje običajno uporabljali za panoje, zajete s pogodbo iz leta 1999, tako da to ni v nasprotju z njenim stališčem, da bi morali biti obdavčeni tudi panoji iz leta 1984, ki so se ohranili predolgo.

(143)

Komisija v zvezi s tem opozarja, da v sodbah z dne 4. novembra 2016, ki ju je izdalo prvostopenjsko frankofonsko sodišče v Bruslju in v katerih je ugotovljeno, da družba JCD ni zavezanka za plačilo občinskega davka na oglaševanje, kar zadeva oglasne panoje, ki so v lasti mesta Bruselj, v okviru izvajanja naročila, dodeljenega tej družbi 14. oktobra 1999, ni upoštevano vprašanje skladnosti s pravili na področju državne pomoči.

(144)

Izračun zneska najemnin in davkov, pri katerih je družba JCD prihranila, ni posebno težak, belgijski organi pa so ta znesek delno izračunali v okviru svoje utemeljitve de minimis (glej uvodni izjavi 52 in 53). Vendar pa belgijski organi Komisiji kljub njenim večkratnim prošnjam niso predložili ocene skupnega zneska pomoči. Družba CCB pa je predložila oceno zneska pomoči za vračilo, ki znaša približno 2 milijona EUR.

4.   ANALIZA STORITVE VILLO!

4.1   Razlogi za začetek postopka

(145)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da so, kar zadeva drugi del pritožbe, v zvezi z dodatnimi ukrepi (oprostitev nekaterih pristojbin ali nevtralizacija nekaterih davkov na občinski in regionalni ravni, glej uvodno izjavo 22), povezanimi s koncesijo za javno storitev Villo, ki jo je v regiji Bruselj-glavno mesto upravljala družba JCD, kumulativna merila za državno pomoč izpolnjena in da ti ukrepi posledično pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(146)

Natančneje, utemeljitve belgijskih organov, s katero so želeli pojasniti, zakaj ti ukrepi niso državna pomoč, pri čemer so uporabili sodno prakso v zvezi z zadevo Altmark, ker je bila družba JCD izbrana po preglednem javnem razpisu, v tem primeru ni mogoče uporabiti, ker zadevni dodatni ukrepi niso bili vključeni v ta javni razpis: dodeljeni so bili na podlagi javnega razpisa v okviru pogajanj za sklenitev pogodbe za storitev Villo. Po navedbah belgijskih organov ti dodatni ukrepi znašajo največ približno [400 000–500 000] EUR na leto (glej uvodno izjavo 22).

(147)

Komisija je poleg tega izrazila resne dvome glede združljivosti dodatnih ukrepov z Odločbo Komisije 2005/842/ES (52) (v nadaljnjem besedilu: odločba SSGP iz leta 2005) in sklepom SSGP iz leta 2012, na katera se sklicujejo belgijski organi. Komisija je zlasti dvomila, da je nadzor nad koncesijo, ki so ga izvajali belgijski organi (ki so spremljali stroške opravljanja naloge, vendar ne podrobno vseh prihodkov), lahko zadostno preprečil kakršno koli prekomerno nadomestilo. Komisija je imela tudi pomisleke glede natančnih načinov porabe prihodkov iz oglaševanja iz pogodb, ki jih je s pogajanji na nacionalni ravni sklenila družba JCD, za koncesijo za storitev Villo, kot so prikazani v stroškovnem računovodstvu družbe JCD.

(148)

Komisija se je iz vseh zgoraj navedenih razlogov odločila začeti postopek iz člena 108(2) PDEU v zvezi z zadevnim ukrepom ter je belgijske organe in vse zainteresirane strani pozvala, naj ji predložijo vse koristne informacije in pripombe v zvezi s tem ukrepom.

4.2   Pripombe zainteresiranih strani k sklepu o začetku postopka

(149)

Komisija je prejela pripombe več zainteresiranih strank (družb CCB in JCD ter tretje osebe, ki je želela ostati anonimna), ki so povzete v nadaljevanju.

4.2.1   Pripombe družbe CCB

(150)

Komisija je pripombe družbe CCB prejela z dopisom z dne 16. julija 2015.

(151)

Družba CCB meni, da je družba JCD prejela državno pomoč v okviru upravljanja koncesije za storitev Villo, ter navaja trditve zlasti v zvezi z merili državnih sredstev in prednosti.

4.2.1.1   Državna sredstva

(152)

Belgijski organi naj bi se s tem, ko so družbi JCD dodelili pravico do zasedbe in upravljanja javnih površin za oglaševalske namene (glej uvodne izjave od 19 do 22), ne da bi v zameno zahtevali plačilo, odrekli javnim prihodkom in naj bi družbi JCD dodelili gospodarsko prednost, ki pomeni državno pomoč (53).

4.2.1.2   Prednost

(153)

Družba CCB trdi, da nadomestilo, dodeljeno družbi JCD, ne izpolnjuje nobenega od meril, določenih s sodbo v zadevi Altmark.

Prvo merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(154)

Družba CCB meni, da upravljanje storitve Villo ni naloga zagotavljanja javne storitve, ki bi vključevala zagotavljanje storitev, ki jih podjetje, če bi upoštevalo le lasten poslovni interes, ne bi opravljalo ali jih ne bi opravljalo v istem obsegu ali pod istimi pogoji (54), pri čemer navaja primere številnih drugih evropskih mest, v katerih naj bi se avtomatizirane storitve izposoje koles že zadovoljivo zagotavljale pod komercialnimi pogoji (55).

Drugo merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(155)

Iz razpisne specifikacije naj bi bilo razvidno, da so bili bistveni elementi, kot so trajanje koncesije, načini financiranja storitve in sodelovanje organa, ki podeljuje koncesijo, pri financiranju storitve, opredeljeni zelo ohlapno (56) ter da posledično v razpisni specifikaciji niso bili jasno in pregledno določeni glavni parametri sistema financiranja storitve.

Tretje merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(156)

Družba CCB meni, da ni bilo nikakršnega, niti predhodnega niti naknadnega, nadzora nad obsegom prednosti, dodeljenih družbi JCD v okviru koncesije za storitev Villo, in da natančni finančni učinek oprostitev davkov, dodeljenih družbi JCD, ostaja neznan. Tako naj ne bi bilo mogoče zagotoviti neobstoja prekomernega nadomestila.

Četrto merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(157)

Družba CCB ugotavlja, da je bila koncesija za storitev Villo družbi JCD dodeljena na podlagi postopka pogajanj s predhodno objavo, za katerega je samo v izjemnih primerih mogoče šteti, da zadostuje za izpolnitev tega četrtega merila iz sodbe v zadevi Altmark. Družba CCB meni, da ni mogoče ugotoviti, da tak javni razpis omogoča izbiro najcenejšega izvajalca storitve splošnega gospodarskega pomena, ker so bili dodatni ukrepi v zvezi z bistvenimi elementi koncesije (kot je dodelitev oprostitev plačila občinskih davkov) določeni po koncu javnega razpisa.

4.2.1.3   Združljivost

(158)

Družba CCB izpodbija ugotovitev Komisije v sklepu o začetku postopka, da bi bilo treba združljivost ukrepov analizirati z vidika sklepa SSGP iz leta 2012.

Možnost uporabe sklepa SSGP iz leta 2012

(159)

Družba CCB navaja, da nadomestila, dodeljena družbi JCD v okviru izvajanja koncesije za storitev Villo, znašajo več deset milijonov EUR na leto in tako presegajo letni prag 15 milijonov EUR, ki določa uporabo sklepa SSGP iz leta 2012 (57). Družba CCB zlasti meni, da je treba poleg prihodkov iz oglaševanja, tarif, ki jih plačujejo uporabniki, ter oprostitev plačila davkov in pristojbin upoštevati tudi prednosti, dodeljene družbi JCD, ker je bila oproščena plačila za zasedbo in upravljanje javnih površin za oglaševalske namene.

Upoštevanje zahtev iz sklepa SSGP iz leta 2012

(160)

Družba CCB poleg tega navaja, da v obravnavani zadevi ni izpolnjenih več pogojev iz sklepa SSGP iz leta 2012.

(161)

Akt o pooblastitvi: Družba CCB zanika, da so izpolnjeni pogoji akta o pooblastitvi, kot so opredeljeni v členu 4 sklepa SSGP iz leta 2012. Prvič, sklep, s katerim je urejeno upravljanje javne storitve Villo, z dne 25. novembra 2010 je bil sprejet približno dve leti po dodelitvi koncesije za storitev Villo (58). Drugič, pogodba za storitev Villo je bila podaljšana na 17 let in štiri mesece, čeprav je bilo trajanje v pogodbi za storitev Villo določeno na 15 let. Družba CCB zanika, da je to trajanje upravičeno glede na obseg potrebnih naložb, kot je navedeno v uvodni izjavi 99 sklepa o začetku postopka. Družba CCB navaja, da je iz letnih računovodskih izkazov družbe JCD razvidno, da se stroški koles, uvedenih v okviru sistema Villo, amortizirajo po stopnji 20 % na leto, kar pomeni, da so kolesa v celoti amortizirana pet let po datumu njihove uvedbe.

(162)

Nadomestilo: mehanizem nadomestila ter merila za izračun, nadzor in pregled nadomestila naj ne bi bili zadostno opisani. Družba CCB v zvezi s tem, kar zadeva porabo oglaševalskih prihodkov, meni, da je ključno, da belgijski organi upoštevajo Gross Rating Point (GRP) (59) oglasnih površin storitve Villo in ne povprečnih prihodkov, ustvarjenih z vsemi površinami, ki jih družba JCD upravlja v okviru svojih mrež. Kar zadeva stroške, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestila, družba CCB poudarja, da gre v skladu s členom 5 sklepa SSGP iz leta 2012 izključno za „stroške, nastale pri opravljanju storitve splošnega gospodarskega pomena“, ta opredelitev pa naj bi izključevala morebitne stroške, povezane s postavitvijo in upravljanjem oglasnih panojev.

(163)

Preverjanje neobstoja prekomernega nadomestila: kot je bilo navedeno zgoraj (glej uvodno izjavo 156), družba CCB meni, da ni nikakršnega nadzora nad neobstojem prekomernega nadomestila za družbo JCD v okviru upravljanja koncesije za storitev Villo. Poleg tega naj bi po izračunih družbe CCB družba JCD prejemala znatno previsoko nadomestilo.

4.2.1.4   Zneski nadomestil

(164)

Družba CCB izpodbija zneske na podlagi oprostitve plačila občinskih davkov, kot so navedeni v sklepu o začetku postopka. Po navedbah družbe CCB so se te oprostitve bistveno zvišale z začetkom polnega upravljanja koncesije za storitev Villo leta 2014, pri čemer naj bi znašale najmanj 650 000 EUR na leto, torej precej več od predvidenih [250 000–350 000] EUR na leto (glej uvodno izjavo 22).

(165)

Poleg tega družba CCB meni, da brezplačno upravljanje oglasnih panojev že samo po sebi pomeni državno pomoč. Družba CCB meni, da je treba opredeliti vrednost vsake oglasne površine, in s sklicevanjem na pogodbo med njo in mestom Antwerpen ugotavlja, da oprostitev vseh plačil, ki velja za družbo JCD, ustreza pomoči v višini skoraj 8 milijonov EUR na leto.

4.2.2   Pripombe drugega pritožnika

(166)

Komisija je pripombe anonimne tretje osebe prejela 17. julija 2015. Tudi anonimna tretja oseba poudarja, da je s pogodbo za storitev Villo družbi JCD dodeljena državna pomoč.

(167)

Natančneje, anonimna tretja oseba zanika, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz sodbe v zadevi Altmark, saj parametri nadomestila niso bili objektivno in pregledno določeni vnaprej. Poleg tega naj ne bi bil vzpostavljen nikakršen sistem nadzora za izognitev prekomernemu nadomestilu, kar naj bi preprečevalo morebitno združljivost na podlagi sklepa SSGP iz leta 2012.

(168)

Nazadnje, anonimna tretja oseba „odločno“ ugovarja stališču belgijskih organov, v skladu s katerim naj bi za porabo prihodkov iz oglaševanja za površine v okviru storitve Villo obstajal razdelitveni ključ, ki je tako bistven kot GRP (glej uvodno izjavo 196).

4.2.3   Pripombe družbe JCD

(169)

Družba JCD je svoje pripombe k sklepu o začetku postopka Komisiji poslala z dopisom z dne 17. julija 2015.

4.2.3.1   Obstoj državne pomoči

(170)

Družba JCD trdi, da je pogodba za storitev Villo financirana izključno z zasebnimi sredstvi in da ji ne prinaša nobene gospodarske prednosti. Posledično naj pogodba za storitev Villo ne bi vključevala državne pomoči. Edina javna sredstva v obravnavani zadevi naj bi izhajala iz oprostitve plačila regionalnih pristojbin in klavzul o prilagoditvi cen, vsebovanih v pogodbah, sklenjenih z občinami. Družba JCD meni, da je treba te ukrepe obravnavati kot nadomestila za zagotavljanje javne storitve, zajeta s sodno prakso v zadevi Altmark. Družba JCD trdi predvsem naslednje:

Prvo merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(171)

V skladu s sklepom o ureditvi upravljanja storitve, dodeljene s pogodbo za storitev Villo, storitev zadeva „organizacijo avtomatiziranega sistema izposoje koles za prevoz oseb na celotnem ozemlju regije Bruselj-glavno mesto“. Družba JCD meni, da obveznosti v okviru te storitve vključujejo predvsem vzpostavitev mreže za izposojo koles, ki bo po privlačni ceni stalno dostopna vsem prebivalcem, in določajo obveznosti v zvezi z vzdrževanjem mreže, na primer v smislu prisotnosti na terenu in zamenjave okvarjenih koles. Tako družba JCD meni, da izpolnjevanje merila izvajanja obveznosti javne storitve „v obravnavani zadevi ne povzroča nobenih težav“.

Drugo merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(172)

Družba JCD poudarja, da obveznost, da se vnaprej opredelijo parametri nadomestila, ne pomeni, da mora biti to nadomestilo izračunano po posebni formuli. V obravnavani zadevi naj bi bili glavni parametri sistema financiranja objektivno in pregledno navedeni v razpisni specifikaciji, ki naj bi med drugim določala:

(i)

da koncesionar prevzame operativno tveganje;

(ii)

da organ, ki podeljuje koncesijo, daje prednost ponudbi, ki ne zahteva finančnega vložka regije; ter

(iii)

da regija nikakor ne bo finančno posredovala na pavšalni in redni osnovi.

(173)

Družba JCD tudi meni, da način delovanja oprostitve plačila regionalnih pristojbin omogoča natančen vnaprejšnji izračun zneska pristojbine, pri čemer se fiksni znesek pristojbine pomnoži s številom postavljenih panojev.

(174)

Kar zadeva klavzule o prilagoditvi cen, naj bi bil njihov finančni vpliv znan vnaprej, saj so namenjene nadomestitvi zvišanja občinske obdavčitve, ne glede na to, da spreminjanja navedene obdavčitve seveda ni bilo mogoče predvideti.

Tretje merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(175)

Družba JCD meni, da prekomerno nadomestilo ni mogoče, ker:

(i)

je bila oprostitev plačila pristojbine za zasedbo regionalnih površin za oglaševalske namene dodeljena v zameno za njeno strinjanje z večjim izpadom prihodka zaradi zmanjšanja števila oglasnih panojev, ki jih je bilo mogoče postaviti na podlagi pogodbe za storitev Villo;

(ii)

je bil izključni namen klavzul o prilagoditvi cen zaščititi ravnovesje pogodbe, ki je bilo prvotno določeno v pogodbi za storitev Villo, z zelo omejenim finančnim vplivom: manj kot [0–50 000] EUR za davčno leto 2013 in manj kot [0–50 000] EUR za davčno leto 2014;

(iii)

je klavzula, namenjena nevtralizaciji spreminjanja regionalne obdavčitve, običajna klavzula, ki se ni nikoli uporabila;

(iv)

je pogodba za storitev Villo pod strogim nadzorom belgijskih organov: število oglasnih panojev, ki jih je dovoljeno postaviti v okviru koncesije, je natančno določeno s pogodbo za storitev Villo; pogodba določa stroge obveznosti glede delovanja sistema; družba JCD mora regionalnim organom dati na voljo informacije v zvezi z izvajanjem pogodbe; pogodba določa obveznost družbe JCD, da upravnemu odboru predloži letno poročilo, ki se nanaša na podatke o uporabi sistema; upravni odbor vsaka tri leta pripravi poročilo o tehničnem in tehnološkem stanju parka koles; sklep o ureditvi upravljanja storitve, dodeljene s pogodbo Villo, pa določa, da regionalna vlada in parlament izvajata letni nadzor nad izvajanjem pogodbe o koncesiji. Poleg tega se v skladu s členom 21 pogodbe za storitev Villo družba JCD kaznuje s 4 000 EUR na dan, če ne upošteva veljavne zakonodaje in etičnih meril na področju oglaševanja; ter

(v)

pogodba za storitev Villo ustvarja izgubo.

Četrto merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(176)

Družba JCD trdi, da je bil postopek javnega razpisa, na podlagi katerega je bila sklenjena pogodba za storitev Villo, odprt, pregleden in nediskriminatoren ter da ni nobenega dvoma, da je regija izbrala kandidata, ki je sposoben zagotavljati javno storitev z najnižjimi stroški za skupnost, saj naj bi celo ob upoštevanju dodatnih ukrepov, sprejetih po koncu razpisnega postopka, ponudba družbe JCD ostala daleč najugodnejša.

4.2.3.2   Združljivost

(177)

Če bi Komisija ugotovila, da oprostitev plačila regionalnih pristojbin in klavzule o prilagoditvi cen pomenijo državno pomoč, družba JCD navaja, da so te združljive z notranjim trgom na podlagi sklepa SSGP iz leta 2012.

Možnost uporabe sklepa SSGP iz leta 2012

(178)

S členom 2(1)(a) sklepa SSGP iz leta 2012 je njegovo področje uporabe omejeno na pomoč, ki ne presega letnega zneska v višini 15 milijonov EUR. Družba JCD opozarja, da je nadomestilo za javno storitev opredeljeno kot vsaka ugodnost, dodeljena iz javnih sredstev, ter da pri uporabi te določbe tako ni mogoče upoštevati javnih prihodkov in plačil uporabnikov. Posledično družba JCD meni, da je letni znesek domnevne pomoči v obravnavani zadevi precej pod tem pragom in zato spada na področje uporabe sklepa.

Upoštevanje zahtev iz sklepa SSGP iz leta 2012

(179)

Družba JCD meni, da se s pogodbo za storitev Villo upoštevajo določbe sklepa SSGP iz leta 2012, in trdi naslednje.

(180)

Akt o pooblastitvi: Družba JCD se sklicuje na uvodno izjavo 73 sklepa o začetku postopka, v skladu s katero so obveznosti zagotavljanja javne storitve, ki jih ima upravljavec koncesije, določene v pogodbi za storitev Villo in v sklepu z dne 25. novembra 2010, ki ga je sprejel regionalni parlament.

(181)

Kar zadeva trajanje pooblastitve, družba JCD meni, da je 15-letno trajanje upravičeno glede na obseg potrebnih naložb. Postavitev postajališč in dobava koles vključujeta obsežne naložbe, medtem ko pogodba za storitev Villo omejuje število oglasnih panojev, ki se lahko postavijo, in indeksacijo uporabniških tarif. Poleg tega družba JCD opozarja, da odločba SSGP iz leta 2005, ki se je uporabljala ob sklenitvi pogodbe za storitev Villo, ni vsebovala nobene določbe v zvezi s trajanjem zadevne koncesije.

(182)

Družba JCD meni, da v obravnavani zadevi ni bilo nujno, da akt o pooblastitvi določa ureditev vračila morebitnih prekomernih nadomestil, saj je bilo vsakršno tveganje prekomernega nadomestila izključeno že ob sklenitvi pogodbe za storitev Villo, med drugim ker je bilo naročilo dodeljeno na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka javnega razpisa.

(183)

Nadomestilo: Družba JCD navaja, da ni mogla prejeti prekomernega nadomestila, saj je upravljanje koncesije do zdaj ustvarjalo izgubo. Zato ni treba izračunati dobička iz poslovanja družbe JCD, da bi se preverilo, ali ga je mogoče šteti za zmernega, tako da ni treba zagotoviti, da referenčna vrednost, uporabljena za preverjanje neobstoja prekomernega nadomestila, ni precenjena.

(184)

Kar zadeva porabo prihodkov iz oglaševanja, povezanih s pogodbo za storitev Villo, družba JCD navaja, da postavljene panoje vrednoti glede na pokritost prebivalstva, doseg in število površin, ne da bi se upošteval pogodbeni izvor teh površin, ter ob upoštevanju konkurenčnega okvira in njihove umeščenosti v strateško pomembno mesto. Po njenem mnenju presojanje dejanske vrednosti izključno na podlagi GRP, kot trdi družba CCB (glej uvodno izjavo 162), ni upoštevno, saj ena površina, ki se prodaja ločeno (tudi z zelo visokim GRP), ni zanimiva za oglaševalce, ki želijo nacionalno pokritost.

(185)

Nadzor nad nadomestilom: Družba JCD meni, da je mogoče z operativnimi kontrolami, določenimi s pogodbo za storitev Villo (glej uvodno izjavo 175(iv)), dejansko zagotoviti neobstoj prekomernega nadomestila.

4.2.3.3   Znesek nadomestil

(186)

Kar zadeva oprostitev plačila pristojbine za zasedbo regionalnih javnih površin, družba JCD pojasnjuje, da se je v okviru pogajanj pred sklenitvijo pogodbe za storitev Villo strinjala z zmanjšanjem števila oglasnih panojev, ki jih bo mogoče postaviti v okviru koncesije za javno storitev, v primerjavi s tistim, kar je bilo določeno v njeni ponudbi.

(187)

Število samostojnih panojev s površino 2 m2 in število panojev s površino 8 m2 sta se zmanjšali za 25 enot. V zameno je regija družbo JCD oprostila plačila pristojbine za zasedbo regionalnih javnih površin z oglasnimi panoji s površino 8 m2, postavljenimi v okviru pogodbe za storitev Villo.

(188)

Ta oprostitev znaša največ [50 000–150 000] EUR na leto (glej uvodno izjavo 22).

(189)

Kar zadeva nevtralizacijo sprememb občinskih davkov, družba JCD pojasnjuje, da je finančni vpliv v praksi zelo omejen. Hkrati je odvisen od obračuna zadevnih davkov in fakturiranja, ki ga opravi družba JCD. Pristojbine, ki jih je družba JCD prefakturirala na podlagi klavzul o prilagoditvi cen, naj bi v praksi do leta 2017 znašale najmanj [0–50 000] EUR na leto.

4.3   Pripombe Belgije

4.3.1   Pripombe Belgije k sklepu o začetku postopka

(190)

Belgijski organi so svoje pripombe k sklepu o začetku postopka poslali z dopisom z dne 21. maja 2015.

4.3.1.1   Obstoj državne pomoči

(191)

Belgijski organi so potrdili svoje prvotno stališče, da ukrepi, predvideni v pogodbi za storitev Villo, sklenjeni z družbo JCD, izpolnjujejo vsa merila iz sodbe v zadevi Altmark, in da ti ukrepi torej niso državna pomoč.

(192)

Trdili so predvsem naslednje:

Prvo merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(193)

Belgijski organi menijo, da ob spodbujanju ekološkega prevoznega sredstva, ki je odgovor na težave z mobilnostjo v Bruslju, dajanje avtomatiziranega sistema izposoje koles na voljo javnosti nedvomno izpolnjuje cilje splošnega pomena.

Drugo merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(194)

Belgijski organi menijo, da je razpisna specifikacija, na podlagi katere sta družbi JCD in CCB sestavili podrobni ponudbi, vsebovala glavne parametre sistema financiranja:

(i)

prihodke sistema, ki so v celoti zasebnega izvora;

(ii)

nobene neposredne subvencije ali neposrednega nadomestila za izgube iz koncesije; ter

(iii)

operativno tveganje, ki ga v celoti prevzame koncesionar.

Tretje merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(195)

Belgijski organi najprej menijo, da je bila koncesija dodeljena na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka, tako da je mogoče domnevati, da ni prekomernega nadomestila. Ker je regija izrecno izključila plačilo neposredne subvencije v zameno za koncesijo, je bilo zaradi odprtosti, preglednosti in nediskriminatornosti postopka nujno izključeno kakršno koli tveganje prekomernega nadomestila.

(196)

Drugič, finančni ukrepi, predvideni s koncesijo, naj ne bi povzročili nikakršnega prekomernega nadomestila za družbo JCD. Belgijski organi menijo, da:

(i)

se je oprostitev pristojbin za zasedbo javnih površin regije, do katere je bila upravičena družba JCD in ki je znašala največ [50 000–150 000] EUR na leto, nanašala le na majhen del skupnih stroškov delovanja koncesije, in sicer je v letu 2012 znašala [0–5] % teh stroškov;

(ii)

je nevtralizacija morebitnih prihodnjih sprememb regionalnih davkov (glej uvodno izjavo 22) običajna klavzula v dolgotrajnih pogodbah o koncesiji, ki jo upravičujeta predvsem neodvisna davčna pristojnost regije in dejstvo, da v primeru izgub pri upravljanju koncesije ni predvideno nikakršno nadomestilo. Ker se regionalni davki in dajatve v obravnavani zadevi niso zvišali, se klavzula o nevtralizaciji ni nikoli uporabila;

(iii)

klavzule o prilagoditvi cen v dvostranskih pogodbah, sklenjenih z občinami (glej uvodno izjavo 22), zgolj določajo neodvisen korektiv za zagotovitev ravnovesja pogodbe in v ničemer ne posegajo v višino občinskega davka, ki ga lahko občine še naprej spreminjajo same. Kot je prikazano v uvodni izjavi 82 sklepa o začetku postopka, naj bi ta nevtralizacija znašala največ med [50 000–100 000] EUR in [250 000–350 000] EUR, odvisno od zadevne primerjalne stopnje;

(iv)

družba JCD, kar zadeva porabo prihodkov iz oglaševanja, za vsako pogodbo uporabi količnik vrednotenja, ki ustreza dodani vrednosti glede na povprečni prihodek na oglasno površino, ta metodologija pa je skladna z najnovejšimi praksami na tem področju; ter

(v)

je pogodba o koncesiji podvržena sistematičnemu nadzoru. Po eni strani morata upravni odbor (60) in nadzorni odbor, ki jima družba JCD vsako leto predloži poročilo o delovanju sistema, nadzirati ustrezno izvajanje pogodbe. Po drugi strani sklep z dne 25. novembra 2010 določa, da vlada in parlament regije Bruselj-glavno mesto opravita letni nadzor nad izvajanjem pogodbe o koncesiji.

Četrto merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(197)

Belgijski organi menijo, da je bila koncesija za storitev Villo družbi JCD dodeljena na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka. Kar zadeva finančne ukrepe, dodane po javnem razpisu (glej uvodno izjavo 22), naj bi bil njihov edini cilj nadomestiti znižanje pričakovanih prihodkov iz oglaševanja in ohraniti prihodnje ravnovesje pogodbe.

4.3.1.2   Združljivost

(198)

Ob predpostavki, da ukrepi, predvideni v pogodbi za storitev Villo, pomenijo državno pomoč, belgijski organi menijo, da bi lahko bili združljivi z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe, glede na to, da:

(i)

zagotavljanje koles za souporabo ob spodbujanju ekološkega prevoznega sredstva kot alternative avtomobilu pomeni dobro opredeljen cilj v interesu skupnosti;

(ii)

se financiranje koncesije skoraj v celoti izvaja z zasebnimi sredstvi ter da je ustrezno in sorazmerno, pri čemer ima spodbujevalni učinek; ter

(iii)

so izkrivljanja konkurence in učinki na trgovino omejeni, saj koncesija temelji na učinkovitem in preglednem konkurenčnem postopku, ki se je uporabil popolnoma lokalno.

4.3.2   Pripombe Belgije k pripombam zainteresiranih strani

(199)

Belgijski organi so svoje pripombe k pripombam zainteresiranih strani poslali z dopisom z dne 2. oktobra 2015.

(200)

Belgijski organi zavračajo trditve pritožnikov. Navajajo, da ukrepi, predvideni s pogodbo za storitev Villo, izpolnjujejo vsa merila iz sodbe v zadevi Altmark in torej niso državna pomoč. Podredno menijo, da so ti ukrepi združljivi z notranjim trgom na podlagi:

(i)

člena 107(3)(c) Pogodbe in

(ii)

sklepa SSGP iz leta 2012.

4.3.2.1   Obstoj državne pomoči

(201)

Medtem ko družba CCB trdi, da je regija Bruselj-glavno mesto družbi JCD dodelila pravico do zasedbe in upravljanja javnih površin za oglaševalske namene, ne da bi v zameno zahtevala plačilo, belgijski organi zavračajo to predpostavko in navajajo, da je plačilo za upravljanje oglasnih panojev zagotavljanje javne storitve izposoje koles, kot je bilo predvideno v javnem razpisu.

(202)

Poleg tega belgijski organi potrjujejo stališče, ki so ga utemeljili v dopisu z dne 21. maja 2015, da so v obravnavani zadevi izpolnjena merila iz sodbe v zadevi Altmark (glej uvodne izjave od 191 do 197). Navajajo še nove trditve v zvezi s prvima meriloma iz sodbe v zadevi Altmark (glej uvodni izjavi 203 in 204).

Prvo merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(203)

Po navedbah belgijskih organov trditev družbe CCB, da se storitev izposoje koles, podobna sistemu Villo, že zagotavlja v drugih evropskih mestih, ne da bi bila izrecno opredeljena kot storitev splošnega gospodarskega pomena, v obravnavani zadevi ni upoštevna. Poudarjajo, da je pojem storitev splošnega gospodarskega pomena relativen in odvisen od okoliščin. Regija Bruselj-glavno mesto se v obravnavani zadevi spopada s še posebno močnim pritiskom avtomobilov, zato je treba sprejeti ambiciozne in učinkovite ukrepe. Belgijski organi ugotavljajo, da v navedenem primeru mesta Antwerpen zadevni upravljavec (družba CCB) prejema neposredno subvencijo.

Drugo merilo iz sodbe v zadevi Altmark

(204)

Belgijski organi menijo, da bi bil konkurenčni postopek popolnoma nesmiseln, če bi moral biti način financiranja javne storitve natančno določen že v obvestilu o javnem naročilu, saj kandidati ne bi imeli nikakršnega manevrskega prostora. Potrjujejo svoje stališče, da so bili v razpisni specifikaciji objektivno in pregledno določeni parametri financiranja storitve (glej uvodno izjavo 194).

4.3.2.2   Združljivost

Možnost uporabe sklepa SSGP iz leta 2012

(205)

Čeprav se belgijski organi ne strinjajo z vrednotenjem kakršne koli pomoči, menijo, da je skupni znesek domnevne pomoči vsekakor precej nižji od 15 milijonov EUR, saj so popolnoma zasebni prihodki (kot so prihodki iz oglaševanja) izključeni iz izračuna pomoči. Posledično menijo, da letni znesek domnevne pomoči dejansko spada na področje uporabe sklepa SSGP iz leta 2012.

Izpolnjevanje pogojev iz sklepa SSGP iz leta 2012

(206)

Kar zadeva podaljšanje trajanja koncesije (glej uvodno izjavo 161), gre po navedbah belgijskih organov za uskladitev med trajanjem prve in druge faze (glej uvodno izjavo 20). Ta uskladitev naj bi bila upravičena iz več razlogov: daljšega trajanja različnih potrebnih postopkov, kot je bilo predvideno, želje po uskladitvi med obema fazama zaradi dobrega upravljanja, nujnosti nadomestitve zmanjšanja števila oglasnih panojev in želje po dovolj dolgem zagotavljanju javne storitve državljanom.

(207)

Belgijski organi menijo, da je bila koncesija za storitev Villo družbi JCD dodeljena na podlagi jasnega in izrecnega akta o pooblastitvi, ki določa parametre nadomestila in preprečuje kakršno koli prekomerno nadomestilo (glej uvodne izjave od 193 do 197).

Člen 107(3)(c) PDEU

(208)

Belgijski organi potrjujejo stališče, ki so ga utemeljili v dopisu z dne 21. maja 2015 (glej uvodno izjavo 198), da bi se lahko ukrepi, predvideni v pogodbi za storitev Villo, šteli za združljive z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, glede na to, da:

(i)

zagotavljanje souporabe koles pomeni dobro opredeljen cilj v interesu skupnosti;

(ii)

je pogodba zasnovana kot ustrezen in sorazmeren instrument s spodbujevalnim učinkom;

(iii)

so izkrivljanja konkurence in učinki na trgovino omejeni.

4.4   Dodatne pripombe zainteresiranih strani

4.4.1   Dodatne pripombe družbe CCB

(209)

Po mnenju družbe CCB so stroški, ki jih ima družba JCD z izvajanjem pogodbe za storitev Villo, precej nižji od prvotno napovedanih in torej od tistih, na katere so se belgijski organi sklicevali pri dokazovanju neobstoja prekomernega nadomestila:

(i)

družba JCD naj bi imela korist od zmanjšanja števila koles, ki jih je bilo treba dati v uporabo, in sicer s 5 000 na 4 500 koles;

(ii)

družba JCD naj bi lahko ustvarila velike prihranke zaradi aneksa k pogodbi za storitev Villo, s katerim se je število postajališč za kolesa zmanjšalo s 400 na 360; in

(iii)

število voženj, evidentiranih s storitvijo Villo, naj bi se v letu 2015 zmanjšalo za 150 000 v primerjavi z letom 2014.

(210)

Družba CCB je izračunala prihodke iz oglaševanja, ki jih je družba JCD ustvarila z izvajanjem pogodbe za storitev Villo, pri čemer je oglasne panoje opredelila glede na datum postavitve in lokacijo, nato je izračunala število oglasnih površin, ki jih ta družba upravlja, in nazadnje uporabila uradne tarife družbe JCD za njeno mrežo v Bruslju in običajne popuste v sektorju oglaševanja na prostem za to vrsto panojev. Glede na te izračune je družba JCD zadevne prihodke iz oglaševanja bistveno podcenila.

(211)

Družba CCB ugotavlja, da je družba JCD med majem 2009 in februarjem 2017 prejela prekomerno nadomestilo v višini 27,3 milijonov EUR.

(212)

Družba CCB meni, da bi bilo treba zaradi neobstoja nadzora nad neobstojem prekomernega nadomestila (glej uvodno izjavo 163) vzpostaviti sistem nadzora, s katerim bi se na letni osnovi preverjalo, ali koncesionar prejema prekomerno nadomestilo, in ugotovljeno prekomerno nadomestilo po potrebi odpravilo. Ta nadzor bi morala opravljati neodvisna tretja oseba.

(213)

Družba CCB meni še, da bi moral nadzor nad neobstojem prekomernega nadomestila temeljiti na zmernem dobičku, izračunanem glede na stroške storitve splošnega gospodarskega pomena, ne pa glede na ustvarjene prihodke.

4.4.2   Dodatne pripombe družbe JCD

(214)

Kar zadeva uporabo GRP za določitev prihodkov iz oglaševanja, ustvarjenih na podlagi pogodbe za storitev Villo (glej uvodni izjavi 162 in 184), je družba JCD pojasnila, da gre dejansko za eno od meril, ki jih uporablja za določitev vrednosti oglaševalskih mrež. Kljub temu meni, da teoretični indeks GRP za oglasne panoje ne zadostuje za vrednotenje panojev iz pogodbe. Družba JCD vrednoti panoje, postavljene v okviru posamezne pogodbe, glede na povprečni prihodek na oglasno površino, izračunan na nacionalni podlagi, pri katerem se uporabi korekcijski količnik, odvisen od različnih dejavnikov, med drugim od GRP oglasnih površin, lokacije panojev v mestu, ki je strateško pomembno za oglaševalce, ter stopnje oglaševalskega pritiska, ki se razlikuje od mesta do mesta, in konkurenčnega okvira.

(215)

Družba JCD poudarja omejeno upoštevnost GRP, pri čemer navaja, da se s primerjavo GRP in cene na oglasno površino med njeno največjo nacionalno mrežo in njeno največjo bruseljsko mrežo dobita precenitvi – za [10–20] % oziroma [20–30] % –, podobni korekcijskemu količniku oglasnih površin, upravljanih v okviru pogodbe za storitev Villo, ki znaša [20–30] %.

(216)

Kar zadeva stroške, nastale pri upravljanju pogodbe za storitev Villo, družba JCD meni, da zneski, ki jih je dobila družba CCB, niso realni, kar naj bi bila posledica:

(i)

dejstva, da se pri metodi družbe CCB v ničemer ne upoštevajo naložbe v proizvodnjo infrastruktur, potrebnih ob začetku izvajanja koncesije;

(ii)

tega, da družba CCB uporablja letni strošek na kolo v višini 1 450 EUR, ta znesek pa je bil predstavljen v ponudbi družbe JCD in je torej temeljil na ocenah.

(217)

Družba JCD ne priznava zneskov, ki jih je družba CCB navedla v zvezi z nevtralizacijo občinskih davkov (glej uvodno izjavo 164). Po mnenju družbe JCD je razlika med zneski, ki jih je ocenila družba CCB, in dejanskimi zneski posledica:

(i)

uporabe napačnih stopenj: v nasprotju z izračuni družbe CCB samo nekaj občin uporablja stopnjo davka na oglasne panoje, ki je višja od 75 EUR na vrtljivi m2 na leto;

(ii)

uporabe mehanizma za občine, ki jih to ne zadeva; zdi se, da družba CCB uporablja mehanizem prilagoditve za občine Etterbeek, Schaerbeek in Saint-Josse, čeprav dvostranske pogodbe s temi občinami ne vključujejo te klavzule;

(iii)

samodejne uporabe mehanizma: v praksi družba JCD prejme zneske na podlagi mehanizma prilagoditve šele potem, ko občinam izstavi račun za pristojbino. Od postavitve in upravljanja oglasnih panojev do prejetja zneskov na podlagi klavzul o prilagoditvi lahko mine nekaj časa.

(218)

Kar zadeva znesek prihodkov iz oglaševanja, naj bi družba CCB podcenila popust, ki ga uporablja družba JCD: višina popusta je blizu [60–70] % in ne 40 %. Z uporabo ustrezne stopnje popusta bi bili prihodki iz oglaševanja precej – skoraj za polovico – nižji od ocen, ki jih je predložila družba CCB.

(219)

Družba JCD izpodbija tudi znesek, ki ga družba CCB navaja v zvezi z brezplačnim upravljanjem oglasnih panojev (glej uvodno izjavo 165). Po mnenju družbe JCD družba CCB ne upošteva dejstva, da je upravljanje oglasnih panojev, določeno s pogodbo za storitev Villo, neločljivo povezano z zagotavljanjem javne storitve izposoje koles. Prihodki iz oglaševanja so namreč namenjeni financiranju javne storitve.

(220)

Družba JCD meni, da se upravljanje oglasnih panojev upošteva pri financiranju koncesije za storitev Villo, saj panoje Villo upravlja v zameno za precejšnje stroške, ki jih ima z zagotavljanjem javne storitve izposoje koles.

4.5   Dodatne pripombe Belgije

(221)

Kar zadeva trajanje pogodbe za storitev Villo (glej uvodno izjavo 161), belgijski organi tudi navajajo, da odločba SSGP iz leta 2005, ki se je uporabljala ob sklenitvi pogodbe za storitev Villo, ni vsebovala nobene določbe v zvezi s trajanjem zagotavljanja javne storitve (glej uvodno izjavo 181). Poleg tega belgijski organi menijo, da je bilo podaljšanje trajanja koncesije za storitev Villo z aneksom upravičeno iz treh razlogov:

(i)

okoliščin, na katere stranki nista mogli vplivati in zaradi katerih se je izvajanje pogodbe zamaknilo;

(ii)

želje po uskladitvi med obema fazama pogodbe za storitev Villo: prvotno naj bi obe fazi pogodbe trajali 15 let, pri čemer sta bili uvedeni ob različnem času. To naj bi v praksi pomenilo, da bi se prva in druga faza iztekli ob različnem času (kot je navedeno v uvodu k aneksu); in

(iii)

zmanjšanja števila kosov oglaševalske opreme, ki jo je upravljala družba JCD, zaradi aneksa k pogodbi za storitev Villo.

4.6   Drugi aneks k pogodbi za storitev Villo

(222)

Regija Bruselj-glavno mesto in družba JCD sta 29. marca 2018 podpisali aneks k pogodbi za storitev Villo. Ta aneks je bil uveden, da bi se omogočil natančnejši in rednejši nadzor nad neobstojem prekomernega nadomestila.

(223)

Aneks določa, da se regiji pošljejo rezultati ločenega stroškovnega računovodstva družbe JCD. V rezultatih se navedejo prihodki iz koncesije za storitev Villo, pri čemer se razlikuje med prejemki na podlagi plačil uporabnikov, prihodki iz oglaševanja, oprostitvijo plačila regionalne pristojbine in nevtralizacijo zvišanja občinskih davkov, ter stroški koncesije, pri čemer se razlikuje med operativnimi stroški, upravljavskimi stroški in amortizacijo naložb, povezanih s storitvijo Villo.

(224)

Aneks določa, da revizor, pristojen za revidiranje letnih računovodskih izkazov družbe JCD (v nadaljnjem besedilu: revizor), vsako leto preveri, ali so načela ločenega knjigovodstva, ki jih izvaja družba JCD, v skladu s sklepom SSGP iz leta 2012. Vsako leto se rezultati ločenega knjigovodstva, potem ko jih preveri revizor, pošljejo zakonitemu revizorju.

(225)

Zakoniti revizor vsako leto preveri, ali delež letnega skupnega dobička iz poslovanja (EBIT), razdeljenega glede na skupne letne stroške (od leta 2009), povezane z upravljanjem koncesije za storitev Villo, ne presega praga [10–20] % (61). V primeru prekoračitve in v mejah prekoračitve praga se znesek regionalne pristojbine, katere plačila je družba JCD oproščena, povečan za znesek, ki je posledica vpliva ukrepov, povezanih z občinskimi davki, plača retroaktivno v celoti ali po delih za predhodno leto.

(226)

Aneks tudi določa, da revizor v skladu s to metodo preveri neobstoj prekomernega nadomestila za obdobje 2009–2017 in pripravi zbirno poročilo, naslovljeno na upravni odbor. Poročilo je bilo treba pripraviti čim prej po podpisu tega aneksa.

4.7   Ocena ukrepov pred sklenitvijo drugega aneksa

(227)

Komisija v svoji oceni razlikuje med obdobjem pred sklenitvijo aneksa (glej uvodno izjavo 222) in obdobjem po njegovi sklenitvi.

4.7.1   Državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU

(228)

Merila, na podlagi katerih je mogoče dokazati obstoj državne pomoči, so opisana v uvodnih izjavah 70 in 71. V uvodnih izjavah od 229 do 249 je preverjeno, ali so merila izpolnjena za vsakega od ukrepov: oprostitev plačila regionalnih pristojbin za zasedbo javnih površin, nevtralizacija zvišanja občinskih davkov in klavzula o nepredvidljivosti regionalnih davkov (glej uvodno izjavo 22).

4.7.1.1   Pripisljivost in državna sredstva

(229)

Merila, na podlagi katerih je mogoče dokazati pripisljivost in obstoj državnih sredstev, so opisana v uvodnih izjavah 72 in 73.

Pripisljivost

(230)

Ni sporno, da je koncesijo za storitev Villo dodelila regija Bruselj-glavno mesto in da je regija po tej dodelitvi odobrila dodatne ukrepe (glej uvodne izjave od 19 do 22). Sporni ukrepi so torej pripisljivi državi.

Državna sredstva

(231)

Izguba prihodkov za regijo Bruselj-glavno mesto, pa tudi za različne občine na njenem ozemlju, ki so povezane s spornimi ukrepi, pomeni izpad prihodka za javne organe in torej prav toliko državnih sredstev, prenesenih na družbo JCD.

(232)

Natančneje, zadevna državna sredstva so (i) izpad prihodka zaradi oprostitve plačila pristojbine za zasedbo javnih površin regije Bruselj-glavno mesto z oglasnimi panoji s površino 8 m2, ki znaša največ [50 000–150 000] EUR na leto; (ii) izguba prihodkov, povezana z nevtralizacijo morebitnega zvišanja regionalnih davkov, ki ustreza znesku tega zvišanja; in (iii) izguba prihodkov, povezana z nevtralizacijo morebitnega zvišanja občinskih davkov, ki ustreza znesku tega zvišanja in znaša največ [250 000–350 000] EUR na leto (glej uvodno izjavo 22).

(233)

Sistem izposoje koles Villo se financira tudi z upravljanjem in uporabo oglasnih panojev, kot dopolnilo k plačilom uporabnikov. Prihodki iz oglaševanja in plačila uporabnikov koncesije so popolnoma zasebna sredstva in jih ni mogoče opredeliti za državna sredstva.

(234)

Komisija meni, da prihodki iz oglaševanja, ki jih prejema družba JCD, očitno ne pomenijo državnih sredstev, ker ti prihodki iz oglaševanja izhajajo iz zasebnih pogodb med družbo JCD in njenimi strankami, v katere država nikakor ne posega.

(235)

Poleg tega ni mogoče šteti, da se regija Bruselj-glavno mesto odreka državnim sredstvom, zgolj zato, ker se s tako ali drugačno gospodarsko dejavnostjo ne ukvarja sama. Tak pristop k državnim sredstvom bi bil izredno širok in bi državi prepovedoval, da dovoli dejavnosti na svojem ozemlju, ne da bi predhodno preverila, da dejavnosti ne bi mogla opravljati sama.

4.7.1.2   Obstoj gospodarske prednosti

(236)

Merila, na podlagi katerih je mogoče dokazati obstoj selektivne gospodarske prednosti, so opisana v uvodnih izjavah 82 in 83.

(237)

V obravnavani zadevi se družba JCD z oprostitvijo plačila regionalnih pristojbin in nevtralizacijo zvišanja občinskih pristojbin izogne stroškom, ki bi običajno morali bremeniti njena finančna sredstva, tako da ji je dejansko lahko zagotovljena prednost.

(238)

Vendar pa belgijski organi menijo, da je treba dodatne ukrepe obravnavati kot nadomestila za javno storitev, zajeta s sodno prakso iz sodbe v zadevi Altmark.

(239)

Sodišče Evropske unije je v sodbi v zadevi Altmark pojasnilo, da nadomestilo, dodeljeno iz državnih sredstev, za stroške, povezane z zagotavljanjem storitve splošnega gospodarskega pomena, ne pomeni prednosti, če so izpolnjeni naslednji štirje kumulativni pogoji (62):

(i)

podjetje, ki prejema nadomestilo, mora dejansko izpolnjevati obveznosti javne službe, te obveznosti pa morajo biti jasno opredeljene;

(ii)

merila, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo, morajo biti objektivno in pregledno določena vnaprej;

(iii)

nadomestilo ne sme presegati tistega, kar je potrebno za kritje vseh ali dela stroškov, ki so nastali z izpolnjevanjem obveznosti javne službe, ob upoštevanju realiziranih prejemkov in razumnega dobička zaradi izpolnjevanja teh obveznosti; in

(iv)

če podjetje, ki se mu naloži izpolnjevanje obveznosti javne službe, ni izbrano s postopkom oddaje javnega naročila, ki omogoča, da se izbere tisti ponudnik, ki lahko te storitve opravlja z najnižjimi stroški za skupnost, se mora raven potrebnega nadomestila določiti na podlagi analize stroškov, ki bi jih povprečno, dobro vodeno podjetje imelo pri izpolnjevanju teh obveznosti.

(240)

Kar zadeva drugo merilo iz sodbe v zadevi Altmark, Komisija opozarja, da finančne posledice, ki so jih za regijo Bruselj-glavno mesto imeli dodatni ukrepi, ki so bili v pogodbi predvideni šele po javnem razpisu, zlasti ukrep, kot je nevtralizacija zvišanja občinskih pristojbin, ob odobritvi tega ukrepa niso bile znane, ker je bil v celoti odvisen od prihodnjega spreminjanja občinskih davkov. Ker največje finančne posledice tega ukrepa niso omejene, Komisija meni, da ni popolnoma pregleden.

(241)

Kar zadeva tretje merilo iz sodbe v zadevi Altmark, se ob odobritvi analiziranih dodatnih ukrepov ni predhodno preverilo, ali nadomestilo, ki ga bo družba JCD prejemala med upravljanjem koncesije, ne presega tistega, kar je potrebno za kritje vseh ali dela stroškov, ki so nastali zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, ob upoštevanju realiziranih prejemkov in zmernega dobička za izpolnjevanje navedenih obveznosti.

(242)

Nazadnje, kar zadeva četrto merilo iz sodbe v zadevi Altmark, Komisija meni, da zaradi sprejemanja nekaterih dodatnih ukrepov po javnem razpisu ni jasno, ali se lahko cilj tega javnega razpisa glede na sodbo v zadevi Altmark, tj. izbrati izvajalca, ki bo lahko storitev zagotavljal z najnižjimi stroški za skupnost, šteje za dosežen. Kakor hitro vsi ukrepi nadomestila niso vključeni v zadevni javni razpis, je namreč težko ugotoviti, ali tak javni razpis omogoča izbiro izvajalca, ki bo storitev splošnega gospodarskega pomena zagotavljal z najnižjimi stroški, pa čeprav je postopek javnega razpisa sam po sebi pregleden.

(243)

Komisija iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah od 240 do 242, meni, da pogoji iz sodne prakse v zadevi Altmark v obravnavani zadevi niso izpolnjeni in da je posledično s prenosi dodatnih državnih sredstev, o katerih je bilo odločeno po javnem razpisu, družbi JCD dejansko zagotovljena gospodarska prednost.

(244)

Kar zadeva izračun zneska te prednosti, so belgijski organi prvotno ocenili, da bo nevtralizacija občinskih davkov ustrezala največ približno [50 000–100 000] EUR na leto. Vendar se je pri tem izračunu upoštevalo dejstvo, da občine za javne storitve na splošno uporabljajo nižjo stopnjo davkov kot za komercialne izvajalce, ki morajo davek plačevati po višji standardni stopnji. Belgijski organi štejejo za prednost zgolj razliko med ugodnejšo višino davka, priznano javnim storitvam na splošno, in višino davkov, ki se za družbo JCD dejansko uporablja v okviru koncesije za storitev Villo. Komisija pa meni, da prednost, ki je bila dejansko dodeljena družbi JCD, ustreza razliki med standardno stopnjo in stopnjo, ki se uporablja za družbo JCD. Ta prednost bi lahko glede na prvotne izračune belgijskih organov znašala največ [250 000–350 000] EUR na leto (63).

(245)

Skupno naj bi bila družbi JCD dodeljena prednost v višini največ [400 000–500 000] EUR na leto ([50 000–150 000] EUR za oprostitev plačila pristojbine za zasedbo javnih površin regije Bruselj-glavno mesto in [250 000–350 000] EUR, ki ustrezajo uporabi klavzule o prilagoditvi cen v zvezi z občinskimi davki, glej uvodno izjavo 22).

4.7.1.3   Selektivnost

(246)

Merila, na podlagi katerih je mogoče oceniti selektivnost ukrepa, so opisana v uvodni izjavi 97.

(247)

Ker sporni ukrepi pomenijo individualne ukrepe pomoči, je mogoče o njihovi selektivnosti sklepati na podlagi ugotovitve gospodarske prednosti (glej uvodne izjave od 236 do 245) (64). Ker ni dokazov o nasprotnem, ta domneva v obravnavani zadevi velja in zadostuje za to, da se ukrepi razglasijo za selektivne.

4.7.1.4   Izkrivljanje konkurence in učinek na trgovino med državami članicami

(248)

Iz istih razlogov, kot so opisani v uvodnih izjavah od 103 do 121, imajo dodatni ukrepi, dodeljeni družbi JCD za koncesijo za storitev Villo, učinke, ki bi potencialno lahko izkrivljali konkurenco in vplivali na trgovino med državami članicami.

4.7.1.5   Sklepna ugotovitev o obstoju državne pomoči

(249)

Komisija na podlagi zgornjih preudarkov meni, da so v zvezi z dodatnimi ukrepi, povezanimi s koncesijo za javno storitev Villo, ki jo je v regiji Bruselj-glavno mesto upravljala družba JCD, izpolnjena kumulativna merila za državno pomoč in da posledično ti ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

4.7.2   Zakonitost pomoči

(250)

Komisija ugotavlja, da dodatni ukrepi, na katere se nanaša ta del pritožbe in ki pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, niso bili priglašeni v skladu s členom 108(3) PDEU.

(251)

Vendar pa belgijski organi menijo, da ti ukrepi, če so državna pomoč, pomenijo nadomestila za javno storitev, ki so združljiva z notranjim trgom na podlagi sklepa SSGP, ki se je uporabljal v času dejanskega stanja (ob odobritvi teh ukrepov je bila veljavno besedilo odločba SSGP iz leta 2005, ki je bila nadomeščena s sklepom SSGP iz leta 2012). Obe besedili določata izvzetje iz priglasitve za ukrepe, ki izpolnjujejo v njih navedene pogoje združljivosti (65).

(252)

Da se ukrepi štejejo za združljive, naj bi zadostovalo, da izpolnjujejo pogoje, zahtevane z odločbo SSGP iz leta 2005, ki se je uporabljala ob njihovi odobritvi. Združljivost z odločbo SSGP iz leta 2005 je analizirana v nadaljevanju.

4.7.3   Združljivost pomoči na podlagi odločbe SSGP iz leta 2005

4.7.3.1   Področje uporabe

(253)

Odločba SSGP iz leta 2005 se uporablja izključno za storitve, ki jih je mogoče opredeliti kot storitve splošnega gospodarskega pomena. Iz sodne prakse izhaja, da imajo države članice visoko stopnjo diskrecije pri uvrščanju storitev med storitve splošnega gospodarskega pomena, če ni sektorskih pravil na ravni Unije, ki bi urejala zadevno področje, pri čemer je naloga Komisije zagotoviti, da se pri tem ne pojavljajo očitne napake.

(254)

Komisija meni, da v obravnavani zadevi ni očitne napake, ker se s storitvijo izpolnjuje potreba državljanov, ki pod enakimi pogoji ne bi bila izpolnjena brez posredovanja države (znesek, ki ga plačujejo uporabniki, na primer ne zadostuje za kritje stroškov storitve). Prav tako je zanimivo navesti, da je belgijsko ustavno sodišče, ki je obravnavalo to vprašanje, potrdilo, da je avtomatizirani sistem izposoje koles Villo javna storitev (66).

(255)

Odločba SSGP iz leta 2005 se glede na člen 2(1)(a) uporablja za državno pomoč v obliki nadomestil za javne storitve, ki ne presega 30 milijonov EUR na leto in je dodeljena podjetjem, katerih povprečni letni promet pred obdavčitvijo, ki vključuje vse dejavnosti, ne presega 100 milijonov EUR v obdobju dveh finančnih let pred letom, v katerem je bila dodeljena storitev splošnega gospodarskega pomena.

(256)

Skupni znesek pomoči, dodeljene družbi JCD v obliki oprostitve plačila pristojbine za zasedbo javnih površin in nevtralizacije zvišanja občinskih davkov, je precej pod pragom 30 milijonov EUR na leto, saj po ocenah belgijskih organov znaša največ [400 000–500 000] EUR na leto (glej uvodno izjavo 245). Poleg tega je bil letni promet v obdobju 2006–2007 bistveno nižji od 100 milijonov EUR. Odločba SSGP iz leta 2005 naj bi bila na tej podlagi torej upoštevna.

4.7.3.2   Skladnost z zahtevami

(257)

S členom 4 odločbe SSGP iz leta 2005 se zahteva, da se „[z]adevno podjetje […] pooblasti za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena z enim ali več akti, katerih obliko lahko določi vsaka država članica. Akt ali akti vključujejo zlasti: […] ureditve za preprečevanje kakršnega koli prekomernega nadomestila in njegovo izterjavo.“

(258)

Jasen in izrecen opis ureditve za preprečevanje kakršnega koli prekomernega nadomestila in njegovo izterjavo je bil v akt o pooblastitvi družbe JCD vključen šele 29. marca 2018, ko je bil sprejet drugi aneks k pogodbi za storitev Villo (glej uvodne izjave od 222 do 226). Komisija posledično meni, da ta zahteva iz odločbe SSGP iz leta 2005 ni izpolnjena in da zadevna pomoč ni združljiva z notranjim trgom na podlagi odločbe SSGP iz leta 2005.

4.7.4   Združljivost pomoči na podlagi sklepa SSGP iz leta 2012

4.7.4.1   Področje uporabe

(259)

Sklep SSGP iz leta 2012 v členu 10(b) določa, da je „[v]saka pomoč, ki je začela učinkovati pred začetkom veljavnosti tega sklepa in ni bila združljiva z notranjim trgom niti ne izvzeta iz obveznosti priglasitve v skladu z Odločbo 2005/842/ES, vendar izpolnjuje pogoje iz tega sklepa, […] združljiva z notranjim trgom ter izvzeta iz obveznosti predhodne priglasitve“. Komisija glede na navedeno torej meni, da je treba pomoč analizirati na podlagi sklepa SSGP iz leta 2012.

(260)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 253 in 254, Komisija meni, da ni očitne napake pri opredelitvi storitve splošnega gospodarskega pomena. Sklep SSGP iz leta 2012 se glede na člen 2(1)(a) uporablja za državno pomoč v obliki nadomestil za javne storitve, nižjih od 15 milijonov EUR. Po ocenah belgijskih organov (glej uvodno izjavo 245) je skupni znesek pomoči, dodeljene družbi JCD, precej pod tem pragom. Sklep SSGP iz leta 2012 naj bi bil na tej podlagi torej upošteven.

4.7.4.2   Skladnost z zahtevami

(261)

S členom 4 sklepa SSGP iz leta 2012 (tako kot odločbe SSGP iz leta 2005) se zahteva, da se „[z]adevno podjetje […] pooblasti za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena z enim ali več akti, katerih obliko lahko določi vsaka država članica. Akt ali akti vključujejo zlasti: […] ureditve za preprečevanje kakršnega koli prekomernega nadomestila in njegovo izterjavo.“

(262)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 258, Komisija meni, da ta zahteva iz sklepa SSGP ni izpolnjena in da zadevna pomoč ni združljiva z notranjim trgom na podlagi sklepa SSGP iz leta 2012.

4.7.5   Združljivost pomoči na podlagi okvira za SSGP iz leta 2012

4.7.5.1   Področje uporabe

(263)

V skladu s točko 7 Sporočila Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (67) (v nadaljnjem besedilu: okvir za SSGP iz leta 2012) se „[n]ačela iz tega sporočila […] uporabljajo za nadomestila za javne storitve, ki pomenijo državno pomoč, za katero se ne uporablja [s]klep [SSGP iz leta 2012]“. Komisija glede na navedeno torej meni, da je treba pomoč analizirati na podlagi okvira za SSGP iz leta 2012.

(264)

V skladu s točko 69 okvira za SSGP iz leta 2012 bo „Komisija […] načela iz tega sporočila uporabljala za nezakonito pomoč, v zvezi s katero bo sprejela odločitev po 31. januarju 2012, tudi če je bila pomoč dodeljena pred tem datumom“. Okvir za SSGP iz leta 2012 se torej uporablja že od začetka koncesije za storitev Villo.

4.7.5.2   Skladnost z zahtevami

(265)

Komisija bo preverila združljivost pomoči s pogoji iz oddelka 2 okvira za SSGP iz leta 2012 ob upoštevanju dejstva, da se v skladu s točko 61 okvira „[n]ačela iz odstavkov 14, 19, 20, 24, 39, 51 do 59 in odstavka 60(a) […] ne uporabljajo za pomoč, ki izpolnjuje pogoje iz člena 2(1) [s]klepa [SSGP iz leta 2012]“. Kot je bilo prikazano zgoraj (glej uvodno izjavo 260), pomoč v obravnavani zadevi izpolnjuje te pogoje.

Resnična storitev splošnega gospodarskega pomena

(266)

V skladu s točko 12 okvira za SSGP iz leta 2012 mora „[p]omoč […] biti dodeljena resnični […] storitvi splošnega gospodarskega pomena, kakor je navedena v členu 106(2) Pogodbe“. Komisija meni, da izvajanje pogodbe za storitev Villo ustreza resnični storitvi splošnega gospodarskega pomena (glej uvodni izjavi 253 in 254).

Potreba po aktu o pooblastitvi, v katerem so določene obveznosti javne storitve in metode za izračun nadomestila

(267)

V skladu s točko 15 okvira za SSGP iz leta 2012 mora biti „[z]adevno podjetje […] pooblaščeno za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena z enim ali več akti, katerih obliko lahko določi vsaka država članica“. V skladu s točko 16 morajo biti v takem aktu med drugim določeni vsebina in trajanje obveznosti javne storitve; zadevno podjetje, pooblaščeno za te obveznosti, in, če je primerno, zadevno ozemlje; vrsta vseh izključnih ali posebnih pravic, dodeljenih podjetju; opis mehanizma nadomestila in parametrov za izračun, spremljanje in pregled nadomestila; ureditve za preprečitev kakršnega koli prekomernega nadomestila in njegovo izterjavo.

(268)

Koncesijo za storitev Villo so kot koncesijo za javno storitev opredelili belgijski organi v pogodbi za storitev Villo. Poleg tega je regionalni parlament 25. novembra 2010 sprejel sklep o ureditvi upravljanja javne storitve Villo.

(269)

V pogodbi za storitev Villo je bila javna storitev opredeljena kot „dajanje na voljo avtomatiziranega sistema izposoje koles za celotno ozemlje regije Bruselj-glavno mesto, in sicer na stroške in tveganja koncesionarja, pod nadzorom vlade in ob izpolnjevanju minimalnih pogojev, ki jih ta določi“. V njej so navedene obveznosti zagotavljanja javne storitve, ki jih ima upravljavec koncesije. V tem aktu so opisani narava, geografski obseg in delovanje storitve. Opisan je tudi sistem določanja tarif za uporabnike.

(270)

Trajanje pooblastitve: trajanje koncesije je bilo določeno na 15 let in je bilo z aneksom h koncesiji z dne 9. junija 2011 podaljšano še za dve leti in štiri mesece (glej uvodno izjavo 161). To trajanje je utemeljeno z obsegom potrebnih naložb. To ponazarja zlasti dejstvo, da je družba JCD utrpela velike gospodarske izgube in je začela ustvarjati dobiček šele leta 2016 (glej preglednico 1 v nadaljevanju).

(271)

Parametri nadomestila: parametri nadomestila v zvezi z zadevnimi ukrepi pomoči (dodatni ukrepi) so jasno opredeljeni v pogodbi za storitev Villo.

(272)

Preverjanje neobstoja prekomernega nadomestila: vzpostavitev nadzora nad neobstojem prekomernega nadomestila je pogoj za združljivost tako v sklepu SSGP iz leta 2012 (glej člen 4(e) sklepa) kot tudi v okviru za SSGP iz leta 2012 (glej točko 16(e) okvira). Komisija je v uvodni izjavi 262 ugotovila, da zahteva iz člena 4(e) sklepa SSGP iz leta 2012 v obravnavani zadevi ni izpolnjena. Vendar je iz pregledov revizorja, in sicer revizijskega podjetja KPMG, razvidno, da v obdobju 2009–2017 ni bilo nobenega dejanskega prekomernega nadomestila (glej preglednico 1 v nadaljevanju).

Image 3

(273)

Družba CCB je glede preverjanja neobstoja prekomernega nadomestila predložila več pripomb.

(274)

Po eni strani družba CCB meni, da stroškov, povezanih s postavitvijo in upravljanjem oglasnih panojev, ni mogoče upoštevati pri izračunu nadomestila, dodeljenega družbi JCD (glej uvodno izjavo 162). Poleg tega meni, da bi bilo treba brezplačno upravljanje javnih površin za oglaševalske namene (kar imenuje oprostitev plačila pristojbine za zasedbo občinskih javnih površin) količinsko opredeliti glede na vrednost oglasnih panojev (glej uvodno izjavo 165).

(275)

Komisija dejansko meni, da je treba oglasne panoje upoštevati pri preverjanju prekomernega nadomestila. Pri tem upošteva prihodke in stroške, ki so dejansko nastali s temi panoji. Nobene potrebe ni, da bi se pri tem sklicevali na oceno površin, ki bi bila sama po sebi odvisna od prihodkov in stroškov, ki bi s takimi panoji lahko nastali (glej preglednico 1 zgoraj). Čeprav imajo oglasni panoji višjo operativno vrednost, kot je potrebna za kritje stroškov, nastalih z upravljanjem koncesije za storitev Villo, mora to neravnovesje s tem izračunom privesti do ugotovitve prekomernega nadomestila.

(276)

Družba CCB izpodbija znesek dodeljene pomoči, ki izhaja iz oprostitve plačila občinskih davkov (glej uvodno izjavo 164). Družba JCD je ugotovila več napak pri izračunih družbe CCB (glej uvodno izjavo 217). Komisija kljub temu navaja, da bi tudi ob upoštevanju zneska pomoči v višini 650 000 EUR na leto, kot ga je ugotovila družba CCB, naloga javne storitve na splošno izkazovala izgubo v obdobju 2009–2017.

(277)

Kar zadeva trditev družbe CCB, da so stroški, ki jih ima družba JCD pri upravljanju koncesije za storitev Villo, precej nižji od prvotno napovedanih (glej uvodno izjavo 209), zadostuje ugotoviti, da preverjanje neobstoja prekomernega nadomestila temelji na dejanskih stroških družbe JCD in ne na projekcijah ali ocenah.

(278)

Skratka, Komisija ugotavlja, da družba JCD med letoma 2009 in 2017 ni prejela prekomernega nadomestila za zagotavljanje storitve splošnega gospodarskega pomena Villo.

(279)

Komisija meni, da je obstoj mehanizma nadzora nad neobstojem prekomernega nadomestila dejansko nepogrešljiv samo za razglasitev pomoči za združljivo na podlagi sklepa SSGP iz leta 2012, ker je država odgovorna za nadzor nad neobstojem prekomernega nadomestila, in za razglasitev pomoči za združljivo na podlagi okvira za SSGP iz leta 2012, kar zadeva priglašene ukrepe, ker Komisija na podlagi tega mehanizma zavrne možnost prihodnjega prekomernega nadomestila in ker ne izvede naknadnega preverjanja. Če Komisija naknadno preveri neobstoj prekomernega nadomestila, to formalno merilo izgubi svoj namen, ki je preprečiti morebitno prekomerno nadomestilo. Če Komisija opravi naknadno preverjanje, je treba vsako ugotovljeno prekomerno nadomestilo vrniti ne glede na obstoj ali neobstoj nadzora, obratno pa neobstoj prekomernega nadomestila zadostuje za izpolnitev zahtev po združljivosti z okvirom za SSGP iz leta 2012 na tem področju.

(280)

Komisija namreč v tem primeru meni, da ima obstoj nepopolnega nadzora v preteklosti, ki ga je izvajala država članica, če ni bilo prekomernega nadomestila, omejeno težo, ker je cilj tega pogoja (neobstoj prekomernega nadomestila) dosežen. Opozoriti je treba, da so v primerih, ko je Komisija sprejela negativne sklepe in odredila vračilo nadomestil za javno storitev (v primeru neobstoja očitne napake pri opredelitvi javne storitve), ta vračila zadevala samo prekomerno nadomestilo, kot ga je izračunala Komisija, in to ne glede na kakovost nadzora, ki ga je vzpostavila država članica (68). V vseh teh primerih je bil nadzor nad prekomernim nadomestilom, ki ga je izvajala država članica, bodisi neobstoječ bodisi pomanjkljiv (kar je povzročilo prekomerno nadomestilo). Druga možnost v takem primeru bi bila, da se zahteva vračilo vseh nadomestil za javno storitev, dodeljenih izvajalcu javne storitve, čeprav je ta zagotovil javno storitev, izključno na podlagi neobstoja zadovoljivega mehanizma nadzora ne glede na dejanski znesek prekomernega nadomestila.

(281)

Tak pristop bi lahko v absolutnem smislu privedel do vračila vseh nadomestil za javno storitev, ki so bila izvajalcu dodeljena brez kakršnega koli prekomernega nadomestila. Komisija meni, da bi bila taka možnost v nasprotju z načeli PDEU v zvezi z bistvenimi nalogami storitev splošnega gospodarskega pomena v Evropski uniji, zlasti s členom 14 PDEU, ki določa, da mora Unija v mejah svojih pristojnosti skrbeti za to, da se storitve splošnega gospodarskega pomena zagotavljajo na podlagi načel in pogojev, ki omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog.

(282)

Komisija torej meni, da je mogoče pogoj preverjanja neobstoja prekomernega nadomestila v obravnavni zadevi šteti za izpolnjen.

Skladnost z Direktivo Komisije 2006/111/ES (69)

(283)

V skladu s točko 18 okvira za SSGP iz leta 2012 bo „[p]omoč […] veljala za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) Pogodbe samo, kadar podjetje, če je primerno, spoštuje Direktivo 2006/111/ES“.

(284)

Kar zadeva ločeno knjigovodstvo, je bilo nekaj negotovosti glede stroškovnega računovodstva družbe JCD, povezane predvsem z načinom, kako se prihodki na podlagi pogodb, sklenjenih na nacionalni ravni, porabijo za panoje, ki so del koncesije za storitev Villo (glej uvodno izjavo 184). Po sprejetju drugega aneksa k pogodbi za storitev Villo (glej oddelek 4.6) revizor vsako leto preveri načela ločenega knjigovodstva, ki jih izvaja družba JCD. To preverjanje je bilo izvedeno tudi za celotno preteklo obdobje (2009–2017) in Komisija na podlagi pojasnil belgijskih organov in družbe JCD (glej uvodne izjave 196, 214 in 215) ocenjuje, da analitični računovodski sistem izpolnjuje zahteve iz Direktive 2006/111/ES in da se preverjanje neobstoja prekomernega nadomestila (glej preglednico 1 zgoraj) izvaja na podlagi ustreznega ločenega knjigovodstva.

Neobstoj prekomernega nadomestila

(285)

V skladu s točko 49 okvira za SSGP iz leta 2012 morajo „[d]ržave članice […] zagotoviti, da […] podjetja na prejemajo nadomestila, ki presega znesek, določen v skladu z zahtevami iz tega oddelka“.

(286)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 272, družba JCD za preteklo obdobje ni prejela prekomernega nadomestila.

Sklepna ugotovitev

(287)

Komisija na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da so ukrepi pomoči, dodeljeni družbi JCD v okviru pogodbe za storitev Villo, združljivi z notranjim trgom na podlagi okvira za SSGP iz leta 2012 za obdobje koncesije za storitev Villo pred sprejetjem drugega aneksa, to je od 5. decembra 2008 do 29. marca 2018.

4.8   Ocena ukrepov po sprejetju drugega aneksa

4.8.1   Državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU

(288)

Ker se z drugim aneksom ne spreminjajo ukrepi, dodeljeni družbi JCD v okviru pogodbe za storitev Villo, ocena Komisije glede obstoja državne pomoči (glej uvodne izjave od 229 do 249) ostaja nespremenjena.

4.8.2   Združljivost pomoči na podlagi sklepa SSGP iz leta 2012

(289)

Z drugim aneksom so odpravljene pomanjkljivosti, ugotovljene v predhodnem aktu o pooblastitvi (glej uvodno izjavo 262), in sicer je uveden jasen in izrecen opis ureditve za preprečevanje kakršnega koli prekomernega nadomestila in njegovo izterjavo.

(290)

S členom 6 sklepa SSGP iz leta 2012 se zahteva, da „[d]ržave članice zagotovijo, da […] podjetje ne prejme nadomestila, ki presega znesek, določen na podlagi člena 5 [znesek nadomestila ne presega zneska, ki je nujen za pokrivanje neto stroškov, nastalih pri izpolnjevanju obveznosti javnih storitev, vključno z zmernim dobičkom]. Najmanj vsaka tri leta v obdobju pooblastitve ter na koncu tega obdobja izvedejo redna preverjanja ali poskrbijo za izvedbo teh preverjanj.“

(291)

S členom 6 se zahteva še, da „[č]e je podjetje prejelo nadomestilo, višje od zneska, določenega na podlagi člena 5, država članica od podjetja zahteva povračilo vseh prejetih prekomernih nadomestil.“

(292)

Drugi aneks določa, da revizor vsako leto preveri, da znesek nadomestila ne presega zneska, ki je nujen za izvajanje javne storitve, vključno z zmernim dobičkom. V primeru prekoračitve in v mejah prekoračitve praga znesek prekoračitve družba JCD plača retroaktivno (glej uvodno izjavo 225).

(293)

Komisija iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah od 289 do 292, ugotavlja, da so ukrepi pomoči, dodeljeni družbi JCD v okviru pogodbe za storitev Villo, od sprejetja drugega aneksa združljivi z notranjim trgom na podlagi sklepa SSGP iz leta 2012.

(294)

Poudariti je treba, da to preverjanje temelji na primerjavi med dobičkom na stroške in [10–20]-odstotno referenčno maržo, ki ustreza [10–20]-odstotni standardni marži na prihodke in se na podlagi izmenjav z družbama CCB in JCD šteje za razumno (70). Marži na stroške je bila dana prednost pred maržo na prihodke, da se je upoštevala pripomba družbe CCB (glej uvodno izjavo 213).

5.   VRAČILO NEZDRUŽLJIVE POMOČI, POVEZANE Z DELOM V ZVEZI S PANOJI IZ POGODBE IZ LETA 1984

(295)

Komisija je v skladu s PDEU pristojna za odločanje o tem, ali mora zadevna država članica ukiniti ali spremeniti pomoč, za katero je ugotovila, da ni združljiva z notranjim trgom (71). Prav tako sta sodišči Evropske unije dosledno odločali, da je namen obveznosti države članice, da ukine pomoč, za katero Komisija meni, da ni združljiva z notranjim trgom, ponovna vzpostavitev prejšnjih razmer (72).

(296)

V zvezi s tem so sodišča Unije odločila, da je ta cilj dosežen, ko prejemnik vrne zneske, ki so bili dodeljeni z nezakonito pomočjo. S tem vračilom prejemnik izgubi prednost, ki jo je imel v primerjavi s konkurenti na notranjem trgu, in se ponovno vzpostavijo razmere pred izplačilom pomoči (73).

(297)

V skladu s to sodno prakso člen 16(1) Uredbe (EU) 2015/1589 določa, da „[č]e se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativni sklepi, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč“.

(298)

Ker so bili zadevni ukrepi izvedeni v nasprotju s členom 108(3) PDEU ter se štejejo za nezakonito in nezdružljivo pomoč, je torej treba zadevno pomoč vrniti, da se ponovno vzpostavi stanje na trgu, kot je bilo pred njeno dodelitvijo. Vračilo se mora nanašati na obdobje od trenutka, ko je bila pomoč dana na voljo upravičencu, do njenega dejanskega vračila, in sicer v skladu z metodologijo, določeno v uvodnih izjavah od 131 do 141. Zneskom, ki jih je treba vrniti, je treba prišteti obresti do datuma njihovega dejanskega vračila.

6.   POVZETEK UGOTOVITEV

6.1   Del v zvezi z oglasnimi panoji iz pogodbe iz leta 1984

(299)

Komisija ocenjuje, da so, kar zadeva nekatere oglasne panoje, ki jih je upravljala družba JCD in so bili postavljeni na ozemlju mesta Bruselj v okviru izvajanja pogodbe iz leta 1984 in ohranjeni tudi po datumu odstranitve, predvidenem v Prilogi 10 k pogodbi iz leta 1999, ne da bi se plačevala najemnina in davek, izpolnjena kumulativna merila, povezana z državno pomočjo, in da ta ukrep posledično pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(300)

Kar zadeva zakonitost ukrepa pomoči, Komisija ugotavlja, da ukrep, na katerega se nanaša ta del pritožbe in ki pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ni bil priglašen v skladu s členom 108(3) PDEU in je bil izveden. Zato pomeni nezakonito pomoč.

(301)

Komisija tudi meni, da ta pomoč ni združljiva z notranjim trgom in jo je zato treba vrniti, glavnico skupaj z obrestmi, v skladu s sodno prakso Sodišča v zadevi CELF (74).

6.2   Storitev Villo

(302)

Komisija meni, da ukrepi, predvideni v pogodbi za storitev Villo, pomenijo državno pomoč na podlagi člena 107(1) PDEU.

(303)

Kljub temu so ukrepi, predvideni v pogodbi za storitev Villo, združljivi z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) PDEU.

(304)

Kar zadeva obdobje od začetka koncesije 5. decembra 2008 do podpisa drugega aneksa (glej oddelek 4.6) 29. marca 2018, Komisija meni, da ukrepi, predvideni v pogodbi za storitev Villo, izpolnjujejo zahteve iz okvira za SSGP iz leta 2012 (glej oddelek 4.7). Tako v zvezi z njimi ni potrebno vračilo, tudi če pomenijo nezakonito pomoč, ker niso bilo priglašeni v skladu s členom 108(3) PDEU.

(305)

Kar zadeva obdobje od datuma podpisa drugega aneksa do izteka koncesije 16. septembra 2026, Komisija meni, da so pogoji iz sklepa SSGP iz leta 2012 izpolnjeni, če se strogo upoštevajo pogoji, določeni v tem aneksu (glej oddelek 4.8) –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč za družbo JCD v znesku, ki ustreza neplačanim najemninam in davkom za oglasne panoje, postavljene v okviru izvajanja pogodbe iz leta 1984 na ozemlju mesta Bruselj in ohranjene tudi po datumu odstranitve, predvidenem s Prilogo 10 k pogodbi iz leta 1999, ki jo je Belgija nezakonito dodelila med 15. septembrom 2001 in 21. avgustom 2010, s čimer je kršila člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ni združljiva z notranjim trgom.

Člen 2

(1)   Belgija od upravičenca izterja pomoč iz člena 1.

(2)   Zneskom za vračilo se prištejejo obresti za obdobje od datuma, ko je bila pomoč dana na voljo upravičencu, do datuma njenega dejanskega vračila.

(3)   Obresti se izračunajo na podlagi obrestnoobrestnega računa v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (75).

Člen 3

(1)   Vračilo pomoči iz člena 1 je takojšnja in učinkovita.

(2)   Belgija zagotovi, da se ta sklep izvede v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila o njem.

Člen 4

(1)   Belgija v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila o tem sklepu Komisiji predloži naslednje informacije:

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga je treba izterjati od upravičenca;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo upravičencu odrejeno vračilo pomoči.

(2)   Belgija Komisijo obvešča o napredku nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa, dokler ni pomoč iz člena 1 v celoti vrnjena. Na zahtevo Komisije takoj predloži vse informacije o že sprejetih ali načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Predloži tudi podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih vračila, ki jih je upravičenec že vrnil.

Člen 5

(1)   Ukrepi, predvideni v pogodbi za storitev Villo, pomenijo državno pomoč na podlagi člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(2)   Kar zadeva obdobje od 5. decembra 2008, datuma podpisa pogodbe za storitev Villo, do 29. marca 2018, datuma podpisa drugega aneksa k pogodbi za storitev Villo, ukrepi, predvideni v pogodbi za storitev Villo, izpolnjujejo zahteve iz okvira za SSGP iz leta 2012 (76) in so združljivi z notranjim trgom. Ta pomoč je nezakonita, ker ni bila priglašena v skladu s členom 108(3) PDEU.

(3)   Kar zadeva obdobje od 29. marca 2018, datuma podpisa drugega aneksa, do 26. septembra 2026, datuma izteka koncesije, ukrepi, predvideni v pogodbi za storitev Villo, izpolnjujejo zahteve iz okvira za SSGP iz leta 2012 (77) in so združljivi z notranjim trgom, če se strogo upoštevajo pogoji, določeni v drugem aneksu k pogodbi za storitev Villo.

Člen 6

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo.

V Bruslju, 24. junija 2019

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije

(1)   UL C 203, 19.6.2015, str. 12.

(2)  Prav tam.

(3)  Ta sklep se ne nanaša na dodatno pritožbo družbe CCB, omenjeno v uvodni izjavi 8, v zvezi s panoji iz pogodbe iz leta 1999, ki ni bila del formalnega postopka preiskave (glej tudi uvodno izjavo 69).

(4)  Mesto Bruselj je uradno ime občine v središču regije Bruselj-glavno mesto. Mesto Bruselj obdaja 18 občin, ki ležijo tesno skupaj, tako da tvorijo eno samo veliko upravno celoto, ki sestavlja regijo Bruselj-glavno mesto. Regija Bruselj-glavno mesto ima svojo vlado in parlament. Gre za urbano celoto s približno 1 200 000 prebivalci, katere deli sestavljajo enotno okrožje, splošno imenovano Bruselj.

(5)  Ob plačilu pavšalne neto cene za vsak dobavljeni, popolnoma opremljeni, postavljeni in delujoči izdelek.

(6)  Ti elementi so bili povzeti v aneksu k pogodbi za storitev Villo, sklenjenem 9. junija 2011.

(7)  Letna pristojbina znaša […] EUR na pano. Najvišji znesek pristojbine, ki bi jo morala družba JCD plačevati brez oprostitve, znaša za […] panojev velikosti 8 m2 * […] EUR na pano, tj. [50 000–150 000] EUR.

(8)  Glej uvodno izjavo 82 sklepa o začetku postopka.

(9)  Sklep Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L 7, 11.1.2012, str. 3).

(10)  Sodba pritožbenega sodišča v Bruslju z dne 29. aprila 2016 (deveti senat) v okviru zadeve 2011/AR/140. Pritožbeno sodišče v Bruslju je zavrnilo trditev o zamenjavi opreme in pojasnilo, da zamenjava ni bila niti predvidena ali dovoljena s pogodbama iz leta 1984 in leta 1999 niti je ni mesto odobrilo po sklenitvi pogodbe iz leta 1999.

(11)  Mesto Bruselj je prvo uredbo o zasebni rabi javnih površin za komercialne namene sprejelo oktobra 2001, veljati pa je začela januarja 2002 (uredba o davku z dne 17. oktobra 2001, Davek na začasno oglaševanje v in na javnih prostorih), vendar naj bi belgijski organi zahtevali plačilo davkov na panoje iz leta 1999 šele od davčnega leta 2009.

(12)  Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L 379, 28.12.2006, str. 5), ki se je uporabljala ob dodelitvi pomoči.

(13)  Pogodba iz leta 1999 v členu 12 določa formulo za prilagajanje najemnin in podrobno določa, da se naročnik strinja s formulo za prilagajanje (indeksacija leto dni po sklenitvi pogodbe). V istem členu so navedeni osnovni podatki za izračun mesečne najemnine.

(14)  Natančneje, člen 5 uredbe o davku z dne 17. oktobra 2001 je določal oprostitev plačila davka med drugim za „oglase mesta ali organizacij, ki jih je to ustanovilo, so mu podrejene ali jih financira“.

(15)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

(16)  Sodba Sodišča z dne 2. septembra 2010 v zadevi C-399/08 P, Komisija proti Deutsche Post, ECLI:EU:C:2010:481, točka 39 in navedena sodna praksa; sodba Sodišča z dne 21. decembra 2016 v zadevi C-524/14 P, Komisija proti Hansestadt Lübeck, ECLI:EU:C:2016:971, točka 40; sodba Sodišča z dne 21. decembra 2016 v združenih zadevah C-20/15 P in C-21/15 P, Komisija proti World Duty Free Group SA in drugim, ECLI:EU:C:2016:981, točka 53, in sodba Sodišča z dne 20. septembra 2017 v zadevi C-300/16 P, Komisija proti Frucona Kosice, ECLI:EU:C:2017:706, točka 19.

(17)  Sodba Splošnega sodišča z dne 12. decembra 1996 v zadevi T-358/94, Compagnie nationale Air France proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:T:1996:194, točka 56.

(18)  Sodba Sodišča z dne 14. oktobra 1987 v zadevi C-248/84, Zvezna republika Nemčija proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:C:1987:437, točka 17, in sodba z dne 6. marca 2002 v združenih zadevah T-92/00 in T-103/00, Territorio Histórico de Álava - Diputación Foral de Álava, ECLI:EU:T:2002:61, in Ramondín, SA in Ramondín Cápsulas SA proti Komisiji Evropskih skupnosti, zadeva T-103/00, ECLI:EU:T:2002:61, točka 57.

(19)  Sodba Sodišča z dne 16. maja 2000 v zadevi C-83/98 P, Francija proti Ladbroke Racing in Komisiji, ECLI:EU:C:2000:248, točke od 48 do 51. Sodba Sodišča z dne 14. januarja 2015 v zadevi C-518/13, Eventech, ECLI:EU:C:2015:9, točka 33.

(20)  Sodba Sodišča z dne 11. julija 1996 v zadevi C-39/94, Syndicat français de l’Express international (SFEI) in drugi proti La Poste in drugim, ECLI:EU:C.1996:285, točka 60, in sodba Sodišča z dne 29. aprila 1999 v zadevi C-342/96, Kraljevina Španija proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:C:1999:210, točka 41.

(21)  Sodba Sodišča z dne 2. julija 1974 v zadevi 173/73, Italijanska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:C:1974:71, točka 13.

(22)  Sodba Sodišča z dne 8. novembra 2001 v zadevi C-143/99, Adria-Wien Pipeline, ECLI:EU:C:2001:598; in sodba Sodišča z dne 14. februarja 1990 v zadevi C-301/87, Francoska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:C:1990:67, točka 41.

(23)  Sodba Sodišča z dne 26. oktobra 2016 v zadevi C-211/15 P, Orange proti Komisiji, ECLI:EU:C:2016:798.

(24)  Sodba Splošnega sodišča z dne 26. februarja 2015 v zadevi T-385/12, Orange proti Komisiji, ECLI:EU:T:2015:117.

(25)  Sklepni predlogi generalnega pravobranilca N. Wahla v zadevi C-211/15 P, z dne 4. februarja 2016, Orange proti Komisiji, ECLI:EU:C:2016:78.

(26)  Sodba Sodišča z dne 26. oktobra 2016 v zadevi C-211/15 P, Orange proti Komisiji, ECLI:EU:C:2016:798, točke od 41 do 44.

(27)  Sodba Sodišča z dne 26. oktobra 2016 v zadevi C-211/15 P, Orange proti Komisiji, ECLI:EU:C:2016:798, točka 44.

(28)  Obvestilo Komisije o pojmu državne pomoči po členu 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 262, 19.7.2016, str. 1).

(29)  Primer naložitve regulativne obveznosti v kmetijskem sektorju so na primer veterinarski pregledi ali preverjanje varnosti hrane, ki jih morajo izvajati kmetijski proizvajalci. Nasprotno pa se pregledi in preverjanja, ki jih izvajajo in financirajo osebe javnega prava in zakon zanje ne predpisuje, da jih morajo izvajati ali financirati kmetijski proizvajalci, ne štejejo za regulativne obveznosti, naložene podjetjem. Glej sklepa Komisije z dne 18. septembra 2015 o državni pomoči SA.35484 za preskuse kakovosti mleka v okviru Zakona o mleku in maščobah in z dne 4. aprila 2016 o državni pomoči SA.35484 za splošne dejavnosti nadzora zdravstvenega varstva v okviru Zakona o mleku in maščobah.

(30)  Sodba Splošnega sodišča z dne 25. marca 2015 v zadevi T-538/11, Belgija proti Komisiji, ECLI:EU:T:2015:188, točke od 74 do 78.

(31)  Na primer, če podjetje prejme subvencijo za izvedbo naložbe v regiji, ki prejema pomoč, ni mogoče trditi, da to ne zmanjša stroškov, ki so običajno vključeni v proračun podjetja, glede na to, da podjetje brez subvencije naložbe ne bi izvedlo.

(32)  Sodba Sodišča z dne 8. decembra 2011 v zadevi C-81/10 P, France Télécom SA proti Komisiji, ECLI:EU:C:2011:811, točke od 43 do 50. To se logično uporablja za olajšave za stroške podjetja pri spremembi statusa uradnikov v status, ki je primerljiv s statusom zaposlenih pri njegovih konkurentih in daje prednost zadevnemu podjetju (glede tega je bilo pred tem nekaj negotovosti po sodbi Splošnega sodišča z dne 16. marca 2004 v zadevi T-157/01, Danske Busvognmænd proti Komisiji, ECLI:EU:T:2004:76, točka 57). Glede nadomestila za nasedle stroške glej tudi sodbo Splošnega sodišča z dne 11. februarja 2009 v zadevi T-25/07, Iride SpA in Iride Energia SpA proti Komisiji, ECLI:EU:T:2009:33, točke od 46 do 56.

(33)  Sodba Sodišča z dne 27. marca 1980 v zadevi Amministrazione delle Finanze dello Stato, 61/79, ECLI:EU:C:1980:100, točke od 29 do 32.

(34)  Sodba Sodišča z dne 27. septembra 1988 v združenih zadevah od C-106/87 do C-120/87, Asteris AE in drugi proti Grčiji, ECLI:EU:C:1988:457, točki 23 in 24.

(35)  Sodba Splošnega sodišča z dne 1. julija 2010 v zadevi T-64/08, Nuova Terni Industrie Chimiche SpA proti Komisiji, ECLI:EU:T:2010:270, točke od 59 do 63 ter 140 in 141, v kateri je pojasnjeno, da tudi če izplačilo nadomestila za razlastitev ne daje prednosti, se lahko naknadno podaljšanje tega nadomestila šteje za državno pomoč.

(36)  Sodba pritožbenega sodišča v Bruslju z dne 29. aprila 2016 (deveti senat) v okviru zadeve 2011/AR/140.

(37)  Sodba Sodišča z dne 15. decembra 2005 v zadevi C-66/02, Italija proti Komisiji, EU:C:2005:768, točka 94.

(38)  Sodba Splošnega sodišča z dne 6. februarja 2016 v zadevi T-385/12, Orange proti Komisiji, ECLI:EU:T:2015:117.

(39)  Sodba Sodišča z dne 17. septembra 1980 v zadevi 730/79, Philip Morris Holland BV proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:C:1980:209, točka 11, in sodba Splošnega sodišča z dne 15. junija 2000 v združenih zadevah T-298/97, T-312/97, T-313/97, T-315/97, od T-600/97 do 607/97, T-1/98, od T-3/98 do T-6/98 in T-23/98, Alzetta Mauro in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:T:2000:151, točka 80.

(40)  Sodba Sodišča z dne 23. januarja 2019 v zadevi C-387/17, Fallimento Traghetti del Mediterraneo, ECLI:EU:C:2019:51, točka 40.

(41)  Sodba splošnega sodišča z dne 4. aprila 2001 v zadevi T-288/97, Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia proti Komisiji, ECLI:EU:T:1999:125, točka 41.

(42)  Sodba Sodišča z dne 8. septembra 2011 v zadevi C-279/08 P, Komisija proti Nizozemski, ECLI:EU:C:2011:551, točka 131.

(43)  Glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 8. maja 2013 v združenih zadevah C-197/11 in C- 203/11, Eric Libert in drugi proti flamski vladi in All Projects & Developments NV in drugi proti Vlaamse Regering, ECLI:EU:C:2013:288.

(44)  Na primer, javni razpis, ki ga je regija Bruselj-glavno mesto objavila 15. marca 2008 v okviru koncesije za storitev Villo, je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije.

(45)  Desetletni zastaralni rok prepoveduje kakršno koli vračilo pred 15. septembrom 2001.

(46)  Kar zadeva davek, je treba znesek nezdružljive pomoči izračunati na podlagi členov 3, 4 in 5 uredbe z dne 17. oktobra 2001, členov od 4 do 7 uredbe z dne 18. decembra 2006 ter členov 4, 5 in 6 uredb o davku z dne 17. decembra 2007, 15. decembra 2008, 9. novembra 2009, 20. decembra 2010 in 5. decembra 2011.

(47)  Ti datumi so povzeti v Prilogi 10.

(48)  Sodba pritožbenega sodišča v Bruslju z dne 29. aprila 2016 (deveti senat) v okviru zadeve 2011/AR/140.

(49)  Uredbe o davku z dne 17. decembra 2007, 15. decembra 2008, 9. novembra 2009, 20. decembra 2010 in 5. decembra 2011. Člen 2 navedenih uredb o davku je določal, da so „oglasni panoji, na katere se nanaša ta uredba, reklamni panoji, začasni reklamni panoji, reklamni nosilci in reklamna stojala“. Na izračun davka so se nanašali členi od 4 do 6. Natančneje, člen 4, naslovljen Davek na oglasne panoje, je določal:

(a)

Davek na oglasne panoje za posamezno davčno leto znaša 150,00 EUR/m2.

(b)

1. Davek na oglasne panoje, namenjene izključno oglaševanju za kulturne, družbene in športne in podobne namene, vključno z oglaševanjem filmov in umetniških stvaritev ter sejmov, kongresov, razstav ali cirkusov, za posamezno davčno leto znaša 50,00 EUR/m2.

2. Kadar pa je več kot 1/7 vidne oglasne površine namenjene komercialnim navedbam, imenom ali logotipom, so oglasni panoji, namenjeni izključno oglaševanju za kulturne, družbene, športne in podobne namene, vključno z oglaševanjem filmov in umetniških stvaritev ter sejmov, kongresov ali razstav, obdavčeni po stopnji, določeni v točki (a) tega člena.

(c)

Davek se plača za celotno davčno leto, ne glede na datum postavitve ali demontaže zadevnega oglasnega panoja.

Člen 5, naslovljen Davek na začasne oglasne panoje, je določal: […]

Člen 6, naslovljen Določbe, ki so skupne členoma 4 in 5, je določal:

(a)

Davek se plača za vsak posamezni oglasni pano.

(b)

1. Pri izračunu davka se vsak delček m2 šteje kot celotni m2.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se oglasni panoji, manjši od 4 m2, obdavčijo po delih ali delčkih velikosti 0,25 m2, in sicer po predpisani tarifi, deljeni s štiri.

(c)

Pri oglasnih panojih z več oglasnimi površinami se višina davka pomnoži s številom oglasnih površin.

a.

Pri oglasnih panojih, opremljenih s sistemom, ki omogoča serijo ali menjavanje več oglasov na isti površini, se višina davka podvoji.

(d)

Če se površina oglasnega panoja razlikuje od vidne oglasne površine, se davek izračuna na podlagi vidne oglasne površine.

(50)  Člen 5 je določal, da so davka, določenega s to uredbo, med drugim oproščeni „oglasi, ki jih objavi mesto ali organizacije, ki jih je to ustanovilo, so mu podrejene ali jih financira“. Kot je pojasnjeno v pripombah belgijskih organov z dne 20. februarja 2017 na dodatna vprašanja, ki jih je Komisija postavila 14. februarja 2017, mesto Bruselj ni nikoli samo upravljalo oglasnih panojev. To upravljanje je vedno potekalo prek tretjih oseb. Meso Bruselj ima v lasti le oglasne panoje, ki so bili predmet javnega naročila, 14. oktobra 1999 dodeljenega družbi JCD in podaljšanega ob zapadlosti. Trenutni izbrani ponudnik, to je družba CCB, za oglasne panoje plačuje najemnino in veljavne davke.

(51)  S členom 9 uredbe o davku z dne 17. decembra 2007 so izrecno oproščeni „oglasni panoji mesta Bruselj ali organizacij, ki jih je to ustanovilo ali so mu podrejene“.

(52)  Odločba Komisije 2005/842/ES z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L 312, 29.11.2005, str. 67).

(53)  Glej točko 33 Sporočila Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL C 8, 11.1.2012, str. 4).

(54)  Prav tam, točka 47.

(55)  Kot primer sta navedena Barcelona in Antwerpen.

(56)  Na primer, v zvezi s financiranjem naj bi bilo v razpisni specifikaciji navedeno, da je organ, ki podeljuje koncesijo, „odprt za različne načine financiranja“.

(57)  Glej člen 2(a) sklepa SSGP iz leta 2012.

(58)  Člen 2 sklepa z dne 25. novembra 2010 o ureditvi upravljanja javne storitve avtomatizirane izposoje koles, ki je bil 7. decembra 2010 objavljen v Moniteur belge.

(59)  GRP je indeks, ki določa tržno vrednost oglasne površine glede na njeno sposobnost, da pritegne čim več potrošnikov, in pogostnost vizualnih stikov med to površino in ciljnim potrošnikom.

(60)  Upravni odbor je ustanovljen s členom 6 pogodbe o storitvi Villo in enakovredno sestavljen iz najmanj dveh članov, ki ju minister za mobilnost imenuje iz oddelka mesta Bruselj za mobilnost (Bruxelles Mobilité), in najmanj dveh članov, ki ju imenuje družba JCD.

(61)  Kar ustreza standardnemu [10–20]-odstotnemu deležu prihodkov.

(62)  Sodba Sodišča v zadevi C-280/00, Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg, ECLI:EU:C:2003:415, točke od 87 do 95.

(63)  Glej uvodno izjavo 82 sklepa o začetku postopka.

(64)  Sodba Sodišča z dne 4. junija 2005 v zadevi C-15/14 P, Komisija proti MOL, ECLI :EU:C:2015:362, točka 60. Sodba Sodišča z dne 30. junija 2006 v zadevi C-270/15 P, Kraljevina Belgija proti Evropski komisiji, ECLI :EU:C:2016:489, točka 49. Sodba Splošnega sodišča z dne 13. decembra 2017 v zadevi T-314/15, Helenska republika proti Evropski komisiji, ECLI :EU:T:2017:903, točka 79.

(65)  Glej člen 3 odločbe SSGP iz leta 2005 in sklepa SSGP iz leta 2012.

(66)  Glej sodbo belgijskega ustavnega sodišča, 68/2012, z dne 31. maja 2012.

(67)   UL C 8, 11.1.2012, str. 4.

(68)  Glej v tem okviru zlasti sklep z dne 25. januarja 2012 v zadevi SA.14588 in sklep z dne 10. julija 2018 v zadevi SA.37977.

(69)  Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L 318, 17.11.2006, str. 17).

(70)  Glej tudi uvodno izjavo 109 sklepa o začetku postopka.

(71)  Sodba Sodišča z dne 12. julija 1973 v zadevi 70/72, Komisija proti Nemčiji, ECLI:EU:C:1973:87, točka 13.

(72)  Sodba Sodišča z dne 21. marca 1990 v zadevi C-142/87, Belgija proti Komisiji, ECLI:EU:C:1990:125, točka 66.

(73)  Sodba Sodišča z dne 17. junija 1999 v zadevi C-75/97, Belgija proti Komisiji, ECLI:EU:C:1999:311, točki 64 in 65.

(74)  Sodba Sodišča z dne 12. februarja 2008 v zadevi C-199/06, CELF in Ministre de la Culture et de la Communication („CELF I“), ECLI:EU:C:2009:79.

(75)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(76)  Sporočilo Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL C 8, 11.1.2012, str. 4).

(77)  Sklep Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L 7, 11.1.2012, str. 3).

Popravki

11.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/159

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1198 z dne 12. julija 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036

(Uradni list Evropske unije L 189 z dne 15. julija 2019)

Stran 52, člen 2, točka (a):

besedilo:

„v obdobju od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 (prvotno obdobje preiskave) v Unijo ni izvažal izdelka iz odstavka 1;“

se glasi:

„v obdobju od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 (prvotno obdobje preiskave) v Unijo ni izvažal izdelka iz člena 1(1);“.