ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 310 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 62 |
Vsebina |
|
I Zakonodajni akti |
Stran |
|
|
DIREKTIVE |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Zakonodajni akti
DIREKTIVE
2.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/1 |
DIREKTIVA SVETA (EU) 2019/1995
z dne 21. novembra 2019
o spremembi Direktive 2006/112/ES glede določb v zvezi s prodajo blaga na daljavo in nekaterimi domačimi dobavami blaga
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva Sveta 2006/112/ES (3), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2017/2455 (4), določa, da se, kadar davčni zavezanec z uporabo elektronskega vmesnika, kot je trg, platforma, portal ali podobno sredstvo, omogoča prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 EUR ali omogoča dobavo blaga v Skupnosti s strani davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Skupnosti, šteje, da je davčni zavezanec, ki omogoča dobavo, to blago prejel in dobavil sam. Ker navedena direktiva eno dobavo razdeli na dve dobavi, je treba določiti, kateri od teh dobav je treba pripisati odpošiljanje ali prevoz blaga, da se pravilno določi njun kraj dobave. Obenem je treba tudi zagotoviti, da obdavčljivi dogodek obeh dobav nastane istočasno. |
(2) |
Ker lahko davčni zavezanec, ki z uporabo elektronskega vmesnika omogoča dobavo blaga osebi, ki ni davčni zavezanec v Skupnosti, v skladu z obstoječimi pravili odbije davek na dodano vrednost (DDV), plačan dobaviteljem, ki nimajo sedeža v Skupnosti, obstaja tveganje, da slednji davčnim organom ne bodo plačali DDV. Da bi se izognili temu tveganju, bi morala biti dobava dobavitelja, ki prodaja blago z uporabo elektronskega vmesnika, oproščena plačila DDV, medtem ko bi navedeni dobavitelj moral imeti pravico do odbitka vstopnega DDV, ki ga je plačal za nakup ali uvoz dobavljenega blaga. Zato bi moral biti dobavitelj vedno registriran v državi članici, v kateri je pridobil navedeno blago ali v katero je to blago uvozil. |
(3) |
Poleg tega bi lahko imeli dobavitelji, ki nimajo sedeža v Skupnosti in uporabljajo elektronski vmesnik za prodajo blaga, zaloge v več državah članicah in bi lahko poleg prodaje blaga na daljavo znotraj Skupnosti dobavljali blago iz te zaloge tudi strankam v isti državi članici. Trenutno takšne dobave niso zajete v posebni ureditvi za prodajo blaga na daljavo znotraj Skupnosti in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci s sedežem v Skupnosti, vendar ne v državi članici potrošnje. Da bi se zmanjšalo upravno breme, bi bilo treba tudi tistim davčnim zavezancem, ki omogočajo dobavo blaga osebam, ki niso davčni zavezanci v Skupnosti, z uporabo elektronskega vmesnika in za katere se šteje, da so sami prejeli in dobavili blago, dovoliti uporabo te posebne ureditve za prijavo in plačilo DDV za te domače dobave. |
(4) |
Za zagotovitev doslednosti pri plačilu DDV in uvozne dajatve na uvoz blaga bi bilo treba časovno obdobje za plačilo uvoznega DDV carinskim organom, kadar se uporabljajo posebne ureditve za prijavo in plačilo uvoznega DDV, uskladiti z obdobjem, ki je v zvezi s carinskimi dajatvami določeno v členu 111 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). |
(5) |
V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (6) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno. |
(6) |
Direktivo 2006/112/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Direktiva 2006/112/ES se spremeni:
(1) |
v oddelku 2 poglavja 1 naslova V se doda naslednji člen: „Člen 36b Kadar se šteje, da je davčni zavezanec prejel in dobavil blago v skladu s členom 14a, se odpošiljanje ali prevoz blaga pripiše dobavi, ki jo opravi ta davčni zavezanec.“; |
(2) |
člen 66a se nadomesti z naslednjim: „Člen 66a Z odstopanjem od členov 63, 64 in 65 obdavčljivi dogodek in obveznost plačila DDV v zvezi z dobavo blaga, ki jo opravi davčni zavezanec, za katerega se šteje, da je prejel in dobavil blago v skladu s členom 14a, in v zvezi z dobavo blaga navedenemu davčnemu zavezancu nastaneta ob sprejetju plačila.“ |
(3) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 136a Kadar se šteje, da je davčni zavezanec prejel in dobavil blago v skladu s členom 14a(2), države članice davčnemu zavezancu oprostijo plačilo davka za dobavo navedenega blaga.“; |
(4) |
v členu 169 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
(5) |
v členu 204(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Vendar države članice ne smejo uporabiti možnosti iz drugega pododstavka za davčne zavezance v smislu točke (1) člena 358a, ki so izbrali posebno ureditev za storitve, ki jih opravijo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti.“; |
(6) |
v členu 272(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
(7) |
naslov poglavja 6 naslova XII se nadomesti z naslednjim: „ Posebne ureditve za davčne zavezance, ki opravljajo storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, ali prodajajo blago na daljavo ali opravljajo nekatere domače dobave blaga “; |
(8) |
naslov oddelka 3 poglavja 6 naslova XII se nadomesti z naslednjim: “; |
(9) |
člen 369a se nadomesti z naslednjim: „Člen 369a Za namene tega oddelka in brez poseganja v druge določbe Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(10) |
člen 369b se nadomesti z naslednjim: „Člen 369b Države članice dovolijo uporabo te posebne ureditve naslednjim davčnim zavezancem:
Ta posebna ureditev se uporablja za vse blago ali storitve, ki jih v Skupnosti dobavi zadevni davčni zavezanec.“; |
(11) |
v členu 369e se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
(12) |
člen 369f se nadomesti z naslednjim: „Člen 369f Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, državi članici identifikacije z elektronskimi sredstvi predloži obračun DDV za vsako koledarsko četrtletje, ne glede na to, ali so bile dobave blaga ali storitev, zajete v tej posebni ureditvi, opravljene ali ne. Obračun DDV se predloži do konca meseca po poteku davčnega obdobja, na katerega se obračun nanaša.“; |
(13) |
v členu 369g se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim: „1. Obračun DDV vsebuje identifikacijsko številko za DDV iz člena 369d in za vsako državo članico potrošnje, v kateri je treba plačati DDV, skupno vrednost brez DDV, veljavne stopnje DDV, skupni znesek ustreznega DDV in skupni znesek DDV, ki ga je treba plačati za naslednje dobave, zajete v tej posebni ureditvi, izvedene v davčnem obdobju:
Obračun DDV vključuje tudi spremembe v zvezi s preteklimi davčnimi obdobji, kot je določeno v odstavku 4 tega člena. 2. Kadar je blago odposlano ali prepeljano iz držav članic, ki niso država članica identifikacije, obračun DDV vključuje tudi celotno vrednost brez DDV, veljavne stopnje DDV, skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po davčnih stopnjah, in skupni znesek dolgovanega DDV za naslednje dobave, zajete v tej posebni ureditvi, za vsako državo članico, iz katere se blago odpošlje ali odpelje:
V zvezi z dobavami iz točke (a) obračun DDV vključuje tudi individualno identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko, ki jo dodeli vsaka od držav članic, iz katere se blago odpošlje ali odpelje. V zvezi z dobavami iz točke (b) obračun DDV vključuje, če je na voljo, tudi individualno identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko, ki jo dodeli vsaka od teh držav članic, iz katere se blago odpošlje ali odpelje. Obračun DDV vključuje informacije iz tega odstavka, razčlenjene po državah članicah potrošnje. 3. Če ima davčni zavezanec, ki opravlja storitve, zajete v tej posebni ureditvi, eno ali več drugih stalnih poslovnih enot poleg poslovne enote v državi članici identifikacije, iz katerih opravlja storitve, obračun DDV vključuje tudi skupno vrednost brez DDV, veljavne stopnje DDV, skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po davčnih stopnjah, in skupni znesek dolgovanega DDV takih opravljenih storitev, in sicer za vsako državo članico, v kateri ima poslovno enoto, ter individualno identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko te poslovne enote, razčlenjeno po državah članicah potrošnje.“ |
(14) |
v členu 369zb se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Države članice zahtevajo, da se DDV iz odstavka 1 plačuje mesečno, do roka plačila, ki velja za plačilo uvozne dajatve.“ |
Člen 2
1. Države članice najpozneje do 31. decembra 2020 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedilo navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.
Te predpise začnejo uporabljati od 1. januarja 2021.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 21. novembra 2019
Za Svet
Predsednica
H. KOSONEN
(1) Mnenje z dne 14. novembra 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Mnenje z dne 15. maja 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).
(4) Direktiva Sveta (EU) 2017/2455 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (UL L 348, 29.12.2017, str. 7).
(5) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
II Nezakonodajni akti
UREDBE
2.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/6 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1996
z dne 28. novembra 2019
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Kraljevine Tajske po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1), in zlasti člena 11(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi
(1) |
Svet je na podlagi protidampinške preiskave (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Uredbo (ES) št. 682/2007 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 2001 90 30 in ex 2005 80 00, s poreklom iz Tajske (v nadaljnjem besedilu: dokončni protidampinški ukrepi). Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v višini od 3,1 % do 12,9 %. |
(2) |
Uredba Sveta (ES) št. 954/2008 (3) je spremenila Uredbo (ES) št. 682/2007 glede stopnje dajatve, uvedene za eno družbo in „vse druge družbe“. Spremenjene dajatve se tako gibljejo med 3,1 % in 14,3 %. Uvoz od dveh tajskih proizvajalcev izvoznikov, katerih zavezi sta bili sprejeti s Sklepom Komisije 2007/424/ES (4), je bil oproščen dajatev. |
(3) |
Svet je z Uredbo (ES) št. 847/2009 (5) sprejel stališče, da cenovne zaveze s fiksno minimalno uvozno ceno niso več primerne za izravnavanje škodljivega učinka dampinga. Posledično so bile sprejete zaveze preklicane, ponudbe o zavezah desetih drugih tajskih proizvajalcev izvoznikov pa zavrnjene. |
(4) |
Svet je z Uredbo (EU) št. 875/2013 (6) ponovno uvedel dokončne protidampinške ukrepe na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske po pregledu zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa). |
(5) |
Svet je z Uredbo (EU) št. 307/2014 (7) po delnem vmesnem pregledu spremenil protidampinško dajatev, določeno z Uredbo (EU) št. 875/2013, za družbo River Kwai International Food Industry Co., Ltd. |
(6) |
Po sodbah Sodišča Evropske unije z dne 14. decembra 2017 in 28. marca 2019 v zadevah T-460/14 oziroma C-144/18 P je Komisija 29. avgusta 2019 ponovno uvedla (8) protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske, ki je privedla do sprejetja Uredbe (EU) št. 307/2014. Navedeno preiskavo je ponovno uvedla le v delu, v katerem se nanaša na družbo River Kwai International Food Industry Co. Ltd., in jo je nadaljevala na točki, na kateri je prišlo do nepravilnosti. |
1.2 Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa
(7) |
Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (9) veljavnih protidampinških ukrepov prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba). |
(8) |
Zahtevek za pregled je 13. junija 2018 vložilo združenje Association Européenne des Transformateurs de Maïs Doux (v nadaljnjem besedilu: AETMD ali vložnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju v Uniji. |
(9) |
Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila. |
1.3 Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa
(10) |
Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Kraljevine Tajske (v nadaljnjem besedilu: Tajska ali zadevna država) v Unijo. Dne 12. septembra 2018 je v Uradnem listu Evropske unije (10) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). |
1.4 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
(11) |
Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2017 do 30. junija 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2015 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
1.5 Zainteresirane strani
(12) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je vložnika, znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce na Tajskem in tajske organe, znane uvoznike, uporabnike in trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku preiskave in jih povabila k sodelovanju. |
(13) |
Zainteresirane strani so imele tudi možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
1.6 Vzorčenje
(14) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
1.6.1 Vzorčenje proizvajalcev Unije
(15) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. |
(16) |
Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev Unije na podlagi največjega obsega proizvodnje v letu 2017 in zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. |
(17) |
Na podlagi prejetih pripomb je Komisija eno od družb iz začasnega vzorca zamenjala z naslednjim največjim proizvajalcem Unije. Ta družba je dokazala, da nima potrebnih virov za sodelovanje pri tem pregledu. Končni vzorec proizvajalcev Unije je predstavljal več kot 60 % celotnega ocenjenega obsega proizvodnje v Uniji. Komisija drugih pripomb ni prejela. Zato je sklenila, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije. |
1.6.2 Vzorčenje uvoznikov
(18) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Zahtevane informacije je predložil le en nepovezani uvoznik. |
(19) |
Vzorčenje uvoznikov zato ni bilo potrebno. |
1.6.3 Vzorčenje proizvajalcev na Tajskem
(20) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce na Tajskem pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Kraljevine Tajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik. |
(21) |
Trije proizvajalci iz zadevne države so zagotovili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Vsi trije proizvajalci so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izdelek, ki se pregleduje, izvažali v Unijo in so torej proizvajalci izvozniki. Predstavljajo približno 80 % vsega tajskega izvoza v Unijo. |
1.7 Izpolnjeni vprašalniki
(22) |
Izvodi vprašalnikov so bili ob začetku postopka objavljeni na spletišču GD za trgovino. Komisija je poslala dopise trem vzorčenim proizvajalcem Unije, nepovezanemu uvozniku in trem proizvajalcem izvoznikom, ki so predložili zahtevane informacije, in jih pozvala, naj izpolnijo njim namenjeni vprašalnik. |
(23) |
Izpolnjene vprašalnike so vrnili trije proizvajalci Unije in trije sodelujoči proizvajalci v zadevni državi. |
(24) |
Nepovezani uvoznik izpolnjenega vprašalnika ni poslal. |
1.8 Preverjanje
(25) |
Komisija je pri sodelujočih straneh zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
|
2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Izdelek, ki se pregleduje
(26) |
Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, tj. sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2001 90 30 (oznaka TARIC 2001903010), in sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2005 80 00 (oznaka TARIC 2005800010) (v nadaljnjem besedilu: sladka koruza), s poreklom iz Tajske (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje). |
(27) |
Preiskava je pokazala, da imajo vse različne vrste izdelka, ki se pregleduje, kljub razlikam pri konzerviranju enake osnovne biološke in kemijske lastnosti ter se uporabljajo za isti namen. |
2.2 Podobni izdelek
(28) |
Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne biološke in kemijske lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:
|
(29) |
Navedeni izdelki se torej v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke. |
3. DAMPING
3.1 Tajska
3.1.1 Uvodne pripombe
(30) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju iz Tajske nadaljeval, čeprav v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005). Po podatkih Eurostata je uvoz sladke koruze iz Tajske predstavljal približno 3,9 % trga Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v primerjavi z 12,7-odstotnim tržnim deležem med prvotno preiskavo in 6-odstotnim deležem med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa. V absolutnem smislu je uvoz iz Tajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 13 643 ton. To je sledilo zmanjšanju uvoza z 41 973 ton v obdobju prvotne preiskave na 21 856 ton v obdobju prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa. |
3.1.2 Damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom
3.1.2.1 Normalna vrednost
(31) |
Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
(32) |
Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bil celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen le pri enem proizvajalcu izvozniku. |
(33) |
Komisija je za proizvajalca izvoznika z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. |
(34) |
Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja tega sodelujočega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavlja najmanj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. |
(35) |
Komisija je nato določila vrste izdelka, za katere je bila domača prodaja reprezentativna, in vrste izdelka, za katere domače prodaje ni bilo ali pa domača prodaja ni bila reprezentativna. |
(36) |
Komisija je v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vrste izdelka, za katere je obstajala reprezentativna domača prodaja, nato določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako vrsto izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, da bi se lahko odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo. |
(37) |
Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila njegova prodaja dobičkonosna ali ne:
|
(38) |
V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
(39) |
Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom:
|
(40) |
Analiza domače prodaje vrst izdelka z reprezentativno domačo prodajo je pokazala, da je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov na enoto. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje. |
(41) |
Če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali je ni bilo dovolj ali če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. |
(42) |
Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prištelo naslednje:
|
(43) |
Stroški proizvodnje so bili po potrebi prilagojeni. |
(44) |
Za preostala dva proizvajalca izvoznika, ki sploh nista prodajala podobnega izdelka za domačo potrošnjo, je bilo treba normalno vrednost konstruirati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. |
(45) |
Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je proizvodnim stroškom za vsako vrsto izdelka, ki se izvaža v Evropsko unijo, dodal razumni znesek za PSA stroške ter za dobiček. |
(46) |
V skladu s členom 2(6)(b) osnovne uredbe so za enega od dveh proizvajalcev izvoznikov, ki nista prodajala podobnega izdelka za domačo potrošnjo, PSA stroški in dobiček temeljili na dejanskem znesku, ki velja za proizvodnjo in prodajo v običajnem poteku trgovanja za enako splošno kategorijo izdelkov za obravnavanega proizvajalca izvoznika na domačem trgu. |
(47) |
Za drugega proizvajalca izvoznika, ki ni prodajal podobnega izdelka niti iste splošne kategorije izdelkov za domačo potrošnjo, so bili v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe PSA stroški in dobiček določeni kot povprečje PSA stroškov in dobička enake splošne kategorije izdelkov, izračunano za preostala sodelujoča proizvajalca izvoznika. Ta metodologija zagotavlja, da znesek tako ugotovljenega dobička ne presega dobička, ki ga običajno dosežejo drugi izvozniki pri prodaji izdelkov enake splošne kategorije na domačem trgu, kot zahteva člen 2(6)(c) osnovne uredbe. |
3.1.2.2 Izvozna cena
(48) |
Vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izdelek, ki se pregleduje, izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za izdelek, ki se pregleduje, ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
3.1.2.3 Primerjava
(49) |
Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna. |
(50) |
Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. |
(51) |
Opravljene so bile prilagoditve izvozne cene za razlike v stroških prevoza, stroških manipuliranja in natovarjanja, stroških kreditov, bančnih stroških in provizijah, kadar je bilo to primerno in ustrezno utemeljeno. |
(52) |
Izvozna cena je bila prilagojena navzdol za 1 % do 2 % za stroške prevoza, 0,5 % do 1,5 % za stroške manipuliranja in natovarjanja, 0 % do 0,5 % za stroške kreditov, 0 % do 0,5 % za bančne stroške in 0,5 % do 1,5 % za provizije. |
(53) |
Dva proizvajalca izvoznika sta zahtevala negativno nadomestilo (pozitivno prilagoditev) za izvozno ceno za domnevno nadomestilo za dajatev iz naslova „Drugih dejavnikov“ iz člena 2(10)(k) osnovne uredbe. Proizvajalci izvozniki so trdili, da to nadomestilo za dajatev prejmejo od tajske vlade pri prodaji zadevnega izdelka, ki se pregleduje, za izvoz, tudi na trg Unije. |
(54) |
Proizvajalci izvozniki so dokazali, da jim je izplačan znesek, ki ustreza manj kot 0,5 % vrednosti računa. Vendar proizvajalci izvozniki niso dokazali povezave med prejetim nadomestilom za dajatev in uvoznimi dajatvami, plačanimi za kakršne koli materiale, ki jih vsebuje izvoženi izdelek, ki se pregleduje. Zahteve za negativno nadomestilo na podlagi člena 2(10)(k) so bile zato zavrnjene. |
(55) |
Normalna vrednost je bila prilagojena navzdol za 1 % do 2 % za stroške prevoza in 0,5 % do 1 % za stroške kreditov. |
(56) |
En proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev normalne vrednosti za razlike v stroških kredita, odobrenega za domačo prodajo, izračunanih z uporabo kratkoročne obrestne mere za komercialna posojila, ki jih ponuja komercialna banka na Tajskem. Komisija je ugotovila, da je navedena obrestna mera najvišja teoretična obrestna mera, ki jo je mogoče zaračunati, in da je bil datum njene veljavnosti pred začetkom obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Bila je občutno višja od dejanske obrestne mere iz primerljive kratkoročne posojilne pogodbe, najdene v računovodskih izkazih za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je zato zahtevani znesek nadomestila prilagodila glede na dejansko uporabljeno obrestno mero za primerljive transakcije. |
(57) |
Dva proizvajalca izvoznika sta zahtevala uporabo znižane stopnje dobička, če bi Komisija konstruirala normalno vrednost, da bi se odražalo dejstvo, da ima prodaja pod blagovno znamko (lastna blagovna znamka) na domačem trgu višjo stopnjo dobička kot prodaja brez blagovne znamke (tj. tuja blagovna znamka, običajno blagovna znamka stranke) na trgu Unije. |
(58) |
Komisija je v skladu s prvotno preiskavo te zahteve sprejela, kolikor je bilo mogoče, in izvedla prilagoditev na podlagi člena 2(10)(d) osnovne uredbe. Podrobnosti so bile razkrite zadevnim družbam. |
3.1.2.4 Stopnje dampinga
(59) |
Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje. |
(60) |
Po dokončnem razkritju je en sodelujoči proizvajalec izvoznik podal pripombe v zvezi z izračunom stopnje dampinga, in sicer je opozoril na morebitno tipkarsko napako. Komisija je ob upoštevanju teh pripomb svoj izračun popravila, tako da je popravila tipkarsko napako in določila spremenjeno stopnjo dampinga za tega sodelujočega proizvajalca izvoznika. Komisija je ugotovila, da ta proizvajalec izvoznik v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni izvajal dampinga. |
(61) |
Po dodatnem dokončnem razkritju je v zvezi s popravkom tipkarske napake drug sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil pripombe glede vpliva popravljenega izračuna na njegovo stopnjo dampinga. Te pripombe so bile predložene prepozno, in sicer štiri dni po izteku roka za predložitev pripomb, poleg tega pa je manjkala nezaupna različica predložitve. Zato Komisija pripomb ni mogla formalno upoštevati. Ne glede na to je Komisija ugotovila, da pripombe ne bi vplivale na predhodno razkrito stopnjo dampinga tega proizvajalca izvoznika. |
(62) |
Kljub popravku napake pri izračunu pri enem proizvajalcu izvozniku ostaja ugotovitev Komisije v zvezi z dampingom za državo kot celoto nespremenjena. Bilo je namreč ugotovljeno, da sta druga dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, ki sta predstavljala več kot 90 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajala obsežen damping. |
(63) |
Stopnja dampinga na ravni države, ki je temeljila na tehtani povprečni stopnji dampinga za vse tri sodelujoče proizvajalce izvoznike, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je presegala stopnjo de minimis (4,3 %). Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval. |
4. VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA
(64) |
Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost na Tajskem ter razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji. |
4.1 Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost na Tajskem
(65) |
Informacije o proizvodni in neizkoriščeni zmogljivosti, ki so na voljo Komisiji, obsegajo podatke, ki so jih predložili trije sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki, podatke, ki jih je predložil vložnik v zahtevku za pregled, in dodatne informacije, ki jih je vložnik predložil med postopkom. |
(66) |
Eden od tajskih proizvajalcev, podjetje RKI, je predložil podatke o proizvodnji in zmogljivosti ločeno za „polizdelke“ in „končne izdelke“. Edina razlika med tema kategorijama izdelkov je bila, da so imeli „končni izdelki“ na pločevinkah etiketo, medtem ko so bili „polizdelki“ brez etikete. Komisija je menila, da je zmogljivost za „polizdelke“ najbolj relevanten podatek za izdelek, ki se pregleduje, saj je bila zmogljivost za končne izdelke izračunana na podlagi trenutnega časa uporabe stroja za označevanje, ki bi se lahko povečal. |
(67) |
Poleg tega je Komisija na podlagi informacij, pridobljenih med preverjanjem, menila, da je odstotek donosa, uporabljen pri izračunu proizvodne zmogljivosti za polizdelke za podjetje RKI, prenizek, zato ga je zvišala. |
(68) |
Komisija je zato neizkoriščeno zmogljivost treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenila na približno 70 000 ton izdelka, ki se pregleduje. Ker so trije sodelujoči proizvajalci predstavljali približno 45 % ocenjene skupne predelovalne zmogljivosti vseh tajskih proizvajalcev, navedenih v zahtevku za pregled (300 000 ton), je Komisija z ekstrapolacijo ocenila, da bi celotna neizkoriščena zmogljivost za vse tajske proizvajalce znašala približno 150 000 ton. To predstavlja več kot 40 % celotne potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in približno 11-kratnik skupnega tajskega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
(69) |
Poleg tega je bilo iz dokazil, ki jih je predložil vložnik, razvidno, da naj bi bila po pričakovanjih količina surove sladke koruze, ki naj bi bila na voljo za predelavo v letu 2018, med 12,5 % in 25 % višja kot leta 2017 (11). Poleg tega je en nesodelujoči tajski proizvajalec sladke koruze, Sunsweet Public Company Limited, v letu 2018 vložil 170,6 milijona THB (približno 4,5 milijona EUR) v stroje in opremo, da bi povečal proizvodno zmogljivost in učinkovitost proizvodnje (12). |
(70) |
Komisija je zato sklenila, da imajo tajski proizvajalci sladke koruze na voljo občutno neizkoriščeno zmogljivost za povečanje izvoza na trg Unije v primeru izteka veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov. |
4.2 Razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji
(71) |
Da bi Komisija ugotovila morebiten razvoj uvoza v primeru izteka veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov, je proučila privlačnost trga Unije glede na cene. Glede na to, da so 85 % prodaje sodelujočih tajskih proizvajalcev izvoznikov na trg Unije predstavljale velike pločevinke s klasičnim odpiranjem in da so take pločevinke predstavljale tudi približno 42 % tajskega izvoza v tretje države, se je analiza osredotočila na te vrste izdelka. |
(72) |
Primerjava take prodaje na podlagi franko tovarna je pokazala, da so bile cene na trgu Unije za približno 20 % višje od cen iste vrste izdelka v tretjih državah. Glede na znatno višje cene na trgu Unije je jasno, da ta ostaja privlačen trg za tajske proizvajalce izvoznike. Ta ugotovitev je reprezentativna za vse tajske izvoznike, saj so, kot je navedeno v uvodni izjavi (21), sodelujoči proizvajalci v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali približno 80 % vsega tajskega izvoza v Unijo. |
(73) |
Komisija je tudi ugotovila, da so za tajske proizvajalce izvoznike, ki ne sodelujejo v preiskavi, v povprečju veljale višje protidampinške dajatve kot za družbe, ki v preiskavi sodelujejo. Zato obstaja večja verjetnost, da bi ta podjetja v primeru izteka veljavnost sedanjih protidampinških ukrepov povečala izvoz na trg Unije. |
(74) |
Zaradi znatnega obsega izvoza in tržnega deleža Tajske v obdobju prvotne preiskave (41 973 ton oziroma 12,7 %) in nadaljnjega izvoza izdelka, ki se pregleduje, iz Tajske na trg Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (13 643 ton oziroma 3,9 %) lahko Komisija zaključi, da je trg Unije privlačen za proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, na Tajskem. |
(75) |
Po dokončnem razkritju je tajska vlada trdila, da se je obseg izvoza iz Tajske znatno zmanjšal (–67 %) v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave. Trdila je tudi, da glede na to, da se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 1 %, tajski izvoz v Unijo pa je ostal stabilen pri 3,9 %, verjetnosti nadaljevanja dampinga ni bilo. |
(76) |
Vendar tajska vlada ne oporeka dejstvu, da se je izdelek, ki se pregleduje, v velikih količinah prodajal v Unijo po dampinških cenah, niti ne zanika, da se je izvoz izdelka, ki se pregleduje, nadaljeval v velikem obsegu kljub veljavnim ukrepom. Komisija zato vztraja pri svoji ugotovitvi glede verjetnosti nadaljevanja dampinga. |
(77) |
Poleg tega je tajska vlada trdila, da je bila prilagoditev proizvodne zmogljivosti in posledično neizkoriščena proizvodna zmogljivost na Tajskem, navedena v uvodnih izjavah (66) do (70), neutemeljena, vendar te trditve ni utemeljila. Tajski proizvajalec izvoznik, katerega proizvodna zmogljivost je bila prilagojena, prilagoditvi ni nasprotoval. Trditev se zato zavrne. |
(78) |
Tajska vlada je nadalje trdila, da glede na to, da je obseg izvoza iz Tajske predstavljal le 0,9 % celotne neizkoriščene zmogljivosti sodelujočih tajskih proizvajalcev izvoznikov, trg Unije domnevno ni več privlačen za tajske proizvajalce izvoznike. |
(79) |
Vendar je obseg izvoza iz Tajske dejansko predstavljal približno 9 % (13) celotne neizkoriščene zmogljivosti na Tajskem. To potrjuje, da tajski proizvajalci izvozniki kljub veljavnim ukrepom še naprej izvažajo znatne količine v Unijo in imajo znatne neizkoriščene zmogljivosti za povečanje izvoza izdelka, ki se pregleduje, če bi ukrepi prenehali veljati. |
(80) |
Zato je verjetno, da bi se v primeru izteka veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov uvoz iz Tajske v Unijo močno povečal, in sicer po dampinških cenah. |
4.3 Sklep
(81) |
Glede na navedeno ter zlasti glede na stopnjo dampinga, ugotovljeno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, znatno neizkoriščeno zmogljivost, ki je na voljo na Tajskem, in privlačnost trga Unije je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov verjetno pomenila nadaljevanje dampinga in vstop velikih količin dampinškega izvoza na trg Unije. Zato se šteje, da v primeru izteka veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga. |
5. ŠKODA
5.1 Opredelitev industrije Unije in proizvodnje v Uniji
(82) |
Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju proizvajalo približno 20 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
(83) |
Na podlagi informacij, ki jih je predložila industrija Unije, je bilo ugotovljeno, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala približno 376 000 ton. Kot je navedeno v uvodni izjavi (15), so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali več kot 60 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. |
5.2 Potrošnja Unije
(84) |
Komisija je potrošnjo Unije določila kot vsoto obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in skupnega uvoza v Unijo po podatkih iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat). |
(85) |
V celotnem obravnavanem obdobju se je potrošnja v Uniji rahlo povečala za 2 %. Preglednica 1 Potrošnja Unije (v tonah)
|
5.3 Uvoz iz zadevne države
5.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države
(86) |
Komisija je obseg uvoza iz Tajske v Unijo določila na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat), tržni delež uvoza pa s primerjavo tega obsega uvoza in potrošnje Unije, kot je prikazano v preglednici 1. |
(87) |
Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Tajske v Unijo se je povečal za 3 %, in sicer s 13 307 ton leta 2015 na približno 13 643 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, po zmanjšanju za 12 % leta 2016. Preglednica 2 Obseg uvoza v Unijo iz Tajske (v tonah)
|
(88) |
Ustrezni tržni delež tajskih izvoznikov na trgu Unije se je razvijal podobno kot obseg uvoza in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 3,9 %. Preglednica 3 Tržni delež uvoza iz Tajske (%)
|
5.3.2 Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen
(89) |
Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat). |
(90) |
Povprečne uvozne cene izdelka, ki se pregleduje, iz Tajske so se v obravnavanem obdobju znižale za 15 %. Preglednica 4 Povprečna uvozna cena iz Tajske v (EUR/tono)
|
(91) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:
|
(92) |
Primerjava cen je bila izvedena na podlagi vrste izdelka za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 0,7 % in 4,25 %. Približno 79 % obsega uvoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na Tajskem je nelojalno nižalo cene industrije Unije. |
5.4 Uvoz iz tretjih držav, razen Tajske
(93) |
Uvoz sladke koruze iz tretjih držav, razen Tajske, je bil večinoma uvoz iz Združenih držav Amerike in Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska). |
(94) |
Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal z 2,2 % na 1,2 %. Posamezni tržni delež dveh največjih držav izvoznic, razen Tajske, ni presegel 1 %. Preglednica 5 Tržni delež uvoza
|
5.5 Gospodarski položaj industrije Unije
5.5.1 Splošne pripombe
(95) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
(96) |
Za ta trg sta med drugim značilni dve prodajni poti, tj. prodaja pod lastno blagovno znamko proizvajalca in prodaja pod blagovno znamko prodajalca na drobno. Prodajni stroški pri prodaji po prvem kanalu so v primerjavi s prodajo po drugem običajno višji, zlasti, ker krijejo tudi trženje in oglaševanje, višja pa je tudi prodajna cena. |
(97) |
Preiskava je pokazala, da je bil celoten konkurenčni uvoz vzorčenih tajskih proizvajalcev izvoznikov povezan z drugo potjo, tj. z blagovno znamko prodajalca na drobno. Zato se je zdelo primerno, da se v analizi škode razlikuje med prodajo industrije Unije pod njeno lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno, kadar je to ustrezno, saj dampinški uvoz konkurira podobnim izdelkom industrije Unije, ki se prodajajo pod blagovno znamko prodajalca na drobno. To razlikovanje je bilo namenjeno zlasti določitvi obsega prodaje, prodajnih cen in dobičkonosnosti. Vendar so zaradi celovitosti v preglednicah 9, 13 in 16 prikazane in analizirane tudi skupne vrednosti (vključno z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno). V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je prodaja industrije Unije pod blagovno znamko prodajalca na drobno zajemala približno 67 % celotne prodaje industrije Unije in približno 57 % vrednosti njene prodaje. |
(98) |
Ker se sladka koruza v Uniji predeluje le v poletnih mesecih, je več kazalnikov škode za leto 2017 in obdobje preiskave v zvezi s pregledom (od 1. julija 2017 do 30. junija 2018) skoraj enakih. To velja predvsem za proizvodnjo in proizvodno zmogljivost. |
(99) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi (14), je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje. |
(100) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, ki jih je predložila industrija Unije, in preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. |
(101) |
Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. |
(102) |
Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. |
(103) |
Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. |
(104) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
5.5.2 Makroekonomski kazalniki
5.5.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
(105) |
Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju s približno 359 000 ton leta 2015 povečala za 5 % Preglednica 6 Proizvodnja Unije
|
(106) |
Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Preglednica 7 Proizvodna zmogljivost Unije
|
(107) |
Izkoriščenost zmogljivosti je sledila enakemu trendu kot proizvodnja; v obravnavanem obdobju se je povečala za 5 %, in sicer na 81 %. Preglednica 8 Izkoriščenost proizvodne zmogljivosti Unije
|
5.5.2.2 Obseg prodaje in tržni delež
(108) |
Prodaja proizvodnje industrije Unije, namenjene za blagovno znamko prodajalca na drobno, na trgu Unije nepovezanim strankam se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 3 %. Preglednica 9 Obseg prodaje Unije
|
(109) |
Skupna prodaja izdelkov industrije Unije (lastne blagovne znamke in blagovne znamke prodajalca na drobno) nepovezanim strankam na trgu Unije je sledila istemu vzorcu kot prodaja blagovne znamke prodajalca na drobno, tj. v obravnavanem obdobju se je povečala za 3 %. |
(110) |
Tržni delež industrije Unije je leta 2015 znašal 94 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je povečal za eno odstotno točko, torej na 95 %. Preglednica 10 Tržni delež Unije
|
5.5.2.3 Rast
(111) |
Med letom 2015 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je potrošnja Unije rahlo povečala, in sicer za 2 %, vendar je industriji Unije zaradi višje prodaje uspelo povečati tržni delež za 1 %. |
5.5.2.4 Zaposlenost in produktivnost
(112) |
Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je med letoma 2015 in 2017 najprej zmanjšala za 11 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 6 odstotnih točk. Na splošno se je zaposlenost v industriji Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %, tj. s približno 2 200 na približno 2 100 ekvivalentov polnega delovnega časa (EPDČ). Preglednica 11 Zaposlenost
|
(113) |
Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na ekvivalent polnega delovnega časa na leto, se je z začetne ravni 163 ton na ekvivalent polnega delovnega časa med letoma 2015 in 2017 najprej povečala za 17 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 7 odstotnih točk. Produktivnost se je na splošno povečala za 10 %, in sicer na 180 ton na ekvivalent polnega delovnega časa na leto. To odraža povečano uporabo naprednih strojev na račun ročnega dela. Preglednica 12 Produktivnost Unije
|
5.5.2.5 Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu
(114) |
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se damping nadaljuje in da višina stopnje dampinga na ravni države, kot je prikazana v uvodni izjavi (63), presega stopnjo de minimis. |
(115) |
Hkrati je raven uvoza izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub temu, da je bila relativno omejena, ostala znatna in je znašala 3,9 %. |
(116) |
Proučeni makro- in mikrokazalniki kažejo, da so protidampinški ukrepi sicer delno dosegli želeni rezultat, tj. odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, vendar je industrija še vedno pod stalnim pritiskom zaradi nizkih cen, ki jih zaračunavajo tajski proizvajalci izvozniki. |
(117) |
Dejansko je dobičkonosnost segmenta prodajalcev na drobno, ki neposredni konkurira uvozu iz Tajske, nizka. Prodajne cene industrije Unije v tem tržnem segmentu so se v obravnavanem obdobju znižale za 8 %, medtem ko so se proizvodni stroški v istem obdobju povečali za približno 1 %. Jasno je, da industrija Unije ni mogla pokriti svojih stroškov, kar je povzročilo znatne izgube. To je ob upoštevanju pomembnosti blagovne znamke prodajalca na drobno v sektorju sladke koruze industrije Unije (približno 67 % celotnega obsega prodaje Unije in približno 57 % vrednosti prodaje) škodljivo vplivalo na splošno dobičkonosnost. Zato ni bilo mogoče ugotoviti dejanskega okrevanja od preteklega dampinga v segmentu prodajalcev na drobno in je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije še vedno ranljiva. |
5.5.3 Mikroekonomski kazalniki
5.5.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje
(118) |
Cene na enoto pri prodaji izdelkov industrije Unije pod blagovno znamko prodajalca na drobno nepovezanim strankam so se v obravnavanem obdobju znižale za 8 %, in sicer na 1 114 EUR na tono. |
(119) |
Prodajne cene industrije Unije na trgu Unije za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno nepovezanim strankam so se v obravnavanem obdobju znižale za 4 %, tj. na 1 311 EUR na tono. Preglednica 13 Cena na enoto na trgu Unije
|
5.5.3.2 Stroški dela
(120) |
Med letom 2015 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom so se povprečni stroški dela na zaposlenega povečali za 8 % zaradi zvišanja skupnih stroškov dela za 2 % in znižanja stopnje zaposlenosti v ekvivalentu polnega delovnega časa za 5 % v istem obdobju. Preglednica 14 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
5.5.3.3 Zaloge
(121) |
Raven končnih zalog industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjševala. V letih 2016 in 2017 se je zmanjšala za 6 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa za 59 %. Vendar je treba poudariti, da je visoka raven zalog ob koncu koledarskega leta povezana s tem, da se žetev in konzerviranje vsako leto običajno končata septembra. Zaloge se zato napolnijo samo ob poletni žetvi in se nato porabljajo skozi vse leto, zato je treba ravni zalog v obdobju preiskave v zvezi s pregledom oceniti ločeno. Preglednica 15 Zaloge
|
5.5.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
(122) |
V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost prodaje izdelkov industrije Unije, namenjenih za blagovno znamko prodajalca na drobno, izražena kot odstotek neto prodaje, zmanjšala z dobička v višini 5,2 % leta 2015 na izgubo v višini 0,7 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
(123) |
Zmanjšala se je tudi dobičkonosnost prodaje izdelkov industrije Unije, namenjenih za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno, in sicer z 10 % leta 2015 na 6,7 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zmanjšanje je torej manj izrazito kot zmanjšanje dobičkonosnosti za prodajo le z blagovno znamko prodajalca na drobno. Razlog za zmanjšanje dobičkonosnosti je dejstvo, da so se prodajne cene v obravnavanem obdobju znižale za 4 %, medtem ko so se proizvodni stroški (predvsem v zvezi s sladko koruzo in pločevinkami) v istem obdobju povečali za 1 %. Industrija Unije očitno ni mogla prenesti povečanih proizvodnih stroškov na svoje stranke. |
(124) |
Donosnost naložb, izražena kot dobiček (za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) kot odstotek čiste knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila gibanju dobičkonosnosti. Z ravni približno 49 % leta 2015 se je zmanjšala na 31,7 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar pomeni, da se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 35 %. |
(125) |
Neto denarni tok pri poslovanju je leta 2015 znašal približno 17 milijonov EUR. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je povečal na približno 24 milijonov EUR (tj. povečanje za 42 %). Nobeden od vzorčenih proizvajalcev Unije ni navedel, da bi imel težave pri zbiranju kapitala. Preglednica 16 Dobičkonosnost in donosnost naložb
Preglednica 17 Denarni tok
|
(126) |
Letne naložbe industrije Unije v proizvodnjo podobnega izdelka so se v obravnavanem obdobju enakomerno povečale s približno 4 milijonov EUR leta 2015 na približno 8 milijonov EUR v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in sicer so se povečale za 85 %. Izvedene so bile naložbe za obnovo obstoječe opreme in povečanje produktivnosti. Preglednica 18 Naložbe
|
5.6 Sklep o položaju industrije Unije
(127) |
Med letom 2015 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je bilo opazno negativno gibanje pri več kazalnikih. Donosnost naložb se je zmanjšala, prav tako dobičkonosnost prodaje, raven zaposlenosti pa je upadla za 5 %. Uvoz iz Tajske je z upadajočo povprečno ceno rastel. Zelo dober pridelek v letu 2014 je povzročil visoko raven zalog v letu 2015. V istem obdobju je poceni tajski uvoz še bolj negativno vplival na industrijo Unije. Industrija Unije se je v letu 2016 odzvala z nižanjem cen in zmanjševanjem proizvodnje ter zmanjšala zaloge, kar je negativno vplivalo na njeno dobičkonosnost. Samo v letu 2017 bi lahko industrija Unije povečala proizvodnjo, vendar je dobičkonosnost dosegla najnižjo raven zaradi zamika pri proizvodnji in prodaji za eno koledarsko leto. |
(128) |
Prodaja sladke koruze industrije Unije v segmentu blagovne znamke prodajalca na drobno je v večjem delu obravnavanega obdobja ustvarjala izgubo. Industrija potrebuje prodajo izdelkov z blagovno znamko prodajalca na drobno, saj ta predstavlja več kot polovico prodaje. Glede na pomembnost prodaje izdelkov z blagovno znamko prodajalca na drobno v skupni vrednosti prodaje se je skupna dobičkonosnost zmanjšala z 10 % na 6,7 %. |
(129) |
Nekateri kazalniki so pokazali pozitiven razvoj. Izkoriščenost zmogljivosti se je povečala na 81 %. Znatno so se povečali tudi denarni tok in naložbe. Obseg prodaje izdelkov industrije Unije z blagovno znamko prodajalca na drobno, ki je v neposredni konkurenci z uvozom iz Tajske, se je povečal za 3 %. Celotna prodaja za oba segmenta skupaj se je povečala za isti odstotek. Vendar je treba opozoriti, da je tajski uvoz industriji Unije preprečil prenos povečanja stroškov na stranke, zato industrija Unije ni mogla doseči zadovoljive ravni dobičkonosnosti, da bi ohranila znaten tržni delež na trgu, na katerem sta konkurenčna le industrija Unije in tajski uvoz, saj je uvoz iz drugih tretjih držav razpršen in zanemarljiv. |
(130) |
Segmenta (blagovna znamka prodajalca na drobno in lastna blagovna znamka) v industriji Unije nista v enakem položaju. Po eni strani se industrija Unije v segmentu izdelkov pod lastno blagovno znamko ne sooča z močno neposredno konkurenco. Moč lastnikov blagovne znamke je precejšnja, trg pa je utrjen. Po drugi strani pa so prodajalci na drobno tisti, ki določajo cene v segmentu blagovne znamke prodajalca na drobno. Zaradi konkurence tajskega uvoza so cene pod stalnim pritiskom. Zato proizvajalci Unije višje proizvodne stroške (predvsem sladke koruze in pločevink) težje prenesejo na prodajalce na drobno, saj je pri cenah viden pritisk uvoza iz Tajske. |
(131) |
Zdi se, da je industriji Unije tržni delež uspelo povečati tako, da je obsegu dala prednost pred cenami. Vendar ni mogoče zanemariti, da je industrija Unije v večini obravnavanega obdobja in večini svoje dejavnosti na področju sladke koruze (z blagovno znamko prodajalca na drobno) ustvarjala izgubo. |
(132) |
Tajska vlada in dva proizvajalca izvoznika so po dokončnem razkritju trdili, da potencialno nevarnost povzroča povečani obseg uvoza sladke koruze iz Kitajske z nižjimi uvoznimi cenami, ne pa uvoz iz Tajske. |
(133) |
Medtem ko ima kitajski uvoz nižjo povprečno ceno, je bil obseg uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno zanemarljiv (0,4-odstotni tržni delež), zato se ta uvoz ni upošteval pri oceni škode. Ta trditev je bila zavrnjena. |
(134) |
Tajska vlada in omenjena proizvajalca izvoznika so nadalje trdili, da je bil slabši rezultat industrije Unije posledica posebnih vremenskih razmer v Evropi leta 2018. Dva proizvajalca izvoznika sta se sklicevala na časopisni članek (14) o pridelku koruze za leto 2018. Komisija najprej ugotavlja, da pridelek sladke koruze v letu 2018 ne vpliva na rezultate industrije Unije v obravnavanem obdobju (ki se je končalo junija 2018), saj prodaja do junija 2018 temelji na letini v predhodnem letu. Drugič, članek ni relevanten, saj je koruza druga rastlina kot sladka koruza in se ne uporablja za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. |
(135) |
Industrija Unije je trdila, da bi bilo treba pri oceni škode ločeno obravnavati velike pločevinke, ki se prodajajo v segmentu blagovne znamke trgovca na drobno, pri katerih so imeli tajski proizvajalci izvozniki tržni delež med 20 % in 30 %, industrija Unije pa je utrpela nizko dobičkonosnost in znatno škodo. |
(136) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi (96), sta za trg sladke koruze značilna dva prodajna kanala, in sicer blagovna znamka prodajalca na drobno in lastna blagovna znamka. V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe in kot v prvotni preiskavi, ki je privedla do dajatve, je ocena škode temeljila na splošni uspešnosti industrije Unije (lastna blagovna znamka in blagovna znamka prodajalca na drobno), pri nekaterih kazalnikih škode (dobičkonosnost, obseg prodaje in prodajne cene) pa na blagovni znamki prodajalca na drobno. Do spremembe okoliščin, ki bi upravičevala uporabo drugačne metodologije, ni prišlo. Trditev je bila zato zavrnjena. |
(137) |
Slika škode, ki jo je utrpela industrija Unije, je mešana. Protidampinški ukrepi so delno dosegli svoj cilj, saj so odpravili del škode, ki jo je utrpela industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz Tajske. V celoti gledano in zlasti ob upoštevanju nizke dobičkonosnosti pa položaj industrije Unije ostaja ranljiv in nestabilen. |
(138) |
V zvezi z navedenim je Komisija sklenila, da kljub temu, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela določeno škodo, te ni bilo mogoče šteti za znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. |
6. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE
(139) |
Komisija je v uvodni izjavi (138) sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka veljavnosti ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode zaradi dampinškega uvoza iz Tajske. Na podlagi zgoraj opisanih gibanj se zdi, da so protidampinški ukrepi delno dosegli želeni rezultat, tj. odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. Vendar je industrija Unije še vedno v ranljivem in nestabilnem položaju, kar je razvidno iz negativnega gibanja več kazalnikov škode. |
(140) |
V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v zadevni državi, privlačnost trga Unije in vpliv uvoza iz zadevne države na položaj industrije Unije v primeru izteka veljavnosti ukrepov. |
6.1 Neizkoriščena proizvodna/predelovalna zmogljivost
(141) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah (68) do (70), imajo tajski izvozniki na voljo znatno neizkoriščeno zmogljivost za hitro povečanje izvoza. Poleg tega se neizkoriščena predelovalna zmogljivost Tajske ocenjuje na približno 150 000 ton, kar je približno 10-krat več od obsega izvoza iz Tajske v Unijo. |
6.2 Privlačnost trga Unije
(142) |
Glede na donosnejše cene na trgu Unije v primerjavi s trgi tretjih držav, kot je opisano v uvodni izjavi (72), je verjetno, da bi bile znatne količine izdelkov, ki se trenutno izvažajo v te države, v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov preusmerjene na trg Unije. |
(143) |
Na podlagi navedenega bi tajski proizvajalci ob odsotnosti ukrepov verjetno močno povečali svojo prisotnost na trgu Unije v smislu obsega in tržnega deleža, in sicer po dampinških cenah, ki bi izvajale povečan cenovni pritisk na prodajne cene industrije Unije. |
6.3 Vpliv na industrijo Unije
(144) |
Z verjetnim prihodom velikih količin tajskega uvoza, ki bi nelojalno nižal cene, bi bila industrija Unije prisiljena zmanjšati svojo proizvodnjo ali znižati cene. Že majhno nelojalno nižanje prodajnih cen znatno vpliva na dobičkonosnost industrije Unije, kot je prikazano v analizi blagovne znamke prodajalca na drobno v uvodnih izjavah (122) in (123). |
(145) |
Zaradi občutljivosti industrije Unije bi zmanjšanje obsega proizvodnje ali znižanje prodajnih cen zelo hitro povzročilo poslabšanje njene dobičkonosnosti in drugih kazalnikov uspešnosti. |
6.4 Sklep o verjetnosti ponovitve škode
(146) |
Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da v primeru izteka veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode. |
(147) |
Dva proizvajalca izvoznika sta pripomnila, da ponovitev znatne škode ni verjetna, ker Komisija ni predložila zadostnih dejanskih dokazov zanjo, predvsem zato, ker trg Unije ni glavni in prednostni trg za izdelek, ki se pregleduje, obstoječi ekonomski kazalniki pa kažejo pozitiven razvoj. To vprašanje je izpostavila tudi tajska vlada. |
(148) |
Dokazi o verjetnosti ponovitve škode so podrobno opisani v uvodnih izjavah (139) do (145), v katerih je Komisija izvedla prospektivno oceno, da bi ocenila verjetnost ponovitve škode. Takšna analiza ne temelji izključno na trenutnih razmerah glede glavnega in prednostnega trga za izdelek, ki se pregleduje, ter uspešnosti industrije Unije, temveč upošteva verjetne razmere na trgu Unije v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
7. INTERES UNIJE
(149) |
Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih interesov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. |
7.1 Interes industrije Unije
(150) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi (139), je položaj industrije Unije še vedno nestabilen in ranljiv. Olajšanje zaradi podaljšanja ukrepov bi lahko izkoristila za povišanje prodajnih cen (zlasti za blagovno znamko prodajalca na drobno) in pokritje višjih proizvodnih stroškov. Industrija Unije bi tako lahko izboljšala svoj finančni položaj. |
7.2 Interes prodajalcev na drobno in potrošnikov
(151) |
V prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa je bilo sklenjeno, da prodajalci na drobno ne bi bili nesorazmerno prizadeti, tudi če bi se ukrepi podaljšali. |
(152) |
Komisija v sedanji preiskavi ni našla dokazov o tem, da bi se to od prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa spremenilo. Noben trgovec na drobno ni sodeloval pri preiskavi niti trdil, da ta ugotovitev ni več veljavna. Zato je Komisija sklenila, da trenutno veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj prodajalcev na drobno in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje. |
(153) |
Kar se tiče potrošnikov, je povprečna potrošnja sladke koruze na gospodinjstvo zelo majhna. Učinki nadaljnjega izvajanja ukrepov bi bili ob upoštevanju zmernosti obstoječih ukrepov za potrošnike verjetno zanemarljivi. |
(154) |
Zato se šteje, da predlagani ukrepi verjetno ne bodo bistveno vplivali na položaj prodajalcev na drobno in potrošnikov v Uniji. |
7.3 Nevarnost nezadostne oskrbe / konkurenca na trgu Unije
(155) |
Potrošnja v Uniji je ostala stabilna pri približno 365 000 tonah. Zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju stalno presegala povpraševanje v Uniji, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je dosegla približno 466 000 ton. Zdi se, da ima industrija Unije neizkoriščeno zmogljivost za povečanje svoje proizvodnje v primeru povečanega povpraševanja. Del povpraševanja lahko pokrije tudi uvoz iz drugih tretjih držav, zlasti iz Združenih držav in Kitajske. Protidampinški ukrepi namreč niso namenjeni preprečevanju uvoza iz Tajske v Unijo. Glede na nizko stopnjo protidampinške dajatve se pričakuje, da bo imel tajski uvoz še naprej določen delež na trgu Unije. |
(156) |
Glede na navedeno ni mogoče sklepati, da bi bila oskrba na trgu Unije verjetno nezadostna ali konkurenca na trgu Unije omejena, če bi se protidampinški ukrepi ohranili. |
7.4 Sklep o interesu Unije
(157) |
Komisija je zato sklenila, da v interesu Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje. |
8. PROTIDAMPINŠKI UKREPI
(158) |
Na podlagi ugotovitev Komisije glede nadaljevanja dampinga, ponovitve škode in interesa Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za nekatere vrste pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske ohraniti. |
(159) |
Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so po tem razkritju lahko predložile pripombe in zahtevale zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno. |
(160) |
V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (15) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca. |
(161) |
Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni podal mnenja – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede so dokončna protidampinška dajatev na uvoz sladke koruze (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2001 90 30 (oznaka TARIC 2001903010), ter sladke koruze (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2005 80 00 (oznaka TARIC 2005800010), s poreklom iz Kraljevine Tajske.
2. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo naslednje družbe, so:
Družba |
Protidampinška dajatev (v %) |
Dodatna oznaka TARIC |
Karn Corn Co Ltd, 68 Moo 7 Tambol Saentor, Thamaka, Kanchanaburi 711 30, Tajska |
3,1 |
A789 |
Kuiburi Fruit Canning Co., Ltd, 236 Krung Thon Muang Kaew Building, Sirindhorn Rd., Bangplad, Bangkok 10700, Tajska |
14,3 |
A890 |
Malee Sampran Public Co., Ltd Abico Bldg. 401/1 Phaholyothin Rd., Lumlookka, Pathumthani 12130, Tajska |
12,8 |
A790 |
River Kwai International Food Industry Co., Ltd, 99 Moo 1 Thanamtuen Khaupoon Road Kaengsian, Muang, Kanchanaburi 71000, Tajska |
12,8 |
A791 |
Sun Sweet Co., Ltd, 9 M. 1, Sanpatong, Chiang Mai 50120, Tajska |
11,1 |
A792 |
Sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Priloge |
12,9 |
A793 |
Vse druge družbe |
14,3 |
A999 |
3. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
Člen 1(2) se lahko spremeni, da se vanj vključi nov proizvajalec izvoznik in se temu proizvajalcu pripiše tehtana povprečna stopnja protidampinške dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec prvotne preiskave, kadar novi proizvajalec izvoznik iz Tajske Komisiji zagotovi zadostne dokaze, da:
(a) |
v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 (obdobju prvotne preiskave) ni izvažal izdelka iz odstavka 1 v Unijo; |
(b) |
ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem na Tajskem, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s to uredbo, in |
(c) |
je izdelek, ki se pregleduje, dejansko izvažal v Unijo ali je po obdobju prvotne preiskave prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo. |
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 28. novembra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Uredba Sveta (ES) št. 682/2007 z dne 18. junija 2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske (UL L 159, 20.6.2007, str. 14).
(3) Uredba Sveta (ES) št. 954/2008 z dne 25. septembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 682/2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske (UL L 260, 30.9.2008, str. 1).
(4) Sklep Komisije z dne 18. junija 2007 o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske (2007/424/ES) (UL L 159, 20.6.2007, str. 42).
(5) Uredba Sveta (ES) št. 847/2009 z dne 15. septembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 682/2007 o dokončni protidampinški dajatvi, uvedeni na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske (UL L 246, 18.9.2009, str. 1).
(6) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 875/2013 z dne 2. septembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 244, 13.9.2013, str. 1).
(7) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 307/2014 z dne 24. marca 2014 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 875/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske po vmesnem pregledu v skladu s členom člena 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 91, 27.3.2014, str. 1).
(8) Obvestilo po sodbah z dne 14. decembra 2017 in 28. marca 2019 v zadevah T-460/14 oziroma C-144/18 P v zvezi z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 307/2014 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 875/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske (UL C 291, 29.8.2019, str. 3).
(9) Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 440, 21.12.2017, str. 21).
(10) Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Kraljevine Tajske (UL C 322, 12.9.2018, str. 4).
(11) Članek IEG Vu z dne 24. oktobra 2018 v predložitvi AETMD z dne 29. marca 2019, Priloga 8.
(12) Predložitev AETMD z dne 29. marca 2019.
(13) Izvoz 13 643 ton izdelka, ki se pregleduje (glej preglednico 2), v primerjavi s celotno neizkoriščeno zmogljivostjo 150 000 ton.
(14) https://www.lemonde.fr/economie/article/2018/10/20/la-roumanie-vampirise-le-marche-europeen-du-mais_5372297_3234.html?xtmc=dracula&xtcr=1
(15) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
PRILOGA
Seznam sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz člena 1(2) pod dodatno oznako TARIC A793
Ime |
Naslov |
Agro-On (Thailand) Co., Ltd |
50/499-500 Moo 6 Baan Mai, Pakkret, Monthaburi 11120, Tajska |
B.N.H. Canning Co., Ltd |
425/6-7 Sathorn Place Bldg., Klongtonnesai, Kongsan Bangkok 10600, Tajska |
Boonsith Enterprise Co., Ltd |
7/4 M.2, Soi Chomthong 13, Chomthong Rd., Chomthong, Bangkok 10150, Tajska |
Erawan Food Public Company Limited |
Panjathani Tower 16th floor, 127/21 Nonsee Rd., Chongnonsee, Yannawa, Bangkok 10120, Tajska |
Great Oriental Food Products Co., Ltd |
888/127 Panuch Village Soi Thanaphol 2, Samsen-Nok, Huaykwang, Bangkok 10310, Tajska |
Lampang Food Products Co., Ltd |
22K Building, Soi Sukhumvit 35, Klongton Nua, Wattana, Bangkok 10110, Tajska |
O.V. International Import-Export Co., Ltd |
121/320 Soi Ekachai 66/6, Bangborn, Bangkok 10500, Tajska |
Pan Inter Foods Co., Ltd |
400 Sunphavuth Rd, Bangna, Bangkok 10260, Tajska |
Siam Food Products Public Co., Ltd |
3195/14 Rama IV Road, Vibulthani Tower 1, 9th Fl., Klong Toey, Bangkok 10110, Tajska |
Viriyah Food Processing Co., Ltd |
100/48 Vongvanij B Bldg, 18th Fl, Praram 9 Rd., Huay Kwang, Bangkok 10310, Tajska |
Vita Food Factory (1989) Ltd |
89 Arunammarin Rd., Banyikhan, Bangplad, Bangkok 10700, Tajska |
2.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/29 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1997
z dne 29. novembra 2019
o ponovnem začetku preiskave na podlagi sodbe z dne 19. septembra 2019, v zadevi C-251/18 Trace Sport SAS, v zvezi z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 501/2013 z dne 29. maja 2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 990/2011 na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz koles, poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 266 Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), ter zlasti člena 13 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
(1) |
Komisija je 26. septembra 2012 z Uredbo (EU) št. 875/2012 (2) po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 začela preiskavo v zvezi z morebitnim izogibanjem protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 990/2011 na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK). |
(2) |
Svet je 5. junija 2013 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 501/2013 z dne 29. maja 2013 (3) (v nadaljnjem besedilu: izpodbijana uredba) razširil protidampinško dajatev, uvedeno z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 990/2011, na uvoz koles, poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne. |
(3) |
Splošno sodišče Evropske unije je s sodbo z dne 19. marca 2015 v zadevi T-413/13 City Cycle Industries proti Svetu člen 1(1) in (3) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 501/2013 razglasilo za ničen, kolikor se slednja uredba nanaša na družbo City Cycle Industries (v nadaljnjem besedilu: družba City Cycle). |
(4) |
Prvič, Splošno sodišče je v točkah 82 do 97 sodbe analiziralo dokaze, ki jih je med preiskavo sporočila družba City Cycle. Ugotovilo je, da z njimi ni bilo dokazano, da je bila družba City Cycle dejansko izvoznik koles s poreklom iz Šrilanke ali da je izpolnjevala merila iz člena 13(2) osnovne uredbe. Drugič, Splošno sodišče je v točki 98 izpodbijane sodbe kljub temu ugotovilo, da Svet ni imel nobenega dokaza za sklep iz uvodne izjave 78 zadevne uredbe, da je družba City Cycle bila vpletena v operacije pretovarjanja. Tretjič, Splošno sodišče je v točki 99 izpodbijane sodbe menilo, da sicer ni mogoče izključiti, da je družba City Cycle med vsemi praksami, postopki ali dejavnostmi, za katere razen naložitve prvotne protidampinške dajatve ni obstajal drug zadostni razlog ali gospodarska utemeljitev v smislu drugega pododstavka člena 13(1) osnovne uredbe, opravljala postopke pretovarjanja. |
(5) |
Pritožbe zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 19. marca 2015 so bile 26. januarja 2017 zavrnjene s sodbo Sodišča v združenih zadevah C-248/15P, C-254/15P in C-260/15P (4) City Cycle Industries proti Svetu. |
(6) |
Na podlagi te sodbe Sodišča je Komisija delno ponovno odprla preiskavo proti izogibanju v zvezi z uvozom koles, poslanih iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne; preiskava je privedla do sprejetja izpodbijane uredbe, Komisija pa jo je nadaljevala na točki, kjer se je pojavila nepravilnost. Ponovno začeta preiskava je bila po obsegu omejena na izvršitev sodbe Sodišča v zvezi z družbo City Cycle. Zaradi ponovnega začetka preiskave je Komisija sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/28 z dne 9. januarja 2018 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve na kolesa, ki jih uvaža družba City Cycle, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne. |
(7) |
Sodišče je 19. septembra 2019 v okviru zahtevka za predhodno odločanje družbe Rechtbank Noord-Holland razsodilo v zadevi C-251/18 Trace Sport SAS, da je Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 501/2013 neveljavna, kolikor zadeva uvoz koles, poslanih iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne. Sodišče je ugotovilo, da Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 501/2013 ne vsebuje nobene posamične analize praks izogibanja, v katere bi lahko bili vključeni družbi Kelani Cycles in Creative Cycles. Sodišče je ugotovilo, da sklepa v zvezi z obstojem pretovarjanja na Šrilanki ni mogoče pravno utemeljiti samo na dveh izrecnih ugotovitvah Sveta, in sicer da je prišlo do spremembe v vzorcih trgovanja med Unijo in Šrilanko in da nekateri proizvajalci izvozniki niso sodelovali. Na tej podlagi je Sodišče Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 501/2013 razglasilo za neveljavno, kolikor zadeva uvoz koles, poslanih iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz te države ali ne. |
(8) |
V skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije morajo institucije Unije sprejeti ustrezne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije. |
(9) |
Iz sodne prakse izhaja, da kadar Sodišče s sodbo razglasi uredbo o uvedbi protidampinških dajatev za nično ali neveljavno, ima institucija, ki mora sprejeti take ukrepe za namen izvršitve sodbe, možnost, da nadaljuje postopek, ki je podlaga za to uredbo, čeprav ta možnost ni izrecno določena v zakonodaji, ki se uporablja (5). |
(10) |
Poleg tega ima zadevna institucija možnost, razen če celoten postopek zaradi ugotovljene nepravilnosti ni zakonit, da sprejme akt, s katerim nadomesti ničen akt ali akt, ki je bil razglašen za neveljaven, in ta postopek nadaljuje šele v fazi, v kateri je bila ta nepravilnost storjena (6). To pomeni zlasti, da v primeru, ko je za ničnega razglašen akt, ki zaključuje upravni postopek, razglasitev ničnosti ne vpliva nujno na pripravljalne akte, kot je začetek postopka proti izogibanju z Uredbo Komisije (EU) št. 875/2012. |
(11) |
Komisija ima možnost, da popravi vidike Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 501/2013, zaradi katerih je bila razglašena za neveljavno, in pusti nespremenjene tiste dele, na katere sodba Sodišča ni vplivala (7). |
(12) |
Komisija se je zato odločila, da ponovno začne preiskavo proti izogibanju, da bi odpravila nezakonitost, ki jo je ugotovilo Sodišče. |
(13) |
Ker nepravilnost, ki jo je ugotovilo Sodišče v zadevi C-251/18, ne vpliva na Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/28 z dne 9. januarja 2018, dokončne protidampinške dajatve na kolesa, ki jih uvaža družba City Cycle, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne, niso zajete v tem postopku. |
2. PONOVNI ZAČETEK POSTOPKA
2.1 Ponovni začetek preiskave
(14) |
Glede na navedeno Komisija ponovno začenja preiskavo proti izogibanju v zvezi z uvozom dvokoles in drugih podobnih koles (tudi dostavnih triciklov, toda brez enokolesnikov), brez motornega pogona, uvrščenih pod oznaki KN ex 8712 00 30 in ex 8712 00 70 (oznaki TARIC 8712003010 in 8712007091) ter poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne. Preiskava je privedla do sprejetja Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 501/2013, Komisija pa jo nadaljuje na točki, kjer se je pojavila nepravilnost, s tem da objavi to uredbo v Uradnem listu Evropske unije. |
(15) |
Ponovni začetek je po obsegu omejen na izvršitev sodbe Sodišča v zadevi C-251/18 Trace Sport SAS. V tej sodbi se nezakonitost, ki jo je ugotovilo Sodišče, nanaša na obveznost institucij Unije, da nosijo dokazno breme iz člena 13(3) Uredbe (EU) 2016/1036, kot je bila v zadevnem času. |
(16) |
Zato je treba popraviti nezadostno obrazložitev iz Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 501/2013 v zvezi z razpoložljivimi dokazi za obstoj prakse izogibanja na Šrilanki. |
2.2 Registracija
(17) |
V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe se za uvoz izdelka v preiskavi uvede registracija, da se od datuma uvedbe registracije takega uvoza lahko v ustreznem znesku obračunajo protidampinške dajatve, če se s preiskavo ugotovi izogibanje. |
(18) |
Komisija lahko z uredbo odredi, da carinski organi prenehajo z registracijo uvoza v Unijo za izdelke tistih proizvajalcev, ki so zaprosili za izvzetje iz registracije in za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za odobritev izvzetja. |
2.3 Pisna stališča
(19) |
Zainteresirane strani so pozvane, da v 20 dneh od datuma objave te uredbe v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča ter predložijo informacije in ustrezna dokazila o zadevah, ki se nanašajo na ponovni začetek preiskave. |
2.4 Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije
(20) |
Zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj. Zahtevek za zaslišanja o vprašanjih v zvezi s ponovnim začetkom preiskave je treba vložiti v 15 dneh od datuma objave te uredbe v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi. |
2.5 Navodila za predložitev pisnih stališč in korespondenco
(21) |
Za informacije, ki se predložijo Komisiji za namen preiskav trgovinske zaščite, ni mogoče uveljavljati avtorskih pravic. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoli (a) uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in (b) predložitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe. |
(22) |
Vse pisne pripombe in korespondenca, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z „Limited“. (8) |
(23) |
Zainteresirane strani, ki predložijo informacije z oznako „Limited“, morajo v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti z oznako „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če zainteresirana stran zaupnim informacijam ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in zahtevane kakovosti, takšne informacije morda ne bodo upoštevane. |
(24) |
Zainteresirane strani so pozvane, da po elektronski pošti ali prek povezave TRON.tdi (https://webgate.ec. europa.eu/tron/TDI) (9) pošljejo vsa stališča in zahtevke, tudi skenirane kopije pooblastil in potrdil. Če zainteresirane strani uporabijo elektronsko pošto ali povezavo TRON.tdi, pomeni, da se strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletišču Generalnega direktorata za trgovino: http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/june/tradoc_152583.pdf. Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da gre za uraden in delujoč poslovni elektronski naslov podjetja, ki se pregleduje vsak dan. Komisija bo po prejemu kontaktnih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte. Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč po elektronski pošti, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za komuniciranje z zainteresiranimi stranmi.
|
2.6 Nesodelovanje
(25) |
Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne. |
(26) |
Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva. |
(27) |
Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to zainteresirano stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala. |
(28) |
Če se odgovor ne predloži v računalniški obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stran dokaže, da bi ji predložitev odgovora v zahtevani obliki povzročila nerazumno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške. Zainteresirana stran mora o tem takoj obvestiti Komisijo. |
2.7 Pooblaščenec za zaslišanje
(29) |
Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo dokumentov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe. |
(30) |
Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Pooblaščenec za zaslišanje preuči razloge za zahtevke. Ta zaslišanja bi morala potekati le, če vprašanja še niso bila pravočasno urejena s službami Komisije. |
(31) |
Vsak zahtevek je treba predložiti pravočasno in hitro, da se ne ogrozi pravilno vodenje postopka. V ta namen bi morale zainteresirane strani zaprositi za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v najkrajšem možnem času po nastanku dogodka, ki upravičuje tako posredovanje. Kadar so zahtevki za zaslišanje predloženi po izteku ustreznih rokov, pooblaščenec za zaslišanje preuči tudi razloge za pozno prispele zahtevke, vrsto vprašanj in vpliv, ki ga imajo ta vprašanja na pravico do obrambe, in sicer ob ustreznem upoštevanju interesov dobrega upravljanja in pravočasnega zaključka preiskave. |
(32) |
Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/. |
2.8 Obdelava osebnih podatkov
(33) |
Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (10). |
(34) |
Obvestilo o varstvu podatkov, ki vse posameznike obvešča o obdelavi osebnih podatkov v okviru dejavnosti trgovinske zaščite Komisije, je na voljo na spletišču GD za trgovino: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2019/april/tradoc_157872.pdf |
2.9 Navodila za carinske organe
(35) |
Nacionalnim carinskim organom je naročeno, naj počakajo na objavo rezultata ponovnega začetka preiskave, preden sprejmejo odločitev o morebitnih zahtevkih za povračilo in odpust dajatev, ki jih zadeva ta uredba. Taka objava bi se morala običajno izvesti v devetih mesecih od datuma objave te uredbe. |
2.10 Razkritje
(36) |
Zainteresirane strani bodo nato obveščene o bistvenih dejstvih in upoštevanih okoliščinah, na podlagi katerih naj bi se izvršila sodba, in bodo imele možnost predložiti pripombe – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Komisija ponovno začenja preiskavo proti izogibanju v zvezi z uvozom dvokoles in drugih podobnih koles (tudi dostavnih triciklov, toda brez enokolesnikov), brez motornega pogona, trenutno uvrščenih pod oznaki KN ex 8712 00 30 in ex 8712 00 70 (oznaki TARIC 8712003010 in 8712007091) ter poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne, ki je privedla do sprejetja Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 501/2013 z dne 29. maja 2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 990/2011.
Člen 2
1. Carinski organi držav članic v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza iz člena 1 te uredbe v Unijo.
2. Registracija se zaključi devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
Člen 3
Nacionalni carinski organi počakajo na objavo rezultata ponovnega začetka preiskave, preden sprejmejo odločitev o morebitnih zahtevkih za povračilo in odpust dajatev, ki jih zadeva ta uredba.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. novembra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Uredba Komisije (EU) št. 875/2012 z dne 25. septembra 2012 o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 990/2011 na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, z uvozom koles, poslanim iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne, in o registraciji takšnega uvoza (UL L 258, 26.9.2012, str. 21).
(3) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 501/2013 z dne 29. maja 2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 990/2011 na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz koles, poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne (UL L 153, 5.6.2013, str. 1).
(4) Združene zadeve C-248/15P (pritožba, ki jo je vložila industrija Unije), C-254/15P (pritožba, ki jo je vložila Evropska komisija) in C-260/15 P (pritožba, ki jo je vložil Svet Evropske unije).
(5) Sodba Sodišča z dne 15. marca 2018 v zadevi C-256/16 Deichmann, ECLI:EU:C:2018:187, točka 73; glej tudi sodbo Sodišča z dne 19. junija 2019 v zadevi C-612/16 P&J Clark International, ECLI:EU:C:2019:508, točka 43.
(6) Prav tam, točka 74; glej tudi sodbo Sodišča z dne 19. junija 2019 v zadevi C-612/16 P&J Clark International, ECLI:EU:C:2019:508, točka 43.
(7) Sodba z dne 3. oktobra 2000 v zadevi C-458/98 P Industrie des Poudres Sphériques proti Svetu, ECLI:EU:C:2000:531, točke 80–85.
(8) Dokument z oznako „Limited“ se šteje za zaupen dokument v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 176, 30.6.2016, str. 21) in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(9) Za dostop do povezave TRON.tdi zainteresirane strani potrebujejo račun EU Login. Podrobna navodila za registracijo in uporabo povezave TRON.tdi so na voljo na https://webgate.ec.europa.eu/tron/resources/documents/gettingStarted.pdf.
(10) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
SKLEPI
2.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/35 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1998
z dne 28. novembra 2019
o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/320 glede obdobja uporabe ukrepov varovanja zdravja živali za močerade v zvezi z glivo Batrachochytrium salamandrivorans
(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8551)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (1), ter zlasti člena 10(4) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (2) in zlasti člena 18(7) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/320 (3) so bili določeni nekateri ukrepi varovanja zdravja živali za trgovino z močeradi znotraj Unije in vnos takih živali v Unijo v zvezi z glivo Batrachochytrium salamandrivorans. Izvedbeni sklep (EU) 2018/320 se uporablja do 31. decembra 2019. |
(2) |
Več držav članic in zainteresiranih strani je Komisijo obvestilo o svojih omejenih izkušnjah s praktično izvedbo Izvedbenega sklepa (EU) 2018/320 in o tem, da so pristojni organi doslej dali v karanteno in potrdili le nekaj pošiljk močeradov. |
(3) |
Poleg tega je več nedavnih znanstvenih in epidemioloških ugotovitev okrepilo trenutno znanje o več vidikih v zvezi z glivo Batrachochytrium salamandrivorans in potrdilo, da je gliva Batrachochytrium salamandrivorans endemična v več azijskih državah in je prisotna v Španiji. |
(4) |
Vendar obstajajo precejšnje vrzeli v znanju o njeni naravi in diagnosticiranju. Zlasti ta napredek še ni privedel do jasnejše geografske razmejitve njene prisotnosti v večini držav in do izboljšanja metod za njeno diagnosticiranje niti do morebitnih ukrepov, ki bi jih bilo treba uporabiti za zmanjšanje tveganja njenega širjenja prek pošiljk, s katerimi se trguje. |
(5) |
Zato bi morali podrobni ukrepi varovanja zdravja živali iz Izvedbenega sklepa (EU) 2018/320 ostati nespremenjeni. |
(6) |
Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (4) krepi pravni okvir za skupno politiko Unije na področju zdravja živali z enotnim, poenostavljenim in prilagodljivim zakonodajnim okvirom za zdravje živali. Zlasti določa zaščitne ukrepe v primeru bolezni živali. Uredba se bo začela uporabljati 21. aprila 2021. |
(7) |
Zato bi bilo treba uporabo Izvedbenega sklepa (EU) 2018/320 podaljšati do datuma začetka uporabe navedene uredbe. |
(8) |
Izvedbeni sklep (EU) 2018/320 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(9) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Člen 11 Izvedbenega sklepa (EU) 2018/320 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 11
Uporaba
Ta sklep se uporablja do 20. aprila 2021.“
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 28. novembra 2019
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.
(2) UL L 268, 24.9.1991, str. 56.
(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/320 z dne 28. februarja 2018 o nekaterih ukrepih varovanja zdravja živali za trgovino z močeradi znotraj Unije in vnos takih živali v Unijo v zvezi z glivo Batrachochytrium salamandrivorans (UL L 62, 5.3.2018, str. 18).
(4) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).
2.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/37 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1999
z dne 28. novembra 2019
o spremembi Odločbe 2005/51/ES glede obdobja, v katerem se lahko za namene dekontaminacije v Unijo vnaša zemlja, onesnažena s pesticidi ali težko razgradljivimi organskimi snovmi
(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8555)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1), ter zlasti prve alinee prvega pododstavka člena 15(1) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 4(1) Direktive 2000/29/ES v povezavi s točko 14 dela A Priloge III k navedeni direktivi je vnos zemlje s poreklom iz nekaterih tretjih držav v Unijo prepovedan. |
(2) |
Z Odločbo Komisije 2005/51/ES (2) so bile države članice začasno pooblaščene, da določijo odstopanja od navedenih določb, ob upoštevanju posebnih pogojev v zvezi z zemljo, onesnaženo s pesticidi ali težko razgradljivimi organskimi snovmi, kadar se uvaža za namene dekontaminacije in je namenjena za obdelavo v namenskih sežigalnicah nevarnih odpadkov. |
(3) |
V skladu s Prilogo k Odločbi 2005/51/ES države članice, ki uporabljajo navedeno odstopanje, letno obveščajo države članice in Komisijo o podrobnostih vsakega vnosa zemlje iz točke 3 navedene priloge na svoje ozemlje. |
(4) |
Nekatere države članice so zaprosile za podaljšanje pooblastila za določitev navedenega odstopanja. Informacije, ki so jih predložile države članice v skladu z Odločbo 2005/51/ES, kažejo, da pri uporabi navedenega odstopanja izpolnjevanje posebnih pogojev, določenih v navedeni odločbi, zadošča za preprečevanje vnosa škodljivih organizmov v Unijo. Zato ni fitosanitarnega tveganja zaradi dejavnosti, ki jih zajema navedena odločba. |
(5) |
Zato je primerno odstopanje podaljšati za nadaljnje obdobje petih let do 31. decembra 2024. |
(6) |
Odločbo 2005/51/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(7) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sprememba Odločbe 2005/51/ES
V drugem odstavku člena 1 Odločbe 2005/51/ES se datum „31. decembrom 2019“ nadomesti z „31. decembrom 2024“.
Člen 2
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 28. novembra 2019
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.
(2) Odločba Komisije 2005/51/ES z dne 21. januarja 2005 o začasnih pooblastilih državam članicam za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede uvoza zemlje, kontaminirane s pesticidi ali težko razgradljivimi organskimi snovmi, za namene dekontaminacije (UL L 21, 25.1.2005, str. 21).
2.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/39 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/2000
z dne 28. novembra 2019
o določitvi oblike za sporočanje podatkov o odpadni hrani in za predložitev poročila o preverjanju kakovosti v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8577)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (1) ter zlasti člena 37(7) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2008/98/ES določa obveznost držav članic, da spremljajo in ocenjujejo izvajanje svojih ukrepov za preprečevanje odpadne hrane tako, da merijo stopnje odpadne hrane na podlagi skupne metodologije, ter da te podatke sporočajo Komisiji. Podatkom je priloženo poročilo o preverjanju kakovosti. |
(2) |
V obliki, ki jo morajo države članice uporabljati za sporočanje podatkov o stopnjah odpadne hrane, morajo biti upoštevane metodologije iz Delegiranega sklepa Komisije (EU) 2019/1597 (2), v katerem je določena skupna metodologija za merjenje stopenj odpadne hrane, ki se ustvarja v državah članicah. |
(3) |
V Delegiranem sklepu (EU) 2019/1597 so za države članice navedene številne metode merjenja odpadne hrane. Za zagotovitev harmoniziranega poročanja bi bilo treba zbrati podrobne informacije o metodah, ki se uporabljajo v posameznih državah članicah. |
(4) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 39 Direktive 2008/98/ES – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Države članice sporočijo podatke in predložijo poročilo o preverjanju kakovosti v zvezi z izvajanjem člena 9(5) Direktive 2008/98/ES v obliki, določeni v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 28. novembra 2019
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.
(2) Delegirani sklep Komisije (EU) 2019/1597 z dne 3. maja 2019 o dopolnitvi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane (UL L 248, 27.9.2019, str. 77).
PRILOGA
OBLIKA ZA SPOROČANJE PODATKOV O STOPNJI ODPADNE HRANE
A. OBLIKA ZA SPOROČANJE PODATKOV O KOLIČINI ODPADNE HRANE IN PODATKOV V ZVEZI S PREPREČEVANJEM ODPADNE HRANE
1. Podatki o količini odpadne hrane (v metričnih tonah sveže mase)
Faza prehranske verige |
Odpadna hrana iz člena 1 Delegiranega sklepa (EU) 2019/1597 |
Odpadna hrana, zavržena kot odpadna voda ali z odpadno vodo (iz člena 3(b) Delegiranega sklepa (EU) 2019/1597) |
|
Celotna odpadna hrana |
Frakcija odpadne hrane, ki se šteje kot sestavljena iz delov hrane, namenjenih prehrani ljudi (iz člena 3(a) Delegiranega sklepa (EU) 2019/1597) |
||
Primarna pridelava |
|
|
|
Predelava in proizvodnja |
|
|
|
Prodaja na drobno in distribucija hrane |
|
|
|
Restavracije in gostinske storitve |
|
|
|
Gospodinjstva |
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
2. Podatki o upravljanju presežka hrane v zvezi s preprečevanjem odpadne hrane (v metričnih tonah sveže mase)
Faza prehranske verige |
Hrana, ki je bila prerazporejena za prehrano ljudi (iz člena 3(c) Delegiranega sklepa (EU) 2019/1597) |
Hrana, ki je dana na trg za predelavo v krmo (iz člena 3(d) Delegiranega sklepa (EU) 2019/1597) |
Nekdanja živila (iz člena 3(e) Delegiranega sklepa (EU) 2019/1597) |
||||||
Primarna pridelava |
|
|
|
||||||
Predelava in proizvodnja |
|
|
|
||||||
Prodaja na drobno in distribucija hrane |
|
|
|
||||||
Restavracije in gostinske storitve |
|
|
|
||||||
Gospodinjstva |
|
|
|
||||||
Skupaj |
|
|
|
||||||
|
B. OBLIKA POROČILA O PREVERJANJU KAKOVOSTI, KI JE PRILOŽENO PODATKOM IZ DELA A
1. Cilji poročila
Cilji poročila o preverjanju kakovosti so:
— |
oceniti metodologije za merjenje odpadne hrane iz Priloge III in Priloge IV k Delegiranemu sklepu (EU) 2019/1597; |
— |
oceniti kakovost podatkov o sporočenih količinah odpadne hrane; |
— |
oceniti kakovost postopkov zbiranja podatkov, vključno z obsegom in potrjevanjem upravnih virov podatkov ter statistične veljavnosti pristopov na podlagi raziskav; |
— |
navesti razloge za pomembne spremembe sporočenih podatkov med leti poročanja in zagotoviti zaupanje v točnost navedenih podatkov. |
2. Splošne informacije
Država članica:
Organizacija, ki predloži podatke in opis:
Kontaktna oseba/kontaktni podatki:
Leto poročanja:
Datum priprave/različica:
Povezava do podatkov, ki jih je objavila država članica (če jih je objavila):
3. Splošne informacije o zbiranju podatkov
Navedite metodologijo, uporabljeno za merjenje količine odpadne hrane, ustvarjene v danem letu poročanja, za vsako fazo prehranske verige (s križcem označite ustrezna okenca, da navedete, ali se podatki zbirajo z uporabo metodologije iz Priloge III ali iz Priloge IV k Delegiranemu sklepu (EU) 2019/1597).
Faza prehranske verige |
Podatki, zbrani z uporabo metodologije iz Priloge III k Delegiranemu sklepu (EU) 2019/1597 |
Podatki, zbrani z uporabo metodologije iz Priloge IV k Delegiranemu sklepu (EU) 2019/1597 |
Primarna pridelava |
|
|
Predelava in proizvodnja |
|
|
Prodaja na drobno in distribucija hrane |
|
|
Restavracije in gostinske storitve |
|
|
Gospodinjstva |
|
|
4. Informacije o merjenju z uporabo metodologije iz priloge iii
4.1. Splošen opis virov podatkov za merjenje odpadne hrane v okviru metodologije iz Priloge III k Delegiranemu sklepu (EU) 2019/1597
Navedite vire podatkov o količinah odpadne hrane za vsako fazo prehranske verige (s križcem označite vsa ustrezna okenca).
Faza prehranske verige |
Na podlagi podatkov, zbranih za namene Uredbe (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (1) |
Na podlagi namenske študije (primeri: znanstvena študija, svetovalno poročilo) |
Drugi viri ali kombinacija različnih virov (podrobno navedite v točki 4.2) (primeri: upravno poročanje, prostovoljne zaveze industrijskega sektorja) |
Primarna pridelava |
|
|
|
Predelava in proizvodnja |
|
|
|
Prodaja na drobno in distribucija hrane |
|
|
|
Restavracije in gostinske storitve |
|
|
|
Gospodinjstva |
|
|
|
4.2. Podroben opis metod za merjenje odpadne hrane v okviru metodologije iz Priloge III k Delegiranemu sklepu (EU) 2019/1597
Za vsako fazo prehranske verige s sklicevanjem na Prilogo III k Delegiranemu sklepu (EU) 2019/1597 opišite metode za merjenje količin odpadne hrane.
Faza prehranske verige |
Kratek opis uporabljenih metod (po potrebi tudi metod, uporabljenih za merjenje količin odpadne hrane v mešanih odpadkih) |
Subjekti, ki zagotavljajo podatke o odpadni hrani (npr. kmetje, živilska podjetja (nosilci živilske dejavnosti), upravljalci odpadkov, občine, gospodinjstva) |
V primeru vzorčenja in/ali ekstrapoliranja navedite informacije o velikosti in izbiri vzorca ter opišite metode ekstrapoliranja |
Opis glavnih težav, ki vplivajo na točnost podatkov, vključno z napakami v zvezi z vzorčenjem, pokritostjo, merjenjem, obdelavo in neodzivi |
Opis postopka potrjevanja podatkov, vključno z morebitnimi viri negotovosti in njihovim verjetnim vplivom na sporočene rezultate |
Primarna pridelava |
|
|
|
|
|
Predelava in proizvodnja |
|
|
|
|
|
Prodaja na drobno in distribucija hrane |
|
|
|
|
|
Restavracije in gostinske storitve |
|
|
|
|
|
Gospodinjstva |
|
|
|
|
|
5. Informacije o merjenju z uporabo metodologije iz priloge iv k delegiranemu sklepu (eu) 2019/1597
Navedite informacije za vsako fazo prehranske verige, za katero so bili v letu poročanja narejeni izračuni.
Faza prehranske verige |
Podatki o količinah odpadne hrane, na podlagi katerih so bili narejeni izračuni |
Socialno-ekonomski podatki, uporabljeni za izračune |
Opis metod, uporabljenih za izračune |
||||
|
Vrednost [t] |
Leto |
Vrsta podatkov (npr. populacija, proizvodnja hrane) (*1) |
Vrednost (*1) |
Leto (*1) |
Vir (*1) |
|
Primarna pridelava |
|
|
|
|
|
|
|
Predelava in proizvodnja |
|
|
|
|
|
|
|
Prodaja na drobno in distribucija hrane |
|
|
|
|
|
|
|
Restavracije in gostinske storitve |
|
|
|
|
|
|
|
Gospodinjstva |
|
|
|
|
|
|
|
6. Prostovoljno poročanje
Navedite informacije za vsak nabor prostovoljno sporočenih podatkov.
Naziv nabora podatkov (iz točk (a) do (e) člena 3 Delegiranega sklepa (EU) 2019/1597) |
Faza prehranske verige |
Kratek opis metode zbiranja podatkov |
Vir – povezava na referenčni dokument (po potrebi) |
|
|
|
|
Po potrebi dodajte vrstice.
7. Metodološke spremembe in obvestila o težavah
7.1. Opis metodoloških sprememb (po potrebi)
Opišite morebitne pomembne metodološke spremembe v metodi izračuna za leto poročanja (vključite zlasti retrospektivne revizije, njihovo naravo in ali je za posamezna leta poročanja potrebna oznaka za prekinitev). Opišite ločeno za vsako fazo prehranske verige in navedite natančno lokacijo ustreznih okenc (naslov tabele, fazo prehranske verige, naslov stolpca).
|
Po potrebi dodajte vrstice.
7.2. Pojasnilo razlike v tonaži (po potrebi)
Pojasnite razloge za razliko v tonaži (katere faze prehranske verige, sektorji ali ocene so povzročili razliko in kakšen je osnovni razlog), če je razlika večja od 20 % v primerjavi s podatki, sporočenimi v prejšnjih letih poročanja.
Faza prehranske verige |
Sprememba (%) |
Glavni razlogi za razliko |
|
|
|
Po potrebi dodajte vrstice.
7.3. Obvestila o težavah (če obstajajo)
Če imate težave s pripisovanjem odpadne hrane posamezni fazi prehranske verige, opišite težave. Pri vsakem primeru posebej navedite natančno lokacijo ustreznega okenca (naslov tabele, faza prehranske verige, naslov stolpca).
|
8. Zaupnost
Po potrebi utemeljite zadržanje objave določenih delov tega poročila. Pri vsakem primeru posebej navedite natančno lokacijo ustreznega okenca (naslov tabele, faza prehranske verige, naslov stolpca).
|
9. Glavna nacionalna spletišča, referenčni dokumenti in objave
Navedite povezave na glavna nacionalna spletišča, referenčne dokumente in objave, uporabljene pri zbiranju podatkov o količinah odpadne hrane.
Faza prehranske verige |
Sklici |
|
|
Po potrebi dodajte vrstice.
(1) Uredba (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov (UL L 332, 9.12.2002, str. 1).
(*1) Če je bilo uporabljenih več virov podatkov, pri ustrezni fazi prehranske verige po potrebi dodajte dodatne vrstice.
2.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/46 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/2001
z dne 28. novembra 2019
o spremembi Odločbe 2009/821/ES glede seznamov mejnih kontrolnih točk in veterinarskih enot v TRACES
(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8579)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (1), ter zlasti člena 20(1) in člena 20(3) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (2) ter zlasti drugega pododstavka člena 6(4) in člena 6(5) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (3), ter zlasti člena 6(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Odločba Komisije 2009/821/ES (4) določa seznam mejnih kontrolnih točk, odobrenih v skladu z direktivama 91/496/EGS in 97/78/ES, ter seznam glavnih, regionalnih in območnih uradov v celovitem računalniškem veterinarskem sistemu (Traces). Navedena seznama sta v Prilogi I in Prilogi II k navedeni odločbi. |
(2) |
Po sporočilu Danske bi bilo treba odobritev mejne kontrolne točke na letališču Billund omejiti na enoprste kopitarje in živali, ki niso kopitarji, odobritev mejne kontrolne točke v pristanišču Hanstholm pa omejiti na pakirane ribiške proizvode Zato je primerno ustrezno spremeniti seznam vnosov za navedeno državo članico iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES. |
(3) |
Po sporočilu Grčije bi bilo treba iz odobritve mejne kontrolne točke Evzoni črtati kategoriji kopitarjev in enoprstih kopitarjev, mejna kontrolna točka na letališču Tesaloniki pa bi tudi morala dobiti odobritev za pakirane proizvode za prehrano ljudi na sobni temperaturi. Zato je primerno ustrezno spremeniti seznam vnosov za navedeno državo članico iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES. |
(4) |
Po poročilu Španije bi bilo treba odobritev mejne kontrolne točke v pristanišču Malaga omejiti na proizvode za prehrano ljudi. Zato je primerno ustrezno spremeniti seznam vnosov za navedeno državo članico iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES. |
(5) |
Po sporočilu Italije bi bilo treba z odobritve mejne kontrolne točke v pristanišču Cagliari izključiti trupe kopitarjev, na mejni kontrolni točki v pristanišču Genova bi bilo treba eno kontrolno središče ukiniti, novo kontrolno središče pa dodati na mejno kontrolno točko na letališču Milano-Malpensa. Zato je primerno ustrezno spremeniti seznam vnosov za navedeno državo članico iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES. |
(6) |
Hrvaška je Komisijo obvestila, da se je po upravnem preoblikovanju število lokalnih veterinarskih uradov zmanjšalo z 12 na 5 enot. Prilogo II k Odločbi 2009/821/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(7) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Prilogi I in II k Odločbi 2009/821/ES se spremenita v skladu s Prilogo k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 28. novembra 2019
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.
(2) UL L 268, 24.9.1991, str. 56.
(3) UL L 24, 30.1.1998, str. 9.
(4) Odločba Komisije 2009/821/ES z dne 28. septembra 2009 o sestavi seznama odobrenih mejnih kontrolnih točk, določitvi nekaterih pravil za kontrolne preglede, ki jih izvajajo veterinarski strokovnjaki Komisije, in določitvi veterinarskih enot v TRACES (UL L 296, 12.11.2009, str. 1).
PRILOGA
Prilogi I in II k Odločbi 2009/821/ES se spremenita:
(1) |
Priloga I se spremeni:
|
(2) |
Priloga II se spremeni: del, ki zadeva Hrvaško, se nadomesti z naslednjim:
|
2.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/50 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU, Euratom) 2019/2002
z dne 28. novembra 2019
o pooblastitvi Bolgarije, da še naprej uporablja nekatere približne ocene za izračun osnove za lastna sredstva iz naslova DDV za mednarodni prevoz potnikov do konca leta 2023
(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8590)
(Besedilo v bolgarskem jeziku je edino verodostojno)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 z dne 29. maja 1989 o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz davka na dodano vrednost (1), in zlasti druge alinee člena 6(3) Uredbe,
po posvetovanju s Svetovalnim odborom za lastna sredstva,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 390a Direktive Sveta 2006/112/ES (2) lahko Bolgarija, pod pogoji, ki so v navedeni državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej uporablja oprostitev za mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X k navedeni direktivi, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 2006. V skladu z navedenim členom je te transakcije treba upoštevati pri določitvi osnove za lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV). |
(2) |
S Sklepom Komisije 2010/4/EU, Euratom (3) je bila Bolgarija pooblaščena, da za namene izračuna osnove za lastna sredstva iz naslova DDV od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2018 med drugim uporabi približne ocene za mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES. |
(3) |
Bolgarija je v dopisu z dne 4. aprila 2019 zaprosila za dovoljenje Komisije, da še naprej uporablja nekatere približne ocene za izračun osnove za lastna sredstva iz naslova DDV. Bolgarija ne more natančno izračunati osnove za lastna sredstva iz naslova DDV za transakcije iz točke 10 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES za mednarodni prevoz potnikov. Takšen izračun lahko povzroči neupravičene upravne stroške glede na učinek teh transakcij na skupno osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV v Bolgariji. Lahko pa za izračun za to kategorijo transakcij Bolgarija uporabi približne ocene. Zato bi bilo treba Bolgariji dovoliti, da za mednarodni prevoz potnikov še naprej izračunava osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV na podlagi približnih ocen. |
(4) |
Zaradi preglednosti in pravne varnosti je primerno veljavnost pooblastila časovno omejiti – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za namene izračuna osnove za lastna sredstva iz naslova DDV se Bolgarija pooblasti, da od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2023 za mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES uporabi približne ocene.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Republiko Bolgarijo.
V Bruslju, 28. novembra 2019
Za Komisijo
Günther OETTINGER
Član Komisije
(1) UL L 155, 7.6.1989, str. 9.
(2) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).
(3) Sklep Komisije 2010/4/EU, Euratom z dne 22. decembra 2009 o pooblastitvi Bolgarije, da uporabi statistične podatke iz let pred predzadnjim letom in nekatere približne ocene za izračun osnove za lastna sredstva iz naslova DDV (UL L 3, 7.1.2010, str. 17).
2.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/52 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU, Euratom) 2019/2003
z dne 28. novembra 2019
o pooblastitvi Irske, da še naprej uporablja nekatere približne ocene za izračun osnove za lastna sredstva iz naslova DDV za prevoz potnikov do konca leta 2023
(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8593)
(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 z dne 29. maja 1989 o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz davka na dodano vrednost (1), in zlasti druge alinee člena 6(3) Uredbe,
po posvetovanju s Svetovalnim odborom za lastna sredstva,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 371 Direktive Sveta 2006/112/ES (2) lahko Irska še naprej oprošča transakcije iz dela B Priloge X k navedeni direktivi, če jih je oprostila 1. januarja 1978. V skladu z navedenim členom je te transakcije treba upoštevati pri določitvi osnove za lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV). |
(2) |
Irska je bila s Sklepom Komisije 2010/5/EU, Euratom (3) pooblaščena za uporabo približnih ocen za naslednjo kategorijo transakcij iz dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES: prevoz potnikov (točka 10) od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2018. |
(3) |
Irska je v dopisu z dne 30. aprila 2019 zaprosila za pooblastitev Komisije, da še naprej uporablja nekatere približne ocene za izračun osnove za lastna sredstva iz naslova DDV. Irska ne more natančno izračunati osnove za lastna sredstva iz naslova DDV za transakcije iz točke 10 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES glede prevoza potnikov. Takšen izračun lahko povzroči neupravičene upravne stroške glede na učinek teh transakcij na skupno osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV na Irskem. Lahko pa Irska za izračun za to kategorijo transakcij uporabi približne ocene. Zato bi bilo treba Irsko pooblastiti, da za prevoz potnikov še naprej izračunava osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV na podlagi približnih ocen. |
(4) |
Zaradi preglednosti in pravne varnosti je primerno veljavnost pooblastila časovno omejiti – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za namene izračuna osnove za lastna sredstva iz naslova DDV se Irska pooblasti, da od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2023 za prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES uporabi približne ocene.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Irsko.
V Bruslju, 28. novembra 2019
Za Komisijo
Günther OETTINGER
Član Komisije
(1) UL L 155, 7.6.1989, str. 9.
(2) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).
(3) Sklep Komisije 2010/5/EU, Euratom z dne 22. decembra 2009 o pooblastitvi Irske, da uporabi nekatere približne ocene za izračun osnove za lastna sredstva iz naslova DDV (UL L 3, 7.1.2010, str. 19).
2.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/54 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU, Euratom) 2019/2004
z dne 28. novembra 2019
o spremembi Odločbe 2005/872/ES, Euratom o pooblastitvi Češke republike, da uporabi določene približne ocene za izračun osnove za lastna sredstva iz naslova DDV za prevoz potnikov
(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8595)
(Besedilo v češkem jeziku je edino verodostojno)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 z dne 29. maja 1989 o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz davka na dodano vrednost (1), in zlasti druge alinee člena 6(3) Uredbe,
po posvetovanju s Svetovalnim odborom za lastna sredstva,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 381 Direktive Sveta 2006/112/ES (2) lahko Češka republika, pod pogoji, ki so v navedeni državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej uporablja oprostitev za mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X k navedeni direktivi, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004. V skladu z navedenim členom je te transakcije treba upoštevati pri določitvi osnove za lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV). |
(2) |
S členom 1a Odločbe Komisije 2005/872/ES, Euratom (3) je bila Češka republika pooblaščena, da uporabi fiksni odstotek vmesne osnove za transakcije iz točke 10 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES glede prevoza potnikov. |
(3) |
Zadnji inšpekcijski pregled lastnih sredstev iz naslova DDV je pokazal, da je pooblastitev za uporabo poenostavljene metode za izračun transakcij iz točke 10 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES temeljila na nepravilnih ali nepopolnih podatkih. Če bi imela Komisija pravilne in popolne podatke, Češka republika ne bi dobila pooblastila za uporabo približnih ocen za prevoz potnikov za obdobje 2015 do 2020. Zato je primerno, da se člen 1a Odločbe 2005/872/ES, Euratom retroaktivno črta. |
(4) |
Odločbo 2005/872/ES, Euratom bi bilo treba zato ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Člen 1a Odločbe 2005/872/ES, Euratom se črta.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Češko republiko.
Člen 3
Ta sklep se uporablja od 26. novembra 2015.
V Bruslju, 28. novembra 2019
Za Komisijo
Günther OETTINGER
Član Komisije
(1) UL L 155, 7.6.1989, str. 9.
(2) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).
(3) Odločba Komisije 2005/872/ES, Euratom z dne 21. novembra 2005 o pooblastitvi Češke republike, da uporabi določene približne ocene za izračun osnove za lastna sredstva iz naslova DDV (UL L 322, 9.12.2005, str. 19).
2.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/56 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/2005
z dne 29. novembra 2019
o emisijah toplogrednih plinov za vsako državo članico za leto 2017, ki so vključene v Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (1) in zlasti člena 19(6) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa dodeljene letne emisije za vsako državo članico za vsako leto v obdobju od 2013 do 2020 ter mehanizem za letno oceno skladnosti z navedenimi ravnmi. Dodeljene letne emisije za države članice so navedene v Sklepu Komisije 2013/162/EU (3) in izražene v tonah ekvivalenta CO2. Prilagoditve dodeljenih letnih emisij za vsako državo članico so določene v Izvedbenem sklepu Komisije 2013/634/EU (4). |
(2) |
Člen 19 Uredbe (EU) št. 525/2013 določa postopek za pregled evidenc držav članic o emisijah toplogrednih plinov za namen ocenjevanja skladnosti z Odločbo št. 406/2009/ES. Letni pregled iz člena 19(2) Uredbe (EU) št. 525/2013 je bil opravljen na podlagi podatkov o emisijah za leto 2017, ki so bili Komisiji sporočeni marca 2019 v skladu s postopki iz poglavja III Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 749/2014 (5) in Priloge XVI k navedeni uredbi. |
(3) |
Pri skupnih količinah emisij toplogrednih plinov za leto 2017 za vsako državo članico, ki so vključene v Odločbo št. 406/2009/ES, bi bilo treba upoštevati tehnične popravke in popravljene ocene, izračunane med letnim pregledom in vključene v končna poročila o pregledu, pripravljena v skladu s členom 35(2) Uredbe (EU) št. 749/2014. |
(4) |
Zaradi skladnosti z določbami člena 19(7) Uredbe (EU) št. 525/2013, ki določa datum objave tega sklepa kot začetek štirimesečnega obdobja, v katerem lahko države članice uporabljajo mehanizme prilagodljivosti iz Odločbe št. 406/2009/ES, bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Skupne količine emisij toplogrednih plinov za leto 2017 za vsako državo članico, ki so vključene v Odločbo št. 406/2009/ES in določene na podlagi popravljenih podatkov iz evidenc po končanem letnem pregledu iz člena 19(2) Uredbe (EU) št. 525/2013, so navedene v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 29. novembra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 165, 18.6.2013, str. 13.
(2) Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).
(3) Sklep Komisije 2013/162/EU z dne 26. marca 2013 o določitvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje od 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 90, 28.3.2013, str. 106).
(4) Izvedbeni sklep Komisije 2013/634/EU z dne 31. oktobra 2013 o prilagoditvah dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 292, 1.11.2013, str. 19).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 749/2014 z dne 30. junija 2014 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih sporočajo države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 203, 11.7.2014, str. 23).
PRILOGA
Država članica |
Emisije toplogrednih plinov za leto 2017, ki so vključene v Odločbo št. 406/2009/ES (v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida) |
Belgija |
70 824 562 |
Bolgarija |
26 526 793 |
Češka |
62 395 184 |
Danska |
32 676 908 |
Nemčija |
466 857 281 |
Estonija |
6 205 022 |
Irska |
43 828 744 |
Grčija |
45 445 291 |
Španija |
201 107 413 |
Francija |
352 795 706 |
Hrvaška |
16 669 301 |
Italija |
270 145 340 |
Ciper |
4 270 890 |
Latvija |
9 243 088 |
Litva |
14 132 498 |
Luksemburg |
8 743 461 |
Madžarska |
43 141 883 |
Malta |
1 428 480 |
Nizozemska |
102 326 628 |
Avstrija |
51 651 769 |
Poljska |
211 506 734 |
Portugalska |
40 186 365 |
Romunija |
75 363 245 |
Slovenija |
10 881 767 |
Slovaška |
21 249 803 |
Finska |
30 062 237 |
Švedska |
32 530 542 |
Združeno kraljestvo |
332 050 822 |
2.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/59 |
SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/2006
z dne 29. novembra 2019
o sodelovanju Irske pri Uredbi (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 4 Protokola,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Irska je s priporočenim dopisom z dne 9. septembra 2019 generalnega sekretarja Evropske komisije obvestila, da namerava sodelovati pri Uredbi (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta (1). |
(2) |
Ker za sodelovanje Irske pri Uredbi (EU) 2018/1727 ni posebnih pogojev, prehodni ukrepi niso potrebni. |
(3) |
Sodelovanje Irske pri Uredbi (EU) 2018/1727 bi bilo zato treba potrditi. |
(4) |
Uredba (EU) 2018/1727 je začela veljati 11. decembra 2018 in se uporablja od 12. decembra 2019. |
(5) |
V skladu s členom 4 Protokola št. 21 bi moral ta sklep nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sodelovanje Irske pri Uredbi (EU) 2018/1727 je potrjeno.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 29. novembra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).