ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 303

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
25. november 2019


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) 2019/1939 z dne 7. novembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 582/2011 glede pomožnih strategij za uravnavanje emisij, dostopa do informacij o vgrajeni napravi za diagnostiko ter popravilu in vzdrževanju vozila, merjenja emisij v času zagona hladnega motorja ter uporabe prenosnih sistemov za merjenje emisij za merjenje števila delcev pri težkih vozilih ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1940 z dne 15. novembra 2019 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Paški sir (ZOP))

25

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/1941 z dne 18. novembra 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Odboru SGP, ustanovljenem z Vmesnim sporazumom, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani, v zvezi s sprejetjem seznama razsodnikov

26

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1942 z dne 22. novembra 2019 o neodobritvi karbendazima kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 9. vrste proizvodov ( 1 )

29

 

 

NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

 

*

Sklep upravnega odbora Evropskega organa za vrednostne papirje in trge z dne 1. oktobra 2019 o notranjih pravilih glede omejitev nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru delovanja organa ESMA

31

 

 

Popravki

 

*

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 20019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) ( UL L 261 14.10.2019 )

37

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

25.11.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/1


UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1939

z dne 7. novembra 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 582/2011 glede pomožnih strategij za uravnavanje emisij, dostopa do informacij o vgrajeni napravi za diagnostiko ter popravilu in vzdrževanju vozila, merjenja emisij v času zagona hladnega motorja ter uporabe prenosnih sistemov za merjenje emisij za merjenje števila delcev pri težkih vozilih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (1) ter zlasti člena 4(3), člena 5(4), člena 6(2) in člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (EU) 2017/1151 (2) so bila nedavno spremenjena pravila za navajanje in ocenjevanje pomožnih strategij za uravnavanje emisij pri lahkih potniških in gospodarskih vozilih. Zaradi doslednosti bi bilo treba uskladiti določbe, ki so že uvedene z Uredbo Komisije (EU) št. 582/2011 (3) za težka vozila.

(2)

Preskušanje skladnosti v prometu je eden glavnih delov postopka homologacije vozila in omogoča, da se učinkovitost sistemov za uravnavanje emisij preverja v celotni življenjski dobi vozila. V skladu z Uredbo (EU) št. 582/2011 se morajo preskusi izvesti s prenosnim sistemom za merjenje emisij, s katerim se ocenijo emisije v običajnih pogojih uporabe. Pristop prenosnega sistema za merjenje emisij se uporablja tudi za preverjanje emisij zunaj pogojev preskusnega cikla med homologacijo.

(3)

Uravnavanje emisij težkih vozil v času po zagonu hladnega motorja se trenutno pri homologacijskem demonstracijskem preskusu in preskusu skladnosti v prometu ne ocenjuje. V postopku spremljanja, pri katerem so se zbrali in analizirali podatki iz homologacijskih preskusov in preskusov skladnosti v prometu, je bilo ugotovljeno, da je bil znaten delež skupnih emisij NOx izključen iz analize, ker se ni ocenjeval čas zagona hladnega motorja. Za boljše predstavljanje emisij v realnih pogojih bi bilo torej treba merilni postopek spremeniti, da bi vključeval merjenje emisij onesnaževal v času zagona hladnega motorja.

(4)

S pravili glede emisij za homologacijo lahkih potniških in gospodarskih vozil (4) se je uspešno začelo izvajati merjenje števila delcev s prenosnim sistemom za merjenje emisij. Glede na pilotno študijo Skupnega raziskovalnega središča Komisije, pri kateri se je izvedla analiza prenosne opreme za število delcev pri težkih vozilih, se zdi primerno, da se podobna zahteva vključi v pravila glede emisij za homologacijo težkih vozil. Komisija bo v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 morala spremljati raven končnega faktorja skladnosti za število delcev v emisijah, pri čemer bo upoštevala tehnični napredek.

(5)

Komisija priznava, da bodo za upoštevanje faktorja skladnosti za število delcev pri vozilih, opremljenih z motorji s prisilnim vžigom ali motorji na kombinirano gorivo, ki za gorivo uporabljajo plin iz stisnjenega zemeljskega plina, utekočinjenega zemeljskega plina ali utekočinjenega naftnega plina, morda potrebne tehnične prilagoditve. Da bi se proizvajalcem plinskih motorjev zagotovilo dovolj časa za prilagoditev proizvodov v skladu z zahtevami iz te uredbe, bi bilo treba pri vozilih, opremljenih s takimi motorji, dopustiti prehodno obdobje za upoštevanje največjega dovoljenega faktorja skladnosti.

(6)

Zahteve glede preskušanja skladnosti v prometu, uvedene s to uredbo, se ne bi smele uporabljati retroaktivno za motorje in vozila, homologirane pred uvedbo navedenih zahtev. Zato bi se morale spremembe iz prilog I, II in III k tej uredbi uporabljati samo za preskušanje skladnosti v prometu pri novih tipih motorjev in vozil, tj. za motorje in vozila, homologirane v skladu s spremembami, uvedenimi s to uredbo.

(7)

Pravila o dostopu do informacij o vgrajeni napravi za diagnostiko ter popravilu in vzdrževanju vozila so bila vključena v Uredbo (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki se uporablja od 1. septembra 2020. Zato bi bilo treba določbe Uredbe (EU) št. 582/2011 v zvezi z dostopom do takih informacij črtati z učinkom od navedenega datuma.

(8)

Uredbo (EU) št. 582/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 582/2011 se spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

v točki 5 se besede „ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ črtajo;

(b)

točka 43 se črta;

(c)

doda se naslednja točka:

„57.

‚število trdnih delcev‘ pomeni celotno število trdnih delcev, ki so izpuščeni skozi izpuh vozila, količinsko opredeljeno z metodami redčenja, vzorčenja in merjenja, kot je opredeljeno v Prilogi 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49 (*1).

(*1)  Pravilnik št. 49 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig in motorjev na prisilni vžig, ki se uporabljajo v vozilih (UL L 171, 24.6.2013, str. 1).“;"

(2)

členi 2a, 2b, 2c, 2d, 2e, 2f, 2g in 2h se črtajo;

(3)

člen 3 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Za pridobitev EU-homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto, EU-homologacije za vozilo z odobrenim sistemom motorja glede na emisije ali EU-homologacije za vozilo glede na emisije proizvajalec v skladu z določbami Priloge I dokaže, da se za vozila, sisteme motorja ali družine motorjev opravljajo preskusi ter da so skladni z zahtevami iz členov 4 in 14 ter prilog III do VIII, X, XIII in XIV. Proizvajalec zagotovi tudi skladnost s specifikacijami za referenčna goriva iz Priloge IX. Pri motorjih in vozilih na kombinirano gorivo proizvajalec izpolni tudi zahteve iz Priloge XVIII.

Za pridobitev EU-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ali EU-homologacije za vozilo glede na emisije mora proizvajalec dokazati tudi, da so v zvezi z zadevno skupino vozil izpolnjene zahteve iz člena 6 in Priloge II k Uredbi Komisije (EU) 2017/2400 (*2). Vendar se ta zahteva ne uporablja, kadar proizvajalec navede, da se nova vozila tipa, za katerega se zahteva homologacija, ne bodo registrirala, dala v promet ali začela uporabljati v Uniji na datume iz člena 24(1)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) 2017/2400 ali po navedenih datumih, ki veljajo za zadevno skupino vozil.

(*2)  Uredba Komisije (EU) 2017/2400 z dne 12. decembra 2017 o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij CO2 in porabe goriva pri težkih vozilih ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 582/2011 (UL L 349, 29.12.2017, str. 1).“;"

(b)

odstavki 1a, 1b in 1c se črtajo;

(c)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Za pridobitev EU-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ali EU-homologacije za vozilo glede na emisije proizvajalec zagotovi skladnost z zahtevami za vgradnjo iz oddelka 4 Priloge I, pri vozilih na kombinirano gorivo pa tudi z zahtevami za vgradnjo iz oddelka 6 Priloge XVIII.“;

(d)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Za pridobitev razširitve EU-homologacije glede na emisije za vozilo, homologirano v skladu s to uredbo, katerega referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg, proizvajalec izpolni zahteve iz oddelka 5 Priloge VIII.“;

(e)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Za pridobitev EU-homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto ali EU-homologacije za vozilo glede na emisije za pridobitev homologacije za univerzalno vrsto goriva proizvajalec za homologacijo za univerzalno vrsto goriva, homologacijo za omejeno vrsto goriva ali homologacijo za posamezno gorivo zagotovi skladnost z zahtevami iz oddelka 1 Priloge I.“;

(4)

člen 5 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

Vloga za EU-homologacijo motornega sistema ali družine motorjev kot samostojne tehnične enote glede na emisije“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Proizvajalec skupaj z vlogo predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni vsi elementi konstrukcije, ki vplivajo na emisije, strategijo za uravnavanje emisij sistema motorja in načine, s katerimi sistem motorja nadzira izhodne spremenljivke, ki vplivajo na emisije, ne glede na to, ali je navedeni nadzor posreden ali neposreden, in ukrepi za preprečevanje nedovoljenega poseganja ter v katerem je v celoti opredeljen sistem za opozarjanje in prisilo voznika v skladu z oddelkoma 4 in 5 Priloge XIII. Homologacijski organ dokumentacijski paket označi in datira ter ga hrani vsaj deset let po podelitvi homologacije.

Dokumentacijski paket je sestavljen iz naslednjih delov:

informacij iz oddelka 8 Priloge I;

dokumentacijskega paketa o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij, kot je opisan v Dodatku 11 Priloge I k tej uredbi, da se homologacijskim organom omogoči ocena pravilne uporabe pomožnih strategij za uravnavanje emisij.

Homologacijski organ na zahtevo proizvajalca izvede predhodno oceno pomožne strategije za uravnavanje emisij za nove tipe vozil. V tem primeru proizvajalec homologacijskemu organu osnutek dokumentacijskega paketa o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij predloži najmanj dva in največ dvanajst mesecev pred začetkom postopka homologacije.

Homologacijski organ predhodno oceno izvede na podlagi osnutka dokumentacijskega paketa o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij, ki ga predloži proizvajalec. Izvede jo v skladu z metodologijo, opisano v Dodatku 2 k Prilogi VI. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih lahko odstopa od navedene metodologije.

Za namene homologacije predhodna ocena pomožne strategije za uravnavanje emisij za nove tipe vozil ostane veljavna 18 mesecev. Navedeno obdobje se lahko podaljša za dodatnih 12 mesecev, če proizvajalec homologacijskemu organu predloži dokaze, da na trgu niso na voljo nobene nove tehnologije, ki bi spremenile predhodno oceno pomožne strategije za uravnavanje emisij.

Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju vsako leto pripravi seznam pomožnih strategij za uravnavanje emisij, za katere so homologacijski organi menili, da so nesprejemljive, Komisija pa ga objavi.“;

(c)

v odstavku 4 se točki (d) in (g) črtata;

(5)

člen 6 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

Upravne določbe za EU-homologacijo motornega sistema ali družine motorjev kot samostojne tehnične enote glede na emisije“;

(b)

v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli EU-homologacijo za sistem motorja ali družino motorjev kot ločeno tehnično enoto ter izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja iz ustreznega izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta (*3).

Brez poseganja v določbe navedenega izvedbenega akta se del 3 homologacijske številke sestavi v skladu z Dodatkom 9 k Prilogi I k tej uredbi.

(*3)  Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).“;"

(c)

v odstavku 1a se točka (b) črta;

(6)

člen 7 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

Vloga za podelitev EU-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije“;

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Proizvajalec homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev EU-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije.“;

(c)

v odstavku 4 se točki (c) in (d) črtata;

(7)

člen 8 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

Upravne določbe za EU-homologacijo za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije“;

(b)

v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli EU-homologacijo za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ter izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja iz ustreznega izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) 2018/858.

Brez poseganja v določbe navedenega izvedbenega akta se del 3 homologacijske številke sestavi v skladu z Dodatkom 9 k Prilogi I k tej uredbi.“;

(c)

odstavek 1a se spremeni:

(i)

uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Kot alternativo k postopku iz odstavka 1 homologacijski organ podeli EU-homologacijo za vozilo z odobrenim sistemom motorja glede na emisije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:“;

(ii)

točka (b) se črta;

(8)

člen 9 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

Vloga za podelitev EU-homologacije za vozilo glede na emisije“;

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Proizvajalec homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev EU-homologacije za vozilo glede na emisije.“;

(9)

člen 10 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

Upravne določbe za EU-homologacijo za vozilo glede na emisije“;

(b)

v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli EU-homologacijo za vozilo glede na emisije ter izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja iz ustreznega izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) 2018/858.

Brez poseganja v določbe navedenega izvedbenega akta se del 3 homologacijske številke sestavi v skladu z Dodatkom 9 k Prilogi I k tej uredbi.“;

(c)

odstavek 1a se spremeni:

(i)

uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Kot alternativo k postopku iz odstavka 1 homologacijski organ podeli EU-homologacijo za vozilo glede na emisije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:“;

(ii)

točka (b) se črta;

(10)

odstavek 3 člena 16 se črta;

(11)

v členu 17a se vstavita naslednja odstavka:

„3.   Z učinkom od 1. januarja 2021 nacionalni organi zaradi razlogov, povezanih z emisijami, zavrnejo podelitev EU-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil ali motorjev, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2019/1939 (*4).

Z odstopanjem od prvega pododstavka novi tipi motorjev s prisilnim vžigom, motorjev na kombinirano gorivo tipa 1A in motorjev na kombinirano gorivo tipa 1B (v kombiniranem načinu) ter vozila, opremljena s takšnimi motorji, upoštevajo največji dovoljeni faktor skladnosti za število trdnih delcev v skladu s točko 6.3 Priloge II z učinkom od 1. januarja 2023. Kljub temu sta za namene spremljanja od 1. januarja 2021 v rezultatih demonstracijskega preskusa prenosnega sistema za merjenje emisij na certifikatu o homologaciji navedena faktor skladnosti delovnega okna števila delcev in faktor skladnosti masnega okna CO2.

4.   Z učinkom od 1. januarja 2022 nacionalni organi v primeru novih vozil, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1939, za certifikate o skladnosti, izdane za navedena vozila, odločijo, da niso več veljavni za namene člena 48 Uredbe (EU) 2018/858, in zaradi razlogov, povezanih z emisijami, prepovejo registracijo, dajanje v promet in začetek uporabe takšnih vozil.

Z odstopanjem od prvega pododstavka nacionalni organi z učinkom od 1. januarja 2024 v primeru novih vozil, opremljenih z motorji s prisilnim vžigom, motorji na kombinirano gorivo tipa 1A in motorji na kombinirano gorivo tipa 1B (v kombiniranem načinu), ki ne upoštevajo največjega dovoljenega faktorja skladnosti za število trdnih delcev v skladu s točko 6.3 Priloge II in ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1939, za certifikate o skladnosti, izdane za navedena vozila, odločijo, da niso več veljavni za namene člena 48 Uredbe (EU) 2018/858, in zaradi razlogov, povezanih z emisijami, prepovejo registracijo, dajanje v promet in začetek uporabe takšnih vozil. Kljub temu sta za namene spremljanja od 1. januarja 2022 v rezultatih demonstracijskega preskusa prenosnega sistema za merjenje emisij na certifikatu o homologaciji navedena faktor skladnosti delovnega okna števila delcev in faktor skladnosti masnega okna CO2.

Z učinkom od 1. januarja 2022 in razen v primeru nadomestnih motorjev za vozila v prometu nacionalni organi zaradi razlogov, povezanih z emisijami, prepovejo dajanje v promet in začetek uporabe novih motorjev, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2019/1939,.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka nacionalni organi z učinkom od 1. januarja 2024 in razen v primeru nadomestnih motorjev za vozila v prometu zaradi razlogov, povezanih z emisijami, prepovejo dajanje v promet in začetek uporabe novih motorjev s prisilnim vžigom, novih motorjev na kombinirano gorivo tipa 1A in novih motorjev na kombinirano gorivo tipa 1B (v kombiniranem načinu), ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2019/1939,.

(*4)  Uredba Komisije (EU) 2019/1939 z dne 7. novembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 582/2011 glede pomožnih strategij za uravnavanje emisij, dostopa do informacij o vgrajeni napravi za diagnostiko ter popravilu in vzdrževanju vozila, merjenja emisij v času zagona hladnega motorja ter uporabe prenosnih sistemov za merjenje emisij za merjenje števila delcev pri težkih vozilih (UL L 1, 25.11.2019, str. 1).“;"

(12)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(13)

Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi;

(14)

Priloga VI se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi;

(15)

v Prilogi VIII se točka 5.1.2 nadomesti z naslednjim:

„5.1.2

Odstavek A.1.2.1 Dodatka 1 k Prilogi 12 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„A.1.2.1

Za pridobitev razširitve EU-homologacije za vozilo z motorjem, homologiranim v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo, na vozilo, katerega referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg, proizvajalec izpolni zahteve v zvezi z merjenjem emisij CO2 in porabe goriva, določene v postopkih preskusa emisij tipa 1, opisanih v Podprilogi 6 k Prilogi XXI k Uredbi Komisije (EU) 2017/1151, samo s popravki sledi hitrosti in RCB. Emisije CO2 se določijo v skladu s preglednico A6/2, brez upoštevanja rezultatov preskusa emisij kot merila, pri čemer vozilo med preskušanjem ne uporablja pomožnih strategij za uravnavanje emisij, zanj pa se upošteva visoka vrednost (VH). Poročila o preskusu, določena v delu I Dodatka 8a do vključno točke 2.1 in Dodatku 8b Priloge I k Uredbi Komisije (EU) 2017/1151, se predložijo homologacijskim organom, vključno z rezultati za emisije onesnaževal.

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži podpisano izjavo, da vse variante in različice, za katere se zahteva razširitev, izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 595/2009 glede emisij pri podeljevanju homologacije in da je bil izveden preskus tipa 1 v skladu z prejšnjim odstavkom.

Obstoječe EU-homologacije za vozilo, katerega referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg, z motorjem, homologiranim v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009, se lahko razširijo najpozneje z datumom začetka uporabe te uredbe.

Pri motorjih s kompresijskim vžigom, ki za gorivo uporabljajo etanol (ED95), se za izračun vrednosti porabe goriva uporabi fiksno razmerje med vodikom, ogljikom in kisikom, in sicer C1H2,92O0,46.““;

(16)

v Prilogi X se za točko 2.4.1.3 vstavi naslednja točka:

„2.4.1.4

Standard OBD Euro 6 – 2 v preglednici 1 Dodatka 6 k Prilogi I k Uredbi Komisije (EU) 2017/1151 se šteje za enakovrednega črki E v preglednici 1 Dodatka 9 k Prilogi I k tej uredbi.“;

(17)

v Dodatku 1 k Prilogi XI se v vzorcu opisnega lista črtajo točke 2 do 2.3;

(18)

v Prilogi XIII se drugi odstavek točke 12 nadomesti z naslednjim:

„Ta dodatek se uporablja, kadar proizvajalec vozila zahteva EU-homologacijo za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo.“;

(19)

Priloga XVII se črta.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Člen 1(15) se uporablja od datuma začetka veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 188, 18.7.2009, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) 2017/1151 z dne 1. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (UL L 175, 7.7.2017, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (EU) št. 582/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij iz težkih vozil (Euro VI) in o spremembi prilog I in III k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 167, 25.6.2011, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julij 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).

(5)  Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).


PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (EU) št. 582/2011 se spremeni:

(1)

v točki 3.1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Pri motorju, homologiranem kot samostojna tehnična enota, ali tipu vozila, homologiranem glede na emisije, je motor opremljen z:“;

(2)

točka 3.4 se nadomesti z naslednjim:

„3.4

V primeru vloge za podelitev EU-homologacije za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije ali EU-homologacije za vozilo glede na emisije se oznaka iz oddelka 3.3 namesti tudi v bližino odprtine za polnjenje goriva.“;

(3)

oddelek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.

DOKUMENTACIJA

8.1

Dokumentacijski paket, ki se zahteva v členih 5, 7 in 9 ter omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v vozilo in motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx, ter dokumentacijski paketi, zahtevani v Prilogi VI (zunaj pogojev preskusnega cikla), Prilogi X (OBD) in Prilogi XVIII (motorji na kombinirano gorivo), vključujejo naslednji informaciji:

(a)

popoln opis sistema za prisilo voznika, ki ga zahteva Priloga XIII, vključno s povezanimi strategijami spremljanja;

(b)

opis ukrepov za preprečevanje nedovoljenega poseganja, obravnavanih v točki (b) člena 5(4) in točki (a) člena 7(4).“;

(4)

Dodatek 4 se spremeni:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

 

„V zvezi z:

 

EU-homologacijo za motor ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto,

 

EU-homologacijo za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije,

 

EU-homologacijo za vozilo glede na emisije.“;

(b)

četrti, peti in šesti odstavek pod naslovom „Pojasnila (v zvezi z izpolnjevanjem preglednice)“ se nadomestijo z naslednjim:

„Pri vlogi za podelitev EU-homologacije za motor ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto se izpolnita splošni del in del 1.

Pri vlogi za podelitev EU-homologacije za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije se izpolnita splošni del in del 2.

Pri vlogi za podelitev EU-homologacije za vozilo glede na emisije se izpolnijo splošni del ter dela 1 in 2.“;

(c)

v splošnem delu preglednice se peta vrstica nadomesti z naslednjim:

„0.2.0.3

Tip motorja kot samostojna tehnična enota/družina motorja kot samostojna tehnična enota/vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije/vozilo glede na emisije (1)“

 

(d)

pod splošnim delom preglednice se črtajo besede „Del 3: DOSTOP DO INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU VOZIL“;

(e)

del 3 preglednice se črta;

(5)

v Dodatku 5 se v preglednici 6a (Demonstracijski preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij) pod točko 1.4.4 Dopolnila k certifikatu o EU-homologaciji vrstici „Faktor skladnosti delovnega okna“ in „Faktor skladnosti masnega okna CO2“ pod naslovom Rezultati za sprejem ali zavrnitev nadomestita z naslednjim:

Rezultati za sprejem ali zavrnitev (7)

CO

THC

NMHC

CH4

NOx

Število trdnih delcev

„Faktor skladnosti delovnega okna (11)

 

 

 

 

 

 

Faktor skladnosti masnega okna CO2 (11)“

 

 

 

 

 

 

(6)

v Dodatku 7 se v preglednici 6a (Demonstracijski preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij) pod točko 1.4.4 Dopolnila k certifikatu o EU-homologaciji vrstici „Faktor skladnosti delovnega okna“ in „Faktor skladnosti masnega okna CO2“ pod naslovom Rezultati za sprejem ali zavrnitev nadomestita z naslednjim:

Rezultati za sprejem ali zavrnitev (7)

CO

THC

NMHC

CH4

NOx

Število trdnih delcev

„Faktor skladnosti delovnega okna (11)

 

 

 

 

 

 

Faktor skladnosti masnega okna CO2 (11)“

 

 

 

 

 

 

(7)

preglednica 1 in pripadajoča legenda v Dodatku 9 se nadomestita z naslednjim:

„Preglednica 1

Črka

Mejne vrednosti OBD za NOx  (1)

Mejne vrednosti OBD za trdne delce (2)

Mejne vrednosti OBD za ogljikov monoksid (3)

IUPR (4)

Kakovost reagenta

Dodatni monitorji OBD (5)

Zahteve glede mejne vrednosti moči  (6)

Hladni zagon in število trdnih delcev

Roki za izvedbo: novi tipi

Roki za izvedbo: vsa vozila

Zadnji datum registracije

A (7)  (8)

B (8)

vrstica ‚obdobje uvajanja‘ v preglednici 1 ali 2

spremljanje učinkovitosti (9)

n. r.

uvajanje (10)

uvajanje (11)

n. r.

20 %

n. r.

31.12.2012

31.12.2013

31.8.2015 (7)

30.12.2016 (8)

B (12)

vrstica ‚obdobje uvajanja‘ v preglednicah 1 in 2

n. r.

vrstica ‚obdobje uvajanja‘ v preglednici 2

n. r.

uvajanje (11)

n. r.

20 %

n. r.

1.9.2014

1.9.2015

30.12.2016

C

vrstica ‚splošne zahteve‘ v preglednici 1 ali 2

vrstica ‚splošne zahteve‘ v preglednici 1

vrstica ‚splošne zahteve‘ v preglednici 2

splošno (13)

splošno (14)

da

20 %

n. r.

31.12.2015

31.12.2016

31.8.2019

D

vrstica ‚splošne zahteve‘ v preglednici 1 ali 2

vrstica ‚splošne zahteve‘ v preglednici 1

vrstica ‚splošne zahteve‘ v preglednici 2

splošno (13)

splošno (14)

da

10 %

n. r.

1.9.2018

1.9.2019

31.12.2021

E

vrstica ‚splošne zahteve‘ v preglednici 1 ali 2

vrstica ‚splošne zahteve‘ v preglednici 1

vrstica ‚splošne zahteve‘ v preglednici 2

splošno (13)

splošno (14)

da

10 %

da

1.1.2021 (15)

1.1.2022 (15)

 

(8)

v Dodatek 10 se vstavi naslednje pojasnilo:

„(11)

Če je primerno, je treba navesti CFfinal.“;

(9)

doda se naslednji dodatek:

„Dodatek 11

Dokumentacijski paket o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij

Dokumentacijski paket o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij vključuje:

informacije o vseh pomožnih strategijah za uravnavanje emisij:

(a)

izjavo proizvajalca, da sistem motorja ali družina motorjev, homologirana kot samostojna tehnična enota, ali vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ali vozilo, homologirano glede na emisije, ne vsebuje nobene odklopne strategije;

(b)

opis motorja ter uporabljenih strategij in naprav za uravnavanje emisij, in sicer programske in strojne opreme, ter vseh razmer, v katerih strategije in naprave ne bodo delovale, kot delujejo med homologacijskim preskušanjem;

(c)

izjavo o različicah programske opreme, ki se uporabljajo za nadzor pomožnih/osnovnih strategij za uravnavanje emisij, vključno z ustreznimi kontrolnimi vsotami teh različic programske opreme in navodili organu, kako brati kontrolne vsote; ob vsaki novi različici programske opreme, ki vpliva na pomožne/osnovne strategije za uravnavanje emisij, se izjava posodobi in pošlje homologacijskemu organu, ki hrani ta dokumentacijski paket;

(d)

podrobno tehnično obrazložitev morebitnih pomožnih strategij za uravnavanje emisij, vključno z oceno tveganja, v kateri je ocenjeno tveganje ob uporabi pomožne strategije za uravnavanje emisij in brez nje, ter:

(i)

kadar je primerno, informacijami o delih strojne opreme, ki jih je treba zaščititi s pomožno strategijo za uravnavanje emisij;

(ii)

kadar je primerno, dokazom o nenadni in nepopravljivi okvari motorja, ki je ni mogoče preprečiti z rednim vzdrževanjem in bi nastala brez pomožne strategije za uravnavanje emisij;

(iii)

kadar je primerno, utemeljeno obrazložitvijo, zakaj je pri zagonu ali ogrevanju motorja potrebna uporaba pomožne strategije za uravnavanje emisij;

(e)

opis logike sistema za uravnavanje goriva, strategij krmiljenja in stikalnih točk v vseh načinih delovanja;

(f)

opis hierarhičnih razmerij med pomožnimi strategijami za uravnavanje emisij (tj. če lahko sočasno deluje več pomožnih strategij za uravnavanje emisij, navedba, katera strategija se prva odzove, način vzajemnega delovanja strategij, vključno z diagrami toka podatkov in načinom odločanja ter navedbo, kako hierarhija zagotavlja, da se emisije, ki nastajajo zaradi vseh pomožnih strategij za uravnavanje emisij, uravnavajo na najnižjo praktično raven);

(g)

seznam parametrov, ki se merijo in/ali izračunavajo s pomožnimi strategijami za uravnavanje emisij, skupaj z namenom vsakega parametra, ki se meri in/ali izračunava, in njegovo povezavo z okvaro motorja, vključno z načinom izračuna in navedbo, kako dobro se ti izračunani parametri ujemajo z dejanskim stanjem uravnavanega parametra, ter morebitnim posledičnim dovoljenim odstopanjem ali varnostnim faktorjem, vključenim v analizo;

(h)

seznam parametrov motorja/uravnavanja emisij, ki so prilagojeni kot funkcija izmerjenih ali izračunanih parametrov, in razpon prilagoditve za vsak parameter motorja/uravnavanja emisij; skupaj z razmerjem med parametri motorja/uravnavanja emisij ter izmerjenimi ali izračunanimi parametri;

(i)

oceno, kako se bodo dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, s pomožno strategijo za uravnavanje emisij uravnale na najnižjo praktično raven, vključno s podrobno analizo pričakovanega povečanja skupnih s predpisi urejenih onesnaževal in emisij CO2 zaradi uporabe pomožne strategije v primerjavi z osnovno strategijo za uravnavanje emisij.

Dokumentacijski paket o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij je omejen na 100 strani in vključuje vse glavne elemente, ki homologacijskemu organu omogočajo oceno pomožne strategije za uravnavanje emisij (v skladu z zahtevami iz Dodatka 2 k Prilogi VI), učinkovitosti sistema za prisilo voznika in ukrepov za preprečevanje nedovoljenega poseganja. Paket je lahko dopolnjen s prilogami in drugimi priloženimi dokumenti, ki po potrebi vsebujejo dodatne in dopolnilne elemente. Proizvajalec vsakič, ko se pomožna strategija za uravnavanje emisij spremeni, homologacijskemu organu pošlje novo različico dokumentacijskega paketa o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij. Nova različica je omejena na spremembe in njihov učinek. Homologacijski organ oceni in odobri novo različico pomožne strategije za uravnavanje emisij.

Dokumentacijski paket o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij ima naslednjo strukturo:

Dokumentacijski paket o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij št. YYY/OEM

Deli

Odstavek

Točka

Razlaga

Uvodni dokumenti

 

Uvodno pismo homologacijskemu organu

Navedba dokumenta z različico, datum izdaje dokumenta, podpis ustrezne osebe v organizaciji proizvajalca

 

Tabela z različicami

Vsebina sprememb v vsaki različici in kateri del je spremenjen

 

Opis zadevnih tipov (glede na emisije)

 

 

Tabela priloženih dokumentov

Seznam vseh priloženih dokumentov

 

Sklici

Sklici na odstavke (a) do (i) Dodatka 11 (kje je mogoče najti posamezno zahtevo Uredbe)

 

Izjava o odsotnosti odklopne naprave

+ podpis

Glavni dokument

0

Kratice/okrajšave

 

1

SPLOŠEN OPIS

 

1.1

Splošna predstavitev motorja

Opis glavnih značilnosti: delovna prostornina, naknadna obdelava ...

1.2

Splošna zgradba sistema

Blok shema sistema: seznam senzorjev in sprožil, razlaga splošnih funkcij motorja

1.3

Branje programske opreme in različice umerjanja

npr. razlaga orodja za pregledovanje

2

Osnovne strategije za uravnavanje emisij

 

2.x

Osnovna strategija za uravnavanje emisij x

Opis strategije x

2.y

Osnovna strategija za uravnavanje emisij y

Opis strategije y

3

Pomožne strategije za uravnavanje emisij

 

3.0

Predstavitev pomožnih strategij za uravnavanje emisij

Hierarhična razmerja med pomožnimi strategijami za uravnavanje emisij: opis in utemeljitev (npr. varnost, zanesljivost itd.)

3.x

Pomožna strategija za uravnavanje emisij x

3.x.1 Utemeljitev pomožne strategije za uravnavanje emisij

3.x.2 Izmerjeni in/ali modelirani parametri za opredelitev lastnosti pomožne strategije za uravnavanje emisij

3.x.3 Način delovanja pomožne strategije za uravnavanje emisij – uporabljeni parametri

3.x.4 Učinek pomožne strategije za uravnavanje emisij na onesnaževala in CO2

3.y

Pomožna strategija za uravnavanje emisij y

3.y.1

3.y.2

itd.

4.

Opis sistema za prisilo voznika, vključno s povezanimi strategijami spremljanja

 

5.

Opis ukrepov za preprečevanje nedovoljenega poseganja

 

omejitev na 100 strani velja do tukaj

Priloga

 

Seznam tipov, za katere se uporabljajo te osnovne in pomožne strategije za uravnavanje emisij: vključno z referenčno oznako homologacije, sklicem na programsko opremo, številko umerjanja ter kontrolnimi vsotami za vsako različico in vsako elektronsko krmilno enoto (motorja in/ali naknadne obdelave, če obstaja)

Priloženi dokumenti

 

Tehnična opomba za utemeljitev pomožne strategije za uravnavanje emisij št. xxx

Ocena tveganja ali utemeljitev s preskušanjem ali primerom nenadne okvare, če obstaja

 

Tehnična opomba za utemeljitev pomožne strategije za uravnavanje emisij št. yyy

 

 

Poročilo o preskusu za količinsko opredelitev vpliva posamezne pomožne strategije za uravnavanje emisij

Poročilo o preskusu za vse posamezne preskuse, opravljene za utemeljitev pomožne strategije za uravnavanje emisij, podrobnosti o preskusnih pogojih, opis vozila/datumi preskusov vpliv na emisije/CO2 po aktivaciji pomožne strategije za uravnavanje emisij/brez njene aktivacije


(1)  Zahteve za spremljanje ‚mejnih vrednosti OBD za NOx‘ iz preglednice 1 Priloge X za motorje in vozila s kompresijskim vžigom in na kombinirano gorivo ter preglednice 2 Priloge X za motorje in vozila s prisilnim vžigom.

(2)  Zahteve za spremljanje ‚mejnih vrednosti OBD za trdne delce‘ iz preglednice 1 Priloge X za motorje in vozila s kompresijskim vžigom in na kombinirano gorivo.

(3)  Zahteve za spremljanje ‚mejnih vrednosti OBD za ogljikov monoksid‘ iz preglednice 2 Priloge X za motorje in vozila s prisilnim vžigom.

(4)  Specifikacije za IUPR so določene v Prilogi X. IUPR ne velja za motorje s prisilnim vžigom in vozila, opremljena s takšnimi motorji.

(5)  Dodatne določbe glede zahtev za spremljanje iz odstavka 2.3.1.2 Priloge 9A k Pravilniku UN/ECE št. 49.

(6)  Zahteva v zvezi z ISC iz Dodatka 1 k Prilogi II.

(7)  Za motorje s prisilnim vžigom in vozila, opremljena s takšnimi motorji.

(8)  Za motorje s kompresijskim vžigom in na kombinirano gorivo ter vozila, opremljena s takšnimi motorji.

(9)  Zahteve za ‚spremljanje učinkovitosti‘ iz točke 2.1.1 Priloge X.

(10)  Zahteve glede ‚obdobja uvajanja‘ v zvezi z IUPR iz oddelka 6 Priloge X.

(11)  Zahteve glede ‚obdobja uvajanja‘ v zvezi s kakovostjo reagenta iz točke 7.1 Priloge XIII.

(12)  Velja samo za motorje s prisilnim vžigom in vozila, opremljena s takšnimi motorji.

(13)  ,Splošne‚ zahteve v zvezi z IUPR iz oddelka 6 Priloge X.

(14)  ,Splošne‘ zahteve v zvezi s kakovostjo reagenta iz točke 7.1.1 Priloge XIII.

(15)  Za ta faktor veljajo prehodni ukrepi, določeni v členu 17a.

(n.r.)  Ni relevantno.“;


PRILOGA II

Priloga II k Uredbi (EU) št. 582/2011 se spremeni:

(1)

v točki 4.1 se med drugi in tretji odstavek vstavi naslednje:

„Če je zakonsko dovoljena največja teža vozila manjša od tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila, je dovoljeno uporabljati zakonsko dovoljeno največjo težo vozila za določitev tovora vozila za potek preskusa.“;

(2)

točka 4.6.2 se nadomesti z naslednjim:

„4.6.2

Vzorčenje emisij in drugih podatkov se mora začeti pred vžigom motorja. Emisije med hladnim zagonom se v skladu s točko 2.6.1 Dodatka 1 upoštevajo pri ocenjevanju emisij.“;

(3)

točka 6.3, vključno s preglednico 2, se nadomesti z naslednjim:

„6.3

Končni faktor skladnosti za preskus (CFfinal) za vsako onesnaževalo, izračunan v skladu z Dodatkom 1, ne presega največjega dovoljenega faktorja skladnosti za navedeno onesnaževalo, določenega v preglednici 2.

Preglednica 2

Največji dovoljeni faktorji skladnosti za preskušanje skladnosti emisij v prometu

Onesnaževalo

Največji dovoljeni faktor skladnosti

CO

1,50

THC (1)

1,50

NMHC (2)

1,50

CH (2)

1,50

NOx

1,50

Število trdnih delcev

1,63 (3)

(4)

za točko 10.1.8.5 se vstavi naslednja točka:

„10.1.8.5a

Koncentracija števila trdnih delcev [#/cm3]“;

(5)

za točko 10.1.9.5 se vstavi naslednja točka:

„10.1.9.5a

Tok števila trdnih delcev [#/s]“;

(6)

za točko 10.1.9.10 se vstavi naslednja točka:

„10.1.9.10a

Število trdnih delcev [#]“;

(7)

za točko 10.1.9.19 se vstavi naslednja točka:

„10.1.9.19a

Faktor skladnosti števila trdnih delcev delovnega okna [–]“;

(8)

za točko 10.1.9.24 se vstavi naslednja točka:

„10.1.9.24a

Faktor skladnosti števila trdnih delcev masnega okna CO2 [–]“;

(9)

za točko 10.1.10.12 se vstavi naslednja točka:

„10.1.10.12a

Število trdnih delcev [#]“;

(10)

za točko 10.1.11.5 se vstavi naslednja točka:

„10.1.11.5a

Faktor skladnosti števila trdnih delcev delovnega okna [–]“;

(11)

za točko 10.1.11.9 se vstavi naslednja točka:

„10.1.11.9a

Faktor skladnosti števila trdnih delcev masnega okna CO2 [–]“;

(12)

za točko 10.1.12.4 se vstavi naslednja točka:

„10.1.12.4a

Ničelni rezultati analizatorja števila trdnih delcev pred preskusom in po njem“;

(13)

Dodatek 1 se spremeni:

(a)

v točki 1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„V tem dodatku je opisan postopek za ugotavljanje emisij onesnaževal med merjenji na vozilu pri vožnji po cesti z uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij. Emisije onesnaževal, ki se merijo iz izpušne cevi motorja, vključujejo naslednje sestavne dele: ogljikov monoksid, skupne ogljikovodike, dušikove okside in število trdnih delcev pri motorjih s kompresijskim vžigom ter ogljikov monoksid, nemetanske ogljikovodike, metan, dušikove okside in število trdnih delcev pri motorjih s prisilnim vžigom. Poleg tega se izmeri ogljikov dioksid, da se omogočijo postopki izračuna iz oddelka 4.“;

(b)

točka 2.1.1 se nadomesti z naslednjim:

„2.1.1

analizatorji plina in analizatorji števila trdnih delcev za merjenje koncentracij s predpisi urejenih onesnaževal v izpušnih plinih;“;

(c)

v točki 2.2 se preglednica 1 nadomesti z naslednjim:

„Preglednica 1

Preskusni parametri

Parameter

Enota

Vir

Koncentracija THC (4)

ppm

Analizator plina

Koncentracija CO (4)

ppm

Analizator plina

Koncentracija NOx  (4)

ppm

Analizator plina

Koncentracija CO2  (4)

ppm

Analizator plina

Koncentracija CH4  (4)  (5)

ppm

Analizator plina

Koncentracija števila trdnih delcev

#/cm3

Analizator števila trdnih delcev

Nastavitev redčenja (če je primerno)

Analizator števila trdnih delcev

Pretok izpušnih plinov

kg/h

Merilnik pretoka izpušnih plinov

Temperatura izpušnih plinov

K

Merilnik pretoka izpušnih plinov

Temperatura okolja (6)

K

Senzor

Tlak okolja

KPa

Senzor

Navor motorja (6)

Nm

ECU ali senzor

Vrtilna frekvenca motorja

rpm

ECU ali senzor

Pretok goriva v motorju

g/s

ECU ali senzor

Temperatura hladilne tekočine motorja

K

ECU ali senzor

Temperatura zraka pri vstopu v motor (5)

K

Senzor

Hitrost vozila na tleh

km/h

ECU in GPS

Zemljepisna širina vozila

stopinja

GPS

Zemljepisna dolžina vozila

stopinja

GPS

(d)

v oddelku 2.4 se dodata naslednji točki:

„2.4.6

Namestitev analizatorja števila trdnih delcev

Prenosni sistem za merjenje emisij je nameščen in deluje tako, da je neprepusten in da je toplotna izguba čim manjša. Da se prepreči nastajanje delcev, morajo biti priključki toplotno stabilni pri temperaturah izpušnih plinov, ki so pričakovane med preskusom. Kadar se za povezavo izpušne odprtine vozila in povezovalne cevi uporabljajo priključki iz elastomera, ti niso v stiku z izpušnimi plini, da se pri veliki obremenitvi motorja preprečijo izkrivljeni rezultati.

2.4.7

Vzorčenje števila trdnih delcev v emisijah

Vzorčenje emisij je reprezentativno in se izvaja na mestih z dobro premešanimi izpušnimi plini, na katerih je vpliv zunanjega zraka za točko vzorčenja minimalen. Po potrebi se emisije vzorčijo za merilnikom masnega pretoka izpušnih plinov, pri čemer se upošteva razdalja vsaj 150 mm do elementa za zaznavanje pretoka. Sonda za vzorčenje se namesti najmanj toliko, kolikor znaša trikratnik notranjega premera izpušne cevi, pred točko, kjer se izpušni plini sprostijo v okolje. Izpušni plini se vzorčijo iz sredine toka izpušnih plinov. Če se za vzorčenje emisij uporablja več sond, je treba sondo za vzorčenje delcev namestiti pred druge sonde za vzorčenje. Sonda za vzorčenje delcev ne sme vplivati na vzorčenje plinastih onesnaževal. Tip in specifikacije sonde in njene namestitve se podrobno zabeležijo v poročilu tehnične službe o preskusu (v primeru preskusa ob homologaciji) ali v dokumentaciji proizvajalca vozila (v primeru preskusa skladnosti v prometu).

Če se vzorčijo delci, ki se pri izpušni cevi ne razredčijo, se linija za vzorčenje od točke vzorčenja nerazredčenih izpušnih plinov do točke redčenja ali detektorja delcev segreje na najmanj 373 K (100 °C).

Vsi deli sistema za vzorčenje, tj. od izpušne cevi do detektorja delcev, ki so v stiku z nerazredčenimi ali razredčenimi izpušnimi plini, so izdelani tako, da je odlaganja delcev čim manj. Vsi deli so izdelani iz antistatičnega materiala, da ne pride do elektrostatičnega učinka.“;

(e)

v oddelku 2.5 se doda naslednja točka:

„2.5.5

Preverjanje analizatorja števila trdnih delcev

Prenosni sistem za merjenje emisij deluje brez napak in kritičnih opozoril. Ničelna stopnja analizatorja števila trdnih delcev se zapiše z vzorčenjem zunanjega zraka, filtriranega skozi visokoučinkoviti zračni filter za delce (HEPA), pri vstopu v linijo za vzorčenje v obdobju 12 ur pred začetkom preskusa. Signal se zapisuje pri stalni frekvenci najmanj 1,0 Hz, določeni kot povprečje za obdobje dveh minut. Končna absolutna koncentracija je v okviru specifikacij proizvajalca in ne presega 5 000 delcev na kubični centimeter.“;

(f)

točka 2.6.1 se nadomesti z naslednjim:

„2.6.1

Začetek preskusa

Za namene preskusnega postopka ‚začetek preskusa‘ pomeni prvi vžig motorja z notranjim zgorevanjem.

Vzorčenje emisij, merjenje parametrov izpušnih plinov ter beleženje podatkov o motorju in okolju se začnejo pred začetkom preskusa. Umetno ogrevanje sistemov vozila za uravnavanje emisij pred začetkom preskusa je prepovedano.

Na začetku preskusa temperatura hladilne tekočine ne presega temperature okolja za več kot 5 °C in ni višja od 303 K (30 °C). Ovrednotenje podatkov se mora začeti, ko temperatura hladilne tekočine prvič doseže 303 K (30 °C) ali ko se temperatura hladilne tekočine stabilizira znotraj +/– 2 K v obdobju 5 minut, pri čemer se upošteva pogoj, ki je izpolnjen prvi, v nobenem primeru pa ne pozneje kot 10 minut po začetku preskusa.“;

(g)

točka 2.6.3 se nadomesti z naslednjim:

„2.6.3

Konec preskusa

Motor z notranjim zgorevanjem se na koncu vožnje izklopi takoj, ko je to možno. Zapisovanje podatkov se nadaljuje, dokler ne poteče odzivni čas sistemov za vzorčenje.“;

Preskus se konča, ko vozilo opravi vožnjo in se motor z notranjim zgorevanjem izklopi.

(h)

v oddelku 2.7 se odstavek (a) točke 2.7.4 nadomesti z naslednjim:

„(a)

če je razlika med rezultati pred preskusom in rezultati po preskusu manjša od dveh odstotkov, kot je določeno v točkah 2.7.2 in 2.7.3, se lahko uporabijo nekorigirane izmerjene koncentracije ali pa se, na zahtevo proizvajalca, te koncentracije korigirajo za premik v skladu s točko 2.7.5.“;

(i)

v oddelku 2.7 se doda naslednja točka:

„2.7.6

Preverjanje analizatorja števila trdnih delcev

Ničelna stopnja analizatorja števila trdnih delcev se preveri pred začetkom in po koncu preskusa ter se zapiše v skladu z zahtevami iz točke 2.5.5.“;

(j)

točke 3.1.1, 3.1.2 in 3.1.3 se nadomestijo z naslednjim:

„3.1.1

Podatki analizatorjev

Podatki analizatorjev plina se ustrezno uskladijo z uporabo postopka iz odstavka 9.3.5 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49. Podatki analizatorja števila trdnih delcev se v skladu z navodili proizvajalca instrumenta časovno uskladijo z ustreznim časom pretvorbe.

3.1.2

Podatki analizatorjev in merilnikov pretoka izpušnih plinov

Podatki analizatorjev plina in analizatorjev števila trdnih delcev se ustrezno uskladijo s podatki merilnikov pretoka izpušnih plinov z uporabo postopka iz točke 3.1.4.

3.1.3

Podatki prenosnih sistemov za merjenje emisij in motorja

Podatki prenosnih sistemov za merjenje emisij (analizatorji plina, analizator števila trdnih delcev in merilniki pretoka izpušnih plinov) se ustrezno uskladijo s podatki iz ECU motorja z uporabo postopka iz točke 3.1.4.“;

(k)

v točki 3.1.4 se besedilo „1: analizatorji plina (koncentracije THC, CO, CO2, NOx);“ nadomesti z naslednjim:

„1:

:

analizatorji plina (koncentracije THC, CO, CO2, NOx) in analizator števila trdnih delcev;“;

(l)

v oddelku 3 se doda naslednja točka:

„3.6

Izračun trenutnega števila trdnih delcev v emisijah

Trenutno število trdnih delcev (PNi) v emisijah [#/s] je treba določiti tako, da se trenutna koncentracija števila trdnih delcev [#/cm3] pomnoži s trenutnim masnim pretokom izpušnih plinov [kg/s], pri čemer sta obe vrednosti popravljeni in usklajeni za čas pretvorbe v skladu z odstavkom 1.4.3 Dodatka 3. Vse negativne trenutne vrednosti emisij se v vsa naslednja ovrednotenja podatkov vnesejo kot ničla. V izračun trenutnih emisij se vnesejo vse pomembne števke vmesnih rezultatov. Za določitev trenutnega števila trdnih delcev v emisijah se uporabi naslednja formula:

Image 1

pri čemer je:

PNi

trenutno število trdnih delcev v emisijah [#/s],

cPNi

izmerjena koncentracija števila trdnih delcev [#/m3], normalizirana na 273 K (0 °C), vključno z notranjim redčenjem in izgubo delcev,

qmewi

izmerjeni masni pretok izpušnih plinov [kg/s],

ρe

gostota izpušnih plinov [kg/m3] pri 273 K (0 °C).“;

(m)

točki 4.2.1. in 4.2.1.1 se nadomestita z naslednjim:

„4.2.1

Izračun specifičnih emisij

Specifične emisije e ([mg/kWh] ali [#/kWh]) se za vsako okno in vsako onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

Image 2

pri čemer je:

m

masna emisija onesnaževala [mg/okno] ali število trdnih delcev [#/okno],

W(t2,i) – W(t1,i)

delo motorja med i-tim oknom povprečenja [kWh].

4.2.1.1

Izračun specifičnih emisij za opredeljeno tržno gorivo

Če je bil preskus v skladu s to prilogo izveden s tržnim gorivom, opredeljenim v točki 3.2.2.2.1 dela 1 Dodatka 4 k Prilogi I, se specifične emisije e ([mg/kWh] ali [#/kWh]) za vsako okno in vsako onesnaževalo izračunajo z množenjem specifičnih emisij, določenih v skladu s točko 4.2.1, s korekcijskim faktorjem za moč, določenim v skladu s točko 1.1.2(a1) Priloge I.“;

(n)

točka 4.2.3 se nadomesti z naslednjim:

„4.2.3

Izračun faktorjev skladnosti

Faktorji skladnosti se za vsako veljavno okno in vsako onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

Image 3

pri čemer je:

e

emisija plinastega onesnaževala, specifična za zavoro ([mg/kWh] ali [#/kWh]);

L

veljavna mejna vrednost [mg/kWh] ali [#/kWh].“;

(o)

točka 4.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„4.3.2

Izračun faktorjev skladnosti

Faktorji skladnosti se za vsako veljavno okno in vsako onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

Image 4

pri čemer je:

Image 5

p.tifri čemer je:

m

masna emisija plinastega onesnaževala [mg/okno] ali število trdnih delcev [#/okno],

mCO2(t2,i) – mCO2(t1,i)

masa CO2 med i-tim oknom povprečenja [kg],

mCO2,ref

masa CO2 motorja, opredeljena za WHTC [kg],

mL

masna emisija plinastega onesnaževala ali število trdnih delcev, ki ustreza veljavni mejni vrednosti WHTC ([mg] oziroma [#]).“;

(p)

v oddelku 4 se dodata naslednji točki:

„4.4

Izračun končnega faktorja skladnosti za preskus

4.4.1

Končni faktor skladnosti za preskus (CFfinal) za vsako onesnaževalo se izračuna na naslednji način:

Image 6

pri čemer je:

CFcold

faktor skladnosti obdobja hladnega delovanja pri preskusu, ki je enak najvišjemu faktorju skladnosti za premična okna povprečenja, ki se začnejo, ko je temperatura hladilne tekočine pod 343 K (70 °C), določenemu za navedeno onesnaževalo v skladu s postopki izračuna iz točk 4.1 in 4.2 ali 4.3, kakor je ustrezno;

CFwarm

faktor skladnosti obdobja ogretega delovanja pri preskusu, ki je enak 90. skupnemu percentilu faktorjev skladnosti, določenih za navedeno onesnaževalo v skladu s postopki izračuna iz točk 4.1 in 4.2 ali 4.3, kakor je ustrezno, če se ovrednotenje podatkov začne, ko temperatura hladilne tekočine prvič doseže 343 K (70 °C).“;

(14)

Dodatek 2 se spremeni:

(a)

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

SPLOŠNO

Plinaste emisije in število trdnih delcev se merijo v skladu s postopkom, opisanim v Dodatku 1. Ta dodatek opisuje lastnosti prenosne opreme za merjenje, ki se uporabi za izvajanje teh meritvenih preskusov.“;

(b)

v oddelku 2 se dodajo naslednje točke:

„2.5

Analizatorji števila trdnih delcev

2.5.1

Splošno

2.5.1.1

Analizator števila trdnih delcev je sestavljen iz enote za predkondicioniranje in detektorja delcev (glej sliko 1). Detektor delcev lahko predkondicionira tudi aerosol. Občutljivost analizatorja za udarce, tresljaje, staranje, spreminjanje temperature in zračnega tlaka ter elektromagnetne motnje in druge vplive v zvezi z delovanjem vozila ali analizatorja proizvajalec opreme jasno navede v podporni dokumentaciji, ki jo pripravi proizvajalec instrumenta, in se omeji, kolikor je mogoče. Analizator števila trdnih delcev izpolnjuje zahteve iz te uredbe in ustreza specifikacijam proizvajalca instrumenta.

Slika 1

Primer namestitve analizatorja števila trdnih delcev

(neobvezni deli so obkroženi s črtkanimi črtami)

EFM: merilnik masnega pretoka izpušnih plinov

d: notranji premer

PND: naprava za redčenje števila trdnih delcev

Image 7

2.5.1.2

Analizator števila trdnih delcev se s sondo za vzorčenje, ki odvzame vzorec s središčnice izpušne cevi, priključi na točko vzorčenja. Linija za vzorčenje se do točke prvega redčenja v analizatorju števila trdnih delcev ali do detektorja delcev v analizatorju ogreje na najmanj 373 K (100 °C), če se delci pri izpušni cevi ne razredčijo. Čas zadrževanja vzorca v liniji za vzorčenje delcev do točke prvega redčenja ali do detektorja delcev je krajši od 3 sekund.

2.5.1.3

Temperatura vseh delov, ki so v stiku z vzorčenim izpušnim plinom, je vedno taka, da preprečuje kondenzacijo snovi v napravi. To je mogoče doseči na primer s segrevanjem na višjo temperaturo in redčenjem vzorca ali oksidacijo (srednje) hlapnih vrst.

2.5.1.4

Analizator števila trdnih delcev vključuje ogrevani del s temperaturo sten ≥ 573 K (300 °C). Enota za predkondicioniranje uravnava ogrevane faze pri konstantnih nazivnih temperaturah delovanja, pri čemer je dovoljeno odstopanje ± 10 K, in prikazuje, ali imajo ogrevani deli ustrezno delovno temperaturo. Nižje temperature so sprejemljive, če je učinkovitost odstranjevanja hlapnih delcev skladna s specifikacijami iz točke 2.5.4.

2.5.1.5

Senzorja tlaka in temperature ter drugi senzorji spremljajo delovanje instrumenta med obratovanjem in v primeru nepravilnega delovanja sprožijo opozorilo ali sporočilo.

2.5.1.6

Zakasnilni čas v analizatorju števila trdnih delcev je < 5 s. Zakasnilni čas pomeni časovno razliko med spremembo koncentracije na referenčni točki in odzivom sistema 10 % končnega odčitka.

2.5.1.7

Čas vzpona analizatorja števila trdnih delcev (in/ali detektorja delcev) je < 3,5 sekunde.

2.5.1.8

Zapišejo se izmerjene koncentracije delcev, normalizirane na 273 K (0 °C) in 101,3 kPa. Za namene normaliziranja koncentracije delcev se izmerita in sporočita tlak in/ali temperatura pri vstopu v detektor, če je po dobri inženirski presoji to potrebno.

2.5.1.9

Za analizatorje števila trdnih delcev, ki izpolnjujejo zahteve za kalibracijo iz Pravilnika UN/ECE št. 83 ali 49 ali globalnega tehničnega predpisa (GTR) št. 15, se šteje, da izpolnjujejo zahteve za kalibracijo iz te priloge.

2.5.2

Zahteve glede učinkovitosti

2.5.2.1

Celotni sistem analizatorja števila trdnih delcev in linija za vzorčenje izpolnjujeta zahteve glede učinkovitosti iz preglednice 1:

Preglednica 1

Zahteve glede učinkovitosti sistema analizatorja števila trdnih delcev (in linije za vzorčenje)

dp [nm]

Manj kot 23

23

30

50

70

100

200

E(dp)

-- (*1)

0,2–0,6

0,3–1,2

0,6–1,3

0,7–1,3

0,7–1,3

0,5–2,0

2.5.2.2

Učinkovitost E(dp) je razmerje med odčitki sistema analizatorja števila trdnih delcev in koncentracijo števila trdnih delcev, izmerjeno z referenčnim kondenzacijskim števcem delcev (CPC) (d50 = 10 nm ali manj, pri čemer se preveri linearnost, števec pa umeri z elektrometrom) ali elektrometrom, pri čemer se vzporedno izmeri monodisperzni aerosol s premerom mobilnosti dp, izmerjene vrednosti pa se normalizirajo pri enakih pogojih temperature in tlaka. Material je toplotno stabilen in podoben sajam (npr. grafit, ki nastaja pri iskrenju, ali saje, ki nastajajo v razpršenem plamenu in so predhodno toplotno obdelane). Če se krivulja učinkovitosti meri na podlagi drugega aerosola (npr. NaCl), se korelacija s krivuljo za aerosol, podoben sajam, prikaže v obliki diagrama, na katerem je primerjana učinkovitost pri obeh preskusnih aerosolih. Razlike v učinkovitosti štetja se upoštevajo s prilagoditvijo izmerjenih učinkovitosti na podlagi tega primerjalnega diagrama, da se dobijo učinkovitosti za aerosol, podoben sajam. Izvede in dokumentira se morebiten popravek za večkrat naelektrene delce, ki pa ne presega 10 %. Končne učinkovitosti (tj. s prilagoditvami za različne materiale in večkrat naelektrene delce) zajemajo analizator števila trdnih delcev in linijo za vzorčenje. Analizator števila trdnih delcev se lahko umeri tudi po delih (tj. enota za predkondicioniranje se umeri ločeno od detektorja delcev), če analizator števila trdnih delcev in linija za vzorčenje skupaj izpolnjujeta zahteve iz preglednice 1. Signal, izmerjen z detektorjem, za več kot dvakrat presega mejo zaznavnosti (ki je tu opredeljena kot ničelna stopnja plus trije standardni odkloni).

2.5.3

Zahteve za linearnost

2.5.3.1

Zahteve za linearnost se preverjajo, kadar se opazijo poškodbe, in sicer v skladu z zahtevami postopkov notranje revizije ali zahtevami proizvajalca instrumenta vsaj enkrat v 12 mesecih pred preskusom.

2.5.3.2

Analizator števila trdnih delcev in linija za vzorčenje izpolnjujeta zahteve za linearnost iz preglednice 2.

Preglednica 2

Zahteve za linearnost analizatorja števila trdnih delcev (in linije za vzorčenje)

Merilni parameter/instrument

min× (a1 – 1) + a0|

Naklon a1

Standardna napaka SEE

Determinacijski koeficient r2

Analizator števila trdnih delcev

najv. ≤ 5 %

0,85–1,15

najv. ≤ 10 %

≥ 0,950

2.5.3.3

Analizator števila trdnih delcev in linija za vzorčenje izpolnjujeta zahteve za linearnost iz preglednice 2 pri uporabi monodisperznih ali polidisperznih delcev, podobnih sajam. Velikost delcev (premer mobilnosti ali srednji premer štetja) presega 45 nm. Referenčni instrument je elektrometer ali kondenzacijski števec delcev (CPC) z d50 = 10 nm ali manj, pri katerem je bila linearnost preverjena. Namesto tega se lahko kot referenčni instrument uporabi sistem za merjenje števila delcev, ki izpolnjuje zahteve iz Pravilnika UN/ECE št. 49.

2.5.3.4

Poleg tega razlike v vrednostih med analizatorjem števila trdnih delcev in referenčnim instrumentom na vseh preverjenih točkah (razen na ničelni točki) ne presegajo 15 % srednje vrednosti teh vrednosti. Preveri se vsaj pet enakomerno razporejenih točk (in ničelna točka). Največja preverjena koncentracija je največja dovoljena koncentracija analizatorja števila trdnih delcev.

Če se analizator števila trdnih delcev umeri po delih, se lahko linearnost preveri samo za detektor, vendar se pri izračunu naklona upoštevajo učinkovitosti ostalih delov in linije za vzorčenje.

2.5.4

Učinkovitost odstranjevanja hlapnih delcev

2.5.4.1

Sistem analizatorja števila trdnih delcev pri vstopni koncentraciji ≥ 10 000 delcev na kubični centimeter in najmanjši nastavitvi redčenja doseže več kot 99-odstotno odstranjevanje delcev tetrakontana (CH3(CH2)38CH3) s premerom električne mobilnosti ≥ 30 nm.

2.5.4.2

Sistem analizatorja števila trdnih delcev doseže tudi več kot 99-odstotno učinkovitost odstranjevanja polidisperznih alkanov (dekana ali višjih alkanov) ali korundovega olja (emery oil) s srednjim premerom štetja > 50 nm in vstopno koncentracijo ≥ 5 × 106 delcev na kubični centimeter pri najmanjši nastavitvi redčenja (enakovredna masa > 1 mg/m3).

2.5.4.3

Učinkovitost odstranjevanja hlapnih delcev tetrakontana in/ali polidisperznih alkanov ali olja je treba za družino prenosnih sistemov za merjenje emisij dokazati samo enkrat. Kot družina prenosnih sistemov za merjenje emisij se šteje skupina instrumentov z enakimi analizatorji, kondicioniranjem vzorca in toplotnim kondicioniranjem ter programskimi algoritmi izravnave. Proizvajalec instrumenta navede časovni interval vzdrževanja ali zamenjave, ki zagotavlja, da se učinkovitost odstranjevanja ne zmanjša toliko, da ne bi bila v skladu s tehničnimi zahtevami. Če proizvajalec ne zagotovi teh informacij, se pri vsakem instrumentu učinkovitost odstranjevanja hlapnih delcev preveri vsako leto.“;

(15)

v Dodatku 3 se dodajo naslednje točke:

„1.4

Kalibracija in preverjanje analizatorja števila trdnih delcev

1.4.1

Preverjanje puščanja prenosnih sistemov za merjenje emisij se izvede v skladu z zahtevami iz odstavka 9.3.4 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49 ali v skladu z navodili proizvajalca instrumenta.

1.4.2

Preverjanje odzivnega časa analizatorja števila trdnih delcev se izvede v skladu z zahtevami iz odstavka 9.3.5 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, pri čemer se uporabijo delci, če uporaba plinov ni možna.

1.4.3

Čas pretvorbe sistema analizatorja števila trdnih delcev in linije za vzorčenje se določi v skladu z odstavkom A.8.1.3.7 Dodatka 8 k Prilogi 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49. ‚Čas pretvorbe‘ pomeni časovno razliko med spremembo koncentracije na referenčni točki in odzivom sistema 50 % končnega odčitka.“

(1)  Za motorje s kompresijskim vžigom.

(2)  Za motorje s prisilnim vžigom.

(3)  Za ta faktor veljajo prehodni ukrepi, določeni v členu 17a.“;

(4)  Izmerjeno na vlažni osnovi ali popravljeno glede na vlažno osnovo.

(5)  Le plinski motorji.

(6)  Uporabite senzor temperature okolja ali senzor temperature vstopnega zraka.

(7)  Izmerjena vrednost je (a) neto zaviralni navor motorja v skladu s točko 2.4.4 tega dodatka ali (b) neto zaviralni navor motorja, izračunan v skladu s točko 2.4.4 tega dodatka.“;

(*1)  Bo še določeno.


PRILOGA III

Priloga VI k Uredbi (EU) št. 582/2011 se spremeni:

(1)

v oddelku 8 se doda naslednji odstavek:

„Metodologija za oceno pomožnih strategij za uravnavanje emisij je opisana v Dodatku 2 k tej prilogi.“;

(2)

v Dodatku 1 se drugi odstavek točke 3.1 nadomesti z naslednjim:

„Tovor vozila mora biti 50–60 % največjega tovora vozila. Po dogovoru s homologacijskim organom se lahko uporabi odstopanje od navedenega razpona. Razlog za tako odstopanje se navede v poročilu o preskusu. Uporabljajo se dodatne zahteve iz Priloge II.“;

(3)

doda se naslednji dodatek:

„Dodatek 2

Metodologija za oceno pomožnih strategij za uravnavanje emisij

Homologacijski organ pri oceni pomožne strategije za uravnavanje emisij preveri vsaj, ali so izpolnjene zahteve, določene v tem dodatku.

(1)

Zvišanje emisij zaradi pomožnih strategij za uravnavanje emisij se ohrani na čim nižji ravni:

(a)

zvišanje skupnih emisij ob uporabi pomožne strategije za uravnavanje emisij se ves čas normalne uporabe vozila ohrani na čim nižji ravni.

(b)

Kadar koli je v času predhodne ocene pomožne strategije za uravnavanje emisij na trgu na voljo tehnologija ali zasnova, ki bi omogočila boljše uravnavanje emisij, se ta tehnologija ali zasnova uporabi brez neupravičenih prilagoditev.

(2)

Kadar se za utemeljitev pomožne strategije za uravnavanje emisij uporabi tveganje nenadne in nepopravljive okvare motorja, se to tveganje ustrezno dokaže in dokumentira, vključno z naslednjimi informacijami:

(a)

dokaz o katastrofalni (tj. nenadni in nepopravljivi) okvari motorja priskrbi proizvajalec, in sicer skupaj z oceno tveganja, ki vključuje oceno verjetnosti uresničitve tveganja in resnosti morebitnih posledic, vključno z rezultati preskusov, opravljenih v ta namen;

(b)

kadar je med uporabo pomožne strategije za uravnavanje emisij na trgu na voljo tehnologija ali zasnova, s katero se odpravlja ali zmanjšuje navedeno tveganje, se ta tehnologija ali zasnova uporabi, kolikor je najbolj tehnično mogoče (tj. brez neupravičenih prilagoditev);

(c)

trajnost in dolgotrajna zaščita motorja ali komponent sistema za uravnavanje emisij pred obrabo in nepravilnim delovanjem se ne štejeta za sprejemljiv razlog za sprejetje pomožne strategije za uravnavanje emisij.

(3)

Z ustreznim tehničnim opisom se dokumentira, zakaj je za varno delovanje vozila treba uporabiti pomožne strategije za uravnavanje emisij:

(a)

dokaz o povečanem tveganju za varno delovanje vozila bi moral priskrbeti proizvajalec, in sicer skupaj z oceno tveganja, ki vključuje oceno verjetnosti uresničitve tveganja in resnosti morebitnih posledic, vključno z rezultati preskusov, opravljenih v ta namen;

(b)

kadar je med uporabo pomožne strategije za uravnavanje emisij na trgu na voljo drugačna tehnologija ali zasnova, ki bi omogočila zmanjšanje varnostnega tveganja, se ta tehnologija ali zasnova uporabi, kolikor je najbolj tehnično mogoče (tj. brez neupravičenih prilagoditev).

(4)

Z ustreznim tehničnim opisom se dokumentira, zakaj je med zagonom in ogrevanjem motorja treba uporabiti pomožne strategije za uravnavanje emisij:

(a)

dokaz o potrebi po uporabi pomožne strategije za uravnavanje emisij med zagonom motorja priskrbi proizvajalec, in sicer skupaj z oceno tveganja, ki vključuje oceno verjetnosti uresničitve tveganja in resnosti morebitnih posledic, vključno z rezultati preskusov, opravljenih v ta namen;

(b)

kadar je med uporabo pomožne strategije za uravnavanje emisij na trgu na voljo drugačna tehnologija ali zasnova, ki bi omogočila boljše uravnavanje emisij ob zagonu motorja, se ta tehnologija ali zasnova uporabi, kolikor je najbolj tehnično mogoče.


25.11.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/25


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1940

z dne 15. novembra 2019

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Paški sir“ (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Hrvaške za registracijo imena „Paški sir“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi bilo treba ime „Paški sir“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Paški sir“ (ZOP) se registrira.

Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.3 Siri iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. novembra 2019

Za Komisijo

V imenu predsednika

Phil HOGAN

Član Komisije


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL C 225, 5.7.2019, str. 33.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).


SKLEPI

25.11.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/26


SKLEP SVETA (EU) 2019/1941

z dne 18. novembra 2019

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Odboru SGP, ustanovljenem z Vmesnim sporazumom, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani, v zvezi s sprejetjem seznama razsodnikov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vmesni sporazum, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), je bil v imenu Unije podpisan s Sklepom Sveta 2009/152/ES (2). Sporazum se začasno uporablja od 4. avgusta 2014.

(2)

V skladu s členom 85(1) Sporazuma Odbor SGP izdela seznam posameznikov, ki so pripravljeni in usposobljeni za opravljanje funkcije razsodnika.

(3)

Odbor SGP je pozvan, da na svojem naslednjem letnem zasedanju sprejme sklep o izdelavi seznama posameznikov, ki so pripravljeni in usposobljeni za opravljanje funkcije razsodnika.

(4)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Odboru SGP, v zvezi s sprejetjem načrtovanega sklepa, saj bo sklep za Unijo zavezujoč.

(5)

Stališče Unije v okviru Odbora SGP bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Odboru SGP, ustanovljenem z Vmesnim sporazumom, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani, temelji na osnutku sklepa Odbora SGP v zvezi s sprejetjem seznama razsodnikov, priloženem temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 18. novembra 2019

Za Svet

Predsednik

J. LEPPÄ


(1)  UL L 57, 28.2.2009, str. 2.

(2)  Sklep Sveta 2009/152/ES z dne 20. novembra 2008 o podpisu in začasni uporabi Vmesnega sporazuma, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani (UL L 57, 28.2.2009, str. 1).


OSNUTEK

SKLEP ŠT. …/2019 ODBORA SGP,

ustanovljenega z Vmesnim sporazumom, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani,

z dne ….

v zvezi s sprejetjem seznama razsodnikov

ODBOR SGP JE –

ob upoštevanju Vmesnega sporazuma, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je bil podpisan v Bruslju 22. januarja 2009 in se začasno uporablja od 4. avgusta 2014, ter zlasti člena 85(1) Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sporazumom in tem sklepom pogodbenico Srednjo Afriko tvori Republika Kamerun.

(2)

Sporazum določa, da Odbor SGP izdela seznam 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni opravljati funkcijo razsodnika za reševanje sporov, do katerih lahko pride med pogodbenicama –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   V skladu s členom 85(1) Sporazuma se izdela seznam 15 posameznikov, ki so pripravljeni in usposobljeni za opravljanje funkcije razsodnika; seznam se nahaja v Prilogi k temu sklepu.

2.   Seznam razsodnikov iz odstavka 1 se izdela brez poseganja v posebna pravila, ki so določena v Sporazumu ali jih lahko sprejme Odbor SGP.

Člen 2

Seznam razsodnikov iz člena 1 se lahko spremeni s sklepom Odbora SGP, ki se sprejme v skladu s členom 92(4) Sporazuma.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan podpisa.

V …,

Za Republiko Kamerun

Za Evropsko unijo


PRILOGA

Seznam razsodnikov (člen 85(1) Sporazuma)

Razsodniki, ki jih je izbrala pogodbenica Srednja Afrika (Kamerun):

 

Mildred Alugu BEJUKA – Kamerun

 

Jean Michel MBOCK BIUMLA – Kamerun

 

Henri-Désiré MODI KOKO BEBEY – Kamerun

 

David NYAMSI – Kamerun

 

Sadjo OUSMANOU – Kamerun

Razsodniki, ki jih je izbrala pogodbenica Evropska unija:

 

Jacques BOURGEOIS – Belgija

 

Claus-Dieter EHLERMANN – Nemčija

 

Pieter Jan KUIJPER – Nizozemska

 

Giorgio SACERDOTI – Italija

 

Ramon TORRENT – Španija

Razsodniki, ki sta jih pogodbenici izbrali skupaj:

 

Thomas COTTIER – Švica

 

Fabien GÉLINAS – Kanada

 

Merit E. JANOW – Združene države

 

Anna KOUYATE – Mali

 

Helge SELAND – Norveška


25.11.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/29


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1942

z dne 22. novembra 2019

o neodobritvi karbendazima kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 9. vrste proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 89(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih. Navedeni seznam vključuje karbendazim (št. ES: 234‐232‐0; št. CAS 10605‐21‐7).

(2)

Karbendazim je bil ocenjen za uporabo v biocidnih proizvodih 9. vrste proizvodov (pripravki za zaščito vlaken, usnja, gume in polimeriziranih materialov), kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki ustreza 9. vrsti proizvodov, kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(3)

Pristojni ocenjevalni organ Nemčije je Komisiji 2. avgusta 2013 predložil poročilo o oceni skupaj s svojimi ugotovitvami.

(4)

V skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 je Odbor za biocidne pripravke 27. februarja 2019 sprejel mnenje Evropske agencije za kemikalije (4), ob upoštevanju ugotovitev pristojnega ocenjevalnega organa.

(5)

V skladu z navedenim mnenjem je razvidno, da za biocidne proizvode 9. vrste proizvodov, ki vsebujejo karbendazim, ni mogoče pričakovati, da izpolnjujejo merila iz člena 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012, ker so bila v ocenjenih okoljskih scenarijih ugotovljena nesprejemljiva tveganja za okolje in ni bilo mogoče ugotoviti varne uporabe.

(6)

Ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za kemikalije karbendazima ni primerno odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih 9. vrste proizvodov, ker pogoji iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 niso izpolnjeni.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Karbendazim (št. ES: 234‐232‐0; št. CAS: 10605‐21‐7) se ne odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 9. vrste proizvodov.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).

(3)  Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1).

(4)  Odbor za biocidne pripravke (BPC), Mnenje o vlogi za odobritev aktivne snovi karbendazim, 9. vrsta proizvodov (Biocidal Products Committee (BPC) opinion on the application for approval of the active substance Carbendazim, Product type: 9, ECHA/BPC/218/2019), sprejeto dne 27. februarja 2019.


NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

25.11.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/31


SKLEP UPRAVNEGA ODBORA EVROPSKEGA ORGANA ZA VREDNOSTNE PAPIRJE IN TRGE

z dne 1. oktobra 2019

o notranjih pravilih glede omejitev nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru delovanja organa ESMA

UPRAVNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (1) in zlasti člena 25 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (2), kakor se bo morda dodatno spremenila, razveljavila ali nadomestila, in zlasti člena 71 navedene uredbe,

ob upoštevanju mnenja ENVP z dne 20. junija 2019 in navodil ENVP glede člena 25 nove uredbe in notranjih pravil,

po posvetovanju z odborom uslužbencev,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Organ ESMA svoje dejavnosti izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 (v nadaljnjem besedilu: uredba ESMA in ESMA), kakor se bo morda dodatno spremenila, razveljavila ali nadomestila.

(2)

Organ ESMA obdeluje več kategorij osebnih podatkov, vključno z „objektivnimi“ podatki (kot so identifikacijski podatki, kontaktni podatki, strokovni podatki, upravni podatki, podatki, ki so bili prejeti iz posebnih virov, elektronski komunikacijski in prometni podatki) in/ali „subjektivnimi“ podatki (povezanimi s primerom, kot so utemeljitev, vedenjski podatki in podatki, povezani s predmetom urejanja postopka ali dejavnosti).

(3)

Organ ESMA, ki ga zastopa izvršni direktor, ima vlogo upravljavca podatkov ne glede na nadaljnje prenose vloge upravljavca znotraj organa ESMA, da se odrazijo operativne pristojnosti za posebne postopke obdelave osebnih podatkov.

(4)

Osebni podatki so varno shranjeni v elektronskem okolju ali na papirju, kar preprečuje nezakonit dostop ali prenos podatkov osebam, ki nimajo potrebe po seznanitvi z njimi. Osebni podatki, ki se obdelujejo, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno in primerno za namene, za katere se podatki obdelujejo, za obdobje, določeno v evidenci varstva osebnih podatkov in izjavah o varstvu osebnih podatkov organa ESMA.

(5)

Organ ESMA mora pri izvajanju svojih nalog v največji možni meri spoštovati temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti pravico do zagotavljanja informacij, dostopa in popravka, pravico do izbrisa, omejitve obdelave, pravico do obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov ali do zaupnosti obveščanja, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1725.

(6)

Vendar je lahko organ ESMA dolžan omejiti informacije posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, in druge pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da zaščiti zaupnost in učinkovitost lastnih preiskav in postopkov drugih javnih organov ter pravice drugih oseb, ki so povezane s preiskavami ali drugimi postopki.

(7)

Organ ESMA lahko v okviru svojega upravnega delovanja izvaja številne preiskave, kot so upravne preiskave, disciplinski postopki, predhodne dejavnosti v zvezi s finančnimi goljufijami, preiskave v zvezi s prijavo nepravilnosti ali primeri nadlegovanja, notranje revizije, preiskave v zvezi z varstvom podatkov ali etiko, IKT, informacijsko varnostjo in dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru obvladovanja varnostnih tveganj in incidentov. Poleg tega v okviru izvajanja svojih nalog izvaja preiskave v okviru svoje nadzorne ali izvršilne funkcije, pa tudi preiskave morebitnih kršitev prava Unije in preiskave v zvezi z določeno vrsto finančne dejavnosti, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema.

(8)

Notranja pravila bi se morala uporabljati za vse postopke obdelave, ki jih izvaja organ ESMA pri izvajanju zgornjih preiskav. Uporabljati bi se morala tudi za postopke obdelave, izvedene pred začetkom zgoraj navedenih preiskav, med temi preiskavami in med spremljanjem nadaljnjih ukrepov v zvezi z izidom teh preiskav. Pravila bi morala vključevati tudi pomoč, usklajevanje in/ali sodelovanje, ki ga od organa ESMA zahtevajo nacionalni organi in mednarodne organizacije v okviru svojih upravnih preiskav.

(9)

Organ ESMA bi moral pred uporabo omejitev, določenih v teh notranjih pravilih, preučiti, ali velja katera od izjem iz Uredbe (EU) 2018/1725. V primerih, ko se uporabljajo ta notranja pravila, mora organ ESMA utemeljiti, zakaj so omejitve nujno potrebne in sorazmerne v demokratični družbi, ter spoštovati bistvo temeljnih pravic in svoboščin.

(10)

Organ ESMA bi moral redno spremljati, ali se uporabljajo pogoji, ki upravičujejo omejitev, in odpraviti omejitev, če se ne uporabljajo več.

(11)

Kadar upravljavec na podlagi tega sklepa omejuje uresničevanje nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bi moral v primeru razširitve ali odprave take omejitve obvestiti pooblaščeno osebo za varstvo podatkov –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta sklep določa notranja pravila v zvezi s pogoji, pod katerimi sme organ ESMA v okviru svojih dejavnosti iz odstavkov 2 do 5 omejiti uporabo pravic iz členov 14 do 21, 35 ter člena 4 navedene uredbe, na podlagi člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725. Te omejitve se uporabljajo brez poseganja v izjeme pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, določene v Uredbi (EU) 2018/1725.

2.   V okviru upravnega delovanja organa ESMA se omejitve iz točke 1 tega člena uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani tega organa za namene:

(a)

administrativnih poizvedb in disciplinskih postopkov;

(b)

nepravilnosti pri obdelavi v povezavi z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF);

(c)

obdelave primerov prijavljanja nepravilnosti, (formalne in neformalne) primere nadlegovanja ter notranje in zunanje pritožbe;

(d)

notranje revizije, preiskave v zvezi z varstvom podatkov ali etiko;

(e)

preiskav v zvezi z IKT, informacijsko varnostjo in dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru obvladovanja varnostnih tveganj in incidentov, interno ali z zunanjim sodelovanjem.

3.   V okviru izvajanja nalog organa ESMA se omejitve iz točke 1 tega člena uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani tega organa za namene:

(a)

preiskav v zvezi z neposredno nadzorno in izvršilno funkcijo organa ESMA;

(b)

preiskav morebitnih kršitev prava Unije na podlagi člena 17 uredbe ESMA in

(c)

preiskav določene vrste finančne dejavnosti, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema na podlagi člena 22 uredbe ESMA.

4.   Poleg tega se te omejitve uporabljajo še za pomoč, usklajevanje in/ali sodelovanje organa ESMA z nacionalnimi organi za vrednostne papirje in trge, vključno z organi tretjih držav, in mednarodnimi organizacijami v okviru preiskav za izvajanje njihovih nalog, predpisanih z zakonodajo.

5.   Omejitve iz odstavka 1 tega člena se uporabljajo tudi za postopke obdelave, izvedene pred začetkom preiskav, ali druge upravne poizvedbe iz odstavkov 2 do 4 zgoraj med temi preiskavami in med spremljanjem nadaljnjih ukrepov v zvezi z izidom teh preiskav.

6.   Ta sklep se uporablja za vse kategorije osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru dejavnosti, navedenih v odstavkih 2 do 5 zgoraj.

7.   Ob upoštevanju pogojev iz tega sklepa lahko omejitve veljajo za naslednje pravice: zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, pravico do dostopa, popravka, izbrisa, omejitve obdelave in obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti podatkov.

Člen 2

Upravljavec, odgovoren za preiskave in veljavne zaščitne ukrepe

1.   Zaščitni ukrepi, uvedeni za preprečevanje kršitev varnosti osebnih podatkov, uhajanj ali nedovoljenega razkritja, v okviru preiskav iz člena 1 so naslednji:

(a)

dokumenti v papirni obliki se hranijo v zavarovanih omarah in so dostopni le pooblaščenemu osebju;

(b)

vsi elektronski podatki se upravljajo na napravah, informacijskih sistemih, aplikacijah in nosilcih za shranjevanje podatkov, ki jih je odobril organ ESMA. Aplikacije organa ESMA za upravljanje dokumentov se uporabljajo za urejanje, iskanje, izmenjavo in varstvo elektronskih podatkov tega organa. Pooblaščeno osebje organa ESMA ima dostop do elektronskih podatkov le na podlagi potrebe po seznanitvi;

(c)

vse osebe, ki imajo dostop do podatkov, zavezuje obveznost zaupnosti.

2.   Upravljavec postopkov obdelave je organ ESMA, ki ga zastopa izvršni direktor, ki lahko funkcijo upravljavca prenese. Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, se o pooblaščenem upravljavcu obvesti prek evidence o varstvu podatkov, objavljene na spletišču organa ESMA.

3.   Obdobje hrambe osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ni daljše, kot je potrebno in primerno za namene, za katere se podatki obdelujejo. Obdobje hrambe se določi v evidenci o varstvu podatkov in izjavah o varstvu podatkov iz člena 5(1).

4.   Če organ ESMA meni, da mora uporabiti omejitev, se pretehta tveganje za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti v primerjavi s tveganjem za pravice in svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in tveganjem preklica učinka preiskav ali postopkov organa ESMA, na primer z uničenjem dokazov. Tveganja za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, so povezana predvsem s tveganjem izgube ugleda ter tveganjem za pravico do obrambe in pravico do izjave, vendar nanje niso omejena.

Člen 3

Omejitve

1.   Organ ESMA lahko kakršno koli omejitev uporabi samo za zaščito:

(a)

preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem;

(b)

drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti ciljev skupne zunanje in varnostne politike Unije ali pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa Unije ali države članice, vključno z denarnimi, proračunskimi in davčnimi zadevami, javnim zdravjem in socialno varnostjo;

(c)

notranje varnosti institucij in organov Unije, vključno z varnostjo njihovih elektronskih komunikacijskih omrežij;

(d)

preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kršitev etike v zakonsko urejenih poklicih;

(e)

spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega, lahko tudi zgolj občasno, z izvajanjem javne oblasti v primerih iz točk (a) in (b);

(f)

varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih.

2.   Organ ESMA lahko kot posebno uporabo namenov iz odstavka 1 zgoraj uporablja omejitve v zvezi z osebnimi podatki, ki se izmenjujejo s službami Komisije ali drugimi institucijami Unije, organi, agencijami in uradi, pristojnimi organi držav članic ali tretjih držav ali mednarodnih organizacij, v naslednjih okoliščinah:

(a)

če bi izvrševanje teh pravic in obveznosti lahko omejile službe Komisije ali druge institucije, organi, agencije in uradi Unije na podlagi drugih aktov iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 ali v skladu s poglavjem IX navedene uredbe ali ustanovitvenimi akti drugih institucij, organov, agencij in uradov Unije;

(b)

če bi izvrševanje teh pravic in obveznosti lahko omejili pristojni organi držav članic na podlagi aktov iz člena 23 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos členov 13(3), 15(3) ali 16(3) Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(c)

če bi izvrševanje teh pravic in obveznosti lahko ogrozilo sodelovanje organa ESMA s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami pri izvajanju njegovih nalog ali nalog tretjih držav ali mednarodnih organizacij.

Pred uporabo omejitev v okoliščinah iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se organ ESMA posvetuje z ustreznimi službami Komisije, institucijami, organi, agencijami ali uradi Unije ali pristojnimi organi držav članic, razen če jasno ugotovi, da je uporaba omejitve določena z enim od aktov iz navedenih točk.

3.   Vse omejitve so potrebne in sorazmerne, pri čemer se upoštevajo tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter se spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin v demokratični družbi.

4.   Če se preuči uporaba omejitve, se na podlagi sedanjih pravil opravi preskus nujnosti in sorazmernosti. Dokumentira se z notranjo oceno za namene odgovornosti za vsak primer posebej.

5.   Omejitve se odpravijo takoj, ko okoliščine, ki jih upravičujejo, ne veljajo več. Zlasti kadar se šteje, da izvajanje omejene pravice ne bi več izničilo učinka naložene omejitve ali škodljivo vplivalo na pravice ali svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Člen 4

Pregled s strani pooblaščene osebe za varstvo podatkov

1.   Organ ESMA svojo pooblaščeno osebo za varstvo podatkov nemudoma obvesti, kadar upravljavec omeji uporabo pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali omejitev razširi v skladu s tem sklepom. Upravljavec pooblaščeni osebi za varstvo podatkov zagotovi dostop do notranjega zaznamka, ki vsebuje oceno potrebnosti in sorazmernosti omejitve, ter po potrebi temeljna dejstva in pravne elemente, in dokumentira datum obveščanja pooblaščene osebe za varstvo podatkov.

2.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko od upravljavca pisno zahteva, da pregleda uporabo omejitev. Upravljavec pisno obvesti pooblaščeno osebo za varstvo podatkov o rezultatu zahtevanega pregleda.

3.   Upravljavec obvesti pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, ko je omejitev odpravljena.

4.   Upravljavec dokumentira sodelovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov v različnih fazah postopka, začne pa z datumom obveščanja te osebe.

5.   Notranji zaznamek ter po potrebi temeljna dejstva in pravne elemente je treba dati na voljo evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov na njegov poziv.

Člen 5

Zagotavljanje informacij posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki

1.   Organ ESMA na svojem spletišču objavlja evidenco varstva podatkov, s katero vse posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvešča o svojih dejavnostih, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, tudi informacije v zvezi z morebitno omejitvijo njihovih pravic.

2.   Organ ESMA brez nepotrebnega odlašanja posamično pisno obvesti vse posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, ki se v posebnem postopku obdelave obravnavajo kot osebe, ki jih zadeva poseben postopek obdelave.

3.   V ustrezno utemeljenih primerih in pod pogoji, določenimi v tem sklepu, lahko organ ESMA v celoti ali delno omeji zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so navedeni v odstavku 2. V tem primeru v notranjem zaznamku navede razloge za omejitev, in pravno podlago v skladu s členom 3 tega sklepa, vključno z oceno nujnosti in sorazmernosti omejitve.

4.   Omejitev iz odstavka 3 se uporablja, dokler obstajajo razlogi, ki jo upravičujejo.

Kadar razlogi za omejitev ne veljajo več, organ ESMA zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, obvesti o ustrezni evidenci varstva podatkov in glavnih razlogih za omejitev. Temu obvestilu je v okviru izvrševanja pravice do obrambe zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko priložen poziv k predložitvi ugotovitev preiskave ali poizvedbe, ki poteka. Hkrati organ ESMA obvesti zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o pravici do vložitve pritožbe pri ENVP kadar koli ali do uveljavljanja pravnega sredstva na Sodišču Evropske unije.

Organ ESMA pregleda uporabo omejitve vsakih šest mesecev od njenega sprejetja in ob zaključku zadevne poizvedbe ali preiskave.

Člen 6

Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa

1.   Organ ESMA lahko po predložitvi zahteve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v celoti ali delno omeji njegovo pravico do pridobitve potrditve, ali ta organ v okviru preiskave ali poizvedbe iz člena 1 tega sklepa v zvezi z njim obdeluje osebne podatke ali ne, in če je tako, pravico do dostopa do teh podatkov in drugih informacij iz člena 17 Uredbe (EU) 2018/1725.

2.   Če organ ESMA omeji pravico do dostopa, mora zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v svojem odgovoru obvestiti o uporabljeni omejitvi in glavnih razlogih za takšno omejitev ter o možnosti za vložitev pritožbe pri Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ali uveljavljanja pravnega sredstva na Sodišču Evropske unije.

3.   Posredovanje informacij iz odstavka 2 se lahko odloži, opusti ali zavrne, če bi se s tem izničil učinek omejitve v skladu s členom 25(8) Uredbe (EU) 2018/1725. V tem primeru organ ESMA v notranji oceni navede razloge za omejitev, vključno z oceno nujnosti, sorazmernosti omejitve in njenega trajanja.

4.   Organ ESMA pregleda uporabo omejitve vsakih šest mesecev od njenega sprejetja in ob zaključku zadevne poizvedbe ali preiskave.

Člen 7

Pravica do popravka, izbrisa in omejitve obdelave

1.   Organ ESMA lahko po predložitvi zahteve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v okviru preiskave ali poizvedbe iz člena 1 tega sklepa v celoti ali delno omeji njegovo pravico do popravka osebnih podatkov, povezanih z njim, do izbrisa ali omejitve obdelave njegovih osebnih podatkov, kot je določeno v členih 18, 19 in 20 Uredbe (EU) 2018/1725.

2.   Če organ ESMA omeji uporabo zgoraj navedene pravice do popravka, izbrisa ali omejitve obdelave, sprejme ukrepe iz členov 6(2) in 6(3) tega sklepa.

3.   Organ ESMA pregleda uporabo omejitve vsakih šest mesecev od njenega sprejetja in ob zaključku zadevne poizvedbe ali preiskave.

Člen 8

Sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov

1.   Kadar je verjetno, da kršitev varnosti osebnih podatkov povzroči veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, kot je določeno v členu 35 Uredbe (EU) 2018/1725, organ ESMA brez nepotrebnega odlašanja sporoči posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, da je prišlo do kršitve varnosti osebnih podatkov.

2.   V ustrezno utemeljenih primerih in pod pogoji, določenimi v tem sklepu, lahko organ ESMA v celoti ali delno omeji zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1 tega člena. V tem primeru v notranjem zaznamku navede razloge za omejitev, in pravno podlago v skladu s členom 3 tega sklepa, vključno z oceno nujnosti in sorazmernosti omejitve.

3.   Omejitev iz odstavka 2 se uporablja, dokler obstajajo razlogi, ki jo upravičujejo.

Kadar razlogi za omejitev ne veljajo več, organ ESMA obvesti zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov in glavnih razlogih za omejitev. Hkrati organ ESMA obvesti zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o pravici, da se pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov kadar koli ali do uveljavljanja pravnega sredstva na Sodišču Evropske unije vloži pritožba.

Organ ESMA pregleda uporabo omejitve vsakih šest mesecev od njenega sprejetja in ob zaključku zadevne poizvedbe ali preiskave.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Helsinkih, 1. oktobra 2019

Za upravni odbor

Steven MAIJOOR

Predsednik


(1)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2)  UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

(3)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(4)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).


Popravki

25.11.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/37


Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 20019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC)

( Uradni list Evropske unije L 261 z dne 14. oktobra 2019 )

Strani 87 do 93 se glasijo:

Oddelek C

SZVD-PP

(za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz člena 47(1)(c) Uredbe (EU) 2017/625)

Image 8

Image 9

Image 10

Oddelek D

SZVD-D

(za krmo in živila neživalskega izvora iz člena 47(1)(d) Uredbe (EU) 2017/625)

Image 11

Image 12

Image 13

Image 14