ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 274 |
|
![]() |
||
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 62 |
Vsebina |
|
I Zakonodajni akti |
Stran |
|
|
SKLEPI |
|
|
* |
|
|
II Nezakonodajni akti |
|
|
|
UREDBE |
|
|
* |
||
|
|
SKLEPI |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
|
AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI |
|
|
* |
Sklep št. 1/2018 Skupnega odbora ECAA z dne 3. maja 2018 o sprejetju njegovega poslovnika 2019/1802 |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Zakonodajni akti
SKLEPI
28.10.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 274/1 |
SKLEP 2019/1798 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 14. oktobra 2019
o imenovanju evropskega glavnega tožilca Evropskega javnega tožilstva
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (1) in zlasti člena 14 Uredbe
ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2018/1696 z dne 13. julija 2018 o operativnih pravilih izbirne komisije iz člena 14(3) Uredbe (EU) 2017/1939 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (2),
ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2018/1275 z dne 18. septembra 2018 o imenovanju članov izbirne komisije iz člena 14(3) Uredbe (EU) 2017/1939 (3),
ob upoštevanju predlaganega ožjega seznama kandidatov, ki ga je 4. februarja 2019 v skladu z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/1696 sestavila izbirna komisija, da bi imenovali evropskega glavnega tožilca Evropskega javnega tožilstva,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropsko javno tožilstvo (EJT) je bilo ustanovljeno z Uredbo (EU) 2017/1939. Komisija je odgovorna za ustanovitev in začetno upravno delovanje EJT, dokler EJT ni sposobno izvrševati lastnega proračuna. |
(2) |
Evropski glavni tožilec je vodja EJT in organizira delo EJT, usmerja njegove dejavnosti ter sprejema odločitve v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 in poslovnikom EJT. Kolegij EJT sestavljajo evropski glavni tožilec in po en evropski tožilec iz vsake države članice. |
(3) |
EJT v skladu z drugim pododstavkom člena 120(2) Uredbe (EU) 2017/1939 prevzame naloge preiskave in pregona, ki so mu dodeljene z navedeno uredbo, z dnem, ki se določi s sklepom Komisije na predlog evropskega glavnega tožilca po ustanovitvi EJT. |
(4) |
Zato je treba v medsebojnem soglasju Evropskega parlamenta in Sveta imenovati prvega evropskega glavnega tožilca EJT. |
(5) |
V Uradnem listu Evropske unije je bilo 19. novembra 2018 objavljeno prosto delovno mesto evropskega glavnega tožilca kot začasnega uslužbenca v razredu AD 15 (4). |
(6) |
Izvedbeni sklep (EU) 2018/1696 določa operativna pravila izbirne komisije iz člena 14(3) Uredbe (EU) 2017/1939 (v nadaljnjem besedilu: operativna pravila izbirne komisije). |
(7) |
Izbirna komisija je v skladu s prvim odstavkom pravila VII.1 operativnih pravil izbirne komisije sestavila ožji seznam treh kandidatov in izbiro kandidatov na ožjem seznamu obrazložila v dopisih, poslanih Evropskemu parlamentu oziroma Svetu 4. februarja 2019 oziroma 14. februarja 2019. Evropski parlament in Svet bi morala v medsebojnem soglasju imenovati evropskega glavnega tožilca izmed kandidatov na ožjem seznamu. Izbirna komisija je v skladu z drugim odstavkom pravila VII.1 operativnih pravil izbirne komisije razvrstila kandidate glede na njihove kvalifikacije in izkušnje. Ta razvrstitev navaja prednostni vrstni red kandidatov izbirne komisije, ki pa za Evropski parlament in Svet ni zavezujoč. |
(8) |
Trije kandidati z ožjega seznama so 26. februarja 2019 nastopili pred Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta in pred Odborom Evropskega parlamenta za proračunski nadzor. Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta je 7. marca 2019 odločila, da je kandidatka Evropskega parlamenta Laura Codruța KÖVESI, in to odločitev potrdila 18. julija 2019. |
(9) |
Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic (Coreper) je 20. februarja 2019 v skladu z notranjim postopkom, ki ga je potrdil 15. februarja 2019, opravil predhodno glasovanje, s katerim je določil stališče Sveta z ozirom na razprave s predstavniki Evropskega parlamenta. Po teh razpravah je Coreper 19. septembra 2019 podprl imenovanje Laure Codruțe KÖVESI za evropsko glavno tožilko. |
(10) |
Evropskega glavnega tožilca EJT v medsebojnem soglasju imenujeta Evropski parlament in Svet za neobnovljiv mandat sedmih let od dneva začetka veljavnosti tega sklepa. |
(11) |
Medsebojno soglasje glede imenovanja evropske glavne tožilke sta Evropski parlament in Svet dosegla s skupnimi sestanki pogajalskih skupin iz obeh institucij. |
(12) |
Pri imenovanju Laure Codruțe KÖVESI sta obe instituciji ocenili ustreznost kandidatov ob upoštevanju obrazložitve izbirne komisije – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Laura Codruța KÖVESI se imenuje za evropsko glavno tožilko EJT kot začasna uslužbenka v razredu AD 15 za neobnovljivo obdobje sedmih let od 31. oktobra 2019.
Člen 2
Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Luxembourgu, 14. oktobra 2019
Za Evropski parlament
Predsednik
D. M. SASSOLI
Za Svet
Predsednica
T. TUPPURAINEN
(1) UL L 283, 31.10.2017, str. 1.
(2) UL L 282, 12.11.2018, str. 8.
II Nezakonodajni akti
UREDBE
28.10.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 274/3 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1799
z dne 22. oktobra 2019
o tehničnih specifikacijah za individualne sisteme spletnega zbiranja v skladu z Uredbo (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski državljanski pobudi
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o evropski državljanski pobudi (1) in zlasti člena 11(5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (EU) 2019/788 določa spremenjena pravila o evropski državljanski pobudi in razveljavlja Uredbo (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
(2) |
Uredba (EU) 2019/788 določa, da morajo organizatorji pri spletnem zbiranju izjav o podpori za prijavljene državljanske pobude uporabiti centralni sistem spletnega zbiranja, ki ga vzpostavi in upravlja Komisija. Vendar lahko organizatorji za lažji prehod za pobude, prijavljene v skladu z Uredbo (EU) 2019/788 do konca leta 2022, uporabijo svoj individualni sistem spletnega zbiranja. |
(3) |
V skladu z Uredbo (EU) 2019/788 bi moral imeti individualni sistem, ki se uporablja za spletno zbiranje izjav o podpori, ustrezne tehnične in varnostne značilnosti za zagotovitev, da se ves čas postopka zbiranja zagotovijo varno zbiranje, shranjevanje in prenos podatkov. Komisija bi morala skupaj z državami članicami opredeliti tehnične specifikacije za izvajanje zahtev za individualne sisteme spletnega zbiranja. |
(4) |
Pravila iz te uredbe nadomeščajo pravila iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1179/2011 (3), ki bodo zato zastarela. |
(5) |
Tehnični in organizacijski ukrepi, ki bi jih bilo treba izvesti, bi morali biti namenjeni preprečevanju kakršne koli nepooblaščene obdelave osebnih podatkov v času oblikovanja sistema in skozi celotno obdobje zbiranja ter zaščiti teh podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom. |
(6) |
V ta namen bi morali organizatorji uporabljati ustrezne postopke obvladovanja tveganja, da bi opredelili tveganja za svoje sisteme ter določili ustrezne in sorazmerne protiukrepe za zmanjšanje teh tveganj na sprejemljivo raven. Organizatorji bi morali ustrezno dokumentirati opredeljena tveganja za varnost in varstvo podatkov ter ukrepe, sprejete za obvladovanje teh tveganj, ob upoštevanju varnostnih pravil in zahtev, ki jih uporablja organ za potrjevanje. Varnostna pravila in zahteve bi morali biti v skladu z Uredbo (EU) 2019/788 in organ za potrjevanje bi jih morali dati na voljo na zahtevo. |
(7) |
Izvajanje tehničnih specifikacij iz te uredbe ne bi smelo posegati v obveznost organizatorjev, da spoštujejo zahteve glede varstva podatkov, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (4), vključno z morebitno potrebo po oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov. |
(8) |
Predstavnik skupine organizatorjev oziroma pravna oseba iz člena 5(7) navedene uredbe velja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v individualnem sistemu spletnega zbiranja za upravljavca podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. |
(9) |
Organizatorji, ki spremenijo svoj individualni sistem spletnega zbiranja po potrditvi sistema, bi morali o tem nemudoma uradno obvestiti ustrezni organ za potrjevanje, če bi sprememba lahko vplivala na oceno, na kateri temelji potrjevanje. Organizatorji lahko pred tem zaprosijo pristojni organ, naj preveri, ali bi sprememba lahko imela tak vpliv in bi jo bilo treba posledično uradno sporočiti. |
(10) |
V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal pripombe 16. septembra 2019. Posvetovanje je bilo opravljeno tudi z Agencijo EU za varnost omrežij in informacij, ki je podala pripombe 18. julija 2019. |
(11) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 22 Uredbe (EU) 2019/788 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Tehnične specifikacije iz člena 11(5) Uredbe (EU) 2019/788 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
1. Organizatorji zagotovijo, da je njihov individualni sistem spletnega zbiranja skozi celotno obdobje zbiranja v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge.
2. Organizatorji nemudoma uradno obvestijo pristojni organ države članice iz člena 11(3) Uredbe (EU) 2019/788 o spremembah sistema ali spremembah podpornih organizacijskih ukrepov po potrditvi sistema s strani navedenega organa, če te spremembe lahko vplivajo na oceno, na kateri temelji potrjevanje. Organizatorji lahko pred tem zaprosijo pristojni organ za mnenje o tem, ali bi sprememba lahko imela tak vpliv.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. oktobra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 130, 17.5.2019, str. 55.
(2) Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, 11.3.2011, str. 1).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1179/2011 z dne 17. novembra 2011 o tehničnih specifikacijah za sisteme spletnega zbiranja v skladu z Uredbo (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi (UL L 301, 18.11.2011, str. 3).
(4) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(5) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
PRILOGA
1. Tehnične specifikacije za izvajanje člena 11(4)(a) Uredbe (EU) 2019/788
Sistem izvaja tehnične ukrepe za zagotovitev, da lahko izjave o podpori podpišejo le fizične osebe. Tehnični ukrepi ne zahtevajo, da se zbirajo in hranijo drugi osebni podatki, razen tistih iz Priloge III k Uredbi (EU) 2019/788.
2. Tehnične specifikacije za izvajanje člena 11(4)(b) Uredbe (EU) 2019/788
Organizatorji uvedejo ustrezne in učinkovite tehnične in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za varnost omrežij in informacijskih sistemov, ki jih uporabljajo pri svojih dejavnostih, s čimer zagotovijo, da se informacije o pobudi v sistemu spletnega zbiranja, kot so predstavljene na spletu, ujemajo z informacijami o pobudi, objavljenimi v registru iz člena 6(5) Uredbe (EU) 2019/788.
Organizatorji zagotovijo, da:
(a) |
se informacije o pobudi v sistemu spletnega zbiranja ujemajo z informacijami, objavljenimi v registru; |
(b) |
so informacije o pobudi, objavljene v registru, predstavljene v sistemu, preden državljan predloži izjavo o podpori; |
(c) |
so vzpostavljeni varnostni ukrepi, ki zagotavljajo, da so podatkovna polja v izjavah o podpori predstavljena skupaj z informacijami o pobudi, da se prepreči tveganje predložitve izjav o podpori za drugo pobudo zaradi napačnega prikazovanja pobude; |
(d) |
sistem omogoča, da se podatki iz izjav o podpori po predložitvi shranijo skupaj z informacijami o pobudi; |
(e) |
da so vzpostavljeni varnostni ukrepi, ki preprečujejo nepooblaščene spremembe informacij o pobudi v sistemu spletnega zbiranja. |
3. Tehnične specifikacije za izvajanje člena 11(4)(c) Uredbe (EU) 2019/788
Sistem zagotavlja, da se izjave o podpori predložijo v skladu s podatkovnimi polji iz Priloge III k Uredbi (EU) 2019/788.
Sistem zagotavlja, da lahko oseba predloži izjavo o podpori šele, ko potrdi, da je prebrala izjavo o varstvu podatkov iz Priloge III k Uredbi (EU) 2019/788.
4. Tehnične specifikacije za izvajanje člena 11(4)(d) Uredbe (EU) 2019/788
4.1 Upravljanje
4.1.1 |
Skupina organizatorjev imenuje varnostnega uradnika, ki je odgovoren za varnost sistema in varen prenos zbranih izjav o podpori pristojnemu organu odgovorne države članice. Varnostni uradnik nadzoruje postopke za informacijsko varnost ter tehnične in organizacijske varnostne ukrepe, da zagotovi varno zbiranje, shranjevanje in prenos podatkov, ki jih predložijo podpisniki. |
4.1.2 |
Organizatorji lahko zaprosijo nacionalni pristojni organ iz člena 11(3) Uredbe (EU) 2019/788, naj zagotovi veljavna varnostna pravila in zahteve za potrjevanje individualnih sistemov spletnega zbiranja. Pristojni organ praviloma zagotovi varnostna pravila in zahteve v enem mesecu po prejemu prošnje. Veljavna varnostna pravila in zahteve so v skladu z ustreznimi obstoječimi nacionalnimi ali mednarodnimi varnostnimi standardi. |
4.1.3 |
Varnostna pravila in zahteve glede potrjevanja sistema obravnavajo tveganja, opredeljena v oddelku 4.2, in upoštevajo specifikacije iz oddelka 4.3. |
4.2 Informacijska varnost
4.2.1 |
Organizatorji uporabljajo postopke obvladovanja tveganja, da bi opredelili tveganja, povezana z uporabo svojih sistemov, vključno s pravicami in svoboščinami podpisnikov, ter določijo ustrezne in sorazmerne ukrepe za preprečevanje in blažitev posledic incidentov, ki vplivajo na varnost omrežij in informacijskih sistemov, ki jih uporabljajo pri svojih dejavnostih.
Postopek obvladovanja tveganja je osredotočen zlasti na tveganja, povezana z zaupnostjo in celovitostjo informacij v sistemu. Ta tveganja so lahko posledica nevarnosti, kot so med drugim:
|
4.2.2 |
Organizatorji zagotovijo dokumentacijo, iz katere je razvidno, da:
|
4.2.3 |
Ukrepi za preprečevanje in blažitev posledic incidentov, ki vplivajo na varnost sistemov, zajemajo naslednja področja:
Uporaba teh varnostnih ukrepov je lahko omejena na dele organizacije, ki so pomembni za sistem spletnega zbiranja. Varnost človeških virov je lahko na primer omejena na osebje, ki ima fizični ali logični dostop do sistema spletnega zbiranja, fizična/okoljska varnost pa je lahko omejena na zgradbe, kjer sistem gostuje. |
4.2.4 |
Kadar organizatorji za razvoj ali uvedbo sistemov spletnega zbiranja ali njihovih delov uporabijo obdelovalca, zagotovijo organu za potrjevanje dokumentacijo, iz katere je razvidno, da so vzpostavili potrebni varnostni nadzor. |
4.3 Šifriranje podatkov
Sistem zagotavlja naslednje šifriranje podatkov:
(a) |
osebni podatki v elektronski obliki se pri hrambi ali prenosu pristojnim organom držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2019/788 šifrirajo, pri čemer se ključi obravnavajo in shranjujejo ločeno; |
(b) |
ustrezni standardni algoritmi in ustrezni ključi se uporabljajo v skladu z mednarodnimi standardi (kot je standard ETSI). Vzpostavljeno je upravljanje ključev; |
(c) |
vsi ključi in gesla so zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom. |
SKLEPI
28.10.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 274/9 |
SKLEP SVETA (EU) 2019/1800
z dne 24. oktobra 2019
o finančnih prispevkih držav članic za financiranje Evropskega razvojnega sklada, vključno z zgornjo mejo za leto 2021, letnim zneskom za leto 2020, prvim obrokom za leto 2020 ter okvirno in nezavezujočo napovedjo pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti 2022 in 2023
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (1) ter zlasti člena 7 Notranjega sporazuma,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2018/1877 z dne 26. novembra 2018 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (2) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba za 11. ERS) ter zlasti člena 19(2) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s postopkom iz členov 19 do 22 finančne uredbe za 11. ERS in ob upoštevanju predloga za pripravo proračuna Evropskega razvojnega sklada (ERS) ter v skladu s predlogom Komisije za zunanji finančni instrument po letu 2020 Komisija do 15. oktobra 2019 predstavi predlog, v katerem določi (a) zgornjo mejo zneska prispevka za leto 2021, (b) letni znesek prispevka za leto 2020, (c) znesek prvega obroka prispevka za leto 2020 ter (d) okvirno, nezavezujočo napoved pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leta 2022–2023. |
(2) |
V skladu s členom 46 finančne uredbe za 11. ERS je Evropska investicijska banka (EIB) Komisiji sporočila posodobljene ocene obveznosti in plačil za instrumente, ki jih upravlja. |
(3) |
Člen 20(1) finančne uredbe za 11. ERS določa, da se pri zahtevkih za prispevke najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih ERS. Zato bi bilo treba pozvati k vplačilu sredstev v sklopu 10. ERS za EIB ter 11. ERS za Komisijo. |
(4) |
Svet je s Sklepom (EU) 2019/1093 (3) dne 26. junija 2019 na podlagi predloga Komisije sprejel sklep, ki določa letni znesek prispevkov držav članic v ERS za leto 2020, in sicer v višini 4 400 000 000 EUR za Komisijo in v višini 300 000 000 EUR za EIB – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Zgornja meja letnega zneska prispevkov držav članic v ERS za leto 2021 se določi v višini 4 000 000 000 EUR. Razdeli se na 3 700 000 000 EUR za Komisijo in 300 000 000 EUR za EIB.
Člen 2
Letni znesek prispevkov držav članic v ERS za leto 2020 se določi v višini 4 700 000 000 EUR. Razdeli se na 4 400 000 000 EUR za Komisijo in 300 000 000 EUR za EIB.
Člen 3
Posamezni prispevki v ERS, ki jih države članice plačajo Komisiji in EIB v okviru prvega obroka za leto 2020, so določeni v razpredelnici v Prilogi k temu sklepu.
Člen 4
Okvirna, nezavezujoča napoved pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leto 2022 se določi v višini 2 700 000 000 EUR za Komisijo in v višini 300 000 000 EUR za EIB, za leto 2023 pa v višini 2 000 000 000 EUR za Komisijo in 100 000 000 EUR za EIB.
Člen 5
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 24. oktobra 2019
Za Svet
Predsednica
A.-K. PEKONEN
(1) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.
(2) UL L 307, 3.12.2018, str. 1.
(3) Sklep Sveta (EU) 2019/1093 z dne 26. junija 2019 o finančnih prispevkih držav članic za financiranje Evropskega razvojnega sklada, vključno z drugim obrokom za leto 2019 in spremenjeno zgornjo mejo letnega zneska za leto 2020 (UL L 173, 27.6.2019, str. 49).
PRILOGA
DRŽAVE ČLANICE |
Delež za 10. ERS v % |
Delež za 11. ERS v % |
1. obrok za leto 2020 (v EUR) |
Skupaj |
|
Komisija |
EIB |
||||
11. ERS |
10. ERS |
||||
BELGIJA |
3,53 |
3,24927 |
58 486 860,00 |
3 530 000,00 |
62 016 860,00 |
BOLGARIJA |
0,14 |
0,21853 |
3 933 540,00 |
140 000,00 |
4 073 540,00 |
ČEŠKA |
0,51 |
0,79745 |
14 354 100,00 |
510 000,00 |
14 864 100,00 |
DANSKA |
2,00 |
1,98045 |
35 648 100,00 |
2 000 000,00 |
37 648 100,00 |
NEMČIJA |
20,50 |
20,57980 |
370 436 400,00 |
20 500 000,00 |
390 936 400,00 |
ESTONIJA |
0,05 |
0,08635 |
1 554 300,00 |
50 000,00 |
1 604 300,00 |
IRSKA |
0,91 |
0,94006 |
16 921 080,00 |
910 000,00 |
17 831 080,00 |
GRČIJA |
1,47 |
1,50735 |
27 132 300,00 |
1 470 000,00 |
28 602 300,00 |
ŠPANIJA |
7,85 |
7,93248 |
142 784 640,00 |
7 850 000,00 |
150 634 640,00 |
FRANCIJA |
19,55 |
17,81269 |
320 628 420,00 |
19 550 000,00 |
340 178 420,00 |
HRVAŠKA |
0,00 |
0,22518 |
4 053 240,00 |
0,00 |
4 053 240,00 |
ITALIJA |
12,86 |
12,53009 |
225 541 620,00 |
12 860 000,00 |
238 401 620,00 |
CIPER |
0,09 |
0,11162 |
2 009 160,00 |
90 000,00 |
2 099 160,00 |
LATVIJA |
0,07 |
0,11612 |
2 090 160,00 |
70 000,00 |
2 160 160,00 |
LITVA |
0,12 |
0,18077 |
3 253 860,00 |
120 000,00 |
3 373 860,00 |
LUKSEMBURG |
0,27 |
0,25509 |
4 591 620,00 |
270 000,00 |
4 861 620,00 |
MADŽARSKA |
0,55 |
0,61456 |
11 062 080,00 |
550 000,00 |
11 612 080,00 |
MALTA |
0,03 |
0,03801 |
684 180,00 |
30 000,00 |
714 180,00 |
NIZOZEMSKA |
4,85 |
4,77678 |
85 982 040,00 |
4 850 000,00 |
90 832 040,00 |
AVSTRIJA |
2,41 |
2,39757 |
43 156 260,00 |
2 410 000,00 |
45 566 260,00 |
POLJSKA |
1,30 |
2,00734 |
36 132 120,00 |
1 300 000,00 |
37 432 120,00 |
PORTUGALSKA |
1,15 |
1,19679 |
21 542 220,00 |
1 150 000,00 |
22 692 220,00 |
ROMUNIJA |
0,37 |
0,71815 |
12 926 700,00 |
370 000,00 |
13 296 700,00 |
SLOVENIJA |
0,18 |
0,22452 |
4 041 360,00 |
180 000,00 |
4 221 360,00 |
SLOVAŠKA |
0,21 |
0,37616 |
6 770 880,00 |
210 000,00 |
6 980 880,00 |
FINSKA |
1,47 |
1,50909 |
27 163 620,00 |
1 470 000,00 |
28 633 620,00 |
ŠVEDSKA |
2,74 |
2,93911 |
52 903 980,00 |
2 740 000,00 |
55 643 980,00 |
ZDRUŽENO KRALJESTVO |
14,82 |
14,67862 |
264 215 160,00 |
14 820 000,00 |
279 035 160,00 |
EU-28 SKUPAJ |
100,00 |
100,00 |
1 800 000 000,00 |
100 000 000,00 |
1 900 000 000,00 |
28.10.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 274/12 |
SKLEP SVETA (EU) 2019/1801
z dne 24. oktobra 2019
o finančnih prispevkih držav članic za financiranje Evropskega razvojnega sklada, vključno s tretjim obrokom za leto 2019
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (1) ter zlasti člena 7 Notranjega sporazuma,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2018/1877 z dne 26. novembra 2018 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (2) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba za 11. ERS) ter zlasti člena 19(5) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s postopkom iz člena 19 finančne uredbe za 11. ERS mora Komisija do 10. oktobra 2019 predstaviti predlog, v katerem določi (a) znesek tretjega obroka prispevka za leto 2019 in (b) spremenjeni letni znesek prispevka za leto 2019, v primerih, ko letni znesek odstopa od dejanskih potreb. |
(2) |
V skladu s členom 46 finančne uredbe za 11. ERS je Evropska investicijska banka (EIB) Komisiji sporočila posodobljene ocene obveznosti in plačil za instrumente, ki jih upravlja. |
(3) |
Člen 20(1) finančne uredbe za 11. ERS določa, da se pri zahtevkih za prispevke najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih evropskih razvojnih skladih (ERS). Zato bi bilo treba pozvati k vplačilu sredstev v sklopu 10. ERS za EIB ter 11. ERS za Komisijo. |
(4) |
Svet je s Sklepom (EU) 2018/1715 (3) dne 12. novembra 2018 na podlagi predloga Komisije sprejel sklep, ki določa letni znesek prispevkov držav članic v ERS za leto 2019, in sicer v višini 4 400 000 000 EUR za Komisijo in v višini 300 000 000 EUR za EIB – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Posamezni prispevki v ERS, ki jih države članice plačajo Komisiji in EIB v okviru tretjega obroka za leto 2019, so določeni v razpredelnici v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 24. oktobra 2019
Za Svet
Predsednica
A.-K. PEKONEN
(1) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.
(2) UL L 307, 3.12.2018, str. 1.
(3) Sklep Sveta (EU) 2018/1715 z dne 12. novembra 2018 o finančnih prispevkih držav članic za financiranje Evropskega razvojnega sklada, vključno z zgornjo mejo za leto 2020, letnim zneskom za leto 2019, prvim obrokom za leto 2019 ter okvirno in nezavezujočo napovedjo pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti 2021 in 2022 (UL L 286, 14.11.2018, str. 30).
PRILOGA
DRŽAVE ČLANICE |
Delež za 10. ERS v % |
Delež za 11. ERS v % |
Tretji obrok za leto 2019 (v EUR) |
Skupaj |
|
Komisija |
EIB |
||||
11. ERS |
10. ERS |
||||
BELGIJA |
3,53 |
3,24927 |
29 243 430,00 |
3 530 000,00 |
32 773 430,00 |
BOLGARIJA |
0,14 |
0,21853 |
1 966 770,00 |
140 000,00 |
2 106 770,00 |
ČEŠKA |
0,51 |
0,79745 |
7 177 050,00 |
510 000,00 |
7 687 050,00 |
DANSKA |
2,00 |
1,98045 |
17 824 050,00 |
2 000 000,00 |
19 824 050,00 |
NEMČIJA |
20,50 |
20,57980 |
185 218 200,00 |
20 500 000,00 |
205 718 200,00 |
ESTONIJA |
0,05 |
0,08635 |
777 150,00 |
50 000,00 |
827 150,00 |
IRSKA |
0,91 |
0,94006 |
8 460 540,00 |
910 000,00 |
9 370 540,00 |
GRČIJA |
1,47 |
1,50735 |
13 566 150,00 |
1 470 000,00 |
15 036 150,00 |
ŠPANIJA |
7,85 |
7,93248 |
71 392 320,00 |
7 850 000,00 |
79 242 320,00 |
FRANCIJA |
19,55 |
17,81269 |
160 314 210,00 |
19 550 000,00 |
179 864 210,00 |
HRVAŠKA |
0,00 |
0,22518 |
2 026 620,00 |
0,00 |
2 026 620,00 |
ITALIJA |
12,86 |
12,53009 |
112 770 810,00 |
12 860 000,00 |
125 630 810,00 |
CIPER |
0,09 |
0,11162 |
1 004 580,00 |
90 000,00 |
1 094 580,00 |
LATVIJA |
0,07 |
0,11612 |
1 045 080,00 |
70 000,00 |
1 115 080,00 |
LITVA |
0,12 |
0,18077 |
1 626 930,00 |
120 000,00 |
1 746 930,00 |
LUKSEMBURG |
0,27 |
0,25509 |
2 295 810,00 |
270 000,00 |
2 565 810,00 |
MADŽARSKA |
0,55 |
0,61456 |
5 531 040,00 |
550 000,00 |
6 081 040,00 |
MALTA |
0,03 |
0,03801 |
342 090,00 |
30 000,00 |
372 090,00 |
NIZOZEMSKA |
4,85 |
4,77678 |
42 991 020,00 |
4 850 000,00 |
47 841 020,00 |
AVSTRIJA |
2,41 |
2,39757 |
21 578 130,00 |
2 410 000,00 |
23 988 130,00 |
POLJSKA |
1,30 |
2,00734 |
18 066 060,00 |
1 300 000,00 |
19 366 060,00 |
PORTUGALSKA |
1,15 |
1,19679 |
10 771 110,00 |
1 150 000,00 |
11 921 110,00 |
ROMUNIJA |
0,37 |
0,71815 |
6 463 350,00 |
370 000,00 |
6 833 350,00 |
SLOVENIJA |
0,18 |
0,22452 |
2 020 680,00 |
180 000,00 |
2 200 680,00 |
SLOVAŠKA |
0,21 |
0,37616 |
3 385 440,00 |
210 000,00 |
3 595 440,00 |
FINSKA |
1,47 |
1,50909 |
13 581 810,00 |
1 470 000,00 |
15 051 810,00 |
ŠVEDSKA |
2,74 |
2,93911 |
26 451 990,00 |
2 740 000,00 |
29 191 990,00 |
ZDRUŽENO KRALJESTVO |
14,82 |
14,67862 |
132 107 580,00 |
14 820 000,00 |
146 927 580,00 |
EU-28 SKUPAJ |
100,00 |
100,00 |
900 000 000,00 |
100 000 000,00 |
1 000 000 000,00 |
AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
28.10.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 274/15 |
SKLEP ŠT. 1/2018 SKUPNEGA ODBORA ECAA
z dne 3. maja 2018
o sprejetju njegovega poslovnika 2019/1802
SKUPNI ODBOR ECAA JE –
ob upoštevanju Večstranskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu (1) o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (2) (v nadaljnjem besedilu: sporazum ECAA) ter zlasti člena 18 sporazuma ECAA,
ker je sporazum ECAA začel veljati 1. decembra 2017 –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Edini člen
Sprejme se poslovnik Skupnega odbora ECAA, kot je določen v Prilogi k temu sklepu.
V Bruslju, 3. maja 2018
Za Skupni odbor
Predsednik
Carlos BERMEJO ACOSTA
(1) To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
PRILOGA
POSLOVNIK SKUPNEGA ODBORA ECAA
Člen 1
Splošne določbe
1. Skupni odbor ECAA (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor) se ustanovi v skladu s členom 18 Večstranskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu: sporazum ECAA).
2. Odgovoren je za upravljanje sporazuma ECAA in zagotavlja njegovo pravilno izvajanje.
3. Skupni odbor v skladu s členom 18(2) sporazuma ECAA sestavljajo predstavniki pogodbenic.
4. Skupni odbor v skladu s členom 18(3) sporazuma ECAA odloča soglasno. Vendar se lahko pri nekaterih posebnih vprašanjih odloči za postopek glasovanja z večino.
Člen 2
Predsedovanje
Skupnemu odboru izmenično predsedujeta partnerica ECAA ter Evropska unija in njene države članice. Pri predsedovanju seje skupnega odbora Evropsko unijo in njene države članice zastopa Evropska komisija.
Člen 3
Seje
1. Skupni odbor se sestane vsaj enkrat letno in kadar to zahtevajo okoliščine, razen če se pogodbenice dogovorijo drugače.
2. Seja skupnega odbora poteka na dan, za katerega se dogovorijo pogodbenice.
3. Če se pogodbenice strinjajo, lahko seje skupnega odbora potekajo prek katerih koli dogovorjenih tehnoloških sredstev, kot je videokonferenca.
Člen 4
Delegacije
1. Sekretar skupnega odbora (v nadaljnjem besedilu: sekretar) pogodbenice pred vsako sejo obvesti o predvideni sestavi delegacij, ki se bodo udeležile seje.
2. Skupni odbor lahko na svoje seje povabi nečlane, da bi pridobil informacije o posebnih zadevah.
Člen 5
Sekretariat
Uradnik Evropske komisije deluje kot sekretar.
Člen 6
Korespondenca
Vsa korespondenca, namenjena predsedniku skupnega odbora (v nadaljnjem besedilu: predsednik), in vsa predsednikova korespondenca se posreduje tudi sekretarju. Sekretar zagotovi, da se korespondenca pošlje pogodbenicam.
Člen 7
Zaupnost
Posvetovanja skupnega odbora so zaupna. Kadar pogodbenica skupnemu odboru predloži informacije, ki so označene kot zaupne, druge pogodbenice navedene informacije obravnavajo kot take.
Člen 8
Dnevni red sej
1. Sekretar na podlagi predlogov pogodbenic pripravi začasni dnevni red vsake seje skupnega odbora. Dnevnemu redu se priloži ustrezna dokumentacija, nato pa se razpošlje najpozneje 21 koledarskih dni pred sejo.
2. Začasni dnevni red se pošlje vsem pogodbenicam najpozneje 15 koledarskih dni pred sejo.
3. Skupni odbor na začetku vsake seje sprejme dnevni red. Če se pogodbenice strinjajo, se lahko dnevnemu redu doda katera koli točka, ki ni na začasnem dnevnem redu.
4. Predsednik lahko skrajša rok iz odstavka 1, da bi upošteval zahteve ali nujnost posamezne zadeve.
Člen 9
Zapisnik in operativni sklepi
1. Sekretar pripravi osnutek zapisnika vsake seje skupnega odbora. V njem navede sprejete sklepe in priporočila ter zaključke.
2. Osnutek zapisnika se v enem mesecu po seji predloži skupnemu odboru v potrditev s pisnim postopkom. Skupni odbor lahko zapisnik sprejme tudi na naslednji seji.
3. Zapisnik po potrditvi podpišeta predsednik in sekretar, nato pa se vsaki pogodbenici pošlje po en izvod.
Člen 10
Sklepi in priporočila
1. Skupni odbor sklepe in priporočila sprejema soglasno. Vendar se za sprejetje sklepov in priporočil v smislu členov 16 in 20 ter člena 28(3) sporazuma ECAA zahteva navadna večina.
2. Šteje se, da je v skupnem odboru dosežena sklepčnost le, če so zastopane štiri pogodbenice in Evropska unija.
3. Skupni odbor lahko v obdobju med sejami sprejema sklepe ali pripravlja priporočila s pisnim postopkom. Vendar lahko katera koli od pogodbenic zahteva, da se za razpravo o zadevi skliče skupni odbor. Pogodbenica, ki predlaga uporabo pisnega postopka, osnutek dokumenta predloži sekretarju, ki ga posreduje vsem pogodbenicam. Vsaka pogodbenica v 15 delovnih dneh po prejemu osnutka dokumenta predsednika in sekretarja obvesti, ali sprejme osnutek, ali predlaga spremembe k osnutku, ali pa meni, da bi bilo treba sklicati skupni odbor, da bi razpravljal o zadevi. Če je osnutek sprejet, predsednik dokončno oblikuje sklep ali priporočilo v skladu z odstavkoma 5 in 6.
4. Če se pogodbenica vzdrži glasovanja, lahko skupni odbor kljub temu sprejme sklep ali priporočilo, če je dosežena sklepčnost v skladu z odstavkom 2.
5. Sklepi in priporočila skupnega odbora se naslovijo Sklep ali Priporočilo, naslovu pa sledi zaporedna številka, datum sprejetja in opis vsebine.
6. Sklepe in priporočila skupnega odbora podpiše predsednik, sekretar pa jih overi.
7. Sklepi skupnega odbora se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in uradnem listu partneric ECAA. Pri vsakem sklepu se navede datum začetka izvajanja v pogodbenicah in vse druge informacije, za katere obstaja verjetnost, da bodo zadevale gospodarske subjekte.
Člen 11
Jeziki
1. Uradni jeziki skupnega odbora so uradni jeziki pogodbenic. Vendar si pogodbenice zaradi večje učinkovitosti prizadevajo, da na sejah skupnega odbora, v korespondenci in pri pripravi dokumentacije uporabljajo angleški jezik.
2. Sklepi in priporočila skupnega odbora so napisani v angleškem jeziku.
Člen 12
Stroški
1. Vsaka pogodbenica krije svoje stroške, povezane z udeležbo na sejah skupnega odbora in delovnih skupin ali skupin strokovnjakov.
2. Skupni odbor se dogovori o razdelitvi stroškov, povezanih s službenimi potovanji strokovnjakov.
Člen 13
Spremembe poslovnika
Ta poslovnik se lahko spremeni v skladu s členom 10.
Člen 14
Delovne skupine
1. O sestavi in delovanju delovnih skupin ali skupin strokovnjakov, ki se ustanovijo v skladu s členom 18(8) sporazuma ECAA, se smiselno dogovori v skladu s pravili, ki veljajo za skupni odbor.
2. Delovne skupine ali skupine strokovnjakov delujejo pod vodstvom skupnega odbora, ki mu poročajo po vsaki seji. Niso pooblaščene za sprejemanje sklepov, lahko pa oblikujejo priporočila, namenjena skupnemu odboru.
3. Skupni odbor lahko prekine ali spremeni mandat delovnih skupin ali skupin strokovnjakov.