1.   Ta uredba določa pravila in postopke v zvezi z ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt).

2.   Za namene te uredbe pojem „geografske označbe“ vključuje označbe porekla v smislu Ženevskega akta, vključno z označbami porekla v smislu uredb (EU) št. 1151/2012 in (EU) št. 1308/2013 ter geografskimi označbami v smislu uredb (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 251/2014 in (EU) 2019/787.

1.   Komisija bo kot pristojni organ v smislu člena 3 Ženevskega akta pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) v skladu s členom 5(1) in (2) Ženevskega akta po pristopu Unije k temu aktu vložila in zatem redno vlagala zahtevke za mednarodno registracijo geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije ter se nanašajo na proizvode s poreklom iz Unije.

2.   Za namen odstavka 1 države članice lahko v ta namen od Komisije zahtevajo, da v mednarodnem registru registrira geografske označbe z njihovega ozemlja, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije. Taka zahteva temelji na:

3.   Komisija na podlagi teh zahtev sprejme izvedbene akte, v katerih navede seznam geografskih označb iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

1.   Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zahteva, da Mednarodni urad iz mednarodnega registra izbriše registracijo geografske označbe iz države članice Unije v katerem koli od naslednjih primerov:

2.   Izvedbeni akt iz odstavka 1 tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

3.   Komisija o zahtevi za izbris nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad.

1.   Komisija objavi vsako mednarodno registracijo, o kateri jo uradno obvesti Mednarodni urad v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta, ki:

2.   Mednarodna registracija iz odstavka 1 se objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. V objavi se navedeta tudi vrsta proizvoda in država porekla.

1.   Komisija oceni vse mednarodne registracije, o katerih jo v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta uradno obvesti Mednarodni urad in ki zadevajo geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru ter katerih pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 Ženevskega akta, ni država članica, da se ugotovi, ali vključujejo obvezno vsebino iz člena 5(2) Skupnega pravilnika na podlagi Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik) ter podatke v zvezi s kakovostjo, slovesom ali značilnostmi iz pravila 5(3) Skupnega pravilnika, in preveri, ali se objava iz člena 4 nanaša na proizvod, v zvezi s katerim je zagotovljena zaščita geografskih označb na ravni Unije.

2.   Ocena iz odstavka 1 se izvede v štirih mesecih od datuma registracije geografske označbe v mednarodnem registru in ne vključuje ocene drugih posebnih določb Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg ter zlasti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, standardi trženja ali označevanjem živil.

1.   Organi države članice ali tretje države, ki ni pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 Ženevskega akta, ali fizična ali pravna oseba z legitimnim interesom in s sedežem v Uniji ali tretji državi, ki ni pogodbenica porekla, lahko v štirih mesecih od datuma objave mednarodne registracije v skladu s členom 4 pri Komisiji vložijo ugovor.

Ugovor je v enem od uradnih jezikov institucij Unije.

2.   Ugovor iz odstavka 1 tega člena je dopusten samo, če je vložen v roku iz odstavka 1 tega člena in če temelji na enem ali več od naslednjih razlogov:

3.   Komisija razloge za ugovor iz odstavka 2 oceni za ozemlje Unije ali del tega ozemlja.

1.   Kadar se na podlagi ocene, izvedene na podlagi člena 5, ugotovi, da so pogoji iz navedenega člena izpolnjeni, in ni prejet noben ugovor oziroma noben dopusten ugovor, Komisija po potrebi z izvedbenim aktom zavrže kakršne koli nedopustne ugovore in odloči o podelitvi zaščite geografske označbe. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.   Kadar se na podlagi ocene, izvedene na podlagi člena 5, ugotovi, da pogoji iz navedenega člena niso izpolnjeni, ali če je prejet dopusten ugovor iz člena 6(2), Komisija z izvedbenim aktom odloči o tem, ali naj se podeli zaščita geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2). V primeru geografskih označb proizvodov, ki ne spadajo v pristojnost odborov iz člena 15(1), odločitev, ali naj se podeli zaščita, sprejme Komisija.

3.   V odločitvi o podelitvi zaščite geografske označbe v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena se določi obseg podeljene zaščite in lahko vključuje pogoje, ki so združljivi z Ženevskim aktom, ter zlasti odobri natančno opredeljeno prehodno obdobje iz člena 17 Ženevskega akta in člena 14 Skupnega pravilnika.

4.   Komisija v skladu s členom 15(1) Ženevskega akta uradno obvesti Mednarodni urad o zavrnitvi učinkov zadevne mednarodne registracije na ozemlju Unije v roku enega leta od prejema uradnega obvestila o mednarodni registraciji v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta ali, v primerih iz prvega odstavka člena 5 Sklepa (EU) 2019/1754, v roku dveh let od prejema uradnega obvestila.

5.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom z izvedbenim aktom v celoti ali delno umakne zavrnitev, o kateri je bil predhodno uradno obveščen Mednarodni urad. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

Komisija o takem umiku nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad.

1.   Izvedbeni akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 7, se uporabljajo brez poseganja v druge posebne določbe Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg in zlasti v zvezi s skupno ureditvijo kmetijskih trgov, sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi in označevanjem živil.

2.   Ob upoštevanju odstavka 1 lahko geografske označbe, zaščitene na podlagi te uredbe, uporabljajo vsi gospodarski subjekti, ki tržijo proizvod v skladu z mednarodno registracijo teh geografskih označb.

1.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom z izvedbenim aktom v celoti ali delno razveljavi učinke zaščite geografske označbe v enem ali več od naslednjih primerov:

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2) in šele potem, ko so fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenci, kakor so opredeljeni v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, imeli možnost uveljavljati svoje pravice.

3.   Kadar glede razveljavitve ni več dopustna pritožba, Komisija nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad o razveljavitvi učinkov mednarodne registracije geografske označbe na ozemlju Unije v skladu s točko (a) ali (c) odstavka 1.

1.   Zaščita geografske označbe ne posega v veljavnost predhodne blagovne znamke na ravni Unije ali na regionalni ali nacionalni ravni, ki je bila v dobri veri prijavljena ali registrirana ali pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju države članice, regionalne unije držav članic ali Unije.

2.   Geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, se ne zaščiti na ozemlju Unije, če bi zaradi slovesa in ugleda blagovne znamke ter trajanja njene uporabe zaščita navedene geografske označbe na ozemlju Unije lahko zavajala potrošnika glede prave identitete proizvoda.

3.   Brez poseganja v odstavek 2 se lahko blagovna znamka, ki je bila v dobri veri prijavljena ali registrirana ali pridobljena z uporabo, če veljavno pravo predvideva to možnost, na ozemlju države članice, regionalne unije držav članic ali Unije pred datumom, ko je Mednarodni urad uradno obvestil Komisijo o objavi mednarodne registracije geografske označbe, in katere uporaba bi bila v nasprotju z zaščito geografske označbe, še naprej uporablja in obnavlja za zadevni proizvod ne glede na zaščito geografske označbe, če ni razlogov za ničnost ali razveljavitev na podlagi Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali na podlagi Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta (10). V takšnih primerih se dovolita tako uporaba geografske označbe kot uporaba zadevne blagovne znamke.

1.   V zvezi z vsako označbo porekla iz države članice pogodbenice Lizbonskega sporazuma za proizvod, ki je zaščiten na podlagi ene od uredb iz člena 1 te uredbe, zadevna država članica na podlagi zahteve fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali na svojo lastno pobudo zahteva eno od naslednjega:

Zadevne države članice do 14. novembra 2022.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka zadevna država članica v sodelovanju s Komisijo pri Mednarodnem uradu preveri, ali so v skladu s členom 7(4) Skupnega pravilnika potrebne morebitne spremembe za namen registracije na podlagi Ženevskega akta.

Komisija z izvedbenim aktom pooblasti zadevno državo članico, da opravi potrebne spremembe in o tem obvesti Mednarodni urad. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.   V zvezi z vsako označbo porekla iz države članice pogodbenice Lizbonskega sporazuma za proizvod, ki spada na področje uporabe ene od uredb iz člena 1(2) te uredbe, vendar ni zaščiten na podlagi nobene od teh uredb, zadevna država članica na podlagi zahteve fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali na svojo lastno pobudo zahteva:

Zadevna država članica uradno obvesti Komisijo o izbiri iz prvega pododstavka in vloži zadevno zahtevo do 14. novembra 2022.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka zadevna država članica zahteva mednarodno registracijo navedene označbe porekla na podlagi Ženevskega akta, če je ta država članica ratificirala Ženevski akt ali k njemu pristopila na podlagi pooblastila iz člena 3 Sklepa (EU) 2019/1754, v roku enega leta od datuma registracije geografske označbe na podlagi veljavne uredbe. Uporabljata se tretji in četrti pododstavek odstavka 1.

Če se zahteva za registracijo na podlagi veljavne uredbe zavrne in so bila izčrpana vsa s tem povezana upravna in sodna sredstva ali če zahteva za registracijo na podlagi Ženevskega akta ni bila predložena v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka, zadevna država članica nemudoma zahteva izbris registracije navedene označbe porekla iz mednarodnega registra.

3.   Kar zahteva označbe porekla za proizvode, ki ne spadajo na področje uporabe ene od uredb iz člena 1(2) te uredbe in za katere zaščita geografskih označb na ravni Unije ni zagotovljena, lahko država članica, ki je že pogodbenica Lizbonskega sporazuma, ohrani vse obstoječe registracije v mednarodnem registru.

Taka država članica lahko predloži tudi nadaljnje zahtevke za registracijo takih označb porekla z njenega ozemlja v mednarodnem registru na podlagi Lizbonskega sporazuma, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Če Komisija zahteva dodatne informacije v zvezi z uradnim obvestilom, predloženim v skladu s točko (a) drugega pododstavka, je rok, v katerem Komisija lahko ukrepa, en mesec od prejema zahtevanih informacij.

Komisija takoj obvesti druge države članice o vsakem uradnem obvestilu, predloženem v skladu s točko (a) drugega pododstavka.

1.   Države članice, ki so bile pogodbenice Lizbonskega sporazuma pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu, lahko z nacionalnim sistemom zaščite še naprej ščitijo označbe porekla iz tretje države, ki je pogodbenica Lizbonskega sporazuma, z učinkom od datuma, ko Unija postane pogodbenica Ženevskega akta, kar zadeva označbe porekla, ki so bile do tega datuma registrirane na podlagi Lizbonskega sporazuma.

2.   Zaščita iz odstavka 1:

3.   Kadar označba porekla iz tretje države ni registrirana na podlagi te uredbe ali če nacionalna zaščita ni nadomeščena v skladu s točko (a) odstavka 2, je za posledice take nacionalne zaščite odgovorna izključno zadevna država članica.

4.   Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z odstavkom 1, imajo učinke samo na nacionalni ravni in ne vplivajo na trgovino v Uniji ali na mednarodno trgovino.

5.   Države članice iz odstavka 1 pošljejo Komisiji vsa uradna obvestila Mednarodnega urada na podlagi Lizbonskega sporazuma. Komisija nato ta uradna obvestila pošlje vsem drugim državam članicam.

6.   Države članice iz odstavka 1 tega člena Mednarodni urad obvestijo, da ne morejo zagotoviti nacionalne zaščite označbe porekla za proizvod, ki spada na področje uporabe ene od uredb iz člena 1(2) te uredbe, ki je registrirana in o kateri so uradno obveščene na podlagi Lizbonskega sporazuma, in sicer od datuma, ko Unija postane pogodbenica Ženevskega akta.

1.   Komisiji pomagajo naslednji odbori v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 glede naslednjih proizvodov:

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(1)   Unijo in države članice, ki ratificirajo Ženevski akt ali k njemu pristopijo na podlagi člena 3 tega sklepa, v posebni uniji zastopa Komisija v skladu s členom 17(1) PEU. Unija je odgovorna za zagotavljanje uveljavljanja pravic in izpolnjevanja obveznosti Unije in držav članic, ki ratificirajo Ženevski akt ali k njemu pristopijo na podlagi člena 3 tega sklepa.

Komisija v imenu Unije in navedenih držav članic pošlje vsa uradna obvestila, potrebna v skladu z Ženevskim aktom.

Komisija je zlasti imenovana kot pristojni organ iz člena 3 Ženevskega akta in je odgovorna za upravljanje Ženevskega akta na ozemlju Unije ter komunikacijo z Mednarodnim uradom WIPO v skladu z Ženevskim aktom in Skupnim pravilnikom v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskim aktom Lizbonskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik).

(2)   Unija glasuje v skupščini posebne unije, države članice, ki so Ženevski akt ratificirale ali k njemu pristopile, pa ne uveljavljajo svoje glasovalne pravice.

(1)   [Označbe porekla in geografske označbe] Ta akt se uporablja za:

(2)   [Morebitna geografska območja porekla] Geografsko območje porekla, kot je opisano v odstavku 1, lahko zajema bodisi celotno ozemlje pogodbenice porekla bodisi regijo, okraj ali kraj v pogodbenici porekla. To ne izključuje uporabe tega akta za geografsko območje porekla, kot je opisano v odstavku 1, ki zajema čezmejno geografsko območje ali njegov del.

(1)   [Kraj vložitve] Zahtevki se vložijo pri Mednarodnem uradu.

(2)   [Vložitev zahtevka s strani pristojnega organa] Ob upoštevanju odstavka 3 zahtevek za mednarodno registracijo označbe porekla ali geografske označbe vloži pristojni organ v imenu:

(3)   [Neposredna vložitev zahtevka]

(4)   [Morebitna skupna vložitev zahtevka za čezmejno geografsko območje] Za geografsko območje porekla, ki zajema čezmejno geografsko območje, lahko sosednje pogodbenice na podlagi medsebojnega sporazuma skupaj vložijo zahtevek prek skupno imenovanega pristojnega organa.

(5)   [Obvezna vsebina] Pravilnik določa obvezne podatke, ki morajo biti poleg podatkov iz člena 6(3) vključeni v zahtevek.

(6)   [Neobvezna vsebina] Pravilnik lahko določi neobvezne podatke, ki se lahko vključijo v zahtevek.

(1)   [Formalna presoja Mednarodnega urada] Po prejemu zahtevka za mednarodno registracijo označbe porekla ali geografske označbe v predpisani obliki, določeni v pravilniku, Mednarodni urad označbo porekla ali geografsko označbo vpiše v mednarodni register.

(2)   [Datum mednarodne registracije] Ob upoštevanju odstavka 3 je datum mednarodne registracije tisti datum, ko je Mednarodni urad prejel zahtevek.

(3)   [Datum mednarodne registracije v primeru manjkajočih podatkov] Kadar zahtevek ne vsebuje vseh naslednjih podatkov:

je datum mednarodne registracije datum, ko Mednarodni urad prejeme zadnji manjkajoči podatek.

(4)   [Objava in uradno obvestilo o mednarodnih registracijah] Mednarodni urad nemudoma objavi vsako mednarodno registracijo ter o njej uradno obvesti pristojni organ vsake pogodbenice.

(5)   [Začetek veljavnosti mednarodne registracije]

(1)   [Pristojbina za mednarodno registracijo] Za mednarodno registracijo za vsako označbo porekla in vsako geografsko označbo se plača pristojbina, določena v pravilniku.

(2)   [Pristojbine za druge vpise v mednarodni register] Pravilnik določa pristojbine, ki jih je treba plačati za druge vpise v mednarodni register in za pridobitev izvlečkov, potrdil ali drugih informacij v zvezi z vsebino mednarodne registracije.

(3)   [Znižanje pristojbin] Znižane pristojbine določi skupščina za nekatere mednarodne registracije označb porekla in nekatere mednarodne registracije geografskih označb, zlasti za tiste, katerih pogodbenica porekla je država v razvoju ali najmanj razvita država.

(4)   [Individualna pristojbina]

(1)   [Odvisnost] Mednarodne registracije veljajo za nedoločen čas, pri čemer zaščita registrirane označbe porekla ali geografske označbe ni več potrebna, če ime, ki tvori označbo porekla, ali označba, ki tvori geografsko označbo, v pogodbenici porekla ni več zaščitena.

(2)   [Izbris]

(1)   [Oblika pravne zaščite] Vsaka pogodbenica svobodno izbere vrsto zakonodaje, na podlagi katere vzpostavi zaščito, določeno v tem aktu, pod pogojem, da takšna zakonodaja izpolnjuje vsebinske zahteve tega akta.

(2)   [Zaščita z drugimi instrumenti] Določbe tega akta na noben način ne vplivajo na drugo zaščito, ki jo lahko pogodbenica dodeli registriranim označbam porekla ali registriranim geografskim označbam na podlagi svoje nacionalne ali regionalne zakonodaje ali na podlagi drugih mednarodnih instrumentov.

(3)   [Razmerje do drugih instrumentov] Nobena določba tega akta ne odstopa od medsebojnih obveznosti pogodbenic na podlagi katerega koli drugega mednarodnega instrumenta ter ne vpliva na pravice, ki jih ima pogodbenica na podlagi drugih mednarodnih instrumentov.

(1)   [Vsebina zaščite] Ob upoštevanju določb tega akta v zvezi z registrirano označbo porekla ali registrirano geografsko označbo vsaka pogodbenica zagotovi pravna sredstva za preprečitev:

(2)   [Vsebina zaščite pri nekaterih uporabah] Odstavek 1(a) velja tudi za uporabo označbe porekla ali geografske označbe, ki bi pomenila njeno posnemanje, tudi če je resnično poreklo blaga navedeno ali če se označba porekla ali geografska označba uporablja v prevodu ali skupaj z izrazi, kot so „vrsta“, „sorta“„tip“, „izdelava“, „imitacija“, „metoda“, „kakor se proizvaja v“, „kot“, „podoben“ ali podobno (1).

(3)   [Uporaba v blagovni znamki] Brez poseganja v člen 13(1) pogodbenica, če njena zakonodaja to dovoljuje ali to zahteva zainteresirana stran, po uradni dolžnosti zavrne ali razveljavi registracijo kasnejše blagovne znamke, če bi njena uporaba povzročila eno izmed situacij iz odstavka 1.

(1)   [Predhodne pravice iz blagovne znamke] Določbe tega akta ne posegajo v predhodno blagovno znamko, ki je bila v pogodbenici v dobri veri zahtevana, registrirana ali pridobljena z uporabo. Kadar zakonodaja pogodbenice določa omejeno izjemo glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko, in torej navedena predhodna blagovna znamka v določenih okoliščinah imetniku ne daje pravice za preprečitev, da registrirana označba porekla ali geografska označba v navedeni pogodbenici pridobi zaščito ali se uporablja, zaščita registrirane označbe porekla ali geografske označbe na noben drug način ne omejuje pravic, ki jih podeljuje navedena blagovna znamka.

(2)   [Poslovna uporaba osebnega imena] Določbe tega akta ne posegajo v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojega poslovnega predhodnika, razen kadar se tako ime uporablja na način, ki zavaja javnost.

(3)   [Pravice na podlagi imena rastlinske sorte ali živalske pasme] Določbe tega akta ne posegajo v pravico oseb do uporabe imena rastlinske sorte ali živalske pasme pri trgovanju, razen kadar se tako ime rastlinske sorte ali živalske pasme uporablja na način, ki zavaja javnost.

(4)   [Zaščitni ukrepi v primeru uradnega obvestila o umiku zavrnitve ali dodelitvi zaščite] Kadar pogodbenica, ki je na podlagi člena 15 zavrnila učinke mednarodne registracije zaradi uporabe na podlagi predhodne pravice iz blagovne znamke ali druge pravice, kot je navedeno v tem členu, uradno obvesti o umiku navedene zavrnitve na podlagi člena 16 ali o dodelitvi zaščite na podlagi člena 18, izhajajoča zaščita označbe porekla ali geografske označbe ne posega v navedeno pravico ali njeno uporabo, razen če je bila zaščita dodeljena po izbrisu, neobnovitvi, preklicu ali razveljavitvi pravice.

(1)   [Zavrnitev učinkov mednarodne registracije]

(2)   [Zaščita z drugimi instrumenti] Uradno obvestilo o zavrnitvi ne sme škodljivo vplivati na katero koli drugo zaščito, ki je lahko v skladu s členom 10(2) za zadevno ime ali označbo na voljo v pogodbenici, na katero se zavrnitev nanaša.

(3)   [Obveznost zagotavljanja možnosti za zainteresirane strani] Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima vsakdo, na čigar interese bi mednarodna registracija vplivala, od pristojnega organa razumno možnost zahtevati uradno obvestilo o zavrnitvi v zvezi z mednarodno registracijo.

(4)   [Registracija, objava in sporočanje zavrnitev] Mednarodni urad zavrnitev in razloge zanjo vpiše v mednarodni register. Zavrnitev in razloge zanjo objavi in uradno obvestilo o zavrnitvi pošlje pristojnemu organu pogodbenice porekla, ob neposredni vložitvi zahtevka v skladu s členom 5(3) pa upravičencem ali fizični ali pravni osebi iz člena 5(2)(ii) ter pristojnemu organu pogodbenice porekla.

(5)   [Nacionalna obravnava] Vsaka pogodbenica zainteresiranim stranem, ki jih zavrnitev zadeva, zagotovi ista sodna in upravna sredstva, ki so na voljo njenim državljanom v zvezi z zavrnitvijo zaščite označbe porekla ali geografske označbe.

(1)   [Možnost odobritve prehodnega obdobja] Kadar pogodbenica ni zavrnila učinkov mednarodne registracije na podlagi predhodne uporabe s strani tretje strani ali je tako zavrnitev umaknila ali uradno obvestila o dodelitvi zaščite, lahko v skladu s svojo zakonodajo brez poseganja v člen 13 odobri določeno obdobje, kot je določeno v pravilniku, za prenehanje take uporabe.

(2)   [Uradno obvestilo o prehodnem obdobju] Pogodbenica Mednarodni urad obvesti o vsakem prehodnem obdobju v skladu s postopki, določenimi v pravilniku.

(1)   [Možnost zaščite pravic] Učinki mednarodne registracije na ozemlju pogodbenice se lahko v celoti ali delno razveljavijo šele po tem, ko imajo upravičenci možnost, da zaščitijo svoje pravice. Takšno možnost ima tudi fizična ali pravna oseba iz člena 5(2)(ii).

(2)   [Uradno obvestilo, vpis v register in objava] Pogodbenica o razveljavitvi učinkov mednarodne registracije uradno obvesti Mednarodni urad, ki razveljavitev vpiše v mednarodni register in jo objavi.

(3)   [Zaščita z drugimi instrumenti] Zavrnitev ne sme škodljivo vplivati na katero koli drugo zaščito, ki je lahko v skladu s členom 10(2) za zadevno ime ali označbo na voljo v pogodbenici, ki je razveljavila učinke mednarodne registracije.

(1)   [Sestava]

(2)   [Naloge]

(3)   [Sklepčnost]

(4)   [Odločanje v skupščini]

(5)   [Večina]

(6)   [Zasedanja]

(7)   [Poslovnik] Skupščina sprejme svoj poslovnik.

(1)   [Upravne naloge]

(2)   [Vloga Mednarodnega urada na skupščini in drugih sestankih] Generalni direktor in vsi člani osebja, ki jih imenuje, sodelujejo na vseh zasedanjih skupščine ter sestankih odborov in delovnih skupin, ki jih je skupščina ustanovila, nimajo pa glasovalne pravice. Generalni direktor ali član osebja, ki ga imenuje, je po uradni dolžnosti sekretar takšnega organa.

(3)   [Konference]

(4)   [Druge naloge] Mednarodni urad opravlja tudi vse druge naloge, ki so mu dodeljene v zvezi s tem aktom.

(1)   [Proračun] Prihodki in stroški posebne unije se na pošten in pregleden način odražajo v proračunu Organizacije.

(2)   [Viri financiranja proračuna] Viri prihodkov posebne unije so:

(3)   [Določitev pristojbin; višina proračuna]

(4)   [Določitev posebnih prispevkov iz odstavka 2(v)] Za namene določitve njenega prispevka pogodbenica sodi v isti razred kot v okviru Pariške konvencije, če ni pogodbenica Pariške konvencije, pa v razred, v katerega bi sodila, če bi bila pogodbenica Pariške konvencije. Za medvladne organizacije velja, da sodijo v I. (prvi) prispevni razred, razen če skupščina soglasno ne odloči drugače. Prispevek se delno ponderira glede na število registracij, ki izvirajo iz pogodbenice, o čemer odloči skupščina.

(5)   [Sklad obratnih sredstev] Posebna unija ima na voljo sklad obratnih sredstev, v katerega se stekajo predplačila vseh članic posebne unije, kadar ta tako odloči. Če sredstva sklada ne zadostujejo, lahko skupščina sprejme sklep o njihovem povečanju. Razmerje in plačilne pogoje določi skupščina na predlog generalnega direktorja. Če posebna unija v nekem finančnem obdobju beleži presežek prihodkov nad odhodki, se lahko predplačila v sklad obratnih sredstev na predlog generalnega direktorja in po odločitvi skupščine članicam povrnejo sorazmerno z njihovim začetnim plačilom.

(6)   [Predplačila države gostiteljice]

(7)   [Revizija računovodskih izkazov] Revizijo računovodskih izkazov izvede ena ali več držav članic posebne unije ali zunanji revizorji, kot je določeno v finančnih predpisih Organizacije. Revizorje z njihovim soglasjem imenuje skupščina.

(1)   [Predmet urejanja] Podrobnosti za izvajanje tega akta se določijo v pravilniku.

(2)   [Sprememba nekaterih določb pravilnika]

(3)   [Nasprotje med tem aktom in pravilnikom] V primeru nasprotja med določbami tega akta in določbami pravilnika prevlada prvi.

(1)   [Revizijske konference] Ta akt lahko revidirajo diplomatske konference pogodbenic. O sklicu diplomatske konference odloča skupščina.

(2)   [Revizija ali sprememba nekaterih členov] Člene od 22 do 24 in člen 27 lahko spremeni bodisi revizijska konferenca bodisi skupščina v skladu z določbami člena 27.

(1)   [Predlogi za spremembo]

(2)   [Večina] Za sprejetje spremembe členov iz odstavka 1 je potrebna tričetrtinska večina, razen za sprejetje sprememb člena 22 in tega odstavka, za kar je potrebna štiripetinska večina.

(3)   [Začetek veljavnosti]

(1)   [Upravičenost] Ob upoštevanju člena 29 ter odstavkov 2 in 3 tega člena

(2)   [Ratifikacija ali pristop] Vsaka država ali medvladna organizacija iz odstavka 1 lahko deponira

(3)   [Začetek veljavnosti deponirane listine]

(1)   [Listine, ki jih je treba upoštevati] V tem členu se upoštevajo samo tiste listine o ratifikaciji ali pristopu, ki so jih deponirale države ali medvladne organizacije, navedene v členu 28(1), in ki začnejo veljati v skladu s členom 28(3).

(2)   [Začetek veljavnosti tega akta] Ta akt začne veljati tri mesece po tem, ko pet upravičenih pogodbenic iz člena 28 deponira svoje listine o ratifikaciji ali pristopu.

(3)   [Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov]

(4)   [Mednarodne registracije pred pristopom] Na ozemlju pristopne države, kadar je pogodbenica medvladna organizacija, pa na ozemlju, za katero se uporablja ustanovna pogodba navedene medvladne organizacije, se določbe tega akta uporabljajo za označbe porekla in geografske označbe, ki so na podlagi tega akta v času pristopa že registrirane, ob upoštevanju člena 7(4) in določb poglavja IV, ki se smiselno uporabljajo. Pristopna država ali medvladna organizacija lahko z izjavo, priloženo k listini o ratifikaciji ali pristopu, določi tudi podaljšanje roka iz člena 15(1) in obdobij iz člena 17 v skladu s postopki, določenimi v pravilniku v zvezi s tem.

(1)   [Odnosi med državami pogodbenicami tega akta in Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967] Za medsebojne odnose med državami, ki so tako pogodbenice tega akta kot Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, se uporabljajo samo določbe tega akta. Vendar pa za mednarodne registracije označb porekla na podlagi Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967 države ne dodelijo nižje zaščite, kot je določena v Lizbonskem sporazumu ali aktu iz leta 1967.

(2)   [Odnosi med državami, ki so tako pogodbenice tega akta kot Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, in državami pogodbenicami Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, ki niso pogodbenice tega akta] Vsaka država, ki je tako pogodbenica tega akta kot Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, v odnosih z državami, ki so pogodbenice Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, niso pa pogodbenice tega akta, še naprej uporablja Lizbonski sporazum oziroma akt iz leta 1967.

(1)   [Uradno obvestilo] Vsaka pogodbenica lahko ta akt odpove z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega direktorja.

(2)   [Začetek veljavnosti] Odpoved začne veljati eno leto po datumu, ko je generalni direktor prejel uradno obvestilo, ali na kateri koli poznejši datum, ki je naveden v uradnem obvestilu. Odpoved ne vpliva na uporabo tega akta za kateri koli zahtevek v postopku in katero koli mednarodno registracijo, ki za pogodbenico, ki odpoveduje ta akt, velja v času, ko začne veljati odpoved.

(1)   [Izvirna besedila; uradna besedila]

(2)   [Rok za podpis] Ta akt ostane odprt za podpis na sedežu Organizacije eno leto po sprejetju.