ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 271

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
24. oktober 2019


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/1754 z dne 7. oktobra 2019 o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

12

 

*

Ženevski akt Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

15

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

UREDBE

24.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/1


UREDBA (EU) 2019/1753 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. oktobra 2019

o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi Unija lahko v celoti izvrševala svojo izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike in ob doslednem spoštovanju svojih zavez na podlagi Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) Svetovne trgovinske organizacije, bo postala pogodbenica Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt) v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2019/1754 (3), ki države članice tudi pooblašča, da Ženevski akt v interesu Unije ratificirajo ali k njemu pristopijo. Pogodbenice Ženevskega akta so članice posebne unije, ki je bila vzpostavljena z Lizbonskim sporazumom o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji (v nadaljnjem besedilu: posebna unija). V skladu s Sklepom (EU) 2019/1754 Unijo in države članice, ki so ratificirale Ženevski akt ali so k njemu pristopile, v zvezi s tem aktom v posebni uniji zastopa Komisija.

(2)

Primerno je določiti pravila, ki bodo Uniji omogočala izvrševanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz Ženevskega akta, in sicer v njenem imenu in v imenu držav članic, ki so ta akt ratificirale ali so k njemu pristopile.

(3)

Ženevski akt ščiti označbe porekla, vključno z označbami porekla v smislu uredb (EU) št. 1151/2012 (4) in (EU) št. 1308/2013 (5) Evropskega parlamenta in Sveta ter geografskimi označbami v smislu uredb (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 251/2014 (6) in (EU) 2019/787 (7) Evropskega parlamenta in Sveta, za vse označbe pa se v tej uredbi uporablja izraz „geografske označbe“.

(4)

Komisija bi morala pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) po pristopu Unije k Ženevskemu aktu vložiti in zatem redno vlagati zahtevke za mednarodno registracijo geografskih označb z ozemlja Unije, ki so zaščitene na njenem ozemlju, v registru Mednarodnega urada (v nadaljnjem besedilu: mednarodni register). Taki zahtevki bi morali temeljiti na uradnih obvestilih držav članic, ki ravnajo na lastno pobudo ali na zahtevo fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta. Države članice bi morale pri pripravi uradnih obvestil preučiti gospodarski interes mednarodne zaščite zadevnih geografskih označb ter upoštevati zlasti proizvodno in izvozno vrednost, zaščito v okviru drugih sporazumov ter trenutno ali morebitno zlorabo v zadevnih tretjih državah.

(5)

Z registracijo geografskih označb v mednarodnem registru naj bi se zagotavljali kakovostni proizvodi, poštena konkurenca in varstvo potrošnikov. Ker imajo geografske označbe veliko kulturno in gospodarsko vrednost, bi bilo treba njihovo registracijo oceniti glede na njihovo vrednost za lokalne skupnosti, da bi se podpiral razvoj podeželja in spodbujale nove zaposlitvene možnosti v proizvodnji, predelavi in drugih s tem povezanih storitvah.

(6)

Da bi vzpostavila stalen dialog z ustreznimi deležniki, bi morala Komisija redno uporabljati obstoječe mehanizme za posvetovanje z državami članicami, trgovinskimi združenji in proizvajalci Unije.

(7)

Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne postopke, s katerimi bi Komisija ocenila geografske označbe iz pogodbenic Ženevskega akta, ki niso države članice (v nadaljnjem besedilu: tretje pogodbenice), in ki so registrirane v mednarodnem registru, da sprejme odločitve v zvezi z zaščito v Uniji in po potrebi o razveljavitvi take zaščite.

(8)

Unija bi morala zaščito geografskih označb iz tretjih pogodbenic, ki so registrirane v mednarodnem registru, izvajati v skladu s poglavjem III Ženevskega akta, zlasti s členom 14 Ženevskega akta, v skladu s katerim mora vsaka pogodbenica zagotoviti učinkovita pravna sredstva za zaščito registriranih geografskih označb in zagotoviti, da lahko pravne postopke za zagotavljanje zaščite teh označb sproži javni organ ali katera koli zainteresirana stran, ne glede na to, ali je to fizična ali pravna, javna ali zasebna oseba, v skladu s pravnim sistemom in prakso te pogodbenice.

(9)

Za zagotovitev zaščite blagovnih znamk Unije ter regionalnih in nacionalnih blagovnih znamk vzporedno z zaščito geografskih označb in ob upoštevanju zaščitnega ukrepa v zvezi s predhodnimi pravicami iz blagovne znamke iz člena 13(1) Ženevskega akta bi bilo treba zagotoviti soobstoj predhodnih blagovnih znamk in geografskih označb, ki so registrirane v mednarodnem registru in ki so pridobile zaščito v Uniji ali pa se v njej uporabljajo.

(10)

Države članice, ki še niso pogodbenice Lizbonskega sporazuma o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji iz leta 1958, kakor je bil revidiran v Stockholmu 14. julija 1967 in spremenjen 28. septembra 1979 (v nadaljnjem besedilu: Lizbonski sporazum), zaradi izključne pristojnosti Unije v zvezi s skupno trgovinsko politiko ne bi smele ratificirati navedenega sporazuma niti k njemu pristopiti.

(11)

Državam članicam, ki so že pogodbenice Lizbonskega sporazuma, bi moralo iti dovoljeno, da to tudi ostanejo, zlasti zaradi zagotovitve kontinuitete podeljenih pravic in izpolnjevanja obveznosti na podlagi navedenega sporazuma. Vendar pa bi morale delovati izključno v interesu Unije in ob doslednem spoštovanju izključne pristojnosti Unije. Te države članice bi morale zato svoje pravice in obveznosti na podlagi Lizbonskega sporazuma uveljavljati ob doslednem spoštovanju pooblastila, ki ga Unija podeli na podlagi te uredbe. Da bi spoštovali enotni sistem zaščite geografskih označb, ki ga je Unija vzpostavila za kmetijske proizvode, in da bi še okrepili harmonizacijo na notranjem trgu, te države članice na podlagi Lizbonskega sporazuma ne bi smele registrirati nobenih novih označb porekla za proizvode, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 251/2014 ali (EU) 2019/787.

(12)

Države članice, ki so že pogodbenice Lizbonskega sporazuma, so na podlagi Lizbonskega sporazuma registrirale označbe porekla. Za zagotovitev nadaljnje zaščite teh označb porekla bi bilo treba vzpostaviti prehodno ureditev v skladu z zahtevami iz navedenega sporazuma, Ženevskega akta in prava Unije.

(13)

Države članice, ki so že pogodbenice Lizbonskega sporazuma, ščitijo označbe porekla tretjih pogodbenic navedenega sporazuma. Da se jim zagotovijo sredstva za izpolnjevanje njihovih mednarodnih obveznosti, ki so jih sprejele pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu, bi bilo treba vzpostaviti prehodno ureditev, ki bi imela učinke samo na nacionalni ravni in ne bi vplivala na trgovino v Uniji ali na mednarodno trgovino.

(14)

Ustrezno je, da pristojbine, ki jih je treba plačati na podlagi Ženevskega akta in Skupnim pravilnikom v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik) za vložitev zahtevka pri Mednarodnem uradu za mednarodno registracijo geografske označbe, in pristojbine, ki jih je treba plačati za druge vpise v mednarodni register in za pridobitev izvlečkov, potrdil ali drugih informacij v zvezi z vsebino navedene mednarodne registracije, bi morala kriti država članica, iz katere je geografska označba, fizična ali pravna oseba iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenec, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta. Države članice bi morale imeti možnost zahtevati, da nekatere ali vse pristojbine plača fizična ali pravna oseba ali upravičenec.

(15)

Za kritje kakršnega koli primanjkljaja v proračunu za poslovanje posebne unije bi bilo treba Uniji omogočiti, da v okviru sredstev, ki so za ta namen na voljo v letnem proračunu Unije, zagotovi posebni prispevek, ki ga glede na gospodarsko in kulturno vrednost zaščite geografskih označb v skladu s členom 24(4) Ženevskega akta določi skupščina posebne unije.

(16)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja članstva Unije v posebni uniji bi bilo treba na Komisijo ob pristopu k Ženevskemu aktu prenesti izvedbena pooblastila za vzpostavitev seznama geografskih označb, ki se priloži zahtevku, ki se vloži za njihovo mednarodno registracijo pri Mednarodnem uradu po pristopu k Ženevskemu aktu ter za vsako naknadno vložitev zahtevka za zavrnitev ugovora, za odločitev, ali naj se podeli zaščita geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, za umik zavrnitve učinkov mednarodne registracije, za zahtevo za izbris mednarodne registracije, za uradno obvestilo o razveljavitvi zaščite geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji ter za podelitev pooblastila državam članicam, da opravijo potrebne spremembe v zvezi z označbo porekla za proizvod, ki je zaščiten na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 251/2014 ali (EU) 2019/787, in o tem uradno obvesti Mednarodni urad. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(17)

V skladu z načelom sorazmernosti je nujno in primerno, da se za doseganje osnovnega cilja omogoči Uniji, da sodeluje v posebni uniji na način, ki zagotavlja učinkovito zaščito geografskih označb EU na mednarodni ravni, in sicer da se določijo pravila in postopki v zvezi z ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(18)

Pomembno je zagotoviti, da Komisija spremlja in ocenjuje, kako se s časom spreminja sodelovanje Unije pri Ženevskem aktu. Da bi izvedla tako ocenjevanje, bi morala Komisija med drugim upoštevati število geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije in za katere so bili vloženi zahtevki za mednarodno registracijo, primere, v katerih so zaščito zavrnile tretje pogodbenice, spremembe števila tretjih držav, ki sodelujejo pri Ženevskem aktu, ukrepe, ki jih je Komisija sprejela za povečanje tega števila, pa tudi učinek sedanjega prava Unije na področju geografskih označb na privlačnost Ženevskega akta za tretje države ter število in vrsto geografskih označb iz tretjih pogodbenic, ki jih je Unija zavrnila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta uredba določa pravila in postopke v zvezi z ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt).

2.   Za namene te uredbe pojem „geografske označbe“ vključuje označbe porekla v smislu Ženevskega akta, vključno z označbami porekla v smislu uredb (EU) št. 1151/2012 in (EU) št. 1308/2013 ter geografskimi označbami v smislu uredb (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 251/2014 in (EU) 2019/787.

Člen 2

Mednarodna registracija geografskih označb

1.   Komisija bo kot pristojni organ v smislu člena 3 Ženevskega akta pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) v skladu s členom 5(1) in (2) Ženevskega akta po pristopu Unije k temu aktu vložila in zatem redno vlagala zahtevke za mednarodno registracijo geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije ter se nanašajo na proizvode s poreklom iz Unije.

2.   Za namen odstavka 1 države članice lahko v ta namen od Komisije zahtevajo, da v mednarodnem registru registrira geografske označbe z njihovega ozemlja, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije. Taka zahteva temelji na:

(a)

zahtevi fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali

(b)

njihovi lastni pobudi.

3.   Komisija na podlagi teh zahtev sprejme izvedbene akte, v katerih navede seznam geografskih označb iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

Člen 3

Izbris geografske označbe iz države članice, ki je registrirana v mednarodnem registru

1.   Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zahteva, da Mednarodni urad iz mednarodnega registra izbriše registracijo geografske označbe iz države članice Unije v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

geografska označba ni več zaščitena v Uniji ali

(b)

na zahtevo države članice, iz katere je geografska označba, ki temelji na:

(i)

zahtevi fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali

(ii)

njeni lastni pobudi.

2.   Izvedbeni akt iz odstavka 1 tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

3.   Komisija o zahtevi za izbris nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad.

Člen 4

Objava geografskih označb iz tretjih držav, ki so registrirane v mednarodnem registru

1.   Komisija objavi vsako mednarodno registracijo, o kateri jo uradno obvesti Mednarodni urad v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta, ki:

(a)

zadeva geografsko označbo, registrirano v mednarodnem registru, v zvezi s katero pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 Ženevskega akta, ni država članica, in

(b)

se nanašajo na proizvod, v zvezi s katerim je zagotovljena zaščita geografskih označb na ravni Unije.

2.   Mednarodna registracija iz odstavka 1 se objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. V objavi se navedeta tudi vrsta proizvoda in država porekla.

Člen 5

Presoja geografskih označb iz tretjih držav, registriranih v mednarodnem registru

1.   Komisija oceni vse mednarodne registracije, o katerih jo v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta uradno obvesti Mednarodni urad in ki zadevajo geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru ter katerih pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 Ženevskega akta, ni država članica, da se ugotovi, ali vključujejo obvezno vsebino iz člena 5(2) Skupnega pravilnika na podlagi Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik) ter podatke v zvezi s kakovostjo, slovesom ali značilnostmi iz pravila 5(3) Skupnega pravilnika, in preveri, ali se objava iz člena 4 nanaša na proizvod, v zvezi s katerim je zagotovljena zaščita geografskih označb na ravni Unije.

2.   Ocena iz odstavka 1 se izvede v štirih mesecih od datuma registracije geografske označbe v mednarodnem registru in ne vključuje ocene drugih posebnih določb Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg ter zlasti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, standardi trženja ali označevanjem živil.

Člen 6

Postopek ugovora za geografske označbe iz tretjih držav, ki so registrirane v mednarodnem registru

1.   Organi države članice ali tretje države, ki ni pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 Ženevskega akta, ali fizična ali pravna oseba z legitimnim interesom in s sedežem v Uniji ali tretji državi, ki ni pogodbenica porekla, lahko v štirih mesecih od datuma objave mednarodne registracije v skladu s členom 4 pri Komisiji vložijo ugovor.

Ugovor je v enem od uradnih jezikov institucij Unije.

2.   Ugovor iz odstavka 1 tega člena je dopusten samo, če je vložen v roku iz odstavka 1 tega člena in če temelji na enem ali več od naslednjih razlogov:

(a)

geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, je v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme in bi lahko potrošnika zavajala glede pravega porekla proizvoda;

(b)

geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, je v celoti ali delno homonimno ime geografske označbe, ki je že zaščitena v Uniji, in v praksi ni zadostne razlike med pogoji lokalne in tradicionalne uporabe ter predstavitvijo geografske označbe, predlagane za zaščito, in geografsko označbo, ki je že zaščitena v Uniji, pri čemer se upošteva potreba po zagotovitvi pravične obravnave zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov;

(c)

z zaščito geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji bi na ravni Unije ali na regionalni ali nacionalni ravni kršili predhodno pravico iz blagovne znamke;

(d)

z zaščito geografske označbe iz tretje države v Uniji bi ogrozili uporabo popolnoma ali delno identičnega imena ali izključno naravo blagovne znamke na ravni Unije ali na regionalni ali nacionalni ravni ali obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave mednarodne registracije v skladu s členom 4;

(e)

geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, se nanaša na proizvod, v zvezi s katerim ni zagotovljena zaščita geografskih označb na ravni Unije;

(f)

ime, za katero se zahteva registracija, je generično ime na ozemlju Unije;

(g)

pogoji iz točk (i) in (ii) člena 2(1) Ženevskega akta niso izpolnjeni;

(h)

geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, je homonimno ime, ki potrošnika zavaja, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, čeprav gre za točno ime dejanskega ozemlja, regije ali kraja porekla zadevnih proizvodov.

3.   Komisija razloge za ugovor iz odstavka 2 oceni za ozemlje Unije ali del tega ozemlja.

Člen 7

Odločitev o zaščiti geografskih označb iz tretjih držav, ki so registrirane v mednarodnem registru, v Uniji

1.   Kadar se na podlagi ocene, izvedene na podlagi člena 5, ugotovi, da so pogoji iz navedenega člena izpolnjeni, in ni prejet noben ugovor oziroma noben dopusten ugovor, Komisija po potrebi z izvedbenim aktom zavrže kakršne koli nedopustne ugovore in odloči o podelitvi zaščite geografske označbe. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.   Kadar se na podlagi ocene, izvedene na podlagi člena 5, ugotovi, da pogoji iz navedenega člena niso izpolnjeni, ali če je prejet dopusten ugovor iz člena 6(2), Komisija z izvedbenim aktom odloči o tem, ali naj se podeli zaščita geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2). V primeru geografskih označb proizvodov, ki ne spadajo v pristojnost odborov iz člena 15(1), odločitev, ali naj se podeli zaščita, sprejme Komisija.

3.   V odločitvi o podelitvi zaščite geografske označbe v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena se določi obseg podeljene zaščite in lahko vključuje pogoje, ki so združljivi z Ženevskim aktom, ter zlasti odobri natančno opredeljeno prehodno obdobje iz člena 17 Ženevskega akta in člena 14 Skupnega pravilnika.

4.   Komisija v skladu s členom 15(1) Ženevskega akta uradno obvesti Mednarodni urad o zavrnitvi učinkov zadevne mednarodne registracije na ozemlju Unije v roku enega leta od prejema uradnega obvestila o mednarodni registraciji v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta ali, v primerih iz prvega odstavka člena 5 Sklepa (EU) 2019/1754, v roku dveh let od prejema uradnega obvestila.

5.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom z izvedbenim aktom v celoti ali delno umakne zavrnitev, o kateri je bil predhodno uradno obveščen Mednarodni urad. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

Komisija o takem umiku nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad.

Člen 8

Uporaba geografskih označb

1.   Izvedbeni akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 7, se uporabljajo brez poseganja v druge posebne določbe Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg in zlasti v zvezi s skupno ureditvijo kmetijskih trgov, sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi in označevanjem živil.

2.   Ob upoštevanju odstavka 1 lahko geografske označbe, zaščitene na podlagi te uredbe, uporabljajo vsi gospodarski subjekti, ki tržijo proizvod v skladu z mednarodno registracijo teh geografskih označb.

Člen 9

Razveljavitev učinkov geografske označbe iz tretje države, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji

1.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom z izvedbenim aktom v celoti ali delno razveljavi učinke zaščite geografske označbe v enem ali več od naslednjih primerov:

(a)

geografska označba ni več zaščitena v pogodbenici porekla;

(b)

geografska označba ni več registrirana v mednarodnem registru;

(c)

ni več zagotovljena skladnost z obvezno vsebino iz člena 5(2) Skupnega pravilnika ali s podatki v zvezi s kakovostjo, slovesom ali značilnostmi, kakor je določeno v členu 5(3) Skupnega pravilnika.

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2) in šele potem, ko so fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenci, kakor so opredeljeni v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, imeli možnost uveljavljati svoje pravice.

3.   Kadar glede razveljavitve ni več dopustna pritožba, Komisija nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad o razveljavitvi učinkov mednarodne registracije geografske označbe na ozemlju Unije v skladu s točko (a) ali (c) odstavka 1.

Člen 10

Razmerje z blagovnimi znamkami

1.   Zaščita geografske označbe ne posega v veljavnost predhodne blagovne znamke na ravni Unije ali na regionalni ali nacionalni ravni, ki je bila v dobri veri prijavljena ali registrirana ali pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju države članice, regionalne unije držav članic ali Unije.

2.   Geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, se ne zaščiti na ozemlju Unije, če bi zaradi slovesa in ugleda blagovne znamke ter trajanja njene uporabe zaščita navedene geografske označbe na ozemlju Unije lahko zavajala potrošnika glede prave identitete proizvoda.

3.   Brez poseganja v odstavek 2 se lahko blagovna znamka, ki je bila v dobri veri prijavljena ali registrirana ali pridobljena z uporabo, če veljavno pravo predvideva to možnost, na ozemlju države članice, regionalne unije držav članic ali Unije pred datumom, ko je Mednarodni urad uradno obvestil Komisijo o objavi mednarodne registracije geografske označbe, in katere uporaba bi bila v nasprotju z zaščito geografske označbe, še naprej uporablja in obnavlja za zadevni proizvod ne glede na zaščito geografske označbe, če ni razlogov za ničnost ali razveljavitev na podlagi Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali na podlagi Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta (10). V takšnih primerih se dovolita tako uporaba geografske označbe kot uporaba zadevne blagovne znamke.

Člen 11

Prehodne določbe za označbe porekla iz držav članic, ki so že registrirane na podlagi Lizbonskega sporazuma

1.   V zvezi z vsako označbo porekla iz države članice pogodbenice Lizbonskega sporazuma za proizvod, ki je zaščiten na podlagi ene od uredb iz člena 1 te uredbe, zadevna država članica na podlagi zahteve fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali na svojo lastno pobudo zahteva eno od naslednjega:

(a)

mednarodno registracijo navedene označbe porekla na podlagi Ženevskega akta, če je zadevna država članica ratificirala Ženevski akt ali k njemu pristopila na podlagi pooblastila iz člena 3 Sklepa (EU) 2019/1754, ali

(b)

izbris navedene označbe porekla iz mednarodnega registra.

Zadevne države članice do 14. novembra 2022.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka zadevna država članica v sodelovanju s Komisijo pri Mednarodnem uradu preveri, ali so v skladu s členom 7(4) Skupnega pravilnika potrebne morebitne spremembe za namen registracije na podlagi Ženevskega akta.

Komisija z izvedbenim aktom pooblasti zadevno državo članico, da opravi potrebne spremembe in o tem obvesti Mednarodni urad. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.   V zvezi z vsako označbo porekla iz države članice pogodbenice Lizbonskega sporazuma za proizvod, ki spada na področje uporabe ene od uredb iz člena 1(2) te uredbe, vendar ni zaščiten na podlagi nobene od teh uredb, zadevna država članica na podlagi zahteve fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali na svojo lastno pobudo zahteva:

(a)

registracijo označbe porekla na podlagi zadevne uredbe ali

(b)

izbris registracije navedene označbe porekla iz mednarodnega registra.

Zadevna država članica uradno obvesti Komisijo o izbiri iz prvega pododstavka in vloži zadevno zahtevo do 14. novembra 2022.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka zadevna država članica zahteva mednarodno registracijo navedene označbe porekla na podlagi Ženevskega akta, če je ta država članica ratificirala Ženevski akt ali k njemu pristopila na podlagi pooblastila iz člena 3 Sklepa (EU) 2019/1754, v roku enega leta od datuma registracije geografske označbe na podlagi veljavne uredbe. Uporabljata se tretji in četrti pododstavek odstavka 1.

Če se zahteva za registracijo na podlagi veljavne uredbe zavrne in so bila izčrpana vsa s tem povezana upravna in sodna sredstva ali če zahteva za registracijo na podlagi Ženevskega akta ni bila predložena v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka, zadevna država članica nemudoma zahteva izbris registracije navedene označbe porekla iz mednarodnega registra.

3.   Kar zahteva označbe porekla za proizvode, ki ne spadajo na področje uporabe ene od uredb iz člena 1(2) te uredbe in za katere zaščita geografskih označb na ravni Unije ni zagotovljena, lahko država članica, ki je že pogodbenica Lizbonskega sporazuma, ohrani vse obstoječe registracije v mednarodnem registru.

Taka država članica lahko predloži tudi nadaljnje zahtevke za registracijo takih označb porekla z njenega ozemlja v mednarodnem registru na podlagi Lizbonskega sporazuma, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

zadevna država članica je Komisijo uradno obvestila o osnutku zahtevka za registracijo takih označb porekla; tako uradno obvestilo vsebuje dokazila, da zahtevek izpolnjuje zahteve za registracijo na podlagi Lizbonskega sporazuma; in

(b)

Komisija v dveh mesecih po prejemu takega uradnega obvestila ni izdala negativnega mnenja; negativno mnenje se lahko izda samo po posvetovanju z zadevno državo članico ter v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, kadar dokazila, zahtevana v skladu s točko (a), ne dokazujejo v zadostni meri, da so zahteve za registracijo na podlagi Lizbonskega sporazuma izpolnjene, ali če bi registracija negativno vplivala na trgovinsko politiko Unije.

Če Komisija zahteva dodatne informacije v zvezi z uradnim obvestilom, predloženim v skladu s točko (a) drugega pododstavka, je rok, v katerem Komisija lahko ukrepa, en mesec od prejema zahtevanih informacij.

Komisija takoj obvesti druge države članice o vsakem uradnem obvestilu, predloženem v skladu s točko (a) drugega pododstavka.

Člen 12

Prehodna zaščita za označbe porekla iz tretjih držav, ki so registrirane na podlagi Lizbonskega sporazuma

1.   Države članice, ki so bile pogodbenice Lizbonskega sporazuma pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu, lahko z nacionalnim sistemom zaščite še naprej ščitijo označbe porekla iz tretje države, ki je pogodbenica Lizbonskega sporazuma, z učinkom od datuma, ko Unija postane pogodbenica Ženevskega akta, kar zadeva označbe porekla, ki so bile do tega datuma registrirane na podlagi Lizbonskega sporazuma.

2.   Zaščita iz odstavka 1:

(a)

se nadomesti z zaščito v okviru sistema zaščite Unije za določeno označbo porekla, če je zagotovljena na podlagi odločitve, sprejete v skladu s členom 7 te uredbe po pristopu zadevne tretje države k Ženevskemu aktu, pod pogojem, da se z zaščito, zagotovljeno z odločitvijo, sprejeto v skladu s členom 7 te uredbe, ohranja neprekinjena zaščita zadevne označbe porekla v zadevni državi članici;

(b)

preneha za določeno označbo porekla, ko se končajo učinki mednarodne registracije.

3.   Kadar označba porekla iz tretje države ni registrirana na podlagi te uredbe ali če nacionalna zaščita ni nadomeščena v skladu s točko (a) odstavka 2, je za posledice take nacionalne zaščite odgovorna izključno zadevna država članica.

4.   Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z odstavkom 1, imajo učinke samo na nacionalni ravni in ne vplivajo na trgovino v Uniji ali na mednarodno trgovino.

5.   Države članice iz odstavka 1 pošljejo Komisiji vsa uradna obvestila Mednarodnega urada na podlagi Lizbonskega sporazuma. Komisija nato ta uradna obvestila pošlje vsem drugim državam članicam.

6.   Države članice iz odstavka 1 tega člena Mednarodni urad obvestijo, da ne morejo zagotoviti nacionalne zaščite označbe porekla za proizvod, ki spada na področje uporabe ene od uredb iz člena 1(2) te uredbe, ki je registrirana in o kateri so uradno obveščene na podlagi Lizbonskega sporazuma, in sicer od datuma, ko Unija postane pogodbenica Ženevskega akta.

Člen 13

Pristojbine

Pristojbine, ki jih je treba plačati v skladu s členom 7 Ženevskega akta, kot je navedeno v Skupnem pravilniku, krije država članica, iz katere je geografska označba, ali fizična ali pravna oseba iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenec, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta. Države članice lahko zahtevajo, da nekatere ali vse pristojbine plača fizična ali pravna oseba ali upravičenec.

Člen 14

Posebni finančni prispevek

Če prihodki posebne unije izvirajo v skladu s točko (v) člena 24(2) Ženevskega akta, lahko Unija dodeli posebni prispevek v okviru razpoložljivih sredstev za ta namen iz letnega proračuna Unije.

Člen 15

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomagajo naslednji odbori v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 glede naslednjih proizvodov:

(a)

za proizvode vinskega sektorja, ki spadajo na področje uporabe člena 92(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen s členom 229 navedene uredbe;

(b)

za aromatizirane vinske proizvode, kot so opredeljeni v členu 3 Uredbe (EU) št. 251/2014, Odbor za aromatizirane vinske proizvode, ustanovljen s členom 34 navedene uredbe;

(c)

za žgane pijače, kot so opredeljene v členu 2 Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Odbor za žgane pijače iz člena 47 Uredbe (EU) 2019/787;

(d)

za kmetijske proizvode in živila, ki spadajo na področje uporabe prvega pododstavka člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012, Odbor za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov, ustanovljen s členom 57 navedene uredbe.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 16

Spremljanje in pregled

Komisija do 14. novembra 2021 oceni sodelovanje Unije pri Ženevskem aktu ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Ocena med drugim temelji na naslednjih elementih:

(a)

številu geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane na podlagi prava Unije in za katere so bili vloženi zahtevki za mednarodno registracijo, ter primerih, v katerih so zaščito zavrnile tretje pogodbenice;

(b)

spremembi števila tretjih držav, ki sodelujejo pri Ženevskem aktu, ukrepih, ki jih je Komisija sprejela za povečanje tega števila, pa tudi učinku sedanjega prava Unije na področju geografskih označb na privlačnost Ženevskega akta za tretje države ter

(c)

številu in vrsti geografskih označb iz tretjih držav, ki jih je Unija zavrnila.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 23. oktobra 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednica

T. TUPPURAINEN


(1)  UL C 110, 22.3.2019, str. 55.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 7. oktobra 2019.

(3)  Sklep Sveta (EU) 2019/1754 z dne 7. oktobra 2019 o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (glej stran 12 tega Uradnega lista).

(4)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(6)  Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).

(7)  Uredba (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L 130, 17.5.2019, str. 1).

(8)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(9)  Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1).

(10)  Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 336, 23.12.2015, str. 1).

(11)  Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16), delno veljavna do 24. maja 2021.


Izjava Komisije o morebitni razširitvi zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode

Komisija je seznanjena z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o morebitni razširitvi zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode.

Komisija je novembra 2018 začela študijo, ki bi dopolnila študijo iz leta 2013, da bi pridobila dodatne gospodarske in pravne dokaze o zaščiti nekmetijskih geografskih označb na enotnem trgu ter dodatne podatke o vprašanjih, kot so konkurenčnost, nelojalna konkurenca, ponarejanje, dojemanje potrošnikov, stroški in koristi ter učinkovitost modelov zaščite nekmetijskih geografskih označb ob upoštevanju načela sorazmernosti.

V skladu z načeli boljšega pravnega urejanja in zavezami iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bo Komisija preučila študijo in poročilo o sodelovanju Unije v Ženevskem aktu, kot je navedeno v členu o spremljanju in pregledu uredbe o delovanju Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, ter preučila morebitne naslednje korake.


Izjava Komisije o postopku iz člena 11(3) Uredbe

Komisija ugotavlja, da čeprav je postopek iz člena 11(3) Uredbe nujen s pravnega vidika zaradi izključne pristojnosti Unije, lahko vseeno navede, da bi bilo v okviru sedanjega pravnega reda EU vsako tako posredovanje Komisije izjemno in ustrezno utemeljeno. Med posvetovanji z državo članico si bo Komisija po najboljših močeh prizadevala, da skupaj z državo članico razreši vsakršne pomisleke, da se prepreči izdaja negativnega mnenja. Komisija ugotavlja, da bi bila zadevna država članica o morebitnem negativnem mnenju pisno obveščena in v skladu s členom 296 PDEU tudi o razlogih zanj. Komisija nadalje ugotavlja, da negativno mnenje ne bi preprečilo vložitve nadaljnje vloge za isto oznako porekla, če so bili razlogi za negativno mnenje ustrezno obravnavani ali ne veljajo več.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

24.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/12


SKLEP SVETA (EU) 2019/1754

z dne 7. oktobra 2019

o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 v povezavi s točko (a) člena 218(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Lizbonskim sporazumom o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji z dne 31. oktobra 1958 (v nadaljnjem besedilu: Lizbonski sporazum) je bila vzpostavljena posebna unija (v nadaljnjem besedilu: posebna unija) v okviru Unije za varstvo industrijske lastnine, ki je bila ustanovljena s Konvencijo za varstvo industrijske lastnine, podpisano 20. marca 1883 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija). V skladu s pogoji Lizbonskega sporazuma morajo pogodbenice na svojem ozemlju zaščititi označbe porekla proizvodov drugih držav v okviru posebne unije, ki se kot take priznavajo in so zaščitene v državi porekla ter registrirane pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), razen če te pogodbenice v obdobju enega leta od prejema uradnega obvestila o takšni registraciji izjavijo, da ne morejo zagotoviti zaščite.

(2)

Med pogodbenicami Lizbonskega sporazuma je sedem držav članic, in sicer Bolgarija (od leta 1975), Češka (od leta 1993), Francija (od leta 1966), Italija (od leta 1968), Madžarska (od leta 1967), Portugalska (od leta 1966) in Slovaška (od leta 1993). Tri druge države članice so Lizbonski sporazum podpisale, vendar ga niso ratificirale, in sicer Grčija, Španija in Romunija. Unija sama ni pogodbenica Lizbonskega sporazuma, saj le-ta določa, da lahko k njemu pristopijo le države.

(3)

20. maja 2015 je bil sprejet Ženevski akt Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt), s katerim se je revidiral Lizbonski sporazum. Ženevski akt zlasti razširja področje uporabe posebne unije, da se razširja zaščita označb porekla proizvodov na vse geografske označbe v smislu Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine. Ženevski akt je združljiv z navedenim sporazumom in ustreznim pravom Unije o zaščiti označb porekla in geografskih označb za kmetijske proizvode ter omogoča, da pogodbenice postanejo tudi medvladne organizacije.

(4)

Unija ima na področjih, ki jih zajema Ženevski akt, izključno pristojnost. To je bilo potrjeno v sodbi Sodišča z dne 25. oktobra 2017 v zadevi C-389/15 (1), v kateri je bilo pojasnjeno, da je osnutek revidiranega Lizbonskega sporazuma, ki je bil zatem sprejet kot Ženevski akt, namenjen zlasti spodbujanju in urejanju trgovine med Unijo in tretjimi državami, ki so pogodbenice Lizbonskega sporazuma ter da ima neposredne in takojšnje učinke na takšno trgovino. Zato je bilo pogajanje o Ženevskem aktu v izključni pristojnosti Unije na podlagi točke (e) člena 3(1) PDEU, saj se je zlasti glede trgovinskih vidikov intelektualne lastnine nanašalo na področje skupne trgovinske politike iz člena 207(1) PDEU.

(5)

Unija je za nekatere kmetijske proizvode vzpostavila enotne in celovite sisteme zaščite geografskih označb, in sicer za vina (leta 1970), žgane pijače (leta 1989), aromatizirana vina (leta 1991) ter druge kmetijske proizvode in živila (leta 1992). Glede na izključno pristojnost Unije na podlagi člena 3 PDEU države članice ne bi smele imeti nacionalnih sistemov za zaščito kmetijskih označb porekla in geografskih označb tretjih držav, ki so članice posebne unije. Ker pa Unija ni pogodbenica Ženevskega akta, ne more predložiti kmetijskih označb porekla in geografskih označb, registriranih na ravni Unije, da bi se zaščitile v okviru posebne unije, niti ne more zaščititi označb porekla in geografskih označb tretjih držav, ki so članice, s pomočjo sistemov zaščite, ki jih vzpostavi v skladu z Ženevskim aktom.

(6)

Unija bi morala pristopiti k Ženevskemu aktu in postati pogodbenica, da bi lahko ustrezno izvrševala svojo izključno pristojnost na področjih, ki so zajeta v Ženevskem aktu, in svoje naloge v okviru svojih celovitih sistemov zaščite za kmetijske označbe porekla in geografske označbe.

(7)

Pristop Unije k Ženevskemu aktu je skladen s členom 17(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zagotavlja varstvo intelektualne lastnine.

(8)

Unija bi si morala prizadevati za ureditev vprašanja glasovalnih pravic v skupščini posebne unije Ženevskega akta, da bi zagotovila svoje dejansko sodelovanje v postopkih odločanja glede na točko (b)(ii) člena 22(4) Ženevskega akta. Zato je primerno, da bi se države članice, ki to želijo, pooblastilo tudi, da skupaj z Unijo in v njenem interesu ratificirajo Ženevski akt oziroma k njemu pristopijo.

(9)

S tem bo obenem mogoče zagotoviti kontinuiteto pravic, ki izhajajo iz obstoječega članstva sedmih držav članic v posebni uniji.

(10)

Pri ratifikaciji ali pristopu držav članic pa bi bilo treba v celoti spoštovati izključno pristojnost Unije in Unija bi morala ostati odgovorna za zagotavljanje uveljavljanja pravic in izpolnjevanja obveznosti Unije in držav članic v skladu z Ženevskim aktom.

(11)

Unijo in države članice, ki so ratificirale Ženevski akt ali k njemu pristopile, v posebni uniji zastopa Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Pristop Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt) se odobri v imenu Unije.

Besedilo Ženevskega akta je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo, ki je pooblaščena, da v imenu Unije deponira listino o pristopu iz točke (ii) člena 28(2) Ženevskega akta, da se s tem izrazi soglasje Unije, da jo Ženevski akt zavezuje, ter poda izjavo in uradno obvestilo, priloženo listini o pristopu, iz člena 5 tega sklepa.

Člen 3

Države članice, ki to želijo, so pooblaščene, da skupaj z Unijo in v njenem interesu ratificirajo Ženevski akt oziroma k njemu pristopijo ob doslednem spoštovanju izključne pristojnosti Unije.

Člen 4

(1)   Unijo in države članice, ki ratificirajo Ženevski akt ali k njemu pristopijo na podlagi člena 3 tega sklepa, v posebni uniji zastopa Komisija v skladu s členom 17(1) PEU. Unija je odgovorna za zagotavljanje uveljavljanja pravic in izpolnjevanja obveznosti Unije in držav članic, ki ratificirajo Ženevski akt ali k njemu pristopijo na podlagi člena 3 tega sklepa.

Komisija v imenu Unije in navedenih držav članic pošlje vsa uradna obvestila, potrebna v skladu z Ženevskim aktom.

Komisija je zlasti imenovana kot pristojni organ iz člena 3 Ženevskega akta in je odgovorna za upravljanje Ženevskega akta na ozemlju Unije ter komunikacijo z Mednarodnim uradom WIPO v skladu z Ženevskim aktom in Skupnim pravilnikom v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskim aktom Lizbonskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik).

(2)   Unija glasuje v skupščini posebne unije, države članice, ki so Ženevski akt ratificirale ali k njemu pristopile, pa ne uveljavljajo svoje glasovalne pravice.

Člen 5

V skladu s členom 29(4) Ženevskega akta se v izjavi, priloženi listini o pristopu, določi enoletno podaljšanje roka iz člena 15(1) Ženevskega akta in obdobij iz člena 17 Ženevskega akta v skladu s postopki, določenimi v Skupnem pravilniku.

V skladu s točko (a) pravila 5(3) Skupnega pravilnika se v uradnem obvestilu generalnemu direktorju WIPO, ki je priloženo listini o pristopu, določi zahteva, da se za zaščito registrirane označbe porekla ali geografske označbe na ozemlju Unije poleg obvezne vsebine iz pravila 5(2) Skupnega pravilnika navedejo tudi podatki, ki se v primeru označbe porekla nanašajo na kakovost ali značilnosti blaga in njegovo povezavo z geografskim okoljem geografskega območja proizvodnje, v primeru geografske označbe pa na kakovost, sloves ali drugo značilnost blaga in njegovo povezavo z geografskim območjem porekla.

Člen 6

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 7. oktobra 2019

Za Svet

Predsednica

A.-M. HENRIKSSON


(1)  Sodba Sodišča z dne 25. oktobra 2017, Komisija proti Svetu, C-389/15, ECLI:EU:C:2017:798.


24.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/15


ŽENEVSKI AKT LIZBONSKEGA SPORAZUMA O OZNAČBAH POREKLA IN GEOGRAFSKIH OZNAČBAH

Seznam členov

Poglavje I:

Uvodne in splošne določbe

Člen 1:

Skrajšani izrazi

Člen 2:

Predmet urejanja

Člen 3:

Pristojni organ

Člen 4:

Mednarodni register

Poglavje II:

Vložitev zahtevka in mednarodna registracija

Člen 5:

Vložitev zahtevka

Člen 6:

Mednarodna registracija

Člen 7:

Pristojbine

Člen 8:

Trajanje veljavnosti mednarodnih registracij

Poglavje III:

Zaščita

Člen 9:

Zaveza za zaščito

Člen 10:

Zaščita na podlagi zakonov pogodbenic in drugih instrumentov

Člen 11:

Zaščita registriranih označb porekla in geografskih označb

Člen 12:

Zaščita pred spremembo imena v generično ime

Člen 13:

Zaščitni ukrepi v zvezi z drugimi pravicami

Člen 14:

Izvršilni postopki in pravna sredstva

Poglavje IV:

Zavrnitev in drugi ukrepi v zvezi z mednarodno registracijo

Člen 15:

Zavrnitev

Člen 16:

Umik zavrnitve

Člen 17:

Prehodno obdobje

Člen 18:

Uradno obvestilo o dodelitvi zaščite

Člen 19:

Razveljavitev

Člen 20:

Spremembe in drugi vpisi v mednarodni register

Poglavje V:

Upravne določbe

Člen 21:

Članstvo v Lizbonski uniji

Člen 22:

Skupščina posebne unije

Člen 23:

Mednarodni urad

Člen 24:

Finance

Člen 25:

Pravilnik

Poglavje VI:

Revizija in sprememba

Člen 26:

Revizija

Člen 27:

Sprememba nekaterih členov s strani skupščine

Poglavje VII:

Končne določbe

Člen 28:

Pristop k temu aktu

Člen 29:

Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov

Člen 30:

Prepoved pridržkov

Člen 31:

Uporaba Lizbonskega sporazuma in akta iz leta 1967

Člen 32:

Odpoved

Člen 33:

Jeziki tega akta; podpis

Člen 34:

Depozitar

POGLAVJE I

Uvodne in splošne določbe

Člen 1

Skrajšani izrazi

Razen če ni izrecno drugače določeno, za namene tega akta:

(i)

„Lizbonski sporazum“ pomeni Lizbonski sporazum o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji z dne 31. oktobra 1958;

(ii)

„akt iz leta 1967“ pomeni Lizbonski sporazum, kakor je bil revidiran v Stockholmu 14. julija 1967 in spremenjen 28. septembra 1979;

(iii)

„ta akt“ pomeni Lizbonski sporazum o označbah porekla in geografskih označbah, kakor ga opredeljuje ta dokument;

(iv)

„pravilnik“ pomeni pravilnik iz člena 25;

(v)

„Pariška konvencija“ pomeni Pariško konvencijo za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, kakor je bila revidirana in spremenjena;

(vi)

„označba porekla“ pomeni ime, kakor je navedeno v členu 2(1)(i);

(vii)

„geografska označba“ pomeni označbo, kakor je navedena v členu 2(1)(ii);

(viii)

„mednarodni register“ pomeni mednarodni register, ki ga vodi Mednarodni urad v skladu s členom 4 kot uradno zbirko podatkov o mednarodnih registracijah označb porekla in geografskih označb, ne glede na medij, na katerem so taki podatki shranjeni;

(ix)

„mednarodna registracija“ pomeni mednarodno registracijo, vpisano v mednarodni register;

(x)

„vložitev zahtevka“ pomeni vložitev zahtevka za mednarodno registracijo;

(xi)

„registriran“ pomeni vpisan v mednarodni register v skladu s tem aktom;

(xii)

„geografsko območje porekla“ pomeni geografsko območje, kakor je navedeno v členu 2(2);

(xiii)

„čezmejno geografsko območje“ pomeni geografsko območje, ki je v sosednjih pogodbenicah ali zajema sosednje pogodbenice;

(xiv)

„pogodbenica“ pomeni vsako državo ali medvladno organizacijo, ki je pogodbenica tega akta;

(xv)

„pogodbenica porekla“ pomeni pogodbenico, v kateri je geografsko območje porekla, ali pogodbenice, v katerih je čezmejno geografsko območje porekla;

(xvi)

„pristojni organ“ pomeni subjekt, imenovan v skladu s členom 3;

(xvii)

„upravičenci“ pomenijo fizične ali pravne osebe, ki so v skladu z zakonodajo pogodbenice porekla upravičene do uporabe označbe porekla ali geografske označbe;

(xviii)

„medvladna organizacija“ pomeni medvladno organizacijo, ki je v skladu s členom 28(1)(iii) upravičena postati pogodbenica tega akta;

(xix)

„Organizacija“ pomeni Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino;

(xx)

„generalni direktor“ pomeni generalnega direktorja Organizacije;

(xxi)

„Mednarodni urad“ pomeni Mednarodni urad Organizacije.

Člen 2

Predmet urejanja

(1)   [Označbe porekla in geografske označbe] Ta akt se uporablja za:

(i)

katero koli ime, zaščiteno v pogodbenici porekla, ki je sestavljeno iz imena geografskega območja ali ga vsebuje, ali drugo ime, ki se sklicuje na tako območje, ki opredeljuje, da je poreklo blaga navedeno geografsko območje, pri čemer so kakovost ali značilnosti blaga izključno ali predvsem posledica geografskega okolja, vključno z naravnimi in človeškimi dejavniki, in ki daje blagu njegov sloves; ter

(ii)

katero koli označbo, zaščiteno v pogodbenici porekla, ki je sestavljena iz imena geografskega območja ali ga vsebuje, ali drugo označbo, ki se sklicuje na tako območje, ki opredeljuje, da je poreklo blaga navedeno geografsko območje, pri čemer so določena kakovost, sloves ali druge značilnosti blaga predvsem posledica njegovega geografskega porekla.

(2)   [Morebitna geografska območja porekla] Geografsko območje porekla, kot je opisano v odstavku 1, lahko zajema bodisi celotno ozemlje pogodbenice porekla bodisi regijo, okraj ali kraj v pogodbenici porekla. To ne izključuje uporabe tega akta za geografsko območje porekla, kot je opisano v odstavku 1, ki zajema čezmejno geografsko območje ali njegov del.

Člen 3

Pristojni organ

Vsaka pogodbenica imenuje subjekt, odgovoren za upravljanje tega akta na njenem ozemlju in za komunikacijo z Mednarodnim uradom na podlagi tega akta in pravilnika. Pogodbenica Mednarodnemu uradu sporoči ime in kontaktne podatke navedenega pristojnega organa, kot je določeno v pravilniku.

Člen 4

Mednarodni register

Mednarodni urad na podlagi Lizbonskega sporazuma in/ali akta iz leta 1967 vodi mednarodni register, v katerega se vpišejo mednarodne registracije, izvedene na podlagi tega akta, in podatki o navedenih mednarodnih registracijah.

POGLAVJE II

Vložitev zahtevka in mednarodna registracija

Člen 5

Vložitev zahtevka

(1)   [Kraj vložitve] Zahtevki se vložijo pri Mednarodnem uradu.

(2)   [Vložitev zahtevka s strani pristojnega organa] Ob upoštevanju odstavka 3 zahtevek za mednarodno registracijo označbe porekla ali geografske označbe vloži pristojni organ v imenu:

(i)

upravičencev; ali

(ii)

fizične ali pravne osebe, ki ji pravni položaj na podlagi prava pogodbenice porekla omogoča uveljavljati pravice upravičencev ali druge pravice v zvezi z označbo porekla ali geografsko označbo.

(3)   [Neposredna vložitev zahtevka]

a)

Kadar zakonodaja pogodbenice porekla to omogoča, lahko zahtevek brez poseganja v odstavek 4 vložijo upravičenci ali fizična ali pravna oseba iz odstavka 2(ii).

b)

Pododstavek (a) se uporablja na podlagi izjave pogodbenice, da njena zakonodaja to omogoča. Pogodbenica tako izjavo poda ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali pristopu ali kadar koli pozneje. Kadar se izjava poda ob deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu, začne učinkovati ob začetku veljavnosti tega akta za zadevno pogodbenico. Kadar se izjava poda po začetku veljavnosti tega akta za pogodbenico, začne učinkovati tri mesece po datumu, ko generalni direktor prejme izjavo.

(4)   [Morebitna skupna vložitev zahtevka za čezmejno geografsko območje] Za geografsko območje porekla, ki zajema čezmejno geografsko območje, lahko sosednje pogodbenice na podlagi medsebojnega sporazuma skupaj vložijo zahtevek prek skupno imenovanega pristojnega organa.

(5)   [Obvezna vsebina] Pravilnik določa obvezne podatke, ki morajo biti poleg podatkov iz člena 6(3) vključeni v zahtevek.

(6)   [Neobvezna vsebina] Pravilnik lahko določi neobvezne podatke, ki se lahko vključijo v zahtevek.

Člen 6

Mednarodna registracija

(1)   [Formalna presoja Mednarodnega urada] Po prejemu zahtevka za mednarodno registracijo označbe porekla ali geografske označbe v predpisani obliki, določeni v pravilniku, Mednarodni urad označbo porekla ali geografsko označbo vpiše v mednarodni register.

(2)   [Datum mednarodne registracije] Ob upoštevanju odstavka 3 je datum mednarodne registracije tisti datum, ko je Mednarodni urad prejel zahtevek.

(3)   [Datum mednarodne registracije v primeru manjkajočih podatkov] Kadar zahtevek ne vsebuje vseh naslednjih podatkov:

(i)

identifikacije pristojnega organa ali v primeru člena 5(3) vložnika ali vložnikov;

(ii)

podrobnosti za identifikacijo upravičencev in, kadar je to primerno, fizične ali pravne osebe iz člena 5(2)(ii);

(iii)

označbe porekla ali geografske označbe, za katero se zahteva mednarodna registracija;

(iv)

blaga, za katero se uporablja označba porekla ali geografska označba;

je datum mednarodne registracije datum, ko Mednarodni urad prejeme zadnji manjkajoči podatek.

(4)   [Objava in uradno obvestilo o mednarodnih registracijah] Mednarodni urad nemudoma objavi vsako mednarodno registracijo ter o njej uradno obvesti pristojni organ vsake pogodbenice.

(5)   [Začetek veljavnosti mednarodne registracije]

a)

Ob upoštevanju pododstavka (b) je registrirana označba porekla ali geografska označba v vsaki pogodbenici, ki zaščite ni zavrnila v skladu s členom 15 ali ki je Mednarodnemu uradu poslala obvestilo o dodelitvi zaščite v skladu s členom 18, zaščitena od datuma mednarodne registracije.

b)

Pogodbenica lahko z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da je v skladu z njeno nacionalno ali regionalno zakonodajo registrirana označba porekla ali geografska označba zaščitena od datuma, ki je naveden v izjavi, vendar ta datum ne sme biti poznejši od datuma, ko poteče rok za zavrnitev, določen v pravilniku v skladu s členom 15(1)(a).

Člen 7

Pristojbine

(1)   [Pristojbina za mednarodno registracijo] Za mednarodno registracijo za vsako označbo porekla in vsako geografsko označbo se plača pristojbina, določena v pravilniku.

(2)   [Pristojbine za druge vpise v mednarodni register] Pravilnik določa pristojbine, ki jih je treba plačati za druge vpise v mednarodni register in za pridobitev izvlečkov, potrdil ali drugih informacij v zvezi z vsebino mednarodne registracije.

(3)   [Znižanje pristojbin] Znižane pristojbine določi skupščina za nekatere mednarodne registracije označb porekla in nekatere mednarodne registracije geografskih označb, zlasti za tiste, katerih pogodbenica porekla je država v razvoju ali najmanj razvita država.

(4)   [Individualna pristojbina]

a)

Vsaka pogodbenica lahko z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da bo zaščito, ki izhaja iz mednarodne registracije, zagotovila samo ob plačilu pristojbine za kritje stroškov, ki jih ima z vsebinsko presojo mednarodne registracije. Znesek take individualne pristojbine se navede v izjavi in se lahko v nadaljnjih izjavah spremeni. Navedeni znesek ne sme biti višji od enakovrednega zneska, določenega v nacionalni ali regionalni zakonodaji pogodbenice, zmanjšanega za prihranek zaradi mednarodnega postopka. Poleg tega lahko pogodbenica z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da zahteva plačilo upravne pristojbine za uporabo označbe porekla ali geografske označbe v navedeni pogodbenici s strani upravičencev.

b)

Če se individualna pristojbina v skladu s pravilnikom ne plača, pogodbenica, ki zahteva pristojbino, zaščite ne odobri.

Člen 8

Trajanje veljavnosti mednarodnih registracij

(1)   [Odvisnost] Mednarodne registracije veljajo za nedoločen čas, pri čemer zaščita registrirane označbe porekla ali geografske označbe ni več potrebna, če ime, ki tvori označbo porekla, ali označba, ki tvori geografsko označbo, v pogodbenici porekla ni več zaščitena.

(2)   [Izbris]

a)

Pristojni organ pogodbenice porekla, v primeru člena 5(3) pa upravičenci ali fizična ali pravna oseba iz člena 5(2)(ii) ali pristojni organ pogodbenice porekla, lahko Mednarodni urad kadar koli zaprosi za izbris zadevne mednarodne registracije.

b)

Kadar ime, ki tvori registrirano označbo porekla, ali označba, ki tvori registrirano geografsko označbo, v pogodbenici porekla ni več zaščitena, zahteva pristojni organ pogodbenice porekla izbris mednarodne registracije.

POGLAVJE III

Zaščita

Člen 9

Zaveza za zaščito

Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju zaščiti registrirane označbe porekla in geografske označbe v okviru svojega pravnega sistema in prakse, vendar v skladu z določbami tega akta, ob upoštevanju vseh zavrnitev, odpovedi, razveljavitev ali izbrisov, ki lahko veljajo za njeno ozemlje, pri čemer pogodbenicam, ki v nacionalni ali regionalni zakonodaji ne razlikujejo med označbami porekla in geografskimi označbami, vanjo takega razlikovanja ni treba uvesti.

Člen 10

Zaščita na podlagi zakonov pogodbenic ali drugih instrumentov

(1)   [Oblika pravne zaščite] Vsaka pogodbenica svobodno izbere vrsto zakonodaje, na podlagi katere vzpostavi zaščito, določeno v tem aktu, pod pogojem, da takšna zakonodaja izpolnjuje vsebinske zahteve tega akta.

(2)   [Zaščita z drugimi instrumenti] Določbe tega akta na noben način ne vplivajo na drugo zaščito, ki jo lahko pogodbenica dodeli registriranim označbam porekla ali registriranim geografskim označbam na podlagi svoje nacionalne ali regionalne zakonodaje ali na podlagi drugih mednarodnih instrumentov.

(3)   [Razmerje do drugih instrumentov] Nobena določba tega akta ne odstopa od medsebojnih obveznosti pogodbenic na podlagi katerega koli drugega mednarodnega instrumenta ter ne vpliva na pravice, ki jih ima pogodbenica na podlagi drugih mednarodnih instrumentov.

Člen 11

Zaščita registriranih označb porekla in geografskih označb

(1)   [Vsebina zaščite] Ob upoštevanju določb tega akta v zvezi z registrirano označbo porekla ali registrirano geografsko označbo vsaka pogodbenica zagotovi pravna sredstva za preprečitev:

a)

uporabe označbe porekla ali geografske označbe

(i)

za blago iste vrste kot tisto, za katero se uporablja označba porekla ali geografska označba, ki ne izvira z geografskega območja porekla ali ne izpolnjuje drugih veljavnih zahtev za uporabo označbe porekla ali geografske označbe;

(ii)

za blago, ki ni iste vrste kot tisto, za katero se uporablja označba porekla ali geografska označba, ali za storitve, če bi taka uporaba nakazovala ali kazala na povezavo med navedenim blagom ali storitvami in upravičenci do označbe porekla ali geografske označbe, kar bi lahko škodilo njihovim interesom, ali bi, kjer je to primerno, taka uporaba zaradi slovesa označbe porekla ali geografske označbe v zadevni pogodbenici verjetno nelojalno škodovala navedenemu slovesu, ga zmanjšala ali nepošteno izkoristila;

b)

vsake druge prakse, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla, izvora ali narave blaga.

(2)   [Vsebina zaščite pri nekaterih uporabah] Odstavek 1(a) velja tudi za uporabo označbe porekla ali geografske označbe, ki bi pomenila njeno posnemanje, tudi če je resnično poreklo blaga navedeno ali če se označba porekla ali geografska označba uporablja v prevodu ali skupaj z izrazi, kot so „vrsta“, „sorta“„tip“, „izdelava“, „imitacija“, „metoda“, „kakor se proizvaja v“, „kot“, „podoben“ ali podobno (1).

(3)   [Uporaba v blagovni znamki] Brez poseganja v člen 13(1) pogodbenica, če njena zakonodaja to dovoljuje ali to zahteva zainteresirana stran, po uradni dolžnosti zavrne ali razveljavi registracijo kasnejše blagovne znamke, če bi njena uporaba povzročila eno izmed situacij iz odstavka 1.

Člen 12

Zaščita pred spremembo imena v generično ime

Ob upoštevanju določb tega akta za registrirane označbe porekla in registrirane geografske označbe ne more veljati, da so v pogodbenici postale generične (2).

Člen 13

Zaščitni ukrepi v zvezi z drugimi pravicami

(1)   [Predhodne pravice iz blagovne znamke] Določbe tega akta ne posegajo v predhodno blagovno znamko, ki je bila v pogodbenici v dobri veri zahtevana, registrirana ali pridobljena z uporabo. Kadar zakonodaja pogodbenice določa omejeno izjemo glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko, in torej navedena predhodna blagovna znamka v določenih okoliščinah imetniku ne daje pravice za preprečitev, da registrirana označba porekla ali geografska označba v navedeni pogodbenici pridobi zaščito ali se uporablja, zaščita registrirane označbe porekla ali geografske označbe na noben drug način ne omejuje pravic, ki jih podeljuje navedena blagovna znamka.

(2)   [Poslovna uporaba osebnega imena] Določbe tega akta ne posegajo v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojega poslovnega predhodnika, razen kadar se tako ime uporablja na način, ki zavaja javnost.

(3)   [Pravice na podlagi imena rastlinske sorte ali živalske pasme] Določbe tega akta ne posegajo v pravico oseb do uporabe imena rastlinske sorte ali živalske pasme pri trgovanju, razen kadar se tako ime rastlinske sorte ali živalske pasme uporablja na način, ki zavaja javnost.

(4)   [Zaščitni ukrepi v primeru uradnega obvestila o umiku zavrnitve ali dodelitvi zaščite] Kadar pogodbenica, ki je na podlagi člena 15 zavrnila učinke mednarodne registracije zaradi uporabe na podlagi predhodne pravice iz blagovne znamke ali druge pravice, kot je navedeno v tem členu, uradno obvesti o umiku navedene zavrnitve na podlagi člena 16 ali o dodelitvi zaščite na podlagi člena 18, izhajajoča zaščita označbe porekla ali geografske označbe ne posega v navedeno pravico ali njeno uporabo, razen če je bila zaščita dodeljena po izbrisu, neobnovitvi, preklicu ali razveljavitvi pravice.

Člen 14

Izvršilni postopki in pravna sredstva

Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovita pravna sredstva za zaščito registriranih označb porekla in registriranih geografskih označb ter zagotovi, da pravne postopke za zagotavljanje zaščite lahko sproži javni organ ali katera koli zainteresirana stran, ne glede na to, ali je to fizična ali pravna, javna ali zasebna oseba, odvisno od pravnega sistema in prakse pogodbenice.

POGLAVJE IV

Zavrnitev in drugi ukrepi v zvezi z mednarodnimi registracijami

Člen 15

Zavrnitev

(1)   [Zavrnitev učinkov mednarodne registracije]

a)

V roku, določenem v pravilniku, lahko pristojni organ pogodbenice Mednarodni urad uradno obvesti o zavrnitvi učinkov mednarodne registracije na njenem ozemlju. Uradno obvestilo o zavrnitvi lahko predloži pristojni organ po uradni dolžnosti, če zakonodaja pogodbenice to dovoljuje, ali na zahtevo zainteresirane strani.

b)

V uradnem obvestilu o zavrnitvi morajo biti navedeni razlogi, na katerih temelji zavrnitev.

(2)   [Zaščita z drugimi instrumenti] Uradno obvestilo o zavrnitvi ne sme škodljivo vplivati na katero koli drugo zaščito, ki je lahko v skladu s členom 10(2) za zadevno ime ali označbo na voljo v pogodbenici, na katero se zavrnitev nanaša.

(3)   [Obveznost zagotavljanja možnosti za zainteresirane strani] Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima vsakdo, na čigar interese bi mednarodna registracija vplivala, od pristojnega organa razumno možnost zahtevati uradno obvestilo o zavrnitvi v zvezi z mednarodno registracijo.

(4)   [Registracija, objava in sporočanje zavrnitev] Mednarodni urad zavrnitev in razloge zanjo vpiše v mednarodni register. Zavrnitev in razloge zanjo objavi in uradno obvestilo o zavrnitvi pošlje pristojnemu organu pogodbenice porekla, ob neposredni vložitvi zahtevka v skladu s členom 5(3) pa upravičencem ali fizični ali pravni osebi iz člena 5(2)(ii) ter pristojnemu organu pogodbenice porekla.

(5)   [Nacionalna obravnava] Vsaka pogodbenica zainteresiranim stranem, ki jih zavrnitev zadeva, zagotovi ista sodna in upravna sredstva, ki so na voljo njenim državljanom v zvezi z zavrnitvijo zaščite označbe porekla ali geografske označbe.

Člen 16

Umik zavrnitve

Zavrnitev se lahko umakne v skladu s postopki, določenimi v pravilniku. Umik se vpiše v mednarodni register.

Člen 17

Prehodno obdobje

(1)   [Možnost odobritve prehodnega obdobja] Kadar pogodbenica ni zavrnila učinkov mednarodne registracije na podlagi predhodne uporabe s strani tretje strani ali je tako zavrnitev umaknila ali uradno obvestila o dodelitvi zaščite, lahko v skladu s svojo zakonodajo brez poseganja v člen 13 odobri določeno obdobje, kot je določeno v pravilniku, za prenehanje take uporabe.

(2)   [Uradno obvestilo o prehodnem obdobju] Pogodbenica Mednarodni urad obvesti o vsakem prehodnem obdobju v skladu s postopki, določenimi v pravilniku.

Člen 18

Uradno obvestilo o dodelitvi zaščite

Pristojni organ pogodbenice lahko Mednarodni urad uradno obvesti o dodelitvi zaščite za registrirano označbo porekla ali geografsko označbo. Mednarodni urad vsako takšno uradno obvestilo vpiše v mednarodni register in ga objavi.

Člen 19

Razveljavitev

(1)   [Možnost zaščite pravic] Učinki mednarodne registracije na ozemlju pogodbenice se lahko v celoti ali delno razveljavijo šele po tem, ko imajo upravičenci možnost, da zaščitijo svoje pravice. Takšno možnost ima tudi fizična ali pravna oseba iz člena 5(2)(ii).

(2)   [Uradno obvestilo, vpis v register in objava] Pogodbenica o razveljavitvi učinkov mednarodne registracije uradno obvesti Mednarodni urad, ki razveljavitev vpiše v mednarodni register in jo objavi.

(3)   [Zaščita z drugimi instrumenti] Zavrnitev ne sme škodljivo vplivati na katero koli drugo zaščito, ki je lahko v skladu s členom 10(2) za zadevno ime ali označbo na voljo v pogodbenici, ki je razveljavila učinke mednarodne registracije.

Člen 20

Spremembe in drugi vpisi v mednarodni register

Postopki za spremembo mednarodnih registracij in drugih vpisov v mednarodni register se določijo v pravilniku.

POGLAVJE V

Upravne določbe

Člen 21

Članstvo v Lizbonski uniji

Pogodbenice so ne glede na to, ali so pogodbenice Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, članice iste posebne unije kot države pogodbenice Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967.

Člen 22

Skupščina posebne unije

(1)   [Sestava]

a)

Pogodbenice so članice iste skupščine kot države pogodbenice akta iz leta 1967.

b)

Vsako pogodbenico zastopa en delegat, ki mu lahko pomagajo namestniki, svetovalci in strokovnjaki.

c)

Delegacije svoje stroške krijejo same.

(2)   [Naloge]

a)

Skupščina:

(i)

obravnava vse zadeve, ki se nanašajo na ohranjanje in razvoj posebne unije ter na izvajanje tega akta;

(ii)

daje navodila generalnemu direktorju v zvezi s pripravo revizijskih konferenc iz člena 26(1), pri čemer upošteva vse pripombe tistih članic posebne unije, ki tega akta niso ratificirale ali pristopile k njemu;

(iii)

spreminja pravilnik;

(iv)

pregleduje in potrjuje poročila in dejavnosti generalnega direktorja v zvezi s posebno unijo in mu daje vsa potrebna navodila glede zadev, ki so v pristojnosti posebne unije;

(v)

določa program in sprejema dveletni proračun posebne unije ter potrjuje njen zaključni račun;

(vi)

sprejema finančne predpise posebne unije;

(vii)

ustanavlja odbore in delovne skupine, ki se ji zdijo primerni za doseganje ciljev posebne unije;

(viii)

določa, katere države, medvladne in nevladne organizacije so lahko na njenih zasedanjih prisotne kot opazovalke;

(ix)

sprejema spremembe členov od 22 do 24 in člena 27;

(x)

sprejema vse druge ustrezne ukrepe za uveljavljanje ciljev posebne unije in opravlja vse druge naloge, ki so po tem aktu primerne.

b)

Glede zadev, ki so v interesu tudi drugih unij, ki jih vodi Organizacija, skupščina sklepe sprejema šele po posvetu s koordinacijskim odborom Organizacije.

(3)   [Sklepčnost]

a)

Za sklepčnost pri glasovanju o določeni zadevi je potrebna polovica članic skupščine, ki imajo pravico glasovati o navedeni zadevi.

b)

Ne glede na določbe pododstavka (a) pa velja, da če je na kakem zasedanju navzočih manj od polovice, vendar najmanj ena tretjina članic skupščine, ki so države in imajo pravico glasovati o zadevi, lahko skupščina sprejema sklepe, vendar z izjemo sklepov o svojem poslovniku vsi tako sprejeti sklepi začnejo veljati le, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v nadaljevanju. Mednarodni urad take sklepe sporoči članicam skupščine, ki so države in imajo pravico glasovati o zadevi in niso bile zastopane na zasedanju, ter jih pozove, da v treh mesecih po datumu sporočila pisno izjavijo, ali glasujejo za, proti ali se glasovanja vzdržijo. Če po preteku tega roka število članic, ki so tako glasovale ali so se glasovanja vzdržale, doseže število članic, ki je manjkalo za sklepčnost na samem zasedanju, začnejo sklepi veljati, pod pogojem, da takrat še vedno obstaja potrebna večina.

(4)   [Odločanje v skupščini]

a)

Skupščina si prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem.

b)

Kadar sklepa ni mogoče sprejeti s soglasjem, se o zadevi odloča z glasovanjem. V takem primeru

(i.)

ima vsaka pogodbenica, ki je država, en glas in glasuje samo v svojem imenu ter

(ii.)

lahko vsaka pogodbenica, ki je medvladna organizacija, glasuje namesto svojih držav članic z enakim številom glasov, kot je število njenih držav članic, ki so pogodbenice tega akta. Nobena taka medvladna organizacija ne sodeluje pri glasovanju, če katera koli od njenih držav članic uveljavlja pravico do glasovanja, in obratno.

c)

O zadevah, ki se nanašajo samo na države, ki jih zavezuje akt iz leta 1967, pogodbenice, ki jih akt iz leta 1967 ne zavezuje, nimajo pravice glasovati, o zadevah, ki se nanašajo samo na države pogodbenice, pa imajo pravico glasovati samo slednje.

(5)   [Večina]

a)

Za sklepe na podlagi členov 25(2) in 27(2) je pri odločanju v skupščini potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov.

b)

Vzdržani glasovi se ne štejejo za oddane glasove.

(6)   [Zasedanja]

a)

Skupščina se sestane na sklic generalnega direktorja in, če ni izrednih okoliščin, ob istem času in na istem kraju kakor generalna skupščina Organizacije.

b)

Skupščina se sestane na izrednem zasedanju, ki ga skliče generalni direktor na zahtevo ene četrtine članic skupščine ali pa na svojo pobudo.

c)

Dnevni red takega zasedanja pripravi generalni direktor.

(7)   [Poslovnik] Skupščina sprejme svoj poslovnik.

Člen 23

Mednarodni urad

(1)   [Upravne naloge]

a)

Mednarodno registracijo in s tem povezane naloge kakor tudi vse druge upravne naloge v zvezi s posebno unijo opravlja Mednarodni urad.

b)

Mednarodni urad zlasti pripravlja sestanke in zagotavlja storitve sekretariata skupščine ter odborov in delovnih skupin, ki jih skupščina ustanovi.

c)

Generalni direktor je izvršilni direktor posebne unije in posebno unijo zastopa.

(2)   [Vloga Mednarodnega urada na skupščini in drugih sestankih] Generalni direktor in vsi člani osebja, ki jih imenuje, sodelujejo na vseh zasedanjih skupščine ter sestankih odborov in delovnih skupin, ki jih je skupščina ustanovila, nimajo pa glasovalne pravice. Generalni direktor ali član osebja, ki ga imenuje, je po uradni dolžnosti sekretar takšnega organa.

(3)   [Konference]

a)

Mednarodni urad v skladu z navodili skupščine pripravi vse potrebno za revizijske konference.

b)

Mednarodni urad se o teh pripravah lahko posvetuje z medvladnimi ter mednarodnimi in nacionalnimi nevladnimi organizacijami.

c)

Generalni direktor in osebe, ki jih imenuje, sodelujejo v razpravah na revizijskih konferencah, nimajo pa glasovalne pravice.

(4)   [Druge naloge] Mednarodni urad opravlja tudi vse druge naloge, ki so mu dodeljene v zvezi s tem aktom.

Člen 24

Finance

(1)   [Proračun] Prihodki in stroški posebne unije se na pošten in pregleden način odražajo v proračunu Organizacije.

(2)   [Viri financiranja proračuna] Viri prihodkov posebne unije so:

(i)

pristojbine, pobrane na podlagi člena 7(1) in (2);

(ii)

prihodki od prodaje ali licenčnine publikacij Mednarodnega urada;

(iii)

darila, volila in subvencije;

(iv)

najemnina, prihodki iz naložb in drugi prihodki;

(v)

posebni prispevki pogodbenic ali drugi viri, pridobljeni od pogodbenic in/ali upravičencev, če in kolikor prihodki iz virov iz točk od (i) do (iv) ne zadoščajo za kritje stroškov, o čemer odloči skupščina.

(3)   [Določitev pristojbin; višina proračuna]

a)

Zneske pristojbin iz odstavka 2 določi skupščina na predlog generalnega direktorja, in sicer tako, da skupaj s prihodki iz drugih virov iz odstavka 2 prihodek posebne unije v normalnih okoliščinah zadošča za kritje stroškov Mednarodnega urada za ohranjanje storitve mednarodne registracije.

b)

Če se program in proračun Organizacije ne sprejmeta pred začetkom novega finančnega obdobja, ostane pooblastilo generalnemu direktorju za prevzemanje obveznosti in izvajanje plačil na enaki ravni kot v predhodnem finančnem obdobju.

(4)   [Določitev posebnih prispevkov iz odstavka 2(v)] Za namene določitve njenega prispevka pogodbenica sodi v isti razred kot v okviru Pariške konvencije, če ni pogodbenica Pariške konvencije, pa v razred, v katerega bi sodila, če bi bila pogodbenica Pariške konvencije. Za medvladne organizacije velja, da sodijo v I. (prvi) prispevni razred, razen če skupščina soglasno ne odloči drugače. Prispevek se delno ponderira glede na število registracij, ki izvirajo iz pogodbenice, o čemer odloči skupščina.

(5)   [Sklad obratnih sredstev] Posebna unija ima na voljo sklad obratnih sredstev, v katerega se stekajo predplačila vseh članic posebne unije, kadar ta tako odloči. Če sredstva sklada ne zadostujejo, lahko skupščina sprejme sklep o njihovem povečanju. Razmerje in plačilne pogoje določi skupščina na predlog generalnega direktorja. Če posebna unija v nekem finančnem obdobju beleži presežek prihodkov nad odhodki, se lahko predplačila v sklad obratnih sredstev na predlog generalnega direktorja in po odločitvi skupščine članicam povrnejo sorazmerno z njihovim začetnim plačilom.

(6)   [Predplačila države gostiteljice]

a)

V sporazumu o sedežu, sklenjenem z državo, na ozemlju katere ima Organizacija svoj sedež, se določi, da ta država odobri predplačila, kadar sredstva sklada obratnih sredstev ne zadostujejo. Znesek takih predplačil in pogoji za njihovo odobritev so predmet ločenih sporazumov med to državo in Organizacijo.

b)

Država iz pododstavka (a) in Organizacija imata vsaka pravico, da s pisnim uradnim obvestilom odpovesta obveznost odobritve predplačil. Odpoved začne veljati tri leta po koncu leta, v katerem je bila uradno sporočena.

(7)   [Revizija računovodskih izkazov] Revizijo računovodskih izkazov izvede ena ali več držav članic posebne unije ali zunanji revizorji, kot je določeno v finančnih predpisih Organizacije. Revizorje z njihovim soglasjem imenuje skupščina.

Člen 25

Pravilnik

(1)   [Predmet urejanja] Podrobnosti za izvajanje tega akta se določijo v pravilniku.

(2)   [Sprememba nekaterih določb pravilnika]

a)

Skupščina lahko odloči, da je nekatere določbe pravilnika mogoče spremeniti le soglasno ali le s tričetrtinsko večino.

b)

Odločitev, da se soglasje ali tričetrtinska večina v prihodnje ne bo več zahtevala za spreminjanje določb pravilnika, je treba sprejeti soglasno.

c)

Odločitev, da se bo soglasje ali tričetrtinska večina v prihodnje zahtevala za spreminjanje določb pravilnika, je treba sprejeti s tričetrtinsko večino.

(3)   [Nasprotje med tem aktom in pravilnikom] V primeru nasprotja med določbami tega akta in določbami pravilnika prevlada prvi.

POGLAVJE VI

Revizija in sprememba

Člen 26

Revizija

(1)   [Revizijske konference] Ta akt lahko revidirajo diplomatske konference pogodbenic. O sklicu diplomatske konference odloča skupščina.

(2)   [Revizija ali sprememba nekaterih členov] Člene od 22 do 24 in člen 27 lahko spremeni bodisi revizijska konferenca bodisi skupščina v skladu z določbami člena 27.

Člen 27

Sprememba nekaterih členov s strani skupščine

(1)   [Predlogi za spremembo]

a)

Spremembo členov od 22 do 24 in tega člena lahko predlaga vsaka pogodbenica ali generalni direktor.

b)

Take predloge generalni direktor sporoči pogodbenicam najmanj šest mesecev pred obravnavo v skupščini.

(2)   [Večina] Za sprejetje spremembe členov iz odstavka 1 je potrebna tričetrtinska večina, razen za sprejetje sprememb člena 22 in tega odstavka, za kar je potrebna štiripetinska večina.

(3)   [Začetek veljavnosti]

a)

Razen v primerih, za katere se uporablja pododstavek (b), začne vsaka sprememba členov iz odstavka 1 veljati en mesec po tem, ko je generalni direktor prejel pisna uradna obvestila treh četrtin pogodbenic, ki so bile v času sprejemanja spremembe članice skupščine in so imele pravico glasovati o tej spremembi, da so spremembo sprejele v skladu s svojimi ustavnimi postopki.

b)

Sprememba člena 22(3) ali (4) ali tega pododstavka ne začne veljati, če v šestih mesecih po tem, ko jo je skupščina sprejela, katera koli pogodbenica uradno obvesti generalnega direktorja, da te spremembe ne sprejema.

c)

Vsaka sprememba, ki začne veljati v skladu z določbami tega odstavka, zavezuje vse države in medvladne organizacije, ki so pogodbenice ob začetku veljavnosti spremembe ali ki bodo pogodbenice postale pozneje.

POGLAVJE VII

Končne določbe

Člen 28

Pristop k temu aktu

(1)   [Upravičenost] Ob upoštevanju člena 29 ter odstavkov 2 in 3 tega člena

(i)

lahko vsaka država, ki je pogodbenica Pariške konvencije, podpiše ta akt in postane njegova pogodbenica;

(ii)

lahko vsaka druga država članica Organizacije podpiše ta akt in postane njegova pogodbenica, če izjavi, da je njena zakonodaja v skladu z določbami Pariške konvencije o označbah porekla, geografskih označbah in blagovnih znamkah;

(iii)

lahko vsaka medvladna organizacija podpiše ta akt in postane njegova pogodbenica, če je vsaj ena država članica te medvladne organizacije pogodbenica Pariške konvencije in če medvladna organizacija izjavi, da je v skladu s svojimi notranjimi postopki ustrezno pooblaščena, da postane pogodbenica tega akta in da po ustanovni pogodbi medvladne organizacije velja zakonodaja, v skladu s katero se za geografske označbe lahko pridobijo regionalne označbe za zaščito.

(2)   [Ratifikacija ali pristop] Vsaka država ali medvladna organizacija iz odstavka 1 lahko deponira

(i)

listino o ratifikaciji, če je ta akt podpisala, ali

(ii)

listino o pristopu, če tega akta ni podpisala.

(3)   [Začetek veljavnosti deponirane listine]

a)

Ob upoštevanju določb pododstavka (b) začne deponirana listina o ratifikaciji ali pristopu veljati na datum deponiranja listine.

b)

Datum začetka veljavnosti deponirane listine o ratifikaciji ali pristopu katere koli države, ki je država članica medvladne organizacije in za katero se zaščita označb porekla ali geografskih označb lahko pridobi le na podlagi zakonodaje, ki se uporablja med državami članicami medvladne organizacije, je datum deponiranja listine o ratifikaciji ali pristopu te medvladne organizacije, če je ta datum poznejši od datuma deponiranja listine zadevne države. Vendar se ta pododstavek ne uporablja za države, ki so pogodbenice Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, in za take članice ne vpliva na uporabo člena 31.

Člen 29

Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov

(1)   [Listine, ki jih je treba upoštevati] V tem členu se upoštevajo samo tiste listine o ratifikaciji ali pristopu, ki so jih deponirale države ali medvladne organizacije, navedene v členu 28(1), in ki začnejo veljati v skladu s členom 28(3).

(2)   [Začetek veljavnosti tega akta] Ta akt začne veljati tri mesece po tem, ko pet upravičenih pogodbenic iz člena 28 deponira svoje listine o ratifikaciji ali pristopu.

(3)   [Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov]

a)

Za vsako državo ali medvladno organizacijo, ki je svojo listino o ratifikaciji ali pristopu deponirala tri mesece ali več pred dnevom začetka veljavnosti tega akta, postane ta akt zavezujoč na datum začetka njegove veljavnosti.

b)

Za vsako drugo državo ali medvladno organizacijo postane ta akt zavezujoč tri mesece po datumu, ko je deponirala svojo listino o ratifikaciji ali pristopu, ali na kateri koli poznejši datum, določen v navedeni listini.

(4)   [Mednarodne registracije pred pristopom] Na ozemlju pristopne države, kadar je pogodbenica medvladna organizacija, pa na ozemlju, za katero se uporablja ustanovna pogodba navedene medvladne organizacije, se določbe tega akta uporabljajo za označbe porekla in geografske označbe, ki so na podlagi tega akta v času pristopa že registrirane, ob upoštevanju člena 7(4) in določb poglavja IV, ki se smiselno uporabljajo. Pristopna država ali medvladna organizacija lahko z izjavo, priloženo k listini o ratifikaciji ali pristopu, določi tudi podaljšanje roka iz člena 15(1) in obdobij iz člena 17 v skladu s postopki, določenimi v pravilniku v zvezi s tem.

Člen 30

Prepoved pridržkov

K temu aktu niso dovoljeni nobeni pridržki.

Člen 31

Uporaba Lizbonskega sporazuma in akta iz leta 1967

(1)   [Odnosi med državami pogodbenicami tega akta in Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967] Za medsebojne odnose med državami, ki so tako pogodbenice tega akta kot Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, se uporabljajo samo določbe tega akta. Vendar pa za mednarodne registracije označb porekla na podlagi Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967 države ne dodelijo nižje zaščite, kot je določena v Lizbonskem sporazumu ali aktu iz leta 1967.

(2)   [Odnosi med državami, ki so tako pogodbenice tega akta kot Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, in državami pogodbenicami Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, ki niso pogodbenice tega akta] Vsaka država, ki je tako pogodbenica tega akta kot Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, v odnosih z državami, ki so pogodbenice Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, niso pa pogodbenice tega akta, še naprej uporablja Lizbonski sporazum oziroma akt iz leta 1967.

Člen 32

Odpoved

(1)   [Uradno obvestilo] Vsaka pogodbenica lahko ta akt odpove z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega direktorja.

(2)   [Začetek veljavnosti] Odpoved začne veljati eno leto po datumu, ko je generalni direktor prejel uradno obvestilo, ali na kateri koli poznejši datum, ki je naveden v uradnem obvestilu. Odpoved ne vpliva na uporabo tega akta za kateri koli zahtevek v postopku in katero koli mednarodno registracijo, ki za pogodbenico, ki odpoveduje ta akt, velja v času, ko začne veljati odpoved.

Člen 33

Jeziki tega akta; podpis

(1)   [Izvirna besedila; uradna besedila]

a)

Ta akt je podpisan v enem izvirniku v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

b)

Uradna besedila določi generalni direktor po posvetovanju z zainteresiranimi vladami v tistih drugih jezikih, ki jih določi skupščina.

(2)   [Rok za podpis] Ta akt ostane odprt za podpis na sedežu Organizacije eno leto po sprejetju.

Člen 34

Depozitar

Depozitar tega akta je generalni direktor.


(1)  Dogovorjena izjava v zvezi s členom 11(2): Za namene tega akta velja, da kadar je značaj nekaterih elementov imena ali označbe, ki tvorijo označbo porekla ali geografsko označbo, v pogodbenici porekla generičen, se njihova zaščita na podlagi tega odstavka v drugih pogodbenicah ne zahteva. Pojasniti je treba, da zavrnitev ali razveljavitev blagovne znamke ali ugotovitev kršitve v pogodbenici v skladu s členom 11 ne sme temeljiti na elementu, ki je generičen.

(2)  Dogovorjena izjava v zvezi s členom 12: Za namene tega akta velja, da člen 12 ne posega v uporabo določb tega akta o predhodni uporabi, saj je ime ali označba, ki tvori označbo porekla ali geografsko označbo, pred mednarodno registracijo lahko v pogodbenici, ki ni pogodbenica porekla, že v celoti ali deloma generična, na primer zato, ker je ime ali označba ali del imena ali označbe enak izrazu, ki se v vsakdanjem jeziku običajno uporablja kot splošno ime za blago ali storitev v navedeni pogodbenici, ali enak splošnemu imenu sorte vinske trte v navedeni pogodbenici.